NOVI TEDNIK. Prva violina zavaja javnost Od vseh pozablieni. Če rečeš a, povej še b ktekelseje roka prijbvo Mi gradenj. Mm prijavsanobene.stran6.

Transcription

1 NOVI TEDNIK ŠT. 42 LETO XLVII CELJE Prva violina zavaja javnost Od vseh pozablieni Oelavcm libojske Kemike so povedali, da gre tovarna Ksfeča/, nepa,kakof^lpf^lvllo.stran7. Še ena mlekarna v Savinjski? \ Andrej Čulk:"Če ne bo dogovora s CeklOfbomo gradiv IntervjunaslranlS. Kje je dvanajsta števirka KrajanlLokovca trdijo, dasojlm riblčlvkradll telefonski priključek. Ha Ponikvi pa se občan, tvdlzaradl telefona, borlzmllnlna veter. StranS. IZ VSEBINE: Intervju DomlnlkMlavc: Potrebna je strpnoststrans. Reportaža Llpaznajslovenskonatakarlco- Jesensklklopotcl razdeljeni. Stran Glasba lggypop.stran26. I Če rečeš a, povej še b ktekelseje roka prijbvo Mi gradenj. Mm prijavsanobene.stran6. ksjub item ni Kozerija Čmacona.Stran15. Šport PretspvRogašldSlaM Hitreceljskesmučlne. StranimJ.

2 2 Varuhi slovenskega jezika v Celju Zborovanje slavistov Predsednik Kučan podelil državna odlikovanja sodelavcem SSKJ Konec minulega tedna se je v Celju zbralo preko 600 slavistov, ki so tridnevno srečanje od četrtka do sobote izkoristili za delovne razgovore, okrogle mize, druženje ter izmenjavo izkušenj, ki jih nabirajo s svojim delom. V petek pa je predsednik Slovenije Milan Kučan sodelavcem Slovarja slovenskega knjižnega jezika podelil tudi visoka državna odlikovanja. Velika dvorana Narodnega doma skupaj s stransko in kotički na balkonu je komaj zadoščala za veliko število slavistov, ki so letos izbrali za kraj svojega srečanja mesto ob Savinji. Vsebinski koncept srečanja slavistov je temeljil na posebnem predavanju Marije Pirjevec ob 80- letnici pisatelja Borisa Pahorja ter Kocbekovem pogledu na Pahorjev roman, razprave na temo Mladinska književnost so pripravili Marjana Kobe, Igor Saksida, Alenka Glazer in Darja Tancer-Kajnih, izhodišča za okrogli mizi o Slovenski jezikovni politiki in načrtovanju ter Slovenščini v šolstvu pa sta pripravili Breda Pogorelec in Milena Ivšek. sre raz Slavisti so drugi dan čanja v Celju namenili pravam o Skladnji (uvodničarske teme so pripravili Jože Toporišič, Ada Vidovič- Muha, Zinka Zor ko, Irena Orel-Pogačnik in Breda Pogorelec) in Didaktiki (Martina Križaj-Ortar, Metka Kordigel, Boža Krakar-Vogel, Vinko Cuderman in Marija Stanonik), v soboto pa so zborovanje zaključili z ekskurzijo v Vitanje, Sladko Goro in Ponikvo. Predsednik Slovenije Milan Kučan se je zborovanja slavistov udeležil v petek, ko je štirim sodelavcem Slovarja slovenskega knjižnega jezika podelil visoka Kozlansko na Bavarskem v bavarskem mestu Regensburg poteka velika državna predstavitev»slovenija danes«, s poudarkom na Kozjanskem in Vipavski dolini. Predstavitev se je začela pretekli četrtek, v petek pa je bila uradna otvoritev, na državni ravni, kjer so bili navzoči tudi predstavniki šmarske občine. V mestnem Donavskem nakupovalnem centru so na ogled številne stojnice, kjer je tudi Spominski park Trebče. Kozjanski park predstavljajo z domačo obrtjo in to s pletenjem košar ter predico iz Bistrice ob Sotli, izdelovanjem papirnatih rož s Ponikve ter O Iculturi in proračunu citrarko iz Zibike. Stojnica vzbuja precejšnje zanimanje, prav tako obe obsoteljski zdravilišči, ki sta predstavljeni posebej. Sicer pa je že mogoče slišati pripombe, da je slovensko gospodarstvo doslej premalo izkoristilo možnost brezplačne predstavitve v tej dvorani. Preteklo nedeljo se je na promenadnem koncertu predstavila tudi šmarska Godba na pihala Adama Bicskeya, v Škofijskem muzeju pa so odpru razstavo Sakralne umetnosti Kozjanskega parka, ki jo je predstavil dr. Ivan Stopar. Zvečer so v prijateljskem kra Občinski odbor Združene liste socialnih demokratov Celje pripravlja v ponedeljek, 25. oktobra, pogovor z ministrom za kulturo Sergijem Pelhanom na temo Kultura in proračun RSl - (ne)kultumi proračun. Razgovor pripravljajo ob 17. uri v Spodnji stranski dvorani] Narodnega doma, gre pa za prvo v vrsti aktualno-političruh^razprav, ki so jih v ZLSD pripravili za letošnjo jesen. ^ IS] Predsednik Skupščine občine Celje sklicuje za četrtek, dne 28. oktobra 1993 ob 8. uri v veliki dvorani Narodnega doma v Celju, Trg Celjskih knezov 9, nadaljevanje 35. skupne seje zborov Občinske skupščine Celje, na kateri bodo poslanci obravnavali predlog odloka o ustanovitvi JZ Celjske lekarne; predlog odloka o lokacijskem načrtu za zgraditev centralne čistilne naprave Celja, za rekonstrukcijo lokalne ceste štev ter za zgraditev brvi čez Savinjo v Tremerju in Košnici; predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ZN stanovanjska cona XII-Xni - Spodnja Hudinja po hitrem postopku; predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ZN Ostrožno po hitrem postopku; osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ZN Glazija; sklep o prioritetni pripravi dokumentacije za ureditev I. faze Parka spomina Teharje; zahtevo krajanov Vojnika za imenovanje zdravnika ter vprašanja in pobude poslancev. Po zaključeni 35. seji bo 36. skupna seja zborov Občinske skupščine z dnevnim redom: aktualna informacija - Sedež družbe za izgradnjo avtocest v Celju; predlog Komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve za ponovno imenovanje namestnice Javne pravobranilke v Celju; statusno preoblikovanje Zdravilišča Dobrna; predlog odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin družbenega plana občine Celje za obdobje po hitrem postopku; predlog odloka o lokacijskem načrtu za zgradi- ' tev magistralnega plinovoda Štore-Laško, za odsek na območju občine Celje po hitrem postopku; predlog odloka o povprečni gradbeni ceni stanovanjske površine, povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč in vrednosti m^ stavbnega, zemljišča v občini Celje po hitrem postopku; osnutek odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za del ureditvenega območja Gaberje in za območje na sotočju Voglajne s Savinjo; predlog sklepa o ukinitvi statusa zemljišča v splošni rabi ter vprašanja in pobude poslancev..1 državna odlikovanja. Srebrni častni znak Republike Slovenije je prejel akademik France Jakopin, ki je vodil projekt SSKJ, za neposredno delo pri nastajanju slovarja pa je ju WoLfsegg pripravili srečanje s predstavniki Podsrede, kjer je nastopil Ljubljanski oktet ter podsredški mešani pevski zbor. Enajstdnevno predstavitev bodo zaključili prihodnjo nedeljo. BRANE JERANKO s častnimi znaki svobode od-' likoval še Mileno Hajnšek- Holz, Marijo Janežič in Jakoba Miillerja. V nagovoru je Kučan med drugim opozoril na veliko delo jezikoslovcev in slavistov, ki so desetletja RK praznuje V petek zvečer so v Nazarjah pripravili proslavo ob 40- letnici krvodajalstva v občini Mozirje. Ob tej priložnosti so podelili priznanja vsem krvodajalcem, ki so darovali kri več kot 40-krat, zaslužnim aktivistom RK in organizacijam sindikatov v podjetjih ter šolah, kjer nudijo prostore za odvzem krvi. in stoletja negovali in ohranjali slovenski jezik, s tem pa v precejšnji meri prispevali k suverenosti in samostojnosti Slovenije. I. STAMEJČIČ Foto: EDI MASNEC Dražji vrtci Po sklepu mozirskega izvršnega sveta bodo poslej cene v Vzgojno varstvenih zavodih za petino višje. Dražje storitve opravičujejo s povišanjem vzgojnine, ki so jo zadnjič spremenili novembra lani. Povišanje cen bo vplivalo tudi na občinski proračun, saj bo potrebno povečati tudi subvencije za plačilo storitev v Vzgojno-varstvenih zavodih. Slovenski geografi v Celju številnim strokovnim srečanjem, ki se zadnje dni vrstijo v Celju, so svojega dodali še slovenski geografi. Ta konec tedna bodo namreč zasedali v celjskem Narodnem domu, kjer bodo obdelali več aktualnih problemov prostorskega razvoja, njegove preobrazbe in ogroženosti okolja. Slovesni začetek zborovanja bo v četrtek, 21. oktobra ob 10. uri, ko bodo udeležence pozdravili Darka Domitrovič-Uranjek, ki je predsednica organizacijskega odbora v Celju, celjski župan Anton Roječ in predsednik slovenske Zveze geografskih društev Andrej Ceme. Med temami prvega dne zborovanja velja omeniti raziskovalni projekt Razvojne možnosti regionalnega in prostorskega razvoja Savinjske doline avtorja Stanka Pelca in razpravo o pripadnosti celjske kotline slovenskim makroregijam dr. Ivana Gamsa. Več avtorjev se je lotilo teme o degradaciji, ogroženosti in ranljivosti okolja, medtem ko bo dr.i-. gor Vrišer govoril o oblikovanju upravnih okrajev. Savinjske doline se loteva tudi razprava o regionalni razsežnosti njenega geografskega položaja. Geografi bodo prvi dan zborovanja govorili tudi o turizmu in drobnem gospodarstvu ter o socialno geografskih vidikih preobrazbe pokrajine. Za zaključek prvega dne zborovanja si bodo udeleženci ogledali Laško. Šentjurski poštni načrti Konec tedna so v mestu pomočjo proračtma, vnaprejšnjo Šentjur dogradili digitalni del prodajo telefonskih prik vozliščne telefonske centrale. ljučkov ter demografskim denarjem), Stara, dosedanja centrala ima preostalo pa celjsko zmogljivost 1400 priključkov, PTT podjetje. Pogodbo so podpisali zdaj pa se pojavlja možnost pred letom dni ter jo novih 1440 priključkov. S to naložbo se približuje tudi posodobitev za druge kraje šentjurske občine. v glavnem zaključujejo v predvidenem roku. Direktor celjskega PTT podjetja Jože Palčnik je povedal, Naložba v šentjursko centralo da bodo na digitalni del do je vredna približno dva konca meseca priključevali milijona DEM, poleg centrale predvsem naročnike z najvišjim pa so zagotoviu digitalni optični številom porabljenih im kabel med Celjem in pulzov, podjetja in obrtnike. Šentjurjem (za povezavo Nato bodo omogočili priključke tudi za s centralo v Celju), prenovili nove naročnike, šentjurske prostore ter omogočili rezervno napajanje z agregatom. Več kot polovico denarja v zvezi z akcijo izgradnje na širšem območju mesta, ki pa še poteka. Sklenili jo bodo konec je zagotovila občina (s prihodnjega leta, ko bodo V petek bosta posebej zasedali šolska in znanstveno raziskovalna sekcija Zveze geografskih društev Slovenije. Govorili pa bodo tudi o vzrokih in posledicah vodne ujme v Savinjski dolini, o geografskih vidikih upadanja rodnosti v Sloveniji, o položaju geografije v ginmazijskem programu ob uvedbi mature, o zemljepisnih ekskurzij cih v osnovni šoli in o okoljski vzgoji. V petek ob uri bodo pripravili še okroglo mizo na temo Geografija od osnovne šole do fakultete. V soboto, zadnji dan srečanja slovenskih geografov, si bodo na strokovni ekskurziji ogledali Savinjsko dolino od Žalca do Radmirja. TC priključili približno 400 novih naročnikov. V mestu Šentjur bodo zaradi omenjene investicije ta mesec zamenjali približno dvesto telefonskih številk dosedanjih naročnikov, zato pa bodo v telefonskem prometu manjše motnje. Šentjurska občina je po številu telefonskih naročnikov na prebivalca pri dnu slovenske lestvice, zato je direktor Palčnik povedal, da nameravajo prihodnje leto zamenjati telefonske centrale v Dramljah, na Grobelnem, na Ponikvi ter na Kalobju, pa še v Gorici pri Slivnici, Dobju, na Planini ter v Loki pri Žusmu. BRANE JERANKO Je zaplet res končan? LJUBLJANA, 19. oktobra (Delo) - Hrvaške oblasti so prek slovenskega veleposlanika na Hrvaškem sporočile, da so predstavniki njihove vojske ustavili vse dejavnosti v turističnem naselju Pineta. Novinarji pa so lahko poročali, da so vojaki še vedno v naselju in da naj bi tja prispela prva skupina tisoč hrvaških begtmcev iz Bosne. Na zunanjem ministrstvu v Ljubljani so medtem prejeli opravičilo iz Zagreba, češ da je vsega skupaj kriva slaba koordinacija med ministrstvi Hrvaške. Spomin na padlega teritorlalca RIGONCE, 19. oktobra (Delo) - V tem kraju ob hrvaški meji so na mestu, kjer je prvega dne boja za samostojno Slovenijo padel domačin Jernej Molan, odkrili spomenik v njegov spomin. Sindikati prou memorandumu LJUBLJANA, 19. oktobra (Delo) - Sindikati so z ogorčenjem sprejeli vladno odločitev, da bo proračunski memorandimi za naslednje leto dala v skupščinsko proceduro brez posvetovanja z njimi. Predvsem jih je prizadelo, da je vlada določila višino izhodiščne plače v negospodarstvu, ki naj bi bila predmet posebnih pogajanj. Nato na referendumu? LJUBLJANA, 15. oktobra (Delo) - Poslanci državnega zbora so obravnavali predlog resolucije o izhodiščih zasnove nacionalne varnosti Slovenije. Precej burna razprava se je razvila ob predlogu, da bi se odločili o vstopu Slovenije v NATO. O tem naj bi se državljani odločali na referendumu. Ilegalci na moli LJUBLJANA, 15. oktobra (Delo) - V prvih sedmih mesecih so obmejni policisti zabeležili ilegalnih prehodov meje, od tega največ na meji s Hrvaško. V času posebne akcije med 18. avgustom ki 8. septembrom pa so prijeli kar 513 ilegalcev. NOVI TEDNIK- Glavni in odgovorni urednik: Branko Stamejčič. Pomočnica odgovornega urednika: Milena Brečko-Poklič. Uredništvo: Marjela Agrež, Irena Baša, Tatjana Cvim, Janja Intihar, Brane Jeranko, Edo Einspieler, Edi Masnec, Urška Selišnik, Ivana Stamejčič, Željko Zule. Tehnični urednik: Franjo Bogadi. Oblikovanje: Minja Bajagič. Tajnica uredništva: Mojca Marot. Naslov uredništva: Prešernova 19, Celje. Telefon: (063) , fax

3 3 Pomembna je strpnost Dominik Mlklavc o mozirski občini v začetku aprila je odstopil mozirski župan Andrej Presečnik. Kasneje so poslanci občinske skupščine večkrat poskušali izvoliti novega župana, vendar jim to zaradi različnih vzrokov ni uspelo. Sele v začetku oktobra so pooblastili Dominika Miklavca, predsednika zbora združenega dela, da opravlja vse dolžnosti župana.»skupščina brez predsednika ne more delati. Vsi vemo, da smo v čudnih časih, gospodarstvo peša, prihaja do obračunavanj... Skratka, ni avtoritete, ki bi lahko uspešno vodila skupščinsko delo. Predvsem si želim, da bi dostojno opravljali poslanstvo še ta čas, ki nam ostane. To so vzroki, da sem se odločil za kandidaturo, nimam pa političnih ambicij ali želje po karieri,«je takrat razložil Miklavc, ki je hkrati direktor podjetja Smreka v Gornjem Gradu. V manj kot mesecu dni so se poslanci že dvakrat zbrali, obakrat pa so zasedanje zaradi nesklepčnosti prekinili. Jutri naj bi skupščina ponovno zasedala, v ponedeljek se obeta razprava o lokalni samoupravi... Skratka, kar precej dokazov, da skupščina poskuša delati in dovolj vzrokov, da smo se o nekaterih težavah v mozirski občini pogovarjali z Dominikom Miklavcem. pasivnih, ne udeležujejo se sej, nekateri so se naveličali. Upam, da bo bolje po spremenjeni lokalni samoupravi, ko bo prišlo do menjav. V Mozirju je kar naprej slišati obtožbe. Menite, da bi se karkoli spremenilo, če bi že prej zamenjali vlado? Moje nmenje pri teh obtožbah je, da moramo biti strpni. Treba je preprosto počakati na preverjene podatke in informacije iz ustreznih institucij, potem pa bo parlament odločal. Do takrat bi priporočal, da se ne bi ukvarjali z vlado, bolje bi bilo, če bi se poslanci lotili dela in reševah tisto, kar je v naši pristojnosti. Mogoče bi ob tem omenil še en problem, ob katerem smo se ustavili na zadnjem petkovem zasedanju, namreč plače upravnih organov. Ne toliko plače, ampak že zaradi celotne problematike se čuti pomanjkanje prave oblasti v občini, s tem pa upada kakovost dela upravnih služb in izvršnega sveta. Za jutri, petek, ponovno sklicujete poslance, v ponedeljek zvečer pa boste pripravili razpravo o lokalni samoupravi, na kateri naj bi sodelovali pomembni gostje iz državnega sveta in vlade... Za jutri sem prepričan, da bo skupščina sklepčna in da bomo pripeljali do konca vse, kar nas še čaka na dnevnem redu. Za posvet o lokalni samoupravi je koordinator svetnik dr. Jože Zupančič, ki je tudi organiziral posvet in privabil goste. Po mojem mnenju je treba pri lokalni samoupravi predvsem doreči financiranje in pristojnosti državne uprave, o bodoči organiziranosti pa naj se izrečejo ljudje na referendumu. Moja čisto osebna želja pa je, da bi bilo čim manj državnih fimkcij koncentriranih v večjih krajih, ker bo s tem samo padla kakovost življenja v manjših krajih. Zaenkrat, zaradi nedorečene lokalne samouprave, ni povsem jasno, kako dolgo boste še opravljali funkcijo, ki ste jo prevzeli v začetku meseca. Je v tem Se lahko kljub nekaterim posameznim ozračju sploh možno načrtovati kakšne poskusom v občini bojimo popolne posebne aktivnosti? skupščinske krize? kaj premakniti na bolje. V ta sklop sodi Zaposlen sem na dovolj odgovornem Žal se ta skupščina preveč ukvarja najbrž tudi pooblastilo za opravljanje položaju, nikakor ne bom dopustil, da bi s sabo in z občinsko vlado, preveč energije izgubimo za razne očitke. Zanemarjajo pa se problemi, ki so naravnani v prihodnost. Doreči bo treba lokalno samoupravo, bodočo organiziranost državne uprave, dolžnosti župana? Ne pričakujem, da bomo lahko kaj velikega spremenili, tega niti ne obljubljam. Včasih se mi zdi, da tudi nekateri v občinskem parlamentu pričakujejo ge zaradi opravljanja fimkcij župana trpelo moje delo. Gledal pa bom, da bo delo občinskega parlamenta v okviru programa dela, ki smo ga sprejeli ter seveda ob tem poskrbel tudi za druge obveznosti, ki čaka nas kopica pomembnih odloneralne spremembe. Vendar parlament gredo v korak s tem mestom. Vendar pa čitev. na žalost ni dovolj zagret, razen ko gre za se včasih sprašujem, če bom sploh zdržal Kljub temu pa je nekako videti, da obračimavanje. Takrat se posamezniki do novih volitev. nekateri v mozirski občini poskušajo ne angažirajo. Čutim, da je že dosti članov URŠKA SELIŠNIK Odprta vrata vojašnice Pred dvema letoma je zadnji tuji vojak zapustil Slovenijo in to obletnico so v ponedeljek proslavili v celjski vojašnici. Ob tej priložnosti so pripravili tudi dan odprtih vrat vojašnice. Na slovesnosti, ki so se je udeležili predstavniki občin, ki jih zajema 8. pokrajinski štab TO in številni učenci osnovnih in srednjih šol, je udeležence pozdravil polkovnik Viki Krajne, poveljnik TO za Zahodno Štajersko. Obudil je spomin na dogodke pred dvema letoma, povezane s celjsko vojašnico in opozoril na njeno sedanjo urejenost. V njej se usposablja že peta generacija slovenske vojske, v njej so našli mnogi svoja nova delovna mesta. Poudaril je velik razvoj, ki ga je TO napravila v zadnjih dveh letih in menil, da bo treba tudi v prihodnje varnosti in obrambi posvečati veliko pozornosti, saj soseščina še dolgo ne bo varno območje. Ob tem pa se bo treba zavedati, da smo še Vedno premalo bogata družba, da bi lahko zadovoljili vse potrebe po obrambi. Tudi zato bo odločitev o priključitvi Natu ena najtežjih po osamosvojitvi in prav je. da bo to odločitev vseh, je menil Viki Krajne. Po proslavi so si udeleženci ogledali razstavo orožja in opreme v celjski vojašnici Potrebna bo pomoč država Kako naj Gorenje poveča prodajo na 1,6 milijonov kosov bele tehnike in s tem doseže Pol milijarde mark fakturirane realizacije? S tem problemom so se ukvarjali direktorji»tujih«gorenjevih podjetij ter Vodilni domači predstavniki koncema v zdravilišču Radenci na dvodnevni zunanjetrgovinski konferenci. S podobnimi vprašanji so se v Gorenju ukvarjali že lani,. vendar so njihove načrte onemogočili manjše obremenjenosti boljše padec nekaterih možnosti poslovanja. V Gore evropskih valut in nestabilni nju so lani izvozili za 178 milijonov trgi v Vzhodni Evropi. Po ameriških dolarjev, kar mnenju direktorja koncema je takrat pomenilo 2,67 odstotkov Gorenje Jožeta Staniča bi morala celotnega slovenskega iz za velikimi izvozniki trdneje voza. V letošnjih prvih sedmih stati država. Gorenje že mesecih so v Gorenju v celotvoza. sedaj izvozi kar 95 odstotkov nem slovenskem izvozu udeleženi svoje proizvodnje, zato so v celoti izpostavljeni neusmiljenemu svetovnemu trgu in konkurenci s 5 odstotki, kar številčno pomeni za 170 milijonov dolarjev izvoženih izdelkov. držav, ki imajo zaradi US (na fotografiji) ter razmere, v katerih bivajo in se usposabljajo slovenski vojaki. TC Foto: EDI MASNEC Črno-bela nagrada za mir Nobelovo nagrado za mir (6,7 milijona švedskih kron ali ameriških dolarjev) so letos podelili petinsedemdesetletnemu voditelju Afriškega nacionalnega kongresa Nelsonu Mandeli in sedeminpetdesetletnemu južnoafriškemu predsedniku Frederiku Willemu de Klerku. V obrazložitvi Nobelovega odbora je zapisano, da nagrajujejo njima prizadevanja za mimo odpravo režima apartheida in za oblikovanje demokratične Južne Afrike. Z različnih političnih izhodišč naj bi se oba politika uspešno borila za dosego sporazuma o načelih prehoda v nov politični sistem, ki naj bi temeljil na principu en človek en glas. Iz Južne Afrike so medtem sporočili, da je v državi zaracfi političnega nasilja že lunrlo več tisoč ljudi, odkar je de Klerk legaliziral ANC. Tako izzvan je predsednik norveškega Nobelovega odbora priznal, da je letošnja izbira tvegana in pri tem verjetno mislil na podobne izkušnje iz preteklosti, ki se niso izkazale za najbolj modre odločitve norveškega odbora. Danes je že jasno, da so se prenaglili pred dvajsetimi leti, ko so nagrado podelili ameriškemu državnemu sekretarju Kissingerju in sevemovijetnamskemu pogajalcu Le Duc Thoju za vzpostavitev miru v Vijetnamu. Ena stran je nato post festvim Kissingerju očitala, da je vojno vodil, druge pa, da jo je izgubil. Prav tako je s časovno distanco postal sporen tudi dobitnik Nobelove nagrade za mir leta 1978 izraelski premier Menehem Begin, pa Anvar El Sadat, nekateri očitki letijo celo na Gorbačova. Nelson Mandela, ki je zaradi jpozivanja na oborožen bci] proti belcem v JAR 27 let presedel v ječi in ga je pred tremi leti na svobodo izpustil šele de Klerk, je Piše: Erika Repovž tretji, ki mu je nagrada pripadla zaradi njegovega boja proti apartheidu. Pred njim sta to nagrado že dobila anglikanski škof Desmond Tutu leta 1984 in zulujski poglavar Albert John Luthuli, Mandelin predhodnik na čelu ANC leta Gotovo je, da de Klerku brez Mandele ta edinstveni vzpon v svetovni»politični show bussines«ne bi nikdar uspel. Njegove zasluge za mir na skrajnem jugu črne celine sicer niso zanemarljive, gotovo pa ni oseba, ki bi lahko enako bleščeče stala ob karizmatičnem Mandeli, ki se ga je v dolgih treh desetletjih že oprijela avreola večnosti. Pravzaprav sta se poutike lotila s popolnoma drugih začetnih izhodišč. De Klerk je pravzaprav politik»evropskega kalupa«, ki sta ga uspešna kariera in sistem ustoličila za predsednika. PoUtična kariera mu je bila namenjena že ob rojstvu, saj je bil že njegov oče minister, predsedbtiik senata in časopisni magnat. Če ne bi minuli teden prejel Nobelove nagrade, bi se ga že čez dvajset let spomnil le še redko kdo. Mandela pa je revolucionar, politik tipa Che Guevara, Mahatme Gandija, Mao Ce Timga, in kar je še buo takih, ki so življenje posvetili»stvari«. Postanejo nacionalni jimaki, o njih govorijo legende, pojejo pesmi, otroci se jih učijo v šolah, skozi čas postanejo idealizirani prototipi herojev... vsi vemo kako gre to. Zgodovina si jih zapomni in se jim s tem odkupi za breme, ki jim ga je naložila v življenju. Zato je Mandela tako bleščeč in veličasten, ne glede na to, kako so ga politične okoliščine v zadnjih treh letih kompromitirale in kaj se bo še zgodilo do njegove»upokojitve«. Center za multiplo sklerozo v Zdravilišču Terme Topolšica so v petek uradno odprli Center za multiplo sklerozo. V ta namen so prenovili hotel Mladika, kjer so prostore prilagodili težje gibljivim gostom in uredili 50 ležišč. V centru so tudi sodobno opremljena zdravniška ordinacija, prostor za delovno terapijo in povezava s hotelom, vrednost opravljenih del pa je 100 milijonov tolarjev. Jubilej mladih raziskovalcev v sekretariatu za družbene dejavnosti občine Celje so v torek dopoldne pripravili novinarsko konferenco ob 15- letnici mladinskega raziskovalnega dela v občini. Akcija Mladi za napredek Celja, v kateri so sodelovau številni celjski osnovnošolci in srednješolci, je v poldrugem desetletju prinesla veliko raziskovalnih nalog, ki so jih predvsem zadnja leta znali uporabiti tudi v praksi. Tako zdaj v Celju že beležijo prve primere, ko posamezno podjetje ali ustanova pri mladih raziskovalcih preprosto»naroči«raziskavo za svoje potrebe. V občinskem sekretariatu za družbene dejavnosti so ob 15-letnici mladinskega raziskovalnega dela v občini izdau tudi poseben jubilejni bilten. IS V Sloveniji je približno dva tisoč obolelih z multiplo sklerozo, od teh jih je le približno sto imelo možnost celovite in sistematične rehabilitacije. V Centm na Topolšici bo možna fizikalna in delovna terapija ter psihoterapija, namenjen pa bo dvema skupinama gostov. V prvi bodo bolniki, ki potrebujejo nastanitev, popolno nego in rehabilitacijo ter nimajo svojcev. V dmgi skupini pa bodo bolniki, ki vsaj dvakrat letno potrebujejo po 21 dni rehabilitacijske obdelave za ohranitev svojega zdravja. Slavnostni govornik ob odprtju Centra za multiplo sklerozo na Topolšici je bil predsednik državnega zbora Herman Rigelnik, ki je med drugim omenil, da nova pridobitev potrjuje, da je mogoče tudi z majhnimi, toda premišljenimi odločitvami dosegati lepe uspehe. US

4 Dan odprtih vrat v šoštanjski termoelektrarni bodo v soboto, 23. oktobra, ob 10. uri pripravili ekološki dan, na katerem bodo krajanom Šaleške doline predstavili ekološka prizadevanja in celoten projekt sanacije šoštanjske termoelektrarne. Na vprašanja obiskovalcev bodo odgovarjali strokovnjaki, opozorili pa bodo predvsem na dosedanja sanacijska dela in vpliv TEŠ na okolje. US Laščani bi kupili Izolirko Poleg TIM-a se za nakup zanimajo iutll Avstrijci Zaupanje v kakovost Gorenje Sidex bo letos prodal v Franciji več kot 200 tisoč velikih gospodinjskih aparatov. Med pomembnimi kupci je sistem Gitem, ki združuje specializirane trgovce bele in rjave tehnike. Pretekli teden je približno sto trgovcev sistema Gitem obiskalo velenjsko podjetje. Člani uprave francoskega trgovinskega sistema so na novinarski konferenci omeniu, da Gorenjevi veliki gospodinjski aparati predstavljajo 8 odstotkov celotne prodaja bele tehnike in da so kupci z izdelki zadovoljni. Zelo redke so pripombe na kakovost, nekateri izdelki pa so boljši od konkurenčnih. Kupci so zadovoljni tudi z dobavo rezervnih delov in tehnično pomočjo. Francoski predstavniki so kljub recesiji napovedali nadaljnje povečanje prodaje, tudi na račun svojih izdelkov bele tehnike. Gitem v okviru regionalnih kooperativ povezuje 800 specializiranih trgovin, ki bodo letos ustvarile približno 800 milijonov mark skupnega prometa. Sistem Gitem sodeluje z Gorenjem že 5 let, zadnji dve leti pa so sodelovanje še poglobili. Na francoskem tržišču se velenjski izdelki pojavljajo z blagovno znamko International by Gk)renje. Letos so prodajo obogatili s sušilniki perila, kar se je že po nekaj mesecih pokazalo kot dobra poslovna poteza. Predstavniki uprave sistema Gitem so na novinarski konferenci še omeniu, da so bogatejši za nova spoznanja o Sloveniji. Tako bodo francoskim partnerjem sporočili, da lahko z zaupanjem sprejemajo CJorenjeve vehke gospodinjske aparate in tudi državo Slovenijo, v kateri so bih aparati izde- _ MT. Koržetov sklad se je odločil za prodajo ljubljanskega podjetja Izolirka, za nakup podjetja pa se resno zanimajo v laški Tovarni izolacijskega materiala. Izolirka ima namreč tri proizvodne programe, kakršne ima tudi TIM, to so programi hidroizolacij, termoizolacij in embalaže. Laščani so ponudbo za nakup Izolirke že vložili, zdaj čakajo na odgovor, enomesečni rok za zbiranje ponudb pa se izteče 27. oktobra. Pojavlja se še nekaj interesentov za delni odkup podjetja, za celoten odkup Izolirke pa se poleg TIM-a potegujejo še v avstrijskem podjetju Heraklit. Direktor TIM-a Jože Pušnik je povedal, da so z Izolirko sodelovali že v preteklosti, nakup bi pomenil samo dopolnitev njihove sedanje proizvodnje. Podjetje bi kupih, ga sanirali, pri tem pa ohranili predvsem zdrave dele proizvodnje. Pušnik še dodaja, da vodstvo laškega podjetja na pogovorih ne skriva, da bi bilo treba racionalizirati tudi število zaposlenih, v Izolirki je na seznamu 183 delavcev. Pri tem pa bi zagotovo poskušali ubrati takšno pot, da bi ljudem zagotovili socialno varnost in da morebitni viški ne bi ostali na cesti, s takšno politiko so se konec koncev že dokazali v svoji lastni firmi. Pušnik meni, da prodaje Izolirke ne bi smeli enačiti s prodajo Tobačne tovarne ali Zlatoroga, zato bo morala biti vlada zelo previdna pri prodaji. Morebitna prodaja tujcem bi namreč lahko ogrozila normalno poslovanje laškega kolektiva.»z nakupom Izohrke si ne želimo ustvariti monopolnega položaja,«dodaja Pušnik.»Konec koncev so vrata tujim prodajalcem in proizvajalcem razmeroma na široko odprta, trgovci lahko kupujejo blago, ki ni atestirano, medtem ko moramo mi imeti ateste za vse izolacijske materiale.«kako se bo odločil Sklad, pa seveda ostaja odprto vprašanje. PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE Ponudba: -Litostroj -Tovarna preoblikovalne opreme - nudi stroje za izsekovanje, odsekovanje in pribijanje pločevine, stroje za krivljenje cevi in profilov ter brusilne stroje za kovino. Informacije: tel. 061/ in fax 061/ (Marjan Žele). - Italijansko podjetje Magini SNC Di Žandonella G. e Stefanel G. nudi črpalke vseh vrst za osebno, industrijsko in uporabo v kmetijstvu, protipožarne materiale, ventile, elektromotorje, predmete za obdelavo lesa, stroje in opremo za vrtanje vodnih odprtin, stroje za odstranjevanje snega in potresanje s soljo. Iščejo tudi podjetja za prodajo in instalkanje njihovih izdelkov. Informacije: tel. in fax 0039/ (Stefanel Gianluca). - Italijansko podjetje Intertrade S.A.S. nudi blago - Jersey z mešanim bombažem in poliestrom. Informacije: tel. 0039/ in fax 0039/ (Federico Cardarelli). Povpraševanje: - Ameriški proizvajalec notranjih in zunanjih vrat, stopnišč, kaminskih napuščev, drsečih steklenih vrat ipd., išče partnerja v Sloveniji za skupna vlaganja oz. licenčno poslovanje. Informacije: Informacijska pisarna CIS GZS, tel. 061/ in fax 061/ Ameriški proizvajalec jeklenih in aluminijastih kalupov za vlivanje velikih plastičnih izdelkov (stoli, ohišja ipd.) išče v Sloveniji partnerja za skupna vlaganja oz. licenčno poslovanje. Informacije: Informacijska pisarna CIS GZS, tel. 061/ in fax 061/ Ameriški proizvajalec transportnih trakov in kovinskih transmisijskih jermenov išče v Sloveniji partnerja za skupno vlaganje oz. licenčno poslovanje. Informacije: Informacijska pisarna CIS GZS, tel. 061/ in fax 061/ CIS GZS išče poslovnega partnerja za distribucijo izdelkov za dom (porcelan, steklo, krtače ipd.) ter za čiščenje in oskrbo hotelov. Informacije: Informacijska pisarna CIS GZS, tel. 061/ in fax 061/ Romunska tovarna Electromotor želi sodelovati s slovenskimi podjetji. Tovarna izdeluje vse vrste motorjev, ge-" neratorjev, elektroopremo za kmetijstvo, gospodinjstvo in drugo. Nudijo vse storitve na tem področju. Informacije: Informacijska pisarna CIS GZS, tel. 061/ in fax 061/ IB Center za informacijski sistem Gospodarske zbornice Stovenije Vse podrobnejše informacije dobite pri Centru za Informacijski sistem Gospodarske Zbornice Slovenije, telefon (061) interno 290, 292, 293 ah direktno Kakšne bodo direktorske plače? Gospodarska zbornica Slovenije ter združenje Manager sta pripravila in uskladila kriterije ter priporočila za individualne pogodbe o zaposlitvi poslovodnih delavcev ter delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v gospodarstvu. Direktor majhnega podjetja naj bi prejel približno 120 tisoč tolarjev, srednjega 160 in veukega približno 200 tisoč tolarjev. Na te izhodiščne plače se potem vežejo vsi dodatki in ugodnosti pri opravljanju dela in udeležba pri poslovnem izidu. Ohranjeno je določilo, da ob razrešitvi dolžnosti in prekinitvi delovnega razmerja pred potekom pogodbenega obdobja pripada poslovodnemu delavcu plača še za šest mesecev. Celjski gospodarski forum v celjskem Narodnem domu bo jutri, v' petek, ustanovni zbor celjskega regijskega gospodarskega fonima. Ta povezuje podjetnike, obrtnike, menedžerje in gospodarske strokovnjake, ki se zavzemajo za čimprejšnjo in korenito uveljavitev socialno tržnega gospodarstva v Sloveniji. Iniciativni odbor celjskega gospodarskega foruma vodi Lojze Oset. Dražba Topra Devetnajstega novembra bo na celjskem sodišču prva javna dražba za prodajo prostorov bivšega Topra. Izklicna cena je 7 milijonov 288 tisoč nemških mark. V podjetju zaenkrat še nimajo znanega kupca, ocenjujejo pa, da bodo prostore Topra prodajah po posameznih delih. V kratkem bo razpisana tudi prodaja treh izpraznjenih Toprovih stanovanj v Celju. 30 let žalske Komunale Komunalno podjetje Žalec praznuje letos 30-letnico svojega delovanja. Ob tej priložnosti bodo danes, v četrtek, pripravili tiskovno konferenco in spregovorili o rezultatih dela ter njihovih prizadevanjih za boljše življenje občanov v žalski občini. Avstrijci Iščejo zastopnika Avstrijsko podjetje ING-. HANSJORG GASSLER išče zastopnika za svoje proizvode v Sloveniji. Proizvodni program obsega tesnilne mase, okrasne tekstilne trakove, UV in CA lepila ter suho zasteklitev za lesena okna, fasade in steklene strehe. Vse podrobnejše informacije dobijo interesenti v območni gospodarski zbornici Celje. DELO vedno v središču d o g a j a n j IB

5 5 Se Savinjski dolini obeta še ena mlekarna? AC Marketing namerava trgovino razširiti še s proizvodnjo Dogovor s Celelo ali lastna mlekarna? Zasebno podjetje AC Marketing iz Braslovč se je v slabih treh letih povzpelo na drugo mesto med slovenskimi grosisti, ki se ukvarjajo s prodajo mlečnih izdelkov. Trgovsko dejavnost nameravajo dopolniti s proizvodnjo, pri tem pa v sodelovanju s tujimi partnerji ponujajo sodelovanje mlekarni v Arji vasi. Če ne bodo našli skupnega jezika, bodo zgradili lastno mlekarno, razmišlja pomočnik direktorja in solastnik AC Marketing Andrej Čulk. Zasebno podjetje AC Marketing se ukvarja s trgovanjem, predvsem na veliko, z mlekom in mlečnimi proizvodi, poleg tega imajo dve prodajalni, ki sta nekakšen barometer za ocenjevanje primernosti oziroma neprimernosti njihovih proizvodov. Andrej Čulk pravi, da so prodajo razširili po vsej Sloveniji. Prodaja poteka iz predstavništva v Ljubljani, iz hladilnice, ki jo imajo v najemu pri Mercatorju Slovenija sadju, obvladujejo del Slovenije do Trojan, iz Hmezadove hladilnice v Celju in iz predstavništva v Novem Celju pa preostali del Slovenije. Letos so podpisali tudi pogodbo o ekskluzivnem zastopstvu za trgovino za sladolede in zamrznjeni program nemške firme SchoUer. Poleg tega trgujejo z nekaterimi drugimi «1 izdelki, predvsem takrat, ko je to potrebno zaradi kompenzacij. Kakšen tržni delež dosegate na slovenskem tržišču? Na to vprašanje je težko odgovoriti. Primerjamo se z mlekarnami, ki oskrbujejo matična področja s konzumnim mlekom, mi pa matičnih območij s konzumnim mlekom ne oskrbujemo. Če odštejemo delež, ki ga imajo mlekarne pri konzimmem mleku, smo v Sloveniji praktično drugi grosist, takoj za Ljubljanskimi mlekarnami. Ocenjujemo, da je naša dejavnost tudi za državo koristna, saj je v vseh izdelkih slovensko mileko, izdelki so dodelani v slovenskih mlekarnah, določene izdelke pa je treba dokončati zunaj, ker pač nimamo potrebne opreme. Držimo se poutike, da na tistih področjih, kjer imajo slovenske mlekarne dobre izdelke, mi podobnih izdelkov ne proizvajamo. NOVO NA BORZI Prednostne delnice banke UBK d.d. Na borzi se bo najkasneje do 5. novembra pojavila nova delnica. Odbor za sprejem vrednostnih papirjev in članov na Ljubljansko borzo je dne obravnaval dopolnjeno zahtevo za kotacijo prednostnih delnic UBK d.d. in sprejel sklep o uvrstitvi delnic v prosti trg. Točen datimi uvrstitve na borzo bo borza sporočila najkasneje tri dni pred kotacijo. UBK banka je izdala prednostnih (ugodnih) delnic brez pravice upravljanja. Nominalna vrednost delnice znaša 6.000,00 SIT in zagotavlja imetniku prednost pri izplačilu dividende v višini 12 odstotkov od nominalne vrednosti. Imetnikom teh delnic pripada tudi razlika do višine dividende, ki se izplača lastnikom navadnih delnic v skladu z vsakoletnim sklepom Zbora banke o razdelitvi dobička. Prednostne delnice so na prinosnika in kdor jo ima, lahko uveljavlja pravico, ki iz nje izhaja. Natančna proučitev prospekta teh delnic je predpogoj, da se investitorji sploh lahko pogovarjajo o nakupu. V naši borzni hiši imamo prospekt za izdajo delnic in si ga lahko investitorji ogledajo. V prospektu je predstavljen izdajatelj, njegova organizacija, kadrovski potencial, poslovna dejavnost, poslovanje v letih , revizijsko mnenje SDK, poslovna politika v letu 1993 in dolgoročne poslovne Usmeritve in vsebina razpisa druge emisije. I Trenutna cena delnic je oko- U ,00 SIT. V mesecu ali dveh se bo videlo ali tisti, ki kupujejo pred uradno kotacijo kupujejo poceni ali drago. Torkovega sestanka na borzi ni bilo. Borzni posredniki so opravljali le aplikacijske posle. To pomeni, da so povezovali med sabo kupce in prodajalce vrednostnih papirjev in posel prijavili borzi. Največ je poslov z republiškima obveznicama. Tečaji pri obveznicah so se umirili. Bolj zanimiv je delniški trg. Še posebej bi opozoril na delnico delniške družbe DADAS, ki zadnje čase raste maksimalno možno. Še pred nekaj tedni je tečaj padal maksimalno je zopet dosegla 30 odstotno rast glede na tečaj, ko so objavili podatke v medijih. Dne 20. oktobra se trgovanje z njo prekinja do objave ustreznih obvestil v sredstvih javnega obveščanja. Vse bolj se kaže, da administrativni ukrepi tudi na tem področju delajo samo zmedo. Moje osebno mnenje je, da bi moral omejitve o 10 odstotnem možnem porastu ali padcu VP ukiniti. SVETUJEJO BROKERJI CELJSKE BORZNE HIŠE Koliko ljudi zaposluje podjetje? AC Marketing redno zaposluje 14 ljudi. Šoferji delajo za nas pogodbeno, redno razvaža naše mlečne izdelke 14 šoferjev, na dovozni strani pa so redno angažirani trije ljudje. Naj povem še to, da smo trenutno v obdobju selitve, kupili smo poslovne prostore v središču Žalca, kamor se bomo v kratkem preselili. Kaj pa podjetje Mleko, ki ga je soustanovila firma AC Marketing? Firma Mleko je trenutno zamrznjena. V AC Marketing se nameravate v prihodnje ukvarjati tudi s proizvodnjo. Kakšni so vaši načrti? Izhajamo predvsem iz interesov naše firme AC Marketing. Veliko sodelujemo s tujimi partnerji in tujimi mlekarnami, v vseh pogodbah o dodelavnih poslih imamo določila, da bomo vzpostavili ustrezno proizvodnjo v Sloveniji, ko bodo razmere primerne. K lastni; proizvodnji nas vzpodbujata dve stvari: uvedba prelevmanske zaščite, ki je podražila določene proizvode na našem tržišču, drugo je vstop Avstrije in nekaterih dru^ držav v Evropsko gospodarsko skupnost, kar lahko pričakujemo že leta To bo močno vphvalo na naše medsebojne odnose. Zato razmišljamo o proizvodnji mlečnih izdelkov doma. Ne trdim, da želimo proizvodnjo organizirati v mlekarni Celeia. Mi smo tej mlekarni že v začetku leta ponudili sanacijski program in program sodelovanja, takrat se za sodelovanje niso odločili, je pa po moji oceni to še vedno aktualno, program bi bilo treba dopolniti in prilagoditi novim okoliščinam. Če se bomo uspeli dogovoriti z mlekarno Celeia, bomo veseli, sicer pa bomo ubrali svojo pot. Kaj konkretno to pomeni - bi AC Marketing v sodelovanju s tujim partnerjem vzel mlekarno v najem, jo morda odkupil? Odprte so vse opcije. Nam je pravzaprav zelo nevarno posegati direktno v lastnino, ker je bilo obtožb v preteklosti že veliko. Poudarjam, da nam nikoli ni šlo za lastnino, naš cilj je bil edino ta, da bi bu proces proizvodnje in odkupa organiziran tako, da bi se na našem območju razvijal, ne pa stagniral. Trenutno imamo vse možnosti, še boljše, kot smo jih imeli, da vzpostavimo takšen razvoj na tem območju. Normalno, da bi sodelovali tuji partnerji, ker sami niti tehnološko niti kapitalsko nismo dovolj močni. Prepričan sem, da imamo dovolj močan argument, ker obvladujemo celotno slovensko tržišče, in v tem vidim tudi največjo vlogo ter prednost firme AC Marketing. Ste se o tem že pogovarjali z vodstvom mlekarne in rejci? Zaenkrat še ne, smo pa na pogovor pripravljeni. Uresničevali bomo interese naše firme, če bodo s tem zadovoljeni širši interesi in interesi ostalih partnerjev, pa sem prepričan, da bo do dogovora tudi prišlo. Poznate trenutne razmere v mlekarni Celeia? Podrobnosti ne poznam, bistveno pa je po mojem vprašanje nadaljnje investicije in usposobitve mlekarne za sodobno proizvodnjo. Obeh vprašanj se je treba lotiti istočasno. Imeti mlekarno in ne vzpostaviti vizije nadaljnjega razvoja pomeni samo prevzemati težave. Če nekdo odkupi delnice Sklada in postane solastnik mlekarne, s tem ni naredil še ničesar. V mlekarno je treba pripeljati novo moderno tehnologijo in vzpostaviti dodatno rentabilno proizvodnjo, kar seveda zahteva sredstva. Denimo, da bodo dogovori uspešni - kaj nameravate ponuditi rejcem? Mi bi v tem primeru zagotovili, da bi odkupili vse količine mleka, upoštevane bi seveda morale biti vse zahteve o kvaliteti mleka po pravilniku o kakovosti mleka, zagotavljamo tudi plačilo po cenah, določenih v slovenskem prostoru. Nadalje bi zagotovili določeno perspektivo, predvsem razvoj mlekarske proizvodnje tudi v prihodnje. V mlekarni Celeia imajo trenutno zadruge 45-odstotni delež, svoj delež ima preko Sklada država. Bi te deleže potem odkupili? To, da so zadruge ah kmetje solastniki, nas sploh ne moti. Možni sta verjetno dve obliki. Prva je ta, da bi najprej šlo za dokapitalizacijo in za kasnejšo investicijo, na preliminarnih pogovorih s tujimi partnerji je bilo rečeno, da bi v tem primeru tujci zahtevali verjetno 51- odstotni delež. Druga možnost je, da ostanejo lastniška razmerja takšna, kot so, da se Cestarski dnevi na Bogli Prihodnje leto devet novih gradbišč? Konec minulega tedna je bilo na Rogli strokovno srečanje slovenskih cestnih strokovnjakov. Minister za promet in zveze Igor Umek je ocenil program izgradnje avtocest kot nacionalni program, izgradnja cest po njegovem odpira Slovenijo v svet in jo hkrati notranje povezuje, obenem pa bo oživila tudi druge gospodarske panoge. Program izgradnje avtocest je podrobneje predstavil svetovalec vlade Lado Prah. Izgradnja avtoceste Koper- Lendava s kraki je po zbranih ocenah vredna 119 milijard tolarjev oziroma milijardo dolarjev. Še ne zgrajeni odseki merijo skupaj 318 kilometrov, kilometer avtoceste pa naj bi v povprečju stal 370 milijonov tolarjev. Prah je napovedal, da naj bi prihodnje leto odprli devet gradbišč, med njimi tudi odseka Arja vas-vransko ter Hoče-Arja vas. Razložil je še finančni projekt zbiranja denarja. V petih letih naj bi z bencinskim tolarjem zbrali 600 milijonov dolarjev, s cestninami 138 milijonov, 450 milijonov dolarjev predstavljajo tuja posojila. Na Rogli so udeleženci razglasili še kodeks cestnih strokovnjakov ter razpravljali sklene pogodba o najemu in vzpostavi proizvodnja z opremo v lasti tujega partnerja. Od kod bi prišli ti tuji partnerji? Pretežno so to Nemci. Interesenti so tudi Avstrijci, vendar ocenjujem, da imajo realno moč vendarle samo nemški partnerji. V AC Marketing torej nameravate poleg trgovine v prihodnje razvijati tudi proizvodnjo, v sodelovanju z mlekarno Celeia v Arji vasi ali pa v lastni mlekarni. Se lahko zgodi, da bo Savinjska dolina imela dve mlekarni? Tudi to je mogoče. Smo na začetku, iščemo razhčne variante. Dejstvo je, da želimo vzpostaviti določeno proizvodnjo v Sloveniji, in to nameravamo tudi uresničiti. Razmere v mlečni trgovini so težavne, vendar je treba upoštevati nekaj stvari. Povečuje se prodaja mlečnih izdelkov, nadalje ocenjujem, da so nekatere mlekarne, s katerimi sodelujemo, naredile velik premik v kvaliteti izdelkov. Če gledamo dolgoročno perspektivo, pa se je treba zavedati, da je slovensko tržišče premajhno. Slovensko mlekarstvo bo treba razvijati v sodelovanju z drugimi, pri nas bo treba proizvajati tudi izdelke za kakšne druge države, dolgoročno pa po drugi strani uvažati določene vrste mlečnih izdelkov oziroma jih izmenjevati. Firma, ki se nam zdi najprimernejša, je že postavila tovarne v nekdanji Vzhodni Nemčiji, na Poljskem, Češkem, po opravljenih pogovorih načrtujejo določene kapacitete tudi za območje nekdanje Jugoslavije. Vedeti je treba, da je cenejše, če to tržišče oskrbujejo iz Slovenije kot, denimo, iz Nemčije. Glede na to, da ste pred leti že bili direktor mlekarne Celeia - kakšen odziv pričakujete na ponudbo firme AC Marketing? Osebno ocenjujem, da sem imel s kmetovalci vedno dobre odnose. Dejstvo je, da je potem prišlo do različnih gledanj v zvezi z lastninjenjem in poutiko mlekarne, zato smo se takrat razšh. Prepričan sem, da bodo kmetje resno presodili našo ponudbo, v kolikor bo do nje prišlo, odločau se bodo tako, kot jim bo dolgoročno najbolj ustrezalo. Nič ne predpostavljam, ali se bodo odločiu za ali proti. Vsak ščiti svoj interes. Če bo naša ponudba dobra, pa ne vidim razloga, zakaj je ne bi sprejeh. IRENA BAŠA o racionalizaciji pri načrtovanju in gradnji cest, kjer so strokovnjaki sicer zagovarjali racionalno gradnjo, vendar ta racionalizacija po njihovi oceni ne sme vplivati na slabšo kakovost. Poceni grajene ceste namreč lahko kasneje povzročijo bistveno višje stroške. Po končanih cestarskih dnevih je minister za promet in zveze Igor Umek na Rogli sprejel še nekaj tujih diplomatov in jih seznanil s programom izgradnje cest. Ta je zanimiv tudi za tujce. Prihodnje leto se bodo slovenski cestarji sestali na kongresu v Portorožu. IB Zakonsko omejili stavke LJUBLJANA, 13. oktobra (Delo) - Na izredni seji državnega zbora so poslanci sprejeh spremembe zakonov o notranjih zadevah, zračni plovbi, izvrševanju kazenskih sankcij in carinski službi. S tem so v omenjenih javnih službah omejili pravico do stavke. Poslanci opozicijskih strank pri odločanju niso sodelovali. Koalicija o bodočem proračunu LJUBLJANA, 13. oktobra (Republika) - Predstavniki koahcijskih strank so se sestali s predsednikom vlade dr. Janezom Drnovškom in obravnavali predvidene ukrej>e ekonomske politike v prihodnjem obdobju. Po Drnovškovem mnenju se je na sestanku pokazalo, da je predloženi proračunski memorandum sprejemljivo izhodišče za nadaljnje koalicijsko usklajevanje. Sindikati na okopih LJUBLJANA, 13. oktobra (Delo) - Večina slovenskih sindikatov tudi ob policijski stavki ni posebej reagirala. Odzvali so se šele, ko se je vlada odločila z izrednimi ukrepi omejiti pravico do stavke tudi nekaterim drugim pooblaščenim delavcem. Neodvisni sindikati tako ugotavljajo, da je oblast potisnila industrijske delavce v hlapčevski odnos, Neodvisnost- KNSS pa, da daje vlada nenehno povode za nezadovoljstvo in izbruhe stavk. Razgrnitev odseka avtoceste LJUBLJANA, 14. oktobra (Delo) - Vlada je obravnavala besedilo predloga zakona o razmerjih plač v javnih zavodih in državnih organih, s katerim naj bi uredili tudi vprašanje plač policistov. O predlogu pa se ni izrekala, pač pa bo to storila na prihodnji seji. Vlada je sprejela sklep o javni razgrnitvi lokacijskega načrta za odsek avtoceste Arja vas-ločica pri Vranskem. Višje pokojnine LJUBLJANA, 18. oktobra (Delo) - Pokojnine in druga denarna nadomestila, ki jih izplačuje pokojninski zavod, se bodo ta mesec zvišali za 1,8 odstotka. Najboljša kopališča ROGLA, 18. oktobra (Republika) - Sekcija kopahšč pri Združenju za gostinstvo in turizem Gospodarske zbornice Slovenije je na letnem posvetu na Rogli razglasila letošnja najboljša poletna kopališča. Med 17 termalnimi sta med najboljšimi kopališči v Atomskih toplicah in Termah Zreče, med 39 celinskimi pa je med najboljšimi tudi celjski bazen.

