DIPLOMSKO DELO. PREMAGOVANJE STRESA Z METODO TM-Transcendentalna meditacija

Transcription

1 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO PREMAGOVANJE STRESA Z METODO TM-Transcendentalna meditacija Kandidatka: Ksenija Smolar Študentka izrednega študija Številka indeksa: Program: visokošolski strokovni Študijska smer: management Mentor: prof. dr. Sonja Treven Trbonje, avgust 2007

2 2 UNIVERZA V MARIBORU Ekonomsko-poslovna fakulteta IZJAVA Kandidat(ka) absolvent(tka) študijske smeri: študijski program: izjavljam, da sem avtor(ica) tega diplomskega dela, ki sem ga napisal(a) pod mentorstvom in uspešno zagovarjal(a). Zagotavljam, da je besedilo diplomskega dela v tiskani in elektronski obliki istovetno in brez virusov. Ekonomsko-poslovni fakulteti dovolim ne dovolim (ustrezno obkrožite) objavo diplomskega dela v elektronski obliki na spletnih straneh knjižnice. Hkrati dovoljujem, da ga lahko bralci uporabijo za svoje izobraževalne in raziskovalne namene s povzemanjem posameznih misli, idej, konceptov oziroma delov teksta iz diplomskega dela ob upoštevanju avtorstva in korektnem citiranju. V Mariboru, dne Podpis:

3 3 PREDGOVOR Živimo v času in okolju, ki cenita ali celo poveličujeta predvsem materialne dobrine. Vedno se nam mudi in ne najdemo dovolj časa zase. Vrženi smo v vrtinec življenja, kjer nas obrača na vse strani, sploh ne opazimo ali je takšno življenje tisto pravo, kar nas osrečuje in izpolnjuje. Vse več je ljudi, ki ne živijo v harmoniji z okoljem, s soljudmi in samim seboj. Nekateri doživljajo tolikšno stisko, da ne vidijo poti naprej in si celo vzamejo življenje. Ko naše sposobnosti za obvladovanje okoliščin niso več kos zahtevam, izzivom in nevarnostim okolja, se razvije stres. Vendar stres ni vedno negativen. Znanstveniki ugotavljajo, da je zmerna mera stresa ljudem pravzaprav potrebna. Kadar znamo stresne situacije obvladovati in ohraniti nadzor nad pritiski, je stres za nas pozitiven. Zmerna mera stresa, ki ga znamo obvladati, nam daje občutek samozavesti in kontrole nad življenjem. Povečan stres pomeni večjo produktivnost a le do neke mere. In kje je naša mera, je odvisno predvsem od nas samih oziroma od vsakega posameznika. Stres je kot reakcija organizma na dražljaje iz okolja. Je stanje napetosti organizma, v katerem se sproži obramba, pri tem pa se organizem sooči z grožnjo iz okolice. Gre za vrsto bioloških pojavov, ki pa se jih zavedamo le delno. Kadar opazimo simptome stresa, moramo ustrezno ukrepati. Stres je vsekakor eden od ključnih vzrokov številnih bolezni, saj oslabi naše počutje in hkrati zdravje. Stres povzroči jezo, ta pa številne druge negativne emocije, ki vsekakor negativno vplivajo na naše telesno in duševno zdravje. Pričujoče diplomsko delo je razdeljeno v tri poglavja. V prvem uvodnem delu je opredeljeno področje in problem, ki je predmet raziskave diplomskega dela, nato so navedeni namen, cilji in osnovne trditve diplomskega dela, nakar sledijo predpostavke in omejitve ter uporabljene raziskovalne metode. V drugem poglavju opišemo pojem stresa, kako prepoznati stres in njegove simptome. Opredelimo nekaj vrst stresa in jih podrobneje razčlenimo na negativni oziroma umetni stres in pozitivni oziroma naravni stres. Poglavje zaključimo s stresom na delovnem mestu in poklicnim izgorevanjem. Tretji del je namenjen podrobnejši obravnavi tehnike Transcendentalne meditacije (TM), v katerem smo prikazali razvoj tehnike skozi čas, njeno uporabo, učinke, raziskave in vplive na človeški jaz.

4 4 KAZALO 1 UVOD Opredelitev področja in opis problema Namen, cilji in osnovne trditve Predpostavke in omejitve raziskave Uporabljene raziskovalne metode STRES Pojem stresa Kako prepoznamo stres? Simptomi stresa Vrste stresa Negativni oziroma umetni stres Pozitivni oziroma naravni stres Stres na delovnem mestu Poklicno izgorevanje TEHNIKA TM-TRANSCENDENTALNA MEDITACIJA Kaj je TM? Zgodovina TM Kako se naučiti tehnike TM? Kaj se dogaja s telesom med izvajanjem TM? Potek vadbe TM Prednosti TM Učinki tehnike TM TM in psihoterapija Razvoj mentalnega potenciala TM in zdravje Izboljšanje medčloveških odnosov Ustvarjanje svetovnega miru Prakticiranje TM v vojski Uporaba metode TM v podjetjih TM v Sloveniji Kritike na metodo TM SKLEP...42 POVZETEK...43 ABSTRACT...44 LITERATURA...45 VIRI...46 SEZNAM SLIK...47

5 5 1 UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema Na besedo stres naletimo vsepovsod in vedno znova, najsi bo to med prijateljskim pomenkom, prebiranjem časopisa ali med poslušanjem radia oziroma gledanjem televizije. Slišimo jo najbrž tako pogosto, da je že malodane brez teže. Stres je reakcija organizma na dražljaje iz okolja. Je stanje napetosti organizma, v katerem se sproži obramba, pri tem pa se organizem sooči z ogrožajočo okoliščino. Temu sledi nespecifična reakcija organizma, ki vodi v boj ali beg. Takšna reakcija izvira še iz časov, ko so se morali naši predniki nenehno boriti za preživetje. Pojavi se razbijanje srca, krvni tlak se zviša, mišice se napnejo in zenice razširijo. Te spremembe omogočijo človeku, da se osredotoči na nevarnost in pripravi na obrambo ali umik (od tod ime boj ali beg). V današnjem času so dejavniki stresa bolj čustveni kot telesni, kljub temu pa se telo nanje odziva enako kot pri naših prednikih, ko so bežali pred nevarnostjo. Delovni pogoji in narava dela se danes spreminjajo hitreje kot kdajkoli prej, zato je pojavnost stresa vse večja. Delovne organizacije bi si zato morale prizadevati za zagotavljanje takih delovnih pogojev, ki bi zmanjšali vpliv stresa in omogočili zaposlenim določeno raven kvalitete delovnega življenja. Zavedanje o vplivih stresa na zaposlene in organizacijo se v zadnjih letih povečuje. Tako mediji in raziskovalci temu problemu posvečajo vedno več pozornosti, hkrati pa problemi, povezani s stresom, predstavljajo nov izziv poslovnim subjektom. 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Namen diplomskega dela je, predstaviti pojem stresa, njegove dejavnike, opisati, kako ga prepoznati, in prikazati metode s katerimi premagujemo stres. Podrobneje smo proučili tehniko Transcendentalne meditacije ali TM. Cilj diplomskega dela je, predstaviti teoretične ugotovitve glede zaznavanja in premagovanja stresa ter njegovih posledic. Ugotoviti kako močan vpliv ima stres na osebni razvoj, zadovoljstvo in uspešnost posameznika in organizacijo. Osnovne trditve: Današnja delovna mesta so zaradi velike konkurence podjetij kot tudi delovne sile postala veliko bolj stresna kot v preteklosti. Telesne in psihične obremenitve se pri delu povečujejo, kar povzroča vedno več stresa. Slaba organizacija dela, pomanjkljive informacije in odgovornosti na delovnem mestu, povzročajo stres. Vzrok za stres na delovnem mestu, je posledica nepoznavanja vloge v podjetju. V Slovenskem gospodarskem prostoru se premalo zavedamo vzrokov in posledic stresa, kar ima za posledico premajhno zanimanje za odpravo le-tega.

6 6 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Predpostavke: Predpostavljamo, da se gospodarski subjekti vedno bolj zavedajo pomena stresa, njegovih vzrokov in posledic. Predpostavljamo, da tehnike sproščanja pripomorejo k blažitvi posledic stresa in njegovega izvora. Predpostavljamo, da ima transcendentalna meditacija pozitivne učinke na delovanje organizma. Omejitve: Omejili smo se na podrobnejši teoretični prikaz TM metode. Večina podatkov je pridobljenih iz knjig slovenskih avtorjev. 1.4 Uporabljene raziskovalne metode V diplomskem delu smo se posluževali: Poslovne raziskave; saj se delo nanaša na posamezno funkcijo. Statične raziskave in komparativne statike; ker bomo v določenih delih primerjali stres v različnih časovnih obdobjih. Deskriptivnega pristopa; ker daje prednost opisu. V okviru tega pa bomo uporabili naslednje metode: o Metoda deskripcije, kjer gre za opisovanje dejstev, procesov in pojavov. o Komparativna metoda je postopek primerjanja dejstev, pojavov in odnosov. o Zgodovinska metoda, prikazujemo in spoznavamo stališča, ki so se zgodila v preteklosti. o Metoda kompilacije, kjer gre za povzemanje vsebin drugih avtorjev. Podatki v diplomskem delu so prikazani opisno, tabelarično in slikovno.

