DIPLOMSKO DELO. Droge in kriminaliteta prepovedanih drog v Sloveniji in na območju Policijske postaje Slovenska Bistrica

Transcription

1 DIPLOMSKO DELO Droge in kriminaliteta prepovedanih drog v Sloveniji in na območju Policijske postaje Slovenska Bistrica Avgust, 2014 Lukec Ilek

2 DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNEGA ŠTUDIJA Droge in kriminaliteta prepovedanih drog v Sloveniji in na območju Policijske postaje Slovenska Bistrica Avgust, 2014 Lukec Ilek Mentorica: doc. dr. Danijela Frangež Somentor: izr. prof. dr. Anton Dvoršek

3 Zahvala Posebna zahvala gre mentorici, doc. dr. Danijeli Frangež, in mentorju, izr. prof. dr. Antonu Dvoršku, za strokovno pomoč ter usmerjanje pri izdelavi diplomskega dela. Prav tako se zahvaljujem višjemu kriminalistu specialistu III Bojanu Iršiču za koristne informacije in zaposlenim na policiji za posredovane podatke. Zahvaljujem se svoji družini za pomoč v času študija in dekletu Tini, ki mi je v času študija stala ob strani ter verjela vame in me spodbujala.

4 KAZALO 1 Uvod Predmet, namen in hipoteze raziskovanja Hipoteze Metode dela Droge Dovoljene droge Alkohol Tobak Prepovedane droge Depresorji centralnega živčnega sistema Stimulansi Halucinogeni Kanabis Kriminaliteta prepovedanih drog v Sloveniji Balkanska pot Prikriti preiskovalni ukrepi Pravna ureditev področja prepovedanih drog v Republiki Sloveniji Mladostniki in prepovedane droge Problematika prepovedanih drog na območju Policijske postaje Slovenska Bistrica Policijska postaja Slovenska Bistrica Raziskava Cilji in namen Metode raziskovanja Zbiranje podatkov Omejitve raziskave Rezultati raziskave Razprava

5 7.1 Odgovori na hipoteze Sklepne misli Uporabljeni viri Priloga

6 KAZALO TABEL Tabela 1: Število odkritih kaznivih dejanj na območju Republike Slovenije za obdobje od 2008 do Tabela 2: Število ovadenih osumljencev na območju Republike Slovenije za obdobje od leta 2008 do Tabela 3: Število kaznivih dejanj s področja kriminalitete prepovedanih drog na območju Policijske postaje Slovenska Bistrica za obdobje od 2007 do Tabela 4: Število kaznivih dejanj, ki se navezujejo na 186. člen KZ Tabela 5: Število kaznivih dejanj, ki se navezujejo na 187. člen KZ Tabela 6: Število kaznivih dejanj, ki so jih izvršili mladoletniki s področja kriminalitete prepovedanih drog Tabela 7: Starost osumljencev

7 KAZALO SLIK Slika 1: Na kaj pomisliš, ko slišiš pojem droga? Slika 2: Ali si se že s kom pogovarjal/a o drogah? Slika 3: Katere vrste drog poznaš? Slika 4: Katere droge so po tvojem mnenju najnevarnejše za uživanje? Slika 5: Katere droge se ti zdijo najmanj problematične za uživanje? Slika 6: V tvoji okolici neka oseba ponuja prepovedano drogo. Ali si to komu povedal? Slika 7: Kako okolica, kjer prebivaš, odreagira na uživanje prepovedane droge? Slika 8: Kje si se prvič srečal/a s prepovedano drogo? Slika 9: Kdo ti je ponudil prepovedano drogo? Slika 10: Si že kdaj zaužil prepovedano drogo? Slika 11: Morda poznaš koga, ki je že zaužil prepovedano drogo? Slika 12: Morda poznaš koga, ki je že zaužil prepovedano drogo?

8 Povzetek Kriminaliteta prepovedanih drog predstavlja vse večji globalni problem. V Sloveniji je inkriminirano kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo drog ter dejanja omogočanja uživanja prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu. V diplomskem delu je opisana problematika prepovedanih drog v Sloveniji, podrobneje pa na območju PP Slovenska Bistrica. Opredelili smo pojem»droge«ter predstavili vrste drog. Prav tako smo predstavili prikrite preiskovalne ukrepe, ki veljajo za najpogostejši ukrep, ki ga policija uporablja v boju s kriminaliteto prepovedanih drog. S pomočjo uradne policijske statistike smo ugotavljali nihanje števila kaznivih dejanj in osumljencev s področja kriminalitete prepovedanih drog. Med uživalci prepovedanih drog se pojavljajo vedno mlajše osebe, zato v diplomskem delu predstavljamo raziskavo, s katero smo ugotavljali razširjenost prepovedanih drog med osnovnošolci na osnovnih šolah na območju PP Slovenska Bistrica. Rezultati raziskave nam kažejo, da se prepovedane droge med osnovnošolci pojavljajo v veliko večji meri, kot smo sprva predvidevali. Delež tistih, ki so prepovedane droge že zaužili je majhen. Največ anketiranih se je s prepovedanimi drogami srečalo ravno v okolici šole, kjer naj bi bili varni pred takšnimi dejanji. Ugotovili smo, da mladostniki o prepovedanih drogah veliko govorijo s prijatelji, sošolci ter tudi z učitelji, vendar kljub temu menijo, da o prepovedanih drogah ne vedo dovolj, predvsem o odvisnosti in ostalih nevarnostih, ki jim pretijo. Mladostnike pogosto v odvisnost vodi družba, v kateri živijo, saj se s pomočjo prepovedanih drog skušajo v družbi uveljaviti in se na takšen način počutiti sprejete. Ključne besede: droge, prepovedane droge, kriminaliteta prepovedanih drog, mladostniki 7

9 Summary Drugs and crime of illegal drugs in Slovenia and in the area of police station Slovenska Bistrica Criminality of illegal drugs represents an increasingly large global problem. In Slovenia, the incriminated crimes are unjustified production and drug trafficking, illicit use of substances in sports and the use of prior substances for drug production, and actions that enable the consumption of illegal drugs or illicit substances in sports. In the diplompaper, the problematic of illegal drugs in Slovenia, specifically in the area of police station Slovenska Bistrica is described. We defined the concept of ''drugs'', and introduced different kinds of drugs. Moreover, we introduced cover investigations, which are the most common measure used by the police in the struggle against the crime of illegal drugs. With the help of the official police statistics, we established the oscillation of many crimes and crime suspects in the field of criminality of illegal drugs. Drug consumers are getting younger, which is why the diploma paper presents a research that establishes the extent of illegal drug abuse among primary and high school students in the area of police station Slovenska Bistrica. The results show that the extent of drug abuse among primary school pupils is much larger than assumed. The share of those who already consumed the illegal drugs is small. Most of the interviewees have come across drugs around the school environment, in the place that should be most safe of such actions. We discovered that juveniles talk about drugs with their friends, classmates, and teachers; however, they still think that they do not know enough about drugs, especially about addiction and other threatening dangers. Juveniles are often led into addiction by the society they live in. That is because they try to assert themselves among their peers, and therefore feel accepted that way. Keywords: drugs, illegal drugs, crime, juveniles 8

