1. OZEMLJE IN PODNEBJE TERRITORY AND CLIMATE

Transcription

1 Statistični letopis Republike Slovenije 2013 Statistical Yearbook of the Republic of Slovenia OZEMLJE IN PODNEBJE TERRITORY AND CLIMATE Ozelje in podnebje Territory and cliate 1 METODOLOŠKA POJASNILA Viri in etode zbiranja podatkov Podatke so na posredovali: Geodetska uprava Republike Slovenije (o geografskih koordinatah skrajnih točk države, dolžini državne eje in dolžini slovenske orske obale), Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU v Postojni (o kraških jaah), Agencija Republike Slovenije za okolje (o zavarovanih naravnih obočjih Republike Slovenije, o naravnih jezerih, uetnih zadrževalnikih in rečnih akuulacijah, o podnebju: teperaturah, vlažnosti, oblačnosti, vetrovih, padavinah, o potresih) ter Ministrstvo za obrabo Republike Slovenije (o nadorskih višinah). Definicije in pojasnila Razporeditev nadorskih višin in naklonov zeljišč v Republiki Sloveniji so povzeli po digitalne odelu reliefa (DMR - 20); opazovana enota je 0,04 ha. Kot zavarovana naravna obočja v Republiki Sloveniji so upoštevana obočja, ki poleg narodnega parka zajeajo še regijske in krajinske parke. Razvrščeni in označeni so v skladu s kategorizacijo Svetovne zveze za ohranjanje narave (IUCN): kategorija II po IUCN narodni park: obočje, zavarovano predvse za ohranjanje ekosisteov in za rekreacijo. kategorija III po IUCN naravni spoenik: obočje, zavarovano predvse za ohranjanje izjenih naravnih pojavov (oblik). kategorija V po IUCN zavarovana krajina: obočje, zavarovano za ohranjanje krajine (kopne in orske) in za rekreacijo. Po dogovoru se za Triglavski narodni park uporablja kategorija II/V, za nekatere krajinske in regijske parke pa kategorija III. Te kategorije se opredeljujejo za posaezna obočja in so lahko različne od splošne kategorizacije. Intenziteta potresa je erilo za učinek potresa na določene estu. Ocenjujeo jo z naslednjii potresnii (akroseizičnii) lestvicai: MCS (Mercalli-Cancani-Sieberg), MSK (Medvedev-Sponheuer-Karnik) in EMS (Evropska potresna oz. akroseizična lestvica). Lestvici EMS in MSK upoštevata tudi statistiko posledic potresa. Povprečna esečna teperatura zraka se izračuna iz povprečne dnevne, ta pa iz eritev ob 7., 14. in 21. uri po krajevne času po obrazcu (t 7 + t x t 21 ) : 4. Povprečne letne vrednosti se izračunajo iz povprečnih esečnih vrednosti. Padavine se erijo vsak dan ob 7. uri zjutraj. Dan z dežje ali dan s snego je dan, ko je na eteorološki postaji padlo vsaj 0,1 ali 0,1 l/ 2 ustreznih padavin v 24 urah (od 7. ure do 7. ure naslednjega dne). Če je v te času deževalo ali snežilo hkrati ali izenoa, se šteje tak dan kot dan z dežje in s snego. Dan s snežno odejo je dan, ko je bilo na eteorološki postaji ob 7. uri najanj 1 c snežne odeje. Povprečna oblačnost se računa po opazovanjih ob 7., 14. in 21. uri. Oceni se v desetinah, po lestvici od 0 do 10. Kadar je povprečna dnevna oblačnost anjša od 2,0, govorio o jasne dnevu, kadar pa je povprečna dnevna oblačnost večja od 8,0, gre za oblačen dan. Število ur sončnega obsevanja zapisuje heliograf; izraženo je v urah. Relativna vlaga je razerje ed dejanski parni tlako in nasičeni parni tlako pri dani teperaturi zraka. Izražao jo v odstotkih. Povprečna relativna vlažnost se računa iz eritev ob 7., 14. in 21. uri. Seri vetra označujejo, od kod veter piha. Označene so z ednarodnii kraticai seri neba in kobinacijai le-teh: N sever, S jug, E vzhodnik, W zahodnik, NE severovzhodnik, SE jugovzhodnik, SW jugozahodnik, NW severozahodnik, NNE severoseverovzhodnik, ENE vzhodseverovzhodnik, ESE vzhodjugovzhodnik, SSE METHODOLOGICAL EXPLANATIONS Sources and ethods of data collection Data were supplied by the Surveying and Mapping Authority of the Republic of Slovenia (on geographical coordinates of the extree points of the state, the length of the state border and the length of the Slovenian coastline), the Institute