7 7 2 STRES»Najti pravo mero stresa je kot uglasiti violino lastnega bivanja,«pravi Robert S. Eliot (Luban-Plozza, Pozzi 1994). Srečanje s stresom je neizogibno. Vsak dan izgovorimo besedo stres mnogokrat, zato je nujno vedeti, o čem sploh govorimo. Vsi smo mišljenja, da je stres negativen pojav. Če ga želimo odpraviti, moramo vedeti, kaj je. Največkrat pojmujejo stres kot zunanji dejavnik, kot neko stanje v katerem smo se znašli, ali nek zunanji vpliv na naše telo ali duha. Vendar te zunanje okoliščine niso stres. Stres povzroča dejavnik»stresor«. Sam stres pa je notranji odziv telesa na stresor. Pravilno razumevanje stresa nam pomaga izbrati pravo metodo za njegovo odstranitev (Kezele 1995, 26). Ko govorimo o stresu, mislimo na duševno obremenitev, ki sta jo v 20. stoletju prinesla tehnološki napredek in industrializacija. Res je, da je ta razvoj po eni strani dvignil življenjski standard in nas rešil telesnih naporov, vendar je s seboj prinesel nove težavebolezni stresa. Raziskovanje stresa v organizaciji se je pričelo v ZDA med drugo svetovno vojno ( ). Psihologi so proučevali reakcije oseb (vojakov), ki so se znašle v izjemno stresnih situacijah, ter prvič natančneje proučili posledice stresa, in sicer zmanjševanje števila prostovoljnih priglasitev k akcijam, težave s spanjem, upad morale, težnja po izogibanju, slabost v želodcu, mrzel pot ipd. (Selič 1999, 117). Nihče ni povsem odporen proti stresu. Stres zadeva prav vsakogar, saj je pomemben in bistven del našega življenja. Je kot neizogibna posledica naših odnosov z nenehno spreminjajočim se okoljem, ki se mu moramo prilagajati. Stres povzroča, da smo stalno na preži, kar nam omogoča preživetje. Stres lahko razumemo tudi kot prilagoditveni odziv telesa, ki ga sprožijo spremembe v okolju. Razvoj stresne reakcije, je človeku omogočil preživetje v nevarnih okoliščinah, na primer srečanje z nevarnim tigrom. Ta stresna reakcija je povzročila telesni odziv, tako da se je človek spopadel s sovražnikom ali pa se je obrnil stran in pobegnil. Ta telesni odziv je bil pomemben za preživetje naših prednikov. Od tod tudi poimenovanje takšnega odziva s pojmom boj ali beg (Looker, Gregson 1993, 27). Današnje življenje je tako zapleteno, da se stresu skoraj ni mogoče izogniti. O stresu se moramo veliko pogovarjati, da bomo znali pri sebi prepoznati znamenja preobremenitve in poiskati poti, ki vodijo od negativnega stresa. Stres je dejansko v nas, čeprav imamo morda občutek, da prihaja od zunaj. Pomembno je vedeti, da iste okoliščine niso enako stresne za vse ljudi; to kar nekoga hudo vznemiri, se drugega morda komaj dotakne. Pričakovani življenjski dogodki so pogosto izvor stresa; npr. rojstvo otroka, vstop v šolo, poroka, ločitev, izguba družinskega člana itd. Zavedanje o vzrokih stresa je prvi korak k učinkovitemu obvladovanju stresa. Včasih pomaga, če stvari pogledamo z nekoliko večje razdalje in se vprašamo, zakaj v resnici doživljamo stres. Za odpravljanje stresa je zelo pomembno, da se naučimo premagovati miselnost, ki nas omejuje, se znebimo strahov, postanemo samozavestni in se naučimo, kako se lahko

8 8 motiviramo za izzive, ki nam jih prinaša sleherni dan. Ko premagujemo stres, se osebnostno razvijamo. 2.1 Pojem stresa Beseda stres izvira iz latinščine. Prvič je bila uporabljena v angleščini 17. stoletja, in sicer za opis nadloge, pritiska, muke, težave. V 18. in 19. stoletju se je pomen besede spremenil; pomenil je silo, pritisk ali močan vpliv, ki deluje na predmet ali osebo (Spielberger 1985,8). Dr. Hans Selye je prvi opisal stres. Med raziskovanjem je po naključju odkril, da se pojavijo škodljive posledice na tkivu z odzivom na vse škodljive dražljaje. Na področju medicine so se pojavile prve opredelitve stresa in njegovega vpliva na ljudi (Treven 2005, 17). V 19. stoletju so začeli razmišljati o vplivih stresa na telesne in duševne bolezni. Sir William Osler, priznan britanski zdravnik, je v začetku 20. stoletja, izenačil»stres in napetost«s»težaškim delom in vznemirjenjem«ter domneval, da te okoliščine povzročajo razvoj srčnih obolenj (Spielberger 1985, 9). Strokovnjaki s tega področja se ne morejo zediniti o opredelitvi stresa. Tako smo navedli nekaj definicij. Luban-Plozza in Pozzi menita:»stres je stanje napetosti organizma, v katerem se sproži obramba, pri čemer se organizem sooči z ogrožajočo okoliščino. Nato sledi nespecifična reakcija organizma, ki pripelje do obrambe ali do upora«(luban-plozza, Pozzi 1994, 12). Aleksander Schmidt pravi:»stres je posledica neravnovesja med zahtevami iz okolja in lastno usposobljenostjo«(schmidt 2003, 7). Looker in Gregson opredeljujeta stres kot: «Neskladje med dojemanjem zahtev na eni strani in sposobnosti za obvladovanje zahtev na drugi strani. Razmerje med dojemanjem zahtev in oceno sposobnosti za kljubovanje pritiskom odločilno vpliva na doživljanje stresa-škodljivega in prijaznega (Looker, Gregson«1993, 31). Polona Selič opisuje stres kot:»stres je možno opisati kot dogajanje, ki ga sproži vsaka sprememba, ki zmoti človekovo notranje ravnotežje in aktivira njegove prilagoditvene potenciale. Stres najlažje razložimo kot konstrukt, sintezo večjega števila elementov, ki so med seboj v interakciji» (Selič 1999, 53). Lipičnik definira stres kot:»posebni psihični, fizični, vedenjski pojavi, ki nastanejo pri posamezniku, če je izpostavljen prevelikim obremenitvam«(lipičnik 1998, 418). Stres je bolezen današnjega časa, saj je vzrok za kronične napetosti, slabo zdravje in nezadovoljstvo ljudi. Medicina trdi, da je za večino bolezni psihosomatskega izvora povzročitelj stres, saj je žarišče stresa pogosteje duševnost kot pa telo (Kezele 1995, 26).

9 9 Ko naše sposobnosti za obvladovanje okoliščin niso več kos zahtevam, izzivom in nevarnostim okolja, se razvije stres. Ne glede na zunanje okoliščine lahko živimo uspešneje, bolj zadovoljivo in zdravo, če se naučimo živeti s stresom. Stresu se je namreč nemogoče popolnoma izogniti. Stres ni enak stresu, pa tudi ljudje ga različno obvladujemo. Za preprečevanje in odpravljanje stresa je najbolj pomembno, da se naučimo premagovati prepričanja, ki nas omejujejo, se znebimo strahov, postanemo samozavestni in se ne pozabimo veseliti izzivov, ki nam jih prinaša sleherni dan. Tudi telesna aktivnost igra zelo pomembno vlogo pri preprečevanju stresa in odpravljanju njegovih posledic, vendar pa je istočasno priporočljivo tudi učenje tehnik za sproščanje, ki vplivajo na spremembo našega odziva na stresno situacijo. Včasih pomaga pogovor s prijateljem ali dobra knjiga. Sami si lahko pomagamo tudi z naravnimi zdravili. 2.2 Kako prepoznamo stres? Večina ljudi zavrača in ne priznava, da je v stresu. Ponavadi raje»rinemo z glavo skozi zid«in skušamo odpraviti stresno situacijo, namesto da bi raje popustili in si priznali, da smo pod stresom. To pa nas pripelje do duševne in telesne izčrpanosti, pade pa tudi naša učinkovitost. Zato je zelo pomembno, da se naučimo prepoznati simptome stresa in ugotoviti, kdaj smo dosegli stopnjo pri kateri nam stres začne škodovati. Če smo dlje časa pod vplivom stresa, mi pa ne naredimo ničesar, da bi spremenili situacijo, bo to privedlo do telesnih težav, kot je izčrpanost (Raber, Dyck 1992, 24). Poznamo tri osnovne stopnje stresa, ki nam jih prikazuje slika 1: Slika 1: Stopnje stresa 1. stopnja-alarm; Primer: zaradi pomanjkanja denarja vam odložijo pričakovano in obljubljeno napredovanje, ki ste ga že napovedali prijateljem.

