Kako smo glasovali na referendumu. Projekt Carso-Kras. Mlada Vilenica. Ob 430-letnici Kobilarne Lipica tudi 30-letnica literarne Vilenice

Transcription

1 GLASILO OBČINE SEŽANA LETNIK XII. ŠTEVILKA 4 JUNIJ 2010 T I S K O V I N A POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6210 SEŽANA Kako smo glasovali na referendumu Projekt Carso-Kras Mlada Vilenica Ob 430-letnici Kobilarne Lipica tudi 30-letnica literarne Vilenice PoSKOKčev dan ali največja športna zabava v Sežani

2 Ob jubileju mednarodne otroške literarne nagrade Mlada Vilenica

3 Če kdo iz vesolja slučajno opazuje zeleni planet, si marsičesa ne zna razložiti. Zakaj se vsake štiri leta več kot polovica Zemljanov postavi pred kockasto škatlo, ki je v zadnjih letih postala bolj pravokotna ploskev? Še tako visoka inteligenca in vrhunske naprave ne pridejo do pravega odgovora. Nihče ne more razumeti, zakaj se dve skupini, odeti v bojne barve, bojujeta na veliki pravokotni zelenici. In to brez orožja. Bojevanje poteka tako, da se skupini borita za posest majhne nenevarne krogle. Krogle se bojevniki lahko dotaknejo le z nogo ali glavo, nikakor pa ne z roko. Največja škoda, ki jo ta krogla lahko povzroči, je, da pristane v mreži ene od bojujočih se skupin. Bolečina, ki jo občutijo poraženci, ni fizična, čeprav krogla v mreži zadene naravnost v srce. V nevarnosti niso le srca bojevnikov na igrišču, ampak tudi tistih, ki v bojnih barvah stojijo ob pravokotni zelenici. Hude bolečine trpijo tisti pred pravokotnimi ploskvami doma, na mestnih trgih ali v kakšnem baru. Kriki, grimase in geste trpečih proti vzklikom, poskokom in ovacijam na drugi strani:»hej, hej, hej! Ale, ale, vamos vamos «in podobno na vseh koncih planeta. Največja uganka za opazovalce iz vesolja so trije oziroma štirje pripadniki zemeljske rase, ki tečejo sem ter tja in povzročajo glasove s primitivno napravico, ki jo držijo v ustih. Včasih mahajo tudi z majhnimi pravokotniki rumene ali rdeče barve. Zažvižgajo, če kdo od bojevnikov pristane na tleh, če igra z roko, če gre krogla čez črto ali pa»kar tako«. Tistemu»kar tako«rečejo nedovoljen položaj. Zanimivo je to, da pripadniki zemeljske rase s kromosomom XX tega nikakor ne morejo razumeti. Razen nekaterih izjem seveda. Zemljani to masovno evforijo imenujejo nogomet, soocer, football ali calcio, odvisno od tega, kje živijo. Vsake štiri leta postane najbolj atraktivna stvar za skoraj mesec dni. Narodi slavijo ali žalujejo, norijo ali objokujejo in vse zaradi nenevarne krogle, ki se vsake toliko znajde v kakšni mreži. Čim manjkrat v naši, čim več krat v nasprotnikovi. Držimo pesti! Maja Prešeren Uredniški odbor: odgovorna urednica: Maja Prešeren Namestnik odgovorne urednice: Pavel Skrinjar Člani: Aleksander Peršolja, Evgen Prinčič, Ivica Podgoršek, Adrijana Suša Bonifacio in Nina Ukmar Lektor: Srečko Vidmar Tisk: Luin Dušan s.p., Sveto 58, 6223 Komen Izdaja: Občina Sežana, Partizanska cesta 4, 6210 Sežana Število izvodov: 4800, Sežana, junij 2010 Informacije v zvezi z izdajo občinskega glasila dobite na tel. št.: 05/ , glasilo@sezana.si, Petra Arko Kovačič. Prosimo vas, da nam vse prispevke in fotografije pošiljate na glasilo@sezana.si. Rok za oddajo člankov za naslednjo številko je 19. julij Članki naj bodo kratki in jedrnati (največ 1 tipkana stran; pisava Times New Roman, velikost pisave 12 pt), podpisani in naj vsebujejo navedbo avtorja fotografij. Uvodnik 1

4 29. seja občinskega sveta Občine Sežana SPREJETI SKLEPI IN DRUGI AKTI 1. Sklep v zvezi s podporo Cirilu Zlobcu, častnemu občanu občine Sežana 2. Pravilnik o oblikovanju in uresničevanju programa cepljenja proti okužbam s humanimi virusi papiloma (HPV) v občini Sežana za leto Odlok o ureditvi, upravljanju in nadzoru mirujočega cestnega prometa v občini Sežana 4. Sklep o postavitvi prometne signalizacije za ureditev enosmerne Ulice Jožeta Pahorja v Sežani 5. Sklep o sprejetju predloga Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o določitvi števila članov svetov krajevnih skupnosti v občini Sežana in volilnih enot za volitve v svete krajevnih skupnosti 6. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o določitvi števila članov svetov krajevnih skupnosti v občini Sežana in volilnih enot za volitve v svete krajevnih skupnosti 7. Sklep o delni povrnitvi stroškov volilne kampanje za lokalne volitve v Občini Sežana 8. Sklepi o prometu nepremičnin: Sklep o dopolnitvi Letnega načrta pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem občine Sežana za leto 2010 Sklep o izločitvi zemljišča št. 6095/101 k.o. Sežana iz javnega dobra ter sklep o prodaji zemljišča št. 6095/101 k.o. Sežana Sklep o izločitvi zemljišča iz javnega dobra in sklep o prodaji zemljišča št. 2467/3 k.o. Merče Sklep o nakupu zemljišča parc. št. 3112/3 k.o. Veliko Polje Sklep o nakupu zemljišča parc. št. 3238/1 k.o. Povir Sklep o nakupu zemljišča parc. št. 905/1 in 906/1 obe k.o. Krajna vas Sklep o nakupu zemljišča parc. št. 18/4 k.o. Štjak in sklep o prodaji zemljišča parc.št. 23/3 k.o. Štjak Sklep o nakupu zemljišča parc. št. 17/2 k.o. Štjak Sklep o nakupu stanovanja v stanovanjskem objektu Štorje št Volitve in imenovanja: Sklep o podaji mnenja z obrazložitvijo kandidatki za ravnateljico javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Vrtec Sežana Sklep o imenovanju v.d. direktorja javnega zavoda Kosovelov dom Sežana kulturni center Krasa Ana Može Kako smo glasovali na naknadnem referenumu o Zakonu o ratifikaciji Arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške v nedeljo, 6. junija 2010, v 6. volilnem okraju 2. volilne enote sedež Sežana Iz občinske uprave Število volilnih upravičencev: (vključenih državljanov RS, ki imajo stalno bivališče v tujini). Število volivcev, ki so glasovali: (42,40%). Število oddanih glasovnic: 8.999; od tega 151 neveljavnih, 8848 pa veljavnih. ZA uveljavitev Zakona o ratifikaciji Arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške, ki ga je sprejel Državni zbor na seji 19. aprila 2010, se je izreklo volivcev oziroma 60,10 %, PROTI pa jih je bilo oziroma %. V Občini Sežana so se volivci na dvaindvajsetih od skupaj 25 volišč v večini izrekli ZA. Najvišja podpora ratifikaciji Arbitražnega sporazuma je bila izražena na volišču v Štorjah (74,43%), v mestu Sežana pa na volišču št. 16 VDC (69,44%), kjer se je referenduma sicer udeležilo 34,24% volilnih upravičencev, kar predstavlja najnižjo udeležbo v naši občini. Na voliščih Kreplje, Veliki Dol in Štjak pa so volivci v večini glasovali PROTI. Največ jih je bilo proti v Štjaku (63,38%). Najvišjo udeležbo smo zabeležili na najmanjšem občinskem volišču v Tubljah pri Komnu (75,51%). Adrijana Suša Bonifacio 2

5 Pravniški kotiček DARILNA POGODBA Z darilno pogodbo, ki jo ureja Obligacijski zakonik OZ, se ena oseba (darovalec) zaveže na drugo osebo (obdarjenca) neodplačno prenesti lastninsko ali drugo pravico ali na drugačen način v breme svojega premoženja obogatiti obdarjenca, obdarjenec pa izjavi, da se s tem strinja. Darilna pogodba spada med t.i. neodplačne pravne posle. Darovanje ni enostranski pravni akt, saj brez privolitve obdarjenca ni darilne pogodbe. Darilna pogodba ne nastane z golim konsenzom pogodbenih strank, ampak samo če je sklenjena v strogi obliki ali če je darilo dejansko izročeno. Zakon določa, da če darovalec podarjeno stvar ali pravico ni takoj prenesel na obdarjenca, tako da ta z njo prosto razpolaga, mora biti darilna pogodba sklenjena v pisni obliki. To pa ne velja za nepremičnine; darilna pogodba, katere predmet je darovanje nepremičnin, mora biti vedno sklenjena v pisni obliki. Načelo je, da je darilna pogodba nepreklicna, obstajajo pa določene izjeme, in sicer lahko darovalec darilno pogodbo prekliče, če pride po sklenitvi pogodbe v položaj, da je ogroženo njegovo preživljanje, preklic pa ni mogoč, če bi z njim prišel obdarjenec v položaj, da bi bilo ogroženo njegovo preživljanje. Darovalec lahko prekliče pogodbo zaradi hude nehvaležnosti, če se po njeni sklenitvi obdarjenec proti darovalcu ali njegovemu bližnjemu obnaša tako, da bi bilo po temeljnih moralnih načelih nepravično, da bi obdarjenec prejeto obdržal. Darilna pogodba se lahko prekliče tudi, če darovalec po sklenitvi pogodbe dobi otroka, prej pa otrok ni imel. Institut preklica darilne pogodbe je potrebno razlikovati od instituta vračanja daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža, ki je dednopravne narave in je urejen v Zakonu o dedovanju. Če je namreč prikrajšan nujni delež, se darila vrnejo, kolikor je potrebno, da se dopolni nujni delež. Darila se vračajo od zadnjega darila v obrnjenem vrstnem redu, kakor so bila dana. Obstaja več vrst daril, med katerimi so v OZ urejeni darilo iz hvaležnosti, mešano darilo in darilo za primer smrti. Pri darilu iz hvaležnosti gre sicer za navadno darilo, le da je iz pogodbe posebej razviden nagib darovalca, to je hvaležnost za uslugo, moralna obveznost, pogoj pa je, da obdarjenec ni imel pravice s tožbo zahtevati darila. Mešano darilo je pogodba, pri kateri je iz volje strank oziroma njene narave videti, da naj bi bila deloma odplačna deloma neodplačna. V takšnih primerih je po isti ali drugi pogodbi tudi obdarjenec dolžan obogatiti darovalca, za darilno pogodbo pa gre le glede presegajoče vrednosti. Pri darilu za primer smrti gre za darilno pogodbo, ki se mora izpolniti po darovalčevi smrti, in je veljavna le, če je sklenjena v obliki notarskega zapisa ter če je listina o sklenjeni pogodbi izročena obdarjencu. Kaj vsebuje notarski zapis, določa Zakon o notariatu. V takih primerih se pogodba sklepa glede premoženja, ki ga ima pogodbenik v trenutku sklenitve pogodbe, le izpolnitev je odložena do smrti. Darilne pogodbe so praviloma podvržene obdavčitvi po zakonu, ki ureja davek na darila. Zakon o davku na dediščine in darila določa, da je predmet obdavčitve premoženje, ki ga fizična oseba prejme od fizične ali pravne osebe oziroma ki ga pravna oseba prejme od pravne ali fizične osebe kot dediščino ali darilo. Zavezanec za plačilo davka je fizična ali pravna oseba zasebnega prava, ki prejme premoženje na podlagi dedovanja ali darovanja. Osnova za davek je vrednost v dar prejetega premoženja v času nastanka davčne obveznosti, po odbitku dolgov stroškov in bremen, ki odpadejo na premoženje, od katerega se plačuje davek. Davčne stopnje so različne glede na dedne redove. Zakon o davku na dediščine in darila določa tudi davčne oprostitve, in sicer je davka oproščeno darilo, ki ga prejme obdarjenec, ki je izenačen z dedičem prvega dednega reda, pravna oseba zasebnega prava, ustanovljena na podlagi zakona za opravljanje verske, človekoljubne, dobrodelne, zdravstvene, socialno-varstvene, izobraževalne, raziskovalne ali kulturne dejavnosti ali za opravljanje dejavnosti zaščite in reševanja, vendar le, če gre za darilo, ki je namenjeno opravljanju take dejavnosti pravne osebe. Davka ne plača obdarjenec, ki se po določbah zakona, ki ureja kmetijska zemljišča, šteje za kmeta, če dobi v dar kmetijsko zemljišče, in tudi ne davčni zavezanec, ki dobi v dar prejeto premoženje in ga brez povračila odstopi državi, občini ali pravnim osebam zasebnega prava, ustanovljenim na podlagi zakona za opravljanje verske, človekoljubne, dobrodelne, zdravstvene, socialno-varstvene, izobraževalne, raziskovalne ali kulturne dejavnosti, vendar le če je premoženje namenjeno izključno za nepridobitne namene prejemnika. Brez dokaza, da je plačan davek oziroma da obstojijo zakonsko določeni razlogi, zaradi katerih ni treba obračunati davka ali da darilna pogodba ni predmet odmere, notar ne overi podpisov na pogodbi o prenosu lastninske pravice na nepremičnini. Andreja Škapin Iz občinske uprave PRIHODNJIČ: Pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja 3

6 Iz občinske uprave 4 Projekt Carso Kras za enoten matični kras Na Občini Sežana je bil v torek, 25. maja, javnosti predstavljen PROJEKT»CARSO KRAS«, ki je, med več kot 90 prijavljenimi projektnimi idejami, eden izmed trinajstih strateških projektov, izbranih v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija Občina Sežana se je kot vodilni partner, skupaj s 16 partnerji (Pokrajina Trst, Pokrajina Gorica, Občina Divača, Občina Hrpelje-Kozina, Občina Komen, Občina Miren-Kostanjevica, Občina Milje, Občina Dolina, Občina Repentabor, Občina Zgonik, Občina Trst, Občina Devin-Nabrežina, Zavod za gozdove Slovenije, Avtonomna Dežela Furlanija Julijska Krajina Glavna Direkcija za kmetijske, naravne in gozdne vire Oddelčno nadzorništvo za gozdove v Trstu in Gorici, Lokalna Akcijska Skupina KRAS S.C.A.R.L., Območna Razvojna Agencija Krasa in Brkinov), prijavila s tem projektom na javni razpis za strateške projekte v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija Organ upravljanja tega programa je Avtonomna dežela Furlanija Julijska krajina (več informacij na spletni strani programa: Poleg sežanskega župana Davorina Terčona so projekt predstavili in o njem spregovorili tudi Maria Teresa Bassa Poropat, predsednica Pokrajine Trst, Blanka Bartol, predstavnica Direktorata za prostor Ministrstva za okolje in prostor RS, Tatjana Rener, vodja regionalne pisarne Službe vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, ter Stojan Gorup kot pripravljavec projekta. Projekt nosi naslov Trajnostno upravljanje naravnih virov in teritorialna kohezija in spada v okvir programa pod Prednostno nalogo 1:»Okolje, transport in trajnostna teritorialna integracija«. Celotna vrednost projekta, ki bo predvidoma trajal 40 mesecev, znaša evrov. Izvajal se bo na teritoriju Krasa. Projekt spodbuja k enotnosti in trajnostnemu povezovanju območja Krasa kot enega izmed najpomembnejših čezmejnih območij med Slovenijo in Italijo. Cilj projekta so aktivnosti, ki bodo zagotavljale trajnostno upravljanje naravnih virov in teritorialno kohezijo oziroma povezovanje s skupnimi strategijami na čezmejni ravni. Izdelani bodo praktični dokumenti smernice za lokalne javne uprave (občine in pokrajini) za sprejem enotnih meril za planiranje prostorskega razvoja in upravljanje naravnih in okoljskih virov. Predvidenih je več konkretnih posegov, ki bodo izboljšali privlačnost teritorija (kot npr. Živi muzej Krasa) in ustanovitev več stalnih mrež sodelovanja: mreža informacijskih centrov, mreža poti in itinararijev ipd. Predvidena je tudi ustanovitev stalne strukture za bodoče sodelovanje med lokalnimi subjekti za upravljanje teritorija, ki bo lahko institucionizirana v obliki EZTS (Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje) ali v obliki stalnega omizja za skupni in čezmejni razvoj Krasa. Projekt se najprej namerava lotiti problema pomanjkanja skupnih in čezmejnih instrumentov za enotnejše upravljanje območja, tako za neposredno zaščito narave, kot za prostorsko planiranje, kar je dejansko prvi korak k upravljanju prostora, kjer bi si pri- zadevali za ohranjanje naravnega okolja. Drugi bistven problem je potreba po izboljšanju in povečanju vrednosti nekaterih visokokvalitetnih elementov prostora in spodbujanju izrabe naravne, zgodovinske in kulturne dediščine območja z izboljšanjem in dopolnjevanjem storitev, ki jih nudijo sprejemni centri, ter s spodbujanjem razvoja mreže poti, ki bo omogočila obiskovalcu, da se dediščini na primeren način približa. Tretji problem, ki ga želi reševati projekt, je»individualnost«, ki je sedaj značilna za vrednote Krasu, zaradi katere posamezne zanimivosti pogosto, kljub svoji visoki vrednosti, ne uspejo pritegniti pozornosti. Tako poudarjamo, da strateškost projekta obstoji prav v tem, da bo povezal v mrežo vrednote teritorija, kar bo prispevalo k povečanju privlačnosti celotnega prostora in bo ustvarilo nove pobude za družbenoekonomski razvoj območja. Poseben motiv za ta projekt predstavlja potreba po ovrednotenju območja Natura 2000, ki pokriva večji del območja, ki ga vključuje projekt. Več kot dve tretjini območja, predvidenega za Živi muzej Krasa, predstavlja območje Natura Preostali del ter sosednja območja predstavljajo ekološko pomembna območja Krasa. Glavni pričakovani učinki izvedbe projekta so sledeči: Študije ter drugi dokumenti in akti: - Študija o Krasu in Smernice za upravljanje naravnih območij na Krasu, Študija izvedljivosti za izvedbo geoparka na Krasu, Študija o prostorskem planiranju na Krasu, Celovit strateški načrt za razvoj Krasa, Skupne smernice za prostorske izvedbene akte v občinah na Krasu, Smernice za varčevanje z energijo v javnih upravah na Krasu, Načrt upravljanja sprejemnih centrov na Krasu, Izvedbeni projekt živega muzeja na Krasu, začetek procesa ustanovitve EZTS na Krasu (v skladu z Ur. ES št iz leta 2006) kot stalnega instrumenta primerjanja in poenotenja strateških in operativnih odločitev prostorskega načrtovanja in planiranja na Krasu, izvedba novega živega muzeja in informacijskega centra v Sežani, ureditev čezmejne infrastrukture, ki vključujejo poti in zanimivosti informacijski in sprejemni centri, priprava zemljevida o ogroženosti pred gozdnimi požari z ozaveščanjem učencev in ostalega prebivalstva ter drugi komunikacijski materiali. Občinska uprava Občine Sežana Sliki: Janko Mahnič

7 Sežana nekoč in danes V prejšnjem Kraškem obzorniku sem objavil dva posnetka zahodnega dela Sežane, posneta iz iste lokacije s časovnim razmakom stotih let ( 1910 in 2010), ki sta tako različna, da so me nekateri opozorili, da bi moral navesti, da gre za posnetka iz iste pozicije. Tokrat dajem v primerjavo osrednji del mesta, ki pa se tekom let po videzu ni veliko spremenil. V času Avstrije se je glavna cesta imenovala Tržaška cesta, pod okupacijo Italije Corso Vittorio Emanuele III, danes nosi ime Partizanska cesta. Večina trgovin, uradov, gostiln je bilo takrat v stavbah ob tej cesti in s tem tudi živahen utrip. Stari fotografiji sta iz zgodnjih tridesetih let pr.st. Na levi je stavba, ki jo še danes v glavnem imenujemo Central (v času Avstrije je bil v lasti A. Fabčiča ). Ob njej, na Partizanski c. št. 20, (prej Sežana 212) je živela družina Goljevšček. Karolina Goljevšček roj. Mahorčič je imela trgovino z mešanim blagom (od toaletnega papirja, železnine, stekla, do benzina). Trgovino je prevzel njen sin Ladi in jo vodil še po II. svet. vojni, ko je bila že nacionalizirana. Tu se je rodila tudi prevajalka Mara Goljevšček por. Puntar (o tem več kdaj drugič). Na fotografiji se vidi pred njihovo trgovino benzinska črpalka Esso, medtem, ko je čez cesto, pred takratno Joganovo trgovino (danes Partizanska c. št. 17 ) stala konkurenčna črpalka firme Shell. Na posnetku je tudi Emilio Grazioli, na motorju. Grazioli je bil v Sežani pomemben fašistični funkcionar, kasneje pa visoki komisar Ljubljanske pokrajine. Naslednja stavba je današnja Partizanska c. št.18. V času italijanske okupacije je bila tu banka ( Cassa di Rispar- Utrip Sežane okrog leta 1930 mio Triestina, agenzia Sesana) in pa tudi notarska pisarna. Miličeva hiša (pekarna), na koncu, pred Mahorčičem, je bila v času posnetka nižja za nadstropje. Zanimiva je primerjava hišnih številk, ki v preteklosti niso bile urejene po današnjem sistemu oštevilčevanja, zaporedje je bilo namreč vezano na čas izgradnje. Kot sem že omenil je npr. Goljevščkova hiša imela naslov Sežana št. 212, Mahorčičeva, ki je par korakov naprej, je imela št. 5l, Šmucova, nasproti, št.185, številka 184 pa je bila še v vasi (danes Pod Planino št. 1, p.d. Kebrovi ). Ta sistem je veljal še kar nekaj let po II. svet. vojni. Ko z gledišča današnjega človeka pogledam te, stare posnetke, imam občutek, da je bil naš kraj kar živahen. Ljudi na cesti ni manjkalo. Sežana je še posebej oživela na semanje dneve. Kramar-prodajalec drobnarij, pred Hotelom Central, v tridesetih letih pr. st. Sežana leta 2010 Trgovci, takšni in drugačni so prihajali od vsepovsod. Dolgo časa je večkrat letno zahajal v Sežano tudi kramar s Tolminskega, ki je prodajal drobnarije, kot so orglice, žepni nožiči, glavniki,»špange«za v lase in podobno. Na fotografiji ima svoj»štand«pred takratnim Hotelom Central. (Odkupujem stare razglednice in fotografije Sežane in njenih nekdanjih prebivalcev Tel.: 040/ ). Janko Kastelic Iz naših krajev 5

8 Iz naših krajev Vidmašče Bilo je drugače kot danes, moje otroštvo od je bil čas, ko sem še pasla krave. Tam na partu pri Štacjonu je bila sezidana kamnita hiška in tudi lepa naravna škavna, da so se krave za silo odžejale. Ko sem gnala živino na pašo mimo Ukmarjeve hiše, je na pragu vedno čepel Pavel Skrinjar. Navedla bom nekaj ledinskih imen pašnikov: Zamirce, Hrbčič, Dolince, Jeplenca, Krnovice, Teranovce, Bezovščina, Kravjak, Pod Tabor, Brdo, Baradine, Pri Štacjonu, Bršljanovec, Leskovc, Pod Plavno, Pule, Krvice, Zavidem, Dobrava in še veliko drugih. Navedla bom domačije, ki so imele govejo živino in so jo pasli na svojih parcelah, to so: Tončkovi, Brundlovi, Porušlovi, Rešetinovi, Drotarjevi, Čotovi, Ukmarjevi I. in II., Brgevcovi, Kocjanovi, Žuštelovi, Klančarjevi, Barelčnovi, Tončnovi, Čokcovi, Čukovi, Gropajcovi, Krtovi, Opatovi, Tomškovi, Betalovi, Koblarjevi, Korenikovi, Polcajevi, Čebulcovi, Malnarjevi, Jernačevi, Mutcovi, Skaramanga, Ulčerjevi, Mežnarčkovi, Mesarjevi, Centralovi, Hribovi, Bezkovi, Merljakovi, Kovačevi, Baronovi, Filipcovi, Uršičevi, Oršincovi, Hyhlikovi, Ocvirkovi, Goščevi, Vatovcovi, Komarjevi, Seražinovi, Jerinatovi, Barbarincovi, Lahovi, Kraščenovi, Farjevcovi, Štolfovi, Joškovi, Mrkcovi in Ferfilatovi. V Sežani je bilo v tistem času še veliko takih, ki so imeli le koze, zajce, kokoši, pse in mačke, pa tudi konje in čebele. Goveje živine je bilo približno dvesto petdeset Partizan Ivan Guček in Slavka Colja. Partizanka Zdenka, Ivan Guček in (jaz) Slavka Colja. (250!) glav, konjev deset, prašičev osemdeset, koz dvajset, zajcev petdeset, kokoši štiristo, psov petindvajset, mačk sto in en čebelnjak z nekaj panji čebel. Od prijateljice Ade sem zvedela, da je soseda imela dve zajki in je eno dala njim. Skotila je devet mladičev, sosedova pa le enega. Prijateljica Vilma mi je povedala, ko so doma ravno čakali, da koza skoti mladiče in bodo imeli sveže mleko, pa so jim to kozo nemški vojaki vzeli, odpeljali v hotel Tri krone, zaklali in pojedli. Pri prijateljici Adeli je zbolel za steklino domači pes in jo obgrizel. Barona Ekonoma je pri kosilu stregla moja teta Olga z Dan pri Sežani. Baronica je imela svojega konja za jahanje, hleve so imeli desno od glavnega vhoda v dvorišče. Skaramanga so konje uporabljali za prevoz s kočijo v Trst ter prevoze sena, ki so ga shranjevali na hlevu, kjer je zdaj multimedijski prostor; živino so imeli spodaj, kjer so zdaj mrliške vežice, dva lepa psa, škotska ovčarja, sem tudi videla, ko ju je guvernanta vodila na sprehod. Pri Šrangarjevih je bilo zanimivo, da so imeli vodnjak notri v kuhinji in so z vedrom na vrvi zajemali vodo; te hiše ni več. Hyhlikove hiše tudi ne. Mrkcivi so imeli živino najdlje, danes imajo le kokoši in petelina. Oče Miro je delal pri Tramvaju in se je tam upokojil, pri orkestru v Sežani je igral na bas. Ferfilatovi so stanovali na samem in je le k njim vodila pot iz glavne ceste; imeli so Partizan Ivan Guček in Slavka Colja. dve lepi kravi in samo svoje mleko vozili v Trst. Ker je Ferfila delal pri Tramvaju, so se preselili na Opčine in si tam sezidali novo hišo, tukaj v Sežani hiše ni več. K Malnarjevim smo vsak večer nesli mleko, ker ga je Gizela, ki je bila mlekarica, naslednji dan peljala v Trst. Nekatere teh Sežančanov sem dobro poznala, druge manj, le toliko, da se še danes spominjam, kje so stanovali in da so imeli živali, ki sem jih opisala. Moje otroštvo je potekalo med pastiricami v vzdušju kmetovanja, rokodelstva in sanj o bodočnosti. Svoboda leta je ravnokar ogrela mlada srca, z Divaške ceste na trg 28. avgusta so se vsule množice partizanov, med ljudmi je bilo kakor med otroci: vsak je iskal svojega člana družine misleč, da prihaja v tej skupini osvoboditeljev. Vidmašče je oživelo v novi podobi, partizani so priredili ples v kolu. Tako silovito so se vrteli, da se je dvigal prah, zadonela je pesem kola, ki sem jo prvič slišala. Bodočnost je bila odvisna od razvoja, ki ga danes že vsi poznamo in se sprašujemo, kako so ta stara leta prišla tako hitro. In vse se še nenehno spreminja, kar vzbuja skrb tudi današnjim mladim ljudem in nam, ki smo v zatonu. Slavka Kranjec 6

9 O Triglavu, nekoč največjem sežanskem hotelu Ob vstopu v Sežano iz ljubljanske smeri stoji na levi strani ceste zanemarjeno poslopje nekoč največjega sežanskega hotela Triglav, prvotno imenovanega Pri treh kronah. Svojčas je bil verjetno tudi največji hotel na Krasu. To je bil izjemen objekt, zgrajen leta 1803, ki je imel na vratih vklesano letnico Postavljen je bil v bližini velikega napajališča Fontalona, da so mogli premožnejši furmani, zlasti pa gospoda, v njem prenočiti. Sprva je bila ob cesti tu le skromna krčma, pravili so ji Na lokandi, ki so jo sproti obnavljali in končno postavili hotel ob velikem prostoru, posajenem s kostanji, da so se gostje hladili v senci. Imenovali so ga Pri treh kronah. Če verjamemo zgodbam starih ljudi, naj bi ime dobil zato, ker so se v njem sestale tri kronane glave. Nihče pa ni znal povedati, katere so to bile. Pravili so tudi, da je v takratni krčmi prenočeval tudi Napoleon Bonaparte, vendar tudi o tem nimamo nikakršnih dokazov. Res pa je, da je bil hotel Pri treh kronah ali Tri krone, kot največji gostinski objekt v Sežani v devetnajstem stoletju, prizorišče številnih kulturnih in političnih dogodkov. V njem so se zadrževali pomembni ljudje tistega časa. Zlasti v poletnih mesecih, ko se je mesto Trst kuhalo v vročini, se je bilo prijetno muditi v sežanskem hotelu. In v Trstu je mrgolelo uglednih mož, ki so redno obiskovali Sežano. Bogatejši, ki so spadali v prvi volilni razred, so se do hotela pripeljali v kočiji s konjsko vprego in lastnim kočjažem. Tam so igrali tudi nekaj iger (večino pa v Šmucovi štali ). Leta 1910 je v tem hotelu ob velikih manevrih stanoval avstrijski prestolonaslednik Franc Ferdinand, načelnik generalštaba avstrijske vojske, ki je bil leta 1914 ubit v Sarajevu. V začetku junija istega leta je ponovno obiskal Sežano, konec meseca je bil v Sarajevu ubit. Zanimiva je anekdota, ki mi jo je povedal potomec takratnega sežanskega župana Josipa Štolfe, dr. Franc Štolfa: Župan Štolfa je vsaj enkrat tedensko igral karte v gostilni v Drenjah, (danes so Drenje samo še hiša v naselju Dane). Sredi igre je bilo in župan Štolfa je imel res odlične karte, ko je prišel občinski sluga, češ da je prišel prestolonaslednik in naj ga gre kot župan pozdravit. Štolfa je pogledal karte in dejal: Bo že moral počakati, da končam partido! Tako je tudi bilo. Potem je šel v Sežano in prestolonaslednika najprej pozdravil v slovenskem jeziku. Nadvojvoda Karel, zadnji avstro-ogrski vladar, si je hotel Pri treh kronah izbral za začasni sedež vojaškega štaba med prvo svetovno vojno. Na današnji stavbi Komunalno-stanovanjskega podjetja Hotel Pri treh kronah je zrasel ob nižji stavbi stare krčme. Ob glavni poti Trst-Dunaj so bili ob vsaki gostilni ali pomembni hiši postavljeni kamniti stebri. Služili so za privez konjev, ki so bili vpreženi v kočije. Sežana poslopju nasproti hotela, so bili še dolgo vidni nosilci telefonskih žic, ki so od tu vodile na fronto. Seveda so hotel obiskovali Sežanci. Ti so radi posedali pod kostanji in ob kozarčku razpravljali o tem in onem. Kot vsak večji gostinski lokal v Sežani je tudi hotel moral imeti balinišče. Ob nekdanji cesti proti Divači sta bili urejeni dve balinarski stezi, med njima pa je bila postavljena v senci kostanja manjša kamnita miza, nanjo so igralci navadno postavili steklenico vina in kozarce. Ekipa, ki je igro izgubila, je plačala liter ali dopio (dva litra) vina. Po prvi svetovni vojni, ko je naše kraje prevzela italijanska oblast, je hotel postal Tre corone, vendar je ostal najpomembnejši gostinski lokal v Sežani. Druga svetovna vojna je hotel napolnila z uniformiranimi gosti. Najprej so bili to italijanski in potem nemški vojaki oziroma oficirji. V času zavezniške vojaške uprave so angleški vojaki stanovali v hotelu. V prostorih, kjer je danes depandansa, pa so imeli menzo. Prva leta po združitvi Sežane z matično domovino je v Hotelu Triglav, kot se je poslej imenoval, igral ciganski orkester. Kasneje, po letu 1954, je bil hotel prav zaradi glasbe zelo obiskan. Ob nedeljah je bil tam ples. Prihajalo je veliko ljudi. Igral je domači ansambel Veseli veter, v katerem so igrali: Tonin Škrinjar, Stanko Žiberna, Nini Kralj, Leo Čuk, Boris Hrobat in še kdo. Pevca pa sta bila Leo Čuk in Sergij Kobal, kasneje tudi drugi. Poleg Kraševcev so najprej vanj začeli zahajati zamejski Slovenci, kmalu pa še ostali Tržačani. Postal je resnično pravo zbirališče Sežancev in tu so se odvijale vse pomembne prireditve. Slovensko društvo Balkan, bilo je ustanovljeno v Trstu leta 1907, je 30. junija 1957 v hotelu Triglav proslavljalo 50-letnico ustanovitve. Bilo je to društvo, ki je združevalo slovenske študente. Med njimi je bil takrat tudi član društva Drago Gervais, Hrvat, doma iz Opatije in odličen čakavski pesnik, gledališki in filmski igralec. Gervais je bil izredni študent prava v Ljubljani in se je že zgodaj vključil v slovensko družbeno življenje, saj je postal zborovodja študentskega pevskega ansambla. Pesnik je bil sodobnik Srečka Kosvela, saj je bil rojen le mesec dni za njim, 18. aprila Tisti večer je bil za Draga Gervaisa usoden. Zvečer je odšel nekaj pred drugimi kolegi in člani društva spat. Bil pa je mesečnik in tako je v snu splezal skozi okno sobe v prvem nadstropju. Nekaj je moralo zašumeti, kajti Drago se je nenadoma zbudil in presenečen padel v globino. Čeprav je bil rešilni avto kmalu tam, Draga Gervaisa niso mogli rešiti. Končala se je pot izjemnega človeka, pesnika, filmskega in dramskega igralca in intendanta Kazališta na Reki. Hotel Triglav je bil v času odprtja meje z Italijo zelo zaseden. Največkrat se je zgodilo tudi to, da ni bilo mogoče najti proste postelje, kaj šele sobe. Posebno v zimskem času, ko je pri Štorjah burja postregla s tanko skorjico ledu, da avti in avtobusi niso mogli na pot, je dobri stari hotel postregel s solidnim udobjem.. Po obilnih in utrudljivih nakupih v Trstu in okolici je bil hotel, plačljiv z domačo valuto, več kot dobrodošel. Kdo ve koliko zgodb bi nam lahko pripovedovali stari zidovi! Vendar bi rad omenil le še eno. Nekoč, v devetnajstem stoletju je bilo, je v hotel Pri treh kronah prišel nekak indijski maharadža s številnim spremstvom. Bilo je precej služabnikov in lepih deklet. Hotel je druščina skoraj popolnoma zasedla. Iz naših krajev 7

