PODATKOVNA BAZA (Uporaba IKT pri poslovanju)

Size: px
Start display at page:

Download "PODATKOVNA BAZA (Uporaba IKT pri poslovanju)"

Transcription

1 Šolski center Novo mesto Srednja elektro šola in tehniška gimnazija Šegova ulica Novo mesto PODATKOVNA BAZA (Uporaba IKT pri poslovanju) Avtorica: Tanja JERIČ, dipl. inž. rač. in inf. Novo mesto, november 2012

2 KAZALO VSEBINE 1 OSNOVNI POJMI Podatek, informacija, znanje Informatika Vpliv informatike na gospodarski in družbeni razvoj Informacijski sistem PODATKOVNA BAZA Osnove Podatkovni modeli Podatkovni sistem Upravljanje baze Organizacija PB Arhitektura podatkovne baze Oblikovanje podatkovne baze Uporabniki PB Načrtovanje podatkovnega modela Globalni model Konceptualni model Logični model Relacijski podatkovni model Fizični model... 36

3 1 OSNOVNI POJMI 1.1 Podatek, informacija, znanje Človek si že od mladih let gradi svojo predstavo o svetu, ki jo skozi življenje vedno dopolnjuje. Njegovo znanje se nanaša na fizični obstoječi svet, v katerem kot njegov sestavni del živi in na svet idej, ki si ga je človeštvo ustvarilo skozi čas. Vtise s pomočjo svojega pogleda na svet, čutil in drugih instrumentov ovrednoti in si tako gradi miselni model sveta. Ker smo si ljudje različni med seboj, si ustvarimo različne miselne modele. Ljudje smo del realnosti. Vsak izmed nas realnost opazuje in jo zaznava. Kot primer lahko navedemo različne interpretacije besede terorist. Za določeno skupino ljudi je to kriminalec, drugi pa prisegajo, da je to borec za svobodo. Posameznikov ali skupinski pogled na svet so ljudje že od nekdaj zapisovali in tako omogočili dostop do znanja tudi drugim. Če se pri zapisovanju uporabi konvencija, ki omogoča jedrnato predstavitev dejstev, pravimo takim zapisom podatki. Podatek: - Je opredmeteno dejstvo, s katerim predstavimo informacijo. - Je dejstvo predstavljeno z vrednostmi (številke, znaki, simboli), ki imajo pomen v določenem kontekstu (na formaliziran način, ki je primeren za komunikacijo, interpretacijo ali obdelavo (s strani človeka ali stroja)). - Je zapis, opis ali predstavitev nekega dogodka, pojava ali dejstva iz realnega sveta v numerični, besedni ali grafični obliki. Predstavitev podatkov ne omogoča njihovo razumevanje in nadaljnjo uporabo. Podatek je lahko: diskretni ali digitalni; če ga lahko preštejemo oz. predstavimo s simboli (na primer 25 C), analogni ali zvezni; če ga lahko izmerimo oz. predstavimo s pomočjo kakšne fizikalne količine (na primer dolžina živosrebrnega stolpca). Stran 1

4 Informacija je vsako sporočilo, ki nam pove nekaj novega. Značilnosti informacije so: - Informacija je množica podatkov predstavljenih v razumljivi obliki, ki omogoča njihovo nadaljnjo uporabo. - Informacija se lahko nanaša na predmete, ljudi in stvari v organizaciji in okolju, ki obdaja organizacijo. Primeri: ANSI, ISO pomen, ki ga človek pripiše podatkom s pomočjo znanih konvencij, ki so uporabljene pri njihovi predstavitvi Everest ovrednoteni podatki v specifični situaciji Langefors novo spoznanje, ki ga človek doda svojemu poznavanju sveta Informacija, ki jo posredujejo podatki, je odvisna od podatkov, prejemnikovega znanja in časa, ki je na voljo prejemniku za interpretacijo podatkov. Zaključki: Podatek ni informacija. Podatki ne vsebujejo informacije. Podatki posredujejo informacijo prejemniku, katerega znanje je konsistentno z izbrano predstavitvijo in modelom sveta, na katerega se nanašajo. Če je količina podatkov tako velika, da se jih v času, ki je na voljo za ukrepanje na njihovi osnovi, ne da interpretirati, se lahko zgodi, da s podatki ni posredovana nobena informacija. Entitete so vsi elementi, ki jih zaznamo in tisti, ki jih ne zaznamo, a obstajajo v realnosti (sneg, drevesa, cesta, avti, stavba). Vsaka entiteta ima določene atribute, ki so značilnosti oziroma lastnosti entitet. Atributi so: temperatura snega, barva jakne, Atributu omogočajo razločevanje entitet. Entiteta ima lahko poljubno mnogo atributov, običajno v obdelavo zajamemo le tiste, ki nas zanimajo. Pri tekmovanju teka na smučeh se ocenjuje čas pretečene proge, ne pa dolžina smuč, velikost tekaškega čevlja, čeprav so tudi entitete teka na smučeh. Stran 2

5 Znanje Model realnosti oziroma znanje omogoča človeku realnost razumeti in se odzivati na dogodke v njej. Znanje se od človeka do človeka razlikuje, ker si ljudje iste stvari predstavljamo drugače. Človek podatkom s pomočjo svojega znanja pripiše pomen in s tem svoje znanje dopolni in na njegovi osnovi ustrezno reagira. Poznamo več načinov, kako predelati podatke v informacijo: kombiniramo ali povzamemo s katerim povečamo njihovo uporabnost, prikazujemo podatke na razumljivejši način (tabele, grafi), prikazujemo različne odnose (primerjave). Stran 3

6 Količina informacije Informacija je nekaj abstraktnega. Pojavi se v glavi in to samo takrat, ko izvemo novico prvič. Bit je osnovna enota za merjenje informacije in jo dobimo, kot odgovor na vprašanje, kjer sta možna dva odgovora (Da-1 in Ne-0). Če vemo, koliko enako verjetnih odgovorov je možnih pri nekem vprašanju, lahko količino informacije, ki jo dobimo z odgovorom, ugotovimo iz tabele: Število odgovorov Količina informacije 2 = bit 4 = bita 8 = biti 16 = biti 32 = bitov 64 = bitov 128 = bitov 256 = bitov 512 = bitov 1024 = bitov VAJA1: Ugotovite, kaj je podatek in kaj informacija v naslednjih primerih! Podatek in informacija o neki temi sta vsakič v isti vrstici. bila je v Evropi vrnila se je iz Estonije na zaslonu tv je sneg konec programa Runo je zmagal na pasji razstavi Runo je lep pes rdeča luč na semaforju ustavi se lahko grem čez cesto zvočni signal iz naprave na semaforju voznik je krepko prekršil omejitev hitrosti vozniku so v mestu namerili hitrost 70 km/h termometer kaže 40 C nekdo je hudo bolan velika družina za današnje slovenske štirje otroci razmere na pomoč SOS na pomoč In tako dalje UČNI LIST 1 Stran 4

7 1.2 Informatika Informatika: - je znanost o podatkih in informacijah, njihovem sistematičnem zbiranju, oblikovanju, prenašanju, shranjevanju, obdelavi in izkoriščanju ob uporabi informacijske tehnologije. - je znanost o zbiranju, oblikovanju, izmenjavi, urejanju, upravljanju in pretvarjanju informacij (obdelovanju informacij) na temelju teorije informacij. INFORMATIKA = INFORMACIJA + AVTOMATIKA informatika računalništvo Definicija informatike kot celote vključuje tudi računalništvo. V računalništvu je informacijska tehnologija osnovni predmet proučevanja. Informatika pa obravnava informacijsko tehnologijo le z vidika uporabe oz. kot sredstvo za dosego cilja. Predmet proučevanja informatike so informacije ter sredstva in procesi za zagotavljanje informacij. To so informacijski procesi in informacijski sistemi. Informacijska pismenost so znanja in spretnosti, ki jih potrebuje splošno izobražen človek za delo s podatki. Trije sklopi znanj in spretnosti so: 1. znati presoditi, kdaj je informacija potrebna; 2. vedeti, kje pridobiti potrebne podatke, jih znati od tam dobiti in ovrednotiti; 3. znati iz podatkov pridobiti pravo informacijo ter vedeti, kje, kdaj in kako jo uporabiti. Računalniška pismenost so znanje in veščine, ki omogočajo učinkovito in uspešno uporabo računalnika, računalniških programov in z računalnikom povezane informacijske tehnologije. Primerjava med računalnikom in računalništvom: Računalnik: - pripomoček za dopolnjevanje človekovih miselnih procesov - elektronska naprava za avtomatsko obdelavo, shranjevanje in prenos podatkov Računalništvo: - veda, ki obravnava strojno obdelavo podatkov z računalniki - veda o zgradbi in delovanju računalnika ter njegovi uporabi Stran 5

8 1.3 Vpliv informatike na gospodarski in družbeni razvoj Lastnosti današnje družbe so: Izpostavljeni smo neprestanim znanstvenim in tehnično-tehnološkim odkritjem. Človeško znanje se v dveh do treh letih podvoji. Potrebna je dinamičnost sposobnost prilagajanja ter spremljanja in izkoriščanja potencialov, ki so na voljo. Informacije kot potencial presegajo vse ostale naravne potenciale (surovine, energija). Gospodarstvo vseh razvitih držav temelji na učinkovitem zbiranju, hranjenju, obdelavi in posredovanju podatkov. Razvoj informatike je nujen. Informacijske in telekomunikacijske tehnologije so ključnega pomena. Značilne faze družbenega in gospodarskega razvoja Prehod v informacijsko družbo se zgodi takrat, ko se največ ljudi ukvarja z obdelavo informacij. Značilnosti informacijske družbe so: Informacije in znanje so temeljni vir današnjega sveta. Informacijska družba je sinonim za novo nastajajočo družbo, ki ne temelji zgolj na izkoriščanju naravnih bogastev, temveč kot najpomembnejši vir jemlje informacije in znanje. Informacijske avtoceste (Information Highways) bodo omogočale prenos informacij (podatkov) v obliki teksta, slik, govora po komercialno sprejemljivih cenah. Povzročile bodo popolno reorganizacijo številnih obstoječih dejavnosti ter razvoj novih. Razvitost se meri s količino informacij, ki jih je družba sposobna sprejeti, obdelati in shraniti. Stran 6

