OBNOVA IN REKONSTRUKCIJA CESTNE INFRASTRUKTURE

Transcription

1 B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Logistično inženirstvo Modul: Poslovna logistika OBNOVA IN REKONSTRUKCIJA CESTNE INFRASTRUKTURE Mentor: mag. Branko Lotrič, univ. dipl. inž. tehnol. prom. Kandidat: Marko Dular Somentor: Pavle Hevka, dipl. ekon. Lektor: Vinko Rahne, prof. Kranj, junij 2012

2 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju mag. Branku Lotriču in somentorju Pavletu Hevki za pomoč pri izdelavi diplomske naloge. Hvala g. Janezu Prosenu iz Inštituta za gradbene materiale Igmat, d.d., za pomoč in nasvete pri izdelavi diplomskega dela. Zahvaljujem se tudi lektorju Vinku Rahnetu, ki je mojo diplomsko nalogo jezikovno in slovnično pregledal.

3 IZJAVA»Študent Marko Dular izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga napisal pod mentorstvom mag. Branka Lotriča in somentorja Pavleta Hevke.Skladno s 1. odstavkom 21. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah dovoljujem objavo tega diplomskega dela na spletni strani šole.«dne Podpis:

4 POVZETEK Vemo, da je prenavljanje cest v Republiki Sloveniji zahteven tehnološki proces. Prometne in klimatske razmere močno obremenjujejo voziščne konstrukcije. Da bi zmogli zadovoljivo financirati obnavljanje obstoječega cestnega omrežja, moramo pristopiti k inovativnim tehnološkim rešitvam. V diplomski nalogi smo predstaviti obnovo cestišča ob uporabi materialov iz voziščne konstrukcije po postopku hladne reciklaže s penjenim bitumnom na cestni trasi Ig Ljubljana. Ta postopek je energetsko varčnejši od postopkov, ki zahtevajo drag poseg v cestišče ob odvozu materiala iz voziščne konstrukcije ter dovozu novega drobljenca iz kamnoloma ali pa peskokopa. Preden se odločimo za poseg v voziščno konstrukcijo, opravimo terenske in laboratorijske raziskave materialov iz voziščne konstrukcije, kar je osnova za določitev recepture za izdelavo reciklirane zmesi. Kvalitetna izvedba obnove nam daje zahtevano odpornost cestišča na prometne in hidrološke obremenitve. Glede na to, da v Republiki Sloveniji kronično primanjkuje finančnih sredstev za obnovo vseh kategorij cest, je uporaba tovrstnega postopka še kako dobrodošla. KLJUČNE BESEDE - Obnova asfaltne voziščne konstrukcije - Penjen bitumen - Reciklator - Analiza plasti voziščne konstrukcije

5 ABSTRACT We know, that the renovation of roads in Republic of Slovenia is a difficult technological process. Traffic and climate circumstances heavily burden the pavement structures. To be able to sufficiently finance the renovation of the existing road network, we have to approach innovative technological solutions. In the diploma work we presented the renovation of a road, while using materials from the pavement structure, following the procedure of cold recycling with foamed bitumen, on the route Ig Ljubljana. This procedure is energetically more economical from the procedures, which demand an expensive intervention into the road, with the outflow of materials from the pavement structure and inflow of new gravel from a quarry or a gravel pit. Before we opt for an intervention into the pavement structure, we make field and laboratory researches of materials from the pavement structure, which is a basis for determining a formula for the production of the recycled mixture. A quality execution of the renovation gives us the demanded resistance of the pavement from traffic and hydrological burdens. Looking at the fact, that in Republic of Slovenia there is a chronic shortage of financial assets for a renovation of all pavement categories, using a procedure of this kind is more than welcome. KEY WORDS: Asphalt pavement structure renovation Foamed bitumen Recycler Pavement structure layer analysis

6 KAZALO 1 UVOD Predstavitev problema Cilji naloge Predstavitev okolja Predpostavke in omejitve Metode dela OBNOVA IN REKONSTRUKCIJA Dotrajane cestne površine Uvajanje tehnoloških novosti Načrtovanje sanacij HLADNA RECIKLAŽA Splošno TSC Zgodovina Uporaba Postopek izvedbe Rezkanje vozišča Penjen bitumen Polnilo Pesek Reciklator Delovanje Laboratorijska analiza in terensko delo Izvajanje reciklaže PRENOVA IŽANSKE CESTE Pogoji projektne obnove Obnova Pravni viri Investicija Dodatne zahteve Popis del Pred sanacijo Stanje Ižanske ceste Potek sanacije Odvzem vzorcev Priprava terena za izvedbo del Reciklaža in asfaltiranje Stanje po sanaciji Kontrola kakovosti in zaključna poročila Kontrola kakovosti... 35

7 4.5.2 Zaključna poročila ZAKLJUČKI LITERATURA IN VIRI PRILOGE KAZALO SLIK KRATICE IN AKRONIMI... 45

8 1 UVOD 1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA Prenova cestnih prometnic je zahteven tehnično - tehnološki proces, ki zahteva uskladitev vrste dejavnikov. Na obstoječih cestah se pojavljajo poškodbe asfaltnih obrabnih in nosilnih plasti. Vzrok za nastanek teh je iskati v zmrzlinski neodpornosti materialov ter njihovi utrujenosti, nenosilnosti. Obnova državnih cest s ponovno uporabo materialov iz voziščne konstrukcije je sodoben način, ki se nam dandanes ponuja. Predstavili bomo postopek hladne reciklaže s penjenim bitumnom na primeru prenove odseka Ljubljana Ig. Gre za občutljiv pristop, saj moramo upoštevati, da je voziščna konstrukcija nanesena na nasipu, ki poteka na močvirnatih tleh, to je Ljubljansko Barje (krajinski park). Upoštevanje tega je ključno, saj je želja upravitelja kot seveda tudi uporabnikov kakovostna uporaba skozi celo leto v vseh vremenskih pogojih. 1.2 CILJI NALOGE Naš cilj je predstaviti postopek obnove voziščne konstrukcije na cestni trasi med Ljubljano in Igom, torej primer prenove v Sloveniji. Tu ciljamo v smer obravnavane tematike s področja logistične infrastrukture, saj gre za projekt prenove na zelo neugodnem terenu (tehnična zahtevnost na barjanskem področju). Potek prenove zahteva vrsto ukrepov v fazi priprave, da bi lahko prišli do zastavljenih rezultatov. Namen upravitelja državne ceste, kot je Ižanska cesta, je prenova, ki bi zdržala nadaljnjo uporabo vsaj 15 let, brez večjih posegov. Torej večjih popravil v tem času naj ne bi bilo. Le manjša sprotna odprava poškodb na cestišču, opremi, signalizaciji, sistemu odvodnjavanja površinske in talne vode, ter seveda sprotno vzdrževanje, kot je čiščenje itd. 1.3 PREDSTAVITEV OKOLJA Klimatske in prometne obremenitve na Slovenskem narekujejo uspešnost načrtovanja obnovitev cestišč. Prometne obremenitve na določenih cestah silno odstopajo od predvidenih. Dogaja se, da so te ceste že v prvi polovici»življenjske«dobe dvajsetih let prenesle vso predvideno prometno obremenitev. V prezgodnjem obdobju se zato dogajajo večje poškodbe v obliki udarnih jam. Marko Dular: Obnova in rekonstrukcija cestne infrastrukture Stran 1 od 67

