UPORABA PODATKOV APG IN EU-SILC ZA RAZISKOVALNE NAMENE

Size: px
Start display at page:

Download "UPORABA PODATKOV APG IN EU-SILC ZA RAZISKOVALNE NAMENE"

Transcription

1 UPORABA PODATKOV APG IN EU-SILC ZA RAZISKOVALNE NAMENE mag. Nataša Kump Inštitut za ekonomska raziskovanja dr. Nada Stropnik Inštitut za ekonomska raziskovanja POVZETEK Inštitut za ekonomska raziskovanja za svoje raziskave redno uporablja podatke Ankete o porabi v gospodinjstvih (APG), v zadnjem času (po vključitvi slovenskih podatkov leta 2005) pa tudi podatke Ankete o življenjskih pogojih (EU-SILC). Podatki obeh anket so pomembni za raziskovalno dejavnost, saj omogočajo preučevanje osnovnih socio-ekonomskih značilnosti prebivalstva, njihovega dohodkovnega položaja, potrošnje, opremljenosti z materialnimi dobrinami, različnih vidikov materialne deprivacije itd. V prispevku bomo podrobneje opisali za kakšne raziskave smo v preteklosti uporabljali podatke teh dveh anket. Poudarili bomo uporabnost podatkov, njihove prednosti in omejitve za še večjo uporabnost. Med drugim bomo utemeljili potrebo po podatkih obeh anket. Poskušali bomo predvideti še druge možnosti za uporabo razpoložljivih podatkov, ki bi povečale izkoriščenost le-teh. Ključne besede: Anketa o porabi v gospodinjstvih, APG, Anketa o življenjskih pogojih, EU-SILC, raziskave, podatki THE USE OF THE HBS AND EU-SILC DATA IN RESEARCH ABSTRACT The Institute for Economic Research has a long tradition of using the Household Budget Survey (HBS) data, while the Survey on Living Conditions (EU-SILC) data have been used since the inclusion of the Slovenian data (starting with the EU-SILC 2005). Both surveys are very important sources of data for various research purposes as they provide data on the socio-economic characteristics of residents/households and their income position, consumption and ownership of assets, as well as data on material deprivation. The paper will provide an overview of the kind of research projects where the HBS or EU-SILC data were used. Adequacy, strengths and weaknesses of the data will be discussed. Furthermore, the need for both surveys to be undertaken on a regular basis will be advocated, and the future research projects for which the HBS or EU-SILC data are inevitable will be listed. Key words: Household Budget Survey, HBS, Survey on Living Conditions, EU-SILC, research, data 1

2 1. UVOD Inštitut za ekonomska raziskovanja ima dolgo tradicijo redne uporabe podatkov Ankete o porabi v gospodinjstvih (APG) pri svojem raziskovalnem delu. Začeli smo z analizo APG 1978, torej pred približno tremi desetletji. V zadnjih letih vse pogosteje uporabljamo tudi podatke Ankete o življenjskih pogojih (EU-SILC). Podatki obeh anket so pomembni za raziskovalno dejavnost, saj omogočajo preučevanje osnovnih socio-ekonomskih značilnosti prebivalstva, njihovega dohodkovnega položaja, potrošnje, opremljenosti z materialnimi dobrinami, različnih vidikov materialne deprivacije itd. Namen tega referata je predstaviti naše izkušnje in utemeljiti potrebo po nadaljevanju obeh anket. Potrebno je poudariti, da se osredotočamo le na študije, ki so jih opravili raziskovalci Inštituta za ekonomska raziskovanja, čeprav so APG uporabljali tudi nekateri drugi raziskovalci, hkrati pa je bila APG podlaga za več magistrskih nalog. 2. DOSEDANJI NAMENI UPORABE PODATKOV APG IN EU-SILC V preteklosti smo podatke APG uporabljali predvsem pri raziskovanju dohodkovnega položaja prebivalcev Slovenije, relativne revščine in dohodkovne neenakosti. Analizirali smo socialno-ekonomsko strukturo prebivalstva, strukturo dohodkovnih virov, razpoložljivi dohodek ter porazdelitev oseb/gospodinjstev po decilnih skupinah (oblikovanih na podlagi razpoložljivih dohodkov) (Stanovnik, 1990a, 1991b in 1993; Stanovnik in Stropnik, 1995a-c, 1996 in 2000a; Stropnik, 2002a; Stropnik in Stanovnik, 1996c, 2002a-b in 2004; Verbič in Stanovnik, 2006). Ugotavljali smo tako obseg in globino relativne revščine kot subjektivno občutenje revščine (oceno, kako gospodinjstva shajajo s svojim dohodkom). Podatki APG so bili podlaga za ugotavljanje socialne stratifikacije slovenske družbe v obdobju (Stropnik, 2002a). Cirmanova in Stanovnik (2000) sta ugotavljala trendne spremembe v strukturi in porazdelitvi dohodka gospodinjstev, dohodkovni razpršenosti in neenakosti. Stropnikova in Kumpova (2009b) sta raziskovali spremembe v obsegu in globini relativne revščine, subjektivni percepciji revščine in dohodkovni neenakosti v Sloveniji v obdobju Ocenjevali smo vpliv socialnih transferjev na preprečevanje relativne revščine. Stanovnik in Stropnikova (1998a) sta primerjala predtranzicijsko in potranzicijsko obdobje, Stropnikova in Stanovnik (2002a-b in 2004) pa leto 1993 in leta Kumpova in Stropnikova (2009) sta prispevali analizo situacije v tem tisočletju in sta posebno pozornost namenili učinkom socialnih transferjev na zmanjšanje revščine pri otrocih. Pred tem je Stropnikova (2005 in 2006) ocenila in primerjala učinke za otroke in gospodinjstva z otroki v letih 1998 in S pomočjo različnih mer neenakosti smo analizirali dohodkovno neenakost na ravni gospodinjstev in posameznikov (Stanovnik in Stropnik, 1995a-c in 1996; Stropnik, 1997a-b; Stropnik in Stanovnik, 1996c, 2002a-b in 2004; Stropnik in Kump, 2009b). Posebno pozornost smo namenili socialno-ekonomskemu položaju otrok oz. družin/gospodinjstev z otroki in relativni revščini (Stropnik, 2002, 2005 in 2006; Stropnik in Stanovnik, 1996a-b; Kump in Stropnik, 2009a). Druga skupina prebivalstva, ki smo jo 2

3 podrobneje obravnavali v naših raziskavah, so starejše osebe (npr. Kump in Stropnik 2009b) in še zlasti upokojenci oz. upokojenska gospodinjstva. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je Inštitut za ekonomska raziskovanja začel z raziskovanjem socialnega in ekonomskega položaja upokojencev v Sloveniji (z analizo APG 1978). Te raziskave so bile dokaj redne od leta 1996 naprej (Stanovnik, Zorko in Usenik, 1996; Stanovnik in Kump, 2003, 2005, 2007 in 2008), v zadnjih letih pa imajo status redne raziskave in se ponavljajo na vsake dve leti. Osredotočajo se predvsem na upokojenska gospodinjstva in spremljajo njihov relativni položaj glede na celotno prebivalstvo. Ekonomski položaj upokojencev se pogosto obravnava v povezavi z reformo pokojninskega sistema in se tudi napoveduje, kakšen bo vpliv reforme v prihodnje (Stanovnik in Stropnik, 1999a-b in 2000b; Stropnik in Kump, 2008a). Z raziskavo na to temo smo bili vključeni tudi v mednarodni projekt (Stanovnik et al., 2000). Odličen pregled ekonomskih in družbenih sprememb v štirih tranzicijskih državah od začetka devetdesetih let do prvih let po letu 2000 daje tudi mednarodna primerjava, ki temelji na nacionalnih APG (Stanovnik in Čok 2009; Stanovnik in Kump, 2009). Analizirali smo tudi strukturo porabe gospodinjstev in še zlasti strukturo porabe srednjega dohodkovnega razreda (Stropnik, 2002a) in mladih družin (Stropnik, 2002c). Kuzmin (2002) je na podlagi podatkov APG ugotavljal spremembe v strukturi osebne potrošnje gospodinjstev v letih S pomočjo input-output analize je za leto 1997 ocenil multiplikativne učinke, ki jih generirajo te spremembe z vidika povečevanja oziroma zmanjševanja proizvodnje. Na podlagi podatkov APG smo v letih 1998 (Stanovnik in Stropnik, 1998) in 2009 (Stropnik et al., 2009) izračunali minimalne življenjske stroške v Sloveniji. Ustrezno modificirani izračun minimalnih življenjskih stroškov je bil podlaga za določitev oskrbnine za otroka v rejniški družini v Zakonu o izvajanju rejniške dejavnosti iz leta Nadaljnji pomemben namen uporabe podatkov APG je pri raziskovanju stanovanjskih razmer v Sloveniji (Stanovnik 1988,in 1994). Stanovnik in Stropnikova (1999a-b) sta za vsa gospodinjstva ter ločeno za upokojenska in ne-upokojenska gospodinjstva ugotavljala opremljenost s centralnim ogrevanjem, tekočo vodo in kanalizacijo. Kvaliteto stanovanj in stanovanjska razmerja v Sloveniji smo obravnavali tudi v drugih objavah (npr. Stanovnik in Stropnik, 2000a; Stropnik, 2002a: spodnji srednji razred; Stropnik, 2002c: mlade družine). Stanovnik (1986 in 1987) je analiziral porabo energije v slovenskih gospodinjstvih. Analizirali smo tudi lastništvo trajnih potrošnih dobrin, npr. avtomobila, telefona, barvnega televizorja, pralnega stroja in pomivalnega stroja - tako za vsa gospodinjstva, kot za različne skupine gospodinjstev, tudi po decilnih skupinah (Stanovnik, 1990b; Stanovnik in Stropnik, 1999a-b in 2000a-b; Stropnik, 2002a: spodnji srednji razred; Stropnik, 2002c: mlade družine). Cirmanova in Stanovnik (2001) sta ugotavljala spremembe v odvisnosti doseženega dohodka prebivalstva od izobrazbe in starosti v obdobju Stanovnik (1995 in 1997) je analiziral zvezo med izobrazbo, dohodki in socialno-ekonomskim statusom. Za proučevanje pravičnosti državnega financiranja izobraževanja (zlasti terciarnega) smo na podlagi APG po decilnih razredih analizirali socialno-ekonomsko strukturo šolajočih, zasebne in javne izdatke za izobraževanje ter neto koristi javnih izdatkov za izobraževanje (Bevc, Prevolnik in Stanovnik, 2001; Bevc, Uršič in Čok, 2008). 3

