Intervju z Iztokom Petričem, vodjem domoznanske sekcije, str. 15 Ivan Šerjak, PGD Pijava Gorica, dopolnil 90 let, str. 17 Nagradna igra, str.

Transcription

1 YXXXXXXXXXXX LETNIK XXV Št. 4 GLASILO OBČINE ŠKOFLJICA April 2016 Foto: Gorazd Lakovič Intervju z Iztokom Petričem, vodjem domoznanske sekcije, str. 15 Ivan Šerjak, PGD Pijava Gorica, dopolnil 90 let, str. 17 Nagradna igra, str. 46

2 F O T O U T R I N K I Glasbena pravljica komorna skupina violinistov Filip Adamič Šeme, Manca Šafarič, Ana Kramar, Hana Perman in Ana Krevh. Foto: Roman Košnik 70 let Lovske družine Škofljica Starešina LD Škofljica izroča posebno priznanje predsedniku Lovske zveze Slovenije. Foto: Lovska družina Škofljica Na OŠ Škofljica so marca potekale ustvarjalne Gregorjeve delavnice. Foto: Petra Rot Kumelj Sobotno dopoldne med ustvarjanjem butar in drugega velikonočnega okrasja ter kulturnim programom na OŠ Škofljica. Foto: Petra Rot Kumelj Velikonočnih delavnic in kulturnega programa na OŠ Škofljica se je udeležil tudi župan Ivan Jordan. Foto: Mateja Potokar Butara velikanka z Vrha na poti k cerkvi v Želimlje. Foto: Reimond Jeršin Številne pisane butare na cvetno nedeljo. Foto: Petra Rot Kumelj Župan Ivan Jordan v Bruslju z Violeto Bulc, evropsko komisarko za mobilnost in promet.

3 KAZALO / UVODNIK Kazalo ŽUPANOV KOTIČEK...4 AKTUALNO...5 Daljnovod Beričevo Divača marec svetovni dan voda...6 Poročilo o kakovosti pitne vode na območju občine Škofljica v letu Pravilnik o priznanjih KS Pijava Gorica...8 Javni razpis za podelitev priznanj KS Pijava Gorica...10 Javni razpis za podelitev priznanj KS Lavrica...10 Sprejemni preizkusi Glasbene šole Grosuplje za vpis v šolsko leto 2016/ Poziv lastnikom zemljišč ob javnih cestah...12 Svetovni dan Zemlje...12 Smeti v naravnem rezervatu Strajanov breg april, svetovni dan knjige...13 Začetek del obnove vodovodnega omrežja Lavrica Škofljica Orle...14 INTERVJU...15 Pogovor z mag. Iztokom Petričem, vodjem Domoznanske sekcije...15 IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV Ivan Šerjak, PGD Pijava Gorica, dopolnil 90 let...17 Nova kapela v Domu starejših Škofljica...17 Butara»da te kap«z Vrha skupščina GZ Škofljica...18 OMNIS sinonim za učinkovito in inovativno vadbo let Lovske družine Škofljica...20 Semenjava na Lavrici...21 Društvo upokojencev Lavrica...22 Zmote o zdravi prehrani...23 Turistično društvo Škofljica v znamenju 20. Pohoda po Svarunovi poti...23 Novice Društva tarok Škofljica...24 Letni zbor Turističnega društva Lavrica...24 Letni zbor članov KO ZB NOB Škofljica...25 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE Velikonočne ustvarjalne delavnice...27 Glasbena pravljica v OŠ Škofljica...27 Kaj slišim projekt spoznavanje samega sebe...28 Likovni tabor...28 Voda naj bo vedno na mizi ali: navajanje na odvisnost...29 Rezultati 45. tekmovanja mladih glasbenikov Republike Slovenije...29 NARAVNA IN KULTURNA DEDIŠČINA...30 Ali je freska res freska?...30 Potek izdelave in proizvodnje opeke...31 KNJIŽNICA SPOROČA...33 ŠPORT IN REKREACIJA...35 Ljubljana Open Taekwondo klub Kang na pokalu Šmartno Litija...35 NASVETI...36 Se res lahko izgovarjamo na»starost«?...36 Naravi prijazno kmetovanje na Ljubljanskem barju...36 Šifra: Zavozlano a na srečo ne z gordijskimi vozli...37 KULINARIKA MNENJA...38 Razvij svojo idejo v pravi start-up Zbori lastnikov v Naselju ob potoku...38 KRIŽANKA...39 VABILA, VOŠČILA, OGLASI, ZAHVALE...40 NAGRADNA IGRA...46 Uvodnik Drage bralke, dragi bralci, še nedolgo tega smo praznovali materinski dan. Praznik, ki ga ob različnih datumih od konca 1. svetovne vojne praznujemo po vsem svetu. To je dan, ko otroci iz vrtca in šole pridejo domov s čudovitimi izdelki in verzi za svoje mame v znak hvaležnosti za materinstvo in požrtvovalnost v družini. In to so trenutki, ki nas mame vedno čustveno ganejo. Ob tem se napol s slabo vestjo vprašam, ali si res zaslužim zahvalo?! Ali sem svojo vlogo mame opravljala vestno in odgovorno? Ali sem bila dovolj strpna, skrbna, ljubeča, stroga Sem bila dovolj uspešna pri iskanju novih in boljših pristopov pri vzgoji, ki jih svetujejo aktualni družinski terapevti? Iskreno? Pomislim na slabe dneve, ko se razjezim nad razmetanima sobama in kupi nepospravljenih igrač, namesto da bi iz rokava potegnila vzgojni prijem števila X. Na jutra, ko na hitro oblečem prvošolko, ki se ji nikamor ne mudi, namesto da bi iz rokava potegnila motivacijski prijem številka Y, da bi se oblekla sama. Na dneve, ko se zaradi obilja dela ne morem odlepiti od službenega računalnika in ko zvečer preberem samo pol pravljice, ker se mi spet mudi za računalnik dokončati delo Tehtam, računam, kar veliko negativnih postavk bi še lahko naštela v svoji bilanci materinstva. Takrat čutim, da bi se tudi jaz morala zahvaliti svojima otrokoma za potrpežljivost in sprejemanje. Čutim pa tudi, da imam močno valuto, s katero lahko bilanco stanja prevesim v pozitivno stanje ljubezen, empatijo in kakovostno preživljanje skupnega prostega časa. Za tokratno številko so predstavniki krajevnih skupnosti v objavo posredovali razpisa za podelitev priznanj občanom ali skupinam občanom. Objavljamo pa tudi nekaj aktualnih tem ob svetovnih dnevih Zemlje, voda in knjige. Preberite pogovor z mag. Iztokom Petričem o ustanovitvi Domoznanske sekcije ter prispevke naših društev, osnovne šole, vrtca, knjižnice in drugih ustanov in avtorjev. V tokratni nagradni igri se potegujte za košarkarsko žogo in obiščite kakšen dogodek po svoji izbiri. Naslednja številka Glasnika bo dvojna (maj, junij) in bo izšla 7. junija. Želim vam cvetočo in sončno pomlad! Petra Rot Kumelj, glavna in odgovorna urednica je glasilo Občine Škofljica Izhaja enkrat mesečno, gospodinjstva v občini prejemajo glasilo brezplačno. Naklada: 3600 izvodov; ustanovitelj: Občinski svet Občine Škofljica; izdajatelj: Občina Škofljica; glavna in odgovorna urednica: Petra Rot Kumelj, mobitel ; odgovorna oseba izdajatelja: Ivan Jordan, župan; člani uredniškega odbora: Barbara Boh, Ksenija Rebeka Matković, Joža Repar Lakovič, Klemen Vider; lektoriranje: Grega Rihtar (razen: uradnih objav, oblikovanih oglasov in prepozno oddanih prispevkov); tisk: SŽ-Železniška tiskarna Ljubljana, d. d.; distribucija: Pošta Škofljica; naslov uredništva: GLASNIK, Šmarska cesta 3, 1291 Škofljica, tel.: , e-pošta: glasnik.skofljica@gmail.com, e-pošta za nagradno igro: nagrad.igra@gmail.com, e-pošta za oglase in zahvale: oglasevanje.glasnik@gmail.com. Uredniški odbor si pridržuje pravico, da prispevke primerno priredi za tisk tako po obsegu kot po izrazoslovju. Prispevke sprejemamo samo v elektronski obliki. Članki in fotografije morajo biti opremljeni s podpisom avtorja, v primeru društva, politične stranke ali skupine morajo biti članki opremljeni z žigom odgovorne osebe. Oglase in zahvale sprejemamo izključno v elektronski obliki. Naslednja številka Glasnika je dvojna (maj junij) in izide 7. junija. Vse prispevke pošljite najpozneje do

4 ŽUPANOV KOTIČEK Spoštovane občanke, spoštovani občani! Ime meseca april izhaja iz latinske besede»aperire«, ki pomeni odpreti. V aprilu se zemlja»odpira«v novo rast in začne se pomladno prebujanje rastlin, zato morda ni naključje, da ravno v mesecu aprilu obeležujemo svetovni dan Zemlje, ki ga na pobudo civilne družbe po vsem svetu praznujemo že več kot 40 let. Namen tega dne je opozoriti javnost na ranljivost in enkratnost planeta, na katerem živimo. Podnebne spremembe so eden največjih izzivov današnjega časa. Živeti moramo s spoznanjem, da je prihodnost sveta odvisna od ravnanja vsakega izmed nas. Zemlja je naš skupni dom. Zato torej vas vabim, da se za naš skupni dom v čim večjem številu udeležimo čistilne akcije, ki jo organiziramo skupaj z društvi in gasilsko zvezo. Kot vsako leto doslej sem tudi letos tradicionalno povabil na srečanje direktorje, ravnatelje, vodje zavodov, naše župnike, kjer smo v prijetnem vzdušju pregledali preteklo delovanje in spregovorili o morebitnih izboljšavah. Veseli me skupna ugotovitev, da vsak na svojem področju zelo dobro opravlja svoje poslanstvo in da vsi skupaj zelo dobro sodelujemo. Zelo pohvalno je tudi sodelovanje z Gasilsko zvezo Škofljica, prostovoljnimi gasilskimi društvi in Štabom civilne zaščite. Ob tej priložnosti prejemnikoma letošnje nagrade srebrnega znaka Civilne zaščite, ki ga je podelila Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, gospodu Cirilu Martincu in PGD Pijava Gorica, iskreno čestitam! Ne glede na prihajajoči praznik dela smo na občini zelo aktivni na številnih področjih. Te dni bodo končno zabrneli stroji za izvedbo druge faze kohezijskega projekta Čista Ljubljanica, tj. obnova vodovodnega omrežja Škofljica Lavrica Orle. Ker v evropski finančni perspektivi praktično ni razpoložljivih nepovratnih sredstev za večje komunalne projekte občin, ki so vodeni preko naše države, smo se župani pred časom odpravili na delovni obisk v Bruselj. Sam sem opravil številne pogovore, med drugim tudi z evropsko komisarko za mobilnost in promet mag. Violeto Bulc. Sklepna ugotovitev je, da ima Bruselj na razpolago znatna finančna sredstva za podporo dobrih in inovativnih projektov, tudi za naše občine. A pot do njih predstavlja velik izziv. Kot je izziv ohraniti naš planet Zemlja. Tisti, ki opazuje lepoto Zemlje, najde zaloge moči, ki bodo zdržale, dokler bo trajalo življenje. (Rachel Carson) Vaš župan Ivan Jordan Spoštovane občanke, spoštovani občani! Čestitam vam ob mednarodnem prazniku dela, 1. maju. Želim vam prijetno prvomajsko praznovanje. Vaš župan Ivan Jordan 4

5 AKTUALNO Daljnovod Beričevo Divača Koridor novega daljnovoda določen. Razgrnitev junija. Bomo kar tiho? Potem ko smo bili jeseni 2013 seznanjeni, da se pripravlja državni prostorski načrt (DPN) za nov daljnovod 2 x 400 kv med Beričevim in Divačo, katerega južna varianta prečka našo občino preko Sel, Lavrice in Babne Gorice, smo se prebivalci ob t. i. južni trasi organizirali v Civilno iniciativo proti južni trasi daljnovoda Beričevo Divača. V vsem tem času je bilo izvedenih več aktivnosti, s katerimi smo jasno izrazili, da se ne strinjamo z novogradnjo po južni strani, saj na severni strani trasa daljnovoda že obstaja. Na severu bi namreč zgolj odstranili obstoječi 220 kv daljnovod in na njegovo traso postavili novega. V primeru južne trase, ki prečka našo občino, pa bi morali zgraditi povsem novo traso, načeloma ob obstoječem 400 kv daljnovodu. Obstoječi daljnovod Beričevo Divača 400 kv že prečka Sela. Ob njem naj bi postavili še enega 2 x 400 kv. Foto: U. Vrbec Prizadeti bodo občani Lavrice, Babne Gorice, Pod Strahom, Žage Kljub stalnim stikom z investitorjem (ELES) in pripravljavcem DPN (Ministrstvo za okolje in prostor (MOP)) smo šele pred kratkim izvedeli, da so pri določanju koridorja južne trase, ki prečka Krajinski park Ljubljansko barje in tudi kolišča Unescovo svetovno kulturno dediščino naleteli na velike težave, saj zaščitenega območja ob upoštevanju veljavne zakonodaje preprosto ni bilo moč prečkati s tako velikim infrastrukturnim objektom. Po dveh letih so se očitno uspeli»dogovoriti«s soglasodajalci. Najprej so klecnili predstavniki kulturne dediščine in pristali na prečkanje barja po skrajnem južnem robu, kar je na sestanku delovne skupine zagovarjala Helena Štih z Ministrstva za kulturo RS, na koncu pa očitno vsaj načelno tudi varuhi narave. Na zadnjem sestanku delovne skupine so nam predstavniki MOP pojasnili, da je daljnovod na dogovorjenem južnem koridorju izvedljiv, ni pa nujno sprejemljiv. Kaj je ta, z mirno vestjo lahko rečemo izsiljena varianta, prinesla občanom Občine Škofljica? To, da bo novi daljnovod po prečkanju Dolenjske ceste zavil skrajno proti jugu. Ob tem Babna Gorica ostaja ukleščena med dva daljnovoda, novi daljnovod pa se močno približa naseljem, ki ležijo med Potek koridorja morebitne južne trase daljnovoda Beričevo Divača. Kvalitetnejša karta je na voljo na spletni strani ELES: železniško progo in barjem (Pod Strahom, Žaga). Koridor nato obide Poslovno obrtno cono, se ob stari Kočevki približa Pijavi Gorici in nato zavije proti Igu in Kremenici. V čem je torej problem? Ves čas se je v razpravah poudarjalo, kako pomembno je, da se daljnovod čim bolj odmakne od naselij. In kaj se je zgodilo? Da so dobili izvedljivo južno traso, so daljnovod umaknili k naselju, in to kljub temu, da obstaja že vzpostavljena severna trasa in bi južno lahko preprosto umaknili kot neizvedljivo, na kar je na enem izmed sestankov opozorila Barbara Radovan z MOP. Poleg Civilne iniciative proti južni trasi je bil na sestanku delovne skupine odločno proti taki izvedbi župan občine Ig. Vendar to še ni vse. Neformalno smo izvedeli, da bodo morali, da bodo dosegli izvedljivost južne trase,»popraviti«obseg ožjih zavarovanih območij v Krajinskem parku Ljubljansko barje, in sicer v območju Ribniki Draga. Iz prvega varstvenega območja naj bi izvzeli zemljišča, ki jih nujno potrebujejo za 5

6 AKTUALNO izvedljivost trase. V Civilni iniciativi se s tem ne strinjamo, saj menimo, da s tem, ko spreminjajo obstoječo uredbo, prilagajajo pogoje, pod katerimi bi morali pripravljati študijo variant, in to v prid severni trasi. To pa zagotovo ne pomeni enakopravnosti obravnave severne in južne trase. Očitno se v naši državi lahko veljavne uredbe po potrebi prilagajajo, kljub alternativi, ki je na voljo. To dejstvo nas ob mnogih izjavah predsednika vlade, dr. Mira Cerarja, o visokih etičnih standardih in spoštovanju države vladavine prava, izredno čudi. Ana Vidmar z MOP je na izrecno vprašanje, ali je dopustno spreminjati uredbo za potrebe priprave DPN, odgovorila pritrdilno. Torej, kljub temu, da obstaja alternativa na severni strani, se bo po skrajšanem postopku, zgolj kot tehnični popravek, spreminjalo veljavne uredbe zato, da bo južna trasa postala izvedljiva. Gre morda za politični pritisk? Zaradi takega pritiska na južno stran se v Civilni iniciativi bojimo, da so v ozadju določeni politični pritiski. Župan Zoran Janković se je javno zavzel za južno traso, nato pa preko dopisov in sklepov komisij in odborov MOL pritiskal na ELES in na MOP. Naša občina se žal vse od začetka leta 2014, ko je bil sprejet sklep Občinskega sveta o nasprotovanju gradnji, ni več odzivala. Ko smo v Civilni iniciativi neformalno izvedeli, kakšen koridor so izbrali, smo takoj urgirali pri našem in ižanskem županu. Odgovora nismo prejeli, kar nas, milo rečeno, žalosti. Na drugi strani se npr. o gradnji daljnovoda zanima nekdanji Jankovićev poslanec, sedaj član SMC, Jani Möderndorfer, ki je na to temo postavil pisno poslansko vprašanje. Skrbelo ga je zgolj za ljudi ob severni trasi. Ko smo se mu oglasili s pismom, in mu povedali, da tudi ob južni trasi bivamo ljudje, nanj ni odgovoril. Torej molk z vseh strani. Dejstvo je, da se Ljubljana širi proti severu in da so na trasi obstoječega daljnovoda zanimiva zemljišča za gradnjo, zato zagotovo obstajajo interesi za razbremenitev teh zemljišč. Vendar ne na škodo državljanov, ki živimo ob južni trasi! Tega ne smemo dopustiti. Mi daljnovod že imamo! Breme naj se porazdeli! Kaj sledi? Za mesec junij je napovedana javna razgrnitev študije variant in okoljskega poročila. Zakaj ravno junija, ko se končuje šolsko leto, ko so na vrhuncu kmetijska opravila, ko že razmišljamo o dopustu in tudi na počitnice odhajamo? Morda si kdo želi, da bi čim manj ljudi prišlo na javno razgrnitev in se udeležilo javne obravnave? Zato člani Civilne iniciative proti južni trasi daljnovoda Beričevo Divača pozivamo občane Občine Škofljica, da si vzamete čas in si ogledate načrtovan potek trase novega daljnovoda in nanj daste tudi pripombe ter jasno izrazite svoje nestrinjanje. Udeležite se tudi javne predstavitve, saj bomo tako pokazali, da nam je mar. Ob tem pozivamo predstavnike občine na vseh ravneh, da se jasno in odločno uprejo načrtom države! Glede na parametre, ki jih bodo uporabili ob primerjavi severne in južne trase, slednja ne bi smela biti izbrana. Če bo, bo to politična in ne strokovna odločitev. Upamo, da z nezainteresiranostjo in čakanjem, da bo nekdo drug kaj storil namesto nas, ne bomo dopustili degradacije našega bivanjskega prostora! Besedilo: mag. Iztok Petrič vodja Civilne iniciative proti južni trasi daljnovoda Beričevo Divača 22. marec svetovni dan voda VODA H 2 O 2 atoma vodika, 1 atom kisika. To je tako širok pojem, da ga ni mogoče opisati kar na kratko. Zavedamo se, da je ta element tako vsemogočen, da ni živega bitja, ki ga ne bi potreboval. Ne zavedamo pa se, da je lahko voda tako onesnažena in kot takšna zelo škodljiva zdravju, če jo uživamo. Voda je včasih tudi nezaželena, npr. ko jo je preveč (poplave), in povzroča veliko nevšečnosti ali naravne katastrofe, kot so npr. zemeljski plazovi, ki rušijo vse, kar je človek zgradil, ter pustijo za seboj pravo opustošenje. Sedaj vemo, da povzročajo pregretje ozračja toplogredni plini CO 2, SO 2, ali kot radi rečemo, podnebne ali klimatske spremembe. Da je tako, smo sokrivi tudi ljudje, ki se do pred kratkim nismo tega dejstva zavedali. Izpusti toplogrednih plinov v ozračje iz tovarn, termoelektrarn brez filtrov je neodgovorno početje, prav tako raba vseh fosilnih goriv, tudi z naftnimi derivati. S tem smo skoraj uničili naš planet VODA ZEMLJA. Za današnji čas bi lahko rekli, da zavestno uničujemo samega sebe in vso živo naravo. Da pa bi bilo boljše, se moramo ljudje zbistriti in ukrepati, dokler je še čas. Kaj vse smo spuščali v podtalnice, ker ni bilo čistilnih naprav, tudi pri nas v Sloveniji. Voda in naravne katastrofe Že nekaj let zapovrstjo opažamo, da skoraj vsako leto dosegamo nove rekorde o visokih temperaturah, posebno v poletnih mesecih, ki doseže 40 C in več. Pojavljajo se suše in s tem vse večje potrebe po tej življenjsko pomembni tekočini. Te sladke vode je na našem planetu okrog 3 %, potrebe pa se vse bolj povečujejo skupaj s povečanjem prebivalstva na zemlji, saj nas je več kot 7 milijard. Potrebno bo ločevati pitno in sanitarno vodo po vodovodih. V Evropi in tudi v Sloveniji imamo za enkrat še dovolj pitne vode. Zgraditi bo potrebno namakalne sisteme in ujeti deževnico ob velikih nalivih. S tem bi prihranili čisto pitno vodo, meteorno vodo pa bi uporabili v industriji, kmetijstvu ipd. O vse večjem pregrevanju našega planeta se pojavlja topljenje ledenikov na Arktiki in Antarktiki. Posledice so že vidne. Nižje ležeči tihomorski otoki bodo kmalu v zalitju, tako predvidevajo strokovnjaki. Nagle spremembe temperature, tj. več kot 10 C na dan, tople zime, negativno vplivajo na ljudi in vso živo naravo. Tudi v Sloveniji smo imeli katastrofalne poplave v letih 2010, 2012, Velikansko 6