9 Po zaključku sanacije poškodovanih površin je pomembno, koliko časa bo cestna površina vzdržala brez večjega ponovnega posega. Želja upraviteljev je, da se voziščno konstrukcijo prenavlja na vsakih dvajset let, oziroma da ta zdrži prometne in klimatske obremenitve vsaj petnajst let. Dejansko se dogaja, da so ti časovni intervali med eno in drugo obnovo doseženi v večini primerov. Le pri nekaterih primerih je potreben predhoden poseg. Ko se želimo odločiti, kakšen pristop bomo ubrali za obnovo dotrajanega vozišča, moramo predhodno analizirati stanje cestnega telesa odnosno stopnjo dotrajanosti cestne površine. V analizi je potrebno preučiti stopnjo obremenjenosti cestne površine z vozili in s hidrološkimi vplivi. Na podlagi analize se odločimo, s kakšnimi ukrepi se bomo lotili sanacije poškodovanih površin. Ob preučitvi izbire tehnologije je cena izvedbe ključna, a vendar ne edina. Pomemben je tudi ekološki vidik, torej ravnanje z okoljem. Pri vsem tem je potrebno poudariti organizacijo izvedbe ob čim manjšem oviranju prometa. Nadležne zapore cest, ki imajo za posledico organizacijo obvoza, povzročajo hudo kri med uporabniki. Temu se je potrebno kar se da posvetiti, torej s primernim obveščanje in kratkotrajnim zapiranjem ter z izogibanjem prometnim konicam. Uvajanje tehnološkega napredka je v smislu odpravljanja nepotrebnih stroškov ključna usmeritev sedaj in v bodoče. Zavedanje vseh akterjev za zagotavljanje kakovosti stanja cest na Slovenskem bo v bodoče prineslo večje zadovoljstvo uporabnikom cest kot tudi upraviteljem cest. To pomeni, da na dolgoletnih izkušnjah temelječi rezultati omogočajo viden napredek pri obnovah dotrajanih cestnih površin. 1.4 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE Pri obravnavanju tovrstne problematike v Sloveniji naletimo na vrsto težav. Ceste v Sloveniji so v večini v zelo slabem, mnoge v razpadajočem stanju, torej nevozne. Da bi izboljšali to stanje, mora Slovenija v prvi vrsti nameniti občutno več sredstev za vzdrževanje in prenovo cest. Seveda tu naletimo na hud logističen problem, saj je populacija na celotnem teritoriju Slovenije močno razpršena, kar potegne za seboj veliko število kilometrov cest, potrebnih večje pozornosti v smislu vzdrževanja in prenove. Marko Dular: Obnova in rekonstrukcija cestne infrastrukture Stran 2 od 67

10 Pri sami izdelavi diplomskega dela smo se omejili na nam dostopne vire, kot so internet, knjižnice, itd. Poleg tega nam je bilo v veliko pomoč zbiranje podatkov, pridobljenih s strani Inštituta za gradbene materiale Igmat, d.d. in DRSC. 1.5 METODE DELA Naloga temelji na lastnih spoznanjih, pridobljenih v času študija logističnega inženirstva. Navedeno tematiko bomo obravnavali z vidika problematike prenove prometnic v Sloveniji na primeru Ižanske ceste. Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili induktivno in deduktivno metodo, to je sklepanje od posameznega k splošnemu ali obratno iz splošnega v posamezno. Poleg teh metod smo uporabili še deskriptivno (opisno) metodo za korektno uporabo, študij in interpretacijo že napisane literature. Torej literature, ki omogoča vpogled v obravnavano tematiko (knjižnice, internet ). Marko Dular: Obnova in rekonstrukcija cestne infrastrukture Stran 3 od 67

11 2 OBNOVA IN REKONSTRUKCIJA 2.1 DOTRAJANE CESTNE POVRŠINE Kot je znano, so na Slovenskem dandanes cestne površine v slabem ali celo neuporabnem stanju. Za takšno stanje je kriva nezadostna finančna podpora države. Da bi to stanje izboljšali, je potrebno občutno povečati pozornost vseh odgovornih v Sloveniji za hitrejše in seveda cenovno ugodnejše obnavljanje cestnih površin. Tu naletimo na vrsto logističnih problemov, saj obnova terja uskladitev mnogih dejavnikov. Namen upravitelja je seveda, da bi ceste kar se da kakovostno prenovili in s tem izboljšali vozne lastnosti na veselje in v zadovoljstvo uporabnikov cest. Obnova dotrajanih cestnih površin je v Sloveniji svojevrsten izziv, kajti sredstev za to ni in ni dovolj. Pri tem se išče najrazličnejše pristope, kako izvajati obnove. Išče se cenovno ugodne in kakovostne tehnično - tehnološki pristope. Ni lahko. Miselnost, da z najcenejšim pristopom rešujemo cestno infrastrukturo pred uničenjem, je največja ovira, kajti na daljši rok se razpre vsa pomanjkljivost takšnega pristopa. Tujina pozna vrsto tehničnih pristopov, ki pa se le počasi prebijajo v naše okolje. Prepričevanje odgovornih, da je nujna kontinuiteta uvajanja novosti s ciljem cenovne in kakovostne ureditve cestnih površin, je na Slovenskem mukotrpna odisejada. Voziščne konstrukcije so izpostavljene najrazličnejšim vplivom, tako atmosferskim kot tudi dnevni uporabi uporabnikov cest. Obremenitve, ki jih prenašajo, postavljajo pred upravitelje najrazličnejše zahteve za ohranitev zadovoljive stopnje vzdržljivosti in odpornosti. Na voziščnih površinah se tako pojavijo različne deformacije, odnosno poškodbe. Te vplivajo na vozne lastnosti in posledično pospešujejo razpadanje cestnega telesa. Točno to pa narekuje upraviteljem cest, da se dovolj zgodaj odzovejo na tovrstne težave in pričnejo z ustreznim ukrepanjem. Pred letom 2000 je Slovenijo najbolj omejevala dostopnost do finančnih sredstev. Seveda se je ta»pesem«zopet ponovila z zagonom svetovne gospodarske krize leta Pri tem je pomembno navesti dejstvo, da je pri vsem tem izpadu dela zadostnih finančnih sredstev hud problem zagotavljanje oziroma organizacija prevoza starega materiala na deponije. Ta logističen napor je izjemno drag, saj dosega marsikdaj ceno dovoza novega materiala na mesto vgradnje. Da bi se temu izognili, so v dvajsetem stoletju snovalci obnove cestnih površin iskali tak tehnično - tehnološki pristop, ki omogoča izogibanje, če ne že popolno odpravo tovrstnega stroška. Marko Dular: Obnova in rekonstrukcija cestne infrastrukture Stran 4 od 67

