Ne Nato mir nam dajte!

Transcription

1 Ne Nato mir nam dajte! Ljubljana 2002

2 ZBORNIK: Ne NATO - mir nam dajte! UREDNIKA: Marta GregorËiË in Gorazd KovaËiË ZBIRKA: Svete krave UREDNIK ZBIRKE: TonËi KuzmaniÊ OBLIKOVANJE: Jaka Modic FOTOGRAFIJE: Aleπ Drolc, Franci PavliπiË, Marta GregorËiË LEKTURA: Mojca MoËnik IZDAJATELJ: Mirovni inπtitut Inπtitut za sodobne druæbene in politiëne πtudije Metelkova 6, 1000 Ljubljana, SI e-poπta: info@mirovni-institut.si Ÿ Mirovni inπtitut, 2002 Izid knjige je omogoëil Open Society Institute. CIP - Kataloæni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjiænica, Ljubljana (497.4)(082) Ne NATO - mir nam dajte / (urednika Marta GregorËiË in Gorazd KovaËiË ; fotografije Aleπ Drolc, Franci PavliπiË, Marta GregorËiË). - Ljubljana : Mirovni inπtitut, Inπtitut za sodobne druæbene in politiëne πtudije, (Zbirka Svete krave) ISBN X 1. GregorËiË, Marta

3 Vsebina Nagovor Vojna ni igra! Darij Zadnikar Nato in globalizem Peter KovaËiË-Perπin Vojna kot etiëni problem Marta GregorËiË Paradigma Miru: v vsaki vojni je πibkost dræave njena moë Bojan Radej Vojna kot zadovoljevanje potreb Pazi, pakt! Janko Messner Se Sloveniji res cedijo sline po zvezi Nato? Zoran KanduË Nato anahronistiëni vir nevarnosti v po(zno)modernem svetu.. 77 Gorazd KovaËiË Nato kot paradigma nove hladne vojne TonËi KuzmaniÊ Nato: spor fakultet in spor varnosti Kdo bo hlapec v Nato πtali? Joæe Mencinger Preprosta ekonomika Ëlanstva v Natu Milan Gorjanc Nato in vojaπka obramba Slovenije Tone Perπak Prihodnost se ne imenuje Nato Rastko MoËnik Nato je slepa ulica

4 Festival upora ob sreëanju Busha in Putina, Ljubljana, 16. junij 2001.

5 Nagovor Vpraπanje vstopa v Nato je postalo toëka loma slovenskega politiënega prostora. Razkorak med enotno voljo elit in prepriëanji dræavljank in dræavljanov πe nikoli ni bil tako velik in jasen. Prav tako izkljuëevanje in aroganca vladajoëih do tistih, ki mislijo drugaëe. Argument moëi skuπa prehitevati nemoë argumentov zagovornikov. Ti brenkajo na strune Ëloveπke sebiënosti in ponujajo namiπljene finanëne prednosti in druge materialne koristi vstopa v vojaπko zavezniπtvo. Vendar izraëuni in ocene zagovornikov stojijo na trhlih nogah in kvazi-strokovnost se ob sooëenju z nasprotnimi ocenami prednosti in slabosti izkazuje za ideoloπki blef v sluæbi volje do moëi. Ko kvazi-strokovnost razgaliπ kot neresnico, pokaæe svoj pravi obraz. Dopolni se z mitologijo na eni strani in z represijo na drugi strani kar sta v tem primeru dve plati iste medalje. Poslednji argument zagovornikov potem ko so realpolitiëne in ekonomske predpostavke ovræene je Civilizacija. Vpraπanje vstopa v zvezo Nato predstavljajo kot vpraπanje pripadnosti Civilizaciji, kot vpraπanje biti ali ne biti. Verbalno in administrativno onemogoëanje in diskreditiranje drugaëe misleëih je logiëna izpeljava dojemanja vstopa v Nato kot absolutnega eksistencialnega vpraπanja. Strategija nasprotnikov vstopa v vojaπko zavezniπtvo je bila doslej preteæno defenzivna. Sprva so se omejevali na proceduralno zahtevo po referendumu. Zatem so dokazovali, da bi vstop v Nato Sloveniji prinesel veë slabega kot dobrega: stroπki in izpostavljenost bi bili preveliki glede na to, da Natovega vojaπkega stroja za svojo varnost ne potrebujemo. Vendar je sedaj potrebno narediti πe korak naprej: za politiëno razsojanje ne zadostuje zgolj kalkulacija, πe zlasti ne ob vpraπanju nasilja kot naëela v med- 5

6 Nagovor 6 narodnih odnosih.»e bi vstop Slovenije v Nato zavraëali le zato, ker ne koristi naπi dræavi in naπim nacionalnim interesom, bi ostajali na ravni liberalnega pragmatizma. Zvezo Nato kot tako je treba zavrniti tudi iz naëelnih razlogov saj je instrument vzdræevanja nepraviënega novega svetovnega reda oz. strateπka varovalka bogatih pred revno svetovno veëino. Vpraπanje Nata ni vpraπanje dræavne varnosti; varnost ima za Slovenijo kot stabilno in razvito druæbo tako ali tako bolj notranje, strukturne dimenzije in Natovega πëita pred zunanjimi napadalci na sreëo ne potrebujemo. Vpraπanje vstopa v Nato je predvsem vpraπanje vloge vojne in vojaπkega aparata v svetu, pa tudi pri nas. OdloËitev za ali proti vstopu Slovenije v Nato je res strateπko vpraπanje pripadnosti enemu ali drugemu ustroju. Le da tu ne gre za kulturno rasistiëno izbiro med belo Evropo in domnevno barbarskim islamom, kot si to predstavlja huntingtonovski neokonzervativizem, paë pa smo postavljeni pred izbiro med vazalstvom novemu svetovnemu redu in med prizadevanji za soæitje in neodvisen razvoj vseh in vsakogar. OdloËitev za Nato je odloëitev za pripadnost strukturi moëi, ki uveljavlja pravico sile in eksemplariëno kaznuje nepokorne. OdloËitev proti Natu pa je odloëitev za odprto paleto moænosti in prizadevanj za mirno in integrativno urejanje nesoglasij brez imperialne palice. OdloËitev za nasprotovanje Natu je, gledano iz oæje persepktive, tudi odloëitev za aktiven odpor proti vse bolj spornemu ravnanju vladajoëih elit. Kulturni boj med naëeloma volje do moëi in soæitja se ob vpraπanju Nata zaostruje. Vse manj je tistih, ki so πe naprej pripravljeni ravnoduπno opazovati kleëeplazenje tukajπnje guvernature pred imperialnimi gospodarji in patetiëno-histeriëno preprodajo ideoloπke robe s preteklim rokom trajanja pod krinko abstraktnega nacionalnega interesa ali celo zgodovinske intuicije naroda. Freiburπkih rektorskih govorov imamo dovolj. Uzurpacija demokracije je dosegla kritiëno mejo in sproæa πirok dræavljanski odpor in politiëno angaæiranje misleëih posameznic in posameznikov. Nepretrgoma in nepredvidljivo vznikajo posamezna in skupinska dejanja odpora proti vladajoëemu enoumju. Mreæa polemik, javnih na-

7 stopov, plakatov, direktnih akcij in pisanih karavan ruπi mit o kolektivni obrambi, oblikuje alternativne diskurze in premika agendo javne diskusije. V ta niz se umeπëa tudi priëujoëi zbornik. Pobuda za zbornik je nastala po farsi, ki so jo vladajoëe elite 16. januarja 2002 uprizorile v Dræavnem zboru pod naslovom Javna predstavitev mnenj Slovenija pred vrhunskim zasedanjem zveze Nato v Pragi. V zborniku smo se zbrali posamezniki razliënih generacij, profilov in politiënih orientacij. Naπi avtorski pristopi se moëno razlikujejo (kar utegne bralce celo zmesti), πe bolj staliπëa, vendar ravno v tej raznolikosti vidimo moë skupnega toka. Prvenstveni namen zbornika ni niti tehtanje za in proti niti gola argumentacija proti vstopu Slovenije v zvezo Nato. V izhodiπëu zavraëamo druæbo kolektivizma, ki temelji na pripravljenosti na vojno. Nasprotovanje Natu je πele izpeljava iz nasprotovanja naëelu vojne. Z zbornikom æelimo dati dosedanji razpravi o vstopu v Nato nove razseænosti. Tehtanja prednosti in slabosti sicer ne zavraëamo, ne zdi pa se nam zadostno. Zavzemamo se za premik perspektive in skuπamo odpreti nove kritiëne horizonte, ki jih znotraj militaristiëne perspektive ni moë misliti. ele ko razgalimo slavljenje militantne organizacije, ki se razteza od povrπnih izraëunov do teoloπkih spekulacij, in fetiπiziranje (zunanje dræavne) varnosti, je mogoëe misliti alternative. Prvi pogoj za ustvarjalno sooëenje z zgodovinskimi moænostmi je zavrnitev magi- Ënega eliksirja Nato, ki nam ga ponujajo velesile. Zbornik smo vsebinsko razdelili na tri sklope. Prvi predstavlja temeljno protivojno staliπëe, ki ga zagovarjajo πtirje avtorji z razponom od filozofskega eseja do razvojnoekonomske razprave. Drugi sklop govori o povezavi med Natom in vojno kot druæbeno kategorijo. Tako sama zveza Nato kot tudi lokalno navijanje za vstop vanjo skupaj tvorita celostno realpolitiëno paradigmo, ki se napaja iz Damoklejevega meëa vojne. Tudi v tem sklopu je æanrski razpon prispevkov pester: od pamfleta do poglobljene politiëne analize. V tretji sklop smo uvrstili tri prispevke, ki iz razliënih strokovnih zornih kotov dokazujejo, zakaj vstop v Nato za Slovenijo ni racionalna izbira. Dodali smo jim πe pri- 7 Nagovor

8 spevek, ki je bil dokonëan najkasneje, hkrati pa teoretsko odpira najπirπe Ëasovno-prostorske razseænosti. NiË ni napaënega, Ëe bralka in bralec zagrizeta v zbornik od konca nazaj ali pa tudi kako drugaëe. Razpored prispevkov je le eden od moænih poskusov razvrπëanja sicer pluralnega kolaæa staliπë. Razlike med naπimi staliπëi, izhodiπëi in sklepi so pestrejπi od monolitnih argumentov zagovornikov vstopa Slovenije v zvezo Nato. Pluralizem in odprtost miπljenja zagovarjamo tudi na ravni forme. Ob koncu bi se radi zahvalili Mirovnemu inπtitutu, ki nam je omogoëil izdajo zbornika. Velike zaloæniπke hiπe so se nas odkriæale z razliënimi izgovori (finanëni razlogi, ukinjanje zaloæniπkih programov ali kar neposredno izreëena ideoloπka neprimernost) ali pa so nam ponudile cenzorske usluge. Zavrnili smo jih, saj s svojimi staliπëi ne barantamo. IzhodiπËe zbornika je paë to, da pri vpraπanju organiziranega nasilja in sodelovanja pri njem ne more biti kompromisov. Ne Nato mir nam dajte! Gorazd KovaËiË Nagovor 8

9 Vojna ni igra!

10 Festival upora ob sreëanju Busha in Putina, Ljubljana, 16. junij 2001.

11 Darij Zadnikar * Nato in globalizem Miza se πibi pod teæo kupov dobrot, ki jih prinaπajo mrki streæaji. Okoli nje postopa imenitna druæba kakih dva ducata rejenih, a skrbno urejenih moπkih in æensk. Pogovarjajo se. Ni videti, da bi si imeli povedati kaj resnega. Smejejo se, Ëeprav ne zato, ker bi bil kdo posebej duhovit, ampak kar tako, da bi bilo ozraëje bolj lahkotno in neprisiljeno. Po jedaëi in pijaëi segajo diskretno, je ne goltajo, videti je, da se zavedajo, kako se je treba s kulturnim vedenjem distancirati od vsega naravnega in materialnega.»etudi se vedejo civilizirano in ne goltajo hrane tako kot kakπni presuπeni lakotniki, jim od same zmerne zadræanosti izpod ovratnikov in steznikov kipi Ëezmerna tolπëa. Pod mizo, med nogami imenitnikov je bolj æivahno. Sem in tja tekajo mali salonski kuæki, z oëmi prikovanimi na obloæeno mizo, ki je ne doseæejo. A πëeneta se znajdejo in si domislijo raznih zvijaë, da bi pritegnila pozornost in bila poplaëana s kakπnim ostankom. Nekateri kuæki se ponaπajo s posebnostmi, ki jih je obdarila narava, πe pogosteje pa nenaravni izbor, ki jih je degeneriral. Kako zanimivi in posebni so! Drugi pritegnejo pozornost s svojo æalostno usodo, ki se zrcali v njihovih poveπenih oëeh. Kako ubogi so! Tretji prav zvijaëno oponaπajo imenitnike in skakljajo po zadnjih taëkah. Eden si je nadel celo majcen brezrokavnik, tako da ga je opazil moæakar, ki je imel enakega. Kako prisrëno! Paziti morajo le, da jih ne pohodijo in brcnejo mrki streæaji, ki nenehoma prinaπajo æeleno bogastvo in se spet odpravljajo ponj, nekam ven, na ono stran izrezljanih salonskih vrat. Svet na oni strani vrat 11 * Dr. Darij Zadnikar je filozof, predavatelj na Pedagoπki fakulteti v Ljubljani in v Kopru, urednik»asopisa za kritiko znanosti, domiπljijo in novo antropologijo.

12 Darij Zadnikar Nato in globalizem 12 je za male cucke predaleë. Ne vidijo, da je preobloæena miza le konëna postaja pogoltnosti, verjamejo, da je proizvod omikanosti. Pravzaprav jih veëina πe tega ne misli, preprosto so prepriëani, da so drobtinice in oglodane kosti, ki padejo na tla, plod njihove prizadevnosti. Razprave o moænem nevkljuëevanju v pakt Nato, ki jim lahko sledimo v slovenski javnosti, se zdijo na prvi pogled demokratiëne, ker se poleg dræavnih uradnikov in njihovih ideologov, ki slepo zagovarjajo vkljuëitev, prebija v javne medije tudi nasprotna stran natoskeptikov. Vsekakor je moænost tehtanja nasprotujoëih argumentov ena od znaëilnosti demokracije. A vendar bi bilo zelo nevarno demokracijo reducirati zgolj na ta tehniëni postopek demokracija mora sloneti na temeljih, ki so nespodkopljivi in ki jih ni mogoëe poljubno tehtati, saj bi se ljudje, Ëe bi se jim zdelo ugodno, lahko odrekli tudi demokraciji sami. Zgodovina je polna takπnih primerov. Najhujπe diktatorje so izvolili na demokratiënih volitvah. Tudi pri nas smo nedavno na referendumu odloëali o zadevi, ki sodi v okvir temeljnih Ëlovekovih pravic. In delu populacije demokratiëno odvzeli pravico do izbire o lastnem æivljenju. Kaj je torej skupnega privræencem pakta Nato in njihovim nasprotnikom? Obojim je skupno, da tehtajo koristi, ki naj bi odloëile in prepriëale ljudi, kako naj se opredelijo. Odtod je razvidno ne samo umevanje politike, temveë celo njihova definicija Ëloveka.»lovek naj bi bil po naravi sebiëneæ, ki se s svojimi interesi spopada z drugimi da bi pa dosegel æelene cilje, se mora (politiëno) povezati s tistimi, ki mu koristijo. Cilj je oblast, ki se razume kot institucija delitve plena. V osnovi bi to ideologijo, ki politiko enaëi z oblastjo, ki zagotavlja korist, lahko imenovali liberalizem. To pa zato, ker sloni na vzoru trænih odnosov, kjer so igralci posamezniki in njihovi interesi, ki se spopadajo z drugimi, ki se na koncu nekako Ëudeæno uravnoteæijo in sestavljajo moderni svet blaginje. Zgodovinska resnica pa govori, da se trg uravnoteæi v gospodarskih krizah, njegova politiëna nadgradnja pa v vojnah. Iz tega razloga se spraπujem, ali ni obstojeëa kritika vkljuëevanja v pakt Nato, ki izhaja iz presoje individualnih in nacionalnih koristi, enako sprevræena kot

13 politika, ki podpira ta pristop. V tem primeru ne gre za nikakrπno kvalitativno, marveë zgolj kvantitativno razliko med neodloëenci. Razlika je zgolj raëunovodska: eni predvidevajo dobiëek, drugi pa izgubo.»e bi bila finanëna korist za posameznika ali Slovenijo pozitivna, to πe ni nikakrπen argument za vstop v pakt Nato. Po tej logiki bi umor iz koristoljubja imel olajπevalno okoliπëino, ker je obetal finanëno korist, uboj, ki se je zgodil po nakljuëju, pa bi kaznovali nesorazmerno, ker ni imel racionalnega ekonomskega opraviëila. Argumentacija proti vkljuëitvi v Nato mora biti radikalna v tem pomenu, da je kvalitativna in ne zgolj finanëno-kvantitativna. Argumentacija mora biti radikalna v smislu, da zadeva æivljenje ljudi in njihovo okolje, skratka: svet kot celoto tudi v njegovi Ëasovni razseænosti. EtiËna oziroma radikalna je πele pozicija, ki je zmoæna reëi: Vstop v Nato bi meni in moji dræavi prinesel dobiëek, a sem vseeno, zaradi naëelnih razlogov, proti! Nata ne moremo presojati na enak naëin kot tedaj, ko je bil ustanovljen. Enako velja tudi za druge transnacionalne institucije, kot je Svetovna trgovinska organizacija, Mednarodni denarni sklad in druge. Varπavskega pakta ni veë. Evropska gospodarska skupnost se je preoblikovala v politiëno unijo. Zdruæene dræave Amerike zgubljajo deleæ v svetovni trgovinski menjavi, vzporedno pa raste njihova vojaπka vloga, ki jo v naπem delu sveta uresniëujejo prek Nata. Po 11. septembru 2001 in imenovanju Georgea Busha ml. za predsednika ter napovedjo svetovne vojne proti ne jasno definiranemu nasprotniku, se je spremenila tudi vloga ZDA. Pred tem se je zaradi zgodovinskih razlogov πe lahko argumentiralo, da je ta dræava dejavnik stabilnosti v Evropi. Odslej je vse drugaëe in ZDA so tudi zaradi bizarnega vodstva postale dejavnik nestabilnosti. Tudi v Evropi, in to zlasti prek institucije Nata, ki zagotavlja njihovo prisotnost tudi brez dejanske ekonomske premoëi. Ni nakljuëje, da sta najbolj goreëa zaveznika v napovedani svetovni vojni proti neznancem premier in predsednik dræave, kjer je bila ena imperij pred zaëetkom prve in druga imperij po koncu druge svetovne vojne. A to πe ne pomeni, da bodo kolonialne, neokolonialne in postkolonialne sile lahko oblikovale nov Darij Zadnikar Nato in globalizem 13

14 Darij Zadnikar Nato in globalizem 14 imperij. Ta namreë æe obstaja, vse danaπnje preostale sile so le njegovi akterji in atributi. VkljuËno z Bushem in Blairom na eni strani, pa tudi bin Ladnom na drugi. Neoliberalizem je v zadnjem poldrugem desetletju vzpostavil globalno ekonomsko, predvsem finanëno hegemonijo. Nacionalne meje so padle pred zahtevo svobodnega svetovnega trga, skupaj z njimi tudi marsikatero nacionalno gospodarstvo. FinanËni trgi so se sprostili. Dræave dolænice so odplaëale na 1$ dolga æe 9$ obresti, ne da bi odplaëale najmanjπi del glavnice. Tretji svet se πiri v prvem svetu: urbana geta, nezaposlenost, druæbena anomija, revπëina, krëenje socialnih pravic, podaljπevanje delovnika, represija... Proizvodnja se iz razvitega sveta seli v revne deæele, kjer so delavci in delavke, ki so jim vzete vse pravice, prisiljeni delati za piëlo plaëilo. V razvitem svetu ostajajo tehnoloπki preseæki. iri se ekoloπko in kulturno onesnaæenje. Tretjemu svetu se pomaga s tehnologijo, a zamolëi ekoloπko breme. Pomaga humanitarno, a zamolëi zdravstveno tveganje. Med sto najmoënejπimi gospodarstvi, jih je manj kot polovica dræav. VeËina so korporacije. Amnesty International opozarja, da so korporacije danes kljuëne krπiteljice Ëlovekovih pravic. Po svoje nië novega, saj je bila United Fruit Company æe po prvi svetovni vojni lastnica zemljiπë v veë latinskoameriπkih dræavah, kjer vse do danes kroji usodo ljudi. Pinocheta in podobne krvoloëne reæime v sedemdesetih letih je podpirala Cia. V svojem delovanju se je podrejala naëelu gospodarske koristi korporacij. Danes v tem delu sveta ni nië drugaëe. Ko so se leta 1994 uprli indijanski kmetje na jugu Mehike, je upravni odbor Chase Manhattan Bank opozoril mehiπko vlado, da morajo zadevo urediti. V Gvatemali v 18 mesecih izgine Ëetrt milijona kmetov, ki zahtevajo zase zemljo, prej pa so delali na plantaæah banan æe omenjene korporacije. Postali so tehnoloπki viπek, ki so se ga reπili z genocidom. NihËe se ni posebej razburjal: neki Indijanki so dali Nobelovo nagrado za mir, potem pa so vsi hiteli zadevo pozabiti. Temu globalnemu neoliberalnemu sistemu nasilja, medijskega spektakla, potroπniπtva, ekoloπkega uniëevanja, ropanja, finanënega vampirstva itn. nekateri pravijo civilizirani napredni svet. Ta svet in njegove ideale v Evropi in πirπe zastopa Nato. Nacionalne dræave in nji-

15 hove sicer zgodovinsko gledano dokaj neuëinkovite mehanizme demokratiënega preverjanja so nadomestili anonimni upravni odbori, ki tudi s pomoëjo raëunalniπko pospeπenega kroæenja kapitala selijo dobiëke tja, kjer bo treba najmanj prispevati za javno dobro. Tudi zato so pod vse veëjim pritiskom privatizacije πolstvo, zdravstvo, pokojnine in druge zgodovinsko izbojevane socialne pravice. Namesto v parlamentih in z javnimi razpravami sprejemajo kljuëne odloëitve za usodo ljudi in narave nasploh na anonimnih ad hoc sklicanih forumih gospodarstvenikov (oziroma korporacij) in politikov, zdaj v Davosu ali Nici, zdaj v New Yorku ali Qatarju. Ni se sesula politiëna ureditev, ta πe nekako funkcionira, tako kot v cerkvah funkcionirajo religiozni rituali, ne da bi bila potrebna poglobljena vera. Tako kot se je iz cerkev umaknila resniëna vera, se je iz politiënih institucij parlamentarne demokracije umaknila politika. Te preprosto ne morejo nië veë odloëati o Ëemerkoli pomembnem. Za predsednike, premiere, ministre in strankarske veljake je bolj pomembno, da sodelujejo na spektaklih, kjer se meπajo estradniki z generali, ministri z direktorji, kot pa da bi pred svojimi volivci upraviëili programske vsebine. KljuËno je biti zraven. Biti v Evropski uniji, biti v Natu, v Davosu, v WTO, v Hollywoodu, biti viden. Politiki, ki ne vedo, kaj bi s politiko, se ukvarjajo z (lastnimi) interesi, postajajo podjetniki, ki træijo, skrbijo za promocijo in (raz)prodajo tistega, kar je v globaliziranem svetu ostalo od nacionalnega. To, da politiki nimajo veë politike, enako kot kleriki ne vere, je priloænost in dolænost ljudi, da zadevo oblikujejo od spodaj. Oblikuje se politika, ki je onkraj tehtanja koristi, ki je ne zanimata oblast in delitev plena, ki je ne zanimajo medijski spektakel, zvezdniπtvo in liderstvo, temveë politika prizadetosti, Ëloveπke empatije, upoπtevanja zanamcev, svobode in praviënosti, spoπtovanja narave, iskanja lepega in radoæivega. Politika, ki temelji na etiki. Ne na tako imenovanih veënih resnicah, temveë na normah, do katerih pridemo v skupnem presojanju kritiënih vpraπanj. Ta skupna presoja pa zahteva odpiranje novih politiënih prostorov, novih moænosti komunikacij, informacij, usklajevanj in strpnosti. Medtem ko politiki zapirajo prostore politiënega, pa Darij Zadnikar Nato in globalizem 15

16 Darij Zadnikar Nato in globalizem 16 se ljudje od spodaj gredo politiko in odpirajo nove prostore. Oblikovala sta se dva svetova. Stari, podoben francoskemu ancien regimu pred revolucijo, le da tu vladajoëe elite nimajo napudranih lasulj, ampak obraze, da se jim tolπëa ne bi bleπëala na televizijskih ekranih. In kot so napudrani aristokrati svojo oblast uresniëevali prek spektakularnega prepada med njimi in bedo ljudstva, tako danaπnji pomembneæi vzdræujejo svojo karizmo nasproti drugim, ki jih gledajo na oni strani televizijskega zaslona. Te brezpravne mnoæice so veëinoma πe povsem otopele in zadovoljne v svoji apolitiënosti. Le spremljajo predstave, ki jim jih ponujajo strankarsko-dræavniπki klovni in se kot pri kvizu odloëajo za staliπëa, ki jim jih postreæejo kot dokonëane moænosti. V tem pomenu bi bil Jonas Æ. πe najboljπi dræavnik. Produkt te depolitizacije je tako imenovano javno mnenje oziroma javnost. Javnost v obzorju resniëne politike ne πteje, ker nima svojega avtonomno oblikovanega staliπëa, ampak prevzema ponujena mnenja, kot da bi se odloëala za eno od nogometnih moπtev. Javnost ni politiëna, ker ni aktivna. Ne πteje, ker si ne upa. Za politiëno delovanje se je treba dvigniti izpred televizorja (premagati lenobo) in se odpraviti oblikovati svoja staliπëa pred druge (zbrati pogum). Razsvetljenci zato niso govorili o javnem mnenju, temveë o politiëni volji. In le ta v zgodovini πteje. Zato vladajoëe elite v tolikπni meri poudarjajo udobje in varnost. Ta lenoba je porok njihove oblasti. Lenoba in strahopetnost bosta na parlamentarnih volitvah, ki so ritualizirana demokracija, vedno obkroæili njihova imena. Izguba politiëne volje in imaginacije sili vladajoëe elite k proizvajanju vedno novih spektaklov, s katerimi bi potrdili svojo oblast, ne da bi jim bilo treba pokazati rezultate, vπtevπi tiste, ki so neëeden plod privilegijev. V Sloveniji je bil eden najbolj prestiænih spektaklov, kjer je uspelo statirati naπim politikom, sreëanje Busha in Putina na Brdu pri Kranju. Namesto da bi prikazali pokonëno politiko in se ogibali in kritizirali ljudi, ki imajo na vesti pomore, gospodarske prevare in za svetovno okolje katastrofalne odloëitve, so se jih slovenski oblastniki odloëili lakajsko gostiti. Namesto politike so se ukvarjali z gostinstvom, kjer je raëun plaëalo ljudstvo. Nad tiste, ki so se

17 upali dvigniti glas protesta in so oblikovali jasno politiëno staliπëe ter alternativo, pa so poslali tisoëe do zob oboroæenih policajev, konjenikov, vodne topove, oklepnike in helikopterje. Sproæili so delo vrste tajnih sluæb, vohljaëev, prisluπkovalcev in drugih ljudi brez poπtenega dela. V medijih so pretepene protestnike hoteli prikazati kot kriminalce, iz dræave so izgnali na desetine aktivistov. Vse za ceno spektakla, ki se je na koncu ponesreëil, saj svetovne medije ni zanimala krëma, ki je gostila vladarja. Niso pa pozabili kazati slovenske podivjane policaje, ki so na meji pretepali træaπke protestnike. PolitiËne elite, ki so povezane z gospodarskimi in si zagotavljajo vzajemne koristi ter privilegije, potrebujejo ljudi samo kot mnoæico pasivnih opazovalcev, ki bodo tu in tam obkroæili vedno ista imena. Takoj ko grozi, da se bodo ljudje iztrgali iz pasivnosti in oblikovali avtonomno politiëno voljo, se jih poskuπa kriminalizirati ter medijsko proizvesti, izolirati in eliminirati njihove vodje. Ministrstvo za notranje zadeve, ki naj bi ga vodila leva stranka je v povezavi z enakimi sluæbami v Italiji, ki jih vodijo nekakπni reformirani faπisti, poskusilo naprtiti avtonomnim politiënim gibanjem podobo terorizma spriëo dogodka, ki ga najbræ ni bilo (fantomska molotovka ob italijanski ambasadi). Represija postaja kljuë samoohranitve odcepljenih elit. V Pragi, Göteborgu, Genovi, nedavno v Barceloni. Povsod nasilje, razdejanje, aretacije, ogenj in kri, smrt... VladajoËi mediji trobijo, kako so za to krivi stotisoëi neoboroæenih protestnikov. Policisti in vojska, oklepniki in helikopterji, bojni plini in streljanje, vse to naj bi bilo le obramba pred nasiljem. Le kdaj v zgodovini sta policija in vojska bili orodje miru, neoboroæeno ljudstvo pa nasilja? Mar ni bilo vedno tako, da vojska in policija varujeta oblastnike pred ljudstvom? Zato ni nenavadno, da sem o tistih avtomobilih, ki so jih kot keglje razmetali in razbili oklepniki z vodnimi topovi, ko so se v Genovi zagnali v naπo kolono, pozneje v televizijskih poroëilih sliπal govoriti kot o vandalizmu protestnikov. Javnost, ki je produkt medijev, ki so v lastniπtvu korporacij, najbræ ni preveë bistroumna. To pa ne pomeni, da je bebavo ljudstvo, zlasti tisto, ki se odloëi in opogumi oblikovati svojo politiëno voljo ter jo usmeri v delovanje. Tudi na ulici. Darij Zadnikar Nato in globalizem 17

18 Darij Zadnikar Nato in globalizem 18 NerazloËevanje med javnostjo, ki je prirastek medijske industrije, in ljudstvom, ki je zmoæno politiëne volje, pripravi marsikaterega naπega oblastnika k podcenjevanju in poniæevanju ljudi. Prav razprava o Natu je polna takπnih aroganc; v njej prednjaëijo trije doktorji s Fakultete za druæbene vede, ki so hkrati visoki dræavni uradniki (dr. Bebler, dr. Grizold, dr. Rupel). Njihove izjave bi zlahka uvrstili v antologijo buπizmov. Na primer: da ljudje niso zreli, da bi na referendumu odloëali o prikljuëitvi k paktu Nato, ali pa, mar smo Slovenci edini pametni v Evropi, vsi drugi pa nori, ker si domiπljamo, da z Natom ni vse v redu. V oëeh oblasti, ki se je pridruæila globalizmu tako, da se pajdaπi s politiënogospodarskimi elitami, ki se zavedajo konca in nemoëi nacionalnih dræav ter njihovih socialnih in demokratiënih instrumentov, je paë ljudstvo odveë. To mu tudi kaæejo s svojo aroganco. NiË drugaëe kot v predrevolucijskih Ëasih napudranih lasulj. Aroganca pa je predvsem samoslepilna dræa. Prepozno je, Ëe se pogled razjasni πele tik pred giljotino. VËasih je to prav groteskno: spomnite se na Ceausescuja, ki je z balkona pozdravljal ljudstvo, ki ga je potem odvleklo na streliπëe. Samozaverovanost oblastnikov najveëkrat sloni na razlogih, ki so jih pripeljali na oblast. Ti razlogi so potem povzdignjeni v nekakπno dræavno vero, v vladajoëo ideologijo. Za sedanje oblasti sta bila to nacionalizem in privatizacija. Oboje jih ni le pripeljalo na dræavniπke vrhove, temveë so se sami in njihova klientela tudi dobro obogatili. Zlasti s prekupëevanjem z oroæjem v prostoru, kjer je v petih letih umrlo veë kot Ëetrt milijona ljudi. Ta razlog bogatenja je bil bolj slabo skrit, a ljudje so ga poærli zaradi nacionalistiënih skrbi in obljube o krasnem novem svetu. Iluzije o hollywoodskem kapitalizmu so se na strani ljudi razblinile, veëini je ostalo trdo delo in slabo plaëilo ali pa πe to ne. Nacionalni miti tudi ne πtejejo veë toliko kot nekoë, Ëeprav jih v javnosti zlahka prebudijo brezvestni mediji. Odpadli sta torej dve kljuëni ideoloπki pregrinjali, s katerima bi se lahko prikril dejanski motiv vkljuëevanja v Nato: Catch the cash. Prestrukturiranje vojske, prilagajanje standardom Nata, modernizacija oboroæitve, profesionalizacija, izobraæevanje strokovnjakov itn. so leporeëje, pri katerem nekaterim vztrajno cinglja: Provizija! Provizija pa je le olepπan izraz za korupcijo.

19 Podcenjevati ljudi in jim jemati pogum, tudi zato, ker so majhni, pa ni pametno, πe posebej ne, Ëe poznamo njihovo zgodovinsko izkuπnjo. Ti ljudje so znali obrniti hrbet Cerkvi in se pridruæiti protestnikom oziroma protestantom. Znali so zakuriti kakπen grad in potem sta tekla vino in kri. Znali so ohraniti svoj robati jezik in ga dvigniti na najviπjo izrazno raven umetnosti. Znali so se upreti v jarkih prve vojne in se vrniti domov z idejami revolucije. li so se borit v panijo. Niso verjeli pravljicam, Ëeπ da je nemπki arijski narod, skupaj z Italijani, steber evropske civilizacije in branik proti vzhodnjaπkemu barbarstvu. Zavrnili so pakt in pograbili oroæje. Izborili so si svobodo, a ne zato, da bi πli za Sovijeti. Znali so poiskati svojo pot in se odrekli oblastnikom, ki so pot gradili zase. Znali so opraviti z jugosoldatesko, Ëeprav jih je ta podcenjevala. Pokazali so solidarnost z begunci, Ëeprav so nekateri πirili strup πovinizma. OdloËno so se na ulicah postavili za pravice prebeænikov, Ëeprav je postala ksenofobija svetovni modni trend. Tepli, zaplinjali, poπkodovali in zapirali so jih v uliënih bojih Prage, Genove in Barcelone. Bili so med zatiranimi v Nubskih gorah, med upornimi majevskimi kmeti, nepokornimi Tuaregi, borci v Jugozahodni Sahari. Gledali so televizijo, brali Ëasnike, posluπali poslance in ministre, deskali po medmreæju, a mislili s svojo glavo, Ëetudi je oblastnike uspavalo prepriëanje, da so otopeli. Æe stari Kant je rekel, kako kvarno je sejati predsodke, ker se le-ti na koncu maπëujejo prav nad tistimi (ali njihovimi predhodniki), ki so bili njihovi povzroëitelji. Kaj oblastnikom sploh πe ostane? Nasilje in laæi. Groænje in domiπljavost. Na eni strani prodajajo, kar ni njihovo, ter se podrepniπko udinjajo tistemu, kar je sovraæno. Vpraπanje vkljuëevanja v Nato je vpraπanje statusa vladajoëih politiënih in ekonomskih elit. Njim koristi, da so del globalnega mehanizma nadvlade. Slovenija je res lahko z Natom del razvitega sveta. Pa ne tako kot tehnoloπko najbolj razvijajoëe se vedska, Irska in Finska, ki so Ëlanice Evropske unije, a ne Ëlanice Nata. In zakaj bi morali sodelovati v imperialnih projektih? V mirovniπkih, Ëetudi z vojaki in Ëastniki, lahko sodeluje Slovenija tako, kot je do sedaj. Projektno in solidarno. Kot ob problemu min. Darij Zadnikar Nato in globalizem 19

20 Darij Zadnikar Nato in globalizem 20 Ni nam treba biti del imperialnih avantur. Zakaj bi podpirali korporacije, ki jih zastopa Nato s svojimi standardi? Nato je vojaπka groænja, a tudi Ëe ni vojne, je stalna ekoloπka groænja, ki se lahko katastrofalno uresniëi tudi v miru. Nato je mehanizem vojne, ki jo agresivni neoliberalni kapitalizem potrebuje, da bi ohranjal sebe. Vojna je dobiëkonosna. Zlasti za naftarje, veliko industrijo, finanëni kapital, skoraj za vse vrle podjetnike in razdeljevalce provizij. Le za ljudi ne. A tudi ti so odveë: nezaposleni so socialna tempirana bomba, ki se jih je mogoëe znebiti v vojnah. Tem so po pretrpljenih travmah vedno sledila zlata leta, ki so podaljπala obstojeëi red: spomnimo se dvajsetih let po prvi in petdesetih po drugi svetovni vojni. Nato naj bi zagotovil mali Sloveniji varnost. Pred kom? Terorizmom FumanËuja in bin Ladna? Varnost pred barbarstvom islama? Ali niso bili naπi sonarodnjaki in sosedje muslimani sami bolj ærtve barbarstva. Zdi se, da je danes v Palestini podobno. Saj je bilo enako æe v kriæarskih vojnah: barbari so prihajali z Zahoda. Nas bodo solidarno branili pred zgodovinskimi sovraæniki? Faπizmom? Karabinjeri pred Berlusconijem? Ali niso tudi Ëlanice Nata na robu vojne same med seboj? GrËija in TurËija. NiË hudega, glavno, da se dræijo standardov (beri: nakupov oroæja doloëenih privilegiranih prodajalcev)! Ali pomeni sprejetje norm civiliziranega sveta, ki ga pooseblja Nato, da bomo pomagali sonatovski TurËiji pri genocidu nad Kurdi? Je Zahod res svet edine moæne civilizacije? Katere vojske so v zadnjih sto letih morile nedolæne? Nemπka po Evropi, italijanska v Etiopiji in naπih krajih, francoska v Alæiriji in Indokini, angleπki imperij je prav tako slonel na bajonetih. Vse te deæele imajo tako kot vse druge civilne temelje, mnogolike kulture in πtevilna ljudstva, ki so sposobna graditi vkljuëujoë svet, v katerega se vklapljajo vsi svetovi. To je civilizacija. Vojaπki pakti ne morejo k temu projektu niëesar prispevati. Nato? Dajte æe mir!

21 Peter KovaËiË-Perπin * Vojna kot etiëni problem 1. Etika in vojna Po stoletju vojn, kakor æe oznaëujejo minulo 20. stoletje zgodovinarji, se kot temeljni problem Ëloveka in njegovega bivanja zastavlja vpraπanje njegove ËloveËnosti. Kaj je z opevano humanostjo razsvetljenega Ëloveka spriëo dejstva, da je zabredel v tako strahotna nasilja do pripadnikov lastne bioloπke vrste in tudi do narave?»e je po katastrofalni prvi svetovni vojni Ëloveπtvo prevevala zavest, da se takπna morija ne sme ponoviti, se nas danes loteva obup, da se z vsako vojno metode nasilja in obseg ærtev le stopnjujejo.»lovek je ob razvijanju sodobne tehnologije tudi izgubil iz vida doslej temeljno naëelo, da bodi njegovo delovanje v kultiviranju narave, in hoëe obvladovati naravo v taki meri, da æe ogroæa naravno ravnovesje, s tem pa tudi obstoj svoje bioloπke vrste. Kot bitje narave je podvræen naravnim zakonitostim, in Ëe jih tepta, naëenja okolje svojega bivanja. Kot da bi sodobni Ëlovek izgubil samoohranitveno orientacijo.»lovek ne sobiva veë s soëlovekom in z naravo, ampak se vzpostavlja kot bitje proti Ëloveku in proti naravi. Ker smo bitja zavesti, naπ samoohranitveni Ëut ne deluje samodejno, nagonsko kot pri æivalih, ampak je izraz naπe etiëne uzavestitve. In tu smo pri jedru vpraπanja. Kaj je z etiëno zavestjo danaπnjega Ëloveka? Vsebina te etiëne zavesti je postala vpraπljiva v smislu, da ni sploπno sprejetih kriterijev, kaj je etiëno in kaj je humano. O teh vpraπanjih πe nikoli v preteklih stoletjih naπe civilizacije ni bilo toliko mimobeænih, prav nasprotujoëih si pogledov. Hkrati pa Ëloveπtvu postaja jasno, da mora uzakoniti 21 * Peter KovaËiË-Perπin je slavist, komparativist in teolog ter urednik Revije 2000.

22 Peter KovaËiË-Perπin Vojna kot etiëni problem 22 vsaj osnovni kodeks Ëlovekovega ravnanja, Ëe hoëe zagotoviti svoj obstoj in prihodnost. Listini o Ëlovekovih pravicah bo nujno sledila tudi listina o Ëlovekovih dolænostih. Toda na katerih naëelih naj bodo Ëlovekove neizogibne dolænosti utemeljene? Z mrkom ideologij in z zamiranjem religiozne zavesti ostaja polje utemeljevanja temeljnih naëel bivanja povsem razprto. Se danaπnji Ëlovek more vrniti k izvoru svojega miπljenja, k zdravorazumski presoji, in doumeti bistveno vpraπanje o svojem bivanju kot etiëno vpraπanje? Vsako etiëno staliπëe in tudi etika kot filozofska disciplina se utemeljuje na dolo- Ëenih apriornih vrednotah. Te vrednote razumemo kot etiëni imperativ, ki je utemeljen bodisi na zdravorazumski presoji bodisi na sprejeti religiozno-moralni zavezi in s tem sam po sebi ne more biti vpraπljiv.»e naj bodo etiëna naëela Ëim πirπe sprejemljiva, za sodobno sekularizirano druæbo sploπno veljavna, je nujno, da so utemeljena na kar najbolj obëe Ëloveπkih vrednotah. Ena takih sploπno priznanih vrednot, ki je ni mogoëe postaviti pod vpraπaj, je nedotakljivost Ëloveπkega æivljenja. Nekateri filozofi jo imenujejo tudi svetost æivljenja. Ta vrednota velja za temeljno in univerzalno ne le v zavesti Ëloveka sodobne, razsvetljenjske civilizacije, paë pa pomeni osnovno normo Ëlovekovega ravnanja v vseh kultiviranih civilizacijah skozi vso zgodovino Ëloveπtva. Kot zapoved Ne ubijaj! je zapisana v moralne kodekse vseh religij od pradavnine do danes. To pa pomeni, da ni le sad Ëlovekovega spoznanja in rezultat njegove kulturne uzavestitve, paë pa tudi izraz samoohranitvenega nagona Ëloveka kot bioloπke vrste. Varovanje Ëloveπkega æivljenja, neogroæanje Ëloveka po soëloveku je tako rekoë samoumevna obveznost, je etiëno naëelo, o katerem ni debate, torej je razumljeno kot temelj Ëlovekovega kulturnega bivanja. Antropologi bi rekli, da se je civilizacija rodila iz tega naëela, da je na tej zapovedi utemeljena vsaka civilizacija. Tudi tiste civilizacije, ki so bogovom ærtvovale posamezna Ëloveπka bitja, so jih z namenom pomiriti srd bogov, da bi ohranile takπen kozmiëni red, ki bi zagotavljal obstoj Ëloveπtva in obstojeëe druæbe. Toliko bolj je naëelo nedotakljivosti oziroma svetosti Ëloveπkega æivljen-

23 ja samoumevna obveznost za naπo civilizacijo, ki se ima za razsvetljeno in je utemeljena na priznavanju individualne Ëlovekove osebe kot temeljne kategorije druæbenih odnosov.»lovekove pravice utemeljujemo ne samo na svetosti æivljenja kot takega, paë pa na nedotakljivosti posameznega Ëloveπkega bitja. To za naπo civilizacijo samoumevno naëelo naj bi doloëalo celotni kodeks naπega etiënega ravnanja. Torej je nujno na njem preverjati tudi naπ individualni in kolektivni odnos do vojne in njenega nasilja. NaËelno bi morali v skladu s tem etiënim imperativom zavraëati vsako nasilno dejanje, ki ogroæa Ëloveπko æivljenje in seveda taka dejanja zakonodaje sodobnih civiliziranih druæb tudi sankcionirajo. Tembolj bi potemtakem morali zavraëati vojno kot organizirano nasilje nad Ëlovekom, ki je po definiciji usmerjeno k uniëevanju Ëloveπkih æivljenj. V skladu s temeljnim etiënim staliπëem naπe civilizacije, ki zahteva neogroæanje Ëloveπkega æivljenja, bi bilo edino ustrezno zavraëati vsakrπno vojno. Ker pa je to vpraπanje v svoji druæbeni neposrednosti æe zelo konkretno, ne zgolj naëelno, je seveda samoumevnost tako imenovanega pacifistiënega staliπëa vpraπljiva vsaj za nosilce druæbene moëi in njene organiziranosti v obliki dræave, saj je njihova prva, prav tako samoumevna naloga ohranjati obstoj dræave kot sistema moëi tudi s silo, Ëe je ogroæena. Samoobrambne vojne seveda ni mogoëe enaëiti glede na njene cilje in namen z napadalno vojno, Ëetudi je vsaka vojna organizirano nasilje in uniëuje Ëloveπka æivljenja. Toda zadnje vojne razkrivajo, da so padli tudi tovrstni kriteriji. Celo agresija se danes razglaπa za samoobrambo. Vpraπanje ogroæenosti je postalo stvar politiëne ocene. Politiko pa zanimajo predvsem ali izkljuëno interesi nosilcev druæbene moëi, pri Ëemer je etiëno naëelo svetosti æivljenja æe povsem v nezavedno potlaëeni etiëni imperativ. PriËe smo politiënemu diskurzu hipokrizije, ko svetovna velesila ne le brez sramu, paë pa ob pritrjevanju veëine razglaπa ogroæenost sebe in svoje civilizacije, da opraviëuje uniëevalne vojne proti najrevnejπim dræavam oziroma ljudstvom planeta, ki jih prav obup peha v ekstremna nasilna dejanja, kar je terorizem. Organizirano nasilje velesile ne more biti ustre- Peter KovaËiË-Perπin Vojna kot etiëni problem 23

24 Peter KovaËiË-Perπin Vojna kot etiëni problem 24 zen odgovor zoper samovoljno nasilje posameznih skupin fanatiënih obupancev. Terorizem je posledica, zdraviti pa je treba vzroke. Æe ta povrπni sprehod po presoji zastavljenega vpraπanja govori o tem, da je razpravljati o etiki in vojni zelo kompleksna naloga. Tudi Ëe bi se dræali strogo naëelnega filozofskega diskurza, se je komaj mogoëe izogniti Scili in Karibdi bodisi moraliziranja bodisi utopiënosti. Ko govorimo o vojni z etiënega vidika, se ni mogoëe zaustaviti pri moralni sodbi, kar je obiëajno pri presoji posamiënih moralno spornih dejanj. Vojna je organizirano dejanje celotne druæbe, pri Ëemer gre za organiziran zloëin, ki mu druæbena moë odvzema teæo zlega dejanja in ga celo poveliëuje v herojski podvig. EtiËna obsodba v tem kontekstu izzveni kot moraliziranje. Potrebno se je lotiti problema s kompleksno teorijo druæbe in njenega nasilja. KritiËna etiëna presoja tu ni sooëena le s temeljno hipokrizijo sodobne druæbe in njene dræave, ki s kazuistiëno moralko na podlagi istih etiënih naëel neko dejanje razglaπa za zloëin, drugo pa za herojstvo. Moderna dræava funkcionira kot moraliënorepresivni aparat, ki je vedno v sluæbi obstojeëega druæbenega reda in druæbene moëi. Odtod tako razliëni napotki in praksa æe glede takπnega problema, kot je smrtna kazen, in to celo znotraj iste dræavne zveze ZDA, Ëeprav se pri tem vsakteri pravnih redov, celo nasprotujoëi si med seboj, sklicuje na ista temeljna etiëna naëela.»e æe ob tako razvidnem problemu smrtne kazni ni mogoëe doseëi enotnega staliπëa med druæbami iste civilizacije ali celo dræave, ga nikakor ni mogoëe glede veliko bolj kompleksnega vpraπanja vojne. EtiËni problem vojne je zato mogoëe presojati le iz πirπega, civilizacijskega zornega kota.»e je opustitev smrtne kazni zgolj vpraπanje ËloveËnosti, pa je opustitev vojne temeljno civilizacijsko vpraπanje, ki bi bilo sprejemljivo in uëinkovito le kot planetarni projekt. Ugovor vesti zoper sluæenje v vojski, se pravi, zoper udeleæbo pri organiziranem nasilju nad soëlovekom, veëina sodobnih druæb dopuπëa, vendar pa ga dræava in njen aparat, pa tudi javno mnenje jemljejo bolj kot zadevo osebnega moraliziranja kakor

25 pa kot izraz osebne etiëne uzavestitve posameznika. Kot moralizatorsko rovarjenje, ki ima za cilj ruπenje tako imenovane druæbene morale, se pravi, volje do obrambe druæbene moëi kot sile, pa moderna dræava obravnava javno nasprotovanje vojni kot sistemu tako imenovane obrambe. Ugovor vesti se dopuπëa kot osebni akt moralne zavesti, ne pa tudi, recimo, organiziranega pacifistiënega upora. S tem je kriterij osebne moralne dræe izrinjen iz javnosti v zasebnost. Tako sodobna dræava, Ëe æe mora vsaj formalno spoπtovati temeljno Ëlovekovo pravico, da se vzdræi nasilja, nikakor ne dovoli naëenjati svojega strukturalnega temelja, da je namreë organizirana sila, da je utemeljena na vojni kot principu uveljavljanja druæbene moëi. 2. Ideja miru Pacifizem je v sodobni druæbi potisnjen na druæbeni rob, v zasebnost, in ideje o druæbi, utemeljeni na principu miru, so oznaëene za Ëisto utopijo. Ideji o miru kot modelu druæbenega æivljenja sodobni Ëas sicer priznava velik motivacijski naboj pri urejanju meddræavnih in medëloveπkih odnosov, toda nima je za stvarno in uresni- Ëljivo. Je sicer dobrodoπel spodbujevalec bolj humanih naëinov v razreπevanju druæbenih konfliktov, toda same konfliktnosti druæbe naj ne bi bilo mogoëe odpraviti. VeËina sodobnih socioloπkih teorij samoumevno izhaja iz predpostavke, da je druæba izvorno utemeljena na konfliktu kot principu druæbenih odnosov. Druæbo razumejo kot sistem moëi. Sodobna dræava je potemtakem utemeljena na vojni kot principu notranjega reda in zunanjega delovanja. Dræava je sistem druæbene prisile nad posameznikom, zato je represivni aparat za dræavo nosilni dejavnik notranje stabilnosti. In je hkrati sistem organizirane sile nasproti drugi zunanji sili. Zato je vojska za dræavo poglavitni porok njene suverenosti in stvarni dejavnik njene mednarodne veljave. Naπa civilizacija je utemljena na naëelu vojne.»eprav se deklarira za kulturo miru, zavraëa naëelo miru kot moæni temelj udruæbenosti Ëloveka. Mir razume kot utopiëni ideal, ne kot stvarno moænost mednacionalnega ali znotraj nacionalnega delovanja. Peter KovaËiË-Perπin Vojna kot etiëni problem 25

26 Peter KovaËiË-Perπin Vojna kot etiëni problem 26 V tem pa je izvorna, a prikrita zloëinskost sodobne druæbene strukturiranosti; odtod izvirata notranja protislovnost in sprevræenost naπe civilizacije, ki se razglaπa za humano, a je v jedru protiëloveëna. Ideja miru je sicer bila od nekdaj potisnjena v polje utopiënega. Æe ko je starozavezni prerok Izaija v 8. stol pred n. π. doæivljal propadanje domaëega kraljestva, je iskal utehe v modelu druæbe, utemeljene na miru. Njegova vizija: Svoje meëe bodo prekovali v lemeæe in svoje sulice v srpe. Narod ne bo veë vzdignil meëa proti narodu, ne bodo se veë uëili vojskovanja... (Iz 2, 4) je navdihovala vse poznejπe druæbene utopiste. Ta vizija je pri njem umeπëena v vero o mesijanski obljubi odreπenja. In podobno so vse poznejπe, tudi novoveπke vizije druæbe, utemeljene na miru, pojmljive le z ozadjem utopije kot posvetne religije. Zato je ideja o druæbi, utemeljeni na miru, ostala predmet Ëloveπkih sanj in ni postala druæbeni program. Z utopijami pa ima sodobni Ëlovek slabe izkuπnje. Socialne utopije novega veka so uresniëitev svojih projektov zaëele s pohodom ideoloπkega in fiziënega nasilja nad Ëlovekom. V tem se sicer razlikujejo od religioznih utopij, ki pozivajo k spreobrnitvi Ëloveka kot temelja novega druæbenega reda. Toda odreπeniπki naboj, preobraæen v sekularizirani projekt, jim je ostal in vse revolucije se hranijo iz njega. Revolucionarni upor zoper novi svetovni red prav tako. Polom socialnih utopij in njihovih projektov, ki smo mu priëe, zlo, ki so ga socialne revolucije povzroëile, zbuja dvom prav o odreπeniπkem naboju utopij. Nujno ga je preseëi in s tem vizijo praviëne druæbe, utemeljene na miru, razbremeniti revolucionarnega aktivizma. Le tako bo utopija postala lahko predmet stvarnega predloga za nenasilno, evolutivno preoblikovanje druæbe. Mir kot temelj druæbe bo le kot stvaren predlog in cilj dobil veljavo vodila konkretne politike. Sicer ostaja ideja miru le moralno gibalo humanizacije Ëloveka. To pa je premalo spriëo nevarnosti, da potekajoëi druæbeni in tehnoloπki procesi ogroæajo samo civilizacijo in celo obstoj Ëloveπtva.»loveπtvo mora od utopiënih idealov preiti k operacionalizaciji, k udejanjanju utopiënih vizij. Brez odreπeniπko revo-

27 lucionarnega zanesenjaπtva, paë pa s stvarno druæbeno akcijo. Svet brez vojne bi morali iz gesla spremeniti v politiëno vodilo. Akcija za razoroæitev Ëloveπtva, vsaj od atomskega, bioloπkega in kemiënega oroæja, pomeni dejanski korak v to smer. Zato je bila za Slovenijo kot dræavo, ki je nastala na prelomu iz stoletja vojn v stoletje, ki æeli zgraditi svet brez vojne, odloëitev za protiatomski klub dræav tako pomembna. Æal se teh dejstev trenutna politiëna nomenklatura ne zaveda. Prav tako se slepi, da bo Ëlanstvo v svetovni vojaπki zvezi Sloveniji zagotavljalo obstoj in razvoj. Predlog, naj Slovenija ne gradi efektivne vojske, paë pa le obrambno, je naletel na gluha uπesa tudi v πirπi javnosti. Edina resniëna obramba nacije je njena notranja trdnost, πe posebej Ëe gre za neznatno dræavo. PaË pa bi imelo dejstvo, da se Slovenija organizira kot dræava na dejanskem naëelu miroljubnosti, se pravi, brez efektivne vojske, velik moralni uëinek. Bilo bi pionirsko civilizacijsko dejanje, ki bi Slovenijo mednarodno promoviralo, dræavljanom pa dalo humano vsebino nacionalnega ponosa. V zameno za to nam sedanja politika vsiljuje vojaπko organizacijo, ki bo funkcionirala kot kontingent mednarodnih sil za posredovanje, kar pa gotovo ne bo samo tako imenovano miroljubno, paë pa prej ali slej tudi agresivno. Slovenska vojska naj bi se iz obrambne organizacije preoblikovala v korpus za mednarodne vojaπke akcije. Z opraviëevanjem seveda, da æivimo v svetu naraπëajoëega nasilja in da nam kot dræavi zagotovi varnost le Ëlanstvo v klubu vojaπkih jastrebov. Mir je sicer postal krilatica mednarodnih odnosov. Da pa je samo to, dokazuje stanje permanentne vojne na planetu. Miru ni mogoëe doseëi z deklariranjem in s politiko, ki je le nadaljevanje vojne, se pravi, uveljavljanje pravice moënejπega. Ideja miru bi kot predlog nove svetovne ureditve postala iz besede snov zgodovine le tedaj, Ëe bi se zaëela udejanjati v praksi. TeoretiËna utemeljitev civilizacije miru je sicer prvi pogoj druæbenih reform, toda dejstvo, da lahko uëinkovito funkcionira druæba, ki je utemeljena na miru in ne na vojni, je mogoëe le preizkusiti. Filozof Karl Jaspers je v spisu O pogojih in moænostih novega humanizma zapisal:... kaj svet pravzaprav je, ne Peter KovaËiË-Perπin Vojna kot etiëni problem 27

28 Peter KovaËiË-Perπin Vojna kot etiëni problem 28 izkuπam v presoji drugih ljudi in nikdar spoznane celote sveta, in niti le z uëinki lastnega delovanja, ampak zgolj in samo s svojim poëetjem... Ëe se pritoæujem Ëez svet, se izmikam; na toëki, kjer stojim, je le od mene in moje biti v delovanju odvisno, kaj svet je. In tu je nasproti vsej le od zunaj vidni in spoznatni svetni biti doseæen najgloblji moæni temelj biti, vendar ne v znanju, ampak v delovanju. 1 Preoblikovanje svetovne ureditve po naëelu miru je seveda projekt, ki se zdi danes neuresniëljiv. Tudi Ëe bi sprejeli ta utopem samo kot ideal, ki naj navdihuje nujne druæbene reforme in usmerja nove mednarodne odnose, bi dilem v zvezi z vojno kot sredstvom obrambe ne odpravili. Vpraπanje samoobrambe, obrambe lastnega æivljenja pri posamezniku in lastne suverenosti pri dræavi, bo vedno znova izplavilo na povrπje kazuistiëno razreπevanje moralnih dilem v zvezi z vojno. KategoriËno naëelo o nedotakljivosti æivljenja se v konkretnem poloæaju, ko gre za ogroæenost posameznega Ëloveka ali skupine, znajde nujno v protislovjih, ko skuπa razlikovati med dopustnostjo in upraviëenostjo obrambnega boja. EtiËni diskurz je vedno v nevarnosti, da zabrede v moralizem ali politiziranje, ko se sooëa z razreπevanjem konkretnih dilem. Dræava kot sistem sile in politika kot aparat druæbene moëi pa ostajata Ëvrsto v enoumju utilitarne morale. Vodi ju interes, ne etos.»lanstvo v vojaπki organizaciji Nato se tako za politiko sploh ne zastavlja kot etiëno in humano vpraπanje, paë pa kot stvar druæbenega interesa. Temu interesu politika podreja tudi etiëni vidik, Ëe je po nakljuëju izpostavljen. Ideoloπko-politiËna moralna presoja nujno obtiëi v etiënem relativizmu, ker zasleduje interes skupine, katere advokat je. Tako je bil na primer vojaπki poseg v ZR Jugoslaviji za eno stran moralno opraviëljiv in nujen, za nasprotno pa moralno nedopustna agresija. EtiËni relativizem je dejstvo naπega sveta, rakava rana naπe civilizacije, ki dejansko odpravlja etiëne imperative kot civilizacijske norme vedenja. 1 Jaspers, K. (1999): O pogojih in moænostih novega humanizma, Druπtvo Apokalipsa, Ljubljana, str. 58.

