DIPLOMSKA NALOGA RAZLIKE MED MLAJŠIMI IN STAREJŠIMI POSLUŠALCI NARODNO-ZABAVNE GLASBE

Size: px
Start display at page:

Download "DIPLOMSKA NALOGA RAZLIKE MED MLAJŠIMI IN STAREJŠIMI POSLUŠALCI NARODNO-ZABAVNE GLASBE"

Transcription

1 FAKULTETA ZA KOMERCIALNE IN POSLOVNE VEDE DIPLOMSKA NALOGA RAZLIKE MED MLAJŠIMI IN STAREJŠIMI POSLUŠALCI NARODNO-ZABAVNE GLASBE Urška Tržan Belej Mentorica: Elena Marulc, mag. Celje, december 2013

2 ZAHVALA Za izjemno pomoč in strokovno vodenje se najlepše zahvaljujem mentorici ge. Eleni Marulc, mag., ki me je s svojimi napotki usmerjala pri izdelavi naloge. Zahvaljujem se mojim najbližjim za podporo, možu Robiju za spodbudo in potrpežljivost.

3 IZJAVA Spodaj podpisana Urška Tržan Belej z vpisno številko , sem avtorica diplomskega dela z naslovom: Razlike med mlajšimi in starejšimi poslušalci narodno-zabavne glasbe Izjavljam, da je diplomsko delo izključno rezultat mojega lastnega študijskega in raziskovalnega dela; so vsi povzetki mnenj drugih avtorjev, ki jih navajam v predloženem delu, ustrezno citirana v skladu z navodili FKPV; je seznam vseh citiranih avtorjev in virov naveden v poglavju Literatura in viri, ki je sestavni del predloženega dela in zapisan po navodilih FKPV; sem pridobil/-a vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena v predloženo delo in je to tudi jasno označeno; se zavedam, da je plagiatorstvo predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata bodisi v obliki skoraj dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s katerim so tuje misli oz. ideje predstavljene kot moje lastne kaznivo po zakonu (Zakon o avtorskih pravicah, ul RS, št. 16/07-UPB3, 68/08, 85/10 skl.us: U-I-191/09-7, Up-916/09-16), prekršek pa podleže tudi ukrepom disciplinske odgovornosti na FKPV (Pravilnik o disciplinski odgovornosti študentov, Pravilnik o diplomski nalogi); se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloženo delo in za moj status na FKPV; je elektronska različica identična s tiskano obliko diplomskega dela ter soglašam z objavo dela v elektronskem arhivu FKPV; je diplomsko delo lektorirano (tudi povzetek v tujem jeziku) in oblikovano v skladu s Pravilnikom o diplomski nalogi ter navodili v priročniku kako do diplome. Ime in priimek lektorice: Aleksandra Repe Kraj in datum:celje, Podpis avtorice:

4 POVZETEK V diplomski nalogi sem proučila razlike med mlajšimi in starejšimi poslušalci narodnozabavne glasbe. Izbrala sem dve ciljni skupini: študente in upokojence. V prvem delu naloge je predstavljena slovenska narodno-zabavna glasbena scena, opisala sem vse glavne slovenske narodno-zabavne festivale in večje odmevne koncerte. Predstavila sem celotno organizacijo koncerta, podrobno sem opisala vse faze organizacije od zamisli do realizacije. V drugem delu diplomske naloge sem naredila empirično raziskavo med izbranima ciljnima skupinama in tako prišla do ugotovitev, kaj so ključne razlike med izbranima profiloma raziskovanja. Opravila sem pogovore s poslušalci in podporniki narodnozabavne glasbe ter izvedla anketiranje med izbranima ciljnima skupinama. Rezultati analize so pokazali, da so ključne razlike med obema profiloma v pogledu slovenske narodno-zabavne glasbe kot slovenske avtohtone glasbe in v pomenu koncertov in glasbenih prireditev za razvoj lokalnega turizma. Manjše razlike v mnenju so glede pogledov na slovensko narodno-zabavo glasbo, o številu nastopajočih in s tem povezanim številom obiskovalcev in o vključenosti narodnozabavne glasbe v turistične prireditve Diplomska naloga predstavlja pomemben prispevek o raziskovanju podpornikov slovenske narodno-zabavne glasbe, saj v takšnem obsegu in na tak način to še ni nihče obravnaval ali raziskoval v Sloveniji. Diplomska naloga je pomembna osnova za nadaljnje raziskovanje poslušalcev slovenske narodno-zabavne glasbe drugod po Evropi in svetu. Raziskavo bi lahko naredili v državah, kjer živijo slovenske manjšine in poslušajo slovensko narodno-zabavno glasbo, npr. v Avstriji, Nemčiji, Švici, Italiji. KLJUČNE BESEDE: narodno-zabavna glasba, prireditve, organizacija, študentje, upokojenci

5 SUMMARY In this thesis, I examined the differences between younger and older audience of folk music. I chose two target groups: students and seniors. In the first part of the thesis the Slovenian folk music scene is presented and all major Slovenian folk festivals and high-profile concerts are described. I presented the entire organization of the concert and described in detail all phases of the organization from concept to realization. In the second part of the thesis I carried out an empirical survey among target groups and so established what the key differences between the chosen profiles of research are. I performed interviews with audience and supporters of folk music and conducted a survey among selected target groups. The results of the analysis showed that the key differences between the two profiles are in their view of Slovenian folk-pop music as Slovenian indigenous music and in their perception of the importance of concerts and musical events for the development of local tourism. Minor differences are seen in issues, which show their opinion of Slovenian folk music entertainment, of the number of performers and the associated number of visitors and the inclusion of folk music in tourist events. The thesis represents a significant contribution to the research of supporters of Slovenian folk music, as no one in Slovenia has ever discussed or explored this issue to such an extent and in this manner. The thesis is an important basis for further exploration of the audience of Slovenian folk music elsewhere in Europe and around the world. The survey could be carried out in the countries where Slovenian minorities live and listen to the Slovenian national folk music. Such countries are Austria, Germany, Switzerland and Italy. KEYWORDS: folk music, events, organization, students, seniors

6 KAZALO 1 UVOD OPREDELITEV PROBLEMA DIPLOMSKE NALOGE NAMEN IN CILJI DIPLOMSKE NALOGE HIPOTEZE METODE RAZISKOVANJA PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE DIPLOMSKE NALOGE NARODNO ZABAVNA GLASBENA SCENA NA SLOVENSKEM DOGODKI Z NARODNO-ZABAVNO GLASBO FESTIVALI NARODNO-ZABAVNE GLASBE Festival Ptuj Festival Števerjan Mednarodni festival Graška Gora poje in igra Festival Cerkvenjak Festival Vurberk Večer slovenskih viž v narečju Festival Marija Reka Novoletni festival narodno-zabavne glasbe Dolenjske Toplice Cvičkov festival NARODNO-ZABAVNI KONCERTI Alpski večer Narodno-zabavni večeri pri Jožovcu Noč Modrijanov Šopek za mami Valentinovo z Novimi Spomini Štajerski valček Orfejčkova Parada TURISTIČNE PRIREDITVE ORGANIZACIJA NARODNO-ZABAVNEGA KONCERTA DELEŽNIKI KONCERTA... 24

7 3.1.1 Investitor in naročnik Organizator in sodelavci Izvajalci Podizvajalci Čistilke Sponzorji in donatorji Mediji Nastopajoči Varnostniki Ciljna skupina ORGANIZACIJA KONCERTA Izhodišča za pripravo dogodka po Goldblattu SWOT analiza Opis aktivnosti Datum dogodka Lokacija dogodka Prijava dogodka in dovoljenja Trženje dogodka Priprava prizorišča Izvedba dogodka Po dogodku Finance EMPIRIČNA RAZISKAVA NAMEN RAZISKAVE CILJI RAZISKAVE RAZISKOVALNE HIPOTEZE POTEK RAZISKAVE Fokusna skupina Rezultati fokusne skupine Kvantitativna raziskava ANALIZA REZULTATOV PREVERJANJE HIPOTEZ KLJUČNE UGOTOVITVE IN SKLEPI... 75

8 5 ZAKLJUČEK LITERATURA IN VIRI PRILOGE KAZALO GRAFOV Graf 1: Struktura študentov glede na spol Graf 2: Struktura upokojencev glede na spol Graf 3: Priljubljenost glasbenih zvrsti med študenti Graf 4: Priljubljenost glasbenih zvrsti med upokojenci Graf 5: Struktura najljubših glasbenih sestavov študentov Graf 6: Struktura najljubših glasbenih sestavov upokojencev KAZALO TABEL Tabela 1: SWOT analiza Tabela 2:Trditve o mnenju študentov in upokojencev glede slovenske narodnozabavne glasbe Tabela 3: Trditve o mnenju študentov in upokojencev o slovenski narodno-zabavni glasbi kot slovenski avtohtoni glasbi Tabela 4: Trditve o vključenosti narodno-zabavne glasbe v turistične prireditve Tabela 5: Trditve o številu nastopajočih in številu obiskovalcev Tabela 6: Trditve o pomenu koncertov in glasbenih prireditev za razvoj lokalnega turizma... 72

9 1 UVOD Za temo svoje diplomske naloge sem izbrala temo s področja menedžmenta prireditev, ker me je predmet zelo pritegnil in ker sama veliko sodelujem na prireditvah - kot nastopajoča in obiskovalka. V prvem delu diplomske naloge je predstavljen in opredeljen problem naloge ter cilj naloge. V drugem delu bom predstavila in opisala narodno-zabavno glasbeno sceno na Slovenskem naštela bom najpomembnejše koncerte in festivale, ki so se zgodili v letu nastanka te diplome. V tretjem delu bom opisala potek in organizacijo narodno-zabavnega koncerta, predstavila bom deležnike takega koncerta, naredila analizo primera koncerta. Četrti del bo zajemal empirično raziskavo, njen namen in cilje, raziskovalne hipoteze, potek raziskave, analiza raziskave, preverjanje hipotez in sklepnih ugotovitev. V petem poglavju bosta zaključek in sklep, v šestem pa bosta navedena literatura in viri. Na koncu diplomske naloge bodo vse priloge. 1.1 Opredelitev problema diplomske naloge V Sloveniji je naša narodno-zabavna glasba izgubila svoj pečat, nekateri se je sramujejo, nekateri je sploh ne poznajo, drugi pa ji ostajajo zvesti. Kljub vsemu pa se število mladih narodno-zabavnih ansamblov in skupin na Slovenskem veča iz dneva v dan. Te zasedbe snemajo svoje skladbe, za skladbe posnamejo videospote in se trudijo čim hitreje predstaviti širši slovenski množici poslušalcev. Pripravljajo tudi koncerte ob izdaji zgoščenk in tekmujejo med sabo s pestrim izborom glasbenih gostov, kdo bo pripeljal boljšega in bolj znanega, da bi s tem privabil na koncert večje število poslušalcev. Veliko obiskovalcev na koncertu pomeni večji zaslužek in posledično več igranj in nastopov, kar ansamblu in članom prinaša zaslužek ter večjo prepoznavnost. Širšo javno prepoznavnost si ansambli ustvarijo ravno z izdajo svojih zgoščenk in ustrezno promocijo. Med spremljanjem narodno-zabavne scene pa ne morem mimo tega, da ne izpostavim, da se med obiskovalci pojavljajo dve različni 9

