ZNAČILNOSTI UVEDBE VELIKEGA NAMAKALNEGA SISTEMA

Transcription

1 MSc Rozalija CVEJIĆ * Magdalena KROŠELJ ** Miran KLINC *** Jožef KOKOT **** prof. dr. Marina PINTAR ***** ZNAČILNOSTI UVEDBE VELIKEGA NAMAKALNEGA SISTEMA UVOD Pregled posledic naravnih nesreč na območju Evrope v obdobju izkazuje znaten negativen vpliv suše na kmetijstvo, ki je bil še posebej izrazit v južnih in jugozahodnih predelih Evrope (EEA, 2010). V Sloveniji delež škode zaradi suše v obdobju znaša 26% (SURS, 2011). Kljub temu, da je razvoj namakanja globalno bistveno doprinesel k stabilni pridelavi hrane (Turral et. al, 2010), je bil njegov razvoj v Sloveniji pretežno omejen in je v zadnjem desetletju popolnoma zastal. Ponavljajoče se suše, začasna in trajna izguba kmetijskih zemljišč zaradi zaraščanja in urbanizacije ter predvideni regionalni in globalni klimatski scenariji (EEA, 2009), predstavljajo razloge za nadaljevanje razvoja namakanja na območju Slovenije. Raba voda v kmetijstvu velikokrat sovpada s hidrološko sušo, v času katere je učinkovitost rabe vode še toliko bolj pomembna (MOP, 2011). Da bi uporaba sodobnih tehnologij namakanja v rastlinski pridelavi lahko doprinesla svoj delež k stabilni pridelavi hrane na vodovarčen način, jo je potrebno implementirati. Postopki implementacije so dolgotrajni in do določene mere odvisni od načina in učinkov upravljanja voda, zlasti vodne infrastrukture (zadrževalnikov). Uvedbe vodovarčnih tehnologij v rastlinski pridelavi se, z namenom prilagajanja (kmetijstva) podnebnim spremembam (MKGP, 2008; SVRSPS, 2011) in dvigovanja konkurenčnosti kmetijstva, lotevamo skozi ukrepe Programa razvoja podeželja (PRP). To nam uspeva v manjšem obsegu, kot je zapisano v zastavljenih ciljih (RSSRS, 2007; MKGP, 2011). V letu 2011 so namreč le tri občine uspešno končale vse ali večino korakov za pridobitev sredstev iz Ukrepa 125 2, ki vzpodbuja investicije v velike namakalne sisteme (VNS). Po nekajletnem premoru v razvoju VNS sta bili v letu 2011 odobreni dve od dveh vlog (525,9 ha, 2,57 mio EUR) za uvedbo novih VNS. V istem letu 2011 je bilo za izgradnjo in posodobitve VNS na voljo 10 mio EUR. Dejavnikov, ki vplivajo na (ne)uvedbo VNS je, s perspektive občin, kot pomembnih partnerjev v razvoju VNS, veliko. Namen prispevka je izpostaviti nekatere izmed teh dejavnikov in oblikovati izhodišča za oblikovanje priporočil izboljšanega uvajanja VNS, s katerimi bi zvišali verjetnost uvajanja Ukrepa ter VNS uvajali hitreje in ceneje. Priporočila se nanašajo na razvoj orodij za podporo odločanju o razvoju namakanja na ravni občine, in možnosti vključevanja drugih služb, npr. Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, zadrug, ipd., v proces uvedbe VNS. Prispevek je koristen tudi za zainteresirane skupine pridelovalcev, ker podaja vsebine, ki so lahko v pomoč pri oblikovanju pobud (prilagoditve) razvoja namakanja na lokalnem, regionalnem in državnem nivoju. VELIKI NAMAKALNI SISTEMI VNS so namenjeni večjemu številu uporabnikov, ki namakajo v skladu z določenim urnikom. Investicija v VNS je lahko javna (na kar se osredotočamo v tem prispevku), zasebna ali javno-zasebna. Če investitor kandidira za pridobitev nepovratnih sredstev za izgradnjo novega VNS (Ukrep 125-2), vrednost projekta na hektar ne sme presegati EUR/ha, medtem ko v celoti ne sme presegati 1,5 mio EUR (brez DDV), oz. 3 mio EUR (brez DDV), če obsega tudi izgradnjo vodnega vira * *Rozalija CVEJIĆ MSc, univ. dipl. inž. agr., IZVO d.o.o., Pot za Brdom 102, 1000 Ljubljana, e-pošta: rcvejic.bf@gmail.com, **Magdalena KROŠELJ, univ. dipl. inž. agr., Občina Krško, Cesta krških žrtev 14, 8270 Krško, ***Miran KLINC, univ. dipl. inž. agr., Občina Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož, ****Jožef KOKOT, župan, Občina Gorišnica, Gorišnica 83, 2272 Gorišnica, *****Marina PINTAR, prof. dr., univ. dipl. inž. agr., Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana, e-pošta: marina.pintar@bf.uni-lj.si