9 Strateška vloga informatike Informacije predstavljajo vedno pomembnejši vir za upravljanje organizacij. Zaradi izredno hitrega razvoja so se vse organizacije prisiljene čim hitreje prilagajati spremembam v okolju. Podjetja morajo slediti zahtevam trga in ponudbi konkurence, torej si morajo nenehno zagotavljati konkurenčno prednost pred tekmeci, saj le ta zagotavlja profit. V javnem sektorju pa si je nenehno potrebno prizadevati za dvig kvalitete storitev, zmanjševanje stroškov in večjo učinkovitost javnih služb to je mogoče uresničiti ob čim boljši uporabi inf. tehnologije; na eni strani bodo dolgoročno preživele le organizacije, ki bodo maksimalno izkoristile to tehnologijo, na drugi strani pa so velika vlaganja v IT, torej je potrebno dolgoročno načrtovanje, da bi bili stroški čim manjši. 1.4 Informacijski sistem Okrog nas se ves čas dogaja marsikaj (spreminjajo se tečaji delnic, športni dogodki, vremenska napoved). Takšne in drugačne informacije o dogajanju v okolju, pomembne in nepomembne, sprejemamo že od rojstva. Z njimi si v možganih gradimo predstavo o svetu, v katerem živimo. Z novimi podatki, ki jih sprejemamo s čutili in ovrednotimo s predznanjem, zgrajeno predstavo nenehno dopolnjujemo in jo prilagajamo spremembam v okolju. In vendar stvari ne potekajo vedno tako. Zaradi preobremenjenosti nismo poslušali vremenske napovedi bili smo prepričani, da bo vreme še naprej lepo. Ker nismo prejeli ustrezne informacije, naša predstava o svetu ni ustrezala dejanskemu stanju bili smo mokri. Informacij, ki so nam na voljo, je namreč veliko preveč, da bi lahko zvedeli vse. Glede na našo pozornost, razpoloženje in zanimanje se posvetimo le nekaterim, druge pa preprosto spregledamo. Ker so med njimi pogosto tudi odločilne, se naša predstava o svetu pomembno razlikuje od dejanskega stanja. Zaradi tega prihajamo do napačnih sklepov, ki vodijo v napačne odločitve in akcije kljub napovedi, da bo deževalo, nevedni odidemo od doma brez dežnika. Da bi se temu izognil, je človek razvil sistem za obdelavo podatkov. Z njim si lahko priskrbimo tiste podatke, ki nas v določenem trenutku zanimajo: na zgoščenki poiščemo želeno pesem; pred izletom pogledamo vremensko napoved; ugotovimo, kdaj ima Janez rojstni dan. Ljudje moramo torej skrbeti za ustrezne informacije. Vse podatke, ki jih potrebujemo pri svojem delu, zberemo na enem mestu to je v bazi podatkov. Vendar sami podatki še niso dovolj vemo, da obstajajo, do njih pa ne moremo. Za predstavitev ustrezne Stran 7

10 informacije potrebujemo še pripomočke in metode, s katerimi bomo zbrane podatke obdelali. Tako organizirane podatke imenujemo informacijski sistem. Torej je informacijski sistem urejena množica podatkov, pripomočkov in metod, s katerimi podatke obdelamo. Baza podatkov (ali podatkovna baza) je urejena zbirka podatkov, zbranih na enem mestu. Informacijski sistem: Opredelimo kot množico medsebojno odvisnih komponent (strojna oprema, programska oprema, ljudje), ki zbirajo, procesirajo, hranijo in porazdeljujejo podatke in s tem podpirajo poslovne procese v organizaciji (povzeto po Laudon, 2000). Je skupek ljudi, postopkov in naprav, zasnovan za zbiranje, obdelavo, shranjevanje in distribucijo podatkov oz. informacij. (Vintar A. Ralstone, Encyclopedia of Computer Science) Cilj informacijskega sistema je posredovati pravo informacijo na pravo mesto in ob pravem času z minimalnimi stroški. Njegova glavna naloga je torej oskrbeti uporabnike s podatki, na podlagi katerih si bodo lahko oblikovali predstavo o trenutnem stanju v podjetju ali organizaciji. IS sam po sebi ne rešuje nobenega problema, vendar s posredovanjem podatkov omogoča njihovo reševanje. Ne potrebujemo številke dežurnega zdravnika, če smo zdravi. Razmere pa se spremenijo, ko zbolimo in nujno potrebujemo zdravnikovo pomoč. Takrat nam pride njegova tel. št. še kako prav. Če je ne znamo na pamet, uporabimo tel. imenik ali svoje beležke in v njih Stran 8

11 hitro poiščemo pravo številko. In to je osnovna naloga informacijskega sistema: posredovati prave podatke ob pravem času. Uspešnost delovanja vsake organizacije je iz dneva v dan bolj odvisna od informacijskega sistema, ki jo oskrbuje s podatki ali informacijami. Uspešnost delovanja vsake organizacije je iz dneva v dan bolj odvisna od informacijskega sistema, ki jo oskrbuje s podatki oz informacijami. Komponente informacijskega sistema: - strojna oprema (večinoma računalniki) - programska oprema - ljudje (uporabniki in razvijalci) - podatki - postopki in metode (omogočajo povezovanje in usklajevanje sestavnih delov informacijskega sistema) Funkcije informacijskega sistema: zbiranje podatkov, obdelovanje podatkov, hranjenje podatkov, posredovanje podatkov uporabnikom. Informacijski sistem mora zadovoljevati uporabnikove trenutne in prihodnje potrebe po podatkih. Pot do takega sistema je dolga in zahtevna. Najprej se lotimo načrtovanje sistema; - tu ugotavljamo katere podatke potrebujejo uporabniki in v kakšni obliki morajo biti predstavljeni, - načrtujemo, kako bomo podatke vnašali v sistem, - kako jih bomo hranili, - kako, predvidevamo, bomo vnašali spremembe in popravke, - kako bomo podatke zavarovali, da se ne bodo izgubili ali da jih ne bo kdo zlorabil. Poleg samih podatkov sistem vsebuje še navodila, po katerih obdelujemo podatke in pripomočke, s katerimi podatke obdelujemo. V ta namen zadnje čase skoraj izključno uporabljamo računalnike. Kvaliteta načrtovanega informacijskega sistema je v največji meri odvisna od razumevanja delovanja realnega sveta. Če napačno razumemo funkcioniranje realnega sveta, je skoraj nemogoče, da bo informacijski sistem, ki bo zasnovan skladno s tem razumevanjem in predstavami deloval optimalno. Stran 9

12 uporablja, piše interpretira, rokuje PROGRAM obdeluje PODATKI usmerja delovanje bere, shranjuje, transformira Napor, ki ga je moral človek vložiti v pisanje programov in interpretacijo podatkov, se je s časoma spreminjal. Poznamo tri obdobja: 1. V prvem obdobju je bil v središču pozornosti računalnik kot stroj. Vse ostalo se je prilagajalo njemu. Med človekom in programom je obstajal semantični prepad ukazi računalniškega programa so bili daleč od človekovega načina razmišljanja. Enak prepad je bil tudi med človekom in podatki. Struktura podatkov je bila prilagojena pomnilnim medijem (kartice, trak). 2. V drugem obdobju, ki je nastopilo s programsko revolucijo, se pozornost usmeri na programsko opremo. Uporabljati začnemo višje programske jezike. Semantični prepad med človekom in programom se zmanjša. 3. Tretje obdobje se prične s podatkovno revolucijo. Med podatke in uporabniške programe je stopil sistem za upravljanje podatkovnih baz. Kar omogoči strukturiranost shranjenih podatkov na način, ki je bolj prilagojen človeku. Pojavi se tudi meta podatkovna baza podatki o shranjenih podatkih. Za zbiranje, hranjenje, obdelavo in posredovanje podatkov v IS uporabljamo različne pripomočke, ki so bolj zanesljivi od človeka = informacijska tehnologija. Za zbiranje, hranjenje, obdelavo in posredovanje podatkov v IS uporabljamo različne pripomočke, ki so bolj zanesljivi od človeka informacijska tehnologija (vse, kar nam pomaga shranjevati in prikazovati podatke iz realnega sveta). Informacijska tehnologija je tehnologija, ki zajema področje zajema, shranjevanja, prenosa in sprejema podatkov in informacij. Stran 10

13 Informacijska tehnologija označuje programsko opremo (software) in strojno opremo (hardware), ki se uporablja za podporo delovanju informacijskega sistema. Strojna oprema se nanaša na naprave in drugo fizično opremo: o delovne postaje, o tiskalniki, o omrežje. Programska oprema so računalniški programi, ki sprejemajo vhodne podatke in vodijo delo strojne opreme: o sistemska programsko opremo (npr. operacijski sistem), o uporabniška programska oprema (npr. urejevalnik besedil, preglednice, specializirana oprema, namenjena podpori določeni poslovni funkciji, itd.) Med informacijsko tehnologijo štejemo tudi t.i. tehnologijo papir in pisalo, ki je v uporabi v računalniško nepodprtih informacijskih sistemih. Prednosti računalnika pred papirjem so: shranjujemo lahko veliko količino, dostop do podatkov je hiter, na voljo imamo hiter in natančen prenos podatkov po računalniških mrežah, obstaja tudi možnost hitrih obdelav in predelav podatkov. Prednosti informacijske tehnologije so: - hiter dostop do podatkov, - lažji dostop do podatkov. Slabosti informacijske tehnologije so: - odvisnost, - računalniški virusi, - nekateri ljudje izgubijo službo zaradi informacijske tehnologije, - nenehno prilagajanje spremembam in - bolj stresno življenje. Stran 11

14 Računalniška predstavitev podatkov: 2 PODATKOVNA BAZA 2.1 Osnove Bit je osnovna enota za merjenje količine informacije. Skupina 8 bitov tvori byte (bajt). Polje je logična skupina bytov (besed): - ime in priimek: Janez Novak - datum rojstva: vpisna številka: Zapis je logična skupina povezanih polj: - dijak; , Janez Novak, predstavlja entiteto, to je osebo, mesto, predmet ali dogodek o katerem shranjujemo podatke Datoteka je množica sorodnih zapisov, ki se nanašajo na entiteto. Posamezno polje imenujemo atributi. Atributi Vpisna številka Ime in priimek Datum rojstva Naslov 1. zapis: Janez Novak Šolska 5 2. zapis: Jože Beg Cestna 7 V datoteke lahko shranjujemo tudi nestrukturirane podatke (besedila slike, zvočne zapise, ). Stran 12

15 Zakaj ne uporabimo eno datoteko? Želimo zapisati podatke o dijakih in opravljenih modulih. Ime in priimek Datum rojstva Naslov Opravljeni moduli Janez Novak ITK, 1. letnik, 4 UPN, 1. letnik, 5 Jože Beg ITK, 1. letnik, 3 Problem je, ker je različno število opravljenih modulov, zato razdvojimo dijake in opravljene module. VŠ Ime in priimek Datum rojstva Naslov Janez Novak Jože Beg VŠ Naslov Letnik Predavatelj Datum Ocena predmeta ITK UPN ITK 1 3 Problem? Podvajanje podatkov o predmetih, zato razdvojimo module in opravljene module. VŠ ŠP Datum Ocena Včasih so shranjevali v datotečni sistem. Pri tem so bile težave: - podvajanje vmesnikov za dostop - podvajanje podatkov in posledično neažurnost in neskladje različnih oblik ali šifer - nevarnost in pomanjkanje kontrole dostopa - odvisnost programov od zapisov podatkov Primeri podatkovne integracije: - različni zapisi istega podatka: o spol: ženski/moški, Ž/M, M/Ž o datum: 1. september 1994, , 1/9/ neažurnost podatkov (sprememba naslova, telefonske številke) - težave pri dostopu podatkov, nefleksibilnost Primer problema podatkovne integritete: Stran 13

16 Zato uporabimo podatkovno bazo. Podatkovna baza je množica podatkov organiziranih tako, da ponuja podatke večjemu številu programov hkrati. Stanje danes: Organizacije odvisne od zmožnosti pridobivanja natančnih in pravočasnih podatkov. Podatki predstavljajo konkurenčno prednost. Brez zmožnosti za upravljanje z velikimi količinami podatkov in zmožnosti za hitro iskanje ustreznih podatkov postanejo podatki breme za organizacijo. Paradoks: zaradi preveč informacij potrebujemo še več informacij Potrebujemo ustrezne mehanizme za upravljanje s podatki in učinkovito iskanje po njih podatkovne baze. Podatkovna baza je model okolja, ki služi kot osnova za sprejemanje odločitev in izvajanje akcij. Podatkovna baza je: - zbirka med seboj pomensko povezanih podatkov, ki so shranjeni v računalniškem sistemu. Dostop do njih je centraliziran in omogočen s pomočjo sistema za upravljanje podatkovnih baz; - mehanizirana, večuporabniška, formalno definirana in centralno zasnovana zbirka podatkov. Stran 14

