Ohranjanje vrednot prednikov za življenjska sopotja in dediščino potomcem

Save this PDF as:
 WORD  PNG  TXT  JPG

Size: px
Start display at page:

Download "Ohranjanje vrednot prednikov za življenjska sopotja in dediščino potomcem"

Transcription

1 3. konferenca z mednarodno udeležbo Konferenca VIVUS s področja kmetijstva, naravovarstva, hortikulture in floristike ter živilstva in prehrane»prenos inovacij, znanja in izkušenj v vsakdanjo rabo«14. in 15. november 2014, Biotehniški center Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenija 3rd Conference with International Participation Conference VIVUS on Agriculture, Environmentalism, Horticulture and Floristics, Food Production and Processing and Nutrition»Transmission of Innovations, Knowledge and Practical Experience into Everyday Practice«14th and 15th November 2014, Biotechnical Centre Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenia Ohranjanje vrednot prednikov za življenjska sopotja in dediščino potomcem Izvleček Dr. Drago Papler Biotehniški center Naklo, Slovenija, Rodoslóvje je pomožna zgodovinska veda, ki proučuje in zasleduje družinsko poreklo. Družinsko drevo prikazuje krvno sorodstvo oziroma povezave med posamezniki. Viri rodovnih podatkov so matične knjige, ženitveni zapisnik, vodnik po župnijskih arhivih, krajevni rodoslovni viri, status animarum, urbarji, knjige po spletu, pokopališča in podobno. Na podeželju so za sporazumevanje ključnega pomena hišna imena. Za rodoslovno delo je v pomoč računalniški program Brother's Keeper, pri raziskavah pa svetovni splet (Google Search) in socialno omrežje Facebook ter osebni kontakti z živečimi sorodniki. Osredotočamo se na zbiranje podatkov o delu, življenju in socialnih razmerah prednikov. Gradiva (dokumente, zapise, pričevanja, transkript intervjuje) nadaljnje obdelamo z metodo kvalitativne raziskave s pomočjo tabele kategorij in drevesa kategorij, analizo in interpretacija rezultatov. Študij primera raziskave je bila rodbina Papler, katere korenine segajo pred pol stoletja na Nemško. Na Loškem živele pomembne osebnosti v 16. in 17. stoletju, v Lipniški dolini se je rodil Fran Papler, nadučitelj in sadjar, ki je s križanjem vzgojil posebno sort jabolk Paplerjev bobovec. Izdelava rodinskega drevesa Papler se nadaljuje v preteklost z raziskovanjem in v prihodnost z novimi podatki o potomcih. Raziskave rodovnika se nadaljujejo v več smereh, da potrdimo ali ovržemo postavljene hipoteze z arhivskimi dokumenti, novimi odkritimi gradivi, s primerjavo DNK dednih zapisov in podobno. Zavedanje lastnih korenin je spoznavanje osebnostnih lastnosti, prepoznavanje sposobnosti in socialnih razmer. Predniki so to nazorno povedali s pregovorom, da»jabolko ne pade daleč od drevesa«in»kri ni voda«. Ključne besede: rodoslovje, družinsko drevo, vrednote, sociala, kvalitativna raziskava Maintenance of ancestral values for life cohabits and heritage to descendants Abstract Genealogy is an auxiliary historical science that studies and pursues the family origin. A family tree shows blood relations or connections among individuals. Sources of genealogical data are civil registers, marital records, guides to parish archives, local genealogical resources, status Animarum, land registers, books online, cemeteries and the like. In rural areas household names are of key importance for communication. The computer programme Brother's Keeper assists in genealogical 526

2 work, and in researches the World Wide Web (Google Search) and social network Facebook and personal contacts with living relatives. We are focused on collecting data on work, life and social conditions of ancestors. Materials (documents, records, testimonies, transcript of interviews) are further processed by the method of qualitative research by means of the table of categories and categories tree, analysis and interpretation of results. A Research Case Study was the Papler family, whose roots date back half a century ago in Germany. At Loka there lived VIPs in the 16th and 17th centuries, in Lipnica Valley there was born Fran Papler, headmaster and fruit grower, who by cross growing raised a special sort of apples called Paplerjev bobovec. Creating of the Papler genealogical tree continues in the past by exploring and into the future with new data on descendants. The genealogical tree research continues in several directions to confirm or disprove hypotheses set forth by archive documents, newly discovered materials, by comparing the DNA of hereditary records and the like. Awareness of own roots is getting to know the personality characteristics, identifying skills and social conditions. Ancestors clearly told that by proverbs that "An apple does not fall far from the tree" and "Blood is not water". Key words: genealogy, family tree, values, social welfare, qualitative research 1 Uvod Priimki na Slovenskem so se med kmečkim prebivalstvom uveljavili v 16. stoletju, pri meščanstvu in plemstvu pa že nekoliko prej. Nastali so iz štirih virov: iz rojstnih imen, iz krajevnih oz. pokrajinskih imen, iz imen poklicev oz. funkcij in iz vzdevkov (Torkar ). Mednje sodi priimek Papler. Po ustnem izročilu je prednik prišel pred 400 leti z Nemškega in se naselil okrog Lancovega in pognal svoje korenine. Viri rodovnih podatkov so matične knjige, ženitveni zapisnik, vodnik po župnijskih arhivih, krajevni rodoslovni viri, status animarum, urbarji, raziskovanje priimkov in imen, matični dokumenti in knjige po spletu, pokopališča, grobovi, osmrtnice, pogrešani razglašeni za umrle, svetovni vojni, revolucija, druge vojne; družinski arhivi kronike, stari časopisi v rodoslovnem raziskovanju, telefonski imeniki, zbirke Mormonske cerkve, arhivi v Sloveniji in na tujem, plemstvo, razni rodoslovni viri. 2 Rodoslovje Rodoslóvje ali genealogíja je pomožna zgodovinska veda, ki proučuje in zasleduje družinsko poreklo. To vključuje imena živih in preminulih sorodnikov, zakonske zveze in odnose. Z uporabo pisnih in ustnih virov pridemo do družinskega drevesa (http://sl.wikipedia.org/wiki/rodoslovje, ). Družinsko drevo, rodovnik, tudi rodoslovno, genealoško drevo včasih tudi deblo v splošnem predstavlja v drevesno strukturo urejen zapis posameznikovih prednikov. Namen družinskega drevesa je prikazati krvno sorodstvo oziroma povezave med posamezniki (običajno z dodanimi letnicami in kraji rojstva, smrti, poklica, itd.), pri čemer različne grafične povezave prikazujejo poroke, izvenzakonske zveze in poreklo. Nekateri uporabljajo ta izraz le za prikazovanje moškega potomstva, čeprav so tovrstni diagrami večinoma uporabljani v širšem smislu. V primerih omejitve prostora za grafičen prikaz se pogosto uporabljajo seznami, t.i. Ahentafel, pri kompleksnejših primerih pa struktura ni več podobna drevesni (http://sl.wikipedia.org/wiki/dru%c5%beinsko_drevo, ). 3 Metode raziskave 3.1 Podatki, evidence Sistematično dokumentiranje pridobljenih podatkov Rodovnik je torej evidenca prednikov neke osebe. Po možnosti uravnotežena evidenca po moških in ženskih linijah. To je rodovnik, raziskovanje in dokumentiranje tega pa je rodoslovje. Poleg rodovnika 527

3 neke osebe pa pod pojmom rodovnik razumemo tudi pregled vseh potomcev nekega izhodiščnega para. Temu navadno rečemo rodovnik družine, rodbine ali rodu. Če so v rodoslovnih evidencah in pregledih vključeni številni rodovniki družin, nam kmalu zmanjka splošno razumljenih besed, ki bi označevale take evidence. Neuveljavljen izraz za zelo razširjene rodovnike je sorodovina (Hawlina, 2009, 44) Pregled obstoječih baz rodoslovnih evidenc Rodoslovcem vsakovrstna imena sama po sebi niso zelo zanimiva. Zanimiva postanejo v povezavah kot so ime priimek kraj hišno ime in v povezavah z ostalimi osebnimi atributi kot so datumi in predvsem medsebojne sorodstvene povezave. Šele v povezavah, da vsaka sestavina svoj prispevek k celoti. Zato so za rodoslovce po zanimanju na prvem mestu priimki. Verjetno je eno prvih 'vprašanj', ki jih vsakdo postavi, ko začne brskati po spletu njegov priimek. Prav zato je tudi dobro obiskana referenčna stran na kateri so po abecedi urejeni vpisi vseh oseb v 'zadružni' rodoslovni datoteki, ki šteje okrog oseb. Poleg imena in priimka, datuma in kraja rojstva je v tej datoteki še identifikacija člana, ki je podatek ponudil v objavo (Hawlina, 2008, 44) Digitalizirane stare knjige Začetki digitalizacije segajo v maj leta 2005, ko smo s pomočjo donacije Slovenskega rodoslovnega društva iz Clevelanda kupili digitalni fotoaparat. V arhivu vsako leto tako digitaliziramo vsaj 50 matičnih knjig, prav toliko pa jih s pomočjo donacij posameznikov in društev digitalizira zunanji sodelavec arhiva Mikrofilm Ljubljana. V tabeli 1 digitaliziranih matičnih in družinskih knjig (Status animarum), ki je priložena, so zapisane vse knjige, tudi tiste, ki so v digitalizaciji pri zunanjem sodelavcu arhiva (Krampač, 2012) Osredotočenost na delo, življenje prednikov in socialne razmere Obstajajo rodoslovni viri: župnijski arhivi, matične knjige rojstev, porok, smrti in popisi družin (status animarum). Pomembni so zapisi ustnega izročila. Knjiga Nekdanja Občina Kovor je skupinska zgodba Irme Lipovec in učencev Podružnične šole Kovor. Iz nje sem izbral del zapisa o vasi Brezje Sveta Neža, iz katere izhajajo moje korenine po mamini strani (Mira Kokalj, po domače Markovčeva z Brezij pri Tržiču, od Svete Neže).»Ohranjena hišna imena so izraz spoštovanja do svojih prednikov, so del zgodovine (Lipovec, 2009, 165). Tabela 1: Digitalizirane matične knjige in Status animarum i v Nadškofijskem arhivu Ljubljana Župnija Krstne knjige Poročne knjige Mrliške knjige Status Število knjig Animarum Jesenice Kranj In Mengeš Naklo Sora Stara Loka Vodice Vir: Stanislav Pesjak (2013, 11) je v knjigi Kovorske korenine zapisal, da v matičnih knjigah prav poredko zaslutimo premoženjski in socialni status vpisanih oseb. Hawlina (2009, 3) ugotavlja, da nam nekaj pove, če je pred imenom neke osebe zapisana beseda gospod. In tudi, če je premoženjsko stanje razvidno iz poklica ali stanu. Precej več se nam o socialnem stanju razkrije v družinskih in krajevnih kronikah. 528

