UPORABA PODATKOV APG IN EU-SILC ZA RAZISKOVALNE NAMENE

Save this PDF as:
 WORD  PNG  TXT  JPG

Size: px
Start display at page:

Download "UPORABA PODATKOV APG IN EU-SILC ZA RAZISKOVALNE NAMENE"

Transcription

1 UPORABA PODATKOV APG IN EU-SILC ZA RAZISKOVALNE NAMENE mag. Nataša Kump Inštitut za ekonomska raziskovanja dr. Nada Stropnik Inštitut za ekonomska raziskovanja POVZETEK Inštitut za ekonomska raziskovanja za svoje raziskave redno uporablja podatke Ankete o porabi v gospodinjstvih (APG), v zadnjem času (po vključitvi slovenskih podatkov leta 2005) pa tudi podatke Ankete o življenjskih pogojih (EU-SILC). Podatki obeh anket so pomembni za raziskovalno dejavnost, saj omogočajo preučevanje osnovnih socio-ekonomskih značilnosti prebivalstva, njihovega dohodkovnega položaja, potrošnje, opremljenosti z materialnimi dobrinami, različnih vidikov materialne deprivacije itd. V prispevku bomo podrobneje opisali za kakšne raziskave smo v preteklosti uporabljali podatke teh dveh anket. Poudarili bomo uporabnost podatkov, njihove prednosti in omejitve za še večjo uporabnost. Med drugim bomo utemeljili potrebo po podatkih obeh anket. Poskušali bomo predvideti še druge možnosti za uporabo razpoložljivih podatkov, ki bi povečale izkoriščenost le-teh. Ključne besede: Anketa o porabi v gospodinjstvih, APG, Anketa o življenjskih pogojih, EU-SILC, raziskave, podatki THE USE OF THE HBS AND EU-SILC DATA IN RESEARCH ABSTRACT The Institute for Economic Research has a long tradition of using the Household Budget Survey (HBS) data, while the Survey on Living Conditions (EU-SILC) data have been used since the inclusion of the Slovenian data (starting with the EU-SILC 2005). Both surveys are very important sources of data for various research purposes as they provide data on the socio-economic characteristics of residents/households and their income position, consumption and ownership of assets, as well as data on material deprivation. The paper will provide an overview of the kind of research projects where the HBS or EU-SILC data were used. Adequacy, strengths and weaknesses of the data will be discussed. Furthermore, the need for both surveys to be undertaken on a regular basis will be advocated, and the future research projects for which the HBS or EU-SILC data are inevitable will be listed. Key words: Household Budget Survey, HBS, Survey on Living Conditions, EU-SILC, research, data 1

2 1. UVOD Inštitut za ekonomska raziskovanja ima dolgo tradicijo redne uporabe podatkov Ankete o porabi v gospodinjstvih (APG) pri svojem raziskovalnem delu. Začeli smo z analizo APG 1978, torej pred približno tremi desetletji. V zadnjih letih vse pogosteje uporabljamo tudi podatke Ankete o življenjskih pogojih (EU-SILC). Podatki obeh anket so pomembni za raziskovalno dejavnost, saj omogočajo preučevanje osnovnih socio-ekonomskih značilnosti prebivalstva, njihovega dohodkovnega položaja, potrošnje, opremljenosti z materialnimi dobrinami, različnih vidikov materialne deprivacije itd. Namen tega referata je predstaviti naše izkušnje in utemeljiti potrebo po nadaljevanju obeh anket. Potrebno je poudariti, da se osredotočamo le na študije, ki so jih opravili raziskovalci Inštituta za ekonomska raziskovanja, čeprav so APG uporabljali tudi nekateri drugi raziskovalci, hkrati pa je bila APG podlaga za več magistrskih nalog. 2. DOSEDANJI NAMENI UPORABE PODATKOV APG IN EU-SILC V preteklosti smo podatke APG uporabljali predvsem pri raziskovanju dohodkovnega položaja prebivalcev Slovenije, relativne revščine in dohodkovne neenakosti. Analizirali smo socialno-ekonomsko strukturo prebivalstva, strukturo dohodkovnih virov, razpoložljivi dohodek ter porazdelitev oseb/gospodinjstev po decilnih skupinah (oblikovanih na podlagi razpoložljivih dohodkov) (Stanovnik, 1990a, 1991b in 1993; Stanovnik in Stropnik, 1995a-c, 1996 in 2000a; Stropnik, 2002a; Stropnik in Stanovnik, 1996c, 2002a-b in 2004; Verbič in Stanovnik, 2006). Ugotavljali smo tako obseg in globino relativne revščine kot subjektivno občutenje revščine (oceno, kako gospodinjstva shajajo s svojim dohodkom). Podatki APG so bili podlaga za ugotavljanje socialne stratifikacije slovenske družbe v obdobju (Stropnik, 2002a). Cirmanova in Stanovnik (2000) sta ugotavljala trendne spremembe v strukturi in porazdelitvi dohodka gospodinjstev, dohodkovni razpršenosti in neenakosti. Stropnikova in Kumpova (2009b) sta raziskovali spremembe v obsegu in globini relativne revščine, subjektivni percepciji revščine in dohodkovni neenakosti v Sloveniji v obdobju Ocenjevali smo vpliv socialnih transferjev na preprečevanje relativne revščine. Stanovnik in Stropnikova (1998a) sta primerjala predtranzicijsko in potranzicijsko obdobje, Stropnikova in Stanovnik (2002a-b in 2004) pa leto 1993 in leta Kumpova in Stropnikova (2009) sta prispevali analizo situacije v tem tisočletju in sta posebno pozornost namenili učinkom socialnih transferjev na zmanjšanje revščine pri otrocih. Pred tem je Stropnikova (2005 in 2006) ocenila in primerjala učinke za otroke in gospodinjstva z otroki v letih 1998 in S pomočjo različnih mer neenakosti smo analizirali dohodkovno neenakost na ravni gospodinjstev in posameznikov (Stanovnik in Stropnik, 1995a-c in 1996; Stropnik, 1997a-b; Stropnik in Stanovnik, 1996c, 2002a-b in 2004; Stropnik in Kump, 2009b). Posebno pozornost smo namenili socialno-ekonomskemu položaju otrok oz. družin/gospodinjstev z otroki in relativni revščini (Stropnik, 2002, 2005 in 2006; Stropnik in Stanovnik, 1996a-b; Kump in Stropnik, 2009a). Druga skupina prebivalstva, ki smo jo 2

3 podrobneje obravnavali v naših raziskavah, so starejše osebe (npr. Kump in Stropnik 2009b) in še zlasti upokojenci oz. upokojenska gospodinjstva. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je Inštitut za ekonomska raziskovanja začel z raziskovanjem socialnega in ekonomskega položaja upokojencev v Sloveniji (z analizo APG 1978). Te raziskave so bile dokaj redne od leta 1996 naprej (Stanovnik, Zorko in Usenik, 1996; Stanovnik in Kump, 2003, 2005, 2007 in 2008), v zadnjih letih pa imajo status redne raziskave in se ponavljajo na vsake dve leti. Osredotočajo se predvsem na upokojenska gospodinjstva in spremljajo njihov relativni položaj glede na celotno prebivalstvo. Ekonomski položaj upokojencev se pogosto obravnava v povezavi z reformo pokojninskega sistema in se tudi napoveduje, kakšen bo vpliv reforme v prihodnje (Stanovnik in Stropnik, 1999a-b in 2000b; Stropnik in Kump, 2008a). Z raziskavo na to temo smo bili vključeni tudi v mednarodni projekt (Stanovnik et al., 2000). Odličen pregled ekonomskih in družbenih sprememb v štirih tranzicijskih državah od začetka devetdesetih let do prvih let po letu 2000 daje tudi mednarodna primerjava, ki temelji na nacionalnih APG (Stanovnik in Čok 2009; Stanovnik in Kump, 2009). Analizirali smo tudi strukturo porabe gospodinjstev in še zlasti strukturo porabe srednjega dohodkovnega razreda (Stropnik, 2002a) in mladih družin (Stropnik, 2002c). Kuzmin (2002) je na podlagi podatkov APG ugotavljal spremembe v strukturi osebne potrošnje gospodinjstev v letih S pomočjo input-output analize je za leto 1997 ocenil multiplikativne učinke, ki jih generirajo te spremembe z vidika povečevanja oziroma zmanjševanja proizvodnje. Na podlagi podatkov APG smo v letih 1998 (Stanovnik in Stropnik, 1998) in 2009 (Stropnik et al., 2009) izračunali minimalne življenjske stroške v Sloveniji. Ustrezno modificirani izračun minimalnih življenjskih stroškov je bil podlaga za določitev oskrbnine za otroka v rejniški družini v Zakonu o izvajanju rejniške dejavnosti iz leta Nadaljnji pomemben namen uporabe podatkov APG je pri raziskovanju stanovanjskih razmer v Sloveniji (Stanovnik 1988,in 1994). Stanovnik in Stropnikova (1999a-b) sta za vsa gospodinjstva ter ločeno za upokojenska in ne-upokojenska gospodinjstva ugotavljala opremljenost s centralnim ogrevanjem, tekočo vodo in kanalizacijo. Kvaliteto stanovanj in stanovanjska razmerja v Sloveniji smo obravnavali tudi v drugih objavah (npr. Stanovnik in Stropnik, 2000a; Stropnik, 2002a: spodnji srednji razred; Stropnik, 2002c: mlade družine). Stanovnik (1986 in 1987) je analiziral porabo energije v slovenskih gospodinjstvih. Analizirali smo tudi lastništvo trajnih potrošnih dobrin, npr. avtomobila, telefona, barvnega televizorja, pralnega stroja in pomivalnega stroja - tako za vsa gospodinjstva, kot za različne skupine gospodinjstev, tudi po decilnih skupinah (Stanovnik, 1990b; Stanovnik in Stropnik, 1999a-b in 2000a-b; Stropnik, 2002a: spodnji srednji razred; Stropnik, 2002c: mlade družine). Cirmanova in Stanovnik (2001) sta ugotavljala spremembe v odvisnosti doseženega dohodka prebivalstva od izobrazbe in starosti v obdobju Stanovnik (1995 in 1997) je analiziral zvezo med izobrazbo, dohodki in socialno-ekonomskim statusom. Za proučevanje pravičnosti državnega financiranja izobraževanja (zlasti terciarnega) smo na podlagi APG po decilnih razredih analizirali socialno-ekonomsko strukturo šolajočih, zasebne in javne izdatke za izobraževanje ter neto koristi javnih izdatkov za izobraževanje (Bevc, Prevolnik in Stanovnik, 2001; Bevc, Uršič in Čok, 2008). 3