for Karst Research of the Slovenian Acadey of Sciences and Arts (on karst caves), the Slovenian Environent Agency (on protected natural areas of the Republic of Slovenia, on lakes and water accuulations, on cliate: teperatures, huidity, cloudiness, wind, precipitation, on earthquakes), and Ministry of Defence of the Republic of Slovenia (on altitude). Definitions and explanations Distribution of the height above sea level and of the inclination of the territory in the Republic of Slovenia is presented according to the Digital Elevation Model (DEM - 20); observed unit was 0.04 hectare. Aong protected natural areas in the Republic of Slovenia we include areas which in addition to the natural park include regional and landscape parks. The categorisation of natural areas is in accordance with the categorisation of the World Conservation Union (IUCN). IUCN II - national park: area, protected above all for keeping of ecosystes and for recreation. IUCN III - onuents of nature: area, protected above all for keeping of exceptional natural phenoena (shapes). IUCN V - landscape protected: area, protected for keeping of landscape (land and sea) and for recreation. For the Triglav National Park by agreeent category II/V is used, for soe landscape and regional parks category III is used. These categories are defined for individual areas and can differ fro the general categorisation. The intensity of the earthquake is a easure for the earthquake effects in a locality. It is estiated using the following acroseisic scales: MCS (Mercalli-Cancani-Sieberg), MSK (Medvedev-Sponheuer-Karnik) and EMS (European Macroseisic Scale). The EMS and MSK intensity scales include statistics of the earthquake effects. Average onthly air teperature is calculated fro average daily teperature, which is easured at 7.00, and local tie using the forula (t 7 + t x t 21 ) : 4. Average annual values are calculated fro the average onthly values. Precipitation is easured daily at A day with rain or a day with snow is a day on which at least 0.1 or 0.1 l/ 2 of the respective precipitation fell at the weather station within a period of 24 hours (fro 7.00 to 7.00 on the following day). If rain and snow fell siultaneously or alternately within this period, the day is classified as a day with rain and snow. A day with snow cover is a day on which there is at least 1 c of snow covering the weather station at Average cloudiness is calculated fro observations at 7.00, and It is assessed in tenths on a scale of 0 to 10. A clear day is one on which the average daily cloudiness is less than 2.0, while a cloudy day is one on which the average daily cloudiness is greater than 8.0. Sun duration is easured by a heliograph and is given in hours. Relative huidity is the ratio between the easured water vapour pressure and the saturated water vapour pressure at a given teperature. It is expressed in percent. Average relative huidity is calculated fro easureents at 7.00, and Wind directions indicate where the wind is blowing fro. They are shown by eans of international abbreviations for cardinal copass directions and their cobinations: N north, S south, E east, W west, NE north-east, SE south-east, SW south-west, NW northwest, NNE north-north-east, ENE east-north-east, ESE eastsouth-east, SSE south-south-east, SSW south-south-west, WSW 33

2 1 Ozelje in podnebje Statistični letopis Republike Slovenije 2013 Territory and cliate Statistical Yearbook of the Republic of Slovenia 2013 jugojugovzhodnik, SSW jugojugozahodnik, WSW zahodjugozahodnik, WNW zahodseverozahodnik in NNW severoseverozahodnik. Meritve vetra na avtoatskih postajah potekajo zvezno (ves čas). Podatki o hitrosti in seri vetra se izračunajo iz polurne ali urne povprečne hitrosti vetra in njegove seri. west-south-west, WNW west-north-west, and NNW north-northwest. At autoatic weather stations winds are easured continuously. Data on wind speed and direction are calculated fro half-hourly or hourly average wind speed and direction. Objavljanje Publishing Letno: Prva statistična objava. Ozelje in podnebje Annually: First Release. Territory and cliate Slovenija v številkah Slovenia in Figures Statistični letopis Republike Slovenije Statistical Yearbook of the Republic of Slovenia Podatkovni portal SI-STAT SI-STAT Data Portal 34