10 Nekaj dni je skupina ostala, dobro jedla, dobro pila in se veselila. Veseli so bili lastniki, ki so si pridno beležili, kaj vse so visokemu gostu in njegovemu spremstvu pripravili in ponudili. Čez nekaj dni jih je čakalo presenečenje: Visoki gost je z večino svojega spremstva odpotoval in naročil svojemu tajniku, da še ostane v hotelu, da vse pripravi za nadaljno bivanje v Sežani in v hotelu, češ da mu je tu zelo všeč. No, tajnik je res še dan ali dva ostal, nakar je tudi njega vzela noč. Hotel niti ni uspel izdati računa, sicer pa ga niti ni mogel. Sežanci so se še nekaj časa muzali na račun bivanja»njegove ekselence«v hotelu. Danes ni ne duha ne sluha o visokih gostih. Pogled na nekoč prestižni hotel je bolj kot ne klavern. Pozna se mu, da nihče več ne skrbi zanj. Kot bi se komu zameril. Pa vendar smo Sežanci in Kraševci, da ne omenjam drugih prebivalcev nekda- njega celotnega avstrijskega cesarstva in nekdanjih prebivalcev skupne države Jugoslavije, v njem preživeli marsikatero lepo in prijetno urico, nekateri pa so v njem našli mir po napornenm dnevu. Besedilo: Pavel Skrinjar Sliki iz knjige Sežana, metropola Krasa Iz naših krajev Obeležili 50. obletnico postavitve ter obnovitve spomenika NOB in spomina na padle vaščane V lanskem letu sem podal pobudo, da v letošnjem letu, ko mineva 50 let od postavitve obeležja NOB, to proslavimo na kulturem in slavnosten način. S pripravljalnim odborom smo se odločili, da to storimo v nedeljo, Domačini vasi Skopo smo skupaj z Združenjem borcev za vrednote NOB iz Sežane in krajevno organizacijo ZB za vrednote NOB iz Dutovelj to prireditev tudi izpeljali, kljub slabemu vremenu. Moja želja, kakor tudi želja še živečih borcev, je bila, da bi se te naše proslave kot slavnostna govornica udeležila ministrica za obrambo RS dr. Ljubica Jelušič. Ministrica se je odzvala našemu povabilu, kljub mnogim službenim obveznostim. Zahvala gre tudi županu občine Sežana Davorinu Terčonu za pozdravni nagovor, Kraški pihalni godbi iz Sežane, moškemu pevskemu zboru Tabor iz Lokve, otrokom iz Skopega pod mentorstvom gospe Dragice Novič ter predsedniku ZB za vrednote NOB Sežana Emilu Škrlju za zahvalne besede in povezovalki programa Majdi Marc. Slavnostna govornica je v svojem govoru poudarila, da so si Kraševci in Primorci dobro zapomnili trpljenje pod fašistično oblastjo že mnogo pred drugo svetovno vojno, vendar se tem pritiskom niso uklonili. Opozorila je, da bi se morali tisti, ki sprožajo vojne, zavedati,»da na koncu bolečina ostane le ljudstvu«. Nastopili so častna straža gardne enote SV, kulturno društvo Triglav iz Kamnika, ki se s svojimi člani udeležuje proslav v partizanskih uniformah in z orožjem iz 2. svetovne vojne, ter prapoščaki različnih organizacij ZB. Prisotni so bili tudi veterani vojne za Slovenijo s predsednikom Janezom Pajerjem in predstavniki policijskega veteranskega društva Sever za Primorsko in Notranjsko s predsednikom Fabjom Steffejem. Proslave sta se udeležila tudi dva častna gosta: Ivan Sušič, ki je pred petdesetimi leti ob odkritju spomenika poveljeval enoti JNA, ki je ob odkritju spomenika držala častno stražo in izstrelila salve, ter Franc Čopi-Borutin, štiriindevetdesetletni Primorec, nosilec spomenice, borec Cankarjevega bataljona in še zadnji živeči borec, ki je bil udeležen v dražgoški bitki. Po končani proslavi smo nadaljevali s pogostitvijo na domačem igrišču in v vaški dvorani. Zabaval nas je ansambel vaščana Andreja Rodice ob domačem vinu in dobrem lovskem golažu, ki ga je pripravil Darko Radišič s svojo ekipo. Najlepša hvala sponzorjem, brez katerih bi težko izpeljali ta projekt. To so: generalni sponzor: Branko Gulič- DEBRIJA d.o.o. ter ostali sponzorji: Občina Sežana, Dušan Seražin-SEEL d.o.o., oblikovalec kamna Vilko Krstan, Silvan Fabčič iz Skopega in Bogdan Kosič iz Krepelj, vaščani in vaščanke VS Skopo, vinogradniki in vinarji Skopega, Dimitrij Živec iz Kopra, semenarna Agrososič Opčine, pekarna KRAS Gorjansko, Varilstvo Benčina iz Dan pri Sežani, LD KRAS Dutovlje, Zavod za gasilsko in reševalno službo Sežana direktor Igor Bole in njegova ekipa. Vsem, ki ste mi kakor koli pomagali to prireditev izpeljati do konca, še posebej Slavku Mržku, Darku Radišiču, Pavlu Tavčarju, Dragici Novič in Živic Nadji Živic hvala vam. 8 Besedilo: Robet Živec Slike: arhiv MORS in Miha Grgič

11 Nova organizacija borcev za vrednote NOB v Štorjah V marcu je bil v prostorih zadružnega doma v Štorjah, na pobudo Združenja borcev za vrednote narodnoosvobodilne borbe Sežana, organiziran ustanovni zbor borcev za vrednote NOB zgornjega Krasa. Zbora sta se poleg dvajsetih članov udeležila tudi predsednik ZZB Sežana Emil Škrl in sekretar Boris Majdič. Pokazalo se je, da se pomena ohranjanja vrednot NOB zaveda veliko ljudi. Zaradi želje po ohranjanju teh in drugih vrednot je v organizacijo vstopilo več novih, predvsem mlajših članov, ki so pripravljeni aktivno delovati. Na zboru je bil sprejet sklep, s katerim se je ustanovila Krajevna organizacije borcev za vrednote NOB Štorje. Krajevna organizacija bo združevala članstvo iz krajevnih skupnostih Štorje, Kazlje, Avber, Vrabče in Štjak. Na zboru smo si zadali precej nalog. Redno se bomo sestajali. Obiskovali ali sodelovali bomo pri organizaciji proslav in obletnic ob obeležjih NOB na našem območju. Nekatere spominske slovesnosti so že utečene. Vsako leto januarja se, denimo, lahko občani v Štorjah udeležimo komemoracije ob obletnici smrti partizana Marjana Štoke iz Proseka. Spominsko svečanost organiziramo člani borčevske organizacije skupaj s KS Štorje in Vseitalijanskim združenjem partizanov ANPI iz Proseka-Kontovela. Prav tako sta tradicionalni junijska svečanost na Velikem Polju v spomin na partizansko herojinjo Mihaelo Škapin-Drino in proslava na Ocinci na Vrheh, ki jo vsako leto avgusta organiziramo ob sežanskem občinskem prazniku v spomin na prihod prve partizanske enote na Kras že leta. Letos bomo posebno pozornost namenili 65. obletnici zmage nad nacifašizmom, osvoboditve Slovenije ter konca druge svetovne vojne. Skrbeli bomo tudi za ohranjanje vrednot NOB in za urejenost obeležij ter spominskih znamenj na območju naše Krajevne organizacije. Kot člani domoljubne organizacije se zavedamo, da so najpomembnejša vrednota naši ljudje, zato smo sprejeli odločitev, da bo naša pozornost namenjena predvsem njim. Ohranjali in krepili bomo stike med živečimi borci in vsemi, ki so preživeli grozote fašizma in druge svetovne morije, ter mlajšimi člani borcev za vrednote NOB. Zagotoviti moramo, da njihove življenjske izkušnje ne bodo utonile v pozabo, temveč da bodo mladim generacijam v spomin in poduk, saj brez NOB in partizanstva ne bi bilo današnje samostojne Slovenije. Meri Hreščak Partizanski pohod Avber Vrhe Tudi v Avberju smo se odločili, da letos organiziramo pohod. Ideja se je porodila skupinici iz Avberja in Ponikev, ki kar redno ob nedeljah odhaja na sprehode po naravi v bližnji in daljni okolici vasi. Ker so bili naši kraji med 2. svetovno vojno vedno povezani s partizani, podobno ali še bolj pa je bilo s kraji oziroma zaselki na drugi strani Raše, smo želeli spomin na te čase vsaj malo obuditi tudi s traso. Pohod je bil načrtovan tako, da je povezal Avber in vasi na drugi strani Raše s pomočjo skritih stez, ki potekajo čez hudourniške grape in jih širša javnost sploh ne pozna. Poleg tega je med NOB večinoma prav po teh stezah potekala kurirska pot med P-3 (pri Pivki), preko P-14 (Sv. Ana nad Podrago) do P-13 (Tomačevica). Kurirska pot je bila zasnovana v letu 1943, veza pa je potekala vsak drugi dan. Javka je bila v gozdu prav med Avberjem in Ponikvami, zanjo je skrbelo pet kurirjev: Skala iz Pivke, Mirko Jelerčič iz Renč, Orel iz Komna, Ivan Jelerčič iz Podrage in Štefan iz Jakovce pri Podragi. Da bi lahko bili kar se da verodostojni in natančni pri interpretaciji medvojnih dogodkov, smo za sodelovanje zaprosili Pokrajinski arhiv v Novi Gorici, kjer so nam pripravili dokumentacijo iz medvojnega obdobja, ki se nanaša na kraje, katere je povezal naš pohod. Za sodelovanje se jim tudi ob tej priložnosti najlepše zahvaljujem. Na»Selu«med Avb-erom in Ponikvami naj bi baje nekaj časa bil tudi štab 9. korpusa, o čemer pa še nismo dobili zanesljivih podatkov. Vsekakor pa je v stari šoli delovala Komanda mesta Sežana, ki so jo Nemci napadli in takrat tudi požgali šolo. Dokumentacija obsega predvsem spomine ljudi na medvojne dogodke, zapisani pa so bili v letih po končani vojni. Tako smo pred začetkom pohoda v Avberju prebrali spomine Srečka Grmeka, ki je bil rojen na Gradnjah in je opisal, kako je potekalo šolanje v Avberju v slovenski partizanski šoli, ki je skoraj neprekinjeno delovala dve šolski leti od 1943 do Na drugi strani, v Stomažu, je več časa bivala minerska četa Kosovelove brigade, spomine na te čase pa je zapisala Marija Gec iz Stomaža; Katarina pa nam je med našim postankom v Stomažu prebrala izsek iz teh vojnih pričevanj. Še opis pohoda: Za datum pohoda smo izbrali , nekoč dan OF, danes dan upora proti okupatorju. To je bil sicer prvi avberski pohod, želeli pa bi, da bi postal tradicionalen. Pohodniki so se v Avberju pričeli zbirati ob devetih, pobirali smo prijave, prodajali majice z znakom pohoda, kape triglavke in titovke, naprodaj pa so bile tudi dišave in izdelki iz sivke. Ob 9:45 je sledil kratek nagovor z opisom pohoda, Katarina pa nam je prebrala, kako je vojne čase v partizanski šoli doživljal Srečko Grmek iz Gradenj. Točno ob desetih smo se pohodniki odpravili na dolgo pot, trasa je bila dolga skoraj 18 kilometrov; vzponov pa se je na celotni trasi nabralo za 520 metrov višinske razlike. Nabralo se nas je kar okrog 150 pohodnikov. Najprej smo hodili iz Avberja preko Nadraše in po strmem spustu preko rebri v Rašo. Nato smo po dolini Raše nadaljevali proti severu skoraj do Rihardovega mlina, tam smo po kamnih prečkali strugo, ki je tam celo imela vodo. Sledil je zelo strm in vroč vzpon med šparglji in martinčki do vasice Ravnje. Tu so nas Iz naših krajev 9

12 čakali vroč čaj, bistra voda iz izvira in tudi kako bolj močno okrepčilo se je našlo. Hojo smo nadaljevali po razgledni planoti med vinogradi do Dolenj. Tam smo se spustili preko grape in nato preko strmega pobočja v idiličen zaselek Pristava. Po razgibanem terenu smo se nato napotili do zaselka Hribi. Tam nas je čakalo pravo presenečenje, saj nam je Zofka pripravila pogostitev s slastnim pecivom, čajem in kavo. To se je kar prileglo pred naslednjim vzponom. V Pristavi je bilo sicer predvideno, da se pohodniki z manj kondicije ločijo in spustijo v dolino Raše, nato pa nazaj v Avber, kar bi jim pot skrajšalo za poldrugo uro. No, skoraj vsi smo pot na- daljevali do razgledne vasice Poljane, ki je bila z nadmorsko višino 490 metrov tudi najvišja točka na naši poti. Od tu smo se spustili ob strugi slikovitega potoka Globoščak do vasi Stomaž. Tam smo doživeli pravi spontan partizanski miting, okrepčali smo se z dobrotami iz nahrbtnika, domačini pa so poskrbeli za tekoče priboljške. Manjkala ni niti harmonika, tako da smo ob borbenih pesmih dobili novih moči za zadnjo tretjino pohoda. Na obronku planote smo si lahko ogledali tudi cerkev Sv. Tomaža, v kateri je še ohranjena freska z originalno letnico Pot na je nato vodila navzdol v sotesko zelo vodnatega potoka Kranjščka, kjer je včasih delovalo kar 6 mlinov. Potok je bil že od nekdaj meja med deželo Primorsko in Kranjsko, odtod tudi njegovo ime. Prav pri vodi nas je vse pretresla podoba ubogega srnjačka, ki je bil zaradi bolezni popolnoma onemogel. Ogledali smo si čudovito naravno sotesko, kjer so brzice, korita, tolmuni in slapovi, ki se prelivajo preko pragov iz lehnjaka. Lepo so vidni tudi še ostanki mlinov, ki so večinoma delovali še vse do druge vojne. Mimo Gorupke smo se nato po dolini Raše napotili do Mahničev, se preko strmega pobočja dvignili spet na Kras in po gozdovih prispeli do vasice Gradnje. Od tu pa smo imeli le še kak kilometer do izhodišča, kjer so nas na kmečkem turizmu»pri Francinovih«v Avberju že čakale slastna jota in klobase. Prvi pohodniki so na cilj prispeli okrog 16. ure, zamudniki s harmoniko vred pa kako uro pozneje. Premotili so jih namreč hrami na Gradnjah, tako da so na prizorišče strumno prikorakali s pesmijo in zastavo z zvezdo na čelu kolone. Vreme je bilo na naši strani, bilo je oblačno in ne prevroče za hojo po strmih prisojnih klancih. Pohod je za prvič res zelo lepo uspel, tako da smo že polni načrtov za naslednje leto. Verjetno bomo naslednji pohod malo skrajšali, na pot pa bomo predvidoma šli v nasprotno smer, torej iz Avberja na Gradnje, nato proti Stomažu in se že iz Pristave napotili nazaj v Avber. Besedilo in sliki: Edi Fabjan Iz naših krajev 2. prvomajski vrhovski piknik Prvi maj postaja praznik za vse Vrhovce, saj smo se letos že drugič zbrali, da bi se skupaj poveselili in uživali, lani na Nanosu, letos pa smo se zbrali bližje, na območju»male Švice«na Šalovcah pod Terom v bližini Velikega Polja. Piknik je organiziralo Razvojno društvo Vrhe, glavni ''šef'' pa je bil Matjaž Ozbič, ki se je organizacijsko zelo potrudil in izkazal (bravo Matjaž, še tako naprej!). Seveda ne smemo pozabiti tudi drugih sodelavcev, ki so pomagali pri pripravah, saj ob odlični hrani, glasbi in zabavi ni manjkalo nič. Imeli smo tudi pravi nogometni turnir med ekipami iz Velikega Polja, Vrabč, Griž, Razgurov in Jakovc. Turnir je bil zelo zanimiv, saj je bil poln atraktivnih padcev in nogometnih potez. Prepričljivo je zmagala ekipa iz Jakovc, ki ni doživela nobenega poraza. Najstarejši igralec turnirja je bil Zmago Novak iz ekipe Razguri, ki je s svojo odlično igro pokazal svojo dobro telesno pripravljenost, najmlajši pa je bil Nik Vitez iz ekipe Veliko Polje. Letos nam je bilo vreme naklonjeno, zato so se nekateri udeleženci odpravili na bližnji Ter, drugi s(m)o poležavali na soncu, nekateri moški (in fantje) so se potili na igrišču, spet drugi so sedeli ob mizah v senci in opazovali dogajanje. Zbralo se nas je okoli 130 Vrhovcev, od tega kar 30 otrok, za njihovo zabavo so poskrbeli organizatorji in starši. Piknik je odlično uspel (za kar lahko še enkrat pohvalimo organizatorje) in upamo, da bo tako dobro uspel tudi drugo leto ter da se ga bo udeležilo še več Vrhovcev. Besedilo in slike: Ana Novak 10 Igra, polna padcev Tribune so bile skoraj polne Vsi so potrpežljivo v vrsti čakali na hrano

13 6. mesto pionirjev na državnem tekmovanju zaokrožilo zlati niz štjaške gasilske mladine V soboto, so se pionirji in mladinci PGD Štjak, z veliko podporo navijačev, udeležili državnega mladinskega gasilskega tekmovanja za memorial Matevža Haceta v Lipovcih pri Beltincih. Na tekmovanju je sodelovalo okrog 1500 mladih gasilcev (182 tekmovalnih enot) iz vse Slovenije, ki so tekmovali v štirih kategorijah (pionirke, pionirji, mladinke in mladinci). Znanje, sreča in bučna podpora naših navijačev je bila dober recept za največji uspeh našega društva na državnih gasilskih tekmovanjih. Pionirji PGD Štjak so osvojili odlično 6. mesto med 49 tekmovalnimi enotami (zmagali so pionirji iz PGD Andraž nad Polzelo). Mladinci pa so osvojili 35. mesto med 50 tekmovalnimi enotami (zmagali so mladinci PGD Pameče-Troblje). PGD Štjak je najmanjše med osmimi društvi v Kraški gasilski zvezi in ima v svojih vrstah le 25 mladih gasilcev od 7-16 let, ki so pod vodstvom svojih mentorjev in izjemne podpore vseh članov društva ter prebivalcev KS Štjak domala nepremagljivi na občinskih in regijskih tekmovanjih tako v kategoriji pionirjev kot mladincev. Neizmerna volja mladih članov je ključna za največji uspeh društva na državnem tekmovanju in zaključuje niz trdega dela pre- Pionirji PGD Štjak so v Lipovcih na državnem mladinskem gasilskem tekmovanju za Memorial Matevža Haceta osvojili 6. mesto teklih let na področju usposabljanja gasilcev za prihodnje generacije. Pomanjkanje primernih prostorov (tekmovalne enote morajo zaradi pomanjkanja primernih terenov vaditi po prilagojenem programu) in pomanjkanje opreme (društvo razpolaga le z eno tekmovanju primerno vedrovko za pionirje (na ekipo pa bi potrebovali tri) in si mora za regijska in državna tekmovanja opremo sposojati pri sosednjih društvih) nedvomno povečujeta dosežen uspeh. Mladi člani PGD Štjak so zgled društva in kraja, od koder prihajajo, saj vsako leto sproti dokazujejo, da za uspeh niso ključni le izjemni pogoji in vrhunska oprema, temveč cilj, ki ga želimo doseči, ter ljudje, ki nas do njega pripeljejo. Besedilo: Elena Funa Slika: Stojan Benčina Letna skupščina tajnic na Krasu V mesecu marcu smo se članice Kluba tajnic in poslovnih sekretarjev Krasa in Notranjske zbrale na letni skupščini. Tokratna gostiteljica je bila Orjana Gombač iz Sežane, zato je prostore za skupščino izbrala kar v podjetju Vinakras Sežana. Pozdravu predsednice Irene Zadelj je sledil glasbeni nastop gojenca Glasbene šole iz Sežane. Pregledale smo delo kluba v letu 2009 in ugotovile, da je bilo pestro. Redno smo se srečevale enkrat mesečno, srečanja so bila obogatena z različnimi vsebinami in predavanji: zelišča, dejavniki tveganja, zdravstvena tema (merjenje krvnega tlaka in sladkorja) Udeležile smo se vseh aktivnosti, ki jih je organizirala Zveza klubov tajnic in poslovnih sekretarjev Slovenije. Pohvalimo se lahko tudi z organizacijo pohoda na Snežnik, katerega so se udeležile tudi članice klubov iz severne Primorske, Trebnjega, Novega Mesta, Maribora Po povratku s Snežnika smo imele prijeten zaključek s piknikom na Mašunu. Prepričane smo, da je pohod vsem udeleženkam ostal v lepem spominu. Po uradnem delu skupščine smo se prepustile Petru Boršiču, podžupanu Občine Hrpelje-Kozina, zaposlenemu na Vinakrasu Sežana. Popeljal nas je po podjetju in nam predstavil tehnološki proces pridelave vina. Ob prijetnem druženju in klepetu nam je petkov večer prehitro minil. Beseda je tekla o naslednjem srečanju, ki bo na materinski dan. Takrat bomo prisluhnili predavanju o ličenju. Besedilo: Marija Doles Slika: Anita Boštjančič Iz naših krajev 11

14 Iz naših krajev 12 Ta čudoviti Repentaborski dan Za Vaško skupnost Voglje, kot tudi za vse ostale Repentaborce, je bila sobota 8. maja resnično nekaj posebnega in svečanega. Proslavili oziroma obeležili so kar dva dogodka: obnovitev kala nad Vogljami (kal Na hribe) in 65. obletnico konca druge svetovne vojne. Omenjeno slavje so s svojo prisotnostjo počastili tudi nekateri gostje: župan občine Sežana Davorin Terčon, ki je zbrane tudi nagovoril, ter predstavniki občine Repentabor. Program, ki ga je vodil Danilo Ravbar, so sooblikovali kar trije zbori: Moška pevska skupina Kraški dom iz Repna, Mešani pevski zbor Sežana in združeni mešani pevski zbor Repentabor. Obnovo kala Na hribe, v organizaciji vaške skupnosti Voglje in Razvojnega združenja Repentabor, je v svojem govoru predstavil predsednik vaške skupnosti Ljubo Vidmar. Da je kal spet dobil nekdanjo podobo, je bilo potrebnih kar sedem delovnih akcij (robut), to pomeni več kot 500 ur prostovoljnega dela krajanov. Z deli so začeli oktobra Obnovitev je bila pretežno sofinancirana iz sredstev Občine Sežana, del pa je prispeval tudi Zavod za gozdove. Idejno zasnovo in predlog izvedbe prenove kala je brezplačno prispevala gospa Irena Kodele Krašna. Pri izvedbi so pomagali tudi številni drugi donatorji. Vrednost obnovljenega kala znaša približno 7000 Evrov. Idiličen prostor nad vasjo bo omogočal domačinom tudi prirejanje različnih prireditev na prostem. Očiščena okolica kala Z vse večjo ozaveščenostjo se je tudi v Vrhovljah pojavila želja po obnavljanju zapuščine naših prednikov. Tako se je skupina vaščanov in vaščank v sodelovanju z Razvojnim združenjem Repentabor Prireditev ob prenovljenem kalu Tega dne se je domači zbor, skupaj z gostujočima zboroma, že četrtič odzval pobudi Zveze pevskih zborov Primorske, da v svojih domačih krajih proslavijo konec preganjanja slovenske besede in pesmi na Primorskem, ki poteka pod naslovom»primorska poje svobodi«. Obdobje fašizma in druga svetovna vojna je žal prinesla veliko gorja, pa tudi veliko žrtev. Cena svobode je bila za majhno repentaborsko skupnost zelo visoka, krivična pa je bila tudi njena delitev, ki jo je prinesla novo nastala meja po koncu vojne. odločila očistiti okolico T' vječega kala, ki se nahaja jugozahodno od vasi v kraški vrtači. Okolica je pred desetletji zaradi odmaknjenosti postala priložnostno odlagališče odpadkov. V preteklih časih pa Kulturna prireditev se je zaključila s skupnim nastopom vseh treh zborov. Simbolično otvoritev kala sta opravila sežanski župan in predsednik vaške skupnosti ter predala kalu njegove nove stanovalce žabe seveda. Prijetno druženje, ob lovskem golažu in dobri domači kapljici, se je nadaljevalo v zadružnem domu v Dolu pri Vogljah, kjer so si obiskovalci prireditve lahko ogledali tudi razstavo fotografij o obnovi kala. Besedilo in slika: Danilo Ravbar je imel kal bistveno pomembnejšo vlogo, saj je služil za napajanje živine, zalivanje pridelkov na bližnjih poljih, gašenje apna v okoliških apnicah, baje so v njem celo lovili ribe, poleti so se vaški otroci v njem učili plavati, pozimi pa so se drsali. Kljub zaraščenosti in krami v okolici je kal ohranil privlačnost s svojo lego in velikostjo. V prvi delovni akciji pomladi 2009 so vaščani in člani Razvojnega združenja Repentabor očistil pot in rastje v okolici kala ter odstranili večje kosovne odpadke. 19. aprila letos pa se je približno 30 prostovoljcev v sklopu akcije»očistimo Slovenijo«spopadlo še z ostalimi odpadki. Skupaj jih je bilo zbranih in odpeljanih približno 25 kubičnih metrov. Okolica kala je tako bistveno bolj urejena, čeprav bo potrebno za končni rezultat opraviti še nakaj dela. Želja vaščanov je, da bi bil kal ne samo napajališče za divjad, ampak tudi urejena točka sprehajalcev. Besedilo: Sonja Krivec Slika: Ljubo Sever

15 Že šesto leto dan odprtih borjačev v Pliskovici Tudi letos so v Pliskovici pometli svoje borjače, očistili vas in na prtone obesili drenove metle, ki so vabila obiskovalce. Gostoljubja pa tudi letos ni manjkalo v tej kraški vasici, kjer so že šesto leto zapored na stežaj odprli vrata številnim obiskovalcem na tradicionalni prireditvi, ki so jo poimenovali Dan odprtih borjačev. Tudi letos sta jo zadnjo soboto v aprilu organizirala nadvse dejavno Razvojno društvo Pliska in Mladinski hotel Pliskovica ob sodelovanju sežanske Občine. Naštetli so več kot tisoč obiskovalcev iz raznih krajev Slovenije, pa tudi od drugod, ki so se zanimali za številne znamenitosti.»ta dan predstavimo življenje Kraševca, svoja obrtniška znanja ter izdelke, obiskovalce pa povabimo na pokušino domačega vina. Niso odprti le naši borjači, odprte so tudi kleti, ki si jih je mogoče ogledati in seveda pokušati naš teran, na katerega smo ponosni. Vaški vinarji so tudi vključeni v kraško vinsko cesto. Opažamo, da se obiskovalci ponovno vračajo v naš kraj in da se izboljšuje vinska kultura. Tudi naših sedem vinarjev, ki je vključenih v to prireditev in so člani kraške vinske ceste, ima kvalitetna vina,«je poudarila predsednica RD Pliska Ivica Žerjal. Poskrbeli so za bogato ponudbo, v kateri je sodelovalo sedem vinarjev (Lovretovi, Vrabči, Jephovi, Županovi, pr Vilkoti, Kovačevi in Bndljevi), kamnosek Jernej Bortolato, čebelarka Irma Petelin, turistična kmetija Petelin Durcik in mladinski hotel. Obiskovalce so popeljali na voden ogled vasi, po Pliskini učni poti in na sprehod do bližnjega kala Mlačna. Tudi pod Evropskim latnikom prijateljstva, kjer so se odpravili na oglede krajevnih znamenitosti, se je marsikaj dogajalo, med drugim se je predstavilo tudi Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije, ki ima v Pliskovici svojo pisarno. Domači kamnosek Jernej Bortolato (Tmškov) je predstavil kamnoseško obrt in zgodovino kamnoseštva na Krasu. Za svoje izdelke je prejel številna priznanja, sodeluje pa tudi na raznih razstavah in pripravlja kamnoseške delavnice. Ljubitelji čebelarstva so na dveh delavnicah prisluhnili o čebelah, medu in čebelarstvu Irme Petelin (na Pocirjah), ki se s čebelarstvom ukvarja od leta 1994, ko je pričela z desetimi družinami. Za čebelarstvo se je odločila zaradi ljubezni do čebel, zaradi razvedrila in hobija pa ji je čebelarstvo postalo tudi poklic, v katerem je zadovoljna. Tokrat je obiskovalce postregla z medenimi izdelki in sadjem z medom in medenim likerjem. Pri Kovačevih je obiskovalcem Drago Širca prikazal hišni etnološki muzej, sin Marko pa mini živilski vrt, nad katerim so bili navdušeni še posebej najmlajši. Na kmečkem turizmu Petelin-Durcik, ki so ga odprli pred šestimi leti, so obiskovalce postregli z narezkom iz pršuta in sira, z joto iz repe in zelja, njoki z golažem ter seveda kraškimi kuhanimi štruklji in jabolčnim pecivom. Na svoji domačiji se je z razstavo lesenih izdelkov predstavil tudi mladi Simon Metlikovec. V mladinskem hotelu so se s pestrimi in bogatimi razstavami predstavili akademska slikarka Nuša Lederer, Leon Pangos z lesenimi skulpturami, slikarka Živa Dolenc in avtorica gobelinov Darja Aročna. Članice KD Sokol iz Nabrežine so prikazale tkanje tkanin, vezenje in slikanje na tkanine ter izdelavo blazin z zelišči. Društvo Planta pod vodstvom Aleksandre Pelicon pa je gurmane razvajalo z zanimivimi in okusnimi špargljevimi jedmi. Vsako leto nas v Pliskovici pričakajo odprti borjači in tako bo tudi prihodnje leto, ko načrtujejo še marsikatero novost na prireditvi, ki se je dodobra priljubila obiskovalcem. Besedilo in slike: Olga Knez Iz naših krajev 13

16 Poletje Pr' Slamčevih 2010 Mladinski hotel Pliskovica Že kar tradicionalni poletni festivalček, preplet glasbe in gledaliških komedij, z dobro mero ustvarjalnosti ter smeha, bo tudi letos v juliju in avgustu v Mladinskem hotelu v Pliskovici. Medse smo etno-folk skupin, temveč tudi poletno sproščujoče gledališke komedije, ki nas bodo od srca nasmejale. Poletje je čas kreativnosti, čas uživanja na odprtem in brezskrbnega posedanja, ravno zato smo pripravili prijetne delavnice, katerih rdeča nit je kulturna dediščina našega prostora. Tako bomo organizirali kamnoseško delavnico, ki jo bo vodil vaši kamnosek Jernej Bortolato, kuharske delavnice, ki povabili slovenske glasbene izvajalce, ki nas bodo popeljali čez Balkan do Rusije in še dlje. Poletne večere pa ne bodo polnili le tradicionalni zvoki in petje jih bo vodila Sandra Pelicon, kiparsko-lesarsko delavnico bo vodil Dušan Gerlica, izdelovanje cvetnih esenc z Evo Humar Faganel, delavnico o zasaditvi kraškega vrta z Borutom Benedejčičem, dve likovni delavnici z Nušo Lederer ter plesno delavnico z Martino Grmek. Vsak torek in sredo v juliju in avgustu bomo organizirali tudi otroške delavnice z naslovom Poletne vragolije na krilih domišljije. V okviru delavnic, od 8. do 13. ure, bomo otroke skozi zabavne igre popeljali v svet pravljičnih junakov, aktivnih iger ter kreativnega ustvarjanja. Da vam poleti ne bo dolgčas, se nam otroci torej pridružite na Vesoljski zabavi, V svetu lutk, Indijanski vasi, Deželi čarovnije, Pod vročim afriškim soncem, v Gusarski avanturi, Pastirčkovem potepu po Pliskini poti ter na Kreativnih dnevih. Otroške delavnice bomo zaključili z lutkovno predstavo ter razstavo izdelkov in fotografij, nastalih na delavnicah. Program Poletja pr' Slamčevih najdete na Ne odlašajte s prijavami na delavnice, saj je število mest omejeno. Besedilo: Ekipa Mladinskega hotela Pliskovica Slike: arhiv MC Pliskovica Iz naših krajev 14 Letos že 40. Praznik terana in pršuta 1. Začetki Praznika terana in pršuta segajo v leto Kdo so bili takratni pobudniki in s kakšnim namenom je praznik nastal? Res je, od prvega praznika je minilo že 40 let. Ideja o pripravi praznika je nastala na pobudo zaposlenih v tedanji kmetijski zadrugi Kras Sežana, predvsem sta bila to dr. Stanko Renčelj in Albin Miklavec. Pobudi so se pridružili tudi kraški vinogradniki. Sprva je bil namen praznika predvsem v druženju vinogradnikov in vinarjev, ki je temeljilo na posvetovanju in izmenjavi izkušenj glede pridelave vina in nato malo zabave ob teranu in pršutu. 2. PTP predstavlja za Dutovlje nekakšen razpoznavni znak. Kaj pravzaprav pomeni ta prireditev za naš prostor? Praznik terana in pršuta je zanesljivo osrednja prireditev na Krasu, ki v zadnjih letih privabi na tisoče obiskovalcev iz celotne Slovenije in sosednje Italije. Vsako leto Kraševci in obiskovalci nestrpno čakamo poletje in čas Praznika terana in pršuta. Od vsega začetka je organiziran v Dutovljah, razen nekaj let v Tupelčah in Kobjeglavi. Za take prireditve imamo edinstven prostor, v katerega je bilo vloženega veliko truda in prostovoljnih ur krajanov KS Dutovlje. Dutovlje je nekakšno osrčje Krasa oziroma, bolje rečeno, središče vinorodne pokrajine z veliko trtami, kjer je tudi kar nekaj prepoznavnih pridelovalcev vina, predvsem terana. Menim, da je praznik odlična promocija, ne samo za Dutovlje, pač pa tudi občino Sežana in celoten Kras let tradicije Ali se je skozi različna obdobja koncept praznika spreminjal? To je nekaj normalnega, da se podoba in koncept tako tradicionalne prireditve spreminja, in upam si trditi, na bolje. Od začetka, ko je Praznik še organizirala Kmetijska zadruga in nato organizacijo

