NOVI TEDNIK Odgovorni urednik NT Branko Stamejčič

Size: px
Start display at page:

Download "NOVI TEDNIK Odgovorni urednik NT Branko Stamejčič"

Transcription

1 NOVI TEDNIK Odgovorni urednik NT Branko Stamejčič Urednica NT Milena Brečko Poklic ŠT LETO 53 - CELJE, CENA 280 SIT (19,5 HK) IIPOR BREZ USMILJENJA Medicinske sestre niso več pripravljene delati zgolj iz etičnih nagibov. Aktualno na strani M EGA SEJEM Podatki, ugotovitve, nagrajenci in številke z letošnjega Mednarodnega obrtnega sejma. Strani 2.6,7. Zadeva Kamenik redvolilna praznična jesen ^mo jo dočakali: pisano jesen! Veselijo se otroci, veselijo se kmetje, pa tudi prebivalci Eilnih občin, ki te dni praznujejo. Še malo, pa bo veselja že kar preveč. Predvolilni čas je reklicno tu (stran 12), z njim pa prihajajo lepe besede In mikavne obljube... spet na začetku Sojenje Kristijanu Kameniku. obtoženemu štirikratnega umora v Tekačevem, se bo pričelo znova. Stran 31. oljovič Slovenec, Puc reprezentant stran 21. Sen gledališke Odstrta zavesa v Slovenskem ljudskem gledališču Celje. Stran 11. IlOCi Pes, nor na ilbe in školjke Kronika S Celjskega na Strani 32.

2 2 DOGODKI MOS je mega prireditev»zadnji sejemski dan je že čas za okvirne, sicer še vedno delne ocene 31. MOS, a bistveno se ne bodo več spremenile,«so menili na nedeljski novinarski konferenci predsednik UO OZS in PO 31. MOS Stanislav Kramberger, direktor Celjskega sejma d.d. mag. Fran Pangerl, vodja projekta 31. MOS Breda Obrez Preskar in vodja sejemskega protokola Anita Kolesa. Sejem v Celju je praznik za slovensko obrt Mag. Franc Pangerl je izrazil zadovoljstvo organizatorjev s sejmom, poudaril, da so poslovni cilji doseženi in izpostavil zlasti dejstvo, da se poslovni efekti vračajo na raven tistih, doseženih konec 80. in v začetku 90. let. Zadovoljen je bil z odmevnostjo MOS v medijih, čeprav je pri tem izpostavil, da imajo mediji pač različne vatle za merjenje pomembnosti prireditve, kakršen je sejem.»obisk sejma bo v okviru pričakovanj (po zaključku MOS se je številka ustavila na natančno ), vsaj pa jih je sejem izgubil na račun slabega vremena in ovir na avtocesti s Štajerske. Za Celjski sejem d.d. je bil v času 31. MOS velik dogodek dogovor o oktobrskem začetku gradnje nove sejemske dvorane.«stanislav Kramberger se je letos veselil zlasti tega, da praznik v Celju (za kar so MOS vzeli slovenski obrtniki) ostaja stičišče letnega dela v obrti in je zrasel v mega prireditev. Kot najodmevnejše plati je izpostavil poskus borze kooperacij, kakovostno rast izdelkov slovenske obrti - že zdaj se lahko primerjajo z evropskimi, da pa bodo obrtniki z njimi konkurenčni na zahodnih trgih, bo v naslednjih letih morala veliko postoriti še država, ter skupno predstavitev 21 obrtnih poklicev.»za Avstrijo je slovenski 2- milijonski trg pomembnejši kot 150-milijonsko tržišče Rusije, 60-milijonska Poljska ali Japonska - to je dokaz, da je Slovenija kljub svoji majhnosti lahko enakovreden partner, država pa je tista, ki bo morala nam v obrti, malem in velikem gospodarstvu zagotoviti pogoje, da bomo tudi sami konkurenčni na tujih, razvitih trgih,«je poudaril in nadaljeval, da je prav MOS čas, ko slovenska obrt jasno izpostavi svoje probleme in zahteve.»res je, da na odgovore čakamo tudi po 2 ali 3 leta, vendar smo letos z odprtjem teme po zaščiti mauh delodajalcev dosegli to, da smo v okviru države začeli govoriti ne le o izenačevanju pogojev za vse gospodarske subjekte, temveč celo o privilegijih za male, ki jih ima Evropa že dolgo uzakonjene.«breda Obrez Preskar je predstavila delne rezuhate raziskave, ki jo je mariborsko podjetje Mediamix opravilo med razstavljavci in obiskovalci 31. MOS. Sejem ima med vprašanimi 62,4% odstotka takšnih, ki ga obiščejo vsako leto, pogosto pa ga obiskuje okoli 90%, med razstavljavci pa je 71,3% rednih, prihodnje leto pa se bo na sejem vrnilo 85,7% vprašanih razstavljavcev. Anita Kolesa je ocenila, da v njihovem delu posebnih težav ni bilo, v predstavitvi številčnih podatkov o svojem delu pa je izpostavila 86 strokovnih srečanj, posvetovanj, predavanj in pogovorov, ki se jih je udeležilo obiskovalcev, med najavljenimi protokolarnimi obiskovalci pa so našteli natančno 100 gostov. mmmm IVANA STAMEJČIČ Koncept je pravilen»če se sejmišče ne bo prostorsko uredilo, je to i^i močan omejevalni dejavnik za MOS,«je dejal predsed države Milan Kučan ob obisku razstavišč 31. MOS. Po ogledu 31. MOS, najdlje se je zadržal v dvorani C2, L je ogledal predstavitev praktično vsakega od 21 obrtnih cev, za katere so pripravljeni programi dualnega sist^ poklicnega izobraževanja, je Milan Kučan, predsednij^i publike Slovenije, med drugim dejal:»sejem je naiedilq čen korak v konceptualnem smislu, mu pa sejmišče - česj bo prostorsko uredilo za tako velik interes - lahko močan omejevalni dejavnik. MOS je iz začetnih iskanj in negotovosti, kaj splojj funkcija takšnega sejma, tudi iz pretežno kramarske usi^ tve prišel do sejma, ki je v funkciji razvoja obrti in samost(^ ga podjetništva. To se letos izrazito pozna, tako da je mog prepoznati potenciale, ki jih imata slovensko obrtništva samostojno podjetništvo in zagotoviti, da bi sejem lahko stičišče tega, kar premore obrt in tistega, kjer bi bile potrel državne, razvojne, sistemske in druge pobude tudi v času, se slovensko podjetništvo in obrt pripravljata na soočai^ izzivi Evropske zveze. Moj občutek je, da je ukvarjaj^ obrtjo s strani države še zmeraj stihijska stvar, dostikrat tui funkciji nabiranja glasov za volilno podporo obrtnikov ne[ funkciji sistematičnega ukvarjanja z obrtjo in samostoji podjetništvom kot enim od gospodarskih temeljev slc^ea države.«predsednik Kučan je kot tisto, kar ga je na sejmu naj razveselilo, izpostavil poudarek, ki je dan šolstvu, celi izobs valni in zaposlovalni sferi; šolam, ki so se predstavile I programi dualnega sistema poklicnega izobraževanja in in su mladih:»zdi se mi, da je to v tem trenutku glede na raznj na veliko mladih ljudi, ki prvič iščejo zaposlitev, najbolj dr< ceno in s tem hkrati tudi zagotovitev kadrovskih potencialoi jih nekatere proizvodne in klasične obrti nimajo več.«mos bo še rasel - najprej z novo sejemsko dvorano! Pot navzgor ali navzdol - je bila dilema pred obljubo celjskega župana Jožeta Zimska, da se jeseni začne graditi nova sejemska dvorana. Na sobotni novinarski konferenci v Ce- Ijanki je delno ocenil uspešnost 31. MOS, se zahvalil vsem, ki so doslej prispevali h kakovostni rasti sejma, za prihodnost MOS pa je najpomembnejše njegovo zagotovilo, da bodo na sejmišču jeseni začeli graditi novo dvorano visokega sejemskega standarda. Poudaril je, da je družba Celjski sejem v sodelovanju z OZS in MOC sprejela odločitev za gradnjo sodobne sejemske dvorane, kar je glede na začrtan razvoj v specializirane sejme in razvoj sejemske dejavnosti življenjskega pomena, zato je obljubil, da bo sam storil vse, da bo do gradnje jeseni tudi dejansko prišlo. Nujo gradnje nove dvorane v tem trenutku je izpostavil tudi direktor Celjskega sejma d.d. mag. Franc Pangerl, ki je poudaril, da gre MOS ta hip lahko le navzgor, ali pa navzdol.»čas je najhujši sovražnik razvoja sejmov v Celju,«je dejal - na to pa se je navezal predsednik UO OZS in PO 31. MOS Stanislav Kramberger:»Pred leti, ko je bil MOS v krizi, so mesto in občina, oziroma prav zdajšnji župan Zimšek, sprejeli našo ponujeno roko in s podpisom memoranduma med občino in zbornico smo zagotoviu sejemski razvoj, ki je Celju in Sloveniji lahko le v ponos. Zdaj OZS pričakuje, da bo Celje spet ujelo pravi trenutek, saj brez novogradnje ni več razvoja MOS,«to pa je Kramberger podkrepil še z dejstvom, da organizatorji za vsak sejem praktično mečejo skozi okno okoli pol milijona mark, kolikor stane postavitev za današnje zahteve po sejemskem standardu ne dovolj kakovostnih montažnih dvoran. Celjski mestni svetniki so s sprejemom prostorsko ureditvene dokumentacije prižgali zeleno luč za gradnjo nove dvorane, zdaj ostajajo Mestni občini Celje in Upravni enoti Celje (ki z izdajo gradbenega dovoljenja dejansko postavi le piko na i) le izvedbene naloge, da se gradnja do 15. oktobra lahko začne.»glede na to, da V soboto zjutraj je posebna komisija v upravi Celjskega sejma odprla ponudbe, prispele na razpis oziroma objavo namere o gradnji nove sejemske dvorane. Prispelo je 7 ponudb, med njimi tudi tuje, zneski ponudb pa se vrtijo od 932 milijonov do milijarde 62 milijonov tolarjev.»šli bomo v drugi krog zbiranja izvajalca, saj menim, da so prispele ponudbe finančno prenapete,«je odpiranje ponudb komentiral direktor uprave Celjskega sejma d.d. mag. Franc Pangerl. imamo za pomlad v ognju dva nova sejma, mora dvorana stati do 1. marca,«je poudaril mag. Pangerl, celjski župan Zimšek pa obljubil, da bo zastavil svojo besedo in ugled, da jeseni novo sejemsko dvoraik) dejansko začnejo graditi. IVANA STAMEJČIČ 42. seja Mestnega sveta Mestne občine Celje v ponedeljek, 28. septembra, sklicuje Predsednik Mestnega sveta Mestne občine Celje Lojze Oset, ob 8. uri v veliki dvorani Narodnega doma, 42. sejo MOC. Na seji bodo med drugim obravnavali naslednji dnevni red: pod točko 3 - poročilo o realizaciji sklepov Mestnega sveta Mestne občine Celje od do in potrditev zapisnika 41. seje mestnega sveta z dne 27. in ter 5. izredne seje z dne ; pod 4 - a) odgovori na vprašanja, pobude in predloge in pod b) vprašanja, pobude in predlogi; pod 5 - predlogi Komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade (imenovanje direktorice Pokrajinskega muzeja Celje); pod 6 - potrditev odločitve Začasne strokovne komisije o podelitvi sejemskih priznanj Mestne občine Celje na 31. MOS 1998 v Celju; pod 7 - poročilo o ureditvi razmerij med Celjskim sejmom, d. d. in Mestno občino Celje (nadaljevanje razprave); pod 8 - poročilo o financiranju občin; pod 9 - določitev zmogljivosti osnovnih šol v Mestni občini Celje; pod 10 - Odlok o parkiranju v mestu Celje - prva obravnava; pod 11 - poročilo Stanovanjskega sklada občine Celje o stanju terjatev na dan ; pod 12 - Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi Zavoda za planiranje in izgradnjo Celje - hitri postopek; pod 13 - Sklep o ustanovitvi gospodarske družbe CEPLAN za področje urbanističnega načrtovanja; pod 14 - a) predlog stališč do pripomb in predlogov na javno razgrnjeni osnutek sprememb zazidalnega načrta Gospodarska cona Vzhodne Trnovlje I, b) Odlok o spremembah odloka o zazidalnem načrtu Gospodarska cona Vzhodne Trnovlje I - prva obravnava; pod 15 - predlog stališč do pripomb in predlogov na javno razgrnjeni osnutek sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Lava II - Ingrad in pod 16 - predlog stališč do pripomb in predlogov na javno razgrnjeni osnutek sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Zg. Hudinja. Nancy Ely Raphael, nova veleposlanica ZDA v Sloveniji, je po podpisu sporazuma z Me občino Celje nazdravila s celjskim podžupanom Friderikom Polutnikom. Veleposlanica si petek ogledala Mednarodni obrtni sejem, celjsko staro mestno jedro in Stari grad. Ameriški kapital v Celju ZDA bodo izdelavi dveh ekoloških študij v celjski mestni občini namenile 150 ti Ameriška vladna agencija za trgovino in razvoj TDA bo Mestni občini Celje dala denar za izdelavo strokovnih študij o ekološkem projektu gradnje čistilne naprave in projektu regijskega centra za ravnanje s komunalnimi odpadki. Študiji naj bi bili nared do februarja prihodnje leto. Lani je ta vladna agencija podprla najrazličnejše razvojne projekte kar v 65 državah. Sporazum z Mestno občino Celje, ki ameriško vladno agencijo obvezuje, da bo študijama namenila 150 tisoč ameriških dolarjev, je v petek, 18. septembra, podpisala nova veleposlanica Združenih držav Amerike dolarjev Nancy Ely Raphael. Izdelava študij v celoti bo stala približno 200 tisoč ameriških dolarjev, predračunska končna vrednost projektov pa znaša kar 18,2 milijona ameriških dolarjev. Financiranje strokovnih študij, ki pomenita resnejši korak k začetku gradnje čistilne naprave in regijskega centra za ravnanje s komunalnimi odpadki v Celju, predstavlja enega izmed prvih tovrstnih projektov v Sloveniji. Zakaj ravno v Celju?»Projekt so izbrali pred dvema letoma na generalni konferenci Cefte, ki je bila v New Yorku. Združene države so bile zainteresirane za pomoč majhnim skupnostim in za razreševanje okoljevarstvenih problemov. Prav projekt iz Celja je bil še posebej privlačen, saj je izpolnjeval oba pogoja - razreševanje ekd' problematike v manjši skii[ sti,«je povedala veleposl^ Nancy Ely Raphael. Age' TDA bo razpisala v ZDA prj izdelave obeh študij, prijavi' bodo ameriška podjetja,' pa bo celjska občina izbrs* stega ponudnika, ki bo po" oceni najprimernejši. Št" bo v prihodnosti ponudila nost udejstvovanja am^" tehnologije pri gradnji naprave in regijskega centf' ravnanje s komunalninf' > padki. Vendar pa agencija' čeprav bo ekološki študiji P la, celjske občine z ničeif^ obvezuje, da bi izvajalec F ta moralo biti prav ai^^ podjetje. ^

3 DOGODKI praznovanje nad lignitom [Jo SO letošnji občinski nagrajenci v Velenju? - Ena izmed nalog občine je spodbujanje izobraževanja, skladnegah F' j^otelu Paka v Velenju je jy soboto, 19. septembra, občinska sloveob prazniku Mestne jjne Velenje, na kateri so občinska priznanja j^^služnejšim posamez- 0\, društvom in organi- [ijani. )i3ketr Nk-stnc občine Veleso dobili Franc Druks fza P na področju zaposlovajnvalidov in razreševanje love zdravstvene.problejj(e1, Peter Robida (za goletno uspešno pedagoš- (jelo in vodenje velenjske- Solskega centra) in Vinko ajs (za ustvarjalno in prilevno delo na področju Ijuiljske kulture). Grb Mestne ine Velenje so prejeli ištvo upokojencev Veleob 50-letnici delovanja grado sta sprejela Ivan ;liin Hubert Mravljak), Noaetni klub Rudar ob 50- lici organiziranega delova- (nagrado sta sprejela Jan- Liikner in Drago Napotnik) taborniški rod Jezerski tj ob 30-letnici uspešnega [ z mladimi (nagrado sta Ejela dolgoletna tabornika pedagoga Anton De Gosta Herma Groznik). Ravno!fi so popestrili praznični sobotni večer v Velenju. Nastopili so otroci iz velenjskih vrtcev in osnovnih šol, z izjemnim nastopom pa se je predstavil mešani mladinski pevski zbor Šolskega centra Velenje, kije ta hip najboljši zbor na svetu. Junija letos je namreč zmagal na svetovnem zborovskem festivalu in premagal 38 zborov v potrebami gospodarstva Predsednik mestnega sveta Drago Martinšek, letošnji nagrajenci Mestne občine Velenje in župan Srečko Meh. Občinski grbi so romali v roke tabornikov, nogometašev in upokojencev, plakete so prejeli Franc Druks, Peter Robida in Vinko Šmajs. /znamenju domoljubov V soboto Malgajev kip, v nedeljo Slomškova domačija 'šentjurski občini bo osrednja priretv letošnjega občinskega praznika v Wo, 26. septembra. To bo vrhunec filnih prireditev, ki se vrstijo v teh th. Sobotno slavje bo v znamenju velikanskega kipa.malgaju, "jurskemu rojaku. ' soboto bo najprej slavnostna seja finskega sveta, kjer bodo podelili le- 'ija občinska priznanja ter opozorih preteklo delo. Odkritje kipa Pranju 'feju (padel je med bojem za severno it>), ki bo postavljen na Mestnem trgu f občinsko zgradbo, bo ob 16. uri. ^ za delo uveljavljenega umetnika fja Meška. V kulturnem programu ''o sodelovali šentjurski pihalni orke- '^mažoretkami ter pevski zbori Zarja ^fntvida pri Planini, Danica iz Šentpri- '^3 na avstrijskem Koroškem ter Skla- '^'jev Ipavcev iz Šentjurja, ''prireditvah v počastitev občinskega ''^0 danes, v četrtek, 24. septembra, v "'iurski knjižnici predstavitev ^^ "'ika, ki se vrstijo od prejšnjega ted- pesnišzbirke Pesmi dveh, dela domačink '''^^ Hvaleč in Ivane Klepec. Jutri, v '^^ zabava ter zvečer prireditev ^'liku mesta Šentjur v kulturnem ob bo pred blagovnico Resevna celod- do- ^ ^ soboto bo na Ponikvi koncert 1^*^111 zborov ter v nedeljo slavnostno prenovljene Slomškove rojstne!^ muzejem. V prihodnjih dneh bodo ^^^hovski turnir, teniško prvenstvo in tekmovanje ter srečanje vojnih J 'dov. i*"'^ glavnimi letošnjimi pridobitva- Jl^ katere je med ponedelikovo tiskovno konferenco opozoril župan Jurij Malovrh, sta šentjurski podvoz pod železnico in magistralno cesto ter začetek gradnje bližnjega nadvoza. Spomladi so odprli most v Stopčah ter urejali pomembne ceste v slivniški smeri, regionalko v Lesično, cesto Šentvid-Zagorje, pločnik v Hotunju pri Ponikvi ter še marsikaj. vseh konkurencah. Po besedah velenjskega župana Srečka Meha bodo v Velenju storili vse, da bi mladim omogočili takšno izobraževanje, ki bo v skladu s potrebami gospodarstva. Velenje ima številna zdrava podjetja in spodbuden gospodarski razvoj, brezposelnost v tej občini paje^elede na primerljiva okolja nižja kot drugod po Sloveniji, je še zatrdil župan. Udeleženci slovesnosti so si ogledali stari film neznanega avtorja, ki prikazuje razvoj Velenja v petdesetih letih in obuja nostalgične spomine na gradnjo mesta nad lignitom, ki je s pomočjo prostovoljcev raslo tako rekoč z risalne deske. «... K.L., Foto: L. OJSTERŠEK Po končani II. fazi vodovoda Hrastje se lotevajo III. faze, uredili so tudi druge vodovode, pri čemer ostajajo precejšnje potrebe. Na dveh lokacijah jim je uspelo poskrbeti za čiščenje odpadnih voda. Gradnja doma upokojencev sicer zamuja za pol leta, vendar se bliža koncu, začeli pa so z gradnjo nove šole na Prevorju, kjer so morali projekt spremeniti. Med pridobitvami sta prav tako gasilski vozili na Prevorju ter v Dolgi Gori, kjer so se ga veselili v nedeljo. Od šentjurske občine se je letos odcepilo Dobje, pri čemer ostaja z dobrimi 18 tisoč prebivalci še vedno med največjimi v državi, opozarja vodstvo občine. i BRANE JERANKO. Nazarje s častnimobčanom Prvi občinski praznik so v Nazarjah sklenili s slavnostno sejo sveta in podelitvijo priznanj. Najvišje je dobil Aleksander Videčnik, ki je za odkrivanje zgodovinskih, narodopisnih in drugih znamenitosti iz preteklosti kraja in občine v petek postal častni občan. Nazarčani so podelili še tri vrste priznanj. Odločili so se za kar 21 nagrajencev in širok izbor utemeljili z dejstvom, da so tudi slavljence izbirali šele prvič. Zlati grb občine Nazarje so dobili Jože Napotnik, Ivanka Finkšt, Franjo Purkart st., Anton Glojek, Anton Blatnik in dr. Slavko Gaber, grb občine Nazarje so dobili Vanja Hofbauer, Martina Zakrajšek, Marija Krivec, Vera Pečnik ter podjetji IPP in Cigale, s priznanji župana pa so nagrajeni Dore Slapnik, Stanislav Flere, Franc Matko, Bojan Jezernik, Alojz Kokovnik, Jože Velam, ŠD Lipa iz Šmartnega ob Dreti in posmrtno Ivan Rupreht. Ž.Z., Foto: CIRIL SEM Sali Berishaali FatosNano? v Albaniji spet vre. Le dobro leto po oboroženi vstaji, v kateri je bilo ubitih najmanj dva tisoč ljudi, so ljudje spet na ulicah. Tokratno vstajo vodi Sali Berisha, ki je bil lani še predsednik države, po volitvah pa je postal vodja najmočnejše opozicijske Demokratske stranke. Vse se je začelo pred dnevi, ko so neznanci ubili Azema Hajdarija, vplivnega in med ljudmi priljubljenega opozicijskega politika. Berisha je za Hajdarijevo smrt obsodil sedanjega premiera Fatosa Nano in njegove socialiste. IzbruhniU so nemiri, v katerih je bilo ubitih najmanj osem ljudi, več deset pa jih je bilo ranjenih. Socialistični premier Nano je nerede označil za poskus državnega udara, ki ga je s svojimi oboroženimi prijatelji poskušal izvesti Berisha. Mandatni odbor albanskega parlamenta je zato predlagal, da mu odvzamejo imuniteto, da bi proti njemu lahko uvedli kazensko preiskavo. Parlament je to potem res storil; v primeru, da Salija Berisho aretirajo in mu sodijo, mu v skladu z albansko ustavo grozi najmanj dosmrtna ječa ali pa celo smrtna kazen. Zaradi pritiska mednarodne skupnosti verjetno Berishe ne bodo zaprli, saj bi to lahko sprožilo še večje prelivanje krvi. Vse bolj pa se večajo tudi zahteve po odstopu premiera Nana. Ko je to zahteval Berisha,je Nano dejal, da nikakor ne misli odstopiti in da nobena vlada, ki je bila izvoljena na svobodnih volitvah, ne more sprejeti ultimata oborožene teroristične skupine. Vendar pa tudi vse več ljudi znotraj Socialistične stranke meni, da tako skorumpirana oblast ne more več voditi države. Kot je znano, je bil Nano že leta 1992 obtožen, da je s človekoljubno pomočjo iz Italije ravnal preveč domače. Res pa je tudi, da tudi Berisha ni povsem nedolžen, saj je bil prav on med glavnimi krivci za piramidne hranilnice, ki so s svojim propadom lani k oboroženi vstaji prisilile na tisoče ljudi. Clinton seje razkril Ameriška in svetovna javnost si še kmalu ne bosta oddahnili od seksualnih afer ameriškega predsednika Clintona. Odbor za pravosodje predstavniškega doma kongresa je namreč izglasoval, da se javnosti pokažejo tudi videoposnetki Clintonovega avgustovskega pričanja pred veliko poroto. Televizijski gledalci v ZDA in po svetu so se tako lahko naslajali med gledanjem štiriurnega potenja predsednika Clintona, ki je poroti razkril tudi najbolj žgečkljive podrobnosti razmerja z Monico Lewinsky. Hkrati s posnetki pa je javnost lahko videla tudi okrog 2800 strani dodatnega gradiva, ki ga je zbral neodvisni preiskovalec Starr. Po mnenju Bele hiše in demokratov gre le še za en poskus POSVETU Piše: DAMJAN KOSEC, POPtv JI blatenja predsednika. Poleg tega gre za precedens, saj so pričevanja pred veliko poroto po zakonu tajna. Demokrati repubhkancem očitajo strankarsko igro, saj Odbor, ki bo (če bo) razpravljal o predsednikovi odstavitvi, posnetkov ni videl prej od javnosti. Zadnji postopek impeachmenta pred 24 leti proti predsedniku Nixonu je potekal ravno nasprotno - obsežno dokazno gradivo so poslali v javnost šele, ko ga je Odbor za pravosodje temeljito pregledal in spodnjemu domu priporočil, naj sprejme zakon o Nixonovi odstavitvi. Da bo igra umazana do konca, priča tudi dejstvo, da je kar naenkrat v javnost prišel podatek, da je tudi predsednik Odbora, republikanec Henry Hyde pred 30 leti imel razmerje s poročeno žensko. Da pa bo vse skupaj še bolj umazano, da slutiti tudi podatek, da bodo novembra vmesne volitve za kongres - tisto telo, ki bo o odstavitvi reklo zadnjo besedo. Rusija (še) ni na Iconju Pričakovati je bilo, da se bo z imenovanjem novega ruskega premiera politična kriza začela hitreje reševati, vendar pa se je zataknilo že pri sami sestavi vlade. Po dobrem tednu dni pogajanj s strankarskimi veljaki, premieru Primakovu še vedno ni uspelo najti dveh ljudi, ki bi vodila za rešitev gospodarske krize ključni ministrstvi - finančno in gospodarsko. Zaradi krize vlada pripravlja izredni proračun za letošnje zadnje trimesečje. Njegova prednostna naloga bo poravnava dolga do zaposlenih v javnem sektorju in izplačilo pokojnin. Pred izbruhom krize je ta dolg znašal 50 milijard rub- Ijev (štiri milijarde dolarjev), zaradi znanih razmer se je povečal na 80 milijard rubljev. Največji delavski sindikat je skupaj z opozicijskimi voditelji za sedmega oktobra že napovedal protestni shod, ki naj bi sicer trajal le en dan, vendar pa sindikati opozarjajo, da ne bodo mogli»krotiti«svojih članov, če se bodo gospodarske razmere še slabšale. Centralna banka je napovedala novo tiskanje denarja, na kar so se na Zahodu odzvali z zaskrbljenostjo. Pa tudi na to, da v drugi jedrski velesili na svetu vojaki (več kot milijon jih je) niso dobih plač že od maja. Ponekod menda dobivajo kar kruh namesto denarja. Razmere v vojski je dobro opisal nek vojaški analitik, ko je dejal:»vlada verjame, da ima sposobne in pripravljene oborožene enote. V resnici gre le za veliko število ljudi, oblečenih v vojaške uniforme.«

4 4 DOGODKI Plaketa za obnovo Sloma Kdo so letošnji šentjurski občinski nagrajenci? Občinska komisija za odlikovanja se je prejšnji teden odločila, da bodo letošnjo plaketo občine podelili Mihaelu Hermanu, župniku na Ponikvi pri Grobelnem. Mihael Herman bo prejel plaketo za temeljito obnovo domačije na Slomu, kjer se je rodil prvi slovenski svetnik, književnik ter narodni buditelj Anton Martin Slomšek. Podelili bodo tudi tri pisna priznanja šentjurske občine. Prejeli jih bodo prosvetno društvo Zarja iz Šentvida pri Planini (ki praznuje 90-letnico obstoja) Slavko Tanjšek iz Šentjurja (zaposlen v javnem komunalnem podjetju, kjer zavzeto skrbi za urejenost šentjurskega pokopališča) in Franc Oset iz Šentjurja (za dolgoletno delo v gasilskem društvu). Šentjurska občina se vsako leto prav tako spomni na uspešne učence in dijake kmetijsko-gospodinjske šole. Tako bodo letošnje pisne pohvale s knjižnimi nagradami podelili učencem Kristini Zelič iz Zdol, Andreju Petelinšku iz Dobja pri Planini, Luki Žgurju iz Razborja pri Dramljah, Manji Koren iz Šentjurja, Tadeji Gračner s Planine, Vesni Mastnak s Ponikve, Alešu Frecetu iz Drobinskega pri Gorici ter dijakinji Klementini Tratnik iz Tiroseka v Zgornji Savinjski dolini. Podelitev priznanj bo v soboto, 26. septembra, med slavnostno sejo šentjurskega občinskega sveta. BJ Po izkušnje v nemško kliniko Konec lanskega leta si je vodstvo celjske bolnišnice ogledalo kliniko v Kemptnu in se seznanilo z vodenjem bolnišnic v Nemčiji, konec prejšnjega tedna pa se je v Splošni bolnišnici Celje mudilo poslovodno in strokovno vodstvo ene izmed Sana klinik iz Kemptna. V prihodnje naj ne bi izmenjavali zgolj izkušenj in informacij, ampak so se dogovorili tudi o redni izmenjavi zdravnikov-asistentov. Po besedah dr. Sama Fakina, direktorja Splošne bolnišnice Celje, je klinika v Kemptnu, ki ima na voljo 600 bolniških postelj in 900 zaposlenih, sodobno opremljena in napredna v organiziranosti poslovanja.»ne zanimajo nas samo njihove izkušnje iz stroke, ampak tudi organiziranost njihove zdravstvene nege in ekonomsko obvladovanje stroškov,«je dejal dr. Fakin in pristavil, da so goste seznanili s svojim poskusnim projektom zmanjševanja stroškov na področju uporabe antibiotikov, ki se je v minulih mesecih v celjski bolnišnici dobro obnesel. Vtisi Celjska bolnišnica in bolnišnica iz Kemptna bosta redno izmenjavali asistente Volitve so pred vrati Občinski svet Laško je na izredni seji o izvedbi lokalnih volitev sprejel odlok o določitvi volilnih enot za volitve članov občinskega sveta in za volitve župana ter odlok o določitvi števila članov sveta v krajevnih skupnostih občine Laško. Za volitve članov občinskega sveta so določene tri volilne enote, v katerih bodo volili 23 Z OBČINSKffl SVETOV Prostorski načrt pod streho ŠMARTNO OB PAKI - Z izdelavo dolgoročnega prostorskega načrta, s katerim bi določili ustrezna pravila za vse posege v prostor, so se v občini ukvarjali v preteklih treh letih, na septembrski seji občinskega sveta pa so predlog novega načrta, vključno s spremembami in dopolnitvami, dokončno potrdili. V načrtu so skušali upoštevati čim več prošenj približno 100 občanov, ki so predlagali spremembe namembnosti zemljišča, ker bi v Šmartnem ob Paki želeli graditi. (K.L.) Volilnih enot niso spreminjali ŠMARTNO OB PAKI - Občani bodo novembra občinske svetnike volili v štirih volilnih enotah, za volitve župana pa je območje Šmartna ob Paki ena volilna enota. Volilne enote ob novih volitvah bodo ostale iste, kot so bile na prejšnjih volitvah. (K.L.) Kredit za nova rešilca KOZJE - Občinski svet, ki se je sestal prejšnji teden, se jel strinjal z najetjem kratkoročnega kredita v vrednosti 7 milijo-j nov tolarjev, ki jih potrebujejo za nakup dveh reševalnih vozil] za zdravstveni dom s sedežem v Šmarju pri Jelšah. Pri razdelitvi] finančnih obveznosti med občinami bodo upoštevali številoj prebivalcev. (BJ) j Sredi načrtov VITANJE - Prvi koraki za kabelsko televizijo, kako do čistilne naprave in urejene kanalizacije, finančno poslovanje občine ter številni drugi projekti, strnjeni v plan dela do konca tega leta so teme, ki so jim vitanjski svetniki namenili zadnje zasedanje. Poleg izdelave številnih projektov pa v občini zaključujejo začeta dela na parkirišču za avtobuse in tovornjake, mostu čez Hudinjo, sanaciji plazov, osnovni šoli) na pokopališču in pri komunalnem urejanju Vitanja. (BP) j Celjsko bolnišnico je obiskalo strokovno in finančno vodstvo klinike iz Kemptna. Izmenjali so tako medicinske izkušnje kot tudi izkušnje s področja vodenja bolnišnice, njene organiziranosti in načina poslovanja. članov sveta. Volilne enote so oblikovane za območje ene ali več krajevnih skupnosti. Po osem članov občinskega sveta bodo lahko volivci volili na dveh volilnih enotah, ki obsegata območje KS Laško ter krajevnih skupnosti Rečica, Marija Gradec, Vrh nad Laškim in Breze. V krajevnih skupnostih Rimske Toplice, Jurklošter, Sedraž in Zidani Most bodo volili sedem članov sveta. Za volitve župana bo le ena volilna enota, ki bo zajemala celotno območje občine Laško. V krajevnih skupnostih Breze, Rečica, Vrh nad Laškim in Zidani Most bodo v svete krajevnih skupnosti volili po sedem članov, v KS Rimske Toplice osem, v KS Jurklošter devet, v Marija Gradcu deset, Sedražu šest in v KS Laško enajst. Ob zaključku so svetniki obravnavali še problematiko ocene škode, ki so jo povzročile nevihte v poletnem času in je iz proračuna ne bodo mogli pokriti. Državni komisiji za ocenjevanje škode so sicer poslali zapisnik o nastali škodi, vendar je ostalo le pri tem. Prav zato je občinski svet sklenil, da bo državno komisijo zaprosil, naj si poškodovane stanovanjske in gospodarske objekte čim prej ogleda, obravnava pereče razmere ter dodeli občini Laško dodatno finančno pomoč za odpravljanje posledic. Večino denarja iz lastnega proračuna so namreč namenili za najbolj nujna sanacijska dela, kot so ureditev cest, zavarovanje objektov, odstranitev naplavin in čiščenje objektov. B. JANČIČ gostov iz Kemptna o celjski bolnišnici so bili pozitivni, še posebej so pohvalili njen novi del, kjer so prostori tudi logistično dobro opremljeni, nove operacijske prostore in prostore intenzivne medicine.»celjska bolnišnica, ki ima specializirano težišče dejavnosti, ponuja kar nekaj izjemnih prednosti,«je dejal prof. dr. Tim Mischowsky, vodja travmatološkega centra v Kemptnu in predsednik nemškega travmatološkega združenja,»vendar pa sem ob ogledu opazil tudi nekaj pomanjkljivosti. Presenetilo me je, da bolnišnica nima intenzivnega kardiološkega oddelka, hkrati pa so me začudile razmere na oddelkih v starem delu bolnišnice. Videli smo tudi nedokončan objekt in vemo, da bi ustrezna politična podpora bollnišnici še kako koristila.«prof. Mischowsky, ki je petkovo dopoldne preživel s predstojnikom celjskega travmatološkega oddelka, je bil nad tem oddelkom navdušen. Gostje so bili mnenja, da je za nego pacientov in zdravljenje v celjski bolnišnici dobro poskrbljeno. Prijetno jih je presenetilo, da izobraževanje negovalnega osebja pri nas traja dlje kot v Nemčiji. Menili so še, da bi morali večjo pozornost nameniti nagrajevanju posameznikov glede na odgovornost dela, ki ga opravljajo na primer v intenzivnih enotah. KSENIJA LEKIČ Z varuhom o meji Pretekli teden je Ivo Bizjak, varuh človekovih pravic, sprejel predstavnike Odbora za popravo krivic občini Šoštanj. Kakor je znano, je poslanska skupina SDS vložila v državni zbor Zakon o renti zaradi posledic rudarjenja, sicer pa so v pogovoru z varuhom človekovih pravic člani odbora največ pozornosti namenili problematiki meje med občinama Šoštanj in Velenje. Pri tej meji je najbolj problematična industrijska cona Preloge, ki sedaj sodi v velenjsko občino. Varuh je odboru svetoval, naj se obrne na vladno službo za lokalno samoupravo, kjer bi lahko ugotovili, po katerem kriteriju se določajo naselja, ki pripadajo k posamezni občini. Hkrati je obljubil nadaljnjo pomoč, v kolikor bi se iz naknadno priložene dokumentacije ugotovilo, da ^re za nepravilnosti, ki so povzročile krivice občanom občine Šoštanj. US NAKRATKO Velik Šolski okoliš LUČE - Približno dve tretjini lučkih osnovnošolcev so vozači, ki stanujejo tudi 30 km daleč. Vodstvo šole je tako skupaj z občino uvedlo osem rednih šolskih linij, s katerimi je pokrita večina potreb. Nekateri vseeno še vedno morajo del poti prepešačiti, saj gozdne ceste za kombije niso dostopne. Razpršenost šolarjev vpliva tudi na slabši obisk dopolnilnih dejavnosti, ker so vozači takrat že na poti proti domu. (Ž.Z.) 0 devetletki v Zrecah ZREČE - V OŠ Zreče so v torek pripravili regijski posvet o uvajanju devetletke, na njem pa razpravljali o spremembah, organizacijskih in vsebinskih vprašanjih prenove "ter predstavili nekatere praktične rešitve, zlasti simulacije organizacije življenja in dela v devetletki. Dopoldne je minilo v znamenju teoretičnih razprav, popoldne pa so svoje izkušnje in priprave predstavile 11. Osnovna šola iz Celja ter osnovni šoli Vuzenica in Marije Broz iz Bistrice ob Sotli. (IS) Socialdemokrati na Dobrni DOBRNA - Minulo sredo so člani krajevnega odbora SDS sprejeli sklep o prenehanju delovanja krajevnega oziroma ustanovitvi občinskega odbora SDS, saj je Dobrna z odločitvijo državnozborskih poslancev postala samostojna občina. Za predsednika dobrnskih socialdemokratov so izvolili Jožeta Majerja, ustanovnega zbora pa sta se udeležila tudi tajnik SDS celjske regije Janko Novak in predsednik vojniškega odbora Milan Dečman. (IS) PODRŽAi Oposocnini ' UUBUANA, 17. septe^ bra (Delo) - Državni zbosprejel novelo zakona potresni obnovi in spoa^.. janju razvoja v Posočju.], ko prihodnje leto ne boij plačevali osebnega prispe ka, tako imenovane ^ sočnine«, tudi letos pa pevka ne bodo plačale os be, ki so utrpele škod. Poleg tega velja, da boj pri dohodnini upoštev^ tudi prostovoljni prispev prizadetim v Posočju. Enake pokojnin«uubuana, 17. septej bra (Delo) - Pokojnine i drugi prejemki, ki se uskl, jujejo hkrati z njimi, hoi ostali na isti ravni kot pr tekli mesec, je sporoi upravni odbor SPIZ. Prvi ovadbi UUBUANA, 17. septet bra (Delo) - Na notranje ministrstvu so potrdili, ( je njihova kriminalistih služba poslala okrožnen državnemu tožilstvu Ljubljani kazensko ovadt proti dvema osumljencen v znani aferi o domnevi nepravilnem financiran predvolilne kampanje SI leta Neuradno gre; Metoda Dragonjo in Mell Karner Lukač. Prekinjeno izredno zasedanje UUBUANA, 18. se tembra (Delo) - Po izjemi mučnih zapletih, razpr jah in prekinjanju seje p točki o ugotavljanju mor bitnih nepravilnosti v mii strstvu za šolstvo, s.o se p slanci odločili, da boi izredno sejo nadaljevali torek. Razprava cl spravi UUBUANA, 2L se] tembra (Delo) - V pari mentu so končali javno ra: pravo oziroma posvet o oi nosu do slovenske polpp tekle zgodovine z našli vom Odnos do preteklos in narodna sprava - prizn«nje različnih pogledov k' dejanje za prihodnost Sl< venije. Večina razpravlja^ cev je menila, da državfl' mu zboru ni treba sprejo nikakršnega spravnega ti' kumenta, češ da gre za \'f ali manj nesmiselno denje. Afera Jankovic UUBUANA, 22. sef tembra (Teletekst) - P^f razprave na nadaljevani] izredne seje državnega ra so pokazale, da v posl^fl skih skupinah, kjer so na ogled zapisniki Šo^^ inšpekcije o razvpitem P^i meru kršitve mature, gr^l vo ni bilo popolno. Posl^ ci so zahtevali vse do^'^^ mente, ki so omenjen' zapisniku o preiskavi o ^

5 l^las delodajalcev v šolstvu Morebitni zagon višješolskega študija rudarstva in geotehnologije v Velenju ponuja primer sodelovanja med pjj določanju obsega, jgrama in načina izobra-,^jnja šolniki ne bi smeli ezreti potreb, ki jih izkaijg gospodarstvo. Svetle jnie potrjujejo, da se upodarstvo in šolstvo pdarle povezujeta, Zgoprimer ponuja ustaivljanje višješolskega i,dija rudarstva in geolinologije v velenjskem jskem centru, kjer so (Igram narekovale ravno irebe gospodarstva v Ša- (ki dolini. Itudijske smeri, ki nastajo na pobudo gospodars- 1, imajo namreč to pred- 5t, da ne pripomorejo k mečevanju brezposelnosti, kaj gospodarstveniki si iviloma prizadevajo za dobitev strokovnjakov, ki dejansko potrebujejo in ilahko po končanem šola- 1 ponudijo delo. V velenj- ;in premogovniku so izraipotrebe po strokovnjakih lodročja rudarstva in geoinologije, šolniki so jim isluhnili. Tako so se sestali edstavniki premogovnika, ienjskega šolskega centra, ifike gospodarske zbornicentra za poklicno izoiževanje in ministrstva za šolstvo ter utemeljili upravičenost nove študijske smeri. Do konca tega leta bo znano, ali bodo višješolski študij rudarstva in geotehnologije dokončno odobrili in bo z njim v Šolskem centru Velenje mogoče pričeti v naslednjem šolskem letu, za študente ob delu pa morda že sredi študijskega leta 1998/99. Po mnenju mag. Milana Meže, ravnatelja višje strokovne šole Šolskega centra Velenje, ni kakšnih tehtnih ovir, ki bi lahko onemogočile zagon novega študijskega programa, saj ima le-ta vso podporo gospodarstvom in šolstvom AKTUALNO - FEUTON 5 gospodarstva:»izobraziti želimo dobre operativce, ki bodo takoj po končanem študiju kos nalogam v proizvodnem procesu. Pridobili si bodo naziv inženir rudarstva in geotehnologije, možnosti za zaposlitev pa bodo imeli v premogovniku, peskokopih, pri tunelogradnjah in podobnih dejavnostih.«v velenjskem šolskem centru so pred dvema letoma pričeli že s študijem elektronike na višji stopnji in letos bodo šolanje zaključili prvi diplomanti. Tudi pri zagonu tega višješolskega programa so imeli besedo gospodarstveniki.»prav pri odpiranju višješolskih smeri ima gospodarstvo v zadnjem času vedno večjo težo,«je poudaril mag. Meža. Morda bodo šolniki tudi v poklicnem izobraževanju sčasoma sčasoma bolj upoštevali pobude, ki jih dajejo delodajalci. Pripombe imajo tako na obseg kot vsebino izobraževalnega programa. Krojač, na primer, mora mlado šiviljo, ki je pri praktičnem pouku premalo vrtela sukanec in iglo, naučiti vse od začetka. H KSENIJA LEKIČ Mozirjani častijo Hriberniicov spomin Konec tedna bo slovesno tudi v Mozirju, kjer bodo z večimi prireditvami praznovali občinski praznik. Postojte v Slovenskih Konjicali Jutri, 25. septembra, se bo v športni dvorani v Slovenskih Konjicah pričel zdaj že tradicionalni Sejem sadja, vina in kruha. Trajal bo do nedelje, 27. septembra, po vsebini pa bo obsežnejši od dosedanjih dveh sejmov, saj bosta prikazana tudi vinogradništvo in pekarstvo. Sejem bosta ob 10. uri odprla državni sekretar v ministrstvu za kmetijstvo Matjaž Kočar in konjiški župan Janez Jazbec, otvoritev pa bo bodo popestrili pohorska konjenica, štajerski rogisti, folklorna skupina in kmetje iz Vitanja, ki bodo prikazali stare običaje ob setvi, žetvi, mlatenju in mletju žita. Prvi dan sejma je namreč namenjen prav pekarstvu, o katerem bo govora tudi na dveh strokovnih predavanjih. Dr. Franc Cegnar iz ljubljanske biotehnične fakultete bo takoj po otvoritvi ob razstavnem prostoru Živilske Šole Maribor govoril na temo Kruh naš vsakdanji. Jasna Komerički iz mariborske srednje živilske šole pa bo popoldne ob 15. uri v dvorani Konjičanka predavala na temo Kruh - tradicija in sodobnost. Drugi dan sejma bo v znamenju sadjarstva in vinogradništva. Ob 17. uri bo v Konjičanki predavanje o predelavi sadja na kmetijah v Evropski uniji, ki ga bo pripravil svetovalec Kmetijske zbornice Štajerske iz Avstrije Andreas Fescherauer, ob 18. uri pa bodo podelili priznanja za sadna žganja in kise. Zadnji dan sejma bo namenjen predvsem zabavnim prireditvam. Organizatorji napovedujejo blizu 200 razstavljavcev in pričakujejo, da bo sejem obiskalo od 8 do 10 tisoč ljudi. Sejem bo odprt vsak dan od 9. do 18. ure, vstopnina pa znaša 200 tolarjev za odrasle in 100 tolarjev za otroke in skupine. JI Sklop prireditev so pričeli že včeraj, ko so v Galeriji Mozirje predstavili monografijo in odprli retrospektivno razstavo slik akademskega slikarja Lojzeta Zavolovška, današnji in jutrišnji dan pa bosta posvečena športnim tekmovanjem za mali oziroma veliki pokal občine Mozirje. Jutri, v petek, ob 19. uri bodo v galeriji pripravili večer v počastitev Franca Hribernika, ravnatelja nižje gimnazije v Mozirju. Hribernik je med drugim poučeval tudi v Celju, najbolj vidna pa je vloga Šoštanja, kjer je bil ravnatelj meščanske šole. Tudi v Mozirju je zapisal precej utrinkov iz takratnega družabnega življenja in krajevno zgodovino, dragoceni so njegovi zapisi o planšarjih na Mozirski planini. Lepi Njivi in Šmihelu. Žal so vsa dela ostala v tipkopisu. V spomin na njegovo delo bodo na pobudo generacije, ki je pred pol stoletja končala nižjo gimnazijo v Mozirju, poleg brošure in petkovega spominskega večera v soboto, 26. septembra, ob 10. uri pred osnovno šolo odkrili doprsni kip Francu Hriberniku. Uro pred odkritjem bodo pripravili še slavnostno sejo mozirskega občinskega sveta. V petek in soboto bo Kulturno društvo Jurij v Mozirskem gaju pripravilo slikarski Extempore, na teniškem igrišču na Rečici pa se bodo rečiški športniki pomerili z ekipo z Raba. V nedeljo, 27. septembra, bo ob 17. uri koncert Godbe na pihala Zgornje Savinjske dohne v Kulturnem domu Rečica, v ponedeljek, 28. septembra, ob 19. uri pa predstavili knjigo Naše življenje, ki bo vsebovala življenjepise rečiških krajanov. Slovesnosti ob mozirskem občinskem prazniku bodo nadaljevali še prihodnji teden, ko bodo odprli dve prenovljeni cesti in igrišče pri OŠ Šmihel. US 'eč kot 10 oseb z nemškim maternim jezikom je bilo 'zočih v 12 naseljih, vendar sta bili le v eni občini (Lendava) fnaselji, v drugih občinah pa le po eno. fejvišji delež obeh narodnosti v nekem naselju je bil 5,6% (2 fbi), z nemškim maternim jezikom pa 3,9% (2 osebi). V štirih Sfljih, kjer je bilo oseb obeh narodnosti več kot 10, je bil 'liov najvišji delež v Kranju z 0,03%, delež oseb z nemškim Vernim jezikom pa v Lendavi - 0,4%. Podatki po obstoječi upravno - teritorialni razdelitvi '^^r so bile uvedene nove občine, so zanimivi tudi ^atki o navzočnosti obeh skupin v obstoječi upravno terito- ""^i razdelitvi. Osebe nemške ali avstrijske narodnosti so bile ''zoče v 108 od 147 občin. Največji delež obeh narodnosti prebivalstvom je bil v občinah, kjer ne moremo dokazovati Jove avtohtonosti (občine v Prekmurju). Le v 9 občinah je bil 'W delež večji od desetinke odstotka, najvišji pa v občini J(iaya 0,17%, kar pomeni 23 oseb. ^številu jih je bilo največ v občinah Maribor (115) in Jljana (101). V dveh občinah jih je bilo med dvajset in '"^set, v dvanajstih občinah pa med deset in dvajset. Pregled po nekdanjih historičnih naselitvenih območjih ^l^vilo oseb obeh narodnosti ter oseb z nemškim maternim ^OiTi na območjih, kjer so bili Nemci med obema vojnama po ^"^'^ maternega jezika močneje zastopani, nam v prvem povojj Popisu pokaže, da jih je na nekdanjih agrarnih Jlitvenih otokih ostalo malo, medtem ko jih je več bilo v mestih. ^'ica oseb obeh narodnosti je prebivala v m.estnih naseljih), kar tudi posledica večjega števila avstrijskih in nemških državljajj ^ iijih. Tako je bilo v mestih Maribor, Celje in Ptuj ter Ljubljana ij^^^nj 903 in največ 957 oseb obeh narodnosti oz. 38% -40% v LRS i^^^čih. Vendar je v teh mestih (za Ptuj so podatki za cel okraj) bilo p tistih z avstrijskim in nemškim državljanstvom, j^^obno je bilo tudi ob zadnjem popisu. V Ljubljani, MariboijHiu in na Ptuju je tretjina vseh Avstrijcev in četrtina f^j^. Nemcev, ter tretjina oseb z nemškim maternim jezikom I '.yala v teh štirih mestih. Po štetju pa jih je v teh 'h prebivalo 19 odstotkov. Kot že prej rečeno, je bilo zunaj mest na nekdanjih agrarnih poselitvenih otokih, ob štetjih 1948, in 1991 leta glede na štetje leta razmeroma manj Avstrijcev in Nemcev kot v prej omenjenih štirih mestih. Na podeželju oz. okolici Maribora (okraj Maribor-okolica) so bile 104 osebe avstrijske oz. nemške narodnosti, kar je okoli 4% predvojnega števila v okrajih Maribor-levi breg in desni breg. Na nekdanjem nemškem jezikovnem območju na Kočevskem je bilo leta 1948 še 93 ali največ 97 oseb nemške narodnosti, njihov delež med prebivalstvom pa je bil nekaj manj kot odstotek. Leta 1991 se je za nemško narodnost opredelilo 5 oseb, oseb z nemškim maternim jezikom je bilo 19. Na Apaškem polju so bili v treh naseljih navzoči 2 Nemca in 1 Avstrijec, 25 oseb z nemškem maternim jezikom pa v 11 naseljih. V prekmurskih vaseh Kramarovce, Fikšinci, Ocinje in Serdica je bilo lahko največ 31 oseb nemške narodnosti, medtem ko za avstrijsko narodnost obstajajo le podatki za cel murskosoboški okraj (19). Ob zadnjem popisu pa v njih ni bilo nobene osebe ene ali druge narodnosti, z nemškim maternim jezikom pa le dve osebi v Fikšincih. Vprašanje avtohtonosti in selitvene značilnosti Pri obravnavi podatkov popisa iz , smo predpostavljali, da so bili vsi, ki so se izjasnili za Avstrijce in Nemce, jugoslovanski državljani. Če pa upoštevamo kategorijo državljanstva, je podoba drugačna. Popis je namreč naštel 719 avstrijskih državljanov in 990 nemških državljanov (skupaj 1709), za katere lahko upravičeno sklepamo, da se jih je večji del opredelil za avstrijsko oz. nemško narodnost. V navedenem številu 2406 oseb nemške in avstrijske narodnosti je namreč zajeto»večje število tujih strokovnjakov, ki so prišli v našo državo na delo po drugi svetovni vojni«, na kar je opozarjal elaborat slovenskega statističnega urada, in tudi osvobojeni vojni ujetniki (skoraj v celoti Avstrijci in Nemci) z delovnimi pogodbami. Tako je bilo marca 1947 v Sloveniji 210 osvobojenih vojnih ujetnikov z delovnimi pogodbami, konec leta pa že 788, do konca marca 1948, ob popisu, pa je njihovo število še naraslo. Po podatkih iz nemških virov naj bi bilo v začetku leta v Jugoslaviji med 12 in 18 tisoč nemških civilnih delavcev, ki bi morali na delo v Sovjetsko zvezo, pa jih je jugoslovanska vojaška misija pridobila za delo v Jugoslaviji. Po sporu Jugoslavije z Informbirojem se po izteku pogodbe niso želeli vrniti v Nemško demokratično j republiko. Del teh Nemcev je ob popisu 1948 prebival tudi v; Sloveniji. Zato število 2406 pripadnikov avstrijske in nemške narod- i nosti zagotovo ne more pomeniti števila preostalih pripadnikov i nemške narodne manjšine iz časa pred vojno. To trditev potrjujejo ] tudi podatki iz popisa , po katerem sta bili kar dve tretjini ^ Nemcev rojeni v tujini, v drugih jugoslovanskih republikah pa 11%. ; Le nekaj manj kot četrtina je bila rojena območju Slovenije. ; Po zadnjem popisu je bilo 54% oseb obeh narodnostii rojenih v tujini (60% Avstrijcev in polovica Nemcev)' Tako velik j delež rojenih v tujini gre veliki meri na račun povečanja števila 1 zdomcev in njihovih družinskih članov oz. oblikovanja mešanih^ zakonov v tujini. ; Da velik del oseb obeh narodnosti nima značaja avtohtonosti, dokazujejo njihove selitvene značilnosti ob zadnjih treh popisih,; prebivalstva. Leta 1961 je bilo 43% Nemcev doseljenih iz tujine j 13% iz jugoslovanskih republik. V kraju rojstev jih je prebivala 1 manj kot desetina (slovensko povprečje 53%). Popis jej pokazal, da je bilo oseb nemške in avstrijske narodnosti, doselje- i nih iz tujine ali iz drugih jugoslovanskih republik, več kot j polovica. Na podlagi popisa je bilo iz tujine ah iz drugih ; jugoslovanskih republik doseljenih v Slovenijo 59% oseb nemške 1 in avstrijske narodnosti. j Tudi ob zadnjem štetju prebivalstva označuje obravna-j vani narodnosti visoka stopnja selitvene dinamike. Skoraj 57% i oseb avstrijske in nemške narodnosti se je v Slovenijo doselilo, iz \ tujine 50% oseb, iz jugoslovanskih republik pa 7% - 50 oseb. ] Nekaj več kot četrtina oseb obeh narodnosti je od rojstva i prebivala v naselju stalnega bivališča (povprečje v Sloveniji 51%). \ Pregled po obdobjih priseljevanja iz tujine in jugoslovanskih i republik kaže, da se je ob dejstvu, da za nekaj več kot četrtino ni \ podatkov, kar 93% doselilo v obdobju Nekaj manj koti 4% oz. nekaj več kot 3% se je doselilo ali prej oz. v obdobju ^ Skoraj četrtina vseh doseljenih iz tujine in Jugoslovan- j skih republik je prišla v obdobju ' Da gre pri obeh skupinah v večjem delu za doseljeno prebivals-. tvo, ki živi v mešanih družinah in ki svoje kulturne pripadnosti ni J v večji meri posredovalo svojim potomcem, kaže tudi podatek o i nizkem deležu uporabe nemščine v družini (le četrtina oseb z nemškim maternim jezikom) in to, da je od 163 zakonskih parov,1 v katerih so bile Avstrijke in Nemke, ter 105, v katerih so bili] Avstrijci in Nemci, bilo le 10 narodnostno homogenih družin. Vi večini primerov je bil drugi zakonski partner slovenske narodno-1 sti. Tudi otroci v mešanih zakonih so bili v veliki večini slovenske;^ narodnosti. Večji del obeh narodnosti začasno prebiva v tujini; (vsak drugi Nemec in vsak tretji Avstrijec). j Navedene selitvene značilnosti in dejstvo, da več kot polovica] prebivalstva, ki se opredeljuje kot Nemci in Avstrijci, izhaja izs tujine potrjujejo, da niti niti ob vseh naslednjih popisih.: večine pripadnikov obeh narodnostnih skupin ne moremo uvrstiti med ostanek predvojne nemške narodne manjšine na Sloven-- skem oz. za njihove potomce. KONEC i