10 ciljni skupini. Prva skupina so mladi in druga skupina starejši, večina upokojenci. Kot študentka turizma in bodoča turistična delavka organizatorka prireditev se vprašam kaj je tista skupna specifična točka pri obeh ciljnih skupinah, da se odločijo za obisk istega koncerta? Med pregledom domače in tuje strokovne literature in virov sem ugotovila, da te teme še ni nihče obravnaval e na tak način, saj nisem našla niti ene raziskave, ki bi primerjala mlajšo in starejšo populacijo glede obiskov koncertov narodno-zabavne glasbe. Avtorji so raziskovali le na splošno o organizaciji narodno zabavnega koncerta (Lekše, 2011;), o vključevanju te zvrsti glasbe v turistične prireditve (Knez, 2009;), o narodno- zabavni glasbi kot produktu popularne kulture (Eterović, 2008;), o pomenu narodno-zabavne glasbe v programu javne televizije (Kitak, 2011;), o bratih Avsenik kot glasbenem fenomenu kot začetnikih narodno-zabavne glasbe (Sivec, 2010;), o nastanku in razvoju narodno-zabavne glasbe (Strašnik, 2010;) in o reprezentaciji te zvrsti glasbe v medijih (Torkar, 2008;). Ta tema še ni bila obravnavana. Zato sem se odločila, da raziščem kakšne so razlike med mlajšimi in starejšimi poslušalci in obiskovalci koncertov narodno-zabavne glasbe, saj bodo tako organizatorji koncertov in ansambli vedeli, na kaj morajo paziti in biti pozorni, ko bodo organizirali takšne vrste prireditev, da bodo privabili pravo ciljno skupino. 1.2 Namen in cilji diplomske naloge Namen te diplomske naloge je raziskati in proučiti kakšni so njihovi motivi obiskov koncertov in ugotovitev razlik ključnih dejavnikih odločitve za obisk narodnozabavnega koncerta med mladini in starejšimi poslušalci. Gre za dve popolnoma drugačni ciljni skupini, ki jih privabijo isti nastopajoči, ista zvrst glasbe, znano pa ni, kaj je tisto specifično in na kaj je potrebno paziti, ko organiziramo koncert za mlajšo ali starejšo populacijo. Cilji diplomske naloge so: predstavitev narodno-zabavne scene v Sloveniji, predstavitev dogodkov z narodno-zabavno glasbo, predstavitev festivalov narodno- 10

11 zabavne glasbe v Sloveniji, analiza organizacije koncerta narodno-zabavne glasbe, izvedba raziskave med ciljnima skupinama obiskovalcev koncerta, analiza rezultatov raziskave, ugotoviti specifike med obema ciljnima skupinama in pripraviti predloge za organizatorje podobnim prireditev. 1.3 Hipoteze Na podlagi pregledane domače in tuje strokovne literature bom v raziskovalnem delu v podpoglavju 4.3 postavila več hipotez o razlikah med mlajšimi in starejšimi poslušalci narodno-zabavne glasbe, ki jih bom po raziskavi potrdila ali ovrgla. Hipoteze bom navedla glede avtohtonosti narodno-zabavne glasbe, glede pomena domače glasbe pri Slovencih, glede vključenosti narodno-zabavne glasbe v turistične prireditve, glede števila nastopajočih in s tem povezanega števila obiskovalcev, glede pomena koncertov in prireditev z narodno-zabavno glasbo za razvoj turizma v kraju. 1.4 Metode raziskovanja Da bi realizirala zastavljene cilje se bom lotila naslednjih metod dela: pregled in analiza strokovne literature, metode fokusne skupine, anketni vprašalnik, metoda analize in metoda dedukcije, metoda komparacije, metoda indukcije, metoda kompilacije. 1.5 Predpostavke in omejitve diplomske naloge Predpostavka je, da bodo vsi sodelujoči v raziskavi razumeli vprašanja in na njih odgovarjali iskreno v skladu s svojimi prepričanji in mnenji. Omejitve diplomske naloge predstavlja čas, ki si ga bodo pripravljeni vzeti sodelujoči v raziskavi. 11

12 2 NARODNO ZABAVNA GLASBENA SCENA NA SLOVENSKEM Narodno-zabavna glasba se je razvila iz ljudske glasbe, njeni vidnejši začetki pa segajo v leto 1953, ko je začel delovati Trio Slavka Avsenika, (kasneje Ansambel bratov Avsenik), ki je začetnik te glasbeni zvrsti (Sivec, 1999, str. 171).Tovrstna glasba je v veliki večini prisotna na veselicah, porokah, festivalih in tekmovanjih. V zadnjem času je narodno-zabavna glasba na Slovenskem doživela preporod, saj mladi ansambli nastajajo dan za dnem. Snemajo svoje skladbe, zanje posnamejo videospote, se predstavljajo na radijskih in televizijskih postajah ter na različnih festivalih. Ljudje jih spremljajo tudi preko spletnih medijev. Največjo promocijo ansamblov in skupin je tako opaziti preko različnih televizijskih hiš, ki imajo v svojem sklopu storitev tudi snemanje videospotov, te pa predstavijo v eni izmed svojih oddaj, ko povabijo člane ansambla tudi v oddajo, ki praviloma poteka, v živo, da lahko tudi gledalci pokličejo v eter. Tako se skupine poslušalcem na najlažji način približajo, kot bodoča turistična delavka organizatorka prireditev pa pogrešam več dogodkov in prireditev z narodnozabavno vrsto glasbe. Koncerte z narodno-zabavno glasbo ansambli prirejajo večinoma ob izdaji in promociji zgoščenk ali ob večjih obletnicah delovanja, redki so tisti, ki jih prirejajo tradicionalno vsako leto. V Sloveniji trenutno prevladuje več fantovskih zasedb s štiriglasnim petjem kot kvintetov, čeprav je bila Avsenikova kvintetovska glasba začetek narodno-zabavne glasbe. Na sceni je nekaj triov s pevko, kjer prevladujeta dva glavna vokala, moški in ženski, ki se lepo dopolnjujeta v duetu. Ženske zasedbe so v manjšini. 2.1 Dogodki z narodno-zabavno glasbo Največji delež dogodkov z narodno-zabavno glasbo predstavljajo različne veselice po različnih krajih Slovenije. Vendar ti dogodki ne spadajo v to diplomsko nalogo, saj je osrednja tema teh dogodkov drugačnega značaja (gasilska društva, lovska društva, vrtne veselice), ki imajo po končanem uradnem delu najet ansambel, ki igra do 12

13 določene ure in za določen honorar, kakor je določeno v pogodbi. V tej diplomski nalogi pa bom predstavila in se osredotočila na dogodke, kjer so ansambli in narodno-zabavna glasba rdeča nit dogodka. Poleg koncertov in festivalov narodno-zabavne glasbe občine po Sloveniji in njihova turistična društva vsako leto organizirajo veliko število turističnih in ostalih prireditev (ekoloških, etnoloških, kulinaričnih, ), na katere povabijo številne glasbene goste narodno-zabavne skupine in ansamble ter ljudske godce, pevke, folkloro Vsekakor te prireditve pomagajo k prepoznavnosti slovenske narodno-zabavne glasbe, vendar je glasba na teh prireditvah sekundarnega pomena, v moji diplomski nalogi pa želim izpostaviti dogodke, na katere obiskovalci pridejo izključno zaradi glasbe same. Izpostavila bom festivale narodno-zabavne glasbe in večje tradicionalne koncerte po Sloveniji ter pomembnejše turistične prireditve. 2.2 Festivali narodno-zabavne glasbe Za najstarejši festival narodno-zabavne glasbe v Sloveniji velja festival Ptuj, ki se je prvič zgodil leta 1969 (Sivec, 1198, str. 370). Festivali so za ansamble odlična priložnost, da se pokažejo in predstavijo širši publiki, za obiskovalce pa festivali pomenijo zvrhano mero dobre narodno-zabavne glasbe izvedene v živo. Nekateri obiskovalci so pravi poznavalci narodno-zabavne glasbe, drugi grejo na festival spodbujat svoje favorite. Predstavila bom festivale narodno-zabavne glasbe, ki so se in se bodo zgodili v letu nastanka moje diplomske naloge: 44. festival narodno-zabavne glasbe Slovenije Ptuj 43. Festival narodno-zabavne glasbe Števerjan 38. mednarodni festival Graška Gora poje in igra 26. festival narodno-zabavne glasbe Slovensko-goriški Klopotec, Cerkvenjak 22. festival narodno-zabavne glasbe Slovenije Vurberk 13. Večer Slovenskih viž v narečju 13

14 11. festival domačih ansamblov Marija reka za veliko nagrado Savinjske doline 9. Novoletni festival narodno-zabavne glasbe Dolenjske Toplice 2. cvičkov festival narodno-zabavne glasbe za veliko nagrado Gadove peči Festival Ptuj»Ptujski festival je prvi in osrednji festival narodno-zabavne glasbe v Sloveniji. Začel se je leta 1969, ob praznovanju obletnice prve omembe mesta Ptuja«(Sivec, 2003, str. 547). Organizator festivala je Radio tehnik d. o. o. Ptuj v sodelovanju z radijskimi in televizijskimi postajami. Festival se zadnja leta odvija na prizorišču Minoritskega samostana, v zgodnjih letih pa so ga prirejali v Veliki športni dvorani. (Sivec, 2003, str. 547). V konkurenci tekmovalnih ansamblov se predstavijo klasični kvinteti in ostale zasedbe. Festival Ptuj ima predizbor vseh prijavljenih skupin in ansamblov v mesecu maju v Preddvoru, kjer izberejo samo 10 najboljših nastopajočih ( Vsak izbran ansambel izvaja dve popolnoma novi skladbi, še nikoli predvajani. Festival poteka zadnjo soboto v mesecu avgustu in ga neposredno v živo prenašajo nekatere televizijske in radijske postaje in je edini takšen festival v letu Zmagovalce izbere strokovna komisija in gledalci na prizorišču ter gledalci in poslušalci radijskih in televizijskih postaj s telefonskimi glasovi. Posebnost ptujskega festivala je, da se ločeno podelijo nagrade za najboljši kvintet in najboljši ansambel med ostalimi zasedbami. ( festival-ptuj-2013).»po smrti znamenitega Avsenikovega pevca Franca Korena so začeli leta 1983 na Ptujskem festivalu podeljevati Korenovo plaketo za najboljšo pevko, pevca ali pevsko skupino«(sivec, 2003, str. 547). 14

15 2.2.2 Festival Števerjan»Števerjanski festival je po starosti drugi festival slovenske narodno-zabavne glasbe. Vse od začetka (leta 1971) poteka v zamejski vasi Števerjan nekaj kilometrov od Gorice oz. Nove Gorice. Kraj je skoraj v celoti slovenski«(sivec, 2003, str. 552). Organizator festivala je S.K.P.D. Frančišek Borgija Sedej. Posebnost je, da traja tri dni, začne se v začetku meseca julija. V prvih dveh večerih festivala v petek in v soboto gostijo vse prijavljene skupine in ansamble, po končanih predizborih pa v soboto zvečer strokovna komisija razglasi finaliste, ki se pomerijo v glavnem finalnem delu festivala v nedeljo. ( Podelijo se nagrade za najboljši kvintet festivala, najboljši trio festivala in najboljši ansambel v celoti ta ansambel prejme naziv absolutni zmagovalec festivala, podelijo tudi nagrado za debitanta in nagrado občinstva, ki jo izglasujejo zbrani poslušalci na prireditvenem prostoru na glasovnicah, ki jih prejmejo ob nakupu vstopnice. Strokovna komisija podeli avtorjem nagrado za najboljšo melodijo in besedilo. Ansambli se predstavijo z dvema skladbama, prva mora biti znana skladba iz zakladnice, druga pa lastna popolnoma nova skladba, še nikoli javno predvajana. Strokovna komisija med vsemi finalisti izbere nekaj ansamblov, ki se udeležijo festivala AlpenGrandPrix na južnem Tirolskem. ( Mednarodni festival Graška Gora poje in igra Leta 1976 je bila prva prireditev Srečanje narodno-zabavnih skupin, ki ni bila tekmovalnega značaja. Začetnik srečanja je bil gospod Alojz Klančnik z domačim kulturnih društvom. Leta 1996 je tedanji organizator umrl in v naslednjem letu so prevzeli organizacijo prireditve Graškogorčani sami in dotedanjo srečanje preimenovali v festival Graška Gora poje in igra. Od leta 2006 pa vabijo na razpise tudi ansamble zunaj slovenskih meje, zato se je festival preimenoval v mednarodni festival ( 15