7 AKTUALNO škodo pa je ob temperaturnih inverzijah naredil še žled februarja 2014, in sicer v gozdovih, gospodarstvu, železnicah, in posledice so še sedaj občutne, ko so se pojavili podlubniki v smrekovih gozdovih zaradi nepravočasnega ukrepanja pristojnih. Zanimivo pa je, da mi je uspelo analizirati pojav žleda pri nas, ko so bile leta 2014 tople januarske temperature okrog 14 C. Zdelo se mi je nenavadno, saj je bila ravno na zahodu poloble v ZDA zelo nizka temperatura od 30 do 40 C. Ker se Zemlja vrti v smeri od zahoda proti vzhodu, sem domneval, da lahko ta mraz pride tudi k nam, in tako je prišlo do inverzije. Okrog 800 m nadmorske višine je padal sneg, nekje pod to mejo pa je padal leden dež, ki se je kopičil na drevesih in povzročil katastrofalno škodo. Voda na drugih planetih Raziskovalci vesolja s pomočjo vesoljskih sond iščejo življenje na drugih planetih, če bi se življenje na zemlji ogrozilo. Iščejo rešitve in možnosti življenja na drugih planetih, predvsem vodo. Tako imamo na severnem polu Marsa neke ledene kape. Izdolbene kanjone je povzročila tekoča voda, tako domnevajo strokovnjaki. Kje je na Marsu sedaj ta voda, ali je izparela? Mogoče se bo tako zgodilo tudi na Zemlji. Najbolj zanimiva pa je Jupitrova luna Evropa, ki vsebuje pod ledenim površjem v globini več 10 km zelo velike oceane vode in organizme. Iskanje življenja na drugih planetih je dobro, toda do tja priti sedaj še ni mogoče, zato se moramo s toliko večjo zavzetostjo in varovanjem potruditi, da ohranimo življenje na tem prelepem planetu. Rešitev našega planeta Že desetletja potekajo svetovne konference o podnebnih spremembah, od Kjotskega sporazuma do zadnjega v decembru 2015 v Parizu. Nekaj pa se je le spremenilo, vse prisotne države (196) tudi ZDA in Kitajska, so podpisale sporazum o zmanjšanju izpustov CO 2 v ozračje in nepregrevanju ozračja za več kot 1,5 C. Obljube so eno, dejanja pa drugo. Večina teh držav je utrpela velikanske škode, ujme, ciklone, tajfune, tropske nevihte, velikanske hitrosti vetra, opustošenja, neurja, ogromne škode in izgube človeških življenj. Toda, ali bi človek lahko rekel, da imajo zaradi tega nekateri veliko dela in zaslužek? Če se bo tako nadaljevalo in ne bomo ukrepali, bomo samo znova in znova gradili, kar nam bo narava pač porušila. Na konferenci v Parizu je nekdo dejal:»da bi ostalo enako, se mora vse spremeniti!«nimamo rezervnega planeta oz. planet B ne obstaja. Ohranjajmo planet za naslednje rodove. Zamislimo se in vrnimo Zemlji, kar smo ji vzeli. Pri nas so za enkrat še nezaželene vetrne elektrarne, drugje po svetu in tudi v naših sosednjih državah pa jih imajo zelo veliko. Te ne povzročajo prav nobenega onesnaževanja. Tudi osebni avtomobili na električni in solarni pogon bi pripomogli k varovanju okolja. Še moja misel:»o Bog, ohrani nam ta svet planet, da bo še moč na njem živet, ljudem pa pošlji svetega duha, da bodo še naprej izumljali energijo brez CO 2.«Besedilo: Janez Skubic Poročilo o kakovosti pitne vode na območju občine Škofljica v letu 2015 Na območju občine Škofljica se uporabniki oskrbujejo tudi iz vodovodnega sistema Šmarje - Sap v upravljanju Javnega komunalnega podjetja Grosuplje. Letni notranji nadzor je bil izveden s strani pooblaščenega izvajalca 7

8 AKTUALNO Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano. Notranji nadzor se opravlja na podlagi Pravilnika o pitni vodi (Ur. l. RS št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09, 74/15), interne HACCP dokumentacije in Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju občine Grosuplje (Ur. l. RS, št. 111/13). V preglednici je prikazano število vzorčenj in obseg neustreznih vzorcev z ugotovljenimi povišanimi parametri. V splošnem lahko ugotovimo, da se je uporabnikom distribuirala ustrezna zdrava pitna voda. Kontrola se je izvedla tudi na vodovodnem zajetju pred pripravo pitne vode (kloriranjem). Voda je bila na vodnem viru fekalno onesnažena in se jo je pred distribucijo dezinficiralo s plinskim klorom. Celotno letno poročilo za leto 2015 pripravljeno s strani pooblaščenega izvajalca notranjega nadzora je objavljeno na spletni strani pod rubriko Kakovost pitne vode, kjer lahko najdete tud podatke, s katerega vodovodnega sistema v našem upravljanju se oskrbuje posamezno naselje in kakšna je trdota pitne vode. Vabimo vas, da se preko spletne strani prijavite na E-OBVE- STILA, kjer boste v najkrajšem možnem času obveščeni o morebitnih motnjah pri izvajanju komunalnih storitev na vašem odjemnem mestu. Obveščeni boste preko elektronske pošte in/ali kratkega SMS- -sporočila. Storitev je v obeh primerih brezplačna. Besedilo: Javno komunalno podjetje Grosuplje Krajevna skupnost Pijava Gorica Pravilnik o priznanjih KS Pijava Gorica Svet krajevne skupnosti Pijava Gorica je na svoji 6. redni seji dne, , sprejel Pravilnik o priznanjih krajevne skupnosti Pijava Gorica. I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem pravilnikom se določa vrsta priznanj krajevne skupnosti Pijava Gorica (v nadaljevanju KS Pijava Gorica), pogoje, postopek in način podeljevanja priznanj. 2. člen KS Pijava Gorica podeljuje priznanja zaslužnim krajanom, drugim posameznikom, podjetjem, zavodom, društvom, skupinam in drugim pravnim osebam za dosežke na področjih, ki prispevajo k boljšemu, kvalitetnejšemu in polnejšemu življenju krajanov ali imajo pomen za razvoj in ugled KS Pijava Gorica. 3. člen Priznanje je lahko podeljeno tudi posmrtno. Posmrtno priznanje se vroči družinskemu članu po vrstnem redu: zakonec, potomci oziroma posvojenci in njihovi potomci, starši oziroma posvojitelji, bratje in sestre. II. PRIZNANJA KS PIJAVA GORICA 4. člen Priznanja KS Pijave Gorice so: Zlata plaketa Pijave Gorice. Srebrna plaketa Pijave Gorice. Bronasta plaketa Pijave Gorice. Spominsko priznanje Pijave Gorice. Zlata plaketa Pijave Gorice. 5. člen Zlata plaketa Pijave Gorice je najvišje priznanje KS Pijava Gorica. Podeljuje jo Svet KS Pijave Gorice, in sicer: Posamezniku za življenjsko delo ali več kot 15-letno uspešno delo na področju KS Pijava Gorica za dosežene uspehe, s katerimi prispeva (ali je prispeval) k ugledu in razvoju KS Pijava Gorica. Skupinam občanov, društvom, podjetjem, zavodom in drugim pravnim osebam za več kot 20 letne uspehe in dosežke, s katerimi povečujejo ugled Pijave Gorice na gospodarskem, družbenem ali drugem področju dela. Srebrna plaketa Pijave Gorice 6. člen Srebrno plaketo podeljuje Svet KS Pijava Gorica, in sicer: Posamezniku za življenjsko delo ali več kot 10-letno uspešno delo na področju KS Pijava Gorica, za dosežene uspehe, s katerimi prispeva (ali je prispeval) k ugledu in razvoju KS Pijava Gorica. Skupinam občanov, društvom, podjetjem, zavodom in drugim pravnim osebam za več kot 15 letne uspehe in dosežke, s katerimi povečujejo ugled Pijave Gorice na gospodarskem, družbenem ali drugem področju dela. Bronasta plaketa Pijave Gorice 7. člen Bronasto plaketo podeljuje svet KS Pijava Gorica, in sicer: Posamezniku za življenjsko delo ali več kot 5- letno uspešno delo na področju KS Pijave Gorice, za dosežene uspehe, s katerimi prispeva (ali je prispeval) k ugledu in razvoju KS Pijava Gorica. Skupinam občanov, društvom, podjetjem, zavodom in drugim pravnim osebam za več kot 10 letne uspehe in dosežke, s katerimi povečujejo ugled Pijave Gorice na gospodarskem, družbenem ali drugem področju dela. 8

9 AKTUALNO Spominsko priznanje Pijave Gorice 8. člen Spominsko priznanje Pijave Gorice se lahko podeli posamezniku ali skupini krajanov in drugim pravnim osebam, kadar le ti z enkratnim ravnanjem prispevajo k ohranitvi, zaščiti in zdravju človeških življenj, okolja in premoženja oziroma izvršijo takšno dejanje, ki je z gospodarskega, družbenega ali kulturno humanitarnega vidika ocenjeno kot pozitivni dosežek. 9. člen Spominsko priznanje Pijave Gorice lahko podeli predsednik Sveta KS brez predhodnega javnega razpisa in soglasja sveta KS Pijava Gorica. III.POSTOPEK ZA PODELJEVANJE PRIZNANJ 10. člen Pobudniki oziroma predlagatelji za podelitev priznanj KS Pijava Gorica so lahko občani, politične stranke, podjetja, zavodi, društva ter druge organizacije in skupnosti s področja KS Pijava Gorica. 11. člen Priznanja KS Pijava Gorica se podeljujejo na podlagi javnega razpisa. Razpis za podelitev priznanj objavi tričlanska komisija za podeljevanje krajevnih priznanj izvoljena s strani Sveta KS Pijava Gorica. Komisija objavi razpis v občinskem glasilu Glasnik enkrat letno najkasneje mesec pred krajevnim praznikom za tekoče leto. Z razpisom se objavijo: kriteriji za podelitev priznanj, podatki, ki jih mora vsebovati pobuda oziroma predlog in rok, do katerega morajo biti poslane pobude oziroma predlogi. 12. člen Pobudo oziroma predlog je potrebno podati pisno in mora vsebovati: Ime in priimek ali naziv pobudnika oziroma predlagatelja. Ime in priimek ali naziv predlaganega prejemnika priznanja in njegove osnovne osebne podatke. Obrazložitev pobude oziroma predloga. Dokumente (neobvezno), ki kakorkoli potrjujejo dejstva iz obrazložitve pobude oziroma predloga. 13. člen Komisija obravnava pobude oziroma predloge za podelitev priznanj najkasneje v 8 dneh po prejemu pisnega predloga. Komisija lahko od pobudnika oziroma predlagatelja: Zahteva, da vlogo dopolni. Pobudo oziroma predlog zavrne, če le ta ni dovolj jasno ali ustrezno utemeljen. Prosi za mnenje ustrezne strokovne institucije, organa ali druge ustrezne organizacije. 14. člen Komisija sprejme ustrezen predlog za podelitev krajevnih priznanj KS Pijava Gorica in ga posreduje Svetu KS Pijava Gorica v obravnavo in odločanje. 15. člen O podelitvi priznanj KS Pijava Gorica odloča Svet KS Pijava Gorica. 16. člen Priznanja po tem Pravilniku so enkratna zlato, srebrno in bronasto plaketo Pijave Gorice se lahko dodeli le enkrat v nagrajevalnem obdobju. Priznanja izroči predsednik Sveta KS Pijava Gorica, v primeru njegove odsotnosti pa podpredsednik Sveta KS Pijava Gorica. Priznanja se izroči ob praznovanju krajevnega praznika na svečanem delu prireditve. IV. NAČIN VODENJA EVIDENCE PODELJENIH PRI- ZNANJ 17. člen Priznanja se vpisujejo v evidenco posameznih priznanj kronološko in vsebujejo naslednje podatke: Ime in priimek ali naziv ter osnovne podatke o prejemniku priznanja. Ime in priimek ali naziv pobudnika oziroma predlagatelja za podelitev priznanja. Datum seje, na kateri je bilo odločeno o podelitvi priznanja in številka sklepa. Utemeljitev predloga. Datum izročitve priznanja. Evidenca priznanj se hrani v Arhivu KS Pijava Gorica, ki se nahaja v prostorih Občine Škofljica. V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 18. člen Podeljena priznanja je mogoče iz utemeljenih razlogov odvzeti oziroma preklicati, če so bila le-ta podeljena v nasprotju z določbami tega pravilnika. 19. člen Odvzem in preklic priznanja se opravi v primeru, če se ugotovi, da je bilo priznanje podeljeno na podlagi neresničnih ali lažnih podatkov oziroma je bilo podeljeno v nasprotju z določbami tega pravilnika. 20. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Glasniku občine Škofljica. Številka: 07/svks/2016 Datum: Svet Krajevne skupnosti Pijava Gorica Predsednik Milan Knez,l.r. 9

10 AKTUALNO Svet KS Pijava Gorica na podlagi 11. člena Pravilnika o priznanjih Krajevne skupnosti Pijava Gorica objavlja: Javni razpis za podelitev priznanj KS Pijava Gorica Kriteriji za podelitev nagrad: Zlata plaketa KS Pijava Gorica Zlata plaketa Pijave Gorice je najvišje priznanje KS Pijava Gorica. Podeljuje jo svet KS Pijava Gorica, in sicer: Posamezniku za življenjsko delo ali več kot 15-letno uspešno delo na področju KS Pijava Gorica za dosežene uspehe, s katerimi prispeva (ali je prispeval) k ugledu in razvoju KS Pijava Gorica. Skupinam občanov, društvom, podjetjem, zavodom in drugim pravnim osebam za več kot 20 letne uspehe in dosežke, s katerimi povečujejo ugled Pijave Gorice na gospodarskem, družbenem ali drugem področju dela. Srebrna plaketa Pijave Gorice Srebrno plaketo podeljuje svet KS Pijave Gorice, in sicer: Posamezniku za življenjsko delo ali več kot 10-letno uspešno delo na področju KS Pijava Gorica za dosežene uspehe, s katerimi prispeva (ali je prispeval) k ugledu in razvoju KS Pijava Gorica. Skupinam občanov, društvom, podjetjem, zavodom in drugim pravnim osebam za več kot 15 letne uspehe in dosežke, s katerimi povečujejo ugled Pijave Gorice na gospodarskem, družbenem ali drugem področju dela. Bronasta plaketa Pijave Gorice Bronasto plaketo podeljuje svet KS Pijava Gorica, in sicer: Posamezniku za življenjsko delo ali več kot 5-letno uspešno delo na področju KS Pijave Gorice za dosežene uspehe, s katerimi prispeva (ali je prispeval) k ugledu in razvoju KS Pijava Gorica. Skupinam občanov, društvom, podjetjem, zavodom in drugim pravnim osebam za več kot 10 letne uspehe in dosežke, s katerimi povečujejo ugled Pijave Gorice na gospodarskem, družbenem ali drugem področju dela. Spominsko priznanje Pijave Gorice Spominsko priznanje Pijave Gorice se lahko podeli posamezniku ali skupini krajanov in drugim pravnim osebam, kadar le ti z enkratnim ravnanjem prispevajo k ohranitvi, zaščiti in zdravju človeških življenj, okolja in premoženja oziroma izvršijo takšno dejanje, ki je z gospodarskega, družbenega ali kulturno humanitarnega vidika ocenjeno kot pozitivni dosežek. Podatki, ki jih mora vsebovati predlog Predlog je potrebno podati pisno in mora vsebovati: Ime in priimek ali naziv pobudnika oziroma predlagatelja. Ime in priimek ali naziv predlaganega prejemnika priznanja in njegove osnovne osebne podatke. Obrazložitev pobude oziroma predloga in Dokumente (neobvezno), ki kakorkoli potrjujejo dejstva iz obrazložitve pobude oziroma predloga. Predlogi morajo biti poslani s priporočeno pošiljko do 24. aprila 2016 na naslov: Krajevna skupnost Pijava Gorica (s pripisom»priznanja KS Pijava Gorica ne odpiraj), Gasilska Ulica 3, Pijava Gorica Škofljica. Pravilnik o priznanjih in nagradah KS Pijava Gorica je objavljen na spletni strani Občine Škofljica pod»deli lokalne skupnosti-novice vaške, krajevne skupnosti«priznanja bodo izročena na slavnostni seji KS Pijava Gorica ob praznovanju krajevnega praznika»dan Pijave Gorice«. Krajevna skupnost Pijava Gorica Komisija za priznanja Svet KS Lavrica na podlagi 10. člena Pravilnika o priznanjih krajevne skupnosti Lavrica objavlja: Javni razpis za podelitev priznanj KS Lavrica Kriteriji za podelitev nagrad: Zlata plaketa Lavrice Zlata plaketa Lavrice je najvišje priznanje KS Lavrica. Podeljuje jo svet KS Lavrica, in sicer: Posamezniku za življenjsko delo ali več kot 15-letno uspešno delo na področju KS Lavrica, za dosežene uspehe, s katerimi prispeva (ali je prispeval) k ugledu in razvoju KS Lavrica. Skupinam občanov, društvom, podjetjem, zavodom in drugim pravnim osebam za več kot 20-letne uspehe in dosežke, s katerimi povečujejo (ali so povečevali) ugled Lavrice na gospodarskem, družbenem ali drugem področju dela. 10

11 AKTUALNO Srebrna plaketa Lavrice Srebrno plaketo podeljuje svet KS Lavrica, in sicer: Posamezniku za življenjsko delo ali več kot 10-letno uspešno delo na področju KS Lavrica, za dosežene uspehe, s katerimi prispeva (ali je prispeval) k ugledu in razvoju KS Lavrica. Skupinam občanov, društvom, podjetjem, zavodom in drugim pravnim osebam za več kot 15-letne uspehe in dosežke, s katerimi povečujejo (ali so povečevali) ugled Lavrice na gospodarskem, družbenem ali drugem področju dela. Bronasta plaketa Lavrice Bronasto plaketo podeljuje svet KS Lavrica, in sicer: Posamezniku za življenjsko delo ali več kot 5-letno uspešno delo na področju KS Lavrica, za dosežene uspehe, s katerimi prispeva (ali je prispeval) k ugledu in razvoju KS Lavrica. Skupinam občanov, društvom, podjetjem, zavodom in drugim pravnim osebam za več kot 10-letne uspehe in dosežke, s katerimi povečujejo (ali so povečevali) ugled Lavrice na gospodarskem, družbenem ali drugem področju dela. Častni znak Lavrice Častni znak Lavrice je prestižno in častno priznanje, ki se podeli za izjemne dosežke na področju gospodarstva, znanosti, umetnosti, kulture in športa ter za ostale dosežke, ki so pomembni za razvoj in dvig ugleda Lavrice. Spominsko priznanje Lavrice Spominsko priznanje Lavrice se lahko podeli posamezniku ali skupini krajanov in drugim pravnim osebam, kadar le-ti z enkratnim ravnanjem prispevajo k ohranitvi, zaščiti in zdravju človeških življenj, okolja in premoženja oz. izvršijo takšno dejanje, ki je z gospodarskega, družbenega ali kulturno-humanitarnega vidika ocenjeno kot pozitivni dosežek. Podatki, ki jih mora vsebovati predlog: Predlog je potrebno podati pisno in mora vsebovati: Ime in priimek ali naziv pobudnika oz. predlagatelja. Ime in priimek ali naziv predlaganega prejemnika priznanja in njegove osnovne osebne podatke. Obrazložitev pobude oz. predloga in dokumente (neobvezno), ki kakorkoli potrjujejo dejstva iz obrazložitve pobude oz. predloga. Predlogi morajo biti poslani s priporočeno pošiljko do srede, 13. maja 2016, na naslov: Krajevna skupnost Lavrica (s pripisom»priznanja KS Lavrica ne odpiraj), Srednjevaška ulica 49, Lavrica, 1291 Škofljica; ali e-naslov (z zahtevano potrditvijo branja) ks@lavrica.eu. Pravilnik o priznanju je na voljo na spletnem naslovu: www. lavrica.eu. Priznanja bodo izročena na seji KS Lavrica ob praznovanju krajevnega praznika ali na svečanem delu same prireditve DAN LAVRICE. Krajevna skupnost Lavrica Komisija za priznanja Sprejemni preizkusi Glasbene šole Grosuplje za vpis v šolsko leto 2016/2017 IZOBRAŽEVALNI PROGRAM GLASBA V glasbeno šolo se lahko vpišejo otroci, ki uspešno opravijo sprejemni preizkus in so v okviru priporočene starosti (glej predmetnik Ker je število prostih mest omejeno, se sprejme kandidate z boljšimi rezultati. Sprejemni preizkus obsega: petje pesmi po lastni izbiri, posnemanje ritmičnih in melodičnih motivov, razvitost glasbenega spomina, primernost fizičnih predispozicij in zdravstvenega stanja. Sprejemni preizkusi za šolsko leto 2016/2017 bodo potekali v soboto, 21. in 28. maja 2016, od 9. do 13. ure na naslednjih podružnicah: Grosuplje: Glasbena šola Grosuplje, Partizanska cesta 5, 1290 Grosuplje, Dobrepolje: Jakličev dom, Videm 34, 1312 Videm-Dobrepolje, Ivančna Gorica: Srednja šola Josipa Jurčiča, Cesta II. grupe odredov 38, 1295 Ivančna Gorica, Škofljica: Osnovna šola Škofljica, Klanec 5, 1291 Škofljica. Predhodna prijava ni potrebna. O rezultatih sprejemnih preizkusov in datumu vpisa starši kandidat-a/-ke pisno obveščeni na domači naslov. IZOBRAŽEVALNA PROGRAMA PREDŠOLSKA GLASBENA VZGOJA IN GLASBENA PRIPRAVNICA Predhodnega preizkusa razvitosti glasbenih sposobnosti ni potrebno opravljati. Izpolnite le vpisni list, ki ga na dan sprejemnega preizkusa oddate vodji podružnice. Predšolska glasbena vzgoja je skupinski pouk za otroke stare 5 let. Pouk poteka 1x tedensko po 60 minut. Program traja 1 leto. Glasbena pripravnica je skupinski pouk za otroke stare 6 let. Pouk prav tako poteka 1x tedensko po 60 minut in traja 1 leto. V glasbeno pripravnico se lahko vključijo tudi otroci, ki pred tem niso obiskovali predšolske glasbene vzgoje. Urniki skupinskega pouka bodo znani konec avgusta ( ). Dean Telič Zavašnik, ravnatelj Glasbene šole Grosuplje. 11

12 AKTUALNO Poziv lastnikom zemljišč ob javnih cestah Pomlad je čas za ureditev obcestne vegetacije. Da bi zagotovili čim večjo varnost udeležencev v prometu, vas želimo opozoriti na obvezno obrezovanje in vzdrževanje živih mej, grmičevja, dreves ter ostale vegetacije na zemljiščih ob javnih cestah in poteh. Ker pa se v tem času izvajajo tudi dela na kmetijskih zemljiščih, vas želimo opozoriti tudi na nepravilnosti, ki se pojavljajo v zvezi s tem. Lastniki oz. uporabniki zemljišč so dolžni ob občinskih cestah ali pločnikih redno porezati veje dreves, žive meje, trte ali druge visoke nasade ali poljščine, tako da ne segajo na občinsko cesto ali pločnik in ne poslabšujejo ali onemogočajo preglednosti ali drugače ovirajo ali ogrožajo prometa. Občani se z zasaditvami ob cestah pogosto ne zavedajo odgovornosti za svoje ravnanje, saj višje rastlinje od 75 centimetrov tik ob cestišču občutno zmanjšuje vidljivost in preglednost na križišču ali priključevanju vozil iz zasebnih zemljišč na javne ceste. Želimo, da lastniki sami odstranijo moteče ali nevarno zelenje oz. vejevje, saj to pomeni večjo prometno varnost in hkrati se s tem izognejo nepotrebnemu plačilu globe oz. obrezovanju na njihove stroške. Gradnja, rekonstrukcija in podobne spremembe v varovalnem pasu občinskih cest, tudi npr. ograj, so dovoljene le s soglasjem občine, čeprav ta dela potekajo na zasebnem zemljišču. Pri kmetijskih površinah je problematično predvsem oranje preblizu cestnim površinam. S tem se poškoduje spodnji ustroj ceste in posledično uničuje asfalt in bankine. Prepovedano je orati na razdalji 4 metrov od roba cestnega sveta pravokotno v smeri na cesto ali na razdalji manj kot 1 meter od roba cestnega sveta vzporedno s cesto. Na cestišče je prepovedano nanašati blato ali cestišče kako drugače onesnaževati. Onesnažene ceste so še posebej nevarne za uporabnike, kadar so le- -te mokre zaradi padavin. Uporabniki in lastniki kmetijskih zemljišč morajo biti pri svojem delu pozorni na onesnaženje javne ceste, ki bi bila posledica njihovega dela na kmetijskih zemljiščih. Preden se z delovnim strojem vključuje na javno pot, je potrebno s pnevmatik očistiti blato in zemljo. Za kršitev je predpisana globa. Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Grosuplje, Ig in Škofljica bo v prihodnjih mesecih izvajal intenzivni nadzor nad ustreznostjo vzdrževanja vegetacije ob cestah (zagotavljanje svetlega profila in preglednosti), izvajanjem kmetijskih posegov (oranje, onesnaženje ipd.), ter drugih posegov v območju cest in v primeru ugotovljenih nepravilnosti ukrepal. Namen nadzora je zagotoviti varno uporabo cest vsem udeležencem v prometu. Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Grosuplje, Ig in Škofljica Svetovni dan Zemlje Naš dom Zemlja 22. aprila praznuje svoj praznik 22. april je svetovni dan Zemlje. Letos ga bomo praznovali že šestinštiridesetič. Kljub temu pa se še vedno premalokrat vprašamo o ranljivosti in enkratnosti tega planeta. Prihodnost sveta je namreč odvisna od ravnanja čisto vsakega izmed nas. V sklopu te tematike veliko skupnosti praznuje dan Zemlje ves teden, ko se zvrstijo dogodki, povezani z varovanjem okolja. Osvežimo znanje o Zemlji Zemlja je eden izmed planetov osončja. Po oddaljenosti od Sonca je tretji, po velikosti pa peti planet Sončevega sistema. Predstavlja edini prostor v vesolju, za katerega je znan obstoj življenja. Okoli 70 % zemeljske površine pokrivajo oceani s slano vodo, preostanek pa zapolnjujejo celine ter otoki. Prostornina: 1, * km³ Masa: 5,9742 * kg Povprečna tirna hitrost: 29,783 km/s ( km/h) Polmer ekvatorja: 6378,137 km Ste vedeli? Komercialna letala po svetu izpustijo v zrak 11 % vseh toplogrednih plinov transportnega sektorja? Na različne načine je v aktivnosti ob dnevu Zemlje vpletenih že več kot milijardo ljudi iz skupno 192 držav po svetu. Zemlja ima močno magnetno polje? Ta pojav povzroča nikljevo-železovo jedro našega planeta skupaj s hitrim vrtenjem. To polje Zemljo ščiti pred učinki sončnega vetra. Od vseh planetov ima Zemlja največjo gostoto. Gostota je sicer na nekaterih delih planeta drugačna. Kovinsko jedro je npr. gostejše kot zemeljska skorja. Povprečna gostota Zemlje pa je približno 5,52 grama na kubični centimeter. Besedilo: Ksenija Rebeka Matković Foto: Wikipedija 12

