SKUPINSKA DINAMIKA MLADINSKE TEKMOVALNE SHOW DANCE SKUPINE

Transcription

1 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športna vzgoja SKUPINSKA DINAMIKA MLADINSKE TEKMOVALNE SHOW DANCE SKUPINE DIPLOMSKO DELO MENTORICA: prof. dr. Mojca Doupona Topič SOMENTORICA: asist. mag. Tina Šifrar RECENZENTKA: doc. dr. Meta Zagorc Avtorica dela: ŠPELA VOJE Ljubljana, 2016

2 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorici prof. dr. Mojci Doupona Topič za strokovno pomoč in nasvete pri izdelavi diplomskega dela. Hvala asist. mag. Tini Šifrar za vsa nova znanja iz plesnega in življenjskega področja. Največja zahvala pa gre mojim prijateljem in družini. Hvala za neizmerno podporo in vero vame. Zaradi vas so bila študijska leta čudovito obdobje mojega življenja. 2

3 Ključne besede: ples, skupinska dinamika, sociometrija, show dance, mladinska skupina, kohezivnost SKUPINSKA DINAMIKA MLADINSKE TEKMOVALNE SHOW DANCE SKUPINE Špela Voje IZVLEČEK Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšni so odnosi v skupini in kakšna je povezanost med člani mladinske tekmovalne show dance skupine. Do podatkov smo prišli z metodo sociometrijskega testa. Vzorec je zajel 24 plesalcev Plesne šole Kazina, starih od 11 do 15 let, in njihovo trenerko, ki so rešili anketni vprašalnik. Način obdelave podatkov je bil v skladu z Moreno-Jenkinsonovo tehniko raziskovanja. Delovanje plesne skupine je popolnoma drugačno kot v delovanje ekipe v kolektivnih športnih igrah. Podatki so bili obdelani ročno, rezultate pa smo prikazali s pomočjo tabel, grafov, slike, sociometrijske matrike in sociograma. Rezultati raziskave kažejo na to, da ima skupina visoko stopnjo kohezivnosti. Odnosi v skupini so ocenjeni kot zelo dobri in večina plesalcev ocenjuje, da je skupina dovolj dobra za dosego njihovega cilja. Kot glavni cilj oz. motiv za treniranje je polovica članov skupine navedla razlog, da radi plešejo in se ob tem sprostijo, torej tekmovalni motiv ni prevladujoč. 3

4 Key words: dance, group dynamics, sociometry, show dance, junior group, cohesiveness GROUP DYNAMICS OF THE JUNIOR COMPETITION SHOW DANCE GROUP Špela Voje ABSTRACT The purpose of the research was to identify the relationships in the group and the cohesion between members of the junior competition show dance group. We obtained the data through sociometric testing. The sample included 24 dancer of the Dancing school Kazina, aged 11-15, and their trainer, who filled out a questionnaire. The processing of data took place according to the Moreno-Jenkins research technique. A dancing group functions totally different then a team in collective sports games. The data were processed manually and the results were shown with the help of tables, graphs, image, a sociometric matrix and a sociogram. The results of the research point to the conclusion that the group shows a high level of cohesion. The relationships in the group were assessed as very good and the majority of dancers assess that the group is good enough to reach its desired goal. As the main goal or motive for training, half of the group members stated that they like to dance and that dancing relaxes them, meaning that the competitive motive is not prevailing. 4

5 KAZALO VSEBINE 1 UVOD PLES ŠPORTNI PLES MODERNI TEKMOVALNI PLESI SKUPINA MAJHNE SKUPINE VELIKE SKUPINE SKUPINSKA DINAMIKA ZNAČILNOSTI ŠPORTNE SKUPINE CILJI IN HIPOTEZE CILJI HIPOTEZE METODE DELA PREIZKUŠANCI PRIPOMOČKI POSTOPEK REZULTATI IN RAZPRAVA ANALIZA REZULTATOV VPRAŠALNIKA ZA PLESALCE IN TRENERKO PREVERJANJE HIPOTEZ SKLEP VIRI PRILOGE VPRAŠALNIK ZA PLESALCE VPRAŠALNIK ZA TRENERJA KAZALO SLIK Slika 1: Starost članov skupine Slika 2: Spol članov skupine Slika 3: Kakšni so odnosi v skupini? Slika 4: Sociometrijsko optimalna mala skupina Slika 5: Primerjava vseh razlogov za izbor male skupine med plesalci in trenerko Slika 6: Razlogi plesalcev za izbor šifre 10 v malo skupino (%) Slika 7: Razlogi plesalcev za izbor šifre 13 v malo skupino (%) Slika 8: Razlogi plesalcev za izbor šifre 16 v malo skupino (%)

6 Slika 9: Razlogi plesalcev za izbor šifre 3 v malo skupino (%) Slika 10: Razlogi plesalcev za izbor šifre 18 v malo skupino (%) Slika 11: Razlogi plesalcev za izbor šifre 17 v malo skupino (%) Slika 12: Razlogi plesalcev za izbor šifre 8 v malo skupino (%) Slika 13: Druženje izven treningov in tekem Slika 14: Odnos trenerke do dela Slika 15: Odnos trenerke do plesalcev Slika 16: Kakšen je tvoj motiv/cilj treniranja plesa? Slika 17: Ali je skupina dovolj dobra glede na tvoj motiv oz. za dosego tvojega cilja? KAZALO TABEL Tabela 1: Seznam plesalcev, starost, staž treniranja plesa in treniranje plesa v Kazini Tabela 2: Z ocenami od 1 do 5 oceni, kako spodnje trditve veljajo zate in za tvoje treniranje v tej skupini (1 pomeni sploh ne drži, 5 pomeni popolnoma drži) Tabela 3: Izbrana mala skupina s strani trenerke in s strani plesalcev Tabela 4: Druženje članov skupine izven treningov in tekem Tabela 5: Indeks kohezivnosti Tabela 6: Rangiranje plesalcev po kvaliteti Tabela 7: Z oceno od 1 do 5 oceni, ali po tvoje mnenju v plesu lahko govorimo o ekipnem duhu (1 pomeni sploh se ne strinjam, 5 pomeni popolnoma se strinjam)