16 Organizator Kulturno društvo Graška Gora v sodelovanju z ZKD Šaleške doline, ZKD Slovenj Gradec, MO Slovenj Gradec MO Velenje in občino Mislinja so letos organizirali 38. Mednarodni festival Graška Gora poje in igra. Prireditev se odvija pod šotorom, posebnost pa je, da vsem nastopajočim podelijo nagrade in sicer spominske plakete t. i. pastirčke, ki so razvrščeni v tri skupine in predstavljajo kakovost izvedbe ansambla. Tako vsak nastopajoči ansambel prejme bronastega, srebrnega ali zlatega pastirčka, tako kot določi strokovna komisija. Poleg pastirčkov pa se podelijo tudi glavne nagrade: tri plakete za najboljša besedila, plaketi za najboljšo melodijo in priredbo, razglasijo zmagovalca občinstva, ki ga izbere publika z glasovnicami, ki jih prejme ob nakupu vstopnic, izberejo najboljšega debitanta festivala ter absolutnega zmagovalca. Po festivalu igra znan ansambel, ki je bil nagrajenec na festivalu v prejšnjih letih. Festival se vsako leto izvede v mesecu avgustu. Festival snemajo lokalne in nacionalna televizija in je v dveh delih predvajan po televiziji v mesecu septembru ( gg.si/novice/tabid/111/articletype/articleview/articleid/45/rezultati-s-festivala- Graska-Gora-poje-in-igra-2013.aspx) Festival Cerkvenjak Organizator festivala je Kulturno društvo Cerkvenjak, festival pa se odvija v Kulturnem domu v Cerkvenjaku v sredini meseca oktobra. Posebnost festivala je, da vsak ansambel pripravi priredbo znane ljudske skladbe in zaigra eno svojo lastno pesem, ki pa je lahko že javno izvajana. Strokovna komisija podeli tri glavne nagrade festivala: zlati, srebrni in bronasti klopotec ter nagradi za besedilo in najboljšo izvedbo priredbe. Tudi občinstvo izglasuje svoje zmagovalce. Televizijska hiša Veseljak posname oddajo, ki jo predvajajo v mesecu novembru ( 16

17 2.2.5 Festival Vurberk Festival Vurberk velja za najprestižnejši festival narodno-zabavne glasbe v Sloveniji. Posebnost festivala so razpisni pogoji, ki navajajo, da organizatorji sprejemajo na festival samo vokalno instrumentalne zasedbe z diatonično harmoniko in večglasnim petjem. Organizator festivala je Turistično društvo Vurberk. Festival se odvija zadnji teden v mesecu juniju na vurberškem grajskem dvorišču, kar daje gledalcu posebno dober pogled na nastopajoče ( 2013).Organizator vse prijavljene ansamble povabi na javni predizbor, ki se zgodi v mesecu maju v Podnanosu, kjer se predstavijo vsi prijavljeni ansambli in najboljše strokovna komisija uvrsti v finale festivala. ( Strokovna komisija na festivalu podeli več nagrad: nagrado avtorjem najboljšega besedila in melodije, nagrado za vokalno izvedbo nagrada se imenuje Šifrerjeva plaketa in je za dobitnike pomembna referenca za naprej. Na Vurberku glavne nagrajence izbere strokovna komisija, komisija radijskih postaj in občinstvo skupaj, v skupnem seštevku glasov in točk strokovne komisije se podelijo tri glavne nagrade festivala; zlati, srebrni in bronasti zmaj. Letos so uvedli še eno nagrado za najboljšo izvedbo v celoti, imenuje se Plaketa Lojzeta Slaka. Komisija glasbenih urednikov in redaktorjev radijskih postaj izbere najboljšo skladbo po njihovem mnenju. Festival snema nacionalna televizija in nekaj lokalnih in ga v dveh delih predvajajo po sporedu v mesecu juliju ( Večer slovenskih viž v narečju»ideja za festival slovenskih narečnih viž je nastala leta 2001 v Škofji Loki, že naslednje leto je prireditev dobila vseslovenski značaj, lani pa je s slovensko narečno besedo gostovala še na avstrijskem Koroškem, ob Vrbskem jezeru. Osnovno vodilo pri Večeru slovenskih viž v narečju je narečna beseda in še danes ostaja edini 17

18 slovenski glasbeni festival, ki še goji narečno pesem«( Organizator festivala je Radio Sora. Prireditev se odvija v škofjeloškem mestnem trgu, v primeru slabega vremena pa v športni dvorani Trata. Na festivalu podelijo strokovno nagrado za najboljši nastop v celoti, najboljše besedilo in najboljšo melodijo. Prav tako tudi občinstvo izbere svojega zmagovalca ( Festival Marija Reka Festival Marija Reka je mlad festival, saj se je letos odvil komaj enajstič. Na ta festival lahko ansambli prijavijo svoje že javno predvajane skladbe, saj strokovna komisija in občinstvo glasujeta za najboljši ansambel in izvedbo in ne za melodijo in besedilo posamezno. Tako občinstvo in strokovna komisija ocenjujeta nastop na odru, celotno podobo ansambla in kakovostno izvedbo skladb. Organizator festivala je Kulturno društvo Marija Reka, ki je festival poimenoval Festival ansamblov domače glasbe za veliko nagrado Savinjske doline in jo priredijo v okviru prireditve Pod reško planino veselo živimo. Prireditev poteka pod šotorom pred Planinskim domom v Marija Reki ( Novoletni festival narodno-zabavne glasbe Dolenjske Toplice Novoletni festival Dolenjske Toplice se bo letos odvil že devetič v Kulturnokongresnem centru Dolenjske Toplice. Tradicionalno je, da se festival zgodi na praznik Republike Slovenije, ne glede na to, na kateri dan praznik pride. Ker je v imenu festivala pridevnik»novoletni festival«, se večina ansamblov odloči za izbor tematike svoje skladbe za božično ali novoletno temo, kar pa ni navedeno v razpisnem pogoju in ni pravilo. Organizator novoletnega festivala je Kulturnokongresni center Dolenjske Toplice. ( Ansambli se predstavijo z eno lastno skladbo, 18

19 ki še ni bila izvajana na festivalih in eno iz zakladnice slovenske narodno-zabavne glasbe. Udeleženci festivala prejmejo bronaste, srebrne ali zlati Termalček. Razglasijo absolutnega zmagovalca, ki ga izbere strokovna komisija in zmagovalca občinstva ( val_narodnozabavne_glasbe/) Cvičkov festival Cvičkov festival lahko uvrstimo med tematske festivale, saj je že v razpisnih pogojih navedeno, da se lahko prijavijo ansambli, ki bodo v svojih skladbah opevali tematiko cvička, vina, cvičkovih princes, grozdja iz katerega se prideluje cviček ( Organizator festivala je vinogradniško in turistično društvo Gadova Peč, v sodelovanju z Zavodom za turizem Novo Mesto, festival pa so organizirali v okviru prireditve»ko se gadje prebudijo«( Strokovna komisija podeli tri nagrade za najboljše tri ansamble, prav tako tudi občinstvo izbere svoje tri zmagovalce (prvo, drugo in tretje mesto). Izberejo tudi najboljše besedilo festivala ( 2.3 Narodno-zabavni koncerti»koncert je prireditev s predvajanjem glasbenih del po določenem programu«(bajec, 1994, str. 421). Koncerti narodno-zabavne glasbe se po nenapisanem pravilu večinoma odvijajo v jesenskem in zimskem času. Obstajajo pa seveda izjeme, primer so Narodnozabavni večeri pri Jožovcu v Begunjah. Avsenikova gostilna, imenovana Pri Jožovcu, dvakrat tedensko gosti najboljše narodno-zabavne ansamble iz Slovenije in tudi 19

20 tujine, da koncertirajo v večnamenski dvorani v gostilni, imenovani Pod Avsenikovo marelo, ki sprejme do 350 oseb. Koncerti potekajo ob sredah in petkih. Organizator večerov je podjetje Tradicija Avsenik d. o. o ( V lanskim in začetku letošnjega leta so organizirali osem koncertnih večerov zlatega abonmaja posvečenih članom legendarnega ansambla Avsenik ( Narodno-zabavnih koncertov ansamblov in skupin se vsako leto zgodi veliko, vendar so vsi zasnovani na podoben način. Ansambli jih priredijo ob izdaji nove zgoščenke ali obletnici delovanja, gre pa za bolj kot ne lokalne prireditve, z medijsko podporo lokalnih radijskih postaj, redko tudi televizijskih hiš. V diplomski nalogi bom izpostavila in predstavila najbolj obiskane in najbolj medijsko odmevne koncerte pri nas. Predstavila bom tudi tradicionalne koncerte, ki se odvijajo v Sloveniji: Alpski Večer Narodno-zabavni večeri pri Jožovcu Noč Modrijanov 11. Veliki koncert Šopek za mami Valentinovo z Novimi spomini Štajerski valček 22. Orfejčkova parada Alpski večer»alpski večer je največja narodno-zabavna prireditev na Slovenskem. Pripravljati so ga začeli leta 1987 v želji, da bi v bližini Begunj na Gorenjskem, rojstnega kraja legendarnih bratov Avsenik, zaživela prireditev, na kateri bi imela osrednjo vlogo narodno-zabavna glasba«(sivec, 2003, str. 564). Koncert velja za enega najstarejših narodno-zabavnih koncertov v Sloveniji, na katerem je igralo okoli štiri tisoč glasbenikov in ga je obiskalo okoli sto tisoč obiskovalcih v vseh letih. Letos se je v športni dvorani Bled odvil že 27. tradicionalni Alpski večer na Bledu ( Nastopajoči si štejejo v veliko čast, če so povabljeni, da zaigrajo ob Alpskemu 20

21 kvintetu, ki je bil pobudnik in organizator te prireditve vrst let, sedaj pa je uradni organizator Turizem Bled. Gre za mednarodno poznan dogodek, ki se ga udeležijo tudi obiskovalci iz tujine; Avstrije, Nemčije, Švice ( lpski+ve%c4%8der) Narodno-zabavni večeri pri Jožovcu Avsenikova gostilna, imenovana Pri Jožovcu, dvakrat tedensko gosti najboljše narodno-zabavne ansamble iz Slovenije in tudi tujine, da koncertirajo v večnamenski dvorani v gostilni, imenovani Pod Avsenikovo marelo, ki sprejme do 350oseb ( Koncerti potekajo ob sredah in petkih. Organizator večerov je podjetje Tradicija Avsenik d. o. o ( V lanskim in začetku letošnjega leta so organizirali osem koncertnih večerov zlatega abonmaja posvečenih članom legendarnega ansambla Avsenik ( Noč Modrijanov Noč Modrijanov v zadnjih štirih letih podira meje iz leta v leto. Najprej so prireditev Modrijani organizirali na Dobrni, ( od leta 2009 dalje pa v celjski dvorani Golovec, letos se selijo v Športno dvorano Zlatorog ( html). Leta 2011 so bile vstopnice za koncert tako hitro razprodane, da so se odločili, da bodo izvedli koncert kar v dveh dnevih. Pri enaki odločitvi so ostali tudi leta 2012 in 2013, ko so vstopnice razprodali v 26 minutah ( 26-minutah). Program je v obeh dnevih, v četrtek in petek popolnoma isti, nastopajo isti nastopajoči. Organizatorji prireditve za obiskovalce pripravijo zvrhano mero doživetja in poznavalci uvrščajo Noč Modrijanov kot najboljši in največji spektakel 21