10 10 Simptomi: o vznemirjenost, o tesnoba, o jeza, o pobitost, o strah. 2. stopnja-obramba; Primer: odločite se, da ne boste nikomur pokazali svojega razočaranja. Simptomi: o zatajevanje čustev, o čustvena osamitev, o oženje interesov. 3. stopnja-izčrpanost; Primer: situacija je tudi po več tednih nespremenjena-še naprej živimo v negotovosti, ali bomo sploh kdaj dočakali obljubljeno napredovanje. Simptomi: o izguba samozavesti, o nespečnost, o nenavadno in prenapeto vedenje, o telesne težave, kot so: povišan krvni tlak, čir na želodcu, depresija, trzanje mišic. Učinek stresa na 1. stopnji ublažimo z identificiranjem in priznanjem občutij, ki se pojavijo. Na 2. stopnji z izogibanjem izolaciji in zavračanjem. Na 3. stopnji pa z medicinsko ali strokovno svetovalno pomočjo (Raber, Dyck 1992, 25). Stresna reakcija se sproži takrat, ko naši možgani neko dogajanje zunaj ali znotraj telesa prepoznajo kot potencialno nevarno ali škodljivo na podlagi neposrednih zaznav (bolečine, mraza), spodbudijo nadledvični žlezi, da zvečata izločanje hormonov (adrenalina, noradrenalina in kortizola) (Ihan 2004, 42). Kot sem že omenila se pričnejo izločati hormoni: Adrenalin, ki takoj usmeri vso razpoložljivo energijo v organe, ki sodelujejo pri obrambni reakciji. Kortizol, njegova naloga je, da organom v času ogroženosti zagotovi neprekinjen dotok energije na račun organov, ki niso tako zelo pomembni toliko časa, dokler ogroženost ne poneha, oziroma se telo popolnoma ne izčrpa. Noradrenalin, skrbi za popuščanje napetosti in čim hitrejšo vzpostavitev normalnega stanja v telesu. Zagotavlja nam tudi občutek sprostitve in ugodja. Ob pospešenem izločanju hormonov se izločajo tudi zaloge sladkorja, glukoze in maščob. Delovanje organov se zmanjša na minimum, prebava in nastajanje urina se skoraj ustavita (Schmidt 2003, 8). Ko smo v stresu se pojavi stiska, vznemirjenost, nemoč, neobvladovanje situacije, grozeča nevarnost, ki se ji ne moremo izogniti. Takšna neprijetna čustva povzročijo pospešeno bitje srca, potenje, tresavico, slabost, vrtoglavico, omedlevanje. Prav tako se poveča zaznavanje

11 11 vseh čutil (sluh, vid, vonj, otip). Živci in mišice se napnejo, tako kri dobi dovolj kisika za oskrbo organov, razširijo se pljuča in pospeši se dihanje. Ožilje se zoži, s tem se sprosti več rdečih krvničk, kri pa ima večjo sposobnost prenašanja kisika. Količina krvi, ki je zadolžena za oskrbo s kisikom in gorivom za mišice, se preusmeri iz za obrambo manj pomembnih organov (prebavil, ledvic, jeter, kože) v bolj pomembne organe (možgane, srce, pljuča, mišice). Vse te reakcije omogočajo telesu, da hitro zbere veliko energije in se hitro odzove (Ihan 2004, 44-49) Simptomi stresa Stres prepoznamo po telesnih, čustvenih in vedenjskih simptomih. Ko smo v stresu, nas muči glavobol, srce nam razbija, močneje se potimo, imamo drisko ali pa smo zaprti. Čustveni simptomi stresa so depresivnost, žalost, jeza, agresivnost, živčnost. Nekateri ljudje imajo, kadar so v stresu, tudi težave s spanjem. Vedenjski simptomi stresa pa so jok, kričanje in grizenje nohtov, zloraba alkohola in več pokajenih cigaret. Simptomi reakcije na stres se razvijejo že po nekaj minutah po stresnem dogodku in trajajo od nekaj ur do nekaj dni. Na začetku se občuti osuplost in zbeganost. Njihova oblika pa je ponavadi pogojena z dednostjo in človekovim temperamentom. Telesni simptomi: glavobol, vrtoglavica, vznemirjenost, utrujenost, slabotnost, škrtanje z zobmi, trzanje obraza, bolečine v hrbtu, občutek napetosti v mišicah, razbijanje srca, občutek kratke sape, slabost, bruhanje, slaba prebava, krči, driska, zaprtje, tresenje, drhtenje, motnje spanja, neješčnost, pomanjkanje zanimanja za spolnost, pogosti prehladi, gripa in okužbe dihal, zvečano znojenje, razširjene zenice, siljenje na vodo, suha usta. Čustveni simptomi: poslabšana koncentracija, pozabljivost, pomanjkanje odločnosti, izguba smisla za humor, napetost, živčnost, vznemirjenost, depresivnost, žalost, potrtost, strah, zaskrbljenost, pesimizem, razdražljivost, neučakanost, jeza, agresivnost, sumničavost, brezbrižnost, izguba motivacije, nezmožnost sprejemanja odločitev.

12 12 Vedenjski simptomi: tesnoba, nemir, napetost, zaskrbljenost, potrtost, občutek nemoči in obupa, depresija, razdražljivost, jeza, napadalnost, nepotrpežljivost, nezadovoljstvo, pretirana občutljivost, pomanjkanje samospoštovanja, nezanimanje za okolje, nedokončanje nalog, lotevanje vedno novih nalog, težave z zbranostjo, pozornostjo, neodločnost, pozabljivost, občutek preobremenjenosti, utrujenosti, neučinkovitost, neuspešnost, nespečnost, razbijanje srca, motnje hranjenja, splošna mišična napetost, glavobol, pretirano uživanje alkohola, nikotina, kofeina, analgetikov, pomirjeval in drugih zdravil, motnje v spolnosti, težave v medsebojnih odnosih, težave v komunikaciji (Dernovšek, Gorenc, Jeriček 2006, 9-10). 2.3 Vrste stresa Stres je naša reakcija na vsako spremembo, ki se ji moramo prilagoditi ali se nanjo odzvati. Kadar slišimo besedo stres, vedno pomislimo na nekaj negativnega. Vendar je stres tudi pozitiven, na primer, kadar nas spodbuja, da se spopademo z danim izzivom. Človek določeno mero stresa potrebuje, da doživlja svoje življenje kot izpolnjeno in smiselno. Stres koristi pri osebni rasti, saj nam pomaga, da nismo lenobni, da delamo na sebi in se spreminjamo v preudarno zrelo osebo. Stres je negativen, kadar ima škodljive učinke na naše telesno in duševno zdravje (Looker, Gregson 1993, 30-35) Negativni oziroma umetni stres Škodljivi stres pomeni stisko in napetost - niti malo nam ne koristi, zato ga mora biti čim manj (Tyrer 1987, 45). Večina ljudi meni, da je stres nekaj slabega. Pri negativnem stresu moramo sami poskrbeti za uravnoteženje telesa in s tem za svoje zdravje. Doživeli so grenko izkušnjo, ki jih je pretresla zaradi pretirane ali premajhne obremenjenosti, naveličanost, zdolgočasenost, ali pa so vztrajali v situaciji, ki je niso povsem nadzorovali in obvladovali. Ali pa so jih pestile različne težave, kot so izguba ljubljene osebe, finančne težave, težave v zakonu. Če se takemu stresu ne upremo, lahko povzroči upad zmogljivosti, učinkovitosti in nastanek bolezni. Povzroča tudi glavobol, prebavne motnje, bolečine v vratu in hrbtu, pogoste prehlade in slabe medčloveške odnose. Tudi v gospodarstvu povzroča škodo kot povečano odsotnost z dela, izgubo proizvodnje, zmanjšano produktivnost in ustvarjalnost, delovne

13 13 nesreče in pomanjkanje inovativnosti. Negativen stres je lahko tudi vzrok za srčni infarkt, rak, depresijo in živčni zlom (Looker, Gregson 1993, 30). Zakaj umetni? Narava ga ne pozna, saj ga je izumil človek. Postavlja visoke kriterije, ki pa jih ne moremo izpolniti, ne da bi se odrekli kvaliteti svojega življenja. Je vzrok najhujših bolezni današnjega časa (Schmidt 2003, 11). Človek je neprilagojen na umetni stres, ker imamo neprilagojen biološki sistem za nove razmere, v katerih živimo, saj jim skušamo še vedno kljubovati s stresno situacijo iz pradavnine. Zavedati bi se morali, da rešitev naših problemov ni v doseganju višjih položajev ali kopičenju denarja, ampak v vzpostavitvi pravilnega ravnovesja. Umetni stres je posledica preobremenjenosti. Lahko se ga naučimo obvladovati ali pa bo on obvladal nas (Schmidt 2003, 11-12) Pozitivni oziroma naravni stres Pozitivni stres povzroči v nas same dobre občutke. Počutimo se sposobni obvladovati zahteve, zaželimo si novih izzivov in zanimivih nalog ustvarjalnosti pa pustimo prosto pot. Vendar je občutljivost za stres zelo individualna zadeva. Enak stres bo za nekoga močno negativen, za drugega pa prijeten in pozitiven. Primer; padalec začetnik, ki ni še nikoli skočil s padalom bo nedvomno doživljal škodljivi stres. Medtem, ko bo izkušeni padalec doživljal pozitiven stres, saj mu je vsak skok v veselje (Looker, Gregson 1993, 30-31). Naravnega stresa je deležen vsak človek. Pojavi se kot posledica občutka ogroženosti ali ugodja. A. Stres kot posledica občutka ogroženosti, se pojavi kot reakcija na nevarnosti iz okolja. Kadar možgani ocenijo, da je nevarnost prevelika in ji ne bomo kos, se začne izločati hormon adrenalin, ki daje telesu ukaz za pobeg, obrambo ali napad. Takšen stres ni škodljiv telesu. Ko nevarnosti ni več se telo samo uravnovesi in spet deluje normalno kot prej (Schmidt 2003, 9). B. Stres kot občutek ugodja, se pojavi v trenutkih zmagoslavja ob doseženih ciljih, ob sproščanju in meditaciji, ko znamo občutiti hvaležnost za to kar imamo, kadar se domislimo odlične ideje, ki nam bo koristila v prihodnosti ter ob ljubljeni osebi in družini (Schmidt 2003, 10). C. Stres pri obvladljivi nevarnosti-užitek (evstres), se pojavi takrat, ko možgani ocenijo, da lahko nevarnost obvladamo. Živčevju pošlje ukaz za izločanje noradrenalina, ki nas pripravi za napad. Ob tem občutimo agresivnost, vzburjenost, maksimalno budnost, prijetno vznemirjenost, telesno pripravljenost, pozornost Prijeten stres (evstres) ni povezan z zdravstvenimi težavami. Veliko ljudi, še posebej moški ga iščejo v športu in težijo v poklice, kot so pilot, kirurg, vojak, kjer se soočajo z nevarnimi situacijami (Ihan 2004, 49-50). D. Stres in adrenalinski športi; danes obstaja nešteto možnosti za tovrstni šport. Vendar pa pri teh športih velja, da postanejo užitek šele, ko dobimo dovolj izkušenj, ki zagotavljajo, da je nevarnost povsem obvladljiva. Adrenalinski športi ne povzročajo škodljivega stresa, lahko pa povzročijo odvisnost (Ihan 2004, 52).

