INTEGRATED VIEW ON WATERS OF THE MURA RIVER CATCHMENT IN SLOVENIA AND BACKGROUND FOR THEIR MANAGEMENT
|
|
- Elaine Sara Foster
- 5 years ago
- Views:
Transcription
1 CELOSTEN POGLED NA VODE POREČJA MURE IN UPRAVLJANJA Z NJIMI Dr. Lidija Globevnik Inštitut za vode Republike Slovenije, Hajdrihova 28c, SI 1000 Ljubljana, Slovenija e-naslov: lidija.globevnik@izvrs.si Izvleček Slovenski del porečja reke Mure je velik km 2, kar predstavlja 6,9 % površine države Slovenije. Posledica urbanizacije in velik delež kmetijskih površin povzroča prekomerne vsebnosti hranil v vodi in pomembne hidromorfološke obremenitve na večini vodnih teles. Tako se je gladina podzemne vode med leti 1980 in 1995 znižala za 20 do 25 cm, od začetka 20. stoletja do danes pa do 2 m. Dno reke Mure se je v tem obdobju znižalo za enake vrednosti. Problemi nižanja nivojev podzemne vode v aluvialnih vodonosnikih reke Mure v Sloveniji in krčenja vodnih in obvodnih habitatov v prostoru reke Mure v Sloveniji so nastali kot posledica sprememb rabe tal na celotnem porečju reke Mure, ne le v Sloveniji, temveč tudi v Avstriji v zadnjih 200 letih. Manj dogodkov, ko se pojavljajo visoki pretoki in krajše trajajoče poplave ter daljše suše, kažejo na spremenjen odtočni hidrološki režim. Rečni prostor reke Mure v Slovenji se je zmanjšal za 35 %, skupna dolžina ohranjenih rečnih rokavov glede na leto 1954 za 70 %. Povprečna širina struge reke Mure v Sloveniji je 78 m, v letu 1954 je bila 85 m. Ohranitev zalog podzemne vode v vodonosnikih Mure in ugodnih ekoloških dejavnikov za obstoj vodnih in obvodnih habitatov v rečnem prostoru Mure je odvisna predvsem od dejstva, da je v tleh poplavnega prostora reke stalno prisotna voda, rečni rokavi vodnati, mrtvice pa pogosteje omočene. Ključne besede: upravljanje z vodami, reka Mura, hidromorfološki procesi, varstvo voda, rečni koridor, poplavna ogroženost, zadrževanje voda, podzemna voda, vodna direktiva. INTEGRATED VIEW ON WATERS OF THE MURA RIVER CATCHMENT IN SLOVENIA AND BACKGROUND FOR THEIR MANAGEMENT Abstract Slovenian part of the Mura river catchment covers 1,393 km 2 or 6.9 % of the entire Slovenia's surface area. The consequences of urbanisation and the high share of arable land cause excessive nutrient content in the water and significant hydromorphological pressures on the majority of water bodies. During 1980 and 1995, the groundwater level fell by about 20 to 25 cm, and no less than by 2 m from the beginning of the 20th century till the present day. In this period, the Mura's bed subsided by the same values as well. The problems of groundwater level lowering in alluvial aquifers of the Mura river in Slovenia and shrinking of riparian and water habitats in the area of the Mura in Slovenia have arisen as a result of major land-use changes in its entire catchment in the last two centuries, not only in Slovenia but in Austria as well. The fewer events, when high flow rates are noted, as well as floods of shorter duration and longer periods of drought show a changed drainage regime. The Mura's riverine territory in Slovenia has been reduced by 35 %, whereas the total length of surviving backwaters has been shortened by 70 % in comparison with the year The average width of the Mura's bed in Slovenia is 78 m, compared with 85 m in The preservation of groundwater 93
2 supplies in the Mura's aquifers and favourable ecological factors for the survival of riparian and water habitats in the Mura catchment depend primarily on whether water will remain permanently present in the river's floodplain soils and whether the backwaters and oxbows will manage to retain its water in the years to come. Key words: water management, the Mura river, hydromorphological processes, water protection, river corridor, flood risk, water retention, groundwater, Water Framework Directive. 1. Uvod in opis problematike Upravljanje voda za namene vzpodbujanja ekoloških dobrih lastnosti voda v porečju reke Mure je bilo analizirano in opredeljeno v sklopu izdelave elementov varstva mokrišč v povodju Donave med leti (Halcrow-Vodnogospodarski inštitut 2000). Elemente akcijskega plana povzema članek Globevnikove (2004). Poleg zmanjševanja tveganj ob poplavnih dogodkih, varstva naselij, doseganja dobrega kemijskega stanja voda, dobrega ekološkega stanja površinskih voda in dobrega količinskega stanja podzemnih voda, je enakovreden cilj upravljanja voda tudi varovanje ugodnega stanja ogroženih in zaščitenih živalskih in rastlinskih vrst. Odločanje o tem kako bomo ohranjali habitate in izboljševali ekološko stanje reke Muri, je v precejšnji meri odvisno od hidrodinamičnih, hidroloških in hidravličnih procesov. Reka Mura, ki izvira v Avstriji na nadmorski višini metrov, je dolga 445 km. Velikost njenega porečja je km 2. Več kot polovica površin leži v Avstriji. Slovenski del porečja je velik km 2 (6,9 % površine države), hrvaški 987 km 2 in madžarski km 2. Dolžina reke Mure pri nas, ki najprej predstavlja državno mejo med Avstrijo in Slovenijo, nato pa med Hrvaško in Slovenijo, je 96 km. Večji pritoki reke Mure v Sloveniji so Kučnica, Ščavnica in Ledava. Velik del porečja reke Mure v Sloveniji ima tudi pomembne zaloge podzemne vode. Na porečju živi prebivalcev, kar je 6,8 % vseh prebivalcev Slovenije (Statistični urad RS, Popis prebivalstva 2002). Čeprav je gostota naseljenosti enaka slovenskemu povprečju (97 prebivalca/km 2 ), je za porečje reke Mure v Sloveniji značilno, da je delež kmetijskih površin od slovenskega povprečja enkrat večji. Glede na slovensko povprečje je znatno večji tudi delež urbaniziranih površin. Pozidanih površin je ha, kar je 4,4 % vseh površin porečja. Vseh naselij na območju je 350, od tega ima le Murska Sobota več kot prebivalcev. V 56-ih naseljih živi 500 in prebivalcev, v ostalih 293-ih naseljih pa je število prebivalcev manjše (Inštitut za vode RS 2006b). Da bi bila naselja in kmetijske površine v ravninskem delu porečja manj poplavno ogrožena in primerna za gradnjo in intenzivno kmetovanje se je reko Muro in njene tri glavne pritoke v preteklosti stalno urejevalo. Zgrajeni so bili zadrževalniki vode, protipoplavni nasipi ob Muri, razbremenilni kanali, struge rek pa se je večinoma izravnalo in poglobilo (Vodnogospodarski inštitut 1997; 1999a; 1999b). Posledice urbanizacije, predvsem razpršene poseljenosti porečja in velik delež kmetijskih površin, povzročajo prekomerne vsebnosti hranil (dušikove in fosforjeve spojine) v vodi in pomembne hidromorfološke obremenitve na večini vodnih teles. Znatno je tudi organsko onesnaženje površinskih voda. Meritve namreč kažejo, da so preseženi standardi kakovosti za hranila in druge organske snovi na Ščavnici po Gajševskem jezeru in na Ledavi po zadrževalniku Ledavsko jezero. Na mejni Muri z Avstrijo in Ščavnici problem predstavljajo anion aktivni detergenti, KPK in AOX. Modelni izračun bilance 94
3 dušikov spojin na porečju Mure so tudi pokazali, da na vseh prispevnih površinah vodnih teles obstaja presežek dušikovih spojin (Inštitut za vode RS 200b). Hidromorfološke obremenitve površinskih voda v porečju reke Mure in obremenjevanje okolja s težkimi kovinami, organskimi snovmi in dušikovimi ter fosforjevimi spojinami, ki jih rastline ne porabijo za svojo rast, imajo vpliv tudi na kvaliteto in količino podzemne vode v vodonosnikih. Tako je v podzemnem vodnem telesu»mursko polje«zaznana povečana vsebnost nitratov (45 mg/l), atrazina (0,065 g/l), desetilatrazina (0,12 g/l) in vsota vseh pesticidov. Lokalno značilno onesnaženje predstavlja tudi onesnaževalo ortofosfati, dikloroeten, trikloroeten in tetrakloroeten (Ministrstvo za okolje in prostor 2008). V javnosti obstaja tudi prepričanje, da je prisoten trend velikega nižanja nivojev podzemne vode. Obstajajo torej večja tveganja, da je motena oskrba s pitno vodo cele regije in da so zaradi hidrološke suše ogroženi tudi kmetijski pridelki. Na reki Muri in njenih pritokih se je v preteklosti zgradilo več hidrotehničnih objektov (uravnave strug, obrežna zavarovanja, prečne usmerjevalne zgradbe,...), odtoki voda poplavnih ravnic pa so se spremenili z agromelioracijskimi operacijami. Čeprav se je rečni prostor zaradi tega ekološko osiromašil, je danes ovrednoten kot naravovarstveno pomemben habitatni prostor z visoko biotsko pestrostjo (Zavod za