22 2.3.4 Šopek za mami Narodno-zabavni koncert Šopek za mami se odvije vsako leto v Športni dvorani v Komendi. Letos se koncert organizirali že enajstič ( i_z_ansamblom). Prireditev je posvečena prazniku ob materinskem dnevu in jo uvrščam v lokalne prireditve. Organizator prireditve je Srečko Korbar, ki prireditev pripravi skupaj z Ansamblom Viharnik. K nastopu povabijo številne glasbene goste ( Valentinovo z Novimi Spomini Dolenjski ansambel Novi spomini so letos organizirali že peti tradicionalni Valentinov koncert v športni dvorani Marof v Novem mestu. Obiskovalci vsako leto napolnijo dvorano do zadnjega kotička. Novi spomini vsako leto povabijo v goste različne izvajalce, ki popestrijo celoten glasbeni program ( Štajerski valček narodno-zabavne glasbe pri nas ( Noč Modrijanov je vseslovenska najbolj odmevna medijska prireditev narodno-zabavnega žanra. ( Prireditev Štajerski valček organizira ekipa radijske postaje Štajerski val. Na koncertu nastopajo ansambli, ki so s svojimi vižami mesečno zmagali na narodno-zabavni lestvici. Koncert zadnja leta organizirajo v Večnamenski športni dvorani Podčetrtek.( Obiskovalci so v večini zvesti poslušalci radia. 22

23 2.3.7 Orfejčkova Parada»Orfejčkova parada je ob ptujskem festivalu največja ptujska narodno-zabavna prireditev. Pripravljajo jo na dan sv. Štefana in je pravzaprav sklepna prireditev zmagovalcev oddaje Orfejček, ki jo od leta 1991 na Radiu Ptuj pripravlja Luka Huzjan s sodelavci«(sivec, 2003, 570). Orfejčkovo parado organizira Radio Tednik, d.o.o., Ptuj v sodelovanju s podjetjem Mega marketing. Prireditev se odvija v Športni dvorani Center na Ptuju. Gre za največjo tovrstno prireditev v severovzhodni Sloveniji. Na paradi nastopajo mesečni zmagovalci lestvice 7 polk in valčkov ter Slovenskih pop 7. Obiskovalci vsako leto pokažejo vedno večje zanimanje za prireditev. ( 2.4 Turistične prireditve Turistična društva v Sloveniji vsako leto pripravijo ogromno prireditev, kjer prikažejo stare ljudske običaje, ko je npr. postavitev klopotca v vinogradu, prikaz reza trte, pripravijo različna martinovanja po vinorodnih okoliših Slovenije, predstavitev slovenskih narodnih noš, različne turistične sejme, etnološke in ekološke prireditve. Vse te prireditve pospremijo z bogatim kulturnim programom in nastopi narodnozabavnih ansamblov in skupin. Včasih na prireditve povabijo tudi ljudske godce, ljudske pevke in folklorne skupine. Po SSKJ je pojem prireditev opredeljen sledeče:»prireditev je javni dogodek, zlasti kulturni, športni, zabavni«(bajec, str. 1061). Najbolj odmevne in prepoznavne turistične prireditve v Sloveniji: 43. Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine v Kamniku 13. Festival stare trte, 27. Svečana trgatev Stare trte na Lentu 21. Martinovanje v Ormožu Tradicionalna klopotčeva sobota v Virštanju Jurjevanje v Beli Krajini Tradicionalno Pustovanje na Ptuju Teden starih obrti in običajev na Kozjanskem 23

24 3 ORGANIZACIJA NARODNO-ZABAVNEGA KONCERTA V tretjem poglavju diplomske naloge bom predstavila in opisala deležnike koncerta, predstavila bom potek priprav in organizacije koncerta in naredila analizo organizacije koncerta narodno-zabavne glasbe. 3.1 Deležniki koncerta Deležniki dogodka so vse osebe in organizacije, ki imajo finančni, vsebinski ali katerikoli drugi interes do dogodka in brez njih ne mine noben dogodek. Glavni deležniki so investitorji in naročniki dogodka, izvajalci in podizvajalci ter ciljna javnost, ki je vabljena na dogodek. Med deležnike pa prištevamo tudi sponzorje, donatorje, sodelavce in medije (Bubnič et al., 2009, str. 21) Investitor in naročnik Investitor dogodka je organizacija, manj pogosto je to posameznik, ki ima večji interes za organizacijo dogodka. Investitor se zaveda, kaj želi z dogodkom doseči, ter nosi finančno in pravno odgovornost za izvedbo (Bubnič et al., 2009, str 21). Naročnik dogodka je oseba ali organizacija, ki dogodek naroči organizatorju. V praksi se zelo pogosto dogaja, da sta investitor in naročnik ena in ista oseba ali organizacija. Konkretno v tem je to šmarski ansambel Jelša. Gre za narodnozabavni ansambel, ki želi narediti koncert ob peti obletnici delovanja, ob tem pa predstaviti še svojo novo zgoščenko Organizator in sodelavci Organizator dogodka je oseba, ki organizira in izpelje dogodek. Organizator dogodka mora zelo dobro poznati želje naročnika, saj le tako lahko izpelje dogodek po njegovih zastavljenih ciljih. Vsak organizator ima svojo ekipo sodelavcev, ki ji zaupa in ki mu pomaga pri izpeljavi dogodka. V organizacijski ekipi morajo biti zanesljivi člani. Delo ekipe se pred dogodkom nanaša na koordinacijo in organizacijo 24

25 z nastopajočimi in ponudniku storitev, na samem dogodku pa ekipa skrbi, da vse poteka tekoče in brez zapletov (Bubnič et al., 2009, str. 202). Organizacijsko ekipo lahko sestavljajo študentje, ki jih napoti študentski servis ali pa poiščemo prostovoljce. Vsak član ekipe ima svoje naloge in odgovornosti (Bubnič et al., 2009, str. 225). V moji organizacijski ekipi bosta dva študenta organizacije ali turizma višjih letnikov, eden pa bo absolvent pravne fakultete, ki mu bomo zaupali vso administracijo in pripravo ter pregled pravnih zadev oziroma vseh pogodb, ki jih moramo za organizacijo dogodka skleniti. V moji ekipi bodo sodelovali študentje, ker ima ansambel na voljo majhna lastna finančna sredstva, zato so želeli, da se organizacija koncerta izpelje s pomočjo študentov, saj njihovo delo stane manj kot delo zaposlenih iz podjetij, ki se profesionalno ukvarjajo z organizacijo prireditev. Organizator dogodka in vodja organizacijska ekipe bom jaz, k svoji ekipi pa bom povabila še tri sodelavce. Organizator mora skleniti pogodbena razmerja, da bi bil dogodek sploh lahko izveden. Skleniti mora pogodbo o najemu prostora, pogodbo o organizaciji dogodka, avtorske pogodbe z nastopajočimi, s sponzorji mora skleniti sponzorske pogodbe in pogodbe o zavarovanju prireditve. Študente bom poiskala preko študentskega servisa Celje, oglas pa bo objavljen v mesecu juliju, da do začetka organizacije najdem prave sodelavce Izvajalci Poleg glavne ekipe organizatorjev ima vsak dogodek še zunanje izvajalce, ki jih delimo na moderatorje, izvajalce izobraževalnega in zabavnega programa in tehnične podizvajalce, kamor uvrščamo ponudnike tehničnih in logističnih storitev (Bubnič et al., 2009, str. 72). Voditeljica koncerta bo Jasmina Kandorfer, zanjo sem se odločila, ker je že izkušena voditeljica, pozna narodno-zabavno sceno in tudi sama je že uspešno organizirala. Izvajalec pa bo tudi ansambel Jelša, ki je hkrati naročnik dogodka, saj se bodo člani ansambla na koncertu večkrat pojavili na odru, da bodo zaigrali večino svojih skladb. 25

26 3.1.4 Podizvajalci Podizvajalci na koncertu narodno-zabavne glasbe so scenograf, cvetličarka, tonski tehniki, fotografi in snemalci, prodajalci vstopnic, maskerke, hostese, varnostniki, novinarji. Vsi podizvajalci morajo imeti od organizatorja popolnoma natančne napotke, kdaj in kako bodo sodelovali na dogodku in kaj točno je njihova naloga. Včasih podizvajalci del priprav opravijo že več dni pred dogodkom (Bubnič et al., 2009, str. 222), po navadi so to scenografi, ki del scene lahko pripravijo že prej, zadnji dan jo samo postavijo na prizorišče in cvetličarke dodajo morebitne aranžmaje. Z vsemi podizvajalci mora organizator skleniti pogodbo o sodelovanju. Tudi podizvajalci so lahko sponzorji dogodka, vendar nam sponzorska sredstva izkažejo v blagu in ne v denarnih sredstvih. Na našem koncertu bodo sodelovali scenograf Jože Napotnik, ki ima odlične reference in ogromno izkušenj z risanjem kulis za koncerte podobnega tipa, cvetličarna Jana iz Šmarja pri Jelšah, ker je najbližja cvetličarna lokaciji dogodka in cenovno zelo ugodna, tonski tehnik Matej Jagrič, ki je izbran na podlagi predhodnih izkušenj in priporočil, fotografi in novinarji časopisa Rogaške novice, portala Kozjansko in portala Narodnjak, ki bodo oglaševali naš dogodek. Rogaške novice sem izbrala zato, ker so edini lokalni časopis, ki izhaja na območju Šmarja pri Jelšah in Rogaške Slatine, portal Narodnjak, ker je to edini spletni portal narodno-zabavne glasbe in portal Kozjansko, ker je to spletni časopis celotnega Kozjanskega. Na koncertu bomo potrebovali tudi hostese, ki jih bomo najeli preko študentskega servisa, varnostna služba Sintal in dve maskerki iz salona Biosan. Za salon Biosan sem se odločila, ker je to edini salon s takšnimi storitvami v Šmarju pri Jelšah, za Sintal pa zato, ker so zelo poznano podjetje v Sloveniji in imajo dobre reference Čistilke Med samo izvedbo dogodka potrebujemo čistilke, da bodo nadzorovale čistočo pri vhodu v dvorano in pregledovale sanitarije. Čistilke bodo po končanem dogodku poskrbele tudi za čistočo celotne dvorane in vseh prostorov, ki bodo v času dogodka v uporabi. Ker je športna dvorana v sklopu Osnovne šole Šmarje in ker je čiščenje 26