6 6 MOS 98 Dualni sistem - možnost novih deiovnili mest Pohvale slovenskih obrtnikov, tujih gospodarskih delegacij - Država sprejema ponujeno roko Poskusno leto dualnega sistema poklicnega izobraževanja je prineslo več dobrih kot slabih rezultatov, med tistim, kar ocenjujejo za pozitivno, je največkrat slišati večjo motivacijo vajencev za učenje, njihovo hitrejše napredovanje in pridobitev delovnih navad. Lani je bilo 639 vajencev, letos še dodatnih 900, število poklicev, za katere izobražujejo po dualnem sistemu, pa se je iz lanskih 6 podvojilo na 12, programov pa je pripravljenih za 21 poklicev. Na posvetu o praktičnih izkušnjah uvajanja dualnega sistema poklicnega izobraževanja so bili udeleženci najbolj veseli podatkov, da je za mlade končno pripravljena vajeniška pogodba, ki določa, da delovno knjižico dobi vajenec ob dopolnjenem 15. letu starosti. Prinaša tudi zavarovalno dobo (6 mesecev za eno leto), ki bo vpisana v knjižico po opravljenem zaključnem izpitu, in določa, da delodajalec ne plačuje zavarovalnega pavšala, vajenci se lahko potegujejo za republiške štipendije, upravičeni pa so tudi do nagrade za svoje delo. V okviru sejma sta državni sekretar za malo gospodarstvo Jože Smole in generalni sekretar OZS Anton Filipič podpisala pogodbo o financiranju vajeniških mest, s katero bo država za nadomestila mojstrom odmerila 37 milijonov tolarjev. Preračunano na vajeniško mesto gre za tolarjev, ki seveda ne bodo pokrili stroškov, saj sta obe zbornici že lani izračunali, da se letni stroški Kako zaščititi male delodajalce? vajeniškega mesta vrtijo okoli 300 tisočakov. V Celju so se sestali tudi člani Strokovnega sveta RS za poklicno in strokovno izobraževanje in po besedah predsednika dr. Zdenka Medveša ob obravnavi načelnih vprašanj priprave izpitnih katalogov potrdili tudi prvega od štirinajstih izpitnih katalogov za opravljanje mojstrskih izpitoov. Ker so načelna vprašanja razrešena, je pričakovati, da bodo preostale sprejeli do 1. oktobra. Sami izpiti so relativno zahtevni, zato je pričakovati vsaj leto ali dve za pripravo na izvedbo izpitov. Ker pa je med slovenskimi obrtniki že vrsta bodočih»mojstrov«, ki so se za to svoje delo v pedagoškem in poslovnem smislu usposabljali v tujini, zlasti Nemčiji, lahko pričakujemo, da bo Slovenija prve mojstre dobila z začetkom prihodnjega leta. K predstavitvi 21 poklicev, za katere so pripravljeni programi dualnega sistema poklicnega izobraževanja, je skupaj s programi in projekti ministrstev za šolstvo in šport ter za delo, družino in socialne zadeve v okviru organiziranih obiskov slovenskih šol prišlo šolarjev. Nosilce predstavitve je Celjski sejem d.d. nagradil s posebnim sejemskim priznanjem. NAGRAJENCI MOS Priznanja najuspešnejšiii v Mali kongresni dvorani so v četrtek zvečer slovesno podelili priznanja najvidnejšim razstavljavcem 31. MOS. Kot že leta doslej, so se razstavljavci veselili priznanj Mestne občine Celje, bronastih, srebrnih in zlastih cehov OZS in priznanj Celjskega sejma d.d. Priznanja Mestne občine Celje sta podelila podžupan Dušan Burnik in predsednik MS MOC Lojze Oset, bronaste in srebrne cehe OZS sta prejemnikom izročila predsednik OZS Miha Grah in predsednik UO OZS in PO 31. MOS Stanislav Kramberger, pri zlatih cehih OZS jima je pomagal še minister za malo gospodarstvo in turizem Janko Razgoršek, priznanja Celjskega sejma d.d. pa je dobitnikom izročil direktor uprave mag. Franc Pangerl. Priznanja Mestne občine Celje so prejeli: Bučar s.p., krovsko - kleparski izdelki Štore, Tokam d.o.o. iz Spodnje Ščavnice in Usnjarstvo Grad iz Motnika. Priznanja OZS so prejeli - Bronaste cehe: Soven d.o.o. Leon Srblin iz Selnice ob Dravi za predenje ovčje volne, izdelavo odej in pletenin, Mins d.o.o. iz Postojne, Livarna barvnih kovin Donaj iz Dornave za ulitke iz alu zlitine, Hosekra iz Zgornje Polskave za strešno kritino hosekra. Usnjarstvo Grad iz Motnika - Usnjarska delavnica zaščitnih rokavic»pan«, Ferročrtalič d.o.oo. iz Dolenjskih Toplic za peskalno kabino za avtomatsko peskanje stekla, Clair d.o.o. iz Medvod, Be Kranja za Mont Blanc zloi cehe: ELŠl Elektronika ini tvo Milan Eržen iz Cerkni Priznanja Celjskega sej pa so prejeli: Priznanja so{ tonska galanterija DAN c1,q iz Ljubljane za steklocem^ ne stebre, Cementninarsi Mastnak iz Maribora zaj tonske elemente in teraj ograjo in Cementninarsi Polak s Prevalj za tlakovq najrazličnejših oblikah barvnih kombinacijah. Sre ne cehe: Tokam d.o.o. Spodnje Ščavnice za tra portno opremo, samostc inovator Marjan Gorišek Ljubljane za univerzalne žalne šobe in visokoenerj ske ogrevalne šobe, Ripj Ribič Edvin iz Medvod za tomatski linijski zapirali) Mesnine Žerak iz Rogatca projekt Zlato zrno in Z okus in Tehnomat d.o.o, ve smučarske palice. Zl hanika iz Maribora za n zorni sistem Dom 2000, W d.o.o. iz Slovenske Bistrice dekorativno darilno emb; žo in EMOK, sedežno pol za sedežni garnituri. jeli: OOZ Idrija, OOZ Ilir Bistrica, OOZ lzola,ooz per, OOZ Piran, OOZ Pc na, OOZ Sežana, Služb izobraževanje OZS, Repu ki zavod za zaposlov Center RS za poklicno iz( zevanje, ministrstvo za tvo in šport in ministrstv delo, družino in socialni deve, Lestro Ledinek d.i Maribora, Tajfun d.o.o. iz nine pri Sevnici, E.S.A. iz ma v Italiji, Gorenje d.i Velenja in Kreativ Franc J iz Rogaške Slatine. Med osrednjimi temami v spremljevalnem programu letošnjega MOS je bila zaščita malih delodajalcev, o kateri je na pobudo Obrtne zbornice Slovenije in Združenja delodajalcev obrtnih dejavnosti razpravljal ekonomsko-socialni svet, ki se je prvič doslej sestal izven Ljubljane. Slovenija ne pozna pusebiie zakonodaje za mala in srednja podjetja, na kar nas je Evropska unija že opozorila, saj so številne države članice zakonodajo za zaščito malega delodajalca uvedle že v preteklosti. Zato v OZS menijo, da bi socialni sporazum za obdobje moral imeti tudi poglavje, ki bi obravnavalo to področje in da je treba postopoma sprejeti zaščitno zakonodajo. Kot je poudaril predsednik obrtne zbornice Miha Grah, bi morala država v primeru, če bi mali delodajalci zašli v težave, prevzeti breme za odpravnine delavcev in nadomestil med čakanjem na delo. Takšna zaščita, pravijo v zbornici, bi gotovo spodbudila večje zaposlovanje novih delavcev. Predlog zbornice o zaščiti malih delodajalcev so načeloma podprli tudi predstavniki sindikatov, vendar bo treba, so poudarili nekateri, v zakonu o delovnih razmerjih, ki je že v parlamentarni proceduri, bolj zaščiti delavce, na naslednjih razpravah ekonomsko-socialnega sveta o tem vprašanju pa predvsem razčistiti pojme o tem, koga je treba zaščititi. Minister za delo Tone Rop, ki je tudi predsednik ekonomsko-socialnega sveta, je predlog OZS dobro ocenil, zlasti tisti del, ki govori o razvoju malega gospodarstva. Pripomnil pa je, da v preteklih letih nova delovna mesta niso nastala le iz nuje, saj je tudi država s posebnimi programi omogočala samozaposlovanje ljudi. Minister Rop je tudi poudaril, da bo problematika zaščite malih delodajalcev vsekakor del socialnega sporazuma, zato naj delodajalci tiste konkretne predloge, ki niso sporni, vključijo v predlog besedila sporazuma. Ogorčeni avtoprevoznilci Zahteve slovenskih avtoprevoznikov po ureditvi razmer oziroma zagotovitvi pogojev za njihovo normalno delo, ki so jih sprožili spomladi, so znane - prav tako kot tudi obljuba Vlade RS, da do sredine poletja izpolni prvi, do konca oktobra pa drugi paket njihovih zahtev. Ker zahteve iz prvega paketa niso v celoti izpolnjene, pogajanja o drugem, ki naj bi se začela prvi teden septembra, pa je pogajalska skupina začela šele predzadnji dan MOS v izziv za podjetnilce Obrtna zbornica Slovenije je na 31. MOS pripravila posvet o elektronskem poslovanju v obrti. Po besedah vodje službe za informacijski sistem OZS Darina Štefana, bi elektronsko poslovanje moralo že vsakemu podjetniku pomeniti izziv, ker pa le-to zahteva spremembo načina poslovanja, skušajo v OZS njegovo enostavnost in prednost približati tudi obrtnikom. Z elektronskim poslovanjem lahko prihranimo veliko časa, poleg tega pa lahko s poslovnimi partnerji in strankami komuniciramo 24 ur na dan 365 dni v letu. Večina slovenskih obrtnikov se prednosti elektronskega poslovanja še ne zaveda dovolj, saj marsikatero tuje podjetje želi poslovati le s podjetji, ki so povsem opremljena in usposobljena za računalniško izmenjevanje podatkov. Pogajalska skupina za večji nadzor nad tujimi prevozniki Celju, so trije člani Sindikata avtoprevoznikov in gradbene mehanizacije Slovenije (ustanovili so se letos poleti, članstvo pa hitro narašča) Štefan Kocjančič, Franc Bogataj in Milan Dečman ostro protestirali in napovedali, da v primeru neizpolnitve njihovih zahtev do konca oktobra ostaja napovedana zapora slovenskih cest realna možnost. Predsednik sindikata Štefan Kocjančič je ogorčen, ker je večina avtoprevoznikov, ki so 18. maja protestirali pred stavbo slovenskega parlamenta, kljub obljubi ministrov Razgorška in Bergauerja, da ne bodo oglobeni, pred dnevi dobila obvestila o mandatni kazni (najvišja 307 tisoč tolarjev), Franc Bogataj, ki je bil maja imenovan v pogajalsko skupino, pa ni mogel razumeti, kako so mu v Celju zaprli vrata na pogajanja. Pogajalska skupina ministrstva za promet in zveze ter predstavnikov cestnih prevoznikov iz OZS in GZS je zahteve avtoprevoznikov glede prevoza blaga, licenc in prevoza oseb, ki naj bi jih vlada izpolnila do konca oktobra, v soboto na MOS obravnavala za zaprtimi vrati. Poleg sekretarja sekcije za promet pri OZS Bojana Pečnika in predsednika odbora tovornih prevoznikov pri GZS Zlata Zaletela je na pogajanjih sodeloval tudi državni podsekretar ministrstva za promet in zveze Janez Požar, pri razreševanju problematike prevoza blaga pa so se dotaknili vprašanj uvajanja dovolilnic pri dogovorih z drugimi državami, oprostitve dovolilnic predvsem za bilateralne prevoze, zmanjševanja odvečnih administrativnih postopkov pri delitvi dovolilnic in učinkovitejšega nadzora nad uporabo.»predstavniki prevoznikov smo izpostavili zahtevo po spremembi pravilnika o delitvi in nadzoru CEMT dovolilnic, ki naj bi zagotovil učinkovitejši nadzor nad uporabo teh dovolilnic. Zavzeli smo se tudi za zaostritev pogojev, predvsem pri preverjanju strokovne usposobljenosti ter za zakonsko ureditev odvzema licence pri težjih kršitvah domačih predpisov in mednarodnih dogovorov, v skladu z evropsko zakonodajo,«je dejal Bojan Pečnik. Po besedah državnega podsek tarja ministrstva za promei zveze Janeza Požarja je rok izpolnitev vseh zahtev in ditev vseh odprtih vpra prekratek, zato bo del( skupina s pogajanji nadalj la tudi po 31. oktobru, ko rajo vladi predati poročiloi sprejetih dogovorih. Zapora cest, s katero je grozil sindikat avtoprevo kov, ni bila tema tokra' pogajanj, po Pečnikovih b dah pa druga podskupin«to problematiko sploh ni dolžena. Na očitke, da na pogaja niso dovolili sodelovati P stavniku sindikata avto voznikov pa je Pečnik odg' ril, da je bila pogajalska sk' na sestavljena iz izbranih gajalcev s strani prevozni''' in da so se z izborom P^' meznih vprašanj in poob'^ čenimi pogajalci strinjali '1 člani sindikata. Sicer pa ^' pričakuje, da bo država strila nadzor nad tujimi P vozniki, ki po Pečnikovih sedah prav tako kršijo pr^^j se, dosledno pa bi morala četi kaznovati tudi ponai^ valce dovolilnic.

7 MOS '98 7 DDV - še vedno neznanka OZS je od tridesetih vloženih amandmajev uspelo uveljaviti štirinajst "^jvek na dodano vrednost vedno precejšnja nez- ^ 1(3, kar je pokazala tudi jjgdino dobro obiskana razj^va na to temo, ki jo je v jsu MOS za vse člane in jjjtva območnih obrtnih jprnic pripravila Obrtna ijrnica Slovenije. ismmmhmhhmmimmmii Obrtna zbornica Slovenije ob prvem in drugem branju jliona o DDV, ki naj bi bil irejet konec letošnjega noiinbra, veljati pa bo začel 1. jija 1999, vložila kar trideset oandmajev. Štirinajst, ki so, mnenju vodje službe OZS I gospodarski sistem Milice jstiša bistvenega pomena za irtnike in male podjetnike, ji ob pomoči poslancev tudi pelo uvrstiti v zakon. Tako med drugim dosegli, da ivfni zavezanci ne bodo tisti imostojni podjetniki, ki ima- Jmanj kot S milijonov tolarjev letnega prometa, da prenos lastništva podjetja z očeta na sinu, v primeru, kjer se nadaljuje dejavnost, ne bo obdavčen z DDV, uspelo jim je, da se je splošna stopnja znižala na 19 odstokov in se je uvedla še 8-odstotna znižana stopnja, nižjo davčno stopnjo so priborili tudi za predelavo hrane in za nastanitvene dejavnosti, s čimer so preprečili podražitve v gostinstvu, uspelo jim je tudi, da bo ministrstvo za finance imelo možnost uvedbe podzakonskih aktov le v šestih členih in da jih bo predhodno obravnaval ekonomsko-socialni svet, nadalje, da dualni sistem izobraževanja ne bo obdavčen, da avtoprevoznikom, ki bodo opravljali izvozne storitve prevoza blaga, ne bo zaračunan davek za prevoz do slovenskih meja, da bo skrajšan rok vračila davka z 90 na 60 dni, država pa bo morala plačati zamudne obresti, da bodo kazni za prekrške na splošno in še posebej v obdobju uvajanja davka nižje, da bo vlada lahko zviševala ali zniževala davčne stopnje le na osnovi zakona o izvrševanju proračuna in da bo rok plačila prometnega davka podaljšan do 30. junija Člani izvršnega odbora sekcije za domačo in umetnostno obrt pri OZS so opozorili, da bo nov zakon o davku na dodano vrednost izničil vsa njihova dosedanja prizadevanja za ohranitev in razvoj te dejavnosti. Namesto sedanjega 5-odstotnega davka se namreč slovenski domači in umetnosti obrti obeta splošna, 19-odstotna davčna stopnja. Žal obrtni zbornici ni uspelo uveljaviti nižje davčne stopnje za domačo in umetno obrt. Znova bodo poskusili v tretjem branju predloga zakona. Mednarodno sodelovanje slovenske obrti v skupni izjavi predsednikov Obrtne zbornice za Miinchen in Zgornjo Bavarsko Heinricha Traublingerja in OZS Mihe Graha je bilo poudarjeno tradicionalno dobro sodelovanje med slovensko in bavarsko obrtjo, ki traja že 21 let, in se bo še nadaljevalo.»na Bavarskem prav obrtništvo veliko prispeva k nizki brezposelnosti, v razgovoru s slovenskimi obrtniki pa smo obdelali zlasti vprašanja Evropske unije in vključevanja Slovenije v njo, urejanja zakonodaje, zlasti na socialno-pravnem in delovnem področju ter kot najpomembnejše področje prav sistem poklicnega izobraževanja po Predsednik OZS Miha Grah in predsednik Zveze samostojnih gospodarstvenikov BiH Rasim Sajčinovič sta v okviru 31. MOS podpisala listino o medsebojnem sodelovanju. S tem sta potrdila dosedanje dobre odnose med državama in se zavezala k še boljšemu sodelovanju.»slovenija sedaj izvozi v BiH za nekaj več kot 200 milijonov dolarjev blaga, uvozi pa precej manj, vendar sem prepričan, da se bo, tudi s pomočjo današnjega podpisa, menjava med državama še povečala,«je po podpisu dejal predsednik OZS Miha Grah. dualnem sistemu,«je povedal Heinrich Traublinger in dodal, da prav poklicno izobraževanje po dualnem sistemu skupaj z mojstrskimi izpiti zagotavlja, da imajo na Bavarskem visoko strokovno usposobljeno delovno silo, ki je sposobna konkurirati na trgu. Posledica tega je nizka stopnja brezposelnosti med mladimi, saj na Bavarskem sega pod 6%, Bavarska in Slovenija imata tudi veliko sorodnih problemov; gre za visoke davčne obremenitve in probleme, povezane s prenosom lastništva obratovalnic, ki jih bosta obe stanovski organizaciji reševali skupaj.»ob tradicionalno dobrem sodelovanju z bavarskimi obrtniki velja izpostaviti tudi njihovo finančno pomoč, saj so nam s 3 milijoni DEM pomagali pri razvijanju Info Handy sistema ter izobraževanju preko 200 multiplikatorjev za potrebe dualnega sistema poklicnega izobraževanja. V OZS želimo svoje članstvo za vstop v EU dobro pripraviti, saj smo prepričani, da je v unijo bolje stopiti leto, dve ali tri kasneje in dobro pripravljeni, kot pa na vrat.na nos, za kar se zavzemajo nekateri. Pri tem, dobrih pripravah na vstop v EU, nam lahko veliko pomagajo Bavarci, ki so pripravljeni naloge, povezane s Razstavišča 31. MOS je obiskala petčlanska delegacija kitajskega veleposlaništva v Sloveniji, v njej so bili prvi sekretar oddelka za ekonomske zadeve Shou Li Wang in svetovalec ambasadorja za ekonomske zadeve Yinxi Zhang s soprogama in sekretar Andrej Dordevič. Kitajski gostje so bili navdušeni nad organizacijo sejma kot tudi nad razstavljavci. tem vprašanjem, predstaviti tudi našim ministrom in vladi,«je piko na i tradicionalno dobrim odnosom med Slovenci in Bavarci postavil Miha Grah, predsednik OZS. Uspešna borza Obrtna zbornica Slovenije je letos v sodelovanju Gorenjem in še nekaterimi drugimi podjetji prvič predstavila možnost sodelovanja velikega in malega gospodarstva ter s tem, po odzivih sodeč, zadela žebljico na glavico. Zato v zbornici že razmišljajo, da bi v prihodnje z takšne predstavitve redno vpeljali v sejemski program, pri tem pa želijo, da bi na sejmu sodelovalo še več velikih sistemov, ki bi tako kot letos Gorenje d.d. obrtnikom pokazali, na katerih področjih lahko sodelujejo. Prav MOS je zafadi posebne strukture obiskovalcev in razstavljavcev izvrstna priložnost za uvajanje tovrstne borze, kjer bi se srečevala povpraševanje velikih in ponudba malih. Mnogi obrtniki namreč še ne vedo, da je takšno sodelovanje sploh mogoče in da velike gospodarske družbe za potrebe proizvodnje sedaj uvažajo marsikaj tistega, kar bi lahko naredili tudi domači proizvajalci. Stvari, ki jih ponudi le dobra banka [osrednjem razstavnem prostoru, ki je meril kar 390 kvadratnih metrov in je bil daleč '^ivečji na celjskem sejmišču, so osrednje mesto zavzeli veliki gospodinjski aparati. Razstav- ^"'/i je bilo kar 60 vzorcev: med kuhinjskimi aparati sta vzbudila veliko pozornost nov ^iilnik Simple&Logical in polnointegralni pomivalni stroj. Med hladilno zamrzovalnimi! Pflmri so bili kot novost predstavljeni debelostenska zamrzovalna omara, hladilna vitrina, ^'^^bcijski hladilnik ter hladilnik Oldtimer z zanimivim dizajnom, ki spominja na nostalgič- "^0. leta. Na osrednjem razstavnem prostoru so se predstavili še Gorenje POINT, Gorenje ^op. Gorenje Orodjarna, Gorenje Servis, Gorenje Biterm. Emkor, Tiki, Gorenje Trgovina, Gorenje I.P.C. in nedavno prenovljeni Hotel Paka. Ogledalo uspešnosti Gorenja *^ed dobitniki priznanja %kega sejma MOS 98 je delniška družba Goreki se je letos po dolgem predstavila kot celota, z ^fini hčerinskimi podjetji, '^^stavljajo Skupino Gore- S tem niso želela pokale veličine poslovnega n ugleda blagovne ^^ ^ke, ampak predvsem Jistvo, kot je poudaril pred- " ^'k uprave Gorenja Jože.^ ^'č, da se je družba notra- ^Tedila in okrepila.."^^pino Gorenje, ki je od registrirana kot d.d., se- ^ 3 37 podjetij doma in v J'' v katerih je zaposlenih ^Ijudi. Lani so ustvarili za '''jardi mark prometa in so ^^^ji slovenski, oeto izvoznik, uvrščajo pa se med osem največjih proizvajalcev bele tehnike v Evropi, kjer dosegajo 3-odstotni tržni delež. Doma obvladujejo 80 odstotkov trga. Na leto izdelajo dva milijona gospodinjskih aparatov in jih kar 93 odstotkov izvozijo. Prisotni so v 60 državah na vseh kontinentih, med najpomembnejša tržišča pa uvrščajo Nemčijo, Francijo, Hrvaško, Avstrijo, ZDA, Veliko Britanijo, Češko, Dansko in Poljsko. Pod lastnimi blagovnimi znamkami - Gorenje, Sidex, Korting in Gorenje pacific, prodajo 60 odstotkov izdelkov. Poleg osnovne dejavnosti, to je proizvodnje gospodinjskih aparatov, se v Skupini Gorenje ukvarjajo še s strojegradnjo, izdelovanjem komponent, in grelnikov vode, izdelujejo tudi pohištvo, računalnike in računalniško opremo, pomembni pa so tudi trgovina, servis ter gostinstvo in turizem. V Gorenju namenjajo veliko denarja ekološko osveščeni proizvodnji in izdelkom, saj so skrb za varovanje okolja zapisali kot svojo prednostno nalogo. Finančno podpirajo tudi kulturne in druge prireditve ter nekatere slovenske športnike. S sejma poročajo Ivana Stamejčič, Janja Intihar, Sergeja Mitič; foto Gregor Katic Banka Celje je v okviru MOS za svoje komitente in druge poslovne partnerje pripravila pogovor o aktualnih temah v poslovnem odnosu banka - podjetje. Dr. Mojmir Mrak iz ljubljanske ekonomske fakultete je govoril o uvajanju evra, dr. Janez Potočnik iz Urada za makroekonomske analize in razvoj o spremembah, ki jih Sloveniji prinaša Evropska unija, Lojzka Podvršnik je govorila o sodelovanju malih podjetij s skladom za razvoj malega gospodarstva, dr. Matevž Kovačič iz Banke Celje pa je predstavil elektronsko bančništvo, ki ga je za pravne osebe kot prva v Sloveniji uvedla Banka Celje.»Elektronsko bančništvo pomeni nov način poslovanja z našimi komitenti, saj jim poslov ni več treba urejati pri bančnih okencih, ampak lahko to storijo kar na delovnem mestu preko Interneta,«je povedal dr. Matevž Kovačič.»Za sedaj je omogočen vpogled v stanje na tolarskem računu ter prilive, posojila, garancije, akreditive in depozite, naši komitenti si lahko izračunajo obveznosti do banke za določeno obdobje, kar je zelo pomembno za likvidnost podjetja, razporejajo pa lahko tudi devizne prilive.«sistem elektronskega bančništva, ki je zaščiten s posebnimi šiframi, deluje pa s pomočjo pametne kartice, že pol leta poskusno uporablja 30 podjetij in kot pravi Kovačič, so izkušnje zelo dobre. Zato bodo še to jesen sistem lahko začeli uporabljati prav vsi komitenti - pravne osebe, uvedli pa bodo še nekaj novosti, na primer pošiljanje prošenj za posojila in vpogled v stanje na deviznem računu.

8 8 GOSPODARSTVO Hmelfarski likof v Žalcu v Žalcu je bil že drugo leto zapored hmeljarski likof, ki sta ga ob Hmezad Export- Importu pripravila žalsko turistično društvo in podjetniški center z več soorganizatorji. Čeprav savinjski hmeljarji z letošnjim pridelkom niso najbolj zadovoljni, pestijo pa jih še druge težave, so vseeno veselo proslavili konec obiranja hmelja. Osrednji dogodek likofa je bil v soboto pred zgradbo Hmezada, kjer je zbrane najprej pozdravil direktor Hmezad Export-lmporta Milan Natek, ki je med drugim povedal, da je hmeljarstvo tako v svetovnem merilu kot v Sloveniji v krizi. Zaradi tega so se površine občutno zmanjšale povsod po svetu, v Sloveniji pa za 280 hektarjev.»zmanjšana proizvodnja hmelja v svetu ne bo imela trenutnega vpliva na cene,«je poudaril Natek,»saj se bo letošnji primanjkljaj v proizvodnji lahko nadomestil iz zalog hmeljarskih proizvodov, ki jih ima hmeljska trgovina. O tem, kakšne bodo Cene za proste količine hmelja, letos še ni mogoče napovedati. Certifikat ISO 9002 za Hmezad Export-lmporl V največji meri bodo odvisne od dogovora med trgovino in predelavo hmelja. Vsekakor pri letniku 1998 ni računati na bistveno povečanje cen, pričakujemo pa rahel obrat navzgor. Prav tako pričakujemo, da NOVO NA BORZI Trg vrednostnih papirjev^ Po izbruhu ruske krize so se tujci začeli umikati z našega trga vrednostnih papirjev. Odtok tujega kapitala se najbolj odraža pri prodajah delnic Leka. Njihov tečaj se iz dneva v dan znižuje. V torek se je tečaj znižal vse do SIT za delnico. Razprodaja teh delnic vleče za seboj tudi ostale delnice. V prvih štirinajstih dneh septembra so čiste prodaje tujcev znašale 12 milijonov nemških mark. Nekaj manj kot četrtino delnic so prodau na neorganiziranem trgu, ostalo pa na Ljubljanski borzi. Največ prometa je bilo v septembru z delnicami Leka in sicer preko 3,4 milijarde SIT, sledijo jim delnice Krke vvišini 1,2 milijarde SIT ter delnice Petrola, s katerimi je bilo sklenjenih poslov v višini 1,1 milijarde SIT. Med bolj prometne delnice sodijo še delnice Mercatorja in Luke Koper. Na OTC trgu je bilo največ prometa sklenjenega z delnicami PID Infond Zlat - v višini 317 milijonov SIT, delnicami Gorenja v višini 242 milijonov SIT, Gea tovarne olja v višini 156 milijonov ter z delnicami Marcate, Loke in Heliosa. Mag. Anton Klasinc podeljuje certifikat ISO 9002 direktorju Hmezad Export-Importa Milanu Nateku. Piše: DARJA OROŽIM V kratkem naj bi bile po besedah direktorja KOD kmalu prenesene na Klirinško depotno družbo delniške knjige več PID. Najbolj intenzivno se pripravljajo na prenos NFD in Triglav, pa tudi Kmečka družba za upravljanje. Delnice podjetij, ki so vpisane na KDD, običajno dokaj hitro pridejo tudi na kotacijo na Ljubljanski borzi. Vendar pri PID avtomatizma ni, ker morajo pred uvrstitvijo na prosti trg izdati najprej prospekt. Do konca leta naj bi na prostem trgu trgovali z delnicami PID Maksima 1 in 2, ki sta že vpisana v KDD, ter z delnicami skladov Probanke. Agencija za trg vrednostnih papirjev je sporočila javnosti, da je 17. septembra letos DZU A Trust iz Velenja izrekla ukrep odvzema dovoljenja za opravljanje dejavnosti upravljanja investicijskih skladov in posebnega dovoljenja za upravljanje pidov. Razlog za odvzem dovoljenja družbi, ki je upravljala PID Trdnjava in PID Trdnjava 1, so bile hujše kršitve določb zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje in sicer pri naložbah investicijskih skladov, prepovedanih poslih in oviranju opravljanja nadzora agencije. S 7. septembrom so bile uvrščene na prosti trg delnice podjetja Dolina Trgovina d.d. iz Velenja (DVEG). Nosilna dejavnost družbe je trgovina na drobno in na debelo z živili. Kapital je sestavljen iz navadnih delnic na ime z nominalno vrednostjo 1000 SIT vsaka. bomo letni pridelek uspeli prodati.«o pomenu hmeljarstva je govoril tudi žalski župan Milan Dobnik, ki je poudaril, da mora hmelj tudi v bodoče ostati vodilna kmetijska kultura v Savinjski dolini, posebno slovesen trenutek pa je bil, ko je mag. Anton Klasinc v imenu mednarodnega podjetja BVQI iz Londona podelil Hmezad Export-Importu certifikat ISO Slovenski hmeljarji vseskozi dajejo velik pomen kakovosti in so zato tudi prejeli številne nagrade ter ime Savinjskega goldinga kot kakovostnega hmelja ponesli po celem svetu. Hmezad Export-Import je med prvimi hmeljarskimi firmami, je v svoji obrazložitvi dejal mag. Anton Klasinc, ki mu je uspelo Dvodnevni hmeljarski likof se je pričel že v petek s prvim hmeljarskim ročk festivalom, sobotni del likofa pa se je pričel popoldan s sprevodom skozi Žalec. Na vozovih so se predstavili hmeljarski starešine in spremljevalke, prikazali so nekatera hmeljarska opravila, manjkal ni pivski voz, godba laških pivovarjev, mažoretke. Savinjska konjenica itd. uredili poslovanje tako, da so zadostili zahtevam standarda ISO ; Delnice za železarje Druga skupščina Meje Prihodnji ponedeljek bo druga skupščina šentjurske družbe Meja, na kateri se bodo delničarji dogovorili, na kakšen način bodo poravnali izgubo iz leta Lastniki Meje, ki se ukvarja pretežno s sadjarstvom, so pid Trdnjava z 3 i-odstotnim deležem, državna sklada s po 10 odstotki in delavci z 19 odstotki, 30-odstotni delež pa je v rokah SRD. Čalca A Trust lilcvidacija? Agencija za trg z vrednostnimi papirji je družbi za upravljanje A Trust iz Velenja odvzela dovoljenje za upravljanje investicijskih skladov ter posebno dovoljenje za upravljanje pooblaščenih investicijskib družb. A Trust sta upravljala pida Trdnjava in Trdnjava 1, razlog za odvzem dovoljenja pa je hujše kršenje določb zakona o investicijskih skladih, opravljanje prepovedanih poslov in oviranje opravljanja nadzora agencije. Zakon določa, da morata nadzorna sveta obeh pidov v treh mesecih skleniti pogodbo z novo družbo za upravljanje,v nasprotnem primeru pa bo agencija sodišču predlagala njuno likvidacijo. T.TAVČAR Od jutri, 25. septembra, do vključno 30. oktobra bo potekala interna razdelitev delnic zaposlenim in bivšim zaposlenim delavcem v družbah Slovenskih železarn. Sodelovali bodo lahko vsi tisti, tudi upokojenci, ki so bili v času od 16. marca 1991 do vključno 21. februarja 1998 v delovnem razmerju v katerikou družbi poslovnega sistema Slovenske železarne. Delnice bodo pridobili na osnovi lastniških certifikatov ter potrdil o premalo izplačanih plačah. Na Celjskem bodo tri vpisna mesta, in sicer v upravni stavbi in v stavbi CTP v Štorah ter na sedežu podjetja Žična v Celju. Upravičenci bodo hkrati z vpisovanjem certifikatov in potrdil podpisovali še dokumente o ustanovitvi družbe pooblaščenke. Certifikat kakovosti je derektorju Jurmesa Jožetu Šti^l izročil minister za ekonomske odnose in razvoj dr. Mai] Senjur. ISO 9001 za Jurmei Minister za ekonomske odnose in razvoj dr. Marjan Senjur je v času Mednarodnega obrtnega sejma v Celju delniški družbi Jurmes Šentjur uradno podelil certifikat kakovosti ISO Med podobnimi živilskimi podjetji v Sloveniji jih je s certifikatom kakovosti še zelo malo. Podjetje Jurmes ga je dobilo kot drugo med»klasičnimi«mesarskimi družbami in kot tretje v panogi, kamor sodijo tudi podjetja, ki se ukvarjajo s perutninskim mesom. Presojo obvladovanja kakovosti je opravilo mednarodno podjetje BVQI, projekt v podjetju pa je vodil Rado Tržan, ki je poudaril, da so še posebej ponosni, ker so mednarodni standard ISO 9001 dobili za vse dejavnosti, to je za proizvodnjo mesa in mesnih izdelkov, storitveno klanje in proizvodnjo po naročilu kupcev, za veleprodajo in za prodajo v mesnicah.»pridobitev certifikata potrjuje sodobno organiziranost naše družbe in dokazuje, da smo pripravlj in tudi odločeni za tekmo nje z evropsko konkurenc je še povedal Tržan. Za pri bitev certifikata kakovosti s Jurmesu vložili veliko si kovnega dela, saj je proj trajal kar tri leta, izvedlipa ga z lastno ekipo strokovi kov. V šentjurskem Jurmesu, je bil ustanovljen kot zašel podjetje leta 1991, danes p; zaradi dokapitalizacije ne manj kot polovica podjetja di v rokah zunanjih lastnili je redno zaposlenih 79 del cev. S prodajo mesa in mes: izdelkov na debelo ter s f dajo v šestnajstih mesnicah Celjskem ter v Ljubljani, Mi boru, Kranju in Zasavju ust rijo na leto 3,5 milijarde td jev prometa. Kot je napove direktor podjetja Jože Šti^ bodo kmalu kot prvi v Slove ji poslali na trg sveže pakira meso z rokom uporabnosti deset dni. JANJA INTIH Foto: GREGOR KAl Dolgoročno sodelovanje s Čehi Celjska trgovska družba Kovintrade je prejšnji teden v Celju podpisala pogodbo o dolgoročnem poslovnem sodelovanju s češko metalurško veletrgovsko družbo Perona. Slovesnega podpisa se je udeležila tudi veleposlanica Češke v Sloveniji Jana Hybaškova. Pogodba pomeni utrditev in razširitev dosedanjega uspešnega poslovnega sodelovanja med družbama Kovintrade in Ferona, ki se je pričelo že pred tremi leti. Tržišče v Češki Republiki in tudi sosednji Republiki Slovaški je za Kovintrade zelo pomemebno, saj ustvari na leto predvsem na češkem trgu blizu 30 milijonov mark prometa, v obeh državah pa ima tudi hčerinski podjetji. Od strateškega partnerstva z družbo Ferona, za katero je Kovintrade doslej izvažal izdelke slovenskih podjetij Acroni Jesenica, Metal Ravne in Alpos Šentjur, si Celjani obetajo predvsem večji prodor na slovaško tržišče, preko njih pa bodo povečali tudi uvoz na slovenski trg, zlasti na področju črne metalurgije.»utrditev in razširitev poslovanja s Ferono je za Kovintrade zelo pomembno,«je povedal direktor družbe Dušan Zorko,»saj gre za zelo uspešno podjetje, ki je ti zelo veliko - je namreč 1 nekajkrat večje od celjs Kovinotehne, poleg tega pokriva veleprodajno tržei z metalurškimi proizvodi Češkem in na slovaškem gu.«glin IPP na svojem 'M Po petih letih delovanja se je Podjetje za usposabljanj^i zaposlovanje invalidov Glin IPP končno preselilo v lasm prostore. Glin IPP je nastal po razpadu nekdaj enotne! Glina in je bil sprva v rokah takratne Slovenske razvoji družbe. Družba IPP je sprva opravljala le storitve za ostale hčerins* družbe, leta 1994 pa je prevzela program Glinovega obrata^ izdelovanje strešnih oken v Zgornji Polskavi, ki je mora' stečaj. S proizvodnjo so takoj prodrli na nemški trg in n\'e\}^'!. li povsem novo strešno okno ter stranska vhodna vrata. ŠteV^ zaposlednih so v petih letih povečali za več kot polovico (2'' jih je 71, od tega 31 invalidov), obseg proizvodnje in prod^ pa z 90 na dobrih 500 milijonov tolarjev. Izvažajo skoraj četrtine vseh izdelkov. Lani so od Slovenske razvojne družbe odkupili proizvo<j'' prostore. Denar je vložilo 13 družbenikov in SKB bank*^ pomočjo ministrstva za delo pa so posodobili ter kupi'' najnujnejšo strojno opremo. Čeprav so z razvojem in poslo^ mi rezultati zadovoljni, želijo širiti proizvodni program '^J še bolj ustaliti na nemškem tržišču.

9 Razdvojene cone in HHHHH skrbno pripravljeno in do potankosti načrtovano razstavo del kiparke Dube Sainbolec so v petek zvečer postavili na ogled v treh delih, treh razstaviščih, ki jodjjo sicer pod isto streho Zavoda za ljulturne prireditve Celje: v Likovnem salonu, od tam je občinstvo kiparki in Ijiistodinji ter direktorici ZKP Celje jjenki Domjan sledilo v Mestni grad, v Galerijo sodobne umetnosti, povezano 2 galerijo Hodnik. Številni gostje iz Ljubljane, Zagreba in tudi od drugod, z ministrstva za kulturo in seveda ljubitelji in poznavalci umetnosti, so bili deležni pozitivne energije, po drugi strani pa je ob postavljenem marsikomu pošla sapa, ko je dojel velikost in veličino postavitve del kiparke Dube Sambolec. Umetnico je težko predstaviti s skopimi podatki. Pa vendar. Študirala je pravo, pa kiparstvo na likovni akademiji v Ljubljani, končala podiplomski študij in si pridobila naziv izredne retuša spomina profesorice kiparstva v Ljubljani, nato tudi naziv redne profesorice kiparstva na Norveški univerzi za znanost in tehnologijo... Letos je '^!E?['5iPf{!^Q.^^!^9kO'^ "i^n^ šokantne postavitve Duba Sambolec bila imenovana za profesorico kiparstva na National Academy of Fine Arts v Oslu. Kot pravi kiparka, se je pri svojem umetniškem snovanju kmalu zavedla, da se kopiranja narave lahko naučiš. A se je od tod kmalu pomaknila naprej. Zato umetnica gledalca s svojimi postavitvami vedno na nek način nagovarja, angažira in od njega pričakuje, da se vpraša, kaj KULTURA 9 pomenijo vsi ti različni elementi v medsebojnem odnosu. Primer iz Likovnega salona: Zakaj je na steno narisan rdeč govorniški oder...? zlato Gledalec kmalu začuti moč kiparkine komunikacije. Je kot retuša spomina, utemeljuje umetnica postavitev v Likovnem salonu in šokira s postavitvijo zunanjega sveta, za katerim se skriva ambient. Na primer: štiri debla, naparfumirana namazana s tekočim pudrom. Na njih so svinčeni trakovi z napisom paranoja, indiferenca... S sprednje strani so nanje pritrjene neonske cevi, z zadnje pa konjski repi... V galerijskih prostorih v Mestnem gradu gledalca izziva in spodbuja s»procesom realizacije Interscape Vl-night«, ko gre za svetlo instalacijo in»interscape VIday«, ko gre za temno instalacijo - človeških figur iz poliestra. In ko gre za instalacije, ki so jo od nekdaj zanimale, pove sama, ker so ji omogočile inženiring specifičnega prostora. Obiskovalcem razstave del kiparke Dube Sambolec bo do 30. oktobra dano, da se puste očarati, zapeljati ali šokirati. Razstava Jelice Žuža prvič v Žalcu v okviru Taborskih kulturnih dnevov, ki jih letos še posebej zaznamuje 130-letnica II. slovenskega tabora, je bila v petek v Savinovem likovnem salonu odprta tudi razstava slik Jelice Žuža. Slikarka je potomka znamenite žalske družine Žuža, od katerih je bilo kar pet njenih prednikov med organizatorji tabora. Večino življenja je preživela v Žalcu, zdaj pa že nekaj let stanuje v Ljubljani. Čeprav je bila med pobudnif^tni ustanovitve Savinovega likovnega salona, se je sama v njem prvič predstavila šele letos. Odprtje razstave je bilo po koncertu Tria Lorenz v Domu slovenskega tabora, o njenem delu pa je spregovorila inietnostna kritičarka Marlen ''remšak. Poudarila je, da je ta f^zstava darilo ljubiteljem sli- '^rstva, ki so jo dolgo in željno pričakovali. Vsi pisci o Jelici ^tjža za njeno slikarstvo upodabljajo iste besede: zbranost, [" efinjenost in tišina, izražena v harmonija, doslednost in P^rfekcionizem. Njen opus je P številu slik sicer zelo maja poznavalci slikarstva jo ^^'o cenijo. ^elica Zuža je študirala na ":"}aju, po vojni pri prof. Gao- " 'nu Antonu Kosu v Ljubljani, Ji^to pa še na specialki v Zagreje P ri mojstru Marinu Tarta- Slednji je nanjo najbolj usodno vplival s tonskim slikarstvom in slikanjem v plasteh od temnega k svetlemu. Njene slike z barvno in svetlobno harmonijo ne kažejo le podob, ampak tudi občutke in čustvene odtenke.»slike odražajo moj svet, v katerem živim,«je številnemu občinstvu povedala Jelica Žuža. Razstavo, ki bo odprta do 5. oktobra, je odprl žalski župan' Milan Dobnik, ki je poudaril, da tudi ta slikarka dokazuje, da bo vedno doma samo v Žalcu. n...i...n.i.,^,,.,.1, T.JAVČAR Likovniki iz premogovnika V razstavišču Premogovnika Velenje bodo do 23. oktobra ogled dela likovne skupine PIN II. Likovna dela enajstih Avtorjev so nastala jeseni pred dvema letoma pod vodstvom ^ ^ademskega slikarja Milana Todiča. Udeleženci so spoznali Osnove risbe, akvarela in akrilne tehnike, kaj so ustvarili, pa P'''kazuje razstava v premogovniku, ki so jo odprli 15. ^^Ptembra. K.L. in MATEJA PODJED Foto: SHERPA Skupinska razstava v galeriji Mozaik v celjski galeriji Mozaik je postavljena razstava več avtorjev, njihova dela pa so bila narejena na šesti Mozaikovi slikarsko - kiparski koloniji MOS '98 v mesecu avgustu in septembru. Galerija Mozaik redno prireja v poletnem času likovne kolonije, na katerih sodelujejo avtorji iz celjskega prostora in tudi iz drugih krajev. Motive za svoja dela iščejo v mestu Celju in v Savinjski dolini, kar pa sicer ni zavezujoča programska usmeritev in posameznik pravzaprav lahko v svoja dela vnaša kakršno koli motiviko, glede na to, kaj ga tudi sicer najbolj zanima in kaj najrajši slika, oziroma oblikuje v plastiki. Kot običajno so tudi letos bili na koloniji prisotni avtorji različnih generacij, zanje pa so tudi značilna raznolika likovna izhodišča. Sicer so bila v ospredju njihovega zanimanja predvsem tihožitja, krajine in figuralika, medtem ko je abstrakcija zelo malo prisotna. In to predvsem v primerih, kadar se posamezni avtor odloča za večji vnos improvizacije v svoje likovno delo. Zaradi različnosti likovnih pristopov tudi razstava ne deluje kot enovit koncept s kakšnim osrednjim vodilom, temveč gre za slikovito in razgibano sestavljeno postavitev, ki v galerijskem prostoru prav zaradi tega vzbuja zanimanje. Pri takšnih vrstah razstav ni smiselno delati primerjave med posameznimi deh, saj ima vsako od njih svojo zgodbo o tem kako in s kakšnimi izhodišči je bilo narejeno. Kajti pri teh delih ne gre le za različna estetska izhodišča temveč tudi za različne likovne zvrsti, ki imajo svoje posebnosti. Zato je posamezno delo, ki je bilo narejeno na omenjeni koloniji bolj ustrezno vrednotiti v mejah tega, kakšen pomen in mesto ima v okviru tistega, s čimer se določen avtor tudi sicer ukvarja. ZAPISOVANJA Župnike za učitelje Slovenski župniki so se prejšnjo nedeljo znašli v situaciji, ki je pravzaprav zelo nehvaležna. V zelo nezavidljivi situaciji. Prav težko si jih predstavljam, kako so pri nedeljski maši namesto o božjem prekletstvu z neba, ki je zalilo njive, ki je stolklo letino, ki je kakšen mesec dni prej osušilo vso sadno drevje, spregovorili o nujnosti boja Piše: TADEJ ČATER proti komunizmu. Kot da se čeprav v nasprotju z lastnim za svoje pridelke z njiv skrbe mnenjem trdi, da verske če ljudstvo še sploh ozira po skupnosti v Sloveniji pač ne komunistih. Ja, če že je kje morejo biti enakopravne. komunist, potem je zagotovo Kaj cerkvi torej še ostane? tam nekje zgoraj. Ker drug kot Vojna. Križarska vojna, ki se komunist jim pač ne bi sklatil jo je oprijela prejšnjo nedeljo. vse koruze. No ja. v pismu je še nekaj Brez heca. Župniki so prejš krepkinjo nedeljo po ukazu na račun bivših ob svojega vrha Rimsko katoliške cerkve pri nedeljski maši prebrali še pastirsko pismo. Ki v nekaj točkah poziva slovenske vernike k akciji; naj poskrbijo, da bodo njihovi otroci v šoli obi smo le nadaljevanje govora, ki ga je na Brezjah ob Mariji vnebovzetju razložil skovali verouk. Seveda pastir nesko pismo niti z eno samo nadškof dr France Kode, le besedo ne namigne, kako bi nadaljevanje popolne ignorance demokracije. Ne verja se ta akcija naj odvijala (»Dragi starši, ne pustite, da mete? Še en ocvirk: pismo pri se iz src vaših otrok izbriše spomin na krščanstvo.«ali pa:»kajti samo tako se lahko gi moji, saj takšna tudi je. izognemo nevarnosti, da bodo Končno je bila izglasovana v otroci o veri in Cerkvi slišali državnem zboru kot najvišjem zakonodajnem telesu Re od staršev in v cerkvi eno, v šoli pa drugo.«) publike Slovenije. Poslance Kaj pa naj bi jim o»cerkvi pa smo v državni zbor volili in veri«povedala tako zelo vsi državljani Republike Slo Ne glede na veroizpo različnega od cerkve ravno šo venijela? Morda to, da so nekoč ved. Na demokratičen in svoboden način. Kar spet utegne sežigali čarovnice? Morda celo to, da tudi danes obstajajo pomeniti, da je skrb za mladež le krinka, za katero se čarovnice? Pozoren bralec besedila, ki je spisano zelo poljudno, razumevajoče takoreresi cerkve. Naj vas razoča skrivajo drugi in globlji intekoč na prvo žogo, uspe v trenutku razvozlati dejstvo, da ekonomski razlogi. Ja, v piram: to niso politični, marveč gre v resnici za napoved križarskih vojn. Pomisleki so še gozdovi, ki naj bi jih država smu se namreč spet omenjajo hujši; cerkev je ugotovila, da vrnila cerkvi, v pismu se ome po mirni in demokratični poti njajo stavbe, ki naj bi jih država vrnila cerkvi, v pismu se svojih ciljev ne bo dosegla:»državni zbor je 15. marca omenjajo posestva, ki naj bi 1996 izglasoval s pičlo večino jih država vrnila cerkvi... Nikjer pa nič ne piše o tem, kaj bi sveženj šolskih zakonov...«(iz pisma). Ja, resda s pičlo večino, toda vendarle z večino. Na čila. Še več; cerkev, upam, da naj vrnila cerkev. Niti opravi demokratičen način. Cerkev se motim, je posegla po sredstvih, ki jih je obsodil ves svet. pa je sama»požegnala«zakon, ki pravi, da so»vse verske skupnosti v Sloveniji enanote, ki jih sama tako zelo In pri tem pozabila na vredkopravne«. Na to so v pismu rada zagovarja: strpnost, moralnost... Savinov likovni salon je bil ob otvoritvi razstave premajhen za vse ljubitelje Jelice Žuža. kajpak povsem pozabili. Pa Avtorji slikarskih del so Ivana Andrič-Todič, Zvest Apollonio, Peter Beus, Jure Cihlar, John Ferry, Simon Kajtna, lastnikov, nekaj o vrednotah, po katerih je»protikomunizem danes edina vrednota«... Predvsem pa je poziv k akciji. Pravzaprav je pastirsko pi poveduje o šoli, ki naj ho»sad narodnega soglasja«. Ja, dra Leon Koporc, Tihomir Lončar, Ismar Mujezinovič, Darinka Pavletič-Lorenčak, Tomaž Perko, Viktor Šest, Jože Tisnikar, Franc Vozel, Stane Žerko, plastike pa so naredili Milena Braniselj, Stane Kolman, Vladimira Štoviček in Aladar Zahariaš. BORIS GORUPIČ Seveda se boste poročili po svoji željah In okusu! Nič ne bo narobe, če veste, kako so to storili predniki. O vsem tem v knjigi Jureta Krašovca: O H C E T P O STARI ŠEGI

