Skrivnost duhovne moèi Kafiè s pras{damom Odprita mi vrata! Prvi obisk svete de<ele. Uradno e-glasilo Skupnosti za zavest K [e Januar - februar / 2009

Transcription

1 Posveèeno Njegovi Bo<anski Milosti A. C. Bhaktivedanti Swamiju Œr la Prabhup{di ustanovnemu {c{ryi Mednarodne skupnosti za zavest K [e Uradno e-glasilo Skupnosti za zavest K [e Januar - februar / 2009 Skrivnost duhovne moèi Kafiè s pras{damom Odprita mi vrata! Prvi obisk svete de<ele

2 2 Uvodnik Kolofon Usmiljenje brez meja V teh pomladnih mesecih je milost Gospoda Caitanye in Nity{nande še bolj na dosegu naših src. Proslavili smo dan pojavitve Nity{nande Prabhuja, pred nami pa je najveèji vai [avski praznik Gaura-p r[im{. K [a nam vedno znova ponuja prilo<nosti, da se Ga lahko spominjamo in še globlje spoznamo sladkost Njegovih brezmejnih lastnosti. Ena izmed odlik, ki jo pooseblja Nity{nanda Prabhu in je kljuènega pomena za ljubeèe medsebojne odnose, je prav gotovo milost v obliki odpušèanja. Njegovo usmiljenje do padlih duš nima meja. Ni lahka naloga odpustiti nekomu, ki nas je prizadel, u<alili ali celo kaj hujšega. Naš prvi odziv je, da se <elimo mašèevati. Èe ne neposredno, pa se vsaj tola<imo z mislijo, da bo storilec nedvomno do<ivel posledice svojega krutega dejanja. M{t{j rmil{ na seminarju o odpušèanju govori o drugaènem pristopu do takšne osebe, ki je morda res storila kaj nepravilnega ali nemoralnega. Ne bi si smeli <eleti, da se izuèi preko trpljenja. Vsi poznamo t.i. efekt bumerang kar <elimo drugim, na koncu zadene nas. Prositi bi morali Gospoda K [o, naj grešniku omogoèi, da spozna svojo zmoto na radosten naèin, ne preko trpljenja. Èe osebi odpustimo, še ne pomeni, da se strinjamo s storjeno napako. Kot pravi pregovor: Vsak svetnik ima preteklost in vsak zloèinec ima prihodnost. Zakaj torej grešniku ne damo nove prilo<nosti? Obenem naj bi bhakte osebo, ki nas je prizadela, videli kot orodje naše lastne karme oziroma kot milost K [e. Iskreno se obrnimo h K [i in Ga prosimo, da nam razkrije, kako mi na podoben, èe ne celo enak naèin prizadanemo druge. Konec koncev z odpušèanjem vsem <ivim bitjem najbolj koristimo sebi in našemu duhovnem napredku. Zamere bodo najbolj škodovale prav nam. Naj tudi naše usmiljenje ne pozna meja. To bo zagotovo zadovoljilo Gospoda Nity{nando, ki nam bo odprl pot, da bomo lahko slu<ili dragemu zlatemu plesalcu Gospodu Caitanyi. Urednica Prema-gop dev d{s Prelom Bh. Brane Kocjan Prevod Bhn. Diana Cimpriè Lektoriranje Ananta-sarovar{ d{s, Gauracandr{nan{ dev d{s Besedila za 24. številko elektronske revije Svet bhakti so prispevali Damana K [a d{sa, Dv{daœa-t rtha d{sa, M{y{pur Candra d{sa, Lom{ cita d{sa, Mah{prabhu Gaura d{sa, Mukunda d{sa, Anantasarovar{ d{s, Aud{rya-candrik{ dev d{s, Indulekh{ dev d{s, Mohin R{dh{ dev d{s, Padmasundar dev d{s, Prema-gop dev d{s, V nd{- ku[]a d{s, bh. Jorgi, bhn. Nataša, bhn. Tamara Fotografije arhiv HKC, internet Na naslovnici Gadai in Œr Pa ca-tattva Kontakt svet.bhakti@gmail.com Vsebina Beseda skupnosti 3 Skrivnost duhovne moèi Utrip v templju 4»Nisem bil jaz, K [a je bil!«portret 6 Predamo se osebam Moja zgodba 7 Kafiè s pras{damom Anketa 8 Prvi obisk svete de<ele Prabhup{da 9 Sadje za Bo<anstva Duhovni svet 10 Œ{nta-rasa Sa k rtana 11 Hodimo v slu<be ki jih ne maramo, da si kupimo stvari, ki jih ne rabimo L l{ 13 Èašèenje boga Sonca Vrtimo globus 14 Nazaj v pridiganje Otvoritev templja Sveto ime 16 O, R{dh{! O, K [a! Odprita mi vrata! Jezik naše tradicije 18 Dileme v zapisovanju sanskrta Razmišljanje 20 Nekega veèera Bhakti šola 22 >elja po duhovnosti Pridiganje 23 Hrana za <ivljenje Romanje 24 Èašèenje Œive na vai [avski naèin K rtan yaƒ sad{ hariƒ 26 Sreèno novo leto Spoznanja 27 Kako je K [a navdihnil direktorja radia Sora Gospodova prisotnost Napovednik 28 Gaura Purnima

3 Beseda skupnosti 3 Skrivnost duhovne moèi Nedavno smo praznovali dan pojavitve Nity{nande Prabhuja, ki je poosebljenje guru-tattve. Guru-tattva je zelo posebna tattva, brez katere pogojene duše v materialnem svetu nimamo veliko mo<nosti za duhovni razvoj. Po milosti duhovnega uèitelja dobimo milost K [e: yasya pras{d{d bhagavat-pras{do yasy{pras{d{n na gatiƒ kuto pi... in po milosti K [e dobimo duhovnega uèitelja. Pomembnost spoštovanja in èašèenja duhovnega uèitelja poudarja zgodba o Baliju Mah{r{ji iz osmega speva Œr mad-bh{gavatama. Ko je Bali Mah{r{ja napadel prestolnico Indre, kralja rajskih planetov, je Indra nemoèen vprašal svojega duhovnega uèitelja, B haspatija:»kaj je vzrok moèi, vpliva in zmage Balija Mah{r{je? Le kako je lahko tako prodoren?«b haspati, duhovni uèitelj polbogov, mu je pojasnil:»o, Indra! Vem, zakaj je tvoj sovra<nik postal tako moèan. Ker so bili potomci modreca Bh guja zadovoljni s kraljem Balijem, so ga obdarili s tako neverjetno moèjo. Bali Mah{r{ja je postal izredno moèan zaradi blagoslovov br{hma[, ko bo kasneje u<alil br{hma[o, pa bo premagan skupaj s svojimi prijatelji in pomoèniki.«po obièajni poti Bali Mah{r{ja in njegova vojska ne bi bili sposobni doseèi takih uspehov. B haspati je razlo<il Indri, da moè kralja Balija ni bila njegova lastna, ampak je pripadala njegovemu vzvišenemu duhovnemu uèitelju Œukr{c{ryi. V molitvi Gurva }aki pojemo: èe je duhovni uèitelj zadovoljen, lahko dobimo posebno moè, še posebej za duhovno napredovanje. Blagoslovi duhovnega uèitelja so bolj moèni kot naš osebni napor. Èe <elimo duhovno napredovati, naj bi se dr<ali navodil duhovnega uèitelja. Skozi parampar{, nasledstvo uèiteljev in uèencev, lahko tako dobimo izvorno duhovno moè, ki prihaja od same Vsevišnje Bo<anske Osebnosti. Nedavno mi je ta pouèna zgodba prišla na misel v povezavi z našim gibanjem sa k rtane. To je moj osebni pogled ali izkušnja, ki bi jo rada delila z vami. Spominjam se èasov, ko je vzdušje v naši skupnosti pre<emal iskren, goreè duh spoštovanja in èašèenja duhovnega uèitelja. Posledica tega pa je bila œakti ali duhovna moè v gibanju sa k rtane in izredno velik zagon v pridigarskih dejavnostih. Zdi se mi, da se je s tem, ko se je zmanjšala tovrstna zavest, zmanjšala tudi goreènost na podroèju pridiganja. Uèenec bi moral pred vsemi duhovnimi dejavnostmi najprej èastiti duhovnega uèitelja, saj smo z Bogom povezani preko duhovnega nasledstva. Èe bomo v svojem duhovnem <ivljenju posvetili pravilno pozornost duhovnemu uèitelju in izvrševanju njegovih navodil, bomo prav gotovo prispevali k širjenju gibanja sa k rtane. Param vijayate Œr K [a sa k rtanam!!!

4 4 Utrip v templju MARATON BREZ MEJA Milost Gospoda Caitanye ne pozna meja in tako so tudi naši bhakte vsak maraton uspešnejši v deljenju Œr la Prabhup{dovih knjig. Lom{ cita prabhu se poèasi uveljavlja kot»mah{rath «ali veliki bojevnik, ki ne da se lahko bori z stotimi nasprotniki, ampak lahko vsak dan podeli veè kot sto knjig. Vsaj za èasa maratona je bilo tako. Kot vedno sta mu tudi tokrat»dihala za ovratnik«v{sudeva Datta prabhu in Govinda Datta prabhu. Seveda je bilo tekmovanje transcendentalno kar pomeni brez zavisti. Ob visokih številkah smo bili seveda tudi vsi mi zelo veseli. Navdušeno smo poslušali njihove neverjetne pripovedi s terena, ko so lahko izkušali prisotnost Gospoda Caitanye. Levji dele< pridiganja v decembru je bil zasluga naše skupine za harin{me, ki je kljub mrazu in snegu na ljubljanskih ulicah prepevala ure in ure ter podelila ogromno piškotov. Tako so premagali še eno dogmo da se sezona za harin{me konèa, ko se temperature spustijo pod 10 stopinj. Sedaj je nova meja: - 10! Tapta K{ can{di prabhu pa je v svojem slogu stanovitno nadaljeval zelo lep projekt deljenja knjig po domovih za ostarele. Tudi tokrat je ogromno ljudi v zadnjih letih <ivljenja prejelo Nauk Gospoda Caitanye ali pa Œr la Prabhup{dal l{m to in s tem vstopnico za pot nazaj domov, nazaj k Bogu. Tako se je maraton deljenja knjig še enkrat izkazal za èudovito, preprosto formulo za izkušanje ekstaze in popolnega sodelovanja med bhaktami.»nisem bil jaz, K [a je bil!«se za prihodnost sa k rtane v Sloveniji ni bati. Ekipi se je po novem letu pridru<il tudi Niƒs ma Karu[a prabhu. Sicer dolgo èasa tempeljski kuhar je zadnjih nekaj let vsak veèer sam hodil delit knjige in piškote po ljubljanskih ulicah, sedaj pa se bo lahko popolnoma posvetil slu<bi, ki mu daje najveè zadovoljstva. Trenutno Lom{ cita prabhu, Govinda Datta prabhu in Niƒs ma Karu[a prabhu preèišèujejo še zadnje kotièke koroške regije in Gospod Caitanya jim daje veliko milosti. Po Koroški bodo obiskali Belo Krajino, kjer jih bo nekaj èasa ponovno gostil Mah{prabhu Gaura prabhu. PETJE SVETEGA IMENA PO LJUBLJANI Tudi harin{me še naprej redno prirejamo. Mnogi Ljubljanèani bhakte <e poznajo, še posebno pa naše piškote, ki jih sedaj <e kar prièakujejo. Vedno znova lahko vidimo prizor: opazovalec od bhakte sprejme piškote, jih poskusi, skomigne z glavo s preseneèenim izrazom na licu in jih nato ponudi še prijateljem, dekletu itd. SKUPINA RASA AKTIVNO PO SLOVENIJI Tapta K{ can{di prabhu in skupina Rasa tudi po decemberskem maratonu še naprej obiskujejo domove za starejše obèane sedaj jim namesto knjig prinesejo dru<bo bhakt, potopisna predavanja, ples in seveda pras{dam. Skupina je postala priljubljena tudi v širši slovenski javnosti in tako sedaj redno nastopajo tudi v kulturnih programih trgovske verige Mercator. Ob vseh teh nastopih pa je Tapta K{ can{di prabhu v Cerknici, Gorici in ljubljanski restavraciji Govinda s prièel tudi z novo serijo predavanj MODROSTI VZHODA. SA K RTANA GRE NAPREJ Po odhodu V{sudeve Datte prabhuja v Indijo je sedaj vodja skupine za deljenje knjig postal Lom{ cita prabhu, tako da Ob vikendih vedno <eljno prièakujemo Mah{prabhu Gauro prabhuja, ki nas vse navdušuje z odloènim deljenjem knjig vsem mimoidoèim.»mladi stari, moški <enske... ni va<no. Samo Prabhup{dovo knjigo med rebra!«je njegov moto. Bhakte vèasih pojejo tudi ob zaèasno postavljenih stojnicah s staro robo in spominki. Neko nedeljo je takoj na zaèetku prišla starejša prodajalka, nam naklonila prispevek in nato v dveh urah spraznila svojo stojnico nekomu je celo za 20 evrov prodala staro sliko Josipa Broza Tita. Spet naslednjiè je v bli<ini imel svojo stojnico mo<akar, ki na zunaj deluje malo smešno in vedno zelo glasno govori. In zanimivo, tudi on je prodal veliko robe ter na koncu jasno in glasno povedal, v èem je skrivnost uspeha:»nisem bil jaz, K [a je bil! To je zato, ker je bil K [a zraven. On mi je dal milost!! Hare K [a, Hare R{ma!!«Harin{me veèkrat obišèejo tudi razlièni bhakte s svojimi znanci ali sorodniki in jim na ta naèin skušajo pobli<e predstaviti»svojo vero«. To je lepa prilo<nost, da naši bli<nji slišijo sveto ime, pokusijo pras{dam in kupijo tudi kakšno

