GLASILO AKTIVA SKUPINE

Size: px
Start display at page:

Download "GLASILO AKTIVA SKUPINE"

Transcription

1 GLASILO AKTIVA SKUPINE Številka 18 December 2017 AKTIVA SKUPINA Preimenovanje Varnosti Maribor AKTIVA VAROVANJE Sistemi za odkrivanje in javljanje požara AKTIVA ČIŠČENJE Čiščenje brez dotika AKTIVA UPRAVLJANJE Vgradnja plinskih kurilnih naprav na skupni dimovod PRESAD Sejem Agra 2017

2 KAZALO AS, brezplačno interno glasilo družbe Aktiva skupina Izdajatelj Aktiva skupina d.o.o. Ljubljanska cesta 12f 1236 Trzin Glasilo izhaja dvakrat letno. Glavna in odgovorna urednica Romana Šalamun Člani uredniškega odbora Ranko Šmigoc Katarina Delimar Iva Verbnik Kristina Jokić Iztok Ledinek Lektoriranje mag. Darja Gabrovšek Homšak PREIMENOVANJE VARNOSTI MARIBOR Naš cilj je, da zbrani pod blagovno znamko skupine Aktiva povežemo najboljše, kar premoremo pri varovanju, čiščenju in upravljanju nepremičnin. SISTEMI ZA ODKRIVANJE IN JAVLJANJE POŽARA Avtomatski sistemi za odkrivanje in javljanje požarov imajo en sam namen, in to je, da se čas od nastanka požara do javljanja dežurni gasilski službi zmanjša na minimum. ČIŠČENJE BREZ DOTIKA Nujno je spremljanje novosti na področju razvoja kemijske tehnologije, strojne opreme in novih potreb, ki jih narekuje trg. Ena takšnih novosti je tudi»sistem čiščenja brez dotika«. VGRADNJA PLINSKIH KURILNIH NAPRAV NA SKUPNI DIMOVOD Se srečujete s problemi pri vgradnji ali zamenjavi plinskih kurilnih naprav, priključenih na skupni dimovod v posameznih enotah v večstanovanjski stavbi? SEJEM AGRA 2017 V Gornji Radgoni je letos potekal že 55. mednarodni sejem Agra, največji in najpomembnejši kmetijsko-živilski sejem v srednji Evropi. Grafična izvedba Boštjan Strnad Fotografije, uporabljene v glasilu Arhiv Aktive skupine Shutterstock Naklada 6000 izvodov Tisk Schwarz print d.o.o. Koprska ulica 106d 1000 Ljubljana Veliko več kot le sedenje v vratarnici Upravljanje sprememb Brezplačno letovanje otrok AS na Debelem rtiču Preživeti med volkovi Spremembe standarda ISO 9001:2015 Postopki varnostnega osebja zoper mladoletne osebe Prevoz gotovine poti in smernice v prihodnost Upravljanje varnostno nadzornega centra Predstavitev ekipe smučarskega centra Rogla Odhajam na delo Ali nam bo uspelo obvladati uporabo plastičnih vrečk? Predstavitev ekipe Smučarskega centra Rogla Vpliv družbenih razmer na arhitekturo Kaj lahko storimo za svoje zdravje še pred prihodom zime? Sejem nekoč in danes Trojanski krofi "Carpe diem" z bio sokovi iz Presada Hobiji naših zaposlenih Novi naročniki Horoskop

3 UVODNIK DA BO VARNO, ČISTO IN UREJENO Za nami je prvo leto poslovanja razširjene skupine Aktiva in začetek uresničevanja poslovne ideje, da naročnikom ponudimo podporne storitve varovanja, čiščenja in upravljanja nepremičnin, združene na enem mestu. V poslovanju skupine Aktiva smo na novo priključeno panogo zasebnega varovanja postavili na prvo mesto, saj smo prepoznali njen pomen, obseg in zahtevnost. Dali smo ji novo razsežnost in novo ime. S pridružitvijo dejavnosti zasebnega varovanja se bomo enakovredno osredotočali na vse tri ponudbene stebre v skupini, in to s ciljem, doseči maksimalno učinkovitost, strokovnost in kakovost. Da bomo uresničili vizijo o kakovosti in zadovoljstvu vseh deležnikov, moramo graditi na zaupanju kupcev in notranji stabilnosti celotne skupine. Odločitve, ki smo jih morali sprejemati, da bi udejanjili številne spremembe, so bile težke, a nujne. V skupino Aktiva bomo vključili najboljše iz naše celostne ponudbe varovanja, čiščenja in upravljanja nepremičnin. Aktiva varovanje se bo pod novim imenom s svojim strokovnim kadrom, znanjem, dolgoletnimi izkušnjami in tradicijo združila z Aktiva čiščenjem in Aktiva upravljanjem. Kot skupina bomo kolektivno, na vseh ravneh delovanja razvijali zaupanje v novo skupno znamko. Če torej hočemo udejanjiti svojo vizijo uspešnega in vodilnega ponudnika storitev v nepremičninah v državi in regiji, moramo vsem dejavnostim dati jasno identiteto. Takšno, ki bo povezovala zaposlene, naročnike in podjetje na temelju zaupanja, katerega si bomo prislužili s kakovostjo, konkurenčnostjo in dobrimi odnosi v podjetju in zunaj njega. Pri tem verjamem in zaupam vsem svojim sodelavcem, da bodo s poštenim in trdim delom dokazali, da smo imeli prav, ko smo se odločili združiti se pod skupno streho skupine Aktiva. Želim si, da slogan»varno, čisto in urejeno«postane prepoznaven kot sinonim za našo skupno prihodnost. Naj vam čarobni praznični čas podari veliko veselja, osebne sreče in zadovoljstva. Mihael Strmljan, predsednik uprave

4 AKTUALNO IN REALNO VELIKO VEČ KOT LE SEDENJE V VRATARNICI Časi, ko je zasebno varnost predstavljal le varnostnik čuvaj, so že zdavnaj minili. Danes zasebno varovanje pomeni veliko več, pomeni znanost, razvoj in nenehno vlaganje v tehnologijo. Ranko Šmigoc Sodobne varnostne paradigme opredeljujejo varnost kot stanje, v katerem je zagotovljen uravnotežen fizični, duhovni, duševni in gmotni obstoj posameznika in družbene skupnosti v razmerju do drugih posameznikov, družbenih skupnosti in narave. Tako se berejo formalni strokovni članki, vendar pa v naravi vsakodnevnega življenja posameznikov in družbe govorimo o varnosti tudi drugače, bolj poenostavljeno. Varnost je dobrina, ki nikoli od samega nastanka življenja ni bila samoumevna, je prvina obstoja in soproizvod občutka lagodnosti in prijetnosti. Za varnost je v današnjem času treba skrbeti na številnih ravneh življenja, zasebno, službeno in tudi družbeno. Zasebno varovanje ima pri ustvarjanju občutka varnosti veliko vlogo, saj smo ljudje tisti, ki si sami odmerjamo, koliko tega občutka si želimo zagotoviti. Ponudniki zasebnega varovanja so le eden izmed pomembnih instrumentov za doseganje večje stopnje varnosti, ki si jo želimo ali jo potrebujemo v okviru svojih potreb. Prav zaradi pomena zasebnih varnostnih služb in njihovega delovanja v skupnosti, bodisi na ravni fizičnih oseb bodisi podjetij, drugih vrst organizacij in nasploh družbenega življenja kot celote, je toliko bolj pomembno prepoznati njihovo vrednost. Varnost posameznika in njegovih bližnjih v okolju, v katerem delajo in bivajo, je namreč ena ključnih sestavin človekove kakovosti življenja. Posameznik, organizacija in skupnost torej iščejo svoje varstvo v določeni ureditvi oziroma organizaciji. Sebe, svoje bližnje in premoženje lahko varujejo le do določene meje, ki pa je odvisna od obsega nevarnosti v okolju, v katerem delujejo in bivajo, predvsem pa tudi od razvitosti družbenih mehanizmov. Prav zaradi vsega naštetega in stanja slovenskega zasebnega varovanja v zadnjih letih je pomembno opozoriti, da odnos družbe do zasebnega varovanja ni na ustrezni ravni. Z izjemo posameznikov je namreč zelo prisotno podcenjevanje zahtevnosti in odgovornosti izvajalcev zasebnega varovanja, kar se odraža tudi v obliki nerazumnega tihega priznavanja številnih nepoštenih praks. Te zelo negativno vplivajo na razvoj slovenskega zasebnega varovanja, na trgu pa ustvarjajo napačne ekonomske in strokovne podlage za vsa varnostna podjetja, ki delujejo skladno s pravili stroke in z veljavno delovnopravno zakonodajo. Razumevanje zasebnega varovanja je pogosto še vedno na zelo nizki ravni, zato bo treba na stanovskih ravneh narediti veliko več za promocijo in hkrati tudi za samopodobo ter samozavest, ki jo bo celotna dejavnost potrebovala za preživetje. Razvoj dejavnosti v panogi zasebnega varovanja je namreč zelo intenziven in potrebuje ravno tako pozitivno gospodarsko okolje, le da mora to okolje enako prepoznati tudi zahtevnost te panoge. Časi, ko je zasebno varnost predstavljal le varnostnik čuvaj, so že zdavnaj minili. Danes zasebno varovanje pomeni veliko več, pomeni znanost, razvoj in nenehno vlaganje v tehnologijo in kadre, zato si nikakor ne zasluži repa na lestvici gospodarskih dejavnosti, ki ga trenutno žal zaseda. 4

5 AKTUALNO IN REALNO UPRAVLJANJE SPREMEMB Če stopimo skupaj novodošli prinašalci sprememb in notranje motivirani, od sprememb neprestrašeni starodobniki, uspeh ne more izostati. Iztok Ledinek Ljudje sovražijo spremembe in za to imajo veliko vzrokov, pravi dr. Bernd Weber, direktor centra za ekonomijo in nevroznanost na Univerzi v Bonnu, in razloži: osnovni vzrok ima evolucijsko podlago večina ljudi ne mara negotovosti. Ob negotovosti se v možganih spremenijo tisti deli, kjer je tudi center za bolečino, ki pa se ji ljudje (še vedno) nagonsko izogibamo. Zato nam je položaj, v katerem trenutno smo, pa čeprav je še tako slab, ljubši od negotovosti. Kar nam je (po)znano, je boljše od situacije, ko ne vemo, kaj bo sledilo. Strah, da bo še slabše, je vzrok, da se večina ljudi spremembam upira. Upiranje spremembam kot strah pred neznanim že leta poznam tudi 70 odstotkov zaposlenih ljudi v zahodnem svetu pri svojem delu ni angažiranih, ker ne razumejo smisla svojega početja. iz naše dejavnosti. Zamenjava delovnega mesta je za varnostnike večinoma precej travmatična izkušnja, ne poznam jih veliko, ki jim to ne povzroča nobenih problemov. Že davno sem nekje prebral, da menjava delovnega mesta za posameznika lahko pomeni večji stres kot smrt bližnje osebe. Pri tem je popolnoma vseeno, ali gre za spremembo delodajalca ali za zamenjavo delovnega mesta pri istem. Verjemite, vem, o čem govorim, do zdaj sem delovno mesto zamenjal okoli desetkrat in še tri delodajalce (pri čemer ne štejem preimenovanj podjetij), ne da bi rit dvignil. Weber tudi pravi, da tudi vodje marsikdaj raje ne sprejmejo nobene odločitve, kot da bi sprejeli napačno. Zaradi strahu pred spremembo raje prenašajo slabo stanje, kot da bi se soočili s posledicami, ki nas lahko doletijo ob napačnih odločitvah. Ne vem, kam je izginila vsa pamet, ki je doumela in v pregovor strnila misel, da se na napakah učimo danes se jih bojimo. Nevroznanosti, ki je širši pojem od nevrologije, vede o delovanju možganov, ne zanimajo le možganske bolezni, ampak tudi vsakodnevne praktične reči, na primer zakaj se potrošniki in zaposleni vedejo tako, kot se. Nevroznanstveniki trdijo, da si bomo nehali prizadevati za nespremenjeno stanje, ko bomo napake začeli dojemati kot nekaj pozitivnega, da ni nič narobe, če delamo napake. Že dolgo sem tudi sam prepričan, da so napake, ki jih dobrohotno obravnavamo, lahko celo zaželene zaradi izboljšav, ki jim sledijo, če jim le. Reševanje problemov in uvajanje izboljšav, ki temelji na prepričanju, da ljudje potrebujejo več informacij in razlag, da izvedejo neke spremembe, je iluzorno. Če vedno znova pišemo nova in nova pravila in na druge načine dajemo ljudem vedno več informacij, lahko le upamo, da jih bodo vključili v svoje ravnanje. Za menedžerje je pomembneje poznati vzroke za določeno vedenje ali ravnanje ljudi, da lahko spremembe zaposlenim približajo drugače. 70 odstotkov zaposlenih ljudi v zahodnem svetu pri svojem delu ni angažiranih, ker ne razumejo smisla svojega početja. Potemtakem vstopajo v procese in odnose brez notranje motivacije in jim ne pomaga, če jih zasipavamo z informacijami, z vedno bolj natančnimi navodili in z raznimi oblikami zunanje motivacije, pač pa jih s tem celo vedno bolj oddaljujemo od smisla njihovega početja. Dati jim je treba natančne cilje, s katerimi se (lahko) poistovetijo, ker se jim zdijo pomembni. Nisem se zelo šalil, ko sem nekoč dejal, da za to, da bi zakonito izvajal zasebno varovanje, ne potrebujem drugega navodila kot ustavo. Vse drugo je večje ali manjše oddaljevanje od smisla. Po izsledkih nevroznanosti je videti, da kognicija, spoznanje kot dejavnost razuma ni glavni sprožilec vedenja, večina dejanj je vodena nezavedno, od podzavesti in čustev. Ljudje se vedejo tudi, ko ničesar ne mislijo, vzrokov za svoje vedenje pa ne poznajo, jih ne znajo identificirati ali pa jih celo (raje) zamolčijo. To je pomembno vedeti tudi takrat, ko pripravljamo raziskave o zadovoljstvu kupcev. Od ljudi ne izveš prav veliko, če jih kaj vprašaš, bolje bi bilo opazovati njihove možgane oziroma njihovo vedenje in ravnanje, ko jih vodijo nekognitivni procesi v njih. Raziskave so pokazale, da so ljudje, ki delajo v zagonskih podjetjih (startupih), precej bolj motivirani od tistih, ki se podjetju pridružijo, ko obstaja že desetletja že od začetka obstoja podjetja dihajo z njegovo vizijo, poznajo svoje cilje in v njih vidijo (svoj) smisel. Če stopimo skupaj novodošli prinašalci sprememb in notranje motivirani, od sprememb neprestrašeni starodobniki, uspeh ne more izostati. 5

6 AKTIVA SKUPINA PREIMENOVANJE VARNOSTI MARIBOR KOT NOV KORAK K USPEŠNEMU DELOVANJU SKUPINE AKTIVA Skupaj bomo še naprej spoštovali tradicijo, znanje in izkušnje, ki smo jih nasledili v Aktivi varovanje. Ranko Šmigoc Za mnoge sodelavce zdaj že nekdanje Varnosti Maribor je bil 1. december letošnjega leta prelomen, saj so se po več kot treh desetletjih poslovili od imena tega podjetja. Čeprav so temelji nove Aktiva varovanje zgrajeni na Varnosti Maribor, so številne zaposlene upravičeno doleteli čustveni trenutki, to pa je treba razumeti in spoštovati. Nihče ne more nikomur vzeti spominov in nihče tudi ne želi pozabiti vsega dobrega, kar se je zgodilo pod streho tega prepoznavnega mariborskega podjetja. Skupaj bomo še naprej spoštovali tradicijo, znanje in izkušnje, ki smo jih nasledili v Aktivi varovanje. Šli bomo naprej. Naš cilj je, da zbrani pod blagovno znamko skupine Aktiva povežemo najboljše, kar premoremo pri varovanju, čiščenju in upravljanju nepremičnin. Smo največje zasebno podjetje na področju zagotavljanja storitev v objektih v Sloveniji in tudi eno večjih v regiji. Imamo velik potencial v naših zaposlenih in naročnikih, kakovost in družbeno prepoznavnost, naša strategija pa je usmerjena v dolgoročno stabilno in uspešno delovanje vseh podjetij v skupini. Po preimenovanju blagovne znamke Varnost Maribor v Aktiva varovanje ni razloga ne za strah ne za skrb. Pot je znana! Trgu lahko sedaj ponujamo celostni paket ponudbe, v katerem zagotavljamo tri storitve s področja podpornih storitev na enem mestu: varovanje, čiščenje in upravljanje nepremičnin. V tujini je upravljanje objektov (ang. facility management) prisotno bistveno bolj in dlje kot v Sloveniji. Čeprav je na domačem trgu tako imenovano zunanje izvajanje dejavnosti, po angleško outsourcing, ki je skovanka iz StripJože Pleteršek POPOLNI NADZOR 6

7 AKTIVA SKUPINA besedne zveze»outside resource using«ali po slovensko»uporaba zunanjih virov«, prisotno že iz devetdesetih let preteklega stoletja, je njegov pravi pomen ali kompleksna uporaba v okviru upravljanja objektov še vedno nekoliko omejena. Oddaja posameznih vrst storitev zunanjim izvajalcem je namreč le ena od možnih oblik upravljanja objektov, prave učinke pa je mogoče dosegati takrat, ko se na enem mestu hkrati poveže več dejavnosti. Žal je pri odločitvah o najemu kompleksnih paketnih rešitev na področju podpornih storitev pogosto prisotne še veliko skeptike, a je verjeti izkušnjam iz tujine, ki so pokazale na številne prednosti in izboljšave v takih oblikah sodelovanja med naročnikom in izvajalcem. V skupini Aktiva se zavedamo priložnosti in tudi izzivov pod skupno blagovno znamko. Vsako področje dejavnosti bo še naprej zavezano slediti strokovnosti, zagotavljati kakovost in predvsem slediti razvoju, brez katerega ne bo mogoče biti konkurenčen na domačem in tujem trgu. Pri vsem tem stavimo na sinergije in večjo učinkovitost sistema kot celote. Nenehno bomo usmerjeni v pomen kolektivne zavesti in odgovornosti do dela, ki ga opravljamo, do okolja, v katerem delujemo, in do medsebojnih odnosov, ki nas povezujejo. Tudi težave so del poti, ki vodijo do uspehov, zato moramo vzgajati strpnost in odnos med nami samimi, pa tudi do vseh naših partnerjev in družbenega okolja. Bili smo in bomo tudi ostali del zgodbe o uspehu tako celotna skupina kot vsako posamezno podjetje v njej. V letih delovanja smo spoznali, kako težko je delovati v neurejenih poslovnih okoljih, kaj pomeni kakovost dela, spoznali smo moč trga in vpliv nepoštenih praks, a iz vsega vedno izšli močnejši. To je skupina Aktiva, skupaj združena pod eno streho za varno, čisto in urejeno okolje. 7

8 AKTIVA SKUPINA BREZPLAČNO LETOVANJE OTROK "AKTIVA 2017" Skupina Aktiva že vrsto let aktivno sodeluje z lokalno skupnostjo in raznimi humanitarnimi organizacijami tudi tako, da donira sredstva in opremo v dobrodelne namene. Letos smo otroke naših zaposlenih ponovno razveselili in jim polepšali počitnice z brezplačnim letovanjem na morju. Poletne počitnice so tako otroci preživeli v mladinskem zdravilišču in letovišču Rdečega križa Slovenije na Debelem rtiču. Otroci, za katere je bil organiziran tudi brezplačen prevoz v obe smeri, so se družili ob raznih športnih aktivnostih in kulturnih dogodkih, za neplavalce je bila organizirana brezplačna šola plavanja. Številne zadolžitve in aktivnosti so bile zasnovane tako, da so pri otroch še dodatno nadgrajevale samostojnost, iznajdljivost ter socialne veščine. Ob obilici možnosti za športne aktivnosti, ne glede na predhodno športno PREŽIVETI MED VOLKOVI Simona Tancer V Trzinu sta otroke pozdravila in obdarila predsednik ter članica uprave skupine Aktiva, Mihael Strmljan in Jasmina T. Šušteršič. znanje in aktivnost, so se otroci sprostili in stkali nove prijateljske vezi, zvečer pa so navdušeno razlagali, kaj vse so doživeli in kako se že veselijo jutrišnjega dne. Prijetno večerno druženje ob ritmih glasbe je še dodatno okrepilo prenekatero prijateljsko vez. Zadovoljstvo, ki je izžarevalo vse te dni, se je ob koncu strnilo v misel, da je najlepše takrat, ko lahko iz sočloveka privabiš nasmeh in dobro voljo ter ga tako osrečiš. Ob tej priložnosti tega ni manjkalo, saj so bili vsi kot ena družina. V sredo, 13. septembra 2017, sem se znašla v prostorih Osnovne šole Trzin z velikimi očmi v telovadnici je skupina Neodvisen.si izvedla družabni večer z naslovom Preživeti med volkovi. Avtor in moderator Bojan Kodelja je spretno povezoval pogovor z gostoma dr. Vesno Vuk Godina in terapevtom Miho Kramlijem. Z bogatim znanjem in izkušnjami s področja različnih oblik zasvojenosti sta nam predstavila svoj pogled na elektronske medije in njihov vpliv, ki ga imajo predvsem na najbolj ranljivo skupino, to pa so seveda otroci. Govorili so o nevarnostih in pasteh, ki se jih večina nas sicer zaveda, vendar si ne upamo ukrepati, da svojih otrok s postavljanjem trdnih mej ne bi prizadeli ali celo izgubili. Celoten pogovor sem razumela kot opogumljanje vseh nas, 8 naj si upamo ravnati odgovorno v smislu»zoperstaviti se pastem zasvojenosti«, v katere bi lahko zabredli s pretirano uporabo elektronskih medijev (telefona, televizije, računalnika ). Večer je potekal pod pokroviteljstvom Aktive skupine, z namenom, da bi spodbudili k družbeno odgovornemu razmišljanju tako zaposlene kot tudi širšo javnost. Širitev obzorja in dvig splošne razgledanosti zaposlenih sta bila nedvomno dosežena!