spomeniško varstvo Maribor 1984; Zavod RS za varstvo narave 2007). Zaradi dejstva, da tu živi veliko evropsko ogroženih vrst živali in raste kar 8 rastlinskih združb iz seznama Habitatne direktive, je bilo območje razglašeno za območje Natura 2000 (Ministrstvo za okolje in prostor 2007). Okoljevarstveno so torej nižinski poplavni gozdovi, stari rečni rokavi in mrtvice, rečni otoki, prodišča in erozijska območja v strugah izredno pomembni, saj ne pomenijo le življenjski prostor za obstoj ogroženih vrst živali in rastlin, temveč tudi omogočajo daljši čas infiltracije površinske vode v tla, razporejanje visokih voda po večji površini in intenzivnejše procese kemijske, (mikro)biološke razgradnje dušikovih in fosforjevih spojin in nevarnih kemijskih snovi v vodi. Zmanjševanje poplavne ogroženosti in zmanjševanje tveganj za zdravje ljudi, okolja, gospodarskih dejavnosti in kulturne dediščine, varnejša oskrba prebivalcev s pitno vodo, zagotavljanje biotske pestrosti rečnega prostora Mure in vseh mokrišč porečja so torej najpomembnejši cilji pri upravljanju z vodo. Zagotavljanje biotske pestrosti rečnega prostora Mure ter zaščita ter obnova vseh mokrišč v porečju so odvisni predvsem od ohranitve ali dviga nivojev podzemne vode in intenzivnejših hidrodinamičnih procesov v rečnem prostoru Mure (Halcrow in Vodnogospodarski inštitut 2000). Ohranitev in dvig nivojev podzemne vode zmanjšuje tudi tveganja za varno oskrbo s pitno vodo, saj podzemne vode predstavljajo večinski vodni vir v regiji. Poplavni gozdovi in razgibana rečna morfologija pa zaradi kemijskih in (mikro)bioloških procesov, ki potekajo v takem prostoru, izboljšujejo ekološko in kemijsko dobro stanje voda. V članku so opisani vodilni hidrološki in hidromorfološki procesi, ki jih je treba poznati preden se odločamo o vrstah ukrepov, s katerimi dosegamo dobro ekološko stanje voda (smernice Vodne direktive) in ugodne življenjske pogoje za zavarovane rastlinske in živalske vrste (smernice Habitatne in Ptičje direktive). 2. Podatki in metode S pomočjo podatkov državnega monitoringa voda (Agencije RS za okolje) in podatkov o vzdolžnem profilu (Halcrow in Vodnogospodarski inštitut 2000; Vodnogospodarski inštitut 1990) so prikazane osnovne hidrološke lastnosti reke Mure: povprečni padci dna struge, srednji letni pretoki, pretoki z verjetnostjo nastopa 0,01 in vrednosti pretokov, ki so v 95
4 povprečju zagotovo prisotni v 95 % deležu leta. Iz razpoložljivih strokovnih in znanstvenih člankov so povzete glavne ugotovitve glede spreminjanja odtočnega režima reke Mure zadnjih 70 let in glede sprememb v nivojih podzemne vode vodnosnikov reke Mure. Narejena je analiza hidromorfološke problematike reke Mure in problematike nivojev podzemnih voda v vodonosnikih reke Mure. S primerjavo kart Jožefinskega vojaškega zemljevida in karto CORINE 2000 je bila določena sprememba rabe tal v zadnjih 200 letih na 95 km 2 velikem območju pri Veržeju. Karta Jožefinskega vojaškega zemljevida obravnavanega območja (Rajšp in Ficko 1996) je bila interpretirana glede na različne barvne odtenke in simbole na karti. Za kategorije rabe tal so izbrane naslednje osnovne kategorije: naselja, kmetijske površine, gozd, gozd in grmičevje, prodišča, otoki in prodišča, vodne površine. Te so bile združene v kategorijo naselja, kmetijske površine, gozd in vodne površine, da se jih je lahko primerjalo s CORINE klasifikacijo na prvem nivoju. Za indikator spremembe vodnih površin v poplavnem prostoru reke Mure v zadnjih 50-ih je izbran m dolg odsek reke Mure med Bunčani in Veržejem. Vodne površine so digitalizirane iz aerofoto posnetka iz leta 1954 in črnobelega ortofoto digitalnega posnetka iz leta 1998 (Geodetska uprava RS). Na istih digitalnih kartah so narisane lokacije prečnih profilov reke Mure, kjer so bili s terestičnimi geodetskimi meritvami leta 2007 določene kote dna. Iz arhiva Dravskih elektrarn smo pridobili tudi podatke o obliki profilov leta Na osnovi geometrijskih podatkov o profilih in podatkov o hidravličnih lastnostih toka vode v profilih so določene gladine vode ob različnih pretokih. Za izračun gladin je bil uporabljen program HEC-RAS (Inštitut za vode RS 2008.) Izdelana je slika vzdolžnega profila struge Mure na obravnavanem odseku. Na njem so vrisane kote najnižjega dna struge leta 2007 in leta 1979, kote desnega in levega brega ter kote izračunane gladine voda pri pretoku 120 m 3 /s leta 2007 in leta Rezultati in razprava 3.1 Odtočni režim reke Mure in hidromorfološke lastnosti Povprečna razporeditev pretokov preko leta je odvisna predvsem od snežnih padavin in dolžine trajanja snežne odeje v Avstriji. Večji pretoki se pojavljajo spomladi med marcem in majem, medtem ko imajo pozno jesenski in zimski meseci nizke pretoke. Povprečni pretok Mure pri vtoku v Slovenijo, merjen na vodomerni postaji Cmurek je 153 m 3 /s. Najvišji zabeleženi pretok je m 3 /s, srednji nizki pretok 59 m 3 /s. Najvišji pretoki so lahko tudi do 30-krat večji kot najnižji pretoki. Položaj Slovenije in hidrološke lastnosti reke Mure za srednji in spodnji tok podaja slika 1. Reka Mura v Sloveniji se glede na parametre, ki opisujejo morfološke lastnosti, deli na tri odseke. Odsek Mure na meji z Avstrijo je izravnan, podolžno vijuganje struge je majhno, erozijski procesi intenzivni (Stalna slovensko-avstrijska komisija za Muro 2000). Odsek Mure na meji s Hrvaško je, čeprav reguliran, še vedno zelo razgiban, nekdanji rečni rokavi pa povezani s strugo. Na tem delu se pojavljajo prodišča. Vmesni odsek Mure, ki leži v celoti v Sloveniji, predstavlja geo-hidro-morfološki previsni odsek Mure (Halcrow in Vodnogospodarski inštitut 2000). To je odsek prehoda med morfološko in hidrološko degradiranim gorvodnim odsekom in dinamično ravnovesnim in razgibanim dolvodnim odsekom. 96
5 Slika 1: Porečje reke Mure in osnovne hidrološke lastnosti reke Mure. Analiza dolgoletne sezonske porazdelitve vtokov in iztokov v murski rečni prostor v Sloveniji ter analiza dinamike pojavljanja največjih pretokov v letu kaže na to, da se pogosteje pojavljajo visoki pretoki, vendar se število dni z njimi zmanjšuje. Pogostost pojavljanja pretokov, ob katerih voda vteka v rokave je zato manjša, kot je bila nekoč. Povprečja srednjih in nizkih voda se manjšajo, število dni z nizkimi pretoki pa veča (Globevnik in Mikoš 2006). Analiza sezonske dinamike odtoka vode iz območja prostora reke Mure v Sloveniji kaže na razmeroma konstanten odtok iz območja v več kot 40 % delu leta, ki pa se je v zadnjem obdobju močno zmanjšal. V obdobju je iz območja mokrišč v kar 60 % delu leta stalno odtekalo v strugo 7 m 3 /s, v 40 % delu leta pa 9 m 3 /s (Globevnik, 2006). Te količine so se v kasnejšem obdobju več kot razpolovile. To kaže na veliko zmanjšanje naravnih zadrževalnih sposobnosti rečnega prostora Mure v Sloveniji. Čeprav se gladina podzemne vode v vodonosnikih reke Mure v Sloveniji med letom lahko giblje tudi v razponu od 1,5 m do 3,5 m pod površino, se je od leta 1980 do 1995 gladina podzemne vode zmanjšala za 20 do 25 cm (Globevnik 2006). Glede na celotne vodne zaloge v tleh, to sicer ni velika vrednost, postane pa pomembna, ko se jo obravnava iz vidika dolžine časovnega obdobja, ko se je sprememba dogodila. Ocenjuje se, da se je v zadnjem stoletju nivo podzemne vode v povprečju znižal za 2 m. 3.2 Sprememba rabe tal Nekdanja razvejanost rečnega prostora in okoliška raba tal je razvidna iz slike 2, ki je izdelana na osnovi interpretacije Jožefinskega vojaškega zemljevida (Rajšp in Ficko 1996). Delež rečnega prostora na prikazanem območju je 40 %. Na sliki 3 je prikazan sedanja raba tal in pokrovnost, ki je izvedena iz podatkov CORINE Rečni prostor reke Mure v Slovenji, ki 97
6 ga tvori struga reke Mure in poplavni gozd ob reki, se je od leta 1790 do 2005 v celoti zmanjšal za 35 %. Delež poplavnega gozda in vodnih površin je bil pred 200 leti 40 %, danes 27 %. Slika 2: Raba tal in pokrovnost ob reku Muri pri Veržeju pred 200 leti (Interpretacija na osnovi Jožefinskega vojaškega zemljevida»josephinische Landesaufnahme «(Rajšp in Ficko 1996)). Slika 3: Sedanja raba tal in pokrovnost ob reku Muri pri Veržeju. (Interpretacija na osnovi CORINE 2000 EEA). 98