5 Utrip v templju 5 navdušenega slu<enja. Seminar vodi M{y{pur Candra prabhu. knjigo v duhovnem ozraèju se paè malo hitreje omehèajo. Na ulicah Ljubljane sreèajo bhakte zelo razliène duše od znancev iz rojstnih krajev do pravih Indijcev in mnogi nato obišèejo tempelj, ali pa pridejo vsaj v Govinda s na pras{dam. PA CA-TATTVA SANGA OB SREDAH V templju vsak teden še vedno poteka Pa ca-tattva sanga, ki jo vodi Bharata prabhu. Po novem je sedaj ob sredah in ne veè ob torkih. Po programu se vsi udele<enci tudi navdušeno vkljuèijo v veèerno èišèenje templja, nakar si privošèijo bo<anski pras{dam, ki ga zanje vedno pripravi Bharata prabhu. OBISKOVANJE BHAKT V KONGREGACIJI Njegova Milost Hare K [a prabhu, Ananta prabhu in Bharata prabhu so si po maratonu redno dvakrat do trikrat na teden vzeli èas in obiskovali bhakte v kongregaciji. Obenem zelo prijetna, a tudi zahtevna slu<ba. Tovrstna dru<enja se paè znajo zavleèi dokaj pozno v noè, naslednji dan pa je potrebno prav tako vstati, priti na ma gala-{rati in navdušeno ter seveda budno mantrati svoje kroge na japi. A za razvoj dobrih odnosov in sodelovanja v skupnosti bhakt so takšna sreèanja nujno potrebna. V SRBIJI Njegova milost Hare K [a prabhu in Ananta prabhu sta za nekaj dni skoèila v Srbijo, predvsem zato, da bi kupila novo kvalitetno harmoniko (ki imajo sicer astronomske cene) in hkrati videla, kako se poslanstvo Gospoda Caitanye razvija v sosednjih dr<avah. V Srbiji sta ju gostila naša stara znanca bhakta Deki in Bali-sad{c{r prabhu, na poti tja in nazaj pa ju je pri Bre<icah zaustavil še Madhu Manohara prabhu, ki seveda ni <eleti zamuditi te prilo<nosti za vai [ava-sevo. GLOBLJE V BHAGAVAD-G TO Ob sobotah popoldne pa bo v uèilnici potekal seminar iz Bhagavad-g te. Namenjen je predvsem mlajšim bhaktam, ki <elijo bolje spoznati sporoèila tega svetlega bisera vedske knji<evnosti in <elijo narediti korak naprej na svoji duhovni poti. Seminar je sestavljen iz udele<encem primernih tem in od njih zahteva dokajšno mero aktivnega sodelovanja ter tudi praktiènega udejstvovanja v skupnosti, kajti vzvišeno filozofijo bhakti-yoge lahko pravilno prebavimo samo prek poni<nega, SPOZNAJMO SANSKRT Pred kraktim se je prièela serija predavanj o sanskrtu, ki jih vodita naša poznavalca tega podroèja, m{t{j Anantasarovara in Kiœora prabhu. Vsi, ki bi radi postali malo bolj domaèi s tem duhovno gledano»maternim«jezikom, ste lepo vabljeni. Predavanja bodo potekala ob nedeljah zgodaj popoldne pred nedeljskim sreèanjem. SVE>A KRI Z VZHODA Za en mesec so se nam pridru<ili trije bhakte z vzhoda dva iz Poljske in veèini <e poznan bhakta Hamsa s Èeške. Pri nas bodo ostali pribli<no mesec dni in skušali nabrati nekaj dragocenih izkušenj. Zaenkrat so vsi pokazali veliko <elje po slu<enju in pridiganju (sicer kombinacija, ki jo je danes vedno te<je najti) in tako lepo popestrili <ivljenje v templju. FESTIVALI OD DNEVIH POJAVITVE GOSPODA VAR HADEVE, ŒR ADVAIT C RYE IN ŒR NITY NANDE PRABHUJA V prièetku februarja smo v enem tednu praznovali pojavitve kar treh inkarnacij K [e Var{hadeve, Advaite c{rye in Œr Nity{nande Prabhuja. Vsi trije festivali so vsebovali obièajni program bhajane, abhi eko, k rtano, predavanje in pras{dam ter bili tudi zelo lepo obiskani. Najveè gostov je seveda privabil Gospod Nity{nanda, rešitelj najbolj padlih (to pomeni nas), o katerem nam je veè povedal Njegova Milost Akr ra prabhu iz Anglije, ki našim bhaktam vedno stopi srca in nasmeji obraze. Festivali so res preprost in uèinkovit naèin za dru<enje in zbiranje duhovnega navdiha. Pripravil: M{y{pur Candra d{sa

6 6 Portret Predamo se osebam! Portret: Dv{daœa-t rtha prabhu Moj prvi stik z bhaktami je bil... Leta 1988 je m{t{j Bimal{ potrkala na vrata moje sobice v študentskem naselju in me navdušila, da sem sprejel štiri Œr la Prabhup{dove knjige. Na listek mi je napisala celo naslov takratnega Hare Krišna centra, ki sem ga èez dve leti res obiskal. Najljubša knjiga... Œr la Prabhup{da-l l{m ta (izvirnik, neskrajšana verzija). Po naravi sem skeptik in ne verjamem vsemu, kar slišim, pa èeprav lahko zveni še tako lepo in obetajoèe. Ljudje imajo marsikaj povedati. Ampak besede ne naredijo tako moènega vtisa kot njihova dejanja. Vse <ivljenje sem iskal sreène ljudi, ki so spoznali smisel <ivljenja in so našli notranji mir. Ko sem bral Œr la Prabhup{dov <ivljenjepis, sem videl, da je on takšna oseba, ki ima vse tisto, kar <e dolgo išèem. Najljubše sveto mesto... Novi Yoga-pith na >ibertovi 27. Ker tam domuje pet èlanov Œr Pa ca-tattve, ki tako ljubeznivo skrbijo zame, in er tam stanujejo bhakte, ki me imajo za prijatelja. Pa zadnje èase tudi Dom ustvarjalnosti mladih v Mariboru, kjer se vsak teden sreèujejo bhakte na n{ma-ha}}i. Odnos z mojim duhovnim uèiteljem... Ne predamo se stvarem, idejam ali organizaciji. Predamo se osebam. Ljubezen ter zgled, ki mi ga ka<e moj duhovni uèitelj Œr la K [a-k etra Prabhu, poveèuje mojo pripravljenost in moè, da grem naprej. Najsreènejši trenutek v zavesti K [e je... Feast po dolgem postu :) Najveèja lekcija, ki sem se je nauèil v teh letih, je... Vse lekcije uèijo eno in isto stvar. Kako imeti rad! Ko anarthe privrejo na dan... Poješ paè, kar si si zakuhal, sprejmeš odgovornost za svoje napake in greš naprej. Enkrat jih bo menda zmanjkalo. Anarthe so namreè materialne, materija pa ima zaèetek in konec. Sveto ime je najlepša stvar, ki se mi je zgodila v <ivljenju. Za K [o najraje... V zavesti K [e sem vedno poèel samo tisto, kar me je veselilo. Vedno sem se osredotoèil na zadol<itve in dejavnosti, ki bolj ustrezajo moji pogojeni naravi. Stvarem, ki so se mi zdele te<ke, pa sem se izogibal in jih pušèal za kasneje. Še vedno sem tak. Išèem tisto, kar me navdihne in poveèuje mojo <eljo, da grem naprej. Zavest K [e je tako neizmerna, da se vsak lahko najde v njej. Bhakte... Napredujemo samo zato, ker v tem trenutku eden izmed bhakt moli h K [i, naj nas sprejme in nam pomaga na duhovni poti. Za koga pa molite vi? Kaj bi iz svojih izkušenj priporoèil bhaktam, ki šele stopajo na duhovno pot... Tudi jaz sem šele na zaèetku svoje duhovne poti. Ko bom spoznal Boga, bom rade volje z drugimi delil svoje izkušnje. Do takrat pa se uèim in opazujem tiste, ki so <e dosegli uspeh v vsem, za kar si tudi sam prizadevam. Sreèno in Hare K [a!

7 Moja zgodba 7 Ne vem, zakaj bi koga zanimalo, kako sem prišla v zavest K [e, saj ima verjetno skoraj vsakdo izmed vas bolj zanimivo zgodbo. Lahko pa napišem par stavkov kot zahvalo vsem, ki so k temu prispevali in kot motivacijo, da recept slej ko prej deluje. >e kot najstnica sem se spraševala, od kod prihajam in kam bom šla, ko umrem, ali je svet, ki me obdaja resnièno takšen, kakršnega vidim, ali je tu še kaj drugega in seveda, ali Bog obstaja ter podobna vprašanja. V trenutkih iskanja sem celo skušala meditirati na niè, a sem <e po prvem poskusu prenehala, ker se mi je zdelo pri mojem nasièenem umu to nemogoèe. Potem pa mi je K [a zaèel poèasi tlakovati pot. Bilo je veliko majhnih korakov, ki sem se jih zavedla šele kasneje, ko sem bila <e»peèena«. Nekega veèera sem v stari Ljubljani naletela na»noro«glasbo, ki me je takoj pritegnila. Do takrat nisem nikoli do<ivela takega zadovoljstva na koncertu, èeprav sem obèutek iskala pri znanih glasbenih skupinah v tujini, kjer nisem dobila niè drugega kot pohojene èevlje in naglušnost. Seveda, naletela sem na Transcendence, vendar sem bila tako slepa, da nisem niti dojela, da so èlani gibanja Hare K [a. Verjetno sem na tem koncertu v roke dobila zvitek barvnega papirja, ki sem ga spravila in doma odlo<ila v posodico»vsega«na delovni mizi. Minili so meseci, mogoèe tudi leta, ko sem naposled med študiranjem vzela tisti zvitek v roke in ga prviè odprla. Na njem je bila zapisana mah{-mantra. Zaèela sem jo polglasno prebirati in pripela listek na desko pred seboj. Oèitno se mi je zdelo vse drugo boljše kot pa uèenje. Potem se je zgodil naslednji korak. V èasu študija sem dobila slu<bo v kafièu na faksu, kjer smo poleg pijaè stregli tudi pice ter jabolène in orehove <epke. Spomnim se, da nikoli nisem vrgla stran kosov, ki so ostali, temveè sem jih pojedla ali pa razdelila. Zdaj vem, da je bil to pras{dam in da sta bila moja šefa Mukunda prabhu in bhakta Mitja pripadnika skupnosti za zavest K [e. No, po vseh teh pripravah sem spoznala svojega mo<a, ki mi je po kapljicah razkrival transcendentalno znanje in izgovoril ime K [a šele po parih mesecih. Ko mi je pokazal transcendentalno Kafiè s pras{damom knji<evnost, sem doma našla stara izvoda drugega in tretjega speva Œr mad- Bh{gavatama, ki ju je na knji<ne police postavil moj oèe, ko ju je, predvidevam, kupil od sa k rtana-bhakt. Kmalu me je mo< odpeljal v Indijo. >e kot najstnica sem èutila, da se v okviru njene kulture nahajajo odgovori na moja vprašanja in tam se je zgodil konèni preobrat. Recept je torej popoln: transcendentalna glasba, mah{-mantra, pras{dam, transcendentalna knji<evnost, sveta mesta, nepogrešljiva milost in dru<ba bhakt - in ni mogoèe, da se ne bi pridru<il gibanju za zavest K [e. bhn. Tamara

8 8 Anketa Verjetno se prav vsakomur, ki je kdajkoli obiskal sveto de<elo, ob besedi Indija utrnejo spomini in vtisi. Prva darœana s Œr Pa ca-tattvo, obisk Œr la Prabhup{dovih prostorov v templju R{dh{-D{modare, parikram{ med Prvi obisk svete de<ele neskonènimi ri<evimi polji, srce parajoèe pesmi Vrajav{s jev... Prvi obisk te svete de<ele in vtisi so skriti v posebnem kotièku naših src. Indijo sem prviè obiskala leta 2004 za festival Gaura-p r[ime, ko se je vzpostavilo èašèenje velikih Bo<anstev Œr Pa ca-tattve. V treh tednih smo obiskali veliko svetih mest v Navadv pi, Ekacakri, V nd{vani in Jagann{tha Pur ju ter se udele<ili Navadv pama[]ala-parikrame. Poèitila sem se tako domaèe petje, ples, pras{dam, nasmejani obrazi prebivalcev svetih mest, kakor da bi bila v duhovnem svetu. Komaj èakam, da gremo naslednje leto ponovno v Indijo v dru<bi našega duhovnega uèitelja, in upam, da tokrat ne bom samo»turist«, temveè da bo kaj ostalo v mojem srcu. Indijo sem prviè obiskal leta 1995 za festival Gaura-p r[ime v M{y{purju. Med celotnim potovanjem sem imel velike oèi in to je bila ljubezen na prvi pogled. Po milosti guruja sem <e takoj naslednji dan odšel v Jagann{th Pur z mojim bratom po Bogu. Tam sva morala pripraviti vse potrebno za gurujev prihod v naslednjih dneh. Takrat sem bil v M{y{purju samo na ma gala-{ratiju, potem pa takoj na avtobus v Kalkuto. M{y{purja še videl nisem. No, èez èas sem se vrnil in si ga ogledal, kasneje pa še V nd{vano. Takrat sem se res odloèil, da se moram v Indijo še vrniti. K [a mi je <eljo izpolnil, tako da sem leta 1997 lahko znova prišel. Tokrat sem se pridru<il indijski paday{tri, kjer sem ostal dva meseca manj kot štiri leta. Indija je de<ela nasprotij, kjer se vse dogaja na ulici. Lahko reèem, da sem se poèutil kot riba v vodi. Tako domaèe in èloveka vredno <ivljenje. Èas, ki sem ga prebil v Indiji, je bil zame nekaj posebnega, najlepše obdobje bhakti-yoge in <ivljenja nasploh. Moje srce je ostalo tam, tu na zahodu pa sem samo zombi. Upam, da bom lahko še kdaj za dalj èasa ostal v Indiji. Upam, da vsaj na stara leta. Kakorkoli <e, Thums up je zakon! Indijo sem prviè obiskal pred malo veè kot desetimi leti na povabilo svojega duhovnega uèitelja, ki je <elel, da z njim ostanem nekaj mesecev. Preden sem zapustil Slovenijo, so me bhakte v Ljubljani opozarjali, na kaj vse naj bom pozoren in glede èesa naj bom previden. Po pristanku v Mumbaju sem prièakoval vse najhujše. Vendar se je po nekaj dneh pokazalo, da <ivljenje v Indiji le ni takšen bav bav, in tudi pras{dam se mi kmalu ni veè zdel pekoè. Sem radovedna in imam v sebi še nekaj hipijevskega, zato z materialno platjo Indije nisem imela veèjih te<av; sama umazanija, potovanja z vlakom ipd. me tako niso preveè metali s tira. Ko pa je bilo to v glavi treba zdru<iti s svetim mestom in duhovnim napredovanjem, pa sem imela <e nekaj te<av sploh, ko pomislim na»biznis«, ki vlada ponekod, in vse rikšarje, ki te <elijo vedno, roko na srce, preprosto»nategniti«. Popolnoma drug svet pa so mi pokazali Bo<anstva R{dh{-M{dhava z gop jami in Œr la Prabhup{dov sam{dhi v M{y{purju ter Œr la Prabhup{dova soba v templju R{dh{-D{modare. Tudi nekaterih melodij bhakt v M{y{purju in njihovega razpolo<enja (poleg mah{-mantre npr. molitev Gospodu N siˆhadevi) mislim, da ne bom nikoli pozabila. Oba z Jocom si v prihodnosti <eliva obiskati še ju<no Indijo jaz si zelo <elim videti steber, iz katerega je skoèil Gospod N siˆhadeva, in zaèutiti Njegovo prisotnost! Èeprav, èe pomislim globlje srce lahko z mah{-mantro èistim tudi v Sloveniji in <e tu povabim Gospoda bli<je.