4 Stanovnik (1993) je kvaliteto podatkov, pridobljenih z APG, ocenil kot zelo dobro. Da bi ovrednotila kakovost anketnih podatkov, sta Rodica in Stanovnik (2001) opravila nekaj primerjav podatkov APG z drugimi statističnimi viri. Anketno strukturo dohodka gospodinjstev sta primerjala s strukturo dohodka zavezancev za dohodnino (ob prilagoditvi obeh virov podatkov) in ugotovila podobno dinamiko števila prejemnikov posameznih dohodkovnih virov. Primerjava starostne strukture članov gospodinjstev iz APG s starostno strukturo, dobljeno iz registra prebivalstva, je pokazala odlično ujemanje. Tudi Kuzmin (2002) je podatke APG, kjer je bilo to možno, preverjal s podatki uradnih statističnih registrov. Kot prvi je javno opozoril še na en metodološki problem slovenske APG: nekonsistentnost med podatki APG in nacionalnih računov kar zadeva pripisane najemnine. Tudi zaradi na splošno potrjene kvalitete anketnih podatkov smo se odločili za uporabo APG kot podlage za izdelavo statičnega mikrosimulacijskega modela za analizo učinkov sprememb davkov (oziroma davčnega sistema) in sprememb socialnih prejemkov v Sloveniji (Čok, Stropnik in Stanovnik, 2002 in 2004; Čok in Stropnik, 2006). S tem modelom lahko ugotovimo neto učinke, ki jih pri posameznih gospodinjstvih povzročajo konkretni ukrepi davčne politike ali politike socialne varnosti. Ocenjena končna potrošnja gospodinjstev po kvintilnih razredih na podlagi APG je služila tudi kot pomemben input za model splošnega ravnotežja (Bayar et.al., 2006), ki ga je razvil Boris Majcen s skupino raziskovalcev na Inštitutu za ekonomska raziskovanja. Anketa EU-SILC je odprla možnosti za analizo dodatnih vidikov materialne deprivacije. Stropnikova in Kumpova (2008b) sta na podlagi prve datoteke, v katero so bili vključeni tudi slovenski podatki (EU-SILC 2005), analizirali absolutni in relativni dohodkovni položaj starejšega prebivalstva (oseb, starih 55 let in več) v državah Evropske unije, (morebitne) materialne težave/stiske in subjektivno oceno lastnega položaja. Poudarek je bil na položaju relativno revnega starejšega prebivalstva v novih državah članicah. Ta raziskava je bila izvedena v okviru večjega mednarodnega projekta, ki ga je financirala Evropska komisija (Adequacy of Old-Age Income Maintenance in the EU - AIM). Še zlasti zanimivo je bilo ugotavljati razlike in neskladja med uvrstitvijo oseb med relativno revne na podlagi praga tveganja revščine (60% mediane ekvivalentnih dohodkov) in med tiste, ki so na različne načine materialno deprivirane oziroma same menijo, da njihova gospodinjstva ne morejo shajati z lastnimi dohodki (Stropnik in Kump, 2008c-č: v Sloveniji; 2008d-f in 2009a: v Evropski uniji). Avtorici sta analizirali tudi različne vidike stanovanjskega standarda starejših oseb (2009a: v Sloveniji; 2009b: v novih državah članicah Evropske unije). 3. SKLADNOST PODATKOV APG Z OSTALIMI STATISTIČNIMI VIRI Skladnost podatkov APG z ostalimi statističnimi viri bomo prikazali na podlagi rezultatov raziskav o socialnem in ekonomskem položaju upokojencev v Sloveniji, saj se te izvajajo periodično in že v razmeroma dolgem obdobju. Primerjali bomo socialno-ekonomsko strukturo prebivalstva in dohodkovni položaj. Struktura članov gospodinjstev glede na njihov socialno-ekonomski položaj, izračunana na podlagi APG, je predstavljena v tabeli 1. Delež delovno aktivnih oseb se je v celotnem 4

5 opazovanem obdobju zviševal, kar potrjujejo tudi drugi statistični viri. Po letnih poročilih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) je bilo leta 2000 število zaposlenih oseb 715 tisoč, leta 2006 pa 742 tisoč. Če deleže delovno aktivnih oseb, ki so pridobljeni iz APG, uporabimo na številu vseh prebivalcev v posameznih letih, dobimo precej podobne številke: leta 2000 je bilo delovno aktivnih 713 tisoč oseb, leta 2006 pa 753 tisoč. Razlika med oceno števila zaposlenih na podlagi APG in številom registriranih zaposlenih oseb je le približno 1%. Pred letom 2000 so razlike nekoliko večje, saj registrski podatki niso zajemali zaposlenih v zasebnih podjetjih z enim ali dvema zaposlenima. Tabela 1: Struktura članov gospodinjstev glede na njihov socialno-ekonomski status Status članov gospodinjstev (%) Osebe v delovnem razmerju 35,2 34,9 35,8 36,0 36,1 37,5 Aktivni kmetovalci 2,5 1,2 1,2 1,0 1,1 0,8 Aktivne osebe v drugih dejavnostih 2,3 3,2 3,2 3,4 3,6 3,2 Osebe, ki prejemajo občasne prejemke 0,8 0,2 0,2 0,4 0,6 0,8 Brezposelni 5,2 7,1 6,4 5,9 6,3 6,1 Upokojenci 21,9 22,6 22,9 23,6 24,6 24,9 Vzdrževane osebe 31,1 30,3 29,9 29,3 27,6 26,4 Drugo 0,9 0,5 0,4 0,4 0,1 0,1 Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Število vseh oseb 9.928, , , , , ,7 Viri: Stanovnik in Kump, 2003, tabela 4, in 2008, tabela 2. Število aktivnih kmetovalcev se je po uradnih statističnih virih znižalo s 55 tisoč v letu 1993 na 32 tisoč v letu Tudi podatki APG kažejo na zmanjšanje števila aktivnih kmetovalcev, a je bilo leta 2006 po oceni APG število kmetov nižje (16 tisoč oseb). Na podlagi podatkov APG (v tabeli 1) lahko izračunamo, da je bila stopnja brezposelnosti leta ,3%, leta 2006 pa kar 12,6% (tabela 2). Po Anketi o delovni sili (ADS) je bila stopnja brezposelnosti leta ,1%, leta 2006 pa 6,1%. Trend padanja brezposelnosti kažejo tudi registrski podatki, saj je stopnja brezposelnosti leta 1993 znašala 14,4%, leta 2006 pa 9,4%. V APG se anketiranci sami opredelijo za brezposelne. Domnevamo, da veliko samoopredeljenih brezposelnih ne ustreza definiciji brezposelnosti po ADS; t.j. ne iščejo aktivno zaposlitve, so opravili najmanj uro plačanega dela v referenčnem tednu itd. Stanovnik in Čok (2009) ugotavljata, da se razlike med stopnjo brezposelnosti, ocenjeno na podlagi APG, in stopnjo brezposelnosti na podlagi ADS pojavljajo tudi v drugih državah. Tabela 2: Stopnja brezposelnosti na podlagi APG in ADS Stopnja brezposelnosti Bolgarija Madžarska Romunija Slovenija Po APG 11,5 28,7 17,3 8,3 12,0 12,3 11,3 12,6 Po ADS - 18,1 11,3 5,8-8,0 9,1 5,9 Vir: Stanovnik in Kump, 2009, tabela 4. 5

6 Razmerje med delovno aktivnimi osebami in upokojenci, izračunano na podlagi APG, je skoraj enako razmerju med zavarovanci in upokojenci iz obveznega zavarovanja v ZPIZ-ovih letnih poročilih (tabela 3). Delež upokojencev na podlagi podatkov APG rahlo presega dejanski delež upokojencev iz obveznega zavarovanja, ki smo ga izračunali na podlagi letnih poročil ZPIZ-a in Statističnega letopisa. Tudi tukaj do razhajanj prihaja zato, ker v APG anketiranci sami opredelijo svoj socialno-ekonomski status. Tako se lahko zgodi, da se prejemnik državne pokojnine, ki ga ni v ZPIZ-ovih evidencah upokojencev iz obveznega zavarovanja, v APG opredeli za upokojenca. Tabela 3: Razmerje med številom delovno aktivnih oseb in upokojencev na osnovi podatkov APG ter razmerje med povprečnim številom zavarovancev in upokojencev iz obveznega zavarovanja Leto Delovno aktivni/upokojenci Delež upokojencev v prebivalstvu Podatki APG Podatki ZPIZ Podatki APG Podatki ZPIZ ,83 1,82 21,9 21, ,74 1,75 22,6 22, ,75 1,80 22,9 23, ,71 1,73 23,6 24, ,66 1,68 24,6 24, ,67 1,67 24,9 25,4 Viri: Stanovnik in Kump, 2003, tabela 3, in 2008, tabela 1. Ocene dohodkovnega položaja posameznih skupin upokojencev na podlagi podatkov APG so dokaj skladni s podatki Statističnega urada Republike Slovenije in ZPIZ-a o rasti plač in pokojnin. Povprečna pokojnina, izračunana na podlagi APG, je sicer nižja od uradnih podatkov ZPIZ-a (ki objavlja povprečno starostno pokojnino) (tabela 4), toda razlika je pričakovana, saj podatki APG vključujejo vse pokojnine: starostne, invalidske, družinske, državne in druge. Prav tako je pričakovana nižja povprečna plača, izračunana na podlagi podatkov APG. SURS namreč do konca leta 2004 v izračun povprečne plače ni vključeval zasebnih pravnih oseb z eno ali dvema zaposlenima osebama, še vedno pa ne vključuje samostojnih podjetnikov posameznikov in pri njih zaposlenih oseb. APG pa vključuje dohodke vseh prejemnikov plač, tudi tistih, ki jih SURS ne zajema in za katere so značilne podpovprečne plače. Poleg tega je za anketne podatke tudi sicer značilno, da so podatki o dohodkih nižji od dejanskih. Iz tabele 4 še vidimo, da na podlagi podatkov APG izračunana povprečna pokojnina raste počasneje kot povprečna plača, posledično pa padajoč trend izkazuje tudi razmerje med povprečno pokojnino in povprečno plačo, kar je skladno z uradnimi statistikami. 6

