PRIMERJAVA NAČINOV IMPLEMENTACIJE VELIKIH NAMAKALNIH SISTEMOV NA HRVAŠKEM IN V SLOVENIJI

Transcription

1 dr. Rozalija CVEJIĆ * Anita BRAJKOVIĆ** Marinko GALIOT *** prof. dr. Marina PINTAR**** PRIMERJAVA NAČINOV IMPLEMENTACIJE VELIKIH NAMAKALNIH SISTEMOV NA HRVAŠKEM IN V SLOVENIJI POVZETEK Poznamo različne načine implementacije velikih namakalnih sistemov (VNS), ki jih v grobem lahko umestimo v eno od naslednjih treh skupin: (a) implementacija po načelu od zgoraj navzdol ali (b) implementacija po načelu od spodaj navzgor ali (c) implementacija, ki je nekje vmes. Načini implementacije se razlikujejo v organizacijskem smislu, načinu financiranja, uspešnosti izvedbe, uresničitvi zadanih ciljev razvoja, ipd. Predvsem pa se razlikujejo po tem, od kje prihaja pobuda za razvoj namakanja: od države, od prihodnjega uporabnika, od regionalne oblasti, od lokalne oblasti, idr. V prispevku sta primerjalno predstavljena hrvaški in slovenski model razvoja namakanja. Gre za dva različna modela. Hrvaška vlada uporablja dvotirni model. En del razvoja VNS sloni na vzpodbudi k razvoju namakanja po načelu od zgoraj navzdol (implementacijo vodi za to zaposlena projektna skupina v državnem podjetju). Drugi del razvoja pa sloni na organizacijski pomoči k razvoju namakanja glede na pobude, ki se samoorganizirano pojavijo od spodaj navzgor. Pri tem se uporablja načelo faznega črpanja sredstev in fazne izvedbe projektov namakanja. Slovenska vlada uporablja model, ki sloni na procesu samooblikovanja vzpodbude k razvoju namakanja od spodaj navzgor (investitor je zasebni ali lokalna skupnost, ki ima možnost povratno črpati sredstva vložena v razvoj namakalnega sistema). Pri tem, instrument vzpodbude predstavlja finančna vzpodbuda, ne pa tudi organizacijske ali postopkovne (kot so fazno črpanje sredstev, fazne izvedbe projektov namakanja, pomoč pri vodenju projektov). Letos je slovenska vlada sistem implementacije spremenila, tako da je oblikovala tudi postopkovno brezplačno pomoč pri izvedbi VNS. Obe državi sta na dobri poti do uresničitve zastavljenega obsega razvoja namakalnih sistemov razvoja. ABSTRACT There are different types of implementation of large-scale irrigation systems (LIS). Roughly they can be divided in three groups: (a) implementation following top-down approach, (b) implementation following bottom up approach or (c) implementation somewhere in the middle. Types of LIS implementation differ in organisational view, ways of their financing, success of their implementation, fulfilment of policy development goals, etc. But above all they differ in terms of development incentive source. The latter can come from the state, future LIS user, regional government, local government, or other. Paper makes a comparative representation of Croatian and Slovenian LIS development model showing their weaknesses and strengths. Croatian model is described as two tired. Part of LIS development depends on strong incentive towards irrigation development following top-down approach (implementation of defined LIS projects is guided by for the purpose specially established project group at the state owned company). LIS development incentives occurring unrelated to the defined LIS project development get organisation support for the group (individual municipalities, smaller LIS, LIS development incentives or interest occurring bottom-up). Unlike Slovenian, the Croatian LIS development system uses phase project implementation and phase project financing. Slovenian government uses LIS development model that strongly relies on formation of bottom-up * dr. Rozalija CVEJIĆ, univ. dipl. inž. agr., Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana, e- pošta: rozalija.cvejic@bf.uni-lj.si, ** Anita Brajković, mag.ing.aedif. Hrvatske vode, Ulica grada Vukovara 220, Zagreb, e-pošta: banita@voda.hr, *** Marinko Galiot, dipl. ing. grad., Ulica grada Vukovara 220, Zagreb, Hrvatske vode, e-pošta: mgaliot@voda.hr, **** prof. dr. Marina PINTAR, univ. dipl. inž. agr., Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana, e-pošta: marina.pintar@bf.uni-lj.si