10 1 Uvod V slovenščini je pojem droga popularen in pogosto uporabljen izraz za psihoaktivno (psihotropno) snov. V žargonu pojem drogiranje pomeni uživanje oziroma rabo takšnih snovi. Pogosto se namesto izraza droga uporablja beseda mamilo, kar pa ni povsem ustrezno, saj vse droge nimajo omamnega učinka. V slovenskem jeziku pojem droga med drugim pomeni tudi snov živalskega ali rastlinskega izvora, ki se uporablja v zdravstvu (Kastelic in Mikulan, 2004). Prepovedane droge predstavljajo enega najpomembnejših vzrokov kriminala, tako na državni kot na globalni ravni. Pri kriminaliteti prepovedanih drog je treba upoštevati dejanja, ki neposredno kršijo člene kazenskega zakonika, kot tudi tiste, ki jih izvajajo zasvojenci prepovedanih drog, t. i. sekundarna kriminaliteta (tatvine, ropi, vlomi, izsiljevanja itd.). Prepovedane droge imajo zato velik vpliv tudi na druge vidike varnosti, predvsem vplivajo na varnost v cestnem prometu, javni red in mir, klasično kriminaliteto ter tudi na korupcijo in pranje denarja (Hren, 2012). Glavne značilnosti kriminalitete prepovedanih drog so predvsem množičnost, organiziranost in profesionalnost. Po teh značilnostih se omenjena kriminaliteta razlikuje od drugih vrst kriminalitete. Pri tej vrsti kriminalitete ni klasične žrtve in storilca kaznivega dejanja, kar v največji meri predstavlja prednost za preprodajalce prepovedanih drog. Žrtve nimajo razloga za prijavljanje omenjene kriminalitete, saj imata tako žrtev kot storilec korist in zato nimata interesa, da bi se vpletli preiskovalci. Vse to predstavlja največjo oviro preiskovalcem (Dvoršek, 2008). Podrobnejša analiza literature in statističnih podatkov o prepovedanih drogah v Sloveniji nam razkriva, da se Slovenija pojavlja kot pomembna tranzitna država za transport prepovedanih drog. Čez Slovenijo poteka tako imenovana balkanska pot, po kateri prehaja heroin v zahodno Evropo, v pristaniščih Koper in Drač ter na aerodromu Brnik pa je zaznati povečan transport marihuane in sintetičnih drog. Slovenski trg v največji meri obvladujejo državljani bivše Jugoslavije ter Albanci in Turki. Vse bolj se kaže, da Slovenija postaja država, kjer se droga konzumira in ne le transportira. Iz leta v leto se povečuje pritisk javnosti po legalizaciji mehkih drog, predvsem marihuane, o čemer pa bo potrebno v bodoče opraviti strokovne analize (Dobovšek, 2009). 9

11 Razvidno je, da se iz leta v leto v naši državi zmanjšuje število uživalcev heroina. Velik vpliva na to zmanjšanje ima kokain, ki je v večji meri izpodrinil heroin. Heroin dandanes velja za drogo revežev, medtem ko kokain velja za drogo elit. Zelo visok pa je delež uporabnikov konoplje v naši državi. Predvsem je zaksrbljujoče, da je delež mladih, ki ne podpirajo eksperimentiranja s konopljo izjemno majhen oziroma med najnižjimi v Evropi. Nov nacionalni program na področju drog za obdobje namenja glavni poudarek celovitemu in uravnoteženemu nadaljnjemu razvoju vseh ukrepov, programov in dejavnosti, ki prispevajo k reševanju problematike prepovedanih drog v naši državi. Rešitve, ki jih ta program navaja, segajo tako na zmanjšanje ponudbe in povpraševanja po prepovedanih drogah, kakor tudi na področje preventive, predvsem zdravljenja in socialne obravnave odvisnikov (Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje , 2012). 1.1 Predmet, namen in hipoteze raziskovanja Predmet raziskovanja so prepovedane droge in ugotovitev dejanskega stanja na področju drog v Sloveniji in na območju PP Slovenska Bistrica. Cilji diplomskega dela so, prikazati problematiko prepovedanih drog, ki predstavlja globalni problem, z raziskavo dokazati, kolikšna je dejanska ogroženost anketiranih na osnovnih šolah in predstaviti delo policije ter njihove omejitve Hipoteze V diplomski nalogi smo si zastavili naslednje hipoteze: Mladoletniki se s prepovedano drogo najpogosteje srečajo v parku. Najpogosteje prepoznana droga med mladoletniki je alkohol. 10

12 1.2 Metode dela V diplomskem delu bomo uporabili naslednje metode raziskovanja: analiza domače in tuje strokovne literature, metoda deskripcije, metoda kompilacije, anketa, intervju. Strokovno literaturo bomo iskali v domačih in tujih bibliografskih zbirkah, ki opisujejo vrste drog in problem zasvojenosti s prepovedanimi drogami. Te podatke bomo kritično analizirali in sistematizirali ter jih vključili v diplomsko nalogo. 11

13 2 Droge Pojem droga zajema zdravila in poživila, ki spreminjajo delovanje telesa, zaradi tega se ljudje počutijo drugače. Droge so rastlinskega, živalskega ali rudninskega izvora, nekatere pa so izdelane umetno v laboratorijih. Droge ljudje uporabljajo že vrsto let. Zdravila iz zelišč se v kitajski medicini uporabljajo že več kot 5000 let (Goodman, 2006). Zgodovinski, kulturni, etični, politični, moralni, zdravstveni in socialni pogledi na uživanje drog delijo droge na dovoljene, ki so dostopna v prosti prodaji: alkohol, tobak, zdravila in nekatera opajala, ter na prepovedane droge, katerih posest in uporaba je kazniva (Kastelic in Mikulan, 2004). 2.1 Dovoljene droge Med legalne droge štejemo alkohol, cigarete in hlapne organske snovi. Kljub njihovi dovoljenosti in dostopnosti so velikokrat nevarnejše kot prepovedane droge. Poleg omenjenih drog obstaja še veliko ostalih drog, ki jih mnogi ne dojemajo kot droge, to so: kava, aspirin, sladkor in čaj (Naik, 2002). V nadaljevanju bomo predstavili dve najpogosteje zlorabljeni drogi Alkohol Snov imenovana alkohol je prozorna, brezbarvna, lahko gibljiva, vnetljiva tekočina pekočega okusa. V krvni obtok prehaja tako, da se vsrkava v želodcu in tankem črevesju. Več alkohola kot se zaužije, več ga je v krvnem obtoku. Nastaja pri vrenju, merimo pa ga v promilih. Učinki omame z alkoholom so odvisni od zaužite količine in človekove navajenosti. Lahka omamljenost z alkoholom se kaže predvsem v človekovi sproščenosti, sprostitvi zavor, zmanjšani kritičnosti in občutku povečane zmogljivosti. Za stanje srednje omamljenosti je značilen privzdignjen glas in občutno zmanjšana kritičnost. Ljudje postajajo agresivnejši, saj se pojavlja napačno ocenjevanje trenutnih okoliščin. Pri hudi omami z alkoholom pa se pojavijo motnje v zavesti in orientaciji, čemu lahko sledi izguba zavesti (Täschner, 2002). 12