7 3.3 Sprememba morfologije reke Mure Slika 4 prikazuje vodne površine leta Njihova velikost je bila 27,1 ha, skupna dolžina rokavov m. Na iztoku rokava (»P28-2«) je bilo prodišče. Današnje stanje je enako stanju leta 1995 (slika 5). Velikost vodnih površin danes je 17,4 ha (35 % manj glede na leto 1954). Čeprav je skupna dolžina ohranjenih rečnih rokavov m (33 % zmanjšanje glede na leto 1954), je njihova vodnatost precej manjša od tiste iz leta Voda namreč v rokave danes priteče le ob pretokih višjih od 280 m 3 /s vodah, pri manjših pretokih pa le v omejenih količinah. Povprečna širina struge danes je 78 m, v letu 1954 je bila 85 m. Slika 4: Letalski posnetek odseka reke Mure med Bunčani in Veržejem iz leta 1954 (ciklično aerosnemanje GURS) in označene odprte vodne površine na m dolgem odseku pri Veržeju. Slika 5: Letalski posnetek odseka reke Mure med Bunčani in Veržejem iz leta 1995 (ciklično aerosnemanje GURS) in označene odprte vodne površine na m dolgem odseku pri Veržeju. 99
8 Vzdolžni profil reke Mure med Bunčani in Veržejem, ki je bil izdelan na podlagi geodetskih terenskih meritev v letu 2007, je prikazan na sliki 6. Kote dna reke Mure so se predvsem na mestih, kjer je bilo korito zoženo (oznaka prečnih profilov»p26-1«in»p28-1«), povezava z rokavi pa prekinjena, med leti 1979 in 2007 znižale do 1,1 m. Nekateri odseki so stabilni kot na primer odsek med profiloma»p23 in»p26«. Ponekod se je dno struge od leta 1979 in 2007 celo dvignilo (profil»p30«). Povprečno se je dno reke Mure v Sloveniji med letom 1979 in 2007 poglobilo za 22 cm, kar sovpada z zmanjšanjem povprečnih gladin podzemne vode za to obdobje. Slika 6: Vzdolžni profil reke Mure med Bunčani in Veržejem, leto (Vir: Inštitut za vode RS 2008) 3.4 Sinteza hidromorfološke problematike reke Mure in podzemnih voda Problemi nižanja nivojev podzemne vode v aluvialnih vodonosnikih reke Mure v Sloveniji in krčenja vodnih in obvodnih habitatov v prostoru reke Mure v Sloveniji so nastali kot posledica sprememb rabe tal na celotnem porečju reke Mure, ne le v Sloveniji, temveč tudi v Avstriji v zadnjih 200 letih. Manj dogodkov, ko se pojavljajo visoki pretoki in krajše trajajoče poplave ter daljše suše, kažejo na spremenjen odtočni režim. Močno so se zmanjšale vodozadrževalne sposobnosti celotnega območja Mure v Sloveniji. Poleg zmanjšanja številčnosti pojavljanja visokih vod (nad 200 m 3 /s) so glavni vzroki izginjanju murskih vodnih in obvodnih habitatov (Globevnik in Kaligarič 2005) zmanjšanje obsega in povezav rečne struge z rokavi, zmanjšanje poplavnih površin, regulacije pritokov, krčenje obrežne vegetacije in osuševanje kmetijskih površin na celotnem porečju. Ohranjanje zalog podzemne vode v vodonosnikih Mure in ugodnih ekoloških dejavnikov za obstoj vodnih in obvodnih habitatov je možno, če je v tleh poplavnega prostora reke stalno prisotna voda, rečni rokavi vodnati, mrtvice pa pogosteje omočene. To pomeni, da je večje in stalno zadrževanje vode v tleh ter bogatenje vodonosnikov z vodnimi količinami možno takrat, ko se iz glavne struge v podtalje redno filtrirajo večje količine rečne vode in ko je glavna struga hidravlično povezana z rokavi. Ker je dno rokavov danes od 1,5 do 2,5 m višje od najnižje kote dna reke Mure (Inštitut za vode RS 2007), vtoki vanje pa večinoma zasuti, se 100
9 to danes zgodi le ob višjih pretokih, to je večjih od 280 m 3 /s (Inštitut za vode RS 2008). Ti pretoki pa se zaradi zmanjševanja odtočne dinamike povprečno pojavljajo le nekajkrat v letu. Iz glavne struge se v podtalje filtrirajo večje količine vode takrat, ko je korito široko. Široko korito namreč pomeni manjše hitrosti vode, odlaganje naplavin in posledično večje dobro propustne površine za infiltracijo vode v tla. Stalno odlaganje in premeščanje plavin po strugi je možno ob pogoju, da ima reka dovolj širine in omogočeno obrežno erozijo. Sčasoma to povzroči manjšo globino struge reke glede na okoliški teren in s tem lažji vtok vode v rokave že pri manjših pretokih, ki pa se pogosteje pojavljajo. Na primer pretoki, ki so veliki vsaj 120 m 3 /s, se pojavljajo povprečno 220 krat na leto (dnevno povprečje obdobja ) (Globevnik 2008, v tisku). Če želimo že v nekaj letih doseči stalno omočenost in tok vode v rokavih reke Mure, je treba najprej hidravlično povezati glavno strugo Mure z rokavi (odstraniti brežine) in omogočiti, da v rokave teče voda že pri nizkih pretokih. Ker je sedanja gladina rečne vode pri nizkih pretokih nižja od kot dna rokavov pri vtokih in ker hidravlične lastnosti rokavov ne zagotavljajo toka vode pri takih pogojih, je treba z ustreznimi hidrotehničnimi rešitvami dvigniti višine rečne vode na vtokih v rokave. 4. Zaključek V območju reke Mure so zaznavni trendi poglabljanja rečnega dna in nižanja nivojev podzemne vode. S tem se krčijo vodni in obvodni habitati. Manj dogodkov, ko se pojavljajo visoki pretoki in krajše trajajoče poplave ter daljše suše, kažejo na znatne spremembe v odtočnem režimu reke Mure. Zaradi urbanizacije, agromelioracij in hidrotehničnih posegov v rečno mrežo v preteklosti so se zmanjšale vodozadrževalne sposobnosti celega območja Mure v Sloveniji. Ugotovljeno je, da so poleg zmanjšanja številčnosti pojavljanja visokih vod (nad 200 m 3 /s) glavni vzroki izginjanju murskih vodnih in obvodnih habitatov (Globevnik in Kaligarič 2005) prekinjene povezave glavne rečne struge z rokavi, zmanjšanje poplavnih površin, regulacije pritokov, krčenje obrežne vegetacije in osuševanje kmetijskih površin na celotnem porečju. Dobro ekološko stanje voda, ki je glavni cilj varstva voda glede na Vodno direktivo (Directive 2000/60/EC) in ohranjanje biotske raznovrstnost območja glede na Direktivo o habitatih (Council Directive 92/43/EEC) in Direktive o pticah (Council Directive 79/409/EEC) je v precejšnji meri odvisno od intenzivnih hidrodinamičnih procesov v rečnem prostoru Mure in dviga nivojev podzemne vode. Intenzivnejše hidrodinamične procese se doseže tako, da se glavno rečno strugo poveže z nekdanjimi stranskimi rokavi in na izbranih odsekih razširi strugo. S temi ukrepi se razgiba sestava struge, oblikujejo se nova prodišča in različne strmine brežin. Z vzpostavitvijo ustreznih hidravličnih razmer v rečnem prostoru se lahko oblikujejo nove mrtvice in območja počasi tekoče vode. Večja namočenost tal, ki nastane pri toku vode po rokavih in mrtvicah, omogoča ohranitev ekosistemov na poplavnem območju. Z višjim nivojem podzemne vode se prepreči sušenje hrastov, topolov in gabrov. Izpolnjevanje ciljev Vodne direktive, Direktivo o habitatih in Direktive o pticah na reki Muri se izvaja tudi s projektom Varstvo biodiverzitete reke Mure v Sloveniji (Biomura) (Globevnik 2006; 2008; Inštitut za vode Republike Slovenije 2006a). Rezultati predstavljeni v tem članku predstavljajo teoretična izhodišča za izbiro ukrepov, ki so predlagani v okviru projekta Biomura ( 101
10 Viri in literatura Agencija RS za okolje. Hidrološki podatki za merilna mesta na reki Muri in v vodonosnikih reke Mure. Arhiv. Geodetska uprava Republike Slovenije (GURS). Podatki cikličnega aerosnemanja, leto 1954 in ortofoto digitalne karte. Arhiv. Globevnik, L. 2004: Elementi akcijskega programa varstva reke Mure kot območja Nature Mišičev vodarski dan Zbornik posvetovanja, Maribor. Globevnik, L. 2007: Hidrogeološke lastnosti prostora reke Mure v Sloveniji stanje, trendi. Raziskave s področja geodezije in geofizike Zbornik predavanja, Ljubljana, str Globevnik, L. in Kaligarič, M. 2005: Hydrological changes of the Mura River in Slovenia, accompained with habitat deterioration in riverine space. Materials and Geoenvironment, vol. 52, no. 1, pp Globevnik, L. in Mikoš, M. 2006: The restoration scheme for the Mura river in Slovenia initial scientific evidences and possible measures. European Geosciences Union General Assembly, Vienna, 2 7, April Poster. Globevnik, L. 2006: Cilji in načini urejanje vodnega režima na reki Muri v Sloveniji. 17. Mišičev vodarski dan Zbornik posvetovanja, Maribor, str Globevnik, L. 2008: LIFE Natura 2006 projekt BIOMURA. 19. Mišičev vodarski dan Zbornik posvetovanja, Maribor (v tisku). Halcrow in Vodnogospodarski inštitut Transboundary Co-operation in Nature Conservation and Wetland Management for the Danube River Basin. Component 1: Sustainable River Basin Development and Wetland Management in the Lower Mura River, Ljubljana. Inštitut za vode Republike Slovenije 2004a. Sanacija murskih nasipov levi breg, odsek Dolnja Bistrica Dokležovje. Idejna zasnova. C Ljubljana. Inštitut za vode Republike Slovenije 2004b. Sanacija murskih nasipov desni breg, odsek izliv Ščavnice Šafarsko Krapje. Idejna zasnova. C Ljubljana. Inštitut za vode Republike Slovenije 2006a. Conservation of biodiversity of the Mura river in Slovenia (BIOMURA). LIFE 06/NAT/SLO/ Medmrežje: ( ). Inštitut za vode Republike Slovenije 2006b. Strokovne podlage za začasni načrt upravljanja voda. Naloga I/1/7. Poročilo o delu za leto Ministrstvo za okolje in prostor RS, Ljubljana. Inštitut za vode Republike Slovenije Varstvo biodiverzitete reke Mure v Sloveniji BIOMURA. Akcije C. Idejna zasnova. Ljubljana. Ministrstvo za okolje in prostor Natura 2000 v Sloveniji. Medmrežje: ( ). Ministrstvo za okolje in prostor Osnutek začasnega načrta upravljanja voda. Medmrežje: asni_nacrt_upravljanja_voda_opisni_in_kartografski_del/ (Začasni načrt upravljanja voda. Opisni del. Poglavje III. Povzetek pomembnejših obremenitev in vplivov človekovih dejavnosti na stanje vodnih teles površinskih in podzemnih voda. Ljubljana, junij 2007) ( ). Občina Lendava Projekt: Kobiljski zadrževalnik. Medmrežje: ( ). 102