29 3. Nato steber civilizacije nasilja Kako ubeæati pastem kazuistiëne moralne presoje, ko gre za vpraπanje Ëlanstva v vojaπki zvezi Nato? NaËelno zavraëanje sodelovanja v neki vojaπki zvezi iz etiënih razlogov ni prepriëljivo za druæbeno okolje, ki je potopljeno v etiëni relativizem. Filozofska utemeljitev apriornega etiënega naëela o nedotakljivosti in neogroæanju Ëloveπkega æivljenja ostaja brezpredmetna, Ëe je ni mogoëe operacionalizirati ob konkretnih dilemah. Pri sestopu v stvarnost pa mora kritiëna zavest imeti na umu ne le spoπtovanje etiënega naëela, paë pa tudi kontekst obravnavane zadeve.»e govorimo o Ëlovekovem osebnem ravnanju, je nujno upoπtevati Ëloveka v njegovi psihofiziëni celoti, v njegovi druæbenozgodovinski danosti in njegovi kulturno-civilizacijski pogojenosti.»e govorimo o druæbenih moralnih dilemah, jih gre presojati v soodnosju vseh realitet doloëene druæbe. Pri vpraπanju Ëlanstva v Natu moralne dileme ni mogo- Ëe zvesti na naëelno vpraπanje, ali je Ëlanstvo v vojaπki zvezi etiëno opraviëljivo ali ne, paë pa je upoπtevati tudi, kako je na primer vojna kot sredstvo za urejanje mednarodnih odnosov vgrajena v strukturo sodobnega sveta in kakπen poloæaj na tem metafiziënem zemljevidu sodobne civilizacije je za Slovenijo kot specifiëno dræavo sprejemljiv ali πkodljiv. Nato je kot vojaπka zveza æe po svoji definiciji organizacija mednarodne sile, ki svoje cilje dosega z vojaπkimi akcijami. Tudi Ëe je bila ustanovljena kot obrambni vojaπki blok in je rezultat hladne vojne, ko je politiëno æivljenje sveta bilo odvisno od zagotavljanja ravnovesja med blokoma, se je uveljavljala kot vojaπka velesila, ki je svojo zmago v hladni vojni dosegela z uniëenjem gospodarske moëi nasprotnega bloka. S tem je Nato pojem vojne iz vojaπkega in politiënega polja razπiril na gospodarsko podroëje kot prvenstveno. Njegovo delovanje je v konënih posledicah pripeljalo ne le do tega, da se je sesul gospodarski sistem socialistiënih dræav, paë pa je povzroëilo verjetno celo veëje πtevilo mrtvih zaradi lakote in zaradi izbruha lokalnih vojn, kot bi jih klasiëni oboroæeni spopad med blokoma. Zahodni kapitalistiëni blok dræav je danes po Peter KovaËiË-Perπin Vojna kot etiëni problem 29

30 Peter KovaËiË-Perπin Vojna kot etiëni problem 30 posledicah svojega delovanja izrazito agresivna imperialna sila, ki teæi k svetovni nadvladi. Sodelovati v takem podjetju ni etiëno. Pa tudi ni modro uvrπëati se v ta samozvani elitni klub imperialnih sil, saj so vsi imperiji podvræeni neizprosni zakonitosti zgodovine, da so omejenega veka. In majhna dræava bo praviloma v neizbeænem spopadu med protagonisti obvladovanja sveta laæje prestala tektonske premike moëi, Ëe bo nevtralna. Nato svoj danaπnji obstoj, ko blokovskega nasprotnika ni veë, opraviëuje s tezo, da je porok svetovne stabilnosti, celo miru, Ëeprav nenehno odpira nova vojna æariπëa, kar kaæe na cinizem njegove politike. Svojo πiritev pa zagovarja tudi s tezo, da je edini sistem, ki lahko zagotavlja varnost svojih Ëlanic. Toda prav gospodarsko izkoriπëanje in vpletenost v lokalne vojne govorita o nasprotnih uëinkih od deklariranih. Danes je Nato le πe okvir ameriπke vojaπke moëi, kjer druge Ëlanice sluæijo bolj ali manj za pomoæni servisni del ameriπkega vojaπkega stroja. Amerika pa kot vsak svetovni imperij nië ne prikriva svoje odloëenosti, da s sistemom lokalnih vojn gospoduje svetu in da z gospodarskimi in politiënimi pritiski, podprtimi z vojaπko groænjo, uveljavi tako imenovano novo svetovno ureditev, kar pomeni, svoje gospostvo nad svetom. Nato tako postaja vojaπka organizacija v sluæbi ameriπkega svetovnega gospostva. Kot taka organizacija sluæi predvsem za varstvo interesov zahodne civilizacije, ne pa kot dejavnik miru. Nato postaja branik svetovne ureditve neenakosti oziroma podrejenosti ve- Ëinskega revnega sveta bogatemu Zahodu. Po tej logiki je nosilec novega kolonializma. Ta intenca ni le neetiëna, je tudi proti temeljnim naëelom humanizma, na katerih naj bi se zahodna civilizacija utemljevala. Kot svetovna vojaπka organizacija je Nato steber civilizacije nasilja, saj æe s samim svojim obstojem ohranja obstojeëi sistem druæbene strukturiranosti, obstoj druæbe, utemeljene na vojni. S tem postaja zavora za nujno preoblikovanje civilizacije v bolj humano. Kot vojaπki stroj po svoji notranji logiki nujno perpetuira vojno kot sredstvo za urejanje sveta. Logika vojπëaπkega pogleda razume vojno kot nujen pro-

31 ces za vzpostavljanje prisilnega miru, ker izhaja iz predpostavke, da je Ëloveπko bitje po svoji naravi vojskujoëa se æival.»lovek Ëloveku volk. Izraz te logike je teorija, da so usmerjane lokalne vojne nujen katalizator druæbenih konfliktnosti in nosilec stabilnosti kapitalistiëne ekonomije. Teza, da so lokalne vojne nujno sredstvo tudi za brzdanje Ëezmerne populacijske rasti svetovnega prebivalstva in da z uniëevanjem odveëne populacije ali nekoristnih ljudstev skrbe za zdrav razvoj Ëloveπke vrste in za ohranjanje naravnih resursov Zemlje, je samo nadaljnji korak te vojπëaπke logike. 2 Nato po tej logiki in v sluæbi ameriπkega imperializma postaja tista sila, ki kot varuh obstojeëe kapitalistiëne druæbene ureditve prepreëuje moænost nove, bolj humane in praviënejπe druæbene ureditve, ki bi iskala moænosti za spodobno æivljenje vsega Ëloveπtva in bi uveljavljala takπne proizvodne procese, ki bi spoπtovali naravo in upoπtevali omejene naravne resurse. Druæba prihodnosti bo nujno utemeljena na drugaënih naëelih, kot so naëela prevlade in gospostva.»e hoëe Ëloveπtvo preæiveti, mora svoj obstoj postaviti na na- Ëelo druæbenega miru in ne vojne.»loveπtvo brez uveljavitve naëela solidarnosti in enakopravnosti ne more preæiveti. In narodi, ki svojo prihodnost veæejo na vojaπko politiëni blok, ki pomeni zaviralen civilizacijski model, se sami obsojajo na propad. Slovenci smo v zgodovini pripadali velikemu evropskemu imperiju, Avstro-Ogrski monarhiji, in vemo, v Ëem je bila ali ni bila naπa varnost znotraj tega sistema.»e odmislimo svoj narodni kolaps, ko smo skoraj izginili v procesih potujëevanja, in se omejimo le na osnovni preæivetveni vidik, je jasno, da je bil naπ poloæaj, vloga mejne grofije, poloæaj vojaπke krajine imperija, skrajno neugoden za naπ gospodarski in kulturni razvoj. Podobno vlogo nam zahodni kapitalistiëni svet ponuja danes. Naπa politiëna nomenklatura pa jo sprejema kot veliko prednost. Iz zgodovine pa bi morali povzeti vsaj en nauk, namreë da je za narod, ki je ukleπëen v strateπko izpostavljen interesni prostor, nesprejemljivo biti branik in s tem skrajno zanemarljiva periferija Peter KovaËiË-Perπin Vojna kot etiëni problem 31 2 Leonard C. Lewin & Monocle Periodicals, Inc. (1969): Nezaæeleni mir. PoroËilo o koristnosti vojne, Cankarjeva zaloæba, Ljubljana.

32 imperija. Slovenija bi se morala zavzemati za celotno integracijo Evrope in bi morala postati najglasnejπi opominjevalec, da vztrajanje pri blokovski delitvi Evrope in sveta nujno pelje v nov vojaπki spopad.»e bo potekal z naπo polno udeleæbo na naπem pragu, se ne bomo izognili nasilju tudi na naπem prostoru. Slovenija lahko postane dejavnik stabilnosti v tem delu Evrope le, Ëe bo glasnica vseevropskega integriranja na temelju miru, ne na principu prevlade moënejπega. Sedanje slovensko bezlanje v Nato tako ni le etiëno dvomljivo poëetje, je tudi vpraπanje samoohranitvenega Ëuta tega ljudstva. Peter KovaËiË-Perπin Vojna kot etiëni problem 32 Demonstracije proti obisku Busha v Berlinu, maj 2002

33 Marta GregorËiË * Paradigma Miru: v vsaki vojni je πibkost dræave njena moë 1. Paradigma vojne»e rabimo vojsko za to, da dræava lahko nastane, potem lahko reëem samo to, da take dræave ne rabim. Marko Hren 1 33 Vojna je temelj ohranjanju nacionalne in svetovne ureditve, reprodukciji neenakosti, kolonializaciji (globalizaciji) in civilizaciji. Nato je le varuh svetovnega reda, svetovni policaj, orodje v rokah ZDA, svetovno podjetje, ki omogoëa realizacijo funkcij vojne. Zato se je za Slovenijo danes nesmiselno, Ëe ne celo otroëje, spraπevati, ali potrebujemo Nato, Ëe bi morebiti nastopila vojna. Vpraπati se moramo, ali æelimo oziroma potrebujemo vojno in ali naj ostanemo v paradigmi vojne.»e pa se hoëemo proti vojni tudi v kakrπnemkoli smislu aktivirati, pa se vpraπajmo, kako odpraviti moænost vojne in katera paradigma bi lahko vzpostavila nedestruktivno svetovno ureditev. Je nacija brez vojne in njenih funkcij sploh moæna? Funkcije vojne so vojaπke in nevojaπke: vojaπke πirijo nacionalni interes (ali interes dræav zaveznic) s sredstvi organiziranega nasilja, nevojaπke pa obstajajo za uresniëevanje gospodarskih, politiënih, kulturnih in drugih interesov druæbe. Vojna ohranja (svetovni) sistem s svojo vojaπko institucionalno maπinerijo kot neogiben (mistiëen) dejavnik nadzora ob druæbenih nesoglasjih. Iz gospodarske perspektive je prav vojna proizvodnja temeljni dejavnik napredka, s politiënega je vojna temeljna diplomacija mednarodnega spo- * Marta GregorËiË je sociologinja, mlada raziskovalka na Filozofski fakulteti. 1 Hren, M. (1991): Za koga je pripravljena umreti dræava. V zborniku Grizold, A. et al. (1991): Demilitarizacija Slovenije in nacionalna varnost. Znanstveno in publicistiëno srediπëe.

34 Marta GregorËiË Paradigma miru: v vsaki vojni je πibkost dræave njena moë 34 razumevanja; je maπinerija, ki kroti protidruæbena in destruktivna prizadevanja ne glede na vsebino, sporoëilo, strukturo ali formo prizadevajoëih. Moænost vojne ustvarja in ohranja zunanjo ogroæenost, brez katere nobena vlada ne more (in doslej ni mogla) dolgoroëno ohraniti oblasti. Prevladuje neizreëeno, a trdno zasidrano mnenje, da naj bi bila edina moæna le druæba, ki temelji in je organizirana na predpostavki o moænosti vojne (s tem pa tudi na nujnosti vojne!). Vojna igra poglavitno organizacijsko funkcijo znotraj vsake druæbe. Po tem umevanju naj bi bila vojna poglavitni vir druæbene stabilnosti in eksistence druæbe sploh. Ta skrita, a nespodbitno vladajoëa ideologija je vzrok, da so vse ali malone vse sedanje dræave organizirane militaristiëno. V obzorju te ideologije se seveda vojni ni mogoëe odpovedati: v militaristiëno organizirani dræavi so funkcije vojne zares bistvene za ohranitev druæbenega sistema in omogoëajo druæbeno kohezijo. Znotraj priëujoëega horizonta je videti, kakor da naj bi edino vojna zares zmogla priskrbeti mehanizme, ki impulze Ëloveπkega ravnanja ukrotijo v privræenost soljudem, v zvestobo druæbi. Paradigma nacionalnih vojn je postala najbolj ægoëa in realno deluje prav v Ëasu, ko nacije izrazito zgubljajo pomen. 2 Nacionalne meje in ozemlja so v stabilnih razmerah prepoznana le πe tedaj, ko jih prestopajo prebeæniki (v medijsko-politiënem diskurzu obravnavani kot tujci, ilegalci, kriminalci, Ërnuhi, ki vdirajo v trdnjavo Bele Evrope ali demokratiëno Ameriko )! Ko so nacije le πe arhetipi zgodovinskega razvoja sistemov in posamiënih interesov, njihovi voditelji pa marionete tistih nekaj hegemonov, ki so si na demokratiëne naëine utrdili svoje pozicije, ki upravljajo svetovni sistem, ali natanëneje, πe s poslednjimi ukrepi upoëasnjujejo njegovo 2 Æe Rousseau v Druæbeni pogodbi (2001) zakljuëuje, da vojna v nobenem primeru ni odnos med Ëlovekom in Ëlovekom, paë pa odnos med dræavo in dræavo med stvarmi, pri Ëemer si posamezniki postanejo sovraæniki le nakljuëno, ne kot ljudje in ne kot dræavljani. Danes lahko po eni strani zaznamo odveënost nacije zaradi globalizacije, informatizacije in tehnogolizacije, prisotnosti vse veë proizvodov na Vzhodu in na Zahodu, preæemanja in spoznavanja tujih jezikov in kultur, glasbe, naëina æivljenja itn.; po drugi strani pa nacije zagotavljajo veë/manjvrednost, vkljuëenost/izkljuëenost itn. prebivalcev, ki se kaæejo na razliëne naëine, od pridobivanja vizuma, do proπnje za azil, moænosti za zaposlitev itn.

35 samosesedanje, razkrajanje in razgradnjo, 3 nacionalne vojne ponovno dobivajo veëji pomen (na primer zaradi domnevnega terorista Osame bin Ladna so ZDA napadle dræavo Afganistan, prav tako so vojno napovedale tudi πtevilnim okoliπkim dræavam, kamor naj bi domnevni terorist pobegnil Indija, Pakistan idr.).»eprav je vojna obstajala (funkcionirala) v veëini druæb in ne glede na vrsto druæbe, pa (je) prav prek nacionalnih ureditev najuspeπneje polarizira(la) in reproducira- (la) civilizirane in barbare znotraj svetovnega sistema. V celotnem obdobju kvazi svetovnega miru po drugi svetovni vojni so ravnoteæje strahu, oboroæevalna tekma in omejene lokalne vojne bogatemu svetu zagotavljale mir in prinaπale bogastvo, v tako imenovanem tretjem svetu pa poglabljale pomanjkanje in izkljuëenost ter skrbele za nenehno proizvodnjo vojne, ki naj bi s pretvezo kozmetiënih vloækov demokratizirale tako imenovane primitivne druæbe. Kaæe pa se πe neki drug trend: znotraj posameznih dræav se okoriπëa le peπëica posameznikov, katerih moë (materialna, finanëna, manipulativna...) naraπëa bliskoviteje kot kadarkoli poprej, vse veëje πtevilo dræavljanov pa je podvræenih vse veëjim deprivacijam in zgubljajo moænost participacije na vseh ravneh (socialni, ekonomski, politiëni, kulturni, osebni itn.). Osnova tovrstnemu trendu je najpogosteje razumljena kot krepitev zasebnih interesov (ki vse izraziteje nadzirajo dræavo ali pa se vsiljujejo kot nacionalni interesi), ki ohranjajo tako mednarodno okolje, v katerem bodo lahko tudi nadalje uspevali za vsako ceno (Ëetudi s pomoëjo nasilja vojne). S tem so dræavljani zavedeni, da je vojna le zadnje sredstvo, da doseæejo skupne/nacionalne interese. Gre pa za ravno nasproten proces: konflikte, nastale zaradi zasebnih interesov, prikazujejo kot nacionalne ali svetovne konflikte. Zaradi prepletanja elitistiëne strukture velesil (nosilcev dominantnega ideoloπkega diskurza) in prikritega povezovanja gospodarskih korporacij, znanstveno-razvojnih gigantov, vojaπkoindustrijskih kompleksov ne moremo Marta GregorËiË Paradigma miru: v vsaki vojni je πibkost dræave njena moë 35 3 Cilji so mogoëi le πe kot kratkoroëne strategije in pri tem vzroki niso veë toliko globalizacijske, informacijske ali kake druge narave, kot pa ta, da je obstojeëi sistem podvræen propadu, da ni zadostil svojim demokratiënim predpostavkam in da demokracija znotraj njega ni moæna.

36 Marta GregorËiË Paradigma miru: v vsaki vojni je πibkost dræave njena moë 36 razbrati militantnega modela druæbene ureditve oziroma militantnega svetovnega sistema, ki temelji na represivnem razreπevanju konfliktov oziroma na nujnosti vojne. To potrjujejo πtevilni ohranjevalci vojne, kot na primer senator Cohen: Nova vrsta srednje intenzivnih sporov z moënimi sovraæniki v tretjem svetu prav tako zahteva potrebno pozornost, saj gre za nenehno vitalno potrebo, da razπirimo oblast na druga obmoëja in obranimo dostop do oddaljenih trgov in virov. (Senator William Cohen v Ëasu hladne vojne, Odbor za oboroæene sluæbe, v Chomsky, 1997: 188). Ta Ëas nihëe ne iπëe alternative proti temu skrajnemu podvigu znanosti Vojne, saj bi bilo nasprotno ukrepanje, tudi Ëe bi poznali kakπno alternativno moænost, dejansko nemogoëe zaradi obstojeëe svetovne strukture.»etudi lahko do predpostavke o nesmislnosti vojne pride vsakdo prek moralnih, preæivetvenih, socialnih, humanitarnih ali kakih drugih izhodiπë, se zdi, kot da smo ujeti v prefinjeno pretvarjanje, da je vojna πe vedno potrebna zaradi nacionalnih ali nadnacionalnih interesov, za dobro vseh. Kdo te nacionalne in nadnacionalne interese doloëa, je seveda jasno: tisti, ki imajo moë (oroæje v rokah) in ki imajo monopol nad javno besedo. Izstop iz tega zaprtega kroga sistema vojne je seveda mogoë. Vpraπanje, ki se zastavlja, pa je, za Ëigavo in kolikπno ceno, kdaj, v Ëigavem interesu in kako. 2. Nezaæeleni mir Paradigma moderne je zapeëatena, saj je vojna edini zaupanja vreden sistem, ki skrbi za stabilnost in nadzorstvo narodnega gospodarstva; je vir politiëne avtoritete, ki zagotavlja trdnost vlad; je druæbeno neogibna, Ëe hoëemo zagotoviti nadzor nad nevarnimi druæbenimi subverzijami in antisocialnimi ruπilnimi teænjami ; opravlja neogibno malthuziansko funkcijo; je bila dolgo temeljni nagib in vir znanstvenega in tehniënega napredka... Tako pravi anonimni znanstvenik (ki si je nadel vzdevek John Doe) astronom, fizik in komunikolog, ki je sodeloval pri pripravljanju ene od tajnih ameriπkih razvojnih (vojnih) strategij.

37 Avtor je ostal anonimen zaradi vrste razlogov: zavezal se je tajnosti raziskave; dva od njegove petnajstëlanske raziskovalne skupine sta æe pred koncem raziskave umrla zaradi srënega napada in avtor predvideva, da pri tem ni πlo za nakljuëje; Ëlani skupine niso poznali konkretnega naroënika raziskave, niti niso vedeli, kdo bo poroëilo uporabljal... Doe se je odloëil za objavo poroëila, rekoë: Menim, da je moja odgovornost do druæbe, ki ji pripadam, veëja od vsake obveznosti, ki sem jo prevzel nasproti skupini. PoroËilo je objavil v æelji, da bi se odprla javna razprava o naravi vojne in o problemu miru. OdloËil se je, da razkrije resnico o nepredstavljivih posledicah morebitne vzpostavitve miru v svetu in da javnost seznani z intrigami ameriπke (vojaπke) politike. Njegovo delo Report from Iron Mountain 4, ki je izπlo leta 1967, je temeljnega pomena, Ëe hoëemo razumeti danaπnji nedemokratiëni svetovni sistem in populistiëno militantnost, ki preæema svetovno druæbo. 5 Knjiga je πokirala in razburila domaëo (ameriπko) in svetovno javnost in je πe danes pomemben vir, ki je nemara napovedal zaëetek konca paradigme vojna. V Ëasu raziskovanja tajne skupine (zaëetek πestdesetih) je bila politiëna razreπitev sporov med nacionalnimi interesi treh velesil (ZDA, Sovjetske zveze in Kitajske) vse bolj moæna, vojaπko interveniranje pa vse bolj nepotrebno. 6 Z medsebojnim soglasjem bi velesile postopno razreπile tudi nesoglasja med drugimi dræavami. Nastop trajnega miru bi povzroëil spremembo druæbenih ureditev dræav vsega sveta, in to revolucionarne spremembe, kakrπnim po razseænosti v zgodovini ni para. (Doe, 1969: 37) Najvidnejπe spremembe bi bile nedvomno gospodarske zaradi demilitarizacije, odprave vojaπke industrije, uniëenja jedrskega in biokemiënega oroæja itn., sledile bi Marta GregorËiË Paradigma miru: v vsaki vojni je πibkost dræave njena moë 37 4 Report from Iron Mountain (PoroËilo z Jeklene gore); gora je v dræavi New York in skriva protiatomsko skladiπëe za hranjenje pomembnih dokumentov πtevilnih pomembnih ameriπkih organizacij. V slovenskem prevodu (Nezaæeleni mir, Mladinska knjiga, 1969) izide dve leti za originalom. 5 Prevodi tovrstnih del v slovenπëino so nedvomno odsev moëne mirovniπke usmeritve v Sloveniji. Doejev prispevek ni edini, ki je danes dostopen tudi slovenski javnosti. tevilne druge je skozi razliëne eseje uporabil Noam Chomsky in so v slovenskem prevodu zbrani v knjigi Somrak demokracije, (1997), Ljubljana: Studia humanitatis; Russell, B. (1959): Common Sense and nuclear warfare. George Allen & Unwin Ltd., London (v slovenskem prevodu: Pamet in atomska vojna, (1961), Cankarjeva zaloæba... 6 To je bilo vse bolj jasno kljub vojni z Vietnamom in vsakodnevnem hate speechu politikov. Kitajska je imela vse veëje moænosti za vstop v OZN itn.

38 jim spremembe na politiënem, ekoloπkem, socialnem in kulturnem podroëju; nujna rekonverzija vojaπkih poklicev, ki bi jih lahko izrabili v znanstvene namene glede industrije, manedæmenta, ekologije, biokemije, zdravstva itn. Nizek udarec za gospodarstvo velesil bi bila nedvomno odprava investiranja v obmoëja oziroma regije, ki bi jih zlorabili z vojno... Za napadene dræave, tako imenovane primitivne, nerazvite in barbarske, pa bi to pomenilo povsem nasprotno ker ne bi bile nenehno v vojni in jih ne bi nenehno nadzirala demokratiëna svetovna oblast, bi hitreje revolucionirale oziroma reformirale notranjo politiëno ureditev ter pospeπile socialne in druge spremembe v dræavi. Vojaπke intervencije svetovne vojne elite v Iranu (1953), Gvatemali (1954), Libanonu (1985), Vietnamu ( ) pa vse do Haitija (1991) itn., so s slogani o varnostni politiki, o miru in demokraciji z metodami tiranije zatrle revolucionarna gibanja v tistih dræavah, ki so bile najbolj nemoëne in ki so jih vodili diktatorji razliënih profilov, tako ali drugaëe zavezani ZDA. Vmeπavanje ZDA (pa tudi Marta GregorËiË Paradigma miru: v vsaki vojni je πibkost dræave njena moë 38 nekaterih dræav EU) v notranjo politiko tako imenovanih nerazvitih dræav zaradi lastnih interesov je tem dræavam prineslo predvsem πkodo, ne pa koristi. 7 Take in podobne ugotovitve je skupina obravnavala s hipotezo o miru na naëin, kot so druge skupine pred tem in po tem prouëevale hipotezo o jedrski vojni. Avtorji so sestavili neke vrste raëunalniπko igrico ( sistem programiranja ) oziroma igro miru, s katero bi lahko za katerikoli primer napovedali, kakπen bo kvantitativni vpliv. 8 S pomoëjo te metode je moæno napovedati na primer, kakπne posledice naj bi 7 Povsem zavajajoëe vse pogosteje, predvsem v Ëasu pridruæevanja Slovenije Natu, prikazuje intervencijo Nata na Balkanu kot izjemno pozitivno in edino alternativo za ustavitev MiloπeviÊevih genocidov. Nedvomno je res nekako prepreëila MiloπeviÊevo genocidno politiko, vendar se pri tem pozablja na dejstvo, da je Nato hkrati na Balkanu preizkuπal svojo hegemonsko pozicijo (zgreπena bomba na Bolgarijo sedem kilometrov od Sofije, bombardiranje kitajskega veleposlaniπtva v Beogradu, napadu na opozicijsko mesto Novi Sad, bombardiranje televizijske hiπe, kjer je umrlo veë deset zaposlenih itn.), svoje novo vojaπko oroæje (o Ëemer priëajo danaπnje izjemno poveëanje obolelih za rakom in drugimi boleznimi pri tamkajπnjih prebivalcih) in svojo moænost vdora na nerazviti Vzhod in podreditev ( civiliziranje ) tamkajπnjih prebivalcev. Drugo, πe pomembnejπe dejstvo je, da je Nato posredoval nekaj let prepozno πele takrat, ko sta padli Hrvaπka in Bosna, ko je krvavelo Kosovo, ko je bila srbska vojska æe izjemno πibka in tako rekoë na kolenih zaradi embarga, ko so begunci preplavljali Makedonijo itn. Masaker nad civilnim prebivalstvom je neopraviëljiv in nepopravljiv. Medtem ko je MiloπeviÊ igral odprte karte genocidne politike, je Nato posredoval kot demokratiëna vojaπka velesila, vendar na podobno nehuman in izprijen naëin.

39 imela sprememba doloëil za sprejem v ameriπke koledæe na britansko ladjedelniπtvo ali kakπen uëinek bi utegnil imeti prihod ameriπkih astronavtov na Luno, denimo, na volitve na vedskem itn. Temeljna ugotovitev avtorjev je bila, da bi trajni mir lahko pomenil veëjo nestabilnost svetovnega sistema kot v Ëasu katerekoli vojne dotlej. Svetovna vojna industrija je v Ëasu avtorjevega pisanja pomenila okrog desetino vse proizvodnje svetovnega gospodarstva. Podatki po hladni vojni kaæejo, da je bilo 35% svetovne industrije ter 10% vseh zaposlenih neposredno odvisnih od hladne vojne. 9 Tudi razporeditev denarnih sredstev za zagotavljanje varnosti je znotraj ZDA vse bolj usmerjena le v obrambo pred tujo vojaπko groænjo (gradnja protiraketnega πëita, atomsko, jedrsko, biokemiëno oroæje itn.). V letu 1986 je na primer vlada ZDA za obrambo pred morebitno tujo vojaπko groænjo namenila 237 milijard dolarjev, le 18 milijard dolarjev pa za obrambo pred ekoloπkimi groænjami. 10 Vojaπki proraëun ZDA je nekajkrat veëji kot BDP velike veëine dræav sveta. Kaæe, da je v jedru πtudij o miru, od najskromnejπih predlogov (na primer kako spremeniti proizvodnjo duπljivega plina v enako proizvodnjo druæbeno koristnega plina) pa do prefinjenega scenarija o takojπnjem uveljavljanju univerzalnega miru, povsod isti in temeljni nesporazum... Ta osnovna napaka je v nepravilni trditvi, da je vojna kot ustanova podrejena druæbenemu sistemu, ki ga baje brani.»eprav dræi, da uporabljamo vojno kot sredstvo v rokah nacionalne ali druæbene politike, pa vendarle dejstvo, da je neka druæba tako organizirana, da je vsak trenutek pripravljena na vojni spopad, po pomenu presega njene gospodarske in druæbene strukture. Vojna sama je temeljni druæbeni sistem, v katerem so drugovrstne organizacijske oblike v sporu ali v soglasju. (Doe, 1969: 54-56). Gospodarski, politiëni in pravni sistem so v sluæbi vojne in njen podaljπek in ne obratno. Marta GregorËiË Paradigma miru: v vsaki vojni je πibkost dræave njena moë 39 8 Tehnika igre z mirom je mogoëa tudi z drugimi metodami, rezultati pa se bistveno ne razlikujejo. 9 Ekonomska enciklopedija (1981): Savremena administracija. Beograd. 10 Charles W. Kegley jr., Eugene R. Wittkopf: World Politics (1989): Trend and Transformation. St. Martin s Press, London.

40 Marta GregorËiË Paradigma miru: v vsaki vojni je πibkost dræave njena moë 40 Groænja proti nacionalnemu interesu in ne ogroæenost ali groænja suverenosti ene dræave proti drugi je najpogosteje ustvarjena, podkrepljena in uporabljena z namenom uveljaviti nove zahteve, ki jih ima na vojni temeljeëi sistem. Vojne ne povzroëajo mednarodni spori zaradi interesov.»e primerno in bolj logiëno presodimo, bi bolj utemeljeno rekli, da bojevite druæbe terjajo in zato tudi izzovejo takπne konflikte. Sposobnost, ki jo ima kak narod, da se lahko spopade v vojni, pomeni izvrπitev njegove najveëje druæbene moëi. (Doe, 1969: 57). MoË, ki jo ima opredeljuje najpomembnejπi vidik odnosov med dræavo in dræavljani. Report from Iron Mountain z vso resnostjo preudarja, kako naj bi organizirano zatrli manjπinske skupnosti in celo vzpostavili suæenjstvo ki je poveëini prikazano v ugodni luëi in naj bi ga imeli pred oëmi kot moænost, ki naj bi bila znaëilna za miroljubni svet; dalje, da naj dobi dolgoroëno planiranje in budæetiranje optimalnega πtevila Ëloveπkih æivljenj, ki jih kaæe uniëiti z vroëo vojno, posebno prednost na seznamu vladnih dejavnosti, kot jih je zaërtala skupina... Zakaj je vojna tako Ëudovita? Ker ustvarja umetno povpraπevanje in vrh vsega ne povzroëa politiënega problema. Vojna in samo vojna lahko reπi vpraπanje zalog. 11 V gospodarstvu si ni mogoëe zamisliti nadomestila za vojno tako zaradi njenih vojaπkih kot tudi nevojaπkih funkcij. 12 Vojna reπuje brezposelnost ali izkljuëenost v dræavah napadalkah vsak najbolj marginalizirani posameznik ima lahko, Ëe sprejme vojaπki poklic, nemudoma zagotovljene osnovne æivljenjske pogoje (stanovanje, avto, nadpovpreëno πtipendijo ali plaëo). 13 Poleg gospodarskih funkcij pa vojna vse bolj postaja dejavnik druæbene sprostitve in vnoviëne razvrstitve druæbenih neopredeljivih napetosti, πe veë, vojna pripomore k 11 David T. Bazelon (1962): Politika papirnatega gospodarstva, Commentary, str v (Doe, 1969). 12 Tako imenovani nerazviti svet mora biti nenehno na razpolago: ali mora nenehno sluæiti tako imenovanemu razvitemu svetu (danes predvsem ZDA), mora sprejeti vlogo prostovoljnega suæenjstva ali pa ga razviti svet k temu prisili. 13 Zato je povsem razumljivo, da na eni strani nikoli ne zmanjka æelje/potrebe/nuje po opravljanju tega poklica, da v vojaπkih poklicih prevladujejo marginalizirani (na primer temnopolti AmeriËani v bazah Nato vsaj na terenu ), ki imajo v povpreëju 20% niæjo moænost, da bi se vkljuëili in participirali v zaposlitvenem, izobraæevalnem, zdravstvenem in drugih sistemih.

41 premagovanju dolgoëasja, k dogajanju happeningu. Tako kot v zgodovini dobiva vojna ponovno veëji pomen kot medij, socializator in emancipator (kar lahko oëitamo medijem, ki so v napadu na Afganistan prepoznali emancipatorsko funkcijo za afganistanske æenske). Poleg tega pa vojaπke funkcije na terenu najverjetneje realizirajo tisti, ki bi, Ëe ne bi vstopili v same temelje vojne (obrambna ministrstva, vojaπke univerze itn.), pristali na dnu hierarhiëne lestvice (brezposelni, izkljuëeni, neizobraæeni itn.) Doe pred petintridesetimi leti zapiπe, da javnost πe ni pripravljena na sooëenje s te vrste razpravljanjem, veliko bolj zaskrbljeno bi nemara o tem morali pisati danes, ko je tenzija v to smer πe bolj zastrta, odpor proti vojni pa se πe intenzivneje emancipira prek emocionalnih, moralnih, torej retoriënih vpraπanj. Vojna ni zgolj (nacionalno) politiëno sredstvo akumulacije (nacionalnih) gospodarskih in drugih interesov, paë pa ravno narobe vojna pomeni sam temelj ureditev, na katerih slonijo vse sodobne druæbe. V jedru slehernega vidnega nasprotja med narodnimi teænjami so dinamiëne zahteve samega na vojni temeljeëega sistema, ki terja, da pride obëasno do oboroæenih spopadov. (Doe, 1969: 104). Sodobni druæbeni sistemi so definirani glede na pripravljenost na vojno ; gospodarska in politiëna ureditev sta predvsem posledici tega dejstva. Marta GregorËiË Paradigma miru: v vsaki vojni je πibkost dræave njena moë Investiranje v reprodukcijo vojne in sovraænikov Nekateri porazi so v resnici zmage, medtem ko so nekatere zmage sramotnejπe od vsakega poraza. Karl Liebknecht Stroπke za vojno danes vse intenzivneje spreminjajo v stroπke za umetno proizvodnjo sovraænikov: Ëe se je obrambno razsipniπtvo v preteklosti sklicevalo na nabavo novih tehnoloπkih in mobilizacijskih strojev (letala, tehniëno orodje, detektorji min, protiraketni πëit itn.), pa se v zadnjih desetletjih (poveëanje je jasno vidno tudi po 11. septembru 2001) poveëuje troπenje za rereligioizacijo in prepriëevanje prebivalstva,

42 Marta GregorËiË Paradigma miru: v vsaki vojni je πibkost dræave njena moë 42 kdo je in zakaj je potencialni sovraænik. Paradigma vojne mora zagotoviti, da demokratiëni dræavljani (dobro bi bilo, da bi tudi tisti, ki so prepoznani za teroriste) verjamejo vsaj v naslednje predpostavke: da je danaπnji na vojni sloneëi sistem edini moæen; da nas ogroæa nepregledno πtevilo sovraænikov (vsesploπna ogroæenost); da je sovraænika sicer teæko prepoznati, vendar vojaπke in varnostne sluæbe uspeπno skrbijo za nenehno odkrivanje (reinkarniranih) sovraænikov. Ker je mir groænja, sovraænik pa potreba za obstojeëi demokratiëni sistem, je investiranje v odkrivanje sovraænika, pa tudi prepriëevanje svetovne javnosti, da je to res sovraænik, in to pravi sovraænik, pomembnejπe kot sam akt vojne. Nujnost vlaganja v utemeljevanje, prepriëevanje in prerokovanje, da je obstojeëi demokratiëni kapitalistiëni sistem zadnja instanca razvoja, da je demokratiëen, human itn., da zagotavlja najveëje moænosti, skrbi za deprivirane, sloni na demokratiënih na- Ëelih: svobodi govora, Ëlovekovih pravicah itn. kar je v 21. stoletju veliko bolj transparentno krπeno in v veliko veëji meri kot na primer v Sloveniji v Ëasu socializma 14 je pogoj za ohranjanje paradigme vojne. Pranje moæganov je sicer zagotovljeno z institucionalnimi okviri in diskurzivnimi praksami, od izobraæevalne naprej, pa vendar je potrebno nenehno skrbeti za pravilno interpretacijo obstojeëega sistema, saj so nepriëakovani dogodki in reakcije nanje vse manj v skladu s sprejetimi mednarodnimi normami (kot na primer z Deklaracijo o Ëlovekovih pravicah). Tudi za druge mednarodne pogodbe in sporazume se zdi, da veljajo le πe priloænostno (na primer sklicevanje na mednarodne pogodbe, ki so ustavno krπene pri pobudnicah ali podpisnicah teh pogod: Pogodba o neπirjenju jedrskega oroæja, Konvencija o prepovedi kemiënega oroæja (1993), Konvencija o prepovedi bioloπkega oroæja, Konvencija o prepovedi protipehotnih min (1997), Pogodba o celoviti prepovedi jedrskih poskusov (1999) idr.). 14 Brezposelnost v kapitalizmu pomeni avtomatiëno izkljuëitev iz druæbe, izpad iz druæbenega sistema. Ker so socialna omreæja vse πibkejπa in nevarnost izgube zaposlitve vse veëja, druæinske vezi vse bolj razrahljane, pridobitev nove zaposlitve vse teæja, je s tem tudi vrnitev v druæbo oziroma vkljuëenost vanjo vse teæje dosegljiva.

43 Chomsky na podlagi razliënih dokumentov iz Ëasa hladne vojne odkriva logistiko ustvarjanja in reproduciranja sovraænika, ki se od danaπnjih bistveno ne razlikuje: Izogibati se moramo pogajanjem razen kot sredstvu za pomiritev javnega mnenja ker bi kakrπenkoli dogovor zrcalil sedanjo realnost in bi bil zato za ZDA in preostali svobodni svet nesprejemljiv, Ëe æe ne poguben... Da bi dosegli temeljne cilje, moramo premagati πibkosti v naπi druæbi, denimo, pretirano in nenehno odprtost duha, pretirano strpnost in nestrinjanje med nami. NauËiti se bomo morali razlikovati med potrebo po strpnosti in potrebo po praviënem zatiranju, bistveni potezi demokratiëne poti. (V Chomsky, 1997: 163). Dokumenti odkrito pozivajo k nestrpnosti, pozivajo k manipuliranju z javnim mnenjem itn. znotraj demokratiëne ZDA. V skladu z iskanjem sovraænika se razbohoti tudi retorika Mi diskurza: Na pohodu je monolitna in brezobzirna zarota, ki nas hoëe uniëiti. (Kennedy); Cesarstvo zla, to je æariπëe zla v naπem Ëasu, ki poskuπa zavladati svetu. (Reagan); Svoboda in strah, pravica in krutost, so bile vedno v vojni, in vemo, da Bog ni nevtralen. (Bush). Vojna paradigma potrebuje nevarnost, nestabilnost in ogroæenost: obstoj zunanje nevarnosti je bistvenega pomena tako za druæbeno kohezijo kot za privolitev v politiëno oblast. Nevarnost mora biti verjetna, njen obseg pa v sorazmerju s kompleksnostjo ogroæene druæbe in mora vsaj zbujati videz, da grozi vsej druæbi. Skladno z dogodki in uëinki hladne vojne je razumljivo, da je bila varnostna politika (ali kar politika Nata) le πibko povezana z varnostjo, paë pa predvsem z iskanjem sovraænika, kar zapiπe tudi Chomsky (1997): Groænje so si redno izmiπljali na podlagi neznatnega dokaza in v najboljπem primeru so bile malo verjetne. Po drugi strani pa se niso menili za pomenljive potencialne groænje. e pomembnejπe dejstvo je, da je politiëno vodstvo spodkopavalo moænosti za politiëni sporazum in krepilo spore na podroëjih, kjer bi lahko pripeljali do pogubne atomske vojne, in se ji je vëasih povsem pribliæal denimo, na Srednjem vzhodu. Ti dosledni vzorci so nesmiselni ob predpostavki, da varnostno politiko vodi prizadevanje za varnost... Tako nismo imeli nobene prave izbire, ko smo napadli Juæni Vietnam, vrgli demokratiëno kapitalistiëno vlado v Gva- Marta GregorËiË Paradigma miru: v vsaki vojni je πibkost dræave njena moë 43

44 Marta GregorËiË Paradigma miru: v vsaki vojni je πibkost dræave njena moë 44 temali leta 1954 in obdræali vlogo morilskih gangsterjev v daleë najobseænejπih mednarodnih teroristiënih operacijah v zgodovini proti Kubi v 60. letih in proti Nikaragvi v vseh 80. letih, ko smo poskusili ubiti Lumumbo in ustoliëili ter ohranjali surovo in podkupljivo Mobutujevo diktaturo, podpirali Trujilla, Somozo, Marcosa, Duvaliera, juænoameriπke generale, Suharta, rasistiëne vodje Juæne Afrike in mnoæico drugih veëjih kriminalcev itn., itn. ZDA (in Nato) so æe v Ëasu hladne vojne s pretvezo varnostne politike zatirale demokratiëna gibanja in podpirale diktatorje. Tudi po hladni vojni so termin varnostna politika zlorabljali za naslove konferenc, na katerih ZDA z drugimi civiliziranimi dræavami ustvarjajo nove nepotrebne in nehumane vojaπke intervencije, na kar opozarjajo πtevilni aktivisti, ki se na ulicah in prek lastnih konferenc odzivajo na svetovno vojno elito. 15 ZDA skupaj s trdnjavo Evropo tokrat (drugaëe kot v hladni vojni) igra obe igri hkrati, je tista, ki vojno povzroëa in jo prepreëuje, je napad in obramba, agresor in mirovnik, v ofenzivi in defenzivi. Nevidni ali navidezni sovraænik je vse prej kot obstojeë, vendar se ga kljub temu nenehno in neutrudno definira, njegove lokacije so fleksibilne in nikdar ulovljive, njegova zunanjost sicer trenutno bradata in veëpersonalna. Vsak tuj dotik ZDA je usoden in ogroæenost najveëja glede na celotno zgodovino in ne glede na teritorij, pa naj gre to za dokumente iz hladne vojne ali dokumente nastale po 11. septembru Danaπnje ameriπke analize, strategije in akcije so le slaba kopija tistih, ki so jih pred pol stoletja uprizarjali drugi strategi, politiki in vojaki, le da so morda danaπnje za odtenek boj magiëno kredibilne. Napasti namiπljenega sovraænika v eni gospodarsko, politiëno in socialno najbolj krhkih in ranljivih druæb je vse prej kot tvegano. Previdnost je odveë, napake pa (bombardiranje RdeËega kriæa v Afganistanu, podoben scenarij, kot so ga ubrali na Balkanu bombe z zgreπenimi cilji na primer na Bolgarijo, na civilno prebivalstvo, kitajsko veleposlaniπtvo, 15 Glej GregorËiË, M. (2002): Against the Nato Tyranny: Munich 2002 (Proti tiraniji Nata: München 2002), from 10 march 2002, blue vol II, #24 in Eyewitness Archive on

45 televizijsko hiπo itn.) nakljuëne in, kot kaæe, za javnost opraviëljive, Ëetudi vojne za sabo pustijo predvsem civilne ærtve (æenske, otroke, ostarele, bolne itn.). 16 Svet je æe dovolj negotov in nevaren, da si zlahka izmiπljajo domnevne varnostne razloge in z njimi upraviëujejo politiko, sprejeto iz drugih razlogov, nato pa jo sprejmejo kot stvar vere, znanih potez dræavniπke modrosti in prakse intelektualnih krogov (Chomsky, 1997: 179). Tudi zato je paradigma vojne tako trdno zasidrana v vsakdanje æivljenje in tako teæko nadomestljiva. 4. Paradigma miru Namesto vpraπanj in konceptov demilitarizacije in razoroæevanja moramo najprej ugotoviti, ali sploh æelimo nadomestiti strukturo vojne.»e se strinjamo s tem, da æelimo trajen mir ali vsaj teæimo k njemu, potem moramo premisliti, katera nova nevojna struktura bi lahko zagotovila stabilnost druæbe. Kako se sooëiti s poglavitnimi posledicami nove strukture, kajti katerakoli ne-vojna struktura bo avtomatiëno pomenila manjπanje neenakosti, saj nobena velesila ali dræava (kot, denimo, ZDA) ne bo veë mogla na kolonialistiëne ali teroristiëne naëine vdirati v æelena obmoëja in jih osvajati, ne bo mogla ohranjati razlik znotraj in zunaj svojega teritorija ali jih veëati. Kaj takrat, ko bodo nenadoma koncepti in razvojni programi velikih varnostnih in regulacijskih korporacij kot, denimo, Razvojni program Zdruæenih narodov (UNDP) 17, Svetovna banka (WB), Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in drugi, ki so danes nerealne strategije (ali zaradi kozmetiëno-moralnih ali zaradi naivnoreformistiënih namenov), moæni ali celo izvedljivi? Marta GregorËiË Paradigma miru: v vsaki vojni je πibkost dræave njena moë Nato naërtno napada civilne cilje: Jose Luis Morales, Spanish Fighter Pilots Admit NATO Purposely Attacks Civilian Targets, 14. junij 1999 Articulo 20 (Spain-weekly); Renee Sams, Truth remains casulty of war on Yugoslavia, The New Worker (UK), 7. julij 2000; Patrick Smyth, Kosovo s 100,000 Serbs live in an open prison ; The Irish Times (Ie), 4. julij 2000; Jeremy Scahill, Cleansing Serbs in Kosovo, The Nation (US),10. julij 2000; Wang Hao, Freedom of press, freedom to lie?, China Daily (Cn), 29. junij 2000; Charley Reese, If there s to be any real hope of peace, NATO has to go... Orlando Sentinel (US), 9. marec O tem piπe tudi svetovno PoroËilo o Ëlovekovem razvoju 1994 (Human Development Report 1994, UNDP, New York), ki predpostavlja, da sta stabilnost in varnost mogoëi πele tedaj, ko ne slonita veë na vojaπki varnosti in stabilnosti, temveë na zdravstvu, sociali, okolju, Ëlovekovih potencialih in kreativnosti itn.

46 Marta GregorËiË Paradigma miru: v vsaki vojni je πibkost dræave njena moë 46 Ko se spraπujemo, s kakπnimi sredstvi bi se najbolje pripravili na nastop trajnega miru, je moæno odgovoriti, da bo nemogoëe prevzeti odgovornost za odpravo vojne paradigme vse dotlej, dokler ne bomo, prvië, natanëno vedeli, s Ëim jo nameravamo zamenjati, in drugië, dokler ne bo zagotovljeno, da bodo institucije, zamiπljene kot nadomestilo za vojno, uspeπno izpolnile svoj namen, torej da bodo zmogle zagotoviti obstoj in stabilnost druæbe. Russell (1961) vidi reπitev v ustanovitvi mednarodne organizacije z izvrπno oblastjo; πtevilni avtorji zagovarjajo demilitarizacijsko politiko kot prehod k miru ; Doe (1969) vidi nadomestilo za vojno v institucijah, ki bi prevzele nevojaπke funkcije (na gospodarsko-socialnem, politiënem, ekoloπkem, kulturnem in znanstvenem podroëju), UNDP vidi alternativo v poveëevanju pomena nevojaπke infrastrukture (varnost na socialnih podroëjih). Za vse omenjene alternative je bolj ali manj znaëilno, da πe vedno ostajajo v kapitalistiëno-militaristiënem horizontu in so zato po mojem mnenju bolj ali manj pogubna alternativa. Tudi druge alternative, ki bi si jih lahko zamislili, so bolj ali manj utopiëne: Ëe velikim organizacijam, kot je OZN, ne uspe prepreëiti vojne, prepreëiti ali vsaj vidno ublaæiti umrljivosti otrok v tako imenovanem tretjem svetu, prepreëiti humanitarnih katastrof v dræavah v vojni, prepreëiti ali ustaviti πiritev aidsa v Afriki itn. (nedvomno vse naπteto poskuπajo, vendar je njihovo posredovanje po moji oceni πe vedno veliko preskromno, nikakor pa ne spremeni trenda denimo, umrljivosti), to ne bi uspelo niti neki novi instituciji na mednarodni ravni, Ëe bi bila πe vedno umeπëena v paradigmi vojne. Ali bi bilo to mogoëe znotraj nove ne-vojne paradigme? Moja predpostavka je paradigma miru, ki pomeni nadomestitev strukture vojne s strukturo miru proces demontiranja vzorcev vojaπke miselnosti na vseh ravneh, od miπljenja do æelezja, ter vzpostavljanje odnosov na naëelih kulturne razliënosti, dialoga in nenasilja 18. Toda kako? Temeljno vpraπanje ni, ali namesto investiranja v vojsko, vojaπko industrijo, tehnologijo, medicino, birokracijo itn. investiramo v produkcijo miru, enakost ali produkcijo naravnega ravnovesja, industrijo farmacije in zdravstva, tehnologijo strp-

47 nosti in kulturnih posebnosti ali tehnologijo eksperimentiranja na podroëjih, kjer je to najbolj potrebno, kot na primer industrijo (de)institucionalizacije 19 itn. Alternativa je takojπnja odprava/izniëenje vojaπke strukture na vseh ravneh in vzpostavitev strukture miru na vseh ravneh (kar bi avtomatiëno pomenilo tudi strukturo enakosti, dialoga itn.). Prva od moænosti paradigme miru bi bila moæna znotraj institucionalnih ravni.»e bi katerakoli nova institucija tako hitro in uëinkovito posredovala, denimo, pri naravni nesreëi v Afganistanu v marcu 2002, kot je ZDA hitro, brez premiπljanja iztrebila tako imenovane teroriste v Afganistanu prav tako spomladi 2002, bi ne priπlo do humanitarne katastrofe. Drug primer ali alternativa bi bila instalacija strukture enakosti v nacionalne, predvsem pa nadnacionalne ravni. MilitaristiËna struktura od posameznih dræav (ki niso v vojni) danes zahteva do 10% BDP (Nato od Slovenije terja 2.3% BDP) za varnost in stabilnost, nova ne-vojna stuktura (na primer temeljeëa na enakosti, miru itn.) pa bi ta denar investirala v politiko izenaëevanja dohodkov med dræavami in dræavljani, v zagotavljanje Ëlovekovih pravic vseh, skrbela bi za vzpostavitev enakih pogojev preæivetja na Vzhodu in Zahodu itn. 20 Znotraj teh dveh alternativ se mi zastavlja vpraπanje, ki ga na tej toëki puπëam v premislek: ali je ne-vojna paradigma mogoëa z reformo obstojeëih institucij ali z nastankom novih institucij ali pa izven institucionalnih okvirov? Vsaka institucija porabi velikanska sredstva za ohranjanje sebe in ne za uresniëevanje svojih namenov. Ravno to, vsaj tako se zdi, so presegle institucije vojne: po eni strani so velikanske koliëine denarja res zapravile za raziskovanja in konferenëniπtvo, za prepriëevanje javnosti o name- Marta GregorËiË Paradigma miru: v vsaki vojni je πibkost dræave njena moë Hren, M. (1991): Za koga je pripravljena umreti dræava. V zborniku Grizold, A. et al. (1991): Demilitarizacija Slovenije in nacionalna varnost, Znanstveno in publicistiëno srediπëe d.o.o. Glej tudi: KuzmaniÊ, T. (1991): Mirovno demilitarizacijski konflikt, prav tam. 19 Institucionalizacija in birokratizacija zasuænjujeta Ëloveka, spodbujata tekmovalnost, karierizem, kar ekonomisti, sociologi in politologi razumejo kot neizogibno potrebo po odliënosti Ëe ne celo civiliziranje. Institucija onemogoëa in ubija kreativnost in posameznost, posebnost Ëloveka. 20 ZDA bi pri tem utrpele veliko πkodo na raëun nafte na Vzhodu, dræave Vzhoda pa dosegale hiter napredek v gospodarskem in socialnem razvoju, pri Ëemer bi morala nova struktura paziti na enakost znotraj Vzhoda, da se ne bi ponovila zgodba Zahoda.

48 Marta GregorËiË Paradigma miru: v vsaki vojni je πibkost dræave njena moë 48 nu vojaπkega posredovanja itn., po drugi strani pa so uëinkovito, nepremiπljeno in izjemno hitro (vse seveda miπljeno v negativnem smislu) posegle v posamezno dræavo in jo popolnoma uniëile. Posledice vojne za posamezno dræavo so se vedno kazale na vseh druæbenih ravneh, nekatere so okrevale desetletja, nekatere niso nikoli dosegle miru in stabilnosti (to velja predvsem za dræave, iz katerih so v devetdesetih ljudje mnoæiëno emigrirali). Kakπna vrsta institucije ali kakπna druga oblika vzpostavitve strukture bi lahko bila tako uëinkovita, nepremiπljena in hitra tokrat v pozitivnem smislu da ne bi imela pomislekov za nujno posredovanje na ogroæenem obmoëju bodisi zaradi naravnih katastrof ali zaradi drugih druæbenopolitiënih razmer? KratkoroËno alternativo paradigme miru lahko iπëemo v popolni preobrazbi dræavnih aparatov in svetovnega aparata v tej smeri, da se temelje obstojeëe strukture vojne popolnoma nadomesti s strukturo miru, pri Ëemer bi nedvomno velik del pogoltnila entropija teh aparatov, pa vendarle bi bila destruktivnost sistema samega veliko blaæja in manjπa. Razvojne scenarije ne gre omejiti le na zaprt nacionalni horizont, paë pa potrebujemo skupne razvojne scenarije, namesto elitistiënega soglasja πiroko druæbeno soglasje, namesto nacionalnega svetovno, pri Ëemer nimamo v mislih civiliziranih (v smislu Busheve in Ruplove terminologije), paë pa vse tako imenovane sprte ali neodvisne (nevtralne) strani. PriËujoËi kapitalistiëni sistem se lahko kot izkoriπëevalski parazit veëine ohranja ali pa pade ob novih bliæajoëih se vojnah, v katerih lahko vse (vele)sile in posamezniki ( teroristi ) uporabijo vsa razpoloæljiva sredstva, od biokemiënega oroæja do atomskih bomb. UniËenje sistema je preprosto, korigiranje sistema v dobro vseh in vsakogar pa kratkoroëno zahteva gospodarsko stagnacijo (ne pa tudi socialne, kulturne, okoljske stagnacije) ali pa vsaj nestabilnost, pri Ëemer zgubijo le najbolj elitni giganti sveta, najveë pa pridobijo tisti, ki so na robu preæivetja in podvræeni sistematiënemu veëstoletnemu zatiranju in krπenju osnovnih Ëlovekovih pravic. Te vrste razmiπljanje nedvomno simpatizira z utopijo idealne druæbe, anarhija, v kateri noben posameznik ali nobena skupina ne omejuje drugih. 21

49 Vsaka opisanih moænih alternativ je sicer destruktivna za obstojeëo kapialistiëno svetovno ureditev, vendar odpira ali vsaj puπëa moænosti za novo svetovno ureditev, ki dopuπëa zmanjπevanje neenakosti, odpravo posredovanja z vojaπkimi sredstvi itn. Vpraπanje, kje so resursi ali Ëloveπki potenciali, ki bi to spremembo znali misliti, premisliti in izpeljati, se mi ne zdi tako teæavno. Mnoæice aktivistov se veëajo in se s svojimi telesi postavljajo proti policijskim in vojaπkim buldogom, zato da svet seznanjajo s svojim sporoëilom. Aktivisti niso le mladina, πtudentarija ali najstniki, ki bi si æeleli le malo spolitiziranega æura ali razstekljevanja ulic, kot to ugotavljajo novinarji, 22 paë pa aktivistiëne vode vsebolj polnijo tudi starejπi, intelektualci, kulturniki, delavci idr. Kdo bi revolucioniral zarjavelo okostje duπljivega svetovnega sistema in kako, πe zdaleë ni tako problematiëno kot vpraπanje, kdaj bi to priloænost lahko izkoristili. Hegemon se svojemu prestolu ne namerava odreëi, dokler ne uporabi vseh sredstev za ohranitev sistema. K premisleku bi ga lahko prisilile le izredne razmere, ki bi jih najverjetneje narekovalo (druæbeno) okolje.»e je takπno razmiπljanje utopiëno, pa je potrebno vsaj iz dveh razlogov: Ëe bi do trajnega miru h kateremu baje teæimo le priπlo samo po sebi; ali Ëe bi atomske vojne in biokemiëno uniëenje pokonëali strukturo in infrastrukturo obstojeëega sistema; ali pa Ëe bi okoljske katastrofe zaradi nepremiπljenega izrabljanja in izkoriπëanja ter onesnaæevanja terjale novo osnovo, strukture in cilje svetovne ureditve zgolj iz preæivetvenih razlogov. Bi v takem primeru gradili na napakah obstojeëe strukture, se je oklepali kot edine moæne ali bi poskusili misliti novo? Takπno razmiπljanje ni potrebno iz idealistiënih nagibov, paë pa zaradi nevarnosti uniëenja z atomskim oroæjem, kar Russell poimenuje hoja ob robu vojne, saj lahko vojno povzroëi ali sproæi en sam posameznik ali manjπa skupina, ki ima dostop do destruktivnih resursov, ker so Marta GregorËiË Paradigma miru: v vsaki vojni je πibkost dræave njena moë Buchanan, J. (1975): The Limits of Liberty: Between Anarchy and Leviathan, Chicago. 22 Primer poroëanja o varnostni konferenci v Münchnu glej tudi GregorËiË, M. (2002): PoroËanje Dela o nenasilju v Münchnu. Medijska preæa. (Zima 2002) Mirovni inπtitut, str. 4-5.; GregorËiË, M. (2002): München 2002 ali kakπen je videz demokracije. VeËer (Sobotna priloga, 16. februar 2002), str. 38.

50 se razoroæevalne tekme do danes pokazale za neuspeπne; ker nas æe naravno okolje opozarja na moænost ekoloπke katastrofe zaradi egoistiënega izkoriπëanja in uniëevanja itn. Ne trdim, da je lahko odgovoriti na vpraπanja, ki bi nam jih zastavili skeptiki glede miru, ali preprosto postaviti nov in nezmotljiv sistem ali izumiti enaëbo miru. Nedvomno pa je potrebno odpirati te vrste konkretno in abstraktno razmiπljanje, kar je eden od korakov h kontekstu, kateremu niti svetovna niti slovenska javnost πe ni namenila resne javne razprave. Marta GregorËiË Paradigma miru: v vsaki vojni je πibkost dræave njena moë Odgovornost je v Tvojih rokah Slovenski politiki v pro/kontra Nato zastavljenem horizontu neupraviëeno zapravljajo Ëas, energijo in denar dræavljank in dræavljanov. Prav tako je javnosti (ne)posredno odvzeta pravica, da bi bila informirana in da bi soodloëala o vsem, kar delajo rahloëutni mojstri razmiπljanja v njenem imenu s posladkanimi in hinavskimi povabili k javnim razpravam o prikljuëevanju Natu, medtem ko se njim samim o tako prestiænih vpraπanjih sploh ni bilo treba odloëiti in zdaj kot psi Ëuvaji Ëakajo na povabilo v Pragi. Pri tem poskuπajo z vsemi sredstvi spreobrniti javno mnenje tudi z nedemokratiënimi potezami, tako da prepreëujejo objave raziskav javnega mnenja, urgirajo pri posameznih voditeljih oddaj in cenzurirajo prispevke itn. Glavna zavajajoëa napaka slovenske politike je vnovië taka kot pri vseh spornih vpraπanjih, ki jih zastavi prebivalcem: namesto resnih razmiπljanj in razprav o razvoju Slovenije namenja vso pozornost iskanju nadomestka za zgodovinski zaostanek, za zagotovitev identitete in odliënosti Slovenije Slovensko vkljuëevanje v Nato je treba videti v kontekstu naπega zgodovinskega razvojnega zaostanka 23 civiliziranje zgolj zaradi æelje po Ëlanstvu Slovenija bo zaradi æelje po vstopu v Nato krepila, ohranjala visoko stopnjo varovanja Ëlovekovih pravic in v tem okviru ustavno doloëene zaπëite narodnih skupnosti 24 in strategijam za vëlanitev v ekskluziven klub elitnih dræav, kjer je Nato kot

51 gospodarska moænost Ëlanice Nata, kot gospodarski ekskluzivni klub najbolj razvitih dræav sveta, imajo dostop do kapitalskih trgov in resursov, finanënih, ki veljajo le za njih, za nikogar drugega. 25 Arogantno in izjemno pavπalno argumentiranje politikov za vstop je mnogo bolj spodbudilo nasprotovanje vstopu pri veëini prebivalk in prebivalcev, kot pa so se proti vstopu prizadevali strokovnjaki in strokovjakinje in aktivisti in aktivistke s konferencami, izjavami za medije in uliënimi akcijami. Poleg popolnoma napaënih predpostavk za vstop, ki niti ne obravnavajo ciljev in moænosti znotraj organizacije, v katero æelijo slovenski politiki vkljuëiti Slovenijo po vsej sili, so si utrdili πe nove, civilne barikade. Slovenski politiki so, posnemajoë ameriπki primer (legitimnega sovraænega Odbora za strateπki vpliv 26, ki je pomagal reinkarnirati sovraænika, omogoëil nove vojne v Afganistanu in na Bliænjem Vzhodu, poboj tisoëev civilistov in povzroëil nove migracije prebeænikov, ki v nevzdrænih razmerah brezupno iπëejo pribeæaliπëe v demokratiënih dræavah ), sestopili med smrtnike (v civilno sfero) z ustanovitvijo Odbora za Nato 27. Odborniki odæirajo edini instrument, orodje, kanal, prek katerega dræavljanke in dræavljani lahko vsaj posredno soodloëajo o nadaljnjem razvoju dræave.»etudi odmislimo nasilno in histeriëno prepriëevanje slovenskih politikov, smo kot sodræavljani svetovnega sistema odgovorni za dogajanje v kateremkoli delu sveta. Marta GregorËiË Paradigma miru: v vsaki vojni je πibkost dræave njena moë Predavanje Dimitrija Rupla na Fakulteti za druæbene vede z naslovom Kultura, multikulturnost, globalizacija in terorizem, (19. december 2001), dostopno na spletni strani Ministrstva za zunanje zadeve (MZZ) 24 MZZ prav tam. 25 Publicist Petan, Javna razprava v parlamentu (16. januar 2002). 26 Urad je Rumsfeld ustanovil takoj po 11. septembru 2001, namen urada pa je bil πiriti laæne informacije tuji in domaëi diplomaciji po vsem svetu, kar bi omogoëilo upraviëeno vojaπko posredovanje Amerike v katerikoli dræavi, ki bi se jim zdela interesantna. Po nekaj mesecih je bil urad zaradi nedemokratiënosti ukinjen, ustanovitelj in sodelavci urada niso utrpeli nikakrπnih preverb ali pojasnjevanja Slovenski odbor za Nato je konec januarja 2002 ustanovila slovenska politiëna elita. Razen ustanovitve in samokritike (predvsem Ëlanov SDS, da odbor πe ni pripravil nobenih konkretnih propagandnih sporoëil za javnost, da sploh πe ni podal argumentov itn.), je odbor najslabπi pro-nato proklamator, Ëeprav je nastal prav s tem razlogom. V Ëasu pisanja (konec marca 2002) ima druπtvo najmanj informativno spletno stran preveri na: Tako bi ga veliko bolj kot Odbor za Nato lahko prepoznali kot mehanizem ODPORA saj se trudi, da ne bi naπel morebitnih prepriëljivih razlogov za vstop.

