PRILAGAJANJE KMETIJSTVA NA POSLEDICE PODNEBNIH SSPREMEMB IN ZMANJŠEVANJE ŠKOD ZARADI NARAVNIH IN DRUGIH NESREČ V KMETIJSTVU
|
|
- Eustace Simmons
- 6 years ago
- Views:
Transcription
1 M. ZAVŠEK - URBANČIČ Majda ZAVŠEK - URBANČIČ * PRILAGAJANJE KMETIJSTVA NA POSLEDICE PODNEBNIH SSPREMEMB IN ZMANJŠEVANJE ŠKOD ZARADI NARAVNIH IN DRUGIH NESREČ V KMETIJSTVU POVZETEK Podnebne spremembe so eden največjih izzivov 21. stoletja. Prihajajo hitreje, kot smo predvidevali, in po znanstvenih dokazih imamo na voljo le nekaj let da se s skupnim prizadevanjem izognemo katastrofalnim posledicam. Zaradi spremenjenega podnebja bodo negativni učinki v kmetijstvu predvsem skrajšanje rastne dobe, povečana intenziteta škodljivcev in bolezni ter ekstremni vremenski dogodki (suše, poplave, neurja, toča), zato je prihodnost kmetijstva v prilagajanju podnebnim spremembam. Škodo v tekoči kmetijski proizvodnji lahko zmanjšamo z novimi tehnologijami in ustreznimi agrotehničnimi ukrepi. Dohodkovni in varen socialen položaj kmetij ob naravnih nesrečah pa okrepimo z zavarovanjem kmetijske proizvodnje, kot eden izmed od ukrepov prilagajanja podnebnim spremembam. Kljub temu, da se je obseg kmetijskih zavarovanj v zadnjem obdobju zmanjšal, pa ugotavljamo, da je bilo zavarovanih največ le 32 % kmetijskih gospodarstev. Vzpostaviti bo potrebno dolgoročno, finančno vzdržno in stabilno obliko zavarovanja za proizvodna tveganja. ABSTRACT Climate change is one of the biggest challenges of the 21st century. They come faster than we anticipated, and by scientific evidence we have only a few years that with joint efforts avoid catastrophic consequences. Due to a changed climate where the negative effects of agriculture will be particular shortening the growing season, increased intensity of pests and diseases and extreme weather events (droughts, floods, storms, hail), climate change adaptation is the future of agriculture. Insurance for agricultural production as one of the measure of adaptation to climate change is therefore urgently needed because state aid to offset the effect of damage in agriculture pays only for natural disasters which can not be protected. Despite the fact that the volume of agricultural insurance increased last year, we note that it is still is too low, because only 32 % of farms in Slovenia are insured. 1.UVOD Kmetijstvo je usodno odvisno od vremena oziroma podnebnih razmer, saj imajo temperatura zraka in tal, sončno obsevanje, zračna vlaga, količina in razporeditev padavin, pogostnost in intenzivnost vremenskih ujm odločilen vpliv na kmetijsko pridelavo. Slovensko kmetijstvo se bo v prihajajočih letih zato spopadalo s številnimi izzivi, kakršni so mednarodna konkurenca, nadaljnja liberalizacija trgovinske politike in upadanje prebivalstva. Zaradi podnebnih sprememb bo stiska še večja, izzivi pa težji in dražji. Predvidene podnebne spremembe bodo prizadele pridelek, živinorejo in lokacijo proizvodnje, kar bo zelo ogrozilo kmetijski prihodek in morda povzročilo opustitev zemljišč v nekaterih predelih. Proizvodnja hrane je lahko ogrožena zaradi vročinskih valov, suše in škodljivcev, pogostejši pa bodo tudi izpadi pridelka. Vse to pa bo posledično vplivalo na zdravje ljudi in kakovost njihovega življenja in dohodek iz kmetijstva. Na splošno bo najbolj prizadet nižji socialno-ekonomski sloj prebivalstva, še posebej na podeželju, tako po svetu, kot tudi pri nas. Podnebne spremembe ne bodo enako prizadele vseh regij, zato se bo neenakost še bolj povečala. Zavedati se moramo, da nižji socialno-ekonomski status v določeni skupnosti praviloma vodi v slabše zdravstvene izide. Pri tem so * Majda ZAVŠEK URBANČIČ, univ. dipl. ing. agr., Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Direktorat za okolje, Sektor za vode - Sekretarka
2 M. ZAVŠEK - URBANČIČ posebno ogroženi otroci, ženske in starejši. Podnebne spremembe bodo vplivale tudi na oskrbo s hrano, kar bo privedlo do možnosti porasta revščine, podhranjenosti ter slabšega zdravja v celotni populaciji. 2. UČINKI SPREMENJENEGA PODNEBJA NA KMETIJSTVO Učinki spremenjenega podnebja na kmetijstvo bodo zelo različni v posameznih podnebnih pasovih in tudi v Sloveniji. Učinki bodo negativni, pogojno pozitivni in tudi pozitivni. 2.1.NEGATIVNI UČINKI Ti učinki bodo vidni kot skrajševanje rastne dobe in pospešen razvoj rastlin, intenzivnejša evapotranspiracija, sprememba pogostnosti in intenzitete napadov škodljivcev in bolezni (pospešen razvoj insektov in gliv, novi škodljivci in bolezni) povečana pogostnost ekstremnih vremenskih dogodkov (neurja s vetrom, točo, močni nalivi, poplave, zemeljski plazovi, erozija itd.) 2.2.POGOJNO POZITIVNI UČINKI Pojavili se bodo prostorski premiki kmetijske pridelave. Vegetacijski pasovo se bodo premaknili, spremenil se bo obseg pridelovalnih zemljišč, pridelava hrane se bo premaknila v višje lege. Izboljšale ali poslabšale se bodo toplotne značilnosti zdaj prehladnih ali že zdaj pretoplih območij. Spremenila se bo kakovost pridelkov, spremenjen bo izbor sort, spreminjale se bodo ustaljene agrotehniške prakse predvsem v spremembi datumov setve, saditve, žetve ipd. Potrebni bodo drugi načini obdelave tal in spremembe gnojenja. 2.3.POZITIVI UČINKI Povečana koncentracija CO2 bo imela večji gnojilni učinek, podaljšala se bo vegetaciska doba, primernejše bodo temperaturne razmere za gnojenje toplotno zahtevnih rastlin. 3.PRILAGODITEV EKSTREMNIM VREMENSKIM DOGODKOM NA PODROČJU KMETIJSTVA Prilagajanje podnebnim spremembam je postalo neizogibno in nujno dopolnilo k njihovi blažitvi, čeprav ni nadomestna možnost za zmanjševanje izpustov TGP. Je namreč omejenega dosega, saj ko bodo temperaturni dvigi oz. pragi prekoračeni, bodo nekateri vplivi podnebja postali pravzaprav neobvladljivi. Ekstremnih vremenskih dogodkov ne moremo preprečiti, lahko pa se s kmetijsko pridelavo nanje pripravimo na različne načine: izbiramo vrste in dejavnosti, ki so manj ranljive, izbiramo območja, ki so manj izpostavljena, poskušamo z drugimi sredstvi preprečiti povzročanje škode. Fizični zaščitni ukrepi so v veliko pomoč pri ogroženosti s poplavami (na primer: nasipi, poplavna območja, drenažni sistemi, primerno vzdrževanje strug, rek, potokov in hudournikov), sušo lahko omilijo zajetja vode in namakalni sistemi z učinkovito rabo vode v kmetijstvu (raba večnamenskih akumulacij, namakalni centri, kapljično namakanje, idr.), proti toči lahko nekatere pridelke varujejo mreže. Spomladanske ohladitve s temperaturami pod kritičnimi vrednostmi, ki povzročijo pozebo že ob obstoječi vremenski variabilnosti, predstavljajo pomemben omejevalni element slovenskega kmetijskega prostora. 3.1.PRILAGODITEV SUŠNIM RAZMERAM Preizkušeni so bili številni pristopi za prilagajanje bolj sušnim razmeram in spremembi oskrbe rastlin z vodo s tehnološkimi ukrepi in s spremembo načina kmetovanja. Ocene kažejo, da bo potrebna predvsem sprememba setvene strukture in proizvodna usmeritev na kmetijah ter tehnologije pridelave. Potrebna bosprememba kolobarja, za kar so nujni sortnoekološki poskusi in uvajanje na sušo odpornih vrst in sort, potrebno bo izboljšanje stanja tal ob sušnih razmerah s povečevanjem humusa v tleh,graditi namakalne sisteme tam, kjer bo to ekonomsko upravičeno in ekološko sprejemljivo,uporabljati bo potrebno vodeno namakanje s kontrolo količine namakanja z namakalnimi modeli, z upoštevanjem vremenskih razmer in vremenske prognoze ter s kontrolo naravno usklajene. Vedno več hrane bo potrebno pridelati na namakanih površinah, dogovoriti bo potrebno zavarovanje