2 (zadrževalnik). Upravičeni so stroški izgradnje do namakalne opreme (t.i. terciarni del namakalnega sistema), ki je investicija pridelovalca. Ko načrtovani NS obsega več kot 10 ha, ali je predvideno odvzemanje vode za namakanje, ki je enako ali presega 100 l/s, ali je izgradnja NS načrtovana na območju narodnega parka ali naravnega rezervata, je v postopku umeščanja NS v prostor potrebno pripraviti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje (Čuden Osredkar in Pintar, 2003). Pri umeščanju VNS v prostor je potrebno upoštevati tako zakonodajo s področja prostora, kmetijstva, varstva okolja, upravljanja voda, ohranjanja narave kot zakonodajo s področja varstva kulturne dediščine. Osnova za umeščanje VNS v prostor je občinski prostorski načrt oz. njegovi sestavni deli (strateški del, izvedbeni del, podrobni prostorski načrt) (Podboj, 2011). VNS se razlikujejo glede na vodni vir, ki ga uporabljajo (vodotok, zadrževalnik, podtalnica) in način odvzema vode. Upoštevajoč zakonodajo, uvedba VNS, ki obsega tudi izgradnjo vodnega vira (zadrževalnika), od investitorja zahteva določeno zaporedje aktivnost (Slika 1) (Podboj, 2011). METODOLOGIJA Da bi ugotovili kateri dejavniki vplivajo na (ne)uvedbo VNS, je bila raziskava razdeljena v dve fazi. V prvi fazi smo k sodelovanju povabili 210 občin. Elektronsko povabilo k sodelovanju smo naslovili na splošne elektronske naslove občin. 69 v raziskavi sodelujočih občin je v obdobju med in odgovarjalo na 15 vprašanj spletne ankete. Anketirani so podali lastno mnenje o: stopnji ranljivosti kmetijske pridelave na sušo in stopnji razvoja namakanja, vzrokih za nastanek suše v kmetijstvu, vlogah in aktivnostih pri razvoju VNS, učinkovitosti izvajanja Ukrepa 125-2, stopnji informiranosti o Ukrepu s problematiko in možnostih vertikalnega povezovanja z ostalimi državnimi organi za učinkovitejše izvajanja Ukrepa V drugi fazi smo opravili študijo primerov občin Krško, Ormož in Gorišnica, ki so edine, ki so v letu 2011 končale vse ali večino korakov za pridobitev sredstev za izgradnjo novih VNS iz Ukrepa Osredotočili smo se na osnovne značilnosti posameznih faz priprave projektne dokumentacije v obdobju pripravljalne faze uvedbe VNS. S tem je bila pridobljena pregledna slika poteka projekta s problematiko, ki je bila primerjana z rezultati raziskave prve faze. Vsa tri območja ležijo znotraj vodnega območja Donave, v porečju Drave (občini Ormož in Gorišnica) in v porečju Spodnje Save (občina Krško). Po velikosti si, glede na velikost vseh občin razporejeno naraščajoče, sledijo v naslednjem vrstnem redu: občina Gorišnica (na 32. mestu, obsega ha), občina Ormož (na 167. mestu, obsega ha), občina Krško (na 204. mestu, obsega ha). Odstotek kmetijskih zemljišč potencialno primernih za namakanje (Pintar in sod., 2010) obsega 60 % območja občine Gorišnica, 33 % območja občine Ormož, 16 % območja občine Krško. REZULTATI Z RAZPRAVO NA RAVNI VSEH OBČIN Na podlagi raziskave na ravni vseh občin sklepamo, da stopnja dostopnosti podatkov bistveno ne vpliva na aktivno uporabo podatkov. Ugotavlja se, da je med zaposlenimi na občinah poznavanje škodljivega delovanja suše in poznavanje deleža pridelovalcem povrnjene škode v preteklem desetletju ter poznavanje obsega izgrajenih VNS na območju občine, izjemno slabo. Le manjši del anketiranih lahko natančneje ovrednoti, kakšno je bilo škodno delovanje suše v kmetijstvu v preteklem desetletju in kolikšen delež škode so pridelovalci dobili povrnjen v okviru finančnih sredstev za odpravo posledic suše. Rezultati so presenetljivi, saj so se načini, hitrost in praktičnost dostopanja do informacij, vključno z informacijami z obravnavanega področja, v preteklem desetletju bistveno izboljšali. Zaskrbljujoče je, da je raven informiranosti slaba. Presenetljivo je, da 16 % anketiranih ni znalo odgovoriti, koliko VNS je bilo v zadnjem desetletju zgrajenih na območju občine. Kar 18 % anketiranih ne zna opredeliti, kakšno površino pokrivajo VNS v