9 Wi-Fi je preteklost! V večini podjetij se je zadnja leta vlagalo v tehnologijo, pozabljalo pa se je na vsebino oziroma kaj želimo s tem doseči. Na področju Wi-Fi se je dejansko delalo pri tem, da se s signalom Wi-Fi pokrijejo poslovni prostori, nakupovalne površine in mesta, da lahko gostje, turisti in drugi uporabniki izkoristijo brezplačno internetno povezavo. Nekateri so izkoristili Wi-Fi vsaj toliko, da so vzpostavili portal, in preden je gost lahko izkoristil brezplačno internetno povezavo, se mu je deset sekund ali manj prikazovalo reklamno sporočilo. Tehnologije, ki prinašajo dodano vrednost Izkoriščeno je bilo torej deset odstotkov vsebine, ki se lahko izvede prek točk Wi-Fi. Podjetje FMC, d. o. o., se je specializiralo za nadgradnjo nekaterih zdajšnjih tehnologij Wi-Fi, ki prinašajo dodano vrednost. Kot primer lahko naštejemo štiri vertikale, pri katerih tehnologija Wi-Fi lahko igra precej večjo vlogo, še posebej pri samem trženju in prodaji: gostinstvo (hoteli, počitniške hiše, domovi za starejše), nakupovalni centri, trgovina na drobno in skladišče, odprt prostor javne površine. Pri gostinskem delu lahko z uporabo naprednih rešitev Wi-Fi prilagodite izkušnjo hotelskega gosta povečate zvestobo gostov in povečate prihodek na gosta. Naloga tehnologije Wi-Fi je, da prek aplikacije gosta usmeri v želeno smer, da mu na zemljevidu prikaže, kje so določeni objekti, ponudba in druge zmogljivosti. Zakaj ne bi gost, ko gre mimo lokala z akcijsko ponudbo, dobil potisnega obvestila na telefon, če že uporablja tehnologijo Wi-Fi zaznave lokacije? 29,5 m Naredite korak naprej Z uporabo naslednje generacije storitev Wi-Fi lahko izboljšate agilnost svojega osebja in naredite več v manj časa. Hitreje lahko locirate potencialne kupce, opremo v skladišču in uporabljate še veliko več novih funkcionalnosti, na katere mogoče do zdaj niste niti pomislili. Torej, naslov je mogoče malo zavajajoč Wi-Fi je prihodnost, dobra podlaga, da namesto osnovne funkcionalnosti naredite korak naprej. Čeprav se primeri uporabe najnovejše storitve Wi-Fi razširjajo daleč prek osnovnih idej, so dodatne storitve najpogosteje povezane z drobnoprodajnimi okolji oziroma lokacijami, kjer se zadržuje veliko ljudi. Najpogostejše lahko tehnologija, ki jo namestimo na Wi-Fi, pomaga odkriti, kdaj je stranka v določenem delu prodajalne ali celo pred določenim izdelkom, in nato povečati izkušnjo kupca v trgovini tako, da mu pošljete kupon ali informacije o izdelku. Izkoristite naval turistov Leta 2016 je bilo v Ljubljani več kot 1,2 milijona prenočitev turistov. Verjamemo, da bi lahko to množico ljudi prav prek sodobne rešitve Wi-Fi usmerjali na zanimive turistične točke in v bližino trgovin, lokalov, muzejev, kjer bi gost lahko zapravil še več. Velja za vsa mesta, za vse lokale in druge ustanove, kjer jim vedenje ljudi, ki so v njihovi bližini, lahko veliko razkrije o samem porabniku. Idej za uporabo je nešteto, dovolite pa, da vam pri samem dizajnu in implementaciji pomagajo prav naši strokovnjaki podjetja FMC, d. o. o. Primerov uporabe je vse več pri njih namesto klasičnih IT-rešitev sodelujejo predvsem trženje in prodaja, pa tudi vzdrževalci. Zadnji primer dobre prakse pokaže, kako lahko s tehnologijo Wi-Fi nove generacije privarčujete pri ogrevanju večjih površin prostorov. Wi-Fi v tem primeru zazna, kateri prostori so prazni oziroma v katerih ni uporabnikov, zato se ti prostori ne ogrevajo niti ne čistijo. Prihranki so lahko na letni ravni zelo veliki. Ne opazujte kupcev, ki hodijo mimo vas Tudi vi nemo opazujete potencialne kupce, ki vas ne opazijo, čeprav so samo nekaj metrov oddaljeni? Imate goste, pa ne veste, kako jih učinkovito nagovoriti o dodatni ponudbi? Obiskovalcev svojega podjetja ne zmorete diskretno obvestiti o ponudbi, skladni z njihovimi potrebami? Obstajajo učinkovite rešitve, ki vam lahko močno pomagajo pri trženju in prodaji vaših storitev in izdelkov. A če se počutite udobno, ko morebitne stranke hodijo mimo vas, potem nas nikakor ne kličite. Promocijsko besedilo

10 KAKOVOST IN STROKA SPREMEMBE STANDARDA ISO 9001:2015 Prva izdaja mednarodnega standarda na področju vodenja sistema kakovosti ISO 9001 sega že v leto Ana Marija Jamnik Rupar V preteklih letih je bil standard že trikrat prenovljen, nazadnje leta Poslovno okolje je vedno bolj kompleksno in dinamično, z naprednejšimi oblikami tehnologij so se spremenile tudi oblike sistemov vodenja, to pa prinaša tudi nova tveganja v procesih. Trenutno tako poteka že četrta posodobitev, triletno prehodno obdobje pa se bo zaključilo septembra Kaj v grobem prinaša prenovljeni standard ISO 9001:2015? Tokratna izdaja se osredotoča na uspešnost organizacije, ki si mora jasno zastaviti strateške cilje in ob tem upoštevati vse hitrejše spremembe poslovnega in širšega okolja, zahteve odjemalcev, pa tudi zahteve relevantnih zainteresiranih strani. Novi standard nudi uporabnikom vrsto odgovorov na sodobne izzive: kako razumeti pomembne notranje in zunanje dejavnike ter prepoznati zahteve in pričakovanja deležnikov, da bi lahko oblikovali prave strategije in jih s primernimi mehanizmi tudi uresničevali. Področje uporabe standarda ISO 9001 določa: kontinuirano proizvodnjo, dostavo oziroma izvedbo izdelkov ali storitev, ki izpolnjujejo zahteve odjemalcev, veljavne zakono daje Ukrepaj in regulative ter prizadevanje za povečanje zadovoljstva odjemalcev. Novi standard torej zavezuje vodstvo k učinkovitemu vodenju kakovosti, usmerjenosti k večanju zadovoljstva odjemalcev ob upoštevanju zahtev zakonodaje in regulative, ki se nanaša na po Preveri dročje dela, upoštevanju pričakovanj zainteresirane javnosti ter zagotavljanju kompetentnih, opolnomočenih in polno vključenih zaposlenih, ki v organizaciji povečujejo ustvarjanje dodane vrednosti. Ob tem se mora organizacija vprašati: Katere spremembe in inovacije bi lahko vplivale na storitev in povečano zadovoljstvo odjemalcev? Katero zakonodajo in uredbe mora upoštevati? Kako se razvija trg in kaj bodo odjemalci v prihodnosti zahtevali oziroma pričakovali? Katere nove tehnologije se porajajo? Kakšna tveganja in priložnosti izhajajo iz tega za doseganje postavljenih ciljev ter kako ob tem ravnati? Večji poudarek je tudi na osredotočenosti na razumevanje potreb zainteresiranih strani; na področju kakovosti, na primer, so to dobavitelji, sodelavci, odjemalci, na področju okolja pa lokalna skupnost, nevladne organizacije in podobno. Vodje na vseh ravneh morajo ustvariti pogoje, pri katerih se lahko zaposleni popolnoma vključijo v doseganje ciljev kakovosti, vodstvo pa mora vztrajati pri uresničevanju zastavljenih ciljev, tudi s spodbujanjem in sprejemanjem novosti, sprememb in izboljšav. Še posebej pa je izpostavljeno upoštevanje tveganja in prepoznavanje priložnosti. Organizacija mora sama določiti procese in funkcije z visokim tveganjem in zanje predvideti več nadzora in dokumentiranih informacij. S prepoznavanjem se organizacija tveganju Planiraj lahko izogne, ga sprejme z namenom, da ustvari priložnost, ali ga na podlagi ustreznih informacij zavestno ohrani. Priložnosti pa lahko vključujejo sprejetje nove prakse, uvajanje novih storitev ali izdelkov, uporabo novih tehnologij, oblikovanje novih partnerstev ter drugih Naredi zaželenih in izvedljivih možnosti za reševanje organizacijskih potreb ali potreb strank. Še vedno pa kot pomembna vsebina ostaja vrednotenje delovanja organizacije ter učinkovitost sistema vodenja z ustreznimi metodami nadzorovanja, merjenja, analiziranja in vrednotenja. Povzeto po A. Koubek (ur.): Priročnik ISO 9001:

11 Solid Manual Detergent s prenosnim dozirnikom Učinkovitost, nadzor in doslednost pri ročnem pomivanju posode Solid Manual Detergent Nadzor nad stroški in povečana učinkovitost Izdelan za odstranjevanje najtrdovratnejših nečistoč Pomije do 3 x več posode, kot tekoča sredstva trgovskih blagovnih znamk* 96% manj odpadne embalaže Solid prenosni dozirnik Natančno redčenje pri vsaki uporabi Varna in enostavna uporaba Učinkovito polnjenje pomivalnega korita * V primerjavi z vodilnimi konkurenčnimi tekočimi detergenti za pomivanje posode trgovskih blagovnih znamk. Izračun je narejen na osnovi 5L vode pri temperaturi 50 C ter priporočila o enaki koncentraciji. Za več informacij se obrnite na Ecolabovega prodajnega predstavnika. tel: 02/ Inst.SI@ecolab.com

12 AKTIVA VAROVANJE SISTEMI ZA ODKRIVANJE IN JAVLJANJE POŽARA V POVEZAVI S SISTEMI VARNOSTNE RAZSVETLJAVE Po veljavni zakonodaji moramo v objektih, ki so navedeni v tehnični smernici TSG-1-01:2010, izvesti nadzor s sistemom za avtomatsko odkrivanje in javljanje požara. Jože Podbrežnik Avtomatski sistemi za odkrivanje in javljanje požarov imajo en sam namen, in to je, da se požar odkrije v najzgodnejši fazi oziroma da se čas od nastanka požara v začetni fazi do javljanja dežurni gasilski službi zmanjša na minimum. Priprava načrta tehničnega varovanja in ocene ogroženosti objekta ter posvetovanje s projektantom tehnične varnosti so ključnega pomena. Če bo sistem ustrezno načrtovan, bo v skladu s pričakovanji naročnika, bo tudi kakovosten, vgrajen v dogovorjenih rokih, prilagojen objektu, izpuščena ne bo nobena pomembna varnostna podrobnost, v popolnosti bo služil svojemu namenu. Projektant mora torej v prvi vrsti poznati fizikalne lastnosti avtomatskih javljalnikov, da pravilno načrtuje njihovo gradnjo in razporeditev. Načrtovanje sistemov požarnega javljanja Ko se snovi vnamejo in gorijo, reagirajo različno. Požar se lahko razvije iz tlenja, pri čemer je prisotnega veliko dima z eksplozijo, iskrenjem ali s takojšnjim plamenom. Pri načrtovanju je tako bistvenega pomena, da pravilno ocenimo najverjetnejši vzrok požara in snovi, da lahko temu primerno izberemo ustrezne avtomatske javljalnike. Zakonodajalec je zaradi tega predvidel, da se za objekte izdela zasnova oziroma študija požarne varnosti (ŠPV), v kateri so opredeljene in navedene bistvene zahteve in lastnosti, ki jih elektro projektant potrebuje in mora upoštevati za ustrezno zasnovo sistemov aktivne požarne zaščite. Neupoštevanje teh zahtev lahko vodi v napačno izbiro javljalnikov, to pa povzroča pogoste lažne alarme oziroma je detektiranje požara v njegovi zgodnji fazi neustrezno, kar privede do razvitega požara, ki ga je veliko teže gasiti. Neobvladljiva pogostost požarnih alarmov je za intervencijske skupine resen problem, povzroča pa tudi veli 12

13 AKTIVA VAROVANJE ke motnje in zaustavitve v proizvodno-tehnoloških procesih. Projektant mora torej v prvi vrsti poznati fizikalne lastnosti avtomatskih javljalnikov, da pravilno načrtuje njihovo gradnjo in razporeditev, hkrati pa mora upoštevati splošno veljavna VdS-priporočila, tehnične predpise, standarde in smernice. Alarmni koncept, konfiguriranje požarnih javljalnih con Sodobni sistemi požarnega javljanja omogočajo konfiguriranje posameznih požarnih javljalnih con z ustreznim programiranjem protipožarne centrale, kar omogoča poljubno požarno javljalno organizacijo. Alarmni koncept mora biti zasnovan skladno z zahtevami standardov serije EN 54, tako da preprečuje nepotrebno alarmiranje, upošteva prisotnost ali odsotnost dežurne osebe in se organizira po principu dvostopenjskega alarma. V primeru požarnega alarma (2. stopnja) se izvajajo različni ukrepi, opredeljeni v ŠPV, na primer: prenos alarma na 24-urno dežurno službo, vklop siren v objektu, zaustavitev klimatsko-prezračevalnih sistemov, aktiviranje naprav za NODT, NODS, MODT, zaustavitev sistemov za dovod vnetljivih tekočin in plinov v objekt, vklop varnostne razsvetljave za varno evakuacijo. Po študiji požarne varnosti je bila v podjetju Baumueller Dravinja, d. o. o., predvidena vgradnja popolne zaščite pred požarom z vgradnjo sistema avtomatskega javljanja požara in sistema varnostne razsvetljave v povezavi z evakuacijo iz objekta ob požaru. Sistem varnostne razsvetljave mora v primeru izpada razsvetljave zagotoviti ustrezno varnostno razsvetljavo, ki omogoča, da osebje v objektu varno konča delo ter hitro in varno zapusti stavbo. Varnostna razsvetljava je lahko izvedena s svetilkami s posameznim akumulatorskim napajanjem, ki imajo vgrajeno indikacijo polnjenja, vklopijo pa se ob izpadu napetosti (na primer zaradi požara v objektu) in delujejo na lastni akumulator. Varnostna razsvetljava je lahko izvedena tudi s svetilkami s centralnim akumulatorskim napajanjem in za to možnost se je odločil tudi investitor. Vir oskrbe z energijo mora biti neodvisen in nameščen v prostoru, ki je določen čas odporen proti požaru. Varnostna razsvetljava mora izpolnjevati pogoje, določene v predpisanih zahtevah, in zahteve, navedene v študiji požarne varnosti; oboje je ob upoštevanju slovenske zakonodaje izhajalo iz tehnične smernice Požarna varnost v stavbah, TSG-1-001:2007. Varnostna razsvetljava mora biti nameščena na evakuacijskih poteh, na požarnih točkah (na pri mer pri gasilnikih, hidrantih, prvi pomoči itd.), na posebno nevarnih delovnih mestih, v prostorih, večjih od 50 m 2, z delovnimi mesti brez dnevne svetlobe, v prostorih, kjer se lahko zbere več kot 50 oseb, v prostorih za odmor, večjih od 50 m 2. Kriteriji, ki smo jih upoštevali pri namestitvi varnostne razsvetljave v podjetju Baumueller Dravinja, so skladni s študijo požarne varnosti: svetilnost piktogramov in osvetljenost prostorov z varnostno razsvetljavo morata biti skladna s SIST EN 1838, namestitev piktogramov mora biti skladna s SIST Pogoji za ustrezno varnostno razsvetljavo Varnostna razsvetljava mora izpolnjevati več pogojev: ob izpadu omrežne napetosti mora zasvetiti v času, ki je krajši od 5 sekund, zahtevana osvetljenost pri tleh je minimalno 1 luks v smeri osi evakuacijskih poti, čas delovanja svetilk varnostne razsvetljave ob izpadu omrežne napetosti mora biti najmanj 1 uro (če ni v projektni dokumentaciji ali s predpisi določen daljši čas), osvetlitev ročnih javljalnikov požara minimalno 5 luksov, osvetlitev hidrantov minimalno 5 luksov, osvetlitev piktogramov minimalno 5 luksov, z notranjo osvetlitvijo 1 luks, osvetlitev nevarnih delovnih mest minimalno 15 luksov. V podjetju Baumüeller Dravinja smo predvideli vgradnjo preverjene in zanesljive varnostne razsvetljave, ki je proizvod podjetja Din-Sicherheitstechnik, d. o. o. To podjetje je v Sloveniji vodilno na področju sistemov zasilne razsvetljave s centralnim napajanjem z medsebojno popolnoma kompatibilnimi in povezanimi podsistemi. Velik izziv je bila že sama zasnova sistema, saj bilo treba ob slovenskih predpisih izpolniti tudi zahteve iz nekaterih internih določil, ki so bila v podjetju Baumüeller Dravinja dogovorjena na ravni koncerna, ter ob vsem tem še dodatne zahteve, ki jih je investitorju določila nemška zavarovalnica. Izhodišče za izdelavo projekta so bile zahteve, ki izhajajo iz: študije požarnega varstva, SIST EN 1838 Razsvetljava varnostna razsvetljava, 13

14 AKTIVA VAROVANJE TSG-N-002:2013 Nizkonapetostne električne inštalacije, TSG-1-001:2010 Požarna varnost v stavbah, SZPV 408/05, DIN VDE 0108, oktober 1989, del 1, 2 varnostna razsvetljava. Osnovne zahteve so bile 1 luks na evakuacijski poti ter 5 luksov pri gasilnikih, hidrantih in javljalnikih požara. To je bilo doseženo z uporabo sodobnih LED-svetilk z optimirano svetlobno tehniko glede na zahteve posameznih prostorov. V objektu je vgrajenih več kot 200 adresabilnih LED-svetilk, ki se napajajo iz centralnega napajalnika. Uporabljena tehnologija ILS omogoča mešanje trajnega in pripravnega spoja na istem tokokrogu in kontrolo brez dodatnega podatkovnega voda. Varčni adresabilni LED -sistem omogoča, da se zasilna razsvetljava uporabi tudi kot nočna, kar omogoča dodatne prihranke pri električni energiji. Svetilke se napajajo iz najnovejšega centralnega napajalnika DBS s komunikacijo ILS in napredno funkcijo FSU (funkcija spreminjanja poti umika). Ta omogoča variabilno usmerjanje ljudi ob različnih dogodkih (na primer pri zadimljenosti, požaru, gradbenih posegih ipd.), ko so lahko določene poti umika neprehodne ali spremenjene. Preklop med različnimi evakuacijskimi scenariji poteka brez dodatnih elementov ali polaganja kablov. Centralna enota je serijsko opremljena s slovenskim uporabniškim vmesnikom in preko integriranega spletnega modula omogoča enostavno upravljanje in nadzor nad vsako posamezno svetilko ter pošiljanje elektronskih sporočil ob izrednih dogodkih. Sistem je povezan tudi s požarno centralo, tako da se zasilna razsvetljava vključi tudi pri požarnem alarmu. To še dodatno pripomore k varnosti objekta. Cilj je bil zanesljiv sistem, ki bo v celotnem življenjskem ciklusu zahteval čim manj virov. Jamstvo ur za kompleten sistem pomeni za uporabnika več kot pet brezskrbnih let (natančno 5,7 leta). Stopnja požarne varnosti v nekem objektu je odvisna od več dejavnikov, najpomembnejši med njimi pa so: zanesljivost vgrajenih komponent (javljalniki, centrala, napajanje), ustrezna konstrukcija in požarna delitev objekta, upoštevanje standardov, dobra izvedba napeljav in nenazadnje redno vzdrževanje in preizkušanje sistemov aktivne požarne zaščite. Priprava načrta tehničnega varovanja in ocene ogroženosti objekta ter posvetovanje s projektantom tehnične varnosti so ključnega pomena. Če bo sistem ustrezno načrtovan, bo v skladu s pričakovanji naročnika, bo tudi kakovosten, vgrajen v dogovorjenih rokih, prilagojen objektu, izpuščena ne bo nobena pomembna varnostna podrobnost, v popolnosti bo služil svojemu namenu. Tehnična varnost pri načrtovanju protipožarnih sistemov danes vključuje znanja s področja elektrotehnike, strojništva, mehatronike, kemije, gradbeništva, arhitekture, predvsem pa štejejo izkušnje. Pri projektiranju je nujno poznati okoliščine, prostor, proces, lastnosti snovi. Dobro načrtovana varnost se vedno začne na papirju, zato je sodobno projektiranje požarne varnosti multidisciplinarna znanost, z mislijo na to, da s temi sistemi rešujemo življenja in ščitimo premoženje. KREIRAMO RAZVIJAMO PROIZVAJAMO PRODAJAMO Protected from Unexpected PREVENT & DELOZA D.O.O. Kosova ulica CELJE E-pošta: info@prevent-deloza.si Tel: +386 (0) (0) (0) Celovite rešitve zaščite za vse dejavnosti. 14

15

16 AKTIVA VAROVANJE UKREPI VARNOSTNEGA OSEBJA ZOPER MLADOLETNE OSEBE Nedavno smo v Večeru lahko prebrali članek z naslovom Zaradi prstana zadrževal trinajstletnico z nadnaslovom Sum tatvine. Iztok Ledinek in Darko Zarič Tukaj se nočemo spuščati in tega tudi ne bomo storili v analizo konkretnega dogodka, ki je bil opisan v članku, saj viri, ogorčena mama trinajstletnice, ki je bila»osumljena«tatvine, in avtorica članka, ki je ogorčenje mame interpretirala v časopisnem poročilu, za tako analizo enostavno niso dovolj. Nekoliko smo, priznamo, presenečeni nad v članku predstavljenimi komentarji nekaterih strokovnjakov za (zasebno) varovanje premoženja, ki po našem mnenju pač niso skladni z zakonskimi predpisi, vendar dopuščamo možnost, da so bili bodisi nerazumljeni ali napačno interpretirani, morebiti pa je šlo za le za ideje, kako bi postopki morali teči, in ne za analizo veljavnih ukrepov. S tem našim prispevkom želimo trinajstletnicam, njihovim mamam in novinarjem vseh medijev pomagati pri razumevanju postopkov in dati napotke za ustrezno ravnanje, ko Varnostniki torej obravnavamo mladoletne osebe tako, kot predpisuje zakon za vse osebe, le da»z visoko stopnjo skrbnosti in obzirnosti«. mladoletne osebe pridejo v stik z varnostnim osebjem na varovanih območjih v prodajalnah in v drugih vrstah varovanih objektov in območij. Varnostno osebje sme po Zakonu o zasebnem varovanju (ZZasV-1) pri opravljanju nalog zasebnega varovanja uporabiti naslednje ukrepe, če so ogroženi življenje, osebna varnost in premoženje in če je kršen red ali javni red na varovanem območju: opozorilo, ustno odredbo, ugotavljanje istovetnosti, površinski pregled, preprečitev vstopa na varovano območje oziroma izstopa z njega, zadržanje osebe, fizično silo ter sredstva za vklepanje in vezanje. Uporaba ukrepov od površinskega pregleda dalje je prepovedana edino zoper uradne osebe zavodov za prestajanje kazni zapora, policije, obrambnih sil ter drugih uradnih oseb državnih organov in lokalnih skupnosti, ko na varovanem območju opravljajo svoje uradne naloge, drugih omejitev ni. Osebe so dolžne ravnati v skladu z ukrepi varnostnika in ne smejo s silo 16