11 Rajšp, V. in Ficko, M. 1996: Slovenija na vojaškem zemljevidu (Josephinische Landesaufnahme fuer das Gebiet der Republik Slowenien). ZRC SAZU in Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana. Stalna slovensko-avstrijska komisija za Muro/ Wasser-Wirtschartliches grundsatzkonzept für die Grenzmur, Ständige Österreichisch-Slowenische Kommission für die Mur Načelna vodnogospodarska zasnova za mejno Muro, Ljubljana. Statistični urad Republike Slovenije. Popis prebivalstva Vodnogospodarski inštitut Vodnogospodarske osnove, Ljubljana. Vodnogospodarski inštitut Hidrološke in hidravlične razmere v času poplavnih vod v strugah in na poplavnih območjih, ureditve povirij za zmanjšanje poplavnih vod in metodologija za podatkovne baze. Mapa 2/2 analitsko gradivo. MZT in MO Uprava RS za zaščito in reševanje, Ljubljana, C-480. Vodnogospodarski inštitut 1999a. Visokovodni nasipi Mure. Situacija notranja Mura, Ljubljana. Vodnogospodarski inštitut 1999b. Študija visokovodnega režima in odvodnje poplavnih vod na vplivnem območju poteka AC na odseku Vučja vas - Radmožanci. Vodnogospodarski biro Maribor, Ljubljana. Zavod za spomeniško varstvo Maribor Mura smernice za varstvo naravne in kulturne dediščine na območju reke Mure med Ceršakom in Lendavo, Maribor. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave Strokovna gradiva za območje Mure v Sloveniji. INTEGRATED VIEW ON WATERS OF THE MURA RIVER CATCHMENT IN SLOVENIA AND BACKGROUND FOR THEIR MANAGEMENT Summary The Mura is 445 km long, while its catchment covers no less than 14,304 km 2, more than half of it in Austria. The Slovene part of the catchment spreads on 1,393 km 2 (6.9 % of the country's entire surface area), the Croatian part on 987 km 2, and the Hungarian on 1,911 km 2. The Mura catchment is inhabited by almost 7 % of all Slovenian inhabitants. Even though the population density is equal to the Slovenian average, the main feature of the Mura catchment within Slovenia lies in the fact that the share of its arable land is twice as high than the Slovene average. In order to make the settlements and arable land in the flat part of the catchment less imperilled by floods and at the same time more suitable for new facilities and intensive farming, the Mura and its three tributaries have been constantly kept under control in the past. Eight impounding reservoirs have been built on it, as well as several floodfighting embankments, and a discharge channel. All watercourses in the Mura catchment have been straightened and deepened. Due to the urbanisation of the area and typical agricultural use of lands, nutrients and dangerous matters have accumulated in the water. Furthermore, significant hydromorphological pressures have been noted in the majority of surface water bodies. In the underground water body known as»mursko polje«, increased amounts of nitrates (45 mg/l), atrasine (0.065 g/l), desetilatrasine (0.12 g/l) and sums of all pesticides have been detected. The locally characteristic pollution has been marked by various pollutants as well, such as orthophosphates, dichloroethene, trichloroethene and tetrachloroethene. Although the Mura and its tributaries have been intensely regulated in the past, the Mura's area has been evaluated as conservationally significant habitat with high biodiversity. Part of Mura, which lies between the high embankments, and some larger areas of its floodplain forests have been proclaimed part of Natura 2000 site. 103
12 The diminishing of flood threats and risks for the health of people, environment, business activities and cultural heritage, a safer supply of the inhabitants with drinking water as well as our efforts to provide for biodiversity in the Mura catchment and in all of its wetlands are no doubt the most significant objectives in watermanagement. Conservation of biodiversity along the river as well as protection and restoration of all wetlands in its catchment depend on the preservation or rise of groundwater levels and more intensive hydrodynamic processes along the Mura. The analysis of prolonged seasonal distribution of inflows and outflows in the Mura's area in Slovenia, and the analysis of dynamics of occurrence of the greatest yearly flow rates indicate that higher flow rates appear more frequently, but that the number of days is diminishing together with them. The frequency of flow-throughs, during which the water flows into backwaters, is therefore lower than it used to be years ago. The averages of medium and low waters are getting smaller, whereas the number of days with low flowthroughs are is getting higher. The analysis of seasonal dynamics of the water flowing out of the Mura area in Slovenia indicates a relatively constant flow of the water from the area in more than 40 % part of the year which, however, has been recently greatly reduced. In the period, 7 m 3 /s were being constantly discharged from the wetlands in no less than 60 % part of the year, and 9 m 3 /s in 40 % part of the year. The lowering of groundwater level, too, shows a great reduction in the natural retention capabilities of the Mura's riverine area in Slovenia. From 1980 to 1995, the average groundwater level thus fell by about 20 to 25 cm, while from the time the regulations began to be implemented till today the level has fallen, on average, by 2 m. The problems of groundwater level lowering in alluvial aquifers of the Mura river in Slovenia and shrinking of riparian and water habitats in the area of the Mura in Slovenia have arisen as a result of major land-use changes in its entire catchment in the last two centuries, not only in Slovenia but in Austria as well. The fewer events, when high flow rates are noted, as well as floods of shorter duration and longer periods of drought show a changed drainage regime. The analysis of land-use change near the Mura in the wider surrounding of Veržej has shown that both the length of the beds and the size of riverine surfaces have been reduced by 40 % in the last 50 years and that the link between the main bed of the Mura and its backwaters has been almost entirely cut off. The analysis of morphological changes in the Mura bed demonstrates that it, too, has deepened in the last 30 years by, on average, 22 cm, which coincides with the reduction of average groundwater levels in this period. Retention of groundwater supplies in the Mura's aquifers and favourable ecological factors for the survival of riparian and water habitats is possible if water is constantly present in the river's floodplain soils and if the backwaters and oxbows manage to retain its water for longer periods of time. Considering that the backwaters' bottoms are today by 1.5 to 2.5 m higher than the lowest elevation of the Mura's floor and flows into it mostly filled up, this now takes place only during higher flow-throughs, which owing to the diminished discharge dynamics from the entire catchment occur, on average, only few times per year. If we wish to get more water into the Mura's backwaters and oxbows as early as in a few years, and if we wish to achieve a stabilisation, if not a groundwater rise, we should first of all link the main bed of the Mura with its backwaters (remove the banks) and ensure, through suitable measures, that the water level is high enough during lower flow-throughs for the water to flow into the Mura's backwaters. An important basic inception in watermanagement is, apart from stopping and diminishing pollution through nitric and phosphoric compounds and dangerous chemical agents, a suitable arrangement of flow-through conditions on the Mura and its tributaries. The Mura's waters 104