7 1 UVOD»Ples je mati vseh umetnosti«je v svoji knjigi Svetovna zgodovina plesa zapisal Curt Sachs (1997, str. 17). Ples je preplet umetnosti in športa, različnih čustev in občutkov ter sodelovanje med posameznikoma ali člani skupine. Plešemo lahko sami, v paru ali v skupini. Plešemo za zabavo in sprostitev, lahko pa se s plesom ukvarjamo tekmovalno na najvišji ravni. Prav ples v večji skupini prinaša prav posebno doživetje. Kot bivšo show dance (šov ples) plesalko me je zelo zanimalo, kakšna je skupinska dinamika v večji plesni skupini formaciji, ki šteje do 24 plesalcev. Medsebojni odnosi so pomembni v vsakodnevnem življenju, pomembni pa so tudi v športu, sploh v športni ekipi, katere cilj je doseganje čim boljših rezultatov.»ena izmed najbolj zadovoljujočih izkušenj športnika in trenerja je biti član moštva, ki se dobro razume, dobro sodeluje in predstavlja kohezivno enoto. Ekipno harmonijo ustvarijo dobra komunikacija, spoštovanje drug drugega, občutja bližine s sotekmovalcem, zaupanje, prijateljska atmosfera, medsebojno sprejemanja in podpora«(tušak in Tušak 2003, str. 164). Kohezivnost (skupinska povezanost) je torej bistvena za obstoj neke skupine. Večja kohezivnost tako vodi k uspehu, ki posledično povečuje zadovoljstvo članov skupine in veča občutek pripadnosti. Vse to pa pozitivno vpliva na socialno klimo v moštvu. Bistvene pri tem so tudi naloge trenerja, ki naj spodbuja medosebno komunikacijo na vseh nivojih (treneršportnik in športnik-športnik), spodbuja naj identiteto skupine ter prepreči oblikovanje močnih podskupin, ki bi razbile enotnost skupine (Tušak in Tušak, 2003). 1.1 PLES Ples predstavlja most med športom in umetnostjo. Razvil se je spontano kot želja po svobodi gibanja, izražanju čustev in občutkov, kot skrito hrepenenje po dotiku in bližini drugih ljudi. Je odraz potrebe po lepem, del kulture, umetnosti in športa. Strokovnjaki se še vedno niso opredelili, ali je ples bolj umetnost ali bolj šport. Različne države ples vidijo drugače. Angleži se navdušujejo za umetnost, v Nemčiji pa se strogo oprijemajo tega, da je ples šport. Edina možnost za uvrstitev plesa na olimpijske igre je, da so vodilni bolj naklonjeni plesu kot športu. Plesne zvrsti se med seboj močno razlikujejo. Sodobni ples, jazz in balet imajo zagotovo več lastnosti umetniške zvrsti kot tekmovalni športni ples. Pri vseh plesnih zvrsteh pa plesalci izražajo svoja čustva in doživljajo sebe in prostor skozi raznovrstno gibalno interpretacijo, kar je bistvena lastnost umetniškega. K plesu pa moramo pristopiti tudi z vidika zabave. Ples je torej preplet umetnosti, športa in zabave, delež vsakega izmed teh pa je v posameznih zvrsteh različen. V baletu in sodobnem plesu je v ospredju umetniška vrednost, muzikal in filmski ples sta ustvarjena za»show«, v športnem plesu pa se prepletajo vsi trije vidiki hkrati. Koliko kateri vidik prevladuje, je odvisno od okoliščin, namena in plesalčevega plesnega znanja (Zagorc in Jarc-Šifrar, 2003). Raziskano je, da zahteva plesni šport izredne anaerobne in tudi aerobne sposobnosti. Plesalci namreč poleg nadpovprečnih koordinacijskih sposobnosti potrebujejo tudi veliko kondicijsko 7

8 pripravljenost, predvsem vzdržljivost v moči in veliko aerobno sposobnost, poleg tega pa se je treba ves čas prilagajati partnerju oz. soplesalcem, osvajanju prostora in ritmu glasbe (Zagorc, 2001). Ples je lahko le rekreacija in zabava, lahko pa je šport na najvišji tekmovalni ravni ŠPORTNI PLES V Sloveniji danes pod športni ples uvrščamo tri različne plesne zvrsti: 1. standardni in latinskoameriški plesi, 2. akrobatski rock'n'roll in 3. moderni tekmovalni plesi. Prva in druga zvrst sta v celoti kategorizirani, tretja pa je le deloma kategorizirana od leta 2007 (solisti in pari). Zgoraj naštete plesne zvrsti se med seboj razlikujejo po tehniki, karakterju, stilu in vsebinah, načinu tekmovanj ter sodniških kriterijih (Zagorc in Kanduč-Zupančič, 2009) MODERNI TEKMOVALNI PLESI Moderni tekmovalni plesi (MTO) so najmlajša tekmovalna zvrst. Prva tekmovanja v mednarodni plesni zvezi IDO (International Dance Organization) so se začela šele v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Mednarodna plesna zveza IDO je bila ustanovljena leta 1981 na pobudo Italije in Francije. Danes IDO združuje 39 držav iz Evrope, Amerika, Afrike, Azije in Avstralije (Zagorc in Kanduč-Zupančič, 2009). Množica plesalcev je želela tekmovati v plesnih zvrsteh, za katere do takrat ni bilo tekmovanj in tako je nastalo veliko novih plesnih disciplin, ki sedaj spadajo med moderne tekmovalne plese. Te discipline so se razvile iz muzikalov, iz disko in uličnih plesov, del razvoja so našle tudi v etno plesu. Od leta 1981 se organizirajo članska evropska in svetovna prvenstva, mladinska pa od leta Plesalci iz Slovenije so v samem svetovnem vrhu, prav tako je organiziranost in strokovna usposobljenost plesalcev in trenerjev ena boljših v svetu (Zagorc, 2001). Skozi desetletja se je moderni tekmovalni ples spreminjal in postajal vse bolj specifičen. Tako danes v mednarodni plesni zvezi IDO, katere članica je tudi Plesna zveza Slovenije, tekmujejo v številnih plesnih disciplinah (Zagorc in Kanduč-Zupančič, 2009). Ena izmed teh disciplin je tudi šov ples oz. show dance, v kateri tekmuje tudi skupina, ki jo bomo proučevali v nadaljevanju SHOW DANCE Show dance spada med moderne tekmovalne plese. V tekmovalnem pravilniku MTP je definirano, da lahko plesalci v show plesu tekmujejo kot solisti, dvojica, mala skupina (3-7 plesalcev) in formacija (8-24 plesalcev). Show dance temelji na jazz tehniki, klasični baletni 8

9 tehniki in/ali tehniki znani kot modern oz. sodobni ples. Tehnike drugih disciplin plesa se lahko vključijo, vendar ne smejo prevladovati (Vučajnk in Kljun, 2008). 1.2 SKUPINA Že ko se rodimo, smo vezani na skupino, od katere s procesi socializacije prevzamemo obnašanje, govorjenje, navade, obveznosti in kulturo. V različne skupine se povezujemo, saj je človek družbeno bitje. Naše potrebe, ki so lahko biološke ali socialne, primarne ali sekundarne, eksistenčne ali nadeksistenčne, so vzrok združevanja v skupine (Petrovid in Doupona, 1996). Precej težko je opredeliti, kaj skupina sploh je. Različni avtorji skupino definirajo vsak po svoje. Shaw (1971) je v svoji knjigi napisal, da skupino sestavljata dve ali več oseb, ki so v medsebojni interakciji in vplivajo druga na drugo. Rot (1983, v Tušak in Tušak, 2003) poudarja strukturiranost in velikost skupine kot dve pomembnejši karakteristiki, po katerih se skupine med seboj razlikujejo. Delovanje nestrukturiranih skupin ni organizirano, zato take skupine obstajajo le kratek čas. Če skupina ni strukturirana, v njej ni delitve vlog in položajev. Nestrukturirane skupine nastajajo na osnovi prostorske bližine članov in zgolj podobnih - a ne skupnih - ciljev. V strukturiranih skupinah pa obstaja poleg individualnih ciljev tudi skupni cilj, ki se uresničuje ob usklajeni aktivnosti vseh članov skupine. Za strukturirane skupine je poleg skupnih ciljev značilna tudi neposredna interakcija in komunikacija med člani, medsebojna odvisnost in vpliv, skupna aktivnost, pripadnost skupini, stabilni odnosi ter norme in statusi, ki regulirajo vedenje v skupini MAJHNE SKUPINE»Strukturirane skupine z omejenim številom članov se imenujejo majhne skupine (o številu si avtorji niso enotni, Kuzmin navaja npr članov)«(tušak in Tušak 2003, str. 141). Rot (1980, v Tušak in Tušak, 2003) navaja 4 karakteristike majhnih skupin: omejeno število članov (ne preveliko, da ne bi onemogočilo neposredne komunikacije), neposreden stik med člani pri aktivnosti, neposredna interakcija članov skupine, vzajemna odvisnost in vzajemni vpliv članov skupine. Zgoraj naštete karakteristike so vse prisotne v mladinski tekmovalni show dance skupini, ki jo bomo analizirali v nadaljevanju VELIKE SKUPINE K velikim skupinam lahko uvrstimo publiko, velike organizacije, narode kulture in podobno (Kocmur, 2008). 9