17 AKTIVA VAROVANJE ali grožnjo, da bodo neposredno uporabile silo, varnostniku ovirati ali preprečiti izvedbe ukrepa. Uporaba ukrepov varnostnega osebja mora biti strokovna in sorazmerna z zakonitim ciljem njihove uporabe, ob upoštevanju človekovih pravic in svoboščin. Varnostnik sme ukrepati samo na način, ki je določen z ZZasV-1 in podzakonskimi predpisi (zapomnimo si to določilo), da z najmanjšimi škodljivimi posledicami doseže izvršitev naloge. Pri izvedbi ukrepov nihče ne sme biti podvržen mučenju, nečloveškemu in ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju. Zakon predpisuje tudi, da mora varnostnik posebej skrbno in obzirno ravnati v odnosu do otrok in mladoletnikov, invalidov, starejših in bolnih oseb, vidno nosečih žensk ter drugih šibkejših oseb, upoštevaje njihove posebnosti, ki jih je mogoče opaziti. Vendar to določilo ne ukinja tistega, ki smo si ga zapomnili iz prejšnjega odstavka. Ukrepanje varnostnega osebja zoper mladoletne osebe ne sme biti drugačno kot zoper drugo populacijo, vendar mora biti posebej skrbno in obzirno. Da za bralce obeh tekstov, tega, pričujočega, in zgoraj omenjenega, iz Večera, ne bo nesporazuma, naj še enkrat poudarimo, da ne analiziramo varnostnikovih ravnanj, ki so bila opisana v Večeru. Nočemo se izrekati o dejanjih, o katerih nimamo dovolj podatkov, želimo samo, kot smo že povedali, povedati, kaj je zakonito in kaj ne. Kaj je»posebej skrbno in obzirno ravnanje«, zakon ne pove, tudi v komentarju zakona nismo našli nobene opredelitve, komentar je samo ponovil dikcijo zakona. Enaka določila pa smo našli tudi v pravnih aktih, ki določajo pooblastila pooblaščenih uradnih oseb, carinikov na primer. Zahtevo, da je treba mladoletne osebe obravnavati»posebej skrbno in obzirno«, moramo razumeti tako, da je na ta način,»skrbno in obzirno«, sicer treba obravnavati vsako osebo, mladoletno pa še posebej. Kako je to? Beseda»posebej«v besedni zvezi iz zakona (»posebej skrbno in obzirno«) ne izraža dejanja, ki poteka ločeno od katerega drugega glede na prostor ali čas (v drugem prostoru ali času) ali glede na kvaliteto (drugače kot drugi), kot to besedo razlaga Slovar slovenskega knjižnega jezika v enem od pomenov, kajti to bi pomenilo drugačno obravnavo mladoletne osebe, kar pa ni skladno z zakonom, ki dovoli obravnavo vseh le na en in edini način, ki je predpisan za vse primere, razen za izločene (pooblaščene uradne osebe, ko opravljajo svoje uradne naloge). Pojem je treba razumeti v drugem pomenu, ki pravi, da ta»posebej«izraža visoko stopnjo ali mero, v našem primeru skrbnosti in obzirnosti. Varnostniki torej obravnavamo mladoletne osebe tako, kot predpisuje zakon za vse osebe, le da»z visoko stopnjo skrbnosti in obzirnosti«. Ker so v Večerovem članku izraženi dvomi o zakonitosti površinskega pregleda, preglejmo še določila zakona za tega: varnostnik sme površinsko pregledati vrhnja oblačila, notranjost vozila, tovor in prtljago osebe na varovanem območju, če je to potrebno za varnost ljudi in premoženja ali za varnost osebe, ki jo varuje, ali če tako določa red na varovanem območju in če oseba s tem soglaša. Torej: varnostnikom se ni treba ukvarjati z dokaznimi standardi, osebo, ki bi jo varnostnik hotel površinsko pregledati, pa varuje pravica, da tega ne dovoli. Sledi, kajpada, zadržanje, saj je zavrnitev pregleda za to zadosten razlog. Površinski pregled se opravlja neposredno ali s tehničnimi sredstvi in se lahko izvede tudi tako, da se varnostnik osebe nasprotnega spola, tudi mladoletne, sploh ne dotakne. Varnostnik varuje zasebnost osebe, ki ji pregleduje prtljago, tako, da sam ne posega v njene torbe, torbice, cekarje in jerbase, žepe, za pas ali majico, pač pa pregled opravi z ukazi. Zadržanje je ukrep, ki sledi površinskemu pregledu, ko je pri tem najden predmet kaznivega dejanja ali drug prepovedan predmet, lahko pa je tudi stopnjevanje tega ukrepa, če oseba ne privoli v površinski pregled. Zadržanje vedno traja do prihoda policije, nikoli pa več kot dve uri. Pri tem je dovolj, da varnostnik pokliče policijo, ki mora priti na kraj zadržanja. Varnostnik ne obvešča nikogar drugega, niti staršev zadržane osebe. Po našem mnenju nestrokovne zahteve ali pričakovanja, da varnostnik to mora storiti, verjetno izvirajo iz nekritične analogije z določili iz Zakona o nalogah in pooblastilih policije, v katerem so predpisane splošne določbe o opravljanju policijskih nalog proti otrokom in mladoletnikom. Po teh določbah mora policist, ko izvaja policijska pooblastila proti otroku, o tem obvestiti starše, če to zahtevajo koristi otroka, vselej pa, ko so bila zoper njega uporabljena prisilna sredstva ali je bilo izrečeno pridržanje. Pri obveščanju staršev policisti obvestijo enega ali drugega od staršev, če starši ne živijo skupaj, pa tistega od staršev, 17

18 AKTIVA VAROVANJE pri katerem otrok ali mladoletnik živi. Če bi bilo obveščanje staršev ali skrbnika v nasprotju s koristmi otroka ali mladoletnika, policisti ne obvestijo staršev ali skrbnika, o postopku pa obvestijo pristojni center za socialno delo. Kadar policisti glede na okoliščine ocenijo, da je to potrebno, o izvedbi pooblastila obvestijo tudi pristojni center za socialno delo. Verjetno je zdaj bolj jasno, zakaj varnostnik ne le da ne more, ampak ne sme obveščati staršev o zadržanju nepolnoletne osebe, pač pa mora to prepustiti policiji, če jo je moral poklicati ob zadržanju take osebe. Varnostno osebje za to ni dovolj usposobljeno in nima podpore za take ukrepe, ima pa jih policija in nanjo se obrnemo varnostniki, ko varnostnih ukrepov ne moremo ali ne smemo več izvajati. Srečanj varnostnega osebja z mladoletniki na varovanih območjih je še nekaj, ne gre le za obravnavo tatvin. Že v istih prodajnih prostorih se velikokrat znajdemo v situaciji, ko želi mladoletna oseba, zase ali za kasneje ogorčene starše, kupiti alkoholne pijače ali tobačne izdelke, kar je z zakoni prepovedano. Podobna tej je tudi prepoved iz Zakona o varstvu javnega reda in miru, namenjena varstvu mladoletnikov, ki prepoveduje osebam, mlajšim od 16 let, med 24. in 5. uro zjutraj vstop in zadrževanje brez spremstva staršev, rejnikov ali skrbnikov v gostinskih obratih in na prireditvah, na katerih se točijo alkoholne pijače. Odgovorna oseba v gostinskem obratu ali na prireditvi sme od vsake osebe, za katero domneva, da ne izpolnjuje pogojev za Varnostnik ne le da ne more, ampak ne sme obveščati staršev o zadržanju nepolnoletne osebe, pač pa mora to prepustiti policiji. vstop v gostinski obrat ali na prireditev, zahtevati, da izkaže svojo starost z javno listino, na podlagi katere se ugotavlja identiteta. Kar sme naročnik, sme varnostnik, ki pa ob neupoštevanju ustne odredbe lahko ukrepa še naprej, po zakonu (prepoved vstopa, zadržanje osebe ali celo uporaba fizične sile). Varovalke pred nezakonitimi in nestrokovnimi dejanji varnostnega osebja so določene v krovnem zakonu o zasebnem varovanju. Oseba, proti kateri želi varnostnik izvajati ukrepe, ki posegajo v z ustavo varovane vrednote, lahko take posege zavrne (preverjanje istovetnosti, površinski pregled). O vseh bolj represivnih ukrepih varnostnega osebja (omejevanje gibanja s preprečitvijo izstopa iz varovanega območja ali z zadržanjem osebe, uporaba fizične sile, uporaba sredstev za vklepanje in vezanje) mora varnostnik takoj obvestiti policijsko postajo, varnostni menedžer pa mora v roku 48 ur po izvedbi takega ukrepa o tem policiji tudi pisno poročati. V zakonu je predviden tudi institut pritožbe: če posameznik meni, da so bile pri izvajanju ukrepov varnostnika kršene njegove pravice ali svoboščine, ima pravico podati pritožbo imetniku licence, pri katerem je bil v času dejanja varnostnik v delovnem razmerju. V imenu mladoletnih oseb ta postopek izpeljejo seveda starši. Predsednik Zbornice za razvoj slovenskega zasebnega varovanja je v Večerovem članku ponudil tudi možnost, da se pošlje pritožba tudi na zbornico. Seveda, saj ima zbornica, poleg policije in pristojnih inšpekcijskih služb, tudi nalogo nadzora nad izvajanjem zasebnega varovanja, varnostna podjetja pa so ji o pritožbah, ki so jih prejela, dolžna poročati. Popolnoma razumemo ogorčenje mame trinajstletnice, ki jo je obravnaval varnostnik zaradi zalotitve v okoliščinah, ki kažejo na storitev kaznivega dejanja, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti (tudi na predlog oškodovanca), pa če je bila deklica kriva ali ne. Toda medijsko izpostavljanje takega primera, še posebej če je podprto z dvomljivimi izjavami nekaterih sodelujočih strokov njakov, se nam zdi manj primerna pot za reševanje problema, ki je mnogo kompleksnejši, kot ga lahko zajame povprečen časopisni članek, namenjen najširši populaciji bralcev. Lahko pa o tej temi javno rečemo še kaj, na primer vsakega 20. novembra, ob Dnevu otroka, ko bomo iskali načine, kako otrokom zagotoviti uživanje polnega in dostojnega življenja v razmerah, ki jamčijo dostojanstvo, spodbujajo samozavest in olajšujejo njegovo dejavno udeležbo v družbi. 18

19 AKTIVA VAROVANJE PREVOZ GOTOVINE, POTI IN SMERNICE V PRIHODNOST Aktiva varovanje kot aktivni deležnik v procesiranju gotovine več kot 25 let strokovno sodeluje v vseh segmentih, pri pripravi, varovanju in transportu. Zvonko Žuran in Marko Bauman Optimizacija procesov upravljanja gotovine je sčasoma postala stalnica. Vse je podvrženo obvladovanju stroškov in transport gotovine je v veliki večini enak transportu katerega koli blaga v nam bolj znanih preskrbovalnih verigah. A transport gotovine ima poleg najpomembnejše komponente, časa, še dva pomembna deležnika to sta varen in predvsem sledljiv transport. Gotovina začne svoj krog v tiskarni oziroma kovnici. Od tam glede na naročilo Banke Slovenije in skladno s pravili Evropske centralne banke (ECB) pošljejo novo gotovino v trezor Banke Slovenije. Potem se gotovina po potrebi izmenjuje med Banko Slovenije in komercialnimi bankami ter drugimi tržnimi udeleženci. Komercialne banke gotovino distribuirajo in pobirajo v trgovskih centrih, bankomatih, nočnih trezorjih in pri drugih strankah, ki poslujejo z gotovino. Vedno bolj se v gotovinski cikel, predvsem na področju transporta gotovine, vključujejo tudi podjetja CIT (»cash-in-transit«). V preteklosti smo s tujim partnerjem uspešno razvili in implementirali tako imenovani Cash Pilot CIT-projekt, ki je v bistvu zasnova naših teženj po razvoju. Naše dolgoletne poslovne izkušnje z Banko Slovenije, kjer smo ekskluzivni zunanji izvajalec, so bila podpora njenemu prizadevanju da je Banka Slovenije prevzela vodilno vlogo pri vzpostavljanju tega modela komunikacije v obliki skupine sistemov standardov GS1. GS1 vsebuje enovit način identifikacije izdelkov, storitev in lokacij. Izdelke, transportne enote, poslovne subjekte in njihove enote lahko označimo z globalno neponovljivimi identifikacijskimi številkami, ki jih uporabljamo v črtnih kodah za hitrejši in zanesljivejši prevzem transportnih enot oziroma identifikacijo posameznih izdelkov. Iste številke uporabljamo tudi v elektronskih sporočilih. Sistem je neopredeljen, kar se tiče programske ali strojne informacijske/komunikacijske tehnologije, zato ga lahko uporablja kdor koli in kjer koli v kateri koli industrijski panogi ali sektorju. Že več kot leto dni poskušamo v sodelovanju s komercialnimi bankami, pravnimi osebami in zunanjimi partnerji v proces vpeljati projekt e-gotovine. V projekt je zajeto področje poslovanja s pravnimi osebami. Cilji projekta so: hitrejša in dokumentirana komunikacija med komitenti v procesu, sledljivost in nadzor nad transakcijami poslovanja z gotovino, hitrejši prilivi na račun, avtomatizacija zapiranja v računovodstvu (glavna knjiga blagajna), hitrejše in enostavnejše reševanje reklamacij, manjše število napak pri vseh de 19

20 AKTIVA VAROVANJE ležnikih, tekoče in preglednejše naročanje gotovine (tudi menjalnine). Funkcionalnost projekta: izmenjava e-dokumentov v komunikacijskem standardu GS1 XML med komitentom in banko ter CIT-podjetjem po protokolu ZBS B2B, spletna aplikacija (Web GOTOVI NA) za vse komitente banke, ki izmenjave e-sporočil ne bodo implementirali v lastnem informacijskem sistemu (oblaku), poslovni procesi projekta, pologi gotovine, naročila gotovine. Projekt poteka v več fazah in pokriva: 1. naročanje gotovine: naročilo, odobritev, priprava pologa, odprema pologa, prejem pologa; 2. polog gotovine: najava pologa, priprava pologa, odprema pologa, prejem pologa, končni prevzem pologa. Standardi skupine GS1 1. Standardi GS1 Sistem standardov GS1 temelji na identifikaciji, avtomatskem zajemu in izmenjavi podatkov. To je integriran sistem globalnih standardov za identifikacijo, zajem informacij o izdelkih, sredstvih, storitvah in lokacijah ter izmenjavo informacij med udeleženci preskrbovalne verige in spremljajočih rešitev, ki pomagajo izboljšati in racionalizirati poslovne procese. Standardi GS1 omogočajo, da vsi partnerji v preskrbovalni verigi govorijo isti jezik. Identifikacija Globalna enolična identifikacija prodajnih enot, storitev, lokacij, transportnih enot, vračljive embalaže, dokumentov ipd. je osnova sistema standardov GS1. Zajem Črtne kode omogočajo hitro in zanesljivo identifikacijo v kateri koli točki preskrbovalne verige. Zaradi preproste in relativno poceni tehnologije so črtne kode najbolj razširjena tehnologija avtomatske identifikacije. Izmenjava Natančna in hitra izmenjava podatkov med partnerji v preskrbovalni verigi je nujen pogoj za upravljanje in kontrolo procesov. 2. Globalna lokacijska številka GLN GLN (global location number) se uporablja za identifikacijo pravnih subjektov, njihove organizacijske strukture in lokacij. Lokacija je lahko fizični kraj (skladišče, soba za shranjevanje ali celo polica v trgovini), lahko je pravni subjekt (podjetje), oddelek pravnega subjekta (skladišče podjetja) ali je funkcija, ki se opravlja v sklopu pravnega subjekta (računovodski oddelek podjetja). Uporaba GLN namesto lastnega notranjega sistema oštevilčenja lokacij daje podjetju nekatere prednosti, ker zagotavlja standardiziran način za enotno globalno identifikacijo lokacij, ki so pomembne v odprtem okolju poslovanja, predvsem e-poslovanja. Težavam pri komunikaciji s poslovnimi partnerji se lahko v največji meri izognemo z doslednim upoštevanjem pravil dodeljevanja in upravljanja GLN. 3. Avtomatski zajem podatkov Črtne kode omogočajo hitro in zanesljivo identifikacijo v kateri koli točki preskrbovalne verige. Zaradi preproste in relativno poceni tehnologije so črtne kode najbolj razširjena tehnologija avtomatske identifikacije. Glede na potrebe označitve in okolja uporabe se uporabljajo različne kodne simbologije. Kodna simbologija je skupek pravil, ki določa pravila za pretvorbo številk in/ali znakov v niz temnih in svetlih črtic. V zadnjem času se je uveljavila tudi uporaba 2D-simbolov, ki omogočajo na majhnem prostoru zapisati veliko količino podatkov. Gotovina se transportira na primer takrat, ko jo komercialna banka prevzema ali vrača v trezor nacionalne banke. Imamo naročilo, pripravo, transport in prevzem. Nacionalna banka vsake države ima nadzor nad količino gotovine v državi in med drugim tudi podeljuje pravico do razpolaganja z določeno količino gotovine posameznim komercialnim bankam. Če v komercialni banki zmanjkuje gotovine, jo naročijo pri nacionalni banki. In seveda obratno: kadar je dotok gotovine tako velik, da presega dovoljeno količino v komercialni banki, je višek treba vrniti nacionalni banki. To pomeni, da gotovina stalno potuje med komercialnimi bankami in nacionalno banko. Pomembno je, da transakcije gotovine nikakor ne potujejo samo med bankami, ampak tudi med komercialnimi bankami in gospodarskimi subjekti. Na primer: v trgovskih centrih se vsak dan zbira večja količina gotovine, ki jo morajo seveda odpeljati v banko. To pomeni, da banki napovedo količino, obliko»blaga«, točko in uro dostave, kar je zelo podobno kot pri poslovanju z»običajnim«blagom. S tem sistemom in v skladu s poslanstvom je pomembna tudi vloga nacionalne banke. Slovenska nacionalna banka je tu dobro odigrala svojo vlogo. Vključila se je v mednarodni sistem CashEDI in s tem omogočila vključevanje v sistem tudi komercialnim bankam ter zagotovila sodoben, hiter in zanesljiv nadzor nad kroženjem gotovine. CashEDI Uspešnost, varnost in preglednost transakcij z gotovino Vir: GS1 Slovenije Zaključek V povezavi procesov z gotovinskim poslovanjem (i-got) bomo v prihodnosti celostno obvladovali transakcije z gotovino. 20

21

22 AKTIVA VAROVANJE VARNOSTNO NADZORNI CENTER Varnostno-nadzorni center je zagotovo najobčutljivejši in najpomembnejši člen v sistemu zasebnega varovanja. Milan Vačovnik Po definiciji strokovne prakse je to prostor, kamor se stekajo alarmna sporočila iz priklopljenih alarmnih sistemov, tu se obdelajo in shranijo, o njih pa se obveščajo ustrezne intervencijske in varnostne službe. V Zakonu o zasebnem varovanju je ta prostor definiran kot upravljanje in stalni fizični nadzor operaterjev nad vgrajenimi sistemi tehničnega varovanja, sistemi in napravami za varovanje ljudi in premoženja, območja ali varovane osebe in nadzor prenosa alarmnih signalov, ki se opravljajo v njegovih prostorih, po telekomunikacijskih poteh. Kot takšnega ga obravnavajo tudi pri nas obvezujoči standardi za Za zagotavljanje kakovostnih varnostnih storitev je treba zagotoviti učinkovito odzivnost celotne strukture sistema varovanja. varnostno-nadzorne centre. Na pobudo Zbornice za razvoj slovenskega zasebnega varovanja (ZRSZV) je Slovenski inštitut za standardizacijo (SIST) že leta 2004 razglasil britanski standard BS 5979:2000»Pravila ravnanja za sprejemne centre pri sprejemu signalov iz varnostnih sistemov«kot edini slovenski standard v obliki smernic in priporočil poklicnega kodeksa, leta 2016 pa ga je zamenjal standard SIST EN 50518:2010»Nadzorni in sprejemni centri za alarme«. Oba standarda obravnavata varnostno-nadzorni center z vidika sprejemanja alarmnih sporočil iz sistemov tehničnega varovanja in pošiljanje intervencijskih skupin na alarmne informacije. Po standardu SIST BS 5979:2005 je varovanje skupek dejavnosti, ki se opravljajo z enim namenom: varovati človeška življenja, materialne dobrine in nenazadnje znižati hitro rastočo stopnjo kriminala. Standard vključuje priporočila za uporabo obdelave in filtriranja alar 22

23 AKTIVA VAROVANJE mov in za uporabo zvočnih, vizualnih in zaporednih tehnik potrditve, kar zmanjša pojav lažnih alarmov, posredovanih intervencijskim službam ali drugim odgovornim agencijam. Kot kodeks ravnanja je ta britanski standard napisan v obliki smernic in priporočil in vsebuje priporočila za načrtovanje, gradnjo in opremo kadrovsko zasedenih in nezasedenih sprejemnih centrov in za delovanje varnostno-nadzornih centrov, ki sprejemajo signale iz varnostnih sistemov. Standard ima štiri dodatke, od katerih sta dva informativna (Smernice inšpektoratom in Smernice za zagotavljanje podpore podjetjem za alarmne sisteme in podjetjem na več lokacijah, ki nastopajo kot tretja stranka glede varnostnih in tehničnih zahtev za daljinski dostop do podatkovnih sistemov sprejemnih centrov), druga dva dodatka pa normativna (Tehnike potrjevanja alarma in obravnavanje informacij o alarmu iz sistemov za javljanje vloma, ki omogoča potrditev in Oblika sporazuma za pooblaščanje varnostno-nadzornega centra za odločanje v zvezi z izločanjem informacij o alarmih). Standard SIST EN 50518»Nadzorni in sprejemni centri za alarme«, ki je leta 2016 zamenjal standard SIST BS 5979:2005, velja za tiste centre, ki nadzirajo, sprejemajo in obdelujejo signale, ki zahtevajo odziv na alarm. Funkcija sprejema, obdelave in sproženja odzivnih akcij s človekovo intervencijo pri informacijah, ki so jih sporočili alarmni sistemi, ni omejena samo na tiste signale, ki so jih sprožili alarmi vloma in ropa. Podpira nadzorne sisteme v vseh okoliščinah, v katerih lahko zunanja ali notranja kriminalna dejanja, izredne razmere ali katastrofe ogrožajo varnost in zavarovanost ljudi in njihovega premoženja. Obe definiciji in sprejeti standardi varnostno-nadzorni center neposredno povezujejo s sistemom tehničnega varovanja in intervencijskimi službami, kar je bistveno manj, kot je njegovo pravo poslanstvo. V Aktivi varovanje je varnostno-nadzorni center več, kot ga opredeljujeta zakonodaja in standardizacija in je dejansko informacijsko središče celotnega zasebnega varovanja. Sprejema vse vrste informacij v vseh mogočih oblikah in od vseh mogočih zainteresiranih strani. Poleg alarmnih sporočil iz sistemov tehničnega varovanja prihajajo vanj informacije tako od zaposlenih ter obstoječih in potencialnih naročnikov varnostnih storitev kot tudi vseh tretjih zainteresiranih oseb. Informacije se stekajo iz vseh dejavnosti zasebnega varovanja, ne samo tehničnega. Lastni ali pogodbeni varnostno-nadzorni center je dejansko pogoj za pridobitev vseh licenc zasebnega varovanja (varovanje ljudi in premoženja, varovanje oseb, prevoz in varovanje gotovine in drugih vrednostnih pošiljk, varovanje javnih zbiranj, varovanje prireditev v gostinskih lokalih), razen kar je zanimivo za licenco načrtovanja sistemov tehničnega varovanja in licenco za izvajanje sistemov tehničnega varovanja. Za zagotavljanje kakovostnih varnostnih storitev je treba zagotoviti učinkovito odzivnost celotne strukture sistema varovanja, ki pa ni vezana samo na sprejem alarmnih sporočil in pošiljanje intervencijskih skupin na varovane objekte. V celotnem smislu se prepleta z vsemi procesi izvedbe varovanja, zato so naloge centra kot ključnega elementa varnostnega sistema širše: pomoč varnostnikom, ki opravljajo različne oblike fizičnega varovanja in javnih zbiranj na varovanih objektih, pri razreševanju vse varnostne problematike in izvajanje nadzora nad njihovo prisotnostjo z informacijsko in komunikacijsko podporo; strokovna podpora varnostnim tehnikom, ki opravljajo montažo, servisiranje in vzdrževanje alarmnih naprav na terenu, s pomočjo daljinskega dostopa in izmenjavo informacij; 23