52 Marta GregorËiË Paradigma miru: v vsaki vojni je πibkost dræave njena moë 52 Vpraπanje, kako lahko Nato opraviëi, da je bil med tako imenovanim humanitarnim bombardiranjem 28 v Jugoslaviji vsaka tretja ærtev otrok, je hkrati naslovljeno tudi na nas: kako lahko mi opraviëimo sebe, da na vojne ne reagiramo, Ëe pa æe, pa nikakor ne dovolj prepriëljivo, saj so vojne del svetovnega vsakdana veëine druæb?»e naj kdo za koga umre, potem naj umre dræava za Ëloveka. Naj umre njen delëek, ki poære 5% celotnega druæbenega prihodka njenih dræavljanov in dræavljank, tisti delëek, ki je namenjen smrti Ëloveka. Naj umre institucija vojske. 29 S smrtjo institucije vojske pa moramo pokopati πe vojno miselnost, vojni diskurz, teænjo po integraciji v klub moënih na raëun najπibkejπih, prevzeti odgovornost za destrukcijo velikega dela sveta za blaginjo doloëenih pripadnikov bogatega sveta itn. Chomsky leta 1969 v eseju Odgovornost intelektualcev naslovi nase in vse intelektualce, ki so mirno in neprizadeto opazovali grozote, ki so jih zagreπile njihove vlade, vpraπanje: Kaj sem storil? Kot pravi, ustvarjamo in preævekujemo ali toleriramo prevare, ki bodo opraviëevale naslednjo obrambo svobode. Samo tisti, ki so se sami pripravljeni upreti avtoriteti, kadar pride v nevzdræno nasprotje z njihovim osebnim moralnim kodeksom, samo tisti imajo pravico obsojati blagajnika koncentracijskega taboriπëa. (Chomsky, 1997: 44) Nato s war of agression against Yugoslavia. 29 Hren, prav tam.

53 Bojan Radej * Vojna kot zadovoljevanje potreb V prispevku prouëujem vojno kot instrument za reπevanje temeljnega ekonomskega prepada med potrebami in resursi. IzhodiπËe razmiπljanja opiram na znano misel Carla von Clausewitza, da je vojna nadaljevanje mirnodobne politike z vojaπkimi sredstvi. Politika je torej instrument za reπevanje temeljnega ekonomskega prepada (TEP) med potrebami in resursi. O varnosti z ekonomskega staliπëa govorimo kot varnosti dostopa do razvojnih priloænosti, preskrbe s surovinami, varovanja konkurence, premoæenja in naloæb itn. Minimalno potrebno varnost ekonomskega razvoja naj doloëajo potrebe vladarja za uresniëitev skupnostno najbolj sprejemljive med razpoloæljivimi razvojnimi paradigmami za reπitev TEP. Konvencionalna ekonomika druge polovice 20. stoletja je bila prepriëana, da bo gospodarska rast z vzporednim zviπevanjem kupne moëi ekonomskih akterjev in skupnosti hkrati z materialno bogatitvijo olajπevala tudi zadovoljevanje vse veë novih osnovnih potreb. V resnici smo z materialno bogatitvijo povzroëili negativne socialne in okoljske posledice. Materialni napredek dolgoroëno ni nujno trajnosten. Zato ni nujno, da uspe materialno bogatejπim dræavam bolje zadovoljiti osnovne potrebe ljudi kot revnejπim. V dobesednem pomenu je gospodarska rast ekonomska le, dokler njene sicer pojemajoëe koristi presegajo njene sicer naraπëajoëe stroπke. Ker stroπkov rasti ne merimo, ne more biti nihëe prepriëan, da zdajπnja gospodarska rast v resnici ni neekonomska (Daly, 1987). Tinbergen in Hueting (1992) sta pri analizi nizozemskega BDP ugotovila, da aktivnosti, ki ustvarijo 30% BDP, prispevajo 70% k razvrednotenju okolja; v ZDA je na primer od 53 * Dr. Bojan Radej je ekonomist na Uradu za makroekonomske analize in razvoj ter asistent na Ekonomski fakulteti v Ljubljani.

54 Bojan Radej Vojna kot zadovoljevanje potreb 54 vseh izërpanih naravnih virov kar tri Ëetrtine neobnovljivih; od vseh naërpanih le 6 uteænih odstotkov konëa kot blago, drugo so odpadki (Ayres, 1989).»e ekonomsko enoto pri pridobivanju materialnih dobrin poslovna rast zanima bolj kot obvladovanje ekonomske redkosti, zaostruje ne le biofizikalne omejitve, ki jih postavljata preostala zaloga naravnih virov, ampak tudi psiholoπke, predvsem sprejemljivosti za razvrednotenje okolja. Ko s kopiëenjem gospodarske blaginje negativne uëinke nase prevzemata in absorbirata socialni in okoljski sistem, kar pa ima svoje meje, ko postane akumulirani socialni in okoljski stres previsok, bi bilo treba premisliti razvojno paradigmo. Predvsem bi kazalo preveriti, ali je prispevek aktivnega razvojnega dejavnika (gospodarski, socialni ali okoljski kapital) k blaginji zadosten, da vsaj odtehta morebitno razvrednotenje drugih virov blaginje. Nobelov nagrajenec (za knjiæevnost, 1950) in mirovnik Bertrand Russell je razlikoval upraviëene vojne od neupraviëenih. Kot upraviëeno je opredelil uporabo sile, Ëe jo zakonito ukaæe nevtralna avtoriteta v sploπnem interesu in ne prvenstveno v interesu nasproti si stojeëih strank (Sanderson, 1961). Kadar gre za preæivetje, se ne razreπuje le preæivitveni konflikt dveh, ampak se predvsem preverja vitalnost akterjev v konfliktu, za kar obstaja πirπi, preæivitveni interes Russellova nevtralna avtoriteta. Vendar pa je vojna hkrati skrajno preæivitveno orodje, ker uniëuje Ëloveπke resurse, ki si edini lahko domislimo drugaënih naëinov za zadovoljevanje potreb in obvladovanje razvojnih danosti. Zato si skupnost kot ekonomska enota ne more privoπëiti, da bi brez konca nasilno reπevala preæivitvene konflikte. Ekonomsko reπevanje TEP kot upravljanje z resursnimi danostmi je najmanj nasilno, ker se ekonomski akterji objektivnim omejitvam podredimo z izboljπanim sodelovanjem pri doloëitvi prednostne lestvice za zadovoljitev osnovnih potreb. V prispevku poskuπam pokazati, da vojne, v katere so vpletene gospodarsko bogate dræave, niso preæivitvene, ampak strukturne, to je, povezane s prerazdelitvami ekonomske moëi zaradi preobraæanja industrijske razvojne paradigme v trajnostno. TEP

55 je uporabno teoretsko izhodiπëe za prouëevanje vojne, ker vrednote relativne ekonomske redkosti relativizira, ko prikaæe biofizikalno in druæbeno pogojenost za razumevanje razvojnih danosti kot omejitev ali kot priloænosti. Razvojnih danosti ne obëutimo neposredno, ampak πele kot druæbene refleksije biofizikalnih danosti, ki jih doloëajo druæbene danosti: praviënost, sposobnost sodelovanja, doseæena blaginja in pretekli vzorec njenega doseganja (zlasti razmerje med ritmom uporab kapitala z ritmom njegove obnove) itn. Zato miroljubno reπevanje TEP zahteva poleg fiziëne razpoloæljivosti tudi upoπtevanje druæbene podlage in alternative. V takπnem miselnem okviru bi vojne, v katere so vpletene bogate dræave, obravnavali kot znamenje nadvlade vrednot ekonomskega pomanjkanja in ideologije, ki daje prednost neustvarjalnemu ekonomskemu razvoju. Bojan Radej Vojna kot zadovoljevanje potreb Dejavniki ekonomsko pogojenega nasilja Oroæje je pomemben izdelek v mednarodni menjavi in v upravljanju sploπne gospodarske konjunkture 1. Vojaπki gospodarski kompleks se je z naraπëanjem preobrazil v samosvoje vojno gospodarstvo, kjer oroæje ni veë le stvar proizvodnje, ampak vedenja in urejanja povsem druæbenih vpraπanj 2. OdloËanje o vojaπkih zadevah zato praviloma ni neposredno dostopno javnosti, kar povratno ovira tehtanje ekonomskih alternativ, predvsem o relativnem pomenu dræavne varnosti za celotno blaginjo posameznikov. Vladar ima vedno na voljo razvojno paradigmo, ki jo lahko suvereno uresniëi, vendar ni nujno, da mu je najljubπa, niti, da je nenasilna; ali pa jo lahko uresniëi nenasilno, vendar pa lahko to zahteva, da ærtvuje preferenco v prid volje ljudstva itn. Razvojna uspeπnost ekonomsko legitimira politiëno oblast, vendar pa jo je vse teæje 1 Ob koncu hladne vojne je vojaπka industrija zaposlovala okoli 10% delovno aktivnega prebivalstva na svetu in 35% svetovne industrije. 2 K temu πe prispeva netransparentnost vojaπkih ukrepov. Podatki o javnih izdatkih za vojsko so praviloma tajni, politika pogosto posega v gospodarstvo (monopolna ali vsaj oligopolna organiziranost trga, dolgoroëne dobavne pogodbe, privilegirana dostopnost do surovin, financiranje raziskav in tehnoloπkega inoviranja), ekonomska politika mu ponuja posebne in drugim nedostopne ugodnosti (kreditiranje, subvencije, dræavna naroëila), ki spet niso vedno vidne. Mednarodne nakupe in prodaje spremljajo usmerjene javne kampanje, Ëe æe ne gre povsem potiho.

56 Bojan Radej Vojna kot zadovoljevanje potreb 56 doseëi le z gospodarsko rastjo 3. Zato bi moder vladar razvojno paradigmo prilagajal tako, da si v prihodnje naloge ne oteæi. Za gospodarsko razvite in bogate dræave bi pri- Ëakovali, da bi razumevanje TEP prilagajali tako, da bi Ëim bolje loëili med pomanjkanjem resursov, to je, glede na potrebe, od danosti kot moænosti. Ekonomske redkosti so odsev tega, kar si mislimo o razvojnih danostih. O ekonomski redkosti govorimo, ko obravnavamo reπljivost TEP (zapiranje) z resursi kot razvojnimi danostmi. Razvojne danosti v ekonomsko relativnost spreminja razvojno dominantni ekonomski akter (vladar) s svojo razvojno preferenco predstavo o tem, po kakπnem vrstnem redu je potrebno zadovoljiti osnovne potrebe. RazloËevanje med danostmi in redkostmi torej potrebujemo, ker tako lahko identificiramo dve vrsti ekonomskega pomanjkanja in ogroæanja ekonomske varnosti: zaradi razvojnih preferenc vladarja ali zaradi razvojnih danosti. V obeh primerih gre lahko za preæivitveno pomanjkanje, le da v prvem primeru zgolj pri najboljπi izbrani prednostni lestvici osnovnih potreb torej takπni, ki je doseæena z najviπjim moænim soglasjem vseh prizadetih ekonomskih akterjev. Povsem je mogoëe, da se potegovanje za resurse vzpostavi bolj (ali manj) konfliktno, kot je nujno potrebno za primerjavo osnovnih potreb. Ko pa gre za preæivetje, se nobeno æivo bitje ne bo preprosto uleglo in umrlo in tako pustilo æiveti drugim (Roegen-Georgescu, 1986). Preprosto ni evolucijskega zakona, ki bi eni vrsti za preæivetje prepreëeval iztrebiti drugo ali s pripadniki lastne vrste tekmovati v boju za preæivetje, in naπi zakoni tega pravila niso odpravili, sicer bi danes æiveli v praviënejπih in ustvarjalnejπih skupnostih. 2. Ekonomska varnost med objektivnimi in subjektivnimi ekonomskimi omejitvami Razlikovanje med ekonomsko redkostjo in razvojnimi danostmi v nadaljevanju podprem z loëevanjem med preæivitveno in ekspanzivno vojno. Ekonomsko pomanjkanje ni nujno posledica pomanjkanja v naravi, ampak tudi nezmoænosti koordinaci- 3 Æe enakomerna stopnja rasti, ker se vsako leto izraëuna iz viπjega bruto domaëega proizvoda, zahteva vse viπji tolarski prirast dodane vrednosti.

57 je razvojnih danosti z druæbenimi moænostmi (organiziranja, sodelovanja, usklajevanja). Za vrednotenje uspeπnosti ekonomskega razvoja pri upravljanju ekonomske redkosti uporabim model trajnostnega razvoja, ki ponuja sedanji industrijski razvojni paradigmi alternativno: trajnostno zadovoljevanje osnovnih potreb sedanje generacije ne sme ogroæati sposobnosti prihodnjih za vsaj enako kakovostno zadovoljitev njihovih osnovnih potreb (WCED, 1987).»e pri reπevanju TEP uporabljamo tudi neobnovljive naravne vire, je trajnostni razvoj edino mogoë, Ëe se nepovratno (ireverzibilno) uporabi en vir blaginje, na primer nafta, ozonski plaπë ali toplogredne emisije, vzporedno nadomesti s stvaritvijo novega na primer ustvarjalnejπih Ëloveπkih virov ali izboljπane ekonomske infrastrukture. Trajnostni razvoj tako ponuja idejo neskonënega ekonomskega napredka, kjer z Russellovo opredelitvijo preæivitvene vojne niso veë moæne. Trajnostno reπevanje TEP zahteva, da sooëimo in uravnovesimo fiziëne omejitve sveta z omejitvami Ëlovekovega sodelovanja. Sodelovanje pri reπevanju TEP je prva doloëljivka njihove ekonomske redkosti: Ëim viπje je, tem niæje 4 so izgube trenja pri razporeditvi razvojnih danosti na prednostne uporabe. Sodelovanje pa je tem manjπe, Ëim veëje je neskladje med objektivnimi razvojnimi danostmi in vladarjevimi subjektivnimi zaznavami pomanjkanja, ki jih izraæa njegov pristop k vsakokratnemu reπitvanju TEP. Vladarjeva razvojna preferenca se pri vsakokratnem reπevanju TEP izrazi s prednostno razvrstitvijo v zadovoljevanju potreb ekonomske enote in izraæa vladarjev odziv na njegovo percepcijo ekonomskih redkosti.»e vladarjeva razvojna preferenca doloëi prednostne zadovoljitve potreb, s tem nujno doloëi tudi potrebo po ekonomski varnosti, ki pa oëitno nima neposredne zveze z objektivnim ekonomskim pomanjkanjem. Tako je razvrπëanje prednostne zadovoljitve potreb gotovo ena izmed doloëljivk ekonomskega pomanjkanja.»e bi hoteli minimizirati uporabo nasilja pri reπevanju TEP, bi bilo potrebno prednostno zadovoljitev potreb doloëiti ne le glede na biofiziëne Bojan Radej Vojna kot zadovoljevanje potreb 57 4 Vsaj minimalne izgube pa so nujne to je cena primerjave razvojnih pobud, ki naj zagotovi enake razvojne moænosti in raznolikost razvojnih doseækov.

58 omejitve sveta, ampak tudi glede na omejitve sodelovanja Ëe se ne spoπtujejo, se posamezne razvojne paradigme in prednostne zadovoljitve potreb uresniëijo le nasilno. Druæbena koordinacija je tako eden izmed razvojnih dejavnikov kakovostnega socialnega kapitala oziroma Ëloveπkih virov, ki naj z akumulacijo razvojnega sodelovanja razvojne danosti obvladuje na vse viπji ravni zadovoljevanja osnovnih potreb. Razvojno sodelovanje 5 torej pri nespremenjenih objektivnih razvojnih danostih zniæuje subjektivni obëutek ekonomskih redkosti. Bojan Radej Vojna kot zadovoljevanje potreb Razvojne danosti, redkosti, preæivitvene potrebe in izbire Ekonomsko bi o preskrbi z ekonomsko varnostjo razpravljali kot o vpraπanjih moænosti in potreb. Pri reπevanju TEP nas zanima predvsem njuno ravnovesje, zato najprej poiπëemo dejavnike, ki doloëajo poloæaj ekonomske varnosti na lestvici osnovnih potreb. Ugotovimo, da moramo razlikovati med razvojnimi danostmi kot objektivno in ekonomskimi redkostmi kot subjektivno zaznavo ekonomskih moænosti nasploh in ekonomske varnosti posebej. Ker so prve nevtralne, druge pa interesne, torej dokaj verjetno druæbeno pristranske, jih je treba pri izbiri razvojne paradigme obravnavati loëeno in v naravnem vrstnem redu. Nato skuπamo opredeliti preæivitvene potrebe. Ugotovimo, da akumulacijo materialnih dobrin usmerjata potroπniπtvo in ekonomija obsega 6, ki pa sëasoma ustvarita razloge za neskonëno kopiëenje dobrin, Ëeprav za reπevanje TEP z akumuliranjem materialnih dobrin ni veë materialnega pomanjkanja. Vladar kljub temu gospodarski rasti pripiπe vlogo prvega razvojnega cilja in sredstvo za reπevanja TEP spremeni v cilj ekonomskega delovanja. Pogoj za ohranjanje te industrijske razvojne paradigme pa je sistematiëno ohranjanje obëutka o ekonomskem pomanjkanju in preæivitveni ogroæenosti, Ëeprav vidimo, da ne zaradi omejenih ekonomskih moænosti niti zaradi preæivitvenih razlogov. 5 Pri odloëanju o uporabi resursov in o prednostni razvrstitvi zadovoljitve potreb. 6 Zniæevanje povpreënih fiksnih stroπkov s poveëevanjem πtevila izdelkov.

59 3.1. Razvojne danosti Razvojne danosti so biofizikalne (zakonitosti, zaloge), tehnoloπke (nadomestljivosti razvojnih dejavnikov, sposobnost Ërpanja itn.) in druæbene (organizacije, vrednote, kohezivnosti). Skupaj jih obravnavamo kot objektivne pogoje ekonomske dejavnosti. Razvojno si jih æelimo ohranjati ali izboljπevati; pri naravnih bogastvih poskuπamo uskladiti predvsem ritem uporabe z ritmom njihove obnove. O danostih ne govorimo kot o neëem omejenem ali stalnem. Zaloge virov blaginje se lahko poveëajo z odkritji, izboljπano tehnologijo Ërpanja, ustvarjanjem novih, bolj izobraæenih Ëloveπkih virov ali predelavo sekundarnih surovin ipd. Normalno naj bi se z razvojem poveëal predvsem pomen ustvarjenih razvojnih dejavnikov kot pridobljenih razvojnih danosti; naravne danosti, πe posebej z dematerializacijo zaradi vse viπjega prispevka storitvenih dejavnosti k dodani vrednosti, niso veë tako usodni dejavnik blaginje kot vse doslej.»e sklepamo le po namenu trenutnih investicij v okoljski kapital, 7 vidimo, da okoljskih problemov gospodarskega razvoja tako in tako ne povzroëa pomanjkanje zalog izërpljivih naravnih bogastev ampak neuëinkovitost uporabe obilnih in obnovljivih naravnih virov: zraka, vode in sekundarnih surovin. Dokler se z obilnimi viri slabo gospodari, pomanjkanje resursov ni prvo, kar bi nas moralo skrbeti. Vse varnostne presoje, pripravljene brez predpostavke o prihodnjem zviπanju socialne in okoljske trajnosti gospodarskega razvoja za laæje reπevanje TEP, nujno napeljujejo k zaznavanju viπje ekonomske ogroæenosti od stvarne. To pa napeljuje k misli, da so nekatere razvojne danosti pravzaprav zelo slabo uporabljene pri reπevanju TEP: druæbeno sodelovanje, Ëlovekova ustvarjalnost itn. Bojan Radej Vojna kot zadovoljevanje potreb 59 7 Prevladujejo naloæbe v filtriranje emisij s Ëistilnimi napravami in izboljπanje sistemov ravnanja s komunalnimi odpadki.

60 Bojan Radej Vojna kot zadovoljevanje potreb Ekonomske redkosti Potreba po kopiëenju materialnih dobrin je posledica objektivnega materialnega pomanjkanja to pa πe ne pomeni, da je ekonomsko pomanjkanje absolutno.»im bolj neko zalogo resursov zaznavamo kot redko, tem viπje bodo naπe preference do nje in se nam bo zdela vse dragocenejπa ekonomsko pomanjkanje je relativno. Zapiranje prepada med potrebami in resursi z ekonomskimi sredstvi izvirno pomeni zadovoljevati osnovne potrebe vse uëinkoviteje (to je, pri najniæjih stroπkih na enoto zadovoljitve) in uspeπneje (to je, osnovne potrebe najprej). Zato bi morale sëasoma pri enakih razmerah biofizikalne danosti postati vse manj pomemben dejavnik za reprodukcijo æe doseæene ravni blaginje, ceteris paribus.»e bolj trajnostni razvoj sëasoma olajπa reπljivost TEP, ga moramo razumeti kot razvojno paradigmo, ki zniæuje odvisnost ljudi in zadovoljevanja naπih potreb od nujnosti, biofizikalne objektivnosti. Trajnostni razvoj v bistvu zviπuje ËloveËnost reπevanja TEP. Uspeπen in uëinkovit ekonomski razvoj sëasoma odpravi Russellovo opraviëljivo ekonomsko pogojeno nasilje s tem, ko odpravi nevtralno avtoriteto materialno pomanjkanje in sploπni interes preæivitveni boj. Ker so razvojne danosti objektivne, torej nevtralne, ekonomske redkosti pa interesne, jih je treba pri izbiri razvojne paradigme obravnavati loëeno in v naravnem vrstnem redu: prvo kot izbiro v svetu obilja, drugo in πele zatem kot izbiro v svetu pomanjkanja Preæivitvene potrebe Zadovoljevanje osnovnih potreb pri enakem πtevilu prebivalstva pomeni stagnacijo potroπnje. Na osnovne potrebe se odzivamo glede na njihovo intenzivnost, ta pa je po naravi omejena: obëutku lakote sledi veëja potroπnja, obëutku sitosti pa manjπa ali nikakrπna veë. Zato bi lahko predpostavljali, da zadovoljevanje preæivitvenih potreb sëasoma pripelje do nenasilnega reπevanja TEP oziroma k vse manj nasilnemu zagotavljanju ekonomske varnosti. Da pa ni tako, lahko razloæimo s trænimi silnicami, ki delu-

61 jejo tako na povpraπevanje po dobrinah potroπniπtvo, kot na njihovo ponudbo zniæevanje fiksnih stroπkov na izdelek 8. Vemo, da v trænih razmerah ponudniki niso nagrajeni za sodelovanje pri zadovoljevanju potreb, ampak glede na svojo træno uspeπnost 9 in uëinkovitost. Za izboljπevanje poslovnega uspeha manipulirajo s potrebami tako, da tudi (konëne) porabnike prepriëujejo o potrebi po kopiëenju dobrin. Manipulacija z osnovnimi potrebami je zaradi preæivitvene pogojenosti teæja kot pri drugih potrebah, zato je pomembno, da se osnovne potrebe Ëim slabπe prepoznavajo. Veliko potreb zaznavamo povsem drugaëe kot osnovne (laëen sit). Tiste, ki jih zaznamo relativno, zadovoljujemo glede na stopnjo zadovoljenosti na primer pri sosedu in drugih v naπem socialnem okolju. Kdaj gre za zadovoljevanje osnovnih, kdaj pa relativnih potreb, ni preprosto ugotoviti, ker imajo izdelki teænjo, da se prikaæejo (oziroma jih porabniki interpretiramo) kot namenjene zadovoljitvi najpomembnejπih (osnovnih) potreb. V trænem gospodarstvu bogatih dræav vsak izdelek, celo tisti, ki zadovoljuje osnovne potrebe, dobi svojo relativno (modno, stilsko) vsebino; spreminjanju osnovnih dobrin v relativne je socialnokulturna podlaga potroπniπtva, ki uspeπno briπe mejo med preæivitvenimi in drugimi potrebami, ustvarja pomanjkljive zadovoljitve osnovnih potreb na eni strani in usmerja dohodke k nepotrebnim zadovoljitvam na drugi. Obratno pa se dogaja v revnih dræavah, kjer se osnovne potrebe lahko zadovoljijo πele z destrukcijo socialnega ali okoljskega kapitala, s Ëimer pa v bistvu ærtvujejo zadovoljenost relativnih potreb (demokratiënost vladanja, praviënost delitve, sonaravnost razvoja itn.). Tako nastaja negativni 10 socialni kapital (Ërna ekonomija, prostitucija, nedemokratiëno vladanje, izsekavanje tropskega gozda itn.). KopiËenje materialnih dobrin ni, kot smo si najprej mislili, posledica reπevanja TEP zaradi ekonomskega pomanjkanja. V svetu, ki mu vladajo vrednote pomanjkanja, je Bojan Radej Vojna kot zadovoljevanje potreb 61 8 Na strani ponudbe s poveëevanjem ekonomije obsega konkurenca motivira zniæevanje enotinih stroπkov (unit cost), s Ëimer kopiëi ponudbo materialnih dobrin. 9 Pravilnost zaznavanja namenov potroπnje. 10 O oblikovanju socialnega kapitala glej v GregorËiË, 2002.

62 pomanjkanje temeljna preæivitvena potreba lastnikov gospodarskega kapitala. Kot predelovalcem omejene koliëine in kakovosti inputov v nezadostne outpute (Ëe povpraπevanja ne bi omejevala efektivnost kupcev) se jim biofiziëni svet kaæe kot omejen. Kot smo videli, pa ne zaradi pomanjkanja zalog ampak zaradi nevzdrænosti neskonënega gospodarskega napredka. Ker so po tolikπnem gospodarskem napredku, kot smo ga doæiveli v obdobju industrijskih revolucij, vojne πe vedno pogoste, pomeni to, da so nekatere gospodarsko ekspanzivne dræave razvojno zelo neuspeπne, to je, uporabljajo vire, iz katerih pa jim ne uspeva ustvariti zadovoljitev. Gospodarski razvoj takπne vrste pa tako in tako ni bil smiseln æe doslej, saj je le zoæeval prihodnje ekonomske izbire Daly bi takπen gospodarski napredek oznaëil kot neekonomski. Bojan Radej Vojna kot zadovoljevanje potreb Ekonomske izbire Ne bi bilo smotrno vladarja kritizirati vsakië, kadar zagotavlja varnost z vojaπkimi sredstvi, kaj πele da bi trdili, da vojna ni efektivno preæivitveno orodje, kadar jo zahtevamo nosilci osnovnih potreb. Gledano s Ëasovne toëke (statiëno), je gospodarstvo uëinkovito, Ëe ne more pove- Ëati proizvodnje ene dobrine, ne da bi se odpovedali drugi. Takπne alternative ustrezajo odloëanju v svetu, ki je doloëen od zunaj dileme avtonomne in angaæirane javnosti v postmoderni druæbi niso veë takπne. StatiËna (kot hipna, kratkoroëna) podoba sveta je primerno izhodiπëe le za to, da ga zaznamo kot razvojno togega. V daljπem Ëasovnem razdobju (dinamiëno) pa se resursi ne samo uporabljajo in troπijo, ampak jih z odkritji, osvajanji, ali Ëe izboljπamo njihovo uëinkovitost in smoter uporab, lahko tudi ustvarimo.»e jih razvrednotimo manj, kot jih sproti ustvarimo, si z zapiranjem vrzeli med potrebami in resursi v prihodnje olajπamo reπevanje TEP to je prvi pogoj za presojo ustreznosti vsake razvojne paradigme. Kadar se potreba po ekonomski varnosti poveëa, bi vladar moral preveriti, ali ni morda potrebna sprememba njegove razvojne paradigme.

63 4. Sprememba razvojne paradigme Z ekonomskim razvojem se razvojne danosti spreminjajo, zato vsaka paradigma sëasoma zastari, kar spremeni tudi obëutek ekonomske redkosti, to pa izzove obstojeëe razvojne koalicije in spodbudi nastanek novih. Spreminjanje razvojne paradigme vidimo kot zamenjavo aktivnega razvojnega dejavnika, ki ga z gospodarskim razvojem akumuliramo.»e je sprememba paradigme uspeπna, je akumuliranje aktivnega razvojnega dejavnika uspeπnejπe kot pred spremembo. S tem se obëutek ekonomskega pomanjkanja ublaæi in preæivitvena ogroæenost tudi. Tako uspeπen ekonomski razvoj miroljubno poveëa ekonomsko, s tem pa tudi sploπno varnost. Kot smo videli, je reπevanja TEP v bistvu sooëanje danosti fiziënega in druæbenega sveta z omejitvami Ëlovekovega delovanja. Ker na prve ne moremo vplivati 11, ekonomsko redkost pravzaprav doloëa le sodelovanje razvojnih akterjev pri razporejanju razvojnih danosti na prednostne uporabe in zadovoljitve. Za ekonomski napredek, ki ne bi bil veë tako moëno odvisen zgolj od razvojnih danosti 12 in ki bi namesto naravnih virov bolje uporabljal socialni kapital, je treba najti drugaëno razvojno paradigmo, ki bo namesto gospodarskega kapitala kot zmogljivosti za predelavo naravnih virov akumulirala predvsem socialni kapital, to je, edinega, ki ga vsaj delno lahko ustvarimo, ne da bi zato morali zniæati zalogo kateregakoli drugega kapitala.»e TEP zapiramo tako, da preteæno uporabljamo gospodarski kapital, je to nujno povezano s Ërpanjem naravnih virov in odlaganjem odpadkov. S proizvodnjo izdelkov gospodarski razvoj odpravlja obëutek pomanjkanja, vendar ga hkrati z razvrednotenjem okolja in morebiti celo z degradacijo socialnih kakovosti za- Bojan Radej Vojna kot zadovoljevanje potreb Pri tem tudi temeljno tehnologijo kot vsa temeljna odkritja obravnavam kot ekonomsko danost. 12 V razliënih ekonomskih obdobjih oziroma πolah so se izoblikovale tri razvojne paradigme s tremi alternativnimi aktivnimi razvojnimi dejavniki: delovna sila, fiziëni kapital in Ëloveπki viri. KlasiËna razvojna paradigma je privzela delo kot aktivni razvojni dejavnik; sodelovanje træno tekmujoëih razvojnih akterjev je bilo zaradi ekonomsko πibke dræave slabo. NeoklasiËna paradigma je namesto dela kot aktivni razvojni dejavnik obravnavala gospodarski kapital; razredna organiziranost, ki je ovirala razvojno sodelovanje, je bila preseæena s socialnim partnerstvom, ki se je zaokroæilo v razvojno paradigmo dræave blaginje. KopiËenji delovne sile in gospodarskega kapitala sta bili povsem odvisni od krëenja zalog naravnih virov.

64 radi ekonomske nepraviënosti ponovno krepi.»e kakovost æivljenja zelo moëno temelji na gospodarskem napredku, ustvarja to pogoje za konflikte med razvojnimi dejavniki, ki se kaæejo kot ekoloπki in socialni ekscesi ali protiglobalizacijsko gibanje in ki kulminirajo kot begunske krize, rasistiëni in teroristiëni napadi itn. Trajnostna norma zahteva umiritev konfliktov med razvojnimi dejavniki z nenehnim prilagajanjem ekonomske dejavnosti biofizikalnim moænostim, da bi lahko zviπevali blaginjo, ne da bi posegali po ekonomskih omejitvah. Pri nespremenjenih razvojnih danostih trajnostno ekonomsko ekspanzijo in razvoj omogoëa πele kopiëenje nekonfliktnega razvojnega dejavnika, socialnega kapitala in predvsem Ëloveπkih Bojan Radej Vojna kot zadovoljevanje potreb 64 virov. Po mnenju Romerja in Lucasa (povzeto po Padilla, Mayer, 2001:4,7) so Ëloveπki viri najaktivnejπi razvojni dejavnik zaradi pozitivnih eksternalij 13 izobraæevanja, ker poveëuje produktivnost in sodelovanje razvojnih dejavnikov.»loveπki viri niso ekonomsko zanimivi kot fiziëni (delovna sila), ampak πele kot ustvarjalni kapital. Olajπano sodelovanje med razvojnimi akterji ali/in razvojnimi dejavniki lahko razumemo kot izboljπanje druæbenega ozraëja za razmah ustvarjalnosti 14. Kot vsi drugi resursi je tudi Ëlovekova ustvarjalnost relativno redka, vendar pa nasprotno kot pri ostalih razvojnih dejavnikih izvira iz neuporabe pri pridobivanju blaginje. Za njen razmah je treba razvijati zaznavne sposobnosti (z izobraæevanjem ipd.) in vse ugodnejπe druæbeno ozraëje ustvarjalnosti. Izobraæevanje kot vlaganje v Ëloveπki kapital posega po istih ekonomskih omejitvah kot naloæbe v druge razvojne dejavnike, zato viπja ustvarjalnost ni zastonj, ni absolutno obilna. Vendar pa se Ëloveπki viri ne izboljπujejo le z investiranjem, ampak tudi s samo uporabo, s Ëimer imajo tekoëi izdatki za ustvarjalnost (na primer plaëe visoko izobraæenih) isto razvojno vlogo kot investicije, to pa pomeni, da se ustvarjalnost 13 Pozitivnemu zunanjemu uëinku (eksternaliji) smo izpostavljeni, ko na primer mestne oblasti prenovijo park, v katerem potem lahko vsi uæivamo zastonj, na da bi to korist namensko financirali. 14 Avstrijski slikar Hundertwasser (1972) je neustvarjalnost oznaëil za najbolj razπirjeno sodobno obliko nepismenosti; v Sloveniji se med drugim kaæe kot visoka funkcionalna nepismenost æe izobraæenih.

65 celo laæje akumulira 15 kot katerikoli razvojni dejavnik doslej. Ker ustvarjalnost kot ekonomski dejavnik vodi k zviπevanju deleæa obnovljive blaginje v skupno pridobljeni, je posameznikova blaginja vse manj odvisna od razvojnih danosti, zato njeno uveljavljanje humanizira zapiranje TEP. 5. Sklep Trajnostno gledano, je mogoëe razvojne danosti najmiroljubneje obvladovati s stalnim prilagajanjem druæbenih zakonitosti objektivnostim, ki jih spoznavamo z ekonomskim razvojem: viπja skladnost prednostnih seznamov zadovoljitev osnovnih potreb blaæi obëutek odrekanja, zato je treba manj vlagati v varstvo razvojne paradigme. Vojna je razvojno orodje, ki ga vladar odmeri po preverbi svojih ustvarjalnih zmoænosti in veπëine vladanja: Ëim manjπe so, tem bolj jo rabi za vzdræevanje iste ravni blaginje, ki ga πele ekonomsko legitimizira. Najbolj redki razvojni dejavnik je socialni kapital (njegova kohezivnost) in bi ga bilo potrebno razvojno akumulirati za vse bolj miroljubno reπevanje temeljnega ekonomskega problema. Ker ekonomsko redkost vzdræuje neustvarjalno koordiniranje biofizikalnih danosti z druæbenimi zakonitostmi, je razmah ustvarjalnosti prvo zdravilo proti militantnemu zaznavanju in reπevanju preæivitvenega ekonomskega problema. V trajnostni razvojni paradigmi razvojne danosti niso pomembne kot omejitve Ëlovekovi dejavnosti, ampak so vodilo k njegovemu samoprepoznavanju in spodbuda njegovi ustvarjalnosti. Zagotavljanje ekonomske varnosti z vojaπkimi sredstvi izraæa vladarjevo navezanost, ne na blaginjo ljudstva, ampak na en (aktivni) razvojni dejavnik. Sprememba razvojne paradigme pomeni spremembo privilegijev za laæje akumuliranje vsakokratnega aktivnega razvojnega dejavnika, ne pa tudi agregatne ravni blaginje. Zato je ohranjanje neustrezne razvojne paradigme povezano s strukturnimi razlogi in je zaëasno: kadar vladarju ne uspe pravoëasno prilagoditi razvojne paradigme Bojan Radej Vojna kot zadovoljevanje potreb Ustvarjalnost pa se lahko tudi troπi in sicer z zastarevanjem, s spreminjanjem vrednot in smotrov Ëlovekovega delovanja ipd.

66 Bojan Radej Vojna kot zadovoljevanje potreb 66 izboljπanim pogojem za uporabo razvojnih danosti, postane prej ali slej ogroæen sam. Oroæje, oboroæevanje in vojaπka industrija ter vojno gospodarstvo so v interesu lastnikov aktivnega razvojnega dejavnika gospodarskega kapitala, ker olajπajo dostop do razvojnih dejavnikov, odstranijo ali omejijo tujo konkurenënost ali/in varujejo svojo. VeËno pomanjkanje gospodarskega kapitala je razumljiva notranja potreba tistih, ki ga akumulirajo. Privilegiranost gospodarskega kapitala v razmerah njegovega pomanjkanja je ekonomsko smotrna, dokler ne prizadene socialne kohezivnosti in deleæa blaginje, pridobljene iz obnovljivih virov. Vzdræevanje gospodarskih privilegijev prek te racionalne meje pa ustvarja izogibne v obrambi neustrezne razvojne paradigme, ki se jim je moë izogniti.»e ekonomska razvitost pomeni zadovoljenost osnovnih potreb, potem v razvitih dræavah preæivitvene vojne ekonomsko niso utemeljene. Z visoko gospodarsko (dodana vrednost) in ekonomsko (blaginja) razvitostjo je razvojne danosti mogoëe vse bolje uporabiti.»e kdo pravi, da poveëanje varnosti nima alternative, je to militantna izjava, morda tudi politiëna, v razviti dræavi pa to ni ekonomsko relevantno vpraπanje, in sicer zaradi visoke akumuiranosti materialnih dobrin, razmeroma slabega izkoriπëanja razvojnih danosti (Radej, 2002) in ne nazadnje kakovostnega socialnega kapitala, sposobnega ustvarjalnega æivljenja v okviru razvojnih danosti. Vladar gospodarsko razvite dræave, ki razmiπlja, da bi z vojaπkimi sredstvi poveëal ekonomsko varnost, naj to moænost utemelji predvsem ekonomsko razvojno. Za miroljubno zviπevanje ekonomske varnosti bi morali najprej uskladili ritem uporabe kapitala z ritmom njegove obnove. Kadar to ni mogoëe, kot pri neobnovljivih virih, bi morali zagotoviti vsaj to, da z nadaljnjim razvrednotenjem ne preseæemo hitrosti ustvarjanja nadomestnih razvojnih dejavnikov (Ëloveπkih virov, razvojne infrastrukture...).»e to πe ne bi zadostno zviπalo ekonomske varnosti, je treba primerjati vladarjevo razvojno preferenco s skupnostno in poiskati moænosti za njeno nadaljnjo humanizacijo.

67 Literatura Daly H. E. (1987): The Economic Growth Debate: What Some Economists Have Learned but Many Have Not, Journal of Economics and Management, let. 14, str GregorËiË M. (2002): Eksplozija presekov elementi modela za razlago nastajanja socialnega kapitala, Ljubljana: Urad za makroekonomske analize in razvoj, IB-revija, let. XXXVI, πt. 3, sprejeto v objavo. Rand H. (1972): Hundertwasser. Taschen, Köln. Inglehart R. (1995): Changing Values, Economic Development and Political Change, v: Fundamental Values Across Nations, International Social Science Journal, πt. 145, str MoËnik R. (2002): Ideoloπki mehanizmi vojne proti teorizmu in reprodukcija kapitalizma, prispevek k posvetu Dræavnega zbora RS Terorizem, represija, varnost, svoboπëine, Ljubljana, Padilla S. Bovha; H. P. Mayer (2002): Sources of GDP Growth, Potential Output and Output Gap in Slovenia: Mid-Term Projection, Ljubljana, Institute for Macroeconomic Analysis and Development, Ljubljana, March 2002, neobjavljeno. Page T. (1983): Intergenerational Justice as Opportunity, v: MacLean D., P.G. Brown, ur., Energy and the Future, Totowa, Rowman and Littlefield, str Pierson C. (1991): Beyond the Welfare State, Polity Press. Radej B. (2002): Uvod v ekonomiko trajnostnega razvoja, Ljubljana, Urad za makroekonomske analize in razvoj, IB-revija, let. XXXV, πt. 4. Radej B. (2002): Uvod v ekonomiko okolja, Ljubljana, Ekonomska fakulteta v Ljubljani, skripta v pripravi. Roegen-Georgescu N. (1986): Bioekonomski vidik entropije, Teorija in praksa, Ljubljana, let. 23, str Russell B. (1961): Pamet in atomska vojna, Cankarjeva zaloæba, Ljubljana. Tinbergen J.; Hueting R. (1992): GNP and Market Prices: Wrong Signals for Sustainable Economic Success That Mask Environmental Destruction, v Goodland R., Daly H. E., Serafy. S. A., Population, Technology, and Lifesyle: The Transition to Sustainability, Washington, Covelo, Island Press, str WCED World Commission on Environment and Development (1987): Our Common Future, Oxford University Press. Bojan Radej Vojna kot zadovoljevanje potreb 67

68 Food No Bomb, Ljubljana, pomlad 2002.

69 Pazi, pakt!

70 Festival upora ob sreëanju Busha in Putina, Ljubljana, 16. junij 2001.

71 Janko Messner * Se Sloveniji res cedijo sline po zvezi Nato? GOTT MIT UNS! (graviran napis na opasaëih Hitlerjeve soldateske) GOTT STRAFE ENGLAND! (Hitlerjeva molitev) 71 GOD BLESS AMERICA! (Busheva molitev) Izdelali bomo roëne atomske bombice zoper sedem dræav, med njimi sta tudi Kitajska in Rusija. (Napoved G. W. Busha, 2002) Kaj je Republika Slovenija? To sta dva milijona Slovencev, ki jim komandirajo poslanci v SkupπËini, njihova vlada in predsednik Milan KuËan. Najprej faktura: 1. Nato je nastal kot orodje hladne vojne proti realnemu socializmu. Ko ga je le-ta polomil, Nata niso razpustili, temveë ga dograjujejo kot vojaπki instrument ekonomske in kulturne hegemonije razvitega Severa proti nerazvitemu Jugu. 2. Znotraj Nata uëinkujejo protislovja med imperialistiënim vojaπkim velikanom ZDA in dræavami Ëlanicami EU. Po eni strani nekatere evropske dræave tu pa tam oporekajo politiëni komandi ZDA, po drugi strani pa se ji sistemsko in globalno zmeraj spet podrejajo (Solana pri izraelskem aronu na kolenih brez sprejema!). 3. Administracija Zdruæenih dræav Amerike uporablja Nato, Ëe more (napad na Jugoslavijo), a Ëe ne more, si ne dela preglavic in agira samostojno (napad na Afga- * Janko Messner je literat ter kulturni in politiëni aktivist iz zamejstva.

72 nistan). To pomeni, da je Nato z njenega vidika podrejeno orodje v njeni strate giji globalnega nadzorstva, ki ga vzpostavlja s svojo vojπko-strateπko premoëjo, saj so izdatki ZDA za vojsko veëji kakor izdatki vseh bogatih evropskih dræav in Rusije skupaj! 4. Slovenija znotraj Nata politiëno ne bi igrala nobene vloge, saj bi v armadi bogatih bila samo Ëetica, ki se trudi korakati vπtric velikih. Imela pa bi nepriëakovano velike izdatke za standardizacijo svoje vojske. Svojo vojaπko suverenost pa bi izgubila. 5. Prej kdaj upraviëeno ali ne me kot antinacionalistiënega pacifista ne briga so se Slovenci upirali jugoslovanski vojski med drugim z argumentom prevlade srb skega jezika poveljevanja. Domnevam, da se navduπeni Janπevi æolnirji angleπëine ne bi branili. 6.»e bo Republika Slovenija pametna, bo karseda kmalu v Ustavi razglasila svojo vojaπko nevtralnost. Samo s tem bo jutri in pojutriπnjem kljub svoji teritorialni in populacijski majhnosti poveëala svojo specifiëno geopolitiëno teæo. Janko Messner Se Sloveniji res cedijo sline po Natu? 72 Katere dræavne vrednote naj zdajπnja slovenska vlada sploh brani? Tako njena gospodarska kakor zunanja politika je na mojo veliko æalost tragiëno brezglava. V Ameriki πolani D. Rupel je æe na samem zaëetku svoje diplomatske kariere zgubil slovenska tla pod nogami in doslej nikoli ni iskal izvirne slovenske mere znotraj EU. Lahkomiselno je prevzel pravila igre velikanov za slovenski peskovnik. Minister brez vizij. Angleπki Small is beautiful se slovensko izgovori: But too small is difficult.»e so Slovenci z Mockom pomagali razbiti Jugoslavijo, bi se morali po osamosvojitvi lotiti najprej πtudija uporabne psihologije v reklami in propagandi, vsaj Antona Trstenjaka bi morali prebrati. In Rupel v intervjujih pred kamero slovensko govoriti, kakor to poëno Ëeπki politiki ponosno, dostojanstveno. Mali morajo biti izvirno ponosni, se dati prevajati, Ëe æelijo svojim narodom ugled priboriti v svetu velikih! Ksaver Meπko bi zastokal: Bog se ga usmili! To je ABC za vse slovenske diplomate in politike!

73 Ko kdaj posluπam prepire in prepirëke v slovenski SkupπËini, se mi Republika Slovenija resniëno zasmili. Æe na zaëetku bi bili morali poskrbeti za manj parlamentarnih strank, za kake tri ali πtiri, ne pa dopustiti cel ducat, da uprizarjajo kokodajsanje o problemih, ki ne bi smeli biti obravnavanja vredni. Lahko bi bili vzeli avstrijski vzorec za parlamentarne stranke.»e bi Slovence bila takoj po razsulu Jugoslavije sreëala pamet, bi bili ustanovili troje strank: krπëanskosocialistiëno v duhu J. Ev. Kreka in E. Kocbeka, saj se je duhovni velikan z Vrhnike uëil socializma iz»rnih bukev kmeëkega stanu! Dalje: mlado marksistiëno stranko po italijanskem in latinskoameriπkem zgledu ter stranko Zelenih, ki bi skrbela za zdrav zrak in zdravo vodo Slovenije. Æe pred 20 leti sem pretresen prebral Zeleno knjigo o ogroæenosti okolja v Sloveniji; zakaj zeleni niso v Drnovπkovi vladi? Toda nazaj k Natu: 5. aprila sem posluπal v Odmevih RTV Ljubljana bistroumnega Ërnolasega πtudenta, ki je z navedbo tehtnih dokazov (grπko-turπki konflikt z nemoënim Natom, ravnanje TurËije s Kurdi, velikanski izdatki za modernejπo oboroæitev idr.) odloëno svaril Slovenijo pred vstopom v Nato, pa otroëjo nepolitiëno socialdemokratsko zagovornico tega vstopa, Ëeπ, Nato obljublja mladim Slovencem tudi πtipendije (!) in tista dva odstotka dræavnega bruto dohodka nista nië proti bivπim 6 odstotkom, ki jih je Slovenija brez tamtama plaëevala za JLA! To je grozljivka, ker je priπla iz ust mlade Slovenke! (Avstrija je v svetu statistiëno sedma najbogatejπa dræava s na vsakega dræavljana, a ji parlamentarna opozicija uëinkovito prepreëuje nakup prestreznikov, medtem ko Republika Slovenija prodaja svoje banke tujim banënim koncernom! To je resniëno katastrofa. Po vsej sili hoëe postati njihova kolonija!) Takπna uëenka Janπeve militaristiëne πole bi bila v Avstriji nemogoëa! Pri nas gredo, Ëe se prikaæe potreba, tisoëi mladih protestirat zoper Nato! Manjπi ko je kak narod, bolj se mora braniti, da ga oboroæevalni koncerni v sluæbi ameriπkega imperializma ne posrkajo! DrastiËen dokaz za to svarilo je bil v Odmevih dan pred tem Solana, nekdanji πef Nata, ki ga podivjani izraelski general aron, kvi- Janko Messner Se Sloveniji res cedijo sline po Natu? 73

74 Janko Messner Se Sloveniji res cedijo sline po Natu? 74 zling Busheve agresivne Amerike, πe pogledati ni maral! Demonstracija grozljive izraelsko-ameriπke naveze!»etudi ta neposredni dokaz o nevarnosti vkljuëevanja v vojaπko Severnoatlantsko zvezo Nato ne bo odprl oëi in uπes SkupπËine R. Slovenije, ji ni mogoëe veë pomagati... Kdor se ne uëi iz zgodovine (primer vedske in vice v dobi Hitlerjevega Deutschland über alles! ), tega bo tepla v dobi Kennanove (=Busheve) Amerike πe hujπa πiba boæja, kajti God blesses America! Kennan v petdesetih letih 20. stoletja: Naloga zunanje politike ZDA je varovati naπe vire surovin! Ne sme nas motiti policijska represija lokalnih vlad. Bolje je imeti moëan reæim na oblasti kakor liberalno vlado, Ëe je ta popustljiva, nezadostno budna... Predsednik ZDA Roosevelt leta 1936 o Nikaragvi: Somoza je pasji sin, vendar je naπ! Kennan: Kdor si drzne pomisliti, naj bi njegova dræava skrbela najprej za blaginjo lastnih dræavljanov, je komunist, terorist... AmeriËani povsod po svetu podpirajo kvizlinge: Augusta Pinocheta v»ilu, Fernanda Marcosa na Filipinih, generala Suharta v Indoneziji. In arona v Izraelu. Ameriπki administraciji so sklepi Varnostnega sveta OZN malo mar. In kaj so ji Ëlanice Nata? Ministrantke vsemogoënih oboroæitvenih koncernov. Avstrijo, majhno dræavo, a teritorialno vsaj trikrat veëjo od Slovenije, Nato na kolenih prosi, naj kot nevtralna dræava vendarle dovoli tujim letalom preleteti njen zraëni prostor v okviru sklepov OZN za humanitarne dejavnosti kakor tudi za transport mirovnih vojaπkih enot z nalogo, da posredujejo v sporih sovraænih taborov. Samo takπno vlogo bi smela igrati naπa krhka Republika Slovenija! NO VIOLENCE! Predsednik DSP Tone Perπak v Sodobnosti 2/2002 pod naslovom Ob desetletnici Ustave RS amandmaji 2001 nazorno analizira vpraπljive teænje nekaterih strankarskih politikov po πtevilnih potrebnih dopolnilih Ustave RS, ki je bila 23. decembra 1991 s soglasjem sprejeta o kljuënih politiënih vrednotah dræavljanov, zlasti o Ëlovekovih pravicah in svoboπëinah. Perπak dobesedno nasprotuje relativiranju in spreminjanju Ustave z dnevnimi potrebami te ali druge koalicije, Ëeπ Ustava mora predsta-

75 vljati kodeks vrednot, ki zagotavljajo stabilnost sistema ter trajnost in zanesljivost temeljnih pravnih norm v dræavi. Podpisujem njegov referat z obema rokama, vendar mu predlagam, naj se zavzame za dopolnitev 1. Ëlena Ustave, Ëe je potrebno z zadevnim referendumom, z izjavo o vojaπki nevtralnosti Republike Slovenije. Avstrija je svojo nevtralnost zapisala ne samo v Ustavo, ampak tudi v srca svojih dræavljanov takoj po razpadu Hitlerjevega tretjega rajha. Koroπki Slovenci, ki æivimo z zgodovinskim spominom, smo leta 1991 majali z glavo nad politiëno nemarnostjo prvega slovenskega parlamenta, da Republiki Sloveniji po osamosvojitvi ni takoj zavaroval hrbta po avstrijskem zgledu. Z globoko skrbjo v srcu pozivam slovenske poslance: vpiπite vojaπko nevtralnost v Ustavo in jo varujte, kakor jo varuje veëina Avstrijcev zoper vsakrπen poskus nasprotnikov koristolovnih politiënih hazarderjev, πpekulantov in agentov ameriπkega imperialistiënega kapitala, kajti Ëesar Hitler ni zmogel zavladati kot æandar celemu svetu, to danes uresniëuje s trdovratno surovostjo Busheva Amerika. Vpraπam vas: le kdo je v prah zdrobil newyorπki WTC? Vêlel Bog sam je ubogemu HudiËu: Kaj pa Ëakaπ πe? Ne vidiπ jih, ki crkajo brez kruha, brez vodé, brez strehe nad glavó in brez -WC? GOD bless America! Politik-vernik, ki oko zahteva za oko in vprega samega Boga v ubojno svoje delo, ni slepec na obe oëesi, paë pa hud slepar, poklicen terorist, ki figo mu je mar, Ëe vse Ëloveπtvo klavrno bo oslepelo. Janko Messner Se Sloveniji res cedijo sline po Natu? 75

76 Demonstracije proti varnostni konferenci v Münchnu, 1-3. februar 2002.

77 Zoran KanduË * Nato anahronistiëni vir nevarnosti v po(zno)modernem svetu V prispevku æelim pokazati, da je organizacija Nato groteskno anahronistiëna v optiki po(zno)modernega kulturnega ozraëja, zastarela institucija, ki sluæi predvsem interesom vladajoëih politiënih organizacij in centrov ekonomske moëi. Zato vsekakor ni preseneëenje, da tudi v tukajπnjem prostoru za Ëlanstvo v Natu navduπeno zdaj pa (zaradi padajoëe podpore javnega mnenja) æe paniëno agitirajo predvsem predstavniki privilegirane politiëne kaste: morebitna vkljuëitev v to militaristiëno strukturo bi jim paë olajπala (in dodatno politiëno zavarovala) upravljanje podrejenih mnoæic v skladu s parametri logike izkoriπëanja in zatiranja. Po mojem mnenju Nato s svojim obstojem v niëemer ne poveëuje objektivne varnosti v svetu, ampak jo prej ogroæa, in sicer πe najbolj zato, ker je eno izmed (nedvomno pomembnejπih) orodij za obrambo in krepitev vladavine/hegemonije kapitalistiënih struktur. V nadaljevanju nameravam vsaj v grobem nakazati tudi nekaj argumentov zoper vkljuëitev slovenske dræave v Nato, predvsem tiste, ki so moralno obarvani, zakaj slednji so v javnih debatah neredko potisnjeni v ozadje (med drugim najbræ tudi zato, ker so sodobne druæbe organizirane tako, da moralna vpraπanja πe veë, moralno delovanje potiskajo v nenevarno sfero zasebnosti). Zveza Nato je æe na prvi pogled oëiten anahronizem v po(zno)modernem, tranzicijskem svetu, bizarna dinozavrska kreatura, ki bi ji πe najbolje ustrezal prostor v kakem zakotnem muzeju zgreπenih politiënih projektov. Tamkaj bi lahko spokojno (in brez nepotrebnih stroπkov) rabila prihodnjim generacijam kot informacija 77 * Dr. Zoran KanduË je kriminolog, raziskovalec na Inπtitutu za kriminologijo Pravne fakultete.

78 Zoran KanduË Nato anahronistiëni vir nevarnosti po(zno)modernem svetu 78 o tem, za kakπne bedaste institucije so vlade (z vsaj tiho privolitvijo vladanih/upravljanih mnoæic) nekdaj na veliko zapravljale redke druæbene vire. V danaπnji perspektivi je postala manifestna funkcija Nata æe skrajno nerazvidna (in to navzlic prizadevanju njegovih funkcionarjev in podpornikov, da bi mu priëarali nekakπno vsaj na videz sprejemljivo in razumno poslanstvo). Pred kom, to je, pred katero zunanjo (nenatovsko) vojaπko silo, naj bi Nato branil æe posamië (ekonomsko, vojaπko in drugaëe) izredno moëne dræave, ki ga sestavljajo? Kdo je v danaπnjih razmerah 1 sploh objektivno zmoæen in subjektivno voljan vojaπko napasti katero izmed Ëlanic Nata (in jo obvladati ali pokoriti z grobo represijo)? Zdi se, da takπnega junaka ali bedaka trenutno ni na obzorju. Se utegne pojaviti jutri? Malo verjetno. Toda ali je bilo v razvpitem polpreteklem obdobju (med hladno vojno ) kaj bistveno drugaëe? Po uradni ideologiji naj bi Nato v Ëasu po drugi svetovni vojni varoval zahodne dræave pred komunistiëno nevarnostjo. Te zdaj ni veë. In Ëe se ozremo nazaj v preteklost, nekako ne moremo opaziti zares prepriëljivih dokazov, ki bi kazali na to, da bi sovjetski imperij æelel vojaπko napasti in premagati zahodnega. Je bil Nato potemtakem æe tedaj odve- Ëen? Ali pa je bilo njegovo poslanstvo varovati zahodni imperij pred morebitnimi lastnimi odpadniπkimi in malopridnimi dræavami (oziroma politiëno nevarnimi odkloni od uradne kapitalistiëne linije )? To iz danaπnjega zornega kota razen morda za kakega zvedavega zgodovinarja najbræ ni veë relevantno, vsekakor pa ni nepomembno poiskati odgovor na vpraπanje, zakaj Nato obstaja tu in zdaj.»emu severnoatlantsko obrambno zavezniπtvo πe zmeraj vztraja pri æivljenju? Je mar preprosto pozabilo odmreti? Je Nato v agoniji, goden le πe za evtanazijo? Je Nato 1 Braithwaite (2001:7) opozarja, da so bili vojaπki spopadi v obdobju v precejπnji meri odsev rivalstva obeh svetovnih velesil na perifernih obmoëjih. Za vojaπke spopade v devetdesetih letih pa je znaëilno, da se veëinoma dogajajo v πibkih dræavah, kjer je vzpostavitev legalnega politiënega nadzora (v razmerah reda in mira) za protagoniste vojne manj donosna kakor kraje, mafijsko izsiljevanje, monopol nad trgovino s kljuënim blagom (npr. nafto) in nasilno prisvajanje zemlje, gozdov ali rudnin. V takπnih primerih je nadaljevanje oboroæenih sporov v interesu gospodarjev vojne na obeh straneh. KljuËni protagonisti vojne se pri tem opirajo predvsem na strah svojih podrejenih pred sovraænikom (in na sovraπtvo do nasprotne pogosto etniëno ali versko definirane skupine).

79 morda æe mrtev, le da tega πe ne ve (oziroma mu tega nihëe razen seveda protiglobalistov noëe povedati)? Morda, vendar pa njegove vojaπke in politiëne akcije po padcu berlinskega zidu kaæejo moëno voljo po reinkarnaciji. In πe veë, preæivetje Nata po zlomu realnega socializma kaæe interpretirati kot znamenje, da razvpita hladna vojna vendarle πe ni konëana (oziroma se nadaljuje z zmanjπano, poloviëno moëjo, to je, brez nekdanjega sovjetskega imperija)? Glede na to, da Nato ostaja, πe veë, postaja celo Ëedalje veëji, oëitno πe vedno dovolj dobro streæe predvsem strateπkim ekonomskim in politiënim interesom ZDA (oziroma njihovim vladajoëim elitam, posebej nenasitnemu vojaπko-militaristiënemu kompleksu ), 2 ki so njegov nesporni in neomajni poglavar. Prav v tem se skriva resen problem in eden izmed najpomembnejπih razlogov proti vkljuëitvi Slovenije v Nato. ZDA so namreë skrajno nevarna πe huje, izjemno πkodljiva velesila v mednarodnih odnosih: svojo nesporno vojaπko (pre)moë izrabljajo za strahovlado, ki je najbræ brez primere v svetovni zgodovini. Seznam ameriπkih (odkritih in zakrinkanih) vojaπkih, pravzaprav teroristiënih intervencij v drugih, suverenih dræavah je naravnost impozanten (primer Rai, 1995: 63-79). Trenutno bijejo ZDA sveto vojno 3 proti terorizmu (kot so ga same avtoritativno opre- Zoran KanduË Nato anahronistiëni vir nevarnosti po(zno)modernem svetu 79 2»e to vsaj v grobem dræi, je zadeva æe skoraj groteskna. Severnoatlantsko zavezniπtvo dræijo pri æivljenju prav interesi najmoënejπe Ëlanice, to je tiste Ëlanice, ki ima na voljo tehnoloπko izjemne vojaπke (in druge) resurse in je videti scela nedotakljiva (celo vsemogoëna), razen seveda za morebitne teroristiëne napade, ki pa jih s klasiënimi vojaπkimi prijemi ni mogoëe prepreëiti. S pomoëjo Nata lahko ZDA zagotavljajo svoj vojaπki vpliv (in navzoënost) v evropskem prostoru (ki ga ne ogroæa nobena vojaπka sila!) in si pridobivajo kupce za v kontekstu poznomoderne druæbe povsem nepotrebne izdelke njihove oboroæevalne industrije. 3 Sliπati je celo, da gre za vojno, ki je v marsiëem nova. V Ëem je njena novost? Mar v tem, da so letala poleg smrtonosnega tovora (ki ga kajpak niso bili deleæni le teroristi ) odmetavala πe humanitarno pomoë? V tem primeru je ustrezneje govoriti o cinizmu, ne pa o noviteti. Dejansko pa napad na Afganistan ni omembe vredna novost. AmeriËani so tudi v tem primeru (ob bolj ali manj simboliëni pomoëi svojih vazalov) uveljavljali koristi svojih (in drugih zahodnih) elit, retoriëno prikazanih kot nacionalni interesi. Agresijo na eno izmed najrevnejπih dræav so utemeljili s pravico do samoobrambe, obenem pa svetovni javnosti niso predloæili nobenih prepriëljivih dokazov, da jih je vojaπko napadel Afganistan (πe veë, doslej niso javno razgrnili nikakrπnega empiriënega gradiva, ki bi nedvoumno pokazalo, da so napade v New Yorku in Washingtonu organizirali Osama bin Laden oziroma njegovi sodelavci). VnoviË se je torej zgodilo, da o skrajno pomembnih politiënih zadevah (ki vsaj posredno zadevajo vse Ëloveπtvo) odloëa zgolj peπëica posveëenih : v nesramen posmeh demokratiënemu idealu in normativno veljavni koncepciji Ëlovekovih pravic. Arogantni gospodarji vojne so na ta naëin poniæali svoje podloænike (na æalost ob njihovi veëinski privolitvi) na raven otroka (πe huje, bebca), nezmoænega samostojnega razmiπljanja, zaradi Ëesar mu je treba (kajpada v imenu njegovih najboljπih koristi ) skrbno dozirati informacije o tem, kaj se v resnici dogaja, in se mu po potrebi tudi (z)lagati.