3 M. ZAVŠEK - URBANČIČ kmetijske pridelave ob ekstremnih razmerah (razjasniti vprašanja vzajemnega zavarovanja in dodelave metodologije za oceno kmetijskih suš ter zavarovanj tveganj v kmetijstvu). 4.UKREPI, KI JIH SLOVENIJA ŽE IZVAJA V BOJU PROTI PODNEBNIM SPREMEMBAM V KMETIJSTVU Ključni dokument na področju prilagajanja je Strategija prilagajanja slovenskega kmetijstva in gozdarstva podnebnim spremembam (2010) in pripadajoči Akcijski načrt za leti 2010 in Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov (OP TGP-1) in Program razvoja podeželja pa že vključujeta nekatere ukrepe za zmanjšanje emisij, investicije v rabo obnovljivih virov energije, investicije v zmanjševanje negativnih vremenskih vplivov,. Pomembni so še dokumenti Resolucija o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020»Zagotovimo.si hrano za jutri«(resurskž) (Ur.l. RS, št. 25/2011), Akcijski načrt razvoja ekološkega kmetijstva v Sloveniji do leta 2015, Nacionalni strateški načrt razvoja podeželja in Strategija razvoja kmetijstva, ki je v pripravi. Pravno podlago dajeta Zakon o kmetijstvu (ZKme-1) (Ur.l. RS, št. 45/2008) in Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) (Ur.l. RS, št. 59/1996, 55/2003-UPB1, 43/2011). Pomembna je tudi shema sofinanciranja zavarovanja v kmetijstvu pred naravnimi nesrečami in druge sheme državnih pomoči v kmetijstvu skladne s smernicami Velik pomen ima sofinanciranje strokovnih nalog in izobraževanja v okviru financiranja javnih služb na področju kmetijstva,ter ozaveščanje ljudi o vplivu podnebnih sprememb. 4.1.STRATEGIJA PRILAGAJANJA SLOVENSKEGA KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA PODNEBNIM SPREMEMBAM V letu 2008 je Vlada RS sprejela Strategijo prilagajanja slovenskega kmetijstva in gozdarstva podnebnim spremembam. Namen strategije je zmanjšati tveganje in škodo že zaradi sedanjih in prihodnjih negativnih učinkov. Pri pripravi strategije so bila upoštevana naslednja izhodišča: prilagajanje kmetijstva in gozdarstva je kompleksen, dinamičen in interdisciplinaren proces, ki mora vključevati deležnike na vseh ravneh, temeljiti mora na rešitvah, ki omogočajo trajnostno konkurenčno kmetovanje ter sonaravno in večnamensko gospodarjenje z gozdovi, prilagajanje naj bo sektorsko usklajeno, da ukrepi ne bi povzročali težav v drugih sektorjih, usklajeno naj bo na ravneh od lokalne do državne in pa tudi meddržavne, kar je še zlasti nujno pri gospodarjenju z vodo na nivoju porečij ali ob naravnih nesrečah, želene so prilagoditve, ki prispevajo tudi k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov iz kmetijstva ter povezovanju CO 2 v tleh in biomasi, prednost naj imajo ukrepi, ki bi preprečili nepovratno škodo. Strategija vsebuje pet temeljnih stebrov: Izobraževanje, ozaveščanje, svetovanje Raziskave s področja podnebnih sprememb in prilagajanja kmetijstva in gozdarstva Krepitev zmogljivosti za obvladovanje prilagajanja kmetijstva in gozdarstva Ukrepi kmetijske in gozdarske politike in spremembe obstoječe zakonodaje Krepitev mednarodnega sodelovanja in partnerstva pri prilagajanju kmetijstva in gozdarstva podnebnim spremembam 4.2.OPERATIVNI PROGRAM ZMANJŠEVANJA TGP Slovenija je sprejela tudi Operativni program zmanjševanja TGP, saj je mnenja, da je potrebno posebno pozornost pri zmanjševanju emisij TGP in s tem blaženju podnebnih sprememb posvetiti področju uvajanja novih in učinkovitejših tehnologij kmetijske pridelave, ukrepom spodbujanja uporabe obnovljivih virov energije v kmetijstvu in področju izobraževanja, svetovanja ter osveščanja kmetijskih pridelovalcev.
4 M. ZAVŠEK - URBANČIČ PRIPRAVA AKCIJSKEGA NAČRTA ZA PRILAGAJANJE PODNEBNIM SPREMEMBAM Akcijski načrt, sledi ukrepom strategije in jeo prav tako razdeljen na pet stebrov. Vsebuje oceno finančnih posledic ter dinamiko financiranja po posameznih proračunskih letih. 4.4.UKREPI V BOJU PROTI PODNEBNIM SPREMEMBAM V OKVIRU PROGRAMA RAZVOJA PODEŽELJA RS ZA OBDOBJE K zmanjševanju emisij toplogrednih plinov najbolj prispevajo kmetijsko okoljski podukrepi: integrirano sadjarstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo, planinska paša, sonaravna reja domačih živali, ohranjanje ekstenzivnega travinja, pokritost tal na vodovarstvenem območju in ekološko kmetovanje, podpirajo se naložbe v izgradnjo velikih namakalnih sistemov in v namakalno infrastrukturo za namakalne sisteme, ki so v zasebni lasti, podpirajo se tehnološke posodobitve že obstoječih namakalnih sistemov za zmanjševanje porabe vode in energije, podpirajo se naložbe v izgradnjo demonstracijskih namakalnih centrov za promocijo in razvoj namakanja, izobraževanje in praktično usposabljanje uporabnikov, poskusi s poudarkom na novih tehnologijah, podpira se ureditev in racionalizacija potnih mrež, kar delno prispeva k zmanjševanju porabe goriv in izpustov toplogrednih plinov, podpira se nakup in postavitev mrež proti toči, podpirajo se naložbe v obnovljive vire energije za potrebe kmetijskega gospodarstva (naprave za ogrevanje gospodarskih poslopij, uporaba geotermalne energije pri rastlinjakih, talno ogrevanje, fotovoltaične naprave, ipd.), podpirajo se naložbe v zasebne gozdove s ciljem izboljšati učinkovitost gospodarjenja z zasebnimi gozdovi preko: o večje izrabe proizvodnega potenciala gozdov, o uvajanja novih proizvodov in proizvodnih izboljšav pri sečnji in spravilu, o večje varnosti pri delu v gozdu, podpirajo se naložbe v opremo za pridobivanje energije iz obnovljivih virov energije za lastne potrebe, podpirajo se naložbe v pridobivanje energije za prodajo na kmetiji iz obnovljivih virov, podpirajo se naložbe v pridobivanje energije za prodajo iz obnovljivih virov. 4.5.DRUGE SHEME DRŽAVNIH POMOČI V KMETIJSTVU SKLADNE S SMERNICAMI Sredstva za odpravo posledic škode v kmetijstvu zaradi neugodnih vremenskih razmer je mogoče pridobiti, če je ocena neposredne škode v kmetijstvu na vseh kmetijskih pridelkih, pri katerih ocena neposredne škode presega 30% običajne letne kmetijske proizvodnje, večja od 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna. Sredstev ni mogoče pridobiti, če predhodno niso bili izvedeni vsi agrotehnični ukrepi, načrtovani v okviru kmetijske politike prilagajanja podnebnim spremembam in drugim načrtovani ukrepi pred naravnimi nesrečami, katerih posledice bi bilo mogoče omiliti ali jih preprečiti. 4.6.SOFINANCIRANJE STROKOVNIH NALOG IN IZOBRAŽEVANJA V OKVIRU FINANCIRANJA JAVNIH SLUŽB NA PODROČJU KMETIJSTVA V okviru Strategije razvoja Slovenije smo pri peti razvojni prioriteti:»povezovanje ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja«v zadnjih letih v okviru razpisov Ciljno raziskovalnih projektov (CRP) dali velik poudarek na prilagajanju in blaženju podnebnih sprememb. V okviru programa dela in financiranja javne službe kmetijskega svetovanja, sta izobraževanje svetovalcev in informiranje kmetov o klimatskih spremembah in sodelovanje v medresorski skupini za zmanjšanje vplivov podnebnih sprememb navedena kot letna cilja v okviru izvajanja tehnoloških ukrepov za dvig konkurenčne sposobnosti kmetij.