7 Tabela 4: Povprečna neto plača in povprečna starostna pokojnina na podlagi APG in na podlagi podatkov ZPIZ-a Indeks (98=100) (00=100) (02=100) (04=100) Povprečna neto plača (APG) ,6 103,0 105,9 105,8 Povprečna neto pokojnina (APG) ,4 102,9 103,9 100,2 Razmerje pokojnina/plača 74,7 78,2 78,1 76,6 72,6 Povprečna neto plača (ZPIZ) ,4 103,7 103,5 104,8 Povprečna starostna pokojnina (ZPIZ) ,0 100,2 99,8 102,2 Razmerje pokojnina/plača 75,6 75,3 72,7 70,2 68,4 Vir: Stanovnik in Kump, 2008, tabela POMEN ANKETE EU-SILC OB HKRATNEM OBSTOJU APG EU-SILC je razmeroma nov, za države članice EU enotni in referenčni vir za izračun kazalnikov socialne povezanosti. Gre za zelo bogat vir podatkov, ki omogoča poglobljeno raziskovanje socialno-ekonomskega položaja prebivalstva EU. V primerjavi z APG je EU- SILC boljši vir podatkov o dohodku, saj večji vzorec zagotavlja večjo natančnost ocene. Poleg tega EU-SILC temelji na administrativnih virih podatkov o dohodkih, s čimer je zagotovljeno boljše zajetje virov dohodka kot v primeru, ko o dohodkih članov svojega gospodinjstva poročajo anketiranci. Za raziskovalne namene je zelo pomembna pridobitev to, da anketa EU-SILC - v primerjavi z APG - vsebuje veliko več podatkov, ki iz več zornih kotov opisujejo življenjske pogoje prebivalstva in predvsem različne vidike materialne deprivacije. EU-SILC torej omogoča hkratno primerjavo podatkov o relativni dohodkovni revščini, subjektivno ocenjeni revščini, materialni deprivaciji in ostalih vidikih blaginje posameznikov. Sklepanje o blaginji le na podlagi enega kazalca - še zlasti v mednarodnih primerjavah - ali ni mogoče/utemeljeno ali pa je vsaj potencialno napačno in zato morda zavajajoče. Zadnje raziskave (npr. Bradshaw, 2009; Stropnik in Kump, 2009a) so namreč pokazale, da obstaja precej velik razkorak med (dohodkovno) relativno revščino, subjektivno revščino in materialno deprivacijo, kar je še posebej pomembno v mednarodnih primerjavah. Na primer, v Estoniji kar 32,5% relativno revnih starejših oseb nima težav s shajanjem s svojim razpoložljivim dohodkom (tabela 5). Po drugi strani v Latviji in na Poljskem približno polovica oseb, ki niso relativno revne, s svojim dohodkom shaja z velikimi težavami. Eden od razlogov je gotovo višina mediane ekvivalentnih dohodkov in s tem tudi višina praga tveganja revščine v posameznih državah. Če je znesek mediane dohodkov visok, lahko pričakujemo, da bo tudi določen delež relativno revnih lahko shajal s svojimi dohodki, in obratno. Podobno je tudi Bradshaw (2009) opozoril, da stopnja relativne revščine ne more biti edini kazalec blaginje. 7

8 Tabela 5: Osebe, stare 55 let in več, v novih članicah EU glede na relativno in subjektivno revščino Shajanje s svojim dohodkom Država Zelo težko ali težko Z manjšimi težavami Dokaj lahko, lahko ali zelo lahko Osebe, ki so relativno revne Ciper Češka Estonija Madžarska Latvija Litva Poljska Slovaška Slovenija Osebe, ki niso relativno revne Ciper Češka Estonija Madžarska Latvija Litva Poljska Slovaška Slovenija Vir: Stropnik in Kump, 2009a, tabela 1. Panelni značaj EU-SILC odpira nove možnosti raziskovanja socialno-ekonomskega položaja prebivalstva. Ugotavljali bomo lahko trajanje izpostavljenosti relativni revščini, vstope v in izstope iz relativne revščine - vse to v povezavi s spremembami v številu in strukturi članov gospodinjstva, zaposlitvenem statusu, strukturi in višini dohodkovnih virov in drugih relevantnih spremenljivk. Ob tem je treba poudariti, da je APG edini vir, ki omogoča analizo potrošnje v gospodinjstvih, in to v povezavi z dohodki. Zato je kljub delnemu podvajanju z EU-SILC nepogrešljiv za določene namene raziskovanja. 5. ANALIZE NA PODLAGI APG IN EU-SILC KOT PODLAGA ZA OBLIKOVANJE POLITIK Rezultati naših raziskav so bili pogosto navajani v analizah pristojnih ministrstev in v strateških državnih dokumentih, kar potrjuje njihovo uporabnost za oblikovanje politik, predvsem socialne politike. Vlada Republike Slovenije oziroma Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je naše raziskovalne rezultate vključilo v besedilo Programa boja proti revščini in socialni izključenosti (MDDSZ, 2000), analizo izvajanja strategije socialnega vključevanja in poročilo o uresničevanju programa boja proti revščini in socialni izključenosti (Apohal et al., 2002) in druge dokumente oziroma poročila. Tudi sami smo večkrat na podlagi svojih ugotovitev predlagali smeri razvoja politik in konkretnih ukrepov (npr. Stanovnik, 1990a; Stropnik in Stanovnik, 2002a-b in 2004). Stropnikova je podala predlog ukrepov za izboljšanje položaja spodnjega srednjega razreda in mladih družin (2002a in 2002c). Prispevali smo tudi za Poročilo o človekovem razvoju 2002/2003 (Kajzer et al., 2003) in 8

9 Socialne razglede, ki so nadaljevanje tovrstnih poročil (Javornik S. et al., 2006). Analize dohodkovnega položaja prebivalcev Slovenije, revščine, dohodkovne neenakosti ipd. smo vlada Republike Slovenije in raziskovalci uporabili v dokumentih in poročilih v času pridruževanja Evropski uniji (npr. Stropnik, 2002b; Stropnik et al., 2003). Izračuni minimalnih življenjskih stroškov za več tipov potrošnikov v Sloveniji iz leta 1998 (Stanovnik in Stropnik, 2008) so bili leta 2001 podlaga za prvo določitev osnovnega zneska minimalnega dohodka in meril za višino minimalnega dohodka za posamezne družinske člane za namen dodeljevanja denarnih socialnih pomoči po Zakonu o socialnem varstvu. Podobno so izračuni iz leta 2009 (Stropnik et al., 2009) podlaga za predvideno zvišanje osnovnega zneska minimalnega dohodka in morebitna drugačna razmerja višin minimalnega dohodka za posamezne družinske člane do osnovnega zneska minimalnega dohodka. 6. SKLEPNE UGOTOVITVE 1. APG in EU-SILC sta metodološko različni statistični raziskovanji. Metodološke razlike izhajajo iz načina vzorčenja, virov podatkov o dohodkih in definicij dohodka. Zaradi tega kazalniki, izračunani na podlagi obeh virov, med seboj niso (povsem) primerljivi. Anketa EU-SILC je namenjena tudi podrobnejšemu prikazu življenjskih pogojev prebivalstva, medtem ko je APG - poleg na dohodke - osredotočena tudi na potrošnjo gospodinjstev. Raziskovalci potrebujemo podatke obeh anket. 2. Kot panelna anketa, EU-SILC raziskovalcem odpira nove možnosti za analizo socialno-ekonomskega položaja prebivalstva. Spremembe socialno-ekonomskega položaja posameznikov bo namreč mogoče spremljati v času. Lahko bomo na primer ugotavljali dalj časa trajajočo izpostavljenost revščini, povezanost med daljšo brezposelnostjo in dohodkovnim položajem, vpliv sprememb mediane ekvivalentnih dohodkov na obseg relativne revščine itd. 3. Podatki, pridobljeni z APG, so v veliki meri skladni s podatki iz drugih statističnih virov. 4. Raziskovalci Inštituta za ekonomska raziskovanja smo od konca 80-ih let prejšnjega stoletja redno uporabljali podatke APG. 5. Rezultati naših raziskav so bili pogosto uporabljeni v poročilih in analizah pristojnih ministrstev, predvsem sedanjega Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, in v strateških državnih dokumentih. 6. Verjamemo, da predstavljena dejstva utemeljujejo potrebo po nadaljevanju obeh anket, APG in EU-SILC. 7. Ne nazadnje, želimo poudariti, da bi bilo naše raziskovalno delo manj obsežno, kvalitetno in tudi prijetno, če ne bi bili v teh več kot četrt stoletja deležni sprotne, učinkovite in prijazne strokovne podpore s strani sodelavcev Statističnega urada Republike Slovenije, ki so delali in delajo na področju statistike življenjske ravni. 9

10 7. LITERATURA Apohal Vučkovič, Lidija et al. (2002): Izvajanje strategije socialnega vključevanja s poročilom o uresničevanju programa boja proti revščini in socialni izključenosti. Vlada Republike Slovenije, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Ljubljana. Bayar, Ali, Cristina Mohora, Boris Majcen, Mitja Čok, Masudi Opese, Miroslav Verbič in Nataša Kump (2006): Analiza kompleksnih sektorskih in makro učinkov davčne reforme in reforme socialnih transferjev z uporabo dinamičnega modela splošnega ravnotežja slovenskega gospodarstva. Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana. Bevc, Milena, Tine Stanovnik in Valentina Prevolnik Rupel (2001): Analiza pravičnosti državnega financiranja izobraževanja v Sloveniji in možnosti za njeno povečanje : raziskovalni projekt v okviru CRP "Vzgoja in izobraževanje ter šport". Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana. Bevc, Milena, Sonja Uršič in Mitja.Čok (2008): Sistem financiranja terciarnega izobraževanja, njegova pravičnost in ekonomska učinkovitost : raziskovalni projekt. Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana. Bradshaw, Jonathan, in Dominic Richardson (2009): An Index of Child Well-Being in Europe (objavljeno bo v Child Indicators Research). Cirman, Andreja in Tine Stanovnik (2000): Izdatkovna struktura revnejših slovenskih gospodinjstev. Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana. Čok, Mitja, Nada Stropnik in Tine Stanovnik (2002): Izdelava statičnega mikrosimulacijskega modela za Slovenijo. Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana. Čok, Mitja, Nada Stropnik in Tine Stanovnik (2004): Denarna socialna pomoč v Sloveniji. Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana. Čok, Mitja, in Nada Stropnik (2006): Ocena vpliva otroškega dodatka in denarne socialne pomoči na dohodkovni položaj gospodinjstev z uporabo statičnega mikrosimulacijskega modela za Slovenijo. IB revija, let. XL, št. 3, str Javornik S., Jana et al. (2006): Socialni razgledi Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj, Ljubljana. Kajzer, Alenka, Maja Kersnik, Dušan Kidrič, Saša Kovačič, Brina Malnar, Janja Pečar, Marjan Premik, Valentina Pevolnik Rupel, Matejka Rebolj, Mateja Rok-Simon, Tine Stanovnik, Nada Stropnik, Milivoja Šircelj, Janez Šušteršič, Ana Tršelič Selan, Barbara Artnik, Mirjana Ule, Gaj Vidmar, Jana Javornik in Valerija Korošec (2003): Poročilo o človekovem razvoju Slovenija 2002/2003. UMAR, Ljubljana, in UNDP, Geneva. Kump, Nataša, in Nada Stropnik (2009a): Reducing and preventing child poverty and social exclusion in Slovenia Lessons learned form transition countries. Poročilo za UNICEF. Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana. Kump, Nataša in Nada Stropnik (2009b): Socialno-ekonomski položaj starejšega prebivalstva. V Valentina Hlebec (ur.), Starejši ljudje v družbi sprememb. Aristej, Maribor. Kuzmin, Franc, in Stanovnik, Tine (1994): Ekonomski in socialni elementi stanovanjske problematike v Sloveniji. IB revija, št , str Kuzmin, Franc (2002): Spremembe v strukturi osebne potrošnje kot dejavnik konjunkturnih gibanj. Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana. MDDS (2000): Program boja proti revščini in socialni izključenosti. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Ljubljana. 10