27 vključeno v ceno najema športne dvorane, bodo prišle čistilke, ki so zaposlene na osnovni šoli. Za naš dogodek potrebujemo tri čistilke, ena bo nadzirala čistočo pri vhodu v dvorano, ena bo zadolžena za nadzor sanitarij, tretja pa bo v prostoru, kjer bo pogostitev Sponzorji in donatorji»sponzorstvo je investicija, ki izhaja iz poslovnega sodelovanje dveh ali več partnerjev, ki s sponzorskim projektom dosegajo racionalno opredeljene in kvantificirane vrednosti«(bubnič et al., 2009, str. 306). Za pripravo prireditve se potrebujejo finančna sredstva; če jih naročnik nima dovolj se obrne na pomoč k sponzorjem. Sponzor in sponzoriranec podpišeta sponzorsko pogodbo.»temeljna pravica sponzorja je praviloma ta, da je na določen način predstavljen (z imenom, logotipom, zahvalo ) ali drugače»identificiran«s sponzorirancem, njegova dolžnost pa je praviloma ta, da v zameno za te storitve ponudi plačilo, ki je običajno v denarju, čeprav je lahko izvedeno drugače (v storitvah, blagu, pravicah ). Osnovna pravica sponzoriranca je, da dobi prejemke (denar, blago, storitve, pravice )«(Bubnič et al., 2009, str. 130 in 131). V primeru organizacije koncerta narodno-zabavnega ansambla se člani ansambla obrnejo po sponzorsko pomoč na podjetja in posameznike v kraju, od koder so člani ansambla in kjer ansambel deluje. Sponzorjev pano na koncertu samem obesimo na vidno mesto in se na koncu koncerta vsem sponzorjem javno zahvalimo in jih tudi naštejemo, pogosto pa se v praksi tudi zgodi, da sponzorje naročniki pokličejo na oder in mu podarijo zahvalo v spomin na dogodek. Sponzorje bom iskala skupaj z naročniki dogodka, iskali pa jih bomo v občini Šmarje pri Jelšah, od koder so doma naročniki. Z iskanjem bomo začeli v začetku meseca septembra. Za sponzorsko pomoč bomo prosili občino Šmarje, če bi nam sponzorirali najem dvorane, prav tako cvetličarko in kozmetični salon, če bi za dogodek sponzorirali svoje storitve, podjetnike pa bomo prosili za finančno pomoč. Za sponzorsko pomoč v blagu bomo prosili tudi gostince, če bi nam sponzorirali hrano in pijačo za pogostitev nastopajočih in VIP gostov. 27

28 3.1.7 Mediji Vsak organizator dogodka si želi, da bi njegov dogodek postal medijski (Bubnič et al.,, 2009, str. 201), saj posledično izve za njega večji krog ljudi. Zelo pomembno je, za kakšen plan trženja našega dogodka se bomo odločili, saj so s to odločitvijo povezani mediji, ki jih bomo potrebovali (Bubnič et al., 2009, str. 292). Z novinarji se lahko dogovorimo tudi o medijskem sponzorstvu dogodka. S posebnim dogovorom v zameno za promocijo na dogodku dobimo objave pred in po dogodku (Bubnič et al., 2009, str. 297). V primeru koncerta so predvsem popularne radijske akcije, v katerih poslušalcem podelijo nekaj brezplačnih vstopnic. Novinarji, ki se dogodka udeležijo, spadajo med VIP goste in tako se mora organizator do njih tudi obnašati. Mediji na lokalnem koncertu so novinarji lokalnih časopisov, radijski in morebitni televizijski novinarji ter fotografi. Organizacijska ekipa bo poskrbela tudi za reklamo dogodka v spletnih medijih; na socialnem omrežju Facebook, Twitter in na narodno-zabavnem portalu Narodnjak. Medijski sponzor našega koncerta bo časopis Rogaške novice, brezplačno bomo oglaševali na spletnem portalu Narodnjak in na portalu Kozjansko. Za časopis Rogaške novice sem se odločila, ker je to edini lokalni tedenski časopis v šmarskem in rogaškem okolišu, spletni portal Narodnjak sem izbrala zato, ker oglašujejo narodno-zabavne ansamble in dogodke tega tipa, portal Kozjansko pa iz tega razloga, ker je to spletni časopis kozjanskega in obsoteljskega okoliša. Na socialnih omrežjih facebook in twitter bomo oglaševali zato, ker je to brezplačen način oglaševanja, s katerim v zelo kratkem času obvestimo veliko množico ljudi. Ansambel Jelša, ki je naročnik koncerta, pa bo gostoval v radijskih oddajah na naslednjih radijih: Veseljak, Štajerski val, Celje ter na TV Celje in VTV Velenje, v treh oddajah z narodno-zabavno glasbo Nastopajoči Nastopajoče izberemo že v samo zasnovi projekta, da jih lahko smiselno povežemo z rdečo nitjo dogodka. Nastopajoče je potrebno izbrati dovolj hitro zato, da ne bi bili na naš termin slučajno že zasedeni. Po navadi ansambli vabijo nastopajoče, ki so 28

29 njihovi glasbeni kolegi in ansamble, ki so popularni in medijsko znani, saj s tem privabimo na dogodek večje število obiskovalcev. Z nastopajočimi se podpiše pogodba o sodelovanju in se določi izvajalski honorar. Nastopajoči pridejo na prizorišče nekaj ur pred začetkom dogodka, da imajo dovolj časa za tonsko vajo in generalko. Zelo moramo biti pozorni na izbor naših nastopajočih, saj le prava izbira glasbenih gostov popestri in naredi dogodek kot celoto.»ne pozabimo na prostor, kjer se bodo pripravili za nastop, in prostor, kjer jim bomo postregli pijačo in hrano po nastopu oziroma opravljenem delu«(bubnič et al., 2009, str 207). V praksi je pogostokrat tako, da si nastopajoče goste izbere ansambel, ki je naročnik dogodka, saj povabi v goste glasbenike, s katerimi je v prijateljskem odnosu, s katerimi sodeluje ali pa so jih člani ansambla dolžni povabiti, saj so tudi oni nastopali na njihovem dogodku. Zelo velikokrat se namreč dogaja, da ansambli delajo kompenzacije z nastopi. V našem primeru bo naročnik sestavil v septembru seznam nastopajočih, organizator pa bo z njimi uredil in podpisal pogodbe o sodelovanju Varnostniki Zelo pomembno je, da na prireditvi, kjer se bo zbrala velika množica ljudi organizator poskrbi za varnost obiskovalcev.»s pogodbo o izdelavi varnostnega načrta se organizator in za to usposobljena gospodarska družba dogovorita o izdelavi varnostnega načrta, ki je namenjen oceni tveganja prireditve«(bubnič et al., 2009, str. 121). Organizator mora imetnika licence, s katerim je sklenil pogodbo, seznaniti z obsegom javnega zbiranja in s pričakovanim številom obiskovalcev in na podlagi dobljenih podatkov izdelati varnostni načrt. Varnostni načrt mora vsebovati število varnostnikov, ki so potrebni za varovanje, značilnosti prireditvenega prostora, pričakovano število udeležencev, opozoriti ga mora na vse druge okoliščine, ki bi lahko vplivale na potek javnega zbiranja, še posebej, če to vključuje točenje alkoholnih pijač, izvajanje zabavnega programa. Organizator mora dati pisno soglasje k varnostnemu načrtu (Bubnič et al., 2009, str. 122). Varnostna služba na koncertu bo služba Sintal, za njih sem se odločila ker so zelo poznano podjetje v Sloveniji in imajo dobre reference. 29

30 Ciljna skupina Najpomembnejši deležniki so vsekakor ciljne skupine, zato največ časa vedno porabimo za odgovor na vprašanje, kdo se bo udeležil dogodka. (Bubnič, et al., 2009, str. 33). Skupina, za katero dogodek sploh pripravljamo, je tisti deležnik dogodka, za katerega si morajo organizatorji dogodka vzeti največ časa. Ciljno skupino je potrebno odlično poznati, saj pripravljamo prireditev za njih. Zelo pomembno je, da zadovoljimo, uresničimo pričakovanja gostov (Bubnič et al., 2009, str. 22). Ciljna skupina narodno-zabavnega koncerta je celotna javnost v Sloveniji, ki jo ta zvrst glasbe zanima. VIP gostje so tisti gostje, ki imajo prednost pred ostalimi gosti in so za naročnika dogodka zelo pomembni. Na prireditev so povabljeni osebno s strani naročnika in dobijo brezplačno karto zase in za spremljevalca. Zagotovljen imajo prostor za parkiranje na samem prizorišču, za njih so rezervirani sedeži v prvih vrstah v dvorani. Na samem dogodku jih sprejme investitor ali hostese (Bubnič et al., 2009, str. 227). Taki gosti na koncertu so fotografi, novinarji, sponzorji in donatorji ter poslovni partnerji s katerimi naročnik - ansambel sodeluje. Poslovni partnerji so v tem primeru avtorji glasbe, besedil, mentorji in ostali, ki z ansamblom sodelujejo. 3.2 Organizacija koncerta V nadaljevanju sledi opis organizacije prireditve od izhodišč za pripravo dogodka, opredelitev aktivnosti, trženja dogodka, priprava prizorišča, sam potek izvedbe prireditve na dan prireditve. 30

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA:

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA: Past simple uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se zgodili v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič več ne trajajo. Dogodki so se zgodili enkrat in se ne ponavljajo, čas dogodkov

More information

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji informacije za stranke, ki investirajo v enega izmed produktov v omejeni izdaji ter kratek opis vsakega posameznega produkta na dan 31.03.2014. Omejena izdaja Simfonija

More information

PRESENT SIMPLE TENSE

PRESENT SIMPLE TENSE PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?

More information

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 V1.0 VIF-NA-7-SI IZUM, 2005 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

EU NIS direktiva. Uroš Majcen

EU NIS direktiva. Uroš Majcen EU NIS direktiva Uroš Majcen Kaj je direktiva na splošno? DIREKTIVA Direktiva je za vsako državo članico, na katero je naslovljena, zavezujoča glede rezultata, ki ga je treba doseči, vendar prepušča državnim

More information

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja)

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja) Seznam učbenikov za šolsko leto 2013/14 UMETNIŠKA GIMNAZIJA LIKOVNA SMER SLOVENŠČINA MATEMATIKA MATEMATIKA priporočamo za vaje 1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ORGANIZACIJA DOGODKA KOT OBLIKA TRŽNEGA KOMUNICIRANJA NA PRIMERU MARATONA TREH SRC Ljubljana, september 2008 PRIMOŽ GIDER IZJAVA Študent Primož Gider

More information

SKUPINA ŽOGICE Starost: 4 6 let Vzgojiteljica : Jožica Kenig Pomočnica vzgojiteljice: Nataša Gabršček

SKUPINA ŽOGICE Starost: 4 6 let Vzgojiteljica : Jožica Kenig Pomočnica vzgojiteljice: Nataša Gabršček SKUPINA ŽOGICE Starost: 4 6 let Vzgojiteljica : Jožica Kenig Pomočnica vzgojiteljice: Nataša Gabršček GROUP»SMALL BALLS«Age: 4-6 years Nursery teacher: Jožica Kenig Nursery teacher assistant: Nataša Gabršček

More information

UČINKOVITO DOSEGANJE MLADIH Z OGLASNIMI SPOROČILI

UČINKOVITO DOSEGANJE MLADIH Z OGLASNIMI SPOROČILI UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Aleksandra Likl UČINKOVITO DOSEGANJE MLADIH Z OGLASNIMI SPOROČILI DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2006 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Aleksandra

More information

Festival poteka enotno na državni ravni, ne glede na strokovno usmerjenost sodelujoče srednje oziroma višje šole (v nadaljevanju šola). 5. člen (Pravi

Festival poteka enotno na državni ravni, ne glede na strokovno usmerjenost sodelujoče srednje oziroma višje šole (v nadaljevanju šola). 5. člen (Pravi Na podlagi 8. člena Statuta Turistične zveze Slovenije štev. JR026-344/97, z dne 24. 09.1997, izdaja predsednik Turistične zveze Slovenije PRAVILNIK FESTIVALA IN TEKMOVANJA VEČ ZNANJA ZA VEČ TURIZMA 1.