6 Ko rečeš a, povej še b z zakonom o črnih grahnlah le narolen zgoll pnfl korak k večlemu redu prostoru - Odziv meti občani precejšen, tiržava pa očitno ne spoštule lastnih zakonov 6 Minuli ponedeljek je potekel za tri mesece podaljšan rok, v katerem so lahko slovenski črnograditelji ob plačilu depozita vložili zahtevke za morebitno legalizacijo svodih nedovoljenih posegov v prostor. Kakšen je bil odziv, kako v občinah ocenjujejo možnosti za izdajanje lokacijskih oziroma gradbenih dovoljenj, ki si jih (črno)graditelji niso pridobili pravočasno? Predvsem pa nas je zanimalo, kateri so naslednji koraki, ki jih bo država ubrala v zagotavljanju večjega reda v prostoru. Pravzaprav je še najkrajši in najbolj natančen odgovor na vsa vprašanja, ki se postavljajo v zvezi z omogočeno legalizacijo čmograditeljstva na Slovenskem ta, da je država zaenkrat rekla le a, vse naslednje črke abecede pa si je za nekaj časa še prihranila. Tako je bolj ali manj tudi razumljivo, da se je republiška vlada lotila le priprave ukrepov, kako v kar najkrajšem času izpeljati načrtovano legalizacijo nedovoljenih posegov v prostor vsepovsod tam, kjer je to mogoče. Gre torej za pozitivistično naravnane ukrepe - v javnost pa ni prišlo skoraj nič o tem, kaj čaka tiste, ki določil zakona tudi tokrat niso spoštovali (odšteli depozita in zaprosili za legalizacijo). In tako ostajamo že kar na začetku z malo mešanimi občutki ob tem, da zakoni za ene veljajo, za druge - v tem primeru žal tudi za državo samo - pa ne! Občine podaljšana roka države Občine so bile tiste, ki so že doslej - tako pa bo tudi v prihodnjih devetih, desetih mesecih - na svojih plečih nosile najtežje breme uveljavljanja zakona o črnih gradnjah. Po svoje jim kar prav bodi, saj so v veliki meri same krive, da se sirom Slovenije bohoti kakšnih 30 tisoč takšnih za zakonodajo in predvsem ohranjanje prostora več kot črnih pack. Občine so bile za del črnih gradenj»krive«zaradi počasnega usklajevanja in noveliranja zazidalnih načrtov, čmograditeljem pa je šla na roko tudi država, saj za brez dovoljenj postavljen objekt nikoli ni bilo težav s pridobitvijo hišne številke, prijavo stalnega bivališča in podobno. Zdaj naj bi buo vse drugače, a četudi verjamemo v dosledno spoštovanje nastajajočih zakonov in predpisov, je do reševanja posameznih primerov iz preteklosti vseeno treba ostati skeptičen. Vlada Republike Slovenije in zakonodajalec namreč ostajata dosledna le do tistih, ki so zaprosili (in plačali) za morebitno legalizacijo črnih gradenj. O vseh ostalih - tistih, ki so se tokrat znova požvižgali na zakone - pa nič. V prvih dneh oktobra je Vlada Republike Slovenije objavila Uredbo o postopku priprave in sprejemanja prostorskih ureditvenih pogojev (PUP) za sanacijo degradiranega okolja, v kateri so občinam določeni postopki in roki za izdelavo prostorske dokumentacije, nič pa ni rečenega o tem, kaj bo s črnograditelji, ki ponujene možnosti za legalizacijo posegov v prostor niso izkoristili. Tako bodo zdaj zavihali rokave v občinskih Zavodih za planiranje in izgradnjo oziroma ustreznih upravnih organih ter organizacijah, v inšpektoratih pa še vedno čakajo na navodila, kako ravnati z neprijavljenimi črnimi gradnjami, ki }ih imajo v svoji evidenci. Republiški urbanistični inšpektor doslej svojim podrejenim še ni posredoval nobenih navodil. Po črki zakona sicer ni ovir za okrepljene urbanistične inšpekcijske oglede in izdajanje odločb za rušenje - a vemo, kakšni so bili rezultati tovrstnega dela v preteklosti. In nenazadnje, kaj bo s črnimi gradnjami, ki jih gre pripisati na dušo države, občin oziroma podjetij v družbeni ali državni lasti? Prav pravne osebe so bile namreč tiste, ki so po prvih ocenah najbolj zatajile pri uveljavljanju možnosti za morebitno legalizacijo svojih nedovoljenih posegov v prostor. Na Celjskem prej črno kot rožnato Pri zbiranju podatkov o tem, kako je s čmograditeljstvom na Celjskem, smo imeli največ težav z ugotavljanjem dejanskega števila črnih gradenj po občinah. Podatkov o tem v inšpektoratih oziroma sekretariatih za urejanje prostora in varstvo okolja nimajo, obstojajo le bolj ali manj natančne evidence prijavljenih nedovoljenih posegov v prostor. Ocene o tem, koliko črnih gradenj naj bi bilo v občini, se v Celju gibljejo precej preko tisoč nedovoljenih posegov v prostor, v podaljšanem roku pa je bilo do 11. oktobra vloženih skupaj 276 zahtevkov za legalizacijo. V zadnjih treh mesecih so v občini prejeli 115 zahtevkov, na žiro račim Stanovanjskega sklada Republike Slovenije pa so Celjani doslej nakazali slabih 32 milijonov tolarjev. Do 9. julija so črnograditelji vplačali 25 milijonov tolarjev, dotok denarja v zadnjih treh mesecih pa je bil zaradi možnosti plačila 25- odstotnega pologa in kasnejšega polletnega obročnega odplačevanja precej skromnejši. Sicer pa sekretar za urejanje prostora in varstvo okolja Damjan Vrečko pojasnjuje, da so imeli kar precej prošenj socialno ogroženih občanov za odlog plačila.»v okviru možnosti, ki jih imamo v občini, smo jim šli na roke v toliko, da smo za 60 dni zamaknili plačilo četrtinskega pologa, celoten znesek pa morajo po črki zakona vsi črnograditelji plačati v roku šestih mesecev,«pravi Vrečko. V šentjurski občini so prejeli vsega skupaj 93 vlog čmograditeljev, od tega 43 v podaljšanem roku. Depozit jui je plačalo 80 (v podaljšanem roku 30). Upravni organ bo tistim, ki depozita niso plačali, poslal zahtevek za dopolnitev vloge ter jim sporočil rok plačila oziroma čas za predložitev morebitnih manjkajočih listin. Evidentiranih imajo še približno 20 črnih gradenj, za katere lastniki niso poslali vlog za odložitev morebitnega rušenja, neevidentiranih pa je gotovo še več. V občini so omenjenih 20 čmograditeljev tudi osebno obvestili o možnosti legalizacije, v javnih občilih pa je šentjurska občina objavljala posebne pozive. V žalski občini so črnograditelji prijavili skupno 178 nedovoljenih posegov v prostor, kar je približno dobra tretjina vseh evidentiranih črnih gradenj. Do izteka prvega roka, torej 9. julija, je depozit v celoti plačalo 124 čmograditeljev. Ostalih 50 nedovoljenih posegov v prostor so občani prijavili v podaljšanem roku, večina teh pa depozit plačuje na obroke. V žalski občini ugotavljajo, da so v podaljšanem roku na obroke plačevali depozit tudi tisti, ki po zakonu do tega mso upravičem. Kako bodo ukrepali v teh primerih in kakšna bo usoda tistih, ki niso prijavili črnih gradenj, pa v občini zaenkrat še ne vedo. Do zaključka podaljšanega roka so v Slovenskih Konjicah prejeu skupaj 46 vlog čmograditeljev, od tega 31 popolnih, 15 pa je nepopolnih oziroma takšnih z neplačanim depozitom. V mozirski občini je bil položaj pred iztekom drugega moratorija malce kritičen, saj je urbanistični inšpektor Marko Virtič šele pred mesecem prevzel dolžnosti. Vsem, ki so imeli v zadnjih 30 letih nedokončane inšpekcijske postopke, so minuli petek poslali obvestilo o črnih gradnjah.»tako sem dobil najboljši pregled. Ne gre za pikolovstvo, dejansko gre za preprečevanje sedanje, zlasti pa bodoče uzurpacije prostora. Povsod bomo pregledali, ali je gradnje mogoče legalizirati ali pa dejansko odstopa v prostoru,«je ob tem omenil Virtič. Sicer pa ocenjujejo, da je bil odziv čmograditeljev dokaj dober. Seznam graditeljev brez ustreznih dovoljenj so naredili že pred časom na zahtevo republike. Pred začetkom prvega roka moratorija so zabeležili 146 črnih gradenj. V prvem roku je 39 čmograditeljev plačalo depozit. V dmgem roku jih je 36 pridobilo ali lokacijsko dovoljenje ali dovoljenje o priglasitvi del, 2 čmograditelja pa sta objekt sama odstranila. V tem roku je depozit plačalo 42 občanov, vendar so v tem času spremenili način plačevanja. Za gospodarske in stanovanjske objekte, zgrajene brez ustreznih dovoljenj, je bilo ob vlogi treba plačati četrtino, preostanek pa v pol leta. Na sklepe se je na republiško urbanistično inšpekcijo ali vrhovno sodišče pritožilo 10 občanov, nekaj primerov pa je še nerešenih zaradi denacionalizacijskega postopka. Na inšpektoratu v Mozirju pravijo, da številke niso povsem natančne, ker nekaj zahtev še obdelujejo upravni organi. Ko bodo imeli popolne podatke, bodo tudi na urbanističnem inšpektoratu naredili povzetek ter ugotavljali kritične primere. Doslej so s plačilom depozita zaradi nedovoljenih gradenj zbrali preko 3 milijone tolarjev, vendar zaradi možnosti obročnega odplačevanja tudi ta številka ni dokončna. V velenjski občini niso imeli večjih težav, razen seveda obilice dela, pravijo v občinskih upravnih organih. Postopke je vodila urbanistična inšpekto pravljale vso dokumentacijo in spoštovale roke, določene v vladni Uredbi. Če bodo v občinah kasnili oziroma pripravljali dokumentacijo v neskladju z določili Uredbe, pa bo vso stvar z morebitnimi legalizacijami čmih gradenj po Sloveniji prevzel v svoje roke Re rica Milena Kukovec-Bajc, ki je bila v času zbiranja podatkov odsotna. V občini je približno 150 čmograditeljev plačalo depozit, več črnih gradenj pa nimajo evidentiranih. Tudi v tej občini so v podaljšanem roku omogočili plačilo v več obrokih, seveda le za stanovanjske hiše in gospodarske publiški zavod za objekte, ki so dejansko namenjeni kmetijstvu. Čmograditeplaniranje. Ije so obveščali tudi preko lokalnih medijev. V pristojnem upravnem organu šmarske občine so v času moratorija prejeli 140 vlog za odložitev mšenja, v podaljšanem roku pa še približno 110. V torek dopoldan so vloge še preštevali, pri tem pa je znano, da je v prvem roku plačalo depozit 109 čmograditeljev, nekateri med njimi naknadno. Znano je, da jih precej ni uspelo plačati predvsem zaradi perečega socialnega položaja - mnogi občani so brez zaposlitve, na čakanju in podobno. V šmarski občini ocenjujejo, da se ni prijavilo približno sto lastnikov različnih prizidkov, gospodarskih poslopij, silosov in podobnega. V občini so razmeroma zadovoljni, nadejajo pa se normalnejšega prostorskega načrtovanja. V laški občini natančne številke čmograditeljev tako kot v večini sosednjih ne poznajo. Ocenjujejo, da je evidentiranih kakšnih 80 odstotkov nedovoljenih posegov v prostor, za morebitno legalizacijo pa so dobili 60 vlog občanov, od katerih je večina tudi plačala depozit. In kaj zdaj? Roki za postopke morebitne legahzacije prijavljenih črnih gradenj so že začeli teči, republiška vlada pa z uredbo zavezuje občine, da do 5. decembra predložijo Ministrstvu za okolje in prostor natančne evidence popisanih črnih gradenj. Do 25.febmarja morajo občinski IS sprejeti sklepe za javno razgmitev predloga prostorsko ureditvenih pogojev za območja z evidentiranimi črnimi gradnjami, do 10. julija 1994 pa morajo biti sprejeti vsi PUP za območja seveda, kjer jih pristojni skladno z obstoječo zakonodajo lahko pripravijo. Na te datume je vezana tudi dinamika vračanja denarja, ki so ga z depoziti občani nakazali v Republiški stanovanjski sklad. Prvi, 30-odstotni delež naj bi se v občine vrnil decembra, 40-odstotni februarja in zadnjih 30 odstotkov sredi poletja - pod pogojem seveda, da bodo posamezne občine pri prostorsko In kaj čaka tiste, ki so se na obstoječo zakonodajo tudi v drugič požvižgau? Na odgovore bo treba počakati še nekaj mesecev, vprašanje pa je, kako bodo - v primeru, da bo država resnično podprla restriktiven pristop rušenja črnih gradenj - v občinah postav- IjaU prioritete ustvarjanja reda v prostoru. Bodo začeli pri kumikih in drvarnicah ali resnično pri tistih čmogradite- Ijih, ki so s svojimi objekti najbolj trdo posegli v prostor? Že če ostanemo samo pri nekaj skromnih primerih iz celjske občine, ni slika nič bolj jasna. V Celju se govori o nekaj večjih čmih gradnjah, ki naj bi jih imela na vesti država. Pa v uradnih evidencah o tem ni zabeleženega ničesar. Od občinskega urbanističnega inšpektorja Vilija Golouha smo izvedeli, da je evidentirana»spoma«čma gradnja, ki jo ima na vesti občina le pločnik ob Grevenbroichski cesti v Novi vasi, ki vodi do cerkve Svetega Duha. Zanjo zahtevka za legalizacijo ni vložil nihče, sta se pa po besedah sekretarja za urejanje prostora in varstvo okolja Damjana Vrečka na zakon o čmih gradnjah odzvali dve pravni osebi. Lovska družina Vojnik za legalizacijo svojega na črno postavljenega lovskega doma in podjetje Eko Term iz Jesenic za garažo, ki na čmo stoji na Hudinji. O ostauh čmih gradnjah, ki naj jih ne bi bilo tako malo, pa se zaenkrat le molči. IVANA STAMEJČIČ Foto: EDO EINSPIELER Tednikovo darilo naročnikom Popravki najnižjih plač? LJUBLJANA, 14. oktobra (Večer) - Predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek se je sestal s predstavniki policijskega sindikata Slovenije. Izrazil je pripravljenost, da bodo v okviru materialnih možnosti skušali popraviti najnižje koeficiente plač delavcev organov za notranje zadeve. Predstavniki policijskega sindikata pa so povedali, da bodo spoštovali spremembo zakona o omejitvi stavke, razmislili pa bodo o drugih obukah uveljavljanja svojih zahtev. Predlagali več Olajšav LJUBLJANA, 14.okto- 'bra (Delo) - Državni zbor je obravnaval spremembe zakona o dohodnini, s katerimi naj bi obremenili bogatejše in razbremenili gmotno ogrožene. Poslanci so končali tudi prvo branje novel zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Predlog za nižjo stopnjo LJUBLJANA, 14. oktobra (Delo) - Skupščina ZPIZ je državnemu zboru predlagala, naj s 1. decembrom zniža prispevno stopnjo za obvezno zavarovanje za 0,4 odstotka, torej na 13 odstotkov. Sejem medicinske opreme LJUBLJANA, 18. oktobra (Delo) - Na letošnjem, prvič samostojnem sejmu medicinske laboratorijske opreme Medilab se predstavlja 320 domačih in tujih razstavljalcev. Na ogled do še danes, v četrtek, 21.oktobra. Krajši odpovedni roki LJUBLJANA, 19. oktobra (Dnevnik) - Med novostmi, ki jih prinaša predlagani zakon o delovnih razmerjih, je pomembno skrajšanje odpovednega roka presežnim delavcem. Ta naj bi znašal najmanj štiri mesece in največ pol leta. Predlagajo tudi omejitev nadumega dela na največ 200 ur letno. Podpora v prvi razpravi LJUBLJANA, 19. oktobra (Dnevnik) - Parlamentarni odbor za finance in monetarno politiko je obravnaval proračunski memorandum za prihodnje leto. Poslanci so bili dokaj enotni v podpori dokumentu, vendar je bila to šele prva obravnava. Spomin na kongres SPŽZ DOBBNIČ, 17. oktobra (Delo) - Več kot tisoč ljudi se je zbralo v Dobmiču v Suhi krajini ob 50-letnici prvega kongresa Slovenske protifašistične ženske zveze. Slavnostni govorniki je bil podpredsednik državnega zbora dr. Vladimir Topler.

7 a Ocvirk zavaja Javnost Tako tmi pismu skupina sodelavcev štorske železarne Direktor koncema Slovenskih železarn dr. Andrej Ocvirk je pred tednom dni vendarle prišel na pogovore s štorskimi železarji. Namesto v Štorah, kot so zahtevali delavci, je bil pogovor pri celjskem županu Antonu Rojcu. Drugo plat medalje pa v obširnem pismu pojasnjujejo tako imenovani sodelavci Železarne Store. Dr. Ocvirk je v Celju pojasnil splošna izhodišča za možno sanacijo slovenskega železarstva ter osnovno delitev med vsemi tremi lokacijami. Medtem ko ploščati program ostaja na Jesenicah, naj bi na Ravnah in v Štorah naredili en program, do leta 2000 pa prešli na eno elektro peč. V Štorah naj bi se usmerili v izdelovanje izdelkov za izgradnjo infrastrukture, za cestni in železniški program, v načrtih je tudi obstoj vseh sedanjih izdelkov, ki so v Štorah že razviti in po katerih je dovolj povpraševanja na tržišču. Za uresničitev teh načrtov je po direktorjevi oceni nujna državna zaščita pred konkurenco vzhodnui držav. Za najnujnejše investicije bi v slovenskem železarstvu potrebovali približno 100 milijonov nemških mark. Tudi v Štorah po Ocvirkovi oceni potrebujejo posodobitev, med drugim napravo za ulivanje v obratu Valji. V Jeklu naj bi namesto petih bih v prihodnje le trije obrati, število delavcev naj bi se z 850 zmanjšalo na 630. Za naložbe pa bi v Štorah potrebovali blizu 15 mihjonov nemških mark. V zvezi z usodo Livarne je bilo slišati, da naj bi jo vzela v najem ena od firm koncema, podrobneje bo o tem razpravljal upravni odbor, v nobenem primeru pa Livarna nima prihodnosti, če ne bodo pritegnili sposobnih kadrov, je prepričan dr. O- cvirk. Ocvirk in Gubenšek hočeta Livarno v ponedeljek so se z obširnim pismom oglasili sodelavci Železarne Štore. V pismu trdijo, da je na upravnem odboru 29. septembra prišlo do divje privatizacije oziroma grabeža Livarne d.o.o. s strani direktorja koncema Ocvirka, za vsem pa da stoji pomočnik sekretarja za industrijo Jože Gubenšek. Po njihovi oceni je Livarna izvozno usmerjena, ima uveljavljeno tržišče, dobre izdelke, ustrezno tehnologijo in svoj imidž, nima pa denarja za trajna obratna sredstva. V prejšnjih letih je Livama naredila 7500 ton ulitkov, mesečno približno 700 ton, v letošnjih osmih mesecih so naredih samo 1900 ton oziroma mesečno komaj 240 ton. Ocvirk je na upravnem odboru, kot piše v pismu, dosegel sprejem lastnega koncepta rešitve Livame, ki ga je pripravil skupaj z Gubenškom kot lastnikom firme Saneko. Za koncept ni vedel vnaprej nobeden izmed članov upravnega odbora, niti vodstva Livame, poznala ga nista niti vršilec dolžnosti direktorja Livame Kočar, niti Boris Marolt kot programski direktor za področje livarstva v koncemu. Ocvirkov koncept rešitve je predvideval takojšen stečaj Livame, prestavitev delavcev v Izobraževalni center, oddajo Livame v šestmesečni najem firmi Top Marketing, ki naj bi postavila za direktorja svojega človeka. V Livarno naj bi postopoma sprejemali delavce iz Izobraževalnega centra, predvidoma 140. Takšen način, so prepričani avtorji pisma, bi pripeljal do zasebnega grabeža oziroma tatvine Livame za nikakršno ceno. Firma Saneko naj bi namreč takoj dobila 500 tisoč mark kredita za trajna obratna sredstva od Ocvirka in denar plasirala v Livamo, da bi Top Marketing lahko začel z delom, firmi Saneko in Top Marketing pa sta med seboj po njihovem prepričanju čvrsto povezani. V nadaljevcmju bi se z največjo hitrostjo ustanovila olastninjena nova firma Livama Celje d.o.o. s 70 odstotki zasebnega kapitala in 30 odstotki kapitala koncema. Ustanovni kapital bi znašal 100 tisoč mark. Novi firmi bi se oprostih dolgovi Jivame do koncema v višini 200 milijonov tolarjev ter 300 milijonov tolarjev do dmgih dnižb Železame Štore. Kot čisto neimmost ocenjujejo avtorji pisma tudi Ocvirkove ocene, da je Livama vredna 250 milijonov tolarjev oziroma 3 in pol milijone mark. Pred tremi do štirimi leti so samo v novo avtomatsko formarsko linijo vložili 6 milijonov mark. Svoje sporočilo avtorji zaključujejo z ugotovitvami, da so Livamo zgradili ljudje z lastnimi sredstvi, sedaj pa bi jo radi pokradli ljudje, ki nimajo v železami niti enega delovnega dne. Opozarjajo tudi na možnost, da bi novi najemnik v šestih mesecih izkoristil vse končne in medfazne zaloge odhtkov, nadalje terjatve in vložne materiale, jih finaliziral, pobral milijon in pol do dva milijona mark, potem pa vse skupaj pustil in odšel. Ne strinjajo se z očitki Ocvirka, da železama nima dobrega strokovnega kadra, prepričani so, da kader je in da bi lahko ustanovih skupino, ki bi prevzela Livarno. Vendar se znotraj Livame in Železame menda sploh ni vedelo, da se Livama daje v najem. Direktorju koncema očitajo še en poskus prisvajanja in sicer to, da je za svojega sina vzel v najem železarski dom na Teharjah. Dogovorjena je bila mesečna najemnina 4 tisoč mark, polovica v gotovini, polovica v obhki vlaganj v dom, kar se ne uresni Od vseh pozabljeni Delavcem Keramike so povedali, da bo podjetje šlo v stečaj, še nihče pa Jih ni vprašal, kako bodo preživeli Stoletje in pol so živeli ljudje v Libojah v tesnem sožitju s svojo tovarno. Ta jim je dajala vsakdanji kruh, z njenim denarjem se je razvijal kraj in nenazadnje celotna žalska občina. Danes je vse to le spomin na dobre, stare čase. Šestnajstega oktobra 1991 je šla v stečaj Keramična industrija Liboje, za svoj dmgi rojstni dan je podobno darilo dobila njena naslednica, družba Keramika. Odločitev o stečaju so minuli teden sprejeh v skupščini podjetja, za 360 zaposlenih to pomeni že drugi odhod na zavod za zaposlovanje. Na delo za tisoč tolarjev žalostno, toda resnično bo zavod začasno boljša rešitev. Ljudje bodo vsaj nekaj mesecev redno dobivali par tolarjev. Da bodo poravnah položnice, ki se kopičijo, račvme v šolah, ki po začetku šolskega leta še vedno niso poravnani. Kaj pa potem? Ljudi v Libojah tega nihče ni vprašal. Pa zagotovo ne samo v Libojah. Ljudje so prepuščeni sebi in svojim stiskam. Kje so danes gospodje, ki so pred volitvami prihajali v tovamo in obljubljali, da jim bodo vedno stali ob strani, kot denimo sam zimanji minister Peterle, se sprašujejo? Volitve so pač mimo in stolčki razdeljeni. Pred dnevi smo se v tovarni zapletli v pogovor s peščico delavcev. Predsednik stavkovnega odbora Miran Vaš je povedal, da v Libojah stečaja niso pričakovali, sprejeli pa so ga z velikim ogorčenjem.»lastniki in država niso storili ničesar, da bi zaščitili pravice delavcev, za vse se moramo boriti sami. Podpira nas edino sindikat,«je pojasnjeval sogovornik. In dodal:»lastniki so dali firmi približno 2 milijona in pol nemških mark kreditov z visokimi obrestmi, od tega jih je več kot polovica zavarovanih s hipoteko, nihče pa ni Zagotovil svežega denarja. Zdaj valijo krivdo na nas delavce, ki s svojim delom odplačujemo njihove kredite. Od nas zahtevajo, naj se vmemo Za stroje, obljubljajo, da bodo potem izplačane avgustovske in septembi^e plače. Veliko^ papirjev smo podpisali, pa so vsi dogovori padli v vodo. Tudi če bi hoteli delati, ne moremo, še za plin ni več denarja, grozijo nam z izklopom elektrike. Tudi to lastniki vedo, pa ostajajo gluhi.«predsednica sindikata Vlasta Dolenc je prepričana:»vse je bilo pripravljeno in zrežirano. Ljudje so delali od jutra do večera, ob sobotah in nedeljah, očitajo nam, da nismo naredili dovolj, nikoli pa niso vložili tolarja v posodobitev zastarele opreme. Nobene možnosti nam niso dali, da bi naredili toliko, kolikor so zahtevali. Za vsako plačo smo morali prositi, potrpežljivosti je bilo več kot preveč. Ob zadnjem štrajku smo zahtevali samo avgustovsko plačo, če bi jo dobili, bi šli nazaj za stroje.«stečaj bo zaprl'tovamo, od katere so delavci močno odvisni, je prepričana Dolenčeva.»Veliko je ljudi, ki nimajo pogojev za zavod. Delavci so delali pogodbeno, denar z borze smo puščali v firmi in kdor temu oporeka, krepko laže. Podpisati smo morali pogodbo o zaposlitvi v Keramiki, kjer je bilo določeno, da vsota, ki bi jo morali dobiti z zavoda, ostane v podjetju, mi smo dobivali samo razliko. Če je čistilka mesečno zaslužila 12 tisoč tolarjev, z borze je dobila 11 tisoč tolarjev, je na plačilni listi dobila samo tisoč tolarjev in nič več. Če bi sedela doma, bi jih dobila 12 tisoč. Tako smo delali pol leta, do 1. aprila 1992.«Predsednica sindikata je še povedala, da je povprečna plača znašala 63 odstotkov kolektivne pogodbe, 80-odstotno plačo so dobili samo za julij, ob tem pa ukinili potne stroške.»lastnik nam je odločno povedal,«dodaja Dolenčeva,»naj se ne vtikamo v njihovo delo in da smo samo najeta delovna sila. Če sem najeta delovna sila, če delam, potem imam pravico zžihtevati plačo, mar ne?«denar direktorju, delavci pa... Brez denarja bodo ostali tudi otroci, ki so v Libojah delali med počitnicami. Vlasta Dolenc je razlagala:»sedemnajst otrok, starih 15 in 16 let, je delalo med počitnicami, da bi si prislužih kakšen tolar. Še njim niso izplačali avgustovskih plač, skupno je to zneslo 200 tisoč tolarjev. Otroci so delali po 12 ur. Je pa bilo dovolj denarja za odpravnino direktorju. Bivši direktor Marjan Drev je po pogodbi dobil 6 bmto mesečnih plač. Mihjon 700 tisoč tolarjev so mu izplačali ob julijski plači,«je ogorčena predsednica sindikata.«kradel bom, kaj mi preostane drugega Kako bodo poslej živeli ljudje, če v tovarni za njih ne bo dela? Odgovori so si podobni. Vesna Mlinaric:»Oba z možem sva zaposlena v Keramiki, prav tako možev oče. Kako bo»nihče nas ne vpraša, kako bomo preživeli?* mo živeli? Ne vem. Delo bo treba najti, toda kje, če bo toliko stečajev, delavcev pa preveč. Delala sem za 17 tisočakov, otrok je v vrtcu, otroškega dodatka nimam. Ne vem, samo to lahko rečem.«barica Jakovljevič:»V stari firmi sem delala 8 let za nedoločen čas, v novi 1 leto za določen čas. Tri otroke imam, mož je dobil službo pred mesecem dni. Kako bomo živeli- ne znam vam odgovoriti.«marica Veber:»Oba z možem delava v Libojah, imava dva šoloobvezna otroka, zdaj bova oba ostala brez službe. Že doslej je bilo težko, 14 let sem pustila v firmi, mož 12, otroških dodatkov nimamo. Grozno je vse skupaj.«nevenka Debelec:»Delam pri peči na tri izmene. Po 40 nadur sem imela, denarja pa od nikoder. Če ostanem brez službe, ne vem, kaj bo. Otroka imam...«štefka Kajnih:»Šest let imam do upokojitve, mož je invalidski upokojenec. Dva otroka hodita v šolo. Kje bom dobila službo pred upokojitvijo in kako bomo živeli? Niti razmišljati ne moreš, sploh si ne moreš predstavljati, kaj se bo zgodilo. Očitno bomo samo še socialni problem.«dušica Neohol:»Oba z možem sva zaposlena v Keramiki, otrok je v srednji šoli, stanujemo v bloku. Položnice se nabirajo, nihče nas ne vpraša, ali lahko plačamo račune. 25 let delovne dobe imam, mogoče me bo kdo vzel za čistilko.«'štefan Toplak:»Kako si predstavljam, da bom živel? Verjetno bo treba krasti, druge možnosti ne vidim. Tri mesece nismo dobili plače. Morda nam bosta Dmovšek ali Peterle povedala, od česa naj živimo. Žena in sin sta prav tako zaposlena tukaj, sin je bil prej v vojski, tri mesece že dela v Libojah, pa ni dobil niti tolarja. Prej sem ga sam preživljal, kdo ga bo poslej, ko še sam sebe ne bom mogel več?«nismo krivi še bi najbrž slišali takšne in podobne odgovore. V Keramiki je problem resnično v tem, da so tam zaposlene celotne družine.»nihče nas nič ne vpraša, nihče nam nič ne pove,«so ogorčeni ljudje. Miran Vaš dodaja:»po prvem stečaju sta prišla dva kupca iz Italije, takoj bi vložila denar v firmo, pa zaradi stečajnega postopka nista smela. Do zaključka stečaja sta kupila firmo na Češkem, drugi jo je ustanovil doma. Keramiki sta se odpovedala. Dmge rešitve lastniki tudi niso našh. Če bi ukrepali na začetku, bi še danes imeli delo.«vlasta Dolenc pa:»če v dveh letih tukaj niso znali dela organizirati..tako, da bi normalno živeli, potem so sami krivi, mi smo svoje naredili. Mi lahko rešujemo firmo z delom, to smo storili, za ostalo naj poskrbijo lastniki in ljudje, ki so jih dobili. Če so si izbrah nesposoben kader, je to stvar lastnika, ne nas delavcev. Ne počutimo se krive in nihče naj nam ne reče, da smo krivi.«sredi oktobra so delavci pošiljali pisma žalskemu izvršniku, območni in republiški gospodarski zbornici, ministrici za delo, ministru za gospodarske dejavnosti, pa ministru za znanost in tehnologijo, SDK ter sindikatu. Odgovorov ni, zganil se je edino območni sin- (hkat, menda bo v Liboje prišel tudi predsednik slovenskega sindikata. Delavci pripovedujejo še o marsičem dmgem: 73 traktorskih prikolicah blaga so pred kratkim po navodilih vodstva razbili in zvozili v bližnje odlagahšče, namesto da bi ga prodali. Niti vijakov, da bi stroji delah, v podjetju ni mogoče dobiti. So pa kupili modeme regale, ki bodo slvižui Lastniki Keramike, to so Filba, v manjšem delu pa še žalska občina in zavarovalnica Triglav, nameravajo nadaljevati s proizvodnjo, oživitev po posameznih delih pa naj bi dosegli bodisi z oddajo v najem, lizingom ali prodajo, povsem pa ne izključujejo možnosti, da bi podjetje prevzel en sam partner. Izguba je v treh mesecih narasla od 55 na preko 100 milijonov tolarjev, firma nima denarja za plače, niti za plačilo stroškov elektrike in plina. Zaradi neredne dobave gune iz Nemčije so pretekli mesec namesto 180 naredili le 143 ton izdelkov. To je bilo med drugim slišati na tiskovni konferenci, ki so jo v Libojah sklicali pred tednom dni. kdove komu. Je bolje, da bodo izgubih tržišča in naročila, kot pa da bi ljudem dali avgustovsko plačo, se sprašujejo ljudje? Nič manj jih ne zanima, kje je denar od prodaje vrtca za 55 tisoč mark, skladišča v Drešinji vasi za 33 tisoč mark, dveh rezervoarjev za plin propan butan za 54 tisoč mark, dveh izparilcev za 4 tisoč mark? Ljudje so prepričani, da so izigrani in da se tudi v Libojah stečaj odvija po pripravljenem scenariju. Ali kot je dejal eden izmed delavcev:»tudi če bi dali v peči 100 skodelic in potegnili iz njih 110 dobrih, bi Keramika šla v stečaj.«irena BAŠA DELO vedno v središču d o g a j a n j

8 Kje Je dvanajsta številka? 8 Krajani Lokovca so prepričani. Ha so Jim telefonski priključek ukraijil ribiči Laški ribiči so v Lokavcu skrili telefonski kabel v vodovodno cev in napeljali telefon svojemu zastopniku.»ribiška družina bo izigrala vse, ki smo plačali po 4500 nemških mark za priključek, povrhu pa še podpisali darilno pogodbo s PTT. Tega ne dovolimo,«sta povzela jezo, ki je zavladala v Lokavcu, Jože Bele j in Ivan Pavlic. V kraju, ki tako kot Brodnice, o katerih smo zaradi nesojenih telefonskih naročnikov že pisali, spada v krajevno skupnost Rimske Toplice, so imeli obljubljenih dvanajst telefonskih številk. Temu so tudi prilagodili kabel. Potem so dobili 10 samostojnih številk in enega dvojčka, ko pa je hotela tudi Lokavčanka Martina Zelič telefon, so ji s PTT Celje pisno sporočili, da za Lokavec ni več prostih številk. Po računih Lokavčanov 11 še ni 12 in torej številka mora nekje biti. Kje, jim niso vedeli povedati ne v krajevni skupnosti ne na PTT. Ampak prejšnji teden se je skrivnost menda razkrila. Skriti kabel Laški ribiči so se lotili kopanja vodovoda za ribogojnico. Ko so hoteli prekopati cesto, so Lokavčani planili v zrak in se pritožili tudi na laško občino, češ da ribiči nimajo dovoljenja. V Lokavec je odšla občinska komisija. Gradbena in cestna inšpektorica Olga Šola je ugotovila, da bo po cestni plati mogoče vse urediti (urejanje ceste sodi h Komunali Laško):»Dela so morali začasno ustaviti, vendar so ribiči imeli soglasje glede ceste. Krajani so bili napačno obveščeni, da bodo razkopali cesto, v resnici delajo ob cesti, v bankini.«urbanistična inšpektorica Andreja Gobec pa je ugotovua poseg v prostor, za katerega je potrebno dovoljenje:»tega dovoljenja Ribiška družina Laško nima. Dokler ne dobijo odločbe o priglasitvi del, ne morejo nadaljevati.«toda vzporedno s tem vodovodom menda ribiči napeljujejo tudi telefonski kabel brez vednosti krajanov ali vsaj krajevne skupnosti in ne da bi kaj prispevali. Predsednik Ribiške družine Laško Anton Bačič je najprej pojasnil, da tisto, kar napeljujejo, ni telefonski kabel, ampak čisto nekaj drugega.»za telefon smo sicer dali vlogo, a to se jih nič ne tiče. Telefonska centrala je nasproti nas in neodvisna od napeljave, ki so jo oni delali. Prav nič jih ne briga, kakšne kable napeljujemo, saj telefonskih priključkov ne bo, dokler ne bo začela delati ribogojnica.«na neposredno vprašanje, če vendarle niso Lokavčani prav videli telefonskega kabla in omarice na hiši, je bil bolj jasen:»seveda vlečemo kabel. Menda ne bomo potem še enkrat prekopavali ceste? A če vlečemo kabel, še ne pomeni, da bomo telefon tudi priključili. «So krive greznice? če nič drugega, eno drži: krajani Lokavca in Ribiška družina Laško so sprti. Ampak zakaj? Zato, ker ribiči mislijo, da lahko delajo, kar hočejo, da jim lahko prekopavajo cesto brez dovoljenj, da jim lahko ukradejo telefon, kot pravijo krajani, ali je krivo kaj drugega? Anton Bačič:»Spor je že star. Potok Lokavščica teče po celi dolini. Ribiška družina je dala na laški izvršni svet prošnjo, da vsaka hiša v Lokavcu uredi triprekatno greznico. To so potem tudi morali narediti. Veste, Lokavec je zaostal kraj, brez možnosti za napredek. Z ribogojnico pa bi se vendarle lahko kaj premaknilo. Zaposlili bi dva delavca, pa proizvodnja hrane tudi ni kar tako. Ampak tega, da so morali narediti greznice, nam ne odpustijo, čeprav to ni bilo samo zaradi nas. Tudi sami črpajo vodo iz Lokavščice.«Krajani seveda zanikajo jezo zaradi greznic. Zdaj gre za vodovod in za telefon. Sami so morali krepko poseči v žepe, drugi pa naj bi kar tako zlahka prišli do priključkov? Seveda jim ne gre v glavo, da bi lahko bila pravila igre za ene taka, za druge drugačna. Ampak Bačič je odločen:»dovod je bil že prej, preden je Lokavec dobil telefone. Tega dela, kamor se mi priključujemo, niso posebej financirali. Koliko so kopali, zakaj so plačevali, pa je njihova stvar. Mi smo že asfalt plačevali, zakaj bi še za telefon? Res je, da so nas v krajevni skupnosti vabili zraven, a finančno nismo bili sposobni, vsaj zaenkrat ne. Vedeli smo, da ribogojnice s prostovoljnim delom ne bomo mogli tako hitro urediti, stroški so pa ogromni. Telefonska številka bo ali ne bo, kar imamo med seboj, pa naj jih ne boli. Vem, da so jezni zaradi greznic, da so jezni, ker nočemo prispevati za telefon. Še bolj pa bodo, ko si bodo morali urediti hleve in še kaj, da ne bodo več ogrožali vode.«številke Izginjajo... Kako je pravzaprav s telefonskimi priključki? So tistega, dvanajstega, res ribiči ukradli krajanom Lokavca ali pa je kriv PTT? V krajevni skupnosti Rimske Toplice s PTT nimajo najboljših izkušenj.»sklep, ki smo ga sprejeli skupaj s PTT, je bil, da bodo telefone priklapljali preko krajevne skupnosti, pa se tega niso držali. Verjetno je tudi v Lokavcu tako,«sumi član sveta krajevne skupnosti in bivši predsednik Jakob Podpečan, ki je Lokavčanom pomagal pri izgradnji telefonije.»rečeno je bilo, da je kapaciteta kabla 12 številk. Kje je 12. številka, mora odgovoriti PTT. Pa odgovora ne bo, ker so vedno skrivnostni (preko ene žice lahko teče več impulzov). Ko smo sklepali pogodbe, nikoli nismo vedeli, za koliko številk gre. Pri monopolistih je vse vprašljivo. Saj vemo, da se po zaključku še vedno kje kaj priklopi. Strinjam se s krajani, da to ni prav. Drugod po Sloveniji stanejo telefonsld priključki pol manj. Pri taki ceni pa ti res ne more biti vseeno.«tajnik krajevne skupnosti Rudi Vrečar potrjuje, da to, kar se sedaj dogaja v Lokavcu, v krajevni skupnosti ni nič novega:»še ko smo imeli staro centralo, smo zaprosili PTT Celje za nekaj številk, da bi vzpostavili zvezo z odmaknjenimi kraji, kot so Brodnice, Lokavec, Šmiklavž... Zatrdili so, da nikakor ni mogoče dobiti več kot štiri številke. Potem pa smo ugotovili, da so mimo krajevne skupnosti, brez vsakega prispevka, razdelili še tri telefonske številke ljudem z zvezami. Take stvari so se dogajale, ko je bil direktor Slamnik, ko je bil Gril, in se še sedaj. PTT ima pač monopol.«pn Jih toži Ker krajevno skupnost Rimske Toplice PTT toži zaradi po njihovem premalo plačanega denarja, so jim morda po krivici gorki. Rudi Vrečar:»Po izračunih PTT naj bi bila krajevna skupnost še ogromno dolžna, po našem izračunu pa smo plačali še preveč.«da res ni vse čisto jasno, potrjuje tudi Jakob Podpečan:»Ko je PTT postavil ceno, smo v krajevni skupnosti našli izvajalca za polovičen denar. Pa so rekli, da nam potem ne bodo telefonov priključili. Torej so prevzeli v celoti. Denarja, ki so ga zahtevali, menda res niso dobili. Toda terjatev je prišla šele po letu in pol. Ob primopredaji o njej ni bilo govora. Pa ne vem, so tako pozno izračunali, ali je bilo kaj drugega. Zaradi pretirane cene za priključek je po mojem terjatev v vsakem primeru dvomljiva.«dovolijo ali ne Ponkovljan in njegova pravica Po vsem skupaj sodeč, imajo krajani Lokavca bolj skromne možnosti, da bi našli in sami uporabili izgubljeno telefonsko številko. Za to številko namreč tudi odgovorni na PTT Celje ne vedo (tako so vsaj zagotovili Lokavčanom). Če pa bo danes ali jutri telefon zazvonil pri katerem izmed sosedov, bodo v malem kraju seveda hitro vedeli. Samo koristilo jim bo bolj malo. Tako kot marsikje drugod se bodo lahko le jezili nad krivičnim svetom, v katerem ne veljajo za vse enaka pravila, kjer vedno znova eni živijo na račun drugih. In se bodo pridružili množici tako ali drugače izigranih. Ampak vsaj upirajo se temu. Ali gre za borbo z milni na veter? - Poskus Hokazovanja umazanega ozatija krajevne telefonije V klopeh šentjurske občinske skupščine se je pred časom govorilo o pritožbi krajana, ki je opozarjal na domnevne nepra\ilnosti pri razdeljevanju telefonov na Ponikvi pri Grobelnem in čudnem odnosu krajevne skupnosti. Gre predvsem za rezultate sporne krajevne akcije za Hotunje in Spodnje Selce, iz leta 1989, ko naj bi bil inženir Anton Kukovič med dvajsetimi srečneži celo na pr\'em mestu, vendar je brez telefona še danes. V Celju in na uglednih ljubljanskih naslovih niso ugoto\ili nič spornega, pri tem pa je gotovo marsikaj čudnega. Kukovič je začel vztrajneje in bolj nevsakdanje vrtati šele letos, ko je izšel novi telefonski imenik. Ko se je namreč akcija leta 1989 končala, je povprašal takratnega predsednika KS Antona Vrečka, ali je med tistimi, ki bodo dobili telefon.»predsednik mi je rekel, da nisem, in s tem sem se sprijaznil. Je pač tako, sem si mislil.«čez nekaj tednov je Kukovič odšel po drva k Ivanu Borštniku, članu sveta KS in sodnemu porotniku. Le-ta ga je povprašal, kako je zadovoljen z novim telefonom, Kukovič pa ga je le začudeno pogledal. Pri tajniku KS Silvu Gradišniku se je pozanimal o zadevi, želel je tudi videti seznam, vendar je odšel z dolgim nosom. Letos, po izidu telefonskega imenika z imeni novih naročnikov, je napisal Borštnik celo pisno izjavo, da ga je leta 1989 videl na seznamu tistih, ki naj bi dobili telefon. Niti posebno pisno priporočilo železnice, kjer je Kukovič zaposlen in mora biti pol meseca v pripravljenosti, odgovornih vse do danes ni prepričalo. Pa še to razburja Kukoviča: takrat je stal telefonski priključek 1500 DEM, zdaj vsaj dvakrat več. Od Poncila do Pilata Svet KS je naredil en spisek, drugega pa so sestavili štirje ponkovški veljaki, je zapisal Kukovič letos spomladi v pismu, ki ga je naslovil na generalnega direktoi-ja PTT Slovenije, Celjana Janeza Grila. V novem telefonskem imeniku je prizadeti krajan pozorno preštudiral seznam dodatnih 36 novih ponkovskih naročnikov, pri tem pa je ugotovil marsikaj čudnega, nenavadnega, spornega. Konec aprila se je prvič oglasil v celjskem PTT podjetju, kjer je direktor njegov sokrajan Jože Palčnik. V pisarnah, kjer urejajo naročniška razmerja, je zaprosil za tisti spisek dvajsetih kandidatov iz leta 1989, pa za podatek, koliko jih čaka pred njim ter za njim. Naletel pa je na neprijaznost in nadiranje, je zapisal v pismu generalnemu direktorju. Piše tudi o tem, da se je projekt telefonije za Hotunje in Spodnje Selce porazgubil v korist naročnikov iz drugih zaselkov. V Ljubljani so se odločili ter Kukovičevo vlogo poslali v reševanje celjskemu PTT, kjer pa niso ugotovili nobenih nepravilnosti. Uslužbenca Stjepan Krčmar in Cvetka Loi^er sta nezadovoljnemu Ponkovljanu junija odgovorila, da je akcija nesporna,»zato bi vam nekatere od želenih podatkov vsekakor posredovali pri vaših obiskih v službi marketing, pa smo jih zaradi vašega obnašanja in odnosa do delavcev raje zamolčali.«in kaj še piše? Da mu posredujejo tudi kopijo spiska akcije KS Ponikva z dvajsetimi naročniki. Kukovič zatrjuje, da omenjenega spiska v pismu ni bilo, pisni odgovor pa je na koncu dejansko brez običajnega omenjanja morebitne priloge.»prioritete za vključevanje telefonskih priključkov na ATC Ponikva vam v tem trenutku ne moremo posredovati, vsekakor pa so pred vami firme, obrti in eventuelne preselitve naročnikov,«sta odgovorila uslužbenca. Nekaj dni pozneje se je nezadovoljni Kukovič pritožil še republiškemu prometnemu inšpektoratu. V dolgem pismu je inšpektorja opozoril (spet poimensko) na številne nejasnosti, in to v mnogih podrobnostih - na primer, kako lahko Marina K. prevzame telefon od Jožice B., če ima zadnja še vedno telefon, in podobno. V KS Ponikva in PTT Celje se dogaja veliko nepravilnosti, je v svojem dopisu opozoril Ljubljano. Republiški inšpektor Franc Virant je odgovoril julija. V celjskem PTT so opravili inšpekcijo glede dodeljevanja telefonskih številk na območju Ponikve, pri tem pa niso odkrili nobenih nepravilnosti, je sporočil. Prvi novi telefoni naj bi bili Ponkovljanom dosegljivi šele konec leta 1994, s širitvijo telefonske centrale, je zapisano v odgovoru (Anton Kukovič trdi, da lahko dokaže, da imajo zadnji čas na Ponikvi spet nova priključka). Z odgovorom ni bil zadovoljen, zato je prejšnji mesec poslal ugovor zoper inšpektorjevo delo republiškemu ministru za promet Igorju Umeku. Po dveh tednih je prejel odgovor državnega sekretarja Stanka Perparja, da je inšpektor Virant v zvezi z razpoložljivo dokvunentacijo postopal zakonito, če meni, da so njegove pravice s strani celjskega PTT kršene, pa mu je svetoval sodno pot. DrŽava v državi? Zelo čuden odnos pa je nedvomno med krajanom Kukovičem in ponkovsko krajevno skupnostjo. Pri tem je zgovorno dejstvo, da je moral večkrat pisno posredovati celo šentjurski župan Jurij Malovrh, kar pa v kraju niso upoštevali.»v krajevni skupnosti sem brez pravic,«trdi Kukovič. MILENA B. POKLIC Resnici je skušal priti do s številnimi podatki o domnevnih nepravilnostih. dna najprej v domačem kraju. Ustno ni uspel, zato je pisal.»trditev, da ste bili na spisku Ali je mogoče, da se Kukovič vendarle moti ter gre za splet prvi, je neresnična. F*rošnjo za čudnih naključij ter uradne telefon ste vložili , malomarnosti? Za sicer čisto skoraj eno leto pozneje kot zadevo? Presodite. Konec koncev ostali,«je letos spomladi odpisal je narobe že to, da moraš tajnik KS Silvo Gradišnik. v sodobni državi milo prositi Gre za tajnikov odgovor z dne za telefonski priključek celo^ 1. julija, ki pa je čuden. Kukovič vrsto let. V sosednjih državah dokazuje, da je poslal svojo jih ponujajo z reklamami. zahtevo 26. aprila, predstav BRANE JERANKO nik KS pa jo je prejel 29. aprila.»tajnik je zakonski rok zamudil ter mi je zato odpisal, da so prejeli moj dopis šele 4. maja.«s tajnikovim odgovorom je v prilogi prejel sporni prioritetni seznam iz leta 1989, kjer so Kukoviča za dvajsetimi srečneži uvrstili na 26. mesto.»torej bi moral imeti danes telefonski priključek tudi že po tem seznamu«. Nekaj dni pozneje je Kukovič pisno zahteval od sveta KS še seznam članov sveta KS iz leta 1989 ter krajevni statut, česar pa ni dobil. Tajnik ga na njegovo izrecno željo prav tako ni povabil na sejo sveta KS. In zakaj seznam članov sveta KS?»Poleg Borštnikove sem želel pridobiti še več izjav, od vsakega člana posebej, s čimer bi lahko argumentiral svoje trditve, iz statuta pa bi se seznanil o svojih pravicah.«o domnevnih nepravilnostih pri razdeljevanju ponkovskih telefonov je obvestil tudi šentjursko občinsko skupščino. Z vsem skupaj pa zadeva gotovo ni zaključena, saj prizadeti Ponkovljan pravi, da bo iskal svojo pravico še naprej. V pogovoru z njim se kaže, da krajevne razmere dobro pozna. O tem je govoril tudi pred dnevi, ko se je oglasil v našem uredništvu, z zajetno mapo in