10 1.2.3 SKUPINSKA DINAMIKA Skupinska dinamika predstavlja način delovanja skupine in odnose v skupini. Priprava športnikov na nastop je izjemno kompleksen proces. Že individualnemu športniku je težko optimalno sestaviti program dela in stopnjevati formo za želeno tekmovanje, še toliko težje pa je uravnavati pripravljenost ekipe. Treniranje ekipe zahteva od trenerja dodatna znanja, v primerjavi s trenerji, ki trenirajo le posameznike (Tušak, Misja in Vičič, 2003) VZROKI NASTANKA IN RAZVOJ PROUČEVANJA SKUPINSKE DINAMIKE Skupinsko dinamiko so začeli proučevati v ZDA, Kurt Lewin pa je termin»skupinska dinamika«prvič uporabil v reviji leta Na začetku so male skupine proučevali v interesu oboroženih sil (posadke letal), kmalu pa je teorija in praksa malih skupin prodrla v delovne organizacije in končno tudi v šport, zlasti v športne igre, kjer se na osnovi spoznanj skupinske dinamike oblikujejo optimalne ekipe (Petrovid in Doupona, 1996) KLASIFIKACIJE SKUPIN Kar nekaj je klasifikacijskih teorij, glede na katere se skupine klasificirajo tako, da se upošteva prisotnost ali odsotnost določenih pojavov v njih. Večina teh klasifikacij temelji na empiričnih spoznanjih, pogosto je skupen tudi dihotomen karakter (če ima lastnosti A, nima lastnosti B) (Petrovič in Doupona, 1996). Najpomembnejše dihotomne klasifikacije skupin so: Primarne in sekundarne skupine Za primarne skupine je značilno, da člani skupine ocenjujejo drug drugega kot celovito osebnost in za katere je kooperacija, socialna povezanost in privrženost zelo pomembna. Prednost primarnih skupin je pomoč in sodelovanje, njihova slabost pa stalna kontrola nad člani skupine. Sekundarne skupine so tiste, kjer posamezniki tretirajo drug drugega samo glede na vlogo, ki jo imajo v funkcionalni aktivnosti skupine, kar pomeni določeno indiferentnost do osebnih karakteristik posameznika in njegove življenjske situacije (v vrhunskem športu je v več analizah ugotovljeno, da je koristen odnos 60 : 40 v korist karakteristik sekundarne skupine). Prednost sekundarnih skupin je relativna svoboda posameznika, slabost pa je možnost, da se»izgubi«v anonimnost množice. Sekundarne skupine so ozko vezane na uspeh, zato neuspeh na tekmovanju običajno pripelje do razpada (Petrovič in Doupona, 1996). Organizirane in neorganizirane skupine Organizirane in neorganizirane skupine se ločijo po tem, da izpolnjujejo ali ne izpolnjujejo naslednje kriterije: specifičen cilj ali funkcija, oblast, pristopni pogoji, ime in drugi razpoznavni znaki. 10

11 Odsotnost naštetih kriterijskih elementov karakterizira neorganizirane, prisotnost pa organizirane skupine (Petrovič in Doupona, 1996). Formalne in neformalne skupine Neformalne skupine v osnovi nastajajo zato, ker člani v formalnih skupinah ne morejo v celoti zadovoljiti svojih ciljev, zlasti tistih, ki izhajajo iz dejstva, da je vsak posameznik vendarle nekaj več kot s formalnimi predpisi omejen nosilec določene vloge v okvirih formalne organizacije. Lahko rečemo, da kjer je formalna organizacija, prej ali slej nastane tudi neformalna organizacija (Petrovič in Doupona, 1996). Klike in kabale Za klike štejemo skupine znotraj skupine, ki združujejo člane predvsem po emocionalnem kriteriju pripadanja skupini in kjer je osnovni namen skupine paziti na lasten položaj v svoji širši organizaciji oziroma skupini, ne glede na interes in razvoj organizacije, pogosto celo proti njej. Kabale so skupine, ki sprejemajo ideje razvoja širše organizacije in jo podpirajo (Petrovič in Doupona, 1996) ZNAČILNOSTI ŠPORTNE SKUPINE Skupine na področju športa so le ene izmed specializiranih skupin. Narava športnih skupin je različna glede na to, katere potrebe prvenstveno zadovoljujejo: vzgojne, rekreativne ali tekmovalne. Šport je del splošne kulture in pomemben del vsakdana mnogih otrok, rekreativnih in vrhunskih športnikov. Sociologija športa se ukvarja s preučevanjem družbene skupine na področju športne kulture, njihove specifične značilnosti, odnose v njih in med njim ter njihove odnose do večjih družbenih skupin (Petrovid in Doupona, 1996) SOCIOMETRIJSKA STRUKTURA ŠPORTNE SKUPINE Osnovna izhodišča»znanstvena in praktična spoznanja kažejo, da pomen odnosov in procesov v športni skupini ni zanemarljiv pri doseganju športnega izida. Nekateri napačno mislijo, da je skupinska dinamika pomembna samo pri t. i. kolektivnih športih. Izsledki (pri smučarjih, teniških igralcih ) kažejo, da poznavanje problema skupinske dinamike povečuje uspešnost strokovnega dela in zmanjšuje možnost za pojavljanja trenerjevih napak in težav pri delu«(petrovič in Doupona 1996, str. 178). Poznavanje narave športnih skupin, zakonov njihovega nastajanja, delovanja in razpadanja ter interakcije med člani je torej pomemben element pri programiranju tekmovalnih dosežkov. Pri izjemnih naporih na treningih in tekmah imajo skupinski odnosi pogosto odločilno vlogo, vsekakor pa vedno zelo pomembno. V teoriji in praksi je znano, da kohezivna skupina pomembno vpliva na posameznika, da na tekmi lahko preseže samega sebe, saj mu skupina vlije samozaupanje in ga podpre. Znani pa so tudi negativni primeri, ko so bili v skupini takšni odnosi, da je bil lahko njen vpliv samo negativen. Pojavili so se izoliranost, grupiranje, podcenjevanje in negativni psihični pritiski (Petrovič in Doupona, 1996). 11