2 demand for LIS development without using the phase financing, meaning investors (local municipalities, other private investors) need to invest in LIS prior to actual government financing of the project. The only instrument of and incentive is financial, not also truly organisational and in procedural (phase financing, phase implementation, help with preparing the projects) as in Croatian case. Organisational support to LIS development in Slovenia was established in 2013 through the regional irrigation development groups. Both countries are on a good way to implement the targeted irrigation development. UVOD Globalne okoljske, družbene in ekonomske razmere značilno vplivajo na celotno področje upravljanja voda in zato tudi na potrebo po hidromelioracijah oz. razvoju namakalnih sistemov. Če pridelovalci v kmetijski pridelavi ne uporabljajo namakanja, tvegajo velike izgube pridelka, slabo kakovost pridelka in večjo nestabilnost pridelave, kar je še zlasti tvegano v pridelavi visoko donosnih kmetijskih kultur (zelenjadarska pridelava) in pridelavi rastlinske hrane namenjene prehrani živali. Tako tvegajo nekonkurenčnost. Strategija razvoja namakanja je na Hrvaškem opredeljena v Nacionalnem načrtu za namakanje in gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči in vodami (hrv. Nacionalni plan navodnjavanja i gospodarenja poljoprivrednim zemljištem i vodama - NAPNAV). Ta predstavlja ključno načrtovalsko in izvedbeno podlago ter določa dinamiko izvedbe namakalnih sistemov ali njihove obnove. Razvoj namakanja v Sloveniji sloni na Programu razvoja podeželja in ter Resoluciji o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta Republika Slovenija (RS) na področju razvoja namakanja končuje sedemletno razvojno obdobje ( ) v okviru PRP (Ukrep 125), Republika Hrvaška (RH) pa je končala osemletno razvojno obdobje ( ). Obe državi se ozirata po uspehih razvojnih obdobij, da bi analizirali slabosti, napake in dobre lastnosti, da bi pripomogli k še boljšemu razvoju namakanja v prihodnje. Hrvaška vlada si je zadala, da bo v okviru programa NAPNAV v obdobju izhodiščno površino namakalnih sistemov ha do leta 2020 povečala za 5,5-krat (na ha). Slovenska vlada si je zadala, da bo v okviru programa PRP v obdobju izhodiščno površino namakalnih sistemov s ha do leta 2020 povečala za 2,5-krat (na ha), ali povečala površino zemljišč opremljenih z vodomeri. Za izvedbo ambicioznih načrtov sta si vladi oblikovali načrt dela. RH je pristopila k izvedbi načrta z napravo načrtovalskih dokumentov na regionalni ravni (hrv. županijski planovi navodnavanja), z vzpostavitvijo nacionalnih pilotnih projektov, izdelavo tehnične dokumentacije za nove VNS in izdelavo načrtov sanacije obstoječih ter izgradnjo novih VNS. Z namenom zanesljive izvedbe VNS je resorni minister znotraj organizacije Hrvatske vode (vladna organizacija za upravljanje voda, ustanovljena na podlagi Zakona o vodah RH) imenoval in zaposlil strokovno implementacijsko delovno telo, zadolženo za koordinacijo izvedbe in implementacijo programa NAPNAV (hrv. Jedinica za provedbu nacioalnog programa navodnjavanja i gospodarenja poljoprivredni zemljištem i vodama). Vzporedno je na resornem ministrstvu vzpostavil še sektor in oddelek za razvoj namakanja. Potrebna finančna sredstva za izvedbo NAPNAV, v večjem delu zagotavlja RH iz državnega proračuna, ob participaciji regij (županij) in končnih uporabnikov. Za razliko od RH je RS, ko je vstopila v implementacijsko obdobje, že imela pripravljene idejne zasnove za izvedbo VNS na lokalni ravni, ki jih je pripravila konec devetdesetih v okviru Slovenskega projekta namakanja, katerega izvedbo je financirala Svetovna banka. Za izvedbo zastavljenih ciljev razvoja ni bila ustanovljena posebna implementacijska skupina. To delo je, če so investitorji potrebovali pomoč, opravljal in še opravlja Sektor za urejanje kmetijskega prostora in zemljiške operacije pri Ministrstvu za kmetijstvo in okolje RS. Zelo odkrite podpore, ki bi bila neposredno oglaševana (za potencialne investitorje) MKO oz. navedeni sektor ni ponujal. Finančna sredstva za izvedbo ciljev RS so znotraj Programa razvoja podeželja zagotovljena iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (75 %) in iz proračuna RS (25 %). Soudeležba investitorja (lokalne skupnosti ali zasebnega investitorja) je plačilo 22 % davka na dodano vrednost in ostalih nepokritih stroškov, ki nastanejo s projektom (npr. plačilo davkov, carin in dajatev pri uvozu, bančni stroški, stroški promocije, stroške splošnih stroškov, ki presegajo 10 % investicijskih stroškov).