17 prevzela Krajevna skupnost Dutovlje, se je zvrstilo kar nekaj organizatorjev. V zadnjih letih se je Občina odločila, da izvajalca prireditve izbere na osnovi razpisa in ga tako obveže, da k sodelovanju poleg vinarjev in pršutarjev pritegne tudi širok krog ostalih ponudnikov kraških dobrot ter značilnih pridelkov in izdelkov. Da je praznik tak, kot je danes, ima veliko zaslug Občina Sežana s svojim finančnim vložkom. Zanimivo je, da je bila prva povorka (leta 1972) namenjena predstavitvi kmetijskih strojev, ki so se uporabljali v vinogradništvu. Kasneje pa so povorko pričeli usmerjati v predstavitev kmečkih voz z obveznim prikazom kraške tematike, kar se je ohranilo vse do danes. Ta dogodek, poleg ponudbe in predstavitve kraških kulinaričnih posebnosti, dokazuje, da je zakladnica kraške tradicije izredno bogata in v okviru praznika še vedno privabi največ obiskovalcev. 4. Koliko let že sodelujete pri organizaciji PTP? V 40-ih letih so izvedbo praznika prevzeli različni organizatorji. Sam sem prvič sodeloval leta 1972 kot član glasbene skupine Venera. Spomnim se, da je bila takrat prireditev organizirana še v dolini pri današnjem Socialno-varstvenem zavodu Dutovlje. Z aktivnim organiziranjem prireditve pa sem se začel ukvarjati že od leta 1990, sicer pa sem bil organizator prireditve kar petnajstkrat. In tudi v tistih letih, ko nisem bil uradni izvajalec, sem z organizatorji aktivno sodeloval. 5. Na kakšen način pritegnete na praznik vsako leto več obiskovalcev? Z zelo pestro kulinarično in programsko ponudbo, ki naj bi bila iz leta v leto bogatejša. Poleg bogatega kulturno-zabavnega programa vsako leto obiskovalcem ponudimo kulinarične posebnosti Krasa (štruklje, joto, teranov toč, izdelke iz medu, brinjevec in drugo). V zadnjih letih posebej poudarjamo ponudbo najbolje ocenjenim vzorcev terana, degustacijo vin pridelovalcev terana, ki so združeni v Konzorcij in ponudbo pršuta z oznako»kraški pršut«. To je tudi bistvo praznika. Glavna dogodka prireditve, poleg razstave, kraških iger, kolesarjenja, pohoda, tekmovanja v ročnem rezanju pršuta, sejma kraških dobrot, sta»izbor kraljice terana«in»povorka kraških kmečkih vozov«. 6. Organizacija prireditve se je zaradi obsežnosti pa tudi vse večjih upravnih zahtev zagotovo spremenila. Nedvomno se je organizacija prireditve od začetka dodobra spremenila. Izvedba tako obsežne prireditve terja od izvajalca veliko napora, iznajdljivosti in, ne nazadnje, tudi veliko odgovornost. Vse večjo pozornost je potrebno nameniti varnosti obiskovalcev, prometni in požarni varnosti ter zagotavljanju zdravstvene pomoči, pa tudi higienskim predpisom, čiščenju prireditvenega prostora in ostalim zahtevam. Poleg tega morajo tudi vsi sodelujoči, kot so: gostinci, vinogradniki in drugi ponudniki, izpolnjevati predpisane pogoje. K izvedbi pestrejše in programsko bogatejše prireditve pa vsako leto, poleg Občine Sežana, veliko pripomorejo različni sponzorji in donatorji. V zadnjih letih se je pokazalo, da brez pomoči KS Dutovlje, Turističnega društva Kras in ostalih društev ni možno organizirati prireditve na tako kakovostni ravni, kot je danes. 7. Kdaj se bo letos začelo praznovanje in kakšne prireditve pripravljate? Kljub neugodnim gospodarskim razmeram se bomo organizatorji tudi letos potrudili in dali 40. obletnici PTP poseben čar. Začetek praznika bosta v petek, 6. avgusta 2010, zaznamovala odprtje prenovljene Bunčetove domačije in postavitev zlatega Pepinega kraškega vrta. Praznovanje se bo nadaljevalo v soboto s prireditvijo Jazz, teran in pršut, v nedeljo pa bomo v Pliskovici izbrali novo kraljico terana. Osrednji praznični konec tedna (13. do 15. avgusta) bo v glavnem potekal na prireditvenem prostoru v Dutovljah. Petkov večer bo zaznamoval Rock na Krasu, sobotni in nedeljski pa razstava kolesarjenje, pohod, degustacija vin, tekmovanje v ročnem rezanju pršuta, kraške igre in povorka kmečkih voz. Z vinogradniki se dogovarjamo, da bi v vaseh KS Dutovlje imeli v dneh praznika»odprte domačije«. Torej za vsakogar nekaj, poudarili pa bomo posebnosti, ki jih ponujata Kras in kraški človek. Z Brankom Možetom sem se pogovarjala Petra Arko Kovačič Slike: osebni arhiv Branka Možeta Iz naših krajev 15

18 Odkritje doprsnega kipa Srečka Kosovela V petek, 28. maja 2010, sta župan Občine Sežana Davorin Terčon in pesnik Aleksander Peršolja pred stavbo Ljudske univerze v Sežani odkrila bronasti doprsni kip Srečka Kosovela, delo Mirsada Begića. Tako je na mestu, torej pred Srečkovo rojstno hišo, kjer je nekoč stal kamniti pesnikov kip, ki so ga zaradi hitrega propadanja istrskega kamna, iz katerega je izklesan, preselili v Kosovelov dom, končno spet na ogled podoba velikega kraškega pesnika. Prireditev, ki sta jo pripravila KD Vilenica in Literarno društvo Zlati čoln Sežana, ki sta na pobudo Aleksandra Peršolje pred dobrim letom začela z akcijo za postavitev spomenika in zbiranja prostovoljnih prispevkov zanj, vodila pa jo je Ana Godnik, se je pričela ob Zapel je MPZ KD Tabor Lokev, po nagovoru župana Občine Sežana Davorina Terčona pa so Srečkove pesmi brali Vladimir Mljač, Aleksander Peršolja, David Terčon, Magdalena Svetina Terčon, Maja Razboršek, Bert Pribac, Ana Jev- Župan Občine Sežana Davorin Terčon, kipar Mirsad Begič in pesnik ter pobudnik postavitve kipa Aleksander Peršolja (z leve) takoj po odkritju bronastega doprsnega kipa Srečku Kosovelu nikar in Iztok Osojnik. Slednja sta tudi predstavila novo knjigo Srečkove poezije Look back, look ahead, ki je dvojezično, torej v slovenščini in angleščini, izšla pri založbi Ugly Duckling Prese v New Yorku; prevode sta prispevali Ana Jevnikar in Barbara Siegel Carlson. Finančna sredstva za postavitev spomenika so prispevali Občina Sežana, Ministrstvo RS za kulturo in štirideset posameznikov s prostovoljnimi prispevki, z materialom in delom pa sta pomagala Marmor Sežana in Kraški zidar Sežana. Kosovelov večer V obnovljenem kulturnem domu v Tomaju se je tudi letos v maju odvijal tradicionalen Kosovelov večer, ki sodi v okvir Festivala prijateljstva, ki ga organizirajo društva iz Slovenije in Italije. Na predvečer obletnice smrti Kraškega poeta Srečka Kosovela so se to sredo (26. maja) predstavili otroci osnovne šole iz Dutovelj in iz Šempolaja. S plesnimi, glasbenimi in recitacijskimi točkami so se predstavili otroška in mladinska pevska skupina Vigred pod mentorstvom Aljoše Saksida in Nicole Starc, Osnovna šola Stanka Gruden Šempolaj ter tomajska podružnična šola, v kateri je živel tudi Kosovel. S prisrčnim programom so se mladi Besedilo: Izak Štok Sliki: Bogdan Macarol Kultura 16 predstavili pred tednom dni v Štalci v Šempolaju. Tradicionalna druženja kulturnih društev in osnovnih šol iz Slovenije in Italije krepijo odnose in tkejo nove vezi, kajti vsi ob nekdanji meji z veseljem prebiramo Kosovelovo poezijo. Vsem nastopajočim se je za prijeten večer zahvalil predsednik tomajskega kulturnega društva Rudolf Vran. Festival prijateljstva poteka že sedmo leto, dodaja Ivica Žerjal, predsednica RD Pliska iz Pliskovice, ki je eden pomembnih partnerjev Festivala prijateljstva.. Besedilo in sliki: Olga Knez

19 Ob 85-letnici Cirila Zlobca Kdo na Krasu ne pozna Cirila Zlobca? Slovenskega pesnika, politika, prevajalca in sijajnega govornika s številnih proslav, ki se tako rad vrača v rodno vas Ponikve, kjer stoji hiša očetova, kot jo sam imenuje. V njej se je rodil 4. julija 1925 v številni kmečki družini. Ponikve, srečna, draga vas domača Brez šole, cerkve, brez gostilne, s cesto, ki gre od zmerom mimo, mrk sveta, pozabljen kraj, vendar prestolno mesto na zemljevidu mojega srca. A sem zapustil ga, zdaj neprestano se brez vrnitve vračam, zdaj oba, in zmerom bolj jaz s tabo kot ti z mano, se vračava: zdaj ti si tu doma. Vem, ženska, ki je ženska iz navdiha, ustvari dom, kjerkoli se ustavi, ko stopi vanj, v njem vse v ljubezni diha. Kot ploden, neusahljiv izvir v puščavi si ti v moj mrtvi dom zažuborela, vse zime bo oaza zelenela. Šolo je obiskoval v Gorici in v Kopru, bil izključen, ker je pisal slovenske pesmi, in se, rosni mladenič, v času druge svetovne vojne vključil v odporniško gibanje. Že takrat je objavljal pesmi v partizanskem tisku. V Ljubljani je leta diplomiral na slavistiki. Po vojni je objavljal v skoraj vseh slovenskih revijah. Bil je urednik številnih revij in je opravljal številne funkcije. V pesmih se Ciril Zlobec z izredno pesniško močjo oklepa ljubezni kot največje vrednote v življenju. Večer Vse poti so se skrajšale, začenjajo se in končajo na hišnem pragu. Svet se je zožil v ta mali krog svetlobe, ki ga je ustvarila prižgana svetilka. Postelja je zadehtela z vonjem po zeleni travi in žena je kot zemlja, ki čaka dežjà, da ugasi njeno žejo. Ljubezen se najlepše izpove prav s poezijo. Prepletata se in skupaj tvorita smisel življenja, bivanja, snovanja. Kaj zato, če se našemu bivanju in snovanju večkrat pridruži dvom, celo obup, vendar je ljubezenska izpoved močnejša. Saj ljubezen premaga vse ovire. Kraška žilavost je posebna vrlina, ki je Kraševcem zagotovila obstoj in jo lahko občudujemo tudi pri pesniku Cirilu Zlobcu, ki v svoji mehki besedi pove tudi tisto, kar gre človeku včasih težko z jezika. In prav v obrambi jezika, kulture in sploh človeka iz malega naroda je pesnik postal politik ter borec za ta mali narod pa za sožitje med ljudmi. Poleg lastnega ustvarjanja se je pesnik lotil tudi prevajanja v italijanski, hrvaški in srbski jezik. Njegova dela so prevedena v številne tuje jezike. (Nekaj naslovov njegovih del: Pesmi štirih, Pobeglo otroštvo, Ljubezen, Najina oaza, Pesmi jeze in ljubezni, Čudovita pustolovščina, Dve žgoči sonci, Vračanje na Kras, Kras, Beseda, Glas, Nove pesmi, Moja kratka večnost, Moška leta našega otroštva, Moj brat svetnik, Poezija in politika, Slovenska samobitnost in pisatelj, Priznam,rekel sem, Lepo je biti Slovenec, ni pa lahko, Ljubezen dvoedina, Stopnice k tebi, Skoraj himna, Ti-jazmidva). Ciril Zlobec je dobitnik mnogih priznanj in nagrad tako doma kot tudi v tujini. Cirilu Zlobcu, ki je tudi častni občan občine Sežana, iskreno čestitamo ob njegovem visokem jubileju. Znenada so mi vsa imena pokazala hrbet. Dobra, pametna, zgovorna so me zapustila. Zdaj z odrezano besedo v grlu, komaj z upanjem na gol človeški glas, kričim vase, prisluškujem si, a se ne slišim, v lastnem nemem kriku kot zalučan kamen, ki otroški radovednosti in strahu meri dolgo padanje v neslišno brezno, padam vase brez imena. Kdo sem? Pavel Skrinjar Ob 430-letnici Kobilarne Lipica tudi 30-letnica literarne Vilenice Bilo je res pred tridesetimi leti, ko se je sežanska Kulturna skupnost odločila, da pomemben jubilej 400-letnico ustanovitve kobilarne Lipica počasti s primernim kulurnim dogodkom. Razmišljali so že leto dni prej in iskali nekaj, kar bi bilo za Sežano in Kras, pa tudi za ostale obiskovalce naše občine, sprejemljivo in dovolj privlačno. V tistem letu smo s pomočjo Jolke Milič nevezali stike s človekom, ki je bil v italijanskem okolju, pa tudi v svetu, poznan kot pesnik, publicist in borec za človekove pravice Danilom Dolcijem, rojenim v Sežani materi Slovenki Meli Kontelj in očetu Italijanu Enricu Dolciju. Dolci je z Večer poezije v Vilenici leta Od leve proti desni: Danilo Dolci, Ciril Zlobec, Marko Kravos in Aleksander Peršolja. Kultura 17

20 veseljem pišel v Sežano in bil nad Krasom navdušen. Še bi prišel, je dejal, in tako se nam je porodila zamisel, da bi priredili kulturni večer, pravzaprav večer poezije. Pa ne v kakšni stari sežanski dvorani, pač pa v veliki naravni dvorani jame Vilenica. Ob pogledu nanjo je Danilo Dolci takoj dal vedeti, da je to prava priložnost, da se primerno predstavita tako literatura in z njo umetnost, kot tudi narava in z njo Kras. Beseda je dala besedo, pobudo sta podprla najprej Marjan Suša in Pavel Skrinjar, tedanja tajnik in predsednik občinske Kuturne skupnosti in nato še občinsko vodstvo. Nastopajoči? Nič lažjega. Dva pesnika in publicista, rojena v Sežani: Jolka Milič in Danilo Dolci; dva pesnika in publicista iz sežanske občine: Ciril Zlobec in Aleksander Peršolja ter dva zamejska Slovenca-pesnika: Miran Košuta in Marko Kravos. Tako Jolka Milič kot Miran Košuta sta svojo prisotnost kot nastopajoča odpovedala in ostala je imenovana četverica, ki pa je imela tudi mednarodno težo in sploh kulturno moč. Prireditev je uspela, še več, bila je deležna posebne pozornosti in čez nekaj let postala, po zaslugi takratnega nastopajočega pesnika Aleksandra Peršolje, pomembno literarno druženje nagrada Vilenice. Dvorana v jami Vilenici je nabito polna. V sredini sedita Tončka Kosovel, sestra pesnika Srečka in družinska prijateljica Vida Štolfa. Ob jubileju mednarodne otroške literarne nagrade Mlada Vilenica Pa se je zgodilo! 22. maja 2010 je mednarodna otroška literarna nagrada Mlada Vilenica praznovala 10. rojstni dan. Festival, ki je nastal kot zamisel Aleksandra Peršolje, je povezal mlade ustvarjalce tako iz Slovenije kot iz tujine. Letošnja prireditev v Kosovelovem domu je bila še posebej slovesna. V jubilejnem letu sta organizatorja prireditve, KD Vilenica in JSKD območna izpostava Sežana, izdala dve publikaciji: zbornik pesmi vseh udeležencev in samostojno zbirko vseh v desetih letih nagrajenih pesmi v slovenskem in angleškem jeziku z naslovom Mavrica Mlade Vilenice/The rainbow of young vilenica. Obe publika- Besedilo: Pavel Skrinjar Sliki: Marjo Pogačnik Zadovoljstvo po podelitvi kristalnih peres 10. Mlade Vilenice (z leve): predsednik KD Vilenica Vladimir Mljač, Lidija Magdevska, Rok Muhič, Nina Rozman in Magdalena Svetina Terčon. Kultura 18 Mladi pesniki so doživeto, nekateri tudi ob pomoči Ane Godnik, prebirali svoje pesmi ciji je uredil David Terčon. Letos so prvič podelili tri kristalna peresa, ki jih je nagrajencem izročil predsednik KD Vilenica Vladimir Mljač. Najboljše pesmi je izbrala komisija v sestavi Maja Razboršek (predsednica) in Aleksander Peršolja (član). V kategoriji od 7 do 10 let je pero prejela Nina Rozman, učenka 3. razreda OŠ Mirna Peč, za pesem z naslovom Gore. V kategoriji od 11 do 13 let je pero prejel Rok Muhič, učenec 6. razreda OŠ Miroslava Vilharja iz Postojne, za pesem z naslovom Nova pesem. V kategoriji od 14 do 15 let je pero prejela Lidija Magdevska, učenka 9. razreda OŠ Poljane iz Ljubljane, za pesem z naslovom Tebi! V zborniku so objavljene pesmi 254 avtorjev (48 kategorija od 7 do 10 let, 110 kategorija od 11 do 13 let, 96 kategorija od 14 do 15 let) ter tri pesmi mladih irskih pesnikov zmagovalcev festivala Cuisle (Utrip) 2009 iz Limericka, s katerim Mlada Vilenica sodeluje že drugo leto. Gre za pesmi Olivie McElligot, Leanne Ahern ter Claire Lawless. Slednji dve sta se v družbi staršev ter organizatorke irskega festivala, Berthe McCullagh, tudi udeležili našega festivala. Mladi pesni-

21 ki sicer prihajajo iz sedemdesetih šol in petih držav, poleg Slovenije in Irske še s Hrvaške, Slovaške in iz Italije. V kulturnem programu so poleg mladih pesnikov, ki so brali svoje pesmi, sodelovale tudi bivše nagrajenke Eva Rener, Ana Šemrov in Gaja Rupnik Caruso. Slednja nas je presenetila s predstavitvijo prvenca z naslovom Gaine pesmi. Na prireditvi so spregovorili predsednik KD Vilenica Vladimir Mljač, pobudnik festivala Mlada Vilenica Aleksander Peršolja, podžupan Občine Sežana Božo Marinac ter vodja festivala Magdalena Svetina Terčon. Program je povezovala odlična Ana Godnik. Obiskovalci so se lahko naužili glasbe mlade zasedbe Blue Bus iz Sežane in kvarteta klarinetov Glasbene šole Sežana ter plesa skupine za izrazni ples Mehki čevlji KD Jožeta Pahorja Sežana, ki jo vodi Milojka Širca. Nagrajenci 10. Mlade Vilenice bodo 4. septembra nastopili na festivalu Vilenica in na grajskem dvorišču v Štanjelu prebrali svoje pesmi, oktobra pa se bodo kot gostje udeležili festivala Cuisle v Limericku na Irskem. Izvedbo 10. Mlade Vilenice so omogčili: Občina Sežana, Javna agencija za knjigo RS, Zadružna kraška banka Opčine, Zavarovalnica Triglav OE Postojna, Kraški zidar Sežana, Banka Koper in Krasinvest Sežana. Besedilo: Magdalena Svetina Terčon Sliki: Bogdan Macarol Rekonstrukcija in prenova»templarske hiše«v Lokvi Hiša št. 119 v Lokvi ima vklesano letnico Zgradili naj bi jo vitezi Templarji takrat, ko so zgradili župnijsko cerkev sv. Mihaela. Danes so v cerkvi tudi freske Toneta Kralja. V zadnjem času je hiša dolga leta samevala in se pod težo časa malodane sesedla sama vase. Je tako rekoč sestavni del ambientalne ikone vaškega jedra, kateremu je potrebno nameniti posebno pozornost, ko gre za posege vanj. Ena izmed pametnih in preudarnih potez Krajevne skupnosti Lokev je bila prav ta, da je skupaj s KD Vilenica za objekt pričela pred leti pripravljati projekt prenove, Občina Sežana pa je objekt kupila. Projekt se ni ukvarjal le s starimi zidovi, temveč predvsem z bodočim programom hiše. Najti je bilo potrebno dovolj trden in močan razlog, zakaj sploh in čemu tak objekt ohraniti, ga prenoviti in seveda namenjati finančna sredstva. Pred sedmimi leti smo predstavili idejni osnutek prenove in rekonstrukcije in, kar je najpomembneje, razmišljali smo o programu, ki naj bi hišo polnil. Pravzaprav se eden izmed možnih programov ponuja kar sam: Mednarodna pesniška prireditev Vilenica je postal ključni kulturni dogodek, s katerim je dihala celotna vas. Literarna nagrada Vilenica ima svetovno razsežnost. Hiša je že sama po sebi postala vaški mit. Oprijelo se je je ime»templarska hiša«(mislim pa, da ostaja odprta naloga zgodovinarjev v zvezi z njenim avtentičnim izvorom). Ponuja zgodovinski ambient, v katerem bo lahko pesnik, umetnik ustvarjal, razstavljal in pripovedoval o smislu in načinu našega bivanja. Danes je hiša ovita v gradbeno ograjo, za katero potekajo obnovitvena dela, sanacija dotrajane konstrukcije in vsakodnevno usklajevanja posameznih faz projekta pod nadzorom Zavoda za varstvo kulturne dediščine, OE Nova Gorica. Projekt rekonstrukcije zahteva posebno pozornost in metodologijo projektiranja, ki temelji predvsem na prilagajanju stanja objekta med rušitvijo posameznih delov konstrukcije s smernicami Zavoda za varstvo kulturne dediščine, OE Nova Gorica. Za arhitekta je to nedvomno izziv, saj je potrebno projekt s papirja prenesti v naravo skozi tehtanje različnih kompromisov in argumentov, z veliko mero prilagajanja in občutljivih odločitev. Povsem drugačen pristop, kot pri novogradnji. Hiša je deljena v tri etaže. Je tipično aditivno raščen volumen s centralnim stopniščem. Pritličje smo zasnovali kot prostor srečevanja profanega in sakralnega prostora. S prebojem severne stene smo povezali prostor med cerkvijo in glavno cesto. Ohranili smo centralno kamnito stopnišče, ob katerem bosta v desnem delu objekta galerija ali prostor za recital, branje. V levem delu pa je ohranjena kuhinja z vsemi zgodovinskimi elementi, zraven pa so nove sanitarije. V nadstropju nad kuhinjo sta predvidena knjižnica in prostor za ustvarjanje z galerijo, v mansardi pa dva apartmaja za gostujoče umetnike. Arhitektura je za razliko od kipa okvir življenja, v katerem se človek premika in hiši daje življenje. Hiša brez življenja pa izgubi smisel za svoj obstoj. Ob razmišljanju o obnovah in rekonstrukcijah kraških vaških jeder postaja jasno predvsem to, da je za vsako obnovo javnega objekta potrebno najti ustrezen program, s katerim bosta hiša in kraj zaživela v duhu sodobnih vrednot. V kar nedvomno spada tudi umetnost. Besedilo in slike: Matej Mljač Kultura 19

22 TRŽAŠKO MORJE nova knjiga kapitana Bruna Volpija Lisjaka Kultura Človek brez spomina je kot drevo brez korenin Ta misel, ki ni zrasla na mojem zeljniku, me je obšla, ko mi je kapitan dolge plovbe in tržaški Slovenec Bruno Volpi Lisjak pokazal komaj na svetlo dano svojo najnovejšo knjigo z naslovom TRŽAŠKO MORJE Kraška obala, mesto in vasi. Izšla je v drugi polovici maja pri koprski založbi Libris. Takoj sem vedel, da je to še ena tistih knjig, ki priča, kot avtor sam pravi, o prezrtem delu zgodovine Slovencev, o našem, slovenskem morju in o slovenskih ljudeh, ki so ob tržaški obali živeli od morja in njegovih dobrot stoletja in stoletja ter s tem dokazuje, da smo Slovenci pomorski narod. Bralcem Kraškega obzornika ime kapitana dolge plovbe Bruna Volpija Lisjaka ni neznano. Pred leti, ko je ta tržaški Slovenec še živel nekaj sto metrov pod openskim obeliskom in skoraj ob openski tramvajski progi, je z našim uredništvom navezal stike in želel Slovencem tostran meje dopovedati, da so tudi tržaški Slovenci pač Slovenci in bi se morala celotna Slovenija tega zavedati. Ko je nehal pluti, se je dolgoletni kapitan podal v arhive in zbiral dokaz za dokazom, da je obala ob Tržaškem zalivu v bistvu slovenska. Slovenci ob njej so z morjem živeli, bili so ribiči, pomorščaki, potapljači, graditelji čolnov in ladij in celo lastniki večjih ladij, kar pomeni, da smo tudi Slovenci pomorski narod. Številne fotografije in dokumenti, ki jih je kapitan Lisjak vključil v svojo najnovejšo knjigo, nam pričarajo del preteklosti ali polpretekle zgodovine, ki je bila za Slovence v tem delu sveta pravzaprav kruta. Kos za kosom zemlje si je prilaščal tujec. Iz Trsta, nekoč mesta z največjim številom slovenskega prebivalstva, je slovenski živelj počasi izpodrinjal italijansko govoreči tujec. Priobčene gravure in litografije iz sredine 19. stoletja nam kažejo tržaške motive, na katerih se jasno vidijo slovenski prebivalci, prepoznavni po značilni noši. Trst je bila največja luka avstrijske monarhije, pomebno mednarodno pristanišče in po zmogljivosti tretje v Sredozemlju. V njem je bil svet v malem. Pripadniki različnih narodnosti so živeli v slogi in v veliki Prva tovarna za predelavo rib v srednji Evropi je začela obratovati v devinu leta 1867 s slovensko delovno silo in z ribami slovenskih ribičev. želji, da bi življenje v mestu bilo kar najbolj bogato in polno. Številni trgovci so s svojimi ladjami prevažali blago z vsega sveta. To je končalo v raznih mestih po vsej Evropi. Ne smemo pozabiti, da je Trst najsevernejša luka Sredozemskega morja. To je dajalo tudi Slovencem dovolj zaslužka, možnost gospodarskega in socialnega napredka, kot pove avtor knjige. Malokdo na primer ve, da so Barkovljani samo s kamenjem, ki je služilo za obtežitev ladij, zaslužili velike denarje. Toda usoda avstrijske monarhije je bila zapečatena ob izgubi prve svetovne vojne v letu Tako je oblast prevzela Italija, ki si je na moč prizadevala za poitalijančenje vseh in vsega, zlasti pa za prevzem gospodarske in politične moči. Kapitan Bruno Volpi Lisjak nam v knjigi natančno opisuje potek tega zelo hitrega prevzema moči in oblasti. Ob branju poglavja Iredentisti, Masoni in Judje v skupni zavezi za priključitev Trsta k Italiji in izpodrivanju Slovencev od morja se srečujemo s kruto raznarodovalno politiko, srečujemo se s težnjo Italije, da iz Trsta naredi le neko brezpomembno luko in tako omogoči drugim italijanskim lukam razcvet. Trst ni ostal in ni nikoli več postal eno največjih pristanišč v Sredozemlju. Slovenski ribiči so bili odrinjeni in obsojeni na skromen lov in v izumrtje. Na dogajanja po drugi svetovni vojni pa nas opozarja v poglavju Ezulstvo in njegov vpliv na slovensko ribištvo. Knjiga je pisana na poljuden način. V njej se bo vsak bralec soočil z zgodovino tega dela slovenske zemlje, ki je bila in je še marsikomu prava neznanka. Uvodno besedo je prispeval zgodovinar dr. Jože Pirjevec. Danes je kapitan Bruno Volpi Lisjak vaščan Križa pri Sežani. Zgradil si je hišo v Križu, ki sicer nima pogleda na morje, ima pa tisti pristen kraški značaj in v njej je topla slovenska duša. Nekatera poglavja v knjigi bomo predstavili v naslednji številki. 20 Trst leta 1850 v litografiji guesdona, tiskana v Parizu. Prikazana je leleva polovica slike, da se bolje vidi v ospredju slovenske prebivalce, ki so bili često upodobljeni na takratnih risbah. Na sliki je tudi mlekarica s plenirjem na glavi. Besedilo: Pavel Skrinjar Sliki iz knjige Tržaško morje

23 Pesniško-likovna knjiga Kitke V Kosovelovi knjižnici v Sežani so ob 84-letnici smrti velikega kraškega poeta Srečka Kosovela (27. maja) predstavili pesniškolikovno knjigo Kitke in odprli razstavo slik Jane Pečečnik. Knjigo, ki je izšla pri Zavodu za razvijanje ustvarjalnosti, so ustvarile tri avtorice: pesnici Ana Porenta iz Velikih Lašč in Sonja Votolen iz Kričevega pri Ptuju ter oblikovala Jana Pečečnik iz Divače. Literarno-likovni dogodek je povezoval primorski pesnik Rudi Kerševan, ki se je pogovarjal z avtoricami knjige, glasbena gostja večera Maja Kenda pa je številnemu občinstvu, ki ga je pozdravila knjižničarka Maja Razboršek, ki je obenem tudi sama pesnica in mentorica bralnega študijskega krožka Sončna ura, pričarala prijeten večer ob zvokih gonga in tibetanskih skled. Knjiga Kitke, h kateri sta spremni besedi napisala akademik Ciril Zlobec in likovna kritičarka Tatjana Pregel Kobe, je nastala ob sodelovanju dveh pesnic. Na levi strani knjige bralci lahko preberejo pesmi Sonje Votolen, ki poleg pesmi piše prozo, dramska besedila, intervjuje, portrete in strokovne članke. Za sabo ima več pesniških zbirk in je bila večkrat nagrajena. Za nagrajene pesmi v Trstu, Veroni, Rimu in po drugih krajih v Italiji je prevod opravila Jolka Milič iz Sežane. Pesmi ustanoviteljice in direktorice Zavoda za razvijanje ustvarjalnosti Ane Porenta pa so v zbirki na desni strani. Magistra Porenta je tudi glavna urednica in soustanoviteljica portala Pesem.si, poleg tega pa je aktivna borka v pedagoških vrstah, saj je učiteljica, predavateljica in avtorica učbenikov ter učnih pripomočkov. Piše zgodbe, pravljice in pesmi, izdala pa je tudi dve pesniški zbirki. Domačinka Jana Pečečnik je diplomirana oblikovalka vizulanih komunikacij, avtorica številnih grafičnih rešitev za razna slovenska podjetja, oblikovalka koledarjev Primorskih novic in dobitnica več nagrad. Za sabo ima več samostojnih in skupinskih razstav doma in v tujini. Bila je že gostja sežanske in divaške knjižnice. Knjiga, ki je razdeljena na tri dele, je tako spletena iz treh kitk oziroma plamenov treh avtoric, ki sodelujejo popolnoma samo- Kraški tolmun 1 se predstavi Kraški tolmun 1 je zbornik, ki je izšel 19. marca 2010, ko je bil predstavljen v sklopu marčevskih prireditev, posvečenih pesniku Srečku Kosovelu v okviru Festivala prijateljstva. Zbornik s podnaslovom Od vasi do vasi se marsikaj zgodi vsebuje bogato domoznansko literaturo. Članki so nastali izpod peres piscev, ki prihajajo s Krasa in pripadajo različnim generacijam. RD Pliska iz Pliskovice in partnerska društva, ki so sodelovala pri nastanku teh bogatih zapisov kulturne dediščine, želijo zbornik predstaviti tudi v širšem prostoru, da bi ljudi spodbudili k zapisu utrinkov iz preteklosti in jih na tak način zaščitili pred pozabo. To je tudi razlog, da je bil zbornik predstavljen še v Kosovelovi knjižnici v Sežani. Prireditev se je zgodila 13. maja 2010 ob 19. uri. Področje domoznanstva in zbirko tovrstnega gradiva v sežanski knjižnici je predstavila ravnateljica knjižnice Nadja Mislej Božič. Predsednica RD Pliska iz Pliskovice Ivica Žerjal, tehnična urednica Marija Turk in glavna urednica Magdalena Svetina Terčon so predstavile omenjeni zbornik od zamisli do uresničitve, kot tudi načrte za prihodnost. O svojih prispevkih pa so spregovorili tudi avtorji Miha Zobec, Drago Šuc, Anica Gustin-Kralj in stojno in so na večeru prebrale tri sklope po tri pesmi. Knjiga je po tem tudi dobila ime in v zbirko je ob pesmih dveh v slovenskem prostoru že priznanih pesnic vdahnila barvo, podobo in obliko tudi oblikovalka Jana Pečečnik. Njena razstava bo na ogled do konca junija. Da je težko izdati knjigo in da je bolje združiti se v močeh, je bilo slišati razmišljanja tako Sonje kot tudi Ane ter da so se tako z Jano podale ustvariti skupno likovno, literarno in oblikovalno kitko. K dialogu pesmi, kjer se avtorici s pesmimi predstavljata vsaka na svoji strani, je svoj pečat dodala še Pečečnikova, ki se je ob dilemi, ali grafika ali fotografija, odločila za ilustracijo.»navadno imam naročnika svojih del in ga moram zadovoljiti. Zelo malo pa je projektov, kot je ta, da bi imela proste roke in ustvarjala samostojno ter bila to, kar sem. Z ilustracijo sem povezala pesmi obeh avtoric v eno mavrico ter izpostavila določene elemente v njunih pesmih,«pravi Pečečnikova. Besedilo in slika: Olga Knez Kraški tolmun 1 v Kosovelovi knjižnici (z leve): Silva Perčič, Anica Gustin-Kralj, Drago Šuc, Miha Zobec, Marija Turk, Ivica Žerjal in Magdalena Svetina Terčon. Silva Perčič. Program je s svojim nastopom popestrila otroška folklorna skupina iz Pliskovice, ki deluje pod vodstvom mentoric Liljane Bortolato in Medeje Vrabec. Na prireditvi je spregovoril tudi Marjan Maher, ki je poudaril dejstvo, da Kraški tolmun na nek način nadaljuje z idejo o ohranitvi tako naravne kot kulturne dediščine Krasa, kot jo je začel njegov sin, pokojni Igor Maher. Kraški tolmun 1 je bil predstavljen tudi 4. junija 2010 v prostorih KD Rdeča zvezda v Saležu v Italiji. Besedilo: Magdalena Svetina Terčon Sliki: David Terčon Kultura 21