14 14 Če želimo zmanjšati delovanje škodljivega stresa in poskrbeti, da bo dober stres deloval nam v prid, se moramo naučiti prepoznati znake stresa in obdržati normalno lego stresnega ravnovesja (Looker, Gregson 1993,67). Glavna razlika med zdravim in škodljivim stresom je v tem, da se pri zdravem stresu spremembi hitro prilagodimo, pri škodljivem pa le stežka ali pa sploh ne (Tyrer 1987, 19). 2.4 Stres na delovnem mestu Stresna služba je v razvitem svetu glavni povzročitelj stresa. Nekatera delovne mesta so že po naravi bolj stresna od drugih. Sodobna informacijska tehnologija, vedno večja tekmovalnost med zaposlenimi in manjše potrebe po delovni sili zmanjšujejo socialno varnost zaposlenih. Če hočejo obdržati službe, morajo delati več in celo za nižje plačilo (Powell 1999,73). Stres na delovnem mestu lahko definiramo kot škodljive fizične in emocionalne odzive posameznika, ki se pojavijo, kadar je bilo posamezniku naloženo delo, ki presega njegove zmogljivosti ter kadar za določeno delo, ki bi ga moral opraviti, nima ustreznih delovnih pogojev ali sredstev. Stres na delovnem mestu je slabost organizacije, ne posameznika. Stres na delovnem mestu tako lahko privede do slabšega zdravja zaposlenega in celo do poškodb na delovnem mestu (NIOSH). Dejavniki, ki povzročajo stres na delovnem mestu (European Agency for Safety and Health at Work): kultura»vzdušje«v organizaciji, eksplicitna in implicitna pravila organizacije, zahteve na primer, količina dela ali izpostavljenost neprimernemu delovnemu okolju (hrup), nadzor kolikšen vpliv, imajo delavci nad tem kdaj in kako naredijo svoje zadolžitve, odnosi interakcija z ostalimi sodelavci in managementom, zajema tudi mobbing in nadlegovanje na delovnem mestu, spremembe tempo, s katerim se rešujejo organizacijske spremembe ter način, kako so te predstavljene, posredovane zaposlenim, vloga vloga delavca v organizaciji, ali zaposlen razume to vlogo, ali zaradi nerazumevanja prihaja do konfliktov, podpora koliko podpore zaposleni dobiva od svojih kolegov na delovnem mestu ter od managementa tako formalno kot neformalno, usposabljanje nivo usposabljanja, ki omogoča delavcem, da uspešno opravljajo delovne naloge, individualni faktor vsi zaposleni se med seboj razlikujejo, med njimi obstajajo razlike na individualni ravni, ki jih je potrebno upoštevati. Ponavadi se odzovemo na stres z nekoristnimi strategijami; odpovedujemo se kosilu, delo nosimo domov, delamo pozno v noč Takšen odziv na stres prinaša le še večje težave. Zato moramo odkriti vzroke stresa in jih odpraviti (Powell 1999, 73).

15 15 Nekaj nasvetov za premagovanje stresa na delovnem mestu (Powell 1999, 73): 1) Vzemite si čas za svoje prijatelje in konjičke. 2) Pokažite svoja čustva. 3) Ne odlašajte nalog, ki jih morate opraviti takoj. 4) Razporedite naloge med sodelavci, saj ni potrebno, da vso delo opravite sami. 5) Med delom si vzemite odmor za kosilo, kavo. 6) Ločite službo in dom. 7) Ne bodite perfekcionist. 8) Naučite se reči»ne«, saj ni treba, da prevzamete vsako delo. 9) Ne pozabite, da je služba le služba. Poudariti je treba, da stres na delovnem mestu povzročajo tudi stresni dogodki v domačem okolju in obratno. Po drugi strani pa nam urejeno družinsko življenje pomaga premagovati obremenitve na delovnem mestu, vpliv stresa pa je manjši (Božič 2003, 16). 2.5 Poklicno izgorevanje Poklicne izgorelosti je čedalje več. Kot najhujša posledica prevelike izpostavljenosti stresu se pojavlja izgorelost. Vsak četrti Slovenec ima začetne znake izgorevanja - kronično utrujenost, ki je ne zdravi, temveč pred njo beži v deloholizem. Dobrih 15 odstotkov ljudi je že preizčrpanih, desetina pa pregorelih (Finance 2006). Izgorelost ali izčrpanost je stanje telesne, duševne ali čustvene izčrpanosti v poklicu, prostem času, med prijatelji, v partnerstvu in družini, ki se pojavi postopoma ali pa nenadno izbruhne in je povezano z odporom, gnusom in mislimi na beg (Fengler 2007, 72). Izgorelost najbolj pogosto doleti najodgovornejše in najučinkovitejše ljudi, ki so bili do zloma uspešnejši od povprečja, sem spadajo zdravstveni delavci, predvsem v psihiatriji, gerontologiji, pediatriji, onkologiji, vzgojitelji, učitelji, socialni delavci, policisti, kriminalisti in drugi, ki delajo izključno z ljudmi. Med najbolj ogroženimi so menedžerji, samostojni podjetniki in vodilni delavci v podjetju (Finance 2006). Znaki izgorelosti: občutki neuspeha, izčrpanosti, utrujenosti, jeze in odpora, vsakodnevni odpor do odhajanja v službo, slaba pozornost, nespečnost, obup, umik, pogosta obolenja (prehladi, glavoboli, prebavne motnje), družinski in službeni problemi, občutki krivde in ravnodušja, velika utrujenost pred delom in po njem, malodušje ob lastnem uspehu, pogosto nerganje zaradi prevelikih delovnih zahtev, prekomerno jemanje pomirjevalnih sredstev, misli na beg in samomor (Fengler 2007, 73-74).

16 16 Ljudje, ki so izgoreli so kronično utrujeni, veliko manj delovno učinkoviti kot prej, razdražljivi, cinični in nemotivirani za delo, ki so ga nekoč z veseljem opravljali. Lahko doživijo tudi popoln psihofizični zlom, ki je podoben hudi depresiji, čeprav to ni. Ob tem se lahko pojavijo številna bolezenska znamenja, celo možganska kap ali infarkt, poveča pa se tveganje za rakava obolenja. Zdravljenje te bolezni traja v povprečju od dve do štiri leta. Izgorevanje zaposlenih podjetje veliko stane (zmanjšana produktivnost, povečana odsotnost z dela, povečano število delovnih nesreč, izguba najodgovornejših in najbolj zavzetih delavcev, visoki stroški uvajanja novih delavcev). V Evropski Uniji porabimo 3-4 odstotke bruto družbenega proizvoda za odpravljanje posledic izgorelosti na delovnem mestu. Temu se lahko izognemo z izboljšanjem psiholoških okoliščin dela, ki zaposlenih ne bodo vodile v izčrpanost in izgorelost. Uvajanje ustreznih psiholoških okoliščin ne zahteva posebne investicije, ampak le organizacijske ukrepe. Z njimi bomo managerje in zaposlene obvarovali pred izgorevanjem, obdržali najboljše delavce in povečali motiviranost za delo, posledično pa se bo še povečala storilnost, konkurenčnost s tem pa tudi dohodek podjetja (Finance 2006)..

17 17 3 TEHNIKA TM-TRANSCENDENTALNA MEDITACIJA Po svetu izjemno narašča zanimanje za duhovnost. V Ameriki se je v zadnjih letih prodaja duhovne literature močno povečala. Tovrstna literatura obsega različna področja od zdravljenja z zelišči do psihologije za vsakodnevno uporabo (Russell 1988, 5-7). Duhovnost ni vezana le na religijo, ampak sega na vsa področja znanosti in družbenega življenja, je večplastna in vsestranska. Je iskanje najbolj notranjih globin lastne duše, zavesti ali atme. Duhovni razvoj je bil včasih na dosti nižji ravni kot danes, saj so bile družbene razmere povsem drugačne. Namen meditacije je danes povsem drugačen kot včasih. Danes je namenjena predvsem doseganju notranjih kvalitet življenja (Russell 1988, 5-8). Večina ljudi se odloči za učenje tehnike TM zaradi osebnih koristi. Vsakodnevno se srečujejo s slabim razpoloženjem, pomanjkanjem energije, boleznimi in slabimi odnosi z okolico. S pomočjo TM se lahko teh problemov znebijo ali pa jih lažje prenašajo. Vedno več pa je tudi ljudi, ki se odločajo za TM, zaradi osebnega in družbenega razvoja. 3.1 Kaj je TM? Številni zdravniki se vedno bolj zavedajo, da zgolj zdravljenje simptomov stresa ni dovolj. Obstajajo številne različne metode odpravljanja posledic stresa. Nekatere so sodobnega izvora, druge pa so starodavne in so stare več tisočletij, kot metoda TM. Tradicionalne metode imajo prednost, saj je njihova učinkovitost preizkušena skozi tisočletja. Ta metoda se je izkazala za enega od najučinkovitejših načinov za odpravljanje posledic stresa v sodobnem času (TM-društvo). Ljudje so pogosto mnenja, da je TM nekaj skrivnostnega in da ni primerna za ljudi današnjega stoletja. Saj obstaja prepričanje, da je meditacija povezana z odmaknjenim življenjem menihov in da je primerna samo za tiste, ki si želijo duhovnega razvoja (Russell 1988, 12).»TM-transcendentalna meditacija je naravna in nenaporna tehnika globokega počitka, s katero razvijamo mentalni potencial, izboljšujemo zdravje in odnose med ljudmi ter prispevamo k ustvarjanju miru v svetu«(kezele 1995, 93). TM je tehnika za zmanjševanje stresa ter izboljšanje splošnega počutja in zdravja. Služi globokemu sproščanju duha in telesa in ojačitvi imunskega sistema. TM se izvaja dvakrat na dan po 20 minut, v sproščenem, sedečem položaju, z zaprtimi očmi. Lahko jo izvajamo sami, doma, brez posebnih rekvizitov. Priporočljivo je, da se TM izvaja zjutraj, na tešče, ter zvečer, pred večerjo. Ta tehnika ni religija ali filozofsko prepričanje ter ne zahteva spremembe življenjskega stila ali prepričanj. Med izvajanjem TM naša zavest preide v tako imenovano»zavedno stanje«(conscious mind) oziroma transcendentalno zavest, kot kaže slika 2. S pomočjo»zavednega stanja«preusmerimo pozornost na našo zavest ter vir naših misli. V tem stanju doživljamo samega sebe, svoj pravi jaz ali čisti Jaz, ki pomeni notranje bistvo človeka.