12 2.2 UVAJANJE TEHNOLOŠKIH NOVOSTI Za doseganje kakovosti obnove je tu primerno poudariti potrebo, če ne že nujo, po drugačnem pristopu oddaje obnovitvenih del. Naloga upravitelja cest je, da spodbuja uvajanje sodobnih tehnično - tehnoloških rešitev. To se da doseči z inovativnim pristopom razpisovanja natečajev za obnovo cestnih površin. V praksi to pomeni, da razpisna zakonodaja dopušča možnost hkratne odgovornosti izvajalca obnovitve za izvedbo in vzdrževanje. Gre za neke vrste pogodbe, ki poleg ponudbe za prenovo, vsebuje tudi del, ki opredeljuje vzdrževanje za dobo predvidene uporabe brez večjih posegov v voziščno konstrukcijo. To bi zagotovo spodbudilo izvajalce, ki se potegujejo na razpisih, da bi ti ponujali inovativne rešitve. Namen je vpeljava takšnih postopkov, ki imajo za posledico razumno uporabo energije in vgrajenih materialov, kot tudi vpliv na ljudi in okolje. S tem bi bila dosežena njihova odgovornost za stanje cestne površine v vnaprej pogodbeno določenem času med eno in drugo obnovitvijo voziščne konstrukcije. Za kakovostno spremljanje stanja cest na Slovenskem je ključna usposobljenost kadra, ki spremlja stanje vozne površine, in po potrebi ukrepa. V procesu formalnega izobraževanja se tovrstnega znanja ne pridobi. Kader je potrebno naknadno ustrezno usposobiti v procesu uvajanja v delo. Za kontrolo materialov, vgrajenih v voziščne konstrukcije, se pri nas uporablja laboratorije za preverjanje, torej za izvajanje zunanje kontrole. Ker so ti mnogokrat v lasti izvajalcev, to pomeni, da so laboratoriji namenjen notranji kontroli. To je neugodno s stališča neodvisnosti za zunanje potrebe, je pa dobro, ker imajo obrati stalno prisotno kontrolo. Za preverjanje vzdržljivosti vgrajenih materialov v voziščne konstrukcije pod obremenitvijo v danih klimatskih pogojih se uporablja metodološki pristop, in sicer poskusna trasa. Samostojna tovrstna trasa je drag proces testiranja, saj je le - ta in seveda potek preizkušanja obremenitve cenovno neugodna rešitev za državo, kot je Slovenija. Takšna trasa je razdeljena na odseke z različnimi vgrajenimi materiali. Vozilo pod obremenitvijo stalno vozi po njej v krogu. Sproti se beleži klimatske razmere. Za Slovenijo je možno določen del cestnega omrežja rezervirati za tovrstna testiranja. Tako imenovana testna trasa, ki naj ima ustrezno zagotovljen obvoz, je za naše klimatske razmere in seveda prometne obremenitve še kako dobrodošla. Marko Dular: Obnova in rekonstrukcija cestne infrastrukture Stran 5 od 67

13 2.3 NAČRTOVANJE SANACIJ Pri načrtovanju oziroma projektiranju cestnih prometnic moramo posebno pozornost posvetiti odvodnjavanju meteornih voda na ali pa v celotnem cestnem telesu. Pomembno je, da v najkrajšem času in po najkrajši poti odvedemo površinske in podzemne vode brez kvarnih posledic za cestno konstrukcijo. Uspešnost teh ukrepov zagotavlja varno in udobno rabo cestnih površin. Preden se lotimo projektiranja, je potrebno v skladu s finančnimi zmožnostmi in zatečenim stanjem voziščne konstrukcije oceniti in določiti prave ukrepe za obnovo oziroma sanacijo. Pri ocenjevanju stanja voziščne konstrukcije si pomagamo z različnimi meritvami: Oceno stanja v skladu z metodo modificiranega švicarskega indeksa (MSI) izvajamo vsake dve leti. Gre za vizualno oceno stanja vozne površine, vrste in stopnje poškodb, ob upoštevanju obsega in intenzitete obrabe. S pomočjo te ocene dobimo osnovo za gospodarjenje s cestišči. Pomemben je količnik preostale življenjske dobe cestišča. Ta nam da podatke o naravi in vzrokih za nastanek poškodb. Meritev podajnosti voziščne konstrukcije z deflektometrom s padajočo utežjo (FWD Falling Weight Deflectometer) izvajamo vsake štiri leta. S pomočjo te meritve dobimo prvi podatek, ki govori o življenjski dobi voziščne konstrukcije, in drugi, ki nam pove, kakšna je potrebna debelina ojačitev. Meritev podajnosti voziščne konstrukcije z deflektografom Lacroix. Da bi ocenili stanje kvalitete vgrajenih materialov, se izvede pred začetkom del pregled stanja vgrajenih materialov s pomočjo preiskav. Na delih cestišč, kjer so ugotovljene karakteristične poškodbe voziščne konstrukcije, je potrebno izvesti določeno število sondažnih jaškov ali vrtin. Skladno s TSC : 2009 je potrebno določiti količnik preostale uporabe posamezne plasti vozišča. Za določitev geotehniških in hidrogeoloških razmer je potrebno preučiti razmere na območju cestišča. Pomembni sta stabilnost nasipov in izbor materialov z ustreznimi lastnostmi v podlagi. Za določitev debeline nevezane voziščne konstrukcije iz kamnitih zrn je primerna uporaba kalifornijskega indeksa nosilnosti temeljnih tal (CBR California Bearing Ratio). TSC : 2003 določa merjenje CBR podlage z direktnim merjenjem. Za materiale, potrebne vgradnje v plasti cestnega telesa, se uporablja agregate raznovrstnih kamnitih drobljencev in prode. Stabilizacija se izvede s cementom in kamnitimi materiali, asfaltom ter cementnim betonom. Tehnična specifikacija za ceste TSC : 2009 Projektiranje Dimenzioniranje novih asfaltnih voziščnih konstrukcij določa skupno debelino voziščne konstrukcije. Marko Dular: Obnova in rekonstrukcija cestne infrastrukture Stran 6 od 67

14 Ta je odvisna od povprečnega letnega dnevnega prometa, klimatskih razmer in nosilnosti posteljice. Voziščne površine, odnosno konstrukcija vozne površine, je sestavljenka raznovrstnih plasti. Osnovni pojmi sestavnih delov cest: cestno telo, planum, temeljna tla, nasip, posteljica, nevezana nosilna plast, vezana spodnja nosilna plast, vezana zgornja nosilna plast, obrabna plast. Tehnična specifikacija za ceste TSC : 2009 Prometne obremenitve določitev in razvrstitev nam pove, pri kakšnih prometnih obremenitvah smemo določiti dimenzije asfaltne ali cementno betonske vrhnje plasti voziščne konstrukcije. Za izračun prometne obremenitve se uporabi vrednost standardne osne obremenitve 100 kn in faktor razporeditve osi. Stalen problem dotrajanosti voznih površin so klimatske razmere: dež, sneg, zmrzal, veter, sonce, Tehnična specifikacija za ceste TSC : 2003 Projektiranje klimatski in hidrološki pogoji določa izhodišča za gradnjo cest pod danimi hidrološkimi in klimatskimi pogoji. Ob načrtovanju, izgradnji in vzdrževanju cestišč narekuje določitev vrste in izmere vozišč in ukrepe za zaščito materialov pred zmrzaljo, ki povzroča poškodbe voziščne konstrukcije. Poudarek je na določitvi minimalne debeline voziščnih konstrukcij, saj je potrebno upoštevati odpornost materialov na zmrzal in gibanje vode nad in v voziščni konstrukciji. Vlaženje povzroča izgubljanje nosilnosti podlage. Fina zrna zmanjšujejo zmrzlinsko odpornost, saj večajo občutljivost na vodo, torej zmanjšujejo njeno prepustnost. Ko fini delci prodirajo ven iz nevezane podlage, zmanjšujejo njeno togost. V vezanih plasteh voziščne konstrukcije so predvsem pomembne lastnost bitumna, votline v plasteh voziščne konstrukcije in stopnja poroznosti le-teh. Vse to omogoča nastanek najrazličnejših razpok na površju in v notranjosti vezane plasti, kar omogoča prodiranje meteorne vode in s tem kvarne posledice na voziščni konstrukciji. Marko Dular: Obnova in rekonstrukcija cestne infrastrukture Stran 7 od 67