4 Stanovnik (1993) je kvaliteto podatkov, pridobljenih z APG, ocenil kot zelo dobro. Da bi ovrednotila kakovost anketnih podatkov, sta Rodica in Stanovnik (2001) opravila nekaj primerjav podatkov APG z drugimi statističnimi viri. Anketno strukturo dohodka gospodinjstev sta primerjala s strukturo dohodka zavezancev za dohodnino (ob prilagoditvi obeh virov podatkov) in ugotovila podobno dinamiko števila prejemnikov posameznih dohodkovnih virov. Primerjava starostne strukture članov gospodinjstev iz APG s starostno strukturo, dobljeno iz registra prebivalstva, je pokazala odlično ujemanje. Tudi Kuzmin (2002) je podatke APG, kjer je bilo to možno, preverjal s podatki uradnih statističnih registrov. Kot prvi je javno opozoril še na en metodološki problem slovenske APG: nekonsistentnost med podatki APG in nacionalnih računov kar zadeva pripisane najemnine. Tudi zaradi na splošno potrjene kvalitete anketnih podatkov smo se odločili za uporabo APG kot podlage za izdelavo statičnega mikrosimulacijskega modela za analizo učinkov sprememb davkov (oziroma davčnega sistema) in sprememb socialnih prejemkov v Sloveniji (Čok, Stropnik in Stanovnik, 2002 in 2004; Čok in Stropnik, 2006). S tem modelom lahko ugotovimo neto učinke, ki jih pri posameznih gospodinjstvih povzročajo konkretni ukrepi davčne politike ali politike socialne varnosti. Ocenjena končna potrošnja gospodinjstev po kvintilnih razredih na podlagi APG je služila tudi kot pomemben input za model splošnega ravnotežja (Bayar et.al., 2006), ki ga je razvil Boris Majcen s skupino raziskovalcev na Inštitutu za ekonomska raziskovanja. Anketa EU-SILC je odprla možnosti za analizo dodatnih vidikov materialne deprivacije. Stropnikova in Kumpova (2008b) sta na podlagi prve datoteke, v katero so bili vključeni tudi slovenski podatki (EU-SILC 2005), analizirali absolutni in relativni dohodkovni položaj starejšega prebivalstva (oseb, starih 55 let in več) v državah Evropske unije, (morebitne) materialne težave/stiske in subjektivno oceno lastnega položaja. Poudarek je bil na položaju relativno revnega starejšega prebivalstva v novih državah članicah. Ta raziskava je bila izvedena v okviru večjega mednarodnega projekta, ki ga je financirala Evropska komisija (Adequacy of Old-Age Income Maintenance in the EU - AIM). Še zlasti zanimivo je bilo ugotavljati razlike in neskladja med uvrstitvijo oseb med relativno revne na podlagi praga tveganja revščine (60% mediane ekvivalentnih dohodkov) in med tiste, ki so na različne načine materialno deprivirane oziroma same menijo, da njihova gospodinjstva ne morejo shajati z lastnimi dohodki (Stropnik in Kump, 2008c-č: v Sloveniji; 2008d-f in 2009a: v Evropski uniji). Avtorici sta analizirali tudi različne vidike stanovanjskega standarda starejših oseb (2009a: v Sloveniji; 2009b: v novih državah članicah Evropske unije). 3. SKLADNOST PODATKOV APG Z OSTALIMI STATISTIČNIMI VIRI Skladnost podatkov APG z ostalimi statističnimi viri bomo prikazali na podlagi rezultatov raziskav o socialnem in ekonomskem položaju upokojencev v Sloveniji, saj se te izvajajo periodično in že v razmeroma dolgem obdobju. Primerjali bomo socialno-ekonomsko strukturo prebivalstva in dohodkovni položaj. Struktura članov gospodinjstev glede na njihov socialno-ekonomski položaj, izračunana na podlagi APG, je predstavljena v tabeli 1. Delež delovno aktivnih oseb se je v celotnem 4

5 opazovanem obdobju zviševal, kar potrjujejo tudi drugi statistični viri. Po letnih poročilih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) je bilo leta 2000 število zaposlenih oseb 715 tisoč, leta 2006 pa 742 tisoč. Če deleže delovno aktivnih oseb, ki so pridobljeni iz APG, uporabimo na številu vseh prebivalcev v posameznih letih, dobimo precej podobne številke: leta 2000 je bilo delovno aktivnih 713 tisoč oseb, leta 2006 pa 753 tisoč. Razlika med oceno števila zaposlenih na podlagi APG in številom registriranih zaposlenih oseb je le približno 1%. Pred letom 2000 so razlike nekoliko večje, saj registrski podatki niso zajemali zaposlenih v zasebnih podjetjih z enim ali dvema zaposlenima. Tabela 1: Struktura članov gospodinjstev glede na njihov socialno-ekonomski status Status članov gospodinjstev (%) Osebe v delovnem razmerju 35,2 34,9 35,8 36,0 36,1 37,5 Aktivni kmetovalci 2,5 1,2 1,2 1,0 1,1 0,8 Aktivne osebe v drugih dejavnostih 2,3 3,2 3,2 3,4 3,6 3,2 Osebe, ki prejemajo občasne prejemke 0,8 0,2 0,2 0,4 0,6 0,8 Brezposelni 5,2 7,1 6,4 5,9 6,3 6,1 Upokojenci 21,9 22,6 22,9 23,6 24,6 24,9 Vzdrževane osebe 31,1 30,3 29,9 29,3 27,6 26,4 Drugo 0,9 0,5 0,4 0,4 0,1 0,1 Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Število vseh oseb 9.928, , , , , ,7 Viri: Stanovnik in Kump, 2003, tabela 4, in 2008, tabela 2. Število aktivnih kmetovalcev se je po uradnih statističnih virih znižalo s 55 tisoč v letu 1993 na 32 tisoč v letu Tudi podatki APG kažejo na zmanjšanje števila aktivnih kmetovalcev, a je bilo leta 2006 po oceni APG število kmetov nižje (16 tisoč oseb). Na podlagi podatkov APG (v tabeli 1) lahko izračunamo, da je bila stopnja brezposelnosti leta ,3%, leta 2006 pa kar 12,6% (tabela 2). Po Anketi o delovni sili (ADS) je bila stopnja brezposelnosti leta ,1%, leta 2006 pa 6,1%. Trend padanja brezposelnosti kažejo tudi registrski podatki, saj je stopnja brezposelnosti leta 1993 znašala 14,4%, leta 2006 pa 9,4%. V APG se anketiranci sami opredelijo za brezposelne. Domnevamo, da veliko samoopredeljenih brezposelnih ne ustreza definiciji brezposelnosti po ADS; t.j. ne iščejo aktivno zaposlitve, so opravili najmanj uro plačanega dela v referenčnem tednu itd. Stanovnik in Čok (2009) ugotavljata, da se razlike med stopnjo brezposelnosti, ocenjeno na podlagi APG, in stopnjo brezposelnosti na podlagi ADS pojavljajo tudi v drugih državah. Tabela 2: Stopnja brezposelnosti na podlagi APG in ADS Stopnja brezposelnosti Bolgarija Madžarska Romunija Slovenija Po APG 11,5 28,7 17,3 8,3 12,0 12,3 11,3 12,6 Po ADS - 18,1 11,3 5,8-8,0 9,1 5,9 Vir: Stanovnik in Kump, 2009, tabela 4. 5

6 Razmerje med delovno aktivnimi osebami in upokojenci, izračunano na podlagi APG, je skoraj enako razmerju med zavarovanci in upokojenci iz obveznega zavarovanja v ZPIZ-ovih letnih poročilih (tabela 3). Delež upokojencev na podlagi podatkov APG rahlo presega dejanski delež upokojencev iz obveznega zavarovanja, ki smo ga izračunali na podlagi letnih poročil ZPIZ-a in Statističnega letopisa. Tudi tukaj do razhajanj prihaja zato, ker v APG anketiranci sami opredelijo svoj socialno-ekonomski status. Tako se lahko zgodi, da se prejemnik državne pokojnine, ki ga ni v ZPIZ-ovih evidencah upokojencev iz obveznega zavarovanja, v APG opredeli za upokojenca. Tabela 3: Razmerje med številom delovno aktivnih oseb in upokojencev na osnovi podatkov APG ter razmerje med povprečnim številom zavarovancev in upokojencev iz obveznega zavarovanja Leto Delovno aktivni/upokojenci Delež upokojencev v prebivalstvu Podatki APG Podatki ZPIZ Podatki APG Podatki ZPIZ ,83 1,82 21,9 21, ,74 1,75 22,6 22, ,75 1,80 22,9 23, ,71 1,73 23,6 24, ,66 1,68 24,6 24, ,67 1,67 24,9 25,4 Viri: Stanovnik in Kump, 2003, tabela 3, in 2008, tabela 1. Ocene dohodkovnega položaja posameznih skupin upokojencev na podlagi podatkov APG so dokaj skladni s podatki Statističnega urada Republike Slovenije in ZPIZ-a o rasti plač in pokojnin. Povprečna pokojnina, izračunana na podlagi APG, je sicer nižja od uradnih podatkov ZPIZ-a (ki objavlja povprečno starostno pokojnino) (tabela 4), toda razlika je pričakovana, saj podatki APG vključujejo vse pokojnine: starostne, invalidske, družinske, državne in druge. Prav tako je pričakovana nižja povprečna plača, izračunana na podlagi podatkov APG. SURS namreč do konca leta 2004 v izračun povprečne plače ni vključeval zasebnih pravnih oseb z eno ali dvema zaposlenima osebama, še vedno pa ne vključuje samostojnih podjetnikov posameznikov in pri njih zaposlenih oseb. APG pa vključuje dohodke vseh prejemnikov plač, tudi tistih, ki jih SURS ne zajema in za katere so značilne podpovprečne plače. Poleg tega je za anketne podatke tudi sicer značilno, da so podatki o dohodkih nižji od dejanskih. Iz tabele 4 še vidimo, da na podlagi podatkov APG izračunana povprečna pokojnina raste počasneje kot povprečna plača, posledično pa padajoč trend izkazuje tudi razmerje med povprečno pokojnino in povprečno plačo, kar je skladno z uradnimi statistikami. 6