12 Rezultati dosedanjih raziskav v športnih skupinah Pri raziskovanju športnih skupin se je v preteklih raziskavah pokazalo naslednje: Večina raziskav je narejena na malih vzorcih ali z malim številom spremenljivk. Za večino raziskav je značilna uporaba sociometrijskih postopkov ali skala cenitev Likertovega tipa (5-stopenjska lestvica), kar so relativno enostavni statistični postopki obdelave rezultatov. Za veliko raziskav je značilno, da iščejo zvezo med kohezivnostjo skupin in dosežkom v neki športni aktivnosti. Rezultati raziskovanja posameznih vrhunskih športnih ekip, ne glede na to iz katere države je ekipa in ne glede na različne metode raziskovanja, kažejo na neke skupne značilnosti (Petrovič in Doupona, 1996). Nekaj ugotovitev, ki izhajajo iz dosedanjih raziskav: Funkcionalni kriterij izbora soigralcev je dominanten v vrhunskih športih, kar pomeni, da ima tako skupina v sociološkem smislu značaj sekundarnih družbenih skupin. Večji je zunanji pritisk, večja je notranja kohezija v skupini, dokler imajo skupina in posamezniki iste cilje in ambicije. Sociometrijsko optimalne ekipe niso vedno identične s formalnimi. Optimalne ekipe imajo namreč večje medsebojno zaupanje in večjo borbenost. Glede na to se lahko govori o formalni in želeni ekipi. Zaradi različnega merjenja kohezivnosti je interpretacija rezultatov včasih odvisna od moralnih vrednot raziskovalcev. Ne»socialni mir«ne totalni konflikt niso koristni za uspeh skupine. Koristen je interni tekmovalni duh. Ekipe, v katerih obstaja le funkcionalen kriterij izbora igralcev in ni določena socialna povezanost, so psihično nestabilne, težje prenašajo poraze in krize, imajo večja nihanja v športni formi in manjšo frustracijsko toleranco (Petrovič in Doupona, 1996). V zadnjih petnajstih letih je bilo izdelanih tudi nekaj diplomskih del s področja skupinske dinamike in socialnih odnosov. Kocmur (2008) je v svojem diplomskem delu primerjal socialne odnose znotraj košarkarske ekipe v reprezentančnih ekipah kadetov in kadetinj skozi ciklus priprav in evropskega prvenstva. Ugotovil je, da je bila ženska ekipa rezultatsko uspešnejša od moške ravno zaradi večje povezanosti igralk izven igrišča in večje kohezivnosti skupine. Mele (2004) je prav tako primerjal med seboj košarkarske ekipe. V nasprotju s Kocmurjem je Mele v vzorec zajel 4 mladinske košarkarske klubske ekipe in ugotovil, da se ekipa, ki je bolj povezana, več druži tudi v privatnem življenju, kar je povsem logično in razumljivo. Vse ekipe, ki jih je proučeval, so imele srednji indeks kohezivnosti. Lavrinčeva (2002) pa je raziskovala skupinske odnose in nekatere pogoje dela v ženski odbojki. Njen vzorec je predstavljal 13 igralk OK Nova KBM Branik, trenerja in njegovega 12

13 pomočnika. Ugotovila je, da je indeks kohezivnosti nizek in da se optimalna ekipa razlikuje od formalne. Podobnih raziskav v plesni skupini nismo zasledili, zato je bil to še večji razlog in večja spodbuda za nastanek tega diplomskega dela. 1.3 CILJI IN HIPOTEZE Ples je lahko individualen ali ekipni šport. Prav to je posebnost, saj ne predstavlja tipičnega individualnega ali ekipnega športa. Plesalec lahko pleše solo, v plesnem paru sodelujeta dva plesalca, v formaciji pa je od 8 do 24 plesalcev, ki morajo skupaj prikazati plesno točko in plesno celoto. Na področju skupinske dinamike je bilo v preteklosti že kar nekaj raziskav in diplomskih nalog, vendar so bile vse opravljene v kolektivnih športnih igrah, kot sta košarka in odbojka. Te raziskave so bile opravljene v športnih klubih ali v reprezentancah. Na plesnem področju pa nismo zasledili nobene raziskave s področja skupinske dinamike, zato nas bo v diplomskem delu zanimalo, kakšna je skupinska dinamika in kohezivnost v mladinski tekmovalni show dance skupini. Skupina, v kateri pleše 24 plesalcev, trenira dvakrat tedensko eno uro in pol, pred tekmovanji pa štirikrat tedensko. Udeležujejo se državnih in svetovnih prvenstev ter različnih plesnih festivalov. Večina plesalcev v tej skupini trenira že dve leti ali več, nekaj pa se jih je pridružilo ob začetku leta, ko so zamenjali starostno skupino in iz pionirske prestopili v mladinsko skupino. Dva člana skupine sta se iz druge plesne šole skupini priključila šele tri mesece pred izvedbo ankete, ob začetku priprav na državno prvenstvo CILJI 1. Ugotoviti stopnjo kohezivnosti skupine. 2. Ugotoviti glavni razlog plesalcev za trening v tej skupini HIPOTEZE H1: Skupina ima visoko stopnjo kohezivnosti. H2: Plesalci v tej skupini trenirajo zato, ker se med seboj zelo dobro razumejo. H3: Skupina ocenjuje odnos trenerke do plesalcev kot zelo dober. 13

14 2 METODE DELA 2.1 PREIZKUŠANCI Vzorec predstavljajo plesalci mladinske tekmovalne show dance skupine iz Plesne šole Kazina in njihova trenerka. Vprašalnik so izpolnili vsi člani skupine, 23 deklet in 1 fant. Plesalci so stari od 11 do 15 let. Vsi so se za sodelovanje odločili prostovoljno. 2.2 PRIPOMOČKI V raziskavi je bil uporabljen anketni vprašalnik, ki zajema 15 spremenljivk za plesalce in 2 spremenljivki za trenerko. Vprašalnik je sestavljen iz vprašanj odprtega in zaprtega tipa. Vprašanja zajemajo funkcionalni in socialni kriterij ter delo trenerja. Način obdelave podatkov je bil v skladu z Moreno-Jenkinsonovo tehniko raziskovanja. Tekmovalni in socialni kriterij sta v analizi predstavljena s sociogramom in matriko. Pri socialnem kriteriju je za izračun indeksa kohezivnosti uporabljen količnik med seštevkom vseh obojestranskih izborov in številom vseh izborov. Oba vprašalnika sta prikazana v prilogi. 2.3 POSTOPEK Plesalci in trenerka so anketni vprašalnik reševali junija Vprašanja smo sestavili glede na cilje, ki smo si jih zastavili. Teden dni pred reševanjem vprašalnikov smo si ogledali njihov trening in jim na kratko pojasnili namen diplomskega dela ter kako bo čez en teden vse potekalo. Pred reševanjem smo skupaj šli čez vsa vprašanja, razložili smo jim, da ima vsak svojo šifro in v diplomski nalogi ne bo uporabljenih imen in priimkov. Čas reševanja ni bil omejen. Rezultate smo obdelali ročno in jih predstavili s sociometrijsko matriko, sliko, sociogramom ter tabelami in grafikoni. Uporabili smo program Microsoft Office Excel. Na podlagi rezultatov in analize smo potrdili ali ovrgli hipoteze. 14

15 3 REZULTATI IN RAZPRAVA Na podlagi ciljev, ki smo jih zastavili v diplomskem delu, in glede na anketni vprašalnik, ki smo ga izvedli pri 24 plesalcih in trenerki, smo dobili rezultate, ki jih predstavljamo v nadaljevanju diplomskega dela. Rezultati so nazorno prikazani s tabelami, grafikoni ter z matriko, sliko in sociogramom. Analiza rezultatov je razdeljena na dva dela: prvi del vključuje analizo rezultatov anketnega vprašalnika in razpravo, drugi del pa preverjanje zastavljenih hipotez. 3.1 ANALIZA REZULTATOV VPRAŠALNIKA ZA PLESALCE IN TRENERKO Tabela 1: Seznam plesalcev, starost, staž treniranja plesa in treniranje plesa v Kazini Šifra Starost (v letih) Treniranje plesa (v letih) Treniranje plesa v Kazini (v letih) , , , Povprečje 12,63 7,04 4,71 Iz tabele 1 lahko razberemo, da so plesalci stari od 11 do 15 let. Povprečna starost je 12,63 leta. Izstopa šifra 15, ki ima 15 let, vendar kljub temu nima najdaljšega staža treniranja. Povprečno plesalci trenirajo ples 7,04 leta, v Plesni šoli Kazina pa 4,71 leta. Šifra 15, ki ima 15 let in trenira ples že 11 let, vseh 11 let pleše v Plesni šoli Kazina, kar je najdlje od vseh. Izstopa pa plesalec pod šifro 11, ki ima 11 let in ples trenira že 9 let. 15