18 18 Slika 2: Izvajanje tehnike TM Vir: Stress and Cardiovascular Disease Od kod ime»transcendetalna«meditacija? Beseda»transcendere«izvira iz latinščine, ki pomeni presegati, prestopiti. Med izvajanjem tehnike TM se duh postopoma umiri. Med vadbo doživljamo pretanjeno, tiho miselno dejavnost, dokler pozornost na koncu ne preide ali transcendira vsake miselne dejavnosti in dosežemo popolno notranjo umirjenost. Ljudje pogosto pomislijo ob besedi transcendetalna meditacija na trans, izgubo zavesti ali nadzora nad seboj. Pravilni pomen pa je ravno nasprotni- umiritev (Kezele 1995, 94). Tehnike TM se vsakdo zlahka nauči. Izvajamo jo dvakrat dnevno po dvajset minut. Vse kar potrebujemo za vadbo, je udoben stol. Zaradi tega je TM izjemno praktična, saj vam omogoča, da se dvakrat dnevno za nekaj minut umirite in sprostite, ne glede na to, kje se nahajate. Udobno se namestimo, zapremo oči in začnemo z miselnim postopkom in nato dosežemo notranjo umirjenost. Ko začnemo z vadbo, gre vse samo od sebe, brez kakršnegakoli nadzora, koncentracije ali siljenja in ravno to odlikuje tehniko TM pred drugimi sprostitvenimi tehnikami in meditacijami (Kezele 1995, 94). Beseda»meditacija«označuje številne izjemno raznolike metode. Večina meni, da so vse vrste meditacij bolj ali manj enake. Zato beseda meditacija pravzaprav ni najbolj primerna za tehniko TM, saj se slednja v svojih načelih ter izvajanju bistveno razlikuje od ostalih vrst meditacij. Med drugim se ni potrebno odpovedati posvetnemu, zemeljskemu življenju, temveč uravnotežimo naporno vsakodnevno delo z globokim počitkom in tako povečamo in ne zmanjšamo svojo dejavnost (Russell 1988, 16-17). Še do nedavnega je znanost meditaciji posvečala zelo malo pozornosti. Od leta 1970 pa je bilo opravljenih veliko raziskav o učinkih meditacije, med drugim tudi o učinkih TM.

19 19 Fiziološke raziskave so odkrile, da TM ustvari globok počitek in zmanjšuje napetosti v organizmu. Psihološke pa umirjenost, sproščenost in učinkovitost (Russell 1988, 17). 3.2 Zgodovina TM Transcendentalna meditacija ni nova tehnika, temveč njena zgodovina sega tisočletja nazaj. Skozi različna obdobja se je ta tehnika mnogokrat spremenila, pozabila in imela je različna imena, saj se znanje izgublja, ker se ob vsakem prenosu od osebe do osebe malo izkrivi. Danes to starodavno tehniko predstavlja in širi po celem svetu, indijski filozof in fizik Mahariši Maheš Jogi (Russell 1988, 22-23). Rojen naj bi bil leta 1912, po drugih virih leta 1918, v Kalkuti v Indiji. Maharishi deluje na področju TM že več kot petdeset let in je uspel za to tehniko navdušiti že 6 milijonov ljudi. Uradno se je gibanje Maharishija začelo 1. januarja, Tri leta kasneje je v svoje gibanje vključil usposabljanje za učitelje TM-ja, le malo za tem pa je izdal svojo prvo knjigo, Science of Being and Art of Living. Uradno priznanje s strani stroke je prišlo kmalu za tem prve raziskave so o učinku TM-ja so bile objavljene leta 1970 v Scientific American. Mnogo študij je pokazalo, da je Maharishijev program eden od najbolj učinkovitih na tem področju (The Transcendental Meditation Program). Leta 1958 ja Mahariši Maheš Jogi odšel v ZDA, predstavljat tehniko TM, kjer je našel veliko svojih privržencev. Navduši tudi številne znane osebnosti, igralko Mio Farrow, Beatlese in tako postane TM v sedemdesetih letih modni hit. Leta 1972 Mahariši razglasi World Plan (svetovni načrt), kar pomeni 3600 središč po vsem svetu. Vsako središče bi imelo tisoč učiteljev, tako bi naj bil en učitelj na tisoč prebivalcev sveta. Ta World Plan, naj bi ustvaril prenovo zemlje in izboljšanje psiholoških, družbenih in političnih pogojev (zmanjšanje kriminalnih dejanj, manj vonj po svetu ) (Ognjišče 2001). Avgusta leta 1998 je odprl univerzo Mahariši, povezana je preko mreže osmih satelitov, ki pokrivajo cel svet v 21. jezikih. Gre za nov način izobraževanja, ki nudi celovito znanje za celovit razvoj možganov. Univerza Mahariši bo nudila tudi druge kratke tečaje in študij do doktorskih nazivov na naslednjih področjih: Poslovni management, Vedski management zdravja, Javno upravljanje, Vrhunska politična znanost, Vedska arhitektura, Vedsko poljedelstvo in Vedska astrologija (Ognjišče 2001). V Švici (Seelisberg am Vierwaldstdtter See) je danes veliko Maharišijevo središče, ki je znano po razkošni ekstravagantnosti (Ognjišče 2001). Danes je TM najbolj razširjena, raziskana, uveljavljena in priznana metoda osebnostnega razvoja na svetu. V zadnjih 40 letih se je TM po vsem svetu naučilo že okoli 6 milijonov ljudi, v Sloveniji okoli (TM-društvo). 3.3 Kako se naučiti tehnike TM? Poučevanje tehnike TM poteka pod okriljem mednarodne organizacije za tehniko TM s sedežem na Nizozemskem. Tehniko TM lahko poučujejo le tisti, ki so opravili intenzivno šolanje na Maharishi Vedic University. To zagotavlja visoko raven podajanja znanja, hkrati pa je tečaj TM standardiziran in je po vsem svetu enak.

20 20 Manj ko verjamemo v TM, boljše je. Ljudje, ki začnejo z velikimi pričakovanji o TM, se bodo med vadbo TM ves čas opazovali, zaradi tega izgubljajo brezskrbnost in preprostost, ki sta tako potrebni (Russell 1988, 43). V bistvu ni mogoče opisati, kaj počnemo med izvajanjem tehnike TM, ker pravzaprav ničesar ne počnemo. TM je sredstvo, ki omogoči duhu, da sledi svoji lastni naravi (Kezele 1995, 94-95). Izvajanje tehnike TM ne moremo zapisati, naučimo se je lahko le ob strokovnem vodstvu, le tako bodo njeni učinki pozitivni. Učitelj kandidatu pokaže, kako naj ravna, da bo zaznal pretanjene miselne ravni, nato pa še preveri njegove izkušnje, ko napreduje na poti. Izkušnje se razlikujejo od kandidata do kandidata, zaradi tega ni smiselno, da bi jih zapisovali, pa tudi vnaprej bi že vedeli kaj vse lahko doživimo (Russell 1988, 47-48). Kot smo že omenili tehnika TM ni naporna in ne zahteva nadzora in koncentracije. Tehniko TM moramo pravilno začeti, saj bomo tako postali pozorni na misel v njenem začetnem razvojnem stanju, ko je še malo bolj pretanjena, tišja. Organizem se umiri. Duh se osredotoči sam od sebe, brez napora, saj je notranja tišina privlačna in zato pritegne našo pozornost. Prepustimo se naravni težnji duha, ker je smer prava, nadzor ni več potreben. Ob tem se miselni hrup v ozadju zmanjšuje, misel postaja sama od sebe jasnejša, tako se vedno bolj umirjamo in tonemo vase. Umirijo se miselne in fiziološke aktivnosti, kar izkusimo kot stanje izredno globokega telesnega počitka. Vendar med TM ostanemo notranje popolnoma budni z jasno zavestjo, kljub globoki sprostitvi, ki je globlja kot pa celo v najglobljem nočnem spanju. Buden počitek nas osveži in omogoči jasnejše in učinkovitejše mišljenje (Russell 1988, 40-47). Tehnika TM deluje ne glede na to, ali verjamemo vanjo ali ne. Če smo pravilno pričeli z vadbo, se bo duh sam od sebe umiril in to na najbolj učinkovit način. Ko smo na pravi poti, ne moremo postopka pospešiti, saj je pot vnaprej določena. V TM uporabljamo zvoke, ki se imenujejo mantre. Izhajajo iz starodavne indijske vedske tradicije. Za meditacijo mora biti zvok blagodejen, pomirjujoč. Zvoki, ki se uporabljajo v TM, so v blagoglasnem sozvočju z živčnim sistemom in ga pomirijo. Dolgoročni učinki teh zvokov so prav tako pomembni kot njihovi trenutni učinki v sami meditaciji (Russell 1988, 42-47). Ljudje, ki so se odločili, da se sami naučijo TM, so si izbrali kar eno mantro iz neke knjige, tehniko TM pa jim je nekdo kar opisal, čeprav je ni lahko. Prav kmalu so opazili, da se je kvaliteta njihovega življenja slabšala in ne izboljšala. Tako so nekateri razočarani opustili vsako misel na meditacijo, tudi na TM, zato je zelo pomembno da izberemo pravo mantro. Prav tako pa je zelo pomemben način uporabe mantre. Večina drugih metod zahteva neprekinjeno ponavljanje mantre, bodisi naglas kot petje ali potiho kot žebranje v mislih. Pri TM mantre ne prepevamo niti na glas niti potiho (Russell 1988, 42-47). Mahariši pravi: «Vsakdo, kdor lahko misli, lahko meditira«. Pri tehniki TM ni pomembno, kaj in kako razmišljamo, pač pa samo to, da lahko mislimo (Russell 1988, 38-40).