13 should regularly flow into its backwaters, while through its bank erosion and artificial widening new shingle banks, backwaters and oxbows would be created, which are highly important not only in terms of nature conservation but also for a better ecological state of the water. We should also think of activating new floodplains outside the high-water embankments. Along streams and channels, riparian vegetation should be left to grow as well as returned to the original beds if spatial conditions allow. The arrangement of flow-through conditions on the Mura river began in 2007 with the project entitled»conservation of biodiversity of the Mura river in Slovenia (BIOMURA)«. The objective of the project is conservation of riparian and water habitat types and species from the list of European habitat and bird directive. At Bunčani and Dokležovje, the Mura's bed will be connected with backwaters. Conditions for the flow of water into them will be provided, and in two places the bed is to be suitably widened. The project is financed by European financial instruments of Life Natura 2006 and budgetary means of the Ministry of the Environment and Spatial Planning. An important co-financing role in the project is held by several partners as well. 105
KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA:
Past simple uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se zgodili v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič več ne trajajo. Dogodki so se zgodili enkrat in se ne ponavljajo, čas dogodkov
More informationPopulation and habitat conservation of Danube salmon (Hucho hucho) in The Sava River (Danube catchment) - Slovenian case -
Population and habitat conservation of Danube salmon (Hucho hucho) in The Sava River (Danube catchment) - Slovenian case - Dr. Daša Zabric Fisheries Research Institute of Slovenia Sp. Gameljne 61a, 1211
More informationHydrochemical characteristics of groundwater from the Kamniškobistriško polje aquifer
RMZ Materials and Geoenvironment, Vol. 59, No. 2/3, pp. 213 228, 2012 213 Hydrochemical characteristics of groundwater from the Kamniškobistriško polje aquifer Hidrokemijske značilnosti podzemne vode vodonosnika
More informationcoop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE
obnovljen za prihodnje generacije IMPRESUM Fotografije Goran Šafarek, Mario Romulić, Frei Arco, Produkcija WWF Adria in ZRSVN, 1, 1. izvodov Kontakt Bojan Stojanović, Communications manager, Kontakt Magdalena
More informationB I O M U R A. Poročilo za javnost / Layman s report
BIOMURA Poročilo za javnost / Layman s report B I O M U R A LIFE06NAT/SLO/00006 Varstvo biodiverzitete reke Mure v Sloveniji / Conservation of Biodiversity of the Mura River in Slovenia Rečni prostor reke
More informationANALYSIS OF INADEAUTE WATER QUALITY OD THE RESERVOIR VONARJE/SUTLA LAKE AND POSSIBILITY OF RESTORATION AND UTILIZATION
EC project on Integration of Natural Water Retention Measures in river basin management The 1 st Danube Region Workshop ANALYSIS OF INADEAUTE WATER QUALITY OD THE RESERVOIR VONARJE/SUTLA LAKE AND POSSIBILITY
More informationDonosnost zavarovanj v omejeni izdaji
Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji informacije za stranke, ki investirajo v enega izmed produktov v omejeni izdaji ter kratek opis vsakega posameznega produkta na dan 31.03.2014. Omejena izdaja Simfonija
More informationKARTE RAZREDOV POPLAVNE NEVARNOSTI SAVE NA ODSEKU SAVE OD MEDNEGA DO SOTOČJA Z LJUBLJANICO
Uroš LESJAK * Tomaž HOJNIK* - 209 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA KARTE RAZREDOV POPLAVNE NEVARNOSTI SAVE NA ODSEKU SAVE OD MEDNEGA DO SOTOČJA Z LJUBLJANICO UVOD Za potrebe izdelave občinskega prostorskega
More informationThe Danube Experience
The Danube Experience Dealing with Hydromorphological Issues the Danube Experience Philip Weller Executive Secretary, ICPDR Danube River Basin- Overview The Danube River Basin is the most international
More informationEcological status assessment of the rivers in Slovenia an overview
Prejeto / Received: 17.2.2011 Sprejeto / Accepted: 6.7.2011 Ecological status assessment of the rivers in Slovenia an overview Gorazd URBANIČ Institute for Water of the Republic of Slovenia, Hajdrihova
More informationVisoka šola za varstvo okolja DIPLOMSKO DELO PREGLED IN OCENA MOŽNOSTI ZAŠČITE PODTALNIH VIROV PITNE VODE S POMOČJO EKOREMEDIACIJ
Visoka šola za varstvo okolja DIPLOMSKO DELO PREGLED IN OCENA MOŽNOSTI ZAŠČITE PODTALNIH VIROV PITNE VODE S POMOČJO EKOREMEDIACIJ JANŽA RAJH Velenje, 2014 Visoka šola za varstvo okolja DIPLOMSKO DELO
More informationObmočja pomembnega vpliva poplav
Blažo Đurović in sodelavci Območja pomembnega vpliva poplav Izdelava strokovnih podlag za izvajanje poplavne direktive v obdobju 2009-2015 Kako živeti s poplavami? Ozaveščevalni dogodek na območjih pomembnega
More informationIMISIJSKI MONITORING PODZEMNE VODE KOT VIRA PITNE VODE FITOFARMACEVTSKA SREDSTVA NA VODNEM VIRU VRBANSKI PLATO V MARIBORU
Zbornik predavanj in referatov 6. slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin, str. 6-10 Zreče, 4. 6. marec 2003 IMISIJSKI MONITORING PODZEMNE VODE KOT VIRA PITNE VODE FITOFARMACEVTSKA SREDSTVA NA VODNEM
More informationJamova cesta Ljubljana, Slovenija Jamova cesta 2 SI 1000 Ljubljana, Slovenia
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo University of Ljubljana Faculty of Civil and Geodetic Engineering Jamova cesta 2 1000 Ljubljana, Slovenija http://www3.fgg.uni-lj.si/ Jamova
More informationZADRŽEVANJE PADAVINSKIH VOD NEKOČ IN DANES
mag. Matija Bogdan MARINČEK * - 145 - ZADRŽEVANJE PADAVINSKIH VOD NEKOČ IN DANES POVZETEK Zgornji tok povodja Save ter reke najsevernejšega dela jadranskega povodja zavzemajo pretežni del ozemlja R Slovenije.
More informationTransboundary River Management in the Danube Basin
Southern Illinois University Carbondale OpenSIUC Key Note Presentation World River Day 2011 11-2011 Transboundary River Management in the Danube Basin Philip Weller International Commission for the Protection
More informationBasic criteria: Final HMWB designation for the Danube River
Basic criteria: Final HMWB designation for the Danube River A joint and harmonised approach Document number: ICWD/346 Annex 13 of the DRBM Plan ICPDR / International Commission for the Protection of the
More informationPOPLAVNA OGROŽENOST POSELJENEGA OBMOČJA OB REKI VIPAVI
UNIVERZA V NOVI GORICI FAKULTETA ZA ZNANOSTI O OKOLJU POPLAVNA OGROŽENOST POSELJENEGA OBMOČJA OB REKI VIPAVI DIPLOMSKO DELO Mojca ŽIGON Mentor: doc. dr. Barbara Čenčur Curk, u. d. i. geol. Nova Gorica,
More informationHYDROELECTRIC POWER PLANTS ON THE LOWER SAVA RIVER
HYDROELECTRIC POWER PLANTS ON THE LOWER SAVA RIVER The construction of a chain of hydroelectric power plants on the lower course of the Sava River is a multi-purpose project that makes a significant contribution
More informationAGREEMENT Between Director of the Białowieża National Park, based in Białowieża (Poland) and Director of the National Park Bialowieża Forest, based in Kamieniuki (Belarus) and Head Forester of the Białowieża
More informationANALIZA NIZKOVODNIH RAZMER SLOVENSKIH VODOTOKOV LETA 2003 Analysis of Low Water Flow in Slovenian Rivers in 2003
ANALIZA NIZKOVODNIH RAZMER SLOVENSKIH VODOTOKOV LETA 23 Analysis of Low Water Flow in Slovenian Rivers in 23 Mira Kobold*, Mojca Sušnik** UDK 6.167(497.4) 23 Povzetek O hidrološko sušnem obdobju govorimo
More informationGeoscape Toronto The Oak Ridges Moraine Activity 2 - Page 1 of 10 Information Bulletin
About 13,000 years ago as the Laurentide Ice Sheet melted, glacial meltwater accumulated between the ice sheet and the Niagara Escarpment. This formed a lake basin into which gravel and sand were deposited.