7 Tabela 4: Povprečna neto plača in povprečna starostna pokojnina na podlagi APG in na podlagi podatkov ZPIZ-a Indeks (98=100) (00=100) (02=100) (04=100) Povprečna neto plača (APG) ,6 103,0 105,9 105,8 Povprečna neto pokojnina (APG) ,4 102,9 103,9 100,2 Razmerje pokojnina/plača 74,7 78,2 78,1 76,6 72,6 Povprečna neto plača (ZPIZ) ,4 103,7 103,5 104,8 Povprečna starostna pokojnina (ZPIZ) ,0 100,2 99,8 102,2 Razmerje pokojnina/plača 75,6 75,3 72,7 70,2 68,4 Vir: Stanovnik in Kump, 2008, tabela POMEN ANKETE EU-SILC OB HKRATNEM OBSTOJU APG EU-SILC je razmeroma nov, za države članice EU enotni in referenčni vir za izračun kazalnikov socialne povezanosti. Gre za zelo bogat vir podatkov, ki omogoča poglobljeno raziskovanje socialno-ekonomskega položaja prebivalstva EU. V primerjavi z APG je EU- SILC boljši vir podatkov o dohodku, saj večji vzorec zagotavlja večjo natančnost ocene. Poleg tega EU-SILC temelji na administrativnih virih podatkov o dohodkih, s čimer je zagotovljeno boljše zajetje virov dohodka kot v primeru, ko o dohodkih članov svojega gospodinjstva poročajo anketiranci. Za raziskovalne namene je zelo pomembna pridobitev to, da anketa EU-SILC - v primerjavi z APG - vsebuje veliko več podatkov, ki iz več zornih kotov opisujejo življenjske pogoje prebivalstva in predvsem različne vidike materialne deprivacije. EU-SILC torej omogoča hkratno primerjavo podatkov o relativni dohodkovni revščini, subjektivno ocenjeni revščini, materialni deprivaciji in ostalih vidikih blaginje posameznikov. Sklepanje o blaginji le na podlagi enega kazalca - še zlasti v mednarodnih primerjavah - ali ni mogoče/utemeljeno ali pa je vsaj potencialno napačno in zato morda zavajajoče. Zadnje raziskave (npr. Bradshaw, 2009; Stropnik in Kump, 2009a) so namreč pokazale, da obstaja precej velik razkorak med (dohodkovno) relativno revščino, subjektivno revščino in materialno deprivacijo, kar je še posebej pomembno v mednarodnih primerjavah. Na primer, v Estoniji kar 32,5% relativno revnih starejših oseb nima težav s shajanjem s svojim razpoložljivim dohodkom (tabela 5). Po drugi strani v Latviji in na Poljskem približno polovica oseb, ki niso relativno revne, s svojim dohodkom shaja z velikimi težavami. Eden od razlogov je gotovo višina mediane ekvivalentnih dohodkov in s tem tudi višina praga tveganja revščine v posameznih državah. Če je znesek mediane dohodkov visok, lahko pričakujemo, da bo tudi določen delež relativno revnih lahko shajal s svojimi dohodki, in obratno. Podobno je tudi Bradshaw (2009) opozoril, da stopnja relativne revščine ne more biti edini kazalec blaginje. 7

8 Tabela 5: Osebe, stare 55 let in več, v novih članicah EU glede na relativno in subjektivno revščino Shajanje s svojim dohodkom Država Zelo težko ali težko Z manjšimi težavami Dokaj lahko, lahko ali zelo lahko Osebe, ki so relativno revne Ciper Češka Estonija Madžarska Latvija Litva Poljska Slovaška Slovenija Osebe, ki niso relativno revne Ciper Češka Estonija Madžarska Latvija Litva Poljska Slovaška Slovenija Vir: Stropnik in Kump, 2009a, tabela 1. Panelni značaj EU-SILC odpira nove možnosti raziskovanja socialno-ekonomskega položaja prebivalstva. Ugotavljali bomo lahko trajanje izpostavljenosti relativni revščini, vstope v in izstope iz relativne revščine - vse to v povezavi s spremembami v številu in strukturi članov gospodinjstva, zaposlitvenem statusu, strukturi in višini dohodkovnih virov in drugih relevantnih spremenljivk. Ob tem je treba poudariti, da je APG edini vir, ki omogoča analizo potrošnje v gospodinjstvih, in to v povezavi z dohodki. Zato je kljub delnemu podvajanju z EU-SILC nepogrešljiv za določene namene raziskovanja. 5. ANALIZE NA PODLAGI APG IN EU-SILC KOT PODLAGA ZA OBLIKOVANJE POLITIK Rezultati naših raziskav so bili pogosto navajani v analizah pristojnih ministrstev in v strateških državnih dokumentih, kar potrjuje njihovo uporabnost za oblikovanje politik, predvsem socialne politike. Vlada Republike Slovenije oziroma Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je naše raziskovalne rezultate vključilo v besedilo Programa boja proti revščini in socialni izključenosti (MDDSZ, 2000), analizo izvajanja strategije socialnega vključevanja in poročilo o uresničevanju programa boja proti revščini in socialni izključenosti (Apohal et al., 2002) in druge dokumente oziroma poročila. Tudi sami smo večkrat na podlagi svojih ugotovitev predlagali smeri razvoja politik in konkretnih ukrepov (npr. Stanovnik, 1990a; Stropnik in Stanovnik, 2002a-b in 2004). Stropnikova je podala predlog ukrepov za izboljšanje položaja spodnjega srednjega razreda in mladih družin (2002a in 2002c). Prispevali smo tudi za Poročilo o človekovem razvoju 2002/2003 (Kajzer et al., 2003) in 8

9 Socialne razglede, ki so nadaljevanje tovrstnih poročil (Javornik S. et al., 2006). Analize dohodkovnega položaja prebivalcev Slovenije, revščine, dohodkovne neenakosti ipd. smo vlada Republike Slovenije in raziskovalci uporabili v dokumentih in poročilih v času pridruževanja Evropski uniji (npr. Stropnik, 2002b; Stropnik et al., 2003). Izračuni minimalnih življenjskih stroškov za več tipov potrošnikov v Sloveniji iz leta 1998 (Stanovnik in Stropnik, 2008) so bili leta 2001 podlaga za prvo določitev osnovnega zneska minimalnega dohodka in meril za višino minimalnega dohodka za posamezne družinske člane za namen dodeljevanja denarnih socialnih pomoči po Zakonu o socialnem varstvu. Podobno so izračuni iz leta 2009 (Stropnik et al., 2009) podlaga za predvideno zvišanje osnovnega zneska minimalnega dohodka in morebitna drugačna razmerja višin minimalnega dohodka za posamezne družinske člane do osnovnega zneska minimalnega dohodka. 6. SKLEPNE UGOTOVITVE 1. APG in EU-SILC sta metodološko različni statistični raziskovanji. Metodološke razlike izhajajo iz načina vzorčenja, virov podatkov o dohodkih in definicij dohodka. Zaradi tega kazalniki, izračunani na podlagi obeh virov, med seboj niso (povsem) primerljivi. Anketa EU-SILC je namenjena tudi podrobnejšemu prikazu življenjskih pogojev prebivalstva, medtem ko je APG - poleg na dohodke - osredotočena tudi na potrošnjo gospodinjstev. Raziskovalci potrebujemo podatke obeh anket. 2. Kot panelna anketa, EU-SILC raziskovalcem odpira nove možnosti za analizo socialno-ekonomskega položaja prebivalstva. Spremembe socialno-ekonomskega položaja posameznikov bo namreč mogoče spremljati v času. Lahko bomo na primer ugotavljali dalj časa trajajočo izpostavljenost revščini, povezanost med daljšo brezposelnostjo in dohodkovnim položajem, vpliv sprememb mediane ekvivalentnih dohodkov na obseg relativne revščine itd. 3. Podatki, pridobljeni z APG, so v veliki meri skladni s podatki iz drugih statističnih virov. 4. Raziskovalci Inštituta za ekonomska raziskovanja smo od konca 80-ih let prejšnjega stoletja redno uporabljali podatke APG. 5. Rezultati naših raziskav so bili pogosto uporabljeni v poročilih in analizah pristojnih ministrstev, predvsem sedanjega Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, in v strateških državnih dokumentih. 6. Verjamemo, da predstavljena dejstva utemeljujejo potrebo po nadaljevanju obeh anket, APG in EU-SILC. 7. Ne nazadnje, želimo poudariti, da bi bilo naše raziskovalno delo manj obsežno, kvalitetno in tudi prijetno, če ne bi bili v teh več kot četrt stoletja deležni sprotne, učinkovite in prijazne strokovne podpore s strani sodelavcev Statističnega urada Republike Slovenije, ki so delali in delajo na področju statistike življenjske ravni. 9

10 7. LITERATURA Apohal Vučkovič, Lidija et al. (2002): Izvajanje strategije socialnega vključevanja s poročilom o uresničevanju programa boja proti revščini in socialni izključenosti. Vlada Republike Slovenije, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Ljubljana. Bayar, Ali, Cristina Mohora, Boris Majcen, Mitja Čok, Masudi Opese, Miroslav Verbič in Nataša Kump (2006): Analiza kompleksnih sektorskih in makro učinkov davčne reforme in reforme socialnih transferjev z uporabo dinamičnega modela splošnega ravnotežja slovenskega gospodarstva. Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana. Bevc, Milena, Tine Stanovnik in Valentina Prevolnik Rupel (2001): Analiza pravičnosti državnega financiranja izobraževanja v Sloveniji in možnosti za njeno povečanje : raziskovalni projekt v okviru CRP "Vzgoja in izobraževanje ter šport". Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana. Bevc, Milena, Sonja Uršič in Mitja.Čok (2008): Sistem financiranja terciarnega izobraževanja, njegova pravičnost in ekonomska učinkovitost : raziskovalni projekt. Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana. Bradshaw, Jonathan, in Dominic Richardson (2009): An Index of Child Well-Being in Europe (objavljeno bo v Child Indicators Research). Cirman, Andreja in Tine Stanovnik (2000): Izdatkovna struktura revnejših slovenskih gospodinjstev. Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana. Čok, Mitja, Nada Stropnik in Tine Stanovnik (2002): Izdelava statičnega mikrosimulacijskega modela za Slovenijo. Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana. Čok, Mitja, Nada Stropnik in Tine Stanovnik (2004): Denarna socialna pomoč v Sloveniji. Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana. Čok, Mitja, in Nada Stropnik (2006): Ocena vpliva otroškega dodatka in denarne socialne pomoči na dohodkovni položaj gospodinjstev z uporabo statičnega mikrosimulacijskega modela za Slovenijo. IB revija, let. XL, št. 3, str Javornik S., Jana et al. (2006): Socialni razgledi Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj, Ljubljana. Kajzer, Alenka, Maja Kersnik, Dušan Kidrič, Saša Kovačič, Brina Malnar, Janja Pečar, Marjan Premik, Valentina Pevolnik Rupel, Matejka Rebolj, Mateja Rok-Simon, Tine Stanovnik, Nada Stropnik, Milivoja Šircelj, Janez Šušteršič, Ana Tršelič Selan, Barbara Artnik, Mirjana Ule, Gaj Vidmar, Jana Javornik in Valerija Korošec (2003): Poročilo o človekovem razvoju Slovenija 2002/2003. UMAR, Ljubljana, in UNDP, Geneva. Kump, Nataša, in Nada Stropnik (2009a): Reducing and preventing child poverty and social exclusion in Slovenia Lessons learned form transition countries. Poročilo za UNICEF. Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana. Kump, Nataša in Nada Stropnik (2009b): Socialno-ekonomski položaj starejšega prebivalstva. V Valentina Hlebec (ur.), Starejši ljudje v družbi sprememb. Aristej, Maribor. Kuzmin, Franc, in Stanovnik, Tine (1994): Ekonomski in socialni elementi stanovanjske problematike v Sloveniji. IB revija, št , str Kuzmin, Franc (2002): Spremembe v strukturi osebne potrošnje kot dejavnik konjunkturnih gibanj. Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana. MDDS (2000): Program boja proti revščini in socialni izključenosti. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Ljubljana. 10