3 Statistični letopis Republike Slovenije 2013 Statistical Yearbook of the Republic of Slovenia 2013 Ozelje in podnebje Territory and cliate Geografske koordinate skrajnih točk Geographical coordinates of the extree points Ser Severna geografska širina North geographical latitude Vzhodna geografska dolžina 1) East geographical longitude 1) Občina 2) Municipality 2) Naselje Settleent Zračna razdalja po zeljepisni širini in dolžini Aerial distance by geographical latitude and longitude stopinje degrees k Direction Sever Šalovci Budinci North Jug Črnoelj Daelj South Vzhod Lendava/Lendva Benica East Zahod Kobarid Breginj West GEOSS 3) Litija Slivna GEOSS 3) 1) Po Greenwichu. Fro Greenwich. 2) Stanje na 1. januar As of 1 January ) GEOSS - Geoetrično središče Republike Slovenije. GEOSS - Geoetrical Centre of the Republic of Slovenia. Vir: Ministrstvo za infrastrukturo in prostor - Geodetska uprava Republike Slovenije Source: Ministry of Infrastructure and Spatial Planning - Surveying and Mapping Authority of the Republic of Slovenia 1.2 Dolžina državne eje Length of the state border k Mejna država Skupaj Total Suhozena Land Rečna River Morska 1) Sea 1) Neighbouring country SKUPAJ TOTAL Avstrija 1) Austria 1) Hrvaška 2)3) Croatia 2)3) Italija 1) Italy 1) Madžarska 1) Hungary 1) Dolžina orske obale znaša 46,6 k. The length of coastline is 46.6 k. 1) Dolžina državne eje po podatkih Mednarodne koisije za eje. The length of the state border according to the data of the International Coission for Borders. 2) Meja na zeljišču še ni označena; dolžina eje je izračunana na osnovi digitalnih podatkov ej katastrskih občin. The border has not yet been staked out on the territory. The length of the border is coputed fro the digital data of borders of the cadastral counities. 3) Dolžina eje po orju še ni določena. The length of the border on the sea has not been defined yet. Vir: Ministrstvo za infrastrukturo in prostor - Geodetska uprava Republike Slovenije Source: Ministry of Infrastructure and Spatial Planning - Surveying and Mapping Authority of the Republic of Slovenia 1.3 Višinski pasovi in nakloni terena Altitude zones and inclination of the terrain Višinski pasovi () Altitude zones () Skupaj Total 0 < n < n < n < n < n n.. > 2000 Površina (ha) Area (ha) Delež (%) 100,0 7,4 44,9 36,2 9,0 2,1 0,4 Share (%) 35

4 1 Ozelje in podnebje Statistični letopis Republike Slovenije 2013 Territory and cliate Statistical Yearbook of the Republic of Slovenia Višinski pasovi in nakloni terena (nadaljevanje) Altitude zones and inclination of the terrain (continued) Nakloni terena (%) Inclination of terrain (%) Skupaj Total 0 < n. k. 4 4 < n. k < n. k < n. k. 80 n. k. > 80 Površina (ha) Area (ha) Delež (%) 100,0 8,6 30,5 39,6 17,6 3,7 Share (%) 1) n.. = nad orje/above sea n. k. = naklonski kot/inclination angle Vir: Ministrstvo za obrabo Republike Slovenije, digitalni odel višin - 20, SPOT IMAGE Francija, CNES Francija, 1996 Source: Ministry of Defence of the Republic of Slovenia, digital elevation odel - 20, SPOT IMAGE France, CNES France, Urejene jae, 2012 Show caves, 2012 Urejene jae Show caves Občina 1) Municipality 1) Naselje 2) Settleent 2) Dolžina Length Globina Depth Nadorska višina 3) Height above sea level 3) Postojnska jaa Postojna Postojna ) Križna jaa Cerknica Bloška Polica Predjaa Postojna Predjaa Planinska jaa Postojna Planina Dinice Hrpelje - Kozina Markovščina Škocjanske jae Divača Matavun Rudnik svinca in cinka Mežica 5) Mežica Mežica Pivka