4 Jože Kocjan (2009, 39) opisuje v poglavju Vaška revščina v Kroniki vasi Leše pri Tržiču:»Samo dvakrat na dan so jedli. Mesa niso poznali ne v petek in ne v svetek. Po mesece in mesece ni bilo skorje kruha pri hiši. Kadar je bila ugodna sadna letina, so mati nasušili nekaj hrušk in jih skrbno hranili v skrinji za zimo kot nadomestilo za kruh. Ena koza jim je dajala mleko, prišel pa je tudi čas, ko tudi tega ni bilo. Na mizi sta se vrstila mlečni in koruzni močnik. Včasih je za spremembo prišel na mizo krompir in tudi fižol, kar pa je bilo treba zaslužiti pri tujem gospodarju. Zabele pri hiši ni bilo. Če je bil močnik zabeljen s kislim mlekom, je bil to za družino že pravi praznik.«3.1.5 Raziskave peko svetovnega spleta Iščemo zapisana gradiva o prednikih v knjigah, časopisih in podobno. V pomoč nam je svetovni splet in digitalne knjižnice. Google Search je že sedaj dajal dobre rezultate pri rodoslovnih raziskavah, najsi je šlo za iskanje rodoslovnih baz, imenikov, starih knjižnih virov in slovarjev ali za druge vire ne glede na državo izvora prednikov. Google je namreč v dosedanjih produktih s svojo semantiko premostil globalne razlike, ki smo jih ljudje ustvarili z uporabo različnih jezikov, pisav, koledarjev itd. Novica, ki jo je Google objavil na skupni konferenci rodoslovcev in razvijalcev genealoških programskih orodij RootsTech 2012 v Seattlu, pa napoveduje skokovit porast uporabe tega orodja tudi za iskanje po rodoslovnih zapisih. (Knaplič, 2012,48) Sodobna komunikacija preko socialnih omrežij V pomoč nam je sodobna komunikacija preko socialnih omrežij. Vse hitreje narašča število uporabnikov spletnih socialnih omrežij. Med temi je najbolj popularen Facebook (www.facebook.com). Ta je dodatno uporaben zato, ker z iskano osebo zlahka vzpostavimo neposreden stik. 3.2 Obdelava podatkov z računalniškim programom Za rodoslovno delo je na trgu široka izbira programov. Vsi so bili izdelani v tujini, največ v ZDA. Med seboj so si podobni vsaj v osnovnih funkcijah. Razlikujejo se približno tako, kot se med seboj razlikujejo različni modeli avtomobilov. Eden od priljubljenih programov je že preveden v slovenski jezik, zato ima v Sloveniji pred vsemi drugimi bistveno prednost. Imenuje se Brother's Keeper. Prednost del a s programom je zlasti v tem, da nam program prihrani veliko dela. Podatke o osebi vnesemo enkrat, potem pa jih poljubno urejamo, dopolnjujemo, prikazujemo, izpisujemo in opravljamo še mnoge druge operacije (Hawlina, Rodoslovni priročnik, Drevesa, 5). Nekaj analitičnih možnosti za raziskovanje nudijo številni standardni rodoslovni programi, prav posebne analize in manipulacije z njimi pa omogoča prav program Pajek. Program je vreden posebne pozornosti, toliko bolj, ker je rezultat domače pameti (Hawlina, 1998, 19). 3.3 Hipoteze H1: Paplerji so prišli pred štiristo leti ali več z Nemškega v Staro Loko. H2: Starološki Paplerji in Paplerji iz Češnjice pri Kropi so povezani. Vezni člen je fresinška posest, ki je segala od Škofje Loke preko prafare Šmartin do Krope. H3: Sebastian Papler je imel zasluge za zgraditev Cerkve sv. Tomaža na Češnjici pri Kropi kot dobrotnik ali zidar. S Sebastian Paplerjem smo v sorodu. H4: Rodovne korenine Frana Paplerja z Brezovice pri Kropi se povezujejo z Paplerjevimi koreninami (po domače Dolinar) na Češnjici pri Kropi. H5: Rodbina Papler (Lazarjeva rodbina) z Dobravice pri Kropi ima veliko učiteljev. 3.4 Pristop k raziskavi Pri metodah dela kvalitativne raziskave se ob osnovnih podatkih osredotočamo na zbiranje podatkov o delu, življenju in socialnih razmerah prednikov in pogovore z živimi potomci o spominih na pretekle in sedanje čase. 529

5 Gradiva (dokumente, zapise, pričevanja, transkript intervjuje) lahko nadaljnje obdelamo z metodo kvalitativne raziskave s pomočjo tabele kategorij in drevesa kategorij, analizo in interpretacija rezultatov. V nadgradnji se odpira ugotovitev širše dimenzija ključnih dejavnikov. 4 Rezultati 4.1 Pogostost priimka Papler Statistični rezultati Za aktualna imena (in priimke) imamo že kar na spletu opravljene analize, celo grafikone pogostosti posameznih imen v določenih obdobjih. Tak primer so možnosti, ki jih nudi objava imen in priimkov Statističnega urada Republike Slovenije (SURS, 2014) na spletni strani Za vsako ime lahko spremljamo tudi njegovo pogostost od leta 1920 dalje. V Sloveniji je s priimkom Papler 263 oseb, med vsemi priimki je priimek Papler po pogostosti uvrščen na mesto. V osrednji slovenski regiji je 46 oseb (17,5 %) in je po pogostosti na mestu, v statistični regiji Gorenjska je 209 oseb (79,5 %) in je po pogostosti na uvrščen na 126. mesto. Priimek Papler je v manjšem obsegu prisoten v Podravski regiji, Savinski regiji in Goriški regiji, zato ga SURS (http://www.stat.si/imena_baza_priimki.asp?ime=&priimek=papler&spol=, ) zaradi statistične zaupnosti ni objavil. Statistična regija Tabela 2: Pogostost priimka Papler, Slovenija, Število s tem priimkom Delež oseb s tem priimkom vseh oseb s tem priimkom v Sloveniji 530 Razvrstitev po pogostosti Osredja slovenska 46 17,5 % mesto Gorenjska ,5 % 126. mesto Druge regije: - Podravska - Savinjska - Goriška 8* 3,0 %* * Slovenija ,0 % 156. mesto Opomba: *podatek zaradi statistične verjetnosti ni objavljen, izračuni Drago Papler (2014) Vir: ( ) Toplišek Janez je izdal priročnik Rodoslovje: genealogija kot znanost in hobi (2004). V njem je Leksikon priimkov, ki vsebuje podatke o pogostnosti in distribuciji vsakega priimka leta 2006/2007 in v drugih časovnih presekih. Izhodiščni podatki so uradni podatki Statističnega urada RS. Mnogi priimki imajo tudi opis svojega izvora/pomena in to nenehno dopolnjujemo s pomočjo imenoslovnih strokovnjakov. Tabela 3: Rezultati iskanja po začetku priimka Papler ZSSP: KR, LJo, Rad, Jes, LJ, MB; 2006: 277 nosilcev; 81% Gorenj, 18% Osrednj. Pri Paplerju (Pr Páplerjo): HI Bled, Rečiška cesta 23 (nova h. št.). Vir: ( ) Rodoslovni indeks priimkov Slovensko rodoslovno društvo ima na spletni strani Rodoslovni indeks priimkov (Slovensko rodoslovje, ) vpisano 262 umrlih in še živečih oseb s priimkom Papler, ki so jih vnesli rodoslovci Skrt, Hawlina, Piber, Gašperšič,Kobi, Dežman, Rihtaršič, Plestenjak, Kuhar, Voje, Arhar, Oman Bogo, Koprivnikar, Bole, Prah, vendar so zaradi

6 pomanjkljivih rojstnih podatkov nekatere osebe podvojene, primer Papler Drago je en sam v Sloveniji, naveden pa je dvakrat in sicer pri rodoslovcu Kuharju in Hawlini. Podobno je pri drugih imenih Uporaba razpoložljivih baz V bazi so osebe s priimkom Papler omenjene šestkrat. Tabela 4: Rezultati iskanja po priimka Papler v Datbase 8345 Ime Priimek Roj. datum Datum smrti Vpisal Franz Papler 1863 Vrbnje 1944 Papler - Zupan Helena Papler Kropa - Jakob Papler Vrbnje 9 - Lucija Papler Margareth Papler Valentin Papler 1854 Vrbnje Papler - Zupan Vir: Database 8345, ( olltext 4.2 Odkod Papler-ji? Zanimanje za prednike in svoje korenine imam že dalj časa v sebi. Tega sem se še bolj začel zavedati po smrti očeta Jožefa Paplerja 29. aprila Po naključju sem odkril, da je na Borovnici»Paplerjeva ulica«in me je zanimalo po kom se imenuje. Brat Jožef Papler se je tja odpravil osebno in se srečal z županom in župnikom. Potem sem preko digitalnega arhiva in svetovnega spleta dobil prve podatke o Franu Paplerju. Preko izpisov podatkov iz matičnih knjig posredovanih od Nadškofijskega arhiva Ljubljana sva z bratom Jožefom sestavljala rodovnik družine Papler v dveh smereh: Od Frana Paplerja (roj. leta 1842) in od našega dedka Matija Paplerja (roj. 1892) navzgor, da bi našla skupne povezave. Z bratom Jožefom sva opravila več obiskov pri sorodnikih: stricu Petru Paplerju (roj. leta 1939) na Dobravici in takrat še živečemu stricu Vinku Paplerju na Dobravi in pri naslednikih domačije Papler (bila je prodana) in kajže na Brezovici pri Kropi. Vzporedno je bil vzpostavljen stik s sorodniki osebno in preko elektronske pošte. Nanjo se je med drugim odzval bratranec Marko Papler, ki je navedel povezavo s Sebastijanom Paplerjem, ki je napisan nad portalom vhodnih vrat v cerkev na Češnjici pri Kropi, od koder se začenjajo korenine Papler, potem pa so se nadaljevale v sosednji vasi Dobravica v kajži pri Lazarju, kamor se je leta 1919 priženil stari ata Matija Papler (roj. leta 1892, umrl 1979) in poročil z Apolonijo Papler (roj. 1894, umrla leta 1981). Rodilo se jima je dvanajst otrok, med njimi tudi moj oče Jože Papler (roj. leta 1934, umrl leta 2000), ki je zgradil hišo v Naklem pri Kranju in so se mu v zakonu z mami Marijo Papler roj. Kokalj z Brezij pri Tržiču, rodili jaz Drago (roj. leta 1960), sestra Mira (roj. leta 1962) in brat Jožef (roj. 1973). Sledi o Paplerjih smo našli tudi v Stari Loki. Vmes manjkajo matične knjige. 4.3 Iskanje sledi prednikov»odkod Papler-ji?«se je glasil maill, ki mi ga je poslal Peter Hawlina, predsednik Slovenskega rodoslovnega društva. V tistem času sem ravno raziskoval prednika Frana Paplerja, nadučitelja, pesnika, organista, čebelarja in znamenitega sadjarja, saj se je bližala okrogla stoletna obletnica smrti. Raziskava družinskih korenin mi je bila izziv. Z ilustracijo navajam del korespodence. 531