24 AKTIVA VAROVANJE spremljanje obhodne varnostne službe v smislu nadzora izvajanja načrtovanih nalog obhodnega varovanja po posameznih pristopnih točkah obhodov; iskanje razpoložljivosti najhitrejše intervencijske skupine preko sistemov sledenja, njihova informacijska podpora in komunikacija s podatkovnimi bazami varovanih objektov ter nadzor nad njihovo prisotnostjo na objektu; spremljanje varovanja in prevoza gotovine s planiranimi odvzemnimi in predajnimi mesti, podpora komunikacije z naročniki pri obvladovanju naročil in sprememb ter nadzor nad odstopanji; avdio in video prenos vseh vrst informacij z varovanih objektov za pravočasno prepoznavo varnostnega dogodka in načrtovanje optimalnih ukrepov; daljinsko upravljanje s sistemi varovanja ter mehansko varnostno opremo na varovanih objektih brez prisotnosti ljudi; zagotavljanje stalnega nudenja pomoči in informacij naročnikom varnostnih storitev v smislu klicnega centra, ki se odziva na želje, zahteve in potrebe naročnikov varnostnih storitev in potencialnih kupcev; informacijska podpora s samodejnim dostopom naročnikov do svojih podatkov in svojih informacij o varovanem objektu; nudenje dodatnih storitev varovanja premičnih objektov in sprejemanje tehnoloških sporočil; nudenje pomoči z dokumentiranimi informacijami skupnim službam; izvajanje nadomestnega centra za varnostno kopiranje podatkov (back up) za druge družbe zasebnega varovanja Varnostno-nadzorni center je ključni člen v sistemu zasebnega varovanja. Vanj se ne stekajo le alarmna sporočila iz priklopljenih alarmnih sistemov za obveščanje intervencijske službe, temveč vse informacije vseh oblik izvajanja zasebnega varovanja, zato so nujno potrebne njegova varnostna brezhibnost, tehnična dovršenost in organizacijska učinkovitost. B

25 Kdor prej pride, prej pomaga. Hitra in učinkovita zdravstvena asistenca v tujini. Brezskrbni v tujini s storitvami zdravstvene asistence: kritje stroškov nujnega zdravljenja*, kritje stroškov prevoza zaradi bolezni ali nezgode*, vedno na voljo na in prek aplikacije Triglav Asistenca. Več na triglav.si. *v okviru dogovorjene zavarovalne vsote

26 AKTIVA VAROVANJE VARUJEMO SPAROVO 100. TRGOVINO Za varnost ljudi in premoženja v Sparovi 100. trgovini v ljubljanskem Štepanjskem naselju skrbijo naši varnostniki. Stanko Zaletel Naš dolgoletni poslovni partner Spar Slovenija je odprl že svojo 100. trgovino v verigi Spar in Interspar v Sloveniji. Trgovina stoji na Hruševski cesti 1 v Štepanjskem naselju v Ljubljani. Naše podjetje je trgovino opremilo s sodobnimi protivlomnimi in protipožarnimi sistemi. Preko našega varnostno-nadzornega centra skrbimo tudi za nemoteno delovanje teh sistemov in v primeru sprožitve alarmov na kraj napotimo naše intervencijske skupine. Kot v drugih Sparovih poslovalnicah opravljamo tudi od vode dnevnih izkupičkov. Nenazadnje v trgovini za varnost ljudi in premoženja skrbijo naši varnostniki. Velik poudarek namenjamo ravno tej obliki varovanja in poskušamo s profesionalnim pristopom zagotoviti oziroma pomagati, da je inventurna razlika čim manjša. Tako kot Spar tudi mi uporabljamo sodobne smernice pri varovanju trgovin. Poleg varnostnikov, usposobljenih za varovanje trgovinskih objektov, razvijamo in uporabljamo moderne sisteme za odkrivanje in preprečevanje raznih kaznivih dejanj. Dobro se zavedamo varnostnih tveganj v trgovinskem okolju, zato s pomočjo našega naročnika skrbimo za inovativne pristope varovanja tako na področju tehnične zaščite, kot je na primer mobilni videonadzorni sistem, kot s prisotnostjo varnostnika v trgovini in usposabljanji trgovinskega osebja. Ponosni smo, da je bilo varovanje jubilejne, 100. Sparove trgovine zaupano našemu podjetju, in veselimo se skupnih izzivov pri odprtju in varovanju novih Sparovih trgovin. IŠČETE ZANESLJIVEGA UPRAVNIKA VAŠEGA OBJEKTA? VEČ INFORMACIJ Telefon: E-pošta: info-upravljanje@aktiva.si Z NAMI VAM BO ZAGOTOVO USPELO! Omogočamo vam sproščeno bivanje v objektu, ker poskrbimo za vzdrževanje, obnovo objekta in urejeno okolico. 26

27 AKTIVA VAROVANJE ODHAJAM NA DELO, KJER BOM SPET VIDELA PRIJATELJE Z vsakim sodelavcem lahko najdemo skupno točko in tudi kakšno negativno stvar, vendar je ključnega pomena zaupanje. Tanja Potočnik Pred časom sem po elektronski pošti prejela zgodbo o prijateljstvu, ki se mi je močno vtisnila v spomin. Zgodba je taka: Prijatelja sta bila na poti v puščavo. Ko sta že dolgo hodila, sta se sprla in eden je drugemu primazal klofuto. Tisti, ki je klofuto dobil, je bil prizadet, vendar je brez besed napisal v pesek:»danes me je moj najboljši prijatelj udaril po licu.«hodila sta naprej, dokler nista našla oaze. Odločila sta se, da se okopata. Tisti, ki je dobil klofuto, se je zagozdil v mulju in blatu ter se začel utapljati, na srečo pa ga je njegov prijatelj rešil. Ko si je opomogel od skorajšnje utopitve, je vgraviral v kamen:»danes mi je moj najboljši prijatelj rešil življenje.«prijatelj, ki ga je udaril in nato rešil, ga je vprašal:»ko sem te udaril, si to napisal v pesek, zdaj pa pišeš na kamen. Zakaj?«Odgovoril je:»ko nas kdo prizadene, bi morali to napisati v pesek, da lahko veter odpuščanja izbriše našo bolečino. Vendar ko kdo naredi kaj dobrega za nas, moramo to vgravirati v kamen, ker veter tega nikoli ne more izbrisati.«vam je zgodba všeč? Bi se tudi vi radi naučili zapisovati svoje bolečine v pesek in pomoč drugih v kamen? Razmislite, kaj lahko naredite za dobre medsebojne odnose. Vsi vemo, da so medsebojni odnosi pomemben del našega življenja in od nas samih je odvisno, ali nam bodo prinašali občutke sreče, zadovoljstva in polnosti ali pa občutke razočaranja, nezadovoljstva in praznine. Počutje v službi je prav tako odvisno od medsebojnih odnosov in manj od plače ali položaja, ki ga zasedamo. Ker večino svojega časa preživimo na delovnem mestu, smo prisiljeni vzpostavljati dobre medsebojne odnose in se pogovarjati z različnimi ljudmi, najsi bodo niže ali više na hierarhični lestvici. Z vsakim sodelavcem lahko najdemo skupno točko in tudi kakšno negativno stvar, vendar je ključnega pomena zaupanje. Še posebno je treba izpostaviti pozitiven odnos med vodjem in sodelavcem. Dobro medsebojno poznavanje in spoštovanje sta dva bistvena razloga, zaradi katerih čutimo ljudje pripadnost nekemu podjetju. Plača, ki sicer vpliva na motivacijo zaposlenih, na dolgi rok ne more nadomestiti slabih medsebojnih odnosov. Če so odnosi slabi, se ljudje prej ali slej odločijo za odhod drugam ali pa delajo le tisto, kar je najbolj nujno. A to le še dodatno zapleta odnose med zaposlenimi. Zanesljivo je, da je v podjetju klima lahko prijateljska, spodbudna in spoštljiva, če je takšen najprej vodja. Vrednote vodje in njegovi vzorci vedenja se prenašajo na njegove podrejene. Če želi vodja izboljšati svoj tim, je prvi korak to, da preveri, kaj lahko on sam izboljša pri sebi. In kaj lahko storimo sami, da izboljšamo medsebojne odnose? V šoli smo se o tem učili malo ali nič, vzorce vedenja in predstave o odnosih pa smo največkrat nezavedno prevzeli od svojih staršev, učiteljev, sorodnikov. Vsi pa niso nujno ustrezni in tako se nam dogaja, da v medsebojnih odnosih pogosto ne ravnamo najbolje. Občutek nezadovoljstva nam lahko sporoča, da je v medsebojnem odnosu treba nekaj narediti, in nas spodbudi k izboljšavi odnosa. Seveda lahko zaradi nezadovoljstva tudi ves čas nergamo, se pritožujemo in čakamo, da se bo drugi spremenil, ali pa ga skušamo sami spremeniti. Tako je pač lažje, kot pa da bi kaj spremenili pri sebi. Iz lastnih izkušenj pa dobro vemo, da se tak način ravnanja ne obnese. Torej: če se posebej potrudimo in v podjetju razvijamo prijateljske medsebojne odnose s sodelavci, jih dodobra spoznamo ter na delovno mesto prinašamo temeljne človeške vrednote, potem je vsakršno delo vir zadovoljstva. Lahko se veselimo odhoda na delo, saj smo na samem delovnem mestu srečnejši. Pomislite:»Odhajam na delo, kjer bom spet videla prijatelje.«in ne pozabite na pesek in kamen. 27

28 AKTIVA ČIŠČENJE ČIŠČENJE BREZ DOTIKA Stremimo k temu, da sodobni postopki dela postajajo uporabniku in okolju bolj prijazni, hkrati pa zagotavljamo višjo kakovost in stroškovno učinkovitost. Brigita Sernel Čiščenje in vzdrževanje je sčasoma postalo zahtevna panoga, ki terja stalno sledenje razvoju. Nujno je spremljanje novosti na področju razvoja kemijske tehnologije, strojne opreme in novih potreb, ki jih narekuje trg. Ena takšnih novosti je tudi»sistem čiščenja brez dotika«(no- -touch cleaning). Ne glede na velikost je lahko sistem primeren za vsak objekt. Oblika, višina, teža, dolžina cevi in preostala oprema so prilagojeni tako, da se stroj prilega različnim čistilnim situacijam in pri tem upošteva tudi udobje uporabnika. Stroj ima vgrajen avtomatični dozirnik čistil, visokotlačni čistilnik in močan sesalni sistem. Uporabniku omogoča temeljito čiščenje, ne da bi se dotikal umazanije, prav tako ima možnost hitrega priklopa različne opreme za lažje čiščenje (sesanje, pranje tal in sten, brisanje, pobiranje razlitih tekočin, čiščenje omaric, sanitarne opreme ipd.). Boljši rezultati čiščenja v krajšem času Sistem čiščenja brez dotika odstrani nečistoče, ki pri klasičnem načinu čiščenja ostanejo na površinah. Odstrani nečistoče iz fug, za pulti, robovi in drugo opremo. Umazanije ne prenaša z enega mesta na drugega, temveč jo odstrani. Površino globoko očisti z velikim pritiskom, krtačo in pihanjem, nato pa umazanijo posesa. Za čiščenje se uporablja vedno čista voda. Na ta način preprečimo raznašanje umazanije na druge površine ali prostore. Odstrani neprijetne vonjave in zmanjša tveganje za nastanek bolezni. Rezultat so čisti prostori. Sistem omogoča uporabniku prijazen način čiščenja sanitarne opreme, saj se pri delu ne dotika onesnaženih površin, brez težav doseže teže dostopna mesta ob straniščnih školjkah in pisoarjih ali visoko pritrjene sanitarne armature. Tudi čiščenje stenske keramike je enostavnejše in učinkovitejše. V podjetju Aktiva čiščenje, d. o. o., stroj uspešno uporabljamo v sanitarnih prostorih in kopalnicah z večjo frekvenco uporabnikov, kot so turistični kampi, kopališča, bazenski kompleksi Stremimo k temu, da sodobni postopki dela postajajo uporabniku in okolju bolj prijazni, hkrati pa zagotavljamo višjo kakovost in stroškovno učinkovitost. 䌀攀氀漀猀琀攀渀瀀爀椀猀琀漀瀀欀 椀愁 攀渀樀甀漀氀樀椀渀洀愀愁 漀戀瘀椀渀搀甀猀琀爀椀樀椀

29 Prostoročno čiščenje Čiščenje je postalo bolj priročno Sealed Air z usvojitvijo Intellibot naprave pionirja med stroji za robotsko čiščenje - revolucionira industrijo čiščenja in higiene. Intellibot, roboti za prostoročno čiščenje, dramatično izboljšujejo gospodarnost čiščenja. Pomembno povečujejo produktivnost, ustvarjajo prihranke pri delovni sili in porabijo do 85% manj vode in kemičnih preparatov. Umetno inteligenco naprav Intellibot podpirata globalni doseg in neprekosljiva 60-letna zgodovina naprav TASKI. Ti roboti so prihodnost čiščenja letališč, šol, bolnišnic, maloprodajnih nakupovalnih centrov, pisarn, hotelov in drugih močno prometnih površin Sealed Air Corporation. All Rights Reserved sl 04/17

30 KAKOVOST IN STROKA ALI NAM BO USPELO OBVLADATI UPORABO PLASTIČNIH VREČK? Po nekaterih podatkih naj bi na svetu vsako minuto proizvedli ton plastičnih vrečk, od katerih jih približno 30 odstotkov konča na odlagališčih. Ana Marija Jamnik Rupar Tisti, ki smo bili rojeni precej pred razpadom skupne države, se še spomnimo, kakšno doživetje je bilo, ko smo po nakupih v severni ali zahodni sosedi blago odnesli v pisanih šumečih plastičnih vrečkah. Doma smo jih skrbno zložili in shranili ter ponovno uporabili za posebne priložnosti. Na ta način smo nevede in daleč pred uradnimi pobudami aktivno sodelovali pri ponovni uporabi plastičnih vrečk oziroma reciklaži. Potem pa so te vrečke postale tako vsakdanje, da večina ni niti pomislila, da bi s seboj v trgovino vzela svojo vrečko ali nakupo valno košaro. Kot pri večini samoumevnih stvari je tudi uporaba nakupovalnih plastičnih vrečk prekoračila vsako razumno mejo in zato se zdaj srečujemo s težavo, kako porabo omejiti, da se z vrečkami ne bomo dobesedno zadušili. Vsi se strinjamo, da so plastične vrečke zelo uporabne, niso premočljive v nasprotju s tistimi iz papirja ali kartona, lahko jih zložimo v torbico ali žep, in ko so umazane, jih ni treba prati kot tekstilne, ampak jih preprosto odvržemo. Tu pa nastopi njihova oziroma predvsem naša težava. Po nekaterih podatkih naj bi na svetu vsako minuto proizvedli ton plastičnih vrečk, od katerih jih približno 30 odstotkov konča na odlagališčih, njihova povprečna življenjska doba pa je le 15 minut. Zato je vlada RS na podlagi evropske direktive letos julija sprejela Uredbo o spremembi Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Uradni list RS, št. 35/2017), ki med drugim ureja tudi področje plastičnih nosilnih vrečk. Kakšna je pravzaprav točna definicija plastične nosilne vrečke? Uredba o spremembi Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo navaja, da so to»nosilne vrečke iz plastike, z ročaji ali brez, ki so na voljo potrošnikom na prodajnem mestu blaga ali izdelkov.«še bolj podrobna opredelitev pa določa, da gre za: lahke plastične nosilne vrečke z debelino sten manj kot 50 μm, zelo lahke plastične nosilne vrečke z debelino sten manj kot 15 μm, ki so namenjene za primarno embalažo živil, oksorazgradljive plastične nosilne vrečke, vrečke iz plastičnih materialov, ki vsebujejo dodatke, ki katalizirajo razgradnjo plastičnega materiala v mikrodelce. V Uredbi so določene nekatere prepovedi in cilji uporabe plastičnih vrečk, ki bodo vplivali tudi na nas potrošnike: od 1. januarja 2019 dalje bodo plastične nosilne vrečke na prodajnih mestih zgolj proti plačilu in ne več brezplačno, prodajno mesto bo moralo biti opremljeno s ceno plastičnih nosilnih vrečk, končni potrošnik bo moral imeti možnost na prodajnem mestu brezplačno zamenjati plastično nosilno vrečko, ki jo je kupil pri istem distributerju, zelo lahke nosilne vrečke bodo lahko brezplačne, če so namenjene za primarno embalažo živil, ki niso predpakirana. Cilja, ki ju določa Uredba glede lahkih plastičnih nosilnih vrečk, sta postopno zmanjševanje potrošnje, in sicer: na 90 kosov na osebo na leto do konca leta 2019 in na 40 kosov na osebo na leto do konca leta Za lažjo primerjavo ali izračun to pomeni do konca leta ,7 vrečke na osebo na teden in manj kot 0,8 vrečke na teden po letu Koliko pa vi porabite plastičnih vrečk na teden? 30

31 AKTIVA ČIŠČENJE PREDSTAVITEV EKIPE SMUČARSKEGA CENTRA ROGLA V teh nekaj letih dela na Rogli je bilo preživetih veliko lepih in pozitivnih trenutkov in k temu je pripomogla prav sleherna delavka. Simona Novak V želji po dolgoročnem razvoju programa stremimo k uspešnemu poslovanju, mednarodni konkurenčnosti in zadovoljstvu naših gostov. Zavedamo se, da so ob lepotah narave in pestri hotelski ponudbi del naših konkurenčnih prednosti tudi učinkoviti, usposobljeni in ustvarjalni ljudje, ki so pripravljeni sprejemati nove izzive. To je zapisano na internetni strani smučarskega centra Rogla in prav zaradi tega sta podjetji Unior in Aktiva Čiščenje leta 2013 sklenili pogodbo o poslovnem sodelovanju za storitve nastanitve in čiščenja na Rogli. Glede na lego turističnega naselja Rogla in število obiskovalcev v njem je Rogla za vsakega zaposlenega velik izziv, saj okolje za delo ne daje enakih izhodišč kot v drugih turističnih krajih. Rogla leži na Pohorju na nadmorski višini okoli 1500 m in je predvsem naravno klimatsko zdravilišče in rekreacijski center. Tukaj stojijo hoteli Planja, Rogla in Natura, bungalovi, apartmaji, mladinsko prenočišče Jelka, koča na Jurgovem in druge počitniške kapacitete, ki jih je treba vsak dan očistiti in pripraviti za bivanje gostov. V zimski sezoni obišče Roglo okrog smučarjev, za katere skrbijo strokovno usposobljene sobarice Aktive. Za vsako je delovni dan pravi izziv, saj so poleg spremenljivih vremenskih razmer tudi dnevi raznoliki in razgibani. Velikokrat morajo gaziti sneg in led, da se lahko prebijejo do hotela in bungalovov, pred tem pa se morajo soočiti še z vijugasto cesto, ki se vije na Roglo, da sploh prispejo na delovno mesto.»ne, vreme nam ne pride do živega,«pravijo prav vsi zaposleni na Rogli, tako sobarice kot drugo hotelsko osebje. Glavna vodila vsake sobarice so prijaznost, strokovnost in ustrežljivost, saj s takšnim načinom dela izpolnjujejo svoje poslanstvo, s tem pa tudi želje gosta in naročnika. Biti zgolj prijazna sobarica ni dovolj, da se gosti zadovoljni vračajo na Roglo. Organizacija dela, koordinacija, planiranje in vodenje delovnih procesov so zaupani vodji Jožici Šket in nadzornici Miroslavi Potočnik. Dnevno razporejata delovne naloge, vezane na zasedenost hotelov, poskrbita, da vsaka sobarica prejme vsa potrebna navodila za učinkovito opravljeno storitev, in urejata najmanjše podrobnosti, ki jih gostje sploh ne opazijo. Vsak dan je treba pripeljati hotelsko perilo, brisače, pripraviti voziček, na katerem ne smejo manjkati čistila, barvne krpe in rekviziti hotelskega standarda. Vsak posameznik je na Rogli ključnega pomena, saj brez sodelovanja vseh zaposlenih delo ne bi bilo opravljeno strokovno in kakovostno. Za uspešno opravljeno delo so potrebni korektni in kakovostni medsebojni odnosi, zato se prav vsi trudijo, da ustvarjajo pozitivno klimo, tako navzven kot navznoter. Iskrenost, pomoč in sodelovanje med zaposlenimi so zagotovilo za bolje opravljeno delo, posledično pa privede do zadovoljnejših gostov. V teh nekaj letih dela na Rogli je bilo preživetih veliko lepih in pozitivnih trenutkov in k temu je pripomogla prav sleherna delavka, ki je»tam zgoraj«pustila svoj pečat. In zadnja njihova misel je:»čeprav so tukaj razmere za delo težke, Rogle ne zamenjamo za nič na svetu, Rogla je naš drugi dom.«31

32 AKTIVA UPRAVLJANJE VGRADNJA PLINSKIH KURILNIH NAPRAV NA SKUPNI DIMOVOD Prispevek bo dobrodošel in v pomoč vsem, ki se srečujete s problemi pri vgradnji ali zamenjavi plinskih kurilnih naprav, priključenih na skupni dimovod v posameznih enotah v večstanovanjski stavbi. Bojan Borišek Upravnik kot dober gospodar mora seveda vedno imeti pripravljen odgovor na vprašanje etažnega lastnika, kaj storiti oziroma kako ravnati, ko se kurilna naprava pokvari in jo je treba zamenjati, priključek za zajem zgorevalnega zraka in odvod dimnih plinov pa spada k skupni etažni lastnini. V najbolj nerodnem položaju smo, če se to zgodi sredi kurilne sezone in na vprašanja nismo pripravljeni. Najpogostejši vzroki, zaradi katerih se etažni lastniki odločijo oziroma se morajo odločiti za zamenjavo kurilne naprave, so zastarelost kurilne naprave, težave pri zagotavljanju funkcionalnega delovanja, pogoste okvare ter dragi in nedosegljivi nadomestni deli. Pri zastarelih izvedbah kurilnih naprav so namreč velike toplotne izgube, problematične Pri zastarelih izvedbah kurilnih naprav so namreč velike toplotne izgube, problematične so tudi prekoračitve mejnih koncentracij (emisij) ogljikovega monoksida in dušikovega oksida. so tudi prekoračitve mejnih koncentracij (emisij) ogljikovega monoksida in dušikovega oksida. Po Uredbi o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 24/13 z dne ) ter njenimi spremembami in dopolnitvami (Uradni list RS, št. 2/15, z dne , št. 50/16, z dne ; v nadaljevanju Uredba) se obstoječa mala kurilna naprava na plinasto gorivo, ki je bila izdelana v letih od vključno 1996 do vključno 2011, lahko uporablja: če emisije snovi v zrak in toplotne izgube z dimnimi plini ne presegajo mejnih vrednosti iz Uredbe; najdlje do dopolnjenih 20 let od leta izdelave male kurilne naprave, če emisije snovi v zrak pri triodstotni računski vsebnosti kisika v dimnih plinih izpolnjujejo naslednje zahteve: 1. mejna koncentracija ogljikovega monoksida je 100 mg/m³, 2. mejna koncentracija dušikovega oksida je 150 mg/m³ za ze 32