More information

Zaradi flirtanja z zaposleno cenzurirali mojo glasbo! Stran

Zaradi flirtanja z zaposleno cenzurirali mojo glasbo! Stran podarjamo vam 1.800 EUR vredno potovanje v Egipt Več na strani 15 NEVERJETNO! Radio, kjer je lahko vsak poslušalec glasbeni urednik. Zaradi flirtanja z zaposleno cenzurirali mojo glasbo! Stran 7 Moja glasba

More information

PARTIZANSKA BOLNIŠNICA "FRANJA" (pri Cerknem) PARTISAN HOSPITAL "FRANJA" (near Cerkno)

PARTIZANSKA BOLNIŠNICA FRANJA (pri Cerknem) PARTISAN HOSPITAL FRANJA (near Cerkno) CERKNO Ta bogata hribovita pokrajina ter neokrnjena narava skupaj s številnimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi in gostoljubnimi prebivalci, ki vam bodo postregli z lokalnimi specialitetami, vas bo

More information

METODE DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA (zimski semester, 2012/2013)

METODE DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA (zimski semester, 2012/2013) METODE DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA (zimski semester, 2012/2013) NOSILEC: doc. dr. Mitja HAFNER-FINK Spletni naslov, kjer so dostopne vse informacije o predmetu: http://mhf.fdvinfo.net GOVORILNE URE doc.

More information

VODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ

VODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Poslovni sekretar VODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ Mentorica: mag. Marina Trampuš, univ. dipl. org Lektorica: Andreja Tasič Kandidatka: Sabina Hrovat Kranj, september 2008

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Polonca Bezjak ARBORETUM VOLČJI POTOK (Odnos ljudi do narave, prostega časa in Arboretuma) DIPLOMSKO DELO Ljubljana 2007 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA

More information

1. KRIŽANKE 9.30) 1. UVOD:

1. KRIŽANKE 9.30) 1. UVOD: 1. KRIŽANKE (9.15-do 9.30) 1. UVOD: Welcome to Ljubljana, the capital city of Slovenia. We hope that you will enjoy this walk. Are you ready? Today, you will be divided into three groups and you won't

More information

Univerza na Primorskem/University of Primorska Fakulteta za humanistične študije/faculty of Humanities

Univerza na Primorskem/University of Primorska Fakulteta za humanistične študije/faculty of Humanities 14 25 2014 14 25 2014 1 st Univerza na Primorskem/University of Primorska Fakulteta za humanistične študije/faculty of Humanities Tako bomo tudi letos odgovorili vsakemu, ki se nam bo oglasil. Javite se

More information

POVZETEK. Ključne besede: konflikt, reševanje konflikta, komunikacija

POVZETEK. Ključne besede: konflikt, reševanje konflikta, komunikacija VPŠ DOBA VISOKA POSLOVNA ŠOLA DOBA MARIBOR KONFLIKTI IN REŠEVANJE LE-TEH V PODJETJU ČZP VEČER, D. D. Diplomsko delo Darja Bračko Maribor, 2009 Mentor: mag. Anton Mihelič Lektor: Davorin Kolarič Prevod

More information

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M V1.0 VIF-NA-14-SI IZUM, 2006 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

DOBRODOŠLI V HOTELU EVROPA HOTELU Z DRUGO NAJDALJŠO TRADICIJO V SLOVENIJI.

DOBRODOŠLI V HOTELU EVROPA HOTELU Z DRUGO NAJDALJŠO TRADICIJO V SLOVENIJI. DOBRODOŠLI V HOTELU EVROPA HOTELU Z DRUGO NAJDALJŠO TRADICIJO V SLOVENIJI. V centru mesta Vrhunska kulinarika Dogodki Brezplačno parkirišče Izhodišče za ogled turističnih znamenitosti Srednjeveški stolp

More information

Podešavanje za eduroam ios

Podešavanje za eduroam ios Copyright by AMRES Ovo uputstvo se odnosi na Apple mobilne uređaje: ipad, iphone, ipod Touch. Konfiguracija podrazumeva podešavanja koja se vrše na računaru i podešavanja na mobilnom uređaju. Podešavanja

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Jure Ramovš. Mentor: izr. prof. dr. Marko Lah

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Jure Ramovš. Mentor: izr. prof. dr. Marko Lah UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jure Ramovš Mentor: izr. prof. dr. Marko Lah UPORABA TRŽENJSKEGA SPLETA NA PRIMERU FESTIVALA CARNIOLA Diplomsko delo Ljubljana, 2005 1. UVOD...2 2. FESTIVAL...

More information

Vpliv popularne glasbe na identiteto mladostnic na primeru Rihanne in Adele

Vpliv popularne glasbe na identiteto mladostnic na primeru Rihanne in Adele UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Anica Šircelj Vpliv popularne glasbe na identiteto mladostnic na primeru Rihanne in Adele Diplomsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA

More information

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO. Gabrijela Štesl

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO. Gabrijela Štesl UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO Gabrijela Štesl Maribor, oktober 2006 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRIMERJAVA UČINKOVITOSTI IN USPEŠNOSTI

More information

coop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE

coop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE obnovljen za prihodnje generacije IMPRESUM Fotografije Goran Šafarek, Mario Romulić, Frei Arco, Produkcija WWF Adria in ZRSVN, 1, 1. izvodov Kontakt Bojan Stojanović, Communications manager, Kontakt Magdalena

More information

Intranet kot orodje interne komunikacije

Intranet kot orodje interne komunikacije UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Intranet kot orodje interne komunikacije Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Mentorica:

More information

MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH V JAVNEM ZAVODU

MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH V JAVNEM ZAVODU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH V JAVNEM ZAVODU Ljubljana, julij 2003 TANJA KUTNAR IZJAVA Študentka TANJA KUTNAR izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega

More information

DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE

DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE (EMPLOYEE MOTIVATION IN GOOGLE COMPANY) Študent: Niko Grkinič Študent rednega študija Številka

More information

POGAJANJA V NABAVI V PODJETJU MERCATOR D.D.

POGAJANJA V NABAVI V PODJETJU MERCATOR D.D. UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO POGAJANJA V NABAVI V PODJETJU MERCATOR D.D. Študent: Darko Jerenec Številka indeksa:81550823 Redni študij Program: visokošolski strokovni

More information

OCENJEVANJE SPLETNIH PREDSTAVITEV IZBRANIH UNIVERZ IN PISARN ZA MEDNARODNO SODELOVANJE

OCENJEVANJE SPLETNIH PREDSTAVITEV IZBRANIH UNIVERZ IN PISARN ZA MEDNARODNO SODELOVANJE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO OCENJEVANJE SPLETNIH PREDSTAVITEV IZBRANIH UNIVERZ IN PISARN ZA MEDNARODNO SODELOVANJE Ljubljana, julij 2006 SAŠA FERFOLJA IZJAVA Študent Saša Ferfolja

More information

ISSN , Marec 2010 Številka 3. Blejske novice

ISSN , Marec 2010 Številka 3. Blejske novice Blejske novice ISSN 1855-4717, Marec 2010 Številka 3 Predsednik na obisku na Bledu Predsednik republike dr. Danilo Türk je 23. marca obiskal občino Bled. V prostorih občine se je srečal z županom in predstavniki

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLEMEN ŠTER

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLEMEN ŠTER UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLEMEN ŠTER UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA PROCESA MANAGEMENTA PO TEMELJNIH FUNKCIJAH V PODJETJU SAVA TIRES d. o.

More information

V šestem delu podajam zaključek glede na raziskavo, ki sem jo izvedel, teorijo in potrjujem svojo tezo.

V šestem delu podajam zaključek glede na raziskavo, ki sem jo izvedel, teorijo in potrjujem svojo tezo. UVOD Oglaševanje je eno izmed najpomembnejših tržno-komunikacijskih orodij sodobnih podjetij, nemalokrat nujno za preživetje tako velikih kot malih podjetij. Podjetja se pri izvajanju oglaševanja srečujejo

More information

Slovenija se na borzi WTM London predstavlja kot odlična destinacija za športne priprave in aktivni oddih v zeleni, aktivni in zdravi destinaciji

Slovenija se na borzi WTM London predstavlja kot odlična destinacija za športne priprave in aktivni oddih v zeleni, aktivni in zdravi destinaciji Sporočilo za javnost Slovenija se na borzi WTM London britanskim in globalnim medijem predstavlja kot odlična destinacija za športne priprave in aktivni oddih Slovenija se na borzi WTM London predstavlja

More information

DIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE

DIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE Kandidatka: Simona Kastelic Študentka izrednega študija Številka indeksa: 81498358 Program:

More information

Javna naročila po Zakonu o javnih naročilih (ZJN-1-UPB1) (Uradni list RS, št. 36/04) Gradnje

Javna naročila po Zakonu o javnih naročilih (ZJN-1-UPB1) (Uradni list RS, št. 36/04) Gradnje Digitally signed by Damjan Zugelj DN: cn=damjan Zugelj, c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, serialnumber=1235227414015 Reason: Direktor Uradnega lista Republike Slovenije Date: 2007.02.09

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Olga Šušteršič MEDIJSKI IZBIRNI PREDMETI V DEVETLETNI OSNOVNI ŠOLI.

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Olga Šušteršič MEDIJSKI IZBIRNI PREDMETI V DEVETLETNI OSNOVNI ŠOLI. UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Olga Šušteršič MEDIJSKI IZBIRNI PREDMETI V DEVETLETNI OSNOVNI ŠOLI diplomsko delo Ljubljana, 2005 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Olga Šušteršič

More information

SLOVENSKA FILANTROPIJA. Izbrani prispevki. IV., V. in VI. Slovenskega kongresa prostovoljstva. (Novo mesto 2003, Sežana 2006, Bled 2008)

SLOVENSKA FILANTROPIJA. Izbrani prispevki. IV., V. in VI. Slovenskega kongresa prostovoljstva. (Novo mesto 2003, Sežana 2006, Bled 2008) 1 SLOVENSKA FILANTROPIJA Izbrani prispevki IV., V. in VI. Slovenskega kongresa prostovoljstva (Novo mesto 2003, Sežana 2006, Bled 2008) Ljubljana, marec 2009 2 I. UVODNI NAGOVOR.................................9

More information

Razvoj rocka na Slovenskem

Razvoj rocka na Slovenskem Srednja ekonomska šola Celje Ekonomska gimnazija Vodnikova ulica 10 3000 Celje Razvoj rocka na Slovenskem RAZISKOVALNA NALOGA Avtorja: Andraž Podvez Jakob Pečnik Mentor: Matevž Goršič, prof. Mestna občina

More information

TEKAŠKO-GORSKI KRONOMETER NA BUKOVCO TEKAŠKO DRUŠTVO SAVINJČAN

TEKAŠKO-GORSKI KRONOMETER NA BUKOVCO TEKAŠKO DRUŠTVO SAVINJČAN TEKAŠKO-GORSKI KRONOMETER NA BUKOVCO TEKAŠKO DRUŠTVO SAVINJČAN 8.9.2018 4. TEKAŠKO-GORSKI KRONOMETER»BUKOVCA 2018«POKAL SLOVENIJE V GORSKIH TEKIH 5. TEKMA (OTROŠKE KATEGORIJE) Tek na čas tečeš individualno,

More information

NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT

NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT

More information

ANALIZA UPORABE MODELA FINANCIRANJA S CROWDFUNDING

ANALIZA UPORABE MODELA FINANCIRANJA S CROWDFUNDING UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA Delo diplomskega seminarja ANALIZA UPORABE MODELA FINANCIRANJA S CROWDFUNDING September, 2016 Žan Moškotevc UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