3 Ta razvoj VNS obsega izgradnjo VNS do hidranta, od tam naprej je na končnem uporabniku, da si za nakup namakalne opreme pridobi nepovratna sredstva (PRP Ukrep 121) (oz. vloži lastna sredstva). IZVEDBA PROGRAMOV RAZVOJA NAMAKANJA Izvedba na Hrvaškem: obdobje Zaradi raznolikosti naravnih razmer se je RH odločila pripraviti strokovne podlage na ravni regij. Ti definirajo naravne vire, obstoječe stanje, prioritetna območja, cilje in potrebna oz. okvirna sredstva za razvoj namakanja ter možne učinke izgradnje VNS (sociološki, ekonomski, ekološki). V obdobju je RH pripravila 19 regijskih načrtov. Od 2,5 mio. ha kmetijskih zemljišč v uporabi je bilo kot potencialno primernih za namakanje določenih 1 mio. ha, t.j. 40 % kmetijskih zemljišč v uporabi na območju RH. To obsega naslednje kategorije kmetijskih zemljišč: manjši vrtovi (ohišnica), trajni nasadi (sadovnjaki, vinogradi, oljčniki, matičnjaki, nasadi rastlin za pridobivanje pletiva), trajni travniki ter njive in vrtovi. Pri tem je bilo privzeto, da ob povprečni potrebi rastlin po vodi, ki znaša 2000 m 3 /ha/leto, RH potrebuje približno 2 x 10 6 m 3 /leto vode. To mora zagotoviti (rezervirati) skozi privzete načrte namakanja. Glede na obstoječe prostorsko razporeditev voda in omejitve, ki izhajajo iz načel trajnostnega razvoja rabe vodnih virov v RH, je država opredelila naslednje možnosti za rabo voda: Možnosti rabe vode iz večjih vodotokov Donava, Drava, Mura, Sava, Neretva, ipd. Možnosti rabe obstoječih in novih večnamenskih vodnih zadrževalnikov, Možnosti ponovne uporabe prečiščene odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav, Možnosti rabe vode z osuševalnih jarkov, Možnosti rabe vode iz vodnih teles podzemnih voda, kjer ni druge primernih vodnih virov in tam kjer raba za namakanje ne bi vplivala na vodne količine, ki so rezervirane za oskrbo s pitno vodo. Program namakanja je v obdobju zajemal aktivnosti na približno ha v različnih fazah izdelava konceptnih rešitev, predinvesticijske študije in izdelava projektne dokumentacije, sanacija in rekonstrukcija obstoječih VNS in izgradnja novih VNS. V tem času je bilo v program izvedbe NAPNAV vloženih približno 84 mio. EUR (Preglednica 1). Za izdelavo regionalnih načrtov namakanja je RH porabila 1,8 mio. EUR. Veliko več je bilo investiranega v pilotne projektne namakanja, ki obsegajo ha kmetijskih zemljišč. Za zainteresirane pridelovalce je, v skladu z regionalnimi načrti namakanja, potekal projekt priprave projektne dokumentacije in pridobivanje potrebnih dovoljenj in soglasij, za 70 namakalnih sistemov v skupni površini ha (Preglednica 1). Posodobljeni so bil štirje VNS obsega ha, na novo je bilo izgrajenih pet VNS obsega ha v vrednosti 12,8 mio. EUR. V teku je izgradnja štirih novih VNS obsega 2109 ha. Na teh zemljiščih so oz. bodo določeni pogoji za izgradnjo namakalnih sistemov (upravičenost izgradnje, strokovna podlaga za zakonske predpise, izobraževanje uporabnikov, presoja ekoloških učinkov, opredelitev tehnologije pridelave) (Preglednica 1). Eden od treh pilotnih projektov je sistem namakalnega sistema in zadrževalnik