7 4.4 Pomembni Paplerji Dr. Janez Frančišek Papler Dr. Janez Frančišek Papler iz Stare Loke je bil doktor zdravilstva in modroslovja ter ud»ljubljanske teh delavne modrine«(»academia operosorum Labbacensium«). (Lab. 1692) OEGHLF2G/?query=%27keywords%3ddr.+janez+fran%c4%8di%c5%a1ek+papler%27&pageSize=2 5) Mihael Papler, ustanovitelj mestne šole O mestni šoli za dečke pričajo listine že iz leta 1271, za deklice pa so imele šolo klarise v 14.stol. Vendar pa je imela Škofja Loka vsaj od leta 1538 šolsko poslopje v bližini cerkve sv.jakoba. Leta 1627 je starološki graščak Mihael Papler podaril šoli stavbo poleg župne cerkve, o čemer še danes priča vzidana kamnita plošča na pročelju (http://www.skofjaloka.si/default.aspx?tip= &keyid=23&naslov=o_skofji_loki, ). Stavba mestne šole v Škofji Loki se nahaja v škofjeloškem mestnem jedru (http://www.skofjaloka.info/jedro.php?lang=si, ) Fran(c) Papler, pospeševalec napredka Rojen je bil 15. januarja leta na Brezovici pri Kropi. V Borovnico je prišel leta 1875 in je tam služboval kot nadučitelj do leta Bil je dober učitelj in marsikdo ve kako zgodbico povedati o njem. Veliko je imel učencev v Borovnici, ki ga ne morejo prehvaliti. Skladal je pri raznih prilikah pesmice ter nekatere tudi uglasbil. V družbi je bil zabaven, dober govornik in pevec ter zvest prijatelj. Pečal se je tudi s sadjarstvom in uvedel v borovniško dolino»paplerjevo parmeno«, ki ji pravijo Nemci grosser Bohnapfel. Na stotine dreves je ljudem precepil s to vrsto in zopet na stotine dreves je dal med ljudi iz šolske drevesnice. Vodil je petje in bil več let občinski tajnik. Več let je tudi bil načelnik ognjegasnega društva, ki ga je v priznanje njegovih zaslug za društvo volilo svojim častnim članstvom. Tudi občinski odbor ga je imenoval častnim občanom. Leta 1903 je šel v pokoj, a ostal je v svoji ljubi Borovnici, kjer bi bil najrajši pocepil vse rožne divjake ter jih razdal med prijatelje. Ni čuda potem, da je zavladala splošna žalost, ko se je zvedelo 15. decembra 1911, da je umrl v deželni bolnici v Ljubljani ta vzorni učitelj, zvesti prijatelj in vneti pospešitelj napredka. (http://issuu.com/jpapler/docs/fran_papler_uciteljski_tovaris, ) 4.5 Izdelava rodovnika rodbine Papler Z računalniškim programom je zbrane podatke za enajst generacij Paplerjev uredil Peter Hawlina. Najstarejši znani prednik je Lenart Papler roj. okoli leta Najstarejši dokument je za prednika Boštjana Paplerja roj na Češnjici. Peter Hawlina je v drugi generaciji umestil Boštjana Paplerja (Sebastijana, roj ), ki je kot Bastian Papler leta 1696 napisan na portalu vrat v cerkev sv. Tomaža na Češnjici, najverjetneje kot "dobrotnik" ali pa "graditelj" obnove cerkve. Takrat je bil star 35 let. S programom je bil izdelan rodovnik, ki ima enajst generacij. Izdelava rodinskega drevesa Papler se nadaljuje v preteklost z raziskovanjem in v prihodnost z novimi podatki o potomcih (slika 1). 532

8 Slika 1: Rodbinsko drevo Papler, prikaz od pradedka Franca Paplerja dalje Vir: izris Jožef Papler 4.6 Sledi in dosežki so dediščina, ki ostane Križanec borovniški prvak jabolko Paplerjev bobovec ali paplerka Med križanci, ki so širši slovenski javnosti manj znani, je tudi borovniški prvak paplerka po besedah predavatelja Boštjana Godca s Kmetijskega inštituta Slovenije prav tako pomembna sorta), ki ga je s križanjem bobovca in zlate parmene konec 19. stoletja vzgojil nadučitelj Frančišek Papler. Pri tem je zanimivo dejstvo, da je bobovec domorodec Porenja, zlata parmena pa se je k nam razširila iz Anglije (Debevc, 2013). Tako je okrog leta 1895 s križanjem štajerskega bobovca in zlate parmene vzgojil novo sorto jabolk, t.i. "paplerke" oz. "Paplerjev bobovec". Ker se je nova sorta izjemno dobro prilagodila na podnebne in talne razmere v borovniški dolini ter je nadpovprečno bogato rodila, so začeli jablane množično cepiti in saditi po okoliških kmečkih sadovnjakih, kjer so nadomestile druge, revnejše sorte. Po Paplerjevi smrti leta 1911 je delo svojega predhodnika nadaljeval novi nadučitelj Janko Žirovnik. V reviji Sadjar iz leta 1927 najdemo članek s spiskom 67 sort jabolk in 29 sort hrušk, rastočih v sadovnjakih v borovniški dolini. V tistem času je z borovniške železniške postaje vsak dan odpeljal po en vagon jabolk v države severne Evrope. V poznejšem obdobju je bil "Paplerjev bobovec" skorajda pozabljen.»domovinsko pravico«mu je leta 2005 povrnilo Sadjarsko društvo Borovnica (slika 2). 533

9 Slika 2: Paplerjev bobovec ali paplerka Vir: Sadike dreves sorte Paplerjev bobovec danes cepijo v sadni drevesnici Kozjanskega parka v Podsredi s cepiči, ki jih nabiramo iz matičnega drevesa na Dražici pri Borovnici. Skupaj z Občino Borovnica se trudimo, da bi čim več dreves spet raslo in rodilo v Borovnici in tudi v širšem slovenskem prostoru Simbolno zasadili drevesa Paplerjev bobovec Ohranjanje dediščine prednikov je poslanstvo vsakega rodu. Trije moški potomci po Jožetu Paplerju (dva sinova Drago in Jožef ter vnuk Simon) iz Naklega smo posadili tri drevesa Paplerjev bobovec v Seničnem za Martinovo leta Drevesne sadike smo dobili iz Kozjanskega narodnega parka. Ker se je eno drevo posušilo, sva Drago in Simon Papler spomladi 2014 posadila nova tri drevesa Paplerjevega bobovca. Sadike sem kupil v Sadjarskem društvu Borovnica pri predsedniku Rudiju Cerku in z njim naredil intervju. 5 Diskusija 5.1 Zanimanje za poreklo Ne glede na dokazano živo rodoslovje v vseh obdobjih človeštva in v vseh kulturnih in socialnih okoljih pa nas danes zanima predvsem aktualno rodoslovje. Danes smo priča močno razširjenemu zanimanju za poreklo posameznika in za družinsko zgodovino. Če je bilo to nekoč neizogibno za višje sloje, zlasti za najvišje plemstvo, se je zanimanje in ukvarjanje z rodoslovjem razširilo na skorajda vse družbene sloje. Najmočnejši katalizator tega zanimanja je brez dvoma računalnik. Ker računalniška tehnologija k nam prihaja iz razvitejšega zahoda, lahko podamo prvo razlago za vpliv zahodne civilizacije zanimanje za rodoslovje je v največji meri posledica razširjene uporabe računalnikov in programske opreme (Hawlina, 2012, 30). 5.2 Romanje po poteh naših prednikov - Paplerjev Leta 2013 sem rojstni dan 3. julij obeležil drugače, po poteh prednikov Paplerjev. Na pohod sem povabil sorodnike. Pridružil se mi je brat Jožef Papler in nečakinja Klavdija Poklukar (pol poti). Šli smo na romanje po poteh naših prednikov Paplerjev... od cerkve v Stari Loki, čez Križno goro, mimo sv. Mohorja in Jamnika do cerkve na Češnjici pri Kropi Relacija:Stara Loka (cerkev Sv.Jurij) - Križna Gora (cerkev Sv. Urh) - Planica (cerkev Sv. nadangela Gabrijela) - Sv. Mohor nad Kranjem 952 m (cerkev Sv. Mohor) - Jamnik 831m (cerkev Sv. Primož in Felicijan) - Češnjica pri Kropi (Sv. Tomaž) 534