15 3 HLADNA RECIKLAŽA 3.1 SPLOŠNO TSC Preden se lotimo obnove, se najprej na podlagi temeljite analize lotimo izbere ustreznega postopka. Ena izmed zelo privlačnih rešitev je hladna reciklaža z uporabo penjenega bitumna. V nadaljevanju jo bomo temeljito obdelali, saj se nam ponuja kot primerna tehnično - tehnološka rešitev v danih klimatskih in prometnih razmerah na Slovenskem. Tu seveda ne smemo izvzeti okoljevarstvenih zahtev. Tehnični standard za ceste TSC Ponovna uporaba materialov v cestogradnji Recikliranje določa in opredeljuje, pod kakšnimi pogoji lahko uporabljamo različne materiale, uporabljene v prvotni obliki, za ponovno vgradnjo. Navaja primere uporabe kot tudi nivo zahtevane kakovosti ob kvalitetni izvedbi ponovne vgradnje. Določa tudi področja uporabe in postopke za potrjevanje skladnosti in nadzora kakovosti materialov ob izvedbi reciklaže ZGODOVINA Uporaba postopka s penjenim bitumnom kot vrste veziva se prične z iznajdbo ameriškega izumitelja dr. Ladisa Csanyija leta Gre namreč za postopek vbrizgavanja pare v segret bitumen. Ta patent je nato kupila družba Mobil Oil. Ta ga je še izboljševala in razširila njegovo uporabnost z vročim bitumnom, v katerega so vbrizgavali hladno vodo. Sistemski razvoj se je nadaljeval pri družbi Wirtgen. Po letu 1990 so vbrizgavali bitumen v ekspanzijski posodi z dodajanjem vroče vode in segretega zraka UPORABA V Sloveniji smo pričeli s to metodo po letu Ta napredek v tehnološkem postopku je prinesel recikliranje obstoječih vgrajenih materialov v voziščni konstrukciji, pri čemer se dodaja vezivo in penjen bitumen kar na samem mestu obnovitve. Za kaj takega pa je bilo potrebno zainteresirati izvajalce za vpeljavo tehnološke novosti, in usposobiti kader. Organizacija tovrstne izvedbe je poseben zalogaj. Primerna oprema, ki omogoča izvedbo obnovitve, je za tovrsten postopek specifična in terja od izvajalca sprotno spremljanje dosežkov na svetovni ravni. Vpeljava takšnega postopka, kjer recikliramo po hladnem postopku in uporabljamo kot hidravlično vezivo cement in penjen bitumen, je za Slovenijo pomemben tehnološki napredek, saj omogoča cenejšo in okolju prijaznejšo obnovo poškodovanih cestnih površin. Marko Dular: Obnova in rekonstrukcija cestne infrastrukture Stran 8 od 67

16 3.2 POSTOPEK IZVEDBE REZKANJE VOZIŠČA Poškodovano vozišče se najprej na določenem odseku»odrezka«, torej celotno asfaltno vozišče in del kamnitega materiala. Obenem dodajamo še kamniti drobljenec za dosego želene granulacije reciklirane zmesi ob dodajanju veziva. Globina, v katero zarijemo rezkanje, gre od 15 do 30 cm. To je odvisno od prometne obremenitve. Pripravljena reciklirana površina je primerna za nanos oziroma vgradnjo nosilne in obrabne plasti asfalta. Posebna pozornost je pri vsem tem potrebna ob pripravi penjenega bitumna PENJEN BITUMEN Penjen bitumen je mešanica zraka, vode in vročega bitumna. Primerno razmerje je: vroč bitumen 98% in voda 2%. Temperatura vročega bitumna sega od 160 o C do 200 o C. Ko ta pride v stik z vodo, ki ima temperaturo 20 o C, in s stisnjenim zrakom, se zmes v hipu poveča kar za dvajsetkrat. Posledica je penjenje. Slika 1: Shematski prikaz penjenja bitumna (Vir: Šircelj, Cezar, 2006) Marko Dular: Obnova in rekonstrukcija cestne infrastrukture Stran 9 od 67

17 Penjen bitumen je torej pena. Vbrizgavanje hladne vode v majhnih količinah v vroč bitumen povzroči penjenje, ki traja 30 sekund. Fizikalno gledano je bitumnu s pomočjo penjenja spremenjena viskoznost. Zmanjšana viskoznost omogoča prodiranje bitumna med kamniti agregat drobnih delcev. V penilnih komorah se para širi v smeri bitumna in povzroča mehurčke. Ti mehurčki so pena. Velikost le - te je odvisna od tlaka pare in površinske napetosti bitumna. Mehurčki zagotavljajo stabilnost pene, dokler se ta ne shladi. Bitumen predstavlja v reciklaži od 1,5% do 4,5% vsebine. Seveda je potrebno za vsako izvedbo reciklaže določiti optimalno vrednost bitumna v zmesi materialov. Za doseganje optimizacije karakteristik penjenja veziva v zmesi z recikliranim materialom sta pomembna dva parametra: Ekspanzijsko razmerje. Je razmerje med največjo prostornino pene in začetno prostornino bitumna. Pomembno je za zagotavljanje prodiranja veziva v zmesi. Razpolovna doba določa sesedanje pene med mešanjem. Torej gre za vprašanje stabilnosti pene. Oba parametra, ekspanzijsko razmerje kot tudi razpolovna doba, sta determinirana v odvisnosti od vrste bitumna. Kakovostnejše penjenje je zagotovljeno z mehkejšim bitumnom. Seveda pa sta oba parametra, ekspanzijsko razmerje in razpolovna doba, tesno povezana s kakovostjo prodiranja v zmesi, kar pomeni, da sta med seboj odvisna, in večja kot sta, boljše je prodiranje POLNILO Polnilo oziroma mastiks in bitumen tvorita pomembno komponento v asfaltni zmesi. Njun učinek je vezanje večjih delcev agregata in s tem utrjevanje bitumna v asfaltu. Razmerje med polnilom in bitumnom je opredeljeno oziroma omejeno. Pri hladni reciklaži mastiks nastane iz penjenega bitumna in vlažnega polnila. Bitumen se najprej veže na polnilo, nato pa na ostale frakcije. Otrdeli mastiks je bolj odporen proti trajnim deformacijam PESEK Za zapolnitev votlin v zmesi, torej prostora med polnilom in večjimi frakcijami, uporabljamo pesek. S tem kar za mnogokrat povečamo indirektno natezno trdnost zmesi. Z odpravljanjem votlin povečamo kontakt med zrni. Mastiks se veže s penjenim bitumnom ter vtre med pesek. Tak kontakt poveže večja zrna. Dejansko dosežemo enakomerno razporeditev veziva ter njegovo sprijetost s finimi delci agregata. Ta pristop omogoča kakovostnejšo mešanico s penjenim bitumnom, kajti število votlin s tem kar se da zmanjšamo. Marko Dular: Obnova in rekonstrukcija cestne infrastrukture Stran 10 od 67