13 AKTUALNO Smeti v naravnem rezervatu Strajanov breg V okviru projekta LJUBA Ljudje za barje smo v dolini Strajanov breg poleg čiščenja lesne zarasti počistili dolino tudi starih grehov, tj. smeti. Strajanov breg v smeteh V prostovoljski akciji smo jih znosili na rob doline, tako da se jih je nabralo za dobra 2 kubična metra. Našli smo avtomobilske in traktorske gume, veliko plastične embalaže, emajlirane posode ter stare sode, naleteli pa smo tudi na pralni stroj in kotel za žganjekuho. Vse smeti smo s pomočjo g. Radovana in njegovega traktorja odpeljali do ceste. Na pomoč je priskočila tudi Občina Škofljica, ki je poskrbela, da so smeti prevzeli in odpeljali delavci Snage. Na tem mestu se posebej zahvaljujemo županu, g. Jordanu, za pomoč pri akciji. Besedilo: Gregor Lipovšek, Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje Foto: Primož Glogovčan Kulturno-umetniško društvo Škofljica 23. april, svetovni dan knjige 23. april je UNESCO leta 1995 razglasil za SVETOVNI DAN KNJIGE. S tem datumom je UNESCO opozoril, da je 23. april dan mnogih literarnih obletnic na ta dan so se rodili ali umrli številni svetovno znani literarni ustvarjalci: Miguel de Cervantes, William Shakespeare, Inca Garcilaso de la Vega, Rupert Brooke, William Wordsworth, Maurice Druon in Vladimir Vladimirovič Nabokov. Zato je ta dan posvečen promociji branja, založništva in zaščiti avtorskih pravic. To je dan, ko praznujejo pisatelji, ilustratorji, knjižničarji in vsi, ki imamo radi knjige. 23. april je tudi dan, ko si mesta predajajo prestižni UNESCOV naziv Svetovna prestolnica knjige. Ljubljana se je z njim ponašala leta In na dan, 23. aprila leta 1785, se je v vasi Zalog pri Škofljici rodil Janez Nepomuk Primic, jurist, pesnik, slavist in prevajalec. Primic se je šolal v Ljubljani na normalki v letu Potem se je vpisal na gimnazijo, ki jo je končal leta 1805 in nadaljeval izobraževanje na liceju, ki ga je zaključil leta V avstrijski Gradec je odšel istega leta na študij prava, ki ga je zaključil leta Od leta 1803 je kot uspešen šolar imel Mugerlejevo štipendijo. Poleg večine slovanskih jezikov in nemščine je znal vsaj teoretično grščino, latinščino, francoščino, italijanščino in angleščino. Ukvarjal se je tudi s pedagogiko. Primic je kot pesnik v svojem obdobju ustvarjanja pokazal med vsemi ustvarjalci svoje dobe še največ romantične usmerjenosti. Velik vzornik mu je bil njegov učitelj Valentin Vodnik. Občudoval ga je kot filologa in pesnika. Leta 1805 je na Vodnikovo pobudo prevedel v slovenščino 150 Ezopovih basni. Kot študent prava se je zanimal za slovenske literarne pojave in za literarno oblikovanje, a pisal je takrat še vedno v nemščini. 3. septembra 1808 je Primic Vodniku napisal prvo pismo v slovenskem jeziku, iz katerega je razvidna njegova želja po učenju slovenščine. V času avstrijsko- -francoske vojne je Primic postal prostovoljni deželni brambovec. Zanimalo ga je tudi pesnikovanje in leta 1809 je prevedel 4 brambovske pesmi in spesnil 3 lastne. Napisal je pesem Mars z Bellono v desetercih, kar deluje nekam okorno, a je v uporabi te oblike prvi v slovenski umetni poeziji. V tej pesmi je Primic izrazil skrb za mir. Slovenci in Nemci naj bi si skupaj prizadevali za razumnost in humanizem. Zato je častil in pesnikom priporočal Schillerja ter bil pristaš herderjevskega humanizma. Med njegovimi priredbami pesmi so najboljše pesmi za mladino. V letu 1809 je prevedel tudi Liste, pisane med rimskim in francoskim dvoram. Prevedel je Pravo pot k dobremu stanu Benjamina Franklina. Prevajal je tudi antične in nemške klasike ter pesmi nemških sentimentalnih pesnikov. V Slovenskem biografskem leksikonu je zapisano, da sama kvaliteta prevodov žal ni najboljša. Lotil se je namreč prevajanja pesmi (Iliada, Trpljenje mladega Wertherja) zahtevnejših pesnikov, a ostal je le pri poskusih. Bil pa je prvi, ki je mislil na prevode teh del. Primic se je opredelil do vseh vrst umetnosti in zagovarjal njihovo večno enotnost. Glasba naj bi bila najpopolnejši izraz človekove notranjosti in njenih vzgibov za višjimi življenjskimi načeli. Religija, filozofija in poezija so bile zanj metafizična trojica dobrega, resničnega in lepega in so zanj bile večno eno. Napisal je nekaj erotičnih pesmi, ki so ujete v predromantične prvine, polne občutij trpljenja, žalosti in obupa. Ravno tako so predromantične vrednote, kot je zvestoba, plačilo za dobro in zlo. Povod zanje je bila Marianna v. Schick, ki mu ni vračala ljubezni in se je kasneje celo poročila s Primičevim gojencem. 13

14 AKTUALNO Gojenje poezije je imel v svojem prerodnem načrtu in ga je nameraval izpolniti s svojega pomembnega mesta v Gradcu. Po sklenitvi mirovnega sporazuma v Schönbrunnu na Dunaju 14. oktobra 1809 je postalo njegovo prerodno delo bolj sistematično. K temu ga je spodbujal Jernej Kopitar. Primicu je laskala misel, da ima zaradi graških poznanstev v visokih krogih poleg Kopitarja največ možnosti, da naredi vidno delo za prodor slovenskega jezika med slovanskimi jeziki v Avstriji. Bil je velik pesniški navdušenec in je vsesplošno spodbujal k pesništvu. Razdvojen med pesniškim hotenjem, poklicnimi dolžnostmi in znanstvenimi prizadevanji za poučevanje slovenskega jezika na graškem liceju, je počasi v sebi prebujal duševno bolezen. Umrl je na Zalogu pri Škofljici 3. februarja O njegovem življenju, slavističnem in pedagoškem delu, pesništvu in prevajanju so pisali Dušan Ludvik, Ivan Lah, L. Pintar, Breda Milčinski Slodnjak, Anton Slodnjak, Lino Legiša, France Kidrič, Janko Kos, Janez Šumrada, Jožica Narat in tudi drugi. V spomin na malo znanega prvega učitelja slovenskega jezika, našega rojaka, J. N. Primica, ki bi 23. aprila praznoval 231. rojstni dan. Besedilo: Marija Gregorič Prvo pismo v slovenščini, ki ga je napisal J. N. Primic Valentinu Vodniku. Visoku častitlivi Gospod Učenik! Ker se mi je zdaj lepa perložnost naklučila, hočem Vam tedaj en malu v slavenskim jeziku pisati, pa prosim te verste le kakor eno poskušino v slavenskih listih za dobru gorvzeti, se še precej dolgu nisim vadil v maternimu jeziku kaj pisariti. Kaku se Vam kaj godi? Upam, da ste zmeram zdravi; jest sim še tisti, kir sim bil, samu za deset mescov sim se postaral; scer mi je do zdaj dobru šlu; zdrav sim, korajžo tud imam, ker sim per Dobrovolcih. Naši Rojaki so pravi korenaki, skoro vsi smo se za brambo svitliga Cesarstva zapisali. Vojskne vadbe še terpe od 17. Maliserpana*. Viši Vajvod Jannes ** kater je še zmeram tukaj, nas je prejšno Nedelo *** per vadbi ogledval, inu je bil z nami popolnoma zadovolni. Unidan so tuki na Gradu dalniga pisarja (Telegraph) napravili; eden bode na Wildonu, en drugi na Štajerskimu Kleku (Stöckel), inu eden na Semmeringu; morebit bomo kmalu začeli plesat; tudi včasi kaj od ene prihodne vojske perpovedajo. Relata resero! Kar vem, tu povem! Kaj kej Besediše začne? Ga bomo skoraj natisneniga brati mogli? Bo Kopitarjova Grammatika skoraj na svetlobo prišla? Silnu želim kmalu kakšniga Otroka slovenske Matere vidit, žal mi je, da perložnosti nimam v slavenčuvanju me bolj vaditi. Kaj bi blu, ke bi Vi al Kopitar vojskne vadbe (die Commando-Woerter fuer die Landswehr) preslavenili; tu bi kupcov dovel najdlu, inu je v sedanjih časih potrebnu ratalu. Iz Dunaja mi pišejo, de ste si Vi z Vašo dobru ino med vsimi nar hitrejši spisano Pergodbo Krainske dežele per Cenzuri prav veliko čast inu pohvalo notri položili. Mene tu prav veseli inu Vam za tu iz serca srečo vošim. Prosim, pozdravite G.G. Učenike Kalisterja, Eislerja inu Grammatikarja Kopitarja. V Lublano zdej ne bodem tkoj prišal, jo mislim poprej en malu pruti Oberösterreicharskim potegnit, morebit poznejši čes Korošku v Lublano pridem na uro pogledat. Zdravi zmeram bodite, pa zmeram v prijatelstvu ohranite Vašiga hvaležniga Nep. Primic, poslošavca perve šole za pravico. V Nemškem Gradcu, 3. d. kimovca 1808 * Cesarski Patent z dne, 9. junija 1808, je ukazal, naj po vseh avstrijskih deželah osnujejo deželno brambo. ** Nadvojvoda Janez je bil organizator deželne brambe v Notranji Avstriji. *** Nedelje in prazniki so bili za orožne vaje. Vir: France Kidrič, 1934: Korespondenca Janeza Nepomuka Primca , Ljubljana, Znanstveno društvo Prepis: Marija Gregorič Začetek del obnove vodovodnega omrežja Lavrica Škofljica Orle O začetku del obnove vodovodnega omrežja na relaciji Lavrica Škofljica Orle sem se pogovarjal z direktorjem občinske uprave Občine Škofljica Markom Podvršnikom. Skupj viri financiranja SKUPAJ KOHEZIJSKI SKLAD , , , ,11 0,00 DRŽAVNI PRORAČUN , , , ,31 0,00 OBČINSKI PRORAČUN , , , ,06 0,00 Vir: Občina Škofljica Po njegovih besedah je bil v lanskem letu uspešno zaključen 1. sklop kohezijskega projekta»čista Ljubljanica«in pridobljeno uporabno dovoljenje za naveden projekt. Skupna vrednost znaša 2,5 milijona evrov. V teh dneh se bo začel izvajati 2. sklop medobčinskega projekta»oskrba s pitno vodo v porečju Ljubljanice«, tj. obnova vodovodnega omrežja Lavrica Škofljica, z navezavo naselja Orle na mestni vodovod Ljubljana, za kar je občina pred dnevi prejela od ministrstva za okolje sklep, s katerim je potrjeno, da bo Vlada RS zagotovila potrebna sredstva za sofinanciranje izvedbe projekta. Na podlagi izvedenega javnega razpisa je bila z izbranim izvajalcem že sklenjena pogodba. Skupna vrednost projekta znaša 3,6 milijona evrov, kar je razvidno iz tabele. Besedilo: Klemen Vider 14

15 INTERVJU Pogovor z mag. Iztokom Petričem, vodjem Domoznanske sekcije Kjer je volja, tam je pot! Leta 2012 je v okviru interesnega združenja Naša Lavrica začela delovati tudi Domoznanska sekcija. V dobrih treh letih je v občini pustila velik pečat. Člani so zasnovali knjižno zbirko Z naših poti, v kateri so do sedaj izšle tri knjige, na poti pa je že četrta. Na Pijavi Gorici ob sodelovanju s tamkajšnjim kulturnim društvom predstavljajo etnološko dediščino, v naših občanih pa so s posebnimi tečaji prebudili rodoslovno žilico. Ob tako bogati beri v zgolj nekaj letih delovanja smo se pogovarjali z vodjem Domoznanske sekcije mag. Iztokom Petričem. Od kod ideja za ustanovitev Domoznanske sekcije in kakšno poslanstvo ste si zastavili ob ustanovitvi? Leta 2011 je minilo 60 let od smrti Ivana Ogrina, posestnika in vinskega trgovca, ki je s svojim delom dodobra posegel v življenje Lavrice. Najprej je bilo ustanovljeno prostovoljno gasilsko društvo (1921), nato sta bila zgrajena gasilski dom in dvorazredna osnovna šola (1926), ustanovljeno je bilo telovadno društvo Sokol, nato pa zgrajen še športno-kulturni dom in zunanje telovadišče igrišče. Leta 1931 je začel delovati Tamburaški zbor in Dramatično društvo. Lavrica je kipela od življenja. Ker o Ivanu Ogrinu nisem vedel praktično ničesar, sem se lotil raziskave, napisal znanstveni članek in izvedel več predavanj, med drugim tudi v njegovem rojstnem kraju na Stari Vrhniki. Ob spoznavanju življenja Ivana Ogrina sem posredno odkrival tudi preteklost področja današnje Lavrice in vedno bolj spoznaval, kako malo vemo o domačem prostoru, tudi kar zadeva prostor občine Škofljica. Temu sem želel narediti konec, tako da bi ekipa ljudi načrtno raziskovala, zbirala, objavljala in ohranjala vse, kar zadeva ozemlje občine Škofljica, torej preučevala svoje domače okolje in pridobljeno znanje širila med občane. To delamo zlasti preko predavanj, izobraževanj in publiciranja. Zato smo tudi zasnovali knjižno zbirko Z naših poti, v kateri smo do sedaj predstavili najstarejšo cerkev v naši občini, ki se nahaja v Lanišču, zbrali in objavili smo stare fotografije in razglednice krajev naše občine (ob 20-letnici Občine Škofljica), v okviru 70-letnice konca druge svetovne vojne pa objavili spomine naših občank in občanov. Vse tri publikacije so bile dobro sprejete tako med občani kot med strokovno javnostjo, ki zanje konstantno povprašujejo. Kako ste našli sodelavce? Kdo so člani Domoznanske sekcije? Domoznanska sekcija je nastala pravzaprav na bazi predhodnih prijateljstev in poznanstev. Nekateri naši člani so med občani dobro poznani, saj so s svojim delom v javno korist že dolgo in stalno prisotni. Naš sistem dela temelji zlasti na tem, da se vsak loti preučevanja tiste tematike, ki ga osebno zanima. Tako bomo, upam, počasi pokrili celotno ozemlje naše občine. Člani sekcije so: Nataša Kovačič, ki preučuje umetnostnozgodovinsko dediščino. Jelka Piškurić kot diplomirana zgodovinarka strokovno sodeluje praktično pri vseh naših projektih, Stane Kočar je dal grafično podobo naši knjižni zbirki in tudi sicer oblikuje vsa naša gradiva in skrbi za fotografijo. Arheologinja Pavla Peterle Udovič pokriva najstarejša zgodovinska obdobja, etnologinja Alenka Škamperle in neutrudni Andrej Ciber posebno pozornost posvečata zbirki etnoloških predmetov, ki nastaja na Pijavi Gorici, slavistka Jana Tehovnik počasi preučuje dediščino t. i. ljudskega slovstva, Dejan Vengust skrbi za snemanje naših dogodkov, Peter Tomažič se posveča zlasti Lisičju in Lanišču. Večkrat se obrnemo tudi na upokojenega učitelja Lojzeta Severja. Osebno največ časa posvečam prostoru današnje Lavrice oz. nekdanjim vasem Sela, Srednja in Daljna vas ter Babna Gorica. O teh krajih bo junija kot četrti zvezek knjižne zbirke Z naših poti izšla pregledna monografija. Prosimo, če za naše bralce predstavite kakšno zanimivo in predvsem novo odkritje ali spoznanje o preteklosti naše občine. Verjetno malo občanov ve, da je v srednjem veku na hribu Oklučje stal manjši grad, ki so ga pozidali gospodje Iztok Petrič ob predavanju o pilotu Leopoldu Ankonu septembra 2014 Falkenberški in z njega kot ministeriali Spanheimov nadzirali in varovali jugozahodno mejo obsežnega Spanheimskega gospostva, ki je imelo središče na Ljubljanskem gradu. Danes je grad ohranjen zgolj v temeljih. Gre za edino srednjeveško dediščino v naši občini in tudi za edini objekt, ki ga lahko imenujemo grad. Grad Lisičje je pravzaprav dvorec, zgrajen v obdobju renesanse, napačno pa ga imenujemo zaradi ljudskega poimenovanja, ki je prešlo v splošno rabo. Pri teh dveh objektih gre za idealen primer srednjeveške in novoveške arhitekture, ki ga upam učitelji uporabljajo pri pouku zgodovine, ko vanj vključujejo primere iz domačega okolja. Naj omenim morda še eno zmoto. V času županovanja dr. Jožeta Jurkoviča so po občini iskali najstarejšo hišo in jo našli v Želimljah v Juvančevi hiši, ki je bila zgrajena leta 1803 in je v lasti Občine Škofljica. Danes vemo, da Juvančeva hiša ni najstarejša v naši občini. Na Lavrici je namreč ohranjena skoraj stoletje starejša Gospodčeva hiša, ki je lep primerek baročne podeželske arhitekture. Do leta 1725 jo je posedoval Karel Henrik baron Paumgartner, ki je bil vojni 15

16 INTERVJU komisar na Kranjskem. Za njim je vse do začetka 20. stoletja na tem posestvu gospodarila družina Lenče. Sedaj je v privatni lasti, lastnik pa jo je začel obnavljati. Upamo, da mu bo obnovo uspelo izpeljati. Vsekakor vedno znova odkrivamo teme, ki bi jih bilo vredno samostojno temeljiteje obdelati. Kljub temu, da se zdi, da je preteklost našega prostora skromna, ugotavljamo, da ni tako. Vaše raziskave verjetno temeljijo zlasti na preučevanju arhivskega gradiva? Tako je. Območje naše občine, zlasti jugovzhodni rob Ljubljanskega barja, ni bil najbolj zanimiv za zgodovinarje. Naši kraji se v literaturi zgolj omenjajo. Nekakšne mikroanalize oz. preučevanja s krajevnega vidika pa še niso doživeli. Zato v Domoznanski sekciji resnično orjemo ledino. Ogromno časa preučujemo arhivsko in drugo dokumentarno gradivo, kar je dolgotrajen proces, saj to delamo v prostem času. Za področje Lavrice je npr. ohranjeno veliko gradiva. Tako bodo v knjigi za nekatere kmetije predstavljeni hišni gospodarji od danes pa vse do leta 1496, ko je bilo na območju današnje Lavrice zgolj 12 kmetij. Zelo dobro je ohranjen Terezijanski kataster, iz katerega lahko precej podrobno prikažemo posestno in gospodarsko stanje za sredo 18. stoletja. Za bližnjo preteklost pa so velikega pomena tudi ustni viri, torej zlasti spomini krajanov. Za raziskovanje preteklosti mora biti človek opremljen z določenim znanjem. Staro gradivo je mnogokrat težko brati. Ste zato za občane organizirali rodoslovne tečaje, ki ste jih omenili? Zlasti preučevanje starejše zgodovine je zahtevno iz več vidikov. Gradivo je ohranjeno v rokopisu, za naše kraje največkrat v nemškem jeziku, in pisano s pisavo, ki ji preprosto rečemo gotica. Gre za pisavo, katere črke so drugačne od naših, latinskih črk. Ker mnogi ljudje brskajo za svojimi predniki, smo se odločili, da zainteresiranim ponudimo možnost, da si pridobijo osnovne kompetence, ki jih potrebuje rodoslovec. Sami smo oblikovali vsebino tečaja in potrebna učna gradiva. Tečaji so bili uspešni in dobro obiskani. Po krajšem premoru bomo letos jeseni tečaj zopet izvedli. Predstavitev knjižne zbirke Z naših poti na Lavrici novembra Od leve proti desni sedijo: Iztok Petrič, Jelka Piškurić, Nataša Kovačič in Peter Tomažič Kakšna pa je vizija vašega dela? Želja in idej je veliko. Kar zadeva naslednji zvezek zbirke Z naših poti, smo se v sekciji odločili, da bomo pripravili pregled nekakšen biografski leksikon pomembnih oseb, ki so kakorkoli zaznamovale prostor naše občine. Prav je, da (s) poznamo može in žene, ki so oblikovali okolje, v katerem živimo. Danes bi povprečen občan morda znal našteti pet oseb, ki so pomembne za našo občino. No, v resnici jih je mnogo več. So tudi taki, ki bi si zaslužili vsaj spominsko obeležje, če že ne spomenika. Imate koga posebej v mislih? Seveda! Na Lavrici si spomenik zasluži Ivan Ogrin, na Škofljici Vinko Ogorelec. Spominsko obeležje bi morali postaviti duhovniku Antonu Kerčonu, rojenemu v Gorenjem Blatu, ki je začetnik šolstva v župniji Rudnik, torej tudi na Lavrici. S poukom v župnišču je začel že leta 1869, po izgradnji šole leta 1874 pa je bil tudi (za) eno leto v njej prvi učitelj. Tudi zaradi njega so lavriški otroci začeli obiskovati reden pouk. Prva šola na Lavrici je bila sicer zgrajena pred devetdesetimi leti, za kar ima največ zaslug že omenjeni Ivan Ogrin. Je pa potrebno poudariti, da so šolo gradili in znatna finančna sredstva prispevali krajani sami. Včasih se v javnosti pojavijo očitki, da delujete krajevno zelo omejeno, vendar vidim, da se ozirate po celotni občini, saj ste omenili npr. Gorenje Blato, ki se redko omenja. Imate na to kakšen komentar? Kdor želi videti, vidi in spoštuje naše delo. Naše raziskovalno področje je ozemlje občine Škofljica. Zaradi pretekle civilne in cerkvene upravne ureditve pa moramo posegati tudi preko njenih meja, ki so bile začrtane šele pred dobrimi dvajsetimi leti. Sicer pa je v sekciji dobrodošel vsak, ki ga zanima krajevna zgodovina in bi se bil pripravljen udejstvovati po svojih močeh in zanimanju. Osebno ste družbeno zelo aktivni. Od kod volja? V ospredje vedno postavljam javno dobro in skušam prepoznati potrebe ljudi in okolja, ki me obdajajo. Glede na svojo izobrazbo, izkušnje in zanimanje sem lahko aktiven na družboslovnih področjih. Poznavanje okolja, v katerem bivamo, nas zbližuje in povezuje, to dvoje pa je podstat vsake uspešne družbe. Zato se s člani Domoznanske sekcije, ki se jim za ves njihov trud tudi javno zahvaljujem, trudimo našim občankam in občanom predstaviti preteklost prostora naše občine. Hvala vam za pogovor. Tudi vam. Srečno! Besedilo: Klemen Vider Foto: zasebni arhiv Iztoka Petriča 16