10 (https://maps.google.com/maps/ms?msid= e07fce81ed5babef3&msa=0 ). 5.3 Nadaljnje raziskave preteklega časa Znanstveni pristop Raziskave rodovnika se nadaljujejo v več smereh, da potrdimo ali ovržemo postavljene hipoteze z arhivskimi dokumenti, novimi odkritimi gradivi, s primerjavo DNK dednih zapisov in podobno. Glede na zbrane podatke bodo uporabljene znanstvene kvantitativne in kvalitativne metode Kronika doživetij in refleksije Pomembno je ohranjanje in kronološko zapisovanje dogodkov in opisovanje doživetij, ki so na nas naredili poseben vtis oz. so pomembna za lokalno zgodovino z domoznanstvenega vidika. Navajam nekaj lastnih primerov : Kriška sopotja, Dobrča kot mati bdiš nad otroci, Gozd navdih zelenega, Štirideset let, Električna era, Šulova pot v Seničnem, Po sledovih: po dvajsetih letih spet med televizijci, Udinborški meddruštveni turizem, Turistična sopotja, Filmski večer v Naklem, Naklanec po srcu, Turistična, Elektriko uporabljamo in z njo trgujemo, Raziskave in razvoj kot poslanstvo, Sopotja v besedi, sliki, filmu avtorjev dveh generacij in pogledov, Filmski večer Svete Neže. 5.4 Spodbujanje dogodkov in raziskav sedanjega časa Beleženje dogodkov in analiz časa Družinski dogodki in rodbinska srečanja so priložnost za pogovore in spontano pridobitev novih podatkov, gradiv, fotografij, fonogramov in filmskih zapisov. S sistematičnim pristopom lahko dogodke vizualiziramo in pričevanja trajno ohranimo zanamcem. Navajam nekaj primerov ob okroglih obletnicah in prelomnih dogodkih, ki sem opisoval občutja, ko so me čustveno navdušili ali prizadeli. Navajam nekaj lastnih primerov: Iskreno sožalje vsem, ki ste jo imeli radi, V spomin dr. Janezu Poklukarju organizirano 1. znanstveno posvetovanje o čebelah in čebelarstvu Impresije sopotij Impresije sem ustvarjal v prozi, poeziji, s fotografijo in s filmom. Navajam nekaj lastnih primerov zadnjega obdobja v obliki pesmi: Mami, mamica (1998), Vmesni čas (2008), Mami Mariji Papler za 70 let (2008), Dne, tretjega julija svoj življenjski jubilej slavim (2010), Živeti v Naklem (2010), Sonja sonce je sinonim za tvoje ime (2012), Kruh življenja (2013), Sopotja: Goz(v)dar (2013), Krompirjevec Marko (2013), Sedemkrat Z (Zvonko) (2014), Aleksej (2014). 6 Sklep Rodoslovne zbirke niso tržno blago. Rodovnika praviloma ni mogoče prodati. Je že kdo pomislil, da bi svojemu dediču zapustil svoj arhiv? Saj bi se mu s čim takim samo zameril. Morda kdo ve za izjeme. Gotovo so, vendar jih je zelo malo. Tega se moramo zavedati zlasti tisti rodoslovci, ki si pri svojem delu ne postavljamo omejitev in z raziskavami ne nehamo pri evidentiranju prednikov in sorodnikov, ko jih naberemo nekaj ducatov ali največ par sto. Raziskovalci sami pa se zavedamo neprecenljive vrednosti našega dela za nas same, naše sorodnike in zlasti potomce, za Slovenijo in človeštvo (http://rodoslovje.si/index.php/sl/domov/16-drevesa/61-koliko-je-vredno-rodoslovno-raziskovalnodelo, ). Začetek je tako rekoč zastonj. Nič nas namreč ne stane, če na list papirja ali v za to namenjeni obrazec Moji predniki, še bolje pa kar v računalniško datoteko vpišemo vse, kar vemo o svojih prednikih. Največkrat bodo pri tem vpisane dve ali tri generacije prednikov, to je navadno manj kot 10 oseb. Če lahko s pomočjo poizvedb pri živečih sorodnikih ali s pomočjo domačih arhivov dodamo še eno generacijo, bo vpisanih oseb okrog 15. Tudi s tem še ne bo omembe vrednih stroškov. Generacija starih staršev se je za večino danes živečih rodoslovcev rojevala v prvih letih 20. ali v zadnjih 19. stoletja. Za pridobitev teh podatkov je navadno treba iti v arhiv. Za rodovnik s štirimi 535

11 generacijami prednikov, to je brez izhodiščne osebe 30 oseb, bi v dokaj srečnih okoliščinah porabili samo tri dni. Raziskava vsake naslednje generacije bo zahtevala veliko več kot podvojen dosedanji čas. Tako lahko za naslednjo generacijo že računamo s približno enim tednom, pa najbrž ne bi uspeli dokumentirati vseh 64 oseb v tej generaciji. Vnaprejšnja ocena stroškov za šesto in morda še starejše generacije je povsem nemogoča. Zaključimo lahko z grobo oceno, da bomo za rodovnik s šestimi generacijami v povprečju porabili dva tedna. Če bomo za to delo najeli strokovnjaka, nas bo rezultat v verjetno stal od 400 do 1.000, če se pogovarjamo v evrih. Prav toliko bi nam lahko prihranili naši dedje, če bi nam zapustili tisto, kar ne stane nič (http://rodoslovje.si/index.php/sl/domov/16-drevesa/62-kako-drago-je-rodoslovje, ). Pogled v zgodovino lastne populacije je srečanje s samim seboj, družino, rodbino in odkrivanje osebnostnih lastnosti, ki so naša življenjska prednost ali pa vrzel, ki bi jo bilo smiselno izboljšati. Prepoznavanje sposobnosti, veščin, pa tudi hib, nam lahko pomaga, da pravočasno izkoristimo priložnosti, ki se nam obetajo v življenju in pri delu. Pri tem nam je narava pomembna zvezda vodnica iz preteklosti v današnji čas in prihodnost. Razumevanje socialnih in terapevtskih dejavnosti je potrebno upoštevati z vseh vidikov, še posebno pa na podeželju. Paplerjeve korenine ohranjajo vrednote prednikov za sedanjost in dediščino potomcem. 7 Literatura in viri Debevc, Damjan Sadne vrste naših dedkov in babic. citirano ). Dostopno na naslovu: Dobre, Andrej Nape rodbinsko drevo. Ljubljana: samozaložba. Drevesa. bilten slovenskega rodoslovnega društva, letnik 8, št. 3-4/2002. (citirano ). Škofja Loka, Slovensko rodoslovno društvo (SRD). Dostopno na naslovu Knaplič, Vlasta Svetovi splet in rodoslovje. Drevesa, bilten slovenskega rodoslovnega društva, letnik 19 št. 1, julij (citirano ). Škofja Loka, Slovensko rodoslovno društvo (SRD). Dostopno na naslovu: Kocjan, Jože Kronika vasi Leše pri Tržiču. Tržič: Tržiški muzej. Fonda, Robert, 2012, Komentar na razpravo o zapisovanju imen, priimkov in krajevnih imen. Drevesa, bilten slovenskega rodoslovnega društva, letnik 19 št. 1, julij (citirano ). Škofja Loka, Slovensko rodoslovno društvo (SRD). Dostopno na naslovu: Hawlina, Peter Rodoslovni priročnik. Drevesa, bilten slovenskega rodoslovnega društva, letnik 11, št. 1, maj (citirano ). Škofja Loka, Slovensko rodoslovno društvo (SRD). Dostopno na naslovu: Hawlina, Peter Rodoslovje. Drevesa, bilten slovenskega rodoslovnega društva, letnik 16, št. 2, julij (citirano ). Škofja Loka, Slovensko rodoslovno društvo (SRD). Dostopno na naslovu: 536

12 Hawlina, Peter Vzori za slovensko rodoslovje. Drevesa, bilten slovenskega rodoslovnega društva, letnik 16, št. 2, julij (citirano ). Škofja Loka, Slovensko rodoslovno društvo (SRD). Dostopno na naslovu: Hawlina, Peter Koliko je vredno rodoslovno raziskovalno delo? Hawlina, Peter. Kako drago je rodoslovje? (citirano ). Dostopno na naslovu: Hawlina, Peter. Koliko je vredno rodoslovno raziskovalno delo. (citirano ). Dostopno na naslovu: Krampač, Tone Digitalizacija matičnih in družinskih knjig (Status animarum) v Nadškofijskem arhivu Ljubljana. Drevesa, bilten slovenskega rodoslovnega društva, letnik 19, št. 1, marec (citirano ). Škofja Loka, Slovensko rodoslovno društvo (SRD). Dostopno na naslovu: Lah, Evgen O pomenu naših krajevnih imen. Drevesa, bilten slovenskega rodoslovnega društva, letnik 15, št. 2, marec (citirano ). Škofja Loka, Slovensko rodoslovno društvo (SRD). Povzeto po Berilo v zimskih večerih pisateljskega podpornega društva l Objavljeno v sedmih nadaljevanjih v Ljubljanskem zvonu. letnik 13 (1893). str , Dostopno na naslovu: Lipovec, Irma in učenci podružnične šole Kovor. Nekdanja Občina Kovor. Tržič: Podružnična šola Kovor, Osnovna šola Bistrica, Manfreda Vakar, Marjeta Y-DNK poti prednikov Slovencev. Drevesa, bilten slovenskega rodoslovnega društva, letnik 16, št. 2, junij (citirano ). Škofja Loka, Slovensko rodoslovno društvo (SRD). Dostopno na naslovu: Pesjak, Stanislav Kovorske korenine. Tržič: samozaložba. Slovensko rodoslovje. Rodoslovni index. Name index. (online) (citirano ). Dostopno na naslovu: Statistični urad RS (SURS). Prebivalstvo. Interaktivna orodja. Kako pogosta sta vaše ime in priimek? (online) (citirano ). Dostopno na naslovu: Toplišek Janez Rodoslovje: genealogija kot znanost in hobi : [kako izdelati rodovnik, priporočila za rodoslovno delo, kje najti rodoslovne vire]. Trzin : samozaložba J. Toplišek, Ljubljana : Gapro design. Listek. Nadučitelj Fran Papler Učiteljski tovariš, glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva, leto 52, št. 22, 31. maja 1912 (online) (citirano ). Dostopno na naslovu: Wikipedia. Družinsko drevo. (online) (citirano ). Dostopno na naslovu: Wikipedia. Rodoslovje. (online) (citirano ). Dostopno na naslovu: Škofja Loka. Znamenitosti mesta. (online) (citirano ). Dostopno na naslovu: 537

EU NIS direktiva. Uroš Majcen

EU NIS direktiva. Uroš Majcen EU NIS direktiva Uroš Majcen Kaj je direktiva na splošno? DIREKTIVA Direktiva je za vsako državo članico, na katero je naslovljena, zavezujoča glede rezultata, ki ga je treba doseči, vendar prepušča državnim

More information

PARTIZANSKA BOLNIŠNICA "FRANJA" (pri Cerknem) PARTISAN HOSPITAL "FRANJA" (near Cerkno)

PARTIZANSKA BOLNIŠNICA FRANJA (pri Cerknem) PARTISAN HOSPITAL FRANJA (near Cerkno) CERKNO Ta bogata hribovita pokrajina ter neokrnjena narava skupaj s številnimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi in gostoljubnimi prebivalci, ki vam bodo postregli z lokalnimi specialitetami, vas bo