16 Po tekmovalnem pravilniku modernih tekmovalnih plesov lahko v kategoriji mladincev plešejo plesalci od 12 do 15 let. Plesalci so lahko mlajši od spodnje starostne meje največ dve leti, vendar število mlajših plesalcev ne sme presegati 50 % vseh plesalcev (Vučajnk in Kljun, 2008). Kot vidimo v tabeli 1, je veliko plesalcev prej plesalo v drugi plesni šoli. Največ (8) jih je pred Plesno šolo Kazina plesalo v Plesni šoli Urška. Nekaj pa jih je plesalo tudi v Pirueti, Plesnem mestu, Plesni Zvezdi, Plesni šoli Miki, Plesni šoli Minimundo, Plesni šoli Wolfy ter na Konservatoriju za glasbo in balet. Predvidevamo lahko, da so plesalci, ki že dlje časa plešejo skupaj v Plesni šoli Kazina, bolj povezani in se družijo tudi izven treningov in tekem. Slika 1: Starost članov skupine Na sliki 1 vidimo, da je največ plesalcev starih 12 let, in sicer kar 41,67 %. Sledijo jim plesalci stari 13 in 14 let, ki oboji predstavljajo 20,83 % skupine. 4,17 % skupine oz. 1 član je star 15 let. Slika 2: Spol članov skupine 16

17 Iz slike 2 lahko razberemo, da je večina članov skupine je ženskega spola. Le en član skupine, kar predstavlja 4,17 %, je moškega spola. V disciplinah modernega tekmovalnega plesa še vedno prevladujejo plesalke, čeprav je vedno več tudi odličnih moških plesalcev. Ples ni le ženski šport in zavedati se je treba, da je vloga moških v plesu zelo pomembna. Tabela 2: Z ocenami od 1 do 5 oceni, kako spodnje trditve veljajo zate in za tvoje treniranje v tej skupini (1 pomeni sploh ne drži, 5 pomeni popolnoma drži) Trditev Ocena Povprečna ocena V tej skupini treniram zato, ker so pogoji za treniranje zelo dobri (nove in lepe dvorane, bližina doma ). 8 % 17 % 17 % 29 % 29 % 3,54 V tej skupini treniram zato, ker imamo zelo dobro trenerko. V tej skupini treniram zato, ker imamo možnosti zelo dobre rezultate. V tej skupini treniram zato, ker se zelo dobro razumem s soplesalci. V tej skupini treniram zato, ker še nisem dovolj dobra/dober za boljšo skupino. 0 % 0 % 29 % 33 % 38 % 4,08 4 % 4 % 46 % 29 % 17 % 3,5 4 % 4 % 13 % 25 % 54 % 4,21 25 % 21 % 42 % 8 % 4 % 2,46 Naš cilj je bil ugotoviti, katero izmed trditev iz tabele 2 bodo plesalci ocenili najvišje in bo tako prevladujoč razlog za treniranje plesalcev v tej skupini. Iz tabele lahko razberemo, da je najvišjo povprečno oceno dobila četrta trditev, in sicer kar 4,21 od najvišje možne ocene 5. Kar 54 % plesalcev je pri četrti trditvi izbralo oceno 5 popolnoma drži. Iz tega lahko sklepamo, da je vzdušje v skupino zelo dobro. Zelo visoko je ocenjena tudi druga trditev s povprečno oceno 4,08. Kar 38 % je izbralo odgovor 'popolnoma drži', kar pomeni, da ima trenerka veliko vlogo v proučevani skupini. Znano je namreč, da ima trener v procesu treninga zelo pomembno in odgovorno vlogo. Njegova naloga je, da vodi, organizira in načrtuje proces treninga in hkrati izobražuje športnike. Trener je s svojim zgledom, znanjem in sposobnostmi vzor in na nek način oblikovalec športnika plesalca. Plesalcem je treba privzgojiti delovne navade, športni duh, sposobnosti za premagovanje zmage in poraza, etične odlike in fair odnose, kar je zahtevno ustvarjalno delo in velika odgovornost. Biti dober trener zahteva srce in pogum, odrekanje in ljubezen (Zagorc in Jarc-Šifrar, 2003). Povprečno oceno 3,54 je dobila prva trditev. Štiri leta nazaj je Plesna šola Kazina odprla popolnoma nove prostore v Šiški, kjer tudi potekajo treningi te skupine. Lokacija plesne šole in urejenost dvoran sta torej pomembna faktorja, saj je 29 % skupine pri prvi trditvi izbralo oceno 4 in 29 % oceno 5. Kar 46 % skupine je pri tretji trditvi izbralo srednjo vrednost. Za 17 % skupine pa popolnoma drži, da v tej skupini trenirajo, ker imajo možnosti za dobre rezultate. Če primerjamo tretjo in četrto trditev lahko vidimo, da jim je bolj pomembno to, da se s soplesalci dobro zelo dobro 17

18 razumejo kot to, da imajo možnosti za zelo dobre rezultate. Socialni kriterij prevladuje nad tekmovalnim. Najnižjo oceno je dobila peta trditev, ki pravi, da v tej skupini trenirajo zato, ker še niso dovolj dobri za boljšo skupino. Plesalcem se torej ne zdi, da so v tej skupini zato, ker še niso dovolj dobri za prestop v boljšo skupino. Kar 42 % plesalcev je to trditev ocenilo z oceno 3, po čemer lahko sklepamo, da so neopredeljeni oziroma niso vedeli, kaj bi izbrali in so težko ocenili svoje znanje. Slika 3: Kakšni so odnosi v skupini? Za razliko od trditve zgoraj, ko so ocenjevali, kako se vsak posameznik razume z ostalimi, so na sliki 3 prikazani rezultati glede na celotno skupino in odnose v njej. 45,83 % skupine se strinja, da se v skupini zelo dobro razumejo. Z 41,67 % sledi odgovor, da je v skupini veliko podskupin, ki se med seboj razumejo. En član skupine oziroma 4,17 % skupine meni, da v skupini niso v najboljših odnosih. Preostalih 8,33 % se najbolj strinja s trditvijo, da se včasih skregajo, večino časa pa se kar dobro razumejo. Podskupine so pogoste v tako veliki skupini, saj se glede na predhodna poznanstva plesalci med seboj povežejo in izoblikujejo podskupine. Prav tako se lahko v podskupine razdelijo na podlagi starosti. Tabela 3: Izbrana mala skupina s strani trenerke in s strani plesalcev Izbrani s strani trenerke Izbrani s strani skupine Izbrana mala skupina Vsak plesalec je moral poleg sebe izbrati še 6 soplesalcev, s katerimi bi želel plesati v mali skupini in za vsakega izbrati razlog, zakaj. Tudi trenerka je morala izbrati malo skupino po njenih kriterijih in prav tako izbrati razlog za vsako šifro, ki jo je uvrstila v malo skupino. Presenetljivo so se v malo skupino po izboru trenerke in v malo skupino po izboru plesalcev uvrstile iste šifre. Iz tabele 3 torej lahko razberemo, da so šifre v obeh malih skupine identične. 18