17 IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV Praznovanje 90-letnice Te dni je praznoval svoj visoki življenjski jubilej 90 let in 70 let pripadnosti gasilcem Ivan Šerjak iz Pijave Gorice. Gasilci smo ga želeli presenetiti na poseben način in upam, da nam je uspelo. Ker je član nadzornega odbora PGD Pijava Gorica že več kot 40 let, smo seveda sklicali sejo upravnega odbora in ker nadzorni odbor rad preverja pravilnost odločitev upravnega odbora, je bil tovariš Ivan Šerjak zraven. Že od vsega začetka se mu je seja zdela nekako drugačna, brez predstavljenega dnevnega reda, brez dviganja rok. Govorili smo o novi črpalki Rosenbauer Fox III, o prihajajoči gasilski veselici, o rezervaciji šotora, pihalni godbi, svečani paradi in nato smo kar zaključili, na hitro in brez oklevanja. Seveda vso dogajanje je bilo namenjeno našemu slavljencu, ki o naši nameri ni vedel popolnoma nič. Dvorana je bila svečano pripravljena, mize lepo pogrnjene s prti, na zaslonu slike iz življenja tovariša Ivana in tudi 3 harmonike za dobro voljo so bile tam. Prijel sem slavljenca pod roko in ga pospremil v dvorano, kjer so ga naši starejši člani ter člani upravnega in nadzornega odbora sprejeli z glasnim aplavzom. Po nekaj mojih besedah v čast slavljenca sem mu predal še gasilsko darilo, kip sv. Florjana, zavetnika gasilcev. Nato nam je nekaj besed namenil tudi tovariš Ivan, ki je dejal, Ivan Šerjak s Pijave Gorice ob praznovanju jubileja. da če bi bilo potrebno, bi se še enkrat odločil, da bi stopil med gasilce. Seveda je bilo takrat vse drugače, ni bilo opreme, pogoji so bili slabi, a z dobro voljo in svojimi rokami, so premagali vse težave. Rad spremlja uspehe predvsem naše mladine in vse nove tehnike v garažah. Vesel je vseh naših uspehov, a takšnega presenečenja pa vsekakor ni pričakoval. Nato so zaigrali harmonikarji Andraž, Brane in Janez. Dobra volja je bila povsod. Dobrote iz Gostilne Čot so nam nasmejale še želodčke, za konec pa še velika torta v obliki gasilskega vozila in z gasilsko čelado za povrhu. Praznovanja sta se udeležila tudi župan občine Škofljica g. Ivan Jordan in predsednik komisije za veterane pri GZ Škofljica ter prejemnik priznanja Matevža Haceta tov. Franc Trtnik. Dobro vzdušje se je zavleklo kar dolgo v noč. Za harmoniko je poprijel tudi naš slavljenec. Upam, da smo tovarišu Ivanu pripravili prvovrstno presenečenje, ki se ga bo še dolgo spominjal. Zaželeli smo mu še veliko predvsem zdravih let in da nas bo še vrsto let obiskoval v gasilskem domu, z dobro voljo in pravo besedo. Z gasilskim pozdravom: Na pomoč! Besedilo in foto: Andrej Pirc, predsednik PGD Pijava Gorica Nova kapela v Domu starejših Škofljica Dom starejših Škofljica je od začetka leta obogaten z novo kapelo, ki jo je 11. februarja 2016 blagoslovil ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore. Blagoslovu je sledila sveta maša, v kapeli, ki je namenjena stanovalcem doma in njihovim svojcem pa bodo maše potekale vsako sredo ob uri. S tem je vodstvo doma v sodelovanju z Župnijo Škofljica poskrbelo za še prijetnejše bivanje stanovalcev in predvsem njihovo duhovno oskrbo. Besedilo: Barbara Boh Foto: Arhiv Doma starejših Škofljica Odprtje kapele v Domu starejših Škofljica 17

18 IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV Butara»da te kap«z Vrha Saj ne more biti res??? En, dva, tri in že je leto naokoli. V najlepši vasi na svetu smo spet pletli butaro velikanko. Recept za izdelavo butare je že splošno znan in se glasi: v butari mora biti devet vrst lesa (bršljan, češnja, vrba, brinje, leska, bezeg, dobrovit, dren in oljka), nekaj prostega časa, kanček dobre volje in veselje do druženja. Vrhovci smo k temu dodali značilen vaški»teambuilding«. Danes si težko utrgamo čas od»surfanja«po pametnih telefonih, dlančnikih in računalnikih, in to vse zaradi tega, ker smo osamljeni. Namesto tega smo se Vrhovci zatekli k več kot 500-letni vaški tradiciji in obudili pozabljene vaške»teambuildinge«. Butara velikanka spada med enega od teh vsakoletnih projektov. Ne smemo pozabiti, da so v projekt vključeni tudi Gradiščani. Na žalost je Smrjence letos nekaj v križu uščipnilo in so opravičeno manjkali. V soboto pred cvetno nedeljo smo ponesli butaro po stari mašni poti k naši farni cerkvi v Želimlje. Pot nas je vodila preko vasi Gradišče, kjer so nam Gradiščani postregli s pijačo, odličnim domačim pecivom in domiselnimi kanapeji. Okrepčani smo nadaljevali pot do naše farne cerkve sv. Vida v Želimljah. S pomočjo gasilcev smo butaro varno dvignili in jo postavili pred vhod v cerkev, kjer stoji še danes. Zaradi izredne višine butare in varnosti v zračnem prometu smo na njen vrh namestili signalno lučko. Butara uspešno postavljena pred cerkvijo sv. Vida v Zelimljah. Za uspešno realiziran projekt Butara 2016 se moramo zahvaliti vaščanom Vrha nad Želimljami, Gradišča, PGD Vrh nad Želimljami in PGD Želimlje, ne smemo pa pozabiti še našega odličnega harmonikarja Matica Tkalca. Se vidimo ob letu osorej. P. S. pripis k besedilu Spoštovani sokrajani, če slučajno vidite vrvenje okoli gasilskega doma na Vrhu, vam predlagam, da se ustavite. To je 100 % znak, da je v teku nov vaški projekt. Na ušesa mi je prišlo, da jih bo v letu 2016 kar nekaj. Lahko pa nas spremljate tudi na Facebook strani PGD Vrh nad Želimljami. Več informacij o vaških»teambuildingih«pa dobite pri vrhovskih poslovnih coachih z mednarodno licenco Tomažu, Mirku in Robiju. Besedilo: Reimond Jeršin, Foto: prostovoljno gasilsko društvo Vrh nad Želimljami. 22. skupščina GZ Škofljica V četrtek, 17. marca 2016, so se delegati posameznih PGD na območju GZ Škofljica in številni gostje udeležil dvaindvajsete Skupščine Gasilske zveze Škofljica. Med gosti so Skupščini prisostvovali podpoveljnik GZ Slovenije Iztok Zajc, župan Občine Škofljica Ivan Jordan, predsedniki in poveljniki ostalih gasilskih zvez iz regije Ljubljana 1 in Ljubljana 2 ter predstavniki številnih gasilskih komisij na nivoju GZ Škofljica. Laniške predice so zelo lepo odpele pozdravno pesem ter slovensko himno, zatem pa nas je pozdravil predsednik GZ Škofljica tov. Simon Černe. Delovno predsedstvo so letos zasedli naslednji člani: Andrej Pirc, predsednik; Sonja Keršmanc in Marko Accetto, člana; zapisnik je vodila Karmen Fabjan. Tov. Simon Černe je podal poročilo o delu GZ Škofljica za leto Poudaril je obletnico ob 20-letnem delovanju in obstoju GZ Škofljica in tudi obletnico delovanja PGD Želimlje. Na kratko poroča o vseh nalogah in opravljenem delovanju GZ v letu Poveljnik GZ Škofljica tov. Milan Rajf predstavi poročilo, koliko tečajev za posamezna izobraževanja je bilo opravljenih v minulem letu in koliko gasilcev se jih je udeležilo. Intervencij v minulem letu v celotni zvezi je bilo 50; v primerjavi z letom 2014 pa kar 92, kar je več kot dobro. Omenil je vajo v Domu Dolfke Boštjančič junija 2015, nato še, kako so potekali pregledi hidrantov, in o zdravniških pregledih operativnih gasilcev. 18

19 IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV Sledila so številna poročila: finančno poročilo (Andrej Pirc), komisija za članice (Karmen Fabjan), komisija za mladino (Teja Blatnik), delo komisije za veterane (Franc Trtnik st.), komisija za odlikovanje (Pavel Cigale), nadzorni odbor (Tomaž Boh) in še verifikacijska komisija (Darinka Černe). Za vsemi poročili so delegati soglasno potrdili vsa poročila. Pozdravni nagovori: tov. Iztok Zajc, podpoveljnik GZ Slovenije (regija Ljubljana 1), je poročal o delovanju GZ Slovenije skozi leto 2015, ki je bilo zelo obširno in zanimivo. Prav tako je tudi tov. Uroš Gačnik, podpoveljnik regije Ljubljana 2, poročal o delu v njihovi regiji. Župan Ivan Jordan nam je vsem gasilcem in gasilkam izrekel vse pohvale in zaželel vse dobro. Kljub občinski problematiki, ki jo je na kratko predstavil, se je le malce pošalil:»če je Ljubljana najlepše mesto na svetu, imamo na Škofljici najboljše gasilce.«za županom pa so nekaj besed povedali predsedniki in poveljniki ostalih GZ: Velike Lašče, Ig, Ljubljana mesto, Grosuplje, Ribnica. V točki delovni in finančni plan so vsi delegati glasovali soglasno. Za zaslužke o delu pa je sledila še slovesna podelitev činov in napredovanj, ki jo je opravil predstavnik GZ Slovenije. Tov. Primož Jagrič je prejel čin gasilskega častnika, tov. Rajko Eržen in tov. Metod Keršmanc sta prejela gasilsko odlikovanje II. stopnje. Nekaj pomembnih podatkov o delu GZ Škofljica za leto 2015 GZ Škofljica je v minulem letu opravljala vse strokovno-tehnične naloge s področja operativnega in preventivnega delovanja ter vse organizacijsko-administrativne naloge za nemoteno poslovanje GZ in PGD v občini Škofljica. Dobro je sodelovanje z občino Škofljica, s sosednjimi GZ, regijo Ljubljana 1 in GZ Škofljica. Na področju izobraževanj in usposabljanja so se tečajniki izobraževali na Igu in v prostorih PGD v naši zvezi. Tudi tekmovanja so prinesla številne uspešne rezultate. Čeprav je bilo intervencij v minulem letu skoraj za polovico manj, kot v letu 2014, je večji poudarek na izobraževanju in vajah ter pridobivanju podmladka. Z gasilskim pozdravom»na pomoč!«besedilo: Klemen Vider Foto: Karmen Fabjan OMNIS sinonim za učinkovito in inovativno vadbo Lansko leto se je ekipa vadbe željnih Lavričank in Lavričanov končno združila v društvo OMNIS in s pomočjo priznanega slovenskega športnika Mateja Markoviča organizirala funkcionalno vadbo z vrhunsko usposobljenimi trenerji, ki z najnaprednejšimi metodami treninga vadečim pomagajo do zastavljenih ciljev. Med njihovimi vadečimi boste srečali prebivalce s področja občine Škofljica, od popolnih rekreativnih začetnikov do vrhunskih športnikov, od mladostnikov do seniorjev. Od takšnih, ki si želijo izboljšati splošno ali specifično telesno pripravljenost, preoblikovati telo, tako da bi znižali odstotek telesnih maščob oz. povečali relativni ali absolutni delež mišične mase, do takšnih, ki bi si želeli izboljšati športno-tekmovalni rezultat ali sanirati poškodbo ter poškodovanemu delu in vsemu sistemu vrniti brezhibno funkcionalnost. Trening v popolnoma opremljeni namenski telovadnici Treningi se izvajajo varno in pod strogim nadzorom trenerjev v popolnoma opremljeni telovadnici za funkcionalno vadbo (kadar to omogoča vreme, tudi zunaj).treningi združujejo osnovne vaje z lastno težo kot tudi vaje s pripomočki 19

20 IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV (žoga, elastika, manjše uteži, kettlebelli, TRX trakovi, gume itd.). Kot pravi predsednik društva Dalibor Vukovič:»OMNIS se od drugih društev razlikuje predvsem po pristopu. Stavimo na celostno obravnavo, kljub temu, da so rezultati vadbe vidni izredno hitro, želimo, da bi naši člani sledili dolgoročnim ciljem.sprva sem seveda tudi sam iskal vadbo, s katero bi oblikoval svoje telo. Zdi se mi, da je to točka, v kateri večina vadečih začne. Skozi treninge funkcionalne vadbe sem pozabil na cilj (oblikovanje telesa) in začel uživati v procesu (treningu), čez čas pa ugotovil, da gresta pravzaprav z roko v roki.«treninge pripravlja Matej Markovič (vodja trenerske ekipe) Glavni trener Matej Markovič je športnik z veliko zmagami in rekordi v svetu ultratriatlona, ki pa je v zadnjih letih svoje tekmovalne ambicije zamenjal za športne dogodke s humanitarno noto. Kot pravi Matej:»Lavrica je kraj, kjer so vadeči nekaj posebnega, so velik vir pozitivne energije. Res je užitek delati z njimi, saj je napredek opazen dnevno pa ne le fizično, temveč, kar je še pomembneje, v njihovi notranjosti«. Vsi, ki bi želeli poskusiti funkcionalno vadbo, se lahko dogovorite preko e-pošte: drustvo.omnis@gmail.com ali GSM-a: 041/ Vse aktivnosti pa so objavljene na FB strani: Besedilo in foto: Društvo Omnis Super vzdušje in nori treningi v odlični družbi 70 let Lovske družine Škofljica V veliko čast nam je, da lahko praznujemo 70. obletnico Lovske družine Škofljica. V vsem tem času je bila deležna različnih zgodovinskih trenutkov, ki so zaznamovali Lovsko družino Škofljica in na katere se lahko ozremo s ponosom. In vso to zgodovino so tvorili naši člani, njihove spoštovane partnerke ter tudi občani občine Škofljica. Zato bi se želel vsem zahvaliti za trud in prispevek, ki je v dolgih sedemdesetih letih zgradil prepoznavno in urejeno lovsko družino z loviščem, ki nam je v ponos. Kot priznanje naši prepoznavnosti si lahko štejemo tudi čast, da so se naše proslave udeležili najvidnejši predstavniki lovstva in lokalne skupnosti: predsednik Lovske zveze Slovenije in Zveze lovskih družin Ljubljana, župan Občine Škofljica, predstavnik Zavoda za gozdove Slovenije, starešine in predstavniki sosednjih lovskih družin LD Grosuplje, LD Ig, LD Mokrc, LD Pugled, LD Taborska jama, LD Turjak, LD Tomišelj in številni drugi gostje. Zgodovina Lovske družine Škofljica Lovska družina Škofljica je bila ustanovljena kmalu po vojni, leta Istega leta je bila ustanovljena tudi Lovska družina Želimlje. Obe lovski družini sta imeli majhni lovišči, v kateri ni bilo mogoče uspešno gojiti divjadi, zato sta se že leta 1949 združili. Zaradi učinkovitejšega upravljanja z loviščem in divjadjo je leta 1955 prišlo še do zamenjave delov lovišč: območje Klajskih grabnov je pripadlo LD Golo, območje Visokega in Zapotoka pa naši lovski družini. S tem je Lovska družina Škofljica dobila v upravljanje ha lovišč, od tega ha lovne in 980 ha nelovne površine. Nastanek lovskih družin in s tem tudi Lovske družine Škofljica je omogočil zakon, ki ga je leta 1946 sprejela takratna oblast, in je predpisal, da vsa lovišča v državi preidejo v uporabo lovskih društev, s čimer se je zaključilo dotedanje zakupno lovstvo. LD Škofljica se je nato skozi leta soočala s številnimi spremembami v lovišču. Po letu 1960 se je na Barju opuščalo intenzivno kmetijstvo in Barje se je začelo zaraščati. S tem je počasi izginevala jerebica in prepelica, naselila pa se je srnjad in jelenjad. Zaradi gojitve se je bistveno povečal tudi stalež fazanov. Kmalu po letu 1980 se je politika kmetovanja na Barju zopet preusmerila v intenzivno obdelavo, sledilo je močno izsekavanje grmovij in s tem izpodrivanje srnjadi ter jelenjadi, ki se je v prejšnjih letih občutno okrepila. Lovci LD Škofljica smo uspeli v zaraščenem območju 20

21 IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV zadržati le približno 12 ha področja lovskega rezervata na Barju, ki ga imamo v zakupu še danes. Po organizacijsko in tudi finančno burnih obdobjih LD Škofljica so člani kljub vsemu med letoma 1957 in 1959 uspeli zgraditi nov lovski dom, ki je takrat sameval na obrobju Ljubljane in članom nudil zatočišče in mnogo prijetnih druženj. V svoji originalni podobi je služil članom vse do marca 2008, ko smo člani začeli prenovo lovske koče v Smrjenah. Prizidali smo hladilnico in arhiv, povečali dnevni prostor, povsem prenovili ostrešje, fasado, inštalacije, pode, sanitarije ter uredili okolico. Nastanek Lovske družine Rakovnik-Škofljica Prehod v novo tisočletje je prinesel mnoge organizacijske spremembe v lovstvu in Lovski družini Škofljica. Zaradi novih kriterijev je država združila lovišči lovskih družin Rakovnik in Škofljica v enotno lovišče Rakovnik-Škofljica. Sledilo je kandidiranje za pridobitev 20-letne koncesije za upravljanje z loviščem, ki jo je maja 2009 uspešno dobila Lovska družina Škofljica. Po podelitvi koncesije se je maja 2010 članstvo povečalo za 14 novih članov iz prejšnje LD Rakovnik. Kljub dvomom o uspešni vključitvi novih članov pa so se vsi novo sprejeti člani zgledno vključili v novo okolje, nekateri med njimi predstavljajo celo najaktivnejše člane LD Škofljica, brez katerih si ne moremo predstavljati razvoja določenih področij. Starešina LD Škofljica izroča posebno priznanje LD Škofljica županu občine Škofljica Po združitvi lovišč smo člani vložili izredno veliko napora, delovnih ur in tudi sredstev za ureditev lovskih objektov, zlasti na področju lovišča Rakovnik, ki so bila v zelo slabem stanju. Danes so vsi lovski objekti vzdrževani, prenovljeni in kažejo podobo urejenega lovišča in dobrega gospodarja. V letih 2013/2014 smo začeli še z lastno vzrejo fazanov in že v letu 2015 smo uspeli vzrediti skoraj 700 lastnih fazanov. Fazanov, ki so v ponos lovišču, članom in LD Škofljica. Izpust preko 200 fazanov in fazank v naravno okolje pa predstavlja tudi močan prispevek k ohranjanju te neavtohtone divjadi v našem predelu. Lovska družina v številkah Danes ima Lovska družina Škofljica 7312 ha lovišč, od tega dobrih 5100 ha lovne površine. Skoraj 1800 ha predstavlja robno področje centra Ljubljane, to sta s stališča upravljanja izjemno zahtevni področji Golovca in Rudnika z industrijskimi conami. V lovišču je postavljenih 65 visokih prež, ki so vse obnovljene in uporabne za izvajanje lova. Za dela v lovišču člani letno namenimo preko 2400 opravljenih delovnih ur, v kar pa niso všteta še izdatna dela krmljenja divjadi, zalaganja solnic, vlaganje male divjadi, izredni in preventivni ukrepi ter mnogo drugih del. Lovska družina Škofljica danes šteje 56 članov in 3 lovske pripravnike, letos tudi prvič lovsko pripravnico, kar je izjemno pohvalno in dobrodošlo. Povprečna starost članov pa znaša skoraj 56 let. V prihodnosti želimo zgraditi nov lovski dom, ki bo članom nudil prostor za druženje, družinsko preživljanje vikendov z otroškimi igrali, gostom pa tudi spanje. Vedno bomo poskrbeli za prijazno in članom ter občanom naklonjeno lovsko družino ter okolje, ki bo članom omogočalo strokovno izvajanje koncesijskih obvez in nalog. Za konec bi se želel še enkrat zahvaliti vsem članom, partnerkam in občanom za opravljena dela in njihov prispevek za takšno podobo lovske družine ter lovišč, ter želim, da bi vsi še dolgo uživali v pogledu na urejeno, zgledno in spoštovanja vredno Lovsko družino Škofljica. Besedilo: Mitja Spindler Semenjava na Lavrici Prva spomladanska SEMENJAVA v organizaciji Društva prijateljev mladine Lavrica je uspela. Srečali smo se na šolskem igrišču Podružnične šole Lavrica, ki nam prijazno odstopa prostor za naš program. Tokrat smo pobrskali za semeni in si izmenjali tudi že prve nežne sadike paradižnika. Na Lavrici bomo sadili tudi buče čajote; smo jih že vsadili v lonce. Na dogodku je bil dobrodošel vsak, tudi tisti, ki Tudi tokratna SEMENJAVA je uspela. so prinesli samo svoje zanimanje in podporo izmenjavi izkušenj in semen. Najbolj pa smo bili veseli navdušene mlade vrtnarke Marije Rože, ki je pripravila nov plakat o rastlinah in semenih. Naslednjo SEMENJAVO bomo organizirali ponovno sredi maja, ko bodo naši vrtovi že pripravljeni za sejanje in sajenje. Naj raste. Besedilo in foto: Radmila P. Blatnik, za DPM Lavrica 21