More information

Intranet kot orodje interne komunikacije

Intranet kot orodje interne komunikacije UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Intranet kot orodje interne komunikacije Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Mentorica:

More information

STARANJA PREBIVALSTVA IN GEOGRAFSKI VIDIKI DOMOV ZA OSTARELE (PRIMERJAVA NOVO MESTO/KOPER)

STARANJA PREBIVALSTVA IN GEOGRAFSKI VIDIKI DOMOV ZA OSTARELE (PRIMERJAVA NOVO MESTO/KOPER) UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA HUMANISTIČNE ŠTUDIJE KOPER Nina Rifelj STARANJA PREBIVALSTVA IN GEOGRAFSKI VIDIKI DOMOV ZA OSTARELE (PRIMERJAVA NOVO MESTO/KOPER) DIPLOMSKO DELO Koper, 2012 UNIVERZA

More information

POMOČ DRUŽINI OTROKA Z MOTNJO AVTISTIČNEGA SPEKTRA

POMOČ DRUŽINI OTROKA Z MOTNJO AVTISTIČNEGA SPEKTRA UNIVERZA V LJUBLJANI FAKUKTETA ZA SOCIALNO DELO DIPLOMSKA NALOGA POMOČ DRUŽINI OTROKA Z MOTNJO AVTISTIČNEGA SPEKTRA Mentor: Izr. prof. dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič Andreja Jazbinšek Ljubljana, junij 2010

More information

Stari starši v življenju vnukov

Stari starši v življenju vnukov Kako vost na sta rost, let. 18, št. 2, Tjaša 2015, Mlakar, (3-21) Stari starši v življenju vnukov 2015 Inštitut Antona Trstenjaka KAKOVOSTNA STAROST GOOD QUALITY OF OLD AGE Revija za gerontologijo in medgeneracijsko

More information

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI Ime in priimek : Ana Dalmatin Naslov naloge: PODPORA REJENCEM PRI PRIHODU V REJNIŠKO DRUŽINO IN ODHODU IZ NJE Leto : 2008 Št. strani : 88 Št. slik : 0 Št. tabel : 6 Št. bibli.

More information

Arhivsko gradivo za zgodovino 20. stoletja in strokovni problemi z vidika raziskovalca novejše zgodovine

Arhivsko gradivo za zgodovino 20. stoletja in strokovni problemi z vidika raziskovalca novejše zgodovine Vida DEŽELAK BARIČ* * Asistent-doktor, Inštitut za novejšo zgodovino Ljubljana Arhivsko gradivo za zgodovino 20. stoletja in strokovni problemi z vidika raziskovalca novejše zgodovine DEŽELAK BARIČ, Vida,

More information

Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju

Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju Definicija Sistem za podporo pri kliničnem odločanju je vsak računalniški program, ki pomaga zdravstvenim strokovnjakom pri kliničnem odločanju. V splošnem je

More information

Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije

Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije Univerza na Primorskem Fakulteta za management 1 Dr. Cene Bavec Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije (nelektorirana delovna verzija) Koper, marec 2004 2 1. UVOD...3

More information

10/10. OBJAVLJAM - naslednje akte Mestne občine Velenje. Mestna občina Velenje - ŽUPAN. 26. maj Številka: 10/2010 ISSN

10/10. OBJAVLJAM - naslednje akte Mestne občine Velenje. Mestna občina Velenje - ŽUPAN. 26. maj Številka: 10/2010 ISSN 26. maj 2010 Mestna občina Velenje - ŽUPAN Na podlagi 37. člena Statuta Mestne občine Velenje (UPB-1,, št. 15/06, 26/07 in 18/08) OBJAVLJAM - naslednje akte Mestne občine Velenje Številka: 10/2010 ISSN

More information

SOCIOLOŠKI VIDIKI SKLEPANJA ZAKONSKIH ZVEZ V SLOVENIJI

SOCIOLOŠKI VIDIKI SKLEPANJA ZAKONSKIH ZVEZ V SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Ines Stanešić SOCIOLOŠKI VIDIKI SKLEPANJA ZAKONSKIH ZVEZ V SLOVENIJI Diplomsko delo Ljubljana, 2005 1 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Ines

More information

UPORABA PODATKOV APG IN EU-SILC ZA RAZISKOVALNE NAMENE

UPORABA PODATKOV APG IN EU-SILC ZA RAZISKOVALNE NAMENE UPORABA PODATKOV APG IN EU-SILC ZA RAZISKOVALNE NAMENE mag. Nataša Kump (natasa.kump@ier.si), Inštitut za ekonomska raziskovanja dr. Nada Stropnik (stropnikn@ier.si), Inštitut za ekonomska raziskovanja

More information

DRUŽBENA KONSTRUKCIJA STARŠEVSTvA IN SKRB ZA OTROKE Z OVIRAMI

DRUŽBENA KONSTRUKCIJA STARŠEVSTvA IN SKRB ZA OTROKE Z OVIRAMI ČLANEK 405 DRUŽBENA KONSTRUKCIJA STARŠEVSTvA IN SKRB ZA OTROKE Z OVIRAMI Bodoči starši pogosto slišijo vprašanje, kateri spol si želijo za svojega otroka. V slovenskem kulturnem prostoru je družbeno sprejemljiv

More information

Podešavanje za eduroam ios

Podešavanje za eduroam ios Copyright by AMRES Ovo uputstvo se odnosi na Apple mobilne uređaje: ipad, iphone, ipod Touch. Konfiguracija podrazumeva podešavanja koja se vrše na računaru i podešavanja na mobilnom uređaju. Podešavanja

More information

Slovenska različica e-knjige Negovanje. sočutja. Učenja med prvim obiskom Evrope. 17. KARMAPA Ogyen Trinley Dorje

Slovenska različica e-knjige Negovanje. sočutja. Učenja med prvim obiskom Evrope. 17. KARMAPA Ogyen Trinley Dorje Slovenska različica e-knjige Negovanje sočutja Učenja med prvim obiskom Evrope 17. KARMAPA Ogyen Trinley Dorje Negovanje sočutja Učenja med prvim obiskom Evrope 17. Karmapa Ogyen Trinley Dorje Iz tibetanščine

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Andreja Koren. Subjektivizacija slovenske blogosfere. Diplomsko delo

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Andreja Koren. Subjektivizacija slovenske blogosfere. Diplomsko delo UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Andreja Koren Subjektivizacija slovenske blogosfere Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Andreja Koren Mentorica:

More information

Marko STABEJ, Helena DOBROVOLJC, Simon KREK, Polona GANTAR, Damjan POPIČ, Špela ARHAR HOLDT, Darja FIŠER, Marko ROBNIK ŠIKONJA

Marko STABEJ, Helena DOBROVOLJC, Simon KREK, Polona GANTAR, Damjan POPIČ, Špela ARHAR HOLDT, Darja FIŠER, Marko ROBNIK ŠIKONJA SLOVENŠČINA JANES: POGOVORNA, NESTANDARDNA, SPLETNA ALI SPRETNA? Marko STABEJ, Helena DOBROVOLJC, Simon KREK, Polona GANTAR, Damjan POPIČ, Špela ARHAR HOLDT, Darja FIŠER, Marko ROBNIK ŠIKONJA Stabej, M.,

More information

Upravitelj opravil Task Manager

Upravitelj opravil Task Manager Upravitelj opravil Task Manager Povzetek: Ta dokument opisuje uporabo in razlago nekaterih možnosti Upravitelja opravil - Task Manager s ciljem, da ugotovimo, če in zakaj naš osebni računalnik deluje ''počasi''

More information

PRESTRUKTURIRANJE SLOVENSKIH ŠOL ZARADI ZMANJŠEVANJA VPISA

PRESTRUKTURIRANJE SLOVENSKIH ŠOL ZARADI ZMANJŠEVANJA VPISA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO PRESTRUKTURIRANJE SLOVENSKIH ŠOL ZARADI ZMANJŠEVANJA VPISA Ljubljana, avgust 2011 SERGEJA OMAN IZJAVA Študentka Sergeja Oman izjavljam, da sem avtorica

More information

Z GEOMATIKO DO ATRAKTIVNEJŠEGA PODEŽELJA

Z GEOMATIKO DO ATRAKTIVNEJŠEGA PODEŽELJA Projekt GRISI PLUS, program Interreg IVC Geomatics Rural Information Society Initiative PLUS Seminar: Z GEOMATIKO DO ATRAKTIVNEJŠEGA PODEŽELJA Gornja Radgona, AGRA 2014 28. avgust 2014 Projekt GRISI PLUS

More information

Junij 2012 GRMSKI. Grm Novo mesto - center biotehnike in turizma Kmetijska šola Grm in biotehniška gimnazija

Junij 2012 GRMSKI. Grm Novo mesto - center biotehnike in turizma Kmetijska šola Grm in biotehniška gimnazija Junij 2012 GRMSKI S E J A L E C Grm Novo mesto - center biotehnike in turizma Kmetijska šola Grm in biotehniška gimnazija UVODNI NAGOVOR BAJNOF POTUJE V maju leta 2004 je mlada slovenska država vstopila

More information

blondinka.»po ta zadnjem«bi rekli v motorističnem

blondinka.»po ta zadnjem«bi rekli v motorističnem SEA-DOO SPARK TRIXX Je evolucija Sea-Doojevega sparka, ki je začel revolucijo z 'downsizingom' mase, moči in cene, ne da bi to vplivalo na vozniški užitek. Je revolucionarni križanec med stoječim in sedečim

More information

Monika Potokar Rant. Kiberseks: Primer Second Life. Diplomsko delo

Monika Potokar Rant. Kiberseks: Primer Second Life. Diplomsko delo UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Monika Potokar Rant Kiberseks: Primer Second Life Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Monika Potokar Rant Mentor:

More information

20 let. UNESCO ASP mreže Slovenije

20 let. UNESCO ASP mreže Slovenije 20 let UNESCO ASP mreže Slovenije 20 let UNESCO ASP mreže Slovenije Ob 20. obletnici UNESCO ASP mreže Slovenije čestitamo vsem šolam in vrtcem, ki so del te naše uspešne skupne zgodbe, in želimo prijetno

More information

Dostop do raziskovalnih podatkov v ADP in njihova analiza. Delavnica ADP, Ljubljana. Irena Vipavc Brvar ADP, Univerza v Ljubljani, 12.