11 Rodica, Marinka, in Tine Stanovnik (2001): Nekaj primerjav podatkov iz anket o porabi gospodinjstev z drugimi statističnimi viri. IB revija, št. 1, letnik XXXV, str Stanovnik, Tine (1986): Household energy consumption in Slovenia: ten years after the first oil shock. Energy policy, vol.14, št. 3, str Stanovnik, Tine (1987): Appliance-specific electricity consumption in Slovene households. Energy Economics, vol.9, št. 1, str Stanovnik, Tine (1988): Analiza nakupov peči za ogrevanje z multinomnim logit modelom. Ekonomska revija, št. 2, str Stanovnik, Tine (1990a): Revščina - definicije, analize in implikacije za socialno politiko. IB: informativni bilten: revija za planiranje, št. 8-9, str Stanovnik, Tine (1990b): Automobile ownership in Yugoslavia. Transportation Research, vol. 24A, št. 2, str Stanovnik, Tine (1991a): Energija in življenjski standard slovenskih gospodinjstev v obdobju IB, IB: informativni bilten: revija za planiranje, št.3-4, str Stanovnik, Tine (1991b): Perception of poverty and income satisfaction. Journal of Economic Psychology, vol. 13, str Stanovnik, Tine (1993): Analiza socialnoekonomskega položaja slovenskih gospodinjstev v letih 1978, 1983 in Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana. Stanovnik, Tine (1995): Izobrazba, dohodek in socialnoekonomski status prebivalcev Slovenije. IB revija, št. 8-9, str Stanovnik, Tine (1997): The returns to education in Slovenia. Economics of Education Review, vol. 16, št. 4, str Stanovnik, Tine in Mitja Čok (2009): Changes in household income, income inequality and poverty: a comparative overview. V Stǎnculescu M. and Stanovnik T. (ur.), Activity, incomes and social welfare : a comparison across four new EU member states, Public policy and social welfare, vol. 33, str Farnham, Burlington: Ashgate. Stanovnik, Tine, in Nataša Kump (2003): Socialno-ekonomski položaj upokojencev in starejšega prebivalstva v Sloveniji. Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana. Stanovnik, Tine, in Nataša Kump (2005): Vpliv pokojninske reforme na socialno-ekonomski položaj upokojencev in starejšega prebivalstva. Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana. Stanovnik, Tine, in Nataša Kump (2007): Vpliv pokojninske reforme na socialno-ekonomski položaj upokojencev in starejšega prebivalstva. Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana. Stanovnik, Tine, in Nataša Kump (2008): Socialno-ekonomski položaj upokojencev in starejšega prebivalstva v Sloveniji. Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana. Stanovnik, Tine in Nataša Kump (2009): The transition process and changes in income, income inequality and poverty : the case of Slovenia. V Stǎnculescu M. and Stanovnik T. (ur.), Activity, incomes and social welfare : a comparison across four new EU member states, Public policy and social welfare, vol. 33, str Farnham, Burlington: Ashgate. Stanovnik, Tine, in Nada Stropnik (1995a): Dohodkovni položaj slovenskih gospodinjstev (raziskovalno poročilo). V Tine Stanovnik in Stanka Kukar: Medgeneracijski transferji dohodka v Sloveniji. Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana, str

12 Stanovnik, Tine, in Nada Stropnik (1995b): Dohodkovni položaj slovenskih gospodinjstev. V: Statistika dela, delovnih in življenjskih pogojev (zbornik referatov 5. mednarodnega statističnega posvetovanja, Radenci 95, novembra 1995). Statistični urad Republike Slovenije in Statistično društvo Slovenije, Ljubljana, str Stanovnik, Tine, in Nada Stropnik (1995c): Income distribution and poverty among Slovenian households. 10th annual meeting of the European Society for Population Studies, Uppsala. Stanovnik, Tine, in Nada Stropnik (1996): Dohodki in dohodkovna neenakost v Sloveniji in drugih državah na prehodu. IB revija, let. 30, 3-4, str Stanovnik, Tine, in Nada Stropnik (1998a): Impact of Social Transfers on Poverty and Income Inequality in Slovenia: A Comparison between the Pre-Transition and the Post-Transition Period. Institute for Economic Research, Ljubljana. Stanovnik, Tine in Stropnik Nada (1998b): Study on Minimum Costs of Living. Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana (v slovenskem prevodu: Raziskava o minimalnih življenjskih stroških. Končno poročilo). Stanovnik, Tine in Nada Stropnik (1999a): Economic well-being of the elderly in Slovenia. Statistics in Transition, vol. 4, št. 1, str Stanovnik, Tine in Nada Stropnik (1999b): Economic Well-Being of the Elderly and Pension Reform in Slovenia. Working Paper, št. 2, Institute for Economic Research, Ljubljana. Stanovnik, Tine in Nada Stropnik (2000a): Income Distribution and Poverty in Slovenia. V Sandra Hutton in Gerry Redmond (ur.): Poverty in Transition Economies, Routledge, London in New York, str Stanovnik, Tine, in Nada Stropnik (2000b): Slovenia: Income Stability in a Turbulent Period of Economic Transition. V Tine Stanovnik, Nada Stropnik in Christopher Prinz (ur.): Economic Well-Being of the Elderly: A Comparison Across Five European Countries. Ashgate, Aldershot, str Stanovnik, Tine, Nada Stropnik in Christopher Prinz (ur.) (2000): Economic Well-Being of the Elderly: A Comparison Across Five European Countries. Ashgate, Aldershot. Stanovnik, Tine, Marjan Zorko in Hedvika Usenik (1996): Analiza demografskega, ekonomskega in socialnega položaja upokojencev v Sloveniji v obdobju Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana. Stropnik, Nada (1997a): Revščina v Sloveniji: Posledica ekonomske tranzicije. Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana. Stropnik, Nada (1997b): Poverty in Slovenia: a consequence of economic transition. Institute for Economic Research, Ljubljana. Stropnik, Nada (2002a): Življenjski pogoji spodnjega srednjega razreda. Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana. Stropnik, Nada (2002b): Social exclusion and poverty: Slovenia. Referat na konferenci The modernisation of social protection in Candidate Countries: new opportunities and challenges for the European Union. Bruselj, december Dostopno na oziroma Stropnik, Nada (2002c): Ekonomski položaj mladih družin v Sloveniji. V Mirjana Ule et al.: Ekonomsko socialni položaj mladih družin v Sloveniji. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede Inštitut za družbene vede, Center za socialno psihologijo, Ljubljana. 12

13 Stropnik, Nada (2005): Materialna kakovost življenja otrok in mladine. V Andreja Črnak-Meglič (ur.): Otroci in mladina v prehodni družbi. Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad Republike Slovenije za mladino, Ljubljana, in Aristej, Maribor, str Stropnik, Nada (2006): Material Quality of Life of Children and Young People. V Andreja Črnak-Meglič (ur.): Children and Youth in the Transitional Society. Ministry of Education and Sport, The Slovenian Office for Youth, Ljubljana; in Aristej, Maribor, str Stropnik, Nada, Matej Gregorčič, Mojca Gabrijelčič Blenkuš, Uroš Rozman, Brigita Bočkaj in Irena Dobrila (2009): Minimalni življenjski stroški. Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana. Stropnik, Nada, in Nataša Kump (2008a): Slovenia. V J.C. Vrooman (ur.). Poor elderly in the EU's new member states. Bruselj: CEPS/ENEPRI, str Dostopno na Stropnik, Nada, in Nataša Kump (2008b): Income and poverty among the elderly in the New Member States: a cross-comparative analysis. V J.C. Vrooman (ur.). Poor elderly in the EU's new member states. Bruselj: CEPS/ENEPRI, str Dostopno na Stropnik, Nada, in Nataša Kump (2008c): Primerjava relativne revščine in materialne deprivacije v Sloveniji. Varuh, št. 12, str. 6. Stropnik, Nada, in Nataša Kump (2008č): Primerjava relativne revščine in materialne deprivacije v Sloveniji. Referat na posvetu "Revščina in človekove pravice", Ljubljana, 20. maja Stropnik, Nada, in Nataša Kump (2008d): Relationship between Poverty and Material Hardship of the Elderly in the European Union. Poster na European Population Conference, Barcelona. Stropnik, Nada, in Nataša Kump (2008e): Relativna revščina in materialna deprivacija v Evropski uniji. Vabljeno plenarno predavanje na XIV. dnevih Socialne zbornice, Portorož, november Stropnik, Nada, in Nataša Kump (2008f): Relativna revščina in materialna deprivacija v Evropski uniji. Socialni izziv, let. 14, št. 28, str Stropnik, Nada, in Nataša Kump (2009a): Income and poverty position of the elderly in the new EU Member States. Sixteenth International Research Seminar on Issues in Social Security : Social Security, Poverty and Social Exclusion in Rich and Poor Countries. Sigtuna, Švedska, junij Stropnik, Nada, in Nataša Kump (2009b): Spremembe v obsegu in globini relativne revščine, subjektivni percepciji revščine in dohodkovni neenakosti v Sloveniji v obdobju Slovenski regionalni dnevi 2009: Razvojni izzivi Slovenije. Otočec, september Stropnik, Nada, in Tine Stanovnik (1996a): Ekonomski položaj gospodinjstev/družin z otroki in problemi revščine. V Vojnovič, Maja (ur.): Situacijska analiza o položaju otrok in družin v Sloveniji, Slovenski odbor za UNICEF, Ljubljana, str Stropnik, Nada, in Tine Stanovnik (1996b): The economic situation of households/families with children and incidence of poverty. V Situation Analysis of the Position of Children and Families in Slovenia, Slovenian Committee for Unicef, Ljubljana, str Stropnik, Nada, in Tine Stanovnik (1996c): Income distribution and poverty in Slovenia and other countries in transition. 9th International Symposium on Social Development, Oporto. Stropnik, Nada, in Tine Stanovnik (2002a): Combating Poverty and Social Exclusion - Volume 2, A Case Study of Slovenia. International Labour Office, Budimpešta. Stropnik, Nada, in Tine Stanovnik (2002b): Boj proti revščni in socialni izključenosti 2. knjiga, Primer Slovenije. Mednarodna organizacija dela, Budimpešta. 13