3 njihovi občini kljub temu, da je informacija javno dostopna v Katastru melioracijskih sistemov in naprav (KatMeSiNa) Podlaga za izvedbo akumulacij opredeljena v tekstualnem delu Občinskega prostorskega načrta oz. v Občinskem podrobnem načrtu. Smernice in mnenja na OPN oz. OPPN v povezavi z akumulacijami poda MKGP v postopku sprejemanja prostorskih aktov. Pridobi se lokacijska informacija o možnostih gradnje za namakalni sistem (neobvezno po ZGO 1) ZAHTEVNI OBJEKT Objekt je glede na vrsto posega opredeljen kot zahtevni objekt Izdelava idejne zasnove (IDZ) in opis posega Glede na vrsto posega ZGO 1: pregrade in jezovi višji od 10 m, če je krona daljša od 250 m pri zemeljski pregradi, ali daljša od 50 m pri betonski pregradi, ali daljša od 300 m pri jezovnem objektu. Uredba o vrstah posegov za katere je potrebno izdelati PVO: površine za namakanje nad 50 ha oz. 30 ha v kolikor se posega na varovana območja; v kolikor gre za zajetje črpališča z opredeljeno zmogljivostjo črpanja enako ali nad 100 l/s; v kolikor gre za črpanje podtalnice enako ali nad 100 l/s. Izdelava poročila o vplivih na okolje Okoljevarstveno soglasje Vloga za okoljevarstveno soglasje: obrazec, idejna zasnova, poročilo o vplivih na okolje, lokacijska informacija Postopek presoje vplivov na okolje Pridobitev projektnih pogojev s področja gozdov s področja narave s področja kulturne dediščine drugi projektni pogoji Izdelava posebnih strokovnih podlag v kolikor so zahtevane: s področja gozdov (Zavod za gozdove), s področja narave (ARSO) s področja voda (ARSO) s področja kulturne dediščine (predhodni, ekstenzivni arheološki pregledi) s področja voda Pridobitev vodnega dovoljenja Vloga za vodno dovoljenje Izdelava projekta in pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) izpolnjen obrazec vloga za pridobitev vodnega dovoljenje za neposredno rabo voda za namakanje kmetijskih zemljišč ali drugih površin tehnična dokumentacija izpis iz veljavne prostorske dokumentacije kopija načrta parcele z vrisanim predvidenim objektom izjava lastnika nepremičnine druga mnenja oz. hidrološka osnova za določitev ekološko sprejemljivega pretoka

4 Izdelava projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) Soglasje k projektu za gradbeno dovoljenje (PGD) Revizija projekta za gradbeno dovoljenje (PGD) soglasje za poseg v gozd kulturovarstveno soglasje vodno soglasje, vodno dovoljenje druga soglasja VLOGA O UVEDBI NAMAKANJA (se posreduje na MKGP) ODLOČBA O UVEDBI NAMAKANJA (izda MKGP) meja namakalnega območja dokazilo, da je predlagana melioracija v skladu u OPN oz. OPPN ocena pričakovanih učinkov namakanja navedba lastnikov oz. solastnikov podatki o zemljiščih na predvidenem melioracijskem območju predračun stroškov za izvedbo melioracijskih del s predvidenimi viri zagotovitve sredstev Revizija projekta za gradbeno dovoljenje Vsebine zahtevane za gradbeno dovoljenje: minimalno 2 izvoda projekta za PGD dokazilo o pravici graditi Gradbeno dovoljenje (PZI) Projekt za izvedbo Gradnja objekta Projekt izvedenih del (PID) Zahteva za izdajo uporabnega dovoljenja Tehnični pregled objekta Vsebine zahtevane za izdajo uporabnega dovoljenja: projekt izvedenih del geodetski načrt novega stanja zemljišča po končani gradnji dokazilo o zanesljivosti objekta drugi podatki in dokazila, če jih za to vrsto objekta določa gradbeno dovoljenje ali poseben zakon navodila za obratovanje in vzdrževanje dokazilo o pravici graditi Upravni organ izda Odločbo s katero izda uporabno dovoljenje Slika 1: Potek uvedbe VNS, ki zahteva tudi razvoj vodnega vira (zadrževalnika) (Podboj, 2011)