80 Zoran KanduË Nato anahronistiëni vir nevarnosti po(zno)modernem svetu 80 delile 4 ). Silovito so napadle Afganistan, zdaj pa se kot je videti pripravljajo na vnoviëno agresijo na Irak (to je, dræavo na osi zla ). Nedavno je v medije prodrla osupljiva (Ëeravno ne nepresenetljiva) vest, da predrugaëena ameriπka vojaπka doktrina dopuπëa uporabo jedrskega oroæja proti vsaj sedmim malopridnim 5 dræavam, in sicer tako rekoë à la carte. 6 Najbolj srhljivo v tej zgodbi pa je nemara dejstvo, da mednarodna javnost (deloma celo evropska) vse to namreë v oëi bijoëe krπitve mednarodnega prava, surovo teptanje demokratskih idealov in arogantno neupoπtevanje OZN veëidel prostoduπno tolerira (Ëeprav vëasih s stisnjenimi zobmi). 7 Morebitno Ëlanstvu v Natu, ki je pod nespornim (in tudi neproblematiziranim) nadzorom ZDA, bi tukajπnji dræavi πe bolj skrivilo hrbtenico pred kljuëno velesilo in jo naredilo za πe bolj poniæ(a)ni satelit ameriπke agresivne politike. MnoæiËna zavrnitev vstopa v zvezo Nato pa bi utegnila imeti precejπnjo simbolno vrednost, kolikor bi mednarodni javnosti nazorno pokazala, da lahko tudi zelo majhna dræava kljubuje imperialnim apetitom. PriporoËila, ki naj bi jih po pisanju tukajπnjih medijev nekateri funkcionarji Nata naslovili na Ëlane slovenske vlade, naj ukrenejo kaj uëinkovitega za poveëanje javnomnenjske naklonjenosti tej organizaciji, je mogoëe razumeti tudi kot znamenje njihovega nelagodja spriëo izredno razπirjenega natoskepticizma. Referendumska zavrnitev povabila v Ëlanstvo bi namreë lahko pomenila nevaren signal drugim: Ëe je prebivalstvo vojaπko πibke dræavice veëinsko zoper vkljuëitev, Ëemu v zavezniπtvu vztrajajo in vanj silijo vojaπko moënejπe dræave?! 4 Terorizem je skrajno zmuzljiv pojem, ki se izmika sleherni objektivni (interesno ali ideoloπko nepristranski) opredelitvi (gre za oznako, ki je nadomestila nekdanji termin politiëna kriminaliteta ): to, kar je za eno (na primer oblastno) stran terorizem, utegne biti za druge nekaj bistveno drugega, npr. boj za svobodo ali celo boj proti terorizmu (zlasti dræavnemu). 5 Oznaka malopridna je v sodobnem politiënem in medijskem novoreku pomensko zelo blizu pridevniku nedemokratiëna, seveda s pogojem, da blago zveneëi opis demokratiëna vlada pripiπemo vsem tistim politiënim strukturam, ki priznavajo in spoπtujejo ameriπko hegemonijo in ekonomski red, ki ga ideoloπko, pravno, politiëno in po potrebi vojaπko branijo zahodne kapitalistiëne sile ( vladajoëi razredi ). 6 Mekina (2002: 22) navaja, da je v skladu z novo doktrino sprejemljivo uporabiti jedrsko oroæje v treh primerih, in sicer proti tarëam, ki so sposobne vzdræati nejedrski napad, kot povraëilo za napad z jedrskim, bioloπkim ali kemiënim oroæjem in ob presenetljivem vojaπkem razvoju dogodkov. 7 To nenavadno dejstvo bi morda lahko pojasnili z izredno prepriëljivostjo ameriπkega propagandnega sistema.

81 Skoraj absurdno je, da se je Nato prvië vojaπko aktiviral prav na obmoëju bivπe Jugoslavije, to je, na ozemlju, ki je zunaj njegovih uradnih pristojnosti (in deklariranih funkcij). Z vojaπkimi posegi v balkanskem prostoru je Nato morda poskuπal prepriëati svetovno ali vsaj evropsko javnost, da je πe vedno nepogreπljiva (celo edina zares verodostojna) varnostna struktura. No, tej finti so nekateri tedaj oëitno nasedli, najbræ zato, ker je Nato svoje (in ameriπke) ambicije zakamufliral s humanitarno retoriko. Vseeno pa je teæko zanikati, da je bila Natova agresija na ZRJ umazana vojna (Adam Shaff) pravzaprav strahopetna (omejena na letalske in raketne napade) in ciniëna: uspeπna je bila predvsem pri uniëevanju gospodarskih struktur in povzro- Ëanju kolateralne πkode. Navzlic premetenim pravniπkim vragolijam (ali Ëarovnijam) ni bilo mogoëe prikriti, da je Nato napadel predvsem skrajno krhko in mukoma ustvarjeno mednarodno pravo in mednarodne institucije (namreë æe tako nemoëno, pravzaprav naërtno onemogoëano Organizacijo zdruæenih narodov). S tem je retroaktivno vzpostavil strah zbujajoëi precedens: Nato lahko vojaπko intervenira kjerkoli in kadarkoli, ne da bi zaradi tega kdorkoli odgovarjal (ali imel slabo vest). Po svoje je tragikomiëno, da je Nato prvië sproæil vzajemno solidarnost (oziroma razvpiti peti Ëlen) prav po napadu na faliëne simbole ameriπkega imperializma, in sicer navkljub temu, da v tem primeru oëitno ni πlo za vojaπki napad na ZDA (ki so æe sicer do te mere vojaπko in drugaëe superiorne, da ne potrebujejo tuje vojaπke pomoëi pri obrambi svojih interesov in nacionalne varnosti). Kaj to pomeni? Se je Nato odloëil, da bo odslej po svetu preganjal teroriste 8 (ker je paë medtem æe zmanjkalo komunistov )? Se je spremenil v kvazi policijsko nadnacionalno organizacijo? V samopaπnega ( razkalaπenega ) in samooklicanega πerifa? Katere bodo njegove nadaljnje naloge? Boj proti trgovanju s prepovedanimi drogami? Boj zoper organizirani krimi- Zoran KanduË Nato anahronistiëni vir nevarnosti po(zno)modernem svetu 81 8 Ne bi bilo nerazumno, Ëe bi se Nato spopadel s heteronomnim delom, skrajno nevarnim in πkodljivim pojavom, ki ima za posledico neprimerno veëje πtevilo ærtev kakor teroristiëna dejanja. Reiman (1998: 71-77) navaja oceno, po kateri v ameriπki dræavi New York vsako leto umre od do oseb zaradi bolezni, ki so povezane z delovnim procesom (vsako leto zabeleæijo novih bolezni, ki so povezane z delom).

82 Zoran KanduË Nato anahronistiëni vir nevarnosti po(zno)modernem svetu 82 nal? Boj zoper korupcijo? Boj zoper spolno nadlegovanje na delovnem mestu? Boj zoper kraje v samopostreænih trgovinah? Ali pa morda boj zoper protiglobaliste, njegove izpriëane nasprotnike? Kdo bi vedel. Po enajstem septembru je oëitno moæno vse. Vseeno pa ni mogoëe prezreti, da je bilo pompozno aktiviranje petega Ëlena predvsem simbolna gesta, πe en resda dokaj beden (namreë glede na dejanski vojaπki prispevek Ëlanic) poskus Natove nomenklature, da pokaæe javnosti, kako nujno potrebna je ta organizacija (v novih razmerah). Ob tem pa je treba opozoriti, da peti Ëlen nikakor ne jamëi avtomatiëne ali refleksne vojaπke pomoëi napadeni Ëlanici Nata. Nobena sploπna in abstraktna norma namreë ni kategoriëna. Sleherna tovrstna norma je zgolj hipotetiëna: nanaπa se na mnoæico konkretnih situacij, ki pa in abstracto nikoli ne morejo biti izërpno navedene. Tudi Ëe bi bila kdaj v prihodnosti katera izmed Ëlanic Nata dejansko napadena, bi bilo treba najprej z interpretacijo ugotoviti, ali gre dejansko za primer, ki terja solidarno vojaπko pomoë vseh drugih Ëlanic. Jasno je, da dejstva niti najbolj v oëi bijoëa ne govorijo sama po sebi. Nekdo jim mora pripisati pomen. Pogosto se zgodi, da razliëni interpretatorji enaka dejstva vidijo precej razliëno. e pogosteje pa se zgodi, da zmaga (oziroma je videti najbolj prepriëljiva ) interpretacija najmoënejπega, kar pa Slovenija v druæini Ëlanic Nata nikoli ne bo. Nato bi bilo mogoëe opisati kot eno izmed institucij svetovne ( imperialne ) dræave kapitala (Gorz, 1999: 14-22), to je, nenavadne tvorbe brez ozemlja, socialnega temelja, demokratske legitimnosti in politiëne ustave. Nadnacionalna dræava kapitala (ki jo sestavljajo πe institucije, kot so na primer Mednarodni denarni sklad, Svetovna banka ali Svetovna trgovinska organizacija svojevrstna os zla ) je gospostveni mehanizem za uveljavljanje pravic in vrednot globaliziranega (oziroma transnacionalnega) kapitala edinega nosilca suverenosti (Marco Revelli). Paradoksna dræava kapitala vsiljuje nacionalnim dræavam zahteve neoliberalistiëne ekonomske politike (na primer zahteve po fleksibilnosti delovne sile, privatizaciji, deregulaciji in zniæevanju javne porabe ), katere posledice niso skrivnost: polarizacija med bogatimi in rev-

83 nimi (oziroma poveëevanje ekonomskih neenakosti), 9 onesnaæevanje in uniëevanje narave, sistemske krπitve Ëlovekovih pravic, brezposlenost, malikovanje kulta profita, primat zasebnega ekonomskega sektorja, kriza (ali celo smrt) demokracije, negotovost zaposlitve (in z njo povezana ekonomska prekarnost), diktatura trgov (zlasti finanënih), poslabπanje delovnih razmer in slabitev solidarnosti (zaradi stopnjevanja tekme med dræavami, podjetji in prodajalci delovne sile). Opraviti imamo skratka s politiko, ki temelji na zastraπevanju aktualnih in potencialnih delavcev: nenehnem generiranju negotovosti, to je, obëutij, ki precej olajπujejo neformalne oblike nadzora nad podrejeno (veëinsko) populacijo, obsojeno na to, da veëino svojega Ëasa (in æivljenjske energije) ærtvuje za heteronomne cilje, oziroma se prostovoljno zreducirajo na objekt, katerega uporabnost (ali funkcionalnost ) je omejena na to, da proda(ja) realno ali navidezno korist nekomu drugemu. Seveda ni nikakrπna skrivnost, da je tudi v tukajπnjem prostoru precej posameznikov, ki jim politika svetovne dræave kapitala povsem ustreza, ker jim prinaπa veë kot oëitne gmotne in statusne prednosti. Zato tudi ne preseneëa soglasna podpora vladajoëe in opozicijske kleptokracije vkljuëitvi v Nato, saj bi Ëlanstvo v marsiëem utrdilo njihovo vladavino (in vsaj nekaterim zagotovilo tudi precejπnje zasluæke). Vendar pa kot kaæejo raziskave javnega mnenja veëina misli drugaëe. Tudi to ne preseneëa, saj postaja Ëedalje bolj jasno, da Zoran KanduË Nato anahronistiëni vir nevarnosti po(zno)modernem svetu 83 9 V PoroËilu o Ëlovekovem razvoju (Hanæek in GregorËiË, 2001: 18) naletimo na osupljiv podatek, da je imela leta 1998 skupinica 225 najpremoænejπih ljudi na svetu v lasti gmotno bogastvo, ki je presegalo 1000 milijard dolarjev (in πe veë: od leta 1994 dalje se je njihovo premoæenje poveëevalo v povpreëju za 500 dolarjev na sekundo), kar je enako letnemu dohodku 47 odstotkov svetovnega prebivalstva, to je, 2,5 milijarde ljudi. V tej zvezi je koristno povzeti πe nekatere dodatne primerjave: (a) premoæenje treh najbogatejπih ljudi presega skupni letni bruto druæbeni proizvod (BDP) 48 najrevnejπih dræav; (b) premoæenje 15 najbogatejπih presega skupni letni BDP subsaharske Afrike; (c) premoæenje 32 najbogatejπih presega skupni letni BDP juæne Azije; (Ë) premoæenje 84 najbogatejπih je veëje od BDP Kitajske, ki ima 1,2 milijarde prebivalcev; (d) za zadovoljitev elementarnih potreb po osnovni izobrazbi, zdravstvenem varstvu, reproduktivnem zdravstvu za æenske, prehrani, vodi in sanitarijah za vse ljudi na svetu potrebujemo 40 milijard dolarjev na leto, kar znaπa piële πtiri odstotke bogastva 225 najbogatejπih ljudi. V optiki izjemnih ekonomskih in socialnih neenakosti vsekakor ni nerazumljiva naslednja ocena: Trdil bi celo, da je Ëisto mogoëe, da je bil naπ obstojeëi sistem najslabπi, saj je pripeljal do najveëje polarizacije natanko zaradi tistega, kar naj bi bila njegova najveëja odlika, zaradi neverjetnega πirjenja proizvodnje vrednosti. Ker je bila proizvedena vrednost veliko veliko veëja, je bila lahko in je tudi zares bila razlika med vrhnjim slojem in preostalimi veliko veëja kot v drugih zgodovinskih sistemih, celo Ëe dræi, da je vrhnji sloj sedanjega sistema zajel veëji odstotek celotnega prebivalstva v sistemu, kot je to veljalo za prejπnje zgodovinske sisteme. (Wallerstein, 1999: 58).

84 Zoran KanduË Nato anahronistiëni vir nevarnosti po(zno)modernem svetu 84 je kapitalistiëni sistem (nad katerim bedi tudi Nato) vsaj za veëino prebivalstva vse prej kot uteleπenje raja na zemlji : vse veë ljudi ga dojema kot pekel ali vsaj kot prekletstvo neusmiljene usode. Apologeti Nata radi poudarijo, da zavezniπtvo ni zgolj vojaπka institucija/organizacija, ampak πe nekaj veë : politiëna zdruæba, ki varuje specifiëne zahodne vrednote. To dræi. Res pa je tudi, da gre pri tem predvsem za vrednote kapitalistiënega sistema (utemeljenega na prioriteti neskonëne akumulacije kapitala), ki uæivajo Ëedalje manjπo naklonjenost javnosti celo v zahodnem svetu (in kajpak tudi pri nas). Vzemimo za zgled staliπëe do heteronomnega dela. Gorz (1999: 55-71) na podlagi javnomnenjskih in empiriënih raziskav v vseh zahodnih druæbah opozarja, da magiëna privla- Ënost dela (oziroma plaëane zaposlitve ali sluæbe) upada.»edalje veë ljudi ne vidi v delu osrednje vrednote, ampak hoëejo imeti veë Ëasa za smiselne, samodoloëene dejavnosti (oziroma veë osvobojenega Ëasa, to je, Ëasa onstran ekonomskega kraljestva nujnosti ). PredrugaËeno staliπëe do dela je reperkusija kulturne revolucije v poznih πestdesetih in zgodnjih sedemdesetih letih: velikega zavraëanja (The Great Refusal) vseh osrednjih institucij kapitalistiëne druæbe, ki je tedaj izzvalo krizo vladanja izjemnih razseænosti (globalizacijo bi lahko interpretirali tudi kot strateπki protiudarec kapitala v boju z delavskim razredom in druæbo kot celoto). EmpiriËne raziskave so tudi pokazale, da ljudje veëinoma zavraëajo prevelike razlike v dohodkih (in bogastvu), onesnaæevanje okolja in vladavino moënih ekonomskih korporacij (multinacionalk ali transnacionalk). To z drugimi besedami pomeni, da so vrednote Nata pravzaprav vrednote skrajno privilegirane manjπine: gre za normativne orientacije, ki niso le tuje, ampak so celo sovraæne do porajajoëih se (in Ëedalje bolj razπirjenih) postmodernih vrednotnih usmeritev. Ko steëe beseda o vkljuëitvi Slovenije v Nato, se debata ponavadi osredotoëi na racionalno tehtanje prednosti (benefits) in stroπkov (costs). To je kajpak razumljivo, saj je ekonomistiëno razmiπljanje hegemonsko v javnem diskurzu. Seveda tudi na tej ravni

85 argumentov proti vkljuëitvi v Nato ne (z)manjka. Nasprotno. VkljuËitev bi gotovo imela za posledico precejπnje poviπanje æe tako odloëno prevelikih! izdatkov za vojsko (ki bi jih lahko brez sence dvoma porabili za mnogo bolj koristne reëi). To brez dvoma je iracionalno poëetje, saj je povsem oëitno, da slovenski dræavi ne zdaj ne kdaj v bliænji prihodnosti ne grozi vojaπka agresija (njeno neodvisnost ali samostojnost ogroæajo povsem drugi, vsekakor nevojaπki procesi vendar pa ti potekajo z blagoslovom vladajoëih elit). Kaj se bo dogajalo v nekoliko bolj odmaknjeni prihodnosti, kajpak nihëe ne ve (niti ne more vedeti). Vpraπanje je tudi, ali bo tedaj Nato sploh πe obstajal (in v kakπni obliki). Kakorkoli æe, Ëe bi se zgodilo najhujπe in bi katera od sosed (npr. Italija, ki je najmoënejπa, hkrati pa je tudi Ëlanica Nata) vojaπko napadla Slovenijo, bi si s takπno avanturo vendarle nakopala hude teæave (in velikanske Ëloveπke in ekonomske stroπke). Pokoriti s silo tujo dræavo oziroma ljudstvo je nadvse nehvaleæno opravilo, ki se ponavadi konëa s polomom, Ëe je prebivalstvo v veëini sovraæno do okupatorja.»e ta pogoj ni izpolnjen, pa tej dræavi ne moreta pomagati ne Nato ne morebitna lastna profesionalna vojska. Navzlic nesporni prepriëljivosti racionalnih/ekonomskih argumentov, ki govorijo zoper vkljuëitev v Nato, vendarle ne smemo prezreti razlogov proti, ki pa so moralne narave. 10 Organizacija Nato je moralno sporna, saj je v preveliki meri poistovetena z imperialistiënimi in kapitalistiënimi interesi to je, z interesi, ki perpetuirajo ekonomsko strukturno nasilje: predvsem nasilje heteronomnega dela, nasilje v distribuciji dohodka in bogastva in nasilje nad naravo poleg tega pa je z agresijo na ZRJ pokazala, da ni (veë?) obrambna, ampak napadalna institucija, ki se ne obotavljala delovati v nasprotju z mednarodnim pravom in mimo uveljavljenih mednarodnih institucij (glede na to bi bilo morebitno Ëlanstvo v zavezniπtvu prej razlog za sram kakor za nacionalni ponos ). Mir na tem nemirnem svetu bi bilo treba braniti drugaëe (primer Braithwai- Zoran KanduË Nato anahronistiëni vir nevarnosti po(zno)modernem svetu Med argumenti zoper vkljuëitev so seveda pomembni tudi politiëni. Z vkljuëitvijo v Nato bi se namreë po nepotrebnem odrekli moænosti samostojnega oblikovanja politike v zvezi z vojaπkimi vpraπanji.

86 te, 2001: 17-23): vsekakor ne z atavistiënimi strukturami, kakrπna je Nato, ampak pod okriljem in nadzorom Organizacije zdruæenih narodov. Za zagotavljanje miru je seveda potrebna doloëena vojaπka sila, vendar le kot zares skrajno sredstvo (ultima ratio) ki je aktivirano πele potem, ko vsi drugi poprejπnji ukrepi spodletijo in v skladu z mednarodnim pravom (oziroma pod demokratiënim nadzorom). Zvezi Nato tovrstnega poslanstva ne kaæe zaupati (saj se je æe prehudo diskreditirala in osramotila). e veë, nobenega pametnega razloga (razen strateπkih interesov ZDA) ni videti, zakaj Evropa (v najπirπem geografskem smislu) ne bi sama (po)skrbela za lastno varnost (in v okviru OZN sodelovala tudi v morebitnih mirovnih operacijah drugje po svetu), to je, brez Nata. Nato Zoran KanduË Nato anahronistiëni vir nevarnosti po(zno)modernem svetu 86 je v evropskem prostoru pravzaprav nepotreben tujek, corpus alienum. Za konec le πe kratka pripomba. Dosedanje razprave o slovenski (ne)vkljuëitvi v Nato so pokazale na skrajno omejeno pojmovanje varnosti. Varnost ki je kajpak nesporna vrednota je opredeljena v glavnem kot lastnost kolektivitete (npr. nacije ali dræave), ki jo ogroæa bodisi zunanji sovraænik (ki ga vsaj v vojaπkem pomenu trenutno ni videti) bodisi notranji sovraænik (na primer kriminalci ). Po mojem mnenju bi kazalo varnost razumeti dosti πirπe, namreë kot stanje, v katerem vsakdo ( efektivno ) uæiva svoje Ëlovekove pravice, predvsem pravico do samodoloëanja, to je, upravljanja s svojim Ëasom, telesom in opravili: pravico do ustvarjanja samega sebe kot subjekta. Zveza Nato je kajpak milijone svetlobnih let oddaljena od tovrstnega razumevanja varnosti. e veë, Nato je æe s samim obstojem nevarna in πkodljiva institucija, odtujena demokratiënemu nadzoru in celo sovraæna do volje ljudstva, predvsem pa do koncepcije Ëlovekovih pravic. Ne pozabimo namreë, da je resno upoπtevanje te normativne ideje nezdruæljivo 11 z varovanjem obstojeëe distribucije gmotnih 11 Waldron je to misel izrazil nadvse jasno in jedrnato: Predlagam torej, da bi morali imeti pravice, osnovane na materialni potrebi, za temeljne v svoji teoriji Ëlovekovega dostopa do virov in njihove rabe. Namesto da bi te pravice smatrali za osnovo tega, da postavimo pod vpraπaj sámo lastninsko ureditev; obstoj nezadovoljene materialne potrebe tako postane ugovor ne samo proti naëinu, kako se uveljavljajo lastninske pravice (sebiëno, nepremiπljeno in tako dalje), ampak prav proti obliki in distribuciji samih lastninskih upraviëenj. Pri razglaπanju socialnih pravic ne prosimo imetnikov lastnine, naj bodo malo bolj dareæljivi. Postavljamo globlje vpraπanje: s kakπno pravico trdijo, da je nekaj izkljuëno njihovo navkljub veliki revπëini drugih? Vztrajamo pri tem, da mora lastnina odgovarjati pred sodiπëem potrebe in ne obratno (2000: 187).

87 virov oziroma lastninskih upraviëenj (ki pa se glede nje ne funkcionarji Nata ne njihovi nadrejeni nikoli niso spraπevali). Aktualno dogajanje v zvezi s Ëlanstvom Slovenije v Natu je bizarno in pomenljivo hkrati. Najviπji uradniki dræave, to je, edine politiëne organizacije, ki jo ima druæba za uresniëevanje svojih strateπkih ciljev, æivëno in k sreëi ne najbolj prepriëljivo prepriëujejo javnost, da glede pripadnosti Natu ni in ne sme biti nikakrπnega dvoma: vkljuëitev v Nato je preprosto nujna opcija, ki nima nobene alternative. Takπna argumentacija kajpak ni novost. Vse kljuëne politiëne odloëitve v zadnjem desetletju so bile pravzaprav predstavljene na enak naëin, namreë kot neizprosne in neizogibne nujnosti. Politika kot umetnost moænega se je tako prelevila v poniæno sprejemanje nujnega. e veë, politika samo sebe træi kot nepolitiko, to je, kot tehniëno/tehnoloπko (oziroma Ëe uporabim modni izraz strokovno ) izvajanje nalog, ki so po svoji naravi onstran demokratiënega presojanja in odloëanja. OËitno je, da se tukajπnja politiëna kasta πe najbolje poëuti v takπni dvojni vlogi: v razmerju do tujih (ne)formalnih centrov moëi se vede kot poniæen in vesten hlapec, v razmerju do svojega prebivalstva pa kot aroganten in neusmiljen gospodar. Zato vsekakor ni presenetljivo, da politiëna elita tudi izredno razprostranjeno nasprotovanje Natu dojema predvsem kot strokovni izziv: s katerimi propagandnimi, piarovskimi in manipulativnimi prijemi do te mere predrugaëiti zunanji imidæ te dræave, da mogotci iz Natove nomenklature (in njihovi ameriπki mentorji) ne bodo razoëarani (celo hudi ) in da ne bi pomislili, da so njihovi tukajπnji politiëni biriëi nedemokratiëni, to je, neposluπni eksekutorji nujnih zahtev imperialne gospode in imperativov globalnega kapitalizma? Tukajπnja ideoloπka trobila skuπajo ustvariti vtis, da nas Natovi funkcionarji dobrohotno vabijo na veëerjo oziroma nas æelijo dareæljivo pogostiti z raznovrstnimi ugodnostmi (in da bi bilo celo skrajno nevljudno zavrniti tolikπno pozornost). Resnica je diametralno drugaëna: vabijo nas, da bi nam drago zaraëunali jedi, Ëeprav sploh nismo laëni oziroma si njihovih specialitet sploh ne æelimo. Poloæaj Zoran KanduË Nato anahronistiëni vir nevarnosti po(zno)modernem svetu 87

88 je nekako takπen, kot da bi nekdo povabil vegetarijanca na meπano meso na æaru, hkrati pa bi ga πe mastno udaril po æepu in mu avtoritativno (pravzaprav avtoritarno) zabiëal, da mora odslej jesti zgolj z mesnega jedilnika, ki mu ga bo kot paternalistiëni kuhar sam sestavljal. Hvala lepa za takπne kulinariëne in gostinske usluge! Zoran KanduË Nato anahronistiëni vir nevarnosti po(zno)modernem svetu 88 Literatura Braithwaite, J. (2001): Restorativna i reaktivna regulativa u cilju uspostavljanja mira u svetu, Temida, πt. 2, str Gorz, A. (1999): Reclaiming Work, Cambridge, Polity Press. Hanæek, M.; GregorËiË, M. (2001): PoroËilo o Ëlovekovem razvoju: Slovenija Ljubljana, Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj. Mekina, I. (2002): Napadamo!, Mladina, πt. 11, 18. marec 2002, str Rai, M. (1995): Chomsky s Politics, London, Verso. Reiman, J. (1998): The Rich Get Richer and the Poor Get Prison: Ideology, Class, and Criminal Justice, Boston, Allyn and Bacon. Wallerstein, I. (1999): Utopistike ali izbira zgodovinskih moænosti 21. stoletja. DediπËina sociologije: obljuba druæbenih ved, Ljubljana, Zaloæba /*cf. Waldron, J. (2000): Liberalne pravice: dve plati medalje, Problemi, πt. 1-2, str Protivojni plakati, Ljubljana, jesen 2001.

89 Gorazd KovaËiË * Nato kot paradigma nove hladne vojne 1. Sociologija hladne vojne Obrambno zavezniπtvo evropskih in severnoameriπkih kapitalistiënih dræav Nato je nastal kot proizvod hladne vojne. Blok teh dræav na Ëelu z nosilno Ëlanico Zdruæenimi dræavami je od petdesetih do konca osemdesetih let s kopiëenjem vojaπke sile skrbel za uravnoteæenost strahu in moëi v igri niëelne vsote z neposrednim sovraænikom sovjetskim blokom. Nato je nastal zaradi obrambe Zahodne Evrope in je bil tudi po svojih strateπkih dokumentih ozemeljsko omejen le na Evropo in severni Atlantik. Bil je le ena od organizacij v blokovski delitvi sveta. Zahodni Evropi je zagotavljal status quo, Zdruæenim dræavam pa navzoënost njenih vojaπkih sil na mejah sovjetskega imperija in obenem politiëni nadzor nad zaveznicami. Kadar zgodovinarji govorijo o hladni vojni, navadno posveëajo pozornost predvsem geopolitiënim razmerjem med silami, oboroæevalni dinamiki, groænjam z jedrskim oroæjem in krvavim vojnam na stiëiπëih interesnih blokov na svetovnem obrobju. Skratka, s hladno vojno mislimo predvsem na strateπko razmerje sil v mednarodnih odnosih. To, da je hladna vojna imela tudi doloëene psiholoπke in politiëne uëinke navznoter ali da je notranjepolitiëno dogajanje celo dajalo ton zunanjemu guganju tehtnice moëi, pa je ponavadi opisano le obrobno. Tu nas bo zanimalo predvsem, kako je oboroæevalni in zastraπevalni reæim hladne vojne vpliva na æivljenje v druæbah, ki so bile del igre. Zanima nas (hladna) vojna kot reæim organiziranja druæbe. Æe zaëetnik moderne politiëne misli Thomas Hobbes je 89 * Gorazd KovaËiË je sociolog in politiëni analitik, asistent staæist na Filozofski fakulteti v Ljubljani in sodelavec Mirovnega inπtituta.

90 Gorazd KovaËiË Nato kot paradigma nove hladne vojne 90 sredi 17. stoletja v svojem delu Leviathan zapisal: Vojna niso zgolj bitke ali bojevanje: paë pa je Ëasovno obdobje, v katerem je pripravljenost na spopad dovolj razvidna. 1 Izhajamo iz teze, da je druæbeni ustroj to je napisana ali nenapisana pravila, po katerih se ljudje ravnajo, in vire, iz katerih dræavna oblast Ërpa svojo legitimnost in soglasje prebivalcev z oblastjo mogoëe organizirati na razliëne naëine. Moderna dræava je gotovo kompleksna institucionalna in praktiëna meπanica razliënih naëinov organiziranja druæbenega reda in discipliniranja prebivalcev. Vendar nekateri prevladajo nad drugimi. Ti naëini ali prvine so naslednji: 1. vladavina zakona in enakopravnost dræavljanov; 2. demokracija, politiëni pluralizem in vkljuëevanje dræavljanov v sooblikovanje politike; 3. trg zasebnih interesov; 4. druæbena solidarnost; 5. pastorala in ideoloπka vzgoja; 6. strah, ogroæenost, vojna in druge nasilne oblike discipliniranja. Liberalno usmerjeni politiëni sistemi navadno poudarjajo prve tri sklope, ki vsakomur omogoëajo uresniëevanje lastnih interesov, zagotavljajo soglasje s sploπnimi interesi, ki jih zastopa vlada, ter prepreëujejo privilegije in zlorabe. Takπni politiëni sistemi so znaëilni za sodobno Zahodno Evropo. Liberalno usmerjeni politiëni sistemi obstajajo v veë razliëicah. Nekatere imajo poudarjeno solidarnostno dimenzijo, druge ta model je v zadnjih dveh desetletjih v vzponu pa gredo v smer moënejπega poudarjanja trga: deregulacije in privatizacije socialnih funkcij dræave ter prenaπanja bremen in tveganj neenakosti na ramena posameznikov. Peta dimenzija je v stabilnih Ëasih manj izrazita, Ëeprav je tudi prisotna. Na minimum pa je v liberalno usmerjenih politiënih sistemih skrëen tisti reæim organiziranja druæbenega reda patriotizma, ki temelji na strahu ljudi pred zunanjo 1 Hobbes, T. (2000): Leviathan, 13. poglavje. Citat v Hobsbawm, E. (2000):»as skrajnosti, Ljubljana, str. 231.

91 nevarnostjo. Prav tu naletimo na bistveno posebnost, ki jo pomeni stanje dejanske, moæne ali namiπljene vojne za ustroj druæbe. V teh druæbah je πesta dimenzija moëno poudarjena in lahko celo prehiti nekatere druge, ki veljajo za temelj odprte druæbe. Fenomen hladne vojne moramo pogledati tudi z vidika notranjih uëinkov, ki jih prinaπa reæim strahu in uniformiranosti. 2. Ameriπka notranja politika in hladna vojna Analitiki, kakrπen je eden zadnjih æiveëih enciklopedov, britanski zgodovinar Eric Hobsbawm, ugotavljajo, da potem ko je leta 1952 tudi Sovjetska zveza izdelala jedrsko bombo, realne nevarnosti za svetovno vojno ni bilo veë. Kljub apokaliptiëni retoriki na obeh straneh, zlasti na ameriπki strani, sta vladi obeh velesil sprejeli svetovno razdelitev moëi ob koncu druge svetovne vojne, ki je pripeljala do skrajno neenakomernega, a pravzaprav nespornega ravnovesja sil. 2 Vlade obeh velesil so si prizadevale za mirno glajenje razmejitvenih sporov in se izogibale neposrednim spopadom ter pri svojem ravnanju v nasprotju z ideologijo retorike hladne vojne izhajale iz predpostavke, da je dolgoroëno miroljubno soæitje med njima moæno. 3 Potrebna taktika je bila taktika omejevanja in zadræevanja nasprotnika. Absurdno gromozanski vojaπki arzenal ZDA in Sovjetske zveze, s katerim bi lahko nekajkrat opustoπili Zemljo, sta velesili uporabljali kot sredstvo v pogajalskih pritiskih, moænost uporabe pa je bila izkljuëena. Ravnovesje kapacitet smrti je doloëalo mednarodna razmerja moëi in pomenilo okvir, znotraj katerega so se odvijale vojne v obrobnih dræavah tretjega sveta. Prav ta gotovost navzven, v odnosu do nasprotne velesile, je omogoëila zlorabo jedrske nevarnosti za notranjepolitiëne namene. Hobsbawm ugotavlja, da so med vsemi jedrskimi silami in vsemi Ëlanicami enega ali drugega bloka pri zlorabi vojne psihoze najbolj prednjaëile ZDA. Ameriπka vlada je bila namreë mnogo bolj kot sovjet- Gorazd KovaËiË Nato kot paradigma nove hladne vojne 91 2 Hobsbawm, 2000: Hobsbawm, 2000: 233.

92 Gorazd KovaËiË Nato kot paradigma nove hladne vojne 92 ska ali celo zahodnoevropske odvisna od Ëustvenega razpoloæenja volilnega telesa. In s temi Ëustvi se je dalo manipulirati. Napetost je bila logiëna posledica blokovske konfrontacije, vendar to ne razloæi apokaliptiënega tona hladne vojne. Ta je priπel iz Amerike. (...) svetovna komunistiëna zarota morda z izjemo prvih povojnih let ni bila resen del notranje politike nobene od tistih dræav, ki so se imele za politiëne demokracije. Med vsemi demokratiënimi deæelami so le v ZDA predsednike izbirali (...) v strahu pred komunizmom, ki je bil za njihovo notranjo politiko pribliæno tako pomemben kot budizem za Irce. 4 Prav umetno potenciranje strahov in gonja nekaterih ameriπkih politikov proti nevidnemu sovraæniku sta bila po Hobsbawmovi oceni glavno gonilo ameriπke (in πele poslediëno tudi sovjetske!) oboroæevalne tekme. Tudi zmerni ameriπki politiki so bili prisiljeni tekmovati s skrajneæi, ki so z retoriko zastraπevanja pred zunanjim in notranjim fantomskim komunistiënim sovraænikom doloëali pravila in tempo igre za volilne toëke. Pritlehne in neracionalne blaznosti protikomunistiënega lova na Ëarovnice ni zaëela ameriπka vlada, ampak sicer nepomembni demagogi, (...) ki so odkrili politiëni potencial vsesploπnega ovajanja notranjih sovraænikov. (...) ApokaliptiËni antikomunizem je bil koristen in zato mamljiv celo za politike, ki niso iskreno verjeli v svojo lastno retoriko. (...) Javna histerija je predsednikom olajπala zbiranje velikanskih vsot denarja, ki jih je ameriπka politika zahtevala od svojih dræavljanov, ki slovijo po svojem odporu do plaëevanja davkov. 5 Namiπljeni boj proti fantomskemu sovraæniku v lastnih vrstah je s pridom uporabljal represivni aparat dræave, v ZDA zlasti FBI s svojim nezamenljivim direktorjem Edgarjem J. Hooverjem, za pritiske na radikalne politiëne nasprotnike. Povsod na demokratiënem Zahodu so komunisti- Ëne stranke izgnali iz vlade, v Italiji celo z groænjo vojaπkega posredovanja. (Ravno v Italiji so ZDA iz ideoloπkih razlogov tako rekoë trajno ustoliëile krπëanskodemokratsko stranko, ta enostrankarski sistem pa je vodil v globoko sistemsko korupcijo.) V drugi 4 Hobsbawm, 2000: Hobsbawm, 2000:

93 polovici sedemdesetih let je kontekst umetno vzdræevane hladne vojne soomogoëil neokonzervativno kontrarevolucijo ter poveëane ideoloπke pritiske na sindikate in nova druæbena gibanja. Ta so se mobilizacijsko v precejπnji meri napajala iz kritike moralno nevzdræne militaristiëne politike (Vietnam) in hladnovojne psihoze. 3. DolgoroËne posledice hladne vojne Hladna vojna je za vse strani pomenila nerazumno izërpavanje javnih financ. Odpor proti vietnamski vojni je imel podporo tako med πirokimi sloji mladih AmeriËanov, ki jih je mobilizacija neposredno prizadela, kot tudi med premoænejπimi skupinami in gospodarstveniki Amerike in zahodne Evrope. Ta je morala sofinancirati ameriπko vojaπko avanturo zaradi bretton-woodske vezave valutnih teëajev. GospodarskopolitiËno je reæim oboroæevalne tekme in vojaπkih podvigov, med katerimi je bil najbolj kriëeë ravno tisti v Vietnamu, sovplival na zastoj gospodarske rasti in dræave blaginje v sedemdesetih letih. Dve naftni krizi v tem desetletju sta bili med drugim strukturna posledica izërpavanja v brezkonëni tekmi hladne vojne. Posledica je bila desetletna recesija, zaradi katere se je svetovno gospodarstvo preoblikovalo. Starega fordizma in dræave blaginje je bilo konec, povsod po svetu je zavel val neoliberalizma v makroekonomiji, marsikje pa tudi neokonzervativizma v politiki. PoslediËni rezultat krize v sedemdesetih letih je bil vzpon transnacionalk in nereguliranih finanënih trgov. Nastale razmere so prisilile vlade vseh dræav v politiëni program neoliberalizma: v privatizacijo in deregulacijo v prid kapitalu, torej umik dræave iz gospodarstva. Neoliberalni recept za oæivitev gospodarskega zastoja sta najprej izpeljala desniëarska voditelja ZDA in Velike Britanije Ronald Reagan in Margaret Thatcher æe v zaëetku osemdesetih let. Njunemu modelu so postopno sledile πe druge dræave, pa tudi mednarodne finanëne ustanove. To zgodbo danes poznamo pod imenom ekonomska globalizacija. Na Vzhodu je bila gospodarska izërpanost πe hujπa, saj je veëina dræav v osemdesetih letih zabredla v dolæniπko krizo, razen tistih s strateπkimi naravnimi surovinami, Gorazd KovaËiË Nato kot paradigma nove hladne vojne 93

94 Gorazd KovaËiË Nato kot paradigma nove hladne vojne 94 kot je bila Sovjetska zveza, vendar se je njihova struktura trgovinske menjave moëno spremenila v πkodo sekundarnih in terciarnih dejavnosti. SZ je zaëasno reπeval veëkratni dvig cene nafte leta 1973, vendar je navidezna uspeπnost sovjetsko vodstvo zazibala v neukrepanje. Realno je sovjetsko gospodarstvo peπalo, nazadovanje pa je bilo le Ëasovno oziroma strukturno zamaknjeno ali premeπëeno. SZ je od leta 1964 do sredine osemdesetih let vsako leto poveëala obrambne stroπke za 4 do 5%, cena pa je bila ta, da je njen civilnotehnoloπki razvoj peπal in sploh ni zmogel preskoka v informacijsko paradigmo. Ko je naposled sovjetska oblast predvsem po zaslugi spoznanja GorbaËova o nesmiselnosti oboroæevalne tekme in konfrontacije popustila, sestopila z oblasti in sovjetski blok odprla svetu, je πok odprtja razsul dræavo v prah. Vdor dinamiëne zahodne ekonomije transnacionalk v sovjetsko centralnoplansko gospodarstvo je slednjega opustoπil. Novega napredka pa ni bilo in tako je vsaj srednjeroëna posledica za evropski Vzhod in obmoëje nekdanje SZ ostala kriza dræavne oblasti (ki vodi v prevlado mafij in klientel ter korupcije in anomije) in obuboæanje velike veëine prebivalstva. Neposredno razviden rezultat blokovske konfronatacije je bil patriotizem, temeljeë na strahu pred sovraænikom, napihnjenim s propagando. Toda dolgoroëne strukturne posledice druæbenega reæima hladne vojne so bile tako na Vzhodu kot tudi na Zahodu gospodarsko peπanje in prerazporeditev blaginje v πkodo veëinskega prebivalstva, kopiëenje oroæja povsod po svetu in poveëana moë represivnih aparatov dræave ter ideoloπko zaostrovanje navznoter do drugaëe misleëih, do manjπinskih skupin in æivljenjskih slogov. KonËni dobiëek je v globalnem merilu iztræil le manjπi del druæbe, zlasti represivni dræavni aparat, vojaπkoindustrijski kompleks in del kapitalskih elit na Ëelu s transnacionalnimi korporacijami. To je glavni nauk izkuπnje hladne vojne, ki ni pomenila le reæima mednarodnih odnosov, paë pa tudi specifiëen reæim organiziranja druæb navznoter.

95 4. Nova hladna vojna Iz te pogosto prezrte perspektive se kaæejo zanimive vzporednice z danaπnjimi razmerami v svetu. Opaziti je moë, da nekatere poteze hladnovojne psihoze danes πe kar obstajajo oziroma so ponovno v vzponu. V ZDA jih promovira aktualni predsednik George Bush ml. s svojim skrajno konservativnim vladnim aparatom. Posamezne poteze navidezne hladne vojne kot strategije oblikovanja notranje politike je moë opaziti tudi pri nas. Zanimivo je, da se pojavljajo natanko ob vpraπanju πiritve zveze Nato in vstopa Slovenije vanjo. To je po svoje razumljivo æe zaradi nenavadnega dejstva, da vojaπko zavezniπtvo Nato po uradnem koncu hladne vojne πe kar obstaja. Vendar ta razlaga ne zadostuje. Prav tako ne zadostuje razlaga, da po πoku 11. septembra vrednota varnosti iz objektivnih razlogov kotira viπe. Ljudje naj bi bili upraviëeno vznemirjeni, odlo- Ëitev za Nato pa naj bi ponujala nekakπno varnost. Ne smemo pozabiti, da je bila v πestdesetih, sedemdesetih in osemdesetih letih dejanska nevarnost sovraænikovega napada preteæno namiπljena, pa vendar je moëno uëinkovala navznoter. Kot smo pokazali, je ena glavnih znaëilnosti hladne vojne v tem, da je neposredna nevarnost umetno ustvarjena, in to iz notranjepolitiënih namenov zastraπevanja, poenotenja, veëje podpore vladi in zatiranja opozicijskih skupin. V tej luëi reæima hladne vojne nikakor ne smemo razumeti kot posledico realne ogroæenosti. Hladna vojna je predvsem uspeπen model vodenja notranje politike. George Bush ml. to dobro ve. Prav tako, kakor je bila ameriπka notranja politika motor stare hladne vojne in je dajala tempo konfrontaciji in lovu na Ëarovnice, ki so mu morali slediti tudi drugi igralci, je tudi danes vodilni generator nove namiπljene hladne vojne ameriπki predsednik Bush mlajπi. Bush ml. se je takoj po nastopu mandata odloëil, da bo dræavo potegnil iz gospodarskega zastoja z vojnim keynesianstvom. Bush, ki je po svoji politiëni usmeritvi sicer delegat velekapitala in zlasti naftnih in vojaπkoindustrijskih korporacij, se je odloëil, da bo pospeπil gospodarsko rast s poveëanim dræavnim povpraπevanjem. Za razliko od Roosevelta, ki je gospodarsko krizo v tridesetih letih saniral z ob- Gorazd KovaËiË Nato kot paradigma nove hladne vojne 95

96 Gorazd KovaËiË Nato kot paradigma nove hladne vojne 96 seænimi javnimi deli, je Bush podobno kot Hitler v tridesetih letih usmeril dræavno povpraπevanje v vojaπko industrijo. Nastopil je z blazno zamislijo o gradnji protiraketnega πëita in jo zaëel utemeljevati s spodbujanjem strahov pred domnevno malopridnimi dræavami, ki naj bi sovraæile Ameriko in naërtovale njeno uniëenje z jedrskim oroæjem. Busheve fantazije niso imele kaj dosti podlage oziroma ta niti pribliæno ni ustrezala astronomskim stroπkom nove vojne zvezd. (Originalna vojna zvezd je bila sicer Reaganova zamisel iz zadnjega obdobja hladne vojne, ki je na sreëo ameriπkih davkoplaëevalcev niso uresniëili, ker je GorbaËov prej konëal hladno vojno.) Potem se je kot nalaπë zgodil 11. september in Bush je svoje vojno keynesianske naërte takoj preusmeril proti novemu fantomskemu sovraæniku Al Kaidi. Zagnal je vojaπki stroj in poneveril ali zamolëal dejstva, ki bi lahko dokazala, ali je talibanski reæim res pravi cilj maπëevanja. Eden od Ëlanov najoæjega vodstva Busheve vlade je dvom o dokazih zavrnil z besedami: Dokazi so jasni. Videli smo jih na televiziji. V tej izjavi se skriva resnica Bushevega reæima nove hladne vojne: za ustrahovanje ljudi ne potrebujemo realnega nasprotnika, saj ga lahko umetno ustvarimo s pomoëjo propagandnega stroja. Bush se je odloëil, da hoëe navzven in navznoter ustvariti reæim vojne, zato si z razlogi zanjo ne beli glave. Ustvarjata mu jih lahko (sedaj æe ukinjeni) Urad za strateπke vplive, 6 ustanovljen za poπiljanje laænih informacij v javnost, in televizija, ki jih multimedialno potencira. Sovraænik je virtualen, vendar ravno tako uëinkovit za notranjepolitiëne ambicije vojskovodje Busha. 5. Nato kot paradigma nove hladne vojne»e je Nato eden od proizvodov zgodovinske hladne vojne in Ëe obstajajo pokazatelji, da utegne biti reæim navidezne hladne vojne ponovno aktualen, potem se moramo nujno vpraπati, ali ima pri tem Nato karkoli zraven. Ali sta vpraπanje πiritve Nata 6 O tem so v javnost priπle skope informacije. NajveË dokumentiranih podatkov o tem je pri nas dostopnih v vesti Pentagon in medijsko-informacijska propaganda, objavljeni 19. februar 2002 na spletni strani

97 in vpraπanje vkljuëevanja Slovenije v Nato kakorkoli povezani s fenomenom nove hladne vojne? Zdi se, da je hujskaπko navijanje za Nato πele logiëna izpeljava neëesa drugega: retorike nove hladne vojne. Razloge za ta retoriëni zasuk po 11. septembru v smeri Huntingtonovega spopada civilazicij in poveliëevanja vojaπke varnosti vkljuëno z Natom kot modelom na vojski temeljeëe varnosti par excellence gre iskati v notranjepolitiënih ambicijah nekaterih robateæev. To, æal, velja tudi za Slovenijo.»eprav stare hladne vojne ni veë, se nekateri politiki v zadnjem letu dni spet vedejo, kot da bi nas ponovno doletela. Proizvajajo namiπljene strahove in sovraænike, da bi laæe utrdili moë dræavnega aparata in pritegnili javno podporo. (Ta jih k sreëi ne uboga, ampak se jim upira.) Organizacije, kakrπne je preæiveta zveza Nato, so æivljenjsko odvisne od sposobnosti, da ljudi prepriëajo, da so ogroæeni in da je Nato tisti, ki jih lahko zavaruje. Kot je dejal bruseljski dopisnik dnevnika The Irish Times Denis Staunton, je zavezniπtvo odloëeno najti svojo prihodnost predvsem z iskanjem novih groæenj. 7 To lahko razumemo. Manj razumljivo in sprejemljivo pa je, da nekatere vladajoëe skupine v Sloveniji polagajo svojo oblastno prihodnost v boj z namiπljenimi groænjami. Javnost vztrajno prepriëujejo, da je Republika Slovenija fiziëno ogroæena in da ji grozi svetovna hobotnica terorizma. Eden od demagoπkih zagovornikov vstopa v Nato rad æuga, da naπe meje ne bi mogle povsem zaustaviti morebitnih nevarnosti bioloπkega, kemiënega ali nuklearnega terorizma, 8 in nas retoriëno spraπuje: Si sploh lahko predstavljamo oroæja in nevarnosti, ki nas lahko doletijo Ëez 10 let? 9 Tovrstno zastraπevanje javnosti nima v kontekstu Slovenije kot stabilne dræave nikakrπne dejanske osnove. Res pa je, da ga moramo jemati resno, ker je simptom za nekaj drugega. Gorazd KovaËiË Nato kot paradigma nove hladne vojne 97 7 Novinarski veëer Mirovnega inπtituta Kdo lahko reëe ne zvezi Nato?, Ljubljana, Klub KUC, 9. april Rupel, D. (2001): Kultura, multikulturnost, globalizacija in terorizem, predavanje na Fakulteti za druæbene vede, 19. december 2001, objavljeno na spletni strani MZZ. 9 Rupel, D. (2002): Pojasnilo MZZ o slovenskem vkljuëevanju v Nato, 4. februar 2002, spletna stran MZZ.

98 Gorazd KovaËiË Nato kot paradigma nove hladne vojne 98 Problem takπnih blodenj ni le v tem, da nimajo nikakrπne stvarne podlage, paë pa tudi v tem, da zahtevajo specifiëen model varnosti te druæbe to je varnost, skrëeno na vojaπko varnost. Vztrajno ponavljanje laæi, da je Slovenija ogroæena od zunaj, lahko zamegli resnico, da glavni viri ogroæanja prebivalcev Slovenije prihajajo od znotraj in so predvsem socialnega in razvojnega znaëaja. Ogroæenost πtevilnih posameznih prebivalcev Slovenije se pojavlja na ravni vsakdanjega æivljenja in se pogosto tiëe negotovosti glede zaposlitve in drugih virov preæivetja. Ogroæenost je konkretno v tem, da so delavke tekstilne tovarne iz Otiπkega Vrha za mesec januar 2002 prejele osebni dohodek v viπini (deset tisoë!) tolarjev in da nihëe ni storil niëesar, da bi se njihova agonija konëala. Kaj nam bo popolnjevanje vojske po najmodernejπih Natovih standardih, ko pa nekateri ljudje s svojim trdim delom ne zasluæijo niti za kruh in mleko?! Prikazovanje varnostnega vpraπanja Slovenije in njenih prebivalcev, kot da gre zgolj za vojaπko varnost, pomeni zatiskati si oëi pred zelo stvarnimi teæavami, ki pestijo posameznike in so strukturne narave. VkljuËevanje v Nato ni nikakrπen odgovor na te teæave. Je zamegljevanje resniënih problemov in obenem zaradi visokih posrednih stroπkov vstopa celo dejavnik, ki spodbuja socialne probleme. Toda predstavniki vladajoëih elit gonijo svojo kampanjo proti namiπljenemu zunanjemu sovraæniku in za podreditev povsem nekoristnemu vojaπkemu zavezniπtvu. Ko jim zmanjka varnostnih argumentov, uporabijo govorico totalnosti. Trdijo, da je vpraπanje Nata totalno eksistencialno vpraπanje, vpraπanje temeljne pripadnosti transatlantski uniji svobodnih in demokratiënih narodov, 10 to je fantazmi zahodne civilizacije.»lanstvo Slovenije v Natu bo reπilo tudi strateπko vpraπanje politiëne identitete Slovenije, ki bo tako postala sestavni del sveta najbolj varnih ter gospodarsko in demokratiëno najbolj razvitih dræav. 11 Trdijo tudi, da Nato simbolno pomeni preskok zgodovinskorazvojnega zaostanka slovenskega naroda: Slovensko pribliæevanje evro- 10 Delo, 19. januar Krajπi intrevju z Borutom Pahorjem, Mag, 12. september 2001.

99 atlantskim integracijam, navsezadnje pa tudi sodelovanje v protiteroristiëni koaliciji je potrebno videti v kontekstu zgodovine slovenskega zamudniπtva in v kontekstu slovenskega prizadevanja po enakopravnosti z drugimi narodi oz. dræavami. 12 Zdi se jim, da mora Slovenija nujno pripridobiti simbolno priznanje, da je varno spravljena v naroëje zahodnih dræav, sicer ji nekaj primanjkuje. Pri tem gre za povsem psiholoπki simptom nesamozavesti, katere vzrok ni kakπna prirojena napaka slovenskega naroda in s tem slovenskih politikov, paë pa preprosto pomanjkanje samostojnih strategij in vizij. Zato se predstavniki vladajoëih elit navduπujejo nad vsakim menijem, ki jim ga ponudijo velesile. Vpraπanje absolutne pripadnosti tako imenovani zahodni civilizaciji nekateri zagovorniki Nata prikazujejo kot vpraπanje nove delitve na civilizirani in barbarski ali malopridni svet 13, in πe veë: kot izziv spopada med dvema civilizacijskima blokoma. Neenotnost med muslimani prepreëuje nadaljnji prodor islama, zato si Osama bin Laden in drugi voditelji islamskih fundamentalistov prizadevajo izzvati globalni spopad clash of civilisations, ki bi na temelju muslimanske solidarnosti mobiliziral Ëim veëje πtevilo muslimanov. 14 Rupel se pri takπnem razmiπljanju moëno naslanja na ideje ideologa sodobnega ameriπkega konzervativizma, sicer pa nekdanjega operativca Cie za posebne naloge Samuela P. Huntingtona. Ideje, ki jih je ta razvil v knjigi Spopad civilizacij in preoblikovanje svetovnega reda, botrujejo tudi Bushevi imperialistiëni politiki po 11. septembru. OËitno pa je, da temeljijo na kulturnem rasizmu par excellence. Huntingtonovo rasistiëno slikanje nove blokovske razdelitve sveta je bojaæeljni ultrakonzervativni politiëni opciji in vojaπkoindustrijskemu kompleksu ponudilo novo ideoloπko paradigmo, na podlagi katere lahko zapeljejo ljudstva v nov krvavi ples konfrontacij in vojaπkih spopadov. Ideoloπke bloke so zamenjali civilizacijski bloki, Gorazd KovaËiË Nato kot paradigma nove hladne vojne Rupel, Sintagmo je za opis novega strateπkega razmerja sil v mednarodnih odnosih uporabil D. Rupel takoj po 11. septembru. 14 Rupel, 2001.

100 paradigma hladne vojne pa ostaja. Razkoli, ki jih vodijo naftni in drugi materialni apetiti, so uperjeni proti naporom za multikulturno soæitje in proti tistim ljudem, ki si prizadevajo zanj. Ta notranjepolitiëni uëinek kampanje za novo, huntingtonovsko hladno vojno se oëitno zdi uporaben tudi nekaterim protagonistom slovenskih vladajoëih elit. Njihov kljuëni argument, da je Slovenija kratko malo namerjena tarëa islamskih teroristov in da se ne moremo izkljuëiti iz sedanjih konfrontacij (ki so v bistvu civilizacijske), je za Rupla kot glavnega protagonista natovske politike pri nas tale: Dejstvo je, da je Slovenija æe sedaj del zahodne civilizacije, njen vstop v EU pa bo to samo potrdil. Boj islamskih fundamentalistov ni samo boj proti ZDA, ampak sploh Gorazd KovaËiË Nato kot paradigma nove hladne vojne 100 proti vrednotam zahodne civilizacije. Ker zagovarja takπne vrednote, islamski fundamentalisti vidijo Slovenijo kot svojega nasprotnika. 15 Stanje totalne vojne je po Ruplovih trditvah neizogibno in mu ne moremo ubeæati. Ne preostane nam drugo kakor sprejeti vsiljena pravila igre, prijeti za oroæje in korakati v boju na æivljenje in smrt pod enotnim Natovim praporom. Ker protagonisti vstopa v Nato vpraπanje nacionalne varnosti slikajo v absolutnih merilih, ker nas prepriëujejo, da gre za biti ali ne biti, tudi strupeno udrihajo po vseh, ki mislijo drugaëe. Kot kaæe analiza Ruplovega uvodnega stampeda proti natoskeptikom, 16 med konstruktivne in legitimne udeleæence razprave πteje dr. Rupel zgolj tiste, ki se strinjajo s takπnim ali drugaënim vkljuëevanjem Slovenije v Nato in EU. Tistih, ki so temu doslej ugovarjali, dr. Rupel paë ne æeli niti upoπtevati, niti jih ne jemlje resno. e veë: vse, ki dvomijo o smiselnosti vstopa v Nato, je kratko malo oznaëil za predstavnike komunistiëne kontinuitete: Gre za maloπtevilne, vendar dobro organizirane in dobro opremljene elite, za visoke, vplivne in celo vladajoëe skupine, ki imajo veliko politiëne kilometrine, desetletja politiënih izkuπenj in katerim ustre- 15 Rupel, Glej: KovaËiË, G. (2001): Razcvet natoskepticizma v vodilnih medijih (analiza Ëlanka D. Rupla Skrajni Ëas za prihodnost Slovenije, objavljenega v Sobotni prilogi Dela, 11. avgust 2001). Medijska preæa, πt. 12, poletje/jesen 2001.

101 za nedotakljivost ali vsaj primerna revizija preteklosti teh desetletij. KomunistiËno kontinuiteto naj bi motilo navezovanje Slovenije na Zahod, medtem ko Nato pomeni dokonëno razoroæitev komunistov. Nasprotovanje Natu, ki se zdi Ëasovno bolj dostopna integracija od EU, je po Ruplovem prepriëanju le taktiëna poteza komunistiëne nomenklature, bistvo njihovih prizadevanj pa je opisal takole: V resnici gre za sistematiëno nasprotovanje slovenski usmeritvi v træno gospodarstvo in demokracijo. Torej: kdor nasprotuje vstopu v Nato, kdor nasprotuje vojaπkemu konceptu var-nosti, je po Ruplovih trditvah komunist. e veë: kdor nasprotuje Natu, nasprotuje demokraciji, zato ga moramo izloëiti iz javne diskusije. In kdor kritizira dræavotvorne institucije, kakrπni sta vojska ali zunanjepolitiëna doktrina, se je diskvalificiral kot sogovornik o dræavnih zadevah. 17 Kritika dræave tokrat ni prepovedana z utemeljitvijo, da je nekonstruktivna, paë pa da ruπi dræavnost. e veë: kdor kritizira naπo oblast, pravi dr. Rupel, poniæuje Slovenijo. Mi, torej vladajoëa politiëna elita je tako izena- Ëena z dræavnostjo in zato nedotakljiva kot dræavnost sama. Dræava, to smo mi, bi lahko rekli. Dræava pripada nam, ki smo na pozicijah in zato (!) strokovno kompetentni, ali pa tistim, ki jo Ëastijo (ki Ëastijo nas). 18 Hladna vojna in njeni notranjepolitiëni uëinki se ne zdijo veë oddaljeni. S takπnim hladnovojnim staliπëem do javne razprave o Natu soglaπa tudi eden vodilnih nevladnih protagonistov vstopa v Nato, dr. Anton Bebler je Mladina objavila njegovo pismo bralca, naperjeno proti novinarju Igorju Mekini, v katerem je Bebler uporabil osebno diskreditacijo zagovornika nasprotnega staliπëa na podlagi osebnih okoliπëin:»e æeli Mladina biti soliden Ëasopis, ki resno in objektivno obravnava za naπo dræavo in druæbo pomembne zadeve, potem menim, da ni bilo primerno zaupati temo Nato ravno Igorju Mekini. Æe veëkrat, med drugim v Ëasu vojaπke operacije Nato zoper ZRJ l. 1999, se je izkazal za nezmoænega, tudi zaradi tesnih Gorazd KovaËiË Nato kot paradigma nove hladne vojne Vsi citati so iz Rupel, D. (2001): Skrajni Ëas za prihodnost Slovenije. Sobotna priloga Dela, 11. avgust KovaËiË, 2001.

102 Gorazd KovaËiË Nato kot paradigma nove hladne vojne 102 druæinskih vezi s Srbijo, objektivno pisati in razpravljati o vsem, kar je povezano ali samo diπi po Nato. Je nakljuëje, da se je tudi ta najbolj kriëeëi primer zagovarjanja reæima apartheida v samostojni Sloveniji pojavil ravno v zvezi z vpraπanjem Nata? Kaæe, da je tako pri propagandi o ogroæenosti, ki temelji na spopadu civilizacij, kot tudi pri lokalni gonji proti kritikom Nata na delu isti fenomen: rasizem, poælahtnjen z zatiranjem tistih, ki mislijo drugaëe. Zagovorniki vstopa Slovenije v Nato zagovarjajo tudi ekskluzivizem pri odloëanju o strateπkih odloëitvah Slovenije in poskuπajo diskeditirati referendum. Temeljne politiëne odloëitve so zanje stvar elit strokovnjakov in poklicnih politikov, sodelovanje dræavljanov bodisi v odprti javni razpravi bodisi na referendumu pa skuπajo omejiti na minimum lepega vtisa. Za Rupla je sporno samo dejstvo, da negativni glasovi ne prihajajo niti iz strokovnih ustanov niti iz oblastnih struktur niti iz glavnih koalicijskih ali opozicijskih politiënih strank, 19 saj je prepriëan, da so edino ti pristojni za oblikovanje politiënih odloëitev. Protagonisti vstopa v Nato si odkrito prilaπëajo javni prostor in odrekajo pravico do javnega izraæanja staliπë tistim, ki nasprotujejo njihovemu programu. Javno mnenje je zanje predvsem neka podatkovna gmota, ki jo izmeriπ z anketo in oblikujeπ od zgoraj navzdol: z vzvodi (Ëetrte veje) oblasti. Po Ruplu ni priëakovati, da bi obiëajni dræavljani lahko oblikovali kaka relevantna staliπëa. Reducira jih na veëinsko razpoloæenje. Za oblikovanje staliπë so po njegovem mnenju pristojni strokovnjaki in politiki, morda πe gospodarstveniki, torej elite. (...) DemokratiËno odloëitev za Nato Rupel razume kot karseda posredovano demokracijo z ohlapno rabo formalnih postopkov in z onemogoëanjem vpliva na javno mnenje tistim, ki razmiπljajo drugaëe od vladnega programa. 20 Takπen avtoritarizem in pozivanje k enoumju zveze Nato ne motita in ju podpira: Zveza NATO je Slovenijo danes opozorila na problem nizke oziroma padajoëe javne podpore Ëlanstvu (...) Zavezniπtvo v 19 Pojasnilo Ministrstva za zunanje zadeve v zvezi s slovenskim vëlanjevanjem v NATO, spletna stran MZZ, 4. februar KovaËiË, G. (2002): Za Nato z vsemi sredstvi, Medijska preæa, πt. 13, zima 2002.