17 Podatki so osnova, na kateri temelji celotno delovanje organizacije. Zato je potrebno z njimi (enako kot z ostalimi sredstvi organizacije) smiselno upravljati. Upravljanje PB zajema: zagotavljanje razpoložljivosti podatkov (učinkovit dostop, vseh uporabnikov, sočasno, do vseh vrst podatkov, ves čas) nadzor nad uporabo podatkov; skrb za: o celovitost podatkov, o uporabo podatkov v skladu z njihovim namenom, o uporabnost podatkov v prihodnje. Iz teh definicij sledi: V PB se shranjujejo podatki, ki se nanašajo na določen del sveta, v katerem so vse stvari in dogajanja med seboj povezana. Je računalniško podprta. Obstaja centralni mehanizem za nadzor in dostop do podatkov (SUPB). Obstaja predpis, kakšni in kateri podatki se nahajajo v PB in kakšen je njihov pomen. Podatkovna baza ni namenjena sama sebi. Njeni uporabniki so ljudje, ki pričakujejo iz nje prave podatke ob pravem času. To jim zagotavlja sistem za obdelavo podatkov. Z obdelavo podatkov zadovoljimo uporabnikove trenutne in prihodnje potrebe po podatkih. Pot do kakovostne obdelave je dolga in zahtevna. Najprej se lotimo načrtovanja obdelave. Tu ugotavljamo: - katere podatke potrebujejo uporabniki in v kakšni obliki morajo biti predstavljeni, - kako bomo podatke vnašali v sistem, - kje jih bomo hranili in kako, - kako bomo vnašali spremembe in popravke, - kako bomo podatke posredovali uporabnikom, - kako jih bomo zavarovali, da se ne bi izgubili ali da jih ne bi kdo zlorabil. Ker v ta namen uporabljamo računalnik, s katerim obdelujemo podatke bolj ali manj avtomatsko, ga imenujemo sistem za avtomatsko obdelavo podatkov (AOP). Stran 15

18 2.2 Podatkovni modeli Za lažje razumevanje in opisovanje podatkovnih baz si naredimo modele le-teh. Vsak model sestavljajo tri poglavitne komponente: vsebuje množico pravil, ki določajo organizacijo podatkov njihovo strukturo, dovoljene operacije med podatki. Podatkovni model je strukturiran mehanizem za opis realnosti s podatki. Z njim opredelimo statične in dinamične lastnosti posameznih podatkov, ki jih med seboj povežemo v model tako, da ta povsem prepričljivo predstavlja izsek iz realnosti. Starejša modela, ki izginjata: - hierarhični podatkovni model - mrežni podatkovni model Ostali modeli: 1. relacijski podatkovni model Bistvo modela: PB se uporabnikom predstavi kot množica podatkov, ki so organizirani v tabelah; uporabniki relacijskega sistema se ne obremenjujejo s strukturo shranjevanja; striktno ločevanje med logičnim in fizičnim pogledom na podatke; razvili so zmogljiv deklarativni jezik, namenjen delu s podatkovno bazo imenovan Structured Query Language. 2. Objektno relacijski in objektno podatkovni model Uvajajo se novi standardi za beleženje podatkov, kot je to XML (extended Markup Language). 3. Post relacijski podatkovni model Obdobje se začne konec 90. let in sega v današnje čase. Značilnost post-relacijskih podatkovnih sistemov je veliko novih funkcionalnosti, ki segajo na področje: podatkovnega skladiščenja, OLAP sistemov (on-line analitical processing), podatkovnega rudarjenja, podpirajo kompleksnejše podatkovne tipe (temporal, prostorske podatke), pojavljajo se aktivne podatkovne baze. Stran 16

19 Danes so v uporabi: relacijski, entitetno-relacijski, objektno-relacijski in objektni podatkovni model. 2.3 Podatkovni sistem Podatkovni sistem je računalniško podprt sistem, ki s pomočjo sistema za upravljanje podatkovne baze omogoča uporabo in upravljanje s podatki, ki so shranjeni v podatkovni baz. Da bi podatkovni sistem deloval, so potrebni: strojna in komunikacijska oprema, programska oprema: operacijski sistem, sistem za upravljanje podatkovne baze, uporabniške aplikacije, podatkovna baza, ki jo sestavljata opisi podatkov (meta podatki oziroma opisi podatkov) in fizični podatki (vrednosti podatkovnih elementov) administrator PB in uporabniki PB. Stran 17

20 2.4 Upravljanje baze Upravljanje baze omogoča sistem za upravljanje podatkovnih baz (SUPB). Vsakdo si želi tisti del znanja, ki se nanaša na pomnjenje dejstev (podatkov), shraniti v takšni obliki, da ga bo lahko čimbolj preprosto in učinkovito uporabljal. Preprosto lahko rečemo, da jih shrani v podatkovni bazi. Sistem za upravljanje podatkovnih baz (SUPB) mora omogočiti: zagotoviti pravilnost in ažurnost podatkov, sočasno nuditi podatke vsem uporabnikom, pri čemer sočasna raba ne sme ogroziti celovitosti podatkovne baze, posredovati podatke takrat, ko jih uporabniki potrebujejo, omogočiti vsem uporabnikom dostopnost do tistih podatkov, ki jih potrebujejo pri svojem delu in se nanašajo na obravnavani model, posredovati podatke o tem, kaj se je zgodilo (zgodovina) in o tem, kaj se utegne zgoditi (prihodnost). Sistem za upravljanje podatkovnih baz mora preprečiti dostop do podatkov tistim, ki za to nimajo pooblastil. Zagotovljena mora biti razpoložljivost in celovitost (integriteta) podatkov. Uporabnikom mora biti v podporo pri sprejemanju odločitev in izvajanje akcij tako na poslovnem kot tudi na procesnem področju. Podatki so torej osnova, na katerih temelji celotno delovanje organizacije, zato moramo z njimi upravljati enako smiselno kot z ostalimi sredstvi organizacije. Za upravljanje s podatkovno bazo skrbi SUPB (sistem za upravljanje podatkovnih baz). Na osebnih računalnikih teče več takšnih sistemov. Primeri SUPB: Oracle, Sybase, DB2, MS SQL, Ingres, Postgres, MySQL, ObjectStore, Jasmine, Objectivity/DB, Versant Object Database, dbase in Access (Microsoft). Stran 18

21 SUPB je posrednik med podatkovno bazo in njenimi uporabniki. Njegova naloga je upravljati podatkovno bazo v skladu s potrebami podatkov. SUPB omogoča: dostop do podatkov, izvaja zaščito in nadzor nad uporabo podatkov. Tipi SUPB so: 1. hierarhični SUPB, kjer so zapisi hierarhično urejeni 2. omrežni SUPB, kjer so zapisi povezani z omrežjem povezav 3. relacijski SUPB Značilnosti: - vsaka datoteka je tabela oz. relacija - relacija je sestavljena iz zapisov - jezik za obdelavo podatkov je SQL SUPB je programska oprema, ki uporabnikom omogoča definiranje, kreiranje in vzdrževanje PB in hkrati zagotavlja nadzorovan dostop do PB. SUPB je programska oprema, ki ravna z vsemi dostopi do podatkov v PB in je odgovorna za izvajanje postopkov preverjanja avtorizacij uporabnikov in veljavnosti podatkov. SUPB je zbirka programov, ki omogoča kreiranje nove PB in definiranje njene strukture, omogoča učinkovito poizvedovanje in spreminjanje podatkov, Stran 19

22 varuje podatke pred nesrečami in neavtoriziranimi dostopi, nadzoruje sočasen dostop večjega števila uporabnikov do podatkov. Uporaba SUPB prinaša naslednje prednosti: Podatkovna neodvisnost: Programi so neodvisni od predstavitve podatkov in načina shranjevanja podatkov. SUPB zagotavlja abstrakcijo podatkov in ločuje programe od podrobnosti predstavitve podatkov. Učinkovit dostop do podatkov: SUPB zagotavlja tehnike za učinkovito hranjenje in dostop do podatkov. Varnost in integriteta podatkov: Če so podatki shranjeni centralno, je upravljanje s podatki lažje. Sočasen dostop do podatkov in obnavljanje PB: SUPB razporeja sočasne dostope tako, da izgleda, kot da do podatkov dostopa en uporabnik. Skrajša čas razvoja programov: SUPB podpira številne mehanizme za dostop do podatkov. 2.5 Organizacija PB Naziv PB se uporablja v dveh pomenih: širše = sistem za obdelavo in rokovanje s podatki; ožje = samo podatki, ki so pod upravljanjem SUPB shranjeni na zunanjem pomnilniškem mediju. Podatkovno bazo sestavljajo: podatki, uporabniki, uporabniški programi, sistem za upravljanje podatkovnih baz (SUPB), upravitelj podatkovne baze. Stran 20

23 Z vidika upravljanja je podatkovna baza lahko: centralizirana ko je podprta z računalniškim sistemom, v katerem deluje en sam SUPB, ki skrbi za upravljanje celotne PB (celotna baza se nahaja na enem računalniku in upravlja z enim sistemom upravljanja). porazdeljena podatki so shranjeni v različnih računalniških sistemih, ki so med seboj povezani s komunikacijskimi potmi, pod upravljanjem lokalnih SUPB, ki delujejo usklajeno. Podatkovni del PB sestavljata: fizična podatkovna baza meta podatkovna baza V fizični podatkovni bazi (FPB) so shranjene vrednosti podatkovnih elementov fizični podatki. V meta podatkovni bazi (MPB) pa so shranjeni opisi fizičnih podatkov kako so shranjeni v zunanjem pomnilniku, kaj pomenijo in kako so dostopni uporabnikom. FPB in MPB sta v zunanjem pomnilniku shranjeni v obliki fizičnih datotek v okviru datotečnega sistema, ki ga podpira operacijski sistem. SUPB do teh datotek ne dostopa direktno, pač pa posredno prek OS, tako da je neodvisen ne le od tipa CPE, pač pa tudi od tipa zunanjih pomnilnikov. Taka organizacija zagotavlja prenosljivost programskega SUPB z enega na drug računalniški sistem, vendar z enakim OS. Nekateri SUPB omogočajo poleg tega tudi neposreden dostop do diska. V tem primeru posredovanje OS pri dostopu do diska ni potrebno, saj SUPB formatira disk (lahko del) po svojih potrebah in sam skrbi za branje in časi, potrebni za branje in pisanje na disk, s tem pa tudi odzivni časi SUPB. 2.6 Arhitektura podatkovne baze Ker je arhitektura PB trinivojska, vsebuje 3 nivoje opisov podatkovne baze: Zunanji nivo opredeljuje različne poglede uporabnikov na podatke. Značilnosti: - Vsak pogled = ena zunanja shema. - Ena shema opisuje podatke, zanimive za posameznega uporabnika. - Pogledi so prilagojeni potrebam posameznega uporabnika. - Za različne uporabnike obstajajo različne sheme za prikaz istih podatkov. - Zunanji pogledi (pogosto) prikazujejo izračunane podatke - Pomagajo pri zagotavljanju varnosti - uporabnik vidi le omejeno množico podatkov. Stran 21