5 Pojavlja se dvom, ali je od tako slabo ozaveščene ciljne skupine Ukrepa realno pričakovati ključno vlogo v smeri uvedbe VNS na lokalni ravni. Upravičeno se pojavlja dvom, ali lahko brez dviga znanja zaposlenih na tem področju, v lokalno relevantnih organizacijah, sploh računamo na uvedbo VNS. Med ključnimi deležniki bi kazalo vzpodbujali rabo aplikacije KatMeSiNa kot vstopne točke do vira informacij o stanju razvoja namakanja na ravni občine. Poleg naravnih danosti se soočamo s kombinacijo institucionalnih, ekonomskih in tehničnih dejavnikov razvoja suše v kmetijstvu. Po mnenju anketiranih v preprečevanje razvoja suše ne vlagamo, ker primanjkuje investitorjev v NS, ni podrobnejših programov razvoja NS in finančnih sredstev za uvedbo NS na lokalni ravni. Temu se pridružujejo nepoznavanje ali neobstoj programov razvoja NS in neobstoj pospeševalcev razvoja NS, zapleteni postopki uvedbe NS, pomanjkanje interesa in neozaveščenost pridelovalcev ter nepoznavanje količinskih in prostorskih potencialov rabe voda na lokalni ravni. Vloga občine pri načrtovanju VNS ni jasno opredeljena. Skozi odgovore smo lahko identificirali vloge občin le za nekaj občin, v večini primerov pa to ni bilo mogoče. Anketirani bodisi niso prepričan kaj naj bi bila vloga občine bodisi vlogo poznajo, vendar je iz različnih razlogov ne izvajajo. Večina meni, da zaradi pomanjkanja proračunskih sredstev, (ne)urejenosti pristojnosti na tem področju na državni ravni, in prednosti drugih investicij. Kjer anektirani lahko identificirajo vsaj eno vlogo občine, se ta nanaša na prostorsko umestitev in izdajanje soglasij, nudenje administrativne pomoči in vzpodbujanje drugih agrarnih operacij (menjava kmetijskih zemljišč, arondacije, komasacije), ki lahko posredno povečajo možnost poznejše uvedbe namakanja. Občine na področju uvedbe Ukrepa niso aktivne. Aktivnosti, ki jih anketirani izvajajo na področju večanja razpoložljivosti vode za potrebe namakanja, se nanašajo na sofinanciranje investicij, nudenje človeških virov, vzpodbujanje povezovanja kmetov, obveščanje javnosti, izdelava študij, prostorska umestitev in delovanje na področju vertikalnega povezovanja z ostalimi organizacijami. Veliko število aktivnosti še ne nudi recepta za uspeh, medtem ko vrednotenje učinka teh aktivnosti ne obstaja. Če predpostavimo, da se učinki aktivnosti občin odražajo v površini izgrajene infrastrukture na ravni občine, potem lahko rečemo, da aktivnosti občin povečini ne dosegajo želenih učinkov, saj se površina VNS na ravni večine občin ne povečuje. Za občine ne obstaja generični seznam aktivnosti, ki bi mu občine lahko sledile ter bi deloval kot kontrolni list. Za vsako od teh aktivnosti obstaja najboljši čas izvajanja in različni načini izvajanja, ki so lahko bolj ali manj uspešni. Da bi te aktivnosti lahko dosegale želene rezultate, je potrebna transparentnost teh aktivnosti in njihova koordinacija. Anketirani, glede na rezultate, aktivnosti za izboljšanje razpoložljivosti vode za potrebe namakanja najpogosteje samoocenjujejo kot neuspešne ali srednje uspešne. Dobra informiranost o obstoju Ukrepa125-2 je predpogoj za razmislek o prijavi na le-tega, vendar ni edini dejavnik, ki pogojuje oblikovanje namere o uvedbi ukrepa. Seznanjenost