9 Prabhup{da 9 Sadje za Bo<anstva Kasneje, okrog devete zveèer, je Œr la Prabhup{da pojedel malo pras{dama. Prosil me je, naj nazaj v tempelj odnesem njegov prazni kro<nik in pa košaro s sadjem, ki jo je dobil tistega veèera. Sadje je bilo potrebno ponuditi Bo<anstvom, Œr la Prabhup{dov kro<nik pa pomiti. V eno roko sem prijel njegov kro<nik, v drugo roko pa sadje in se obrnil proti vratom, a me je Œr la Prabhup{da takoj ustavil. Opozoril me je, da je kro<nik umazan, saj je jedel iz njega. Ko sem ga prijel, sem se z dotikom onesna<il tudi sam, potem pa sem prijel sadje, ki naj bi ga ponudili Bo<anstvom. Naroèil mi je, naj si umijem roke in obe stvari odnesem loèeno. Vsi smo se nasmejali njegovi skrbnosti in moji nepozornosti. Kot uèenec sem bil mnenja, da je treba guruja in Boga èastiti na enakovreden naèin. V mojem umu je bila na prvem mestu misel, da je vsaka, tudi najmanjša prilo<nost za slu<enje meni v korist. Povedano drugaèe, mislil sem, da se oèišèujem <e samo s tem, da se dotikam kro<nika, iz katerega je jedel Œr la Prabhup{da osebno. Œr la Prabhup{da pa je o sebi razmišljal kot o poni<nem slugi K [e, zato je bil v njegovih oèeh kro<nik umazan. Zaradi njegovih visokih standardov èistoèe in zaradi sadja, ki naj bi ga ponudili Bo<anstvom, Œr la Prabhup{da ni mogel sprejeti, da bi se oba predmeta med seboj pomešala. V Prabhup{dovi prisotnosti se je hitro pokazalo, kako malo sem se nauèil v skoraj štirih letih znotraj gibanja. Ko sem bil v bli<ini Œr la Prabhup{de, se mi je odprl povsem nov pogled na vdano slu<enje. Kot pomoènik Œr la Prabhup{de sem se moral nauèiti gledati na stvari iz njegovega zornega kota, ki je postal pomembnejši od mojega lastnega. Pripravila Aud{rya-candrik{ dev d{s Moja roka ni umazana Ko je pou<il pras{dam za kosilo, je Prabhup{da za kratek èas mirno posedel v dnevni sobi, potem pa je odšel skozi sobo za sluge do svoje spalnice, kamor se je umaknil k popoldanskemu poèitku. Haˆsad ta prabhu, Harikeœa prabhu in jaz smo bili v sobi za sluge, kjer smo kosili. Ko je vstopil, smo se s spoštovanjem priklonili. Sedel sem na tleh in z <lico zajemal iz kro<nika, ko pa sem se priklonil, sem odlo<il <lico in polo<il roko na koleno. Prabhup{da me je takoj zagledal in dejal:»aha, najprej ješ in potem?«z roko se je dotaknil razliènih delov svojega telesa, kot da bi hotel prikazati otroka, ki onesna<i svojo obleko z umazano roko. Instinktivno sem odgovoril:»no ja, Œr la Prabhup{da, moja roka ni umazana. Saj jem z <lico.«potem pa sem še enkrat razmislil in dojel svojo napako. Prabhup{da je to oèitno opazil. Dojel sem, da je imel Prabhup{da globlje razumevanje èistoèe. Smejal se je. Ko je šel mimo nas v svojo spalnico, je zmajal z glavo in dejal:» Vsi ste bili vzgojeni kot mlecche 1.«Zveèer sem še enkrat prijel Œr la Prabhup{dov kro<nik in nato, ne da bi si najprej umil roke, pobral še vrè z vodo. Takoj je opazil in me popravil. Smejal se je in mi rekel, naj se ne obremenjujem zaradi tega.»dol<nost guruja,«je dejal,»je poiskati napake svojega uèenca in jih popraviti.«èutil sem sram in zadovoljstvo hkrati, da sem bil dele<en Prabhup{dovega grajanja. Njegov standard èistoèe je mnogo višji od našega. Z njegovim ostrim oèesom in objektivno presojo nas uri do najvišje stopnje, da nas usposobi za slu<enje K [i. Poèutim se zelo sreènega, da me Œr la Prabhup{da potrpe<ljivo uri. Èeprav nam vèasih reèe, da smo mlecche, je v resnici zelo ponosen na svoje zahodne uèence. Svojim obiskovalcem neprestano poudarja, kako smo se spremenili. Zaradi teh dogodkov sem dojel, da ima Œr la Prabhup{da neskonèno potrpe<ljivost v urjenju svojih uèencev. Èeprav je moral ponoviti ista navodila <e stokrat v zadnjih desetih letih, je še vedno pripravljen, da znova in znova potrpe<ljivo razlaga iste stvari novim uèencem, èe le imajo duh poni<nega slu<enja in veliko <eljo po uèenju. Odlomek iz knjige Transcendentalni dnevnik, Prvi del, avtor Njegova Milost Hari Œauri prabhu 1 Sanskrtska beseda mlecche pomeni tisti, ki se ne dr<ijo vedskih naèel (op. p.).

10 10 Duhovni svet Prebivalci duhovnega sveta Œ{nta-rasa prvi del K [e, Bo<anske Osebnosti. Gospod se je odzival na obèutke prebivalcev gozda V nd{vane. Kadar je de<evalo, je Gospod poiskal zavetje pod krošnjami dreves ali v peèinah in u<ival v okusih razliènega sadja s Svojimi veènimi dru<abniki, pastirèki.«(luè Bh{gavate, verz 24) Vsako <ivo bitje ima v duhovnem svetu svoj edinstven odnos s K [o. V duhovnem svetu so <iva bitja v svojem naravnem polo<aju, vsi slu<ijo K [i ter so izvor navdiha in predmet hrepenenj pogojenih duš iz materialnega sveta. Za R{dh{-K [o, Bo<anski par, smo <e slišali. Spoznajmo še ostale prebivalce duhovnega sveta, ki so Jima zelo blizu. Spoznajmo, da je v duhovnem svetu vse <ivo, spoznajmo, kako raznolik je duhovni svet, a obenem tako skladen. Spoznajmo, kako je K [i pomemben vsak Njegov delèek.»v duhovnem svetu obstaja pet vrst odnosov do Vsevišnjega Gospoda œ{nta, d{sya, sakhya, v{tsalya in m{dhurya. V materialnem svetu vidimo samo izkrivljene odraze teh ras ali odnosov. Zemlja, hiša, pohištvo in ostali ne<ivi materialni predmeti so z nami povezani v œ{nti, v nevtralnem in tihem smislu. Podrejeni in slu<abniki imajo do gospodarja odnos imenovan d{sya. Odnos med prijatelji je sakhya, privr<enost staršev otroku je v{tsalya, ljubezenski (zakonski) odnos med moškim in <ensko pa se imenuje m{dhurya. Ti odnosi v materialnem svetu so popaèeni odsevi izvirnih odnosov, èistih èustev, ki jih moramo razumeti in izpopolniti v odnosu z Vsevišnjo Bo<ansko Osebnostjo pod vodstvom verodostojnega duhovnega uèitelja. V materialnem svetu izkrivljene rase prinesejo razoèaranje. Èe pa obnovimo te rase v odnosu z Gospodom K [o, dose<emo veèno in bla<eno <ivljenje v Njegovi dru<bi.«(caitanya-carit{m ta, di-l l{ 1.56) Bli<nje slu<abnike Bo<anskega para bomo spoznali po rasah, v katerih slu<ijo. Tokrat bom poskusila predstaviti nekatere v neskonèni mno<ici slu<abnikov, ki imajo s K [o nevtralni odnos (œ{nta-raso). Ti slu<abniki so zemlja in sveta mesta, drevesa, trava, cvetje, <ivali in ptièi, kot tudi K [ova razlièna oprema in okrasi.»po milosti Gospoda se lahko duhovna zavest, ki se nahaja v vsaki <ivljenjski vrsti, ustali v svojem pravem polo<aju in lahko izrazi svojo duhovno privr<enost Gospodu v œ{nta-rasi. Zgled tovrstnega odnosa z Gospodom so zemlja, voda, hribi, drevesa, sadje in cvetje V nd{vane v prisotnosti Gospoda Œr K [ovi ljubljenèki Gospod K [a ima zelo rad vse krave surabhi, najbolj pomembne med njimi pa so: Ma gal{, Pi gal{, Ga g{, Piœa g, Ma[ikastan, Haˆs in Vaˆœ priy{. Padmagandha in Piœa g{k a sta K [ova vola. Sura ga je K [ov jelen in Dadhilobha je Njegova opica. Vy{ghra in Bhramaraka sta K [ova udomaèena psa. Kal{svana je Njegov labod, T{[]avika je Njegov pav, Dak a in Vicak a[a pa sta Njegova papagaja. R{dh{r{[ ni ljubljenèki Tudi Œr mat R{dh{r{[ ima Svoje krave surabhi, med katerimi so najbolj pomembne Sun{d{, Yamun{ in Bahul{ ter Njeno debelušno tele Tu g. Kakkhat je Njena starikava opica, Ra gin je Njena srna, C{rucandrik{ pa je ime Njeni ptici cakor. Tu[]iker je R{dh{r{[ n labod, ki zelo rad plava po R{dh{- ku[]i. M{dhur je Njen slon, Njeni papigi pa slišita na imeni S k madh in Œubh{. Ti dve papigi znata odlièno oponašati igrive šale Lalite dev, ki jih pripoveduje R{dhi in K [i. Od te èudovite predstave papig gop je kar osupnejo. Ime še ene R{dh{r{[ ne papige je Ma jubh{ i[, tista, ki sladko govori. V gozdu so še mnoge druge <ivali, èebele in èmrlji, pavi, kukavice ter jeleni. Vsi K [i izkazujejo svojo ljubezen s plesom, pesmijo in pogledi. Prizorišèa K [ovih zabav Najboljši in najprimernejši kraj za K [ove zabave je veliki vrt, gozd V nd{vane. Še eno zelo pomembno mesto je prelepi, bujni hrib Govardhana. Ime Govardhana pomeni, da hrani (vardhana) krave (go) s svojo travo. Na hribu Govardhani je votlina Ma[ika[]al in reèno pristajališèe N lama[]{pika. Na jezeru M{nasa-ga gi je najbolj znano pristajališèe Para ga, kjer je privezan èoln, imenovan Suvil{satara. Še eno pomembno mesto je hrib Nand œvara, K [ov dom. Na tem hribu je prekrasna bela kamnita palaèa, ki ji pravijo modavardhana. V njej je K [a odrasel. Ta palaèa je vedno pre<eta z ugodnimi vonjavami ({moda) dišeèih palèk in drugih omamno dišeèih reèi. Jezero blizu K [ovega doma je P{vana-sarovara. Na njegovih obalah je veliko gajev, kjer se Gospod zabava. Zraven Njegovega doma je tudi gaj K{ma-mah{t rtha in pot iz draguljev Mandara. V gozdu V nd{vani rastejo velièastna drevesa kadambe, imenovana Kadambar{ja, in pa kralj vseh banjanovcev, drevo Bha[] ra. Na pešèeni obali Yamune je veliko prizorišè K [ovih zabav, na primer sveto mesto Khela-t rtha. Tam Gospod K [a veèno u<iva v zabavah s Svojo najdra<jo Œr mat R{dh{r{[.

11 Sa k rtana 11 Hodimo v slu<be, ki jih ne maramo, da si kupujemo stvari, ki jih ne rabimo Dobrodošli v letu Za nami je tako èudovit Œr la Prabhup{dov maraton Vsak ga je sicer pre<ivel in do<ivel po svoje. Nedvomno pa je, da je vsak udele<enec maratona, ki je pritekel do cilja, zdaj duhovno bogatejši in je s tem svoj duhovni banèni raèun zelo, zelo poveèal. Ko bo duhovni banèni raèun dovolj poln, mu bo najveèji bankir, ki ima v lasti vse banke in Mu je ime Vseprivlaèni (K [a) dal za nagrado samega Sebe. Zakaj? Ker K [a v Bhagavadg ti zelo lepo pravi, da Mu ni nihèe dra<ji in Mu nikoli ne bo dra<ji od bhakte, ki oznanja Njegove slave. Kdaj bomo dele<ni nagrade? Pustimo se presenetiti. Mogoèe <e v naslednjem maratonu. Nikoli se ne ve. K [a zna prijetno presenetiti. Verjetno vas je <e kdaj? Èe še ne, potem pohitite. Veè kot splaèa se. K [a <e na milijone naših <ivljenj goreèe èaka na nas, da nas objame. Do zdaj smo se Mu vedno izmikali. Vsaj to eno <ivljenje dajmo Njemu, K [i. Tako ali tako smo jih <e toliko zapravili mimo K [e. In kaj je bil rezultat? >veèenje pre<veèenega. Niè preveè okusno, kajne? Ali se pa morda motim? >ivljenje s K [o pa je èisti nektar, znova in znova novi okusi. Nikoli ni enako. Vedno sve<e, nikoli postano in klièe po dodatku. K [a ima deset rok in èe nam <eli kaj vzeti, koliko lahko mi z dvema rokama zadr<imo? In koliko lahko sprejmemo z dvema rokama, èe nam K [a <eli dati s Svojimi desetimi? K [a je zelo milosten, saj stopi kar sto korakov proti nam, èe mi naredimo vsaj enega proti Njemu. S pridiganjem, še posebej z deljenjem Œr la Prabhup{dovih transcendentalnih knjig, korakamo proti K [i z velikimi, hitrimi in dolgimi koraki. Le poskušajte si zamisliti, kako hitro se nam K [a pribli<uje. Zato pravijo, da je to bli<njica do K [e. S popolno vero,»ja, K [a, Ti si najmoènejši. Ja, K [a, Ti si najveèji, zato se ti od tega dne predajam. Od tega dne naprej... K [a, <ivljenje za <ivljenjem sem taval po vesolju, brez vednosti, da imam veèen odnos s Teboj. Zdaj, danes, takoj in tukaj, se Ti predajam. Poni<no Te prosim, da me prijazno sprejmeš in me vkljuèiš v slu<enje Tebi.«Najprej iskrena hvala vsem, ki ste na kakršen koli naèin sodelovali v Œr la Prabhup{dovem maratonu S skupnimi moèmi smo tako za zadovoljstvo Œr la Prabhup{de in Œr K [e podelili 7794 transcendentalnih knjig, kosov pras{dama in neomejeno svetega imena. Èudovite številke. Z deljenjem transcendentalne knji<evnosti smo storili nekaj velikega za K [o. Nedvomno je K [a zadovoljen s takšnim bhakto, seveda pa sta tudi duhovni uèitelj in Œr la Prabhup{da nasmejanega obraza. Ne smemo pa pozabiti, da K [a najbolj opazi bhaktovo vdanost in iskren trud. In kaj bomo naredili v letu, ki je pred nami? Bomo šli korak naprej ali korak nazaj v zavesti K [e? Se še bolj predali K [i ali si bomo vzeli poèitnice? Se bomo odloèili za K [o ali za Njegovo zunanjo energijo, m{yo? Se bomo izpostavili vplivu notranje duhovne energije ali bomo šli spat v naroèje èarovnice m{ye, zunanje materialne energije? Se bomo ozirali naprej ali nazaj? Verjeli ali ne, sleherni trenutek imamo mo<nost izbire. Vsak trenutek je lahko nov duhovni napredek, korak bli<je K [i. Z veseljem Mu pojdimo naproti. Naprej moramo, èe to <elimo ali ne, a la<je bomo hodili, èe bomo gledali predse, K [o, kot èe se bomo ozirali proti m{yi, ki samo veliko obljublja, izpolni pa bolj malo ali celo niè. Vpliv gibanja sa k rtane, zavesti K [e, je v dru<bi vse veèji in veèji. Vedno veè duš se prebuja in opa<a, da dru<ba, v kateri <ivijo, ni pravilno usmerjena. Da stvari ne vodijo v pravo smer. Da ni vse zlato, kar se sveti. Èeprav si nekateri zelo prizadevajo, da bi veliko zaslu<ili s ponaredki, in so zelo preprièljivi govorci ter dobri trgovci, imajo vedno manj strank za svoje ponaredke. S Œr la Prabhup{dovimi knjigami stranke dobivajo moè razlikovanja med izvirnikom in ponaredkom. Œr la Prabhup{da je dejal nekaj neverjetnega in resniènega:»vse ljudi lahko varaš nekaj èasa. Ali pa lahko nekaj ljudi varaš ves èas. Ne moreš pa ves èas varati vseh ljudi.«