24 - Število zunanjih shem je (teoretično) neomejeno - Predstavljen je z entitetami, atributi, relacijami lastnega realnega okolja. Različne predstavitve istih podatkov. V MPB je toliko zunanjih shem, kolikor različnih uporabniških pogledov obstaja. - Na zunanjem nivoju pa se podatkovna baza kaže kot uporabnikov model okolja. Tako je npr. uporabniški vmesnik za knjižničarko, ki vnaša podatke o knjigah drugačen, kot za študenta, ki knjige išče. Notranji nivo opredeljuje fizični način shranjevanja in dostope do podatkov. Podan je opis, kako so podatki shranjeni v PB (dodelitev spomina za podatke in indekse, opis zapisov skupaj s podatki, enkripcijske tehnike in stiskanje podatkov). Na nivoju notranje sheme se podatkovna baza kaže kot zbirka fizičnih datotek različnih organizacij shranjenih v zunanjem pomnilniku računalniškega sistema. Za fizično organizacijo podatkov je zadolžen operacijski sistem ob podpori SUPB. Pod notranjim nivojem obstaja še fizični nivo, s katerim upravlja OS na osnovi navodil, ki jih dobi od SUPB-ja. Ločitev funkcij med SUPB-jem in OS na fizičnem nivoju ni striktno določena in se med sistemi zelo razlikuje. Konceptualni nivo predstavlja celovit pregled vseh podatkov in povezav med podatki v podatkovni bazi, ki vsebuje: vse entitete, relacije, atributi, omejitve, semantične (vsebinske) informacije o podatkih, informacije vezane na varnost in integriteto. Značilnosti: Vsebuje celovito informacijo o vsebini in strukturi podatkovne baze Opisani so podatki in povezave med podatki v PB Konceptualna shema vsebuje le logične podatke o PB Vsaka PB ima le 1 konceptualno shemo Konceptualna shema: o o odraža potrebe uporabnikov, je popolnoma neodvisna od SUPB-ja in strojne opreme. Stran 22

25 Osnovni cilj trinivojske arhitekture je ločiti izbrani uporabniški pogled od njegove predstavitve. Zelo poenostavljeno: zunanji nivo opisuje uporabo podatkov, konceptualni pomen podatkov, notranji pa način shranjevanja podatkov. Opis posameznega nivoja se imenuje shema podatkovne baze. Stran 23

26 Na konceptualnem in zunanjem nivoju podatkovna baza opisana s pomočjo podatkovnih modelov: E-R modela relacijski objektni mrežni hierarhični Za preslikave med opisi podatkovnih baz na različnih nivojih skrbi SUPB. Te preslikave zagotavljajo podatkovno neodvisnost. Spremembe nižjega nivoja ne smejo vplivati na nivo. Popolne podatkovne neodvisnosti seveda ni možno doseči, zaželeno pa je, da je čim višja. Vrsti podatkovnih neodvisnosti sta: 1. fizična podatkovna neodvisnost Spremembe kot npr. spremenjene pristopne metode, organizacija fizičnih datotek, naj ne vplivajo na logično predstavitev podatkov- Predstavlja neodvisnost konceptualne sheme od sprememb v notranji shemi. Programi ne smejo biti odvisni od načinov shranjevanja podatkov in obratno: strukturo podatkovne datoteke ne sme narekovati aplikacijski program. Fizična podatkovna neodvisnost zmanjšuje potrebo po vzdrževanju: o programov in o konceptualnega modela PB. 2. logična podatkovna neodvisnost Razširitev PB z novimi entitetami iz okolja naj ne vplivajo na uporabnike, ki jih te spremembe po pomenski plati ne prizadevajo. Zagotavlja neodvisnost zunanjih shem od sprememb v konceptualni shemi. Omogoča spreminjanje konceptualne sheme, ne da bi pri tem morali nujno spremeniti tudi zunanje sheme. Uporaba - Logična podatkovna neodvisnost zagotavlja starim aplikacijskim programom neodvisnost od novo-dodanih podatkov, ki jih ti programi ne potrebujejo. - Logično podatkovno neodvisnost lahko uporabimo tudi pri integraciji prej razdeljenih/različnih podatkovnih baz. Stran 24

27 Smisel trinivojske arhitekture je v tem, da naj uporabniki preko svojih uporabniških pogledov ne bi čutili morebitnih sprememb na konceptualnem in notranjem nivoju. Seveda pa uporabniki te vplive čutijo takrat, ko se dogajajo, spreminjajo ali brišejo obstoječi podatki v PB. 2.7 Oblikovanje podatkovne baze Oblikovanje PB praviloma delimo v tri faze: Konceptualno oblikovanje (oblikujemo model, ki je popolnoma neodvisen od logičnega in fizičnega oblikovanja - E-R model); Logično oblikovanje (izberemo SUPB -> preoblikujemo model relacijski, mrežni, hierarhični, objektni); Fizično oblikovanje (priprava opisa implementacije podatkovne baze v sekundarnem pomnilniku za izbrani SUPB); Da pridemo do logične sheme podatkovne baze, pa lahko uporabimo več načinov: preko vmesnega konceptualnega modela (E-R model pretvorba v relacijski podatkovni model); direktno načrtovanje relacijskih shem (izhodiščna relacijska shema normalizacija relacijski podatkovni model). Stran 25

28 Smisel načrtovanja je spraviti realen problem v obliko, ki jo bomo najlaže prenesli v računalniški zapis. Ker želimo graditi podatkovno bazo z Accessom po objektivnih načelih, je najprimernejše, da se lotimo tudi načrtovanja po istih načelih. Takšen pristop je tudi najprimernejši. Najprej iz danih zahtev naredimo mentalni model. Na osnovi mentalnega modela naredimo konceptualni model. Nato naredimo logični model - določiti moramo tabele, v katere bomo vpisovali podatke, ki opisujejo zastavljeno nalogo in jih bomo lahko preprosto vnesli v Access. Načrtovanje podatkovne baze poteka v naslednjih fazah:gi Za primer bomo izdelali podatkovno bazo, ki nam bo v pomoč pri vodenju evidence knjig. V mentalnem modelu opišemo nalogo v strnjeni obliki. Opis naj bo takšen, da bomo pozneje nalogo čim lažje prenesli v računalniško orodje za delo z bazami podatkov. 2.8 Uporabniki PB To so vsi, ki kakorkoli uporabljajo podatkovno bazo. Delimo jih na neposredne in posredne uporabnike. Neposredni komunicirajo s PB preko terminalov, posredni pa le okvirno podajajo svoje podatkovne zahteve, njihovo izvedbo pa prepuščajo neposrednim uporabnikom. Stran 26

29 2.9 Načrtovanje podatkovnega modela Globalni model Ker izhajamo iz realnosti, začnemo načrtovanje podatkovnega modela v realnosti. Osredotočimo se na realni problem, ki ga želimo modelirati. Poiščemo glavne entitete, ki sodelujejo v problemu, v grobem opredelimo njihove atribute in pomembnejše povezave. Kar gradimo ni več realnost, ampak globalni model obravnavanega problema. Entitete so vsi elementi, ki jih zaznamo in tisti, ki jih ne zaznamo, a obstajajo v realnosti (sneg, drevesa, cesta, avti, stavba). Vsaka entiteta ima določene atribute (značilnosti, lastnosti). Atributi so značilnosti oziroma lastnosti entitet (npr. temperatura snega, barva jakne). Atributu omogočajo razločevanje entitet. Entiteta ima lahko poljubno mnogo atributov, običajno v obdelavo zajamemo le tiste, ki nas zanimajo. Pri tekmovanju teka na smučeh se ocenjuje čas pretečene proge, ne pa dolžina smuč, velikost tekaškega čevlja, čeprav so tudi entitete teka na smučeh. Stran 27

30 2.9.2 Konceptualni model V konceptualnem modelu grafično predstavimo našo zamisel podatkovne baze. Pri tem se na področju baz podatkov uporabljajo predpisani simboli. Med pogosto uporabljenimi je model - entiteta - povezava (entity - relationship). Danes uporabljena računalniška orodja za delo z bazami podatkov so zmožna izrisati grafični model. MS Access izriše konceptualni model, kot ga vidimo na naslednji sliki. Primer entitete je realna oseba, dogodek ali koncept. Vsaka entiteta ima unikatno ime, ki jo hkrati opredeljuje. To olajša predstavljivost entitet in razumevanje enotnega modela. Atribut je lastnost (značilnost) entitet (nekaj kar hočemo vedeti o entiteti (npr. ime, priimek, spol)). Vrednosti so vrednosti atributov entitet (npr. ime=janez, Spol=m). Razmerje predstavlja povezave med posameznimi entitetami (npr. Izpit je razmerje med Študentom in predmetom). Model, ki ga razvijemo s tem pristopom, imenujemo model: entiteta-razmerje (relacija) ali E-R model ali diagram. Dogovorjeni simboli E-R diagrama: - entiteta (pravokotnik) - razmerje (romboid) - atribut (elipsa) Stran 28

31 VAJA 1: Izdelaj model entiteta-razmerje branje knjige: - 2 entiteti (knjiga (avtor in naslov) in oseba (spol in starost)) - 1 razmerje (bere) V konceptualnem modelu načrtujemo tudi relacije med objekti. Vrste relacij: - Relacija ena proti mnogo je v naravi prav gotovo najpogostejši. Takšen tip povezave se pojavi, če na primer en založnik izda več naslovov knjig oziroma, če posamezni avtor napiše več knjig. Takšen način povezave je v konceptualnem modelu označen z (1, ). Npr. Mati ima več otrok - Relacija ena proti ena je v naravi redkejši. V našem modelu ga ni. Primer takšne povezave pa je, kadar neločljivo celoto predstavljamo z dvema tabelama npr.: ravnatelj vodi šolo, osebni podatki osebe, prstni odtisi osebe. V tem primeru eni osebi pripada samo eden in edini prstni odtis. Takšen način povezave je v konceptualnem modelu označen z (1, 1). - Relacija mnogo proti mnogo: Učitelji uči več dijakov VAJA 2: Izdelaj model entiteta-razmerje za izbiranje predmetov. Vsak dijak lahko izbere 1 predmet, 1 predmet izbere več dijakov: - 2 entiteti (dijak (ime) in predmet (ime) in - 1 razmerje (izbere) Stran 29

32 VAJA 3: Izdelaj E-R diagram izbiranja izbirnih modulov. Imamo: - 2 entiteti: dijak in modul - Eno relacijo (izbiranje) - Pri dijak atribut: ime - Pri modulu: ime - Vsak dijak lahko izbere le en modul, isti modul lahko izbere več dijakov. VAJA 4: Nariši E-R diagram»izposoje knjige«. VAJA 5: Izdelaj ER model za časopisno podjetje, ki bi rado spremljajo raznašalce, poti in stranke. O vsakem raznašalcu bi radi vedeli za poti, ki jih obdeluje (najmanj 1), vsako pot ima lahko več raznašalcev, vsaka pot ima najmanj eno stranko. Stranke so na točno določeni poti. Podatki o stranki so ime, naslov in telefonska številka. Poti imajo imena, raznašalci pa telefonsko številko. VAJA 6: Naredite ER model za knjižnico. Stranke si izposojajo knjige. Knjigo je napisal eden ali več avtorjev. Podatki o avtorjih so ime, priimek, kratka biografija. Podatki o knjigah: naslov, leto izdaje, ime zvrsti v katero spada knjiga. Podatki o stranki so ime, priimek in naslov. VAJA 7: Gledališče vodi evidenco obiskovalcev z letno karto. Za vsakega lastnika želijo imeti naslednje podatke: - ima in naslov - ali ima status študenta ali ne Vsi lastniki kart niso študentje. Vsi študentje niso lastniki kart. Za študente zbiramo podatke ali je reden študent in ime univerze. Lastniki kart imajo lahko le eno karto, ki vsebuje podatke: ceno in številko sedeža. Vseh kart nikoli ne prodajo. Stran 30