33 AKTIVA UPRAVLJANJE meljski plin in 200 mg/m³ za utekočinjeni naftni plin. Iz tega sledi, da kurilne naprave po izteku s to Uredbo določenega prehodnega obdobja v primeru prekoračitve mejnih emisijskih vrednosti in toplotnih izgub ne bi smele več obratovati. Ne glede na to, ali gre za zamenjavo ali za priključitev nove plinske kurilne naprave na skupni ali samostojni dimovod, mora biti z zamenjavo seznanjen upravnik in izbran izvajalec dimnikarskih storitev. V primeru zamenjave ali vgradnje nove plinske kurilne naprave na skupni dimovod je zadeva nekoliko bolj kompleksna. Skladno s predpisi je treba zagotoviti neoporečno vgradnjo kurilne naprave, kar pomeni, da morajo biti pri izvedbi izpolnjene zahteve veljavnih predpisov, standardov in tehničnih smernic, upoštevati pa je treba tudi, da gre v tem primeru za skupno lastništvo dimovodne naprave, v katero se ne sme posegati brez soglasja drugih lastnikov pripadajočega dimovoda. Neoporečna vgradnja kurilne naprave pomeni, da mora biti pri vgradnji naprave izpolnjenih več zahtev: gradbene zahteve glede varnosti pred požarom, zahteve glede zdravstvene zaščite ljudi in zaščite okolice, zahteve glede varčevanja z energijo. Več kurilnih naprav se v skladu s standardom SIST EN /2003 lahko priključi na skupen dimnik ali na skupen odvodnik dimnih plinov le, če so istovrstne oziroma delujejo po istem principu, hkrati pa morajo biti izpolnjeni tudi tehnični pogoji, skladno z zahtevami tehnične smernice Slovenskega združenja za požarno varstvo SZPV 407»Požarna varnost pri načrtovanju, vgradnji in rabi kurilnih in dimovodnih naprav«. Med drugim je treba: poskrbeti, da so dimovodne naprave ustrezno dimenzionirane, tako da se dimni plini pri vsakem stanju obratovanja neovirano odvajajo na prosto in da v njih ne nastaja nadtlak v primerjavi s prostori, preprečiti prehod dimnih plinov med prostori s kurilnimi napravami in uhajanje dimnih plinov skozi kurilne naprave, ki ne obratujejo, zagotoviti, da je skupna dimovodna naprava iz negorljivih materialov, oziroma preprečiti prenos požara med nadstropji s samodejnimi zapornimi loputami. V povezavi z zahtevami glede varčevanja z energijo je pri zamenjavi plinskih kurilnih naprav treba upoštevati Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (Uradni list RS, št. 52/10) in tehnične smernice TSG Učinkovita raba energije, ki določajo, da se pri uporabi plinskih goriv lahko vgrajujejo le kondenzacijske kurilne naprave. Pri zamenjavi kurilne naprave moramo torej biti pozorni, saj odvodnik dimnih plinov obratuje v vlažnem področju in mora zato biti odporen na difuzijo vodne pare in kondenzat. Pri zamenjavi plinske kurilne naprave ne moremo tudi mimo določil Zakona o dimnikarskih storitvah (Uradni list RS, št. 68/16). Bistvenega pomena je, da se že pred odločitvijo o zamenjavi plinske kurilne naprave posvetujemo z izbranim izvajalcem dimnikarskih storitev in se s tem izognemo morebitnim kasnejšim problemom. Skladno z omenjenim zakonom mora izvajalec dimnikarske storitve izvesti prvi pregled novovgrajene plinske kurilne naprave in dimovoda kot obvezno dimnikarsko storitev. Predložiti mu je treba izvedbeni PZI -projekt zamenjave kurilne naprave, v katerem mora biti prikazana tudi rešitev sistema za zajem zgorevalnega zraka in odvod dimnih plinov. Prvi pregled se opravi zaradi preverjanja, ali so naprave vgrajene skladno s projektno dokumentacijo in predpisi, ki urejajo graditev objektov in dimnikarske storitve, pridobitve potrebnih podatkov za potrebe izvajanja rednih obveznih dimnikarskih storitev in evidenc. O opravljenem pregledu izvajalec dimnikarske storitve izdela zapisnik oziroma poročilo o prvem pregledu novovgrajene kurilne naprave. Izvajalec dimnikarskih storitev, ki ga je izbral etažni lastnik kot uporabnik dimnikarskih storitev, in če je kurilna naprava v stanovanju ali poslovnem prostoru, katerega lastnik je, mora v primeru zamenjave kurilne naprave v večstanovanjskih stavbah seznaniti upravnika. Ravno tako mora o zamenjavi kurilne naprave upravnik večstanovanjske stavbe seznaniti izbranega izvajalca dimnikarskih storitev. Plinske kurilne naprave ni dovoljeno zamenjati brez upoštevanja tehničnih zahtev, pogojev in pridobljenih ustreznih soglasij (npr. soglasje k projektnim rešitvam, soglasje k priključitvi za notranjo plinsko napeljavo itd.) koncesionarja za distribucijo plina. Za konec naj omenim, da je za etažne lastnike vsekakor dobrodošlo tudi upravnikovo priporočilo, da naj pri odločanju o zamenjavi stare kurilne naprave z novo izberejo napravo sodobne izvedbe, kakovostnega proizvajalca, ki ima ustrezne ateste, zagotovljene rezervne dele, dober servis ter navodila za vzdrževanje in obratovanje v slovenskem jeziku. Pri izvedbi se posega v notranjo plinsko instalacijo, na kateri lahko dela izvajajo samo instalacijska podjetja in samostojni podjetniki, ki so za to dejavnost registrirani in usposobljeni in imajo pridobljena tudi ustrezna dokazila od pristojnih organov. Pri posegih na notranji plinski instalaciji mora biti obvezno navzoč predstavnik sistemskega operaterja. Primeri priključitve plinskih kurilnih naprav na skupni dimovod 33

34 AKTIVA UPRAVLJANJE VPLIV DRUŽBENIH RAZMER NA ARHITEKTURO Arhitekturne smernice so se skozi čas spreminjale zaradi več razlogov. Prvi je vpliv tehnologije in dostopnost materialov, drugi je finančni vpliv, tretji pa so vplivi družbe. Goran Juvan Arhitekturne smernice so se skozi čas spreminjale zaradi več razlogov. Prvi je vpliv tehnologije in dostopnost materialov, drugi je finančni vpliv, tretji pa so vplivi družbe. Sam razvoj arhitekture oziroma vplivi na njen razvoj skozi zgodovino so dobro razvidni in odražajo stanje družbe v nekem obdobju na področju tehnologije in v umetniškem smislu, odražajo pa tudi finančno stanje celotne družbe. Že pri postavitvi prvega prebivališča so se pojavili vplivi, ki so terjali razvoj in spremembe. Prebivališče je poleg zaščite pred vremenskimi vplivi moralo omogočati tudi zaščito pred divjimi živalmi, kasneje pa so se zaradi rivalstva plemen in kolektivne varnosti prebivališča združevala v večje enote ali skupke posameznih enot, ki so s razvojem orodja in orožja morala nuditi tudi varnost. Razvoj družbe je s seboj prinesel tudi razvoj orodja, možnost transporta težjih in večjih bremen. S tem je bila omogočena uporaba drugih materialov, ki so omogočali tudi drugačne načine gradnje, večje razpone prostorov in tudi več umetniškega izražanja. Prvotno je bil razvoj gradnje in arhitekture bolj namenjen višjemu sloju prebivalstva, sčasoma pa se je razširil tudi med nižje sloje. Največji vpliv na arhitekturo je imela industrijska revolucija. Dejansko je razvoj tehnologije in novih materialov umetniški vpliv podredil uporabnosti. Dobro so znani projekti, ki so jih naročali vladarji, namenjeni pa so bili izključno kazanju moči in vpliva. V starem Egiptu so faraoni naročali gradnjo svetišč in svojih grobnic, vsak naslednji projekt pa je moral biti večji, bolj impozanten in bolj zapleten. Podobno je bilo pri Inkih in Aztekih. V antični Grčiji in rimskem imperiju so poleg palač in svetišč gradili objekte za zabavo prebivalstva (amfiteatri) ter druge, namenjene meščanskemu sloju prebivalstva. Po propadu velikih civilizacij se je poleg stanja družbe močno poslabšalo tudi stanje v arhitekturi. Izginili so elementi, ki so omogočali lagodnejše življenje, pojavil se je velik tehnološki zaostanek, poudarek je bil na varnosti (utrdbe, vojaške postojanke, kamniti gradovi ipd.). Ob ponovnem razvoju zahodnih civilizacij se je posledično zaradi zgoraj navedenih vplivov razvijala tudi arhitektura. Glede na to, da je bila večina finančnih sredstev, dobrin in materialov v lasti vladarjev in verskih institucij, so se vplivi na arhitekturo začeli pojavljati na vladarskih in sakralnih objektih. Znani so nam kulturni vplivi, kot so npr. gotski, baročni, renesančni, ki se niso toliko odražali na objektih za splošno prebivalstvo. Največji vpliv na arhitekturo je imela industrijska revolucija. Ta je arhitekturo dvignila na višjo raven. Dejansko je razvoj tehnologije in novih materialov umetniški vpliv podredil uporabnosti. V mestih je naraščalo število prebivalstva, kar je zahtevalo nova prebivališča, povečevali so se industrijski objekti, razvijalo se je tudi urbanistično urejanje prostora. Naraščanje števila prebivalstva, naraščanje cen zemlje, zmanjševanje prostora in možnost uporabe novih materialov so sprožili nove arhitektonske koncepte. Stanovanjska poslopja so gradili v višino (več nadstropij) ter na tak način omogočali gostejšo naselitev omejenega prostora. Poleg tega so objekte gradili bolj skupaj, več objektov se je povezovalo v odprto skupnost, ki poleg prebivanja omogoča tudi rekreacijo, prostor za igro, trgovsko dejavnost in razne storitve. Trendi v moderni arhitekturi gredo v več smeri. Prva smer je tako imenovana»nazaj k naravi«(back to nature), ki spodbuja čim večjo uporabo naravnih materialov in naravnim podobne oblike. Seveda pa je temu primerno treba spremeniti življenjske navade glede porabe energije, z več poudarka na recikliranju in porabi vode. Druga smer je tako imenovana minimalistična, pri kateri gre izvedba v čim bolj ravne linije, prostori in oblike so kubusi, kocke ali valji. Videz objektov je tudi surov, brez umetniških vložkov. Tretja smer je futuristič 34

35 AKTIVA UPRAVLJANJE na, temelji pa na fluidnih, elipsastih ali večdimenzionalnih oblikah. V takih futurističnih smereh arhitekti večinoma rešujejo celoten življenjski prostor v enem objektu. Tako so v objektu prostori za bivanje, delo, rekreacijo, vzgojo rastlin in hrane ter so v celoti neodvisni. Četrta smer je preureditev obstoječih starejših objektov in sosesk, pri čemer se z uporabo novih tehnologij in materialov dvigne raven bivalnega ugodja in življenjskega prostora. Tako se oživijo starejši propadajoči in trenutno tržno nezanimivi objekti in soseske, lahko pa se spremeni tudi namembnost objektov (iz industrijskih ali skladiščnih v trgovske ali stanovanjske). Zadnja smer pa so hibridi. Tu se kombinirajo različni pristopi, kombinira se staro z novim ali pa se v različna okolja umeščajo izstopajoči objekti. V Sloveniji se je razvoj arhitekture odvijal po istih smernicah kot v večjem delu Evrope. Območje Slovenije je bilo le pod avstro-ogrskim imperijem, zato nekega bistvenega odstopanja ni bilo. Po drugi svetovni vojni se je začel razvoj mest. Nekatera so se razvijala spontano, nekaj mest pa je bilo zgrajenih načrtno za potrebe industrije. Mesti z najbolj očitno gradnjo za potrebe industrije sta Jesenice in Velenje. Zaradi izgube Gorice je bilo v celoti zgrajeno novo mesto Nova Gorica, a gradnja tega mesta je imela bolj političen priokus. Gradnja naselij se je z desetletji spreminjala, saj se je najprej začela povojna obnova, sledila pa je gradnja novih naselij, ki so bila zasnovana tako, da so uporabili takrat razpoložljivo tehnologijo, materiale in potrebe po delovni sili, ki jo je takratna industrija potrebovala. Vzporedno so gradili še pomožno infrastrukturo, ki je bila zgrajena po takrat najmodernejših konceptih in z uporabo najmodernejših materialov. V petdesetih in šestdesetih letih 20. stoletja so gradili naselja z nižjimi objekti (do 5 nadstropij) z uporabo klasičnih mokrih postopkov gradnje (beton, opeka, les...), v sedemdesetih in osemdesetih letih pa se je potreba po novih stanovanjskih površinah povečala. Začela se je gradnja večjih naselij, gradili so stolpnice z uporabo takrat najmodernejše tehnologije in materialov (armirani beton, montažni elementi, mavčne stene...). Gradnja je bila financirana iz državnega proračuna ali iz sredstev lokalne samouprave, zato je bilo pričakovati, da bosta bolj poudarjeni uporabnost prostora in dobra izraba zemljišč, umetniški vidik pa je bil postranskega pomena. S prehodom iz socializma v kapitalizem sta se spremenila tudi pogled in vpliv na arhitekturo. Večinoma se gradijo posamezni objekti ali manjše soseske, ki jih v glavnem financirajo zasebni investitorji. Glavno vodilo je iztržiti največji donos. Arhitektura služi bolj kot dodana vrednost, s katero lahko iztržijo višjo vrednost nepremičnine, ne gre pa toliko za zagotavljanje uporabnosti, boljšo kakovost življenja ali splošnemu prebivalstvu omogočiti ugodno in kakovostno stanovanje. Tudi razne državne institucije, katerih primarni namen je zagotavljati cenovno ugodna in kakovostna stanovanja za reševanje prve stanovanjske problematike, so podlegle kapitalističnemu načinu razmišljanja. Z arhitekturnimi natečaji privabljajo arhitekte, da predstavijo svoje zamisli, nove zasnove in všečno zunanjost, ki pa dostikrat ne izpolni pričakovanj ali obljub. Nepremičnine so predrage za namen, za katerega so bile zgrajene, in so predmet špekulativnih nakupov ali namenjene nadaljnji oddaji v tržni najem. Impozantnost novih gradbenih projektov oziroma arhitekturne zasnove kaže raven družbe. Lahko bi rekli, da se zgodovina ponavlja, vendar menim, da se pojavljajo napake iz zgodovine, iz katerih smo se premalo naučili. 35

36 PRESAD KAJ LAHKO STORIMO ZA SVOJE ZDRAVJE ŠE PRED PRIHODOM ZIME? Zdravje in dobro počutje sta ključ do našega zadovoljstva. Priporočamo, da si privoščite kakšen kozarec več 100-odstotnega sadnega in/ali zelenjavnega soka. Katja Kralj V zimskem času je naš imunski sistem veliko bolj občutljiv. Ljudje se v tem letnem času manj gibamo v naravi, kar negativno vpliva na našo telesno zmogljivost. Na voljo imamo manj svežih sezonskih živil, zato smo posledično slabše oskrbovani z vitamini in minerali. Za optimalno Sebi in svojemu telesu moramo prisluhniti in ponuditi potrebno oporo, da ga okrepimo. prehranjenost telesa v zimskih dneh moramo tako še posebej poskrbeti. V nadaljevanju je nekaj nasvetov, kako to doseči. Imunski sistem je pomemben del nas in zajema vse obrambne mehanizme, ki se bojujejo proti različnim boleznim in negativnim vplivom. Ker samo telo boja ne zmore vedno samo, je pomembno, da mu pri tem pomagamo. Sebi in svojemu telesu moramo prisluhniti in ponuditi potrebno oporo, da ga okrepimo. Tako bomo pričakali zimo pripravljeni in nemoteno uživali radosti, ki nam jih ponudi. Za krepitev odpornosti telesa je potreben zadosten počitek in čim manj stresnega vsakdana. Temu se je pogosto težko ali celo nemogoče izogniti, zato pa lahko toliko bolj vplivamo na svojo prehrano, ki naj bo zdrava in uravnotežena. Poleg energije moramo s hrano pridobiti dovolj mikrohranil, pomembnih za uravnavanje prebavnih in presnovnih procesov. Največ teh hranil nam nudita sadje in zelenjava, ki vsebujeta zaščitne in hranilne snovi ter veliko vitaminov in mineralov. Pogosto nam družbeni ritem življenja otežuje skrb za zdravo in uravnoteženo prehrano, zato priporočamo, da si privoščite kakšen kozarec več 100-odstotnega sadnega in/ali zelenjavnega soka. Ko pijete sok, svoje telo oskrbite z različnimi vitamini, rudninskimi snovmi in encimi, ki jih potrebujete za zdravje. Sokovi nimajo dodanega sladkorja, vsebujejo le sladkorje, ki so naravno prisotni v sadju in zelenjavi in so vir energije. Jabolko je eden najdostopnejših in zdravih sadežev. Jabolčni sok je odličen vir energije, vsebuje tudi veliko vitamina C, ki je koristen antioksidant v našem telesu, saj prevzema pomembno zaščitno funkcijo. Prava zakladnica vitamina C je zagotovo tudi pomarančni sok, ki vsebuje tudi vitamine skupine B in je bogat vir selena in drugih snovi, ki pomagajo krepiti imunski sistem. Pomarančni sok sodi med najokusnejše in najbolj zdrave sokove, zato si ga privoščimo že za zajtrk. Odlična kombinacija sadja in zelenjave je zagotovo sok iz jabolk, pomaranč in korenčka, saj vsebuje naraven vir vitamina A, ki prispeva k ohranjanju zdrave kože in ima pomembno vlogo pri ohranjanju vida. Pravo darilo narave, ki si ga lahko privoščite, je sok aronije, vedno bolj poznane rastline, ki jo zaradi številnih pozitivnih lastnosti sadeža tudi doma goji vse več ljudi. Zaradi velike vsebnosti barvil antocianinov, vitaminov P, C, B, A, mineralov in drugih pomembnih bioaktivnih snovi je uživanje aronije še posebej priporočljivo, ko imamo na jedilniku manj raznoliko hrano. V veliko pomoč je ljudem, ki imajo težave s slabokrvnostjo ali z alergijo. Zelenjava, ki že od nekdaj velja za zelo zdravo, je rdeča pesa. Vsebuje veliko vitaminov, mineralov in 36

37 PRESAD antioksidantov. Zaradi vsebnosti železa je idealna za ljudi, ki so slabokrvni ali imajo povečano potrebno po njem, kot so na primer nosečnice. Še posebej ženske bi si morale za ohranjanje dobre krvi pogosteje privoščiti kozarec naravnega soka rdeče pese. Pomembna sestavina je tudi pigment betanin, ki je antioksidant in daje pesi rdečo barvo. Hitro se absorbira v kri in povečuje prenašanje kisika tudi do 400 odstotkov. Če sok rdeče pese ni ravno po vašem okusu, si ga lahko privoščite v kombinaciji z medom, zaradi katerega je okus prijetnejši. Pripravili pa smo tudi sok rdeče pese, ki smo ga omilili z dodatkom 100-odstotnega jabolčnega soka in mu dodali še ingver. Ta ob rednem uživanju okrepi obrambni mehanizem telesa, s čimer preprečujemo prehlade. Lahko si pripravite tudi ingverjev čaj, kis ali sok v kombinaciji s sadjem in zelenjavo. Ste že kdaj primerjali bio izdelek s konvencionalnim? Če boste to storili, boste lahko ugotovili, da je okus še boljši, saj so ti izdelki pridobljeni iz plodov, vzgojenih na naraven način. Bio izdelki imajo lepši videz, večja pa je tudi njihova hranilna vrednost ta ima neposreden vpliv na naše zdravje. Za primer lahko vzamemo bio sok rdeče pese, ki je pridelan v sožitju z naravo ima prijeten in svež okus in je lahko kakovosten dodatek k prehrani. Pristne okuse sadja lahko zaužijemo s kombinacijo bio soka iz aronije, breskve in jabolka, ki je v tej kombinaciji milejšega okusa in prijetnejši za pitje kot 100-odstotni sok aronije. Bio zelenjavnega soka korenja pa naj ne spregledajo vsi, ki bi radi poleg dobrega okusa užili še pomembne snovi za zdravje. Naši sokovi vam bodo pomagali, da boste v zimske dni zakorakali zdravi in pripravljeni na snežne užitke. 37

38 PRESAD SEJEM NEKOČ IN DANES Sejem je ena najstarejših oblik organiziranega trga, kjer se srečujeta ponudba in povpraševanje. Ljudstva trgujejo že od nekdaj. Nataša Plantarič Rupnik Ni naključje, da velja ravno Nemčija za svetovno velesilo pri organiziranju različnih sejmov, saj je to povezano z največjo gospodarsko rastjo v šestdesetih letih v tem delu Evrope. Tradicija sejmov se ohranja še danes oziroma v zadnjih letih še bolj pridobiva veljavo, čeprav se je z razvojem dobe računalništva in interneta v začetku tisočletja zdelo, da bo sejemska dejavnost izgubila pomen. Povečuje se število razstavljavcev in obiskovalcev sejmov, saj je ponovno prišlo v ospredje spoznanje pomena osebne komunikacije pri navezovanju poslovnih vezi. Tudi dva velika sejma, ki smo se ju letos udeležili zaposleni Presada, Anuga in Drinktec, beležita večjo rast tako razstavljavcev kot obiskovalcev. Sejem Anuga, ki poteka vsako drugo leto v nemškem mestu Köln, velja za največji in najpomembnejši sejem na področju živil. Letos je bil že štiriintrideseti po vrsti. Razstavljalo je več kot podjetij iz 107 držav, obiskalo pa ga je več kot obiskovalcev iz 198 držav, kar je največ doslej. Iz Presada sva se ga udeležila predstavnika iz nabave in razvoja. Največji poudarek sva namenila poslovnim srečanjem z obstoječimi in potencialnimi dobavitelji, iskanju novih idej s področja delovanja podjetja in ne nazadnje tudi iskanju novih potencialnih prodajnih poti za naše izdelke. Že od nekdaj velja, da predstavlja Anuga nekakšno časovno prelomnico, saj se po času sejma navadno dokončno oblikujejo cene sezonskih surovin. Na žalost sva tudi tu dobila potrditev, da je bila letos zaradi slabih vremenskih razmer zalo slaba sezona za nekatere vrste sadja, predvsem za jabolka, jagode, grozdje, pa tudi za citruse, kar pomeni višanje nabavnih cen teh surovin. Novi trendi na Anugi Razveselila sva se novih idej in inovacij, ki jih na sejmu ni manjkalo. V našem razvojnem oddelku jih bomo zagotovo uporabili pri razvoju novih proizvodov. Kljub temu da na področju sadnih jogurtov še vedno dominirajo klasični okusi, pridobivajo veljavo sadni okusi v kombinacijah z nekaterimi funkcionalnimi dodatki, zelenjavo in zelišči, kar se prav tako odraža na področju pijač in sladoledov. Ponovno so v modi smutiji, vendar tokrat v kombinaciji z zelenjavo in začimbami. Zelo popularna je tudi aronija, kar kaže, da smo se v Presadu pravilno odločili, da imamo na trgu dva izdelka z aronijo. Prav tako so trendi na sejmu pokazali porast bio proizvodov, to pa pomeni, da prihaja priložnost tudi za naše bio sokove, s katerimi smo letos popestrili našo ponudbo. Sejem po meri proizvajalcev pijač Sejem Drinktec poteka vsaka štiri leta v Münchnu in ga prav tako označujejo kot največjega te vrste. Z letošnjimi obiskovalci iz 170 držav je potolkel vse rekorde. Iz Presada smo se ga udeležili predstavniki iz proizvodnje, vzdrževanja, vodstva in razvoja, da bi iz čim širšega zornega kota pregledali novosti, predvsem na področju opreme za industrijo. Zavedamo se hitrosti tehnološkega napredka in vedno višjih zahtev naših kupcev ter dejstva, da je za dober proizvod potrebna tudi ustrezna proizvodna oprema. Da bi povečali in razširili naš proizvodni in prodajni asortiman, smo navezali več novih kontaktov, strokovna izmenjava mnenj še vedno poteka, cilj pri tem pa je modernizirati proizvodnjo in kupcem ponuditi še boljše in bolj raznolike proizvode. 38