10 10 KUITURA Neprecenljiva knjiga za Šošlanjčane v gostilni Pri Basistu, ki so jo v Šoštanju odprli žal le v času občinskih praznovanj v spomin na prvo čitalnico in z namenom, da bi obujali tradicijo slovenskih kulturniških večerov, so v petek, 18. septembra, predstavili zgodovinsko knjigo Mesto Šoštanj. Knjiga avtorja Franca Hribernika, ki je v dveh delih izšla že v letih 1930 in 1932, njen tretji del pa je ostal v rokopisu, je tokrat prispela med bralce ob visoki obletnici, saj letos mineva 650 let, odkar je celjski knez Friderik podelil Šoštanju trške pravice. Po besedah prof. Toneta Ravnikarja, ki je Hribernikovo zgodovinsko delo uredil in opremil s spremno besedo ter opombami, je ta knjiga obvezno berilo za vsakega prebivalca zahodnega dela Šaleške doline, ki želi spoznati sebe, svojo zgodovino, prednike in njihovo življenje. Hribernikova knjiga je vse do danes ostala edini poskus celovitega prikaza preteklosti Šoštanja in je zato za mesto neprecenljiva. K.L. Vrhunsko muziciranje Prvi abonmajski koncert 2^voda za kulturne prireditve Celje je v dvorani Narodnega doma izzvenel v slogu baročne glasbe. Za uvod v letošnjo dokaj bogato koncertno sezono so se organizatorji posrečeno povezali z mariborsko prireditvijo Glasbeni september. Za ta tradicionalni mariborski festival se je v ansambel združila vrsta odličnih glasbenih poustvarjalcev, ki so med drugim pretekli četrtek nastopili tudi v Celju. Ansambel Collegium musicum so za to priložnost sestavljali Norvežan Arvid Engegard z violino, Nemec Harald Schonevveg z violo, Avstrijka Clara Dent z oboo, danski fagotist Dag Jensen, medtem ko so slovenske glasbene poustvarjalce predstavljali flavtistka Irena Grafenauer, čelist Miloš Mlejnik, oboist Dušan Krnjak in kontrabasist Darko Kovačič. Slednja sta tudi člana simfoničnega orkestra mariborske opere. Spiritus agens mariborskega baročnega festivala Glasbeni september pianist Janko Šetinc je nastopal tokrat kot spremljevalni čembalist. Vzgoja z naravo je vzgoja za duhovnost V Mohorjevi knjigarni v Celju predstavili dve novi knjigi Minuli torek so v Mohorjevi knjigarni v Celju pripravili drugi kulturni večer, to pot namenjen dvema novima knjigama Josepha Cornella Potovanje v srce narave in Veselimo se z naravo. Kot posebni gost večera je sodeloval dipl. psiholog Bogdan Žorž, katerega del razmišljanja povzemamo:»tudi pri duhovni vzgoji je potrebno upoštevati razvoj. Šestmesečnega dojenčka še ne učimo hoditi in dvoletnega ne učimo branja in pisanja, ker za to ni zrel. Vzgoja duhovnosti se začne z vzgojo doživljanja, zunanjega in notranjega. Prvi pogoj za duhovnost je zmožnost posameznika, da doživlja svet okoli sebe, ga sprejema, in da doživlja samega sebe kot del tega sveta. Zato je tako pomemben stik z naravo. Nato se pri otroku sama od sebe pojavijo vprašanja o izvoru in smislu bivanja - kdo sem, od kod sem, zakaj sem.«josepha Cornella Prvi abonmajski koncert Zavoda za kulturne prireditve Celje Joseph Cornell, doma iz Severne Kahfornije, po izobrazbi naravoslovec in vodilni predavatelj naravoslovne vzgoje in celostnega odnosa do narave, je izoblikoval tudi lasten visokošolski program o pravilnem razumevanju narave. O tem je v zadnjih dvajsetih letih izdal že več knjig, ki so bile prevedene v vse glavne svetovne jezike. Sestavil je tudi program delavnic, ki jih izvaja po vseh kontinentih. Njegove knjige in delavnice so namenjene predvsem vzgojiteljem in učiteljem, da bi čim laže in čim prepričljiveje približali mladini vse bogastvo narave. Knjige in delavnice so verstveno nevtralne, avtor pa se rad opira na izročilo preprostih ljudstev in uglednih osebnosti zahodne znanosti in duhovne kulture, med njimi npr. tudi sv. Frančiška. Slovenski prevod Josepha Cornella je izjemno poučno in vzgojno čtivo, za kar gre pohvala Mohorjevi družbi, Mohorjevi knjigarni v Celju pa gre želeti čim več kulturniškega utripa v našem, včasih še ne povsem prebujenem knežjem mestu. mmmmmm MITJA UMNIK Spored je bil sestavljen iz skladb baročnih skladateljev, ki jih na celjskem koncertnem odru bolj poredkoma slišimo. Uvodoma je godalni trio zaigral Izbor iz fantazij angleškega mojstra Henryja Purcella. Nekaj kratkih polifonskih skladbic je trio odigral profesionalno, s precejšnjim muzikalnim občutkom in poslušalcem dal slutiti, da se obeta lep glasbeni večer. Zatem smo slišali Vivaldijevo Sonato v a-molu za flavto, fagot in basso continuo, ki jo je občinstvo kljub nekaterim hipnim intonančnim netočnostim sprejelo s simpatijo. Zaključek prvega dela koncerta s Telemannovim Kvartetom v G-duru za flavto,oboo,violo in basso continuo je bil vrhunski tako po izboru glasbe kot po izvedbi, kjer se je žlahtnost skupne igre v počasnih stavkih dopolnjevala z ognjevitostjo in tehnično brezhibnostjo v interpretaciji hitrih stavkov. Dobra uigranost vseh nastopajočih umetnikov se je potem izkazovala tudi v drugem delu, ki so ga začeli s Kvintetom za violino,oboo,violo violončelo in čembalo Johanna Christiana Bacha, nadaljevali pa s Triosonato za flavto, violo in basso hrvaškega baročnega skladatelja Amandusa Ivančiča. Manj poznana in mestoma tudi neinventivna glasba verjetno tudi izvajalcev ni preveč pritegnila, saj je bila izvedba neizrazita in muzikalno ne preveč prepričljiva. Zato pa smo bili spet lahko navdušeni nad skladbo in izvedbo češkega skladatelja Jana Dismasa Zelenke Triosonata za dve oboi, fagot in basso continuo. K odlični izvedbi sveže in ritma polne glasbe je največ prispevalo odlično sodelovanje obeh oboistov na eni ter fagota in continua na drugi strani. Kljub temu, da niti v eni točki sporeda umetniki niso nastopili vsi istočasno, je bilo končno priznanje publike namenjeno vsem in umetniki so si izmislili originalen skupni dodatek z instrumentom, ki nam je vsem najbližji - s človeškim glasom. Posrečeno. Priplesali v Južno Korejo Na povabilo CIOFF, svetovnega združenja folklornih skupin, je v torek ponoči na festival Expo v mesto Kyongju v Južni Koreji odpotovalo 27 plesalcev Celjske folklorne skupine. Na festivalu v Južni Koreji, ki bo trajal kar dva meseca, se bodo celjski folkloristi v devetih dneh zavrteli kar osemnajstkrat in se predstavili s plesi Bele Krajine, Prekmurja, gorenjskimi in štajerskimi pustnimi plesi. Celjska folklorna skupina ima že dolgoletno tradicijo, vendar pleše v zadnjem obdobju precej pomlajena. Da bi obdržali tradicijo folklornega plesnega izročila, s katerim se plesalci predstavljajo doma in na tujem, so tudi letos razpisali avdicijo za nove plesalce in glasbenike. Ta bo, v prostorih krajevne skupnosti Aljažev hrib na Teharski cesti 2, po vrnitvi plesalcev z gostovanja v Južni Koreji, 12. oktobra. MP likovna dela italijanskega avtorja v Muzeju grafične umetnosti v Rogaški Slatini so do 25. septembra postavljena likovna dela, ki jih je naredil Giuliano Babuder iz Trsta. Slikar, kipar in grafik iz Italije je dokončal Accademia Jaufre Rudel di Gradišča dtsonzo, svoja dela pa je predstavil javnosti že na mnogih samostojnih ter skupinskih razstavah, v Sloveniji pa se tokrat predstavlja prvič. Za dela, ki so razstavljena v Rogaški Slatini, je našel predloge v pripovedkah iz preteklosti. Motive iz teh zgodb je na svoj likovni način oblikoval ter jih vnesel v posamezne likovne celote. Pri tem uporablja nasičene barvne mase, zaradi česar so njegove slike izrazito barvite. Poleg tega pa so razstavljene tudi skulpture iz papirja, oziroma kartona, ki so narejene kot sestavljenke in prostorsko dopolnjujejo likovno postavitev. E.G. BORIS GORUPIČ PRIREDITVE GLEDALIŠČE V Slovenskem ljudskem gledališču bo jutri ob premiera z naslovom Zasledovanje in usmrtitev Jean Paula Marata, v uprizoritvi igralske skupine charentonskega zavetišča po navodilih gospoda de Sada, v režiji Matjaža Zupančiča. V soboto ob bodo predstavo uprizorili tudi za abonma sobota večerni in izven, v torek ob za abonma torek in izven in v sredo ob 12. uri za abonma šolski center Celje I. I MdNClRi V Narodnem domu v Celju bo nocoj ob 20. uri slavnostni koncert ob 30-letnici New Svving Quarteta. V Kulturnem centru Laško lahko jutri ob prisluhnete odlomkom iz komične opere Seviljski brivec, v izvedbi Pro musica Tibicinia iz Maribora. V Domu II. slovenskega tabora v Žalcu bo jutri ob 20. uri koncert skupine Orlek. V Kristalni dvorani Zdraviliškega doma v Rogaški Slatini bo jutri ob 20. uri dobrodelni koncert družinskega tria Novina z Otočca, v soboto ob 20. uri recital mlade flavtistke iz Rogaške Slatine Eve Škrinjarič in pianistke Svetlane Sokolov in v nedeljo ob 15. uri v paviljonu Tempel v parku kostanjev piknik s folklorno skupino Minerali iz Rogaške Slatine. V pub teatru bo v soboto ob 22. uri koncert funk-jazz skupine Stratus. RAZSTAVE V Galeriji sodobne umetnosti je na ogled razstava kiparke Dube Sambolec z naslovom»devided Zones«. V Pokrajinskem muzeju je do 31. oktobra na ogled razstava Odmevi na razstavo Habsburžani. Do 15. novembra pa si lahko ogledate tudi razstavo Na grmado z veščami. Na razstavišču Celjskega sejma v Celjanki ima Pokrajinski muzej do 25. oktobra odprto prodajno razstavo sodobnih slovenskih umetniških del MOS 98. V Lapidariju je na ogled razstava Rimske nekropole severne Hrvaške, do 12. oktobra. V razstavišču Kulturna centra v Laškem je na og razstava akademskega slikj Kristoferja Meška in akade skega slikarja ter kiparja K ja Meška. V Galeriji Mozaik so nai led dela 6. Mozaikove slili sko kiparske kolonije M0S'9 V Zlatorog clubu razstav dela celjski slikar Božo Srdj V prostorih galerije Kel razstavlja Trevor Bell deli naslovom Piranski ciklus. Na Dobrni razstavlja slij ka Marija Vasle. V Muzeju novejše zgod( ne je na ogled razstava Kaj skriva pod klobukom? V Razvojnem centru v 0 lju razstavlja dela Tone l^i har, v Celjskem domu do koi ca septembra Alica Javšnik, Etolu Jana Strušnik iz Ljublj ne, v Rogaški Slatini (Gl center) Vlado Geršak, v gal riji Volk v Ozki ulici Ljuba Šega in Zoran Jošič in v šp, geteriji na Vranskem Viln Mavšič. v OSTALO 1 Pokrajinskem muzej na Muzejskem trgu 9 poteka delavnice za staro in mlado naslovom Kako postanem č rovnica? Delavnice bodo c petka od 15. do in c do 18. ure, v soboto [ od 9. do 12. ure. V Knjižnici v Laškem bo torek ob 19. uri potopisno pr davanje Roka Robiča - Rocky z naslovom Po poteh indija cev. V dvorani Zdraviliške{ doma na Dobrni bo jutri c 20. uri nastop folklorne skup ne in vokalnega seksteta \. gred. I V Knjižnici Šentjur bo dr j vi ob 19. uri predstavitev p sniške zbirke Anice Hvaleč i Ivane Klepec z naslovom P smi Dveh. V pub teatru bo v nedelj ob 21. uri večer potopisov Tajske. Gostovanje madžarskih pevk v Celju Poletje se je prevesilo v jesen in koncertna sezona se je v Celju že začela in to s gostovanjem priznanega ženskega pevskega zbora iz mesta VAC na Madžarskem. Zbor so na koncertni obisk povabile pevke z Ljubečne in rezultat njihove prijaznosti in organizacijske sposobnosti sta bila dva uspela koncerta: prvi v zdraviliški dvorani na Dobrni in drugi v cerkvi sv. Jožefa nad Celjem. Gostujoči zbor, ki šteje petintrideset pevk je bil ustanovljen pred petnajstimi leti in je zrasel, kot je to na Madžarskem že skoraj pravilo, iz šolskega zbora in se postopoma iz teh pevskih temeljev preoblikoval v kvalitetno pevsko telo, ki tudi na zahtevnih revijah in tekmovanjih doma dobiva visoka, celo zlata odučja. Zborovodja je prof. Pal Farkaš, ki je istočasno tudi dirigent simfoničnega orkestra nastalega iz komornega orkestra»musica humana«in učiteljev glasbe. Zbor, kateremu smo prisluhnili, izžareva dve temeljni lastnosti: čvrst, včasih skoraj pretrd, vendar čisti zvok in izreden občutek za ritem ter vsebinsko prepričljivost. Čeprav nevešči jezika, smo poslušalci skozi muziko dojemali smisel besedila. V veliki meri je bil temu»kriv«prav mladi dirigent. Koncert na Dobrni je bil postavljen dvoplastno. V prvem delu so predstavili skladbe Zoltana Kodalya, Bele Bartoka, Lajoša Bardoša in Jozsefa Karala; torej poudarek na madžarskih skladateljih i' skladbah, dodali pa so nekaj lahkih, zahtevnih in popularnih melodij, kot d" kaz, da se uspešno znajdejo v različn'' zvrsteh vokalnega muziciranja. Za koi^ cert v Cerkvi sv. Jožefa pa je dirig^" izbral spored s sakralno vsebino. Organizatorji srečanja se verjetno P' vseh skrbeh in naporih počutijo zadovot ne ob zavesti, da imajo taka srečanj' neizmerljivo vrednost. MARJAN LEBl^

11 KULTURA 11 Sen gledališke noči......ker je življenje premnogokrat laž - Odstrta zavesa v SLG Celjsko gledališče je pred prvo prejero v tej sezoni, ki jo je zasnoval ^i^etniški vodja Matija Logar in jo ^2j,aniL kot»sen gledališke noči«... praž svetlobe in teme bo jutri, v petek, pol osmih zvečer odkril prizorišče ^ ielo Petra Weissa, Zasledovanje in (isnirtitev Jean-Paula Marata, kakor J je domala s celim umetniškim zbofom, obogatenim z gosti, na oder postavil režiser Matjaž Zupančič, i i vajami za ta obsežen gledališko glaspjni projekt je ansambel začel že ob jjoncu minule sezone in ob sodelovanju jievilnih umetniških sodelavcev študij predstave skrbno pripeljal do konca. Občinstvo se sme nadejati spektakularen začetek nove sezone. Weissova igra, ki jo uprizarja celjsko gledališče, je eno izmed temeljnih del tako imenovanega nemškega dokumentarnega gledališča. Prikazuje šokantne podobe revolucijskega vrenja, znotraj katerega nastopa večna konfrontacija med individualnim in kolektivnim. V»igri v igri«se usodno sooči več zgodovinskih resničnih oseb, nosilcev nezdružljivih načel in metod uveljavljanja sprememb... Besede: Bratstvo, Enakost, Svoboda gre razumeti kot parole, ki jim nikoli ne bo dano zaživeti, ali pa kot sanjske obljube, ki lahko najdejo pogoje za uresničitev... Hkrati pa s prvo premiero Slovensko ljudsko gledališče napoveduje zanimivo Izvirnost mladih rok umetniško sezono tako za odraslo kot za mlajše občinstvo in za otroke, na kar kaže tudi izjemno zanimanje občinstva za vpis abonmajev, zadovoljno ugotavljajo v Slovenskem ljudskem gledališču Celje. Po»udarnem«začetku sezone napoveduje še krstno uprizoritev na Dnevih komedije nagrajene komedije Vinka Moderndorferja Vaja zbora, za mlajše občinstvo prav tako krstno uprizoritev Mojce Pokrajculje izpod peresa Bine Štampe- Žmavc, nato bodo uprizorili Roberta Bolta delo Človek za vse čase, kot slovensko prvo izvedbo na Odrupododrom tudi Patricka Marberja delo Bližje, in kot bodo spektakularno začeli, bodo celjski gledahščniki tudi zaključili: na Starem gradu s Shakespearovo predstavo Sen kresne noči. V sezoni bodo seveda na svoj račun prišh ljubitelji komedije na Dnevih komedije, mladi v tednu otroškega programa in najmlajši v predstavah lutkovnega abonmaja, i MATEJA PODJED Mladi talenti na letos že jubilejni 25. Mali Napotnikovi kiparski koloniji ustvorjajo prave mojstrovine Minuli petek in soboto so inladi iz sedmih šol iz Veleli ija, Šoštanja, Šmartna ob 'ari in Prebolda ustvarjali v liiali Napotnikovi kiparski (oloniji v Zavodnjah, ki le- (ios praznuje tudi 25-letnico obstoja. 1 Nastala z namenom, da se ia ta način ohrani tradicija i lomačina in znanega kiparja frana Napotnika. Za kiparjeije so se ustanovitelji odločili!, ker tovrstne likovne umet- 'hosti do takrat pravzaprav nikjer niso gojili. V Zavodnjah vseh 25 let 1 Kristina Kovač iz Medobliinske zveze prijateljev mlaline Velenje, ki Malo Napot- (»ikovo kiparsko kolonijo tudi iisako leto organizira, sodeluifpri pripravi in izvedbi kolo-, sije že celih deset let. O samih začetkih le-te so ji v glavnem pripovedovali drugi.»takrat ^ bi bilo še zelo aktualno prizadevanje za razvoj turiz- "la v Zavodnjah. V koloniji so ^l^upaj z otroki ustvarjali tudi znani slovenski kiparji, od ^^kca dalje,«je pripovedovali'»vsa njihova dela so ostala 'ist Male Napotnikove galeri- 1^' Dolgoletni mentor, ki je [''^ že od vsega začetka, je 'Par Janko Dolenc iz Vuze- "'ce, ki je vselej kiparil zraven 'rok, jim po potrebi sveto- ^'i' ali kaj pokazal.«janko Dolenc se letošnje kolonije zaradi bolezni ni f^ogel udeležiti, zato pa vsa- leto galeriji podari svojo ^'iko. Prav gotovo pa naj bi udeležil praznovanja 25. 'etnice, ki bo 15. oktobra ^^oštanjski Mestni galeriji, po besedah Kovačeve rez njega ne gre. Razstava v sklopu prireditev ob ^'^evu otroka. : povprečju letno naredijo ^5 del, ki jih razstavimo v.^^' galeriji,» je povedala i ^ačeva in dodala, da je leij^^se bolj zasedena, zato se I^^Sovarjajo o tem, da bi te 'P^ >posodili< šolam in javustanovam, če bodo to ^li.»prizadevamo si namreč, da bi tudi javnost videla, kaj vse so ti otroci sposobni narediti. Likovni strokovnjaki pravijo, da je kolonija res kakovostna, kar pa opažamo tudi mi in naši likovni mentorji.«kogar veseli... Pri organizaciji kolonije sodelujeta tudi OŠ Karla Destovnika-Kajuha iz Šoštanja kot matična šola in pa tukajšnja podružnična šola. Les za obdelavo jim vsako leto priskrbita premogovnik in šoštanjska enota Gozdnega gospodarstva Nazarje. Dleta in ostalo orodje prinesejo šole s seboj, v koloniji pa si lahko izposodijo še težka dleta. Kiparijo dan in pol, v ekipah pa so po trije člani iz vsake šole, ki skupaj ali posamezno ustvarjajo kipce. Udeleženci so navadno najboljši učenci pri likovni vzgoji ali tisti, ki izrazijo željo po kiparjenju in so na višji predmetni stopnji. Sem prihajajo tudi nekdanji mladi umetniki, ki so sedaj že študentje oziroma končujejo študij in tukaj obujajo spomine na preteklost.»trudimo se, da otroku nekaj damo, da odidejo od nas s prijetnimi spomini in da se tradicija nadaljuje,«je dejala Kovačeva in obenem opozorila na težave pri pridobivanju denarja za potrebščine in prehrano. Malo Napotnikovo galerijo so odprli pred tremi leti v prostorih tukajšnjega gostilničarja, ki pravi, da galerijo redno obiskujejo ljudje, ki gredo tod mimo. Odprta je vse dni v letu, uvrščena pa je tudi v projekt Pikin festival, saj si bodo lahko obiskovalci v okviru Pikinih izletov poleg Kavčnikove domačije - etnološkega spomenika - ogledali tudi galerijo. BOJANA JANČIČ KOMENTIRAMO Občinski možje izganjajo kulturo! Da imajo delavci, zaposleni pri Zvezi kulturnih društev Celje, že od začetka minulega tedna svojo pisarno prestavljeno kar v dvorano ZKD, v kateri med drugim redno vadi pet pevskih zborov, se je v zadnjih dneh govorilo bolj skrivoma, v glavnem po gostilnah - na edinem mestu, kjer je bilo mogoče izvedeti tudi razloge za to. Kot smo ugotovili, na ZKD namreč niti sami ne vedo natančno, kaj se z njihovimi prostori dogaja, oziroma, kaj se bo zgodilo v prihodnosti, saj naj bi le-te celjski župan Jože Zimšek obljubil delovnemu sodišču, ki uraduje v nadstropju nad ZKD na Gregorčičevi ulici 6 v Celju. Kulturniki so se preselili v veliko dvorano, ker so nameravali prebeliti in obnoviti svojo pisarno. Vendar je na dan, ko naj bi naročeni pleskarji pričeli z deli, z občine prišel ukaz, naj vsa dela ustavijo in tako pisarna ZKD sedaj že drugi teden sameva, trije delavci pa kraljujejo v dvorani in se sprašujejo, ali naj si nove prostore najdejo kar sami... Marijana Kolenko, nova direktorica ZKD, je bila v petek zjutraj dogovorjena za sestanek z županom Zimškom, vendar sestanka ni bilo, ker naj bi bil župan ves dan službeno odsoten. Delavcem na ZKD tako niti minuli petek niti ta ponedeljek in torek ni uspelo izvedeti, kaj se dogaja. Ali to pomeni, da bodo izseljeni iz dosedanjih prostorov, se sprašujejo, odgovora pa ni.»verjetno tudi zato,«smo neuradno izvedeli,»ker bi nam morala v skladu z občinskim odlokom nove prostore za pisarno najti občina, ki pa tega očitno še ni storila.«zato so, čeprav so se pred nekaj meseci na ZKD že sami dogovarjali o- pridobitvi takrat pravkar izpraznjenih prostorov Atrija, ki jih je potem prevzel drug najemnik, sedaj kar malo razočarani; še posebej nad ignoranco občinskih mož in nad komentarji delavcev sodišča v stilu»ali preselitev iz pisarne pomeni, da odhajate?«na ZKD molčijo, ker preprosto ne vedo, kaj naj odgovorijo. Mestna občina Celje bo morala za potrebe ZKD, če bodo hoteli njihove sedanje prostore izprazniti, najti nove. Z izgubo dvorane za kulturne dejavnosti pa bi vsaj pet celjskih pevskih zborov ostalo tudi brez prostora za vaje (mimogrede - tudi njim je župan že davno obljubil ustreznejše prostore za delo). Kako bo odločila politika, se še ne ve. Pogled na tri pisalne mize, en računalnik in starinske, bobneče telefone, ki stojijo sredi velike dvorane na Gregorčičevi, daje misliti na marsikaj. Bolj kakor na stanje celjske ljubiteljske kulture na stanje kulture celjskih politikov in odnosa, ki ga imajo do nje. Če občinskim možem za lokalno kulturo ne bi bilo tako zelo vseeno, bi se marsikaj že zdavnaj spremenilo. Velike in samevajoče dvorane, ki jih je v Celju vse več, bi mogoče vendarle prišle v prave roke. Morda celo v roke kulturnih delavcev, klubov in društev; ne pa, da celo krovni občinski organizaciji, ki naj bi kulturne dejavnosti v tem mestu vodila in usklajevala, grozi, da bo kmalu ostala brez svojega uradnega sedeža in pisarne. NINA M. SEDLAR

12 12 TEMA TEDNA An, ban - kdo bo naš župan? (II.) Predsednik državnega zbora Janez Podobnik je v skladu s svojimi pristojnostmi minuli četrtek za dan volitev županov in občinskih svetnikov določil nedeljo, 22. november. Volilna opravila so po objavi razpisa v Uradnem listu začela teči včeraj, v sredo. Čas za vse priprave, vključno z vlaganjem kandidatur, bo letos odmerjen zelo skopo, v občinah pa bodo imeli še toliko več dela, saj bodo sočasno z lokalnimi volitvami v več kot polovici slovenskih občin izvedli tudi volitve v svet četrtne, vaške in krajevne skupnosti. Kandidature za župane in občinske svetnike lahko vlagajo politične stranke ali posamezniki, vložene pa morajo biti najmanj poldrugi mesec pred dnevom volitev, kar za letos pomeni, da bo treba kandidature vložiti v dobrih štirinajstih dneh. V časovni stiski bodo zlasti neodvisni kandidati, saj je ob vložitvi kandidature za občinskega svetnika treba predložiti 15, za župana pa 50 podpisov podpore volilnih upravičencev z območja, kjer bo neodvisni kandidiral. Pravila za vlaganje kandidatur ostajajo bolj kot ne nespremenjena, posameznik lahko kandidira le za eno funkcijo v eni volilni enoti, za sestav občinskih svetov lahko stranke ali posamezniki kandidirajo le toliko ljudi, kolikor sedežev ima svet, najmanj 25 dni pred volitvami pa morajo liste potrditi volilne komisije. Lokalne volitve bodo 22. novembra - Nadaljujemo s pregledom kandidatov, ki jih ljudski glas najpogosteje omenja kot bodoče župane Občinske svetnike bomo v Sloveniji volili na dva načina: v občinah z manjšim številom prebivalcev, kjer imajo do 11-članske občinske svete, po večinskem; v večjih občinah pa po proporcionalnem sistemu. Volitve županov bodo povsod izvedene po večinskem sistemu, kar pomeni, da bo v primerih, ko noben kandidat v prvem krogu ne bo dobil večinske podpore tistih, ki bodo šli na volišča, potrebno izvesti še drugi volilni krog.»stari«župani - novi kandidati Med mogočimi kandidati za župana Rogaške Slatine največkrat omenjajo tri imena. To je sedanji župan mag. Branko Kidrič, ki ni član nobene stranke, na zadnjih volitvah ga je najprej podprla SKD; kandidat LDS naj bi bil predsednik mestne krajevne skupnosti Janez Lorber, kandidat DESUS pa Slavko Sisinger. V občini Rogatec bo skoraj zagotovo kandidiral sedanji župan Martin Mikolič, ki ni član nobene stranke, je na zadnjih volitvah podprla SKD. V LDS se še niso odločili za protikandidata, kar se po vsej verjetnosti letos tudi ne bo zgodilo. S svojim županskim kandidatom bo nastopila SDS, po vsej verjetnosti bo to Leopold Šturbej. V občini Kozje bo SLS skoraj zagotovo kandidirala sedanjega župana dr. Boža Soka, LDS pa Jožeta Planinca, direktorja Monta. V krogih blizu SDS ugibajo, če bo njihova kandidatka Tadeja Lesnika, ki dela na področju medicine. Celje-dober dan! Županski kandidat SDS Janez Črnej si želi, da bi živeli v razmerah, ko bi si z veseljem v Pohorski koči na sejmišču 31. MOS so v petek člani MO SDS Celje uradno napovedali kandidaturo Janeza Črneja, 63-letnega upokojenega živinozdravnika, za župana Mestne občine Celje. Na predstavitvi je sodeloval tudi predsednik stranke Janez Janša, ki je poudaril, da bodo v večini slovenskih občin za župansko funkcijo kandidirali s svojimi člani, drugod bodo podprli kandidate iz vrst strank slovenske pomladi, nekaj pa je tudi primerov, ko bo SDS podprla neodvisne kandidate. Za predstavitev županske kandidature Janeza Crneja na sejmišču so se po Janševih besedah odločili zato, ker županski kandidat sodi med ljudi, prejšnji teden pa bi v Celju težko našli kakšen prostor, kjer je bila zbrana množica številčnejša kot prav na sejmu. O Črneju je dejal, da ga pozna in ceni iz časov slovenskega osamosvajanja, ko sta v prvem sklicu parlamenta kot soposlanca delila Demosove klopi, Črnej pa je bil na listi Demosa prepričljivo izvoljen z visokim deležem glasov (na volitvah po večinskem sistemu je v 1. krogu med sedmimi kandidati prejel 27, v drugem krogu pa 75-odstotno podporo).»v tisti čas sodijo Crnejeva prizadevanja za reševanje ekoloških vprašanj ter zavzemanje za gospodarske reforme, ki ne smejo biti zgolj dobičkonosne, ampak zasnovane na socialdemokratskih vrednotah,«je še dejal. zaželeli:»dober dan!«janez Črnej, 63-letni upokojeni živinozdravnik, od leta 1962 tudi lovec, je Celjanom ob svoji uspešni poklicni karieri poznan še po delu v Društvo za varstvo okolja Celje, ki mu je predsedoval 9 let. Politično pot je začel leta 1989, po poslanskem mandatu pa zdaj svoje delo aktivno nadaljuje v društvu Demos, kjer je tudi predsednik nadzornega odbora, od lani je član vladne komisije za popravo krivic, v Celju pa kot mestni svetnik deluje v številnih komisijah. Črnej je v predstavitvi svojega programa poudaril, da je trenutno stanje v Celju kritično, posledice propada številnih podjetij pa se kažejo v socialni ogroženosti ljudi.»v Celju kar za 40 odstotkov prebivalcev skrbi Center za socialno delo, Celjanov se bori z revščino, saj prejemajo kot edini vir preživljanja komaj tolarjev mesečno,«je poudaril in nadaljeval:»sedanjo nedomišljeno in lahkoživo vodenje občinskega gospodarstva je potrebno v interesu vseh občanov, ne glede na njihovo politično usmeritev, spremeniti in zagotoviti zasuk k normalnim razmeram. Če zasuka ne bo, bo Celje ob dosedanjih trendih postalo slovensko mesto z največ nezaposlenimi, najmanjšim bruto produktom, z najmanj vrednim stanovanjskim skladom - skratka mesto, ki se ga Kandidaturo Janeza Črneja za župana Mestne občine Celje podpira tudi Civilna iniciativa Celje. Tajnik društva Ivo Jakop je med drugim poudaril, da bi lahko v mestu veliko napak, ki so bile storjene doslej, hitro popravili. Prav na to temo bodo v prihodnjih tednih v okviru Civilne iniciative pripravili tudi okroglo mizo, k njej pa za sogovornika povabili zdajšnjega župana Jožeta Zimska. bo zaradi razkroja ognil vsak resen investitor in obiskovalec.«črnej poudarja, da je zato treba normalizirati gospodarske razmere, izpeljati dejanski prenos državnih in paradržavnih institucij, ki po predpisih sodijo v Celje (zlasti Dars), poživiti razvojno dejavnost, normalizirati komunalno organiziranost ter cene spraviti na raven, kakršno poznajo uspešne občine, in urediti neurejene prometne razmere na osi sever-jug. mmm ivana STAMEJČIČ Foto: GREGOR KATlČ Pod Pohorjem molčijo čeprav tri različne občine, so Slovenske Konjice, Zreče in Vitanje ohranile mnogo skupnega. Tik pred zdajci - občinski odbori strank se bodo sestali ta in prihodnji teden - o predvidenih kandidatih za župane molčijo kot grob. Izjema je le ponovna kandidatura sedanjega župana v Slovenskih Konjicah Janeza Jazbeca, ki bo menda kandidiral kot neodvisni kandidat, njegovo kandidaturo pa je že podprl občinski odbor LDS in bi jo umaknil samo v primeru, če bi Jazbec nastopil na listi SLS. Mogoče je pričakovati tudi podporo ZLSD, medtem ko bosta verjetno imeli SDS in SKD svoja kandidata, prva Rudija Petana, druga pa Staneta Frima. Kaže, da bosta ponovno kandidirala tudi župan Zreč Jože Košir (izvoljen je bil kot neodvisni kandidat, je pa poslanec LDS v državnem zboru), in Vitanja Slavko Krajnc (nazadnje izvoljen kot kandidat SDS, tokrat pa bo verjetno kandidiral kot neodvisni kandidat). Vsa ostala imena, ki so se tudi že pojavila v javnosti, pa so bolj kot ne sad domišljije. Iz tega zelnika sta v Zrečah Maks Brečko, ki je kandidaturo že odločno zanikal, in Stanko Makovec, nekoliko manj iz trte zvito pa naj bi bilo ime, ki tudi kroži - občinski svetnik Boris Podvršnik. Kandidati na svojem v novi občini Dobrna kroži neuradno med krajani več kot deset imen oseb, ki naj bi postale prvi župan nove občine. Kot najresnejši kandidat se omenja predsednik KS Dobrna Martin Brecl (SLS), ki ga bodo verjetno podprli tudi člani SDS. Omenjena so tudi imena Primoža Rošerja (SKD), Irene Artnak (ravnateljica Zavoda za usposabljanje mladine), Štefana Pohajača in še nekaterih drugih, vsi pa seveda povsem neuradno. V občini Štore se kot možni kandidati za župana pojavljajo predsednik PGD Štore Ivan Kumberger (Združena lista), Ivan Jurkošek (LDS), Zdenka Lokvič, zaposlena na sodišču v Celju, ki naj bi bila kandidatka SLS in še nekateri drugi, ponovno pa bo kandidiral sedanji župan in poslanec Franc Jazbec. V občini Vojnik je odbor SKD že potrdil vnovično kandidaturo sedanjega župana Bena Podergajsa. SLS pripravlja Marjana Kovača, ostali pa se bodo odločili v naslednjih dneh, ko bo treba oddati kandidature. Zgornjesavinjska imena v Mozirju je položaj jasen ali pa zelo negotov. Ker imajo ženske prednost, naj omenimo, da se bo kot kandidatka mogoče pojavila Mojca Finkšt, podjetnica in predsednica turističnega društva Mozirje, ki je menda že pred časom zbirala potrebne podpise. Med imeni najdemo tudi Jožeta Kramerja (SDS), tajnika občinej hkrati predsednika Krajevne skupnosti R^j ca. Treba je vedeti, da v Mozirju domuj Franjo Bartolac, ki je na strankarski ijj precej višje kot Kramer, in občasno jej ulicah slišati tudi njegovo ime. Verjetj bodo tudi v LDS nekako primaknili lonček volitvam, med kandidatkami se omenj Zdravka Hriberšek-Ladinek, med drugj vodja protokola v občini. Nikjer ni rečeni da svojega kandidata ne bi našli tudi Prihoi čani in še kdo, toda vsa ugibanja se verjet] začnejo in končajo pri enem - pri tem, kal je na želje SLS odgovoril sedanji županj poslanec Jakob Presečnik. Govorice, daj (kljub zatrjevanju, da ne bo več kandidira popustil strankarskemu pritisku in pristali kandidaturo, so vse glasnejše. Če bo teij tako (SLS je imela»v igri«še Lojzeta Plazj ka, bivšega zelo priljubljenega direktor zadruge Mozirje), pa nekateri že napovedi jejo končen izid volilne bitke. Za druge občine Zgornje Savinjske in Z drečke doline je značilno, da vsi štirje žup ni in županja želijo ostati na položaju. I Ljubnem je tako Anka Rakun kot edina; vložila uradno kandidaturo (za razliko c prejšnjih volitev bo nastopila brez političn ga ozadja), najbolj nevaren tekmec v boju; naklonjenost občanov pa naj bi bil predse nik občinskega sveta Stanko Zagožen. V Gornjem Gradu se mogoče spet obe dvoboj med županom Tonetom Rifljem kulturnikom Edijem Mavričem, v Nazarja pa bi županu Ivanu Purnatu (naj spomnim da je premočno zmagal v akciji NT Ko želite za župana) menda lahko edini konk riral predsednik krajevne skupnosti Mal Pečovnik. V Lučah naj bi se ob županu poslancu Mirku Zamerniku za naklonjeno občanov potegoval Jože Breznik. Župansl volitve bodo prvič tudi v novi občini Solč va, kjer o kandidaturi menda razmišlja G sti Lenar, včasih pa tudi Vojko Klemenšek, Skrivnostni Radecani imeni - sedanjega župana Janeza Zahrastni vendar v njegovi stranki (Zvezi za napredf ki je bil prav tako kot Zahrastnik dolga 1^ nekaj časa bil na svojem, dokler ga ni zop vzel nazaj sedanji direktor Janez Lampič.H bi kandidiral kot neodvisni kandidat, podb v občini Radeče o kandidatih za župani vedno le šepetajo, omenjajo pa samo ( in prokurista v radeški papirnici Ludvil Sotlarja. Zahrastnik se sicer ponovne kad dature zaradi zdravstvenih razlogov otep Radeč) resno računajo nanj. Ludvik SotJJ redno zaposlen v Radeče Papirju, potem! le pa naj bi ga vse desne stranke. I Celjska SLS za Bojana Srota Na torkovem večernem upravnem odboru celjske in vojniške podružnice SLS so za svojega županskega kandidata v Mestni občini Celje potrdili Bojana Šrota, 38-letnega odvetnika z uveljavljeno odvetniško pisarno v Celju, ki bo do 1. oktobra še opravljal delo državnega sekretarja v ministrstvu za pravosodje. V celjski in vojniški podružnici SLS so spomladi, kot drugi v Mestni občini Celje, v sodelovanju s celjskim odborom ZLSD uradno objavili skupno kandidaturo za župana - odločili so se za Mira Terbovca. Po besedah predsednika podružnice Petra Vriska, je Terbovc zaradi osebnih razlogov odstopil od kandidature, v stranki pa so se odločili, da za županske volitve nastopijo z drugim kandidatom, z Bojanom Šrotom. Uradno predstavitev kandidata bodo pripravili v prihodnjih dneh, do takrat pa bodo razrešili tudi odprte odnose s celjskim odborom ZLSD. Kot je napovedal Vrisk, bo spoih* di sklenjeno partnerstvo verjf^ no prekinjeno, saj gre za nove; kandidata SLS, v Združeni lipa so - ne glede na to, da je tu' Terbovc član SLS, med mo^ mi kandidati za celjskega žup* na prav Terbovca postavilijj prvo mesto. 1. STAMEJ^'! Celjska SKD za prof. Lorgerjci Na včerajšnji no.vinarski konferenci je celjski odb"' SKD predstavil prof. Stanka Lorgerja kot svojega župa" skega kandidata. Stanko Lorger, zadnje leto upokojeni profesor m^^^ matike, je od leta 1996 častni občan Celja. Med ljudmi je zlasti poznan po svoji atletski karieri, saj je bil m^j drugim tudi večkratni udeleženec olimpijskih iger. predstavitvi svojega županskega kandidata pa so na no^'' narski konferenci spregovorili tudi o aktualnih razmer'', v Mestni občini Celje.

13 NASI KRAJI IN UUDJE 13 Trina jstici za srečo V Dobju pri Planini se rojeva muzej na prostem y občini Dobje pri Planini,j danes težko našteli deset s ^l^nio kritih hiš ter mojjtrov, ki znajo poskrbeti za njihovo kritino. Zato si do- ^3^e turistično društvo (ozjanska domačija priza- Ijva ustvariti muzej na pro stem- 'oruštvo je začelo z delom ifed slabim letom, vse posebne papirje pa mu je uspelo brati letos spomladi. Že v gienu društva se razkriva njelov temeljni cilj, ustvarjanje ljuzeja na prostem-skansna. furistično društvo ima na razpolago dve s slamo kriti domačiji v Repušu in Ravnem obe s hišnima številkama 3], ki ju loči le približno sto oetrov razdalje. Njihov lastlik je bližnji sosed Guček, lan turističnega društva, ki je lešč izdelovanja škopov ter lokrivanja s slamnato kritino. Obe prazni domačiji sta pomeniško zaščiteni. Predednik turističnega društva lojan Guček je povedal, da si a njihovo rešitev prizadeva tudi Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. Tako nakar se je turistično društvo v začetku prijavilo na razpis septembra jim je zavod pomagal pri pridobivanju tehnične dokumentacije, ministrstva za kulturo. Gre za pridobivanje sredstev, s katerimi bi radi rešili obe slamnati lepotici. Prav tako računajo na denar iz proračuna nove dobovske občine, na lastnikov delež, na morebitne sponzorje ter prostovoljno delo krajanov. Predsednik Guček je povedal, da nameravajo povezati vse dobovske posebej izdelovalce skopa ter tiste, ki znajo pokrivati s slamo. Ustvariti nameravajo celo lastno blagovno znamko. Računajo, da bi v eni od obeh obnovljenih hiš vse to znanje prenašali na mlade. V Dobju poznajo podobni primer iz Prekmurja, kjer so se slamokrovstva lotili v okviru javnih del. V črni kuhinji obnovljene hiše bi za obiskovalce pripravljali tudi različne dobrote iz krušne peči. Dobljani se zavedajo, da imajo premalo delovnih mest, obenem pa precej možnosti na turističnem po- Jutri, v petek, 25. septembra (po 18. uri), pripravlja TD Dobje prve Vaške igre. V šaljivih kmečkih igrah se bodo pomerile ekipe Kalobja, Planine, Šentvida in Dobja. Nastopila bosta domači oktet Grič in moški zbor Vijolice, zvezda večera pa bo Irena Vrčkovnik in njen Happy band. Po različnih presenečenjih bo opolnoči ognjemet, dročju. V tej okolici je kar nekaj zanimivosti, vendar bi morali vse skupaj povezati. Imajo dve gostilni, možnosti za lov in ribolov turizem ter ureditev turističnih kmetij. Med uvodnimi načrti sta ureditev pozdravnih napisov pred krajem ter kažipotov v različne vasi. Takoj se nameravajo lotiti še odstranjevanja številnih divjih odlagališč, ki kazijo podobo lepega kraja. BRANE JERANKO Bogastvo prireditev za praznik Krajevna skupnost Polze- 1 praznuje svoj praznik 2. iklobra v spomin jlce, Polzelane, eta 1942 v Mariboru. na prve ustreljene Prireditve se bodo pričele v oboto, 29. septembra, s turnirjem v namiznem tenisu in medrevirnim strelskim tekmovanjem za pokal Mirka Cajnka, nadaljevalo se bo naslednji dan z dnevom odprtih vrat lovskega doma, kjer bodo Na Polzeli 190 krvodajalcev J^dnja, osma od enajstih načrtovanih krvodajalskih akcij v U^.^^i občini, je bila na Polzeli. Že po tradiciji je tukaj udeležba jj^^^evilčnejša in tudi tokrat je prišlo na odvzem krvi 190 ^ odajalcev, skupaj pa jih je bilo v vseh osmih akcijah Pfj^^dnja akcija bo 5. novembra v Šempetru, 26. novembra bo v oldu in zadnja letos 18. decembra v Žalcu. T. TAVČAR poskrbeli za zabavo s tekmovanjem in srečolovom. V četrtek, 1. oktobra, bo sveta maša za vse polzelske žrtve vojnega in povojnega nasilja v župnijski cerkvi na Polzeli, naslednji dan bo spominska kulturna prireditev ob krajevnem prazniku ter srečanje borcev in udeležencev NOB KO Polzela, 3. oktobra bo prvenstvo Polzele v tenisu, košarkarski turnir trojk, likovna kolonija prijateljstva in mali nogomet. V nedeljo, 4. oktobra, bo tekmovanje trojk v odbojki, prikaz agilytija in šolanja psov, v torek, 6. oktobra, bo okrogla miza o rabi imena Polzela, Polzeljani in Polzelani, 9. oktobra bodo odprli razstavo likovnih del, naslednji dan bodo romali po cerkvah sv. Marjete na Gorenjskem in v nedeljo, 11. oktobra, zaključili s srečanjem bolnih in ostarelih v župnijski cerkvi, ki ga bodo nadaljevali s srečanjem starejših krajanov v salonu gostilne Cizej. T.TAVČAR Med najstarejšimi v Sloveniji Najstarejše gasilsko društvo v Savinjski dolini je industrijsko gasilsko društvo Tekstilne tovarne Prebold. Ustanovljeno je bilo leta 1873, potem, ko je bila obnovljena tovarna, ki jo je leta 1866 požar skoraj popolnoma uničil. Tekstilna tovarna Prebold je tudi med redkimi podjetji, ki so kljub gospodarskim težavam ohranili svoje gasilsko društvo. Društvo je svojo 125-Ietnico proslavilo v soboto dopoldne. Slovesnost se je začela s povorko gasilcev sektorja Prebold, na čelu pa je bila godba TT Prebold. Pred tovarno je bila slovesnost, na kateri je direktor podjetja in častni član društva Vinko Žohar razvil nov prapor, na katerega so pripeli tri spominske trakove. O preteklosti Nevarna magisiralka V Rogatcu so v ponedeljek začeli s pripravljalnimi deli za gradnjo pločnika ob magistralni cesti. Gre za 1,5 kilometra dolg pločnik v Brezovec, v slatinski smeri. Z gradnjo nekoliko zamujajo, saj je moral izvajalec čakati na soglasje prometnega ministrstva za delno zaporo magistralke proti mejnemu prehodu. Z deli bodo zaključili sredi novembra. Okvirna vrednost naložbe je 37 milijonov tolarjev, pri čemer bodo blizu 20 milijonov plačali iz občinske blagajne, preostanek pa ministrstvo za promet in zveze. Hkrati bodo zgradili javno razsvetljavo, za kar bo občina plačala 6 milijonov tolarjev. Zlato listje za Zreče društva je spregovoril predsednik Rajko Cokan (na sliki med govorom). Zatem je spregovoril predsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest Ery, ki je poudaril pomen gasilskih enot v industriji, česar bi se morali zavedati tudi država in lastniki podjetij in kljub težkemu gospodarskemu položaju spodbujati k njihovi organizaciji. Čestital je gasilcem tekstilne tovarne, ki so med najstarejšimi v Sloveniji in se zahvalil vodstvu tovarne, da je ohranilo društvo vse do danes. Na slovesnosti so spregovorili še predsednik Gasilske zveze Žalec Vinko Debelak, župan občine Žalec Milan Dobnik, predsednik Krajevne skupnosti Prebold Marjan Žohar in generalni direktor TT Prebold Vinko Debelak. T. TAVČAR V Rogatcu so lani ob magistralki zgradili že 1,4 kilometra pločnika proti tovarni Emkor. Nagradna igra Banke Celje BJ V letošnji akciji 'Riristična porota bralcev Dela bo prejelo Zlati list letovišče Zreče-Rogla ter enega od Zelenih listov Atomske toplice, ki so se uvrstile na 2. mesto. Med sedem let staro akcijo je letovišče Zreče-Rogla prejelo najvišje priznanje že predlani, v Atomskih topucah pa so se»zlata«vesehli celo trikrat. V Atomskih toplicah so prejeli zlati ali zeleni list doslej vsako leto. Sicer pa so v uredništvu Dela prejeli letos 25 tisoč kuponov. V sodelovanju s Centrom za promocijo turizma Slovenije so v akciji Turistična porota izbrali tudi»naj«turistično osebnost leta. Na 1. mesto se je uvrstil direktor Unior Turizma Zreče Maks Brečko ter na 4. vodja fizioterapije zreških term Bojan Tanjšek. Med desetimi najvišje uvrščenimi turističnimi kraji ter desetimi turističnimi osebnostmi ni drugih imen iz naše regije. BJ V soboto, 19. septembra je bilo žrebanje nagrajencev nagradne igre, ki jo je na MOS organizirala Banka Celje. Izmed 25 tisoč prejetih odgovorov so izžrebali tri. 1. nagrado, denarnico s , tolarji, je prejela Danijela Skomina iz Celja, 2. nagrado, denarnico s tolarji, je dobila Špela Jereb iz Žalca, 3. nagrado, denarnico z tolarji, pa Sergeja Šivak iz Celja. PP ^^PLANINSKIKOTICEKJ v prvi polovici oktobra na tri pohode Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi v soboto in nedeljo, 3. in 4. oktobra, na pohod po Samoborski planinski poti. Na pot se bodo podali v soboto ob 6. uri zjutraj s parkirišča na Glaziji. V soboto, 10. oktobra, bodo odšli na V. Brodarjev pohod na Obli kamen. Že naslednji dan, v nedeljo, 11. oktobra, pa še na pohod po Andraški poti. Na oba pohoda se bodo ob 7. uri zjutraj odpeljali s parkirišča na Glaziji. MM