33 2.9.3 Logični model Razvit konceptualni model je izhodišče za izdelavo logičnega modela. Zajema vse entitet in razmerja med njimi. Vsaka entiteta je enolično opisana s svojimi atributu. Najbolj razširjeni logični podatkovni modeli so: relacijski podatkovni model, ki temelji na relacijah; sestavlja ga množica tabel v katerih so vpisani podatki entitetne množice (priimki in imena dijakov, rojstni datum, ) objektni podatkovni model, ki temelji na objektih. Njegovo bistvo je v centralni vlogi objektov in njihovi klasifikaciji v razrede. Z objekti, ki predstavljajo podatkovno strukturo so tesno povezane metode oziroma operacije nad objekti. Pri objektno orientiranem podatkovnem modelu so objekti povezani med seboj s kazalci. mrežni podatkovni model, ki temelji na grafih, Je generalizacija hierarhičnega. Zapisi so poljubno povezani med seboj, tako da tvorijo mrežo. Na najvišjem nivoju je lahko več vozlov, tako dobimo več vstopnih poti do zapisov na nižjih nivojih. Zapisi znotraj strukture imajo lahko poljubno število nadrejenih in prav tako poljubno število podrejenih zapisov. Na ta način imamo precej več svobode pri dostopu do zapisov, ki so povezani v mrežni strukturi. hierarhični podatkovni model, ki temelji na drevesih. Osnova je v obliki narobe obrnjenega drevesa. Drevo je sestavljeno iz hierarhije vozlov, ki jih predstavljajo zapisi. Na najvišjem nivoju je en sam vozel (koren, korenski vozel) in le preko njega lahko dostopamo do zapisov na nižjih nivojih v strukturi. Stran 31

34 Vsak vozel ima prirejen na višjem nivoju en sam vozel (oče), na nižjem nivoju pa poljubno število vozlov (otroci). Struktura natančno določa poti, po katerih pridemo do zapisov na nižjih nivojih Relacijski podatkovni model Relacijska podatkovna baza se uporabniku kaže kot množica tabel, ki jih lahko povezujemo med seboj. To je: - Prevladujoči model za hranjenje podatkovnih baz v računalniku - Osnova so matematične relacije, ki jih v praksi izvedemo s tabelami - To je množica tabel, v katerih so vpisani podatki entitetne množice (dijaki vpisani v 1. letnik) - V vsako vrstico tabele vpišemo podatke določene entitete (zapis) - Ker je vrstni red zapisovanja podatkov v vseh zapisih enak, dobimo v stolpcih tabele, lastnosti entitet, zapisane drugo pod drugo. - V prvi ali čelni vrstici tabele je naveden pomen posameznih stolpcev, druge vrstice pa vsebujejo podatke - Vsak podatek v zapisu je vpisan v svoje polje Vsaka tabela je sestavljena iz dveh delov: - čelne vrstice, ki se imenuje relacijska shema in pojasnjuje pomen posameznih stolpcev v tabeli - podatkovnih vrstic pa se imenujejo zapisi oziroma n-terke. Ime stolpca se imenuje atribut, celotna tabela pa relacija. Odlikujejo ga naslednje lastnosti: formalno je definiran in osnovan na matematičnih strukturah relacijah; ne vsebuje elementov fizičnega shranjevanja podatkov, s čimer je zagotovljena podatkovna neodvisnost; Stran 32

35 relacije so predstavljive s tabelami, ki so človeku dobro razumljive. Vsaka entitetna množica je predstavljen z eno ali več relacijami = TABELAMI. Stolpci v tabeli (relaciji) predstavljajo atribute entitetne množice. Vrstice predstavljajo primerke entitetne množice (zapis/record). Povezave med relacijami niso vnaprej določene in vgrajene v strukturo (kot je to pri hierarhični oz. mrežni strukturi). Vzpostavijo se v skladu s trenutnimi informacijskimi potrebami. Terminologija v relacijski podatkovni bazi: atribut: podatkovni element, ki opisuje določeno lastnost relacijska shema (entitete): skupina atributov, odvisna samo in izključno od ključa ključ: en ali več atributov, ki enolično določijo vsako vrstico (zapis) znotraj relacije. Ključ se ne sme spreminjati! domena: zaloga vrednosti, ki jih lahko zavzame atribut (črke, znaki, datum, celo število, ) in njegove omejitve (obvezen vnos, pozitivna števila, točno 8 znakov ) relacijska shema (entitete): skupina atributov, odvisna samo in izključno od ključa Podatkovni tipi: V podatkovni bazi so v poljih tabel shranjeni različni podatki: besedila, števila, slike, zvok itd. Računalnik mora vedeti kaj podatek predstavlja: ali je število, s katerim lahko opravlja matematične operacije ali gre za znake, ki jih ni za v besedilo Ker je v polju vpisan en podatek, s katerim je zapisan določen atribut, opredelimo podatkovni tip z naravo tega atributa (v polju PRIIMEK je niz znakov, v polju VIŠINA_CM pa številski podatek) Kakšna vrsta podatka je v posameznem polju določa podatkovni tip: o besedilo (text) za nize do 255 znakov (npr.: ime, priimrk, naslov, ) in števila, kine služijo za izračune (npr.telefonskeštevilke). o zapisek za daljša besedila ali kombinacijo besedila in številk, do znakov. o število (number) za številske vrednosti, s katerimi opravljamo matematične operacije o datum (date) za datume (primer: datum rojstva, današnji datum, ) Stran 33

36 o o o logični tip (logical) za podatke ki zavzemajo le dve vrednosti (da ali ne) valuta za denarne vrednosti valute samoštevilo enolično zaporedno število(povečanoza1) Ključi relacije: o Entitete se v realnosti razlikujejo vsaj v enem atributu, ki ga imenujemo o o ključ. Enako je v podatkovni bazi. Ključ torej enolično določa zapis v tabeli Ker je v zapisu lahko več polj v ključu, raje dodamo v tabelo novo polje, v katerem bo zapisan atribut, ki bo povsem enolično določal zapis. Imenujemo ga primarni ključ. Poznamo več vrst ključev: primarni ključ (primarykey) je tisti atribut ali skupina atributov znotraj relacije, ki nam bo enolično določal posamezno n terico v relacije., tuji ključ (foreign key) je atribut ali skupina atributov znotraj relacije, ki je primarni ključ druge relacije (izhodiščne relacije)., sestavljen ključ je ključ, ki ga sestavlja več kot en atribut. Primeri ključev Izkušnje kažejo, da ima relacijski podatkovni model naslednje prednosti: Preprosta, razumljiva predstavitev podatkov (tabele). Ne vsebuje elementov fizičnega shranjevanja podatkov. Relativna neodvisnost od konkretne izvedbe. Osnovan je na formalnih matematičnih strukturah relacijah. Stran 34

37 Dobro definirane operacije nad podatki: relacijska algebra, relacijski račun. Standardizirani povpraševalni jeziki: SQL Koraki pri pripravi tabel relacij: 1. imena polj 2. vrsta podatkov 3. določanje lastnosti polj: dolžina, vnosna maska, omejitev vrednosti Značilnosti tabele: Tabela je neurejena, če ni predpisa, ki bi urejal zaporedje njenih vpisov. Iskanje podatkov je zamudno. Tabela je urejena, kadar so zapisi v njej urejeni po določenem vrstnem redu podatkov v enem ali več poljih zapisa (npr. telefonski imenik najprej po krajih, nato priimkih, znotraj enakega priimka pa še po imenih). o Najpreprosteje je, da prepišemo zapise v urejenem vrstnem redu v novo datoteko. Slabost: imamo 2 datoteki. o Kadar uredimo zapise po želenem vrstnem redu brez prepisovanja tabele v novo tabelo, govorimo o indeksiranju. Pri indeksiranju ostane vrstni red zapisov v tabeli enak, program pa določi njihov vrstni red in ga zapiše v indeksno tabelo, v kateri je manj podatkov in je zato urejanje hitrejše. Tabela ima lahko poljubno mnogo indeksnih tabel. Da se izognemo dolgim zapisom v tabeli, raje razporedimo podatke v več tabel za vsako entitetno množico svojo tabelo. Povezujemo atribute preko ključa: o iz osnovne tabele (s primarnim ključem). Stran 35

38 Ustvarimo torej povezave v relacijski podatkovni bazi. Določimo vrsto povezave in referenčno integriteto. Za predstavitev informacij ne potrebujemo vseh podatkov iz zapisa. Za določeno informacijo potrebujemo npr. pet podatkov, za drugo le dva ali tri. Za povpraševanje, dodajanje, brisanje in spreminjanje podatkov in zapisov v relacijskih podatkovnih bazah uporabljamo povpraševalni jezik SQL (Structured Query Language) Fizični model Izdelani logični podatkovni model se na zaključku modeliranja podatkov izvede v dejanski oziroma fizični podatkovni model. To je dejansko podatkovna baza. Hranjena je v zunanjem pomnilniku računalnika in se izvede z različnimi programskimi orodji (Oracle, MS Access). Stran 36

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA:

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA: Past simple uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se zgodili v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič več ne trajajo. Dogodki so se zgodili enkrat in se ne ponavljajo, čas dogodkov

More information

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji informacije za stranke, ki investirajo v enega izmed produktov v omejeni izdaji ter kratek opis vsakega posameznega produkta na dan 31.03.2014. Omejena izdaja Simfonija

More information

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 V1.0 VIF-NA-7-SI IZUM, 2005 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M V1.0 VIF-NA-14-SI IZUM, 2006 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

EU NIS direktiva. Uroš Majcen

EU NIS direktiva. Uroš Majcen EU NIS direktiva Uroš Majcen Kaj je direktiva na splošno? DIREKTIVA Direktiva je za vsako državo članico, na katero je naslovljena, zavezujoča glede rezultata, ki ga je treba doseči, vendar prepušča državnim

More information

PRESENT SIMPLE TENSE

PRESENT SIMPLE TENSE PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?

More information

Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju

Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju Definicija Sistem za podporo pri kliničnem odločanju je vsak računalniški program, ki pomaga zdravstvenim strokovnjakom pri kliničnem odločanju. V splošnem je

More information

Razvoj poslovnih aplikacij za informacijski sistem SAP R3

Razvoj poslovnih aplikacij za informacijski sistem SAP R3 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Peter Mihael Rogač Razvoj poslovnih aplikacij za informacijski sistem SAP R3 DIPLOMSKO DELO NA UNIVERZITETNEM ŠTUDIJU Ljubljana, 2012 UNIVERZA

More information

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja)

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja) Seznam učbenikov za šolsko leto 2013/14 UMETNIŠKA GIMNAZIJA LIKOVNA SMER SLOVENŠČINA MATEMATIKA MATEMATIKA priporočamo za vaje 1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova

More information

NAČRTOVALSKI VZORCI ZA UPRAVLJANJE MATIČNIH PODATKOV

NAČRTOVALSKI VZORCI ZA UPRAVLJANJE MATIČNIH PODATKOV Mitja Hegediš NAČRTOVALSKI VZORCI ZA UPRAVLJANJE MATIČNIH PODATKOV Diplomsko delo Maribor, september 2009 I Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa NAČRTOVALSKI VZORCI ZA UPRAVLJANJE MATIČNIH

More information

Copyright po delih in v celoti FDV 2012, Ljubljana. Fotokopiranje in razmnoževanje po delih in v celoti je prepovedano. Vse pravice pridržane.