14 2.1.2 Tobak Tobak je posušeno listje rastline, ki je namenjeno kajenju. Uživalci ga uživajo kot cigarete, cigare ali pa ga kadijo preko pip. Vsebuje nikotin, ki povzroča raka. V večini držav je prodaja tobaka prepovedana osebam mlajšim od 15 let. Kljub temu da tobak spada med dovoljene droge, povzroča odvisnost. Dolgotrajno uživanje tobaka pa povzroča bolezni srca in ožilja, bolezni dihal ter raka (Sanders in Myers, 2001). 2.2 Prepovedane droge Z besedo droga v današnjem času imenujemo določene snovi, ki so rastlinskega in živalskega izvora, sintetične snovi in polsintetična zdravila, ki vplivajo na človekovo delovanje in obnašanje. Razlog za njihovo prepoved se skriva ravno v tem, da vplivajo na zdravje ljudi, oziroma ga ogrožajo. So zakonsko prepovedane, kakor je prepovedana tudi njihova proizvodnja ter promet in posest omenjenih drog. Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami, 1999; v nadaljevanju ZPPPD) prav tako določa pogoje, pod katerimi je njihova proizvodnja, promet in posest dovoljena (Dvoršek, 2008). Dokument svetovne zdravstvene organizacije WHO (World Health Organization) iz leta 1961, ki je bil dopolnjen leta 1971, deli prepovedane droge v štiri skupine (Policija, n. d.): depresorji centralnega živčnega sistema, stimulansi, halucinogeni, kanabis Depresorji centralnega živčnega sistema So najštevilčnejša skupina prepovedanih drog. So snovi, ki znižujejo živčno aktivnost in se zelo pogosto uporabljajo v medicinske namene. Delijo se v tri skupine: naravne, sintetične in polsintetične. Najbolj znan naravni depresor je opij, ki ga pridobivajo iz maka, ter njegovi glavni sestavini morfin in kodein. Vsi se uporabljajo v medicinske namene, predvsem morfij, ki je analgetik za lajšanje bolečin, vodi pa v fizično odvisnost. Med polsintetične spada heroin, ki se ga pridobiva iz morfina. Čisti heroin je bele barve, veliko 13

15 pogosteje se pojavlja s primesmi in je zato rjave barve. Uporablja se intravenozno, topijo ga na žlici in mu dodajajo še vitamin C ali limonin sok. Povzroča hudo zasvojenost, pogosto prihaja do smrtnih žrtev zaradi prevelikega odmerka. Med sintetične depresorje uvrščamo zdravila, ki vplivajo na človekov živčni sistem. Umirjajo živčevje, hkrati pa ustvarjajo občutek evforije, sproščenosti in ugodja. Med sintetične depresorje pa spadajo tudi pomirjevala in hipnotiki (Dvoršek, 2008) Stimulansi Psihotropne snovi, pri človeku izzovejo stanje evforije in zvišajo telesno aktivnost so stimulansi. Stimulansi pri človeku povečujejo budnost in živahnost ter zmanjšujejo občutek utrujenosti. Stimulanse lahko delimo na tiste, ki so dovoljeni, sem spadajo tobak, ki vsebuje nikotin, kofein v kavi in energijskih pijačah ter čaji, ki povečujejo dajejo človeku energijo oziroma zmanjšujejo občutek utrujenosti. Med prepovedane stimulanse pa štejemo kokain in amfetamine ter njegove derivate. Prepovedane stimulanse ljudje pogosto jemljejo zato, da se razvedrijo, povečajo samospoštovanje, zmanjšajo tek in povečajo občutek zmogljivosti. Uživajo se s smrkanjem kot tudi z vbrizgavanjem. Hitro pride do odvisnosti in do tolerance (Žigon, 2000) Halucinogeni Droge imenovane halucinogeni povzročajo halucinacije, stanja, ko vidimo in slišimo nekaj, kar dejansko ne obstaja. Lahko so smrtno nevarne, saj človek nima nadzora nad sabo, kadar zaužije eno izmed drog, ki spadajo med halucinogene. Najbolj znan halucinogen je LSD, ki obstaja v obliki tablet ali pivnikov pomočenih v to drogo (Goodman, 2006) Kanabis Kanabis je droga, ki je v večini držav prepovedana. Je najpogosteje zlorabljena prepovedana droga. Pridobivajo jo iz rastline imenovane konoplja in se največkrat uporablja v obliki kajenja. Proizvaja se jo v treh različnih oblikah. Marihuana je podobna tobaku, saj je posušena, hašiš je v trdi obliki, kanabisovo ali hašiševo olje pa se uporablja v tekoči obliki. Uživanje kanabisa vodi v lahkomiselnost, pojavi se lahko tudi pretirano 14

16 samozaupanje in sproščenost. Večji odmerki pa lahko vodijo v slabost in bruhanje. Pogosto se uporablja v medicinske namene, saj ima v določenih primerih tudi zdravilne učinke (Sanders in Myers, 2001). 3 Kriminaliteta prepovedanih drog v Sloveniji Kriminaliteta prepovedanih drog je ena glavnih dejavnosti organiziranega kriminala, zato je treba temeljito spremljati in opredeljevati vloge posameznih skupin organizirane kriminalitete. Spremljati je treba tiste, ki delujejo znotraj ozemlja Slovenije kot tudi tiste, ki delujejo izven našega ozemlja, saj organizirani kriminal ne pozna meja. V ta namen je treba okrepiti kriminalistično obveščevalno dejavnost, usmerjanje in načrtovanje različnih dejavnosti, uvesti učinkovit boj zoper organizirano kriminaliteto, centralizirati pristop ter kompleksnejši pristop do storilcev kaznivih dejanj. Slovenija leži na tako imenovani balkanski poti, po kateri potujejo prepovedane droge iz vzhodne Evrope na zahodni del (Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje , 2012). Podatki pridobljeni z uradne spletne strani slovenske policije o številu kaznivih dejanj s področja kriminalitete prepovedanih drog za obdobje od 2008 do 2012 predstavljeni v tabeli 1, nam prikazujejo, da se je število kaznivih dejanj povečalo, kljub manjšemu upadu od leta 2009 do Število kaznivih dejanj se je v tem obdobju povečalo za 19 %, vendar je v tej statistiki prikazano le število kaznivih dejanj, ki jih je slovenska policija zaznala. Število kaznivih dejanj s področja omogočanja uživanja prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu pa iz leta v leto vztrajno upada (Policija, 2008; Policija, 2009; Policija, 2010; Policija, 2011; Policija, 2012; Policija, 2013a). 15

17 Tabela 1: Število odkritih kaznivih dejanj na območju Republike Slovenije za obdobje od 2008 do 2012 (Vir: Policija, 2008; Policija, 2009; Policija, 2010; Policija, 2011; Policija, 2012; Policija, 2013a). Vrsta kaznivega dejanja Št. kaznivih dejanj Zloraba prepovedanih drog Neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog Omogočanje uživanja prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu. Skupaj Podatki predstavljeni v tabeli 2 nam prikazujejo število osumljencev s področja kriminalitete prepovedanih drog. Iz tabele je razvidno, da se je število ovadenih osumljencev od leta 2008 do 2012 povečalo za 13%, kljub temu da se je število od 2009 do 2011 zmanjševalo. Porast ovadenih osumljencev pa se je zmanjšalo pri zlorabi prepovedanih drog, ki omogoča uživanje prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu, in sicer za kar 33%. Razlog za zmanjšanje števila ovadenih osumljencev je ta, da se v športu različni protidopinški testi opravljajo zelo redko, prav tako pa je znanost v športu izjemno napredovala in je vsakršno preiskovanje izjemno zahtevno in dolgotrajno (Policija, 2008; Policija, 2009; Policija, 2010; Policija, 2011; Policija, 2012; Policija, 2013a). 16