14 Stropnik, Nada, in Tine Stanovnik (2004): La combat contre la pauverté et l'exclusion sociale tome 2: La Slovénie. Bureau International du Travail, Budimpešta. Verbič, Miroslav, in Tine Stanovnik (2006): Analysis of subjective economic well-being in Slovenia. Eastern European Economics, vol. 44. št. 2, str

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA:

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA: Past simple uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se zgodili v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič več ne trajajo. Dogodki so se zgodili enkrat in se ne ponavljajo, čas dogodkov

More information

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji informacije za stranke, ki investirajo v enega izmed produktov v omejeni izdaji ter kratek opis vsakega posameznega produkta na dan 31.03.2014. Omejena izdaja Simfonija

More information

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 V1.0 VIF-NA-7-SI IZUM, 2005 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

14. ŽIVLJENJSKA RAVEN LEVEL OF LIVING

14. ŽIVLJENJSKA RAVEN LEVEL OF LIVING Statistični letopis Republike Slovenije 2013 Statistical Yearbook of the Republic of Slovenia 2013 14. ŽIVLJENJSKA RAVEN LEVEL OF LIVING Življenjska raven Level of living 14 METODOLOŠKA POJASNILA ANKETA

More information

INŠTITUT ZA VAROVANJE ZDRAVJA REPUBLIKE SLOVENIJE

INŠTITUT ZA VAROVANJE ZDRAVJA REPUBLIKE SLOVENIJE INŠTITUT ZA VAROVANJE ZDRAVJA REPUBLIKE SLOVENIJE Ljubljana, marec 2010 ZDRAVJE V SLOVENIJI Izdajatelj: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Trubarjeva 2, Ljubljana Spletni naslov: www.ivz.si

More information

Državna statistika v letu 2011

Državna statistika v letu 2011 REPUBLIKA SLOVENIJA STATISTI^NI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE Državna statistika v letu 2011 Poročilo o izvajanju Letnega programa statističnih raziskovanj za 2011 SLOVENSKA DR@AVNA STATISTIKA ZAUPANJA VREDNA

More information

Proceedings of high-level debate in Slovenia

Proceedings of high-level debate in Slovenia Proceedings of high-level debate in Slovenia Deliverable 5.5 WRITTEN BY Tomislav Tkalec 2 Contents Background of the event... 3 Annex I PROGRAM... 4 ANNEX II - INVITATION... 5 Annex III PRESENTATIONS...

More information

STARANJA PREBIVALSTVA IN GEOGRAFSKI VIDIKI DOMOV ZA OSTARELE (PRIMERJAVA NOVO MESTO/KOPER)

STARANJA PREBIVALSTVA IN GEOGRAFSKI VIDIKI DOMOV ZA OSTARELE (PRIMERJAVA NOVO MESTO/KOPER) UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA HUMANISTIČNE ŠTUDIJE KOPER Nina Rifelj STARANJA PREBIVALSTVA IN GEOGRAFSKI VIDIKI DOMOV ZA OSTARELE (PRIMERJAVA NOVO MESTO/KOPER) DIPLOMSKO DELO Koper, 2012 UNIVERZA

More information

Brezposelnost in zaposlitev mladih po končanem študiju. Primerjava: Slovenija in skandinavske države

Brezposelnost in zaposlitev mladih po končanem študiju. Primerjava: Slovenija in skandinavske države UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Saša Grobelnik Brezposelnost in zaposlitev mladih po končanem študiju Primerjava: Slovenija in skandinavske države Diplomsko delo Ljubljana, 2016 UNIVERZA

More information

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja)

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja) Seznam učbenikov za šolsko leto 2013/14 UMETNIŠKA GIMNAZIJA LIKOVNA SMER SLOVENŠČINA MATEMATIKA MATEMATIKA priporočamo za vaje 1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova

More information

POMEN STRATEŠKEGA»MENEDŽMENTA STAROSTI«TUDI V ČASU SVETOVNE FINANČNE IN GOSPODARSKE KRIZE

POMEN STRATEŠKEGA»MENEDŽMENTA STAROSTI«TUDI V ČASU SVETOVNE FINANČNE IN GOSPODARSKE KRIZE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jelena Krčmar POMEN STRATEŠKEGA»MENEDŽMENTA STAROSTI«TUDI V ČASU SVETOVNE FINANČNE IN GOSPODARSKE KRIZE MAGISTRSKO DELO Ljubljana, 2010 UNIVERZA V LJUBLJANI

More information

ENOTNA DAVČNA STOPNJA

ENOTNA DAVČNA STOPNJA Univerza v Mariboru Ekonomsko-poslovna fakulteta Maribor DIPLOMSKO DELO ENOTNA DAVČNA STOPNJA Študent: Sandi Kolar Naslov: Marija Dobje 13a Številka indeksa: 81582200 Redni študij Program: univerzitetni

More information

Poročilo z delovnega posveta

Poročilo z delovnega posveta Poročilo z delovnega posveta Austria Trend Hotel Ljubljana 17. junij 2014 The Active and Healthy Ageing in Slovenia has received funding from the European Union. Kazalo 3 4 8 56 96 97 Uvod Uvodni nagovor

More information

Podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba

Podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba Podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba Analitsko poročilo DP5 projekta AHA.SI Delovna verzija 1 Uredili: Janja Drole, Lea Lebar Avtorji: dr. Andreja Črnak Meglič Janja Drole

More information

DIPLOMSKA NALOGA VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA PRVE STOPNJE

DIPLOMSKA NALOGA VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA PRVE STOPNJE FAKULTETA ZA UPORABNE DRUŽBENE ŠTUDIJE V NOVI GORICI DIPLOMSKA NALOGA VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA PRVE STOPNJE ANJA ŠTEPEC Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici DIPLOMSKA

More information

Poročne strategije v Indoneziji in Sloveniji

Poročne strategije v Indoneziji in Sloveniji UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Barbara Rupert Diplomsko delo Ljubljana, 2006 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Barbara Rupert Mentor: izr. prof. dr. Anton Kramberger Diplomsko

More information

EU NIS direktiva. Uroš Majcen

EU NIS direktiva. Uroš Majcen EU NIS direktiva Uroš Majcen Kaj je direktiva na splošno? DIREKTIVA Direktiva je za vsako državo članico, na katero je naslovljena, zavezujoča glede rezultata, ki ga je treba doseči, vendar prepušča državnim

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POLONA MOHORIČ

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POLONA MOHORIČ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POLONA MOHORIČ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA DEJAVNIKOV REVŠČINE V PODSAHARSKI AFRIKI Ljubljana, september 2009

More information

Gradivo pripravili Prepared by. Nelka Vertot Erika Žnidaršič Milena Ilić Darja Šter Janja Povhe Tanja Garvas

Gradivo pripravili Prepared by. Nelka Vertot Erika Žnidaršič Milena Ilić Darja Šter Janja Povhe Tanja Garvas Gradivo pripravili Prepared by Nelka Vertot Erika Žnidaršič Milena Ilić Darja Šter Janja Povhe Tanja Garvas CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 314(497.4)

More information

PRESENT SIMPLE TENSE

PRESENT SIMPLE TENSE PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?

More information

SISTEM OBVEZNEGA DODATNEGA POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA V SLOVENIJI

SISTEM OBVEZNEGA DODATNEGA POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA V SLOVENIJI SISTEM OBVEZNEGA DODATNEGA POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA V SLOVENIJI POVZETEK IZSLEDKOV RAZISKAV PROJEKTA DOSTOJNA UPOKOJITEV POVZETEK IZSLEDKOV RAZISKAV O SISTEMU OBVEZNEGA DODATNEGA POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA

More information

SOCIALNA VKLJUČENOST INVALIDNIH OSEB

SOCIALNA VKLJUČENOST INVALIDNIH OSEB UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Milena Gosak SOCIALNA VKLJUČENOST INVALIDNIH OSEB Diplomsko delo Ljubljana, 2008 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Avtorica: Milena Gosak Mentorica:

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ŠPELA DOVŽAN

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ŠPELA DOVŽAN UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ŠPELA DOVŽAN UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Študijski program: Socialna pedagogika Kaj pa ti o tem misliš? Dojemanje brezdomstva med uporabniki

More information

Vanja Madžo. Socialni in kulturni kapital priseljencev v Sloveniji

Vanja Madžo. Socialni in kulturni kapital priseljencev v Sloveniji UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Vanja Madžo Socialni in kulturni kapital priseljencev v Sloveniji Vpliv socialnega in kulturnega kapitala na priložnosti priseljencev iz bivše SFRJ na trgu

More information

FAKULTETA ZA UPORABNE DRUŽBENE ŠTUDIJE V NOVI GORICI MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE ROBERT MIHELIČ

FAKULTETA ZA UPORABNE DRUŽBENE ŠTUDIJE V NOVI GORICI MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE ROBERT MIHELIČ FAKULTETA ZA UPORABNE DRUŽBENE ŠTUDIJE V NOVI GORICI MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE ROBERT MIHELIČ Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA

More information

IZVAJANJE POMOČI NA DOMU

IZVAJANJE POMOČI NA DOMU IZVAJANJE POMOČI NA DOMU Analiza stanja v letu 2013 Končno poročilo Ljubljana, junij 2014 Naročnik: Skrbnik naloge pri naročniku: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Direktorat