24 Kultura 22 Zamejske založbe na 15. slovenskih dnevih knjige v Sežani Srečanje, ki je spodbuda za nadaljnje sodelovanje Tudi zamejske založbe, Založništvo tržaškega tiska, Galeb in Mladika, skupaj s Tržaško knjigarno, so v Sežani sodelovale na 15. slovenskih dnevih knjige, ki so potekali od 19. do 23. aprila po glavnih slovenskih mestih. Založbi ZTT in Mladika sta se že drugič udeležili tovrstnega srečanja, saj sta bili pred dvema letoma na slovenskih dnevih knjige v Mariboru. Gre za posebnost priložnost, da se založbe neposredno srečajo z bralci, z njihovimi potrebami in željami. Organizacijo dogodka je za naš prostor prevzela Kosovelova knjižnica v Sežani, ki je na prireditev povabila slovenske založbe, knjigarne in društva iz obmejnega prostora. Smisel tega pomladnega druženja ob knjigi je bilo ovrednotiti domačo knjižno stvarnost in knjigo prinesti med ljudi, v njihov prostor, med vsakodnevnimi opravili v domačem kraju, zato je bila izbrana lokacija na odprtem, na zelenici ob sežanski knjižnici. Na srečanju v Sežani so sodelovali: Kulturno društvo Vilenica, Libris, Literarno društvo Zlati čoln, Tržaška knjigarna, Založba Mladika, Zadruga Novi Matajur Galeb, Založba Annales, Založništvo tržaškega tiska in Združenje književnikov Primorske. Založbe ZTT, Mladika in Novi Matajur so na stojnicah razstavile novosti in uspešnice zadnjih let in potrdile pestrost ter kakovost svojih programov. Stojnica tržaške knigarne je ponujala knjižne izdaje iz Benečije, in sicer Zadruge Novi Matajur in Doma. Po nastopu gojencev Glasbene šole Sežana se je knjižno druženje zaključilo v knjižničnih prostorih s kratko predstavitvijo posameznih udeležencev in njihovih založniških programov v pogovoru, ki ga je vodila direktorica knjižnice Nadja Mislej Božič. Udeleženci so izrazili svoja mnenja o pomenu te pobude in o možnostih ter načinu organiziranja podobnih srečanj. Pozitivni občutki, ki so se porodili na tem srečanju, so spodbuda za nadaljnje sodelovanje. Na sežanskem kar sedem študijskih krožkov Ob tednu vseživljenjskega učenja, ki na Slovenskem poteka že 15. leto, organizirajo od maja do junija na kraškobrkinskem območju kar 53 dogodkov. Ob Tednu vseživljenjskega učenja, ki je najvidnejša promocijska manifestacija na področju izobraževanja in učenja v Sloveniji, so v Kosovelovi knjižnici v Sežani predstavili vseh sedem študijskih krožkov, ki delujejo v okviru Andragoškega centra Slovenije, ki usklajuje projekt. Največ pozornosti so namenili bralno-študijskemu krožku Sončna ura, ki je najstarejši in deluje že deseto leto pod vodstvom mentorice Maje Razboršek. Sicer pa sta se predstavila še študijska krožka, ki delujeta v komenski knjižnici (S knjižnim nahrbtnikom na potep pod animatorstvom Marije Umek in Likovno ustvarjanje z mentorico akademsko slikarko Mojco Senegačnik). V divaški knjižnici delujejo kar trije študijski krožki: Krožek filmske umetnosti 35 mm z animatorko scenografinjo Mojco Valič je nastal zaradi tega, ker je tu leta 1907 rojena filmska diva Ita Rina in gradijo muzej filmske umetnosti. Zelo dejavne so članice krožka Ustvarjamo skupaj z animatorko Katjo Gorup, saj so se zaradi premajhnih prostorov v knjižnici preselili v Center usposabljanja Elvire Vatovec. Potopisni krožek Iz knjižnice v svet pa vodi knjižničarka Magda Bezlaj. V lanskem šolskem letu je nastal tudi študijski krožek Spoznaj se, ki ga v knjižnici na Kozini vodi knjižničarka Patricija Dodič. Vsi študijski krožki si pri svojem delu pomagajo s knjigami. Največ bralnih kilometrov pa imajo članice sežanskega ŠK Sončna ura. Seveda pa sta ob druženju ob knjigah pomembna tudi spletanje prijateljstva in izmenjava življenjskih izkušenj. V goste povabijo priznane književnike od Josipa Ostija, Marije Vogrič, Aleksije Krmauner do Brede Smolnikar, prebirajo pa tudi knjige zamejskih avtorjev. V letošnjem letu so si izbrale Marka Sosiča. Ob zaključku šolskega leta pripravijo tudi izlet. Članice krožka se še posebej spominjajo izletov, ki so bili literarno obarvani: v Štanjel in Kobdilj (po knjigi Murva Fabijanova), šli so na Celjsko po poteh Alme Krlin, pa tudi v Rezijo. Udeleženci študijskih krožkov z vsakim srečanjem tudi kaj pridobijo.»druženje v krožku poraja prijateljstvo, zaupanje in notranje bogastvo,«je poudarila Slavka Kranjec, ki pridno obiskuje krožek Sončna ura že vseh deset let. Na predstavitvi, ki jo je vodila ravnateljica sežanske knjižnice Nadja Mislej Božič, so predstavili svojo dejavnost, za prijeto razpoloženje pa je na citre zaigrala nekaj slovenskih narodnih pesmi Marica Polh iz Divače. Odprli so tudi razstavo del divaškega krožka Ustvarjajmo skupaj in komenskega Nadia Roncelli krožka Likovno ustvarjanje, ki bo na ogled še dva tedna. To je le ena izmed 53-ih prireditev, ki jih organizira sežanska knjižnica v okviru Tedna vseživljenjskega učenja, ki ga na obalno-kraškem območju usklajuje Ljudska univerza Koper. S prireditvami, ki potekajo uradno tretji teden v maju, v razširjenem delu pa ves maj in junij, opozarjajo okolje na pomen učenja in v vseh življenjskih obdobjih ter v različnih človekovih vlogah.»učiti se je potrebno nenehno in do konca življenja. Zato vnesimo otroško radovednost in veselje do življenja,«je še dodala ravnateljica knjižnice Nadja Mislej Božič. Desetletnico delovanja kraško-brkinskih študijskih krožkov pa so zaokrožili s slavnostno jubilejno torto, ki so je bili deležni mentorice in člani študijskih krožkov, pa tudi številni obiskovalci prireditve. Razrezala jo je mentorica ŠK Sončna ura Maja Razboršek. Besedilo in slika: Olga Knez

25 Literarni večer pesniške prevajalske delavnice V okviru letošnje že sedme pesniške prevajalske delavnice v Danah pri Sežani, ki se je pričela zadnjo soboto v maju in poteka letos pod naslovom Mali in veliki jeziki, so v Kosovelovi knjižnici v Sežani pripravili prisrčen literarni večer. Sodelujoče pesnike in prevajalce je na prireditvi, ki jo je povezovala slovenska udeleženka delavnice Veronika Dintinjana, pozdravila ravnateljica sežanske knjižnice Nadja Mislej Božič, medtem ko je profesor saksofona Tomaž Nedoh v kulturnem nastopu predstavil nekaj svojih skladb. Pesniška prevajalska delavnica, kot tudi literarni večer v knjižnici, kjer je na ogled razstava likovnih del iz knjige Kitke diplomirane oblikovalke vizulanih komunikacij Divačanke Jane Pečečnik, sta nastala v sodelovanju s Centrom za slovensko književnost. Na literarnem večeru, ki se je odvijal v dveh delih, so se s svojimi pesmimi predstavili pesniki velikih jezikov: Mamta Sagar (Indija), Stanislav Lvovski (Rusija), Jasuhiro Jocumoto (Japonska) in Xi Chuan (Kitajska), male jezike pa so ob Slovenki Veroniki Dintinjana zastopala še Yolanda Castano (Španija-Galicija) in Antonie Cassar (Malta). Številni od udeležencev pesniške prevajalske delavnice so že priznani pesniki in prevajalci, izdali so že svoje pesniške zbirke in za svoje delo prejeli številne nagrade. Njihove pesmi so prevedene v številne jezike. Tako npr. Indijka Mamta Sagar, ki pučuje na univerzi v Bangaloru, piše v kanareščini, ki je eden od uradnih jezikov v Indiji in ga govori približno 40 milijonov ljudi. Yolanda Castano piše v galicijščini in je dosedaj izdala pet pesniških zbirk ter pisanje povezuje z drugimi vrstami izražanja (glasba, performans, ples, vizualne umetnosti itd.). Japonec Jocumoto, ki je odraščal v Hirošimi in ki je izdal devet pesniških zbirk ter trenutno poučuje v Münchnu, je v eni izmed svojih pesmi prikazal tudi štiri načine, kako na Japonskem prebirajo poezijo. Slovenka Veronika Dintinjana, ki že vrsto elt soustvarja literarna branja na Metelkovi Mlade rime, pa je občinstvu poklonila nekaj pesmi iz svojega prvenca Rumeno gori grm forzicij, ki je izšel leta 2008 in za katerega je prejela nagrado za najboljši prvenec. Besedilo in slika: Olga Knez Odprli fotografsko razstavo Blaža Mirta V sklopu praznovanj ob 430-letnici Kobilarne Lipica so ob dnevu mladosti v recepciji hotela Maestoso v Lipici odprli fotografsko razstavo uspešnega lani preminulega krškega fotografa Blaža Mirta, rojenega 7. aprila 1970, doma iz Malega Kamna iz občine Krško. Odprtje je priredila lipiška kobilarna, kamor se je Blaž vedno rad vračal s fotografskim aparatom, v sodelovanju z Društvom ljubiteljev fotografije Krško. Blaž je bil že od ustanovitve aktiven član kraškega fotografskega društva, ki deluje že 13. leto. Imel je pet samostojnih razstav, sodeloval pa je na številnih domačih in mednarodnih razstavah. Po besedah predsednice krškega društva ljubiteljev fotografije Jožice Mikek Veber so mu letos aprila, ko bi imel 40 rojstni dan, odprli razstavo njegovih del, ki so jo tokrat preselili v Lipico, kjer je doma njegova sestra dr. Ljubislava Škibin. Na razstavi so na ogled fotografije iz njegovega starejšega in mlajšega umetniškega obdobja. Ob tematiki s kraškimi motivi zasledimo tudi motiv konja, ki ga je imel Blaž zelo rad. Pol leta je sodeloval tudi v projektu Kostanjevica na Krki v štirih letnih časih, kjer se predvideva izid fotografske knjige tudi z njegovimi deli. Anči Godnik je prebrala o Blaževem fotografskem ustvarjanju, kar je napisal njegov fotografski prijatelj magister Hrvoje Teo Oršanič, ki se je z Blažem spoznal skozi zapise in objave fotografij v lokalnih medijih.»še danes se spomnim prvih Blaževih fotografij samotno drevo, portret dekleta... Iz njih se je dalo začutiti izpovedni naboj in zgodbo, kar določa dobrega fotografa, zato sem še naprej spremljal njegove fotografske aktivnosti. Blaž je bil posebne vrste človek. Njegova občutljiva, poštena in pravična duša je bila ujeta v življenje, ki ni nujno vedno pošteno ali pravično, praviloma pa je zelo grobo. Zelo rad je pošiljal elektronsko pošto z moralno vsebino na temo ljubezni, prijateljstva, sočutja, kar kaže, da se je globoko zavedal vseh odtenkov življenja, tako tudi bele in črne skrajnosti na robovih lestvice. V temeljnih človeških vrednotah je iskal tolažbo in smisel. Občutka za realnost ni nikoli izgubil. Pomemben mu je bil končni izdelek fotografija vsebina pred okvirjem. Imel je tudi izurjeno oko za podrobnosti in kvaliteto fotografije,«se Blaža spominja mag. Hrvoje Teo Oršanič, s katerim sta sodelovala v različnih strokovnih komisijah na fotografskih natečajih. Blaž pa je imel tudi oko in čut za prekomerno uničevanje okolja. To je poudaril tudi skozi svojo fotografijo. Rdeča luč na semaforju ne pomeni samo stop uničevanju okolja, ampak tudi stop divjanju na cestah. Prav 30. junija lani je v prometni nesreči izgubil življenje. Razstava tega pomembnega posavskega fotografskega ustvarjalca v Lipici, s pozdravom jo je pospremil tudi direktor lipiške kobilarne Tomi Rumpf, predstavlja njegov lik, ki bo še naprej živel v srcih vseh tistih, ki so ga poznali osebno in tudi skozi njegove fotografije. Kulturni program je pospremila avtorska glasba ansambla saksofonov učencev profesorja Tomaža Nedoha, v katerem sodeluje tudi Blažev nečak Amadej Škibin, doma iz Lipice. Razstava bo na ogled do konca avgusta. Besedilo in slika: Olga Knez Kultura 23

26 Tretji letni koncert KD Borjač - Semanji dan v Sežani KD Borjač počasi, a vztrajno vstopa v kulturno življenje v Sežani in okolici. V soboto, 8. maja 2010, se je v Kosovelovem domu odvijal tretji letni koncert društva, tokrat pod naslovom»semanji dan v Sežani«, s katerim smo izvirno, z mislijo na stare čase, obudili sejem v Sežani. Podoživljali smo čare sejmov, ki so Sežani pustili pomemben pečat in razvijajočemu se kraju ohranili dušo. V Kulturnem društvu ohranjamo ljudsko izročilo, poustvarjamo ljudske plese, veliko pozornosti posvečamo tudi ljudski glasbi. S prvimi koraki smo začeli pred dobrima dvema letoma in do sedaj smo jih naredili veliko. Jedro društva sestavljamo člani iz Sežane in okolice ter otroške skupine Kamenčki, Brinovke in Mularija z borjača. Člani društva, pevci, plesalci in glasbeniki smo ljubitelji, ki nas družijo delo, uvajanje novih vsebin in pisan nabor dejavnosti, ki vedno znova kličejo k obisku. Za kakovostno delo ima največ zaslug umetniški vodja folklorne skupine Tomaž Gantar, za ljudsko petje pa Bor Seušek. Najmlajše skozi igrice in otroške pesmice vodi k prvim plesnim korakom Mirjam Štrukelj, veliko zaslug za to, da je ljudsko izročilo živo in priljubljeno tudi med mladimi, pa imata Veronika Norčič in Mojca Gerželj-Štembergar. Bogato sejemsko dogajanje so popestrili tudi gostje Folklorne skupine Brkini, kmečke žene Društva kmetic sežanske regije ter igralci, ki jih je vodil Bojan Podgoršek. Oder, na katerem so stale stojnice s kolački, čenčarijami, čevlji ter metražo in tekstilom, je kazal pristno podobo sejma, ki je mnogim Sežancem še danes živo v spominu. Slikarski del scene je oblikoval slikar Marjan Miklavec. V avli Kosovelovega doma je bila na ogled razstava, s katero sem s starimi fotografijami in s spomini iz pripovedovanj domačinov obiskovalcem približala sejme z okusom po starih časih, Zdej pej boste slišali 29. maj 2010 se bo za vedno vtisnil v spomin KD Kraški šopek Sežana. Pevke omenjenega društva smo svojo prvo zgoščenko ljudskih pesmi s Krasa ta sobotni večer predstavile v Štanjelu. Šestnajst pesmi, ki so po tematiki ljubezenske, svatovske, mrliške, balade in kolednica, je zbranih pod naslovom Zdej pej boste slišali. Končno podobo so dobile pod vodstvom Andreje Gerželj Breščič in dvanajstih pevk, ki pojejo triglasno, kot veleva tradicija. Zgoščenka je nastala s pomočjo Občine Sežana, Radia Koper in Višje strokovne šole Sežana. Obiskovalci, ki so napolnili Spacalovo galerijo v Štanjelu, so tisti večer imeli kaj slišati. Pozdravila jih je predsednica društva Neda Lah. Pot nastanka društva, katerega cilj je ohraniti in predstaviti pozabljeno ljudsko pesem, sta skozi vezni tekst predstavila člana skupine Branko Širca in Ivan Kmetec. Zgodovinski sprehod po poti ljudske ki so Sežano naredili še bolj prepoznavno in privabili mnoge obiskovalce. Po pogovorih z najstarejšimi Sežanci sem zapisala spomine, fotografije in predmete pa so zaupali Orlando Fabris, Pavel Skrinjar in Katka Uršič. S koncertom in razstavo smo mnoge obiskovalce koncerta, ki so napolnili Kosovel dom, popeljali v čas prijetnih spominov. Po končani prireditvi je bilo ob zakuski tudi družabno srečanje. Zahvaljujemo se vsem, tako posameznikom kot organizacijam, ki ste nam pomagali, da smo prireditev izpeljali tako, kot smo si jo zastavili, in vsem, ki so se z nami trudili za pester program, kot tudi gostom, ki so se nam pridružili in nam polepšali večer, poln igre, petja, plesa in glasbe. Naš cilj pa je, da bi se še naprej razvijali in rasli, da bi se med nami prepletali misli in ideje ter plodno in ustvarjalno delo. Tako bo naše društvo tudi v bodoče prispevalo svoj delež h kulturni in umetniški rasti domačega kraja. Vabljeni, da se nam pridružite! Za KD Borjač: Margit Grošelj-Miklavec Slika: Arhiv društva Pevke Kraški šopek Kultura pesmi na Krasu pa je opravil Romeo Volk, ki je poudaril narodni pomen tovrstnih pesmi. Z njegovim mnenjem, da bo zgoščenka uspešna, če bo vsaj enega poslušalca spodbudila k petju teh pesmi, se strinjamo tudi pevke. Zgoščenka bo nadaljevala svoje poslanstvo tako doma kot tudi v svetu. KD Kraški šopek namreč 13. junija 2010 nastopa v Parizu, kjer bo svojo svoje delo, začeto leta 2006, predstavilo na prireditvi ob 50-letnici Društva Slovencev v Parizu. 24 Romeo Volk je na predstavitvi zgoščenke Zdej pej boste slišali govoril o pomenu ohranjanja zakladov ljudskega blaga Besedilo: Magdalena Svetina Terčon Slike: Bogdan Macarol

27 Ludvik Žiberna že peti mandat predsednik Kraške harmonike Kulturno društvo Kraška harmonika, ki združuje 105 članov in bo prihodnje leto slavilo 25-letnico svojega uspešnega delovanja, je na občnem zboru, ki so ga sedmega maja priredili na osmici Mahnič na Grahovem Brdu, pregledalo opravljeno delo v preteklem letu, sprejelo program aktivnosti za tekoče ter za novega predsednika potrdilo Ludvika Žiberno, ki je uspešno vodil društvo že štiri mandate. Prav tako so potrdili dosedanje vodstvo, kjer še naprej ostajata podpredsednik Bojan Orel in blagajnik Marino Železnik. Sicer pa so člani KD Kraška harmonika, ki ga sestavljajo tudi prijatelji in harmonikarji iz zamejstva, aktivni skozi vse leto. Člani društva, od katerih je kar dve tretjini mladih, dosegajo vidne uspehe in priznanja na raznih tekmovanjih doma in v tujini. Udeležujejo se srečanj in tekmovanj za Zlato harmoniko Ljubečna, v Strunjanu, Praprotu, Seslianu, Senožečah, Jamljah, Dolenjskih Toplicah, Atmisu, Babni Gori, Postojni, Radečah, Podnanosu, Škocjanu na Dolenjskem, Begunjah, Domju, Marezigah idr. Že vrsto let in desetletij jih spremlja prof. Zoran Lupinc iz Šempolaja, ki vodi šolo diatonične harmonike. V lanskem letu jo je uspešno zaključilo kar 42 slušateljev. Veliko zanimanje za poučevanje tega priljubljenega inštrumenta zlasti vlada med mladimi. Društvo si tudi že dalj časa prizadeva, da bi poučevanje diatonične harmonike vključili v program sežanske glasbene šole, saj je bil prav profesor Lupinc vključen v pripravo strokovnega programa igranja diatonične harmonike na nacionalni ravni ter je napisal med drugim tudi učbenike oziroma strokovno literaturo za igranje diatonične harmonike. Tako društvo tudi ohranja ljudsko izročilo v glasbi in pesmi. Lupincu so se s skromnim darilom zahvalili za njegovo večdesetletno delo. Lani so na Grižah uspešno izpeljali prvo srečanje Kraški frajtoner, ki naj bi postalo tradicionalno, letos pa tudi koncert v Štorjah, kjer so se predstavili zlasti mladi člani, ki so dosegli priznanja in vidne uspehe na tekmovanjih. Pridružili so se jim tudi mladi pevci dutovske osnovne šole. Tudi letos se jim obetajo tekmovanja in srečanja harmonikarjev. Tako bodo 22. maja sodelovali na triindvajsetem tradicionalnem srečanju ljubiteljev diatonične harmonike na osemintridesetem Prazniku refoška, pa 30. maja na Prazniku artičok v Strunjanu idr. Društvo ima tudi svojo himno, ki so jo prvič zapeli leta 2006, ko so v Kosovelovem domu pripravili slovesnost ob 20-letnici društva. Izlet v Goriška Brda in Kobarid bodo izpeljali 22. maja, ko si bodo med drugim ogledali tudi vojaški muzej in kostnico v Kobaridu ter vinsko klet Goriška Brda. Ponosni pa so tudi na izdajo zgoščenke, na kateri se predstavljajo njihovi člani. Razmišljajo tudi o izdaji nove zgoščenke. Občni zbor so zaključili tudi tokrat ob zvokih diatonične harmonike in z družabnim srečanjem ob dobri kraški hrani in kraškem teranu. Besedilo in sliki: Olga Knez Kultura 25

28 MIHA PIPAN srebrna medalja na 8. znanstveni olimpijadi EU Srednja šola Srečka Kosovela Sežana je z Miho Pipanom, dijakom 2. letnika gimnazije, letos prvič sodelovala na Znanstveni olimpijadi EU (EUSO = EU Science Olympiad). To je olimpijada timskega tekmovanja za dijake srednjih šol iz držav EU s področja naravoslovnih ved (kemije, biologije in fizike). Na olimpijadi lahko sodelujejo dijaki, ki niso starejši od 16 let. Cilji so predvsem spodbujati nadarjene dijake v razvijanju svojih talentov in promocija njihovih potencialnih karier na področju naravoslovnih/znanstvenih ved ter tudi nuditi možnost za primerjanje znanja dijakov med državami članicami EU (da bi izboljšali izobraževanje na področju naravoslovnih/znanstvenih ved na nacionalnem nivoju). Znanstvena olimpijada EU je letos potekala že osmo leto in sicer v mestecu Goteborg (ali Gothenburg) na Švedskem. Poleg Mihe je na olimpijado potovalo še 5 dijakov in 3 mentorice, vendar vsi iz ostalih slovenskih šol. Na Švedskem so preživeli teden dni, od tega je dva dni potekalo tekmovanje. Razdeljeni so bili v dve ekipi (trije dijaki v ekipi). Tekmovanje je potekalo tako, da je vsaka ekipa dobila dve nalogi (gre za ekipno raziskovalno delo), sicer prevedeni v slovenščino, vsaka naloga pa je temeljila na petih poskusih. Na podlagi ugotovitev in rezultatov mora ekipa priti do rešitve. Prva naloga, ki jo je reševala ekipa, v kateri je sodeloval tudi Miha, je bila na temo vode na zemlji (predvsem njene fizikalne lastnosti). V drugi nalogi pa so raziskovali 'umor' in so se prelevili v forenzike. Raziskovali so, s čim se je umorjeni zastrupil (kemijski del naloge), kdaj je umorjeni umrl in kako se ohlaja telo (fizikalni del naloge) ter okoliščine umora v povezavi s cvetnim prahom (biološki del naloge). Mihova ekipa je osvojila torej srebrno medaljo, ki jim jo je izročil dekan Univerze v Goteborgu na slavnostni podelitvi. Priprave na olimpijado so na šoli v Sežani potekale pri predmetih fizika (profesor Uroš Borjančič), bioligija (profesorica Irena Dolgan) ter kemija (profesorica Špela Stariha). Miha se že od nekdaj zanima za naravoslovje, doma ima terarij s ptičjimi pajki ter tudi gekona. Če bi se sedaj moral odločati za študij, pa bi se verjetno odločil za študij biologije. Miha, čestitamo in želimo še veliko uspehov! Besedilo: Nina Ukmar Slike: osebni arhiv Mihe Pipana Izobraževanje 26

29 Dve srebrni in eno bronasto priznanje za Šolski center Srečka Kosovela Sežana naše šole uvrstile na državno tekmovanje. Organizator državnega tekmovanja je Zveza za tehnično kulturo Slovenije, katerega častna pokrovitelja sta bila predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Turk in predsednik vlade RS Borut Pahor. Na državno tekmovanje se je uvrstilo kar 425 nalog iz cele Slovenije. Naša šola je na tekmovanju sodelovala s tremi nalogami: 1. OŽIVITEV OBIČAJEV KRASA IN BRKINOV Avtorici: Larisa Mahnič, Leonida Brezovec Mentorica: Patricija Kastelic Volf Raziskovalna naloga Oživitev običajev Krasa in Brkinov s področja etnologije, v kateri je bil izpostavljen problem pozabljanja na običaje, je na državnem tekmovanju osvojila srebrno priznanje. V petek, , je v Murski Soboti potekalo državno tekmovanje iz raziskovalnih nalog. Mladinsko raziskovalno delo je oblika obšolskih in izvenšolskih dejavnosti, s katero mladi nadgrajujejo in dopolnjujejo v šoli pridobljeno znanje, mu dodajajo praktično vrednost ter se interesno usmerjajo v različna področja znanosti. Tekmovanje je najprej potekalo na regionalni, nato pa na državni ravni. Regionalno tekmovanje, ki ga je za Obalno kraško regijo organizirala Fakulteta za manegement Koper, je bilo Po uspešno opravljeni predstavitvi in zagovoru nalog so se kar tri naloge iz UniCredit Bank v Sežani 2. BREZPOSELNOST Avtorji: Samanta Mikuletič, Tina Klanac, Denis Bučković Mentorica: Patricija Kastelic Volf Raziskovalna naloga z naslovom Brezposelnost je s področja ekonomije in raziskuje brezposelnost v občini Sežana. Tudi ta naloga je na državnem tekmovanju osvojila srebrno priznanje. 3. BRKINSKA SADNA CESTA Avtorji: Mitja Mršnik, Aljaž Zadnik, Miha Zadnik Mentorica: Patricija Kastelic Volf Raziskovalna naloga z naslovom Brkinska sadna cesta je s področja geografije in geologije ter proučuje, ali je projekt Brkinska sadna cesta pripomogel k večji prepoznavnosti Brkinov in s tem tudi prepoznavnosti turističnih kmetij. Na državnem tekmovanju so fantje z nalogo osvojili bronasto priznanje. Besedilo in slika: Patricija Kastelic Volf OGLASNO SPOROČILO Poskrbite za svoje bančno poslovanje in obenem nagradite svojega otroka Matej Škapin, vodja PE UniCredit Bank v Sežani:»Poslovanje z otroškim in mladinskim računom je v UniCredit Bank brezplač no, več o naši ponudbi lahko preverite na Parti zan ski 37a. Veselimo se vašega obiska.«ste nezadovoljni s trenutnim bančnim poslovanjem in išče - te alternativne ponud be? V UniCredit Bank v Seža ni po - kri jemo želje in potrebe celot - ne družine. V široki paleti oseb nih bančnih paketov bo - ste zagotovo našli pravega zase, pa tudi na najmlajše ni - smo pozabili. Predstavite svet denarja najmlajšim čla nom družine in jih naučite gospo - darnega ravnanja že z njiho - vimi prvimi prihranki. Ob od - prtju bančnega paketa Palček ali Car za otroka in bančnega paketa Master za vas, bomo otroka nagradili s privlačnim darilom v okviru paketa Palček bomo za spod budo k varčevanju na varče valni ra - čun dodali kar 40 evrov, vašega najstnika pa bomo v paketu Car obdarili z MP3 predvajalnikom Sony! Paket Palček je namenjen otro kom do 11. leta starosti, Car pa najstnikom od 11. do 18. leta. Poslovanje pa je popolnoma brezplačno. Z bančnim poslovanjem v UniCredit Bank boste lahko starši z najrazličnejšimi obli - kami varčevanja poskrbeli tu - di za varnejšo prihodnost va - ših otrok. Oglasite se v poslovni enoti UniCredit Bank v Sežani vsak delovnik med 8:30 in 16:30 ter si oglejte ostalo našo ponudbo na Dodatne informacije: UniCredit Bank PE Sežana Partizanska 37a, Sežana Telefon: Elektronski naslov: matej.skapin@unicreditgroup.si Oglasno sporočilo Izobraževanje 27

30 Oblika in slika Uradne otvoritve razstave študentov Višje strokovne šole Sežana se je v Kosovelovem domu udeležilo več kot 200 obiskovalcev. Višjo strokovno šolo je v študijskem letu 2008/2009 pričela obiskovati prva generacija študentov. Izbrali so med dvema programoma: Oblikovanjem materialov, ki ponuja oblikovanje kamna ali kovin in polimerov, in Fotografijo. Študij na višji šoli je naravnan k praktičnemu, kreativnemu delu in uporabi teoretičnega znanja pri reševanju konkretnih problemov. Študente usposablja za vse stopnje delovnega procesa in za reševanje različnih nalog s področja stroke. Pomemben del študija predstavlja praktično izobraževanje v podjetjih ali zavodih, tako da se študent že med študijem sreča z realnim delovnim okoljem in njegovimi izzivi. Več kot podatki o šoli povedo izdelki študentov, nastalih v okviru formalnega dela študijskega procesa na šoli, med praktičnim izobraževanjem, v sklopu projektov ali poletnih študentskih delavnicah. Razstava skuša osvetliti širino obeh študijskih programov, strokovnost, sistematičnost in obenem individualno noto, ki se prepletajo v različnih eksponatih. Oblikovanje materialov je tako predstavljeno skozi prostoročne, tehnične in računalniške risbe, računalniške modele in nenazadnje skozi izdelke, narejene ročno ali s pomočjo sodobne tehnologije. Predstavljena so dela, ki kažejo povezave s področji industrijskega in unikatnega oblikovanja, kiparstva, restavratorstva, strojništva... Podobno široko je zastavljen študij fotografije. Razstava nas popelje preko klasičnih fotografskih nalog studijske, reportažne, avtorske in oglaševalske fotografije do nalog, ki segajo na področje vizualnih komunikacij in gibljivih slik animacije in filma. Želimo si, da bi glas o nas segel preko meja Krasa, obenem pa se trudimo soustvarjati življenje te pokrajine in prispevati k razvoju okolja, v katerem imamo trdno oporo. Besedilo: Jasna Rojc Slike: Aleš Beno, Avtorica plakata: Nina Frank Izobraževanje 28 Srečanje učiteljev mednarodnega projekta Comenius Od 2. do 5. maja 2010 smo na OŠ Srečka Kosovela Sežana gostili učitelje in ravnatelje mednarodnega projekta Comenius. To je za našo šolo že tretji mednarodni projekt Comenius. Naslov tokratnega projekta je Euroworld : From a World of Citizens to World's Citizens, ki smo ga poslovenili v Od državljanom sveta k svetovljanom. Srečanja v Sežani so se udeležili predstavniki partnerskih šol iz Italije (Palermo in Cefalu), Španije (Casar de Palomero), Turčije (Konya) in seveda naše šole. Na šoli smo jih sprejeli v kraški narodni noši in s harmoniko ter jim v znak dobrodošlice ponudili kruh in sol. Delavno srečanje v okviru projekta smo popestrili s kulturno prireditvijo, na kateri so sodelovali šolska Orffova skupina in obe šolski folklorni skupini. Gostje so bili navdušeni nad predstavitvami projektnih nalog, ki so jih izdelali učenci 9. razreda pod mentorstvom Ide Klančar. Naloge so nastajale skozi vse šolsko leto. Učenci so raziskovali kulturo, tradicijo in hrano dežel, ki sodelujejo v projektu. Spoznavali so razlike med kulturami in iskali podobnosti, ki nas zbližujejo. Raziskovali so tudi pregovore in stereotipe o narodih in izražali svoja mnenja o nji-

31 hovi veljavnosti v sedanjem svetu. Svoje delo so predstavili na zgoščenki, ki smo jo izmenjali s sodelujočimi šolami. To je bil le eden od končnih izdelkov projekta. Na vseh partnerskih šolah je v letošnjem šolskem letu potekal natečaj za izdelavo logotipa našega projekta Comenius. Iz vsake šole je bil izbran po en logotip. Logotipe smo ob zaključku projekta natisnili na majice, ki nas bodo še dolgo spominjale na naše sodelovanje v projektu. Toliko o delu v projektu. Kot se za gostitelje spodobi, smo svojim gostom pripravili še pester spremljevalni program. Na šoli smo prijatelje pogostili s tradicionalnimi slovenskimi jedmi, posladkali pa so se z doma- Križman so pripravile topel sprejem in se z gosti zadržale v prijetnem klepetu. Srečanje smo obogatili z ogledi Lipice, Škocjanskih jam in Pirana. Organizirali smo tudi celodnevno strokovno ekskurzijo v čim pecivom, ki so ga napekle naše učiteljice in druge delavke šole. Slovenska hrana jih je očarala. Recepte za pripravo nekaterih tipičnih kraških in slovenskih jedi so seveda v okviru projekta dobili na šole že prej, vendar ko hrano pripravijo domačini, je to vse nekaj drugega. Projekt Comenius je pomemben tudi za širšo lokalno skupnost. V torek, 4. maja, smo s svojimi partnerji obiskali predstavnice lokalne oblasti. Gospe Tanja Ravbar, Bojana Kermolj in Klementina Ljubljano, Bled in Bohinj, katere se je poleg nekaterih učiteljev naše šole udeležila tudi gospa Bojana Kermolj. Udeleženci srečanja Comenius so zapuščali Sežano in Slovenijo polni prijetnih in nepozabnih vtisov. Besedilo in slike: Karmen Tavčar Denar v dobrodelne namene Dijaki 2. EPTI sežanskega Šolskega centra Srečka Kosovela so namenili 300 eurov družini, potrebni pomoči, in s tem izkazali dobrodelno gesto. Sedemnajst dijakov drugega razreda EPTI program administrator, srednjega strokovnega izobraževanja 3+2 na sežanski srednji šoli, ki ga vodi razredničarka prof. Sonja Ivančič, predsednica razredne skupnosti pa je Nada Mačinković, se je odločilo, da denar, ki so ga zbrali od srečelova na maturantskem plesu, podeli v dobrodelne namene.»maturantski ples smo namreč imeli 8. maja v Cankarjevem domu, kjer smo pripravili tudi bogat srečelov s približno 1300 dobitki. Cena srečke je bila dva eura. Zbrali smo kar dva tisoč eurov. Denar smo razdelili po razredih in nekateri so se odločili, da ga porabijo za maturanske izlete ali kaj drugega. Na naš razred je prišlo 300 eurov in smo se složno odločili, da ga podarimo nekomu, ki bo pomoči potreben. Ker pa večina dijakov ne zaupa organizacijam, kot so Unicef ali Karitas, smo se odločili ob pomoči našega profesorja športne vzgoje Vojka Žiberna, da ga damo v prave roke. Stopili smo v stik s sežanskim Centrom za socialno delo,«je povedala predsednica razredne skupnosti Nada Mačinković. Tako so prejšnji petek (21. maja), po opravljeni četrvorki, ki je bila še zadnje dejanje pred zaključkom zadnjega šolskega dne, stopili na CSD v Sežano, kjer jih je sprejela direktorica Nevenka Doles. Na centru so povedali, da so bili ob njihovem dejanju izredno presenečeni, daj ni veliko ljudi, še zlasti mladih, ki bi tako mislili. Na CSD v Sežani so izbrali mamico z nekajmesečnim otrokom, ki je zelo bolna in ji bo ta denar prav gotovo prav prišel. Žal se gospa zaradi zdravstvenih težav ni mogla udeležiti dogodka, ji pa bodo denar zagotovo izročili. Dijaki, ki so povečini vozači od vsepovsod (Ilirska Bistrica, Postojna, Pivka, Kras in Brkini itd.) so se zahvalili profesorju Vojku Žiberni, ki si je vzel čas in jim pomagal pri svetovanju, ter razredničarki, profesorici Sonji Ivančič. Čeprav 300 eurov ni veliko, pa prav gotovo pomeni veliko nekomu, ki je potreben te pomoči. Gotovo si ta dobrodelna gesta mladih ljudi zasluži veliko pozornost in posnemanja. Besedilo in slika: Olga Knez Izobraževanje 29