Opatovac. Ta je bil izgrajen med letoma 2006 in 2007, obsega 705 ha kmetijskih zemljišč in zadrževalnik z uporabnim volumnom m 3. Za projektiranje in izgradnjo pilotnega projekta je bilo namenjenih približno 6 mio. EUR. Drugi večji pilotni projekt je namakalni sistem z dovodnim kanalom Biđ-Bosutsko polje. Ta zajema izgradnjo dovodnega kanala iz reke Save, do kanala Konjsko, s čimer bo poskrbljeno za dovod vode za ha kmetijskih zemljišč. Izgradnja kanala je predvidena v šestih fazah. V letu 2010 je bila končana prva faza kanala (pribl. 6 km dolžine), izveden prepust pod avtocesto in pod železniško progo. V letu 2012 pa je izvedeno projektiranje, odkup zemljišč, izmuljevanje vodotokov Biđ in Bosut, arheološke raziskave. Za to je bil vloženih 40 mio. EUR, za zaključek del na dovodnem kanalu pa je potrebnih še približno 16 mio. EUR. Za tretji pilotni projekt Kaštel-Trogir-Seget je pripravljena delna projektna dokumentacija v vrednosti nekaj manj kot 0,5 mio. EUR. Na območju je namen povečati namakalni sistem s 374 ha na 869 ha. Tretji pilotni projekt je sanacija in zagotovitev vodnega vira za obstoječi namakalni sistem Spodnje Neretve, za to so bili narejeni idejni projekti, delo se nadaljuje s pripravo izvedbenih projektov (Preglednica 1).

4 Preglednica 1: Izvedba programa»nacionalni plan navodnjavanja i gospodarenja poljoprivrednim zemljištem i vodama«(napnav) v obdobju v Republiki Hrvaški v mio. EUR. Leto Namen izdatka [mio. EUR] % Načrti namakanja 0,2 0,4 0,3 0,5 0,2 0,1 0,0 1,8 2,2 Državni pilotni projekti 0,2 0,4 7,7 9,6 8,4 7,1 8,1 5,6 47,1 56,4 Projektna dokumentacija 0,1 0,5 1,5 2,7 1,3 1,4 1,0 1,2 9,8 11,7 Sanacija in novogradnja 1,5 3,4 2,6 5,5 4,7 2,7 3,0 1,5 24,9 29,8 SKUPAJ 0,2 2,1 4,7 12,3 18,0 14,5 11,3 12,1 8,4 83,5 100 Državni proračun 1,8 4,0 10,4 16,0 11,7 10,2 8,3 1,0 63,5 76,0 Hrvatske vode 0,2 0,1 0,7 0,3 1,3 0,0 2,7 6,8 12,2 14,5 Razvojni skladi 0,2 0,2 0,1 0,1 0,0 0,0 0,7 0,8 Regionalne in lokalne samouprave 0,2 0,4 0,9 1,3 1,3 0,9 1,1 0,5 6,7 8,0 Končni uporabniki 0,1 0,2 0,1 0,1 0,5 0,7 Izvedba v Sloveniji: obdobje Za razliko od RH je imela RS že pred obdobjem izdelane lokalne strokovne podlage za 19 večjih in 5 manjših namakalnih območij v skupni površini ha, ki jih je pripravila leta 1998 v okviru izdelave projekta Slovenski projekt namakanja. Ta je bil nadgradnja Nacionalnemu programu namakanja. V Slovenskem projektu namakanja so bile upoštevani naslednji dejavniki razvoja: pedološke lastnosti tal, potrebe po vodi za namakanje (od m 3 /ha/leto v povprečno vodnatem letu in do m 3 /ha/leto v ekstremno sušnem letu), vodni viri za namakanje: večji vodotoki (Mura, Drava, Sava, Kolpa, Krka) ter obstoječi vodni zadrževalniki (Piševec, Kubed, Belski potok, Fokovci, Protner, Arnovo Selo), vpliv na okolje oz. poročilo o vplivih na okolje. Namakalni sistemi so bili določeni z vidika hidravlike, dimenzije črpališč in namakalne opreme. Določena je bila investicijska vrednost, predvidena kmetijska pridelava ter ekonomski učinki izvedbe projektov. Ob tem so bila opredeljena nadaljnja priporočila glede vloge države pri