19 Slika 4: Sociometrijsko optimalna mala skupina Legenda Obojestranska izbira: Enostranska izbira: Na sliki 4 vidimo povezave med sedmimi šiframi, ki so s strani trenerke in prav tako iz strani plesalcev izbrane v optimalno malo skupino. Vsi plesalci izbrane male skupine so se izbrali tudi med seboj, z izjemo šifre 18, ki ni izbrala šifre 8, ampak je namesto nje izbrala šifro 12. Takšna mala skupina ima visoko stopnjo kohezivnosti in od nje bi lahko pričakovali zelo dobre rezultate na tekmovanjih. 19

20 Slika 5: Primerjava vseh razlogov za izbor male skupine med plesalci in trenerko Na sliki 5 smo želeli prikazati, kako so plesalci in trenerka izbirali razloge pri izbiri plesalcev v malo skupino. Vključeni so vsi razlogi za vseh 7 šifer, želeli pa smo ugotoviti, kateri razlog je bil na splošno največkrat izbran. Prevladuje prvi razlog, torej da se plesalec dobro razume z ostalimi in je nekonflikten. Vidimo, da so tako plesalci kot trenerka postavili socialni razlog pred tekmovalnim, ki je na drugem mestu glede na izbrane razloge. Kot odgovor 'drugo' je en plesalec podal razlog, da je izbrana šifra»prijazna«, trenerka pa je za eno izmed šifer izbrala 'drugo' in podala razlog»ker je bil/a že lani v mali skupini«. Razlog, ki ga je pod drugo dopisal eden od plesalcev, bi lahko uvrstili tudi pod prvi razlog, torej da je izbrana šifra prijazna oz. nekonfliktna. Trenerka je kot razlog navedla, da je bila izbrana šifra že lani v mali skupini, zato bi jo želela izbrati tudi letos. Ta plesalec ima zagotovo izkušnje, ki bi mali skupini lahko pomagale in pozitivno vplivale tudi na rezultat. Slika 6: Razlogi plesalcev za izbor šifre 10 v malo skupino (%) 20

21 Slika 7: Razlogi plesalcev za izbor šifre 13 v malo skupino (%) 47,06 % plesalcev, ki je izbralo šifro 10 in 13 v malo skupino, ju je izbralo na podlagi kakovosti. Če pogledamo rangiranje plesalcev po kvaliteti, sta slika 6 in slika 7 popolnoma razumljivi, saj šifra 13 dosega prvo, šifra 10 pa drugo mesto po kvaliteti s strani izbora trenerke in plesalcev. Gre torej za najbolj kvalitetni šifri, ki imata zaradi svojih plesnih sposobnosti pomembno vlogo v skupini. Tudi pri druženju članov skupine izven treningov in tekem sta dobili veliko izborov. Šifra 10 je bila izbrana osemkrat, šifra 13 pa sedemkrat. Zaželeni sta torej iz socialnih kot tudi tekmovalnih razlogov. Slika 8: Razlogi plesalcev za izbor šifre 16 v malo skupino (%) Na sliki 8 vidimo, da prevladujoč razlog za izbiro šifre 16 v malo skupino ta, da se soplesalci z njo dobro razumejo in je nekonfliktna. Socialni razlog je pri izbiri te šifre prevladal in znano je, da skupina, v kateri se njeni člani med seboj dobro razumejo, bolje trenira in posledično tudi bolje tekmuje. 21

22 Slika 9: Razlogi plesalcev za izbor šifre 3 v malo skupino (%) Slika 9 prikazuje, da je 36,36 % skupine izbralo šifro 3, ker se z njo dobro razumejo in je nekonfliktna, na drugem mestu je razlog, da zelo pridno trenira in se trudi. Kot smo že povedali, je izbor nekonfliktnih plesalcev pomemben za sodelovanje in prilagajanje v skupini, očitno pa tega člana skupine vidijo tudi kot zelo delovnega in to cenijo. Slika 10: Razlogi plesalcev za izbor šifre 18 v malo skupino (%) 22

23 Slika 11: Razlogi plesalcev za izbor šifre 17 v malo skupino (%) Sliki 10 in 11 prikazujeta, da je 50 % vseh, ki so izbrali šifro 17 in 18 v malo skupino, izbralo socialni razlog. Šifra 17 je tudi največkrat izbrana šifra pri druženju izven treningov in tekem. Tudi po kakovosti je na 7. oziroma 8. mestu. Gre torej za priljubljenega plesalca, ki je očitno nekonflikten in zelo prijateljski. Šifra 18 je bila izbrana šestkrat, po kakovosti pa je na 3. oziroma 4. mestu. To potrjuje tudi s 30 % izbran razlog, da zelo pridno trenira in se trudi. Slika 12: Razlogi plesalcev za izbor šifre 8 v malo skupino (%) Na sliki 12 vidimo, da so šifro 8 izbrali iz zelo različnih razlogov. 28,57 % jo je izbralo zaradi nekonfliknosti, prav tako 28,57 % jo je izbralo, ker pridno trenira in se trudi, enak delež pa je izbral razlog, da je zelo dobra plesalka oziroma plesalec. 23

24 Tabela 4: Druženje članov skupine izven treningov in tekem Legenda V: vsota O: obojestranske izbire E: enostranske izbire Zanimalo nas je, s kom se plesalci družijo izven plesnih dvoran ter kdo je izbral koga. V tabeli 4 so s sociometrijsko matriko prikazani vsi izbori. Skušali smo ugotoviti povezavo med druženjem ter razvrščanje po kvaliteti. Kohezivnost skupine smo izračunali s količnikom med obojestranskimi izbori ter številom vseh izborov. Glede na skupno število izborov lahko ugotovimo, da je ekipa, gledano v celoti, zelo povezana tudi izven plesnih dvoran. Pri analizi obojestranskih in enostranskih izborov prevladujejo obojestranski izbori, kar je moč pripisati tudi dejstvu, da veliko plesalcev že kar nekaj časa trenira v tej skupini, veliko pa se jih je spoznalo že v pionirski skupini ali pa so prišli iz druge plesne šole in se poznajo še od tam. Izstopa šifra 9, ki ni bila izbrana s strani nikogar, prav tako pa tudi ni izbrala nikogar. V Plesni šoli Kazina trenira že 4 leta, tako da razlog ni to, da bi se pridružila šele nedavno in se na nove okolje še ne bi privadila, prav tako skupino ocenjuje kot dovolj dobro, za dosego njenih ciljev. 24

25 Tabela 5: Indeks kohezivnosti Indeks kohezivnosti = število obojestranskih izborov/število vseh izborov IK < 0,40 0,40 < IK < 0,59 IK > 0,59 nizek srednji visok Eden izmed ciljev diplomskega dela je bil tudi ugotoviti stopnjo kohezivnosti skupine. V tabeli 5 lahko vidimo, kako se indeks kohezivnosti izračuna. Indeks kohezivnosti je pri proučevani skupini visok in znaša 0,70. Povezava med želeno strukturo in druženjem izven plesnih dvoran obstaja, vendar vrstni red ni enak. So pa bolj zaželene šifre v tekmovalnem smislu tudi večkrat izbrane pri druženju izven treningov in tekem, z izjemo šifre 6, ki je izbrana kar devetkrat, zaseda pa 10. oz 12. mesto v vrstnem redu razvrščanja po kvaliteti. Šifra 17 je bila izbrana največkrat, in sicer kar desetkrat, ta šifra je izbrana tudi v malo skupino, kamor je bila s 50 % izbrana zaradi tega, ker se z njo dobro razumejo in je nekonfliktna. Pri razvrščanju po kvaliteti šifra 17 zaseda 7. mesto s strani trenerke in 8. mesto s strani plesalcev. Šifra 10 je z osmimi izbori tretja po številu vseh izborov, pri želeni strukturi pa tudi dosega izjemno visoko 2. mesto in lahko povežemo, da je tako tekmovalno kot socialno zelo priljubljena. 25