z Ukrepom je na deklarativni ravni dobra, večina anketiranih se z razpisom seznani preko spleta. Problematiko v povezavi z javnim razpisom anketirani težko ocenjujejo, ker z razpisom nimajo izkušenj. Na deklarativni ravni se za kandidaturo ne odločajo iz različnih vzrokov. Izstopa pomanjkanje lastnih finančnih sredstev občine, neinformiranost pridelovalcev (in s tem povezana nezainteresiranost) in kompleksni postopki pridobivanja dokumentacije. Obstaja razkorak med višino denarnih sredstev, ki je na voljo za izgradnjo VNS na ravni države in le-teh, ki so v enake namene na voljo na ravni občine. Medtem ko so na državni (deklarativni) ravni sredstva za razvoj VNS dovolj velika, da pokrijejo večino potreb rastlinske pridelave po vodi (dobra ekonomska razpoložljivost vode), pa se na ravni občin, sodeč po odgovorih anketiranih, srečujemo s premajhnimi finančnimi sredstvi, kar pomeni slabo ekonomsko razpoložljivostjo vode. Velikokrat anketirani z manjših občin odgovarjajo, da so zaradi manjšega proračuna v tem smislu bistveno bolj omejeni. NA RAVNI IZBRANIH OBČIN IN S PREDLOGI SPREMEMB Razlogi za uvedbo VNS na ravni treh proučevanih občin so: pobuda pridelovalcev, obstoj kmetijskih zemljišč primernih za namakanje, znane vodne količine, podpora župana, nadaljevanje razvoja namakanja, velik pomen kmetijstva v občini, jasna strategija razvoja kmetijstva v občini, osebna angažiranost zaposlenih na občini in tradicija zelenjadarstva. Priprave projekta uvedbe VNS do kandidature na javnem razpisu lahko traja od ena in pol do dve in pol leta. Na podlagi rezultatov ankete in študije treh primerov podajamo šest predlogov v podporo izboljšanemu uvajanju in rabi VNS. 1. PARTNER V RAZVOJU Če primerjamo z rezultati spletne ankete ugotavljamo, da se v Sloveniji srečujemo tako s klavrno pobudo pridelovalcev za razvoj namakanja kot s klavrno promocijo Ukrepa Deležniki morajo

6 postati partnerji v razvoju in ne zgolj posvetovalno telo (Slika 2). Za to je potrebno jasneje opredeliti, kakšno vlogo ima lahko pri tem občina, kmetijska svetovalna služba (KSS), regionalne razvojne agencije, zadruga, upravljalci že obstoječih VNS ter ali (so)delovanje le-teh lahko povzroči sinergijske učinke v smeri hitrejše uvedbe VNS. Zaradi širšega nepoznavanja prostorskih in količinskih potencialov razvoja VNS pridelovalci nimajo velike moči vpliva. Jasno pobudo za razvoj namakanja pridelovalci težko oblikujejo, saj niso sistematično opremljeni z informacijami o potencialih vode, ki je na voljo za rabo. Tako stanje omogoča razvoj kriznega namakanja 1. Namensko izobraževanje in vključevanje različnih skupin javnosti v začetne faze zasnove projekta namakanja sta ključna za uspešnejši razvoj namakanja. Eden od načinov kako vključiti deležnike v proces, je vizualizacija prostorskih in količinskih potencialov razvoja namakanja. Srečanje s pridelovalci se mora začeti zgodaj v procesu in navadno predstavlja fazo 0 (Slika 3). 2. GIS APLIKACIJA POTENCIALOV RABE VODA Tri primerjane občine se razlikujejo v tem, ali so vnaprej poznale količinske potenciale za rabo vode. Z vidika kmetijskih zemljišč potencialno primernih za namakanje so vse tri občine poznale prostorske potenciale za rabo vode ne pa tudi količinskih. V primerjavi z rezultati spletne ankete ugotavljamo, da je poznavanje potencialov za rabo voda in s tem razvoja namakanja ključno pri uvedbi VNS. Dodatno ugotavljamo, da negotovosti v povezavi s količinskimi potenciali rabe voda zahtevajo preliminarno presojo verjetnosti pridobitve vodnega dovoljenja, ki ima tako svoje časovne kot finančne značilnosti (primer občine Krško). Smiselno bi bilo vzpostaviti sistem podpore odločanju o namakanju s pomočjo