jaa/črna jaa Postojna Postojna 794/ / Zelške jae 6) Cerknica Rakek Pekel v Savinjski dolini Žalec Šepeter v Savinj. dolini Velika ledena jaa v Paradani Nova Gorica Lokve Snežna jaa na planini Arto Luče Luče Antonijev rov - RŽS Idrija 5) Idrija Idrija Vilenica Sežana Lokev Divaška jaa Divača Divača Zadlaška jaa - Dantejeva jaa Tolin Zatolin Županova (Taborska) jaa Grosuplje Velike Lipljene Kostanjeviška jaa Šentrupert Kostanjevica Jaa pod Babji zobo Bled Bled Sveta jaa Koper/Capodistria Socerb Železna jaa Dožale Gorjuša Francetova jaa Ribnica Ribnica Gabrovška jaa - Fežnarjeva jaa Cerknica Dobec Muzej preogovništva Slovenije, Velenje 5) Velenje Velenje ) Stanje na 1. januar As of 1 January ) Navedeno je najbližje naselje. The nearest settleent. 3) Pri vhodu v jao. At entrance to the cave. 4) Skupaj s Pivko jao, Črno jao, Otoško jao in Magdaleno jao. Together with Pivka jaa, Črna jaa, Otoška jaa and Magdalena jaa. 5) Rudniška jaa, prirejena za turistični obisk. Mine cave for tourist visits. 6) Skupaj z Razbito jao. Together with Razbita jaa. Vir: Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akadeije znanosti in uetnosti, Inštitut za raziskovanje krasa in Jaarska zveza Slovenije Source: Scientific Research Centre of the Slovenian Acadey of Sciences and Arts, Karst Research Institute and Speleological Association of Slovenia 36

5 Statistični letopis Republike Slovenije 2013 Statistical Yearbook of the Republic of Slovenia 2013 Ozelje in podnebje Territory and cliate Širša zavarovana naravna obočja - naravni parki, 30. junij 2013 Enlarged protected areas of nature - natural parks, 30 June 2013 Št. No. Obstoječi naravni park 1), ie Existent natural park 1), nae Kat. po IUCN Cat. by IUCN Površina Area ha Občine na obočju naravnih parkov Municipalities on the area of natural parks Leto zavarovanja 2) Year of protection 2) Narodni park National park 1. Triglavski narodni park II/V Bled, Bohinj, Bovec, Kobarid, Kranjska Gora, Tolin, Gorje 1981, 2010 Regijski parki Regional parks 2. Kozjanski park V Bistrica ob Sotli, Brežice, Kozje, Krško, Podčetrtek Regijski park Škocjanske jae III 401 Divača Notranjski regijski park V Cerknica 2002 Krajinski parki Landscape parks 5. Beka V 265 Hrpelje - Kozina , 7. Boč - Plešivec in Boč - Donačka gora V 886 Rogaška Slatina 1990 V 2151 Makole, Poljčane Drava V 2175 Duplek, Maribor, Miklavž na Dravske polju, Starše Golte V 1132 Ljubno, Mozirje, Rečica ob Savinji Jareninski dol V 469 Pesnica , 12. Nanos - južna in zahodna pobočja in južni in zahodni obronki Nanosa V 1008 Postojna 1984 V 2167 Vipava , 14. Južni obronki Trnovskega gozda V 1041 Nova Gorica 1985 V 3509 Ajdovščina Kaenščak - Hrastovec V 848 Duplek, Maribor Kolpa V 4332 Črnoelj 1998, Ku V 2232 Trbovlje Lahinja V 259 Črnoelj , 20. Ljutoerski ribniki in Jeruzaleske gorice in V 1346 Ljutoer 1976 Jeruzalesko-oroške gorice V 1911 Orož Logarska dolina V 2431 Solčava Mariborsko jezero III 200 Maribor Mašun V 87 Ilirska Bistrica Mrzlica V 149 Trbovlje Negova in Negovsko jezero V 177 Gornja Radgona Planinsko polje V 668 Postojna Ponikovski kras V 1769 Polzela, Žalec Rački ribniki - Požeg V 459 Rače - Fra Rakova kotlina pri Rakeku III 124 Cerknica Robanov kot V 1447 Solčava 1950, Sečoveljske soline V 721 Piran/Pirano 1990, Spoinski park revolucionarnih tradicij občine Dožale V 446 Dožale Strunjan V 429 Izola/Isola, Piran/Pirano 1990, Štanjel V 29 Koen 1951, Štatenberg V 285 Makole 1991, Šturovec V 215 Markovci Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib V 459 Ljubljana Topla V 1529 Črna na Koroške Spoinski park Udin boršt V 1754 Kranj, Naklo, Tržič Zgornja Idrijca V 4474 Idrija Žabljek V 175 Slovenska Bistrica Kopališče Banovci V... Veržej Vrtine in kopališča v Moravcih V... Moravske Toplice Polhograjski Doloiti V Dobrova - Polhov Gradec, Ljubljana, Medvode, Goričko V Cankova, Dobrovnik/Dobronak, Grad, Gornji Petrovci, 2003 