103 svoje vrste ne æeli sprejeti dræave, ki noëe biti Ëlanica, temveë dræavo, ki to æeli biti. Zato je ta problem potrebno razreπiti in javnomnenjsko podporo popraviti, je slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel povzel osrednje opozorilo, ki ga je devetnajsterica naslovila na dræavo na danaπnjem zasedanju Severnoatlantskega sveta in Slovenije Vpraπanje Nata ni le vpraπanje Ëlanstva v zavezniπtvu V zvezi z Natom imamo opraviti z umetnim prikazovanjem totalnega sovraænika in kataklizme, ki naj bi nas ogroæala. Opraviti imamo s politiko rasistiënega razkolniπtva. Opraviti imamo z obsedenostjo z zgolj vojaπkim konceptom varnosti in z navduπenjem nad vojskovanjem. Opraviti imamo z ostrimi besednimi obraëuni s tistimi, ki mislijo drugaëe, torej z nasilnimi prijemi v besednem bojevanju. Opraviti imamo z zahtevami po enoumju. Opraviti imamo z instrumentalizacijo javnega mnenja in uzurpacijo javnega prostora. V πirπem smislu se v kontekst militarizacije in ograjevanja z novimi berlinskimi zidovi umeπëajo tudi okrepljeni pritiski na marginalizirane druæbene skupine, kakrπne so migranti in begunci. V zvezi z namiπljeno poveëano ogroæenostjo Slovenije je represivni aparat poveëal svoje ambicije tudi v πkodo nekaterih neodvisnih politiënih skupin in uprizoril veë resnih incidentov. Na podlagi neutemeljenega suma o sodelovanju s teroristi so prisluπkovali nekaterim izpostavljenim javnim osebam in jih tudi drugaëe nadlegovali. Uglednemu univerzitetnemu profesorju in aktivistu je policija podtaknila molotovko, ki naj bi jo ta vrgel na italijansko veleposlaniπtvo v Ljubljani.»eprav materialnega dokaza sploh ni bilo, so ga prepustili stigmatizaciji nekaterih medijev. Eden od ministrov je po telefonu poklical kolega, delodajalca nekega drugega aktivista, in od njega zahteval, naj zaposlenega vræe iz sluæbe zaradi njegovega politiënega delovanja. Ali niso takπne razmere æe znane iz polpretekle zgodovine? Ali se hladna vojna kot notranjepolitiëni reæim ponavlja? Gorazd KovaËiË Nato kot paradigma nove hladne vojne STA, 9. april 2002.

104 Temeljna metoda takπne stategije vladanja je umetno ustvarjanje strahov pred zunanjim sovraænikom in njegovimi notranjimi zavezniki ter umetno ustvarjanje razkolov. Predpostavljanje neizbeænega razkola med civilizacijskimi bloki in pozivanje k obrambi zahodnih vrednot sta tista diskurzivna prijema, ki takπne razkole πele vzpostavljata. RasistiËna vizija razkola med civilizacijskimi bloki je tista, ki sproæa nepotrebne konflikte med dræavami in kulturami in ki pravzaprav razkole povzroëa (ne pa obratno!). Isto velja za gonjo proti tistim sodræavljanom, ki o neki politiëni odloëitvi (v tem primeru o vstopu v Nato) mislijo drugaëe. To je pravzprav mnogo veëja in mnogo Gorazd KovaËiË Nato kot paradigma nove hladne vojne 104 bolj konkretna groænja slovenski demokraciji kot pa teroristiëni piloti Al Kaide. Jasno in glasno moramo povedati, da danes ne gre za to, da bi morali pod Natov varnostni deænik zato, ker bi nas v vojaπkem smislu ogroæala nekakπna nova hladna vojna, paë pa je retorika hladne vojne tista, ki ogroæa naπo demokracijo in soæitje razliënih kultur. Povedati moramo tudi to, da vpraπanje Nata ni le vpraπanje interesov Slovenije, saj je bolj ali manj jasno, da Ëlanstvo v Natu za Slovenijo ni posebno koristno. Dodatno razseænost ima vpraπanje Nata zaradi tega, ker Nato za del slovenske vladajoëe elite pomeni celovito politiëno paradigmo organiziranja druæbe po vojaπkem vzoru uniformiranosti, discipline in enoumja. NotranjepolitiËni principi hladne vojne so izbruhnili na dan ravno na toëki polemike o vkljuëevanju v Nato in to ni nakljuëje. V obeh primerih, torej tako kar se tiëe preæivetja vojaπkega zavezniπtva Nato kot tudi glede politiënega preæivetja nekaterih slovenskih protagonistov Nata, je osrednja preæivetvena strategija vzpostavljanje reæima nove hladne vojne. Namiπljeni rez med civilizacijo in barbari, ki ga skuπa vpeljati vojaπko-ideoloπki stroj ZDA in Nata, uporabljajo tudi naπi vodilni protagonisti vkljuëitve v Nato: v notranji politiki skuπajo vsiliti rez med zagovorniki Nata na eni strani in domnevnimi nasprotniki demokracije 22 na drugi strani. 22 Dr. Anton Bebler je sestavil celo seznam domaëih potencialno sumljivih intelektualnih nasprotnikov Nata: radikalni pacifisti in okoljevarstveniki (zeleni), kulturniπki amerikanofobi, nasprotniki potroπniπtva, protiglobalisti, anarhisti, neomarksistiëni dogmatiki, protizahodnjaki, protikapitalisti, protiimperialisti, Ëlani Nove stranke in KomunistiËne partije Slovenije, ksenofobi, πovinisti, nacionalisti, zaplotniki, obrambni varëneæi ali zastonjkarji, avstrofili, rusofili, srbski nacionalisti, srbofili in opozicionisti kar tako, oziroma iz principa (Mladina, pisma bralcev, 18. marec 2002). Seznam se bere kot indeksacija nasprotnikov reæima v dosjejih stalinistiënih tajnih sluæb. Sam zase pove dovolj.

105 Kaæe, da je zavzemanje za Ëlanstvo v Natu le simptom nekega globljega problema notranjepolitiëne paradigme nove hladne vojne. Duh nove hladne vojne hodi z roko v roki z Natom. Ta duh je mnogo resnejπa groænja Sloveniji in svetu kot tiste sile, pred katerimi naj bi nas Nato obvaroval. Ker Nato pomeni notranjepolitiëno paradigmo nove hladne vojne, se mu moramo vsi svobodomiselni dræavljani in dræavljanke z vso odgovornostjo upreti. Tako zvezi Nato kot tudi njenim domaëim protagonistom moramo jasno in glasno povedati, da Slovenija nove hladne vojne ne potrebuje ne v mednarodnih odnosih ne navznoter. Gorazd KovaËiË Nato kot paradigma nove hladne vojne 105 Demonstracije proti varnostni konferenci v Münchnu, 1-3. februar 2002.

106 ReciNeNato akcija ob gostovanju urednika Nato Rewiew Cristopherja Bennetta na FDV, Ljubljana, 14. marec 2002.

107 TonËi KuzmaniÊ * Nato: spor fakultet in spor varnosti Vmeπati se je edini naëin, kako ostati realistiëen! Heinrich Böll Spor fakultet: pro et contra natovska 1 V zvezi s slovensko Nato debato me zadnjih nekaj mesecev posebej intenzivno muëi neko detektivsko vpraπanje. Zdi se mi namreë, da je kriminalistiëno zasledovanje debate obenem lahko tudi omembe vreden del javnega, a tudi analitiënega, da ne reëem, teoretiënega pomena. Vpraπanje, ki me preganja dobrega pol leta (vsaj æe od takrat, ko je v Sobotni prilogi Dela slovenski zunanji minister dal v objavo svojo poletno Natoposlanico 2001), je veëplastno, pribliæno pa je sestavljeno iz naslednjih elementov: odkod neki so se vzeli vsi ti (samo na prvi pogled πtevilni) pronatovci? Kje so bili in kaj so poëeli do sedaj? Ali obstaja morebiti kaj takega, kar jih druæi skupaj, kaj takega, kar bi jim bilo skupnega in na podlagi Ëesar bi bilo moë sklepati tudi o tem, kdo so oziroma kakπne korenine imajo? Kako modrujejo in odkod pri svojem sklepanju izhajajo, ko tako samostojno, a vendarle nezmotljivo in celo soëasno prihajajo do skupnega rezultata? Ali je sploh kaj logiënega, doslednega, morebiti celo nujnega v njihovi pronatovski dræi?»e kaj takega obstaja, kaj to utegne biti? Ali bi to morebiti bilo nekaj takega, kar se da zapopasti z analitiënimi orodji, ne da bi obenem zabredli v teorijo zarote. Ravno slednje se mi zdi pomembno, kajti ravno teorija zarote, Ëeπ da je nekdo takπen ali drugaëen plaëanec tega ali onega Imperija, je silno primerna diskvalifikacija, * Doc. dr. TonËi KuzmaniÊ je politiëni analitik, raziskovalec na Mirovnem inπtitutu in predavatelj na Fakulteti za druæbene vede, na Institutum studiorum humanitatis v Ljubljani in na Visoki πoli za menedæment v Kopru. 1 V tekstu uporabljam πtevilne neobiëajne ter mestoma jezikovno vpraπljive izpeljanke iz samostalnika Nato. To poënem predvsem zavoljo ekonomizacije s prostorom.

108 ki ko zmanjka argumentov pride prav tako tistim, ki so pro-, kot nam, ki smo dvomljivci, Ëe ne æe kontranatovci? To pa je tisto, Ëemur bi se rad izognil Elementi pojavnosti Najprej bi kazalo ugotoviti, da zagovornikov Nata v javnosti pravzaprav ni veliko, kot se zdi, je pa razmeroma veliko ljudi, ki te zagovornike aktivno podpirajo iz druge vrste. Ko reëem, da jih ni veliko, imam v mislih, da jih ni veliko na ravni javnega nastopanja, argumentiranja. Le-teh je v celoti gledano pravzaprav kakπen ducat, Ëe ne celo manj. Zanje je znaëilno, da so skoraj do zadnjega zaposleni v dræavnih (pravzaprav vladnih) institucijah, da so torej za svoje delo plaëani iz davkoplaëevalskega, torej domaëega in ne tujega denarja. e natanëneje, veëji del teh je tako ali drugaëe TonËi KuzmaniÊ Nato spor fakultet in spor varnosti 108 povezan z zunanjim in obrambnim ministrstvom ter ministrstvom za notranje zadeve. DrugaËe povedano, zaposleni so veëji del v ali pri tako imenovanih represivnih aparatih dræave, zagovorniki Nata pa so tako rekoë ex professo. Na neki naëin jim v opis delovnih nalog in opravil, ki so jih dolæni izpolnjevati na delovnih mestih, sodi tudi to, da morajo (?) biti pronatovski 2. DrugaËe reëeno, v popoldanskih urah, ko niso veë v sluæbi, lahko iz njihovih ust (raje privatno in off the record kot pa sicer) sliπite tudi kakπno kontranatovsko ali pa vsaj ne ravno radikalno pronatovsko pozicijo, Ëesar v delovnem Ëasu in na javnih mestih ne boste niti po nakljuëju deleæni. Skratka zdi se, da slovenska vlada in dræava skrbita (denarno, kadrovsko in sicer) za pronatovsko promocijo. DrugiË, v zadnjih nekaj mesecih je bilo moëi opaziti, da so se pronatovci v medijih tukajπnjega mnoæiënega poneumljanja v veëjih koliëinah pojavili hkrati. Pribliæno od zaëetka leta 2002 naprej.»e boste natanëneje analizirali njihove nastope, boste kot poglavitni razlog temu in ravno takrat osredotoëenemu pojavljanju bolj ali manj deleæni sintagme, ki se glasi nekako takole: novembrsko povabilo v Nato. 3 To hipote- 2 Pred kratkim, ko sem, denimo, povsem po nakljuëju poklical na zunanje ministrstvo Republike Slovenije, sem pri telefonistu izvedel, da me bodo zvezali z, kot mi je bilo povedano, oddelkom za Nato. 3 Bolj poetiëno je to dr. Rupel primerjal z druæinskimi ritualnimi snidenji, kot sta povabilo na kosilo ali pa povabilo na kavico.

109 tiëno, torej morebitno povabilo se skratka pojavi kot glavni razlog za to, da je ravno sedaj treba nastopati v medijih. TretjiË, ta (na)enkratna pojavnost veëje koliëine zagovornikov Nata jaha na izrazito visoki stopnji prepriëanosti v svoj prav in tudi na apriorni delegitimizaciji vseh, in sicer tako nasprotnikov kot tudi sovraænikov. e bolj natanëno reëeno, lahko bi govorili o nekakπnem apriornem, vnaprejπnjem in nevpraπljivem prav zagovornikov Nata, ki se samoutemeljuje na samoumevnosti, ki je izpeljiva iz neëesa, kar oni imenujejo strokovnost. Ta argumentacija gre nekako takole: biti pronatovski pomeni biti strokoven (Nato in stroka = eno in isto). Ker smo mi strokovnjaki za ta vpraπanja (vemo torej, kaj je prav), je to edino moæno (pravo, resniëno, realno...) staliπëe. Vsa druga staliπëa so Ëe ne æe kaj hujπega nestrokovna. Ker so nestrokovna, so tudi neupraviëena, ne-prava, ne-resniëna, v konëni instanci pa ne-realna, da ne reëemo ne-realistiëna. Z drugimi besedami, Ëe so ne-realistiëna in ne-realna, potem tudi ne vzdræijo in so dobesedno odveëna ter vsaj nelegitimna 4. Nemara bi lahko naπteli πe kakπno lastnost (takπno ali drugaëno pojavnost) pronatovskega sindroma po slovensko. Vendar pa me to ob tej priloænosti ne bo toliko zanimalo. Raje se bom lotil nekega na prvi pogled bistveno bolj marginalnega vidika problematike. S tem merim predvsem na dvoje: tako na to, da je vidik, ki ga bom analiziral, na prvi pogled povsem marginalen s staliπëa analiziranega pojava (pronatoizem), kot tudi to, da je ta zadeva-vidik povsem marginalna tudi v tem smislu, da se je tukaj πe nihëe ni lotil. Kaj πele analitiëno. Meni pa se zdi silno pomembna, da ne reëem skrajno simptomatiëna, za razumevanje pronatovskega pojava à la Slovenie pa odloëilnega pomena. TonËi KuzmaniÊ Nato spor fakultet in spor varnosti Spor fakultet Gledano s tega mojega, bolj ali manj omejenega in marginalnega naskoëiπëa, je bistveno bolj vznemirljivo dejstvo, kot so vsa doslej naπteta in πe πtevilna druga ne- 4 Tavtoloπko funkcioniranje argumenta strokovnosti je podrobneje razdelano v KuzmaniÊ (2002), sicer pa nekoliko veë v drugem delu tega teksta.

110 naπteta, da veëji del najbolj prepriëljivih in obenem tudi najbolj glasnih zagovornikov nujnosti pridruæitve Slovenije Natu izhaja iz ene in iste ole. Ko reëem πole, to pomeni obenem veë, pa tudi manj kot ponavadi od besedice πola lahko priëakujemo, da bi utegnila pomeniti. Tukaj gre tako za πolo miπljenja kot tudi celo za isto πolo v smislu institucije in celo stavbe, kjer pronatovski aktivisti in teoretiki bodisi delajo, pouëujejo ali pa so πtudirali v nekem obdobju svojega æivljenja oziroma kjer velja oboje, kjer pouëevanje in πtudij zdruæujejo v eno in isto. Za tiste, ki poznamo te moæe (simptom: deklet in æena skorajda ni!), pravzaprav ni velikega dvoma, katera je institucija, od koder kljuëni pronatovci prihajajo. Gre predvsem za nekdanjo Visoko politiëno πolo CK ZKS, nato FSPN oziroma za danaπnjo Fakulteto za druæbene vede. e veë oziroma πe oæje povedano, daleë najmoënejπa, najbolj glasna in najbolj prepriëljiva skupina, ki nastopa v javnosti in ki je tako rekoë po definiciji (tudi ex professo) pronatovska, prihaja skoraj in v celoti iz ene in iste πtudijske smeri na tej fakulteti, in sicer iz smeri, ki se imenuje obramboslovna. Lahko bi rekli, da je celo le ena fakultetna katedra in nekaj drugih posameznikov (obramboslovni katedri bolj ali manj blizu), ki tako rekoë kot vleëni in paradni konji usmerjajo javnomnenjsko Slovenijo v Nato. To, kar je obramboslovju bolj ali manj TonËi KuzmaniÊ Nato spor fakultet in spor varnosti 110 blizu, je tudi tukaj ni nobenih veëjih dvomov tako imenovana mednarodna politoloπka usmeritev na isti fakulteti, se pravi, na FDV. VeËji del izstopajoëih imen, brez katerih si je pronatovsko delovanjo v Sloveniji tako rekoë nemogoëe predstavljati in ki jih bom zavoljo plastiënosti prikaza tudi naπtel, so tako ali drugaëe doma bodisi na FDV ali pa celo na katedri za obramboslovje. Tam so bodisi πtudirali, so na tej katedri diplomirali (pridobili kak drug znanstveni 5 5 Na tem mestu je treba biti silno pazljiv, kajti analitiëno gledano gre za odloëilno mesto pronatovskega izjavljanja. Tukaj, na toëki fakultete, se bolj ali manj upraviëeno govori seveda o znanosti, znanstvenosti in znanstvenikih. Toda, in zdaj pride pomemben odtenek: ko pa bo πlo za nastopanje teh istih ljudi v podroëju javnosti (denimo, televiziranega govorjenja mnoæicam), denimo na podroëju pro-nato argumentiranja, potem argument (dejansko titula!) znanstvenosti ne bo veë πtel, paë pa se bo ta ista znanstvena kvalifikacija samoumevno (rokohitrsko) spremenila, pravzaprav prekvalificirala v strokovnost. S tem pa bo v tem je ves πtos postala nekaj, kar (da) je preseæno glede na znanost in/ali znanstvenost, nekaj, kar je veë, kot je znanost in znanstvenost sama! O tem, da se tukaj nahajamo na toëki (preseænosti) mitoloπkosti in ustvarjanja mitologije strokovnosti, najbræ ni treba posebej utemeljevati. Sicer pa nekoliko bolj obdelane te par excellence ideoloπke aspekte strokovnosti in njihove uëinke v realnem primerjaj v omenjeni KuzmaniÊ (2002).

111 naziv), se z obramboslovnimi zadevami ukvarjali, πe vedno tam πtudirajo oziroma pouëujejo (so zaposleni...) vsaj naslednji posamezniki: dr. Anton Bebler, Janez Janπa, Jelko Kacin, dr. Anton Grizold... Tam blizu se pravi, z iste fakultete ali s tiste bliænje in sorodne ali pa katere druge malo manj bliænje in sorodne katedre so doma, Ëe ne drugaëe pa v smislu primarne zaposlitve, tudi dr. Dimitrij Rupel, dr. Iztok Simoniti... dr. Aleπ Debeljak, dr. Pavle Gantar, dr. Frane Adam... Iz istih logov prihaja tudi, denimo, dr. Bogomir Ferfila, da o drugih, javnosti bistveno manj znanih, a bodisi na FDV oziroma v kljuënih dræavnih in paradræavnih ustanovah zaposlenih ljudeh (v glavnem na obrambnem, notranjem in pa ministrstvu za zunanje zadeve 6 ), ki so πtudirali ravno na FDV (predvsem obramboslovje ali mednarodne odnose!) in so danes zagrizeni pronatovci, niti ne govorim. VkljuËno tudi seveda s pronatovsko, tukaj bojda leviëarsko stranko Zdruæeno listo, ki jo vodijo bodisi nekoë πtudirajoëi ali pa πe vedno zaposleni na FDV ter realno misleëimi ekonomisti, ki so na FDV veëidel prevzeli teoretsko podroëje politologije. Naj poleg omenjenega dr. B. Ferfile, ki se je specializiral za tako imenovane ameriπke πtudije, omenim vsaj πe dr. Marjana Svetli- ËiËa, ki je v zadnjih nekaj letih posebej zablestel z izjavo, da je politiëno (teoretiëno) miπljenje, politiëna teorija kot taka pravzaprav Ëvek. 7 TonËi KuzmaniÊ Nato spor fakultet in spor varnosti Da ne bo dvomov: gre za fakultetne katedre, na katerih proizvajajo osnovne kadre (dejansko elito) za prej omenjene represivne organe slovenske dræave. Fakulteta za druæbene vede potemtakem na teh nekaj katedrah funkcionira kot tovarna, kot proizvodni obrat za oblikovanje povsem specifiënih izdelkov na podroëju natanëno programiranega, programsko predvidenega in reciklirajoëega se (ne)miπljenja, ki se mu (temu izdelku) reëe tudi profil. Na primer profil obramboslovca. Ravno tukaj, torej v proizvodnji osnovnega kadra (represivne elite druæbenega) je treba iskati tudi razloge za to, da fedevejevci niso veë to, kar so bili nekoë (sedemdeseta in osemdeseta), oziroma, zakaj so postali to, kar so nekoë bili pravniki, ekonomisti... NostalgiËno nemiπljenje namreë ne zmore razumeti, da slovenska dræava ko je slednjië nastala nima drugih tovarniπkih obratov za tovrstne industrijsko-mnoæiëno proizvedene kadre lastne samo-reprodukcije kot prav na FDV. O tem topovskem mesu za zdaj in za silo πe vedno lahko govorimo v nenatanënih in preπirokih kategorijah dræave, je pa samo vpraπanje Ëasa, ko se bo tudi o tem spregovorilo v kategorijah reæima. Toda te inovacije si bo nemara privoπëila v veëjih koliëinah πele generacija, ki prihaja, oziroma ko bo priπel pravi Ëas za to. 7 Na danaπnjem FDV imamo silno zanimivo teoretiëno situacijo. Tam je namreë postalo samoumevno, da je tako rekoë edina skupna toëka veëjega dela tistih, ki v slovenski javnosti govorijo o politiki in politologiji, to, da pouëujejo politologijo na FDV. Pa kaj, boste porekli. Mar to ni nekaj najbolj normalnega, da o politiki in politologiji govorijo ravno tisti, ki pouëujejo politologijo!? NaËeloma da, zagotovo. Toda in concreto ni nujno tako. Gre namreë za to, da med tistimi, ki na FDV pouëujejo politologijo in ki se bojda spoznajo na politiko in politologijo, æe zdavnaj prevladujejo ekonomisti, pravniki, zgodovinarji, sociologi, obramboslovci in ne politologi! S politologijo in politiko jih namreë ne veæejo izobrazba, stroka, strokovne objave doma in v tujini... paë pa predvsem delo, ki ga bolj ali manj nakljuëno opravljajo, nadvse pa redefinicija tega, kar da je politika in kar da je politologija.

112 Temu bi bilo treba dodati vsaj πe eno, a silno pomembno vejico pronatovskega umevanja, ki je sicer po nekaterih drugih linijah ravno tako povezano z znaëilnimi tehnikami/veπëinami, ki jih pouëujejo na FDV. Gre kajpada za tisto medijsko, TonËi KuzmaniÊ Nato spor fakultet in spor varnosti 112 predvsem nacional-televizijsko. Dva magistra (mag. Uroπ LipuπËek in mag. Rosvita Pesek) in nekaj napovedovalk in napovedovalcev (denimo, Hrenova, Slak,...) in skoraj æe imamo izdelano skupinsko sliko, pri Ëemer kot reëeno vnovië ne smemo pozabiti, da so vsi omenjeni spet izdelki ravno ene in iste fakultete Ëeprav tokrat vsaj v nekem smislu neke druge katedre tiste za novinarstvo. Na hitrico predstavljeno zadeva gre topogledno tako daleë, da bi se na tej analitiëni toëki povsem upraviëeno lahko πli naslednje (otroπke?) igrice: povej mi, kaj oziroma kje si πtudiral/a oziroma kje si zaposlen/a, in ti povem, kaj si misliπ o Natu. In to je tisto radikalno povrπinsko spoznanje, ki gre pravzaprav tako daleë in globoko, da me je pritegnilo k detektivskemu premisleku. Kako namreë pojasniti to banalno faktiënost, to empiriëno pojavnost? Kako je sploh mogoë fenomen, ki smo mu priëe in ki sem mu ravnokar zgolj nakazal najbolj zunanji lik pojavljanja? S Ëim imamo opraviti pri tovrstnem sovpadanju vseh najbolj izstopajoëih imen in pa ene institucije oziroma v tem smislu celo topike in geografske lokacije? Za kaj tukaj gre, kako sploh to zadevo misliti? Ne nazadnje, ali je to morebiti zgolj nakljuëje ali pa zadaj/spodaj Ëepi kaj veë? 8 Lahko bi v to in podobne smeri preiskovanja πli πe naprej. Vendar pa dvomim, da bi pri razumevanju pronatovske orientacije lahko pri tem priπli bistveno dlje od zgolj takπne ali drugaëne intenzivnejπe kvantitete nakazane pojavnosti. Kajti to je moja tukajπnja teza resnice pronatovske dræe ali bolje cele palete tovrstnih dræ πe zdaleë ne moremo najti zgolj znotraj omenjenih fakultet in smeri premiπljevanja oziroma sklepanja. Lahko pa jo zares najdemo πele, Ëe se lotimo njenega nasprotka 8»e bi hoteli πe nekoliko celoviteje razumeti pronatovski sindrom v postsocialistiëni Sloveniji, bi bilo treba temu za zdaj πe vedno preveë poenostavljeno in zatorej nenatanëno povedano fedevejevskemu skupku podobno in/ali identiëno misleëih pridruæiti vsaj πe debelejπe plasti pisateljskorazumniπke srenje (tiste, denimo, zbrane okoli Nove revije, Ampaka...), v bistveno manjπi meri pa tudi nekatere usmeritve tukajπnje pravniπko ter tudi ekonomsko-menedæerske (najverjetneje tudi zdravniπke ter sveëeniπke) intelektualne srenje.

113 (pogostokrat tudi nasprotnika ). Lahko jo bistveno ustrezneje deπifriramo prek posrednika, ki pa je ravno v njenem nasprotku oziroma v tistem, kar v danem okolju igra vlogo (velikega) Drugega. Zato bi se sedaj kazalo vpraπati foucaultovsko: zakaj ali pa kako to, da med danaπnjimi (najbræ bi kazalo reëi tudi nekdanjimi in tudi prihodnjimi) zagovorniki Nata ni tako rekoë nobenega znanega predstavnika tega, Ëemur reëemo humanistika? Ali pa, Ëe so, so izjemno redki oziroma jih je toliko, kot je na strani pronatovskih fakultet takπnih posameznic/kov, ki nasprotujejo Natu? Kaj v smislu natoizacije (ne)miπljenja manjka humanistom, kaj je potemtakem s tistimi, ki so doma bolj ali manj na filozofski fakulteti ter πe delno po posameznih manjπih humanistiënih πolah in inπtitutih, raztresenih po veëini po Ljubljani? Kako razumeti takπno, naj jo imenujem po kantovsko, fakultetsko strukturiranost problema 9, s katerim se sooëamo? Ali gre za nakljuëja, za kakπne zakonitosti in ali morebiti celo za nujnosti, o katerih bi kazalo premisliti? Ali drugaëe: ali gre pri pro et contra opredeljevanju okoli Nata zgolj za takπne ali drugaëne, fiziëne in duπevne lastnosti posameznikov ali pa simptomatika spora fakultet vendarle opozarja na nekaj takega, kar bi lahko ponudilo globalnejπo in bolj poglobljeno, s tem pa tudi nemara ustreznejπo razlago Nato-fenomena v danih okoliπëinah na Slovenskem pa tudi πirπe? TonËi KuzmaniÊ Nato spor fakultet in spor varnosti Razlike in spori med fakultetami Najprej se mi ob tem zastavi preprosto, a obenem tudi zagatno vpraπanje: kakπna pa (sploh) je razlika med humanistiko na eni in pa tem, kar bi lahko imenovali contra humanistika 10, na drugi strani? Slednja kot nakazano sestoji predvsem iz tukajπnjega fedevejevskega druæboslovja, ekonomije (izginjajoëe v menedæmentu) in prava 11? Glede 9 Tukaj imam seveda v mislih znani Kantov tekst Spor fakultet. Glej Kant (1995). 10»eprav se tovrstno poimenovanje tukaj ponuja tako rekoë samo po sebi, naj vendarle opozorim, da ima tudi πirπe filozofsko-postmoderne tone druæboslovne (!) kritike razsvetljenstva in humanizma, ki smo jima tako izrazito priëe v pribliæno zadnjih dveh desetletjih. 11 Gre seveda za poenostavitev, kajti tudi tako med izstopajoëimi slovenskimi filozofi (UrbanËiË, Hribar) kot med literati oziroma humanisti v nekem πirπem pomenu (krog okoli Nove revije) je moë najti viπje koncentracije pronatovcev.

114 TonËi KuzmaniÊ Nato spor fakultet in spor varnosti 114 na reëeno, se pravi, glede na empiriëno preverljivo ugotovitev, da je pronatovski sindrom (ali lahko govorimo tudi o pronatovskem lobiju?) najbolj osredinjen okoli dveh kateder na FDV (za obramboslovje in mednarodne odnose), oziroma v manjπi meri πe na kadre nekaterih drugih kateder na FDV ter na pravno in ekonomsko fakulteto, pa lahko zadevo postavimo πe natanëneje, Ëe se lotimo ekstremov. Kaj bi lahko morebiti postavili kot kljuëno razliko med obramboslovjem na eni in humanistiko na drugi strani, Ëe smo ugotovili, da v primeru opredeljevanja do natoizacije Slovenije ravno od tam prihajajo skrajni pro et contra akterji? Poenostavljeno, a obenem πe zmeraj zadosti empiriëno povedano (sam sem se namreë πolal na obeh vrstah in celo na obeh konkretnih πolah, in sicer tako na Slovenskem kot tudi na tujem), v primeru prvih, se pravi, tistih, ki jih pogojno imenujem kontrahumanistiëne, gre za πole, na katerih je programska imaginacija, tudi in predvsem raziskovalna, pravzaprav nezaæelena. VËasih je sicer zgolj odveëna, obëasno pa je celo prepovedana. Na takih πolah namreë po definiciji niso naklonjeni praznemu besediëenju, kot se razume πtudijsko raziskovalna, eksplanacijska, interpretativna in sicerπnja imaginacija denimo, filozofska 12. Tam raje kraljujejo statistiëne, matematiëne, ekonomistiëne in ekonometriëne ter tudi sicer logiëne (Carnapovi uëenci, ki tukaj kraljujejo, ne da bi vedeli, da so to, bi dejali da Stvarne in Realne ) metode. Tam so doma matematiëni, torej eksaktni, Aristotel bi dejal, apodiktiëni dokazi in nikakor ne pribliæki, ki so znaëilni za topiko, etiko, politiko, retoriko..., da najbolj pohujπljive besede vseh besed, kot je dialektika, tukaj niti ne omenjam. 13 Te vrste πol se pravzaprav dræi tudi neka sholastiëna patina, kajti na njih za tako kategorijo, kot je dvom, prostora preprosto ni. Hecno, a vendarle zlahka dokazljivo, te(le)oloπkost teh πol in fakultet stavi na vse prej kot pa na dvom, ki pa je ena kljuënih kategorij sodob- 12 Izgon filozofije s teh fakultet je seveda le vrh ledene gore, toda kljub temu silno zgovoren. 13 Velikanska koncentracija ustrezno otrdele pameti na teh katedrah in fakultetah je namreë tako visoka, da je beseda dialektika, ki tako nesramno spominja na diamat, naravnost prepovedana. Kot da bi bila besedna povezava dialektika iznajdena kot πtevilne druge s tega podroëja v Moskvi Stalinovega ali poznejπega Ëasa (tako sklepajo visoke koncentracije otrdele pameti) in ne v predaristotelskih Ëasih takratne GrËije.

115 nega humanizma, ki tako moëno gre v nos πtevilnim danaπnjim resnicoljubom. Na tovrstnih πolah, se razume, ni prostora ne za igrivost, humor, kaj πele za takπno ali drugaëno neresnost ( zajebancijo ). Tam gre za tiste stvari in reëi 14, ki so skrajno (ekstremno, smrtno) resne. Tam ni in ne more biti politike 15 kar tako, kaj πele utopije. Tam gre izkljuëno za tako imenovana realna tla, oziroma kveëjemu za real(no) politiko 16. Tam ni nejasnega in meglenega pesnjenja, kaj πele negotovega iskanja. Tam so doma mojstri, ki so jim stvari in reëi, da o besedah niti ne govorimo, æe vedno vnaprej kristalno jasne. e veë, dokonëno in tudi definitivno jasne, kajti drugaëe pravzaprav ne more biti. Gre za πole, ki svoje dikcije gradijo na stavkih tipa: kot je æe bilo zapisano v Svetem pismu, kot je lepo reëeno pri Webru, kot je æe Lacan dejal... Tam ni vsaj velikih ne dvomov in vpraπanj o tem in onem, tam so doma definicije, formule, odgovori in reπitve. Klene, jasne... Samo pravilno se jih je treba nauëiti in jih pri izpitu znati zreproducirati. Tam domuje Resnica, o kateri sploh Ëe hoëeπ druæbeno, to pa pomeni v sluæbi in v stroki, napredovati pogostokrat ni najbolj pametno, kaj πele zdravo, dvomiti. Tam ni zanosa in zanesenosti, tam je doma ratio, nadvse pa calculatio! 17 Se pravi, raëun v preëiπëeni obliki, ki se vedno skonëa tako, da proizvede toëen rezultat. ToËen kajpada v smislu preverljivosti tudi in predvsem na eksperimentalni ravni. Tam ni enkratnosti in neponovljivosti, tam je vse vπtevπi tudi in predvsem resnico preverljivo in ustvarljivo. Gre za prostore (ne)mi- TonËi KuzmaniÊ Nato spor fakultet in spor varnosti Pravzaprav bi tukaj bilo treba biti bolj natanëen. tos je v tem, da v druæboslovni znanstveni solati, ki je tako dedië teologije kot naravoslovja in metodoloπko funkcionira natanko na njunem preseëiπëu, ni pravzaprav nobene resne moænosti za razlikovanje med stvarmi in reëmi. Ravno to razlikovanje, ki mu je Foucault (1971) posvetil svoje najboljπe delo, pa je tisto, kar tukaj umanjka in kar nam daje legitimnost, da govorimo o veliki loënici med vedami, ki spadajo sem, in pa tistimi, ki jih poganja dvom oziroma boljπe razlikovanje med stvarmi in reëmi. 15 Tam je politika dojeta kot nekaj, kar je per definitionem isto kot ideologija, svojo legitimnost pa korpus vednosti iz podroëja druæboslovja utemeljuje na neideoloπkosti oziroma na antipolitiënosti. Strokovnost je tista catch-word, ki bi jo v tem kontekstu bilo treba dojeti kot nosilko tistega neideoloπkega in antipolitiënega. 16 Jasno, brez omenjanja, kaj πele πtudija Rochaua (1972), Meineckeja (1976), Schmitta (1994)... Da o povezavah, mestoma silno neposrednih, denimo, med Schmittom, Kissingerjem in Morgenthaujem niti ne govorim. Hecno, kot da bi se ne spodobilo omenjati teoretiënih in tudi osebnih povezav med (nekdanjimi in sedanjimi) zagovorniki real-politike ter nekdanjim kronskim pravnikom Hitlerjevega reæima!? 17 Jasno, brez kakrπnegakoli omenjanja, kaj πele poznavanja tekstov, kot je, denimo, Boyerjev (1959).

116 TonËi KuzmaniÊ Nato spor fakultet in spor varnosti 116 πljenja, kjer se resnico da destilirati, prikazati in tudi pokazati na dlani. Tam ni ne jebivetrov in ne jebipovetarcev, tam so sami resni, mirni in urejeni, uglajeni moæje in gospe, skratka tisti, ki prakticirajo mirno, resno in urejeno æivljenje, ki najpogosteje meji na sterilnost. 18 Resnost, mirnost in urejenost, ki meji na sterilnost, pa je kljuënega pomena, saj je to nekaj kar sodi v pogoje delovanja, kar gospodari z metodologijo, ki mora biti v vsakem trenutku zmoæna proizvesti resnico. 19 To, kar je na humanistiki po definiciji uhajajoëe (metodologije in tudi resnica...), je tukaj tisto, kar je æe od vekomaj vnaprej in zagotovo ujeto. ReËeno v umetniπkih kategorijah 19. stoletja, kajti takrat je to gibanje ki se mu dobesedno blede od realnosti in realnega tudi nastalo, na eni strani so realisti, na drugi pa pod-, pred- ali nad-realisti oziroma takπni, ki se na realizem bodisi ne spoznajo ali pa se nanj kar naravnost poæviægajo. Na eni je druæboslovje, ki je realno in strogost realizma trenirajoëe, na drugi pa tisto, kar je od humanistike ostalo in kar bi rado realizmu vzelo pravo mero, kot bi dejali stari Atenci. Ne nazadnje: tu, znotraj realnih ved, pravzaprav ved, ki se jim dozdeva, da so realne in da gospodarijo z realnim, praviloma kraljujejo moæje, njihove pokonëne dræe in pokonënosti nasploh, ki so od malih nog trenirali, da deëki niso na tem svetu za to, da bi morebiti jokali. In ravno tukaj pri omembi moæ (tudi moæatosti bi lahko rekli) se pojavi neko silno pomembno, tako rekoë preseæno dejstvo (prej kot vpraπanje), ki je πe kako v zvezi z razlikovanjem med obramboslovjem in humanistiko, ki se ga tukaj shematiëno lotevam. Tukaj moramo namreë ugotoviti nekaj dokaj presenetljivega: veëji del zgoraj omenjenih in naπtetih osebkov (predvsem tistih s katedre za obramboslovje ter za mednarodne odnose) se je tako rekoë πe do vëeraj vsaj kar zadeva Nato opredeljeval radikalno drugaëe, torej povsem nasprotno. V starem reæimu sta namreë ravno katedri za mednarodne odnose in obramboslovje na FDV bili vozliπëe proizvajanja argumentacij protinatovskega tipa oziroma sta to bili instituciji (podobno kot takratna 18 Miπljeno je v pomenu, kot ga uporabljajo Bilwet (1999). 19 Glej Arendt (1978).

117 FSPN v celoti, pa πe marsikatera druga fakulteta), ki sta proizvajali ne-uvrπëene (nitiniti) argumentacijske verige. Kaj se je tem ljudem in tem institucijam pravzaprav zgodilo, da so tako zlahka, predvsem pa tako mnoæiëno in tega nikoli ne pozabimo, kajti to je kljuënega pomena kot en moæ, torej kot to storijo vojaki pod pezo komande! preskoëili v drugi, recimo pronatovski tabor? Ali je sploh kdo v takπnem poloæaju, da bi lahko izdal tovrstno komando, ki so jo brez ugovora ubogali in jo danes izpeljujejo? Ali je kaj takega, kot je komanda, ki bi se ji vsi ti ljudje kar tako upognili, sploh miselno in realno predpostaviti? Po moje ne, toda dejstvo, da so spremembo enoumno sprejeli za svojo, da so to mnoæiëno storili, in sicer v istem trenutku, torej kot en moæ, ostane. Problem, ki ostane, je, kako to dejstvo pojasniti? Kaj pa, Ëe je namesto namiπljene komande pri tem bilo (in ostalo) v ozadju nekaj bistveno bolj abstraktnega, pravzaprav nekaj neskonëno bolj abstraktnega, a obenem tudi nekaj takega kot komanda ali vsaj klic narave stroke oziroma nekaj takega, kar je bistveno bolj uëinkovito kot kakrπnakoli komanda? Kaj pa Ëe je pri tem bilo nekaj skrajno racionalnega, prepriëljivega in tudi kalkulativno skrajno nujnega, da se drugaëe sploh ne da in tudi ne bi moglo (niti hipotetiëno) storiti, kaj πele ukrepati? Dalje, kaj pa, Ëe je pronatovska orientacija pravzaprav miπljenjska nuja nekega danega naëina miπljenja aparatëikov, ki je povezano zgolj z novim (ne veë s starim) reæimom? Toda mar ne bi v tem primeru na osnovi dvomljive verodostojnosti (ne)miπljenja v prejπnjem reæimu (takrat je to bilo kontranatovsko in proneuvrπëeno miπljenje 20 ) lahko povsem upraviëeno sklepali tudi na danaπnjo dvomljivo verodostojnost (ne)miπljenja v novem oziroma sedanjem reæimu, ko je ex professo treba πtancati pronatovske TonËi KuzmaniÊ Nato spor fakultet in spor varnosti Ob tem pa nikoli ne bi smeli pozabiti odloëilne skupne toëke pronatovske dræe (nekoë in danes) in dræe neuvrπëenosti (ta izginja zadnjih 20 let). Leto je bila in ostala bolj ali manj visoka stopnja militariziranosti neke posamezne druæbe. V primeru neuvrπëenosti je to bilo izpeljano v imenu neodvisnosti (samostojnosti v kontekstu antikolonialnih revolucij...), v primeru Nata pa zadeva funkcionira v imenu varnosti in gotovosti (postkolonialni poloæaj). In πe nekaj je, kar ravno tako nikoli ne bi smeli pozabiti: v obeh primerih (Nato in neuvrπëenost!) se je argumentacija izgovarjala oziroma se πe vedno izgovarja s horizonta tako imenovanega realnega, iz tako imenovane realnosti, iz vedno konkretnih okoliπëin, pravzaprav iz take ali drugaëne nuje... V tej nuji je kajpada najbolj nujno to, da jo splete ravno diskurz realnega in realnosti, ki je osnovna ideoloπka matrica dræe, ki jo prakticirajo tako imenovani Realisti.

118 tirade? 21 Ali pa ima morebiti to, s Ëimer imamo opraviti, globlje korenine, kot je zgolj sprememba reæima, ki se miπljenju, ki je pro- ali kontranatovsko, ne kaæe kot nekaj zunanjega, paë pa kot nekaj bistveno notranjega? TonËi KuzmaniÊ Nato spor fakultet in spor varnosti Moæje kleni in babe Tega (πe) ne morem vedeti, toda to, kar zagotovo vem, je, da so to veëji del ljudje, ki jih dokaj dobro, tudi osebno poznam, s katerimi sem bodisi gulil fakultetne klopi, skupaj igral nogomet, koπarko..., pri katerih sem opravljal izpite in katerih knjige sem (ho- Ëeπ, noëeπ) moral prebirati in (pre)πtudirati pred izpiti. Dalje, gre za ljudi, s katerimi sem pred dobrim desetletjem πe obëasno odhajal na pivo. No, potem se je zgodila velika posilna prenareja, se pravi, revolucija, v kateri so πtevilni ravno iz tega okolja opravljali osrednje druæbeno-nacionalne in temu primerno antipolitiëne vloge (denimo Janez Janπa). Danes so ti isti ljudje v primerjavi z minulim desetletjem kajpada drugaëni. Ne spraπujem se zakaj, kajti odgovor na to vpraπanje vem. Moje vpraπanje je prej, v Ëem je ta njihova drugaënost v primerjavi z neuvrπëeno preteklostjo, s katero so straπili nekoë? Za eno zadevo zanesljivo lahko zatrdim, da dræi, in sicer tako na empiriëni, osebnostni, kot tudi na teoretiëni ravni. Po vrsti gre za moæe, ki so trdni kot skale, ki so pravzaprav pravi in dobri moæje, ki mislijo in tudi æelijo nadvse dobro. KanËka hudobije in nepoπtenosti, kaj πele zgolj-koristoljubja ni na njih. To pa pomeni, da so pravi realisti, da so ljudje, ki mislijo samo in izkljuëno realno in ki se niti v najbolj blodnih sanjah ne prepuπëajo otroπkim, kaj πele æenskim ËenËam o nad-realnem, utopiënem, nemogoëem... e najmanj pa takrat, ko gre za javne, skupne, torej politiëne in vojaπke reëi nas vseh oziroma slovenskega naroda, oziroma ko gre za slovenski nacionalni interes. Gre za ljudi, za katere preverjeno (ognjeni krst v domovinski vojni) lahko reëemo, da je zanje mogoëe in moæno samo tisto, kar je realno, realno pa samo tisto, kar je moæno, kajti samo realno je tisto, kar je mogoëe, ker je mogoëno. Romantika, mehkobnost, 21 Kaj pa, Ëe je to tisto, kar je povezano z ugotovitvijo o profesionalcih, uradnikih vlade/dræave, ki so v uradnem Ëasu najbolj vneti zagovorniki Nata?

119 æenskost, otroπkost, cmeravnost in podobne otroëarije 22 so zanje nekaj takega, kar se najbolj izkljuëuje z odgovornostjo, resnostjo, preudarnostjo, mirnostjo, nadvse pa realnostjo. Podobno, kot je situacija opisana poprej na fakulteti v primerjavi s humanistiko. Skratka opredelitev biti realen je zanje nekaj, kar jih vse po vrsti druæi v skupnost, kar jim je nekako najmanjπi skupni imenovalec, okoli katerega se zbirajo tudi takrat, ko jih πtevilne druge okoliπëine in lastnosti razdruæujejo. Skratka gre za ljudi najviπjih znanstvenih, umskih, moralnih in etiënih kriterijev, ki so sveto-parmenidovsko prepriëani, da se pravzaprav v vsej Ëloveπki zgodovini, ki je polna morij, vojn, obraëunavanj in zmag moënejπih nad slabotnejπimi, pravzaprav od vsega za- Ëetka ni nië spremenilo. Zgodovina, v kateri oni (z njimi pa tudi mi, nolens volens) æivijo, je pravzaprav zgodovina veënega vraëanja istega: to pa pomeni æivalskega kraljestva, v katerem levi ærejo antilope, πtevilni manj πtevilne, moëni πibke... Vsa zgodovina zanje pravzaprav ni nië drugega kot zgodovina velikih (ne veë razrednih, seveda, pred to sorodno logiko jim je danes nerodno!) bojev, v katerih zgodovinski narodi hrustajo nezgodovinske 23, velike vojaπke maπinerije zlahka pohodijo majhne, konec koncev, kjer je vsa zgo- TonËi KuzmaniÊ Nato spor fakultet in spor varnosti Ravno v kategorijo otroπkosti lahko πtejemo tako rekoë vse, kar se aktualnega dogaja na tej sceni zadnjih 20 let: od pacifizma (ljuba psovka, ki jo πe najraje uporablja dr. Anton Bebler), prek demilitarizacije (najljubπa diskurzivna igraëka Janeza Janπe od konca osemdesetih naprej) in mirovniπtva (to je silno vπeë vsem tovrstnim osebkom) tja do skepticizma, ko gre za Nato. Vse to so znamenja nekega bistvenega pomanjkanja, ki v oëeh moæ Dobrega oznaëuje Ëloveka, ki s tem, da se ga prime oznaka ne-resnosti, ne-realnosti, pravzaprav preneha biti pravi Ëlovek. Biti pacifist, mirovnik, demilitarist, natoskeptik pomeni v dikcijah teh ljudi oznaëevanje neëesa (ne toliko nekoga, ker se z izgubo pravπnjosti izgubi tudi Ëlovek, od njega pa preostane zgolj tisto πe nekaj ), kar je neresno, nepokonëno, nenormalno, nerealno... Skratka, vsaj noro, Ëe æe ne bolno, bi lahko rekli s Foucaultom. Te logike abnormalizacije in denunciacije pravzaprav padejo pod isto ali zelo podobno logiko, kot to velja za motoriko opredeljevanja homoseksualcev. Tako kot homoseksualci niso pravi moπki, tako tudi pacifisti niso pravi ljudje. Tako kot so prvi suhe veje na naëeloma zdravem narodovem telesu, tako je tudi z demilitaristi, ki so nevarni izrodki (da ne reëem iztrebki ) zdravega narodovega orgazma, pardon, organizma. Zadeve funkcionirajo podobno kot v retradicionalizirani Srbiji, Romuniji in πe kje in kjer se sploh ne moreπ poroëiti, Ëe nisi poprej odsluæil vojske. In zakaj ne? Zato, ker nisi pravi Ëovek, pri Ëemer, pazimo, biti-ëovek jasno pomeni biti-moπki!»e nisi mogel biti vojak in Ëe nisi bil vojak, tudi z æensko ne moreπ spati (kaj pa z moπkim!?). Kaj πele, da bi plodil prihodnje rodove! (Natanko v tem re-tradicionalizmu je bil svojëas v veliki meri doma tudi nacionalsocialistiëni/arijevski rasizem, ki dovoljuje in odvzema pravico do oplojevanja!). Vse te skrajno sorodne logike radikalnega in dobro znanega izkljuëevanja se pravzprav v konëni instanci izteëejo v takπni ali drugaëni radikalni reπitvi ali eksterminaciji ne-vrednih, le da je treba poëakati na pravi trenutek za tovrstno opravilo. 23 Klobasanje o tako imenovanih zgodovinskih narodih ni zadeva, ki bi jo poznali od vekomaj. Je pa nekaj, kar poznamo iz obdobja nemπke klasiëne filozofije in kar lahko zasledimo pri Fichteju in πe posebej pri Heglu, od koder prek Marxa in Engelsa pride tudi v naπ Ëas in postane kapital tukajπnjih intelektualcev. Slednji si πe dandanaπnji Ëas, ko si Marxovega imena veë ne upajo izreëi niti v sanjah, upajo uporabljati te bojda veëne in neuniëljive argumente.

120 TonËi KuzmaniÊ Nato spor fakultet in spor varnosti 120 dovina pravzaprav zgodovina zmagovalcev ( piπejo jo zmagovalci 24 ). Zmagovalci pa so vedno tisti, ki so moënejπi in nasilnejπi. In varnost je tako se to nakazuje znotraj tega sprevrnjega umevanja izkljuëno in vedno na strani tistega, ki premore veë sile in veë nasilja 25.»e je kaj realnega, potem je ravno to tisto, na kar moramo raëunati. Varnost in sila gresta skupaj. Kolikor bolj silan in nasilen si (realno in potencialno), toliko varnejπi si! e veë, kajti ne gre samo za silo, nasilje in varnost, paë pa tudi in predvsem za æe omenjeno realno oziroma za to, kar bi kazalo imeti za blodnje o realnem, s katerim imamo opraviti v tem naëinu olesenelega strokovnega umevanja. Realno, ki je tukaj v igri in ki je najbolj visoko Ëislano pri moæeh iz pronatovske pravljice o klenosti, je tako oblikovano, da lahko funkcionira le s pogojem, da je tukaj æe od vekomaj, od pamtiveka, da je nekaj pred- in zunajzgodovinskega. Pri vernikih tega realnega gre namreë zgolj in predvsem za to, da je treba biti po vsej sili realen, vse drugo pa bo æe tako in tako priπlo samo od sebe. Kajti tisti, ki so realni, so zmeraj æe vnaprej na pravi strani (realno je per definitionem naπa stran ), tisti, ki niso realni, pa so v konëni instanci vedno æe apriorno obsojeni na propad. Realnost je na strani silnih in nasilnih, kajti sila je tisto zadnje realno, kar (jim) zagotavlja varnost. Velja tudi nasprotno: silni in nasilni so edina realnost danega nam sveta 26. Nerealni pa so, to je menda ja razumljivo, æe vnaprej izgubljeni. Neki velik uëitelj realnega miπljenja je nekoë dejal: gre za to, da ne smemo gledati ne levo ne desno.»e se hoëemo pravilno 24 Ko bi te puhlice dræale, potem se v zgodovini nikoli nië ne bi bilo zgodilo, kaj πele spremenilo. Tudi komunizem nikoli ne bi bil premagan. Kajti po tem, ko so komunisti napisali svojo zgodovino (po letu 1945), bi vsaka druga in drugaëna zgodovina, kaj πele sprememba, per definitionem bila nemogoëa. Nemara je takπno nerazumevanje eden izmed razlogov, da dandanaπnji ex professo preustvarjalci nacional-zgodovin popenijo, ko jim kdo pomoli pod nos drugaëne interpretacije in dokaze o njihovi zgodovini. e posebej, denimo, o tej na Slovenskem v devetdesetih, o katerih se jim bolj ali manj razen Ëveka, s katerimi so popisali nekaj Ëlankov in knjig bore malo dozdeva, kakπna je, med drugim, ta zgodovina bila za tiste, ki smo jo soustvarjali. 25»e bi zadeve dræale na tej ravni, potem tudi kompletno moderno miπljenje in delovanje, ki temelji veëji del na nasilni ponovno, kajpada heglovski paradigmi gospodarja/hlapca, sploh ne bi bilo moæno. 26 To, kar je tukaj najbolj presenetljivo, je kajpada dejstvo, da je pravzaprav tako preprosto spregledati padec v miloπeviêevsko in tuapplemanovsko logiko osemdesetih, se pravi, v ideologeme, ki se jim zelo πiroko danes priklanjajo pronatovski intelektualci. Slednji se najbræ niti ne zavedajo, da do vratu Ëepijo v huntingtonskih in fukuyamovskih ultra-neokonzervativnih argumentacijah, glede na katere je, denimo, Machiavellijeva izpeljava v Il Principe prava mala malica.

121 odloëiti, je treba gledati predvsem naravnost to pa pomeni kajpak predvsem naprej. 27 Naprej lahko gremo samo na en naëin: bodisi z lastno silo, z izposojeno (najeto) silo ali pa v skupnosti z (na)silnimi. Tako nekako gre to, kar bi lahko napaëno poimenoval logika miπljenja realnega. KljuËna toëka, na kateri vsa kompozicija miπljenja silnih in nasilnih ter njim pridruæenih, 28 tistih torej, ki bojda gledajo naprej, ne stoji samo na varnosti. Pred tem je πe nekaj drobnarij. Denimo, omenjena realnost, katere znaëilno in pravπnje razumevanje πele omogoëa, da se lahko odloëimo za varnost. OdloËitev za varnost tukaj kot smo skrajπano nakazali izkljuëno pomeni odloëitev za silo in nasilnost, kajti πele sila in nasilje sta tisto, kar poslediëno, ne pa neposredno zagotavlja varnost. Toda s tem πe ni konca. Je πe neki preseæni element, ki ga je treba vsaj omeniti, kajti pri natanënejπi analizi bi se utegnilo izkazati, da je celo odloëilnega pomena. Gre za nekaj najbolj zamol- Ëanega, a obenem najbolj glasnega v strokovno oleseneli argumentaciji. Gre za tretji in vrhovni element, z vpeljavo katerega je pravzaprav πele moë razumeti vso intelektualno maπinerijo, ki je na delu, ko se pogovarjamo o zadevah varnosti, sile, Nata in podobnih reëeh, o katerih nam tako zviπka govorijo tukajπnji strokovnjaki. Gre namreë za njegovo visokost Strah, oziroma bolje, za vedno in vnaprej spodleteli poskus blokade ( eksistencialnega, bi dejala Schmitt in Heidegger 29 ) strahu, ki je predvsem na delu, ko spregovorimo o sili, nasilju in varnosti. Æal pa se glede na omejen prostor tega zapisa lahko v nadaljevanju le povrπinsko lotim samo πe dveh elementov, strah pa bom TonËi KuzmaniÊ Nato spor fakultet in spor varnosti To je kajpada znana parafraza nekega ravno tako znanega mesta iz miselnega korpusa Stalina. Ravno tako je Ëeprav v nekoliko bolj zapletenih povezavah takπen stavek bilo moëi najti tudi v tridesetih letih prejπnjega stoletja v Franciji, kjer je rek ne levo in ne desno, le naprej (povzeli so ga bili v neki kampanji eldeesovci v devetdesetih) bila deviza, ki so jo najraje uporabljali takratni francoski proto-faπisti. 28 Na koncu sveta, na katerega smo obsojeni, je nekoë najprej kot dejanskost, nato pa tudi kot πala veljal Ërnogorski rek: Nas i Rusa dvijesto milijona. Podobno se mi zdi danes, ko zunanji minister izreëe svojo pronatovsko tirado, jaz pa pravzaprav sliπim tragikomiëno se ponavljajoëi refren, ki pravi: Nas in AmeriËanov dvesto milijonov! 29 Intelektualna skupnost med realisti na liniji Hobbes, Machiavelli, Hegel, Nietzsche, Weber, Schmitt, Heidegger, Lacan, Huntington je tisto, kar druæi tako heterogeno pronatovsko srenjo na Slovenskem, ne pa kakrπnakoli ideoloπka, politiëna, svetovnonazorska, religiozna ali sicerπnja povezava.

122 pustil za neko drugo, bolj primerno priloænost. 30 Najprej nekaj o nasprotju med strokovnimi in dræavljanskim motrenjem podroëja varnosti ter prav za konec zgolj πe πëepec o strahu. Najprej torej varnost. 2. Spor varnosti V delu sveta, v katerega smo pahnjeni, so ljudje poveëini vajeni govoriti o varnosti kot o Varnosti z veliko zaëetnico, torej o Varnosti kar tako. Z varnostjo se tukaj ravna nekako tako, kot Ëe bi se lokalni kmetje pogovarjali o krompirju, pri Ëemer æe vsi vnaprej vedo, za kaj pravzaprav gre in o Ëem se pogovarjajo. Æal pa zadeve v zvezi z varnostjo nimajo ravno veliko skupnega s kmeëkim preudarjanjem o krompirju. Nekaj zloveπ- Ëega utegne biti na tem, Ëe varnost spravimo na skupni imenovalec kmeëkega preudarjanja o krompirju. V primerjavi s kmetom, katerega pridelek krompirja je toliko veëji, kolikor bolj butast je sam, pa se utegne pripetiti, da je pri Varnosti zadeva ravno nasprotna. Bistveno drugaëe pa je, Ëe se o zadevi varnost lotimo preudarjati, predvsem pa javno govoriti iz dræavljanske, politiëne perspektive. TonËi KuzmaniÊ Nato spor fakultet in spor varnosti Pogoji pogovora o varnosti Prvi problem, s katerim se sreëamo pri premiπljevanju iz perspektive dræavljanske postavitve problema varnosti, je æe na ravni omenjanja problema. Ko namreë spregovorimo o varnosti, se nam bolj ali manj dozdeva, da æe izhodiπëno vsi vnaprej vemo, o Ëem pravzaprav govorimo. DrugaËe povedano, kot da bi nas sama govorica o varnosti kot neka objektivna in nasebna nuja æe sama po sebi potiskala v to, da se pred- 30 V neki intelektualni razpravi, ki sem ji bil priëa pred nekaj meseci in h kateri je bilo povabljenih veë vrhunskih domaëijskih intelektualcev (organiziral jo je zunanji minister Rupel), je bil eden glavnih diskusijskih problemov ravno strah pred globalizacijo oziroma strah za Slovenijo znotraj te prihajajoëe vihre. Le-ta se je, med drugim, utelesil tudi kot potreba po tem, da se Slovenijo nekam skrije, kot je to ubesedil eden vodilnih tukajπnjih filozofov. Sicer pa si ne morem kaj, da bi ne razumel pronatovskih staliπë πtevilnih tukajπnjih trenutno vladajoëih intelektualcev generacije v odhajanju kot neke vrste slabo prikrito æeljo, da na koncu svoje vzviπene kariere postavijo πe pikico na i. Se pravi, da iz πtevilnih bolj ali manj svetopisemskih viher pripeljejo svojo ljubo barëico Slovenijo v miren pristan (Nato), kjer si jo bodo mirno in ponosno ogledovali v naslednjih letih, ko bodo popisovali spomine in zobali Ëeπnje svojega slavnega in nesmrtnega minulega dela.

123 pogojev pogovora o problemu varnost sploh ne zavedamo. e veë, sploh se nam ne zdi potrebno o njih pogovarjati, kaj πele, da bi se nam zdelo, da bi se pravzaprav ravno o teh predpogojih kazalo na kakrπen koli naëin pogajati. Ja, namenoma pravim pogajati, in sicer ne zgolj in predvsem v smislu pogajanja navzven, se pravi, pogajanj v smislu pogajanj s tujci in organizacijami, kot sta Nato in EU, v zvezi z naπim sprejetjem ali pribliæevanjem, paë pa in tukaj je poglavitni poudarek pogajanja predvsem navznoter. Med samimi dræavljankami in dræavljani oziroma njimi in vsakokratno oblastjo. To pa pomeni tudi in predvsem tisto strokovno, kajti ne bodimo vendar naivni, slepi in zabiti danes se vlada predvsem v imenu stroke in strokovnosti. Pogajanja navznoter, kaj bi to utegnilo pomeniti? V mislim imam predvsem pogajanja v smislu, da se tisti, ki se ex professo ali kakorkoli drugaëe pogovarjajo o varnosti, morajo najprej zmeniti, o Ëem sploh govorijo. In ravno v danih pogojih ta zahteva predpostavlja pogajanja o tem, o Ëemer se pravzaprav (naj) govori, ali bolje, pogajanja v smislu, o Ëem sploh govorimo, ko govorimo o Varnosti, Natu...! Ne gre pri tem samo in predvsem za to, da bi se bilo treba zmeniti v smislu pikolovskega tehtanja, ki naj pripelje do ustrezno znosne akademske ravni razpravljanja. Moja podmena je, da gre pri miπljenju/govorjenju o problemu varnosti predvsem za to, da se zmenimo o tem, kakπni nasledki so, Ëe iz pogovora o varnosti izkljuëimo oziroma Ëe vanj vkljuëimo posamezne dele varnosti, oziroma kaj se zgodi, Ëe jih zamolëimo, in kaj, Ëe jih ne. Kaj se zgodi, Ëe o Varnosti govorimo kmeëko 31, in kaj, ko to poënemo na neki drug, jaz ga tukaj kot kontrapunkt imenujem dræavljanski naëin. TonËi KuzmaniÊ Nato spor fakultet in spor varnosti Silno zanimivo utegne biti spoznanje, da se iz dræavljanske perspektive problem varnosti nakaæe skoraj enako idiotsko (v atenskem pomenu besede) zaprt in enostransko obravnavan, in sicer tako v kmeëki kot tudi kar preseneëa samo na prvi pogled v strokovni optiki. NamreË kmeëki in strokovni optiki je skupno to, da æe vnaprej iz morebitne razprave kolikor do nje sploh pride izkljuëita politiëno individuo. Torej tako njeno politiëno kot tudi in predvsem njeno dræavljansko plat v demokraciji ne samo moænega in zaæelenega, paë pa radikalno nujnega (politiënega) delovanja.