More information

MNENJE PREBIVALCEV O VPLIVIH TURIZMA V ZGORNJEM POSOČJU

MNENJE PREBIVALCEV O VPLIVIH TURIZMA V ZGORNJEM POSOČJU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA ZAKLJUČNA STROKOVNA NALOGA VISOKE POSLOVNE ŠOLE MNENJE PREBIVALCEV O VPLIVIH TURIZMA V ZGORNJEM POSOČJU SUZANA HVALA IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisana Suzana

More information

ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU

ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU Ljubljana, december 2011 MAJA BELIMEZOV IZJAVA Študentka Maja Belimezov izjavljam, da sem avtorica

More information

AMRES eduroam update, CAT alat za kreiranje instalera za korisničke uređaje. Marko Eremija Sastanak administratora, Beograd,

AMRES eduroam update, CAT alat za kreiranje instalera za korisničke uređaje. Marko Eremija Sastanak administratora, Beograd, AMRES eduroam update, CAT alat za kreiranje instalera za korisničke uređaje Marko Eremija Sastanak administratora, Beograd, 12.12.2013. Sadržaj eduroam - uvod AMRES eduroam statistika Novine u okviru eduroam

More information

Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije

Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije Univerza na Primorskem Fakulteta za management 1 Dr. Cene Bavec Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije (nelektorirana delovna verzija) Koper, marec 2004 2 1. UVOD...3

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Ana Gabrovec Vloga glasbe pri konstrukciji nacionalne identitete: slovenska nacionalna identiteta z glasbene perspektive Diplomsko delo Ljubljana, 2016 UNIVERZA

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Nika Brodnik Družbena odgovornost v oglaševanju na primeru podjetja UniCredit Banka Slovenija d.d. Diplomsko delo Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA

More information

Poslanstvo inštituta IRDO in Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS

Poslanstvo inštituta IRDO in Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS Poslanstvo inštituta IRDO in Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS Anita Hrast IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, Preradovičeva ulica 26, 2000 Maribor, Slovenija www.irdo.si, anita.hrast@irdo.si

More information

10/10. OBJAVLJAM - naslednje akte Mestne občine Velenje. Mestna občina Velenje - ŽUPAN. 26. maj Številka: 10/2010 ISSN

10/10. OBJAVLJAM - naslednje akte Mestne občine Velenje. Mestna občina Velenje - ŽUPAN. 26. maj Številka: 10/2010 ISSN 26. maj 2010 Mestna občina Velenje - ŽUPAN Na podlagi 37. člena Statuta Mestne občine Velenje (UPB-1,, št. 15/06, 26/07 in 18/08) OBJAVLJAM - naslednje akte Mestne občine Velenje Številka: 10/2010 ISSN

More information

Slovensko muzikološko društvo. Slovenian Musicological Society

Slovensko muzikološko društvo. Slovenian Musicological Society Slovensko muzikološko društvo Slovenian Musicological Society 25 2009 Vsebina Pozdrav urednice... 3 Poročilo o delovanju društva... 5 Delovanje študentske sekcije SMD... 9 Večeri sodobne glasbe... 11 Mantuanijeva

More information

PREDSTAVITEV / PRESENTATION 10. mednarodni slikarski international painting EX-TEMPORE PTUJ KARNEVAL 2018

PREDSTAVITEV / PRESENTATION 10. mednarodni slikarski international painting EX-TEMPORE PTUJ KARNEVAL 2018 PREDSTAVITEV / PRESENTATION 10. mednarodni slikarski international painting EX-TEMPORE PTUJ KARNEVAL 2018 januar - februar 2018, Ptuj, Slovenija www.kurentovanje.net 10 FOTO: ERIK ŠKOLIBER Mestna občina

More information

RadoSt Objave v poročilu vsebujejo naslednja gesla: LJUBLJANSKA VINSKA POT VIVA IL VINO

RadoSt Objave v poročilu vsebujejo naslednja gesla: LJUBLJANSKA VINSKA POT VIVA IL VINO RadoSt 12.11.2015 Objave v poročilu vsebujejo naslednja gesla: VIVA IL VINO Press CLIPPING d.o.o., Kraljeviča Marka ulica 5, 2000 Maribor, Slovenija, tel.: +386 2 25 040 10, fax: +386 2 25 040 18, e-mail:

More information

UOKVIRJANJE NA PODROČJU ODNOSOV Z JAVNOSTMI

UOKVIRJANJE NA PODROČJU ODNOSOV Z JAVNOSTMI UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE ANA MILOVANOVIČ UOKVIRJANJE NA PODROČJU ODNOSOV Z JAVNOSTMI ŠTUDIJA PRIMERA: NEIZVOLITEV ALOJZA PETERLETA ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE SLOVENIJE DIPLOMSKO DELO

More information

UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za glasbo DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za glasbo DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za glasbo DIPLOMSKO DELO ALEKSANDER ŠIJANEC Maribor, 2012 UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za glasbo Diplomsko delo ŽIVLJENJE IN DELO BOJANA

More information

Socialni marketing in njegova učinkovitost: primer varnosti v cestnem prometu akcija Prehitra vožnja, obžalovanja vredna

Socialni marketing in njegova učinkovitost: primer varnosti v cestnem prometu akcija Prehitra vožnja, obžalovanja vredna UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Anja Vertič Socialni marketing in njegova učinkovitost: primer varnosti v cestnem prometu akcija Prehitra vožnja, obžalovanja vredna Diplomsko delo Ljubljana

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KAJA NEMANIČ

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KAJA NEMANIČ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KAJA NEMANIČ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRIMERJAVA TRŽENJSKEGA SPLETA DVEH TURISTIČNIH DESTINACIJ: LJUBLJANE IN SEVILJE

More information

STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D.

STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D. UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D. Ljubljana, junij 2011 MARKO TRAJBER IZJAVA Študent Marko Trajber izjavljam, da sem avtor tega diplomskega

More information

KLJUČNI DEJAVNIKI USPEHA UVEDBE SISTEMA ERP V IZBRANEM PODJETJU

KLJUČNI DEJAVNIKI USPEHA UVEDBE SISTEMA ERP V IZBRANEM PODJETJU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLJUČNI DEJAVNIKI USPEHA UVEDBE SISTEMA ERP V IZBRANEM PODJETJU Ljubljana, junij 2016 VESNA PESTOTNIK IZJAVA O AVTORSTVU Podpisana Vesna Pestotnik,

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Janškovec Sodobne dileme in priložnosti ustvarjalnega gospodarstva Diplomsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja

More information

ŠPORTNI TURIZEM NA PRIMERU PODJETJA BIP IZ ZDA

ŠPORTNI TURIZEM NA PRIMERU PODJETJA BIP IZ ZDA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ŠPORTNI TURIZEM NA PRIMERU PODJETJA BIP IZ ZDA Študentka: Jasmina-Marija Vugdalić Naslov: Lackova cesta 41 e, 2000 Maribor Številka indeksa:

More information

Biznis scenario: sekcije pk * id_sekcije * naziv. projekti pk * id_projekta * naziv ꓳ profesor fk * id_sekcije

Biznis scenario: sekcije pk * id_sekcije * naziv. projekti pk * id_projekta * naziv ꓳ profesor fk * id_sekcije Biznis scenario: U školi postoje četiri sekcije sportska, dramska, likovna i novinarska. Svaka sekcija ima nekoliko aktuelnih projekata. Likovna ima četiri projekta. Za projekte Pikaso, Rubens i Rembrant

More information

SPLETNO TRŽENJE V TURIZMU: TERME ČATEŽ D. D.

SPLETNO TRŽENJE V TURIZMU: TERME ČATEŽ D. D. UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO SPLETNO TRŽENJE V TURIZMU: TERME ČATEŽ D. D. Ljubljana, september 2012 SIMONA HODE IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisani(-a), študent(-ka) Ekonomske

More information

POROČANJE O DRUŽBENI ODGOVORNOSTI V LETNIH POROČILIH PODJETIJ

POROČANJE O DRUŽBENI ODGOVORNOSTI V LETNIH POROČILIH PODJETIJ UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Nina Valentinčič POROČANJE O DRUŽBENI ODGOVORNOSTI V LETNIH POROČILIH PODJETIJ Diplomsko delo Ljubljana 2008 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

More information

Letnik II, številka 3, maj 2017 Časopis dijakov Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije

Letnik II, številka 3, maj 2017 Časopis dijakov Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije Letnik II, številka 3, maj 2017 Časopis dijakov Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije V poslavljanju od bogatega šolskega leta in v pričakovanju počitnic UVOD EŠ Novine, maj 2016 Izdajatelj:

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO TRŽENJSKI SPLET NA PRIMERU WELLNESS CENTRA HOTELOV PALACE

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO TRŽENJSKI SPLET NA PRIMERU WELLNESS CENTRA HOTELOV PALACE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO TRŽENJSKI SPLET NA PRIMERU WELLNESS CENTRA HOTELOV PALACE Ljubljana, september 2003 DUNJA BARBARIČ IZJAVA Študentka izjavljam, da sem avtorica tega

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO BOŠTJAN MARINKO

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO BOŠTJAN MARINKO UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO BOŠTJAN MARINKO UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VZDUŠJE V SKUPINI PETROL Ljubljana, oktober 2004 BOŠTJAN MARINKO IZJAVA

More information

Milan Nedovič. Metodologija trženja mobilnih aplikacij

Milan Nedovič. Metodologija trženja mobilnih aplikacij UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Milan Nedovič Metodologija trženja mobilnih aplikacij DIPLOMSKO DELO NA UNIVERZITETNEM ŠTUDIJU Mentor: prof. doc. dr. Rok Rupnik Ljubljana,

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE SLOVENSKI POPULARNO-GLASBENI OKUSI

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE SLOVENSKI POPULARNO-GLASBENI OKUSI UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE MARUŠA OFAK Mentor: Izr. prof. dr. GREGOR TOMC SLOVENSKI POPULARNO-GLASBENI OKUSI Diplomsko delo Ljubljana, 2005 1 1. UVOD...str. 1 1.1. PREDPOSTAVKA...str.

More information

Ravnanje s človeškimi viri na primeru zdraviliškega

Ravnanje s človeškimi viri na primeru zdraviliškega UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Saša Ogrizek Ravnanje s človeškimi viri na primeru zdraviliškega turizma Magistrsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

More information

ANALIZA PROBLEMATIKE SEJEMSKE DEJAVNOSTI SLOVENIJE V PRIMERJAVI Z DRŽAVAMI EU IN IZVEN NJE

ANALIZA PROBLEMATIKE SEJEMSKE DEJAVNOSTI SLOVENIJE V PRIMERJAVI Z DRŽAVAMI EU IN IZVEN NJE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA SPECIALISTIČNO DELO ANALIZA PROBLEMATIKE SEJEMSKE DEJAVNOSTI SLOVENIJE V PRIMERJAVI Z DRŽAVAMI EU IN IZVEN NJE Ljubljana, april 2006 Melita BAJIĆ IZJAVA Študentka

More information

MENGŠAN. Mengšan - januar

MENGŠAN. Mengšan - januar MENGŠAN Mengšan - januar 2007 1 OBVESTILA KARO INŽENIRING d.o.o. Slovenska 24, 1234 MENGEŠ Tel.: 01/723-09-86; 723-09-87 Fax: 01/723-80-15 www.karo.si Stanovanja: PRODAMO: - Škofja Loka novogradnja; na

More information

SLOVENSKI ORGANIZATORJI POTOVANJ IN ETIČNI TURIZEM

SLOVENSKI ORGANIZATORJI POTOVANJ IN ETIČNI TURIZEM UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO SLOVENSKI ORGANIZATORJI POTOVANJ IN ETIČNI TURIZEM Ljubljana, september 2007 TANJA GRUBLJEŠIČ IZJAVA Študentka TANJA GRUBLJEŠIČ izjavljam, da sem

More information

SLOVENIA. committee members at the club.