18 3.2.5 RECIKLATOR Reciklator je specifičen stroj, ki v liniji postavitve potiska pred seboj cisterni vode in bitumna. V reciklator je potrebno vnesti ustrezne podatke o prostornini mase, globini in širini izvajanja ter predvideni hitrosti. Vneseni podatki v mikroprocesorskem krmilniku omogočajo krmiljenje oziroma nadzorovanje delovanja črpalk. Te regulacijsko nadzirajo doziranje penjenega bitumna in vode. Reciklator rezka, melje in meša obstoječo voziščno konstrukcijo do predvidene globine. Pri tem dodajamo segret bitumen in vodo ter izbran drobljenec (0/32 mm in 0/2 mm) in cement ali apno. S tem dosežemo boljšo granulacijo v zmesi ter pripomoremo k izboljšanju izvedbe prečnega in vzdolžnega nagiba cestišča DELOVANJE Penjena zmes se v reciklatorju vbrizgava v mlelni-mešalni boben. Tu se premeša z ostalim materialom, kjer obda drobne delce premera 0,063 mm. S tem ustvari elastičen in nosilno stabiliziran gradbeni material za vgradno v cestno telo. Po sesedanju pene skoraj vsa voda izhlapi v obliki pare. Tako ima vezan bitumen skoraj iste lastnosti kot vhodni bitumen, saj je enakomerno porazdeljen po ostalem materialu drobnih delcev v obliki drobnih kapljic, katere tvorijo povezano mrežo bitumenske matrike. Slika 2: Shematski prikaz predelave poškodovanega materiala reciklaža (Vir: Hevka, 2010) Marko Dular: Obnova in rekonstrukcija cestne infrastrukture Stran 11 od 67

19 Za doseganje indirektne natezne trdnosti v reciklirani zmesi dodajamo cement, apno, kameno moko in elektrofiltrski pepel, kajti na te drobne delce, pod 0,063 mm, se veže večina penjenega bitumna. Slika 3: Voziščna konstrukcija (Vir: Cotič, Čotar, 2006) 3.3 Laboratorijska analiza in terensko delo Odločitev za hladno reciklažo asfalta je povezana s presojo stanja nosilnega sloja cestišča. Pred samim začetkom izvajanja del je ključna analiza stanja voziščne konstrukcije. Po MSI standardu se opravi vizualni ogled obstoječega stanja in poda oceno stanja ter FWD meritve nosilnosti. Analizirati moramo stanje materialov v cestnem telesu, kaj je z nevezanimi plastmi, fizikalne lastnosti zmesi v plasteh asfalta, kakšna je kakovost zgrajenosti, homogenosti in zlepljenosti materialov itd. Terenske in laboratorijske preiskave vgrajenih materialov pomembno pripomorejo h kakovostni analizi. (Vir: Hevka, 2010). V nadaljevanju, na priloženih slikah, so prikazane deformacije voziščne konstrukcije ter stanje po sanaciji le - teh. Stopnja iztrošenosti voziščne konstrukcije nam da vedeti, da moramo ubrati ustrezne korake za izvedbo sanacijskih ukrepov. Marko Dular: Obnova in rekonstrukcija cestne infrastrukture Stran 12 od 67

20 Slika 4: Stanje pred in po reciklaži Cesta R2-405, odsek 1022 (Famlje - Ribnica), stacionaža: 3245 m (Vir: Hevka, 2010) V prvi fazi, preden se lotimo izdelave recepture, določimo vse potrebne parametre za zmes hladne reciklaže ob uporabi penjenega bitumna. Zasnova za določitev plasti v recikliranem vozišču oziroma na novo nanošeni plasti iz recikliranega materiala je opredeljena v projektni dokumentaciji. Pomembna je določitev dimenzioniranja, izračunov in vseh ostalih del za sestavo obnovljene voziščne konstrukcije. Dela, ki jih je potrebno opraviti pred tem, so tako laboratorijska kot tudi terenska. Marko Dular: Obnova in rekonstrukcija cestne infrastrukture Stran 13 od 67

21 Slika 5: Izvedba izkopov in analiza materialov (Vir: Cotič, Čotar, 2006) Jemanje vzorcev za laboratorijsko analizo se izvede na testni progi oziroma polju, predvidenem za reciklažo. Preiskave nam dajo analitične podatke o sestavi vgrajenega materiala. V laboratoriju se določajo količina bitumna in kontrola le - tega, granulometrijska analiza, indirektna natezna trdnost (suha in mokra), primerna vlažnost, skladno s Proctorjem, največja prostorninsko masa itd. Na terenu kontroliramo značilnosti bitumna in njegovo temperaturo, penjenje, stopnjo dosežene zgoščenosti reciklirane plasti ter njeno globino itd. (Vir: Hevka, 2010). Načrtovanje recepture vsebuje predhodne postopke za odvzem vzorcev plasti asfalta in spodnjih nevezanih plasti kamnitega materiala, določitev kamnitega agregata in cementa ali apna v zmes, določitev zrnavosti finih delcev, določitev količine bitumna v zmesi na podlagi indirektne natezne trdnosti itd. (Vir: Hevka, 2010). Marko Dular: Obnova in rekonstrukcija cestne infrastrukture Stran 14 od 67

22 Slika 6: Prednostna sestava karakteristike penjenega bitumna (Vir: Cotič, Čotar, 2006) 3.4 IZVAJANJE RECIKLAŽE Preden se lotimo reciklaže, sta ključni postavitev in priprava niza vseh strojev za reciklažo. Niz je sestavljen iz: posipalca cementa, reciklatorja, cisterne z bitumnom, cisterne z vodo, valjarja in planirnega pluga. Slika 7: Postavitev reciklažnega niza (Vir: Cotič, Čotar, 2006) Marko Dular: Obnova in rekonstrukcija cestne infrastrukture Stran 15 od 67

23 Na površino cestišča, ki je predvidena za obnovo, najprej nasujemo drobljenec in zatem še cement, skladno z recepturo v predvideni količini in specifičnostih. Slika 8: Posipanje cementa (Vir: Hevka, 2010) Nato gre preko tako pripravljenega vozišča še reciklator, ki zdrobljeno granulacijo v mešalnem bobnu meša s penjenim bitumnom. Za reciklatorjem se vgrajuje reciklirana z vezivom stabilizirana zmes, ki je precej bolj nosilna in odporna na poškodbe klimatskega in prometnega izvora. Poudariti je potrebno, da je hitrost gibanja niza do 5 km/h, pri čemer se niz občasno zaustavlja. Vzrokov je več. Kot primer naj navedemo menjavo obrabljenega rezkarja. Marko Dular: Obnova in rekonstrukcija cestne infrastrukture Stran 16 od 67

24 Slika 9: Cisterna in reciklator (Vir: Hevka, 2010) Da bi zagotovili kvalitetno obnovo izvajamo na terenu vmesno kontrolo kakovosti. Slika 10: Odvzem vzorcev (Vir: Hevka, 2010) Marko Dular: Obnova in rekonstrukcija cestne infrastrukture Stran 17 od 67

25 Recikliran material je potrebno takoj zgostiti. Ustrezno dimenzioniran valjar nam daje zagotovilo, da bo zmes recikliranega materiala čim prej ustrezno zgoščena. Ko je ta dosežena, nadaljujemo z ravnanjem materiala. To nalogo izvaja planirni plug. Njegova naloga je splanirati vozno površino do ustreznih prečnih in vzdolžnih nagibov. To je pomembno s stališča uporabe vozišča skozi celo leto, v vseh vremenskih pogojih. Slika 11: Zgoščevanje za reciklatorjem (Vir: Hevka, 2010) S pravilnim doziranjem, ob vnaprej pripravljeni recepturi v procesu reciklaže, dosežemo kvalitetno in stroškovno sprejemljivo prevleko recikliranega sloja ob minimalni količini novega materiala. Po opravljeni obnovitveni sanaciji vozišča s tanko prevleko obrabnega asfaltnega sloja dosežemo večjo vzdržljivost vozne površine na prometne in klimatske obremenitve za daljše obdobje ob takojšnji uporabi. Marko Dular: Obnova in rekonstrukcija cestne infrastrukture Stran 18 od 67