22 IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV Društvo upokojencev Lavrica Člani DU Lavrica smo se letos na občnem zboru zbrali v gostilni Strah na Škofljici. Letošnji je še prav poseben, saj je volilno leto in s tem tudi zaključek štiriletnega mandata. V našo sredino smo povabili župana Ivana Jordana in predsednico DU Škofljica Olgo Marguč, ki sta se povabilu prijazno odzvala. Za uvod v občni zbor so poskrbeli naši pevci, ki so zapeli tri pesmi iz svojega repertoarja. Prizorišče je bilo polno zasedeno, saj po preštetju navzočih članov ugotovimo sklepčnost zbora. Pristopi predsednik društva g. Jože Sebanec, ki predlaga delavno predsedstvo in zapisnikarja, ki po potrditvi članov zbora zasedejo delovna mesta in pričnejo z delom. Po enominutnem molku s počastitvijo spomina na pokojne člane društva poda poročilo za leto 2015 o celotnem delu društva predsednik DU g. Jože Sebanec. Vse leto se je prepletalo veliko dogodkov in druženj, delali smo uspešno, saj je vseskozi bila prisotna pozitivna energija in dobra volja. Ob tej priložnosti se je zahvalil krajanom in našim članom: gostilni Strah za gostoljubje in vrednotenje upokojencev z visoko družbo, mesarstvu Blatnik za materialno pomoč na raznih prireditvah in brezplačno oddajo prostora za izvedbo likovne razstave, Matiju Žgajnarju za večletno gostoljubje naših poletnih srečanj. Zahvalil se je tudi patronažni sestri ge. Petakovi v sodelovanju naše članice ge. Danice Jamnik za zdravstveno preventivo. Zahvala sledi tudi županu g. Ivanu Druženje članov in podpornikov DU Lavrice ob torti Jordanu, ki je imel kar nekaj posluha pri sofinanciranju našega društva. Saj društvo tako lažje deluje in živi. Po bučnem aplavzu so sledila letna poročila: tajništva, blagajniškega poslovanja, kulturnega udejstvovanja, družabnih srečanj, o izletih, nadzornega odbora, inventurne komisije in častnega razsodišča. Predsednik delavnega predsedstva g. Ludvik Kastelic predlaga razrešnico odborom, ki jim je potekel štiriletni mandat. Predlog je bil sprejet in vsi člani zbora izrazijo potrditev. Presenečenja imamo radi, kajti vsi v odborih in sekcijah, ki so kakorkoli pomagali z delom v društvu, smo prejeli drobno pozornost, to so bili lični sadno-zelenjavni šopki, ki so odtehtali veliko več kot cvet, saj so bili izdelani z zlatimi rokami ge. Zmage Sebanec in pomočjo ge. Olge Lenič. Vrhunec občnega zbora je bila podelitev priznanja predsedniku društva g. Jožetu Sebancu za inovativno, nesebično in uspešno vodenje društva. V imenu vseh članov društva sta jih izročila g. Ludvik Kastelic ter ga. Danica Topole, ki je nanizala nekaj kamenčkov iz bogatega mozaika njegovega dela. Saj vsa njegova dejanja sama povedo vse. Drobna pozornost je bila izkazana tudi ge. Zmagi Sebanec za požrtvovalno in kreativno delo v društvu. Tričlanska kandidacijska komisija iz zbranih predlogov vseh navzočih članov za predsednika ponovno predlaga g. Jožeta Sebanca, člane upravnega odbora, člane nadzornega sveta in za častno razsodišče. Vsi imenovani so bili soglasno potrjeni z dvigom rok in aplavzom članov društva. Pred mikrofon povabimo župana g. Ivana Jordana, ki nas pozdravi, se zahvali za povabilo in čestita staremu odboru za uspešno opravljeno delo. Tudi novemu odboru gredo čestitke z željo, da ostanejo v dobri kondiciji za prihajajoče delo. Prav tako čestita vsem dobitnikom priznanj za minulo delo, predvsem pa predsedniku društva za novo potrditev. Meni, da sta plodno sodelovala, kar v bodočnosti ne bo izključeno. Zahvali se tudi ge. Zmagi Sebanec za sodelovanje na občinski ravni. Pove tudi, da se občina sooča s finančnimi problemi, posebno pozornost terjajo nove investicije, saj težijo k racionalni obravnavi. Nova šola na Lavrici je v gradnji, njena otvoritev bo v septembru Pristopi tudi predsednica DU Škofljice ga. Olga Marguč, pozdravi navzoče in se zahvali za povabilo. Čestita našemu predsedniku za novoizvoljeni mandat ter ga sočasno povabi na njihov občni zbor, ki bo v mesecu marcu. Čestita tudi vsem ostalim nagrajencem, hkrati pa je navdušena nad našim delom in druženjem. Pove, da njihovo društvo šteje preko 600 članov in da takšnega načina občnega zbora pri njih ni mogoče izvesti. Uradni del občnega zbora je bil s tem zaključen. V družabnem delu organizatorke ge. Olge Lenič smo bili deležni okusne večerje in plesa ob glasbi Franceta Peternela. Doživeli smo še zadnje presenečenje tega večera, saj so ob zvokih fanfar in zatemnitvi prostora pripeljali torto z ognjemetom v zahvalo štiriletnemu složnemu in prijateljskemu delovanju v društvu. Upokojenci smo izletniške duše, saj je bila ta sladica okrašena prav v tem stilu. Slavnostno sta jo zarezala naš predsednik društva in organizatorka družabnih srečanj ga. Olga Lenič. Vzdušje je bilo na višku, prevladovala sta veselje in pozitivna energija, ki je nam nikoli ne zmanjka. Besedilo: Danica Topole Foto: Zmaga Sebanec 22

23 IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV Zmote o zdravi prehrani V marcu smo se udeležili delavnice, ki jo je v sodelovanju s Slovenskim ženskim društvom za mir v svetu pripravil Aleš Homovec, neodvisni svetovalec pri Zavodu za promocijo zdravja. Prisluhnili smo poučnemu predavanju o trditvah in ovrženih zmotah prehrane in izbire živil. Pridobili smo si praktične nasvete, na kaj moramo biti pozorni pri izbiri živil, ko se oskrbujemo v trgovinah. Danes je prehrana vir zdravja. Predavatelj nas je nagovoril, koliko smo stari. Sprva nismo vedeli, kaj ima v mislih. In še, če morda vemo, v kakšnem stanju je naše ožilje? Odgovor na vprašanje nam ponuja meritev elastičnosti ožilja. Preventivno izvemo, kakšna je nevarnost strdkov, in tako celo preprečimo morebitni srčno-žilni zastoj. Meritev se izvaja na medicinsko priznani napravi, arteriografu. Merljive rezultate lahko pokažete svojemu osebnemu zdravniku, ki razume medicinske izraze. Po zaključenem predavanju smo tudi udeleženci imeli možnost opraviti meritev. Za vse, ki vam je pomembno zdravje, priporočamo, da si pridobite rezultate in ob ustreznem ukrepanju celo preprečite nastanek težav. Ker ožilja ne čutimo, je pomembno, da izvemo, v kakšni kondiciji je, in preprečimo, da ne pride do zdravstvenih težav, ko je že prepozno. Besedilo: Sonja Grčar, Slovensko žensko društvo za mir v svetu Foto: arhiv društva S predavanja o zdravi prehrani Turistično društvo Škofljica v znamenju 20. pohoda po Svarunovi poti Turistično društvo Škofljica tudi letos vabi na tradicionalni pohod po Svarunovi poti na dan državnosti, 25. junija. Letošnjega pohoda se bo udeležil pomemben gost iz starih časov, ki ga nikar ne zamudite. Najprej bomo omenili tiste, ki že toliko let skrbijo, da Pohod po Svarunovi poti nepretrgoma poteka že toliko let. Prvi so tisti, ki so pot trasirali in si jo zamislili, to so bili prvi člani Turističnega društva Škofljica z ga. Lidijo Kotar kot predsednico. Naslednja predsednica društva je bila Bernardka Hosta, za njo Jože Dolšina in sedaj Tončka Pal. Vedno so sodelovali krajani z Drenika, Smrjen, Gradišča, Vrha, Želimelj in Pijave Gorice, zadnja leta tudi iz Zaloga, prav leta 2015 pa se je pridružilo še Zgornje Blato. Prva leta je pohodnike na Dreniku gostila Ana Bolha s krofi, zadnja leta se zelo izkažejo člani Društva upokojencev, v Smrjenah sta jih vrsto let pričakala s»ta domačim«in pisanimi piškoti Ivan in Marija Novak, na Gradišču že vsa leta dišečo kavico postreže družina Grm, v Želimljah pa pohodnike sprejme Marija Apovnik in njene prijateljice. Naš podmladek, Urška in Nika Pirc, vas na Pijavi Gorici pričakata s krofi. Že nekaj let pa pohodniki doživijo predstavitev Janeza Nepomuka Primica v Zalogu v originalnih oblekah, na Dreniku lahko občudujejo starodobnike, na Smrjenah vržejo kovanec v vodnjak za izpolnitev skrite želje, na Gradišču jim oko seže do Polževske planote, na najvišji točki občine na Vrhu lahko stopite v cerkev sv. Petra in prisluhnete razlagi. V Želimljah si lahko ogledate podružnično osnovno šolo, še iz časov Frana Saleškega Finžgarja. Na cilju pa vas pričaka še replika najstarejšega kolesa na svetu. Letos se je napovedal na Pohodu po Svarunovi poti zelo pomemben gost iz starih časov, zato ne zamudite in se prepričajte. Start Svarunove poti je bil najprej pred občinsko stavbo, nato izpod Robežnikovega kozolca, sedaj pa že nekaj let izpod Ruskovega kozolca. Običajno je bil zaključek poti na Škofljici, nekajkrat pa tudi v Želimljah. Vabimo pohodnike, da pošljejo kakšno fotografijo s svojega pohoda na naslov društva, Šmarska c. 3, ali na e-pošto: td.skofljica@gmail.com. Pripravili bomo različne nagrade, za najstarejšo, za nenavaden motiv Napišite nam, kaj ste lepega doživeli na pohodu, kaj vam je najbolj ostalo v spominu, lahko tudi pokličete na telefon (Tončka), tudi to se bo obrestovalo. Besedilo: Tončka Pal 23

24 IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV Novice Društva tarok Škofljica V marcu in aprilu se bomo udeležili kar nekaj turnirjev na republiški ravni, in sicer za Pokalno tekmovanje in Gorenjske lige. Naše društvo pa bo organiziralo svoj posebni turnir 14. aprila 2016 ob v Pivnici Union v Ljubljani na Celovški cesti. Poleg tega pa bomo v društvu za zaključek ''zimske sezone'' v aprilu in maju priredili medsebojno turnirsko tekmovanje za najboljšega društvenega igralca taroka. Med poletnimi počitnicami se bomo še vedno srečevali, vendar verjetno manj številčno zaradi dopustov. Četrtek pa ostaja naš dan v tednu za srečanje in igranje taroka. V iztekajoči sezoni 2015/16 se nas je nabralo od začetnih 8 rednih članov že kar 24 članov, poleg tega pa se napovedujejo še novi člani in člani iz drugih društev, ki bi radi prestopili k nam. Vsekakor je viharjenje možganov ob tarok igri zaželeno in dobrodošlo vsakomur. Razlaga nekaterih izrazov pri taroku TRULA taroki škis, mond XXI in pagat I, vsak šteje po pet točk TALON ostanek šestih kart po deljenju kart, za katere zamenjavo se licitira ZALAGANJE kolikor kart vzameš iz talona, toliko jih odložiš v svoje vzetke PRIHAJATI VEN prvi izigraš karto RUFATI, KLICATI določanje barve kralja (adut), igralec, ki ima tega kralja, je tvoj soigralec pri igri v štiri ŠMIRANJE nalaganje vrednih kart (figure, trula) soigralcu PLATELC prazna karta v barvi ULTIMO kralj ultimo ali pagat ultimo obveza, da boš z njim pobral zadnji vzetek v igri MONDFANG škis je ujel monda (XXI), odbitek 21 točk za igralca, ki je izgubil monda ŠKRT BARVE nimaš nobene karte v določeni barvi KLOP je igra, kjer si želimo odložiti čim več kart-vzetkov; zmaga tisti, ki je pobral najmanj vzetkov POLN V KLOPU ko zbereš 35 točk in več v igri klop, piše se odbitek 70 točk Besedilo: Drago Gaspari, predsednik Društva tarok Škofljica Letni zbor Turističnega društva Lavrica Društva nas povezujejo k medsebojnemu sodelovanju, sožitju, da ne živimo samo zase, temveč tudi drug z drugim, da smo s svojim življenjem in delom odgovorni še za druge in za okolje, v katerem živimo. Med dejavna društva v naši občini, ki nam vsem pomagajo k sožitju, je tudi Turistično društvo Lavrica, ki je 9. marca v domu krajanov na Lavrici imelo že 17. letni zbor. Ob prisotnosti več kot polovice aktivnih članov smo z zborom začeli po dnevnem redu, kot ga je predložila predsednica Slavka Kregar, ki je s pozdravnim nagovorom otvorila delo zbora ter povabila MePZ Češnje, ki so nam, kot vedno, s pesmimi Jakoba Aljaža slavospev Triglavu in Slovenska zemlja ter narodno pesmijo Polju v priredbi Vasilija Mirka polepšali naše srečanje. V nadaljevanju je predsednica Slavka Kregar naštela projekte ohranjanja naše vsestranske dediščine in prenosa ljudskih izročil, ki so jih uspešno izvedli člani in članice posameznih (štirih) sekcij. Turistično društvo Lavrica se je lani prijavilo na 52 občinskih programskih razpisov, od katerih jih je občina financirala 46. Sredstva so bila za več kot 1000 evrov nižja, kot v letu Kljub temu smo izvedli vse (52) načrtovane projekte (leta 2013 smo jih izvedli 46, predlani pa 62). Društvo zaradi zagnanosti članov z veliko prostovoljskega dela ter volje kljub temu uspeva ohranjati visoko raven dejavnosti v ohranjanju slovenskih pesmi in naših običajev, v prizadevanju za zdrav način življenja, v sodelovanju na občinskih in krajevnih prireditvah ter razveseljevanju obiskovalcev prireditev. Predsednica je posebej pohvalila delo mladine in otrok v društvu. Ob koncu poročanja se je zahvalila vodjem sekcij za vložen trud in prosti čas, še zlasti Janiju Kupljeniku, ki že 16 let vztrajno 'drži skupaj' mešani pevski zbor Češnje. Blagajničarka društva je člane seznanila s poslovanjem blagajne tako na TRR kot same gotovinske blagajne, ki smo jo v letu 2016 morali zapreti (preveliki stroški opreme). Društvo bo odslej poslovalo le preko bančnega računa. Nadzorni odbor je pregledal dokumentacijo društva ter ugotovil, da ima društvo 60 aktivnih članov. Pri delovanju društva ni zasledil odstopanj poslovanja tako pri blagajniškem poslovanju kot pri drugih dejavnostih. Naslednji poročevalec je bil predsednik sekcije MePZ Češnje, v katerem je sedaj 13 pevcev in 16 pevk, ki jih vodi dirigent-skladatelj David Veber. Zahvalil se je orlovskim gasilcem, ki jim omogočajo tedenske vaje v njihovem domu na Orlah. Nastopali so na občinski proslavi, v Predgradu ter ob predstavitvi knjige Domoznanske sekcije na Lavrici. Tradicionalno pa je tudi njihovo nastopanje pri bogoslužju na Rudniku na praznik treh kraljev 6. januarja. Izpostavil je tudi gostovanje zbora v Belgiji (Bruslju) ter pri slovenski skupnosti v rudarskem mestu Eisden. Ob tem ne gre pozabiti na sodelovanje s slovenskim pastoralnim centrom v Bruslju, katerega voditelj dr. Zvone Štrubelj je MePZ Češnje povabil v Belgijo ter uredil vse potrebno za nemoten potek gostovanja. Predsednik sekcije Jani Kupljenik se je zahvalil predsednici društva Slavki Kregar ter županu Ivanu Jordanu, ki sta jih ves čas gostovanja spremljala in spodbujala. Predsednica aktiva podeželskih žena v okviru TD Lavrica (deluje na občinski ravni, saj so članice pretežno iz drugih krajev in vasi na Škofljici) je njihove dejavnosti ohranjanja kulturne in etnološke dediščine predstavila s slikovnim 24

25 IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV Predsednica Slavka Kregar je uvodoma predstavila dnevni red. gradivom o ročnih delih: pletenje, kvačkanje, vezenje, klekljanje, polstenje copat in izdelovanje pirhov, ter tudi o kulinaričnih dobrotah. Ob tem se članice tudi izobražujejo in obiskujejo kraje po Sloveniji (lani Goriška Brda), kjer pridobivajo potrebne izkušnje za še boljše delo. Njihovi kulinarični izdelki so dobrodošli na mizah za pogostitev ob občinskih prireditvah. Živahne dejavnosti naših mladih članic in članov pa sta nam predstavili namestnici odsotne predsednice sekcije mladih Veronike Kupljenik Indihar (na porodniškem dopustu) Manca Kupljenik za otroški pevski zbor Čebel'ce in Nina Mlakar za dramsko skupino Ivana Ogrina. Krajani in občani so se lani udeležili kar nekaj njihovih prireditev in jih vedno pozdravili z navdušenim ploskanjem. Za letošnje leto bodo posamezne sekcije, katerih predsedniki so že med svojim poročanjem o minulem delu napovedali okvirne projekte, le-te posredovali blagajničarki v pisni in elektronski obliki, da jih bo skupaj s predsednikom društva uredila in posredovala občini kot podlago za pridobitev (čeprav skromnih, pa vendar) nepogrešljivih sredstev za izvedbo posameznega projekta v tekočem letu. Dosedanja predsednica Slavka Kregar, ki je članica občinskega sveta in njegovih organov ter je z delom v TD v nasprotju interesov, pa tudi zaradi novosti v blagajniškem poslovanju (na novo bi se morala učiti), je prosila za razrešitev. Člani in članice so soglasno razumeli njeno željo, se ji zahvalili za njeno neutrudno prostovoljsko delo v okviru društva ter jo razrešili. Soglasno smo izvolili novega predsednika Mitjo Levstka, ki bo svojo funkcijo opravljal do izteka tega mandata (do volitev v naslednjem letu). Potrdili smo obstoječo že nekaj let veljavno višino članarine 10 evrov za člana oz. 10 evrov za družino, mladinci pa je ne plačujejo. Slavka Kregar je v zahvalo za dolgoletno uspešno sodelovanje najožje sodelavce upravnega odbora nagradila s knjižnim darilom ter vse udeležence zbora povabila k bogato obloženi mizi, ki so jo pripravile članice aktiva podeželskih žena. Ob kulinaričnih dobrotah in vinu nas je spremljal nepogrešljivi harmonikar Blaž Kokelj. Sodobni način življenja nas vedno bolj odtujuje, zato so taka druženja (poleg ohranjanja naše vsestranske dediščine, njenega prenosa na mladi rod) nujni sestavni del našega življenja, ki nas krepi v naši povezanosti in človečnosti. Od občine pa pričakujemo, da bo imela še več posluha za potrebe ohranjanja in vzgoje takih društev, ki delujejo na prostovoljski podlagi. Besedilo: Stanko Klemenčič Saražin Foto: Franc Kregar Letni zbor članov KO ZB NOB Škofljica V polni kulturni dvorani občine Škofljica so se kot vsako leto v tem času, 11. marca 2015, zbrali člani KO ZB NOB Škofljica in prejeli poročila o delu v preteklem letu ter potrdili načrt delovanja v letu Letnemu zboru so prisostvovali tudi povabljeni gostje: predsednik območnega združenja ZZB NOB, Ljubljana Vič-Rudnik, Stane Dovgan; predsednik KO ZB Barje Stane Zadnikar; predsednica Društva upokojencev Škofljica Olga Marguč; v imenu občine Škofljica direktor občinske uprave Marko Podvršnik. Prvič sta v imenu Mladega foruma na letnem zboru prisostvovala tudi njihova predstavnika, Andrej Kerin in Robert Kojc. Zbor je potekal po že ustaljenem dnevnem redu. Prisotnim je v imenu upravnega odbora in posameznih komisij o delu v preteklem letu poročal predsednik Jože Rojc in ugotovil, da so planirane aktivnosti ne glede na omejena finančna sredstva v celoti realizirane. Med drugim je omenil: dobro organizacijo proslave na Brezju, udeležbo velikega števila naših članov na proslavi priključitve Primorske v Tolminu, spominsko svečanost ob spomeniku padlim na Škofljici, organizacijo novoletnega praznovanja v gostilni Pri Strahu. Sodelovali smo na svečanosti v Bohinju in se poklonili spominu žrtvam v Kozlerjevi gošči. Pohvalil je dobro sodelovanje z Občino Škofljica, Osnovno šolo Škofljica, Gasilskim društvom Pijava Gorica in gostilno Čot, ki so nam pri organizaciji proslav in spominskih svečanosti vedno pripravljeni pomagati. Pavla Rojc je poročala v imenu odbora za socialno pomoč in skrbstvo. Potrebe po finančnih sredstvih rastejo in le veliki prizadevnosti in osebnemu zalaganju članic gre zahvala, da se obiski starejših in bolnih, priložnostna izdelava prazničnih 25

26 IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV čestitk ter obdarovanja ob jubilejih še vedno ohranjajo na enaki ravni. Iz finančnega poročila, ki ga je za leto 2015 podala Zdenka Križ, je razvidno, da nam le lastna sredstva komaj zadoščajo za izvajanje sprejetih nalog, saj s članarino in dotacijami ter zelo varčnim ravnanjem uspevamo pokrivati vse stroške. Plan dela v letu 2016 ostaja v običajnih okvirih. Nekaj negotovosti nam prinaša nova davčna zakonodaja, o kateri je v razpravi izrečeno kar precej upravičeno ostrih pripomb, saj nam in drugim društvom, katerih delovanje temelji predvsem na prostovoljnem delu in osebnem prizadevanju posameznikov v korist skupnosti, veže roke in pleni že tako pičlo odmerjena sredstva. Jasno je, da bo takšna kratkovidno usmerjena politika botrovala ukinitvi prenekatere kulturno umetniške, športne, socialne in tudi politične dejavnosti, za katero tudi doslej vladajočim ni bilo dosti mar. Članstvo ZB NOV je vedno budno spremljalo dogajanje v družbi in opozarjalo na nepravilnosti in krivice, pa tudi priznavalo dobre rešitve. Svoja mnenja je vedno izražalo jasno in z dobrimi argumenti zagovarjalo svoja stališča. Tudi ob tej priliki so v razpravi pohvalno naštete dobre pridobitve, kot so nova lekarna, dom upokojencev, izgradnja varovanih stanovanj in izgradnja šole na Lavrici, saj so to teme, o katerih smo zaman razpravljali vrsto let, ne da bi se kaj uresničilo. Nedvomno je za premik od besed k dejanjem zaslužen sedanji župan, Ivan Jordan, ki s svojimi sodelavci, nemajhnim težavam navkljub, vztraja pri razvoju občine. Na občino in širšo skupnost so vedno letele tudi kritike in tudi tokrat nismo spregledali odločitev, s katerimi se ne moremo strinjati. Predvsem se to nanaša na nameravano širitev Dolenjske ceste v štiripasovnico. Menimo, da je edina prava rešitev prometnih problemov dokončna umestitev obvoznice, ki bi razbremenila dnevne migracijske tokove skozi naselja. Prizadeta je aktivna populacija, od katere je odvisen priliv sredstev v državno blagajno. Problem zdravstvene oskrbe v občini ostaja in se s povečanjem števila prebivalcev, ki se je v desetih letih več kot podvojilo, le še poglablja, kot nam je povedal direktor občinske uprave Marko Podvršnik. Togost in neživljenjski pristop k reševanju zahteve po dodeljevanju dodatne koncesije odslikava odnos do občin in zdravstva nasploh. Zaradi starostne strukture našega članstva smo na to vprašanje še posebno občutljivi. Tudi zahtevani dvig pokojnin, o katerem se te dni ponovno na veliko razpravlja, je pridobljena in dogovorjena pravica, o kateri se ne moremo vedno znova pogajati. Dejstvo pa je, da bi se upokojencem ob splošni rasti življenjskih stroškov to povišanje komaj kaj poznalo. Več razpravljavcev se je dotaknilo vsebine šolskih učbenikov, v katerih se o pomembnih dogodkih iz zgodovine NOV oz. o vrednotah, ki so veljale v partizanskih enotah, mlade generacije ne poučuje več. Po zaključku dnevnega reda je sledilo tradicionalno druženje in pogovor o različnih splošnih in osebnih temah. Besedilo in foto: Vera Banić Vukadin, KO ZB NOV Lisiški grad Na hribčku za vasjo Lisiški grad stoletja že stoji, nekoč z rožami krasan in sadjem ves obdan v lepoti je slovel. Že Valvasor v Slavi pisal je, da na kranjskem med najlepšimi je bil in takole govoril:»zbogom Lisičje, Lisičje o dražestni dom, ostani ti mesto kjer si. Nam tukaj prijetno je biti v dvoru razkošnem nadvse, v palači prijaznega kralja. Božica sadja vsevprek ponuja ti svoje darove, Flora, boginja vrtov zasiplje te s kitami cvetja.«kot nam slike stare kažejo, h grajski kapeli Rafaelovi iz Šmarske cele fare procesije dolge so vile se. Ponoči, ko jasno je nebo, tu še lepše vidijo se zvezde in skupaj z astronomi vesolje širno opazujemo. Zdaj že množice ljudi obnovljen grad hočejo videti in navdušene gledalce na grajski marof vabijo vse. Častni gostje Janez Skubic 26