18 Tabela 2: Število ovadenih osumljencev na območju Republike Slovenije za obdobje od leta 2008 do 2012 (Vir: Policija, 2008; Policija, 2009; Policija, 2010; Policija, 2011; Policija, 2012; Policija, 2013a). Vrsta kaznivega dejanja Št. ovadenih osumljencev Zloraba prepovedanih drog Neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog Omogočanje uživanja prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu. Skupaj Balkanska pot Tako imenovana balkanska pot je postala sinonim za različne vrste kriminalitete. Je tihotapska pot, ki jo uporabljajo različne kriminalne združbe, med katerimi prevladujeta albanska in turška mafija. Balkanska pot se uporablja za tihotapljenje droge, orožja, ljudi in avtomobilov iz vzhodne Evrope v zahodno, iz zahodne Evrope pa na zahod potujejo sredstva oz. sestavine za izdelavo prepovedanih drog, t.i. prekurzorji. Najbolj dobičkonosna izmed vseh kriminalitet, ki se pojavljajo, je trgovina s prepovedanimi drogami, ki predstavlja največji vir financiranja organiziranega kriminala. Med proizvajalcem in končnim uporabnikom je po ocenah preiskovalcev povprečno osem posrednikov, pri čemer se pri vsakem posredniku zaslužek podvoji. Slovenija se na balkanski poti pojavlja kot pomembna tranzitna država. Naloga Slovenije je na tem območju predvsem ta, da mora aktivno sodelovati pri oblikovanju strateških dokumentov, ki jih sprejema EU, aktivno se mora vključevati tudi v informacijski sistem s področja drog za izmenjavo podatkov (Dobovšek, 2009). 17

19 3.2 Prikriti preiskovalni ukrepi Prikriti preiskovalni ukrepi so eno izmed najmočnejših sredstev policije v boju zoper kriminaliteto prepovedanih drog, ki pa se mora uporabljati v skladu z načelom zakonitosti, saj lahko v napačnih rokah povzroči veliko in nepopravljivo škodo. Uporaba teh ukrepov je predmet številnih razprav, saj so mnenja glede uporabe prikritih preiskovalnih ukrepov zelo različna, predvsem zaradi njihovega posega v človekove temeljne pravice in svoboščine. Policija ukrepe uporablja v skladu z Zakonom o kazenskem postopku (Zakon o kazenskem postopku, 2013). Kljub njihovim pomanjkljivostim so trenutno najmočnejše orožje policije, saj v kriminaliteti prepovednih drog ni klasične žrtve kaznivega dejanja in zato ni interesa, da bi se takšna kazniva dejanja prijavljala policiji oziroma da bi se vpletli preiskovalci. Veliko težav pri uporabi prikritih preiskovalnih ukrepov pa predstavlja zakonska podlaga za njihovo izvajanje (Kranjc, 2009). 3.3 Pravna ureditev področja prepovedanih drog v Republiki Sloveniji V Sloveniji imamo tri zakone, ki urejajo področje prepovedanih drog. Ti zakoni so: Zakon o preprečevanju uporabe prepovedanih drog in o obravnavi uživalcev prepovedanih drog (Zakon o preprečevanju uporabe prepovedanih drog in o obravnavi uživalcev prepovedanih drog, 1999; v nadaljevanju ZPUPD), ZPPPD ter Zakon o predhodnih sestavinah za prepovedane droge (Zakon o predhodnih sestavinah za prepovedane droge, 2000). ZPUPD določa temeljne ukrepe in dejavnosti, ki naj bi zmanjšali povpraševanje po prepovedanih drogah. Med te ukrepe sodijo različne informativne kampanje, namen katerih je informirati ljudi o škodljivih posledicah zlorabe prepovedanih drog, preventivni programi, socialni in zdravstveni programi ter analiza problematike prepovedanih drog. Definira obravnavo uživalcev prepovedanih drog, njihovo zdravljenje, reševanje socialnih težav, povezanih s prepovedanimi drogami. Zakon tudi določa zdravljenje odvisnikov, ki poteka v obliki hospitalnih in ambulantnih programov, sem spada tudi zdravljenje z metadonom. Organizirali so se tudi Centri za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog. ZPPPD določa pogoje, pod katerimi sta dovoljena promet in proizvodnja prepovedanih drog. S tem zakonom se skuša zmanjšati ponudbo prepovedanih drog. Vsebuje tudi definicijo prepovedanih drog, ki so rastline ali substance, naravnega ali sintetičnega izvora, in na kakršenkoli način vplivajo na zdravje oziroma na počutje ljudi (Ministrstvo za zdravje, 2014). 18

20 3.4 Mladostniki in prepovedane droge Velika večina ljudi začne droge uživati v adolescenci. Adolescenca je čas, ko otrok zori v odraslo osebo, tega časa ne moremo enačiti s puberteto. Dandanes obdobje adolescence oziroma odraščanja povprečno traja šest let, obstajajo pa velike individualne razlike. Nekateri začnejo obdobje adolescence doživljati že pred desetim letom starosti, pri drugih pa se to obdobje pojavi precej kasneje. V glavnem pa se to obdobje pri mladostnikih in mladostnicah začne pojavljati veliko bolj zgodaj kot včasih. Glavna značilnost adolescence je odraščanje, pri tem naj bi otrok izpolnil štiri razvojne naloge, ki se kažejo v razvoju njegove identitete, vzpostavitvi avtonomnosti, odločitvi, kaj bo počel v življenju, in vzpostavitvi odnosa do spolne vloge (Kastelic in Mikulan, 1999). Leta med adolescenco imenujemo tudi krizna leta, saj se začne otrokova ločitev od staršev, tako zunanja kot notranja. Otroci se ne enačijo z vlogami staršev, temveč stremijo k vlogam svojih vrstnikov. Iz kritičnega časa adolescence se lahko razvije prava adolescentna kriza, ki ima lahko velik vpliv na dozorevajočo osebnost. Glavne značilnosti adolecentne krize se kažejo v depresivnem nerazpoloženju, stanju razdražljivosti, odklonilnem vedenju in nagnjenju k nazadovanju. Izjemno velik in pomemben vpliv za odpravljanje teh težav imajo starši oziroma družina. Žal pa so odzivi na te težave povsem napačni. Pomembno je, da si za odpravljanje teh težav vzamemo čas, sicer jih ne bomo odpravili (Täschner, 2002). Šola je kot pomemben socializacijski dejavnik s svojim delovanjem in načinom dela, za nekatere otroke vir hudih stresov in številnih stisk. Pogostokrat pride do zlorabe prepovedanih drog zaradi šole, ki jih izzovejo škodljivi in stresni dejavniki, kot so: sistem ocenjevanja znanja, kazni, slabe ocene, neuspeh, strah in odpor do šole, nesprejetost v šoli itd. Velikokrat se poraja vprašanje, ali je lahko šola po meri vseh otrok. Treba se je zavedati, da šola ni terapevtska ustanova, temveč vzgojno-izobraževalna in je zato nesmiselno pričakovati, da se da problem prepovedanih drog rešiti na nivoju šole. Šola kot družbena institucija izvaja preventivno dejavnost pri preprečevanju zlorabe prepovedanih drog, v ta namen se izvajajo različna predavanja in okrogle mize. Velikokrat se zgodi, da so ravno zaposleni v šolah tisti, ki prvi opazijo zlorabo prepovedanih drog in ukrepajo (Čeh, 2011). 19