9 Za icondicijo reševalcev v Velenju so bogatejši za atletsko tartan stezo, ki so jo v soboto prvi preizkusili jamski reševalci. Reševalci iz velenjskega rudnika morajo vsako leto opraviti preizkus telesne pripravljenosti v tako imenovanem Cooperjevem testu. Test sestavljajo 12-minutm tek, met članske krogle, letos pa so skok v daljavo zamenjali s tekom na 60 metrov. Pravijo, da so rezultati zelo spodbudni, mogoče tudi zato, ker so se preizkusih na novi stezi. Vendar se reševalci sami zavedajo, kako pomembna je dobra telesna pripravljenost. Nič namreč ne pomagajo dobra oprema in veliko znanja, če ni kondicije. Samo v tem času je na primer v jami odprtih približno 97 kilometrov pohodnih rovov, ki jih je treba delno prehoditi. Poleg tega je potrebno poznati vse podrobnosti jame. Lahko bi rekli, da morajo imeti reševalci jamo v mezincu. Na prenovljenem štadionu Rudarja v Velenju je Cooperjev test opravilo 180 jamskih reševalcev v treh starostnih skupinah. LOJZE OJSTERŠEK Obnovljeni prostori Republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE Izvršni svet Minuli petek so v Laškem uradno odprli obnovljeno ekspozituro Ljubljanske banke Splošne banke Celje. Prostori so bili dotrajani, saj je banka v Laškem začela delovati pred dobrima dvema desetletjema. Ekspozituro so obnovili in sodobno opremili v mesecu in pol, z obnovo pa so bistveno izboljšali kvaliteto svojih uslug. Prostor so v Splošni banki Celje racionalno opremili, tako da je vsem komitentom zagotovljena zasebnost pri opravljanju bančnih storitev, poleg tega pa so uredili posebne prostore za finančno svetovanje in opravljanje zahtevnejših bančnih poslov. Kljub obnovi so v Splošni banki Laščanom omogočili normalno poslovanje, približno mesec dni je njihova ekspozitura delovala na začasni lokaciji v tamkajšnji šoli. le Foto: EDI MASNEC VELENJE Izvršni svet Skupščine občine Velenje razpisuje na podlagi Odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Ur. I. RS, št. 28/93) JAVNI RAZPIS za sofinanciranje lokalnih in regionalnih medijev v letu 1993 Skupščina občine Velenje je v letošnjem proračunu namenila 4, ,00 SIT za sofinanciranje informativnih programov, ta sredstva pa bo podelila za dejavnosti lokalnih in regionalnih medijev: 1. PREDMET RAZPISA 1.1. Zagotavljanje objektivnega poročanja o političnem, gospodarskem in kulturnem dogajanju v ot)čini; 1.2. Zadovoljevanje potreb prebivalcev občine po profesionalno korektnem informiranju o lokalnih zadevah, ki so v javnem interesu; 1.3. Zagotavljanje programske odprtosti medijev za uveljavljanje interesov in pobud civilne družbe; 1.4. Objavljanje obvestil občinske oblasti o zadevah, ki so pomembne za širšo lokalno javnost. 2. POGOJI ZA RAZPIS 2.1. Na razpis se lahko prijavijo lokalna ali regionalna sredstva javnega informiranja, ki so politično neodvisna in najmanj 30% deleža v svojem celotnem programu namenjajo lastni produkciji nekomercialnega politično - informativnega, gospodarskega in kulturnega programa Sredstva javnega informiranja morajo redno in sistematično spremljati dogajanja v velenjski ot)čini Na razpis se lahko prijavijo vse pravne osebe in posamezniki, ki imajo registrirano informativno dejavnost in kontinuirano producirajo program na lastnem tiskanem ali elektronskem mediju. 3. PONUDBA ZA RAZPIS MORA VSEBOVATI: 3.1. Firmo oziroma ime ponudnika Dokazljive podatke o nakladi in prodaji oziroma o številu poslušalcev in gledalcev medija. To naj bo dopolnjeno tudi s podatki o razširjenosti in odmevnosti medija med prebivalci velenjske občine Razmerje med komercialnim in nekomercialnim deležem v programu medija Število redno zaposlenih v mediju in število novinarjev Načrti v zvezi s poklicnim izobraževanjem novinarjev Program konkretnih storitev na področju javnega informiranja prebivalcev velenjske občine, ki so jih ponudniki pripravljeni opraviti za sredstva iz razpisa Druge ugodnosti, ki jih nudi ponudnik. 4. MERILA ZA IZBIRO PONUDB 4.1. Razširjenost in odmevnost medija nasploh, posebej pa med prebivalci velenjske občine Profesionalna kakovostna raven medija Obseg in kakovost dosedanjega novinarskega poročanja o dogajanju v velenjski občini Kakovost ponujenega programa storitev na področju javnega informiranja prebivalcev velenjske ob)čine. Prijave pošljite na naslov: Izvršni svet Skupščine občine Velenje, Titov trg 1, Velenje z vidno oznako»prijava NA RAZ PIS - LOKALNI MEDIJI - NE ODPIRAJ«. Rok prijave na razpis je 14 dni po objavi razpisa. Odpiranje ponudb bo v prostorih sobe št. 21/1 dne ob 12. uri. V roku 8 dni po poteku prijavnega roka bodo ponudniki obvešče ni o izbiri izvajalca. Izvršni svet Skupščine občine Velenje bo z izbranim izvajalcem sklenil pogodtx) o sofinanciranju. Gasilska vaja Gori gospodarsko poslopje na 180 metrih višinske razlike, od zajetja vode pa je oddaljeno tisoč 200 metrov. To so osnovni podatki, s katerimi so se v nedeljo popoldne srečali gasilci gasilskih društev Šmartno ob Paki, Paska vas, Mozirje in Letuš na skupni vaji v mesecu požarne varnosti.»zagorelo«je v Podgorju pri Letušu na kmetiji Franca Moguja. Gasilci so vodo pripeljali v 18 minutah, letuško cisterno pa so na kraj požara po zahtevnem terenu pripeljali že v šestih minutah. Seveda so gasilci požar uspešno pogasili ter z vajo dokazah, da so pripravljeni tudi za prave požare. US Novosti šmarske šole v osnovni šoli v Šmarju pri Jelšah bodo jutri, v petek 22. oktobra, slovesno odprli novo pridobljene prostore, med njimi knjižnico, ki sodi med najsodobnejše v državi. Ta meri približno dvesto kvadratnih metrov, bogatejši pa so tudi za sodobno računalniško učilnico s petnajstimi računalniki ter urejeno zbornico. Nove prostore so pridobili s povišanjem zgradbe. BJ Radio za ves svet Tisti, ki so bili še do nedavnega prikrajšani za informacije o delu in življenju rimskokatoliške cerkve, o drugih dogajanjih v svetu, o vatikanski politiki in še o čem, so z zanimanjem prisluhnili radiu Vatikan. Tako je še dandanes, čeprav je res, da ima sedaj verske oddaje domala že vsaka slovenska radijska postaja, ogledati si jih je mogoče na televiziji, informacij pa je vedno več tudi v časopisih. Še bolje bo seveda z ustanovitvijo Radia Družina in še kakšne druge radijske postaje, vendar ostaja še vedno eno - Radio Vatikan je Radio Vatikan in Radio Vatikan bo večno obstajal. Programi potekajo seveda vsak dan in to skoraj v vseh svetovnih jezikih. Razume se, da tudi v slovenščini. Programu v slovenskem jeziku lahko prisluhnete vsak dan ob 3.45 m Gre za 15-minutno oddaje, ki jih našim bralcem seveda ni treba posebej predstavljati. Program Radia Vatikan za Evropo se prične ob pol štirih zjutraj najprej v albanskem jeziku, potem v slovenščini, hrvaščini, češčini, slovaščini, madžarščini. poljščini, nemščini... Hkrati poteka drugi program, ki je v glavnem namenjen novonastalim državam bivše Sovjetske zveze in skandinavskim državam. Oddaje na prvem programu lahko poslušate na srednjevalovni frekvenci 1530 khz. Dobršen del oddaj v slovenskem jeziku ustvarjajo Alenka Arko, Milan Žust, Darja Krhin in Pavel Leskovec. Darja Krhin je bila pred kratkim izvoljena za provincialno predstojnico Slovenske province šolskih sester Notre Dame in tako se bo izteklo njeno 14-letno sourejanje slovenskih oddaj Radia Vatikan. Radio Vatikan pa seveda pripravlja oddaje tudi za druge celine, ne samo za Evropo. Prijeten je bu sprejem pri uredniku oddaj za Vietnam, Filipine in še nekaj drugih držav Daljnega vzhoda. To je Vietnamec Joseph Tran Duch Anh. Teologijo je končal na univerzi v Bologni, potem pa se je nameraval vrniti v svojo državo, vendar je bila, kot sam pravi, božja volja pač takšna, da je sedaj v Rimu. Ne le, da ureja radijski program, je tudi predavatelj na papeški univerzi Angelicum. V Vietnamu je, pravi, dobrih 12 odstotkov prebivalcev kristjanov. Večina duhovnikov pa je pod strogim nadzorom ckžave in država odloči, kdo lahko gre študirat teologijo. Razume se, da ima vietnamska oblast tako pod nadzorom-.tudi krščeinske duhovnike. "Neposredno jih sicer ne preganja, s takšnimi metodami pa jih ima bolj kot ne v šahu. Katoliških duhovnikov res ni dovolj za vse potrebe, vendar jih ne primanjkuje tako kot marsikje drugod v svetu, kjer še vedno vladajo totalitarni režimi. Kristjani se razumejo s pripadniki drugih ver in bistvenih nesporazumov ali celo kakšnih spopadov z njimi Srebrni NSQ vabi Današnji četrtek, 21. oktobra je vehk dan za New Swing Quartet in njihove ljubitelje. V cerkvi sv. Duha v Celju pripravljajo člani kvarteta' za vse svoje prijatelje koncert, ki se bo začel ob uri. Predprodaja vstopnic je v celjskem Kompasu, sedeži v cerkvi pa so oštevilčeni. Hkrati se v kvartetu zahvaljujejo vsem, ki so jim omogočili današnji nastop. Novemu tedniku. Radiu Celje, Zavarovalnici Triglav Celje, LB Splošni banki Celje, Kovintrade Celje, Eurodasu Phihps Celje, Celjskim sejmom, Cetisu Celje in Centru interesnih dejavnosti Celje. ni. Skuša pa seveda država, kolikor se le da, omejiti vphv rimskokatoliške cerkve. Lju-. dem, predvsem katoličanom, manjka informacij, zato je poslušanje radia Vatikan v vietnamskem jeziku pravzaprav edina možnost, da kaj izvedo. Do povratnih informacij, Urednik Radia Vatikan za kakšna je poslušanost teh oddaj, pravi Joseph Tran Duc Dalnji vzhod Joseph Tran Duch An. Anh, je težko priti. Že zgolj zato, ker je pisem poslušalcev malo. Samo znamka za pismo v Evropo stane v Vietnamu celo premoženje. Ve pa, da je poslušalcev sorazmerno veliko, saj mu to povedo tisti redki ljudje iz njegove domovine, ki pridejo v Evropo. Radio Vatikan je seveda institucija, kakršnih je v svetu le še malo. Zahteva ogromno tehničnih zmogljivosti in vse to stane. Denarja za pripravo oddaj in oddajanje pravzaprav nikdar ni dovolj. Z zavzetostjo množice tistih, ki sodelujejo pri soustvarjanju oddaj, s pomočjo raznih dobrotnikov z vsega sveta in še mnogih drugih pa bo ta radio vedno živ. Četudi se tako kot marsikje drugod ukvarja tudi z mnogimi tehničnimi težavami. Tudi napredek v radiodifuziji je vedno hitrejši in temu mora hočeš nočeš slediti tudi Radio Vatikan. To pa seveda vehko stane. JANEZ VEDENIK Foto: IVAN ARZENŠEK Prihodnjič: Videti Rim in umreti

10 Od Savinška in Lavrenčiča do Klimta in Picassa Zavod za kulturne prireditve napoveduje živahno sezono že utečeni ponudbi koncertnega abonmaja, galerije sodobne umetnosti, likovnega salona, predavanj in strokovnega izpopolnjevanja, so se pridružile novosti s sobotnimi matinejami, specializirane oblike dela z mladimi in najmlajšimi, največja novost pa je klub Odeon. Klub Odeon: Celje je v zadnjih letih ostalo brez kluba kulturnih delavcev, vse bolj razgibano dogajanje v vseh vrstah kulture pa zajema že zanimiv krog posameznikov, ki si želijo neformalnega klubskega združevanja na priložnostnih klubskih srečanjih, sobotnih matinejah, koncertih, otvoritvah razstav, predavanjih... S člansko kartico bodo odeonaši deležni tudi različnih popustov pri obisku prireditev v organizaciji Zavoda. Koncertni abonma ponuja šest nastopov, in sicer bodo 21. oktobra koncertirali slovenski filharmoniki, 16. novembra bo Griegov večer, 15. januarja prihodnje leto bo nastopil Zagrebški kvartet saksofonov, 9. marca bo v Celju Jess trio Wien, 12. aprila Mariborski pihalni kvintet, sezono pa bodo 24. maja zaključili Ljubljanski madrigalisti. Sobotne matineje so novost in bodo na vrsti praviloma dvakrat mesečno ob sobotah ob 11. uri na različnih lokacijah, kjer bodo sodelujoči ob dopoldanski kavici spoznavali glasbene in likovne imietnike, igralce, pesnike, iluzioniste in pantomimike, doživljali promocije knjig, jutra poezije in poslušali krajše koncerte. Galerija sodobne umetnosti ponuja do konca januarja prihodnjega leta še ogled razstave stalne zbirke, v tem času bodo v istem prostoru tudi didaktične ure za otroke vrtcev in osnovnih šol z urami risanja in tematiko kako gledati sliko. V februarju bodo odprli pregledno razstavo Emerika Bernarda, sledila pa ji bo razstava Generacija 82 z deli diplomantov ljubljanske likovne akademije iz leta 1982 z uveljavljenimi imeni doma in v tujini. Proti koncu leta bo na ogled pregledna razstava slikarja Avgusta Lavrenčiča. Se dve razstavi napovedujejo za prihodnje leto in to pravi poslastici: akvarele in risbe znanih dunajskih slikarjev Gustava Klimta in Egona Schieleja iz grafičnega kabineta dunajske Albertine in razstavo Moderno sukarstvo po letu 1945 iz stalne zbirke Muzeja moderne umetnosti na Dunaju, ki bo predstavila svetovno znane umetnike Anzigerja, Bacona, Emsta, Hamiltona, Hartunga, Johnsa, Lichensteina, Magrittea, Motherwella, Picassa, Rauschenberga, Warhola in Zakanitcha. Likovni salon bo do konca leta gostil razstavo Oblikovanje za sožitje s prostorom, razstava Moda ali umetnost pa bo hkrati potekala v Špitalski kapeli, Stropni dvorani Pokrajinskega muzeja v Celju, v Galeriji sodobne imietnosti in v Likovnem salonu. Letošnjega decembra bo kot običajno tudi prodajna razstava Darilo za darilo. V letu 1994 bodo razstave v Likovnem salonu z znamenju figurauke, videli pa bomo dela naslednjih avtorjev: slike Maksima Sedeja st., Metke Krašovec, Marka Jakšeta, Zdenka Huzjana (tudi grafike in skulpture) in Tadeja Pogačarja. Pp dolgem času se bomo spet srečali s kiparstvom Jakoba Savinška, mlado kiparsko generacijo pa bo zastopal Jože Barši. Grafike bo razstavljala Zora Stančič, z novejšimi deli pa se bo predstavil tudi član celjskega DSLU Želj ko Opačak. V Likovnem salonu bosta dve razstavi tudi gostovali, in sicer mednarodna razstava fotografij FIAP, Pokrajinski muzej pa bo predstavil slike pokojnega Miroslava Modica. V programu je tudi že utečeno strokovno izpopolnjevanje v obliki seminarja z devetimi predavanji in preverjanjem znanja, namenjen pa je pedagogom višjih letnikov srednjih šol. Tokrat je na vrsti tema Likovno mišljenje in znakovnost v likovni produkciji, predaval pa bo doc. dr. Milan Butina. Na rednih predavanjih pa bodo sodelovau: akad. kipar Marko Pogačnik, dr. Špelca Čopič, akad. slikar. Sergej Kapus, dr. Milček Komelj, dr-.rastko Močnik in prof. Iztok Saksida. DRAGO MEDVED Skozi gledališko živllenje Predstavitev knjige Branka Gomhača Skozi življenje je svoj književni prvenec poimenoval Branko Gombač, znani gledališki ustvarjalec iz Maribora. Delo, ki ga je založil, sponzoriral in v 2 tisoč izvodih natisnil celjski Cetis, so predstavili pred dnevi v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju. Številno občinstvo je bilo v dokaz, da je Branko Gombač za ljubitelje gledališč stari znanec. Branko Gombač je v življenju prehodil pot od igralca do režiserja in ravnatelja mariborske Dreime ter uspešnega vodje Borštnikovih srečanj. Knjigo si je najprej zamislil kot kroniko omenjenega dogajanja, vendar je presegel prvotni namen. Mariborsko dogajanje je namreč le okvir za oris razmer vsega takratnega slovenskega gledaušča, knjiga pa je hkrati tudi galerija portretov slovenskih igralcev. Kot je zapisala književnica in gledališka kritičarka Rapa Marinkovičeva Glorija v Celju Slovensko ljudsko gledališče v Celju je ob rednem abonmajskem sporedu oktobra meseca pripravilo še dve zanimivi predstavi. V soboto, 23. oktobra bo ob uri gostovalo Primorsko dramsko gledališče iz Nove gorice (na poti na Borštnikovo srečanje) z dramo hrvaškega književnika Ranka Marinkoviča Glorija. Režiral jo je Janez Pipan, katerega delo Kakor me ti hočeš gledamo to sezono na celjskem odru, v naslovni vlogi pa nastopa Lučka Počkaj iz SSG Trst. V četrtek, 28. oktobra pa bo ob 19. uri na celjskem poklicnem gledališkem odru tekmovalna predstava Odrska utvara, s katero bodo Celjani nastopih v Mariboru. Torej kanček Borštnikovega srečanja tudi v Celju. Na sliki prizor iz Glorije z Lučko Počkaj in Stanetom Lebanom. Šuklje, bo bralca pri Gombačevem delu najprej presenetil njegov obseg. Avtor je dal spominu prosto pot, pri tem pa bralca najbolj prevzame njegova iskrena in ustvarjalna prizadetost. Gre za življenje gledališča, ki ga je krmaril skozi vzpone in padce, uspehe in neuspehe z enim samim ciljem pred očmi: ustvariti gledališče, ki bo ljudsko v najbolj žlahtnem pomenu besede. Pri tem je seveda trčil na odpore in nerazumevanje, vendar današnji položaj gledališča in pomen Borštnikovih srečsinj dokazujeta, da je mogoče uresničiti Gombačevo vodilo knjige, ki pravi: Spremeni velike Koncertna ponudba Celjski godalni orkester razpisuje za letošnjo sezono koncertni abonma, v katerem bo kot gost februarja nastopil tudi Društveni orkestar hrvatskoga glazbenog zavoda Zagreb. Z vpisom abonmaja (za 2 tisoč tolarjev) so v tajništvu Zveze kulturnih oi^anizacij v Gregorčičevi ulici začeli v ponedeljek, zaključili pa bodo v ponedeljek, 8. novembra. Prvi štirje koncerti bodo v dvorani Narodnega doma, letošnjo abonmajsko ponudbo pa bodo člani Celjskega godalnega orkestra zaključili 17.maja z deli J.S.Bacha in W. A. Mozarta v Pokrajinskem muzeju. Sezono bodo začeli z deli P. Ramovša, K. Stamitza in E.W. Ferrari j a v torek, 9. novembra. Novoletni koncert pod vodstvom Nenada Firšta je napovedan za 26. december, februarja bodo v Celju gostovali zagrebški glasbeniki, sredi marca pa se Celjanom obeta koncertiranje Bacha, Haydna in Griega. IS težave v majhne in majhne v nikakršne. Po besedah Poldeta Bibiča pa je Gombačevo delo natančen dokviment o gledališču, ki ga popestri cela vrsta anekdot iz gledališkega življenja. Gre za sociološko analizo Gombačevega obdobja mariborskega gledališča, ki pa je po Bibičevem mnenju bralcu najbližja takrat, ko besedilo zajame tudi psihologijo gledališča, ko zajame tudi dušo taetra, ki ga Gombač dobro pozna. Na predstavitvi v Celju je v kulturnem programu nastopil Marko Cvahte. Avtor, ki je svoje avtobiografsko delo posvetil svojima vnukoma, pa je ob tem že napovedal drugo knjigo. TC NI prireditve brez afere Priznajte! Kadarkoli pomislite na kakšen pomembnejši filmski festival, denimo tistega v Cannesu, kadarkoli pomislite na kakšno eminentnejšo kulturno manifestacijo, v resnici pomišljate na škandale in škandalčke. Praktično nobena pomembnejša prireditev ne bi mogla brez afer. Naj bodo te takšne ali drugačne, afere, škandali, so pravzaprav tisti, ki prireditev šele naredijo pomembno. Podelitev Nobelovih nagrad je od nekdaj pomembna. Nobelova nagrada za mir, recimo, je nemara še najbolj ilustrativen primer pomembnosti za nagrade. Mnenja se krešejo, v kuhinji se kuha, na koncu pa nagrado dobi vendarle tisti, ki je bil v najrazličnejših kombinacijah omenjan in zamišljan že večkrat in od vsega začetka. Podobno je z Nobelovo nagrado za literaturo; prahu je vedno veliko, zaključki pa so si bolj ali manj podobni. Sta pa obe, tako tista za mir kot tista za literaturo še najbolj glasni. Jasno, ko pa dvigata največ prahu, ko pa so v ozadju vedno večji ali manjši škandali in afere. Letošnjo bi naj menda dobil celo eden od slovenskih pisateljev; švedska akademija znanosti in umetnosti, ki to nagrado že vrsto let podeljuje, je celo prosila Slovensko akademijo znanosti in umetnosti, naj pošlje svoj predlog. In ga je. Seveda potem, ko je tega pesniškega kandidata sprejela po»hitrem postopku«v svoje vrste. S tem je pa tako; če Švedi sami prosijo katero od nacionalnih akademij, da naj nekoga iz svojih vrst predlaga in sploh, potem jo v večini primerov isti predlagani dobi. Seveda, če se ravno v tistem ne pojavi kakšen zanimivejši predstavnik. Letos konkretno Toni Morrisonova. Črnka iz Amerike. Oziroma drugače; ženska. 10 Piše: Tadej Čater črna ženska, črna ženska iz Amerike. Več kot dovolj razlogov, da si nagrado tudi zasluži. Skratka, namesto v Slovenijo, je nagrada imenovana po izumitelju dinamita romala v Ameriko. Po mojem skromnem mnenju, povsem upravičeno, če ne verjamete, si preberite njen roman Beloved. V kratkem izide tudi v slovenščini. Da pa pomembnejše in eminentnejše kulturne manifestacije niso le last»belega sveta«, marveč tudi podalpskih dolinic, skrbi Borštnikovo srečanje v Mariboru. Nedvomno najbolj škandalozen festival na slovenskem. Bodisi, da gre za politične»mucke«bodisi, da gre za lokalne ambicije. Medtem, ko so predlanskim podelili domačim gledališčnikom domala vse nagrade, kar se jih podeliti da, ker so pač imeli po svoji volji izbrano žirijo, so si lansko leto, potem ko jih je žirija pustila na cedilu, celo izmislili novo nagrado. Dobil jo je kajpak tamkajšnji gledališki prvak. Volk sit in koza cela oziroma še več, Borštnikovo srečanje v Mariboru vedno znova dokazuje, da ni pomembno narediti dober program, ga zapolniti z raznimi spremnimi prireditvami, okroglimi mizami, itd., pač je pomembno imeti slab program, slabo organizacijo in dobre škandale. Brez teh očitno ni festivala. In Mariborčani to dobro vedo. In, ker to dobro vedo, si lastijo nedvonmo najpomembnejši in najeminentnejši slovenski kulturni festival. Ne pa seveda tudi najboljšega. Kar pa - kot že rečeno - sploh ni pomembno. Napotnik posmrtno v LJubljani v galeriji Ilirija v Ljubljani so prejšnji četrtek odprli prvo posmrtno razstavo izbranih del akademskega kiparja Ivana Napotnika iz Šoštanja. Kiparjevo delo predstavljajo s 16 deli iz zbirke stalne Napotnikove galerije v Šoštanju. Ljubljansko razstavo je pripravil Kulturni center Ivan Napotnik iz Velenja, v prisotnosti številnih ljubiteljev pa jo je odprla umetnostna zgodovinarka Milena Koren-Božiček. Po Napotnikovi retrospektivni razstavi leta 1959 v Narodni galeriji, je to po več kot treh desetletjih prva posmrtna razstava v Ljubljani.»Ivan Napotnik v svoji skromnosti in zaprtosti ni izstopal v času življenja, vendar pa sedaj vse bolj vstopa v zgodovino svojega in sedanjega časa,«je zapisala Milena Koren-Božiček v katalogu. Ivan Napotnik se je rodil decembra 1888 v Zavodnjah nad Šoštanjem, vmirl pa je jimija 1960 v Šoštanju. Svojo kiparsko pot je pričel v Celju pri podobarju Ignaciju Oblaku. Pozneje je obiskoval Umetno obrtno šolo v Ljubljani ter Akademijo likovne umetnosti na Dvmaju, kjer je opravil tudi specialko. Svoje znanje je izpopolnjeval v Budimpešti. Napotnik je malo intimno plastiko upodabljal predvsem v lesu in glini. Pred drugo svetovno vojno je večkrat sodeloval na razstavah na takratnih kulturnih tednih v Celju. Po vojni je v mestu ob Savinji izdelal spomenik padlim poštarjem, ki stoji pred celjsko pošto. Precej Napotnikovih del je najti tudi med zasebnimi občudovalci kiparja, dve veliki leseni ženski skulpturi sta v preddverju študijske knjižnice, nekaj del pa hrani tudi Pokrajinski muzej Celje. VIKTOR KOJC Ljubiteljski kulturni abonma Zveza kulturnih organizacij občine Celje je letos drugič zapored razpisala Ljubiteljski kulturni abonma, v katerega želi z osmimi predstavami do konca maja vključiti kar največ ljubiteljev kulture. Abonma pomeni popestritev in razširitev obstoječe kulturne ponudbe v občini, po drugi strani pa daje kulturnim društvom možnosti vključevanja v organizirano ponudbo. Strokovni sodelavec Zveze kulturnih organizacij občine Celje Živko Beškovnik pravi, da so s prvim odzivom občanov na letošnji 2. ljubiteljski kulturni abonma zadovoljni, sinoči pa so si Celjani že lahko ogledali prvo od osmih predstav. V dvorani Narodnega doma ie bil pod vodstvom Matiaža Breznika koncert Revijskega tamburaškega orkestra Akord. Na novinarski konferenci, ki so jo v Zvezi kulturnih organizacij Celje pripravili nekaj dni pred zaključkom vpisa v 2. ljubiteljski kulturni abonma, menijo da je njihova pobuda za kulturno popestritev Celja naletela na dober odziv tudi v profesionalnih kulturnih ustanovah. Tako so jim denimo v Slovenskem ljudskem gledališču (velja tudi za dvorano Narodnega doma) ponudili najem dvorane zgolj za plačilo materialnih stroškov. V abonmajski program so ob sinočnjem koncertu Revijskega tamburaškega orkestra Akord vključeni še: Celjska folklorna skupina France Prešeren, ki se bo v dvorani SLG predstavila novembra, Akademski pevski zbor Celje z decembrskim koncertom v Marijini cerkvi, Amaterski gledališki ansambel KUD Zarja Trnovlje s predstavo Zojkino stanovanje januarja v dvorani SLG, Celjski plesni orkester Žabe s februarskim koncertom v dvorani Narodnega doma, Celjsko pevsko društvo s koncertom v Narodnem domu marca. Skupina Igen Studia za ples Celje s plesno gledališko predstavo Smeško med črkami ali plesna abeceda aprila v SLG ter Pihalni orkester j štorskih železarjev z majskim koncertom v dvorani Narodnega doma. I. STAMEJČI<5

11 11 Muzeji so vse boij odprti BoUša povezanost tuill z ilogajanjem v svetu Zborovanje slovenskih muzealcev prejšnji četrtek in petek na Dobrni, ki ga vsaki dve leti organizira Društvo slovenskih muzealcev, je tokrat potrdilo nova spoznanja o spreoiembah v večini slovenskih muzejev. Tokrat so govorili o štirih vsebinskih sklopih, in sicer o vlogi muzeja jutri, o kulturni dediščini zunaj muzejev, o pedagoškem delu in o varovanju tekstilne dediščine v slovenskih muzejih. Zavzeli so se za odprtost muzejev k občinstvu. Nekateri muzeji že nekaj časa poznajo nove metode dela, predvsem pa pospešujejo svoje sodelovanje z mladino. Vse bolj se uveljavlja sodelovanje različnih strok pri izvajanju posameznih razstavnih projektov. Ugotovitev, da je več dediščine zunaj kot znotraj muzejev, so vali, da morajo tisti, ki se ukvarjajo opremili s predlogom, da mora s tovrstno trgovino, nova zakonodaja ščititi in imeti ustrezne licence. spodbujati tudi zbirateljstvo, Id je pomemben segment varovanja dediščine in da je treba najti ustrezno obliko sodelovanja z vsemi subjekti, pri katerih Področje muzejske pedagogike je zelo razvejano, zato so predlagali, da bi morali to dejavnost na novo opredeliti in se kulturna dediščina na zanjo najti tudi ustreznejši haja. izraz. Ni tudi ustrezno financirana, zato bodo muzejski pedagogi s svojo problematiko Aktualna vprašanja lastninjenja in denacionalizacije ne seznanili muzeje in ministrstvo za kulturo, na katerega bo morejo mimo slovenskih muzealcev, zato so se zavzeli za sicer s tega zborovanja naslovljeno še več informacij in pozi tvorno strokovno sodelovanje, pravno raven pa naj rešuje država, kajti če je komu kaj vzevov k urejanju obstoječega stanja. la, mu naj tudi vrne. Na področju trženja z dediščino so se zavzeli za predlog Zavoda Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine, zahte-- Ikone na razstavi Nedavno so v cerkvi sv. Vida v Dravogradu odprli razstavo ikon slikarja Goceta Kalajdžiskega iz Šentjurja v organizaciji Zveze kulturnih organizacij Dravograd. Navzoč je bil tudi makedonski veleposlanik v Sloveniji dr. Dimitar Mirčev. Bil je to večer makedonske kulture, saj je skupina glasbenikov Makedonski zbor iz Ljubljane izvedla glasbeni program in predstavila sodobno makedonsko poezijo. D. M. Na Dobrni so slovenski muzealci imeli tudi svoj občni zbor, kjer so še za dve leti podaljšali mandat vodstvu na čelu s Stanetom Mrvičem. Seznanili so se z mednarodno dejavnostjo v okviru ICOM-a, CIDOC-a in z delovanjem. Zveze muzejev Slovenije in z odobravanjem sprejeli vsa poročila. Zveza muzejev Slovenije bo imela svojo skupščino 27. oktobra, dogovori z zborovanja na Dobrni pa bodo lahko tehtno prispevali tudi k njenemu zasedanju, saj gre za vprašanje nove zakonodaje na področju varstva naravne Ekspreslonlstlčni portreti v galeriji Kulturnega centra Ivana Napotnika v Velenju so od srede tega meseca pa do 11. novembra razstavljena likovna dela akademskega slikarja Gregorja Kokalja. Shkar je študiral na Akademiji za likovno vmietnost v Ljubljani, kjer je leta 1991 tudi diplomiral pri profesorju Janezu Bemiku, nakar je specialko nadaljeval pri Lojzetu Logarju. Sodeloval je na več NACEUSKIH PLATNIH Sommersbv, ZDA, 1992 Režija: Jon Amiel; igrajo: Richard Gere, Jodie Foster, BiH Pullman, James Earl Jones. Zgodba se pričenja nekaj let po koncu ameriške državljanske vojne. Na domačo plantažo se vrne moški, ki so ga šteli za mrtvega. S trdim delom in novimi zamislimi postavi na noge zamrlo podeželsko mestece, svoj propadli zakon pa oživi v strastno romanco. Kljub njegovim odlikam se začnejo nekaterim porajati dvomi, ali je Jack Sommersbv v resnici človek, za katerega se izdaja... Jodie Foster in Richard Gere sta v tem rahločutno narejenem filmu o povratniku iz ameriške državljanske vojne, ki je veljal za mrtvega, tako po mnenju strogih kritikov kot gledalcev ustvarila izjemni vlogi. Film poleg njiju odhkujejo še odlična režija, fotografija in scenarij. Richard Gere šteje med svoje izjemne igralske stvaritve vloge v filmih Čedno dekle. Iskanje g. Goodbara, Ameriški žigolo, Častnik in gentleman in drugih. Gostoval je tudi v Kurosawovem filmu Rhapsody in avgust in bil izvršni producent treh novitet: V zadnjem trenutku, Mr. Jones in Sommersby. Jodie Foster je vrhunska režiserka in igralka, za pretresljivi lik žrtve posilstva v filmu Obtožena in za vlogo Clarice Sterling v Ko jagenjčki obmolknejo je dvakrat prejela oskarja za najboljšo glavno vlogo. Kot režiserka je debitirala s toplo sprejetim Little man tate, v katerem je tudi nastopila. Igrala je še v filmih Taksist, Bugsy Malone, Hotel New Hampshire, Trije ubežniki in Polja sanj. James Earl Jones je v svoji pestri igralski karieri prejel več priznanj za filmske, TV in odrske vloge, nastopil je - med drugim - v filmih Patriotske igre. Lov na rdeči oktober, Špic- Iji, Princ odkriva Ameriko, Trije ubežniki in Polja sanj. jem številu razstav, je pa tudi eden dobitnikov študentske Prešernove nagrade. Najmlajša generacija v katero se uvršča Kokalj, rojen je leta 1967, seveda še ni povsem profilirana v svojem umetniškem izrazu in ima pred sabo še več ustvarjalnih obdobij, ki bodo dala dodatno težo v njegovem opusu. Je pa Kokalj eden izmed tistih likovnikov, pri katerem se že zelo zgodaj manifestira visoka stopnja likovne zrelosti. Privlači ga lik človeškega telesa skozi katerega ambiciozno projecira svoj odnos do soljudi ali celo do samega sebe npr. v avtoportretih. Iz Kokalj evih kompozicij veje izrazita sugestivnost, pravzaprav pravi ekspresionizem, ki ga vizualizira s težkimi, debelimi potezami z nadvse širokim izborom barv, s katerimi stopnjuje kontraste in obuke oziroma dviguje nape in kulturne dediščine, normativov in standardov ter muzejske mreže. Ob letošnjem zborovanju so izdali tudi zbornik z 39 referati na omenjene teme. Uredile so ga Taja Cepič, Andreja Rihter in Marija Počivavšek. Odslej naj bi ob zborovanjih redno izhajal v Celju. Ob samem društvu, je bil letošnji gostitelj zborovanja Muzej novejše zgodovine v Celju, ki letos praznuje 30-letnico obstoja in je svojo vlogo odhčno opravil. DRAGO MEDVED tost soodvisnih likovnih elementov. Slikarski jezik, ki ga uporablja, je predvsem sodoben, izraža duh časa, kot tudi avtorjevo mladost. Všeč mu je poigravanje in prirejanje konvencionalnih (hrižbenih simbolov in ritualov, v svojih priredbah jih rad postavlja na glavo, pri čemer mu ne zmanjka občutka za humor ali celo sarkazem. Na osnovi razstavljenih slik v Velenju, lahko rečemo, da gre za avtorja, ki uspešno združuje mladostni vitalizem Fotografije Valentina Benediicta še do jutri si je v razstavnem salonu zdravilišča v Rogaški Slatini mogoče ogledati razstavo fotografij Valentina Benedika. Fotografiji se je Benedik resno posvetil že pred približno dvajsetimi leti, v času študija na Filozofski fakulteti. Od leta 1980 je član fotokluba ŠOLT, svoje posnetke objavlja v različnih revijah, fotografije pa predstavlja javnosti tudi na samostojnih razstavah, sicer pa je iz Ljubljane. Kreativna fotografija pozna cel niz tehničnih postopkov, ki so jih razni mojstri izumljali ter z njimi bogatili estetiko in atraktivnost tega dobrih stopetdeset let starega likovnega medija. Mnogo teh izumov je s časom zamrlo in so danes le še muzejske zanimivosti, mnogo pa so jih s pridom uporabljali njihovi nasledniki in prenekateri je tudi danes v rabi. Tudi Benedik je fotograf, ki se rad oddalji od osnovne, standardne fotografije in se nagiba k iskanju neobičajnega ter rad preseneča gledalce s fotomontažami,z efekti, ki nastajajo z rabo različnih filtrov, z infrardečo in ultravijolično svetlobo ter drugimi postopki. S takim odnosom do fotografije, ki je po svoji naravi konstituirana kot sredstvo veristične preslikave stvarnosti, Benedik ustvarja fotografije, ki so pogosto vse kaj drugega. S pridom uporablja prvine konstruktivistične ali celo nadrealne umetnosti, ko motive iz vsakdanjega okolja, npr. arhitekturo krajine, pretvarja v likovne podobe. Na oseben, prepoznaven način mu je uspelo nadgraditi obrtniško poznavanje fotografije ter vanjo vnesti potencial, ki ponekod bolj, ponekod manj prepričljivo vzpostavlja Benedika kot liričnega esteta, ki brezhibno uporablja množico med sabo tudi povsem različnih prijemov, ki jih komponira v skladne celote. BORIS GORUPIČ PRIREDITVE LEDALiŠČE V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bodo danes, v četrtek ob ] za abonma 8. mladinski uprizorili predstavo Kot me ti hočeš, i v režiji Janeza Pipana. Jutri, v petek ob 19. uri bodo isto predstavo uprizorih za abonma študentski večerni in izven. V soboto pa bo' v Celju gostovalo Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice s predstavo iz 28. Borštnikovega srečanja z naslovom Gloria. Predstava bo za izven. V sredo bodo ob 12. uri za Vrtnarsko šolo Celje uprizorili Odrsko utvaro. V četrtek, 28. oktobra pa bo v okviru 28. Borštnikovega srečanja v SLG Celje ob 19. uri za izven ponovno predstava Pierra Comeilla Odrska utvara, ki jo je režiral Bojan j Jablanovec. '< ONCERTI V Narodnem domu v Celju bo danes, v četrtek 21. oktobra ob Griegov večer s sopranistko Ireno Baar, violinistom Tomažem Lorenzom, violončelistom Andrejem Petračem in pianistko Alenko Šček-Lorenz. V cerkvi Sv. duha v Novi vasi pri Celju bo danes, v četrtek ob jubilejni koncert New swing quarteta. V Kristalni dvorani Zdravilišča v Rogaški Slatini bo v torek ob 20. uri koncert Mešanega pevskega zbora Crescendo iz Nizozemske. V celjskem KLjUBU bo v soboto ob 21. uri koncert skupine The Rattleheads. V Zdravilišču Rimske Toplice bodo jutri, v petek ob 19. uri koncert ansambla Slovenija, ki ga prireja Kulturno društvo Slavko Avsenik iz Rimskih Toplic. i V Likovnem salonu bo do sobote, 30. oktobra odprta razstava del krajinskih arhitektov in Arabele Križ-Mrdakovič, Darje Marinček, Alenke Kocuvan-Polutnik, Irene Rozman-Fatori in Radovana Romiha. V podjetju Lišanin Limit v Štorah bo do 1. novembra na ogled razstava del 25 slikarjev in učencev iz 12 šol, ki so dela ustvarjali na likovnih delavnicah. V Cafe galeriji v Celju si lahko ogledate razstavo risb in grafik Jožeta Božička. V razstavnem salonu Alposa v Šentjurju so na ogled likovna dela učencev osnovnih šol šentjurske občine. V Zdravstvenem domu v Celju bo do 31. oktobra na ogled razstava del Janka Kastelica iz Sežane. V Termah Čatež razstavlja v mesecu oktobru olja in akvarele Miljanka Fritce iz Švice. V galeriji Mozirje je za organizirane skupine na ogled razstava likovnih del likovne kolonije učencev osnovnih šol občine Mozirje, ki je bila v Lučah ob Savinji letos spomladi. V Osrednji knjižnici je do konca oktobra na ogled izbor del s 5. bienala otroške grafike z naslovom Človek, ena je zemlja pod tabo. V Laškem zdravilišču so še vedno na ogled fotografije z utrinki iz Laškega in okolice. V Laškem dvorcu si lahko ogledate razstavo hkovnih del akademskega slikarja Milana Todiča iz Celja. V galeriji Uroš v Ulici 8. črnogorske brigade 10 v Celju si lahko do konca oktobra ogledate razstavo izbranih likovnih del, ustvarjenih na 1. mednarodnem slikarskem Ex-tempore v Celju. V avli Razvojnega centra v Celju bo do konca tega meseca odprta razstava Akt 93, kjer razstavlja osem članov Društva šaleških likovnikov, skupina 83. V Zdravstvenem domu v Sevnici je odprta razstava slikarskih del Irene Plevnik, članice Likovne sekcije Polzela. kot tudi zrelost in izkušnje pridobljene na akademiji, s čemer ima postavljene dobre te gradu je na ogled razstava iz izbora slovenskega slikarstva in V galeriji sodobne umetnosti v 2. nadstropju celjskega Mestnega melje za ustvarjanje v prihodnje. popoldan pa od 16. do 18. ure. kiparstva. Galerija je odprta od torka do sobote od 10. do 12. ure, BORIS GORUPIČ V Muzeju grafičnih umetnosti v Rogaški Slatini je do 29. novembra na ogled razstava Mrtvaški ples, originalnih lesorezov iz 15. stoletja. V Razstavnem salonu pivnice v Rogaški Slatini bodo v soboto 22. oktobra odprli razstavo kiparskih shk in objektov avtorice Tanje Špenko iz Ljubljane. Razstava njenih del bo na ogled do 12. novembra. V knjižnici v Šentjurju bo do konca oktobra na ogled razstava likovnih del Jožija Ipavca iz Šentjurja. I M O Celje: Union od ob 16., in ameriški film Sommersby; Mali Union do ob 19. uri Boter 3 - ameriški film, od ob 19. uri Rt strahu - ameriški film; Metropol do ob 16., 18. in 20. uri Pesjan in Glorija - ameriški film, od dalje ob 16. uri Beethoven - ameriški film, ob 18. in 20. uri pa Red ročk west - ameriški film. Kino Dobrna ob 17. uri ameriški thriller Nina. Kino Žalec od 21. do 24. oktobra ob 18. in 20. uri ameriški film Jurski park. S T A L O V knjižnici Šentjur bo jutri, v petek ob 16. uri gost pisatelj Bogdan Novak. V Levstikovi sobi Osrednje knjižnice v Celju bo jutri, v petek ob 17. uri gost znani svetovni popotnik dr. Borut Korun, ki bo ob diapozitivih spregovoril tudi o svoji zadnji knjigi z naslovom Kača in jaguar. V centru interesnih dejavnosti v Celju organizira danes, v četrtek ob 18. uri Društvo za zdravo življenje in osebnostno rast Ariel iz Celja predavanje na temo: Sprememba sveta je sprememba mišljenja, Danijela Bedrača. Jutri, v petek ob 19. uri pa bodo poznavalci Manter predavali o frekvencah zvokov in njihovem vplivu. V Zdravilišču Laško bo drevi ob 20. uri folklorna skupina iz Kompol predstavila folklorne pesmi, plese in običaje.

12 12 Velenjska zasebna ordinacija Zdravniki specialisti se zaenkrat še redko odločajo za zasebno prakso, ginekoloških zasebnih ordinacij je na primer v celi Sloveniji samo pet. Ena med njimi je v Velenju, saj se je za zasebno prak- -;o odločila magistra Du- -iica Glušič, specialistka '.a ginekologijo in porod- ličarstvo. Ordinacija, ki je namenjena pregledom v ginekologiji, porodništvu in pregledom dojk, sodi med dobro oprertiljene, saj ima poleg drugih potrebnih aparatur tudi svoj ultrazvok. Na Stanetovi 27 v Velenju je odprta od 1. septembra, pacientke pa sprejemajo vsak dan dopoldne in popoldne, razen ob sredah in petkih. Takrat namreč dr-.glušičeva še vedno pomaga na Ginekološkem oddelku celjske bolnišnice, kar je eden od dokazov dobrega sodelovanje z oddelkom in bolnišnico. Zasebna ordinacija dr-. Glušičeve je zaenkrat namenjena pacientkam, ki obisk same plačajo. Zaradi lokalnih interesov in nedodelanih normativov drugačna rešitev ni bua mogoča, prihodnje leto pa naj bi se po podpisu pogodbe z zdravstveno zavarovalnico tudi to spremenilo. TC Obnovljena cerkev na Kuretnem S, Katarina no l potlobi kot krat tihega spomina V nedeljo, 24. oktobra bo mariborski pomožni škof Jožef Smej na Kuretnem nad Laškim blagoslovil obnovljeno cerkev sv. Katarine. Z obnovo tega svetega hrama in kulturno-zgodovinskega spomenika, pa je simbolno nagrajen tudi lep jubilej laškega dekana Jožeta Horvata, ker mu letos mineva že petindvajseto leto službovanja v Laškem. V čem je simbolika? Prav gotovo že v sami misli, ki jo ravno letos dekan Jože Horvat rad večkrat na glas izreče: to leto moramo malo več delati. Kdor ga pozna, ve, da to zanj velja vsako leto. Sicer mu ne bi doslej uspelo v sodelovanju strokovnjakov Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Celja, mariborske škofije, največ pa seveda s pomočjo ljudi, ki mu zaupajo, obnoviti zunanjost cerkve sv. Martina v Laškem, pa v celoti Marij agraške cerkve, sv. Mihaela in zdaj sv. Katarine. Poseben obnovitveni projekt pa že vrsto let izvaja na mogočni stavbi sedeža najstarejše slovenske pražupnije v Laškem. Če bi bilo še kaj življa na Šmohorju, kjer stoji najstarejša od omenjenih cerkva, bi tudi tam že stekla obnova. Sv. Krištof pa je nekako preskrbljen in se mu zaenkrat še ni treba bati, da bi ga zob časa prehudo načel. A vrnimo se k sv. Katarini, ki ji mnogi tudi pravijo ženska cerkev, saj so v njej domala same svetnice in to device razen sv. Elizabete in seveda sv. Marka, ki je edini moški svetnik med njimi. Na glavnem oltarju, ki je delo Ferdinanda Galla in Antona Ivška ob sv. Katarini lahko vidino še sv. Apolonijo, sv. Lucijo, sv. Barbaro, sv. Sholastiko in sv. Marijo s prizorom vnebovzetja in že omenjeno sv. Elizabeto, svoj oltar pa imata sv. Doroteja in sv. Marko, slednji tudi lepo slikarijo na predeli iz prve polovice 17. stoletja s prizorom poklona treh kraljev. Sv. Katarina ima za seboj zanimivo zgodovino. Najprej so postavili ladjo, verjetno malo pred letom 1500, kajti od 9. aprila tega leta obstaja bula iz časov razvpitega papeža Aleksandra VI. Borgie, kjer je zapisano, da bo dal odpustke vsem, ki bodo poslej hodili k maši v to cerkev za praznike na dan sv. Katarine, sv. Doroteje, sv. Marka in Tomaža. Leta 1617 so ji prizidali zvonik, 1843 še zakristijo in šele koncem 19. stoletja tudi prezbiterij. Zadnja leta so v njej opravljali bogoslužje le za Markovo procesijo in na Katarinino nedeljo, zadnjo nedeljo v novembru. Okoli cerkve je bilo pokopališče in vse do danes so tu redno opravljali tudi maše za rajne. V prejšnjih časih celo tudi zadnjo nedeljo pred 1. novembrom, saj so na omenjeno pokopališče pokopavali pokojne iz najbližjih krajev, torej iz Šmihela, Rečice, Krištofa, Šmohorja in Slivnega, torej razen Laškega iz vseh krajev na desnem bregu Savinje. To tudi ni nič nenavadnega, saj je na tej strani bila kuga, na levi pa ne. Zanimivo je tudi, da cerkve nikoli niso opustošili Turki, saj se za razliko od drugih sestra ni videla iz doline. So pa verjetno v njeni bližini kurili kresove in najbrž je to tudi vzrok za ime kraja: kurišče - Kuretno. Leta 1798 so jo hoteh že ukiniti. Včasih je cerkev imela celo dva vinograda, kakor piše Ignacij Orožen, in 38 krav ter 42 ovac. LVx sancta LVCeat IVbIleo archlparchl losephl kar pomeni, da so verzalke hkrati tudi rimska letnica 1993, torej leto obnove in hkrati jubilej duhovnika Jožeta - Jožeta Horvata, ki je že 25 let v službi v Laškem, od za Obnavljati so jo začeli letos konec maja. četkov, ko je bil kaplan, do Spomeniškovarstvena izhodišča danes, ko je dekan. Besedilo se je izdelal Bogdan Bado- sicer glasi takole:»tukaj ubo vinac, veliko strokovnih izkušenj gim pobitim naj sveti večna zlasti v gradbenih posegih luč. Ob jubileju župnika Jožegim pa je vanjo vložil Ivo Gričar, ta.«v teh besedah je mnogo oba iz Zavoda za varstvo naravne simbolike in modrosti. in kulturne dediščine Že sam kraj, kjer stoji cerkev sv. Katarine, s svojo mir v Celju. Na jugozahodni steni ladje pa je pritrjena nova plošča z napisom v latinščini: nostjo sili človeka k zbranosti in meditaciji. Zato je duhovni MIserIs occlsis mož iz pietete do starega cerkvenega hlc la CentIbVs in hkrati krajevnega pokopališča, o čemer pričata danes na zunaj le še križ pred cerkvijo in staro obzidje, združil v dokončnosti tudi vse tiste žrtve iz te in one strani, ki jih vsaka vojna izsili iz človeške nature. In tudi lepše je tako, da je spominska plošča na kraju zbranosti in vzvišenosti, kot pa kje v bližini rudniške Hude jame. In duhovni mož je s svojim imenom to simboliko s plošče podpisal z imenom svojega jubileja, svoje človeške in osebne drže, kajti toliko je moral in tudi lahko storil. S tem je tudi sveti hram obdržal na distanci od interesov dnevne politike in pokazal, kako se sprava ne le deklarira, temveč tudi udejanja. DRAGO MEDVED Jesenske počitnice v Bohinju Občinska zveza prijateljev mladine Celje pripravlja za osnovnošolce in srednješolce pester počitniški program. Enotedenske jesenske počitnice, ki jih šolski koledar letos prvič uvaja v začetku novembra bodo celjski šolarji lahko preživeli v Bohinju, za tiste, ki bodo ostali doma, pa so za preganjanje dolgega časa pripravili dnevna počitnikovanja. V času od 2. do 5. oziroma 7. novembra pripravlja Občinska zveza prijateljev mladine v penzionu Rožič v Bohinju počitniške tabore - klub Vandrovček, računalniški, umetnostno-zgodovinski ter biološki tabor. Ponudbo zadnjih treh celjski osnovnošolci in srednješolci, ki so že letovali z Občinsko zvezo prijateljev mladine, dobro poznajo, klub Vandrovček pa ponuja krajše Občinska zveza prijateljev mladine Celje pripravlja pod pokroviteljstvom šentjurskega Alposa tudi dnevna počitnikovanja od 2. do 5. novembra. Šolarji bodo med 9. in 14. uro lahko izbirali med delavnico ročnih del, likovno delavnico, ogledi kinopredstav in obiski otroške knjižnice, pripravljajo pa tudi izlet na Stari grad in zabavne igre. ter daljše izlete oziroma sprehode. Tako naj bi se odpravili ob severni strani jezera do Zlat, po lovski poti, v Staro Fužino po dolini Voje, do slapov Mostnice in Savice, k planinski koči na Vogarju, na planino Uskovico, na Ru(iiici obiskali planšarski muzej, skozi Komarčo do Črnega jezera, na Komno ter z žičnico na Vogel, s sedežnico do Orlovih glav ter peš na Suho in v Ribičev laz. Daljša izleta z minibusom pa sta predvidena za Bled in Pokljuko. Za 4-dnevne počitnice bo treba odšteti 9, za 6-dnevne pa 15 tisoč tolarjev, plačilo za počitnikovanje v penzionu I. kategorije s polnim penzionom ter vso ostalo ponudbo pa lahko starši plačajo v treh obrokih do 10. decembra. Predvsem za mlajše šolarje ponujajo v času jesenskih počitnic v Občinski zvezi prijateljev mladine tudi možnost letovanja v Družinskem klubu, ki bo prav tako gostoval v penzionu Rožič v Bohinju. Za družine je pripravljen pester program izletov in sprehodov, otroci pa se lahko za doplačilo 3 tisoč tolarjev vključijo v vse preostale aktivnosti Občinske zveze prijateljev mladine. In še cene - za odrasle bo treba za polni penzion dnevno odšteti 2.400, za šolarje 2.100, za predšolske otroke 880 tolarjev, za malčke do 4. let pa je letovanje brezplačno.,.l.stmmcl(l Planinci so tekmovali Ob 30-letnici mladinskega odseka Planinskega društva Zabukovica so piinulo soboto na planinski postojanki Hom organizirali orientacijsko tekmovanje. Tekmovalo je 16 ekip iz planinskih društev Slivnica pri Celju, Braslovč, Gornje Radgone, Šempetra, Zabukovice ter taborniški odred Temni rovi iz Griž. Organizatorji so pričakovali tudi udeležence iz drugih šol ter planinskih društev, jamarje, tekmovanja se niso udeležili tudi planinci iz Žalca in Prebolda, ki so bih v preteklosti vedno med vodilnimi v orientaciji. Med tremi članskimi ekipami so dosegli prvo mesto člani Planinskega društva Dobrov- Ije Braslovče, med petimi mladinskimi ekipami pa so prvo mesto dosegli domačini. Lepe uspehe so dosegli tekmovalci iz planinskega društva Slivnica in Dobrovlje Braslovče, ki so kljub neznanemu terenu dosegli tretje in četrto mesto. Med mladimi planinci so bili prvi mladi planinci iz Gornje Radgone, ki so edini našli vseh pet kontrolnih točk. V kategoriji mladih planincev je sicer tekmovalo 8 ekip s 23 tekmovalci. Slivnica in Braslovče pa sta bili edini društvi, ki sta tekmovah v vseh treh kategorijah. FJ

13 13 Krajani Rečice so se znova srečali Pred leti tradicionalno srečanje starejših krajanov v Rečici pri Laškem so znova obudili. Tamkajšnja organizacija Rdečega križa je v sodelovanju s krajevno skupnostjo, Društvom upokojencev in Zvezo borcev medse povabila vseh 42 krajanov, ki so dopolnili častitljivo starost nad 75 let in jim v Sindikalnem domu pripravili družabno srečanje s kulturnim programom. Za slednjega je poskrbelo domače kulturno (hništvo, oziroma Folklorna skupina Lipa Rečica pod vodstvom Erike Krašek. Predsednik Sveta Krajevne skupnosti Cveto Jeran in predsednica Krajevne organizacije Rdečega križa Mihaela Pušnik sta se v priložnostnem nagovoru dotaknila problematike njihovih krajanov na jesen življenja in najstarejši udeleženki 85 letni Frančiški Sanda in najstarejšemu udeležencu 89 letnemu Štefanu Kaludru izročila cvetje in darila. simbolična Ob tem naj še zapišemo, da je z novim, pomlajenim vodstvom Rdečega križa v Rečici opaziti veliko volje in elana za delo, kar se odraža v uspešnem izvajanju tudi številnih drugih nalog, ki jih v kraju izvajajo. V. M. REKLI SO Marina Bukovar, direktorica Sadjarstva Mirosan:»Tudi v Mirosanu smo pristopili k SIPS, kar pomeni slovensko integrirano pridelovanje sadja oziroma naravi prijazno pridelovanje. S tem smo se zavezali, da bomo uporabo kemičnih sredstev pri pridelavi, pa naj gre za mineralna gnojila au pripravke za varstvo rastlin, zmanjšali na minimum in skrbno izbirali. Za zatiranje škodljivcev pa v nasadih gojimo njihove naravne sovražnike, kot so pikapolonice, tenčicarice, siničke, ujede, podlasice in drugi. Zanimiva je cela vrsta naravnih predatorjev, ki se hranijo z ušmi in rdečo sadno pršico. Seveda škropiva vsem tem naravnim prijateljem ne smejo škoditi, zato je takšno pridelovanje strokovno zelo zahtevno, zanj pa obstajajo natančno izdelana pravila. Za sestavo teh pravil skrbi vrsta najboljših strokovnjakov, ki večkrat letno kontrolirajo delo vsakega pridelovalca sadja. Zato je takšno sadje še boljše in bolj zdravo.«t. TAVČAR Prva zasebna šola za frizerje Na PolzeU je podjetje Dalex pretekli teden predčasno odprlo prvi zasebni center za nadaljnje izobraževanje fizerjev v Sloveniji. Zunanja ureditev centra sicer še ni končana, urejajo še parkirišče in pročelje stavbe, za otvoritev pa so se odločili zaradi velikega zanimanja, ki so ga že na Mednarodnem obrtnem sejmu in takoj po njem pokazali v vsej Sloveniji. Zaenkrat so odprli le sodoben frizerski salon, ki se nekoliko razlikuje od ostalih, saj v njem uporabljajo predvsem izsledke švedske vede o laseh - harologije, ki zagotavlja popolno spremljanje nege in zdravja las strank (med drugim tudi mikroskopski pregled las, svetovanje modnega stila...). Tudi zato, vsaka stranka bo namreč imela svojo kartoteko, sprejemajo stranke po naročilu. Tudi učni center z najsodobnejšo didaktično in frizersko opremo je že nared, v prvi zasebni frizerski šoli pa bodo poleg harologije dali poudarek frizerski šoli Pivot point, utemeljitelja Lea Pasagea, sicer T. T. Akcija: mučenje psov O mučenju, ubijanju in izkoriščanju psov smo pisali že v prejšnjih dveh številkah Novega tednika. Tudi primer iz prejšnje sobote ni nobena izjema. Posebej pa ga gre izpostaviti predvsem zato, ker se je zgodil pred Zoo Ara - trgovinico z živalmi ob celjski tržnici. Na dvorišču pred to trgovino je namreč celo dopoldne stala prikolica (na fotografiji!), v kateri sta bila dva irska setra, ki ju je lastnik poskusil prodati. S tem ne bi bilo nič narobe, če ne bi bila psa, ki jima je zmanjkalo vode in sta se v umazani prikolici celo dopoldne cvrla na soncu, vsa izmučena. Kolikor se je dalo skozi umazano in razpraskano šipo prikolice (na katero nas je opozorila neka bralka) videti, sta setra ležala na tleh in se za ljudi, ki so ju opazovali in se zgražali nad stanjem, v katerem sta bila, nista zmenila. Velenlčani v Angliji Pretekli teden se je v Angliji mudila velenjska delegacija. Na srečanju mest je predstavljala Slovenijo, predvsem pa so se pogovarjali o problematiki beguncev v Šaleški dolini. Predstavniki velenjske občine so se vsem mestom, predvsem Nethu, Vienni, Schiedanu in Esslingenu, zahvalili za pomoč, ki so jo doslej prejeli. Z naštetimi mesti občina goji stike predvsem na kulturnem in športnem področju, zavedajo pa se, da so na gospodarskem področju še premalo naredili. Predstavniki angleških mest so obljubili, da bodo še naprej pošiljau pomoč za begunce, zanimalo pa jih je predvsem, kakšen je odnos med domačini in begunci in kako je urejeno vprašanje šolanja. Velenjski delegaciji se je pridružil tudi slovenski veleposlanik v Angliji Matjaž Šinkovec. Velenjčani ugotavljajo, da tudi v pri svetovnega frizerskega prvaka. Prve tečaje, ki jih bodo vodili domači in tuji demonstratorji, bodo imeli že letos. Med prvimi si je frizerski studio, ki bo odprt vsak dan od torka do sobote, ogledal Lars Jakobsen, jateljskih mestih švedski frizerski prvak in vodja švedske reprezentance, ki je dejal, da je tudi v Evropi malo tako sodobnih studiev. gospodarski položaj ni lahek, povsod se soočajo z zmanjševanjem proračunov, seveda pa si želijo stike z njimi ohranjati tudi v bodoče. US Pogovor z Rebulo v Šentjurju bo jutri, v petek 22. oktobra, pogovor s tržaškim pisateljem in esejistom Alojzem Rebulo. Pogovor, ki bo v Kulturnem domu, ob 18. uri, pripravljajo celjski področni odbor Svetovnega slovenskega kongresa ter Skupnost katoliških pedagogov Celje. Pogovor na temo izražanja slovenstva doma, v zamejstvu in po svetu bo vodila prof. Božena Orožen. Prodajalec v trgovinici je na vprašanje, kaj psa počenjata v prikolici, odgovoril kratko:»sef je tako ukazal!«če šef izreka takšne ukaze tudi v zvezi z drugimi živalmi, se prebivalcem trgovinice ob tržnici prav gotovo ne godi ravno najlepše... NINA M. SEDLAR Ivan Strmole s svojim fotoaparatom večkrat zabeleži kakšen zanimiv dogodek v mestu ob Savinji. Oni dan, ko je bil na obisku na celjski železniški postaji živalski vrt, je nastala fotografija, ki smo ji sicer odvzeli nekaj vsebine. V ozadju je bil namreč temnorjavi vagon, ki se je barvno prekril z opico. Da smo izluščui bistvo fotografije, smo vagon enostavno izrezali in upamo, da se avtor ne bo ob tem jezil. KonJerejskI center vabi Takole je z množico radovednežev, članov Planinskega krožka iz OŠ Šmartno ob Dreti, prejšnjo soboto utripal Konjerejski center Burger v Lačji vasi pri Nazarjah. Kočija, ki so jo v center pripeljau iz Luč, dela družbo drugim podobnim prevoznim sredstvom. V teh dneh pa se v Konjerejskem centru pripravljajo na prvo šolo jahanja, ki se bo pričela v soboto. Šole jahanja bodo poslej organizirali vsak konec tedna, poleg tega pa bodo pripravljali potepanje po Zgornji Savinjski dolini na konjskem hrbtu, vožnjo s kavbojskimi vozovi, oglede malega muzeja vprežnih kočij... Skratka, konjerejski center v Lačji vasi je zaživel s polno paro, vse podrobnejše informacije pa nudijo kar v centru samem. Foto: EDI MASNEC