14 14 NASI KRAJI IN UUDJE Po poteh pecovniških rudarjev Peti pohod no Svetino v spomin na rudarje iz pecovniškega rudnika bb prazniku Krajevne skupnosti Pod gradom se je okoli 70 pohodnikov podalo po poteh pecovniških rudarjev preko Bojanskega grabna na Svetino, s čimer so obudili spomin na medvojne dogodke, ko se je 16. septembra 1944 skupina 126 rudarjev množično in organizirano pridružila partizanom. Udeleženci pohoda so se zbrali ob 8. uri pri starem rudniku v Pečovniku pri spominskem obeležju, kjer so zanje pripravili tudi krajši kulturni program. Pohod je organiziralo Moško pevsko društvo Pod gradom v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Pod gradom. Planinsko sekcijo Celje, Ojstrico, Sekcijo Pod gradom in Gasilskim društvom Zagrad-Pečovnik. Nekoč je v rudniku delalo približno štiristo delavcev iz zaselkov te krajevne Srednjeveški večer v Celju Po uspelem obujanju spominov in oživljanju duha srednjeveškega dne konec avgusta na Starem gradu, v Turističnem društvu Celje pripravljajo v soboto med 16. in 21. uro še srednjeveški večer. V soju bakel bo ponovno oživela Aronova skupnosti, Svetine, bližnje in daljne okolice, pa tudi iz Celja. Območje je začelo rasti, ustanovljena je bila šola, vrtec, Dom krajanov in drugo. Z zaprtjem rudnika so se končala mnoga hotenja, za sabo pa je zapustil bogato sled vsega, kar je skozi čas nastajalo in nastaja še danes. Pohod je zatorej v spomin vsemu, kar je ustvarila knapovska zavest, v spomin na enotnost, tovarištvo in strpnost, od koder naj bi znova zrasla vizija ustvarjalnosti za tukaj živeče krajane in prihodnje generacije. Nekdanji rudar Franc Draksler je v svojem življenjepisu o delu v rudniku opisal tisti dan, ko so leta 1944 prišli ponje partizani in jih odpeljali v gozdove. Po desetih dneh so prišli preko Save med Sevnico in Blanco na Dolenjsko, od koder so izgnali Italijane, naslednji dan pa so jih že zajeli Nemci in jih v dveh živinskih srednjeveška tržnica, obiskovalci pa si bodo lahko ogledali tudi Audaxove viteške boje, srednjeveške plese in običaje. In da domov ne bi odšli praznih želodcev, bodo organizatorji poskrbeli tudi za ponudbo srednjeveške hrane in pijače. Aerobika ludi za moške Za odrasle, tako ženske kot moške, pripravljajo v Plesnem forumu Celje že vrsto let rekreativne tečaje aerobike. Vodja Plesnega foruma Celje Goga Stefanovič-Erjavec daje v rekreativnih tečajih aerobike poudarek na stretching aerobiko, pretegovanje posameznih delov telesa in raztegovanje mišic, kar daje telesu občutek gibčnosti in lahkotnosti. Primerni so zlasti za srednjo generacijo, tako žensk kot moških, ki želijo izboljšati svoje počutje in z zmerno ter redno vadbo okrepiti svoje telo. Začetek vadbe bo v torek, 6. oktobra ob uri, v veliki dvorani Centra interesnih dejavnosti v Celju, prijave s podrobnejšimi informacijami pa lahko vsi zainteresirani dobijo po telefonu med 14. in 16. uro ali pa vsak dan v dvorani CID med 17. in 19. uro. Povorka na šoštanjskem trgu v soboto, 26. septembra, bo na Trgu svobode v Šoštanju osrednja proslava ob občinskem prazniku, na kateri se bodo v povorki predstavili kulturniki, društva in krajevne skupnosti. Nastopili bodo Pihalni orkester Zarja, mažoretke, IS IS združeni.šolski in cerkveni otroški zbori, mešani pevski zbor Svoboda, strašna Jožeta, Irena Polko, Robert Goličnik in klub frajtonarjev ter Slovensko ljudsko gledahšče Celje. Adriatic v novih prostorih Jutri, 25. septembra ob 13. uri, bo Poslovna enota K.L. Celje Zavarovalne družbe Adriatic d.d. odprla nove poslovne prostore v Velenju. Poslovalnica v Velenju se bo preselila na Rudarsko ulico, v popolnoma prenovljen Hotel Paka. v pričakovanju biologov K.L. V Društvu učiteljev biologije Slovenije, ki povezuje učitelje v osnovnih in srednjih šolah, se pripravljajo na 4. kongres učiteljev tega predmeta. Kongres bo od 23. do 25. oktobra v Rogaški Slatini. Vodilna tema kongresa, ki bo prvič na Štajerskem, so aplikacije biološkega znanja. V Rogaško Slatino, kjer pričakujejo blizu dvesto udeležencev, so povabili učitelje ter raziskovalce v razvojnih laboratorijih iz vse Slovenije. Kongres pripravljajo brez pomoči državnih ustanov, zato so zaprosili za denarno in materialno pomoč. V okviru kongresa bodo izdali tudi zbornik. Predsednik organizacijskega odbora kongresa je Bojan Kmecl, učitelj biologije in kemije na III. osnovni šoli v Celju. Društvo učiteljev biologije je bilo ustanovljeno leta 1991 ter povezuje več kot tristo članov. BJ v vagonih odpeljali v avstrijski rudnik Keflach. V nadaljevanju piše:»prav lahko si mislite, kako mi je bilo, ko je vlak 2Z septembra drvel z ubogimi >banditi< skozi Tremerje, mimo moje hiše neznano kam. V Tremerjih sem videl, kako lepo je sijala lučka skozi okno moje hiše. Niti iskrice upanja ni bilo v meni, da bom še kdaj videl mojo hišo, ljube otročiče in ženko... Ko sem se pripeljal iz Avstrije... mi je srce pelo in vriskalo, ko sem iz Celja korakal proti Tremarjem domov. Najraje bi se vrgel na zemljo in jo ljubeče poljubil, kot vredni sin svojo mamo, ki me je rodila. Dozdevalo se mi je, da sem najsrečnejši človek pod našim soncem.«v okviru krajevnega praznika je bilo v torek, 22. septembra, tudi srečanje starejših krajanov v Dvorani krajanov v Zagradu. mmmmmmmmmmm BOJANA JANČIČ Golf, tenis in jahanje za vse sodelovanju s Športno unijo Slovenije in revijo FIT pripravljajo v Rogaški Slatini 3. in 4. oktobra dneve odprtih vrat, na katerih se bo lahko vsak poskusil v igranju golfa in tenisa ter v ježi konja. Organizatorji športnega vikenda, namenjenega predvsem rekreativcem, so Golf Jelšingrad, Športni center Rogaška in Konjeniški center Žerak iz Rogatca. Obiskovalci se bodo lahko vključili v kratek tečaj golfa in se nato pomerili še v mini turnirju, lahko bodo sodelovali na teniškem turnirju, streljali z lokom ali pa se preizkusili v ježi konja. Za en dan športnih užitkov bo treba plačati 3 tisoč tolarjev, cena pa vključuje tudi izposojo opreme za golf, pijačo in prigrizek ter vožnjo s turističnim vlakcem iz Rogaške Slatine do konjeniškega centra v Rogatcu. Športni vikend se bo oba dneva pričel ob 10. uri, udeleženci pa se bodo najprej morali oglasiti na osrednjem mestu, ki bo v zdraviliškem parku. Prijave sprejemajo tudi v Golf centru Rogaška, ki želi prav z dnevi odprtih vrat pokazati, da golf ni samo za premožne, ampak je prijetna rekreacija za vsakogar in za vsak žep. Zdravje je vrednota v nedeljo se je okoli dvajset pohodnikov udeležilo pohoda na Celjsko kočo, ki sta ga organizirala Planinsko društvo Celje in Projektna pisarna Celje Zdravo mesto v okviru meseca športa in rekreacije. Organizirana skupina je krenila na pot ob 9. uri izpred Gasilskega doma v Pečovniku, ostali pa so šli prosto po poti pod Grmado, čez Grmado, čez Vipoto, Hudičev graben in drugod. Ob so se začele številne športne dejavnosti, na katerih so se lahko pohodniki pomerili in pokazali še druge svoje spretnosti. Udeleženci so lahko streljali s fračo, z zračno puško, hodili s hoduljami, skakali v vreči in se urili v vezanju planinskih vozlov. Sodelovala je tudi zdravniška ekipa, ki je posameznikom, ki so to želeli, izmerila utrip oziroma pritisk.»gre za to, da krajanom zagotovimo gibanje v naravi ter preventivo za zdravje in dobro počutje,«je povedal nosilec projekta Franc Smodiš iz Planinskega društva Celje. Letošnji pohod je že šesti po vrsti in ljudje naj bi se ga vsako leto radi udeleževali - tako najmlajši kot tudi tisti nekoliko starejši. Med letošnjimi udeleženci pohoda je bil najmlajši star tri, najstarejši pa kar 83 let. JI Sicer pa bo v tem mesecu še nekaj takih športnih srečanj. V soboto, 26. septembra, bo v Velenju zaključni olimpijski tek Slovenija teče, dan kasneje pa Društvo maratoncev in pohodnikov pripravlja 10-kilometrski pohod iz Podgrada v Celju do Šentruperta nad Laškim. To bo pohod in tek, ki se ga lahko udeležijo vsi pohodniki. Enako velja tudi za 35-kilometrski pohod do Kalobja in nazaj v prvi polovici oktobra. B. JANČIČ otroški oddelek Aspiratorja za nego in oživljanje otrok sta predstojnici otri kega oddelka dr AniMeštrovič (na sredini) predala Danica Cveto Kavka iz podjetja Kac. Aspirator za v času 31. Mednarodnega obrtnega sejma je celjsko podjetje Kac podarilo otroškemu oddelku Splošne bolnišnice Celje dva vakuumska aspiratorja za nego in oživljanje otrok v vrednosti 500 tisoč tolarjev. Denar so zbrali z dobrodelno akcijo, ki je trajala od začetka septembra.»naše podjetje že vrsto let sodeluje s celjsko bolnišnico, zato še toliko bolj vemo, da jim vsak podarjeni aparat še kako prav pride,«je ob predaji aspiratorjev povedala Danica Kavka, pomočnica direktorja podjetja Kac.»Želeli smo pridobiti čim več donatorjev, vendar smo na začetku naleteli na nekoliko slabši odziv. K sreči je akcija bolje stekla v času sejma, ko so se nam poleg našega poslovnega partnerja, podjetja Knauf, pridružili še drugi sponzorji. Zbrali smo toliko denarja, da smo poleg dveh aparatov lahko kupili še nekaj igrač, ki jih bo prav tako dobil otroški od lek. Če bomo rešili samo ( otroško življenje, bo naš t poplačan.«v celjski bolnišnici s imajo aspiratorje za n otrok z dihalnimi težava vendar so aparature zastar Zato so darila še toliko I veseli, je povedala predsto ca otroškega oddelka dr. I Meštrovič, in poudarila, d bilo lepo, če bi takšna dol delna akcija v času obrtn sejma v Celju postala tradi nalna. Poleg podjetij Kac in Kn so denar za aspiratorje in ij če darovali še: ljubljar podjetji Kalcer in Rofix, grad iz Velenja, Celjski se d.d.. Urarstvo Trglavčnik, vinplast Javornik, Avtocei Košak, Kevvin (vsi iz Cel podjetji Elektrobum Seli^ Alpos Meding iz Šentjurja podjetje Aluk, medijsko p akcijo podprl Radio Fanta! JANJA INTIF Foto: GREGOR KA

15 NASI KRAJI IN UUDJE 15 Veselo v Vojniku Q\)C\n^ Vojnik tudi letos v okviru praznovanja občinskega ^jiika organizira številne prireditve, ki se bodo začele j"^^^, v četrtek, s turnirjem osnovnošolcev v košarki na Ltnem igrišču OŠ Vojnik in zaključile v nedeljo, 4. oktobra. 'g^l jutri do srede se bodo zvrstili še številni dogodki, med ^^jgini medobčinski športni turnir, ki bo v soboto ob 8. uri na Iskem igrišču, mladinske delavnice, spominski državni turnir ^ pokal Shotokana Slovenije ter otvoritvi cest Socka-Vrba in janc. otvoritev razstave Lepote Slovenije avtorja Jožeta Žlausa p]^^ninski sobi Vojnik ob 18. uri in drugo. \/nedeljo, 27. septembra, bo ob 15. uri otvoritev kulinarične,2stave Spominek Občine Vojnik 1998 na turistični kmetiji Pfšek, kjer bo sodelovalo okrog 15 razstavljavcev, za obisko- ^[(-e pa so pripravili tudi kulturni program ter podelitev ji2n,inj. Razstava bo trajala do vključno srede, 30. septembra. jvajinlajši bodo lahko v ponedeljek ob 10. uri pričeli s laiijem na asfaltno površino pred vrtcem Mavrica, ob 16. uri J bo otvoritev razstave Stare razglednice, ki jo Občina Vojnik fjfeja v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine iz Celja v jfavstvenem domu Vojnik. B. JANČIČ Med prijatelji Rdečega križa v četrtek, 17. septembra, je bilo v Jerneju srečanje, ki ga je riredila krajevna organizacija Rdečega križa Jernej. Na ečanju se je zbralo skoraj sedemdeset ljudi. Na volilnem občnem zboru krajevne organizacije so za [edsednika ponovno izvolili Aleša Capla. Poročali so tudi o jsedanjem delu in načrtih za naprej. Sledil je prijetnejši del ečanja, na katerega so povabili tudi starejše sokrajane. Pozavili so jih domači šolarji, zapeli pevci iz Tepanja, spregovoril predsednik krajevne skupnosti Štefan Trunkl, zbrane pa sta ozdravila še predsednica krajevne organizacije Žiče - Draža IS Martina Pilpaher in sekretarka območnega združenja Rdeča križa Slovenske Konjice Marta Šmalc. BP kolo - simbol trajnostnega prometa ) četrtek, 24. septembra, bo v knjižnici Gimnazije Celje Center odprtje razstave Kolo - simbol trajnostnega proeta, ki jo organizira projektna pisarna Celje zdravo iesto v sodelovanju s knjižnico in Mariborsko kolesarsko režo. Po odprtju razstave bo še okrogla miza, s katero želijo organiza- I opozoriti, da kolo ni le prevozno sredstvo, ampak tudi način fljenja. Uporaba koles v Celju bi močno prispevala k zmanjšanju leče, hrupa in izpušnih plinov v celjskem zraku. Seveda pa bi za ^kolesarjev potrebovali tudi več kolesarskih stez. Uvodno predavanje bo imel Boris Keuc iz Mariborske kolesarje mreže. PP Življenju damo dom Pred vzorčno hišo Lumar na MOS, kjer so letos pripravili več zanimivosti za obiskovalce, so zadnji dan sejma s podelitvijo nagrad zaključili tekmovanje v risanju. Kot je povedal vodja marketinga in prodaje v podjetju Lumar hiše d.o.o z Gomilske^ Beno- Boris Šilac so se tekmovanja v risanju pri vzorčni hiši, ki je na sejmu postavljena že drugo leto, poleg najmlajših udeležiu tudi učenci treh celjskih osnovnih šol. Pod sloganom Življenju damo dom so ustvarjali tekmovalci, razdeljeni v pet starostnih skupin. V skupini malčkov iz vrtcev Tončke Čečeve in Anice Černejeve so so se najbolje odrezale Fiona Sivka, Tina Stopar in Kaja Podkrižnik, vse iz vrtca Tončke Čečeve. V kategoriji prvi in drugi razred je 1. nagrado prejel Anže Zavšek, 2. si je pririsala Tina Trstenjak, oba iz IV. OŠ, 3. pa Anita Očko iz OŠ Hudinja. V skupini 3.in 4. razredov je zmagal HaUm Mehmet iz OŠ Hudinja, 2. in 3. mesto pa sta prejeli Urška Pfeipfer in Maša Samec, učenki 4.b II. OŠ. Med 5. Denar za plaz na Svetini Po devetih letih naj bi končno zagotovili denar za odpravo plazu pri spomeniku na Svetini, zaradi katerega je že močno poškodovana cesta. Projekt sanacije je izdelal Razvojni center Celje, Plan M, po njem pa bi za odpravo plazu potrebovali 53 milijonov tolarjev. Ta vsota pa se zdi ministrstvu za okolje in prostor previsoka in bodo v naslednjih dneh opravili revizijo. Občina Štore je bila lani s projektom prepozna, letos pa je le prišla na vrsto, vendar bodo z deli lahko začeli šele prihodnje leto. Župan občine Štore Franc Jazbec je povedal, da bodo predvideno ceno za sanacijo plazu znižali na račun kvalitete, kar vsekakor ni dobro. TV in 6. razredi so si prve tri nagrade pririsali učenci 6.a 11. OŠ, Klemen Gatarič, Jasna Rakanovič in Naša Leskovšek. V skupini 7. in 8. razredov pa je zmagal Jure Bornšek iz OŠ Hudinja pred Matejem Sedlarjem iz IV. OŠ in Alešem Lajlarjem iz OŠ Hudinja. Nagrade so prispevali sponzorji. Majhno je lepo Zaradi zadržanosti šolskega ministra dr. Slavka Gabra sta tri nove učilnice in knjižnico v osnovni šoli na Ljubnem v petek odprla županja Anka Rakun in ravnatelj šole Rajko Pintar. Pridobitev je za občino zelo pomembna, saj je zdaj končno omogočen enoizmenski pouk.»majhno je lepo. Osnovnošolcem poklanjamo nekaj majhnega, lepega, prijaznega in prostornega prostora,«je med slovesnostjo dejala županja. Ideja o investiciji je zaživela pred leti, ko so na Ljubnem slavili 190-letnico šolstva. Prvo fazo nadgradnje in dozidave šole ter vrtca so izpeljali predvsem z denarjem občinskega samoprispevka, novi prostori pa na rovaš manjšega števila prevozov pomenijo tudi milijon tolarjev prihranka. Učilnice na podstrešju in knjižnica so bili zgrajeni v samo dveh mesecih. Naložba je vredna 30 milijonov tolarjev, ministrstvo pa je sodelovalo s slabo polovico. Ž.Z. Prizidek k šoli bo gradil Gradiš Na javni razpis za gradnjo prizidka k osnovni šoli na Lipi v Štorah so se prijavili trije izvajalci, zaradi velike izenačenosti ponudb pa je bil izbor izredno težek. V občini Štore so se končno odločili za Gradiš Celje, ki bo prizidek zgradil za 98 milijonov 725 tisoč tolarjev, kar je 6 odstotkov manj, kot so zapisali v ponudbi. Gradiš bo zagotovil tudi 50 odstotkov kredita za dobo dveh let. Z gradnjo bodo začeli v ponedeljek, 28. septembra, prizidek in obnova šole pa morata biti končana do 30. junija Vrednost je okoh 160 milijonov tolarjev, v kar so všteti tudi že urejeno parkirišče, dovozna cesta in nadomestna stanovanjska hiša. Okoh 30 milijonov bodo potrebovali še za opremo. Sredstva za šolo, ki bo imela vse pogoje za prehod na devetletno šolanje, bosta prispevala ministrstvo za šolstvo in šport ter občina Štore. TV Najspretnejši vozniki in mehaniki Državnega tekmovanja policnih voznikov in avtomeinikov, ki je bilo 19. sep- 'mbra v Velenju, se je udežilo skoraj sto tekmoval- % članov ZŠAM Slovenije, '"kazovali so znanje cestno 'ometnih predpisov, etike (leležencev v prometu in snove vzdrževanja vozil, '^izkusili so se tudi v spret- "stni vožnji vozil različnih ^'ikosti in nosilnosti, mehall^i pa v popravljanju otto in '^sel motorjev, ^niagovaleč v vožnji kamio- ^ do 5 ton nosilnosti je bil Kuzma, Ljubljanski pot- '^l^i promet, ekipno pa so ''lagali vozniki ZŠAM Vele- V težji kategoriji gospo- ^fskih vozil nad 5 ton je bil Uspešnejši Jože Turk iz Nomesta, ekipno je v tej ^,'^goriji zmagala ekipa ^AM Novo mesto. Med avto- J^iimi vozniki je bil najbolj ^feten Velenjčan Janko Pučekipna zmaga pa je pri- J^^la voznikom Ljubljanske- Potniškega prometa. Med paniki, ki so popravljali l ^l motorje, je bil najboljši "^'s Špeh iz Velenja, ekipno li^^agalo podjetje APS Vele- ^' ^ kategoriji otto motorjev Zmagovalec v najzahtevnejši preizkušnji z avtobusi je postal voznik Izletnika Janko Pučnik, član Združenja šoferjev in avtomehanikov Velenje. sta okvare najhitreje odpravila Alojz Vrčkovnik in Robi Napotnik iz ZŠAM Velenje, tretji pa je bil Ivan Svetko, član ZŠAM Žalec. Po seštevku rezuhatov sta skupna zmaga in prehodni pokal romali v Ljubljano, Velenjčani pa so bili zadovoljni tako z organizacijo srečanja kot z uvrstitvami na tri prva mesta. JOŽE MIKLAVC Še trije dnevi Pikinega festivala Na velenjski Pikin festival, največji festival otroške ustvarjalnosti v Sloveniji, prihajajo te dni otroci od vsepovsod. Rdeča nit dinamične prireditve, na kateri ni otroka, ki bi se lahko dolgočasil, je letos šport. Festival so odprli 18. septembra, zaključili pa ga bodo v soboto, 26. septembra, s pisano povorko, ki jo bo vodila Pika Nogavička na belem konju. Otroci lahko še tri dni ustvarjajo v več kot sedemdesetih delavnicah, si ogledajo lutkovne in gledališke razstave, odpotujejo na poučne izlete ter se preizkusijo v športnih veščinah. Letošnja častna pokroviteljica festivala je Katarina Srebotnik, teniška prvakinja iz Velenja, ki so jo otroci ob obisku takoj pospremili v Pikino lepotilnico, ji spletli kitke in narisah pege. V Galeriji Velenje je na ogled zanimiva razstava Pika med otroki vsega sveta, ki prikazuje prve slovenske prevode Pike Nogavičke in drugih knjig Astrid Lindgren. Mali obiskovalci festivala tudi letos pomagajo otrokom, potrebnim pomoči, in pridno polnijo velikanski hranilnik v akciji Novo sonce, ki ga bodo po zaključku festivala izročili Zvezi društev za cerebralno paralizo Slovenije. K.L., Foto: L. OJSTERŠEK

16 16 NAŠI KRAJI IN UUDJE Čar čarovništva in čarobni napoj v dneh od 23. do 27. septembra po večih krajih v Sloveniji že osmo leto potekajo prireditve v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine. Pripravlja jih Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino. Celje ima iz bogate srednjeveške kulture in zapuščine res kaj ponuditi. V projekt se je vključilo tudi Turistično društvo, Pokrajinski muzej Celje pa gosti razstavo Gorenjskega muzeja Kranj, Na grmado z veščami, avtorja mag. Matevža Koširja, iz Arhiva Republike Slovenije. Uneve evropske kulturne dediščine podpirajo Zveze kulturnih društev, arhivi in tudi župani sodelujočih mest. V Pokrajinskem muzeju Celje gostuje zanimiva razstava o čarovništvu na Slovenskem, ki bo na ogled vse tja do 15. novembra. Na pot so jo v zadovoljstvo številnih Celjanov, ki jih je z večernim obhodom na prizorišče pri vodnem stolpu na Krekovem trgu»skupaj zbobnal«klicar iz uličnega gledališča Ane Monro, pospremili glumači z obredom obsodbe in sežiga vešče na grmadi. Dnevi evropske kulturne dediščine - srednjeveška mesta Vešča Jerica iz kletke vrešči, da ni kriva... Nočni strqh in icriki»zgodovina čarovniških procesov ni zgodovina zmag, ampak zgodovina enega bolj črnih pojavov v preteklosti Evrope,«poudarja avtor razstave Na grmado z veščami, mag. Matevž Košir, ki si je ogledal tudi»celjski čarovniški proces«. Kajpak so čarovniška verovanja stara toliko, kot je staro človeštvo. Vendar pa čarovniške predstave vaškega prebivalstva niso bile nikoli povsem identične s čarovniškim pojmom sodnega aparata, poročajo viri. Pa tudi o tem, da so na Slovenskem za najbolj znane gore, kjer so bili čarovniški shodi, veljale Slivnica, Klek in Donačka gora. Predstava sežiganja čarovnice, ki jo je ulično gledališče premierno uprizorilo ob razstavi Gorenjskega muzeja, je v mestu ob Savinji dobila pečat s Celjskega. Rablja v črnem sta za seboj v leseni kletki vlekla ubogo ženšče, ki je vreščalo in kričalo, da ni krivo, medtem ko je glasnik vpil in razglašal, da bo sodba zdaj zdaj izrečena. Meščani so si postali edini, da»čarovnice na Slovenskem so«in da je prav ta, kot je razglasil sodnik s stolpa, priletela z Donačke gore. Jerca po imenu je bila torej tista, ki je na Celjskem poleti zakrivila številne ujme s točo... Vik in krik vešče, tortura rablja, ki je za krivo obsojeno Jerco odvlekel do grmade, pridušeni vzkliki občinstva, boj vešče z rabljem, do epiloga, ko vešča med zvonjenjem zaplamti na grmadi, preden pa ta dogorr do konca, pa se zasliši čarovničin smeh s sosednjega balkona, kamor je vešča Jerica odletela na medi. Torej - je občinstvo pustila v dvomih in ukanila sodnika in rablja...»so vešče ali jih ni?«so se zato po končanem ceremoniali pri vodnem stolpu, potem pa na razstavi v Pokrajinskem muzeju ob čarobnem napoju po prastarem receptu še dolgo v noč pomenkovali meščani. Recept za čarobni napoj so mnogi obiskovalci dogodka pri vodnem stolpu ali pa z odprtja razstave v Pokrajinskem muzeju odnesli domov, kdo ve za kakšno rabo. Glasi pa se takole:»sa Stari strah: Stare Kosti katere tam ven leze jen Rožmarina v Kop Stoučt, jen ta Štupa na vod v enmu lončku sa en frakel Skuhat jen s to vodo po vsem životu masat jen po glavi.«pa je beseda stroke podkrepilo tudi dejstvo, da je bila za čarovništvo z magijo obsojena tudi Veronika Deseniška, ki jo je dal zato grof Herman Celjski utopiti... Pri tem je šlo pravzaprav za prvi politični in ne toliko čarovniški proces na Slovenskem, poudarja mag. Matevž Košir, ki se je temeljito poglobil v vire in dokumente o čarovništvu in čarovniških procesih. Razstava in predstava sta minuli teden v zadovoljstvo številnih meščanov dodobra razgibali večerni utrip v mestu. Najbrž pa je imel kdo od popotnikov v stare čase tisto noč tudi hude sanje... MATEJA PODJED Foto: SHERPA 11 Dimnik ne ogroža več V Muzeju novejše zgodovine Celje so delavci podjj»vrhovnik«sneli gradbeno lestev s strehe, ko so m teden končali / obnovo dimnika na stavbi. Kot je povf i.iorica Muzeja novejše zgodovine C Andreja Rihui, piimu)tiiia dinmika ni posledica nedavij potresa v Celju, kot so sprva mishii iniinoidt)či, saj je bili, poškodovan že od minule zime. Poškodovani dimnik j prostorih muzeja tedaj naredil precej škode; skoraj povzr požar in grozil, da se bo sesul na pločnik pod muzejem, l je bil skrajni čas, da so se lotili obnove in sanacijo uspe zaključili. Čeprav gre za na videz manjše vzdrževalno delo, pa popravilo celotnega dimnika in ustrezne dimnične napelj veljalo poldrugi milijon tolarjev. Polovico denarja bo prisp«la Mestna občina Celje, drugo polovico pa Ministrstvo kulturo Republike Slovenije. Panda v Zamorcu Danes, v četrtek, bo v krčmi Pri zamorcu predprem zgoščenke skupine Panda z naslovom Skrivnost. S selitvi notranje prostore se bo okrepila tudi glasbena scena, saj načrtu več koncertov. Kmalu naj bi nastopil zagrebški duet, ki igra na steklenic pripravi je tudi večer jazza in še nekaj prireditev. Obogat krčme je špagetarija, v kateri vse do polnoči ponujajo več ko testeninskih jedi. Šef kuhinje je bil celo na izpopolnjevan tujini, posebnost pa so malice po ugodnih cenah. Na prangerju v soboto, 26. septembra, bo na Pilštanju nad Lesičnim Prangeriada. Gre za srečanje slovenskih krajev, ki se pon šajo s srednjeveškimi sramotilnimi stebri. Tako se bodo na prireditvi predstavili Pilštanj, Rečica ob Savi Podsreda, Lemberg, Motnik, Ptuj in Radovljica. Začetek bo ob uri, ko bodo postavili stojnice, uro pozneje bo predstav izdelkov domače obrti, ob 12. uri predstavitev krajev s prangerj: ob 13. uri prikaz srednjeveškega sojenja na prangerju. Vmes b tudi sejemske igre ter kulinarična razstava. Hiiro v Ljubljano Leta 2000 bo začel voziti na progi Ljubljana-Celje-Mari hitri vlak pendolino, ki bo prevozil to razdaljo v eni uri in minutah. Gre za italijanski vlak, enega najsodobnejših v Evropi, dosega hitrost do 200 kilometrov na uro. Tudi po obstoje tirih bo lahko vozil takšen vlak z nagibno tehniko veliko hitn Slovenske železnice in tovarna Fiat sta v ponedeljek podpii pogodbo o nakupu treh vlakov v vrednosti 4,33 MILIJCI tolarjev. Tekma in kostanijada Kinološko društvo Celje bo v soboto, 3. oktobra, na vadiši Lokrovcu organiziralo društveno tekmo in kostanijado. Udi ženci se bodo pomerili v programu A in C, najboljši trije v vi skupini pa bodo prejeli pokale. 1...rabelj jo vleče pred sodnika... Vojniški župan Beno Podergajs je prerezal trak na cesti v Selcih. Potreb je veliko, denarja pa....obsodba se glasi: Na grmado z veščo! v petek in soboto je vojniški župan Beno Podergajs slavnostno odprl dve novoasfaltirani cesti v Selcih ter Petelinjeku nad Vojnikom, za kateri je polovico denarja prispevala Občina Vojnik, polovico pa krajani sami. Odsek v Selcih je dolg 600, v Petelinjeku pa 400 metrov, oba pa sta široka nekaj manj kot tri metre. Občina je za asfaltiranje prve ceste prispevala 3,3 milijona, druge pa 2,4 milijona tolarjev. Novi cesti oziroma odseka cest pomenita precejšnjo pridobitev za prebivalce, ' tamkajšnje ceste nenehno ogrožajo pla^''* zelo težko prevozne pa so zlasti v zimsl^^' času. Ob tej priložnosti je župan opozoril tii' na prizadevanja vojniške občine, da bi v P' hodnje pridobila nekaj državne pomoči, ^ njihova izvirna sredstva ne zadostujejo več, vse novogradnje, obnove, sanacije, kulturni druge prireditve. B. JAN^^

17 Upor brez usmiljenja jgdicinske sestre niso vec pripravljene delati zgolj iz etičnih nagibov, ampak zahtevajo primerno ovrednoteno delo g Slovenskem bi medi-i jjke sestre že davno stavil ce se ne bi vseskozi ^eiale, da bi bila stavka v 0 bolnikov. Mnoge daj upokojene sestre, ki pre- 00 nizke pokojnine, se jniinjajo neuspešnih bitk [jolje vrednoteno delo. Do-,jso zaradi etičnih vzgibov zmeraj popustile, v zadani mesecu pa so medicinf sestre pokazale, da so za jolnitev zahtev pripravljeiti do konca, tudi na ulice jolniškimi posteljami. / celjski bolnišnici in v ravstvenih domovih na Celj- m je zaposlenih 735 sredli medicinskih sester in 215 jih medicinskih sester. Vseh dicinskih sester v Sloveniji ikoraj 13 tisoč, med njimi jih blizu 8 tisoč včlanjenih v idikat delavcev v zdravstveni Slovenije, ki ga vodi Jelka mivec. Ena izmed štirih poalk, ki so se dogovarjale o iljavitvi kolektivne pogodbe todatka za zdravstveno nego, Olga Nezman, višja mediiska sestra iz Zdravstvenega na Celje, ki je bila pred mi leti med pobudnicami uslovitve tega sindikata, enega plajših v Sloveniji.»V zad- Bi desetletju so se razmere v avstvu zelo poslabšale in z mi tudi pogoji dela medicint sester. Vedno je prevlado- 0 mišljenje, da človekolju- 1 poklic, kakršen je naš, ravljamo prostovoljno, če- IV s plačilom, ki ga dobimo, iramo preživljati sebe in drule. Dokaj pozno smo organizirale sindikat in začele uveljavljati pravice, ki jih medicinske sestre žehmo, danes že tudi zahtevamo. To so pravice, ki se nanašajo na višje plačilo dela, boljše delovne pogoje in pravico do sodelovanja pri načrtovanju zdravstvene nege,«je dejala Olga Nezman. Osnovna plača medicinske sestre s srednjo izobrazbo znaša brez vseh dodatkov (dežurstev, delovne dobe...) v povprečju 55 tisoč tolarjev, za višje medicinske sestre do 72 tisoč tolarjev. Medicinske sestre s srednjo izobrazbo, ki poleg redne službe delajo še dva ali tri vikende v mesecu in tudi do osem noči, dosežejo največ 100 tisoč tolarjev plače. Njihovo delo je naporno in zahtevno, prinaša pa tudi izjemne psihične obremenitve.»v najtežjem položaju so iiignihi AKTUALNO 17 Za delo s pacientom ostanejo medicinski sestri le kakšne štiri ure, preostali delovni čas porabi za administrativne opravke, ki sploh ne sodijo na področje zdravstvene nege. sestre na intenzivnih oddelkih, zaprtih psihiatričnih oddelkih, patronažne sestre in tiste, ki opravljajo nujno medicinsko pomoč. Marsikatera sprejme mnogo dodatnega dela, da si plačo vsaj malo poveča, vendar gredo pretirane obremenitve v škodo njenega zdravja in tudi družinskega življenja,«je povedala Nezmanova. Medicinska sestra mora opraviti niz zadolžitev, ki sploh ne sodijo na področje njenega dela, posledica pa je nezadovoljstvo bolnika, ki mu sestra včasih zaradi časovne stiske in preobremenjenosti ne nameni niti pogleda. Od dela s pacientom jo odvračajo predvsem admini-- strativna opravila. Izpisovati mora najrazličnejše podatke, obrazce in vnašati računalniške informacije, čeprav medicinska sestra ni pisarniška delavka. Teka s pismi in dokumenti po hodnikih, iz oddelka v oddelek, od zdravnika do zdravnika, čeprav ni kurirka.»medicinsko sestro uporabljajo na področju administracije, s tem pa njeno dejansko delo na področju zdravstvene nege osiromašijo na približno štiri ure,«je zatrdila Olga Nezman. Poleg višjih plač zahtevajo medicinske sestre tudi uresničevanje ukrepov racionalizacije v zdravstveni negi. Prizadevanja, ki lahko izbruhnejo v prvo Vodstvo celjske bolnišnice načeloma podpira prizadevanja medicinskih sester po boljšem vrednotenju dela.»zaradi stavke pa se ne sme zgoditi nič nepredvidljivega in slabega za paciente. Določena dela medicinske sestre lahko prevzame zdravnik, vsega gotovo ne, saj je to osebje, ki ga ni mogoče nadomestiti. Poskrbeti bi morali za dobro organizacijo dela,«je dejal dr. Štefan Tiselj, strokovni direktor Splošne bolnišnice Celje, kjer je zaposlenih 650 medicinskih sester. stavko medicinskih sester na Slovenskem, so se intenzivneje pričela januarja letos, ko so njihove zahteve prišle na pogajalsko mizo. Do julija so že sprejeli zahteve o kolektivni pogodbi, sedanja pogajanja pa se nanašajo na njen tarifni del. Zahtevajo uveljavitev dodatka za zdravstveno nego, ki naj bi ga izplačali v štirih delih - tri v letu in pol, o četrtem bi se pogajau v letu Prejšnji teden, 18. septembra, sta pogajalski skupini vlade in reprezentativnih sindikatov v zdravstvu dosegli sporazum o zahtevanem dodatku, vendar ga vlada ni dokončno potrdila. Po doseženem sporazumu bi se plače medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov prihodnjem letu in pol povečale od tolarjev bruto za V zdravstvu delujejo štirje sindikati: Sindikat delavcev v zdravstveni negi (medicinske sestre), Fides (zdravniki), sindikat zdravstva in socialnega skrbstva in sindikat zdravstva in socialnega varstva. Slednji združuje vse poklicne skupine v zdravstvenih in socialnih zavodih. Medtem ko so medicinske sestre sprejele ponudbo vlade, je sindikat zdravstva in socialnega varstva razglasil stavko za 20. oktober. V ta sindikat so še včlanjene tudi številne medicinske sestre in le-te naj bi stavkale tudi v primeru, če vlada potrdi zahteve Sindikata delavcev v zdravstveni negi. bolničarje do približno tolarjev bruto za višje medicinske sestre in profesorice zdravstvene vzgoje. Če vlada jutri predlaganega dodatka ne bo potrdila, bodo medicinske sestre stavkale. Videvali jih bomo tudi na ulicah, zagotovo pa ne tam, kjer bi sicer bile.»na vseh deloviščih, kjer je varovanec ogrožen in lahko pride do poslabšanja njegovega zdravstvenega stanja, bomo svoje delo opravljale, na vseh ostahh deloviščih pa bomo v stavkovnih dneh ostale neaktivne,«je povedala Nezmanova. V primeru stavke bo moral delo medicinskih sester opraviti kdo drug. Tudi zdravniki. fmm KSENIJA LEKIČ Foto: GREGOR KATIC Na Ponikvi pričakujejo množice V nedeljo odprtje obnovljene Slomškove rojstne hiše in muzeja - Uvod v drugi papežev obisk Slovenije? Ifceraj sindikat, danes vlada? Včeraj, 23. septembra, je bila na RogU izredna seja Itupščine Sindikata delavcev v zdravstveni negi, na kateri bi potrdili sporazum z vladno pogajalsko skupino o ^eljavitvi dodatka za zdravstveno nego. Sestali naj bi se tudi ' namenom, da bi nepreklicno razglasili datum stavke ledicinskih sester - predvidoma za 1. oktober - če vlada lines, 24. septembra, ne bo potrdila aneksa h kolektivni zgodbi, ki se nanaša na dodatek za zdravstveno nego. Medicinske sestre zahtevajo povišanje plače v treh delih, škrat po sedem odstotkov, o četrtem delu pa bi se pogajale v u Na Slomu, na Ponikvi pri Grobelnem, bo v nedeljo velik praznik. Po prizadevanjih, ki potekajo od začetka tega stoletja, bodo slovesno odprli temeljito obnovljeno Slomškovo rojstno hišo in njegov muzej. Tako pričakujejo na Ponikvi več tisoč ljudi, ki bodo prišli s posebnimi vlaki in avtobusi iz vse Slovenije, iz sosednjih ter prekomorskih držav. V ponedeljek je bilo znano, da bo zgolj iz malega Prekmurja prišlo na Slom vsaj pet avtobusov z obiskovalci. Sicer pa bo uvod v množično slovesnost na predvečer, v soboto, 26. septembra, ko bo v ponkovski župnijski cerkvi sv. Martina (ob 20. uri) koncert pevskih zborov. Tam bodo nastopili pevski zbor iz Šentprimoža na avstrijskem Koroškem ter zbori iz Šentjurja, Jakoba ter Ponikve. S slovesnostmi na Slomu so začeli preteklo soboto, ko so tam pripravili okroglo mizo o velikem Slovencu. Sodelovali so dr. Marjan Turnšek (sodeloval je v postopku beatifikacije), dr. Slavko Kranjc (doktoriral je iz poznavanja Slomškovega življenja in dela) ter dr. Franc Gril (eden od zdravnikov, ki je spremljal ozdravitev celjskega opata Friderika Kolška na Slomškovo priprošnjo v celjski bolnišnici). V nedeljo, 27. septembra, bodo slovesno odprli obnovljeno Slomškovo rojstno hišo ter spominski muzej. Osrednja prireditev s kulturnim programom in slovesno mašo Slomškovega naslednika, mariborskega škofa dr. Franca Krambergerja, bo ob 15. uri. Pred prireditvijo bo prepeval Slomškove pesmi celjski komorni moški pevski zbor, ki jih je izdal na zgoščenki. Uvodni govor bo imel Janez Dular iz Mohorjeve družbe, ki jo je ustanovil Slomšek, k besedi pa so povabili tudi domačega župana Jurija Malovrha. Z odprtjem prenovljene rojstne hiše in muzeja se bodo uresničile želje številnih občudovalcev življenja in dela prvega slovenskega svetnika, narodnega budite- Ija ter rešitelja slovenskega Maribora, književnika, ustanovitelja prve slovenske knjižne založbe, začetnika visokega šolstva v štajerski prestolnici... Na posestvu Slom (vehkem 55 hektarjev ter z mlinom in žago) je namreč po smrti Slomškovih staršev začela gospodariti mačeha, nakar ga je potomec prodal ter se preselil v Razkrižje pri Ljutomeru. Za nakup Sloma se je odločila ponemčevalna organizacija Suedmark, vendar ga je uspelo rešiti domoljubnemu odvetniku Karlovšku, v letih pred II. svetovno vojno pa je prešel v last hranilnice. Slom je preživel nemško okupacijo ter postal državna last, kjer je gospodaril šentjurski Kmetijski kombinat. Razmišljanja o preureditvi zanemarjene rojstne hiše v muzej so bila vse glasnejša. Leta 1988 je posebej vzpodbudil odkup Slomškovega doma rimski Slovenec dr. Štefan Falež, poznejši slovenski veleposlanik v Vatikanu. Leta 1993 se je kombinat izselil, nakar so začeli s temeljito obnovo 600 kvadratnih metrov velikega kmečkega dvorca s tremi etažami. Obnovo je nadzorovalo spomeniško varstvo. V pritličju obnovljene hiše je hodnik s Slomškovimi kipi, ki so dela različnih umetnikov, ter s spominskimi ploščami. Za kulturno-romarski ogled so namenjene tri sobe, posvečene otroštvu, duhovništvu in svetništvu. Med zanimivejšim pohištvom je posebej zanimiv Slomškov^ predalnik, dar Celjanke Jelka Mikuš- Schvvab (hči skladatelja dr. Antona Schwaba), ki ga je prejela od. tete. Prav tako opozarjajo na Slomškove tesne vezi z Olimjem, Novo Cerkvijo in Celjem, na pisma Matiji Čopu, Slomškove knjige ter druge zanimive predmete. V I. nadstropju je dvorana za 150 obiskovalcev, v kletnem delu pa sanitarije za obiskovalce, ki so že doslej prihajali na Slom v velikem številu. Zunaj, pri lipi, so ohranili tudi starodavno kamnito mizo, na zelenici pa vzbuja pozornost Slomškov grb iz cvetja. Za temeljito obnovo Sloma so prispevali sredstva številni ljudje. Med največjimi so deleži dr. Štefana Faleža, domače škofije in celjske Mohorjeve družbe, država je prispevala približno 7 odstotkov sredstev, nekaj ljudi pa je pomagalo celo s prostovoljnim delom. Za obnovo si je zelo prizadeval ponkovski župnik Miha Herman, ki je zato prejemnik letošnjega najvišjega šentjurskega občinskega priznanja. Za dan slovesnega odprtja so se odločih na takoimenovano Slomškovo nedeljo, ki jo praznujejo slovenski verniki zadnjo septembrsko nedeljo. V septembru se namreč posebej spominjajo njegove nove maše ter smrti. Kaže, da so se na Ponikvi na prihod množic (znova jih je mogoče pričakovati v času papeževe slovesne razglasitve Slomška za svetnika) dobro pripravili, tam je tudi dejavno turistično društvo. Poskrbljeno je tudi za številne spominke, od novih razglednic, bogate literature o Slomšku in plošč do posebne polnitve»slomškovega«vina. Prvi slovenski svetnik je avtor večih besedil o kulturi pitja vina, med katerimi je pesem En hribček bom kupil le naiboli znana. BRANE JERANKO

18

19 PISMA BRALCEV 19 ODMEVI Štirikrat srečen dan,jj,qvskemu podjetju Tuš se ^^^Ijujem za darilo, zahvala rsv Laško, ki se spomni tie. 00 družino, in gospe Janjene nasvete in lepe p reportaži pa je prišlo do i^j<e. Mož je zaposlen pri jiiikarju, vendar zaradi ini^iiosti 111. kategorije ni več jlen opravljati delo dimnijj Je na čakanju v podjetju ga po potrebi pokliče na [eziio delo. Še enkrat hvala MILENA TERŠEK, Veliko Širje Opravičilo sem prizadetim se zaradi iibe napake, ki je nastala v irtaži Štirikrat srečen dan, eno opravičujemo. Uredništvo Sebična in»produktivna renta ipan MO Velenje; Srečko ije strokovno slabo ocenil m o renti zaradi posledic [jenja, iz njegovih nadaljzjav pa je videti, da Zakona o renti zaradi posledic rudarjenja sploh ni dojel. Srečko Meh namreč navaja, da se bo zaradi Zakona o renti zaradi posledic rudarjenja zmanjšalo število zaposlenih v Premogovniku Velenje. Ta trditev je sama po sebi nerazumljiva. Premogovnik Velenje se že dalj časa pripravlja na spremenjene razmere tako, da širi svojo dejavnost tudi na druga področja, kar je vsekakor dobra poslovna odločitev. Premogovnik Velenje lahko kandidira tudi za pridobitev koncesij za raziskovanje in izkoriščanje drugih mineralnih surovin, ne le za premog. Poleg tega pa ima tudi dovolj bogatega znanja, ki ga lahko tržno ponudi tudi drugim doma in po svetu. bo premogovnikom Nadalje Srečko Meh trdi, da renta zaradi posledic rudarjenja podražila ceno električne energije. Ta trditev je popolnoma nelogična, rento zaradi posledic rudarjenja lahko podraži le premog in to zgolj velenjski lignit, ne more pa vplivati na cenodrugih vrst premoga in najmanj na ceno električne energije. Prepričana sem, da bi se velenjski lignit kljub renti celo pocenil, če bi tudi za Premogovnik Velenje veljala pravila tržnega kapitalizma, po katerih poslujejo vsa druga podjetja v naši državi. Preseneča me, da takšne izjave daje župan MO Velenje, in to v imenu Premogovnika Velenje in Elesa. Ta dva subjekta imata svoji vodstvi, ki zagotovo znata stvarem streči tako, da se bojazni Srečka Meha ne uresničile. bodo Iz celotne izjave gospoda Meha je razbrati, da bi renta povzročila zmanjšanje zaposlenih v Premogovniku Velenje in podražila električno energijo le, če bi večji delež rente dobila občina Šoštanj. Če bi večji delež rente dobila MO Velenje, bi izgleda vsi razlogi za nestrokovnost Zakona o renti zaradi posledic rudarjenja, razlogi za števila zaposlenih zmanjšanje v Premogovniku Velenje in razlogi za povečanje cene električne energije, odpadli. Z vsem spoštovanjem! mag. CVETKA TINAUER, predsednica odbora PREJELI' * SMO J Izjava za javnost Glede na zadnja dogajanja na področju šolstva, ki vznemirjajo vso slovensko javnost, se je združenje ravnateljev in pomočnikov ravnateljev osnovnih šol Slovenije odločilo, da javno pove svoja stališča. Šolski prostor je vse prej kot poligon za politične in ideološke boje. Vznemirjenje, ki se ga povzroča, nikakor ni v prid mirnosti in ustaljenosti, ki smo ju v osamosvojitvenih letih uspeli doseči v šolskem sistemu. Začetek šolskega leta ne moremo prepustiti valovom nebrzdanih»pastirskih«^ strasti, kjer bi lahko vsakdo nekaj dodajal ali odvzemal. Ravnateljice in ravnatelji osnovnih šol smo odločeni, da ohranimo slovensko osnovno šolo kot strokovno podkovano institucijo, ki bo nudila otrokom široko, splošno znanje in jih hkrati vzgajala v duhu razgledanosti, poštenja, spoštovanja in pozitivne samopodobe. Integriteta šolskega prostora nas zavezuje, da se upiramo misli o ozki ideološki in s politično voljo prežeti šoli. Strokovne institucije, komisije in organi so začrtali pot - prenovo osnovne šole, ki smo jo s strpnostjo prejeli. Sedaj jo pomagamo sooblikovati in pripraviti za življenje. Zavedamo se, da je pot vsakega novorojenca, četudi sistemskega, polna ovir. Zato ne pričakujemo čudežev. Le želimo si, da ob vsej vloženi energiji v prenovo ne bo slovenski sistem sam zaradi mnenj posameznikov požrl svojega otroka in da bomo ohranili inercijo ustvarjalnosti in vero v uspešnost in znanje slovenske šole še v naprej. Pričakujemo trezno parlamentarno odločitev in stabilnost v našem poljskem sistemu. OTON RAČEČIČ, za združenje ravnateljev in poiji, ravnateljev OŠ Slovenije Ovadba 2. julija sem v Novem tedniku obvestil javnost o sumu nepravilnih dejanj, ki se pojavljajo v CP z materialno bazo v Veliki Pirešici. Nemala sredstva za ekologijo so poniknila neznano kam; 64 milijonov tolarjev za material in storitve po mojem sumu ni evidentiranih z zakonitimi dokumenti - dobavnicami in računi," tudi ni znano, kje so bili porabljeni. Odtujevanje kamnitih produktov neposredno iz proizvodnje je bilo pogosto. Sum se nanaša na nekaj posameznikov, ki dokaj spretno krmarijo v kalnih vodah. Kamen kot rudnina je naše skupno bogastvo in krajani KS Galicija ne bomo dovolili, da bi z njo negospodarno ravnali ter ogrožali okolje. Glede opozarjanja javnosti o nepravilnostih dne 2. julija so se vodili v CP odločili za ovadbo zoper mene, namesto da bi v svojih vrstah razčistih in se distancirali od ljudi, ki nosijo odgovornost za opisane razmer. Zato se sprašujem, kaj vodi vodilne, da so se odločili za tak ukrep? Ah so morda res globoke korenine vzrok takšnemu ravnanju, kot sem se izrazil 2. julija? Kakor koli že, bo čas pokazal, koliko smo demokratična in pravna država ter koliko smo ljudje sposobni bojevati se za človeka vredno življenje. VINKO ŠTEFANČIČ, Velika Piresica Celjski sejem, celjski policisti Podpisani Aleš Hrovatin sem invalid, ki je IZ ob z očetom obiskal celjski obrtni sejem. Prometna gneča in zasedenost parkirnih prostorov je bila vehka. Ko sem pripeljal avtomobil, ki je ustrezno označen z nalepko za invalida (čl. 49/2 ZVCP), pred glavni vhod na sejem, sem zgrožen opazil, da za invalide ni ustreznih oziroma označenih parkirnih mest. Ko sem o tem vprašal varnostnika in ga opozoril na invalidsko oznako avtomobila ter na prazna parkirna mesta znotraj ograje sejma, me je ignojantsko napotil na preoddaljeni (500 metrov) parkirni prostor. Zato sem vozilo parkiral pred že parkirana vozila ob ograji zunaj sejma. Tako parkirano vozilo ni oviralo oziroma ogrožalo drugih udeležencev v prometu in ni oviralo dostopa do sejma drugim, tudi večjim ;vozilom (čl. 49/1 ZVCP)." Ko sem se po obisku sejma vračal k vozilu, sem že od daleč opazil, da vozilo odvaža pajek. Odvoz parkiranega vozila s pajkom lahko odredi le policist, če ugotovi, da parkirano vozilo ogroža druge udeležence v cestnem prometu (čl. 221 ZVCP). Odreditev prevoza oziroma sam odvoz je lahko le posledica nestrokovnosti prometne policije oziroma napačne presoje ogrožanja drugih udeležencev v cestnem prometu ali diskriminatornega pristopa oziroma odnosa do invalidov, saj je pajek odpeljal le moje, z nalepko za invalida označeno vozilo, ne pa tudi vozil za mano, ki niso bila označena. Naj bo temu kriva nestrokovnost ali diskriminacija, postavljam vprašanje organizatorjem sejma, če bodo uspeli zagotoviti ustrezna parkirna mesta za invalide v času sejemske prireditve leta 1999? ALEŠ HROVATIN, Celje