GIS aplikacije potencialov za rabo voda (Slika 2). Za to bi bilo mogoče uporabiti rezultate študije Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi (Pintar in sod., 2010), vendar v posodobljeni in dopolnjeni različici ter v povezavi z izhodišči, ki jih podaja Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja (NUV) (NUV, 2011). Potencial za rabo voda je namreč odvisen tudi od ukrepov 2 v okviru NUV. V dani fazi implementacije NUV še ni prišlo do opredelitve, do kolikšne mere bo mogoče za potrebe namakanja uporabljati obstoječe večnamenske zadrževalnike, čeprav je potencial njihove rabe, z vidika števila zadrževalnikov, velik. Pri tem je potrebno omeniti tudi, da se bo predlog območij trajno varovanih kmetijskih zemljišč (po Zakonu o kmetijskih zemljiščih, Ur.l. RS, št. 71/2011-UPB2) določal tudi glede na bližino vodnega vira. 3. NADGRADNJA APLIKACIJE KatMeSiNa V povezavi s prejšnjim predlogom predlagamo nadgradnjo aplikacije KatMeSiNa na način, da bo prikazovala, kakšno je dejansko stanje rabe VNS, tako za že obstoječe kot za nove VNS. To bi predstavljalo odmik od sedaj uporabljane statične opredelitve, po kateri so VNS opredeljeni bodisi kot delujoči, nedelujoči bodisi delno delujoči. Dejansko stanje rabe VNS bi prikazovalo odmik rabe obstoječega VNS od npr. optimalne zasedenosti, optimalne porabe vode na enoto površine VNS glede na tehnologijo namakanja, in potrebo po obnovi VNS. Z nadgradnjo bi ustvarili podporo za racionalno rabo izgrajene infrastrukture in racionalno rabo vode, MKGP pa bi lažje vzpodbujalo posodabljanje infrastrukture, ki se prav tako izvaja s pomočjo Ukrepa Podatkovna nadgradnja KatMeSiNa bi bila mogoča v okviru Uredbe o izvajanju nalog na hidromelioracijskih sistemih (Ur. l. RS, št. 108/2005) in Pravilnika o evidenci melioracijskih sistemov in naprav (Ur. l. RS, št. 3/2009) (slika 3). 4. POVEZAVA MED STRINJANJEM Z UVEDBO VNS IN PRIDOBITVIJO SLUŽNOSTNE PRAVICE S postopkom uvedbe VNS je povezano tudi pridobivanje soglasij z uvedbo namakalnega sistema 3 ter pridobitev služnosti. Oba koraka zahtevata podpis lastnika zemljišča znotraj oboda načrtovanega namakalnega sistema, slednji pa tudi notarsko overitev. Ob tem obstaja velika možnost, da investitor pridobi soglasje za uvedbo, služnosti pa ne, kar velikokrat draži investicijo, saj se je določenim območjem znotraj predvidenega namakalnega območja potrebno izogniti, kar terja spremembe idejne zasnove in podaljša čas uvedbe VNS. Z vidika optimizacije procesa bi bilo ta dva koraka smiselno združiti. Pridobivanje omenjenih pravic je mogoče izboljšati, tako, da se (so)lastnik bodisi ob podpisu soglasja z uvedbo VNS obveže tudi h kasnejšemu podpisu služnosti, bodisi (so)lastnik obe izjavi podpiše naenkrat. Pri tem je potrebno opozoriti, da preučitev primerov treh izbranih občin izkazuje, da ta optimizacija brez zgodnjega konsenza o razvoju VNS na namakalnem območju ne bi bila izvedljiva, saj je nezaupanje pridelovalcev in lastnikov zemljišč veliko. Predlog je potrebno obravnavati v povezavi s predlogom»partner v razvoju«(slika 2). 5. JASNEJŠA OPREDELITEV NAČINA SOBIVANJA NARAVOVARSTVA IN NAMAKANJA 1 Za krizno namakanje so značilni enkratni ali nekajkratni nekontrolirani odvzemi vode, s katerimi je mogoče v času dolgotrajne suše preprečiti nastanek večje škode na kmetijskih rastlinah ali pridelku (Pintar in sod., 2010). 2 Podrobneje v pričujočem zborniku v prispevku z naslovom Namakanje in načrt upravljanja voda. 3 Dovolj veliko število soglasij je pridobljeno, ko se z uvedbo strinjajo (so)lastniki kmetijskih zemljišč, ki imajo v lasti več kot 80 % kmetijskih zemljišč s predvidenega melioracijskega območja (Ur. l. RS, 71/2011-UPB2).