21 Kaj se dogaja s telesom med izvajanjem TM? Med izvajanjem TM-ja telo preide v stanje»transcedentalne zavesti«ali v»zavedno stanje«. To stanje je četrto večje stanje zavesti, poleg prebujanja, sanj in globokega spanca. Znanstveniki lahko to stanje dokažejo s pomočjo merjenja vzorcev možganskih valov, ritmom dihanja ter ritmom metabolizma. Prva raziskava na temo tehnike TM je bila izvedena s strani UCLA in Harvard Medical School ter objavljena od leta 1970 do leta 1972 v revijah Science, American Journal of Physiology in Scientific American. Te študije so odkrile, da TM v telesu povzroči posebno stanje zavesti, ki so ga znanstveniki imenovali»restfull alertness«, stanje»spokojne pozornosti«. Meritve so pokazale, da to stanje ustreza stanju globoke sproščenosti, kjer je dihanje bolj plitvo, zniža se krvni pritisk, medtem ko se poveča občutljivost kože (The Transcendental Meditation Program). 3.5 Potek vadbe TM Kot smo že omenili, je tehnika TM zelo prijetna in naravna, kar pomeni, da za svojo učinkovitost ne potrebuje ničesar od zunaj ali kaj umetnega. Najvažnejši pogoj za učenje tehnike TM je, da imamo dovolj časa za vsak sestanek. Učenje TM je po vsem svetu enako in ni naporno. Tečaj obsega 7 korakov, ki jih izvedemo v sedmih dneh, po dve uri na dan. 1. korak Uvodno predavanje Prvi sestanek je namenjen predstavitvi učinkov vadbe tehnike TM na naše življenje (razvoj miselnih zmogljivosti, boljše zdravje, boljši družbeni odnosi ). Prikaz številnih znanstvenih raziskav, ki dokazujejo pozitivne učinke TM. 2. korak Pripravljalno predavanje Na drugem sestanku izvemo; kaj se dogaja med vadbo, kako in zakaj se dogaja, v čem se razlikuje od ostalih tehnik, kaj se moramo naučiti pri tehniki TM, od kod izvira, zakaj je naravna, enostavna in učinkovita. Po prvem in drugem koraku, ki sta odprta za vso javnost, sledi individualni - praktični del, zato se moramo odločiti ali bomo s tečajem nadaljevali. 3. korak Osebni razgovor Osebni razgovor poteka med učiteljem in kandidatom in je namenjen spoznavanju in pojasnitvi nejasnosti. 4. korak Osebno uvajanje Tehnike TM se vedno naučimo individualno in ne v skupini ali iz knjige. Po krajšem tradicionalnem uvodu določi učitelj vsakemu kandidatu zvok ali mantro in ga postopoma vodi do pravilne izkušnje. Približno v uri in pol se posameznik nauči postopka izvajanja tehnike. Že sedaj lahko doma samostojno vadimo.

22 22 5. korak Preverjanje izkušenj Na tem sestanku tečajniki preverijo in utrdijo izkušnje ter dobijo podrobna praktična navodila za nadaljnjo samostojno vadbo TM. Odpravijo se morebitne napake. Spet je potrebno vaditi do naslednjega sestanka. 6. korak Mehanizem sproščanja stresa Tehnika deluje zelo hitro, saj bo večina tečajnikov že opazila spremembe v vsakdanjem življenju. Učitelj bo pojasnil mehanizem sproščanja stresa in različne izkušnje (bitje srca, počasno in hitro dihanje, globok počitek), ki se pojavijo med meditacijo. 7. korak Vizija cilja, višja stanja zavesti Na zadnjem sestanku, bo učitelj pojasnil, kako lahko še razvijamo svoj potencial, saj ga sedaj izkoriščamo le en del. Tečajnikom se pojasni, da»višja stanja zavesti«pravzaprav pomeni normalno delovanje živčnega sistema. Navadili smo se živeti pod svojimi zmožnostmi, zato se nam zdi»normalno«kot nekaj»več«. Predstavijo se možnosti nadaljnjih tečajev, če bi kdo želel nadgrajevati svoje znanje. Po dveh tednih sledi še en sestanek, na katerem tečajnikom pojasnijo težave, ki so se jim pojavile v teh dveh tednih samostojne vadbe (TM-društvo). 3.6 Prednosti TM Metoda TM ima številne prednosti pred drugimi tehnikami sproščanja. Ena od glavnih prednosti je njena velika znanstvena raziskanost in potrjenost njenih koristnih učinkov na vseh področjih življenja. Pri vadbi TM ni potrebna koncentracija, saj nas lahko samo ovira. Kot smo že večkrat omenili, je proces TM spontan in brez napora. Za vadbo ne potrebujemo posebnega prostora, oblačila, niti fizične kondicije. Učenje je preprosto, dostopno vsem in ne zahteva spremembe v načinu življenja, prehranjevanja, svetovnega nazora ali religije. Da se je naučimo niso potrebni mesci ali leta, ampak le 7 dni po 2 uri na dan. S tem, ko se naučimo TM, ne postaneš član kakršnekoli organizacije, skupine ali religije. Tečaj je povsod po svetu enak. Na učinke vadbe ni treba čakati leta, saj so vidni že po prvi meditaciji (Kezele 1995, 26-46). Z metodo TM hkrati razvijamo zelo različna področja življenja in nam zato ni potrebno uvajati deset različnih programov za deset različnih izboljšav. Tako prihranimo pri času, energiji in denarju. TM je edina metoda, ki znanstveno dokazano zmanjšuje negativnosti v družbi in ustvarja mir na svetu. 3.7 Učinki tehnike TM Tehnika TM odpravi temeljni vzrok mnogih težav in ima celosten vpliv, saj zdravi duha in telo.

23 23 Izvajanje TM lahko prinese številne koristne učinke. Med drugim so to (The Transcendental Meditation Program).: Koristi za naš um: izboljšanje spomina, bolj jasno in urejeno razmišljanje, večja kreativnost, boljše izkoriščanje potenciala možganov, višji IQ, boljše ocene, večja pozornost... Koristi za naše telo: manj stresa, več energije, boljše zdravje, nižji krvni pritisk, manjši stroški za zdravljenje, boljši spanec, manj napetosti, daljše, bolj zdravo življenje... Koristi za naše odnose: zadovoljiva prijateljstva, notranji mir, več samozavesti, večja tolerantnost, bolj znamo ceniti druge in sebe, bolj harmonično vedenje, sposobnost, da se bolje počutimo v svoji koži in bolj uživamo v življenju, manj jeze, depresij... Koristi za poklicen razvoj: sprejemati prave odločitve, biti bolj zadovoljen s svojo kariero, opravljati svoje delo bolje, hitreje reševati probleme, bolj uživati v delu, razviti učinkovito vodenje, delati manj in doseči več, se bolje razumeti s sodelavci, občutiti manj stresa na delovnem mestu... Koristi za ves svet: izboljšano življenje v mestih, manj kriminala, manj nesreč v prometu, zmanjšana stopnja terorizma, več harmonije med državami TM in psihoterapija TM ne izboljša samo telesnega počutja, temveč tudi psihično. Neki Newyorški psihiater je uporabljal TM pri zdravljenju svojih bolnikov. Zanimiv je primer, ki ga navaja Goleman, kjer gre za normalizacijo telesne skaženosti. Gre za dekle, ki je imela neravno raščene zobe. Tudi čeljusti se ji nista ujemali. Med vadbo TM je več mesecev čutila, kako je čeljust vleklo v desno. Vedno močneje jo je vleklo, dokler se čeljust ni premaknila. Kljub bolečini ni nehala meditirat in ko se je pogledala v ogledalo je imela ravne zobe. Mnogi zdravniki ne verjamejo takšnim dogodkom, ki se zgodijo sami od sebe, brez kirurškega posega. Če bi bilo možno te dogodke dokazati, bi prišlo do revolucije v zdravstvu (Russell 1988, 73-75) Razvoj mentalnega potenciala Ljudje uporabljamo le delček možganov, ostali del ostaja neizkoriščen. Nekateri menijo, da je uporabljenih približno 5 do 10% kapacitete možganov, drugi le 1% možganov. Kako bi bilo, če bi uporabljali 20%, 50% ali celo 100% naših možganov? Vsekakor bi z uporabo večjega dela naših mentalnih potencialov bili dosežki večji, težave pa manjše. To nam omogoča TM. Mišljenje, zaznavanje in umske sposobnosti so odvisne od delovanja možganov. Pri običajnem človeku možgani delujejo zelo nekoherentno, to se kaže kot raztresenost,