39 PRESAD TROJANSKI KROF - KDO GA NE POZNA? Gostišče na Trojanah je eno tistih slovenskih gostišč, ki so nastala iz dobre stare gostilne in ohranila tradicijo vse do današnjih dni. Elizabeta Kramar Podjetje Presad že več kot pol stoletja proizvaja visokokakovostne izdelke iz sadja in zelenjave. Zaupanje v naše kakovostne proizvode nam izkazujejo številna znana podjetja in poslovni partnerji s področja industrije, trgovine in turizma. Eno takih podjetij je Gostinsko podjetje Trojane, s katerim sodelujemo že več kot 10 let. Gostišče na Trojanah je eno tistih slovenskih gostišč, ki so nastala iz dobre stare gostilne in ohranila tradicijo vse do današnjih dni. Podjetje je v Sloveniji in tudi v precejšnjem delu Evrope prepoznavno po svojem znamenitem trojanskem krofu. Ta je že pred nekaj desetletji postal simbol in zaščitni znak podjetja, v zadnjih letih pa predstavlja tudi zaščiteno blagovno znamko. Seveda dejavnost podjetja še zdaleč ni omejena le na izdelavo in prodajo krofov. Dejanski predmet poslovanja obsega v prvi vrsti opravljanje vseh vrst gostinskih storitev (dejavnost gostilne, restavracije, slaščičarne, okrepčevalnice itd.). Poleg gostinske je tu še trgovska dejavnost podjetja, predvsem trgovina na drobno. Zgodovina znamenitega krofa sega v leto 1961, ko je takratna lastnica gostilne Pri Konjšku na Trojanah gospa Rajka Konjšek razmišljala, kaj bi svojim gostom ponudila poleg Gostinsko podjetje Trojane Trojane 11, 1222 Trojane, EU - Slovenija Tel.: +386 (0) Fax: +386 (0) Mob.: +386 (0) FB: Gostinsko Podjetje Trojane gp-trojane@gp-trojane.si malice. Odločila se je za krofe. Niti slutila ni, da bo recept zanje nekoč postal skrbno varovana skrivnost, izdelek pa najslavnejši slovenski krof, ki je zdaj zaščiten z zlatim znakom slovenske kakovosti. Za krofe skrbno izbirajo le kakovostne sestavine. Tudi v Presadu se zavedamo, da je kakovost ključnega pomena, zato vse surovine in celoten proizvodni sistem strogo nadzorujemo po načelih sistema HACCP. Z uporabo izbranih sestavin in sodobnih tehnoloških postopkov se uveljavljamo kot priznan dobavitelj za pekarsko in slaščičarsko industrijo. Gostinskemu podjetju Trojane dobavljamo marelično in borovničevo sadno polnilo, s katerima polnijo svoje unikatne krofe. Vsakega od njih namreč še vedno obdelajo ročno. Krofi so vedno sveži, saj jih pečejo sproti. Ni važno, kdaj pridete, zjutraj ali zvečer, vedno je tam veliko ljudi in vedno so tam sveži krofi. 39

40 PRESAD»CARPE DIEM«Z BIO SOKOVI IZ PRESADA V podjetju Presad vsako leto poskrbimo, da vam naši izdelki pomagajo krepiti imunski sistem, da bi se tako izognili prehladom, ki nam lahko zagrenijo lepe jesenske in zimske dni. Eva Somrak Predstavljamo vam sokove novih kombinacij in odličnih okusov, ki bodo popestrili vaš vsakdan in vam bodo v hladnih dneh v posebno oporo. Sokovi so pripravljeni iz sveže stisnjenega sadja in zelenjave, ponujamo pa vam jih v treh okusih: bio sok iz aronije, breskve in jabolk, bio korenčkov sok, bio sok iz rdeče pese. Bio sok iz aronije, breskve in jabolk je 100-odstotni sok, izdelan iz soka aronije, breskove kaše in jabolčnega soka iz zgoščenega soka. Vse surovine so iz ekološke pridelave in pričarajo pristen okus narave. Aronijo, priljubljeno sadje, ki izvira iz vzhodnega dela Severne Amerike, uvrščamo med jagodičevje in je primerna za popestritev sadnih sokov. Sadež je bogat vir taninov in flavonoidov, zato njegov sok krepi odpornost. Soka 100-odstotni bio korenček in 100-odstotna bio rdeča pesa sta izdelana iz sveže stisnjenega soka in laktofermentirana. To je naravni proces mlečnega kisanja, zaradi katerega postanejo hranila iz zelenjave telesu dostopnejša in lažje prebavljiva. Korenček je bogat z vitamini in minerali, na splošno ga povezujemo z visoko vsebnostjo karotenoidov (alfa karoten, beta karoten, lutein), ki delujejo antioksidativno. Vsebuje tudi vlaknino pektin, ki v prebavnem traktu nabrekne ter tako varuje želodčno in črevesno sluznico ter ugodno vpliva na prebavo. Poleg tega je korenje bogato s topnimi vlakninami, ki znižujejo raven holesterola in trigliceridov v krvi. Pozitivno vpliva na imunski sistem in povečuje delovno sposobnost. Korenčkov sok lahko dobro kombiniramo z jabolčnim, dodatek limonovega soka pa bo omilil sladkost in dodal osvežilno kislo aromo. Rdeča pesa zaradi visoke vsebnosti hranilnih snovi in antioksidativnih pigmentov betalainov pomaga ohranjati vitalnost srca in ožilja. Je več kot odlična podpora za boljšo kri, saj vsebuje železo in druge pomembne minerale. Rdeča pesa sodi med deset vrst zelenjave z največjim antioksidativnim učinkom. Sok rdeče pese vsebuje še več hranilnih snovi po stiskanju, saj se osvobodijo hranilne snovi iz celic in so tako telesu bolj dostopne. Sokovi kot dodatek za uravnoteženo in raznovrstno prehrano: brez laktoze brez glutena brez drugih alergenov primerni za vegane primerni za vse generacije 40

41 PRESAD 55. MEDNARODNI KMETIJSKO-ŽIVILSKI SEJEM AGRA V Gornji Radgoni je letos potekal že 55. mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra, največji in najpomembnejši kmetijsko-živilski sejem v srednji Evropi. Na sejmu se je zvrstilo več kot 150 dogodkov. Martina Kveder Na sejmu, ki je v šestih dneh pritegnil obiskovalcev, med katerimi jih je bilo več kot 15 odstotkov iz tujine, je bilo 1820 razstavljavcev iz 36 sodelujočih držav. Sejem je potekal v znamenju trajnostnega turizma za razvoj države, uporabi hrane iz naše bližine, trajnostnega kmetovanja in gospodarjenja z gozdovi. Na sejmu se je zvrstilo več kot 150 dogodkov, med njimi številni strokovni posveti, okrogle mize, predavanja in predstavitve aktualne problematike v kmetijstvu in živilski industriji. Organizirani so bili strokovno vodeni ogledi razstav živali, vzorčnih nasadov, sejemske učne gozdne poti, pokušnje vin in prehranskih izdelkov. V sklopu sejma je bilo na letošnjem, 21. mednarodnem ocenjevanju sadnih sokov, brezalkoholnih pijač in embaliranih vod predstavljenih več novih izdelkov kot prejšnja leta. Razveseljivo je, da se je industrija pijač tehnolo ško prilagodila smernicam pri zmanjševanju porabe dodanega sladkorja. Večje je bilo tudi število vzorcev izdelkov iz surovin z višjo prehransko vrednostjo. Med njimi so izstopali sokovi iz aronije, ingverja, rdeče pese in tudi drugih plodov, tako sadja kot zelenjave. Podjetje Presad je tudi letos na ocenjevanje sokov, brezalkoholnih pijač in embaliranih vod poslalo svoje izdelke. Vseh osem ocenjevanih izdelkov je bilo tudi nagrajenih. Veliko zlato medaljo smo prejeli za: zelenjavni sok iz rdeče pese z dodatkom medu, paradižnikov sok, pomarančni sok, sok aronije. Z zlato medaljo so bili nagrajeni: bio sok iz aronije, breskev in jabolka, nektar iz jagod, jabolk in aronije, bio sok iz rdeče pese. Srebrna medalja je bila podeljena za: bio korenčkov sok. Prejete nagrade so priznanje za naše dobro delo, hkrati pa so za nas tudi obveza, da kljub vedno večji konkurenci vztrajamo na poti, ki smo si jo začrtali, in ne sklepamo kompromisov na področju kakovosti. Naši izdelki so s svojo kakovostjo že prepričali vrsto uporabnikov in krog kupcev se širi, saj kdor poskusi naše sokove, ostane naš zvesti kupec. Sejem Agra 2017 se je končal, a v Presadu se razvoj in iskanje novih okusov intenzivno nadaljujeta, saj moramo slediti svetovnim trendom. Namignemo lahko, da bomo v naslednji številki predstavili paleto novih izdelkov. Z besedami»dobro s koristnim«pa vam želimo, da uživate v naših sokovih, ki vam pričarajo poln okus narave in okrepijo zdravje. 41

42 KONJIČKI NAŠIH ZAPOSLENIH GORE SO NJEGOVA VELIKA STRAST Zdravkov največji planinski podvig in uresničitev dolgoletnih želja je Himalaja. Zelo smo veseli, da nam je po dolgem prigovarjanju uspelo»govoriti«z našim dolgoletnim sodelavcem Zdravkom Hozjanom. Skorajda ga ni sodelavca Aktive varovanja, ki ga ne pozna, pa vendar o njem še marsičesa ne vemo. Pred dobrimi 18 leti se je Zdravko zaposlil v podjetju Varnost Maribor in svojo prvo službo v vlogi varnostnika opravljal v sprejemnem centru UKC Maribor. Ker je po osnovni izobrazbi elektrikar, se je že po dveh letih prezaposlil v podjetje Varnost Priva, kjer je delal kot inštalater in monter varnostnih sistemov. Kar hitro potem se je v podjetju pojavila potre Zdravko je zelo komunikativen, iznajdljiv, pozna veliko ljudi in nikoli mu ne zmanjka besed, prav zaradi tega pa je tako uspešen še danes. ba po dodatnem kadru v sektorju komerciala. Seveda je bil Zdravko ob tem najprej malo skeptičen, zato je sprejel delo na tem delovnem mestu le za poskusno dobo treh mesecev. Kaj hitro je spoznal, da mu je vloga komercialista pisana na kožo in da je prav v tem poslu najboljši in najuspešnejši. Zdravko je zelo komunikativen, iznajdljiv, pozna veliko ljudi in nikoli mu ne zmanjka besed, prav zaradi tega pa je tako uspešen še danes. Mnogi, ki Zdravka poznate, dobro veste, da je strasten hribolazec in planinec, morda pa še ne veste, da je leta 2007 prehodil oziroma osvojil celotno slovensko transverzalo. Je aktiven član planinske sekcije v Varnosti Maribor. Bil je vodja številnih planinskih pohodov, med drugim na Peco, Uršljo goro, Žavcarjev vrh, Debelo peč in kar dvakrat na Triglav. Najraje obišče Julijce, Kamniške Alpe in Karavanke. Zdravkov največji planinski podvig in uresničitev dolgoletnih želja je Himalaja, ki ga je tako prevzela, da jo je obiskal kar trikrat: prvič leta 2006 vzhodni Mount Everest, 1. bazni tabor in Anapurno 1, drugič leta 2008 in tretjič leta Vse te pohode (trekinge) je vodil Mitja Plohl, slovenski alpinist, ki je zaslužen, da so prav te ture posvečene njegovemu alpinističnemu kolegu Benu Dolinšku in po njem tudi poimenovane. Beno Dolinšek je pred mnogimi leti prav v teh gorah izgubil življenje. Vsak tak pohod traja približno 21 dni. Prvi dan, ko prispeš v Katmandu, glavno mesto Nepala, si je 42

43 KONJIČKI NAŠIH ZAPOSLENIH treba najprej zagotoviti pohodniške vizume in poiskati šerpe, nosače nahrbtnikov do 30 kg. Nato sledi 15 dni»čistega«pohodništva, sleherni dan po 6 ur. Nad 4000 m n. v. se začnejo prve težave z dihali, zato je zelo pomembna aklimatizacija. To pomeni, da postaviš šotor (tabor) zmeraj vsaj 200 m niže od najvišje osvojene točke tisti dan, sicer se glavobolom in drugim zdravstvenim težavam ne izogneš. Zdravko pravi, da so jim prvi dve leti tovor nosili osli, vendar se je od takrat do danes marsikaj spremenilo. Viden je velik napredek v državi, veliko več je asfaltiranih cest in veliko več turistov. Domačini so zelo prijazni in gostoljubni, tam pa se počutiš zelo varno in prijetno, saj je to ena najvarnejših dežel. Zdravko nam je tudi zaupal, da ga v Himalajo ne vleče več, da je bilo trikrat dovolj. Toda to ne pomeni, da nima novih ciljev. Z ženo Meri planirata nov pohod, tokrat v Peru, v Machu Picchu. Kjer je ogenj, tam je dim, in kjer je dim, tam Zdravko peče čevapčiče. Zdravko je eden največjih mojstrov pečenja na žaru daleč naokrog. Ni ga junaka, ki speče bolj slastne perutničke in druge dobrote kot Zdravko. Če nima časa, potem pač tisti dan ni piknika. Zaupal nam je, da se je glas o njegovem pečenju tako razširil, da ga kličejo za razne obletnice in praznovanja abrahama. Vendar se Zdravko s tem ne ukvarja profesionalno in to stori le za svoje prijatelje, seveda z veseljem. Zdravko je tudi velik ljubitelj ribolova, čeprav mu zaradi pomanjkanja časa to le redko uspe. Povedal nam je, da zelo uživa v košenju trave, urejanju okolice hiše, rad opravlja manjša vzdrževalna dela Zdravko je oče treh otrok in ponosni dedek vnuka Lana in vnukinje Stelle. Svoj prosti čas najraje preživlja v krogu svoje družine in se rad poveseli s prijatelji. 43

44 AKTIVA ČIŠČENJE NOVI NAROČNIKI Podjejte Elektro Štumpfl d.o.o.je družinsko podjetje z dolgoletno tradicijo. Začetki našega delovanja segajo v leto 1969 in ponosni smo na naših bližajočih se 50 let delovanja na področju elektrotehnike. Specializirani smo za izvajanje elektroinštalacij in meritev, sestavljanje nizkonapetostnih stikalnih blokov, izdelovanje električnih instalacij na vseh vrstah plovil (jadrnice, motorni čolni in jahte), izdelavo električne opreme za stroje, projektiranje inštalacij in naprav, prevozništvo ter lasersko graviranje rezanje. Naše elektroinštalacije vgrajujemo tako v industrijske kot tudi stanovanjske objekte, z našimi izdelki pa smo opremili že več kot 300 plovil. Glavno vodilo našega poslovanja ostajajo zadovoljni kupci, strokovnost našega osebja in vrhunska kakovost naših izdelkov in storitev. V osrčju Krajinskega parka Sečoveljske soline leži edinstveni center na prostem THALASSO SPA LEPA VIDA, kjer vam nudimo posebno doživetje tradicionalnih talasoterapij, z naravnimi produkti, pridobljenimi v solinah. Pri pridelavi morske soli nastaneta, kot stranska produkta, od nekdaj priznani naravni učinkovini solinsko blato in slanica. Solinsko blato in slanica, pridobljena v Krajinskem parku Sečoveljske soline, sta s strani Ministrstva za zdravje RS priznana kot naravna zdravilna dejavnika. Talasoterapija je pomembna veja zdravilne dejavnosti, ki za izboljšanje počutja uporablja darove morja in blagodejne učinke morske klime. THALASSO SPA LEPA VIDA je umeščen sredi solinskih polj, kjer se zaradi izparevanja morske vode ustvari posebna solinska mikroklima. V THALASSO SPA LEPA VIDA vam v blagem zavetrju solinskih polj ponujamo darove morja, ki krepijo telo, v organizmu vzpostavljajo ravnovesje, vračajo energijo ter hranijo in obnavljajo kožo. Na voljo so vam storitve z naravnimi izdelki, pridobljenimi v Sečoveljskih solinah. Podjetje LIVING d.o.o. se nahaja v zahodni Sloveniji v Ajdovščini. Podjetje je bilo ustanovljeno leta Glavna dejavnost podjetja je projektiranje in proizvodnja livarske opreme in opreme za čiščenje zraka. Podjetje stalno razvija in nadgrajuje svojo paleto izdelkov. Proizvodni program obsega različne transportne naprave (elevatorji, tračni transporterji, pnevmatski transporterji), različne tipe peskalnih strojev, opremo za livarne (mešalniki, aeratorji, sita, hladilniki peska, drobilniki) in različne tipe filtrov. Optiweb d.o.o. smo ekipa predanih programerjev, oblikovalcev, ki skrbijo za lepši (spletni) svet, SEO-strokovnjakov, marketinških navdušencev, učinkovitih vodij projektov, vestne administratorke in šefeta, ki skrbi, da nikoli ne zmanjka novih zanimivih projektov. Med nami se pretakajo pozitivna energija, dobre ideje in včasih tudi kakšno pivo. Naše vrednote so temelj uspeha našega podjetja, povzemajo bistvo našega delovanja in nas povezujejo v celoto. Odražajo se tako v medsebojnih odnosih kot tudi v odnosih s strankami, poslovnimi partnerji in zunanjo okolico. 44

45 OVEN Ovni, za leto 2018 se od vas pričakuje, da boste svojo energijo usmerili v uresničitev nekaj ključnih ciljev. Ne poskušajte imeti vsega hkrati in takoj. Dinamičnim ovnom je ta princip sicer tuj, a le fokus bo prinesel želene rezultate. Vaša kariera bo močno v ospredju, lahko da se vam nasmiha napredovanje na vodilni položaj, a to prinaša tudi večjo odgovornost in disciplino. Leto bo v znamenju resnega razmisleka o tem, kaj želite v življenju doseči in kateri cilji so v resnici toliko pomembni, da se zanje splača potruditi. Poletje bo prineslo priložnost, da se znebite vse navlake, ki se vam je nakopičila z leti in zavira vaš napredek. A ne bo vse za staro šaro. Obudili boste nekatere pozabljene želje, talente in sanje, ki vam bodo pomagali doseči vaš pravi potencial in ga pokazati svetu. Na čustvenem področju pričakujte prijetne trenutke v juniju in avgustu. Konec leta, ko se bo Jupiter premaknil k vam naklonjenemu Strelcu, bo nastopil čas za raziskovanje, dogodivščine in širjenje obzorij. BIK Bikom se od maja naprej obeta pestro leto. Zlasti tistim, ki so bili rojeni na začetku znamenja, se bodo spremembe začele bliskovito in nenadno. Čeprav ste po naravi sicer stabilni, boste dovzetni za nenavadne ideje in predvsem za spremembe. To se vam bo sprva zdelo nenavadno, a se boste počasi navadili popuščati zavore. Usmerili se boste v prihodnost in začeli uvajati spremembe. Vse do novembra boste imeli izjemno srečo na področju odnosov. Leto 2018 bo dobro leto za utrditev in sklepanje novih partnerskih odnosov tako na zasebnem kot na poslovnem področju. Naklonjeno bo tudi potovanjem, novemu znanju in idejam, raziskovanju tujih kultur in osebni rasti. Vaš um bo dovzeten za novosti in širjenje obzorij. Najbolj naklonjeni dnevi v letu bodo aprila, avgusta in novembra. Pred vami je zelo razburljivo, dinamično in pozitivno leto, zato uživajte in se pogumno podajte novim dogodivščinam naproti. Zvezde vas podpirajo s srečnimi naključji. RAK Rakom se nasmiha srečno leto, saj boste vse do novembra v varstvu radodarnega Jupitra. Prinašal vam bo priložnosti za rast, širitev obzorij in srečne okoliščine. Skupaj z mističnim Neptunom bo na trenutke vaše življenje podobno pravljici. Izobilja ne bo primanjkovalo in življenje boste uživali z veliko žlico. Pazite le, da ne boste preveč zapravljivi. Odnose boste jemali resno. Površnost vam ne bo ustrezala, vztrajali boste na kakovosti in trajnosti. O tem, kaj vam ustreza in kaj ne, si boste nalili čistega vina in to začeli tudi dosledno spoštovati. Januar, april in september bodo prinesli priložnosti za harmonijo in več topline na partnerskem področju. Dopust bo najboljši v maju in avgustu. Takrat se boste z lahkoto sprostili in si napolnili baterije. Obvezno si privoščite obisk morja, saj je to za vas še kako pomembno, če si želite prave sprostitve. LEV Leto 2018 prinaša levom priložnost za popolnoma nov način življenja. Vse do novembra bodo okoliščine naklonjene novim začetkom. Začeli se boste izražati na bolj avtentičen način, sledili boste srčnim željam. Razmišljali boste o spremembi kariere, sploh če vas trenutno delo ne osrečuje. Mnogi boste začutili željo po svobodi in ideja, da bi začeli lastni posel ali počeli nekaj čisto drugega kot doslej, se bo nenadoma zdela uresničljiva. Kakovost bo vaše merilo in svojega časa ne boste več naklanjali zadevam, ki niso v skladu z vašo življenjsko smerjo. Dobro se boste počutili v družinskem krogu in v družbi otrok. Julija in avgusta pazite na partnerski odnos, saj boste čutili pritisk in bolj boste nagnjeni h konfliktom. Nasploh pa bo to leto leto osebne rasti, novih ciljev in odločitev, ki so močno povezane s procesom samospoznavanja. Dali si boste priložnost, da staro zamenjate z novim. Idealen čas za nove začetke bo še zlasti mlada luna v avgustu. HOROSKOP DVOJČKA Končno je na obzorju leto dobrega počutja. Izboljšanje se vam obeta pri komunikaciji in odnosih na delovnem mestu. Začutili boste željo po povezovanju z enako mislečimi ljudmi in močno vam bo ustrezalo timsko delo. Sodelavci bodo radi v vaši družbi, saj boste izžarevali prijetno energijo in usmerjenost k doseganju skupnih ciljev za širše dobro. Januar, april in september bodo še posebno ugodni meseci za nove poslovne priložnosti, in to se bo poznalo tudi na vašem bančnem računu. Navduševali se boste za nove naložbe in začeli spreminjati svoj odnos do lastnine. Leto 2018 bo tudi leto, ko se bodo vaša prizadevanja, da bi si izboljšali zdravje in način prehranjevanja ali opustili škodljive navade, obrestovala bolj kot sicer. Najboljši čas za dopust bo konec aprila in maja, še posebej če načrtujete dopust, na katerem bi si radi privoščili kaj posebnega. Tudi konec leta prinaša nekaj priložnosti za potovanja in nova doživetja. DEVICA Leto bo prineslo kar nekaj lepih priložnosti za napredek, sploh če boste komunikativni. Koristilo bi vam, če bi se vpisali v kak tečaj, raziskovali svojo okolico in se čim bolj povezali s svojim neposrednim okoljem. Za kariero bodo najboljši dnevi od konca aprila do sredine maja in v prvi polovici junija. Bodite dovzetni za nove poslovne stike, svoj videz osvežite z novo garderobo ali novim slogom in vrata priložnosti se vam bodo na široko odprla. Ljudje vas bodo opazili in si z vami želeli tudi poslovati. Na ljubezenskem področju vam bo malo domišljije, romantike in sproščenosti zagotovilo uspeh pri partnerju. Če se boste odločili za dopust ob vodi, bo to zelo blagodejno vplivalo na vašo zvezo. Konec leta boste strastni bolj kot ponavadi. To bo koristilo predvsem samskim. Dopust ali potovanje, pa naj bo v bližnje ali daljne kraje, vam bo v tem letu še posebej koristil pri širjenju znanj in idej. Lahko se zgodi, da boste dopustovali malo drugače, kot ste sicer navajeni. Popustite zavore in uživajte v neznanem. 45