Copyright po delih in v celoti FDV 2012, Ljubljana. Fotokopiranje in razmnoževanje po delih in v celoti je prepovedano. Vse pravice pridržane. UPRAVLJANJE ČLOVEŠKIH VIROV V UPRAVI Miro Haček in Irena Bačlija Izdajatelj FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Za založbo Hermina Krajnc Ljubljana 2012 Copyright po delih in v celoti FDV 2012, Ljubljana. Fotokopiranje

More information

Mobilna aplikacija za odčitavanje in ocenjevanje izdelkov

Mobilna aplikacija za odčitavanje in ocenjevanje izdelkov Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Igor Plavšić Mobilna aplikacija za odčitavanje in ocenjevanje izdelkov DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE

More information

POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA

POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ Informatika in tehnologije komuniciranja POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA V TILZOR Maribor Čas opravljanja Od 25.3.2010 do 14.6.2010 Mentor v GD Tilen Zorenč Študent Miha

More information

Upravitelj opravil Task Manager

Upravitelj opravil Task Manager Upravitelj opravil Task Manager Povzetek: Ta dokument opisuje uporabo in razlago nekaterih možnosti Upravitelja opravil - Task Manager s ciljem, da ugotovimo, če in zakaj naš osebni računalnik deluje ''počasi''

More information

Biznis scenario: sekcije pk * id_sekcije * naziv. projekti pk * id_projekta * naziv ꓳ profesor fk * id_sekcije

Biznis scenario: sekcije pk * id_sekcije * naziv. projekti pk * id_projekta * naziv ꓳ profesor fk * id_sekcije Biznis scenario: U školi postoje četiri sekcije sportska, dramska, likovna i novinarska. Svaka sekcija ima nekoliko aktuelnih projekata. Likovna ima četiri projekta. Za projekte Pikaso, Rubens i Rembrant

More information

Andrej Laharnar. Razvoj uporabniškega vmesnika oddelčnega proizvodnega informacijskega sistema za vodje izmen

Andrej Laharnar. Razvoj uporabniškega vmesnika oddelčnega proizvodnega informacijskega sistema za vodje izmen UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Andrej Laharnar Razvoj uporabniškega vmesnika oddelčnega proizvodnega informacijskega sistema za vodje izmen Diplomska naloga na visokošolskem

More information

NAČRTOVANJE IN STRATEGIJA SISTEMA ZA UPRAVLJANJE Z DIGITALNIMI IDENTITETAMI

NAČRTOVANJE IN STRATEGIJA SISTEMA ZA UPRAVLJANJE Z DIGITALNIMI IDENTITETAMI UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Matjaţ Cör NAČRTOVANJE IN STRATEGIJA SISTEMA ZA UPRAVLJANJE Z DIGITALNIMI IDENTITETAMI Mentorica: doc. dr. Mojca Ciglarič DIPLOMSKO DELO NA

More information

PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d.

PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer organizacija in management delovnih procesov PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. Mentor: izred. prof.

More information

KLJUČNI DEJAVNIKI USPEHA UVEDBE SISTEMA ERP V IZBRANEM PODJETJU

KLJUČNI DEJAVNIKI USPEHA UVEDBE SISTEMA ERP V IZBRANEM PODJETJU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLJUČNI DEJAVNIKI USPEHA UVEDBE SISTEMA ERP V IZBRANEM PODJETJU Ljubljana, junij 2016 VESNA PESTOTNIK IZJAVA O AVTORSTVU Podpisana Vesna Pestotnik,

More information

OMREŽNA SKLADIŠČA PODATKOV (NAS)

OMREŽNA SKLADIŠČA PODATKOV (NAS) OMREŽNA SKLADIŠČA PODATKOV (NAS) SEMINARSKA NALOGA PRI PREDMETU STROKAVNA INFORMATIKA IN STATISTIČNE METODE VREDNOTENJA ŠTUDENTKA: Barbara Fras MENTOR: Matej Zdovc CELJE, MAJ 2009 kazalo 1. UVOD... 3 2.

More information

Sistem za oddaljeni dostop do merilnih naprav Red Pitaya

Sistem za oddaljeni dostop do merilnih naprav Red Pitaya Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Luka Golinar Sistem za oddaljeni dostop do merilnih naprav Red Pitaya DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE

More information

Ogrodje mobilne aplikacije mfri

Ogrodje mobilne aplikacije mfri Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Dejan Obrez Ogrodje mobilne aplikacije mfri DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Janškovec Sodobne dileme in priložnosti ustvarjalnega gospodarstva Diplomsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja

More information

Nadgradnja kartografskih baz za potrebe navigacijskih sistemov

Nadgradnja kartografskih baz za potrebe navigacijskih sistemov Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Visokošolski program Geodezija, Smer za prostorsko

More information

Družbeni mediji na spletu in kraja identitete

Družbeni mediji na spletu in kraja identitete UNIVERZA V LJUBLJANA FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tamara Žgajnar Družbeni mediji na spletu in kraja identitete Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANA FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tamara Žgajnar

More information

Kontrolni sistem pospeševalnika delcev v okolju LabVIEW

Kontrolni sistem pospeševalnika delcev v okolju LabVIEW UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Miha Vitorovič Kontrolni sistem pospeševalnika delcev v okolju LabVIEW DIPLOMSKO DELO NA UNIVERZITETNEM ŠTUDIJU Mentor: prof. dr. Saša Divjak

More information

OCENJEVANJE SPLETNIH PREDSTAVITEV IZBRANIH UNIVERZ IN PISARN ZA MEDNARODNO SODELOVANJE

OCENJEVANJE SPLETNIH PREDSTAVITEV IZBRANIH UNIVERZ IN PISARN ZA MEDNARODNO SODELOVANJE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO OCENJEVANJE SPLETNIH PREDSTAVITEV IZBRANIH UNIVERZ IN PISARN ZA MEDNARODNO SODELOVANJE Ljubljana, julij 2006 SAŠA FERFOLJA IZJAVA Študent Saša Ferfolja

More information

RAZVOJ MOBILNE APLIKACIJE»OPRAVILKO«ZA MOBILNO PLATFORMO ios

RAZVOJ MOBILNE APLIKACIJE»OPRAVILKO«ZA MOBILNO PLATFORMO ios Rok Janež RAZVOJ MOBILNE APLIKACIJE»OPRAVILKO«ZA MOBILNO PLATFORMO ios Diplomsko delo Maribor, februar 2017 RAZVOJ MOBILNE APLIKACIJE»OPRAVILKO«ZA MOBILNO PLATFORMO ios Diplomsko delo Študent: Študijski

More information

Intranet kot orodje interne komunikacije

Intranet kot orodje interne komunikacije UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Intranet kot orodje interne komunikacije Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Mentorica:

More information

Analiza primernosti CRM produkta za potrebe invalidske organizacije

Analiza primernosti CRM produkta za potrebe invalidske organizacije Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko David Jeras Analiza primernosti CRM produkta za potrebe invalidske organizacije DIPLOMSKO DELO NA UNIVERZITETNEM ŠTUDIJU Mentor: doc. dr.

More information

UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O

UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O LEARNING ORGANIZATION MODEL FUTURE-O Kandidatka: Tina Mesarec Študentka izrednega študija

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO BLAŽ DOBROVOLJC

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO BLAŽ DOBROVOLJC UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO BLAŽ DOBROVOLJC UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ANALIZA RAZLIČNIH PRISTOPOV PRI UVAJANJU DOKUMENTNEGA POSLOVANJA NA OSNOVI

More information

UPORABA PODATKOVNEGA RUDARJENJA PRI ODKRIVANJU NEZAŽELENE ELEKTRONSKE POŠTE

UPORABA PODATKOVNEGA RUDARJENJA PRI ODKRIVANJU NEZAŽELENE ELEKTRONSKE POŠTE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UPORABA PODATKOVNEGA RUDARJENJA PRI ODKRIVANJU NEZAŽELENE ELEKTRONSKE POŠTE Ljubljana, junij 2003 BLAŽ KONIČ IZJAVA Študent BLAŽ KONIČ izjavljam,

More information

Informatika v medijih

Informatika v medijih 4.2. Analiza IS tehnike zajema zahtev. Razvoj IS Osnove razvoja IS je treba poznati, če želimo aktivno sodelovati pri uvedbi IS na področju, s katerim se ukvarjamo. Razvoj IS pomeni celotno pot od ideje

More information

Tehnologiji RFID in NFC in njuna uporaba

Tehnologiji RFID in NFC in njuna uporaba Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Matej Žebovec Tehnologiji RFID in NFC in njuna uporaba DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA

More information

SLOVENSKI GIMP-PORTAL

SLOVENSKI GIMP-PORTAL ŠOLSKI CENTER VELENJE ELEKTRO IN RAČUNALNIŠKA ŠOLA MLADI RAZISKOVALCI ZA RAZVOJ ŠALEŠKE DOLINE RAZISKOVALNA NALOGA SLOVENSKI GIMP-PORTAL Tematsko področje: RAČUNALNIŠTVO IN TELEKOMUNIKACIJE (IKT) Avtorja:

More information

Ljubljana, marec Uporabniški priročnik

Ljubljana, marec Uporabniški priročnik Ljubljana, marec 2012 Uporabniški priročnik KAZALO VSEBINE UVOD... 5 1 NAVIGACIJA... 6 2 SPREMINJANJE DIMENZIJ PO STOLPCIH IN VRSTICAH (PIVOTIRANJE)... 6 3 FILTRIRANJE... 7 3.1 FILTRIRANJE ČLANOV DIMENZIJE...

More information

DIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE

DIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE Kandidatka: Simona Kastelic Študentka izrednega študija Številka indeksa: 81498358 Program:

More information

Igor Koselj

Igor Koselj ZAJEM REALNIH PROCESNIH PODATKOV KOT POMOČ ZA NATANČNEJŠE SPREMLJANJE UČINKOVITOSTI PROIZVODNE LINIJE IN S TEM POMOČ PRI PREVENTIVNEM VZDRŽEVANJU STROJEV Igor Koselj ikoselj@gmail.com Prikazana je logika

More information

KONCEPT INFORMACIJSKEGA SISTEMA ZA UPORABO NADGRAJENE RESNIČNOSTI IN BIM-a NA GRADBIŠČU

KONCEPT INFORMACIJSKEGA SISTEMA ZA UPORABO NADGRAJENE RESNIČNOSTI IN BIM-a NA GRADBIŠČU UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO David Polanec KONCEPT INFORMACIJSKEGA SISTEMA ZA UPORABO NADGRAJENE RESNIČNOSTI IN BIM-a NA GRADBIŠČU Magistrsko delo Maribor, junij 2014 Koncept informacijskega

More information

Port Community System

Port Community System Port Community System Konferencija o jedinstvenom pomorskom sučelju i digitalizaciji u pomorskom prometu 17. Siječanj 2018. godine, Zagreb Darko Plećaš Voditelj Odsjeka IS-a 1 Sadržaj Razvoj lokalnog PCS

More information

Kako ustvariti in vzdrževati kazalo vsebine

Kako ustvariti in vzdrževati kazalo vsebine Kako ustvariti in vzdrževati kazalo vsebine Kako ustvariti in vzdrževati kazalo vsebine Različica 0.2 Prva izdaja: Januar 2004 Prva angleška izdaja: Januar 2004 Vsebina Pregled...3 O tem vodniku...3 Konvencije