5 M. ZAVŠEK - URBANČIČ 4.7.OZAVEŠČANJE LJUDI V Sloveniji smo v preteklih letih pripravili vrsto tehnoloških ukrepov za zmanjševanje posledic suše na področju poljedelstva, zelenjadanrstva, hmeljarstva in travništva. Predvidevamo, da bodo vsi ti ukrepi tudi sestavni del Strategije prehoda Slovenije na nizkoogljično družbo. 5.UPRAVLJANJE S TVEGANJI V KMETIJSTVU Na področju kmetijstva se običajno pojavlja normalno tveganje, ki je relativno pogosto in običajno tudi predvidljivo. Normalna tveganja so lahko posledica neugodnih vremenskih razmer, nihanj v pridelku, manjših sprememb cen vhodnih surovin in manjša nihanja cen kmetijskih proizvodov, lahko pa na to vplivajo tudi manjše spremembe vladnih ukrepov na področju kmetijske politike in podobno. Redkejši pojav so tržna nihanja (tržna tveganja), ki imajo običajno za posledico sprememebe cen ali pa pomankanja blaga. Tveganja vezana na pojave naravnih nesreč (praviloma redka). 5.1.NORMALNA TVEGANJA Ob teh nepredvidljivih dogodkih kmetijska gospodarstva običajno aktivirajo lastne prihranke, najemejo posojilo pripravijo diverzifikacijo proizvodnje in tudi diverzifikacija dohodka ( iz nekmetijske dejavnosit itn.). 5.2.TRŽNA TVEGANJA Za obvladovanje trrnih tveganj pa je možno več strategij kot so: dolgoročnejše tržne pogodbe,organizacije proizvajalcev, vzajemni skladi,privatne zavarovalnice (proizvodna in dohodkovna zavarovanja),prenesene (forward) pogodbe, OTC trg,terminski trgi (opcijske in terminske pogodbe). 5.3 TVEGANJA ZARADI VELIKIH NARAVNIH NESREČE (POPLAVE, SUŠE ITN.), IZBRUHOV EPIDEMIJ PRI živalih ter napad škodljivcev in različne bolezni pri rastlinski proizvodnji so manj pogosta. Praviloma se vključi država in lokalne skupnosti pri odpravljanju posledic z nepovratnimi sredstvi, subvencionirano obrestna mera, v primeru večjih nesreč pa tudi s fiskalnimi ukrepi. V sporočilu Evropske komisije o Skupni kmetijski politiki do leta 2020 je razbrati razmišljanja o uvedbi dodatnih možnosti upravljanja s tveganji, da bi se bolj učinkovito odgovarjalo na negotovosti glede spremembe dohodka in tržnih nihanj, ki ovirajo možnost kmetijskega sektorja, da investira in ostane konkurenčen. Predvideva se da bodo ukrepi na voljo državam članicam za proizvodna in za dohodkovna tveganja, ki bodo temeljila na novih pravilih za stabiliziranje dohodka, ki bodo skladna z WTO pravili za ukrepe iz zelene škatle. Ukrepi bodo namenjeni krepitvi zavarovalnih inštrumentov in vzajemnih skladov.z novimi ukrepi se bo zagotovila skladnost z drugimi SKP ukrepi, posebej še s tržnimi. 6. UPRAVLJANJE S TVEGANJI ZARADI ZARADI VELIKIH NARAVNIH NESREČE (POPLAVE, SUŠE ITN.) V Sloveniji imamo prednosti relativno čistega okolja in majhne prizadetosti s strani podnebnih sprememb, raznolikosti pokrajine in ugodne strukture rabe kmetijskih zemljišč. Večina hrane na travnatem območju je še vedno pridelana na ekstenziven način, intenzivnost kmetovanja ni velika, zato je kakovost hrane dobra. Glavna pomanjkljivost je premajhna pridelava hrane in s tem vezanost na uvoz iz tretjih držav. To se še poslabšuje z izgubljanjem kmetijskih zemljišč in veliko razdrobljenostjo. Problem predstavlja neusklajena zakonodaja in njeno izvajanje, premalo raziskav na področju, slaba uporaba obstoječega znanja in novih tehnoloških rešitev v praksi ter s tem prepočasno izvajanje okolju prijaznih načinov kmetovanja.
6 M. ZAVŠEK - URBANČIČ Kmetijstvo je zaradi neposredne odvisnosti od okoljskih vplivov med najbolj občutljivimi sektorji, ki jih izredni vremenski dogodki najbolj prizadenejo. Občasne neugodne vremenske razmere lahko uničijo ali močno prizadenejo kmetijske pridelke in s tem poslabšajo dohodek na kmetijskem gospodarstvu. V zadnjih letih so največ škode slovenskem kmetijstvu povzročile suša, toča in neurja, v manjšem obsegu tudi druge neugodne vremenske razmere kot so močan veter, žled, močne padavine ter vremensko pogojene bolezni in škodljivci. Tabela1: Škoda in izplačana sredstva v kmetijstvu v letih 2003 do 2013 Ocenjena škoda v kmetijstvu ( ) Izplačana državna pomoč ( ) Delež (%) , , , , , , , Največ škode v kmetijstvu povzroči suša. Običajno traja daljše obdobje in prizadene večji del ozemlja naše države. Posledice škode zaradi suše pa so v kmetijstvu, posebno še v trajnih intenzivnih nasadih vidne več let, Poplave v sami tekoči kmetijski proizvodnji povzročijo manj škode, ker se običajno pojavijo v jesenskem, zimskem ali spomladanskem času, to je v času nevegetacijske sezone.škodo zaradi suše in drugih naravnih nesreč v tekoči kmetijski proizvodnji lahko zmanjšamo s prilagajanjem in sodobnimi agrotehničnimi ukrepi. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje pa si prizadeva, da bi se z ukrepi, ki jih izvaja čim bolj zmanjša škoda in negativne posledice, ki nastajajo zaradi posledic naravnih nesreč. Od leta 2006 se tudi v Sloveniji izvaja zavarovanje v kmetijstvu na tak način, da vstopa v ta sistem tudi država. Z izvajanjem sofinanciranja zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje in ribištva, država spodbuja kmete, da zavarujejo svojo proizvodnjo in s tem zmanjšajo tveganja pred posledicami naravnih nesreč, ki se s tem porazdelijo med državo, ki zagotovi sredstva za sofinanciranje premij, zavarovalnicami, ki ocenijo in izplačajo odškodnino za škode, ter kmetom, ki nosi del škode in plača del zavarovalne premije. MKO je vsako leto pripravilo uredbo s katero določi sredstva in pogoje, ki jih je potrebno izpolnjevati za pridobitev sredstev za sofinanciranje zavarovalnih premij.. V letu 2006 je višina sofinancirane zavarovalne premije za zavarovanje posevkov in plodov znašala 30 odstotkov ter se poviševala na največ 50 odstotkov obračunane zavarovalne premije. Sistem kmetijskega zavarovanja se iz leta v leto nadgrajuje, od analize rezultatov zavarovanja kmetijske proizvodnje, pa bo odvisno v katero smer se bo zavarovanje razvijalo. Kot eden od načinov obvladovanja tveganj v kmetijstvu zaradi naravnih nesreč se v državah Evropske unije pojavljajo različni sistemi zavarovanja kmetijske proizvodnje. Ti sistemi se med seboj razlikujejo predvsem glede na to kako vstopa država v sistem zavarovanja. V državah članicah Evropske unije so uveljavljeni predvsem naslednji sistemi: sofinanciranje zavarovalnih premij zavarovanja posevkov in plodov ter živali preko komercialnih zavarovalnic (zdajšnji sistem v Sloveniji), ustanovitev vzajemne kmetijske zavarovalnice, ustanovitev rizičnega sklada ali ustanovitev sozavarovalnega poola. Pri vsem tem pa je pomembno, da se izvede čimveč ukrepov, ki preprečujejo nastanek morebitne škode (mreže proti toči, namakalni sistemi ). V skladu s 3. členom Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (Ur.list RS št 114/2005-uradno prečiščeno besedilo, 90/2007 ZOPNN-b) ni možno pridobiti sredstev za odpravo posledic naravnih nesreč, če je bila za odpravo teh posledic omogočena pridobitev državne pomoči v obliki sifinanciranja zavarovalne premije. Zavarovanje postaja tako temeljna oblika varovanja pred posledicami naravnih nesreč, zato je država povečevala višino sofinanciranja zavarovalnih premij do največje možne višine po tej shemi. S tem se je tudi spodbujalo kmete, da se je obseg zavarovanja povečeval in tudi tako se je zagotavljala večja ekonomska varnost kmetij.