11 Rodica, Marinka, in Tine Stanovnik (2001): Nekaj primerjav podatkov iz anket o porabi gospodinjstev z drugimi statističnimi viri. IB revija, št. 1, letnik XXXV, str Stanovnik, Tine (1986): Household energy consumption in Slovenia: ten years after the first oil shock. Energy policy, vol.14, št. 3, str Stanovnik, Tine (1987): Appliance-specific electricity consumption in Slovene households. Energy Economics, vol.9, št. 1, str Stanovnik, Tine (1988): Analiza nakupov peči za ogrevanje z multinomnim logit modelom. Ekonomska revija, št. 2, str Stanovnik, Tine (1990a): Revščina - definicije, analize in implikacije za socialno politiko. IB: informativni bilten: revija za planiranje, št. 8-9, str Stanovnik, Tine (1990b): Automobile ownership in Yugoslavia. Transportation Research, vol. 24A, št. 2, str Stanovnik, Tine (1991a): Energija in življenjski standard slovenskih gospodinjstev v obdobju IB, IB: informativni bilten: revija za planiranje, št.3-4, str Stanovnik, Tine (1991b): Perception of poverty and income satisfaction. Journal of Economic Psychology, vol. 13, str Stanovnik, Tine (1993): Analiza socialnoekonomskega položaja slovenskih gospodinjstev v letih 1978, 1983 in Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana. Stanovnik, Tine (1995): Izobrazba, dohodek in socialnoekonomski status prebivalcev Slovenije. IB revija, št. 8-9, str Stanovnik, Tine (1997): The returns to education in Slovenia. Economics of Education Review, vol. 16, št. 4, str Stanovnik, Tine in Mitja Čok (2009): Changes in household income, income inequality and poverty: a comparative overview. V Stǎnculescu M. and Stanovnik T. (ur.), Activity, incomes and social welfare : a comparison across four new EU member states, Public policy and social welfare, vol. 33, str Farnham, Burlington: Ashgate. Stanovnik, Tine, in Nataša Kump (2003): Socialno-ekonomski položaj upokojencev in starejšega prebivalstva v Sloveniji. Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana. Stanovnik, Tine, in Nataša Kump (2005): Vpliv pokojninske reforme na socialno-ekonomski položaj upokojencev in starejšega prebivalstva. Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana. Stanovnik, Tine, in Nataša Kump (2007): Vpliv pokojninske reforme na socialno-ekonomski položaj upokojencev in starejšega prebivalstva. Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana. Stanovnik, Tine, in Nataša Kump (2008): Socialno-ekonomski položaj upokojencev in starejšega prebivalstva v Sloveniji. Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana. Stanovnik, Tine in Nataša Kump (2009): The transition process and changes in income, income inequality and poverty : the case of Slovenia. V Stǎnculescu M. and Stanovnik T. (ur.), Activity, incomes and social welfare : a comparison across four new EU member states, Public policy and social welfare, vol. 33, str Farnham, Burlington: Ashgate. Stanovnik, Tine, in Nada Stropnik (1995a): Dohodkovni položaj slovenskih gospodinjstev (raziskovalno poročilo). V Tine Stanovnik in Stanka Kukar: Medgeneracijski transferji dohodka v Sloveniji. Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana, str

12 Stanovnik, Tine, in Nada Stropnik (1995b): Dohodkovni položaj slovenskih gospodinjstev. V: Statistika dela, delovnih in življenjskih pogojev (zbornik referatov 5. mednarodnega statističnega posvetovanja, Radenci 95, novembra 1995). Statistični urad Republike Slovenije in Statistično društvo Slovenije, Ljubljana, str Stanovnik, Tine, in Nada Stropnik (1995c): Income distribution and poverty among Slovenian households. 10th annual meeting of the European Society for Population Studies, Uppsala. Stanovnik, Tine, in Nada Stropnik (1996): Dohodki in dohodkovna neenakost v Sloveniji in drugih državah na prehodu. IB revija, let. 30, 3-4, str Stanovnik, Tine, in Nada Stropnik (1998a): Impact of Social Transfers on Poverty and Income Inequality in Slovenia: A Comparison between the Pre-Transition and the Post-Transition Period. Institute for Economic Research, Ljubljana. Stanovnik, Tine in Stropnik Nada (1998b): Study on Minimum Costs of Living. Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana (v slovenskem prevodu: Raziskava o minimalnih življenjskih stroških. Končno poročilo). Stanovnik, Tine in Nada Stropnik (1999a): Economic well-being of the elderly in Slovenia. Statistics in Transition, vol. 4, št. 1, str Stanovnik, Tine in Nada Stropnik (1999b): Economic Well-Being of the Elderly and Pension Reform in Slovenia. Working Paper, št. 2, Institute for Economic Research, Ljubljana. Stanovnik, Tine in Nada Stropnik (2000a): Income Distribution and Poverty in Slovenia. V Sandra Hutton in Gerry Redmond (ur.): Poverty in Transition Economies, Routledge, London in New York, str Stanovnik, Tine, in Nada Stropnik (2000b): Slovenia: Income Stability in a Turbulent Period of Economic Transition. V Tine Stanovnik, Nada Stropnik in Christopher Prinz (ur.): Economic Well-Being of the Elderly: A Comparison Across Five European Countries. Ashgate, Aldershot, str Stanovnik, Tine, Nada Stropnik in Christopher Prinz (ur.) (2000): Economic Well-Being of the Elderly: A Comparison Across Five European Countries. Ashgate, Aldershot. Stanovnik, Tine, Marjan Zorko in Hedvika Usenik (1996): Analiza demografskega, ekonomskega in socialnega položaja upokojencev v Sloveniji v obdobju Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana. Stropnik, Nada (1997a): Revščina v Sloveniji: Posledica ekonomske tranzicije. Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana. Stropnik, Nada (1997b): Poverty in Slovenia: a consequence of economic transition. Institute for Economic Research, Ljubljana. Stropnik, Nada (2002a): Življenjski pogoji spodnjega srednjega razreda. Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana. Stropnik, Nada (2002b): Social exclusion and poverty: Slovenia. Referat na konferenci The modernisation of social protection in Candidate Countries: new opportunities and challenges for the European Union. Bruselj, december Dostopno na oziroma Stropnik, Nada (2002c): Ekonomski položaj mladih družin v Sloveniji. V Mirjana Ule et al.: Ekonomsko socialni položaj mladih družin v Sloveniji. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede Inštitut za družbene vede, Center za socialno psihologijo, Ljubljana. 12

13 Stropnik, Nada (2005): Materialna kakovost življenja otrok in mladine. V Andreja Črnak-Meglič (ur.): Otroci in mladina v prehodni družbi. Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad Republike Slovenije za mladino, Ljubljana, in Aristej, Maribor, str Stropnik, Nada (2006): Material Quality of Life of Children and Young People. V Andreja Črnak-Meglič (ur.): Children and Youth in the Transitional Society. Ministry of Education and Sport, The Slovenian Office for Youth, Ljubljana; in Aristej, Maribor, str Stropnik, Nada, Matej Gregorčič, Mojca Gabrijelčič Blenkuš, Uroš Rozman, Brigita Bočkaj in Irena Dobrila (2009): Minimalni življenjski stroški. Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana. Stropnik, Nada, in Nataša Kump (2008a): Slovenia. V J.C. Vrooman (ur.). Poor elderly in the EU's new member states. Bruselj: CEPS/ENEPRI, str Dostopno na Stropnik, Nada, in Nataša Kump (2008b): Income and poverty among the elderly in the New Member States: a cross-comparative analysis. V J.C. Vrooman (ur.). Poor elderly in the EU's new member states. Bruselj: CEPS/ENEPRI, str Dostopno na Stropnik, Nada, in Nataša Kump (2008c): Primerjava relativne revščine in materialne deprivacije v Sloveniji. Varuh, št. 12, str. 6. Stropnik, Nada, in Nataša Kump (2008č): Primerjava relativne revščine in materialne deprivacije v Sloveniji. Referat na posvetu "Revščina in človekove pravice", Ljubljana, 20. maja Stropnik, Nada, in Nataša Kump (2008d): Relationship between Poverty and Material Hardship of the Elderly in the European Union. Poster na European Population Conference, Barcelona. Stropnik, Nada, in Nataša Kump (2008e): Relativna revščina in materialna deprivacija v Evropski uniji. Vabljeno plenarno predavanje na XIV. dnevih Socialne zbornice, Portorož, november Stropnik, Nada, in Nataša Kump (2008f): Relativna revščina in materialna deprivacija v Evropski uniji. Socialni izziv, let. 14, št. 28, str Stropnik, Nada, in Nataša Kump (2009a): Income and poverty position of the elderly in the new EU Member States. Sixteenth International Research Seminar on Issues in Social Security : Social Security, Poverty and Social Exclusion in Rich and Poor Countries. Sigtuna, Švedska, junij Stropnik, Nada, in Nataša Kump (2009b): Spremembe v obsegu in globini relativne revščine, subjektivni percepciji revščine in dohodkovni neenakosti v Sloveniji v obdobju Slovenski regionalni dnevi 2009: Razvojni izzivi Slovenije. Otočec, september Stropnik, Nada, in Tine Stanovnik (1996a): Ekonomski položaj gospodinjstev/družin z otroki in problemi revščine. V Vojnovič, Maja (ur.): Situacijska analiza o položaju otrok in družin v Sloveniji, Slovenski odbor za UNICEF, Ljubljana, str Stropnik, Nada, in Tine Stanovnik (1996b): The economic situation of households/families with children and incidence of poverty. V Situation Analysis of the Position of Children and Families in Slovenia, Slovenian Committee for Unicef, Ljubljana, str Stropnik, Nada, in Tine Stanovnik (1996c): Income distribution and poverty in Slovenia and other countries in transition. 9th International Symposium on Social Development, Oporto. Stropnik, Nada, in Tine Stanovnik (2002a): Combating Poverty and Social Exclusion - Volume 2, A Case Study of Slovenia. International Labour Office, Budimpešta. Stropnik, Nada, in Tine Stanovnik (2002b): Boj proti revščni in socialni izključenosti 2. knjiga, Primer Slovenije. Mednarodna organizacija dela, Budimpešta. 13