More information

UPORABA IN STROŠKOVNA ANALIZA SISTEMA ZA UPRAVLJANJE SPLETNIH VSEBIN

UPORABA IN STROŠKOVNA ANALIZA SISTEMA ZA UPRAVLJANJE SPLETNIH VSEBIN UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA Miran Šmid UPORABA IN STROŠKOVNA ANALIZA SISTEMA ZA UPRAVLJANJE SPLETNIH VSEBIN Diplomska naloga

More information

ISLANDIJA Reykjavik. Reykjavik University 2015/2016. Sandra Zec

ISLANDIJA Reykjavik. Reykjavik University 2015/2016. Sandra Zec ISLANDIJA Reykjavik Reykjavik University 2015/2016 Sandra Zec O ISLANDIJI Dežela ekstremnih naravnih kontrastov. Dežela med ognjem in ledom. Dežela slapov. Vse to in še več je ISLANDIJA. - podnebje: milo

More information

Priprava slikovnega gradiva in stavnice s programom SMART Notebook. Preparing Images and Beting with the Program SMART Notebook

Priprava slikovnega gradiva in stavnice s programom SMART Notebook. Preparing Images and Beting with the Program SMART Notebook INFORMACIJSKA DRUŽBA IS 2010 15. oktober 2010 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE V INFORMACIJSKI DRUŽBI Priprava slikovnega gradiva in stavnice s programom SMART Notebook Preparing Images and Beting with the Program

More information

Večuporabniške aplikacije na večdotičnih napravah

Večuporabniške aplikacije na večdotičnih napravah UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Miha Kavčič Večuporabniške aplikacije na večdotičnih napravah DIPLOMSKO DELO NA VISOKOŠOLSKEM STROKOVNEM ŠTUDIJU Mentor: doc. dr. Matija Marolt

More information

UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE

UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE Zaključna naloga Reprodukcija dejanskega okolja v virtualno resničnost s pomočjo para kamer ter Google Cardboard

More information

ALI UPORABLJAŠ MAPO UČNIH DOSEŽKOV?

ALI UPORABLJAŠ MAPO UČNIH DOSEŽKOV? ŠOLSKI CENTER VELENJE ELEKTRO IN RAČUNALNIŠKA ŠOLA Trg mladosti 3, 3320 Velenje MLADI RAZISKOVALCI ZA RAZVOJ ŠALEŠKE DOLINE RAZISKOVALNA NALOGA ALI UPORABLJAŠ MAPO UČNIH DOSEŽKOV? Tematsko področje: interdisciplinarno

More information

Razvoj informacijskega sistema Lisjak

Razvoj informacijskega sistema Lisjak UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Špela Uranič Razvoj informacijskega sistema Lisjak DIPLOMSKO DELO NA VISOKOŠOLSKEM STROKOVNEM ŠTUDIJU Mentor: doc. dr. Rok Rupnik Ljubljanja,

More information

ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU

ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU Ljubljana, december 2011 MAJA BELIMEZOV IZJAVA Študentka Maja Belimezov izjavljam, da sem avtorica

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI VREDNOTENJE SPLETNIH PREDSTAVITEV NA TEMO VZAJEMNIH SKLADOV

UNIVERZA V LJUBLJANI VREDNOTENJE SPLETNIH PREDSTAVITEV NA TEMO VZAJEMNIH SKLADOV UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VREDNOTENJE SPLETNIH PREDSTAVITEV NA TEMO VZAJEMNIH SKLADOV Ljubljana, november 2005 TAJKA ŽAGAR IZJAVA Študentka Tajka Žagar izjavljam, da sem avtorica

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRENOVA ERP SISTEMA V PODJETJU LITOSTROJ E.I.

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRENOVA ERP SISTEMA V PODJETJU LITOSTROJ E.I. UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRENOVA ERP SISTEMA V PODJETJU LITOSTROJ E.I. Ljubljana, julij 2007 SILVO KASTELIC IZJAVA Študent Silvo Kastelic izjavljam, da sem avtor tega diplomskega

More information

Sistem opazovanja, obveščanja in alarmiranja

Sistem opazovanja, obveščanja in alarmiranja KOMUNIKACIJSKO INFORMACIJSKA PODPORA SISTEMA VARSTVA PRED Communication and information support of the system of protection against natural and other disasters Boštjan Tavčar* Alenka Švab Tavčar** UDK

More information

NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT

NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT

More information

Jamova cesta Ljubljana, Slovenija Jamova cesta 2 SI 1000 Ljubljana, Slovenia

Jamova cesta Ljubljana, Slovenija   Jamova cesta 2 SI 1000 Ljubljana, Slovenia Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo University of Ljubljana Faculty of Civil and Geodetic Engineering Jamova cesta 2 1000 Ljubljana, Slovenija http://www3.fgg.uni-lj.si/ Jamova

More information

Razvoj mobilne aplikacije za pomoč študentom pri organizaciji študija

Razvoj mobilne aplikacije za pomoč študentom pri organizaciji študija UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Matej Šircelj Razvoj mobilne aplikacije za pomoč študentom pri organizaciji študija DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM

More information

Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji

Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji avtorji: Katja Prevodnik Ljubljana, november 2008 CMI Center za metodologijo in informatiko FDV Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani e-mail:

More information

PODPORA ODLOČANJU PRI UPRAVLJANJU PROCESOV OSKRBOVALNE VERIGE

PODPORA ODLOČANJU PRI UPRAVLJANJU PROCESOV OSKRBOVALNE VERIGE UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Program: Management informacijskih sistemov Smer: Anza in načrtovanje informacijskih sistemov PODPORA ODLOČANJU PRI UPRAVLJANJU PROCESOV OSKRBOVALNE

More information

Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije

Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije Univerza na Primorskem Fakulteta za management 1 Dr. Cene Bavec Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije (nelektorirana delovna verzija) Koper, marec 2004 2 1. UVOD...3

More information

Poglavje 8. QCAD - 2D prostorsko načrtovanje. CAD orodja Računalniško načrtovanje Primer: 2D načrtovanje skladiščnega prostora

Poglavje 8. QCAD - 2D prostorsko načrtovanje. CAD orodja Računalniško načrtovanje Primer: 2D načrtovanje skladiščnega prostora Poglavje 8 QCAD - 2D prostorsko načrtovanje CAD orodja Računalniško načrtovanje Primer: 2D načrtovanje skladiščnega prostora 180 QCAD - 2D prostorsko načrtovanje 8.1 Teoretično ozadje Na trgu obstaja veliko

More information

KAKO ZAPOSLENI V PODJETJU DOMEL D.D. SPREJEMAJO UVAJANJE SISTEMA 20 KLJUČEV

KAKO ZAPOSLENI V PODJETJU DOMEL D.D. SPREJEMAJO UVAJANJE SISTEMA 20 KLJUČEV UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KAKO ZAPOSLENI V PODJETJU DOMEL D.D. SPREJEMAJO UVAJANJE SISTEMA 20 KLJUČEV Ljubljana, junij 2003 MATEJ DEBELJAK IZJAVA Študent Matej Debeljak izjavljam,

More information

Informacijski sistem za podporo gospodarjenju z javnimi zelenimi površinami v urbanem okolju

Informacijski sistem za podporo gospodarjenju z javnimi zelenimi površinami v urbanem okolju Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Podiplomski program Gradbeništvo Komunalna smer

More information

Spletne ankete in uvoz v Limesurvey

Spletne ankete in uvoz v Limesurvey (Priročnik za ravnatelje) Avtorji: Mojca Berce, Janko Harej, Primož Štekar, Dušan Klemenčič Ljubljana, februar 2012 Kazalo 1 SPLETNO ANKETIRANJE...3 1.1 Analiza podatkov...3 1.2 Anketa mora biti:...3 2

More information

Zahvala Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Boštjanu Murovcu za nadvse koristne nasvete, pripombe, napotke ter potrpežljivo pregledovanje diplomskega del

Zahvala Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Boštjanu Murovcu za nadvse koristne nasvete, pripombe, napotke ter potrpežljivo pregledovanje diplomskega del UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO Tilen Mokič Uvedba sledljivosti izdelkov v proizvodnji Iskratel Electronics DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNEGA ŠTUDIJA Mentor: doc. dr. Boštjan Murovec Ljubljana,

More information

Paradoks zasebnosti na Facebooku

Paradoks zasebnosti na Facebooku UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jernej Istenič Paradoks zasebnosti na Facebooku Diplomsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jernej Istenič Mentor: doc.

More information

Podešavanje za eduroam ios

Podešavanje za eduroam ios Copyright by AMRES Ovo uputstvo se odnosi na Apple mobilne uređaje: ipad, iphone, ipod Touch. Konfiguracija podrazumeva podešavanja koja se vrše na računaru i podešavanja na mobilnom uređaju. Podešavanja

More information

DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE

DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE (EMPLOYEE MOTIVATION IN GOOGLE COMPANY) Študent: Niko Grkinič Študent rednega študija Številka

More information

INFORMATIZACIJA SLOVENSKEGA ZDRAVSTVENEGA SISTEMA

INFORMATIZACIJA SLOVENSKEGA ZDRAVSTVENEGA SISTEMA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA D I P L O M S K O D E L O INFORMATIZACIJA SLOVENSKEGA ZDRAVSTVENEGA SISTEMA Ljubljana, december 2007 JURE KOVAČIČ IZJAVA Študent Jure Kovačič izjavljam, da sem

More information

UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE

UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE Ljubljana, december 2013 TAJA ŽUNA IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisana Taja Žuna, študentka

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO EVALVACIJA ORODIJ ZA AVTOMATSKO TESTIRANJE TELEKOMUNIKACIJSKE OPREME

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO EVALVACIJA ORODIJ ZA AVTOMATSKO TESTIRANJE TELEKOMUNIKACIJSKE OPREME UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO EVALVACIJA ORODIJ ZA AVTOMATSKO TESTIRANJE TELEKOMUNIKACIJSKE OPREME Ljubljana, oktober 2005 Vladimir Ljevaja IZJAVA Študent Vladimir Ljevaja izjavljam,

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Psarn Pridobivanje kadrov s pomočjo spletnih socialnih omrežij Diplomsko delo Ljubljana, 2011 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra

More information

Sašo Kodrič Orodja za razbijanje substitucijske šifre

Sašo Kodrič Orodja za razbijanje substitucijske šifre UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Sašo Kodrič Orodja za razbijanje substitucijske šifre DIPLOMSKO DELO VIŠJEŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ PRVE STOPNJE RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA

More information

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE ANALIZA IN OBLIKOVANJE INFORMACIJSKEGA SISTEMA V PODJETJU POLYCOM

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE ANALIZA IN OBLIKOVANJE INFORMACIJSKEGA SISTEMA V PODJETJU POLYCOM UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer študija: Organizacija in management informacijskih sistemov Specialistična naloga ANALIZA IN OBLIKOVANJE INFORMACIJSKEGA SISTEMA V PODJETJU POLYCOM

More information

POVZETEK. Ključne besede: konflikt, reševanje konflikta, komunikacija

POVZETEK. Ključne besede: konflikt, reševanje konflikta, komunikacija VPŠ DOBA VISOKA POSLOVNA ŠOLA DOBA MARIBOR KONFLIKTI IN REŠEVANJE LE-TEH V PODJETJU ČZP VEČER, D. D. Diplomsko delo Darja Bračko Maribor, 2009 Mentor: mag. Anton Mihelič Lektor: Davorin Kolarič Prevod

More information

PARTIZANSKA BOLNIŠNICA "FRANJA" (pri Cerknem) PARTISAN HOSPITAL "FRANJA" (near Cerkno)