Dostop do raziskovalnih podatkov v ADP in njihova analiza. Delavnica ADP, Ljubljana. Irena Vipavc Brvar ADP, Univerza v Ljubljani, 12. Dostop do raziskovalnih podatkov v ADP in njihova analiza Delavnica ADP, Ljubljana Irena Vipavc Brvar ADP, Univerza v Ljubljani, 12. april 2017 Vsebina predavanja Splošno o arhivu in mikro podatkih Sekundarna

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Jernej Božiček. Demokracija danes? Diplomsko delo

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Jernej Božiček. Demokracija danes? Diplomsko delo UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jernej Božiček Demokracija danes? Diplomsko delo Ljubljana, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jernej Božiček Mentor: izr. prof. dr. Franc

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Neža Lužan. Demografija umirajočih poklicev študija primera iz Slovenije.

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Neža Lužan. Demografija umirajočih poklicev študija primera iz Slovenije. UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Neža Lužan Demografija umirajočih poklicev študija primera iz Slovenije Diplomsko delo Ljubljana, 2010 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Neža

More information

Digital Resources for Aegean languages

Digital Resources for Aegean languages Digital Resources for Aegean languages Objectives: Make digital texts available to: researchers non-specialists broader audience Keep editions updated Analysis tools: deciphering, linguistic analysis:

More information

PRISPEVKI ZAZGODOVINO DEIAVSKEGA

PRISPEVKI ZAZGODOVINO DEIAVSKEGA PRISPEVKI ZAZGODOVINO DEIAVSKEGA INŠTITUT ZA ZGODOVINO DELAVSKEGA GIBANJA PRISPEVKI ZAZGODOVINO DELAVSKEGA GIBANIA LETNIK XX ŠTEVILKA 1-2 LJUBLJANA 1980 CONTRIBUTIONS TO THE HISTORY OF THE WORKERS MOVEMENT

More information

Poslovanje potovalnih agencij preko Interneta: rezultati raziskave Spletno trženje slovenskih potovalnih agencij (?)

Poslovanje potovalnih agencij preko Interneta: rezultati raziskave Spletno trženje slovenskih potovalnih agencij (?) Poslovanje potovalnih agencij preko Interneta: rezultati raziskave Spletno trženje slovenskih potovalnih agencij (?) Zvonko Kribel, Štefan Bojnec Univerza na Primorskem, Titov trg 4, 6000 Koper-Capodistria;

More information

2 ZDRAVSTVENO STANJE PREBIVALSTVA

2 ZDRAVSTVENO STANJE PREBIVALSTVA 2 ZDRAVSTVENO STANJE PREBIVALSTVA 2.4 OBOLEVNOST 2.4.2 RAK Leta 2013 je v Sloveniji na novo za rakom zbolelo 13.717 ljudi, umrlo pa 6.071 ljudi. Konec decembra 2013 je živelo 94.073 ljudi, ki jim je bila

More information

Milan Nedovič. Metodologija trženja mobilnih aplikacij

Milan Nedovič. Metodologija trženja mobilnih aplikacij UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Milan Nedovič Metodologija trženja mobilnih aplikacij DIPLOMSKO DELO NA UNIVERZITETNEM ŠTUDIJU Mentor: prof. doc. dr. Rok Rupnik Ljubljana,

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Tina Häuschen Poker med stereotipi in teorijo Diplomsko delo

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Tina Häuschen Poker med stereotipi in teorijo Diplomsko delo UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tina Häuschen Poker med stereotipi in teorijo Diplomsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tina Häuschen Mentor: doc. dr.

More information

Polona Vesel Mušič Vloga botrov v birmanski pastorali

Polona Vesel Mušič Vloga botrov v birmanski pastorali Pregledni znanstveni članek (1.02) BV 72 (2012) 2, 249 263 UDK: 27-46-558.4 Besedilo prejeto: 02/2012; sprejeto: 05/2012 249 Polona Vesel Mušič Vloga botrov v birmanski pastorali Povzetek: Botrstvo je

More information

V šestem delu podajam zaključek glede na raziskavo, ki sem jo izvedel, teorijo in potrjujem svojo tezo.

V šestem delu podajam zaključek glede na raziskavo, ki sem jo izvedel, teorijo in potrjujem svojo tezo. UVOD Oglaševanje je eno izmed najpomembnejših tržno-komunikacijskih orodij sodobnih podjetij, nemalokrat nujno za preživetje tako velikih kot malih podjetij. Podjetja se pri izvajanju oglaševanja srečujejo

More information

B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA. Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija Program: Poslovni sekretar Modul: Komuniciranje z javnostmi

B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA. Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija Program: Poslovni sekretar Modul: Komuniciranje z javnostmi B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Poslovni sekretar Modul: Komuniciranje z javnostmi NAČRTOVANJE KARIERE Mentorica: Ana Peklenik, prof Kandidatka: Katarina Umnik Lektorica: Ana Peklenik, prof Kranj, november

More information

Slovak Paradise - Slovensky Raj (Slovakia) 1:50,000 Hiking Map, GPScompatible. By ShoCart

Slovak Paradise - Slovensky Raj (Slovakia) 1:50,000 Hiking Map, GPScompatible. By ShoCart Slovak Paradise - Slovensky Raj (Slovakia) 1:50,000 Hiking Map, GPScompatible By ShoCart If you are searched for the book Slovak Paradise - Slovensky Raj (Slovakia) 1:50,000 Hiking Map, GPScompatible by

More information

JEZIK IN SLOVSTVO. letnik LVIII številka 1 2. Uvodnik Miran Hladnik Gregorju Kocijanu ob 80-letnici 3

JEZIK IN SLOVSTVO. letnik LVIII številka 1 2. Uvodnik Miran Hladnik Gregorju Kocijanu ob 80-letnici 3 JEZIK IN SLOVSTVO letnik LVIII številka 1 2 VSEBINA Uvodnik Miran Hladnik Gregorju Kocijanu ob 80-letnici 3 I. Emil Cesar Gregor Kocijan 5 Marija Petek Gregorju Kocijanu ob življenjskem jubileju 7 Milena

More information

Šolsko leto 2006/07. Časopis pripravili in uredili šolski novinarji OŠ Juršinci pri izbirnem predmetu šolsko novinarstvo Mentorica: Ksenja Žmauc

Šolsko leto 2006/07. Časopis pripravili in uredili šolski novinarji OŠ Juršinci pri izbirnem predmetu šolsko novinarstvo Mentorica: Ksenja Žmauc ŠOLSKA NOVINARSKA BOMBA Šolsko leto 2006/07 Časopis pripravili in uredili šolski novinarji OŠ Juršinci pri izbirnem predmetu šolsko novinarstvo Mentorica: Ksenja Žmauc Junij, 2007 UVODNI DEL Pozdravljeni,

More information

OSEBNA KOMUNIKACIJA Z GOSTI PETER MARKIČ

OSEBNA KOMUNIKACIJA Z GOSTI PETER MARKIČ OSEBNA KOMUNIKACIJA Z GOSTI PETER MARKIČ Višješolski strokovni program: Gostinstvo in turizem Učbenik: Osebna komunikacija z gosti Gradivo za 2. letnik Avtor: Mag. Peter Markič VGŠ Bled Višja strokovna

More information

ŠKODA ZARADI NARAVNIH NESREČ V SLOVENIJI MED LETOMA 1991 IN 2008

ŠKODA ZARADI NARAVNIH NESREČ V SLOVENIJI MED LETOMA 1991 IN 2008 ŠKODA ZARADI NARAVNIH NESREČ V SLOVENIJI MED LETOMA 1991 IN 2008 DAMAGE CAUSED BY NATURAL DISASTERS IN SLOVENIA BETWEEN 1991 AND 2008 UDK 91:504.4(497.4)"1991/2008" Matija Zorn dr., ZRC SAZU, Geografski

More information

Zbirno poročilo za dobave blaga in storitev v druge države članice Skupnosti. za obdobje poročanja od do: leto: mesec: (obvezna izbira)

Zbirno poročilo za dobave blaga in storitev v druge države članice Skupnosti. za obdobje poročanja od do: leto: mesec: (obvezna izbira) PRILOGA XII: obrazec RP-O REKAPITULACIJSKO POROČILO Zbirno poročilo za dobave blaga in storitev v druge države članice Skupnosti za obdobje poročanja od do: leto: mesec: (obvezna izbira) Identifikacijska

More information

SLOVENSKI GIMP-PORTAL

SLOVENSKI GIMP-PORTAL ŠOLSKI CENTER VELENJE ELEKTRO IN RAČUNALNIŠKA ŠOLA MLADI RAZISKOVALCI ZA RAZVOJ ŠALEŠKE DOLINE RAZISKOVALNA NALOGA SLOVENSKI GIMP-PORTAL Tematsko področje: RAČUNALNIŠTVO IN TELEKOMUNIKACIJE (IKT) Avtorja:

More information

INTERVJU Z REKTORJEM RAZVRŠČANJE UNIVERZ UNIVERZA ALABAMA ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU. UMniverzUM ISSN Interna revija Univerze v Mariboru

INTERVJU Z REKTORJEM RAZVRŠČANJE UNIVERZ UNIVERZA ALABAMA ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU. UMniverzUM ISSN Interna revija Univerze v Mariboru ISSN 2463-9303 Interna revija Univerze v Mariboru UMniverzUM ŠTEVILKA 4 JUNIJ 2017 INTERVJU Z REKTORJEM RAZVRŠČANJE UNIVERZ UNIVERZA ALABAMA ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU KOLOFON Odgovorna urednica Vanja

More information

Državna statistika v letu 2011

Državna statistika v letu 2011 REPUBLIKA SLOVENIJA STATISTI^NI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE Državna statistika v letu 2011 Poročilo o izvajanju Letnega programa statističnih raziskovanj za 2011 SLOVENSKA DR@AVNA STATISTIKA ZAUPANJA VREDNA

More information

Uvod u relacione baze podataka

Uvod u relacione baze podataka Uvod u relacione baze podataka 25. novembar 2011. godine 7. čas SQL skalarne funkcije, operatori ANY (SOME) i ALL 1. Za svakog studenta izdvojiti ime i prezime i broj različitih ispita koje je pao (ako

More information

PREŽIVETI NASILJE: PERSPEKTIVA SOCIALNEGA DELA

PREŽIVETI NASILJE: PERSPEKTIVA SOCIALNEGA DELA UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO DIPLOMSKA NALOGA PREŽIVETI NASILJE: PERSPEKTIVA SOCIALNEGA DELA Mentor: red. prof. dr. Darja Zaviršek Vesna Pušič Ljubljana 2010 PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI

More information

Vsebina DREVESA DREVESA. zupanije - merije.