24 24 neodločenost, nezbranost, neurejene misli, slabo in neučinkovito delovanje. Med vadbo TM različni deli možganov delujejo usklajeno. TM uporabljajo tudi pri zdravljenju psihičnih bolezni. Pokazale so se številne prednosti. Stanje bolnikov se je dosti hitreje izboljšalo, izginili so simptomi, ki jih prej niso znali odpraviti. Bolniki so postali mirnejši, povečala se jim je gotovost vase, delovna uspešnost in dobili so veselje do življenja. Včasih je bilo izboljšanje tudi do desetkrat večje, glede na prejšnje izkušnje z bolniki. Izboljšanje učnega uspeha Z vadbo TM se pojavi širše dojemanje in izboljšana koncentracija. Stres zavira optimalno delovanje živčnega sistema. Z vadbo TM zmanjšujemo stres in napetosti ter pripomore k boljšemu učenju, večji ustvarjalnosti, motivaciji in inteligentnosti. V šolah, kjer so učenci prakticirali tehniko TM, se je učni uspeh bistveno izboljšal, kot prikazuje slika 3. Lažje so se učili in reševali probleme, hitreje so dojemali in imeli so več volje do dela (TMdruštvo). Vir: TM-društvo. Povečanje inteligence Slika 3: Izboljšanje učnega uspeha Ta raziskava je še posebej pomembna zaradi prepričanja, da se inteligentnost ne izboljšuje po zgodnji adolescenci. Raziskave so dokazale ravno nasprotno, saj se je po nekaj letih vadbe TM razvila večja samostojnost, organiziranost, kreativnost, izboljšalo se je pomnjenje, sposobnost učenja in inteligentnost (Kezele 1995, 52-54). Na univerzi Maharishi University of Management (ZDA) so študenti dnevno vadili tehniko TM. V nekaj letih so pri treh študentih opazili velik porast IQ od 5 do 9 točk, kot je razvidno iz slike 4. Pri študentih, ki niso prakticirali TM, ni bilo nobene bistvene spremembe IQ, saj se običajno po 18 letu IQ ne veča več (TM-društvo).

25 25 Slika 4: Povečanje inteligence Vir: TM-društvo. Izboljšanje spomina Raziskave kažejo, da se z vadbo TM močno izboljša dolgoročni in kratkoročni spomin, koordinacija duha in telesa, skrajša se reakcijski čas, poveča se učinkovitost motorike in percepcije ter poveča se budnost. Naredili so poskus, v katerem so študente razdelili v dve skupini. Skupina študentov, ki je prakticirala tehniko TM, so že po dveh tednih pokazali bistveno boljše rezultate na testih testiranja zaznave in kratkotrajnega spomina, kar je razvidno iz slike 5 (TM-društvo).

26 26 Slika 5: Izboljšanje spomina Vir: TM-društvo. Ob redni vadbi tehnika TM izboljša delovanje možganov, delujejo mnogo bolj skladno, urejeno ter integrirano. S tehniko TM lahko razvijemo svoje umske sposobnosti ne glede na starost (TM-društvo) TM in zdravje Znanstveniki so odkrili, da je vsaj 80% vseh bolezni povezanih s stresom psihosomatskega izvora. To so bolezni, ki so opazne v telesu, vendar je njihov vzrok psihološkega značaja, na primer nespečnost, glavoboli, želodčne težave ali visok krvni tlak (TM-društvo). Ameriški Nacionalni inštitut za zdravje (National Institut of Health NIH) je doniral več kot 21 milijonov dolarjev za raziskave o tem, kako TM vpliva na počutje in zdravje ljudi, predvsem z vidika preprečevanja bolezni ter promocije bolj zdravega načina življenja. Večina študij se je osredotočala na bolezni srca ter z njimi povezanimi dejavniki. Več kot 600 študij, opravljenih po ZDA s strani 200 neodvisnih inštitutov je pokazalo, da izvajanje tehnike TM deluje pozitivno na počutje ljudi. Izvajanje TM je tako primerno za vse rasne skupine, ljudi različnih starosti, intelektualnih sposobnosti ter socialno-ekonomskega položaja (The Transcendental Meditation Program). Vsekakor velja, da stanje duha vpliva na odpornost našega telesa. Če je naš duh stabilen, torej se počutimo dobro in srečno, bo naš imunski sistem močan in telo odporno. TM je tehnika, ki utrjuje stabilnost duha in znatno izboljšuje naše zdravje. Dokazano je, da ljudje, ki vadijo TM, v povprečju za 50% manj pogosto potrebujejo pomoč zdravnika. TM deluje na bolezen v njeni najzgodnejši fazi- stresa. Med globokim počitkom, ki ga omogoča tehnika TM, se sproščajo globoko zakoreninjeni stresi, ki v običajnem spancu ostanejo nedotaknjeni. Omogoča temeljit počitek in odstranjuje napetosti ter osvežuje celotno telo.

27 27 Če se TM uporablja kot dodatek pri zdravljenju bolezni omogoči lažje in hitrejše okrevanje. Vir: Kezele (1995, 64). Slika 6: Zmanjšanje števila obiskov pri zdravniku Raziskava je pokazala, da meditanti TM pol manj obiskujejo zdravnike, kot pa druge skupine podobnih starosti, spolov, poklicev in zavarovanj, kar je razvidno iz slike 6 (Kezele 1995, 55-64). Boljše zdravje Raziskava, ki je bila opravljena v ZDA, je v obdobju petih let spremljala oseb, ki so prakticirale tehniko TM. Izsledki so pokazali, da so se obolevanja za različnimi boleznimi zmanjšala za od 50% do 90% (87% manj bolezni srca in ožilja, 73% manj bolezni dihal, 87% manj bolezni živčnega sistema, 67% manj bolezni mišic in kosti, 55% manj tumorjev, 63% manj poškodb ), kar je razvidno iz slike 7.

28 28 Slika 7: Izboljšanje zdravja Vir: TM-društvo. Tudi raziskava na Hrvaškem (leta 2001) je pokazala, da je zdravje oseb, ki vadijo TM znatno boljše, še posebej izstopata zmanjšana telesna teža in krvni tlak (TM-društvo). Odpravljanje nespečnosti Z redno vadbo TM odpravljamo stres in napetosti iz organizma, kar posledično odpravlja nespečnost in migreno. Z redno vadbo pride zelo hitro do izboljšav, saj so osebe, ki so trpele zaradi nespečnosti, že po enem mesecu vadbe bistveno hitreje zaspale kot prej, kar je razvidno tudi iz slike 8. Zelo pomembno pa je to, da je do izboljšav prišlo po naravni poti brez tablet, ki ponavadi vodijo v odvisnost (TM-društvo).

29 29 Slika 8: Zmanjšanje nespečnosti Vir: TM-društvo. Zmanjšanje bronhialne astme TM prav tako uspešno normalizira bronhialno astmo, kot je razvidno iz slike 9. Ta bolezen spada v skupino bolezni, ki so povezane z visoko ravnjo stresa v fiziologiji. Bolezni dihal je čedalje več in predstavljajo resen zdravstveni problem. Zdravniki so z raziskavo ugotovili, da je po 6 mesecih vadbe TM, 55% astmatikom olajšala astmo. To je dokaz, da lahko tehnika TM izjemno pripomore k zdravljenju astme (TM-društvo). Vir: TM-društvo. Slika 9: Zmanjšanje bronhialne astme

30 30 Zmanjšanje arterioskleroze Zelo presenetljivi so rezultati raziskave, ki je pokazala, da vadba TM povzroči zmanjšanje arterioskleroze. Pacientom se je zgolj z vadbo TM v 6-9 mesecih debelina oblog v žilah zmanjšala za mm. Kot kaže TM spodbudi naravne procese samo-obnove v organizmu, kar posledično povzroči zmanjšanje arterioskleroze, kar je razvidno iz slike 10 (TM-društvo). Vir: TM-društvo. Zmanjšanje holesterola v krvi Slika 10: zmanjšanje arterioskleroze Raziskave so pokazale, da vadba TM že po 11 mesecih zmanjša količino holesterola v krvi, kar nam prikazuje slika 11 (TM-društvo).

31 31 Slika 11: Zmanjšanje holesterola v krvi Vir: TM-društvo. Znižanje krvnega pritiska Tehnika TM enako učinkovito kot zdravila zmanjšuje visok krvni tlak, vendar bistveno ceneje in brez škodljivih stranskih učinkov. Po podatkih raziskave, ki je bila leta 1995 objavljena v Hypertension, TM ugodno vpliva tudi na krvni tlak. Raziskava, ki je vključevala bolnike z visokim krvnim tlakom, je pokazala znižanje krvnega tlaka v roku treh mesecev pri tistih bolnikih, ki so izvajali TM (Transcendental meditation), kar je razvidno iz slike 12. Znižanje krvnega tlaka je bilo bistveno nižje pri kontroli skupini, ki ni izvajala TM (Control Technique). Slika 12: Znižanje krvnega pritiska Vir: Hypertension (1995)

32 32 Upočasnitev procesa staranja Ena od zanimivejših raziskav je ustavljanje ali celo obračanje procesa staranja, ki je prikazana na sliki 13. Stres povzroča staranje, vendar ga lahko z vadbo TM odpravimo. Kronološka in biološka starost se včasih ne ujemata. Na primer, kronološko smo stari 40 let, toda biološko (kako telo dejansko funkcionira-vid, sluh, krvni pritisk) lahko imamo pet, deset ali več let manj ali več. Raziskovanja so potrdila, da so bile osebe, ki so vadile TM več kot 5 let, biološko 12 let mlajše od njihove resnične kronološke starosti. Osebe, ki so TM vadile manj kot 5 let, so bile biološko 5 let mlajše. TM torej dokazano upočasnjuje staranje (TM-društvo). Vir: TM-društvo. Naravna sprememba v dihanju Slika 13: Upočasnitev procesa staranja Pri tej raziskavi, ki je prikazana na sliki 14, so merili spremembe v pogostosti vdihljajev med vajo TM. Pogostost vdihljajev je v eni minuti padla iz 14 vdihljajev na okoli 11 vdihljajev, kar dokazuje, da nas tehnika TM pripelje do počitka in relaksacije.