26 4 PRENOVA IŽANSKE CESTE 4.1 POGOJI PROJEKTNE OBNOVE OBNOVA V letu 2011 je Direkcija Republike Slovenije za ceste pristopila k sanacijski obnovi dotrajanega odseka državne ceste na relaciji Ljubljana Ig. Pričetek sanacijskih del je bil predviden , zaključitev vseh del in s tem sprostitev prometa v polnem profilu pa V našem primeru gre za obnovitev voziščne konstrukcije po postopku hladne reciklaže z uporabo penjenega bitumna. Pred začetkom del je bilo potrebno analizirati stanje voziščne konstrukcije ter določiti ukrepe za izvedbo sanacije. Izbrana metoda za obnovitev dotrajanega cestnega odseka je bila hladna reciklaža z uporabo penjenega bitumna PRAVNI VIRI Celotna dela so potekala v skladu z obstoječo zakonodajo, predpisi in tehničnimi standardi za ceste na področju obnove dotrajanih vozišč v Republiki Sloveniji. Zakoni, pravilniki, tehnične specifikacije: Zakon o gradnji objektov, Zakon o cestah, Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah, Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest, Pravilnik o projektiranju javnih cest, Pravilnik o načinu označevanja in zavarovanja del na javnih cestah in ovir v cestnem prometu, Tehnične specifikacije za javne ceste: TSC : 2009 Prometne obremenitve določitev in razvrstitev, TSC : 2003 Projektiranje klimatski in hidrološki pogoji, TSC : 2009 Projektiranje: Dimenzioniranje novih asfaltnih voziščnih konstrukcij, TSC / : 2009 Smernice in tehnični pogoji za graditev asfaltnih plasti, TSC Ponovna uporaba materialov v cestogradnji Recikliranje itd. Marko Dular: Obnova in rekonstrukcija cestne infrastrukture Stran 19 od 67

27 4.1.3 INVESTICIJA Projektni naziv investicije je: SANACIJA NEVARNIH MEST NA R3 642, ODSEK 1360 IG LJUBLJANA (PERUZZIJEVA) OD km DO km 3+950, Vrednost del je bila ocenjena na ,25 evrov, Investitor: DRSC, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana, Izvajalec del: CPL, d.d., Cestno podjetje Ljubljana, Stolpniška 10, 1000 Ljubljana, Izvajalec notranje kakovosti del: PMA, preiskave, meritve, analize in inženiring, d.o.o., Tbilisijska ulica 61, 1000 Ljubljana, Izbrano podjetje za kontrolo in analizo izvedene kakovosti del: Igmat, d.d., Inštitut za gradbene materiale, Polje 351 C, 1260 Ljubljana-Polje DODATNE ZAHTEVE Zaradi dviga višine vozišča je bilo potrebno dodatno razširiti nasip. Poseg je precej zahteven, saj gre za barjanski teren (poseg je močno otežen). Prav tako je bilo potrebno zaradi dviga višine zemljišča urediti več kot 200 dostopov na kmetijska zemljišča POPIS DEL Opis postavke E.M. Količina 1 Preddela 1.1 Geodetska dela 1 S Obnova in zavarovanje zakoličbe osi trase ostale javne ceste v ravninskem terenu km 3,10 2 S Postavitev in zavarovanje prečnega profila ostale javne ceste v ravninskem terenu kos 310, Čiščenje terena Odstranitev prometne signalizacije in opreme 3 S Demontaža prometnega znaka na enem podstavku. Opomba: In ponovna postavitev po izvedeni sanaciji. 4 S Demontaža prometnega znaka na dveh podstavkih. Opomba: In ponovna postavitev po izvedeni sanaciji. kos kos 15,00 5,00 Marko Dular: Obnova in rekonstrukcija cestne infrastrukture Stran 20 od 67

28 5 S Demontaža plastičnega smernika. Opomba: V ponudbi upoštevati demontažo in ponovna montažo plastičnega smernika. kos 260, Porušitev in odstranitev voziščnih konstrukcij 6 S Rezkanje (in odvoz) asfaltne zmesi na klančini v debelini 0 do 4 cm. m 2 230,00 7 S Rezkanje (in odvoz) asfaltne zmesi na klančini v debelini 0 do 7 cm m 2 380,00 8 S Rezkanje in odvoz asfaltne krovne plasti v debelini do 3 cm m 2 370,00 9 S Rezkanje in odvoz asfaltne krovne plasti v debelini 8 do 10 cm. Opomba: Rezkanje v debelini 9 cm. m 2 230,00 10 N Obnova indukcijskih zank kos 10,00 11 N Odstranitev travne ruše na bankini v širini 1,00m m , Ostala preddela Omejitve prometa 12 S Zavarovanje gradbišča v času gradnje s polovično zaporo prometa in usmerjanjem s semaforji dan 30,00 13 Izdelava predhodnih raziskav in recepture za izvedbo hladne reciklaže s penjenim bitumnom kos 1,00 2. Zemeljska dela 2.1 Izkopi 14 S Površinski izkop plodne zemljine 1. kategorije strojno z odrivom do 50 m m 3 330, Planum temeljnih tal 15 S Ureditev planuma temeljnih tal slabo nosilne zemljine 2. kategorije m 2 510, Ločilne, drenažne in filtrske plasti ter delovni plato Marko Dular: Obnova in rekonstrukcija cestne infrastrukture Stran 21 od 67

29 16 S Dobava in vgraditev geotekstilije za ločilno plast (po načrtu), natezna trdnost nad 14 do 16 kn/m 2 m 2 510, Nasipi, zasipi, klini, posteljica in glinasti naboj 17 S Izdelava nasipa iz zrnate kamnine 3. kategorije z dobavo iz kamnoloma m 3 660,00 3 Voziščne konstrukcije 3.1 Nosilne plasti Vezane spodnje nosilne plasti s hidravličnimi in bitumenskimi vezivi Izdelava spodnje nosilne (stabilizirane) zmesi bituminizirane zmesi AC 22 base, stab, vezivo penjeni namenski bitumen tip B 100/150, razred bituminizirane zmesi A3 v debelini 25 cm. Opomba: Pred pričetkom reciklaže je potrebno vozišče sprofilirati z drobljencem za zagotovitev ustrezne granulometrije. Pri tem je potrebno paziti, da se obstoječa niveleta ne dvigne preveč zaradi ozkega vozišča. m , Vezane zgornje nosilne in nosilnoobrabne plasti z bitumenskimi vezivi Izdelava nosilne plasti bituminizirane zmesi AC 22 base B 50/70 A3 v debelini 8 cm m , Izdelava nosilne plasti bituminizirane zmesi AC 22 base B 50/70 A3 v debelini 9 cm m 2 230, Obrabne in zaporne plasti Vezane asfaltne obrabne plasti drenažni asfalti 21 S Čiščenje utrjene/odrezkane površine podlage pred pobrizgom z bitumenskim vezivom m , Pobrizg podlage s polimerno kationsko bitumensko emulzijo PmBE 0,4 kg/m2 2 m ,00 Marko Dular: Obnova in rekonstrukcija cestne infrastrukture Stran 22 od 67