7 Slovenija sodi med države z največjim deležem območij Natura 2000 med evropskimi državami (Simoneti in Vertelj Nared, 2011). Pri uvajanju VNS se velikokrat pojavi dilema o tem, katere naravovarstvene vsebine se ne izključujejo z ukrepom namakanja in katere se. V zakonodaji je jasno opredeljena potreba po presoji vplivov na okolje, v realnosti pa se nekateri investitorji, zaradi omenjene dileme, izogibajo uradno zavarovanim območjem, četudi pobude za namakanje prihajajo tudi s teh območij. Smiselno bi bilo jasneje opredeliti (oblikovati priporočila), do katere mere in na kakšen način je mogoče sobivanje naravovarstva (habitatov) in rastlinske pridelave, pri kateri uporabljamo namakanje (Slika 2). Načrtovalci NS se velikokrat srečujejo s pobudami za namakanje tudi z območij, ki so zavarovana, npr. na območju Krajinskega parka Ljubljansko barje in na območju Sava od Radeč do državne meje, ki je določeno kot ekološko pomembno območje. 6. FAZNO ČRPANJE ALI MANJŠI PROJEKTI Možnosti, ki bi jih kazalo proučiti so možnosti nudenja ugodnejših kreditov za implementacijo okolju prijaznih razvojnih projektov, ali prilagoditi shemo črpanja sredstev v okviru Ukrepa v fazno črpanje sredstev: npr. do PGD po PGP do izvedbene faze po koncu izvedbene faze. srečanje s pridelovalci določitev oboda namakanja, priprava dokumentov za vlogo za odločbo o uvedbi namakanja ustanovitev melioracijske (namakalne) skupnosti pridobivanje izjav o strinjanju z uvedbo namakanja preliminarno poročilo PVO (a) DELEŽNIK = partner v razvoju SISTEM PODPORE ODLOČANJU GIS aplikacija potencialov rabe voda (sodelovanje MKGP in MOP) KatMeSiNa (f) se uporablja za prikaz stanja razvoja namakanja KatMeSiNa prikazuje odmik dejanske rabe VNS od optimalne idejna zasnova in preveritev možnosti črpanja vode (preliminarno vodno dovoljenje) kulturnovarstveni pogoji ekstenzivne arheološke raziskave DIIP (b), IP (c), program trženja in skladiščenja PVO PGD (d) PZI (e) delno vodno dovoljenje okoljevarstveno soglasje Povezano s pridobivanjem služnostnih poti (predpogoj: temeljita idejna zasnova in sodelovanje z javnostjo zgodaj v procesu) Preliminarno vodno dovoljenje nadomestiti z GIS aplikacijo potencialov rabe voda (zlasti v zgodnji fazi posvetovanja z deležniki) Jasno opredeliti pod kakšnimi pogoji je možno sobivanje naravovarstva in namakanja. Možnost pridobivanja v začetnih fazah projekta? V kolikšni meri bo v prihodnje mogoče uporabiti večnamenske zadrževalnike? Povezava z NUV Kako se bomo v prihodnosti dogovarjali za rabo voda kjer so vodne količine za rabo omejene? STRATEGIJA NAMAKANJA Prilagoditve izvajanja Ukrepa služnostne pogodbe pridobitev gradbenega dovoljenja priprava vloge za prijavno na javni razpis Možnosti razvoja ugodnejših premostitvenih kreditov za implementacijo okolju prijaznih razvojnih projektov ali fazno črpanje sredstev Kratkoročno gledano je potrebno izboljšati podporo občinam s strani MKGP (podpora, znanje, informacije, vzpodbujanje).

8 Občina Krško MSc R. CVEJIĆ, M. KROŠELJ, M e s e c začetek faze konec faze F a z a Časovni potek projekta za pridobitev sredstev iz Ukrepa 125-2: 0-srečanje s pridelovalci; 1- določitev oboda NS, priprava vloge za odločbo o uvedbi namakanja; 2-ustanovitev melioracijske skupnosti (namakalne skupnosti); 3-pridobivanje izjav o strinjanju z uvedbo namakanja; 4-priprava dokumentov za vlogo za odločbo o uvedbi namakanja; 5-preliminarno poročilo PVO; 6-idejna zasnova in preveritev možnosti črpanja vode (preliminarno vodno dovoljenje); 7- kulturnovarsntevni pogoji; 8-ekstenzivne arheološke raziskave; 9-DIIP, IP, program trženja in skladiščenja; 10- PVO; 11-PGD; 12-PZI; 13- delno vodno dovoljenje; 14-okoljevarstveno soglasje; 15-služnostne pogodbe; 16-pridobitev gradbenega dovoljenja; 17-priprava vloge za prijavo na javni razpis Ukrepa Občina Ormož M e s e c začetek faze konec faze F a z a Časovni potek projekta za pridobitev sredstev iz Ukrepa 125-2: 0-pobuda pridelovalcev in srečanje s pridelovalci; 1-evidenca zemljišč, fotokopije izjav in pooblastila lastnikov o uvedbi namakanja in idejna zasnova; 2-ustanovitev namakalne skupnosti; 3-seznanitev z naložbo in odobritev s strani občinskega sveta ter vključitev sredstev v občinski proračun razvojnih programov; 5- potrditev investicije s strani melioracijske skupnosti; 6-projektna dokumentacija; 6-pridobitev gradbenega dovoljenja; 7-investicijska dokumentacija, izračun interne stopnje donosnosti investicije in terminski plan izvajanja del po fazah; 8-izračun bruto dodane vrednosti na