14 Stropnik, Nada, in Tine Stanovnik (2004): La combat contre la pauverté et l'exclusion sociale tome 2: La Slovénie. Bureau International du Travail, Budimpešta. Verbič, Miroslav, in Tine Stanovnik (2006): Analysis of subjective economic well-being in Slovenia. Eastern European Economics, vol. 44. št. 2, str

Državna statistika v letu 2011

Državna statistika v letu 2011 REPUBLIKA SLOVENIJA STATISTI^NI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE Državna statistika v letu 2011 Poročilo o izvajanju Letnega programa statističnih raziskovanj za 2011 SLOVENSKA DR@AVNA STATISTIKA ZAUPANJA VREDNA

More information

STARANJA PREBIVALSTVA IN GEOGRAFSKI VIDIKI DOMOV ZA OSTARELE (PRIMERJAVA NOVO MESTO/KOPER)

STARANJA PREBIVALSTVA IN GEOGRAFSKI VIDIKI DOMOV ZA OSTARELE (PRIMERJAVA NOVO MESTO/KOPER) UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA HUMANISTIČNE ŠTUDIJE KOPER Nina Rifelj STARANJA PREBIVALSTVA IN GEOGRAFSKI VIDIKI DOMOV ZA OSTARELE (PRIMERJAVA NOVO MESTO/KOPER) DIPLOMSKO DELO Koper, 2012 UNIVERZA

More information

EU NIS direktiva. Uroš Majcen

EU NIS direktiva. Uroš Majcen EU NIS direktiva Uroš Majcen Kaj je direktiva na splošno? DIREKTIVA Direktiva je za vsako državo članico, na katero je naslovljena, zavezujoča glede rezultata, ki ga je treba doseči, vendar prepušča državnim

More information

SOCIALNA VKLJUČENOST INVALIDNIH OSEB

SOCIALNA VKLJUČENOST INVALIDNIH OSEB UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Milena Gosak SOCIALNA VKLJUČENOST INVALIDNIH OSEB Diplomsko delo Ljubljana, 2008 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Avtorica: Milena Gosak Mentorica:

More information

SISTEM OBVEZNEGA DODATNEGA POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA V SLOVENIJI

SISTEM OBVEZNEGA DODATNEGA POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA V SLOVENIJI SISTEM OBVEZNEGA DODATNEGA POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA V SLOVENIJI POVZETEK IZSLEDKOV RAZISKAV PROJEKTA DOSTOJNA UPOKOJITEV POVZETEK IZSLEDKOV RAZISKAV O SISTEMU OBVEZNEGA DODATNEGA POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA

More information

TOURISM GOVERNANCE IN SLOVENIA

TOURISM GOVERNANCE IN SLOVENIA MINISTRSTVO ZA GOSPODARSTVO REPUBLIKA SLOVENIJA THE REPUBLIC OF SLOVENIA TOURISM GOVERNANCE IN SLOVENIA Marjan Hribar, MSc. Director General of Tourism Directorate Ministry of the Economy Chairman of the

More information

Dostop do raziskovalnih podatkov v ADP in njihova analiza. Delavnica ADP, Ljubljana. Irena Vipavc Brvar ADP, Univerza v Ljubljani, 12.

Dostop do raziskovalnih podatkov v ADP in njihova analiza. Delavnica ADP, Ljubljana. Irena Vipavc Brvar ADP, Univerza v Ljubljani, 12. Dostop do raziskovalnih podatkov v ADP in njihova analiza Delavnica ADP, Ljubljana Irena Vipavc Brvar ADP, Univerza v Ljubljani, 12. april 2017 Vsebina predavanja Splošno o arhivu in mikro podatkih Sekundarna

More information

Med produkcijo in prenosom znanja

Med produkcijo in prenosom znanja Med produkcijo in prenosom znanja Analiza programa mladih raziskovalcev Katarina Košmrlj Nada Trunk Širca Ana Arzenšek Matic Novak Valentina Jošt Lešer Andreja Barle Lakota Dušan Lesjak Med produkcijo

More information

Diplomska naloga KAKOVOST ŽIVLJENJA STARIH LJUDI

Diplomska naloga KAKOVOST ŽIVLJENJA STARIH LJUDI Univerza v Ljubljani Fakulteta za socialno delo Diplomska naloga KAKOVOST ŽIVLJENJA STARIH LJUDI (Pregled diplomskih nalog) Študentka: Nermina Jezerkić Ljubljana 2009 1 Univerza v Ljubljani Fakulteta za

More information

Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju

Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju REPUBLIKA SLOVENIJA Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014 2020 2014 2020 www.eu-skladi.si Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014

More information

STANOVANJSKI PRIMANJKLJAJ V SLOVENIJI: PROBLEM, KI GA NI? 1

STANOVANJSKI PRIMANJKLJAJ V SLOVENIJI: PROBLEM, KI GA NI? 1 Srna MANDIČ*, Maša FILIPOVIĆ** STANOVANJSKI PRIMANJKLJAJ V SLOVENIJI: PROBLEM, KI GA NI? 1 PREGLEDNI ZNANSTVENI ČLANEK 704 Povzetek. Avtorici v članku analizirata stanovanjski primanjkljaj v Sloveniji,

More information

Z GEOMATIKO DO ATRAKTIVNEJŠEGA PODEŽELJA

Z GEOMATIKO DO ATRAKTIVNEJŠEGA PODEŽELJA Projekt GRISI PLUS, program Interreg IVC Geomatics Rural Information Society Initiative PLUS Seminar: Z GEOMATIKO DO ATRAKTIVNEJŠEGA PODEŽELJA Gornja Radgona, AGRA 2014 28. avgust 2014 Projekt GRISI PLUS

More information

PARTNERSKI SPORAZUM med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje

PARTNERSKI SPORAZUM med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje PARTNERSKI SPORAZUM med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2014 2020 CCI 2014SI16M8PA001 28. julij 2014 10. julij 2014 - na šesti redni seji podano soglasje Sveta Kohezijske regije Zahodna Slovenija

More information

IZVAJANJE POMOČI NA DOMU

IZVAJANJE POMOČI NA DOMU IZVAJANJE POMOČI NA DOMU Analiza stanja v letu 2015 Končno poročilo Ljubljana, julij 2016 Naročnik: Skrbnik naloge pri naročniku: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Direktorat

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. mag. Tomaž Rožen. Konceptualni model upravljavske sposobnosti lokalnih samoupravnih skupnosti

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. mag. Tomaž Rožen. Konceptualni model upravljavske sposobnosti lokalnih samoupravnih skupnosti UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE mag. Tomaž Rožen Konceptualni model upravljavske sposobnosti lokalnih samoupravnih skupnosti Doktorska disertacija Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA

More information

MLADI IN SOCIALNA VKLJUČENOST

MLADI IN SOCIALNA VKLJUČENOST MLADI IN SOCIALNA VKLJUČENOST Avtorice: Tadeja Mesojedec Petra Pucelj Lukan Nina Milenković Kikelj Irena Mrak Merhar Ana Grbec Ljubljana, januar 2014 Kolofon Naslov: Mladi in socialna vključenost Izdajatelj:

More information

PRESTRUKTURIRANJE SLOVENSKIH ŠOL ZARADI ZMANJŠEVANJA VPISA

PRESTRUKTURIRANJE SLOVENSKIH ŠOL ZARADI ZMANJŠEVANJA VPISA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO PRESTRUKTURIRANJE SLOVENSKIH ŠOL ZARADI ZMANJŠEVANJA VPISA Ljubljana, avgust 2011 SERGEJA OMAN IZJAVA Študentka Sergeja Oman izjavljam, da sem avtorica

More information

INTEGRACIJA OSEB S PRIZNANO MEDNARODNO ZAŠČITO NA TRGU DELA V SLOVENIJI. Raziskava

INTEGRACIJA OSEB S PRIZNANO MEDNARODNO ZAŠČITO NA TRGU DELA V SLOVENIJI. Raziskava INTEGRACIJA OSEB S PRIZNANO MEDNARODNO ZAŠČITO NA TRGU DELA V SLOVENIJI Raziskava O Mednarodni organizaciji za migracije Mednarodna organizacija za migracije IOM je predana načelu, da humane in urejene

More information

MESTNA NASELJA V REPUBLIKI SLOVENIJI, URBAN SETTLEMENTS IN THE REPUBLIC OF SLOVENIA, 2003

MESTNA NASELJA V REPUBLIKI SLOVENIJI, URBAN SETTLEMENTS IN THE REPUBLIC OF SLOVENIA, 2003 2 URBAN SETTLEMENTS IN THE REPUBLIC OF SLOVENIA, 2003 GRADIVO SO PRIPRAVILI: MATERIAL PREPARED BY: dr. Branko Pavlin Aleksandar Milenković Simona Klasinc Barbara Grm Izdelava kart: Gregor Sluga Tabele

More information

MEJE KAPITALISTIČNEGA RAZVOJA Z VIDIKA NARAVNEGA OKOLJA

MEJE KAPITALISTIČNEGA RAZVOJA Z VIDIKA NARAVNEGA OKOLJA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MEJE KAPITALISTIČNEGA RAZVOJA Z VIDIKA NARAVNEGA OKOLJA Ljubljana, julij 2006 JANA PAVLIČ IZJAVA Študentka Jana Pavlič izjavljam, da sem avtorica

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO DARJA RENČELJ

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO DARJA RENČELJ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO DARJA RENČELJ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ANALIZA UPORABE SKUPNEGA OCENJEVALNEGA MODELA ZA ORGANIZACIJE V JAVNEM SEKTORJU

More information

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI Ime in priimek : Ana Dalmatin Naslov naloge: PODPORA REJENCEM PRI PRIHODU V REJNIŠKO DRUŽINO IN ODHODU IZ NJE Leto : 2008 Št. strani : 88 Št. slik : 0 Št. tabel : 6 Št. bibli.