14 800 gasilcev na tekmovanju 14 v mesecu požarne varnosti je Občinska gasilska zveza Celje pripravila območno tekmovanje gasilskih enot občin Šmarje, Šentjur, Laško, Konjice in Celje. Na pougonu pri Cinkarni je nastopilo 800 gasilcev v desetih kategorijah. Najuspešnejši so bili predstavniki celjske občine, ki so osvojili osem naslovov, medtem ko sta dva odšla v šmarsko občino. Med pionirji (10 enot) so bili najboljši Vinski vrh (ObGZ Šmarje), Nova cerkev in Šmartno v Rožni dolini, med pionirkami (10) Vojnik, Nova cerkev in Stranice (ObGZ Konjice), med mladinci (7) Dobrna, Šmarje in Socka ter mladinkami (9) Prožinska vas. Lopata in Stranice. Med člani A (11) so slavili gasilci Šmarja pred Škof jo vasjo (udeleženci gasilske olimpiade) in Novo cerkvijo, med članicami A (4) Nova cerkev pt-ed Škofjo vasjo in Steklarno Rogaška Slatina, med člani B (10) Teharje pred Prožinsko vasjo in Konusom (ObGZ Konjice) ter članicami B (7) Škofja vas pred Vojnikom in Pristavo. Dobra je bila udeležba med veterani (11), kjer so zmagali predstavniki Teharij pred Vojnikom in Konusom. Med veterankami je nastopila samo ekipa Lokrovca, ki bi z doseženim rezultatom med veterani osvojila šesto mesto. Na območnem tekmovanju so se predstavniki petih občin poslovili od dolgoletnega poveljnika Ivana Pasera, ki je to fimkcijo opravljal več kot dvajset let. Ob slovesu so se njegovega predanega dela ga- V torek popoldne je predsednik Izvršnega sveta občine Celje Jože Zimšek pripravil sprejem za vse udeležence celjske občine na gasilski olimpiadi v Berlinu letos poleti. Sprejema so se udeležili gasilci Škofje vasi in Prožinske vasi, ki so osvojili srebrno značko ter Dobrne, ki so bili peti. silski organizaciji spomnili s priložnostnim darilom. Zdaj je poveljnik Območne gasilske zveze Celje Janko Tumšek. T.VRABL Ko vince dozori... SkokovI Iz Konjic: s trsi, pojočim psom In Novim tednikom»s Celjanom živimo že vse življenje,«jedrnato povzame dolgoletno zvestobo Novemu tedniku Frida Skok iz vznožja Škalc v Slovenskih Konjicah. Že njena mama je bila naročnica, ko pa sta se z Ivanom, ki je prišel sem iz Zgornje Savinjske doline leta 1953, poročila, se je naročila tudi sama.»precej časopisov in revij bereva, a ob četrtkih nestrpno čakava še Novi tednik. Prebereva v glavnem vse, saj je zanimivo vedeti, kaj se dogaja v regiji in primerjati s tem, kar se dogaja v domači občini - pa čeprav se zraven jeziš. Konjicam bomo morali krepko premishti, koga bomo volili na prihodnjih volitvah. Kar se dogaja, mi ni všeč. To je anarhija, ne pa demokracija. Res Mile Jereb Boštjan Herega Blaž Rančigaj Številen podmladek gasilcev Srečanja mladih gasilcev Občinske gasilske zveze Žalec, ki je bilo v soboto na Gomilskem, se je udeležilo kar 650 gasilcev, ki predstavljajo zares bogat podmladek. Srečanje je bilo nžmienjeno predvsem zabavi in medsebojnem spoznavanju. Starejši vrstniki so mladim pripravili zakusko, igral je ansambel Čudežna polja, predstavil se je čarovnik Jani Jauševec, nastopila je plesna šola iz Žalca, program pa je povezovala Mateja Koležnik. O tem, kako so se imeli, pa so nam povedali takole: Mile Jereb iz Levca:»Današnjega dne sem se že dolgo veselil in prav zares nisem razočaran. Pripravili so nam lep program. Čudežna polja pa so postavila še piko na i. Prav bi bilo, da bi se takole dobili vsako leto.«boštjan Herega iz Trnave:»V gasilskih vrstah sem že tri leta. V tem času sem bil na več tekmovanjih in drugih gasilskih prireditvah, prvič pa sem na prireditvi za gasilce, kakršna je današnja. Mislim, da se imamo vsi zelo lepo.«blaž Rančigaj iz Gomilskega:»Sem član pionirske desetine iz Gomilskega, ki je regijski prvak. Danes smo tukaj vsi in nam je zares super. Kot člani gasilskih društev moramo kar precej vaditi in imamo dosti obveznosti, zato se nam taka zabava prileze.«t.tavčar V času, ko Novi tednik pričakuje svojega 10 tisočega naročnika, nismo pozabili na naše zveste prijatelje. Z obiski in spominskimi darili se želimo oddolžiti vsem, ki so nam zvesti že desetletja. Če imate doma še kakšen izvod prvih številk Novega tednika oziroma njegovih predhodnikov (Nova pot, Na delo. Naše delo, Celjski tednik. Savinjski vestnik) ali pa dele teh časopisov oziroma kakršno koli dokazilo, da ste bili naročeni, se nam oglasite! Veselimo se obiska pri vas. me je občinska skupščina razočarala. Dobesedno stran mečejo denar, pomagali pa tako niso še nikomur,«se razgreje Ivan. Ja, pa zakaj občina ne pošilja podatkov o rojstvih, o umrlih in podobno kot druge občine, ga še zanima. Pa da je akcija 100 žensk na morje dobra, se oba strinjata, še bolj prav pa je, da smo se spomnili starih, zvestih naročnikov. Skokova sta že oba upokojena. Ivan je delal leta v Cometu, Frida v Konusu. Takrat je bilo veliko dela, zdaj ga ni bistveno manj.»naredih smo si hiško tu pod Škalcami. Sto trsov je zasajenih okoh nje. Petkrat več jih imamo v Križevcu. Laški rizling, muškat, silvanec, modro frankinjo, portugalko... Dela je več kot dovolj. A človek, ki je dela navajen, ne more brez njega. Pa saj poznate tisto pesmico: >Ko metka zazveni, nikogar blizu ni, ko pa vince dozori, prijatli pridejo...< No, saj ne mislim nič slabega. Res pa je, da imamo dobro vince in veliko prijateljev,«se razgovori Ivan o svoji strasti do vinogradnjištva. O lovu in čebelarstvu, ki mu tudi krajšata čas, je bolj jedrnat, le ženo na veliko pohvali, češ, da tako dobre kuharice zlepa ne bomo našli.»pa kako zna pripraviti divjačino...«še dobro, da imata toliko dela, drugače bi jima bilo v Konjicah kar dolg čas:»življenje je tukaj tako enohčno. Greš po trgu gor in dol, pa nimaš kaj videti. Včasih, ko je šla še glavna cesta skozi, je bilo bolj zanimivo. Saj je lepo, ampak ko malo pogledaš tržnico in kakšno trgovino, je že vsega konec«pa še eno veselje (pustimo tokrat na strani vnuke) imajo pri hiši. Prisrčnega kužka, srninega pinča, ki shši na ime Luka. To sploh ni kakšen navaden pes, ampak kuža-pevec. Samo rečeš mu, katero naj zapoje in že se postavi na zadnje noge, ponosno dvigne glavico in na ves glas zapoje. Čisto zares je tisto, kar je slišati, bolj podobno petju kot pasjemu zavijanju. Povrhu pa je še do-^^' ber čuvaj. Pa kaj si naj še člo-'^ vek želi? MILENA B. POKLIC 65 let GD Parižlje-Topovlje GD Parižlje-Topovlje je minulo soboto praznovalo 65-letnico obstoja. Jubilej so proslavili s slavnostno sejo društva ter predajo nove motorne brizgalne. Na slovesnosti se je zbralo veliko i gasilcev ter krajanov. O delu in razvoju društva je govorilpredsednik GD Parižlje-Topovlje Vlado Božič in poudaril, da je bilo društvo vse od začetka nosilec aktivnosti požarne varnosti in dogajanja v kraju. Zahvalil se je vsem 33 botrom, ki so prispevali sredstva za nabavo nove brizgalne ter sopokrovite- Ijem Ob9inski gasilski zvezi, sekretariatu za požarno varnost ter KS Braslovče. Po predaji ključev (na sliki jih poveljnik OGZ Žalec Franci Naraks izroča Martinu Dernaču, poveljniku GD Parižlje - Topovlje ) je braslovški župnik Jože Zidanšek novo brizgalno še blagoslovil. T. TAVČAR J 90 let GD Gomilsko, novo vozilo v soboto, 23. oktobra bo G D Gomilsko praznovalo 90- letnico obstoja. Ta dan se bodo prireditve vrstile ves dan. Ob 9. uri bo slavnostna seja GD Gomilsko, ob 15. uri osrednja občinska vaja ob mesecu požarne varnosti, ob 16. uri parada gasilcev in tehnike skozi Gomilsko do Doma krajanov, kjer bo ob 17. uri prevzem novega gasilskega vozila. Po prevzemu bo zabava, igral bo ansambel Nočna izmena s pevko Ireno Vrčkovnik. T. T. Srečali so se gasilski veterani v žalski občini so tudi letos ob mesecu požarne varnosti pripravili tradicionalno srečanje gasilskih veteranov občine Žalec. Zbrali so se v hotelu Žalec, kjer je zbrane najprej pozdravil predsednik komisije pri OGZ Žalec Viktor Drame, ki je vsem izrekel zahvalo za njihovo dolgoletno in uspešno sodelovanje ter jih poprosil, da tudi v bodoče pomagajo s svojimi bogatimi izkušnjami, obenem pa jim je zaželel prijetno počutje na srečanju. Tudi Franc Oset, predsednik OGZ Žalec, je vsem zaželel toplo dobrodošlico, poudaril njihove velike zasluge za razvoj gasilstva v občini, nato pa podelil najprizadevnejšim veteranom posebna priznanja, ki so jih prejeli Kari Štiglic, Srečko Kurent, Štefan Kotnik, Ivan Jeromel in Kari Horvat. Po uvodnem delu je bilo družabno srečanje, ki je pokazalo, da so gasilski veterani, čeprav nekateri že precej v letih, še vedno polni življenja, iskrivosti in humorja. Ob tej priložnosti je nastal tudi tale»gasilski«posnetek. T. TAVČAR

15 15 Od viška do sprevodnice KOZERIJA Darja Mikša - prva sprevoijnlca na rogaški progi Potniki, ki potujejo na rogaški progi, so se v šestih letih privadili vse številnejših vlakovnih odpravnic, zdaj pa imajo še prvo sprevodnico. Darja Mikša, iz Topol pri Rogaški Slatini, je postala železniški tehnološki višek, zato so jo povabili med sprevodnike. Njeni prvi vtisi so različni.»delo me veseli, le posamezni potniki bi morali biti obzirnejši,«ugotavlja po treh mesecih oranja ledine. Pritožujejo se celo moški sprevodniki, za žensko je težje, pa čeprav je prijazna Darja odločnega videza in govora. Največ si dovolijo na šolskem vlaku, kjer so najbolj razposajeni.»starejši pa prav radi vidijo, da potujejo s sprevodnico,«ugotavlja. In tisti, ki pošiljajo ženske k štedilniku so skoraj izumrli, saj je slišala eno samo pripombo te vrste. Veliko razlik je gotovo med posameznimi kraji.»na savinjski progi je čisto drugače, celo dijaki so vljudnejši, tu pa pogosto ne obvelja reklo, da lepa beseda lepo mesto najde«. To ugotavljajo prav tako drugi sprevodniki, čeprav so razlike tudi med kraji ob rogaški progi. Med najbolj razposajenimi so prav mladi iz okouce Rogaške Slatine ter Rogatca, drugje manj, ugotavlja. Morda so tudi zato, ker je domačinka, privlačno dekle. Vsekakor je Darja Mikša ženska, ki jo je železnica privlačila od malega. Sprevodnica je želela postati že pred devetimi leti, ko se je zaposlila, a ji takrat ni uspelo. V Rogatcu je nato z veseljem delala v železniškem skladišču, ko je postala tehnološki višek pa je zares oblekla uniformo železniške sprevodnice. Starejši Obsoteljčani vedo, da ni prva v zgodovini rogaške proge, saj so z ženskami začeli že v letih druge svetovne vojne. V zad-. Proslavili 40-letnlco krvodajalstva V soboto je bila v Domu II-. slovenskega tabora v Žalcu osrednja proslava ob 40-letnici krvcndajalstva v občini s podelitvijo priznanj, kulturnim programom in krajšim družabnim srečanjem. Zbrane je najprej pozdravila predsednica OK Rdečega križa Žalec Mihaela Jakop, osrednji govornik pa je bil predsednik IS občine Žalec Boris Kranjc, ki je med drugim dejal:»v občini Žalec se letno odzove na odvzem krvi od 1600 do 1700 krvodajalcev, kar pomeni več kot 600 litrov krvi. Kateri koli podatek izberemo, sleherni je vreden posebne obravnave, vzbuja spoštovanje, saj nas uspehi na področju krvodajalstva uvrščajo v sam evropski vrh. Pri krvodajalstvu gre za mnogo več, kot lahko ponazorimo s številkami: podariti delček sebe. Ponazarja globok medčloveški odnos ter solidarnost s sočlovekom, ki ostaja za darovalca neznanec, ne pozna njegovega imena ne starosti ali spola, ne socialnega položaja in ne vere. Ve le to, da njegova kri rešuje življenje. Za to ne terja denarne nagrade, kljub temu pa je skupnost dolžna priznati in pravilno vrednotiti ta izraz Uspel drugi sejem Hmezad, Kmetijska zadruga Tmava-Gomilsko, je v soboto in nedeljo v Trnavi pripravila U. mednarodni sejem tehnike za hmeljarstvo. Razstavljalo je 32 proizvajalcev hmeljarske mehanizacije iz Italije, Avstrije, Nemčije in Slovenije. Na letošnjem sejmu so predstavili največ traktorjev, številne najsodobnejše priključke za obdelavo hmelja, škropilnike, primerne za različno obsežne hmeljne komplekse, namakalne priprave in drugo mehanizacijo. Namen sejma je bil seznaniti hmeljarje v za človekoljubnosti...«posebna priznanja so podelili tistim darovalcem, ki so dali kri več kot petdesetkrat. Priznanja so prejeli: Konrad Ambrož, Ivanka Brinovšek, Alojzij Centrih, Ivan Cestnik, Jože Dravec, Franc Golavšek, Ivan Lipovšek, Milan Lesjak, Janko Petrin, Miran Ramšak, Franc Rančigaj, Miroslav Ulaga, Mar^n Žagar, Edi Žličar in Jože Znidarič. Priznanja za uspešno delo v tej humani organizaciji so podelili še petnajstim aktivistom ter osmim delovnim organizacijam in Novemu tedniku. V kulturnem programu so nastopili učenci glasbene šole, OŠ Žalec, plesne šole ter mešani pevski zbor Žalec, ki ga je prvič vodila Valerija Dolar. Ob koncu je spregovorila v imenu Republiške organizacije RK Marta Šmavc. TONE TAVČAR Akcija na Planini njih desetletjih pa je Darja Mikša zares prva. Njeno sprevodniško delo je pestro, v prostem času pa se posveča šivanju ali pletenju. Rada je v dobri družbi, zato se odpravijo v slatinski au rogaški disko, velikokrat pa celo v mariborski konec. Na Topolah, pri Rodnah, živi s starši in bratom, z mamo, ki dela v zdravilišču ter očetom, zasebnikom. Njeni sestri sta se že poročili ter odselili, vsi družinski člani pa so zaposleni. Kljub temu, da z obnašanjem vseh bodočih obsoteljskih intelektualcev ni najbolj zadovoljna, bo vztrajala. Delno zaradi vsakdanjega kruha, veliko pa tudi zaradi ljubezni do železnice. Če je to njena edina velika ljubezen pa ni povedala. BRANE JERANKO Foto: EDO EINSPIELER Predsednica OO RK Žalec Mihaela Jakop podeljuje priznanja Miroslavu Vlagi za 50-krat podarjeno kri. Na Planini pri Sevnici bo jutri, v petek 22. oktobra, krvodajalska akcija, ki jo pripravljajo krajevna in občinska organizacija Rdečega križa ter transfuzijski oddelek celjske bolnišnice. Akcija bo v prostorih planinskega zdravstvenega doma in to od 7. do 12. ure. Zaradi pomanjkanja krvi poziva Rdeči križ vse zdrave ljudi, ki cenijo zdravje, spoštujejo človeka in sebe, da se akcije udeležijo. i sebnem in družbenem sektorju z najsodobnejšimi pripravami za obdelovanje hmelja, za vzdrževanje zdravja in primerne rasti rastline, ki omogočajo optimalno škropljenje in s tem seveda lahko bistveno zmanjšujejo stroške pridelave in naprave za spravilo hmelja. Nekaj strojev so tudi demonstrirali. Hmeljarska družba Slovenije pa je razstavila vzorce hmelja - letnik V času sejma je bila tudi razširjena svečana seja Upravnega odbora Hmeljarske družbe Slovenije. Na suki: Pogled na del sejemskega prostora. T. TAVČAR Ostrejši nadzor vode v žalski občini bodo v kratkem pripravili odlok, po katerem bodo morali vsi uporabniki javnega vodovodnega omrežja, torej v vseh vodovodih, na katere je priključenih vsaj pet hiš, enkrat na leto zagotoviti kontrolo vode. S tem naj bi dosegli boljšo kakovost, ki je ponekod že prav kritična. Na slabo kakovost pitne vode je člane žalske vlade minuli teden opozoril sanitarni inšpektor Srečko Šetina. Avgusta so namreč v zajetjih pitne vode odvzeli vzorce, analize pa so pokazale zaskrbljujoče rezultate. Po zbranih podatkih so imeli oporečno vodo v vodovodih Griže, Letuš, Tabor, Braslovče, Polzela, Podvin in Tešova, kjer so potem povečali kloriranje, vendar to pomeni samo začasno rešitev. Po oceni sanitarnega inšpektorja so kritične razmere zlasti v vodovodih, s katerimi upravljajo krajevne skupnosti, na te vodovode, ki jih v dolini ni malo, pa je ponavadi priključeno od pet do dvajset hiš. Ljudem se zdi škoda denarja za redne analize vode, inšpektor pa opozarja, da v dolini kaj lahko pride do epidemije oziroma pojava črevesnih obolenj, v skrajnem primeru celo hepatitisa. EB Črna cona Verjetno ste Celjani že opazili, da je v strogem centru mesta nastopil nov prometni režim.. Na vstopnih ulicah so mladi fantje postavili stole, na katerih pridno dežurajo, zraven pa stojijo velike table z napisom MODRA CONA. Kdor hoče z avtomobilom v center, mora plačati in prav je tako. Seveda pa je mesto ob nedeljah in praznikih še vedno prepuščeno sebi. In takrat si nekateri junaki z veliko začetnico, dajo duška. Še posebno veselo je bilo v času policijskega štrajka. Opazoval sem neko nedeljo tri mladeniče pred blagovnico Metro. Fantje, v usnju kot se spodobi, so postavili v vrsto svoje motorje japonske izdelave. Saj veste. To so tiste mrcine, na katerih opazite v glavnem luč, rezevoar, sedež in ogromno mašino. Torej vrli mladci so navili»gas do daske«in jadrno zdrveli skozi center mesta proti železniški postaji. Bilo je prav veselo, vam re Pa kaj bi to. Konec dober, vse dobro. Sicer pa ni moj namen pisati o modri coni. Predstavil bi vam rad tudi ČRNO CONO. Začenja se čisto na začetku Mariborske ceste in vodi proti Gaberju. Torej od začetka, tam kjer stoji na zelenici majhen kiosk, v katerem vam sladoledarji pripravijo tudi vročega psa in tja do hotela Celeia, je Mariborska zaprta za ves promet. Vsaj tako opozarjata dva velika prometna znaka. Ta kare so pred leti in verjetno še danes poimenovali, mestno jedro-srce. V tem srčecu je majhen park s cerkvico, v kateri se ob nedeljah zbirajo pravoslavci. Na nasprotni strani pa ima v veliki poslovni stavbi med drugim svoj sedež tudi Kompas Herz. To je izposojevalnica avtomobilov, ki parkira svoj vozni park, ne boste verjeli, na delu Mariborske ceste, kjer naj bi bil promet prepovedan. Seveda parkirajo tam tudi drugi. Komur se pač zljubi. Ne bi sodil o prometnih predpisih. Rad bi pa povabil tiste, ki skrbijo za varnost na cesti, da si prometno žilico v tem srcu ogledajo pobliže, še posebej v slabem vremenu. Neverjetno koliko aerobike in zabave si lahko tukaj privoščijo pešci. Če greste po pločniku, boste verjetno skakali čez živo mejo ob njem, kajti po»bavbah«na pločniku parkiranih avtomobilov le ne kaže hoditi. Če pa greste po cestišču, se ve. Cesta je vendar za avtomobile. Toda če imate dober odriv, se lahko odločite tudi za to možnost. Enkrat sem na tem odseku opazoval žensko z otroškim vozičkom. Revica je bila naivno prepričana, da bo svoj dragoceni tovor stiščala po pločniku mimo parkiranih limuzin. Po dvajsetih metrih je obupala in dala v»rikverc«. Odločila se je za ponoven poizkus. Tokrat po cestišču. Šlo je brez problemov skoraj polovico poti. Potem pa je kar naenkrat s pločnika skočila pločevinasta dvotonska mrcina z BMW značko na nosu. Nesrečna ženska je še pravi čas potegnila otroški voziček k sebi, vendar na mlako v asfaltu ni računala. Ko je BMW zapeljal vanjo, je ženski naredil veliko uslugo. V trenutku je imela kombiniran voziček. Uporaben za vožnjo in otroško banjo hkrati. Dete v njem je sicer nekaj protestiralo, vendar to ne šteje nič. Tudi nesrečna mati se ni vozniku posebej zahvaljevala, saj BMW-jev vendar ne kaže ustavljati. Nikdar ne veš, kdo sedi v njem. Naslednja zanimivost črne cone je križišče pri hotelu Celeia, kjer se stikata Mariborska in Aškerčeva ulica. Pred leti so križišče obnovili, ker ob robovih v slabem vremenu vedno stoji voda. Veliko zemlje so razkopali in položili nove kanale. Le pravilnega naklona in asfaltne prevleke brez jam se še niso naučili narediti. Tako je danes ob tem križišču sicer nekoliko manj vode vendar, kadar je zunaj mokro, vam kakšni ribiški škomji vsekakor ne bodo škodovali. Malo naprej po cesti je železniški prehod. O njem ne bi preveč razglabljal. Vse je že bilo napisano. Le tu in tam se pojavi kakšna novica o tem, koga je tokrat zmlela lokomotiva pod seboj.promet pa teče veselo naprej. Od železniškega prehoda dalje se po Mariborski cesti vije reka pločevine od ranega jutra pa do poznega večera. Ob cesti so za pešce pločniki in celo kolesarske steze. Ampak, kdo bi jemal resno te nesposobneže, ki se ne vozijo z avtomobilom. Nekje je vendar treba parkirati, mar ne? Posebej moderno je to pred veznimi vrati stanovanjskih hiš ali pa pred čem. Lahko bi rekel, da je promet potekal tekoče. Tisti bedaki, vhodi v lokale in trgovine. Teh je ki smo se sprehajau brez motorjev, smo se bliskovito prilepih na v zadnjem času vedno več, kar je seveda zelo lepo. Posebno zanimiv v tem predelu je Fitness Stu najbližje izložbe in uživali v hitrostnem tekmovanju razgretih dio. Super stvar vam rečem. Naša bodočnost, torej mladina, se mladeničev. hodi tja razgibavat in nabirat novih moči. Ker kolo ni primerno za rekreacijo, se večina pripelje z avtomobili. Fitness studio ima sicer parkirni prostor, ampak kaj, ko je preprosteje zapeljati kar na pločnik. Mladim se vendar mudi v telovadnico! Časi so takšni, da je treba krepiti telo. No ja? Res bi se še našla kakšna gredica za obdelat, ali pa njivica pri starem očetu. Vendar, bodimo realni. Takšna telovadba se za otroke današnje jare gospode vendar ne spodobi. Malo me je zaneslo. Saj veste, urednik stalno stoka, da ima premalo prostora. Torej bili smo pri črni coni. Del ceste, ki sem ga opisal, večkrat na dan tudi sam prehodim. Kot sem dejal, pločniki so nabiti s pločevino. Policista, mestno stražo ali celo pajka, pa vseeno ne boste zasledili. Zato je hoja po tem predelu izredno zanimiva. Opisal vam bom s primerom. Prejšnjo sredo je bilo ravno trinajstega in slutil sem, da bo to moj srečen dan. Zunaj je deževalo in zato sem se odpravil na sprehod. Rad hodim v dežju. Takrat se narava umiva in iz trenutka v trenutek je lepša. Torej šel sem po opisanem predelu Mariborske ceste in se držal kolesarske steze. Pločnik je bil kot ponavadi nabit s pločevino. Tudi cesta je bila brez sprememb. Vozniki so tiščali izpušne cevi drug drugemu v nos in preklinjali. Ampak vsi niso tako potrpežljivi, da bi se cijazili v koloni. Naenkrat mi je po kolesarski stezi pridrvel nasproti nekdanji jugo simbol»fičo«. Na vetrobranskem steklu sem opazil dve debeli glavi žarečih oči. Bila sta mladeniča, ki se jima je že na daleč videlo, da se počutita kot voznika formule 1. Šofer je imel v sebi verjetno tudi kakšno pivce, pa saj vsi vemo, da morajo imeti šoferji dobre živce. In pivo baje najbolje pomaga. Ob tem prizoru nisem veliko premišljeval. Izpustil sem dežnik in junaško odskočil na blatnik za mojim hrbtom parkiranega avtomobila. Fičo je šavsnil mimo in s kotičkom očesa sem uspel prebrati registrsko številko. CE B5-553 je pisalo. Zapomnil sem si jo, kajti rad bi se zavalil vozniku za osvežilno prho. Nemudoma sem se odpravil domov in izklopil bojler. Kajti, da bi se človek v teh kriznih časih kopal kar dvakrat na dan, to vendar ne gre. JANKO KOŠTOMAJ

16 Ulovi in udari Nogometni ilerbi ŠenUut-Unlor s pretepaškiml vložki Vratarla Izključena Policisti mirili razburjene gledalce Derbi jesenskega dela nogometnega prvenstva MNZ Celje med Šentjurjem in Uniorjem (3:1) je v Šmarju pred 200 gledalci minil v dobri igri, ob štirih golih, a tudi ob grobostih in nešportnih potezah z obeh strani ter ob slabem sojenju Baukoviča, ki je izključil oba vratarja. Začetek je bil v znamenju Šentjurčanov, toda v 40. minuti je Perbil iz protinapada dosegel vodilni gol za goste. Tik pred odmorom je Brečko izenačil, v nadaljevanju pa je Koren s strelom neposredno iz komerja premagal slabo postavljenega vratarja Videčnika. Po vodstvu Šentjurja je prvič zavrelo, glavni akterji pa so bih gledalci. Beseda je dala besedo in vročekrvneži so si sko-»oprosti, izjav ne smem dajati. Vse sem zapisal v uradno poročilo. V nedeljo sem sodil v Piranu in sobotni derbi v Šmarju je že zbledel,«je v ponedeljek dejal sodnik Raukovič. čili v lase. Sodnik Raukovič je srečanje prekinil, vse pa se je (še) končalo pri besednih dvobojih in manjših prerivanjih. A le do 85. minute, ko je gostujoči vratar Videčnik pri pošiljanju žoge v polje nepotrebno odrinil domačega napadalca Korena in ga nato na tleh še udaril. Za vse igralce je bil to povod za vsesplošni pretep na vseh delih igrišča. Udarci z rokami in nogami so padah na vse strani, vmešali so se tudi rezervni igralci, vročekrvneže pa sta ob pomoči nekaterih funkcionarjev mnirila trenerja Rado Jurjec in Anton Korošec. Svoje je nato dodal še šentjurski vratar izključil oba vratarja, Grajžl, ki ni hotel ostal dolžan koleguz nasprotne strani. Po njegovem izletu prek celega igrišča se je nadaljevalo tekanje v slogu»ulovi in udari«, trenerja pa sta še v drugo z velikimi napori pomirila svoje nogometaše. Sodnik Zlatko Raukovič je le opazoval pretepanje in po desetminutni prekinitvi. NA KRATKO Mednarodna hokejska zveza IIHF je za novo sezono predlagala ustanovitev Pokala Federation, v katerem bi igrali evropski pokalni prvaki. Nacionalne zveze morajo svoja stališča posredovati do konca novembra. Atletska zveza Slovenije bo financirala priprave 17 kandidatov za EP in MSP. Za EP v Helsinkih so kandidati tudi Kocuvan, Straškova (oba KI), Bahtiri (Vel) in Javomikova, za MSP v Lizboni pa Cankar (KI) in Steblovnikova (Vel). Na prvenstvu občinskih reprezentanc v krosu za pokale Dela je v Slovenski Bistrici Napoved ie iz Šicofje vasi I*redvsem zaradi remija v lokalnem nogometnem derbiju v Rogaški Slatini je bua v 9. kolu med več kot sto kuponi le ena pravilna napoved. Vesna Brešan iz Škofje vasi je tako dobitnica 5000 tolarjev, ki jih bo prejela po pošti. Pravilna napoved: Comet-Polzela 2, Celje- Comet 1, Naklo-Publikiun 1, Steklar-Era Eden razburljivih prizorov iz prvega polčasa, ko še niso pele pesti. Z leve: Šajtegel, Vrečko in Jošt, v ozadju sodnik Raukovič. čeprav bi lahko pokazal še nekaj rdečih kartonov. Zmago Šentjurja, ki še naprej ostaja edini neporažen in je praktično že jesenski prvak, je v zadnji minuti potrdil Grobelšek, igralci pa so si na koncu vendarle športno segh v roke. A vrag ni dal miru. Spet je zavrelo med gledalci, tako da so morali posredovati zmagalo Celje, četrto pa je bilo zastopstvo Velenja. V posameznih konkurencah so zmagali tudi med pionirji Stropnikova (Šentjur), Videnšek, Petkovičeva, mladinka Steblovnikova in med člani Bahtiri (vsi Vel). Na državnem prvenstvu kolesarjev v vožnji na kronometer je v Atomskih Toplicah zmagal Preboldčan Sviben, ki je letos prestopil k Rogu, kolesarja Celja Ugrenovič in Kranjec pa sta bila četrti oziroma deveti. Celjski dvigalec uteži Marko Uranker je izboljšal tri državne rekorde: v potegu je zmogel 150 kg, v simku 180 kg, v seštevku pa v olimpijskem biatlonu 330 kg. Sredi novembra bo nastopil na SP v Avstraliji. V Žalcu je bil finalni turir DP mladink v rokometu. Domačinke so osvojile srebro po zmagah proti Olimpiji s 15:5 in Mlinotestu z 22:14 ter izgubile odločilno tekmo za naslov s Krimom z 12:17. Najboljša strelka turnirja je bila Hudejeva s 26 goli, vratarka pa Jelenova (obe Žal). V prvi četrtfinalni tekmi pokala za odboj karice je Abes Trade v manj kot uri premagal Gornji Grad s 3:0 (7,5,2). Zaradi sodelovanja Kislingerjeve in Šikmanove v reprezentanci bo povratna tekma šele konec meseca. Šmartno O, Šentjur-Unior 1. V naslednjem kolu bo nagradni sklad zaradi prenosa druge in tretje nagrade tolarjev. Za sodelovanje v naslednjem kolu (pri košarkarski tekmi tip O pomeni podaljšek) bomo upoštevali kupone s poštnim žigom sobote, 23. oktobra, ali če bodo v soboto najkasneje do 12.ure oddani v nabiralnik pri vhodu v našo stavbo. Naslov: Novi tednik, Prešernova 19, Celje, s pripisom Golding loto. 1. Rokomet (m): Slovenija-Norveška 1 O 2 2. Rokomet (ž): Burja-Žalec 1 O 2 3. Košarka (m): Šentjur-Rogla 1 O 2 4. Nogomet: Publikum - Maribor 1 O 2 5. Nogomet: Krka-Rudar (V) 1 O 2 Ime in priimek: Naslov: šmarski policisti, provokacije pa so se nadaljevale v slačuniccih, ki so v šmarski osnovni šoh oddaljene slabih deset metrov. Na srečo do novega incidenta ni prišlo, čeprav so posamezni funkcionarji zaostrovali položaj. JANEZ TERBOVC Foto: EDI MASNEC Hokejisti Celja so petkov dvoboj 8. kola s Slavijo dobili brez boja (gostov zaradi štrajka igralcev ni bilo), v torek pa so bili prosti. V nadaljevanju II.SNTL je Ingrad premagal Fužinar s 4:3 in za vodilnima Preserjem in Slovanom še naprej zaostaja za dve točki. Na mastersu teniških igralcev do 18 let je v Ljubljani zmagal Doberšek (Ce), ki je poleti z mladinsko eldpo Prerova osvojil 2. mesto v prvenstvu Češke., Uvodno srečanje vaterpolskega pokala A-J je Neptun v gosteh proti zagrebškemu Medveščaku gladko izgubil s 3:22 (1:2, 0:6, 2:6, 0:8). Vrstni red ocenjevanja najboljšega igralca Publikuma: Zupan 60, Zilnik 45, Prelogar 43, Pevnik 38, Sešlar 24 itd; strelci: Goršek, Pranjič, Prelogar 4, Car 3. Trener nogometnega drugohgaša Dravinje Božičevič zaradi slabega obiska treningov ne računa več na brata Kokol, Vasica in Janžekoviča. Stezo za motokros v Lembergu je zakupil podjetnik Jože Zupin (do predlani jo je imel v najemu AMD Šlander), na nedeljski tekmi pred 3000 gledalci pa sta zmagal Gerstl (Av) pred Kragljem (Banex) in v lažji kategoriji Kern. Novi trener košarkarskega drugoligaša Prebolda je Brane Stražar (tudi trener atletskega reprezentanta Cankarja), z igranjem pa sta sredi sezone prenehala veterana Udrih in Kuder. Judoisti Kostroja se bodo po nekajletnem premoru vključili v 11. SJL, v soboto pa so s trobojem obeležiu 20-letnico juda v konjiški občini. Zmagal je Impoi pred domačini in Branikom. Sezona na višku? če se bo v naslednjih desetih dneh izteklo tako, kot bi si želeli, potem je vrhunec sezone le še daleč. Slovensko reprezentanco, ki se je v ponedeljek začela pripravljati v Topolšici, čaka tretja tekma v kvalifikacijah za EP 94, v nedeljo z Norveško v Velenju. Tiselj načrtuje začeti srečanje s šestimi»pivovarji«- Pušnikom, Jeršičem, Levcem, Šerbcem, Pungartnikom in Tomšičem ter Likavcem. Vsi razen krožnega napadalca, ki zaradi vojaških obveznosti v novi sezoni še ni imel težkih tekem, so v vrhunski formi. Tudi Strašek in Čater sta na pripravah, pa tudi preostanek celjske ekipe! Sest dni kasneje bo Celje Pivovarna Laško lovila čim višjo razliko proti švicarski Borbi v prvi tekmi 2. kola pokala Start drsalcev 16 evropskih prvakov.»pred povratno tekmo v gosteh je lahko že mala prednost zadostna, ali pa tudi velika ne zadostuje«, je že stara misel v evropskih pokalih izkušenega trenerja Josipa Šojata, ki si zadovoljno mane roke. Po štirih zmagah v prvenstvu s povprečno 18 goli razlike je»razpustil«ekipo, namreč tudi Načinovič in Ivandija sta sinoči igrala za Hrvaško v kvalifikacijah za EP.»Fantje se bodo vrnili s težkih reprezentančnih preizkušenj, potem pa sledi»špananje«za moštvo trenerja Tominca in zvezdnika Perkovca, katerega nastop pa je še vprašljiv,«pravi Sojat, ki si bo Borbo ogledal v sobotnem 5. kolu na gostovanju v Saint Gallnu. DEAN ŠUSTER Drsalna sezona se je začela s pregledno tekmo kratkih programov v Celju. Uvrstitve domačih - mladinke: 6. Eberlinc; pionirji A: 1. Špoljar; pionirke B: 5. Bratec, 9. Kolar, 11. Vizjaic, 14. Grmadnik; pionirke B: 5. Bratec, 9. Kolar, 11. Vizjak, 14. Germadnik; pionirji C: 1. Vizjak, 2. Meža; pionirke C: 2. Soline, 10. Gorišek. Zaradi obnovljene poškodbe ni nastopila Perčeva. Določene so tudi reprezentance, v kateri sta Špoljar in Vizjak. Štajerski deriii - vrnitev navijačev? Na nedeljskem štajerskem nogometnem derbiju Publikum - Maribor na Skalni kleti pričakujejo precej boljši obisk (letošnje povprečje je kljub dobrim igram in visoki uvrstitvi komaj 300 gledalcev) in vrnitev Celjskih grofov, ki naj bi jim proti Violam na pomoč priskočili še Hmelj boysi. Gledalci so eden ključnih problemov celjskega prvoligaša, vrnili pa naj bi se tudi zaradi nekaterih propagandnih akcij. Ob polčasu bo izžrebana peterica streljala 11-metrovke domačemu rezervnemu vratarju, s tekmo z vijoličastimi pa se za ekipo končuje drugi ciklus, ki je z rezultati neposredno povezan z višino premij.»strokovno oceno bom p)odal šele ob koncu sezone. Še naprej je naš cilj uvrstitev do 6. mesta, večja pričakovanja pa so nerealna,«je vzdušje umirjal trener Zavrl, ki bo z ekipo v Mursko Soboto odpotoval že dan pred pokalno tekmo osmine finala. Clzel v ZDA v novembrski prekinitvi domačega prvenstva (kvalifikacije za EP, gostovanje mladih v ZDA) bodo košarkarji Polzele brez kapetana Cizeja, ki bo z vrstniki odpotoval v domovino košarke. Ob Polzelanu je v reprezentanci tudi Starovasmk, v člansko pa se je vrnil Tovornik. Štartala z zmago Na odprtem prvenstvu avstrijske Štajerske v squashu je Petra Vihar (Velenje) gladko zmagala in nasprotnicam oddala največ po tri točke. Po nekaterih spremembah v domači konkurenci že lahko računa z vrhom, sezona pa se bo začela v soboto s pozivnim turnirjem v Ljubljani.

17 17 Hitre celjsiie smučine y zimi 1993/94 bo Imel SD Unior Celle štiri državne reprezentanta Decembra na Rogli državno prvenstvo smučark, Januarja evropski pokal Najboljša celjska smučarka Barbara Koštomaj se bo v zimi 1993/94 z državno reprezentanco B udeležila večine tekem evropskega pokala, potem ko je bila sprva predvidena za ekipo C, a je napredovala z dobrimi časi na treningih. Poleg nje so iz vrst SD Unior reprezentanti še pionirji Bernard Vajdič, Uroš Zupan in Judita Koštomaj.»Barbara je v svojem letniku po točkah FIS v slalomu na 17.mestu, opazno pa se je popravila tudi v drugih disciplinah. V poletnih mesecih je s statusom reprezentantke dobila popolno opremo: smuči Mizuno, čevlje Nordica in vezi Marker. Lani je smučala na Atomicu, prehod pa je minil Nogomet; Siovensica liga 9. kolo: Naklo-Publikum 2:1 (1:1); prvega poraza ni preprečil niti vodilni gol Cara (17), po odmoru pa je bil izključen Blatnik. Rudar-Primorje 3:1 (2:1); domači so izgubljah z 0:1, a končno zmagali z goli Spasojeviča (13, 11-m), Omeroviča (29) in Vidoviča (82). Vrstni red: Olimpija 16, Koper, Naklo 15, Mura 14, Publikum 13, Gorica 12, Maribor 11, Izola, Optimizem, Potrošnik 9, Ljubljana 5, Primorje, Mavrica, Rudar 4, Istragas 3, Krka 1. n. siovensica liga 9. kolo: Steklar-Era Šmartno 2:2 (1:0); Slatinčani so doma izgubili že četrto točko: Zdovc (32) in Kukič (88, 11-m) za domače ter Delameja (80) in Irman (83) za goste. Beltrans- Dravinja 0:2 (0:1); v zadnjih štirih kolih so Konjičani osvojili sedem točk. Strelca: Kuk (18, 11-m) m Kraševec (90), ki je z osmimi goli najboljši strelec lige. Vrstni red: Avtobum, Korotan 14, Piran 13, Nafta 12, Tumišče, Steklar 11, Vevče 10, Era Šmartno, Dravinja, Domžale 9, Rudar (T) 8, Za brez težav, saj sta si smučki zelo podobni,«je orisal napredek Koštomajeve njen trener Vinko Jovan, ki tudi skrbi za najboljšo gamitm-o celjskih smučarjev. Na Rogli bo v bližnji zimi v organizaciji SD Unior vrsta velikih tekem: 27. in 28. decembra DP žensk v obeh tehničnih disciplinah, 26. januarja tekma FIS, 27. in 28. januarja tekmi evropskega pokala ter februarja ali marca popolno DP za obe konkurenci do 12 let. gorje 7, Železničar 6, Beltrans, Triglav 5, Medvode 1. III. siovensica liga 8. kolo: Dravograd-Žalec 2:2 (1:2); Ahčan (12), Hodžar (35). Papimičar-Rače 3:2 (3:2); vsi gou so bili doseženi v prve četrt vire: Lazar (3), Kačičnik (11, 15). Vrstni red: Aluminij, Kovinar (M) 11, Drava, Papirničar, Žalec 10, Rače 9, SI. Gradec, Svoboda, Pohorje 8, Kungota, Dravograd 7, Impol 6, Ižakovci 4, Pobrežje 3. MNZ Celje 7.kolo: Šentjur-Unior 3:1, KIV Vransko-Tim Laško 1:0, Hrastnik-Kovinar (Š) 1:0, Ljubno-Elkroj 4:0, Usnjar prost. Vrstni red: Šentjur 11, Ljubno, Unior 8, Usnjar 7, Kovinar 6, KIV Vransko, Hrastnik 5, Tim Laško, Elkroj 3. Košarka Siovensica liga Moški - 6. kolo: Rogaška-Comet 95:78 (48:45); pri rezultatu 81:78 gostje niso več dosegli koša: Novakovič 35, Sušin 24, Jurkovič 21, Tišma 7, Tabak 4, Petrovič, Petovar 2 za domače; V tekmovalni ekipi SD Unior je 31 smučarjev in smučark, za strokovni del pa ob Jovanu skrbita še Janko Cesar ml. in Rudi Medved. Do prvih tekmovanj v začetku decembra bo imela večina blizu trideset dni snežnih treningov, precejšen del obveznosti pa morajo tudi reprezentanti opraviti v klubih. Koštomajeva slabo četrtino vadbe na snegu, v nižjih starostnih skupinah pa bistveno več. Na starše še vedno odpade največji del finančnega bremena, ki je odvisen od uvrstitev na tekmah in na slovenski lestvici. Tridnevni trening na ledeniku v tujini stane približno 11 tisoč tolarjev, kljub visokim izdatkom iz družinskih proračunov pa v klubu še niso zaznali bistvenega osipa članstva. ŽELJKO ZULE Foto: EDO EINSPIELER Benič 26, Gole 21, Železnikar 11, Mijovič 10, Kožar 6, T. Pučnik 4 za goste. Polzela-Tinex 76:72 (31:38); domači so prvič po vedli šele v 35. minuti: Petranovič 21, Stegič 16, Stavrov 14, Cizej 13, Urbani ja 5, Rovšnik 4, Kuhar kolo: Comet-Polzela 60:70 (20:31); gostje so vseskozi vodili: Železnikar 28, Šporar, Gole 8, T. Pučnik 7, Benič 4, Mijovič 3, Šrot 2 za domače; Petranovič 17, Stavrov, Stegič 12, Urbanija 11, Cizej 7, Goltnik 4, Govc 3, Kobale, Rovšnik 2 za goste. Ježica-Rogaška 59:65 (34:28); končni rezultat je celo najvišja razhka izenačene tekme: Novakovič 26, Tišma 11, Sušm 10, Tabak 8, Sedminek 4, Voh, Jurkovič 2. Vrstni red: Rogaška 13, Hehos, Triglav, Polzela 12, Slovan 11, Comet 9, Tmex 8, Jezica 7. Ženske - 3. kolo: Celje-Comet 69:57 (34:31); edino izenačenje je bilo 34:34, vse drugo pa v znamenju domačih: Hajdinjak 20, Jurak 16, Obrovnik 13, Polutnik 10, Škedelj 5, Vodopivec 4, Mijač 1 za domače, U. Groleger 17, Novak 11, Virant, Šporar 10, Skerbinjek 5, Temnik 4 za gostje. Jezica ml- Rogaška 79:85 (45:46); v derbiju neporaženih Vidakovič 22, Čupahin 20, C. Jezovšek 17, Pešič 13, Kokolj 9, A. Jezovšek, Potočnik 1. Vrstni red: Rogaška 6, Odeja, Jezica ml, Slovan 5, Ilirija, Kranj, Celje 4, Comet 3. II. Siovensica liga Moški - 6. kolo: Celje-Slivnica 74:99 (44:50); Strašek 24, Herman 12; Starše-P. Laško 59:92 (28:32); Prelič 34, Vujovič 19; Radgona-MIK Prebold 108:75 (45:26); Vasiljevič 21, Širše 11; SI. Gradec-Elektra 57:112 (27:57); Tajnik 23, Plešej kolo: Pivovarna Laško-Bistrica 100:62 (40:27); Trobiš, Vujovič 19; Elektra- Celje 117:98 (58:54); Rizman 33, Plešej 25, Tajnik 18 za domače, Urankar, Strašek 20, Kitek 20 za goste; MIK Prebold-Starše 74:80 (27:42); Vasiljevič 22, Benčan 16, Širše 15. Vrstni red: Pivovarna Laško, Slivnica 14, Elektra, Radgona 12, Starše 11, SI. Gradec, MIK Prebold, Ruše 9, Bistrica 8, Celje 7. lil. siovensica iiga Moški, vzhodn - 3. kolo: Rudar-Comet ml. 95:74 (43:29), Hrastnik-Šentjur 59:78 (35:33), Rogla-Feniks 113:109 (97:97, 84:84, 44:46). Vrstni red: Šentjur 6, Rudar, Rogla 5, Hrastnik 4, Feniks, BP, Podčetrtek, Comet 3. Rokomet Slovenska iiga Moški - 3. kolo: Fructal-Pivovama Laško 11:30 (2:15); Bernard Vajdič (levo) in Judita Koštomaj sta v zimi 1993/94 člana pionirske državne reprezentance. prvaki (Pušnik) so prvi gol dobili šele v 18. minuti: Pimgartnik 9, Šafarič, Tomšič 4, Šerbec, Franc, Cater 3, Jeršič, Leve 2. Drava-Gorenje 16:15 (6:6); gostje so zadnji gol dobili 14 sekund pred koncem: Plaskan 4, Rozman 3, Meolic, Ocvirk 2, Krejan, German, Ojsteršek, Cvetko kolo: Pivovarna Laško-Drava 34:18 (17:9); Šerbec 7, Pvmgartnik 6, Ivandija, Čater 5, Leve 4, Jeršič 3, Načinovič 2, Šafarič, Franc 1. Gorenje-Ribnica 31:23 (15:10); sodnika sta na vsaki strani pokazala po dva rdeča kartona: Tome 8, Plaskan 6, Krejan, Cvetko 5, Meolic, Ocvirk, Rozman 2, Oštir 1. Vrstni red: Pivovarna Laško, Slovan 8, Gorenje 6, Rudar, Jadran, Litija, Drava 4, V. Nedelja 3, N. Oprema, Ribnica, Fructal 2, Šešir 1. Ženske: 2. kolo - modra skupina: Mlinotest-Velenje 27:12 (13:5); Stevanovič 4, Topič 3, Ibralič, Kranjc 2, Rodič 1. Vrstni red: Krim 4, Olimpija 3, Kočevje, Mlinotest 2, Branik 1, Velenje 0. Bela skupina: Žalec-Novo mesto 26:18 (14.10); Vujovič 11, Hudej 7, Randl 3, S. Sunek 2, Golob, Kučera, Kline 1. Vrstni red: Kranj, Burja, Žalec 4, Piran, N. mesto, Drava 2. H.iovenska iiga Moški,vzhod - 4. kolo: Celje- Radgona 27:18, Radeče-Dobova 16:27. Vrstni red: Dobova 8, Krško 6, Pomurka, Celje, Sevnica, Zagorje, Ormož, Hrastnik 4, Krog 3, Polet 2, Radgona 1. Kegljanje Slovenska iiga Moški - 4. kolo: MDL-Konstruktor 2:6 (5220:5428); zmagala: Sivka 882, Salobir 933, izgubih: Brglez 851, Lešnik 850, Cene 875, Vodeb 829. Žalec-Gradis 2:6 (5139:5221); zmagala: Kompan 844, Kačič 860, izgubih: Krajšek 857, Dobrajc 822, Podkrajšek 861, Jakopovič 855. Vrstni red: Konstruktor 8, Gradiš 7, Tekstina 6, Triglav Donit, MDL Celje, Brest 4, Žalec 2, Fvižinar 1, Rudar 0. Ženske 4. kolo: Emo-Konstruktor 6:2 (2490:2396); zmagale: Tkalčič 406, Zupane 420, Kardinar 425, Petak 428; izgubih: Šeško 414, Grobelnik 397. Vrstni red: Emo 8, Ljubljana, Triglav 6, Adria 5, Konstruktor, Gorica 4, Korotan 3, Rudar, SI. Gardec 2, Fužinar Slovenska iiga ženske - 4. kolo: Tekstina- Emo n 3:5 (2233:2394); zmagale: Razlag 426, Kmeta 422, Ledinek 429; izgubile: Zimšek 394, Grivič 370, Špoljar kolo: Emo II-Ljubljana II 2:6 (2362:2413); zmagah: Zunšek 398, Kmeta 407, izgubile: Grivič 375, Lesjak 362, Razlag 401, Ledinek 419. Vrstni red: MTT 10, Emo H, Ljubljana n, Kočevje 8 itd. Odbojka Slovenska iiga Moški - 1. kolo: Kamnik-Topolšica 3:1 (11, -7, 6, 7). Vrstni red: Pomuije, Ljutomer, Kamnik, Ohmpija, Granit 2, Fužinar, Pionir, Topolšica, Žirovnica, Bled 0. ženske - 1. kolo: TiUa-Gornji Grad 0:3 (-8, - 7, - 6). Vrstni red: Gornji Grad, Cimos, Hit Casino, l6im. Bled 2, Novo mesto, Tabor, Rogoza, Mishnja, Tilia slovenska iiga Moški - 2. kolo: Mishnja- BraslovčeO:3(-4,-l,-9),Izola- Šempeter 1:3 (-3, -6, 9, -14). Vrstni red: Braslovče, Šempeter, Kovinar, Brezovica 4, Črnuče, Izola, Pionir ml, Vileda ml. 2, Mežica, Beltinci, Salonit ml, Mislinja 0. Ženske - 2. kolo: Topolšica- Triglav 1:3 (13, -13, -5, -13). Vrstni red: Vital, Prevalje, Triglav 4, Cimos ml. Kropa, Rogoza ml. Tabor ml. 2, Ptuj, Topolšica,.Mežica, Pomurje 0. HI. slovenska iiga ml, Pomurje ml, Kranjc, Vileda III 2, Topolšica ml, Radenci, Ptuj 0. ženske, zahod - 2. kolo: Celje ml-rogoza III 3:0 (O, 3, 13), Vitanc-Ruše 0:3 (-8, -6, -10), Šempeter-Ljutomer 1:3 (-13, -8, 16, -13). Vrstni red: Ruše, Ljutomer 4, Celje ml, Šempeter 2, Črna, Vitanc, Rogoza III, Pomurje ml 0. Mali nogomet Prvenstvo Celja 22. kolo: Eskimo-Umetniki 6:1, Miroteks-Ščurek Ilport 2:2, Marquise-Klateži 9:7, Skavti-Triglav 2:2, Aškerčeva-Pelikani 7:1, Penal Zvezdaš-Mlekarčki 3:0 bb (5:6). Končni vrstni red: PZ 33, Klateži 28, Ščurek Ilport 26, Pelikani, Triglav 24, Miroteks 23, Umetniki 22, Mlekarčki 19, Skavti, Aškerčeva 18, Marquise, Eskimo 14. Petek, Hokej na ledu Maribor: Maribor-Celje (10. kolo SHL, 18). Sobota, 23.10, KegHanJe Maribor: Konstruktor-Žalec, Trbovlje: Rudar-MDL (5. kolo moške SKL, obe 16); Rudar-Emo (5. kolo ženske SKL, 13.30); Maribor: MTT-Emo II (6. kolo II. ženske SKL, 13). Košarka Slovenske Konjice: Comet- Triglav, Rogaška Slatina: Rogaška-Tinex (19), Ljubljana: Ježica-Polzela (9. kolo moške SKL, 20); Celje: Celje-Rogaška, Ljubljana: Ilirija-Comet (5. kolo ženske SKL); Celje: Celje-Ruše, Laško: Pivovarna Laško-MIK Prebold (18.30), Radenci: Radgona- Elektra (8. kolo U. moške SKL); Slovenske Konjice: Comet- Hrastnik (17), Šentjur: Šentjur- Rogla (4. kolo III. moške SKL, 19). Nogomet Žalec: Žalec-Ižakovci, Maribor: Pobrežje-Papimičar (9. kolo m. SNL); Zreče: Unior-Elkroj, Šoštanj: Usnjar-Ljubno, Rečica: Tim Laško-Hrastnik, Šmarje: Šentjur-KIV Vransko (8. kolo MNZ Celje, vse 14). Odbojka Topolšica: Topolšica-Ljutomer (2. kolo moške SOL); Gornji Grad: Gornji Grad-Tabor (2. kolo ženske SOL); Šempeter: Šempeter-Mežica; Braslovče: Braslovče-Izola (2. kolo II. moške SOL); Prevalje: Prevalje-Topolšica (2. kolo H. ženske SOL); Šempeter: Šempeter-Tiurbina, Domžale: Domžale-Celje, Maribor: Vileda III-Topolšica ml (3. kolo in. moške SOL); Ljutomer: Ljutomer-Celje ml, Murska Sobota: Pomurje ml-vitanc (3. kolo III. ženske SOL). Rokomet Velenje: Velenje-Ohmpija (17), Škofije: Biuja-Zalec (3. kolo ženske SRL, 18). Nedelja, Košarka Podčetrtek: Podčetrtek-Rudar (4. kolo HI. moške SKL, 16). Nogomet Celje: Publikiun-Maribor, Moški, vzhod - 2. kolo: Celje- Novo mesto: Krka-Rudar (10. ViledaIII2:3(ll,4,-6,-10,-10), kolo SNL); Šmartno ob Paki: Topolšica ml-pomurje ml. 0:3 Era Šmartno-Rudar, Prevalje: (- 8, - 8, -12).Radenci-Šempete: Korotan-Steklar, Zagorje: Zagorje-Dravinja (10. kolo H. SNL, ml preloženo. Vrstni red: Vuzenica. Turbina 4, Šempeter vse 14). ml, Celje, Domžale, Fužinar Rokomet Velenje: Slovenija-Norveška (kvalifikacije za moško EP, 18). Torek, Hokej na ledu Celje: Celje-Triglav (11. kolo SHL, 18). Sreda, Košarka Rogaška Slatina: Rogaška- Vallenciennes (prva tekma 3. kola pokala Ronchetti, 19); Polzela: Polzela-Rogaška (19.30), Domžale: Helios-Comet (12. kolo moške SKL, 19); Prebold: MIK Prebold-Bistrica, Šoštanj Elektra-Ruše, Slovenj Gradec: SI. Gradec-Celje, Maribor: Slivnica-Pivovama Laško (9. kolo II. moške SKL). Nogomet Velenje: Rudar-Maribor, Rogaška Slatina: Steklar-Zagorje, Murska Sobota: Mura-Publikum (osmina-finala pokala, vse 14).