More information

Prenova gospodarskih vidikov slovenskega zdravstva

Prenova gospodarskih vidikov slovenskega zdravstva Maks Tajnikar (urednik) Petra Došenović Bonča Mitja Čok Polona Domadenik Branko Korže Jože Sambt Brigita Skela Savič Prenova gospodarskih vidikov slovenskega zdravstva Univerza v Ljubljani EKONOMSKA FAKULTETA

More information

Podnebno ogledalo 2018 Ukrep v središču Energetska revščina

Podnebno ogledalo 2018 Ukrep v središču Energetska revščina Poročilo C4.1, Vol. 1, Zvezek 4 Podnebno ogledalo 2018 Ukrep v središču Energetska revščina Končno poročilo LIFE ClimatePath2050 (LIFE16 GIC/SI/000043) Poročilo Ukrep v središču Energetska revščina je

More information

22 TRANSPORT TRANSPORT

22 TRANSPORT TRANSPORT 22. NOVEMBER 2010 22 NOVEMBER 2010 št./no 26 22 TRANSPORT TRANSPORT št./no 3 PREGLED RAZVOJA LETALIŠKEGA PROMETA IN ZRAČNEGA PREVOZA, SLOVENIJA, 1992 2009 KONČNI PODATKI REVIEW OF THE DEVELOPMENT OF AIRPORT

More information

Podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba

Podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba Podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba Analitsko poročilo DP5 projekta AHA.SI Delovna verzija 1 Uredili: Janja Drole, Lea Lebar Avtorji: dr. Andreja Črnak Meglič Janja Drole

More information

Somentor/-ica: Član komisije: Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo. Kandidat/-ka:

Somentor/-ica: Član komisije: Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo. Kandidat/-ka: Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova cesta 2 1000 Ljubljana,Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM DRUGE STOPNJE

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO NATAŠA ZAKOJČ

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO NATAŠA ZAKOJČ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO NATAŠA ZAKOJČ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO DEMOGRAFSKI RAZVOJ POMURSKE REGIJE IN PROBLEM BEGA MOŽGANOV Ljubljana, avgust

More information

TOURISM GOVERNANCE IN SLOVENIA

TOURISM GOVERNANCE IN SLOVENIA MINISTRSTVO ZA GOSPODARSTVO REPUBLIKA SLOVENIJA THE REPUBLIC OF SLOVENIA TOURISM GOVERNANCE IN SLOVENIA Marjan Hribar, MSc. Director General of Tourism Directorate Ministry of the Economy Chairman of the

More information

METODE DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA (zimski semester, 2012/2013)

METODE DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA (zimski semester, 2012/2013) METODE DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA (zimski semester, 2012/2013) NOSILEC: doc. dr. Mitja HAFNER-FINK Spletni naslov, kjer so dostopne vse informacije o predmetu: http://mhf.fdvinfo.net GOVORILNE URE doc.

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Carmen Rajer Analiza oskrbe starejših na domu Center za socialno delo Krško Magistrsko delo Ljubljana, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

More information

Matjaž Jeršič* PRIMERJALNA ANALIZA SPLOŠNE IN TURISTIČNE RAZVITOSTI SLOVENSKIH OBClN. Turizem in regionalna neravnovesja

Matjaž Jeršič* PRIMERJALNA ANALIZA SPLOŠNE IN TURISTIČNE RAZVITOSTI SLOVENSKIH OBClN. Turizem in regionalna neravnovesja UDK 196.5.002.23:914.971.2 Matjaž Jeršič* PRIMERJALNA ANALIZA SPLOŠNE IN TURISTIČNE RAZVITOSTI SLOVENSKIH OBClN Turizem in regionalna neravnovesja V sklopu proučevanja problematike regionalnih razlik v

More information

coop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE

coop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE obnovljen za prihodnje generacije IMPRESUM Fotografije Goran Šafarek, Mario Romulić, Frei Arco, Produkcija WWF Adria in ZRSVN, 1, 1. izvodov Kontakt Bojan Stojanović, Communications manager, Kontakt Magdalena

More information

ISSN september 2012 brezplačen izvod

ISSN september 2012 brezplačen izvod ISSN 1581-8500 september 2012 brezplačen izvod u v o d n a b e s e d a Uvodnik Ko smo se odločili, da ob obeleževanju dvajsete obletnice delovanja Skupnosti občin Slovenije pripravimo in izdamo tudi posebno

More information

EKONOMSKI RAZVOJ IN POMEN USTVARJALNOSTI V POSAVSKI REGIJI

EKONOMSKI RAZVOJ IN POMEN USTVARJALNOSTI V POSAVSKI REGIJI UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO EKONOMSKI RAZVOJ IN POMEN USTVARJALNOSTI V POSAVSKI REGIJI Ljubljana, marec 2008 NINA PFEIFER IZJAVA Študentka Nina Pfeifer izjavljam, da sem avtorica

More information

EKONOMSKI VIDIK PROBLEMATIKE TRGA STANOVANJ V SLOVENIJI

EKONOMSKI VIDIK PROBLEMATIKE TRGA STANOVANJ V SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO Magistrsko delo EKONOMSKI VIDIK PROBLEMATIKE TRGA STANOVANJ V SLOVENIJI Tjaša Borovnik Ljubljana, november 2010 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO Magistrski

More information

15 REŠITEV ZA SLOVENIJO MED 15 NAJBOLJŠIH DRŽAV SVETA VOLILNI PROGRAM

15 REŠITEV ZA SLOVENIJO MED 15 NAJBOLJŠIH DRŽAV SVETA VOLILNI PROGRAM 15 REŠITEV ZA SLOVENIJO MED 15 NAJBOLJŠIH DRŽAV SVETA VOLILNI PROGRAM 2018-2022 Skupaj zgradimo slovensko prihodnost Ko postaneš oče, se ti svet spremeni. Bistveno se spremenijo prioritete v življenju.

More information

Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju

Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju REPUBLIKA SLOVENIJA Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014 2020 2014 2020 www.eu-skladi.si Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014

More information

SOCIALNO RAZLIKOVANJE V ŠPORTU

SOCIALNO RAZLIKOVANJE V ŠPORTU SOCIALNO RAZLIKOVANJE V ŠPORTU Mojca Doupona Topič E-MAIL: mojca.doupona@fsp.uni-lj.si I. Teoretična izhodišča II. Družbeni razredi & športna aktivnost III. Družbeni razredi & športna potrošnja IV. Družbeni

More information

Dojemanje življenjskih perspektiv mladih in strategije soočanja z negotovostjo

Dojemanje življenjskih perspektiv mladih in strategije soočanja z negotovostjo UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Klemen Černivec Dojemanje življenjskih perspektiv mladih in strategije soočanja z negotovostjo Diplomsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA

More information

Samozavestna Slovenija. Program Socialnih demokratov za razvojni preboj Slovenije med najboljše države na svetu

Samozavestna Slovenija. Program Socialnih demokratov za razvojni preboj Slovenije med najboljše države na svetu Samozavestna Slovenija Program Socialnih demokratov za razvojni preboj Slovenije med najboljše države na svetu Pravična družba zato v naši viziji ni oddaljen, nikoli uresničen ideal. Pravična družba je

More information

Vrednotenje Pobude za zaposlovanje mladih (program»prvi izziv 2015«)

Vrednotenje Pobude za zaposlovanje mladih (program»prvi izziv 2015«) Vrednotenje Pobude za zaposlovanje mladih (program»prvi izziv 2015«) Znižanje brezposelnosti mladih, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo v starosti od 15 do 29 let v kohezijski regiji

More information

NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT

NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT

More information

Dostop do raziskovalnih podatkov v ADP in njihova analiza. Delavnica ADP, Ljubljana. Irena Vipavc Brvar ADP, Univerza v Ljubljani, 12.

Dostop do raziskovalnih podatkov v ADP in njihova analiza. Delavnica ADP, Ljubljana. Irena Vipavc Brvar ADP, Univerza v Ljubljani, 12. Dostop do raziskovalnih podatkov v ADP in njihova analiza Delavnica ADP, Ljubljana Irena Vipavc Brvar ADP, Univerza v Ljubljani, 12. april 2017 Vsebina predavanja Splošno o arhivu in mikro podatkih Sekundarna

More information

PARTNERSKI SPORAZUM med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje

PARTNERSKI SPORAZUM med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje PARTNERSKI SPORAZUM med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2014 2020 CCI 2014SI16M8PA001 28. julij 2014 10. julij 2014 - na šesti redni seji podano soglasje Sveta Kohezijske regije Zahodna Slovenija

More information

Mirko Pak* GEOGRAFSKI ELEMENTI SOCIALNEGA V MESTNEM PROSTORU

Mirko Pak* GEOGRAFSKI ELEMENTI SOCIALNEGA V MESTNEM PROSTORU UDK 911.002.23:323.38 + 711.28:914.971.2 Mirko Pak* GEOGRAFSKI ELEMENTI SOCIALNEGA V MESTNEM PROSTORU RAZLIKOVANJA Mesto je prostor najmočnejše koncentracije človekovih dejavnosti in kot tako je tudi prostor

More information

Transfer znanja in socialni kapital v družbi znanja 1

Transfer znanja in socialni kapital v družbi znanja 1 Izvirni znanstveni članek UDK 316.324..8:316.472.47:001.92 Blaž Lenarčič Transfer znanja in socialni kapital v družbi znanja 1 POVZETEK: V prispevku obravnavamo obtok, diseminacijo in aplikacijo znanstvenih

More information

Diplomska naloga KAKOVOST ŽIVLJENJA STARIH LJUDI

Diplomska naloga KAKOVOST ŽIVLJENJA STARIH LJUDI Univerza v Ljubljani Fakulteta za socialno delo Diplomska naloga KAKOVOST ŽIVLJENJA STARIH LJUDI (Pregled diplomskih nalog) Študentka: Nermina Jezerkić Ljubljana 2009 1 Univerza v Ljubljani Fakulteta za

More information

MLADI V OPERATIVNIH PROGRAMIH PREDLOGI UKREPOV IN IZHODIŠČ ZA OBLIKOVANJE UKREPOV

MLADI V OPERATIVNIH PROGRAMIH PREDLOGI UKREPOV IN IZHODIŠČ ZA OBLIKOVANJE UKREPOV MLADI V OPERATIVNIH PROGRAMIH 2014-2020 PREDLOGI UKREPOV IN IZHODIŠČ ZA OBLIKOVANJE UKREPOV LJUBLJANA, AVGUST 2013 KAZALO 1. Spodbujanje podjetništva in podjetniškega okolja "po meri mladih" ter ustvarjanje