20 20 ŠPORT Veselo, kot že dolgo ne... Nekako tako gredo napovedi košarkarjem v l.b ligi, ki se v soboto podajajo v novo državno prvenstvo. Letos so v tem rangu kar štirje predstavniki s širšega celjskega območja, prav vsi pa lahko konkurirajo za prva štiri mesta, ki vodijo v razigravanje za l.a ligo, ob tem pa drug drugega potiskajo v vlogo favorita. V drugi ligi bodo Celjani samevali, v tretji pa bomo verjetno priča krokodiljemu boju za pobeg iz neuglednega ranga. Celjske košarkarice z načrti ne pretiravajo... Razumljivo, da bremena favorizirane ekipe v podrazredu nase ne želi prevzeti prav nihče. V pripravljalnih tekmah so Banex, Kemoplast, Elektra in Rogla Atras bolj ali manj uspešno skrivali svoje adute in se na trenutke delah kar nebogljene. Banex v prednosti? Ne gre spregledati dejstva, da pri omenjeni četverici za korak izstopajo Konjičani in so ob Zagorjanih nesporni kandidati za nastop v elitni dvanajsterici prihodnjo sezono. Če Banex ob koncu prvenstva ne bo ravno na 1. mestu, so njegovi izgledi v kvalifikacijah s predzadnjim A ligašem zelo realni. O tem priča vrsta zanesljivih predstav proti moštvom višjega ranga, s povratnikom Petrom Ritonjo pa bo ekipa tudi po odhodu trenerja Zdovca imela bistveno manj»stresnih«težav. Slednje so doživljali v Šentjurju, preden jim je v neskončni igri skrivalnic pod svojo streho le uspelo spraviti Mihajla Vukiča, ki so se ga v Krškem na moč oklepali. Z Vukičem je Kemoplast pridobil v višini, igri na moč in morda tudi ambicijah, čeprav so napovedi v tretji B-ligaški sezoni bolj umirjene. Priprave so vsi zadovoljivo prestali, kar pa najbrž ne velja za generalke na prijateljskih tekmah, na katerih je nekdanji Polzelan Vinko Rovšnik ostal še veliko dolžan. Bodo Šentjurčani letos krojili vrh? KK Kemoplast - Igor Pucko (trener). Tomo Golob (pom. trenerja). Peter Maček. Andrej Gajšek. Davorin Škoniik. Peter Jovanovič. Bojan Sušin. Roman Urbanija, Peter Lapornik (predsednik). Spodaj: Urban Palčnik. Gregor Jug, Benjamin Košak. Dejan Lapornik. Vinko Rovšnik, Boštjan Kočar, Dalibor Iveljič (fizioterapevt), nmnjka Največji zid molka so po lanskem briljantnem zmagoslavju in vrnitvi v 2.SKL zgradili v Šoštanju. Muharem Vugdalič se je pridružil Mirtu in Rizmanu, odpovedali so nekaj prijateljskih tekem in morda pri Elektri pripravljajo veliki»come back«. Rogla Atras je najbolj sveža in z najmanj izkušnjami, a še zdaleč ne naivna ekipa. Slobodan Benič je postal Slovenec, kar varovanci trenerja Bokšana štejejo za največjo okrepitev (tujci v B ligi ne smejo igrati). Pred sezono so Zrečani pokazali prav presenetljivo formo (dvakrat so premagali tudi Kemoplast) in se istočasno spretno izgonih razmetavanju denarja in adutov. Med ekipami, ki se bodo v tej sezoni potegovale za mesta od 12 do 24, so še GD Hrastnik, Ilirija, Krško, Nova Gorica (nadomestila je lanskoletnega A- ligaša Idrijo, ki se je nastopu v tem rangu odpovedala), Radenska, Radovljica, Union OUmpija Mihajla Vukič, ml. in Zagorje. Tekmovalni sistem je enak lanskemu: po rednih 22. krogih se štirje prvouvrščeni v 6. krogih pomerijo še enkrat (točke se prenesejo). Prvi v skupini neposredno napreduje v A-ligo, drugi igra dodatne kvalifikacije s predzadnjim iz l.a. Zadnji iz l.b izpade, predzadnji se bo za status boril v izločilnih bojih. Preostala moštva se razvrstijo glede na točke po rednem delu. Kopica molili derbijev s prvenstvom bodo pričeu še v vseh drugih in tretjih košarkarskih ligah. Celjani so v vzhodni skupini 2.SKL po izstopu Plime Prebolda naenkrat ostali sami z mlado in v povprečju zelo visoko ekipo, slednji pa bodo delali gnečo v že tako zgoščeni nižji konkurenci. Tretjeligaško tekmovanje so na željo klubov organiziran po ozkem teritorialnem principu. Tako bodo na vzhodu ob Plimi Preboldu, Vojniku, Anči Inženiringu Poljčane in Pragerskem Ingradovke tudi letos merijo na obe finali, z obema tujkama in sodeč po prvih evropskih predstavah pa bo Ježičanke letos malce bolj strah potovanj v Celje oziroma v dvorano, kjer bodo Celjanke nastopale. KZS namreč ni izdala dovoljenja za igrišče v ŠC Celje, objekt Gimnazije Center še ni dokončan, poleg tega pa se je zapletlo s papirji Smiljane Radenovič. kar štiri moštva s šmarskega področja: Rogaška 98, Pivovarna Haler Podčetrtek, Dren Lesično in Pivovarna Lipnik Šmarje. PUma z izkušenim Sašom Govcem in Rogaška 98 s kar štirimi nekdanjimi prvoligaškimi igralci sta prva favorita prvenstva, v katerem si bodo mali derbiji sledili po tekočem traku. PRIMOŽ ŠKERL, JT Foto: GREGOR KATIC Peterka suvereno, domači solidno Dvakratni zmagovalec svetovnega pokala smučarjev skakalcev Primož Peterka je na letnem državnem prvenstvu v Velenju pokazal predvsem dvoje: da mu skakalnica v šaleški prestolnici zelo leži in da mu vodenje smuči veliko bolj ustreza kot upravljanje z avtomobilom. Neodgovorno obnašanje našega šampijona na cesti sicer nima neposredne zveze z njegovimi zares bleščečimi dosežki, katerim gre zasluga, da Slovenijo še vedno uvrščajo med smučarske velikaiie, vendar moti cinizem mladega Moravčana. Toda ali javnosti niso najbolj pri srcu prav svojeglavi športni asi? Slovenija je morda izjema. Peterka (Triglav) je na 80 meterski velenjski»plastiki«brez prevelikega naprezanja ubranil lanski naslov (80, 81,5 m) in konkurenco premagal predvsem po zaslugi vcepljene zbranosti, saj so zasledovalci kot po pravilu pokvarili vsaj en skok. Velenjskih skakalcev v prvi deseterici ne najdemo, jim je pa po zaslugi Globačnika (79,5) pripadel naslov pri starejših mladincih do 18 let, s 5. mestom ga je dopolnil Zorko (73), v nordijski kombinaciji pa si je bronasto odličje ovesil Adamič, ki je pospravil še pokal MIP do 20 let..-r PRIMOŽ ŠKERL Foto: GREGOR KATIC Primožu Peterki so velenjska zmagoslavja prišla v tmvado. Sony Olimpijo kapitulirala v Milanu Zmaga Savinjskih Hopsov sredi italijanske modne prestolnice s 66:67 (29:28) je največje presenečenje uvodnega kroga evropskega pokala Saporta. Z nepričakovanim slavjem na najtežjem gostovanju so se Polzelani za poskok približali zastavljenemu cilju. Pivovarna Laško je v igri trojk z 92:79 (52:31) zlahka ugnala helsinške medvede s»hrupnim«trenerjem Aaronom McCarthyjem na čelu. Milanska ekipa (prej Stefanel) je bila Polzelanom lani usodna in jih v šestnajstini finala istega tekmovanja tudi izločila. Brez Gorana Jagodnika, ki je skupaj z Markom Miličem podpisal za turški Fenerbahče, je bila naloga težja, vendar so rumeni pravo moč izkazali prav tam in takrat, ko na to ni nihče pomislil. Stevič je dosegel 24 točk in že na prvi uradni evropski tekmi upravičil svoj prihod v največjo slovensko košarkarsko vas. Podvig po treba potrditi še na NOGOMET PPZ P A N O R A M A 1. krog: Rudar (V)-Varteks 0:1 (0:0). 1.SNL 7. krog: Živila Triglav-Publikum 0:0. Korotan-Rudar (V) 1:1 (0:0) Pavlovič 80. Vrstni red: Maribor Teatanic 16, HIT Gorica in SCT Olimpija 15, Mura 14, Potrošnik 10, Publikum 9, Rudar 8, Koper 7, Primorje in Živila Triglav 6, Korotan in BST Domžale 5, 2.SNL 6. krog: Esotech Šmartno- SET Vevče 4:1 (3:0) Pekič 4, Javornik 13, 55/1 Im, Smajlovič 30. Šentjur-Nafta 2:1 (0:0) Vavdi 47, Kidrič 79. Vrstni red: Pohorje 18, Dravograd 14, Tabor Sežana in Elan 13, Goriške opekarne 12, Aluminij 10, Šentjur 9, Nafta in Zagorje 8, SET Vevče 7, Esotech Šmartno, Drava in Železničar 6, Jadran Šepič 3, Factor 2, Rudar (T) 0. 3.SNL sever 6. krog: Mons Claudius-TIM Laško 2:3, MM Brunšvik-Dravinja 1:0, Unior-Paloma Šega 2:2, Usnjar-Starše 3:1. Vrstni red: Dravinja,i^ontavar Rogoza in Brunšvik 13, Pobrežje 11, Unior in Usnjar 10, Starše, Gerečja vas in Hajdina 10, Paloma Šega in TIM Laško 7, Mons Claudius 2, Kungota 1, Kovinar 0. KOŠARKA Liga Kolinsko domači tekmi proti po,, ski ekipi s španskim n hom Estrelesu. Štirje sp dva Američana in Brazile, brž ne bi smeli biti p oreh. Laščani so v Treh [j zlahka prebijali [j obrambo (Topo je ods Američana Sanderska in kisa), nasprotnika pa stj vila na trojke. Tudi ta elei je pripadel domačim (i Miljanu Goljoviču se je umirila in je ob 25 točk igre zgrešil le enkrat. Bečirovič se je proslavil vem delu, ko je skozi c poslal 5 trojk, ob konc zbral 20 točk (Lisica 17) gravanje s Topom bi»ko; ge«skoraj stalo nepriji trenutkov, ko so gostje] nost 27 točk s pomočjo (18 točk) ter Američano\ hardsona (24) in Leeja ob koncu skoraj stopili, krogu Laščani potujejo i greb, kjer bodo z istoii skim moštvom igrali do že odločilno tekmo za 1 no 3. mesto v skupini D, PRIMOŽ Šl 3. krog: Savinjski Hopsi- Kraški Zidar 86:66 (44:31) Čmer 18, Jagodnik 16, Trifunovič 14, Stevič 12, Cizf Rituper 7, Kobale 4, Mil Nikitovič 2. Pošta Ma Branik-Pivovarna Laško I (34:41) Hafnar in Bečirov Goljovič 19, Lisica 15, Dr, 7, Dončič in Čop 5, JUK Miletič krog: Lokal Savinjski Hopsi 64:66 (4( Kobale 23, Trifunovič 14, vič 13, Jagodnik 9, Ritup Čmer 1. Pivovarna Lašk( stojna 106:49 (66:27) Be VIČ 17, Goljovič 16, Hafna Dragšič indončič 11, Jurai Čop in Lisica 8, Tilinge Kune 6, Miletič 1. Vrstni Pivovarna Laško in U Olimpija 8, Savinjski Hop Krka 7, Loka Kava 6, Slo Kraški Zidar, Pošta MBJ nik, ZM Lumar MB in Posj 5, Triglav (-1) in Helios (-1 Pokal RS (Ž) 1/8 finala (povratna ma): Legrand BTC Sei ŽKK Ingrad Celje ^ (31:47).,,.>, ^ ROKOMET I.DRL(M) 2. krog: CPL-Prule 67 3 (16:7) Puc ]3, Štefanovi' Vugrinec 5, Šerbec 3, Jel^ Pungartnik 2, Tomšič 1- ^ nje-afp Dobova ^ (13:13). Termo-Radeče 2 (10:12) Burdijan in Ivan^ Cvijič 5, Žvižej 4, Kozom^^ Šantl 3, Doberšek 2. ^] red: CPL, Gorenje, Preve^ Radeče 4, Trebnje in sm AFP Dobova 2, Krško, AJ Termo, Izola in Prule 67''' Pokal RS (M) ^ Predtekmovanje tekma): Nova Gorica-K^ 21:28 (12:12).

21 Sedmi zaporedni moštveni naslov I dvodnevnimi nastopi v uju se je končalo državno ^ gno atletsko prvenstvo ^jgpi letošnja tekmovalna 1^1,3 Moštveno državno ^^stvo je že po tradiciji ob koncu sezone in iz ^ leto je manj moštev, ki potegujejo za ta naslov. je bilo to tekmovanje i ec sezone in najbolj,,ižen nastop vsake ekipe. jtos je nastopilo pet nioš- (Kladivar točk, Vele , ŽAK Ljubljana 58, Krka Novo Mesto jepopolna ekipa Maribora) [i ženske ekipe ( Kladivar 56, ŽAK Ljubljana in,nje 11014), kar morda kaže jdvečnost tega tekmovanja oina je termin skrajno neprimeren.»pri moški smo pričakovali sedmi zaporedni naslov, tokrat pa so nas presenetile tudi atletinje, ki so bile boljše od ŽAK. Lep zaključek uspešne sezone, v kateri smo osvojili tudi atletski pokal Slovenije pri moških in drugo mesto pri ženskah, ter imeli pet udeležencev na Evropskem atletskem prvenstvu v Budimpešti. Če k temu dodamo še uspehe pionirjev, ki so v nedeljo v Kopru prav tako osvojili več medalj, moramo ugotoviti, da smo napravili lep korak naprej,«je povedal direktor kluba Roman Lešek. Na zadnji atletski prireditvi velja pohvaliti Urbana Acmana, ki je zmagal na 100 m (10,59) in 200 m (21,34), Miro Kocuvan je soudno nastopil na nizkih ovirah (s 50,59 je pritekel najvidnejši dosežek tekmovanja), Anja Valant v troskoku (13,08) in v skoku v daljavo (5,97), Cankar je v troskoku (16,09) celo za mter in pol prehitel prvaka Topolovčana, v skoku v daljavo pa se je odrezal slabše (7,49). Za celjsko moštvo so prva mesta osvojili še Tina Matul (100 in 200 m), Danica Džumič (800 m). Robi Teršek (kopje), Desa Čalasan (višina), Krajnc (pauca), ŠPORT 21 Mateja Dražič (krogla), Rada Gluvič (1500 m) in Sergej Rozman (višina). Na posamičnem državnem pionirskem prvenstvu v Kopru je naslov prvaka med Celjani pripadel Marini Tomič (80 m z ovire), Mirki Sučur (800 in 1500 m), Petri Novak (kopje) in Nini Podrgajs (disk), ki je v metu krogle dobila še srebro. Veterani spet na stezah I JOŽEKUZMA ADK Kladivar bo ob 50. letnici društva in 100. letnici atletike v Celju na atletskem štadionu pripravil Kladivarjev dan. Nanj so povabili vse nekdanje in sedanje tekmovalce, sodnike, društvene delavce in pokrovitelje. Na enournem sobotnem mitingu se bodo s tekmovauščem poleg aktivnih lahko ponovno soočili še nekdanji tekmovalci, ki bodo imeli na voljo 5 disciplin: 100 m, 1000 m, 300 m ovire, višina in krogla. PŠ Goljovic Slovenec, Puc reprezentaitt ošarkar Miljan Goljovič d minulega tedna ponaša»venskim potnim listom, umetnega Iztoka Puca pa 10 odslej lahko gledali tu- I izbrani vrsti. K obema lomnicama sta mnogo ipevali upravi obeh pivoniških športnih kolektioljoviču se je ob vročitvi laiskega potnega lista od- ;Kaiiien od srca. Končala večmesečna agonija, ki bi o vplivala na njegovo irtno in življenjsko pot. Teipso se poznale tudi v nje- ' i igri, ki naj bi v kratkem ' ibila podobna lanskoletni, 'ie»golja«odločil več po- ' nbnih tekem. S pridobitvi- ' Iržavljanstva se je izognil služenju vojaščine v jugo uniformi, ki je kot Damoklejev meč visela nad rameni 27-letnega košarkarja.»moram priznati, da je občutek dober in želel bi se zahvahti vsem, najbolj pa upravi kluba, ki je pokazala, da jim ni vseeno, kaj bo z menoj,«je vzhičen hitel razlagati 204 cm visoki Miljan, ki v Laškem»službuje«drugo sezono, žal pa v naslednjih treh letih nanj ne bodo mogli računati reprezentančni možje, čeprav bi bil še kako potreben. Pravila, pač! O hamletovski dilemi Iztoka Puca je bilo mnogo ugibanj, večina mnenj pa se je nagibala k temu, da bomo slovensko reprezentanco na levem zunanjem položaju morali popolniti kako drugače. Puc pa se je odločil v prid zelene izbrane vrste, za katero je zaigral le enkrat, pred dav- Iztok Puc nimi šestimi leti. Odtlej in vse do 01 v Atlanti je zbiral odličja v hrvaškem dresu. Iztokova odločitev je dobrodošla že zaradi poškodbe Aleša Pajoviča, ob pomanjkanju kvalitetnih tekem pa slovenska reprezentanca nujno potrebuje izkušene može (v naši kvalifikacijski skupini za SP v Egiptu so Hrvaška, Belorusija in Avstrija, s katero igramo prvi dve tekmi, na SP pojde le zmagovalec skupine).»dvomi so bili povezani z mojo lansko poškodbo, ker pa je stanje zdaj nekaj boljše, sem se tudi lažje odločil in bom pomagal po svojih močeh,«je pojasnil Puc, ki sicer meni, da bi se v moštvu z državnim grbom morali uveljavljati mlajši igralci. PRIMOŽ ŠKERL Foto: GREGOR KATlČ Prvič v zgodovini tudi žensice v Celju - slovenskem rokometnem centru - smo naposled le dočakali tudi ustanovitev prvega ženskega rokometnega kluba. Dekleta Športne šole Celje so v zadnjih letih igrala vidno vlogo v tekmovanjih mlajših kategorij, zato je bilo formiranje kluba le še vprašanje časa. In kaj lahko od novoustanovljenega kluba, ki bo nastopal pod imenom ŽRK Celje (najstarejši selekiji bosta nosili ime pokrovitelja Time Out), pričakujemo? Spočetka v tekmovalnem smislu najbrž ne prav veliko, saj bodo po zagotovilih trenerja Martina Goršiča še naprej igrali v mladinskih ligah. Cas, ko bodo mlade celjske rokometašice zaigrale v članskem tekmovanju (drugi ligi), torej še ni napočil. V ŽRK Celje sta trenerja še Danilo Kovačič in Tone Goršič, za predsednika pa so izbrali nekdanjega vratarja celjskih rokometašev Ernesta Marguča. Med dekleti je nekaj znanih rokometnih priimkov: Bojovič (Neža in Zala), Tomič (Nina), Toplak (Ula), Ivezič (Katja) in Jug (Iva). V klubu vabijo nove rokometašice k vpisu vsak torek, sredo in petek (17) na Srednji prometni šoli v Celju, tel PRIMOŽ ŠKERL»Straddle«je Branka Vivoda v Italiji ponesel do srebrne medalje. Vivodu še srebro Celjski atletski veteran Branko Vivod si je po zlati medalji na svetovnih igrah v italijanskem Cesenaticu priskakal še srebro. Tudi za naslov veteranskega evropskega podprvaka se je Vivodu posrečil skok na 170 cm (v prvem poskusu), v konkurenci 22 skakalcev pa sta enako znamko dosegla še Britanec Fitzgerald in Ukrajinec llin (z našim atletom sta edina, ki še skačeta streddle). Zmagal je Heinrich Schwabe (Nem) s 5 cm več. Vivod bo letošnjo uspešno sezono zaključil II. oktobra, ko bo v Udinah še atletski pokal Alpe Adria. PŠ Brez SP Tekmovalci Taekwon-do kluba Hyong iz Celja bodo v italijanskem Riccioneju nastopili na najmočnejšem turnirju v Evropi. Na prestižno tekmovanje naj bi odpotovali Andraž Krušič, Uroš Bernard in David Crnčec. Hyong se je med poletjem pospešeno pripravljal na jesenski del sezone, kajti čaka jih še ekipno državno prvenstvo, medtem ko svetovnega prvenstva, ki bi oktobra moralo biti v Indiji, najbrž sploh ne bodo uspeli pripraviti. V klubu so skleniu k sodelovanju pritegniti čim več mladih, ki jih vabijo k vpisu vsak torek in petek v telovadnici III.OŠ (19,15), tel , PŠ Rokometni klub Celje Pivovarna Laško vabi na prvi tekmi 1/16 finala EVROPSKEGA POKALA DRŽAVNIH PRVAKOV RK CEUE PIVOVARNA LAŠKO proti ANOVA E&O EMMEN (prvak Nizozemske) v soboto in nedeljo, 3.in 4. oktobra ob in uri v dvorani Golovec NAGRADA VSEM OBISKOVALCEM: ZA CENO ENE VSTOPNICE SI BOSTE OGLEDALI OBE SREČANJI! Predprodaja vstopnic (oštevilčena sedišča po 2500 SIT, stojišča po 1500 SIT) od ponedeljka, 28.septembra v klubskih prostorih, bistroju Time out. Kompasu Celje. Informacije tel: 063/ Miljan Goljovič Najmlajšo selekcijo ŽRK Celje še naprej vodi Martin Goršič.

22 22 ŠPORT Evropski spodrsljaj Velenjčanov Nogometaši Rudarja, ki so se v 1. krogu evropskega pokala pokalnih zmagovalcev na svojem igrišču pomerili z varaždinskim Varteksom, niso izpolnili cilja. Želeli so zmagati, toda izrazito neučinkoviti napadalci so povsem odpovedali in veselili so se gostje. i;:: 1 Varaždinci so imeli pobudo večji del tekme, Velenjčani pa so si priigrali' več zrelih priložnosti, a jih niso izkoristili.»s prikazanim sem sicer zadovoljen, toda dobro odigramo le do nasprotnikovega kazenskega prostora, ko pa je potrebno akcije zaključevati, se ne znajdemo. Naši napadalci so spet razočarali, morda bo bolje na povratni tekmi čez teden dni. V vsakem primeru, tudi če bi se prvo srečanje končalo drugače, bi v Varaždinu morali doseči zadetek, saj sicer ne bi mogli računati na napredovanje. Če dosežemo gol, potem je vse odprto,«je ostal optimist trener Rudarja Drago Kostanjšek. Hrvati so diplomatsko izpostavili dobro igro Velenjčanov, ki naj bi jih pozitivno presenetili, z mislimi pa so bili pri domačih obračunih s Šibenikom, najbrž pa že čakajo nasprotnika v 2. krogu. V evropskih pokalih je poraz na domačem igrišču praviloma usoden, v gosteh je težko nadoknaditi zaostanek - še posebej, če je nasprotnik vsaj enakovreden, če ne kakovostnejši. Varteks v prvi tekmi sicer ni navdušil, dokazal pa je, da je kljub vsemu boljše moštvo od Velenjčanov, ki vseeno upajo na presenečenje prihodnji četrtek. Minulega ne bodo ohranili v lepem spominu, gostujoči navijači pač. Domačinom so pokazali kako se navija,»knapom«pa bi udobni gledališki sedeži očitno holj ustrezali..v-., TOMAŽ LUKAČ, Esolech Šmartno do polf inala? Pred evropskim obračunom Rudarja in Varteksa je bil v Velenju žreb parov četrtf inala slovenskega nogometnega pokala, največ sreče pa so imeli po ocenah strokovnjakov Šmarčani. Drugoligaš iz Šmartnega ob Paki se bo namreč pomeril s tretjeligašem Palomo Šego. Esotech je doslej ugnal člana elitne druščine Korotana in Primorje, zato se nekateri v četrtfinalu bojijo negativnega presenečenja, realno pa je kljub vsemu pričakovati zmago v dveh tekmah in sanjsko uvrstitev v polfinale. Tehnični direktor šmarskega drugoligaša Alojz Polak je bil po žrebu navdušen in zaskrbljen. Žreb je sosedom iz Velenja namreč dodelil najtežjega nasprotnika - Maribor Teatanic, prvi obračun pa bo v Ljudskem vrtu. Ostala para: Goriške opekarne- SCT Olimpija in Nafta-Mura. Prve tekme bodo 21. oktobra, povratne 14 dni kasneje. T.L. Nevarnejši napad? Publikum je v 7. krogu v I. SNL dočakal drugi letošnji poraz. Trener Edin Osmanovič je bil zaskrbljen predvsem zaradi skromnega učinka napadalcev.»ustvarjamo si priložnosti, iz katerih ne dosežemo gola, zato bo potrebno hitro reagirati. Proti Primorju bomo spet napadli, želimo tri točke,«je dejal Osmanovič, ki je predvčerajšnjim spoznal novinca Behnama Taherzadeja. 24-letni Iranec je klasični napadalec, visok 181 cm, ki je doslej branil barve najuspešnejšega iranskega kluba Persepolisa iz Teherana. Behnam Taherzade doslej ni bil stalni iranski reprezentant, v Celje pa je posojen, dokler bodo z njim zadovoljni novi delodajalci. V Velenju prvič za EP T. L. Na 15. Petrol rallyju se bo v petek in soboto merilo 70 voznikov iz 10 evropskih držav. Tradicionalna avtomobilistična prireditev letos meri 360 km (20 HP v skupni dolžini 231 km), potekala pa bo po cestah sedmih občin. Vonj bencina in hrup motorjev bodo lahko okusili občani vojniške, žalske, mozirske, šmarske, Šoštanj ske, velenjske in celjske občine ter približno 30 tisoč gledalcev, kolikor jih organizator pričakuje ob progali. Vozniki bodo že po tradiciji štartali na Titovem trgu v Velenju in se bodo na šaleškem rallyju prvič potegovali za FlA evropsko prvenstvo s koeficientom 2, tekrnovanje bo štelo še za nacionalni prvenstvi Slovenije in Hrvaške in za prvenstvo srednjeevropske cone za zgodovinska vozila. Glavna atrakcija dvodnevne prireditve bo petkova nočna krožna preizkušnja»super special«, kjer bodo na stezi istočasno do 4 vozila, pripravili pa so tudi tekmovanje v kartingu, razstavo avtomobilov in pripeljali napravo za preizkušanje trkov»zaletavček«. PRIMOŽ ŠKERL NA KRATKO Lucca: Trije celjski tekmovalci v hitri hoji so na povabilo AZS nastopili na troboju reprezentanc Italije, Francije in Slovenije. 10 km stezo je Milan Balek končal na 5. mestu, Miran Šneberger in Mitja Ocvirk pa sta bila diskvahficirana. Trojica, ki si po letu 1991 v Sloveniji znova prizadeva oživiti to atletsko panogo, bo letos nastopila še na»novoletni milji«v Kopru (3 km). Celje: V JK Sankaku so se odločili, da bodo zaradi preslabe domače konkurence njihova dekleta letos nastopala v Alpski ligi, saj za tekmovanje v Ligi prvakov nimajo sredstev. V alpski konkurenci so še klubi iz Avstrije, Hrvaške, Slovaške, Italije in Nemčije, od Celjank pa bodo nastopale Petra Nareks, Simona Lotrič, Jožica Svečak, Maja Frece, Regina Jerneje in Tanja Žuran. Ljubno ob Savinji: Na lokostrelskem tekmovanju za pokal RS, ki je hkrati štelo za veteransko DP v disciplini FITA, je z novim osebnim rekordom (1251) zmagal Roman Zupane (2. mesto DP), Jožica Emeršič pa je bila med članicami druga. Velenje: Balinarji Premogovnika so v nadaljevanju DP v 1. ligi izgubili z Anteno in izolskim Jadranom (obakrat 10:14). Velenjčani so po 17. krogih na 6. mestu, vodi Jadran Pakirka. Braslovče: Na strelskem tekmovanju z vojaško puško cal. 7,9 mm je ekipno slavila 1. brigada slovenske vojske, SD Celje je zasedla 3. mesto, naslov med posamezniki pa je osvojil Jože Uršič 186 (Tolmin), Slavko Frece 170 (SD Celje) je bil šesti. Velika pričakovanja v novi sezoni žalski karateisti Damir Vrbanič, Rok Gajšek in Matjaž Končina so bili med poletnimi pripravami slovenske reprezentance izbrani v 16 člansko državno vrsto, ki bo med 15. in 18. oktobrom nastopila na 14. svetovnem prvenstvu v Riu de Janeiru. Vrbanič bo nastopil v borbah do 60 kg, kjer je med najboljšimi svetovnimi karateisti, Končina v kategoriji do 75 kg, Gajšek pa bo pripravljenost preverjal med težkaši nad 80 kg, skupaj s Končino pa bosta tekmovala še v ekipnih borbah. Ne glede na izbor reprezentantov, ki je za žalski karate hkrati veliko priznanje, pa bo morala vsa trojica pred odhodom na SP še potrditi formo. Prva priložnost bo konec meseca v Žalcu, ko jih (po odprtem prvenstvu Bavarske v Ingolstadu) čaka srečanje reprezentanc BiH, Hrvaške, ZRJ in Slovenije. Trener in predsednik žalskega kluba Silvo Maric poudarja, da je večina aktivnosti podrejena brazilskemu cilju:»v jesensko-zimski sezoni bomo vse podredili nastopom na SP v Riu de Janeiru, kjer želimo vsaj eno uvrstitev med 8 najboljših, kar velja tudi za turnir v naši dvorani, kjer bodo nastopili nosilci medalj iz evropskih in svetovnih prvenstev. Pozornost bomo namenili tudi delu z mladinci in kadeti, saj bomo novembra organizirali DP v omenjeni starostni kategoriji, kjer smo najmočnejši v državi. Dosežki bodo pomembni tudi zaradi uvrstitve naših mladincev v reprezentanco, ki bo februarja prihodnje leto nastopila na EP v Španiji. Prav zato se je 11 kadetov in mladincev udeležilo poletne karate šole na Rogli.«Kegljavke na Koroškem TONE TAVČAR Sredi prihodnjega meseca bo v Nemčiji in Avstriji vrhunec klubskega kegljaškega tekmovanja. V Ausburgu bo pokal državnih prvakov, na Koroškem v Celovcu in St. Miklausu pa evropski pokal, na katerem nastopajo drugouvrščene ekipe posameznih dežel. Naša predstavnika za ti dve veliki tekmi Miroteks Celje in Norik Prosol sta se dogovorila, da bodo prijateljski dvoboj za trening odigrali v avstrijskem St. Miklausu. V zanimivem dvoboju so z izvrstnim rezultatom (2694 podrtih kegljev) zmagale Celjanke, ki so bile boljše za kar 139 kegljev. Za celjsko moštvo so kegljale Kardinar 462, Šeško 453, Razlag 459, Zupane 430, Grobelnik 448 in Petak 442. V soboto se pričenja novo DP, kjer bi vse kaj drugega kot nov naslov najboljših v vitrinah Miroteksa šteli za veliko senzacijo. J.K. Zmagovalka prvenstva v Mestnem parku Ines Globočnik ima resne evropske načrte. Prvaka Globocnikova in Jamnikar Ines Globočnik (TK Celje) je zmagovalka odprtega teniškega prvenstva Celja v kategoriji do 16 let. V finalu je s 6:3 in 6:1 odpravila Ajdo Bagola (Blisk Ljubljana), pred tem pa je v polfinalu izločila Ajdo Brumen (Ptuj). Pri fantih je po zmagi nad Rokom Galunom (Ptuj) s 2:6, 6:4 in 6:3 prvenstvo osvojil Žalčan Tomaž Jamnikar, poprej pa je v polfinalu odpravil Kranjčana Matica Omerzela. PŠ Faik Kamberovič v dresu Varteksa»Se se bom vrnil!«faik Kamberovič,»kralj slovenskih kazenskih prostorov«, je bil v Velenju na prvi tekmi 1. kroga PPZ v središču pozornosti. Mnogi so njegovo igro ocenili kot slabo, toda očitno je v Varteksu v drugačni vlogi, kot pri Publikumu.»Predvsem nisem izključno realizator. Trener zahteva več teka, zaenkrat ni preveč naporno, jezi me le to, da nikakor ne morem zatresli nasprotnikove mreže. Ampak povem vam: ko bom enkrat zadel, me nihče ne bo zaustavil,«je pripovedoval uglajeni Bosanec, ki se je tudi izven igrišča predstavil v povsem novi podobi. V elegantni klubski obleki, z novimi zobmi in šestimi kilogrami manj je na presenečenje prisotnih bolj spominjal na manekena.»ah, nič posebnega...,«je bil sprva v zadregi.»počutim se izvrstno, v Varaždinu je enkratno, vse je super!«z njegovim odhodom iz Celja je povezanih kar precej zgodb, najbolj buri duhove tista o višini njegove odškodnine. Po nekaterih informacijah naj bi Publikum zanj dobil 35 tisoč, pod borih 30 tisoč, po tretjil 70 tisoč nemških mar kakšna je resnica?»pi prav je ne poznam, saji pred odhodom s Skalne poklical predsednik Vai Andjelko Herjavec in se mal za moje zahteve. De je še, da naj se z odškoi ne obremenjujem, ker b opravil sam. Publikum dolgoval 40 tisoč mark, sem, da naj bi jih od Vara cev doblh 70 tisoč. Ni E da je podatek točen, a mi da nisem daleč od resnic pojasni popularni >Ka Slovo večkrat ni prijeti Celju pa je bilo drugače, likum je bil izjemno kon nobenih težav ni bilo, tu slovesu smo ostali prija je pojasnil in obkrožen i skimi navijači in prijatel povedal:»faik Kambero' bo z veseljem vračal v ^ kjer je preživel prijetna li spoznal kopico prijatelje gotovo bom še prišel na blaškega<, ki prija v d prijateljev!«tomaž Ll ŠPORTNI KOLEDAR PETEK, Avtomobilizem Velenje: Petrol rally po Šaleški dolini (tudi v soboto). SOBOTA, Nogomet 3.SNL sever, 7 krog - Starše: Starše-Mons Claudius, Sladki Vrh: Paloma Šega-Usnjar, Maribor: Kovinar-Unior, Slovenske Konjice: Dravinja- Montavar Rogoza, Laško: TIM Laško-MM Brunšvik (vse ob 15,30). Košarka Liga Kolinska, 5. krog - Polzela: Savinjski Hopsi-Slovan (19,30), Ljubljana: Union Olimpija-Pivovarna Laško (19). l.b SKL (M), 1. krog - Šoštanj: Elektra-Rogla Atras, Šentjur: Kemoplast-Radenska Slovenske Konjice: Banex-Krško (vse ob 19). 2.SKL (M), 1. krog - Črnomelj: Črnomelj-Celje (20). l.skl (Ž), 1. krog - Laško: ŽKK Ingrad Celje-Legrand.BICSežaaa. ^ Atletilca Celje: Društveni miti Dan Kladivarja (14). tanc Slo, Hrv, ZRJ in BiH Karate Žalec: Srečanje repr«nedtua, 27^9^ Nogomet l.snl,8.krog-celje:f kum-primorje, Velenje: P (V)-Živila Triglav (obe 15,30). 2.SNL, 7. krog - Ptuj:D; Esotech Šmartno, Ljubi SET Vevče-Šentjur (ob«15,30). f^ek, 29.9.^ Košarka Pokal Saporta, 2. 1^^' Polzela: Savinjski Hop- Estreles Lisbona, Zagr^''' greb-pivovarna Laško. SREDA, 30.9^ Rokomet l.drl (M). 3. krog-^ Ije: Andor-CPL.

23 ZA RAZVEDRILO 23

24 24 RADIO - INFORMACIJE NE PRESLIŠITE NA EADIUCEUEl Intelektualni krči: vsak petek, ob študentje so se vrnili s počitnic in zopet ob petkih zvečer okupirali naš studio. Pripravljajo študentom namenjeno oddajo, tudi ostalim poslušanje ni prepovedano, vodita jo Matjaž in Alenka. Poslušajte ju! V modnem vrtincu: sobota, 26. septembra ob Vlasta Cah Žerovnik se s svojo priljubljeno oddajo vrača na radijske valove. Če vam ni vseeno, kako ste oblečeni in če vas vsaj malo zanima moda, ji prisluhnite! Radi ste jih poslušali: vsak torek ob Zimzelena glasba se tu in tam zameša v naš redni radijski program. Za tiste, ki ste strastni ljubitelji zimzelenčkov, pa je kot nalašč redna tedenska oddaja Radi ste jih poslušali. Dve uri zimzelene glasbe bo kot nalašč za turobne jesenske in zimske večere, kaj pravite? M RADIJSKI SKRATKI Mateja Podjed je oni dan šla med vešče. Z magnetofonom h grmadi. Posnela je reportažo, ki ste ji lahko prisluhniu v nedeljo. Vam je biki všeč? Upamo, da bo tudi žiriji na festivalu nekomercialnih radijskih postaj, ki bo sredi oktobra v Ljubljani. En velik hvala vsem, ki ste nam te dni pošiljali voščilnice ob 44 letnici Radia Celje. Vsake posebej smo bili zelo veseli. Radijski škratki tudi. Na sejmu hišica stoji, notri pa celjska radijska ekipa ždi. Tako bi si lahko prepevali v slogu voščil v oddaji Poslušalci poslušalcem, celjski radijci na pravkar končanem MOS. Naša hišica, ki nam jo je prijazno odstopilo gornjegrajsko podjetje Smreka, je bila prijetna, a vročine v njej. kot sta se pred sejmom bala tehnika Bojan Pišek in Sašo Matelič. nismo trpeli. Za to je poskrbela mati narava. Kaj je novega? Snemalni studio na Radiu Celje, odgovarjamo te dni. Studio je opremljen s sodobno digitalno opremo, zato čakamo na naval dobrih reklam želečih si oglaševalcev. 44 cvetov so radijski urednici Nataši Gerkeš Lednik in celotni radijski ekipi poklonili kolegi z Novega tednika in Agencije. Za radijski rojstni dan, seveda.»obred«je bil opravljen kar v novinarskem središču MOS, kjer smo si začasno domovanje v času sejma ustvarili novinarji in propagandisti hiše NT&RC. Te dni se v Tuniziji na počitnicah greje Simoim Brglez. Kar štirinajst dni bo tam. Medtem ko to prebirate pa proti turški obali leti tudi Nataša Gerkeš Lednik. Deset dni, zagotavlja, ne bo poslušala Radia Celje. Včasih dobimo v uredništvo tudi manj prijazna pisemca. Oni dan smo morali hudo ujeziti nepodpisanega poslušalca ali poslušalko, ki je zapisal (a), da mu (ji) gredo na radiu glasovno vsi na živce, razen Gostiča. Verjetno je mishl(a) kolega Thea Bostiča. Mi mu (ji) ponujamo še več. Njegovo fotko! I I I O J S T V A M I V celjski porodnišnici so rodile: : Sabina GRADIČ iz Mozirja - dečka, Mira ČOKL s Ponikve - dečka, Simona KLE- PEJ iz Nove Cerkve - dečka, Jožica FELICIJAN z Dobrne - deklico, Marija RANČIGAJ ŽABKAR iz Celja - dečka in Dragica FILIPČIČ iz Celja - dečka : Andreja TRATAR iz Radeč - dečka, Blanka PANT- NER iz Griž - deklico, Mateja GORIC iz Prebolda - dečka, Martina VIDIC iz Žalca - deklico, Petra LANDEKER iz Vojnika - deklico in Mateja DEŽE LAK iz Jurkloštra - deklico; : Verica KROPF iz Zreč ; deklico, Irena PUŠNIK iz Šentruperta - deklico in Dragica VRAČUN iz Šmarja - deklico; : Martina RIBIČ iz Šentjurja - deklico, Alenka LONČAREVIČ iz Celja - dečka, Danica LAJHAR iz Slovenskih Konjic - deklico, Jožica ŽER JAV iz Celja - dečka, Sonja ZUPAN iz Laškega - dečka, Branka ŠPOUARIČ iz Podčetrtka - deklico in Urška BOLIČ iz Velenja - dečka; : Marjeta GOVEK iz Laškega - deklico, Tatjana ŽVEGLER iz Celja - deklico, Irena REGORŠEK iz Šentjurja - deklico, Adrijana PRISTOVŠEK iz Šmartnega ob Paki - dečka, Lilijana UGOVŠEK iz Polzele - dečka in Angela ENCI iz Gornjega Grada - dečka; : Lidija RAVNAK iz Celja - deklico; Suzana NO VAK iz Veržeja - deklico, Jožica PADEŽNIK s Stranic - deklico, Martina ANDOLŠEK iz Sevnice - deklico in Štefanija KUMER z Vranskega - dečka; : Damjana ŠUMLAK iz Celja - dečka, Nataša JAKŠ iz Škofje vasi - deklico in Renata PUŠNIK s Frankolovega - deklico; : Alojzija STRMŠEK iz Zreč - deklico, Stanka PRIJA- TEU iz Sevnice - dečka, Saša KLAR iz Nove Cerkve - deklico, Nataša VOLAVŠEK iz Štor - dečka, Marjeta SALOBIR iz Laškega - deklico, Tanja ZA- PUŠEK iz Griž - dečka in Julija ŽVEPLAN DOLAR iz Petrovč - deklico; : Jožica ŠPLAJT iz Loč - deklico, Andrejka ŠUC iz Rogaške Slatine - deklico, Tanja KOLENC z Rečice ob Savinji - deklico, Irena STOKLAS iz Šmarja - deklico, Brigita KRE- FL iz Mozirja - dečka in Simona PEČNIK iz Žalca - deklico; : Irena SOBOČAN iz Velenja - dečka, Mojca MLI NAR iz Gornjega Grada - deklico, Sarina FELICIJAN DAR- LING iz Žalca - dečka, Mojca ŽEJN iz Velenja - deklico. Romana KLADNIK s Polzele - dečka in Natalija KOREN iz Štor - dečka; : Frančiška SADEK iz Zreč - deklico, Irena VRATA- NAR z Ljubnega ob Savinji - deklico, Silva KUPEC iz Kalobja - dečka, Irena BUČAR s Frankolovega - deklico, Stanislava VOVK GORNIK iz Sevnice - dekuco in Iris ZAKOŠEK iz Celja - dečka. POROKE Celje Poročili so se: Silvester OV- TAR in Martina OGRAJEN- ŠEK, oba iz Celja, Boštjan CVERLE in Mateja LIPOVŠEK, oba iz Žalca in Robert ČUDEN in Linda JANC, oba iz Celja. Šmarje pri Jelšah Poročili so se: Aleksander PLAVČAK in Nada KARBA, oba iz Zagaja pod Bočem in Marjan POČIVAVŠEK in Vlasta DOLAR, oba iz Podčetrtka. Velenje Poročili so se: Damjan RAMŠAK iz Lipja in Andreja PUSOVNIK iz Studenc, Roman BREZNIK in Simona MEDVE- PROSTA DELOVNA MESTA Območna enota Celje Celje: gradbeni delavec (2), skladiščno transportni delavec (3), delavec brez poklica, pomožni delavec (7), pomožni obdelovalec kovin (5), pomožni strugar (2), monter enostavnih konstrukcijskih elem. (4), pomožni emajler (13), voznik viličarja (2), emajler (5), kmetijec, ključavničar, varilec, monter ogrevalnih naprav, strojni mehanik, elektrikar energetik (7), strojnik gradbene mehanizacije, kuhar, natakar (3), kmetijski tehnik za vrtnarstvo, živilski tehnik, strojni tehnik (2), komercialni tehnik (4) in ekonomski tehnik. Laško: kuhar in ekonomski tehnik. Slovenske Konjice: delavec brez poklica, voznik avtomehanik (2), farmacevtski tehnik in učitelj razrednega pouka. Šentjur pri Celju: varilec, keramik, voznik avtomehanik, ekonomist za denarniš., finance in računov., diplomirani inženir arhitekture in zobozdravnik. Šmarje pri Jelšah: pomožni delavec (2), konfekcionar tekstilij (5), avtoličar, natakar (3) in ekonomski tehnik. Žalec: pomožni obdelovalec kovin, obdelovalec kovin, varilec v serijski proizvodnji (4), mizar, strugar, orodjar (3). strojni mehanik (6), avtoličar, zidar, natakar, računalniški tehnik (2) in geodetski tehnik. Podrobnejše informacije po telefonu, številka Območna enota Velenje Prodajalec, kuhar natakar, natakar, trgovinski poslovodja, ekonomsko komercialni tehnik in knjižničar. Podrobnejše informacije po telefonu, številka ŠEK, oba iz Velenja, Aleš STROPNIK in Klavdija HREN, oba iz Velenja, Miroslav ČEH in Petra TIČ, oba iz Velenja, Alojz DEČMAN in Verica PO TOČNIK, oba z Grobelnega ter Aleš KRMEU in Mojca LEDI- NEK, oba iz Velenja. Žalec Poročila sta se Boris KRUM- PAK iz Petrovč in Andreja HU- DOBREZNIK iz Arje vasi. SMRTI Celje Umrli so: Anton GALUF iz Štor, 78 let, Albin RASPOTNIK iz Celja, 75 let, Amalija KO- LAR iz Vojnika 88, let Franc PERKLIČ iz Kisovca, 72 let, Frančiška ESIH iz Svetine, 63 let, Pavlina BASTIČ iz Strmce, 85 let, Anton Zvonko KRIŽ NIK iz Krajnčice, 51 let, Ivan GLAGOVŠEK iz Šmarja pri Jelšah, 77 let, Marija RIBIČ iz Razborja, 75 let, Ignacij ŠUS- TER iz Kozja, 74 let in Leopold SUPIN iz Luč, 85 let. Šentjur pri Celju Umrl je Franc ČERNOŠA, 83 let iz Lokarij 13 a. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Terezija J ŠEK iz Turna, 87 leti FAJS iz Male Pristave J Miran TEPEŠ iz Sv FloJ 45 let, Frančiška SVEJ Imena, 86 let, Marija 2 ČIČ iz Babne Reke, 3 Franc KOVAČIČ iz LastJ let, Ladislav GRAČNAi^ Ija ob Sotli, 59 let in ^ KUNSTIČ iz Ločnega dj let. Velenje Umrli so: Anton Kt^j Škal, 64 let, Ferdinand' CEV iz Robindvora, 64 ij nez ŠKORJANC iz DoU si, 63 let, Jožef GRABlJ Kavč, 79 let in Friderik] NIK iz Javornika, 56 let Žalec Umrli so: Marija ROB Braslovč, 78 let, Pavla GOl iz Žalca, 78 let, Neža' SSENBAH iz Prelske, ji Zofka ŽALNIK s Polzele,^ Anton PREKORŠEK iz 68 let, Franc GORENŠE Laz, 44 let in MarijaVA Ločice ob Savinji, 67 let. Podjetje NT&RC d.o.o. nadzorni svet: Ireiia Jelen & predsednica. Matjaž Jamnikar.l Lqič. direktor Jože Cerovšek. poslovni sekretar Suzana Rot Podjetje opravlja časopisno-zakn radijd<d in agendjskchržno deja Naslov: Prešernova 19,SOOOCl tdefon (063) , fax: 44H! Niovi tednik izhaja vsak četrtek! izmxla je 280 tolarjev Naročnine: Majda KlanšA Mesečna naročnina je 930 tolaijf tujino [e letna naročnina tolarjev. Številka žiro ra&ina: Nenaročenih rokop fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, Tisk časopisov in rev Ljubljana, Dunajska 5, direktor; Zilielnik. Na podlagi mnenja Ministrstva; informiranje z dne sodiis Novi tednik med proizvode inform ^ značaja, za kata-e se plačuje od prometa proizvodov. N O V I ^ T E D N Odgovorni urednik: Branko Stamejčič. Urednica Novega tedniki Milena B. Poklic. Urednica Petice: Tatjana C Uredništvo: Maijela Agrež, Ire;:^ Baša, Janja lntilw, Brane.lerai* Ksenija Lekič, Gregor Katic, SeEnik, Ivana Stamejčič, ŽeljkoJ Tajnica uredništva: Mojca Tehnični urednik: Franjo B^r Računalniški prelom: RoN Kqterer.lgorŠarlah. Oblikovanje: Minja?>a]s& tednik@nt-rc.f odgovorna urednica: Nataša Geii<es-Lednik. Uredništvo: Simona Brglez,^ Lejič. Sergeja Mitič, Mateja?" Tone Vrabl. Glasbeni urednik: Stane Ši'^' Vbdjatehnike:Bojan Pi^^^ Tdefon studia (za oddaje vž"* 490O880,4900^881 Radio@NT-RC-^' u Opravlja trženje oglasnega prf Novem tedniku in Radiu C' ter nudi ostale agencijske stoi Vodja Agencije: Franček Pu"^ Propaganda: Valter Ldieii, w Grabar, Zlatko Bobinac, Koprivica, Vesna Mat)<^* Koordinator trženja: Mitja Tfekšon: 063/ iax: , ^ Agencija@NT-RC-'