More informationNavodila za uporabo čitalnika Heron TM D130
Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 V1.0 VIF-NA-7-SI IZUM, 2005 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE
More information"ST. KLIMENT OHRIDSKI FACULTY OF GEOLOGY AND GEOGRAPHY
SOFIA UNIVERSITY "ST. KLIMENT OHRIDSKI FACULTY OF GEOLOGY AND GEOGRAPHY APPLICATION OF THE MODEL "DRIVING FORCES PRESSURE STATE - RESPONSE FOR ASSESSMENT OF FLOOD RISK RADOSTINA BORISOVA DOCHEVA Bachelor
More informationMANAGING FRESHWATER INFLOWS TO ESTUARIES
MANAGING FRESHWATER INFLOWS TO ESTUARIES Yuna River Hydrologic Characterization A. Warner Warner, A. (2005). Yuna River Hydrologic Characterization. University Park, Pennsylvania: The Nature Conservancy.
More informationUPORABA ORODIJ ZA PRIDOBIVANJE REPREZENTATIVNIH PODATKOV PRI UPRAVLJANJU S PODZEMNIMI VODAMI PRIMER SEVERNEGA DELA DRAVSKEGA POLJA
mag. Irena KOPAČ * - 182 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA UPORABA ORODIJ ZA PRIDOBIVANJE REPREZENTATIVNIH PODATKOV PRI UPRAVLJANJU S PODZEMNIMI VODAMI PRIMER SEVERNEGA DELA DRAVSKEGA POLJA UVOD Integrirano
More informationSLOVENSKO OMREŽJE NATURA 2000 V ŠTEVILKAH SLOVENIAN NATURA 2000 NETWORK IN NUMBERS
VARSTVO NARAVE, 30 (2017) 99 126 SLOVENSKO OMREŽJE NATURA 2000 V ŠTEVILKAH 99 SLOVENIAN NATURA 2000 NETWORK IN NUMBERS Matej PETKOVŠEK Strokovni članek Prejeto/Received: 18. 8. 2016 Sprejeto/Accepted:
More informationEcohydrology of karst poljes and their vulnerability
Ecohydrology of karst poljes and their vulnerability Prof. emeritus O. Bonacci Faculty of Civil Engineering, Architecture and Geodesy, Split University, 21000 Split, Matice hrvatske 15, Croatia E-mail:
More informationTourism and Natura DI Thomas Knoll Knoll Planung & Beratung Vienna, Austria
Cyprus 30/05/2006 Tourism and Natura 2000 DI Thomas Knoll Knoll Planung & Beratung Vienna, Austria The situation in the alpine region A very high number and diversity of endangered and rare species High
More informationDOLOČANJE KAZALCEV GONILNIH SIL, PRITISKA NA VODE, ST ANJA JN VPLIVOV NA VODE Z ANALIZO PODATKOVNIH VIROV
dr. L. GLOBEVNIK dr. Lidija GLOBEVNIK* - 17- DOLOČANJE KAZALCEV GONILNIH SIL, PRITISKA NA VODE, ST ANJA JN VPLIVOV NA VODE Z ANALIZO PODATKOVNIH VIROV Povzetek V procesih izdelave načrtov upravljanja z
More informationThe Vjosa River in Albania
The Vjosa River in Albania Europe s Wild jewel - beautiful, unknown and threatened The extensive braided river section near Tepelena would drown in a reservoir of the future Kalivaç dam. (Romy Durst) Major
More informationField excursion 4: ERRC2014 SEE River Final Project Event
Field excursion 4: ERRC2014 SEE River Final Project Event Fish migration and river restoration at Danube tributaries The field trip will focus on fish passes and river restoration projects in the province
More informationDraft LAW. ON SOME AMENDAMENTS IN THE LAW No.9587, DATED ON THE PROTECTION OF BIODIVERSITY AS AMENDED. Draft 2. Version 1.
Technical Assistance for Strengthening the Capacity of the Ministry of Environment, Forests and Water Administration in Albania for Law Drafting and Enforcement of National Environmental Legislation A
More informationThe Isonzo/Soca river basin
Geneva September 8 th 2014 The Isonzo/Soca river basin Status and perspective on the possible Alpine river basin to be assessed The Alpine Convention Water management, risk management and adaptation to
More informationDanube River Basin District
Danube River District Part B - Report 2003 ROMANIA Information required according to Art. 3 (8) and Annex I of the EU Water Framework Directive Reporting deadline: June 22, 2004 Prepared by National Administration
More informationVPLIV PODNEBNIH SPREMEMB NA RAZPOLOŽLJIVOST VODNIH VIROV
BRAČIČ ŽELEZNIK * Tina ZAJC BENDA** dr. Petra SOUVENT*** dr. BarbaraČENČUR CURK** - 92 - STANJE IN PERSPEKTIVNE VPLIV PODNEBNIH SPREMEMB NA RAZPOLOŽLJIVOST VODNIH VIROV PREDSTAVITEV PROBLEMATIKE Ekstremni
More informationVPLIV SPREMENJENE RABE ZEMLJIŠČ NA KOLIČINO IN KAKOVOST VODE V REKI REKI V GORIŠKIH BRDIH IN REKI DRAGONJI
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA Matjaž GLAVAN VPLIV SPREMENJENE RABE ZEMLJIŠČ NA KOLIČINO IN KAKOVOST VODE V REKI REKI V GORIŠKIH BRDIH IN REKI DRAGONJI DOKTORSKA DISERTACIJA Ljubljana, 2011
More informationTransboundary Water Management in Republic of Macedonia
12th International Conference EUROPE-INBO 2014 12-15 November 2014, Bucharest, Romania. Transboundary Water Management in Republic of Macedonia Ylber Mirta Head of Department for Waters ymirta@gmail.com
More informationDanube River Basin District
Ministry of Agriculture, Forestry and Water Management June 18 th, 2004 Danube River Basin District Part B - Report 2003 CROATIA Information required according to Art. 3 (8) and Annex I of the EU Water
More informationImplementation of the Water Convention, including its complementary role to the EU Water Framework Directive
Implementation of the Water Convention, including its complementary role to the EU Water Framework Directive Experience of Serbia Dragana Milovanović Ministry of Agriculture, Forestry and Water Management
More informationProject Data Sheet BASIC PROJECT DATA
BASIC PROJECT DATA Full project title: Short project title: (acronym) Improvement of navigation in the joint Bulgarian-Romanian section of the Danube river from km 530 to km 520 Batin and from km 576 and
More informationICPDR FP-EG project overview
ICPDR FP-EG project overview 9 th Steering Group meeting of PA5 of the EUSDR Management of Environmental Risks KÁROLY GOMBÁS CHAIRMAN FLOOD PROTECTION EXPERT GROUP (FP-EG) INTERNATONAL COMISSION OF THE
More informationDanube River Basin. a source for transboundary cooperation. Exploring the Results and Potential for Transboundary Water Management Cooperation
Danube River Basin a source for transboundary cooperation Exploring the Results and Potential for Transboundary Water Management Cooperation Philip Weller ICPDR, Executive Secretary Joint Meeting EUWI
More informationCroatia completes inventory of wetlands
Croatia completes inventory of wetlands 16 October 2006 Croatia CRO-WET - Croatian Wetland Inventory SGF project completed The Croatian State Institute for Nature Protection (SINP) carried out a comprehensive
More informationPAVEL JANKO VARIANTNA ANALIZA MOŽNOSTI IZRABE ENERGETSKEGA POTENCIALA NA MEJNI MURI
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo PAVEL JANKO VARIANTNA ANALIZA MOŽNOSTI IZRABE ENERGETSKEGA POTENCIALA NA MEJNI MURI MAGISTRSKO DELO MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM DRUGE STOPNJE
More informationExtraordinary summer flood in a karst area: case study in Croatia
The Extremes ofthe Extremes: Exlraordinan' Floods (Proceedings ol'a symposium held at Reykjavik. Iceland. July 2000). IAHS Publ. no. 271. 2002. 133 Extraordinary summer flood in a karst area: case study
More informationPRESENT SIMPLE TENSE
PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?