18 v nekdanjem družinskem gnezdecu na Kidričevi je v ponedeljek, 11. oktobra popoldne, gazda Vid obdeloval svojo bivšo. Ko je zaslutil modro nevarnost, se je odstranil s prizorišča. V ponedeljek popoldne je klicala obupana mamica iz Štor. Pretepal naj bi jo njen lastni sinko Janko. Kaj šele bo! Janko je na svetu šele šestnajst let. Čez štiri ure je bil spet klic s Kidričeve ulice. Bivši Vid je bil zdaj še bolj hud, saj si je njegova nekdanja dovolila klicati na policijo. Tokrat je bil na drugi strani žice obupan otroški glas. Povedal je, da ata tepe mamo. Spet je bila v hiši policijska patrulja, ki je pijanega Vida odpeljala na treznitev, čaka pa ga sodnik za prekrške. Kaže, da se v naših družinah vse bolj pogovarjamo s pestmi in tud& z noži. V petek, 15. oktobra dopoldne, so poklicali iz bloka v Milčinskega ulici. Očeta Ivico je z nožem napadel njegov sin, ki še ni dovolj star za osebno izkaznico. Boris, zapornik na kratkem dopustu, je te težko pričakovane trenutke vnovčil tako, da je v soboto zjutraj prebutal svojo bivšo soprogo. Zdaj bo svoje nadrejene v arestu težko vnovič prepričal, da je goden za dopust, saj ima bivša v rokah zdravniško potrdilo o lahki telesni poškodbi. V soboto popoldne je pošlo vodkinj a bifeja Solidarnost na Lavi sporočila, da tam nekdo razbija kozarce. Glažkometalec je bil Dušan L., ki je policistom obljubil, da se bo poboljšal. Pa se ni. Čez slabe pol ure so bili možje postave spet v Solidarnosti, a se je Dušan še pravočasno odstranil. Moral pa bo k sodniku za prekrške, tako kot natakarica, ki je pretiravala z dotakanjem alkohola na alkohol. V soboto zvečer je na policijsko postajo klicala gospa iz bloka v Iršičevi ulici, ki so ji glasovi iz soseščine krepko presedali. Policisti pa so naleteli na očeta in sina, ki sta si hrupno izmenjavala začinjene misli. V soboto zvečer so za policijsko intervencijo zaprosili tudi z avtobusne postaje v Celju. Tam naj bi nekoga grdo pretepli. Pretepeni z zlomljenim nosom je bil Franc A. iz Celja, agresiven pa so na sledi. V bližini gostilne Podpečan na Ljubečni naj bi se ravsali dve ženski, so bili policisti obveščeni v nedeljo zjutraj. Tista, ki je tepla, je bila Nevlida, tista, ki je Nevlida očitno ne mara, pa je bila Saima. M. A. Popravek v številki Novega tednika, ki je izšla 6. oktobra, smo na tej strani pod naslovom Načrti v vodi pisali o celjskem obrtniku, ki je»posloval«s KZ Šmarje, kmetijsko kooperacijo Astor. V nadaljevanju besedila pa je iz Astorja pomotoma nastala Astra, zato se prizadeti firmi Astra iz Celja iskreno opravičujemo. Uredništvo Na prste mladim tatovom Najmlajši storilec Ima komaj petnajst let\ Raziskanost kaznivih dejanj in s tem odkrivanje storilcev se v UNZ Celje iz leta v leto izboljšuje. Uspehi so, glede na dejstvo, da so vlomilci, tatovi in drugi storilci vse bolje izurjeni, opremljeni in organizirani, toliko pomembnejši. Zadnje čase pa imajo policisti in kriminalisti vse več opravka s skupinami mladih ljudi, ki vlamljajo in kradejo na širših območjih, tako na Celjskem kot izven regije. Koncem prejšnjega tedna so stopili na prste dvema vlomilcema oziroma tatovoma in skupini mladih fantov, starih od petnajst do osemnajst let. Prejšnji četrtek ponoči so policisti Policijske postaje Slovenske Konjice prijeh na»delu«22-letnega Sinišo R. iz Vojnika in enako starega Janeza Š. iz Višnje vasi. Po prijetju se je v obravnavo vključila še kriminalistična služba. Po prvih razgovorih s storilcema obstaja utemeljeni sum, da sta kriva za najmanj pet vlomov v trgovine in gostinske lokale na širšem celjskem območju, ker pa sta očitno vlamljala in kradla tudi na območju mariborske UNZ, so ju celjski kriminalisti izročili v nadaljnjo obravnavo mariborskim kolegom. lie dajo se ustaviti Prekrški, vratolomne vožnje In grožnje ubežnikov Na naši cestah se vozi vse več predrznežev, ki s svojimi predrznimi početji spravljajo v nevarnost in ob življenja ostalih nedolžnih udeležencev v prometu. Od prejšnjega četrtka do ponedeljka, 18. oktobra, so se policisti soočili z dvema takšnima primeroma oziroma storilcema. V četrtek ponoči so prometni policisti morali pridržati 55-letnega Borisa iz Petrovč, ki je z osebnim avtomobilom vozil po levi strani ceste in s tem močno ogrožal prometno patruljo, ki mu je pripeljala nasproti. Zaradi tega sta bila policista primorana zapeljati izven vozišča, voznik pa se za mini KRIMICI V avto po marke Nekdo je, v torek, 12. oktobra popoldne, vlomil v osebni avtomobil znamke opel kadet, last Alojza Isteniča, ki živi v Nemčiji. Vozilo je bilo parkirano pred gostilno Malus v Šmartnem ob Paki, po vlomu pa v njem ni bilo več nemških mark in našega denarja v skupni vrednosti okoli 70 tisoč tolarjev. Iznakazll forda Neznana oseba se je v torek, 12. oktobra dopoldne, grdo znesla nad osebnim vozilom znamke ford escort, ki je stalo na parkirišču v Plešivcu (Velenje). Z neznanim predmetom je razbil stekla na levi strani in popraskal levo vratno stran in streho. Lepotni popravek bo lastnika stal okoli 150 tisoč tolarjev. Cestni blokadarji Svoj odnos do policijske stavke je skupina domačinov iz Laškega izrazila na precej neokusen način. Okoli ure so korenjaki v glavno križišče na magistralni cesti v Laškem postavili traktor in čakali, kako bodo na to reagirali policisti. Pri sebi so imeli motorno žago, s katero so žagali veje in se z njo sprehajali po bližnjem gostinskem lokalu. Skupina policistov je, kljub stavki, prišla na prizorišče, najbolj zagnani kršitelj, ki je policistom dobro poznana oseba, pa jo je pobrisal s kraja dogajanja. Ostali so ubogali, traktor odstranili in zapustili prizorišče. Vsi pa bodo šli k sodniku za prekrške. Dolgoprsti gradbinec zvočne in svetlobne signale policistov sploh ni zmenil. Vožnjo je nadaljeval po sredini vozišča in po levi strani tako, da ga patrulja sploh ni mogla prehiteti. Policista sta mu sledila vse do njegovega doma, kjer je izstopil iz vozila, v rokah pa je držal daljšo palico in jima pretil. Ukrotila sta ga z uporabo fizične sile in ga odpeljala na policijsko postajo, kjer se je treznil do jutra. Seveda pa bo moral storilec svoja dejanja opravičevati še kje drugje. Neznani storilec je v noči na 14. oktober kradel na nezavarovanem gradbišču d.o. Primorje iz Ajdovščine na Ljubnem. Odpeljal je osem železnih armaturnih mrež, dve betonski cevi in dve plinski jeklenki. Lastnika je oškodoval za okoli 85 tisoč tolarjev. Odšel z Afiariio v noči na 14. oktober je neznani storilec vlomil v stanovanjsko hišo v Pletovarju na Šentjurskem, last Kranjčanke Milene Rozman. Po obhodu in pregledu prostorov se je odločil za barvni televizijski sprejemnik ter večji nabožni kip Marije, star okoli sto let. Ukradeno je vredno okoli 100 tisoč tolarjev. Drzna tatova Jernej G. (78) iz Bukovžlaka je prejšnjo sredo zvečer pešačil proti domu in ob sebi potiskal kolo. Pa sta ga cesti v bližini Cinkarne presenetila dva neznanca, ki sta se pripeljala na motornem kolesu, se ob njem ustavila in zahtevala, da jima izroči ves denar. Ker se je Jernej malce obotavljal, mu je eden od neznancev segel v žep suknjiča in smuknil denarnico, v njej pa je bilo presenečenje: borih dva tisoč tolarjev. Ponedeljkov podobni primer se je zgodil v večernih urah, ko je 37-letni Žalčan Jožef vozil osebni avto po magistralni cesti iz smeri Žalca proti Šempetru. Ker je ves čas vozil cik-cak po cesti, ga je patrulja celjske policijske postaje hotela ustaviti, vendar se tudi Jožef zanje ni zmenil. Policista sta ga prehitela in ga prisilila, da je ustavil, ko pa je eden od policistov pristopil k njegovemu vozilu, je voznik sunkovito odpel vrata in z njimi močno udaril policista ter ga zgrabil za površnik uniforme. Na pomoč je priskočil drugi policist, preizkus z alkotestom pa je pokazal številko 2,44! Tudi Jožefa so pridržali do iztreznitve, moral pa bo stopiti še pred sodnika za prekrške in na sodišče. Po tem podvigu sta se tatova odpeljala v neznano. Cene skrival walter)a Vincencu Š. iz Podloga na Žalskem so žalski policisti prejšnji četrtek zasegli pištolo znamke walter, cal. 7,65 mm, skupaj s sedmimi naboji za to orožje. Ker Vincenc ni imel nobenih papirjev za posedovanje tega orožja, bo moral k sodniku za prekrške. Tam, kjer so bili čevlji Prejšnji petek je neznani storilec vlomil v stanovanje na Jenkovi ulici v Velenju. Skozi priprto pritlično okno je vstopil v (iievno sobo in začel iskati. Odprl je tudi regal in tam našel kartonsko škatlo za čevlje. Ko je dvignil pokrov, je v njej zagledal več vrst zlatega in srebrnega nakita (verižice, prstani, uhani, zapestnice) in nekaj kovancev. Ker je vse skupaj pobral in odnesel, je lastnika oškodoval za okoli 550 tisoč tolarjev. PODJETJE RADEČE PAPIR p.o. PONOVNO RAZPISUJE LICITACIJO za prodajo naslednjih osnovnih sredstev 1. Dvojna garaža v stanovanjskem objektu Pot na brod 4, Radeče v izmeri 28,88 m^ - izklicna cena ,98 sit 2. Garaža pri stanovanjskem objektu Pot na brod 5, Radeče v izmeri 15,12m^ - izklicna cena ,98 Licitacija bo dne ob 8.00 uri na kraju samem, v Radečah. Sodelujoči na licitaciji morajo najkasneje do pri blagajni podjetja v Radečah plačati 10% polog kot kavcijo za sodelovanje na licitaciji. Kavcija se kupcem, ki bodo na licitaciji uspeli, vračuna v kupnino, ostalim pa se vrne v gotovini na dan opravljene licitacije. Kupne pogodbe je treba skleniti v 7 dneh po opravljeni licitaciji in plačati celotno kupnino, sicer zapade kavcija v korist podjetja. Prometni davek v višini 2% plača kupec. Ogled nepremičnin je mogoč po predhodnem dogovoru. V soboto pa so konjiški policisti prijeli skupino storilcev, ki je tega dne vlamljala v vozila, ki so bila parkirana na Rogli. Da se na parkiriščih okoli avtomobilov nekaj sumljivega dogaja, so dobili obvestilo po telefonski liniji 92. Storilce so izsledili v bližini Peska, iz dosedanjih policijskih preiskovalnih dejanj pa kaže, da so bila v daljšem letošnjem obdobju njihove tarče zlasti vozila in različni predmeti turistov oziroma gostov na Rogli. Gre za dobro izurjeno skupino, katere člani so vsi iz Oplotnice. MARJELA AGREŽ M. A. 18 Nezgodi pri deiu Ko je 18-letni Matej Marguč v sredo, 13. oktobra popoldne, izdeloval šablono na miznem rezkarju v d.o. LIP v Slovenskih Konjicah, mu je šablono odbilo od rezkarja (pred tem je odstranil zaščito stroja), z levo roko pa je udaril po vrteči se profilni rezkalni glavi. Utrpel je hudo telesno poškodbo. V gozdu v Vrhovem sta minulo soboto popoldne z motorno žago podirala drevesa 26- letni Marko Centrih iz Sevnice in 17-letni Tomaž Ž. iz Vrhovega. Med podiranjem je na Tomaževo glavo padla debela veja in ga hudo ranila. M. A. POTREBUJETE STANOVANJE? MIK TRADE d.o.o. PREBOLD OBJAVLJA MOŽNOST nakupa novih stanovanj v stanovanjskem Prebold in sicer: bloku MIK 1. dvosobno stanovanje trisobno stanovanje 86 Cena: DEM/m^ v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. Prometni davek plača prodajalec. Način plačila: možnost kredita z valutno klavzulo po 10% letni obrestni meri - 20% depozit. Informacije po telefonu (063) HMEZAD DURI lesno proizvodno trgovsko podjetje, iz Šempetra v Savinjski dolini OBJAVLJA prosto delovno mesto kurjač centralne kurjave: Pogoji: 1. da je državljan RS 2. da ima: - poklic za strojnega ključavničarja - strokovni izpit za kurjača centralne kurjave - izpit za varstvo pri delu 3. poskusno delo bo trajalo 3 mesece. d.o.o. Kandidati naj svoje pisne prijave z vsemi dokazili pošljejo na naslov Hmezad Duri, d.o.o, Šempeter v Savinjski dolini v roku 8 dni od dneva objave v časopisu. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 15 dni. Dodatne informacije lahko dobite na tel. (063) SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE Oblakova 5, CELJE ponovno objavlja na podlagi sklepa Sveta bolnišnice JAVNO DRAŽBO za prodajo kmetijskega zemljišča skupaj z gospodarskim poslopjem in stanovanjsko zgradbo, ki bo ob 9. uri v prostorih kadrovsko splošnega sektorja SB Celje, Gregorčičeva 7/L Predmet javne dražbe je kmetijsko zemljišče, ki ga sestavlja 19 zemljiških parcel različnih kultur skupne površine m^, podkletne zasebne stanovanjske zgradbe, tlorisa 10,82x5,35 m ter gospodarsko poslopje, tlorisa 9,15 X 18,00 m. Objekta sta skupaj s kmetijskim zemljiščem vpisana pod vložno številko 86. k.o. Rifengozd - občina Laško, lastninska pravica pa glasi na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju na ime JZ OE Splošna lx)lnišnica Celje, Oblakova 5. Izklicna cena za gospodarsko in stanovanjsko poslopje je ,50 SIT, za vse zemljiške parcele skupaj pa je izklicna cena 1, ,00 SIT. Kupnino mora kupec plačati v 30 dneh po sklenitvi kupoprodajne pogodbe. Predkupno pravico ima mejaš katerekoli zemljiške parcele, ki je predmet dražbe in sedanji najemnik zemljiških parcel. Pogoj za sodelovanje na javni dražbi je potrdilo o plačani varščini v višini 10% od izklicne cene na žiro račun SB Celje: ter potrdilo o državljanstvu R Slovenije, če nepremičnino kupuje občan. Kupec mora plačati stroške cenitve nepremičnine, oglas javne dražbe, stroške v zvezi s sklenitvijo kupoprodajne pogodt)e in vse druge javne dajatve, nastale zaradi prometa s to nepremičnino. Nastop posesti je mogoč takoj po plačilu kupnine. Za podrobnejše informacije in podatke pokličite po telefonu 063/ int

19 19 PROMETNE NfZGODE Umrl med prevozom Na regionalni cesti Mozirje- Ljubno se je, v ponedeljek, 11. oktobra zvečer, pripetila nezgoda, v kateri je ena oseba izgubila življenje. Pantelije Mitrovič (62) iz Nazarij je vozil kolo (brez prižgcine luči) z bencinskega servisa Nazarje in zavijal levo na regionalno cesto v smeri Ljubnega. Na levo stran ceste je zapeljal v trenutku, ko je iz smeri Ljubnega pripeljala voznica osebnega avtomobila, 21-letna Bemardka Zagradišnik iz Florjana. Takrat sta vozili trčili, pri tem pa je kolesarja vrglo na streho avtomobila in nazaj na cesto. Poškodbam je podlegel med prevozom v celjsko bolnišnico. Trčil v robnik Na Mariborski cesti v Celju se je, v petek, 15. oktobra zvečer, pripetila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana, gmotna škoda pa znaša okoli 140 tisoč tolarjev. llija Ivušič (27) iz Velenja je vozil osebni avtomobil iz smeri Ulice frankolovskih žrtev proti Škof j i vasi. Ko je na Mariborski cesti pripeljal v blagi levi ovinek, je trčil v betonski robnik. Po tem je zapeljal izven vozišča in trčil še v drog električne razsvetljave. V nezgodi se je hudo telesno poškodoval sopotnik, 35-letni Dragiša Bunič iz Velenja. Prevrnilo priklopnik Na regionalni cesti v Pristavi pri Mestinju se je, v soboto, 16. oktobra dopoldne, pripetila nezgoda, v kateri se je ena oseba hudo telesno poškodovala. Matjaž Zbil (7) iz Pristave je vozil neevidentirani traktor iz smeri Pristave proti Podčetrtku, na lahkem priklopniku pa je stal njegov oče, 41-letni Matevž Zbil. Pri odcepu lokalne ceste za Jerčin je Matraž Zbil zavil v levo, zaradi precejšnje hitrosti vozila pa se je priklopnik prevrnil na desni bok. Matevž Zbil je pri tam padel po tleh in se hudo poškodoval. V pešca na prehodu Na Vodnikovi ulici v Celju se je, minulo soboto dopoldne, pripetila nezgoda, v kateri je bila hudo poškodovana peška. Jože Rajh (54) iz Laškega je vozil osebni avtomobil po Vodnikovi ulici v smeri Gregorčičeve ulice. Na prehodu za pešce je s sprednjim desnim delom odbijača zadel v levo nogo peško, Marijo Eadrič- Umek (78) iz Celja. Trčenje na avto poligonu Na avto poligonu v Ljubečni se je, minulo soboto popoldne, pripetila nezgoda, v kateri sta bili ena oseba hudo in ena lažje telesno poškodovani. Aleksander K. (13) iz Celja je vozil kolo z motorjem po poligonu. Ko je pripeljal do izhoda, je zapeljal na nasprotni vozni pas, in to v trenutku, ko mu je nasproti pripeljala voznica motornega kolesa, 16- letna Barbara K. iz Celja. V trčenju se je Barbara hudo poškodovala, Aleksander pa lažje. Izsledili pobeglega voznika Na regionalni cesti, izven naselja Mozirje, se je, v četrtek, 14. oktobra zvečer, pripetila nezgoda, v kateri je ena oseba utrpela hude telesne poškodbe, voznik pa je po trčenju peljal dalje. Štefan Bincl (50) iz Spodnje Rečice je hodil po levem robu ceste iz smeri Mozirja proti Radmirju. V bližini stanovanjske hiše Savinjska cesta 60, mu je nasproti pripeljal voznik osebnega avtomobila, ki je trčil v pešca. Pri tem je pešca vrglo na brežino Savinje, kjer je obležal s hudimi poškodbami. Policisti PP Mozirje so, 17. oktobra zjutraj, odkrili na vozilu 56-letnega V. L. iz Mozirja takšne poškodbe, ki bi lahko nastale v opisanem trčenju. Srna na cesti Na hitri cesti v Dramljah se je, v torek, 12. oktobra zvečer, pripetila nezgoda, v kateri je ena oseba utrpela hude telesne poškodbe, gmotna škoda na vozilu in objektih pa znaša okoli 750 tisoč tolarjev. Janez Režabek (50) iz Celja je vozil osebni avtomobil iz smeri Tepanja proti Dram- Ijam. V Draniljah mu je z njegove leve strani nenadoma skočila pred vozilo srna, ki jo je vozilo zadelo, nato pa je voznik sunkovito zavil na desno. Začelo ga je zanašati proti odstavnemu pasu, tam pa je vozilo trčilo v odbojno ograjo. Za tem je vozilo odbilo nazaj na sredino vozišča, se prevrnilo na streho in potem spet na kolesa. Voznik je utrpel hude poškodbe. Iz ovinka na travnik Poškodovan pešec Na magistralni cesti v naselju Šmarje pri Jelšah se je, v sredo, 13. oktobra dopoldne, pripetila nezgoda, v kateri je hude telesne poškodbe utrpel pešec. Drago Tepeš (30) iz Žahenberca je vozil osebni avto iz smeri Šmarja proti Rogaški Slatini. V naselju Šmarje, v neposredni bližini bencinskega servisa, je trčil v pešca, 60-letnega Milana Straška iz Šmarja, ki je takrat prečkal vozišče. Zapeljal v grmovje Na lokalni cesti Čimemo- Jelovo, v kraju Njivice, se je, minuli četrtek opoldne, pripetila nezgoda, v kateri je ena oseba utrpela hude telesne poškodbe. Jože Koritnik (52) iz Podkraja pri Radečah je vozil kolo z motorjem iz smeri Čimemega proti Njivicam. V Njivicah je med vožnjo po klancu navzdol pred ostrim levim ovinkom zapeljal s ceste v grmovje in padel ter se hudo poškodoval. Nezgoda s pobegom Na Gregorčičevi ulici v Celju se je, minuli četrtek popoldne, pripetila nezgoda, v kateri je ena oseba utrpela hude telesne poškodbe, voznik osebnega avtomobila pa je po nesreči peljal dalje. Franc Felicijan (80) iz Vojnika je po prehodu za pešce prečkal vozišče v smeri reševalne postaje ZC Celje. Takrat Na regionalni cesti v kraju Loška gora pri Zrečah se je, v sredo, 13. oktobra dopoldne, pripetila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana. Gmotna škoda znaša pribužno 150 tisoč tolarjev. Tatjana Zalokar (23) iz Novega mesta je vozila osebni avtomobil iz smeri Zreč proti Rogli. V levem ostrem ovinku je iz smeri Ljubljanske je zapeljala desno z vozišča na travnik, kjer je s sprednjim levim delom vozila trčila v travnato površino. Vozilo se je potem obrnilo preko strehe in obstalo na kolesih. V nezgodi se je hudo telesno poškodovala sopotnica, 23-letna Marjana Urek iz Novega mesta. ceste pripeljal neznani voznik osebnega avtomobila IMV R-4 TL, ki se pred prehodom za pešce ni ustavil. Trčil je v pešca in ga zbil po vozišču. Neposredno pred križiščem s Kersnikovo ulico je voznik sicer izstopil, a je potem spet sedel v vozilo in se odpeljal dalje po Levstikovi ulici. Pri preverjanju vozil (R-4) so šentjurski policisti kmalu za tem izsledili vozilo oziroma pobeglega voznika. Gre za 22- letnega M. H. iz Dolge gore. Verižno trčenje Na magistralni cesti v Rimskih Toplicah se je, v četrtek, 14. oktobra popoldne, pripetila nezgoda, v kateri je en udeleženec utrpel hude telesne poškodbe, dva lažje, gmotna škoda pa znaša okoli 1 milijon tolarjev. Policistl-nogometaši Hazim Džaferspahič (52) iz Črnomlja je vozil osebni avto iz smeri Zidanega Mosta proti Laškem. V levem nepreglednem ovinku, pred naseljem Rimske Toplice, ga je zaneslo na levo polovico vozišča v trenutku, ko je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila, 46-letni Uroš Groznik iz Radeč. V vozili, ki sta trčili, je nato trčil še voznik Albert Račečič (57) iz Trbovelj, ki je z avtomobilom pripeljal za Groznikom. V trčenju med vozili se je hudo poškodovala Julijana Groznik (45) iz Radeč, ki je bila sopotnica v Groznikovem avtomobilu. Lažje poškodovana sta bila voznik Groznik in sopotnica v Džaferspahičevem vozilu, 49-letna Bafra Džaferspahič. Še ena smrtna žrtev Smrtna prometna nesreča se je pripetila v ponedeljek, 18. oktobra popoldne na Mariborski cesti v Celju. Ivan Goleč (51) iz Petrovč je vozil osebni avtomobil iz smeri Kidričeve proti Bežigrajski ulici. Ko se je približal prehodu za pešce (v bližini hiše Mariborska cesta 66), je prepozno opazil pešca, 82-letnega Franca Blagotinška iz Celja. Kljub zaviranju je Goleč pešca zadel in zbil po vozišču. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico, kjer je, kot petdeseta letošnja smrtna žrtev prometa na Celjskem, ob uri poškodbam podlegel. M. A. Policisti celjske Policijske postaje so prejšnjo soboto na igrišču Tehniške šole v Celju odigrali povratno tekmo (v gosteh so izgubili z dvema goloma razlike) v malem nogometu z moštvom Policijske postaje Kranj. Domač teren je bil za Celjane očitno bolj ugoden, saj se je prijateljska tekma končala z rezultatom 3 proti 1. Izid obeh tekem je torej neodločen.

20 Lipa z naj slovensko natakarico Kako je do izbora za naj slovensko natakarico sploh prišlo? Sredi poletja se je ideja porodila v dnevniku Slovenske novice, k sodelovanju so pritegnili Radio Slovenija oziroma ustvarjalce oddaje Dej nehi no, in akcija je v Sloven Ideja odlična, odziv izredno skih novicah stekla. Po vsakotedenskem dober, izvedba okorna. Tako predstavljanju pri bi lahko najkrajše ocenili prireditev za izbor naj slovenske javljenih natakaric jih je bilo na koncu izbranih trideset za natakarice, ki je bila minulo tekmovanje v Celju. Poleg soboto v dvorani Golovec obeh omenjenih organizatorjev v Celju. In kot je bilo od vsega so zaključno prireditev začetka pričakovati, je bila, omogočili še generalna sponzorja med devetindvajsetimi kandidatkami Pivovarna Union iz (ena je manjkala), tega Ljubljane in gostilna Pečarič laskavega naziva deležna z nočnim klubom Paradiž ter udeleženka s celjskega območja. številni drugi donatorji. Ena od štirih Celjank, Irena Zdolšek iz šentjurskega bistroja Lipa, je postala naj slovenska natakarica za leto Vsa zadeva je pred samim začetkom prireditve veliko obetala. Na parkirišče pred dvorano Golovec so vozili številni avtobusi in osebni avtomobili, polni navijaške publike z vseh koncev Slovenije. Dvorana je bila hipoma nabito polna, vzdušje je bilo razigrano, v pričakovanju velikega spektakla, napetega tekmovanja in zabave. Nekateri navijači so se opremili s transparenti (»Rožmarin ima svoj duh, naša Fani ni od muh«...) in glasbenimi instrumenti ter so na tak način izražali podporo svoji izbranki oziroma tekmovalki. Sploh pa je po dvorani zagrmelo takrat, ko se jih je vseh devetindvajset deklet in žena predstavilo, vsaka s svojo tekmovalno številko in z rdečo vrtnico v rokah. Potem pa se je začel tekmovalni del, vrsta preizkušenj, v katerih naj bi naše natakarice dokazovale svoje poklicne in osebnostne vrline, potrebne za odličje, za katerega so se potegovale. Tekmovalni del se je pričel s predstavitvijo ene glavne in ene»stranske«žirije (predstavniki organizatorjev, glavnih pokroviteljev in sponzorjev) nakar se je pet predstavnikov prve posedlo za mizo na odru. Ob tem pa sta voditelja prireditve (Mojca Blažej-Cirej in Črt Kanoni) povedala, da bo imelo glavno besedo pri izboru občinstvo. Gledalci naj bi v devetindvajset škatlic, pripravljenih na odru, metali svoje vstopnice z napisanim imenom tiste, ki se jim je zdela naj. Glede na to, da je bila publika s celjskega območja najštevilčnejša, je bilo le še vprašanje, katera izmed štirih zastopnic z našega območja bo imela v dvorani največ svojih navijačev in ostalih privržencev. Nekateri so bili za našo Snežko Korenko, ki ji šarma zares ni manjkalo. Je bil šampanjski curek odločilen za zmago? Naslednja preizkušnja je bila točnost, natančnost. V neoznačeno pouitersko menzuro so morale tekmovalke natočiti poltretji deciliter vode. Vsak manjko ali višek tekočine je pomenil pribitek negativnih točk. Naslednja tekmovalna disciplina je bila spretnost. Na tekmovanju za naj slovensko natakarico je bila to spretnostna vožnja med prometnimi stebrički z rogovimi kolesi, ta kolesarska dirka pa je potekala pod budnim očesom samega inšpektorja za promet pri ljubljanski UNZ. Če odmislimo»nesrečo«, ko je enemu od koles izpadla veriga, se ne moremo znebiti vprašanja, kaj ima kolesarjenje opraviti s tistimi vrlinami, ki naj bi tekmovalke uvrščalo med slovenski natakarski vrh. Menda je bila prireditev tudi zabavnega značaja. In publika se je zares zabavala, ko so natakarice vozile slalom in se zapodile po dolgi pisti ter dirkale med publiko. V tem delu je voditelj Natakarice morajo imeti tudi glasbeni posluh, morajo znati lepo peti. Vsaka je morala v naslednji disciplini zapeti prvo kitico tiste stare lepe slo Prva tekmovalna disciplina je bila hitrost. Natakarice morajo biti ume, poskočne, vendar ne smejo tekati med mizami kot kakšne prestrašene koklje. Na oder je prišla tekmovalka s številko 1. V ustrezne kozarce naj bi žiriji v čim krajšem času na točila: en brizganec, en sok, eno malo in eno veliko pivo ter žgano pijačo. Ko pa je tekmovalka že»startala«, se je zgodilo, da na mizi na odru ni bilo ne ustreznih kozarcev ne naročenih pijač. Precej neprijetno zadrego so potem rešili tako, da so tekmovalke potem točile le brizganec in pivo. venske: Še, še en občinstvo še enkrat spomnil na vstopnice in na pravilo, da lahko zmaga tudi tista tekmovalka, ki je po seštevku točk strokovne žirije na zadnjem mestu. Odločilni bodo torej samo glasovi publike. krajcarček mam. Naše natakarice res znajo peti, kar za nastopajoče pevce in glasbene skupine (z izjemo Alfija Nipiča) ne bi mogli z gotovostjo pritrditi, saj so požirali na playback. Zadnja preizkušnja je bila hitrost in spretnost pri odpiranju šampanjca. Potem se je začelo preštevanje vstopnic v škatlicah. Najbolj polna je bila tista, ki je bila namenjena glasovom Ireni Zdolšek iz Celja, torej naj natakarici Slovenije, na drugo mesto se je uvrstila Petra Rabič iz gostilne Pri prleku v Mariboru in na tretje Slava Vovk iz picerije Boter v Vrhniki. Četverico s celjskega območja pa so, poleg že omenjene zmagovalke, zastopale še Marija Brinovšek iz bistroja Pinky s Polzele, Snežka Korenko iz bistroja Han Celje in Karolina Križnik iz gostišča Pri rimski nekropoli v Šempetru. Zmagovalka Irena Zdolšek je za osvojeni laskavi naziv prve dame slovenskih natakaric prejela nagrado, turistično potovanje v New York. Tisoč nemških mark, ki jih je prejela za nagrado, pa je na podelitvi podarila Nataši Bokal za njen čim uspešnejši povratek v svetovna alpskosmučarska tekmovanja. Bravo Irena! Tri najboljše udeleženke tekmovanja so prejele že Lesninine jogi vzmetnice, rogova kolesa in ure, vse nastopajoče pa vrsto praktičnih daril. Za glasbeno opremo prireditve so skrbeli skupine Šukar. Zrno do zrna, Royal Flash, Obvezna smer in pevci Zlatko Dobrič, Toni Kapušin, Majda Pečarič in Zlatko Dobrič. MARJELA AGREŽ Foto: EDI MASNEC Celjska predstavnica Karolina Križnik med spretnostno vožnjo»tour de hala Celovec*. Zlatka Dobriča so obkrožile razigrane kandidatke za naj naziv. Iz obrazov je težko uganiti, kdo je bil bolj srečen.

21 20,21 senski klopotci razdeljeni u narečnih popevk slavilo Aleksander, Natalija In Irena je končal cčne po- I jesen, ki istival za- Sloveniji., slišali 16 ki jih je iponistov, [ekste doif, Organi- [la Radio Bcija Ger- H. Slišali taelodij, ki Upevne in h, tako da jih bomo. Še več, o prav gorsaj do navala oktoeto. val je pomi dobri- je mojrodličnim Edvard I največjo ^ilo igrano jrez v zadpopular- uacijo, ki Oru, je bil kot dober, pnice niso ini (800 tojje že tako, ivek najde lek veselja la v sobot-»'orani Ta- vedovalca lan Toma- žič razglasila rezultate pa je marsikoga v dvorani in med nastopajočimi oblil hladen pot. Tudi tokrat se je zgodilo, da je kar nekaj papirnatih favoritov ostalo povsem praznih rok, kar še posebej velja za Edvina Flisarja, ki je imel v ognju dve skladbi in dve svoji»perli«, kot je imenoval debutantki Sanjo Mlinar iz Velenja in Andrejo Zakonjšek iz Žalca. Sanja je dobila izjemen aplavz za prijeten nastop, kar velja tudi za Andrejo, ki je mojstrsko odpela Uspavanko, vendar je ostalo samo pri tem. Pesmici, avtor in izvajalki niso dobili dobesedno nič. Edvin Flisar, ki je isti večer v drugem delu slavil 25 letnico nastopanja z gosti, je bil tako močno potrt. Njegovih komentarjev raje ne objavljamo. Jezil se je tudi pred nastopom vedro razpoloženi Boris Kopitar (debutant pri štiridesetih!) s šopkom planik v rokah ob mikrofonu (šopek je izročil šarmantni Idi Baš), ki je menil, da pri Mariborčanih uspeš samo s kakšno štajersko ali vinsko pesmijo, za vse drugo pa jim ni ravno kaj dosti mar» Dobre pesmi so imele tudi vse skupine, kot Magnet, Bratje iz Oplotnice, Čudežna polja, Karavans in Malibu, vendar jim ostane samo upanje, da jih bodo dobro sprejeli radijski poslušalci. To še posebej velja za dobri ali»n'štaj'rsk'm pa zmirm Iuš'n bo* je zapel vedno dobro razpoloženi Aleksander Jež in zmagal! Dobil je tri klopotce, saj je vse razen aranžmana opravil sam. Občinstvo in radijske žirije so ga sprejeli! celo izvrstni pesmi Bratov iz Oplotnice (»Edina prava slovenska pesem,«je komentiral član žirije Tomaž Tozon) ter Čudežna polja (ob petju še izvrstna odrska interpretacija, zlasti Slavca Kovačiča). Najboljša popevka po izboru organizatorja je Pozdravljena Slovenija, ki jo je napisal Boris Rošker, tekst Metka Jauk (1. nagrada), aranžma je dodal Jože Privšek, zapela pa je debutantka Natalija Kolšek iz Maribora, o kateri bomo še prav gotovo veliko slišau. Avtorji Pozdravljena Slovenija so dobili nagrado Novega tednika-radia Celje. Žirije radijskih postaj in del poslušalcev v dvorani (glasove so sešteli) pa so imele svoje mnenje. Zmagal je Aleksander Jež (največ glasov pri radijskih žirijah in nekaj v dvorani, vendar dovolj za prepričljivo zmago) z lastno pesmijo N'štaj'rsk'm pa zmirm luš'n j bo, druga je bila skupina \ Vindy in tretja Irena Vrč- I kovnik, ki je bila izbrana \ tudi za najboljšo voka- ' listko festivala. Najboljši aranžma je napisal Edvard Holnthaner za pesmico Plejši. čanka, kije prišla, zapela in zmagala po mnenju strokovne Najbolj vesela je bila Natalija Kolšek, 23 letna Maribor Festival je končan, vse žirije, lepo pa jo je sprejelo tudi občinstvo. Natalija je ostalo pa je prepuščeno skupaj z avtorji pesmi Slovenija, pozdravljena Borisom poslušalcem. Roškerjem, Metko Jauk in Jožetom Privškom dobila TONE VRABL nagrado Novega tednika-badia Celje, izročil pa jo je avtor Foto: JANKO RAJH zapisa s festivala. Kot Staro vino Na svetovnem prvenstvu atletskih veteranov so vsi trije Celjani osvojili kolajne - Urbančičeva še četrtič zlata, lvoij In Škof bronasta Na svetovnem prvenstvu atletskih veteranov v Miyazaki na Japonskem je bila celjska trojica Nataša Urbančič, Branko Vivod (oba v konkurenci od 45 do 50 let) in Ivan Škof (40-45 let) izjemno uspešna, saj so se vsi trije v ponedeljek zvečer v domovino vrnili s kolajnami: Nataša z zlato, Branko in Ivan pa z bronasto. ov7ik/e samo še nekaj nastopov, kajti od januarja dalje bo vsaj v začetku pavanke - svojemu dojenčku. V Mariboru je nastopila tretjič in tretjič >, tokrat celo dve, tudi za najboljšo pevko. To pa že nekaj pomeni! potci 93 Vrčkovnik, ki je bila s pesmico tretja. Največ uspeha pa bo imel od tiste vinske, ki je ostala brez nagrade. Pa še Martin se približuje... Icev v dvo- 'tokreplječlani stro- ' so sedeu 'prav to so žrebali za *j je ocena licer! išlo do iz- ''ne sredi Policisti in 'li telefon- ^stavljena J so se za? z detek- '* Vseh niso če bi kaj le ^ozon izve- 1, Vrčkovnik il kot iz tosploh rezervni genij!«in ji je dal odločilni glas, da je postala»naj«pevka festivala. Čudežna polja so se predstavila s čudovito skladbo Igorja Podpečana s tekstom Vere Soline»Jes pač nis'n na bencin«, ki pa je ostala brez nagrade. Član žirije je to komentiral, da pač ne moremo podpirati pesmi, ki govori o alkoholu in nazdravil s kozarcem rujnega s sogovornikom. Da se ve! Igor Podpečan je bil po festivalu ves nasmejan. Kako tudi ne, saj je njegovi opesmi Pjebi n'č ne glejte me Vindy pripel drugo nagrado občinstva, napravil pa je tudi aranžma za Ireno Biba Benussi je prvič nastopila na festivalu. Ko se je zvečer oblekla v dolgo belo obleko in zvila lase vrh glave je prikorakala iz garderobe in jo mahnila po hodniku.»kje je vhod na oder?«je vprašala vsa rdeča v obraz. Od treme, se ve.»ravno v obratno smer, po tej poti bi prišli do WC,«je bil odgovor. Na oder je prišla zadnji trenutek. Natalija Kolšek poje tudi domačo glasbo pri ansamblu I*rerod. Na vprašanje, kaj je težje peti, domačo ali zabavno glasbo, pa je odgovorila:»domačo.«tako, da je slučajno ne bi še naprej podcenjevali. Domače glasbe namreč. Nataša Urbančič je s standardnim kopjem (600 g) osvojila naslov svetovne veteranske prvakinje z vsega spoštovanja vrednim rezultatom okroglih 47 metrov, kar bi ji na absolutnem državnem prvenstvu zagotovilo bronasto kolajno.»rezultat z dosežki slovenskih metalk kopja nikakor ni primerljiv. Morda se bomo kdaj za šalo pomerile, drugače pa nimam želja, da bi tekmovala še na drugih prvenstvih,«je rezultat z Japonske komentirala svetovna prvakinja. Udeležba je bila s skoraj 12 tisoč nastopajočimi rekordna, prireditelji pa so v organizacijo vložili 23 mihjonov dolarjev. Za naslednje SP atletskih veteranov so kandidirale države z vseh celin, Malmo pa je na predstavitvi zastopala celo guvemerka. Čez dve leti bo prvenstvo v Buffalu (ZDA), leta 1997 v Južni Afriki, prihodnje leto pa se bodo nekdanji šampioni na Trije udeleženci, tri kolajne: Branko Vivod, Nataša Urbančič in Ivan Škof (z leve). celinskem prvenstvu zbrali v Atenah.»Pripravljala sem se dva meseca in pol, nastopila pa le še na našem veteranskem prvenstvu. V Miyazaki sem znova srečala nekaj starih tekmic, primerjava s tekmami izpred dveh desetletij pa je zelo težka. Zdaj je v ospredju bolj izziv samemu sebi, konkurenca pa ni toliko pomembna. Met kopja je zame predvsem hobi in tako sem se tudi počutila v Aziji,«je na koncu še dodala Urbančičeva, ki je bila med drugim slovenska zastopnica na svetovnem kongresu atletskih veteranov. Miyazaki je bilo za Na- Rezultati: moški-5000 m: 5. Škof 15:15,0; m: 3. Škof 32:46,06; višina: 3. Vivod 175; ženske-kopje: 1. Urbančič 47,00. tašo Urbančič četrto veteransko SP in še četrtič je osvojila naslov prvakinje. Dosežek z zadnjega prvenstva na Finskem izpred dveh let je izboljšala za skoraj pet metrov. Rekordna je tudi bera skakalca v višino Branka Vivoda, ki je v svojem petem nastopu osvojil še peto kolajno. Po dveh zlatih in dveh srebrnih kolajnah je v njegovi zbirki prvi bron, Ivan Skof pa je z bronom v teku na najdaljši progi osvojil svojo prvo»veteransko«odličje. Sprva je bil četrti, a so organizatorji po natančnem pregledu rezultatov in udeležencev uvideli napako in Celjanu dodeli bron. ŽELJKO ZULE Foto: TONE TAVČAR