More information

Univerza na Primorskem/University of Primorska Fakulteta za humanistične študije/faculty of Humanities

Univerza na Primorskem/University of Primorska Fakulteta za humanistične študije/faculty of Humanities 14 25 2014 14 25 2014 1 st Univerza na Primorskem/University of Primorska Fakulteta za humanistične študije/faculty of Humanities Tako bomo tudi letos odgovorili vsakemu, ki se nam bo oglasil. Javite se

More information

STANOVANJSKI PRIMANJKLJAJ V SLOVENIJI: PROBLEM, KI GA NI? 1

STANOVANJSKI PRIMANJKLJAJ V SLOVENIJI: PROBLEM, KI GA NI? 1 Srna MANDIČ*, Maša FILIPOVIĆ** STANOVANJSKI PRIMANJKLJAJ V SLOVENIJI: PROBLEM, KI GA NI? 1 PREGLEDNI ZNANSTVENI ČLANEK 704 Povzetek. Avtorici v članku analizirata stanovanjski primanjkljaj v Sloveniji,

More information

SOCIALNO INTERAKTIVNE IGRE PRI DELU S SKUPINO NA LETOVANJU Diplomsko delo

SOCIALNO INTERAKTIVNE IGRE PRI DELU S SKUPINO NA LETOVANJU Diplomsko delo UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Študijski program: SOCIALNA PEDAGOGIKA SOCIALNO INTERAKTIVNE IGRE PRI DELU S SKUPINO NA LETOVANJU Diplomsko delo Mentorica: Doc. dr. Jana Rapuš Pavel Kandidatka:

More information

Odgovor na poslansko vprašanje Marijana Pojbiča v zvezi z vplivom na strukturni primanjkljaj zaradi povečanja stroškov dela v javnem sektorju

Odgovor na poslansko vprašanje Marijana Pojbiča v zvezi z vplivom na strukturni primanjkljaj zaradi povečanja stroškov dela v javnem sektorju Gregorčičeva 20 25, Sl-1001 Ljubljana T: +386 1 478 1000 F: +386 1 478 1607 E: gp.gs@gov.si http://www.vlada.si/ Številka: 00104-616/2017/5 Datum: 11. 1. 2018 Odgovor na poslansko vprašanje Marijana Pojbiča

More information

IZVAJANJE POMOČI NA DOMU

IZVAJANJE POMOČI NA DOMU IZVAJANJE POMOČI NA DOMU Analiza stanja v letu 2015 Končno poročilo Ljubljana, julij 2016 Naročnik: Skrbnik naloge pri naročniku: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Direktorat

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. mag. Tomaž Rožen. Konceptualni model upravljavske sposobnosti lokalnih samoupravnih skupnosti

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. mag. Tomaž Rožen. Konceptualni model upravljavske sposobnosti lokalnih samoupravnih skupnosti UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE mag. Tomaž Rožen Konceptualni model upravljavske sposobnosti lokalnih samoupravnih skupnosti Doktorska disertacija Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA

More information

STRATEGIJA RAZVOJA OBČINE ŽALEC ZA OBDOBJE ANALIZA STANJA (DOKUMENTARNI DEL)

STRATEGIJA RAZVOJA OBČINE ŽALEC ZA OBDOBJE ANALIZA STANJA (DOKUMENTARNI DEL) STRATEGIJA RAZVOJA OBČINE ŽALEC ZA OBDOBJE 2014 2020 ANALIZA STANJA (DOKUMENTARNI DEL) Žalec, februar - september 2013 ANALIZA STANJA - VSEBINA: Uvodna pojasnila 0. Povzetek ključne ugotovitve analize

More information

MLADI IN SOCIALNA VKLJUČENOST

MLADI IN SOCIALNA VKLJUČENOST MLADI IN SOCIALNA VKLJUČENOST Avtorice: Tadeja Mesojedec Petra Pucelj Lukan Nina Milenković Kikelj Irena Mrak Merhar Ana Grbec Ljubljana, januar 2014 Kolofon Naslov: Mladi in socialna vključenost Izdajatelj:

More information

O P I SI K AZ A LN IK OV

O P I SI K AZ A LN IK OV OPISI KAZALNIKOV a p r i l 2 0 1 8 Zaščita dokumenta 2018 NIJZ Vse pravice pridržane. Reprodukcija po delih ali v celoti na kakršenkoli način in v kateremkoli mediju ni dovoljena brez navajanja vira. Kršitve

More information

Med produkcijo in prenosom znanja

Med produkcijo in prenosom znanja Med produkcijo in prenosom znanja Analiza programa mladih raziskovalcev Katarina Košmrlj Nada Trunk Širca Ana Arzenšek Matic Novak Valentina Jošt Lešer Andreja Barle Lakota Dušan Lesjak Med produkcijo

More information

Pregled ukrepov in reform za naslavljanje finančne in ekonomske krize - po državah

Pregled ukrepov in reform za naslavljanje finančne in ekonomske krize - po državah Pregled ukrepov in reform za naslavljanje finančne in ekonomske krize - po državah 1/134 Kazalo I. KRATI PREGLED UKREPOV... 3 Splošna priporočila OECD... 3 Izkušnje nekaterih držav EU... 4 II. DRŽAVE ČLANICE

More information

ANALIZA NAGRAJEVANJA MANAGERJEV V ZAPRTIH DRUŽBAH V SLOVENIJI

ANALIZA NAGRAJEVANJA MANAGERJEV V ZAPRTIH DRUŽBAH V SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA SKUPINSKO MAGISTRSKO DELO ANALIZA NAGRAJEVANJA MANAGERJEV V ZAPRTIH DRUŽBAH V SLOVENIJI Ljubljana, september 2014 MAŠA MADON META MESTNIK IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj

More information

RAZPOREDITEV PREBIVALSTVA V SEVEROVZHODNI SLOVENIJI Z VIDIKA KRAJA BIVANJA IN KRAJA ZAPOSLITVE

RAZPOREDITEV PREBIVALSTVA V SEVEROVZHODNI SLOVENIJI Z VIDIKA KRAJA BIVANJA IN KRAJA ZAPOSLITVE RAZPOREDITEV PREBIVALSTVA V SEVEROVZHODNI SLOVENIJI Z VIDIKA KRAJA BIVANJA IN KRAJA ZAPOSLITVE Borut Belec * IZVLEČEK UDK 9113314.9(497.12-18) Članek analizira razmerje med Številom aktivnega prebivalstva

More information

INTEGRACIJA OSEB S PRIZNANO MEDNARODNO ZAŠČITO NA TRGU DELA V SLOVENIJI. Raziskava

INTEGRACIJA OSEB S PRIZNANO MEDNARODNO ZAŠČITO NA TRGU DELA V SLOVENIJI. Raziskava INTEGRACIJA OSEB S PRIZNANO MEDNARODNO ZAŠČITO NA TRGU DELA V SLOVENIJI Raziskava O Mednarodni organizaciji za migracije Mednarodna organizacija za migracije IOM je predana načelu, da humane in urejene

More information

POROČANJE O DRUŽBENI ODGOVORNOSTI V LETNIH POROČILIH PODJETIJ

POROČANJE O DRUŽBENI ODGOVORNOSTI V LETNIH POROČILIH PODJETIJ UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Nina Valentinčič POROČANJE O DRUŽBENI ODGOVORNOSTI V LETNIH POROČILIH PODJETIJ Diplomsko delo Ljubljana 2008 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

More information

PREKOMERNA PREHRANJENOST IN DEBELOST PRI OTROCIH IN MLADOSTNIKIH V SLOVENIJI II

PREKOMERNA PREHRANJENOST IN DEBELOST PRI OTROCIH IN MLADOSTNIKIH V SLOVENIJI II PREKOMERNA PREHRANJENOST IN DEBELOST PRI OTROCIH IN MLADOSTNIKIH V SLOVENIJI II Pripravili: dr. Mojca Gabrijelčič Blenkuš, Monika Robnik Ljubljana, julij 2016 PREKOMERNA PREHRANJENOST IN DEBELOST PRI OTROCIH

More information

PRESTRUKTURIRANJE SLOVENSKIH ŠOL ZARADI ZMANJŠEVANJA VPISA

PRESTRUKTURIRANJE SLOVENSKIH ŠOL ZARADI ZMANJŠEVANJA VPISA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO PRESTRUKTURIRANJE SLOVENSKIH ŠOL ZARADI ZMANJŠEVANJA VPISA Ljubljana, avgust 2011 SERGEJA OMAN IZJAVA Študentka Sergeja Oman izjavljam, da sem avtorica

More information

Going Beyond GDP and Measuring Poverty: new challenges ahead

Going Beyond GDP and Measuring Poverty: new challenges ahead Going Beyond GDP and Measuring Poverty: new challenges ahead Michail Skaliotis Eurostat 20 th Statistical Days - Measuring the Well-being and the Progress of Society - Radenci 8-10 Nov. 2010 1 Why is it

More information

RAZVOJ KONCEPTA UČEČE SE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI

RAZVOJ KONCEPTA UČEČE SE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI REPUBLIKA SLOVENIJA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA Magistrsko delo RAZVOJ KONCEPTA UČEČE SE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI Kandidat: Dejan Kelemina, dipl.oec, rojen leta, 1983 v kraju Maribor

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Janškovec Sodobne dileme in priložnosti ustvarjalnega gospodarstva Diplomsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja

More information

Z GEOMATIKO DO ATRAKTIVNEJŠEGA PODEŽELJA

Z GEOMATIKO DO ATRAKTIVNEJŠEGA PODEŽELJA Projekt GRISI PLUS, program Interreg IVC Geomatics Rural Information Society Initiative PLUS Seminar: Z GEOMATIKO DO ATRAKTIVNEJŠEGA PODEŽELJA Gornja Radgona, AGRA 2014 28. avgust 2014 Projekt GRISI PLUS

More information

* * * PLACE OF RESIDENCE AND SOCIAL STRUCTURE OF SLOVENES IN BOSNIA AND HERZEGOVINA ACCORDING TO

* * * PLACE OF RESIDENCE AND SOCIAL STRUCTURE OF SLOVENES IN BOSNIA AND HERZEGOVINA ACCORDING TO I R E N A R O Š E R 202 203 K R A J B I V A N J A I N S O C I A L N A S T R U K T U R A S L O V E N C E V V B O S N I I N H E R C E G O V I N I P O P O D A T K I H L J U D S K E G A Š T E T J A I Z L E

More information

Kreativno okolje in uspe{nost mladih raziskovalcev

Kreativno okolje in uspe{nost mladih raziskovalcev Izvirni znanstveni članek UDK 316.74:001.891-051(497.4) Uroš Matelič, Franc Mali, Anuška Ferligoj Kreativno okolje in uspe{nost mladih raziskovalcev POVZETEK: Rezultati raziskave, ki jo povzemamo v tem

More information

Vpliv gospodarske krize na psihofizično zdravje zaposlenih

Vpliv gospodarske krize na psihofizično zdravje zaposlenih UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tina Mežnarič Vpliv gospodarske krize na psihofizično zdravje zaposlenih Diplomsko delo Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tina

More information

Poročilo o prostorskem razvoju

Poročilo o prostorskem razvoju DIREKTORAT ZA PROSTOR, GRADITEV IN STANOVANJA Poročilo o prostorskem razvoju Sektor za strateški prostorski razvoj Datum: 14. april 2015 besedilo ni lektorirano II Poročilo o prostorskem razvoju Ljubljana,

More information

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI Ime in priimek : Ana Dalmatin Naslov naloge: PODPORA REJENCEM PRI PRIHODU V REJNIŠKO DRUŽINO IN ODHODU IZ NJE Leto : 2008 Št. strani : 88 Št. slik : 0 Št. tabel : 6 Št. bibli.