7 M. ZAVŠEK - URBANČIČ Zaradi podnebnih sprememb, ki nam prinašajo vse pogostejše ujme, poplave in suše je nujno sprejeti ukrepe ki zmanjšujejo posledice teh naravnih nesreč. Sofinanciranje zavarovalnih premij je eden od ukrepov za zmanjšanje škod po zavarovaljivih naravnih nesrečah. Suša pa je eden od pojavov oziroma naravna nesreča, ki jo zavarovalnice ne zavarujejo, zato v primeru škode po suši država še vedno lahko neposredno dodeljuje sredstva za odpravo njenih posledic. 6.2.PODATKI O ZAVAROVANJU KMETIJSKE PROIZVODNJE V SLOVENIJI V letu 2006 je bil pripravljen model za zagotavljanje preračunskih sredstev za sofinanciranje zavarovalnih premij. Ta model se je z leti dograjeval. Planiranje sredstev je bilo zaradi pmankanja podatkov zelo težko, vendar smo vsako leto zagotovili vsa sredstva, ki so bila potrebna za sofinanciranje Tabela2:Sredstva namenjena sofinanciranju zavarovalnih premij od leta 2006 do leta 2011 Načrtovana Izplačana Delež porabe (%) Zavarov. Teh. sredstva sredstva ( ) rezultat Sredstva za sofinanciranje zavarovalnih premij so se povečeval v skladu z modelom, ki smo ga pripravili v letu 2006 v odvisnosti od povpraševanja po zavarovanjih v preteklem letu. Sredstva za sofinanciranje zavarovanih premij so se v proračunu vsako leto povečevala v skladu s pripravljenim modelom do višine največjih izplačil za škode v preteklih 10 letih. Predvideno je bilo, da se sredstva od zneska 13,5 mio eur v letu 2011 ne povečujejo. V primeru, da sredstva v tej višine ne bi zadostovala, bi bilo potrebno uporabiti druge mehanizme. Največ je bilo zavarovanih 32% kmetijski gospodarstev in to v letu V letu 2010 sredstva za sofinanciranje niso bila izkoriščena, ker so posamezne zavarovalnice spremenile pogoje zavarovanja. V letu 2012 in 2013 so se pojavljale tudi težave z zagotavljanjem sredstev za sofinanciranje. Zanimanje za zavarovanje se je močno zmanjšalo. Na MKO smo s sprejemanjem vsakoletnih uredb začeli izgrajevati sistem zavarovanja v kmetijstvu. Pri vstopanju države v sistem zavarovanja se kažejo določene prednosti za vse ki so v tem sistemu. Pri proučevanju zavarovalnih sistemov iz drugih držav ugotavljamo, da praktično ni sistema, ki bi ga lahko neposredno prenesli v našo državo. Na to nas opozarjajo tudi tuji zavarovalni strokovnjaki. Zaradi podnebnih sprememb je vedno več škode zaradi naravnih nesreč in vedno bolj pogosta so izplačila škod.obstoječi zavarovalni sistemi ne prenesejo tako intenzivnih dogodkov. Na ministrstvu si prizadevamo, da bi v prihodnje vzpostavili dogoročni in finančno vzdržen sistem kmetijskega zavarovanja.v državah članicah Evropske unije so uveljavljeni različni sistemi obvladovanj tvegan v kmetijstvu pred naravnimi nesrečami. V Slovenji je potrebno dolgoročno urediti zavarovanje kmetijske proizvodnje. Slovenija ne more v celoti kopirati katerega izmed uveljavljenih sistemov v Evropski uniji, potrebno je uveljaviti sistem, ki bo prilagojen potrebam slovenskega kmetijstva.. Pri odpravi posledic katastrofalnih škod ( v kmetijstvu je to suša) pa bo v prihodnosti verjetno potrebno razmišljati o ustanovitev rizičnega sklada; rizični sklad je namenjen velikim katastrofalnim škodam oziroma za nevarnosti, ki jih ni mogoče zavarovati, sedaj je temu namenjena proračunska rezerva. Tabela3:Statistični podatki o povzročeni škodi zaradi suše in skupni škodi po naravnih nesrečah (Vir: Statistični urad Republike Slovenije) Suša Skupaj Suša glede na vso škodo (%) ,29 0,40 60,36 13,14 100
8 M. ZAVŠEK - URBANČIČ Suša lahko povzroči škodo velikih razsežnosti in če upoštevamo, da se skladno z Zakonom o odpravi naravnih nesreč krije škoda do 28 % potem je bilo za sušo v letu 2003 namenjenih okoli 35 milijonov evrov proračunskih sredstev. Smiselno bi bilo povečati sredstva za sofinanciranje zavarovalnih premij za sušo za potreben znesek in sušo uvrstiti med zavarovarljiva tveganja. Če upoštevamo, da bi se v zadnjih letih izplačalo za sušo iz proračuna vsaj 20 % škode bi to znašalo na letni ravni okoli 9 milijonov evrov. ZAKLJUČEK: Zaradi podnebnih sprememb, ki nam prinašajo vse pogostejše ujme, poplave in suše je nujno sprejeti ukrepe ki zmanjšujejo posledice teh naravnih nesreč. Ukrepi morajo biti usmerjeni v zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov in v prilagajanje podnebnim spremembam.škodo v tekoči kmetijski proizvodnji lahko zmanjšamo z novimi tehnologijami in ustreznimi agrotehničnimi ukrepi. Socialno in ekonomsko varnost kmetij ob naravnih nesrečah pa lahko izboljšamo tudi z zavarovanjem. LITERATURA: 1.Harmbrusch J., Sinabell F. :Agrarpolitische und betriebswirtschaftliche Optionen zum Risiko manegement in der Landwirtschaft, Lebensministerium at., avgust Zakonom o javnih skladih (Uradni list RS, št. 77/2008, 68/2009, 8/2010-ZSKZ-B, 19/2010-UPB2) 4. Zakona o zavarovalništvu 5. Uredba Sveta (ES) št. 73/2009: 6 Uredbo Komisije (ES) št. 1857/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri državni pomoči za majhna in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov, in o spremembi Uredbe (ES) št. 70/ Uredbo Komisije (ES) št. 875/2007 z dne 24. julija 2007 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za pomoč de minimis v ribiškem sektorju in o spremembah Uredbe (ES) št. 1860/ Delavno gradivo za pripravo Zakona o podnebnih spremembah.
Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji
Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji informacije za stranke, ki investirajo v enega izmed produktov v omejeni izdaji ter kratek opis vsakega posameznega produkta na dan 31.03.2014. Omejena izdaja Simfonija
More informationKAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA:
Past simple uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se zgodili v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič več ne trajajo. Dogodki so se zgodili enkrat in se ne ponavljajo, čas dogodkov
More informationEU NIS direktiva. Uroš Majcen
EU NIS direktiva Uroš Majcen Kaj je direktiva na splošno? DIREKTIVA Direktiva je za vsako državo članico, na katero je naslovljena, zavezujoča glede rezultata, ki ga je treba doseči, vendar prepušča državnim
More informationNamakanje koruze in sejanega travinja
1 1 Namakanje koruze in sejanega travinja prof. dr. Marina Pintar UL Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo Lombergerjevi dnevi, Pesnica, 8. dec. 2016 Zakaj je pomembno strokovno pravilno namakanje?