32 Študentske demonstracije je bil na Prešernovem trgu v Ljubljani pod okriljem ŠOS (Študentska organizacija Slovenije) in DOS (Dijaška organizacija Slovenije) organiziran protest proti predlogu za Zakon o malem delu. In kaj je pravzaprav tako groznega v tem zakonu? Za nas dijake in študente je tu predvsem veliko dobrega, in ne nasprotno. Plača na uro ne bi bila manjša od 3.5 in višja od 8. Po novem zakonu naj bi delali le 14 ur na teden, vendar so zaradi študijskih in učnih obveznosti dijakov in študentov že predpisali dovoljenje za izjemo. Malo delo se bo po tem lahko opravljalo tudi po več ur na teden, omejitev bo samo 728 ur, ki jih letno ne bo smel presegati noben dijak in študent. Torej za študente in bodoče študente, ki verjamejo, da se z zakonom o malem delu ne bodo prebili skozi študij, povem še ta podatek: če delaš 5 dni v tednu po 8 ur na dan, torej skupaj točno 18,2 tedna, boš lahko malo delo opravljal 5 mesecev na leto. Kar je še vedno več kot študentske in dijaške počitnice. Če pa je med nami kdo, ki bi rad redno študiral in delal 8 ur na dan, naj pri sebi razmisli, če je to res izvedljivo. Zakaj potem protesti? Do protestov je prišlo, ker bi v primeru uvedbe Zakona o malem delu bila to poguba za študente, ki se redno prepisujejo iz fakultete na fakulteto, podaljšujejo si status študenta v neskončnost in si v času»študija«naberejo pravo premoženje. Že nekaj dni ni več skrivnost, da luknje v zakonih izkoriščajo predvsem vodilni v študentskih organizacijah, ki so posledično združili moči in organizirali množični dijaško/študentski protest. Več kot očitno je torej to, da so največji protestniki proti novemu zakonu o malem delu prav zgoraj navedene organizacije. Po sedanji ureditvi potekajo stvari nekako takole: če kot študent zaslužiš npr. 300, znaša koncesijska dajatev od tega 42, od tega dobita študentska organizacija in študentski servis po 15,7, sklad za štipendije 10,5, 0,84 pa gre za izgradnjo in vzdrževanje študentskih domov. Pri tem je za delovanje študentske organizacije namenjeno 4,5% dajatve, ustvarjene z delom študentov in dijakov. Z novim zakonom pa bi se nekaj podatkov bistveno spremenilo. Ohranil se bo odstotek, namenjen vzdrževanju študentskih domov, podvojil pa bi se odstotek sredstev, ki je namenjen štipendijam. Precej manjši delež bo prejela Študentska organizacija Slovenije. Za začetek bo prejemala 0,5% dajatve manj kot do sedaj, do leta 2013 pa naj bi se ista dajatev zmanjšala na 2%. Organizatorji so priskrbeli brezplačne avtobusne prevoze iz vseh krajev Slovenije ter opravičeno odsotnost od pouka. Velika večina dijakov se je shoda udeležila samo zato, ker so dan raje preživeli v sončni Ljubljani, šli so po nakupih, kot pa gulili šolske klopi po Sloveniji. Kateri dijak ne bi izkoristil take priložnosti? Nekateri, s katerimi smo izmenjali nekaj besed, so na vprašanja v stilu: zakaj ste danes tukaj ali proti čemu protestirate, odgovorili, z zmedenim pogledom. Po tehtnem premisleku je večina priznala, da zaradi zabave in alkohola. Študentje so prišli»skupaj na štrajk«, kot je bil uradni slogan protesta, če lahko temu rečemo protest, saj se je ta kmalu prelevil v nesprejemljivo nasilje, v katerem so bili udeleženi dijaki, študentje, pa še kakšen osnovnošolec se je našel, ki je po vzoru starejših kolegov prijel za granitne Izobraževanje 30 kocke. Na Prešernovem trgu je bilo dogajanje dobro organizirano in vredno naziva»protest«. Naj še omenim, da se strošek organizacije giblje okrog Organizatorjem pa je na Trgu rdeča nit ušla iz rok. Sicer so pozvali k zrelemu obnašanju, vendar jih je množica preslišala. Metanje granitnih tlakovcev, jajc, vej, sadja, plastenk in pločevink v okna parlamenta ter policiste pa je daleč od tega, kar so organizatorji načrtovali. Na parlamentu je nastalo za dobrih škode, nad najvztrajnejšimi protestniki pa so policisti uporabili silo. Zrelosti slovenske mladine včerajšnji dogodki žal ne dokazujejo. Besedilo: N.J. Slike: Miha Grgič Jelen

33 Deset let skavtanja po Krasu Steg (lokalna skavtska enota) Sežana 1 v skavtskem letu 2009/10 praznuje 11-letnico delovanja in 10-letnico menjave rutke - trenutka, ko smo imeli dovolj poguma, da smo Krasu dali nekaj kraškega siva podlaga simbolizira kamen in našo vztrajnost, trdnost; rdeča in modra obroba pa kraško zemljo, teran, pršut in brinove jagode, torej značilnosti okolja, od koder prihajamo. V teh desetih letih se je nabralo veliko lepih dogodivščin potepov, zimovanj, taborov, sklenilo mnogo prijateljstev in nekatera so se oplemenitila celo s porokami in otroci. Vendar pa ničesar od tega ne bi bilo, če se ne bi leta 1998 trije zagnani mladinci Peter Gregorčič, Darja Krajnc in duhovni asistent Tomaž Kodrič seznanili s skavti v bližnji Postojni; pod njihovim okriljem je v letu 1998/1999 v Sežani pričela delovati četa (izvidniki in vodnice starejši osnovnošolci). Tistega leta je bilo v Sežani 19 skavtinj in skavtov. Krdelo (volčiči in volkuljice mlajši osnovnošolci) smo ustanovili leta 2000, klan (popotniki in popotnice srednješolci do 21 let) pa leta Naslednja leta so bila polna tako vzponov kot padcev: nihanje števila članov, stalno pomanjkanje voditeljev in iskanje primernih prostorov. Vendar pa smo tudi rasli: Sežanski skavti smo člani Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov (ZSKSS) in se redno udeležujemo skavtskih dogodkov na regionalni (Marmeljada srečanje primorskih skavtov) in nacionalni ravni (izobraževanja, srečanja voditeljev ). Prispevali smo 20 članov k 3500-glavi skavtski liliji na največjem skavtskem dogodku v Sloveniji Jamboreeju 2008; v letu 2009 pa so se trije naši člani udeležili tudi mednarodnega tabora popotnikov in popotnic na Islandiji Roverway-ja. Vsako leto decembra skupaj s taborniki prinašamo Luč miru iz Betlehema v občine Sežano, Divačo, Komen in Hrpelje-Kozina. Sodelovali smo v akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu. Naša srečanja so, starostni skupini primerno, zasnovana vzgojno spodbujamo čut do sočloveka in narave, zato je veliko srečanj zunaj. Temelja skavtske vzgoje sta tudi igra in (krščanska) duhovnost, saj verjamemo, da otroci in mladi cenijo, pa tudi potrebujejo sproščenost in spontanost, hkrati pa je duhovna razsežnost eden od nepogrešljivih vidikov celostnega osebnega razvoja. Steg Sežana 1 pokriva območje že omenjenih štirih občin, zato prihajajo naši člani z različnih koncev Krasa in Brkinov kljub temu pa se že 10 let tedensko ali na 14 dni dobivamo na srečanjih v Sežani in občasno tudi kje drugje. Prav ta raznolikost, stalnost in zagnanost pa se kažejo tudi v povečanju števila članov, ki je v tem skavtskem letu preseglo številko 50. Že omenjeni obletnici smo obeležili z dvodnevnim druženjem v Povirju, kjer smo se zbrali v petek, 23. aprila. Po uvodu smo se poglobili v življenje zavetnika skavtov Sv. Jurija, večer pa smo sklenili z zahvalno mašo. Naslednje jutro smo se z igro najprej spomnili skavtskih vrlin: odkritosrčnosti, požrtvovalnosti in čistosti. Temu so sledile delavnice, prek katerih smo voditelji, bivši voditelji in drugi gostje skavtom, ter od 11:00 dalje tudi širši javnosti, predstavili stegovo zgodovino ter značilnosti Krasa. Program smo sklenili s krajšo slovesnostjo, na kateri smo se zahvalili bivšim voditeljem in nasploh vsem, ki so nam kakorkoli pomagali pri našem 10-letnem delu (med drugim župniji Sežana za skavtsko sobo). Sledili sta obvezna torta in pojedina, ki so jo pripravili starši naših skavtov. Prijetno druženje z njimi in s»starostami«stega je ob pogovoru in igrah trajalo še kar lep čas in kar kliče po čimprejšnji ponovitvi. Več o nas na htm/index.html Besedilo: Martin Rudolf Slike: arhiv STEG-a Naši mladi 31

34 Medkulturno srečanje na OŠ Srečka Kosovela Sežana Osnovna šola Srečka Kosovela Sežana in Scuola media R. Resta iz Turija (Italija) sodelujeta že vrsto let v projektu Spoznavajmo mlade preko meja. Letos pa se nam je pridružila tudi Scuola Media Statale F. Carelli iz Conversana. Delo v projektu poteka celo šolsko leto, na določeno vsebino, ki jo izberemo skupaj. Enkrat letno pa se sežanski učenci in učitelji ter partnerji iz Italije srečamo na eni izmed šol. V letošnjem šolskem letu je bilo srečanje na OŠ Srečka Kosovela Sežana, od maja. Ob prihodu smo goste pozdravili s kraško narodno nošo in jim zaželeli dobrodošlico s starim slovanskim običaje: s kruhom in soljo. Sledila je skupna prireditev naših učencev in gostov iz Italije. Poleg obeh ravnateljev Jadranke Mihalič in Francesca Filomena ter vodje projekta Marije Štekar Košuta sta goste pozdravili tudi predstavnici Občine Sežana Tanja Ravbar in Bojana Kermolj. Učenci iz Turija so z našimi učenci sodelovali pri naravoslovnem dnevu v Botaničnem parku. Seznanili so se z zgodovino Botaničnega parka in vrstami rastlinja v njem. Na koncu pa so se preizkusili tudi v znanju in reševali naloge na delavnih listih. Goste smo popeljali tudi na ekskurzijo na obalo. Ogledali smo si obalna mesta, Koper, Izolo. Portorož in Piran. Naslednji dan pa smo jih peljali v Predjamski grad, Tehnični muzej Bistro, Grad Snežnik in Cerkniško jezero. Gradovi na Slovenskem je bila tudi tema letošnjega projekta. Naši učenci so bili turistični vodiči, gostom so razlagali znamenitosti obiskanih krajev v italijanskem jeziku in na ta način vadili komunikacijo. Učenci in učitelji iz Italije so bili navdušeni nad našimi kraji, čudili so se, kako imamo vse urejeno in vzdrževano. Ugotavljamo, da so taka srečanja zelo pomembna in pozitivna, saj učenci spoznavajo kulturo, navade in običaje obeh držav, obenem pa je to tudi promocija Slovenije, saj se je v teh letih sodelovanja marsikateri učenec s svojo družino že ogledal Slovenijo in mnogi se bodo še radi vračali. Taka srečanja so pomembna tudi zato, ker si učenci pridobivajo prijatelje izven meja, krepijo samozavest, urijo komunikacijo, vsi pa smo ponosni, da jih naša šola in Slovenija vedno pozitivno presenetita. Vodja projekta: Marija Štekar Košuta Slika: Ljubica Benčič Naši mladi Okrepimo vezi! (Let's strenght the bonds!) MC Podlaga bo od 20. do 27. oktobra organizirala mladinsko izmenjavo na temo socialne izključenosti z naslovom Okrepimo vezi! (Let's strenght the bonds!), zato vabimo k sodelovanju mlade od leta. Namen izmenjave je približati mladim problematiko socialne izključenosti in vzpostaviti stik z različnimi skupinami socialno izključenih oseb. Obiskali nas bodo mladi iz Poljske, Romunije, Estonije in Francije. Za namestitev in prehrano je poskrbljeno. Za več informacij nam pišite na info@mcpodlaga.com ali pa nas pokličite na , Besedilo: Špela Miklavec Slika: Arhiv MC Podlaga

35 Sliva simbol povezanosti med slovanskimi deželami Letošnji dan Zemlje smo obeležili na prav poseben način: V četrtek, 22. aprila, smo si v športni dvorani ogledali nastop folkorne skupine iz Slovaške. Učenci iz mestne šole NOVY MESTO NAD VAHE pod Tatrami so nam predstavili svoje navade in šege ob praznovanju Jurjeve pomladi. Otroci, stari od 7 do 15 let, so se nam predstavili z različnimi izštevankami, plesi in z ljudskimi pesmimi, ki so povezane s prihodom pomladi. S seboj so prinesli tudi tipično slovaško drevo slivo, simbol povezanosti med slovanskimi deželami. Ob prisotnosti sežanskega župana Davorina Terčona in ravnateljice naše šole Jadranke Mihalič so ga s skupnimi močmi posadili slovaški in sežanski učenci. V spomin na srečanje pa smo jim podarili likovna dela naših učencev. Besedilo: Dora Kavčič Slike: Dalibor Čotar, Miloš Škapin Naši mladi 33

36 Prisotnost rasizma v Sloveniji Ali je rasizem v Sloveniji razširjen? In če je, koga najbolj prizadene? Taka in podobna vprašanji sem 21. marca, na mednarodni dan boja proti rasizmu, postavila prebivalcem Sežane. In kakšni so bili rezultati? Skupaj smo veliko razmišljali na to temo, seznanili so me tudi z nekaterimi zgodovinskimi dejstvi, dobila sem veliko različnih mnenj. Več kot je tujcev, več je rasizma? Mogoče. Vsaj tako lahko sklepam iz odgovorov ljudi. Vsekakor se je večina vprašanih strinjala, da število tujih državljanov vpliva na pojav rasizma. Vprašanje je bilo torej potrebno oblikovati malce drugače. In sicer: Ali živi v Sloveniji veliko tujcev? In ne glede na število tujcev sem na podlagi prav vsakega odgovora mimoidočih ugotovila, da problem rasizma obstaja. Sledilo je še najbolj občutljivo vprašanje: Zakaj? Medtem ko so me nekateri vprašani seznanili z zgodovino Slovenije, so mi drugi postregli s preprostim odgovorom: Oni so drugačni. Klub temu da sem zbrala veliko različnih mnenj ljudi, je bila ena izjava skupna skoraj vsem: Zelo sem ponosen/-sna, da živim v svoji državi Sloveniji. Še vedno je nekaj ljudi povezalo pojav rasizma z drugimi skupinami, vendar se je večina osredotočila na tujce v Sloveniji. Kaj pa vi? Kakšno je vaše mnenje? Če vas zanimajo odgovori ljudi, bodo v začetku meseca maja objavljeni na plakatih v MC Podlaga, v Šolskem centru Srečka Kosovela Sežana, na Visokošolskem središču Sežana in na Občini Sežana. Besedilo: Susanna Hasenbach Prevod: Špela Miklavec Slika: Goran Grabić Kras v očeh otrok in mladostnikov V soboto, prav na dan čiščenja Slovenije, je potekala pred Postojnsko jamo prireditev Kras v očeh otrok in mladostnikov. Učenci centra za usposabljanje»elvira Vatovec«iz Divače smo se je skupaj s starši in učitelji udeležili že drugič. Na naši šoli smo celo šolsko leto spoznavali, nabirali in sušili čaje iz naše okolice. Skupaj z učenci smo oblikovali lične vrečke, jih potiskali in napolnili s posušenimi cvetovi. Vrečke smo opremili z napisom in receptom za pripravo čaja. Na dan predstavitve smo pred jamo imeli svojo stojnico in mimoidočim predstavili svoje celoletno delo ter jim darovali vrečke s čaji. Zanimanje je bilo veliko, saj so nam izdelki pošli še pred koncem prireditve. Med prireditvijo smo si ogledali tudi stojnice drugih šol. Privoščili pa smo si tudi ogled Postojnske jame, Vivarija in Predjamskega gradu, na ta dan po ugodno nizki ceni. Naši mladi Besedilo: Nataša Hreščak Slika: Tina Kristan Šola skrbi za mlade baletke Osnovna šola Dutovlje je v šolskem letu 2008/2009 prvič ponudila gostoljubje mladim baletkam. V prvem šolskem letu se je pod strokovnim vodstvom baletnega pedagoga Eugena Todorja baletnih korakov učilo pet deklic, v tem šolskem letu pa jih je že osem. Vadijo v delu telovadnice, ki jo je vodstvo šole aprila opremilo s štirimi baletnimi ogledali in dvema lesenima baletnima drogovoma. Oboje je za baletne vaje nenadomestljivo, saj ogledala pomagajo pri učenju pravilne drže, drogove pa zahtevajo vaje ob drogu, ki so, poleg vaj na tleh, sestavni del baleta. Osnovna šola je za kovinska držala, lesene drogove (iz avstralskega hrasta in obdelane na poseben način) ter uokvirjena ogledala odštela dva tisoč evrov, kar nekaj stroškov pa je prihranil šolski hišnik, ki je opravil precej del. Pridobitev je sicer za Dutovlje in okolico zelo koristna, saj jo lahko uporabljajo tudi druge vadbene skupine. 34 Besedilo: Zvezdana Skralovnik Vrčon, Slika: arhiv baletnega društva

37 Ljubezen in svoboda baletk balentnega društva Sežana Ljubezen in svoboda (Love and Freedom) je naslov zgoščenke istrskega glasbenika Matije Jahna in tak je bil tudi naslov letošnje zaključne baletne predstave, ki jo je Baletno društvo Sežana pripravilo v Kosovelove domu na zadnjo majsko nedeljo. Namesto klasične glasbe je baletni učitelj in koreograf Eugen Todor za glasbeno podlago koreografij izbral rokovske, deloma baladno omehčane skladbe Matije Jahna.»Za vsak nastop poskušamo narediti nekaj novega. V zadnjih letih smo kar nekaj baletnih predstav naredili z glasbeniki v živo med drugim so naše baletke plesale ob živi glasbi harmonikarskega in godalnega orkestra Glasbene šole Sežana, ob glasbi orkestra Mirarco, sester Marinković, tokrat pa smo izbrali tudi popolnoma drugačno, rok glasbo, kar ni običajna podlaga baletu, in baletke so bile z njo zadovoljne,«je po nastopu povedal Eugen Todor. Matija Jahn je na odru vse skladbe tudi v živo zapel in odigral na kitaro oziroma klaviature. O tudi zanj neobičajnem sodelovanju z baletkami pa je povedal:»otroci, ki jih tudi sicer imam zelo rad, so mi dali občutek, da delam nekaj zelo pomembnega in zelo počaščen sem, da so v baletnem društvu celo predstavo naredili na mojo glasbo. Mlade baletke pa s tem še niso zaključile šolskega leta. Vadile bodo do19. junija, ko jih čaka še nastop na Baletni reviji na Krasu v Sežani, in konec junija, ko bo ena skupina nastopila na Festivalu plesa v Piranu. Sicer pa bodo v društvu prihodnja dva tedna (ob torkih in četrtkih v Kosovelovem domu ) že vpisovali k pouku baleta za prihodnje šolsko leto. Besedilo in slike: Adrijana Suša Bonifacio Gostovanje baletk v Trstu Dve skupini baletnega društva Sežana sta se 28. marca udeležili srečanja ljubiteljev estetskega giba, ki ga je v Borovem športnem centru v trstu organiziral Gimnastični odsek ŠZ Bor. Nastopilo je več kot 130 mladih iz zamejstva in Slovenije, med njimi tudi dve skupini sežanskih baletk. Besedilo: Zvezdana Skralovnik Vrčon Slika: Andrej Vodopivec Naši mladi 35

38 Gospodarstvo in turizem / Naši mladi 36 Otroci iz Vrtca Sežana na obisku pri zamejcih Čezmejno sodelovanje z zamejskim vrtec Col-Repentabor se je pričelo že lansko šolsko leto. Spoznali so se z otroki iz skupine»levčkov«in»pikapolonic«. Celo dopoldne smo se družili ob petju, igri in iskanju novih prijatejev. Preko celega leta sodelujemo, navezujemo stike, izmenjujemo izkušnje in mnenja, zato to sodelovanje ni zamrlo. Letos smo se odločili, da vrnemo obisk. Sončno torkovo dopoldne smo se otroci iz skupin»levčkov«in»pikapolinic«z avtobusom odpeljali v Col-Repentabor. Vožnja z avtobusom, in to v Italijo k zamejskim Slovencem, je bila pravo doživetje. Na ta obisk smo se pripravljali več časa. Pogovarjali smo se, peli pesmice, pripravljali presenečenje za otroke ter si ogledali na zemljevidu, kje leži vas Col-Repentabor. Vrtec Antona Fakina na Colu leži v mirnem okolju, polnem zelenja. Prijazno osebje in otroci so nas z veseljem pričakali. Zbrali smo se v telovadnici, kjer sta nas pozdravili naša vzgojiteljica Anja ter vzgojiteljica Silva iz vrtca Col. Otroci iz skupine»levčkov«in»pikapolonic«so zapeli in zaplesali dve pesmi o prijateljstvu. Tudi skupina otrok iz vrtca Col nam je zapela svojo himno o prijateljstvu. Skupaj smo zaplesali ter se na igrišču pred vrtcem posladkali s piškoti in čajem. Dopoldne nam je ob igri in spoznavanju prijateljev minil hitro. Ogledali smo si tudi vrtec in otroci so povedali naslednje:»vrtec je podoben našemu, ima stopnice, igrali smo se na toboganu«.»dobil sem prijatelja Alexa in Natana. Skupina je bila podobna kot naša, le bolj velika. Oni imajo svojo učilnico, mi pa igralnico«.»meni so bili dobri piškoti z mrežico,v vrtcu so mi bile všeč slike z veveričko, ribico, avtkom. Otroci so bili oblečeni v haljice«.»všeč mi je bilo, ko smo peli pesmice. Dobila sem prijateljico Mileno. V vrtcu sem videla velike in majhne mize«.»videl sem tobogan, cingal sem se na krokodilu, jedli smo piškotke z ograjico«. Druženje z vzgojiteljicami in otroki iz vrtca Col-Repentabor je bila zelo lepa in pozitivna izkušnja, zato si tudi vnaprej želimo medsebojnega sodelovanja. Besedilo: Irena Besednjak Slika: Anja Kristan Lipica - najstarejša blagovna znamka Slovenije Tokratni prvi festival konjenikov, ki je v Lipico 9. maja privabil nekoliko manj ljubiteljev konj zaradi slabega vremena, sodi v sklop prireditev, posvečene 430-letnici Kobilarne Lipica. Slavnostna govornica, ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič, Kraševka po rodu, doma iz Kazelj pri Sežani, je čestitala vodstvu lipiške kobilarne ob visokem jubileju in izrazila željo, da bi v zibelki lipicanca zopet imeli pravo vojaško paradno konjenico.»15. maja, pred petimi leti, ko smo v Lipici praznovali 425-letnico kobilarne, se je prvikrat pokazala slovenska paradna konjenica, ki je v petih letih imela kakšnih15 nastopov. A priznati moramo, da ne znamo dovolj, da bi imeli čisto pravo in dobro vojaško paradno konjenico. Upam, da bosta direktor in predsednik sveta lipiške kobilarne, Tomi Rumpf in Igor Trebec, poskrbela za pravo paradno konjenico. Danes smo videli, koliko znanja so vložili v dobro izurjene konje iz vse Slovenije in upam, da bomo imeli tudi v Lipici pravo paradno konjenico. Nimamo

39 nobene druge blagovne znamke v Sloveniji, ki bi imela toliko let in ki bi se ponašala s tako dolgo zgodovino, kot jo ima Kobilarna Lipica. Vsi poskrbimo, da se bomo v ta center konjeništva vračali tudi s svojimi družinami, otroki ter tako kot danes tudi s konji ne le iz vseh delov Slovenije, pač pa iz različnih koncev sveta. Lipica je namreč najstarejša blagovna znamka Slovenije,«je poudarila Jelušičeva. Spomnila se je tudi na zgodovino Lipice in lipicancev, ki so morali na svojih plečih nositi del slovenske vojaške zgodovine, saj je bila lipiška kobilarna tudi vojaški objekt in prav domačini so veliko poskrbeli, da so konji ostali. Leta 1915 so bili konji umaknjeni iz Lipice, zopet so se vrnili in so šli tudi v službo naše vojske in se vrnili iz Češke, enajst jih je prišlo v Lipico, 60 lipicancev pa v Italijo. Kljub deževnemu vremenu se je zbralo približno 1500 obiskovalcev, ki sta jih pozdravila direktor lipiške kobilarne Tomi Rumpf in stotnik vseh konjenic Slovenije Miro Pukelj. Na hipodromu je v slavnostni in veličastni povorki sodelovalo okoli 430 konjenikov, skoraj 50 konjenic iz vse Slovenije, preko 200 konj in 30 vpreg. Občinstvo je navdušila lipiška klasična šola jahanja s predstavo šole nad zemljo, pa Združenje rejcev lipicanca Slovenije, prvič pa se je v Sloveniji predstavila devetvprega pohorske konjenice pod vodstvom Alojza Leskovarja. Predstavili so se kopijaši in Orači iz Markovca pri Ptuju, kot tudi Društvo za oživljanje lo- Predstavili projekt Muzej Lipica V Kobilarni Lipica so pred dobrim letom pričeli z izvajanjem projekta Muzej Lipica, ki bo pomembno prispeval k razvoju kulturnega turizma Lipice, Krasa in Slovenije. Muzejska predstavitev in interpretacija naravne in kulturne dediščine pomenita prepotreben prispevek k novemu razvojnemu ciklu Kobilarne Lipica. Trenutno so projektne aktivnosti v polnem teku, so predstavili na tiskovni konferenci 2. junija v Lipici, ko so poudarili, da pričakujejo odprtje muzeja predvidoma aprila prihodnje leto. Vendar glede na lipiške potenciale si želijo, da se bo muzej v sklopu strateških ciljev Kobilarne Lipica razvijal naprej. Muzej Lipica bo nov center kulturne in turistične ponudbe kobilarne Projekt Muzej Lipica je podprt s subvencijo Islandije, Lihtenštajna in Norveške preko Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma ter s prispevkom Ministrstva za kulturo RS in je zasnovan kot nov center kulturne in turistične ponudbe kobilarne.»v Kobilarni Lipica smo se načrtov lotili ambiciozno ter celostno. Naš kraški biser želimo v prihodnje ne le ohranjati, temveč kavškega izročila Doli iz Lokavca, ki je prikazalo furengo. Člani društva Doli, ki ga vodi predsednik Boris Blaško, so namreč dan prej v Lipico pripeljali in postavili 32 metrov dolg jambor iz Senožeč. Posebno adrenalinsko pa je bilo tekmovanje v spretnostni vožnji dvovpreg z eno maratonsko oviro, kjer je zmagal Mitja Tavčar s sovoznikom očetom Jankom Tavčarjem iz Povirja. Tekmovala sta tudi lani najboljša slovenska voznika dvovpreg Mitja Mahorčič in Janez Peternelj. Sicer pa se v Lipici obetajo v teh dveh mesecih še številne prireditve. Svetovni dan družine bodo to soboto, 15. maja, obeležili z družinskim dnevom, ko bodo zaključili z akcijo barvanja ograj in odprtjem sprehajalne poti. Dan lipicanca bo 23. maja. Vrhunec praznovanja 430-letnice pa bo slavnostna akademija v sredo, 19. maja, s slavnostnim govornikom predsednikom slovenske Vlade Borutom Pahorjem, ki je tudi častni pokrovitelj praznovanj ob 430-letnici Kobilarne Lipica. V Lipici obljubljajo vrhunsko plesno, glasbeno in artistično prireditev. Svetovni pokal v dresurnem jahanju bo od 26. do 30. maja, od 3. do 6. junija pa svetovni pokal v preskakovanju ovir. Besedilo in slika: Olga Knez tudi oplemenititi. Tako izvajamo številne ukrepe oziroma aktivnosti, ki bodo Lipico popeljali na novo pot; pot razvoja in napredka, ki bo v ponos Krasu in Sloveniji ter nenazadnje tudi Evropi. Lipica je od nekdaj veljala za sinonim konjereje in konjeništva. V poplavi sodobnih dejavnosti se želimo ponovno približati izvorni dejavnosti, kar bomo dosegli tudi s projektom, kot je Muzej Lipica,«je o načrtnih Kobilarne Lipica pojasnil direktor Tomi Rumpf in dodal:»trudimo se, da bi zadostili pričakovanjem donatorjev ter naših obiskovalcev.«v Kobilarni Lipica so zadovoljni, da so uspeli pridobiti nepovratna sredstva zgoraj omenjenih podpornikov za ustanovitev muzeja, ki bo omogočil obiskovalcem bolj poglobljeno doživljanje tega izjemnega prostora. Osnovna izhodišča pri zasnovi muzeja je pripravila strokovna vodja projekta Taja Vovk van Gaal s sodelavci, ki pravi:»s pridobitvijo projekta Muzej Lipica je bilo odločeno, da bomo lipicanca in Lipico predstavili skozi Gospodarstvo in turizem 37

40 Gospodarstvo in turizem 38 različne prizme časa, dogodkov, razvoja in ljudi, ki so soustvarjali oboje. S pomočjo muzejske govorice in novih programov bomo prispevali k realizaciji uveljavitve Lipice in lipicanca kot prepoznavne destinacije in slovenske prestižne blagovne znamke.«muzej Lipica bo postregel obiskovalcem z novimi atraktivnimi programi in zgodbami za različne ciljne skupine, da bi vzbujal zanimanje in radovednost o zgodovini in sedanjosti kobilarne, njeni dejavnosti in pomenu. Projekt je sestavljen iz štirih funkcionalnih sklopov: Prvi se nanaša na upravljanje projekta, tj. vzpostavitev projektnega sveta za spremljanje izvajanja projektnih dejavnosti. Drugi sklop obsega oblikovanje koncepta muzeja, tretji gradbeno obnovo objekta in postavitev muzejske razstave. Zadnji del pa se nanaša na promocijo muzeja ter navezavo muzejske vsebine na širši prostor kobilarne. Postavitev muzejske zbirke je zasnovana v enajstih tematskih sklopih (Časovni okvir (Evropa, slovenske dežele, Lipica),obravnava konja kot živalske vrste (evolucija konja, vrste konj, anatomija konj, bolezni konj itd.), odnos človeka in konja skozi zgodovino (poklici, povezani s konji, dela, ki so jih opravljali konji, konj v mitologiji, konj v umetnosti, Kras in njegova izbira za lokacijo kobilarne, človekovi posegi v naravo na območju kobilarne in posestva, nastanek in razvoj lipicanca in kobilarne v Lipici, življenje lipicancev od rojstva do smrti, en dan v življenju lipicanca (hrana, nega...), šolanje, dresura, tekmovanja, jahalna oprema, lipicanci v kobilarnah po svetu, konji v pregovorih in tako dalje). Kakor je dejala gospa Taja Vovk van Gaal, bodo vsi tematski sklopi predstavljeni na sodoben muzejski način, kar pomeni, da bodo informacije podane na različnih nivojih za različno zahtevno občinstvo. Postavitev bo živahna, uporabljena bodo različna muzejska ponazarjalna sredstva (od predmetov, fotografij, filmov, dokumentov), aktivirani pa bodo vsi obiskovalčevi čuti (vid sluh, tip...). Muzej ni utemeljen na zbirki, ki jo Lipica že ima, ampak delovna skupina zbira gradivo in zgodbe o Lipici Na tiskovni konferenci v Lipici so predstavili tudi delovno skupino, ki jo ob strokovni vodji projekta Taji Vovk van Gaal sestavljajo še dr. Staša Tome (Prirodoslovni muzej), mag. Davor Kernel (Goriški muzej) in Irena Marušič (Slovenski tehniški muzej), ter je v preteklih mesecih evidentirala ogromno gradiva in literature. Iz vsega zbranega sedaj oblikujejo zgodbe, za katere menijo, da bodo zanimive za obiskovalce, obenem pa Malgaj d.o.o. PSC - Postojna Tržaška 84 SI-6230 Postojna Tel so poučne in širijo znanje o konjih. Namen je, da obiskovalci ob prvem srečanju z lipicanci že nekaj vedo in lahko pridobljeno znanje uporabijo ob obhodu Kobilarne in posestva. Za tiskovno konferenco so pripravili štiri trditve, ki se dotikajo različnih zgoraj omenjenih tematskih sklopov in s katerimi so ilustrirali možnosti posredovanja tako splošnih, kakor specifičnih vedenj, ki bodo dostopna v muzeju: 1. Ali so lipicanci beli konji? Lipicanci niso beli konji. So sivi (nekaj odstotkov ostane temnih), ta barva pa je posledica mutiranega gena. Temna dlaka žrebičkov se s časom posvetli zaradi mutacij kromosoma. 2. So konju delale družbo na Olimpu, bivališču grških bogov, tudi druge živali? Ne, na Olimpu je domoval samo konj (glej: Heraklejevo 8. junaško delo). 3. Ali sta na primer tapir in nosorog bližja sorodnika konja kakor koza ali srna? Da, tapir, nosorog in konj so lihoprsti kopitarji, medtem ko so koze, srne, gamsi... sodoprsti kopitarji. 4. Ali hranijo originalno rodovniško knjigo lipicancev v arhivu na Dunaju? Ne, domneva se, da so ob francoskem zavzetju Lipice leta 1797 zaplenili in uničili tudi rodovniško knjigo. Mogoče pa je tudi, da se je ob umiku Kobilarne Lipica na Madžarsko leta 1796 gradivo izgubilo in uničilo. Pred Francozi se je iz Lipice takrat umaknilo približno 300 konjev. Oba predmeta, ki smo ju predstavili na tiskovni konferenci, je pridobil kolega Davor Kernel. Povedali smo tudi zgodbo o eksponatih o coklah in veterinarskem priboru. O veterinarskem priboru: V obdobju med obema vojnama je bil glavni veterinar v Kobilarni dr. Ugo Fasani (vsi direktorji in glavni veterinarji so bili italijanskega rodu). Ko so 10. oktobra 1943 začeli s prevozom 179 lipicancev v smeri

41 Hostinca (Hostaua) v Sudetih na Češkem, je šel z vodilnim kadrom kobilarne in z delavci tudi g. Fasani. S seboj je odnesel tudi pričujoči priročni veterinarski pribor. Vendar pa se je zgodilo to, da je večina ljudi, ki so odšli s konji iz Kobilarne Lipica v Hostinec, le-tega zapustila. S konji je ostala le še peščica konjarjev in hlevarjev. Bilo jih je osem, vsi so bili slovenskega rodu in med njimi je bil tudi Andrej Stopar, ki je bil njihov vodja. Hostinec je zapustil tudi dr. Fasani, pribor pa je ostal tam. Tako je bil v pomoč tistim, ki so ostali s konji. Ko so se vrnili domov, je Stopar ta veterinarski pribor prinesel s seboj. Tako je ostal v družini Stopar. Hrani se pri gospe Mariji Stopar iz Lokve 143. O»coklah«Ko so bili delavci iz Lipice v Hostincu (Hostau), je vladalo izredno pomanjkanje. Tako so uporabili vse, kar je bilo uporabno. Tukaj imamo tudi preprosto narejena obuvala cokle, ki jih je Andrej Stopar uporabljal v Hostincu (Hostau). Ko se je vrnil domov, jih je spravil v skrinjo, kjer so se ohranili do danes. Lastnica je prav tako gospa Marija Stopar iz Lokve. Tudi Norveška podprla muzejsko zbirko Z vključitvijo Slovenije v Evropsko Unijo in ekonomsko področje evropske skupnosti so se dodatno okrepili odnosi med Slovenijo in Norveško, ki preko finančnih mehanizmov delno podpira projekt Muzej Lipica. Veleposlanica Kraljevine Norveške Guro Katharina Helwig Vikor pojasnjuje:»slovenija je pokazala velik interes za nepovratna sredstva, ki jih podeljujemo. Projekt, kot je Muzej Lipica, je kakovostno zastavljen in nas je prepričal s svojim doprinosom h kulturni dediščini. To je nekaj, kar Norveška močno podpira. Kobilarna Lipica namreč ni le nacionalnega pomena, zelo dobro je znana po celem svetu.«kraljevina Norveška je za razvoj kulturne in naravne dediščine na Slovenskem v letih 2004 do 2009 namenila 18,6 milijonov eurov, za obdobje od 2010 do 2014 pa 26,5 milijona eurov. Investicijska vrednost muzeja, ki ga bodo postavili v sedanji Hamiltonovi galeriji, ki je začasnega značaja, naj bi bila 815 tisoč eurov. Predvidena velikost muzeja je 325 kvadratnih metrov. Besedilo in sliki: Olga Knez Mednarodni ekonomski sejem v Montbrisonu V okviru projekta 'Sledite nam po pravljičnih poteh Krasa in Brkinov' smo se Kraševci predstavili tudi na mednarodnem ekonomskem sejmu v Montbrisonu v Franciji. Projekt podpira tudi Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje. Montbrison je prijetno mestece s prebivalci, kakih 100 km oddaljen od Lyona, ki se pripravlja na pobratenje z mestom Sežana. Od 7. do 9. maja je gostil enega pomembnejših mednarodnih sejmov v Evropi, na katerem smo se Kraševci predstavili s tipičnimi kraškimi izdelki in pridelki. Vinarja Štoka ter Širca- Kodrič sta ponujala svoje vino, ki se, mimogrede, z lahkoto kosa s francoskim. Jernej Bortolato iz Pliskovice je s svojimi kamnoseškimi izdelki navdušil obiskovalce sejma, ki so z velikim zanimanjem sprejeli tudi kraška zelišča ter pridelke iz njih, ki jih je predstavljala kraška zeliščarka Jadranka Jerina. Čebelarstvo Atelšek iz Povirja se je predstavilo v najboljši luči in poleg ostalih prispevalo k temu, da smo na stojnici gostili ogromno ljudi. Piko na i naši predstavitvi pa je zagotovo dala kraška pihalna godba s kapelnikom Ivom Bašičem na čelu. V Franciji smo bili lepo sprejeti in s ponosom smo predstavljali tako svojo deželico na sončni strani Alp kot tudi skrivnostni Kras. Dobro sodelovanje z občino Montbrison nadaljujemo z mladinsko izmenjavo v mesecu juliju in obiskom predstavnikov komisije za pobratenje ob prazniku občine Sežana. Besedilo: Anja Zadnik Slike: Damijan Čeh in arhiv TIC-a Gospodarstvo in turizem 39