30 3.2.6 Vezane obrabne in zaporne plasti drobir z bitumenskim mastiksom Izdelava obrabne in zaporne plasti bituminizirane zmesi SMA 8 B 70/100 A3 v debelini 3 cm m , Bankine 24 S Izdelava bankine iz drobljenca, široke od 0,76 do 1,00 m m ,00 6 Oprema cest 6.2 Označbe na vozišču 25 S Izdelava tankoslojne vzdolžne označbe na vozišču z enokomponentno belo barvo, vključno 250 g/m 2 posipa z drobci / kroglicami stekla, strojno, debelina plasti suhe snovi 250 mm, širina črte 12 cm m ,00 26 S Doplačilo za izdelavo prekinjenih vzdolžnih označb na vozišču, širina črte 12 cm m , Oprema za vodenje prometa 27 S Dobava in postavitev smernika iz plastične zmesi, z votlim prerezom, dolžine 1200 mm, z odsevnikom iz folije kos 60,00 28 Izdelava projekta izvedenih del (PID) kos 1,00 Opomba: 1. Popisi za asfaltna dela so iz TSC / ; 2. Vse delovne stike je potrebno ustrezno obdelati in premazati z bitumensko lepilno zmesjo; 3. Zaradi zelo ozkega vozišča je potrebno izvajati vsa dela pod popolno zaporo prometa. (Vir: Hevka, 2011) Marko Dular: Obnova in rekonstrukcija cestne infrastrukture Stran 23 od 67

31 4.2 PRED SANACIJO STANJE IŽANSKE CESTE Zatečeno stanje pred sanacijo je razvidno iz priložene slike. Dotrajanost voziščne konstrukcije je bila tolikšna, da ni bilo več smiselno le površinsko krpanje zgornje obrabne plasti, ampak celovita obnova voziščne konstrukcije. Slika 12: Iztrošenost voziščne konstrukcije (Vir: Hevka, februar 2012) Marko Dular: Obnova in rekonstrukcija cestne infrastrukture Stran 24 od 67

32 4.3 POTEK SANACIJE ODVZEM VZORCEV Slika 13: Odvzem vzorcev (Vir: Hevka, februar 2012) Slika 14: Odvzem vzorcev (Vir: Hevka, februar 2012) Marko Dular: Obnova in rekonstrukcija cestne infrastrukture Stran 25 od 67

33 Slika 15: Odvzem vzorcev (Vir: Hevka, februar 2012) Pred pričetkom sanacije se najprej odvzame vzorce za pregled in preiskave. Po priporočilu poteka odvzem vsebin iz voziščne plasti na mestih z izrazitimi deformacijami vozišča. Torej ne na mestih, kjer ni poškodb. Vsebine se nato odpremi v laboratorij za preiskavo materialov. Na podlagi dobljenih rezultatov se izdela recepturo za izvedbo hladne reciklaže s penjenim bitumnom. Obenem ko se opravi pregled debeline posamezne plasti v obstoječi voziščni konstrukciji, se pregleda stanje temeljnih tal. Če so v podlagi vidne volumenske nestabilne, nabrekljive zemljine, moramo v laboratoriju določiti indeks nosilnosti temeljnih tal oziroma podlage CBR (California Bearing Ratio). Meritve na terenu nam omogočajo določanje ocene trenutnih vremenskih vplivov na rezultate meritev in s tem na korektnost in pravilnost izvedenih meritev. Na podlagi rezultatov kontrole stanja voziščne konstrukcije lahko določimo ukrepe za sanacijo. V našem primeru je vrednost vizualne ocene stanja vozišča po MSI = 3,47, kar pomeni zelo slabo stanje. Meritve nosilnosti s FWD deflektometrom kažejo na dobro nosilnost. Zmrzlinska globina sega do 95 cm. Povprečni letni dnevni promet (PLDP) je V deset letnem obdobju znaša skupna ekvivalentna prometna obremenitev v eni smeri in ob 3% predvideni rasti prometa prehodov NOO100 kn, kar je lahka prometna obremenitev. (Vir: Hevka, februar 2012). Marko Dular: Obnova in rekonstrukcija cestne infrastrukture Stran 26 od 67

34 4.3.2 PRIPRAVA TERENA ZA IZVEDBO DEL Slika 16: Odstranitev travne ruše na bankini v širini 1,00 m (Vir: Hevka, februar 2012) Pred pričetkom del za izvedbo hladne reciklaže s penjenim bitumnom moramo odstraniti travnato rušo na bankinah na obeh straneh cestišča v širini enega metra. To nam omogoča fizični dostop do celotne površine plasti voziščne konstrukcije, vključno z bankino. Slika 17: Odstranitev travne ruše na bankini v širini 1,00 m (Vir: Hevka, februar 2012) Marko Dular: Obnova in rekonstrukcija cestne infrastrukture Stran 27 od 67

35 4.3.3 RECIKLAŽA IN ASFALTIRANJE Slika 18: Postavitev reciklažnega niza (Vir: Hevka, februar 2012) Postavitev cisterne z vodo in bitumnom pred reciklator Wirtgen zahteva usklajeno delovanje po vnaprej začrtanem postopku hladne reciklaže. Slika 19: Postavitev reciklažnega niza (Vir: Hevka, februar 2012) Marko Dular: Obnova in rekonstrukcija cestne infrastrukture Stran 28 od 67

36 Slika 20: Reciklator (Vir: Hevka, februar 2012) Reciklator s svojim rezkanjem v širini voznega pasu melje in meša material iz obstoječega vozišča do zastavljene globine. Vbrizgavanje hladne vode v segret bitumen omogoča nastanek penjene zmesi, ki prodira med zrna zdrobljenega agregata. Penjen bitumen dejansko s svojo spremenjeno viskoznostjo omogoča v mešalnem bobnu oblivanje finih zrn premera 0,063 mm. Takšna reciklirana zmes se za reciklatorjem v širini voznega pasu položi na površino voziščne konstrukcije. Slika 21: Položena reciklirana zmes (Vir: Hevka, februar 2012) Marko Dular: Obnova in rekonstrukcija cestne infrastrukture Stran 29 od 67

37 Slika 22: Zgoščevanje reciklirane zmesi (Vir: Hevka, februar 2012) Po položitvi reciklirane zmesi je potrebno takojšnje zgoščevanje le - te. Ko dosežemo ustrezno zbitost reciklirane zmesi, se izvede ravnanje materiala s pomočjo planirnega pluga. Ta splanira voziščno površino na ustrezne prečne in vzdolžne nagibe. Tako pripravljena podlaga je primerna za nanos vezane nosilne plasti asfalta, pripeljanega iz asfaltne baze. Slika 23: Nanos nosilne asfaltne plasti (Vir: Hevka, februar 2012) Marko Dular: Obnova in rekonstrukcija cestne infrastrukture Stran 30 od 67

38 Slika 24: Nanos obrabno zaporne asfaltne plasti in zgoščevanje (Vir: Hevka, februar 2012) Na koncu položimo preko vezane nosilne plasti asfalta še obrabno zaporno plast. Pomembna je njena obrabna odpornost na predvidene prometne obremenitve in dane klimatske pogoje. Hidrološke specifičnosti okolja, v katerem se nahaja voziščna konstrukcija, določajo strukturo izgradnje le - te. Za dosego primerne zbitosti plasti uporabimo ustrezno dimenzioniran valjar. Slika 25: Zgoščevanje, valjenje (Vir: Hevka, februar 2012) Marko Dular: Obnova in rekonstrukcija cestne infrastrukture Stran 31 od 67