26 Slika 13: Druženje izven treningov in tekem Legenda Obojestranska izbira: Enostranska izbira: 1. krog: 10 izborov 2. krog: 8 9 izborov 3. krog: 6 7 izborov 4. krog: 4 5 izborov 5. krog: 1 3 izbori Slika 13 kaže na razporeditev plesalcev pri druženju izven treningov in tekem. Sociogram prikazuje obojestranske in enostranske izbire. 26

27 Slika 14: Odnos trenerke do dela Slika 15: Odnos trenerke do plesalcev Vsaka skupina si ustvari mnenje o trenerju, njegovem delu in odnosu do športnikov. Na sliki 14 je prikazano, da kar 58,33 %, ocenjuje odnos trenerke do dela kot odličen. Vidimo, da nihče ni ocenil odnosa trenerke do dela kot slabega ali zadovoljivega, kar smo lahko sklepali tudi iz rezultata iz tabele 2, kjer so trditev 'V tej skupini treniram zato, ker imamo zelo dobro trenerko' ocenili s povprečno oceno 4,08 na lestvici od 1 do 5. Slika 15 prikazuje, da več kot pol skupine ocenjuje odnos trenerke do plesalcev kot zelo dober. Na podlagi slike 14 in slike 15 lahko ugotovimo, da plesalci bolje ocenjujejo odnos trenerke do dela kot odnos trenerke do plesalcev. Skupina je sestavljena iz 24 članov in razumljivo je, da se člani med seboj razlikujejo, zato ima vsak svoje mnenje in svoja pričakovanja, vendar očitno prevladuje pozitivno mnenje tako o odnosu trenerke do dela kot o odnosu trenerke do plesalcev. 27

28 Tabela 6: Rangiranje plesalcev po kvaliteti Rang Izbira trenerja Izbira plesalcev V tabeli 6 je prikazano razvrščanje plesalcev po kvaliteti od najboljšega do najslabšega. Tako trenerka kot plesalci vidijo šifro 13 kot najbolj kvalitetnega člana skupine. Sledi šifra 10, ki je na drugem mestu prav tako pri plesalcih kot pri trenerki. Za tem sledita šifri 16 in 18, ki se glede na razvrščanje trenerke in razvrščanje plesalcev razlikujeta samo za eno mesto. Na petem mestu je pri obeh izborih šifra 3. Zelo podobno je tudi razvrščanje šifer 8, 17 in 23. Šifra 4 je v obeh izborih na 9. mestu. Nobena šifra ne izstopa za več kot nekaj mest. 28

29 Slika 16: Kakšen je tvoj motiv/cilj treniranja plesa? S sliko 16 je prikazano, da polovica skupine trenira zato, ker radi plešejo in se tako sprostijo, postati vrhunski plesalec oz. plesalka pa si želi 37,50 % skupine. Ples namreč duševno sprošča in pomirja, obenem pa tudi zabava in aktivira. Lahko predstavlja prostor osebnega ustvarjanja, marsikdo pa s pomočjo plesa lažje doseže občutek notranjega zadovoljstva in ravnovesja, zato lahko tudi s tem povežemo 50 % skupine, ki je izbralo četrti odgovor (Zagorc in Kanduč-Zupančič, 2009). Slika 17: Ali je skupina dovolj dobra glede na tvoj motiv oz. za dosego tvojega cilja? Na sliki 17 vidimo, da 95,83 % vseh ocenjuje, da je skupina dovolj dobra glede na njihov motiv treniranja oziroma cilj, ki so si ga zastavili. 4,17 % skupine, kar predstavlja enega od plesalcev, ocenjuje, da skupina ni dovolj dobra za dosego postavljenega cilja. Iz prejšnjega vprašanja vidimo, da polovici skupine predstavlja glavni motiv za treniranje to, da radi plešejo in se tako sprostijo, zato je razumljivo, da so s skupino zadovoljni in je skupina primerna za zadovoljevanje njihove potrebe po plesu in gibanju. 29

30 Tabela 7: Z oceno od 1 do 5 oceni, ali po tvoje mnenju v plesu lahko govorimo o ekipnem duhu (1 pomeni sploh se ne strinjam, 5 pomeni popolnoma se strinjam) Vprašanje Ocena Povprečna ocena Z oceno od 1 do 5 oceni ali po tvojem mnenju v plesu lahko govorimo o ekipnem duhu 0 % 4 % 8 % 46 % 42 % 4,25 Kadar govorimo o ekipnem duhu, govorimo o harmoniji med športniki ter o harmoniji med trenerjem in športniki. Temeljni cilj v športu je zagotovo doseganje nekih osebnih oziroma ekipnih ciljev in harmonija v ekipi je v tem pogledu zelo pomembna. Ekipno harmonijo ustvarijo dobra komunikacija, spoštovanje drug drugega, zaupanje, prijateljska atmosfera, medsebojno sprejemanje in podpora (Tušak in Tušak, 2003). Iz tabele 7 razberemo, da kar 88 % skupine ocenjuje zgornjo trditev z oceno 4 oziroma 5. Kljub temu da ples ni tipičen ekipni šport, plesalci ocenjujejo, da v plesu lahko govorimo o ekipnem duhu. Ekipni duh je treba razumeti kot temeljni kamen pri delu s katerokoli skupino ljudi, posebej še športno, zato ni razloga, da ekipni duh ne bi bil pomemben v plesni skupini (Tušak, Misja in Vičič, 2003). 3.2 PREVERJANJE HIPOTEZ H1: Skupina ima visoko stopnjo kohezivnosti. Izračunali smo indeks kohezivnosti, ki znaša 0,70. Indeks kohezivnosti je visok, zato je hipoteza potrjena. H2: Plesalci v tej skupini trenirajo zato, ker se med seboj zelo dobro razumejo. Hipoteza je potrjena. Za kar 54 % plesalcev popolnoma drži, da v proučevani skupini trenirajo zato, ker se zelo dobro razumejo s soplesalci. Socialni razlog prevladuje nad tekmovalnim. H3: Skupina ocenjuje odnos trenerke do plesalcev kot zelo dober. Hipoteza je potrjena. Plesalci s 54,17 % ocenjujejo odnos trenerke do plesalcev kot zelo dober, kar potrdi zgornjo hipotezo. 30