27 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE Velikonočne ustvarjalne delavnice Na osnovni šoli Škofljica so tudi letos potekale velikonočne ustvarjalne delavnice, ki jih je spremljal kratek kulturni program. Tradicionalno so delavnice potekale na dan pred cvetno nedeljo, zato je bilo največ zanimanja za izdelovanje cvetnonedeljskih butar in drugih aranžmajev iz spomladanskega zelenja, v katera niso pozabili vključiti niti posušenih bilk lanu s semenskimi glavicami, ki so okrasju dale lokalni pečat. Delavnic, ki so jih pripravila številna društva (Društvo ravnovesje, TD Lavrica, Likovno društvo 2002, Čebelarsko društvo, DU Škofljica), OŠ Škofljica in Občina Škofljica, so se udeležili tako otroci, njihovi starši kot tudi drugi obiskovalci. Na posameznih ustvarjalnih točkah smo se lahko preizkusili v ročnih spretnostih in izdelali sveče iz čebeljega voska, pisane košarice iz papirja, okrasne ovčke iz papirnatih podlog za kozarce, papirna držala za prtičke, barvali okrasna jajčka in še kaj. Druženje različnih generacij in obujanje tradicije v prijetnem in ustvarjalnem vzdušju je tudi tokrat obrodilo prekrasne izdelke, s katerimi smo si popestrili domove in pričarali pomladno in praznično vzdušje. Besedilo in foto: Petra Rot Kumelj Ustvarjalni utrinek Od 9. stoletja dalje po vsej Evropi kristjani v nedeljo pred veliko nočjo, tj. cvetno nedeljo, blagoslavljajo v šope ali butare povezano pomladansko zelenje ali oljčne veje v spomin na palmove veje, ki so jih v Jeruzalemu lomili in postlali pred prihajajočim Kristusom na oslu. Praznik je verjetno povezan z zelo starim običajem, ko so ljudje zbirali»sveto«rastlinje, ki naj bi varovalo pred strelami, ujmami, pospeševalo rast, plodnost in odganjalo zle sile ter bolezen. Vir: Wikipedija Glasbena pravljica v OŠ Škofljica V tednu pred velikonočnimi prazniki se je avla OŠ Škofljica prelevila v pravi glasbeni studio. Učenci in učenke Glasbene šole Grosuplje so pod mentorstvom Ule Ulaga odigrali Bitenčevo pravljico»o bobenčku in palčkah«, v kateri glavni junaki zaradi nezadovoljstva pobegnejo prodajalki Lenki iz trgovine Pri zlati trobenti. Mladi glasbeniki v predstavi jih je nastopilo več kot 40, za pripravo pa so imeli le dober teden dni časa so prek raznovrstnih točk in inštrumentov predstavili različne pripetljaje, ki so doleteli pobegle junake. Predstava je bila izvedena ob 200-letnici javnega glasbenega šolstva v Sloveniji, že dva dni po nastopu pa je učence in učenke čakalo še snemanje glasbene pravljice. Besedilo : Barbara Boh Foto: Roman Košnik V vlogi prodajalke Lenke je nastopila Manca Boh. 27

28 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE Kaj slišim projekt spoznavanje samega sebe Otroci skupine Krtki v vrtcu Škratec v Lanovem smo preko projekta TAKŠEN SEM spoznavali samega sebe in svoja čutila. Preko sluha smo spoznavali glasbo. Glasba že od nekdaj slovi kot zdravilo in ima terapevtski pomen in je primerna za reševanje Otroci v vrtcu Škratec v Lanovem so spoznavali svoja čutila. logopedskih težav. Pozitivno vpliva na umske in telesne sposobnosti, uči otroka glasnosti in tišine, uči ga ritma, smeri zvoka, melodije S poslušanjem, izvajanjem in ustvarjanjem glasbe sva vplivali na otrokov čustveni, socialni, spoznavni in gibalni razvoj. Omogočili sva jim stik z živo glasbo, igranje vzgojiteljic na instrumente in pa poslušanje preko avdiosredstev s posnetki otrokom primernih skladb. Naučili sva otroke poslušati glasbo, kajti dandanes smo vsi, ne samo otroci, izpostavljeni hrupu. Učenje z igro je najprimernejši način v predšolskem obdobju. Ponudili sva jim male ritmične instrumente, na katerih so otroci preizkušali njihove zvoke, na koncu pa smo instrumente še poimenovali. Otroci so ob igranju razvijali občutljivost za zvočne barve in njihove kombinacije, sposobnost skupinskega muziciranja in psihomotoriko. Ob igranju so se zabavali in urili melodični in ritmični posluh ter glasbeno pomnjenje. Glasba je dobra za otroke, ker krepi in pomaga sprostiti ustvarjalno energijo. Besedilo: Stanka Mehle in Sonja Erjavec, vzgojiteljici skupine Krtki Foto: Stanka Mehle Likovni tabor Med 11. in 13. marcem 2016 je na šoli potekal likovni tabor pod vodstvom mentorice Lucije Rupret in njene pomočnice Lili Ane Jaklič. Likovni tabor se je začel v petek, , ob 15. uri. Ta dan je nekaj učencev, s pomočjo študentke likovne pedagogike Damjane Urbar, začelo izdelovati Mozaik iz odpadnih plastičnih zamaškov. osrednjo likovno delavnico, mozaik iz odpadnih plastičnih zamaškov. Preostali smo začeli slikati z akvarelnimi barvami. Po nekaj urah ustvarjanja smo si privoščili tudi malico. Ob 19. uri smo odšli domov. Naslednji dan smo se v šoli zbrali ob 9. uri zjutraj. To dopoldne smo ustvarili veliko različnih izdelkov, nekateri so še vedno slikali z akvarelnimi barvami, vsi smo sodelovali pri ustvarjanju mozaika. Dve učenki sta poslikali stole z živalskimi vzorci. Okoli druge ure smo se odpravili na kosilo v picerijo Arkada, nato smo začeli ustvarjati matrice iz pene. Po popoldanski malici smo začeli šivati obeske za ključe, različne okraske, blazine in druge stvari iz filca. Po večerji, ki smo si jo privoščili v učilnici za gospodinjstvo, smo si pripravili ležišča za spanje ter si ogledali film, se igrali družabne igre ali pa se preprosto pogovarjali. V nedeljo smo po zajtrku pospravili učilnice, v katerih smo prespali, ter nadaljevali s svojim delom. Nekateri so še izdelovali izdelke iz filca, drugi so dokončevali mozaik, spet drugi pa so začeli ustvarjati jajčka iz volne ali ptičje hišice za sporočilca, iz papirja. Nazadnje smo uredili še razstavo v šolski avli. Med likovnim taborom smo se imeli lepo, ustvarili smo veliko lepih izdelkov. Upam, da bo takih»dogodivščin«v prihodnjih letih še veliko. Besedilo: Eva Tusič, OŠ Škofljica, 9.c Foto: Lucija Rupret 28

29 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE Vzgoja Voda naj bo vedno na mizi ali: navajanje na odvisnost Prehrambna industrija nas preplavlja z nepregledno ponudbo sadnih sokov, čajev in ostalih pijač, ki jih menda potrebujemo za potešitev žeje in dobro počutje. Stranski učinki tega pojava so ogromne količine umetnih sladil in dodatkov, gore plastike in folij, čezmerna telesna teža prebivalstva itd. Danes se človek že kot otrok se navadi na to, da pije vedno nekaj sladkega. Dojenju sledi steklenička z dudo, ki jih zadnje čase prodajajo tudi za vse večje otroke. Vsa živila imajo dolg rok trajanja in niso zahtevna glede priprave. Odpovedovanja in zmernosti ni več. Že od otroštva se navajamo na odvisniško vedenje. Voda kot osnovna pijača Če so otroci žejni, jim preprosto ponudimo vodo. Naj bo vedno na mizi. Stekleničko z zamaškom, ki se po potrebi lahko tudi napolni, naj bi imela s seboj vsaka mati, ko je z otrokom na poti. Vodo si privoščimo tudi v restavraciji, samozavestno zahtevajmo vrč vode za celo družino. Kaj pa vitamini? Kakovostni in polnovredni sadni in zelenjavni sokovi so v redu, vendar jih ne pijmo za žejo. Veliko otrok se mora ponovno naučiti jesti sadje in zelenjavo: jabolka, hruške, breskve, korenje itd., namesto da pijejo sadne sokove. S sadjem in zelenjavo zaužijejo naravne vitamine in dragocene balastne snovi, sveže in brez sredstev za konzerviranje. Najboljša je biološko pridelana hrana. Voda povečuje sposobnosti za učenje in spomin! Telo, predvsem pa možgani, potrebujejo za svojo učinkovitost čisto vodo in zadosti gibanja. Ob uživanju umetnih napitkov in hrane lahko zaradi prekomerne vsebnosti sladkorja in umetnih ojačevalcev okusa razvijemo različne bolezni presnove. Vedno znova raziskujejo tovrstno povezanost, vendar so rezultati zaradi večjega vpliva oglasnih sporočil neopazni. Zdrava in polnovredna prehrana in ne nadomestki Kako se lahko branimo pred duhom časa? Ponudite svojim otrokom vedno samo zdravo in polnovredno prehrano in ne nadomestkov. Če jih na to navajamo že od majhnega, ostanejo njihovi receptorji za okus popolni. Marsikdaj se lahko branimo pred duhom časa in družbenimi pritiski Maria Neuberger-Schmidt je študirala romanistiko v kombinaciji s psihologijo in etnologijo. Diplomirala je iz socialnega svetovanja, se izobraževala v psihoterapiji, svetovanju za otroke, mladostnike in njihove starše. Piše kolumne, ustanovila pa je tudi izobraževalno ustanovo za starše, v okviru katere je izvedla številne seminarje, pri čemer jo podpira tudi avstrijsko ministrstvo za družino. V zadnjih letih izobražuje na področju psihologije in pedagogike. Z njenim privoljenjem objavljamo njene zanimive in poučne prispevke s področja starševstva in vzgoje iz knjige Vzgoja ni in je otroška igra (Erziehung ist (k)ein Kinderspiel), ki jih je prevedla Julijana C. Grum. tako, da gojimo kulturo priprave hrane in prehranjevanja v krogu svoje družine. Nimate časa? Za televizijo, računalniške in video igrice ga pa imate? Uživanje v zmernosti Pravo uživanje ima veliko skupnega s spoštovanjem in hvaležnostjo. Kdor goji ti vrlini, bo prav gotovo našel pravo mero, ne da bi takoj postal militanten»apostol narave«. Vaši otroci in okolje vam bodo hvaležni, če boste sami dajali dober zgled. Besedilo: Maria Neuberger-Schmidt Prevod: Julijana C. Grum Rezultati 45. tekmovanja mladih glasbenikov Republike Slovenije Po odličnih rezultatih na regijskem tekmovanju so se na 45. tekmovanje mladih glasbenikov Republike Slovenije uvrstili naši učenci kljunaste flavte, saksofona, klarineta in petja. S ponosom objavljamo rezultate: Kljunasta flavta (mentorica Suzana Paternost Žužek, klavir Kristina Arnič) MANCA ŽGAJNAR HOTIČ (zlata plaketa in 96,33 točk v 1. b kategoriji) ZALA KRAMAR (srebrna plaketa in 93,00 točk v 1. b kategoriji) Saksofon (mentor Andrej Tomažin, klavir Lovorka Nemeš Dular) MAKSIM GAL ŠEHIČ (zlata plaketa in 99,00 točk ter 2. nagrada v 1. a kategoriji) MARTIN SAMEC (zlata plaketa in 95,00 točk v 1. c kategoriji) JURIJ SMREČNIK (srebrna plaketa in 93,33 točk v 1. c kategoriji) Klarinet (mentor Samo Perko, klavir Evelin Legović) URBAN ŠIFRAR (bronasta plaketa in 89,67 točk v 1. c kategoriji) ZALA KATARINČIČ (bronasta plaketa in 88,33 točk v 1. c kategoriji) Petje (mentorica Irena Vidic, klavir Eva Sotelšek) ELIZABETA KOŠIR (srebrna plaketa in 92,33 točk v 1. b kategoriji) Vsem učencem, učiteljem in staršem iskreno čestitamo! Besedilo: Glasbena šola Grosuplje 29

30 NARAVNA IN KULTURNA DEDIŠČINA Ali je freska res freska? Za stenske poslikave se v splošni rabi običajno pojavlja izraz freska, s katerim želimo povedati, da gre za slikarsko upodobitev na steni ali stropu, vendar pa je uporaba besede freska mnogokrat neustrezna. Izraza»stenska poslikava«in»freska«smo v pogovorni rabi izenačili, v resnici pa je med njima velika pomenska razlika. Medtem ko želimo s»stensko poslikavo«povedati, da gre za slikarsko upodobitev na stenski površini, je»freska«beseda, ki pove, v kateri tehniki je bila stenska podoba izdelana. Po osnovni definiciji freska pomeni slikanje na svež omet. Izvor besede je italijanski (a fresco) in v prevodu pomeni»na sveže«, njej nasprotna je suha ali seko tehnika (a secco), pri kateri gre za slikanje na suh omet. Poleg omenjenih dveh tehnik pa poznamo še apneno ter oljno tehniko, tempero in kombinirane tehnike. Ko slikar izdeluje fresko, natre pigmente (barvni prah) z vezivom in jih nanese na podlago (omet), ki je na nosilcu (stena, zid). Naloga veziva je, da med sabo poveže delce pigmenta in tako omogoči nanos na podlago. Vezivo je anorgansko (apno, ki je različno gosto mešano z vodo) ali organsko, le-to pa je lahko živalskega (jajce, kazein, klej) ali rastlinskega izvora (škrob, sladkor, česen, gumiarabikum ). Ker se apno in materiali hitro sušijo, tehnika zahteva hitro delo in razdelitev na dnevnice. Dnevnica ali giornata pomeni nanos svežega ometa v takem obsegu, kot ga je slikar zmožen poslikati v enem dnevu oz. v času, ko je omet še svež in lahko nase veže barve. Pri seko tehniki je postopek izdelave nekoliko drugačen, saj tu slikar nanaša barve na suh omet. Ker tu apno ni uporabljeno kot vezivo, je treba pigmente zmešati z drugimi materiali, kot so različna olja, jajce, mleko, kazein, škrob, voski, smole. Zaradi drugačnih snovi in ker je barvna plast na ometu, namesto da bi bila vezana z njim, so pri suhi tehniki barve gostejše in barvni spekter širši. Suha tehnika je torej tehnika, kjer je barvna plast ločena od ometa in zato tudi manj obstojna, saj je le»položena«na podlago in ni fizično vezana nanjo. Barva se lahko lušči in odpada, s tem pa se seveda uničuje celotna poslikava. Pri vseh tehnikah stenskega slikarstva si mojster najprej izdela pripravljalne risbe, ki so mu v pomoč. Omogočajo mu vpogled v kompozicijo in njen učinek v prostoru, razdelitev dela po posameznih odsekih, pomagajo pa mu tudi predvideti popravke, kar je še posebej pomembno pri freski, ki naknadnega popravljanja ne omogoča. Pri pripravljalnih risbah ločujemo predrisbo in podrisbo. Predrisbe so vse skice, ki so nastale pred samim delom na steni oz. ometu, podrisba pa je risba na ometu pod končno barvno plastjo. Slikarji se lahko poslužujejo tudi kartona. Gre za nekoliko debelejši papir s kompozicijo v naravni velikosti, ki jo avtor postopoma prenese na steno z različnimi metodami. Ena takšnih metod je kvadriranje, ko se prenos skice naredi s pomočjo mreže (sistem kvadratov, s katerim se razdeli kompozicija in se v povečanem merilu prenese na steno), druga metoda je pavza ali spolvero. Pri tej metodi se karton po glavnih črtah preluknja, potem se položi na steno in nato slikar po preluknjanih linijah tapka s prahom (npr. z zdrobljenim ogljem); ko se karton umakne, se na ometu pozna pikčast obris kompozicije. Poslikavo lahko slikar naknadno dokonča z aplikacijami, kar pomeni, da ji doda reliefne nanose, pozlato, jo dodela z vtiski, vrezninami, slikarsko delo lahko obogati z dragimi kamni ali drugimi dodatki. Fresko tehnika omogoča izredno obstojnost, saj je odporna proti vodi, zrak in svetlobi. Tem lastnostim se torej lahko zahvalimo, da je pri nas ohranjeno tolikšno število srednjeveških in tudi kasnejših fresk. Besedilo in foto: Nataša Kovačič Detajl prizora s sv. Krištofom na Pijavi Gorici, kjer je zaradi odpadlega ometa vidna podrisba. 30

31 NARAVNA IN KULTURNA DEDIŠČINA Opekarstvo na Škofljici 4. del Potek izdelave in proizvodnje opeke Opekarna Škofljica je bila z letno proizvodnjo zidakov ena izmed manjših opekarn v ljubljanskem prostoru. Žganje opeke je potekalo kar se da naravno. Zidake so sušili pod kozolčki na prostem pred opekarno, deponirali pa pod odprto lopo. Potem so zakurili krožno peč. Okrog opekarne je bilo okoli kosov surove opeke, dovolj, da so peč nenehno kurili 4 mesece. Ko so žgano opeko vzeli iz peči, so jo zapeljali ven in zložili. Ljudje so prihajali z vozovi, kupovali zidake in jih sproti odvažali. Vemo, da je bila opekarna v Pevčevi dolini na Škofljici manjša opekarna, ki je izdelovala samo zidake, in da je v njej delalo od 25 do 40 delavcev. V tem delu prispevka o opekarstvu v Pevčevi dolini bomo predstavili, kako so revni prebivalci na obrobju Ljubljanskega barja iz opekarske gline izdelovali zidake. Namreč, naši predniki so izdelovali in žgali opeko kar sami na svojih domačijah, ker je bil to edini način, da pridejo do hiš in gospodarskih objektov, saj niso imeli dovolj denarja, da bi jih kupovali. Poraba opeke je bila zelo velika, saj so samo za gradnjo ene hiše rabili okrog kosov opeke. V tehnološkem razvoju Opekarne Škofljica razlikujemo tri stopnje: ročna izdelava opečnih izdelkov na kopah in v poljski peči, tovarniška polindustrijska proizvodnja ter industrijska proizvodnja. Ročna izdelava opeke na kopah in v poljski peči Nimamo podatkov, da bi v Pevčevi dolini na Škofljici nekoč izdelovali opeko na kopah in v poljski peči, vendar so zaloge gline in geomorfologija doline dopuščale obstoj ročne izdelave na tradicionalen način tudi v tem delu obrobja Ljubljanskega barja. Zato namenjamo uvodni del tega poglavja izdelavi opeke na kopah in v poljskih pečeh, ki so delovale na Slovenskem v 19. in v prvi polovici 20. stoletja. Delo na opekarniški kopi se je začelo takrat, ko je postalo vroče, to pa je bilo po navadi sredi meseca aprila ali na začetku maja. Delovni dan se je pričel ob štirih do šestih zjutraj in trajal skoraj brez prekinitve do teme. Izdelavo opeke je vodil izkušen oblikovalec ali modelar (kalupar), ki so mu pomagali trije ali več izkušenih delavcev za pripravo gline in drugih zahtevnejših opekarskih del. Najprej je bilo potrebno očistiti površje in prekopati izbrano parcelo z glino. Za ostala težaška dela pa so običajno poprijeli sorodniki in domačini. Pri lažjih delih so sodelovali tudi ženske in starejši otroci. Ko so pripravili teren za odlaganje opeke na zravnani in s peskom posipani zemlji, so začeli z izdelavo. Pri izdelavi opeke je sodelovalo do deset ljudi. Glavni je bil seveda modelar, nekateri so z nogami mešali blato, drugi odnašali opeko na sušenje, dva pa sta vozila surovo posušeno opeko z lesenima samokolnicama na mizo za obdelavo oz. izdelavo opeke. Oblikovane surove glinene zidake so zlagali na popeskan travnik, da se posušijo. Vmes jih je bilo potrebno tudi obračati. Ko so se zidaki na vetru in soncu posušili, so jih na lesenih samokolnicah odpeljali na kopo za žganje. Opeko so v kopi zložili tako, da je bilo med opekami dovolj prostora za kroženje zraka. Ko je bila kopa do konca naložena, so jo ob straneh zasipali z zemljo in zadelali z glino in ilovico. Nato so kopo podkurili z dračjem in slamo, kurili pa z debelim vejevjem in drobnim drevjem do temperature 1000 ºC. Če je bila kopa pravilno narejena, se je vsa opeka dobro razžarela in po dobrem tednu neprekinjenega kurjenja so dobili žgano opeko, ki jo je bilo treba samo še ohladiti. Hlajenje opeke je trajalo navadno teden dni, nakar je bila pripravljena za zidanje. Domače peči so nehale delovati v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Naj na koncu še povemo, da je bila doma izdelana opeka kvalitetna, saj je dokazano držala celo stoletje. Polindustrijska proizvodnja: parna»opekarna Aita Škofljica«Posamezne opekarniške objekte so gradili postopoma. Za povojno Slovensko odškodninsko družbo je bila najbolj sporna letnica izgradnje Opekarne Aita Angelo Škofljica. So bili opekarniški objekti zgrajeni leta 1913, 1918 ali celo 1924? Letnice namreč niso bile ustrezno podprte z dokumenti. Pravni upravičenec Jože Pevec je navajal, da so opekarniški objekti grajeni sukcesivno. Opekarniški dimnik naj bi bil zgrajen leta 1920, čeprav se ve, da je na dimniku bila vgrajena letnica Jože Pevec je bil prepričan, da ta letnica pomeni, da se je takrat začela ročna izdelava opeke v kopah oz. poljskih pečeh in ne v Hofmanovi krožni peči. Leta 1913 po njegovem torej še zdaleč niso bili zgrajeni vsi opekarniški objekti, temveč se je takrat opekarna šele začela postavljati. Pred tem pa se je izvajala v tem prostoru samo ročna izdelava v poljskih kopah oz. poljski peči. Posamezni opekarniški objekti so se gradili postopno in so bili zgrajeni pozneje v dvajsetih in celo tridesetih letih. Najpomembnejša tehnološka sprememba v Aitini tovarni je bila vsekakor uvedba Hofmanove krožne peči in prehod kurjenja iz drv na kakovosten premog. Druga stopnja tehnološkega razvoja Opekarne Škofljica se je odvijala med letoma 1913 in 1924 s postopno izgradnjo tovarne opeke oz. opekarne. Z izgradnjo opekarne se je marsikaj izboljšalo. Večina procesov Stransko lice Opekarne Škofljica po Antonu Reparju leta 1946: lastnica dokumenta Darinka Pevec por. Andlovic, Šempeter pri novi Gorici 31