Hodoš/Hodos, Kobilje, Kuza, Moravske Toplice, Puconci, Rogašovci, Šalovci 46. Zajčja dobrava V 65 Ljubljana Ribnik Vrbje z zaledje V 65 Žalec Krajinski park Ljubljansko barje V Borovnica, Brezovica, Grosuplje, Ig, Ljubljana, Log - Dragoer, Škofljica, Vrhnika Krajinski park Radensko polje V 1497 Grosuplje ) Brez naravnih rezervatov in naravnih spoenikov. Kategorija naravni spoenik (kat. III po IUCN) se po dogovoru uporablja za nekatere regijske in krajinske parke. Without reserves of nature and onuents of nature. Category onuent of nature (IUCN III) is by agreeent used for soe regional and landscape parks. 2) Letnica izida akta o zavarovanju naravnega obočja. Year of release of act of protection. Vir: Ministrstvo za ketijstvo in okolje - Agencija Republike Slovenije za okolje Source: Ministry of Agriculture and Environent - Slovenian Environent Agency 37

6 1 Ozelje in podnebje Statistični letopis Republike Slovenije 2013 Territory and cliate Statistical Yearbook of the Republic of Slovenia Potresi Earthquakes Število potresov Nuber of earthquakes intenziteta intensity datu date Potresi z največjo intenziteto Earthquakes with axiu intensity občina 1) unicipality 1) naselje (obočje) settleent (area) V 2) Črnoelj Vinica (Dolina Kolpe) V 2) Pivka, Postojna Dolnja Košana, Gornja Košana, Zagorje, Postojna VI 2) Žalec Šepeter v Savinjski dolini V VI 2) Idrija Godovič, Idrija VI 2) Kostanjevica na Krki Črneča vas, Kostanjevica na Krki V VI 2) Črnoelj Bojanci V 2) Ilirska Bistrica Ilirska Bistrica V 2) Zagorje ob Savi Zagorje ob Savi V 2) Krško, Sevnica Leskovec pri Krške, Senuše, Blanca VI 2) Krško Krško, Leskovec pri Krške, Libna VI 2) Dobrepolje Podpeč, Ponikve, Vide VI 3) Muta, Vuzenica Muta, Vuzenica V VI 3) Trebnje, Žužeberk Gorenja vas pri Mirni, Vrbovec, Dolnji Ajdovec VI 3) Črnoelj, Metlika Griblje, Boršt V 3) Brežice Bukošek, Loče, Mihalovec VI 3) Ilirska Bistrica Ilirska Bistrica V 4) Hrastnik, Laško, Šentjur, Žalec Dol pri Hrastniku, Zgornja Rečica, Planina pri Sevnici, Žalec ) IV V 4) Preddvor, Šenčur Potoče, Zgornja Bela, Visoko ) VII VIII 4) Bovec, Kobarid, Tolin Lepena, Drežniške Ravne, Magozd, Tolinske Ravne V VI 4) Kobarid Drežniške Ravne, Idrsko V 4) Brežice, Kostanjevica na Krki, Krško, Novo esto, Šentjernej, Šarješke Toplice Župeča vas, Kostanjevica na Krki, Gornje Pijavško, Krško, Malo Mraševo, Raka, Veliki Podlog, Ledeča vas, Šarjeta V 4) Podčetrtek, Rogaška Slatina Olije, Rogaška Slatina ) V 4) Cerknica, Ilirska Bistrica, Pivka, Postojna Cerknica, Bač, Jasen, Knežak, Koritnice, Novokračine, Sabonje, Šebije, Velika Bukovica, Zabiče, Zarečje, Gradec, Klenik, Nadanje selo, Palčje, Petelinje, Pivka, Šihel, Trnje, Planina V VI 4) Bistrica ob Sotli, Podčetrtek Trebče, Ieno, Podčetrtek ) VI VII 4) Bovec Bovec (Brdo in Mala vas), zaselek Vodenca, Čezsoča V 4) Bohinj, Cerkno, Dobrova - Polhov Gradec, Gorenja vas - Poljane, Idrija, Kanal, Radovljica, Škofja Loka, Tolin, Železniki, Žiri Bohinjska Češnjica, Brod, Gorenji Novaki, Jesenica, Labinje, Črni Vrh, Šentjošt, Delnice, Gorenja vas, Hotavlje, Javorje, Leskovica, Poljane nad Škofjo Loko, Sovodenj, Ledine, Spodnja Idrija, Spodnja Kanolja, Levpa, Prezrenje, Spodnja Luša, Hudajužna, Idrija pri Bači, Podbrdo, Trtnik, Volarje, Davča, Podporezen, Železniki, Izgorje V 4) Braslovče, Mozirje, Nazarje Podgorje pri Letušu, Mozirje, Dobletina, Kokarje, Nazarje V VI 4) Brežice Marof V VI 4) Zagorje ob Savi Ravenska vas V 4) Kranjska Gora Rateče V 4) Postojna Postojna IV V 4) Krško Raka na Dolenjske V 4) Gornji Grad, Kanik, Litija, Ljubno, Lukovica Bočna, Florjan pri Gornje Gradu, Gornji Grad, Lenart pri Gornje Gradu, Kanik, Velika Lašna, Litija, Ljubno, Rafolče 1) Stanje na 1. januar As of 1 January ) Stopnje po MCS-lestvici. Degrees of MCS intesity scale. 3) Stopnje po MSK-lestvici. Degrees of MSK intensity scale. 4) Stopnje po EMS-lestvici. Degrees of EMS intensity scale. 