124 TonËi KuzmaniÊ Nato spor fakultet in spor varnosti Ena ali veë Varnosti? NaËin, kako poteka razprava tukaj in zdaj, je predvsem naëin, ki ga vsiljujejo strokovnjaki (mislim brez narekovajev in brez cinizma!) in ki æe vnaprej implicira in izpelje ideoloπko operacijo, iz katere sledi, da gre pri varnosti pravzaprav zgolj in predvsem za vojaπko varnost. Toda Ëe bi bilo tako, da je govorjenje o varnosti identiëno z govorjenjem o vojaπki varnosti (da je Varnost samo ena, kar implicira diskurz strokovnjakov!), kaj bi nas potem lahko πe ustavilo pri neustavljivem gibanju v smeri razumevanja varnosti na πe bolj omejen naëin, ki se mu je po romunsko nekoë reklo Varnost la Securitate? Kaj bi prepreëevalo, da bi to (eno) Varnost zagotavljale zgolj in izkljuëno notranje, bolj ali manj tajne varnostne organizacije? Poglavitni problem je tukaj seveda naslednji: ali res imamo opraviti samo z Eno varnostjo (denimo, vojaπko ali morebiti celo s tisto, ki je na koæo pisana tajnim, varnostnim in podobnim sluæbam) ali pa gre za veë vrst varnosti in predvsem za drugaëne varnosti? Sam nikakor ne morem sprejeti strokovno zideologizirane (tudi strokovnost je kajpada ideologija par excellence) razprave o zgolj eni Varnosti, πe manj pa njene takπne ali drugaëne samoumevnosti, ki bi se hotela prikazati kot zgolj vojaπka. Denimo, kot Natovska varnost, kot je to obveljalo danes v danem prostoru in Ëasu. Za mene govoriti o varnosti pomeni govoriti tako o πtevilnih, torej pluralnih varnostih kot tudi o okolnih dræavljanskih stvareh in odnosih in πele potem oziroma v tem in takπnem pluralnem kontekstu tudi o vojaπki in sicerπnji bolj ali manj skrivnostni varnosti. Nikakor pa ne obratno! Kajti tukaj sta vrstni red obravnave in naëinov obravnave (torej metodologija) vpraπanj usodnega pomena. Vsaj od Napoleona, ki velja za oëeta modernega reduciranega (!) razumevanja varnosti kot vojaπke varnosti, varnost velja za zadevo, s katero imamo opraviti zgolj in predvsem na podroëju dræavnopolitiëne varnosti. DrugaËe povedano, gre za znaëilno imperialno-kolonialni koncept, ki se nanaπa na dvojno varstvo. PrviË, na varstvo (varnost) pred ogroæenostjo dræavne neodvisnosti in integritete neke dræave, ki predvsem

125 grozi iz smeri ogroæenosti dræavne suverenosti (zunanji Sovrag). DrugiË, gre tudi za varstvo notranje z ustavo doloëene pravne ureditve, torej za varstvo pred notranjim Sovragom. Lahko bi torej rekli, da pri napoleonovskem konceptu, ki je preozko povezan z dræavo, dojeto kot teritorialna nacionalna dræava, lahko govorimo preprosto kot o politikah zunanje in notranje varnosti. Tu se vsa politika zvede na varnost, varnost pa predvsem na strah in pa na (o)brambo pred sovraænikom. Poglavitna motorika tovrstnega umevanja je silno preprosta: to je ogroæenost, bodisi notranja ali zunanja, najpogosteje kolektivna ogroæenost, dejanska ali potencialna ogroæenost Naroda. Gre za totalizirajoëi in totalitarni koncept, znotraj katerega ne obstajata ne politiëni individuum, ne dræavljan(ka), kaj πele konkretna socialna, pravna in sicerπnja usoda posameznice in posameznika. Izhod iz zagate je seveda opustitev tega πe kako preverjenega koncepta, katerega vsaj dvestoletno zgodovino tudi in predvsem v Evropi poznamo do obisti, in sicer vse prej kot zgodovino varnosti in gotovosti. TonËi KuzmaniÊ Nato spor fakultet in spor varnosti Varnost na veë podroëjih»e se lotimo razlikovanja, ki je strokovno gledano nujno, a ga tukajπnji strokovnjaki (namenoma?) opuπëajo, moramo loëiti vsaj naslednja podroëja, ki gledano s staliπëa posamezne dræavljanske dræave v najoæjem pomenu sodijo v podroëje neke varnostne politike. Po æe omenjeni napoleonovski logiki je na prvem mestu tista varnost, ki se nanaπa na dræavo kot tako. Ta logika je tista, ki bi πe najraje videla, da je to pravzaprav ena in edina vrsta varnosti, ki ji je dobesedno vse drugo podrejeno. Vendar pa obenem zelo dobro vemo, da gre celo pri te vrste konceptu za tisto vrsto varnosti dræave, ki se nujno nanaπa vsaj na dve razliëni podroëji varnosti: na zunanje in notranje podroëje. Najbolj preprosto povedano, kljub delitvi na zunanjo in notranjo varnost je bila situacija v vsej dosedanji zgodovini najpogosteje taka, da so ti dve formi varnosti zagotavljali s pomoëjo sredstev, organov in institucij, ki so praviloma nastopali v meπanih, skupnih zasedbah. Tako pred zunanjim kot tudi pred notranjim Sovragom se dræava po

126 TonËi KuzmaniÊ Nato spor fakultet in spor varnosti 126 definiciji brani z vsemi razpoloæljivimi sredstvi, in sicer ne glede na to, katera so institucionalno predvidena za zunanjo, katera pa za notranjo rabo. Pri varnosti glede na zunanjega sovraænika sicer gre za zvrst varnosti, ki jo lahko razlikujemo od notranje ogroæenosti, kar pa se v praktiënih okoliπëinah ohranja s pomoëjo vseh naslednjih institucij: vojska, policija, druge javne in/ali tajne organizacije, posamezniki, skupine... Ker gre v nekem smislu za varnost, ki bi jo lahko poimenovali obëa, se najpogosteje tudi praktiëno zgodi, da jo, kot reëeno, vse omenjene in πe veë neomenjenih institucij zagotavljajo hkrati in istoëasno. In ravno od tod izhajajo tudi velikanske zadrege in tudi teæave, ki so predvsem v prepletanju razliënih kompetenc posameznih varnostnih organov, institucij, organizacij, posameznikov, skupin, s katerimi se sreëujejo domala vse (moderne) dræave. Ravno zavoljo povedanega moramo skuπati, kolikor se le da, loëiti varnostne funkcije dræave, in sicer vsaj na najbolj grobi ravni, se pravi, vsaj na dva dela. V nasprotju z zunanjo ogroæenostjo dræave, kjer gre naëeloma za eno reë, so zadeve pri notranji varnosti bistveno kompleksnejπe, saj gre najmanj za dvoje razliënih podroëij in problemov ter za dva razliëna naëina/pristopa varnostnega reπevanja le-teh. Na notranjem podroëju ogroæenosti/varnosti je treba videti vsaj dve vrsti ogroæenih participantov oziroma subjektov, ki jih je treba zavarovati. Prvi je singularen, to je kajpada sama dræava, drugi pa je pluralen in govori o ogroæenosti/varnosti dræavljank in dræavljanov. To dvoje je treba med seboj natanëno loëevati (strokovnjaki to praviloma izpustijo!), in sicer tako logiëno kot tudi in predvsem praktiëno, kar je odloëilnega pomena tako za varnost kot tudi in predvsem za obëutek varnosti posameznice in posameznika. Skratka, gledano s staliπëa dræave na podroëju notranje ogroæenosti/varnosti gre predvsem za ohranitev ustavno zagotovljenega reda, torej tega kar je samo jedro dræave. Toda to, kar je tukaj treba posebej moëno poudariti, je, da se s tem zadeve na podroëju notranje varnosti vse prej kot izërpajo, kot bi nam to radi dopovedali strokovnjaki. Kot reëeno, tukaj je na delu hkrati vsaj πe en uhajajoë, in sicer neskonëno pomembnejπi,

127 imenujmo ga za razliko od dræavnega interesa sedaj dræavljanski interes (dræava in dræavljan torej nista eno in isto). Tukaj sta vsaj πe dræavljanka in dræavljan oziroma njena/njegova ogroæenost/varnost, ki ji je treba dati posebno teæo Dræava kot taka ali pravna, socialna in demokratiëna dræava? S staliπëa dræavljanke in dræavljana gre na tem podroëju predvsem za varovanje osebnih, lastninskih, politiënih, socialnih, ekonomskih in tudi πtevilnih drugih pravic Ëloveka in dræavljana. Nekoliko manj precizno povedano, tukaj gre, med drugim tudi in predvsem za varnost dræavljanke in dræavljana v najbolj elementarnem pomenu besede, in sicer kot varnost pred strahom, pred kriminalom ipd., ki jo mora zagotavljati predvsem dræava. Vendar pa je ob tem treba biti silno pazljiv: ne gre tukaj toliko in v prvi vrsti za varstvo zgolj omenjenih oprijemljivih reëi, kot je lastnina, za zagotavljanje lastninskih odnosov, lastninskih pravic, varstvo pred krajo in razbojniπtvom... V bistveno veëji meri gre tukaj za bolj obëe in sofisticirano poëutje gotovosti, stabilnosti, predvidljivost, predvsem pa za tisto, kar meri na elementarno politiëno in pravno enakost in varnost dræavljank in dræavljanov. Iz zgodovine zelo dobro vemo, da je slednje vse prej kot æe vnaprej zagotovljeno s samim obstojem dræave oziroma zgolj z njeno obrambo ali njeno varnostjo. Kaj hoëem reëi? Rad bi opozoril predvsem na vpraπanje tako imenovane kvalitete dræave, saj kakrπna koli dræava ne zagotavlja poëutja gotovosti, stabilnosti, predvidljivosti, elementarne enakost in varnosti dræavljank in dræavljanov. To lahko zagotavlja samo pravna, socialna in demokratiëna dræava. DrugaËe povedano, vrhovna vrednota na podroëju varnosti ni sama dræava (tukaj, v tej redukciji je umeπëena past strokovne argumentacije), ni dræava kot taka brez nadaljnjih doloëil, paë pa samo pravna, socialna in demokratiëna dræava! Iluzija je priëakovati, da je treba najprej zagotoviti varnost dræave, da pa bo potem ta dræava kot nekakπna magiëna substanca 32 omogoëila, da TonËi KuzmaniÊ Nato spor fakultet in spor varnosti Bistvo te vrste substancializma je bilo moë do obisti natanëno analizirati na primeru Tuapplemanovega razumevanja dræave, podobno je (bilo) v marksizmu, tako je tudi tukaj pri tehnokratskem ideologemu strokovnosti.

128 TonËi KuzmaniÊ Nato spor fakultet in spor varnosti 128 bodo vzroëno-poslediëno priπle tudi vse druge varnosti. Prej bo nasprotno: od naëina (tu je kleë!) zagotavljanja varnosti dræave je odvisno vse tudi dræava sama. Razvoj dræavljanskih in Ëlovekovih pravic, kot tudi s tem povezanih konceptov varnosti, je po Napoleonu in njegovih Ëasih prehodil razmeroma dolgo pot, ki jo tukajπnji in sicerπnji varnostni strokovnjaki bolj malo upoπtevajo. e posebej pa to velja za razvoj, ki je sledil dvema pomembnima epohama dvajsetega stoletja. PrviË, po negativnih izkuπnjah v zvezi s faπizimi, nacizmi in stalinizmi ter, drugië, v povezavi z revolucijami okoli leta 1968 na Zahodu ter revolucijami 1989 na Vzhodu. Ta dva v veliki meri nekomplementarna revolucionarna in nenasilna, politiëna, pravna in tudi varnostno relevantna dogodka sta odprla in izpostavila πtevilna dodatna vpraπanja na podroëju Ëlovekove varnosti v podroëju privatnosti in celo intime. V tej luëi je zgoraj æe omenjenemu korpusu ogroæenosti/varnosti treba dodati vsaj πe nekatere: to so osebne/zasebne svobode, ki merijo na varovanje varnega æivljenja v vseh njegovih pojavnih oblikah v privatnosti, na varstvo posameznikove integritete in suverenosti v smislu njegove/njene nedotakljivosti osebnosti, njene/njegove intime... Tukaj so potem vsaj πe starejπi elementi varnosti, kot so nedotakljivost stanovanja, tajnost pisem, tajnost komunikacije, svoboda gibanja, zdruæevanja, nastanitve, prepovedi krπenja vsakrπnih osebnih in politiënih, verskih in spolnih ter πtevilnih drugih æe nakazanih in πe veë, celo neomenjenih pravic, ki jih tukaj ne morem navesti niti na ravni naπtevanja. Skratka govorjenje o Varnosti je vse prej kot preprosta zadeva, ki jo je mogoëe tako ali drugaëe omejiti zgolj na dræavo, vojsko, tajne sluæbe ipd. in o kateri lahko odloëajo zgolj in predvsem strokovnjaki za vpraπanja vojske, tajnih sluæb in podobni. DrugaËe povedano: æe samo omejevanje govorice o varnosti zgolj na problem dræave in tako imenovane dræavne varnosti, torej postavitev tega problema tako, da se odmisli kompleksno podroëje varnosti dræavljanov, je povsem jasen diskurziven simptom, ki nas napotuje na nedemokratiëna nagnjenja same govorice kot tudi posamiënega govorca samega.

129 2.5. (Ne)varna dræava in nevarni dræavljani Skratka, v demokraciji vpraπanje varnosti ni, pa tudi ne bi smelo biti nië tajnega, nië samoumevnega, kaj πele kaj takega, kar bi kazalo prepustiti generalom, policajem, strokovnjakom in sploh takim, za katere æe vnaprej domnevamo, da vedo, kaj po- Ëno. e najmanj pa se lahko prepustimo varljivemu obëutju varnosti, pri katerem gre pri Varnosti predvsem in zgolj za problem vojaπko-policijske varnosti v smislu Securitate ( strokovnjaki za varnost ). Pri vpraπanju varnosti v demokraciji je element dræavljanske nezaupljivosti, razvidnosti (transparentnosti) in preverljivosti varnostnih struktur, instrumentov in prijemov daleë najbolj notranja in najbolj vrhovna sestavina Varnosti kot take. Gledano s staliπëa dræavljansko dojete varnosti v demokraciji, je kakrπnokoli apriorno zaupanje v uradniπko, strokovno in podobno dojeto dræavno (vojaπko-policijsko) Varnost in varovanje ne samo nekaj skrajno nevarnega, paë pa je tudi nekaj per definitionem nedemokratiënega in demokracijo ogroæajoëega. Pri varnostih v pluralu, torej varnosti, gledani s staliπëa dræavljanke in dræavljana v demokraciji, gre za nekaj, kar je po definiciji, torej tako rekoë æe vnaprej moje in tvoje in o Ëemer moramo vsi neponovljivi dræavljanski Jazi ne samo razpravljati, paë pa o tem imeti tudi kar se da transparentno moænost odloëanja. Denimo, referendumskega. Slednje pa je vse prej kot moæno, Ëe Varnost dojamemo kot nekaj, kar je zgolj v domeni dræave, predvsem pa v domeni njenih uradnikov-strokovnjakov in tudi sicer nedotakljivih predstavnikov. Prepogostokrat se je namreë v zgodovini pripetilo, da Varnost dræave simbolno in dobesedno ni bila eno in isto z varnostjo dræavljanov. Poznamo namreë situacije in dogodke, tudi iz bliænje preteklosti, ko je Varnost dræave bila dobesedno zavarovana in postavljena na nevarnosti za dræavljane, na tem, da jim je delala neposredno in tudi dolgoroëno πkodo. Ni nikakrπnega vnaprejπnjega zagotovila, da je kakrπnakoli Varnost dræave identiëna z varnostjo dræavljanke in dræavljana, kaj πele da bi se varnost dræavnih usluæbencev ter tako imenovanih varnostnih strokovnjakov ujemala z varnostjo dræavljank in dræavljanov. Ni vedno nujno in naravno, TonËi KuzmaniÊ Nato spor fakultet in spor varnosti 129

130 TonËi KuzmaniÊ Nato spor fakultet in spor varnosti 130 da se interes dræave in dræavljana povsem ujemata. Praviloma pride do takπnega ujemanja takrat in tam, kjer je æe prej bilo opravljeno z dræavljani in kjer namesto dræavljank in dræavljanov okoli straπijo Ëlani tropa, ki jih vodi dræava (tu se dræava prekriva oziroma je reducirana na vlado) s svojim bolj ali manj modrim vodstvom vred. Temu pa zagotovo nikdar ne reëemo demokratiëna ureditev. Znano je, da analitiëni hudië praviloma Ëepi v posamiënih detajlih in da naj ne bi bilo lahko opaziti razlike med Varnostjo in varnostmi. Kljub temu je detajle mogoëe videti in sliπati predvsem v izjavah in staliπëih neke dnevne in dolgoroënejπe politike dræavnih organov in posameznikov, in sicer na dokaj preprost naëin. Razlike med enim in drugim pristopom na podroëju varnosti, med pristopom, kjer sta dræavljanka in dræavljan na prvem mestu, dræava na drugem in obratno, so dejansko velikanske in radikalne, vidne pa na πtevilnih posameznostih in detajlih. Ali nekdo izhaja iz postavke varnosti, prijazne ne samo do dræave, paë pa tudi in predvsem do dræavljanke in dræavljana, v funkciji katerih Varnost dræave sploh obstaja, je pravzaprav videti z navadnim oëesom, ki ga premore vsaka posameznica in posameznik. V primeru politike, ki gradi na dræavni varnosti, prijazni do dræavljanov, so dræavljani sami tisto, za kar ji gre, in se tako tudi poëutijo, v drugem pa je dræavljan zgolj nekakπna uporabna surovina ali topovsko meso dræave/vlade, ki je postala sama sebi cilj in pot, dræavljan pa je zapostavljen, zapuπëen in natanëno tako se tudi poëuti. 3. Dva paradoksa za sklep 3.1. Paradoks o varnosti Pronatovci nam pravijo, da je v imenu Varnosti kajpada dojete strokovno in ne dræavljansko na vsak naëin treba (od)iti v Nato. Lahko bi to razumeli tudi tako, kot da je Nato treba pripustiti k nam, kajti pribliæevanje Natu (ali pribliæevanje Evropi) je nemara navadna otroπka pravljica. 33 Kakorkoli æe, poloæaj vsaj tako se mi zdi bi po teh prona-

131 tovskih prepriëevanjih kazalo razumeti, kot da je Nato tisti, ki daje, zagotavlja, ponuja, skratka omogoëa... Varnost. Nato je eno in isto kot Varnost.»e pustimo ob strani vpraπanje stroπkov in podobne nepomembne drobnarije, bi to pomenilo, da so pronatovci mnenja, da so po definiciji vedno bolj varni tisti, ki so znotraj Nata, ki so prekriti z Natovim zaπëitnim πëitom... kot pa oni, ki Ëesa podobnega niso deleæni. PoslediËno bi to pomenilo tudi, da so ravno ZDA daleë najbolj varna dræava na svetu, kajti ZDA so pravo osrëje Nata. e veë, to bi tudi pomenilo, da sta ravno Washington in New York dve najbolj varni mesti na svetu, vsaj kar se tiëe varnosti, ki jo Nato ponuja, saj sta, kot reëeno, Varnost in Nato eno in isto. Toda Ëe bi bilo zares tako, kako bi potem bilo mogoëe, da se je sploh pripetilo nekaj takega, kot je bil 11. september 2001!? 3.2. Paradoks o strahu Pronatovci nam pravijo, da je v imenu Varnosti kajpada dojete strokovno in ne dræavljansko na vsak naëin treba (od)iti v Nato.»e ne zavoljo drugega pa vsaj zato, ker se nam v tem primeru ne bo treba bati razliënih stahcev, ki v zadnjih letih kroæijo po zemeljski obli. Tako se, denimo, ne bo treba bati strahu pred antraksom, sploh pred bioloπkim, kemi- Ënimi... oroæji. Ne bo se nam treba bati tudi jedrskega, pa πe konvencionalnega oroæja in πtevilnih drugih orodij povrhu. Sploh se nam ne bo treba bati. Ne bo se nam treba bati ne pravoslavcev in ne Judov, ne muslimanov in ne hindujcev... Ne bo se nam treba bati Kurdov in tudi Romov ne, ne bo se nam treba bati beguncev in tudi πvercerjev ne... Ne bo se nam treba bati ne rockerjev in ne punkerjev, nadrealistov, pa tudi nudistov ne... Ne bo se nam treba bati niëesar, razen seveda Nata samega. Saj v Nato gremo zato, ker se ga najbolj bojimo, mar ne?! TonËi KuzmaniÊ Nato spor fakultet in spor varnosti Kot da bi se mi premikali, skratka, pribliæevali, oni pa bi naj stali in Ëakali, da se mi premaknemo, pribliæamo. Kot da bi mi bili aktivni, dejavni, tisti, ki delujemo, oni pa zgolj ËakajoËi, o niëemer odloëujoëi, skratka pasivni. A to je kajpada lahko zgolj televizijska otroëarija, kajti Ëe je pri tem in takπnem pribliæevanje Natu in Evropi sploh kdo, ki je aktiven, to zagotovo nismo mi, ki se bojda pribliæujemo, torej premikamo. Naπa aktivnost je, kar se tega tiëe, kveëjemu v tem, da se aktivno pripuπëamo razπirjanju Nata in Evrope tudi Ëez nas, pa naj nam televizija πe tako skuπa dopovedati nasprotno.

132 Literatura Arendt, H. (1978): The Life of the Mind, One-volume edition, A Harvest Book, Orlando, Florida. Bilwet, (1999): Medijski arhiv, Koda, Ljubljana. Boyer, C. B. (1959): The History of the Calculus and its Conceptual Development (The Concepts of the Calculus), Dover Publications, Inc. Foucault, M. (1971): RijeËi i stvari, Arheologija humanistiënih nauka (Les Mots et les Choses), Nolit, Beograd. Kant, I. (1995): Werke in sechs Baenden, Band 6, Der Streit der Facultaeten, Koenemann, Köln. KuzmaniÊ, T. (2002): Policija, mediji, UZI in WTC (antiglobalizem in terorizem). Svete krave, Mirovni inπtitut, Ljubljana. Meinecke, F. (1976): Die Idee der Staatsraeson in der neuren Geschichte, R. Oldenbourg München, Wien. Rochau, L. A. von (1972): Grundsaethe der Realpolitik, Ullstein Buch, Frankfurt/M. Schmitt, C. (1994): Tri razprave, KRT, Ljubljana. TonËi KuzmaniÊ Nato spor fakultet in spor varnosti 132 ReciNeNato informacije na

133 Kdo bo hlapec v Nato πtali?

134 Demonstracije proti varnostni konferenci v Münchnu, 1-3. februar 2002.

135 Joæe Mencinger * Preprosta ekonomika Ëlanstva v Natu»redna sloænost slovenske politike o vstopu v Nato spominja na Ëase druæbenopolitiënega opredeljevanja za samoupravljanje in dohodkovne odnose ali proti njim. Takrat res πe nismo imeli strank, zato je bila sloænost politikov samoumevna. Odkar stranke imamo, pa je bila sloænost politikov o kakπni stvari zmeraj mnogo manjπa kot sloænost ljudstva o isti stvari. Pri Natu ni tako; o njegovi koristnosti dvomi precej veëji deleæ dræavljanov kot politikov. Morda bi zato veljalo vsaj razmisliti, ali ni morda prizadevanje politikov, da nas pripeljejo v Nato, kar najvaænejπi razlog za vse manjπe navduπenje ljudstva zanj. Morda tudi to, da minister preπteva Natu sovraæne Ëlanke ali da skupaj z vodilnim politikom opozicije ustanovi nekakπno civilno zdruæbo za varstvo Nata pred sovraænimi napadi neatlantsko naravnanih, ni najbolj koristno po- Ëetje. Kot tudi ne tako imenovana javna razprava v parlamentu, ki so se ji posmehovali celo diplomati iz dræav Ëlanic Nata. Pravzaprav me ne zanimajo argumenti proti Ëlanstvu v Natu, ampak le argumenti zanj. Doslej sem sliπal dva, ki se mi zdita sprejemljiva. Prvi pravi, da bo Ëlanstvo zmanjπalo nenehno sitnarjenje sosedov, predvsem Avstrijcev in Italijanov, drugi pa, da je le s Ëlanstvom mogoëe izprazniti preveliko prazno glavo slovenske vojske. Ali argumenta dræita, ne vem, sta pa edina, ki se mi zdita smiselna. Tisti, ki si prizadevajo prepriëati Slovence, da bi glasovali za vstop, Ëe bi jih vpraπali, tudi trdijo, kako je vklju- Ëitev cenejπa od nevkljuëitve. Pri tem je nekoliko nelogiëen le argument, da je Slovenija za JLA plaëevala mnogo veë, kot bi za lastno vojsko, saj naj bi bila skupna obram- 135 * Prof. dr. Joæe Mencinger je ekonomist in rektor Univerze v Ljubljani.

136 Joæe Mencinger Preprosta ekonomika Ëlanstva v Natu 136 ba, zaradi tistega, Ëemur pravimo ekonomija obsega, cenejπa od lastne. Po teh mnenjih naj bi Slovenija za JLA plaëevala kar milijardo dolarjev letno. Slednje sicer ne bo dræalo, saj takrat slovenski bruto domaëi produkt ni presegel desetih milijard dolarjev, od vseh pobranih davkov in prispevkov, ki so znaπali pribliæno 45 odstotkov bruto domaëega produkta, pa je πlo prek carin in polovice prometnega davka v zvezno blagajno pribliæno 15 odstotkov. To da 675 milijonov dolarjev za vse potrebe zvezne dræave skupaj. Kakorkoli, πtevilk o dobrobitih in stroπkih vkljuëevanja v Nato ne poznam, o cenah oroæja in njegovih koliëinah, kupljenih in prodanih, ne vem nië. Celo podatki o zadolæevanju Slovenije za nakupe oroæja so prikazani na naëin, ki sicer ni obiëajen pri prikazovanju gospodarskih odnosov s tujino. Morda gre pri prikazovanju za vojno tajno ali varanje tujih obveπëevalnih sluæb, morda pa le za varanje domaëih davkoplaëevalcev. Nekaj podobnega je vëasih poëela Jugoslavija s podatki o gospodarskih odnosih z Irakom, Iranom, Libijo in podobnimi dræavami. Z raëunanjem se je vsaj expost dalo ugotoviti, kolikπni so bili ti tokovi; tudi pri slovenskih se bo najbræ dalo. Morda pa se Ëlanstva v Natu kaæe lotiti z zelo enostavno ekonomsko razlago. Vzemimo, da je varstvo, ki ga Ëlanstvo nudi, dobrina, ki jo Slovenija æeli kupiti, natovska birokracija pa jo prodaja. Vzemimo πe, da je varstvo nekakπen deænik. VeËina ljudi ga kupi, da bi jih varoval pred deæjem oziroma pred napadi drugih dræav. Vendar celo vlada zagotavlja, da deænika proti deæju oziroma varstva pred vojaπkim napadom ne potrebujemo. Nikjer v sosedstvu ni videti dræave, ki bi nas napadla; Italija in Madæarska sta æe Ëlanici Nata, Avstrija je nevtralna, a razmiπlja o Ëlanstvu, Hrvaπka pa bi to tudi rada postala. Tako bi bili, Ëe malo poëakamo, obkroæeni s samimi Ëlanicami, ki nas najbræ ne bi napadle. Da bi nas napadla katerakoli druga dræava kar prek sosednjih, se zdi πe manj verjetno. Ostajajo teroristi in zgodbe o antraksu ter kemiënem in bioloπkem oroæju, ki naj bi ga imeli. Najbræ pa ni sporno, da se nevarnost, da nas napadejo teroristi, s Ëlanstvom poveëa, ne pa zmanjπa. 11. september je dovolj trden dokaz za preprosto ugotovitev, da tudi najmodernejπi obrambni deænik ne more niko-

137 gar obvarovati pred samomorilskimi teroristi, ki so jim za napade v ZDA oëitno zadoπëali kar noæi in πkarjice. Deænik, ki ga ne potrebujemo in ki nevarnost, da se zmoëimo, celo poveëuje, oëitno kupujemo zaradi neëesa drugega. Zdi se, da gre za prestiæ, ki naj bi ga prinaπal. Imajo ga nekateri spodobni sosedje na Zahodu, nimajo ga nekateri manj spodobni na Vzhodu, zdaj pa naj bi ga kupila celo zelo nespodobna Romunija. Torej ga moramo kupiti tudi mi, pa naj stane, kolikor paë stane. To ni nië nenavadnega. V ekonomiki poznamo tudi takπne dobrine in takπno izvedeno povpraπevanje po njih. Pri nakupu dragega avtomobila je stvar povsem podobna; z dragim avtom kupujemo predvsem prestiæ, ki mu pripada. Ponavadi ima takπno izvedeno povpraπevanje neobiëajne lastnosti. Krivulja povpraπevanja je obrnjena narobe; viπja je cena dobrine, veë smo je pripravljeni kupiti. Do prestiæa, ki naj bi ga prinaπalo Ëlanstvo v Natu, mi sicer ni preveë. Ne zdi se mi prav velik, a prestiæ je stvar, ki je ni lahko kvantificirati. To kaæejo tudi povsem spodobne dræave, ki niso Ëlanice Nata, in enako spodobne, ki so Ëlanice. Vseeno ne razumem, zakaj se trudimo sebi in natovski birokraciji dokazovati, da priznavamo iste vrednote in da izpolnjujemo njihovih pet kriterijev za Ëlanstvo: demokratiënost, spoπtovanje Ëlovekovih pravic, prijateljstvo s sosedi in spoπtovanje meja, laiënost ministra za obrambo in preglednost vojaπkega proraëuna. Kot da bi jim bilo res kaj do tega. Vzemimo TurËijo, uglednega in dolgoletnega Ëlana te druπëine, ki najbræ ne sodi med najbolj demokratiëne dræave na svetu. Kako malo ji je do Ëlovekovih pravic, kaæejo mnoæiëni poboji Kurdov, ki se vsaj enako upraviëeno, kot smo se Slovenci, borijo za samostojnost in πe veë za Ëloveka vredno æivljenje, za kar se nam ni bilo treba. Kako malo ji je do mirnih meja, ne kaæejo le problemi z GrËijo, prav tako Ëlanico Nata, ampak πe bolj to, da je turπka vojska Kurde z enako ihto pobijala tudi na iraπki strani meje. Res je to po- Ëela s tihim pristankom iraπkih oblasti, a πe bolj z blagoslovom ZDA, ki z letali nadzorujejo severni del iraπkega ozemlja. Res pa ne vem, ali je turπki vojni minister laik, kot Joæe Mencinger Preprosta ekonomika Ëlanstva v Natu 137

138 Joæe Mencinger Preprosta ekonomika Ëlanstva v Natu 138 je naπ minister za obrambo, pa tudi ne, kako pregleden je njihov vojaπki proraëun. Tudi Ëudna sveta vojna ZDA v Afganistanu ter kolateralna πkoda, ki jo sestavljajo pobiti otroci, æenske in mnoæice drugih reveæev, ne veëajo natovskega prestiæa. Tudi pri razumevanju, Ëemu se Nato po propadu Sovjetske zveze sploh πe πiri, imam nekaj teæav. Razlago spet nudi tako imenovana institucionalna ekonomika, ki odgovarja na to vpraπanje in tudi na vpraπanje, zakaj nobena od dræav Ëlanic iz Nata ne izstopi. Stvar je spet povsem podobna nekdanji JLA. Potrebovala jo je pravzaprav le vojaπka hierarhija in seveda vsi, ki so tako ali drugaëe æiveli od nje in ki brez nje ne bi bili mogli najti druge zaposlitve. Zato je povsem razumljivo, da je bila jugoslovanska vojaπka hierarhija najbolj proti osamosvojitvi Slovenije in razpadu Jugoslavije. Tudi vojaπki hierarhiji Nata najbræ ni do tega, da bi izgubili sovraænike; z njimi bi izgubili tudi donosne sluæbe. Res pa je tudi, da je bilo tudi v britanskem ministrstvu za kolonije najveë uradnikov takrat, ko je Velika Britanija izgubila vse kolonije. Vrnimo se k enostavni ekonomiki. Na ponudbeno stran.»e teæko razumem, zakaj deænik æelimo kupiti, Ëeprav ga ne potrebujemo, πe mnogo manj razumem, zakaj nam ga doslej niso hoteli prodati. Razlago spet ponuja enostavna ekonomika izvedene ponudbe in monopola. Prodaja varstva prinaπa prodajo drugih dobrin; takπna dobrina bi moglo biti staro in novo oroæje. Ponudnik je monopolist, ki z normami o usklajenosti oroæja izloëi potencialno konkurenco, z razdelitvijo trga na bolj ali manj spodobne kupce (kandidate za Ëlanstvo) pa mu enako dobrino uspe prodati po zelo razliënih cenah. Za tiste, pri katerih je povpraπevanje po deæniku togo oziroma pripravljenost plaëati za vstop velika, je deænik draæji, za tiste, pri katerih je cenovna elastiënost povpraπevanja visoka oziroma pripravljenost za vstop plaëati malo, pa je deænik cenejπi. Tako ga monopolist vsakomur proda po ceni, pri kateri je Ëisti izkupiëek od prodaje najveëji, najveëji pa je potem tudi skupni izkupiëek. Zakaj torej Nato deænika ni æe prej prodal Sloveniji, ki je bila zanj pripravljena in tudi sposobna plaëati veliko veë kot na primer Romunija. Morda so prodajalci menili,

139 da bo Slovenija v drugem krogu za deænik pripravljena plaëati πe veë, kot bi bila v prvem. Vsaj nenehno moledovanje vlade in njena potrtost, ker so nas prvië zavrnili, sta bila prodajalcu znamenje, da je naπel kupca, ki deænika ne potrebuje za obrambo pred deæjem, ampak ga rabi, ker se ga spodobi imeti. Za prestiæ torej. V tem primeru nenehno poniæujoëe moledovanje za Ëlanstvo njegovo ceno πe dviguje. UËinek neutrudnih prizadevanj je tudi tu navzkriæ z æeljami podobno kot pri neutrudnem prepri- Ëevanju ljudstva o koristnosti Ëlanstva. Najbræ ta kratki sestavek ne bo ogrozil slovenskih nacionalnih interesov oziroma oviral slovenske vlade pri vstopanju v evroatlantske povezave, stran od komunizma in Balkana. Je samo reakcija na neutrudna prizadevanja, ki dvakrat πkodujejo.»e pa bi jih ogrozil, tako kot drugih nekaj sto Natu sovraænih sestavkov na spisku MZZ, ne bom æalosten. Joæe Mencinger Preprosta ekonomika Ëlanstva v Natu 139

140 Televizijski posnetek : pozdrav Ëastne Ëete slovenske vojske ob sreëanju Busha in Putina, letaliπëe Brnik, 16. junij 2001.

141 Milan Gorjanc * Nato in vojaπka obramba Slovenije 1. Vojaπko ogroæanje in obramba Slovenije Razprava o vojaπki obrambi Slovenije zahteva tudi razpravo o morebitni vojaπki ogroæenosti Slovenije. Æal naπi obrambni strategi ne dajejo v javnost ocen o morebitnem vojaπkem posegu katere sosednjih ali drugih dræav proti samostojni Sloveniji. Po padcu berlinskega zidu in razpadu Varπavskega pakta ter zruπenju socializma v nekdanji Jugoslaviji ozemlje Slovenije ni veë tako zanimivo za nobeno morebitno koalicijo veë dræav, ki bi se odloëile za osvajanje novih obmoëij oziroma za spremembo politiëne in druæbene ureditve, kot je to bilo v Ëasu hladne vojne. Takrat sta Slovenijo ogroæala Vzhod ali Varπavski pakt, saj so bile sovjetske in madæarske enote oddaljene komaj 60 km od slovenske meje, ter Zahod oziroma Nato pakt, katerega italijanske enote so bile dobesedno na meji. Obema velikima vojaπkima koalicijama je bil temeljni vojaπki cilj zagotoviti ugodne razmere za nadaljevanje ofenzivne operacije oziroma organizacijo uëinkovite obrambe zunaj ozemlja katere od Ëlanic koalicije. Te ugodne razmere pa je imela samo Slovenija z dokaj teæko prehodnim ozemljem ter hkrati najniæjim in najπirπim prehodom v gorski verigi Alp in Dinare s Postojnskimi vrati. Oba bloka sta teæila zgolj k prehodu prek ozemlja Slovenije ali v Padsko ali v Panonsko niæino. Toda oboji so imeli v svojih naërtih tudi preventivni vdor v Slovenijo πe pred globalnim spopadom obeh blokov, da bi s tem zagotovili ugodne razmere za obrambo na pomoæni smeri v primeru strateπke ofenzive na osrednjem evropskem vojskovaliπëu. Oboji so naërtovali tudi uporabo taktiënega jedrskega oroæja na naπih 141 * Milan Gorjanc je upokojeni vojaπki strateg. Predaval je na Vojaπki akademiji v Sarajevu ter Centru vojaπkih πol v Ljubljani, na generalπtabnem teëaju in na Fakulteti za druæbene vede v okviru dodiplomskega ter specialistiënega πtudija.

142 Milan Gorjanc Nato in vojaπka obramba Slovenije 142 tleh. Italijani so celo v svojo ustavo zapisali, da ne bodo uporabljali taktiënega oroæja na svojih tleh, se pravi, da bi ga uporabljali zgolj zunaj svojih meja. Toda takratna njihova letala in taktiëne rakete lance niso mogli doseëi madæarskega ozemlja z ozemlja Italije, torej bi jedrske bombe padale po Sloveniji. Takrat je tako ni bilo πkoda, saj je bila komunistiëna. Slovenija je bila v obdobju hladne vojne izjemno ogroæena, celo obëutno bolj kot drugi deli takratne skupne dræave. Kljub temu ni iskala poti zunaj meja skupne dræave in si ni zagotovila veëje varnosti v sestavi Nata, kamor je po kulturni in gospodarski ravni sodila ter emotivno æelela. Danes po davno konëani hladni vojni, po temeljitem razpadu komunizma in njegove vojaπke organizacije Varπavskega pakta dejansko ni veë realne nevarnosti za morebitno vojaπko ogroæanje Slovenije. Nobena sosednjih dræav svojih interesov do Slovenije ne namerava udejanjati z oroæjem. Ali ti interesi niso tako pomembni, da bi se zanje veljalo pretepati, ali pa to lahko doseæe s politiënim pritiskom in vojsko v ozadju. Mar se to pred leti ni æe zgodilo? Ob pritiskih takratne italijanske politike za reπitev optantskega vpraπanja so na mejo poslali tudi 160 vojakov, ki naj bi pomagali carinikom pri prepre- Ëevanju tihotapljenja oroæja, ter v stanje pripravljenosti postavili πe veë vojakov ob naπi meji. Posledica tega je bila, da smo zelo hitro in poniæno spremenili naπo ustavo v korist Italijanov. Hrvaπka zaradi meje na morju ali pa cestnih koridorjev prav gotovo ne bo poslala gardistov nad Slovenijo, ker zadevo lahko reπi s pritiski Evrope, ki je zainteresirana za prometne povezave z Balkanom prek Slovenije. Madæarska nima nobenih apetitov po slovenskem ozemlju, Ëeprav je pred leti znameniti nacionalist Csurka govoril o mejah Madæarske pred 1918, ko je bilo Prekmurje pod vladavino Peπte. Madæari niso kaj prida zainteresirani tudi za prometne povezave z Italijo prek Slovenije, bolj jih zanima reπko pristaniπëe in dostop do Jadranskega morja prek Hrvaπke, saj je bilo reπko pristaniπëe po avstrijsko-ogrski nagodbi neposredno pod upravo Peπte. Avstrijci so nevtralni in v Evropski uniji ter nimajo ozemeljskih pretenzij proti Sloveniji. S politiënimi pritiski bodo dosegli prav vse in ne bo treba uporabljati vojske. Druge dræave, ki ne mejijo

143 neposredno na Slovenijo, ne morejo uëinkovito ogroæati Slovenije in njenih prebivalcev, saj ima ustrezno oroæje poleg vodilnih dræav Nata samo πe Rusija. Sloveniji v doglednem Ëasu do bistvene spremembe razmerja sil in ideoloπke polarizacije v Evropi ne grozi vojaπka agresija. Moæna je zgolj groænja morebitne uporabe vojske in oroæja v obliki pritiskov za politiëne reπitve posameznih interesov nekaterih dræav. Slovenija ni neposredno vojaπko ogroæena, zato ne dræi temeljni argument zagovornikov Nata, da bi si z vstopom pridobili bistveno veëjo varnost pred vojaπkim posegom morebitnega nenatovskega nasprotnika. 2. Skupna natovska obramba Slovenije Famozni 5. Ëlen pogodbe Nato zavezniπtva zagotavlja sodelovanje vseh Ëlanic v obrambi ene ali veë napadenih Ëlanic, Ëe bi jih napadla katera neëlanic Nata ali njihovo zavezniπtvo. Ta primer se je v veë kot pol stoletja Nata zgodil prvië lansko leto ob teroristiënem napadu na WTC in Pentagon. Teroristi so neposredno ogrozili ZDA in prizadejali mnoge Ëloveπke ærtve ter gmotno πkodo. Svet se je zgrozil in prva reakcija najbliæjih zaveznic ZDA je bila priëakovana in upraviëena. Toda zaveznice so se kaj hitro ohladile, ko je πlo za vojaπki poseg v Afganistanu, kjer mnoge nimajo svojih neposrednih interesov. Samo Angleæi so neposredno sodelovali v posegu z letali in komandosi z nekaj veë kot 1700 moæmi ter KanadËani s pribliæno 500 vojaki lahke pehote, nekaj transportnimi letali in bojnimi ladjami. Druge Ëlanice pa so vkljuëene v program ISAF (mednarodne sile za varnostno pomoë), ki ne sodelujejo neposredno v boju s talibani. Razlog temu je v doloëeni zadræanosti, ker niso same neposredno ogroæene, pa tudi v bojazni, da ne bi same postale ærtve morebitnega maπëevanja teroristov, saj je Evropa bistveno bolj ranljiva kot ZDA. Na drugi strani pa tudi ZDA bolj ustreza, da se znesejo nad Afganistanom brez udeleæbe drugih Ëlanic, ker bi takoj morali oblikovati skupno operativno poveljstvo, ki pa ne bi veë tako enotno izvajalo staliπëa Busheve politike in Pentagonovih naërtov. Milan Gorjanc Nato in vojaπka obramba Slovenije 143

144 Milan Gorjanc Nato in vojaπka obramba Slovenije 144 V pol stoletja Nata se je v posameznih Ëlanicah zgodilo nekaj teroristiënih dejanj, v kar pa Nato nikoli ni posegal, nekatere dræave so celo umaknile podporo, kaj πele da bi vojaπko podprle ogroæene dræave. Primer za to je delovanje teroristiëne organizacije OAS v Franciji v Ëasu vojne z Alæirijo. Ta vojna je zelo zmanjπala moë in ugled Francije kot velesile, kar je takrat bilo v interesu predvsem ZDA. Ker naj bi bila v tistem Ëasu najveëji sovraænik Zahoda in Nata Sovjetska zveza in Varπavski pakt, bi bilo veë kot koristno za Nato, da Francija Ëimprej konëa vojno v Alæiriji in likvidira teroriste v lastnih vrstah in znotraj vojske. To bi bila moëna opora Nata v primeru napada z Vzhoda. Tudi ob zelo odmevnem teroristiënem dejanju Palestincev v NemËiji na olimpijskih igrah 1972 se Nato ni vznemiril in oblikoval vojaπke koalicije, marveë je to zadevo reπila nemπka policija sama.»e bi katera nenatovskih dræav napadla Slovenijo, bi po 5. Ëlenu Washingtonske pogodbe morale vse Ëlanice sodelovati v njeni obrambi s svojimi vojaki in svojo oboroæeno silo. Ali bi se to res zgodilo? Moæno je, ni pa obvezno. VeËina Ëlanic Nata bi se odzvala simboliëno z nekaj svetovalci ali opazovalci.»e bi Slovenijo napadla sosednja Hrvaπka ali prek nje kaka manjπa dræava, bi veëina dræav na oboroæeni poseg gledala z vidika lokalnega spopada, ki ga je treba reπevati s politiënimi sredstvi. To pa pomeni najprej prekinitev ognja na doseæeni bojni Ërti nekaj deset kilometrov v notranjosti Slovenije in nato pogajanja med sprtima stranema ob mentorstvu Nata oziroma ZDA in Italije, ki imata neposredni interes na tem obmoëju. Najmanj, kar bi ta pogajanja prinesla, pa bi bili malenkostni popravki meje ali zadovoljitev kakih drugih politiënih interesov v naπo πkodo. Prav gotovo dræava napadalka ne bi izvedla vojaπke akcije brez privolitve ali obljub tajnih obveπëevalnih sluæb vodilnih dræav v svetu. Lahko se zgodi, da bi vodilna dræava v svetu in v Natu imela veëji interes v dræavi napadalki kot pa v Sloveniji. Tak interes je lahko vrnitev premoæenja optantom na Hrvaπkem ali uporaba pristaniπë na Jadranu za baze vojaπkega ladjevja. Slovenija naj bi bila enakopraven partner v Natu, toda dejansko bo povsem podrejena

145 interesom velikih in najveëjega v Natu. Tudi druge Ëlanice Nata ne bodo izpostavile svojega poloæaja v Natu v prid majhni Sloveniji.»e bi kaka veëja dræava ali koalicija nenatovskih dræav napadla Slovenijo, ta napad ne bi priπel samo prek meje s Hrvaπko, ampak tudi prek Madæarske. Noben napadalec ne bi pustil tako odprtega boka in bi najprej zavzel Madæarsko. Nekatere bliænje dræave Nata bi priskoëile na pomoë ogroæeni Madæarski in Sloveniji. Slovenija bi morala napotiti svoje vojake na Madæarsko. To bi sicer bilo dobro, saj bi se bojevali zunaj Slovenije za obrambo Slovenije, toda branilec se najbolje bojuje doma ob domaëi hiπi. Zastavlja se resno vpraπanje, kako bi se slovenski fantje bojevali nekje ob Donavi ali celo v Karpatih, ko pa izkuπnje iz vojne za osamosvojitev potrjujejo ravno nasprotno, saj so nekateri fantje iz Gorenjske zelo negodovali, ko so jih napotili na tajersko. Profesionalni vojaki bi odπli po ukazu, toda nadomestili jih ne bi novi, pa tudi prostovoljna rezerva bi bila vpraπljiva. Toda vpoklicana sploπna rezerva bi bila uëinkovita samo na domaëem ozemlju.»e Natu napadalca ne bi uspelo zaustaviti na Madæarskem, bi ga poskusil v Sloveniji ali Avstriji. Verjetno bi napadalec spoπtoval avstrijsko nevtralnost in bi se ji izognil ter tako usmeril glavne sile prek Slovenije. Na pomoë nam bi priπli Italijani in AmeriËani z letali, mogoëe se panci in Portugalci. Dosedanje vaje Nata na juænoevropskem vojskovaliπëu potrjujejo takπno sestavo Natovih interventnih sil na obmoëju Slovenije in Balkana. Italijani bi poslali najveë pehote in obrambo bi najverjetneje organizirali na Savi, da bi nasprotnika zadræali na Postojnskih vratih, kar se preveë podrobno ujema z nekdanjo mejo med Kraljevino Jugoslavijo in Italijo. 1 Najmanj nekaj mesecev, Ëe ne veë let, bi trajal umik napadalëevih sil iz Slovenije in v tem Ëasu bi se bistveno spremenile populacijske in sploπne druæbene razmere na svobodnem ozemlju, kjer bi imela dejansko oblast zavezniπka italijanska vojska. Na oku- Milan Gorjanc Nato in vojaπka obramba Slovenije Pred dvema letoma je dr. Bebler organiziral razpravo o morebitni vojaπki ogroæenosti Slovenije v slovenskem parlamentu in v razpravi je starosta slovenske diplomacije ter dolgoletni veleposlanik Jugoslavije in Slovenije v Rimu dr. Marko Kosin opozoril, da italijanski generali πe vedno sanjajo o meji na Sneæniku.

146 Milan Gorjanc Nato in vojaπka obramba Slovenije 146 piranem obmoëju pa bi napadalec skuπal pridobiti ËimveË Slovencev za svoje ideje, kar nam je æe znano iz naπe polpretekle zgodovine. Najmanj, kar bi se nam utegnilo zgoditi, bi bilo, da bi bili spet podeljeni v enotni dræavi. Lahko pa bi morali usluge pla- Ëati z nekaj malega ozemlja, ki bi sicer tako ali tako ostalo v skupnosti EU ali Nata. Opazovalec s strani bo te trditve vzel kot iz trte zvite, toda dejstva iz polpreteklega obdobja jih potrjujejo. Mar se niso Italijani sredi vojne z nacizmom in faπizmom obrnili in postali za Titove partizane Ëez noë iz sovraænika zavezniki? Za to so dobili Trst in BeneËijo, in Ëe ne bi bilo nekih drugih zaveznikov, bi dobili verjetno πe veë, saj sta ameriπka in angleπka razmejitvena Ërta segli precej globoko v slovensko ozemlje. Spet bodo kritiki porekli, Ëeπ da smo bili komunisti. Kraljevina Srbija je bila prva ærtev avstro-nemπkega imperializma in je prispevala glede na prebivalstvo najveëji deleæ v prvi svetovni vojni, toda zavezniki so prepustili Italijanom velik del Slovenije, Ëeprav smo se precej pred tem skupaj s Hrvati izrekli, da pripadamo Jugoslaviji. Eno je nesporno, AmeriËani oziroma Nato prav gotovo ne bodo podprli slovenskih interesov proti italijanskim, kompromis pa bo vedno v πkodo Sloveniji. Trditve o vodilni vlogi Italijanov na obmoëju Slovenije in nekdanje Jugoslavije niso povsem brez argumentov. Takoj po osamosvojitvi je bila Slovenija precej pod vplivom NemËije (tudi s posredovanjem Avstrije), saj so bili nekateri politiki pogosto na obisku v Bonnu, nekateri so bili na krajπih teëajih pri ustreznih sluæbah v NemËiji, druge so nam spet poslali, tretji so dobili v dar rumene jopiëe. Vse to ni bilo vπeë Italijanom in zaëela se je gonja proti Sloveniji, njen zaëetek je bil v ponudbi italijanskega predsednika Cossige za posredovanje med JLA in Slovenijo pri odvozu tankov iz Slovenije prek Italije, kulminacija pa v zahtevi po vraëilu imetja optantom ter spremembi Osimskih sporazumov. Dejanski rezultat je bila sprememba slovenske ustave. Pri prvem glasovanju za sprejem Slovenije v Nato je bila samo NemËija proti, podprla pa nas je Italija. Zveni povsem absurdno. Nemci so izsilili naπe mednarodno priznanje in nam obljubljali takojπen sprejem v EU in Nato po odhodu iz Jugoslavije, Italija je bila

147 za ohranitev Jugoslavije. Tri leta kasneje nas Italija predlaga za Nato, NemËija pa s svojim NE zapre vrata. Danes so naπe enote v sestavi Sforja v BiH pod neposrednim italijanskim poveljstvom. Oblikovali smo skupno brigado, Ëeprav πe nismo v Natu, in s tem omogoëili italijanski vojski nemoten prehod prek naπega ozemlja proti Madæarski in na Balkan. Italijani se pojavljajo med najresnejπimi kupci naπih podjetij in bank, to isto poënejo na Hrvaπkem in v Srbiji. Na vajah Partnerstva za mir na obmoëju Balkana in vzhodnega Sredozemlja so poleg AmeriËanov prisotni tudi italijanski vojaki, kot je to bilo v vaji CAE na obmoëju Dolenjske. Za Slovenijo ni sprejemljiva regionalizacija Nata, ko so posamezna obmoëja porazdeljena med vodilnimi partnerji in ti dosledno spoπtujejo te delitve in se ne æelijo vpletati v tuja obmoëja. Zelo malo je verjetno, da bi πla kaka vodilnih dræav Nata v spor z drugo vodilno dræavo v interesu neke majhne Slovenije.»e bi pa do tega le priπlo, bodo verjetno pridobili koncesije na drugem obmoëju. 2 Tako je bil pretirani interes Kohlove NemËije na Balkanu v zaëetku devetdesetih let v nasprotju z delitvijo sveta med velike in neskladen z interesi Italije, nakar so se Nemci umaknili s tega obmoëja, za nagrado pa pridobili sprejem Poljske,»eπke in Madæarske v Nato ter dokajπen vpliv na baltiπke dræave. Skupna obramba na slovenskih tleh bo samo v πkodo Slovenije. Prav tako za slovenske fante ni sprejemljivo bojevanje v obrambi kake druge dræave, pa Ëeprav samo sosednje Madæarske. e posebej pa bi bilo sporno angaæiranje slovenske vojske daleë stran od domovine v napadu na kako drugo nenatovsko dræavo, ki ogroæa eno ali vodilno dræavo Nata. Milan Gorjanc Nato in vojaπka obramba Slovenije Rusi se niso strinjali z bombardiranjem Srbije in premier Primakov se je dve uri pred spustom na washingtonsko letaliπëe obrnil ter vrnil v Moskvo. Najverjetneje zato, ker so ga Ëakala trda pogajanja z Mednarodnim denarnim skladom, Ëeprav je bilo videti, da se je solidariziral z MiloπeviÊem. Po dveh dneh je priletel direktor MDS in prinesel 5,8 milijarde dolarjev novih kreditov brez pogajanj. Kasneje je tudi posrednik»ernomirdin prisilil MiloπeviÊa, da sprejme kapitulacijo. Usluga je bila plaëana z veë kot 15 milijardami dolarjev kreditov.

148 Milan Gorjanc Nato in vojaπka obramba Slovenije Sodelovanje v obrambi napadene Ëlanice»lanstvo v Natu zahteva tudi sodelovanje pri obrambi katerekoli od napadenih dræav Ëlanic. Takega primera v veë kot pol stoletja Nata πe ni bilo. Sodelovanje je bilo samo v navidezni oziroma deklarativni obrambi, dejansko pa je to bil napad na neko drugo suvereno nenatovsko dræavo, ki naj bi ogroæala Ëlovekove pravice oziroma podpirala teroriste. To se je zgodilo v zadnjih treh letih, ko je Nato najprej napadel Srbijo in lansko leto πe Afganistan. Napad na Irak leta 1991 je bil dejansko svetovna koalicija pod navideznim upravljanjem OZN in s popolnim soglasjem Rusov, ki so takrat krvavo potrebovali dolarje. Medtem ko so napadu na Srbijo Rusi nasprotovali in so AmeriËani obπli Varnostni svet OZN ter je to dejansko bila napadalna vojna proti delu dræave, katere predsednik in vojska naj bi krπila Ëlovekove pravice. Prav gotovo so AmeriËani in Nato imeli dovolj drugih vzvodov, da zmehëajo MiloπeviÊa, πe posebej Ëe bi zaustavili Albance, tako kot so jih leta 2001 v Makedoniji. Nato je æelel po diktatu ZDA pokazati svetu, da lahko sam upravlja z njim, mimo Organizacije zdruæenih narodov in mimo Organizacije za evropsko varnost in sodelovanje. Ameriπka administracija in Pentagon najavljata nove vojne proti teroristom in novim dræavam, celo z jedrskim oroæjem grozita, kar generali ne poëno æe dobrih dvajset let. V takih razmerah, ko nasprotniki sami po sebi ne pomenijo nevarnosti za Slovenijo in njeno okolje, saj napadajo samo ZDA in pri tem ne grozijo drugim vodilnim kapitalistiënim dræavam, se zastavlja vraπanje o upraviëenosti sodelovanja v posegih proti tem dræavam, saj so ærtve zgolj civilisti in najveëkrat nedolæni oboroæenci, ki jih je za Zahod nezaæeleni reæim vtaknil v nekakπno uniformo in v roke porinil puπko. Dejanski krivci pa se v najslabπem primeru znajdejo na nekakπnem sodiπëu, kjer se, milo reëeno, norëujejo iz zmagovalcev. Sicer Nato (AmeriËani) v dosedanjih akcijah ni zahteval sodelovanja vojakov drugih Ëlanic v vojaπkih pohodih proti tem dræavam, toda ko bodo zaπli v teæave, kot so, denimo, v Koreji ali Vietnamu, lahko priëakujejo povabilo tudi druge Ëlanice. Dejstvo

149 pa je, da se vojaki Ëlanic Nata angaæirajo v mirovnih operacijah, medtem ko so vojaki drugih dræav prisotni zgolj simboliëno kot okrasek. Trenutno so vojaki Slovenske vojske angaæirani pri specialistiënih nalogah vojaπke policije, sanitetne oskrbe pripadnikov mirovnih enot, prevoza pomembnih osebnosti s helikopterji ter opazovalcev. Kaj bo poëelo novih 120 slovenskih fantov in deklet v BiH, pa bomo πe videli. In kakπno vlogo so nam namenili AmeriËani v sestavi skupnih interventnih sil? Zelo zgovorni so analiza in predlogi ameriπkega generala Garetta, ki je lani ocenjeval Slovensko vojsko. Med drugim je predlagal, naj tanke damo v garaæe in jih konzerviramo, kar pomeni, da ne bomo usposabljali ne nabornikov ne profesionalcev. Ko pa bodo tanki zastareli, jih bomo poslali po njihovi æelji ali æelji Nata na Jesenice v visoke peëi kot staro æelezo. Tudi letala nam odsvetujejo, kar imajo povsem prav. Niso jim povπeëi naπe æelje po uëinkovitejπi zraëni obrambi. Vneto pa zagovarjajo naπe sposobnosti za bojevanje v gorstvu in gozdovih. Pri tem pa imajo v mislih veë razlogov. Predvsem vedo za naπo samovπeënost zaradi plezanja nekaj preizkuπenih alpinistov v vojaπki uniformi v ostenju v bliæini Bohinjske Bele, kar kaæemo vsem vojaπkim delegacijam kot vrhunec bojne usposobljenosti. Ameriπki vojaki so zelo razvajeni in neizurjeni za dolgotrajno bivanje in bojevanje v gorskih obmoëjih pozimi in tam, kamor jih ni mogoëe pripeljati s helikopterji, pa bi to nalogo lahko prevzeli korajæni Gorenjci. V Natu velja italijanska vojska za najbolje izurjeno za bojevanje v gorah in se bodo torej slovenski pehotniki zlahka vklopili v alpinske enote in postali juriπni odredi namesto juænotirolskih Nemcev, ki tega ne bi radi veë poëeli. Skratka, Nato nam bo namenil drugorazredno vlogo pomoænih sil brez moænosti odloëanja in poveljevanja, kar smo videli na vaji CAE, ko je naπ predstavnik v skupnem poveljstvu LipiË podpisoval naroëilnice, saj je logistika dejansko bila v rokah Italijanov. Nato bi lahko bolj upoπteval Slovensko vojsko in dodelil slovenskemu generalu vsaj vlogo formalnega namestnika. V teæjih razmerah, ko letalstvo in nebeπka konjenica (pehota s helikopterji) ne bosta mogli opraviti z nekakπnimi bosimi teroristi, bo prav priπla slovenska gorska pehota kot kanonenfuter pod poveljstvom italijanskih generalov s klobuki in petelinjim perjem. Milan Gorjanc Nato in vojaπka obramba Slovenije 149

150 Milan Gorjanc Nato in vojaπka obramba Slovenije Bojevanje proti teroristom Tudi zagovorniki Nata æe priznavajo, da Slovenija ni neposredno vojaπko ogroæena, da jo lahko ogroæajo predvsem teroristi. Kateri teroristi bi pa nas danes lahko ogroæali? Pri nas æivi veë deset tisoë muslimanov, ki imajo veëino pravic staroselcev Slovencev po rodu. KomunistiËne oblasti jim sicer dve desetletji niso dovolile zgraditi moπeje, hkrati pa tudi graditev cerkva niso dovoljevale. Nove demokratiëne oblasti so najprej zaëele obnavljati in graditi nove katoliπke cerkve, moπeja pa naj bi Ëakala veë kot desetletje; bila je skoraj pred zaëetkom gradnje, pa so se oblastniki skujali zaradi 11. septembra in AmeriËanov, ki v vseh muslimanih vidijo potencialne teroriste. Zaradi tega nas ne bodo napadli nekakπni muslimanski skrajneæi. Pred tem nas varujejo tudi dobri odnosi z BiH in podpora Albancem na Kosovu. Z mnogimi islamskimi dræavami imamo dobre odnose πe iz Ëasov neuvrπëenosti, ko je bil sedanji slovenski premier poslednji predsednik gibanja neuvrπëenih. Razvite imamo tudi gospodarske stike z dræavami, ki naj bi podpirale islamske skrajneæe. V tem kontekstu gre iskati tudi prepoved izvoza Fotoninih namerjalnih naprav v Iran leta 1994 ter sedanjega izvoza topovskih cevi v Sirijo. Ve se, da za tema prepovedma stojijo AmeriËani, ki nas tako potiskajo teroristom naproti. Drugih teroristov se ni bati. Teroriste namreë vedno poπlje neka dræava ali politiëna oziroma ideoloπka skupina, najveëkrat pa tajne sluæbe. Morebitni vstop v Nato objektivno poveëuje moænost teroristiënega delovanja v Sloveniji. TeroristiËno dejanje v eni od Ëlanic bi bilo skoraj prav tako odmevno kot na ozemlju vodilne Ëlanice, pa Ëe je πe tako majhna. Vstop teroristov v Slovenijo je bistveno laæji kot pa v ZDA ali Veliko Britanijo. Ilegalni prestopi meje dan za dnem potrjujejo, da je moæno prinesti v Slovenijo eksploziv ali druga diverzijska sredstva, izvesti diverzijo, prizadejati Ëloveπke ærtve in gmotno πkodo in se tudi nemoteno umakniti v enem samem dnevu. Prav gotovo ni moæna tako spektakularna akcija, kot je bil 11. september, bi pa za nas tudi nekaj deset mrtvih bil hud udarec. UpraviËen je dvom, ali bi ob morebitnem teroristiënem napadu na Slovenijo skoëil na noge ves Nato in

151 maπëeval naπe nedolæne ærtve. Nam bi preostalo to, da polovimo storilce in jih praviëno obsodimo na najveë 30 let jeëe. Nato bi k nam napotil celo kopico svetovalcev in opazovalcev, mogoëe πe kako skupino izurjenih protiteroistiënih bojevnikov, ki pa ne bi bili pod poveljstvom naπih πtabov, policijskih ali vojaπkih. ProtiteroristiËni boj naëeloma vodijo specializirane policijske sile in priprave na teroristiëna dejanja odkrivajo specializirane obveπëevalne sluæbe, kar je v naπem primeru SOVA in ne OVS. Vojska se v protiteroristiënih akcijah angaæira v prevenciji, ko nadzira dræavno mejo in prepreëuje ilegalne prehode, ter v pregonu, blokadi in zapori obkoljenih teroristiënih skupin, neposredno likvidacijo pa naëeloma izvede policija. Zato ni povsem razumljivo, zakaj smo takoj po osamosvojitvi oblikovali 1. specialno brigado MORiS 3, ki naj bi bila namenjena zgolj za protiteroristiëni boj in ne za obrambo dræave 4. Znotraj Slovenske vojske naj bi sedanji odred za hitre intervencije imel predvsem nalogo likvidirati obkoljene teroriste, kot to ima specialna policijska enota. V tako majhni dræavi in s tako majhnimi moænostmi teroristiënega napada je podvajanje zmogljivosti veë kot nespametno. Hkrati pa nihëe ne predvideva uporabo vojske pri nadzoru dræavne meje, Ëeprav se za to nalogo pripravljajo vse vojske, πe posebej naπi sosedi Avstrijci, ki so ob spopadih v Sloveniji 1991 na mejo poslali celo kadete vojaπke akademije, danes pa urijo naborniπke enote ali vpokliëejo rezervo. Boj proti morebitnim teroristom prav gotovo ne more biti opraviëilo za vstop v Nato. Nikoli ne bo v Slovenijo priπlo toliko teroristov hkrati, da bi jim ne bili kos policisti in profesionalni vojaki in da bi morali zaprositi dræave Nata za vojaπko pomoë. Milan Gorjanc Nato in vojaπka obramba Slovenije Tovrstne enote ni imela in nima nobena druga vojska na svetu. AmeriËani imajo specialne skupine, ki imajo povsem druge naloge, protiteroristiëni boj pa izvajajo s skupino Delta, ki πteje manj kot bataljon vojske. 4 Pozno jeseni 1992 je takratni R TO oblikoval Zdruæeni interventni odred, sestavljen iz profesionalnih vojakov, podëastnikov in Ëastnikov, ki naj bi prevzel vlogo sprednje obrambe pred mobiliziranimi enotami in v primeru provokacij na meji. 1. specialna brigada po odobritvi ministra Janπe ni sodelovala na vaji, ker se je urila za parado v KoËevski Reki in ker to po mnenju poveljnika KrkoviËa naj ne bi bila njihova naloga. Kasneje je major Troha izpovedal, kakπne naloge naj bi dejansko imeli, Depala vas pa je to potrdila.