46 HOROSKOP TEHTNICA Blagodejni Jupiter se pomika v polje financ in nepremičnin in vam obljublja posebne blagoslove. Vse do novembra boste imeli priložnost za večji zaslužek. Januar, april in september bodo za to še posebej primerni. Julij bo prinesel nov zagon v karieri in poslu. Samozavestni boste in čas bo primeren za napredovanje. Nasploh boste čutili, da je nastopilo obdobje za osvajanje novih vrhov. Na partnerskem področju bo od maja naprej več stabilnosti in to vam bo zelo ustrezalo. Končno boste zapluli v mirnejše vode. Tudi v času dopusta vas ne bo posebej vleklo kam daleč in v neznano, raje si boste omislili bolj domačo lokacijo. Usmerjeni boste v notranjo rast, zato vam bodo ustrezali mirni kraji. ŠKORPIJON Leta 2018 boste končno prišli na vrsto tudi vi, da postanete srečni varovanec vesolja. Gostili boste namreč dobrodušnega Jupitra, ki vam bo vlival optimizem, dobro voljo in pošiljal dodatno energijo za širitev obzorij. Ugodne priložnosti se bodo vrstile in le od vas bo odvisno, ali boste zgrabili ta redki dar. Vse do novembra bo čas, da boste razširili krila in sledili svojim sanjam. Napredek bo lahko hiter, zato si bodite čim bolj na jasnem, kaj želite doseči. Večjo samozavest bodo opazili tudi v službi, zato bo to za vas čas, da se pokažete v najboljši luči. Če boste izkoristili priložnosti, se vam bo od novembra dalje to začelo poznati tudi na finančnem področju. Samozavest bo, kot rečeno, ključna. Osebni odnosi bodo od maja dalje pod vplivom nemira in želje po spremembah. Želeli boste prevetriti obstoječe stanje in si izboriti več svobode in neodvisnosti. Če načrtujte potovanje v daljne kraje, bo najboljši čas za to julija in novembra. Želeli si boste odkrivati nove svetove, pa četudi le v svoji domišljiji in bližnji okolici. Podaljšani vikendi v bližnji okolici bodo prava kombinacija za počitek in poglobljen razmislek. Obeta se vam dobro in zanimivo leto, ko vam bo sreča naklonjena bolj kot sicer. KOZOROG Vaš vladar Saturn se bo celo leto gibal po vašem znamenju in to vam bo pomagalo, da boste postali odgovornejši in da boste bolj nadzirali svoje življenje. Energije Saturna so vam blizu, zato bo to čas zorenja in spreminjanja. Bolj boste pozorni na to, kako in s kom preživljate svoj čas. Hoteli boste spremeniti vse, za kar se bo izkazalo, da ni zelo pomembno. Februarja in maja boste energični in pripravljeni na nove poslovne izzive. Čas bo primeren, da se vam bodo porodile nove ideje in da jih boste uresničili. Tudi finance boste vzeli pod drobnogled, sploh sredi leta, ko boste postavili nova pravila, kako upravljati svoje premoženje. Osebno življenje bo cvetelo spomladi, aprila in maja se lahko nadejate prijetnih dogodkov. Prijatelji in znanci vam bodo naklonjeni, zato bodite pozorni in se pogosto družite. Za dopust bo primeren čas od konca maja in do sredine avgusta; za ta čas vam zvezde obljubljajo izjemno doživetje. Konec leta boste želeli preživeti mirneje in v krogu najdražjih. Takrat se bo za vas začelo obdobje, ko se boste zazrli vase in se poglobili v svoj notranji svet. VODNAR Pred vodnarji je izjemno leto za kariero. Začelo se bo dinamično in vse od januarja boste polni energije, zagona in idej. Do novembra bo Jupiter skrbel za priložnosti in razvoj na poslovnem področju. Lahko, da boste več potovali, vsekakor pa bo to izjemno uspešno obdobje. Mnogi se lahko nadejate napredovanja na vidnejše mesto in v tem letu bo vaša kariera zasijala v polnem sijaju. Čutili boste več navdiha, porodilo se vam bo več izvirnih idej in imeli boste tudi vizijo, kako jih uresničiti. Od maja naprej bo malo več sprememb in svežega vetra tudi v domačem okolju. Lahko, da se boste odločili preurejati dom ali se celo seliti. Pestro bo in dinamično in ne vam ne vašim domačim zagotovo ne bo dolgčas. Za dopust in polnjenje baterij bo najboljši čas od sredine marca do maja in avgusta. Dobro se boste počutili, če boste izbrali kakšno posebno destinacijo, s poudarkom na razvajanju. Vzemite si čas za dodaten počitek, saj boste porabili ogromno energije, ohranjanje ravnovesja pa je pomembno za vaše fizično in mentalno zdravje. STRELEC Večino leta boste preživeli kot v nekakšnem kokonu, zroč vase, in v kar se da mirnem okolju dočakali konec leta. Novembra bo čas, da stopite pod žaromete in svetu razdelite vse modrosti in spoznanja, ki se vam bodo razodela. V službi boste svoje delo opravljali neopazno in rutinsko. Večjih preobratov ne bo in to vam bo ustrezalo. Na finančnem področju bo nastopil čas za revizijo. Čas je že, da to področje stabilizirate, zato boste morali narediti red in dobiti jasen pregled nad prihodki in odlivi. To vam bo dolgoročno še kako koristilo. April in maj bosta prinesla romantične trenutke, to bo tudi primeren čas za oddih v dvoje. Ker se boste dobro počutili v domačem okolju, vas bo kreativna žilica ponesla v prenovo doma ali hiše. To vas bo napolnilo z izjemno pozitivno energijo, dobro pa bo vplivalo tudi na družinsko vzdušje. Avgusta in novembra boste precej družabni. To bo kot nalašč čas, da se boste pogosteje družili s prijatelji in sorodniki. Povezovanje s skupino podobno mislečih vam lahko prinese nenadno priložnost ali dobrodošlo pomoč. RIBI Obeta se vam zelo aktivno leto. Zvrstile se bodo številne priložnosti, da bi uresničili dolgoročne poslovne in karierne cilje. Vaša samozavest bo na višku vse do marca in to vam lahko prinese napredovanje v delovnem okolju. Čas bo primeren za začetek novega posla, ki ga imate že dolgo v mislih, in to bi bil korak v pravo smer. Imate izvirne ideje, vendar vam včasih zmanjka energije, da bi jih uresničili. Kujte železo, dokler je vroče. Izkoristite prvo tretjino leta in kaj posejte, saj lahko konec leta posežete po zvezdah. Takrat se bo dobrodejni Jupiter pomaknil v polje vaše kariere, to pa je vedno znak za možnost velikega uspeha. V dvoje boste najsrečnejši julija in v začetku avgusta, ko boste še posebej privlačni in romantično razpoloženi. Vse do novembra bo čas ugoden za študij, potovanja in razvijanje novih pogledov na svet. To bi morali izkoristiti, saj bi tako lahko odkrili kakšno daljno deželo ali tudi kaj novega v svoji bližnji okolici. Bistveno je, da skušate spoznati in odkriti čim več novega, zato se ne otepajte povabil in bodite kar se da dinamični. Ne pozabite si vzeti časa za sanjarjenje, počitek in meditacijo. 46

47 AKTIVA SKUPINA varovanje, čiščenje in upravljanje Vrhunske storitve sedaj združene pod eno streho S sinergijo znanja, izkušenj in drznosti smo usmerjeni v razvoj vrhunskih storitev na področju varovanja, čiščenja in upravljanja. S vključitvijo storitev varovanja k skupini Aktiva lahko odslej pod eno streho nudimo najboljše rešitve za varno, čisto in urejeno okolje. Aktiva skupina - varno, čisto in urejeno

48

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA:

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA: Past simple uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se zgodili v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič več ne trajajo. Dogodki so se zgodili enkrat in se ne ponavljajo, čas dogodkov

More information

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji informacije za stranke, ki investirajo v enega izmed produktov v omejeni izdaji ter kratek opis vsakega posameznega produkta na dan 31.03.2014. Omejena izdaja Simfonija

More information

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 V1.0 VIF-NA-7-SI IZUM, 2005 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

EU NIS direktiva. Uroš Majcen

EU NIS direktiva. Uroš Majcen EU NIS direktiva Uroš Majcen Kaj je direktiva na splošno? DIREKTIVA Direktiva je za vsako državo članico, na katero je naslovljena, zavezujoča glede rezultata, ki ga je treba doseči, vendar prepušča državnim

More information

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M V1.0 VIF-NA-14-SI IZUM, 2006 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

PRESENT SIMPLE TENSE

PRESENT SIMPLE TENSE PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?

More information

Strokovna usposobljenost zasebnovarnostnega osebja ter sodelovanje s policijo pri zagotavljanju varnosti v Republiki Sloveniji

Strokovna usposobljenost zasebnovarnostnega osebja ter sodelovanje s policijo pri zagotavljanju varnosti v Republiki Sloveniji VARSTVOSLOVJE, letn. 19 št. 1 str. 58 79 58 Strokovna usposobljenost zasebnovarnostnega osebja ter sodelovanje s policijo pri zagotavljanju varnosti v Republiki Sloveniji Sara Trstenjak Namen prispevka:

More information

Voda med poslovno priložnostjo in družbeno odgovornostjo

Voda med poslovno priložnostjo in družbeno odgovornostjo Voda med poslovno priložnostjo in družbeno odgovornostjo prof.dr. Lučka Kajfež Bogataj, Biotehniška fakulteta, UL Krepitev povezave med družbeno odgovornostjo gospodarskih družb, državljani, konkurenčnostjo

More information

coop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE

coop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE obnovljen za prihodnje generacije IMPRESUM Fotografije Goran Šafarek, Mario Romulić, Frei Arco, Produkcija WWF Adria in ZRSVN, 1, 1. izvodov Kontakt Bojan Stojanović, Communications manager, Kontakt Magdalena

More information

INTERVJU ZAZNAVANJE NEVARNIH PLINOV IN TEKOČIN. VIDEO NADZOR S KAMERAMI NA TRAČNICI Nov način video nadzora trgovin, skladišč, garaž,...

INTERVJU ZAZNAVANJE NEVARNIH PLINOV IN TEKOČIN. VIDEO NADZOR S KAMERAMI NA TRAČNICI Nov način video nadzora trgovin, skladišč, garaž,... 19. številka, julij 2002 SINTALČEK Č A S O P I S K O N C E R N A S I N T A L INTERVJU Janko Šolmajer, podjetje Bofex - BIG BANG ZAZNAVANJE NEVARNIH PLINOV IN TEKOČIN Eksplozivni in strupeni plini lahko

More information

Intranet kot orodje interne komunikacije

Intranet kot orodje interne komunikacije UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Intranet kot orodje interne komunikacije Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Mentorica:

More information

ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU

ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU Ljubljana, december 2011 MAJA BELIMEZOV IZJAVA Študentka Maja Belimezov izjavljam, da sem avtorica

More information

NAČINI IZVAJANJA JAVNIH SLUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI

NAČINI IZVAJANJA JAVNIH SLUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE TEJA PAGON MENTOR: Prof. dr. MARJAN BREZOVŠEK NAČINI IZVAJANJA JAVNIH SLUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI Diplomsko delo LJUBLJANA 2002 2 KAZALO Stran: 1. UVOD.

More information

Z GEOMATIKO DO ATRAKTIVNEJŠEGA PODEŽELJA

Z GEOMATIKO DO ATRAKTIVNEJŠEGA PODEŽELJA Projekt GRISI PLUS, program Interreg IVC Geomatics Rural Information Society Initiative PLUS Seminar: Z GEOMATIKO DO ATRAKTIVNEJŠEGA PODEŽELJA Gornja Radgona, AGRA 2014 28. avgust 2014 Projekt GRISI PLUS

More information

PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d.

PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer organizacija in management delovnih procesov PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. Mentor: izred. prof.

More information

MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH V JAVNEM ZAVODU

MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH V JAVNEM ZAVODU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH V JAVNEM ZAVODU Ljubljana, julij 2003 TANJA KUTNAR IZJAVA Študentka TANJA KUTNAR izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega

More information

VODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ

VODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Poslovni sekretar VODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ Mentorica: mag. Marina Trampuš, univ. dipl. org Lektorica: Andreja Tasič Kandidatka: Sabina Hrovat Kranj, september 2008

More information

Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju

Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju Definicija Sistem za podporo pri kliničnem odločanju je vsak računalniški program, ki pomaga zdravstvenim strokovnjakom pri kliničnem odločanju. V splošnem je

More information

Copyright po delih in v celoti FDV 2012, Ljubljana. Fotokopiranje in razmnoževanje po delih in v celoti je prepovedano. Vse pravice pridržane.

Copyright po delih in v celoti FDV 2012, Ljubljana. Fotokopiranje in razmnoževanje po delih in v celoti je prepovedano. Vse pravice pridržane. UPRAVLJANJE ČLOVEŠKIH VIROV V UPRAVI Miro Haček in Irena Bačlija Izdajatelj FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Za založbo Hermina Krajnc Ljubljana 2012 Copyright po delih in v celoti FDV 2012, Ljubljana. Fotokopiranje

More information

Družbena odgovornost podjetja: primer podjetja IBM Slovenija, d. o. o.

Družbena odgovornost podjetja: primer podjetja IBM Slovenija, d. o. o. UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jasmina Bergoč Družbena odgovornost podjetja: primer podjetja IBM Slovenija, d. o. o. Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE

More information

SKUPINA ŽOGICE Starost: 4 6 let Vzgojiteljica : Jožica Kenig Pomočnica vzgojiteljice: Nataša Gabršček

SKUPINA ŽOGICE Starost: 4 6 let Vzgojiteljica : Jožica Kenig Pomočnica vzgojiteljice: Nataša Gabršček SKUPINA ŽOGICE Starost: 4 6 let Vzgojiteljica : Jožica Kenig Pomočnica vzgojiteljice: Nataša Gabršček GROUP»SMALL BALLS«Age: 4-6 years Nursery teacher: Jožica Kenig Nursery teacher assistant: Nataša Gabršček

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO DARJA RENČELJ

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO DARJA RENČELJ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO DARJA RENČELJ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ANALIZA UPORABE SKUPNEGA OCENJEVALNEGA MODELA ZA ORGANIZACIJE V JAVNEM SEKTORJU

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO BOŠTJAN MARINKO

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO BOŠTJAN MARINKO UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO BOŠTJAN MARINKO UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VZDUŠJE V SKUPINI PETROL Ljubljana, oktober 2004 BOŠTJAN MARINKO IZJAVA

More information

Ravnanje s človeškimi viri na primeru zdraviliškega

Ravnanje s človeškimi viri na primeru zdraviliškega UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Saša Ogrizek Ravnanje s človeškimi viri na primeru zdraviliškega turizma Magistrsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

More information

POVZETEK. Ključne besede: konflikt, reševanje konflikta, komunikacija

POVZETEK. Ključne besede: konflikt, reševanje konflikta, komunikacija VPŠ DOBA VISOKA POSLOVNA ŠOLA DOBA MARIBOR KONFLIKTI IN REŠEVANJE LE-TEH V PODJETJU ČZP VEČER, D. D. Diplomsko delo Darja Bračko Maribor, 2009 Mentor: mag. Anton Mihelič Lektor: Davorin Kolarič Prevod

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Janškovec Sodobne dileme in priložnosti ustvarjalnega gospodarstva Diplomsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja

More information

RAZISKAVA ZADOVOLJSTVA IN MOTIVIRANOSTI ZAPOSLENIH V IZBRANEM PODJETJU

RAZISKAVA ZADOVOLJSTVA IN MOTIVIRANOSTI ZAPOSLENIH V IZBRANEM PODJETJU UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO Diplomsko delo RAZISKAVA ZADOVOLJSTVA IN MOTIVIRANOSTI ZAPOSLENIH V IZBRANEM PODJETJU Sara Skok Ljubljana, maj 2017 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO DIPLOMSKO

More information

Univerza na Primorskem/University of Primorska Fakulteta za humanistične študije/faculty of Humanities

Univerza na Primorskem/University of Primorska Fakulteta za humanistične študije/faculty of Humanities 14 25 2014 14 25 2014 1 st Univerza na Primorskem/University of Primorska Fakulteta za humanistične študije/faculty of Humanities Tako bomo tudi letos odgovorili vsakemu, ki se nam bo oglasil. Javite se

More information

NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT

NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT

More information

KAKO ZAPOSLENI V PODJETJU DOMEL D.D. SPREJEMAJO UVAJANJE SISTEMA 20 KLJUČEV

KAKO ZAPOSLENI V PODJETJU DOMEL D.D. SPREJEMAJO UVAJANJE SISTEMA 20 KLJUČEV UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KAKO ZAPOSLENI V PODJETJU DOMEL D.D. SPREJEMAJO UVAJANJE SISTEMA 20 KLJUČEV Ljubljana, junij 2003 MATEJ DEBELJAK IZJAVA Študent Matej Debeljak izjavljam,

More information

Poslanstvo inštituta IRDO in Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS

Poslanstvo inštituta IRDO in Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS Poslanstvo inštituta IRDO in Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS Anita Hrast IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, Preradovičeva ulica 26, 2000 Maribor, Slovenija www.irdo.si, anita.hrast@irdo.si

More information

UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O

UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O LEARNING ORGANIZATION MODEL FUTURE-O Kandidatka: Tina Mesarec Študentka izrednega študija

More information

DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE

DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE (EMPLOYEE MOTIVATION IN GOOGLE COMPANY) Študent: Niko Grkinič Študent rednega študija Številka

More information

PRIMERJAVA SLOVENSKEGA PODJETNIŠKEGA OKOLJA S TUJINO. Vesna Jakopin

PRIMERJAVA SLOVENSKEGA PODJETNIŠKEGA OKOLJA S TUJINO. Vesna Jakopin PRIMERJAVA SLOVENSKEGA PODJETNIŠKEGA OKOLJA S TUJINO Povzetek Vesna Jakopin vesna.jakopin@gmail.com Raziskava slovenskega podjetniškega okolja v primerjavi s tujino je pokazala, da v Sloveniji podjetniško

More information

DRUŽBENO ODGOVORNO PODJETJE IN DRUŽBENO POROČANJE

DRUŽBENO ODGOVORNO PODJETJE IN DRUŽBENO POROČANJE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO DRUŽBENO ODGOVORNO PODJETJE IN DRUŽBENO POROČANJE Ljubljana, september 2010 KAJA DOLINAR IZJAVA Študent/ka Kaja Dolinar izjavljam, da sem avtor/ica

More information

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE DIPLOMSKO DELO DARIO HVALA

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE DIPLOMSKO DELO DARIO HVALA UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE DIPLOMSKO DELO DARIO HVALA UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov

More information

POROČANJE O DRUŽBENI ODGOVORNOSTI V LETNIH POROČILIH PODJETIJ

POROČANJE O DRUŽBENI ODGOVORNOSTI V LETNIH POROČILIH PODJETIJ UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Nina Valentinčič POROČANJE O DRUŽBENI ODGOVORNOSTI V LETNIH POROČILIH PODJETIJ Diplomsko delo Ljubljana 2008 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

More information

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI Ime in priimek : Ana Dalmatin Naslov naloge: PODPORA REJENCEM PRI PRIHODU V REJNIŠKO DRUŽINO IN ODHODU IZ NJE Leto : 2008 Št. strani : 88 Št. slik : 0 Št. tabel : 6 Št. bibli.

More information

PREISKAVA STANOVANJA IN DRUGIH PROSTOROV - ANALIZA PRAKSE IN ODPRTA VPRAŠANJA

PREISKAVA STANOVANJA IN DRUGIH PROSTOROV - ANALIZA PRAKSE IN ODPRTA VPRAŠANJA Univerza v Mariboru Fakulteta za policijsko varnostne vede PREISKAVA STANOVANJA IN DRUGIH PROSTOROV - ANALIZA PRAKSE IN ODPRTA VPRAŠANJA Diplomsko delo visokošolskega študija Študent: - Jure GRILJC - Mentor:

More information

OCENJEVANJE SPLETNIH PREDSTAVITEV IZBRANIH UNIVERZ IN PISARN ZA MEDNARODNO SODELOVANJE

OCENJEVANJE SPLETNIH PREDSTAVITEV IZBRANIH UNIVERZ IN PISARN ZA MEDNARODNO SODELOVANJE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO OCENJEVANJE SPLETNIH PREDSTAVITEV IZBRANIH UNIVERZ IN PISARN ZA MEDNARODNO SODELOVANJE Ljubljana, julij 2006 SAŠA FERFOLJA IZJAVA Študent Saša Ferfolja

More information

VPLIV ZNANJA NA INOVATIVNOST IN PRODUKTIVNOST V INDUSTRIJSKEM OKOLJU AVTOKONFEKCIJE

VPLIV ZNANJA NA INOVATIVNOST IN PRODUKTIVNOST V INDUSTRIJSKEM OKOLJU AVTOKONFEKCIJE VPLIV ZNANJA NA INOVATIVNOST IN PRODUKTIVNOST V INDUSTRIJSKEM OKOLJU AVTOKONFEKCIJE Študentka: Karmen KOSTANJŠEK Študijski program: Gospodarsko inženirstvo 2. stopnje Smer: Mentor: Mentor: Strojništvo

More information

Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije

Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije Univerza na Primorskem Fakulteta za management 1 Dr. Cene Bavec Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije (nelektorirana delovna verzija) Koper, marec 2004 2 1. UVOD...3

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRENOVA ERP SISTEMA V PODJETJU LITOSTROJ E.I.

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRENOVA ERP SISTEMA V PODJETJU LITOSTROJ E.I. UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRENOVA ERP SISTEMA V PODJETJU LITOSTROJ E.I. Ljubljana, julij 2007 SILVO KASTELIC IZJAVA Študent Silvo Kastelic izjavljam, da sem avtor tega diplomskega

More information

REORGANIZACIJA PROIZVODNJE V MANJŠEM MIZARSKEM PODJETJU PO METODI 20 KLJUČEV S POUDARKOM NA UVAJANJU KLJUČEV ŠT. 1 IN 14

REORGANIZACIJA PROIZVODNJE V MANJŠEM MIZARSKEM PODJETJU PO METODI 20 KLJUČEV S POUDARKOM NA UVAJANJU KLJUČEV ŠT. 1 IN 14 UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA LESARSTVO Uroš NEDELJKO REORGANIZACIJA PROIZVODNJE V MANJŠEM MIZARSKEM PODJETJU PO METODI 20 KLJUČEV S POUDARKOM NA UVAJANJU KLJUČEV ŠT. 1 IN 14 DIPLOMSKO

More information

SLOVENSKA FILANTROPIJA. Izbrani prispevki. IV., V. in VI. Slovenskega kongresa prostovoljstva. (Novo mesto 2003, Sežana 2006, Bled 2008)

SLOVENSKA FILANTROPIJA. Izbrani prispevki. IV., V. in VI. Slovenskega kongresa prostovoljstva. (Novo mesto 2003, Sežana 2006, Bled 2008) 1 SLOVENSKA FILANTROPIJA Izbrani prispevki IV., V. in VI. Slovenskega kongresa prostovoljstva (Novo mesto 2003, Sežana 2006, Bled 2008) Ljubljana, marec 2009 2 I. UVODNI NAGOVOR.................................9

More information

DIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE

DIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE Kandidatka: Simona Kastelic Študentka izrednega študija Številka indeksa: 81498358 Program:

More information

DRUŽBENA KONSTRUKCIJA STARŠEVSTvA IN SKRB ZA OTROKE Z OVIRAMI

DRUŽBENA KONSTRUKCIJA STARŠEVSTvA IN SKRB ZA OTROKE Z OVIRAMI ČLANEK 405 DRUŽBENA KONSTRUKCIJA STARŠEVSTvA IN SKRB ZA OTROKE Z OVIRAMI Bodoči starši pogosto slišijo vprašanje, kateri spol si želijo za svojega otroka. V slovenskem kulturnem prostoru je družbeno sprejemljiv

More information

Družbeni mediji na spletu in kraja identitete

Družbeni mediji na spletu in kraja identitete UNIVERZA V LJUBLJANA FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tamara Žgajnar Družbeni mediji na spletu in kraja identitete Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANA FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tamara Žgajnar

More information

V šestem delu podajam zaključek glede na raziskavo, ki sem jo izvedel, teorijo in potrjujem svojo tezo.

V šestem delu podajam zaključek glede na raziskavo, ki sem jo izvedel, teorijo in potrjujem svojo tezo. UVOD Oglaševanje je eno izmed najpomembnejših tržno-komunikacijskih orodij sodobnih podjetij, nemalokrat nujno za preživetje tako velikih kot malih podjetij. Podjetja se pri izvajanju oglaševanja srečujejo

More information

STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D.

STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D. UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D. Ljubljana, junij 2011 MARKO TRAJBER IZJAVA Študent Marko Trajber izjavljam, da sem avtor tega diplomskega

More information

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI Ime in priimek: Božana Milič, Marjana Potočin Naslov naloge: Zadovoljstvo z življenjem v Domu starejših Hrastnik Kraj: Ljubljana Leto: 2009 Število strani: 129 Število prilog:

More information

POMOČ DRUŽINI OTROKA Z MOTNJO AVTISTIČNEGA SPEKTRA

POMOČ DRUŽINI OTROKA Z MOTNJO AVTISTIČNEGA SPEKTRA UNIVERZA V LJUBLJANI FAKUKTETA ZA SOCIALNO DELO DIPLOMSKA NALOGA POMOČ DRUŽINI OTROKA Z MOTNJO AVTISTIČNEGA SPEKTRA Mentor: Izr. prof. dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič Andreja Jazbinšek Ljubljana, junij 2010

More information

Letno pregledno poročilo 2017, KPMG Slovenija, d.o.o.

Letno pregledno poročilo 2017, KPMG Slovenija, d.o.o. Letno pregledno poročilo 2017, KPMG Slovenija, d.o.o. Januar 2018 kpmg.com/si Vsebina Nagovor 3 1 Uvodna predstavitev 4 2 Struktura in uprava 5 3 Sistem obvladovanja kakovosti 6 4 Finančno poslovanje 29

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLEMEN ŠTER

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLEMEN ŠTER UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLEMEN ŠTER UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA PROCESA MANAGEMENTA PO TEMELJNIH FUNKCIJAH V PODJETJU SAVA TIRES d. o.

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Manca Kodermac Institucionalizacija družbene odgovornosti v Sloveniji: primer delovanja Inštituta IRDO Magistrsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI

More information

Kraj dobave: Sežana.

Kraj dobave: Sežana. Uradni list Republike Slovenije Uradne objave Internet: http:www.uradni-list.si e-pošta: objave@uradni-list.si Št. 71 Ljubljana, petek 7. 9. 2001 ISSN 1318-9182 Leto XI Javna naročila po Zakonu o javnih

More information

UČENJE VEŠČIN KOMUNIKACIJE IN REŠEVANJA KONFLIKTOV V DRUŽINI SKOZI PRIZMO IZKUSTVENEGA UČENJA V ŠOLI ZA STARŠE

UČENJE VEŠČIN KOMUNIKACIJE IN REŠEVANJA KONFLIKTOV V DRUŽINI SKOZI PRIZMO IZKUSTVENEGA UČENJA V ŠOLI ZA STARŠE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO DIPLOMSKA NALOGA UČENJE VEŠČIN KOMUNIKACIJE IN REŠEVANJA KONFLIKTOV V DRUŽINI SKOZI PRIZMO IZKUSTVENEGA UČENJA V ŠOLI ZA STARŠE Avtorica: Katja Bejakovič

More information

Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU) uresničevanje zakona

Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU) uresničevanje zakona Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU) uresničevanje zakona Splošna informacija Avtorici: Nina Zeilhofer, MBA mag. Mojca Pristavec Đogić Št. naročila: 30/2014 Deskriptor/Geslo: Sodelovanje

More information

Vpliv gospodarske krize na psihofizično zdravje zaposlenih

Vpliv gospodarske krize na psihofizično zdravje zaposlenih UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tina Mežnarič Vpliv gospodarske krize na psihofizično zdravje zaposlenih Diplomsko delo Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tina

More information

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE. Magistrsko delo

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE. Magistrsko delo UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE SISTEM KAKOVOSTI ZA MALA PODJETJA Mentor: izr. prof. dr. Janez Marolt Kandidatka: Martina Smolnikar Kranj, december 2007 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju,

More information

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja)

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja) Seznam učbenikov za šolsko leto 2013/14 UMETNIŠKA GIMNAZIJA LIKOVNA SMER SLOVENŠČINA MATEMATIKA MATEMATIKA priporočamo za vaje 1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova

More information

Kompetenčni model za kadre v gostinstvu v podjetju Turizem KRAS, destinacijski management, d. d.

Kompetenčni model za kadre v gostinstvu v podjetju Turizem KRAS, destinacijski management, d. d. UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Lucija Posega Kompetenčni model za kadre v gostinstvu v podjetju Turizem KRAS, destinacijski management, d. d. Diplomsko delo Ljubljana, 2010 UNIVERZA V

More information

ZAMENJAVA ELEKTRIČNEGA GRELNIKA VODE S TOPLOTNO ČRPALKO

ZAMENJAVA ELEKTRIČNEGA GRELNIKA VODE S TOPLOTNO ČRPALKO ZAMENJAVA ELEKTRIČNEGA GRELNIKA VODE S TOPLOTNO ČRPALKO 1. UVOD Varčna uporaba energije je eden od pogojev za osamosvojitev drţave od tujih energetskih virov. Z varčevanjem pri porabi energije na način,

More information

RAZVOJ KONCEPTA UČEČE SE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI

RAZVOJ KONCEPTA UČEČE SE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI REPUBLIKA SLOVENIJA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA Magistrsko delo RAZVOJ KONCEPTA UČEČE SE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI Kandidat: Dejan Kelemina, dipl.oec, rojen leta, 1983 v kraju Maribor

More information

O izzivih lokalnih skupnosti med Ljubljano in Seulom

O izzivih lokalnih skupnosti med Ljubljano in Seulom O izzivih lokalnih skupnosti med Ljubljano in Seulom Politike prostora O izzivih lokalnih skupnosti med Ljubljano in Seulom IPoP - Inštitut za politike prostora, Ljubljana, 2017 7 Predgovor 8 Uvod Kaj

More information

Vlagamo v sodelavce. št Interna revija skupine SIJ Slovenska industrija jekla

Vlagamo v sodelavce. št Interna revija skupine SIJ Slovenska industrija jekla Interna revija skupine SIJ Slovenska industrija jekla št. 4 2015 Vlagamo v sodelavce 30 milijonov evrov za novo peč AOD v Acroniju Lepo smo se imeli na 2. Dnevu metalurga V TEJ ŠTEVILKI Vlagamo v sodelavce

More information

Letno pregledno poročilo KPMG Slovenija, d.o.o.

Letno pregledno poročilo KPMG Slovenija, d.o.o. Letno pregledno poročilo KPMG Slovenija, d.o.o. December 2016 kpmg.com/si Vsebina Nagovor 3 1 Uvodna predstavitev 4 2 Struktura in uprava 5 3 Sistem obvladovanja kakovosti 7 4 Finančno poslovanje družbe

More information

EFQM MODEL IN/ALI DRUŽBENA ODGOVORNOST. magistrsko delo

EFQM MODEL IN/ALI DRUŽBENA ODGOVORNOST. magistrsko delo EFQM MODEL IN/ALI DRUŽBENA ODGOVORNOST magistrsko delo Celje, 2016 Anja Kmetec EFQM MODEL IN/ALI DRUŽBENA ODGOVORNOST magistrsko delo Kandidat/ka: Anja Kmetec Mentor: izr. prof. ddr. Teodora Ivanuša Celje,

More information

PREPOZNAVNOST PRIREDITVE PODEŽELJE V MESTU

PREPOZNAVNOST PRIREDITVE PODEŽELJE V MESTU UNIVERZ V LJULJNI IOTEHNIŠK FKULTET OELEK Z ZOOTEHNIKO Klemen MUMELJ PREPOZNVNOST PRIREITVE POEELJE V MESTU IPLOMSKO ELO Univerzitetni študij Ljubljana, UNIVERZ V LJULJNI IOTEHNIŠK FKULTET OELEK Z ZOOTEHNIKO

More information

NAČRTOVANJE IN STRATEGIJA SISTEMA ZA UPRAVLJANJE Z DIGITALNIMI IDENTITETAMI

NAČRTOVANJE IN STRATEGIJA SISTEMA ZA UPRAVLJANJE Z DIGITALNIMI IDENTITETAMI UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Matjaţ Cör NAČRTOVANJE IN STRATEGIJA SISTEMA ZA UPRAVLJANJE Z DIGITALNIMI IDENTITETAMI Mentorica: doc. dr. Mojca Ciglarič DIPLOMSKO DELO NA

More information

KLJUČNI DEJAVNIKI USPEHA UVEDBE SISTEMA ERP V IZBRANEM PODJETJU

KLJUČNI DEJAVNIKI USPEHA UVEDBE SISTEMA ERP V IZBRANEM PODJETJU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLJUČNI DEJAVNIKI USPEHA UVEDBE SISTEMA ERP V IZBRANEM PODJETJU Ljubljana, junij 2016 VESNA PESTOTNIK IZJAVA O AVTORSTVU Podpisana Vesna Pestotnik,

More information

Prenova gospodarskih vidikov slovenskega zdravstva

Prenova gospodarskih vidikov slovenskega zdravstva Maks Tajnikar (urednik) Petra Došenović Bonča Mitja Čok Polona Domadenik Branko Korže Jože Sambt Brigita Skela Savič Prenova gospodarskih vidikov slovenskega zdravstva Univerza v Ljubljani EKONOMSKA FAKULTETA

More information

Uradni list. Republike Slovenije Št. 110 Ljubljana, sreda DRŽAVNI ZBOR Zakon o urejanju prostora

Uradni list. Republike Slovenije Št. 110 Ljubljana, sreda DRŽAVNI ZBOR Zakon o urejanju prostora Uradni list Republike Slovenije Internet: http://www.uradni-list.si e-pošta: info@uradni-list.si Št. 110 Ljubljana, sreda 18. 12. 2002 Cena 1700 SIT ISSN 1318-0576 Leto XII DRŽAVNI ZBOR 5386. Zakon o urejanju

More information

B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA. Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija Program: Poslovni sekretar Modul: Komuniciranje z javnostmi

B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA. Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija Program: Poslovni sekretar Modul: Komuniciranje z javnostmi B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Poslovni sekretar Modul: Komuniciranje z javnostmi NAČRTOVANJE KARIERE Mentorica: Ana Peklenik, prof Kandidatka: Katarina Umnik Lektorica: Ana Peklenik, prof Kranj, november

More information

MAGISTRSKO DELO UPORABA ''BENCHMARKINGA'' V GLOBALNI KORPORACIJI ZA ODLOČITEV O INVESTICIJI ZA ZAGOTAVLJANJE TRAJNOSTNEGA EKOLOŠKEGA RAZVOJA

MAGISTRSKO DELO UPORABA ''BENCHMARKINGA'' V GLOBALNI KORPORACIJI ZA ODLOČITEV O INVESTICIJI ZA ZAGOTAVLJANJE TRAJNOSTNEGA EKOLOŠKEGA RAZVOJA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UPORABA ''BENCHMARKINGA'' V GLOBALNI KORPORACIJI ZA ODLOČITEV O INVESTICIJI ZA ZAGOTAVLJANJE TRAJNOSTNEGA EKOLOŠKEGA RAZVOJA Ljubljana, november

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO EKOLOŠKA OZAVEŠČENOST ŠTUDENTOV V RAZMERJU DO NAKUPA AVTOMOBILA Ljubljana, september 2009 NINA DRAGIČEVIĆ IZJAVA Študentka Nina Dragičević izjavljam,

More information

JE MAJHNA RAZLIKA LAHKO VELIK KORAK? ALI: KRITIČNI PREGLED PRENOVE CELOSTNE GRAFIČNE PODOBE ZAVAROVALNICE TRIGLAV

JE MAJHNA RAZLIKA LAHKO VELIK KORAK? ALI: KRITIČNI PREGLED PRENOVE CELOSTNE GRAFIČNE PODOBE ZAVAROVALNICE TRIGLAV UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE MONIKA MIKLIČ MENTOR: DOC. DR. MIHAEL KLINE JE MAJHNA RAZLIKA LAHKO VELIK KORAK? ALI: KRITIČNI PREGLED PRENOVE CELOSTNE GRAFIČNE PODOBE ZAVAROVALNICE TRIGLAV

More information

VSE, KAR SO HOTELI, SO DOBILI

VSE, KAR SO HOTELI, SO DOBILI PRAKSA VSE, KAR SO HOTELI, SO DOBILI Vodenje mladih kadrov je za marsikaterega managerja trn v peti. Zakaj? Ker imajo predstavniki generacije Y precej drugačne vrednote in vzorce vedenja od starejših generacij.

More information

MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH Z VODENJEM

MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH Z VODENJEM UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH Z VODENJEM Mentor: izr. prof. dr. Metod Černetič Kandidatka:

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. mag. Tomaž Rožen. Konceptualni model upravljavske sposobnosti lokalnih samoupravnih skupnosti

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. mag. Tomaž Rožen. Konceptualni model upravljavske sposobnosti lokalnih samoupravnih skupnosti UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE mag. Tomaž Rožen Konceptualni model upravljavske sposobnosti lokalnih samoupravnih skupnosti Doktorska disertacija Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA

More information

ETIKA IN DRUŽBENO ODGOVORNO DELOVANJE

ETIKA IN DRUŽBENO ODGOVORNO DELOVANJE ETIKA IN DRUŽBENO ODGOVORNO DELOVANJE Kaj je dobro? Marko Kiauta 9 Teza do družbene odgovornosti le z odgovornostjo posameznika Prišli smo do točke, ko povečevanje BDP zmanjšuje kakovost življenja. Negativnih

More information

Zavedanje lastnih slabosti je prvi korak na poti odličnosti vodenja

Zavedanje lastnih slabosti je prvi korak na poti odličnosti vodenja Zavedanje lastnih slabosti je prvi korak na poti odličnosti vodenja Vesna Janković * Terme Krka d.o.o., Ljubljanska cesta 26, 8000 Novo mesto, Slovenija vesna.jankovic@terme-krka.si 1 Uvod Povzetek: RV:

More information

Zbirno poročilo za dobave blaga in storitev v druge države članice Skupnosti. za obdobje poročanja od do: leto: mesec: (obvezna izbira)

Zbirno poročilo za dobave blaga in storitev v druge države članice Skupnosti. za obdobje poročanja od do: leto: mesec: (obvezna izbira) PRILOGA XII: obrazec RP-O REKAPITULACIJSKO POROČILO Zbirno poročilo za dobave blaga in storitev v druge države članice Skupnosti za obdobje poročanja od do: leto: mesec: (obvezna izbira) Identifikacijska

More information

Diplomska naloga KAKOVOST ŽIVLJENJA STARIH LJUDI

Diplomska naloga KAKOVOST ŽIVLJENJA STARIH LJUDI Univerza v Ljubljani Fakulteta za socialno delo Diplomska naloga KAKOVOST ŽIVLJENJA STARIH LJUDI (Pregled diplomskih nalog) Študentka: Nermina Jezerkić Ljubljana 2009 1 Univerza v Ljubljani Fakulteta za

More information

UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE

UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE Ljubljana, december 2013 TAJA ŽUNA IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisana Taja Žuna, študentka

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Nika Brodnik Družbena odgovornost v oglaševanju na primeru podjetja UniCredit Banka Slovenija d.d. Diplomsko delo Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA

More information

Dvajset let kakovosti in odličnosti

Dvajset let kakovosti in odličnosti Dvajset let kakovosti in odličnosti Dvajset let delovanja Združenja za kakovost in odličnost je vključilo v izpolnjevanje vizije kakovosti v Sloveniji na tisoče ljudi. Jubilej želimo zaznamovati s knjigo,

More information

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI Ime in priimek: Mojca Česnik, Sandra Gošnak Naslov naloge: Usklajevanje delovnega in družinskega življenja; problem mladih družin Kraj: Ljubljana Leto: 9 Št. strani: 85 Št. slik:

More information

UVELJAVITEV ZNAMKE PEAK PERFORMANCE NA SLOVENSKEM IN HRVAŠKEM TRGU

UVELJAVITEV ZNAMKE PEAK PERFORMANCE NA SLOVENSKEM IN HRVAŠKEM TRGU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UVELJAVITEV ZNAMKE PEAK PERFORMANCE NA SLOVENSKEM IN HRVAŠKEM TRGU Ljubljana, september 2010 GAŠPER GOBEC IZJAVA Študent GAŠPER GOBEC izjavljam,

More information

Podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba

Podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba Podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba Analitsko poročilo DP5 projekta AHA.SI Delovna verzija 1 Uredili: Janja Drole, Lea Lebar Avtorji: dr. Andreja Črnak Meglič Janja Drole

More information

vozni red / timetable 1 Vozni red letov velja Flight Timetable

vozni red / timetable 1 Vozni red letov velja Flight Timetable vozni red / timetable 1 Vozni red letov velja 29.10.2017-24.03.2018 Flight Timetable valid 29.10.2017-24.03.2018 2 vozni red / timetable LEGENDA LEGEND REDNI PREVOZNIKI / SCHEDULED AIRLINES AF AIR FRANCE

More information

OBVEŠČANJE V ETIKETI TISKARNI, d.d.

OBVEŠČANJE V ETIKETI TISKARNI, d.d. UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov OBVEŠČANJE V ETIKETI TISKARNI, d.d. Mentor: red. prof. dr. Jože Florjančič Kandidat:

More information

Javni razpisi

Javni razpisi Digitally signed by Matjaz Peterka DN: c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, ou=government, serialnumber=1236795114014, cn=matjaz Peterka Reason: Direktor Uradnega lista Republike Slovenije

More information

Javna naročila po Zakonu o javnih naročilih (ZJN-1-UPB1) (Uradni list RS, št. 36/04) Gradnje

Javna naročila po Zakonu o javnih naročilih (ZJN-1-UPB1) (Uradni list RS, št. 36/04) Gradnje Digitally signed by Damjan Zugelj DN: cn=damjan Zugelj, c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, serialnumber=1235227414015 Reason: Direktor Uradnega lista Republike Slovenije Date: 2007.02.09

More information

OPREDELJEVANJE CILJNIH TRGOV ZA BODOČE ZDRAVILIŠČE RIMSKE TOPLICE

OPREDELJEVANJE CILJNIH TRGOV ZA BODOČE ZDRAVILIŠČE RIMSKE TOPLICE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO OPREDELJEVANJE CILJNIH TRGOV ZA BODOČE ZDRAVILIŠČE RIMSKE TOPLICE Kandidatka: Andreja Pfeifer Študentka rednega študija Številka

More information

PARTIZANSKA BOLNIŠNICA "FRANJA" (pri Cerknem) PARTISAN HOSPITAL "FRANJA" (near Cerkno)

PARTIZANSKA BOLNIŠNICA FRANJA (pri Cerknem) PARTISAN HOSPITAL FRANJA (near Cerkno) CERKNO Ta bogata hribovita pokrajina ter neokrnjena narava skupaj s številnimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi in gostoljubnimi prebivalci, ki vam bodo postregli z lokalnimi specialitetami, vas bo

More information

METODE DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA (zimski semester, 2012/2013)

METODE DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA (zimski semester, 2012/2013) METODE DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA (zimski semester, 2012/2013) NOSILEC: doc. dr. Mitja HAFNER-FINK Spletni naslov, kjer so dostopne vse informacije o predmetu: http://mhf.fdvinfo.net GOVORILNE URE doc.

More information

TRŽNO POZICIONIRANJE COCA COLE, PRIMERJAVA SLOVENIJE IN HRVAŠKE

TRŽNO POZICIONIRANJE COCA COLE, PRIMERJAVA SLOVENIJE IN HRVAŠKE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO TRŽNO POZICIONIRANJE COCA COLE, PRIMERJAVA SLOVENIJE IN HRVAŠKE Študent: Bojan Kotnik Naslov: Ormoška cesta 11, 9240 Ljutomer Številka

More information

Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji

Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji avtorji: Katja Prevodnik Ljubljana, november 2008 CMI Center za metodologijo in informatiko FDV Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani e-mail:

More information

MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE

MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE FAKULTETA ZA UPORABNE DRUŽBENE ŠTUDIJE V NOVI GORICI MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE JANJA NEMANIČ DULMIN Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA

More information