5) Prikazano število potresov je v prierjavi s prejšnji leto opazno večje, ker so jih nove, občutljivejše naprave več zaznale, in ne zaradi povečane potresne aktivnosti. The considerable increase in the nuber of earthquakes copared to the previous year is the result of setting up new and ore sensitive observation points and not because of greater seisic activity. 6) Večina zabeleženih potresov v letu 1998 so bili popotresi največjega potresa 12. aprila Most earthquakes registered in 1998 were aftershocks of the 12 April 1998 earthquake. 7) Prikazano število potresov je v prierjavi s prejšnji leto večje, ker so jih nove, občutljivejše potresne opazovalnice zaznale več, povečana pa je bila tudi potresna aktivnost v Posočju. The considerable increase in the nuber of earthquakes copared to the previous year is the result of setting up new and ore sensitive observation points as well as because of the increased seisic activity in NW Slovenia (Posočje). Vir: Ministrstvo za ketijstvo in okolje - Agencija Republike Slovenije za okolje Source: Ministry of Agriculture and Environent - Slovenian Environent Agency 38

7 Statistični letopis Republike Slovenije 2013 Statistical Yearbook of the Republic of Slovenia 2013 Ozelje in podnebje Territory and cliate Povprečne teperature zraka Average air teperatures o C Meteorološka postaja Meteorological station Nadorska višina Height above sea level Obdobje, leto Period, year Povprečna letna Average annual Povprečne esečne Average onthly I II III IV V VI VII VIII IX X XI XII Bilje Ø ,5 3,5 3,8 7,8 11,5 16,7 20,1 22,2 22,3 17,2 12,7 8,0 4,1 55 Ø ,9 3,2 4,3 8,1 12,3 17,3 21,3 23,1 22,0 17,1 13,2 8,6 4, ,3 2,0 1,3 10,5 12,1 16,9 22,1 24,6 24,5 19,3 13,4 10,3 2,7 Bovec Ø Ø ) 10,6 0,4 0,1 9,5 9,5 14,8 18,9 20,6 21,6 16,3 10,4 6,7 0,5 Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana/ Ø ,3 0,8 0,4 4,8 9,1 14,2 17,7 19,2 19,2 14,4 9,3 4,2 0,7 Jože Pučnik Airport Ljubljana 364 Ø ,4 1,6 0,1 4,4 9,4 14,9 18,6 20,0 19,0 13,8 9,8 5,0 0, ,1 0,4 3,4 7,4 9,8 14,6 19,6 21,0 21,3 15,4 9,8 7,2 1,0 Celje Ø ,2 0,3 1,3 5,8 10,1 15,2 18,8 20,2 20,0 15,2 10,2 4,9 0,3 244 Ø ,5 0,1 1,5 5,8 10,5 15,9 19,5 21,0 19,7 14,5 10,6 6,0 0, ,7 0,7 3,1 7,7 10,8 15,2 20,3 21,4 20,8 16,0 10,6 8,0 0,2 Črnoelj, Dobliče Ø ,9 0,7 2,1 6,5 10,9 15,8 19,6 21,1 21,0 15,9 10,7 5,4 0,6 157 Ø ,4 0,4 2,3 6,8 11,6 17,1 20,4 22,3 21,1 15,5 11,6 6,9 1, ,4 1,3 3,2 8,6 11,6 15,6 21,8 22,6 22,0 16,4 11,3 8,6 0,2 Ilirska Bistrica Ø ,3 1,7 2,5 5,9 9,4 14,2 17,6 19,8 20,0 15,1 10,3 5,7 1,8 414 Ø ) 10,8 0,5 1,4 8,1 10,2 14,0 19,1 21,4 21,2 15,9 11,3 7,9 1,4 Kočevje Ø ,9 0,5 0,5 4,4 8,4 13,3 16,8 18,4 18,3 13,8 9,3 4,7 0,4 461 Ø ,1 0,9 0,3 4,1 8,8 14,1 17,5 19,1 18,1 13,1 9,6 5,2 0, ,5 0,4 4,6 6,5 9,5 13,3 19,0 20,2 19,7 14,4 9,6 7,9 0,8 Kredarica Ø ,9 6,1 7,3 6,2 3,9 0,9 4,3 6,5 7,3 3,5 0,4 4,1 6, Ø ,9 7,5 8,3 6,0 3,2 1,6 5,3 7,4 7,0 2,9 1,2 3,3 7, ,4 9,0 12,6 2,7 3,2 1,2 6,8 7,7 9,0 4,9 2,7 1,1 8,3 Lesce Ø ,8 1,2 0,1 4,3 8,6 13,6 17,0 18,7 18,8 13,9 8,8 3,8 0,6 515 Ø ,1 1,5 0,2 4,3 9,0 14,3 18,0 19,5 18,4 13,4 9,5 4,6 0, ,8 0,4 2,7 7,7 9,0 14,2 18,8 20,2 20,3 14,9 9,4 7,1 0,4 Ljubljana, Bežigrad Ø ,9 0,8 2,3 6,8 10,8 15,7 19,2 21,0 21,0 16,0 10,8 5,5 0,8 299 Ø ,3 0,4 2,5 6,8 11,3 16,6 20,2 21,9 20,8 15,6 11,5 6,8 1, ,0 1,6 0,8 10,1 11,4 16,1 21,3 22,7 23,3 17,0 11,7 8,8 0,8 Maribor Ø ,7 0,4 2,3 6,2 10,9 15,7 19,1 20,8 20,7 15,8 10,4 5,1 0,5 275 Ø ,0 0,2 2,2 6,4 11,3 16,6 20,1 21,9 20,5 15,3 10,7 6,1 0, ,7 1,5 1,8 9,3 11,6 16,1 21,4 22,2 22,5 17,2 10,7 7,9 1,2 Murska Sobota Ø ,2 0,4 1,2 5,7 10,6 15,6 18,9 20,5 20,3 15,3 10,0 4,8 0,3 188 Ø ,5 0,9 1,5 5,8 10,9 16,3 19,7 21,3 20,1 14,8 10,5 5,7 0, ,2 1,0 2,8 8,3 11,7 15,9 21,1 21,9 21,8 16,8 10,5 7,8 0,6 Novo esto Ø ,5 0,4 2,1 6,4 10,6 15,4 18,9 20,5 20,4 15,5 10,4 5,2 0,4 220 Ø ,9 0,3 2,1 6,4 11,1 16,3 19,7 21,5 20,3 15,0 11,0 6,4 0, ,5 1,3 2,4 9,3 11,4 15,6 21,1 22,4 22,7 16,6 11,0 8,6 0,7 Portorož, Letališče/Airport Ø ,4 4,8 4,6 7,7 11,9 17,3 20,7 22,5 22,8 18,1 13,8 9,4 5,7 2 Ø ,7 4,7 5,2 8,5 12,6 17,5 21,6 23,6 22,5 17,9 14,2 10,0 5, ,1 3,5 1,5 9,9 12,8 16,6 22,7 25,5 24,7 19,8 14,9 11,7 5,0 Postojna Ø ,1 0,3 1,3 4,5 8,0 13,0 16,4 18,4 18,5 13,8 9,5 4,7 0,7 533 Ø ,7 0,0 1,2 4,8 8,9 14,1 17,9 19,7 18,6 13,7 10,4 6,0 0, ,4 0,3 2,8 7,8 9,1 13,5 19,0 20,9 21,4 15,5 11,0 7,9 0,7 Rateče, Planica Ø ,7 3,3 1,7 2,2 6,0 11,4 14,8 16,7 16,5 11,7 6,7 1,7 3,0 864 Ø ,9 3,8 1,8 1,9 6,3 12,4 16,0 17,5 16,3 11,3 7,5 2,3 3, ,3 4,0 4,9 5,8 6,6 11,9 17,0 17,4 17,7 12,3 7,4 3,9 3,6 Slap pri Vipavi Ø ,2 3,7 4,2 7,7 11,0 15,9 19,1 21,3 21,8 17,1 12,7 8,0 4,3 137 Ø ) 2,2 1,2 11,8 11,3 16,0 21,4 24,2 25,5 19,5 8,9 3,9 Šartno pri Slovenj Gradcu Ø ,6 1,9 0,2 4,2 8,5 13,6 17,1 18,4 18,2 13,9 8,9 3,7 1,5 452 Ø ,9 2,1 0,1 4,2 8,9 14,5 18,0 19,5 18,1 13,3 9,4 4,2 1, ,5 1,4 3,5 6,9 9,5 14,0 19,4 20,0 19,3 14,8 9,5 6,5 1,6 Velenje Ø ,1 0,6 2,1 5,8 9,9 14,8 18,1 19,7 19,7 15,1 10,1 5,0 0,9 420 Ø ) 11,4 1,6-1,8 9,2 11,2 15,9 20,8 22,2 22,0 16,5 10,6 7,7 0,8 1) Povprečne esečne teperature so izračunane kot povprečje povprečnih dnevnih podatkov, ki so izračunani kot 24 urno povprečje. Average onthly teperatures are calculated as the average of average daily data, which are calculated as the 24-hour average. Vir: Ministrstvo za ketijstvo in okolje - Agencija Republike Slovenije za okolje Source: Ministry of Agriculture and Environent - Slovenian Environent Agency 39

8 1 Ozelje in podnebje Statistični letopis Republike Slovenije 2013 Territory and cliate Statistical Yearbook of the Republic of Slovenia Padavine Precipitations / l/ 2 Meteorološka postaja Meteorological station Nadorska višina Height above sea level Obdobje, leto Period, year Skupne letne Annual Po esecih By onths I II III IV V VI VII VIII IX X XI XII Bilje Ø Ø Bovec 1) Ø Ø Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana/ Ø Jože Pučnik Airport Ljubljana 364 Ø Celje Ø Ø Črnoelj, Dobliče Ø Ø Ilirska Bistrica 1) Ø Ø Kočevje Ø Ø Kredarica Ø Ø Lesce Ø Ø Ljubljana, Bežigrad Ø Ø Maribor Ø Ø Murska Sobota Ø Ø Novo esto Ø Ø Portorož, Letališče/Airport Ø Ø Postojna Ø Ø Rateče, Planica Ø Ø Slap pri Vipavi 2) Ø Ø Šartno pri Slovenj Gradcu Ø Ø Velenje 3) Ø Ø ) Meteorološka postaja je avtoatska, zato se na njej eri oz. opazuje sao določene eteorološke spreenljivke oz. pojave. The eteorological station is autoatic, that is why it easures only certain eteorological variables. 2) Meteorološka postaja Slap pri Vipavi je 31. decebra 2006 prenehala delovati; naeščen je le še registrator teperature in relativne vlage. The eteorological station Slap pri Vipavi stopped operating on 31 Deceber 2006; only a teperature and relative huidity recorder is still installed there. 3) Meteorološka postaja Velenje, na kateri so se eteorološke spreenljivke oz. pojavi erili oz. opazovali klasično, je prenehala delovati aprila Od februarja 2005 pa so na tej eteorološki postaji hkrati potekale nekatere eritve že avtoatsko (erijo se sao določene eteorološke spreenljivke). Od avgusta 2009 do septebra 2011 je bila ta naeščena tudi postaja z eritvai padavin in snežne odeje. Methodological station Velenje, at which eteorological variables/phenoena were easured/observed classically, stopped operating in April Fro February 2005 on at this station soe easureents have been conducted autoatically (only soe eteorological variables are easured). Between August 2009 and Septeber 2011 a station easuring precipitation and snow cover was also set up there. Vir: Ministrstvo za ketijstvo in okolje - Agencija Republike Slovenije za okolje Source: Ministry of Agriculture and Environent - Slovenian Environent Agency 40

9 Vir: Ministrstvo za obrabo Republike Slovenije, digitalni odel vi{in - 20, SPOT IMAGE Francija, CNES Francija Source: Ministry of Defence of Slovenia, digital elevation odel - 20, SPOT IMAGE France, CNES France NAKLON TERENA INCLINATION OF TERRAIN Vir: Ministrstvo za obrabo Republike Slovenije, digitalni odel vi{in - 20, SPOT IMAGE Francija, CNES Francija Source: Ministry of Defence of Slovenia, digital elevation odel - 20, SPOT IMAGE France, CNES France