Vsebina DREVESA DREVESA. zupanije - merije. Vsebina Slika na naslovnici: Eden od zapisov, kakrsne so v casu I1irskih provinc vodile zupanije - merije. DREVESA ISSN 1318-6221 Leto 15, stevilka I, marec 2008 Casopis Drevesa izdaja Slovensko rodoslovno

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA NINA JAMNIKAR

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA NINA JAMNIKAR UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA NINA JAMNIKAR KNJIGA ALI TABLIČNI RAČUNALNIK KOT SREDSTVO SPODBUJANJA OTROKOVEGA GOVORNEGA RAZVOJA DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA ARHEOLOGIJO ANA JURAK. INTERPRETACIJA ARHEOLOŠKIH TEM V SODOBNEM MUZEJU Diplomsko delo

UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA ARHEOLOGIJO ANA JURAK. INTERPRETACIJA ARHEOLOŠKIH TEM V SODOBNEM MUZEJU Diplomsko delo UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA ARHEOLOGIJO ANA JURAK INTERPRETACIJA ARHEOLOŠKIH TEM V SODOBNEM MUZEJU Diplomsko delo Ljubljana, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK

More information

Gostujoča urednica Mojca Furlan: Vsak posameznik šteje Eko Vila Za okolju. in družbi odgovorno življenje Socialnopedagoški vidik Sheme šolskega sadja

Gostujoča urednica Mojca Furlan: Vsak posameznik šteje Eko Vila Za okolju. in družbi odgovorno življenje Socialnopedagoški vidik Sheme šolskega sadja FOKUS: Vzgoja za trajnostni februar 2013 številka 160 letnik XXII cena 11,99 EUR www.didakta.si Gostujoča urednica Mojca Furlan: Vsak posameznik šteje Eko Vila Za okolju ISSN 0354-042 1 in družbi odgovorno

More information

Komunikacijske značilnosti prostora. mesto Ljubljana

Komunikacijske značilnosti prostora. mesto Ljubljana UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Špela Luzar Komunikacijske značilnosti prostora mesto Ljubljana Diplomsko delo Ljubljana, 2010 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Špela Luzar

More information

PROTISLOVJA KOMUNICIRANJA:

PROTISLOVJA KOMUNICIRANJA: Jernej Amon Prodnik PROTISLOVJA KOMUNICIRANJA: H KRITIKI POBLAGOVLJENJA V POLITIČNI EKONOMIJI KOMUNICIRANJA Ljubljana, 2014 Jernej Amon Prodnik PROTISLOVJA KOMUNICIRANJA: H KRITIKI POBLAGOVLJENJA V POLITIČNI

More information

Manjše je lahko tudi večje

Manjše je lahko tudi večje Manjše je lahko tudi večje Bilten 15. strokovnega posveta Društva učiteljev podružničnih šol Slovenije 22. in 23. maj 2015 OŠ Frana Albrehta Kamnik, PŠ Mekinje, PŠ Nevlje, PŠ Tunjice, PŠ Vranja Peč Manjše

More information

Survival guide of Maribor

Survival guide of Maribor Survival guide of Maribor SLOwineia - Wine is in the air 19.9. 26.9.2018 Autumn Course Maribor About Slovenia Basic Information Capital: Ljubljana Official language: Slovene Total area: 20.273 km 2 Population:

More information

Mobilna aplikacija za odčitavanje in ocenjevanje izdelkov

Mobilna aplikacija za odčitavanje in ocenjevanje izdelkov Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Igor Plavšić Mobilna aplikacija za odčitavanje in ocenjevanje izdelkov DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE

More information

Časopis OŠ PRULE Šolsko leto 2015/16 1. številka,

Časopis OŠ PRULE Šolsko leto 2015/16 1. številka, Časopis OŠ PRULE Šolsko leto 2015/16 1. številka, 10. 6. 2016 U vodnik NE MISLITE, DA SEM TO, KAR SEM BIL NEKOČ Tudi v letošnjem šolskem letu smo besedno in likovno ustvarjali in poustvarjali, kar smo

More information

VENETI SO ZAČETEK SLOVENSKEGA NARODA

VENETI SO ZAČETEK SLOVENSKEGA NARODA VENETI SO ZAČETEK SLOVENSKEGA NARODA Ivan Tomažič Bennnogasse 21, A-1080 Wien, Austria Vloga Venetov v etnogenezi srednjeevropskega prebivalstva je najbolj jasna v začetkih in razvoju etnogeneze slovenskega

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Anja Filej Tržno komunikacijski načrt za mladinski hotel v Goriških brdih Diplomsko delo Ljubljana, 2011 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

More information

Knjižne ocene in prikazil

Knjižne ocene in prikazil 479 Angela Donati: Epigrafia Romana. La comunicazione nell antichità. Il Mulino, Bologna 2002. 112 str. Pred nami je knjižica, ki se sicer res ukvarja z rimsko epigrafiko, vendar bi težko - že zaradi samega

More information

Poslanstvo inštituta IRDO in Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS

Poslanstvo inštituta IRDO in Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS Poslanstvo inštituta IRDO in Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS Anita Hrast IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, Preradovičeva ulica 26, 2000 Maribor, Slovenija www.irdo.si, anita.hrast@irdo.si

More information

Zdravo staranje. Božidar Voljč

Zdravo staranje. Božidar Voljč Znanstveni in strokovni ~lanki Kakovostna starost, let. 10, št. 2, 2007, (2-8) 2007 Inštitut Antona Trstenjaka Božidar Voljč Zdravo staranje Povzetek Zdravje, katerega prvine se med seboj celostno prepletajo,

More information

NOVICE EUROPA DONNA REVIJA ZA ZDRAVE IN BOLNE - PRILOGA NAŠE ŽENE - ŠTEVILKA 33 - MAREC Fotografija: BrandXPictures

NOVICE EUROPA DONNA REVIJA ZA ZDRAVE IN BOLNE - PRILOGA NAŠE ŽENE - ŠTEVILKA 33 - MAREC Fotografija: BrandXPictures NOVICE EUROPA DONNA REVIJA ZA ZDRAVE IN BOLNE - PRILOGA NAŠE ŽENE - ŠTEVILKA 33 - MAREC 2009 KAJ NAJ JEDO BOLNIKI Z RAKOM? VSE (PRE)VEČ SLOVENK KADI! ZDRAVNICA KSENIJA TUŠEK BUNC O SVOJEM RAKU NADA IRGOLIČ

More information

št ŽENEVSKIH SLOVENCEV (Bulletin de l Association des Slovènes de Genève) GLASILO ZDRUŽENJA

št ŽENEVSKIH SLOVENCEV (Bulletin de l Association des Slovènes de Genève) GLASILO ZDRUŽENJA št. 531 2014 GLASILO ZDRUŽENJA ŽENEVSKIH SLOVENCEV (Bulletin de l Association des Slovènes de Genève) ženevske novice Glasilo združenja ženevskih Slovencev (Bulletin de l Association des Slovènes de Genève)

More information

MESTNA NASELJA V REPUBLIKI SLOVENIJI, URBAN SETTLEMENTS IN THE REPUBLIC OF SLOVENIA, 2003

MESTNA NASELJA V REPUBLIKI SLOVENIJI, URBAN SETTLEMENTS IN THE REPUBLIC OF SLOVENIA, 2003 2 URBAN SETTLEMENTS IN THE REPUBLIC OF SLOVENIA, 2003 GRADIVO SO PRIPRAVILI: MATERIAL PREPARED BY: dr. Branko Pavlin Aleksandar Milenković Simona Klasinc Barbara Grm Izdelava kart: Gregor Sluga Tabele

More information

PRIMERNOST RAZLIČNIH PODLAG ZA GOJENJE BRESKVE (Prunus persica L.) SORTE 'REDHAVEN' NA DEVIŠKIH TLEH

PRIMERNOST RAZLIČNIH PODLAG ZA GOJENJE BRESKVE (Prunus persica L.) SORTE 'REDHAVEN' NA DEVIŠKIH TLEH UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Barbara REPOVŽ PRIMERNOST RAZLIČNIH PODLAG ZA GOJENJE BRESKVE (Prunus persica L.) SORTE 'REDHAVEN' NA DEVIŠKIH TLEH DIPLOMSKO DELO Visokošolski

More information

POVZETEK. Ključne besede: konflikt, reševanje konflikta, komunikacija

POVZETEK. Ključne besede: konflikt, reševanje konflikta, komunikacija VPŠ DOBA VISOKA POSLOVNA ŠOLA DOBA MARIBOR KONFLIKTI IN REŠEVANJE LE-TEH V PODJETJU ČZP VEČER, D. D. Diplomsko delo Darja Bračko Maribor, 2009 Mentor: mag. Anton Mihelič Lektor: Davorin Kolarič Prevod

More information

Med produkcijo in prenosom znanja

Med produkcijo in prenosom znanja Med produkcijo in prenosom znanja Analiza programa mladih raziskovalcev Katarina Košmrlj Nada Trunk Širca Ana Arzenšek Matic Novak Valentina Jošt Lešer Andreja Barle Lakota Dušan Lesjak Med produkcijo

More information

MLADI IN SOCIALNA VKLJUČENOST

MLADI IN SOCIALNA VKLJUČENOST MLADI IN SOCIALNA VKLJUČENOST Avtorice: Tadeja Mesojedec Petra Pucelj Lukan Nina Milenković Kikelj Irena Mrak Merhar Ana Grbec Ljubljana, januar 2014 Kolofon Naslov: Mladi in socialna vključenost Izdajatelj:

More information

GORJUPKO 2015/16 OSNOVNA ŠOLA JOŽETA GORJUPA KOSTANJEVICA NA KRKI. Izzivalno dober! 2015/2016

GORJUPKO 2015/16 OSNOVNA ŠOLA JOŽETA GORJUPA KOSTANJEVICA NA KRKI. Izzivalno dober! 2015/2016 GORJUPKO 2015/16 OSNOVNA ŠOLA JOŽETA GORJUPA KOSTANJEVICA NA KRKI Izzivalno dober! 2015/2016 LETNIK IX Maj, 2016 GORJUPKO je glasilo učencev Osnovne šole Jožeta Gorjupa Kostanjevica na Krki GLAVNA UREDNICA

More information

STANDARDNO POROČILO O KAKOVOSTI

STANDARDNO POROČILO O KAKOVOSTI POPIS PREBIVALSTVA, GOSPODINJSTEV IN STANOVANJ 2002 STANDARDNO POROČILO O KAKOVOSTI Pripravili: Metka Zaletel Petra Ziherl Danilo Dolenc Ljubljana, 2004 Stran 1/45 KAZALO 1 UVOD... 3 2 SPLOŠNO O POPISU