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA TRGA NEPREMIČNIN V SREDIŠČU LJUBLJANE

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA TRGA NEPREMIČNIN V SREDIŠČU LJUBLJANE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA TRGA NEPREMIČNIN V SREDIŠČU LJUBLJANE Ljubljana, februar 2003 MATEJA ŠTEFANČIČ IZJAVA Študentka Mateja Štefančič izjavljam, da sem avtorica

More information

From: OECD Tourism Trends and Policies Access the complete publication at: Slovenia

From: OECD Tourism Trends and Policies Access the complete publication at:   Slovenia From: OECD Tourism Trends and Policies 2014 Access the complete publication at: http://dx.doi.org/10.1787/tour-2014-en Slovenia Please cite this chapter as: OECD (2014), Slovenia, in OECD Tourism Trends

More information

STANDARDNO POROČILO O KAKOVOSTI

STANDARDNO POROČILO O KAKOVOSTI POPIS PREBIVALSTVA, GOSPODINJSTEV IN STANOVANJ 2002 STANDARDNO POROČILO O KAKOVOSTI Pripravili: Metka Zaletel Petra Ziherl Danilo Dolenc Ljubljana, 2004 Stran 1/45 KAZALO 1 UVOD... 3 2 SPLOŠNO O POPISU

More information

UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE

UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE Ljubljana, december 2013 TAJA ŽUNA IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisana Taja Žuna, študentka

More information

Samoevalvacijsko poročilo za izobraževalno dejavnost za študijsko leto 2014/2015

Samoevalvacijsko poročilo za izobraževalno dejavnost za študijsko leto 2014/2015 UP FAMNIT SEP ZA IZOBRAŽEVALNO DEJAVNOST 2014/15 UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE Samoevalvacijsko poročilo za izobraževalno dejavnost za študijsko

More information

Republike Slovenije MINISTRSTVA o obrazcih za obračun prispevkov za socialno varnost. Št. ISSN

Republike Slovenije MINISTRSTVA o obrazcih za obračun prispevkov za socialno varnost. Št. ISSN Digitally signed by Matjaz Peterka DN: c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, ou=government, serialnumber=1236795114014, cn=matjaz Peterka Reason: Direktor Uradnega lista Republike Slovenije

More information

Trajnostni razvoj v luči demografskih sprememb

Trajnostni razvoj v luči demografskih sprememb Trajnostni razvoj v luči demografskih sprememb Prof. dr. Igor Masten Pripravljeno za evropskega poslanca Iva Vajgla (ALDE - Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo v Evropskem parlamentu) Maj 2017

More information

KOLEDAR STROKOVNIH SIMPOZIJEV V OBDOBJU APRIL JUNIJ 2008

KOLEDAR STROKOVNIH SIMPOZIJEV V OBDOBJU APRIL JUNIJ 2008 KOLEDOKOVNIH SIMPOZIJEV V OBDOBJU APRIL JUNIJ 2008 Anka Lisec V SLOVENIJI 9. 11. april 2008 Dnevi slovenske informatike DSI2008 Portorož, Slovenija Elektronska pošta: dsi@drustvo-informatika.si Spletna

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO DARJA RENČELJ

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO DARJA RENČELJ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO DARJA RENČELJ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ANALIZA UPORABE SKUPNEGA OCENJEVALNEGA MODELA ZA ORGANIZACIJE V JAVNEM SEKTORJU

More information

OBVEZNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE V SLOVENIJI DANES IN JUTRI. Samo Fakin

OBVEZNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE V SLOVENIJI DANES IN JUTRI. Samo Fakin OBVEZNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE V SLOVENIJI MED DANES IN JUTRI Samo Fakin Urejenost sistema in osnovni podatki Bismarkov sistem podobno kot večina Evrope Zavarovalniški sistem Solidarnost v prispevanju

More information

PRIMERJAVA SLOVENSKEGA PODJETNIŠKEGA OKOLJA S TUJINO. Vesna Jakopin

PRIMERJAVA SLOVENSKEGA PODJETNIŠKEGA OKOLJA S TUJINO. Vesna Jakopin PRIMERJAVA SLOVENSKEGA PODJETNIŠKEGA OKOLJA S TUJINO Povzetek Vesna Jakopin vesna.jakopin@gmail.com Raziskava slovenskega podjetniškega okolja v primerjavi s tujino je pokazala, da v Sloveniji podjetniško

More information

PRIMERJAVA ŽENSKEGA PODJETNIŠTVA V SLOVENIJI IN BiH

PRIMERJAVA ŽENSKEGA PODJETNIŠTVA V SLOVENIJI IN BiH REPUBLIKA SLOVENIJA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO PRIMERJAVA ŽENSKEGA PODJETNIŠTVA V SLOVENIJI IN BiH September, 2009 PATRICIJA HALILOVIĆ RREPUBLIKA SLOVENIJA UNIVERZA

More information

Ko nas pokojnine spravljajo ob pamet

Ko nas pokojnine spravljajo ob pamet POSLOVNO-KOMERCIALNA ŠOLA CELJE Poklica in strokovna šola Ko nas pokojnine spravljajo ob pamet Raziskovalna naloga Avtorji Andreja MOČIĆ, 4. c Ana-Marija TRATNIK, 4. c Matic MELANŠEK, 4. c Mentorica Andreja

More information

Center za metodologijo in informatiko, Fakulteta za druţbene vede, Univerza v Ljubljani RIS 2009 Gospodinjstva Internet in slovenska drţava

Center za metodologijo in informatiko, Fakulteta za druţbene vede, Univerza v Ljubljani RIS 2009 Gospodinjstva Internet in slovenska drţava Center za metodologijo in informatiko, Fakulteta za druţbene vede, Univerza v Ljubljani RIS 2009 Gospodinjstva Internet in slovenska drţava Povzetek: V poročilu so analizirani rezultati reprezentativne

More information

Vpliv gospodarske krize na brezposelnost v Podravski regiji

Vpliv gospodarske krize na brezposelnost v Podravski regiji UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Katja Slatinek Vpliv gospodarske krize na brezposelnost v Podravski regiji Magistrsko delo Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

More information

PAKT ZA EVRO MOŽNE ZAVEZE SLOVENIJE ZA LETI (osnutek)

PAKT ZA EVRO MOŽNE ZAVEZE SLOVENIJE ZA LETI (osnutek) PAKT ZA EVRO MOŽNE ZAVEZE SLOVENIJE ZA LETI 2011-2012 (osnutek) Pakt za evro v okviru obstojeih mehanizmov ekonomskega upravljanja, poleg že dogovorjenih, predvideva še dodatne ukrepe in konkretne zaveze

More information

MESTNA NASELJA V REPUBLIKI SLOVENIJI, URBAN SETTLEMENTS IN THE REPUBLIC OF SLOVENIA, 2003

MESTNA NASELJA V REPUBLIKI SLOVENIJI, URBAN SETTLEMENTS IN THE REPUBLIC OF SLOVENIA, 2003 2 URBAN SETTLEMENTS IN THE REPUBLIC OF SLOVENIA, 2003 GRADIVO SO PRIPRAVILI: MATERIAL PREPARED BY: dr. Branko Pavlin Aleksandar Milenković Simona Klasinc Barbara Grm Izdelava kart: Gregor Sluga Tabele

More information

MEJE KAPITALISTIČNEGA RAZVOJA Z VIDIKA NARAVNEGA OKOLJA

MEJE KAPITALISTIČNEGA RAZVOJA Z VIDIKA NARAVNEGA OKOLJA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MEJE KAPITALISTIČNEGA RAZVOJA Z VIDIKA NARAVNEGA OKOLJA Ljubljana, julij 2006 JANA PAVLIČ IZJAVA Študentka Jana Pavlič izjavljam, da sem avtorica

More information

Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU) uresničevanje zakona

Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU) uresničevanje zakona Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU) uresničevanje zakona Splošna informacija Avtorici: Nina Zeilhofer, MBA mag. Mojca Pristavec Đogić Št. naročila: 30/2014 Deskriptor/Geslo: Sodelovanje

More information

GLASILO ZVEZE DELOVNIH INVALIDOV SLOVENIJE. št. 8/2011 Letnik VIII

GLASILO ZVEZE DELOVNIH INVALIDOV SLOVENIJE. št. 8/2011 Letnik VIII GLASILO ZVEZE DELOVNIH INVALIDOV SLOVENIJE 8 št. 8/2011 Letnik VIII IZ VSEBINE: 2 Uvodnik 3 Podelitev reda za zasluge Zvezi delovnih invalidov Slovenije 10 Skupaj za boljši svet za vse: vključevanje invalidov

More information

FINANCIRANJE ŠPORTA V REPUBLIKI SLOVENIJI

FINANCIRANJE ŠPORTA V REPUBLIKI SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO FINANCIRANJE ŠPORTA V REPUBLIKI SLOVENIJI Ljubljana, marec 2004 MARKO OPLOTNIK Študent Marko Oplotnik izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela,

More information