25 MALI OGLASI - INFORMACIJE 25

26 26 MALI OGUSI - INFORMACIJE

27 MALI OGLASI - INFORMACIJE 27

28 28 MALI OGLASI - INFORMACIJE

29

30 301 NOČNE CVETKE Nekdo je 16. septembra popoldne sporočil, da se je k njemu zatekla pretepena Marija, nad katero se je izživljal njen soprog Viktor H. Policisti so se potem srečali z alkoholno pregretim grobjanom, ki pa se ga ni dalo umiriti. Hladil se je šele v prostorih za pridržanje. Slabo se je istega dne godilo tudi Darinki in njeni hčerki, ki ju je pretepel mož oziroma oče Leopold. V Košnici živita brata Peter in Pavel, ki ne zdržita prav dolgo v bratskem sožitju. Tako sta se prepirala in zmerjala tudi prejšnji četrtek, ko je morala posredovati policija. Očitno je bil za prepir odgovoren Boris, saj bo samo on prejel vabilo sodnika za prekrške. Oče Konrad in sin Konrad B. sta bila v četrtek razbijaški duo. Z vsemi štirimi sta tolkla po vratih Milana R., ta pa je reagiral tako, da ju je posprejal s solzivcem. K sodniku bodo šli vsi trije udeleženci četrtkovega popoldanskega nemira. V bifeju na avtoportu je Mirko T. v četrtek razbijal inventar in kozarce. Patrulja je morala kar dvakrat posredovati in ker tudi v drugo ni bilo pravega haska, so ga pohopsali in ga odpeljali na streznitev. V bifeju bencinskega servisa OMV na Mariborski je v soboto dopoldne javni red in mir kršil Nenad G. S pijano glavo je nadlegoval natakarico, se z glavo zaletel v avtomat za točenje pijač, razbil pepelnik in se začel umirjati šele v prostorih za pridržanje. Gospodinji Marija K. in Frančiška U. sta se v soboto popoldne srečali v samopostrežni trgovini na Dobrni. Tedaj je Frančiška začela Marijo zmerjati, duška pa si je dala tudi s tem, ko jo je dvakrat mahnila s cekrom. Tako so je prislužila sodnika za prekrške. Ferdinand S. je v soboto popoldne pretepal svojo izvenzakonsko družico Suzano, še bolj pa si je umazal roke, ko je tepel tudi svojo hčerko. V nedeljo popoldne so bili policisti obveščeni, da je v lokalu Brioni pretep. Potem se je izkazalo, da so se štirje spravili na dva. Trnoveljčani, Marjan in njegov brat Dušan T., Bojan K. in Bojan B. iz Vojnika, so tepli Marjana Č. iz Zadobrove in Celjana Marka R M.A. PROMETNENEZGODE V hišni steber Na ulici Dušana Kvedra v Šentjurju pri Celju se je v torek, 15. septembra dopoldne, pripetila nezgoda, v kateri je ena oseba utrpela hude telesne poškodbe, gmotna škoda pa znaša okoli 600 tisoč tolarjev. Branka T. (41) iz Proseniškega je vozila osebni avtomobil iz smeri Dramelj proti centru Šentjurja. Na ulici Dušana Kvedra je dohitela in trčila v zadnji del osebnega avtomobila, ki ga je vozil 55- letni Friderik M. iz'dramelj. Po trčenju z vozilom je zapeljala levo z vozišča in trčila še v steber stanovanjske hiše. Voznica Branka T. je pri tem utrpela hude telesne poškodbe. je Bočno V kolesarja Na Čopovi ulici v Celju se v sredo, 16. septembra okrog poldneva, pripetila nezgoda, v kateri je hude telesne poškodbe utrpel kolesar. Gmotna škoda, ki je nastala, znaša približno 40 tisoč tolarjev. Martin D. (73) iz Celja je vozil kolo po Čopovi ulici v smeri križišča z Ljubljansko cesti in proti Partizanski ulici. Ko je pripeljal v bližino križišča z ulico Na Otoku, ni vozil po kolesarski stezi, ampak po vozišču. Ko ga je dohitela in začela prehitevati voznica osebnega avtomobila, 38-letna Dragica W., je prišlo do bočnega trčenja, pri tem pa je Martin D. padel po vozišču in se hudo telesno poškodoval. Zanašalo ga je Zunaj naselja Vrbno pri Šentjurju se je v četrtek, 17. septembra ponoči, pripetila nezgoda, v kateri je ena oseba utrpela hude telesne poškodbe, gmotna škoda pa znaša približno 1 milijon tolarjev. Aleš G. (21) iz Šentjurja pri Celju je vozil osebni avtomobil iz smeri Celja proti Šentjurju.V Vrbnem je v blagem desnem ovinku zapeljal na nasprotni vozni pas, kjer je izgubil oblast nad vozilom. Med zanašanjem po vozišču je podrl leseni drog električne napeljave in betonski drog. V nesreči je voznik Aleš G. utrpel hude telesne poškodbe. Radarji bodo... v petek, 25. septembra dopoldne na območju Mozirja, v soboto. 26. septembra dopoldne na območju Rogaške Slatine, v nedeljo, 27. septembra popoldne na območju Žalca, v ponedeljek, 28. septembra dopoldne na območju Celja, v popoldanskem času pa na območju Velenja in Mozirja, v torek, 29. septembra dopoldne na območju Žalca, Rogaške Slatine in Šmarja pri Jelšah, popoldne Laškega, v sredo, 30. septembra dopoldne Mozirja, popoldne pa na območju Celja in pa na območju na območju Velenja in v četrtek, 31. septembra dopoldne na območju Laškega in Rogaške Slatine, v popoldanskem času pa na območju Slovenskih Konjic in Žalca. Laserski merilnik hitrosti bo v času od 28. septembra do 8. oktobra»opazoval«na območju Šentjurja pri Celju in Mozirja. Iz vozila V potok Na regionalni cesti zunaj naselja Lokovica se je v soboto, 19. septembra popoldne, pripetila nezgoda, v kateri se je ena oseba hudo telesno poškodovala, gmotna škoda pa znaša okoli pol milijona tolarjev. Smiljan M. (27) iz Velenja je vozil osebni avtomobil iz smeri Pesja proti Gorenju. V bližini mostu čez Lokoviški potok je v blagem desnem ovinku zapeljal desno na makadamsko bankino, od koder je vozilo zaneslo levo z vozišča, kjer je trčilo v brežino potoka. Smiljan M. je po trčenju padel iz avtomobila v strugo potoka in se hudo telesno poškodoval. Izgubil oblast nad vozilom Na lokalni cesti zunaj naselja Zabukovica se je v soboto, 19. septembra popoldne, pripetila nezgoda, v kateri je hude telesne poškodbe utrpel voznik motornega kolesa. Gregor A. (19) iz Zabukovice je vozil (brez varnostne čelade) neregistrirano motorno kolo iz Liboj proti Zabukovici. Ko je med vožnjo po klancu navzgor pripeljal v blagi levi ovinek, je izgubil oblast nad vozilom in padel po vozišču ter se hudo ranil. Z motorjem V priklopnik Na magistralni cesti zunaj naselja Arclin se je v ponedeljek, 21. septembra zjutraj, pripetila nezgoda, v kateri je ena oseba utrpela hude telesne poškodbe. Borut L. (18) s Frankolovega je vozil motorno kolo iz Vojnika proti Škofji vasi. V bližini odcepa za Ljubečno je dohitel traktor s priklopnikom, ki ga je vozil 58-letni Janez Z. iz Pirešice. Voznik Borut L. je s sprednjim delom motornega kolesa trčil v zadnji del priklopnika, padel in se hudo poškodoval. M.A. Vlomil V tri kontejnerje MINIKRIMIČI v noči na 15. september je neznani storilec vlomil v tri kontejnerje SCT Ljubljana, postavljene pod viaduktom avtoceste v kraju Žepina. Ukradel je več električnih strojev, računalnik z monitorjem in tiskalnikom, telefaks z vsemi dodatki in prenosni telefonski aparat. Lastnik je oškodovan za približno 2 milijona tolarjev. Izkoristil priložnost v torek, 15. septembra popoldne, se je v gostilni Bizeljčan v Štorah nahajal nekdo, ki je izkoristil premajhno pazljivost natakarice in iz odklenjenega skladišča ukradel več steklenic žganih pijač v vrednosti približno 50 tisoč tolarjev. Tat na gradbišču v noči na 16. september je neznani storilec kradel na gradbišču avtoceste v Dramljah. Z neznanim predmetom je razbil steklo na vratih valjarja, iz notranjosti pa pobral komplet orodja za delovni stroj. Na silo je odprl tudi vrata grederja in ukradel komplet za prvo pomoč, žarnice in varnostni trikotnik. Nato je poskušal vlomiti v še en valjar, kar pa mu ni uspelo. Cestno podjetje iz Maribora je oškodovano za okoli 30 tisoč tolarjev. Odpeljal fiesto v četrtek, 17 septembra dopoldne, je Janko R. iz Sevnice, s parkirnega prostora pred Elektrosignalom na Lavi v Celju, odpeljal osebni avtomobil znamke Ford fiesta, ki je postal last Smiljane K. iz Radeč. To je storil zato, ker je za zahteval več denarja, vozilo kot je bilo dogovorjeno pri prodaji. Ilegalca Minuli četrtek zjutraj so policisti mejne postaje iz Rogaške Slatine prijeli dva Indijca, Hudo ranjena sopotnika ki sta v kraju Brezovec ilegalno prestopila državno mejo in bila brez vsakršnih dokumentov. V dopoldanskih urah so oba ilegalca predali hrvaškim varnostnim organom. vlom V jugo Minuli četrtek zvečer je neznani storilec vlomil v osebni avtomobil Zastava jugo, ki je bil parkiran pri železniški postaji v Celju. Iz vozila je ukradel avtoradio kasetofon z ojačevalcem v vrednosti okoli 100 tisoč tolarjev. Skozi odklenjena vrata v petek, 18. septembra med 7. in 14. uro, je neznani storilec izkoristil odsotnost domačih in skozi odklenjena vrata vstopil v notranjost stanovanjske hiše v Gabrovcu. Ukradel je žensko denarnico z denarjem in dokumenti, tri zlate prstane in štiri verižice. Lastnika Jurija S. je oškodoval za približno 150 tisoč tolarjev. Kradel na farmi v času od 20. avgusta do 18. septembra je nekdo kradel na območju ograjenega dvorišča farme Zalog pri Šempetru. Neznano kam je odpeljal štiri traktorske priključke za kosilnico SIP, tip britev 165, rdeče barve. Z dejanjem je podjetje Hmezad Kmetijstvo iz Žalca oškodovano za okoli 1 milijon 200 tisoč tolarjev. Manjkala je telička Ko je Ana K. iz Hudinje pri Vitanju v petek zvečer preštevala svojo čredo, ki se je ves dan pasla na travnikih na območju Rogle, je ugotovila, da ji manjka ena telička, težka okoli 150 kg in vredna približno 90 tisoč tolarjev. Napadalca so obvladali v petek, 18. septembra dopoldne, sta dva paznika celjskih Zaporov pripeljala v zdravstveni dom 32-letnega pripornika Muho A., državljana BiH., ki začasno stanuje v Celju. Po zdravniškem pregle Na magistralni cesti zunaj naselja Velika Pirešica se je v nedeljo, 20. septembra popoldne, pripetila nezgoda, v kateri sta bili hudo ranjeni dve osebi. Gmotna škoda na vozilih znaša približno 1 milijon tolarjev. Mehmed Z. (44) iz Velenja je vozil osebni avtomobil iz smeri Velenja proti Arji vasi. Zunaj naselja Velika Pirešica je v blagem desnem ovinku zapeljal v levo, kjer je trčil v nasproti vozeči osebni avtomobil, ki ga je vozil 37-letni Stanko Š. iz Lendave. V nesreči sta se hudo telesno poškodovala potnik v vozilu Mehmeda H., 17-letni Smiljan H., in potnica v vozilu Stanka Š., 28- letna Brigita B. iz Dobrteše vasi. M.A. Foto: GREGOR KATIC du je Muho izkoristil nost svoje žene in sinposkušal pobegniti na' stost. Pri tem je uporabi žilni razpršilec, s kateri,) posprejal oba paznika ^ dva občana, ki sta pri pos j pobega priskočila na paznikoma. Napadalca kmalu obvladali in ga odj li nazaj v zapor. Pri napa. paznika utrpela telesne kodbe in ostala na zdravil v celjski bolnišnici. Vlemvskladiil V noči na nedeljo, 20, tembra, je nekdo vlomil u ročno skladišče pivnice^ v Ulici mesta Grevenbroit Celju. Storilec je ukradel, zaboja vina in črno nn usnjeno jakno. Lastnik (j S. iz Celja je oškodovan približno 90 tisoč tolarjev^ Tat V cerkvi v času med 15. in 21. sepj brom je neznani storilec vl( v cerkev Marije Ložensk Strmcu pri Svetem.Florjan^ notranjosti je odnesel naji štiri nabožne slike različni^ likosti in v skupni okoli 500 tisoč tolarjev. vredi Avto vloma j v noči na 21. septemb«neznani storilec deloval naj kirišču Pod kostanji v Celji osebnega avtomobila Esad je ukradel avtoradio, soi očala in dokumente v vredi okoli 60 tisoč tolarjev, za ližno 50 tisoč tolarjev pi oškodoval Jadranko M., koj njenega vozila pobral avtoii kasetofon in sončna očala. Tri enciklopediji v ponedeljek, 21. sepl bra popoldne, je nezi mlajši moški skrivoma s na prodajno polico v prod) ni Mladinske knjige v Celji ukradel tri primerke Enci pedije Slovenije, vra tolarjev. S silo do tujega denarja Dva neznana nasilneža 21. septembra popoldne Ljubljanski cesti v Celju stopila k 16-letnemu Damjl A., ga ustrahovala in ga pril la, da jima je izročil dena co, iz katere sta pobrala tisoč tolarjev denarja. Sejemske sram v noči na 15. septembe je neznani storilec priplaj šotor na mednarodnem o nem sejmu, kjer je imelo' stavni prostor tudi podjf Gradbeni servis Lorenčiii Maribora. Ukradel je ud3 električno kladivo Hita vredno dobrih 70 tisoč t' jev. V torek, 15. septembra poldne, se je neznani pr^ než sukal okrog stojnice I jetja Oriojj iz Ljubljane ' pravem trenutku ukradel narnico, v kateri je bilo vet 100 tisoč tolarjev prodaji izkupička. Tega dejanja st zdaj osumljena mlajši in ženska, ki sta se tam za" vala kar precej časa, ko pomerjala najrazličnejša " čila. Tik pred zaprtjem leto^ij sejma je neznani storilec i^'' stil priložnost in z razstav^ prostora podjetja Xeralux del mobilni telefon BenefoJ ta. Lastnika Draga K. je oškj val za 90 tisoč tolarjev. ^

31 31 (adeva Kamenik spet na začetku ^jenje Kristijanu Kamejj (26) iz Slovenskih Koobtoženemu štirikrat-,3 umora v Tekačevem, se pričelo znova. Glavna fjvnava je na celjskem.ožnem sodišču razpisana 30. september. jodni proces zoper Kristija- Kanienika se je pričel kon- 5 letošnjega januarja in se, jljšimi in krajšimi časovnipresledki, nadaljeval do zajunija. V tem času so se idili zapleti z branjem obnice, zaslišanih je bilo oko- 10 prič, ki jih je predlagal ožni državni tožilec, govoiso številne priče, ki jih je idlagala Kamenikova amba, zvrstili so se sodni edenci različnih strok, da se razkril zločin, ki se je idil 4. marca lani na doma- Poharc v Tekačevem pri gaški Slatini. Tega dne so umorjeni Štefan Poharc in gova žena Frančiška ter lena Krušlin in njena hčer- Viktorija. Lansko spomlad policija prijela osumljenca stijana Kamenika, okrožni avni tožilec Milan Birsa pa ;asneje sestavil obširno ob- DIco, ki Kamenika bremeni ih umorov, storjenih na dno krut način. Pri zločinin dejanju v Tekačevem naj bi sodelovala vsaj še ena oseba, ki pa je še vedno na prostosti. Zakon o kazenskem postopku v svojem 311. členu med drugim pravi, da se glavna obravnava, ki je bila prekinjena za več kot mesec dni, ali pa v primeru spremembe v sodnem senatu, ne more nadaljevati, ampak jo je treba začeti znova. In to se je v primeru Kamenik tudi zgodilo. Glavna obravnava se bo 30. septembra pričela z branjem obtožnice, ponovnim zaslišanjem prič in številnimi dokazovalnimi dejanji. Obtoženi Kristijan Kamenik je v priporu poldrugo leto, branita pa ga odvetnika mag. Drago Demšar iz Ljubljane in Daniel Planinšec iz Maribora. MARJELA AGREŽ Poskus umora v petek, 18. septembra okoli ure, je v Liscah v Celju prišlo do poskusa umora. Tega popoldneva sta se na mostu Šahov graben v Liscah sprla 19-letni Peter Š. iz Lise in 42-letni Borut H. iz Pečovnika. Ko je prepir postajal vse bolj srdit, je Borut izvlekel nož in z njim zabodel Petra v levi del prsnega koša. Po tem dejanju je Borut pobegnil s kraja zločina in se skrival, okoli 21. ure pa so ga izsledili v bližini kmečkega posestva ob Partizanski cesti in ga prijeli. V soboto so ga policisti, zaradi suma storitve kaznivega dejanja poskusa umora, s kazensko ovadbo privedli pred preiskovalnega sodnika, ki je za osumljenca odredil pripor. Ranjeni Peter Š.^se zdravi v celjski bolnišnici. Tekma službenih psov v Zrečah v torek se je v Zrečah pričelo deseto, torej jubilejno prvenstvo, na katerem so se pomerili policijski službeni psi in njih vodniki. V četrtek popoldne se je prireditev zaključila s podelitvijo odličij in atraktivnim prikazom pasjih veščin pri različnih nalogah. Državno prvenstvo v Zrečah je, v sodelovanju z upravo policije slovenskega notranjega ministrstva, organizirala celjska UNZ. Sodelovali so vodniki službenih psov iz vseh slovenskih uprav za notranje zadeve in iz specialne policijske enote MNZ. Pomerilo se je 23 vodnikov oziroma psov za splošno uporabo, 9 za specialistično uporabo (iskanje mamil) in trije za specialistično uporabo (iskanje minsko-eksplozivnih sredstev). Tekmovanje se je odvijalo na nogometnem stadionu kluba Unior v Zrečah in v okolici Slovenskih Konjic. Na torkovi otvoritveni slovesnosti v Zrečah je tekmovalce M.A. in ostalo občinstvo pozdravil predsednik organizacijskega odbora tekmovanja in načelnik UNZ Celje Dušan Mohorko. Razglasitev rezultatov in prikaz uporabe službenih psov v najrazličnejših situacijah in primerih pa je bil v četrtek popoldne. Sodelovali so tudi psi in vodniki iz kinološkega društva Zreče in kinološkega društva Pluton s Polzele ter pripadniki letalske policijske enote in specialne enote MNZ. PQsebna enota UNZ Celje spet odlična Prejšnji teden so se v policijskem vadbenem središču v Gotenici ponovno pomerili pripadniki posebnih policijskih enot. Na Vil. preizkusu usposobljenosti pripadnikov posebnih policijskih toot je sodelovalo 11 ekip iz vseh uprav za notranje zadeve, torej tudi celjska. Preizkus je obsegal vrsto zahtevnih tekmovalnih disciplin, kot so: spretnostna vožnja s terenskim vozilom, streljanje s pištolo in avtomatsko puško, test fizične vzdržljivosti pri premagovanju ovir, tek vzdržljivosti, treba pa je bilo tudi dobro poznati novi zakon o policiji. Moštvo UNZ Celje se je na tem preizkusu ponovno odlično izkazalo. Drago Brečko (UKS), Vili Bezjak in Janez Škerlak (PP Velenje), Roman Vengust in Boštjan Urankar (PP Laško), Karel Petelinšek M.A. (PMP Rogaška Slatina) in Milko Panikvar (PPP Celje) so se kot predstavniki celjske posebne enote v skupnem seštevku točk uvrstili na 2. mesto, kar je do zdaj najboljši rezultat. Boljša je bila le ekipa UNZ Nova Gorica, ki pa na tem tekmovanju že po tradiciji zaseda prvo mesto. Zaključka tega preizkusa se je udeležil tudi Stane Veniger, namestnik direktorja Generalne policijske uprave v MNZ, ki je najboljšim izročil pokale in medalje. Nesreča pri delu M.A. V torek, 15. septembra dopoldne, se je pri gradnji stanovanjske hiše v Lokrovcu zgodila delovna nesreča. Franc P. (71) je okoli 9. ure pripravljal gradbeni material za vzidavo, pri tem pa mu je spodrsnilo, nakar je padel z višine 160 cm na betonska tla. Utrpel je hude telesne poškodbe, na tleh ležečega pa sta našla mimoidoča občana in poskrbela za prevoz v bolnišnico. M.A. GORELO JE Zagorelo v omarici v soboto, 19. septembra okoli ure je zagorelo na elektro omarici TP Terasa R3 v zaselku Terasa v Braslovčah, last Elektra Celje, enote Šempeter. Pri preiskavi požara so policisti ugotovili, da je, zaradi slabega stika na enem od podnožij varovalnega elementa, prišlo do pregrevanja, nakar se je vnela izolacija vodnikov in notranjost omarice. Požar so pogasili gasilci iz braslovškega gasilskega društva. Gmotna škoda znaša pribhžno 200 tisoč tolarjev. Požar v kuhinji Minulo nedeljo okoli 15. ure je zagorelo v kuhinji stanovanja Ane Š. na Cesti Miloša Zidanška v Šentjurju pri Celju. Ugotovljeno je bilo, da je lastnica nameravala vklopiti pečico električnega štedilnika, pomotoma pa je obrnila gumb za grelno ploščo. Med njeno odsotnostjo se je na plošči vnela kuhinjska krpa, ogenj pa se je razširil na napo in plastični zračnik. Delno sta zgorela tudi dva kuhinjska elementa. Ogenj je pogasila lastnica sama, pri tem pa so ji pomagali tudi sosedje. Gmotna škoda znaša približno 40 tisoč tolarjev. M.A.

32 32 KRONIKA S CEUSKEG/^ Pes, nor na ribe in školjke Sekt spet naj beauceron - Apartma sredi Celja, ki ga zavida vsa Slovenija - Slikar ima rad bučnice, kajakaš v centrifugi - Izpit za pilota najbolj dragocen statusni simbol v poplavi najrazličnejših lepotnih in drugih naj tekmovanj (finalistka Miss Slovenije je bila tudi Renata Bohinc, ki je pred kratkim odslovila rekoderja po številu prometnih nesreč v zadnjem mesecu Primoža Peterko) je laskava lovorika končala tudi v Celju. Ob Baškem jezeru pri avstrijskem Beljaku je že tretjič zapored evropski naslov naj psa avtohtone francoske pasme beauceron osvojil Sekt Črna perla, ki sicer domuje v uti na Trubarjevi 79. Beuaceron je službeni pes francoske vojske in policije, zato mladiča ni mogoče dobiti za manj kot 1500 mark, zaradi izostrenega nimi pari Jože Janežič in Jolanda Thaler, ki imata na vrhu Agrotehnike razkošen apartma, med poznavalci ocenjen za enega najlepših v Sloveniji. Bogastvo si je možakar nakopičil s servisiranjem točilnih pip za pivo, Jolanda pa je ena najbolj uspešnih slovenskih modnih kreatork, saj je oblačila tudi televizijske voditelje. Nekoliko oddaljen pa je podatek, da je bila pred več kot dvajsetimi leti skupaj z bivšim možem Petrom manekenka v skupini pokojne Staše Gorenšek, ki je imela v tedanji Zidanškovi prvi butik v Celju in je organizirala modne revije tudi na Mednarodnem obrtnem sejmu. Lepotice si je ogledoval tudi slikar Jure Cekuta. Svetovni Jure Cekuta Rosando Prevolnik Za lepoto pa zadnje tedne ni mar celjskemu veterinarju Urošu Hrastniku, ki skupaj s koprskim prijateljem Juretom Čehom v kajaku vesla proti Kopru. Sredi avgusta sta začela na Krfu in za njima je že dobrih tisoč kilometrov. V mesecu dni sta samo v Draču in Dubrovniku spala v postelji, ostale noči pa na borovih iglicah, betonu, kamnu ali mivki.»valovi naju premetavajo kot v centrifugi,«sta sporočila in zatrjujeta, da bosta zmogla še zadnjih 200 kilometrov. Povsem drugačne prometne poti pa so zamikale Rosanda Prevolnika. Li^^ športnega pilota že ima^ pu, zdaj pa je njegov cilj, za civilnega pilota. Boeit bo na Teharjih težko omj štirikolesna limuzina pj bolj sprejemljiva in tako pravlja razstavno-pos ( salon za cryslerje. Nasploi izpiti za pilote (vedno bo celo avioni) v zadnjem ( tudi na Celjskem najbolj želen statusni simbol, po terem stremijo predvsem sebniki. ŽEUKOZl Foto: GREGOR Kj^ ALEKS ŠTl Direktor s posluhom Sekt Jolanda Thaler v kategoriji menadžerjev na Celjskem sta povsem pri vrhu direktor celjske podruži Zavarovalnice Triglav Ivan Mirnik in svetovalec direktorja Premogovnika Velenja dr. Ev Dervarič. Ob vodenju največje zavarovalniške hiše na našem koncu je Ivan Mirnik (levo) predsednik Kluba podjetnikov Zlatorog in baritonist v Mešanem komornem zboru Celji zaključenih družbah pa so vedno vrhunec njegovi solistični nastopi. Dr. Evgen Dervarič (des je po rodu Prekmurec in je doktorski naslov pridobil na področju rudarstva. Zadnjih pet let prvi človek skakalnih challengerjev v Velenju (zdaj je predsednik Borut Meh, ki je pred krat zapustil Gorenje), pred nekaj meseci pa je postal predsednik ŠTK Velenje, kjer igra tenis najbc mladinka na svetu Katarina Srebotnik. Foto: ŽEUKO Zl čuta za odgovornost pa ga v Kopru uporabljajo celo za čuvanje ladjedelnice. Sekt je najbolj zadovoljen za svoj rojstni dan, ko ga ponosna lastnika odpeljeta v Framski dvor - na ribo in školjko! Na finalni prireditvi Miss Slovenije sta bila v Cankarjevem domu med najbolj opaz popotnik je zadnje mesece razstavljal v Nev^ Yorku, Bangkoku, Mexico Cityu, Honolulu in po desetih letih tudi v Celju, večino krajev pa je tudi obiskal. In od tod izvira njegova nenavadna razvada: po vsaki čezoceanski poti najprej zavije na celjsko tržnico po dve veliki vrečki bučnic. Jože Janežič Tinina ponudba še boljša Celjski Metro je premestil svojo prodajalno za močnejše Tina iz utesnjenih poslovnih prostorov na Lilekovi 1 na Glavni trg 16 v Celju. Tina sedaj kraljuje na Glavnem trgu in poslej na bistveno večjih prodajnih površinah razširja svojo ponudbo še nadamsko perilo, nogavice in oblačila za prosti čas. Poslovodkinja Majda Reberšak računa na zvestobo kupcev, ki so večinoma ženske, hkrati pa obljublja prijazno postrežbo in bogato ponudbo. Prodajalna Tina bo ob delavnikih odprta od 8.00 do 19.00, ob sobotah pa od 8.00 do Metro, prava mera vsakega nakupa, tudi v prodajalni Tina na Glavnem trgu 16 v Celju. Heinrich VValler je na Dobrni pred štirimi leti v duhu prijateljstva med Dobrno in deželo Baden-VVurttenberg posadil sadiko sekvoje, kije sedaj visoka štiri metre. Pretekli teden se je skupina Nemcev pod vodstvom zakoncev Lohner spet zbrala ob sekvoji. j h/a sliki direktor toplic Dobrna Darko UrbancI in Katharina Zewe z nemškimi gosti.

33 Odpetkajmo v modno jesen KakooltraniH ^ zdrave živce Zelišča v olju in kisu Moda, vino in posušene vrtnice NSQ ponovno spregledal Največje svetišče na svetu. Lepota in veličina Angkor Wata, poslopja iz 12. stoletja^ Pravljica sredi azijsice džungle Med templji Angkorja je kljub nevarnostim vse več turistov! odaj zjutraj, v temi sredi ^boške džungle. Nekaj k je spoštljivo tiho ter pkuje pravljični prizor. Ice, ki začne vzhajati, bolj poudarja oblike 8kor Wata, enega od svelih čudes. '^jvečje svetišče na svetu, ki 63 stari Kmeri gradili tride- K se ponaša z najdaljšimi ^fi na svetu, kjer so med prizori iz hindujskega ' Mahabharata. Lepota in ^na Angkor Wata sta nepo- [)'vi, se strinjajo vsi, ki ga J^dujejo. V svetišču so osgalerije tisočih Bud, ^Zame te njegova simetrija, '^in so spet lahko budistični menihi v značilnih živorumenih ogrinjalih. Pred vhodom so berači, žrtve dolgotrajne kamboške kalvarije. Otroci in odrasli brez oči, rok ah nog, ki pričujejo o nesmiselnosti vojne. Državljanska vojna ni povsem končana, bhzu slovitih templjev še vedno strašijo Pol Potovi Rdeči Kmeri. Prihajajo prvi turisti, takšni, ki so iznajdljivejši in pogumnejši. V okolici templjev jim grozijo neuničene mine, njihovo kamenje je priljubljeno bivališče strupenih kač. Toda za turista, ki spoštuje navodila, je v tej okolici vseeno razmeroma varno. Tujci, ki si želijo ogledati Angkor, morajo najprej priti v prestolnico, v Phnom Penh. Od tam je mogoče v mestece Siem Reap, šest kilometrov daleč od Angkorja, le z motornim čolnom ali letalom. Ceste so prenevarne ter preslabe. Osemurna vožnja po reki in čez ogromno jezero je zelo zanimiva. Najzanimivejše so plavajoče vasi, kjer sta na vodi tudi šola (zgrajena z denarno pomočjo Evropske unije) ter trgovina. V opomin živim Pokrajinska prestolnica Siem Reap je bila med najhujšimi vojnimi spopadi opustošena. Zato je zanimiva le kot izhodišče za Angkor Wat ter druge templje. V mestecu je razkošen, obnovljen Grand hotel, kjer zaman pričakujejo petičneže. Zato imajo v Siem Reapu precej dela mopedisti-taksisti, ki prevažajo turiste po običajni celodnevni krožni poti med najpomembnejšimi templji. Turisti, ki odidejo na pot brez vodiča, tvegajo lastno življenje, o čemer pričujejo smrtne žrtve. Tempelj Angkor Wat je le vrhunec kamboške in svetovne umetniške zakladnice. Za površni ogled najvažnejših templjev je en dan, ki se začne pred jutranjo zoro, komaj dovolj. Le kilometer in pol od Angkor Wata je skupina izjemnih templjev Angkor Thom. Tam so Bayon, Baphuon, Phimeanakos, Terasa slonov... Tempelj Preah Khan, ki je še bolj proč, je pred tatovi umetnin zavarovan tako, da ga med 18. in 6. uro minirajo. Ko so bili Rdeči Kmeri še gospodarji vseh teh templjev, jih niso cenili, saj so imeli v njih skladišča orožja. Med ustvarjanjem nove, utopične družbe kmetovalcev so kipe božanstev v templjih namerno uničevali. Tudi džungla jim ne prizanaša. Celo nekatere templje, ki jih vsak dan obiskujejo turisti, preraščajo ogromne korenine. V okolici Siem Reapa je približno tristo templjev. Nekaj najpomembnejših restavrirajo tuje države, mnogi pa so prepuščeni džungli, tatovom in Rdečim Kmerom. Na slednje me spomni vodič, ko se zvečer vračam na mopedu v mesto. V kostnici pri budističnem samostanu so zbrane kor. sti Pol Potovih žrtev iz teh krajev. V opomin živim. BRANE JERANKO

34 34 INFORMACIJE Supermarket tisočerih izdelkov Trgovsko podjetje Tuš je odprlo svojo novo poslovalnico v Novi vosi v Celji v novem Supermarketu trgovskega podjetja Tuš iz Celja kupujejo Celjani že teden dni. V sodobno opremljeni poslovalnici je naprodaj kakšnih osem tisoč izdelkov, poleg velike izbire pa so za kupce privlačne tudi ugodne cene. Poslovanje so kar najbolj poenostavili in modernizirali. Novost v tem supermarketu je računalniško voden avtomat za prevzemanje embalaže, ki ga nimajo v nobeni drugi celjski trgovini. Poslovalnica v Novi vasi je že devetnajsta v verigi Tuševih poslovalnic, ki se razprostirajo po vsej Sloveniji. Do konca leta bo podjetje, ki zaposluje 360 ljudi, odprlo še pet novih poslovalnic, in sicer v Litiji, Mariboru, Murski Soboti, Ljubljani in na Ptuju. Poslovni sistem Tuš, ki je eden najhitreje rastočih trgovskih poslovnih sistemov v Sloveniji, ima v lasti trgovine z živili in drogerije, ukvarja pa se tudi z grosistično prodajo in cash and carry prodajo. Začetki poslovanja podjetja segajo v letp 1989, ko so v Slovenskih Konjicah odprh trgovino na drobno le na nekaj sto kvadratnih metrih. Danes njihove trgovine vsak dan obišče več kot 15 tisoč kupcev. Lani so ustvarili za približno 12 miliiard tolarjev prometa. Foto: SHERPA Način plačevanja je enak v vseh devetnajstih Tuševih poslovalnicah. Sprejemajo goton bančne čeke in kreditno kartico Activo. -.m Vrata Taševega supermarketa v Novi vasi v Celju so se razprla v sredo, 16. septembra, ko so v trgovino s pregledno in pestro ponudbo izdelkov vstopili prvi kupci. Supermarket TUŠ v Novi vasi se razprostira na več kot 600 kvadratnih metrih povi Trgovina, v kateri je naprodaj približno osem tisoč izdelkov, je najsodobnejše opremi Modema tehnologija kupcu prihrani čas ob nakupovanju. Trlo se je ljudi. Hrana in pijača sta bili ob tej priložnosti zastonj in mnogi so poskusili pečenega vola, ki so ga na rclžnju obračali več ur. Praznovanje, ki ga je prinesla nova trgovina, je trajalo do večernih ur. Resni nakupi so se pričeli že naslednji dan. Gledalcem so se predstavili glasbeniki, pevke in pl^ Prireditveni utrip so z višine spremljali tudi bal^

35 BETICA V MODNEM VRTINCU 35 Odpetkajiiio v modno jesen Od čevljev, kot jih je nosila Marlyn, do torbice, kakršno je oboževala Jackie,p pravilih dobrega oblaso čevlji osnova celot- 0 vizualnega vtisa. Čej^, la mnoge Slovence ozi- Slovenke čevlji niso popredmet poželenja, jyi fetiš, kot pri nekaterih jgtiiih oboževalcih tega idnega dodatka, pa imajo j^arle pomembnejšo vlojiot zgolj ščititi stopala. Če gledamo na vso reč z mod-!a zornega kot, pa sploh... [aj torej pravi moda najnoih jesenskih čevljev? Vison najvišje pete, drage mobodo znova petkale po nacestah. Noben nov izum, iie rekle, in prav imate. Vi- ;epete niso pogruntavščina idernega človeka. V davniko ljudje še niso potovau v [imobilih, temveč na konj- 1 hrbtih, so si visoke pete lislili prenizki moški. Da bi i na tleh obdržali zapovefalno držo. Nato smo jim ske počasi, a zvito prevzeimodni dodatek, s katerim dvigneš«nad množico. Odpetkajte v modno jesen s čevlji in v stilu Marlyn Monroe. epe so visoke, posebno te petke, takšne, s kakršnije konec petdesetih let zaevala Marlyn Monroe. In eso v takšnih čevljih predvsem ženske noge. Čeprav boli? Čeprav. Kdo je že rekel, da je za lepoto treba trpeti? No, seveda to še ne pomeni, da vas bo okolica obravnavala kot manjvredna, modno skrajno nepoučena bitja, če imate raje debelejše ali nižje pete au celo čevlje brez pet. Morda le še zanimivost, ki sem jo z besedico omenila že prejšnji teden: čevlji iz blaga, s filcem in tvidom na čelu. Blagor čevljarjem, saj so najbolj modni čevlji ročno izdelani iz tkanine, ki je ostala od zimskega plašča ali kostima. Torbice v stilu Jackie O., sem ter tja obogatene s krzneno prevleko. Spremenjene podobe torbic v slovarju mode piše:»ročna torbica je priprava z ročajem za nošenje v roki...«. Na to pravilo je moda zadnja leta, celo desetletja, kar pozabila, saj so bile v njeni milosti velike ali male, okrogle in ploščate torbice, skoraj praviloma pa so imele dolg ročaj, Pripravila: VLASTA CAH-ŽEROVNIK namenjen za nošenje preko ramena. Popoln izum za zaposleno žensko, ki v rokah vselej tovori nakupovalne vrečke in še kakšnega otročička zraven... Še vedno so tukaj dolgi ročaji, čeprav so jim modni oblikovalci počasi začeli obračati hrbet. Znova se vračajo precej večje torbice za dan in zelo male za večer, oboje pa imajo krajši ročaj. Takšna torbica, ki jo obesimo čez ramo in stisnemo pod pazduho, je še vedno nadvse sprejemljiva, kajne? Morda malce manj praktičen, zato pa izrazito moden je model, ki se je v zgodovino mode zapisal po zaslugi njegove oboževalke - nekoč prve dame ZDA, Jackie K.O. Le da se osnovna hnija torbice»jackie«letos sem ter tja nadgradi s krzneno oziroma svetlikajočo kovinsko prevleko. Moda, vino in posušene vrtnice Sol in poper v modni navezi prvi jesenski modni»pobi«smo ugotovili, da je feja jesen v znamenju siliarve oziroma natančneje liranega vzorca, ki ga ne- «ri imenujejo»poper in ' Najpogosteje je pooseb- I v grobi težki tkanini iz nene mikanke v dvo ali tiarvni vozličasti-keprovi ^vi, ki sliši na ime tvid ali Ji ste vedeli zanimivo po- 'linost, da je to blago dobilo 'ie ime pravzaprav po po- 'ii Beseda tweed naj bi iz- 'la iz napačno prebrane betweel - kot Škoti izgovarjajo besedo tvvill. V devetnajstem stoletju je k širitvi te pomote pripomogla tudi povezava tkanine z velikim tkalskim središčem River Tweed. Iz tega materiala, ki je letos obdelan na najrazličnejše načine, od tistega robustnega za čevlje do najbolj nežnih izpeljank za lahke ženske obleke, je sestavljena moda z letnico 1998/99. Pa še nekaj za vse, ki obožujete potrkavanje pletilk za ročno pletenje: s takšnim doma izdelanim, toplim meliranim oblačilom boste vaši garderobi nadeli všečen, novomoden pečat. Na mednarodnem obrtnem sejmu so se v soboto v Modri dvorani spogledovali tudi z modo. Slovesno prireditev, ki so jo pripravili Celjski sejem. Poslovna skupnost za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije ter agencija Versus, so poimenovali Moda in vino. Z ogledom modnega napovednika za letošnjo hladno sezono domačih in tujih tekstilno-usnjarskih proizvajalcev ter pokušnjo izbranih slovenskih penečih vin so poskrbeli za združitev dveh pomembnih človeških čutil - sprejemanje lepega in okušanje dobrega. Osrednji dogodek večera je bila modna revija v režiji Vladimire Skale, na kateri so sodelovali Almira Radovljica, Mont Kozje, Tekstilna tovarna Prebold-Črna mačka, Stefanel Celje, Elkroj Mozirje, Toko Line Celje, Optika Salobir, L&G-Elegance, Metro Celje, MIK Prebold, Priora Ljubljana in Maribor ter obutev Stiefelkonig. Po uvodni plesni točki s simbolnim sporočilom jeseni in padajočega listja je na belo modno brv, posuto s posušenimi cvetovi vrtnic, stopila Tanja Ribič. V črno-belem delu športne kolekcije je nato svoje modne vizije za prihajajoče mrzle mesece najprej predstavil Mont Kozje. Da jesen ne bo povsem črna ali zima bela so dokazali modeli prešitih vetrovk v razigranih sončnih barvah, z rdečo, rumeno ih oranžno na čelu. Seveda ni manjkalo kovinsko sivih bleščečih se materialov, ki so ta hip v samem modnem vrhu. Navdušila je ležerna moda za»majhne in velike, za srečne in vesele«iz celjskega Cicibana oziroma Andraža. Kako tudi ne bi, saj so jo z prisrčno koreografijo predstavili mali plesalci iz Plesnega teatra Igen. Morda le»naj«utrinek: duhovite palčkove kapice in razigrane barete-baskovke. Presenetila je Srednja tekstilna in usnjarska šola Domžale. Nekonvencionalne kombinacije vijoličnega in bordo usnja ter olivno zelene in bordo barve, domiselni kroji, ročno izdelana obuvala... Skratka moda, ki bi jo lahko s ponosom pokazali tudi najzahtevnejšemu tujemu kupcu. Enako velja za impozantne pletenine Almire. Kolekcija Arktika v ledeno-sivih meliranih pletenih efektih pri ljubiteljih lepe mode ne more ostati neopažena. Prikupne so bile črne večerne obleke Elegance, na katerih se pozibavajo obrobe iz marabujevega perja. Stefanel je dokazal, da je s svojo sivo barvno paleto ne le»italijanski portret življenja«, temveč kroji tudi slovenski modni okus. Blagovna znamka Daniela iz Prebolda ostaja zvesta svoji prepoznavni eleganci, svojo klasično tradicijo ohranja tudi Elkroj... Predvsem med ženskim delom občinstva so bili občudujočih vzdihov deležni krzneni plašči iz ljubljanskega krznarstva Eber v kombinaciji z atraktivnimi krznenimi klobuki. Ob zaključku modne revije je enolog Lojze Filipič iz Radgonske kleti na topovskem podstavku odprl veliko steklenico zlate penine... Sledil je drugi del prireditve - vabilo na pokušino sedmih sort slovenskih penečih vin. O njihovi nesporni kakovosti in užitkih, ki jih tovrstno pokušanje nudi, pa spodaj podpisana ne more poročati»iz prve roke«... - ' VLASTA CAH-ŽEROVNIK ^ F o t o : GREGOR KATIC Modna revija v Modri dvorani je pokazala, da slovenski kreatorji sledijo svetovnim modnim zapovedim.

36 36 GLASBA New Svring Ouartet ponovno spregledal Ob trideseti obletnici nepretrganega uspešnega nastopanja nova kompaktna plošča»i Saw The Light«in slavnostni koncert v Narodnem domu Daljnega leta 1968 so štirje nadebudni mladeniči na televiziji gledali koncert legendarne vokalne zasedbe Golden Gate Quartet in se v hipu navdušili nad njihovim ubranim petjem gospel napevov. Kmalu zatem je nastal New Svving Quartet, ki se je v nekoliko spremenjeni zasedbi obdržal na vrhu domače, pa tudi tovrstne evropske glasbene produkcije vse do danes, ko je ob visokem jubileju, tridesetletnici, bolj vitalen in poln idej kot kdajkoli doslej. Dare Henng (.1. tenor), Tomaž Kozlevčar (bariton), Marjan Petan (bas) in Oto Pestner (2. tenor) so se letos pomladi z razprodanim koncertom v Modri dvorani Celjskega sejmišča in retrospektivno ploščo»last Documents«dokončno poslovili od lastne preteklosti in pred nedavnim v studiu 26 Radia Slovenije pod Tomaževo producentsko taktirko posneli najambicioznejši glasbeni projekt do sedaj, kompaktno ploščo»1 Saw The Light«. Obkroženi z najboljšimi slovenskimi instrumentalisti (Ratko Divjak, Blaž Jurjevič,»200 glasbenikov v pozdrav 200. radijski oddaji prijatelji radia Ognjišče«v nedeljo, 27. septembra ob v dvorani Tivoli v Ljubljani Nastopili bodo: Alfi Nipič, Joži Kališnik&Miha Dovžan, Ansambel Gašperji in dfiigi. Predprodaja vstopnic: Radio Ognjišče, Štula 23 (Škofovi zavodi), LJ-Šentvid. Primož Grašič, Jani Hace, Jaka Pucihar, Aleš Avbelj, Tadej Tomšič, Žiga Golob, Miro Božič...), oblečeni v kreacije znamenitega Alana Hranitelja in oboroženi z novim menagerjem Ninom Vrberjem so tokrat čisto zares pripravljeni za vstop na svetovni trg. New Swing Ouartet si je zadal za domače glasbene razmere nadvse smele cilje - v bližnji prihodnosti naj bi jih pod svoje okrilje vzela ena izmed diskografskih velikank, za katero bi ubrana četverica nato v naslednjih desetih letih posnela deset kompaktnih plošč, ki bi zaobjete vse pomembnejše stvaritve iz sicer neusahljive zakladnice gospelov in hvalnic. Načrtov torej ne manjka, z že kar pregovorno ubranim petjem in širokim glasbenim znanjem - NSQ za razliko od večine tovrstnih glasbenih poustvarjalcev sam poskrbi tako za vokalne in Gašperji v Amerilci Ansambel Gašperji s Preddvora na Gorenjskem je v zadnjih letih prav gotovo med najbolj popularnimi in tudi zasedenimi slovenskimi narodno zabavnimi ansambli. Ansambel ima veliko samostojnih koncertov, mnogo pa nastopa tudi skupaj s svojim vzornikom, Slavkom Avsenikom. Gašperji so bili letošnje poletje precej zasedeni tudi na Celjskem, pred časom pa so odšli na krajšo turnejo po Ameriki. Na pot so odšli v spremenjeni zasedbi, saj ni z njimi stalne pevke, odučne Vere Soline. Vzrok je skoraj neverjeten: Vera si ne upa peljati z letalom! Pomagali niso nasveti niti prošnje - Vera je raje ostala na trdih tleh. Zamenjala jo je Nataša Krajnc iz Žalca, ki je s petjem začela pri Otu Romu in zelo uspešno nadaljevala pri ansamblu Toplišek. Natašo so vabili celo k ansamblu Rosa, ki je ostala po odhodu Natalije Verboten brez pevke, (zdaj jo je zamenjala Zlata Pilko, ki je pela v času porodniške pri Ptujskih 5) in Ptujskih 5, vendar se je vsemu zaradi šole in solopetja odpovedala. No, Amerika jo je premamila in tako je tudi prav. T. VRABL glasbene aranžmaje - pa bo New Svving Quartet poleg skupine Laibach nemara edini resnejši domači glasbeni»izvoznik«v tem tisočletju. Pri izboru skladb za album»1 Saw The Light«je poleg članov NSQ tokrat aktivno sodeloval tudi Jane Weber, glasbeni urednik Radia Slovenije in velik poznavalec izvirne ameriške godbe. Plošča je tudi zaradi samega izbora prelomna, saj je večina izmed petnajstih skladb vzetih iz najbolj presunljivih repertoarjev te glasbe. Poleg nekaterih že vsem znanih napevov, ki smo jih lahko v drugi polovici tega stoletja doživeli v neštetih verzijah, tudi v interpretaciji pop zvezdnikov (Elvis Presley, Sam Cooke, Aretha Franklin, Bob Dylan, Van Morrison...), je na plošči še nekaj imenitnih, a izven poznavalskih krogov manj znanih skladb. Prav te malokdaj slišane»hvalnice in kesalnice«pa tako za w jalce kot za tenkočutnejšg, slušalce predstavljajo pose izziv. Lahko je namreč po tvarjati že uležane melod precej bolj težko pa godbo je v času prikritega suženj^ na ameriškem jugu nastajal glavah ponižanih, a ponos; in s prirojenim glasbenim lentom obdarjenih črncev, jo na dopadljiv, kakovosten nepopulističen način preds viti razvajenim ušesom evi skega poslušalca. New Svving Quartet je, mojstrsko petje v prihodni podložil še z nekoliko sme šo in modernejšo glasbi podlago, zagotovo na vrhu tvice dolge liste kandidate? s prepevanjem večno zele nabožnic iščejo svoj prosk zmeraj bolj skomercializ nem svetu glasbe. Ne nai zadnje pa zato trdo delajo dolgih trideset let. '. - - STANE ŠPEG Ansambel Gašperju Od leve vodja Brane Tičar, Robi Primožič, Vera Soline, Danilo Lukan\ Franc Tišler, spredaj Niko Legat in Vinko Podobnik.