More information

STANDARDNO POROČILO O KAKOVOSTI

STANDARDNO POROČILO O KAKOVOSTI POPIS PREBIVALSTVA, GOSPODINJSTEV IN STANOVANJ 2002 STANDARDNO POROČILO O KAKOVOSTI Pripravili: Metka Zaletel Petra Ziherl Danilo Dolenc Ljubljana, 2004 Stran 1/45 KAZALO 1 UVOD... 3 2 SPLOŠNO O POPISU

More information

FINANCIRANJE ŠPORTA V REPUBLIKI SLOVENIJI

FINANCIRANJE ŠPORTA V REPUBLIKI SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO FINANCIRANJE ŠPORTA V REPUBLIKI SLOVENIJI Ljubljana, marec 2004 MARKO OPLOTNIK Študent Marko Oplotnik izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela,

More information

Poročilo o prostorskem razvoju

Poročilo o prostorskem razvoju DIREKTORAT ZA PROSTOR, GRADITEV IN STANOVANJA Poročilo o prostorskem razvoju Sektor za strateški prostorski razvoj Datum: 14. april 2015 besedilo ni lektorirano II Poročilo o prostorskem razvoju Ljubljana,

More information

UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE

UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE Ljubljana, december 2013 TAJA ŽUNA IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisana Taja Žuna, študentka

More information

Dušan Lesjak. Personal bibliography for the period

Dušan Lesjak. Personal bibliography for the period COBISS Co-operative Online Bibliographic system & services COBISS Dušan Lesjak Personal bibliography for the period 1981-2014 ARTICLES AND OTHER COMPONENT PARTS 1.01 Original scientific article 1. LESJAK,

More information

PAKT ZA EVRO MOŽNE ZAVEZE SLOVENIJE ZA LETI (osnutek)

PAKT ZA EVRO MOŽNE ZAVEZE SLOVENIJE ZA LETI (osnutek) PAKT ZA EVRO MOŽNE ZAVEZE SLOVENIJE ZA LETI 2011-2012 (osnutek) Pakt za evro v okviru obstojeih mehanizmov ekonomskega upravljanja, poleg že dogovorjenih, predvideva še dodatne ukrepe in konkretne zaveze

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Polonca Bezjak ARBORETUM VOLČJI POTOK (Odnos ljudi do narave, prostega časa in Arboretuma) DIPLOMSKO DELO Ljubljana 2007 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA NINA JAMNIKAR

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA NINA JAMNIKAR UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA NINA JAMNIKAR KNJIGA ALI TABLIČNI RAČUNALNIK KOT SREDSTVO SPODBUJANJA OTROKOVEGA GOVORNEGA RAZVOJA DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA

More information

2 ZDRAVSTVENO STANJE PREBIVALSTVA

2 ZDRAVSTVENO STANJE PREBIVALSTVA 2 ZDRAVSTVENO STANJE PREBIVALSTVA 2.4 OBOLEVNOST 2.4.2 RAK Leta 2013 je v Sloveniji na novo za rakom zbolelo 13.717 ljudi, umrlo pa 6.071 ljudi. Konec decembra 2013 je živelo 94.073 ljudi, ki jim je bila

More information

Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin (HICŽP) Država: Slovenija. Reference Metadata in Euro SDMX Metadata Structure (ESMS)

Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin (HICŽP) Država: Slovenija. Reference Metadata in Euro SDMX Metadata Structure (ESMS) Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin (HICŽP) Država: Slovenija Reference Metadata in Euro SDMX Metadata Structure (ESMS) Compiling agency: Statistical Office of the European Communities (Eurostat)

More information

Intranet kot orodje interne komunikacije

Intranet kot orodje interne komunikacije UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Intranet kot orodje interne komunikacije Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Mentorica:

More information

Sistem kazalcev za spremljanje prostorskega razvoja v Evropski uniji in stanje v Sloveniji

Sistem kazalcev za spremljanje prostorskega razvoja v Evropski uniji in stanje v Sloveniji Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Interdisciplinarni podiplomski študij prostorskega

More information

IPA - Mednarodna policijska zveza, sekcija Slovenije. IPA sekcija Slovenije. VIII. CONGRESS, IPA - International Police Association, Section Slovenia

IPA - Mednarodna policijska zveza, sekcija Slovenije. IPA sekcija Slovenije. VIII. CONGRESS, IPA - International Police Association, Section Slovenia IPA - Mednarodna policijska zveza, sekcija Slovenije IPA sekcija Slovenije VIII. CONGRESS, IPA - International Police Association, Section Slovenia PORTOROŽ, 25. OKTOBER 2014 / PORTOROŽ, 25. OCTOBER 2014

More information

Poslanstvo inštituta IRDO in Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS

Poslanstvo inštituta IRDO in Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS Poslanstvo inštituta IRDO in Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS Anita Hrast IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, Preradovičeva ulica 26, 2000 Maribor, Slovenija www.irdo.si, anita.hrast@irdo.si

More information

SPREMEMBA PARADIGME DELOVANJA SLOVENSKIH DOMOV ZA STAREJŠE V POTREBE UPORABNIKOV

SPREMEMBA PARADIGME DELOVANJA SLOVENSKIH DOMOV ZA STAREJŠE V POTREBE UPORABNIKOV ALMA MATER EUROPAEA Evropski center, Maribor Doktorska disertacija študijskega programa tretje bolonjske stopnje SOCIALNA GERONTOLOGIJA SPREMEMBA PARADIGME DELOVANJA SLOVENSKIH DOMOV ZA STAREJŠE V POTREBE

More information

POVZETEK. Ključne besede: konflikt, reševanje konflikta, komunikacija

POVZETEK. Ključne besede: konflikt, reševanje konflikta, komunikacija VPŠ DOBA VISOKA POSLOVNA ŠOLA DOBA MARIBOR KONFLIKTI IN REŠEVANJE LE-TEH V PODJETJU ČZP VEČER, D. D. Diplomsko delo Darja Bračko Maribor, 2009 Mentor: mag. Anton Mihelič Lektor: Davorin Kolarič Prevod

More information

Neformalni osnutek PARTNERSKEGA SPORAZUMA med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje

Neformalni osnutek PARTNERSKEGA SPORAZUMA med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje Neformalni osnutek PARTNERSKEGA SPORAZUMA med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2014-2020 Delovna verzija, 2.april 2014 1 Vsebina UVOD... 7 1. UREDITVE, KI ZAGOTOVLJAJO USKLADITEV S STRATEGIJO

More information

ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU

ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU Ljubljana, december 2011 MAJA BELIMEZOV IZJAVA Študentka Maja Belimezov izjavljam, da sem avtorica

More information

PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d.

PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer organizacija in management delovnih procesov PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. Mentor: izred. prof.

More information

INTERVJU Z REKTORJEM RAZVRŠČANJE UNIVERZ UNIVERZA ALABAMA ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU. UMniverzUM ISSN Interna revija Univerze v Mariboru

INTERVJU Z REKTORJEM RAZVRŠČANJE UNIVERZ UNIVERZA ALABAMA ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU. UMniverzUM ISSN Interna revija Univerze v Mariboru ISSN 2463-9303 Interna revija Univerze v Mariboru UMniverzUM ŠTEVILKA 4 JUNIJ 2017 INTERVJU Z REKTORJEM RAZVRŠČANJE UNIVERZ UNIVERZA ALABAMA ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU KOLOFON Odgovorna urednica Vanja

More information

ZDRAVJE IN OKOLJE. izbrana poglavja. Ivan Eržen. Peter Gajšek Cirila Hlastan Ribič Andreja Kukec Borut Poljšak Lijana Zaletel Kragelj

ZDRAVJE IN OKOLJE. izbrana poglavja. Ivan Eržen. Peter Gajšek Cirila Hlastan Ribič Andreja Kukec Borut Poljšak Lijana Zaletel Kragelj ZDRAVJE IN OKOLJE izbrana poglavja Ivan Eržen Peter Gajšek Cirila Hlastan Ribič Andreja Kukec Borut Poljšak Lijana Zaletel Kragelj april 2010 ZDRAVJE IN OKOLJE Fizično okolje, ki nas obdaja, je naravno

More information

SLOVENSKI ORGANIZATORJI POTOVANJ IN ETIČNI TURIZEM

SLOVENSKI ORGANIZATORJI POTOVANJ IN ETIČNI TURIZEM UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO SLOVENSKI ORGANIZATORJI POTOVANJ IN ETIČNI TURIZEM Ljubljana, september 2007 TANJA GRUBLJEŠIČ IZJAVA Študentka TANJA GRUBLJEŠIČ izjavljam, da sem

More information

PRISPEVKI ZAZGODOVINO DEIAVSKEGA

PRISPEVKI ZAZGODOVINO DEIAVSKEGA PRISPEVKI ZAZGODOVINO DEIAVSKEGA INŠTITUT ZA ZGODOVINO DELAVSKEGA GIBANJA PRISPEVKI ZAZGODOVINO DELAVSKEGA GIBANIA LETNIK XX ŠTEVILKA 1-2 LJUBLJANA 1980 CONTRIBUTIONS TO THE HISTORY OF THE WORKERS MOVEMENT

More information

Samo Drobne, Marija Bogataj

Samo Drobne, Marija Bogataj METODA OPREDELITVE ŠTEVILA FUNKCIONALNIH REGIJ: APLIKACIJA NA RAVNEH NUTS 2 IN NUTS 3 V SLOVENIJI A METHOD TO DEFINE THE NUMBER OF FUNCTIONAL REGIONS: AN APPLICATION TO NUTS 2 AND NUTS 3 LEVELS IN SLOVENIA

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ODNOS DRŽAVE DO OBROBNIH SKUPIN PREBIVALSTVA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ODNOS DRŽAVE DO OBROBNIH SKUPIN PREBIVALSTVA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ODNOS DRŽAVE DO OBROBNIH SKUPIN PREBIVALSTVA Ljubljana, december 2001 JANI NOVAK IZJAVA Študent Jani Novak izjavljam, da sem avtor tega diplomskega

More information

Re: Visoko šolstvo v ZDA in Sloveniji, s stališča mladega profesorja na začetku kariere.

Re: Visoko šolstvo v ZDA in Sloveniji, s stališča mladega profesorja na začetku kariere. Jernej Barbič Tenure-Track Assistant Professor Computer Science Department Viterbi School of Engineering University of Southern California 941 W 37th Place, SAL 300 Los Angeles, CA, 90089-0781 USA Phone:

More information

MLADINSKE POLITIKE V OKVIRU EVROPSKIH INTEGRACIJ

MLADINSKE POLITIKE V OKVIRU EVROPSKIH INTEGRACIJ INŠTITUT ZA EVROPSKE ŠTUDIJE, ZAVOD (v sodelovanju z Mestno občino Ljubljano, Urad za mladino) info@evropski-institut.si PREDGOVOR MLADINSKE POLITIKE V OKVIRU EVROPSKIH INTEGRACIJ VSEBINSKO KAZALO PREDGOVOR.