SLOVENIA. committee members at the club. SLOVENIA ISSN 1448-8175 Australia Post print approved PP 534387/00013 SOUTH AUSTRALIA ISSUE No. 55 Spring / pomlad 2010 NEWSLETTER President s Address Welcome to the Spring edition of the club newsletter.

More information

RAZISKAVA ZADOVOLJSTVA IN MOTIVIRANOSTI ZAPOSLENIH V IZBRANEM PODJETJU

RAZISKAVA ZADOVOLJSTVA IN MOTIVIRANOSTI ZAPOSLENIH V IZBRANEM PODJETJU UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO Diplomsko delo RAZISKAVA ZADOVOLJSTVA IN MOTIVIRANOSTI ZAPOSLENIH V IZBRANEM PODJETJU Sara Skok Ljubljana, maj 2017 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO DIPLOMSKO

More information

študentski most: ISSN c x

študentski most: ISSN c x študentski most: ISSN c505-737x OPIS LESENEGA MOSTU Leseni most na naslovnici povezuje vasi iz levega in desnega brega funkcijo in jo bo vse do postavitve novega mostu, ki bo najverjetneje betonski. UVODNIK

More information

UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE

UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE Ljubljana, december 2013 TAJA ŽUNA IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisana Taja Žuna, študentka

More information

STRATEGIJA RAZVOJA TURISTIČNE DESTINACIJE KRAS

STRATEGIJA RAZVOJA TURISTIČNE DESTINACIJE KRAS UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO STRATEGIJA RAZVOJA TURISTIČNE DESTINACIJE KRAS Ljubljana, maj 2007 ROK HRIBAR IZJAVA Študent Rok Hribar izjavljam, da sem avtor tega diplomskega

More information

STARANJA PREBIVALSTVA IN GEOGRAFSKI VIDIKI DOMOV ZA OSTARELE (PRIMERJAVA NOVO MESTO/KOPER)

STARANJA PREBIVALSTVA IN GEOGRAFSKI VIDIKI DOMOV ZA OSTARELE (PRIMERJAVA NOVO MESTO/KOPER) UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA HUMANISTIČNE ŠTUDIJE KOPER Nina Rifelj STARANJA PREBIVALSTVA IN GEOGRAFSKI VIDIKI DOMOV ZA OSTARELE (PRIMERJAVA NOVO MESTO/KOPER) DIPLOMSKO DELO Koper, 2012 UNIVERZA

More information

OPREDELJEVANJE CILJNIH TRGOV ZA BODOČE ZDRAVILIŠČE RIMSKE TOPLICE

OPREDELJEVANJE CILJNIH TRGOV ZA BODOČE ZDRAVILIŠČE RIMSKE TOPLICE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO OPREDELJEVANJE CILJNIH TRGOV ZA BODOČE ZDRAVILIŠČE RIMSKE TOPLICE Kandidatka: Andreja Pfeifer Študentka rednega študija Številka

More information

SKUPINSKA DINAMIKA MLADINSKE TEKMOVALNE SHOW DANCE SKUPINE

SKUPINSKA DINAMIKA MLADINSKE TEKMOVALNE SHOW DANCE SKUPINE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športna vzgoja SKUPINSKA DINAMIKA MLADINSKE TEKMOVALNE SHOW DANCE SKUPINE DIPLOMSKO DELO MENTORICA: prof. dr. Mojca Doupona Topič SOMENTORICA: asist. mag. Tina Šifrar

More information

Glasilo Občine Dolenjske Toplice. Poštnina plačana pri pošti 8350 Dolenjske Toplice. številka 222. december letnik 19/12

Glasilo Občine Dolenjske Toplice. Poštnina plačana pri pošti 8350 Dolenjske Toplice. številka 222. december letnik 19/12 Poštnina plačana pri pošti 8350 Dolenjske Glasilo Občine Dolenjske številka 222 december 2017 letnik 19/12 Čakamo na prenovljeni most Nova svetnica je Slavica Strajnar Topliški policisti z novim šefom

More information

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO Matej Jugovar Rogaška Slatina, junij 2009 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO NAČRTOVANJE MARKETINŠKE STRATEGIJE

More information

JE MAJHNA RAZLIKA LAHKO VELIK KORAK? ALI: KRITIČNI PREGLED PRENOVE CELOSTNE GRAFIČNE PODOBE ZAVAROVALNICE TRIGLAV

JE MAJHNA RAZLIKA LAHKO VELIK KORAK? ALI: KRITIČNI PREGLED PRENOVE CELOSTNE GRAFIČNE PODOBE ZAVAROVALNICE TRIGLAV UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE MONIKA MIKLIČ MENTOR: DOC. DR. MIHAEL KLINE JE MAJHNA RAZLIKA LAHKO VELIK KORAK? ALI: KRITIČNI PREGLED PRENOVE CELOSTNE GRAFIČNE PODOBE ZAVAROVALNICE TRIGLAV

More information

GO. (Primer iz prakse) Vloga: BPM, CEO, CIO, BA

GO. (Primer iz prakse) Vloga: BPM, CEO, CIO, BA mag. Andrej Guštin 3..2..1..GO (Primer iz prakse) Povzetek: 3 celine in države, 2 vsebinski predavanji, en predavatelj. Go! Jesen leta 2017 sem obiskal in predaval na treh največjih konferencah poslovne

More information

Matjaž Jeršič* PRIMERJALNA ANALIZA SPLOŠNE IN TURISTIČNE RAZVITOSTI SLOVENSKIH OBClN. Turizem in regionalna neravnovesja

Matjaž Jeršič* PRIMERJALNA ANALIZA SPLOŠNE IN TURISTIČNE RAZVITOSTI SLOVENSKIH OBClN. Turizem in regionalna neravnovesja UDK 196.5.002.23:914.971.2 Matjaž Jeršič* PRIMERJALNA ANALIZA SPLOŠNE IN TURISTIČNE RAZVITOSTI SLOVENSKIH OBClN Turizem in regionalna neravnovesja V sklopu proučevanja problematike regionalnih razlik v

More information

ANALIZA KMETOVANJA NA KMETIJAH S TURISTIČNO DEJAVNOSTJO NA OBMOČJU POMURJA

ANALIZA KMETOVANJA NA KMETIJAH S TURISTIČNO DEJAVNOSTJO NA OBMOČJU POMURJA UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA ZOOTEHNIKO Davorin LAJNŠČEK ANALIZA KMETOVANJA NA KMETIJAH S TURISTIČNO DEJAVNOSTJO NA OBMOČJU POMURJA DIPLOMSKO DELO Visokošolski strokovni študij

More information

Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji

Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji avtorji: Katja Prevodnik Ljubljana, november 2008 CMI Center za metodologijo in informatiko FDV Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani e-mail:

More information

FINANCIRANJE ŠPORTA V REPUBLIKI SLOVENIJI

FINANCIRANJE ŠPORTA V REPUBLIKI SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO FINANCIRANJE ŠPORTA V REPUBLIKI SLOVENIJI Ljubljana, marec 2004 MARKO OPLOTNIK Študent Marko Oplotnik izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela,

More information

PROBLEMATIKA MATERINSKIH DOMOV V SLOVENIJI

PROBLEMATIKA MATERINSKIH DOMOV V SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE MAJA GERBEC PROBLEMATIKA MATERINSKIH DOMOV V SLOVENIJI DIPLOMSKO DELO Mentor: Izr. prof. dr. Tanja Rener Ljubljana, november 2003 Kazalo 1 UVOD 3 1.1 METODA..4

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Kristina Slemenšek Primerjalna analiza tradicionalnega in internetnega oglaševanja na primeru podjetij Merkur in OBI Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA

More information

IPA - Mednarodna policijska zveza, sekcija Slovenije. IPA sekcija Slovenije. VIII. CONGRESS, IPA - International Police Association, Section Slovenia

IPA - Mednarodna policijska zveza, sekcija Slovenije. IPA sekcija Slovenije. VIII. CONGRESS, IPA - International Police Association, Section Slovenia IPA - Mednarodna policijska zveza, sekcija Slovenije IPA sekcija Slovenije VIII. CONGRESS, IPA - International Police Association, Section Slovenia PORTOROŽ, 25. OKTOBER 2014 / PORTOROŽ, 25. OCTOBER 2014

More information

PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d.

PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer organizacija in management delovnih procesov PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. Mentor: izred. prof.

More information

SLOW TOURISM. Progress activities WP 5.1. Italia Slovenia Programme

SLOW TOURISM. Progress activities WP 5.1. Italia Slovenia Programme Lead Partner SLOW TOURISM Valorizzazione e promozione di itinerari turistici "slow" tra l'italia e la Slovenia - SLOWTOURISM Valorizacija in promocija turističnih slow poti med Italijo in Slovenijo SLOWTOURISM

More information

Spletne ankete so res poceni?

Spletne ankete so res poceni? Spletne ankete so res poceni? Dr. Vasja Vehovar, FDV info@ris.org Internet v letu 2001 Leto največjega večanja števila uporabnikov Letna stopnja rast okoli 40% 350.000 (jan. 2001) 500.00 (jan. 2002) Gospodinjstva:

More information

STRATEŠKI NAČRT TRŽENJA HOTELA WELLNESS PARK LAŠKO NA TUJIH TRGIH STRATEGIC MARKETING PLAN OF THE WELLNESS PARK LAŠKO HOTEL FOR FOREGIN MARKETS

STRATEŠKI NAČRT TRŽENJA HOTELA WELLNESS PARK LAŠKO NA TUJIH TRGIH STRATEGIC MARKETING PLAN OF THE WELLNESS PARK LAŠKO HOTEL FOR FOREGIN MARKETS UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO STRATEŠKI NAČRT TRŽENJA HOTELA WELLNESS PARK LAŠKO NA TUJIH TRGIH STRATEGIC MARKETING PLAN OF THE WELLNESS PARK LAŠKO HOTEL FOR FOREGIN

More information

Dijak: david wratny Letnik: 2.b Predmet: glasbena vzgoja

Dijak: david wratny Letnik: 2.b Predmet: glasbena vzgoja Dijak: david wratny Letnik: 2.b Predmet: glasbena vzgoja OBISK SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANA Kratek življenjepis skladatelja Giacomo Puccini se rodi 22.decembra leta 1858 v Lucci, družini

More information

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA RAZVOJ WELLNESS CENTRA NA PTUJU DEVELOPMENT OF WELLNESS CENTRE IN PTUJ

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA RAZVOJ WELLNESS CENTRA NA PTUJU DEVELOPMENT OF WELLNESS CENTRE IN PTUJ UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO RAZVOJ WELLNESS CENTRA NA PTUJU DEVELOPMENT OF WELLNESS CENTRE IN PTUJ Kandidatka: Petra Serdinšek Študentka rednega študija Številka indeksa:

More information

Poslovanje potovalnih agencij preko Interneta: rezultati raziskave Spletno trženje slovenskih potovalnih agencij (?)

Poslovanje potovalnih agencij preko Interneta: rezultati raziskave Spletno trženje slovenskih potovalnih agencij (?) Poslovanje potovalnih agencij preko Interneta: rezultati raziskave Spletno trženje slovenskih potovalnih agencij (?) Zvonko Kribel, Štefan Bojnec Univerza na Primorskem, Titov trg 4, 6000 Koper-Capodistria;

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Tina Häuschen Poker med stereotipi in teorijo Diplomsko delo

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Tina Häuschen Poker med stereotipi in teorijo Diplomsko delo UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tina Häuschen Poker med stereotipi in teorijo Diplomsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tina Häuschen Mentor: doc. dr.

More information