12 12 Sa k rtana Radlje na Koroškem, sonce na obzorju, foto studio pred mano. Vstopim. Pred mano starejši mo<, ki si izbira albume za svoje slike. Mladi fotograf pa skaèe naprej in nazaj po studiu in vstavlja nove fotografske filme v sodobne stroje za hitro razvijanje. Ni imel niti toliko èasa, da bi me za trenutek pogledal. Danes so stranke navajene, da se jim takoj ustre<e, èe ne, gredo drugam. Gospod si izbere albuma in se poslovi. Fotograf in jaz ostaneva sama. Vprašam ga, èe ima gneèo. Z zasoplim glasom odgovori:»zelo, zelo. Pa kaj si morem. Kupil sem drage stroje, ki jih je nekako treba odplaèati. Konkurenca je velika. Èe nisi hiter in kvaliteten, te drugi pojedo, propadeš. Padel sem v to dirko. Delam cele dneve.«po obrokih mu predstavljam knjige in mu predlagam, da ga te knjige lahko rešijo iz te norišnice:»èe odstranimo koren problema, odstranimo tudi posledico.«naèeloma se strinja z mano. Knjige bi <e vzel, a jih nima èasa prebrati, klasièen odgovor. Naj jih odnesem komu drugemu. Ne vdam se tako zlahka in nadaljujem.»pa bi radi imeli veè èasa?«ga vprašam.»zdaj si tega ne morem privošèiti, mogoèe kdaj v prihodnosti. Sem pa <e razmišljal, da takšen naèin <ivljenja ne vodi daleè. Samo pehanje za materialnimi dobrinami.«poskušal sem ga preprièati, da vsaj kakšno knjigo obdr<i in bo jo <e kasneje prebral. Na koncu se pogodiva.»prispevek ti bom dal, knjige pa vseeno daj naprej.«izroèi mi denar. Gledava si v oèi. Pove mi, da rad posluša rap glasbo. Znan raper je napisal besedilo za svojo skladbo:»ljudje hodimo v slu<be, ki jih ne maramo, da si kupujemo stvari, ki jih ne rabimo.«oba sva prikimala z glavo. Nadaljuje z besedami:»razmišljati sem <e zaèel malo drugaèe. In to je <e velik korak. Da pa kaj spremeniš v praksi, to je pa veliko te<je. In zavedam se, da bo potrebno nekaj konkretno spremeniti, ker drugaèe od <ivljenja ne bom imel prav veliko. Ampak trenutno še ni pravi èas. Je pa blizu.«gledam ga nepremièno.»imate prav, mladi gospod, obdr<ite vsaj tole knjigo (drugi spev Œr mad- Bh{gavatama) za sreèo. To ni navadna knjiga. Dala vam bo moè, da udejanjite svoje razmišljanje. Imejte jo pri sebi kot prvo pomoè. Èeprav je trenutno ne potrebujete, je vseeno del obvezne opreme. Nikoli se ne ve, kdaj jo boste potrebovali. Kajti zvoniti po toèi je prepozno.«z odprtim srcem sprejme darilo brez primere. Globoko se zahvaliva drug drugemu in s hvale<nimi oèmi pospremiva drug drugega na najini nadaljnji poti. Nektar deljenja Œr la Prabhup{dovih knjig je dostopen vsakomur, v neomejenih kolièinah. Preplavil je ves svet. Okusite ga zdaj, dokler je vaše grobo in subtilno telo še pri moèeh. Ko pride bolezen, ko pride starost, ko pride smrt, je <al prepozno. Zakaj bi ob<alovali? Ni treba. Samo eno <ivljenje. Prviè, zadnjiè in nikoli veè! Samo pristavite kozarec. Pogumno si ga natoèite do vrha (»zvestoba do roba«) in ga z veseljem in radostjo popijte. Ponovite postopek in še enkrat ga ponovite in nikoli ne odnehajte. Do polnega zadovoljstva. Na zdravje in Hare K [a! Vsa slava nektarju deljenja Œr la Prabhup{dovih transcendentalnih knjig, ki je <ivljenje vsega transcendentalnega znanja! Paraˆ vijayate œr -k [a-sa k rtanam! Beraè za milost svetega imena, Hari, guru, vai [ava, Bh{gavata, G t{, d{sa, d{sa, anud{sa, Lom{ cita d{sa Kontakt: lomancitadas.nobd@gmail.com

13 L l{ 13 Ena od gozdnih boginj (vanadev ) je prihitela na zborovanje gop j in oznanila:»ja}il{ je odšla v svetišèe boga Sonca!«Zaupne prijateljice sakh je so se nemudoma nehale bla<eno zabavati z igranjem kock in so s strahom v oèeh odhitele Ja}ili naproti. Kundalat{ je prišla z br{hma[o (preobleèenim K [o) in rekla:»o, Ja}il{! Kako èuden dan! V vsej Vraji nisem mogla najti enega samega br{hma[e, èeprav sem ga dolgo èasa iskala. Nekako mi je uspelo, da sem pripeljala Garga-munijevega uèenca iz Mathure, ki pozna vse znanosti. Pošteno sem se morala namuèiti. Prosim te, vzemi Ga za sveèenika tvoje snahe R{dhe.«Ja}il{ se je obrnila k br{hma[i:»o, najboljši od vseh br{hma[. >e samo tvoja prisotnost me navdaja z bla<enostjo! Prosim te, da pomagaš moji snahi pri opravljanju obreda.«k [a èuti tako veliko ljubezen do R{dhike, da je prišel preobleèen v br{hma[o, pripravljen na èašèenje boga Sonca. K [a, br{hma[a pomirjujoèih oèi, je nosil bel dhot, v Svojih rokah pa dr<al œ {stre in travo kuœa. S sladkim glasom je recitiral S{ma Vedo in vprašal Ja}ilo:»Kako je ime tvoji snahi?«ko je Ja}il{ izgovorila ime»r{dh{«, je Viœvaœarma (K [a br{hma[a) odgovoril:»oh! Je mar Ona tisti znani dragulj sreèe z najboljšimi odlikami, katere neskaljeno èistost opevajo celo v Mathuri? O, èastitljiva gospa, brez vsakega dvoma ste zelo sreèni, da imate tako sijajno snaho!«viœvaœarma je dejal:»o, R{dh{! Sedaj pa izgovori naslednjo mantro in ponudi posveèeno vodo arghyo in p{dyo v zadovoljstvo zlato obleèenega boga Sonca, ki bo izpolnil vse Tvoje <elje. O, èudovito dekle, èašèenje boga Sonca smo pravilno izvedli. Zdaj pa osreèi Vaše dru<insko bo<anstvo in mu ponudi pest rdeèih ro<.«ja}il{ je bila zelo zadovoljna z br{hma[o Viœvaœarmo. Madhuma gala je s pogledom preletel razkošno ponudbo hrane in rekel:»tudi jaz bom odrecitiral nekaj molitev bogu Sonca.«Ja}il{ ga je prekinila:»ti norec! O, prijatelj tistega Èašèenje boga Sonca Bo<anstvo S rya-n{r{ya[e, v templju ob S rya-ku[]i v Vraji. razvratne<a! Kaj pa poèneš tukaj? Ta mili br{hma[a temne polti bo moji snahi omogoèil vsakodnevno èašèenje boga Sonca.«Ja}il{ je pred Viœvaœarmo polo<ila darilo, dva zlata prstana in pladenj s sladicami. Smejoè je Viœvaœarma (K [a) dejal:»kot èisti vai [ava ne jem ostankov hrane polbogov. Poleg tega sem br{hma[a v celibatu, zato ne sprejemam hrane ali bogastva od pripadnikov drugih kast.«madhuma gala je izkoristil prilo<nost:»o, stara <enièka Ja}il{! Prosim izroèi mi nagrado za mojo recitacijo manter.«ja}il{ je potegnila še dva zlata prstana s svojih prstov. Madhuma gala je presreèen tlesknil svoji podpazduhi in ustvaril zelo zabaven zvok. Slavil je Ja}ilo in radostno skakal sem ter tja. Ja}il{ je dejala Viœvaœarmi: O, mladi br{hma[a! Obilno Te bom nagradila, èe boš mojo snaho vodil v èašèenju boga Sonca vsakiè, ko boš obiskal V nd{vano.«sreèna Ja}il{ se je priklonila pred bo<anstvom Sonca, nato pa še pred obema br{hma[ama. Bla<ena in zadovoljna je pospremila R{dho, obkro<eno z Njenimi prijateljicami sakh jami, domov v Y{vat. (Povzeto po delu Bh{van{s{ra-sa graha) Pripravila V nd{-ku[]a d{s

14 14 Vrtimo globus Ko je Œr la San{tana Gosv{m zbolel za gobavostjo, se je odloèil, da zapusti svet. >elel je skoèiti pod kolesa voza Gospoda Jagann{the v Puriju na dan rathay{tre. Mislil si je:»to telo veè ne more slu<iti poslanstvu sa k rtane, zato je popolnoma nekoristno.«gospod Caitanya, ki je uganil njegovo namero, mu je dejal:»to telo ni tvoje, ampak pripada Meni, in skozenj bom izpeljal še mnoge èudovite stvari.«nato je Gospod San{tano objel in njegova gobavost je izginila. Da, v bhakti-yogi se dogajajo èude<i. Pred veè kot tremi meseci je Njegova Svetost Jayapat{k{ Swami Mah{r{ja dobil mo<gansko krvavitev in zdravniki so napovedali, da bo odslej po vsej verjetnosti le še v vegetativnem stanju. Pa vendar, po milosti Gospoda Caitanye se je ta general gibanja sa k rtane kmalu vrnil na pridigarsko bojišèe. Z invalidskega vozièka vodi k rtane in predava, kar si lahko ogledate na: guru_maharaj_kirtan_jan09.html guru_maharaj_darshan_jan09.html Nazaj v pridiganje! Zaèel je celo obiskovati pridigarske programe, 21. januarja je obiskal nekajdnevno y{tro v Pune, kjer se je zbralo ogromno število bhakt. Mah{r{jev uèenec Tu }i Mohana prabhu je razlo<il zdravnikom, ki ga najprej niso hoteli spustiti iz bolnice, da je pridiganje slav svetega imena del Mah{r{jevega zdravljenja, je njegovo <ivljenje in duša. Tako se je Mah{r{ja iz bolnice imenovane Bhaktivedanta v Mumbaju podal na pridiganje v ambulantnem vozilu 5 ur daleè v Pune. Prièakali so ga njegovi bratje po Bogu R{dh{n{tha Swami, Bhakti C{ru Swami, Bhakti Viœrambha M{dhava Swami in Candramauli Swami, ter ostali lokalni vodje pridiganja. Ko se je Jayapat{k{ Mah{r{ja povzpel na oder, je zaèelo pet tisoè bhakt navdušeno vzklikati:»haribol! Haribol!«Mah{r{ja je zaèel slaviti Pune, ki ima najveèji ISKCON-ov program za mladino (Youth Forum), in se zahvalil bhaktam po svetu za vse molitve za njegovo ozdravitev. Še posebej se je od srca zahvalil R{dh{n{thi Swamiju, ki je organiziral mno<iène molitve v mesecu oktobru, med k{rtika-y{tro v V nd{vani. V enourni lekciji je Mah{r{ja vse obrnil na pridiganje: pravi, da v bolnišnici Bhaktivedanta vsak mesec petindvajset pacientov do<ivi spremembo srca in postanejo bhakte. Poni<no je pripomnil, da bo zdaj, ker se v njej zdravi, morda tudi on sam postal bhakta.»lepo je priti nazaj na pridigarsko prizorišèe,«je zakljuèil.

15 Vrtimo globus15 Ko sem decembra 2004 obiskal rojstno hišo Njegove Svetosti Lokan{the Swamija v mali vasici Aravade, v pokrajini Maharaštri v osrednji Indiji, sem bil neprijetno preseneèen, skorajda razoèaran. To je bila zelo zelo preprosta kmeèka hišica, skoraj hlev. Skrajno preprosta izba. Tla iz blata, slama, vodna èrpalka pred hišo. Ampak potem me je tista vaška toplina tako prevzela, da sem hotel za vedno ostati tam. Mah{r{ja nam je predstavil svoje sosede, pri katerih smo bili nastanjeni za par dni, jedli pa smo pri njegovem bratu, ki je tudi podaril zemljo za ta bodoèi tempelj. Imeli smo harin{me po sosednjih vaseh, obiskali Mah{r{jevega sošolca, ki je organiziral kulturni program v velikem slavnostnem šotoru (pa[]{lu), in še veè. V tej surovi vaški preprošèini sem do<ivel toliko nepozabnega nektarja. Zato tudi zlahka razumem, (èeprav me zdaj ni bilo tam), zakaj se je v to malo vasico kar naenkrat nagnetlo ljudi in kako da so tam postavili ogromen vedski tempelj. Mah{r{jevo 38 ali veè let dolgo redno pridiganje, kultiviranje sorodnikov in sosedov je bilo tako zelo pristno in avtentièno, da je preprièalo ves svet. Petdnevni festival okrog Nity{nanda-trayodaœ ja sta obiskala tudi dva dr<avna ministra in dr<avni predsednik Narodne kongresne stranke. Vsi so bili prevzeti od pozitivnih vtisov, tako da so za tempelj prispevali kar rupij (okoli dvesto tisoè evrov). Lokan{tha Mah{r{ja je bil tudi popolni gostitelj svojih bratov po Bogu, prisotni so bili Gop{la K [a Goswami, R{dh{n{tha Swami, Subh{ga Swami, Bhakti Caitanya Swami, Bhakti Vik{sa Swami, Smita K [a Swami, Otvoritev templja v indijski vasici Aravade Jan{nanda Goswami, Candramauli Swami, Bhakti Puru ottama Swami in Bhakti Viœrambha M{dhava Swami. Med obiskovalci so bili tudi Prabodh{nanda Sarasvat Swami (uèenec Gop{la K [e Mah{r{je), Njegova Milost Kratu prabhu, D na Bandhu prabhu, Vaiy{saki prabhu, Anuttama prabhu, nandamaya prabhu, B{su Ghosh prabhu, Hari Œauri prabhu, m{t{j M{lat, m{t{j Surabhi, m{t{j Nartak, S rad{sa prabhu, Mah{m{n prabhu, S{rvabhauma prabhu, Revat Rama[a prabhu, Yaœod{- dul{la prabhu, Tattvavit prabhu, Jagj vana prabhu, R{ghava Pa[]ita prabhu, R{dheœy{ma prabhu in še na tisoèe drugih obiskovalcev. Program je obsegal paday{tro po vasi, ples manipurskih plesalcev z bobni, prvorazredne drame in umetniške predstave, bhajane in k rtane Vaiy{sakija prabhuja, otvoritev ulice v èast Œr la Prabhup{di (imenovane Bhaktivedanta Swami Marg), tradicionalni ples Odissi v izvedbi ameriških plesalcev, ogled filma Lost Village, otvoritev malega hriba Govardhane, postavitev kal{œev na vrh kupole ter otvoritev Garu]ovega stebra pred vhodom v tempelj. Seveda pa niso manjkali niti mah{- abhi eka, yaj e in predavanja starejših gostov. Tako je bilo vzpostavljeno èašèenje Njunih Gospostev Œr Œr R{dhe in Gop{le, mala vasica pa je postala pravo romarsko mesto. Takšna je slava Œr la Prabhup{dovih slu<abnikov: vsak kraj, ki so ga obiskali ali pa bili povezani z njim, postane sveto romarsko mesto. Njegova Svetost Lokan{tha Mah{r{ja k jaya!!! Pripravil Mah{prabhu Gaura d{sa