More informationBiosphere Reserves of India : Complete Study Notes
Biosphere Reserves of India : Complete Study Notes Author : Oliveboard Date : April 7, 2017 Biosphere reserves of India form an important topic for the UPSC CSE preparation. This blog post covers all important
More informationEUROPEAN UNION STRATEGY FOR THE DANUBE REGION EUSDR. Pillar II Protecting the Environment in the Danube Region
EUROPEAN UNION STRATEGY FOR THE DANUBE REGION EUSDR Pillar II Protecting the Environment in the Danube Region Priority Area 6: Preserving biodiversity, landscapes and the quality of air and soils dr. Florian
More informationThe Timok River Basin in Serbia
The Timok River Basin in Serbia UNECE Workshop on Integrated Transboundary Water Resources Management in SEE, Sarajevo, 18-20 May, 2009 Dragana Ninković, Dipl.-Ing. Dušan Dobričić, Dipl.-Ing. Content 1.
More informationSUPPORT TO WATER RESOURCES MANAGEMENT IN THE DRINA RIVER BASIN DRAFT ROOF REPORT INTRODUCTION AND GENERAL APPROACH
SUPPORT TO WATER RESOURCES MANAGEMENT IN THE DRINA RIVER BASIN DRAFT ROOF REPORT INTRODUCTION AND GENERAL APPROACH Nadja Zeleznik, REC Public Concultation Beograd, Serbia, 4 July 2017 1 1. Introduction
More informationEurope s wild jewel - The Vjosa River in Albania
SAVE THE BLUE HEART OF EUROPE THE BALKAN RIVERS Europe s wild jewel - The Vjosa River in Albania BEAUTIFUL, UNKNOWN AND THREATENED The extensive braided river section near Tepelena would drown in a reservoir
More informationField excursion 2: ERRC2014 SEE River Project Final Event
Field excursion 2: ERRC2014 SEE River Project Final Event Restoration of Danube side-arms at Wachau The very scenic Danube gorge of the Wachau hosts one of the oldest and most attractive cultural landscapes
More informationNatural Factors Affecting the Level of Osoyoos Lake
Natural Factors Affecting the Level of Osoyoos Lake Background Osoyoos Lake is operated under conditions prescribed by the International Joint Commission (IJC) and Figure 1 shows the ranges within which
More informationTOURISM GOVERNANCE IN SLOVENIA
MINISTRSTVO ZA GOSPODARSTVO REPUBLIKA SLOVENIJA THE REPUBLIC OF SLOVENIA TOURISM GOVERNANCE IN SLOVENIA Marjan Hribar, MSc. Director General of Tourism Directorate Ministry of the Economy Chairman of the
More informationKRAJINSKA UREDITEV REGULIRANEGA VODOTOKA NA PRIMERU REKE ŠČAVNICE
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA KRAJINSKO ARHITEKTURO Vesna ROŠKAR KRAJINSKA UREDITEV REGULIRANEGA VODOTOKA NA PRIMERU REKE ŠČAVNICE DIPLOMSKO DELO Univerzitetni študij LANDSCAPE
More informationInternational Osoyoos Lake Board of Control Annual Report to the International Joint Commission
International Osoyoos Lake Board of Control 2010 Annual Report to the International Joint Commission TABLE OF CONTENTS ACTIVITIES OF THE BOARD... 1 HYDROLOGIC CONDITIONS IN 2010... 2 Drought Criteria...
More informationINDIKATORJI OKOLJA IN RAZVOJA S POUDARKOM NA INDIKATORJIH STANJA VODA IN UPRAVLJANJA Z VODAMI
- 16- VG UREJENOST- POGOJ ZA OBSTOJ mag. Lidija GLOBEVNIK* INDIKATORJI OKOLJA IN RAZVOJA S POUDARKOM NA INDIKATORJIH STANJA VODA IN UPRAVLJANJA Z VODAMI UVOD Leta 1992, ko je bila sprejeta deklaracija
More informationThe European Union Strategy for the Danube Region: climate and disaster risk reduction
The European Union Strategy for the Danube Region: climate and disaster risk reduction Károly Gombás 16.11.2017, Budapest Project co-funded by European Union funds (ERDF) National and transboundary issues
More informationGroundwater Recharge/Discharge Y 1, 2, 3, 4, 5, 16 X Wetland appears to be a contiguous hydraulic system, draining towards Goff Mill Brook.
Wetland Function-Value Evaluation Form Total area of wetland: Human made? No Is wetland part of a wildlife corridor? Yes or a habitat island? Adjacent land use Rt. 1, Commercial, undeveloped forest Distance
More informationPOPLAVE 5. NOVEMBRA 2012 V POREČJU DRAVE 5 November 2012 Floods in the Drava River Basin
POPLAVE 5. NOVEMBRA 2012 V POREČJU DRAVE 5 November 2012 Floods in the Drava River Basin Mateja Klaneček* UDK 556.166(497.4Drava)"2012" Povzetek Petega in šestega novembra leta 2012 so povečani pretoki
More informationSleet in Slovenia, February 2014
Sleet in Slovenia, February 2014 Jernej Hudohmet Administration of the Republic of Slovenia for Civil Protection and Disaster Releif Black Out, Bolzano March 2015 FACTS ABOUT SLOVENIA Area: 20,273 km2
More informationA pilot flood retention area in La Bassée
A pilot flood retention area in La Bassée Institution interdépartementale des barrages-réservoirs du bassin de la Seine 8, rue Villiot - 75012 Paris - Tél. : 01 44 75 29 29 - Télécopie : 01 44 75 29 30
More informationPresentation from 2015 World Water Week in Stockholm. The authors, all rights reserved. SIWI siwi.org
Presentation from 2015 World Water Week in Stockholm www.worldwaterweek.org The authors, all rights reserved SIWI siwi.org WORLD WATER WEEK Stockholm, 23 th August 2015 Co-operative water governance: catalyst
More informationRegional Development. SavaParks Guiding Principles on Nature Conservation, River Rehabilitation and Flood Prevention and Sustainable
SavaParks Guiding Principles on Nature Conservation, River Rehabilitation and Flood Prevention and Sustainable Regional Development The SavaParks Guiding Principles were adopted by the SavaParks Network
More informationOverview. Sava River Basin. Sava River Basin. Sava River Basin
Overview Introduction on the Framework Agreement on the a basis for sustainable development of the region Framework Agreement on the (FASRB) and the International Commission (ISRBC) Approach to Sustainable
More informationVPLIVI TURIZMA V SLOVENSKEM ALPSKEM SVETU NA VODE
razprave Dela 28 2007 255-271 VPLIVI TURIZMA V SLOVENSKEM ALPSKEM SVETU NA VODE Dejan Cigale Oddelek za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani, Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija e-pošta: dejan.cigale@ff.uni-lj.si
More informationDanube Delta Biosphere Reserve Romania-Ukraine. Presentation of cross-border cooperation concepts DDBRA & Ukraine
Danube Delta Biosphere Reserve Romania-Ukraine Presentation of cross-border cooperation concepts DDBRA & Ukraine DEVELOP THE TRANSBOUNDARY COOPERATION: PREMISES Danube River Protection Convention, 1998
More informationPhoenix Habitat Restoration Projects
Phoenix Habitat Restoration Projects Spur Cross Ranch Cave Creek (Estergard) Regional Tree and Shade Summit March 9, 2010 Desert Riparian Ecosystems Healthy riparian areas like this once existed along
More informationDRAINAGE BASINS OF THE SEA OF OKHOTSK AND SEA OF JAPAN
60 DRAINAGE BASINS OF THE SEA OF OKHOTSK AND SEA OF JAPAN SEA OF OKHOTSK AND SEA OF JAPAN 61 62 AMUR RIVER BASIN 66 LAKE XINGKAI/KHANKA 66 TUMEN RIVER BASIN 62 SEA OF OKHOTSK AND SEA OF JAPAN This chapter
More informationCatchment and Lake Research
LARS 2007 Catchment and Lake Research Multilateral versus bilateral agreements for the establishment of river based organizations: comparison of legal, economic and social benefits in the Zambian experience.
More informationSUŠA IN VODNA DIREKTIVA UPRAVLJANJE S SUŠO KOT PODLAGA ZA IMPLEMENTACIJO V SKLOPU VODNE DIREKTIVE
1 SUŠA IN VODNA DIREKTIVA UPRAVLJANJE S SUŠO KOT PODLAGA ZA IMPLEMENTACIJO V SKLOPU VODNE DIREKTIVE 2 Dokument Suša in Vodna direktiva temelji na smernicah za pripravo politike upravljanja s sušo, ki so
More information- Spremembe Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo (Uradni list RS,
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Programa razvoja
More informationZoran Đuroković, B. Sc. (Civ.Eng.) Davor Haničar, B. Sc. (Civ.Eng.) Ladislav Grđan, B. Sc. (Civ.Eng.) Silvio Brezak, B. Sc. (Civ.Eng.