10 1 Ozelje in podnebje Statistični letopis Republike Slovenije 2013 Territory and cliate Statistical Yearbook of the Republic of Slovenia Vlažnost, padavine, oblačnost in vetrovi Huidity, precipitations, cloudiness and winds Meteorološka postaja Meteorological station Nadorska višina Height above sea level Obdobje, leto Period, year Povprečna relativna vlažnost Average relative huidity % z dežje 0,1 / l/ 2 in več with 0,1 / l/ 2 of rain or ore s snego 0,1 / l/ 2 in več with 0,1 / l/ 2 of snow or ore Število dni Nuber of days z nevihto with thunder stor s točo ali sodro with hail or sleet s snežno odejo with snow cover Povprečna oblačnost v desetinah Average cloudiness in tenths Število dni Nuber of days jasnih clear oblačnih cloudy Število ur sončnega obsevanja Sun duration in hours prevladujoča ser prevalent direction Veter 1) Wind 1) pogostost frequency % Bilje Ø , E 25,3 55 Ø , E 29, , E 29,7 Bovec 2) Ø Ø NE 23, NE 24,1 Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana/ Ø , W 12,8 Jože Pučnik Airport Ljubljana 364 Ø , WNW 15, , W 13,8 Celje Ø , E 17,6 244 Ø , WSW 17, , WSW 17,6 Črnoelj, Dobliče Ø , SW 9,5 157 Ø , S 12, , SSW 11,8 Ilirska Bistrica 2) Ø , Ø SSE 20,6 Kočevje Ø , S 15,4 461 Ø , NW 12, , WNW 13,5 Kredarica Ø , NW 39, Ø , NW 22, , WNW 19,6 Lesce Ø , SE 15,9 515 Ø , SE 14, , SE 14,8 Ljubljana, Bežigrad Ø , E 14,1 299 Ø , NE 13, , NE 13,0 Maribor Ø , NW 18,3 275 Ø , NW 19, , WNW 19,9 Murska Sobota Ø , N 7,2 188 Ø , N 8, , NNE 8,6 Novo esto Ø , W 12,1 220 Ø , ENE 11, , ENE 11,2 Portorož, Letališče/Airport Ø , SE 31,8 2 Ø , ESE 24, , ESE 29,9 Postojna Ø , N 24,5 533 Ø , NNE 15, , NNE 17,7 Rateče, Planica Ø , SE 7,2 864 Ø , W 17, , W 17,5 Slap pri Vipavi 3) Ø , W 25,6 137 Ø Šartno pri Slovenj Gradcu Ø , SE 17,0 452 Ø , SE 17, , SE 19,1 Velenje 4) Ø , W 12,7 420 Ø WNW 13,5 1) Podatki o prevladujoči seri vetra in pogostosti le-te so za vse izbrane postaje, razen za postajo Slap pri Vipavi, dobljeni iz polurnih eritev hitrosti in seri vetra na avtoatskih eteoroloških postajah. Data for the predoinant wind direction and frequency for all selected stations, except for Slap pri Vipavi, were obtained fro autoatic eteorological stations fro half-hour easureents of speed and wind directions. 2) Meteorološka postaja je avtoatska, zato se na njej eri oz. opazuje sao določene eteorološke spreenljivke oz. pojave. The eteorological station is autoatic, that is why it easures only certain eteorological variables. 3) Meteorološka postaja Slap pri Vipavi je 31. decebra 2006 prenehala delovati; naeščen je le še registrator teperature in relativne vlage. The eteorological station Slap pri Vipavi stopped operating on 31 Deceber 2006; only a teperature and relative huidity recorder is still installed there. 4) Meteorološka postaja Velenje, na kateri so se eteorološke spreenljivke oz. pojavi erili oz. opazovali klasično, je prenehala delovati aprila Od februarja 2005 pa so na tej eteorološki postaji hkrati potekale nekatere eritve že avtoatsko (erijo se sao določene eteorološke spreenljivke). Od avgusta 2009 do septebra 2011 je bila ta naeščena tudi postaja z eritvai padavin in snežne odeje. Methodological station Velenje, at which eteorological variables/phenoena were easured/observed classically, stopped operating in April Fro February 2005 on at this station soe easureents have been conducted autoatically (only soe eteorological variables are easured). Between August 2009 and Septeber 2011 a station easuring precipitation and snow cover was also set up there. Vir: Ministrstvo za ketijstvo in okolje - Agencija Republike Slovenije za okolje Source: Ministry of Agriculture and Environent - Slovenian Environent Agency 42