32 NARAVNA IN KULTURNA DEDIŠČINA izdelave žgane opeke se je odvijala v tovarni in ne več na prostem. Glino so sicer še vedno kopali ročno, prevoz gline iz glinokopa v opekarno pa so opravljali z vagončki prekucniki. Krožna peč ni bila več kurjena z drvmi, temveč z zdrobljenim črnim premogom. Peči so gorele nenehno noč in dan, tako da je bila proizvodnja polindustrijska in je izgubila sezonski značaj. Zanimivo je, da so krožno peč na Škofljici kurili s črnim premogom iz bližnjega premogovnika Klen-Orle. Šlo je za najboljši črni premog s kurilno vrednostjo 5500 do 6500 kcal/kg, ki je mestoma prehajal v antracit. Premog so drobili v prah, ker je premog v prahu ali drobno zdrobljen imel najboljše kurilne lastnosti in sproščal največ toplote. Premog so dovažali v opekarno z vozovi, pozneje pa s traktorji in kamioni. Premogovnik Klen-Orle je bil edini delujoči rudnik karnijskega črnega premoga in antracita na obrobju barja, čeprav se je ta premog pojavljal v zgornjetriasnih plasteh (spodnji karnij) tudi drugod na obrobju Ljubljanskega barja. Rudnikov omenjenega premoga niso odpirali zaradi majhnih zalog, ker se je antracit pojavljal v črnem apnencu in apnenem laporovcu v majhnih lečah in tankih lečastih slojih, njegovo izkoriščanje pa so otežkočali še zapletena tektonska zgradba in neugodne hidrogeološke razmere. Lokalno so ga kopali domačini za lastno uporabo tudi na drugih lokacijah. V kotanji, ki jo obkrožajo prenovljena Pevčeva družinska hiša (levo zgoraj), trafopostaja (desno) in Pevčeva nova družinska hiša (že izven slike), je nekoč obratoval Pevčev glinokop. Industrijska proizvodnja: strojna»opekarna Comino Škofljica«Pevčevi glinokopi so ležali v neposredni bližini Opekarne Škofljica. V njih so kopali glino in jo vozili z železnimi vagončki prekucniki v lijak nad strojnico. Z glino napolnjene vagončke so vlekli navzgor po klančini do lijaka z vitlom, ki ga je poganjal elektromotor. Glina se je sipala v dodelivec (»bešiker«), ta pa jo je prenašal v grob nazobčan mlin. Od tu je grobo predelana glina padala na gladke valje za fino mletje in nato v spiralno prešo, ki je iztiskala prešanec. Na rezalnem stroju so prešanec razrezali v zidake velikosti 6,5 x 12 x 25 cm. Surovo opeko so odvažali na sušenje s posebej prirejenimi vozički, ki so imeli lesene police v štirih nadstropjih. Vitel je nato vlekel vagonček v kozolec za naravno zračno sušenje. Po sušenju je potovala opeka v krožno peč in od tod na deponijo za prevzem in prodajo. Tehnološka shema procesa izdelave opeke v Opekarni Pevec Josip Škofljica: lastnica sheme Darinka Pevec por. Andlovic, Šempeter pri novi Gorici Opekarna Škofljica je bila eden od prvih industrijskih obratov na Škofljici. Začetki industrializacije opekarn segajo v čas, ko je Aita nabavil in postavil v svoji opekarni Hofmanovo krožno peč, kuril s premogom in so stroji delovali na parni pogon, dokončno pa leta 1938, ko je Ciril Comino opekarno elektrificiral in je od tedaj stroje poganjal izmenični tok. Kurili so v začetnem delu krožne peči. Ogenj se je zaradi močnega vleka pomikal naprej v vodoravni smeri in ne navzgor, zadaj pa se je praznil. Vlek je bil tako močan, da ogenj ni šel v zrak, temveč vodoravno in pregreval opeko pred seboj. Sledilo je žganje opeke, zatem pa še ohlajanje. Ko se je krožna peč ohladila, so jo začeli prazniti. Hofmanova krožna peč je imela podzemeljske kanale za odvajanje dima iz kamer, zračne kanale in kamre. Kanali so bili širok okoli en meter ali celo več. Opekarna na Škofljici je bila za domačine in okoličane zelo pomembna, saj je dajala reden zaslužek velikemu številu tamkajšnjih prebivalcev. V opekarni je bilo zaposlenih od 25 do 40 delavcev, 32

33 NARAVNA IN KULTURNA DEDIŠČINA/KNJIŽNICA SPOROČA rekonstruirana opekarna, ki jo je načrtoval lastnik Josip Pevec, pa je predvidevala celo 60 zaposlenih. Po merilih povojnih oblasti pa je bila ta opekarna v primerjavi z drugimi precej zastarela, produktivnost majhna, stroški proizvodnje pa naj bi iz leta v leto naraščali. Ko je Josip Pevec leta 1940 Opekarno Škofljica kupil, je začel takoj razmišljati o njeni modernizaciji, vendar za to ni mogel dobiti bančnih kreditov. Zato seveda ni mogel izvesti dobro načrtovanih izboljšav. Potrebno je bilo napraviti rekonstrukcijo krožne peči in sušilnice, kupiti nakladalno-razkladalni stroj, lotiti se avtomatizacije proizvodnje, povečati kakovost, količino in raznovrstnost opečnih izdelkov, obnoviti in izboljšati transport in mehanizirati izkop gline. Iz naravnega sušenja polizdelkov iz surove gline se je moralo preiti na umetno sušenje s kroženjem toplega zraka. Na ta način sušenje polizdelkov iz surove gline ne bi bilo nič več odvisno od vremenskih razmer. Lastnik je bil torej voljan izpeljati modernizacijo, a za to tik pred vojno in med vojno ni bilo nobenih pravih pogojev, povojna oblast pa je ocenila, da Opekarna Škofljica nima perspektive, ker je preveč Tehnična analiza opeke iz Opekarne Pevec Josip Škofljica: lastnica listine Darinka Pevec, por. Andlovic, Šempeter pri Novi Gorici zastarela, ker proizvaja samo zidake in še to slabše kvalitete. Lastniku opekarne Josipu je ustrezno ministrstvo celo predlagalo, da glavne stroje dá v zakup Opekarni Javornik, Prelesje pri Mokronogu, kar je ta tudi storil. Po drugi svetovni vojni je lastnik Josip Pevec ponovno predlagal široko rekonstrukcijo opekarne z močno povečano proizvodnjo in zaposlovanjem, vendar zaman. Opekarna Peve c Josip Škofljica je bila leta 1948 nacionalizirana, predlagana modernizacija, razširitev proizvodnje in zaposlovanje precejšnjega števila novih delavcev pa niso bili nikoli odobreni niti izpeljani. Opekarno Škofljica so zaradi izčrpanosti nahajališča gline, zastarele tehnologije in konkurenčnih ljubljanskih opekarn uradno zaprli leta l954. Kljub dogovoru leta 1946 in zakupnini je strojna oprema iz Opekarne Škofljica za vedno ostala v Opekarni Prelesje pri Mokronogu. Zaprtje škofljiške opekarne so premostile bližnje Črnuške opekarne, pereče pa je postalo vprašanje zaposlitve njenih delavcev. Besedilo: Stevo Dozet, doktor geoloških znanosti Napoved: V prihodnji številki Glasnika bodo opisane nepremičnine Opekarne Škofljica. KNJIŽNICA SPOROČA Novo na knjižnih policah ODDELEK ZA ODRASLE 1 Psihologija GAŠPERLIN, Izidor: Čutim, torej sem!: poštena knjiga o čustvih, odnosih in osebni rasti TRACY, Brian: Točka zbranosti: Preizkušen sistem, kako poenostavite svoje življenje, podvojite svojo učinkovitost in dosežete vse svoje cilje THOMAS, Angela: 52 stvari, ki jih otroci potrebujejo od mame: kako lahko matere otrokom pomagajo na poti v samostojno življenje 3 Pravo SCORTEGAGNA Kavčnik, Nina: Vse, kar morate vedeti o letnem dopustu in regresu 5 Živalstvo LAUSSER, Martin: Živali okoli nas: odkrivanje in določanje najpogostejših sledov in odtisov 6 Medicina, čebelarstvo, kuharske knjige HEMOFILIJA v slikah: priročnik za izobraževanje bolnikov in njihovih družin OGOREVC, Marjan: Iskanja: bioterapevtovo razmišljanje o zdravju, športu, odnosu do življenja in sveta PAPEŽ Kristanc, Andreja: Zeliščar na sprehodu SOČE, Ivan: Hipokrat je bil kuhar: poti iz medicinskih in prehranskih zablod DOBRA hrana za dolgo življenje: popolni vodnik po tem, kar jemo in kar je treba jesti za boljše zdravje POHL, Friedrich: Vse o sodobnem čebelarjenju: oskrba in narejanje čebeljih družon KARMEL, Annabel: Jem za dva: popoln prehranski vodnik med nosečnostjo in po njej 7 Arhitektura, šport, alpinizem, ročne spretnosti SMREKAR, Andrej: Kostanjevica na Krki PETER Prevc MCDONALD, Bernadette: Alpski bojevniki BIRD, Gayle: Zviti nakit: tehnike oblikovanja nakita iz žice, korald in okrasnih kamnov 33

34 KNJIŽNICA SPOROČA 80/82 Jezikoslovje, literarna teorija ESEJ 2016 KONC Ambrožič, Alenka: Rdeča kapica v eseju na maturi: priročnik za pisanje razpravljalnega in razlagalnega/ interpretativnega eseja v programu splošne mature iz slovenščine Poezija PAVČEK, Tone: Don Družabni roman HUNTER, Madeline: Izzivalna z biseri VASQUEZ, Juan Gabriel: Zvok stvari, ki padajo NOOTEBOOM, Cees: Raj izgubljeni SPARKS, Nicholas: Poglej me v srce BURCH, Heather: Vijoličasti trak ljubezni HULSMANN, Petra: Brenčanje v srcu LAURENS, Stephanie: Resnica o ljubezni TODD, Anna: Prvič resnično srečna GANTAR, Minka: Ko imajo hormoni žur: kako harmonija ponovno oživi naša čustva, misli in telo BROCKMANN, Suzanne: Neopevani junak BYBEE, Catherine: Preganjana do petka BERNHARD, Thomas: Mraz CASS, Kiera: Izbrana: tretja knjiga serije Izbira MAROLT, Borut: Kako se znebiti trupla SJON: Modra lisica PILIĆ, Sanja: O mamah vse najboljše SLOVENSKI AVTORJI VATOVEC, Ivana: Kjer šelestijo breze Kratka proza PANČIĆ, Teofil: Aleja Viktorja Bubnja Mešani spisi. Izvlečki. Zbirke izbranih pesmi PIŠI: vrhniška literarna skupina Kriminalke CARTER, Chris: jaz sem smrt PATTERSON, James: 14. smrtni greh FLYNN, Gillian: Temina Znanstvena fantastika WEIR, Andy: Marsovec 9 Geografija, zgodovina ZUPANČIČ, Jernej: Geografija Balkana in njegovega obrobja SAJE, Mitja: Zgodovina Kitajske VOGRIČ, Ivan: Stoletje pred prvo svetovno vojno res čas miru? ŠURC, Matej: Prevarana Slovenija: domoljubje, zapisano z ničlami Pripravila: Alma Vidmar - Mederal Recenzija knjige Dr. Lissa Rankin: Z umom nad medicino Dr. Lissa Rankin je zdravnica, inštruktorica vizionarjev in zdravilcev, avtorica, govornica, umetnica, ustvarjalka spletnega dnevnika Lissa pomaga ljudem, da se povežejo s svojo notranjostjo in tako ne pozdravijo le svojega telesa, temveč tudi svoje srce in dušo. Ameriška zdravnica je z raziskovanjem odkrila, da medicina že petdeset let dokazuje, da se telo lahko samo pozdravi. Znanstveno potrjeno je, da lahko zbolimo zaradi nezdravih misli in tako tudi osamljenost, pesimizem, depresija, strah ter tesnoba škodujejo telesu. Trdi torej, da stresni odziv, ki izvira iz našega uma, škoduje delovanju telesa, in da se s svojimi mislimi lahko pozdravimo sami. V njeni knjigi spoznamo, kako spodbujanje sprostitvenega odziva povzroči pozitivne hormonske spremembe. Če ste srečni, sproščeni in niste pod stresom, se lahko telo neverjetno, celo čudežno samo pozdravi. Avtorica pravi:»pozitivna prepričanja in skrbna nega spremenita tudi imunski sistem.znanstvene dokaze«, da se lahko sami pozdravimo, sem prebrala na dušek. Kajti kdo bi pa nas lahko pozdravil, če ne mi samih sebe. Kdo drug pa je naše telo, če nisem to jaz, si to ti, kdo drug je naša duša, če nisem to jaz, če nisi to ti? Verjamem, da je dober imunski sistem edini resnični zdravilec. Ta odpove, kadar je človek v stresu. Pomembno je zdravo živeti fizično, duševno in duhovno, biti v ravnotežju sam s sabo in s svojo okolico. Porušeno ravnotežje je danes predvsem zaradi stresnega življenja. Sreča in zdravje sta torej neločljivo povezana, zato se moramo oborožiti s srečo, ki jo ustvarjamo sami s svojimi dejanji. Ta priročnik nam pomaga zdravje ohranjati, ga krepiti in pridobiti. Knjiga, ki jo morate podariti sebi in najbližjim. Besedilo: Alma Vidmar - Mederal 34

35 ŠPORT IN REKREACIJA Ljubljana Open 2016 V soboto, 12. marca, se je na Kodeljevem odvilo tekmovanje v navijaštvu in pom pon plesu, Ljubljana Open 2016, kjer so naše tri tekmovalne skupine (Frkljice, Junior frkljice, Star frkljice) ter ena pripravljalna skupina (Mini frkljice) nastopile kar v rekordnih dvanajstih nastopih in desetih kategorijah ter dosegle odlične rezultate: 1. mesto Star frkljice otroški freestyle pom, 1. mesto Frkljice mladinke jazz, 1. mesto mladinski jazz par Tjaša Centa in Laura Mlakar, 1. mesto mladinski pom par Tjaša Božič in Pia Mačerol, 2. mesto Frkljice freestyle pom mladinke, 3. mesto Star frkljice otroški jazz, 3. mesto Junior frkljice mladinke jazz, 4. mesto otroški jazz par Ema Mačerol in Nadja Gojkovič, 5. mesto Junior frkljice freestyle mladinke, 7. mesto otroški pom par Urška Padar in Lili Zupančič, 8. mesto mladinski pom par Maruša Levičnik in Lara Prelesnik. Svoj prvi nastop so revijalno opravile tudi Mini frkljice, naša Junior plesalka Lucija pa je svoj rojstni dan preživela nekoliko drugače, in sicer na tekmi in med prepevanjem čestitke vse dvorane. Frkljice na Ljubljana Open 2016 Vse čestitke plesalkam in njihovim mentoricam Nastji Šturm (Frkljice), Tjaši Flis (Star), Neži Repar (Junior) ter Nini Trunkelj (Mini) za odlično opravljeno delo ter super koreografije. Besedilo: Irena Balažic, plesna sekcija ŠD Škofljica Foto: Ljubljana Open 2016 Taekwondo klub Kang na pokalu Šmartno Litija V nedeljo, 6. marca, smo se udeležili desetega jubilejnega tekmovanja taekwondo pokala Šmartno Litija, ki ga je organiziral naš prijateljski klub. Za kangovce je tekma postala že tradicionalna in jo v klubu tekmovalci zelo podpirajo. Zjutraj so se športniki zbrali v športni dvorani Pungrt. Nastopalo je 24 kangovcev: 11 v kicku, 10 v borbah, 4 od teh v obeh kategorijah in 3 v tehniki. Na tekmi je bilo vseh skupaj 392 tekmovalcev. V kicku M2 je tekmovalo kar 7 naših borcev: Žiga Pranjič Kamnikar, Ian Mihelčič Tomaž, Mark Jurca, Ronald Bažec, Luka Strlekar, Maks Brčan in Jernej Puš. Začel je Luka Strlekar, ki si je po treh zmagah priboril bronasto medaljo. Maks Brčan je po dveh zmagah dosegel tudi bronasto medaljo. Ronald Bažec, ki je bil najboljši od naših borcev, je po treh zmagah prišel v finale. Tam ga je ustavil močan nasprotnik iz kluba Silla. Ronald si je zaslužil srebrno medaljo. Drugi kangovci so dobili medaljo za sodelovanje. V kategoriji M1 je tekmoval Tibor Rozina in dosegel 3. mesto. V kicku Ž1 je tekmovala Neja Bažec in po treh zmagah dosegla 1. mesto. V finalu je»nabrcala«svoj novi osebni rekord in tako premagala močno Hrvatico. V kicku Ž2 sta tekmovali Tia Novak in Mojca Maršič. Obe sta dobili medaljo za sodelovanje. V borbah je Neja Bažec prvič tekmovala v kategoriji mlajše kadetinje do 33 kg in osvojila 3. mesto. Mlajši bratec Ronald Bažec, otroci do 21 kg, si je po dveh suverenih zmagah zaslužil zlato medaljo. Tjaš Kuhelj, otroci do 27 kg, je eno borbo zmagal z veliko razliko in zasluženo dobil bronasto medaljo. Gal Maršič, kadet B do 57 kg, je premagal za glavo večjega domačina s 3:1 Pred tekmovanjem in osvojil srebrno medaljo. Tibor Rozina, Mitja Dinej Dobrič, Maks Brčan, Luka Strlekar, Žan Zupančič in Tija Dobrič so ostali brez odličij. Na mednarodnem prvenstvu v tehniki so barve našega kluba zastopali trije tekmovalci. Najprej je bila na vrsti tekmovalka Andreja Novak, ki je tekmovala v kategoriji članic nad 18 let z barvnimi pasovi. Osvojila je zlato medaljo. Čestitamo ji za pogum. Naslednji je tekmoval Tomaž Zakrajšek, in sicer v kategoriji članov od 31 do 40 let s črnimi pasovi. Osvojil je drugo mesto. Tudi Tomažu čestitamo, da si je kljub vodenju vseh tekmovalcev, ki so tekmovali v kicku, borbah in tehniki, vzel čas in se tudi sam predstavil v tehniki. 35

36 ŠPORT IN REKREACIJA/NASVETI Na koncu se je predstavila še Renata Mavrič, ki je tekmovala v kategoriji članic od 31 do 40 let s črnimi pasovi in osvojila prvo mesto. Prav tako je osvojila prvo mesto tudi na tekmovanju v paru z Rokom Moharjem v kategoriji nad 18 let in na koncu postala še najboljša tekmovalka v tehniki tega tekmovanja. Renata Mavrič je bila na tem tekmovanju tudi sodnica v borbah. Na tekmovanju pa je glavno vlogo trenerja za borbe tokrat prevzel Timotej Todič pod budnim očesom glavnega trenerja Tomaža Zakrajška. Imeli smo tudi nekaj pomočnikov: Aleša Tekavčiča, Kenana Huseinoviča in navijače, za kar se vsem lepo zahvaljujemo. Seveda gre zahvala tudi staršem, ki otroke redno vozijo na treninge in jih podpirajo tudi na tekmovanjih. Besedilo: Darja Podpečnik Foto: Tomaž Zakrajšek NASVETI To pride z leti, EMŠO pač Se res lahko izgovarjamo na»starost«? Verjetno stavek v naslovu tudi sami večkrat slišite ali izgovorite med komentiranjem svojih zdravstvenih tegob. Še dobro, da imamo EMŠO dobro služi za izgovor. Nekatere tegobe res pridejo s starostjo, telo se pač ne more tako obnavljati kot v mladih letih. A kaj, ko bi si priznali, da je razlog predvsem v nezadostnem vzdrževanju? Ko v avtu zagori opozorilna lučka, ga peljemo k mehaniku ali se lotimo popravljanja sami, če smo tega vešči. Sicer nas avto precej hitro pusti na cedilu, če se mu pravočasno ne posvetimo. Ko pa se opozorilna lučka prižge v našem telesu, pa jo zlahka spregledamo ali damo prednost čemu bolj nujnemu. Ker mi bomo že počakali. Avto hitro»crkne«, mi pa mi umiramo na obroke. V mladosti ima telo dovolj zaloge in dovolj moči, da se obnavlja. Če te zaloge in moči prekomerno porabljamo in ne poskrbimo za ustrezno nadomeščanje, jih začne primanjkovati. Telo ima sposobnost lastnega obnavljanja, vendar če ga preobremenjujemo in polnimo z vsebino, ki mu energije ne daje, kvečjemu jemlje, sčasoma klecne pod bremenom našega lastnega početja. Poleg ustreznega odnosa do našega fizičnega telesa (ustrezne telesne vaje, vnos primerne hrane in zadostne količine vode ) je pomemben tudi odnos do ostalih vidikov našega telesa. Še tako zdrava hrana v našem telesu ne bo delovala ugodno na naše zdravje in počutje, če je pridelana in pripravljena z jezo, obtoževanjem, žalostjo in podobnimi čustvi. Prav tako deluje vzdušje, v katerem je hrana zaužita. K»staranju«pa pomembno prispeva tudi odsotnost vizije v življenju, tj. ciljev in smisla. Tega, kar izvira iz nas in ni oblikovano po željah okolice. EMŠO torej ni (edini) krivec. Besedilo: Lana Mihele, terapevtska maserka Naravi prijazno kmetovanje na Ljubljanskem barju V letu 2015 se je na Ljubljanskem barju naravovarstvene operacije KOPOP vpisalo 87 kmetijskih gospodarstev na 374 ha travniških površin, kar pomeni, da se že na tolikšnih kmetijskih površinah prijazno kmetuje. V lanskem letu je potekala prva subvencijska kampanja za vpis operacij kmetijsko-okoljsko-podnebnih plačil (KO- POP) iz Programa razvoja podeželja za obdobje (PRP ), v katero smo se na Ljubljanskem barju aktivno vključili tudi partnerji projekta LJUBA (Program Finančnega mehanizma EGP). Na različne načine smo spodbujali kmete, da pristopijo k izvajanju naravovarstvenih KOPOP operacij Posebni traviščni habitati (HAB), Traviščni habitati metuljev (MET), Habitati ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov (VTR) in Steljniki (STE). Preko izobraževanj za kmete, osebnih obiskov kmetij in nosilcev kmetijskih gospodarstev ter delavnic smo navezali stik z več kot 300 kmetijskimi gospodarstvi. V letu 2015 se je na Ljubljanskem barju naravovarstvene operacije KOPOP vpisalo 87 kmetijskih gospodarstev na 374 ha travniških površin. Rezultati med preteklim in zdajšnjim obdobjem niso neposredno primerljivi, saj so se z novo finančno perspektivo vstopni pogoji za izvajanje KOPOP operacij zaostrili, prav tako je prišlo do sprememb pri določitvi upravičenih območij izvajanja posameznih KO- POP operacij. Kljub temu pa lahko trdimo, da je bilo v letu 2015 vpisano najmanj 239 ha novih površin, na katerih se pred tem ni izvajala prilagojena kmetijska praksa v obliki izpolnjevanja zahtev ukrepov KOPOP. Intenzivno sodelovanje vseh partnerjev projekta in preko 80 individualnih obiskov kmetij, kjer smo pobližje spoznali značilnosti in probleme kmetij na Ljubljanskem barju, še posebej v povezavi z izvajanjem naravovarstvenih KOPOP operacij, je pripomoglo tudi k spremembam PRP v letu Tisti, ki bodo letos vstopili samo v naravovarstvene KOPOP operacije (HAB, MET, VTR, STE), ne bodo potrebovali gnojilnih načrtov, pogoj glede vključenosti vsaj 20 % površin znotraj upravičenega območja pa se ukinja. Prav tako so se povečala plačila za posamezno operacijo: za operacije MET, VTR in STE za približno 100 EUR/ha, plačilo za operacijo HAB ostaja isto. Povečuje se tudi višina 36