ureditvi trženja, upravljanja in vzdrževanja. V ožji izbor primernosti za izvedbo je Slovenski projekt namakanja umestil 12 projektov oz. 50 % v študiji obravnavanih površin. Avtorji so podali opozorilo, da v prihodnosti vseeno potrebno sprejeti novo strategijo namakanja, ki bo odgovarjala novim (zaostrenim) okoljskim standardom, ki jih je prinesel vstop v Evropsko unijo (predvsem na področju varovanja voda in druge okoljevarstvene zakonodaje) (Juvan in Edelbaher, 2000). V obdobju razvoj novih VNS ali posodabljanje obstoječih VNS v RS ni potekalo. Ponovno se je financiranje razvoja VNS pričelo z novim obdobjem PRP V tem obdobju je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje RS naročilo izdelavo novih strokovnih podlag, ki bi upoštevale novo okoljevarstveno zakonodajo in opredelile, kje so potenciali za razvoj namakanja z vidika bližine vodnih virov, primernih za namakanje. Tako so bila v okviru dveh Ciljnih raziskovalnih programov (Pintar in sod., 2010, 2012 in 2013) identificirana kmetijska zemljišč, ki so potencialno primerna za namakanje. Od 0,45 mio. ha kmetijskih zemljišč v uporabi je bilo kot potencialno primernih za namakanje določenih 0,22 mio. ha, t.j. skoraj 50 % kmetijskih zemljišč v uporabi na območju RS. To obsega naslednje kategorije kmetijskih zemljišč: njive in vrtovi, hmeljišča, trajne rastline na njivah, rastlinjake, matičnjake, intenzivne sadovnjake, ekstenzivne sadovnjake, oljčne nasade, ostal trajne nasade, plantaže gozdnega drevja in neobdelana kmetijska zemljišča. Glede na obstoječe prostorsko razporeditev voda in omejitve, ki izhajajo iz načel trajnostnega razvoja rabe vodnih virov v RS, je država opredelila naslednje možnosti za rabo voda: Možnosti rabe vode iz vodnih teles površinskih voda (upoštevaje ekološko sprejemljiv pretok), Možnosti rabe obstoječih večnamenskih vodnih zadrževalnikov ter potrebe po izgradnji novih, Možnosti rabe vode iz vodnih teles podzemnih voda (količinski potencial ni ogrožen, če je razmerje med letnim črpanjem in bogatitvijo pod 33 %), pri čemer se je upoštevala nizka primernost rabe za namakanje zaradi rabe za oskrbo s pitno vodo ter izkoristljivost z vidika

5 globine, na kateri se nahaja voda, izdatnosti virov ter s tem povezanih stroškov naprave vrtine in stroškov črpanja vode. Možnosti ponovne uporabe prečiščene odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav. V isti vrsti red so bili vodni viri razporejeni po pomembnosti, pri čemer je pri prostorski razporeditvi primernost (glede na ekonomske in družbene vidike primernosti rabe) bil oblikovan razporeditveni algoritem alokacije vodnih virov. Pri tem se uporabi drugačen pristop kot pri Nacionalnem programu namakanja. Vsako obravnavano kmetijsko zemljišče v Sloveniji ima zato določene razpoložljive vodne vire in pogoje rabe vodnih virov. Ob tem so bili podrobneje obravnavani učinki upravljanja voda, ki lahko vplivajo na potencial rabe vode za namakanje in s tem vplivajo na ogroženost kmetijskih zemljišč zaradi suše. Okvirna vrednost proračunskega izdatka za priprave strokovnih podlag je bila 0,12 mio. EUR (Preglednica 