31 4 SKLEP Ples je pomemben dejavnik socialnega življenja človeka. Omogoča mu druženje z drugimi, sklepanje poznanstev in prijateljstev. V ples se lahko vključujemo skozi najrazličnejše socialne vloge, ki vsaka na svoj način prinaša izkušnje, ki nam lahko koristijo v drugih življenjskih situacijah. Uči sodelovati, povezovati, stremeti k skupnemu cilju, biti strpen, upoštevati pravila, se podrejati vodji, doživljati zmage in prenašati poraze (Zagorc in Kanduč- Zupančič, 2009). Kljub umetnosti, ki je v plesu seveda prisotna in zelo pomembna, je ples tekmovalni šport in plesni treningi so zahteven proces dela tako za trenerja kot za plesalce. Prav tukaj pa pomembno nastopi pojem skupinska dinamika. Znano je, da je skupinska dinamika pomemben faktor uspeha v moštvenih športih, kot so košarka, nogomet in rokomet, kjer je sodelovanje na igrišču zelo pomembno in ekipni duh ključen. Vprašanje pa se nam je porajalo, ko smo začeli razmišljati o plesni skupini. Pri plesu je točka vnaprej pripravljena in plesalci v nekaj minutah sodnikom in gledalcem predstavijo to, kar so trenirali zadnje mesece. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti stopnjo kohezivnosti in glavni razlog plesalcev za trening v tej skupini. Zanimalo nas je, kakšni sploh so odnosi v mladinski formaciji v plesu in kako so plesalci med seboj povezani. V preteklosti je bilo proučevanih že kar nekaj športnih skupin, vendar v nobeni raziskavi nismo zasledili plesne skupine. V raziskavi smo uporabili anketni vprašalnik, ki zajema 15 spremenljivk za plesalce in 2 spremenljivki za trenerko. Vprašanja zajemajo funkcionalni in socialni kriterij ter delo trenerja. Podatke smo obdelali v skladu z Moreno-Jenkinsonovo tehniko raziskovanja. Glede na zastavljene cilje smo ugotovili, da ima preučevana plesna formacija visoko stopnjo kohezivnosti. V skupini so plesalci med seboj povezani, družijo tudi izven treningov in tekem in dobro sodelujejo. S povprečno oceno 4,21 je bil glavni razlog za treniranje v tej skupini ta, da se s soplesalci dobro razumejo. Očitno je, da je socialna klima v skupini dobra. Skupina je odnos trenerke do plesalcev označila v večini kot zelo dober, odnos do dela pa je največ plesalcev označilo kot odličen. Vse zastavljene hipoteze smo v diplomskem delu potrdili. Pomanjkljivost, ki smo jo zaznali pri izdelavi diplomskega dela, je gotovo povezana z reševanjem vprašalnikov, ki so jih plesalci reševali po treningu v prostorih plesne šole. Kljub podrobnim navodilom pred reševanjem in opozorilom, naj rešujejo sami in naj rešujejo zbrano, prostor tega ni najbolje dopuščal. Vzorec je velik, zato je bil tudi nadzor težji, kot če bi jih bilo manj. Za prihodnja raziskovanja plesnih ali drugih športnih skupin priporočamo, da je prostor, v katerem bodo športniki reševali anketni vprašalnik, dovolj velik. Športniki morajo biti dovolj oddaljeni drug od drugega in se med reševanjem ne smejo pogovarjati. V prihodnosti bi lahko skupinsko dinamiko v plesnih skupinah raziskovali tudi v drugih disciplinah modernih tekmovalnih plesov in nato dobljene rezultate med seboj primerjali in ugotovili, kako določena plesna disciplina vpliva na odnose in socialno klimo v skupini. Predvidevamo, da bi bilo zanimivo primerjanje te skupine z mladinsko hip-hop tekmovalno 31

32 skupino, saj se stil plesa in po navadi tudi način življenja zelo razlikujeta. Zanimivo bi bilo tudi preučevanje skupinske dinamike v baletni skupini. V diplomskem delu smo skušali poudariti pomen skupinske dinamike v športni ekipi. S sociometrijskim testom dobi trener vpogled v skupinske odnose in tako dobi odgovor na marsikatero vprašanje ali težavo. Kvalitetnejši in uspešnejši trenerji se močno zavedajo pomembnosti dinamike ekipe za uspešnost na tekmovanju, prav tako pa tudi za uspešno treniranje. Redko se v vrhunskem športu še najdejo trenerji, ki ekipo skozi sezono namerno vodijo na podlagi nenehnih sporov z igralci, z ustvarjanjem klime medsebojnega nezaupanja ter ustvarjanjem pritiskov na športnike. Vrhunski trenerji želijo med igralci vzpostaviti dobre odnose, dobro razpoloženje ter jih motivirati za nastop. V večini moštev prihaja do konfliktov, trenj in nezadovoljstva spontano in na svetu ni ekipe, ki bi bila brez podobnih težav (Tušak, Misja in Vičič, 2003). Sociometrija ni zapletena metoda in s tem diplomskim delom želimo predstaviti, da lahko sociometrični test trenerju olajša delo in mu pomaga pri načrtovanju treninga in pri pripravi na tekmovanje, izboljša odnose med člani skupine in pozitivno vpliva na harmonijo v skupini. 32

33 5 VIRI Doupona, M., Petrovid, K. (1996). Sociologija športa. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport. Kocmur, M. (2008). Primerjava socialnih odnosov znotraj košarkarske ekipe v reprezentančnih ekipah kadetov in kadetinj skozi ciklus priprav in evropskega prvenstva (Diplomsko delo, Fakulteta za šport). Pridobljeno iz Lavrinc, T. (2002). Skupinski odnosi in nekateri pogoji dela pri ženski odbojki (primer OK Nova KBM Branik) (Diplomsko delo). Fakulteta za šport, Ljubljana. Mele, M. (2004). Vpliv skupinskih odnosov na igralno uspešnost mladinskih košarkarskih ekip. (Diplomsko delo). Fakulteta za šport, Ljubljana. Sachs, C. (1997). Svetovna zgodovina plesa. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče. Shaw, M. E. (1971). Group dynamics: The psychology of small group behavior. New York: McGraw-Hill. Tušak, M., Tušak, M. (2003). Psihologija športa. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. Tušak, M., Misja, R. in Vičič, A. (2003). Psihologija ekipnih športov. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport. Vučajnk, V., Kljun Z. (2008). Tekmovalni pravilnik moderni tekmovalni plesi. Plesna zveza Slovenije. Pridobljeno iz Zagorc, M. (2001). Ples: družabnost, šport, umetnost. Ljubljana: Domus. Zagorc, M., Jarc-Šifrar, T. (2003). Model športnikove priprave v plesu. Ljubljana: Fakulteta za šport. Zagorc, M., Kanduč-Zupančič, N. (2009). Model treninga jazz plesalcev. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport. 33

34 6 PRILOGE 6.1 VPRAŠALNIK ZA PLESALCE Moje ime je Špela Voje in sem študentka 3. letnika športne vzgoje na Fakulteti za šport v Ljubljani. Pripravljam diplomsko delo z naslovom: Skupinska dinamika mladinske tekmovalne show dance skupine. Da bom lahko kar najbolje raziskala medsebojne odnose znotraj plesne ekipe in odnos trener plesalec, sem pripravila sociometrijski test, ki mi bo omogočil vpogled v omenjene odnose. Vaši izpolnjeni vprašalniki bodo uporabljeni zgolj v namene diplomskega dela. Sodelovanje je prostovoljno, vsak plesalec dobi tudi svojo šifro, tako da bo anonimnost zagotovljena. Pazljivo preberi vsako vprašanje in navodilo za reševanje. Šifra: 1. Starost: 2. Spol (obkroži): M Ž 3. Koliko let treniraš ples: 4. V katerih plesnih šolah si treniral/a preden si se pridružil/a Plesni šoli Kazina - napiši imena plesnih šol. Če si treniral/a samo v Plesni šoli Kazina obkroži samo v Plesni šoli Kazina. Treniral/a sem v: Samo v Plesni šoli Kazina 5. Napiši, koliko let/mesecev že treniraš v Plesni šoli Kazina: 6. Z ocenami od 1 do 5 oceni, kako spodnje trditve veljajo zate oziramo za tvoje treniranje v mladinski show dance skupini. Obkroži samo en odgovor (1 pomeni sploh ne drži, 5 pomeni popolnoma drži). V tej skupini treniram zato, ker so pogoji za treniranje zelo dobri (nove in lepe dvorane, bližina doma )