21 4 Problematika prepovedanih drog na območju Policijske postaje Slovenska Bistrica Po obronkih hribovitega Pohorja, gričevnatih Dravinjskih goric in skrajnega severozahodnega dela Haloz ter ravnin ob Dravinji, Bistrici, Devini in Polskavi se razteza občina Slovenska Bistrica. Spada med največje občine v Sloveniji, ima približno prebivalcev. Jedro občine tvori kraj Slovenska Bistrica, ki je nastal na stiku Podpohorskih goric in ravnine ob potoku, ob stari rimski in srednjeveški poti (Radovanovič, 2004). Danes je Slovenska Bistrica postala sodobno slovensko mesto, saj je v zadnjih nekaj letih doseglo izjemen napredek v razvoju na različnih področjih: gospodarstva, šolstva, kulture, športa itd. Ponaša se s številnimi javnimi institucijami. Ima osnovno in srednjo šolo, glasbeno šolo, kulturne institucije, zdravstveni dom, pošto, banke, policijsko postajo, številne športne objekte in drugo (Gradišnik, 2006). 4.1 Policijska postaja Slovenska Bistrica Policijska postaja Slovenska Bistrica s sedežem v Slovenski Bistrici zaposluje 34 policistov in kriminalistov (B.Iršič, osebni intervju, ). Policijska postaja Slovenska Bistrica pokriva teritorij, ki meri 367 km2, ima približno prebivalcev, na tem območju so 4 občine (Slovenska Bistrica, Poljčane, Makole in Oplotnica) in 133 naselij, edino mesto na tem območju je Slovenska Bistrica. Policijska postaja Slovenska Bistrica sodi med policijske postaje z največjim območjem v Republiki Sloveniji (Upravna enota Slovenska Bistrica, 2014). Čeprav policijska postaja Slovenska Bistrica sodi med policijske postaje z največjim območjem, pa imajo zelo majhno število zaposlenih (34). S problematiko prepovedanih drog se na omenjenem območju ukvarja celotna policijska postaja, je pa za to področje zadolžen en kriminalist. Največjo oviro pri preiskovanju omenjene kriminalitete predstavlja porast števila drugih kaznivih dejanj (gospodarske in kibernetske kriminalitete), kar policistom otežuje delo. Oteževalna okoliščina za zatiranje kriminalitete prepovedanih drog je izgradnja avtoceste, ki poteka ob mestu Slovenska Bistrica, kar omogoča osumljencem z drugega območja hiter prihod in odhod. Zmanjševanje povpraševanja in ponudbe prepovedanih drog je zelo pomembno, saj je omenjena kriminaliteta povezana s sekundarno kriminaliteto; vlomi, tatvine, ropi, in sicer 20

22 zaradi pomanjkanja sredstev za nabavo odmerka droge, krize zaradi pomanjkanja droge, ki preide v nenadzorovano ravnanje (B. Iršič, osebni intervju, ). Velikokrat je možno zaznati visoko stopnjo kriminalne aktivnosti pri odvisnih posameznikih. Ravno ta odvisnost predstavlja pomembno povezavo med odvisnostjo in kriminalom. Redna uporaba prepovedanih drog predstavlja za odvisnika velik ekonomski zalogaj, zato prihaja do t. i. sekundarne kriminalitete. Najpogosteje odvisniki od prepovedanih drog izvršijo kazniva dejanja tatvine in ropa, le redkokdaj pa izvršijo kazniva dejanja z elementi nasilja. Ravno nasprotno pa je z odvisniki od alkohola, ki večino kaznivih dejanj izvajajo z elementi nasilja (Madjar, 2013). Pri preiskovanju kriminalitete prepovedanih drog kriminalist policijske postaje Slovenska Bistrica sodeluje s kriminalisti PU Maribor, sodelovanje poteka preko telefonov, kakor tudi v obliki različnih sestankov, kjer se zberejo kriminalisti različnih policijskih postaj, ki delujejo na omenjenem področju. Na tak način si izmenjujejo podatke in nasvete. Sodelovanje se prav tako kaže v skupnem opravljanju hišnih preiskav in varovanju večjih prireditev. Na območju Policijske postaje Slovenska Bistrica je ustanovljenih 12 osnovnih šol in ena srednja šola, in ker kriminaliteta prepovedanih drog predstavlja največjo grožnjo ravno mladim, je izrednega pomena sodelovanje s šolami. Sodelovanje zaenkrat poteka zelo dobro, saj šole redno obveščajo policijo s težavami, s katerimi se vsakodnevno srečujejo. Prav tako v namen preprečevanja širjenja prepovedanih drog med mladimi policiji posredujejo informacije o tem, kam mladostniki zahajajo med glavnimi odmori. Velikokrat se na šolah organizirajo razne okrogle mize na temo prepovedanih drog, na katere so povabljeni tudi policisti. Sodelovanje med šolami in policijo se na omenjenem območju po mnenju kriminalista odraža v tem, da se prepovedane droge med osnovnošolci ne pojavljajo. Mladostniki naj bi se s prepovedano drogo prvič srečali med letom starosti. Pojavljajo se pa t.i.»vikend uživalci«prepovedanih drog, to so večinoma zaposleni, ki pa prepovedane droge uživajo le med vikendi. Preprodajalci prepovedanih drog ponavadi štejejo let in so brezposelni, večina sodi v skupino od 20 do 40 let. Največkrat se na omenjenem območju pojavlja marihuana, saj je območje, ki ga pokriva PP Slovenska Bistrica zelo veliko in hribovito ter ponekod tudi težko dostopno, kar storilcem izjemno pomaga pri prikritju nasadov. Čeprav lokalna skupnost prepovedane droge dojema kot nekaj nevarnega in umazanega ter nezaželenega, še vedno niso pripravljeni sodelovati s policisti, saj se bojijo maščevanja. Kot je bilo že velikokrat omenjeno, je kriminaliteto prepovedanih drog izjemno težko zaznati, saj nimamo klasične žrtve kaznivega dejanja (B.Iršič, osebni intervju, ). 21

23 Podatki predstavljeni v spodnjih tabelah nam prikazujejo število kaznivih dejanj s področja kriminalitete prepovedanih drog na območju PP Slovenska Bistrica, ki so bila izvršena od leta 2007 do Največ kaznivih dejanj je bilo izvršenih leta 2008 in 2009, nato pa sledi znatno upadanje (Policija, 2013b). Tabela 3 nam prikazuje število kaznivih dejanj s področja kriminalitete prepovedanih drog, ki so jih obravnavali policisti policijske postaje Slovenska Bistrica v obdobju od 2007 do Iz tabele je razvidno, da število kaznivih dejanj od leta 2008 do 2011 upada, kakor upada tudi število osumljencev (Policija, 2013b). Tabela 3: Število kaznivih dejanj s področja kriminalitete prepovedanih drog na območju Policijske postaje Slovenska Bistrica za obdobje od 2007 do 2011 (Vir: Policija, 2013b). PP Slovenska Bistrica - skupaj Leto Število Kd Ovadba Osumljenci Ovadeni V tabeli 4 so prikazani podatki za število izvršenih kaznivih dejanj, ki kršijo 186. člen Kazenskega zakonika (2008; v nadaljevanju KZ-1). Največ kaznivih dejanj je bilo izvršenih leta 2008 in 2009, nato pa ponovno sledi upad števila kaznivih dejanj, kakor tudi osumljencev (Policija, 2013b). Tabela 4: Število kaznivih dejanj, ki se navezujejo na 186. člen KZ-1 (Vir: Policija,2013b). PP Slovenska Bistrica 186. člen Leto Število Kd Ovadba Osumljenci Ovadeni Število kršitev 187. člena kazenskega zakonika je predstavljeno v tabeli 5, iz katere je razvidno, da je število teh kršitev bistveno manjše kot po 186. Členu, saj se ta člen nanaša na uporabo prepovedanih drog in prepovednih doping snovi v športu (Policija, 2013b). 22