16 16 Sveto ime O, R{dh{! O, K [a! Odprita mi vrata! Japa retreat, 3. del (Njegova Svetost Œac nandana Swami) Dragi bhakte, èe <elite omehèati svoje duhovno srce, morate delati na svoji preobrazbi, tako kakor se gosenica spremeni v metulja. Pa zaènimo. Lotili se bomo vaje. Vabljen/a si tudi ti, dragi/a bralec/ka. 1. Ocenjevali bomo svojo individualno meditacijo, japo, od številke 1 do 10. Kako bi ocenili svojo japo, mantranje? Številka 10 bi pomenila, da mantrate oz. pojete sveta imena na japi kot razsvetljena duša, z obèutkom prisotnosti K [e v srcu. Najboljša ocena. Številka 1 bi pomenila obupno mantranje. Številka 5 bi pomenila: ravno dovolj dobro, da me ohranja <ivega v duhovnem <ivljenju. Številka 6 (npr.): mantranje z okusom Naslednje vprašanje je: kaj je razlog, da je japa na takšni ravni? 3. Kaj bi lahko naredil/a, da bi še izboljšal/a svojo japo oz. ji dvignil/a oceno? Da, še vedno smo pri prepadu, prepadu med tem, kar vemo, da bi lahko naredili, in tem, kar dejansko naredimo. In ravno ta prepad je vzrok vseh te<av v našem duhovnem <ivljenju. Teorija je enostavna, a v praksi je videti takole:»vem, da bi lahko danes zgodaj vstal/a; vem, da je najboljše odmantrati vse kroge naenkrat; vem, da bi bilo najboljše mantrati v razpolo<enju loèenosti od K [e; vem, da se lahko vedno zavedam tega, kar poènem; vem...«vse, kar je potrebno, je, da stopite v novi prostor. Se še spominjate, kaj pomeni stopiti v novi prostor? To pomeni, da morate opustiti stare navade! Drugaèe se nam samo ponavljajo iste stare izkušnje. In te izkušnje nas ne bodo pripeljale nazaj k Bogu. Torej, premostiti moramo prepad med teorijo in našo prakso. Èe si spremembo sploh <elimo, seveda. In èe si jo resnièno <elimo, potrebujemo trening. Tako bo prišlo novo rojstvo. Vendar je na nas, da prevzamemo odgovornost za naš uspeh. Se pravi, na nas je, da se odloèimo za tisto, kar si <elimo. To je sprejetje odgovornosti. Vse ostalo pa je odvisno od milosti. Smo kot beraèi, ki so prišli do vrat kraljestva, ki pa so <al zaprta. Uf, sedaj moram sedeti tukaj in prositi:»o, R{dh{! O, K [a! Odprita mi vrata!«r{dh{ in K [a nas gledata. Vsakogar izmed nas! Gledata, kakšna je naša integriteta pri izvajanju duhovne prakse. Zato vsak veèer sedimo in razmislimo:»kaj je šlo danes dobro; kaj danes ni šlo dobro in kako bom jutri to izboljšal?«zakaj? Ker <elimo premostiti prepad in se posloviti od starih navad. Vprašanje za vas, dragi bhakte: lahko poveste definicijo zavesti K [e v eni besedi? Kaj je bhakti? (bhakte odgovarjajo: sreèa, {nanda bla<enost; pomeni devocija, opazovanje, ljubezen, zbujanje, iskanje resniène identitete, tapasya askeza (smeh), <ivljenje...)

17 Sveto ime 17 Œr la Œac nandana Swami nadaljuje: Œr la Baladeva Vidy{bh a[a je rekel:»bhakti pomeni t [{. (Ne K [a.) T [{ pomeni <eja.«ta <eja je <eja po neèem, èesar še nimate, ampak bi radi imeli. Morate si <eleti. V zavesti K [e boste napredovali samo, èe si boste napredka <eleli. Zato je zavest K [e tako lahka in hkrati tako te<ka. Ker se zdi, da <elja ni nekaj, na kar lahko vplivamo. Kot na primer: nekega dne si za<elimo študirati Bhakti-sandarbho. >elja se paè nekega dne pojavi in zdaj <elimo študirati Bhaktisandarbho. Ne moremo samemu sebi zapovedati:»rad imej njega ali njo.«ta oseba opazi stanje naše zavesti in vpraša tisto boleèe vprašanje:»zakaj me ne ljubiš?saj poskušam, ampak se ne morem prisiliti.«>elja, ljubezen, imeti nekoga rad to so oèitno nagnjenja, na katera nimamo vpliva. Nekako pridejo sama od sebe. Stopnja v zavesti K [e, ko si resnièno zelo, zelo <elimo K [o, je nekaj, kar pride z zrelostjo. Z zrelostjo v duhovnem <ivljenju. Ko postanemo zreli v duhovnem <ivljenju in pridemo na raven ruci (okusa), bodo v našem srcu vzniknile tri razliène <elje. Ne bo se nam treba siliti, <elje bodo <e prisotne. Srce bodo omehèale pr{ptiabhil{ a, sev{-abhil{ a in hrada-abhil{ a. Kaj to pomeni? Meditacija: Èe veste, da je mantranje na prvem mestu, si odloèno <elite obvladati svoj um. Svet se ne bo podrl v tistih dveh urah, ko mantrate svoje kroge. Ne prekinjajte jih. Kadarkoli jih moramo prekiniti, spoznamo, kako slabo je to za mantranje. Poskušati moramo imeti mirno <ivljenje. Ne dovolimo si, da smo vedno su<nji prekinitev, ki postanejo navada. Obstaja reševanje kriznih situacij, a ne smemo <iveti tako, da se premikamo le iz ene krize v drugo. Poskušajte si tako urediti <ivljenje, da lahko osredotoèeno mantrate svojo japo. Satsvar pa d{sa Goswami: Zapiski o izboljševanju mantranja (Japa Reform Notebook) Pr{pti-abhil{ a pomeni, da <elimo doseèi K [o:»ah, <elim iti h K [i.«>eleli si bomo doseèi pr{pti. Pr{pti pomeni, da <elimo doseèi nekaj, èesar v tem trenutku še nimamo. Sev{-abhil{ a pomeni, da <elimo K [i vdano slu<iti. >elimo. T [{ K [a.»>elim opraviti svojo zadol<itev v slu<enju K [e, tudi èe umrem. Vseeno mi je. Zame je bolj pomembno, da slu<im.«in hrada-abhil{ a pomeni, da <elimo imeti odnos s K [o, ki je v našem srcu. Hrada pomeni srce. Vse to pa pride z zrelostjo. Ne moremo se prisiliti. Ne moremo sesti in reèi:»takoj zdaj <elim doseèi K [o.«ali pa:»zdaj <elim imeti prijateljski odnos s K [o, zdaj si hoèem <eleti, da bi naredil/a nekaj za K [o.«haha, na takšen naèin ne bo šlo, mo<no je le z zrelostjo. Vedno uporabim za zgled mladega fanta: ko èustveno in fizièno dozori, ima v srcu naravno <eljo po mladi <enski. Ta <elja pride. Ampak pred puberteto te privlaènosti še ni. Pred puberteto imamo povsem druge <elje, kasneje pa se slika èisto spremeni. Moja poanta je, da v zrelem obdobju dobimo drugaène <elje. In z zrelostjo v duhovnem <ivljenju dobimo <eljo po K [i. Zdaj imamo <eljo po m{yi in stvareh, ki nas ne osreèujejo. To pa zato, ker smo še tako nezreli v duhovnem <ivljenju in ne zmoremo ljubiti K [e. Torej, zavest K [e pomeni okus, <elja, ki je zgrajena na duhovni zrelosti. Ko bomo imeli okus za mantranje, petje svetih imen, ki je yuga-dharma, bo vse postalo zelo enostavno, zelo spontano. Radi bomo imeli našo prakso. Bomo kot Arjuna, ki je mantral celo v spanju, ker je mantranje imel tako rad. Obièajni ljudje pademo med spanjem v gu[o nevednosti in imamo divje sanje. Arjuna je imel toliko t [e, <elje po K [i. Hare K [a, Hare K [a, K [a K [a, Hare Hare, Hare R{ma, Hare R{ma, R{ma R{ma, Hare Hare. Ni se mu bilo treba prisiliti v mantranje krogov. Kaj narediti, èe še nismo dosegli te visoke stopnje bhakti, imenovane ruci ali okus? Nadaljevanje prihodnjiè...

18 18 Jezik naše tradicije Dileme v zapisovanju sanskrta Sanskrt ima 48 glasov, ki se zapisujejo z 48 razliènimi èrkami, v pisavi, imenovani devan{gar. Èe <elimo torej katero koli sanskrtsko besedo verodostojno reproducirati v latinici, se moramo vsaj v Œr la Prabhup{dovih knjigah, kjer sanskrtskih besed mrgoli, poslu<evati tako imenovane transliteracije. Prepoznamo jo po»pikicah in vijugicah«in po znaèilnem poševnem zapisovanju sanskrtskih besed. Transliteracija (dobesedno»prestavitev ene pisave v drugo«) pomeni, da ima vsaka sanskrtska èrka tudi v slovenšèini toèno doloèeno ustreznico. Sanskrt ima štiri razliène glasove, ki so podobni slovenskemu n-ju, a vendar ima vsak od njih prav posebno izgovorjavo. Pri zapisovanju brez»pikic in vijugic«te razlike v latinici <al ne bi bile razvidne. devan{gar transliteracija zgledi x a ga, sa ga, reka Ga g{ Ha ra jana, ku ja, Sa jaya <a [ K [a, Vi [u, p r[im{ Na n n{ma, N siˆha, V{mana Iz transliteracije se da izvorni sanskrtski zapis popolnoma dosledno rekonstruirati. Prednost transliteracije je tudi to, da tistim, ki jih sanskrt podrobneje zanima, omogoèa povsem natanèno izgovorjavo vsake sanskrtske èrke, pa tudi pravilno naglaševanje, saj se v sanskrtu vedno naglašuje dolge samoglasnike (ki imajo v transliteraciji èrto nad seboj: {,, ). Druga mo<nost zapisovanja sanskrta v slovenšèini, ki je bolj primerna za besedila, kjer je sanskrtskih besed sorazmerno malo, je tako imenovano slovenjenje. Slovenski pravopis navaja nekaj osnovnih smernic, a ker jezikoslovci na tem podroèju niso niti enotni med seboj niti usklajeni z našo prakso, se nam zaplete. Mnogi izmed nas ne bi imeli niè proti slovenskemu zapisu sanskrta, èe bi to bilo izvedljivo na bralcu / bhaktam prijazen naèin. Seveda vsi razumemo, koliko la<je je za ljudi, še sploh novince, èe dobijo v roke publikacijo, kjer piše Krišna (èeprav ta zapis <al ne vodi do povsem pravilne izgovorjave te besede). Potrebovali bi dosleden sistem takega zapisa (èe je sploh mo<en), v katerem se ne bi ne mi ne bralci lovili in spotikali. Zgodi se nam namreè, da pridemo do naslednjih te<avic: 1) poleg samostojne èrke h ima sanskrt še takoimenovane pridihnjene soglasnike, kh, gh, th in dh (œikh{, Agh{sura, P{rtha-s{rath, dh{ma). Èe ta pridihnjeni h izbrišemo, ker ga v slovenšèini paè nismo vajeni, postane zapis sanskrta <e tako spremenjen, da se iz njega ne da veè rekonstruirati izvirnika.»domaèa«slovenska varianta zapisa Buddha je Buda. Lahko ga v takšni obliki vstavimo v naše besedilo, a moramo potem, èe <elimo biti dosledni, brisati tudi vse ostale pridihnjene h-je in celo vse dvojne soglasnike (tattva bi postala tatva, Jagann{tha bi bil D<aganata, Bha}}a bi postal Bata). To je vsakomur, ki kolièkaj pozna sanskrt, zelo neprijetna sprememba, saj oklestimo sanskrt do take mere, da izvirnik ni veè prepoznaven, vèasih se pomen celo povsem spremeni. Hudo prizadeta je tudi pravilna izgovorjava. Zato smo se v slovenjenih publikacijah naše skupnosti dr<ali pravila, da dvojne soglasnike vendarle ohranjamo (recimo Bhatta) in da ohranjamo vse pridihnjene h-je (Radha in ne Rada). Tukaj se malo oddaljujemo od Slovenskega pravopisa, ki bi nam sicer dovolil ohranjati zapis pridihnjenih h-jev, zapoveduje pa nam reduciranje dvojnih soglasnikov v enojne (tt naj bi po njihovo postal t, torej tatva, satva). 2) Slovenski pravopis je precej neusklajen z našo tradicijo izgovorjave sanskrta še v nekaterih malenkostih, priporoèa namreè izgovorjavo d<nj za sanskrtsko soglasniško zvezo j (v besedah j {na, yaj a). Mi jo izgovarjamo tako kot veèina svetovnih strokovnjakov in tudi veèina Indijcev, torej gj. Slovenski pravopis predpisuje tudi izgovorjavo r namesto ri za sanskrtski, torej Kršna, Rgveda. Zaradi tega pravila se je v slovenšèini prijela beseda sanskrt namesto sanskrit. Tudi to pravilo Pravopisa se pošteno tepe s svetovno prakso