42 Prvi rojstni dan Turistično-informacijskega centra Dutovlje V začetku aprila se je TIC-u v Dutovljah obetal prav poseben petkov večer. Praznovali smo namreč svoj prvi rojstni dan. V minulem letu smo punce preživljale vikende na TIC-u, seveda v družbi turistov, ki za Dutovlje in Kras na splošno kažejo veliko zanimanje. Vse večje število obiskovalcev dutovskega TIC-a dokazuje, da je bil na tem mestu še kako potreben. Turiste, prevladujejo predvsem Italijani, zanima predvsem narava in Bunčetova domačija ob sončnih vikendih postane pravi mali center informacij željnih mimoidočih. Ljudje odhajajo navdušeni nad našimi kraji in obogateni z novim znanjem, kar daje upanje, da se bodo še vračali. Med drugim smo v prvem letu gostili kar nekaj razstav, med katerimi so se znašle tudi idrijske čipke ter dela lokalnih umetnikov. Z novim letom pa smo začeli z novo dejavnostjo: petkovimi večeri, ki so se med krajani presenetljivo dobro prijeli. Ob petkih, vsakih štirinajst dni, se v Bunčetovi domačiji zvrstijo različni dogodki, vsi pa imajo nekaj skupnega: krajani jih sprejmejo z navdušenjem, kar dokazuje, da smo na pravi poti. Seveda TIC-a v Dutovlje ne bi bilo brez pomoči Občine Sežana, Zavoda za šport, turizem in prosti čas ter Krajevne skupnosti Dutovlje, ki so njegovo odprtje omogočili. Turistično društvo Kras in Osnovna šola Dutovlje pa sta partnerja, ki igrata pomembno vlogo pri obstoju in delovanju TIC-a Dutovlje že od samega začetka. Prvo obletnico delovanja smo dobro proslavili. Osnovnošolci iz Dutovelj so z glasbenimi vložki poskrbeli za popestritev programa, manjkala pa ni seveda niti prava rojstnodnevna torta. Upihnili smo torej prvo svečko in si ob tem zaželeli še mnogo takih simpatičnih večerov in nadaljevanje uspešno začetega dela. TIC Dutovlje, še na mnoga leta! Besedilo: Anja Zadnik Sliki: Bogdan Macarol Gospodarstvo in turizem 40 Utrinki z uspešno izvedene promocije poklicev Območna obrtno-podjetniška zbornica Sežana že vrsto let ugotavlja, da so določeni poklici na kraško-brkinskem območju med mladimi slabo poznani in se zanje praktično ne odločajo. Problematika deficitarnih poklicev, predvsem deficita tehničnih kadrov in obrtniških poklicev, predstavlja že leta, danes pa vedno bolj, pereč problem za celotno Slovenijo. Še posebej občutljive so za neskladje med potrebami po kadru in ponudbo na trgu dela manjše regije in področja, kjer je lokalno gospodarstvo odvisno predvsem od razvoja in uspeha manjših ter srednje velikih podjetij. Vse manj mladih se odloča za izobraževanje za poklice, kot so mizar, kuhar, kamnosek ter številne druge poklice s področja tehnike. Kar nekaj dobrih razlogov torej obstaja za to, da mlade seznanjamo s perspektivami in možnostmi na področju deficitarnih poklicev. V četrtek, 20. maja 2010, je Območna obrtno-podjetniška zbornica Sežana v Kosovelovem domu pripravila že drugo Promocijo deficitarnih in obetavnih poklicev za učence sedmih in osmih razredov kraško-brkinskih osnovnih šol. Promocija je potekala na čudovitem zunanjem prostoru v amfiteatru Kosove-

43 lovega doma v Sežani. Na predstavitvi so sodelovale naslednje srednje šole: Srednja zdravstvena šola Izola, Tehniški šolski center Nova Gorica, Srednja tehniška šola Koper, Šolski center Postojna, Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna in Šolski center Srečka Kosovela Sežana. Na sedemnajstih stojnicah so predstavljali 21 različnih poklicev, še posebej pa poklice kuhar, natakar, slaščičar, avtoserviser, kamnosek in frizer. Pri predstavitvi poklicev so sodelovali tudi delodajalci: Kamnoseški izdelki Jernej Bortolato s.p., Okrepčevalnica Apetit Matjaž Lindič s.p., Frizerstvo Mitja Tavčar s.p., Dea Sežana Milan Škapin s.p.. Čez 300 učencev je v spremstvu svojih učiteljev od stojnice do stojnice spoznavalo poklice. Od dijakov, profesorjev srednjih šol ter delodajalcev so prejemali informacije o posameznem poklicu in poizvedeli o možnostih izobraževanja. Priložnost so imeli. da se preizkusijo tudi v poznavanju posameznega poklica, in za tiste, ki so se uspešno izkazali na kvizu Boštjana Čukurja za nas bolj poznanega kot glasbenik 6pack Čukur so bili tudi nagrajeni. Učenci so se aktivno vključili v kviz in bučno spremljali tekmovalni nastop posameznega učenca. Projekt so finančno podprle občine Sežana, Komen, Divača in Hrpelje-Kozina. V okviru promocije so vabili delodajalci osnovnošolce skupaj s starši na dneve odprtih vrat, ki so potekali v času od 24. junija do 29. junija Svoja vrata so odprli: Mizarstvo Bolčič, Bolčič Mitja s.p., Kozina poklic mizarski tehnik, Okrepčevalnica Apetit, Matjaž Lindič s.p., Sežana - poklic kuhar in natakar, Frizerski salon Mitja Tavčar s.p., Sežana poklic frizer, Kamnoseški izdelki domače in umetnostne obrti Jernej Bortolato s.p., Pliskovica - poklic kamnosek, Dea Sežana, Milan Škapin s.p., Sežana poklic kozmetični tehnik. Besedilo: Doris Požar Slike: Doroteja Selčan Srečanje medregijskega sindikalnega sveta (MSS) ob meji V središču naj bo delo Močan pečat letošnjemu tradicionalnemu srečanju sindikalistov z obeh strani meje med Slovenijo in Italijo v Sežani je dala kriza. Sindikalisti so ugotavljali, da se njihovi vladi izhodov iz krize ne lotevata na pravem koncu. Poleg gasilskih akcij zahtevajo predvsem dolgoročno krepitev socialne Evrope ter vlaganja v razvoj in nova delovna mesta. Sindikalisti treh italijanskih (CGIL, CISL in UIL) in dveh slovenskih (ZSSS in KS 90) sindikalnih central so bili enotni, da njihovi vladi kljub drugačnim obljubam rešujeta krizo tako, da vlagata le v finančni sektor, ki je krizo tudi zakuhal, premalo pa v gospodarstvo in socialno varnost državljanov. Nesprejemljivo je, da bi krizo še enkrat plačali delavci, je poudaril Roberto Treu, predsednik MSS. Makroekonomski sliki Slovenije in Italije imata po njegovem kar nekaj stičnih točk, česar pa vladi nista izkoristili in nista povečali sodelovanja, je poudaril. Poiskati je potrebno sinergije, ki so po njegovem v energetski in industrijski politiki, politiki velikih infrastruktur, zlasti v obeh lukah, turizmu ter raziskovalni dejavnosti. Treu je poudaril vse večji problem migrantov v celi Evropi, ob meji pa imajo veliko težav zlasti dnevni migranti. Nesprejemljivo je zlasti to, da je delo slovenskih delavcev dvakrat obdavčeno, čeprav sadov tega na italijanski strani ne morejo uživati. Zavzel se je tudi za učinkovitejše preprečevanje dela na črno in pomoč nekaterim še posebej ogroženim dejavnostim. Predsednik ZSSS Dušan Semolič je Gospodarstvo in turizem 41

44 pojasnil zastoje v slovenskem socialnem dialogu, neprijazne vladne ukrepe na področju delavskih in socialnih pravic ter se zavzel za bolj učinkovito reševanje položaja delavcev-migrantov. Predsednik KS 90 Boris Mazalin pa je med drugim spomnil na zaostajanje Slovenije pri regionalizaciji, tako da je sodelovanje z italijansko stranjo, kjer pokrajine delujejo po svojih zakonitostih, zelo oteženo. Predlagal je sodelovanje med sindikati in gospodarstvom pri pritiskih na vlado za večje vložke v nova delovna mesta. Po njegovem mnenju slovenska vlada premalo prouči, kam bo dala denar in pod kakšnimi pogoji. Franco Belci, državni sekretar CGIL Furlanije-Julijske krajine, je ugotovil, da se Evropa s krizo ni soočila z dovolj usklajeno politiko. Politike desno- in levosredinskih vlad so po vsej Evropi podobne, je dejal. Kriza je po njegovem spremenila porazdelitev, zato bo vrnitev nazaj tvegana. Deželno politiko so prosili za pomoč za podjetja, ki ostajajo na tem območju, predvsem za tista, ki ne morejo delokalizirati svoje dejavnosti, in za zgled vladam obeh držav postavili sindikate, ki dobro sodelujejo. Elvio Di Lucente, predstavnik CISL Furlanije-Julijske krajine, je v središče pozornosti postavil problem dela. To po njegovem pomeni zaposlitev in stabilizacijo trga, s tem pa tudi izhod iz krize. Meja še obstaja, in to administrativna, kar se kaže v težavah pri zaščiti delavcev, ki ne delajo v svoji državi, je dejal. Kot so italijanski kolegi povedali slovenskim, je tudi pri njih socialni dialog bolj skromen. Tovrstni problemi se kažejo tudi na ravni EU, so ugotavljali. Na globalno krizo bi morali odgovoriti z globalnimi ukrepi, so prepričani sindikalisti, zato morajo sindikati združiti moči na mednarodni ravni. Predvsem jih skrbi, da Evropa postaja vse manj socialna in da se marsikje krepijo nacionalizmi, nestrpnosti in skrajna gibanja, na Madžarskem so recimo prišli njihovi predstavniki nedavno celo v parlament. Sindikalisti bodo čezmejno sodelovanje še utrdili in s tem dali zgled svojima vladama. Besedilo in slika: M. M. 17. regijske igre specialne olimpiade Slovenije Po desetih letih je Socialno-varstveni zavod Dutovlje organiziral regijske igre Specialne olimiade Slovenije, ki so se odvijale že 17. leto zapored v športnem parku v Sežani. Zbralo se je blizu 300 udeležencev s Primorske in Notranjske, od tega 175 tekmovalcev, ki so se pomerili v balinanju, nogometu, košarki in atletiki (skoku v daljino z mesta, teku na 50, 100 in 200 metrov ter tekmi z vozički na 25 metrov, štafeti, metu žogice in suvanju krogle) in 60 spremljevalcev. Pokroviteljstvo nad igrami je prevzel sežanski župan Davorin Terčon, ki že nekaj let spremlja specialno olimpiado in je poudaril, da nihče nima take srčne hibe, da ne bi mogel tekmovati in se srčno veseliti. Na svetu je namreč 200 milijonov ljudi, ki imajo motnje v duševnem razvoju. V Sloveniji so aktivni že od leta Tako so se tudi na Sežanskem družili v športnem duhu, za kar so poskrbeli delavci Socialno-varstvenega zavoda Dutovlje in prostovoljci sežanskega Zavoda za šport, turizem in prosti čas V imenu organizatorjev jih je pozdravila strokovna vodja Sociala in zdravstvo 42 SVZ Dutovlje Herta Sorta. Društvo Specialne olimpiade Slovenije je član zveze Sožitje, ki jo sestavljajo društva za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju. Predstavnica Sožitja Tanja Princes je pohvalila specialno olimpiado.vključitev v specialno olimpijsko gibanje namreč pomeni, da smo v Sloveniji na takšni stopnji razvoja, da se v skrbi za osebe z motnjo v duševnem razvoju že dolgo ne ukvarjamo več le z njihovimi temeljnimi eksistenčnimi vprašanji, ampak s kakovostjo njihovega življenja. Specialna olimpiada

45 Slovenije se preko Zveze za šport in rekreacijo invalidov Slovenije povezuje v slovenski Olimpijski komite. Vanj je vključenih veliko zavodov, ustanov, društev ali centrov, ki so razporejeni v pet regijskih enot. Princip specialne olimpiade temelji na načelu, da mora biti vsaki osebi z motnjo v duševnem razvoju dana možnost za uveljavitev v športnem boju s sebi enakimi. Pozdrav je namenila tudi vodja primorsko-notranjske regije SOS Milena Pinter, ki je pozdravila tekmovalce, organizatorje iger, trenerje, starše in spremljevalce. Tekmovalci so se namreč celo leto trudili, da bi pokazali, kaj zmorejo. Najprej so se izkazali na lokalnih igrah.»danes ni poražencev, danes ste vi vsi zmagovalci,«je poudarila. Sledila je himna gibanja SOS, ki je nakazala pričetek tekmovanja, v katerem že vrsto let sodelujejo tudi tekmovalci iz CEO-VZS iz Sesljana. Stanovalec dutovskega doma upokojencev Roman Kozelj je prebral slavnostno zaprisego tekmovalcev:»pustite me zmagati. Če pa ne morem zmagati, mi pustite, da bom svoboden pri svojem poizkusu.«milojka Klobas je podala zaprisego v imenu sodnikov, igre pa je odprl Davorin Terčon. Ob zaključku tekmovanja so vsem udeležencem podelili odličja. Priznanja so podeljevali: Vojko Žiberna, Teo Masten in Marko Meden, pridružil pa se je dudi Robert Kranjec, eden najuspešnejših slovenskih smučarskih skakalcev in član slovenske A državne reprezentance od leta Kranjec je večkratni državni prvak v tej disciplini in nosilec številnih mednarodnih medalj. Na najvišji stopnički je med svetovno elito smučarskih skakalcev stopil kar dvakrat. Je tudi član ekipe, ki je s Primožem Peterko, Petrom Žonto in Damjanom Frasom osvojila bronasto olimpijsko medaljo v Salt Lake Cityju leta Vojko Žiberna je bil dolgoletni član sežanskega košarkarskega kluba Kraški zidar. Že kot mladinec je dosegal vidne uspehe, kasneje se je kot član s klubom senzacionalno uvrstil v takratno 2. jugoslovansko ligo. Po koncu igralske kariere je bil dolgoletni trener KK. Teo Masten je član slovenske mladinske reprezentance v balinanju in prvak v različnih disciplinah tega športa. Med drugim je državni prvak v dvojkah, ekipni državni prvak, sodeloval je v Italiji na četveroboju narodov z državno reprezentanco in je član kluba, ki tekmuje v Superligi. Marko Meden jej mlad up košarke na Krasu in že uspešen član ekipe Kraškega zidarja. Čeprav je košarka njegova prva ljubezen, se rad ljubiteljsko poizkuša tudi v drugih športnih disciplinah. V kulturnem programu so sodelovale članice plesne skupine Aire, ki jo sestavljajo mlade plesalke iz osnovnih šol iz Sežane, Dutovelj in Divače, pod mentorstvom Martine Tavčar. Program so zaključili s družabnostjo in zabavo z ansamblom Malibu. Besedilo in slike: Olga Knez Šport malo drugače Za Varstveno-delovni center Koper (VDC Koper), ki kot javni socialnovarstveni zavod izvaja storitve vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji za odrasle osebe z motnjami v duševnem in telesnem razvoju ter drugimi motnjami, je letos prav posebno leto. Poleg rednega dela smo že celo leto v pripravah na organizacijo 15. državnih iger Specialne olimpiade Slovenije (SOS). Specialna olimpiada je svetovno gibanje, ki širi vrednote, ki povezujejo in temelji na enakosti, spoštovanju in sprejemanju drugačnosti. Gre za univerzalno idejo, v kateri ni poražencev, temveč je vsak športnik zmagovalec. Slogan specialnoolimpijskega gibanja se glasi:»pustite mi zmagati, če pa ne morem zmagati, naj bom pogumen v svojem poskusu.«v sklopu promocije Državnih iger SOS smo se v enoti Sežana odločili, da širši javnosti pokažemo, na kakšne načine, se poleg ostalega dela in drugih aktivnosti športno udejstvujemo. Tako je sežanska enota VDC Koper 25. maja v Kosovelovi knjižnici Sežana predstavila svojo tretjo knjigo z naslovom Misli o športu, ki je nastajala ob pripravah na organizacijo Državnih iger. Pred leti sta izšli že dve podobni zbirki Misli na sprehodu in Misli na soncu. Tudi zadnjo knjigo je zbrala in uredila sodelavka iz enote Koper Markovec Nina Holešek. Knjigo, ki je sestavljena iz različ- Sociala in zdravstvo 43

46 Sociala in zdravstvo nih poglavij, je pisalo 77 varovank in varovancev VDC Koper ter znani slovenski športniki. Strokovna vodja Jasna Moderc je ob diaprojekciji fotografij z besedo predstavila dejavnosti in storitve VDC Koper. Barbara Doles, vodja sežanske enote, pa je povedala, kako so skupaj z varovanci razmišljali ob različnih vprašanjih, poglavjih in se ob tem tudi večkrat nasmejali. Spomnili smo se lepih športnih začetkov, zmag in porazov. Pri nastanku knjige so se v podobni vlogi znašli tudi mentorji vseh ostalih enot VDC. Ravnateljica knjižnice Nadja Mislej Božič nas je popeljala skozi Misli o športu in celotno dogajanje povezala v lep kulturni dogodek in prijetno druženje. Izbrano vodilno misel tega dogodka je zapisal v uvodu knjige asistent dr. Stanislav Pinter, namestnik ambasadorja Slovenije za fair play: da se s športom lahko ukvarja vsak in da je pravi čas za ukvarjanje s športom prav zdaj! Ne glede na starost, letni čas, življenjsko obdobje ali oviranost se s športom na svoj način ukvarja prav vsak. Vsakdo, ki ima voljo, moč in energijo, si lahko izbere športno disciplino, ki mu je pisana na kožo, s katero bogati samega sebe in navsezadnje ljudi okoli sebe. Varovanke in varovanci, ki so soavtorji knjige, so nam prebirali odlomke iz knjige in tako z navzočimi podelili nekaj zapisanih misli. Po predstavitvi je sledila podelitev knjig soavtorjem iz enote Sežana. Za prijetno glasbeno popestritev programa so poskrbeli Gaja Bašič s flavto in učenci z Orffovim instrumentarijem pod vodstvom gospe Bojane Kralj iz Osnovne šole Srečka Kosovela Sežana. V čitalnici knjižnice, kjer se je dogodek odvijal, so varovanke in varovanci z mentoricama Mileno Živec in Tjašo Remec postavili manjšo predstavitev izdelkov lastnega programa. Predstavitev knjige je tako združila varovanke in varovance VDC, knjižničarke, prostovoljce sežanske srednje šole z mentorico Marjetko Gombač, učence OŠ Srečka Kosovela, uporabnike SVZ Dutovlje in druge obiskovalce prireditve ter poskrbela za prijeten, malo drugače obarvan dan. Dober teden kasneje pa smo dijakom in prostovoljcem Srednješolskega centra Srečka Kosovela Sežana prikazali trening in nekaj tekmovalnih disciplin SOS. V uvodnem delu so navzoče nagovorili direktorica Andreja Jurca, vodja sežanske enote Barbara Doles, strokovna vodja Jasna Moderc in profesor športne vzgoje Karlo Kastelic. Celotno dogajanje je potekalo na dveh različnih lokacijah. V športni dvorani so varovanci pod mentorstvom Boruta Arčona prikazali igro namiznega tenisa in elemente košarke, z Eriko Rojc pa v sosednji balinarski dvorani balinanje. Športne panoge izvajamo po prilagojenih pravilih SOS. Začetna rahla zadržanost dijakov se je hitro razblinila, ko so skupaj z varovanci stopili na športno prizorišče. Razlegal se je smeh, začutil se je športni duh. Pri balinanju je bilo vzdušje še posebej živahno, polno lepih misli, trenutkov, ki so zbližali dijake in varovance. Pridružili so se nam tudi uporabniki SVZ Dutovlje pod vodstvom trenerja Gregorja Žerjala, kar je celotno dogajanje še bolj popestrilo, saj so se lahko vsi, ki so to želeli, preizkusili tudi v ekipnem tekmovanju, prav tako pa tudi v zbijanju in bližanju. Svoje znanje v balinanju je pokazal tudi profesor športne vzgoje Karlo Kastelic. Vsi sodelujoči so bili nagrajeni z unikatnim darilcem izdelkom naše enote. Rdeča nit vsega dogajanja je bilo medsebojno spoznavanje in druženje skozi šport. Po končanem srečanju se je dobra volja širila tudi izven športne dvorane, saj so nas dijaki ob odhodu domov pospremili z iskrenim nasmehom in pozdravom. Medsebojno druženje, spoznavanje ter sodelovanje nam je pustilo lepe in prijetne spomine. Besedilo: zaposleni iz VDC Koper, Enota Sežana Slike: arhiv VDC Koper, Enota Sežana 44

47 Zapojmo, zigrajmo, zaplešimo Osnovna šola Juričevega Drejčka v Ravnah na Koroškem je bila letos organizatorka že 20. državne glasbene revije otrok, mladostnikov in odraslih s posebnimi potrebami. Udeležili so se je tudi otroci iz Centra za usposabljanje»elvira Vatovec«Strunjan, enota Divača. Skupaj s prijatelji plesalci iz plesnega društva Srebrna iz Senožeč so zaplesali na skladbo Alenke Kolman»Plesni vlak«. Navdušili so tako občinstvo kot tudi strogo strokovno komisijo. Bili so ena redkih, lahko rečem kar edina skupina, ki je na tak način s plesom predstavila integracijo zmerno prizadetih otrok s člani plesnega društva. Po končani plesni točki smo poželi aplavz in navdušene vzklike. Da je bilo navdušenje še boj doživeto in popolno, nas je s svojim obiskom počastila tudi prva dama Slovenije. Gospa Barbara Miklič Turk je imela najprej pozdravni nagovor, nato pa z zanimanjem in ganjenostjo spremljala prireditev. Domislili smo se, da bi jo prosili za skupno fotografiranje. Brez pomisleka se je postavila med našo plesno skupino, nas prijazno pozdravila in na koncu še prosila za fotografijo. To je bila le še pika na i in naš plesni dan je bil popoln. Domov smo se vračali skupaj z varovanci Sožitja, ki so se prav tako predstavili s svojo pevsko točko. Vzdušje na avtobusu je bilo sproščeno in prijetno. Dolga pot je hitro minila med petjem, ki ga je neutrudno spremljala harmonika. Besedilo: Nataša Hreščak Slika: Suzana Kustič Društvo»Vezi«organiziralo izobraževanje za težje zaposljive osebe Društvo za duševno zdravje in kreativno preživljanje prostega časa»vezi«je v okviru Programa Izobraževanje za različne ciljne skupine organiziralo Izobraževanje za težje zaposlive osebe na temo INVALIDSKA KOMISIJA. Izobraževanje je potekalo v prostorih dnevnega centra v Štanjelu. Predavala je gospa Sabrina Poropat iz Zavoda za pokojninko in invalidsko zavarovanje, enota Koper. Program upravičuje potreba po ozaveščanju, informiranju ter socialnem in strokovnem učenju na celostnem nivoju. Odnos do življenja z duševno boleznijo se spreminja in sooblikuje na vseh štirih nivojih, ki so ključni na poti psihosocialne rehabilitacije uporabnika in njegove družine. Program tako upravičuje neločljiva povezanost vseh štirih elementov: uporabnika, njegove družine, skupnosti in stroke, da bi bila psihosocialna rehabilitacija uspešnejša in da bi duševna bolezen presegla diskriminacijo in socialno izključenost. Le z izobraževanjem na vseh štirih nivojih je mogoče zagotoviti interdisciplinarni pristop k duševni bolezni, življenju z njo ter skupnostnim programom in ostalimi socialno-varstvenimi storitvami. Predavanje je pritegnilo veliko pozornost, predvsem je bilo veliko vprašanj s področja invalidskega upokojevanja (pogoji upokojevanja) ter o spremembah, ki naj bi jih prinesel na novo sprejeti zakon (drugo leto) o upokojevanju. Predavateljica nas je opozorila na nekatere specifične pravice, ki jih imamo, a so velikokrat neizkoriščene prav zaradi naše nevednosti, saj nas z njimi, takrat ko bi jih lahko izkoristili, strokovnjaki s tega področja niso seznanili. Gospa Sabrina nas je opremila z brošurami, kjer so predstavljene vse pravice, dolžnosti in postopki, ki se jih lahko poslužujemo, seveda če imamo za to izpolnjene pogoje. Po koncu izobraževanja sta sledili še pogostitev in podelitev potrdil o udeležbi na izobraževanju. Izobraževanje je financirala Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij FIHO, pa tudi društvo»vezi«iz lastnih sredstev. Besedilo in slika: Mojca Mahnič Sociala in zdravstvo 45

48 15-letnica sežanskega medobčinskega društva invalidov Medobčinsko društvo vojnih invalidov Sežana, ki združuje približno 200 članov iz občin Sežana, Komen, Divača, Hrpelje- Kozina, Ilirska Bistrica, Pivka in Postojna, je praznovalo 15-letnico delovanja v samostojni Sloveniji, čeprav so društva vojnih invalidov obstajala že v bivši Jugoslaviji. Srečanje članov Zveze društev vojnih invalidov Slovenije, ki združuje 15 društev, je bilo 29. maja v Kopru, sežanski člani pa so po praznovanju odšli obeležit 15-letnico delovanja v Vremsko dolino, kjer so sklenili praznovanje Pri Zotlarju v Bujah. Tu jih je nagovoril predsednik društva Franc Mavrič, ki društvu predseduje že štiri leta. Poudaril je predvsem vlogo in pomen društva pri uresničevanju posebnih socialnih programov kot tudi številne aktivnosti v zadnjem letu. Tako predvsem skrbijo, da invalidom sofinancirajo zdravljenje v zdraviliščih. Prirejajo pa tudi razna srečanja, da bi se člani družili, saj je povprečna starost precej visoka, pa tudi vojni invalidi se počutijo osamljeni. Posebno skrb namenjajo socialni pomoči najbolj ogroženim invalidom. Izvajajo pa tudi programe rekreacije in športa (pikado, šah itd.). Predsednik Mavrič je vsem članom zaželel dosti zdravja in da bi se še večkrat srečevali. Sicer pa ima društvo odprto pisarno v prostorih Krajevne skupnosti Sežana na Srebrničevi ul. 1 ob torkih med 8. in 11. uro. Dosegljivi so tudi na telefon: Društvo»Sožitje«Sežana izvolilo novega predsednika Sežansko društvo»sožitje«je na občnem zboru izvolilo novega predsednika. To je postal Slavko Može. Dolgoletnemu predsedniku društva (od leta 1982) Leopoldu Merlaku so se za njegovo prizadevnost v vseh letih zahvalili, vsekakor pa ga bodo še povprašali za kak nasvet. Novi predsednik je predstavil program društva, ki se ne razlikuje od programa za leto 2009, čaka jih le še več dela in aktivnosti. Manjkalo ne bo druženj, zabave in izletov v bližnjo okolico, kakor tudi v druge dele Slovenije. Besedilo: RK Slika: arhiv društva Besedilo in slika: Olga Knez Sociala in zdravstvo 46 Člani društva»sožitje«sežana na izletu 43 članov društva se je udeležilo pohoda in srečanja v Tomačevici pri Komnu.. Po srečanju v prostorih vaške skupnosti so si ogledali cerkev device Marije Obršljanske v Tomačevici in se udeležili svete maše. Nato so opravili pohod do kmetije Grižnik in nazaj v Tomačevico. Pohoda se je udeležil tudi podžupan Občine Komen Zega Igor. Za donacije pri organizaciji srečanja se zahvaljujejo Zidarstvu Bandelj Zdravko Bandelj iz Vrabč, prav tako se zahvaljujejo vaški skupnosti Tomačevica za odstop prostorov in župniku za darovanje svete maše. RK

49 Društva»Sožitje«se srečujejo V Lovski koči v Lokavcu so se v prijateljskem vzdušju družili člani društev»sožitje«ajdovščina-vipava, Sežana in člani iz Doma upokojencev Ajdovščina. Sprehodili so se do izvira Hublja Društva nameravajo s takimi srečanji nadaljevati, saj se tako stkejo mnoga prijateljstva, prav tako pa se izmenjujejo izkušnje med ljudmi, ki skrbijo za osebe z motnjami v duševnem razvoju. Lovska družina Hubelj jim je pomagala pri izvedbi srečanja, za kar se jim zahvaljujejo in jih prosijo za pomoč pri podobnih prireditvah. RK Društvo gluhih in naglušnih z obale in Krasa na izlet v Laško Člani koprskega društva gluhih in naglušnih, ki deluje že 55 let ter ima kot invalidska organizacija status društva v javnem interesu, so se 22. maja odpravili na enodnevni izlet v Laško. Ob članih z Obale pa je bilo največ članov s Krasa, kjer deluje kraška podružnica pod vodstvom Milana Šuca iz Pliskovice. V Laškem, ki šteje 4 tisoč prebivalcev in je znano po največji slovenski prireditvi Prazniku piva in cvetja, ki jo obišče preko 80 tisoč obiskovalcev, so si ogledali muzej, kjer jih je sprejel kustos Tomaž Majcen. Popeljal jih je po bogati razstavi zgodovine pivovarstva in zdraviliškega turizma v Laškem Laško-potovanje skozi čas. Prav tako je bila zanimiva geološka razstava, ki si jo je še s posebnim veseljem ogledal najstarejši član društva, 88-letni Viktor Saksida, starosta sežanskih in slovenskih jamarjev, ki je za svoje aktivno večdesetletno delovanje na jamarsko-arheološkem področju letos prejel zlati znak Jamarske zveze Slovenije. V muzeju so si z zanimanjem ogledali najstarejše najdbe iz zgodovine, ki segajo v čas Keltov, približno 2500 let stare. Izvedeli so tudi, da so v cerkvi Sv. Krištofa nad Laškim najstarejše orgle na Slovenskem, ki so bile nekoč upodobljene na 200-tolarskem bankovcu. Večina med udeleženci izleta si je prvič ogledala največjo slovensko pivovarno v Laškem, zgrajeno leta 1825, katere proizvodne zmogljivosti znašajo hektolitrov piva na dan oziroma 240 sodov ali 60 tisoč steklenic na uro.od 300 zaposlenih jih v proizvodnji dela v eni izmeni le 17. Seznanili so se s tehnološkim postopkom proizvodnje piva, še prej pa so izvedeli, kaj vse je potrebno za dobro pivo. Seveda pa iz pivovarne niso odšli praznih rok. Prejeli so ročko piva ter se udeležili degustacije raznih vrst piva (svetlo, temno, eleksir, bandidos itd.). Ob koncu so si ogledali še nekatere kulturne značilnosti Laškega (kip Janeza Nepomuka zaveznika spovednikov in varuha prehodov čez reko, reko Savinjo, ki večkrat poplavlja, grad, kjer imajo restavracijo in poročno dvorano, trge itd.). Vrnili so se s prijetnimi občutki in obogateni z znanjem. Želijo si, da se letos zopet vrnejo v Laško, takrat na že 46. prireditev Praznik piva in cvetja, ki bo od 8. do 11. julija. Na mednarodni dan gluhih pa bodo 18 septembra odšli v Tržič. Besedilo in slika: Olga Knez Društvo»Vezi«, Psihiatrična ambulanta Sežana in Center za socialno delo Sežana na izletu na Ptuju Društvo»VEZI«je tudi letos v okviru Kulturnega programa in v okviru Programa izobraževanje uporabnikov, v povezavi z psihiatrično ambulanto dr. Nataše Sedmak iz Sežane ter Centrom za socialno delo Sežana organiziralo izlet po Sloveniji. Tokrat nas je pot vodila na štajerski konec, in sicer v Ptuj, kjer smo bili zelo lepo sprejeti. V Društvu opažamo vsako leto večje zanimanje za izvedbo takih in podobnih projektov, kar kaže na to, da se ljudje s težavami v duševnem zdravju zavedajo svoje bolezni in želijo z njo čim bolj kvalitetno živeti. Ljudje s težavami v duševnem zdravju potrebujejo posebno strokovno vodenje in podporo, da bi zmogli, ne le v vključitev v skupnost, temveč tudi v odnose z ljudmi v skupnosti, s katerimi dobivajo na moči in pozitivni samopodobi. Takšnih programov in strokovno vodenih aktivnosti na Krasu in Notranjskem, razen v okviru našega Društva, v skupnosti ni mogoče najti. Kot vsako leto smo se tudi letos, ob 7. uri zjutraj, zbrali na stari avtobusni postaji v Sežani in po avtocesti odrinili proti Ljubljani. Naš prvi postanek je bil a avtocestnem postajališču Kompolje, kjer smo si privoščili malico. Sledila je vožnja proti Šempetru, bolj točno v Spodnje Grušovlje. Tam smo si ogledali hmeljarsko kmetijo Rojnik. Sprejeli so nas odprtih rok in nam opisali celoten postopek,od sajenja hmelja, pa do obiranja in sušenja. Polni novega znanja smo pot nadaljevali proti Ptuju. Na avtobusni postaji v Spodnji Hajdini se nam je priključila go- Sociala in zdravstvo 47