More information

Samoevalvacijsko poročilo za izobraževalno dejavnost za študijsko leto 2014/2015

Samoevalvacijsko poročilo za izobraževalno dejavnost za študijsko leto 2014/2015 UP FAMNIT SEP ZA IZOBRAŽEVALNO DEJAVNOST 2014/15 UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE Samoevalvacijsko poročilo za izobraževalno dejavnost za študijsko

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE MOJCA KRAJNC IN MARKO HRVATIN najem delovne sile kot nova oblika fleksibilnega zaposlovanja DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA 2003 UNIVERZA V LJUBLJANI 1 FAKULTETA

More information

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO. Gabrijela Štesl

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO. Gabrijela Štesl UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO Gabrijela Štesl Maribor, oktober 2006 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRIMERJAVA UČINKOVITOSTI IN USPEŠNOSTI

More information

ZAMENJAVA ELEKTRIČNEGA GRELNIKA VODE S TOPLOTNO ČRPALKO

ZAMENJAVA ELEKTRIČNEGA GRELNIKA VODE S TOPLOTNO ČRPALKO ZAMENJAVA ELEKTRIČNEGA GRELNIKA VODE S TOPLOTNO ČRPALKO 1. UVOD Varčna uporaba energije je eden od pogojev za osamosvojitev drţave od tujih energetskih virov. Z varčevanjem pri porabi energije na način,

More information

Zbirno poročilo za dobave blaga in storitev v druge države članice Skupnosti. za obdobje poročanja od do: leto: mesec: (obvezna izbira)

Zbirno poročilo za dobave blaga in storitev v druge države članice Skupnosti. za obdobje poročanja od do: leto: mesec: (obvezna izbira) PRILOGA XII: obrazec RP-O REKAPITULACIJSKO POROČILO Zbirno poročilo za dobave blaga in storitev v druge države članice Skupnosti za obdobje poročanja od do: leto: mesec: (obvezna izbira) Identifikacijska

More information

APRIL 2010 KONGRESNI CENTER BRDO PRI KRANJU. program

APRIL 2010 KONGRESNI CENTER BRDO PRI KRANJU. program OD REVŠČINE IN SOCIALNE IZKLJUČENOSTI K ENAKOSTI, SOCIALNI PRAVIČNOSTI IN SOLIDARNOSTI 21. 23. APRIL 2010 KONGRESNI CENTER BRDO PRI KRANJU program Organizatorja kongresa Fakulteta za socialno delo Društvo

More information

SLOW TOURISM. Progress activities WP 5.1. Italia Slovenia Programme

SLOW TOURISM. Progress activities WP 5.1. Italia Slovenia Programme Lead Partner SLOW TOURISM Valorizzazione e promozione di itinerari turistici "slow" tra l'italia e la Slovenia - SLOWTOURISM Valorizacija in promocija turističnih slow poti med Italijo in Slovenijo SLOWTOURISM

More information

Program PUM Projektno učenje za mlade Project»Learning for young adults«

Program PUM Projektno učenje za mlade Project»Learning for young adults« Irena Vujanovič: Program PUM Projektno učenje za mlade 499 Program PUM Projektno učenje za mlade Project»Learning for young adults«irena Vujanovič Irena Vujanovič, dipl. soc., ŠENTMAR, Vergerijev trg 3,

More information

POMOČ DRUŽINI OTROKA Z MOTNJO AVTISTIČNEGA SPEKTRA

POMOČ DRUŽINI OTROKA Z MOTNJO AVTISTIČNEGA SPEKTRA UNIVERZA V LJUBLJANI FAKUKTETA ZA SOCIALNO DELO DIPLOMSKA NALOGA POMOČ DRUŽINI OTROKA Z MOTNJO AVTISTIČNEGA SPEKTRA Mentor: Izr. prof. dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič Andreja Jazbinšek Ljubljana, junij 2010

More information

ČASOVNE IN PROSTORSKE ZNAČILNOSTI TEMPERATURE TAL V SLOVENIJI

ČASOVNE IN PROSTORSKE ZNAČILNOSTI TEMPERATURE TAL V SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Mateja KOPAR ČASOVNE IN PROSTORSKE ZNAČILNOSTI TEMPERATURE TAL V SLOVENIJI MAGISTRSKO DELO Magistrski študij - 2. stopnja Ljubljana, 2015

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA PEDGOGIKO IN ANDRAGOGIKO ODDELEK ZA SLAVISTIKO DIPLOMSKO DELO VRNITEV K SKUPNOSTI ODGOVOR NA POSTMODERNO IDENTITETO POSAMEZNIKA V POTROŠNIŠKI DRUŽBI?

More information

UČENJE VEŠČIN KOMUNIKACIJE IN REŠEVANJA KONFLIKTOV V DRUŽINI SKOZI PRIZMO IZKUSTVENEGA UČENJA V ŠOLI ZA STARŠE

UČENJE VEŠČIN KOMUNIKACIJE IN REŠEVANJA KONFLIKTOV V DRUŽINI SKOZI PRIZMO IZKUSTVENEGA UČENJA V ŠOLI ZA STARŠE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO DIPLOMSKA NALOGA UČENJE VEŠČIN KOMUNIKACIJE IN REŠEVANJA KONFLIKTOV V DRUŽINI SKOZI PRIZMO IZKUSTVENEGA UČENJA V ŠOLI ZA STARŠE Avtorica: Katja Bejakovič

More information

SEMINAR ANALIZA VODNE BILANCE Z MODELOM SIMPEL

SEMINAR ANALIZA VODNE BILANCE Z MODELOM SIMPEL SEMINAR ANALIZA VODNE BILANCE Z MODELOM SIMPEL Avtorica: Manca Štrajhar Mentorja: prof. Lučka Kajfež Bogataj in Andrej Ceglar Ljubljana, april 2009 POVZETEK V seminarju je predstavljem model SIMPEL in

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Eva Požar Promocija duševnega zdravja med študenti Diplomsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Eva Požar Mentorica: doc.

More information

METODOLOŠKO POJASNILO INDEKSI CEN STANOVANJSKIH NEPREMIČNIN

METODOLOŠKO POJASNILO INDEKSI CEN STANOVANJSKIH NEPREMIČNIN METODOLOŠKO POJASNILO INDEKSI CEN STANOVANJSKIH NEPREMIČNIN To metodološko pojasnilo se nanaša na objavljanje podatkov: - Indeksi cen stanovanjskih nepremičnin, Slovenija, četrtletno (Prva objava) Vsebina:

More information

KATALOG KOMPETENC IN REGIJE V EVROPSKI UNIJI

KATALOG KOMPETENC IN REGIJE V EVROPSKI UNIJI Irena BAČLIJA* in Marjan BREZOVŠEK** KATALOG KOMPETENC IN REGIJE V EVROPSKI UNIJI Kako močne naj bodo slovenske pokrajine IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK 406 Povzetek: Regija 1 je vmesni prostor med državnim

More information

VPLIV TRGOVANJA Z EMISIJAMI NA POSLOVANJE LETALSKIH DRUŽB: PRIMER ADRIE AIRWAYS

VPLIV TRGOVANJA Z EMISIJAMI NA POSLOVANJE LETALSKIH DRUŽB: PRIMER ADRIE AIRWAYS UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA VPLIV TRGOVANJA Z EMISIJAMI NA POSLOVANJE LETALSKIH DRUŽB: PRIMER ADRIE AIRWAYS MAGISTRSKO DELO ANJA GORENC Ljubljana, november 2012 IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisana

More information

HRIBERNIK Mojca ZAKLJUČNO DELO 2015 ZAKLJUČNO DELO. Mojca Hribernik

HRIBERNIK Mojca ZAKLJUČNO DELO 2015 ZAKLJUČNO DELO. Mojca Hribernik HRIBERNIK Mojca ZAKLJUČNO DELO 2015 ZAKLJUČNO DELO Mojca Hribernik Celje, 2015 MEDNARODNA FAKULETA ZA DRUŽBENE IN POSLOVNE ŠTUDIJE CELJE Visokošolski študijski program 1. stopnje Poslovanje v sodobni družbi

More information

Kako do svetovne blaginje v 2050: vpogled z Globalnim kalkulatorjem

Kako do svetovne blaginje v 2050: vpogled z Globalnim kalkulatorjem 1 Kako do svetovne blaginje v 2050: vpogled z Globalnim kalkulatorjem Vsebina Pregled 3 Podrobnejše ugotovitve 4 Življenjski slog 4 Tehnologije in goriva 7 Zemljišča 10 Stroški 12 Zakaj si moramo prizadevati

More information

Zdravo staranje. Božidar Voljč

Zdravo staranje. Božidar Voljč Znanstveni in strokovni ~lanki Kakovostna starost, let. 10, št. 2, 2007, (2-8) 2007 Inštitut Antona Trstenjaka Božidar Voljč Zdravo staranje Povzetek Zdravje, katerega prvine se med seboj celostno prepletajo,

More information

Akcijski načrt za trajnostno energijo Občine Moravske Toplice. AKCIJSKI NAČRT ZA TRAJNOSTNO ENERGIJO OBČINE MORAVSKE TOPLICE (SEAP Moravske Toplice)

Akcijski načrt za trajnostno energijo Občine Moravske Toplice. AKCIJSKI NAČRT ZA TRAJNOSTNO ENERGIJO OBČINE MORAVSKE TOPLICE (SEAP Moravske Toplice) AKCIJSKI NAČRT ZA TRAJNOSTNO ENERGIJO OBČINE MORAVSKE TOPLICE (SEAP Moravske Toplice) Martjanci, Junij 2014 KAZALO 1 UVOD... 7 1.1 Namen projekta... 7 1.2 Vsebina in glavni cilji projekta... 8 1.3 Pristopne

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Neža Lužan. Demografija umirajočih poklicev študija primera iz Slovenije.