37 GUSBA 37 GLASBENI EX-PRESS prejšnjo nedeljo sta se na jfstvu družine Brown v Lj^inghamshireu poročila ^jgca Melanie Brown alias ^jj-y iz razvpitega kvarteta Ljce Girls in nizozemski ple- * gc Jimmy Gulzar. Med 150 ip^,abljenimi gosti je bilo le ^^\o znanih osebnosti, novi- 0 in fotoreporterji pa so ijjbolj»pogrešali«bivšo spajj(.q Geri Hallivvell, ki je še isti Ijn na londonskem letališču, [0ox je priletela iz ZDA, jfgdstavnikom sedme sile,(ino užaljena potožila, da jo ijena»najboljša«prijateljica ploh ni povabila na poroko, trenutno najpopularnejša vstralska ročk zasedba IILVERCHAIR pod taktirko ifoducenta Nicka Launaya IHXS, Midnight Oil) v Los ^ngelesu pripravlja material a tretji album, s katerim nameravajo ti 19-letni mladeniči ireseči prodajne rezultate njilovega lanskega»zlatega«lpj»freak Show«. Na albumu o 14 skladb, izšel pa naj bi ele v začetku prihodnjega le- NORMAN COOK alias ATBOY SLIM alias Pizzaman lias Mighty Dub Cats alias eats International, legenda ngleške artistično usmerjene jp srenje, spet zamuja z obvo svojega dolgo in težko pričakovanega LP izdelka»you've Come A Long Way Baby«. 35-letni Cook je krivdo za tokratni odlog naprtil na ramena nekdanjega člana njegove skupine Housemartins Paula Heatona, ki s svojo skupino Beautiful South pripravlja nov album.»debeli suhec«je pri nastajanju tega albuma svojemu staremu prijatelju pomagal kot producent. Trideset let po izidu kultnega LP-ja»Music From The Big Pink«je trojica originalnih članov (Levon Helm, Rick Danko in Garth Hudson) legendarnega kvinteta THE BAND sredi septembra pod tem imenom objavila deseti studijski album»jubilation«. Večina skladb zanj so trije starčki so ob pomoči studijskih glasbenikov in gostov (Eric Clapton, John Hiatt...) posneli v znameniti hiši Big Pink na obrobju New Yorka, kjer je leta 1966 ob njihovi spremljavi nastal tudi prvi»električni«album Boba Dylana»Basement Tapes«. THE ROLLING STONES so v Istanbulu v soboto odigrah zadnji koncert megalomanske turneje»bridges To Babylon«, s katero so konec avgusta v Zagrebu navdušili tudi 20 tisoč Slovencev. Konec turneje pa seveda še ne pomeni tudi Še pred Rollingi bodo ljubitelje ročk godbe z»live«albumom razveselili tudi AEROSMITH. Po leta 1986 objavljenem»classic Live«in njegovem nadaljevanju»classic Live 2«bo prihodnji mesec objavljen albumu»a Little South Of Sanity«, že tretji koncertni album tega še vedno nadvse popularnega bostonskega kvinteta, ki je na glasbeni sceni prisoten že vse od leta Na dvojnem CD-ju bo kar 23 skladb, med njimi pa bodo seveda vse večje uspešnice, ki so jih Aerosmith nanizali v osemdesetih. zasluženega počitka, ki so si ga še vedno poskočni abrahamovci po več kot treh desetletjih drgnjenja največjih svetovnih odrov brez dvoma zaslužili. Da bo posel res opravljen kot se šika, Micka Jaggerja, Keitha Richardsa, Charliea Wattsa in Rona Wooda čaka še končna obdelava posnetkov, ki so nastali med njihovo turnejo in bodo 16. novembra skupaj z dvema novima skladbama,»sister Morphine«in»Memorty Hotel«, tudi izšli na koncertnem albumu»no Security«. Ljubljanska založba Nika je vse resnejše radijske postaje pretekli teden presenetila s promo izdajo najnovejšega albuma vodilne brazilske metal zasedbe SEPULTURA. Uradni izid LP-ja»Against«bo šele 5. oktobra, na njemu pa bo skupaj s bobnarjem Igorjem Cavalerom, kitaristom Andreasom Kisserjem in basistom Paulom Pintoem prvič mogoče slišati novega pevca Derrica Greena (ex-overfiend), ki je v bendu zamenjal lani odpadlega Maxa Cavalero. Najpopularnejša kanadska^ rockerica ALANIS MO- RISSETTE se prihodnji mesec odpravlja na krajšo turnejo po ZDA, kjer bo promovirala svoj najnovejši album»supposed Former Infatuation Junkie«, ki bo izšel 3. novembra, na njem pa boste lahko našli 17 skladb. Pod večino izmed njih se je poleg Alanis podpisal še producent Glen Ballard. Prvi single s skladbo»thank U«bo mogoče kupiti že v začetku prihodnjega meseca. Simpatična švedska art-pop zasedba THE CARDIGANS je s singlom»my Favourite Game«, katerega spot je režiral slavni Jonas Akerlund (»Smack My Bitch Up«,»Ray OF Light«), najavila skorajšnji izid njihovega tretjega studijskega izdelka»gran Turismo«(19. oktober, Stockholm Records). Trojica berlinskih producentov. Mike Michaels, Mark Dollar in Mark Tabak, je pod okriljem založbe»eastvvest«posnela album»electro City«, ki poleg velikih uspešnic»ročk Your Body«in»Super Sonic«prinaša še 14 kreacij, narejenih v spet popularnem electro-beatu. Grace Slick, pevka legendarnih skupin JEFFERSON AIRPLANE, Jefferson Starship in Starship, je napisala in objavila avtobiografijo»somebody To Love«, v kateri je razkrila večino svojih širši javnosti do sedaj še neznanih mamilarskih in seksualnih afer. Ekipa, ki že vrsto let pripravlja popularno radijsko oddajo Dee Jay Time (na valovih Radia Celje jo lahko poslušate ob petkih med 21. in 22. uro), je pred nedavnim domačemu trgu ponudila že tretji»beli album«z izborom skladb nekaterih najvidnejših predstavnikov domače kvazi-dance scene. Poleg Vesnice, Nataše, Pelea, Deje Mušič, Mirana Rudana, Anje Rupel in MZ Rektorja boste na tej kompilaciji našli še pesmi skupin Kingston (na sliki), California, Power Dancers, 2 Alive, PM United, 2 Brothers, E-box in Društvo mrtvih pesnikov. V podobnem stilu je narejena tudi prva zgoščenka»si Promo Play«, ki pa ne bo v prosti prodaji, saj je namenjena le promociji novih skladb slovenskih izvajalcev. Urednik izdaje Sebastijan Artič (Žan Ljubljanski) je k temu projektu, ki naj bi konkuriral že utečenima promo izdajama»3p«in»megahit parada«, tokrat uspel privabiti 13 bolj ali manj uveljavljenih izvajalcev (Alenka Kolman, Sendi, Babilon, Ritem Planet...), ki so za objavo svoje skladbe na 120 zgoščenkah, članek v priloženem biltenu in skladbi na Internetu odšteli po 18 tisoč tolarjev. Info: (041) STANE ŠPEGEL

38 38 FILM TELEVIZIJA Za ljubitelje grozljivk v četrtek, 24. septembra, prihaja v naše kinematografe nova stvaritev mojstra grozljivk, Wesa Cravena, režiserja More v ulici brestov in zadnjih sedmih epizod razvpite serije Tivilight Zone (Zone somraka). Krik 1 je ii.idaljevanje prvega filma, ki je samo v ameriške blagajne prinesel okroglih 100 milijonov dolarjev in si prislužil MTV-jevo nagrado za najboljši film leta Scenarist Kevin Williamson se je po uspehu obeh Krikov že zaobljubil k izdelavi scenarija za tretji del. Drugi del Krika govori o študentskem življenju na Univerzi Windor, raju za prizadevne študente. Pomlad je in prvo leto uspešnega študija se bliža koncu. Dve leti je minilo od umorov v kalifornijskem Woodsboro. Sidney Prescott, ki jo igra Kanadčanka Neve Campbell, gre vse po maslu. Ima krasno sostanovalko (Elisse Neal), predanega fanta (Jerry 0'Conner) in glavno vlogo v šolski igri. Snobovska družba univerzitetnih študentk jo povabi medse. Tudi neukročeni Randy (Jamie Kennedy), njen stari znanec, ki je prav tako preživel pokol v Woodsboru, je vpisan na Windorsko filmsko šolo. Kakor Sid se je tudi on postavil na noge. Toda pod podobo brezskrbnega študentskega življenja ju grozljivi spomini iz preteklosti nikdar popolnoma ne zapustijo... Kmalu po premieri filma Pokol se v univerzitetnem mestu zgodi nov umor. OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA ŠENTJUR Ulica Valentina Orožna 8, 3230 ŠENTJUR objavlja RAZPIS ŠTIPENDIJE za študijsko leto 1998/99 POGOJI: v študijskem letu 1998/99 vpis v 3. letnik študija ekonomske ali pravne smeri povprečna ocena v 1. in 2. letniku najmanj 8,5 prednost imajo otroci članov OOZ Šentjur, ki izpolnjujejo prejšnja dva pogoja Prijava naj vsebuje: lastnoročno napisano prošnjo overjeno kopijo indeksa z ocenami prvega in drugega letnika študija kratko poročilo o poznavanju problematike malega gospodarstva Rok za prijavo je Prijave pošljejo kandidati na naslov: Območna obrtna zbornica Šentjur, Ulica Valentina Orožna 8, 3230 ŠENTJUR, s pripisom:»za RAZPIS«. Izbor kandidata bo v roku 10 dni po preteku razpisa. O izboru bodo vsi kandidati pisno obveščeni. Gremo v kino! Seveda, Sean Connery se je, poleg kopice drugih odličnih vlog, proslavil kot tajni agent James Bond. Tako je menila tudi večina naših bralcev, pravilne odgovore pa so med drugimi poslali tudi Gregor Petrovič, Miklošičeva 3, Celje; Primož Kronovšek, Parižlje 65, Braslovče in Mateja Sakelšek, Brezova 2, Celje. Ti bodo prejeli vstopnico za kino predstavo Celjskih kinematografov. Nagradno vprašanje tega tedna se glasi: V kateri TV seriji igra Courtney Cox, ambiciozna novinarka v trilerju Krik 2? Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje, do ponedeljka, 28. septembra. Številni umori mestecu nakopljejo roje novinarjev, Sidney pa se strahote izpred dveh let znova ponovijo. Gale Weathers (Courtney Cox) je novinarka znanega tabloida, ki prihrumi v mesto v družbi prestižnega snemalca (Duane Martin), da bi tako pridobila gradivo za svojo novo knjigo. Zanjo končno napoči čas, ko ni le poročevalka o najbolj vročih novicah. Sedaj postane novica ona sama. Dewey Riley, ki ga igra David Arquette, je za Sidney kot studenčnica v puščavi, še posebej, ko se izkaže, da je glavna tarča morilca. Naenkrat ne ve več, komu sploh še lahko zaupa. Od preteklih dogodkov je Dewey skoraj popolnoma okreval. Prišel je z namenom, da zaščiti Sid. Kljub temu, da ni več šerif, s svojim sumničenjem ne prizanaša nikomur. Ena od žrtev vvoodsborskega morilca je bila tudi njegova sestra, kar mu da še večji zagon za lov na morilca. Njegovo zaupanje do novinarke Gale izvira iz preteklosti, in ko je že upal, da se bosta zbližala, Gale to izkoristi za snov svoje zgodbe. Ob vse večjem številu trupel v Windsboru postaja vzdušje zadušljivo. Zgodi se lahko karkoli in vsakdo lahko postane osumljenec... Zgodba filma je narejena po resnični drami, ki se je odigrala v VVoodsboru, njena avtorica pa je novinarka Gale Weathwers. Knjiga ni le postala uspešnica, ampak je obenem tudi pripomogla pri oprostitvi Cottona Wearyja, obsojenega umora Sidneyine matere. V DRUŽBI S KANALOM A Priglejte si... v prihodnjih dneh vam bodo ključna vprašanja v nagradni igri»ob si na Kanalu A priglejte«zastavili ob naslednjih filmih in oddajah: v soboto, 26. septembra, ob v 4. delu ameriške akcijske nanizanke Vitezi za volanom. Režija: Spiro Razatos, igrajo: Brixton Karnes, Christine Steel, Duane Daviš, ^ Kathy Trageser, Nick Wechsler, Andrea Beutner... v nedeljo, 27. septembra, v ameriškem akcijskem filmu Alcatraz. Režija: Michael Bay, igrajo: Nicolas Gage, Sean Connery, Ed Harris, BiH Forsythe, David Morse, Greg Colhns... v ponedeljek, 28. septembra, ob v ameriškem filmu Izdano zaupanje. Režija: George Kaczender, igrajo: Judith Light, Judd Hirsch, Betty Buckley, Holland Taylor... v sredo, 30. septembra, ob med ameriško romantično komedijo Ko si spal. Režija: Jon Turteltaub, igrajo: Sandra Bullock, Bili PuUman, Peter Gallagher, Peter Boyle, Jack Warden, Glynis Johns... Režiser Wes Craven je v svetu filma prisoten že 25 let, vse od pojava kontroverznega filma in filmov neodvisne produkcije. Kljub temu, da je njegov najljubši filmski žanr grozljivka, pa je med ljudmi znan kot režiser»s srcem, pogumom, obilico humorja in neomejeno domišljijo«. Vampire in Brooklyn, Deadly Friend, The People Under The Tairs in Svvamp Things so le najslavnejši filmi, ki segajo v zgodovino vse do zgodnjih sedemdesetih. Trenutno dela na priredbi dokumentarca, nominiranega za oskarja,»fidllefest about a vvoman who teaches violin to children in Harlem«. KINO B. J. Union od 24. do ob 16.30, 19. in ameriška srhljivka Krik 2. Mali Union od 24. do ob 20. uri drama Rezilo. Metropol od 24. do ob 16. uri akcijski spektakel Godzila, ob srhljivka Krik in ob vohunsko-akcijska komedija Maščevalci pa ob 10. uri Godzila in ob 23. uri Krik 2. Žalec ob 20. uri v Domu 11. slovenskega tabora slovenski film Vesna, ob 20. uri in ob 18. in 20. uri pa glasbena komedija Spice girls. Dobrna 26. ob 19. in ob 17. uri ameriška kriminalka Elitni morilci. v četrtek, 1. oktobra, ob 20.00, bo ključno vprašanje zastavljeno v sklopu filmov po izbiri gledalcev. Izbirali boste lahko med ameriško romantično komedijo Nogometaš, ameriško komedijo Mama pri soldatih, ameriškim akcijskim filmom Zakon močnejšega ali ameriškim filmom Ragtime. skrita" KAMERA Največja slovenska ko^ cialna televizija POP '[\ -, naj bi jo (po njenih podatkih) gledalo že sl^o,, 40 % vseh gledalcev, jg" novo sezono štartala z nej^. terimi spremembami: dalji informativno oddajo, nd zabavno oddajo in s prenl Ijenimi starimi uspešnicam Janez Ujčič, direktor dod če produkcije POP T V, d kar žari od veselja, njeg nasmejani obraz posta mrk le takrat, ko se sreč; šefi nacionalne televizije, so mu { Ujčič je bil dolgole vodja mariborskega televizj skega študija TVS), iz čij zavisti prepovedali, da bi kdajkoh prestopil prag»j cionalke«. Stojan Auer, ki bi nek želel postati Slovenec leta pa vsaj minister, za svojce dajo Super POP napovedi številna presenečenja. Da presenetil gledalce, ne g dvomiti, znano pa je, da m njegovimi presenetljivi! potezami v oddajah vodsl»komercialke«ni vselej n dušeno. I Jonas je napovedal, da njegova oddaja Brez zapi poslej tekla še bolj spiošf no. Prevedeno v razumij jezik: še več spako\'ani ljubljanskega slenga in iie kusnih»štosov«. Prva dama POP TV Sai Einsidler-Štrumbelj je v o daji 1, 2, 3 - kdo dobi?, ve kodušno poklanjala (za nai razmera) bogate denarne n grade. To pa je pravzapn tudi vse, kar je bilo v oddaj ki bi se lahko imenovala tu 1, 2, 3, - koliko dobi?, zaii mivega. Mlajše gledalce bo pre ekrane še naprej vabila PO TV-jeva vzhajajoča zvezd (in pevka v zatonu?) Anj Rupel. Njen POP party pa i ni prerasel pubertete, ph tako kot večina gledalcev, t oddajo spremlja. Tomaž Perovič, ki je infoi mativno oddajo 24 ur podal šal, njen začetek pa presta«na zgodnejšo uro, je napovf dal nekaj kadrovskih okrefi tev. Novinarjev to pot najl bi speljal nacionalni televii ji- ne tako, da bi odšli h konl^' vseeno ostali na TV, net pa je Ambrožič tudi izčrp; užaloščeil Na TV Slovenija so tem oddahnili. Lado Ambtf žič, ki vedri in oblači na n- cionalnem informativne' programu, bi se sicer r^' znebil nekaterih novinarji' ki mu ne ustrezajo, vend' renči. Pred tem je bil več 1^; uspešen: tri voditelje ^ dnevnika je odstavil, a novinarjev pa je izgnal i/- formativnega raja«v dr^'ž televizijske programe. S te' svoje uredniško znanje ' poznavanje televizijski^ medija, pravijo ki so ostali. Prizor iz ameriškega filma Črni dež (Black Rain), ki bo na sporedu v torek, 29. septembra, ob 21. uri. V filmu igrajo Michael Douglas, Andy Garcia, Ken Takakura, Kate Capshaw...

39

40

41

42

43 IZ OTROŠKEGA SVETA 43 Med skrilimi količki Na Slovenskem knjižnem kvizu vse o Otonu Zupančiču in Beli Krajini ipesecu septembru so v 1^ gplošnoizobraževalnih j^nicah v Sloveniji pribijali različne prireditve jlovenskem knjižnem prireditve pa so se zabile v ponedeljek, 21. (gjnbra. jyič letos so osnovnošolci Slovenski knjižni \ saj se je nemška usta- 'jstiftung Lesen, ki je v [fldih letih organizirala jnarodnih knjižni kviz, P*ila, da kviza v tej obliki bo več pripravljala. Usjalci Slovenskega knjižna kviza so se odločili, da io popeljali reševalce v ^olj skrite kotičke naše lovine, da bi jo bolje jnali. Ob tem pa ni bilo [ebno sesti na vlak ali avas, se peljati z avtom ali :elo pešačiti. 3 Sloveniji so lahko potospomočjo knjig, zemljevi-,kaset in drugega gradiva, 0 ga lahko našli v najbližji ižnici. Letošnji kviz je reše- :ein približal Belo krajino z!ami, zelenim Jurijem, piicami... V Beli krajini se je leti rodil tudi slovenpesnik Oton Župančič. V Knjižnici pri Mišku Knjižku smo s kvizom pričeli 2. aprila (Dan odprtih vrat) in ga s pomočjo nekaterih prizadevnih šolskih knjižničarjev ponudili osnovnošolcem celjskih in okohških osnovnih šol. Rešitve kviza smo zbirali do 14. septembra 1998, ko smo v prisotnosti komisije izžrebali enajst nagrajencev. Tem je nagrade na ponedeljkovi zaključni pri- V Ljubljano bo odpotovala Anka Krajnc, III. OŠ Celje, drugi nagrajenci pa so: Urša Bobnič in Mateja Škarnik z OŠ Frana Krajnca; Amadej Karo, OŠ Frankolovo; Nina Višnar, III. OŠ Celje; Rok Razgoršek, Damjan Sluga in Uroš Kroflič z OŠ Dobrna; Petra Manojlovič in Tea Romih z OŠ Hudinja ter Alja Kroflič, OŠ Ljubečna. reditvi podelil pisatelj in predsednik bralne značke Slovenije Tone Partljič. Nagrade so poleg Osrednje knjižnice Celje prispevali še Medobčinska zveza prijateljev mladine Celje, Kompas Celje, Celjski kinematografi in Slovensko ljudsko gledališče Celje. Dobitnica prve nagrade se bo v spremstvu mentorja udeležila zaključne prireditve, ki bo 5. oktobra v Ljubljani in kjer bodo posneli tudi TV oddajo. Vsi tisti, ki se te prireditve ne boste mogli udeležiti ali vam žreb letos ni bil naklonjen, si boste lahko to oddajo ogledali v torek, 6. oktobra 1998, ob Sicer pa vse mlade bralce vabimo k reševanju Slovenskega knjižnega kviza prihodnje leto. Moje počitnice na morju Letos sem bil prvič na morju s starši. Bih smo v Izoli, stanovali pa v čudovitem stanovanju na griču mesta. Že prvi dan mi je ati obljubil, da bova šla nabirat školjke. Mislil sem, da je že pozabil in jaz sem nestrpno čakal, kdaj bo tisti dan. Minil je prvi, drugi, tretji in četrti dan. Peti dan pa sem se zbudil in šel pogledat, koliko je ura. V kuhinji je ati kuhal čaj in me vprašal:»greva danes nabirat školjke?«jaz sem zmedeno zavriskal:»ja! Končno! Ampak ob sedmih zjutraj?!seveda, ker je oseka!«je pametno povedal. Hitro sem se oblekel in stekel ven. Jaz sem šel praznih rok, on pa je šel s torbo, vrečo, s ključem od vrat in z majhnim nožem. Pot do tja, kjer so bile školjke, se mi je zdela daljša kot običajno. Ko sva prišla tja, je bila voda tako nizka, da so skale gledale iz vode. Na njih so bile vidne školjke različnih velikosti in oblik. Oprem se na skalo in kar naenkrat je na skali rak. Ati mi govori, naj bom čisto pri miru, drugače me bo uščipnil. Rak je miren in mi pusti, da roko odmaknem. Stopim korak nazaj in ga opazujem, kako se šopiri in napada školjko. Školjka je srednje velika in rak ji z lahkoto zlomi oklep. Nato poje školčje meso. Oklep pade v vodo in jaz ga poberem. Dal sem ga v vrečko. Zdaj sem imel dovolj školjčjih oklepov in z atijem sva šla nazaj v stanovanje. Doma nama mamica in sestra nista verjeli, da se je to res zgodilo. Naslednji dan je čas za odhod na Breg. Vse smo spakirali in se poslovili od izolskega morja. Obljuba se je izpolnila. Rak me ni uščipnil, LUKA BLAGOTINŠEK, 6. b. OŠ Polzela Moje počitnice letošnjem letu sem težko akovala počitnice. školčje oklepe sva nabrala in počitnice na morju so se končale srečno, zanimivo, poučno. Pravlav nisem pričakovala, da 0 zgodilo kaj posebnega, iar pa sem bila potrebna itka. 1 prve dni počitnic sem iivela ob morju. S tetino žino sem bila v Strunjanu. takrat je bilo morje toplo no se lahko veliko kopah, strično sva skakali v morpomola in se zabavali z nimi baloni. Tam je bil i moj brat Klemen in užismo pravo brezskrbno ' tniško življenje. Zjutraj ' dolgo spali, dneve pa 'preživljali ob igri in norfi- Ker je bilo zelo vroče,»se hladili v večjem gumi- '^m bazenu ter iskali senmesecu juliju smo s star- ^ratom Klemnom in staro "10 preživeli devet dni v '^gu v apartmajskem na- J Polinezija. Veliko smo 'kopali in lenarili v senci ^vega gozdička. Zvečer "hodili na dolge spreho- 'grali mini golf ali poslu- ' glasbo na terasi bližnje '^vracije. V času tega dosmo naredili tudi več ^ ov, med drugim v Italijo l^vigrad. V tem času tudi ^"''o kakšnih omejitev 'v 1^' s sladoledom, kar sva z s pridom izkoriščala. ; smo prišli z morja, je za ^1 dni k nam prišla moja ^'čna Barbara. Nekega ve- ^ Smo z Barbaro in bra- '^em Gregorjem hoteli šotoru pred našo hišo. i^^j.so nam to velikodušno ^^'"i. po tihem pa so se 'Srnejali, saj so vedeli, da l<ar hitro v hišo prignal Q To se je kar kmalu zgo- \' ^3 kar je poskrbel Gre- ^ svojimi grozljivimi zgodbicami. Sicer pa smo se igrali razne igre in komaj čakali večere, da se je malo ohladilo. Pot me je nato pa trikrat vodila proti morju. Najprej smo šli obiskat brata Klemna na Debeli Rtič in smo se ta dan kopali v Izoli. Bila je strašna gneča, za nameček pa me je oplazila še meduza. Ko smo čez en teden šli po brata, smo dan preživeli na nam znani plaži v Umagu. Ob koncu počitnic pa sem dva dni preživela se v Strunjanu. Bila pa sem tudi na večjih izletih, med drugim na Gorenjskem, kopala sem se v Topolšici in novih termah v Rogaški Slatini. Kljub opisanim dogodkom pa se je med mojimi počitnicami zgodilo tudi marsikaj neprijetnega. Tako je bila moja stara mama dvakrat na zdravljenju v bolnišnici, zadnje dni počitnic pa je tam preživel tudi moj brat. Vseeno lahko štejem, da sem počitnice lepo preživela, zato so kar prehitro minile. JERNEJA ŽAGAR, 1. OŠ Žalec

44 44 ZA AVTOMOBILISTE Audi TT coupe. Prihaja audi TT coupe Nemški Audi je pred dobrimi tremi leti postavil na ogled audija TT, ki je bil tedaj še študijsko vozilo s povsem negotovo prihodnostjo. Odziv javnosti je bil tako dober, da so se odločili za serijsko izdelavo tega kupeja, ki mu bo kmalu oziroma prihodnje leto sledil še roadster. Audi TT coupe, kar je uradna oznaka tega avtomobila, je majhno vozilo, saj meri v dolžino 404 centimetre. Po obliki je tipičen kupe z relativno dolgim prednjim, pa niti ne tako kratkim zadnjim delom, nizko silhueto ipd. Oblika je sodobna, saj je avto obel oziroma narejen v znaku kroga. Oblika je delo Audijevega oblikovalskega študija, ki si je pri zagotavljanju dobre aerodinamike pomagal tudi s tistim, kar uporabljajo v ladjedelništvu in aeronavtiki. Med materiali, uporabljenimi za audija TT coupe, ima pomembno mesto aluminij, s katerim se omenjena avtomobilska hiša tako ali tako ukvarja že precej časa. Avto je kupe 2-1-2, kar seveda pomeni, da je namenjen predvsem dvema, medtem ko sta zadnja dva sedeža bolj ali manj teorija. Zanimivo je, da avto ponuja dokaj velik prtljažnik (od 220 do 540 litrov), ki je razmeroma uporaben tudi zaradi deljivega naslonjala zadnjih sedežev in dejstva, da je mogoče naslonjalo v celoti podreti. Ampak kljub temu je to čistokrvi kupe, ki so ga postavili na dokaj trdo vzmetenje, trditev Audija, da je to športni avtomobil, pa potrjujejo še kratka medosna razdalja, velika razdalja med kolesi, nizko težišče ipd. Avtomobil poganja bencinski štirivaljnik s po petimi ventili na valj in turbinskim polnilnikom ter polnilnikom hladilnega zraka. Pri gibni prostornini 1,8-litra sta na voljo dve različni moči. Šibkejša izvedenka motorja tako ponuja 180 KM pri 5500 vrtljajih, zmogljivejša pa 225 KM pri 5900 vrtljajih v minuti. Po tovarniških podatkih je najvišja hitrost šibkejše variante 228, močnejše pa 243 km/h, medtem ko je pospešek do 100 km/h v prvem primeru 7,4, v drugem pa 6,4 sekunde. Za doplačilo ponujajo tudi stalni štirikolesni pogon quattro s tako imenovano haldex sklopko, ki skrbi za ustrezno razporeditev moči na prednji in zadnji kolesni par. Audi TT coupe bo slovenskim kupcem na voljo novembra, menda za začetek 20 avtomobilov s šibkejšim motorjem in brez štirikolesnega pogona. Cene še niso znane, obljubljajo pa, da bodo konkurenčne. Novi mercedes Jesen se začenja z novim S Novosti letošnje jeseni se kar vrstijo, kar je tudi»posledica«dejstva, da je pred vrati letošnji pariški avtomobilski salon, vsekakor ena najpomembnejših letošnjih avtomobilskih prireditev. Tam bodo med drugim pokazali tudi novega mercedesa S, ki je največje in vsekakor eno najpomemftiejših vozil nemške avtomobilske tovarne. Novi mercedes S je od predhodnika krajši (503 centimetre), za več kot 200 kilogramov lažji in skratka bolj primeren tudi za sedanji gosti promet. Zanimiv in ugoden je količnik zračnega upora 0,27, še bolj pomembno pa je, da se dokazuje z vrsto tehnoloških novosti. Tako je treba omeniti, da bo avto opremljen z novo samodejno klimatsko napravo, ki bo uravnavala temperaturo na štirih razhčnih mestih. Za doplačilo si bo mogoče omisliti denimo tudi t.i. masažne sedeže, medtem ko bo vozniku na voljo najsodobnejši navigacijski sistem s televizorjem vred, pa tempomat, ki ne bo skrbel samo za stalno hitrost na avtocesti, pač pa tudi za varnostno razdaljo do avtomobila pred vami. Za dodaten denar si bo mogoče omisliti vžigalni ključ v obliki kreditne kartice, za varnost pa kar osem vratnih varnostnih blazin (dve prednji, štiri stranske in Nova trgovsica hiša tako imenovani zavesi po celi dolžini potniške kabine). Za začetek bo novi S poganjalo samo nekaj motorjev, in sicer bencinski šestvaljnik in dva osemvaljnika, prihodnje leto pa pridejo na vrsto turbodizli in prestižni ter zmogljivi dvanajstvaljnik. Osnovna izvedenka bo 320 S z močjo 224 KM pri 5600 vrtljajih v minuti, sledi 430 S (279 KM pri 5750 vrtljajih v minuti), na koncu je za sedaj 500 S (306 KM pri 5600 vrtljajih v minuti). Vse kaže, da bodo prvi novi mercedesi razreda S na slovenski trg pripeljali novembra, pri čemer naj bi bilo treba za 320 S odšteti nekako 12,5, za 430 S 14,7 in za 500 S 16,2 milijona tolarjev. v Šoštanju, točneje v Metlečah, sta Marjan Podgoršek in njegova žena odprla novo trgovsko hišo Avtoshop Podgoršek d.o.o. V njej boste lahko kupili rezervne dele za skoraj vse vrste vozil, kakor tudi notranjo opremo, možen pa bo tudi servis vozil. L. OJSTERŠEK S Beli matiz z Natašo Zadnji od številnih godkov na MOS 98 v O je bila prireditev, ki j«pripravilo podjetje Vaši iz Celja, pooblaščeni pn jalec Daewoojevih vozi nedeljo ob 17. uri je avto daroval avtomobil tiz, najmlajšega in manjšega iz prodaji programa. V poštev za nagradno banje so prišli vsi tisti ku ki so pri podjetju Vaš i Daewoojevo vozilo kupi času od 1. julija do 20.! tembra. V bobnu se je bralo kar lepo število ku' z naslovi kupcev, ko mala Eva globoko segla \' je bilo ugibanj, kdo bo s ni dobitnik, konec. Matiz dobila Nataša Potisk izf čan, medicinska sestra v mu upokojencev v Po' nah, ki je vozilo Daewoo pila en sam dan pred žr«njem. Odločila se je za ^ za v srebrni barvi, zdaj f je sreča prinesla.še bel Daewoojevega»velikega'' čka«. Presenečenje, ko ^ po telefonu sporočili, izžrebanka, je bilo nep' sno in čez približno dve je že bila v Celju, kjer I' ključe podarjenega avto' bila izročil Miran Bra" direktor podjetja Vaš av" sedežem na Mariborski'^' 23 v Celju. Za veselo r^^ loženje na prireditvi so' bele Vesele Štajerke. bo Nataša z dvema»i^ koma«? Za takšen odgo^ bila v nedeljo zvečer več zmedena. ^

45 I ITICA ZA AVTOMOBILISTE 45 Siiiart začenja svojo tržno pot,gkako pet let je nemški ^^^edes Benz ob sodelovagvicarskega urarskega ' erna SWH Svvatch roje- UJTIARTA, majhno vozilo za jjpdnje tisočletja, kot radi Jvijo pri Mercedesu. je avtomobilski mal- ' saj ga je v dolžino za M 2,5 metra, njegova zup oblika pa ponuja dovolj, ggov za pozorno ogledo- To je seveda dvosedežki naj bi bil namenjen ijjvsem krajšim, torej mest- D vožnjam. Avtomobil se ^azuje z zanimivo zunanjo jj(0, predvsem pa s skoraj lunsko mehaniko, kar severi nič nenavadnega, saj pri goveni nastajanju ves čas eluje Mercedes Benz. Chrysler 300 M na slovenskem trgu Ljubljanski Chrysler Jeep Import, uradni predstavnik leriške avtomobilske korporacije Chrysler, je v teh dneh čel tudi uradno ponujati oziroma prodajati novo veliko rvslerjevo limuzino 300 M. [o ie avto, ki so ga Američani vsaj delno oblikovali tudi za bpski avtomobilski okus (kar potrjuje tudi dejstvo, da bo na - ' IH trgih na voljo dimenzijsko krajša varianta). Avto naj I-vropi kosal predvsem z mercedesom razreda E, pa '1W >erije 5, audijem A 6 in podobno konkurenco. Načeloma inaiiienjajo 3,5-litrski motor z močjo 235 KM in 2,8-litrsko )10! IIO izvedenko, ki ponuja 200 KM. Za začetek bo slovenm kupcem na voljo samo izvedenka z močnejšim motor- 5, zanjo pa bo treba odšteti malenkost manj kot sedem iijonov tolarjev. Smart Avto bo čez približno mesec dni pripeljal na devet evropskih trgov, pri tem pa so oblikovali drugačno strategijo prodaje in se odločih, da ne bo na voljo v okviru že uveljavljene Mercedesove trgovske mreže. To je tudi eden od razlogov, da za začetek avto ne bo naprodaj pri slovenskih uradnih prodajalcih stuttgartskih avtomobilov, ampak bo treba ponj ah v Italijo ah pa v Avstrijo. Za začetek bo avto naprodaj dveh izvedenkah (smart pure in nekaj bolje opremljena različica smart pulse), prihodnje leto pa načrtujejo še luksuzno različico z oznako smart passion. v Smart pure poganja bencinski motor z gibno prostornino 600 kubičnih centimetrov ter močjo 45 KM, medtem ko bodo imele druge izvedenke motor z močjo 55 KM. Kot pravijo pri Mercedes Benzu, bo po letu 2000 na voljo tudi smart z električnim motorjem. Vse izvedenke imajo vgrajen šeststopenjski sekventni menjalnik. Najvišja hitrost tega avtomobila je omejena na 135 km/h (to pa predvsem zaradi težav, ki jih je imel Mercedes Benz z mercedesom razreda A), pospešek od O do 100 km/h pa sedem sekund. Avto izdelujejo v francoskem mestu Hambach in računajo, da bodo v letu dni naredili nekako 100 smartov, po letu 2000 pa naj bi serijska izdelava narasla na 200 tisoč vozil v letu dni. Ker smarta vsaj uradno v Slovenijo za sedaj ne bo, lahko postrežemo zgolj z nemškimi okvirnimi cenami. Tako bo tam stal smart pure nekaj več kot 16, smart pulse pa mark. Daimler Benz doicazuje dobro zdravje Zelo dobre poslovne rezultate za letošnjih sedem mesecev je objavil tudi nemški koncem Daimler Benz (ki se je pred nedavnim združil s Chryslerjem v enotno družbo Daimler Chrysler). Najboljše rezuhate je znotraj koncema ustvaril Mercedes Benz, ki je imel za 36 milijarde mark prometa oziroma za 23 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Promet vse skupine naj bi do konca leta dosegel številko 140 milijard mark (koncern je imel namreč v sedmih mesecih skupaj 79 milijard mark prometa). Količinsko se je v tem času prodaja mercedesov povečala za 29 odstotkov na skupaj 503 tisoč vozil, medtem ko naj bi jih do konca leta prodali vsaj 850 tisoč oziroma za dobrih 130 tisoč vet kot v letu 1997.

46 46 STARŠEM KRATKOHLAČNIKOV Kakšen sem v svojih oceh? otrokovi samopodobi posvečamo vzgojitelji v Vrtcu Tončke Čečeve v Celju že nekaj časa precejšnjo pozornost. Zavedamo se namreč, da je od odgovora na zgoraj postavljeno vprašanje odvisen odnos, ki ga bo imel otrok do samega sebe in do svojega mesta v tem svetu. Otrok v začetku ne ločuje med seboj in drugimi osebami ter predmeti iz okolja, ki ga obdaja. Z izkušnjami počasi pride do ločevanja med seboj in okoljem, kar je najzgodnejše in najpomembnejše učenje v obdobju dojenčka in malčka. Otrok je vsak trenutek izpostavljen vplivu cele vrste novih občutkov, od katerih nekateri izvirajo iz njegove notranjosti, drugi iz njegovih čutil, ko' preko vida, sluha, voha, okusa in tipa delujejo nanj. Prvi dotiki lastnega telesa so slučajni, predstavljajo pa prve vtise v predstavi o lastnem telesu. Na otroka imajo v zgodnjem otroštvu največji \^liv starši. Samopodoba je namreč naučena, večji del te samopodobe, ki je naučena, pa izvira iz povratnih odzivov odraslih, s katerimi otrok živi in predstavljajo zanj pomembne osebe. Starši so tisti, ki so v zgodnjem otroštvu največ ob otroku, otrok je telesno, čustveno in socialno odvisen od staršev, zato imajo ti največji vpliv nanj. V čem je ta vpliv? Pomembna je ljubezen do otroka, ki jo otrok doživlja kot popolno sprejemanje. Prav tako je pomemben enoten nastop obeh staršev pri omejevanju otrokovega neprimernega vedenja - pri mejah, ki mu jih postavljajo. Mama in očka imata pri tem enakovredni, a vendarle različni, spolno pogojeni vlogi.otrok mora biti deležen spoštljivega vodenja in ljubeznive podpore pri uveljavljanju lastnih pobud znotraj postavljenih pravil. Po čem lahko opazujemo razvoj otrokove samopodobe v vrtcu? Čeprav se otroci že pred drugim letom odzivajo na klic po imenu, pa opazimo, da šele sedaj začenjajo svoje ime tudi sami uporabljati. Razumejo, da se sporočilno nanaša na njih same. Pri treh letih že pomembno dolgo vztrajajo pri lastnih zamislih, posebno pri igri in želijo tudi sicer čim več narediti in ustvariti sami. Okoli četrtega leta opazimo, da si otrok ustvari jasno sliko o tem, ali je on ali ona, deček ali dekhca. To spoznanje odslej narekuje njegovo vedenje. Tako otrok postopoma razvije podobo moškosti ali ženskosti, kar pa se seveda ne zgodi čez noč. V tem obdobju spozna, da je spol neka trajna značilnost, dojame povezavo med svojimi spolnimi organi in spolno istovetnostjo. Ta spolna shema je ena izmed najpomembnejših shem, saj v marsičem določa otrokovo (in ne samo njegovo) obnašanje: kaj mu kot pripadniku določenega spola»pristoji«in kaj ne, in podobno. V tem obdobju opažamo, da se otroci igrajo pretežno ločeno po spohh, pogostokrat tudi vztrajajo pri bolj»fantovskih«oziroma»dekliških«igrah. Pomembno je, da se zavedamo vpliva socialnih vzorcev, ki jih otroci posnemajo in pogosto namerno ustvarjamo situacije, da se lahko oboji preizkusijo tudi v drugačni vlogi. V vrtcu prihajajo do izraza na prav poseben način otrokove osebnostne lastnosti. V odnosu s sovrstniki in z vzgojitelji kot drugimi pomembnimi odraslimi otrok razvija socialno bolj sprejemljive oblike vedenja v skupini, pozitivno sprejemanje drugačnih oseb, večjo notranjo motivacijo za igro in druženje, večjo pripravljenost za sprejemanje novih izkušenj in podobno. Kaj pa slabi vplivi? Morda se otrok prvič sreča z nesprejemljivim vedenjem pri drugih otrocih, lahko se ustraši novih in neznanih situacij, lahko se poveča njegova občutljivost za neuspeh med sovrstniki in še kaj. Kaj lahko storimo vzgojitelji (ce)? V vsem pozitivnem podpirajmo starše pri vzgoji otrok in z visoko etično in profesionalno držo uresničujmo osnovno vrednoto našega odnosa z otroki: otrokovo dobrobit. Pri tem nam je zadnje leto lahko v veliko pomoč Kodeks etičnega ravnanja v vrtcu, ki ga je izdala Sekcija za predšolsko pedagogiko pri Zvezi pedagoških društev Slovenije. V Vrtcu Tončke Čečeve v Celju se trudimo, da bi postal osnovno merilo za naše vrednotenje in ravnanja. BETKA VRBOVŠEK, dipl. ped. Vrtec Tončke Čečeve Celje ODVISNOST Bolezen z različnimi oblikami Vrste odvisnosti ločimo po sredstvih, ki povzročajo omamo. Odvisnost, kjer se za omamo uporabljajo kemične snovi in jih je potrebno jemati v časovnih odmerkih, je telesna odvisnost: alkoholizem, narkomanija, kajenje. Odvisnost, kjer se za dosego omame zlorabljajo razni postopki in škodljiva vedenja ljudi za zmanjšanje bolečine in stisk v sedanjosti, imenujemo tudi psihična odvisnost. Bistvo odvisnosti ne pomeni samo telesne odvisnosti od nekega kemičnega sredstva ali postopka, temveč škodljivo vedenje, ki se ponavlja in se človek zaveda vseh škodljivih posledic, vendar ga ne more opustiti, ker bi doživel odtegnitveno ali abstinenčno reakcijo. Osnovne značilnosti odvisnosti Odvisnost je v osnovi samo ena bolezen z različnimi oblikami, ki lahko prehajajo ena v drugo. Vsi ljudje imamo v svojem živčnem sistemu vgrajen mehanizem za omamljanje. Za odvisnost je značilno: 1. Škodljivo vedenje, omamljanje - odvisni, zlasti od kemičnih drog, počasi zanemarjajo svoje obveznosti, prijatelje in navezujejo stike z ljudmi, ki so povezani z mamili in osrednji cilj je zgolj, kako in kje bo pridobil mamilo. Tudi ko se že odločijo za prenehanje, tega ne zmorejo in se vedno znova vdajajo psihičnim pritiskom, kar je značilnost odvisnosti. Človek je osredotočen na svoj notranji svet in izgublja stik z realnostjo. Škodljivo vedenje se imenuje omama, trans ali opoj in povzroči zamegljeno stanje zavesti. Je kronična bolezen, ki za svoj razvoj do prave oblike potrebuje več let ali celo desetletij. Odvisneži pogosto obolevajo za boleznimi v zvezi s stresom, to so obolenja prebavil, dihal, obtočil, debelosti, rakastih obolenj, obolenja gibal, sklepov in razni drugi znaki, ki jim zdravniki ne vedo vzroka. Ob telesnih obolenjih povzroča odvisnost spremembe vedenja, agresivnost in spremembe razpoloženja. Takšna oseba se popolnoma odtuji od svojih ljudi in ni sposobna pravilno reagirati. 2. Ponavljanje in povečevanje doze - vsak, ki dalj časa zlorablja alkohol ali druga mamila, ne postane zasvojen. V začetku gre pri vseh za prijetno počutje in vsak je prepričan, da lahko preneha z uživanjem snovi ali drugih oblik, kadar bi želel in vsi odvisni so v začetku tako mislili. Toda pri ponavljanju tega je prišlo do stanja, ko niso mogli več prenehati, ker se je zgodila odvisnost. Ujeli so se za nekaj skritega v psihi. 3. Izjemni vzponi in padci razpoloženja - odvisni ne znajo zmerno doživljati svojih občutkov in razpoloženja, nihajo iz ene skrajnosti v drugo. Izpolnjevali so želje staršev, družine in drugih oseb, se ravnali po zahtevah kulture in tako zanikali svoje potrebe in občutke. Zaprli so jih kot vodo za velikim jezom, ki se enkrat zruši pod pridskom. Na dan izbruhne vsa napetost in bolečina, ki jo je odvisni kopičil v sebi in to običajno v tem, v čemer se je dotedaj odrekal, n.pr. če je želel kontrolirati telesno težo, sedaj nekontrolirano je, hrano odstranjuje iz telesa z bruhanjem in nato nadaljuje z jedjo. Ob takšnih izbruhih se skoraj hkrati pojavi občutek sramu zaradi zavedanja storjene nepravilnosti in začne se kontrolirati. Za krajši čas kontrola količine zaužite hrane izgleda kot uspešna rešitev, a ni vedno tako. Lahko se spremeni v nevarno obliko nezmožnosti uživanja hrane, imenovano anoreksija. Obe obliki (prenajedanje in ustavitev hranjenja) sta bolezenski in prisilni, zato ozdravitev ni v kontroli vnosa hrane v telo. 4. Prisilnost - kompulzivnost - pri odvisnih se vrti ciklus popolne nezmernosti v obliki sprostitve ali kontrole, ki ustvarja začaran krog. Kljub velikemu trudu kontrolirati svoje počutje so psihične napetosti tolikšne, da popustijo v katerikoli obliki: prenajedanje, nekontrolirano pitje ali drugo škodljivo vedenje. To se kaže na enostavi^ primeru, ko vsi poznate k ki je ob prenehanju pitja ^ del v drugo odvisnost. Tal] možnost je velika pri z^t^ zdravljenja, ki se začne z al nenco in se stanje prekinitvf abstinence - kontrole prei^ na drugo področje, kajtiod snost je bolezen znotraj in jo je treba zdraviti. Zatos^ abstinenca še ni ozdravj temveč le začetek zdravijo To nam dokazuje, da jej membno odvisnost obravna^ kompleksno in ne samo del ker lahko izpustimo osn«vzrok, ki je skupen vsem, tj jedro sramu, ki je skrito v čjo ku. Sram tvori osebnost zas j enega. Začne se že v zgodi^ otroštvu v družinah s to^ pravili, brez čustvene toplini takšen otrok dvomi vase, i potrditev, boji se zapustitvi se ne zaveda svojih občutkoi 5. Odtegnit vena ali ah nenčna reakcija - po večki nem vnosu mamila v telo izvajanja določenih psihiž manevrov nastanejo v mož nih spremembe, ki povzrd telesno odvisnost, kar ponii da jih telo na poseben na vključi v svojo presnovo in stanejo zato nujno potrebni nadaljnje funkcioniranje, določen čas teh snovi ni v li pri čemer postaja ta čas va krajši, nastane odtegnitveni abstinenčna reakcija. Izraža v obliki hude duševne in tele reakcije, ki je lahko tudi sn na. Znaki so: glavobol, zme nost, vrtoglavica, trepet, neii slabost, bruhanje, blodne in' momorilne misli, nemoč, ni na utrujenost, dušenje. Vsi znaki po nekaj dnevih mia in telo se očisti. To pa šel pomeni ozdravitve in je prvi korak k zdravljenju. 6. Zbolijo predvsem lju s posebnimi psihičnimi W nostmi -odvisnost od keni nih sredstev lahko nastane vseh ljudeh, ker se po večki nem vnosu v telo vključiji presnovo in postanejo 2 nujno potrebna. Odvisn brez kemične droge se poj pri delu ljudi, ki imajo v s< psihični, strukturi pose'' mehanizem, ki samo čaka priložnost za aktiviranjeso bolj ranljivi ljudje, ki i" jo v sebi mirujočo nevari" in je povezana z najzgod" šim otroštvom, ko se oblil^j zdravo jedro vsake osebno- Z Odvisnost je ozdravi bolezen - zahteva komplel^* zdravljenje, saj pri tem negf* obolelost dela telesa ali en' organa, ki bi se ga dalo po^" viti s škatlico tablet. Odvisi^' je obolenje cele družine. (se nadaljj DARINKA MUHOl

47 ČETICA NASVETI 47 KUHAJMO PO DOMAČE Zelišča v kisu in olju ^^injena zelišča vlagamo; se da majhne posode. \ jo enkrat ^mo odpremo, jo shraniti v hladilni-] J jn obvezno porabiti naj- \ jsneje v dveh tednih. Izje-1 J 50 samo zeliščni ekstrak- \[ so uporabni tudi dosti. Isneje. zeliščno olje lahko po želji [ 5V0JEM okusu -i pripravimo: Ji BREZ česna, z drugimi ZA-j JIBAMI in zelišči, ki so pri-; prna ZA sušenje in konzervi- ] NJE V olju. 1 Vinski Icis z žajbljem Za 2 steklenici po 1/2 litra itrebujemo: 20 lističev žajb- \ I, steklenico belega vina, li-^ ono, 1/4 1 vinskega kisa. Priprava: žametne liste naj [10 operemo in jih na krepj pirju osušimo. Potem jih^ MO V veliko posodo in jih na" EŽEM zraku sušimo še en' n, Nato jih zmešamo z be- j B VINOM, limoninim sokom] kisom in pustimo stati v- ilaiti posodi 14 dni. Po 14) EH precedimo in kis nalije-; 3V steklenice, jih zamašimo \ plutovinastimi zamaški in^ RANIMO na hladnem. Vinski^ IZ žajbljem je dobra začim-j za svetle mesne raguje, so-1 e Z rezanci IN svetle omake... Pelitranov icis Za 2 steklenici po 1/2 litra j trebujemo: skodelico peh-i MOVIH hstov, skodelico li-,»nine melise, 6 šalotk, 4 lo-; FJEVE liste, 6 nageljnovih] ic, jedilno žlico grobo stol-j NEGA belega popra, 1 1 svet-; a vinskega kisa, 4 vejice; iitrana. 3 Priprava: zelišča NA hitro; EREMO, osušimo IN osmuka-;»lističe z vejic. Odmerimo' itrebno količino IN jih damo^ nt. Dodamo olupljeno in; REZANO šalotko, zdrobljene^ 'ORJEVE liste, nageljnove ŽBI- \ -POPER IN 3/4 litra kisa. Vse 'UPAJ postavimo za DVA dni- ' sončen prostor. I Po dveh j 'FH precedimo kis skozi či-,' "krpo. Ostanke na krpi- ^ČNO iztisnemo in jih damo ] ZA DVA dni v preostali kis. "EM GA precedimo, primeša-' "prvemu kisu in nalijemo v^ fklenice. V vsako steklenico: "HO DVE vejici svežega peh-; "LA, zamašimo s plutovina-] l"^! zamaški in shranimo v; '^DNEM prostoru. : Koprov Icis ^ 1 steklenico po 0,7 litra 4 J'febujemo: 0,7 1 svetlega; f^l^ega kisa, jedilno žlicoj J^JIČNIH zrn, jedilno žlico ^ *S stolčenih belih popro-^ 2rn, jedilno žlico sladkor-^ '\DO 3 kronice kopra. ] ^ '"iprava: kis Z gorčičnimi < L*^'- poprom IN sladkorjem; rf^mo. Pokrito pustimo STA-' L naslednjega dne. Potem, f^^dimo skozi gosto sito. I^Prove kronice operemo, do-^ ij ^SUŠIMO in damo v stekle- ^ S kisom, jo dobro zamaši-i L ^ plutovinastim zamaš-^ \^ in shranimo na hladnem, i ^ "ov kis je dober ŠELE po 3^ tednih. Uporabimo ga predvsem za solate, na primer za glavnato ali kumarično solato. Vložena zelišča Potrebujemo: šatraj, koper, Ijico, luštrek, vodo, sol. Priprava: vzamemo pehtran, sladki janež, krebu- kozarce, ki se zapirajo z navojem ali pa navadne kozarce. Zelišča pripravimo glede na kasnejšo uporabo. Najprej jih operemo, preberemo in dobro osušimo. Mlade poganjke, lističe ah drobno narezano zelenje damo v kozarce. Na 1 liter vode vzamemo 2 jedilni žlici soli, zavremo in ohlajeno zlijemo na zelišča. Kozarce zapremo in jih postavimo na podstavek v mrzlo vodo. Segrejemo jo na pribhžno 85 stopinj C in 15 minut pasteriziramo. Vložena zeušča uporabimo kasneje skupaj z lastnim sokom. Z njimi začinimo ribje zavretke ali pikantne omake. Zelišča v soli Potrebujemo: 100 g zelišč, kot na primer baziliko, koper, krebuljico, luštrek, peteršilj, janež, drobnjak, limonino mehso, 30 g soh. Priprava: sveža zelišča na hitro oplaknemo, skrbno preberemo, potrgamo z močnih pecljev in posušimo v sveži krpi ali krep papirju. Potem tanko narežemo. Stehtamo in zmešamo s potrebno kohčino soli, natlačimo v čim temnejše kozarčke, dobro zapremo shranimo v hladnem in prostoru. Najbolje je, da vzamemo kozarčke, ki imajo pokrove z navoji. Vanje kanemo nekaj kapljic 96-odstotnega alkohola, zažgemo in še med gorenjem poveznemo na kozarce ter dobro zapremo. Zehšča v soli se dobro ohranijo do naslednje sezone. Ko jih uporabimo, moramo misliti na to, da so slana, zato jed malo manj solimo. Tudi ne bodimo preveč radodarni z njimi, ko pripravljamo juhe, omake in solate. Zelišča v olju Potrebujemo: baziliko, borago, koper, pehtran, janež, kikirikijevo ali kakšno drugo olje. Priprava: sveža zelišča skrbno preberemo in odstranimo debelejša stebla. Na hitro jih operemo in osušimo na krep papirju čisti krpi. Potem jih previdno ah drobno narežemo in damo v poljubno velike kozarce, ki se zapirajo z navojem. Primernejši so manjši kozarci, ki jih napolnimo samo do tričetrt. Prilijemo olje in čakamo, da se zelišča z njim prepojijo in da se zračni mehurčki ne dvigajo več. Nato dolijemo še tohko olja, da je kozarček poln. Pokrovček na hitro prekuhamo, dobro obrišemo in kanemo vanj nekaj kapljic 96-odstotnega alkohola, ki ga takoj zažgemo in pokrovčke poveznemo na kozarce. Zelišča zalijemo s kikirikijevim oljem. Lahko pa jih pripravimo tudi z drugimi vrstami olja, sploh če zelišča naberemo na lastnem vrtu. Lahko vzamemo tudi druge vrste zelišč. Toda zgoraj omenjene na ta način najbolje ohranijo svojo aromo. Uporabimo jih tako sveže, za solate, juhe in omake. Piše: MAJDA KLANŠEK Zeliščno olje Za 2 steklenici po 1/2 litra potrebujemo: glavico česna, 2 jedilni žlici soli, 1 jedilno žlico grobo stolčenega črnega popra, 4 vejice rožmarina, 4 vejice timijana, 1 1 olivnega olja. Priprava: česen razdelimo na stroke in jih olupimo. Vsak strok narežemo na tanke rezine, ki jih na deski pomešamo s soljo in s težkim noževim rezilom stremo in dobro stisnemo. Potem damo v velik kozarec. Dodamo poper, po tri narezane vejice rožmarina in timijana in olje. Pokrijemo in pustimo stati približno en teden. Potem precedimo skozi prekuhano in dobro ožeto prepustno krpo, ostanke na krpi pa dobro iztisnemo. Zeliščno olje nalijemo v dve steklenici. V prvo damo še vejico rožmarina, v drugo pa vejico timijana, bolj za okras in razpoznavni znak. Steklenici dobro zapremo in shranimo v hladnem prostoru. Zeliščno olje uporabimo za mariniranje mesa, predvsem ovčjega in govejega. Slovenci pojemo manj kot 5 kg rib na osebo v enem letu. To je v primerjavi Japonci, ki jih pojedo 60 kg na Med je PREHRANA ZA ZDRAVJE osebo letno, zelo malo. sladkovodnimi ribami pri nas najbolj poznana postrv, ki pa jo še vedno premalo cenimo. Postrvi spadajo Postrvi z v družino lososov - salmonidae. V naših rekah jih živi več vrst, med njimi pa je najlepša potočna postrv ah potočnica, ki je avtohtona. Poznamo jo po rdečih in črnih pikah na trupu. Je roparica, katere umetna vzreja je sicer mogoča, vendar izredno dolgotrajna. Pri nas živi tudi potočna zlatovčica (rdeča postrv), katere meso je po okusu podobno kot pri potočnici. Ima belo obarvane robove trebušnih in podrepnih plavuti. Umetna vzreja je v Sloveniji redka. Poznamo tudi jezersko zlatovčico, ki živi le v Bohinjskem in Krnskem jezeru in se od potočne loči po H hrbtni plavuti, ki je brez vzorca, beli robovi trebušnih in podrepnih plavuti pa zadaj niso temno obrobljeni, ima svetlejše madeže samo na hrbtni strani. V nekaterih slovenskih jezerih živi tudi jezerska postrv, v reki Soči pa soška. Najpogostejša postrv pri nas je ameriška postrv ali šarenka, ki je nezahtevna za vzrejo in jo v restavracijah, trgovinah in ribogojnicah največkrat dobimo. Meso postrvi vsebuje 15 do 25 odstotkov beljakovin, 1 do 22 odstotkov maščob ter 1 odstotek mineralnih snovi in vitaminov, 75 do 85 odstotkov vode. Beljakovine so sestavljene iz vseh življenjsko pomembnih aminokislin, zato ima meso veliko hranilno vrednost. Ribje meso je mehko in lahko prebavljivo, primerno za dietno prehrano. Energijska vrednost je odvisna od količine maščob. Sestava maščobe je zelo ugodna (malo nasičenih in veliko nenasičenih maščobnih Kako oiiraniti zdrave živce? če vas kaj teži, ne pretiravajte in pretehtajte, če je res tako hudo. Predvsem pa: ne nosite težav v sebi, marveč se zaupajte osebi, ki je zaupanja vredna. Skupno z njo boste gotovo prišli do rešitve. Sicer pa bo predmet skrbi izgubil svoj obseg, ko se razgovorite. Kadar čutite, da vam kaj posebno razdira živce, takoj prenehajte premišljevati o tisti stvari in pojdite po razvedrilo v kino, k znancem in prijateljem. Najejte se in tudi kaj popijte! Takoj začeli drugače gledati naživljenje. Kadar mislite, da se morate s kom spreti, ali če kdo drug to mish, počakajte en dan. Drugi dan boste bolje obvladali situacijo in po potrebi in možnosti tudi zmagali. Če morate vztrajati pri svoji trditvi, potem storite to čim bolj mirno in vljudno. To vam bo dalo občutek zrelosti in notranjega zadovoljstva. Če pa ni važno, pa raje popustite. S tem najbolje razorožite nasprotnika. Ne mislite vedno nase in na svoje težave, temveč poglejte kishn). Zelo včasih malo okoli sebe. Tudi drugi imajo svoje skrbi, pa jih morda bolj modro in vedro prenašajo. Pridružite se jim. Delajte vedno samo eno stvar naenkrat. Nervozni ljudje se radi lotijo več stvari naenkrat in potem ničesar ne dokončajo. Najhujše pri tem je, da to znatno poslabša njihovo živčnost in se stopnjuje njihova nervoznost, ker so nezadovoljni sami s seboj. Glavno pri tem je, da si znate delo razdeliti, to je pol uspeha. Ne zahtevajte preveč od samega sebe. Nervozni ljudje si cesto nalagajo preveč dela in mislijo, da brez njih ne gre. Ker ne morejo vsega natančno opraviti, jim odpovedujejo živci. Lotite se tistega dela, za katerega imate največ razumevanja in daru. Ne bodite preveč kritični. Sprejmite svoje prijatelje in znance, kakršni pač so, in ne zahtevajte, da bi se vsi ravnali po vas. Poiščite njihove dobre lastnosti in jim priznajte njihove vrline. Zavedajte se, da ima vsak človek svoje napake in da tudi vi niste brez njih. BOJAN SEŠEL pomembna je vsebnost omega-3 maščobnih kislin, ki imajo pomembno vlogo pri varovanju pred arterosklerozo in drugimi boleznimi srca in ožilja, upočasnjujejo pa tudi staranje. Zaradi visoke vsebnosti nenasičenih maščobnih kislin so ribje maščobe pri sobni temperaturi v tekočem stanju (zato pravimo»ribje olje«). Meso postrvi je bogato vitamini BI, B2, B6, B12, folno kislino, biotinom, niacinom, vitaminom C, A, D3 in E. Zaradi naštetih lastnosti so ribe zelo priporočljiva hrana. Lahko jih kupimo sveže v ribogojnici ali pa ribarnici oz. trgovini, kjer moramo biti pozorni na to, da sp ribe zares sveže. Sveže ribe imajo jasne, izbočene oči, luske se jim prilegajo, trebuh ne sme biti napihnjen, škrge morajo biti živordeče, ne sivkast, meso mora biti čvrsto, na pritisk z ne sme ostati vdrto. Doma je treba ribe čimprej očistiti in pripraviti, ker se njihovo hitro kvari. meso NATAŠA JAN, dipl. biol. Seveda se boste poročili po svoji željah in okusu! Nič ne bo narobe, če veste, kako so to storili predniki. O vsem tem v knjigi Jureta Krašovca: O H C E T P O S T A R I Š E G I