22 Spominski park Teiiarje skupine se bomo spomnili s povabilom na ogled (ne sodelovanje) našega slavnostnega večera ob 20-obletnici obstoja (seveda z brezplačno vstopnico, kar smo nameravali tudi brez tvoje pobude). Da pa mi ne boš mogel - mogla očitati strahopetnosti, se ne bom skril 29. julija je bilo v Novem za (izmišljenimi?) začetnicami tedniku pod»pisma bralcev«imena. Vabim pa te, če te je kaj objavljeno pismo»spominski v hlačah (krilu), da se oglasiš park Teharje«, katerega je prispeval gospod Janez Črnej iz na naših vajah in se o stvareh, ki te tako motijo, pogovoriš Celja. s skupino. Gospod Črnej je slabo informiran. Piše namreč, da je taborišče MITJA OCVIRK, Celje delovalo do marca P.S. Kot sam-a dobro veš, ni Kot bivši ujetnik Taborišča sem noben funkcionar v sku Teharje vam sporočam, pini, sem samo plesalec, ki ga da sem se nahajal tam do je malce prizadelo to tvoje pisanje. 12. maj a Domobrancev Pa brez zamere. takrat ni bilo več, pač pa mnogo»narodnih izdajalcev, vojnih zločincev, vojnih dobičkarjev in drugih ljudskih sovražnikov«, kot smo bili ime Kravje dirke - Stališče novani, večina Slovencev. PremestUi so me v bivše semenišče - ali je bila to vinarska šola društev proti - v Maribor. Tam so sestavili mučenju živali večji transport ujetnikov za izgon v Avstrijo, toda Angleži Naj že na začetku poudarimo, v St. Ilju nas niso prevzeli. Peljali da pričujoči zapis ni zgolj so nas nazaj v Maribor. rezultat poziva gospoda Petra V noči od maja so me Rezmana iz Gaberk, ki ga je skupaj s tremi mladimi Kočevarji naslovil na nas v pismu bral odgnali čez zeleno mejo cev , temveč je na na Placu v Avstrijo. stal predvsem zato, da javno prikažemo veliko nujo po JOSEF EHRGOTT, spremembi njegove miselnosti, Gradec kakor tudi miselnosti njegovih somišljenikov, glede upoštevanja načela humanosti in njenega uresničevanja v vsakda podpisov), ubadamo se s problemi transportov živali, živalskimi vrtovi, predstavami, kjer nastopajo živali (vključno s cirkusi), vivisekcije, živali, živeče v prosti naravi, reje živali v intenzivnih farmah, krznarstva, genetskega inženiringa in še veliko dmgega. Letos januarja je bila na koprski televiziji oddaja v živo - o vivisekciji, kjer je poleg evropsko znanih profesorjev in zdravnikov (predstavnikov OIPA iz Švice in Italije), sodelovala tudi ga. L. E. Miiller. Tudi iz te oddaje je bilo mogoče izvedeli veliko o tem področju delovanja. Upamo, da je g. Rezman med tem časom le uspel prebrati nadvse zgovorni članek o obravnavanih»kravjih dirkah«, ki ga je napisal g. M. Gradič v Novem tedniku Kot nepolitične, humanitarno-karitativne zdmžbe pa moramo spregledati razpredanje g. Rezmana o določenih političnih problemih (ki sploh niso predmet obravnavanega primera), saj je to le njegovo zavestno, a nemočno sprenevedanje ter prizadevanje speljati bralce od bistva stvari. Prepričani smo namreč, da sam dobro ve, za kaj pri celi zadevi pravzaprav gre. zem na slovenskih (človeških) tmplih. Vsem Titovim cuckom je šlo bolje kot desettisočem političnim arestantom in marsikatera živalca je nagačena krasila ali bila odrta za Jovankina krznena razkošja. So bili to humanisti? Tudi obsežen lov na lisice so sprožili komunisti s tem, da so razglasilo vse lisice za stekle. Na ta način so prišle partijsko-udbovske babetine v Ljubljani in Beogradu do poceni plaščev. Tudi plašče iz kož nerojenih ovčk je nosila gomja plast rdeče (jare) elite in to takrat, ko smo hribovski otroci dobesedno stradali. Časi se spreminjajo, vse je minljivo, danes še komunisti z nagačenim Leninom ne vedo kam. Upam, da boste kaj iztržili za dobrobit živali na račun Kučanove mačke in Drnovškovega Arturja. Pa trdite, da se ne greste politike! Komunistom pride vse prav - tiidi pasji lajež. Če nas želite na vsak način zvleči v kako SPO (svetovno pasjo organizacijo), nam prej povejte, koliko bo to stalo davkoplačevalce z vašimi potovanji vred. Tako boste dmžno s šolniki, zdravniki, policaji... zlomili hrbtenico delavcu, kar je verjetno za vas manjše zlo. Za zdrav odnos človek - žival je pomembna starševska vzgoja, šola itd. Otrokom moramo privzgojiti tudi to, da so mačke in psi živali, da so lahko tudi nevarne, da prinesejo lahko otroku ali v dmžino bo Glede vodenja lahko poudarim, da marsikatera turistična agencija ne premore tako vrhunskega in splošno razgledanega vodnika. Vodič nam je na lastno željo organiziral nočno vožnjo po reki Seni, ki je bila izven programa, kakor je tudi dobesedno prevajal vse razlage. Z metrojem in prečudovitim sprehodom nam je razkazal Montmart. Na našo željo smo si ogledali tudi gradove Loare. V Disneylandu smo imeli dovolj časa, da smo lahko obiskali tudi najbolj zasedene objekte, sicer pa je med tednom zabavišče odprto le do ure. Očitno je g. Opresnik v Pariz stopil z levo nogo in se mu načrti niso odvijali tako, kot jih je načrtoval, ampak je bila za to po njegovem mnenju kriva TA Palma. Sprašujem se, če bi bila TA Pabna res tako prevarljiva, kot jo opisuje g. Opresnik, zakaj bi se torej toliko mladih in tudi starejših odločalo za njihove aranžmaje, ter čemu bi bila Palma Celje ena najbolj priznanih in uspešnih agencij v Sloveniji? Še enkrat se iz srca zahvaljujem kolektivu TA Pakna Celje za ta resnično lep in od^ lično izveden izlet v Pariz in jim želim še naprej mnogo uspešnih potovanj! Spomnimo se starega pregovora, ki se glasi:»kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni! JURE KLEPIČ, Štore Kot sklep k prispevku, navajamo naše naslednje skupno stališče: Tudi v tem primem gre za Celjska folklora kulturo obnašanja. S takim lezen, vims. Poglejmo vims njem življenju, tudi ko gre za početjem g. P. Rezman ne ponižuje le svoje Gaberke, tem obrambnega sistema. Za opico AIDS-a, ki povzroča sesutje z druge plati, ali druga bitja - živali. če bi fovšija... To posebno velja za g. F. O- več ves slovenski narod potiska med barbare. Brunšvik pri ni ne predstavlja nikakršne Zdravstvo na ob njeni zdravi surovi prehra strovršnika iz Gaberk, ki je Dragi-a (bivši ali sedanji) svojo kravo žrtvoval za nekultumi spektakel, imenovan dirkami dajeta pečat balkan poguben. Ravno pretiravanje Ptuju in sedaj Gaberke, s temi nevarnosti, za človeka pa je soplesalec - soplesalka. Ko sedaj ponovno prebiram tvoj»kravje dirke«. Svoje mnenje skega primitivizma in nazad- raznih raziskovalcev džungle, rešetu Delavci Zgomjesavinjskega gnevni izliv iz prejšnje številke o takšni prireditvi in vtise njaštva vsej Sloveniji. Kmet, zaradi orgij z opicami, je prinesla AIDS človeku. To je edi zdravstvenega doma Mozirje NT, se ne morem znebiti občutka, da te je v bistvu k pisa posmehovalnem tonu brezrabljati za vprego pri oranju in na prava resnica, vse ostale ker je bil nezakonski? Ali s* o poteku dogodkov, v skrajno ki je bil primoran živino upo smo ogorčeni nad članki novinarjev, ki se že nekaj časa pojavljajo v lokalnem časopisju. nju pripravila (po stari slovenski navadi)»fovšija«ali»žlehspevku, objavljenem v Delu in ostal pokončen in kulturen Trditev, da Mariborčani bo je Kocbek poleg ljubezni d( vestno opisuje v svojem pri jo ponekod še danes, je vedno okužbe so bile posredne. jim zdi sramotno priznati, di Predsednik IS g. Božič (svetovalec firme Božič d.o.o.) nas noba«. Pa se ustaviva pri posameznih delih tvojega pisanja. lotnega njegovega pisanja, ob primem, ob norčevanju iz ži avstrijskega vpliva, je laž, kot domačink? Novem tedniku. Sicer pa iz ce v vsej svoji veličini. V vašem lje ravnajo z živalmi zaradi planin gojil tudi ljubezen d( predstavlja bralcem kot»grabežljivce«, češ, da si izplačuje Iz vsebine je le delno razvid Tenma plat: ne poznam človeka, skupine ali organizacije, ki ljati, veje skrajni primitivi- trditi. Izgovor iščete v biko- vozniki kot v Celju. Lahko bi mo nezakonito visoke osebne no, da nihče ni hotel upošteva katerem se ne splača zaustavvali, tega nikakor ne moremo tista, da so v Ljubljani boljši bi imela le svetlo stran. Gotovo imaš tudi ti obe strani. No, kmeta nima nič skupnega. Ra Da,.so. Tudi proti tem se bori - da so Balkanci (kamor iz dmge»bonitete«: nezakonita si bomo v prihodnje močn< zem, ki z miselnostjo pravega borbah, ki da so okmtnejše. zadevo postavili tudi takole dohodke in si privoščimo še ti mnenja domačinov. Venda; v tem primeru si predstavil-a di bi ga le spomnili na dejstvo mo mi in ves kulturni svet. Toda - zakaj se ne zgledujete po dobri učenci (posnemovalci) lov; visoki osebni dohodki predlogi in zahteve upošteva' vljudnosti štejete tudi sebe) prodaja službenih avtomobi prizadevali, da bodo naš svojo temno, svetlo stran pa (ki ga je v svojem sestavku, verjetno poznamo. Podmladek: ne samo pri nas, tudi vendar ločevati»prijateljsko«živinorejcev, ki jim niti na mi bi bil potem za vas Balkan zdravstvenih delavcev; ogro rovanje naravnega okolja, tud z opozorilom, da mora človek Švicarjih ali Dancih - deželah Avstrijca Adolfa Hitlerja. Kaj zdravnikov na račun dmgih ni. Tu mislim predvsem na va (skoraj) vse ljubiteljske kulturne skupine poznajo ta pro nepoučenosti dodobra popali z nekakšnimi»kravjimi dir Kakšen je bil vpliv anglosak ki ga je moral g. A. Božič krajinski parkt To bodo moral od»sovražne«živali, iz svoje sel ne pride, da bi se poniževa v dobrem pomenu besede? ženost proračunskega denarja, območja, ki so zaščitena ko blem. To po mojem ni odraz čil), da v»človeškem«smislu kami«. Samo tisti, ki nima sonskega duha v Vietnamu, pa»shraniti«v ZKZ Mozirje za dojeti in se sprijazniti tud upadanja zanimanja za folkloro, temveč splošnega stanja vražnik, temveč je človek tisti, do dmgih živih bitij - živali, si Gospa Lea Eva Miiller, kar ga sicer, kot pravi, v evforiji šanja in negodovanja domači nobena žival ni človeku so spoštovanja do sebe in odnosa tudi vemo. obresti R+0 odstotkov, ker bi si v PD Celje. Niso zastonj vpra v ljubiteljski kulturi (beri: ni ki se sovražno vede tako do izmišlja takšne in temu podobne spektakle. Končno si da smo kar smo in da takšni skrbeti za objekte in planinsk«preveč sva mlela. Najboljše je, razdelil v plačah itd... nov, če res nismo sposobn cekinov). Nesoglasja, rivalstvo: prosim, pokaži mi eno vsega, kar ga obdaja! Gaberke niso zaslužile, da so tudi ostanemo - Slovenci na postojanke na našem območju svoje vrste, kot do živali in Vse take obtožbe mečejo slabo luč na zdravstvene delavce našega zavoda. samo skupino cca 50 ljudi (ljubiteljsko ali profesionalno), mo z ugotovitvijo, da je dirkah. MARJAN MANČEK, sredstev. Ne more in ne sme s; Naj naše navedbe podkrepi postale znane tudi po kravjih mreč. saj so bui zgrajeni iz skupni! kjer se ti dve»stvari«ne pojavljata. Jaz osebno ju sma Želimo, da bi novinarji vse g. P. Rezman (po njegovem pozivu dmštvom sodeč) popolno leta določa, da je storilec Upam, da se bodo nad tem za Še veljavni ZJRM iz Celje jih lastiti nekaj posameznikov te zlonamerne obtožbe pred tram za pozitivni, saj vzpodbujata kreativno delo. Pišeš, objavo preverili pri nas (ali ma spregledal naš skupni prispevek, ki je izšel v Delu živali, jih preobremenjuje ali Izlet s»palmo«, prekrška tudi tisti, kdor muči mislili tudi v PZ Slovenije. v zapisniku SDK) in o tem ne da skupina ni več tisto, kar je bi enostransko poročali le s sej Morda je še kdo izmed udeležencev prireditve začutil za (torej pred 4. oktobrom, svetovnim dnevom var Kot moralni zgled pa nam lah ne hvala! II. ravna z njimi na surov način. bila (normalno, saj razvoj pač Izvršnega sveta in Skupščine, gre naprej) in da ne služi več kjer mi seveda nimamo možnosti ugovora. s strani PD Celje, ali pa je bil postavljenost domačinov stva živali), z naslovom»poziv ko služi tudi citat iz priročnika»miloserčnost do živali svojemu namenu - ohranjanju javnosti«. V petem odstavku Dne je buo v Novem starih ljudskih plesov, druženju in petju. Lepo te prosim, navedeno:»posebej pozivamo smo g. Marka Opresnika iz tega sestavka je, med ostalim, tedniku št. 36 objavljeno pi Sicer pa naj o vsem tem razsodi sodišče! to samo predsednik RS Milan - Poduk za mlade in stare ljudi«, ki ga je izdala C.k. kmetijkritju spomenika dejal:»naj Kučan, ki je v nagovom po od menda ne boš trdil-a, da se 2-3 kmete, naj svoje domače živali Ljubljane z naslovom Izlet 10 sindikata delavcev ska družba na Krajnskem, z njim živijo skladno in lepe krat tedensko dobimo na vajah, kjer potem tičimo vsak zlorabo (... ali kot predmet za je pritoževal nad turistično vamjejo pred trpinčenjem in s»palmo«, ne hvala. V njem se Zgomjesavinjski zdravstveni v Ljubljani: domačini, ki so več kot dmgi dom Mozirje»Živinca je Božja stvar, je zaslužni, da je Logarska dolina takšna kot je.«v svojem kotu in se ne družimo, da se učimo modemih ve kravje dirke...). Že od nekdaj v času prvomajskih praznikov nesmiselne zabave, denimo: agencijo Palma Celje, ki je Božji dar. Kdor jo brez potrebe pokončuje, gerdo ž njo ravna in jo terpinči ali muči, je Logarska dolina PETER PLESNIK soljskih plesov (z Marsa ali namreč pravi kmet dobro ve, organizirala potovanje v Pariz Venere) in pojemo pesmi v stilu»divje mačke«(agropop). stvo, temveč tudi živo bitje, ki vanje sem se odločil tudi jaz da živina ni le njegovo boga in Eurodisneyland. Za to poto sovražnik Božjiga dela.«prejeli Dmštva za varstvo Z vso odgovornostjo (moralno ga je treba spoštovati.«v času od , predvsem in proti mučenju živali in materialno) ti zagotavljam, SMO Srečanje na zaradi dobre organizacije potovanja, kajti nisem prvič po Torej so se dmštva že oglasila. Slovenj Gradec in Koper Čreti ] Maribor, Ljubljana, Celje, da še vedno počnemo to, za kar smo prišli k skupini in to počnemo že veliko let (nekateri vseh dosedanjih potovanjih iz Spomenik Bil je prelep dan. Kakor, da toval z njimi, ampak nam je na Žal, si g. Rezman tudi ni ogledal oddaje na TVS»Veliki 20, dmgi manj). Brazilija je bila res velik zalogaj (tudi in Kdo se boji Lee bile navedene na programu. polnila vse dane obljube, ki so se tudi narava hoče oddolžiti intervju« , v kateri je Frischaufu in za tisti mrzel in sneženi dafl kot gost večera nastopila predvsem finančno). Je pa dejstvo, da se je, še preden smo Zato bi rad zanikal nekaj napisanih trditev g. Opresrdka. zani bojevali frontalni boj 26. oktobra 1941, ko so parti g. L. E. Miiller. Škoda, kajti - če Eve Muller? Kocbeku do takrat»ni imel priložnosti«sprejeli povabilo (pred enim seznaniti se z načeli humanosti, ki jih je slehemi človek Tako nekako bi lahko rekli tu Obnašaj se tako kot večina. V Pariz smo prispeli popoldan Namen mojega pisanja ni z okupatorjem. letom), vprašalo vsakega člana in smo bui nameščeni v Georgst hotelu, kakor tudi g. O- mož, ki jih imata na področju sv. Katarine se je ta dan bleš negiranje zaslug omenjenih Tista lepa planota pri cerkvi posebej, ali se bo udeležil gostovanja. Okrog tvojih natol dolžan spoštovati tudi v odnosu do živali in o področjih denim, da večina Slovencev dodi za odnos ljudi do živali. Me presnik. Govorjenje o treh raziskovanja Savinjskih planin, ampak želim osvetliti tudi na z zlato obarvanimi gozdovi čala v modrini neba, obkrožecevanj glede ne-članov skupine, ki smo jih povabiu, samo lovanja dmštev, bi takrat lahko izvedel: da si dmštva priza Lea Eva Miiller trdi, da smo bro ravna z živalmi. Gospa zvezdicah in o inventarju v sobah lahko zanikam, saj je bilo zasluge domačinov. Trinajst praporov je plapolalo ob spomeniku. Tri genera tole: vsak je imel svojo funkcijo, ki jo je tudi izpolnil, nekadevamo obvarovati živali pred vsi Balkanci v slabem pomenu na programu, ki ga je pred potovanjem dobil vsak potnik, stavilo in organiziralo odprtje cije so se zbrale na tem zgodo Znano je, da je PD Celje po mučenjem povsod, kjer prihaja človek v kakršenkoli stik vencev ni želela, ampak nam besede. Balkana večina Sloteri celo več (kurenti, poslovni jasno in razločno napisano, da spomenika dr. Frischaufu in vinskem kraju. stiki, prevajanje, poročanje...). Sicer pa je bilo delo z živaljo. Potemtakem moramo biti prisotni pri varovanju zem. Balkana torej ne ukinjaj ga je vsilil manjšinski komuni smo nameščeni v Georgst hotelu B. kategorije z dvema doline, zaščitenem kot krajinželel dobrodošlico predsednil^ Kocbeku v osrčju Logarske Pozdravil nas je in nam za upravnega odbora javno in pred mučenjem domačih živali, sodelujemo pri vseh svetov tem. Ne vem, kako je lawio te na tistih, ki nimajo nič pri zvezdicama. Da o sobah ne govorimo, kajti pri nas ponekod činsko dovoljenje za postavigdan Gorjan, borec II. gmp* ski park. Znano je tudi, da ob KS Vransko. Govornik Bo vsaka odločitev potrjena s strani skupine. Da ne bom nih akcijah, tako tudi v akciji vaše jadikovanje o nesrečnih v hotelih A. kategorije ne dobiš tako lepo opremljene in či Na odločbo je bila namreč vlonovo pot od leta 1941 do konca tev spomenika še ni veljavno. odredov je opisal prehojeno tr dolgovezil, naj počasi zaključim. Bodi brez skrbi, vseh biv proti bikoborbam (Slovenija je živalih prizadelo tovarišico bila pohvaljena od WSPA Tomšičevo na CK, saj je pomagala tvorno graditi komuniste sobe. Poleg tega je bil v sobi na voljo še telefon in TV. okolje,,ki je pritpžbo vriulo njem je spregovoril o žena pritožba na Ministrstvo vojne. Z žalostjo in ogorčeših člcinov celjske folklorne London, saj smo zbrali prek krivicah- 22 na občino Mozirje, ker v po stopku niso sodelovali mejaši nihče od domačinov ali K? Solčava. Domačini bi bili spoi sobni ponuditi boljšo lokacij<j na primer v spominskem pari ku v Solčavi. PD Celje je ni podoben način gradilo tuc dmge objekte, tudi Dom pla nincev, saj je praksa, da naj prej zgradijo objekt, nato p izsilijo dovoljenje. Govornik na prireditvi j nanizal zasluge možema, kat«rima so posvetili spomenil zatem pa zasluge PD Celje z razvoj planinstva in celota Zgornje Savinjske doline. Nr z besedo pa niso bili omenjei domačini. Ob bok Frischaufu in Koi beku vsekakor sodi Janez P skemik, ki je bil Frischaufc vodič pri raziskovanju Savin; skih planin, saj je dodobi poznal vse poti in pasti. Pra tako se je razvilo tesno sodelc vanje med Piskernikom i Kocbekom. Vse podatke lahk najdemo v knjigi Franca Ko< j beka Savinjske Alpe, ki je let 1926 izšla v Celju. Poleg Piskemika so bih za ' služni še dmgi domačini, Mihi Plesnik, prof. Štiftar, Fram Herle. Po Herletu se imenuji smer v severni steni Ojstrice leta 1953 pa so po njem imeno vali tudi dom v Logarski doli ni. Prav po zaslugi PD Celje ji to ime izginilo, kar lahko sma tramo kot norčevanje in pod cenjevanje domačinov tegi območja. To se je odrazilo tud na sami prireditvi, saj so do mačini tako rekoč bojkotiral udeležbo. Voditelji prireditvi so v nagovom pozdravili tud prisotne, med choigim tudi so rodnike dr. Frischaufa. Ni prireditev pa se jim ni zdel( vredno povabiti Franca Klad nika, v Solčavi živečega Koc bekovega sina. Morda zato

23 23 j so jih danes deležni nosilci ipora proti okupatorju. V govoru je izpovedal svojo lastno (olečino, mishm pa, da tudi (olečino večine udeležencev,roslave. Kako mogočno so lonele pesmi: Zdravica, Hej,rigade. Pesem Štirinajste dirizije in Slovenec sem. Pel jih e moški pevski zbor iz Bra- ;lovč. Milo je donela pesem (troškega zbora. Janez krajnilii Janez je zaigral na harmoliko mladi harmonikar iz oslovne šole Vransko. Ganljiva e bila recitacija šolarke, ki je r pesmi povedala, da je bila j, vojna za Slovenijo kratka, rendar kruta za vse tiste, ki so J njej izgubili očeta ali brata. Udeleženci proslave so toplo jozdravili prihod oficirjev TO ;ahodne štajerske pokrajine in ijihovega komandanta Vikija Crajnca, ki je v svojem govoru ned drugim povedal, da je polosen, kar so njegova genera- ;ija sinovi in vnuki tistih, ki so le borili na tem mestu. VeseU a bih borci teh besed, čuteč, la so še ljudje, ki verjamejo in gostujejo njihov boj. ' Kakor pred davnimi dvain- )etdesetimi leti, ko so branih ačne in prezeble borce, so tudi ^am na ta dan gostitelji postregli z mahco. ; Organizator proslave je bila Organizacija zveze borcev Žalec, gostitelj pa krajevna skuppost Vransko. Vsem iskrena jivala. I r VERA POLICNIK, Sp. Rečica lldar Irazlaščencem Zakon o dohodnini je pri Ddmeri dohodnine za leto 1992 ienacionalizirancem, ki vladajo prve dohodke iz doslej radaščenega in podržavljenega premoženja, v obnovo zanemarjenih nepremičnin, povzročil razlaščencem veliko škodo.. Zaradi določila v 72. členu lakona o denacionalizaciji, ki jie glasi:»odškodninski zahttevki iz naslova nezmožnosti juporabe oziroma upravljanja Ipremoženja ter iz naslova vzdrževanja nepremičnin v času od podržavljenja do dneva uveljavitve tega zakona, se ne priznavajo«, so razlaščenci, ki so dobili z denacionalizacijo vrnjene nepremičnine, ki so postale manj vredne in zastarele, da bi jih lahko začeu normalno izkoriščati. Vse nepremičnine, ki jih lastniki obnavljajo in zato v času obnove še ne prinašajo nikakršnih dohodkov ali dobičkov, ni možno obremeniti s plačilom dohodnine, dokler ne začnejo prinašati dohodka, kakor se to navaja v»napovedi za odmero dohodnine«pod točko A II,»Drugi dohodki«. Tipični primeri za to so obnove hiš, stanovanj, lokalov, obrtnih delavnic, žag in mlinov in n.pr. posebno vložena sredstva v gradnjo in obnovo malih elektrarn, ki zahtevajo daljšo dobo z večjimi sredstvi, za katera se po zakonu o odmeri dohodnine lahko uveljavlja (zgrešeno) samo 10 odstotno zmanjšanje osnove (točka B 1). Dokler na primer take male elektrarne, ki so splošno družbeno koristne za gospodarstvo, niso obnovljene in Zgrajene ter tehnično prevzete ter so še v poskusnem obratovanju - ki traja običajno eno leto ne prinašajo dobička, zato ne bi smeh pobirati dohodnine od vseh v ta namen vlože- Uh sredstev. Olajšave na ta vlaganja bi morala v osnovi za odmero dohodnine biti stoodstotne! Novi vladni predlog o doliodnini, ki bi omogočal večjo davčno razbremenitev prejemnikov podpovprečnih in povprečnih plač in hkrati povečal ' spremembo progresije v stopnjah dohodnine davčno ^bremenitev nadpovprečnim l^ategorijam davčnih zavezan- '^ev, bi težko prizadel tudi ra- ^aščence. I Predlagam, da se mora v postopku dohodnine upoštevati posebno kategorijo zavezancev za plačilo dohodnine, ki so dobili vrnjeno denacionalizirano premoženje, ki ga morajo obnoviti. Od denacionaliziranega premoženja brez odškodnine (72. člen ZDEN) ni možno zahtevati plačila dohodnine, dokler ni vzpostavljeno prvotno stanje, oziroma usposobljenost za normalno obratovanje. Naši člani - razlaščenci pričakujejo resno in stvarno rešitev, s katero bo vsem, ki obnavljajo oziroma usposabljajo vrnjene nepremičnine omogočeno nadaljevanje in hitrejše uspešno dokončanje objektov in nepremičnin. Predsedstvo ZLRP Slovenije Reorganizacija loicaine samouprave v zadnjem času Slovenija pospešeno sprejema zakonodajo o bodoči organiziranosti lokalne samouprave. Le-ta bo v temelju določala organiziranost lokalnih skupnosti. Največja sprememba se nakazuje v možnosti organizacije povsem drugačne občine, kot jo poznamo sedaj. O vsaki spremembi sedanje občine se bo predvidoma odločalo z referendumom. Vendar pa je prav možnost snovanja novih občin tista točka, ki najbolj buri razmišljanja tudi v naši občini. Zato občinski odbor Liberalno demokratske stranke svari pred preveč vnetim, na trenutke že kar emotivnim in zato tudi neargumentiranim zagovarjanjem katerekoli skrajnosti tako v smeri centralizacije sedanje občine, kakor tudi nekaterih radikalnih pogledov po tem, da bi bila že vsaka vas svoja občina z županom. Ker je sedanja občina Šentjur zaokrožena teritorialna skupnost s svojimi organi oblasti menimo, da je ta oblast dolžna svojim občanom ponuditi konsistentna stališča predloge in argumente. Ko govorimo o oblasti v tem primeru mislimo na občinsko skupščino vključno z vsemi člani, organi izvršne oblasti in nenazadnje tudi vse delujoče politične stranke. Zato predlagamo, da se na stroške proračima občine izdela posebna študija, ki bo analizirala situacijo ter predočila možne najboljše variante, predvsem pa prednosti in slabosti določenih rešitev. Iz njih bi morah biti jasno in nedvoumno razvidni argumenti za in proti določeni rešitvi, na osnovi katerih bi se lahko zainteresirana javnost, torej občani in krajani odločau. V naši stranki se namreč močno bojimo, da bomo brez vsestransko osvetljenih in predvsem nevtralnih argumentov preveč pod vplivom enostranskih in morda tudi zavajajočih informacij te ali one strani in posameznikov. Navadno se za spremembe odločamo zato, da bi bilo bolje, kot je. Lahko pa se zgodi tudi obratno. Zato predlagamo občinski skupščini, da naš predlog sprejme. Za koordinacijo dela pri pripravi projekta naj se zadolži Izvršni svet občine. Javnosti pa se obračamo, da nas pri taki opredelitvi podpre. Občinski odbor LDS Šentjur Darovi jeseni Učenci vseh štirih petih razredov smo se ves september in še nekaj oktobrskih dni pridno pripravljali na predstavitev projekta z naslovom Darovi jeseni. Učiteljica likovne vzgoje g. Kačeva nas je zlahka navdušila, da smo prinašali v njeno učilnico (tu smo ob koncu naše delo tudi predstavili) vse možne jesenske pridelke, sadje, veje grmovnic in dreves, cvetje, trave, gozdne sadeže in tudi predmete domače obrti. Poleg tega smo pri glasbeni vzgoji»naštudirali«nekaj ljudskih pesmi, skupina iz 5. c pa se je naučila pod vodstvom gospe Kasesnikove plesati tri ljudske plese. Pri slovenščini smo zapisovali ljudske pregovore o zemlji in njeni rocovitnosti ter pregovore o vremenu po mesecih. Med pregovori so bili tudi tile: Če v januarju drevje od mraza poka, jeseni s sadjem preobloženo stoka. Če je lepo vreme na Jožefovo, veselo bo srce kmetovo. Če na veliki petek dežuje, dobra se letina napoveduje. Oktober je dober. Tepežni dan oblačen, ob letu ne boš kruha lačen. Moramo se pohvaliti, da smo se šh tudi pesnike in je nastalo kar precej lepih, skorajda mojstrskih pesmi; nekaj smo jih na zaključni prireditvi tudi povedali. Pri književni vzgoji smo se naučili recitirati Krakarjevo pesem Jesen; bilo je prav lepo, saj smo jo kar igralsko predstaviu. K sodelovanju smo povabili še naše mamice in celo babice. Mnoge so nam rade pomagale, in sicer so spekle domač knih ali potico ah zvitek ali kako drugo pecivo. Nekatere so nam darovale sok in mošt komaj stisnjenega grozdja. Na dan predstavitve je bila učilnica za likovno vzgojo tako slovesno opremljena in polepšana z vsem tem, da smo kar onemeli, kakor da bo v njej kak slavnosten sprejem. Veseli smo učenci sprejemah naše goste: starše, stare starše, učitelje. Nastopili smo in se jim predstavili s kratkim, a vseeno lepim programom. Njihovo ploskanje nam je brez besed povedalo, da se nismo zaman trudili. Po skupni pesmi En hribček bom kupil... smo še pokusili na lepo pogrnjenih mizah razstavljene dobrote. Vsem so teknile in vsevprek smo jih hvalili. Zadovoljni smo ta dan zapuščah šolo in želimo si, da bi si še kdaj naredili tako lep prazničen»šolski dan«. ANJA LUKMAN, MIHA ČUJEŽ in OŽBE POLJKO, 5. d in. osnovna šola, Celje Kaico doigo se bomo še poneumilali... Ne sodim v generacijo, ki bi še šolala otroke, za katere bi bila prisiljena iskati pomoč in štipendijo. Toda, ko se v zadnjih letih V vsaki lfev///c/ Novega tednika in Tednikove pefice bo objavljena samo ena črka imena glavnega pokrovitelja nagradne igre, ki jo boste nalepili v priloženo mrežo,jako da boste sestavili celoto: NISSAN - AVTO HlSA KOS. Začetne črke so že vpisane, naslednje pa se bodo, kot lahko vidite tudi v predlogi, razlikovale po tipu pisave. Rešitev boste poslali do 8. aecembra 1993 na naslov NT&RC d.o.o., Prešernova 19, Celje s pripisom "ZA VELIKO JESENSKO NAGRADNO IGRO". Dele napisa lahko nadomestite z največ dvema jokerjema. Veliko boste pridobili z nakupom petič, ki izidejo vsak zadnji torek v mesecu, kjer bodo tudi objavljene nekatere črke za zamudnike. Ob koncu akcije bomo med vsemi poslanimi rešitvami izžredali 70 finalistov, v zaključnem, finalnem žrebanju pa bo sodelovalo še 100 naročnikov Novega tednika, ki jih bomo izžrebali v posebnem radijskem žrebanju in 30 poslušalcev Radia Celje. 30 finalistov bomo namreč dobili z žrebanji na Radiu Celje, ki bo v času sejma MOS 93 vsak dan, razen nedelje, v oddaji "Sejemski vrtiljak", kasneje pa bodo žrebanja v posebni oddaji, ki bo na sporedu Radia Celje vsako sredo ob uri. srečujemo z absiurdi vseh vrst, s poneumljanjem posameznih formalno-pravnih služb, ki staršem šolajočih otrok povzročajo težke glavobole; otrokom pa jemljejo upanje v pravično prihodnost - se me loteva upravičen strah, da generacija vladajočih misli zgolj nase. Kako bi bilo sicer mogoče, da k mnogim nenaštetim neumnostim; kar zadeva šolanje, došolanje in prešolanje ter štipendiranje - odgovorne službe ne najdejo in ne iščejo boljših rešitev v korist otrok. Z vso silo se namreč trudimo, da bi slovenska pamet ostala na tem nivoju. Čas je že potrdil, da smo v preteklih dvajsetih letih že uspeli zamrzniti zdravo pamet, da se načrtno borimo za»dušno maloposestništvo«, ker le tako lahko manjšina manipulira z večino. akta... Tako namreč piše v navodilu za postopek; važno je le, da bo komisiji CSD delo plačano in zagotovljen pregled stanovanjskih in poslovnih prostorov, umetnin, bančnih računov, hranilnih knjižic, motornih vozil, morebitnega denarnega nadomestila v enkratnem znesku... Protislovnost do absurda! Prosilci so državljani, ki so s trudom svojih rok in velikim odrekanjem poskrbeli za lastno socialno varnost in ne kategorije velikih podjetnikov, ki so in še divje lastninijo družbeno premoženje! Na rob tega ne gre prezreti igre absurda z Zoisovimi štipendijami. Odločujoče sliižbe si dovolijo, da s faktorji in prafaktorji ter na Nenehna neodgovornost, počasnost in nerazumnost poslancev in ministrov, v parlamentu knadnimi odločbami, upe tadol in vladi in od nje navzlentiranih otrok potisnejo do struktur občinske samouprave; v moreče sanje. nas sooča z dejstvi, da vsak dela po svoje, da se S takim ravnanjem ne bomo kmalu rešili kaotičnega stanja. zakoni uporabljajo, kakor pač V prid prizadetih si želim, da gredo komu v prid. V dneh, ko bi se za to plačani zavezali za so naši vrli parlamentarci imeli nove vsebinske rešitve z več polna usta pravičnosti za odgovornosti do lastnega na mlade in družine, so na lokalnem nivoju, obrtnikom in podjetnikom oz. prosilcem za štipendije roda prihodnosti. Čas je sicer naklonjen kaljenim menežerjem s pre povvestilo poslali svojstveno obprečnim količnikom znanj toroda s pogoji za pridobitev da brez čuta za socialno politiko štipendije. bodo na slovenskem samo Ocena, ki bi jo na podlagi še dve kategorije: VeUki kapitahsti zbranih dokazil pridobih za in veliki reveži kratke obrtnikov ah podjetnikov denar - nima značaja upravnega pameti! SILVA ŽELEZNIK, Celje

24 Za narodov blagor Prebivalstvo ima vsekakor boljši občutek za vsakdanjo realno življenje kot njihovi izvoljenci odnosno politični zastopniki, kar tudi dokazujejo številni primeri denimo v ZDA, kjer so prebivalstvo spraševali o nekaterih perečih problemih v družbi in izkazalo se je, da je bilo njihovo videnje večinoma daljnosežnejše od samega videnja ameriškega kongresa. Kar pa se tiče vprašanj tehničnih vsebin, pa je tudi dokazano, da prebivalstvo mnogokrat nima dobrega vpogleda. Kot je že pokojni Raymond Clapper rekel:»nikdar ne smemo znanja prebivalstva precenjevati, a vendar tudi ne sinemo podcenjevati njegove inteligence!«mnenje ljudi je izredno pomembno za sleherno demolo-atično družbo, saj se z njihovimi mnenji družba bogati. A vendar na žalost imajo ustrezne ustanove pomisleke anketirati ljudi, saj so tovrstne ankete razmeroma drage in pač država nima tolikšnih denarnih sredstev, da bi lahko večkrat ugodili tej neizpodbitni nujni potrebi sleherne civilizirane demokratične družbe. To pa je v pravem pomenu besede velikanska škoda. Predlagam način, kako bi lahko večkrat zbirali mnenja prebivalstva o določmih perečih družbenih problemih in bi povrh tega tovrstne ankete po moji oceni prinašali celo dobiček. I*redlog:»Nagradna igra: Za narodov blagor!«v vseh prodajalnah bi se lahko kupili nekakšni kuponi posebne vrste. Na tem kuponu bi npr. lahko zastavili vprašanje sledeče vsebine:»ali menite, da je Sloveniji bolj potrebno nadzvočno letalo ah pa povišanje otroških dodatkov za 26 odstotkov?«pod tem vprašanjem pa bi ljudje napisali svoj odgovor, nakar bi svoj odgovor odposlali na dogovorjeni naslov, kjer bi lahko kar sproti prešteli glasove za prvi au pa drugi predlog vlade, nakar bi na vrsto še prišlo nagradno žrebanje (Podobno kot 3x3). Tovrstno nagradno anketiranje bi lahko izvedli vsak mesec. Izkupiček pa bi lahko uporabili v dobrodelne namene (pomoč ljudem v stiski) ali pa v podporo kulturi, znanosti, in športu). Televizijski, radijski in časopisni mediji bi pa lahko to nagradno igro s pomočjo priljubljenih osebnosti propagirali tako, da bi se ljudje te nagradno anketne igre udeležili v velikem številu, pri tem pa izrazili svoje mnenje in povrh tega še upali na kakšno lepo denarno nagrado. Torej demokracija prosi za vaše mnenje v nagradni igri:»za narodov blagor!«cenjene državljanke in državljani, razmislite! KARL PETRIČ, Žalec Šeklja ni več Ni ga več: lepega, belega, z velikimi črnimi pikami posutega muca. Končal je na grozljiv način - reiztrgal ga je pes, ogromen»rotweiler«. Nekega dne, februarja letos se je pojavil lačen in prezebel muc ter se plaho približal»krmilnici«ostalih brezdomih muckov. Ostal je tu v našem naselju blokov vse do pred nekaj dnevi in s svojo prisotnostjo med betonskimi kolosi pričaral del naravnega okolja in sožitja - človeka, živah in rastlin. Bil je prijazen muc, rad se je pustil božati otrokom, tudi mamice z vozički so se rade ustavljale in svojim najmanjšim kazale»kako muca papa«. Našli pa so se tudi brezsrčni ljudje, ki so ga preganjali in nanj z užitkom ščuvali svoje pse, pa ne samo hiladi, nerazumni, ampak odrasli (nedorasli) ljudje, ki naj bi bili vzor svojim otrokom in jim vcepljali ljubezen do živali in okolja. Seki, kot smo ga ljubitelji živali imenovali, je svoje življenje končal brez potrebe, zaradi malomarnosti in nerazsodnosti lastnika, ki svojega psa»rotweilerja«vodi po naselju brez povodca in nagobčnika, velikokrat tik ob zatočišču muc. Tako tudi takrat, kot so povedali zgroženi otroci in drugi očividci. Naj bralci ne mislijo, da krivim za to, kar se je zgodilo, psa - ne,tojekončnožival krivim človeka, lastnika te živali Rada Lukanca. Kot odrasel človek bi se moral zavedati, da je v naselju ogronmo otrok, ki svoje ljubljenčke psičke in tudi muce vodijo na sprehod na povodcih in da lahko svobodno gibajoči se pes nepredvidljivo stori še kaj hujšega, kot je storil. Seki j a smo pokopali (hvala gospodu, ki je to storil). Rado Lukanc na poziv za kaj takega ni imel razumevanja in je grobo odklonil. Ni pokazal niti malo sočutja ali žalosti zaradi dogodka. Menim, da takšen človek ni primeren za lastnika živali, kot je rasni»rotweiler«, saj ga ni sposoben pravilno vzgajati. Ljubitelj živali ne pomeni ljubiti samo svojega psa in se z njim postavljati, ampak spoštovati in imeti razumevanja za vse živali. IRENA VOLGEMUT, Celje Potrpežljivost slovenskega naroda ie brezmejna Ob torkovem ( ) pregledu prve strani Dela se mi je pogled ustavil na fotografiji s podnapisom»precej depozitov vplačanih tik pred iztekom roka«. V trenutku me je spreletel nekak bes, jeza. Vse nam bodo pobrali, izželi nas bodo do kosti. Nenasitni so. Nekaj bo potrebno ukreniti, da ne bomo postali živi okostnjaki. Ne vem zakaj (toda verjetno je bila posledica to, da sem na fotografiji videl povsem sestradanega možakarja) mi je tisti hip šinila skozi možgane fotografija Muslimanskega jetnika" v srbskem taborišču, ki je preko CNN preplavila svet. Prepričan sem, da se je vsi dobro spomnimo. Ni potrebno biti ne vem kako dober opazovalec, da vidiš na Delovi fotografiji na eni strani lepo rejenega uradnika, ki izžema še zadnje tolarje iz že na pol sestradanega... za tako imenovano pretvezo»odlog na izvršbo«, ki nič drugega kot samo pobii državno nenasitno blagajno. Stanje bo po moje ostalo več ali manj nespremenjeno; kontrola denarja s strani tistih, ki so ga z muko zbrali, pa tako ali tako po starih receptih ne bo možna. Ali se zavedate, g.jazbinšek, koliko obrabljenih otroških čeveljčkov bo zdaj na mrzlo in mokro jesen nepravočasno zamenjanih? Koliko mladih v šolah bo brez malice? Vse pa zgolj zaradi vaše nenasitnosti in nenasitnosti državne blagajne. Samo predstavljajte si, kakšen bo možakar s fotografije, ko mu za plačilo zadnjega obroka vašega»odloga na izvršbo«zarubite še obleko. Gospod Jazbinšek, verjemite, nič drugačen kot Bosanec iz srbskega taborišča, ki je po CNN bil poslan v svet. IVAN PETROVIČ, Maribor Pobuda v okviru ekoloških aktivnosti na terenu (Ekološka patrulja), ki jo vodi Slovensko ekološko gibanje - SEG nas občani vse pogosteje kličejo po telefonu (061) ali pišejo na sedež, Miklošičeva 38, Ljubljana, kamor nam sporočajo pobude, predloge, pa tudi proteste o onesnaženosti njihovega okolja. Med pobudami je tudi želja, da se načrtno vodi akcija zbiranja pločevink kot sekundarne surovine. Odvržene pločevinke različnih domačih in tujih proizvajalcev piva, Coca cole in bistrih sokov so vedno večji ekološki problem in vsakodnevni nevzgojni pojav ob planinskih poteh, okouci gostinskih objektov (npr. Iški vintgar) in trgovin. Predlagamo komunalnim službam občin, da že ob obstoječih zbiralnikih za smeti, star papir in steklo namestijo še dodatni zbiralnik za kovinske odpadke (npr. pločevinke). Na slovenskem tržišču gre za izredno pomanjkanje ekonomskega interesa za ponovno uporabo odpadkov, ki lahko služijo kot repromaterial. Podjetnikom oz. podjetjem dajemo pobudo, da ponudijo tržišču in obenem občanom manjši priročni strojček (stiskalnico) za stiskanje pločevink, da doma že sami reciklirajo ta odpadek. Za 10 SEG KAREL LIPIČ Dolina bratov sv.janeza Krstnika Ali veste, kje v naši domovini leži dolina bratov»janeza Krstnika«? Morda bi moral postaviti vprašanje drugače. Ali poznate Žičko dolino v naši Sloveniji? Verjetno bi vedeli odgovor udeleženci državnega in evropskega prvenstva v Motokrosu leta V kolikor niste mogli to enigmo rešiti, vam priporočam: razgrnite zemljevid Slovepije - Žiče, Skedenj, Špitalič pri Slov. Konjicah do cestnega razkrižja smer Dramlje - smer Sojek. Ta idilična regija ima iz 12. stoletja ime Dolina bratov sv. Janeza Krstnika. Mnoga stoletja pozneje dobi taista dolina današnje ime Žička dolina. Ob omenjenem cestnem razkrižju na južnem obronku Konjiške gore je štajerski mejni grof Otokar III. ustanovil prvo kartuzijo na slovenskem ozemlju. Kasneje so bile na raznih krajih na takratnem našem ozemlju ustanovljene še tri istega reda. Posebna čast se je dodelua Žički kartuziji v času cerkvenega razkola s sedežem generalnega priorja od leta. K propadu nekdaj cvetočega samostana je pripomogel avstrijski cesar Jožef II, ko je pred dobrimi 200 leti (1782) razpustil skupaj z mnogimi samostani v takratni Avstroogrski monarhiji tudi Žičko kartuzijo. 24 razglednic s samostansko si ko, prodaja raznih spominsk^ obeskov - tematika Žički s mostan, enotedenski izkup ček od državne loterije, v o\ činskem merilu organizira v večjem obsegu piknik na 1( kaciji današnjega»zaje kl( štra«. Po saniranju in restavr ran ju sakralnega objekt (cerkve) posvečene sv.janej Krstniku se bi predalo Cerk za bogoslužne namene. Tu( kulturniki iz celotne Slovem bi lahko pripomogli z izkupil kom od izvajanj svojih inte; pretacij za saniranje zgon omenjenega kulturnega zakl; da. Da bi imel celotni projel zakonsko in pravno zasnov se bi moral ustanoviti odbor j saniranje Žičke kartuzi v Republiki Sloveniji. MARTIN ZELENK( Slovenske Konjii Zbiranje sekundarnib surovin Iz naših krajevnih organiz4 j cij prihaja že nekaj časa op( ] zorilo, da se ustavlja zbiranj nekaterih sekimdamih svir< vin, zlasti starega papirja j stekla. Posredi naj bi bil cen«j uvoz. Pričakujemo, da bod v pristojnih ministrstvih j v Dinosu ukrepali in da li zbiranje potekalo še napr^! prav tako reciklaža. Morda 1 ga celo spodbudili z olajšava mi in odpravo prometneg davka. ' Uvoz, čeprav poceni, je tn ba ustaviti ali omejiti, saj je z! državo pomembnejše, da z nastajajo problemi z neupon i bo starega papirja in stekli i Stroški neustreznega ravnanj ' oziroma odlaganja so vsek«' kor veliko višji, kot če te surc ' vine še naprej recikliram! ' zlasti glede posledic za okolji ' ki se nedvomno dajo ovrednc j titi. Najbrž ni skrivnost, d ; danes odložena steklenic ' ostane še do leta V vsakem primeru ni mog^ ' če dopustiti, da bi se hvau ; vredno početje (zbiranje s( kundamih surovin) ustavilj Na ministrstvih in gospodai ski zbornici je, da z ustrezniij ukrepi, predvsem ekonomsk mi, zagotovite nadaljevan postopkov zbiranja in recikla že, zlasti še, ker smo nenazad nje le vključeni v Svet Evrop< Za lo SE( Tajni KAREL LIPI ZAHVALE, POHVALE Celjski upokojenci na Kozjanskem! v četrtek, dne ! smo se upokojenci DU Cel z dvema avtobusoma odpeljj na izlet na Kozjansko. Ogledi li smo si Pivovarno Laško : med drugim bili lepo postrež ni z degustacijo piva. V Ka Ta unikatni biser oz. ostanek jem smo si ogledali obrat St bisera naše slovenske klame Boris Kidrič iz Rogašl srednjeveške kulturne dediščine Slatine. Pot smo nadaljevs je evropskega pomena, zato mora dobiti prioritetni značaj pri saniranju in obnavljanju. na lepo obnovljeni grad Po( sreda. Ogledali smo si razsta Ijene predmete, kar je bilo ze V Sloveniji imamo preko zanimivo. Izlet smo zaključ 1600 cerkva, 800 samostanov, na kmečkem turizmu p 200 kapel, poleg tega še nešteto gradov in graščin... Vsi ti našteti objekti so večji del potrebni g. Založniku na Tinskem, kj smo bili izredno lepo postrež ni z dobrim kosilom, pijačo strokovne obnove, pa glasbo. Tudi plesa ni manj ki vseeno poudarjam, prednost lo. Tu se je izdal»skriti«talei pri saniranju bi dal»zaje kloštru«. Sredstva, ki so dodeljena za saniranje tega sakralnega objekta, so pičla, skopa obnovitvena igranja na harmoniko, g. Ival ka iz Zagrada. Med udeležen izleta je bilo tudi nekaj člano^ ki so prvič občudovali lepot Kozjanskega. Vsa zahvala i dela so več ali manj sti lep izlet gre Pivovarni Lašk< hijska. Zaradi tega, da ta naš kulturni zaklad dobi čimprej Steklarni Kozje in gradu Po^ sreda. Za srečno in varno vož prvotno obliko, dajem sledeče njo pa obema šoferjema avto predloge: izdanje poštne busov in organizatorjei< znamke s posebnim natisom - kartuzijanskim emblemom FRANC TRATNtf (tudi celotna serija), prodaja Celj

25 [5 RC podobo na igled postavi ^ 28. ao 30. oktobra bo na Ptuju 4. festival rauljsklb postaj Sloveniji SUnuli petek smo organizaem, ptujskim radijcem fočili vse komplete oddaj in i]ijskih izdelkov, s katerimi rmislimo predstaviti na fevalu slovenskih radijskih Utaj in po možnosti»ubrati«hi kakšno priznanje in od- Ije. Seveda je nehvaležno naivedovati, kako se bomo obisli v konkurenci ostalih rajskih postaj. Še posebej neh- (ležno je to ob dejstvu, da od pskega festivala v Slovenj radcu skupaj s Korošci bralno drugo mesto v skupni irstitvi, od predlani v Mo- K'skih Toplicah pa tretje, Kdtem ko se prvega festivala itrbovijah leta 1990 nismo leležili. Škoda, ker je letos februarja išlo do neumne in spreneveve odločitve na Združenju»ionalnih in lokalnih postaj, se poslej na vsakoletnem itivalu ne proglasi najboljša lijska postaja. To se je za- >rilo zlasti radijcem Murega vala iz Murske Sobote, so tri leta zapored pobrali jboljše odhčje in so se na mesto skoraj»abonirali«. Do ponedeljka se je za tek- )vanje v sedmih zvrsteh - inmativna oddaja, komentar, isbena in kontaktna oddaja reportaža in EPP ter samodamni spoti - prijavilo 14 hjskih postaj. Prijavih se ta radijski postaji Murski [ - iz že prej zapisanega rari Jelšah iz nam še ;a, in Štajerski val iz Smar- neznanega razloga. V bistvu škoda, kajti festival je hkrati minimum in maksimmn dosežkov t.i. 4. radiodifuzne mreže oziroma Združenja radijskih postaj v Sloveniji, v katerega seveda ni vključena»nacionalna«radio Slovenija. Ne glede na uvrstitev smo na ogled ponudili korektne radijske izdelke, za njimi stoji- Celjski radijci sodelujemo z glasbeno oddajo o glasbenici Ocvirkovi, ki jo je pripravila Nataša Gerkeš, Nada Kumer je prispevala komentar, v konkurenci kontaktnih oddaj smo ponudili Rumeni CE Bojana Krajnca, reportažo z naslovom Igra treh glav je pripravil Tone Vrabl; informativne oddaje so sicer kolektivno delo, vendar ima zanje največ zaslug Robert Gorjanc, medtem ko smo za EPP produkcijo izbrali spola Atka in Miroteks. mo in lagali bi, da ne bi bih razočarani, če bi jih na festivalu povsem prezrli. Merila in okus žirij pa so nepredvidljivi... Festival se bo začel prihodnji četrtek, 28. oktobra v motelu Podlehnik ob 10. uri s sejo izvršnega odbora Združenja regionalnih in lokalnih radijskih postaj Slovenije in ob 13. uri s skupščino Združenja, uradno pa s skupno oddajo Združenja ob Prvih deset minut bo namenjenih predstavitvi Združenja in festivala ter letošnjega organizatorja Radia-Vestnik Ptuj, nato pa od do pogovoru s predsednikom vlade dr. Janezom Drnovškom. MITJA UMNIK Ivan Sivec - nalpiodovitejši teicstopisec v zabavni giasbi Eden najplodovitejših tekstopiscev, če ne kar rekorder v slovenski zabavni glasbi, je prav gotovo Ivan Sivec. Nekoliko krivično, vendar resnično je, da poslušalci največkrat poznajo izvajalce določenih pesmi, avtorjev pa ne. Kar poldrugi tisoč besedil Krog prijatellev polk in valčkov vse širši Pred mesecem dni smo v radijskem programu naredili večjo spremembo, ko smo oddajo o domači glasbi, ki je bila na sporedu ob ponedeljkih od 17,30 dalje prestavili na večerni čas oziroma začetek ob 20. in zaključek ob 22. uri. Lestvica je dobila tudi novo ime Vrtiljak polk in valčkov, medtem ko»pravo«ime za celotno oddajo s področja domače glasbe še iščemo. Morda nam bi pori tem lahko pomagali tudi zvesti poslušalci, saj se krog ljubiteljev oddaje vse bolj širi. Dveumo oddajo smo napolnili z gosti, ki se predstavljajo v prvem delu, medtem ko v drugem zavrtimo dva predloga in deset skladb z Vrtiljaka polk in valčkov, kjer s svojimi glasovi preko Novega tednika sodelujejo poslušalci. Doslej so v naših večernih ponedeljkih sodelovah Alfi Nipič, Štajerskih 7 s predstavnikom Samom Pokomom, Igor Podpečan, znan glasbenik, ki ima svoj ansambel Igor in Zlati zvoki ter glasbeno agencijo Zlati zvoki v Kisovcu pri Zagorju in zadnji ponedeljek Alpski kvintet s predstavnikoma Jožetom Antoničem in Janezom Perom. Posebnega odziva sta bua deležna Alfi Nipič (19 klicev v dobri uri) in Alpski kvintet (16), zanimivo pa je, da je khcalo tudi veliko Mariborčanov, kar govori o naši dobri slišnosti in tudi poslušanosti. Mimogrede: o tem sem se lahko prepričal tudi na festivalu Narečne popevke v Mariboru, kjer so resni ljudje pripovedovali o poslušanju celjskega Radia, drugi z drugega konca Slovenije pa so o njem slišali, žal pa ga ne morejo poslušati. Vsaj do Novega leta bomo s takšno obliko nadaljevah. 1. novembra posebnih gostov ne bo, 8. pa bodo gostovali Podkrajski fantje s sedmimi novimi skladbami. V dogovoru pa smo že z Borisom Kopitarjem, Borisom Roškarjem, Edvinom Flisarjem, Zasavci, Primorskimi fanti, Slavkom Avsenikom ml., Tomažem Tozonom, enim izmed odhčnih slovenskih tekstopiscev in morda še kom, ki se bodo zvrstih do konca leta. Kakšen zanimiv predlog pričakujemo tudi od poslušalcev in bralcev. Po Novem letu se bo večerna oddaja verjetno razširila še za 20 minut na čas pred 20.m-o, dobila bo nov avizo, kakšno mini rubriko za zanimive dogodke in obvestila, to pa bi bilo za nekaj časa dovolj. Predvsem pa bomo poskrbeli, da bo resnično vpeta v vsa dogajanja na področju domače glasbe v Sloveniji. Če k temu dodamo še jutranji šopek domače glasbe med 5. in 5,30. uro ter kakšen utrinek med dopoldanskimi in popoldanskimi oddajami, potem se lahko pohvalimo, da naši vodilni možje kažejo kar precej posluha za glasbo, ki pomeni naše korenine. TONE VRABL Ivana Sivca je uglasbenih, tako na zabavnem, kot na narodno-zabavnem področju. Letos praznuje Sivec 25 letnico pesnikovanja. Njegove prve pesmi so bile namenjene dekletom, v katera je bu zaljubljen, vendar jih sam ni arhiviral, pa tudi uglasbene niso bile. Kasneje je svoja besedila namenjal glasbenikom, največ v narodno-zabavni zvrsti, od Franca Flereta, Franca Miheliča, Avsenika, Slaka, Alpskega kvinteta. Štirih kovačev. Fantov treh dolin, Vilija Petriča, vmes pa je pisal tudi besedila za popevke, ki jih prepevajo Helena Blagne, Oto Pestner, Nace Junkar... Ena najlepših in najstarejših njegovih pesmi je Avsenikova Cveteli so beli kostanji. V sobotni oddaji Glasba je življenje bo naš gost gospod Ivan Sivec, s katerim bova odprla še veliko zanimivosti na temo Glasba.»Če se boš vse naučil, ti bom kupila ploščo z najnovejšo popevko,«je vzpodbujala mati svojega šolarja.»če me ne boš priganjala k učenju, ti bom pa jaz kupil ploščo z dunajskimi valčki,«se je branil sin. Mi pa vas vabimo, da nas poslušate v soboto, v oddaji Glasba je življenje. Čao, čao! Simona H2O RADIJSKI SPORED od 21. do 27. oktobra RADIO CELJE četrtek, : 5.00 Začetek jutranjega programa, 6.00 Poročilo OKO Celje, 6.30 Poročilo OKC Marit)or 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, Novice, Minute za zdravje, Novice, Začetek popoldanskega programa, Jack pot, Novice, BBC-Pregled evropskega tiska, Dogodki in odmevi (prenos RaS), Kronika, osmrtnice, Pika na i, DIsco glasba, Radijski dnevnik (RaS), Deutsche VVelle, Zaključek sporeda. Petek, : 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Prva jutranja kronika (RaS),6,00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Dnjga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, Novice, Filmski sprehodi, Novice, Začetek popoldanskega sporeda, Jack Pot, Novice, BBC-Pregled evropskega tiska Šport ob koncu tedna, Dogodki in odmevi (prenos RaS), Kronika, osmrtnice, Pika na i, Rumeni CE, Radijski dnevnik (RaS), Deutsche VVelle, Zaključek sporeda. Sobota, : 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Prva jutranja kronika (RaS), 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.45 Horoskop, 7.00 Doiga jutranja kronika (prenos RaS), 7.20 Tečajnica Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, Novice, Študentski servis, Novice, Začetek popoldanskega sporeda Jack pot, Novice, Glasba je življenje Dogodki in odmevi (prenos RaS), Čestitke in pozdravi, Kronika, osmrtnice, Vročih 20, Večerni program Zaključek sporeda. Nedelja, 24.0.: 8.00 Začetek programa Poročila Verska oddaja (Luč sveti v temi) Horoskop Novfce Nedeljski gost, Time out za šport, Iz domačih logov, Novice, čestitke in pozdravi. Ponedeljek, : 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Prva jutranja kronika (RaS), 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, Novtoe, Za lepše okolje Športno dopoldne, Novice, Tečajnica, Iačetek popoldanskega sporeda, Jack Pot, Novice, BBC-Pregled evropskega tiska, Dogodki in odmevi (prenos RaS) Kronika, osmrtnice, Pika na i, Radijski dnevnik (prenos RaS), Deutsche VVelle, Večerni program, Domača glasba: Vrtiljak polk in valčkov (Tone Vrabl), Zaključek sporeda. METKA TEKSTIL d.o.o. Ipavčeva 22, Celje Metka tekstil d.o.o. je podjetje, ki proizvaja tekstilne tx)mbažne izdelke. Za proizvodnjo tkanin potrebujemo delavce, ki bi s svojim delom prispevali h kvaliteti našega izdelka. K sodelovanju vabimo tudi mlada dekleta in fante, ki jim bo to prva zaposlitev in ki želijo delati tekstilnem področju in se z usposabljanjem priučili za na bodo TKALCE, VZDRŽEVALCE TKALSKIH STROJEV IN PLEMENITILCE TKANIN Za delovno mesto TKANJE je zakonsko priznana benificirana delovna doba 12 za 14 mesecev, kar pomeni, da se vsako leto delovne dobe pri upokojitvi šteje za 14 mesecev. Če vas delo v našem podjetju zanima, pošljite pisne prijave na naslov: Metka tekstil d.o.o., Ipavčeva 22, Celje. Četrtek, 21. oktobra, Ročk blok Danes med 18. in uro boste lahko spremljah drugo oddajo Ročk blok, ki je namenjena butnglavcem vseh vrst (za mehke in trde glave). Ročk blok vodi Aleš Uranjek, član skupine Šank ročk in eden izmed največjih poznavalcev tovrstne glasbe. V za šolsko uro dolgi oddaji vam bo predstavil najnovejše iz hard in heavy scene, manjkalo pa ne bo tudi ročk evrgreenov. Petek, 22. oktobra ob Šport ob koncu tedna Rubrika v kateri nas naše športno uredništvo seznani s športnimi prireditvami od petka do nedelje, in ki ste jo doslej poslušali ob 13.30, bo po novem na sporedu poldrugo uro kasneje, ob 15. uri. Ponedeljek, 25. oktobra, Lestvica 3, tri, III & AS Priljubljena voditelja lestvice 3, tri, III & AS Ajnzi (Saška Einsidler) in Dufco (Dušan Uršič) bosta odslej z vami vsak ponedeljek od 18. ure naprej. V prvem delu oddaje vam bosta predstavila lestvico najbolj poslušanih skladb s slovenskih lokalnih radijskih postaj, drugi del oddaje pa bo kot ponavadi namenjen novostim s svetovne in domače glasbene scene. Ponedeljek, 25. oktobra ob Vrtiljak polk in valčkov v Vrtiljaku polk in valčkov, priljubljeni oddaji ljubiteljev domačih viž, ki jo vodi Tone Vrabl, bo v ponedeljek gostoval ansambel Robija Zupana z Vranskega. Ansambel je pred kratkim izdal novo kaseto, skladbe z nje pa boste lahko slišali tudi v oddaji. Seveda bodo tudi tokrat odprti telefoni za vprašanja poslušalcev. Torek, : 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Prva jutranja kronika (RaS), 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, Novice, Slovenčeva lestvica 3-3-3,12.00 Novice Tečajnica, Začetek popoldanskega sporeda, Jack Pot, Novice, BBC-Pregled evropskega tiska, Dogodki in odmevi (prenos RaS), Inšpektor Martinček, Kronika, osmrtnice, Pika na i Zimzelene melodije Radijski dnevnik (prenos RaS) Deutsche VVelle, Zaključek sporeda. Sreda, : 5.00 Začetek jutranjega programa Prva jutranja kronika (RaS), 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, Novice, S knjižnega trga, Novice, Tečajnica, Začetek popoldanskega sporeda, Jack Pot, Novice, BBC-Pregled evropskega tiska, Dogodki in odmevi (prenos RaS), Kronika, osmrtnice Pika na i, Pop loto, Brane Rončel na RC, Radijski dnevnik (RaS), Deutsche VVelle, Zaključek sporeda. Radio Celje oddaja od 5.00 do od torka do petka, ob ponedeljkih do 22.00, ob sobotah do ure, ob nedeljah pa od 8.00 do približno ure, na UKV frekvencah 95,1, 95,9 in 100,3 MHz -- stereo. ; Glavni in odgovorni urednik: Mitja Umnik Pomočnik odgovornega urednika: Robert Gorjanc Uredništvo: Nataša Gerkeš, Nada Kumer, Vesna Le)ič,Mateia Podjed, Janez Vedenik in Tone Vrabl. Glasbeni urednik; Stane Špegel. Vodja tehnike: Bojan Pišek. Naslov uredništva: Radio Celje, Prešernova 19, Celje. Telefon: , Fax: Studio: ,