33 33 Slika 14: Naravna sprememba v dihanju Vir: Kezele (1995, 61). Odvajanje slabih navad Raziskave so tudi pokazale, da se lahko s TM odvadimo slabih navad (kajenje, pitje alkohola, kave, uživanja mamil in nepredpisanih zdravil). Meditanti TM najprej znatno zmanjšajo in na koncu prenehajo z uporabo teh sredstev. Z metodo TM pride do ustvarjanja ravnotežja v telesu in zaradi tega se začnemo zavedati, kaj resnično potrebujemo in kaj nam škoduje. TM pogosto uporabljajo pri rehabilitaciji narkomanov in alkoholikov. Tehnika TM nas privede tudi do normalizacije telesne teže. Vzrok za prekomerno težo je stres in psihične obremenitve. Z vadbo TM odpravimo stres in vzpostavimo ravnovesje v telesu, zaradi tega postanemo občutljivejši za resnične potrebe našega organizma (Kezele 1995, 57-59). Zdravje je naše največje bogastvo. Ljudje se vedno bolj zavedajo, da je zdravje odvisno le od nas samih, torej kako skrbimo sami zase. Vedno več se poslužujejo različnih metod, ki jih dopolnjujejo s klasičnimi metodami zdravljenja. Ravno TM nam pomaga ohranjati zdravje zelo preprosto s minutno vadbo dvakrat dnevno (TM-društvo) Izboljšanje medčloveških odnosov Če hočemo spremeniti in izboljšati ljudi ter okolico, ki nas obdaja, moramo pričeti pri nas samih. S pomočjo TM dosežemo skladnost in harmonijo v zavesti posameznika, ki vodita do skladnosti v njegovih odnosih z drugimi ljudmi. Na splošno velja, če obstajata vsaj dva človeka, ki sta v kakršnih koli odnosih, lahko te odnose izboljšata, če vsaj eden od njiju prične z vadbo TM. Med vadbo TM rastejo v

34 34 človeku kvalitete osebnosti in se razvijajo naslednje lastnosti, kot so toleranca, razumevanje in potrpežljivost. Takšna oseba, ki prakticira TM lahko spremeni nekoga drugega, ki tega ne počne. Z razvojem notranjih sposobnosti, energije in vitalnosti ter boljšim zdravjem bomo vzpostavili učinkovite stike s svojo okolico in postali zanjo koristnejši. TM uporabljajo tudi pri rehabilitaciji zapornikov. Raziskave so dokazale izboljševanje zaporniških razmer, zmanjševanje incidentov in odpuščanje iz zapora je bilo hitrejše. Zaporniki se niso več vračali v zapor zaradi ponovljenega kaznivega dejanja in lažje so se vključili v normalno življenje (Kezele 1995, 65-67). Izboljšanje samopodobe Ljudje, ki so zadovoljni z življenjem na sploh si hitreje najdejo partnerja, dobro službo in prijatelje. Z vadbo TM se razvijajo pozitivne osebnostne značilnosti. Prvi znaki izboljšane samopodobe so se pojavili že po enem mesecu vadbe. Izboljšala se je tudi samozavest, razvila se je močnejša osebnost in zdravi medčloveški odnosi, kot je razvidno iz slike 15 (TM-društvo). Vir: TM-društvo. Zmanjšanje osebnostne anksioznosti Slika 15: Izboljšanje samopodobe Anksioznost marsikomu greni življenje. Pomeni strah, tesnobo, bojazljivost, napetost Raziskava na Standfordski univerzi je pokazala, da je učinek tehnike TM, glede na zmanjšanje anksioznosti, približno dvakrat večji v primerjavi z drugimi meditacijskimi in relaksacijskimi tehnikami, kot lahko vidimo na sliki 16 (TM-društvo).

35 35 Slika 16: Zmanjšanje osebnostne anksioznosti Vir: TM-društvo. Povečanje samouresničitve Z metodo TM se razvija samouresničitev (samo-aktualizacija), ki se kaže kot višja raven zrelosti, zdravja in izpopolnjenosti, jasnejša zaznava realnosti, povečana integracija, celovitost in enost osebe ter povečana spontanost. Raziskave so pokazale, da ima tehnika TM dosti večji učinek na razvoj samo-uresničitve kot pa druge tehnike sproščanja, kar je razvidno iz slike 17 (TM-društvo). Vir: TM-društvo. Slika 17: Razvoj samo-aktualizacije

36 36 Večje zadovoljstvo na delovnem mestu Raziskave so med drugim pokazale, da izvajanje TM ugodno vpliva na večje zadovoljstvo na delovnem mestu. Tako na primer zaposleni, ki so izvajali TM (Transcendental meditation), kažejo bistveno večje zadovoljstvo na delovnem mestu od kontrolne skupine (Controls) kot je razvidno iz slike 18. Slika 18: Povečanje zadovoljstva zaposlenih na delovnem mestu Vir: Academy of Management Journal (1974). Ista raziskava je prav tako pokazala, da izvajanje TM lahko ugodno vpliva na izboljšanje delovne učinkovitosti. Kot je razvidno iz slike 19, so tisti zaposleni, ki so izvajali TM (Transcendental meditation), dosegli bistveno boljše rezultate na področju delovne uspešnosti od kontrolne skupine (Controls), ki ni izvajala tehnike TM. Tehnika TM je imela blagodejen učinek na ljudi na vseh ravneh organizacije.

37 37 Slika 19: Izboljšanje delovne učinkovitosti Vir: Academy of Management Journal (1974) Ustvarjanje svetovnega miru TM je edina metoda, ki znanstveno dokazano zmanjšuje negativnost v družbi in ustvarja mir na svetu. Problem miru je star kot človeštvo. Številne organizacije (Unesco, Združeni narodi ), državniki, skušajo ustvarit mir na svetu, vendar ustrezne rešitve še niso našli. Podpisani so bili številni mirovni sporazumi, a nobeden ni obveljal (Kezele 1995, 76-77). TM lahko izboljša življenje v mestih, zmanjša stopnjo kriminala in terorizma, zmanjša število prometnih nesreč in ustvari več harmonije med državami (The Transcendental Meditation Program). S tem, ko se poveča število meditantov TM do neke meje, dokazano izboljšujejo tako svoje lastno življenje kot tudi družbo kot celoto. Ta učinek so prvič opazili leta Z vadbo prispevamo majhen, a zelo pomemben del v ustvarjanje svetovnega miru. Kasneje so raziskave dokazale, da v mestih kjer izvaja tehniko TM dovolj veliko število ljudi, upada število prometnih nesreč, pada stopnja kriminala in zasedenost bolniških postelj ali z eno besedo raste kvaliteta življenja. Mednarodna organizacija za TM financira projekt za ustvarjanje miru na svetu, z deležem prihodka od tečajev TM (Kezele 1995, 77-83). Zmanjšanje kriminalnih dejanj Raziskava kaže, da se je v mestih, kjer se je en odstotek prebivalstva do leta 1972 naučil TM, zmanjšala stopnja kriminala v naslednjih letih ( ), v primerjavi s preteklimi obdobji, kot je razvidno iz slike 20(Kezele 1995, 86).

38 38 Slika 20: Zmanjšanje kriminalnih dejanj Vir: Kezele (1995,86). Na podlagi teh študij lahko zaključimo, da TM ugodno vpliva na počutje ter na profesionalni razvoj in uspešnost na delovnem mestu 3.8 Prakticiranje TM v vojski Dr. Leffler je izvršni direktor Centra za vojaško znanost in se ukvarja s transcendentalno meditacijo (TM) kot načinom terapije vojakov, ki doživljajo stres na delovnem mestu. Njegova študija vietnamskih veteranov je pokazala, da je ta tehnika zelo učinkovita za odpravljanje post-travmatičnega stresa, ki ga pogosto doživljajo vojaki, ko se vrnejo iz vojne. Veterani so bili naključno razdeljeni v dve skupini: v skupino, ki se je tri mesece zdravila s pomočjo psihoterapije ter v skupino, ki se je zdravila s pomočjo TM. Zdravljenje s pomočjo TM programa je prineslo boljše rezultate v 8 od 9-ih kriterijev. Ti kriteriji so bili zdravljenje emocionalne otopelosti, nespečnosti, prekomernega uživanja alkohola, depresije, napetosti, družinskih problemov, brezposelnosti. (Lee Lefflers). 3.9 Uporaba metode TM v podjetjih Današnji poslovni svet je izjemno tekmovalen in konkurenčen. Da bi bili uspešni, je potrebno izboljšati ustvarjalnost in inovativnost zaposlenih v podjetju. Obstaja zelo veliko različnih programov za managerje in podjetja, ki želijo povečat produktivnost in ustvarjalnost, razvoj inovativnosti, izboljšat zdravje zaposlenih, izboljšat delovne navade ter odgovornosti pri delu. Tehnika TM nam omogoča buden počitek, ki nas osveži in napravi naše mišljenje jasnejše in učinkovitejše. Z dnevno vadbo omogočimo organizmu, da se temeljito spočije. Z redno