More informationRazvojni potencial ekološkega kmetijstva v Sloveniji v povezavi z doseganjem trajnostne samooskrbe s hrano
Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Interdisciplinarni študijski program Varstvo okolja Anamarija Slabe Razvojni potencial ekološkega kmetijstva v Sloveniji v povezavi z doseganjem trajnostne samooskrbe
More informationNEURJA S TOČO LETA 2004 IN ŠKODA V KMETIJSTVU Hailstorms in 2004 and Damage to Agriculture
NEURJA S TOČO LETA 2004 IN ŠKODA V KMETIJSTVU Hailstorms in 2004 and Damage to Agriculture Andreja Sušnik*, Ana Žust** UDK 551.578:632(497.4) 2004 Povzetek Na podlagi 35. člena Zakona o odpravi posledic
More informationPRESENT SIMPLE TENSE
PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?
More informationPOJAVLJANJE TOČE V SLOVENIJI IN ŠKODA V KMETIJSTVU
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Marko DUPLIŠAK POJAVLJANJE TOČE V SLOVENIJI IN ŠKODA V KMETIJSTVU DIPLOMSKO DELO Visokošolski strokovni program Ljubljana, 2016 UNIVERZA
More informationPrispevek v okviru projekta Pozor(!)ni za okolje. »Zmanjševanje ogljičnega odtisa na okolje«
Prispevek v okviru projekta Pozor(!)ni za okolje»zmanjševanje ogljičnega odtisa na okolje«dijak Mentor Šola Nastja Feguš Vesna Pintarić univ. dipl. inž. Gimnazija Ormož Šolsko leto 2014/2015 KAZALO VSEBINE
More informationŠKODA ZARADI NARAVNIH NESREČ V SLOVENIJI MED LETOMA 1991 IN 2008
ŠKODA ZARADI NARAVNIH NESREČ V SLOVENIJI MED LETOMA 1991 IN 2008 DAMAGE CAUSED BY NATURAL DISASTERS IN SLOVENIA BETWEEN 1991 AND 2008 UDK 91:504.4(497.4)"1991/2008" Matija Zorn dr., ZRC SAZU, Geografski
More informationSUŠA IN VODNA DIREKTIVA UPRAVLJANJE S SUŠO KOT PODLAGA ZA IMPLEMENTACIJO V SKLOPU VODNE DIREKTIVE
1 SUŠA IN VODNA DIREKTIVA UPRAVLJANJE S SUŠO KOT PODLAGA ZA IMPLEMENTACIJO V SKLOPU VODNE DIREKTIVE 2 Dokument Suša in Vodna direktiva temelji na smernicah za pripravo politike upravljanja s sušo, ki so
More informationSKUPNA KMETIJSKA POLITIKA EU: PREGLED REFORM
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO SKUPNA KMETIJSKA POLITIKA EU: PREGLED REFORM Ljubljana, september 2009 KLEMEN DANEU IZJAVA Študent/ka izjavljam, da sem avtor/ica tega diplomskega
More informationUVOD OZADJE... 1 ANALITIČNI DEL TRENDI NA PODROČJU VARSTVA OKOLJA V LOKALNIH SKUPNOSTIH, GLOBALNE POBUDE IN IZZIVI
Mestna občina Kranj Slovenski trg 1 4000 Kranj Občinski program varstva okolja za Mestno občino Kranj Dopolnjen osnutek Domžale, maj 2010 Občinski program varstva okolja za Mestno občino Kranj - dopolnjen
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRIMERJAVA UKREPOV ZA SPODBUJANJE UPORABE OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE V IZBRANIH DRŽAVAH EU Ljubljana, september 2010 NIKA KLEMENČIČ ŠTRIGL IZJAVA
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE NEURJA S TOČO V POMURJU
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Dejan Bogdan NEURJA S TOČO V POMURJU Diplomsko delo Ljubljana, 2006 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Dejan Bogdan Mentor: red. prof. dr. Marjan
More informationcoop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE
obnovljen za prihodnje generacije IMPRESUM Fotografije Goran Šafarek, Mario Romulić, Frei Arco, Produkcija WWF Adria in ZRSVN, 1, 1. izvodov Kontakt Bojan Stojanović, Communications manager, Kontakt Magdalena
More informationPRIMERJAVA NAČINOV IMPLEMENTACIJE VELIKIH NAMAKALNIH SISTEMOV NA HRVAŠKEM IN V SLOVENIJI
- 142 - dr. Rozalija CVEJIĆ * Anita BRAJKOVIĆ** Marinko GALIOT *** prof. dr. Marina PINTAR**** PRIMERJAVA NAČINOV IMPLEMENTACIJE VELIKIH NAMAKALNIH SISTEMOV NA HRVAŠKEM IN V SLOVENIJI POVZETEK Poznamo
More informationNavodila za uporabo čitalnika Heron TM D130
Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 V1.0 VIF-NA-7-SI IZUM, 2005 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE
More informationKRIK AKSUM Zavarovalno posredniška družba d.o.o.
KRIK AKSUM Zavarovalno posredniška družba d.o.o. Brnčičeva ulica 41E 1231 Ljubljana - Črnuče 01/ 56-51-410 040/ 218-965 info@krikaksum.si www.krikaksum.si PREMISLITE. Ali ste prepričani, da ne potrebujete
More informationEKOLOŠKE KMETIJE V BELI KRAJINI
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Tanja JUDNIČ EKOLOŠKE KMETIJE V BELI KRAJINI DIPLOMSKO DELO Visokošolski strokovni študij Ljubljana, 2010 UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA
More information1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja)
Seznam učbenikov za šolsko leto 2013/14 UMETNIŠKA GIMNAZIJA LIKOVNA SMER SLOVENŠČINA MATEMATIKA MATEMATIKA priporočamo za vaje 1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova
More informationNeformalni osnutek PARTNERSKEGA SPORAZUMA med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje
Neformalni osnutek PARTNERSKEGA SPORAZUMA med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2014-2020 Delovna verzija, 2.april 2014 1 Vsebina UVOD... 7 1. UREDITVE, KI ZAGOTOVLJAJO USKLADITEV S STRATEGIJO
More informationJamova cesta Ljubljana, Slovenija Jamova cesta 2 SI 1000 Ljubljana, Slovenia
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo University of Ljubljana Faculty of Civil and Geodetic Engineering Jamova cesta 2 1000 Ljubljana, Slovenija http://www3.fgg.uni-lj.si/ Jamova
More informationAvtorja: Aleš Stele in Irena Žaucer. Fotografija na naslovnici: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje
Avtorja: Aleš Stele in Irena Žaucer Fotografija na naslovnici: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje Publikacija je na voljo na spletnem naslovu: www.stat.si/pub.asp Informacije daje Informacijsko središče:
More informationP R O G R A M UPRAVLJANJA OBMOČIJ NATURA 2000 ( )
Gregorčičeva 20 25, Sl-1001 Ljubljana T: +386 1 478 1000 F: +386 1 478 1607 E: gp.gs@gov.si http://www.vlada.si/ EVA: 2015-2550-0059 Številka: 00719-6/2015/13 Datum: 9. 4. 2015 P R O G R A M UPRAVLJANJA
More informationObmočja pomembnega vpliva poplav
Blažo Đurović in sodelavci Območja pomembnega vpliva poplav Izdelava strokovnih podlag za izvajanje poplavne direktive v obdobju 2009-2015 Kako živeti s poplavami? Ozaveščevalni dogodek na območjih pomembnega
More informationAkcijski načrt za trajnostno energijo Občine Moravske Toplice. AKCIJSKI NAČRT ZA TRAJNOSTNO ENERGIJO OBČINE MORAVSKE TOPLICE (SEAP Moravske Toplice)
AKCIJSKI NAČRT ZA TRAJNOSTNO ENERGIJO OBČINE MORAVSKE TOPLICE (SEAP Moravske Toplice) Martjanci, Junij 2014 KAZALO 1 UVOD... 7 1.1 Namen projekta... 7 1.2 Vsebina in glavni cilji projekta... 8 1.3 Pristopne
More informationZNAČILNOSTI UVEDBE VELIKEGA NAMAKALNEGA SISTEMA
MSc Rozalija CVEJIĆ * Magdalena KROŠELJ ** Miran KLINC *** Jožef KOKOT **** prof. dr. Marina PINTAR ***** - 139 - ZNAČILNOSTI UVEDBE VELIKEGA NAMAKALNEGA SISTEMA UVOD Pregled posledic naravnih nesreč na
More informationAPLIKACIJA ZA OCENJEVANJE ŠKODE NA KMETIJSKIH PRIDELKIH IN STVAREH AJDA Application for damage assessment on agricultural products and objects AJDA
APLIKACIJA ZA OCENJEVANJE ŠKODE NA KMETIJSKIH PRIDELKIH IN STVAREH AJDA Application for damage assessment on agricultural products and objects AJDA Ana Jakšič* UDK 004.4:551.515.9 Povzetek Razvoj Ajde,
More informationPrenova gospodarskih vidikov slovenskega zdravstva
Maks Tajnikar (urednik) Petra Došenović Bonča Mitja Čok Polona Domadenik Branko Korže Jože Sambt Brigita Skela Savič Prenova gospodarskih vidikov slovenskega zdravstva Univerza v Ljubljani EKONOMSKA FAKULTETA
More informationPARTNERSKI SPORAZUM med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje
PARTNERSKI SPORAZUM med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2014 2020 CCI 2014SI16M8PA001 28. julij 2014 10. julij 2014 - na šesti redni seji podano soglasje Sveta Kohezijske regije Zahodna Slovenija
More informationNavodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M
Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M V1.0 VIF-NA-14-SI IZUM, 2006 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE
More informationZDRAVJE IN OKOLJE. izbrana poglavja. Ivan Eržen. Peter Gajšek Cirila Hlastan Ribič Andreja Kukec Borut Poljšak Lijana Zaletel Kragelj
ZDRAVJE IN OKOLJE izbrana poglavja Ivan Eržen Peter Gajšek Cirila Hlastan Ribič Andreja Kukec Borut Poljšak Lijana Zaletel Kragelj april 2010 ZDRAVJE IN OKOLJE Fizično okolje, ki nas obdaja, je naravno
More informationRepublike Slovenije. Razglasni del Javni razpisi. Št. Leto XXVII ISSN Ljubljana, petek
Digitally signed by Matjaz Peterka DN: c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, ou=government, serialnumber=1236795114014, cn=matjaz Peterka Reason: Direktor Uradnega lista Republike Slovenije
More informationIZDELAVA OCENE TVEGANJA
IZDELAVA OCENE TVEGANJA Lokacija dokumenta Intranet / Oddelek za pripravljenost in odzivanje na grožnje Oznaka dokumenta Verzija dokumenta Izdelava ocene tveganja ver.1/2011 Zamenja verzijo Uporabnik dokumenta
More informationEKSTREMNE TEMPERATURE IN NJIHOVA SPREMENLJIVOST V SLOVENIJI V OBDOBJU
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Maruša VERTAČNIK EKSTREMNE TEMPERATURE IN NJIHOVA SPREMENLJIVOST V SLOVENIJI V OBDOBJU 1961 2013 DIPLOMSKO DELO Visokošolski strokovni študij
More information15 REŠITEV ZA SLOVENIJO MED 15 NAJBOLJŠIH DRŽAV SVETA VOLILNI PROGRAM
15 REŠITEV ZA SLOVENIJO MED 15 NAJBOLJŠIH DRŽAV SVETA VOLILNI PROGRAM 2018-2022 Skupaj zgradimo slovensko prihodnost Ko postaneš oče, se ti svet spremeni. Bistveno se spremenijo prioritete v življenju.
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Marina Ferfolja
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Marina Ferfolja Proces sprejemanja vinske reforme 2008: Vplivi in odločanje na nacionalni ravni držav članic Primer Slovenije Diplomsko delo Ljubljana, 2010
More informationGlasilo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije št. 81, november 2009
ISSN 1581-9027 Glasilo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije št. 81, november 2009 stran Pogovor z Rajkom Štefaničem V gozdu sem našel svoj mir 4 stran 11 Tradicionalni posvet KSS V Mariboru o sedanjem
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Neudauer Mentor: prof. dr. Lojze Sočan VLOGA SKLADA ZA MALE PROJEKTE V OKVIRU PHARE PROGRAMA ČEZMEJNEGA SODELOVANJA MED SLOVENIJO IN MADŽARSKO Diplomsko
More informationPravilno namakanje je tudi okoljski ukrep, ključno pa je tudi za kakovost vrtnin (projekt TriN)
Pravilno namakanje je tudi okoljski ukrep, ključno pa je tudi za kakovost vrtnin (projekt TriN) prof. dr. Marina Pintar UL Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo Lombergerjevi dnevi 4. ZELENJADARSKI
More informationSkupnostno upravljanje z življenjskimi viri
Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri Vodnik po skupnostnem upravljanju z življenjskimi viri so izdale organizacije Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, Focus, društvo za sonaraven
More informationVoda med poslovno priložnostjo in družbeno odgovornostjo
Voda med poslovno priložnostjo in družbeno odgovornostjo prof.dr. Lučka Kajfež Bogataj, Biotehniška fakulteta, UL Krepitev povezave med družbeno odgovornostjo gospodarskih družb, državljani, konkurenčnostjo
More informationUradni list. Republike Slovenije Št. 110 Ljubljana, sreda DRŽAVNI ZBOR Zakon o urejanju prostora
Uradni list Republike Slovenije Internet: http://www.uradni-list.si e-pošta: info@uradni-list.si Št. 110 Ljubljana, sreda 18. 12. 2002 Cena 1700 SIT ISSN 1318-0576 Leto XII DRŽAVNI ZBOR 5386. Zakon o urejanju
More information- Spremembe Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo (Uradni list RS,
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Programa razvoja
More informationSlovenska Strategija Pametne Specializacije
Slovenska Strategija Pametne Specializacije S4 Ljubljana, 10.07.2015 KAZALO KAJ JE S4... 4 1. VIZIJA IN STRATEŠKI CILJI... 5 1.1. Kje smo... 5 1.2. Cilji: kam gremo... 7 1.3. Kako bomo tja prišli koncept
More informationOhraniti alpsko raznolikost
Ohraniti alpsko raznolikost Zahteve Zveze za kmetijstvo in varstvo narave v Alpah za oživitev hribovskega kmetijstva Predlogi sprememb osnutka zakona, ki ga je predlagala Evropska komisija 12.10.2011,
More informationČEZMEJNO SODELOVANJE MED SLOVENIJO IN ITALIJO PRI ZAGOTAVLJANJU TRAJNOSTNEGA RAZVOJA IN GOSPODARSKEGA SODELOVANJA
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ČEZMEJNO SODELOVANJE MED SLOVENIJO IN ITALIJO PRI ZAGOTAVLJANJU TRAJNOSTNEGA RAZVOJA IN GOSPODARSKEGA SODELOVANJA Ljubljana, april 2005 TATJANA
More informationZADRŽEVALNIKI V SLOVENIJI
I. KONGRES O VODAH SLOVENIJE 202 22. marec 202, Ljubljana, Slovenija ZADRŽEVALNIKI V SLOVENIJI Nina Humar, Andrej Kryžanowski 2 Hidrotehnik Ljubljana d.d., Slovenčeva ulica 97, 000 Ljubljana 2 Univerza
More informationPAŠNI RED KOT BODOČE ORODJE ZA TRAJNOSTNO UPRAVLJANJE PLANINSKIH PAŠNIKOV V OBMOČJIH NATURA 2000
VARSTVO NARAVE, 26 (2012) 63 78 PAŠNI RED KOT BODOČE ORODJE ZA TRAJNOSTNO UPRAVLJANJE PLANINSKIH PAŠNIKOV V OBMOČJIH NATURA 2000 PASTURE GRAZING ORDER AS A FUTURE TOOL FOR SUSTAINABLE MANAGEMENT OF MONTANE
More informationJavni razpisi
Digitally signed by Damjan Zugelj DN: cn=damjan Zugelj, c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, Government, serialnumber=1235227414015 Reason: Direktor Uradnega lista Republike Slovenije Date:
More informationSejem nove generacije
ISSN 1581-9027 Glasilo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije št. 148 / avgust 2018 Država ima preslab makroekonomski pregled nad panogami Jože Cajnar je direktor Kmetijske zadruge Metlika, ki zaposluje
More informationMOBILIZACIJA ČLOVEŠKIH VIROV V KRIZI PRIMER POPLAV LETA 1990 NA GORENJSKEM
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Marko Gril MOBILIZACIJA ČLOVEŠKIH VIROV V KRIZI PRIMER POPLAV LETA 1990 NA GORENJSKEM diplomsko delo Ljubljana 2007 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE
More informationOperativni program. krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje
Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 2013 Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 2013 REPUBLIKA SLOVENIJA Služba Vlade Republike
More informationVplivi živinoreje na okolje: varnostni izziv 21. stoletja
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Teo Golja Vplivi živinoreje na okolje: varnostni izziv 21. stoletja Diplomsko delo Ljubljana, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Teo Golja
More informationinforegio Regionalna politika, trajnostni razvoj in podnebne spremembe panorama št. 25 marec 2008
sl inforegio panorama št. 25 marec 2008 Regionalna politika, trajnostni razvoj in podnebne spremembe Vsebina Regionalna politika, trajnostni razvoj in podnebne spremembe Trajnostni in regionalni razvoj
More informationMožni vplivi podnebnih sprememb na vodno bilanco tal v Sloveniji
Acta agriculturae Slovenica, 91-2, september 2008 str. 427-441 Agrovoc descriptors: climatic change; water balance; soil water balance; soil water deficit; models; drought Agris category code: P40; P10
More informationOperativni program razvoja človeških virov za obdobje
REPUBLIKA SLOVENIJA Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko Kotnikova 28, 1000 Ljubljana Tel.: (01) 308-31-78 Fax: (01) 478-36-19 Operativni program razvoja človeških
More informationKako spremljamo sušo v projektu DriDanube in kaj ta projekt prinaša slovenskemu kmetijskemu pridelovalcu?