26 Dvajset let Kristalov že samo ime pove, da gre za nekaj žlahtnega, tisti pa, ki jih pot zanese kdaj pa kdaj v Rogaško Slatino, dobro vedo, da gre za ansambel s posebnim renomejem v tem turističnem kompleksu. Ustanovitelj je bil Franc Vukovič-Pico, ki je v letu 1973 v skupini združil glasbenike z obeh strani Sotle. Izvajali so komercialno glasbo, prilagojeno prostoru, v katerem živijo, kar pa ni bilo vedno tako lahko, saj so v Zdravilišče Rogaška prihajali zelo različni gostje, predvsem tujci. Poleg tega so obvladovali tudi vsa okoliška plesišča, zlasti je v tistih časih cvetelo plesišče starega dela Atomskih Toplic. Kar nekaj let so jih domačini imeli za svoje, tako da se je marsikatera noč končala v vinski kleti pri kakšnem prijatelju ali prijateljici. Nekako na pol poti, ko se je že izmenjalo tudi nekaj članov, so se po letu 80 vrnili na plesišča Zdravilišča Rogaška in ker je to bilo obdobje velikih popevkarskih imen, so se prelevui v izrazito spremljevalni ansambel. Tako so sodelovali z Marjano Deržaj, Edvinom Fliserjem, Moni Kovačič, Duškom Lokinom, Zdravkom Škenderjem, Ivico Šerfezijem in Ljupko Dunitrovsko, pa z Vinkom Šimekom in številnimi drugimi popularnimi izvajalci. Nekako v tem stilu so se obdržali še do danes in ko sem jih pred kratkim poslušal v Kristalni dvorani, mi je bilo jasno, da bi lahko igrali v katerem koli boljšem hotelu v tujini, kar pa jih očitno ne zanima, saj je sama Rogaška Slatina kot delček tujine s številnimi hoteli in prireditvami in jim dela nikoli ne zmanjka. Gradijo predvsem na kvalitetnem izvajanju in repertoarju, ki obsega kar neverjetno število skladb najrazličnejših zvrsti. V teh dvajsetih letih se je izmenjalo 21 glasbenikov, že kar nekaj časa pa je zasedba enaka: Emil But (saksofon, klarinet, vokal), Franci Inkret (kitara, vokal), Marjan Skaza (klaviature, trobenta, vokal), Avgust Skaza (trobenta, pozavna, bas, tolkala, vokal), Boštjan Brantuša (bas, kitara, vokal) in gonilno kolo Franc Vukovič (bobni). Skratka nekaj multi instrumentalistov, ki zadovoljijo vsakršno, še tako _ zahtevno publiko.. iggy pop v Ljubljani Po gostovanju Erosa Ramazzottija se nam obeta v Ljubljani bolj rockovski koncert, nastop Iggyja Popa. Koncert bo jutri, v petek, 22. oktobra v hali Tivoli. Tokrat bo Iggy Pop nastopil pri nas že drugič. Letos je izdal album»american Cezar«, ki ga trenutno promovira po Evropi. Prvi hit z novega albuma se imenuje»wild America«. Evropska turneja zajema 36 nastopov v desetih državah. Njegovi glasbeni začetki so vezani za skupino»the Stooges«. Svoj prvi albimi, imenovan enostavno»the Stooges«, so izdali pri založbi Electra. Produciral ga je bivši član Velvet Underground John Cale. Sledil je še album»fun House«. V tem času izstopajo pesmi: I wanna be your dog, TV eye, Real cool time, Down on the Street in The Stooges so igrali totalno poenostavljen R'n'r, njihova besedila so bila brez dlake na jeziku - ostra, polna jeze, upora, brez kompleksov, zato tudi v tistem času niso bili deležni večjega odziva poslušalcev. Ta dva albuma sta tudi nekako že napovedovala kasnejše punk obdobje. The Stooges so bili znani po svojem izjemno dinamičnem scenskem nastopu, saj se je Iggy valjal po razbitih steklenicah, skakal med poslušalce tn se tudi tepel z njimi, tako da na odru ni niti trenutek miroval. Velik oboževalec»the Stooges«je bil tudi David Bowie. Povabil jih je v London, kjer so posneli svojo tretjo ploščo»raw Power«. Vendar je vse več težav zaradi alkohola in drog ter neuspeha njihove glasbe med poslušalci pripeljalo skupino do razpada 1.74.»The Idiot«je naslov Popovega»come back«albuma, pri V čem Je finta? katerem mu je pomagal D. Bowie. Na njem je tudi originalna verzija pesmi»china girl«, ki je postala v Bowiejevi pri DELO vedno v središču d o g a j a n [ redbi svetovni hit Naslednji album iz leta 77»Lust for life«je verjetno njegov najboljši izdelek. Tudi pri tem projektu mu je pomagal Bowie, kasneje je bil klaviaturist v njegovi spremljevalni skupini. S te plošče izstopajo skladbe: naslovna Lust for Life, The Passenger, Turn blue, Tonight (kasneje v izvedbi dua D.Bowie-T. Tumer). Ko je že kaz lo, da je prebrodil vse krize] se končno postavil na noge, Iggy zopet zapadel v depresi zgubljal je kontrolo nad sa in si skoraj uničil življenje. ] leta 86 je posnel še nekaj po prečnih albumov:»sold«party, Zombie birdhous«nato z Bowiejevo pomoč posname»blah, Blah, Bla album, ki je zopet eden bc^ ših. Na njem je hit komad»r al wild child«in pa»cry fi love«. Sledi bolj hardrocko sko usmerjen album»instinc in 1.90»Brick by brick s bito I»Candy«. Igral je tudi v nekaj filmi; vendar le manjše vloge. Pn \ ki ga je spustil na filmski tra je bil Scorseze v filmu»bar^ denarja«. Goran Bregovič, a tor glasbe za film»arizoi dream«emira Kusturice, ga, angažiral, da je zapel nek priredb starih komadov Bij lega Dugmeta. Koncert Iggyja Popa je v ci ganizaciji Ropota, za ogrev^ nje pa bo poskrbela londonsj skupina»the Cheerleaders«, PETER KOŠTOMi Zadnjih nekaj let so se posvetih tudi izdajam treh kaset: Ne gremo še domov, Evergreen by Kristali in lanska Novi svet, soudeleženi pa so tudi na nekaterih kompilacijah Mandarine. Zdaj, ko so na prelomnici, se bodo odločili ali bodo ostali pri dosedanjem konceptu dela ali pa bodo v prihodnosti vlagali več v lastno produkcijo in naskok na slovensko glasbeno sceno v širšem obsegu. Eno pa je gotovo - to nedeljo ob bodo ob svojem jubileju organizirali v športni dvorani v Rogaški Slatini mega koncert s številnimi gosti, kot so: Edvin Fliser, Bratje iz Oplotnice, Vagabund, Čudežna polja, Štajerskih 7, Amigos in morda še kdo. Pridite in se prepričajte na svoja ušesa in oči. SLAVC L. KOVAČIČ Prebiral sem razmišljanje mladega Večerovega pisca ročk raportov Gorazda, za katerega mislim, da je prav tisti, ki prepeva pri Its not 4 sale in ki ima še kar dobro razčiščene nekatere pojme o tem, kakšen je duh ustvarjalnega okolja. Strinjati se je treba z njim, ko piše o jalovih, celo ničelnih rezultatih protestnih koncertov na Ptuju in še posebej v Mariboru. Cisto na mestu je njegov očitek samim ansamblom, da so delovali egoistično v smislu samopromocije in s tem brez občutka pomečkali že tako rahlo idejo skupnega delovanja za pridobitev ustreznih prostorov. Prav tako je bilo v obeh primerih očitno, da so organizatorji prireditev široko odprli vrata raznoraznim skupinam in gibanjem, ki v glavnem nimajo kaj dosti skupnega z mladinskim kulturnim življenjem in so s svojimi lončki nabirale deževne kapljice v svojo korist, se pravi, da zopet ni imel od tega nihče nič koristnega, še najmanj pa so konstruktivno podprli osnovno idejo o tem, da rabi vsako mesto vsaj en prostor, kjer bo mladež lahko destruktivno/ ustvarjalno žurirala, in jim ne bo stalno na vratu stala državna kontrola, lažnivo prisežena na neke kvazikrščanske in s policijskim žegnom zacvrknjene norme, ki ne služijo ničemur drugemu, kot da držijo mularijo v nevrotičnem predeksplozivnem krču, ki popusti šele po zaužitju večje količine alkohola. Jasno, da je potem vedno sranje in da je na koncu vsega kriva mladež, ki se nikoli ne bo sprijaznila s tem, ampak bo zdesetkana BOOlVi '93 za Studio Tivoli v studiu Tivoli je od sredine sedemdesetih snemala večina znanih imen slovenskega in bivšega jugoslovanskega poprocka, spisek tam posnetih albumov pa je blizu (še nenapisani) enciklopediji uspešnic domače zabavne glasbe. Na»črni petek«, 3. septembra letos, je v plamenih ob sami tehniki izginil tudi del zgodovine slovenske popularne glasbe. Studio Tivoli se po prvem šoku spet rojeva iz pepela, del pogorišča pa je bil razstavljen tudi na sejmu Sodobna elektronika, kjer je Ljubljanski sejem studiu Tivoli dal brezplačno na razpolago razstaviščni prostor. Glasbeniki, nekateri mediji in vsi ostali, ki so ali so bili kakor koli vezani na slovensko glasbeno sceno, zdaj solidarno zbirajo sredstva, ki bodo omogočila, da bo Tivoli spet začel delovati. Eden izmed medijsko in finančno najbolj odmevnih projektov bo prav gotovo dobrodelni koncert, ki bo 28. oktobra v Hali Tivoli v Ljubljani. Organizatorji so se odločili za ime BO- OM'93, ki obuja spomin na legendami istoimenski rokovski festival iz sedemdesetih let. Koncert bosta snemala Radio Slovenija tn TV Slovenija, predstavili in spremljali pa ga bodo tudi drugi mediji. Na prireditvi, ki bo s programom gotovo osrednji glasbeni dogodek leta, bodo nastopili: Buldožer, Lačni Franz, Sokoli, Pop design, Agropop, Miladojka Vouneed, Avtomobili, Don Mentony Band, Videosex, Chateau, Sašo Mežek, Tomaž Domicelj, Andrej Šifrer, Big Ben, Čudežna polja, Jonas Z, Arsen Dedič, Laufer, Vlado Kreslin, Tomaž Pengov in še dolga vrsta drugih. SŠ Piše Aleš Jošt delovala v neprimernih in nezdravih pogojih dalje, velika večina pa bo brez orientacije in brez idealov popustila pod pritiskom in se predala gostilniški apatiji ali celo odtavala in the dark of the botanic park. Posledice so v vsakem primeru katastrofalne, saj pride do epidemije nezanimanja in pomanjkanja okusa, ko je vsa vzgoja prepuščena TV Jonasu in podobnim daviteljem, da ne govorim o MTV virusu, ki letno nabije na milijone najstniških kompleksov, saj veste zizike, ritke in mozoljčki. V vseh teh primerih pa manjka prav vitalen pristop, globlje zazrt v prihodnost in temelječ na ozdravitvi družbe. In prav pri mladini, ki je najpogostejša žrtev vse sladkobnejše propagande v barvah, bi še bilo mogoče vsaditi seme neprofitnega delovanja. Saj komu bi bilo lahko bolj jasno, da je največji prof it prav v dobrem žuru in ne v debelenju denarnice ali posnemanju videnega na televiziji, ki je lansirano prav s tem namenom, da tržno usmerja jagnjetino. In kot velja se žal res minimalen del mularije kljub vsemu trudi, nekje v zakloniščih, kleteh, garažah pilijo svoje vi Na pobudo PHILIPA STE- IRA, bobnarja skupine Consolidated, bo izšel album»in Defense Of Animals«, za katerega so posnetke ob omenjeni skupini prispevali še Michael Sti- denje sveta, pri tem pa nimajo niti za nove strune ali bobnarsko opno, vadijo v neogrevanih in zasvinjanih prostorih, pe medtem ko njihovi vrstniki posedajo na ostankih klopi pred svojimi betonskimi večnadstropnimi bloki in nimajo pojma, kaj bi počeli, zabavati se pač morajo in potem... Vem da se bo tole večini zdelo laično sociološko pridiganje in kaj jaz vem kaj še, in vse ki tako mislite v tem primeru pozivam na pometanje pred lastnim pragom. Pa tudi to je prenaivno. Rajši vozite za Čačak. Aha, spet Pop Iggy. Ja, ja, vas že vidim! Pazite se v Ljubljani, tropi mulcev, ki krožijo po mestu so agresivni do manj številnih in šibkejših. No, pa smo spet tam. Invaziji švedskih pop-dance bendov na evropsko tržišče se s prvim stnglom»alrabaiyne«pridružuje mlad trio, ki nastopa pod imenom AMADIN. Za založbo Dr. Records, katere lastnik je trenutno najuspešnejši švedski glasbenik Dr. Alban, pa že snemajo material za prvi album, ki naj bi izšel še pred iztekom leta. Po osmih letih se na lestvice vrača že skoraj pozabljeni Anglež s čudnim umetniškim imenom BELOUIS SOME, ki je zaslovel s svojim odličnim drugim albumom»some People«in hitoma»some People«in»Imagination«. Njegov najnovejši, tretji album, ima naslov»li\'ing Your Life«, z njega pa je tudi single»something She Said«, ki se počasi, a vztrajno, približuje vrhu nekaterih evropskih lestvic. Kraljice ameriškega hip-hopa SALT&PEPA so v ponedeljek izdale svoj peti album, predhodnica albuma, single»shoop«, pa se z ameriških lestvic seli tudi na to stran Atlantika.»Shaq«je naslov prvega LPja SHAQUILLEA 0'NEILA, enega izmed najboljših košarkarjev na svetu in člana ameriškega košarkarskega Dream Teama. Pri snemanju so Shaquilleu pomagali skoraj vsi, ki kaj veljajo na ameriški rap in hip-hop sceni, prvi single»skillz«pa je že postal nekakšna himna milijonov ameriških uličnih košarkarjev. (R.E.M.), Concrete Blone, Pearl Jam in Lush. Na skupno evropsko turnejo so se podali člani dveh trenul no vodilnih novo-hipijevskj pop bendov LEMONHEAE! in SOUL ASYLUM. Koncei* za to turnejo so večinoma i razprodani, na nekaj prvih n^ stopih pa so publiko bolj na^ dušili ameriški Soul Asylui ki imajo poleg mega-hita»ri naway Train«za sabo že sk( raj 13 let dolgo in v Ameril tudi precej uspešno karier Na sliki pevec skupine IA monheads Evan Dando. Šesti album (CD) velenjski Šank Ročk, posnet v živo r letošnji prireditvi Pivo in cvel je v Laškem in miksan v nove goriškem studiu Rose, se že t ska nekje na Češkem. Pol«njihovih največjih hite s prejšnjih plošč bosta na a bumu in video-kaseti, imen( vani»na mrtvo v živo«, tu< dve novi skladbi;»puščam sna«in»lahkih nog«. Za sleč njo je tekst napisal Zoran Prt din, gre pa za rahlo prikrit reklamo za Lahko pivo, proij vod Pivovarne Laško, ki je ti di eden izmed glavnih spol zorjev Šank Rockerjev. Konec meseca gre 1-. BAND v studio 26 Radia Ljul Ijane, kjer bo, do 20.noven bra, posnel pesmi za novo ki seto z naslovom»tak je svet Nosilna pesem sicer deset jm smi dolgega albuma bo»cl< vek iz škatlice«, na kompaktl različici pa bodo še štiri pesb več, med njimi tudi evrovizi ska»tih deževen dan«, tokn v priredbi za skupino (brt plesnega orkestra). V ljubljanskem K4 vztrajn nadaljujejo tradicijo torkovi koncertov. Ta torek, 25.okto bra, ob 22.30, bodo tam nasto pili predstavniki turškega et no-jazza, ASIA MINOR. STANE ŠPEGEl

27 n Ud odmevov do Odmeva fusoteučane razveseljuje ansambel Iz Rogatca Dani Križan je preživel ^roštvo v Logu nad Bogat-.10, njegov prijatelj. Toni Vojšek, pa v Dobovcu. Tako jizu drug drugega, da sta se»čkrat poklicala s hriba na nh, pri tem pa je zanimivo Hmevalo. Obema glasbenikoma je tisti odmev ostal v ušesih ko sta pred dobrim letom { tanavljala ansambel, so ga rstili kar za Odmev. Strinjala a se tudi člana Jože Podhra- J[i ter Robert Potočnik, ki se bdobnega odmevanja spomijata s svojih hribčkov. I Danes poznajo Odmev po ^em rogaškem koncu. Vodja iisambla. Dani Križan (haronika) ter Toni Vodušek larinet in saksofon) sta znai, izkušena muzikanta, ki sta 3lga leta nastopala v duetu r z glasbeniki s hrvaške stra- Sotle. Med drugimi tudi Jožetom Podhraškim (barin in bas kitara), iz sosednjei Himia na Sutli, ko pa so loznali še mladega kitarista jberta Potočnika iz Dobovca olo kitara), so se odločili za avi ansambel. Zakaj pa ne, I si rekli, to bo za Rogatec )tovo popestritev. In res je ko. Rogatec vendarle ni tako asbeno mrtev kraj, saj je lan tudi po rockovski skupi- Kaligula, mnogi glasbeniki i prihajajo igrat z druge strai mejne reke. Tako so pred letom pridobili Rogatcu svoj domači ansam- ;1, ki igra predvsem narodne 1 narodnozabavne pesmi ter ovenske in hrvaške popevke, ani prepeva narodne in na- )dnozabavne skladbe, Robert pa zabavne. Odmev vehko nastopa na različnih prireditvah (med zadnjimi je opazni nastop na slavnosti ob 90 letnici rogaške proge) in na številnih ohcetih.»igramo za svojo dušo ter za vesele ljudi,«pravi vodja, ki poje prav tako pri Rogaškem vokalnem kvartetu in v zboru. Trije»Odmevovci«imajo doma dodatne, družinske obveznosti, le Roberta to še čaka. V kakšne velike glasbene uspehe ne verjamejo, prav tako ne v morebitno povabilo na narodnozabavne festivale, niti v podobno večjo ali veliko slavo.»domači muzikanti smo, za preproste ljudi«. In prav takšne imajo v Obsotelju radi, saj znajo poskrbeti za tisto»igramo za svojo dušo in za vesele ljudi«, pravijo fantje rogaškega Odmeva. pravo, povsem domače vzdušje. Tudi za primeren humor ter različne igre, kar spada zraven, zlasti na ohcetih. Ljudje v Obsotelju si spet želijo pravih, domačih ohceti, mladina pa pravih narodnih pesmi. Stara tradicija se vrača, opažajo fantje iz Odmeva. Z vsem tem je vse več starih»maut«(šrang), zato so pred kratkim zamudili ohcet na Donački gori kar za tričetrt ure. Muzikantski vsakdan se spreminja skupaj z ljudmi. Izkušeni rogaški muzikanti že vedo. Iz preteklih let se spominjajo, da so lahko na ohceti zaslužili za eno mesečno plačo, saj so svati zbirali za njihovo nagrado kar po trikrat. Danes se muzikanti dogovorijo kar vnaprej ter igrajo za dogovorjeno vsoto. Res, rogaški muzikanti so doživeli vse kar je mogoče, tudi nekdanje burne veselice, ko so si tukajšnji fantje radi pokazali mišice. Muzikanti so seveda ostajali ob strani ter trepetali za svoje največje bogastvo, instrumente. To je postalo zanimiva preteklost. Dani Križan, pa se iz preteklosti posebno rad spominja svojih začetkov z Nikoletijevo vrhniško harmoniko, za katero je njegov oče prodal kravo. Še danes razteguje njen meh, čeprav ima ob njej tudi mengeško, obe svoji diatonični harmoniki. In načrti? Fantje rogaškega Odmeva trenutno razmišljajo še o»ritem mašini«za igranje njihovih popevk. Mladi so in pred njimi je vsekakor prihodnost... BRANE JERANKO Pop loto [Nihče ni napovedal pravilega vrstnega reda skladb, bgrada, ki jo podarja sponpr oddaje Pop loto, Optika Blobir, sedaj znaša že 9000 KT. Za skladbe, ki jij je tokrat izbral glasbeni urednik Radia Celje Stane Špegel, lahko glasujete v sredo, 27. oktobra. Kupone pošljite na naslov: Radio Celje, Prešernova 19, Celje. PRED 5. LETI: 1. THE ONLY WAY IS UP YAZZ 2 NOTHING-S GONNA CHANGE MY LOVE FOR YOU.. GLENN MEDEIROS 3. THELOCOMOTION KYLIEMINOUGE 4. SUPERFLYGUY S-EXPRESS 5 IWANTYOURLOVE TRANSVISON VAMP 6. YOUCAME KIMWILDE 7. PUSHIT SALT&PEPA 8 IDONTVVANNATOTALKABOUT EVERYTHING BUT THE GIRL 9 DIRTY DIANA MICHAEL JACKSON ^0. RICH OUT l-ll BE THERE THE FOUR TOPS PRED 10. LETI: 1. WHO'STHATGIRL THE EURYTHMICS 2. VVHEREVERI LAY MY HAT PAUL YOUNG 3. VVRAPPED AROUND FINGER THE POLICE 4. CRUELSUMMER BANANARAMA 5. lou FREEZE 6. THE CROWN GARY BIRD 7. DOUBLEDUTCH MALCOM MCLAREN 8. COME LIVE WITH ME HEAVEN DOITAGAIN CLUB HOUSE 10. IT'S LATE SHEAKIN' STEVENS PRED 15. LETI: 1. SUBSTITUTE CLOUT 2. YOU'RE THE ONE THATIWANT... O. NEVVTON JOHN - J. TRAVOLTA 3. BOOGIROOGIEOOGIE A TASTE OF HONEY 4. DANCING IN THE CITY MARSHAL HAIN 5. LIKE CLOCKVVORK BOOMTOVVN RATS 6. SMURF SONG FATHER ABRAHAM 7. WILD WEST HERO ELO 8. STAY JACKSON BROWNE 9. FROM EAST TO WEST VOVAGE 10. RUN FOR HOME LINDISFARNE PRED 20. LETI: 1. l'maleaderofthegang GARYGLITTER 2. ALRIGHTALRIGHTALRIGHT MUNGOJERRY 3. WELCOME HOME PETERS & LEE 4. YESTERDAYONCEMORE THE CARPENTERS 5. 48CRASH SUZlOUATRO 6. GOING HOME THE OSMONDS 7. LIFE ON MARS DAVID BOWIE 8. SPANISHEYES AL MARTINO 9. BADBADBOY NAZARETH 10. TOUCH ME IN THE MORNING DIANA ROSS PRED 25. LETI: 1. MRSROBINSON SIMON & GARFUNKEL 2. MONY MONY TOMMY JAMES AND THE SHONDELLS 3- FIRE ATHUR BROVVN 4. IPRETEND DESOCONNOR 5. HELPYOURSELF TOM JONES 6. ICLOSEMYEYESANDCOUNTTOTEN DUSTY SPRINGFIELD 7. THISGUYSIN LOVE WITH YOU HERBALPERT 8. LAST NIGHT IN SOHO DAVE, DEE, DOZY, BEAKY, MICK 9. MCARTHUR PARK RICHARS HARRIS 10. SUNSHINE GIRL HERMAN'S HERMITS Glasbo iz»časovnega STROJA«lahko poslušate v sobotnem večernem programu med in uro.

28 Jesen u meni... Glasba ne pozna meja. Kar nekaj ljudi poznam, ki mislijo tako. Zato se nam zadnjič tudi ni bilo težko spraviti v Krško, na koncert Parnega Valjka, ki bo na Spici naslednjo pomlad (če ne bo deževalo). Zato s prijatelji še vedno (oziroma spet) poslušamo Doleta Balaševiča, Bajago, Bijelo Dugme... Glasba, ki jo (oziroma so jo) ustvarjali oni, ne bo nikoli izginila. Mi bomo čez nekaj časa brez dvoma preživela generacija; tudi tistim za nami in pred nami se ni oziroma se ne bo dogajalo nič bolje... Glasba pa ostaja. In napoveduje. Ravno zdajle namreč poslušam Doleta, ki je že pred petimi leti, ko se nam še sanjalo ni, kaj vse se bo dogajalo, ko bo razpadala država, pel»samo da rata ne bude...«. Želja se mu ni uresničila. Ampak, on v vojni še ni prijel za puško. NINA M. Cold Turkey Droge. Mladi. Celje. Droge. Janis Joplin, John Lennon, Jimmy Hendrix. Zvezde. In Teen-val. Nena, Alja, Simon in jaz. Govorimo o tem, da so mamila vedno večji problem tudi že pri nas - čeprav si večina pred tem še vedno zati-.^kaoči,. Mladi, ki se jih ta problem dotika, ki se drogirajo in o katerih smo govorili, niso poklicali. Kot da se jih vse skupaj sploh ne tiče... Poklicala pa je poslušalka Štefka, ki se je zgrozila nad pokvarjeno mladino, ki»ne dela nič - samo po gostilnah hodi«! O, groza! Po njenem mnenju bi morali vsi mladi ribati tla, delati in - če je to že zelo nujno, mogoče še hoditi v šolo. Za kaj drugega pa že niso... Poslušalka Ivica se je zavzela za našo generacijo. Raztmie. Ve, da se mladim, ki hodijo v šolo ali študirajo, ne obeta ravno lepa prihodnost. Večina jih ima težave tudi doma. In potem je, zelo verjetno, raziunljivo, da se zatekajo v drug svet. Sicer neresničen, ampak - lepši. NINA M. Tam... V gostilni... pilan Polna gostilna. Za mizo sedi. Pijan, ki mu ni do ljudi. Pijan med ljudmi, a vendarle srečen. Srečen, ker ve, da je vendarle sam (tako je le sebi tečen...). Sam sredi njihovih večnih težav, ki jih vedno rešujejo TAM. A on, dan in noč pijan (in sam) edini ve. (Poizkusil je.) Izgubljeni so. Kmalu bodo vsi kot on. Zazrti v kozarec, sami in (ne)srečni. Težav in vsega ostalega siti. Ne bo se jim uspelo več rešiti. Z NT&RC v Gardaland RIBA V soboto, 23. oktobra, bodo z nami in agencijo Dober dan v Gardaland potovali tudi: Biserka Čizič, Petrovče 103; Saša Horvat, Malgajeva 35, Šentjur, in Mitja Širovnik, Trnoveljska cesta 63, Celje. šicorpijoniii od 24. oktobra do 21. novembra Hladni vetrovi se podijo po deželi, poslednji listi odpadajo z dreves in sonce je zaplulo v škorpijonovo znamenje. Narava se pripravlja na zimo. Ljudje, rojeni v tem letnem času, imajo močno voljo in želijo ustvariti kaj novega. Njihova energija je brezmejna. Znajo se soočiti z ljudmi in tudi vedo, s kom imajo opraviti. Ljubijo spopade. Na zunaj zbujajo vedno miren in ravnodušen videz, ki pa v notranjosti skriva pravi vulkan... Čudovito se znajo obvladati. Pohvaliti velja tudi njihovo samozavest. Ljudje tega znamenja so krepke narave, kar velja tako v dobrem kot v slabem smislu. So tudi pozorni opazovalci, ki s posebno močjo vplivajo na soljudi. Odločni so, previdni in tudi premeteni. Hitro so užaljeni in strogo kritizirajo tisto, kar jim ne ugaja. _ Z ostro in včasih kar neumerjeno kritiko si nakopljejo dosti nasprotnikov, celo med ljudmi, ki so jim sicer prav blizu. Včasih eksplodirajo in takrat bi poteptali vse, kar jim zapira pot. Včasih pa se česa lotijo tudi s prevaro in zvijačo. Prebrisani so in ni dobro pozabiti, da nosi škorpijon tudi hudo strupeno želo, ki nevarno zbode. Čeprav imajo trden značaj in se zdi, da se ne zanimajo za pomembne dogodke, se škorpijonom dogaja, da jih zanesejo čustva. Mnogi škorpijoni se posvečajo okultnim vedam. Lahko so tudi nadvse imenitni raziskovalci, znanstveniki, zdravniki ah pa detektivi. Škorpijon - moški če spadate med občutljive duše, škorpijona nikoli ne sprašujte, kaj odkrito misu o vas. Nikoli ne bo skrival resnične sodbe in povedal bo, kaj misli. To je tudi ena izmed njegovih najlepših značajskih lastnosti (zaradi katere pa škorpijoni niso ravno najbolj priljubljeni...). Vendar pa: škorpijon ne laže. Noč, zvezde Vse je tako tiho, samotno, tako grozljivo je, če se spominjam, kaj se je zgodilo čez dan, nekje na dnu srca zaboli... Boli me misel nate. Moje srce je namreč že mnoge ljubilo; a nikogar še tako kot tebe... A kaj mi pomaga to, ko me ne razumeš. Nihče me ne razume in vem, da je v tej noči veliko src, ki trpijo za nečim, i kar jim je nedosegljivo. Ljubiti, ljubiti. Beseda ljubezen ima, za vsakogar drug pomen. Meni pomeni nesrečo, ki bo vedno ostala. Biti ljubljena, to je vse, kar si do sedaj želim. Ljubiti nekoga, ki mi bo ljubezen, ki mu jo bom dajala, vračal. Sprašujem se, če mi bo uspelo... MOJCA Moški-škorpijon zna osomo reagirati, vendar pa je tudi neizmerno ljubezniv. Rad ukazuje, vendar pa bo kot podrejeni izpolnil povelja do poslednje podrobnosti. Čeprav nadvse ljubi resnico, samokritika ni njegova lepša lastnost. Zelo je namreč zamerljiv. Krivice ne pozabi; vendar pa se do smrti spominja tistega, ki mu je storil kaj dobrega. Škorpijon je strog oče in od otrok dosti zahteva. Njegovi otroci včasih prav pozno spoznajo, da je bil njihov oče Idjub strogosti v resnici najboljši. Pristnemu škorpijonu je malo mar, kaj drugi o njem mislijo. Zanj veljajo njegovi zakoni in sam odloča; ne da bi koga povprašal za nasvet. Presenetljivo je, koliko kršiteljev zakonov je med njimi. Ljudje tega znamenja so zaverovani v svoje namene in prezrejo, da samovolja in pomanjkanje samokritike prikličeta tudi druge napake. Škorpijon - ženska Tisti, ki je dobil škorpijonko, se je ne bo zlahka znebil. Moški postane ob njej res moški, vendar zahteva ona za to zvestobo. Njene izkušnje morajo biti zgodnje, kajti večkrat se zaljubi v nevredneža, ki se ni znal naučiti, kako se mora obnašati ob njej. Ampak, ne bojte se preveč! Škorpijonka zna biti tudi zelo prisrčna. Malomeščanskih predsodkov ne pozna. Seveda pa ji izkušnje prinaša življenje. Te izkušnje morajo biti zgodnje. Škorpijonka res tu in tam piči tistega, ki je že zdavnaj odšel. V njenem zakonu ne manjka prepirov. O svojih skrivnostih ne govori, skriva jih celo pred partnerjem. Lahko ji tudi zaupate, saj ni klepetava. Zelo je pravična, toda tisti, ki je deležen njenega maščevanja, bo spoznal, da v jezi pozabi na svoj smisel za pravičnost. Ženska iz tega znamenja je rada samostojna. Zelo ji ustrezajo svobodni poklici (vunetnost). Lahko je tudi odhčna predstojnica, ki skrbi, da njeni sodelavci dobro delajo in se tudi odlično počutijo. Morda bi našla podrejenega, ki bi potamal zaradi njene železne volje in odločnosti, toda slednjič bo moral priznati, da je njena doslednost nadvse koristna! Nimaš šans izkoristi jih! 4 Non Blondes Whars up? 25 years of my life and stili Fm trying to get up that great Big hill of hope For a destination I realized quickly When I know I should That the world was made up of this Brotherhood of man For whatever that means So I cry sometimes when Fm lying in bed To get it ali about what's in my head Then I start feeling a little peculiar So I wake up in the moming and I step Outside I take a deep breath I get real high Then I scream from the top of my lungs What's going on And Isay hey... And I said hey what's going on And I say hey... I said hey what's goin' on And I try, oh my God DoItry I try ali the time In this institution And I pray, oh my Gods do I pray I pray every single day For a revolution So I cry sometimes when Fm lyin' in bed. Then I scream from the top of my lungs What's goin' on And I say hey... And I said hey what's goin' on And I say hey... And I said hey what's going on And I say hey... I said hey what's goin' on 25 years of my life and stili Fm trying to get up That great big hill of hope For a destination Toda, Miki Miška ne poje turistov, če se pokvari... lan Malcolm, Jurski park PRIDITE,DABOSTELEPOOBLEČENI JUTRI! SPOŠTOVANI KUPCI ŠIVALNICA IN TRGOVINA >>GAJA«je pričela z obratovanjem, zato vas vabi, da jo obiščete. Nahajamo se v stavbi GIMNAZIJE CENTER CELJE (bivša Pedagoška gimnazija), vhod s Kersnikove ulice. NUDIMO VAM HITRO IN KVALITETNO ŠIVANJE PO MERI, METRAŽNO BLAGO, TEKSTILNE IZDELKE IN BIŽUTERIJO.»GAJA«je odprta vsak dan od 9. do 13. in od 16. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. 7., ŠIVALNICA Za obisk se priporočamo! TRGOVINA»GAJA«Živjo, Nina! 2 Sem štirinajstletnica, I vsak četrtek komaj čaka i časopis, da lahko prebere Vrt Ijak. Ker so mi najbolj V9 ljubezenski verzi, pesmi i zgodbe, ti tudi sama nekaj p šiljam. Imam pa tudi eno vel ko željo in če mi jo lahko i polniš, ti bom hvaležna. Pn sim, če lahko objaviš besedi stare pesmi I Want To Brea Free, ki jo poje Freddy Merci ry. Vnaprej se ti zahvaljuje in te lepo pozdravljam. MOJC iviojca, hvala za prijazno pisib Človeku, ki ga boli vrat tals da ne ve, kaj naj počne z glav ki ima naslednji teden izpit: matematike (in bi lahko ti d' zadevi mogoče povezal takšne prijazne besede IS prav pridejo... Dovolj zafrkancije; ves«me, da ti je Vrtiljak všeč. javljam tvoj prispevek, kar pa tiče Freddyjevega komadi enega smo objavili že v začel ku leta,»tvoj«pa bo (obljut Ijam!) prišel kmalu na vrsf Kar lepo še beri Vrtiljak, pa i boš dočakala (najbrž že slednjič...). Kar se nesrečne ljubezni ^ če, pa: verjemi, da ni bila za<i nja in edina. Sicer je res, da' trenutno v najobčutljivejši letih za»srčne zadeve«, ai" pak, za pravega je še č*' Pravzaprav ni nikoli pr* pozno... NINA* i

29 29 v Ljubljani in zahodnih predelih Slovenje so vse do konca 16. stoletja točili predvsem vipavska in italijanska vina, potem pa je je - tudi zaradi benečansko-furlanskih ijjojev, ki so uničili vinograde v Furlaniji in v Istri postopoma vedno bolj uveljavljal dolenjski cviček. Kot trdi Valvazor, ga je v Ljubljani začel prvi točiti gostilničar in občinski svetnik Kumberger leta 1569 v hiši na Starem trgu poleg vodnjaka. Cviček pa je v Ljubljani prišel do polne veljave zlasti v kužnem letu 1599, ko je mestni svet ustregel prošnji petih krčmarjev, da lahko -zaradi pomanjkanj a vipavskih vin - mesec dni točijo cviček po 6 kr. Od tega časa dalje se je cviček udomačil kot priljubljeno namizno vino, ki je imel po mnenju nekaterih tudi to čudovito lastnost, da je po nekaj letih postal močan kakor žganje.»slabemu vinu se veli: cuckovina, cuckovec, cviček, cvičkovec, žvižgovec«. (Janez Trdina) Še pomembneje pa je bilo to, da se je sploh obdržal in ni ciknil, kajti pretakanja, ste- Icleničenja in redne uporabe plutovinastih zamaškov vse do 18. stoletja niso poznali. Ljubljanski zdravnik Vidmajer je že leta 1692 ugotavljal, da je tri do pet let star cviček izredno močno vino, ki pospešuje tek, medtem ko je vipavec izredno sladek in ima prijeten okus. Seveda pa cvička le niso povsod tako cenili kot v Ljubljani, kajti, ko so leta 1749 preko Trsta poslali 12-vedrski sod cvička v Amsterdam, vino zaradi slabe kakovosti in kislosti ni šlo najbolje v prodajo. Seveda pa je bil okus posameznega vina odvisen tudi od tedaj prevladujoče tehnologije. Ker vino ni bilo vedno pravilno in dobro kletarjeno, so ga radi sladili in začinjali z dišavami. Kancler oglejskega patriarha Santonino pripoveduje, kako je pri pojedini na gradu Rožek 17. septembra 1486 teklo rdeče in belo vino in vsak gost je inel srebrno, stekleno ali kristalno čašo, f kateri so bili na dnu za odišavljenje pijače pelin, rutica, žajbelj in kaperni cveti. Takšno vino je seveda povsem izgubilo svoj prvoten okvis, vendar tudi okus po pelinu in žajblju ni prepreču večkratnega nazdravljanja in prekomernega nalivanja. Seveda pa je bilo v tradicionalni, predindustrijski družbi, preobilno nacejanje z vinom in ostalimi vrstami alkohola v glavnem domena višjih slojev: plemstva, višjega klera in tudi meščanov, ki so po načinu življenja poskušali posnemati žlahtnike. Številni viri nam govore, da zdržnost pri pijači v srednjem in zgodnjem novem veku ni bila prevelika čednost tukajšnjega prebivalstva. Požrešnost in nezmernost pri hrani in pijači, ki je bila značilna za srednji vek, se je nadaljevala tudi globoko v 17. stoletje, ko so nadloge tridesetletne vojne ( ) ljudi naučile skromnosti. V predgovoru k Novemu testamentu (1577) pravi Trubar, da še nikoli poprej na svetu»ni bilo slišati ne viditi take oferti, požreščine in mnogotere nepridne potrate, koker zde j per nas se gpdi s tejm gvantom ino gostovanem... Nikdar poprej per nikomer, per obenim gostovanu ali povablenu se nej tulikanj dragih, sladkih mnogoterih jejdi inu riht kmalu naprej neslu inu postavilo koker zde j, nekar le samuč per žlahtnikih, temuč tud per purgarjih«. Čeprav Trubar na tem mestu vina in ostalih pijač ne omenja posebej, pa je popolnoma jasno, da se požrešnost plemenitih gospodov in meščanov ni omejevala samo na hrano. To je razvidno tudi iz sklepa deželnih stanov, ki so na odbomiškem sestanku v Innsbrucku leta 1518 zagrozili alpskim pijancem s sramotilno kletko na javnem trgu. Čeprav nimamo natančnih podatkov, ali so pijance - enako kot goljufive peke - res vtikali v sramotilne kletke, ki so stale ponavadi pred rotovžem, ali so jih morebiti namakali v rekžih, pa je popolnoma jasno, da se meščani, kljub predvidenim kaznim, niso odrekli pijači in pijančevanju. O tem nam pričajo številne gostilne in vinotoči po slovenskih mestih in trgih, nekateri drugi viri pa nam sporočajo, da je število navadnih pivcev od 16. stoletja ves čas naraščalo. O pijančevanju mestnega prebivalstva imamo ponovno zanimivo poročilo iz Ljubljane. Ljubljanski župan je namreč junija 1615 ugotavljal,»da vlada pri sestankih rokodelcev, v njihovih bratovščinah in pri mojstrskih pojedinah tako vidna obilica v jedi in pijači in takšna zapravljivost, da marsikdo na cele tedne komaj po 2 do 3 dni dela, ostali čas pa prebije po gostilnah in, kadar taki ljudje umro, se pogosto za njimi niti toliko ne najde, da bi jih mogli pokopati. Njihove vdove in otroci morajo potem beračiti, ali pa jih moramo vzeti v špital«. Zaradi nevzdržnega stanja je župan v začetku julija 1615 sklical vse ljubljanske rokodelce na rotovž in jim na skupnem sestanku zagrozil, da bo vsak, ki bo ob delavnikih posedal po krčmah, kaznovan s 14 dnevnim zaporom v stolpu ali na Tranči. S štirinajstdnevnim arestom je zagrozil tudi vsem tistim, ki se ob nedeljah in praznikih napijejo žganja, potem pa v cerkvah (pri maši) širijo zoprn duh po žganju, kar tistim, ki so trezni, nikakor ni pogodu, nekateri pa zaradi smradu in studa tudi zbolijo. Enaka kazen naj bi doletela tiste rokodelce, ki vse, kar čez teden zaslužijo, ob nedeljah zapijejo, ki jim za okrepčilo ni dovolj pol ali le en bokal dolenjca, marveč se nalivajo le z najdražjim in najboljšim, potem pa prihajajo domov popolnoma pijani in pretepajo žene in otroke. Na omenjenem sestanku so tudi sklenili, da se na ženitovanjih gostom ne sme ponuditi več kot 20 jedil (na vseh ostalih gostijah pa le 10 ali največ 12), predlagali pa so tudi ukinitev grde razvade, po kateri morajo novi mojstri kar dva ali tri dni gostiti in napajati svoje stanovske tovariše, ker morajo za nadomestitev velikih izdatkov kasneje stradati ali podražiti svoje delo. Sto let kasneje, na začetku 18. stoletja, se razmere niso bistveno spremenile. Čeprav so na začetku 18. stoletja v Ljubljani morali gostilne zapirati ob 9. uri zvečer (z odlokom iz leta 1748 pa ob desetih), vrli ljubljanski meščani niso bili nikoli žejni. Zdravnik Marko Grbec (1710) sicer poroča, da prebivalci Ljubljane na splošno živijo zmerno, vendar obenem ugotavlja, da v predpustnem času v Ljubljani ni hiše, kjer ne bi zvečer bilo pojedin, hrupnih zabav in izgredov, večino bolezni pa pripiše nezmemosti, zlasti sladkim nečistim vinom (prosekarju, mušketelcu, malvaziji). Podobno meni tudi Valvazor, ki pravi, da bi še veliko več Ljubljančanov dočakalo visoko starost, če bi manj častili preobilje Bakhove kapljice. Anglež Simon Clement, ki je leta 1715 potoval skozi Ljubljano, pa diskretno omenja, da v Ljubljani sicer ne pridelujejo vina, vendar ga popijejo mnogo več kot v krajih, kjer ga kupujejo (na Goriškem in Hrvaškem). Ob koncu 18. in v prvi polovici 19. stoletja, ko poraba vina na splošno upada, narašča pa konzum piva in žganja, pa so razmere - če ostanemo priljubljani še bolj kritične. Ivan Vrhovec navaja, da je bilo leta 1792 v Ljubljani kar 162 gostiln, in sicer 47 v mestu, 22 na Poljanah, 31 v Šempetrskem predmestju, 19 v Kapucinskem predmestju, 26 v Gradišču, 7 pred frančiškanskimi vrati in po 5 na Krakovem in v Trnovem. Leta 1820 je Ljubljana premogla 145 gostiln in ostalih točilnic alkohola, ki so iztočile veder laškega vina, veder dolenjca, veder piva in 1786 veder žganih pijač (1 vedro je litrov). Deset let kasneje je v Ljubljani, mestecu z okoli 15 tisoč prebivalci, vino točilo že 154, žganje pa še dodatnih 7 gostilničarjev (na vsakila 250 prebivalcev ena gostilna), pri čemer je bila povprečna poraba vina nekoliko nižja kot v prejšnjem obdobju (Lipič navaja, da so v povprečju uvozili v Ljubljano veder vina letno, kar prinese okoli 100 litrov vina na prebivalca), se je pa povečala poraba žganja (4000 veder ali 15 litrov na prebivalca) in piva ( veder ali 38 litrov na prebivalca). Au pair giris Kljub težavam, ki pestijo dobro staro Britanijo (tisti pridevnik»velika«so začeli trezno izpuščati tudi Britanci sa- Bii), se vsako leto najde nešteto mladih, ki romajo prek Rokavskega preliva pogledat deželo, b je dala svetu angleščino. Ločuje jih ena bistvena značilnost: denar. Tisti, ki imajo več denarja pa manj časa, se vpišejo v eno izmed neštetih šol angleškega jezika (V našem primeru je veliko pametneje, če se vpišete Neposredno v šolo in tega ne prepustite agenciji, kajti cene Poletnih tečajev so - vsaj na *ončni strani Alp - tako ne- ^arnno zasoljene, da si lahko ^ tisti denar, ki ga pobere Agencija, plačate še vsaj en do-! atni teden šolnine, pa še poljubno lahko izbirate intenzivnost tečaja in število tednov, ki bi jih radi prebili v Britaniji). V nasprotju s študenti v poletnih šolah pa gredo tisti (oziroma tiste), ki imajo manj denarja in več časa, delat kot»au pair«punce. Au pair girls so tisto, kar Slovenci radi zmotno poimenujemo»baby sitter«, razlika med obema pa je bistvena.»baby-sitter«je lahko dekle ali fant, Britanec (ali tujec, če dela na čmo), ki pride zvečer popazit otroke, če želijo starši za nekaj ur od doma. Ko se starši vmejo, se»baby-sitter«poslovi. Pri»au pair girls«pa je stvar povsem dmgačna: au pair pimce so tujke, stare morajo biti med 17 in 26 let, v Britanijo pa pridejo zato, da bi se naučile jezika. Živijo in jedo zastonj pri družini, v zameno pa opravljajo lažja gospodinjska dela, pazijo otroke in prejemajo žepnino. V prostem času hodijo v šolo angleškega jezika, kjer spoznajo tudi druge sorodno zaposlene duše. Vse to je lahko lepo in prav, če imate srečo. Če je nimate, vas lahko v»vaši«družini spremenijo v pravo gospodinjsko pomočnico, namesto otrok lahko pazite na kakšnega postaranega psa (kar vam bistveno ne pomaga pri obvladovanju angleščine), ali pa vam že prvi dan dajo vedeti, da boste jedli sami v kuhinji, medtem ko preostala družina obeduje v jedilnici. Vse to se vam seveda lahko zgodi šele, ko vam uspe priti v državo, kajti tudi sam vstop v Združeno kraljestvo ne steče vedno čisto gladko. Au pair dekleta morajo imeti ob vstopu pismo - vabilo dmžine, h kateri gredo, ali pa potrdilo agencije, preko katere so našle družino (in je družina našla njih). Če pa je katera izmed njih tako nerodna, da se znajde pred možem postave na kontroli potnih listov brez pisnega potrdila in sama prizna, da prihaja delat, se ji - če ni iz Evropske skupnosti - kaj lahko zgodi, da jo bodo s prvim letalom vrnili v domovino. Britanci pri teh stvareh ljubijo red in še zlasti pri vstopu v državo znajo biti s»tretjim svetom«izrazito neprijazni. Pravila za au pair dekleta so izdelana do potankosti, tako je že vse od leta 1971 in Otočani so se morda celo slepili, da bo tako tudi ostalo - dokler ni v umirjeni tolmun lansko poletje priletel kamen v obliki brhkega švedskega mladca, ki je prišel delat k angleški družini iz Leicestra. Toda v Zakonu o priseljencih iz leta 1971 je jasno rečeno, da se lahko kot au pair zaposlijo samo dekleta, zato so presenečenemu stockholmskemu devetnajstletniku ročno prepovedali vstop v državo in ga s prvim Piše Mojca Belak letalom poslali nazaj na Švedsko. Taka odločitev (na londonskem letališču Heathrow je vračanje tujcev kar stalna praksa, kar uradnikom na obmejni kontroli nedvomno popestri dan, prizadetim pa temeljito pokvari počitnice) je dvignila precej prahu, kajti družina, ki je pričakovala nesrečnega Šveda, se je pritožila in zahtevala svojega au pair fanta nazaj. Njihovim zahtevam so kasneje res tudi ugodili, zadeva pa je segla še dlje: februarja letos je takratni notranji minister Kenneth Clarke izjavil, da bodo predpise spremenili, kajti»davno so že minili dnevi, ko so bile v očeh družbe samo ženske tiste, ki so sposobne varovati otroke«. Od septembra letos bodo tako lahko tudi fantje delali kot au pair pomoč v gospodinjstvu. Vprašanje pa je, ali jih bodo družine marale sprejeti medse. Ob tako resnih odločitvah se bodo britanski starši verjetno spomnili nedavnega primera, ko je osemnajstleten fant poskusil posiliti osemletno deklico, ki jo je prišel pazit, medtem ko so njeni starši preživ- IjaU sobotni večer v gledališču. Kot zatrjujejo v nekaterih vodilnih londonskih au pair agencijah, je družin, ki bi marale tudi pomoč fantov, izredno malo. Med neustrašne gospodinje sodi tudi Veronika iz Londona, ki je pred devetimi meseci zaposlila Markusa iz Nemčije kot au pair fanta. Veronika je mati dveh živahnih fantov in že od vsega začetka je bila prepričana, da bi jima fant bil bistveno laže kos kot dekle. Poskus z au pair fantom se je sicer obnesel, obema stranema pa je prinesel vrsto težav. Markus je potreboval kar dva meseca, da se je naučil dobro likati, čeprav mu hišna opravila niso bila tm v peti. Precej bolj problematičen je njegov odnos do Veronikinega_ INPOS d.o.o. Celje, Mariborska 1, CEUE razpisuje dve prosti delovni mesti:»skladiščnika«v skladišču tehničnega blaga. moža, ki z gospodinjskim pomočnikom tako rekoč ne govori. Marcus je prepričan, da je družinski poglavar zmeden, ker se je v hiši pojavil še en moški, toda Veronika ima za to drugačno razlago:»ne vem, ali je Markus gay, vsekakor pa je zelo poženščen in moj mož tega ne mara.«težave so nastopile že v prvih tednih Markusovega službovanja, ko se je eden izmed fantov zvečer odpravil v njegovo sobo in noč prebil skupaj z njim v postelji. Veronika se spominja, da je naslednje jutro, ko je izvedela za nočni podvig, skoraj znorela od jeze. Zabičala mu je, da se to ne sme nikoli ponoviti, Markus pa ni mogel razvuneti, zakaj se tako razburja. Kandidata morata poleg zakonskih pogojev izpolnjevati še naslednje: - IV. stopnja strokovne izobrazlje trgovske smeri - usposobljenost za upravljanje z viličarjem - najmanj 3 leta ustreznih delovnih izkušenj Delovno razmerje b>omo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 6 mesečnim poizkusnim delom. Ponudbe (izključno pisne) z dokazili o izpolnjevanju pogojev, kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega dela naj kandidti pošljejo v 8. dneh po objavi na gornji naslov. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 10. dneh po odločitvi.