FLOOD PROTECTION EXPERIENCES ON THE DRAVA RIVER BASIN IN CROATIA Maribor, September 23-25 2008 Zoran Đuroković, B. Sc. (Civ.Eng.) Davor Haničar, B. Sc. (Civ.Eng.) Ladislav Grđan, B. Sc. (Civ.Eng.) Silvio
More informationManagement of a Large The Danube. Mr. Mitja Bricelj ICPDR President Perth,13 October 2010
Management of a Large International ti River Basin: The Danube Mr. Mitja Bricelj ICPDR President Perth,13 October 2010 From the Black Forest From the Black Forest to the Black Sea Human activities damaged
More informationManaging water supply resources in karstic environment (temperate climate)
UNESCO WORKSHOP Integrated Urban Water Management in TC Temperate Climates Belgrade 15-16 May 2006 Managing water supply resources in karstic environment (temperate climate) E. Rozos, D. Koutsoyiannis
More informationBIOTSKA PESTROST TAL IN NJENO VAROVANJE Z EKOREMEDIACIJAMI
Pedološko društvo Slovenije Slovenian Soil Science Society www.pds.si Ministrstvo za okolje in prostor RS Ministry of the Environment and Spatial planning 5. december Svetovni dan tal Konferenca STRATEGIJA
More informationPROJEKCIJA VODNIH KOLIČIN ZA NAMAKANJE V SLOVENIJI
dr. Matjaž GLAVAN * Jana MELJO** mag. Marko ZUPAN* mag. Rok FAZARINC*** Marsela PODBOJ**** Matjaž TRATNIK* MSc. Rozalija CVEJIĆ* dr. Vesna ZUPANC* Maja KREGAR** Jurij KRAJČIČ** dr. Aleš BIZJAK** prof.
More informationVISOKA ŠOLA ZA VARSTVO OKOLJA
VISOKA ŠOLA ZA VARSTVO OKOLJA DIPLOMSKO DELO Inventarizacija poplav in protipoplavnih ukrepov z uporabo geografsko-informacijskega sistema na območju spodnjega toka reke Savinje SAMANTHA VEBER VELENJE,
More informationFirst penta-lateral biosphere reserve in the World - the story of Mura-Drava-Danube region
First penta-lateral biosphere reserve in the World - the story of Mura-Drava-Danube region International workshop on defining transboundary conservation principles, 16-18 October 2013, Thayatal National
More informationHydrological study for the operation of Aposelemis reservoir Extended abstract
Hydrological study for the operation of Aposelemis Extended abstract Scope and contents of the study The scope of the study was the analytic and systematic approach of the Aposelemis operation, based on
More informationGATEWAY TO WESTERN, CENTRAL, AND SOUTHEASTERN EUROPE Andrej ^erne
GATEWAY TO WESTERN, CENTRAL, AND SOUTHEASTERN EUROPE Andrej ^erne Relative to its geography, history, economy, culture, and language, Slovenia can be marked as a very diverse country that has an advantage
More informationMIÑO O AND LIMIA BASINS
Miño-Sil MIÑO O AND LIMIA BASINS José Álvarez Díaz Sil River Basin District s s Planning Office, Spain WORKSHOP ON TRANSBOUNDARY WATER RESOURCES BUDAPEST, HUNGARY, 8-10 FEBRUARY 2011 INDEX 1. OVERVIEW
More informationUNIVERZITET U BEOGRADU RUDARSKO GEOLOŠKI FAKULTET DEPARTMAN ZA HIDROGEOLOGIJU ZBORNIK RADOVA. ZLATIBOR maj godine
UNIVERZITETUBEOGRADU RUDARSKOGEOLOŠKIFAKULTET DEPARTMANZAHIDROGEOLOGIJU ZBORNIKRADOVA ZLATIBOR 1720.maj2012.godine XIVSRPSKISIMPOZIJUMOHIDROGEOLOGIJI ZBORNIKRADOVA IZDAVA: ZAIZDAVAA: TEHNIKIUREDNICI: TIRAŽ:
More informationVPLIV PODNEBNE SPREMENLJIVOSTI NA PRETOČNE IN PADAVINSKE REŽIME SLOVENIJE
mag. Mojca DOLINAR * Peter FRANTAR* Mauro HRVATIN** - 1 - STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z VODAMI VPLIV PODNEBNE SPREMENLJIVOSTI NA PRETOČNE IN PADAVINSKE REŽIME SLOVENIJE Povzetek Pretočni režim kaže sezonsko
More informationTransboundary coopration on water management
Transboundary coopration on water management Jasmin Sadiković, project manager Association for nature and environment protection Green Osijek About us Association for nature and environment protection
More informationHYDRAULIC DESIGN OF THE TOURISTIC BERTHING IN ASWAN CITY
HYDRAULIC DESIGN OF THE TOURISTIC BERTHING IN ASWAN CITY Dr. Hossam El-Sersawy Researcher, Nile Research Institute (NRI), National Water Research Center (NWRC), Egypt E-mail: h_sersawy@hotmail.com Dr.
More informationDevelopment of a MIKE11 Model of the Danube, Tisa and Sava Rivers in Serbia
Development of a MIKE11 Model of the Danube, Tisa and Sava Rivers in Serbia Vasiljka KOLAROV*, Marina BABIĆ MLADENOVIĆ*, Zoran KNEŽEVIĆ*, Martin MIŠIK** * Jaroslav Černi Institute, Department for River
More informationHIDROGEOLOŠKE RAZISKAVE ZA POTREBE IZGRADNJE PROTIPOPLAVNIH NASIPOV MED ZGORNJIM DUPLEKOM IN VURBERKOM
doc. dr. Mihael BRENČIČ * - 11 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA HIDROGEOLOŠKE RAZISKAVE ZA POTREBE IZGRADNJE PROTIPOPLAVNIH NASIPOV MED ZGORNJIM DUPLEKOM IN VURBERKOM UVOD Poleg vprašanj povezanih z dinamiko
More informationOutline. The main objectives. The main objectives. Distribution of stable isotopes in the Sava River in Serbia
Distribution of stable isotopes in the Sava River in Serbia N. MILJEVIĆ 1, D. GOLOBOČANIN 1, M. NADEŽDI DIĆ, N. OGRINC 3 1 Vinča a Institute of Nuclear Sciences, POB 5, 11001 Belgrade, Serbia Republic
More informationCase Study: 1. The Clarence River Catchment
Case Study: 1. The Clarence River Catchment The NSW coastline is a great natural asset, making an enormous contribution to the economy. The resources of coastal catchments such as the Clarence River Catchment,
More informationUDK/UDC: 556.5:626.8(282)(497.4) Prejeto/Received: Izvirni znanstveni članek Original scientific paper Sprejeto/Accepted:
Acta hydrotechnica 27/47 (2014), Ljubljana ISSN 1581-0267 Open Access Journal Odprtodostopna revija UDK/UDC: 556.5:626.8(282)(497.4) Prejeto/Received: 28.08.2015 Izvirni znanstveni članek Original scientific
More informationManaging environmental risks in the Danube Region
Environmental Risks Managing environmental risks in the Danube Region www.danubeenvironmentalrisks.eu INTRODUCTION The Danube Region represents one fifth of the European Union s total area and is home
More informationDanube Academies Scientific Support to the EUROPEAN DANUBE STRATEGY
Danube Academies Scientific Support to the EUROPEAN DANUBE STRATEGY Cristian HERA Vice President of the Romanian Academy Bucharest, June 26, 2013 First Danube Academies Conference 11 September 2011, Vienna
More informationCO-OPERATION IN DANUBE RIVER BASIN - THE ROLE OF SHMI SLOVENSKÝ HYDROMETEOROLOGICKÝ ÚSTAV
CO-OPERATION IN DANUBE RIVER BASIN - THE ROLE OF SHMI WMO RAVI Hydrological Forum 2016 Oslo, 1 Danube, the 2nd longest in Europe. 2857 km Flows across 10 European states River basin - 817 000 km2 1/11
More information4) Data sources and reporting ) References at the international level... 5
D- 1: Protected areas (PA) 1) General description... 2 1.1) Brief definition... 2 1.2) Units of measurement... 2 1.3) Context...2 2) Relevance for environmental policy... 2 2.1) Purpose... 2 2.2) Issue...
More informationStriving for resilience in the face of climate change
Striving for resilience in the face of climate change Three years and eight months have elapsed since the country suffered one of its worst flooding events, affecting a couple of districts mainly in east-south
More informationProject Data Sheet BASIC PROJECT DATA. Rehabilitation and Development of Transport and Navigation on the Sava River Waterway. Full project title:
BASIC PROJECT DATA Full project title: Short project title: (acronym) Rehabilitation and Development of Transport and Navigation on the Sava River Waterway Project logo: Project website: www.savacommission.org
More informationTerms of Reference (ToR) for a Short-Term assignment
Terms of Reference (ToR) for a Short-Term assignment Technical assistance requested Expert for climate change mitigation and adaptation Project Title Outline of the Climate Adaptation Strategy and basin-wide
More informationP R O G R A M UPRAVLJANJA OBMOČIJ NATURA 2000 ( )
Gregorčičeva 20 25, Sl-1001 Ljubljana T: +386 1 478 1000 F: +386 1 478 1607 E: gp.gs@gov.si http://www.vlada.si/ EVA: 2015-2550-0059 Številka: 00719-6/2015/13 Datum: 9. 4. 2015 P R O G R A M UPRAVLJANJA
More information