24 Tabela 5: Število kaznivih dejanj, ki se navezujejo na 187. člen KZ-1 (Vir: Policija,2013b). PP Slovenska Bistrica 187. člen Leto Število Kd Ovadba Osumljenci Ovadeni Na območju PP Slovenska Bistrica so prav tako zaznali nekaj kaznivih dejanj s področja kriminalitete prepovedanih drog, ki so jih izvršili mladoletniki in sicer so leta 2008 izvršili 12 kaznivih dejanj, za katere je bilo osumljenih 12 oseb, leta 2009 pa 6, za katere je bilo osumljenih 6 oseb (Policija, 2013b). Tabela 6: Število kaznivih dejanj, ki so jih izvršili mladoletniki s področja kriminalitete prepovedanih drog (Vir: Policija,2013b). PP Slovenska Bistrica mladoletniki Leto Število Kd Ovadba Osumljenci Ovadeni Kot navaja kriminalist Bojan Iršič:»Starost osumljencev se giba med 20. in 40. letom starosti.«(b. Iršič, osebni intervju, ), kar potrjuje spodnja tabela, v kateri je predstavljena starost osumljencev. Največ osumljencev šteje od 18 do 24 let, vendar število teh osumljencev iz leta v leto upada. Iz tabele je razvidno, da se med osumljenci pojavljajo mladoletne osebe (Policija, 2013b). Tabela 7: Starost osumljencev (Vir: Policija,2013b). PP Slovenska Bistrica starost osumljencev Leto NAD

25 5 Raziskava 5.1 Cilji in namen Cilj in namen raziskave je predstaviti stanje ogroženosti osnovnošolcev, na območju PP Slovenska Bistrica s strani prepovedanih drog. Z raziskavo želimo pridobiti odgovore na naslednja vprašanja: Na kaj pomislijo mladostniki, ko slišijo pojem droga? Kaj vse pojmujejo kot drogo? Katere vrste drog se jim zdijo nevarne za uživanje in katere ne? S kom so se že pogovarjali o drogah? Kako okolica, kjer prebivajo odreagira, na uživanje prepovedanih drog? Kje so se prvič srečali s prepovedano drogo? Kdo jim je ponudil prepovedano drogo? So komu povedali oziroma komu bi povedali, če bi zasledili, da nekdo ponuja prepovedano drogo? Ali so že poskusili prepovedano drogo? Morda poznajo koga, ki je že poskusil prepovedano drogo? 5.2 Metode raziskovanja Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega dela, v katerem smo na podlagi pregleda domače in tuje strokovne ter znanstvene literature opredelili pojem drog, predstavili vrste drog in njihove učinke, opredelili smo kriminaliteto prepovedanih drog v Sloveniji in na območju PP Slovenska Bistrica. V namen izdelave diplomskega dela smo opravili intervju s kriminalistom PP Slovenska Bistrica, ki nam je omogočil vpogled na področje preiskovanja kriminalitete prepovedanih drog. V empiričnem delu smo na podlagi podatkov, pridobljenih s pomočjo ankete (priloga 1), ugotavljali razširjenost prepovedanih drog med osnovnošolci OŠ Makole, Poljčane, Slovenska Bistrica, Pragersko, Polskava, Črešnjevec, Tinje in Šmartno na Pohorju, njihovo znanje o prepovedanih drogah ter odnos do prepovedanih drog. Podatke smo prikazali s pomočjo opisne statistike. 24

26 5.3 Zbiranje podatkov V namen izdelave diplomskega dela je bila oblikovana anketa, s katero smo želeli pridobiti podatke o razširjenosti prepovedanih drog med osnovnošolci OŠ Makole, Poljčane, Slovenska Bistrica, Pragersko, Polskava, Črešnjevec, Tinje in Šmartno na Pohorju. Anketirani so bili osnovnošolci sedmega, osmega in devetega razreda. Anketa je vsebovala 19 vprašanj, od tega so bila 4 vprašanja odprtega tipa in 15 vprašanj zaprtega tipa. Anketa je bila razdeljena na dva dela, v prvem delu so bila vprašanja zastavljena na splošno o drogah in o odnosu mladostnikov do drog, drugi del vprašanj pa se je nanašal na uporabo prepovedanih drog. Anketiranje je bilo izvedeno v mesecu maju 2013, ko smo na Osnovne šole Makole, Poljčane, Slovenska Bistrica, Pragersko, Polskava, Črešnjevec, Tinje in Šmartno na Pohorju poslali ankete, ki so jih reševali učenci sedmega, osmega in devetega razreda. Anketirani so bili seznanjeni z namenom in cilji raziskave, bila jim je zagotovljena anonimnost, seznanjeni so bili z dejstvom, da lahko od raziskave kadarkoli odstopijo, ter s tem, da bodo rezultati uporabljeni izključno v namen izdelave diplomskega dela. 5.4 Omejitve raziskave Glavna omejitev raziskave je bilo nezaupanje, saj so nekatera vprašanja bila zelo osebne narave. 25

27 6 Rezultati raziskave V raziskavo je bilo zajetih 525 osnovnošolcev, od tega je bilo 259 (49,3 %) oseb ženskega spola ter 266 (50,7 %) oseb moškega spola, različnih osnovnih šol na območju PP Slovenska Bistrica. Anketirani so obiskovali 7., 8. in 9. razred osnovne šole. Mladostniki ob pojmu droga najprej pomislijo na nekaj slabega (79,2 %) ter na težave (62,1 %), kar nam prikazuje slika 1, kjer je predstavljen delež odgovorov na vprašanje»na kaj pomisliš, ko slišiš pojem droga«. Najmanjši delež odgovorov sta prejela odgovora»nekaj dobrega«(0 %) in»vredno je poskusiti«(1,7 %). Ob pojmu droga nekateri anketirani pomislijo na strah (14,1 %). 90,0% 80,0% 70,0% 60,0% 50,0% 40,0% 30,0% 20,0% 10,0% 0,0% Nekaj slabega Nekaj dobrega Vredno je poskusiti Zabava Težave Strah Moški 79,3% 0% 2,3% 4,5% 54,5% 12,0% Ženske 79,2% 0% 1,2% 3,1% 69,9% 18,9% Skupaj 79,2% 0% 1,7% 3,8% 62,1% 14,1% Slika 1: Na kaj pomisliš, ko slišiš pojem droga? 26

28 Mladostniki se o drogah veliko pogovarjajo bodisi z učitelji (50,4 %), starši (37,1 %) ali prijatelji (42,9 %). Le majhen delež vseh anketiranih je obkrožil, da se o drogah še ni z nikomer pogovarjal (5,5 %). Največji delež vseh anketiranih se je pogovarjal z učitelji ter starši. Delež preostalih odgovorov pa je razviden s slike 2. 70,0% 60,0% 50,0% 40,0% 30,0% 20,0% 10,0% 0,0% S prijatelji S sošolci Z bratom, sestro Z učitelji S starši Nikomer Moški 41,7% 31,2% 7,9% 43,6% 33,1% 8,7% Ženske 44,0% 29,0% 10,8% 57,4% 41,3% 2,3% Skupaj 42,9% 30,1% 9,3% 50,3% 37,1% 5,5% Slika 2: Ali si se že s kom pogovarjal/a o drogah? 27