30 Volvo za varno vožnjo Nov videz močelov v srehnjem tazrehu Revoz je v ponedeljek medse znova povabil slovenske novinarje. Tokrat smo vozili najnovejše modele avtomobilov Volvo. Posebno pozornost so namenili predstavitvi programa osebnih vozil za leto Značilnosti letnika 1994 v avtomobilskem programu Volvo so predvsem v novi in dinamični podobi serije 400, malce preoblikovani prednji del modela 850 in zmogljiva različica modela 850, novi 850 Turbo. Prve avtomobile nove serije 400 je Revozova prodajna mreža dobila 1. oktobra, prodaja prve pošiljke modelov 850 (limuzina in estate) pa je stekla prav te dni. Letošnjo izbiro modelov Volvo sicer sestavljajo trije razredi, serija 400, serija 850 in serija 900, kar je povsem v skladu s strategijo zastopanosti znamke Volvo v treh avtomobilskih razredih. Volvo 440 in 460 sta dobila temeljito prenovljeno zunanjost. Prednji del je skoraj enak kot na Volvu 850, pokrov motorja, v katerega je vključena tudi maska, pa sega vse do prednjega odbijača. Nov je tudi mehkeje oblikovan odbijač z vgrajenim spojlerjem, prednja žarometa pa sta oblikovana tako kot na večjem modelu 850. Zadek ima prav tako na novo obhkovan odbijač, ohišji zadnjih luči pa spominjata na modele serije 850 in 900. Veliko sprememb je tudi v notranjosti prenovljene serije 400. Povečuje se tudi izbira v prestižni različici 850. Nov 2319 kubični motor ter moč motorja, ki znaša pri 5300 vrtljajih 225 KM, sta le dve značilnosti teh modelov. Volvo 850 Turbo pa je pravi Volvo 850 limuzina (spredaj) in Estate (zadaj). avtomobil za ambiciozne voznike. Modela 940 in 960 seveda še naprej ostajata hišna predstavnika v razredu prostornih in varnih avtomobilov s pogonom na zadnji par koles. Direktor prodaje avtomobilov Volvo za Slovenijo, Damjan Križnik, je povedal, da so letos na slovenskem trgu prodali 200 vozil, prihodnje leto pa jih bodo že 400. JANEZ VEDENIK BORZA CEN RABUENIH AVTOMOBILOV 30 Sejem rabljenih avtomobilov pred dvorano Golovec v Celju jn potekal brez večjih posebnosti, število vozil na sejmu in številc prodanih vozil je bilo na dosedanji ravni. tip avtomobila letnik cena letnik cen«zastava a Renault (1 Renault Lada Samara O0 Škoda Favorit 136 L O0 Fiat Uno 60 S O0 Volksvvagen Golf JXD Citroen AX 11 TRE (1 Hyundai Pony LS ~\ Opel Kadett 1,3 S Honda Civic Alfa Romeo Lancia Thema BMW Audi 80 1, ' Mercedes 240 D Rover 416 GS i I Rover 216 GS i ] Cene vozil so v nemških markah in so le okvirne. Kla Motors in sepliia Icmalu tudi pri nas Južnokorejska avtomobilska tovarna Kia Motors je drugi avtomobilski gigant s Korejskega polotoka, ki se bo po sedanjih napovedih prav kmalu pojavil tudi pri nas. Kia Motors je vsaj za sedaj še v senci velikega Hyundaija, toda kaj kmalu bo konkurenca veliko bolj enakopravna, kajti že čez nekaj let naj bi omenjena tovarna naredila vsaj 700 do 800 tisoč avtomobilov. To pa je spoštljiva številka tako za svetovni kot seveda za evropski trg. Pri nas se bo Kia Motors pojavila čez dober mesec - vsaj tako napovedujejo pri ljubljanskem poslovnem sistemu Za avto. Kia Motors izdeluje ta hip tri različne avtomobile: pride, majhno kombi limuzino, pa sephio, limuzino s štirimi vrati in tudi kot kabriolet, za konec pa sportage, nekakšno mešanico med terencem in kombi limuzino. Kot pravijo pri Za avto, naj bi bila za začetek v Sloveniji na voljo le sephia limuzina. To poganja 1,6-litrski bencinski štirivaljnik z močjo 59 kw/80 KM pri vrtljajih v minuti, kar zadostuje za največjo hitrost 172 km/h ter pospešek od O do 100 km/h v 11,2 sekunde. Ker je Kia Motors prej dolgo časa izdelovala avtomobile po hcenci japonske Mazde, se to pri sephii tudi pozna, kajti kljub nekaterim karoserijskim spremembam dovolj jasno spominja na mazdo 323 v h- muzinski izvedenki. Strategija napada Kia Motors na evropski trg (tovarna je oktobra začela prodajati svoje avtomobile, denimo, tudi na nemškem trgu) je jasna: doseči uspeh z relativno nizkimi oziroma konkurenčnimi cenami. Tako bo kia sephia 1,6 GTX (obarvana stekla, zvočniki, avtomatska antena, servo volan, osrednja ključavnica, električno nastavljanje zunanjih ogledal ter dvigovanje in spuščanje prednjih stekel ipd.) v Nemčiji stala malenkost manj kot mark. Pri Za avtu ob tem obljubljajo, da bodo cene v Sloveniji povsem primerljive s tistimi v Nemčiji. Zelo lepo, sicer pa naj bi kmalu videli. Na shki: kia sephia. AVTO BRANCE Laško, tel.: sporoča cenjenim strankam, da so avto salon v Celju preselili iz Kocbekove ulice v MODRO HIŠO ob križišču Mariborske in Kidričeve ceste. Pričakujejo vas v LEPŠEM in VEČJEIM AVTO SALONU na Mariborski 23 v Celju (tel.: ) vsak delovnik med 8. In 19. In ob sobotah med 8. in 13. uro. Fiatova vozila v Celju Avto Celje letos slavi 45 letnico obstoja, jubilej pa so proslavih z otvoritvijo sodobnega Prodajnega centra, v katerem prodajajo paleto Fiatovih vozil z modeh Alfa in Lancia. Trenutno imajo vozila vseh treh znamk na zalogi, prednost centra pa bo, da bo pri njih možno vedno kupiti najnovejše modele. Ob avtomobilih prodajajo tudi nadomestne dele, imajo pa tudi organiziran servis. Pri njih je možno prodati staro vozilo in z dodatki kupiti novo, posredujejo kredite in nudijo za pravne osebe lizing prodajo. Nov Prodajni center je samo začetek v posodabljanje in izboljševanje ponudbe Avto Celje ob Ipavčevi ulici. TV

31

32 MODNI KLEPET VLASTA Nagrajenki meseca septembra - Heleno Navršnik, Hrenova 22 iz Nove Cerkve, ki prejme unikaten, ročno pleten pulover oziroma jopico, in Biserko Seničar, Podjavorškova 3 iz Celja, ki si je s sodelovanjem v radijski anketi prislužila ročno poslikano ovratno ruto oziroma šal - vabimo, da se prihodnji teden oglasita v tajništvo našega uredništva, kjer ju bosta čakali nagradi. Za danes je naša modna svetovalka Vlasta Cah-Žerovnik pripravila zapis o nekdaj moški, danes pa vse bolj ženski modi, ki ima kar precej opraviti z gizdalinskim načinom oblačenja. Pripravlja CAH-ŽEROVNIK Če vam je modni trend, ki ga vidite na skicah naše modne sodelavke, všeč, kar pohitite in malce pobrskajte po trgovinah za primernimi materiali, saj dandy stil kar khče po lastni ustvarjalnosti s kančkom spretnosti, seveda. Za vse tiste, ki ostajate zveste resnejši, da ne zapišemo kar klasični modi, pa tolžižba, da bo Vlasta Cah-Žerovnik o tem, kaj vse je v letošnji jeseni in zimi modernega, pisala še nekaj prihodnjih tednov. Nikar ne skrbite, jesensko-ztmska moda je tako široka, da boste nekaj zase prav gotovo našle in našli. Jesenska»dandv«zgodba Pojem dandy, kar pomeni v angleščini lepo oblečen moški, so naši predniki poznali že lep čas pred uradnim rojstvom visoke mode, prvotno pa se je dobesedni prevod glasil modni norec. Ta posmehljiv besedni udar je veljal predvsem slavnemu kralju Ludviku XIV., ki je bil obseden od lepih oblek njemu»na čast«je celo Andersen napisal pravljico o cesarjevih novih oblačilih... In kaj ima cesar opraviti z današnjim dandy stilom? Na prvi pogled prav nič, če pomislite na lanski in predlanski dandy, ki si ga je od moškega začel prav množično izposojati tudi ženski svet. Saj se spomnite hlače, po moško ukrojen suknjič, brezrokavnik, srajca. Uredništvo kravata... Letošnjo jesen pa je dandy obvezujoč trend, ki pri krojih ne zagovarja več nikakršne asketske čistosti in moške strogosti. Luksuzen je in komphciran - suknjič ni več tog in dolgočasen, kraljuje asimetrija s kopico detajlov, žamet, pliš in brokat se se vrinili tudi v dnevno modo. Kravate so se razcvetele v baročne pentlje, tipični kravatni vzorci se bohotijo na brezrokavnikih in šalih, estetski srajčni ovratniki so se spremenih v razvizdane volane. Skratka, to je novi dandy z obilico domišljije, ki včasih poseže celo v tisto daljno zgodovino mode, na sam dvor kralja Ludvika KIV... VLASTA Rjava omaka Priprava rjave omake traja približno tri dni in poteka po stopnjah. Prvi dan skuhamo juho, drugi dan pripravimo praženje in prvi" del za omako, tretji dan pa skuhamo omako do konca. Za rjavo omako potrebujemo naslednje sestavine: 100 g maščobe (olje, maslo ali mast ali pol olja in pol masla), 100 g moke, 2 žlici paradižnikove mezge za juho, 1 kg mlade govedine (rep ali del pri vratu), 1 kg telečjih kosti, 200 g sveže svinjske kože, 2 korenčka, 2 čebuli, rezino zelene, šopek.jušne zelenjave, lovorov list, 2 khnčka, malo poprovih zmc, 1 žličko soli, 2 del belega vina, 2,5 litra mlačne vode in za praženje še 100 g korenja, 100 g čebule, 100 g zelene, 50 g slanine in 50 g maščobe za praženje. Najprej pripravimo juho. Kosti razsekamo na koščke, meso razrežemo na kocke in vse skupaj postavimo v omaščenem pekaču v vročo pečico, da dobi močno rjavo barvo. Dno večjega lonca obložimo s svinjsko kožo, tako da je mastni del obrnjen navzdol, in nanjo v plasteh naložimo narezano čebulo, korenje, zeleno, na sredo začimbe in nato spražene kosti in meso. Pekač, v katerem smo pekli kosti in meso, postavimo na ogenj, zahjemo z vinom in ostrugamo dno, ko zavre, precedimo vsebino v lonec s svinjsko kožo in postavimo na majhno vročino. Lonec pokrijemo, mešati ne smemo. Ko se svinjska koža obarva, prihjemo pol kozarca Med omakami, ki jih imajo vode, nekoliko ojačamo plamen, da voda v odkriti posodi Italijani zelo v čislih, je tudi rjava ali španska omaka. povre in je ostane čisto malo Omaka ima lesnikovo barvo, na dnu. Nato postopek ponovimo. pripravljena je na poseben način Za tem prilijemo vso in zahteva veliko časa. preostalo vodo, dodamo poper, Lahko pa pripravimo večjo klinčke in sol in lonec zopet količino in jo hranimo v neprodušno zaprti posodi v hladilniku pokrijemo. Na majhnem ognju naj vre 5 ur, med tem večkrat tudi več dni. Ta omaka posnamemo pene. Po petih je primerna za naravne zrezke urah kuhanja juho precedimo ali za pečene na žaru, služi pa skozi prtič, ki smo ga namočili tudi kot osnova za pripravo v vodo in oželi, in juho pusti drugih omak, za izboljšanje soka pri pečenem ali dušenem mesu ali za vezanje ostankov mesa in zelenjave, da jih lahko ponovno ponudimo. mo odkrito do naslednjega dne. Juha se strdi, tako da lahko skrbno odstranimo maščobo, ki se je nabrala na vrhu. V kožici prepražimo na kocke narezano slanino, korenje, čebulo in zeleno ter šopek začimb in dušimo toliko časa, da je zelenjava mehka. Med tem pripravimo omako. V posodo z debelim dnom damo maščobo, jo segrejemo in na njej prepražimo moko, tako da dobi lešnikovo barvo. Zalijemo s 1,75 litra mlačne juhe in pripravljeno dušeno zelenjavo, ogenj ojačamo in segrevamo med stalnim mešanjem. 32 Nato dodamo še paradižniki vo mezgo in kuhamo približi j eno uro. Omako ohladimo, poberemo maščobo in jo pr«lačimo v čisto posodo ter razredčimo s preostankom ji he. Kuhamo na zmernem o nju še 2 uri. Kadar je potre no, posnamemo pene in obč^ no zalijemo z juho ali z žh vode. Omako lahko uporabit takoj ali pa, ko se ohladi. Če jo uporabljamo ohlajeni jo moramo večkrat pomeša) da se na površini ne bi nared la kožica. Shranimo jo lahl tudi v hladilniku, če zlijen na omako eno žlico juhe in p sodo pokrijemo, ne da bi omi ko prej pomešali. Če smo pi pravili večjo količino omak jo lahko v neprodušno posodi tudi zmrznemo. KMETIJSKI NASVET Jesensko zatiranje ščavja Ščavje lahko zatiramo mehanično ali pa kemično. Mehanično ga lahko zatiramo takrat, ko je še zelo majhno in se še ni razširilo. Prvi ukrep, da se ščavje sploh ne razraste, pa je pravočasna košnja oz.paša - travnik pokosimo oz. popasemo, preden začne ščavje cveteti (ne smemo dopustiti, da bi se cvetovi oplodili že zelena semena kalijo in ohranijo kaljivost v zemlji do 80 let). Zatiranje ščavja lahko opravimo v spomladanskem, poletnem ali jesenskem roku. Ščavje mora biti v polni rasti, z zaprtimi listi (faza rozete), še brez cvetnega stebla. Če nameravamo po škropljenju pasti ali kositi, moramo vedeti, da 28 dni krme ne smemo uporabljati. V sušnem obdobju, ko so odmrle določene trave in detelje v travni ruši, se je na njihovem mestu razraslo ščavje. Ščavje je marsikje že v fazi cvetenja (razvito cvetno steblo), zato je že prepozno za uspešno kemično zatiranje. Po zadnji košnji se bo ščavje gotovo še toliko obraslo, da bo doseglo ravno primerno višino (faza rozete) za uspešno kemično zatiranje. V jesenskem času je po izkušnjah IHP Žalec najbolje deloval hormonski herbicid Harmony, ki ga lahko uporabljamo v času, ko je temperatura zraka čez dan vsaj 12. Zatiranje s herbicidi, ki so se v poskusih najbolje obnesli: lokalno zatiranje Starane (1 cl/10 1 ah 1 dl/100 1 vode) in Aniten MPD (4 cl/10 1 ali 4 dl/100 1 vode); zatiranje po celotni površini Asulox (4 l/ha) in Harmony (20 g/ha) + Pinovit N (0,1 % ). S škropljenjem s herbicidi bomo uničili ali vsaj znižali odstotek ščavja v travni ruši zapi na neškodljivo stopnjo. Vendar je izbor pravilnega herbicida šele prvi korak pri obno zapleveljene travne ruše. Zal morajo po vsakem kemičnei ali mehaničnem imičenju pl«vela slediti naslednji ukrep dosejevanje primerne travn( deteljne mešanice, pravilu gnojenje (dobro dozorela gnc jevka - 20 m^/ha), pravilno ii koriščanje travne ruše (prave časna paša ali košnja), opt malna obtežba pašnika. Dipl. inž. km«tatjana PEVa Nagradno vprašanje meseca oktobra: KATERA MODNA SILHUETA LETOŠNJE JESENSKO-ZIM- SKE MODE VAM JE NAJBOLJ VŠEČ? a) umetelno»prevelik«casual stil (ohlapni puloverji, mix oblačil), b) trapezasti in poloprijeti redengot kroji, c) oprijeta linija poznih 40. let (sledi stilu Coco Chanel).

33 33, ^ifra: Sanje Zanima me predvsem kaj javijo zvezde o mojih sanjah, r dosedanjem sicer dokaj mlaem življenju se mi je že večjat primerilo, da so se mi ;akšne nenavadne sanje zares uresničile. Včasih pa se tega strašim. Kaj pravi o tem moj oroskop? rvana: Rojeni ste v znameju Rib, vaše Mesec se nahaja rav tako v vodnem znamenju laka. Po astrološki plati gleano imate med svojim natalim Soncem in Mesecem ekaktni trigon, torej ste kar doler medij zato, da se vam skozi anjske valove kaže bodoča tesničnost. Seveda pa ta žal ni bneraj tudi lepa in zaželena, lako ob takih uvidih ostati liren pa je poglavje zase. ; različnimi sprostitvenimi jehnikami - od avtogenega tre- ^ga, do poglobljene joge in iieditacij, v našem malem slovenskem prostoru je vsega na oljo, tako da lahko brez težav lajdete skupino, ki vam bo odovarjala. Glede na vaš horokop pa vam veliko bolj ustreajo individualne tehnike meitacije kot pa nmožične, zato i uredite doma kotiček, ki bo amo vaš. V jesensko - zimkem obdobju ste nekoliko olj občutljivi, ritem in način ivljenja namerno raje nekoli- 0 upočasnite, tako da vam ne 0 ostajalo preveč dela. V prvi olovici leta pa je za vas čas bičaj no dober. V naslednjih ekaj letih boste zaživeli posem na novo, tako kot ste od ekdaj sanjali. Kajti vzhodna lodrost pravi, da je resničnost tnjska in da se skozi sanje idi resnica. Morda prav za as ta pregovor še posebej dri, zato le negujte in ohranite [) sposobnost. iifra: lubezenska leodločnost Imam veliko težavo, ki se mi življenju kar naprej ponava. Okoliščine so sicer znova ruge, dogajanje pa je skoraj lentično. Zaljubim se vedno dva fanta naenkrat. Potem se ikakor ne znam odločiti le za nega, pravzaprav, z enim sem talno skupaj, z drugim pa se bčasno vidiva. V tej razdvojeosti ne uživam kot si mogoče do misli, češ ima fanta in še ubimca. Prosim če mi lahko Ogledate v astrološko karto, aj je z mano narobe ter kako 1 bo in če se bo moje življenje azpletalo bolj umirjeno? IVANA: Ker ste rojeni zračnem znamenju, poleg tea pa imate tudi natalni Mesec zračnem ozvezdju, bi to polenilo, da ste že po svojem ftačaju nekako hiperkomuniativni. Seveda pa je to zgolj Hni in površinski odgovor, zrok leži namreč globlje duši. Nekako vas tudi privla- ' dvojnost, različnost in neobičajnost v komuniciranju s partnerjem, torej, sami iščete vznemirljive in bolj napete vezi. S tem ne bi bilo nič narobe, če v tem uživate. Vendar pa kot pravite v tem ne morete uživati. Ker imate kar nekaj planetov v osmi astrološki hiši vam to daje morda tudi nekaj mazohističnih strasti. Razmislite o svoji odvisnosti od partnerja - pravzaprav od obeh. Kaj je tisto kar vas privlači pri enem in kaj pri drugem partnerju. Na koncu te analize boste seveda prišli do samega sebe, do spoznanja o lastni naravnanosti. V življenju se pač ne da dolgo sedeti na dveh stolih, prav nič udobno in varno ni. Stvari pa pri vas niso tako preproste, da bi se jih dalo kar tako z besedami spremeniti. Ste človek, ki v tem življenju srečuje mnogo partnerjev iz prejšnjih reinkamacij. Pravzaprav gre za nekakšno soočenje z lastno zgodovino. In z zgodovino je pač tako: bolje je biti sam in svoboden, kot pa ujet v zlati antikvitetni kletki! Šifra: Kilogrami gor, kilogrami dol Moja težava je v tem da sem rojena v uživaškem in čutnem znamenju Bika. Rada uživam v lepih in dobrih stvareh, najbolj pa v dobri hrani in tudi vinu. Vino mi ne povzroča nobenih težav z odvisnostjo saj si ga privoščim zmerno. Povsem drugače pa je s hrano. Vem, da je moja težava banalna, je pa tudi precej razprostranjena, zato upam, da bo to pismo zgrešilo koš in se v imenu vseh, ki imajo te in podobne težave zahvaljujem za odgovor! rvana: Polovica človeštva prehitro umre zaradi pretiranega hranjenja, druga polovica pa zaradi podhranjenosti in prestradanosti. Najtežje je ujeti zdravo sredino. Pri tem pa ne igra glavne vloge hrana kot taka, ampak naš odnos do nje. Ne ^e torej za to, da je v naših krajih hrane v izobilju, gre za naš odnos do nje, gre za našo usodo. Torej, kje se nahajamo, kakšne bodo materialne in zdravstvene okoliščine življenja v katerega se rodimo. In te so pri vsakem posamezniku povsem drugačne. Astrološke značilnosti, prirojena nagnjenja, pa so zelo splošno gledano, takšna: zemeljska znamenja: Bik, Devica in Kozorog imajo že po naravi nekoliko bolj trdno in močnejšo fizično konstitucijo, možne so težave s presnovo hrane, pa tudi nagnjenost k nabiranju kilogramov, zato morajo predstavniki teh znamenj jesti bolj previdno. Ribe, Raki ter Škorpijoni morajo prav tako bolj paziti, da se zaradi čustvenih stresov ne nabašejo s hrano kot z nadomestkom, možno pa je tudi zastajanje vode v telesu. Levi, Ovni in Strelci so nekoliko na boljšem saj njihova ognjena energija porabi veliko zalog, pretiravati pa ne smejo pri pijači. Še najmanj so s kilogrami obremenjeni zračni tipi ljudi: Dvojčki, Tehtnice ter Vodnar ji- STROKOVNJAK SVETUJE Zakaj se potim? Spoštovani, redno berem vaše članke in vas zato prosim za nasvet. Ponoči se močno potim, kar me moti in mi krati spanec. Star sem 60 let. F. K. Nočno potenje je motnja, ki se posebej pojavlja sponiladi in jeseni. Zajema roke, noge, pazduhi, zadnjik in tudi celo telo. Bolnika nenadoma oblije pot, poleg tega pa dobi občutek vročine in napetosti. Koža je vlažna, zato se rada vname. Včasih se na zunanji strani rok in nog pojavijo mehurčki, ki se zlivajo in na moč srbijo. Kasneje se mehurčki posušijo in koža se lušči. V gubah koža rada razpoka, pojavi se tudi glivično vnetje. Potenje ima več vzrokov. Večinoma je posledica živčnih motenj, poleg tega pa ga povzročajo razne bolezni, ko bolnik okreva, motnje v presnovi, mena itd. Potenje pa je lahko tudi normalen pojav pri ljudeh, ki so k temu nagnjeni. Koža je naš največji organ in preko nje poteka cel niz presnovnih procesov, uravnava se telesna temperatura itd. Z nevidnim»duianjem«se skozi kožo izloči iz telesa vsak dan do 900 gramov odpadnih snovi. Pri tem pa ne gre samo za vodo (pot), temveč tudi za snovi, ki se sicer izločajo z urinom. Zato lahko potenje veli To dosežemo z dražilnimi postopki z vodo, ki je precej hladnejša od telesne temperature. S hladnimi polivi lahko začnemo z manjšo površino in sicer je nožna kopel manjši dražljaj kakor polkopel, ta pa je manjši kot celotna kopel. Ko to pričnemo izvajati, moramo telo primemo segreti s toplo prho in s tem povečamo prekrvavitev kože in s tem pride hladna polivka do posebne veljave. Od tod tudi izhaja najbolj pomembno pravilo hidroterapije, da mora biti telo za vsak postopek z mrzlo vodo dobro ogreto. Čim bolj je telo ogreto, tem krajši je čas polivanja z mrzlo vodo. Ker pri tem lahko pride do šoka, lawco hidroterapijo izvajamo postopoma in začnemo z nogami in rokami. Najprej oblijemo roke in noge s toplo vodo in ko se je koža že dovolj segrela, lahko okončine za kratek čas polijemo z mrzlo vodo. Nadaljnje stopnjevanje naj poteka počasi in tako telo lahko pripravimo na poznejšo celotno kopel. Takšna kopel poživi vso kožo Boris Jagodic in s tem tudi notranje organe. Na ta način se izboljša presnova, razkrajajo se bolezenske snovi v krvi, izločanje teh snovi se pospeši, vzpostavi se zopet pravilno kroženje očiščene krvi, oslabeli organizem se utrjuje in s tem se tudi dviga splošno dobro počutje. To počasno prilagajanje na hidroterapijo lahko podpremo z uživanjem primernih čajev. Če je vzrok potenja v sladkorni bolezni, živčni preobčutljivosti ali po preboleu gripi ali celo pljučnici, lahko uporabljamo za poživitev presnove čaj Krt, ki mu dodamo še žajbelj, ognjič in šentjanževe rože. Žajbelj je starodavna zdravilna rastlina in pri njem uporabljamo Uste in cvetove, njihove aktivne snovi pospešujejo krvni obtok in izrechio pomagajo živčnemu sistemu. Vse to dobrodejno vpliva pri ljudeh, ki jih muči nočno potenje, ko prispeva k razstrupljanju organizma zlasti v primerih, slabokrvnim rekonvalescentom, kadar je moteno delovanje živčnim ljudem, nevra- ledvic. Pot tedaj neprijetno diši. Zato moramo posvetiti veliko skrbi prav koži. Uravnati stenikom in ljudem, ki jih mučijo depresije. Zaradi diuretičnih lastnosti in ker deluje proti moramo telesno temperaturo, krčem, je žajbelj dragocen zlasti moramo skrbeti za to, da imamo vedno tople noge. Ko poskrbimo za to, pa se še kar zaveznik pri nezadostnem delovanju ledvic, oteklinah nog, pri revmatizmu in putiki. Tudi potimo, skušamo vplivati na šentjanževe rože podpirajo krvni obtok. Naše ožilje lahko presnovo in lajšajo tegobe pri razdelimo na dve območji, ki sta v izmeničnem medsebojnem bolnikih, ki so preboleli kakšno nevšečno in hudo bolezen. delovanju. K prvemu so Skupaj z žajbljem znižujeta dijo kožne žile, žile možganov, mišic, vranice in ledvic, k drugemu pa žile drobovja, zlasti želodca in črevesja. Če izzovemo povečano prekrvavitev kože, nočne more in s tem tudi vročino ter s tem neprijetno nočno potenje. O ognjiču je bilo že veliko napisanega in je zanimiv predvsem v tem, da spodbuja se s tem pojavi tudi boljša imuni sistem ter tako p>omaga prekrvavljenost možganov, takšnemu bolniku, da mišic, vranice in ledvic. hitreje pride do svojega zdravja. Čaj Krt pa spodbuja presnovo ter tako pomaga bolnemu organizmu, da se hitreje reši strupenih presnovkov, ki povzročajo nočno potenje. Če ga kombinirate z žajbljem, se zniža količina sladkorja v krvi tn s tem se zmanjša neprijetno nočno potenje. Mešanico iz žajblja, ognjiča in šentjanževih rož lahko uporabljamo tudi za kopeli celega telesa. 200 g mešanice prelijemo z dvema litroma vrele vode, pokrijemo in pustimo, da se nekoliko ohladi in se s tem izločijo zdravilne snovi. Precedimo v kad in se v topu vodi kopamo vsaj 20 minut. Nato se po možnosti na hitro poškropimo s hladno vodo in se temeljito sfrotiramo. Po takšni kopeli moramo v posteljo in tegob bo kmalu manj. ZDRAVNIŠKI NASVET. V obdobju, ki je pred nami, obstaja vedno velika nevarnost epidemičnega pojavljanja gripe, bolezni, ki jo vsi poznamo kot obolenje, ki lahko v določenih primerih pusti težke posledice na zdravju. Zaradi tega je prav, da se ponovno spomnimo na to, kako se bolezen pojavlja in kako se je lahko ubranimo. Znaki bolezni resnih komplikacij, ki se najpogosteje kažejo kot virusne in bakterijske pljučnice. Zlasti je nevarna za kronične srčne, pljučne in ledvične bolnike ter za starejše osebe. Povzročitelj Znani so trije tipi virusa gripe, in sicer: A, B, C. Tip A je običajno povezan s širokimi epidemijami, B z lokalnimi, tip C pa povzroča predvsem posamezna obolenja. Način prenosa bolezni Gripa je kapljična infekcija. Lahko se prenaša tudi z direktnim kontaktom, pogostejša pa je kot prenos po zraku. Pri kašljanju, kihanju in govorjenju izloča bolnik v okolico mikroskopsko drobne kapljice, ki vsebujejo virus. Zdrav človek se okuži z vdihavanjem okuženega zraka, zato se bolezen zlasti hitro širi v prenatrpanih tn neprezračevanih prostorih. Trajanje naiezljivosti Prvi bolezenski znaki se pojavijo od 1 do 3 dni po okužbi. Raziskave so pokazale, da bolnik 3 dni po tem, ko so se začeli bolezenski znaki, ne izloča več vimsa in zato ni več nalezljiv za okolico. Gripa je virusna bolezen, ki nastopi hitro in prizadene celotni organizem. Bolezen se začne s temperaturo, ki je običajno visoka, glavobolom, bolečinami v mišicah. Značilna Preventivni uicrepi je utrujenost in izčrpanost, močan izcedek iz nosu, pekoče Ustreznega zdravila, tako grlo in močan kašelj. Znaki kot pri ostalih virusnih obolenjih, tudi za gripo nimamo na s strani prebavnega trakta so pri gripi neobičajni. Če se pojavijo, se pogosteje pri otrocih. voljo, zato je toliko bolj pomembno, da izvajamo določene Gripa spada med bolezni, ki se preventivne ukrepe. Naj pozdravijo same. Znaki bolezni izzvenijo v dveh do sedmih dneh. bolj učinkovit ukrep je preventivno cepljenje proti gripi z mrtvim cepivom. Cepljenje je posebno pomembno za starejše osebe in kronične bolnike, Podobne znake bolezni kot virus gripe povzročajo tudi pri katerih so komplikacije števibii drugi virusi, zato je za gripe pogostejše in težje potekajo. Prav tako je cepljenje postavitev diagnoze potrebno opraviti ustrezne preiskave. smiselno za ostalo populacijo, Gripa je pomembna zaradi saj so ekonomske izgube v primeru epidemij zelo velike, pojava velikih epidemij ter poleg tega pa je zaradi visoke stopnje obolevanja močno moten normalen način življenja. Poleg cepljenja je zelo pomembna tudi ustrezna zdravstvena vzgoja prebivalstva, s posebnim poudarkom na osebni higieni ter pravilno kašljanje in kihanje. V času epidemije je potrebno prostore, v katerih se zadržuje več ljudi, redno prezračevati; če je le mogoče, se izogibamo zaprtim prostorom, kjer se zadržuje veliko število ljudi; v primeru obolenja moramo počivati in se izogibati stiku z zdravilni osebami. S tem se zmanjša možnost pojava kompukacij gripe pri obolelemu, po drugi strani pa je manjša možnost, da se okužijo zdravi. KMETIJSKA ZADRUGA LAŠKO p.o. Kidričeva 2 objavlja licitacijo naslednjih nepremičnin IVAN ERŽEN 1. Dvosobno stanovanje na Badovinčevi 6 v Laškem. Stanovanje je v bloku, leto izgradnje 1981, v 4. nadstropju, velikost 56,43 m^. Izklicna cena 3, ,00 SIT. 2. Dvosobno stanovanje na Zdraviliški 11 v Laškem, v 1. nadstropju, velikost 51,94m^. Stavba stara nad 100 let. Izklicna cena 1, ,00 SIT. 3. Osebni avto LADA-RIVA1500 letnik 1988 v voznem stanju, registriran do Izklicna cena ,00 SIT. Licitacija bo v soboto ob 8. uri na upravi KZ, Kidričeva 2. Vsa osnovna sredstva si interesenti lahko ogledajo od 7. ure dalje. 4. Travnik v Izmeri 1678m^, k.o. Sedraž, pare. št Izklicna cena ,00 SIT. 5. Travnik v Izmeri 1617m^ k.o. Sedraž, pare. št in 1338/2. Izklicna cena ,00 SIT. Licitacija bo v soboto ob 10. uri na kraju samem v Sevcah pri Rimskih Toplicah 6. Gospodarsko poslopje - Obrežje 64, R a d e č e, k. o. O b r e ž je, pare. št. 33/2 v izmeri 496 m^. Izklicna cena ,00 SIT. Licitacija bo v soboto ob 11. uri na Obrežju Gospodarsko poslopje na Marofu - levi del, ki zajema garažo, svinjski hlev in shrambo ter nadstrešnico v velikosti 7,30x12,90 m. Izklicna cena ,00 SIT. 8. Kozolec na Marofu - večji. Kozolec je dvoreden iz hrastovega lesa. Prodaja se samo kozolec brez zemljišča. Izklicna cena ,00 SIT. 9. Kozolec na Marofu - manjši. Kozolec je dvoreden iz hrastovega lesa. Izklicna cena ,00 SIT. Licitacija bo v soboto dne ob uri na Marofu. Na lk:itaciji lahko sodelujejo pravne osebe, ki imajo sedež na območju Republike Slovenije in fizične osebe, ki so državljani Slovenije in pred začetkom vplačajo varščino v višini 10% izklicne cene. Kupcu, ki bo na dražbi uspel, se mu varščina vračuna v kupnino. Ostanek kupnine se plača ob podpisu pogodbe. Prometni davek in vse druge dajatve ter stroške s prenosom lastništva plača kupec.

34 3^ DEŽURSTVA TRGOVIN Celje Market Zlatorog ob sobotah od 7. do 15. ure in ob nedeljah Potrošnikova samopostrežna od 7. do 12. ure ter prodajalna trgovina Soča v Stanetovi Ježek ob sobotah od 7. do 14 in diskont na Cankarjevi 16. in ob nedeljah od 8. do Žalec 1 sta ob sobotah odprta do 12. ure. Na Brezah nad Laškim Trgovska družba Savinjski 17. ure, slednji je odprt tudi ob je ob sobotah od 7.30 do magazin Žalec ima ob nedeljah nedeljah od 8. do 12. ure. Ob in ob nedeljah od 8. do 11. ure od 8. do 12. ure odprte na nedeljah so od Potrošnikovih odprta trgovina z mešanim slednje trgovine: blagovnice trgovin od 7.30 do 11. ure odprte blagom Kocman, na Vrhu tr Savinjka Žalec, Šempeter, naslednje prodajalne: žigovina Deželak ob sobotah od Polzela in Prebold ter samopo vilski oddelek v blagovnici 8.30 do 12. ure, ob nedeljah pa strežbe Cankarjeva Žalec, Nova vas, marketi na Ljubljanski od 9.doli.ure, v Rimskih To Vransko, Pirešica, Liboje in cesti. Dolgem polju, plicah trgovina Marjeta in si Tabor. Trgovina RR je ob so Zgornji Hudinji, Vojniku, Štorah cer ob sobotah od 7. do 19., ob botah in nedeljah odprta nonstrežne in na Ostrožnem, samopo nedeljah in praznikih pa od stop od 7. do 22. ure, market trgovine v Gaberjah, 7. do 12. ure ter Market Breznica Eni ob sobotah od 8. do 17., ob Pod gradom, Tmovljah, Teharjah, na Breznem pri Laškem nedeljah in praznikih pa od Frankolovem, na Svetini, ob sobotah od 7. do 20. ure, ob 8. do 12. ure, Potrošnikova po na Ljubečni, Polulah, nedeljah in praznikih pa od slovalnica Marelica v Prebol v Šmartnem v Rožni dohni, 7. do 13. ure. du ob nedeljah od 7.30 do Škofji vasi in Novi cerkvi ter 11. ure, Minimarket Špela stojnica na celjski tržnici. Ob Šentjur v ulici Florjana Pohlina nedeljah je odprt tudi kiosk 3 v Žalcu ob sobotah od 7. do pri celjski bolnišnici in sicer Ob sobotah od 7. do 12.ure 17. ure in ob nedeljah od 8. do od 12. do 15. ure. m ob nedeljah od 7. do , prodajalna Gala v Šempetru ure je odprta Delikatesa v Savinjski dolini ob sobo Klanjšek Mesarstva Jurij tah od 8. do 13. ob nedeljah pa v Efenkovi uhci, ob nedeljah od 9. do 12. ure. Ob sobotah od od 8. do 11. ure je odprt živilski 7.30 do 16. in ob nedeljah od oddelek Blagovnice Resev- 8. do 12. ure je odprta tudi sa na, prodajalne Lipe Šentjur so mopostrežna trgovina in bife ob sobotah odprte od 7. do Kmetijske zadruge Petrovče. 12. ure, ob nedeljah pa prodajalne v Gorici pri Slivnici, Prevorju in Loki pri Žusmu od Klasje Celje ima odprte prodajalne kruha Štručko, Ado in Pekarno v Štorah ob sobotcih od 7. do 13. ure, Štručka je odprta tudi od nedeljah od 7. do 11. ure, kiosk na Hudinji pa ob sobotah od 6. do 15. ure. Dežurna je tudi trgovina Gala trade na Mariborski 128, ki je odprta ob sobotah od 7. do 15. ure, ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Od Centrovih prodajaln so ob sobotah od 7.30 do 15. ure odprte samopostrežne trgovine: Center, Rio, Otok, Voglajna. Logarska, Sedmica, Solidarnost in Ložnica. Nakupni center Lava je odprt od 7. do 15. ure. Samopostrežna trgovina Savica je odprta od 7.30 do 17. ure. Ob nedeljah pa je delovni čas Centrovih prodajaln naslednji: od 7. do 11. ure je odprta samopostrežna trgovina Ložnica, Solidarnost od 7.30 do 11. m Otok od 8. do ure. Ob sobotah od 7. do 14. ure in ob nedeljah od 7. do U.ure vam je na voljo celjska tržnica. Poleg celjske tržnice v Rim- IjanM na Savinovi 3 je vsako soboto od 6. do 13. ure in nedeljo, od 7. do 11. ure odprta Pekama in Mesnica Prekoršek iz Vojnika. V Vojniku pa je njihova Mesnica odprta od 7. do 12. ure. Vsak dan je od 7.3do 23. ure odprta trgovina Dragstor na Mariborski 119, mini market Gaj v Ozki ulici vsak dan od 8.30 do 22. ure, ob nedeljah in praznikih od 8. do 22. ure, trgovina Plemič Teharje - sobote od 7. do 14. ure, nedelje od 8. do 11. ure, trgovina Figec Štore - sobote od 7.30 do 20. ure, ob nedeljah od 8. do 12., trgovina Mini shop Jereb Teharje ob sobotah od 7. do 19. ure, ob nedeljah od 8. do 11. ure, mini market Čebelica v Novi vasi ob sobotah in nedeljah od 8. do 21. ure, Skan market na Mariborski 181 v Celju ob sobotah od 7. do 22. in ob nedeljah od 8. do 22. ure, trgovina Nadi v Šmarjeti pri Celju in vsak dan od 8. do 20. ure, odprta pa je tudi trgovina Sne j a na Trgu oktoberske revolucije 1, od ponedeljka do petka od 6.30 do 21. ure, ob sobotah od 7.30 do 19., ob nedeljah in praznikih pa od 7.30 do 16. ure. Od 7.30 do 15. ure je ob sobotah odprta tudi Mercatorjeva trgovina na Hudinji, kupujete pa lahko tudi v trgovskem podjetju Ponudba na Dobojski cesti v Celju in sicer ob sobotah od 7. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 8. do 12. ure. Laško Odprti sta trgovini Trgovskega podjetja Izbira: samopostrežna v Debru in Market Živila v Rimskih Toplicah in sicer ob sobotah od 7.30 do 14. ure in ob nedeljah od 7.30 do ure. Odprta je trgovina Rogač pri železniški postaji ob sobotah od 7. do 17. ure in ob nedeljah od 7. do 12. ure, 9. do 12. ure, na Planini pri Sevnici od 8. do 13. ure in na Ponikvi od 8.30 do ure. Odprta je prodajalna Močnik v Vrbnem pri Šentjurju v soboto od 8. do 17. ure, ob nedeljah pa od 8. do VETEBINARSKA DEŽURSTVA VETERINARSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas veterinarjev na veterinarski postaji v Celju je od 7.00 do Ambulanta za male živah je vsak dan dopoldan (razen ob nedeljah in praznikih) od 8. do 10. ure, vsako popoldne od 16. do 17. ure, sicer pa je dežurna služba za nujne primere organizirana v popoldanskem in nočnem času. Tel.: VETERINARSKA POSTAJA IJVŠKO: Redni delovni čas je od 7. do 15. ure na veterinarskih postajah v Laškem in Radečah. Dežurstvo od 15. do 7. ure pa je za celo občino na veterinarski postaji Laško, telefon V primeru odsotnosti veterinarja v času dežurstva pa lahko sporočilo pustite pri vratarju Pivovarne, tel.: VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Redni delovni čas veterinarjev je od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo. Telefon na veterinarski postaji: VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Redni delovni čas veterinarjev je od 6. do 14. ure, neprekinjeno dežurstvo za celo občino pa je od 14. do 6. ure naslednjega dne. Dežurstvo je tudi ob koncu tedna in ob praznikih. Telefon na veterinarski postaji: VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: Redni delovni čas veterinarjev je vsak dan, razen ob nedeljah, od 7. do 15. ure, redna dopoldanska ambulanta pa od 7. do 9. ure. Do nedelje, 24 oktobra bo dežural dr. vet. med. Ciril Kralj, telefon , od 25. oktobra dalje pa dr. vet. med. Ciril Kralj, telefon VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR PRI CELJU: Redni delovni čas veterinarjev je od 7. do 15. ure vsak dan, od 15. ure do 7. ure zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo. Danes, v četrtek, 21. oktobra še dežura dr. vet. med. Jože Pangerl, telefon Od petka 22. oktobra dalje pa bo dežiu-al dr. vet. med. Gregor Bezenšek, telefon Mozirje Ob sobotah od 7.do 14.ure in ob nedeljah od 8. do 10. ure je dežurna Blagovnica Savinja na Tl-gu osvobodilne fronte 3. Velenje v tem mesecu je odprta trgovina Tržnica in sicer ob sobotah od 7. do 19. ure, ob nedeljah pa od 8. do 11. ure. Odprta je tudi samopostrežna trgovina KK Ptuj na velenjski tržnici, ki je ob sobotah odprta od 7. do 14., ob nedeljah pa od 8. do 11. ure. Slovenske Konjice v Slovenskih Konjicah sta odprta Mencov Market ob sobotah od 7. do 15., ob nedeljah pa od 8. do 11. ure ter Diskont Dravinjskega doma ob sobotah od 8. do 13., ob nedeljah pa od 8. do 11. ure. Isti delovni čas imata tudi samopostrežni trgovini Pohorje v Zrečah in Dravinja v Ločah pri Slovenskih Konjicah. Odprt je tudi živilski oddelek v blagovnici Vitanje in sicer ob nedeljah od 7.30 do 11. ure. Šmarje pri Jelšah Ob sobotah so vse poslovalnice Jelše Šmarje odprte do 12. ure, ob nedeljah pa so dežurne naslednje: Oskrba Šmarje od 7.30 do 10.30, Market Podčetrtek od 8. do 11. ure in Atomska vas od 8. do 12. ure. Market Lipa Šmarje je ob sobotah odprt od 7. do 19. ure, ob nedeljah pa od 8. do 12.. V Rogaški Slatini je vsako nedeljo od 8. do 11. ure izmenično odprt Market Ratanska vas ali Prehrana, prav tako pa so odprti gostinski obrati Grad Rogatec in Hram v Šmarju pri Jelšah. DEŽURSTVA ZDRAVSTVENIH DOMOV ZDRAVSTVENI DOM CE LJE: Zdravstvena služba je organizirana v dopoldanskih in popoldanskih ordinacijah, prav tako imajo organizirano neprekinjeno 24-umo dežurstvo. Dežurna ambulanta dela ob delavnikih od 13. do 7. ure naslednjega dne, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa neprekinjeno 24 ur. Zdravnika za obisk na domu lahko naročite kadarkoli, vendar bodo nenujni hišni obiski ob delavnikih opravljeni po 13. uri. V primeru življenjske ogroženosti khčite telefonsko številko 94, sicer je telefon ah , za nujne uitervence pa 94. ZDRAVSTVENI DOM LA ŠKO: Zdravstvena služba je organizirana v dopoldanskih in popoldanskih ordinacijah od 7. do 20. ure, nočno dežurstvo je organizirano od 20. do 7. ure zjutraj od ponedeljka do petka in sicer za vso občino. Dežurstvo je med vikendom organizirano tudi od petka od 20. do ponedeljka do 7. ure zjutraj, vmes je v soboto odprta redna ordinacija od 7. do 15. ure. Telefon ZDRAVSTVENI DOM MO ZIRJE: V Mozirju je organizirano redno ambulantno delo od 7. do 13. ure, popoldan od 13. do 20. ure pa imata vsak dan redno delo po dve ambulanti in sicer ob ponedeljkih Mozirje in Ljubno, v torek Nazarje in Gornji Grad, v sredo Luče in Nazarje, četrtek Mozirje in Nazarje, ob petkih pa le Mozirje. Telefon v Mozirju ZDRAVSTVENI DOM ŠENTJUR: Redni delovni čas ordinacij med tednom je od 7. do 19. ure, od 19. ure dalje do 7. ure zjutraj pa je organizirano neprekinjeno Telefon ROJSTVA dežurstvo. Celje V preteklem tednu se je v celjski porodnišnici rodilo 28 dečkov in 27 deklic. Celje Poročilo se je 6 parov. Šmarje pri Jelšah Zakonsko zvezo sta sklenila Marko TIŠMA iz Rogaške Slatme m Brigita BORŠIČ iz Kristan vrha. Velenje Poročila sta se dva para in sicer: Marjan ARČAN iz Brezove m Alenka KRIVEC iz Velenja ter Jože KOTNIK iz Škal ter Angela VOŠNJAK iz Šenbrica. Žalec Poročil se je en par in sicer Roman RAMSAK iz Velenja in Vlasta SEDOVNIK iz Lipja. SMRTI Celje Umrli so: Kristjan PUN- GARTNIK, 55 let iz Celja, Franc ROJC, 83 let iz Celja, Štefanija KUMAR, 70 let iz Velenja, Marija MATKO, 80 let iz Šentruperta, Jožefa KNEZ, 79 let iz Sevnice, Cecilija VOZELJ, 80 let iz Radeč, Marija JAMNIŠEK, 81 let iz Celja, Marija TIHOLE, 60 let iz Sevnice, Marija KOPRIVO, 70 let iz Celja, Dommik PIN- TER, 66 let iz Hrenove, Nada VIŽINTIN, 69 let iz Šempetra pri Gorici, Andrej MAČUS, 45 let iz Nove Gorice, Vid JAZ- BINŠEK, 57 let iz Šentjurja pri Celju, Ludvik GAJŠEK, 53 let iz Celja, Antonija REBER- ŠAK, 82 let iz Celja, Nikolaja ČERNE, 65 let iz Šmarja pri Jelšah, Julijana PAULIČ, 63 let iz Buč, Silvestra PLAUC, 80 let iz Celja, Emestina GU- ČEK, 51 let iz Celja, Friderik KUKOVEC, 77 let iz Celja, Justina SENČAR, 84 let iz Celja, Jožef BLEKAČ, 75 let iz Rečice ob Savinji, Julijana KRALJ, 87 let iz Prelog m Matilda RAJH, 73 let iz Celja. Šentjur pri Celju Umrla sta Doroteja GABER, 90 let iz Slovenskih Konjic in Jožef BOBEK, 84 let iz Brda. Šmarje pri Jelšah Umrh so: Zofija UJC, 81 let iz Zadrž, Jože KLAKOČAR, 28 let iz Podsrede, Avgust HE- RAK, 52 let iz Rogatca in Karol GROSEK, 44 let iz Pa plata. Velenje Umrh so: Darko SELIČ, let iz Velenja, Franc NAJCE 80 let iz Lokovice, Mar RAMŠAK, 81 let iz Velen Maksuniljan ŠPEH, 79 let Hrastovca, Tomislav HO VAT, 71 let iz Mežice, Pa^ KOŠOROK, 90 let iz Kranja Kadira HEGIČ, 66 let iz Bišč ninov., Žalec Umrli so: Cecilija AMO 95 let iz Brega pri Polzt Marjana ŽIBERT, 38 let Kozja, Kari ŠVENT, 74 let Goto vel j, Stanislav PO KRAJNIK, 56 let iz Zg. R( Ivan PLAHUTA, 59 let iz Pq zele, Elizabeta MIRNIK, 71 \ iz Petrovč, Hedvika ŽLICE 86 let iz Sv. Lovrenca in Mi trn NATLAČEN, 73 let iz G< njega grada.

35

36

37

38

39

40 4C Krajne, poveljnik TO Zahodne Štajerske:»Samo da najdem tisti listek, kjer imam seznam lokacij za novo kasarno, pa lahko izvršni svet kar začne postopek. Pravočasne priprave Franc Avberšek, poslanec v Državnem zboru iz Velenja:»Brez ustreznih priprav se ne vrnem v svojo občino!«slovenski razlaščenci so se pritožili na Evropsko sodišče za človekove pravice. Kam se bomo pritožili ostali? Artur bo lahko kandidiral na prihodnjih volitvah. Ima posebno prednost pred tekmeci: že zna lajati! Sodoben marketinški pristop: Ponudbe zbiramo po pošti, denar pošljemo po telefonu! Če smo včasih rekli, da je statistika segedin, pri čemer eni dobijo meso drugi pa zelje, potem danes nekateri ne dobijo več niti zelja. Nekatera podjetja imajo drseči delovni čas. Rezultati so očitni. Vsak dan bolj drsijo v stečaj. Če bi se nam otroci tako hitro rojevali kot podjetja, se nam ne bi bilo treba bati za prihodnost. FRANCI ČEC Dr. Matjaž Kmecl:»A to mislite, da bi v svojo naslednjo razpravo vključil, kako je večina pomembnejših slovenskih jezikoslovcev potomcev celjskih knezov?* Ne vemo sicer, ali je šala, ki nam jo je poslal Stane Šumej iz Šentjurja, napisana po resničnih dogodkih, vemo pa, da je vžgala med bralci, saj je zanjo prišlo največ glasovnic. Izžrebali pa smo tudi Jožico Kresnik, Tratna 22, Grobelno. Šala tedna Obisk Podjetje Vurmes je obiskal visok politični funkcionar. Ogledal si je proizvodno linijo od zakola prašičev pa vse do izdelave salam. Ker po ogledu politik nove linije ni pohvalil, ga direktor malo užaljen vpraša:»kako vam je všeč naša nova linija? Celi prašiči noter in na drugi strani gotove salame ven?«politik mu odgovori:»danes v času gospodarske krize bi bilo še boljše imeti takšno linijo, da bi dajali noter salame in bi na drugi strani prašiči prihajali ven.to se je pa posrečilo samo vašemu očetu,«ni hotel ostati dolžan užaljeni direktor. Na božji poti z božje poti na Brezje se z vlakom vrača mlajši moški in hodi gor in dol. Neprestano ponavlja:»hodil bom, hodil bom!«pobožna ženska ga opazuje in ga radovedno vpraša:»kaj se je zgodil čudež?ne,«odvrne mož,»avto so mi ukradli.«zrok»zakaj se pa hočeš ločiti od žene?ja, preveč hodi okrog po gostilnah.ali tako hudo pije?ne, vednp išče mene.«kako imenujejo poslanci v občinskih skupščinah po vseh osnutkih lokalne samouprave prestolnico Slovenije? Drugi Beograd. Vzrok za poimenovanje je seveda finančne narave. Zakaj ima Gorenje Elektronika v stečaju službeni avto? Zato, da se lahko stečajni upravitelj Rudi Hramec vozi na zasedanja mozirske skupščine. Zakaj dr. Janeza Drnovška tako dolgo ni na od spomladi napovedan obisk v Celje? Zato, ker čaka, da se bo v občinskem gospodarstvu nabralo dovolj problemov za njegov obisk. Kaj bi samo z železarno? Meč nos»striček, zakaj imaš pa tako rdeč nos?od mnogih udarcev usode.pa vedno ravno na nos?«letalu! Francelj se prvič pelje z letalom. Pilot mu reče:»sedaj bom letalo malo nagnil. Če boste začutili spremembo, povejte!«ko pilot res nagne letalo, pravi Francelj, da ne čuti nobene spremembe. Še enkrat ga nagne, Francelj pa spet pravi, da ne čuti spremembe. Nato obrne avion čisto okoli, tako da visita z glavo proti zemlji. Pilot ga spet vpraša in Francelj pravi:»zdaj pa čutim spremembo. Tisto, kar sem imel prej v hlačah, imam sedaj za vratom!«preko plota»zinka, k vam prihaja en dan zdravnik, drugi dan pa župnik. Da niste morda bolni?draga Pepca! K vam prihajajo en dan oficir, drugi dan pa vojaki, pa vas nič ne sprašujem, če se pri vas vojskujete!«pridna žena»slišal sem, Francelj, da imaš pridno ženo?to pa to. Ko sem davi prišel domov ob štirih zjutraj, je že stala z metlo na pragu.«šale so prispevali: Vida PODPEČAN iz Celja, Gabrijela RORIČ iz Celja, Majda VREČKO iz Griž, Alenka TOVORNIK iz Planine pri Sevnici, Ivan GOSTEČNIK iz Braslovč in Hedvika MUŠIČ iz Škofje vasi. Fantje,, dajte še eno Vprašanje je, kako bi danes reagiral ravnatelj osnovne šole v Dobju, če bi učenci med odmorom po hodniku trobili v pihala in igrali na harmoniko. Takrat, ko je to osnovno šolo obiskoval Franci Robič iz Jelc pri Slivnici, je bilo ravnatelju kar po volji in je Francla, ki je igral na klarinet ter njegove prijatelje z instrumenti večkrat pohvalil in rekel:»no, fantje dajmo še eno.«tudi učiteljice so pogledale skozi prste, posebno ob ponedeljkih, ko so videle, da je Franci prišel v razred naravnost z ohceti. Fant je bil nadarjen in treba mu je bilo vliti volje, saj so bili ljudje potrebni muzikantov in zabave.»posebno godovanja so se pri nas v tistih časih zelo >gor< vzela. Če nisem prišel k hiši, so mi nekateri zamerili, nekateri so mislili in me spraševali, če sem kaj jezen. Pa je bilo le tako, da se vseh ni dalo obhoditi, mogoče smo se pri katerem tudi preveč zadržali. Saj veste - zunaj se ena zaigra potem pa nagovor: >Spet je leto naokol in je prišlo do tvojega goda. Veliko zdravja, sreče... gnarja pa tulk', da bi ga blo za zvrhano >šajtrgo<, kar bi pa prek visel, bi pa naj blo za muzikanta.< Še eno smo zaigrali zunaj, ter se potem poveselili v hiši. Seveda je tisti zadnji stavek godovniku ostal v spominu in za denar ni bilo nikoli problema. Danes je godovanj nekoliko manj, za hudiča pa ne zmanjka ohceti. Nekateri so še kako ponosni, če lahko pripravijo ohceti po starem, da se potem še kakšno leto govori, da so imeli pri njih tako pa tako ohcet. Pri njih tudi ni nič narobe, če pridejo podoglarji in nevesto ukradejo. Ko jo domači, najdejo, jo mora ženin za visoko ceno odkupiti. Ali pa jim natrosijo: >se preslabo zanimate za lepotico, zdaj gre pa v drugo vas.< Nekateri pri tem tudi pretiravajo in spomnim se primera, da je ženin ob ugotovitvi, da so mu ukradli ženo vrgel prstan iz roke, skakal po njem in komaj smo ga pomirili. Ena Iz FrancUevega rokava Mlada dama si je prižgala cigareto kar za šoferjevin hrbtom na avtobusu. Le-ta jo je vljudno opozoril ter pokaza na napis:»kajenje prepovedano!veste, jaz na te napise nič več ne dam. Poglejte, set zadnjič šla mimo neke drvarnice, na kateri je pisalo: >KuP te gleda!< Pa sem vsa drva premetala in veste, da ga nisen nikjer našla niti videla ne.«kjer ni veliko nadarjenih pevcev moramo muzikanti veliko dati od sebe. Predvsem moramo še kaj povedati, pripraviti kakšne igre. Nasploh velja, da bolj ko so zakotni kraji, bolj so ljudje zahtevni. Precej se zabavamo, ko igramo na podobnih zabavah nekakšen hokej. Z lesenimi palicami zbijamo papirnato žogo v gol, ki je kar navaden stol. Golman pa je seveda ženska, ki mora sicer sedeti na stolu, z nogami pa preprečiti, da ji ne uide žogica. Če moški zadene, je kazen (ali nagrada) poljubček na žnablčke golmanki. Tudi skrivnostne predmete si podajamo pod mizo. Seveda se ne sme vedeti, kaj potuje od roke do roke in prav zanimivo je poslušati ali gledati kakšno osebo, predvsem žensko, ko dobi v roke denimo kosmat kurji vrat ali pa ježa - iz krompirja in z zobotrebci narejeno maskoto. Ob koncu običajno kroži po mizo testo, ki se vsem prije ma na roke. Tudi s kuharicami se mo ramo ujeti in ne zgodi se en krat, da nam hočejo ponagj jati ter nam skrijejo instn mente. Pa muzikanti vrneu ter ukrademo kakšen pli denj mesa, začepimo dinuiili da se jim kadi po hiši. En krat pa sem bil tudi tako j zen, da sem spustil vodo { tleh.«franci Robič je priljublj«tudi med muzikanti, saj < radi vzamejo v»kompanijoj ker igra več instnunentoj ker se z vsakim»ujame ker ga lahko samo za muzik' zbudijo sredi noči pa bo sre čen. Tudi zato je igral preko 400 ohcetih, veselic ^ ostalih zabav pa niti preštd ne zna. J EDI MASNHI