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Neža Lužan. Demografija umirajočih poklicev študija primera iz Slovenije. UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Neža Lužan Demografija umirajočih poklicev študija primera iz Slovenije Diplomsko delo Ljubljana, 2010 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Neža

More information

Življenjski krog raziskovanja z metodo sekundarne analize na primeru problematike množičnih medijev

Življenjski krog raziskovanja z metodo sekundarne analize na primeru problematike množičnih medijev Življenjski krog raziskovanja z metodo sekundarne analize na primeru problematike množičnih medijev Od zastavitve problema, iskanja in analize podatkov, do raziskovalnih poročil 21. avgust 2014, Zavod

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Anja Filej Tržno komunikacijski načrt za mladinski hotel v Goriških brdih Diplomsko delo Ljubljana, 2011 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

More information

PARTIZANSKA BOLNIŠNICA "FRANJA" (pri Cerknem) PARTISAN HOSPITAL "FRANJA" (near Cerkno)

PARTIZANSKA BOLNIŠNICA FRANJA (pri Cerknem) PARTISAN HOSPITAL FRANJA (near Cerkno) CERKNO Ta bogata hribovita pokrajina ter neokrnjena narava skupaj s številnimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi in gostoljubnimi prebivalci, ki vam bodo postregli z lokalnimi specialitetami, vas bo

More information

TIPOLOGIJA STANOVANJSKIH OBMOČIJ OB UPORABI METODE RAZVRŠČANJA V SKUPINE NA PRIMERU CELJA, KOPRA IN NOVEGA MESTA

TIPOLOGIJA STANOVANJSKIH OBMOČIJ OB UPORABI METODE RAZVRŠČANJA V SKUPINE NA PRIMERU CELJA, KOPRA IN NOVEGA MESTA TIPOLOGIJA STANOVANJSKIH OBMOČIJ OB UPORABI METODE RAZVRŠČANJA V SKUPINE NA PRIMERU CELJA, KOPRA IN NOVEGA MESTA Dejan Rebernik* Izvleček UDK 911 375-64: 728 (497.12) S pomočjo metode razvrščanja v skupine

More information

CRP V Končno poročilo

CRP V Končno poročilo Končno poročilo Celovita metodologija za popis in analizo degradiranih območij, izvedba pilotnega popisa in vzpostavitev ažurnega registra Ljubljana 2017 1 2 CRP V6-1510 Celovita metodologija za popis

More information

V šestem delu podajam zaključek glede na raziskavo, ki sem jo izvedel, teorijo in potrjujem svojo tezo.

V šestem delu podajam zaključek glede na raziskavo, ki sem jo izvedel, teorijo in potrjujem svojo tezo. UVOD Oglaševanje je eno izmed najpomembnejših tržno-komunikacijskih orodij sodobnih podjetij, nemalokrat nujno za preživetje tako velikih kot malih podjetij. Podjetja se pri izvajanju oglaševanja srečujejo

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VANJA KASTELIC

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VANJA KASTELIC UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VANJA KASTELIC UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POZICIONIRANJE TRGOVSKIH BLAGOVNIH ZNAMK PODJETJA MERCATOR Ljubljana, december

More information

Poverty in Egypt during the 2000s

Poverty in Egypt during the 2000s Poverty in Egypt during the 2000s Ichiki Tsuchiya 1 1. Introduction Although Egypt recorded high economic growth during the 2000s, the poverty rate during the period increased. According to the World Bank

More information

Creating Partnerships for Sustainable Tourism Development. Marjan Hribar M.Sc. Director general Directorate for tourism and internationalisation

Creating Partnerships for Sustainable Tourism Development. Marjan Hribar M.Sc. Director general Directorate for tourism and internationalisation Creating Partnerships for Sustainable Tourism Development Marjan Hribar M.Sc. Director general Directorate for tourism and internationalisation Basic data about Slovenian tourism Indeksi Tourist arrivals

More information

Ponovno letimo v vesolje. Povečali bomo uporabo sekundarnega aluminija. Povprečni Impolčan živi bolje od povprečnega Slovenca

Ponovno letimo v vesolje. Povečali bomo uporabo sekundarnega aluminija. Povprečni Impolčan živi bolje od povprečnega Slovenca Časopis skupine Impol julij-avgust 2013 4 Povečali bomo uporabo sekundarnega aluminija Povprečni Impolčan živi bolje od povprečnega Slovenca Impolovi gasilci osvojili zlato Ponovno letimo v vesolje Impol

More information

ANALIZA TURISTIČNE POTROŠNJE V LETU 2014

ANALIZA TURISTIČNE POTROŠNJE V LETU 2014 ANALIZA TURISTIČNE POTROŠNJE V LETU 2014 Zaključno poročilo NAROČNIK: TURIZEM LJUBLJANA KREKOV TRG 10 1000 LJUBLJANA IZVAJALEC: INTERSTAT D.O.O. ULICA ŠKOFA MAKSIMILIJANA DRŽEČNIKA 6 2000 MARIBOR Maribor,

More information

Stanje na slovenskem energetskem trgu zadovoljivo. revija slovenskega elektrogospodarstva. št. 4 / 2014

Stanje na slovenskem energetskem trgu zadovoljivo. revija slovenskega elektrogospodarstva. št. 4 / 2014 revija slovenskega elektrogospodarstva št. 4 / 2014 Aleksander Mervar Bodoča končna cena električne energije bo odvisna predvsem od nove državne strategije Gradnja bloka TEŠ 6 Prva zakuritev kotla uspešna

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ANALIZA EKONOMSKIH UČINKOV IGRALNIŠTVA V SLOVENIJI PO METODOLOGIJI SATELITSKIH RAČUNOV ZA TURIZEM ZA LETO 2006 Ljubljana, oktober 2008 IRENA KRAPEŽ

More information

Ana Kralj ZAPORI ZA REVNE. TABORIŠČA ZA IMIGRANTE?

Ana Kralj ZAPORI ZA REVNE. TABORIŠČA ZA IMIGRANTE? Ana Kralj ZAPORI ZA REVNE. TABORIŠČA ZA IMIGRANTE? GLOBALIZACIIA IN PRODUKCIJA REVŠČINE Dobro desetletje je že, odkar je»globalizacija«postala ključna beseda ne zgolj v družboslovni akademski tematiki

More information

STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D.

STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D. UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D. Ljubljana, junij 2011 MARKO TRAJBER IZJAVA Študent Marko Trajber izjavljam, da sem avtor tega diplomskega

More information

KAKO LAHKO Z MINIMALNIMI ORGANIZACIJSKIMI UKREPI IZBOLJŠAMO VARNOST VODNIH PREGRAD V SLOVENIJI

KAKO LAHKO Z MINIMALNIMI ORGANIZACIJSKIMI UKREPI IZBOLJŠAMO VARNOST VODNIH PREGRAD V SLOVENIJI Nina HUMAR * doc. dr. Andrej KRYŽANOWSKI ** - 172 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA KAKO LAHKO Z MINIMALNIMI ORGANIZACIJSKIMI UKREPI IZBOLJŠAMO VARNOST VODNIH PREGRAD V SLOVENIJI POVZETEK V letu 2012 je bil

More information

ŠKODA ZARADI NARAVNIH NESREČ V SLOVENIJI MED LETOMA 1991 IN 2008

ŠKODA ZARADI NARAVNIH NESREČ V SLOVENIJI MED LETOMA 1991 IN 2008 ŠKODA ZARADI NARAVNIH NESREČ V SLOVENIJI MED LETOMA 1991 IN 2008 DAMAGE CAUSED BY NATURAL DISASTERS IN SLOVENIA BETWEEN 1991 AND 2008 UDK 91:504.4(497.4)"1991/2008" Matija Zorn dr., ZRC SAZU, Geografski

More information

Javnopolitična omrežja v procesu izvajanja kohezijske politike

Javnopolitična omrežja v procesu izvajanja kohezijske politike UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Josip Mihalic Javnopolitična omrežja v procesu izvajanja kohezijske politike Magistrsko delo Ljubljana, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŢBENE VEDE. Urška Brzin. Karierni coaching in zaposlovanje mladih. Diplomsko delo

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŢBENE VEDE. Urška Brzin. Karierni coaching in zaposlovanje mladih. Diplomsko delo UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŢBENE VEDE Urška Brzin Karierni coaching in zaposlovanje mladih Diplomsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŢBENE VEDE Urška Brzin Mentorica:

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, NOVEMBER 2006 ŠPELAVIDIC UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO SISTEM NAGRAJEVANJA V PODJETJU ACRONI LJUBLJANA, NOVEMBER

More information

Možni vplivi podnebnih sprememb na vodno bilanco tal v Sloveniji

Možni vplivi podnebnih sprememb na vodno bilanco tal v Sloveniji Acta agriculturae Slovenica, 91-2, september 2008 str. 427-441 Agrovoc descriptors: climatic change; water balance; soil water balance; soil water deficit; models; drought Agris category code: P40; P10

More information

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI Ime in priimek: Aleksandra Ilić Naslov diplomske naloge: Socialno in ekonomsko življenje migrantov iz nekdanje SFRJ v Berlinu pred padcem zidu in po tem Kraj: Berlin, Nemčija

More information

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI Ime in priimek: Aleksandra Ilić Naslov diplomske naloge: Socialno in ekonomsko življenje migrantov iz nekdanje SFRJ v Berlinu pred padcem zidu in po tem Kraj: Berlin, Nemčija

More information

Poročilo o delu 2014

Poročilo o delu 2014 Poročilo o delu 2014 Poročilo o delu 2014 Poročilo o delu 2014 Izdal in založil Kmetijski inštitut Slovenije Direktor izr. prof. dr. Andrej SIMONČIČ Uredila Lili MARINČEK Naklada 50 izvodov Ljubljana 2015

More information

SKUPNA KMETIJSKA POLITIKA EU: PREGLED REFORM

SKUPNA KMETIJSKA POLITIKA EU: PREGLED REFORM UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO SKUPNA KMETIJSKA POLITIKA EU: PREGLED REFORM Ljubljana, september 2009 KLEMEN DANEU IZJAVA Študent/ka izjavljam, da sem avtor/ica tega diplomskega

More information

Nuša TADENC NAKUPNO VEDENJE MLADOSTNIKOV V SLOVENIJI DIPLOMSKO DELO. Mentorica: doc.dr. Eva Boštjančič

Nuša TADENC NAKUPNO VEDENJE MLADOSTNIKOV V SLOVENIJI DIPLOMSKO DELO. Mentorica: doc.dr. Eva Boštjančič UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA PSIHOLOGIJO Nuša TADENC NAKUPNO VEDENJE MLADOSTNIKOV V SLOVENIJI DIPLOMSKO DELO Mentorica: doc.dr. Eva Boštjančič Ljubljana, 2014 Zahvala Za pomoč

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO MATEJA JELŠEVAR

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO MATEJA JELŠEVAR UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO MATEJA JELŠEVAR Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Specialna športna vzgoja Prilagojena športna vzgoja ANALIZA STANJA IN MOŽNOSTI

More information