2). Implementacija VNS v obdobju ni potekala. V letu 2010 so bile v okviru Ukrepa 125 odobrene štiri vloge oz. 3,5 mio. EUR, v letu 2013 pa pet vlog oz. 8,03 mio. EUR. Razvoj namakanja je obdobju zajemal aktivnosti na približno ha in v različnih fazah izvedbe sanacija in rekonstrukcija obstoječih VNS ter izgradnja novih VNS. Obravnava z vidika možnosti rabe vodnih virov je bila izvedena na 0,22 mio. ha kmetijskih zemljišč. Tako je bilo v obdobju investiranih 11,53 mio. EUR nepovratnih razvojih sredstev (Preglednica 2). Sprva je bilo za novogradnje in posodobitve VNS za celotno obdobje namenjenih 26. mio EUR za ha površin VNS. V letu 2012 so bila ta sredstva prepolovljena in preusmerjena na druge ukrepe. V okviru novega PRP , ki je še v nastajanju, se pričakujejo nova razvojna sredstva za izgradnjo ali posodobitev ha VNS. Preglednica 2: Izvedba razvoja namakanja skozi raziskovalne projekte in v okviru Programa razvoja podeželja v obdobju v Republiki Sloveniji v mio. EUR. Leto Namen izdatka [mio. EUR] [%] Izdelava strokovnih podlag (možnosti rabe voda z vidika vodnih potencialov in bonitete 0,06-0,04 0,02 0,12 0,97 kmetijskih zemljišč) Analiza potrebnih institucionalnih sprememb za povečanje razpoložljivosti voda za 0, ,00 namakanje Podrobnejša analiza potrebe po sanaciji obstoječih VNS in ,04 0,04 0,34 problematika rabe VNS Analiza, poenostavitve zakonodaje in postopkov, priporočila k pripravi projektne - - 0,04 0,02 0,06 0,47 dokumentacije Izboljšanje modela sodelovanja med državnimi organi, lokalnimi skupnostmi zasebnimi investitorji ,02-0,00 in uporabniki VNS Sanacija in novogradnja 3,50 8,03 11,53 97,74 Izobraževanje kmetijskih svetovalcev ** ** ** Promocija izgradnje VNS ** ** ** SKUPAJ 3,60 0,00 0,07 8,13 11,80 100, Državni proračun 0, ,01 2,88 20,84 Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja 2, ,02 8,65 62,53 Investitor (lokalne samouprave, podjetja, zadruge) * 0, ,60 2,30 16,63 SKUPAJ 4, ,63 13,83 100,00 * = Ocena BF UL, ** = v okviru rednih in izrednih delovnih zadolžitev

6 ZAKLJUČEK V obravnavanem obdobju je RS v razvoj namakanja investirala 11,80 mio. EUR, pri čemer je več kot 97 % odstotkov namenila izgradnji novih VNS in posodobitvam obstoječih. Preostali del je v večji meri namenila izdelavi strokovnih podlag možnosti rabe voda, z vidika vodnih potencialov in bonitet kmetijskih zemljišč, pri čemer je naredila pomemben korak k posodobitvi svojih strokovnih podlag iz leta 2000, upoštevaje novo zakonodajo, ki jo je prinesel vstop v EU (strožji naravovarstveni in vodovarstveni pogoji). S tem je svoje podlage prilagodila tudi podrobnejšim podatkom o kakovosti tal. V povezavi z razpoložljivimi vodnimi viri je raziskovalna sredstva usmerila v opredelitev potrebnih institucionalnih sprememb za povečanje razpoložljivosti vode za namakanje, ki se nanašajo na učinke upravljanja voda. Na ta način si je ustvarila za podlage za natančnejše načrtovanje ukrepov upravljanja voda v okviru Načrtov upravljanja voda Zaradi kritik, da je postopek implementacije VNS administrativno preobremenjen je RS veliko pozornosti namenila