19 Jezik naše tradicije 19 in indijsko izgovorjavo te èrke, ki smo je vajeni tudi mi (torej Krišna, Rigveda). 3) Najhujša te<ava je s takoimenovanima dvojnima samoglasnikoma, ai in au. Hrvaški bhakte so stvar pustili èisto pri miru, pišejo vaišnava in imajo mir. Mi pa smo pred leti na pobudo naše prejšnje prevajalske ekipe skoèili v spremembo vaišnava ð vajšnava. V tem smo se dr<ali navodil Slovenskega pravopisa. Pravopis navaja latinske ali grške besede, v katerih je dvojni samoglasnik, recimo au, eu ali ei. V slovenšèini se bo ta u spremenil v v, i pa v j. Recimo latinsko Plautus v slovenšèini postane Plavt. Euripides postane Evripid. Ali pa recimo Abel and Cain v anglešèini, to je pri nas Abel in Kajn. Opazujte u-je, ki postanejo v, in i-je, ki postanejo j. Po teh smernicah smo torej izoblikovali našo besedo vajšnava (torej spremenili ai v aj). zagozdili nekje na sredi poti. Do sedaj smo stvar reševali tako, da smo au paè pustili pri miru, torej Gaura, Gauranga, Audarja-èandrika. Medtem so nekateri opazili še to, da imamo te<avo tudi pri ai. Kajti èe smo natanèni, v mnogih primerih tega dvojnega samoglasnika ne izgovarjamo kot aj ampak kot ej. Tako so nekateri v <elji, da bi slovenjen zapis sanskrta res odseval dejansko izgovorjavo, zaèeli pisati Èejtanja, Advejta itd. No, na tej toèki pa se je nekaterim posvetilo še to, da pravzaprav tudi samoglasnika au ne izgovarjamo kot au ampak kot ou in so ga zaèeli tako tudi zapisovati, torej Gouranga. Pri slovenjenju je te<ava tudi to, da se ne vidi veè, kateri samoglasniki so dolgi, in je te<ko uganiti, kje se besede naglasijo. Uvajanje naglasnih znamenj pa je spet korak nazaj k»vijugicam in èrticam«, tako da ni veè velike razlike med klasièno transliteracijo (pras{dam) in slovenjenim zapisom, opremljenim z naglasnimi znamenji (prasádam). Zaradi omenjenih dilem smo se pri Svetu bhakti zaenkrat odloèili za transliteracijo, tako da se nam vsaj z zgoraj omenjenimi te<avami ni treba spopadati. Druga zanka pa je sedaj postala sicer dosleden, a malenkost preveè knji<ni zapis sanskrta za našo sprošèeno revijo. Tu namreè še bolj kot v Œr la Prabhup{dovih knjigah pride do izraza razkorak med pravilnim zapisom sanskrta (npr. sa k rtana) in pa pogovorno razlièico te besede, ki smo jo vajeni uporabljati (npr. sa k rtan). Pri tem nam besede iz <enske sklanjatve (sa k rtana, sa k rtane, sa k rtani) preskakujejo v moško sklanjatev (sa k rtan, sa k rtana, sa k rtanu). Te<ko je postaviti mejo med besedami, pri katerih smo vajeni zadnji a izpušèati, pri katerih pa ne, zato ostajamo pri izpisovanju veèine a-jev (d{sa namesto d{s). Vaša mnenja glede omenjenih dilem lahko naslovite na uredništvo Sveta bhakti ali stopite do èlanov prevajalske skupine. Hvala. Druga polovica te spremembe bi bila tako zapoveduje Pravopis da bi dosledno spremenili tudi au v av in zaèeli pisati Gavra, Gavranga, Avdarja-èandrika, Kavnteja, Kavsalja in podobno. Tu se nam jasno zatakne, veèini bhakt tak zapis ni všeè (še posebno, èe morajo to spremembo uvajati v svojem lastnem duhovnem imenu). Tako smo se v <elji ustreèi Slovenskemu pravopisu

20 20 Razmišljanje Sedim v sobi, napolnjeni z zvoki Hare K [a mah{-mantre. Prepisujem èlanke, ki se muèijo z izrazi, katerih namen je zamegljen v nekih fizikalno-matematiènih hipotezah. Ko se mi zazdi, da mi postane sem in tja kaj jasno, se moram pomiriti z ugotovitvijo, da mi pravzaprav ni jasno. Kljub temu, da sem <e veliko slišal in prebral, mi ni niè bolj jasno kot prvi dan. Zvoki mah{-mantre so tisto, kar me nosi naprej, in so neizèrpni vir zadovoljstva. Zakaj? Ker se z njimi predajam svojemu vzroku, ker Ga prosim, naj si me popolnoma podredi. A kaj je ta podreditev? Kaj sem jaz, kaj je moje dojemanje in kaj je tisto, v kar sem vgrajen? Guru s{dhu œ{stra Ali je morda zato mah{- mantra tako vse-ugodna, da jo lahko poslušam in ponavljam vse dneve? Ta formula guru ti pove, pri svetih modrecih (s{dhujih) preveriš in v svetih spisih (œ{str{h) poišèeš potrditev. Izredne varovalke zaradi dvojnosti vsega, tudi resnice v tem svetu. Ker vodijo k istemu cilju poti, ki so daleè vsaksebi in omejenemu umu, pogojenem z materialnimi te<avami in slepili, videti tako razliène. V zapisih naše Zemlje, v spisih teh zadnjih nekaj tisoè let, je resnic za neskonèno veliko èasa. In te resnice so nalo<ene kakor neskonèni skladi kamnin na mogoèni gori znanja. Na vrhu gore pa je le neka toèka, ki je najvišja tam je neka skala ali kamenèek ali nek atom gore, ki je najvišje. A kaj, ko je gora visoka in široka, s prostranimi predgorji in globokimi soteskami, ki so jih izsekali hudourniki znanja. Moje bivanje v zavednem obsegu èasa, neki drobci dogodkov, nekaj predmetov okoli mene, odtekanje èasa in spomina ter èakanje, da bo dopolnjeno tako je vèasih videti. Ko bi dr<alo to, èesar se nekateri v strahu oklepajo, namreè da smo le ples osnovnih delcev, potem, moji dragi, ne bi imelo prav nobenega smisla veè. Še posebno ne bi imelo smisel to gomazeèe prerivanje <ivljenja, to mno<enje, obstajanje, umiranje, odstopanje prostora in mo<nosti drugim. Še posebno ne za bitja z inteligenco, ki je sposobna vprašati se o sebi. Prav nikakršnega smisla. V naravi, ki nas obkro<a in ki jo obèutimo, so opazili nekaj zakonitosti, ki se vedno ponavljajo in ki verjetno dr<ijo v vsem našem vesolju. Ena od takih zakonitosti je, da vse te<i k èim veèjemu neredu. Za vsako vzpostavitev reda je potrebna energija, vse v naravi, zaznavni našim èutom, pa te<i k èim ni<ji energiji. Torej, kaj le delajo v oblasti takega zakona tvorbe, kot so atomi, molekule, gmote kot so gore, vodovja, planeti, Nekega veèera sonca, galaksije,... Kaj delajo lepote narave kot èakajo, da jih unièi veèni zakon, ki pravi, da preveè urejene strukture ne morejo dolgo obstajati a vendar zakaj so sploh nastale? O tem nisem nikoli dvomil. Samo zaradi Bo<je volje, zaradi Stvarnika, ki je dejal:»tako bodi.«kolikor je zabele<ene zgodovine preko zapisov ali preko arheoloških izkopavanj, so to bele<ke o po<eljivosti, pohlepu, zavisti, iskanju moèi, <elji po zatiranju, po obvladovanju. Zgodovinske knjige so polne vojn, obdobja miru piscem niti niso zanimiva. Velike svete knjige sveta prav tako vsebujejo zapise o vojnah, o moèi, o pohlepu, o unièevanju, o zavisti in s tega stališèa niso niè kaj drugaène. Ko sem bral Sveto pismo in navedbe, koliko prebivalcev so v vsakem mestu Kanaana ubili Izraelci, ko so naseljevali obljubljeno de<elo, sem se spraševal, zakaj jim je to Bog omogoèal oziroma zakaj jim je celo pomagal. To mi ni bilo jasno. Potem mi je Bo<ja previdnost polo<ila v roke del Œr mad- Bh{gavatama. Tam sem tudi zaslutil neko veliko vojno med sorodniki, med krivièno in pravièno stranjo. A vendar je bilo nekaj drugega v tisti knjigi. Rdeèa nit vsega je bila, da moram nekaj dati Bogu. To je bilo zame nekaj povsem novega. Kaj naj jaz dam Bogu? On ima vse, jaz imam samo tisto, kar mi je On dal. Kaj naj mu torej dam? Tudi to je pisalo v razlagah A. C. Bhaktivedante Swamija Prabhup{de. Dati moraš sebe, predati se moraš Bogu, ljubiti moraš Boga to je pravzaprav vse, kar moraš storiti. To pa je bilo nekaj. Dejansko velik korak naprej od»... daj nam danes naš vsakdanji kruh...«saj te molitve nisem tako dobesedno jemal, ker je Jezus rekel tudi:»gospod hrani ptice pod nebom in zveri v gozdu, zakaj ne bi vas«. Razumel sem jo kot:»hvala Bog, da mi daješ vsakdanji kruh«. In sedaj mi je Svami povedal ne, vse kar imaš, ni tvoje, vse prihaja od Gospoda, tudi ti, zato moraš vse ponuditi Njemu. Torej sem duhovna duša, ena od neštetih, ki si je nekoè v nepojmljivi preteklosti rajši izbrala gospodovanje nad slepilom kot pa slu<enje Gospodu. In ker je Gospod v svoji neskonèni brezmejnosti in dobrotljivosti te duše prepustil njihovim hotenjem (saj <eli, da se svobodno odloèamo), nam je vse krasno organiziral. Po Svojih nepredstavljivih moèeh je vzpostavil vso organizacijo in ureditev materialnega sveta tako, da smo se lahko vanj naselili. Sedaj imamo, kar smo hoteli, in veè ko imamo vsega tega, bolj izgubljamo tisto, kar

21 Razmišljanje 21 smo prièeli zgubljati <e prvi hip mir. Bolj ko je <iveèi organizem kompleksno zgrajen, bolj ko je inteligenten, veèji nemir ga obseda. In kje najti mir? Oèitno ga ni v višji inteligenci, ni ga v boljši urejenosti snovi, nasprotno, vse manj ga je. Mir najdeš šele takrat, ko za vse priznaš, da ni tvoje, da ima nekega lastnika in da moraš vse ponuditi temu lastniku in sprejeti tisto, kar ti On podeli. Ne morem brez Jezusa, ki je rekel, da la<je pride kamela skozi šivankino uho kot bogataš v nebeško kraljestvo. Torej, tu je te<ava in tu je ovira in jeèa, ki nas vedno bolj stiska. Torej sem duhovna duša, odpadla duša, ki ji ni veè zadošèala veènost, vednost in bla<enost v slu<enju Bogu, ampak je hotela postati bog. Namesto, da bi slu<ila Najvišjemu, je izbrala drobtinice v svojem preblisku napuha. In ko sem hotel biti gospodar, ko sem hotel upravljati, mi je Bog dal: tukaj imaš in bodi v snovi. In jaz, neumrljiva duša, ustvarjena za bla<enost in vednost v neskonènosti, sem postal ujet v mre<e materialnih konstrukcij, ki jih je izdelal eden izmed nas, prvi med nami. In dolgo se niti nisem mogel vprašati o sebi in svojem namenu, saj sem naseljeval telesa, ki so komaj vedela zase in potem poèasi napredoval proti naselitvi telesa, ki ima dovolj sposobne mo<gane, da se lahko vpraša: Kdo sem? Od kod sem? Zakaj sem? A kljub temu, èeprav je v vseh svetih spisih napisano, kaj nam je storiti (v enih zelo jasno, v drugih prikrito), saj Gospod ni hotel, da se ne bi vrnili k Njemu, pa smo zastavili vse sile, da bi dokazali, da smo mi, telo, gospodarji polo<aja in da so spisi miti in pravljice za v staro šaro. Boga smo uporabili le takrat, kadar smo morali upravièiti svoje gospodovalne te<nje. Gospod je sicer prihajal med nas in je ohranjal naš spomin na vero in znanje, a mi nismo hoteli verjeti, vèasih smo celo hoteli ubiti telo, v katerem nas je On uèil. Kljub temu, da je vedno manj pripravljenosti priznati, da nismo gospodarji, da nismo telo ampak nekaj v telesu, pa je Bog v Svoji dobrotljivosti neskonèno popustljiv. Ni se potrebno podvreèi ostri askezi in velikim odrekanjem, niso potrebna velika <rtvovanja, niti neskonène ceremonije tempeljskega èašèenja ne, v naši padlosti nam je Bog poslal Sebe, da nam pove, kaj nam je storiti, ker smo sami pozabili, sami smo spregledali, sami niti ne bi opazili, ker bi se zdelo preveè preprosto. Bog Sam je prišel in povedal:»molite sveta imena Gospoda in vrnili se boste k Bogu.«Preko Svojih privr<encev je ponujal sveto ime, ne da bi zahteval plaèilo. Oèe nikoli ne zahteva plaèila od sina, ki se skesano vrne domov. Objame ga in sprejme, kot da ni nikoli odšel. In to je naredil Bog z nami, s padlimi dušami, ko nam je dal mah{-mantro: Hare K [a Hare K [a K [a K [a Hare Hare Hare R{ma Hare R{ma R{ma R{ma Hare Hare da jo pojemo in stopimo na prvo stopnico Njegovega doma. Bog Sam je dvakrat v kratkem sestopil na ozemlju Indije. Pred leti je ponovno povedal Bhagavad-g to, v kateri je modrost bhakti-yoge, najvišje oblike yoge, dokonèno izra<ena v enem zadnjih verzov, ki jih je izgovoril Arjuni pred bratomorno vojno: Opusti vse religije in se samo predaj Meni. Odrešil te bom posledic vseh grehov. Ne boj se. To je povedal sam Bog in to moramo vzeti dobesedno. Dejansko je On religija in torej res ne rabiš religije, èe imaš Njega. Pred kratkim pa je ponovno prišel v Indijo, pred malo manj kot 500 leti in je Svoj nauk izrazil še bolj zgošèeno:»pojte sveto ime Boga.«Œr Caitanya Mah{prabhu nam je prinesel postopek izvajanja duhovnosti za to kali-yugo, prinesel ga je vsemu svetu, saj je <e takrat povedal, da se bo sveto ime Boga pelo v vsaki vasi in mestu na tem svetu. To je dejanje velike osvobojene duše, A. C. Bhaktivedante Swamija Prabhup{de. Kot je Jezus šel med ribièe, da razširi svoj nauk o ljubezni do Boga, tako je Œr la Prabhup{da prišel med hipije in posejal seme sa k rtane na zahodu. Kljub temu, da je za gibanjem Skupnosti za zavest Krišne zelo veliko filozofije in èustev, pa je sporoèilo zelo enostavno: ljubite Boga in storite, kar Bog <eli, niè drugega. Seme je bilo posejano in rastlina ljubezni do Boga raste po vsem svetu. Torej, ali je pomembno za mojo vero, za moj odnos z Bogom, da vem, kako je On uredil stvari, da delujejo tako, kot paè delujejo? Ali slu<abnik raziskuje, kako je gospodar prišel do bogastva? Èe je zvest, ne, èe pa hoèe on postati gospodar, potem pa <e. In ker hoèemo biti gospodarji, ker hoèemo biti bogovi, raziskujemo in napihujemo milne mehurèke znanosti. Hoèemo oponašati vsaj prvega v vesolju, èe ne <e kar Boga. A Bog je v vsem neskonèen in Bog je vse Bog je Absolut, On je Absolutna Resnica. Mi, neskonèno majhna <iva bitja, majhne podrejene duhovne iskre, lahko Boga razumemo samo toliko, kolikor nam On nakloni razumevanja. Vse drugo so blodnje <abca v vodnjaku. Edini sreèni èlovek ni imel srajce in zato je bolni kralj umrl. Ozdravila bi ga namreè edino srajca sreènega èloveka. >e Jezus je rekel, kako priti v nebeško kraljestvo, k Bogu: vse pusti za sabo in hodi po moji poti. Opusti vse religije in se samo predaj meni. Pomni, da si veèni slu<abnik Boga in tako deluj. Tako se boš vrnil domov, nazaj k Bogu. Sedim torej v sobi in <elja v srcu miri moj um. Kljub klofutam tega, èemur pravimo <ivljenje, se ti, Bog, zahvaljujem, neskonèno sem Ti hvale<en, da si mi poslal, meni nevednemu slepcu, tistega fanta v oran<nih oblaèilih s knjigo v roki. Res, Bog prihaja med nas, vsak dan je tu, kakor je tudi z vsemi <ivimi bitji v telesih vesolj. Hvala Ti, Gospod, da sem smel odpreti oèi takrat, ko si Ti stopil mimo. bhakta Jorgi