152 Milan Gorjanc Nato in vojaπka obramba Slovenije Vojaπka obramba pred morebitnim posegom ene od Ëlanic proti Sloveniji NaËeloma je ta teza absurdna, saj naj zavezniki morebitnih sporov ne bi reπevali z oroæjem in vojsko. Toda praksa kaæe, da je nekaj takega tudi mogoëe, saj so grπki natovski generali vrgli poglavarja Cipra nadπkofa Makariosa z oblasti in s tem dali povod in opraviëilo turπkim natovskim generalom, da okupirajo severni turπki del otoka in æe tri desetletja dræijo otok in dræavo razdeljeno. Turki in Grki nenehno zaostrujejo odnose v Egejskem morju glede teritorialnih voda okoli grπkih otokov ob maloazijski obali. Nekomu v Natu, Ëe ne prav ZDA in Veliki Britaniji, ustreza takπno stanje nenehne groænje spopada med obema natovskima dræavama. Tudi med Britanci in panci je priπlo do uporabe vojaπkega ladjevja in letalstva zaradi ribolova v Severnem morju in ob zahodni obali Velike Britanije. Slovenija ima precej nereπenih vpraπanj z Italijo oziroma jih Italija nenehno odpira ob vsaki desno usmerjeni vladi. Prav gotovo je nesmiselno napovedovati, da bi Italija uporabila vojsko kot sredstvo za razreπitev teh vpraπanj, saj to ne bi dopustila vodilna dræava ZDA. Toda ZDA bodo naπle naëin in metode pritiska na Slovenijo, da ugodi vsaj delno italijanskim zahtevam, kar se je æe ne tako davno dogajalo. Ta hipoteza pa pridobi teæo, Ëe bi se ZDA ob morebitni politiëni ali gospodarski krizi zaprle v svoj kontinent in v najoæje interesne sfere, potem pa bi lahko kaka nacionalistiëna vlada v Italiji ob slovenski trmi posegla po oroæju in vojski kot pritiskom, da doseæe politiëne cilje. Vsekakor je treba priznati, da je moænost spopada dveh natovskih dræav manjπa kot pa intervencija natovske dræave proti drugi nenatovski. Pri tem je potrebno upoπtevati tudi razmerje sil v Evropi in svetu. V primeru spopada dveh natovskih dræav bi svet, predvsem pa drugi dve velesili Rusija in Kitajska na spor gledali kot na notranjo zadevo zavezniπtva in se ne bi vmeπavali. Ko pa bi πlo za suvereno dræavo zunaj Nata, bi bila moænost vmeπavanja in tudi podpore nenatovski dræavi veëja, a ne iz altruizma, paë pa zaradi politiënih interesov. 5

153 6. Posodobitev zmoænosti vojaπke obrambe Zagovorniki vstopa Slovenije v Nato glasno priëakujejo obilno pomoë v tehniëni posodobitvi Slovenske vojske in pridobitvi novih oboroæitvenih sistemov. PoveËini je oroæje, ki ga je zapustila JLA, dokaj zastarelo in ni izdelano po natovskih standardih, vendar πe vedno uporabno in uëinkovito. Kljub velikanskim sredstvom (milijarda nemπkih mark) iz prvega TRP se niso bistveno izboljπale bojne zmoænosti Slovenske vojske. Nakup letal pilatus, manjπega transportnega letala in luksuznega vladnega letala je bil povsem nepotreben in se bojna moë Slovenske vojske tako ni poveëala niti za pedenj. Ravno nasprotno. Vzdræevanje letal, urjenje pilotov zahteva denar, ki bi bil veë kot potreben za nabavo drugih sredstev. Prav tako se ni bistveno poveëala bojna moë vojske s prenovljenim tankom M 55S, ki je za prenovo pobral skoraj sedemkrat veëjo vsoto od prvotno naërtovane. Iluzorna pa so priëakovanja vrha Slovenske vojske in zagovornikov Nata, da bodo natovske dræave nekaj svojega odveënega oroæja podarile. Slovenija danes ni tako potrebna Natu, kot je Zdruæenim dræavam bila potrebna Titova Jugoslavija v zaëetku petdesetih let in ko so se ZDA morale znebiti velikanskih zalog oroæja po konëani korejski vojni. Star pregovor pravi, da darovanemu konju ne smeπ gledati v zobe. ZDA so dale vojski v BiH precej oroæja, ta pa ima danes samo probleme z vzdræevanjem in rezervnimi deli ter s strelivom zaradi razliënih kalibrov. Avstrijski puchi pred desetletjem niso bili nië cenejπi, pa πe za vojsko niso bili narejeni, saj so bili na bencinski pogon in z avtomatskimi menjalniki. Hummerji so zelo dragi. Izraelske havbice so drage in hkrati preteæke za naπe ozemlje. Prevzemanje standardov Nata pred vstopom v Nato je zgolj pretveza za prodajo natovske vojaπke tehnologije in znanja. Pri prodaji vojaπke opreme in oroæja pa Nato Milan Gorjanc Nato in vojaπka obramba Slovenije Ob napadu ZDA na Afganistan Kitajska ni protestirala, Ëeprav so boji potekali tako rekoë na njenih mejah in v njenem interesnem obmoëju. Dala pa je vedeti, da se ne strinja z nedolænimi ærtvami. Na drugi strani pa je pridobila sprejeta je bila v Svetovno trgovinsko organizacijo, kar so AmeriËani prepreëevali æe od samega zaëetka. Prav tako nihëe veë ne govori o kratenju Ëlovekovih pravic v Tibetu. Tiste dni je Evropa (tudi Slovenija) dokaj nediplomatsko odpovedala turnejo dalajlame po evropskih prestolnicah.

154 Milan Gorjanc Nato in vojaπka obramba Slovenije 154 ni ravno enoten. Med posameznimi vodilnimi Ëlanicami je huda konkurenca, kdo bo kaj prodal. Veleposlaniki in obrambni ministri lobirajo pri ministrih, naπe delegacije sprejemajo na viπjih ravneh od predvidenih, posamezna podjetja za proizvodnjo vojaπke opreme sponzorirajo obisk naπih delegacij, da jim prikaæejo razliëne oboroæitvene sisteme. Posamezni sklopi in sistemi se pridobijo za nizko ceno. Tako so nekatere nabave naπe vojske na prvi pogled povsem neracionalne, so pa nujne, da bi se izognili zameram in nekakπni prodajalski vojni. Hummerji so bili verjetno kupljeni, ker sta se za ta posel tepla nemπki Merzedes in italijanski Iveco. Ameriπkemu hummerju pa ni nihëe nasprotoval. Ko so Nemci podarili simulacijski program taktiënega bojevanja Horus Slovenski vojski, so AmeriËani prav tako podarili v obliki pomoëi za usposabljanje podoben sistem Janus z vso programsko opremo, Ëeprav smo najprej njih zaprosili za tovrstne programe. Boj za kupce je neizprosen, Ëeprav slovenske nabave ne pomenijo finanëno prav veliko. Zdaj πe imamo priloænost izbirati med prodajalci, po vstopu pa bomo verjetno morali glavne nabave opraviti pri strateπkem partnerju in pri vodilni dræavi. Nato bo vedno zahteval standardizirano in kompatibilno opremo in ne bo zadovoljen s sedanjim oroæjem. SËasoma bomo pokupili, kar nam bodo ponudili. DomaËa vojaπka industrija bo dobila samo drobtine in πe vzdræevanje bo potekalo zunaj Slovenije. Obljubljenega srediπëa za popravilo hummerjev v Mariboru πe ni in ga najverjetneje nikoli ne bo. Nato nas bo prisilil k temu, da ne bomo uporabljali nestandardiziranega oroæja, ki ga trenutno imamo najveë, in tako se bo v zaëetnem obdobju naπa bojna moë celo zmanjπala. 7. Psiholoπke zmoænosti moπtva kot bistveni Ëlen vojaπke obrambe V primeru napada na Slovenijo bi Ëlanstvo v Natu prav gotovo pozitivno vplivalo na poëutje in psiholoπko odpornost moπtva, temu bi πe bolj pripomoglo skupno bojevanje na slovenskih tleh. Tudi psiholoπka odpornost prebivalstva bi bila precej veëja. Temu se ne da oporekati. Toda zagovorniki in nasprotniki vkljuëevanja Slovenije v

155 Nato so si enotni, da napada na Slovenijo v doglednem Ëasu ne gre priëakovati. Torej bo potrebno izpolnjevati predvsem naloge v sploπno dobro Nata oziroma vodilne dræave, ki nam jih bodo predstavili kot nujno varstvo temeljnih vrednot Ëloveπtva, kot so Ëlovekove pravice, svoboda duha, enake zmoænosti za vse in πe in πe. Na drugi strani pa umirajo prav tako ljudje, ki jim pa ni bilo dano, da bi okusili slasti teh vrednot. Najverjetneje je ravno zlaganost bogatega zahodnega sveta razlog, da mnogi preprosti ljudje ne sprejemajo Nata kot najveëjega in najboljπega poroka teh vrednot. Morebitnega bojevanja naπih vojakov na tujem ne bodo ravno razπirjenih rok sprejeli sami vojaki na bojnem polju, njihovi sotovariπi, ki naj bi jih zamenjali, in tudi njihovi sodræavljani doma. Dosedanje ærtve med posegi Nata zunaj dræav Ëlanic kaæejo, da se javno mnenje hitro obrne od uradne politike in jo prisili k umiku kot se je to zgodilo v Somaliji, od koder so se AmeriËani umaknili zaradi 28 mrtvih in zverinskega javnega poboja pilota. Tudi nedavno zajetje 20 AmeriËanov in KanadËanov v Afganistanu æe naëenja javno mnenje v ZDA in drugih Ëlanicah Nata. Rezultat je veë kot oëiten, saj so AmeriËani prenehali prikazovati poniæevalne posnetke vklenjenih ujetih talibov v bazi Guatanamo in objavili, da bo sojenje poπteno in dostopno javnosti odrekli so se naglemu sodiπëu. Naravnost groteskna je trditev najbolj goreëih zagovornikov Nata, da je smrt profesionalnega vojaka manj boleëa kot smrt obveznika. Vsaka nepotrebna smrt na tujem za tuje politiëne interese je odveëna in huda; kot da profesionalni vojak ne bi imel matere in svojcev. Angaæiranje profesionalnih vojakov na tujem opraviëujejo z lastno izbiro le-teh, saj naj bi se prostovoljno odloëili za vojaπki poklic in s tem tudi tvegali smrt. Toda za takπen poklic se odloëi Ëlovek, ki nima druge izbire, ker je na neki naëin hendikepiran, ali je manj izobraæen, ali ne dobi redne sluæbe, ali je avanturist, ali je psihopat, ali se izmika roki pravice. Od profesionalnih vojakov priëakujemo lahko najmanj teænjo po hitrem zasluæku in neëednih postranskih poslih. To se nam æe dogaja, saj je prvi kontingent vojaπkih policistov zelo odloëno zahteval viπje plaëe, kot Milan Gorjanc Nato in vojaπka obramba Slovenije 155

156 jih je dræava sprva ponudila. VeËja bo nevarnost, veëje bodo zahteve po privilegijih. Tudi Ëe ne bo naπih ærtev na tujem, bo vojaπki poklic vse manj priljubljen, kar veëina dræav Nata æe obëuti, ko nenehno snubi nove prostovoljce in na πiroko odpira vrata vojaπnic æenskam. Posredovanje Nata v tretjih dræavah zahteva zgolj profesionalne vojake. Manjπe vojaπko ogroæanje Slovenije narekuje zmanjπanje vojske in odpravo vojaπke obveznosti. Tako bo postopoma priπlo do bistvenega zmanjπanja obrambnih zmoænosti dræave, ko bodo profesionalci angaæirani zunaj dræave, v dræavi pa ne bo dovolj prostovoljne rezerve in bo sploπna vojaπka obveznost odpravljena. V primeru resne ogroæenosti Slovenije bo naπa obramba povsem odvisna od Nata. Zmanjπana obrambna sposobnost bo negativno vplivala na psiholoπko odpornost prebivalstva in dræavljansko ter nacionalno zavest Slovencev.»lanstvo v Natu v trenutnih in doglednih politiënih razmerah v Evropi bolj negativno kot pozitivno vpliva na psiholoπko razpoloæenje prebivalstva. Milan Gorjanc Nato in vojaπka obramba Slovenije Sklep Slovenija verjetno πe nekaj Ëasa ne bo vojaπko ogroæena v smislu agresije prek meja oziroma z morebitnim udarom z razdalje. Obstaja sicer dokaj realna moænost za oboroæeno ogroæanje teroristiënih skupin in kriminalnih zdruæb. Z vstopom Slovenije v transatlantsko zavezniπtvo se sedanja varnost Slovenije ne bo bistveno izboljπala. Sploπen napad na teroristiëne skupine in dræave, ki jim nudijo podporo, je trenutno zavrl teroristi- Ëno dejavnost v svetu. Eskalacija protiteroristiënega boja in Natovi napadi na posamezne dræave, katerih reæimi niso po volji sedanji ameriπki administraciji, lahko pospeπijo teroristiëno dejavnost predvsem proti vojakom v mirovnih misijah v teh ali æe umirjenih dræavah in tudi proti drugim dræavam, ki sodelujejo v protiteroristiënem boju. Skratka, po fizikalnem zakonu, da akcija rodi reakcijo, bo neomejeni totalni protiteroristiëni boj verjetno rodil nove teroristiëne skupine, kar se æe dogaja v Izraelu.

157 Obrambo pred morebitnim vojaπkim posegom Slovenija lahko zagotovi predvsem s strpno politiëno kulturo, dejansko vladavino prava in socialnim varstvom prebivalcev, s træno naravnanim, uspeπnim in s svetom kompatibilnim gospodarstvom ter predvsem s pokonëno in naëelno diplomacijo ter s tvornim sodelovanjem v svetovnih organizacijah. Nato s svojo ekskluzivnostjo in maπëevalnostjo ni organizacija, ki bi povsem odpravila nevarnost oboroæenega posega za naπe prebivalce in domovino. Za angaæiranje naπih vojakov zunaj meja domovine, Ëetudi v mirovnih operacijah, ni opraviëljiv razlog, Ëeπ da se s tem zagotavlja nacionalna varnost. Sodelovanje v mirovnih operacijah je nujno kot prispevek Slovenije k svetovnemu miru in v okviru svetovnih organizacij, kjer so sooëeni interesi najveëjega dela Ëloveπtva.»lanstvo v Natu bo bistveno spremenilo obrambni sistem Slovenije in prepustilo odgovornost in pravico do obrambe domovine skupini plaëanih vojakov, politikom in dræavni administraciji ter ga povsem podredilo nadnacionalnim zahtevam Nata oziroma interesom vodilne dræave ali skupine vodilnih dræav. Na daljπi rok se bo varnost naπe dræave zmanjπala in bo povsem odvisna od volje in hotenja Nata, da nas varuje. S Ëlanstvom pa πe ni trdnega zagotovila, da ne bomo deleæni politiënih pritiskov posameznih Ëlanic, ki imajo politiëne interese v Sloveniji. Milan Gorjanc Nato in vojaπka obramba Slovenije 157

158 Qatarza - protivojna uliëna zabava, Ljubljana, 9. november 2002.

159 Tone Perπak * Prihodnost se ne imenuje Nato Vpraπanje nacionalne varnosti ni samo vpraπanje vojaπke ogroæenosti Vpraπanje o tem, ali naj se Slovenija vkljuëi v Nato oziroma ali naj si sploh prizadeva za vkljuëitev in povabilo, ni samo vpraπanje nacionalne varnosti, kot bi nas radi prepriëali zagovorniki vkljuëitve z ministrom za zunanje zadeve, domnevnim voditeljem opozicije in predsednikom Vlade RS na Ëelu. Nasprotno.»e razumemo vpraπanje nacionalne varnosti celovito, torej ne le kot vpraπanje neposredne vojaπke ogroæenosti dræave, temveë tudi kot vpraπanje moænosti za ohranitev in razvoj sistema vrednot, na katerem temelji nacionalna skupnost, nadalje, kot vpraπanje sistema socialnih razmerij ali sistema kulturnih in civilizacijskih vrednot, s katerimi se skupnost utemeljuje, je mogoëe domnevati, da bi se Slovenija z vkljuëitvijo v Nato le πe dodatno izpostavila delovanju veë dejavnikov ogroæanja nacionalne varnosti, suverenosti in samobitnosti, ki je æe tudi zdaj opazno, vendar bi bilo po vkljuëitvi πe manj ovirano, kot je sedaj. Tega se v veliko veëji meri kot omenjeni slovenski politiëni voditelji æe zavedajo voditelji nekaterih najbolj razvitih in hkrati najbolj socialnih dræav in poudarjajo, da vsaj za zdaj o vkljuëitvi v Nato ne razmiπljajo ( vedska, Finska). Vpraπanje nacionalne varnosti, kot reëeno, ni samo vpraπanje, ali je utemeljeno mogoëe priëakovati, da æeli dræavo oziroma nacijo in njen obstoj z vojaπko silo ogroziti in poskuπati uniëiti ali si jo vsaj podrediti katerakoli od drugih dræav in ali nemara, kot smo v zgodovini Slovenci æe nekajkrat doæiveli, katerakoli druga nacija æeli nacijo, ki se poëuti ogroæeno, iztrebiti, morda razseliti ali kakorkoli drugaëe ogroziti njen obstoj in razvoj. Omenjeni slo- 159 * Tone Perπak je predsednik Druπtva slovenskih pisateljev in æupan ObËine Trzin.

160 Tone Perπak Prihodnost se ne imenuje Nato 160 venski politiki v svojih izjavah veëkrat nakazujejo moænost, da bi se Slovencem in Sloveniji v dokaj bliænji prihodnosti desetih do dvajsetih let kaj takega lahko zgodilo, in pri tem nekoliko skrivnostno omenjajo, vendar ne tudi imenujejo sosednje dræave. To poëetje, ki ga je seveda potrebno najprej razumeti kot iskanje kolikor toliko veljavnih argumentov za staliπëe, ki ga je zelo teæko prikazati kot samo po sebi umevno in upraviëeno, je vsekakor nevarno in docela nesprejemljivo. Kajti to poëetje spodbuja k stopnjevanju nezaupanja in nestrpnosti do sosed in k nastajanju psihoze, Ëeπ da imajo te sosede slabe namene z nami, o katerih mi, navadni dræavljani, ki nimamo dostopa do pomembnih informacij, premalo ali celo nië ne vemo, medtem ko naπi voditelji oëitno nekaj vedo itn. To za naπe prihodnje odnose s sosedami, zlasti tistimi, ki æivijo juæno oziroma jugovzodno od nas in pri katerih hkrati iπëemo priloænosti za razmah naπega gospodarstva, nikakor ni koristno. Povrhu pa je πe moralno vpraπljivo, saj hoëeπ noëeπ priëa o nekoliko preveë vzviπenem pogledu slovenskega vodstva na te sosede, do nedavnega bratske republike skupne dræave. Kolikor pa gre pri tem za druge sosednje dræave, pa je πe bolj Ëudno, Ëe nas odgovorni voditelji dræave opozarjajo na nevarnost, ki nam morda preti od njih, in nas hkrati prepriëujejo, da moramo z njimi skleniti pogodbo o povezavi v Ëvrsto vojaπko, politiëno in gospodarsko zvezo. Vpraπanje nacionalne varnosti je v veliko veëji meri kot vpraπanje neposredne vojaπke ogroæenosti, denimo, vpraπanje ekoloπke ogroæenosti obmoëja, kjer nacija æivi; seveda πe posebej v kontekstu nebrzdanih in brezobzirnih razvojnih konceptov ravno tistih dræav in nacij, ki imajo kljuëno vlogo tudi znotraj Nata in ki iπëejo in potrebujejo obmoëja, v katera bodo izvaæala svoje proizvode, svoje vrednote in svoj model æivljenja in tudi tiste panoge industrije, ki niso prijazne okolju. To je, kot reëeno, vpraπanje kulturne identitete in integritete vrednotnega sistema, v skladu s katerim skupnost æivi in na podlagi katerih se skupnost oblikuje kot prepoznavna skupnost s specifiëno socialno, izobraæevalno ali kulturno politiko in tudi skozi te politike uveljavlja (ali ne) svojo in lastnim potrebam najbolj ustrezno druæbeno strukturo. Nacionalna varnost oziroma

161 obëutje nacionalne varnosti, ki nikakor ne pomeni in ne predpostavlja zapiranja pred drugimi, morebitne nestrpnosti do drugaënih in drugih ali Ëesa podobnega, je namreë v veliki meri odvisna od tega, v kolikπni meri lahko nacionalna skupnost samostojno in po svoji meri in potrebah oblikuje lastne ustanove, organizira svoje notranje æivljenje, ohranja lastne vrednote, doseæeno raven solidarnosti med skupinami in sloji znotraj druæbe ipd. In glede na to, da je slovenska nacionalna skupnost v teh pogledih πele v procesu oblikovanja, je πe vedno zelo ranljiva in prav lahko bi se zgodilo, da bi bil ob vkljuëitvi v zvezo Nato, ki predpostavlja tudi privolitev k doloëenim zahtevam glede druæbene strukture, tak naravni razvoj ogroæen. Seveda bi to trditev lahko izrekli tudi v zvezi z vkljuëevanjem Slovenije v EU, vendar razlogi za zdruæevanje oziroma povezovanje Evrope in tudi program ohranjanja in varovanja kulturnih identitet ter jezikov v tem primeru omogoëajo oceno, da je stopnja te vrste ogroæenosti niæja. Tone Perπak Prihodnost se ne imenuje Nato 161 Kaj sploh je Nato in kaj je smisel obstoja te zveze?»e hoëemo razumeti in utemeljiti trditev, da bi bila vkljuëitev Slovenije v Nato oziroma privolitev v povabilo k vkljuëitvi v bistvu dejanje, ki bi lahko celo ogrozilo Slovenijo in njeno samostojnost in predvsem razvoj Slovenije v dejansko suvereno in socialno dræavo, ki naj bi bila zgledna dræava tudi z vidika odnosa do okolja in z vidika notranjih, zlasti socialnih razmerij, je potrebno ponoviti nekaj æe znanih in veëkrat poudarjenih dejstev. Ustanovitev in obstoj Nato sta bila neposredni posledici in izraz hladne vojne. 1 To dejstvo je seveda znano, je pa pomembno za nadaljnje razmiπljanje. Hladne vojne namreë æe dolgo ni veë. Nekatere nekdanje podpisnice Varπavskega pakta so æe Ëlanice Nata in nekdanji zid med Zahodom in Vzhodom je vsaj v Evropi do tal poruπen. Kakπni so torej razlogi za nadaljnji obstoj zveze Nato in πe posebej za histeriëno prizadevanje slo- 1 NATO (North Atlantic Treaty Organisation) je obrambna (vojaπka) zveza dræav, ustanovljena l na pobudo ZDA kot odgovor Zahoda na ravnanje Sovjetske zveze oziroma na zaëetek oboroæevalne tekme med vzhodnimi dræavami, ideoloπko in vojaπko povezanimi s Sovjetsko zvezo, in krogom zahodnih zaveznic.

162 Tone Perπak Prihodnost se ne imenuje Nato 162 venske politike za vkljuëitev Slovenije vanjo? Koga se Slovenija tako boji oziroma proti komu se tako strastno æeli boriti skupaj z zaveznicami? Vojaπka oziroma obrambna zavezniπtva so vedno zavezniπtva proti nekomu, ki domnevno ogroæa dræave, ki sklepajo zavezniπtvo. Tudi Nato je predvsem vojaπka oziroma obrambna zveza. Da je tako, priëa dejstvo, da zagovorniki Nato in slovenske vkljuëive izmed naëel, ki veljajo v zvezi, najbolj vztrajno poudarjajo naëelo kolektivne varnosti, na katerem temelji zaveza vseh Ëlanic, da branijo napadeno zaveznico. In ker tako je, je upraviëeno vpraπanje, proti komu se v obrambno zvezo povezujejo Ëlanice Nata danes oziroma od koga se poëutijo ogroæene? V Ëasu hladne vojne je bilo to jasno. Nato je bila zveza dræav, ki so se poëutile ogroæene od komunizma in πe posebej od ogromne komunistiëne velesile Sovjetske zveze, pri Ëemer je nesporno, da je komunizem bil ekspanzionistiëen, da so komunisti- Ëni voditelji sanjali o svetovni revoluciji in da so celo brigadirji, ki so gradili ceste po nekdanji Jugoslaviji, πe okrog leta 1965 prepevali: Amerika i Engleska, biêe zemlja proleterska! In danes? Ameriπki strokovnjaki za Nato, ki si podajajo kljuke v Sloveniji in ki jih, domnevam, Slovenci celo plaëujemo za to, da prihajajo in spoznavajo Slovenijo kot dobro kandidatko in potem πirijo to spoznanje v vplivne kroge v ZDA, vztrajno ponavljajo, kako kljuënega pomena je, da Nato vzpostavi Ëvrst branik od Baltika do Ërnega morja. Menda so ZDA ravno zato pripravljene povabiti v Nato tudi Romunijo in Bolgarijo, Ëeravno je docela jasno, da zlasti po politiënih kriterijih ti dve dræavi πe nista dovolj usposobljeni. Gre πe vedno za razlog, v zvezi s katerim je o moænostih Slovenije, da bi bila l med sreënimi povabljenci, sredi l v dnevniku Delo ugibal Stojan Æitko, Ëeπ da je za ZDA pri πiritvi najpomembnejπe, da vkljuëijo v Nato dræave, ki mejijo z Rusijo, da bodo sile Nata Ëimprej neposredno navzoëe ob vsej evropski ruski meji od Baltika do»rnega morja. Iz tega je mogoëe sklepati, da je Rusija po mnenju AmeriËanov πe vedno najnevarnejπi tekmec ali kar sovraænik, najveëja ovira za uresniëevanje politike, katere uspeh naj zagotavlja Nato. In najbræ ne le Rusija, temveë ves vzhod oziroma Rusija z Azijo, πe zlasti v povezavi s Kitajsko. Ta vzhodna povezava je

163 po mnenju Nata in πe posebej po mnenju ZDA najveëja groænja njihovi vojaπki in politiëni prevladi v svetu in ogroæa koncept globalizacije, ki ga æeli uresniëiti zahodni, zlasti ameriπki kapital. In tu se moramo vpraπati, zakaj je ta vzhodni limes πe vedno tolikπnega pomena za Nato in πe posebej za ZDA tudi po potrjenem in poudarjenem zavezniπtvu med ZDA in Rusijo v boju proti svetovnemu terorizmu, ki ga æelijo v kratkem celo zapeëatiti s posebno pogodbo med Rusijo in Natom? In nadalje zakaj je ta vzhodni limes tako pomemben za Slovenijo? e posebej zato, ker je bilo videti, kot da ZDA po 11. septembru 2001 spreminjajo politiko do Rusije; kot da jo skuπajo privabiti v ali vsaj ob Nato. In videti je bilo, da Rusi to politiko sprejemajo, ker ob ameriπkih kazenskih pohodih zoper terorizem in tako imenovane malopridne dræave laæje opraviëijo svoje ravnanje v»eëeniji. Zdelo se je, da AmeriËani skuπajo reπevati rusko vpraπanje na drug naëin in spraviti Rusijo pod svoj vpliv in v odvisnost. Vpraπanje pa je, kako dolgo bo idila trajala glede na neobzirno politiko ZDA. Rusija se prej ko slej to mora vpraπati! Glede na retoriko o zvezi najbolj civiliziranih dræav in nacij, bi podrejeno lahko sklepali, da je Nato danes predvsem zveza proti πe vedno hitro razvijajoëim se, vse moënejπim in za Zahod πe vedno skrivnostnim in zato manj obvladljivim azijskim dræavam. Za to domnevo govori tudi vztrajno prizadevanje za utrditev baz zahodnih sil, zlasti ZDA v osrednji Aziji; razen Ëe vendarle ne gre predvsem za obkoljevanje Rusije. Se morda tudi Slovenija boji morebitne ekspanzije Kitajske, Indije ali Japonske, da se ji zdi tako pomembno postati Ëlanica Nata? Je to v bistvu zveza bogatih zoper revne, katere kljuëna naloga naj bi bila zajeziti naval milijonov, morda celo milijarde laënih priseljencev z vzhoda in juga, ki bi æeleli zase skromne drobtine z miz bogatinov, ki se ubadajo tudi z vpraπanjem, kaj poëeti s preseæki hrane? O razlogih, zakaj Nato πe nadalje obstaja in se kljub temu, da πiritev pomeni tudi zniæevanje ravni domnevne elitnosti, namerava nebrzdano πiriti, je bilo æe veliko povedanega. Uradne utemeljitve navajajo zlasti potrebo, celo nujnost, da demokratiëne dræave, katerih cilj je zagotavljanje miru v svetu, ostanejo povezane v zvezi, ki naj Tone Perπak Prihodnost se ne imenuje Nato 163

164 Tone Perπak Prihodnost se ne imenuje Nato 164 prepreëuje moæne vojaπke spopade med njimi samimi, predvsem pa duπi krizna æariπëa v dræavah in med dræavami, ki so manj demokratiëne ali sploh niso demokrati- Ëne (Irak, Iran, Severna Koreja, Jemen, najbræ tudi Kitajska ipd.).»lanice Nata, ki se vedno predstavlja tudi kot gospodarska in politiëna zveza, se same predstavljajo kot najbolj civilizirane dræave, ki verjamejo v iste vrednote in æelijo ta vrednostni sistem in s tem najbræ tudi civilizacijo, ki ji pripadajo, zavarovati pred malopridnimi dræavami ali, kot rad reëe sedanji predsednik ZDA, pred osjo zla. Te Ëlanice poudarjajo, da je civilizacija, h kateri se priπtevajo, najbolj ali celo edina zares humana in da je njihov koncept Ëlovekovih pravic in svoboπëin ter iz njega izhajajoëi koncept politiëne in gospodarske demokracije edini Ëloveku zares ustrezen. To pa seveda pomeni, da so vsi drugi civilizacijski in kulturni sistemi in iz njih izhajajoëi koncepti pravic, politiëni sistemi in celo religije manj vredni, neustrezni in kot taki pravzaprav zgreπeni in ravno zato upraviëeno podvræeni kriterijem, spreminjevalnim in po potrebi tudi vojaπkim posegom dræav, ki so Ëlanice Nata. Logika je neizprosna in v bistvu nië manj totalitarna, kot je bila faπistiëna, komunistiëna ali kaka podobna. Naslednji, veëkrat omenjani razlog za ohranitev in πiritev Nata kljub dejstvu, da razlogov, s katerimi je bila utemeljena ustanovitev organizacije, ni veë, je staliπëe, da Nato zdruæuje elito demokratiënih dræav in skrbi za ohranjanje in nadaljnji razvoj demokracije ter da za dræavo, ki je povabljena v Ëlanstvo Nata, to vabilo pomeni priznanje, da gre za resniëno demokratiëno dræavo. Pustimo ob strani dejstvo, da se tako cenijo Ëlanice kluba same in da morda marsikatera dræava, ki ni Ëlanica Nata, s to oceno ne soglaπa. Je pa v zvezi s to oceno, ki jo kot papagaji radi ponavljajo tudi zagovorniki vkljuëitve Slovenije, le potrebno poudariti, da kar nekaj dræav, ki so nam æe veëkrat in bi nam lahko πe bolj pogosto bile za zgled, ostaja zunaj Nata in ne kaæe æelje po vkljuëitvi ( vedska, Finska, Irska in vica). Toda ta ocena in iz nje izhajajoëa samozavest, πe posebej znaëilna za nesporno vodilno Ëlanico Nata (ZDA), ki rada zviπka ocenjuje raven demokratiënosti v drugih dræavah in si πe vedno tudi dovoljuje pose-

165 gati v notranjepolitiëno dogajanje drugih dræav, postane vëasih opraviëilo za posege, ki so sporni z vidika mednarodnega prava. In to ni nepomembno. Nadaljnji razlog, morda manj opazen v izjavah funkcionarjev Nata in bolj poudarjen v staliπëih ZDA, je mnenje, da nekaj dræav, ki morda æe imajo jedrsko oroæje in so hkrati nedemokratiëne, vse bolj ogroæa svetovni mir. In te dræave naj bi se nameravale lotiti prav najvidnejπih Ëlanic Nata. Nato pa je v tej zgodbi seveda dejavnik, ki se bo, kot eskadron jedrskih miπiënjakov, skritih za protiraketnim πëitom, ko bo to potrebno, moral odzvati. Ko vse te razloge zloæimo skupaj, dobimo odgovor, ki ga tako rekoë vsak dan potrjujejo tudi poroëila o dogajanju v svetu. NATO je danes po eni strani orodje in oroæje zahodnih sil (predvsem ZDA), uperjeno proti Vzhodu in svetovnemu Jugu (zlasti proti Aziji, ki se πe vedno hitro razvija in s svojimi Ëloveπkimi potenciali ogroæa hegemonijo Zahoda); oroæje v boju za prevlado nad Vzhodom in Jugom. Ta boj ima vedno veë znaëilnosti verske vojne, zlasti med krπëanstvom in islamom, ali vsaj vojne civilizacij. O tem priëa ravnanje zveze Nato in æe spet predvsem ZDA v zvezi z Rusijo, ki jo je zahodna politika πe nedavno tako rekoë silila v iskanje zavezniπtva z azijskimi veledræavami (Kitajsko in Indijo), v zadnjem Ëasu pa si Zahod precej prizadeva, da bi prepreëil takπno povezavo. Tone Perπak Prihodnost se ne imenuje Nato 165 Nato in vpraπanje OZN Z nameni, na katere se zdaj sklicuje Nato, (zagotavljanje miru, obramba civilizacije in kulture, zagotavljanje pravice do samoodloëbe vsem narodom, zagotavljanje temeljnih Ëlovekovih pravic vsem ljudem), je bila ustanovljena OZN, ki naj bi bila forum za razreπevanje morebitnih sporov po mirni poti in omogoëala sodelovanje, povezovanje in medsebojno pomoë med vsemi dræavami sveta. Ali torej in zakaj OZN, ki bi æe davno bankrotirala, Ëe bi bila odvisna samo od naëelno zagotovljenih sredstev ZDA, ne opravlja te naloge? A da je res ne opravlja v zadostni meri, vemo. Vendar se ni mogoëe otresti vtisa, da je neuëinkovitost OZN, ki vsaj naëeloma mora prisluhniti

166 Tone Perπak Prihodnost se ne imenuje Nato 166 staliπëu vsake Ëlanice, vodilnim silam povsem pogodu tudi kot izgovor za to, da lahko same ali v manjπi skupini prevzamejo pobudo za urejanje razmer in odpravljanje kriz na obmoëjih, ki se jim zdijo posebej pomembna zaradi njihovih strateπkih interesov. Pri tem se vëasih celo zdi, da te elitne dræave same povzroëajo to neuëinkovitost, ker jih moti, da ima paë v OZN vsakdo pravico do besede in da se mora OZN ukvarjati tudi z zadevami, ki niso povezane z njihovimi interesi ali jih celo ovirajo pri uresni- Ëevanju teh interesov. Za te dræave, ki se ukvarjajo z vpraπanji globalizacije, πiritve obmoëja svobodne trgovine, nadaljnje rasti gospodarstva in predvsem z vpraπanji, kako vsaj veëjemu delu sveta vsiliti zahodni model æivljenja, je ubadanje s humanitarnimi vpraπanji, z lakoto v Afriki, z izumiranjem ljudstev v Amazoniji in v Afriki preveë zamudno in nedonosno. To prepuπëajo posameznim Ëlovekoljubom in njihovim organizacijam. Morda jim je celo pogodu, da bodo sëasoma pravzaprav ti problemi sami po sebi reπeni na najbolj uëinkoviti naëin (lakota, aids in voditelji, ki uniëujejo lastne dræave in lastna ljudstva). Nekoliko ciniëno bi lahko domnevali, da ZDA in dræave priboënice izkoriπëajo Ëas in priloænost, da, medtem ko se OZN in preteæno nerazvite ali manj razvite dræave ubadajo z genocidi, ekoloπko ogroæenostjo sveta, z nevarnostjo aidsa ipd., same vzpostavljajo svetovni imperij globalizacije in v bistvu kolonizirajo vse te druge, za prihodnost zaskrbljene dræave in narode. Tako se zdi, da na eni strani ostaja vse manj uëinkovita OZN zavezana iskanju reπitev za odprta vpraπanja drugorazrednih dræav in ljudstev, Ëeprav si generalni sekretar OZN πe vedno prizadeva sodelovati v prizadevanju za umiritev najhujπih kriznih æariπë in je pri tem obëasno tudi uspeπen. Na drugi strani pa po svoji meri in svojih postavah ureja svet elitni korpus, ki vse bolj dobiva poteze orwelovske federacije ( 1984 ), le da morda πe ni povsem razvidno, kakπna naj bi bila ona druga orwelovska federacija.

167 Dejanski razlogi za obstoj zveze Nato po koncu hladne vojne»e pogledamo vojaπke posege v meddræavne spopade in v spore znotraj dræav (Jugoslavija, Indonezija, Filipini, Ruanda idr.), opazimo, da Nato ne poseæe povsod, kjer bi bilo glede na æe omenjeno utemeljevanje ohranitve in πiritve to priëakovati. Nato se niti ne zmeni za genocide, ki se dogajajo v πtevilnih afriπkih dræavah: ne za iztrebljanje Nub in tudi ob krvavi moriji med Hutuji in Tutsiji se tej organizaciji ni zdelo potrebno odzvati. Nato se odloëi za akcijo, ko se kaj vznemirljivega dogaja na obmoëjih z nafto, za katera sta znaëilna tudi velika kupna moë in skrajno potroπniπtvo. Nato se dokaj zavzeto udejstvuje tudi na Balkanu, kjer se sreëujejo Vzhod in Zahod, pravoslavje, islam in katoliëanstvo, kjer bi si utegnila zagotoviti pomembni vpliv Rusija in kjer se je pokazalo, da EU brez Nata, torej brez ZDA sama ne zna zagotoviti reda in miru. Skratka, Nato poseæe tja, kjer dogajanje ogroæa uresniëevanje politiënih, gospodarskih in drugih strateπkih interesov vodilnih sil zveze Nato, zlasti interesov ZDA. Kakorkoli æe, jasno je, da je NATO izraz in instrument radikalne delitve sveta, katerikoli kljuë te delitve upoπtevamo. Naj bo to delitev na civilizirane nacije in barbare, na Zahod in Vzhod, na krπëanstvo in vse druge religije, na razvite in preteæno nerazvite dræave, na demokratiëne in domnevno nedemokratiëne dræave, v vsakem primeru gre za loëevanje in v nadaljevanju za predpostavko, da ima elitni del sveta, zdruæen v okviru Nata, pravico in nekakπno pooblastilo, da lahko na tak ali drugaëen naëin vlada ostalemu svetu, ga disciplinira, preoblikuje po svoji podobi in v skladu s svojim konceptom prihodnosti. Gre za imperialno, vsem demokratiënim maskam navkljub totalitarno in agresivno zdruæbo, v kateri se Slovenija tudi glede na svoje zgodovinske izkuπnje nikakor ne bi smela znajti. Zveza Nato naj bi bila naëeloma obrambni, v resnici pa je vse bolj ofenzivni instrument politike globalizacije. Kot vojaπka zveza najpomembnejπih igralcev v tej igri so sile Nata udarna moë, ki mora zagotoviti pogoje za uspeh globalizacije. Pri tem gre za interes kapitala in multinacionalk ter ameriπke politike kot nosilke tega projekta. S tega vidika se z vso resnostjo zastavlja vpraπanje sedanjega koncepta globalizacije, katerega Tone Perπak Prihodnost se ne imenuje Nato 167

168 Tone Perπak Prihodnost se ne imenuje Nato 168 glavni promotor in dejavnik so ZDA, ker je paë ameriπki kapital v najveëji meri udeleæen v multinacionalkah. To je koncept podrejanja oziroma gospostva ali hegemonije ameriπkega modela æivljenja, ki vse bolj prevladuje v skoraj vseh dræavah zahodnega dela sveta, ne glede na posledice, ki jih povzroëa. Gre za preplet ameriπkih vrednot, gospodarskega sistema po ameriπkem modelu, politiënega sistema in nenazadnje tudi ameriπkega koncepta pravic. Gre za vsiljevanje potroπniπkega modela æivljenja in skrajno tekmovalnega kapitalizma na vseh ravneh, tudi tistih, ki z ekonomijo nimajo nobene zveze (denimo, na ravni najbolj intimnih medëloveπkih odnosov, druæinskih odnosov, πporta, kulture itn.). V tem konceptu v resnici vsa veljava pripada ne pravicam in ne kakrπnimkoli humanistiënim vrednotam, temveë kapitalu, ki diktira vedenje in model æivljenja, medtem ko je sklicevanje na demokracijo in pravice posameznika le instrument za vsiljevanje ideologije trdega trænega gospodarstva. Pri tem se ZDA, kljub navideznemu zavzemanju za Ëlovekove pravice, ne zmenijo za tradicije drugih okolij niti za verska prepriëanja prebivalstva teh okolij in ne za ekoloπke posledice lastnega ravnanja. Spomnimo se, s kolikπno nonπalanco je zveza Nato v Jugoslaviji oziroma so ZDA v Afganistanu uporabljale klasterske bombe, da o marjeticah, ki na obmoëju, kamor padejo, pobijejo πe deæevnike in puπëavske hroπëe in ne le ljudi, sploh ne govorimo. Zveza Nato je oëitno postala sila, ki naj odstranjuje ovire za prevlado tega koncepta v svetu. Tak koncept globalizacije za Slovenijo ni primeren. Nasprotno. Ta koncept Slovenijo in πe mnoge druge dræave, ne samo majhne, dejansko ogroæa in Slovenija bo potemtakem z vkljuëitvijo v Nato podprla koncept globalizacije in se zavezala braniti ta koncept ali ga nemara celo πiriti z ognjem in meëem, Ëe bo treba, v lastno πkodo in morebiti ogrozila svoj lastni obstoj in svojo identiteto. Slovenska dræava ne sme privoliti v absolutizacijo vrednot, na katerih temeljita sedanja koncepta globalizacije in Nata (popolnoma svobodni trg, zanemarjanje socialnih vpraπanj in kulturnih identitet, zanemarjanje ekoloπkih vpraπanj itn.).

169 Slovenija in Nato In Ëe se sedaj vpraπamo o argumentih za srdito prizadevanje in vëasih æe muëno poniæevanje slovenske politike, da bi ji uspelo barko mlade slovenske dræave Ëimprej prikrmariti v Nato, se moramo vpraπati, ali je za Slovenijo res tako vaæno, da bodo vojaki Nato stali na straæi ob evropsko-ruski meji od Baltika do Ërnega morja, da bi morda æelela tja poslati celo svoje vojake? In vse to v korist nekoga drugega. Morda si to æelijo posamezniki, ki si od tega obetajo tudi osebne koristi. Boljπe, zares tehtne argumente za slovensko hlastanje po Ëlanstvu v Natu je bilo doslej redko mogoëe sliπati. Osebni motivi slovenskih politiënih voditeljev in njihovih najbolj usluænih pritrjevalcev seveda ne morejo in ne smejo postati predmet kolikor toliko resne razprave o tako pomembni temi, vendar preprosto ni mogoëe mimo tega, da vse skupaj daje vtis igre, v kateri odloëajo tudi sluëajne osebne nagnjenosti, nië manj sluëajni osebni interesi ali celo neizæivete æelje, kaj bi pravzaprav rad kdo bil ali poëel v æivljenju. Ravno zato v tej, tipiëno slovenski razpravi prihaja do Ëudnih dogodkov, kot je, denimo, ustanovitev druπtva za propagando za vkljuëitev v Nato, ki sta ga ustanovila minister za zunanje zadeve in predsednik SDS, do nepriëakovanih sporov, πtevilnih zamer ipd. Glavni zagovorniki vkljuëitve so kar naprej uæaljeni, Ëe kdo podvomi o ustreznosti in razumnosti njihovega prizadevanja; hkrati pa so nenehno oholo vzviπeni in se ves Ëas vedejo tako, da vzbujajo vtis, Ëeπ da oni vedo nekaj veë in bolje od vseh drugih, ne da bi bili to pripravljeni razloæiti. Najbolj pa so uæaljeni, Ëe jim kdo preprosto ne verjame na kak njihov skrivnostni namig ali samo posmeπek, kaj πele na besedo. Podpisani nasprotujem vstopu Slovenije v Nato, ker je Nato v bistvu anahronizem. To je organizacija, ki je v Ëasu hladne vojne imela svoj smisel, zdaj pa po nepotrebnem vzdræuje in celo obnavlja ozraëje hladne vojne, ker deluje kot instrument politiëne volje in sebiënih ciljev najveëje vojaπke velesile. Zato ni nenavadno, da znotraj zveze Nato æe prihaja do nesoglasij, zlasti med ZDA in evropskimi zaveznicami, pri Ëemer ne gre samo za nelagodje ob ameriπkih oëitkih, da evropske dræave premalo Tone Perπak Prihodnost se ne imenuje Nato 169

170 Tone Perπak Prihodnost se ne imenuje Nato 170 vlagajo v oroæje in v obrambni sistem v celoti in da zato zaostajajo in postajajo s svojimi enotami neskladne z ameriπkimi, kar onemogoëa skupno delovanje (Afganistan). Vedno bolj jasno je, da imajo evropske Ëlanice kljub vsemu pomisleke glede uresni- Ëevanja ameriπkega, v bistvu preprostega in v zadnjem Ëasu æe kar surovo brezobzirnega naërta o postopni likvidaciji sil zla oziroma pokoritvi dræav, ki iz kakrπnihkoli razlogov pomenijo ovire pri pohodu globalizacije. To nesoglasje se poglablja, ker je vse bolj oëitno, da imajo ZDA in predvsem njihov aktualni predsednik obëutek samozadostnosti, ki ga ob vsej svoji prostoduπnosti niti ne skrivajo. Zdi se, da postopoma prihaja do spoznanja, da bo potrebno tudi v okviru tako imenovanega Zahoda veliko stvari dokonëno razëistiti in da bo to razëiπëevanje zelo stresno za ves svet. Zato je tem bolj Ëudno, da slovenski strateπki analitiki tega ne uvidijo in se s svojim histeriënim prizadevanjem, da bi za vsako ceno ugajali predvsem najmoënejπi sili v okviru Nata, pravzaprav postavljajo v tem vse bolj opaznem sporu na stran ZDA in proti Evropi in evropskemu, veliko bolj humanistiënemu in socialnemu pogledu na svet. Ko pogledamo koristi, ki jih priëakuje minister Grizold, Ëe Slovenija postane Ëlanica zveze Nato, je na prvem mestu vedno znova veëja varnost dræave. Glede na to, da ima danes ogroæanje nacionalne varnosti preteæno drugaëne oblike in da zlasti od veëine naπih sosed najbræ ni veë priëakovati vojaπkega ogroæanja, nas torej res lahko ogrozijo ravno tiste sosednje in tudi nekoliko oddaljene dræave, za katere so tradicionalno znaëilne teænje po prodoru na evropski jug in vzhod; od teh pa so poveëini vse Ëlanice zveze Nata. Vpraπanje je le, ali je na daljπi rok za Slovenijo bolje ali slabπe æiveti v tesni vojaπki, politiëni in gospodarski zvezi z nacijami, ki se kljub vsemu politiënemu leporeëju najbræ niso odrekle svojim veënim apetitom? Celo v dveh takih zvezah. Da Slovenija mora vojsko posodobiti, profesionalizirati in oboroæiti Ëasu primerno in da bo vse to veliko stalo, je najbræ res. Menim pa, da bodo stroπki obrambe πe viπji, Ëe bo Slovenija Ëlanica Nata. Preprosto zato, ker bo vseeno morala razmiπljati o tem, da se bo vendarle sposobna braniti z lastno silo, kajti navsezadnje se Ëez deset, dvajset let

171 prav tako lahko zgodi, da nas ogrozi katera izmed soëlanic zveze Nata (sedanjih ali prihodnjih), kot se nam lahko zgodi, da nas ogrozi katera od dræav, ki niso in πe nekaj Ëasa ne bodo Ëlanice Nata, na kar namigujejo slovenski politiki. 2 V desetih, dvajsetih letih se namreë politiëna razmerja lahko obrnejo na glavo. Poleg tega, da bomo torej vseeno morali zagotoviti vsaj minimalne zmoænosti za samostojno obrambo, pa bomo morali precejπnji del sredstev vloæiti v vojaπki aparat (enote, oboroæitev in druga oprema), ki bo na voljo za potrebe zveze Nato, kajti Slovenija bo gotovo skuπala biti pridna in prizadevna Ëlanica. PrepriËan sem, da prav iz te pridnosti izhaja tudi nenadna prizadevnost, da bi na vrat na nos preπli k poklicni vojski, ker nekateri æelijo naπo vojsko tako hitro profesionalizirati zato, da bi ugajali vodilni strukturi Nata in jo prepriëali, da bo Slovenija nemudoma imela na razpolago poklicne vojake tudi za akcije po svetu. Pri tem pa se odloëujoëi dejavniki v Sloveniji ne spraπujejo, kot bi bilo priëakovati glede na njihove namige o ogroæenosti Slovenije, kaj lahko tako hitri prehod k poklicni vojski pomeni, Ëe res pride do vojaπke ogroæenosti dræave? Znano je, da domovino bolje branijo tisti, ki jih bolj kot plaëa motivira patriotizem. Zato je plaëana vojska praviloma bolj uëinkovita in uporabna za akcije zunaj dræave. Poleg tega se v plaëano vojsko (mislim na vojake najemnike in ne na Ëastnike) poveëini vkljuëuje dokaj posebna populacija, pogosto tudi πtevilni priseljenci, ljudje, ki teæko pridejo do drugih sluæb ipd. To pa so ljudje, ki imajo do dræave, kateri sluæijo, drugaëen odnos, kot ga imajo vsaj v veëini primerov, Ëe je ogroæena domovina, naborniki. To predlagatelji sprememb gotovo vedo. Gre torej za koncept, ki æe jemlje slovensko Ëlanstvo v Natu kot neizpodbitno dejstvo, in zagovorniki tega koncepta hoëejo izsiliti odloëitev, ki v bistvu zanika njihove lastne namige o domnevni ogroæenosti Slovenije in vnaprej zagotavlja zvezi Nato, da bo Slovenija sodelovala v akcijah po svetu, Ëe bo sprejeta. In to je kajpak spet povezano z zviπanjem stroπkov. Tone Perπak Prihodnost se ne imenuje Nato Slovenija bo, Ëe se vkljuëi v Nato in reorganizira svojo vojsko po nasvetih ameriπkih generalov, v bistvu obrambno nesamostojna in odvisna, kar se ji utegne maπëevati, Ëe bi priπlo do vojaπke ogroæenosti. To bi se utegnilo zgoditi tudi kot posledica morebitne krize in sporov znotraj Nata, zaradi katerih bi lahko koncept kolektivne varnosti odpovedal.

172 Tone Perπak Prihodnost se ne imenuje Nato 172 Tudi trditev, da bo Ëlanstvo v Natu dokaz, da smo vstopili v klub razvitih dræav, se mi zdi pretirana. Ëlanice Nata so tudi nekatere manj razvite dræave, kot je Slovenija, in kmalu bo, kot kaæe, v zvezi πe veë takih dræav. Po drugi strani pa tudi nekaj precej bolj razvitih dræav, kot je Slovenija, ostaja zunaj zveze Nato. Skratka Ëlanstvo v vojaπki zvezi, v katero te sprejmejo iz povsem drugih razlogov, ne more biti merilo razvitosti. Slovenija naj bi imela kot Ëlanica Nata veëje moænosti za sodelovanje pri raznih skupnih projektih na podroëju znanosti in tehnologije. Æe mogoëe. Toda ali ne bo vsaj do veëine teh projektov imela dostopa tudi kot Ëlanica EU in kot Ëlanica drugih organizacij, kot so OZN, Unesco, WHO, Svetovna trgovinska organizacija in druge? Menim, da bi se Slovenija morala pridruæiti dræavam, ki si prizadevajo, da bi OZN izpolnjevala svoje naloge, in ne æelijo, da se v svetu oblikuje falanga do zob oboroæenih dræav, ki bodo ustrahovale ves ostali svet v slogu nedavnega bombardiranja Srbije ali Afganistana. KljuËno vpraπanje, ki ga zagovorniki vkljuëitve v Nato vedno preskoëijo, ostaja vpraπanje, ali je politika, katere instrument je Nato, res politika, ki naj bi jo zagovarjala ali se celo zanjo borila Slovenija, oziroma ali si res tako zelo æelimo podpirati to politiko, da moramo v Nato.»e je bilo jasno povedano, da æelijo ZDA πiriti Nato zato, da bo vojska Nata navzoëa ob vsej evropski meji Rusije, se vpraπajmo, zakaj je to pomembno za Slovenijo? Kaj so nam naredili Rusi, da bomo zdaj skupaj z Nemci, Italijani in Ameri- Ëani preæali nanje ob meji?»e je namen Nato predvsem omogoëanti sedanji koncept globalizacije, je razlogov za slovensko podporo in za vkljuëitev πe manj. Ta koncept je za manjπe dræave poguben in ravno te dræave bi morale storiti vse za drugaëno globalizacijo, ki ne bo potrebovala tankov in vse æivo uniëujoëih bomb za odpiranje trgov proizvodom in storitvam multinacionalk. To bi moral biti program sodelovanja, ki bi temeljil na priznavanju in spoπtovanju posebnosti in razliënosti kot temelju kakovosti æivljenja in ne na vsiljevanju hamburgerja Ëloveku, ki morda zaradi tradicije svoje deæele raje je kaj drugega.

173 Cena za morebitno vkljuëitev Æe veëkrat smo bili nedvoumno opozorjeni, da se bodo AmeriËani pri odloëanju o tem, ali sprejeti Slovenijo v Nato ali ne, odloëali na podlagi ocene, koliko lahko sprejem Slovenije koristi ZDA in dræavljanom ZDA. Na to je æe lani opozarjal dopisnik Dela E. Hladnik MilharËiË. Poleg tega, da je ameriπki veleposlanik v Sloveniji zahteval hitrejπe reπevanje denacionalizacijskih zahtevkov nekoë jugoslovanskih, sedaj ameriπkih dræavljanov, priëakuje tudi odpravo domnevnih ovir za vstop ameriπkega kapitala v Slovenijo, Ëeπ da Slovenija daje prednost evropskim vlagateljem. Da se je veleposlanik kar nerodno zmotil, ne verjamem. Bolj verjamem, da je za ZDA ob razmiπljanju o Sloveniji in drugih moænih Ëlanicah Nata, res pomembno le vpraπanje, v kolikπni meri lahko naπe Ëlanstvo prispeva k uresniëevanju interesov ZDA in dræavljanov ZDA. Ker Slovenija ne meji na Rusijo, je na æalost slovenskih natofilov manj zanimiva. Povrhu pa je tudi slovenski vojaπki potencial tako rekoë zanemarljiv. Naπi sanitetni vodi, ki jih poπiljamo na razna krizna obmoëja, paë ne morejo nadomestiti bataljonov ameriπkih marincev, pa Ëe se πe tako izkaæejo. Tudi s tega vidika je naπe Ëlanstvo v Natu manj pomembno. In ker hkrati πe zamujamo z reorganizacijo svoje vojske po æeljah ZDA in tudi kot moæni kupci vojaπke tehnike nismo zelo zanimivi, je moænosti, da bi bili res zaæeleni v Natu, malo. Morda nas bodo πe najbolj podpirali spet Italijani v priëakovanju, da jim bo to olajπalo njihov prodor proti vzhodu, v Istro in Dalmacijo; prav gotovo pa bodo pravoëasno znali zahtevati πe kako protiuslugo za svojo podporo. Ker je tako, skuπa Slovenija pritegniti pozornost z usluænostjo. Poleg tega plaëuje zagovornike slovenske vkljuëitve z denarjem slovenskih davkoplaëevalcev in se trudi, da bi kakorkoli æe ugodila vsem zahtevam vodilne sile v zvezi Nato. Spomnimo se, kaj vse je Slovenija v zadnjem Ëasu bila æe pripravljena storiti oziroma je storila, da bi si pridobila naklonjenost ZDA. Spomnimo se zakona, s katerim je parlament precej prej, kot je bilo res potrebno, udaril po naπi farmacevtski industriji na zahtevo ZDA. Spomnimo se, da je ena od slovenskih æelezarn morala prenehati izva- Tone Perπak Prihodnost se ne imenuje Nato 173

174 æati svoje proizvode, resda namenjene vojaπki rabi, v eno od dræav, ki so na Ërnem seznamu ZDA. Omenil sem æe tudi izdatke, ki jih ima zunanje ministrstvo s plaëevanjem lobistov, ki naj bi lobirali za Slovenijo v ZDA.»e bi sredstva, ki so namenjena samo najbolj znanemu od njih, namenili na primer za subvencioniranje izidov prevodov slovenskih leposlovnih del v tujini, bi bila korist veliko veëja. Kar precej pa bi ta vsota zalegla tudi kot prispevek za gradnjo pediatriëne klinike. Tone Perπak Prihodnost se ne imenuje Nato 174 Razlogi za histerijo Zakaj si torej naπa politiëna elita od levice do desnice tako æeli vkljuëitve v Nato? Tudi lanska polemika, v katero sta se v slogu nekdanjih partijskih komisarjev z zmerjanjem novinarjev in javnih obëil vkljuëila zunanji minister in predsednik SDS, ni postregla z novimi argumenti. Je v resnici to res le hlepenje po potrditvi od zunaj? Kot da nam mednarodno priznanje, Ëlanstvo v najpomembnejπih mednarodnih organizacijah in pridruæeno Ëlanstvo v EU z nesporno moænostjo vkljuëitve in ne nazadnje tudi vera in zaupanje vase ne zadoπëajo, da bi konëno postali res samozavestni! Zdi se, da ravno politiëni vrh slovenske dræave najmanj verjame in zaupa v lastno dræavo in njen obstoj in si æeli za vsako ceno najti varno zavetje v okviru organizacije, s katero Slovenija nima nië skupnega. VËasih je sliπati, da je bolje skleniti zavezniπtvo s tistimi, ki te morda ogroæajo (italijanski apetiti po vzhodni obali Jadrana in germanski po jugovzhodni Evropi) kot tvegati, da te ob kaki prihodnji zaostritvi spet skuπajo spraviti s sveta. Kaj pa, Ëe bo druæenje v Natu pravzaprav olajπalo njihova prizadevanja? Pred tem nas svari tudi zgodovinska izkuπnja izgube dveh tretjin nacionalnega ozemlja. Ozemlje smo praviloma izgubljali, ko smo bili v kakem tesnem zavezniπtvu ali celo skupni dræavi, in jemali so nam ga tisti, s katerimi smo bili v tej skupni dræavi ali zavezniπtvu. Zdi se, da je glavni motiv strah pred samostojnostjo in odgovornostjo zase, kot da ne znamo ali si ne upamo biti samostojni in sami odgovorni za svojo prihodnost. To je glede na zgodovino sicer do neke mere razloæljivo, ni pa veë razumljivo in sprejemljivo.