PARTIZANSKA BOLNIŠNICA FRANJA (pri Cerknem) PARTISAN HOSPITAL FRANJA (near Cerkno) CERKNO Ta bogata hribovita pokrajina ter neokrnjena narava skupaj s številnimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi in gostoljubnimi prebivalci, ki vam bodo postregli z lokalnimi specialitetami, vas bo

More information

RAZVOJ KONCEPTA UČEČE SE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI

RAZVOJ KONCEPTA UČEČE SE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI REPUBLIKA SLOVENIJA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA Magistrsko delo RAZVOJ KONCEPTA UČEČE SE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI Kandidat: Dejan Kelemina, dipl.oec, rojen leta, 1983 v kraju Maribor

More information

OPREDELJEVANJE CILJNIH TRGOV ZA BODOČE ZDRAVILIŠČE RIMSKE TOPLICE

OPREDELJEVANJE CILJNIH TRGOV ZA BODOČE ZDRAVILIŠČE RIMSKE TOPLICE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO OPREDELJEVANJE CILJNIH TRGOV ZA BODOČE ZDRAVILIŠČE RIMSKE TOPLICE Kandidatka: Andreja Pfeifer Študentka rednega študija Številka

More information

INFORMACIJSKI SISTEM ZA PODPORO UKREPANJU OB KLICU NA 112 Information System to Support Response to 112 Emergency Telephone Calls

INFORMACIJSKI SISTEM ZA PODPORO UKREPANJU OB KLICU NA 112 Information System to Support Response to 112 Emergency Telephone Calls INFORMACIJSKI SISTEM ZA PODPORO UKREPANJU OB KLICU NA 112 Information System to Support Response to 112 Emergency Telephone Calls Katja Banovec Juroš* UDK 659.2:614.8 Povzetek Uprava Republike Slovenije

More information

CJENOVNIK KABLOVSKA TV DIGITALNA TV INTERNET USLUGE

CJENOVNIK KABLOVSKA TV DIGITALNA TV INTERNET USLUGE CJENOVNIK KABLOVSKA TV Za zasnivanje pretplatničkog odnosa za korištenje usluga kablovske televizije potrebno je da je tehnički izvodljivo (mogude) priključenje na mrežu Kablovskih televizija HS i HKBnet

More information

IZDELAVA OCENE TVEGANJA

IZDELAVA OCENE TVEGANJA IZDELAVA OCENE TVEGANJA Lokacija dokumenta Intranet / Oddelek za pripravljenost in odzivanje na grožnje Oznaka dokumenta Verzija dokumenta Izdelava ocene tveganja ver.1/2011 Zamenja verzijo Uporabnik dokumenta

More information

Davorin Tome, Al Vrezec EKOLOGIJA. Učbenik za biologijo v programih gimnazijskega izobraževanja

Davorin Tome, Al Vrezec EKOLOGIJA. Učbenik za biologijo v programih gimnazijskega izobraževanja Davorin Tome, Al Vrezec EKOLOGIJA Učbenik za biologijo v programih gimnazijskega izobraževanja EVOLUCIJA, BIOTSKA PESTROST IN EKOLOGIJA EKOLOGIJA Učbenik za biologijo v programih gimnazijskega izobraževanja

More information

PRENOVA SISTEMA OSEBNEGA KLICA Renovation of the Paging System

PRENOVA SISTEMA OSEBNEGA KLICA Renovation of the Paging System PRENOVA SISTEMA OSEBNEGA KLICA Renovation of the Paging System Marko Podberšič* UDK 621.395.92:614.8(497.4) Povzetek Članek opisuje prenovo sistema osebnega klica. Izvedena bo postopoma. Stari in novi

More information

POGAJANJA V NABAVI V PODJETJU MERCATOR D.D.

POGAJANJA V NABAVI V PODJETJU MERCATOR D.D. UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO POGAJANJA V NABAVI V PODJETJU MERCATOR D.D. Študent: Darko Jerenec Številka indeksa:81550823 Redni študij Program: visokošolski strokovni

More information

Matija Lovrić VPELJAVA GEST Z MIŠKO IN NADGRADNJA FUNKCIONALNOSTI KLASIČNEGA UPORABNIŠKEGA VMESNIKA

Matija Lovrić VPELJAVA GEST Z MIŠKO IN NADGRADNJA FUNKCIONALNOSTI KLASIČNEGA UPORABNIŠKEGA VMESNIKA UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Matija Lovrić VPELJAVA GEST Z MIŠKO IN NADGRADNJA FUNKCIONALNOSTI KLASIČNEGA UPORABNIŠKEGA VMESNIKA DIPLOMSKO DELO NA VISOKOŠOLSKEM STROKOVNEM

More information

Kaj je dobro vedeti pri izdelavi tematskih kart Osnove tematske kartografije

Kaj je dobro vedeti pri izdelavi tematskih kart Osnove tematske kartografije Univerza v Mariboru Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo Kaj je dobro vedeti pri izdelavi tematskih kart Osnove tematske kartografije Vladimir Drozg, Maja Hadner Maribor, oktober 2016 KAZALO 1 Uvod..

More information

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO Mojca Markizeti Jesenice, September, 2004 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO ANALIZA DEJAVNOSTI

More information

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE. Magistrsko delo

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE. Magistrsko delo UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE SISTEM KAKOVOSTI ZA MALA PODJETJA Mentor: izr. prof. dr. Janez Marolt Kandidatka: Martina Smolnikar Kranj, december 2007 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju,

More information

PRIMERJAVA BORZNIH TRGOVALNIH INFORMACIJSKIH SISTEMOV BTS IN XETRA

PRIMERJAVA BORZNIH TRGOVALNIH INFORMACIJSKIH SISTEMOV BTS IN XETRA UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Gregor Malenšek PRIMERJAVA BORZNIH TRGOVALNIH INFORMACIJSKIH SISTEMOV BTS IN XETRA DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE

More information

POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA

POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ Računalništvo in informacijske tehnologije POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA v Tom88 d.o.o. Maribor Čas opravljanja od 1.4.2014 do 15.6.2014 Mentor Tomaž Kokot, univ. dipl.

More information

SIMPLE PAST TENSE (prosto prošlo vreme) Građenje prostog prošlog vremena zavisi od toga da li je glagol koji ga gradi pravilan ili nepravilan.

SIMPLE PAST TENSE (prosto prošlo vreme) Građenje prostog prošlog vremena zavisi od toga da li je glagol koji ga gradi pravilan ili nepravilan. SIMPLE PAST TENSE (prosto prošlo vreme) Građenje prostog prošlog vremena zavisi od toga da li je glagol koji ga gradi pravilan ili nepravilan. 1) Kod pravilnih glagola, prosto prošlo vreme se gradi tako

More information

MAGISTRSKO DELO UPORABA ''BENCHMARKINGA'' V GLOBALNI KORPORACIJI ZA ODLOČITEV O INVESTICIJI ZA ZAGOTAVLJANJE TRAJNOSTNEGA EKOLOŠKEGA RAZVOJA

MAGISTRSKO DELO UPORABA ''BENCHMARKINGA'' V GLOBALNI KORPORACIJI ZA ODLOČITEV O INVESTICIJI ZA ZAGOTAVLJANJE TRAJNOSTNEGA EKOLOŠKEGA RAZVOJA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UPORABA ''BENCHMARKINGA'' V GLOBALNI KORPORACIJI ZA ODLOČITEV O INVESTICIJI ZA ZAGOTAVLJANJE TRAJNOSTNEGA EKOLOŠKEGA RAZVOJA Ljubljana, november

More information

REORGANIZACIJA PROIZVODNJE V MANJŠEM MIZARSKEM PODJETJU PO METODI 20 KLJUČEV S POUDARKOM NA UVAJANJU KLJUČEV ŠT. 1 IN 14

REORGANIZACIJA PROIZVODNJE V MANJŠEM MIZARSKEM PODJETJU PO METODI 20 KLJUČEV S POUDARKOM NA UVAJANJU KLJUČEV ŠT. 1 IN 14 UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA LESARSTVO Uroš NEDELJKO REORGANIZACIJA PROIZVODNJE V MANJŠEM MIZARSKEM PODJETJU PO METODI 20 KLJUČEV S POUDARKOM NA UVAJANJU KLJUČEV ŠT. 1 IN 14 DIPLOMSKO

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Miha Matjašič Podatkovno rudarjenje v športu Diplomsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Miha Matjašič Mentor: doc. dr.

More information

VPLIV ZNANJA NA INOVATIVNOST IN PRODUKTIVNOST V INDUSTRIJSKEM OKOLJU AVTOKONFEKCIJE

VPLIV ZNANJA NA INOVATIVNOST IN PRODUKTIVNOST V INDUSTRIJSKEM OKOLJU AVTOKONFEKCIJE VPLIV ZNANJA NA INOVATIVNOST IN PRODUKTIVNOST V INDUSTRIJSKEM OKOLJU AVTOKONFEKCIJE Študentka: Karmen KOSTANJŠEK Študijski program: Gospodarsko inženirstvo 2. stopnje Smer: Mentor: Mentor: Strojništvo

More information

V šestem delu podajam zaključek glede na raziskavo, ki sem jo izvedel, teorijo in potrjujem svojo tezo.

V šestem delu podajam zaključek glede na raziskavo, ki sem jo izvedel, teorijo in potrjujem svojo tezo. UVOD Oglaševanje je eno izmed najpomembnejših tržno-komunikacijskih orodij sodobnih podjetij, nemalokrat nujno za preživetje tako velikih kot malih podjetij. Podjetja se pri izvajanju oglaševanja srečujejo

More information

FLUKTUACIJA KADRA V PODJETJU LESNINA d.d.

FLUKTUACIJA KADRA V PODJETJU LESNINA d.d. UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov FLUKTUACIJA KADRA V PODJETJU LESNINA d.d. Mentor: doc. dr. Vesna Novak Kandidat:

More information

UNIVERZA V NOVI GORICI POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA INTERNO KOMUNICIRANJE V ODDELKU»IGRALNE MIZE«V IGRALNICI PERLA DIPLOMSKO DELO.

UNIVERZA V NOVI GORICI POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA INTERNO KOMUNICIRANJE V ODDELKU»IGRALNE MIZE«V IGRALNICI PERLA DIPLOMSKO DELO. UNIVERZA V NOVI GORICI POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA INTERNO KOMUNICIRANJE V ODDELKU»IGRALNE MIZE«V IGRALNICI PERLA DIPLOMSKO DELO Adrijana Pavšič Mentor: pred. Tomica Dumančić, univ. dipl. soc Nova Gorica,

More information

Zbirno poročilo za dobave blaga in storitev v druge države članice Skupnosti. za obdobje poročanja od do: leto: mesec: (obvezna izbira)

Zbirno poročilo za dobave blaga in storitev v druge države članice Skupnosti. za obdobje poročanja od do: leto: mesec: (obvezna izbira) PRILOGA XII: obrazec RP-O REKAPITULACIJSKO POROČILO Zbirno poročilo za dobave blaga in storitev v druge države članice Skupnosti za obdobje poročanja od do: leto: mesec: (obvezna izbira) Identifikacijska

More information

Elementi implementacije spletne trgovine

Elementi implementacije spletne trgovine UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Rok Avbar Elementi implementacije spletne trgovine DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJA Mentor: doc. dr. Janez Demšar LJUBLJANA,

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO BOŠTJAN MARINKO

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO BOŠTJAN MARINKO UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO BOŠTJAN MARINKO UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VZDUŠJE V SKUPINI PETROL Ljubljana, oktober 2004 BOŠTJAN MARINKO IZJAVA

More information