29 Podatki predstavljeni v sliki 3 nam prikazujejo delež odgovorov na vprašanje,»katere vrste drog poznaš«. Med mladostniki je najpogosteje prepoznana droga marihuana, ki je prejela največ odgovorov (71,4 %), sledijo kokain (48,2 %), heroin (30,9 %) in ekstazi (18,3 %). Velikokrat so med odgovori omenjeni alkohol (20,6 %), cigareti (31,2 %) in kofein (5,9 %), ki pa zaradi svoje legalnosti le malokdaj najdejo mesto med pojmom droga. Najmanjši delež odgovorov pa so prejeli opij (0,2 %), droga krokodil (1,0 %) in morfij (0,4 %), ki sodijo med manj znane droge med mladostniki. 80,0% 70,0% 60,0% 50,0% 40,0% 30,0% 20,0% Ženske Moški Skupaj 10,0% 0,0% Slika 3: Katere vrste drog poznaš? 28

30 Podatki predstavljeni v sliki 4 nam prikazujejo, katere droge mladostniki dojemajo kot najnevarnejše za uživanje. Kot najpogostejši odgovor so mladostniki navedli kokain (25,1 %), heroin (21,1 %) in marihuana (26,1 %). Med odgovori se pojavljata tudi alkohol (2,3 %) in cigareti (3,8 %), vendar v veliko manjši meri. Med odgovori je zaznati tudi drogo krokodil (0,8 %), ki velja za eno najnevarnejših drog na svetu. Le (2,9 %) vseh anketiranih je navedlo, da se jim zdijo vse droge problematične za uživanje. 35,0% 30,0% 25,0% 20,0% 15,0% 10,0% Moški Ženske Skupaj 5,0% 0,0% Slika 4: Katere droge so po tvojem mnenju najnevarnejše za uživanje? 29

31 Kot najmanj problematične oziroma najmanj nevarne droge za uživanje mladostniki dojemajo marihuano (23,4 %), alkohol (20,2 %) ter cigarete (22,1 %), ki so bili med vsemi odgovori največkrat omenjeni. Med odgovori se pojavljajo tudi kokain (1,1 %), heroin (1,0 %) in ekstazi (1,6 %), kar kaže na to, da mladostniki pogosto ne poznajo nevarnosti, ki jim preti. Delež ostalih odgovorov je predstavljen na sliki 5. 35,0% 30,0% 25,0% 20,0% 15,0% 10,0% Moški Ženske Skupaj 5,0% 0,0% Slika 5: Katere droge se ti zdijo najmanj problematične za uživanje? 30

32 Podatki predstavljeni v sliki 6 nam prikazujejo pripravljenost poročanja mladostnikov o ponujanju prepovedanih drog. Mladostniki, ki so že zasledili ponujanje prepovedane droge, so v največ primerih to povedali staršem (32,8 %), policistom (13,5 %) in učiteljem (10,5 %). Nekateri so to zadržali zase (13,0 %) in niso povedali nikomur, velika večina pa se s takšnim dejanjem še ni srečala (48,2 %). 60,0% 50,0% 40,0% 30,0% 20,0% 10,0% 0,0% Nikomur Staršem Učiteljem Policistom Socialni delavki Nisem še slišal/a za tako osebo Moški 14,7% 22,6% 7,5% 16,5% 3,4% 53,8% Ženske 11,2% 43,2% 13,5% 10,4% 5,0% 42,5% Skupaj 13,0% 32,8% 10,5% 13,5% 4,2% 48,2% Slika 6: V tvoji okolici neka oseba ponuja prepovedano drogo. Ali si to komu povedal? 31

33 Okolica, kjer prebivajo anketirani, uživanje prepovedanih drog preganja in ukrepa zoper takšna dejanja (41,9 %) ter jih zavrača (48,4 %), v veliko manjši meri pa takšna dejanja dopušča oziroma tolerira (8,2 %). Delež vseh odgovorov je predstavljen na sliki 7. 60,0% 50,0% 40,0% 30,0% 20,0% 10,0% 0,0% Zavrača takšna dejanja Dopušča (tolerira) takšna dejanja Ukrepa in preganja takšna dejanja Moški 53,4% 7,9% 41,4% Ženske 43,2% 8,5% 42,5% Skupaj 48,4% 8,2% 41,9% Slika 7: Kako okolica, kjer prebivaš, odreagira na uživanje prepovedane droge? 32

34 Območja, kjer se mladostniki najpogosteje prvič srečajo s prepovedano drogo so, predvsem v okolici šole (17,5 %) in v parku (17,3 %), najmanjši delež vseh se s prepovedano drogo sreča doma (1,3 %) in v okolici vrtca (1,1 %). Velika večina vseh anketiranih se s prepovedano drog še ni srečala (61,5 %). Prav tako je s slike 8 razvidno, da se nekateri s prepovedano drogo srečajo na avtobusni postaji (4,2 %) in železniškem podhodu (4,4 %). 70,0% 60,0% 50,0% 40,0% 30,0% 20,0% 10,0% 0,0% V okolici šole Doma V parku V okolici vrtca V železniškem podhodu Na avtobusni postaji Nisem se še srečal/a z drogo Moški 18,0% 1,9% 13,5% 0,8% 3,8% 2,6% 62,8% Ženske 16,2% 0,8% 21,2% 1,5% 5,0% 5,8% 60,2% Skupaj 17,5% 1,3% 17,3% 1,1% 4,4% 4,2% 61,5% Slika 8: Kje si se prvič srečal/a s prepovedano drogo? 33

35 Osebe, ki se najpogosteje pojavljajo kot ponudniki prepovedanih drog, so v večini primerov neznane (12,2 %). Kot ponudniki pa se med mladostniki v manjši meri pojavljajo prijatelji (5,0 %) ter znanci (3,1 %). Veliki večini vseh anketiranih pa prepovedane droge še niso bile ponujene (80,0 %). Delež preostalih odgovorov pa je razviden s slike 9. 90,0% 80,0% 70,0% 60,0% 50,0% 40,0% 30,0% 20,0% 10,0% 0,0% Neznanec/ neznanka Prijatelji Sošolci/ sošolke Znanci Sorodniki Starši Nihče Moški 10,9% 4,1% 0,4% 2,3% 1,1% 0,8% 82,0% Ženske 13,5% 5,8% 1,2% 3,9% 0% 0% 78,0% Skupaj 12,2% 5,0% 0,8% 3,1% 0,6% 0,4% 80,0% Slika 9: Kdo ti je ponudil prepovedano drogo? 34

36 Na sliki 10 so predstavljeni podatki o tem, koliko mladostnikov je na anketiranih osnovnih šolah že zaužilo prepovedano drogo. Iz grafa je razvidno, da je le peščica vseh že zaužila vsaj eno vrsto prepovedanih drog (4,6 %). 120,0% 100,0% 80,0% 60,0% 40,0% 20,0% 0,0% Da Ne Moški 4,5% 95,5% Ženske 4,7% 95,4% Skupaj 4,6% 95,4% Slika 10: Si že kdaj zaužil prepovedano drogo? 35

37 Na sliki 11 in 12 so predstavljeni podatki o tem, koliko mladostnikov pozna koga, ki je že zaužil prepovedano drogo. Iz grafov je razvidno, da mladostniki poznajo sošolce/sošolke 26,6 %), prijatelje (35,5 %) ter znance (48,4 %), ki so že zaužili prepovedane droge, prav tako se med odgovori v manjši meri pojavljajo tudi sorodniki (11,6 %), sosedje (6,5 %) in starši (0,5 %). 80,0% 70,0% 60,0% 50,0% 40,0% 30,0% 20,0% 10,0% 0,0% Da Ne Moški 26,3% 73,7% Ženske 32,9% 67,1% Skupaj 29,5% 70,5% Slika 11: Morda poznaš koga, ki je že zaužil prepovedano drogo? 36