analizi, poenostavitvi zakonodaje in postopkov ter oblikovala priporočila k pripravi projektne dokumentacije, ki jih namerava v prihodnjem obdobju objaviti v obliki navodil. Zaradi kritike k modelu implementacije VNS, ki preveč sloni na samoorganiziranju izvedbe VNS na lokalni ravni, je pozornost usmerila v analizo in izboljšanje modela sodelovanja med državnimi organi, lokalnimi skupnostmi in zasebnimi investitorji ter uporabniki VNS. V tem pogledu je oblikovala brezplačne interdisciplinarne skupine (agronomi, kmetijski svetovalci, predstavniki zadrug, projektanti), ki na regionalni in lokalni ravni nudijo brezplačno postopkovno pomoč pri izvedbi novih VNS. Pozornost je usmerila tudi v posodobitve VNS, zato je bila pripravljena analiza potreb po sanaciji VNS. Z metodo primerjalne presoje (benchmarking) pa je tudi prvič v zgodovini ovrednotila delovanja posameznih obstoječih VNS v Sloveniji. Tako je RS prišla do zaključka, da mora več pozornosti v prihodnje nameniti ukrepom za tehnično izboljšanje delovanja namakalnega sistema, investicije v namakalno opremo, demonstracijsko podporo tehnologijam namakanja, ustvarjanje sistemskih možnosti za vzpostavljanje povezav med trgom in pridelovalci, vzpostavitev ali nadgradnjo sistema napovedi namakanja in vrednotenje učinkov namakanja. Za nekatere od teh je zagotovila sredstva v okviru novega PRP Pomembna pridobitev, ki je zastavljena za naslednje obdobje razvoja je vzpostavitev pregledovalnika potencialov rabe voda. Namen je narediti informacijo najširše dostopno za bolj informirano oblikovanje povpraševanja po vodi in v pomoč svetovalcev ter investitorjem na lokalni in regionalni ravni. Namen tega ukrepa je tudi opolnomočenje prebivalcev in pridelovalcev, da se bodo lažje odločali o poslovnih odločitvah in bolj informirano iskali pomoč pri razvoju od svojih lokalnih oblasti (neodvisno od politike). V prihodnje bi morala RS uvesti še način faznega črpanja sredstev, ki bi v zaostrenih finančni situaciji tudi manj premožnim lokalnim investitorjem dovoljeval fazno izdelavo projektne dokumentacije ter fazno črpanje sredstev za izgradnjo VNS. Poudarek razvoja VNS v RH je na izvedbi načrtov namakanja (2,2 % investicij), izvedbi zastavljenih državnih pilotnih projektov namakanja (56,4 % investicij), izdelavi projektne dokumentacije (11,7 % investicij) ter sanaciji in novogradnji VNS (29,7 % investicij). Tako je široko obravnavala ha kmetijskih zemljišč. Kar je pomembno je, da je pripravila regionalne načrte razvoja namakanja za vse regionalne samouprave razen dveh. Izdelala je tudi večji del tehnične dokumentacije. Posodobila je obstoječe VNS in je v zaključni fazi izgradnje prvega pilotnega projekta, kot tudi nekaj javnih novih VNS. Del svoje pozornosti je RH usmerila v pripravo potrebnih podzakonskih aktov, da bi oblikovala boljše pogoje za neposredno sofinanciranje manjših zasebnih namakalnih sistemov. RH je v sodelovanju s Svetovno banko v zaključni fazi izdelavo analize stroškov in koristi za večji del zasnovanih namakalnih sistemov, pri čemer je ugotovljena visoka donosnost investicij. Gospodarska