namakalnem območju; 9-program trženja in skladiščenja kmetijskih pridelkov; 10-delež skupne vrednosti kmetijskih pridelkov za katere so podpisane pogodbe o trženju in skladiščenju kmetijskih pridelkov; 11-izjava investitorja; 12-dokazilo o osnovni sposobnosti za izvedbo predmeta javnega razpisa. Občina Gorišnica M e s e c začetek faze konec faze F a z a Časovni potek projekta za pridobitev sredstev iz Ukrepa 125-2: 0-srečanje s pridelovalci; 1- seznanitev z naložbo in odobritev s strani občinskega sveta ter vključitev sredstev v občinski proračun razvojnih programov; 2-idejna zasnova; ustanovitev 3- namakalne skupnosti; 4-smernice za projekt; 5-PGD in PZI; 6-služnostne pogodbe; 7-pridobitev gradbenega dovoljenja; 8- investicijska dokumentacija, izračun interne stopnje donosnosti investicije in terminskega plana izvajanja del po fazah; 9-izračun bruto dodane vrednosti na namakalnem območju; 10- program trženja in skladiščenja kmetijskih pridelkov; 11-delež skupne vrednosti kmetijskih pridelkov za katere so podpisane pogodbe o trženju in skladiščenju kmetijskih pridelkov; 12- izjava investitorja; 13-dokazilo o osnovni sposobnosti za izvedbo predmeta javnega razpisa. Slika 2: Časovni potek priprave projekta uvedbe VNS do kandidature na razpisana v okviru Ukrepa v občinah Krško, Ormož in Gorišnica

9 SKLEP V času do sprejema Strategije namakanja bi kratkoročno bilo smiselno: - vzpostaviti GIS aplikacijo potencialov razvoja namakanja, - pričeti z izvajanjem zgodnje komunikacije o možnostih razvoja VNS in izboljšane rabe VNS, z različnimi skupinami deležnikov na lokalni in regionalni ravni, - pričeti z izobraževanjem pridelovalcev in kmetijskih svetovalcev na področju strokovno pravilnega namakanja. Pričakovan učinek predlaganih treh korakov je povečanje povpraševanja po razvoju in rabi VNS s strani različnih deležnikov (pridelovalci, občina, zadruga, kmetijsko svetovalna služba). Tako bi se deležniki lahko bolje pripravili na nove razvojne korake tako finančno kot organizacijsko. LITERATURA EEA, Water resources across Europe. Confronting water scarcity and drought. EEA Report No. 2. European Environment Agency, 60 str: (oktober, 2011) EEA, Mapping the impacts of natural hazards and technological accidents in Europe: An overview of the last decade. EEA Technical report No. 13. European Environment Agency, 146 str: (oktober, 2011) Čuden Osredkar, D. in Pintar, M., Postopek pridobitve dovoljenj in soglasij za namakalni sistem. Izobraževalne brošure s področja namakanja, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS: podezelja_in_strukturno_politiko/melioracije/izobrazevalne_brosure_s_podrocja_namakanja/ (oktober, 2011) MKGP, Strategija prilagajanja slovenskega kmetijstva in gozdarstva podnebnim spremembam. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, Ljubljana, 15 str: (oktober, 2011) MKGP, Poročilo o Vmesnem vrednotenju programa razvoja podeželja Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, Ljubljana, 429 str: (oktober, 2011) NUV, Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja. Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije, Ljubljana: nskega_morja_2009_2015/nuv_besedilni_in_kartografski_del/ (oktober, 2011). Podboj, M., Zakonodaja s področja namakanja in postopki pri uvedbi namakalnih sistemov. Preprečevanje suše v kmetijstvu Izobraževanje za kmetijske svetovalce z dne , Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana: 31 str. RSRS, Revizijsko poročilo o smotrnosti ravnanja Republike Slovenije pri preprečevanju in odpravi posledic suše v kmetijstvu. Računsko sodišče, Ljubljana: 85 str: (oktober, 2011) Simoneti, M. in Vertelj Nared, P., Varstvo kot razvojna priložnost ob upoštevanju kompleksnosti. V: Regionalni razvoj 3, Razvoj zavarovanih območij v Sloveniji. Ur.: Nared, J., Perko, D. in Razpotnik Visković, N. Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Ljubljana: 200 str. SURS, Ocenjena škoda po vzroku elementarne nesreče: (oktober, 2011). SVRSPS, Izhodišča za pripravo strategije prehoda Slovenije v nizkoogljično družbo do leta Služba vlade RS za podnebne spremembe, Ljubljana: 40 str. Turral, H., Svendsen, M., Marc Faures, J., Investigating in irrigation: Reviewing the past and looking to the future. Agricultural Water Management, 97, Ur. l. RS, št. 108/2005. Uredba o izvajanju nalog na hidromelioracijskih sistemih: (oktober, 2011). Ur. l. RS, št. 3/2009. Pravilnik o evidenci melioracijskih sistemov in naprav: (oktober, 2011). Ur. l. RS, 71/2011-UPB2. Zakon o kmetijskih zemljiščih: