Aerodrom Ljubljana T. 21 (1/2004)

Transcription

1 1 Aerodrom Ljubljana T. 21 (1/2004)

2

3 Aktualno Evropa - priloænost ali trπi kruh? IZ VSEBINE: 4 Fotokronika 5 Prenovljeno spletno mesto 6 Ob 40-letnici aerodroma Vinko Moæe: Doslej veë kot 21 milijonov potnikov Jakob PreseËnik: Pripravljeni za vstop v EU Anton Rop: Vse veëji pomen letaliπëa 12 Informacija za delniëarje Poslovanje v letu Promet v letu 2003 Letos milijon potnikov? 14 Center sploπnega letalstva Promet skokovito naraπëa 20 Novice z letaliπëa 23 (Ne)znana ptica Saab SF Prevozniki na Aerodromu Ljubljana 26 Novi prevoznik na brniπkem letaliπëu Poceni iz Ljubljane v London 27 Poleti v Budimpeπto Malév na slovenskem nebu 30 Program evropskega vseæivljenjskega izobraæevanja Leonardo pomaga uresniëevati ideje 31 Sejmi v Evropi NajveË poti pelje v Frankfurt 32 Dopustniπki cilj Mamaia Beach - hit poletja Bogomir Gradiπnik, doajen v turizmu»arovnik s πtevilkami Revija Aerodrom Ljubljana. πt. 21 (1/2004). Izdal in zaloæil: Aerodrom Ljubljana, d. d.. Zasnova in izvedba: fit media d. o. o. Celje, tehniëni urednik: Andrej VerbiË, fotografije: Arhiv Aerodrom Ljubljana, d. d., Irena Habe, Jure MeænarπiË, Jani Lapajne, Foto BOBO. Fotografija na naslovnici: Irena Habe. Angleπki prevod: Amidas, d.o.o., Ljubljana. Tisk: Delo - Tisk Ëasopisov in revij, d. d., Ljubljana, april Aerodrom Ljubljana je lani konec leta proslavil πtiridesetletnico. Nesporno je torej, da je letalski promet v Sloveniji æe kar dolgo del evropskega in svetovnega neba, ki si ga deli z majhnimi in velikimi igralci. Zato je tudi podvræen vsem priloænostim in slabostim globalnega trga. NiË drugaëe ne bo zdaj, ko vstopamo v EU. Priloænosti ali trπi kruh? Zagotovo oboje. V letalski industriji imajo letaliπëa vendarle nekoliko drugaëen poloæaj od ostalih udeleæencev v prometu. Pa najsi gre za mobilnost, razpoznavnosti ali konkurenënost. Mednarodna letaliπëa, kot je ljubljansko, se lahko uspeπno træijo le kot destinacija. Ali drugaëe reëeno - kot dræava, ki je za prevoznike zanimiva tako zaradi gospodarstva kot zaradi turizma. Majhna nacionalna ekonomija je praviloma stranski igralec na trgu. Nekateri primeri v Evropi, kot sta na primer Irska in Finska, pa kaæeta drugaëne razvojne moænosti ob premiπljeni gospodarski politiki. e veë moænosti se odpira turizmu, saj Slovenija postaja schengenska meja EU. Zato Aerodrom Ljubljana v træenju iπëe partnerske povezave. Naπa aktivna vloga je ravno v tem, da se poskuπamo umestiti na novih trgih, kjer smo lahko bolj vidni in razpoznavni, ko ljudje iπëejo nove poslovne priloænosti ali nove, privlaëne turistiëne destinacije. Za ljubljansko letaliπëe pomeni vstop v EU gotovo najprej priloænost in nato konkurenëni boj z okoliπkimi letaliπëi. Ta je potekal æe sedaj, vendarle neenakopravno, za mejami EU. Zato vidimo priloænosti. Kaj se je dogajalo doslej? Ugotavljali smo precejπen letni odliv slovenskih potnikov na tuja letaliπëa. tevilke niso majhne. Potniki so paë imeli dostop do cenejπe in pestrejπe ponudbe. A to ni bilo vse. Podobno je bilo s prihodom tujih letalskih turistov, ki so v Slovenijo veëinoma prihajali s tujih letaliπë po cestah. Na ta gibanja smo reagirali, kolikor smo lahko. S 1. majem postanemo tudi mi del enotnega zraënega prostora ali preprosto, del domaëega evropskega trga. NiË veë ne bo administrativnih ovir in prepovedi znotraj evropskih dræav. Tudi mi bomo deleæni novih priloænosti - od nizkocenovnih prevoznikov in novih rednih prevoznikov do poveëanega πtevila Ëarterskih letov. Træne razmere se spreminjajo in to smo priëakovali. Vpraπanje je le, kako spretno in hitro si bomo uspeli priboriti vse priloænosti. Na preæi nismo samo mi. Hkrati postajamo tudi del trga, s katerim zdaj raëunajo tudi naπi najmoënejπi konkurenti. Ti so æe maturirali tako glede skupnih nastopov proti tretjim kakor glede poti in marketinπkih naëinov, kako priti poceni do evropskih virov financiranja. Slovenija se bo morala lobiranja πele nauëiti. Poleg tega jim dræava oziroma regije segajo globoko v roko, ko snujejo πe boljπa in veëja letaliπëa. Njihov razvoj je neoviran. Naπe prepriëanje o boljπi prihodnosti temelji predvsem na upanju, da bomo delovali bolj povezano, partnersko, ko gre za iste cilje veë udeleæencev v letalskem prometu in v turizmu. Sami poskuπamo biti vzgled z lastnimi projekti, kot je konzorcij SPOT, ki naj bi rodili prve sadove skupnih nastopov in naporov pri pridobivanju novih poslovnih priloænosti sedaj, ko se bodo tudi nam bolj odprla vrata Evrope. Slovenska turistiëna politika, ki zagotovo æeli enotni pristop za veëji incoming, æe zdaleë ni izkoristila vseh moænosti. Zmago Skobir Foto: Irena Habe 3

4 Europe - an opportunity or a hard nut to crack? At the end of last year Ljubljana Airport celebrated its fortieth anniversary. Clearly then, Slovenia s air traffic has long had its place in the skies of Europe and the world - skies that are shared by players great and small. This means that it also shares in all the opportunities and disadvantages of the global market. This will not change when we join the EU. An opportunity or a hard nut to crack? Undoubtedly both. In the aviation industry, airports occupy a slightly different position to the other players in aviation. This is true whether we are talking about mobility, recognisability or competition. International airports such as Ljubljana Airport can only market themselves successfully as a destination. Or to put it another way: as a country which is attractive to airlines both because of its economy and because of tourism. A small national economy is usually a secondary player on the market. However some European countries - e.g. Ireland and Finland - have shown how a prudent economic policy can lead to different developmental possibilities. Even more possibilities are opening up for tourism, since Slovenia is about to become a Schengen border of the EU. For this reason Ljubljana Airport is looking for partnerships in marketing. Our active role lies in trying to establish ourselves on new markets where we can be more visible and recognisable when people are looking for new business opportunities or new, attractive tourist destinations. For Ljubljana Airport, entry to the EU is undoubtedly first and foremost an opportunity. But it also means competition with the other airports in the region. This competition existed in the past, but on an unfair basis, behind the borders of the EU. This is the reason that we see opportunities. What has happened so far? We have identified a considerable annual drain of Slovene passengers to foreign airports. The numbers are not insignificant. Passengers have gained access to cheaper and more varied offers. But this is not all. It is a similar story with foreign air tourists, who mainly arrive in Slovenia by road from foreign airports. We have reacted to these trends as best we can. On 1 May we become part of a single European air space or, putting it simply, part of the domestic European market. There will no longer be administrative obstacles and prohibitions within European countries. We too will enjoy new opportunities - from low-cost carriers and new scheduled airlines to an increased number of charter flights. Market conditions are changing and we have expected this. The only question is how skilfully and rapidly we will manage to obtain all these opportunities for ourselves. We are not the only ones lying in wait for them. At the same time we are becoming part of a market which is currently counted on by our strongest competitors. These have already matured both as regards common approaches to third parties and in terms of the methods and marketing techniques in order to obtain European sources of funding cheaply. Slovenia still has to learn the art of lobbying. Furthermore, in the case of our competitors, the country or region reaches deep into its pockets when they plan bigger and better airports. Their development is unimpeded. Our belief in a better future is based above all on the hope that there will be more interconnection, more partnership in our work when it involves goals that are shared by several players in air transport and in tourism. Zmago Skobir fotokronika - fotokronika - fotokronika - fotok Obisk Adnana TerziÊa, predsedujoëega Sveta ministrov BiH, v Sloveniji je pomenil predvsem nadaljevanje pogovorov o gospodarskem sodelovanju med dræavama. Adnan TerziÊ, president of the Council of Ministers of Bosnia-Herzegovina. Mr TerziÊ s visit to Slovenia meant above all a continuation of talks on economic cooperation between the two countries. Aleksander Kwasniewski, predsednik Poljske, ob prihodu na uradni obisk v Slovenijo, ob njem minister dr. Vlado Dimovski. Aleksander Kwasniewski, the president of Poland, on an official visit to Slovenia. Next to him, Dr Vlado Dimovski, Slovenia s minister of economic affairs Albanski predsednik Alfred Moisiu je bil slovenski gost v februarju. Alfred Moisiu, the president of Albania, was Slovenia s guest in February. 4

5 otokronika - fotokronika Benita Ferrero Waldner, ministrica za zunanje zadeve sosednje Avstrije, je priπla v Slovenijo neposredno po zanimivih volilnih rezultatih na Koroπkem. Austrian foreign minister Benita Ferrero Waldner arrived in Slovenia immediately after the interesting election results in Carinthia. Viktor JanukoviË, (na desni), predsednik ukrajinske vlade, na brniπkem letaliπëu. Ukrainian prime minister Viktor Yanukovich (right), at Ljubljana Airport. Pogled na splet Prenovljeno spletno mesto Dobro poznana in pogosto obiskana spletna stran Aerodrom Ljubljana je v letoπnji zimi odsluæila. Novi in zanimivi izzivi, s katerimi se danes sreëuje podjetje, so zahtevali sodobnejπo, bogatejπo in oblikovno osveæeno naπe okno v splet. Izkuπnje z naπo dosedanjo spletno stranjo, postavili smo jo v zaëetku leta 2000, so nam omogoëile oblikovati novo, uporabniku πe bolj prijazno, funkcionalno in strukturno enostavno spletno stran. Zavedamo se, da je spletna stran druæbe Aerodroma Ljubljana izrazito informativna. Zato je vsebina poleg navigacijskega modela kljuënega pomena za uëinkovito spletno prisotnost. Obiskovalcem smo s prenovo æeleli zagotoviti resniëno vse potrebne in Ëim bolj celovite informacije. Pri vstopu na naπo novo spletno stran vas takoj popeljemo do najbolj obiskanih strani - to so tiste, ki vsebujejo informacije za potnike in obiskovalce letaliπëa. Pri orientaciji za potep po letaliπëu vam je v pomoë 3D interaktivni zemljevid potniπkega terminala oziroma letaliπëa. Posodobili smo prikaz trenutnega prometa na letaliπëu, aæurni sezonski vozni red letalskih poletov ter hitri dostop do razliënih letalskih prevoznikov. Med novostmi bi izpostavili πe sklop funkcionalnih modulov, namenjenih komunikaciji z uporabniki. Med drugimi novostmi uvajamo ankete. OmogoËile bodo, da boste lahko preprosto in hitro povedali mnenje o naπih storitvah. Ob- Ëasno bomo objavili tematske vpraπalnike, pri katerih si boste z nekaj sreëe lahko prisluæili atraktivno nagrado. Povezali smo se z zunanjimi informacijsko podatkovnimi viri, tako da lahko na naπem spletnem mestu najdete trenutne vremenske razmere oziroma napovedi. Omenimo naj web kamero, panoramske fotografije ipd. Za laæje iskanje smo poenostavili premikanje med razliënimi vsebinami in izboljπali iskalnik. Uporabnikom smo omogoëili razliëne moænosti interaktivnega posredovanja informacij preko SMS sporoëil oziroma elektronske poπte. Enostavno dostopanje do aktualnih oziroma vsebinsko prirejenih informacij je moæno tudi preko dlanënikov (PDA) in WAP telefonov. Pri prenovi spletne strani smo se usmerili predvsem na Ëim veëjo informativnost in uporabnost za potnike in obiskovalce, ki so naπa najπirπa ciljna javnost, Ëeprav seveda ne zapostavljamo nobene ciljne skupine. Spletno mesto omogo- Ëa hiter ter udoben dostop do najrazliënejπih informacij poslovnim partnerjem kot tudi vsem ostalim obiskovalcem, ki jih zanima poslovanje naπe delniπke druæbe. Korporativni del spletne strani vsebuje osnovne podatke o druæbi ter obπirne poslovne informacije. Pregledati je moæno poroëila o poslovanju, raëunovodske izkaze, statistië- ne podatke o gibanju naπe delnice ter podatke o prometnih tokovih. Poleg navedenega boste na spletni strani naπli podrobnejπe tehniëne podatke o letaliπëu, informacije o naπih storitvah, tovornem prometu, sploπnem letalstvu itn. Novost prenovljene spletne strani je kotiëek za medije. Tu predstavniki sedme sile najdejo navodila za najavo in dostop do obmoëij omejenega gibanja, aktualna sporoëila za medije ter elemente grafiëne podobe Aerodroma Ljubljana, d.d.. V PDF obliki so dostopne revije Aerodrom Ljubljana, na brezplaëen izvod revije pa se je moë preko spletne strani tudi naroëiti. Uporabnike na spletni strani seznanjamo s promocijskimi aktivnostmi, na voljo je tudi galerija fotografij. V prihodnosti bomo spletno stran dopolnili z dodatnimi funkcionalnostmi na podroëju povezav s poslovnimi partnerji, z zunanjimi informacijsko podatkovnimi viri ipd. Stran si bomo prizadevali ohraniti aæurno in prilagojeno vaπim potrebam in æeljam. Vabimo vas, da sodelujete pri oblikovanju spletne strani, saj je namenjena vam. SporoËite nam, kaj bi æeleli videti in prebrati na spletni strani, kaj vas moti, kaj bi bilo potrebno po vaπem mnenju izboljπati. Zavedamo se, da kot glavno letaliπ- Ëe predstavljamo za slovenske potnike vrata v svet, za tujce pa prvi stik s Slovenijo. Aæurnost, raznolikost in kakovost informacij ostajajo naπe vodilo pri ustvarjanju spletne strani, saj bodo le tako æelje naπih obiskovalcev po informacijah izpolnjene. Prenovo spletne strani smo pripravili v sodelovanju s podjetjem HAL Interactive iz Kamnika. Vabimo vas, da si prenovljeno spletno stran ogledate. Projektna skupina za prenovo spletne strani Aerodrom Ljubljana, d.d. 5

6 Doslej veë kot 21 milijonov potnikov 6 Pred vhodom v unionsko dvorano v Ljubljani Spoπtovane gospe, spoπtovani gospodje, hvala, ker ste z nami ob 40-letnici Aerodroma Ljubljana, osrednjega slovenskega letaliπëa. Poseben pozdrav pionirjem, ustanoviteljem ljubljanskega letaliπëa, vsem tistim, ki so se s svojim vizionarstvom, politiëno bistrostjo in pogumom lotili izgradnje ljubljanskega letaliπëa. Zamisel o tem, da Slovenija za svoj gospodarski razvoj in umestitev na svetovni zemljevid potrebuje letaliπëe, je stara veë kot πtirideset let. Toda prvo letalo je na brniπko letaliπëe pristalo 24. decembra 1963 leta ob in to je tisti dan, ko si je Slovenija zares odprla okno v svet. Vsi avtorji tega zgodovinskega projekta nam sporoëajo dober nauk - da Ëe hoëeπ biti prvak, se boriπ πe eno rundo veë. So se! In so uspeli kljub nizkim in visokim oviram na vseh koncih. A to je usoda vseh drznih in inovativnih. V monografiji, ki smo jo izdali ob 40-letnici z naslovom Dotik neba in zemlje, se nismo hvaleæno ozrli samo na preteklost in na dediπëino. Poudarili smo prispevek vseh delavcev letaliπëa, ki so v letih samoupravnega socializma z izjemno poærtvovalnostjo, odrekanjem in solidarnostjo gradili, πirili in obnavljali Aerodrom Ljubljana. Nismo pa pozabili tudi na prispevek tedanje izvrπilne slovenske oblasti, posebej v devetdesetih letih, ki je s Ëedalje veëjim posluhom za naloæbe v letaliπëe dala vedeti, da Slovenija s svojim posebnim geostrateπkim poloæajem in razvitim gospodarstvom potrebuje letalsko prometno kriæiπëe. Da mora biti v svetovni letalski mreæi. Kajti kakor hitro je bil Aerodrom na kriæiπëu mednarodnih letalskih poti, ni bilo veë nemogoëih sanj. Bilo je samo vpraπanje, ali hoëemo in ali si upamo zgraditi tako mednarodno letaliπëe, na katerega smo lahko ponosni.»e lahko govorim v imenu vseh, brez katerih danes ne bi bilo sodobnega evropskega letaliπëa, potem lahko reëem brez samohvale, da je Brnik majhen biser pod Alpami. Seveda pa vemo, da ga je treba stalno negovati, razvijati, posodabljati. O vsem tem govorijo razvojni mejniki, πtevilo potnikov, doslej jih je bilo v 40 letih veë kot 21 milijonov, in obseg tovornega prometa. O vsem tem govori razvoj letaliπëa, naloæbe vanj, njegova varnost in naërti za prihodnost. Posebej

7 pa naπa skrb za potnika. Zagotovo lahko trdim, da sta razvoj Slovenije in njenega letaliπëa æivljenjsko, neposredno povezana. Drug drugemu dajeta moë, ugled, globalnost. LetaliπËe ni samo postaja. Za dræavo in za dræavljane je to tudi kakovost æivljenja, je svetovljanstvo, je odprtost v svet in je hkrati odprtost za svet. Je dinamiëno gospodarsko, kulturno, turistiëno, strokovno, πportno kriæiπëe. V njem je posebna moë, saj je sreëevaliπëe ljudi, ras, jezikov, je vabilo k vedremu razmiπljanju o tem, kako je svet majhen, kako je Ëloveπtvo povezano in kako je Slovenija z letaliπëem zmeraj tudi v srediπëu sveta. Aerodrom Ljubljana je seveda majhno mednarodno letaliπëe. Toda organizirano in opremljeno tako, da izpolnjuje najviπje in najzahtevnejπe standarde letalskega prometa. Z vstopom Slovenije v EU bomo postali notranje letaliπëe v EU. Marsikaj se bo spremenilo, saj bo na njem tudi schengenska meja. Za vse nas je to nova poslovna priloænost. V zadnjih letih, ko poslujemo kot delniπka druæba, delimo usodo trga in nihanj v svetovnem letalskem prometu. Poslovno smo se organizirali tako kot druga sodobna letaliπëa. Razvijamo predvsem temeljne dejavnosti, skrb za potnike, za poveëanje πtevila potnikov in za veëji obseg tovornega prometa, kjer so za gospodarstvo πe mnoge moænosti. e posebej pa vidimo If I may speak in the name of all those without whom today there would be no modern European airport, then I may say without boasting that Brnik is a small jewel beneath the Alps. Naturally, we are well aware that it needs constant care, development and modernisation. This is evident from the milestones in its development, the number of passengers - over 21 million in 40 years - and the scale of cargo traffic. It is also evident from the development of the airport and investments in it, its security and its plans for the future. And from the care we devote to passengers. There is no doubt that the development of Slovenia and its airport are vitally and directly linked. Each gives the other strength, reputation, a global dimension. The airport is not merely a station, a stopping place. For the country and its citizens, it is also quality of life, cosmopolitanism; it is openness to the world and at the same time it is openness for the world. It is a dynamic crossroads of business, commerce, culture, tourism, sports... It has a special strength because it is a meeting place for people, races, languages; it is a call to serene reflection on how small the world is, on how interconnected humanity is, and on how Slovenia, with its airport, is permanently at the centre of the world. Ljubljana Airport is of course a small airport in international terms. But it is organised and equipped in a way that meets the highest and most demanding air transport standards. With Slovenia s entry to the European Union, Brnik will become an internal airport of the EU. Much will change, since the airport will also become a Schengen border. For all of us this is a new business opportunity. In recent years, since Ljubljana Airport became a public limited company, we have shared in the destiny of the market and fluctuations in world aviation. In business terms we are organised like other modern airports. Our priorities are our primary activities: passenger care, increasing the number of passengers and increasing cargo traffic, where there are still many opportunities for the economy. Tourism is a sector where we see particularly good opportunities. For this reason we are promoting an initiative that aims to bring together those entities in the tourism sector who wish to bring more air tourists to Slovenia from the new European markets. The SPOT consortium was not the first step, but neither will it be the last step. Entry to the EU is a challenge for Slovenia and Slovene tourism. But only if we act in a more connected manner both at home and abroad, and in this way become more recognisable as Slovenia. If there was ever a time for combining business interests and joint, coordinated representation, that time is now. Jakob PreseËnik, minister za promet, Miro Sotlar, podpredsednik GZS, in Vinko Moæe v pogovoru pred zaëetkom slovesnosti Pozdrav z Mirkom Bandljem, generalnim sekretarjem Vlade RS Gerard Borel, predstavnik ACI Europe iz Bruslja, med pozdravnim nagovorom 7

8 Med veëerjo velike priloænosti v turizmu. Zato smo pobudniki povezovanja tistih nosilcev v turizmu, ki æelijo z novih evropskih trgov pripeljati v Slovenijo veë letalskih turistov. Konzorcij SPOT ni bil prvi korak, a tudi ne zadnji. Vstop v EU je za Slovenijo in slovenski turizem izziv. A samo, Ëe bomo na tujem in doma nastopali bolj povezani in Ëe bomo s tem postali kot Slovenija bolj prepoznavni.»e kdaj, je zdaj Ëas povezovanja poslovnih interesov in skupnih, usklajenih nastopov. V dolgoroëni strategiji so razvojni cilji Aerodroma Ljubljana doreëeni. Vlaganja so vidna. NaËrtujemo nov poslovni objekt, tudi nov potniπki terminal. PrepriËani smo, da je v vitalnem interesu Slovenija uspeπen razvoj letaliπëa, prav tako pa dobro sodelovanje letaliπëa in domaëega prevoznika. Zahteva ga trg, saj lahko s partnerskim zavezniπtvom nanj najhitreje reagiramo in zavzamemo svoj prostor na svetovnem letalskem nebu in v prometu. Spoπtovane gospe, spoπtovani gospodje, na danaπnji jubilejni, 40. rojstni dan, ko je jubilant v najboljπih letih, se æelim πe enkrat iskreno zahvaliti vsem, ki ste pomagali in prispevali, da ima Slovenija sodobno, evropsko urejeno letaliπëe. Posebej vsem prevoznikom in poslovnim partnerjem doma in v tujini, tistim, ki ste se uspeli odzvati naπemu povabilu, in tistim, ki niso uspeli priti, a vedo, kaj pomeni osrednje nacionalno letaliπëe za dræavo in njeno prihodnost. Prav tako bi se rad zahvalil za poærtvovalno delo vsem delavcem in sodelavcem letaliπëa - vëerajπnjim in danaπnjim in seveda tudi lastnikom, ki podpirajo razvojne usmeritve Aerodroma Ljubljana. Kaj lahko obljubljata uprava in kolektiv Aerodromu Ljubljana? Da bo danaπnji πtiridesetletnik πe naprej v ponos dræave Slovenije in njenih razvojnih ambicij; predvsem pa, da bo vse storil za dobro poëutje in varnost potnikov. To je naπe poslanstvo. Zahvaljujem se vam za priznanje, ki ste nam ga dali s svojo udeleæbo na proslavi naπega praznika. (Nagovor Vinka Moæeta, predsednika uprave Aerodroma Ljubljana, udeleæencem jubilejne slovesnosti v unionski dvorani v Ljubljani dne ) Plesna skupina Urπka Ljubkost na parketu 8

9 Pripravljeni za vstop v EU Gojc v akciji Jubilejna ledena skulptura in letalo Lufthanse, druæbe, ki je pomembno vplivala na razvoj letaliπëa. Prav je, da se ob tej sveëani priloænosti spomnimo pristanka prvega letala 27. oktobra 1918 v Ljubljani - na majhnem travniku v iπki, takrat le dobra dva kilometra od srediπëa mesta. Glede na hiter razvoj slovenskega letalstva in naraπëajoëe potrebe po zraënem prometu je bila zaradi neprimernosti tedanjega letaliπëa in æelje po vkljuëitvi v redni zraëni promet æe leta izreëena prva zahteva po gradnji novega letaliπëa. Do uresniëenja te zamisli je priπlo pet let kasneje avgusta 1933, ko je bilo zgrajeno letaliπëe v Polju pri Ljubljani. S tem so bili tudi izpolnjeni pogoji za priëetek opravljanja rednega zraënega prevoza letalskega prevoznika Aeroput na linijah iz Ljubljane po dræavi in Evropi. Zaradi ugotovitev tedanjih dræavnih oblasti, da potrebuje Slovenija boljπe letalske povezave s svetom in s tem tudi novo letaliπëe, je bila za postavitev novega letaliπëa, na podlagi predhodnih raziskav, izbrana sedanja lokacija letaliπëa Ljubljana (lokacija na obmoëju Voglje - Spodnji Brnik - Vodice). S pristankom prvega letala DC-6B last Adrie - Avioprometa je bilo 24. decembra 1963 tudi uradno odprtje letaliπëa Ljubljana. Veseli me, da se izgradnja in razvoj letaliπëa Ljubljana nista ustavila. Z nenehnim dograjevanjem infrastrukture, objektov in naprav ter ustreznimi spremembami poslovne politike sta letaliπëe Ljubljana«in podjetje Aerodrom Ljubljana, d.d.«ob pomoëi dræavnih oblasti uspeπno kljubovala vsem zahtevam letalskega trga, politiënim in vojnim dogodkom na tleh nekdanje skupne dræave ter dogodkom, povezanim s teroristiënim napadom v ZDA 11. septembra Zagotovo lahko trdim, da je gospodarska druæba Aerodrom Ljubljana, d.d. kot upravljavec letaliπëa Ljubljana v vseh teh letih pridobila izkuπnje in znanja, ki so nujno potrebne za zagotavljanje varnosti zraënega prometa in tudi za vstop v Evropsko unijo. Pri tem imam v mislih πe zlasti odpiranje letalskega trga, izvajanje pravil in zahtev t. i. zunanje meje EU in schengenske meje, upoπtevanje skupnih evropskih standardov in priporoëil ter poveëevanje zmogljivosti na podroëju letalstva. Ob upoπtevanju dejstva, da se πtevilo potnikov, ki letijo prek letaliπëa Ljubljana, pribliæuje okroglemu milijonu na leto, in da nenehno naraπëa tudi tovorni promet, ni odveë poudariti, da priëakujemo uspeπno vkljuëitev ljubljanskega letaliπëa v skupni evropski trg. Republika Slovenija bo tudi v prihodnje skrbela za razvoj tega pomembnega infrastrukturnega objekta, ki omogoëa sodobno letalsko povezavo s svetom in zagotavlja veëino domaëih potreb. Z ukrepi prometne politike in prostorskega planiranja si bo Republika Slovenija πe posebej prizadevala za: pravoëasno in uëinkovito planiranje razvoja, zmanjπevanje negativnih vplivov na okolje, zlasti pri posegih v prostor, poveëanje mobilnosti (preusmerjanje individualnega v javni potniπki promet), poveëanje ekonomske uëinkovitosti, poveëanje prometne varnosti ipd. Dovolite mi, da ob tej priloænosti posebej poudarim, da razvoj gospodarske druæbe Aerodrom Ljubljana, d.d.«pomembno prispeva k razvoju letaliπëa Ljubljana in njegove πirπe vkljuëitve v evropski prostor. Nenazadnje raste tudi tuji interes za Slovenijo, kar se kaæe z naraπëanjem πtevila potnikov in prepeljanega tovora. Ob tej pomembni obletnici Ëestitam vsem, ki so kakorkoli prispevali k temu, da ima Republika Slovenija danes sodoben in gospodarsko uëinkovit letalski infrastrukturni objekt. PrepriËan sem, da boste letaliπëe πe naprej upravljali tako, kot ste to poëeli vseh preteklih 40 let. Ob jubileju vam Ëestitam in kliëem: πe na mnoga leta! Jakob PreseËnik, minister za promet Alenka Godec (Nagovor Jakoba PreseËnika, ministra za promet, na jubilejni slovesnosti) 9

10 Spominsko priznanje - kristalno piramido, so prejeli prejπnji in sedanji direktor letaliπëa: Jurij tirn, Franc Sever in Vinko Moæe. Vinko Moæe je prejel priznanje za uspeπen razvoj brniπkega letaliπëa. Tomaæ Vetrih, predsednik nadzornega sveta druæbe Aerodrom Ljubljana, izroëa priznanje Francu Severju, nekdanjemu direktorju brniπkega letaliπëa. Vse veëji pomen letaliπëa V πtiridesetih letih se je brniπko letaliπëe razvilo v uspeπno in moderno druæbo. V druæbo, ki je prispevala k prepoznavnosti Slovenije v svetu. Ob tej obletnici ne gre prezreti tudi Ëasa in pomena njegovega nastanka. Odprtje letaliπëa je bilo, lahko reëemo, tudi znak procesa odpiranja Slovenije v svet in nenazadnje tudi odraz druæbenih sprememb tistega Ëasa. LetaliπËe je namreë povsod po svetu merilec utripa æivljenja sodobnega Ëloveka, æivljenje na letaliπëih pa je nedvomno povezano s svetovnimi dogajanji. In tudi vaπi naërti za naprej so ambiciozni in sledijo trendom mednarodnega razvoja - nadaljevanje posodobitve letaliπëa, boljπa in veëja mreæa povezav med Slovenijo in Evropo, turistiënimi mesti v juæni Evropi, severni Afriki in na Bliænjem vzhodu, povezovati prevoz blaga v evropsko in svetovno mreæo..., hkrati pa potnikom omogoëiti v Ëasu zadræevanja na letaliπëu Ëim boljπo oskrbo in Ëim prijetnejπe bivanje. Zagotovo bo vstop Slovenije v Evropsko unijo za letaliπëe nov izziv, hkrati pa tudi nova priloænost, Ëeprav se bo moralo sooëiti tudi z vse veëjo konkurenco in z veëjimi varnostnimi zahtevami. V danaπnjem globalnem svetu postaja pomen letaliπëa vse veëji in vse veë je konkurence, ne le v klasiënem, temveë tudi informacijskem smislu. Vse veëji razmah in razvoj informacijske tehnologije omogoëa ljudem, da so povezani in da premagujejo razdalje z enega mesta. PrepriËan sem, da se bo ljubljansko letaliπëe tako kot tudi druga naπa podjetja uspelo umestiti v vse bolj globalno skupnost dræav Ëlanic Evropske unije. In da bo tudi v prihodnje znalo najti in prepoznati svoje slabosti ter Ëim bolj uëinkovito uporabiti prednosti. Zaposlenim in vodstvu podjetja æelim, da bi z dosedanjim razvojnim tempom in uspeπnimi rezultati nadaljevali tudi v prihodnje in tako krepili ne le lastno, temveë tudi podobo Slovenije v svetu, sicer kot majhne, a uspeπne dræave, z velikim razvojnim potencialom. (Anton Rop, predsednik vlade RS, v monografiji Dotik neba in zemlje ob 40-letnici Aerodroma Ljubljana) 10 Z dobro voljo do naπih jubilejev

11 Turizem potrebuje skupen nastop... Glasba za vse okuse Dva direktorja, pomembna za razvoj slovenskega letalskega prometa. Dobrote domaëe kulinarike Dramaturπko domiπljeno voπëilo Gojmira Leπnjaka Gojca Vinku Moæetu ob 40-letnici Aerodroma Ljubljana To bo plamen... Vlado Kreslin, glasbeni poet Prekmurja Vse fotografije: arhiv Aerodrom, d.d., ljubljana 11

12 12 Informacija za delniëarje Poslovanje v letu 2003 Letalska panoga se danes sreëuje s pomembnimi premiki. Globalni trendi in recesija v svetovnem letalskem prometu nista prizanesla slovenskemu letaliπ- Ëu, ki pa je s pravilno poslovno politiko in zmerno rastjo uspelo odgovoriti na nelahek razvojni in træni izziv. Tako lahko po krajπi krizi znova govorimo o rasti prometa in nadaljujemo z naërtovanimi naloæbami v razvoj letaliπëa. Danes letaliπëe Ljubljana izpolnjuje najviπje mednarodne letaliπke standarde, kar dokazujejo tudi nekatera priznanja, ki smo jih prejeli. Z uspeπnim poslovanjem zagotavljamo sredstva za razvoj iz lastnih prihodkov. Leto 2003 pa letalskemu prometu æe nakazuje konec globalne krize letalstva, kar kaæejo podatki o prometu naπega letaliπëa, Ëeprav z obsegom prepeljanega tovora nismo zadovoljni. Doseæena rast prometa pa nam zagotavlja boljπe poslovne rezultate, kar se odraæa tudi v uspeπni kotaciji naπih delnic na Ljubljanski borzi. V letu 2003 se je v primerjavi s predhodnim letom promet moëno poveëal pri premikih letal, in sicer za 11,1% ( premikov letal), πtevilo prepeljanih potnikov je veëje za 6,3% ( potnikov), tovorni promet je na lanskem nivoju ( ton). Prihodek v viπini mio SIT je v tem obdobju za 5% viπji kot v preteklem letu, stroπki poslovanja v viπini mio SIT pa so za 2% niæji kot lani in so za mio SIT niæji od prihodkov (poslovni izid iz poslovanja je za 37% veëji kot v enakem obdobju lani).»isti dobiëek v viπini mio SIT, ki vkljuëuje tudi finanëne in izredne prihodke in odhodke, pa je v primerjavi z letom 2002 porasel za 18%. Predlog uporabe bilanënega dobiëka*, ki ga bo uprava predlagala v sprejem skupπëini, bo sledil dividendni politiki, zato bodo navadnim delniëarjem izplaëane dividende v viπini 220 SIT bruto na delnico (2002: 200 SIT). Dræavi bodo dividende za prednostne participativne delnice, katerih lastnik je, izplaëane skladno z 8. Ëlenom statuta, ki doloëa njihovo viπino. V letu 2003 smo v druæbi nadaljevali z razvojnimi naloæbami, in sicer smo vloæili sredstva v skupni viπini mio SIT v izgradnjo infrastrukturnih in komercialnih objektov (1.672 mio SIT) ter v nabavo raëunalniπke (31 mio SIT) in ostale opreme za Temeljni podatki o poslovanju podjetja Struktura lastniπtva Podatki o delnici AELG * viπina dividende za poslovno leto 2003, ki bo predlagana na 8. seji SkupπËine druæbe Aerodrom Ljubljana, d.d. potrebe dejavnosti (138 mio SIT). NajveËje investicije v letu 2003 so bile izgradnja hangarja sploπnega letalstva, ki so ga v januarju 2004 dopolnili prostori za dejavnost prevoza hitrih poπiljk, letaliπka ploπëad pred hangarjem, svetlobno navigacijski sistem za povezovalno spojnico med vzporedno vozno stezo in vzletno pristajalno stezo, dograditev 2. faze sistema tehniënega varovanja - vhod pri Petrolu ter dokonëana je bila rekonstrukcija servisne ceste - vhod pri Petrolu. NaËrti za leto 2004 V letu 2004 naërtujemo pove- Ëanje prometa, in sicer za dobrih 6% pri premikih letal in za dobrih 9% pri potnikih: naërtujemo opraviti premikov letal; sprejeti in odpraviti potnikov; prepeljati nameravamo ton tovora. Druæba v letu 2004 naërtuje poslovni izid v viπini mio SIT (pred obdavëitvijo). V skladu s strateπkimi cilji in upoπtevaje razmere v letalskem prometu naërtujemo v letu 2004 za dobrih 3,1 milijarde SIT investicijskih vlaganj, od tega slabih 2,8 mrd SIT za gradnjo in obnovo objektov (najveëja investicija bo gradnja parkirne hiπe). Struktura lastniπtva V letu 2003 bistvenih sprememb v lastniπtvu druæbe ni bilo, nadaljeval pa se je trend koncentracije lastniπtva, pri Ëemer se je πtevilo delniëarjev zniæalo za 2,2% oz. s na delniëarjev. Delnica AELG TeËaj delnice AELG je v letu 2003 sledil gibanju borznega indeksa SBI 20 ter ga celo presegal v njegovi rasti. Delnica AELG je bila druga po vrstnem redu izmed petindvajsetih delnic v borzni kotaciji, katerim se je v letu 2003 vrednost poveëala. S træne vrednosti SIT ob koncu predhodnega leta se je njena vrednost povzpela na SIT na zadnji trgovalni dan v letu 2003, kar predstavlja kar 50,36%- no poveëanje. Preteæni del rasti gibanja teëaja delnice zasledimo v drugi polovici leta, medtem ko je rekordni teëaj dosegla delnica AELG 8. decembra 2003 z vrednostjo 6.441,75 SIT za delnico. PovpreËni enotni teëaj delnice je v letu 2003 znaπal SIT oz. za 35% veë kot v letu Z delnico je bilo opravljeno za 308,4 mio SIT prometa. Marjana JanËiË

13 Promet v letu 2003 Letos milijon potnikov? Promet v obdobju od januarja do decembra leta 2003 se je v primerjavi z letom 2002 poveëal. To kaæe πtevilo premikov letal, a tudi πtevilo potnikov. Adria Airways - najpomembnejπi partner tevilo premikov letal se je z leta 2002 poveëalo na v letu 2003 in je poraslo za 11,1%. Za 6,3% je veëje tudi skupno πtevilo potnikov prepeljanih v celem letu, skupaj potnikov. Slovenski letalski prevoznik Adria Airways je s svojimi osmimi letali poveëal πtevilo premikov letal za 6,7%, in sicer na Vseh potnikov Adrie v dvanajstih mesecih je bilo , kar je 3,6% veë kot v istem obdobju lani. Zasedenost njenih letal je bila 55,5 odstotna.»e razdelimo promet Adrie na redne in Ëarterske polete, ugotovimo, da je πtevilo poletov na rednih linijah znaπalo 91% vseh Adriinih premikov, oz. 88,4% potnikov. Adria, ki letaliπëe na Brniku uporablja tudi kot transferno vozliπëe, je v skupnem obsegu vseh svojih potnikov prepeljala 21% transfernih potnikov. Deleæ Adriinih potnikov je znaπal 88,4% vseh potnikov na Brniku. Po πtevilu premikov pa je Adria v letu 2003 udeleæena z 80% vseh poletov v javnem prometu Aerodroma Ljubljana. Tuji letalski prevozniki Ruska letalska druæba Aeroflot je prepeljala preko potnikov na svojih 126-sedeænih Tupoljevih 154. Z zimskim voznim redom 2003/2004 je Aeroflot sklenil z Adrio dogovor o sodelovanju. Na liniji Ljubljana-Moskva sedaj leti Adria Airways, vozovnice za te polete pa prodajata oba prevoznika.»eπki nacionalni prevoznik Czech Airlines»SA je z regionalnim letalom ATR42 ob manjπem πtevilu poletov prepeljal skoraj 27% veë potnikov. K porastu prometa tujih prevoznikov v letu 2003 je brez dvoma velik del prispeval jugoslovanski prevoznik JAT, ki je po dolgih letih ponovno vzpostavil linijo Ljubljana-Beograd v zaëetku decembra Trenutno letijo trikrat na teden. V letu 2003 je imel 322 premikov letal. Ob 53-odstotni zasedenosti letal je prepeljal blizu potnikov. Montenegro Airlines je kljub pribliæno enakemu πte- vilu premikov letal zmanjπal πtevilo prepeljanih potnikov za skoraj 25%. VeËino poletov je Montenegro opravil v smeri Podgorice, poleti so leteli tudi na Tivat. vicarski prevoznik Swiss International Air Lines je z 49- sedeænim letalom Embraer RJ145 ob enakem πtevilu premikov in odliënem polnjenju letal prepeljal potnikov. Zaradi finanënih problemov v Swiss-u so dobremu poslovanju v Ljubljani navkljub prekinili z letenjem na Brnik s priëetkom zimskega voznega reda 2003/2004. Croatia Airlines je v letu 2003 opravila 18 Ëarterskih poletov.»arterski poleti V poletni sezoni 2003 je na Brnik letelo veë tujih prevoznikov v Ëarterskih verigah. Aegean Airlines je spomladi odpeljal osem Ëarterjev na Rhodos in Heraklion, Air Adriatic se je petkrat odpravil Foto: Irena Habe proti Dubrovniku. V Antalijo je skozi poletne mesece z dobrimi potniki uspeπno letel turπki prevoznik Turkish Airlines, medtem ko so na Djerbo slovenski potniki lahko potovali s tuniπkim prevoznikom Tunisair, ki je prepeljal blizu potnikov. V Slovenijo so æe drugo poletno sezono potniki iz Tel Aviva potovali na Boeingih 757 prevoznika Israir. Slovenijo je obiskalo izraelskih turistov, kar pomeni, da je letaliπëe zabeleæilo dvakrat toliko potnikov. V zimski sezoni je priëel leteti turπki prevoznik Pegasus Airlines. Na krilih Boeinga 737 so potniki leteli na liniji Ljubljana-Antalija. PoveËanje πtevila premikov letal je tudi posledica uspeπnega servisiranja, ki ga izvaja Adria za πtevilna letala tipa CRJ na Brniku. Sploπno letalstvo Sploπno letalstvo kaæe porast prometa, in sicer 17,7 odstotka v primerjavi s πtevilom premikov manjπih letal z letom poprej. PoveËano veselje do letenja in tudi potrebo po individualnih prevozih ljudi iz poslovnega sveta se kaæe s porastom predvsem prometa domaëih πportnih letal. Kljub poveëanemu prometu letal sploπnega letalstva pa je πtevilo prepeljanih potnikov padlo za 3,4 odstotka. Prevoz ekspresnih poπiljk in tovorni promet Od domaëih prevoznikov je letel Solinair z dnevno letalsko povezavo z Bergamom s ciljem transporta ekspresnih poπiljk za podjetje DHL. Solinair je svoje dosedanje letalo L410 zamenjal za veëje plovilo tipa Antonov AN-26. Prevoz poπiljk UPS-a je opravljal domaëi prevoznik Alpe Air petkrat tedensko na liniji Ljubljana-Dunaj in nazaj. Ostali operaterji hitrih poπiljk (TNT, FEDEX) so uporabljali redne linije. Na podroëju letalskega tovornega prometa so z rednimi kamionskimi linijami nadaljevali prevozniki Air France, Austrian Airlines ter Lufthansa, z ob- Ëasnimi prevozi pa Malev, Swiss, CSA, Adria in drugi. Oskrbeli smo nekaj Ëarterjev tovornih letal, sicer se je promet odvijal preteæno s tovornjaki ali v prtljaænikih potniπkih letal. Teæa tovora, prepeljanega z letali, se je zmanjπala za 3%, kamionskega tovora je bilo prepeljanega za slabih 8% veë. V celoti je bila teæa prepeljanega tovora ton. Irena Habe 13

14 14 Promet stalno naraπëa Center sploπnega letalstva»eprav πteje ekipa Centra sploπnega letalstva (GAC - General Aviation Center), ki se nahaja na brniπkem letaliπëu, le pet zaposlenih, bi lahko to delo brez zadrækov oznaëili za enega zahtevnejπih. Obseg dejavnosti je namreë precejπen - od prevozov potnikov in posadke, pomoëi pri carinskih in policijskih postopkih do oskrbe eminentnih gostov, hotelskih in rent-a-car rezervacij, oskrbovanja z letalskim gorivom, ËiπËenjem kabine, varnostnih storitev in πe marsiëesa. Center torej skrbi za dobro poëutje potnikov in osebja zasebnih, dræavnih in drugih manjπih letal (do 41 ton maksimalne vzletne teæe), kakovostno zadovoljitev njihovih æelja in potreb ter nenazadnje promocijo naπe dræave. Da so pri tem πe kako uspeπni, dokazuje zadovoljstvo uporabnikov teh storitev in skokovita rast prometa. Seveda k temu najveë prispeva odpiranje Slovenije v svet, vendar pa vloga centra pri tem πe zdaleë ni zanemarljiva. Center sploπnega letalstva je leta 1996 vzpostavil in uspeπno vodil Milan PrimoæiË. Naloge vodje je v zaëetku lanskega leta prevzel Janez Polenec, ki je na Aerodromu Ljubljana zaposlen æe trideset let. Izkuπnje s preteklih delovnih mest so mu precej olajπale sedanje delo, ki vklju- Ëuje hitro in uëinkovito koordinacijo. V praksi se delo zaëne z najavo prihoda letala, za katerega delavec v centru pripravi posebno mapo z osnovnimi informacijami, med katere sodijo tudi æelje oziroma zahteve potnikov in osebja. Storitve morajo biti kakovostno opravljene, zato morajo biti delavci v centru odliëno usposobljeni, spretni in iznajdljivi. Potnike - Ëe seveda tako æelijo - priëakajo, posredujejo naroëilo cateringa, odpeljejo prtljago in jim rezervirajo namestitev v hotelih. Po potrebi zagotovijo polnjenje letala z gorivom ali kako drugaëe poskrbijo za letalo. Morda se zdi postopek na prvi pogled enostaven, vendar pa πe zdaleë ni tako. Zaposleni v centru morajo dobro poznati pristojnosti posameznih sluæb na letaliπëu, obvladati tuje jezike in znati ustrez- Foto: Irena Habe no komunicirati, dobro poznati informacijski sistem ter vrsto drugih veπëin. Pomembno je, da stvari po nepotrebnem ne zapletaπ,«pojasni vodja. V letalstvu je najpomembnejπi jezik angleπëina, letala pa najveëkrat prihajajo iz bliænjih okoliπkih dræav - Avstrije, vice in NemËije, Italije, Francije in tudi iz Skandinavije. Dnevno imamo v povpreëju 12 do 15 operacij, na viπku sezone pa tudi do 40. Med zahtevnejπimi opravili je skrb za VIP potnike, med katerimi je najveë politikov in uglednih gospodarstvenikov, zato je tukaj potrebno precej previdnosti. Delamo po navodilih, zato ni prav veliko manevrskega prostora. Protokol paë zahteva doloëena pravila in teh se je treba dræati,«pravi Janez Polenec in doda, da je takπnih gostov kar precej. Za varnost je dobro poskrbljeno. K temu precej prispeva tudi dober informacijski sistem. Vsako letalo ima svoj plan leta, na πtevilnih ekranih pa lahko spremljate LOG sporoëila, ki prikazujejo pot, Ëas in viπino letala. Vremenska sporoëila (NOTAM) so namenjena posadkam letal, SITA mreæa za izmenjavo medsebojnih sporoëil in planov, zemljevidi, AFTN mreæa za mali, srednji in veliki vojaπki promet ter postaja s handling frekvenco, preko katere zaposleni v centru komunicirajo s posadko. Letala, ki prihajajo, so razliëna. Poleg zasebnih in dræavnih letov so tu πe poπtna letala, ambulantni in tehniëni leti itd. Promet se odvija pribliæno do polnoëi, sicer pa letala veëinoma prihajajo in odha- Vodja Centra sploπnega letalstva Janez Polenc (desno), vodi ekipo mladih strokovnjakov.

15 jajo v dopoldanskem oziroma zgodnjem popoldanskem Ëasu. Pri delu vëasih prihaja tudi do nevπeënosti, a jih z uëinkovito ekipo ni teæko odpraviti, pravijo v centru. In kje so prednosti tega poklica? Verjetno imajo piloti in potniki, ki pridejo sem, boljπi obëutek, Ëe vidijo, da imajo tukaj nekoga, ki v celoti poskrbi zanje.»e so uporabniki naπih storitev zadovoljni, smo zadovoljni tudi mi,«poudari Janez Polenec. V lanskem letu so v Centru sploπnega letalstva zabeleæili skupaj premikov letal, torej prihodov in odhodov. Letos je prometa πe veë, k temu pa prispeva predvsem liberalizacija letalskega trga, prikljuëevanje Slovenije EU in zdruæenju NATO, kar je poveëalo promet vladnih in tujih delegacij. NajveË letov je v juniju in septembru. Novi vodja Centra sploπnega letalstva Janez Polenec, ki je sedanje delo nastopil v zaëetku leta 2003, je na Aerodrom Ljubljana priπel æe davnega leta Z motornim letenjem se je zaëel ukvarjati leta 1966 v Celju pri Maksu Arbeiterju, pred nekaj leti pa je pridobil tudi poklicno dovoljenje. Z letalstvom se je ukvarjal tudi njegov brat, vendar pa to na Janezovo odloëitev, kot sam pravi, ni bistveno vplivalo. V letalski klub se je vpisal zgolj iz ljubiteljskih vzgibov - letalstvo ga je namreë privlaëilo æe kot otroka. Sprva sem æelel priti do kakπnega prevoznika, a zaradi zdravja in strogih kriterijev tega dela nisem mogel opravljati. No, zdaj ga imam,«zadovoljno pojasni sogovornik, ki ga sodelavci zelo cenijo. Med kolegi velja za skromnega Ëloveka, kar pa πe zdaleë ne velja za njegove sposobnosti in izkuπnje. Njegovo prvo delo je bilo balansiranje letal, nato je postal dispeëer oz koordinator prometa. Prav vsako delo, ki sem ga opravljal na letaliπëu, je bilo po svoje zanimivo, tako tudi sedanje. Sploh sedaj, ko se odpiramo v Evropo. Naπe cene so dovolj konkurenëne in promet se nenehno poveëuje. Stranke so z naπimi storitvami zadovoljne, delo skuπamo opraviti karseda dobro in brez zapletov,«zakljuëi Janez Polenec. Ponudba sploënega letalstva V Sloveniji imamo na podroëju sploπnega letalstva presenetljivo veliko ponudnikov, a je to manj znano. Zato smo nekatera povpraπali o ponudbi, konkurenci, opremljenosti, cenah in viziji. Aerodrom Ljubljana, d.d. Center sploπnega letalstva 4210 Brnik-aerodrom SLOVENIJA Telefon: vodja (0) vodja izmene (0) Izven delovnega Ëasa: Deæurni telefon (0) (24 ur) Faks: (0) SITA: LJUGAXH AFTN: LJLJGACX Elektronski naslov: gac@lju-airport.si Frekvenca: Mhz (klicni znak General Aviation«) Foto: Irena Habe GIO d.o.o., Ljubljana Ponudba: Osnovna dejavnost podjetja so letalski prevozi, sploπno znani kot air-taxi«. Uporabniki njihovih storitev so predvsem gospodarstveniki in dræavni organi, imajo pa tudi vso potrebno opremo za nujne prevoze bolnikov in ponesreëencev. Prav zato so dosegljivi 24 ur na dan, za polet v primeru nuje pa so pripravljeni æe dve uri po prejemu naroëila. Vozni red letenja prilagajajo izkljuëno æeljam naroënika, moæne pa so tudi kasnejπe spremembe Ëasov in destinacij, tako da uporabniki res lahko izkoristijo vse prednosti prevozov te vrste. Letala so opremljena z manjπimi bifeji, kjer potnikom postreæejo s hrano in napitki. Vsako od letal ima tudi straniπëe. Na æeljo naroënika organizirajo prevoz od letaliπëa do srediπëa mesta ali kraja, kamor so potniki namenjeni. Konkurenca: Prednost dajejo veë kot dvajsetletne izkuπnje v tem poslu. Zato so prisotni tudi na trgih v sosednjih dræavah. Konkurenco sprejemajo kot dejstvo, saj je lahko celo stimulativna, seveda Ëe so na trgu za vse enaki pogoji. Usposobljenost osebja: Varnost je prioriteta πtevilka ena. V Giu zato redno skrbijo za usposabljanje posadk, ki poleg predpisanih preverjanj skrbijo tudi za vrhunsko usposobljenost. Vsi Ëlani posadk imajo najviπja pilotska dovoljenja in veë kot ur letenja v prometu. Enkrat na leto vsi opravijo simulatorski trening pri ameriπki firmi Flight Safety«, kjer v modernih simulatorjih, podprtih z raëunalniπko tehnologijo, predelajo vse kritiëne situacije pri letenju. V Giu prav tako skrbijo, da so letala redno vzdræevana in opremljena z najmodernejπo opremo. Usposobljenost posadk, kot tudi vzdræevanje letal, redno kontrolirajo inπpekcijske sluæbe dræave Slovenije in inπpekcije na tujih letaliπëih, kjer njihova letala pristajajo. Opremljenost: V floti imajo trenutno dvoje letal ameriπkega podjetja CESSNA: reaktivno letalo C550S in turbopropelersko letalo C441. Vsako od letal ima osem potniπkih sedeæev. Potovalna hitrost reaktivnega letala je 750 km/h in leti lahko do m visoko, dolet brez vmesnega polnjenja z gorivom pa je do km. Turbopropelersko letalo leti s hitrostjo 550 km/h in do m visoko, dolet pa ima enak kot reaktivno letalo. Obe letali æe vse od zaëetka vzdræujejo pri uglednem πvicarskem podjetju JET AVIATION«, ki ima za njihova letala servisne delavnice v Zürichu. Z njimi imajo podpisano dolgoroëno pogodbo za vzdræevanje letal in vodenje evidence za vse spremembe, ki jih zaradi varnosti predpisuje proizvajalec ali ameriπke oblasti. Obenem jim zagotavljajo takojπnjo dobavo rezervnih delov, ki jih je treba zamenjati. Za izvajanje dnevnih pregledov letal imajo zaposlenega lastnega mehanika, ki je posebej izπolan za tipe letal v floti. Cene storitev: Stroπke prevozov zaraëunavajo na uro efektivnega letenja. V ceni so vraëunani vsi stroπki v zvezi s poletom. Posebej zaraëunajo le izjemno visoke letaliπ- ke takse, ki nastanejo zaradi pristankov na doloëenih zelo prometnih letaliπëih (Heathrow itd.) in so visoko nad obiëajnimi. O tem naroënika vedno predhodno obvestijo.»akalne dobe letal na letaliπëih ne zaraëunavajo, Ëe letalo ne Ëaka dlje kot 24 ur. V primeru, ko mora letalo Ëakati dlje Ëasa, pa za vsako uro Ëakanja nad 24 ur raëunajo 20 eurov. Cena za eno uro letenja na reaktivnem letalu je eurov, na turbopropelerskem letalu pa eurov. RaËune izstavljajo v tolarskih vrednostih po dnevnem teëaju Banke Slovenije. Lokacije: Letijo na vsa letaliπëa, ki so po predpisih primerna za njihova letala. To pomeni veliko prednost za uporabnike, ker lahko pristajajo tudi na letaliπëih, ki za veëja letala niso uporabna in so veëkrat bliæe namembnim krajem. Na skoraj vseh letaliπ- Ëih so posebni terminali za poslovna letala, kar zelo skrajπa formalnost ob prihodu in odhodu in tako predvsem poslovnim potnikom prihrani veliko Ëasa. Zaradi velikega doleta njihovih letal pokrivajo celo Evropo, vkljuëno z Moskvo, dræave v Severni Afriki in na Bliænjem vzhodu. Uporabniki storitev: Skupna lastnost vseh naroënikov pa je, da so to uspeπna podjetja, ki znajo ceniti Ëas in varnost. Nevarnost terorizma je v tej dejavnosti izkljuëena. 15

16 16 Problemi: Obseg delovanja deloma πe ovira ponekod zakoreninjena miselnost, da je potovanje s takimi letali razkoπje. Vizija, naloæbe: Njihova vizija je sprotno prilagajanje potrebam naroënikov. Ker opravljajo usluænostno dejavnost, je njihov razvoj odvisen od razvoja gospodarstva. V prihodnje nameravajo razπiriti floto z nekoliko veëjim letalom, ki bo bolj udobno za potnike, predvsem na daljπih poletih. Sicer pa je razvoj te vrste uporabe letal zelo intenziven. V razvitejπih dræavah si gospodarstva brez te vrste storitev danes ni mogoëe veë zamiπljati. Z vstopom Slovenije v Evropsko Unijo se razmere za njih, kot pravijo, ne bodo bistveno spremenile. Vstop nam bo prinesel kveëjemu doloëene olajπave pri naπi dejavnosti v drugih dræavah. Kar se tiëe formalnosti, pa æe danes izpolnjujemo vse predpise Unije, saj je Slovenija Ëlanica JAA in s tem obvezana izvajati njene normative,«poudarjajo v Giu. AIR SIERRA d.o.o. Ponudba: Prevoz potnikov in blaga z letali in helikopterji. Konkurenca: Trenutno imajo najnovejπe reaktivno letalo v Sloveniji, pravijo pa tudi, da so obenem najcenejπi prevoznik v πirπi okolici. Usposobljenost osebja: Letalsko osebje se vsako leto πola po najboljπem programu Flight Safety-ja v ZDA. Varnost zagotavljajo najsodobnejπe opremljeni zrakoplovi. Opremljenost: Reaktivno letalo Cessna Citation jet 2 (servisirano v ZDA in Nem- Ëiji), helikopter Agusta A 109 E Power Foto: Irena Habe Foto: Anæe Musek (servisiran v NemËiji)in helikopter SA 341 Gazelle (servisiran v NemËiji). Cene storitev: V podjetju Sierra Copter zatrjujejo, da imajo na letalu najniæjo ceno v πirπi okolici. V ceno je vkljuëeno tudi enodnevno Ëakanje. Cena za komercialni let na helikopterju Agusta A 109 E Power znaπa eurov za uro letenja, cena komercialnega leta na Gazelli 600 eurov za uro letenja, cena ure πolanja na Gazelli pa znaπa 400 eurov za uro letenja. Lokacije: Z letalom pokrivajo podroëje Evrope, zahodni del Azije in severni del Afrike, s helikopterji pa predvsem podroëje Slovenije. Uporabniki storitev: Njihovi uporabniki so predvsem slovenska in evropska podjetja, ki se zavedajo, da je Ëas denar. Imena njihovih komitentov so poslovna skrivnost. Problemi: Bistvo problema poslovne aviacije je po njihovem v tem, da se v πirπi javnosti πe vedno obravnava kot luksuzna kategorija. Dejstvo pa je, da je poslovna aviacija postala cenovno dostopna oblika zraënega prevoza za tiste, ki vedo, da je Ëas denar, dodajajo. Vizija, naloæbe: Upamo samo, da se bo poslovno letalstvo v Sloveniji razvijalo tako kot drugje po svetu. VeËje naloæbe in spremembe smo v tem letu æe imeli, tako da je teæko govoriti o prihodnosti. Za naπe poslovanje vstop Slovenije v EU pomeni veliko prednost, pospeπitev letalskih operacij, predvsem pa hitrejπe urejanje policijskih in carinskih formalnosti,«navajajo v podjetju. FLYCOM d.o.o. Ponudba: Ponudba podjetja FLYCOM d.o.o. obsega vsa dela s pomoëjo helikopterjev, in sicer prevoze potnikov, prevoze tovora, snemanja in fotografiranje iz zraka, video diagnostiko, infrardeëo (IR) diagnostiko, ultravijoliëno (UV) diagnostiko, lasersko 3D snemanje ter direktne prenose video in audio signala iz zraka do razdalje 50 km. Konkurenca: Majhno in hitro prilagodljivo podjetje, pokrivanje celotnega podroëja EU in Hrvaπke, najnovejπa tehnologija, prijazna do okolja ter konkurenëne cene, to so njihove konkurenëne prednosti. Usposobljenost osebja: Podjetje ima vse potrebne certifikate (AOC) in je urejeno skladno s pravili JAR. Osebje je strokovno usposobljeno za izvajanje vseh storitev. Opremljenost: Eurocopter EC 120B, S5- HCE, last FLYCOM-a, Schweizer 300C, S5- HCD, last FLYCOM-a, Eurocopter AS 350B2. I-FLAP, pogodbeno/helica, Italija, Eurocopter AS 350B3 I-HBEP, pogodbeno/ Helica, Italija. Lastne helikopterje servisirajo v lastni servisni organizaciji (Certifikat JAR-145). Cene storitev (informativno): Prevoz potnikov (za 1h) 810 evrov +DDV, snemanje s kamero (1h) 1100 evrov +DDV. Lokacije: LetaliπËe Lesce-Bled, podroëje Slovenije, Hrvaπke in EU. Uporabniki storitev: Uporabniki njihovih storitev so predvsem TV podjetja, razni video studii za video posnetke, upravljalci prenosnih elektriënih omreæij (daljnovodov) po Sloveniji in Evropi, razna podjetja za prevoz potnikov, Planinska zveza za oskrbovanje planinskih postojank, fiziëne osebe za razne prevoze potnikov in tovora. Vizija, naloæbe: Naπa vizija je postati vodilni ponudnik storitev visoke tehnologije, ki se izvajajo iz zraka. S pomoëjo partnerskih povezav s sorodnimi podjetji razπiriti naπo prisotnost πe na druga podroëja ter pribliæati naπe storitve plaëljivo sposobnemu naroëniku. Nameravamo πiriti predvsem hangarske, servisne zmogljivosti, vstop v EU pa za nas ne prinaπa nobenih bistvenih sprememb, ker smo æe sedaj prisotni na trgu EU.«

17 SOLINAIR d.o.o. Ponudba: Ponudba letalskega podjetja Solianir d.o.o. obsega prevoz potnikov in tovora, snemanje iz zraka, letalsko πolo in servis letal. Namenjena je πirokemu krogu uporabnikov prevozniπkih storitev, pilotom za zabavo in pilotom na poklicni poti ter lastnikom letal kategorije sploπnega letalstva. Konkurenca: Z nekaterimi storitvami, ki jih ponujajo, so edini na slovenskem trgu. PrednjaËi predvsem letalska πola. Usposobljenost osebja: Za usposobljenost letalskega osebja in varnost naπih operacij skrbijo v skladu z upoπtevanjem evropskih letalskih standardov in doloëil ustrezne zakonodaje. Opremljenost: Solinairjeva flota πteje πtirinajst zrakoplovov generalne in prometne kategorije. Poleg dveh helikopterjev Robinson imajo v floti πe Cessne, Piperje, Turboleta, Gulfstreama in Antonova. Cene storitev: Za uro letenja boste v Solinairju odπteli od sedemnajst tisoë do sto devetdeset tisoë tolarjev, odvisno od storitve. Cene πolanja so v primerjavi s primerljivimi evropskimi tudi do 40 odstotkov niæje. Servisiranje letal pa je v povpreëju do 30 odstotkov niæje, kot je povpreëje v dræavah Evropske unije. Lokacije: Ponujajo Ëarterske lete. Najem letala je mogoë v do tisoë tristo kilometrov oddaljene kraje. Letijo tudi na manjπa letaliπëa. Najbolj priljubljene destinacije so: Sarajevo, Beograd, Budimpeπta, Strasbourg, Dubrovnik... Uporabniki storitev: Uporabniki njihovih transportnih storitev so predvsem domaëa in tuja podjetja ter agencije. Odmev letalske πole seæe vse do Finske. Servisne storitve so zaradi letalske regulative omejene na register letal Republike Slovenije. Problemi: Nezainteresiranost dræave za panogo. Vizija, naloæbe: V kratkem odpirajo nove, dodatne prostore, v najveëjem hangarju na LetaliπËu Ljubljana. Podjetje je lansko leto podpisalo pogodbo o dobavi simulatorja, priëakujejo ga spomladi. Najsodobnejπi simulator, certificiran po JAR STD, je namenjen za vse vrste πolanja pilotov. Letalsko podjetje Solinair d.o.o. je dobro pripravljeno na vstop v EU, ki zanje pomeni dodatno πiritev trga. Foto: Irena Habe Foto: Jani Lapajne LINXAIR d.o.o. - Business Airlines (doslej 5 let GANAIR) Ponudba: Ponudba obsega polete s poslovnimi letali na podroëju celotne Evrope in Severne Afrike. Namenjena je predvsem poslovnim potnikom, ki obiskujejo partnerje v tujini. Konkurenca: Izjemna prilagodljivost potrebam potnikov, hitra odzivnost, ugodne cene glede na kakovost in hitrost poletov. Usposobljenost osebja: Pilotski in tehniëni kader se redno vsakoletno usposablja na simulatorjih, letalih in πolskih pripravah svetovno znane ustanove-sistema Flight Safety«v ZDA in Evropi. Osebje ima vsa potrebna evropska dovoljenja za delo (licence) in dolgoletne izkuπnje. Varnost veëkrat na leto preverjajo neodvisni letalski strokovnjaki in prometna ministrstva. Opremljenost: Letimo s turbinskimi letali Cessna CitationJet, Beechcraft B-200 in Piper JetProp Malibu. Vsa so periodiëno vzdræevana v izbranih vrhunskih tovarniπko pooblaπëenih servisih v NemËiji in vsakodnevno servisirana v matiënih bazah doma. Cene: Cene so bile vedno kar najbolj prilagojene zmoænostim domaëih podjetij - uporabnikov prevozov in so znatno pod evropskim povpreëjem cen najema iste ali sorodne vrste letal. Lokacije: Velika veëina evropskih in severnoafriπkih letaliπë (tudi manjπih s krajπimi stezami). Uporabniki: Uporabniki so veëinoma uspeπni slovenski izvozniki ali pa slovenski investitorji v tujini (med njimi: Lek, KD Group, Calcit, Aktiva Group veë bank, nemalo poslovnih skupin iz sosednjih dræav...). Problemi: Vsekakor slaba odzivnost nekaterih letaliπë z njihovim togim delovnim Ëasom, odprtostjo, πirino ponudbe. Premalo gospodarske spodbude za razvoj poslovnega letalstva v Sloveniji. Ovir za poslovnega prevoznika je ogromno, vzpodbud praktiëno ni, posebej s strani dræave ne. Vizija, naloæbe: Naπa vizija je vsaj slovenskim in poslovnim potnikom iz sosednjih regij ponuditi najboljπi letalski prevoz do izbranih destinacij za ugodno ceno, visoko kakovost in izjemno varnost. VkljuËitev v EU pomeni izziv delati v razmerah odprte konkurence. PriËakujemo rast povpraπevanja in πiritev naπih zmogljivosti. Æelimo si tudi veëjo organizacijsko povezanost podobnih slovenskih prevoznikov. Letalska policijska enota Policija oziroma Letalska policijska enota izvaja letenje, uporabo in vzdræevanje helikopterjev po doloëbah predpisov, ki urejajo to podroëje, ter na osnovi navodil o uporabi policijskih helikopterjev. Policija uporablja helikopterje za policijske naloge, za naloge v sistemu zaπëite, reπevanja in pomoëi ob naravnih in drugih nesreëah, za opravljanje nujnih medicinskih prevozov v zdravstvu in za humanitarne namene, za lastne potrebe izobraæevanja, usposabljanja in izpopolnjevanja, za prevoze za potrebe dræavnih organov in organizacij ter v okviru lastne dejavnosti ministrstva za notranje zadeve. Za izvajanje teh nalog policija uporablja dva helikopterja tipa AB 206 ter po en helikopter tipa AB 212 in AB 412. Trenutno je helikopter AB 212 izloëen iz redne uporabe zaradi generalne obnove. V primeru, da se s helikopterji izvajajo prevozi oziroma storitve, ki niso doloëene kot policijske naloge, ministrstvo za notranje zadeve oziroma policija v skladu s predpisi in veljavnim cenikom obraëunava storitve v skladu s sklenjenimi pogodbami. Trenutno je cena za uro letenja helikopterja AB ,00 SIT (brez DDV) oziroma SIT (brez DDV) za helikopterja AB 212 in AB 412. Policija sama vzdræuje in obnavlja helikopterje in ima ustrezno potrdilo JAR 145 vzdræevalne organizacije (oznake SVN.CAA-o8). Posadke helikopterjev imajo ustrezne licence in so usposobljene za opravljanje vseh policijskih nalog in nalog v sistemu zaπëite, reπevanja in pomoëi, piloti imajo tudi uëiteljske in inπtruktorske licence, usposabljajo pa se doma in v tujini. Letalska policijska enota se organizacijsko, kadrovsko in tehniëno prilagaja predvsem za prevzem vseh policijskih nalog, ki nas Ëakajo ob vstopu v Evropsko unijo. Bojana JanËiË 17

18 OGLAS 25/3/04 10:04 Page 1 GLOBTOUR garancija za najnižje cene! V Globtourju boste za KAKOVOSTNE storitve plačali NAJMANJ! in JI I L E HOTARTMA AP VE E J R OU na T B O GL čitnice u po Jadran nija Sloveaška Hrv BiH Črnara go tel.: 0 08 i mi! a v z t e l Že 35 Tokrat smo se v Globtourju za Vas še posebej potrudili. Premišljeno smo izbrali destinacije in skrbno pregledali vse objekte. Vaše počitnice bodo odlično pripravljene. Na dopustu Vas bodo spremljali Globtourjevi prijazni in preizkušeni predstavniki. Vendar pa letos nismo mislili samo na kakovostno izvedbo Vaših počitnic. Prav poseben poudarek smo dali tudi ceni. Zavedamo se, da mnogi vedno težje oddelite del svojega družinskega proračuna za počitnice. Marsikdo se jim celo odreče, čeprav jih po napornem delu vsak nujno potrebuje. Zato smo cene počitnic letos temeljito obdelali in skupaj z našimi partnerji pripravili kakovostno počitniško ponudbo z GARANCIJO najnižjih cen! GARANCIJA za najnižje cene pomeni, da nikjer ne boste našli nižje cene za enak aranžma, ali pa Vam Globtour povrne razliko! Če smo se pri tem zmotili, bo to naš problem Vi boste v vsakem primeru za Vaše počitnice plačali NAJMANJ. Več informacij o Globtourjevi garanciji najnižje cene lahko preberete na uvodnih straneh Globtourjevih počitniških katalogov. Na voljo so vam v vseh poslovalnicah Globtrourja in pri pooblaščenih agencijah GLOBTOURJEVE POSLOVALNICE: Ljubljana: Maximarket (01) ; Slovenska 52 (01) ; Via Slovenika Nazorjeva 10 (01) Ajdovščina (05) Bled (04) Celje (03) Koper (05) Kranjska Gora (04) Maribor (02) /46 Nova Gorica (05) Novo mesto (07) Portorož (05) Rezervacije in informacije: tel.: 01 / , Počitnice z letalom: tel.: 01 / , , Smučanje: tel.: 01 / , Izletništvo: tel.: 01 / Jadran: tel.: 01 / , Individualne rezervacije: tel.: 01 / Letalske vozovnice in Lufthansa City Center: tel.: 01 / , tel.: www. globtour.si

19

20 novice z letaliπëa Nove samohodne potniπke stopnice Nova pridobitev sluæbe Sprejema in odprave letal Aerodroma Ljubljana, d.d., so samohodne potniπke stopnice STR-4SH slovenskega proizvajalca letaliπke opreme TIPS iz Krπkega. Ustrezajo vsem potrebnim standardom, ki je za letaliπko opremo doloëena na obmoëju EU. V nasprotju z avtomobilsko industrijo, kjer gre za velikoserijsko proizvodnjo vozil, v primeru letaliπke opreme ni tako. To vpliva na velike stroπke nakupa katere koli letaliπke opreme. Stopnice STR-4SH so prve tega tipa, izdelane v podjetju TIPS posebej za potrebe Aerodroma Ljubljana. Izdelava novih stopnic je zahtevala tesno sodelovanje med Aerodromom kot naroënikom in proizvajalcem stopnic TIPS. V zaëetku uporabe stopnic so bile odkrite nekatere pomanjkljivosti, ki jih je proizvajalec ustrezno odpravil in uvedel dodatne izboljπave. Operativna delovna viπina stopniπëa je v razponu od 2,46 m do 5,7 m. Glede na omenjen razpon lahko uporabimo stopnice STR - 4SH pri vseh letalih - od tipa Airbus 319 (oz. Boeing 737) do trenutno najveëjega potniπkega letala Boeing 747. Posebno podvozje predstavlja nosilec za vozniπko kabino, pogonski motor s hidravliëno napeljavo, stabilizatorje in stopniπëe. Podvozje je obdelano po sistemu vroëega cinkanja. Pogonski motor Deutz je iz zadnje generacije okolju prijaznih disel motorjev. Motor poganja hidravliëno Ërpalko, le ta pa hidro-motorja na zadnjih kolesih. Vozniπka kabina je v celoti zastekljena in po potrebi ogrevana. NameπËena je simetriëno na prednji del podvozja vozila v smeri voænje. Omeniti velja πe posebni monitor, kjer lahko voznik s pomoëjo dveh posebnih kamer med voænjo spremlja tako obmoëje stopniπënega platoja, ki se nahaja v viπini vrat letala, kot tudi obmoëje pri vznoæju stopniπëa vozila. Za dobro poëutje potnikov pri vstopu v letalo skrbita kvalitetno izdelana zasteklitev in streha stopniπëa. Nad platojem stopniπëa je nameπëena posebna zloæljiva elastiëna streha (tenda). S pomoëjo omenjene tende lahko uëinkovito zapremo prostor platoja stopnic med stopniπëem in potniπkimi vrati letala. Za noëno uporabo je stopniπëe opremljeno s sistemom samodejnega Ëasovnega izklopa osvetlitve stopniπëa s stikali za avtomatiëen vklop ob prehodu potnika. Samohodne potniπke stopnice STR-4SH so opremljene tudi s tako imenovanim sistemom za avtomatiëno samoregulacijo viπine platoja stopniπëa, v odvisnosti od viπine praga posameznih potniπkih vrat letala. Viπina praga sprednjih in zadnjih potniπkih vrat se med oskrbo spreminja zaradi nakladanja ter razkladanja tovora iz prtljaænikov oziroma vstopa ter izstopa potnikov.»e so na samohodnih potniπkih stopnicah izpolnjeni vsi varnostni pogoji, je najveëja moæna hitrost vozila 25 km/h. AC Foto: Irena Habe Zgrajen hangar sploπnega letalstva Z izgradnjo hangarja sploπnega letalstva in letaliπke ploπ- Ëadi pred njim so bili ustvarjeni pogoji za aktivnejπe poslovanje in træenje ter hitrejπi razvoj sploπnega letalstva. Z izgradnjo m 2 velikega hangarskega objekta, ki je namenjen parkiranju in osnovnemu vzdræevanju letal, ter m 2 veliko letaliπko ploπ- Ëadjo, smo zaokroæili gradnje v kompleksu, ki je namenjen za razvoj sploπnega letalstva. V prihodnje se bo celotna dejavnost, ki je povezana s prometom letal sploπnega letalstva, preselila v novi kompleks. To je skladno tudi s priporoëili ECAC v zvezi z zagotavljanjem varnosti letalskega prometa. Novozgrajeni objekti imajo dostop na cestni strani preko varnostne kontrolne toëke in novega kriæiπëa mimo skladiπ- Ëa za gorivo Petrol do parkiriπë, ki so zgrajena pred hangarjem. Letaliπka ploπëad je preko spojnice T in vzporedne vozne steze A povezana v vzletno-pristajalno stezo. Dovoz goriva in promet z letaliπkimi vozili za oskrbo potnikov, letal in tovora je omogoëen preko novozgrajene servisne ceste, ki se navezuje na sistem obstojeëih servisnih cest. Glede na to, da je v hangarju dobila prostore tudi Intereuropa - UPS za izvajanje dejavnosti hitre poπte, sta na cestni strani zgrajena dostop in ustrezno Razledenitev je okolju prijazna V zimskem Ëasu se na izpostavljenih povrπinah parkiranih letal pod vplivom mraza, kondenzirane vlage in padavin, kot so sneg ali ledeni deæ, formirajo plasti ledu, snega, plundre in podobnih usedlin. Vse to povzroëa povrπinsko hrapavost, ki negativno deluje na vzgon krila, poveëuje zraëni upor in teæo celotnega letala. Zato morajo biti vse povrπine letala pred vzletom tudi v zimskem Ëasu popolnoma Ëiste. To doseæemo s pravilnim postopkom od- parkiriπëe za dostop poπtnih vozil, na strani letaliπke ploπ- Ëadi pa dviæna vrata omogoëajo direkten dostop do letala. Celotna vrednost investicije je znaπala 1,5 milijarde SIT. SB Foto: Irena Habe stranjevanja snega in ledu s povrπin letala ter z njihovo zaπëito pred ponovnim zamrzovanjem. Namen in naloga razledenitve letal je torej omogoëanje varnega vzletanja letal kljub zimskim vremenskim razmeram. Operativno delo pri razledenitvi letal na Aerodromu Ljubljana opravljajo zaposleni v tehniëno-gasilski sluæbi. Od razπiritve glavne letaliπke ploπëadi leta 2002 dalje se postopki razledenitve izvajajo na posebni t.i. deicing poziciji. Posebnost te pozicije 20

21 Naslovnica monografije Dotik neba in zemlje, ki jo je izdal in zaloæil Aerodrom Ljubljana ob 40-letnici brniπkega letaliπëa. Avtor: Franc Goltez. Delovno sreëanje Aerodroma in Adrie Airways Konec januarja smo se predstavniki Adrie Airways in Aerodroma Ljubljana zbrali v Kranjski Gori na celodnevnem delovnem sreëanju. Namen zanimivega sreëanja je bil poiskati moænosti sodelovanja med obema podjetjema. Program je zajemal predstavitev kratke strategije razvoja obeh podjetij, pogled na razvoj letalstva v EU in pri nas ter analizo celotnega potenciala letalskih potnikov kot ciljne skupine obeh druæb. Glede na predstavljene Slovenski vojaki v Afganistan Slovenski kontingent vojakov, ki sodelujejo v mednarodni mirovni misiji v Afganistanu (ISAF), πteje 18 vojakov in 5 vozil. V Kabul so v februarju odpotovali z velikim letalom AN 124, ki ima nosilnost 120 do 150 ton, s polnim rezervoarjem in maksimalnim tovorom pa tehta 405 ton. To je najzahtevnejπa vojaπka aktivnost slovenske vojske po osamosvojitvi. Misija v Afganistanu bo trajala 6 mesecev. Vojaki so nameπëeni v kanadskem oporiπëu Julijen. IH je, da se vse odpadne teko- Ëine, pomeπane s tekoëino za razledenitev, osnovna sestavina so glikoli, zbirajo v podzemnem rezervoarju, od tam pa kontrolirano potujejo do Foto: Irena Habe bioloπke Ëistilne naprave. S to investicijo smo na Aerodromu Ljubljana dosegli, da s postopki razledenitve letal pripomoremo k varnosti letalskega prometa, obenem pa Foto: Irena Habe Foto: Irena Habe podatke o strategijah in obstojeëih analizah oziroma raziskavah trænega potenciala smo se pogovarjali o skupnih toëkah tako glede dosedanjega sodelovanja kot tudi glede moænosti za prihodnje skupne, partnerske aktivnosti med Adrio in Aerodromom. Obe druæbi se zavedata, da bomo s skupnimi dejavnostmi oboji dosegli boljπe rezultate. Od tega bo imel najveëjo korist konëni potroπnik - potnik. KZ in IH LetaliπËe pomaga rasti O vplivu evropskih letaliπë na delovna mesta in gospodarsko rast nas obveπëa poroëilo interesnega zdruæenja Airports Council International. V njem je zapisano, da lahko brez πiritve zmogljivosti letaliπë gospodarska rast v kaki regiji upade celo za tri odstotke. Raziskava je na voljo v angleπëini, naroëiti pa jo je mogoëe po e-poπti: miran.anderson@aci-euro pe.org. delo opravljamo na okolju prijazen naëin. Razledenitev in zaπëito letal praviloma opravljamo z dvema voziloma istoëasno. Postopek je tako hitreje opravljen, letalu ostane veë Ëasa, v katerem lahko varno poleti. ZaπËita proti ponovnemu ledenju povrπin je namreë Ëasovno omejena.»as moëno skrajπujejo vremenske razmere, zlasti veter in padavine, ki redëijo zaπëitni nanos na povrπinah letala.»e letalo ne bi poletelo pravoëasno ali Ëe bi postopek razledenitve izvajali predolgo, bi zaπëita proti ledenju prenehala delovati in bi morali postopek ponoviti. Letalo bi poletelo z zamudo, stroπki prevoznika bi se πe dodatno poveëali. BK Le klik za letalsko vozovnico Æe lani so v Adrii Airways spemenili koncept in obliko spletnih strani tako, da so potnikom in obiskovalcem na njih ponudili vse potrebne informacije za potovanje in olajπali postopek rezervacije letalskih vozovnic. Drugo ugodnost pa so prihranili za letos, saj lahko sedaj poleg rezervacije in nakupa preko spletnih strani vozovnico tudi elektronsko plaëate. Po opravljeni rezervaciji in plaëilu boste potrdilo prejeli po elektronski poπti, vozovnica pa vas bo Ëakala na izbranem mestu: prodajnem mestu Adrie Airways na letaliπëu Brnik, prodajnem mestu Adrie Airways v Ljubljani, Mariboru, Kopru ali pa vam jo bodo poslali po hitri poπti (EMS) na domaë ali sluæben naslov. Za plaëilo je moë uporabiti : Mastercard/Eurocard, Visa, Karanta in Diners Club kartice. V Adrii Airways vam zagotavljajo visoko raven varovanja osebnih podatkov. Pogoji nakupa oziroma prodaje so navedeni na vidnem mestu. Vsekakor pa se lahko za kakrπnekoli informacije obiskovalci in kupci obrnete na Klicni Center za rezervacije in prodajo latalskih vozovnic: brezplaëna πtevilka je za klice znotraj Slovenije, telefonska πtevilka: +386 (0) , elektronska poπta: booking@adria.si. ObiπËite in si rezervirajte vaπ sedeæ na letalu. 21

22 22 novice z letaliπëa Austrian Airlines ponovno v Ljubljani Naπ dolgoletni partner Austrian Airlines po krajπem premoru zopet leti v Ljubljano. Po uspeπnem vsakodnevnem letenju na liniji Dunaj- Ljubljana-Dunaj je Austrian Airlines jeseni 2001 s slovenskim prevoznikom Adria Airways sklenil pogodbo o sodelovanju in ji prepustil linijo. Sedeæe na priljubljeni avstrijski liniji sta πe vedno polnila oba prevoznika, medtem ko je v avstrijsko glavno mes- Mitoloπki Pegasus spomladi dobi krila TurËija se, kot turistiëna destinacija, vse bolj uveljavlja tudi med Slovenci. Na krilih turπkega letalskega prevoznika Pegasusa se je popotnikov podalo odkrivat lepote turπkega letoviπkega mesta Antaliye. Kljub temu, da se je jesen æe preveπala v zimo, je bil 189-sedeæni Boeing vsako soboto poln doæivetij æeljnih turistov. Na æalost pa je huda zima v TurËiji Pegasusu nekoliko pristrigla peruti in je tako opravil nekoliko manj poletov, kot jih je nameraval. S spomladjo pa bo Pegasus zopet dobil krila in marsikomu omogoëil nepozabna doæivetja v TurËiji. JL Nova skulptura Draga Trπarja Lani je Gorenjski muzej praznoval 50 let dela kot osrednja pokrajinska, muzejska in galerijska ustanova. Muzej gradi svoje poslanstvo na podlagi nosilnih zbirk: arheoloπke, etnoloπke, zbirke ljudske umetnosti, starejπe, kulturne in novejπe zgodovine ter priëevanj sodobnosti, kabineta slovenske fotografije, likovne ustvarjalnosti Gorenjske in preπerniane. Muzej je s svojim delom usmerjen v nenehno komuniciranje z okoljem. Leto 2003 je ICOM - mednarodni muzejski svet razglasil za leto prijateljev muzejev. Na pobudo ravnateljice Gorenjskega muzeja mag. Barbare Ravnik Toman je tudi Aerodrom Ljubljana stopil v krog prijateljev naπega hiπnega«muzeja in kot donator prispeval sredstva za nakup skulpture v bronu, avtorja Foto: arhiv Gorenjskega muzeja to dejansko letelo letalo Adrie Airways. Potrebe trga so pokazale nove priloænosti za promet na tej liniji, zato od konca marca 2004 lahko svoje potovanje z Brnika na Dunaj naërtujete z obema prevoznikoma. Austrian Airlines na Dunaj poleti vsak dan ob z letalom tipa Dash 8/Q300 in s tem omogoëa potnikom nadaljevanje potovanj tudi znotraj mreæe povezav z Dunaja. IH akademskega kiparja Draga Trπarja z naslovom: Skupina. Skulptura simbolizira vsakdanje dogajanje na letaliπëu, kjer se sreëujejo in gibajo manjπe ali veëje skupine potnikov in obiskovalcev na po- Foto: Irena Habe Gasilec v sluæbeni uniformi, v delovni obleki - kombinezonu, v zaπëitni obleki Bristol in v teæki ognjeodporni obleki Letaliπki gasilci v novih sluæbenih uniformah Gasilci so pri svojem delu, predvsem ob intervencijah, izpostavljeni razliënim nevarnostim. Za uëinkovito delo in njihovo lastno varnost je pomembno, da imajo na voljo kvalitetno gasilsko delovno in zaπëitno obleko. Varovati jih mora pred toplotnim sevanjem, pred vodo, posebno pri nizkih temperaturah, ter pred tem, da bi se ranili ali odrgnili v Ëasu gaπenja in reπevanja. V letu 2003 so v tehniënogasilski sluæbi posodobili normativ o delovnih in zaπ- ti v πirni svet. V podjetju Aerodrom Ljubljana smo prepriëani, da s tem vsaj malo prispevamo, da so spomeniki naπe kulture na ogled javnosti in ohranjeni za prihodnje rodove. JM Ëitnih sredstvih ter oblaëila uskladili z gasilci iz drugih poklicnih enot v Sloveniji. OblaËila zaposlenih v tehniëno-gasilski sluæbi tako sestavljajo sluæbena uniforma, delovna obleka ter intervencijska zaπëitna oz. varovalna oprema. Sluæbeno uniformo, ki jo zaposleni nosijo v Ëasu, ko ne izvajajo nalog gaπenja, odslej sestavljajo hlaëe, majica oz. puli v zimskem Ëasu, pulover, brezrokavnik, bunda, delovni Ëevlji ter Ëepica. Delovno obleko-kombinezon nosijo, kadar opravljajo dela, pri katerih je veëja moænost, da se umaæejo, ter pri delih, kjer jo je potrebno uporabljati zaradi higienskih zahtev. ZaπËitno opremo, ki tokrat ni doæivela sprememb, sestavljajo zaπëitni jopië in hlaëe Bristol, gasilski πkornji, rokavice, podkapa ter zaπëitna gasilska Ëelada. Vsi deli zaπëitne obleke so izdelani iz negorljivih materialov. Aerodrom Ljubljana je bil med prvimi v Sloveniji, ki je po osamosvojitvi za svoje gasilce priskrbel kvalitetno zaπëitno obleko Bristol. A leta hitro minevajo in materiali z leti izgubljajo svoje lastnosti, zato si v bliænji prihodnosti æelijo tudi novih zaπëitnih oblek. Poleg osebne zaπëitne opreme razpolagajo s skupno zaπ- Ëitno opremo, kot so teæke gasilske obleke za neposredni stik z ognjem, ter z ustreznim πtevilom izolirnih dihalnih aparatov za zaπëito dihalnih organov. BK

23 Foto: Irena Habe Foto: Jani Lapajne Adria servisirala æe stoto letalo V Adrii Airways so konëali vzdræevalna dela na stotem letalu, odkar so julija 2002 postali prvi in edini Bombardierjev pooblaπëeni servisni center za letala Canadair Regional Jet v Evropi. Stoto letalo je bilo Canadair Regional Jet nemπke druæbe Lufthansa City Line. Prvo letalo so prevzeli septembra 2002 in od takrat so opravili tehniëno vzdræevalna dela na 100 letalih tipa CRJ 200 in CRJ 700 razliënih letalskih prevoznikov - Lufthansa City Line, Air Dolomiti, BritAir, Malev Express, Air Nostrum, Duo, Austrian, Tyrolean, Lauda in Styrian. Proizvajalec letal Bombardier iz Kanade je namreë Adrio izbral za svoj prvi in edini pooblaπëeni servis v Evropi, v njem opravljajo redna vzdræevalna dela in modifikacije strukture in sistemov na letalih za tuje prevoznike. Poslovanje Bombardier centra je pozitivno, v lanskem letu so imeli 6,7 milijonov evrov prometa. Saab Francoski πtudentje zadovoljni z Brnika Aerodrom Ljubljana je 1. decembra gostil 35 francoskih πtudentov fakultete za promet v Parizu. Ti so v okviru evropskega programa mobilnosti LEONARDO obiskali naπe letaliπëe. Po sprejemu je gostom iz Francije komercialni direktor Jure MeænarπiË z raëunalniπko podprto prezentacijo predstavil delovanje letaliπëa in vizijo razvoja. Po konëani prezentaciji je sledil ogled letaliπëa, za katerega so s svojim strokovnim komentarjem poskrbeli letaliπki tehnologi. V njihovem spremstvu so πtudentje v æivo lahko opazovali delo na letaliπëu in se podrobneje seznanili s potekom dela pri odpravi in sprejemu potnikov ter prtljage. Bogatejπi za spoznanje o delovanju letaliπëa so si v popoldanskem Ëasu francoski πtudenti ogledali πe predstavitev slovenskega prevoznika Adrie Airways. JL (Ne)znana ptica SF-340 Letalo Saab SF-340 je plovilo, ki je nastalo zaradi potreb trga po manjπem potniπkem letalu, namenjenem regijskemu prevozu. vedski Sabb in ameriπki Fairchild sta skupno uspeπno razvila to dvomotorno turbo propelersko letalo namenjeno prevozu do 35 potnikov. Prvi prototip SF-340 je vzletel 25. januarja Proizvodnja je potekala v obeh dræavah, krila so izdelovali v San Antoniu v ZDA, trup letala in konëno proizvodnjo pa so prevzeli na vedskem v Saab-u. Popularno ime letala je Cityliner, mestni prevoznik, kar v resnici tudi je. Izdelanih je bilo 159 letal SF-340. Na zaëetku so proizvajali izpeljanko letala SF-340A, nato pa so letalo opremili z moënejπimi motorji, nastal je SF-340B. Vsa letala, izdelana od leta 1989 naprej, so opremljali z moënejπimi motorji, kar omogoëa krajπi vzlet in uporabo viπe leæe- Ëih letaliπë. Nekaj letal je bilo posebej prirejenih za vojaπke potrebe z nadgradnjo opazovalnega radarja. Potniπka razliëica SF-340B hitro doseæe prag ekonomiënosti, zato je letalo zelo primerno tudi za uvajanje novih linij v obstojeëi vozni red. Malev Hungarian Airlines bo na svoji novi liniji med Budimpeπto in Ljubljano od maja 2004 dalje dvakrat dnevno letel prav z letalom SF-340B. S predstavitvijo tega letala, ki je leta 1989 v barvah Swisaira letelo na prvi potniπki liniji tujega prevoznika v eno od zahodnoevropskih dræav in ki sedaj leti na prvi redni liniji med dvema novima Ëlanicama EU, zakljuëujemo serijo predstavitav neznanih ptic. Namen: potniπko letalo za regionalni prevoz Motor: dva turbo propelerska General Electric CT7 Krilna razpetina: 21,44 m Dolæina: 19,72 m Teæa praznega letala: kg Maksimalna teæa pri vzletu: kg Dolet s polnim letalom: 926 km EkonomiËna hitrost: 467 km/h TehniËni podatki: 23

24 Prevozniki na Aerodromu Ljubljana ADRIA AIRWAYS, Slovenski letalski prevoznik, d.d. KuzmiËeva 7, SI Ljubljana, tel.: (0) , fax E mail: info@adria.si http//: Klicni center za informacije in rezervacije letalskih vozovnic: BrezplaËna telefonska πtevilka: Telefon: Flota: V Adriini floti je osem letal: tri letala Airbus A320 s 162 sedeæi in pet letal Canadair Regional Jet CRJ 200 z 48 sedeæi. To je sodobna, visoko tehnoloπka flota, okolju prijazna in ekonomiëna. Adria jo vzdræuje sama. Leti: Slovenski letalski prevoznik Adria Airways povezuje Ljubljano s πtevilnimi destinacijami po Evropi in s svojimi partnerji nudi ugodne povezave po Evropi in svetu. Adria ima okrog 140 rednih poletov na teden v Amsterdam, Bruselj, Köbenhavn, Frankfurt, Istanbul, London, Moskvo, München, Ohrid, Pariz, Priπtino, Podgorico, Sarajevo, Skopje, Tirano, Zürich in na Dunaj. Jeseni 2001 je vstopila na trg Evropske unije s poleti med Dunajem in Frankfurtom in spomladi 2003 tem dodala πe lete Dunaj-München.»arterske lete opravljajo veëinoma sezonsko, v letoπnji zimi bodo leteli v Las Palmas v paniji, Sharm El Sheik v Egiptu, V Tunis in Antalyo v TurËiji. Adriina blagovna sluæba odpravlja poπiljke tovora na letaliπëa po vsem svetu. Kot regionalni prevoznik Adria uspeπno sodeluje v evropskih integracijskih procesih. Partnerstvo z Lufthanso, Austrian Airlines, Air France in Aeroflotom Adriinim potnikom omogoëa dobre povezave na destinacije po Evropi in svetu. Po toënosti sodi Adria v zgornjo tretjino med devetindvajsetimi evropskimi letalskimi prevozniki, zdruæenimi v Zdruæenje evropskih prevoznikov AEA. Pri proizvajalcih letal, ki so v Adriini floti, je Adria med prvimi z najmanj zamudami iz tehniënih vzrokov. Sedeæ druæbe: Sedeæ Adrie je v Ljubljani, njena Foto: Irena Habe predstavniπtva pa so v Londonu, Parizu, Moskvi, Frankfurtu, Münchnu, Zagrebu, Sarajevu, Skopju, Zürichu in na Dunaju. Prodajna mesta ima skoraj v vseh evropskih dræavah. Druge dejavnosti Bombardier pooblaπëeni servisni center: Proizvajalec letal Bombardier iz Kanade je Adrio pred enim letom izbral za svoj prvi in edini pooblaπëeni servis letal v Evropi. V njem opravljajo redna vzdræevalna dela in modifikacije na letalih Canadair Regional Jet za tuje letalske prevoznike. V prvem letu delovanja so opravili tehniëno vzdræevalna dela na 65 letalih tipa CRJ 200 in CRJ 700 druæb Lufthansa City Line, Air Dolomiti, Brit Air, Malev, Air Nostrum in drugih. Odzivi letalskih prevoznikov in tovarne Bombardier so pozitivni in zmogljivosti za leto 2004 imajo æe skoraj zasedene. Panoramski poleti: Adria z letali Piper s tremi sedeæi izvaja tudi panoramske polete po Sloveniji. Panoramski polet je lahko izvirno darilo za naπe bliænje, vsekakor pa nepozabno doæivetje. Prelet Ljubljane stane SIT, prelet Ëez Bled, Triglav in Bohinj SIT, ogled Slovenije SIT. Informacije po telefonu: Ugodnosti Adriini potniki se lahko vëlanijo v Adria Privilege Club in s potovanji na Adriinih letalih zbirajo toëke, ki prinaπajo razliëne ugodnosti (nagradne vozovnice, popuste, idr). Adria nudi stalno ugodne cenovne ponudbe za vozovnice. V poletnem voznem redu so ponudbe naslednje: Klub ponudba za individualna potovanja Amsterdam SIT (velja za potovanja v torek in sredo) Köbenhavn SIT Frankfurt SIT Frankfurt SIT (za potovanje med tednom) London SIT Dunaj, Zürich SIT Midva ponudba za potovanje v dvoje London SIT (na osebo, Ëe potujeta dva potnika skupaj) Ponudba za mlade - enosmerne vozovnice Amsterdam, Bruselj, Köbenhavn, Pariz SIT Dunaj, München, Zürich SIT Frankfurt, London, Sarajevo, Skopje SIT Novosti - Nova pogodba z Aeroflotom: Adria je oktobra podpisala nov sporazum z rusko druæbo Aeroflot o poletih pod skupno oznako med Ljubljano in Moskvo. Tako Adria v zimskem voznem redu na tej progi leti petkrat na teden in ponuja dobre povezave z Aeroflotom na druge ruske destinacije, pa tudi na Kitajsko in Japonsko. - V poletnem voznem redu Adria πe poveëuje frekvence na svojih æe obstojeëih progah. - Prodaja vozovnic: Rezervacije in informacije v zvezi z voznim redom in cenami vozovnic so po telefonu , po elektronski poπti booking@adria.si ali na Potniki ob rezervaciji letalske vozovnice lahko rezervirajo tudi hotelsko sobo ali avtomobil pri enem od Adriinih partnerjev. Za potnike iz Maribora in Hrvaπke - Reka, Zagreb so organizirani prevozi od/do letaliπëa Ljubljana. Prevoz je potrebno rezervirati ob nakupu vozovnice.»sa CZECH AIRLINES Zg. Brnik 130a, SI Brnikaerodrom tel: +386 (0) fax: +386 (0) mail janus-csa@siol.net lju@czechairlines.com http//: Czech Airlines (»SA) je ena najstarejπih letalskih druæb na svetu, osnovana je bila æe leta Czech Airlines (»SA) povezuje preko Prage veë kakor 70 destinacij po svetu, na domaëih linijah pa leti v Brno, Ostravo in Karlovy Vary. Letno prepelje veë kot 3 milijone potnikov, za njihovo udobje pa skrbi okoli 4500 zaposlenih. Czech Airlines je bila leta 2002 izbrana kot najboljπa letalska druæba Vzhodne Evrope. Flota: Flota Czech Airlines (»SA) πteje 35 modernih letal, od velikih, kot so Airbus , Boeing , Boeing , do manjπih letal, kot so ATR 72 in ATR 42 za krajπe destinacije. Na vseh letih Czech Airlines potniki lahko potujejo v ekonomskem ali poslovnem razredu. V Ljubljano letita letali tipa ATR 42, ki imata 45 sedeæev. Leti: V Slovenijo leti Czech Airlines (»SA) vsak dan.»as prihoda oziroma odhoda letala: Praga - Ljubljana: Ljubljana - Praga: Ugodnosti: Czech Airlines je Ëlan pomembnega zdruæenja letalskih prevoznikov SKY TEAM, katerega Ëlani so tudi Air France, Delta, Aero Mexico, Alitalia in Korean Air. S kartico Czech Airlines (»SA) OK Plus imajo potniki na letih Czech Airlines (»SA), drugih partnerjev SKY TEAMa in Lufthanse posebne ugodnosti. Sodelovanje s turistiënimi agencijami v Sloveniji je zelo uspeπno, saj naπe letalske vozovnice prodaja okoli 60 agencij, ki so dodobra seznanjene z naπimi ugodnimi cenami in tudi z dodatno ponudbo, ki jo nudimo v sodelovanju s Ëeπkimi turistiënimi agencijami. Czech Airlines poleg prevoza potnikov nudi tudi prevoz blaga po ugodnih cenah. Novost: V zadnjem Ëasu so odprli nove destinacije v Azerbajdæan (Baku), v Rusijo (Yekaterinburg), v NemËijo (Dortmund), v Francijo (Marseille) in v Romunijo (Cluj). Prodaja vozovnic: Letalske vozovnice lahko potniki kupijo pri vseh IATA turistiënih agencijah ali pa na predstavniπtvu na letaliπëu Brnik, tel: , faks: ali pa januscsa@siol.net 24

25 AUSTRIAN AIRLINES Dunajska Ljubljana Tel.: +386 (0) Fax.: +386 (0) in Austrian Airlines, avstrijska letalska druæba, ustanovljena 30. septembra 1957, skupaj z Austrian Arrows in Laudo tvori Austrian Airlines Group, ki preko letaliπëa na Dunaju povezuje veë kot 120 destinacij v 64 dræavah na 5 kontinentih. Flota: Austrian Airlines Group πteje 90 letal. Od teh jih je 32 v lasti Austrian Airlines (Airbus A , A , A , A , A , A ; MD-82, MD-83 MD-87 in Fokker 70), 19 v lasti Laude (Boeing , ER, , , , , in Canadair Jet 100LR) in 39 v lasti Austrian Arrows (Fokker 70; Canadair Jet 100LR, Canadair Jet 200LR; Bombardier Q300 in Bombardier Q400) V Slovenijo Austrian Airlines leti z letalom tipa Dash 8/300 Q, ki je v lasti Austrian Arrows. Leti: Austrian Airlines leti v Slovenijo na liniji Dunaj - Ljubljana - Dunaj vsak dan.»as prihoda: Dunaj - Ljubljana: »as odhoda: Ljubljana - Dunaj: Ugodnosti: Austrian Airlines je Ëlan najmoënejπega letalskega zdruæenja STAR ALLIANCE, katerega Ëlani so tudi Air Canada, Air New Zealand, All Nippon Airways, British Midland, Lauda Air, Lufthansa, Scandinavian Airlines, Singapore Airlines, Thai, Austrian Arrows, United, Varig in LOT.»lani kluba Miles & More imajo poleg ostalih ugodnosti ob zadostnem πtevilu zbranih preletenih milj eno letalsko vozovnico brezplaëno. Novosti: Austrian Airlines ima od marca 2004 dalje podpisano codeshare pogodbo z JAT-om, kar pomeni, da je uvedel novo, dodatno linijo med Dunajem in Beogradom. Z Dunaja lahko po novem letite tudi na Mauritius. Prodaja vozovnice: Potniki lahko kupijo vozovnice pri vseh IATA agencijah ali pa pri Austrian Airlines na Gosposvetski 6 v Ljubljani, tel.: +386 (0) , fax.: +386 (0) , e- mail: austrian@adria.si JAT AIRWAYS Slomπkova 1 SI Ljubljana tel.: +386 (0) faks: +386 (0) JAT sodi med najstarejπe letalske druæbe na svetu, ustanovljen je bil leta V letu 2003 je prevoznik spremenil svoje ime iz JAT Yugoslav Airlines«v JatAirways«. Ob tej priloænosti je bil spremenjen tudi logotip, repi letal pa so dobili novo podobo. Flota: JAT-ova flota ima v tem trenutku 33 letal. V naslednji sezoni bodo leteli z devetnajstimi letali. To so: dvanajst letal B737 serije 300, dva B737 serije 400, tri ATR72 in dva obnovljena DC9. Vsi so prilagojeni najstroæjim evropskim standardom. Sedem letal bodo najeli tudi pogodbeni partnerji, in to πest B727 in enega medcelinskega DC10 z JAT-ovimi posadkami, medtem ko je zadnjih sedem letal tipa DC9 namenjeno izkljuëno odprodaji. V Ljubljano JAT leti z letali tipa ATR72. Letalo ima skupno 62 sedeæev, od tega 10 v poslovnem razredu in 52 v turistiënem razredu. Leti: S petinπtiridesetimi predstavniπtvi v tujini in desetimi v dræavi je JAT svojo komercialno mreæo razπiril na vseh pet celin, pri Ëemer sta zlasti Evropa in domaëi trg gosto premreæena. JAT omogoëa destinacije na Bliænji in Daljni vzhod, v Severno Afriko, Atene, Bejrut, Kairo, Dubai, Damask, Istanbul, Larnaco, Malto, Tunis, Tel Aviv, Solun in New York. V Slovenijo oziroma iz nje JAT leti ob torkih, Ëetrtkih in sobotah.»as prihoda oz. odhoda letala: Beograd - Ljubljana: Ljubljana - Beograd: Ugodnosti: Pri nakupu petih povratnih vozovnic na JAT-ovih letih vam podarimo brezplaëno vozovnico za destinacije po Evropi. Potniki poslovnega razreda lahko od uporabljajo posebno Ëakalnico, namenjeno potnikom poslovnega razreda. Prodaja vozovnic: Letalske vozovnice lahko kupite v vseh turistiënih poslovalnicah po Slovenji. Za vse informacije in vpraπanja pokliëite telefon: MALEV Hungarian Airlines Zg. Brnik 130a, SI Brnik-aerodrom tel: +386 (0) Malév Ltd., madæarska letalska druæba, je na nebu æe veë kot pol stoletja. Danes je Malév eden vodilnih letalskih prevoznikov v centralnovzhodni Evropi, prevaæa pa potnike in blago. Ima tudi Ëarterske polete. Flota: Flota MALEVA-a πteje 27 letal. Sestavljena je iz dveh letal Boeing ER, enega Boeing , πtirih Boeingov , treh Boeingov , petih Boeingov , dveh Boeingov , πestih FOKKER-jev 70 in πtirih letal tipa CRJ-200. V Ljubljano bo Malév letel z najetim 33 sedeænim letalom SF3. Leti: V Slovenijo bo Malév letel na liniji Budimpeπta - Ljubljana - Budimpeπta dvakrat dnevno razen sobote in nedelje, ko bo letel enkrat dnevno.»as prihoda oziroma odhoda letala: Budimpeπta - Ljubljana: (vsak dan razen nedelje) (vsak dan razen sobote) Ljubljana - Budimpeπta: (vsak dan razen nedelje) (vsak dan razen sobote) Ugodnosti: Malév je edini prevoznik, ki neposredno povezuje Ljubljano in Budimpeπto in omogoëa poslovnemu potniku, da v enem dnevu opravi posle v Budimpeπti in se zveëer vrne v Slovenijo. Zagotavlja najhitrejπe zveze med Ljubljano in cilji v vzhodni, juæni Evropi in na Mediteranu. Leti v Kijev, Odeso, Kiπinev, Bukareπto, Sofijo, Varno, Atene,Solun, Larnako, Tel Aviv, Damask, Beirut, Kairo, Tripoli in drugam in to po zelo ugodnih cenah. Malév nudi stalnim potnikom svoj Frequent Flyer Programme. Potnik zbira toëke (milje) na letih MALEV-a in na letih KLM-a, Northwest Airlinesa, Alitalie, Air Europe in drugih. Novosti: Poleg Ljubljane bo MALEV odprl tudi linije med Budimpeπto in Dubrovnikom, Lyonom, Varno in Podgorico. Prodaja vozovnic: Letalske vozovnice lahko potniki kupijo pri vseh IATA turistiënih agencijah ali pa na predstavniπtvu na letaliπëu Brniku, tel: easyjet EasyJet je v Evropi vodilni nizkocenovni letalski prevoznik. Ponuja 46 linij med 44 kljuënimi evropskimi letaliπëi. Znan je po zelo ugodnih cenah letalskih vozovnic. To je dosegel tako, da je ukinil nepotrebne dodatke potnikom na letalih in da vozovnice prodaja direktno potnikom veëinoma po internetu. EasyJet je ena najcenejπih letalskih druæb. Flota: Prevoznik ima 72 letal, 67 Boeingov 737 in 5 Airbusov A319s. Leti: V Slovenijo bo easyjet zaëel leteti 28. aprila na liniji London-Ljubljana-London. Ljubljano bo z Londonom povezoval enkrat dnevno.»as prihoda oziroma odhoda: London - Ljubljana: (vsak dan razen sobote) (sobota) Ljubljana - London: (vsak dan razen sobote) (sobota) Ugodnosti: EasyJet bo zaëel leteti iz Ljubljane v London 28. aprila Cene povratne vozovnice bodo od 45 evrov naprej, vkljuëuje pa vse takse. Novosti: EasyJet ima zelo preprosto strukturo voznine. Cene vozovnic so navedene za eno smer, kar potniku omogoëa fleksibilno izbiro Ëasa odhoda in povratka. Prevoznik ne postavlja nobenih pogojev ali omejitev pri nakupu najcenejπih vozovnic. Velja sploπno pravilo - Ëimprej potnik kupi vozovnico, cenejπe bo letel. Prodaja vozovnic: Vozovnice lahko potnik kupi s kreditno kartico, online Po opravljenem nakupu vozovnice potnik prejme po elektronski poπti πtevilko potrditve, ter ostale podrobnejπe podatke vezane na njegov polet. tevilka potrditve in potni list je vse, kar potnik potrebuje za prijavo na let. 25

26 Novi prevoznik na brniπkem letaliπëu Poceni iz Ljubljane v London Prizadevanja ljubljanskega letaliπëa, da bi Slovenijo vklju- Ëili v mreæo nizkocenovnih letov, so februarja obrodila sadove. Direktor vodilne nizkocenovne letalske druæbe v Evropi easyjet Ray Webster je kot neke vrste dobrodoπlico Sloveniji in Madæarski v EU napovedal nove povezave med Londonom ter Ljubljano in Budimpeπto: Od prvega dne Ëlanstva Slovenije v EU, torej s prvim majem, bomo z naπimi nizkocenovnimi leti povezovali Ljubljano in London. To sta dve od treh novih destinacij, ki jih bomo uvedli. Ljubljana je tako med 44 kljuënimi evropskimi letaliπëi, katera smo vkljuëili v naπo mreæo 148 nizkocenovnih povezav po Evropi.«Vozovnica v obe smeri stane æe od 45 evrov dalje, za tako ugodno ceno pa je potrebno potovanje rezervirati Ëimprej pred dnevom odhoda. Letaliπke takse so v ceno æe vkljuëene. EasyJet proda 98% vseh svojih vozovnic preko www, 2% pa preko telefona oziroma redkih prodajnih mest. Te vozovnice so za potnike tudi draæje. Na liniji LON-LJU-LON je do danes (ko πe niti ne letijo) rezerviranih in kupljenih æe preko sedeæev. Od tega je preko 80% potnikov naredilo rezervacije iz tujine. Varnost plaëevanja letalskih kart on-line oziroma preko spletne strani je zagotovljena. Zanimivo je, da so slovenski potniki do takπnega plaëevanje πe nekoliko zadræani. V EU se bo maja vkljuëila deseterica novih Ëlanic. VeËine izmed njih niste vkljuëili v svojo mreæo, zanimivo, da niti Varπave ne. Zakaj je za easyjet zanimiva Slovenija? Ray Webster: Slovenija je ena najbolj perspektivnih smuëarskih destinacij in zelo zanimiva deæela za poletne poëitnice. Glavno mesto Slovenije, Ljubljana, je znano kot staro baroëno mesto.»e je verjeti legendi, velja za ustanovitelja Ljubljane grπki kraljevië Jazon s prijatelji Argonavti, ki so na begu pred kraljem Aitesom, ker so mu ukradli zlato runo, zapluli iz»rnega morja v Donavo, iz nje v Savo in iz Save v Ljubljanico. Ob izviru Ljubljanice so naπli veliko jezero in ob njem barje. Tu nekje je njihov poglavar Jazon naletel na straπno poπast, se z njo boril in jo ubil. To naj bi bil Ljubljanski zmaj. Ta legenda je za turiste zelo zanimiva. V easyjetu priëakujete, da bo πiritev EU pomenila priloænost za veliko rast nizkocenovnih letalskih storitev? Ray Webster: Da, menimo, da se bo trg nizkocenovnih prevozov izjemno poveëal. Del te rasti æelimo biti prav od prvega dne. Poleti bomo prevzeli 20 povsem novih letal: 5 vrste Boing in 15 Airbusov A319. Tako bo naπa flota πtela 90 letal, s katero se uvrπëamo med najveëje letalske druæbe na svetu. Taka flota nam bo v kratkem omogoëila vznemirljiv razvoj in πiritev. 26

27 Dobro sodelovanje z letaliπëem je za vaπo letalsko druæbo kljuënega pomena. Ray Webster: Prihodnost mreæe easyjeta sloni na tistih letaliπëih, ki sprejemajo nizkocenovni model in ki æelijo biti del naπe prihodnosti dolgoroëne rasti. Veseli smo, da je ljubljansko letaliπëe del naπe mreæe. Eno leto pogajanj Uspeπen zakljuëek pogajanj z easyjetom je prvi od napovedanih korakov v strategiji konzorcija, ki smo ga ustanovili, da pospeπimo razvoj slovenskega turizma. Ocenjujemo, da bomo z dodatno linijo z Londonom bistveno poveëali πtevilo britanskih gostov v Sloveniji. Kot je æe poudaril prevoznik, je Slovenija privlaëna turistiëna destinacija s ponudbo zimskega turizma in s pestro izbiro moænosti v poletnem Ëasu. Priloænost vidijo tudi v ponudbi prestolnice. V Aerodromu Ljubljana smo izjemno zadovoljni, da so se zakljuëila enoletna pogajanja z easyjetom, saj to nenazadnje pomembno vpliva na naπe poslovanje. Æe lansko leto smo z zadovoljstvom beleæili rast prometa na naπem letaliπëu. PriËakujemo, da bomo v tem letu, tudi zaradi odpiranja novih linij, πtevilo potnikov πe poveëali,«meni Vinko Moæe predsednik uprave Aerodrom Ljubljana. Poleti v Budimpeπto Malév na slovenskem nebu Madæarski nacionalni letalski prevoznik Malév je marca praznoval 58-letnico. Z rednimi linijami, tovornim in Ëarterskim prometom se uvrπëa med vodilne letalske druæbe v Centralni in Vzhodni Evropi. Malévova flota je leta 2003 πtela 29 letal. Malév se je poleti leta 1992 preoblikoval v delniπko druæbo, v lasti dræave, obëin in zaposlenih. Decembra istega leta so Italijani odkupili 35% lastniπki deleæ: 30% Alitalia in 5% investicijska druæba Simest. Pet let kasneje je druæba Air Invest Kft., ki sta jo ustanovili dve madæarski banki (Magyar Külkereskedelmi Bank Rt. in OTP Bank Rt.), izplaëala Italijane. Leta 1999 je te deleæe kupila dræavna nepremiëninska agencija A PV Rt., ki je danes 97,9% lastnica, majhni lastniki pa imajo 2,1% deleæ. Prihodek druæbe Malév je leta 2002 znaπal 104 milijarde HUF, ko je prepeljal nekaj veë kot dva milijona potnikov. Konec leta 2003 je Malév zaposloval nekaj manj kot tri tisoë ljudi. Z rednimi linijami je letel v 48 mest v 34 dræavah po svetu, s Ëarterskimi leti pa je prevaæal potnike na skoraj 90 razliënih svetovnih destinacij. Pri naërtovanju strategije so pri Malévu posebej pozorni na dve podroëji: globalna zavezniπtva in kakovost. Leta 2001 so podpisali okviren dogovor z druæbama KLM in Northwest Airlines. V skladu s tem dogovorom letalske druæbe krepijo medsebojne partnerske odnose. Ta dogovor pri Malév razumejo kot najpomembnejπi korak pri razvoju zavezniπtva, saj letalske druæbe ena drugi krepijo træno pozicijo, kar je koristno za vse. Druæba Malév je leta 2002 podpisala pogodbo o sodelovanju z letalskima prevoznikoma Aeroflot in Air Europa. S tema pogodbama so si odprli nove priloænosti za sodelovanje. Kar nekaj veëjih partnerjev, letalskih druæb vsako leto ocenjuje poslovanje Maléva. Doslej so bile te ocene zelo pozitivne. Madæarski nacionalni letalski prevoznik je namreë prejel tudi certifikat, ki potrjuje, da deluje v skladu z najviπjimi mednarodnimi varnostnimi standardi. Potniki in poslovni partnerji tako lahko od Maléva upraviëeno pri- Ëakujejo zanesljiv in nadzorovan standard. Ne le to. Malév je prejel tudi certifikat letalskih operaterjev, uradno potrdilo, da izpolnjuje zahteve JAR OPS 1. To je neke vrste banchmark ocena v letalski industriji, da izpolnjuje profesionalne kriterije zdruæenja v okviru EU. Malév bo odslej letel z brniπkega letaliπëa dvakrat dnevno, v soboto in nedeljo po enkrat, na progi Ljubljana - Budimpeπta - Ljubljana. 27

28 Potniki in turisti po 1. maju Po Eurostatu Slovenija ni draga Tuje turiste, ki se bodo namenili v Slovenijo, zanima, kaj bo zanje drugaëe na prehodu meje po vstopu Slovenije v EU, Slovence, ki nameravajo potovati izven Slovenije v dræave EU, pa zanima, kaj bo drugaëe tam. Nekateri napaëno domnevajo, da mej in kontrol ne bo veë. Narobe. Bo pa nekaj sprememb. 28 Gostje iz EU, ki bodo z letalom obiskali Slovenijo, bodo pri nas bolj doma, kot so bili doslej. Na letaliπëu bodo potnikom iz dræav Ëlanic EU kontrolirali le potne liste. Carinske kontrole ne bo veë. Slovenska carina se bo umaknila z mejnih prehodov na meji s Ëlanicami Evropske unije, z Avstrijo, Italijo in Madæarsko. Po novem bo to notranja meja Evropske unije. Na omenjenih mejnih prehodih carina ne bo veë opravljala kontrole dovolilnic in potniπkih spremnic ter ne bo pobirala cestne takse. Vsi prevozi prevoznikov s sedeæem v Evropski uniji, ki potekajo znotraj Evropske unije, bodo notranji prevozi potnikov v cestnem prometu. Z navedenimi novostmi bo vstop v Slovenijo poenostavljen in cenejπi, saj ne bo potrebno plaëilo cestne takse za avtobuse, registrirane v dræavah Evropske unije. e vedno nadzor policije Po vstopu Slovenije v EU bosta morali miniti vsaj dve leti, ko naj bi Ëlanice Schengenskega sporazuma ugotovile, da kandidatke izpolnjujejo vse pogoje za Ëlanstvo v Schengenskem klubu. Takrat bo Slovenija postala del tega sporazuma. To med drugim pomeni, da bo policijska mejna kontrola ostala tudi po prvem maju Potniki bomo potrebovali potovalne dokumente, torej osebno izkaznico ali potni list tudi po prvem maju, ko se bo Foto: Irena Habe zor bo v poostreni obliki izvajala za dræavljane tretjih dræav. S pomoëjo optiënih Ëitalnikov bodo policisti preverjali podatke o osebah (kaznivih dejanjih, prepovedih vstopa v EU), preverjali prisotnost potnih listin. Dobili bodo posebno opremo za poostren nadzor prisotnosti drog, oroæja, jedrskih ali drugih prepovedanih snovi. Zunaj mejnih prehodov bodo policisti varovali mejo enako kot doslej, kar pomeni, da bodo πe naprej patruljirali in izvajali druge oblike policijskega dela, le πe veë jih bo in bolje bodo opremljeni. Na voljo jim bo sodobnejπa opremo za odkrivanje in prepreëe- priëelo prehodno obdobje za prehajanje dræavnih meja. Te bodo postale notranje meje z EU (Avstrija, Italija in Madæarska). Ne bo pa kontrole blagovnega prometa, ki jo je izvajala carina. Predvidoma konec leta 2006 naj bi vzpostavili Shengenske standarde tudi na meji s Hrvaπko in tedaj na notranjih mejah EU (Avstrija, Italija, Madæarska) ne bo veë potrebno pokazati potovalnih dokumentov. Z vspostavitvijo Schengenskih standardov na meji med Slovenijo in Hrvaπko ne bo veë potrebe po takπni policijski mejni kontroli na notranjih mejah, kot jo poznamo danes. Na evro πe Ëakamo Policija bo za izvajanje nadzora uporabljala SIS (Schengenski informacijski sistem) z najsodobnejπo opremo. Nadvanje ilegalnih prehodov dræavne meje ter tihotapstva. Glede slovenskega tolarja je znano, da ostaja zakonito plaëilno sredstvo predvidoma do zaëetka leta Za uvedbo evra kot plaëilnega sredstva morajo biti izpolnjeni pogoji, ki jih definira Evropska centralna banka. Trenutno je, tako kot v ostalih novih Ëlanicah EU na slovenskih avtocestah, moæno plaëevanje cestnin v evrih. V glavnem pa je potrebno evre menjati v slovenski tolar. Slovenija je in ostaja cenovno ugodna. Primerjava cen (pariteta kupnih mo- Ëi - Purchasing Power Parities) po podatkih Eurostata navaja Slovenijo na podroëju cen v restavracijah in hotelih med 29 razliënimi dræavami Evrope kot deveto najcenejπo dræavo za kvalitetno enakovredno ponudbo. Novosti Na carini bo prijetneje Po vstopu Slovenije v EU se bo na carini marsikaj spremenilo. Kot kaæe, bo oprostitev in olajπav veë kot prepovedi in omejitev. Na Generalnem carinskem uradu v Ljubljani so ljubeznivo pripravili informacijo o nekaterih glavnih podatkih, ki jih morajo vedeti potniki ob prenosu blaga Ëez mejo. Zagotovo bo manj teæav, kot jih je bilo, pri nekaterih vrstah blaga pa ni nobenih sprememb. Blago, ki ga bodo potniki prinaπali v Slovenijo v osebni prtljagi ali prejeli v poπtni poπiljki iz drugih dræav EU, in ima to blago status skupnostnega blaga, se lahko prinese v Slovenijo brez formalnosti in brez plaëevanja dajatev. Za blago, ki ga bodo potniki (slovenski dræavljani) kupili v drugih dræavah EU, ne bo veë mogoëe zahtevati povraëila plaëanega davka na dodano vrednost (MWST, IVA ipd.) Tretje dræave so vse dræave, ki niso Ëlanice EU, kot tudi nekatera ozemlja in kraji, ki so izkljuëeni iz carinskega obmoëja Skupnosti. Za blago iz tretjih dr-

29 æav bodo veljale nekatere oprostitve uvoznih dajatev: Blago v osebni prtljagi: Za blago, ki ga potnik uvaæa priloænostno in gre za blago, ki je namenjeno za osebno rabo potnika ali njegove druæine, ali za blago, ki je namenjeno za darila, narava in koliëina blaga pa ne smeta kazati na komercialen uvoz, do skupne vrednosti 175 EUR, kar pomeni precejπnje poveëanje glede na sedanje predpise, ki doloëajo oprostitev do vrednosti SIT. Za potnike mlajπe od 15 let se predvideva zniæanje iz 175 EUR na 90 EUR (predpis πe ni sprejet). Poleg navedenega lahko potniki v osebni prtljagi prinaπajo brez plaëila dajatev πe naslednje izdelke. KoliËine so glede na sedanje predpise nespremenjene. TobaËni izdelki: 200 kos cigaret ali 100 kos cigarilosov ali 50 kos cigar ali 250 gram tobaka za kajenje ali sorazmerna koliëina navedenih izdelkov. Alkohol in alkoholne pijaëe: 1 liter alkoholne pijaëe z veë kot 22 vol% alkohola ali nedenaturiranega alkohola z veë kot 80 vol% alkohola ali 2 litra alkoholne pijaëe z do 22% alkohola ali peneëega vina ali sorazmerna koliëina navedenih izdelkov in 2 litra mirnega vina. Parfumi in toaletne vode: 50 gram parfuma in 0,25 litra toaletne vode. Foto: Irena Habe Gorivo je pri nas poceni Za ilustracijo lahko navedemo nekaj primerov: po podatkih StatistiËnega urada Slovenije stane espresso kava v Sloveniji povpreëno 0,7 EUR, 2 dl cole 1,2 EUR, srednja pizza 3,7 EUR porcija testenin 3,8 EUR, menu v restavracijah 7,6 EUR, porcija sladoleda s smetano 2 EUR.). Zanimiva je primerjava cene nafte: v Sloveniji stane liter diesel goriva 0,69 EUR, v NemËiji pa 0,87 EUR, kar je 0.18 EUR razlike za liter goriva! LetaliπËe Ljubljana ustreza vsem predpisom in standardom Evropske unije. Logistika in tehnologija sta pripravljeni, saj po pridruæitvi priëakujejo veë prometa.»lanstvo Slovenije v EU ponuja slovenskemu turizmu πtevilne priloænosti, predvsem pa veëjo prepoznavnost slovenske dræave. PriËakujemo neizprosno konkurenco, hkrati pa se pripravljamo na uveljavitev konkurenënih prednosti naπe ponudbe: varnost, bliæina in dostopnost Slovenije, raznolikost, dobre moænosti za kratke nekajdnevne poëitnice, cenovne prednosti (good value for money) in zavest, da je Slovenija del Evrope. Kampanija Slovenija poæivlja Slovenska turistiëna organizacija bo letos Slovenijo predstavila s kampanjo Slovenija poæivlja. Posebej pomembna je oglaπevalska kampanja, ki jo naërtujemo od sredine maja do konca junija na treh kljuënih emitivnih trgih, to je v Avstriji, Italiji in NemËiji.Oglaπevanje je pomemben premik v dosedanjem delu STO, ki je doslej predstavljala ponudbo slovenskega turizma predvsem na sejemskih nastopih, med πtudijskimi potovanji novinarjev in z drugimi PR aktivnostmi. Letos to promocijo dopolnjuje z oglaπevanjem v tisku in na spletu. Z Uradom vlade za informiranje smo se æe dogovorili za koordiniran nastop træenja in promocije, usklajujemo se z drugimi ustanovami v dræavi in s turistiënim gospodarstvom. Dogovorili smo se, da bomo s stojnico prisotni na ve- Ëini od naërtovanih πtiridesetih dogodkov, ki jih do 10. maja zlasti v tujini na- Ërtujejo razliëni organizatorji. Med organizatorji so veleposlaniπtva in druge dræavne ustanove. Predvidoma konec aprila bo izπla skupna publikacija Urada vlade za informiranje in Slovenske turistiëne organizacije, ki bo predstavila Slovenijo. Slovenija poæivlja bo tako obeleæila slovensko predstavitev v Strasbourgu na sejmu Tourissimo«od 19. do 21. marca, prisotni bomo na Irskem od 1. do 5. maja, v Veliki Britaniji, na Norveπkem, Portugalskem, na Finskem... in tudi na Olimpijskih igrah v Atenah avgusta letos. Mirjana Jarc 29

30 Program evropskega vseæivljenjskega izobraæevanja Leonardo pomaga uresniëevati ideje Ideje iz laboratorija Leonarda da Vincija. Z bistroumnostjo in inovativnostjo æeli Leonardo da Vinci 21. stoletja razvijati nove ideje tudi danes. Evropska komisija si je ime tega srednjeveπkega genija sposodila za program, namenjen poklicnemu in strokovnemu izobraæevanju in usposabljanju. Predstavlja laboratorij inovacij na podroëju vseæivljenjskega izobraæevanja. Program podpira inovativne mednarodne pobude za promocijo znanja, zmoænosti, veπëin in spretnosti, ki so potrebne za uspeπno integracijo v delovno æivljenje. Nudi πiroko podroëje povezovanja z drugimi programi in iniciativami Evropske skupnosti, πe posebej s programi Socrates in Mladina ter Evropskimi strukturnimi skladi. Program Leonardo da Vinci sam ne doloëa vsebine projektov, paë pa prioritete, ki so precej πiroke, doloëa Evropska komisija za veëletna obdobja razpisov. Za naslednje razpisno obdobje ( ) bodo prioritete in razpisni roki zna- le, podjetja, raziskovalne inπtitucije, univerze, zdruæenja ter druge organizacije. Predvsem je zaæeljeno povezovanje med sfero izobraæevanja in trgom dela. est vrst projektov V programu Leonardo da Vinci je πest vrst projektov (veë na spletnih straneh education/programmes/leonardo/new/ leonardo2_en.html ali spletnih straneh Centra za poklicno izobraæevanje in sicer: projekti mobilnosti (MOB), pilotni projekti (PP), tematske akcije (TH), projekti jezikovnih znanj in spretnosti (LA), tematske mreæe (NT) in podatkovni materiali (RF). Projekti mobilnosti pomenijo praktiëno usposabljanje posameznikov - dijakov, πtudentov, mladih delavcev, diplomantov, mentorjev idr. v tujini. Njihov namen je pridobivanje novih poklicnih znanj, spretnosti in izkuπenj, izboljπanje jezikovnega znanja, poveëanje posameznikove zaposljivosti, mednarodno sodelovanje, spoznavanje novih kultur ipd. Pilotni projekti lahko na primer razvijajo nove, inovativne izobraæevalne materiale, module ali metode, vrednotijo in analizirajo potrebe po usposabljanju ali πirijo rezultate æe razvitih projektov. e posebej je v projektih zaæeljena uporaba novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij. Tematske akcije se nanaπajo na projekte, ki se osredotoëajo na teme, ki so πe posebej v interesu EU. Te teme so posebej navedene v vsakem razpisu za prijavo projektov. Tematske akcije so podobne pilotnim projektom, razlikujejo se le glede postopka same prijave projekta in Sejmi v Evropi NajveË poti pelje v Frankfurt 30 sta na najveëjem sejmiπëu v Evropi v Hannovru. Zanimivo je, da v mestu nikoli ni dovolj hotelskih namestitvenih zmogljivosti za vse. VËasih je æe razstavljalcev veë kot je hotelskih kapacitet. V Hannovru so to reπili z mnoæiënim oddajenjem stanovanj ali samo sob v Ëasu sejmov. DomaËini se takrat stisnejo v manj prostorov ali gredo k sorodnikom. NajveË razliënih sejmov obiπëejo Slovenci v Parizu, veliko jih hodi tudi v London in Birmingham. Kaj vkljuëuje aranæma, ki ga ponujate, so mogoëe posebne rezervacije? Kompas Celje ponuja letno nekaj desetin razpisnih aranæmajev tako za avtobusne kot letalske programe. Rezervacije namestitev in letalskih sedeæev delamo pogosto veliko prej - tudi leto in veë, da potem zberemo prijave v zadnjih dveh mesecih. Pribliæno polovica sejemskih gostov æeli obiske po meri, kjer je potrebno usklani v kratkem, priëakuje pa se, da bo rok za oddajo predprijav projektov æe verjetno septembra ali oktobra 2004, za projekte mobilnosti pa v zaëetku leta Predlagatelji projektov skupaj z ostalimi partnerji sami oblikujejo vsebino in cilje projekta. Projekti se obiëajno zaënejo z neko idejo, ki so jo predlagatelj oziroma njegovi partnerji æe dolgo æeleli uresniëiti. Izhaja iz njegovih potreb po spremembah, inovacijah. FinanËna podpora programa je namreë namenjena kot pomoë, da pomagamo sami sebi«, da lahko uresniëimo ideje, ki jih sicer ne bi mogli. V programu lahko sodelujejo πo-»eprav je sejemska dejavnost v krizi, velikim in znanim evropskim sejmom ne manjka obiskovalcev. Predvsem takim ne, ki imajo tradicijo. A slovenski organizatorji sejemskih obiskov ugotavljajo, da se trendi spreminjajo. MnoæiËnih, kolektivnih izletov na sejme je manj. OdloËitve za obisk narekujejo posli, træenje. O tem, kaj se dogaja z obiski mednarodnih sejmov je v pogovoru pojasnil Gregor Zupan iz celjskega Kompasa. Najbolj popularni so sejmi v NemËiji. Katere sejme najraje obiskujejo Slovenci? Odvisno od stroke, kjer so aktivni. Slovenci najraje obiskujejo sejme v NemËiji. Münchenski sejem z avtobusi in avtomobili, Köln, Düsseldorf, Frankurt, Berlin in Hannover z letali. Najbolj mnoæiëno se udeleæujejo Cebita, ki predstavlja vse novosti v raëunalniπtvu, telefoniji. Nekaj posebnih letal gre iz Slovenije tudi na industrijski sejem. Oba

31 Slovenija v Leonardu uspeπna Od maja 1999, ko se je Slovenija aktivno vkljuëila v program, do sedaj so razliëne slovenske organizacije (poleg podjetij tudi πole, raziskovalni inπtituti, zbornice, sindikati, lokalne in regionalne organizacije) sodelovale v veë kot 280 projektih Leonardo da Vinci kot nosilci projektov ali v projektih, ki so jih vodili partnerji iz drugih dræav. Po besedah Alenke Flander, ki na Centru za poklicno izobraæevanje skrbi za program Leonardo da Vinci, po πtevilu daleë najveëji del predstavljajo projekti praktiënega usposabljanja v tujini (mobilnost), okoli 260 projektov, ostalo pa so pilotni projekti ter projekti jezikovnih znanj in spretnosti, ki pa so veliko bolj obseæni, zahtevni in temu primerno predstavljajo dosti veëja finanëna sredstva. Za enajst projektov, pri katerih so bile slovenske organizacije nosilke, so prejele skupaj dobrih 2,7 milijona evrov evropskih sredstev. NajveË sredstev, slabih 600 tisoë evrov oziroma skoraj 75% vrednosti projekta, je prejel projekt Computarised laboratory in science and technology teaching«, ki ga je skupaj s partnerji prijavil Oddelek za fiziko in tehniko ljubljanske Pedagoπke fakultete. lahko pridobijo veëjo finanëno podporo s strani EU kot pilotski projekti. Cilj jezikovnih projektov je promocija jezikovnih in kulturnih znanj ter kompetenc. Cilj projektov mreæ je povezovanje razliënih regionalnih in sektorskih akterjev s podroëja poklicnega in strokovnega izobraæevanja in usposabljanja z namenom zdruæevanja, izmenjave in Ëim πirπe diseminacije informacij, izkuπenj in primerov dobre prakse - tako na nacionalnem, kot na evropskem nivoju. Podatkovni materiali pa so projekti visokokvalitetnih znanstvenih raziskav, analiz in πtudij, katerih cilj je zajemanje tistih komparativnih podatkov o sistemih izbraæevanja in usposabljanja ter kompetencah dræav Ëlanic v programu, ki sicer niso del πtudij in analiz æe obstojeëih organizacij, kot so na primer Eurostat, Cedefop in ETF. Projekti mobilnosti V okviru projektov mobilnosti program Leonardo da Vinci sofinancira potne stroπke, bivanje, zavarovanje in morebitno jezikovno, kulturno ali pedagoπko pripravo - obiëajno gre za teëaj tujega jezika. Najviπji znesek, ki ga udeleæenec lahko pridobi za najdaljπi Ëas usposabljanja oziroma bivanja v tujini, to je 12 mesecev, je pet tisoë evrov.»eprav posameznik dobi sredstva na svoj raëun, se ne more sam prijaviti na razpis. To namreë lahko storijo le pravne osebe oziroma podjetja, zbornice in strokovne organizacije, druπtva, javni zavodi in izobraæevalne ustanove. jeno delo pri iskanju najustreznejπe letalske povezave, namestitve uredimo Ëim bliæe sejmu, pa tudi ostalo prilagajamo æeljam in moænostim naroënika. Pomembno je poznavanje sejmiπë, sejmov in njihovih predstavnikov, da gostje dobijo prave informacije pravoëasno. Veliko gostov veë let obiskuje ista sejmiπëa, zato jih odliëno poznajo in so temu primerno zahtevni. Tisti, ki se odloëijo in organizirajo prej, dobijo praviloma boljπe namestitve in cene. Nekateri sejmi so na slovenskem trgu zelo dobro predstavljeni. Izstopa frankfurtski, dobre predstavitve sejmov ima München. Vstopnice in kataloge lahko prijavljeni dobijo v naprej in tako odidejo na sejem bolje pripravljeni. Kakπna je vaπa celovita ponudba na podroëju sejmov? Po meri lahko naredimo vse normalne turistiëne aranæmaje. Naπtevam le nekaj letoπnjih. Pariz ima najveë razliënih sejmov v enem mestu: pohiπtvo, moda, avtomobili, prehrana - SIAL to jesen bo letos najveëji sejem te vrste v Evropi, Emballage podobno pri podroëju embaliranja. NemËija: IPM za cvetliëarje v Essnu, Bauma konec marca za pribliæno 500 udeleæencev-gradbenikov iz Slovenije. Frankfurt s sejmom glasbil, Drupa za tiskarje. Pripravljen je prostor za veë sto potnikov tiskarske stroke, K (Kunststof) za vse, ki se ukvarjajo z umetnimi masami. Za laæjo predstavo o moænostih, ki jih projekti mobilnosti nudijo, navajamo nekaj primerov: primer usposabljanja dijakov: srednja gostinska πola je poslala na enomeseëno prakso v panijo in Avstrijo 10 svojih dijakov. primer usposabljanja πtudentke: πtudentka, ki jo je sicer prijavilo podjetje, je na Irskem sodelovala pri pripravah na projekte in raziskovala πtevilne teme, kot so neodvisno æivljenje invalidov, razvoj in gradnja marine ali financiranje centra za starejπe. primer usposabljanja mlade delavke: frizersko in kozmetiëno podjetje je poslalo v Italijo mlado delavko, ki je pri njih zaposlena kot vizaæistka. Udeleæenka je dva meseca delala kot asistentka mentorju, ki je pouëeval na Beauty Centru v Italiji. Poleg tega se je dodatno usposabljala neposredno pod vodstvom priznanega mentorja. usposabljanje udeleæenca, ki je konëal πtudij oziroma mladega delavca: podjetje je poslalo na Irsko udeleæenca, ki je zakljuëil srednjo poklicno πolo. Udeleæenec je na Irskem tri mesece delal v podjetju, ki se ukvarja z energetiko. Navezal je πtevilne stike in prijateljstva, postal bolj samozavesten in samostojen. Baza projektov programa Leonardo da Vinci je na spletni strani V bazi lahko iπëete partnerje in vnesete vse podatke o vaπem podjetju in o vaπih interesnih podroëjih. Tako ste na voljo vsem, ki v tej bazi iπëejo partnerje za sodelovanje v projektih. Vanesa»anji Najbræ se organizatorji in hotelirji v Ëasu sejmov odloëajo za posebne pogoje, tudi za viπje cene. Zagotovo. Kvalitetni sejmi pomenijo zavezo za stroko-branæo, vedno pomenijo visoko sezono. Najbolj je to oëitno pri sejmih, ki so samo vsakih nekaj let. Drupa-pet, ITMA (tekstilni stroji) vsaka πiri leta v drugem mestu. Hoteli so takrat najdraæji. Poznajo celo sejemsko doplaëilo«(messe Zuslag). Tudi letalski prevozniki za znane sejme uveljavljajo viπje cene kot sicer. Ali je obiskovanje sejmov v upadanju ali raste? Kaj se dogaja? V Sloveniji je πtevilo obiskovalcev tujih sejmov v zadnjih letih upadlo. Bolj gre za upad πtevila udeleæencev in varënejπe verzije potovanj kot to, da bi se podjetja v celoti odpovedala sejmom. Razlog je ponekod zdruæevanje podjetij npr. prehrambena industrija je v okviru Mercatorja, Merkur je prevzel Kovinotehno, zaloæbe se zdruæujejo. VeË je varëevanja tudi pri sejmih. Podjetja in posamezniki hodijo na veë razliënih sejmov, ker iπëejo novosti. In kako bo v prihodnje? Sejmi zlepa ne bodo preæiveti. Na sejmih so izdelki in storitve predstavljeni z osebno komunikacijo, ljudje se med seboj spoznavajo, kar je zelo pomembno za sklepanje poslov. B. J. 31

32 Dopustniπki cilj MAMAIA BEACH hit poletja 2004 Direktno iz Brnika z Adrio Airways æe od SIT vsak teden od junija do oktobra, vsi hoteli so na 7,5 km dolgi peπëeni plaæi in obnovljeni v zadnjih dveh letih, raj za otroke - nov vodni park zgrajen 2003, pestra in poceni izvenpezionska ponudba - (absolutno priporoëljiva samo noëitev z zajtrkom), bogato noëno æivljenje, fantastiëni fakultativni izleti, moænost neverjetnih in ugodnih nakupov... Ste si tudi vi kdaj æeleli, da bi se v æivljenju vsaj za teden ali dva poëutili kot kralj? Da bi si lahko privoπëili vse, kaj vam srce poæeli in da ne bi ves Ëas gledali na vsak tolar? Potem morate letoπnje poëitnice preæiveti na Ërnomorski obali. Mamaia Beach. Zakaj? Mamaia beach postaja najbolj priljubljena poëitniπka destinacija letoπnjega poletja. Zaradi svojih neizmernih lepot in 7,5 km dolge peπëene plaæe ter promenade je dobila ime po najbolj znani plaæi na svetu Miami beach na Floridi. Mamaia beach ob»rnem morju je m πirok in 7,5 km dolg oëarljiv zemeljski pas, ki ga na eni strani obdaja»rno morje, na drugi pa sladkovodno jezero. Na tem turistiënem obmoëju boste naπli samo hotele, restavracije, barëke, diskoteke, trgovinice, noëne klube, 32

33 teniπka igriπëa in popolnoma nov vodni park Aqua magic. Vendar Mamaia beach, od maja do oktobra po 12 ur na dan obsijana s soncem, ni pravi raj samo za druæine z otroki in mlade, ampak tudi za tiste, ki bi radi kaj doæiveli in videli. Ki Bukareπta æelijo od dopusta πe nekaj veë. In ho- Ëejo raziskovati. Prednost je æe direkten polet z Brnika neposredno na Ërnomorsko obalo. Transfer od letaliπëa Constanta do Mamaie beach pa traja samo 20 minut, zato je idealno izhodiπëe za izlete v notranjost deæele. Romunijo, romanski otok sredi slovanskega morja, turisti odkrivajo. Diktator Ceausescu je samo πe spomin. Grof Drakula prav tako. Romunija pa je æe zgodba, ki ostane v Ëloveku. Tako boste z nami lahko obiskali prestolnico Bukareπto - najveëje mesto na Balkanu, nekoë so ji rekli Vzhodni Pariz ali se odloëili za fantastiëen izlet z ladjo v delto Do- nave, kjer gnezdijo eksotiëni pelikani. Obiskali boste lahko tradicionalno romunsko poroko, kjer vam bodo pripravili najveëjo feπto, kar ste jih kdaj doæiveli. Z obvezno degustacijo vin seveda in z moænostjo nakupa vrhunskih arhivskih buteljk po smeπnih cenah. Mamaia beach je idealna tudi za samostojne oglede. Tako se lahko s taxijem ali mestnim avtobusom napotite do 5 km oddaljene Constanta in obiπëete delfinarij, planetarij, opero ali pa enostavno doæivite noëne Ëare mesteca s preko prebivalci.»e k temu dodamo πe tradicionalno gostoljubnost domaëinov, presenetljivo dobro znanje tujih jezikov in moænost neverjetnih in ugodnih nakupov npr. francoske mode vrhunskih blagovnih znamk, otroπkih oblaëil, πolskih potrebπëin, kitajskega porcelana, nakita... boste res prijetno preseneëeni. Ne le to. Radi se boste vrnili. Kajti Mamaia beach bo ujela vaπa srca za vedno! Osebna izkaznica Romunije Povrπina: km 2 Prebivalstvo: 23 milijonov, 89% Romunov, Madæari, Romi, manjπine Nemcev, Ukrajincev, Srbov in drugih PovpreËna temperatura ob»rnem morju: julija od o C VeËja mesta: Bukareπta, Braπov, Temiπvar, Constanta Jeziki: romunski, precej v rabi angleπki, francoski, nemπki»as: srednjeevropski Ëas + 1 ura, poletni Ëas Denarna enota: lev Æivljenjska doba prebivalcev: 70 let Dræavna ureditev: republika Razdalje med mesti: Constanta - Bukareπta 266 km ElektriËna napetost: 220 voltov Donavska delta 33

34 34 Bogomir Gradiπnik, starosta v turizmu»arovnik s πtevilkami Imam se za priganjaëa, za tistega, ki daje ideje,«pravi o sebi 81-letni podjetnik Bogomir Gradiπnik, Slovenec, ki je æe desetletja doma v NemËiji in je lastnik letalske druæbe Aero Flight. Bogomir Gradiπnik: Skorajπnji vstop Slovenije v EU gledam z optimizmom, saj vidim veliko priloænost za slovenski turizem. e vedno je eden najustvarjalnejπih in najodgovornejπih v turistiëni dejavnosti. Podjetniπkih podvigov se ni naveliëal, kar je dokazal 23. decembra lani, ko je poslovno javnost presenetil z ustanovitvijo letalske druæbe Aero Flight. Tisti, ki ga dobro poznajo, trdijo, da je prav tak, kot je bil vedno: Ëarovnik s πtevilkami, spreten trgovec, nadarjen za jezike, s pronicljivim Ëutom za trende. Za moë, ki jo potrebujem pri svoji novi pustolovπëini Aero Flight, se moram zahvaliti svoji æeni Angelini,«hitro pristavi Bogomir Gradiπnik. Z obëutljivo in ustvarjalno umetnico - slikarko Angelino Gradiπnik sta poroëena 34 let. Rodil se je 15. septembra 1922 kot drugi sin æandarja v Slovenj Gradcu. Z bratoma in sestro je odraπëal v hiπi strogih starπev. Uspeπno je konëal trgovsko πolo in leta 1947 z nazivom diplomirani inæenir ekonomike zaklju- Ëil πtudij v Zagrebu. Hitro je zasedel visoke, odgovorne poloæaje. V letih je bil generalni direktor jugoslovanskega elektrogospodarskega zdruæenja. Leto kasneje je postal Ëlan vodstva jugoslovanskega kmetijskega zdruæenja. Do leta 1956 je bil uspeπen poslovodni direktor za finance in razvoj. Takrat je prejel πtipendijo in se odpravil v NemËijo, da bi v Frankfurtu doktoriral. Od letalstva do kataloπke prodaje Pri odstiranju poti v NemËiji je bila Bogomirju Gradiπniku v pomoë prijateljska druæina AksmanoviË. Ker so mu πtipendijo kmalu nenadoma odvzeli, si je moral poiskati zasluæek. Ustrezno delovno mesto je intenzivno iskal skoraj celo leto! KonËno se je zaposlil pri proizvajalcu letal- skih kart, v podjetju Jeppessen, kjer je prvië priπel v stik z letalskim prometom in potovalno panogo. Tam je sreëal tudi Franza Stricklinga, ki ga je pozneje imenoval za poslovodnega direktorja druæbe Aero Lloyd. Kar nekaj naslednjih let Bogomirja Gradiπnika je zaznamovala kataloπka prodaja. Leta 1958 je pri ameriπkem podjetju za kataloπko prodajo Medaillon prevzel mesto poslovodnega direktorja za NemËijo in tam delal osem let. Od leta 1967 do leta 1970 je imel nato kot organizacijski svetovalec pomemben vpliv na kataloπko hiπo Quelle. Preobrat v turizem Do preobrata v poklicnem razvoju preudarnega managerja je priπlo leta Svojo kariero je usmeril v turizem. Leta 1971 je bil imenovan za poslovodnega direktorja takrat tretje najveëje nemπke Ëarterske letalske druæbe Germanair. Podjetje je vodil skupaj z dr. Richardom Dirkmannom. Zame je bil zelo pomemben korak, ko sem ustanovil podjetje Air Charter Market Vermittlungs GmbH (ACM), v katerem sem od leta 1972 delal kot aktivni druæbenik in poslovodni direktor,«se spominja Bogomir Gradiπnik. Skupaj z dr. AksmanoviËem starejπim sem vneto opravljal pionirska dela v nemπki turistiëni dejavnosti. Takrat smo doloëali smer nadaljnjega razvoja.«acm je bil generalni zastopnik veë tujih letalskih druæb, npr. druæbe Itavia, Adria Airways in Caribian Airways. Maja 1979 je ACM kot prvi nemπki organizator zaëel ponujati direktne lete iz Frankfurta na Karibske otoke, in sicer na otoka St. Lucia in Barbados. To je bil pravi uspeh! Tako velik, da je Bogomir Gradiπnik postal turistiëni direktor za Barbados v NemËiji. Stroπke steëaja pokril iz lastnega æepa Leta 1980 je ustvarjalni podjetnik sodeloval pri ustanovitvi letalske druæbe Aero Lloyd. Istega leta se je zgodila tragiëna letalska nesreëa v Italiji. Francosko vojaπko reaktivno letalo je pomotoma sestrelilo potniπko letalo druæbe Itavia. SteËaj letalske druæbe je bil neizogiben. V teh teækih trenutkih se je izkazal Gradiπnikov znaëaj: Kot generalni zastopnik druæbe sem bil odgovoren za steëaj. Stroπke, πlo je za milijone, sem pla- Ëal iz svojega æepa,«pojasnjuje Bogomir Gradiπnik. Z dosledno dræo si je pridobil spoπtovanje v potovalni panogi. Njegova beseda velja! Prav zaupanje je olajπalo zaëetke druæbe Aero Lloyd. ACM je postajal prodajni zastopnik te nenehno rastoëe letalske druæbe. Kot aktivni druæbenik je Gradiπnik sodeloval s svojimi idejami. Druæba Aero Lloyd je 19. aprila 1986 letela kot prva nemπka letalska druæba v Egipt (Kairo) in v mesto Antalya v TurËiji. ACM je nenehno odkrival nove turistiëne destinacije. In spet preseneëenje! Zalivska vojna je leta 1990 nenadoma spremenila πiritveni proces letalske druæbe. Pozimi leta 1990 je uspeπno poslovanje v Egiptu doæivelo zlom in prineslo izgube, ki so moëno prizadele druæbo. Spoznal sem, da imajo tudi uspeπni podvigi svoje meje,«se nasmehne Gradiπnik in doda: VeËino druæbe so prevzeli novi druæbeniki, sam sem jo kot druæbenik zapustil leta 1994.«Podjetje AMC in druæba Aero Lloyd, v katerih je Bogomir Gradiπnik delal z vsem srcem in dokazoval socialno odgovornost do svojih sodelavcev, sta zaznamovala njegovo osebnost. Njegov slog vodenja je bolj znaëilen za strogega druæinskega oëeta kot za neoekonomskega managerja. Æive vezi s Slovenijo»eprav Bogomir Gradiπnik skoraj pol stoletja domuje v NemËiji, ohranja vezi s Slovenijo. Poudariti velja, da je bil v letih tudi direktor slovenskega turistiënega urada v NemËiji. Skorajπnji vstop Slovenije v EU gleda z optimizmom, saj vidi veliko priloænost za slovenski turizem. Slovensko obalo vidi kot najprivlaënejπo destinacijo za tuje turiste. Ko razmiπlja o træenju tujih letalskih turistov, meni, da je cena kljuëni element. Cene morajo biti primerljive z drugimi cenovno ugodnimi destinacijami, ki jih ponujajo v NemËiji. Ali bodo letala njegove nove letalske druæbe Aero Flight pristajala tudi na slovenskem letaliπëu? Strateπke naërte πe pripravljamo, a v zaëetku poletov v Slovenijo nismo predvideli,«pravi Bogomir Gradiπnik. In kako mu je vπeë nov slogan slovenskega turizma Slovenija poæivlja? Ne preveë,«kratko odgovori, zlasti pa ni dobro, da se pojavlja v veë jezikih hkrati.«vanesa»anji

35

36

37 28. marec oktober 2004 VOZNI RED TIMETABLE 28 March October 2004 Prihodi Arrivals Aerodrom Ljubljana Dnevi Odhod Prihod LJU t. leta Veljavnost STOPS Days Departure Arrival Flt. No. Validity AMSTERDAM (AMS) JP 499 nonstop JP nonstop JP 499 nonstop BELGRADE (BEG) JU 102 nonstop BRUSSELS (BRU) JP 377 nonstop JP 395 nonstop BUDAPEST (BUD) MA nonstop MA nonstop COPENHAGEN (CPH) JP 511 nonstop JP 511 nonstop DUBLIN (DUB) * JP nonstop FRANKFURT (FRA) JP 117 (LH) u nonstop JP 113 (LH) u nonstop JP 149 (LH) u nonstop JP 125 (LH) u nonstop JP 147 (LH) u nonstop ISTANBUL (IST) JP 653 nonstop LONDON - GATWICK (LGW) JP 451 nonstop JP 451 nonstop LONDON - STANSTED (STN) EZY nonstop EZY nonstop MANCHESTER (MAN) JP nonstop MOSCOW - SHEREMETYEVO (SVO) JP 915 (SU) u nonstop MUNICH (MUC) JP 103 (LH) u nonstop JP 159 (LH) u nonstop JP 109 (LH) u nonstop OHRID (OHD) JP nonstop JP nonstop PARIS - CHARLES DE GAULLE (CDG) JP 319 (AF) u nonstop JP 343 (AF) u nonstop PODGORICA (TGD) JP 853 (YM) u nonstop PRAGUE (PRG) OK 828 nonstop PRISTINA (PRN) JP 839 nonstop SARAJEVO (SJJ) JP 701 nonstop SKOPJE (SKP) JP 827 nonstop SPLIT (SPU) JP 713 (OU) u nonstop TEL AVIV (TLV) JP nonstop JP nonstop JP nonstop TIRANA (TIA) JP 727 nonstop JP 705 nonstop VIENNA (VIE) OS 733 nonstop JP 285 (OS) u nonstop JP 173 (OS) u nonstop JP 137 (OS) u nonstop ZURICH (ZRH) JP 365 nonstop JP 365 nonstop JP 307 nonstop JP 307 nonstop Aerodrom Ljubljana Odhodi Departures Dnevi Odhod LJU Prihod t. leta Veljavnost STOPS Days Departure Arrival Flt. No. Validity AMSTERDAM (AMS) JP 498 nonstop JP nonstop JP 498 nonstop BELGRADE (BEG) JU 103 nonstop BRUSSELS (BRU) JP 376 nonstop JP 394 nonstop BUDAPEST (BUD) MA nonstop MA nonstop COPENHAGEN (CPH) JP 510 nonstop JP 510 nonstop DUBLIN (DUB) JP nonstop FRANKFURT (FRA) JP 116 (LH) u nonstop JP 148 (LH) u nonstop JP 112 (LH) u nonstop JP 124 (LH) u nonstop ISTANBUL (IST) * JP 652 nonstop LONDON - GATWICK (LGW) JP 450 nonstop JP 450 nonstop LONDON - STANSTED (STN) EZY nonstop EZY nonstop MANCHESTER (MAN) JP nonstop MOSCOW - SHEREMETYEVO (SVO) JP 914 (SU) u nonstop MUNICH (MUC) JP 102 (LH) u nonstop JP 158 (LH) u nonstop JP 108 (LH) u nonstop OHRID (OHD) * JP nonstop * JP nonstop PARIS - CHARLES DE GAULLE (CDG) JP 318 (AF) u nonstop JP 342 (AF) u nonstop PODGORICA (TGD) JP 852 (YM) u nonstop PRAGUE (PRG) OK 829 nonstop PRISTINA (PRN) JP 838 nonstop SARAJEVO (SJJ) JP 700 nonstop SKOPJE (SKP) JP 826 nonstop SPLIT (SPU) JP 712 (OU) u nonstop TEL AVIV (TLV) JP nonstop * JP nonstop * JP nonstop TIRANA (TIA) JP 726 nonstop JP 704 nonstop * JP 704 nonstop VIENNA (VIE) JP 284 (OS) u nonstop OS 734 nonstop JP 172 (OS) u nonstop JP 136 (OS) u nonstop ZURICH (ZRH) JP 364 nonstop JP 364 nonstop JP 306 nonstop JP 306 nonstop

38 Aerodrom Ljubljana marec oktober 2004 DNEVI / DAYS 1 ponedeljek / Monday 2 torek / Tuesday 3 sreda / Wednesday 4 Ëetrtek / Thursday 5 petek / Friday 6 sobota / Saturday 7 nedelja / Sunday PREVOZNIKI / AIRLINES AF - Air France EZY- easyjet JP - Adria Airways JU - JAT Airways LH - Lufthansa MA - MALÉV Hungarian Airlines OK - CSA Czech Airlines OS - Austrian Airlines OU - Croatia Airlines SU - Aeroflot YM - Montenegro Airlines 1 Montenegro Airlines 2 Ilirica Last Minute Center 3 JAT Airways 4»SA Czech Airlines 5 Malév Hungarian Airlines 6 Easy Jet 7 Trgovina Travel Value Shop SIMBOLI / SYMBOLS * naslednji dan / Next day u prevoznik je Adria Airways Operated by Adria Airways ( ) skupen let / Code-share flight VOZNI RED TIMETABLE Vsi navedeni Ëasi so lokalni. Vozni red je informativnega znaëaja. Zaradi moænosti sezonskih ali operativnih sprememb vas prosimo, da ob rezervaciji preverite toënost Ëasov odhodov in prihodov.»as prijave na let je 90 minut pred odhodom letala. Pred odhodom na letaliπëe upoπtevajte cestno prometne razmere. INFORMACIJE: tel wap.lju-airport.si All times shown herein are local times. The information contained in this timetable is subject to modifications without notice. Please consult your airline or travel agent. Check-in time is 90 minutes prior to departure of the aircraft. INFORMATION: tel wap.lju-airport.si 28 March October 2004

39 28. marzo ottobre 2004 VOZNI RED ORARIO VOLI 28 marzo ottobre 2004 Viaggiare in aereo non significa solo volare chilometri iniziali di strada in piú non significano molto rispetto al migliaio che percorrerete poi. Vale la pena di pensarci! In particolar modo, se dopo questi 100 chilometri di guida iniziali, vi accoglie un confortevole aeroporto del quale partire per la meta dei vostri viaggi. Gli agevoli collegamenti aerei nelle ore mattutine e del primo pomeriggio e anche nelle ore serali vi offrono la possibilitá di un rapido arrivo a Bruxelles, Vienna, Francoforte, Londra, Monaco di Baviera, Parigi e Zurigo, ma anche a Skopje, Tirana, Mosca, Istanbul e altrove. Da questi scali, poiché i nostri voli sono programmati in modo tale che abbiate piú rapidamente il collegamento successivo, potete in breve tempo proseguire il viaggio. Se avete maggior fretta, potete prendere a noleggio un piccolo aereo, riservato a voi e ai vostri compagni di viaggio. Viaggiare in aereo dall aeroporto di Brnik non significa solo volare con una delle sei Compagnie aeree, ma anche la possibilitá di fare acquisti nei negozi duty free e negli altri dell aerostazione, visitare la terrazza panoramica con l accogliente caffé o ristoranti dell aeroporto, prendere a noleggio l automobile, cambiare il denaro in banca e tante altre cose ancora. Da noi potete anche organizzare riunioni d affari con i vostri partner, conferenze stampa o presentare i vostri nuovi prodotti. Ma perché continuare con l elencazione? Chiamateci e riceverete un informazione completa. Aerodrom Ljubljana, d.d. SI-4210 Brnik-aerodrom, Slovenia Informazioni tel GIORNI 1 Lunedi 2 Martedi 3 Mercoledi 4 Giovedi 5 Venerdi 6 Sabato 7 Domenica SIGLE COMPAGNIE AEREE AF - Air France EZY- easyjet JP - Adria Airways JU - JAT Airways LH - Lufthansa MA - MALÉV Hungarian Airlines OK - CSA Czech Airlines OS - Austrian Airlines OU - Croatia Airlines SU - Aeroflot YM - Montenegro Airlines SIMBOLI * il giorno dopo u vettore Adria Airways ( ) volo code - share Ore locali. Gli orari potrebbero subire delle variazioni. Si consiglia di verificarli con gli uffici delle compagnie aeree o con l aeroporto stesso. Check-in: 90 minuti prima di partenza. Prima di viaggio considerare le condizioni stradale. INFORMAZIONI: tel Aerodrom Ljubljana INFORMAZIONI: tel