kriza, ki je zajela tudi Hrvaško, je zlasti v zadnjih dveh letih zmanjšala sredstva, ki so bila na voljo za razvoj namakanja. Kljub temu izvajalci priznavajo, da je zmanjšanje sredstev imelo tudi pozitivne učinke, saj je pomagalo k ponovnem»prevetrenju«ciljev in ponovni postavitvi prioritet pri delu. RH je aktivnosti za prihodne usmerila tudi v vzpostavitev katastra namakalnih sistemov (v Sloveniji imamo temu ekvivalenten Kataster melioracijskih sistemov in naprav) v povezavi z novim spletnim pregledovalnikom za pregledovanje podatkov o zemljiščih v uporabi kmetijskih gospodarstev (v Sloveniji imamo temu ekvivalenten Javni pregledovalnik grafičnih podatkov MKO-RKG) ter bazami Hrvatski vod. RH izpostavlja, da je velika pomanjkljivost doseganja načina razvoja premalo intenzivno sodelovanje med resornim ministrstvom, regionalnimi samoupravami ter končnimi uporabniki, ki ga bo

7 v prihodnje potrebno izboljšati. Prav tako bi bilo potrebno bolje profilirati namakanje in njegov razvoj znotraj sistema upravljanja voda v celoti. OBRAZLOŽITEV Prispevek primerja sistem razvoja namakanja v Sloveniji in na Hrvaškem. S tem so avtorji združili naslednja dva prispevka objavljena na konferenci na Hrvaškem, ki je bila organizirana pod naslovom 2. Stručno-znanstveni skup Dani gospodarenja vodama 2013: Napredak kroz znanost: prispevek Izgradnja velikih sustava za navodnjavanje u Sloveniji: iskustva za budućnost (Cvejić in sod., 2013) in prispevek Stanje provedbe projekta NAPNAV (Galiot in sod., 2013) (ur. Bekić, 2013). REFERENCE Cvejić R., Klinc M., Pintar M Izdradnja velikih sustava za navodnjavanje u Sloveniji: iskustva za budučnost. V: Dani gospodarjenja vodama 2013 Napredak kroz znanost: zbornik radova, Rujna 2013, Građevinski fakulteta Sveučilišta u Zagrebu, Zagreb, urednik Damir Bekić: Galiot M., Holjević D., Brajković A., Marušić J., Stanje provedbe projekta NAPNAV (Galiot in sod., 2013). V: Dani gospodarjenja vodama 2013 Napredak kroz znanost: zbornik radova, Rujna 2013, Građevinski fakulteta Sveučilišta u Zagrebu, Zagreb, urednik Damir Bekić: Juvan S., Edelbaher M. Projekt namakanja v Republiki Sloveniji V. Mišičev vodarski dan 2000: Pintar M., Tratnik M., Cvejić R., Bizjak A., Meljo J., Kregar M., Zakrajšek J., Kolman G., Bremec U., Drev D., Mohorko T., Steinman F., Kozelj K., Prešeren T., Kozelj D., Urbanc J., Mezga K Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Ljubljana, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje Republike Slovenije: 158 str. Pintar, M., Glavan, M., Meljo, J., Zupan, M., Fazarinc, R., Podboj, M., Tratnik, M., Cvejić, R., Zupanc, V., Kregar, M., Krajčič, J., Bizjak, A., Projekcija vodnih količin za namakanje v Sloveniji - Projections of water quantities for irrigation in Slovenia (V4-1066). Ministrstvo za kmetijstvo in okolje RS, Ljubljana: 179 str. Pintar M., Cvejić R., Glavan M., Kacjan-Maršić N., Pavlovič M., Čremožnik B., Naglič B., Trajnostna raba vode z krepitev rastlinskega pridelovalnega potenciala v Sloveniji, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje Republike Slovenije: 181 str.