37 NASVETI/KULINARIKA plačila izbirne zahteve PAS, ki se po novem lahko izvaja tudi na GERK-ih, večjih od 0,3 ha. Rezultati, na katere smo ponosni, so sad intenzivnega sodelovanja Oddelka za kmetijsko svetovanje KGZS, Zavoda Ljubljana in naravovarstvenikov, vseh vključenih v projekt LJUBA. Vse, ki bi se želeli letos vključiti v omenjene operacije KOPOP z dodatnimi površinami ali povsem na novo ter tako prispevati k ohranitvi barjanskih travnikov, vabimo, da se oglasite na izpostavah Kmetijsko svetovalne službe. Več o projektu in rezultatih vpisa v operacije KOPOP v letu 2015 na si/, Besedilo: predstavniki projekta LJUBA Šifra: Zavozlano a na srečo ne z gordijskimi vozli Mogoče vam niso znane trigger ali miofascialne prožilne točke, če pa slišite za vozle, verjetno veste, za kaj gre. Če ne drugače, ste jih začutili na masaži, ko so se terapevtove roke dotaknile ramenskega dela, kjer so najpogostejši. Ti dotiki so sicer boleči, a hkrati prijetni, pogosto opisani kot občutek sproščujoče bolečine. Zakaj pride do vozlov? Običajno so posledica poškodbe oziroma preobremenitve mišice. Povzročijo jih lahko sedeče delo, delo za računalnikom, prisilna oziroma slaba drža, nenadna, hitra obremenitev, ponavljajoča se težka vaja ali delo za tekočim trakom, padec ali zdrs, prevelik razteg ipd. Tako nastanejo v mišicah sprva majhna žarišča, ki začnejo onemogočati pravilen pretok krvi, kar jih še bolj draži in to povzroči začaran krog. Bolečina se lahko izraža v obliki glavobola, vrtoglavice, omotičnosti, bolečin v križu, mravljinčenja po roki, pa tudi v občutku napetosti in zategnjenosti v določenem delu telesa. Če je poškodovanih le nekaj mišičnih vlaken, poškodba morda sploh ni očitna in jo prepoznamo le z neposrednim pritiskom na poškodovano mesto.»sanacija«je v tem primeru hitra, običajno zadošča že en obisk pri terapevtu ali pa redno izvajanje pravilnih vaj za raztezanje obremenjenih delov telesa. Če vozli niso pravočasno odkriti in odstranjeni, začnejo rasti in vplivati na celotno mišico in tudi na bližnje tkivo. Mišica začenja izgubljati prožnost in mobilnost. V želji, da bi telo še naprej omogočalo nemoteno in neboleče gibanje, začne kompenzirati in uporabljati druge mišice. Zdaj pa le-te postanejo prav tako napete in boleče, skratka preobremenjene. V teh mišicah»rešiteljicah«se torej pojavijo novi vozli, ki se prav tako uvrstijo v čakalno vrsto za»sanacijo«. Besedilo: Lana Mihele terapevtska maserka KULINARIKA Preženimo pomladno utrujenost Velika noč je za nami. Prinesla nam je lepo obarvane pirhe, okusno šunko, bogato potico in tudi za zdravje dober hren. Smo v pomladi in se počasi pripravljamo na poletje. Znanilci mesecev aprila in maja najavljajo, da se v naših kuhinjah že lahko pripravljajo jedi iz belušev. Pa poglejmo, kaj poleg špargljeve juhe lahko še pripravimo. Čeprav se jih v Sloveniji oprijema ime beluši, jih še dandanes imenujemo šparglji. Špargljeva fritata Značilna primorska jed, kjer rastejo zeleni divji šparglji, ki imajo premer za navaden svinčnik. Sveže šparglje operemo in jih narežemo kakor drobnjak. Posebej stepemo jajca, dodamo kislo smetano in narezane šparglje. Vse na maslu spečemo do zlato rumene barve. Narežemo na rezine in okrasimo z narezanim drobnjakom. Postrv z zelenjavo in šparglji Privoščite si prekajeno ribo kot majhno praznično ribo za prvi maj. Postrvi vsebujejo dragocene beljakovine, vitamine in mineralne snovi, toda ne joda. Prekajeno postrv operemo, osušimo in poševno narežemo na dva ribja fileja. Slednja narežemo na majhne kose. Kumarice in paradižnik operemo, osušimo in na drobno narežemo na kocke. Vse mariniramo v oljčnem olju, limoninem soku, dodamo sol in poper. Fileje položimo na velik pladenj; pod fileje damo rukolo, poleg postrežemo še kumarice in paradižnik v marinadi. Sveže kuhane šparglje položimo po ribi in jed je gotova. Espresso pena Spomladansko utrujenost najbolje odženemo, če je na mizi kava. In espresso pena odžene utrujenost daleč proč. Želatino damo za približno 5 minut v hladno vodo, da se zmehča. Sladko smetano počasi stepemo in dodamo sladkor v prahu. Sveži espresso nalijemo v manjši lonček, zavremo in med stalnim mešanjem v njem stopimo naribano grenko čokolado, da nastane gladka zmes. Tekočino ohladimo in ji dodamo ožeto želatino ter dodamo stepeno smetano. Gotovo zmes razdelimo v porcelanaste skledice in damo za nekaj ur v hladilnik. Na koncu še posipamo s sladkorjem v prahu. Naj bosta april in maj polna dobrot, špargljev in tudi priboljškov. V naslednjih mesecih pa bo še več kuharskih idej za naš in vaš dopust. Naj vam čim bolj tekne. Dober tek. Besedilo: Klemen Vider, kuharski mojster 37

38 MNENJA Razvij svojo idejo v pravi start-up. Pridruži se brezplačni mednarodni poletni šoli CREA CREA 2016 je desetdnevni program za študente, na katerem boste pridobili praktična znanja s področja podjetništva, informacijsko-komunikacijskih tehnologij in oblikovanja ter razvili svoje start-up podjetje. CREA 2016 vabi ekipe z oblikovano poslovno idejo, da nadgradite oblikovalski vidik in s tem uporabniško izkušnjo storitve oziroma produkta, poslovni model ter predstavitev vaše ideje (ang. pitch). Prav tako vabljeni študenti posamezniki, s poslovno idejo ali brez nje, saj lahko skupaj z ostalimi udeleženci sestavite novo ekipo ali pa se pridružite obstoječi, ki išče prav vaša znanja in zanos. Z uspešno zaključeno poletno šolo boste pridobili 3 ECTS kreditne točke, najboljši pa boste imeli priložnost sodelovati tudi na mednarodnem podjetniškem dogodku. Tema letošnje poletne šole CREA 2016 je Zelena prihodnost in se navezuje na Ljubljano, nosilko naziva Zelena prestolnica Evrope 2016, ki poudarja pomen novih produktov in storitev, ki doprinesejo k bolj trajnostni prihodnosti. Osrednji sklop poletne šole bo potekal od 19. do 29. julija Prijave so možne do 17. maja Več informacij in prijave na: Bodi pameten. Razmišljaj zeleno. Bodi del poletne šole CREA CREA 2016 poteka v organizaciji Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije in Univerze v Ljubljani, Fakultete za računalništvo in informatiko ter v sodelovanju s profesorji in sodelavci Ekonomske fakultete, Akademije za likovno umetnost in oblikovanje in Fakultete za elektrotehniko (vse UL). Zbori lastnikov v Naselju ob potoku Tako kot prejšnja leta smo imeli tudi letos zbore lastnikov stanovanjskih objektov v naselju Ob potoku. Sklicanih je 14 zborov, stanovanjskih enot je 311, 289 pa je vseljenih oz. kupljenih stanovanjskih enot. Kar veliko naselje, stanovalcev je približno 800, verjetno še kakšen več. Predvsem pa manjkajo tisti, ki niso prijavljeni. S temi našimi zbori je tako, da se jih udeležijo tako kot roditeljskih sestankov v šoli večinoma starši pridnih učencev tisti, ki nimajo problemov. Na naših zborih smo prisotni tisti, ki nam je kaj do tega, da bi bilo naselje prijetno, urejeno in predvsem, da bi se vsi skupaj zavedali, da je življenje v takem naselju lahko prijetno le takrat, ko spoštujemo nekatera pravila, ki veljajo v takih skupnostih. Pri tem mislim predvsem na ravnanje z objekti, na skrb za čistočo v okolici, na urejenost hodnikov in na druge drobnjarije, ki so nadvse pomembne, da se v naselju vsi skupaj prijetno počutimo. Na te zbore prihajajo običajno to velja vsaj za Ogrinovo 31 ljudje dobre volje z veliko smisla za sodelovanje in ustvarjanje prijetnega vzdušja. Žal se največkrat in vedno znova pogovarjamo o ločevanju odpadkov, ki je, če pogledamo smetnjake, popolnoma neurejeno, kajti v njih najdemo večinoma take odpadke, ki ne sodijo v črne zabojnike. Res je, da sta iz našega naselja odšli dve prijavi na ustrezno mesto, glede na to, da je bil odkrit kršitelj pravil in zakona o ločevanju odpadkov. Pa pojdimo nazaj k zborom lastnikov. Od 289-ih lastnikov se je teh zborov v drugem poskusu udeležilo 66 etažnih lastnikov (na prvih zborih jih ni bilo niti 30). Najkrajši zbor je trajal 14 minut, najdaljši pa skoraj dve uri. Kar se pa tiče sklepov, imamo dobre obete. 12 od 14-ih zborov objektov je podprlo predlog o nadaljevanju nočnih obhodov. Vsi zbori objektov so podprli tudi projekt pokritja in zaklepanja smetarnic in sprejeli novo ceno čiščenja hodnikov. Novo čiščenje bo bremenilo povprečno stanovanje z nekaj več kot šestimi evri. V načrtu je tudi postavitev ogledal ob izvozu iz garaž. Zanimivo je tudi to, da so z velikim navdušenjem sprejeli odločitev in podprli izvedbo gasilskih vaj, ki bodo 7. maja. Na njih se bodo demonstrirale možne nevšečnosti ob požaru in reševanje iz najvišjih nadstropij. Mogoče bomo tudi skakali v ponjave. Na zboru vseh lastnikov stanovanj 7. marca nas je bilo le 23, mnogo premalo za sklepčnost. Zato bo naslednji zbor, tj. konec meseca, ki sprejema sklepe ne glede na število udeležencev, verjetno sprejel vse predlagane sklepe. Razvila pa se je nadvse zanimiva razprava o varnostnih razmerah v naselju Ob potoku. Na začetku se je vse skupaj slišalo, kot da bi živeli v kakšnem newyorškem nevarnem območju, npr. v Bronxu. Proti koncu razprave so se razmišljajoči vendarle unesli in priznali, da ni tako hudo in da imamo dokaj dobro varnostno situacijo. Ne pojenjuje pa navdušenje nad postavitvijo kamer, zapornic ali potopnih količkov ob vhodu v naselje. Nekdo je hudomušno dodal, da mogoče ne bi bila odveč postavitev stražarnice. Vsem udeležencem pa gredo zelo na živce in v nos nedisciplinirani odlagalci odpadkov, kajti ta kultura pri nas še vedno ni dobra. Vsi pričakujemo, da se bo bistveno izboljšala z zaklepanjem smetarnic. Veselimo se novih uspehov in dosežkov ter sloge ob sprejemanju sklepov na naših prihodnjih zborih lastnikov. Besedilo: Franc Hočevar 38

39 KRIŽANKA Križanka 39

40 40 VABILA, VOŠČILA, OGLASI, ZAHVALE

41 VABILA, VOŠČILA, OGLASI, ZAHVALE 41

42 VABILA, VOŠČILA, OGLASI, ZAHVALE Krajevni praznik Dan Lavrice Tudi letos bomo, že devetič zapovrstjo, na Lavrici praznovali svoj krajevni praznik in sicer v soboto 4. junija Celodnevna prireditev, ki bo kot prejšnja leta potekala pred podružnično šolo na Lavrici, se bo že dopoldne pričela s kolesarskim izletom po Barju, raznimi športnimi tekmovanji kot so občinsko prvenstvo v ulični košarki in malem nogometu, namiznem tenisu, sprehodom na Lisičje in raznimi tematskimi delavnicami. Rdeča nit prireditve bo tokrat Ljubljansko barje in vse kar je povezano z njim, v tem duhu pa bodo svoje dejavnosti predstavila tudi domača društva. Tako kot lani, se bo tudi letos odvijalo tekmovanje v kuhanju golaža za prestižni naziv»kralj marostarskega golaža«. Veliko dejavnosti bo organiziranih tudi za otroke, kar bo trajalo vse do osrednje prireditve, kjer bomo ob mnogih nastopajočih podelili tudi krajevna priznanja. Večer pa bo ob ritmih glasbene skupine VICTORY namenjen predvsem zabavi in druženju. Za hrano in pijačo bo seveda poskrbljeno. Verjemite nam, da bo veselo in zabavno. Pridite! Več informacij z razpisi za športna tekmovanja in kuhanje golaža so na voljo na spletni strani www. lavrica.eu. Krajevna skupnost Lavrica organizacijski odbor ks@lavrica.eu 42

43 VABILA, VOŠČILA, OGLASI, ZAHVALE 43

44 VABILA, VOŠČILA, OGLASI, ZAHVALE TURISTIČNO DRUŠTVO ŠKOFLJICA, Šmarska c. 3, Škofljica, , Če bi se radi odpočili v naravnem okolju in čudovitem razgledu ter uživali»svobodno sonce«, vas vabimo na 20. pohod po Svarunovi poti 25. junija 2016, start od 6.30 ure naprej, izpod Ruskovega kozolca, z našimi vodiči Na poti se boste lahko ustavili na naslednjih postojankah: 1. ZALOG: KUD Škofljica - predstavitev Janeza Nepomuka Primica; 2. Zg. Blato: 3. DRENIK: Društvo upokojencev Škofljica in Oldtimer club Škofljica nekaj lanenega in mini razstava starodobnikov; 4. SMRJENJE: pogostitev v»hiši«; 5. GRADIŠČE: nekaj sladkega pod lipo; 6. VRH: ogled gotske cerkve sv. Petra; 7. ŽELIMLJE: Kava in izvirska voda; 8. PIJAVA GORICA: krof; 9. ŠKOFLJICA: Svarunova juha; ob bogat kulturni program. Celotna pot je krožna in je dolga 23 km, ali 15 km iz Želimlja vozi kombi ob in uri. V A B I L O Občina Škofljica v sodelovanju s TD Škofljica, TD Lavrica, LD Škofljica, Gasilsko zvezo Škofljica, DU Škofljica, DU Lavrica, KUD Škofljica, OŠ Škofljica, ŠD Škofljica, DPM Lavrica in ostalimi društvi, organizira ČISTILNO AKCIJO, ki bo v soboto, 16. aprila Občane vabimo, da se je udeležijo v čim večjem številu. Ob 8. uri se dobimo pred občinsko stavbo na Šmarski cesti 3, kjer bodo razdeljene vreče in rokavice in se dogovorimo za lokacije čiščenja po skupinah. Po opravljenem čiščenju bo ob 12. uri organizirana malica. Bodite primerno obuti in oblečeni! Župan Ivan Jordan, l. r. Ko se dvojina spremeni v množino POTEKALA BO V MESECIH APRIL, MAJ, JUNIJ 2016 na LAVRICI v igralnici ZVEDAVI ŠKRAT / Dolenjska c. 318 prijave na: poporodnasola@objem.org FB: POPORODNA ŠOLA DOPOLDANSKA SREČANJA: od 10. do 12. ure Kako ohraniti čustveno povezanost v partnerstvu po prihodu otroka in zakaj je to ključnega pomena za zdrav otrokov razvoj. Na to vprašanje nam bosta odgovorila Mojca in Primož Šeme, zakonca in starša treh sinov, ki skupaj delujeta v Inštitutu VARNA BAZA. Kdaj: 20. a pril ob uri Cena: 20 eur za posameznika in/ali za par Lokacija srečanja: Igralnica ZVEDAVI ŠKRATEK SBS stavba, Dolenjska c. 318, Lavrica Organizira Zavod Objem v okviru POPORODNE ŠOLE POPOLDANSKA SREČANJA: od do 19. ure PO POTREBI ORGANIZIRAMO VARSTVO STAREJŠEGA OTROKA Parkirate lahko pri trgovini HOFER na LAVRICI PROSIMO BODITE TOČNI 44

45 VABILA, VOŠČILA, OGLASI, ZAHVALE Slika vir: arhiv PGD Želimlje ZAHVALA Vsem, ki ste sodelovali pri gašenju ob nedavnem požaru na mojem gospodarskem poslopju, ter vsem, ki ste sodelovali pri odpravljanju posledic in sanaciji pogorišča. Zahvaljujem se vsem kolegom gasilcem, prijateljem, še posebej pa najbližjim sosedom, za odzivnost, požrtvovalnost in prijaznost, saj ste se v najkrajšem možnem času po klicu odzvali in pogasili požar. Z ahvala vsem, ki ste sodelovali, saj ste z nesebično pomočjo in preudarnim ravnanjem, rešili velik del našega premoženja. Peter Giovani Vsa leta si delal, pošteno živel, potem pa z boleznijo tiho zaspal. Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate bo večno ostal. Spočij zdaj trudne si roke in oči, za vse še enkrat hvala Ti! Pošle so ti moči, zaprla trudne si oči. Zdaj tiho, mirno spiš, a v naših srcih še živiš in kot zvezda na nebu žariš. ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta, brata, dedka in pradedka STANETA NAROBETA ( ) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in tolažbo, za darovane sveče in svete maše. Posebna zahvala tudi zdravnici dr. Tatjani Jezerc Križanič, patronažni sestri Sonji, Društvu upokojencev Lavrica in Gasilskemu društvu Lavrica. Vsi njegovi ZAHVALA Poslovili smo se od drage žene, mame, stare mame, tašče, tete in prababice ŠTEFANIJE FERKAL roj. Lešnjak z Orel 5 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in darovane sv. maše. Zahvala velja tudi g. župniku Lojzetu Zupanu za opravljen obred in pevcem za lepo odpete pesmi. Hvala vsem, ki ste jo spoštovali, imeli radi in jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni 45

46 VABILA, VOŠČILA, OGLASI, ZAHVALE Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega nasmeha, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, A v naših srcih ti živiš. ZAHVALA ob boleči izgubi naše mame, žene, tašče, babice in prababice ANA JOŽEFA ZUPANČIČ s Škofljice Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste se ji poklonili in jo s poslovilnim obredom v Božji hiši pospremili na njeni zadnji zemeljski poti. Hvala za darovano cvetje, sveče, maše, pisno in osebno izrečena sožalja. Noč v korakih mirnega je sna vzela, kar življenje da. Pot zdaj vodi tja, kjer so drugi tvoji že doma. ZAHVALA Za vedno se je poslovila od nas KRISTINA OŽBOLT ( ) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter se udeležili zadnjega slovesa. Posebej se zahvaljujemo patronažni sestri Majdi Zalar, ki nam je v težkih trenutkih stala ob strani. Vsi njeni Žalujoči: vsi njeni Nagradna igra NAGRADNO VPRAŠANJE: Kako se imenuje moštveni šport, pri katerem tekmujeta dve nasproti stoječi moštvi s po petimi igralci na pravokotnem igrišču? NAGRADA: žoga za košarko SPLOŠNI POGOJI IN PRAVILA NAGRADNE IGRE 1. člen: Organizator nagradne igre Organizator nagradne igre je občinsko glasilo Glasnik Škofljica. 2. člen: Trajanje nagradne igre, žrebanje in nagrada Nagradna igra traja od izida aprilske številke Glasnika do vključno Nagradno žrebanje bodo izvedli člani uredniškega odbora glasila na sestanku uredniškega odbora. Izžrebana bo nagrada košarkarska žoga. Vrednost nagrade ne presega 42 EUR, zato se akontacije od dohodnine ne plača. Rezultati nagradne igre so dokončni. Pritožba nanje ni mogoča. 3. člen: Pogoji sodelovanja v nagradni igri Udeleženec nagradne igre je lahko vsaka fizična oseba s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki do pošlje pravilen odgovor na zastavljeno vprašanje, ter svoje ime, priimek, točen naslov in telefonsko številko na naslov nagrad.igra@gmail.com. Šteje se, da s samim sodelovanjem v nagradni igri sodelujoči pristane na vse pogoje v zvezi z nagradno igro, sprejema pravila nagradne igre in se z njimi strinja. 4. člen: Obveščanje nagrajencev in prevzem nagrade Vsak udeleženec v nagradni igri se v primeru, da je izžreban strinja z objavo svojih podatkov v naslednji številki Glasnika. Nagrajenec prevzame nagrado z osebnim dokumentom na naslovu Občina Škofljica, Šmarska cesta 3, 1291 Škofljica. Nagrade ni mogoče zamenjati ali izplačati v goto-vini. 5. člen: Zasebnost in varstvo podatkov Organizator nagradne igre se zavezuje, da bo posredovane osebne podatke varoval v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov, da jih bo uporabljal izključno za namene nagradne igre. 6. člen: Ostale določbe V nagradni igri ne smejo sodelovati člani uredniškega odbora in njihovi ožji družinski člani ter druge fizične ali pravne osebe, ki kakorkoli sodelujejo pri izvedbi nagradne igre. V primeru, da je nagrajenec oseba, ki je mlajša od 18 let, mora nagrajenca zastopati oseba, starejša od 18 let, ki ima po zakonu in/ali na podlagi ustreznega pooblastila pravico, da to mladoletno osebo zastopa. 7. člen: Reševanje sporov V primeru sporov, ki nastanejo v zvezi z nagradnim žrebanjem, je pristojno sodišče v Ljubljani. 46

47

48 Koledar dogodkov Srede petja za zabavo Vsako sredo od 18. ure naprej Gostilna Čot, Pijava Gorica Informacije: Društvo Ravnovesje Pijava Gorica Likovna razstava: Lepota narave Od do Knjižnica Škofljica Marijana Rous Gojak in Vera Banić Vukadin Naravoslovno-ustvarjalni dan v angleškem jeziku: Good Morning, Garden! ob Knjižnica Škofljica Poporodna šola: Masaža dojenčkov, delavnica od 10. do 12. ure Igralnica Zvedavi Škrat, Dolenjska c. 318 Zavod Objem, Princeska Jokica, stand-up šov za otroke ob 17. uri Kulturna dvorana Škofljica Burekteater, KUD Škofljica Cena vstopnice: 5 evrov Ure pravljic: Elvis in Tara morata stran ob Knjižnica Škofljica Poporodna šola: Nošenje otroka, delavnica od 10. do 12. ure Igralnica Zvedavi Škrat, Dolenjska c. 318 Zavod Objem, Čistilna akcija ob 8. uri Start pred občinsko stavbo, Šmarska c. 3 Občina Škofljica v sodelovanju z društvi Ljudska igra: Na dan sodbe ob 19. uri Majcnov dom v Želimljah KUD Pijava Gorica Vstop prost (prostovoljni prispevki) Predavanje: Z gibanjem do zdravja ob Knjižnica Škofljica Predava Tomislav Repe Ure pravljic: O miški, ki je brala pravljice in češnje ob Knjižnica Škofljica Predavanje: Ko se dvojina spremeni v množino od do Igralnica Zvedavi škratek, Dolenjska c. 318 Vstopnina za par ali posameznika: 20 evrov Predavata zakonca Šeme Bralna čajanka: To noč sem jo videl (D. Jančar) ob Knjižnica Škofljica Vodi Sonja Pirman Poporodna šola: Vadba za otroke, pedokinetika od 10. do 12. ure Igralnica Zvedavi Škrat, Dolenjska c. 318 Zavod Objem, Spomladanska otroška ustvarjalna delavnica od do Šola Želimlje KUD Svobodno sonce Prijave do na sandra. dobravec@gmail.com Kolesarska akcija: Zahodnodolenjski krog do Kolesarsko društvo Grosuplje Ure pravljic: Bobek in barčica ob Knjižnica Škofljica Delavnica: Uspavanje dojenčka ob 10. uri Igralnica Zvedavi Škrat, Dolenjska c. 318 Zavod Objem, Otroška predstava: Martin Krpan ob 17. uri Družinsko gledališče Kolenc, KUD Škofljica Kulturna dvorana Škofljica Cena vstopnice: 5 evrov (uro pred predstavo) Delavnica: Celostna vadba za mamice z dojenčkom ob 10. uri Igralnica Zvedavi Škrat, Dolenjska c. 318 Zavod Objem, Krajevni praznik: Dan Pijave Gorice ob 15. uri KUD Pijava Gorica Krajevni praznik: Dan Lavrice Pred OŠ na Lavrici Krajevna skupnost Lavrica ks@lavrica.eu 20. pohod po Svarunovi poti od 6.30 naprej Start in cilj Ruskov kozolec TD Škofljica Puljenje lanu Druga polovica avgusta 2016 Lanišče TD Škofljica Info: Renesančni večer ob 18. uri Gostilna Čot, Pijava Gorica TD Škofljica Ličkanje koruze od 15. ure naprej Ruskov kozolec TD Škofljica