Kako spremljamo sušo v projektu DriDanube in kaj ta projekt prinaša slovenskemu kmetijskemu pridelovalcu? dr. Andreja Sušnik, Agencija RS za okolje Lombergarjevi dnevi, zelenjadarski posvet Maribor, 7.
More informationStrategija trajnostnega razvoja in trženja Krajinskega parka Ljubljansko barje kot turistične destinacije
Strategija trajnostnega razvoja in trženja Krajinskega parka Ljubljansko barje kot turistične destinacije 2011 2015 Strateška podlaga za področje turizma za pripravo Načrta upravljanja KPLB December 2009
More informationANALIZA KMETOVANJA NA KMETIJAH S TURISTIČNO DEJAVNOSTJO NA OBMOČJU POMURJA
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA ZOOTEHNIKO Davorin LAJNŠČEK ANALIZA KMETOVANJA NA KMETIJAH S TURISTIČNO DEJAVNOSTJO NA OBMOČJU POMURJA DIPLOMSKO DELO Visokošolski strokovni študij
More informationSOCIO EKONOMSKA ANALIZA STANJA OLJKARSTVA V SLOVENSKI ISTRI
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Sabina LUKAČ SOCIO EKONOMSKA ANALIZA STANJA OLJKARSTVA V SLOVENSKI ISTRI DIPLOMSKO DELO Univerzitetni študij Ljubljana, 2010 UNIVERZA V
More informationŠTUDIJA TRAJNOSTNEGA RAZVOJA OBMOČJA OB REKI MURI V POVEZAVI Z MOŢNOSTJO HE IZRABE REKE
Zavod za projektno svetovanje, raziskovanje in razvoj celovitih rešitev Čučkova ulica 5, 2250, Ptuj, Slovenija ŠTUDIJA TRAJNOSTNEGA RAZVOJA OBMOČJA OB REKI MURI V POVEZAVI Z MOŢNOSTJO HE IZRABE REKE PTUJ,
More informationZAVAROVANJE BANČNIH VLOG IN ŠTUDIJA PRIMERA NORTHERN ROCK BANKE
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ZAVAROVANJE BANČNIH VLOG IN ŠTUDIJA PRIMERA NORTHERN ROCK BANKE Ljubljana, september 2010 KATARINA KUMP IZJAVA Študentka Katarina Kump izjavljam,
More informationNa pohodu obnovljivi viri energije Kljub zmanjšanju porabe želimo ohraniti standard Izkoristiti priložnosti za znanje in razvoj
našstik glasilo slovenskega elektrogospodarstva, april 2007 Na pohodu obnovljivi viri energije Kljub zmanjšanju porabe želimo ohraniti standard Izkoristiti priložnosti za znanje in razvoj 4 36 24 vsebina
More informationOperativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju
REPUBLIKA SLOVENIJA Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014 2020 2014 2020 www.eu-skladi.si Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014
More informationSLOVENSKE RODOVNE VASI
Ljubljana, november 2007 Pripravil: Marko Kovač, univ. dipl. inž. vod. in kom. 1. Splošno Ekološke vasi vznikajo po celotni Evropi in svetu, kot odgovor na sodoben način življenja. So ena izmed rešitev
More informationIZVAJANJE NITRATNE DIREKTIVE NA KMETIJI KURE IMPLEMENTATION OF NITRATE DIRECTIVE ON KURE FARM
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA ZOOTEHNIKO Marko KURE IZVAJANJE NITRATNE DIREKTIVE NA KMETIJI KURE DIPLOMSKO DELO Visokošolski študij IMPLEMENTATION OF NITRATE DIRECTIVE ON KURE FARM
More informationSlovenija je po velikosti druga najmanjša članica OECD,
SLOVENIJA 212 Presoja učinkovitosti okoljske politike highlights OKOLJE V SLOVENIJI JE BOGATO IN RAZNOLIKO, VENDAR IZPOSTAVLJENO RASTOČIM PRITISKOM Okolje v Sloveniji je bogato in raznoliko, vendar izpostavljeno
More informationZ GEOMATIKO DO ATRAKTIVNEJŠEGA PODEŽELJA
Projekt GRISI PLUS, program Interreg IVC Geomatics Rural Information Society Initiative PLUS Seminar: Z GEOMATIKO DO ATRAKTIVNEJŠEGA PODEŽELJA Gornja Radgona, AGRA 2014 28. avgust 2014 Projekt GRISI PLUS
More information1 UVOD 1.1 SPLOŠNO. 1. Uvod 1
1 UVOD 1.1 SPLOŠNO V vsakodnevni rabi se pojem ogroženost (risk) uporablja kot možnost izgube ali poškodb, nevarnost (hazard) pa kot izvor nesreče (danger). Okoljske nevarnosti (environmental hazards)
More informationKRAJINSKI PARK GORIČKO: OMEJITVE IN MOŽNOSTI ZA RAZVOJ ZAVAROVANEGA OBMOČJA
KRAJINSKI PARK GORIČKO: OMEJITVE IN MOŽNOSTI ZA RAZVOJ ZAVAROVANEGA OBMOČJA Petra Gostinčar Ulica Jožeta Kopitarja 58, SI 1351 Brezovica, Slovenija e-naslov: petra.go@gmail.com Boštjan Jerebic Mostje 63,
More informationTEMELJNI TERMINI V GEOGRAFIJI NARAVNIH NESREČ
razprave Dela 35 2011 73 101 TEMELJNI TERMINI V GEOGRAFIJI NARAVNIH NESREČ dr. Karel Natek Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana e-mail: karel.natek@guest.arnes.si
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VANJA RESMAN
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VANJA RESMAN UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO SLOVENSKO ČEBELARSTVO PRED IN PO VSTOPU V EVROPSKO UNIJO Ljubljana, marec 2005
More informationRevizijsko poročilo Računskega sodišča Republike Slovenije in Državnega urada za revizijo Republike Hrvaške
Revizijsko poročilo Računskega sodišča Republike Slovenije in Državnega urada za revizijo Republike Hrvaške o ohranjanju biotske raznovrstnosti na območju predlaganih regijskih parkov Snežnik in Kočevsko
More informationTrajnostni razvoj v luči demografskih sprememb
Trajnostni razvoj v luči demografskih sprememb Prof. dr. Igor Masten Pripravljeno za evropskega poslanca Iva Vajgla (ALDE - Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo v Evropskem parlamentu) Maj 2017
More informationTRŽENJE EKOLOŠKIH PRIDELKOV V POSLOVNEM SISTEMU MERCATOR d.d.