50 Sociala in zdravstvo 48 spa Silva Sfartek, katera je tudi mestna svetnica, ki nas je vodila po mestu Ptuj in nam priskočila na pomoč, da smo si lahko brezplačno ogledali grad. Čeprav nismo pričakovali, nas je gospa Silva prijetno presenetila: Upraviteljica gradu nam je, na prošnjo gospe Silve, donirala karte za ogled Ptujskega gradu v celoti, za kar se obema iz srca zahvaljujemo. Ogled je trajal eno uro: ogledali smo si zbirko starodavnega orožja, glasbil, renoviranega grajskega pohištva ter tradicionalne ptujske maske. Imeli smo pa to srečo, da smo srečali upraviteljico gradu in se ji osebno zahvalili s simboličnim spominkom, kateri je nastal v delavnicah Društva»Vezi«. Gospa Silva nas je popeljala še skozi stari del Ptuja, kjer smo imeli priložnost privoščiti si sladoled. V spomin na Ptuj nam je Gospa Silva poklonila repliko fotografije mesta. Potem smo bili že vsi nekoliko utrujeni, pa tudi naši želodčki so nas opozarjali, da je že čas kosila. Tako smo se odpeljali proti Kidričevem, kjer smo si v restavraciji Pan privoščili kosilo. Po kosilu je sledil še ogled bližnje vrtnarije Revital d.o.o., ki se ukvarja z vrtnarsko proizvodnjo, načrtovanjem, urejanjem in vzdrževanjem zunanjih površin ter prodajnim centrom. Vrtnarija nam je za okrasitev naših enot podarila rože, mi pa smo se jim zahvalili in jim obljubili, da se mogoče še vidimo. Polni novih spoznanj in lepih vtisov smo se na poti proti domu ustavili še na Trojanah, si privoščili tradicionalni trojanski krof in v zgodnjih večernih urah prispeli v Sežano. Na izlet smo povabili tudi prostovoljce, na katere smo zelo ponosni, saj so naši sodelavci. Izlet je v sodelovanju z ostalimi organiziralo Društvo»VEZI«, kar pa bi bilo skoraj nemogoče brez sofinancerjev in sicer: Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij - FIHO, Centra za socialno delo Sežana in seveda lastnih sredstve društva. Še enkrat pa se zahvaljujemo vsem, ki so nam omogočili brezplačne oglede (Kmetija Rojnik, gospa Silva Sfartek za vodenje po mestu Ptuj ter ogled gradu Ptuj, vrtnarija Revital d.o.o.), saj bi brez njih bil naš izlet zelo okrnjen in nezanimiv. Besedilo in slika: Mojca Mahnič Pohod društva za srce od Kobjeglave do Lukovca Društvo za srce in ožilje Slovenije podružnica Kras je zaključila zimskospomladanske pohode s pohodom od Kobjeglave do Lukovca. Tretjo nedeljo v maju se je zbralo več kot sto pohodnikov s Krasa, tržaškega Kras in širšega slovenskega prostora. Pohod je bil od vseh petih letošnjih najbolj množičen. Pod vodstvom Ludvika Husuja so se podali po kraških pokrajini med Kobjeglavo in Lukovcem. Na Lukovcu so si ogledali kal in vaški vodnjak, ki je v preteklosti služil za oskrbo s pitno vodo. V daljših sušnih obdobjih so v preteklosti vodnjak zaklepali in vaški župan je delil vodo prebivalstvu, živina pa se je napajala v kalih, kjer so žene tudi prale perilo.siromašni sloj je hodil po vodo v kale, premožne hiše pa so imele tudi po dve, tri štirne. Pot so zadovoljni nadaljevali skozi Lukovec po kraškem robu, od koder je prelep razgled na Vipavsko dolino. Povzpeli so se tudi na vzpetino Ragotnica, kjer je prazgodovinska gomila. Gomile so postavljali na vzpetinah z lepim razgledom. Pot so zaključili v Kobjeglavi pri Čotnih, kjer jih je gospodinja Lojzka Grmek toplo sprejela ob kraškem ognjišču. Postregla je s pogačami iz domače krušne peči, kraško joto in s štruklji. S poezijo in utrinki iz življenja nekoč so se predstavili mladi pesnik Amadej Škibin, pesnik in član študijskega krožka Beseda Slovenske Istre Ivan Novak, Lojzka Grmek in njena sestra, upokojena zdravnica Darinka Grmek. Lojzka Grmek je obudila spomine med 1. in 2. svetovno vojno, ko so Primorci trpeli pod fašistično oblastjo. Lojzka je namreč rojena v družini s trinajstimi otroki, ki so se odselili po raznih krajih po Sloveniji in v tujino. Delala je kot diplomirana organizatorka zdravja Rdečega križa v bolnici pri Veroni in se po očetovi smrti vrnila domov ter z veliko ljubeznijo obnovila domačijo v pravem kraškem stilu. Lojzka je, kljub svojim oseminsedemdesetim letom še vedno vitalna in aktivna in je pred časom vodila Društvo slončkov, ki je združevalo ljudi dobre volje, ki so s svojimi prispevki poskrbeli za izobraževanje revnih otrok v Indiji (botrovanje oziroma posvojitev na daljavo). Ob slovesu so še zapeli in nazdravili s kraško kapljico v želji, da se zopet vidijo v teh prelepih krajih na jesen, ko ruj zažari v vseh svojih škrlatnordečih barvah. S pohodi bodo nadaljevali po poletnih počitnicah, v jesenskem času, ko organizirajo pohode vsako tretjo nedeljo v mesecu v Glinščico (september), Gropado (oktober) in Cirje-Kostanjevico (november). Drugo nedeljo v juniju (13. 6.) pa se bodo udeležili pohoda okoli Vanganelskega jezera, ki ga prireja koprsko društvo za srce pod vodstvom Darka Turka. Besedilo: Olga Knez Slika: Ludvik Husu

51 Krasitev kamenčkov Krasitev kamenčkov in lesenih deščic za simbolno obdaritev starejših je le ena od delavnic izobraževanja in prostovoljstva Krajevna organizacija RK Sežana, ki jo je pripravila ta humanitarna organizacija ob Tednu RK. Delavnico je vodila dolgoletna aktivistka in prostovoljka Sonja Lozej iz Merč ob pomoči predsednice sežanske KO RK Marije Turk. Aktivistke so pobarvale kraške kamne in jih okrasile z lepimi mislimi. Kot simbol dolgega in trdoživega življenja, miru in ljubezni jih bodo poklonile ob obiskih starostnikov, ki bodo v letošnjem letu praznovali rojstne dneve nad 85 let. Odločile so se, da jih bodo obiskale na njihovih domovih. Toliko starih ljudi je v KS Sežana in Dane pri Sežani petdeset. Ena izmed številnih aktivnosti RK so tudi vljudnostni novoletni predpraznični obiski starostnikov nad 85 let v domu upokojencev v Sežani in vseh štirih stanovanjskih skupin Socialno-varstvenega zavoda Dutovlje. Dogovorili so se tudi, da se bodo udeležili seminarja Nisem več sam delam kot prostovoljec, ki poudarja promocijo prostovoljstva in usposabljanja za prostovoljstvo na lokalni ravni, ki ga bo 2. junija v Novi Gorici organiziral Šent - slovensko združenje za duševno zdravje. Namen seminarja je ponuditi udeležencem informacije o prostovoljnem delu v skupnosti ter osvetliti pomen prostovoljstva v okviru organizacije Šent. Udeleženci se bodo Teden zdravja v lekarnah V prireditve ob tednu zdravja v lekarnah so se vključili tudi zaposleni v sežanski lekarni, kjer so merili glukozo v krvi, krvni tlak in indeks telesne mase. Obenem so tudi svetovali ob različnih zdravstvenih težavah in o zdravem načinu življenja ter podeljevali brošure na omenjene teme. Tokratni teden je potekal pod geslom Debelost z obvladovanjem telesne mase do boljšega zdravja. Svetovna zdravstvena organizacija je namreč debelost uvrstila med bolezni leta Gre za kronično bolezen, za katero je značilno čezmerno kopičenje maščevja v telesu. Povzroča motnje v telesnih funkcijah in presnovnih procesih. Zmanjšuje kakovost življenja, zvišuje obolevanja za številnimi boleznimi (srčno-žilne bolezni, sladkorna bolezen in rakava obolenja) in skrajšuje življenjsko dobo Debelost v razvitem svetu dobiva razsežnosti epidemije in postaja velik zdravstveni ter družbeno-ekonomski problem. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je bilo v letu 2005 v svetu 300 milijonov odraslih ljudi debelih, kar 1,6 milijarde pa jih je imelo povečano telesno težo. Med otroci jih je bilo debelih 20 milijonov. V Svetovni zdravstveni organizaciji ocenjujejo, da naj bi bilo do leta 2015 na svetu že 2,3 milijarde ljudi s povečano seznanili z vlogo nevladnih organizacij v družbi, spoznali različne vloge prostovoljstva, raziskovali lastno motivacijo za prostovoljstvo, spoznali stereotipe o skupinah ljudi, razmišljali o principih etičnega delovanja prostovoljstva idr. Besedilo in slika: Olga Knez telesno težo in več kot 700 milijonov ljudi, ki se po indeksu telesne mase uvrščajo med debele. Besedilo in slika: Olga Knez Sociala in zdravstvo 49

52 PoSKOKčev dan ali največja športna zabava v Sežani! Športno društvo poskokec je v sodelovanju z Zavodom za šport, turizem in prosti čas Sežana in Občino Sežana v petek, 11. Junija, priredilo nepozaben dogodek. Na istem mestu se je tega dne srečalo več generacij skupaj in vsak je našel nekaj zase. Za najmlajše se je program pričel že popoldne. Otroci so se lahko na poskokčevem dnevu preizkusili v drsanju na milnici, v skakanju na velikem napihljivem gradu, si oblikovali nore pričeske ali se prepustili spretnim rokam, ki so jih porisale. Program so popestrile akrobatska skupina Kraške kobilice, plesno-akrobatska skupina Flip in plesna šola Mojce Stojkovič. Sledila je podelitev poskokčevih žepnin in veliko presenečenje poskokca: Šport in rekreacija vsi skupaj smo upihnili prvo poskokčevo svečko! V okviru poskokčevega dne je bila podeljena tudi poskokčeva žepnina za mlade, perspektivne športnike občine Sežana. Mladi od 15. do 29. leta starosti so se namreč lahko prijavili na razpis, katerega splošni pogoji so objavljeni na www. poskokec.si. Med vsemi prijavljenimi je strokovna komisija izbrala dobitnike žepnin: Simona Premrl, Klemen Kariž, Sara Meden, Dea Borjančič in Gaja Božeglav Projekt sofinancira Občina Sežana. Pozabili pa nismo niti na mlade, saj smo ob sovpadanju z začetkom 19. svetovnega prvenstva v nogometu v JAR priredili turnir v malem nogometu na milnici, vzporedno pa smo na velikem platnu spremljali prenos večerne tekme med Urugvajem in Francijo. Besedilo: Marko Meden Slike: Miha Grgič Jelen 50

53 V pršutih je pop 2010 V soboto, , smo člani ekip ŠD Deskar in MC Podlaga Sežana pod streho spravili druge»pršute«, kot se je med skaterji prijelo ime za našo rolkarsko-družabno prireditev»v pršutih je pop«. Da pa si kdo od skaterjev ali obiskovalcev, ki so nam ta dan prišli delat družbo v lično obnovljen sežanski skatepark, ne bi samo na podlagi imena prireditve»v pršutih je pop«ustvaril mnenja, da gre za neresno in pretirano zabavno zadevo, smo jim v popoldanskih urah postregli z dvema strogo resnima in Joga za zdravje Pod mentorstvom Agnes Luin poteka že drugo leto zapored projekt Joga za zdravje. Tečaj se odvija v prostorih stare šole na Velikem Dolu, in sicer od oktobra do maja vsak četrtek ob 19. uri. Pri projektu gre predvsem za to, da se tečajnike naučimo spoznati samega sebe skozi sprostitvene tehnike. Obisk je za tako majhno vasico kar številen, saj tečaj obiskuje devet punc, večina z Velikega Dola, dve pa s Pliskovice in Kosovelj. Punce si vsako leto ob koncu tečaja organiziramo izlet, kjer je prostor za prijetno druženje in klepet. Letos smo se skupaj z braniško skupino joge odpravile v zelo slikovito vasico na Vipavskem Goče. Najprej smo šle do cerkve Marije Snežene ter nato nadaljevale druženje na Cejkotovi domačiji, kjer gospoduje Davorin Mesesnel. Tam smo degustirale izvrstna vina, uživale ob dobri hrani in predvsem sproščene klepetale pozno v noč. Tako se je zaključilo še eno zanimivo obdobje. Joga se čez poletje poslavlja, vendar punce že komaj čakamo oktober, da se bodo vrata šole ponovno odprla in bo spet čas druženje, kjer prijetno združimo s koristnim. Besedilo: Avrelija Stepančič Slika: Martina Mrakič izčrpajočima skaterskima disciplinama. Skaterji iz vse Slovenije so zelo pohvalili naš skatepark in ta dan prikazali vse, kar se je praktično prikazati dalo, vreme je z nekaj vmesnimi kapljicami odlično zdržalo, obiskovalce in tekmovalce smo okrepčali s kraško joto in pomfrijem, vse prijavljene tekmovalce pa nagradili. Iskrena zahvala ekipama ŠD Deskar in MC Podlaga Sežana za pomoč pri organizaciji, Zavodu ŠTIP Sežana za pomoč pri urejanju skateparka, Obsešnu za nagrade, Cockti za Cockto, Leletu pa za prašiča. Besedilo: Gorazd Lah Slike: Nik Čebulec Šport in rekreacija 51

54 Začni počitnice z nami Poletni športni kamp ponovno vabi vse nadobudne športnike.. Vsak dan bomo od 7.30 do 16. ure osvajali, obnavljali in utrjevali znanje pri aktivnostih, kot so atletika, gimnastika, igre z žogo (nogomet, košarka, rokomet, odbojka), ples, balinanje, badminton in hokej, ter se zabavali pri štafetnih igrah, poligonih in ustvarjalnih aktivnostih. Lansko leto smo kot novost uvedli jadranje v razredu Optimist. Letos pa ne smete zamuditi plezanja na Opčinah z veličastnim razgledom na Tržaški zaliv, kjer bomo osvajali nove višave. Vsak termin bomo zaključili v soboto z aktivnostmi v Lipici. Preizkusili se bomo v tenisu, mini golfu in orientacijskem teku v naravi. Vsi udeleženci boste na koncu prejeli sponzorska darila, priznanje za sodelovanje na poletnem športnem kampu, kapo in majico z našim logotipom ter polno košaro novih izkušenj in prijateljev. V prvem terminu od do se nam boste pridružili vsi, ki ste stari 6, 7 in 8 let, v drugem terminu od do pa vsi od 9 do 11 let. Cena poletnega športnega kampa je 100 EUR z že vključenim DDV-jem. Vse prijave in informacije sprejemamo na elektronski naslov sportnikamp@ gmail.com. In ne pozabite: POČITNICE SE ZAČ- NEJO Z NAMI! Besedilo: Andreja Gulič Slika: Lejla Ramirez Šport in rekreacija 52 Pričetek PNK lige z malokalibrskim orožjem Na športnem strelišču Pot na Poljane v Postojni se je (16. maja) odvijalo prvo kolo Primorsko-notranjske kraške lige z malim kalibrom s serijsko puško in pištolo proste izbire. Tekmovanje, ki se ga je udeležilo 55 strelcev, je organiziralo Društvo strelskih in borilnih veščin iz Izole. Gre za prvo ligo v tekmovanju z MK-orožjem, in to prav na Primorskem, in organizatorji si želijo, da bi jih posnemali tudi v drugih slovenskih regijah. Več kot 20 strelcev se je v Postojni pomerilo z MK puško na 20 strelov na 50 metrov leže, pri čemer so zmago slavili strelci iz SD Postojna (1. Karlo Baranja, 174 krogov, Marjan Istanič, 172, in Iztok Simčič, 166). Kar 22»pištolašev«se je pomerilo z MK pištolo na 60 strelov na 50 metrov. Zmagal je Rok Ivanc (Grosuplje, 530 krogov), drugi je bil Emerik Hodžić (DSBV Izola, 523 krogov), tretji pa Franc Ivanc (Grosuplje, 519 krogov). S pištolo na 20 strelov na 25 metrov je slavil Branko Malinović (IX..korpus Piran, 184 krogov) pred Romanom Mulcem (Kovinoplastika Lož, 183 krogov), medtem ko je bila Olga Knez (Vremščica) s 181 krogi tretja. Z enakim rezulatom je imela boljšo zadnjo serijo kot Andrej Hreščak (Vremščica) in Anton Hrovatin (IX. korpus Piran). PNK liga z MK orožjem se je pričela po uspešno zaključeni PNK ligi z zračnim orožjem, ki bo prihodnje leto potekala že 10. leto. V PNK ligi z MK orožjem tekmujejo tudi nekateri strelci, ki se udeležujejo prve mednarodne Interlige, kjer sodelujejo strelci in društva iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije. Prav po zaslugi predsednika SD Postojna Marjana Heberja, ki je dal pobudo za PNK ligo z MK orožjem, se je pričela druga liga z MK orožjem na Slovenskem. Postojnski strelci so dali strelišče, ki ga bodo v kratkem preuredili in posodobili, v brezplačno uporabo. Mladi in nadobudni strelec Emerik Hodžić iz izolskega DSBV se je pridružil pobudi in organiziral prvo kolo. V PNK ligi z MK orožjem bodo sledile še tri tekme, ki se bodo odvijale prav v Postojni. Prihodnjo nedeljo, 23. maja, jo bo organiziralo SD Kovinopastika Lož, prihodnji koli pa SD IX. korpus Piran in SD Postojna. SD Postojna pa 5. junija organizira tradicionalno tekmovanje v streljanju z serijsko MK puško in pištolo za Pokal Postojne in odprto regijsko veteransko prvenstvo za veterane in veteranke. Besedilo in slika: Olga Knez

55 Zaključena peta sezona šole plavanja v Lipici Prav neverjetno se sliši, da je za nami že peta sezona plavanja. V prvih treh letih smo organizirali 20-urne plavalne tečaje v pomladnih mesecih v strnjeni obliki. Otroci so vadili dvakrat tedensko od marca do maja. V prvem letu je bilo vpisanih 30 otrok. Pred dvema letoma smo ponudili različno obliko vadbe in sicer 30-urni tečaj, enkrat tedensko čez celo šolsko leto. Dobro delo vaditeljev ter zadovoljstvo staršev in otrok je privedlo do tega, da se je v naslednjih letih število otrok dvignilo na 67. To nas je seveda zelo razveselilo in nepričakovano smo v letošnjem šolskem letu vpisali nekaj več kot 100 otrok. Vadbo smo bili primorani razdeliti v dve izmeni. Eni so vadili ob torkih ob štirih, drugi pa takoj za njimi, ob 17. uri. V torek, 25. maja, je zaključila s plavanjem prva skupina. Prvega junija pa še druga. Otroke so na zaključno uro prišli pogledat starši in bili navdušeni nad njihovim napredkom. To nam dokazuje tudi dejstvo, da so se skoraj vsi že vpisali v šolo plavanja za prihodnje šolsko leto. Otrokom smo razdelili diplome, majčke in zložljivi stolček. Na koncu smo se pogostili z dobrotami, ki so jih starši prinesli s seboj. Ob tej priliki se moram zahvaliti vaditeljem plavanja, ki so bili tako predani delu in tako strokovni, pri tem pa tako potrpežljivi. Skupaj smo bili (in upam, da bomo tudi ostali): Andrej Sila, Saša Teraž, Tea Makivič, Marko Pirc, Matjaž Pirc, Mojca Zadkovič, Gregor Žerjal, Kaja Teraž, Vesna Kovačevič, Zala Mlač in Katja Kovač. Hvala tudi Barbari, Nadji in gospodu Božu Draganu za njihovo pomoč in podporo na ZŠTIP. Vpis v šolo plavanja že poteka. Vsi zainteresirani nam lahko pišete in pustite podatke o otroku na: sola.plavanja@gmail.com ali nas pokličete na Vpisovali bomo otroke, stare od 5 let naprej do zapolnitve prostih mest. Sedaj pa držimo samo še pesti, da nas bo bazen v Lipici pričakal v naslednji sezoni prav tako prijazno kot doslej! Besedilo in slike: Katja Kovač V avstrijskem Melku sta se odvijali dve krožno-hitrostni dirki za odprto državno prvenstvo Republike Slovenije Prvič se je predstavil tudi novo ustanovljeni Avtoklub MGM Postojna, katerega Grega z ekipo AK MGM Postojna član je tudi mladi Sežančan Grega Premrl. Veliko število gledalcev, številni dirkalniki in lepo vreme sta zaznamovali uspešen vikend.»tekmovalna avtomobila je ekipa mehanikov iz Lucije uspela pripraviti tik pred odhodom, zato so z doseženim zadovoljni«, je povedal izkušeni Postojnčan Marjan Nagode. Nagode je bil z avtom MG ZR105 v svoji diviziji 1 enkrat prvi in drugi, mladi Sežančan Grega Premrl, ki je vozil Zastavo Yugo in nastopil prvič, pa je osvojil v diviziji 1 dve tretji mesti in bil obakrat drugi med mladimi vozniki do 21 let starosti. Grega bo v letošnji sezoni nastopal na krožnih in gorskih dirkah ter paralelnih avtokrosih. Naslednja dirka je PRK v Logatcu, kjer bo nastopil tudi tretji član ekipe Manuel Dessardo iz Lucije z avtom MG ZR105. Besedilo: Simon Premrl Slika: osebni arhiv Simona Premrla Šport in rekreacija 53

56 Kmetijstvo 54 Konzorcij kraških pridelovalcev terana se je predstavil s 23 terani Na gradu v Štanjelu se je letos že šestič zapored predstavilo Združenje konzorcij kraških pridelovalcev terana, ki ga že od vsega začetka vodi dr. Miran Vodopivec in ki šteje 27 članov. Skupaj s tržaškim konzorcijem za zaščito kontroliranega porekla vin Kras so predstavili 23 vin. Medtem ko je bilo mogoče z italijanskega Krasa degustirati teran šestih vinarjev, so številni ljubitelji dobre kapljice lahko degustirali 17 vzrocev s spodnjega in zgornjega Krasa komenske in sežanske občine. Tako so predstavili 23 vin, ki so izpolnjevala zahtevne pogoje leta 2000 sprejetega pravilnika o vinu z oznako priznanega tradicionalnega poimenovanja, kjer je uzakonjeno in tudi zaščiteno temno rubinasto vino teran kot posebnost našega Krasa. Konzorcij kraških pridelovalcev terana, ki je ob ustanovitvi leta 2005 štel 24 članov, danes jih šteje 27, je nastal, da bi povezali večje kraške vinarje, dvigovali kakovost terana, predvsem pa zaradi skupne promocije tega posebneža in Krasa nasploh. Posebnost in značilnost predstavljenih vzorcev terana je ta, da so vsi zelo izenačeni po kakovosti, ki pa je zelo visoka.»prav dvig kvalitete je osnovni cilj konzorcija«, je poudaril dr. Miran Vodopivec, ki meni, da nismo še izkoristili vseh naravnih danosti in strokovnega znanja. Konzorcij kraških pridelovalcev terana so tokrat zastopali, ob največjem pridelovalcu terana sežanski zadrugi Vinakras, še vinogradniki in vinarji: Rikardo Vrabec in turistična kmetija Durcik-Petelin (Pliskovica), Bogdan in Ivo Grča (Hruševica), Boris Lisjak, David in Rajko Štok (Dutovlje), Vinarstvo Orel (Avber), Petelin-Rogelja, Marko Pupis, Boris Škerlj in Turistična kmetija Škerlj (Tomaj), Milena in Bogdan Tavčar ter Darjo Pipan (Križ), Ravbar Kodrič (Voglje), Dušan in Roman Rebula (Brestovica pri Komnu), Širca-Kodrič (Godnje) in Vina Štoka (Krajna vas). Že četrto leto so k sodelovanju pristopili tudi tržaški vinarji in po besedah predsednika tržaškega vinskega konzorcija Sandija Škerka pomeni skupni nastop tudi večjo možnost za boljše trženje te dragocene kapljice doma in po svetu. Iz Italije so se predstavili: Benjamin Zidarich, Edi Kante, Matej Lupincin, Sandi Škerk (vsi iz Praproti), Andrej Milič (Zagradec) in Matej Škerlj (Salež). Številnim obiskovalcem so predstavili, kaj so pridelali v letu 2009, in kupcem povedali, da imajo svoja vina pripravljena za prodajo. Ob navzočnosti slovenske vinske kraljice Andreje Erzetič in kraljice terana Neže Milič iz Zagradca je ustanovitelj in predsednik konzorcija Miran Vodopivec predstavil 17 izbranih vzorcev terana letnika 2009, štiri letnika 2007 in dva letnika 2006 ter predstavil razmišljanja o uspešnem delu konzorcija in usmeritvah za nadaljnje delo. Poudaril je skupno nastopanje na različnih prireditvah doma in v tujini ter osnovni cilj dvig kakovosti terana. V kulturnem programu so na predstavitvi sodelovali moški pevski zbor Tabor Lokev pod vodstvom Mirana Žitka in pevska skupina KD Borjač iz Sežane. Že tretje leto zapored so organizatorji v restavraciji Grad na Štanjelu, ki jo v najemu imata Katjuša in Jernej Ščuka, gostili novinarje. Enolog sežanske kleti Vinakrasa Boštjan Zidar je predstavil izbrane vzorce terana. Matjaž Cotič, član slovenske kuharske reprezentance, je postregel s kulinaričnimi dobrotami, ki se dobro podajo k temu vinu. Gre za tradicionalne kraške jedi, ki so bile v naši preteklosti priljubljene in običajne. Cotič pa je pripravil kar osem vhodov teh tradiconalnih kraških jedi, nekatere tudi na sodoben način, kot denimo: volovski rep s korenčkom na zelenjavnem pireju, suho slivo, zavito v kraško slanino, domače špargljeve njoke s sušeno klobaso v teranovem toču, bleke, nadevane z ovčjo skuto in zelišči, domačega petelina, ribji brodet, file trilie in polento z zelišči, jančevo kračo, polnozornate krompirjeve štruklje s špinačo in skuto, za sladico pa tri vste sirov (ovčji, kozji in kravji), dve marmeladi (slivovo in teranovo) ter med. Besedilo in slike: Olga Knez

57 55 let Jamarskega društva Sežana in poimenovanje jamarskega doma pri Vilenici po Jožetu Gustinčiču Jamarstvo ima na Krasu dolgo in bogato tradicijo. 21. maja 2010 smo pri jami Vilenici obeležili 55-letnico ustanovitve društva ter poimenovali jamarski dom po Jožetu Gustinčiču. Z raziskovanjem kraškega podzemlja so fantje iz sežanske Stare vasi pričeli takoj po drugi svetovni vojni, čeprav je uradna letnica začetka delovanja jamarskega društva leto Leta 1957 so se priključili Planinskemu društvu Sežana in ustanovljena je bila Jamarska sekcija, ki se je nekaj let kasneje osamosvojila in začela delovati kot samostojno društvo oziroma s prvotnim imenom Jamarski klub Sežana. Leta 1959 so se priključili Društvu za raziskovanje jam Slovenije. Danes je Jamarsko društvo Sežana eno izmed 45 jamarskih društev, ki so včlanjena v Jamarsko zvezo Slovenije in šteje več kot 60 članov, kar ga uvršča med večja društva. Delovanje je bilo in je pestro in bogato. Glavna dejavnost je raziskovanje in dokumentiranje jam. V prvih 55. letih je bilo registriranih, raziskanih in dokumentiranih veliko jam, med njimi tudi dve s podzemnim tokom reke Reke. Na Komenskem Krasu je aktivna Sekcija Komen. Pomemben prispevek pri raziskovanju jam ima tudi arheološka sekcija, saj so mnoge izmed jam pomembna arheološka najdišča. Organizacija in vodenje obiska v Vilenici je tisti del dejavnosti društva, ki nam prinaša edini stalni dohodek in hkrati veliko dela. Poleg vodenja po jami skrbimo za njeno promocijo, veliko dela pa zahteva tudi urejanje infrastrukture pred in v jami. Vilenica, ki slovi kot najstarejša turistična jama, je obiskovalcem na ogled od leta Slovesu in lepoti je sledilo precej klavrno obdobje. Od sredine 20. stoletja dalje je jamska infrastruktura vedno bolj propadala. Sežanski jamarji so se odločili, da jo zopet uredijo za turistični obisk in ji povrnejo sloves, ki ga je nekoč že imela. Z deli so začeli sredi leta Potrebovali so skoraj eno leto, opravili približno 2000 prostovoljnih ur, občasno so jim pomagali tudi člani drugih klubov in mladinci. 19. maja 1963 je bila slovesna otvoritev jame. Poleg Vilenice skrbimo tudi za nekatere druge zaprte jame na Krasu, ki niso turistično opremljene. Z raziskovanjem in obiskovanjem jam sta neločljivo povezani tudi dejavnosti teoretičnega in praktičnega izobraževanja članov in reševalne dejavnosti. Pridobljeno znanje in izkušnje so nas popeljale v sodelovanje v številnih domačih in mednarodnih projektih. Udeležujemo ali organiziramo tudi razna jamarska srečanja, odprave, raziskovalne tabore, razstave, predavanja, raziskovalne akcije in pohode. Pri tem ne gre zanemariti tudi vsakoletnega dela pri soorganizaciji Mednarodne literarne nagrade Vilenica. V zadnjih treh letih smo uspeli realizirati še dve pomembni nalogi: Leta 2007 smo razvili prapor društva, leta 2008 pa predstavili prvo knjigo o društvu. Svoje delo želimo in radi predstavimo tudi širši, ne samo jamarski javnosti. Da lahko sledimo temu cilju, imamo spletni strani Vilenice in društva, kjer so ažurno predstavljene vse naše aktivnosti in dosežki. Pri vseh naštetih aktivnostih posvečamo veliko vlogo varovanju in ohranjanju podzemnega sveta tako živega kot neživega ter osveščanju javnosti o pomenu varovanja Krasa. Jamarsko društvo Sežana je prejelo več priznanj, med njimi tudi štiri priznanja Občine Sežana, plaketo Civilne zaščite Republike Slovenije za izjemne dosežke na področju zaščite in reševanja ter bronasti znak Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije za pomembne uspehe pri zagotavljanju varnosti. Obeležitev 55-letnice društva smo povezali tudi s poimenovanjem jamarskega doma pri Vilenci po dolgoletnem in zaslužnem, danes že pokojnem članu, Jožetu Gustinčiču. Bil je v skupini prvih članov Jamarske sekcije Planinskega društva Sežana. Poleg raziskovanja jam je opravljal tudi naloge tajnika. Leta 1962 so ga izvolili za predsednika in to funkcijo je opravljal celih 22 let do leta 1984 takrat že kot predsednik samostojnega društva. Aktivno je sodeloval v Društvu za raziskovanje jam Slovenije in bi en mandat njen podpredsednik. Sodeloval je tudi pri organizaciji mednarodnega speleološkega kongresa v Sloveniji. V 60. letih je skupaj z ostalimi jamarji vodil raziskovalne akcije v Jami 1 v Kanja- Okolje in prostor 55

58 Okolje in prostor 56 Tudi jamarji smo čistili Slovenijo Problematika onesnaženosti jam na območju slovenskega Krasa je jamarjem poznana že vrsto let. Ravno zato so bile v različnih obdobjih organizirane številne čistilne akcije in akcije osveščanja prebivalstva, ki so jih organizirale različne organizacije, ki delujejo na področju jamarstva. Kar nekaj teh akcij je organiziralo tudi Jamarsko društvo Sežana. Ker je problematika črnih odlagališč v jamah še vedno pereč problem, smo se odločili, da podpremo vseslovensko akcijo Očistimo Slovenijo v enem dnevu in skušamo očistiti vsaj eno jamo. S tem smo želeli širši javnosti sporočiti, da so jame naša naravna dediščina, ki jo je vredno ohraniti, in ne uporabljati kot smetišča. Po tehtnem razmisleku in dolgih pogovorih o onesnaženih jamah smo se odločili, da v sklopu akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu očistimo jamo Golobnico pri Prepihu. Jama je bila odkrita konec leta 2009 in se nahaja tik ob cesti za Filipčje Brdo. Ravno zaradi svoje lege je predstavljala priročno mesto za odlaganje odpadkov. Priprave na akcijo so se pričele že decembra 2009, saj je bilo potrebno zbrati podatke o količini odpadkov v jami, črno ducah in ostalih jamah ter pomagal strokovnjakom Hidrometeorološkega zavoda iz Ljubljane opravljati sledilne poskuse podzemnih vodnih tokov. Razvoj turizma je videl tudi v urejanju zapuščene in pozabljene turistične jame Vilenice, katero so on in jamarji ponovno uredili in odprli za turizem leta Leta 2000 se mu je narava zahvalila za ves trud, skrb in prizadevnost. V Blažčevi dolini je namreč odkril čudovito jamo, ki nosi ime Gustinčičeva jama. To je ena izmed šestih jam v Sloveniji, ki so popolnoma zaprte zaradi ohranjanja jamskega sveta. Prireditve pri Vilenici se je udeležilo okrog 50 ljudi, med njimi številni nekdanji in aktivni jamarji iz sežanskega in drugih društev, Jožetova družina in sorodniki, župan občine Sežana Davorin odlagališče prijaviti in določiti zbirno mesto. Kasneje, kakšen mesec pred akcijo, smo določili še način izvleka odpadkov. Ker je brezno globoko petnajst metrov, vhod pa ima premer več metrov, je določitev tehnike izvleka zelo pomembna, saj na podlagi le te določimo količino in vrsto potrebne opreme ter najmanjše potrebno število udeležencev, tako na površini, kot v jami. Terčon ter člani Planinskega društva Sežana. Prireditev sta povezovala Edi Fabjan in Francko Renčelj, po stažu najstarejši član društva in eden izmed skupine prvih sežanskih jamarjev. Prireditev so z glasbo zaokrožili člani Grajskega kvinteta. Besedilo: Rosana Cerkvenik Slika: Jaka Jakofčič Na dan Č, v soboto, , se je ob 9. uri na Prepihu zbralo 12 članov Jamarskega društva Sežana. S seboj smo imeli vso potrebno opremo (30 kg) in znanje (nekaj možgančkov), spremljalo pa nas je tudi zelo ugodno vreme. Vrvna žičnica je bila speljana nad jamo do ure, ob 11. uri se je pričel izvlek odpadkov, ki je trajal do 13. ure. V jami sta dva jamarja nakladala odpadke v star sod, na površini pa je pet jamarjev te odpadke vleklo na površje, ostalih pet je odpadke sortiralo po vrečah. Vse to se je naložilo na prikolico, šofer in njegova pomagača pa so poskrbeli, da so bili odpadki prepeljani na Cero Sežana (smetišče). V enem popoldnevu smo tako iz jame izvlekli dva kubična metra odpadkov, med katerimi so prevladovali gospodinjski odpadki, gume, nekaj pa je bilo tudi nevarnih (stara zdravila). Po končani akciji smo se zapeljali do Sežane, kjer je Občina Sežana poskrbela za topel obrok vseh udeležencev akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu. Besedilo in sliki: Jasmina Rijavec