22 22 Bhakti šola Tokrat je program bhakti-šole trajal od oktobra do konca decembra in zajemal 10 tematskih predavanj. Med programom so veliko resnost in <eljnost po duhovnem napredku še posebej pokazali Natalija, Aleksandra, Iris, >elja po duhovnosti Rok in Marko. Tako od zakljuèka programa vsi redno mantrajo na japi, berejo Œr la Prabhup{dove knjige, se dru<ijo z bhaktami in opravljajo razliène slu<be v skupnosti. Kot popolna zaèetnica in ateistka sem se <eljna znanja pridru<ila bhakti-šoli. Spoznala sem K [ove veène duše našega s{dhuja M{y{pur Candro prabhuja, sošolke, sošolca ter vse napredne bhakte predavatelje obeh spolov. Naše dru<enje je bilo redno in intenzivno v spoznavanju in poglabljanju zavesti K [e. Vsakiè nova spoznanja, vzponi in nerodnosti v slu<enju K [i, srca pojoèa v prièakovanju navdihujoèih resniènih zgodb o K [i in Njegovih bhaktah. Vsak dan v tednu je bil korak naprej h K [i in vsaka nedelja v templju je po milosti K [e velikodušno obogatila moj duhovni svet. M{y{pur Candra prabhu je umirjeno, predano in poni<no odgovarjal na naša vprašanja ter nas potrpe<ljivo vodil. Uèenje za izpit je bilo prava radost in veselje. Izpit je bil lepa izkušnja pogovora, odgovarjanja na vprašanja ter odpiranja novih vprašanj neskonènih tem o K [i. Iskreno hvala vsem bhaktam in templju, ki ste nam omogoèili ta K [ov blagoslov. Poni<no prosim K [o za nadaljevanje bhakti-šole. Še posebej hvala Œr la Prabhup{di, ker si prinesel zavest K [e in ISKCON tudi k nam v Slovenijo. Moji vtisi po opravljeni 1. stopnji bhakti-šole so vsekakor pozitivni. Pomembno je, da mi je dala osnovno znanje in razpršila oziroma razrešila doloèene dvome pri izvajanju bhakti-yoge. Poleg znanja sem dobila lepo prilo<nost za dru<enje z ostalimi bhaktami, izmenjavo izkušenj, znanj in osebnih spoznanj. Spoznala sem tudi pomembnost vsakodnevne s{dhane (mantranje, branje verodostojnih knjig, èašèenje Bo<anstev,...). Bhaktin Aleksandra Nedeljsko dru<enje s sošolci, predavatelji in voditeljem bhakti-šole M{y{pur Candro prabhujem je bilo zelo prijetno in koristno. Sreèanja so prehitro minila kljub temu, da smo jih podaljšali. Vsi smo zaèeli temeljiteje razmišljati, kako bhakti-yogo spraviti v prakso in sprejeti Gospoda K [o kot del <ivljenja. Bhaktin Natalija Za zaèetnika v bhakti-yogi in ponavljalca prvega letnika je bila to dobra osve<itev znanja. Program je bil odlièno zastavljen, M{y{pur Candra prabhu ga zelo dobro vodi, tudi samo vzdušje je bilo prijetno. Opazil sem še eno dobro lastnost bhakti- šole - je pravo mesto za sklepanje prijateljstev med bhaktami in pomaga pri vkljuèevanju novih bhakt v skupnost. Seveda ne smem pozabiti, da je bil to prijeten navdih za bolj pog-lobljeno izvajanje bhaktiyoge. Na samem zaèetku sem imel veliko dvomov (neumorni um), kaj lahko pravzaprav dobim (doktrina modernega èasa:)) od tega programa in moram priznati, da nisem imel ravno jasne predstave, v kaj se podajam. Ta mehurèek dvoma se je seveda razblinil, kakor hitro so naša duhovna uèna sreèanja postala bolj neposredna, osebna. Tako da sem na koncu (oz. zaèetku vsega :)) lahko le zelo hvale<en, da se je tak program zaèel na pobudo in pod taktirko M{y{pur Candre prabhuja. Seveda ne smem pozabiti na izjemne lekcije ostalih uèenih, starejših bhakt, ki so zares skrbeli, da vsaj meni osebno ni zmanjkalo navdiha, da sem se znova in znova pojavljal na nedeljskih urah bhakti-šole, kjer je èas praviloma ponorel :) in smo na pobudo nas uèencev vsakiè znova podaljševali program, kolikor se je paè dalo. Res je, da smo bili malce sebièni, ko smo tako vsakiè podaljševali program, ampak te èarobne dodatne minutke so bile, hmm, kot višnja na vrhu smetane :). Na koncu bi se rad zahvalil ekipi sošolcev in sošolk, še posebej bhakti Roku, bhaktin Iris, bhaktin Sandri ter bhaktin Nataliji, za osebne duhovne izkušnje, ki smo jih en z drugim delili med predavanji. Hvala vam še enkrat.

23 Pridiganje 23 Hrana za <ivljenje Radio Študent, celoten dan posveèen projektu Hrana za <ivljenje (Matej, Špela (spikerka), Uroš) Humanitarno in dobrodelno društvo HRANA ZA >IVLJENJE je slovenska veja najveèje svetovne vegetarijanske humanitarne organizacije FOOD FOR LIFE GLOBAL, katere zaèetki segajo v leto Food for Life Global dnevno podeli veè kot milijon vegetarijanskih obrokov v brezplaènih restavracijah, mobilnih kuhinjah, šolah in na obmoèjih elementarnih nesreè. Tako je tudi najveèja neprofitna in vegetarijanska humanitarna organizacija na svetu. Prostovoljci, ki delujejo v tej organizaciji, so socialno ozavešèeni ljudje. Zametki slovenske veje segajo v leto 1992, ko se je zaèelo deljenje brezplaènih obrokov in razlièni spremljajoèi programi v domovih za ostarele, zaporih, centrih za begunce, brezdomce v Sloveniji. 21. marca 2008 je bilo uradno ustanovljeno humanitarno in dobrodelno društvo Hrana za <ivljenje z glavno vizijo društva:»v Sloveniji ni laènih«. Meseèno razdelimo preko 1000 obrokov in na fotografijah lahko vidite prostovoljce z odlièno jagodno rojstnodnevno torto za eno izmed dru<in, ki jim poskušamo pomagati po naših najboljših moèeh. Pri programih pomoèi sodelujemo z Zvezo prijateljev mladine Slovenije Moste Polje in restavracijo Govinda s iz Ljubljane, ki nam priskrbi okusne jedi. Z donacijami nam pomaga tudi Mercator Center Dravlje. Ob tej prilo<nosti bi se <eleli zahvaliti tudi ostalim donatorjem za vse vaše prispevke in vsem prostovoljcem, ki nam pomagate osreèiti otroke in dru<ine. Posebej bi se <eleli zahvaliti bhakti Urošu Rogini, bhakti Urošu Colji, bhakti Marku, bhakti Sašu Vrtovcu, m{t{j Œr Kamali, bhaktin Andreji, bhakti Lenartu, bhaktin Ani, m{t{j Ma jar Svar pi, bhakti Aleteju, bhakti Mateju, Akr ri prabhuju (Škofja Loka), Baladevi prabhuju, Mahav ryi prabhuju in še mnogim drugim, ki ste do sedaj pomagali pri razdeljevanju pras{dama. V kolikor <elite tudi Vi pomagati z dobrodelnim prispevkom, ga lahko naka<ete na naš transakcijski raèun: SI , odprt pri Novi Ljubljanski banki v Ljubljani. Mukunda d{sa Pineta, Poletne poèitnice za otroke

24 24 Romanje Slišal sem, da je v bli<ini Mumbaja Bo<anstvo Gospoda Œive, ki ga je èastil R{va[a. Gospod Caitanya je na poti po Indiji obiskoval predvsem Bo<anstva Vi [u-tattve, na primer Bo<anstva K rme, Var{he, Narasiˆhe, N{r{ya[e itd. Tako je na poti delil transcendentalno znanje, nas pa uèil s Svojim zgledom. Kadar je prišel do templja Gospoda Œive, je v njem plesal in pel sveta imena Vsevišnjega Gospoda K [e. Gospod Œiva je namreè najveèji vai [ava vai [av{[{ˆ yath{ œambhuƒ (ŒB ). Tempelj je v bli<ini meje med dvema indijskima dr<avama, Andhra Pradešem in Maharaštro. Malo mestece se imenuje Vaidyanatha Parali. Vaidyan{tha namreè pomeni Bo<anstvo Œive, ki je vodja vseh zdravilcev. Veliko {yurvedskih zdravnikov prihaja sem po blagoslove, da bi lahko opravljali svoj posel. Dhanvantari je Gospodova inkarnacija, ki je na svet prinesla vedo o zdravljenju. Duhovno znanje se vedno prenaša preko Gospodovih bhakt. Znanost èašèenja Bo<anstev K [e, imenovano Pa car{tra, je sam Gospod K [a razkril Svojemu slu<abniku Œivi. Posvetil ga je tudi v mnoge vai [avske mantre, nekateri pa trdijo celo, da je Gospod Œiva prvi izgovoril Œr mad-bh{gavatam, in sicer svoji soprogi P{rvat. To verzijo naj bi slišal tudi Œukadeva Gosv{m, ki je v podobi papige prisluškoval. Èetrti spev Œr mad-bh{gavatama opisuje pogubne posledice <alitev Gospodu Œivi. Ceniti ga moramo kot vai [avo, zelo dragega Gospodu Vi [uju. V nd{vana d{sa h{kura je v svoji Caitanya-bh{gavati zapisal, da je nespoštljiv odnos Œivovih bhakt do Vi [uja povsem enak nespoštljivemu odnosu vai [av do Gospoda Œive. To rivalstvo med èastilci obeh ka<e na nepravilno pojmovanje in napaèno motivacijo. Gospodovi bhakte razumejo, kako drag je Gospod Vi [u Gospodu Œivi in tudi, kako drag je Gospod Œiva Gospodu Vi [uju. Tako Èašèenje Gospoda Œive na vai [avski naèin s pravilnim razumevanjem spoštujejo Gospoda Œivo in ga slavijo kot najveèjega vai [avo. Ko smo po noènem potovanju prispeli do <elezniške postaje, smo takoj sedli v motorno rikšo. Kakor je v navadi, so nas hoteli odvrniti od našega cilja, namenjeni smo bili namreè v toèno doloèeno prenoèišèe blizu templja, imenovano Bhakti Nivas. Preprièevali so nas, da tam ni nobene kopalnice in stranišèa. Uganil sem, da so dogovorjeni z lokalnim hotelom, naj jim pripeljejo turiste in tako dobijo provizijo. Èeprav sem vztrajal, naj me peljejo v Bhakti Nivas, so ustavili pred hotelom. Moral sem pogledati sobo, vendar sem kazal zelo razoèaran obraz. Sicer so bile sobe kar urejene, cena pa previsoka in tudi vzdušje je bilo bolj materialno kot duhovno. Zato sem zopet zlezel v rikšo in nadaljevali smo pot do zaèrtanega cilja. Ko smo prispeli pred tempelj, smo takoj nasproti zagledali Bhakti Nivas, kjer naj bi bilo naše zaèasno bivališèe. Èudi me, kako sveta mesta postanejo središèa razliènih svojevoljnih dejavnosti. Takoj pri vhodu v tempelj je sedel neki guru iz šole m{y{v{d jev, predaval je in vodil k rtano. Malce je razlagal filozofijo, potem so prepevali bhajane Œivi, vmes pa je recitiral mantro Œivo ham, kar pomeni»jaz sem Œiva«. Govornikova filozofija je bila navidez preprosta, vsak naj torej postane Gospod Œiva, kar pa vsekakor ni mogoèe. Presenetila me je neumnost ljudi, njihova topost, ki je znak zavisti do vzvišene osebnosti. Ti ljudje pridejo do Gospoda Œive z molitvami za sebiène materialne dose<ke in raèunajo na njegovo pomoè. Po drugi strani pa hoèejo prevzeti njegov polo<aj. Spomnil sem se demona, ki je Gospoda Œivo prosil, naj mu podari blagoslov, da bo lahko unièil vsakogar, èigar glave se dotakne. Potem pa je ta Œivov podanik poskusil s tem istim blagoslovom unièiti samega Gospoda Œivo. Gospod Œiva je res vzvišeni bhakta, obenem pa poskuša nekako dr<ati vse vrste nesposobnih in neèistih ljudi v okviru religiozne ureditve. To je res te<ka naloga, ki ji je kos samo on. Tej zgodbi ob bok lahko postavimo sebe in preizkusimo