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Marija PADAR-LAZAREVIČ TRŽENJE EKOLOŠKIH PRIDELKOV V POSLOVNEM SISTEMU MERCATOR d.d. DIPLOMSKO DELO Visokošolski strokovni študij Ljubljana,
More informationOBVEZNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE V SLOVENIJI DANES IN JUTRI. Samo Fakin
OBVEZNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE V SLOVENIJI MED DANES IN JUTRI Samo Fakin Urejenost sistema in osnovni podatki Bismarkov sistem podobno kot večina Evrope Zavarovalniški sistem Solidarnost v prispevanju
More informationProceedings of high-level debate in Slovenia
Proceedings of high-level debate in Slovenia Deliverable 5.5 WRITTEN BY Tomislav Tkalec 2 Contents Background of the event... 3 Annex I PROGRAM... 4 ANNEX II - INVITATION... 5 Annex III PRESENTATIONS...
More informationJavni razpisi
Uradni list Republike Slovenije Internet: www.uradni-list.si Razglasni del e-pošta: info@uradni-list.si Št. 24 Ljubljana, petek 1. 4. 2011 ISSN 1318-9182 Leto XXI Javni razpisi Popravek Ob-2331/11 Ministrstvo
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO EKONOMSKA UPRAVIČENOST POSTAVITVE MALE SONČNE ELEKTRARNE
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO EKONOMSKA UPRAVIČENOST POSTAVITVE MALE SONČNE ELEKTRARNE Ljubljana, september 2010 JAKA ŠTIGLIC IZJAVA Študent Jaka Štiglic izjavljam, da sem avtor
More informationPodpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba
Podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba Analitsko poročilo DP5 projekta AHA.SI Delovna verzija 1 Uredili: Janja Drole, Lea Lebar Avtorji: dr. Andreja Črnak Meglič Janja Drole
More informationUPORABA ORODIJ ZA PRIDOBIVANJE REPREZENTATIVNIH PODATKOV PRI UPRAVLJANJU S PODZEMNIMI VODAMI PRIMER SEVERNEGA DELA DRAVSKEGA POLJA
mag. Irena KOPAČ * - 182 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA UPORABA ORODIJ ZA PRIDOBIVANJE REPREZENTATIVNIH PODATKOV PRI UPRAVLJANJU S PODZEMNIMI VODAMI PRIMER SEVERNEGA DELA DRAVSKEGA POLJA UVOD Integrirano
More informationSMERNICE EKONOMSKO VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV NA VAROVANIH OBMOČJIH NARAVE
SMERNICE ZA EKONOMSKO VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV NA VAROVANIH OBMOČJIH NARAVE Izvajalec: Investitor: Meritum, d.o.o. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave Verovškova 60, Dunajska cesta 22
More informationNAČINI IZVAJANJA JAVNIH SLUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE TEJA PAGON MENTOR: Prof. dr. MARJAN BREZOVŠEK NAČINI IZVAJANJA JAVNIH SLUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI Diplomsko delo LJUBLJANA 2002 2 KAZALO Stran: 1. UVOD.
More informationPodnebno ogledalo 2018 Ukrep v središču Energetska revščina
Poročilo C4.1, Vol. 1, Zvezek 4 Podnebno ogledalo 2018 Ukrep v središču Energetska revščina Končno poročilo LIFE ClimatePath2050 (LIFE16 GIC/SI/000043) Poročilo Ukrep v središču Energetska revščina je
More informationRAZVOJNE MOŽNOSTI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA TURIZMA NA PODEŽELSKIH OBMOČJIH V ISTRI. Dr. Štefan Bojnec, Univerza na Primorskem, Slovenija
Izvleček: RAZVOJNE MOŽNOSTI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA TURIZMA NA PODEŽELSKIH OBMOČJIH V ISTRI Dr. Štefan Bojnec, Univerza na Primorskem, Slovenija Dr. Igor Jurinčič, Univerza na Primorskem, Slovenija Dr. Ksenija
More informationPRESTRUKTURIRANJE SLOVENSKIH ŠOL ZARADI ZMANJŠEVANJA VPISA
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO PRESTRUKTURIRANJE SLOVENSKIH ŠOL ZARADI ZMANJŠEVANJA VPISA Ljubljana, avgust 2011 SERGEJA OMAN IZJAVA Študentka Sergeja Oman izjavljam, da sem avtorica
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO GOSPODARSKI RAZVOJ IN KONKURENČNOST BELE KRAJINE
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO GOSPODARSKI RAZVOJ IN KONKURENČNOST BELE KRAJINE Ljubljana, september 2003 HELENA KONDA IZJAVA Študentka Helena Konda izjavljam, da sem avtorica
More informationSistem kazalcev za spremljanje prostorskega razvoja v Evropski uniji in stanje v Sloveniji
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Interdisciplinarni podiplomski študij prostorskega
More informationKAKO LAHKO Z MINIMALNIMI ORGANIZACIJSKIMI UKREPI IZBOLJŠAMO VARNOST VODNIH PREGRAD V SLOVENIJI
Nina HUMAR * doc. dr. Andrej KRYŽANOWSKI ** - 172 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA KAKO LAHKO Z MINIMALNIMI ORGANIZACIJSKIMI UKREPI IZBOLJŠAMO VARNOST VODNIH PREGRAD V SLOVENIJI POVZETEK V letu 2012 je bil
More informationPoročilo z delovnega posveta
Poročilo z delovnega posveta Austria Trend Hotel Ljubljana 17. junij 2014 The Active and Healthy Ageing in Slovenia has received funding from the European Union. Kazalo 3 4 8 56 96 97 Uvod Uvodni nagovor
More informationHRIBERNIK Mojca ZAKLJUČNO DELO 2015 ZAKLJUČNO DELO. Mojca Hribernik
HRIBERNIK Mojca ZAKLJUČNO DELO 2015 ZAKLJUČNO DELO Mojca Hribernik Celje, 2015 MEDNARODNA FAKULETA ZA DRUŽBENE IN POSLOVNE ŠTUDIJE CELJE Visokošolski študijski program 1. stopnje Poslovanje v sodobni družbi
More informationIzdala: BANKA SLOVENIJE Slovenska Ljubljana Tel.: Fax.: This publication is also available in English.
Izdala: BANKA SLOVENIJE Slovenska 3 1 Ljubljana Tel.: 1 7 19 Fax.: 1 1 1 This publication is also available in English. ISSN 3-99 MAKROEKONOMSKA GIBANJA IN PROJEKCIJE, april 13 Pregled vsebine Povzetek
More informationNovi izzivi v agronomiji 2013
SLOVENSKO AGRONOMSKO DRUŠTVO SLOVENIAN SOCIETY FOR AGRONOMY Zbornik simpozija NOVI IZZIVI V AGRONOMIJI 2013 Novi izzivi v agronomiji 2013 ZBORNIK SIMPOZIJA New challenges in agronomy 2013 PROCEEDINGS OF
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POLONA MOHORIČ
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POLONA MOHORIČ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA DEJAVNIKOV REVŠČINE V PODSAHARSKI AFRIKI Ljubljana, september 2009
More informationInformacijski sistem za podporo gospodarjenju z javnimi zelenimi površinami v urbanem okolju
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Podiplomski program Gradbeništvo Komunalna smer
More informationPodpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba
Podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba Analitsko poročilo DP5 projekta AHA.SI Delovna verzija 1 Uredili: Janja Drole, Lea Lebar Avtorji: dr. Andreja Črnak Meglič Janja Drole
More informationRevizijsko poročilo Učinkovitost in uspešnost delovanja informacijskega sistema organa upravljanja
Revizijsko poročilo Učinkovitost in uspešnost delovanja informacijskega sistema organa upravljanja POSLANSTVO Računsko sodišče pravočasno in objektivno obvešča javnosti o pomembnih razkritjih poslovanja
More informationPOROČANJE O DRUŽBENI ODGOVORNOSTI V LETNIH POROČILIH PODJETIJ
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Nina Valentinčič POROČANJE O DRUŽBENI ODGOVORNOSTI V LETNIH POROČILIH PODJETIJ Diplomsko delo Ljubljana 2008 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
More information