38 60,0% 50,0% 40,0% 30,0% 20,0% 10,0% 0,0% Sošolec/ sošolka Prijatelj Znanec Starš Sosed Sorodnik Moški 34,3% 38,6% 41,4% 0% 8,6% 11,4% Ženske 17,7% 33,0% 54,1% 1,2% 4,7% 11,8% Skupaj 26,2% 35,5% 48,4% 0,7% 6,5% 11,6% Slika 12: Morda poznaš koga, ki je že zaužil prepovedano drogo? 37

39 7 Razprava Droge se med mladostniki pojavljajo v veliki meri, razlogi za to so povsem različni. Veliko je dejavnikov, ki vplivajo na to, da mladostniki začnejo uživati droge, iz radovednosti, zaradi težav, ki se pojavljajo pri vključevanju med vrstnike, bega pred realnostjo itd. Kadar pogovor nanese na pojem odvisnosti, je prva misel večine ta, da govorimo o prepovedanih drogah, kot so heroin, marihuana ter kokain, pozabljamo pa na alkohol in tobak, ki spadata med dovoljene droge in sta zlorabljeni v veliko večji meri kot prepovedane droge. Verjetnost, da bo mladostnik nekoč postal odvisen od alkohola, je bistveno večja, kot da bo odvisen od heroina ali kokaina. Droge na kratek rok zadovoljijo potrebe na lahek in hiter način, kakor si želi večina mladostnikov, zato je potrebno mladostnike opozoriti, da so kratkoročne posledice droge prijetne, ker bodo tudi sami ugotovili. Če jim tega ne priznamo, potem tudi ne bodo verjeli o slabih straneh drog. Drži, da kratkoročno mladostniku droga pomaga, da je sproščen, komunikativen, samozavesten, pogumnejši. Vendar se te kratkoročne pozitivne posledice spremenijo v dolgoročne negativne posledice, ki se kažejo v zanemarjenosti, zdravstvenih težavah, osamljenosti, tesnobi, depresivnosti, itd. (Kristan, 2010). Najpogosteje se mladostniki s prepovedano drogo srečajo v okolici šole in parka, saj je 17,3 % vseh anketiranih navedlo, v svojih odgovorih. Tam so lahka tarča za ponudnike prepovedanih drog, kar se ujema z ugotovitvami Gerlove (2009), ki navaja, da so bile mladostnikom prepovedane droge bile najpogosteje ponujene na ulici ali parku (11,7 %) ter v bližini šole (4,9 %). Pripravljenost mladostnikov poročanja odrasli osebi o tem, da jim je bila ponujena prepovedana droga s strani druge osebe, je v našem vzorcu velika, saj je le 12,9 % vseh anketiranih obkrožilo odgovor, da niso nikomur povedali, povsem drugačne pa so ugotovitve raziskovalne naloge»razširjenost in poznavanje drog med mladimi«(mladi za napredek Maribora, 2013), kjer je bilo ugotovljeno, da je pripravljenost poročanja o ponujeni prepovedani drogi s strani znanca ali prijatelja relativno nizka, saj je manj kot 30 % vseh anketiranih navedlo, da bi o tem poročali odrasli osebi. Na vprašanje»katere vrste drog poznaš«je v našem vzorcu največ mladostnikov odgovorilo»marihuana«(71,4 %), kar potrjuje ugotovitve Gerlove (2004), saj so anketirani med vsemi prepovedanimi drogami marihuano navedli kot najbolj sprejemljivo drogo in sicer je 27,4 % vseh anketiranih obkrožilo ta odgovor. Povsem drugače pa je z manj znano drogo krokodil 1, 1 Sestavo droge krokodil tvorijo težke kovine, bencin, črni fosfor in kodein (Kmetec, 2013). 38

40 ki jo je v naši raziskavi navedlo le 0,4 % vseh anketiranih, kar kaže na to, da mladi za to drogo še niso slišali oziroma je ne poznajo. Naše ugotovitve potrjuje Christensen (2013), ki v svojem članku navaja, da se omenjena droga najpogosteje pojavlja v Ukrajini in Rusiji, in sicer si jo je leta 2011 po študiji, ki je potekala za International Journal of Drug Policy, injiciralo približno ljudi, omenjena droga se je razširila predvsem zato, ker je heroin postal vse težje dobavljiv. Droge, ki jih mladostniki dojemajo kot najnevarnejše za uživanje, so heroin (21,1 %), kokain (25,1 %) in marihuana (26,1 %), kar delno potrjuje ugotovitve Gerlove (2004), kjer so anketirani navedli, da jih kar 83,1 % še ni poskusilo marihuane, 98,8 % še ni poskusilo heroina ter 99,1 % kokaina. Mladostniki dojemajo marihuano kot najbolj sprejemljivo drogo za uživanje, saj je ta odgovor navedlo 23,4 % vseh anketiranih. Med odgovori na vprašanje»katere droge se ti zdijo najmanj problematične za uživanje?«, so se pojavili tudi odgovori kokain, heroin, ekstazi, hašiš, speed, crack in LSD, ki na dolgi rok puščajo izjemno negativne posledice. Iz dobljenih odgovorov je mogoče sklepati, da se večina mladih ne zaveda posledic zlorabe nekaterih prepovedanih drog, kar nam potrjuje Robertson (1998), ki navaja, da lahko dandanes spremljamo zlorabo drog po televiziji; tj. v filmih in novicah in s tem zagotovimo, da je večina ljudi več ali manj seznanjena s to problematiko. Česar pa televizijski prikaz ne zagotavlja, je razumevanje vzrokov in posledic same zlorabe drog. Ljudje se ne zavedajo učinka, ki ga imajo droge na človeško telo in psiho, nihče pa tudi ni popolnoma seznanjen z razlogi uporabe drog. Okolica, kjer prebivajo anketirani, v večini primerov uživanje prepovedanih drog zavrača (48,4 %) ter ukrepa in preganja takšna dejanja (41,9 %), v veliko manjši meri pa takšna dejanja dopušča (tolerira) (8,2 %). Iz pridobljenih odgovorov je mogoče sklepati, da se večina anketiranih ne zaveda, da so odvisniki od prepovedanih drog problem celotne družbe in ne le institucij, ki se z omejevanjem omenjenega pojava ukvarjajo. Anketirani so se o prepovedanih drogah najpogosteje pogovarjali s prijatelji (42,9 %), učitelji (49,7 %) ter s starši (37,1 %), le 29 (5,5 %) vseh anketiranih se o prepovedanih drogah še ni z nikomer pogovarjalo. Iz odgovorov je mogoče razbrati,da se mladostniki o drogah veliko pogovarjajo, ostaja pa odprto vprašanje, ali vedo dovolj o drogah in njihovih posledicah. Ugotovitve Gerlove (2009) kažejo na to, da kar 33,6 % vseh anketiranih meni, da ne vedo dovolj o drogah in njihovih učinkih. Iz odgovorov, ki so jih navedli, je mogoče razbrati, da mladostnike zanimajo predvsem posledice, škodljivost in nevarnost povezana z drogami, slišati želijo resnico o prepovedanih drogah, kako jih prepoznati, kako prepoznati 39