25 Romanje 25 svojo lastno potrpe<ljivost. Opazili bomo, kako smo takoj vznemirjeni, èe nas kdo malce prevara, uporabi itd. Gospod Œiva ni niti malo vznemirjen, èe njegovi tako imenovani privr<enci razglašajo, da bodo postali njemu enaki. V spodaj navedenem verzu iz Œr mad-bh{gavatama (4.3.23) Gospod Œiva razlo<i svoje popolno razumevanje:»vedno sem zatopljen v izkazovanje spoštovanja Gospodu V{sudevi v èisti zavesti K [e. Zavest K [e je vedno èista zavest, v kateri lahko Vsevišnjo Bo<ansko Osebnost, znanega po imenu V{sudeva, spoznamo brez vsakršnega prekrivala.«po tej njegovi izjavi vidimo, kakšen vai [ava je Gospod Œiva. Ima popolno razumevanje transcendence in narave materialnega sveta. Zato <ivi zelo preprosto in ves èas uporabi za meditacijo o Vsevišnji Bo<anski Osebnosti. >alostno je videti, kakšni ljudje se pribli<ajo tako vzvišenemu vai [avi in ga prosijo za vse mogoèe blagoslove, prav vse, razen tistega bistvenega: naj jim pomaga razviti èisto zavest. Ko smo prišli v Bhakti Nivas, kjer bivajo romarji, so nas zelo lepo sprejeli. V tem kraju še ni bilo belcev, tako da sva bila z mamo veè kot atrakcija. Ne dolgo zatem, ko smo se namestili v sobi, nas je obiskal lokalni p j{r in povprašal, èe bi radi izvedli èašèenje Gospoda Œive. Takoj sem pomislil, da bi vzel s seboj svojo Œ{lagr{ma-œilo in izvedel pravilno èašèenje Gospoda Œive, kakršno se spodobi za vai [avo njegove velièine. Ko smo stopili v tempelj, smo opazili, da na oltarju mno<ica ljudi izvaja abhi eko. V tistem trenutku je bilo vzdušje preveè natrpano in preveè neudobno, zato smo za kratek èas odšli ven. Sveèenik je to opazil in nas zaprosil, naj poèakamo dvajset minut. Èakali smo pri vhodu in mantrali. Mamo in mene je medtem ogovoril še drugi sveèenik, ki je poznal ISKCON. Kazalo je, da sta mu moja spremljevalca, brat moje <ene in moj tast, ki sta oba ob strani mantrala, povedala, da se spoznam na <rtvovanja in èašèenje Bo<anstev. Vsi gostje so strmeli vame in se èudili, da tudi zahodnjaki postajajo sveèeniki pa[]ite. Hmm, to je vsekakor le milost Gospoda Caitanye in Œr la Prabhup{de ter pokazatelj, da s pravilnim izvajanjem duhovne prakse lahko spremenimo svoje subtilno telo. O tem piše Œr la San{tana Gosv{m v svoji Hari-bhakti-vil{si: kakor se medenina z alkimijskim postopkom pretvori v zlato, tako se tudi materialna zavest z iniciacijo spremeni v duhovno. Poskušal sem oceniti, v kolikšni meri se je moja zavest res spremenila in premišljeval o tem, kako bi jo lahko izboljšal. Pogovor je bil kar zanimiv, ker je sveèenik poznal ISKCON-ov tempelj v bli<ini. Vesel sem bil, da na lokalni ravni ISKCON u<iva tak ugled, da tukajšnji sveèeniki, ki v <ivljenju še niso videli belcev, lahko sprejmejo le-te kot br{hma[e in sveèenike. Vsekakor imamo na svojih pleèih veliko odgovornost, da se poka<emo v tej luèi in ne kot hipiji, nedostojne in moralno izprijene osebe. To je Œr la Prabhup{da prièakoval od vseh nas in poskušal sem razumeti, kako bi moral delovati, da ga osreèim. Èez dvajset minut nas je glavni sveèenik poklical v tempelj. Oltar je bil takrat skoraj prazen, ostali so le neki Indijec in še dva sveèenika. Prinesli so pripomoèke za abhi eko in po izgovarjanju molitev smo prièeli. Najprej sem vse daroval Œ{lagr{ma-œili in nato še Œiva-li gi. To je pravzaprav izvorni vedski postopek èašèenja Gospoda Œive, ki pa se je popolnoma izgubil. Tudi ljudje, ki <elijo èastiti Œivo, da bi dobili materialne dobrine, morajo upoštevati ta postopek, èe hoèejo Œivo res zadovoljiti. Tudi èe mislijo, da je Œiva vrhovno bo<anstvo, ne morejo zavreèi izvorne metode èašèenja. Tako bodo po milosti Œive doumeli, kdo je v resnici Vsevišnja Bo<anska Osebnost. Abhi eka je trajala štirideset minut. Darovali smo mleko, jogurt, sladko vodo, ghi, sadje, vodo in masirali Œivo z dišeèim oljem, sandalovino itd. Èutil sem, da je Gospod Œiva zadovoljen, saj mu konèno po kdo ve koliko letih nekdo daruje mah{-pras{dam Gospoda K [e. Morda celo prviè. Kdo ve. Bil sem zadovoljen, da sem lahko èastil velikega vai [avo. Br{hma[e so me opazovali, kaj poènem. Na koncu so seveda <eleli iztr<iti prispevek. Hahaha, brez tega ne gre. No, kasneje se je izkazalo, da niso pohlepni in agresivni, kot je navada na mnogih svetih mestih. Zna se zgoditi, da nas hoèejo popolnoma oskubiti in se moramo res paziti. Tu pa je na sreèo vladalo popolnoma drugaèno vzdušje. Ob koncu èašèenja sem Œ{lagr{ma-œili daroval kokosov oreh in banane ter potem vse skupaj poklonil še Gospodu Šivi. Sveèeniki so mi vse zavili kot mah{-pras{dam. Zahvalil sem se jim in odšel nazaj v sobo, kjer smo mantrali in peli sveta imena.

26 26 K rtan yaƒ sad{ hariƒ Vstopili smo v èas leta, ko je vai [avski koledar napolnjen z mahotsavami oziroma vai [avskimi prazniki. Utsava pomeni dan radosti, izraz popolne sreèe, ki jo duša izkusi ob èašèenju Vsevišnje Bo<anske Osebe. Takšna radostna slavljenja se zato na koledarju znajdejo ob dnevih K [ovih pojavitev ter ob dnevih pojavitev in odhodov vai [av. Praznovanja so polna radosti, petja, plesa in okusnega pras{dama. Za nami sta dneva pojavitve Advaite c{rye in Nity{nande Prabhuja ter dan odhoda Œr la Bhaktisiddh{nte Sarasvat ja, pred nami pa Gaura-p r[im{ in dan pojavitve Œr v{se h{kure. Roke vseh teh velikih osebnosti, ki milostno vodijo naša duhovna <ivljenja, gotovo prepozna vsak od nas, njihovo vodstvo, navodila in namige pa je še Sreèno novo leto! la<je prepoznati ob slavnostnih prilo<nostih. Takšni dnevi so tudi najbolj primerni za izrekanje iskrenih molitev, tako lastnih kot tistih, ki so jih za nas spisali vai [avski {c{rye. Pa še nekaj! Zaradi posebne milosti, ki jo K [a izkazuje bhaktam ob takšnih dnevih, le-ti takrat radi utemeljijo svoje duhovne zaobljube, utrdijo duhovno prakso in si zastavijo»novoletne zaobljube«(kot to v materialnem svetu marsikdo poène ob novem letu). Zaobljuba v <ivljenju bhakte igra pomembno vlogo. Kot Bh madeva, ki svoje zaobljube celibata ni nikoli prekršil, moramo tudi bhakte našega kova zaobljube karseda resno spoštovati. Obljube so lahko tiste, ki nas omejijo v neza<elenem delovanju, recimo poglobljeno spoštovanje regulativnih naèel, ali pa nas spodbudijo k transcendentalnemu delovanju, sprejemanju ugodnih duhovnih dejavnosti. Veè kot le dobrodošlo sprejemanje zaobljub v duhovnem <ivljenju je nujno potrebno. Œr la Prabhup{da potrjuje:»brez stroge zaobljube, discipline in nasledstva uèencev ne more nihèe razumeti pomena Ved.«(ŒB , komentar) Sprejemanje zaobljub pa mora biti, kar pojasnjuje tudi zgornja izjava, v skladu z navodili duhovnega uèitelja. Ta mora dotiènega bhakto poznati, ga usmerjati v njegovem napredovanju v vdanem slu<enju ter ga spodbuditi k sprejemanju in spoštovanju duhovnih zaobljub. Œr la Prabhup{da poudarja, da je najbolj pomembno gurujevo navodilo in najmoènejša zaobljuba duhovnemu uèitelju tista, ki uèenca spodbudi k bolj resnemu petju Hare K [a mah{-mantre. Œr Gaura-p r[im{ je mahotsava, ki je v celem letu še najbolj primerna za sprejemanje duhovnih zaobljub v povezavi s svetim imenom. Œr Caitanya Mah{prabhu najbolj milostno deli moè za dr<anje duhovnih zaobljub, sam pa je tudi osebnost, ki nam je sveto ime prinesla. Veè krogov, veè k rtane, veè izogibanja <aljivemu petju, veè petja vai [avskih pesmi... vse to in še veè so lahko novoletne odloèitve v prošnji za milost N{me Prabhuja. Veliko sreèe v novoletnih zaobljubah, pred koncem le še opozorilo! Ker so K [a in vai [ave popolnoma transcendentne osebnosti, gre tudi njihovo milost razumeti kot takšno onstran materialnih naèrtov, izraèunov in vplivov. Pojavi se lahko kot materialna sreèa ali nesreèa, radost ali <alost... v vsakem primeru pa bo vsakemu bhakti pomagala pri bolj èistem petju Hare K [a mah{- mantre.

27 Spoznanja 27 Kako je K [a navdihnil direktorja radia Sora Z Jyotir-mayo prabhujem in Œaœin -œivo smo bili gostje v noènem programu na radiu Sora, na temo Skupnost za zavest K [e. Povabila nas je Mohin R{dh{, ker je moral Paraœur{ma prabhu odpovedati. Ko me je poklicala, sem bila takoj za to, a šele kasneje sem se zavedla, da je to zelo odgovorna dol<nost, saj zastopam vse v zvezi z zavestjo K [e in da to ni niti najmanj enostavno. Pa še nimam se èasa pripraviti. Pogoltnila sem cmok v grlu in se odpravila v Zagreb na slu<beni sestanek. Med potjo sem se spomnila, da na sestanek pride tudi Govind{nanda prabhu, z njim namreè poslovno sodelujem. Starejši bhakta je in ima veliko izkušenj glede pridiganja. Predprostor, v katerem smo èakali na sestanek, je bil velik, svetel in okusno opremljen. Tajnica nas je posedla in postregla. Sestanek so premaknili za pol ure. Izkoristila sem èas in prosila Govind{nando prabhuja, èe mi lahko odgovarja na vprašanja, ki mu jih bom postavljala kot novinarka. Povedala sem, da imamo tisti dan zveèer noèni program od Odkar se ukvarjam z bhakti-yogo, neprestano opa<am, kako se brez Gospodove volje v mojem <ivljenju ne zgodi niè. Nekaj Njegovih posegov v moje <ivljenje je še posebej zanimivih in bi jih rada delila z vami. Za bo<iè leta 2005 je moj oèe izdeloval okraske in med vsemi so me najbolj pritegnile pomaranèe, v katere je zapièil nageljnove <bice. Tako lepo so dišale, da si nisem mogla kaj, da ne bi dveh vzela in jih odnesla v svojo sobo. Seveda sem takoj pomislila, da bi bili idealno darilo za Gospoda Vi [uja, zato sem ju polo<ila na kro<nik zlate barve, okrog natresla lovorjeve listièe, dodala dišeèe palèke in vse skupaj polo<ila na oltar. Gospoda sem prosila, naj daritev milostno sprejme. Èez nekaj dni sem opazila, da so se vse pomaranèe v stanovanju pokvarile, Gospodovi pa sta ostali enako sve<i in dišeèi še celo leto. Jaya! Moji starši so sprva zelo nasprotovali bhakti-yogi in nekega dne je mamo prešinilo, da ima vsega dovolj in da naj <e pospravim oltar, saj sploh ne sodi v sobo s slovenskim kmeèkim pohištvom. Odvrnila sem ji, da Bog sodi povsod in je vseprisoten ter da naj kar pozabi, da bom kaj pospravila, saj je soba moja in v njej bo tako, kot je meni najbolj všeè. Joj, polnoèi do dveh zjutraj na temo o K [i... Èas je hitro minil, sestanek se je zaèel, jaz pa imam še dva vprašanja. Ko je bilo sestanka konec, smo prišli nazaj v predprostor. Postavila sva se blizu tajnice in Govind{nanda prabhu mi <e odgovarja na zadnji dve vprašanji. Bila sem mu zelo hvale<na in seveda tudi K [i, ki mi je dal takšno mo<nost priprave na zveèer. In potem se je zgodilo. Preden smo se poslovili, je k nama stopila tajnica in prinesla fotokopirano knjigo, na kateri je pisalo:»od iluzije do resniènosti«. Z Govind{nando prabhujem se spogledava in ona pravi:»vesta, od samega zaèetka vajinega pogovora vaju poslušam in me je zelo pritegnilo. Je mo<no dobiti telefonsko številko ali vsaj , saj tudi sama berem o duhovnosti in bi rada izvedela veè?«haribol. Kakšen K [ov naèrt! Vse, kar ste prebrali, se je moralo zgoditi, da je oseba iz Zagreba, ki je ta dan delala dopoldne in ji ni bilo treba biti na sestankih, dobila K [ovo milost. Komaj sem èakala, da pridem nazaj in bhaktam, s katerimi sem šla na radio, povem, kaj se je zgodilo. Program je uspel, bili smo celo do treh ponoèi. O svojem odgovarjanju ne bom izgubljala besed. Ampak zdaj se <e sprašujete, kje je tu direktor radia Sora? Ko smo se odpravljali domov, sem vprašala Mohin R{dho, ki dela na tem radiu, èe je ona predlagala, da na noènem programu gostijo bhakte in govorijo o K [i. Odgovorila je, da ne. Njen direktor, ki ve za njeno zvezo z gibanjem Hare K [a, je dobil to idejo. Predlagal ji je:»pa zakaj ne bi povabila teh tvojih Hare Krišna...«In Mohin R{dh{ je <e klicala Paraœur{mo prabhuja, ki <al ni mogel in je zato poklicala... :-) Aud{rya-candrik{ dev d{s Gospodova prisotnost je bila potem huda! Odhitela je v sobo in z oltarja zaèela odnašati slike, a sem jo pravoèasno ustavila. Zaklenila sem vrata in èeprav je trkala in trkala ter zahtevala, da vse pospravim, se nisem vdala. V srcu sem prosila Gospoda, naj mi pomaga prestati to preizkušnjo in na koncu je popustila in dejala, naj imam oltar, èe mi toliko pomeni. Èez dva meseca, malo pred bo<ièem, sem se v nedeljo odpravila v tempelj, mami pa se je namenila okrasiti stanovanje. Ko sem se vrnila, sem v sobi na oltarju zagledala lep bo<ièni prtièek, na njem pa posodo s sadjem obdano z novoletnimi okraski. Vse to je naredila moja mama in èeprav morda nehote, je slu<ila Vi [uju! Hariboool! Nekega dne sem èakala avtobus na postaji v Ljubljani. Bila sem zelo vesela, saj mi je takrat prviè uspelo zmantrati osem krogov, kar je bilo zame kot zaèetnico ogromno. Poleg tega sem imela novo vreèko, na kateri je izvezen sam K [a. Bila sem laèna in za<elela sem si pras{dama. Naenkrat se je pred mano pojavil bhakta tempeljski kuhar in mi ponudil pras{dam! Hare K [a! bhaktin Nataša

28 Napovednik