175 e najteæje je o vpraπanju Slovenije in zveze Nato razpravljati s pisci Ëasopisnih pisem bralcev. V teh pismih je vëasih mogoëe zaznati æe kar nerazumni strah pred prihodnostjo in popolno nezaupanje v lastno sposobnost obrambe. To nezaupanje in strah se potem πe najveëkrat povezujeta z oëaranostjo nad udarno moëjo sil zveze Nato; za vsem pa je mogoëe slutiti πe podzavestno æeljo po identifikaciji s to moëjo. In naposled se znajdemo na ravni πale o Albancih in Kitajcih, le da bi se πala danes glasila: Mi in AmeriËani bomo ustrahovali ves svet, ko bomo tudi Slovenci v zvezi Nato. Nekateri utemeljujejo svoje prizadevanje za vkljuëitev v Nato s skupnimi vrednotami, Ëeπ da gre za organizacijo demokratiënih dræav, ki so nosilke sistema vrednot, za katerega smo se odloëili ob osamosvajanju. To, po mojem prepriëanju, v veëji meri velja za EU, ki je tudi glede dejanskega spoπtovanja Ëlovekovih pravic pred ZDA. Z vkljuëitvijo v EU bomo res priπli v krog teh dræav, tako da ni potrebe po dodatnem potrjevanju s Ëlanstvom v Natu. To Ëlanstvo nam bo prineslo predvsem obveznosti in viπji proraëun za vojsko, ob tem ko nam zmanjkuje sredstev za konsolidacijo zdravstva, za propadajoëo kulturno dediπëino, za podporo sodobni umetnosti itn. Po drugi strani pa bi Slovenija in podobne dræave morale storiti vse za to, da OZN ohrani svojo vlogo organizacije, ki naj skrbi za prepreëevanje spopadov in za vzdræevanje miru na nemirnih obmoëjih, za zagotavljanje najviπje ravni varstva Ëlovekovih pravic po vsem svetu in za enakopravnost vseh dræav ne glede na stopnjo razvitosti, civilizacijsko ali versko pripadnost ali kakrπnekoli druge okoliπëine. ZavraËam histerijo v zvezi z Natom kot plod neizæivetih osebnih ambicij nekaterih politikov in izraz njihovega dvoma o smiselnosti in prihodnosti slovenske dræave in o naπi sposobnosti preæivetja brez tujega varuπtva. Zato si æelijo v okrilje vojaπke organizacije, ki jih zaslepljuje s svojo moëjo, pri tem pa jim je vseeno, Ëe Slovenija znotraj te organizacije, v kateri odloëa moë posamezne Ëlanice, ne bo imela nikakrπne politiëne ali drugaëne teæe. Tone Perπak Prihodnost se ne imenuje Nato 175

176 Tone Perπak Prihodnost se ne imenuje Nato 176 Slovenija mora najti in si zagotoviti svoje mesto med dræavami sveta, vsekakor sebi primerno mesto, in ne sme privoliti v pritiske po izenaëevanju in prilagajanju vzorcu, ki ga nam in vsemu svetu vsiljujejo sile, ki zelo agresivno poskuπajo urediti po svoji podobi in po svojih potrebah ves svet. Dosedanje prizadevanje za vkljuëitev v Nato kaæe in opozarja, da je slovenska politika pripravljena ponoviti napako, ki je znaëilna tudi za naπe vkljuëevanje v EU. Namesto da bi poudarili svoje posebnosti kot posebne kvalitete in jih skuπali uveljaviti v pogajanjih z EU, v bistvu pristajamo na izniëevanje teh posebnosti in prenaπanje modelov iz drugaënih okolij v Slovenijo. V tem pogledu ravnamo tudi v pogajanjih z EU manj samozavestno in dostojanstveno, kot so ravnale Avstrija, vedska in druge dræave. In naposled bomo v celoti privolili tudi v zahteve, ki nam jih v zvezi z naπo obrambno politiko, v zvezi s prihodnjim razvojem, druæbeno ureditvijo in s kljuënimi predpostavkami civilizacije in kulture postavljajo predvsem ZDA in tudi najbolj vplivne Ëlanice EU (potroπniπtvo, modeli organiziranja in financiranja socialne varnosti, kulture, znanosti, kmetijstva oziroma ravnanja s podeæeljem in okoljem ipd.). In kaj je alternativa vkljuëitvi v zvezo Nato? Najbræ ne kaka naivno idealistiëna vizija nevtralnosti; pravi koncept za Slovenijo bi bila oboroæena nevtralnost, seveda ob uravnoteæeni zunanji politiki in iskanju moænosti za prijateljska zavezniπtva z vsemi dræavami, ki ne kaæejo teæenj po nadvladi. Taka dræa bi bila zdruæljiva tudi s konceptom nadaljnjega razvoja sil zdruæene Evrope za posredovanje na kriznih æariπëih in prepreëevanje konfliktov. Predvsem pa bi Slovenija morala oklicati miroljubno politiko in se ne riniti v nekakπne protiteroristiëne koalicije, ki so le krinka za ekspanzijo globalizacije in novodobno kriæarstvo. Naj torej strnem: Prihodnost se zagotovo ne imenuje Nato.

177 Rastko MoËnik * Nato je slepa ulica 1. Zgodovinski pomen razprave o Natu Razprava, ali naj se Slovenija pridruæi zvezi Nato ali ne, je sicer polna paradoksov 1, nedoslednosti 2 in tudi nizkih udarcev 3 : a je vseeno ta Ëas ena redkih javnih razprav nasploh in je nemara celo edina, ki zadeva zares pomembna in celo odloëilna vpraπanja. Posegov, ki so spremenili naravo tukajπnjega soæitja, odloëili o naπem æivljenju in o usodi potomcev, je bilo v zadnjih Ëasih sicer kar dosti. A ob njih ni bilo zaresne razprave, marsikdaj bi za te posege Ëetudi so bili odloëilni teæko rekli, da so izπli iz kakπne odloëitve. Najpogosteje so jih izvrπili v sivih obmoëjih administrativne in izvrπilne samoumevnosti, pod uspavajoëim okriljem strokovne izvedenosti in na obrobjih javnega 177 * Prof. dr. Rastko MoËnik je sociolog na Filozofski fakulteti in Fakulteti za druæbene vede v Ljubljani, predava tudi na raznih teoretskih ustanovah, piπe teorijo, kolumne in prevaja. 1 Prvi paradoks je æe v tem, da je vladna politika, ki jo podpira tudi desna opozicija, zelo verjetno v nasprotju z ustavo. Ali, Ëe smo bolj zadræani: privræenci pridruæitve Natu doslej πe niso dokazali, da je njihovo prizadevanje v skladu s tretjim odstavkom 124. Ëlena ustave: Pri zagotavljanju varnosti izhaja dræava predvsem iz mirovne politike ter kulture miru in nenasilja. Militarizacija politiënega govora in preteænega dela zunanje politike pa nesporno dokazuje, kako hud je zaton tukajπnjega politiënega establiπmenta od Ëasov, ko je ta establiπment sestavil veljavno ustavo pa æe takrat njegova raven ni bila kdo ve kako visoka. 2 Vlada, denimo, trdi, da naj bi Ëlanstvo okrepilo varnost hkrati pa nas hoëe vëlaniti v vojaπko zvezo, ki je uradno pravzaprav v vojni; definicija nasprotnika v tej vojni terorizem je pravno sporna in omogoëa kriminalizacijo opozicijskih in zlasti zunajparlamentarnih politiënih zavzemanj (to postaja evropski problem; prim. John Brown, Les périlleuses tentatives pour définir le terrorisme /Pogubni poskusi, da bi definirali terorizem/, Le Monde diplomatique, februar 2002); vlada trdi, da naj bi Ëlanstvo poveëalo obrambno sposobnost hkrati pa analize kaæejo, da se bo pri novih Ëlanicah sicer poveëala sposobnost sodelovanja pri hitrih posegih v poljubnih delih sveta da pa ne bodo veë sposobne samostojno braniti svojega ozemlja (gl. npr. Bonn International Center for Conversion, Brief 21. Small States Big Worries /Majhne deæele velike skrbi/, februar 2002). 3 Vladna retorika, ki nas prepriëuje, da naj bi nas Ëlanstvo v Natu nekako civiliziralo, temelji na rasistiëni delitvi na civilizirani svet in malopridni svet (prim. znane izjave zunanjega ministra dr. Dimitrija Rupla); posamezni privræenci pridruæitve so to ideologijo prakticirali tudi v zvezi s konkretnimi osebami, ki so opozarjale na spornost pridruæitvene zamisli.»lani vlade so poskuπali iz javnosti izriniti nasprotnike pridruæitvenega projekta in so si nekajkrat zagotovili monopol v javnih nastopih. Za natovsko propagando so zlorabili nekatere proslave (dan upora, obletnico zadnjih spopadov v 2. svetovni vojni, dan slovenske vojske itn.). Anonimna publikacija Urada vlade za informiranje Natopis je, kakor so æe veëkrat javno opozorili, na veë naëinov nekorektna (prinaπa samo staliπëa v prid pridruæitvi, zamolëuje, prireja podatke ipd.).

178 zavedanja... Ko so nas zadeli uëinki teh ukrepov, je bilo æe prepozno, so bili æe fait accompli, je bila javna zavest æe otopela, deprimirana, zatrta. 4 Razprava o Natu je po dolgem Ëasu spet prava politiëna razprava: v njej je izbruhnilo marsikaj od tistega, kar je depolitizacija devetdesetih zatrla, pregnala na rob, izgnala iz javnosti prav zato, da bi bili sploh moæni vsi tisti ukrepi in posegi, s katerimi so spremenili naravo tukajπnje druæbe, posegli v naπa æivljenja in, æal, v marsiëem doloëili tudi æivljenja naπih potomcev. V izbruhu, do katerega je priπlo z razpravo o Natu Ëe smo natanëni: z nasprotovanjem pridruæitvi Natu seveda ni nië samodejnega in samoniklega: je le teæko priëakovani, dolgo pripravljani uëinek πtevilnih politiënih praks, vztrajnih zavzemanj, duhovitih in potrpeæljivih prizadevanj, ki so se doslej vsaj æe dvakrat zgostila v mnoæiëno politiëno gesto in se neustavljivo vsilila nadzorovani javnosti: ob manifestaciji solidarnosti s pribeæniki in prebeænicami februarja 2001; in z ljubljansko manifestacijo ob sreëanju Putin-Bush na Brdu pri Kranju Kakor pri prebeænikih in sreëanju Putin-Bush so tudi v razpravi o Natu odloëilna vpraπanja sedanjega zgodovinskega trenutka odprli tisti, ki so nasprotovali uradni politiki; kakor obakrat poprej je tudi pri Natu politiëni establiπment svoje poëetje tihotapil pod krinko Rastko MoËnik Nato je slepa ulica Le dva zgleda: denacionalizacija in privatizacija; oboje nasploh, lahko pa tudi na posebej: brutalizacija odnosov na delovnem mestu, ki izhaja iz privatizacije; krivice za velike skupine nië hudega sluteëih kakor, denimo, za najemnike v denacionaliziranih stavbah. Ali pa: izbris desettisoëev dræavljank in dræavljanov leta 1992 (po ocenah: med in oseb) in poznejπe sprenevedanje zakonodajalca, izvrπne oblasti in javne uprave po odloëitvi ustavnega sodiπëa, da je treba odpraviti posledice tega nezakonitega in protiustavnega dejanja (gl.: Matevæ Krivic, Izbrisani πkandal brez primere, Mladina, 13. maj 2002). Ali pa novejπi primer: na zadnjem zasedanju Svetovne trgovinske organizacije (WTO) v Katarju novembra 2001 so med drugim sprejeli tudi doloëilo, ki omogoëa privatizacijo vodnih virov (gl. Le Monde diplomatique, maj 2002); ali je komu znano, kakπno je bilo staliπëe slovenske delegacije do tega vpraπanja in kako misli tukajπnja oblast delovati v razmerah, ki jih to doloëilo prinaπa. S tem povezan primer so sklepi sestanka predsednikov vlad in dræav Evropske zveze v Barceloni marca 2002: liberalizacija trga energije (kalifornijska izkuπnja: porast elektriënih tarif za 500% do 1000%, redukcije...); privatizacija æeleznic (britanska izkuπnja pred zadnjo nesreëo v Potters Baru, kjer je bilo 6 mrtvih in 80 ranjenih: 74 mrtvih, okoli 880 ranjenih, zapiranje nerentabilnih prog, ukinjanje popustov in 60 milijard funtov dræavnih subvencij v naslednjih 10 letih); vpeljava pokojninskih skladov (izkuπnja ZDA: v povpreënem gospodinjstvu starejπih obëanov /47-64 let/ so dohodki med letoma 1983 in 1998 padli za 13%; v 65% takih gospodinjstev so bili dohodki leta 1998 niæji ali enaki kakor leta 1983 v enakih gospodinjstvih; zato pa so dohodki zgornjih 20% narasli za 19%, dohodki najviπjih 5% pa za 176%) (gl. Le Monde diplomatique, april 2002). OdveË je pripomniti, da ima sedanja tukajπnja vlada v naërtu vse te privatizacije in liberalizacije, vkljuëno z zmernostjo pri mezdah in fleksibilno organizacijo dela, ki ju zahteva 29. Ëlen barcelonskih sklepov. 5 O manifestaciji 16. junij 2001, njenem pomenu, nasledkih in o moænostih, ki jih je odprla, glej KuzmaniÊ, T. (2002), Policija, mediji, UZI in WTC (antiglobalizem in terorizem), Svete krave, Mirovni inπtitut, Ljubljana.

179 samoumevnosti in neproblematiënosti; v vseh treh primerih je politiëni razred malone enotno nastopil proti najbolj zgovornemu, najbolj dejavnemu in zgodovinsko osveπëenemu delu javnosti. 6 Z vsakim izmed teh dogodkov se je izraziteje kazala nesposobnost sedanjega politiënega razreda, da se spopade z osrednjimi zgodovinskimi problemi sodobnega sveta; njegova odloëenost, da se podredi politiki sedanjih svetovnih gospodarjev, in njegova vnema, da postane izvrπevalec politike za obrambo sedanjega svetovnega gospostva; naposled je skoz te dogodke vse bolj rasla nestrpnost politiënega establiπmenta do njegovega lastnega javnega mnenja in vse bolj se je potrjevala njegova ravnoduπnost do usode ljudstva. V nasprotju s tem ravnanjem politiënega establiπmenta pa se v boju proti pridruæitvi Natu ponovno prebujajo tiste moëi, s katerimi se je tukajπnje ljudstvo æe veëkrat vzemimo najimenitnejπi zgled: denimo, leta 1941 uprlo æelezni logiki evropske zgodovine 7 in skupaj z naprednim Ëloveπtvom odprlo nova obzorja, ki jih ta Ëas svetovni izkoriπëevalci in zatiralci poskuπajo ponovno zamraëiti. 8 Rastko MoËnik Nato je slepa ulica Kako se priëujoëi prispevek pridruæuje razpravi V tem prispevku bom poskusil na kratko pokazati, da bi bila morebitna pridruæitev zvezi Nato za ljudstvo Slovenije kratkoroëno nerazumna in srednjeroëno zgreπena; dolgoroëno bi bila za tukajπnje ljudi malone samouniëevalna, za Ëloveπtvo pa πkodljiva. 6 Manifestaciji solidarnosti s prebeæniki so se pridruæili nekateri posamezniki in posameznice iz ZLSD in redki iz LDS; manifestantom ob sreëanju Bush- Putin se ni pridruæil nihëe iz strankarske politike, nihëe iz politiënega establiπmenta ni protestiral ob takratni zastraπevalni demonstraciji policijske sile. Ob nogah gospodovih je tistega dne slovenski politiëni razred na Brdu obhajal svojo spravo, divjanje policije po Ljubljani pa je razodevalo profano resnico mistiëne poroke. Edina stranka, ki je sposobna javno in odprto razpravljati o Natu, je ZLSD presenetljivo je bila zaradi tega tarëa nenaklonjenih komentarjev v obëilih, kakor da bi novinarje in novinarke zmedlo, Ëe kdo pretrga strankarsko enoumje sedanjega establiπmenta. 7 Na to so prvi opozorili v Mladini: VkljuËevanje v Nato je v Sloveniji postalo simbolna toëka upora, zahteva po boljπem in praviënejπem svetu. (Jure Trampuæ, Zahtevajmo globalno praviënost, Mladina, 6. maj 2002.) 8 Zagovorniki pridruæitve Natu so nedavno zaslutili, da bi bila pridruæitev v nasprotju z zgodovinskim angaæmajem, s katerim so ljudje v Sloveniji v 20. stoletju tako uspeπno delali svojo zgodovino. Odtod presenetljivi protifaπistiëni obrat, ki ga je izvrπil zunanji minister dr. Dimitrij Rupel v govoru na dræavni proslavi 26. aprila. Alternativna proslava v preddverju Cankarjevega doma je s fascinantno natanënostjo razodela resnico laæi v dvorani (gl. moj spis»as hlapëevstva in dan upora v Dnevniku, 11. maj 2002). 12. maja je na proslavi ob obletnici zadnjih bojev ob koncu 2. svetovne vojne obrambni minister dr. Anton Grizold ponovil isti motiv: po njegovem naj bi zveza Nato nastala prav na temelju protihitlerjevske vojaπke koalicije (Delo, 13. maj 2002). Nato je kot ena izmed prvih institucij hladne vojne razbil protifaπistiëno koalicijo.

180 Kakor je opozoril Immanuel Wallerstein 9, sta Ëasovna razseænost raziskovanja in njegova prostorska razseænost neloëljivo povezani, saj skupaj doloëata predmet raziskovanja. V sploπnem sta Ëasovna in prostorska razseænost premo sorazmerni: daljπa Ëasovna obdobja ko raziskujemo, πirnejπi je tudi prostor, ki ga zajemamo. A pri tem ne gre za preprosto Ëasovno-prostorsko naraπëanje spoznavnega predmeta: narobe s spremembami Ëasovno-prostorskega obsega se spreminja tudi sam notranji ustroj spoznavnega predmeta, spreminja se spoznavni predmet sam. Prav te notranje preobrazbe problematike so za nas dragocene. ele s tem pregibanjem naπega vpraπanja vpraπanja o Natu bomo svoje razmiπljanje vzdignili na raven, ki mu pritiëe, na raven zgodovinskega problema. Vpraπanje, ki je vzniknilo iz vsakdanjih æivljenjskih praks in aktualnih politiënih bojev, bomo predelali v zgodovinski in torej v teoretski problem πele s tem, da ga bomo hkrati formulirali, postavili z razliënih staliπë, da ga bomo izoblikovali iz razliënih teoretskih perspektiv da ga bomo, kakor bi rekel Vico, obravnavali po metodi Rastko MoËnik Nato je slepa ulica 180 Starih, to je, po humanistiëni topiëni metodi. 10 Teh razliënih perspektiv ni mogoëe zvesti drugo na drugo: so druga na drugo ireduktibilne in zato tudi zahtevajo, da o njih razmiπljamo diskontinuirano, da naπa misel potuje skoz raznorodne predele da je preudarek bolj podoben modernistiënemu kolaæu kakor pa tradicionalistiëni krajini. A med temi raznorodnimi in ireduktibilnimi momenti je mogoëe vzpostaviti teoretske povezave: resda ne tvorijo nikakrπne celote, res jih na koncu ni mogoëe povzeti, sintetizirati, kaj πele sumirati pa je vendarle mogoëe in teoretsko tudi nujno konceptualno doloëiti razlike med raznorodnimi glediπëi in organizirati urejene, Ëetudi ne kontinuirane prehode z enega stojiπëa k drugemu. V tem je navsezadnje ves humanistiëni postopek: v izdelovanju prehodov Ëez 9 Wallerstein, I. (1991): The inventions of TimeSpace realities: towards an understanding of our historical systems /Iznajdbe Ëasovno-prostorskih realnosti: k razumevanju naπih zgodovinskih sistemov/, v Wallerstein, I. (1995): Unthinking Social Science /Odpremislimo druæbene vede/, Polity Press. 10 VeË o humanistiënem teoretskem postopku gl. v naπem spisu: Sistem druæboslovja in njegovi uëinki,»asopis za kritiko znanosti, letnik XXVIII, leto 2000, πt Pregleden povzetek sedanje problematike humanistike in druæboslovja prinaπa: Wallerstein, I.; in drugi (2000): Kako odpreti druæbene vede, Zaloæba /*cf., Ljubljana.

181 razlike, ki jih ni mogoëe odpraviti, v sposobnosti, da mislimo hkrati iz raznorodnih glediπë, s staliπëa razliënih razglednih krajev, topoi, v vzpostavljanju moænosti, da hkrati gledamo iz razliënih perspektiv in da ves Ëas spoπtujemo, ohranjamo te raznorodnosti in razlike. V tem je tudi razlika med teorijo in ideologijo: ideologija ustvarja iluzijo, da obstaja neko odlikovano razglediπëe, od koder je mogoëe vse te razlike zaobjeti z enotnim pogledom, zadrgniti v enotno vreëo. Ideologija ustvarja utvaro, da je mogoëa sinteza, da je mogoëe vpraπanje totalizirati in povzeti: zato ideologija tudi ustvarja praktiëno iluzijo, kakor da je mogoë en sam odgovor, enoten sklep in ena sama odloëitev, kakor da je mogoëa in potemtakem tudi nujna ena sama in edina akcija. Teorija pa, narobe, ohranja heterogenost in razliënost a je sposobna tudi pokazati, v kakπnem razmerju so med seboj vsi ti raznorodni momenti in elementi: na koncu teoretskega preudarka zato ne more biti sinteze teorija daje le ta praktiëni napotek, da je Ëlovekovo delovanje svobodno in da praktiënih odloëitev ni mogoëe samodejno izpeljati iz teoretskih preudarkov. Teorija spoπtuje svobodo in jo po svoje tudi omogoëa. Tako bom tu razpravljal o Natu: æe vnaprej naj povem, da se bo pokazalo, da je vpraπanje Nato da ali ne? zgolj ideoloπko vpraπanje in da zapira moænost zgodovinskega in torej tudi teoretskega preudarka. Pokazalo se bo, da je zavrnitev Ëlanstva v Natu πele pogoj za zgodovinsko odgovorno in teoretsko trdno razmiπljanje o naπih zgodovinskih moænostih. S tem, da Slovenija ne stopi v Nato, si bo ljudstvo Slovenije omogoëilo, da tudi v 21. stoletju deluje na ravni zgodovinskih zahtev, da deluje uspeπno zase in odgovorno do Ëloveπtva. Rastko MoËnik Nato je slepa ulica NaËrt razmisleka Razmiπljali bomo po shemi petih Ëasovno-prostorskih perspektiv, ki jo je razvil ameriπki sociolog Immanuel Wallerstein. 11 Wallerstein prve πtiri optike povzema po francoskem zgodovinarju Fernandu Braudelu, dodaja pa πe eno nadaljnje glediπëe. 11 Pregleden povzetek Wallersteinove teorije glej v: Wallerstein, I. (1999): Utopistike DediπËina sociologije, Zaloæba /*cf., Ljubljana.

182 Rastko MoËnik Nato je slepa ulica KratkoroËni vidik ustreza Braudelovi dogodkovni zgodovini ; po Wallersteinu izraz epizodiëna zgodovina bolj ustreza, saj ne napeljuje k lovu na mitoloπki dogodek, paë pa povzema dejansko zgodovinopisno prakso, ki dogodke obravnava v nizih, doloëitev nizov pa je odvisna od sploπnih teoretskih staliπë in odloëitev posameznega zgodovinopisca. Iz kratkoroëne perspektive je nize dogodkov mogoëe obravnavati kot epizode: ta vidik zgodovinsko gradivo organizira na naëin pripovedi ali naracije. Zadnje Ëase priljubljeni problemi v zvezi z zgodovinsko pripovedjo, naracijo, pripadajo prav tej detajlistiëni zgodovinopisni optiki. Naracija zgodovinskih epizod pa ne doloëa zgolj trajanja dogodkovnih nizov, temveë nize tudi prostorsko umeπëa. Pravzaprav Ëasovnega in prostorskega vidika sploh ni mogoëe loëevati: tako, denimo, govorimo o procesu πiritve Nata in njegovih posledicah za odnose v Evropi ; ali o posledicah na podroëju Evrope in Azije. Pri tem ni pomembno, kakπen prostorski razseæaj se nam zdi ustrezen: kakor dolæina trajanja epizod je tudi velikost prostora, v katerem epizode potekajo, odvisna od konkretnih zgodovinarjevih teoretskih in tudi drugih staliπë in odloëitev. Pomembna je narava prostora, v katerega se umeπëajo epizodni nizi dogodkov: pri kratkoroënem pogledu je ta prostor geopolitiëni prostor (opisujejo ga izrazi kakor Evropa, Evrazija, Bliænji Vzhod, Balkan, Pacifiπki bazen ipd.). KratkoroËni vidik torej obravnava epizodiëni geopolitiëni Ëasovno-prostorski kompleks. Dosedanja razprava, ali naj bi se Slovenija pridruæila Natu ali ne, je v glavnem potekala v tem kratkoroënem geopolitiënem obzorju: to je razumljivo, saj je bilo s tem najbolj neposrednim in vsakdanji govorici najbliæjim prijemom πe najlaæe prebiti ideoloπko zaporo, ki jo je organiziral sedanji politiëni establiπment, da bi z njo onemogoëil razmiπljanje o Natu SrednjeroËni vidik je Braudelova konjunkturna zgodovina. Iz dogodkov in njihovih nizov je mogoëe sklepati na procese, v okviru katerih so ti dogodki sploh moæni in glede na katere je dogodke sploh mogoëe povezovati v nize. Konjunkturna zgodovina zato obravnava kombinacije zgodovinskih procesov, v katerih je mogoëe odkriti notranjo logiko ali kohezijo ; denimo: gospodarsko krizo v poznih dvajsetih in v tri-

183 desetih letih dvajsetega stoletja; ali: vzpon in razcvet po 1945; ali: depresijo in krizo v zadnjih tridesetih letih dvajsetega stoletja... Wallerstein opozarja, da ta vidik obravnava faze v gibanju πirπega sistema, vzpenjajoëi se ali padajoëi ciklus v sistemskem nihanju. Zato ta vidik po njegovem zajema cikliëni Ëas. Prostorski ustreznik cikliënega Ëasa so po Wallersteinu socialne konstrukcije, ki definirajo prostore tiste vrste, kakrπne so loëitve Vzhod/Zahod, Sever/Jug ipd. Te druæbeno-prostorske klasifikacije hkrati opisujejo druæbeno-zgodovinske realnosti in izraæajo ideoloπke predstave, kako ljudje umevajo te realnosti, se nanje odzivajo in jih s svojim zgodovinskim delovanje sooblikujejo. Te prostorske delitve se nanaπajo prav tako na dejanski zgodovinski poloæaj kakor na njegovo druæbeno organizirano uravnavanje. Prostori konjunkturne zgodovine so potemtakem druæbena dejstva, kakor jih je koncipiral nadaljevalec Durkheimove zastavitve Marcel Mauss Ëigar koncept totalnega druæbenega dejstva je Claude Lévi Strauss zgostil v duhovit obrazec: totalno druæbeno dejstvo = stvar + reprezentacija. 13 Prostorske razloëitve konjunkturnega vidika potemtakem opisujejo stvarne procese, organizirano in institucionalizirano delovanje Ëloveπkih skupin v teh procesih izraæajo pa tudi samorazumevanje zgodovinskih dejavnikov. Zato jim Wallerstein pravi ideoloπki prostori. V obzorje cikliëno-ideoloπkega srednjeroënega vidika so razpravo o Natu premaknili tako imenovani antiglobalisti ali, natanëneje, nasprotniki neoliberalne politike globalizacije. Ti v πiritvi Nata vidijo odziv srediπëa kapitali- Rastko MoËnik Nato je slepa ulica Zanimivo je, da vlada in Natu privræeni politiëni establiπment vztrajata pri tej najbolj detajlistiëni perspektivi tudi πe zdaj, ko so nasprotniki pridruæitve Natu svojo argumentacijo æe razvili v obzorju problematike globalizacije, to je, na drugi in tretji ravni po Braudelu in Wallersteinu, delno pa celo na Ëetrti ravni. Zato sooëenje med privræenci pridruæitve in njenimi nasprotniki vse bolj zgublja skupno podlago: zgodovinsko in intelektualno odgovorno je seveda ohranjati vsa moæna obzorja razmiπljanja. To, da se vlada in Natu privræeni politiëni establiπment zapirata le v najbolj neposredno vrsto razmiπljanja in argumentiranja, kaæe na njuno intelektualno nezadostnost in zgodovinsko neodgovornost. A hkrati je poenostavljanje lahko tudi uspeπno orodje za demagogijo: vladni argumenti za Nato bodo potemtakem toliko uspeπnejπi, kolikor manjπe intelektualne zahteve bodo postavljali in kolikor manjπo zgodovinsko odgovornost bodo zahtevali njihovi naslovljenci in naslovljenke. Propaganda za Nato bo toliko uspeπnejπa, kolikor bolj se bo njenim govorkam in govorëem posreëilo, da v deæeli ustvarijo atmosfero populizma. Sploπni pogoj za uspeπnost natovske propagande je torej isti kakor sploπni pogoj za uspeh politikov, kakrπni so avstrijski Haider, francoski LePen ali italijanski Berlusconi. O tem bi morali razmiπljati tisti, ki v politiënem establiπmentu ne podpirajo novega evropskega faπizma. 13 Claude Lévi-Strauss, Uvod v delo Marcela Maussa (1950), v: Marcel Mauss, Esej od daru in drugi spisi, KUC-FF, Ljubljana, Prim. tudi mojo spremno besedo k navedenemu delu Marcel Mauss klasik humanistike.

184 Rastko MoËnik Nato je slepa ulica 184 stiënega svetovnega sistema na sedanjo krizo sistema. Iz te perspektive je πiritev Nata poskus vladajoëih kapitalistiënih srediπë (transnacionalk in imperialistiënih reæimov), da bi ohranili sedanje gospostvo in da bi prisilili dræave zunaj srediπëa svetovnega gospostva, da jih pri tem prizadevanju podpirajo. 3. DolgoroËni vidik, Braudelova zgodovina dolgega trajanja, izhaja iz spoznanja, da so faze paë faze v nekem okviru, da so cikli nihanje v okviru nekega sistema. S tega vidika govorimo o ciklih v kapitalistiënem svetovnem sistemu: prostor, ki se odpira iz te perspetive, je strukturni prostor. Ne glede na to, kako potegnemo geografske meje tega sistema (je bila Indija leta 1750 æe znotraj kapitalistiënega sistema? kdaj je kapitalizem zajel Rusijo? ipd.), je za njegovo prostorsko strukturacijo znaëilno, da ustvarja razcep na center, srediπëe in periferijo, obrobje, da je mogoëe razpravljati o pol-periferiji, da nemara obstajajo podroëja izkljuëenosti in procesi inkorporacije ipd. V obzorje strukturnega vidika so razpravo o Natu postavili tisti med nasprotniki neoliberalizma, ki se spraπujejo, kam se sistemsko umeπëa sedanja kriza kapitalizma in kaj sistemsko pomenijo sedanji poskusi vodilnih sil kapitalizma, da bi z militaristiëno politiko, katere del je tudi Nato, ohranile svetovno prevlado. Sploπna odgovora sta samo dva: ali bo kapitalizem za zdaj preæivel in se bo njegova nestabilnost v pospeπenem ritmu nadaljevala vse do njegovega konca ali pa bo kapitalizma konec æe v bliænji prihodnosti. Pri obeh moænostih se odpirata isti vpraπanji. Najprej vpraπanje: ali lahko Ëloveπtvo preæivi kon- Ëno krizo kapitalizma to je vpraπanje o veënih stalnicah Ëloveπkega soæitja. Potem pa drugo vpraπanje: kako naj Ëloveπtvo preæivi; ali je mogoëe to krizo ustvarjalno izkoristiti za vplivanje na zgodovinske spremembe to je vpraπanje o zgodovinski preobrazbi in o naëinih, kako vplivati nanjo. Odgovori na prvo vpraπanje vzpostavljajo problemsko polje Ëetrtega raziskovalnega vidika; z razpravljanjem o drugem vpraπanju pa odpiramo obzorje petega vidika. 4. Onkraj dolgoroënega vidika se tako odpira veënostni ali, natanëneje, zunaj-ëasni vidik. Ta se ukvarja s stalnicami Ëloveπkega bivanja s tistim, kar naj bi za ljudi veljalo

185 ne glede na prostor in Ëas. Koliko je ta vidik realistiëen, je mogoëe sicer razpravljati: a v sedanjem Ëasu ponorelega individualizma se kot trajna znaëilnost Ëloveπkega soæitja kaæe udruæbljenost, se pravi, solidarnost in s tem povezana druæbena kohezivnost. Mehanizmi druæbene kohezije se seveda spreminjajo a kohezivnost je videti stalnica. Prav ob sedanjem kritiëno zaostrenem neoliberalnem individualizmu, ki æe ogroæa planet, ki postavlja pod vpraπaj preæitek Ëloveπtva in nemara celo πtevilnih vrst æivljenja na zemlji, so πtevilni druæboslovci in druæboslovke ponovno odprli ta sicer klasiëna vpraπanja. V razpravi o Natu pa to razseænost zlasti odpirajo ekoloπki argumenti proti pridruæitvi vojaπki zvezi. 5. Poprejπnji Ëasovno-prostorski kompleksi so sicer povezovali razliëne vrste Ëasov in prostorov a bilo jim je skupno, da so bili njihovi Ëasi kronoloπki, prostori pa topoloπki. Z zadnjega vidika pa je mogoëe ugledati tisto, kar poprejπnjim perspektivam uhaja, za kar so slepe in kar je zato z njihovega glediπëa videti iracionalno, kaotiëno, nedoumljivo: to sta prostor in Ëas spremembe, kraj in trenutek, ko se sistem zlomi in ko vzniknejo novi sistemi. Ta Ëas ali trenutek ne sodi v razseænost chronos, temveë je tisto, Ëemur so Stari rekli kairos, ugodni, pravi trenutek. 14 Analogno bi lahko rekli, da ta kraj ni topos, temveë je utopos. To je Ëas, ki ga ni mogoëe videti s staliπëa sistemskih procesov, kraj, ki ga ni na zemljevidih, kamor se vpisuje status quo; ni ju mogoëe ugledati s staliπëa ideologij, ki ohranjajo in obnavljajo to, kar paë je. Transformacijski vidik vpeljuje nepravoveren pogled in pelje v zgodovinsko dejanje. 15 Preobrazbeni vidik je premaknjen glede na poprejπnje vidike: Ëe so poprejπnji vidiki drug od drugega razliëni, je preobrazbena perspektiva radikalno raznorodna. Prav zato je ravno ta pogled, ki neizbrisno vsebuje aktivistiëno prvino, tisto staliπëe, ki najbolje omogoëa, da se ravnamo po raziskovalni zapovedi, da je treba hkrati gledati iz vseh razliënih perspektiv. Preobrazbena per- Rastko MoËnik Nato je slepa ulica Za obdelavo problematike kairos v alternativni teoriji glej prispevek Æagarja, I. Æ. v ur. Vrdlovec Z. (1987): Montaæa, Imago, Ljubljana. 15 Prav na to je mislil Machiavelli, ko je zapisal, da do velikih dejanj pride le, kadar se sreëata fortuna in virtú: sreëen splet zunanjih okoliπëin in krepost zgodovinskega junaka, ki je v vsakdanji dogodkovni zmedi sposoben ugledati priloænost in jo izkoristiti (natanëneje: ki je iz vsakdanje zmede sposoben narediti priloænost).

186 spektiva ali, preprosteje, aktivistiëna usmerjenost zato ne ovira druæboslovnega raziskovanja, temveë je, prav narobe, nujna, Ëe naj raziskovanje ustrezno zaobseæe vse vidike, brez katerih ostaja nepopolno in v primeæu idoloπkih doloëilnic, ki jih ne nadzoruje in ki se jih ne zaveda. 16 Preobrazbena perspektiva je znaëilna za vse posege, ki nasprotujejo pridruæitvi Slovenije Natu. Prav zato, ker so ta staliπëa zgodovinsko iznajdljiva, so tudi analitiëno prenicljiva Epistemoloπka opomba Teoretsko delo na podroëju druæboslovja torej zahteva, da vsaj upoπtevamo, Ëe æe tudi ne obdelamo, vse navedene perspektive : ker pa πele peti zgornji vidik omogoëa, da urejeno poveæemo vsa navedena glediπëa je vsaj minimalna teoretizacija praktiëno-aktivistiëne razseænosti druæboslovnega poëetja nasploh in naπega lastnega teoretskega dela posebej nujni pogoj, da lahko druæboslovno poëetje pridobi teoretsko naravo. Tu smo ponovno naleteli na znaëilno napetost, nemara æe kar protislovje med teoretsko zahtevo druæboslovja in njegovim instutucionalnim obstojem. OËitno je namreë, da je mogoëe druæboslovje razdeliti na vede ali discipline in potem te vede institucionalizirati, samo Ëe osamimo posamezne perspektive. Ali natanëneje: institucionalizacija ved in disciplin zagotavlja in ohranja loëenost in osamitev posameznih vidikov, Rastko MoËnik Nato je slepa ulica 186 ki le skupaj lahko omogoëajo teoretsko delo, Ëetudi ga seveda πe ne zagotavljajo. 16 Seveda ima vsako druæboslovno raziskovanje, naj bo πe tako pozitivistiëno, svojo aktivistiëno razseænost. Le da v prijemih, ki se je otepajo in ki jo tajijo, ostaja netematizirana: torej ideoloπka. Dezinteresirani prijemi so potemtakem prve ærtve svojega aktivizma: ne le, da ne mislijo svojih praktiënih posledic, temveë jim njihova teoreticistiëna iluzija tudi pomembno omejuje njihov teoretski domet. In narobe: tiste teoretske prakse, ki ne le priznavajo svojo praktiëno-aktivistiëno prvino, temveë jo tudi sistematsko razvijajo, do neke mere nadzorujejo svoje praktiëne uëinke hkrati pa πele s tem izpolnijo enega izmed nujnih pogojev za teoretsko prakso kot teoretsko prakso: πele s tem namreë vzpostavijo obzorje, ki jim omogoëa hkratno ohranjanje vseh razliënih analitiënih perspektiv in preklapljanje med temi perspektivami. 17 Prav zato intelektualno odgovoren odnos do zgodovinskih procesov tako rekoë nujno pripelje do nasprotovanja pridruæitvi Natu in narobe, aktivizem nasprotnikov Nata neizbeæno vsebuje vsaj minimalno teoretsko prvino. Pogled, ki zdruæuje moænost teoretske analize z odprtostjo za zgodovinsko delovanje, se pravi, pogled, ki gleda s staliπëa kairos (in torej s staliπëa utopije), se æe od vsega zaëetka izmakne protislovju, ki je vanj ujeta vladajoëa ideologija. VladajoËa ideologija namreë za sedanji zgodovinski poloæaj hkrati pravi, da je kriza in tranzicija. Po mojem sta prepletajoëa se koncepta krize in tranzicije ti besedi sta najpogostejπi v naπem druæboslovnem besediπëu zgolj razliëni preobrazbi kairos (Immanuel Wallerstein, Unthinking Social Sciences, str. 146.)

187 Navedimo te osamitve in institucionalizacije kar po vrsti: 1. Z osamitvijo epizodiëne geopolitiëne perspektive dobimo politologijo in njene izpeljave (npr. prouëevanje mednarodnih odnosov ali obramboslovje). 2. Z osamo cikliëno-ideoloπke perspektive dobimo na eni strani sociologijo; na drugi strani pa z dodatno zoæitvijo perspektive, ki izloëi problematiko ideologije in tako pozabi na vpraπanje domaëinskega pogleda (se pravi, da izvræe dejstvo, da obstajajo razne vrste racionalnosti ), dobimo ekonomijo. Za sociologijo znaëilno nihanje med kulturalizmom in empiricizmom lahko pojasnimo prav iz teæav, ki jih prinaπa teoretizacija ideoloπke razseænosti: sociologija niha okoli ideoloπke prvine, na katere izkljuëitvi se vzpostavlja ekonomija. 3. Strukturno perspektivo so odkrili v zgodovinopisju a do odkritja je priπlo prav z radikalizacijo zgodovinskega pogleda. 18 Za to perspektivo je znaëilno, da se je sposobna (in da se mora) umestiti glede na poprejπnji perspektivi, da interpretira njune doseæke v svojem problemskem prostoru in da je izrecno polemiëna proti zapiranju v poprejπnja horizonta. V zgodovinopisju ta perpektiva nikakor ni samoumevna in tudi ni samodejno zagotovljena velik del zgodovinopisja πe naprej ostaja v okviru epizodne geopolitiëne perspektive (sem lahko uvrstimo pravzaprav vsako zgodovino, ki pripoveduje ) in cikliëno-ideoloπke perspektive (v katero je nazadoval tudi del zgodovinopisja iz πole Annales: denimo, tisti, ki se ukvarja z mentalitetami, z zgodovinami posameznih æivljenjskih fenomenov zasebnosti, smrti, otroπtva, strahu ipd.). 4. Zunaj-Ëasni vidik naj bi zajemal univerzalije Ëloveπkega udruæbljenja. 19 Mi pa bi raje rekli, da ta vidik ni tisti, ki bi bil najbolj oddaljen od svojega predmeta, temveë Rastko MoËnik Nato je slepa ulica Odkritje, ki ga upraviëeno pripisujejo πoli revije Annales, je pravzaprav odziv na posebno zgodovinsko krizo druæboslovja. Druæboslovni klasiki (Karl Marx, Emile Durkheim, Max Weber) se namreë æe vnaprej umeπëajo v strukturno razseænost. 19 Wallerstein je sicer skeptiëen do tega vidika vanj naj bi sodile generalizacije nomotetiënih druæbenih ved (op. cit., str. 144). A za zgled Wallerstein navaja domnevno univerzalnost prepovedi incesta se pravi strukturno potezo. Glede na to, da je nomotetiëna zahteva druæboslovju zunanja in da jo poganja ideoloπki pritisk naravoslovne norme bi za zunajëasni vidik prej domnevali, da je specifiëna zunanjost druæboslovja, odkoder preæijo ideoloπke pasti in kamor se odlagajo ideoloπke usedline njegovih lastnih praks.

188 je ta, ki mu je najbolj blizu: tako zelo blizu, da ga niti ni veë mogoëe loëiti od predmeta. Zato bi sem raje πteli tehnike urejanja medëloveπkih odnosov (pravo) in vplivanja na ljudi (retorika). ZunajËasni indiferentizem je mogoë le s tehnicistiënega staliπëa: za ceno popolnega relativizma kar zadeva smer delovanja a tudi za ceno popolnega aktivizma. Ta zunaj-ëasni vidik zato ni najviπja toëka, do katere se lahko vzpne druæboslovni duh prej je najniæja toëka, do katere lahko propade ali je kveëjemu problematiëna niëta toëka njegove akcijske sposobnosti. e najbolje bi to toëko doloëili kot razloëilnico med teorijo in ideologijo v druæboslovju: je hkrati niëta toëka teorije in nediferencirano izhodiπëe ideologije. 5.»e je poprejπnji vidik niëta toëka razlike med teorijo in prakso v druæboslovju z negativne tehnicistiëne strani je preobrazbeni vidik izhodiπëna toëka teorije in niëta toëka ideologije v tem pomenu, da zahteva minimalno ideoloπko izpeljavo, ki ga vplete v zgodovinsko dejanskost. Ta ideoloπka izpeljava je vsaj v izhodiπëu hkrati toëka teoretske samo-refleksije in torej ne more biti poljubna. Ta vidik je nujen za vsak teoretski prijem ne glede na sicerπnjo klasifikacijo a æe vnaprej je mogoëe reëi, da bo pristno teoretske obdelave teæko klasificirati po vedah in disciplinah in da bodo vselej nekako πtrlele iz vsakega poskusa uvrstitve. Rastko MoËnik Nato je slepa ulica 188 Ta izlet v epistemologijo druæboslovja je bil potreben, da bi lahko pojasnili tale paradoks v tukajπnjih razpravah o Natu: ena izmed skupin prebivalstva, ki je moëno zastopana med nasprotniki pridruæitve Natu, so ljudje z visokoπolsko izobrazbo; na drugi strani pa so nekateri visokoπolski uëitelji druæboslovja zagovarjali pridruæitev Natu. 20 Paradoks se razpusti v znaëilno problematiko intelektualne slabe vesti, Ëe si ogledamo akademske zagovore pridruæitve Natu v luëi zgornjih opomb: zagovore z akademsko avro je mogoëe razviti le na ozadju disciplinarne ortodoksije, se pravi, na podlagi prevladujoëih mnenjskih tokov v posameznih vedah ali disciplinah. Bolj ko so zagovori 20 O tem obseæneje piπe TonËi KuzmaniÊ v prispevku v tej knjigi.

189 pridruæitve akademski, bolj so tudi institucionalni in manj so teoretski; bolj so torej ideoloπki ideoloπki v pomenu, da ostajajo v obzorju ta Ëas prevladujoëih akademskih ideologij in da tega obzorja ne mislijo Izpeljava po vidikih Ob doslej zapisanem je mogoëe argumentacijo sámo predstaviti razmeroma zgoπëeno. 1. KratkoroËni geopolitiëni vidik Na kratko progo dileme sploh ni. Tudi Ëe bi obstajal kakπen bolj dolgoroëen razlog, iz katerega bi bilo vredno vsaj razmiπljati o morebitni pridruæitvi zvezi Nato, o tem po analizah ekonomskih strokovnjakov ne bi imelo smisla razmiπljati vsaj dotlej, dokler Slovenija ne bi bila æe nekaj let Ëlanica Evropske zveze. Pridruæitev Evropski zvezi naj bi bila namreë tako zelo draga, da sploh ne pride v poπtev, da bi si ob teh stroπkih nalagali πe dodatno breme morebitnega vstopa v Nato. 22 Evropski argument je mogoëe tudi obrniti: razpravljanje o Natu zavira sooëenje z bolj pereëimi problemi sodobnosti, med katerimi je zlasti zdruæevanje Evrope.»e evropsko zdruæevanje ni v nasprotju s πiritvijo Nata, potem je lahko le zdruæevanje na neoliberalni podlagi: torej na podlagi tiste vrste kapitalistiëne vladavine, ki je neposredni vzrok Rastko MoËnik Nato je slepa ulica O tem, kako status intelektualca, pripadnost inteligenci, profesionalna kompetenca in podobne odliënosti niso nikakrπno jamstvo, da bi bili njihovi odliëniki sposobni uspeπne zgodovinske analize, da so odliënosti prej ovira za analizo in πe zlasti za akcijo, prenicljivo in duhovito piπe Boris Buden v: Kaptolski kolodvor, Centar za savremenu umetnost, Beograd, Buden moænost teoretske obdelave hkrati povezuje z druæbeno kritiko in s pozicijo, ki je nekako v konfliktu z druæbo, v kateri æivi (str. 101). 22 Ekonomist prof. dr. Bogomir KovaË pravi takole: Slovenija bo po vstopu v EU nekaj let plaëevala posredne stroπke nujnega zniæanja inflacije in veëje træne konkurence (1-2% BDP letno). Zato bi morali v naslednjih πtirih letih maksimirati obrambne stroπke na 1,7% BDP in potem znotraj teh omejitev optimalizirati æeleno in priëakovano reformo nekoliko demoralizirane slovenske vojske. Na srednji rok je najpomembnejπa oblika slovenske kolektivne varnosti konkurenëno gospodarstvo in socialna stabilnost. Zato vojaπkega odstotka BDP v obdobju vstopa v EU ne potrebujemo pri topovih, temveë pri maslu. (Pismo bralca v Sobotni prilogi, Delo, 23. februar 2002.) Bogomir KovaË v navedenem odlomku mimogrede opozarja na dve pomembni toëki, ki sicer nista predmet njegovega posega, sta pa znaëilni tudi za druge tranzicijske kandidatke za Nato: 1. da zagovorniki pridruæitve varnostno problematiko neupraviëeno zoæujejo na vpraπanje vojaπke obrambe; 2. da je zagretost za Nato v precejπnji meri povezana z notranjimi teæavami vojaπkih institucij in s tem, da so vojaπke institucije le slabo povezane s preostalo druæbo.

190 Rastko MoËnik Nato je slepa ulica 190 za sedanjo svetovno krizo. 23 Kdor torej vëlanitev v Nato povezuje s pridruæitvijo Evropski zvezi, se potemtakem zavzema za to, da bi se Evropa zdruæila na neoliberalni podlagi. Ob tem je nemara treba pojasniti, da seveda ne gre zgolj za to, da bi ob vkljuëevanju v Evropo branili svoje posebne interese. PaË pa gre za smiselnost evropskega zdruæevanja, za to, komu naj bi koristilo. Tako ljudstvom v Ëakalnici kakor ljudstvom zdruæene Evrope bi, denimo, koristilo, Ëe bi se uprli naërtu privatizacije druæbenih servisov; in Ëe bi se uprli πe drugim vse preπtevilnim neoliberalnim znaëilnostim, vzidanim v same temelje sedanje Evropske zveze.»e bi uveljavili preprosto dejstvo, da so dræave zdruæene Evrope brækone edina sila, ki se lahko upre neoliberalnemu izsiljevanju v Svetovni trgovinski organizaciji; da Evropa nemara lahko zaustavi neoliberalno divjanje Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke... To so resniëni problemi pridruæevanja Evropi: namreë to, da sedanja konstrukcija zdruæene Evrope za zdaj ne sluæi koristim ljudstev Evrope in da πe manj uveljavlja koristi Ëloveπtva. S trapenjem s pridruæevanjem Natu kandidatke za Evropsko zvezo ne le zgubljajo energijo, ki bi jo bilo veliko koristneje porabiti za sooëanje s pravimi in dramatiënimi problemi evropskega zdruæevanja temveë tudi popolnoma po nepotrebnem sebe same potiskajo v odvisnost in postajajo nekakπna peta kolona neoliberalizma v Evropi. Namesto da bi deæele kandidatke pritisnile na politiëni in administrativni razred Evropske zveze, da opusti svojo preteæno neoliberalno usmeritev, prostovoljno prevzemajo vlogo trojanskega konja in na πkodo svojih ljudi, ljudi Evrope in celotnega Ëloveπtva hlap- Ëujejo interesom kapitalistiënih oligarhij in njihove vojaπke in politiëne udarne sile Vendar pa je πiritev Nata po πtevilnih analizah v nasprotju s πiritvijo Evrope; prim. obseæno argumentacijo v Mladini, ki se konca s sklepom: PrikljuËevanje Natu ni niti moderno niti nujno in postaja vsak dan bolj antievropsko. (Mladina, 13. maj 2002.) 24 Nastop veleposlanikov dræav, ki kandidirajo za Ëlanstvo v zvezi Nato, je dopisnik Dela iz ZDA opisal takole: Prvi zunanjepolitiëni cilj vseh je Ëlanstvo v vojaπkem zavezniπtvu Nato.... Razen popolnega strinjanja s predloæenimi pogoji ni bilo sliπati nobene izvirne ideje o svetu. SporoËili so, da si vse dræave æelijo Ëlanstva, s tem pa se zunanja politika tudi konëa. (Delo, 3. maja 2002.) Za sprejem v Nato prosijo: Albanija, Bolgarija, Estonija, Hrvaπka, Latvija, Litva, Makedonija, Romunija, Slovaπka, Slovenija. Druæba je zgovorna: tri deæele, ki so se z ideologijo bolj ali manj faπizoidnega nacionalizma pravkar otresle sovjetskega imperialnega gospostva; dve deæeli, ki sta se pravkar otresli diktatorskih reæimov v sluæbi sovjetskega imperializma v veliki zmedi, revπëini in dezorientiranosti; deæela, ki se je pod zastavo faπizoidnega nacionalizma pravkar otresla kvizlinπkega avtoritarnega reæima; deæela, ki se je pravkar otresla izolacionistiëne diktature in kjer vladata zmeda in

191 Kampanja za pridruæitev Natu je bila sprva nemara nekakπen alibi za pasiven in fatalistiëen odnos tukajπnje politike do evropskega zdruæevanja; zdaj pa je brækone æe tudi med vzroki za paralizo politiënega establiπmenta in za njegovo degeneracijo v nekakπno parodijo paternalistiëne kastne dræave SrednjeroËni cikliëni vidik S staliπëa umestitve v sedanji ciklus svetovnega kapitalizma je mogoëe reëi tole: neoliberalna strategija sistemskega jedra poveëuje razlike med bogatimi in revnimi tako v svetovnem merilu kakor v nacionalnem merilu tudi ondod, koder so jih v 20. stoletju æe pomembno zmanjπali. 26 MilitaristiËna politika nekaterih reæimov v srediπëu sistema je na razne naëine sestavni del neoliberalne strategije. S pomembnimi dræavnimi vlaganji poskuπa ponovno zagnati gospodarski ciklus in izvleëi svoja nacionalna gospodarstva iz recesije. Vojaπki argumenti jim omogoëajo, da se ne dræijo predpisov, ki jih sicer Rastko MoËnik Nato je slepa ulica 191 revπëina; deæela, ki ji od znotraj in od zunaj onemogoëajo, da bi se konstituirala v dræavo; deæela, ki je svojo dræavnost utemeljila na kontinuiteti z domaëim zgodovinskim faπizmom in na etniënem ËiπËenju. Zraven pa Slovenija: deæela z izvirnim in uspeπnim zgodovinskim socializmom; deæela z moëno in prevladujoëo antifaπistiëno tradicijo; ki je bila sposobna frontno organizirati antifaπistiëni odpor in ki jo je frontno izroëilo obvarovalo pred stalinistiëno degeneracijo; ki je izpeljala pristno revolucijo 20. stoletja socialistiëno revolucijo; ki je zmogla demokratiëna in druæbeno prenovitvena gibanja v socialistiënem kontekstu nazadnje tudi alternativna gibanja, ki so obetala, da bodo pognala zgodovino naprej od doseækov zgodovinskih socializmov; deæela, ki ima med tranzicijskimi dræavami najmanj revπëine (in manj revπëine kakor devet dræav Evropske zveze) in ki za zdaj πe nekako brzda naraπëanje druæbene neenakosti; naposled deæela, ki je nemara πe zmerom sposobna, da pretrga tranzicijsko nazadovanje in ponudi zgodovinsko alternativo sedanjim oblikam neoliberalnega in neoimperialistiënega kapitalizma... So nemara ti zgodovinski fakti pravi razlog, da sedanja politiëna oblast, ki se ne v dejanjih ne v besedah in ne v mislih ne navezuje na te tradicije, tako sili v Nato? 25 Denimo, slepomiπenje z referendumom. Slovenija uradno kandidira, velika veëina politiënega establiπmenta pa se zavzema, da naj bi bil referendum o vstopu v Nato zgolj vnazajski, se pravi, da naj bi ga izpeljali πele po morebitni odobritvi pristopa. A Ëe bo Slovenija na podlagi svoje uradne kandidature sprejeta v Nato kakπen poloæaj bi nastal, Ëe bi referendum zavrnil Ëlanstvo, potem ko bi Slovenija æe postala Ëlanica? 13. maj 2002 je Delo poroëalo, da naj bi v zunanjem ministrstvu ZDA predstavnikom slovenske vlade svetovali..., da bi bilo referendum o vstopu v Nato bolje opraviti pred povabilom kakor po njem. Istega dne zveëer je zunanji minister dr. Dimitrij Rupel v Odmevih na TV Slovenija demantiral pisanje Dela. Predstavniki vlade ZDA so jasno povedali, da je za ZDA tako imenovano povabilo v Nato æe sprejem v zvezo, s katerim povabljenke æe postanejo Ëlanice. 16. maj 2002 je Delo poroëalo, da je ameriπki zunanji minister Colin Powell zunanjim ministrom t.i. vilniuπke skupine pojasnil, da povabilo v Nato ne bo nekakπno pogojno povabilo oziroma pogojno Ëlanstvo, ampak bodo vse dræave, ki bodo povabljene, dejansko hkrati stopile v zavezniπtvo. Powell je iste besede oëitno ponovil predsedniku vlade dr. Drnovπku, saj je ta po njunem sreëanju dejal: Powell je komentiral, da vidi vabilo kot zaëetek Ëlanstva in ne kot neko vmesno pripravljalno obdobje. (Delo, 17. maj )»e bo vnazajski referendum zavrnil Ëlanstvo v Natu, bi morala Slovenija potem izstopiti iz zveze. Vidimo lahko, kolikπne bi bile moænosti za moralno, to je, nepolitiëno izsiljevanje, Ëe bi bil referendum πele po odloëitvi Nata, ali nas sprejme ali ne. PolitiËni razred bi nas tedaj izsiljeval, naj reπimo njegovo Ëast, zato ker je blefiral pred Natom. 26 Glej zelo informativen in duhovit Ëlanek Miπa Alkalaja, Bogatenje bogatih, Mladina, 20. maj 2002.

192 vsiljujejo drugim dræavam. 27 Vojaπki pritisk dræi v gospodarski in politiëni odvisnosti zaveznike. Hkrati zaveznike sili h kupovanju oroæja in k povezanim nakupom pri najmoënejπih deæelah svetovnega srediπëa. Nato je tako sestavni del strategije, ki breme krize prenaπa na πibkejπe in revnejπe, se pravi, na tiste, ki so æe tako in tako izkoriπëani. Politika, katere del je Nato, uniëuje doseæke stoletnih bojev v druæbah, ki so æe dosegle visoko stopnjo enakosti in svobode. Neoliberalna politika, katere del je tudi Nato, razkraja solidarnostne mehanizme, uveljavlja obrazec vojne vseh proti vsem in s tem, med drugim, bistveno zmanjπuje varnost. Morebitna vëlanitev v Nato bi tukajπnje ljudi v marsiëem onesposobila, da se uprejo tem najnevarnejπim procesom naπe sodobnosti. 3. DolgoroËni strukturni vidik Po mnenju nekaterih 28 se sedanja kriza kapitalizma lahko izteëe v zaëetek novega kapitalistiënega cikla pod novo hegemonijo ali pa v razkroj kapitalizma na eno izmed njegovih glavnih razseænosti: na imperij brez trga ali na trg brez imperija. V luëi tega scenarija je Nato prvina, ki bodisi pomaga podaljπevati sedanjo agonijo ali pa deluje v smeri imperija brez trga. Vsekakor pa je med dejavniki, ki popolnoma blokirajo najpomembnejπo moænost za prihodnost: konec kapitalizma in preobrazbo v sistem, ki bo Rastko MoËnik Nato je slepa ulica 192 bolj Ëloveπki in ki bo znal Ëloveπtvu sploh zagotoviti prihodnost. Majhna dræava, kakrπna je Slovenija, bi se lahko angaæirala pri iskanju novih obzorij svetovnega soæitja. e zlasti, Ëe je kakor Slovenija v svoji preteklosti æe izdelala in Ëe v sedanjosti æe ima πtevilne nastavke za bolj Ëloveπko prihodnost planeta. V nasprotju s tem bi nas vëlanitev v Nato odtrgala od naπih zgodovinskih doseækov in nas potisnila v slepo ulico zgodovine. 27 Carine na uvoz jekla, ki jih je pravkar vpeljala ameriπka vlada, so, denimo, dopuπëene, Ëetudi so v nasprotju z dogmo o svobodnem pretoku blaga zato ker zadevajo strateπke izdelke. 28 Arrighi, G. (1994): The Long Twentieth Century. Money, Power and the Origins of Our Times /Dolgo dvajseto stoletje. Denar, moë in izviri naπega Ëasa/, Verso, London etc.

193 4. Tukaj in zdaj: preobrazbeni vidik Iz povedanega izhaja, da je Nato: da ali ne? napaëno in πkodljivo vpraπanje.»e se le umestimo v tukaj in zdaj in Ëe smo dojemljivi za preobrazbene moænosti, ki nam jih je odprla preteklost in ki jih πe zmerom nosi sedanjost: tedaj bomo uvideli, da nas onkraj vsiljenih dilem in laænih vpraπanj Ëaka πe vsa prihodnost Ëloveπtva. Rastko MoËnik Nato je slepa ulica 193 Festival upora ob sreëanju Busha in Putina, Ljubljana, 16. junij 2001.