More information

IPA - Mednarodna policijska zveza, sekcija Slovenije. IPA sekcija Slovenije. VIII. CONGRESS, IPA - International Police Association, Section Slovenia

IPA - Mednarodna policijska zveza, sekcija Slovenije. IPA sekcija Slovenije. VIII. CONGRESS, IPA - International Police Association, Section Slovenia IPA - Mednarodna policijska zveza, sekcija Slovenije IPA sekcija Slovenije VIII. CONGRESS, IPA - International Police Association, Section Slovenia PORTOROŽ, 25. OKTOBER 2014 / PORTOROŽ, 25. OCTOBER 2014

More information

RESNICA VAS BO OSVOBODILA

RESNICA VAS BO OSVOBODILA IV. forum za dialog med vero in kulturo RESNICA VAS BO OSVOBODILA Škof dr. Gregorij Rožman in njegov čas Zbornik IV. Forum za dialog med vero in kulturo RESNICA VAS BO OSVOBODILA Škof dr. Gregorij Rožman

More information

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VEČKRITERIJSKA ANALIZA ODLOČITVE O IZBIRI LOKACIJE CENTRA ZA RAVNANJE S KOMUNALNIMI ODPADKI Kandidatka: Mateja Mihelin Študentka rednega

More information

kriminalist, dokončno razrešita primer in ugotovita, kaj je potapljač, ki je bil umorjen iskal na dnu Blejskega jezera. Tu je zgodba najbolj napeta, s

kriminalist, dokončno razrešita primer in ugotovita, kaj je potapljač, ki je bil umorjen iskal na dnu Blejskega jezera. Tu je zgodba najbolj napeta, s VITAN MAL Gotovo ste že gledali film Sreča na vrvici. Posnet je bil po literarni predlogi Teci, teci kuža moj, ki jo je napisal Vitan Mal. Danes vam bom tega pisatelja predstavila bolj podrobno. Vitan

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Peter Kapele Vsebinska in jezikovnostilna primerjava življenjskostilnih revij za ženske in moške: Cosmopolitan in Playboy Diplomsko delo Ljubljana, 2016

More information

Uvodnik V zgodovini, danes in v prihodnosti vedno pomembni. 2 Odmev. Analiza anket na

Uvodnik V zgodovini, danes in v prihodnosti vedno pomembni.  2 Odmev. Analiza anket na 2 Odmev Uvodnik V zgodovini, danes in v prihodnosti vedno pomembni Pred 17-imi leti je bila ustanovljena Slovenska kmečka zveza kot prva slovenska demokratična politična stranka. Ob tem je bila ustanovljena

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jana Šturm Družinsko življenje aleksandrink Diplomsko delo Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jana Šturm Mentorica: red. prof.

More information

PROSTITUCIJA V SLOVENSKEM FILMU

PROSTITUCIJA V SLOVENSKEM FILMU UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE KSENIJA JELANČIČ Mentor: red. prof. dr. Aleš Debeljak Somentor: asist. Ilija Tomanić Trivundža PROSTITUCIJA V SLOVENSKEM FILMU DIPLOMSKO DELO Ljubljana,

More information

Vpliv zamenjave politične elite na omrežje ekonomske elite Primer Slovenije po volitvah 2004

Vpliv zamenjave politične elite na omrežje ekonomske elite Primer Slovenije po volitvah 2004 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Aleksander Žerdin Vpliv zamenjave politične elite na omrežje ekonomske elite Primer Slovenije po volitvah 2004 Doktorska disertacija Ljubljana, 2012 1 UNIVERZA

More information

Skupaj za zdravje človeka in narave

Skupaj za zdravje človeka in narave www.zazdravje.net Skupaj za zdravje človeka in narave julij/avgust 2011 brezplačen izvod Tema meseca: Moč in nemoč marketinga Oglasna deska projekta Skupaj za zdravje človeka in narave Niste dobili novic?

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA ETNOLOGIJO IN KULTURNO ANTROPOLOGIJO DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA ETNOLOGIJO IN KULTURNO ANTROPOLOGIJO DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA ETNOLOGIJO IN KULTURNO ANTROPOLOGIJO DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA 2014 AJDA JURCA UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA ETNOLOGIJO IN KULTURNO

More information

SLOVENSKI ORGANIZATORJI POTOVANJ IN ETIČNI TURIZEM

SLOVENSKI ORGANIZATORJI POTOVANJ IN ETIČNI TURIZEM UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO SLOVENSKI ORGANIZATORJI POTOVANJ IN ETIČNI TURIZEM Ljubljana, september 2007 TANJA GRUBLJEŠIČ IZJAVA Študentka TANJA GRUBLJEŠIČ izjavljam, da sem

More information

PROJEKT VENUS KOT ALTERNATIVA OBSTOJEČEMU DRUŽBENO-EKONOMSKEMU MODELU RAZVOJA

PROJEKT VENUS KOT ALTERNATIVA OBSTOJEČEMU DRUŽBENO-EKONOMSKEMU MODELU RAZVOJA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PROJEKT VENUS KOT ALTERNATIVA OBSTOJEČEMU DRUŽBENO-EKONOMSKEMU MODELU RAZVOJA Ljubljana, september 2008 NATAŠA ZULJAN IZJAVA Študentka Nataša Zuljan

More information

Poslovanje skupine v letu Naše štromarke. 120 let elektrifikacije. Zmagovalci v plezanju na drog

Poslovanje skupine v letu Naše štromarke. 120 let elektrifikacije. Zmagovalci v plezanju na drog ISSN 2232-5409 INTERNO GLASILO SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA LETO XVI JUNIJ 2016 ŠTEVILKA 1/2 Poslovanje skupine v letu 2015 Naše štromarke 120 let elektrifikacije Zmagovalci v plezanju na drog www.elektro-ljubljana.si

More information

6 Revija. 150 let od rojstva Alojza Knafelca. Dave Macleod INTERVJU: 114. LETO / JUNIJ 2009 / 3,20 EUR REVIJA ZA LJUBITELJE OD LETA 1895

6 Revija. 150 let od rojstva Alojza Knafelca. Dave Macleod INTERVJU: 114. LETO / JUNIJ 2009 / 3,20 EUR REVIJA ZA LJUBITELJE OD LETA 1895 REVIJA ZA LJUBITELJE GORA @E OD LETA 1895 114. LETO / JUNIJ 2009 / 3,20 EUR 6 Revija Planinske zveze Slovenije 150 let od rojstva Alojza Knafelca INTERVJU: Dave Macleod Mt. Nebo GTX NOVO! OBUTEV MAMMUT!

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Klemen Lorber Filozofija stoicizma nekoč in danes Diplomsko delo Ljubljana 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Klemen Lorber Mentor: doc.

More information

MIK MIK. Glasilo uèencev

MIK MIK. Glasilo uèencev MIK MIK Glasilo uèencev OŠ Miklavž na Dravskem polju Šolsko leto 2005/2006 Pozdravljeni, dragi bralci! Konec šolskega leta se nezadržno bliža in vsi skupaj smo že nekoliko počitniško razigrani. Naša sanjarjenja

More information

UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE

UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE Ljubljana, december 2013 TAJA ŽUNA IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisana Taja Žuna, študentka

More information

STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D.

STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D. UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D. Ljubljana, junij 2011 MARKO TRAJBER IZJAVA Študent Marko Trajber izjavljam, da sem avtor tega diplomskega

More information

ČASOVNE IN PROSTORSKE ZNAČILNOSTI TEMPERATURE TAL V SLOVENIJI

ČASOVNE IN PROSTORSKE ZNAČILNOSTI TEMPERATURE TAL V SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Mateja KOPAR ČASOVNE IN PROSTORSKE ZNAČILNOSTI TEMPERATURE TAL V SLOVENIJI MAGISTRSKO DELO Magistrski študij - 2. stopnja Ljubljana, 2015

More information

ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU

ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU Ljubljana, december 2011 MAJA BELIMEZOV IZJAVA Študentka Maja Belimezov izjavljam, da sem avtorica

More information

EKOSISTEMI POVEZANOST ŽIVIH SISTEMOV MEDNARODNI POSVET BIOLOŠKA ZNANOST IN DRUŽBA LJUBLJANA, OKTOBER 2008

EKOSISTEMI POVEZANOST ŽIVIH SISTEMOV MEDNARODNI POSVET BIOLOŠKA ZNANOST IN DRUŽBA LJUBLJANA, OKTOBER 2008 EKOSISTEMI POVEZANOST ŽIVIH SISTEMOV MEDNARODNI POSVET BIOLOŠKA ZNANOST IN DRUŽBA LJUBLJANA, 2. 3. OKTOBER 2008 Zbornik prispevkov ECOSYSTEMS INTERDEPENDENCE OF LIVING SYSTEMS CONFERENCE ON BIOSCIENCE

More information

Ta del konference je bil čudovit!

Ta del konference je bil čudovit! Sporočilo Prvega predsedstva november 2010 Božanski dar hvaležnosti Če bomo nebeškemu Očetu izkazovali hvaležnost za njegove blagoslove in ljudem okrog nas za vse, kar so nam v življenju dali, [...] bomo

More information

Informacijski sistem za podporo gospodarjenju z javnimi zelenimi površinami v urbanem okolju

Informacijski sistem za podporo gospodarjenju z javnimi zelenimi površinami v urbanem okolju Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Podiplomski program Gradbeništvo Komunalna smer

More information

FIŽOL RIB`NČAN V SLASTNI OMAKI

FIŽOL RIB`NČAN V SLASTNI OMAKI GLASILO OBČINE RIBNICA 31. avgust 2012 / XVI avgust 2012 Iztekli so se najuspešnejši Grajski večeri doslej 100 let rojstva Bojana Adamiča V Hrovači dišalo po fižolu V nedeljo bo že 37. Ribniški semènj

More information

RIKOSS. Poljudnoznanstvena revija s področja ljudi z okvaro vida

RIKOSS. Poljudnoznanstvena revija s področja ljudi z okvaro vida RIKOSS Poljudnoznanstvena revija s področja ljudi z okvaro vida številka 1 / 2013 KOLOFON RIKOSS Poljudnoznanstvena revija s področja ljudi z okvaro vida letnik 12, številka 1 / 2013 ISSN 1854-4096 Izhaja

More information