59 POČITNICE trkajo na vrata! Na Medobčinskem društvu prijateljev mladine Sežana smo pripravili pester izbor prostočasnih aktivnosti in počitniških programov za otroke in mladino Krasa in Brkinov. Da bi lahko pravočasno izdelali načrt aktivnosti in uskladili vse družinske dopustniške termine v času poletnih počitnic, vam sporočamo datume letošnjih letovanj: LETOVANJE V KRANJSKI GORI ZA PREDŠOLSKE OTROKE, ki letos vstopajo v osnovno šolo, bo v treh izmenah; od do '10; od '10 do '10, od '10 do '10. V kateri izmeni bodo letovali Vaši otroci, boste izvedeli na roditeljskem sestanku. Obiskali bomo Kekčevo deželo in njene žive junake, dolino Tamar, izvir Zelenci, se vozili s kočijo, sprehodili ob strugi reke Pišnice do jezera Jasna. Kot pravi planinci bomo osvojili nekaj zahtevnih vrhov in poskrbeli za nepozabne družabne urice v družbi vrstnikov in vzgojiteljic. POČITNIŠKO VARSTVO: - od do za skupino najmanj petih otrok V času poletnih počitnic bomo v sodelovanju z osnovnimi šolami organizirali počitniško varstvo za otroke razredne stopnje. V primeru, da starši v času počitnic ne morete zagotoviti primernega varstva za svoje otroke, vas vabimo, da nas o tem čim prej obvestite, da bomo lahko pravočasno zagotovili zadostno število sodelavcev za izvajanje programa varstva in drugih počitniških aktivnosti za otroke. V sodelovanju z občinami Krasa in Brkinov ter lokalnimi donatorji si bomo prizadevali nuditi program varstva pod ugodnimi finančnimi pogoji. OTROŠKI CENTER PACUG PRI STRUNJANU ZA OTROKE OD 1. DO 5. RAZREDA - od do Med Fieso in Strunjanom je slikovit zaliv, v katerem je v borovem gaju edini otroški center za 170 otrok in nudi poleg udobnih namestitev tudi veliko možnosti za šport in igro, predvsem pa je zaradi prodnate plaže zelo primeren za šolo plavanja tudi za najmlajše plavalce. Pester program športnih in družabnih aktivnosti bomo popestrili z izletom z ladjo in obiskom Izole, Strunjana in Pirana. Otroci razredne stopnje imajo možnost udeležbe tudi v krajši izmeni od do , vendar v tem primeru ne morejo uveljavljati zdravstvenega regresa. MATERADA PRI POREČU ZA MLADOSTNIKE OD 6. RAZRE- DA DALJE - od do Mladinski center je v neposredni bližini Poreča in nudi številne priložnosti za rekreacijo, ustvarjanje, zabavo in druženje z vrstniki iz ostalih krajev Slovenije, saj sprejme 330 oseb. Druženje z vrstniki in skupno izvajanje razvedrilnih vsebin je neizogibno, ima svoj čar. Letovišče razpolaga z lastnimi urejenimi igralnimi površinami in športnimi igrišči za nogomet, odbojko, košarko, Poletje Pr Slamčevih 2010 Delavnice za odrasle Iz narave na krožnik: Dario Cortese, Kuharske: Sandra Pelicon, 2.7., 19.7., Kiparsko -lesarska: Dušan Gerlica, 17. in Kamnoseška: Jernej Bortolato, 6., 7. in 8.8. Izdelava cvetnih esenc: Eva Humar Faganel 13. in Likovna: Nuša Lederer Kraški vrt: Borut Benedejčič namizni tenis Peščena plaža je primerna tako za otroke kot za izkušene plavalce. Na vseh letovanjih bodo otroke spremljali pedagogi, prostovoljci društva in medicinsko osebje. STARŠE OBVEŠČAMO, DA LAHKO UVELJAVLJAJO ZDRAVSTVENI REGRES ZA LETOVANJE OTROK, KI GA V TE NAMENE NUDI ZA- VOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE ZA OTROKE IN MLADOSTNIKE, KI SO BILI MED ŠOLSKIM LETOM VEČKRAT BOLNI ALI IMAJO POGOSTNE ZDRAVSTVENE TEŽAVE. REGRES LAHKO UVELJAVLJAJO OTROCI DO 15. LETA STAROSTI (na prijavnicah označite rubriko: - želim uveljavljati zdravstveni regres). V PRIMERU DRUGIH RAZLOGOV ALI POTREB PO UVELJAVLJA- NJU FINANČNIH OLAJŠAV STARŠE PROSIMO, DA SE OSEBNO ZGLASITE NA DRUŠTVU, KJER VAM BOMO SVETOVALI IN POMA- GALI PRI ISKANJU MOŽNOSTI ZA SUBVENCIONIRANE OBLIKE LETOVANJA. PRIJAVNICE IN INFORMACIJE O VSEH PROGRAMIH DOBITE NA SEDEŽU MEDOBČINSKEGA DRUŠTVA PRIJATELJEV MLADINE SE- ŽANA VSAK DELAVNIK OD 8:00 DO 16:00, TEL ; www. mdpm.si Ana Pangos Mladinski hotel Pliskovica Pliskovica 11, 6221 Dutovlje info@hostelkras.com Slamčevi večeri ob Etno folk koncerti 9.7., in 7.8., Gledališke predstave 16.7.,29.7. in 12.8., OTROŠKE DELAVNICE»Poletne vragolije na krilih domišljije«ob torkih in sredah od 1.7. dalje med 8. in 13. uro Obveščamo vas 57

60 »Lahkih nog naokrog, po gozdnih poteh okoli Sežane«Pohodi za otroke in mladino od 5 do 9 let in od 10 do 15 let, razvrščenih po starostnih skupinah projekt POHODNIŠTVA, REKREACIJA, PRIPRAVA NA PLANINSKO HOJO ZABAVA, DRUŽENJE nagrade in presenečenja Medobčinsko društvo prijateljev mladine Sežana vabi vse otroke od 5. do 15. leta na pohajkovanje po gozdnih poteh v okolici Sežane. Enkrat na mesec, ob sobotah dopoldne, med (približno). 9. in 12. uro (v juliju in avgustu ob 7:30), bomo organizirali pohode za skupine otrok, ločene za otroke od 5 do 9 let in od 10 let dalje. NAPOVEDNIK POHODOV za otroke od 5 do 9 let SEŽANA TABOR SEŽANA SEŽANA ŠMARJE SEŽANA SEŽANA LESKOVEC SEŽANA SEŽANA DANE SEŽANA SEŽANA stara smodnišnica SEŽANA SEŽANA ORLEK SEŽANA SEŽANA SEDOVNIK SEŽANA SEŽANA MERČE ob železnic SEŽANA SEŽANA SABLANICA SEŽANA SEŽANA dol LIPOVNIK MERČE SEŽANA SEŽANA VRHOVLJE SEŽANA SEŽANA VELIKA PLANINA SEŽANA SEŽANA KOSOVELOVA POT SEŽANA SEŽANA stara orleška smodnišnica SEŽANA NAPOVEDNIK POHODOV za otroke od 10 let dalje SEŽANA LIPICA SEŽANA SEŽANA - BAZOVICA (ogled kala) -SEŽANA SEŽANA ORLEK (DRAGA) SEŽANA SEŽANA ORLEK GOPADA SEŽANA SEŽANA - ORLEK - TREBČE- SEŽANA SEŽANA TREBČE BANE OPČINE OBELISK SEŽANA SEŽANA SEDOVNIK OSTRI VRH ŠIROKI VRH SEŽANA SEŽANA MERČE PLEŠIVICA POVIR GORENJE LOVSKA KOČA DIVAČA SEŽANA SEŽANA DANE ob avtocesti BRESTOVICA POVIR PLEŠIVICA MERČE SEŽANA SEŽANA DANE ob avtocesti POVIR STARI TABOR NAD LOKVIJO LOKEV SEŽANA SEŽANA VILENICA SEŽANA SEŽANA KOKOŠ SEŽANA SEŽANA PROTI VRHOVLJAM POT MARIJA TEREZIJA KREPLJE DUTOVLJE SEŽANA SEŽANA KOSOVELOVA POT TOMAJ SEŽANA SEŽANA REPENTABOR (cerkev) SEŽANA SEŽANA VOLNIK SEŽANA Prvi organizirani pohod bo v soboto, 22. maja 2010, NA VELIKI MEDVEDJAK, s startom ob 9. uri v parku med osnovno šolo in Kosovelovim domom. Veliki Medvedjak leži vzhodno od Tabora, na državni meji, od koder se odpira lep razgled na sežanski Kras. Hrib je znan po»tomačesovi pečini«, v kateri so našli prazgodovinske ostanke in kamniti gomili, ki spada v čas kulture gradišč in kjer so našli bronasto iglo z odebelitvami. Na tem mestu stoji danes vojaška postojanka. * Smer poti: Sežana Vrhovlje * malica in pijača iz nahrbtnika* pred pohodom se zaščiti proti klopom *Čas hoje: 2.5 ure zmerne hoje * višina: 472 m * težavnost: nezahteven sprehod * oprema: pohodni čevlji Za vsak osvojeni pohod vas čakajo nagrade in presenečenja! Mlade pohodnike, razvrščene po skupinah, bo spremljalo strokovno vodstvo. Vodja pohoda: Alenka Potočnik Udeležba je brezplačna in možna le na osnovi predhodnih prijav! Vse informacije in prijavnice dobite na sedežu društva: Medobčinsko društvo prijateljev mladine Sežana Partizanska 18, 6210 Sežana, tel: mail: drustvo.prijateljev@siol.net, splet: Cona omejene hitrosti v Sežani Obveščamo vas 58 Pri izvajanju pooblastil 10.člena Zakona o varnosti cestnega prometa nadzoru hitrosti ugotavljamo večje število prekoračitev, zlasti v naselju. Posebej izstopajo prekoračitve hitrosti na območjih omejene hitrosti v naselju Sežana, zlasti na območju Kosovelove ulice in Ulice Jožeta Pahorja, kjer ugotavljamo tudi do deset kršitev hitrosti v eni uri meritev. Voznike opozarjamo, da je za označitev območja omejene hitrosti 30 km/h postavljena vsa potrebna prometna signalizacija, zato upoštevajte omejitve in s tem prispevajte k zagotavljanju prometne varnosti. Cona omejene hitrosti je označena z znaki za obvestila št. III-29 in III-30 in se nanaša na območje več ulic ali dela naselja. Omejitev velja v celotnem območju. Ob tem bi vas radi opozorili, da gre za območja, ki so glede prometne varnosti precej izpostavljena, saj je v ulici Jožeta Pahorja vrtec in s tem povečano število otrok, na območju Kosovelove ulice, ki nima pločnikov, pa večje število pešcev, zlasti ob začetku in koncu pouka, ko hodijo na vlak. REPUBLIKA SLOVENIJA, MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE POLICIJA, POLICIJSKA UPRAVA KOPER, POLICIJSKA POSTAJA SEŽANA

61 Razpisi V Uradnem listu RS št. 33/2010 je bil objavljen: JAVNI RAZPIS ZA FINANCIRANJE INVESTICIJSKIH PROJEKTOV PODJETNIŠKEGA ZNAČAJA IN PROJEKTOV NA PODROČJU KMETIJSKE PREDELAVE, TRŽENJA IN DOPOLNILNIH DEJAVNOSTI, ki ga razpisuje Slovenski regionalno razvojni sklad. Predmet razpisa je dodeljevanje ugodnih posojil Sklada upravičencem: a.) z začetnimi investicijskimi projekti podjetniškega značaja (namen B) in b.) s projekti na področju dopolnilnih dejavnosti ali predelave in trženja kmetijskih proizvodov (namen A2). Na spletni strani: pa vam je dostopno celotno besedilo razpisa z vso razpisno dokumentacijo. ******************* Eko-sklad - Slovenski okoljski javni sklad ima objavljene JAVNE POZIVE na področju KREDITIRANJA IN TUDI NEPOVRATNIH FINANČ- NIH SPODBUD. Dodatne informacije: Dodatne informacije lahko kandidati pridobijo na Eko-skladu, Slovenskem okoljskem javnem skladu, Tivolska cesta 30, 1000 Ljubljana, telefon: (01) /61/72/28/68, faks: (01) in na spletni strani: Eko-sklad Slovenski okoljski javni sklad je v Uradnem listu RS, št. 29/2010 objavil: JAVNI POZIV ZA KREDITIRANJE OKOLJSKIH NALOŽB PRAVNIH OSEB, SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV IN ZASEBNIKOV Eko-sklad Slovenski okoljski javni sklad je v Uradnem listu RS, št. 7/2010 objavil: JAVNI POZIV ZA KREDITIRANJE OKOLJSKIH NALOŽB OBČA- NOV Eko-sklad Slovenski okoljski javni sklad je v Uradnem listu RS, št. 40/2010 objavil: - Javni poziv za nepovratne finančne spodbude občanom za naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb, izvedene v času od do SUB-OB10 - Javni poziv za nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb - 4SUB-OB10 - Javni poziv za nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti večstanovanjskih stavb - 5SUB-OB10 VISOKOŠOLSKO S R E D I Š Č E S E Ž A N A vabi vse, ki razpolagate s primernimi namestitvenimi zmogljivostmi v Sežani ali bližnji okolici in ste jih pripravljeni oddati študentom, da nam to sporočite. Za vse informacije smo vam na voljo na telefonu 05/ , po elektronski pošti: info@viviss.si in na spletni strani *************** vabi vse zainteresirane ponudnike študentske prehrane v Sežani, da se prijavite na Javni razpis za subvencionirano študentsko prehrano, ki bo objavljen v juliju 2010 na spletni strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Za vse informacije smo vam na voljo na telefonu 05/ , po elektronski pošti: info@viviss.si in na spletni strani **************************** Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije JAPTI je objavila: JAVNI RAZPIS»USPOSABLJANJE ZAPOSLENIH V PODJETJU«Predmet javnega razpisa: Predmet javnega razpisa je sofinanciranje upravičenih stroškov podjetja za splošno in/ali posebno usposabljanje oseb, ki so v delovnem razmerju s podjetjem za najmanj 20 ur na teden. Namen javnega razpisa: Namen javnega razpisa je z dostopom do različnih vrst usposabljanj po subvencioniranih cenah zagotoviti podjetjem lažje prilagajanje nivoja znanja in usposobljenosti delavcev, ki je potrebno za delovanje, ohranjanje in rast podjetja. Upravičeni stroški: Upravičeni stroški so stroški splošnega in/ali posebnega usposabljanja delavcev. Usposabljanja izvedejo zunanji izvajalci. Pogoji za sodelovanje: Na javnem razpisu lahko sodelujejo mikro-, majhna in srednje velika podjetja. Rok za oddajo vlog: Javni razpis bo odprt do porabe sredstev oziroma do vključno JAPTI bo vloge obravnaval tekoče po zaporedju predloženih vlog na pošti (datum, ura, minuta poštnega žiga), osebno na sedežu JAPTI (datum, ura, minuta) ali elektronsko (datum, ura, minuta, navedena na e-sporočilu). Razpisna dokumentacija: Razpisna dokumentacija je na voljo na spletnem naslovu: ali na sedežu JAPTI, Verovškova ulica 60, 1000 Ljubljana, vsak delovni dan med 9. in 12. uro. Razpisna dokumentacija se lahko posreduje tudi po elektronski pošti, na osnovi zahteve, podane na elektronski naslov: vavcer@japti.si, s pripisom»jr Usposabljanje zaposlenih v podjetjih razpisna dokumentacija«. JAPTI ni dolžan posredovati razpisne dokumentacije, če iz e-sporočila pošiljatelja ni razvidnega zahtevanega pripisa. **************** RAZPIS ZA INOVATIVNE EKOLOŠKE PROJEKTE Evropska komisija je objavila razpis v višini 35 milijonov eurov za ekološke inovativne projekte, ki se bodo financirali iz programa za konkurenčnost in inovativnost. Znotraj razpisa za leto 2010 so na voljo sredstva za nove projekte na področju recikliranja materialov, trajnostnih gradbenih izdelkov, na področju prehrane in pijače ter okolju prijaznih poslovnih praks. Posebej so zaželene vloge malih podjetij, ki izdelujejo okolju prijazne izdelke ali opravljajo take storitve in ki potrebujejo pomoč za prodor na trge. Razpis se zaključi 9. septembra 2010, za financiranje pa bo izbranih približno 50 projektov. Projekti bodo izbrani na podlagi njihovega inovativnega pristopa, potenciala za uveljavitev na trgu in prispevka k evropski okoljski politiki, zlasti v smislu učinkovitosti virov. Po Evropi bo potekalo več nacionalnih informativnih dni, predvidoma tudi v Sloveniji. Vso dokumentacijo v zvezi z razpisom najdete v angleškem jeziku na spletni strani: Dodatne informacije v angleškem jeziku lahko najdete na spletni strani : Za dodatna vprašanja se obrnite na kontakte, ki so na voljo na spletni strani: Vabimo vas na koncert GLASBENE LEGENDE NA KRASU v soboto, 24. julija 2010, na Lipovem listu (Sejmišče) v Sežani. Na oder se vračajo legendarne skupine: PRIZMA, KAŽIPOT, RELAX, EXOTIC, PLIMA... Vstop prost! Vabljeni! Obveščamo vas 59

62 Evropska sredstva za več civilnega dialoga Evropska unija s pomočjo programov, kot sta Mladi v akciji ter Evropa za državljane, financira projekte, ki so usmerjeni k civilnemu dialogu, demokraciji in strpnosti. Samo lani je bilo s pomočjo sredstev iz teh programov v Sloveniji izvedenih več kot 160 projektov, še večje pa je število projektov v drugih državah, v katerih so sodelovali udeleženci iz Slovenije. Ob dnevu Evrope se mnogi vprašajo, kakšne koristi prinaša članstvo v EU. Del odgovora na to vprašanje ponujajo programi in podporne aktivnosti, v okviru katerih EU omogoča sofinanciranje in podporo projektov, ki so usmerjeni v sodelovanje civilne družbe pri oblikovanju Evrope. Sredstva za projekte lahko pridobijo društva, zavodi, občine in druge nepridobitne organizacije. Program Mladi v akciji omogoča podporo neformalnemu učenju in mobilnosti mladih s sofinanciranjem projektov, kot so mladinske izmenjave, projekti evropske prostovoljne službe, projekti mladih za demokracijo in srečanja med mladimi ter političnimi odločevalci. V letu 2009 je Nacionalna agencija programa Mladi v akciji v Sloveniji podprla 126 projektov s skupno ,96 EURI, v njih pa je sodelovalo 1670 mladih. V okviru Evropske prostovoljne službe je Slovenija v letu 2009 gostila 65 tujih prostovoljcev, v drugih državah pa je prostovoljno službo opravljalo 38 slovenskih prostovoljcev. V podporo programu Mladi v akciji deluje infoservis Eurodesk, KOSOVELOVA KNJIŽNICA SEŽANA Mirka Pirca 1, 6210 Sežana tel.: 05/ Kaj bi iskali utrinkov, mi sami utrinki velike kozmične volje: živeti. Srečko Kosovel, Ikarjev sen, str. 148 Obvestilo Spoštovani uporabniki Kosovelove knjižnice, obveščamo vas, da smo na podlagi 21. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. list RS, št. 94/07) in 15. člena Zakona o knjižničarstvu (Ur. list RS, št. 87/01) dolžni iz evidence izbrisati vse neaktivne člane knjižnice, to so tisti, ki nas niso obiskali najmanj eno leto in so poravnali vse obveznosti do knjižnice. Izbrisani član se bo moral ob obisku ponovno vpisati v knjižnico. V naši knjižnici pa smo se odločili, da bomo vse, ki boste s seboj prinesli staro izkaznico, ponovno brezplačno vpisali, plačali boste le stroške nove izkaznice. Staro izkaznico nam boste morali izročiti, saj jo bomo dali v uničenje. Hvala za razumevanje in prijazno vabljeni, da nas obiščete. Nadja Mislej-Božič ki mladinskim organizacijam, knjižnicam in šolam posreduje informacije o priložnostih za usposabljanje mladih in o politiki EU na področju mladine. Eurodesk Slovenija je v letu 2009 objavil 218 evropskih razpisov in natečajev za mlade in tiste, ki z njimi delajo. Podporo mladinskim organizacijam in prostovoljcem na Balkanu pa nudi tudi podporni center SALTO South East Europe, ki je v letu 2009 izvedel 24 usposabljanj z več kot 236 udeleženci. Program Evropa za državljane je namenjen sofinanciranju mednarodnih projektov, kot so srečanja prebivalcev pobratenih mest. Cilj programa je spodbujati medkulturni dialog in razpravo evropskih državljanov o prihodnosti EU. V programu je do sedaj sodelovalo več kot 30 slovenskih občin in nevladnih organizacij, ki so za projekte prejele približno EUR. MOVIT NA MLADINA je zasebni nepridobitni zavod, ki izvaja dejavnosti nacionalne agencije za program Mladi v akciji, v okviru zavoda pa delujejo tudi informacijska točka za program Evropa za državljane, infoservis Eurodesk in podporni center SALTO za Jugovzhodno Evropo. Dodatne informacije: Spletna stran programa Mladi v akciji publikacije Spletna stran programa Evropa za državljane publikacije Spletna stran Eurodesk publikacije Spletna stran SALTO publikacije Urnik odprtosti knjižnic in Kosovelove domačije za obiskovalce knjižnica SEŽANA DIVAČA KOMEN KOZINA KOSOVELOVA DOMAČIJA letni urnik (september-maj) poletni urnik (julij in avgust) ponedeljek-petek 7-18 sobota 8-13 enak ponedeljek, torek, petek četrtek 7-14 torek, petek torek in petek enak sreda 8-14 ponedeljek 7-14 ponedeljek 7-14 sreda in petek sreda, petek sobota 8-13 predhodni telefonski dogovor z Dragico Sosič, Obveščamo vas 60 Vozni red avtobusa Sežana - Opčine - Trst Odhod Prihod km avtobusna postajališča :00 11:00 16:30 0 SEŽANA 9:13 12:13 19:13 8:03 11:03 16:33 2 Fernetiči MP 9:10 12:10 19:10 8:08 11:08 16:38 6 Opčine Strada Vienna 16c!!!!!! 6 Opčine Strada Vienna 11 9:05 12:05 19:05 8:18 11:18 16:48 6 Trst, ulica A.Valerio Facolt.Scienze!!!!!! 14 Trst, ulica A.Valerio (ulica dello Scoglio) 8:55 11:55 18:55 8:19 11:19 16:49 14 Trst, ulica A.Valerio, Univerza 8:54 11:54 18:54 8:20 11:20 16:50 15 Trst, ulica F.Severo (ulica Cantu)!!!!!! 15 Trst, ulica F.Severo (ulica Cologna) 8:53 11:53 18:53 8:24 11:24 16:54 16 Trst, ulica F.Severo (sodišče)!!!!!! 16 Trst, ulica Coroneo 27 8:49 11:49 18:49 8:28 11:28 16:58 17 TRST, ulica Flavio Gioia št.2 8:45 11:45 18:45 Prihod Odhod Vozi ob delavnikih od ponedeljka do sobote v Italiji in Sloveniji. Ob praznikih ne vozi. Ob sobotah vozijo še dodatni 3 avtobusi z odhodom iz Sežane ob 6:45, 8:20 in ob 14:00. Dodatni avtobusi, ki vozijo ob sobotah, z odhodi iz Trsta ob 7:30, 8:45, 11:45, 12:40, 14:00, 14:40 in ob 18:45

63 PRIREDITVE JUNIJ 2010 DAN URA KAJ KJE Informacije petek jutranji pohod po Pliskini poti - Koncert rock skupine Ikebana.Večer, namenjen moškim Ženski striptiz z vročim presenečenjem! Pliskovica Tatre, Brkini 2000 RD Pliska, sobota nedelja sreda srečanje harmonikarjev skupaj s svetovnim mladinskim prvakom Nikom Polesom, plesna skupina gimnazije Ilirska Bistrica, nastop skupine THE UNCLES - SLOVESNOST OB PREVZEMU NOVEGA GASILSKEGA VOZILA GCGP-1 - FESTIVAL KRAS: KONCERT UDELEŽENCEV SEMINARJA KLAVIR ŠTIRIROČNO - ENODNEVNA EKSKURZIJA Z BARKO Delfin po slovenski obali - kulturni program, kjer bodo nastopili člani igralskega društva Harije, ženska pevska skupina RESA in moška vokalna skupina SLAVNA ter slovenski humorist VINKO ŠIMEK, bolj poznan kot JAKA ŠRAUFENCIGER - nastop slovenskega narodno-zabavnega ansambla SPEV - ameriški film BOMBNA MISIJA - VRHPOLJADA 31. turnir v malem nogometu - razstava SIMONA KASTELICA - ameriški film LOVEC NA GLAVE PRIREDITVE JULIJ 2010 Tatre, Brkini 2000 Materija Kosovelov dom, Sežana PGD Materija iz Sežane OOZ Sežana Tatre, Brkini Tatre, Brkini 2000 Kosovelov dom, Sežana Vrhpolje ŠRD Vrhpolje Kosovelova knjižnica Sežana Kosovelov dom, Sežana DAN URA KAJ KJE Informacije Vrhpolje sobota nedelja 9.7. petek sobota nedelja ponedeljek torek sreda četrtek petek VRHPOLJADA kolesarjenje (dolžina proge cca 30 km, 4 ure) - VRHPOLJADA pohod Videž - Polanšček - Vrh -, nšček,, Polanšček, Vrh, Vroče, Gradiščeledalino mesto kot samostojni udeleženci v cestnem prometuvroče - Vel.Gradišče Golič - VRHPOLJADA - Svobodno skakanje oz. parekure - VRHPOLJADA zabava z ansamblom Toki voki band - VRHPOLJADA balinrski turnir - VRHPOLJADA - Škrabe turnir dvojk - VRHPOLJADA - gledališka predstava z naslovom»južić in JUĆA«, v izvedbi KD Šavrini in anka Šavrinke iz Gračišča - Zaključna slovesnost - obeležitev praznovanja 20. letnice delovanja KTŠD»Lipa«Vrhpolje in razglasitev rezultatov podelitev nagrad in priznanj -Zabava z ansamblom Toki voki band Vrhpolje - Slamčevi večeri:»bakalina«. Glas in harmonika v prijetni etno glasbi z Mladinski hotel vonjem po ljudskih pesmih. Pliskovica Mladifest 2010:»Naravnost katastrofalno dober«, Modni potres: sunek 10. modne stopnje Svečana otvoritev festivala. Modna revija z glasbenimi vložki Tomaža Nedoha in Martine Feri Mladifest 2010:»Naravnost katastrofalno dober«, Glasbeni cunami - Turnir v šahu in briškoli - Prenos tekme SP v nogometu za 3. Mesto - Finale naj glasbena skupina 2010: MIT, The Maff, Low Peak Charlie Mladifest 2010:»Naravnost katastrofalno dober«, Epicenter - Prenos finalne tekme SP v nogometu Mladifest 2010:»Naravnost katastrofalno dober«, Kreativni val - Čarobni grad (napihljiv grad skakač za predšolske otroke) - Izdelaj si svoje platno (delavnica za otroke in mladino) -Poslikava platna (delavnica za otroke in mladino) -Volk in kozlički (gledališče za otroke) -Breaking down the walls (kratek film) -Alica v čudežni deželi (film) Sobota nedelja ponedeljek torek Mladifest 2010:»Naravnost katastrofalno dober«, Dan narave - Čarobni grad - Izdelava cvetlic iz embalaže za jajca in serviet (delavnica za otroke in mladino) - Eko vazice (delavnica za otroke in mladino) - Izdelava papirnatih košaric (delavnica za otroke in mladino) - Življenje v rožnatem (film) Mladifest 2010:»Naravnost katastrofalno dober«, Energijska točka - Čarobni grad - Med dvema ognjema (igra za otroke) - Turnir v ulični košarki - Izdelovanje zapestnic in ogrlic (delavnica za otroke in mladino) - glasbeni vložki in komentarji raperja Drill Mladifest 2010:»Naravnost katastrofalno dober«, Naravne katastrofe - Čarobni grad - Igrica poplave, potresi, ogenj - Iskanje zaklada - Izdelaj pravi vulkan, ki bruha (delavnica za otroke in mladino) - Predstavitev reševanja s psmi Enote reševalnih psov Obala - Predavanje v sliki reševanja s psmi Mladifest 2010:»Naravnost katastrofalno dober«, Epidemija plesa - Čarobni grad - Vodne igre in poligon na hoduljah (za otroke in mladino) - Klasični in latinsko ameriški plesi (delavnica za otroke, mladino in ostale) - Zaplešimo skupaj (voden ples, kjer plesni učitelji pomagajo izpiliti vaše korake) - Slamčevi večeri:»pella«. Makedonska glasba, proza in ples. Mladifest 2010:»Naravnost katastrofalno dober«, Tornado zabave Veliki koncert: Peace Road, Pero Lovšin in Alya Mladifest 2010:»Naravnost katastrofalno dober«, Poplava smeha - Vsi moji moški (gledališče) Mladifest 2010:»Naravnost katastrofalno dober«, Pravlični dan - Čarobni grad - Poslikava obraza z živalskimi motivi - Pravljica o živalih s pravljičarko Marijo Godnič - Izdelava lutk iz pravljice (delavnica za otroke) - Poslikava bombažnih vrečk in okrasitev papirnatih darilnih vrečk (delavnica za mladino) - Medved Čalapinko (gledališče za otroke) - Kapitalizem: Ljubezenska zgodba (film) Mladifest 2010:»Naravnost katastrofalno dober«, Eko dan - Čarobni grad - Ločujmo odpadke (delavnica za otroke in mladino) - Človek ne jezi se: izdelava priljubljene igrice v večjih velikostih (delavnica za otroke in mladino) - Hranilnik pujsek (delavnica za otroke in mladino) - Eko nakit in vazice (delavnica za otroke in mladino) - Po poteh Vikingov (potopisno predavanje) Mladinski hotel Pliskovica - ŠRD Vrhpolje, KTŠD»Lipa«Vrhpolje in KS Vrhpolje ŠRD Vrhpolje, KTŠD»Lipa«Vrhpolje in KS Vrhpolje , www. hostelkras.com , www. hostelkras.com sreda četrtek petek sobota Mladifest 2010:»Naravnost katastrofalno dober«, Lenobna suša - Čarobni grad - Rolanje (delavnica za otroke in mladino) - Izdelovanje pokrival (delavnica za otroke in mladino) - Turnir v odbojki na mivki Mladifest 2010:»Naravnost katastrofalno dober«, Izbruh ritma - Čarobni grad - Obešanje perila (delavnica za najmlajše) - Obleke z dodatki naše domišlije (delavnica za otroke in mladino) - Bolšji sejem (prinesi in odnesi rabljena oblačila in predmete) - Moje stare kavbojke (delavnica za otroke in mladino) - koncert Gwen Huges + International Gang - Slamčevi večeri:»oktet pobratimi«. Moški oktet bo zapel slovenske, ruske pesmi, ter pesmi sakralne dediščine. Mladifest 2010:»Naravnost katastrofalno dober«vihar idej - Čarobni grad - Atletika (delavnica za otroke in mladino) - Poslikava kamenčkov in ristanc (delavnica za otroke in mladino) - Turnir v malem nogometu - Hitra hoja z merjenjem pritisk Mladifest 2010:»Naravnost katastrofalno dober«, Nevihta elektronike - Pulvers pt.8 - House valley: Christian Patti, Marc Slider, David Meridian in Liquor - Pozitive vibes therapy: Kareem đa-li in Dado nedelja Mladifest 2010:»Naravnost katastrofalno dober«, Ciklon veselja - Muca Maca 2 ali brez dlake na jeziku (gledališče) četrtek Slamčevi večeri:»šrečne vdove«kd domovina Osp. Poletni cikel gledaliških komedij. PRIREDITVE AVGUST 2010 Mladinski hotel Pliskovica Mladinski hotel Pliskovica , , DAN URA KAJ KJE Informacije Odprtje razstave risb narejenih s teranom slikarja Marjana Miklavca Bunčetova domačija, TD Kras četrtek iz Sežane Dutovlje 6.8. petek - - Otvoritev stalne postavitve Pepinega vrta (lansko leto nagrajen z zlato medaljo v Londonu), obnovljenih prostorov v Bunčetovi domačiji, ter izročitev priznanja dolgoletnim sodelavcem in organizacijam pri organizaciji Praznika terana in pršuta. Organizator: Občina Sežana, KS Dutovlje Bunčetova domačija, Dutovlje TIC Dutovlje sobota 8.8. nedelja torek četrtek petek sobota nedelja četrtek četrtek Koncert zasedbe Jazoo»Jazz, teran in pršut«. V času koncerta bo predstavljena tudi knjiga o Prazniku terana in pršuta skozi čas, gospe Marjete Malešič. Organizator: TD Kras - Slamčevi večeri:»la Vers«. Projekt je skupek različnih zvokov inštrumentov in glasov. - Izbor kraljice terana za leto 2010 bo v Pliskovici pod evropskim latnikom prijateljstva Bunčetova domačija, Dutovlje Mladinski hotel Pliskovica Pliskovica KRAŠKI VRT. Kako zasaditi kraški vrt. Vodi: Borut Benedejčič Mladinski hotel Pliskovica Slamčevi večeri:»internet«milčič Harije, KETŠD Alojzij. Poletni cikel Mladinski hotel gledaliških komedij. Pliskovica Praznik terana in Pršuta.»Rock na Krasu«koncert skupine Mary Dutovlje Rose, Divlje jagode in Šank Rock Praznik terana in pršuta. Organizirano kolesarjenje S kolesom na Glavni prireditveni teran in Pršut, dolgo približno 16 km, ki bo potekala po kolovoznih in prostor stranskih poteh po Krasu oziroma v okolici KS Dutovlje in Pliskovica Otvoritev razstave Kraški mozaik, kjer so tradicionalno postavljena na ogled različna umetniška dela, obrtni in umetnostni izdelki iz kamna, Osnovna šola Dutovlje fotografije starih običajev in opravil (letos bo razstava starih fotografij iz trgatev in del na polju). Kraške igre Vodena degustacija VINAKRAS Sežana Ročno rezanje kraškega pršuta, ki se ga bo lahko udeležilo največ 40 naključnih obiskovalcev prireditve. Potegovali se bodo za naziv: Mojster rezine pršuta. Zabava z ansambloma Kingston in Plima Praznik terana in pršuta. Štiriurni pohod»''h nuogam na teran in pršut«. Pohodnike bo pot vodila ob robovih vinogradov, pašnikov in kraške gmajne in skozi nekatere vasi v KS Dutovlje. V vasi Kreplje bo daljši postanek z okrepčilom in za ogled tamkajšnje cerkve,ki je prvič je omenjena že leta Cilj pohoda bo nato na prireditvenem prostoru v Dutovljah. Sejem zelišč in dobrot Krasa Razstava»Kraški mozaik«kraška pihalna godba in Mažoretke Povir Otroške delavnice Tekmovanje ročno rezanje kraškega pršuta POVORKA KMEČKIH VOZ Podelitev priznanj vinogradnikom in vinarjem Podelitev priznanj za najboljše vozove Vodena degustacija Konzorcija kraških pridelovalcev Terana MODRIJANI in MAMBO KINGS Program povezuje: Boštjan Romih Glavni prireditveni prostor OŠ Dutovlje Prireditveni prostor Osnovna šola Dutovlje Glavni trg v vasi Dutovlje Osnovna šola Dutovlje»Na placu«v Dutovljah Prireditveni prostor Po celih Dutovljah - - Osnovna šola Dutovlje Slamčevi večeri:»d Brincl bend«. Irska glasba. Mladinski hotel Pliskovica Slamčevi večeri:»komandirjev tič«gs Dekani. Poletni cikel gledaliških Mladinski hotel komedij. Pliskovica - TIC Dutovlje , www. hostelkras.com Društvo vinarjev in vinogradnikov Krasa, KS Pliskovica , www. hostelkras.com , www. hostelkras.com Motrans 041/ Motrans 041/ Motrans 041/ TD Kras TD Kras in pršutarna Kras iz Šepulj Razvojno društvo Trmun Kreplje TD Kras (Društvo prijateljev mladine Sežana) , www. hostelkras.com , www. hostelkras.com

64 Naravnost katastrofalno dober! Modni potres: sunek 10. Modne stopnje 9.7. (petek) svečana otvoritev festivala: modna revija z glasbenimi vložki Tomaža Nedoha in Martine Feri Glasbeni cunami (sobota) finale naj glasbene skupine 2010 MIT, The Maff, Low Peak Charlie Epicenter (nedelja) prenos finalne tekme SP v nogometu Vihar idej ponedeljek četrtek tedenski program s filmi, gledališči, ustvarjalnimi delavnicami, potopisnimi predavanji in obilo zabave! Energijska toča (sreda) turnir v ulični košarki in koncert raperja DriLL-a Naravne katastrofe (četrtek) predstavitev reševalnih psov Tornado zabave (sobota) Peace Road, Pero Lovšin in Alya pred supermarketom Tuš Poplava smeha (nedelja) gledališče: Vsi moji moški Nevihta elektronike - Pulvers pt (sobota) House stage, Drum n bass stage Ciklon veselja (nedelja) gledališče: Muca Maca 2 ali brez dlake na jeziku Dogajalo se bo od 9. julija pa vse do 25. julija - vse dni v tednu! Vstop na vse prireditve je prost! Celoten program letošnjega Mladifesta si oglejte na strani Lenobna suša (sreda) turnir v odbojki na mivki Izbruh ritma (četrtek) Gwen Huges in Big Band Grosuplje Vihar idej (petek) turnir v malem nogometu