48 48 RUMENA STRAN TRAČ-nice NASMEH, PROSIM! SADOVI NARAVE Stiriglavo sejemsko vodstvo Nekje na polovici 31. MOS, ko so se opazovalci sejma vse bolj glasno spraševali, kako to, da na sejmišču in v obsejemskih strokovnih prireditvah vse klapa, je nastala pričujoča fotografija, ki vse pove. Če sta doslej sejme vodila Stanislav Kramberger in mag. Franc Pangerl; dva človeka, je imel 31. MOS stiriglavo vodstvo. Veseli tovariši z občine Pravilno sklanjanje povedi»socializem je«med igrico, ki so jo ob slovesnosti ob 180. obletnici OŠ Šempeter zaigrali učenci, je učiteljica na odra pohvalila z besedami:»otroci, odlično ste povedali in tovariši z občine so zelo navdušeni!«po glasnem aplavzu in veselem smehu žalskega župana Milana Dobnika in ostalih»tovarišev«(večinoma potencialnih županskih kandidatov) je bilo opaziti, daje to res. Ali je bilo tako zaradi vsebine igrice ali morda zaradi bližajočih se volitev, pa lahko samo ugibamo... Upravičena najemnina Dejstvo, da je Krajevna skupnost Šempeter za najem dvorane Hmeljarskega doma zaračunavala kar mark najemnine, je prav lahko pojasniti. V njem sta v povprečju namreč celi dve prireditvi na leto, stoli, namenjeni občinstvu, pa so tako razmajani, da tisti, ki v dvorano ob redkih priložnostih vendarle zaidejo, iz varnostnih razlogov raje kar stojijo kje ob robu. Dijaki in divjaki Slovenske železnice so nas razveselile z obvestilom, da bodo nekateri dijaški vlaki pod budnejšim policijskim očesom. Naša mladež k sreči še ni tako drzna kot v Ameriki, se pa dobro učijo. V našem koncu predvsem na vlakih v Obsotelje. Zaprta je bila odprta Letošnji Mednarodni obrtni sejem so za zbiranje političnih točk izkoristili predstavniki mnogih strank, najbolj množičen strankarski obisk v Celje pa je organizirala SLS. V eni od sejemskih dvoran je imela celo sejo glavnega odbora, ki jo je seveda zaprla za javnost, pred vrata pa postavila dva hrusta. Pa so se fantje iz SLS pošteno ušteli. Celotno sejo (zvok in slika kot se šika) je bilo mogoče spremljati na enem od monitorjev v sejemskem tiskovnem središču. Podrobnejše informacije lahko dobite pri vseh novinarjih. Tokrat objavljamo šale, ki jih je poslal Aleš Gaber iz Škofje vasi. Polovica po gorenjsko Pride Štajerc na obisk k Gorenjcu. Ko sedita že cel dan za mizo, pravi Štajerc:»Čuj, a imaš kaj za pit?ničesar nimam doma,«odvrne Gorenje.»Pa mi daj tisti liter vina, ki ga imaš na polici,«prosi Štajerc.»Ne morem, ker je polovica od brata,«razloži Gorenje.»Potem mi daj svojo polovico,«upajoče predlaga Štajerc.»Saj bi ti dal, pa je žal na spodnji strani.«pomanjšan krokodil Veste, kako je nastal martinček? Savinjčanu so dali krokodila v rejo. Med klošarji Gresta dva diamanta mimo kamnoloma, pa pravi prvi:»poglej, sami klošarjii«zanimivost»korenčki«iz Brezove Da bi nam zrasla velika in zdrava zelenjava, ni vedno potrebno pretirano gnojiti. Ana Srabočan iz Brezove lahko letos verjame, da so sadovi zemlje stvar naključja oziroma sreče. Na njivi nad hišo so ji namreč zrasli nenavadno veliki»korenčki«, čeprav jim med rastjo ni posvečala prevelike pozornosti. Posejala jih je marca, gnojila jih ni nikoli, še oplela jih je le dvakrat. Ko pa jih je hotela izpuliti, se je skoraj ponovila pravljica o dedku, babici in veliki repi. Na sliki je le nekai najbolj zanimivih primerkov, veliko podobnih pa imajo Srabočanovi še skrbno shranjenih. PP Kumara velikanka Roziki Zupane iz Javornika je letos na vrtu zraslo veinenavadno velikih kumar. Na sliki je le ena izmed njih, ki p^ bila največja, a je bila kljub temu dolga okoli pol metra. Alii^ razlog za nenavaden pridelek gnojenje s kompostom ali P'T kumare rasle in rasle zaradi družbe opojnih vrtnic, pono^"- lastnica ni mogla ugotoviti. ''''f Siovensica Esmeraida Kaže, da v Sloveniji esmeraldomanije še ne bo tako hitro konec, saj smo pred kratkim v oddaji Stojana Auerja Super POP na POP TV dobili kar lastno, slovensko Esmeraldo. Za naslov slovenske Esmeralde se je potegovalo veliko junakinji mehiške TV novele bolj ali manj podobnih Slovenk, osvojila pa ga je Brigita Lupša iz Tržiča, ki so jo v četrtek na prireditvenem odru sejemskega Atrija z navdušenjem pozdravili tudi številni obiskovalci 31. MOS. Brigita, ki se preizkuša tudi v pevski karieri, je v Celje prišla na povabilo podjetja Kili iz Liboj, libojski keramičarji pa so se za povabilo odločili zato, ker so pred kratkim na trg poslali serijo svojih lončkov z Esmeraldino podobo. IS, Foto: GK (Od)lcloni Tu naokrog vse je čudno, eden stavka, drugi krade, vse opazuje policija budno, napotke čaka pa od vlade. Izpit popravni muči šolstvo, bogve po kom bo švrknil bič, vmes bo kaj reklo znanstvo, minister Gaber pa seveda nič. POPEVKAR

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji informacije za stranke, ki investirajo v enega izmed produktov v omejeni izdaji ter kratek opis vsakega posameznega produkta na dan 31.03.2014. Omejena izdaja Simfonija

More information

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA:

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA: Past simple uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se zgodili v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič več ne trajajo. Dogodki so se zgodili enkrat in se ne ponavljajo, čas dogodkov

More information

10/10. OBJAVLJAM - naslednje akte Mestne občine Velenje. Mestna občina Velenje - ŽUPAN. 26. maj Številka: 10/2010 ISSN

10/10. OBJAVLJAM - naslednje akte Mestne občine Velenje. Mestna občina Velenje - ŽUPAN. 26. maj Številka: 10/2010 ISSN 26. maj 2010 Mestna občina Velenje - ŽUPAN Na podlagi 37. člena Statuta Mestne občine Velenje (UPB-1,, št. 15/06, 26/07 in 18/08) OBJAVLJAM - naslednje akte Mestne občine Velenje Številka: 10/2010 ISSN

More information

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 V1.0 VIF-NA-7-SI IZUM, 2005 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

PARTIZANSKA BOLNIŠNICA "FRANJA" (pri Cerknem) PARTISAN HOSPITAL "FRANJA" (near Cerkno)

PARTIZANSKA BOLNIŠNICA FRANJA (pri Cerknem) PARTISAN HOSPITAL FRANJA (near Cerkno) CERKNO Ta bogata hribovita pokrajina ter neokrnjena narava skupaj s številnimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi in gostoljubnimi prebivalci, ki vam bodo postregli z lokalnimi specialitetami, vas bo

More information

SKUPINA ŽOGICE Starost: 4 6 let Vzgojiteljica : Jožica Kenig Pomočnica vzgojiteljice: Nataša Gabršček

SKUPINA ŽOGICE Starost: 4 6 let Vzgojiteljica : Jožica Kenig Pomočnica vzgojiteljice: Nataša Gabršček SKUPINA ŽOGICE Starost: 4 6 let Vzgojiteljica : Jožica Kenig Pomočnica vzgojiteljice: Nataša Gabršček GROUP»SMALL BALLS«Age: 4-6 years Nursery teacher: Jožica Kenig Nursery teacher assistant: Nataša Gabršček

More information

coop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE

coop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE obnovljen za prihodnje generacije IMPRESUM Fotografije Goran Šafarek, Mario Romulić, Frei Arco, Produkcija WWF Adria in ZRSVN, 1, 1. izvodov Kontakt Bojan Stojanović, Communications manager, Kontakt Magdalena

More information

NOVI TEDNIK. Pozabljeni Dubrovnik Reportaža o svobodi in preživetju z desetimi markami na strani 17. Šopek novoletnih deklic. Vsak material ima dušo

NOVI TEDNIK. Pozabljeni Dubrovnik Reportaža o svobodi in preživetju z desetimi markami na strani 17. Šopek novoletnih deklic. Vsak material ima dušo NOVI TEDNIK Št. 1 - leto XLVII - Celje, 7. I. '93 Cena 100 tolarjev Direktor in glavni urednik Jože Cerovšek. Odgovorni urednik Novega tednika Branko Stamejčič. Pozabljeni Dubrovnik Reportaža o svobodi

More information

EU NIS direktiva. Uroš Majcen

EU NIS direktiva. Uroš Majcen EU NIS direktiva Uroš Majcen Kaj je direktiva na splošno? DIREKTIVA Direktiva je za vsako državo članico, na katero je naslovljena, zavezujoča glede rezultata, ki ga je treba doseči, vendar prepušča državnim

More information

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja)

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja) Seznam učbenikov za šolsko leto 2013/14 UMETNIŠKA GIMNAZIJA LIKOVNA SMER SLOVENŠČINA MATEMATIKA MATEMATIKA priporočamo za vaje 1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova

More information

Univerza na Primorskem/University of Primorska Fakulteta za humanistične študije/faculty of Humanities

Univerza na Primorskem/University of Primorska Fakulteta za humanistične študije/faculty of Humanities 14 25 2014 14 25 2014 1 st Univerza na Primorskem/University of Primorska Fakulteta za humanistične študije/faculty of Humanities Tako bomo tudi letos odgovorili vsakemu, ki se nam bo oglasil. Javite se

More information

vozni red / timetable 1 Vozni red letov velja Flight Timetable

vozni red / timetable 1 Vozni red letov velja Flight Timetable vozni red / timetable 1 Vozni red letov velja 29.10.2017-24.03.2018 Flight Timetable valid 29.10.2017-24.03.2018 2 vozni red / timetable LEGENDA LEGEND REDNI PREVOZNIKI / SCHEDULED AIRLINES AF AIR FRANCE

More information

IPA - Mednarodna policijska zveza, sekcija Slovenije. IPA sekcija Slovenije. VIII. CONGRESS, IPA - International Police Association, Section Slovenia

IPA - Mednarodna policijska zveza, sekcija Slovenije. IPA sekcija Slovenije. VIII. CONGRESS, IPA - International Police Association, Section Slovenia IPA - Mednarodna policijska zveza, sekcija Slovenije IPA sekcija Slovenije VIII. CONGRESS, IPA - International Police Association, Section Slovenia PORTOROŽ, 25. OKTOBER 2014 / PORTOROŽ, 25. OCTOBER 2014

More information

RAZPOREDITEV PREBIVALSTVA V SEVEROVZHODNI SLOVENIJI Z VIDIKA KRAJA BIVANJA IN KRAJA ZAPOSLITVE

RAZPOREDITEV PREBIVALSTVA V SEVEROVZHODNI SLOVENIJI Z VIDIKA KRAJA BIVANJA IN KRAJA ZAPOSLITVE RAZPOREDITEV PREBIVALSTVA V SEVEROVZHODNI SLOVENIJI Z VIDIKA KRAJA BIVANJA IN KRAJA ZAPOSLITVE Borut Belec * IZVLEČEK UDK 9113314.9(497.12-18) Članek analizira razmerje med Številom aktivnega prebivalstva

More information

ANALIZA PROBLEMATIKE SEJEMSKE DEJAVNOSTI SLOVENIJE V PRIMERJAVI Z DRŽAVAMI EU IN IZVEN NJE

ANALIZA PROBLEMATIKE SEJEMSKE DEJAVNOSTI SLOVENIJE V PRIMERJAVI Z DRŽAVAMI EU IN IZVEN NJE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA SPECIALISTIČNO DELO ANALIZA PROBLEMATIKE SEJEMSKE DEJAVNOSTI SLOVENIJE V PRIMERJAVI Z DRŽAVAMI EU IN IZVEN NJE Ljubljana, april 2006 Melita BAJIĆ IZJAVA Študentka

More information

PRESENT SIMPLE TENSE

PRESENT SIMPLE TENSE PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?

More information

Commissioned by Paul and Joyce Riedesel in honor of their 45th wedding anniversary. Lux. œ œ œ - œ - œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ. œ œ œ œ œ œ œ œ œ.

Commissioned by Paul and Joyce Riedesel in honor of their 45th wedding anniversary. Lux. œ œ œ - œ - œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ. œ œ œ œ œ œ œ œ œ. LK0-0 Lux/ a caella $2.00 Commissioned by aul and Joyce Riedesel in honor of their 5th edding anniversary. Offertorium and Communio from the Requiem Mass f declamatory - solo - - - - U Ex - au - di o -

More information

... Najlepša od deklic je Alenka bila... Stran 8. Foto: Martin Oxmec PTUJ / PROSTORSKA STISKA SREDNJIH SOL

... Najlepša od deklic je Alenka bila... Stran 8. Foto: Martin Oxmec PTUJ / PROSTORSKA STISKA SREDNJIH SOL LETO IL, št. 40 PTUJ, 3. oktobra 1996 CENA 110 tolarjev TA TEDEN / TA TEDEN Ifalre med uspešne? Tako sem se vprašal nič kolikokrat, ko razmišljam o vrhunskih znanstvenikih, gospodarstvenikih, umetnikih,

More information

Brezposelnost in zaposlitev mladih po končanem študiju. Primerjava: Slovenija in skandinavske države

Brezposelnost in zaposlitev mladih po končanem študiju. Primerjava: Slovenija in skandinavske države UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Saša Grobelnik Brezposelnost in zaposlitev mladih po končanem študiju Primerjava: Slovenija in skandinavske države Diplomsko delo Ljubljana, 2016 UNIVERZA

More information

(! IMira IEnGLAS Leto LI - ISSN št CENA 200 SIT (10 HRK)

(! IMira IEnGLAS Leto LI - ISSN št CENA 200 SIT (10 HRK) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, LOMBARDNA POSOJILA, Gorenjska ^Banka Banka s posluhom Eno ali drugo - eno z drugimi A V T O H I Š A V R T A Č K r a n j {1000 Delavska 4, Straiišče pri Kranju Au

More information

DELO IN ORGANIZACIJA OBČINSKE UPRAVE

DELO IN ORGANIZACIJA OBČINSKE UPRAVE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE LEA MARTIČ MENTOR: dr. MARJAN BREZOVŠEK DELO IN ORGANIZACIJA OBČINSKE UPRAVE DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA 2002 1 KAZALO: 1. UVOD 4 2. OPREDELITVE TEMELJNIH POJMOV

More information

Uvodnik V zgodovini, danes in v prihodnosti vedno pomembni. 2 Odmev. Analiza anket na

Uvodnik V zgodovini, danes in v prihodnosti vedno pomembni.  2 Odmev. Analiza anket na 2 Odmev Uvodnik V zgodovini, danes in v prihodnosti vedno pomembni Pred 17-imi leti je bila ustanovljena Slovenska kmečka zveza kot prva slovenska demokratična politična stranka. Ob tem je bila ustanovljena

More information

STARANJA PREBIVALSTVA IN GEOGRAFSKI VIDIKI DOMOV ZA OSTARELE (PRIMERJAVA NOVO MESTO/KOPER)

STARANJA PREBIVALSTVA IN GEOGRAFSKI VIDIKI DOMOV ZA OSTARELE (PRIMERJAVA NOVO MESTO/KOPER) UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA HUMANISTIČNE ŠTUDIJE KOPER Nina Rifelj STARANJA PREBIVALSTVA IN GEOGRAFSKI VIDIKI DOMOV ZA OSTARELE (PRIMERJAVA NOVO MESTO/KOPER) DIPLOMSKO DELO Koper, 2012 UNIVERZA

More information

- GLASILO OBČINE LOGATEC - LETNIK XLIII - oktober ŠT. 10 URBANIZEM

- GLASILO OBČINE LOGATEC - LETNIK XLIII - oktober ŠT. 10 URBANIZEM WWW.LOGATEC.SI - GLASILO OBČINE LOGATEC - LETNIK XLIII - oktober 2012 - ŠT. 10 URBANIZEM GOSPODARSTVO NOVELA OBRTNEGA ZAKONA NE PRINAŠA NOVIH REŠITEV OBRTNIKI NOTRANJSKO-KRAŠKE REGIJE SO NA SEPTEMBRSKEM

More information

NOVI TEDNIK. Prva violina zavaja javnost Od vseh pozablieni. Če rečeš a, povej še b ktekelseje roka prijbvo Mi gradenj. Mm prijavsanobene.stran6.

NOVI TEDNIK. Prva violina zavaja javnost Od vseh pozablieni. Če rečeš a, povej še b ktekelseje roka prijbvo Mi gradenj. Mm prijavsanobene.stran6. NOVI TEDNIK ŠT. 42 LETO XLVII CELJE 21.10.93 Prva violina zavaja javnost Od vseh pozablieni Oelavcm libojske Kemike so povedali, da gre tovarna Ksfeča/, nepa,kakof^lpf^lvllo.stran7. Še ena mlekarna v Savinjski?

More information

Mirko Pak* REGIONALNA STRUKTURA OBJEKTOV OSKRBE V SR SLOVENIJI. 1. Uvod

Mirko Pak* REGIONALNA STRUKTURA OBJEKTOV OSKRBE V SR SLOVENIJI. 1. Uvod U'DK 911.3:38(497.12) =863 Mirko Pak* REGIONALNA STRUKTURA OBJEKTOV OSKRBE V SR SLOVENIJI 1. Uvod Oskrba sodi po svoji namembnosti v sam ožji vrh osnovnih funkcij človeškega življenja. Glede na to je ta

More information

VOLINI SISTEM V REPUBLIKI SLOVENIJI

VOLINI SISTEM V REPUBLIKI SLOVENIJI Poslovno Komercialna šola Celje VOLINI SISTEM V REPUBLIKI SLOVENIJI Pri predmetu pravo Mentorica: go. Dagmar Konec Dijakinji: Sabina Geršak Barbara Mljač Celje, maj 2009 2 KAZALO: KAZALO:... 3 1 UVOD...

More information

ISSN , Marec 2010 Številka 3. Blejske novice

ISSN , Marec 2010 Številka 3. Blejske novice Blejske novice ISSN 1855-4717, Marec 2010 Številka 3 Predsednik na obisku na Bledu Predsednik republike dr. Danilo Türk je 23. marca obiskal občino Bled. V prostorih občine se je srečal z županom in predstavniki

More information

Steklarna z novo pečjo in novimi upi

Steklarna z novo pečjo in novimi upi 21 17 Brezdomci dobro oznojili»vipovce«branku Mačku bodo sodili v Celju ŠT. 73 - LETO 65 - CELJE, 17. 9. 2010 - CENA 1,25 EUR Steklarna z novo pečjo in novimi upi 4 Po lanskem kriznem letu se očitno tudi

More information

MESTNA NASELJA V REPUBLIKI SLOVENIJI, URBAN SETTLEMENTS IN THE REPUBLIC OF SLOVENIA, 2003

MESTNA NASELJA V REPUBLIKI SLOVENIJI, URBAN SETTLEMENTS IN THE REPUBLIC OF SLOVENIA, 2003 2 URBAN SETTLEMENTS IN THE REPUBLIC OF SLOVENIA, 2003 GRADIVO SO PRIPRAVILI: MATERIAL PREPARED BY: dr. Branko Pavlin Aleksandar Milenković Simona Klasinc Barbara Grm Izdelava kart: Gregor Sluga Tabele

More information

SLOVENIA. committee members at the club.

SLOVENIA. committee members at the club. SLOVENIA ISSN 1448-8175 Australia Post print approved PP 534387/00013 SOUTH AUSTRALIA ISSUE No. 55 Spring / pomlad 2010 NEWSLETTER President s Address Welcome to the Spring edition of the club newsletter.

More information

MNENJE PREBIVALCEV O VPLIVIH TURIZMA V ZGORNJEM POSOČJU

MNENJE PREBIVALCEV O VPLIVIH TURIZMA V ZGORNJEM POSOČJU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA ZAKLJUČNA STROKOVNA NALOGA VISOKE POSLOVNE ŠOLE MNENJE PREBIVALCEV O VPLIVIH TURIZMA V ZGORNJEM POSOČJU SUZANA HVALA IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisana Suzana

More information

Časopis Mestne občine Kranj Maj 2010, številka 5

Časopis Mestne občine Kranj Maj 2010, številka 5 Kranjski glas je redna priloga časopisa Gorenjski glas Odgovorna urednica: Marija Volčjak Časopis izhaja mesečno www.gorenjskiglas.si Nakupi in zabava v mestu S podaljšanim časom obratovanja trgovin in

More information

Summi triumphum. & bc. w w w Ó w w & b 2. Qui. w w w Ó. w w. w w. Ó œ. Let us recount with praise the triumph of the highest King, 1.

Summi triumphum. & bc. w w w Ó w w & b 2. Qui. w w w Ó. w w. w w. Ó œ. Let us recount with praise the triumph of the highest King, 1. Sequence hymn for Ascension ( y Nottker Balulus) Graduale Patavienese 1511 1. Sum Summi triumphum Let us recount ith praise the triumph of the highest King, Henricus Isaac Choralis Constantinus 1555 3

More information

22 TRANSPORT TRANSPORT

22 TRANSPORT TRANSPORT 22. NOVEMBER 2010 22 NOVEMBER 2010 št./no 26 22 TRANSPORT TRANSPORT št./no 3 PREGLED RAZVOJA LETALIŠKEGA PROMETA IN ZRAČNEGA PREVOZA, SLOVENIJA, 1992 2009 KONČNI PODATKI REVIEW OF THE DEVELOPMENT OF AIRPORT

More information

VROČA TEMA INTERVJU. Voda iz laškega rudnika bo? Stran 9. REPORTAŽA Univerzalni Ferležev mlin več kot inovacija. Stran 20.

VROČA TEMA INTERVJU. Voda iz laškega rudnika bo? Stran 9. REPORTAŽA Univerzalni Ferležev mlin več kot inovacija. Stran 20. Direktor NT&RCd.o.o. Jože Cerovšek ŠT.24- LET05 f - CEUE, 15.6/95 - CENA170SIT Odgovorni urednik NI Branko StameičK Denacionalizacijski postopki se tudi v Celju vlečejo, vlečejo. VROČA TEMA Voda iz laškega

More information

* * * PLACE OF RESIDENCE AND SOCIAL STRUCTURE OF SLOVENES IN BOSNIA AND HERZEGOVINA ACCORDING TO

* * * PLACE OF RESIDENCE AND SOCIAL STRUCTURE OF SLOVENES IN BOSNIA AND HERZEGOVINA ACCORDING TO I R E N A R O Š E R 202 203 K R A J B I V A N J A I N S O C I A L N A S T R U K T U R A S L O V E N C E V V B O S N I I N H E R C E G O V I N I P O P O D A T K I H L J U D S K E G A Š T E T J A I Z L E

More information

Z GEOMATIKO DO ATRAKTIVNEJŠEGA PODEŽELJA

Z GEOMATIKO DO ATRAKTIVNEJŠEGA PODEŽELJA Projekt GRISI PLUS, program Interreg IVC Geomatics Rural Information Society Initiative PLUS Seminar: Z GEOMATIKO DO ATRAKTIVNEJŠEGA PODEŽELJA Gornja Radgona, AGRA 2014 28. avgust 2014 Projekt GRISI PLUS

More information

Gradivo pripravili Prepared by. Nelka Vertot Erika Žnidaršič Milena Ilić Darja Šter Janja Povhe Tanja Garvas

Gradivo pripravili Prepared by. Nelka Vertot Erika Žnidaršič Milena Ilić Darja Šter Janja Povhe Tanja Garvas Gradivo pripravili Prepared by Nelka Vertot Erika Žnidaršič Milena Ilić Darja Šter Janja Povhe Tanja Garvas CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 314(497.4)

More information

PRIMERJAVA SLOVENSKEGA PODJETNIŠKEGA OKOLJA S TUJINO. Vesna Jakopin

PRIMERJAVA SLOVENSKEGA PODJETNIŠKEGA OKOLJA S TUJINO. Vesna Jakopin PRIMERJAVA SLOVENSKEGA PODJETNIŠKEGA OKOLJA S TUJINO Povzetek Vesna Jakopin vesna.jakopin@gmail.com Raziskava slovenskega podjetniškega okolja v primerjavi s tujino je pokazala, da v Sloveniji podjetniško

More information

DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE

DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE (EMPLOYEE MOTIVATION IN GOOGLE COMPANY) Študent: Niko Grkinič Študent rednega študija Številka

More information

(^SKfoMEUGLAS. Staremu sindikatu bije navček. Slavico je oče pretepal z vojaškim pasom. Marko ali Janez. Umirajo vendarle ljudje

(^SKfoMEUGLAS. Staremu sindikatu bije navček. Slavico je oče pretepal z vojaškim pasom. Marko ali Janez. Umirajo vendarle ljudje CENA 2000 din - Leto XLII - št. 25 Kranj, petek, 31. marca 1989 (^SKfoMEUGLAS GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Staremu sindikatu bije navček Slavico je oče pretepal z vojaškim

More information

ANALIZA TURISTIČNE POTROŠNJE V LETU 2014

ANALIZA TURISTIČNE POTROŠNJE V LETU 2014 ANALIZA TURISTIČNE POTROŠNJE V LETU 2014 Zaključno poročilo NAROČNIK: TURIZEM LJUBLJANA KREKOV TRG 10 1000 LJUBLJANA IZVAJALEC: INTERSTAT D.O.O. ULICA ŠKOFA MAKSIMILIJANA DRŽEČNIKA 6 2000 MARIBOR Maribor,

More information

Informativno glasilo občine Dobrepolje

Informativno glasilo občine Dobrepolje Poštnina plačana pri pošti 129 Grosuplje Informativno glasilo občine Dobrepolje letnik XXIV. št. 6 junij 218 Slika zgoraj: Medtem, ko je šolo zapustila nova generacija devetošolcev, pa se na vstop pripravlja

More information

MOS 2016 Pestro, optimistično in usmerjeno v prihodnost!

MOS 2016 Pestro, optimistično in usmerjeno v prihodnost! Letnik XLV, številka 10, oktober 2016, 6 ozs.si/obrtnik podjetnik.si MOS 2016 Pestro, optimistično in usmerjeno v prihodnost! Že več kot 100 partnerjev! mozaikpodjetnih.si Svetovalec: Uveljavljanje olajšave

More information

Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU) uresničevanje zakona

Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU) uresničevanje zakona Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU) uresničevanje zakona Splošna informacija Avtorici: Nina Zeilhofer, MBA mag. Mojca Pristavec Đogić Št. naročila: 30/2014 Deskriptor/Geslo: Sodelovanje

More information

ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU

ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU Ljubljana, december 2011 MAJA BELIMEZOV IZJAVA Študentka Maja Belimezov izjavljam, da sem avtorica

More information

Javno-zasebna partnerstva na slovenskem lokalnem nivoju

Javno-zasebna partnerstva na slovenskem lokalnem nivoju UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Domen Kos Javno-zasebna partnerstva na slovenskem lokalnem nivoju Magistrsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Domen Kos

More information

UREDNIKOV STOLPEC T O K R A T P R E B E R I T E

UREDNIKOV STOLPEC T O K R A T P R E B E R I T E UVODNIK UREDNIKOV STOLPEC T O K R A T P R E B E R I T E Uvodnik... 2-3 Pod drobnogledom... 4-7 Iz občinske uprave... 8-15 Aktualno... 16-19 Iz šolskih klopi... 20-27 Lep pomladni pozdrav! Leto mine kot

More information

MAGISTRALNO IN REGIONALNO CESTNO OMREŽJE IN OBČINSKA SREDIŠČA V SLOVENIJI

MAGISTRALNO IN REGIONALNO CESTNO OMREŽJE IN OBČINSKA SREDIŠČA V SLOVENIJI MAGISTRALNO IN REGIONALNO CESTNO OMREŽJE IN OBČINSKA SREDIŠČA V SLOVENIJI Andrej Černe* Izvleček UDK 911-375:656.1 (497.12) Predstavljeni so prvi delni rezultati prometno-geografske analize 56. nekdanjih

More information

Javna naročila po Zakonu o javnih naročilih (ZJN-1-UPB1) (Uradni list RS, št. 36/04) Gradnje

Javna naročila po Zakonu o javnih naročilih (ZJN-1-UPB1) (Uradni list RS, št. 36/04) Gradnje Digitally signed by Damjan Zugelj DN: cn=damjan Zugelj, c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, serialnumber=1235227414015 Reason: Direktor Uradnega lista Republike Slovenije Date: 2007.02.09

More information

FINANCIRANJE ŠPORTA V REPUBLIKI SLOVENIJI

FINANCIRANJE ŠPORTA V REPUBLIKI SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO FINANCIRANJE ŠPORTA V REPUBLIKI SLOVENIJI Ljubljana, marec 2004 MARKO OPLOTNIK Študent Marko Oplotnik izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela,

More information

Republike Slovenije DRŽAVNI ZBOR 222. o razglasitvi Zakona o izobraževanju odraslih (ZIO-1) O IZOBRAŽEVANJU ODRASLIH (ZIO-1) Št.

Republike Slovenije DRŽAVNI ZBOR 222. o razglasitvi Zakona o izobraževanju odraslih (ZIO-1) O IZOBRAŽEVANJU ODRASLIH (ZIO-1) Št. Digitally signed by Matjaz Peterka DN: c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, ou=government, serialnumber=1236795114014, cn=matjaz Peterka Reason: Direktor Uradnega lista Republike Slovenije

More information

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M V1.0 VIF-NA-14-SI IZUM, 2006 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

MEDNARODNI CERTIFIKAT KAKOVOSTI ALARMNI SISTEMI VAROVANJE PREVOZI DENARJA SVETOVANJE ISO 9001

MEDNARODNI CERTIFIKAT KAKOVOSTI ALARMNI SISTEMI VAROVANJE PREVOZI DENARJA SVETOVANJE ISO 9001 DA BO TOPLEJE... Gorenjska^* Banka Banka./ posluhom Hitro in ugodno do posojil za kurjavo VARNOST KRANJ MEDNARODNI CERTIFIKAT KAKOVOSTI ALARMNI SISTEMI VAROVANJE PREVOZI DENARJA SVETOVANJE ISO 9001 E-mail:varnost@vornost-l

More information

Za vas beležimo čas. Lokalna novica je kraljica PRILOGA GORENJSKEGA GLASA ZA OBČANKE IN OBČANE V OBČINI CERKLJE

Za vas beležimo čas. Lokalna novica je kraljica PRILOGA GORENJSKEGA GLASA ZA OBČANKE IN OBČANE V OBČINI CERKLJE PRILOGA GORENJSKEGA GLASA ZA OBČANKE IN OBČANE V OBČINI CERKLJE Leto: XVII. - ISSN 1406-1369 September 2014 Številka 4 Novice izpod Krvavca Ob občinskem prazniku 23. septembru čestitamo vsem občankam in

More information

PRESTRUKTURIRANJE SLOVENSKIH ŠOL ZARADI ZMANJŠEVANJA VPISA

PRESTRUKTURIRANJE SLOVENSKIH ŠOL ZARADI ZMANJŠEVANJA VPISA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO PRESTRUKTURIRANJE SLOVENSKIH ŠOL ZARADI ZMANJŠEVANJA VPISA Ljubljana, avgust 2011 SERGEJA OMAN IZJAVA Študentka Sergeja Oman izjavljam, da sem avtorica

More information

koroiu M. PHM krjnj Ifi.: to 40. 2S0 /«17. 2,S0 /// Jah.:04 2iHtir)t:

koroiu M. PHM krjnj Ifi.: to 40. 2S0 /«17. 2,S0 /// Jah.:04 2iHtir)t: Udi Awstrle OmbH. WefoiidikW^ 26. A6020 Sdiburg ^ na strani 11 GBD Comyskm korvo posrtdmiika dmiba 4 M, Vaš posrednik pri prodaji in naiuipu vrednostnih papirjev koroiu M. PHM krjnj Ifi.: to 40. 2S0 /«17.

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Janškovec Sodobne dileme in priložnosti ustvarjalnega gospodarstva Diplomsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja

More information

STRATEGIJA RAZVOJA OBČINE ŽALEC ZA OBDOBJE ANALIZA STANJA (DOKUMENTARNI DEL)

STRATEGIJA RAZVOJA OBČINE ŽALEC ZA OBDOBJE ANALIZA STANJA (DOKUMENTARNI DEL) STRATEGIJA RAZVOJA OBČINE ŽALEC ZA OBDOBJE 2014 2020 ANALIZA STANJA (DOKUMENTARNI DEL) Žalec, februar - september 2013 ANALIZA STANJA - VSEBINA: Uvodna pojasnila 0. Povzetek ključne ugotovitve analize

More information

PRILOGA GORENJSKEGA GLASA ZA ŠKOFJELOŠKO REGIJO Občine Gorenja vas - Poljane, Škofja Loka, Železniki, Žiri

PRILOGA GORENJSKEGA GLASA ZA ŠKOFJELOŠKO REGIJO Občine Gorenja vas - Poljane, Škofja Loka, Železniki, Žiri PRILOGA GORENJSKEGA GLASA ZA ŠKOFJELOŠKO REGIJO Občine Gorenja vas - Poljane, Škofja Loka, Železniki, Žiri Leto: XI - ISSN 1408-7103 Junij 2009 Številka 6 Mercator Center Škofja Loka Zbirajte in bodite

More information

MEDNARODNI CERTIFIKAT KAKOVOSTI ALARMNI SISTEMI VAROVANJE SVETOVANJE ISO 9001

MEDNARODNI CERTIFIKAT KAKOVOSTI ALARMNI SISTEMI VAROVANJE SVETOVANJE ISO 9001 BLAGAJNIŠKI ZAPISI, LOMBADNA POSOJILA, Gorenjska^ Banka Danka.> paauhom Eno ali drugo - eno z drugimi V A N O S T K A N J MEDNAODNI CETIFIKAT KAKOVOSTI ISO 9001 ALAMNI SISTEMI VAOVANJE PEVOZI SVETOVANJE

More information

PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d.

PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer organizacija in management delovnih procesov PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. Mentor: izred. prof.

More information

KRANJSKA VARNOSTNA DRUŽBA D.D. Priznanja za sejemske novosti

KRANJSKA VARNOSTNA DRUŽBA D.D. Priznanja za sejemske novosti Tako nizke, da so dosegljive vsemi Gorenjska ^* Banka Banka,t posluhom OBRESTNE MERE ZA POSOJILA V A R N O S T K R A N J KRANJSKA VARNOSTNA DRUŽBA D.D. Varnost In varovanje. Kranjska varnost - partnerji

More information

Poslanstvo inštituta IRDO in Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS

Poslanstvo inštituta IRDO in Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS Poslanstvo inštituta IRDO in Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS Anita Hrast IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, Preradovičeva ulica 26, 2000 Maribor, Slovenija www.irdo.si, anita.hrast@irdo.si

More information

O izzivih lokalnih skupnosti med Ljubljano in Seulom

O izzivih lokalnih skupnosti med Ljubljano in Seulom O izzivih lokalnih skupnosti med Ljubljano in Seulom Politike prostora O izzivih lokalnih skupnosti med Ljubljano in Seulom IPoP - Inštitut za politike prostora, Ljubljana, 2017 7 Predgovor 8 Uvod Kaj

More information

Informacijski sistem za podporo gospodarjenju z javnimi zelenimi površinami v urbanem okolju

Informacijski sistem za podporo gospodarjenju z javnimi zelenimi površinami v urbanem okolju Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Podiplomski program Gradbeništvo Komunalna smer

More information

Podešavanje za eduroam ios

Podešavanje za eduroam ios Copyright by AMRES Ovo uputstvo se odnosi na Apple mobilne uređaje: ipad, iphone, ipod Touch. Konfiguracija podrazumeva podešavanja koja se vrše na računaru i podešavanja na mobilnom uređaju. Podešavanja

More information

RAZVOJ INDUSTRIJE V MARIBORU S POSEBNIM POUDARKOM NA RAZVOJNIH DEJAVNIKIH

RAZVOJ INDUSTRIJE V MARIBORU S POSEBNIM POUDARKOM NA RAZVOJNIH DEJAVNIKIH RAZVOJ INDUSTRIJE V MARIBORU S POSEBNIM POUDARKOM NA RAZVOJNIH DEJAVNIKIH Andreja Slavec * IZVLEČEK UDK 91133338.45(497.12 Maribor) Prispevek obravnava razvoj industrije v Mariboru po posameznih značilnih

More information

Forum obrti in podjetništva Vladi smo predstavili priložnosti za napredek

Forum obrti in podjetništva Vladi smo predstavili priložnosti za napredek Letnik XLIV, številka 6, junij 2016, 6 ozs.si/obrtnik podjetnik.si Forum obrti in podjetništva 2016 Vladi smo predstavili priložnosti za napredek Že več kot 100 partnerjev! mozaikpodjetnih.si Zlati pokrovitelj

More information

Thomas Tallis Mass for 4 voices

Thomas Tallis Mass for 4 voices homas allis Mass for voices G-Lbl dd. M 1780-5 Edited for choir by effrey Quick homas allis: Mass in voices Edition by effrey Quick his is a practical edition meant to make this mass possible for mixed

More information

POGAJANJA V NABAVI V PODJETJU MERCATOR D.D.

POGAJANJA V NABAVI V PODJETJU MERCATOR D.D. UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO POGAJANJA V NABAVI V PODJETJU MERCATOR D.D. Študent: Darko Jerenec Številka indeksa:81550823 Redni študij Program: visokošolski strokovni

More information

Občina prejela priznanje za promocijo

Občina prejela priznanje za promocijo www.primaie.si Ajdovščina, 26. januar 2018, številka 194, 10000 izvodov prvi zgornjevipavski časnik latnik Občina prejela priznanje za promocijo V Februarju... učenja odraslih Znani so dobitniki letošnjih

More information

Vrednotenje Pobude za zaposlovanje mladih (program»prvi izziv 2015«)

Vrednotenje Pobude za zaposlovanje mladih (program»prvi izziv 2015«) Vrednotenje Pobude za zaposlovanje mladih (program»prvi izziv 2015«) Znižanje brezposelnosti mladih, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo v starosti od 15 do 29 let v kohezijski regiji

More information

NEK spet dela, za paniko krivi (evropski) birokrati

NEK spet dela, za paniko krivi (evropski) birokrati OKROGLA MIZA O POKRAJINI POSAVJE V Posavju politično soglasje za samostojno pokrajino Aktualno, str. 3 BOGDAN BARBIČ, direktor HESS:»S fotovoltaiko še ne bomo nadomestili klasičnih virov električne energije«naš

More information

Februar 2010, številka 16

Februar 2010, številka 16 ... Časopis Višje strokovne šole Slovenj Gradec... Februar 2010, številka 16 Uredniški odbor: Gabrijela Kotnik Andric Urša Hudolist Vesna Silva Ledinek Erika Ošlak Lektoriranje: Milena Štrovs Gagič Fotografije:

More information

UVODNIK DELO ZBORNICE ZVEZE. Poletje z Utripom. Pogovor z izvršno direktorico Zbornice - Zveze, Anito Prelec

UVODNIK DELO ZBORNICE ZVEZE. Poletje z Utripom. Pogovor z izvršno direktorico Zbornice - Zveze, Anito Prelec Letnik XXIV Številka 6 avgust/september 2016 Glasilo Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije Poštnina plačana

More information

IPA MEDNARODNA POLICIJSKA ZVEZA SEKCIJA SLOVENIJA LJUBLJANSKA CELJE

IPA MEDNARODNA POLICIJSKA ZVEZA SEKCIJA SLOVENIJA LJUBLJANSKA CELJE IPA MEDNARODNA POLICIJSKA ZVEZA SEKCIJA SLOVENIJA LJUBLJANSKA 12 3000 CELJE 1. IPA BALKANSKO - JADRANSKA KONFERENCA V SLANO (DUBROVNIK) NA HRVAŠKEM MED 25. IN 27. SEPTEMBROM 2015 - POROČILO V času od 25.

More information

Vrtci so tudi letos premajhni. Seja obèinskega sveta. Veè denarja za ljudi v stiski. Èrna odlagališèa: Žoga je zdaj pri inšpektorjih

Vrtci so tudi letos premajhni. Seja obèinskega sveta. Veè denarja za ljudi v stiski. Èrna odlagališèa: Žoga je zdaj pri inšpektorjih Med seboj Glasilo obèine Logatec, 18. maj 2010, letnik XLI, št.4 Vrtci so tudi letos premajhni pogovor z županom Seja obèinskega sveta Veè denarja za ljudi v stiski Èrna odlagališèa: Žoga je zdaj pri inšpektorjih

More information

Rojstvo pomladi naroda

Rojstvo pomladi naroda www.sls.si, leto V, številka 47, april 2008 ilo 8/4/08 14:55 Tiskovina - poštnina plačana pri pošti 1101 Ljubljana Page 1 1988-2008 Rojstvo pomladi naroda SLOVENSKA KME^KA ZVEZA SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA

More information

Vanja Madžo. Socialni in kulturni kapital priseljencev v Sloveniji

Vanja Madžo. Socialni in kulturni kapital priseljencev v Sloveniji UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Vanja Madžo Socialni in kulturni kapital priseljencev v Sloveniji Vpliv socialnega in kulturnega kapitala na priložnosti priseljencev iz bivše SFRJ na trgu

More information

IZ VSEBINE: 2. stran Mladi so nam posodili zemljo. 23. stran Tudi osati lahko zacvetijo. 30. stran Deset let pravilne odlo~itve

IZ VSEBINE: 2. stran Mladi so nam posodili zemljo. 23. stran Tudi osati lahko zacvetijo. 30. stran Deset let pravilne odlo~itve Aplenca Glasilo občine Komenda 4/2009 Leto 18 30. aprila 2009 Številka 4 IZ VSEBINE: 2. stran Mladi so nam posodili zemljo 3. stran: Županova beseda 14. stran Komenda je lepa 23. stran Tudi osati lahko

More information

Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji

Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji avtorji: Katja Prevodnik Ljubljana, november 2008 CMI Center za metodologijo in informatiko FDV Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani e-mail:

More information

Hrvaška za menjavo upaijalnikov

Hrvaška za menjavo upaijalnikov Vse za domače Vavpotičev* 10, Novo mesto mojstre! tel.: 068 321 210, 324 380 Vse za mizarje! Faz: 324 380 DOURISU ust DOLENJSKI UST DOLENJSKI USI JSKI LIST S PRFORCENHAUS PRFORCENHAUS-Medtem ko propadajo

More information

SLOVENSKA FILANTROPIJA. Izbrani prispevki. IV., V. in VI. Slovenskega kongresa prostovoljstva. (Novo mesto 2003, Sežana 2006, Bled 2008)

SLOVENSKA FILANTROPIJA. Izbrani prispevki. IV., V. in VI. Slovenskega kongresa prostovoljstva. (Novo mesto 2003, Sežana 2006, Bled 2008) 1 SLOVENSKA FILANTROPIJA Izbrani prispevki IV., V. in VI. Slovenskega kongresa prostovoljstva (Novo mesto 2003, Sežana 2006, Bled 2008) Ljubljana, marec 2009 2 I. UVODNI NAGOVOR.................................9

More information

Jugoslovanska demokracija in prihodnost na najtežjem povojnem izpitu

Jugoslovanska demokracija in prihodnost na najtežjem povojnem izpitu NA 900 din - LetoXLI - št. 78 Kranj, torek, 11. oktobra 1988 'MMm IEHGLAS GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO 2. STRAN /O ljubljanska banka Slo 22*1 k, ni«! tom Kr, venci V' Temeljna

More information

AVGUST. Intervju o izobraževanju z Markom Hawlino. Plače po novem. V službi je luštno

AVGUST. Intervju o izobraževanju z Markom Hawlino. Plače po novem. V službi je luštno AVGUST 0 4 4 6 22 Intervju o izobraževanju z Markom Hawlino Plače po novem V službi je luštno Iz vsebine Uvodnik, Vroče poletje... 3 Ustvarjanje novega znanja zahteva kreativnost in čas... 4 Plače po novem

More information

V šestem delu podajam zaključek glede na raziskavo, ki sem jo izvedel, teorijo in potrjujem svojo tezo.

V šestem delu podajam zaključek glede na raziskavo, ki sem jo izvedel, teorijo in potrjujem svojo tezo. UVOD Oglaševanje je eno izmed najpomembnejših tržno-komunikacijskih orodij sodobnih podjetij, nemalokrat nujno za preživetje tako velikih kot malih podjetij. Podjetja se pri izvajanju oglaševanja srečujejo

More information

Poj>hbljali mo pnpaik, pomdi okope, jmkopawli bin pota

Poj>hbljali mo pnpaik, pomdi okope, jmkopawli bin pota PREDPRAZNICNA PRILOZNOST Gorenjska Banka Banka

More information

Uradni list. Republike Slovenije Št. 110 Ljubljana, sreda DRŽAVNI ZBOR Zakon o urejanju prostora

Uradni list. Republike Slovenije Št. 110 Ljubljana, sreda DRŽAVNI ZBOR Zakon o urejanju prostora Uradni list Republike Slovenije Internet: http://www.uradni-list.si e-pošta: info@uradni-list.si Št. 110 Ljubljana, sreda 18. 12. 2002 Cena 1700 SIT ISSN 1318-0576 Leto XII DRŽAVNI ZBOR 5386. Zakon o urejanju

More information

vozni red / timetable 1 Vozni red letov velja Flight Timetable

vozni red / timetable 1 Vozni red letov velja Flight Timetable 1 Vozni red letov velja 26. 3. - 28. 10. 2017 Flight Timetable valid 26. 3. - 28. 10. 2017 2 LEGENDA LEGEND REDNI PREVOZNIKI / SCHEDULED AIRLINES AF Air France JP Adria Airways LO Lot Polish Airlines TK

More information

ISLANDIJA Reykjavik. Reykjavik University 2015/2016. Sandra Zec

ISLANDIJA Reykjavik. Reykjavik University 2015/2016. Sandra Zec ISLANDIJA Reykjavik Reykjavik University 2015/2016 Sandra Zec O ISLANDIJI Dežela ekstremnih naravnih kontrastov. Dežela med ognjem in ledom. Dežela slapov. Vse to in še več je ISLANDIJA. - podnebje: milo

More information

Poročne strategije v Indoneziji in Sloveniji

Poročne strategije v Indoneziji in Sloveniji UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Barbara Rupert Diplomsko delo Ljubljana, 2006 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Barbara Rupert Mentor: izr. prof. dr. Anton Kramberger Diplomsko

More information

ISSN september 2012 brezplačen izvod

ISSN september 2012 brezplačen izvod ISSN 1581-8500 september 2012 brezplačen izvod u v o d n a b e s e d a Uvodnik Ko smo se odločili, da ob obeleževanju dvajsete obletnice delovanja Skupnosti občin Slovenije pripravimo in izdamo tudi posebno

More information

Dojemanje življenjskih perspektiv mladih in strategije soočanja z negotovostjo

Dojemanje življenjskih perspektiv mladih in strategije soočanja z negotovostjo UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Klemen Černivec Dojemanje življenjskih perspektiv mladih in strategije soočanja z negotovostjo Diplomsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA

More information

IZ VSEBINE: stran: Poletna kronika. 11. stran: Na svetovno in evropsko prvenstvo. 65. stran: Matic in Domen evropska rekorderja

IZ VSEBINE: stran: Poletna kronika. 11. stran: Na svetovno in evropsko prvenstvo. 65. stran: Matic in Domen evropska rekorderja Aplenca Glasilo občine Komenda 7/2013 Leto 22 31. julija 2013 Številka 7 IZ VSEBINE: 2. 3. stran: Poletna kronika 5. 6. stran: OPN - Re{itve gotovo niso idealne 7. stran: RLS merilna tehnika Naslovnica:

More information

OBČINA KRŠKO PRAZNUJE

OBČINA KRŠKO PRAZNUJE S SEJ OBČINSKIH SVETOV str. 2 Habitati žrtev začaranega kroga S takso več priliva v proračun Časopis za pokrajino Posavje, leto XXII, št. 11, četrtek, 24. maj 2018 w w w. P o s a v s k i O b z o r n i

More information

UVOD OZADJE... 1 ANALITIČNI DEL TRENDI NA PODROČJU VARSTVA OKOLJA V LOKALNIH SKUPNOSTIH, GLOBALNE POBUDE IN IZZIVI

UVOD OZADJE... 1 ANALITIČNI DEL TRENDI NA PODROČJU VARSTVA OKOLJA V LOKALNIH SKUPNOSTIH, GLOBALNE POBUDE IN IZZIVI Mestna občina Kranj Slovenski trg 1 4000 Kranj Občinski program varstva okolja za Mestno občino Kranj Dopolnjen osnutek Domžale, maj 2010 Občinski program varstva okolja za Mestno občino Kranj - dopolnjen

More information

GLASILO ZVEZE DELOVNIH INVALIDOV SLOVENIJE. št. 8/2011 Letnik VIII

GLASILO ZVEZE DELOVNIH INVALIDOV SLOVENIJE. št. 8/2011 Letnik VIII GLASILO ZVEZE DELOVNIH INVALIDOV SLOVENIJE 8 št. 8/2011 Letnik VIII IZ VSEBINE: 2 Uvodnik 3 Podelitev reda za zasluge Zvezi delovnih invalidov Slovenije 10 Skupaj za boljši svet za vse: vključevanje invalidov

More information

METODE DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA (zimski semester, 2012/2013)

METODE DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA (zimski semester, 2012/2013) METODE DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA (zimski semester, 2012/2013) NOSILEC: doc. dr. Mitja HAFNER-FINK Spletni naslov, kjer so dostopne vse informacije o predmetu: http://mhf.fdvinfo.net GOVORILNE URE doc.

More information