39 4.4 STANJE PO SANACIJI Stanje po sanaciji je razvidno iz priloženih slik. Razlika pred in po sanaciji je očitna. Tovrstna tehnologija nam je zagotovila uporabo cestnega odseka za daljše obdobje brez večjih posegov v popravilo voziščne konstrukcije. Slika 26: Prej, potem (Vir: Hevka, februar 2012) Slika 27: Prej, potem (Vir: Hevka, februar 2012) Marko Dular: Obnova in rekonstrukcija cestne infrastrukture Stran 32 od 67

40 Slika 28: Ureditev bankine (Ljubljansko barje) (Vir: Lasten) Slika 29: Dostop do kmetijskega zemljišča (Vir: Lasten) Marko Dular: Obnova in rekonstrukcija cestne infrastrukture Stran 33 od 67

41 Slika 30: Meja med občinama: Ljubljana - Ig (Vir: Lasten) Slika 31: Odcep Iška Loka (Vir: Lasten) Izvedena reciklaža je omogočila polno uporabo rezkanega asfalta. Ta je nadomestil predviden agregat granulacije 0/32 mm Dobrepolje. Voziščna konstrukcija je sedaj bolj odporna na prometne in klimatske obremenitve. Marko Dular: Obnova in rekonstrukcija cestne infrastrukture Stran 34 od 67

42 4.5 KONTROLA KAKOVOSTI IN ZAKLJUČNA POROČILA KONTROLA KAKOVOSTI Kontrola kakovosti je vsebovala: kakovost recikliranja na obstoječi voziščni konstrukciji, kakovost izdelave novo izdelanih asfaltnih zmesi, kakovost vgrajenih plasti. Za notranjo kontrolo v procesu izvedbe obnovitve je skrbelo podjetje PMA d.o.o ZAKLJUČNA POROČILA Poročila o kontroli izvedenih del s strani podjetja Igmat, d.d. Inštitut za gradbene materiale: Poročilo o kakovosti pri izvedbi reciklaže z uporabo penjenega bitumna vsebuje: za reciklirano zmes: analizo indirektne natezne trdnosti (ITS), vsebnosti bitumna in granulometrična analizo: priporočene vrednosti (Wirtgen manua), recepture, ugotovljene vrednosti reciklirane zmesi, lastnosti vhodnega bitumna. za reciklirano plast: priporočena vrednost (Wirtgen manua): zgoščenost >98,0%, ugotovitve: zrnavosti in deleža bitumna, indirektna natezna trdnost (ITS), vsebnost bitumna, zgoščenost. ocena, diagram zrnavosti reciklirane zmesi (po ekstrakciji). Poročilo o rezultatih preiskav asfalta (AC 22 base B50/70 A2 nosilna plast) vsebuje: splošne podatke o: asfaltni zmesi, asfaltni plasti. rezultate preiskav, priložene tabele: tabela rezultatov preiskav asfaltne zmesi, diagram zrnavosti asfaltne zmesi, Marko Dular: Obnova in rekonstrukcija cestne infrastrukture Stran 35 od 67

43 tabela rezultatov preiskav vrtine, tabela sondnih meritev gostote asfaltne plasti. Poročilo o rezultatih preiskav asfalta (SMA 8 PmB 45/80-65 A2 obrabno zaporna plast) vsebuje: splošne podatke o: asfaltni zmesi, asfaltni plasti. rezultate preiskav, priložene tabele: tabela rezultatov preiskav asfaltne zmesi z diagramom zrnavosti asfaltne zmesi, tabela rezultatov preiskav vrtine, tabela sondnih meritev gostote asfaltne plasti. Zaključno poročilo o kontroli in kakovosti reciklaže voziščne konstrukcije in o kontroli kakovosti asfaltne utrditve: obseg izvedenih del: reciklaža obstoječe voziščne konstrukcije z uporabo penjenega bitumna, nosilna plast iz bitumeniziranega drobljenca oznake ac 22 base b 50/70 a2 v debelini 90 mm, obrabno zaporno plast iz drobirja z bitumenskim mastiksom oznake sma 8 pmb 45/80-65 a2 v debelini 30 mm. zunanja kontrola kakovosti, notranja kontrola kakovosti, ugotovitve. Poročila Inštituta za gradbene materiale Igmat, d.d. so v okviru Diplomske naloge priložena. Iz njih je razbrati ugotovitve v zvezi s kakovostjo voziščne konstrukcije. Recikliran material je iz obstoječe voziščne konstrukcije ob uporabi penjenega bitumna kot veziva precej bolj nosilen kot prvotni material. Vzdržuje elastičnost in s tem odpornost na razvoj razpok po slojih. Odvoz izrabljenega materiala na deponijo ni bil potreben, kar je precej pocenilo izvedbo. Dovoz novega materiala, običajno iz oddaljenih kamnolomov, je dosegal minimalne količine. Poraba energije se je v celotnem postopku precej zmanjšala, kajti odpadli so nepotrebni prevozi za dovoz in odvoz. Ob poteku gradnje sta bila močno zreducirana uničevalna vpliva na cestno infrastrukturo in okolje. Reciklažni stroj je v procesu obnove le enkrat zapeljal čez izpostavljena temeljna tla. Iz tega sledi, da je hladna reciklaža izrazit primer enofazne operacije. Marko Dular: Obnova in rekonstrukcija cestne infrastrukture Stran 36 od 67

44 5 ZAKLJUČKI Znano je, da je glavni cilj logistike znižanje stroškov v poslovnem procesu, obenem pa varovanje okolja. Naša predstavitev reciklaže voziščne konstrukcije ob uporabi penjenega bitumna govori točno o tem. Vemo, da je prenavljanje cest na Slovenskem zahteven tehnično - tehnološki proces. Prometne in klimatske obremenitve močno obremenjujejo voziščno konstrukcijo. Da bi zmogli zadovoljivo financirati obnavljanje obstoječega cestnega omrežja, moramo pristopiti k inovativnim tehničnim rešitvam. Uvajanje metode obnove voziščne konstrukcije z uporabo materiala iz obstoječe voziščne konstrukcije je v Sloveniji postopno zaživelo. Kar nekaj cestnih odsekov je na ta način že obnovljenih. Namen upravitelja državnih cest je čim daljša uporaba cest brez večjih posegov v voziščno konstrukcijo. Namen diplomske naloge je bil predstaviti obnovo voziščne konstrukcije po postopku hladne reciklaže s penjenim bitumnom. Ta postopek nam omogoča izvajanje obnovitve cestišča ob uporabi materialov iz voziščne konstrukcije. Velik napredek tovrstnega obnavljanja je v močnem zmanjšanju prevozov odpadnega materiala na deponije. Postopek hladne reciklaže s penjenim bitumnom poteka ob vnaprej pripravljeni recepturi. Ta se na podlagi temeljite laboratorijske analize izvaja s pomočjo posebej za ta namen konstruiranega stroja, imenovanega reciklator. Ta stroj rezka, melje in meša zmes, ki jo nato polaga nazaj v voziščno konstrukcijo. S tega stališča je ta postopek precej energetsko varčnejši od postopkov, ki zahtevajo temeljit in drag poseg v cestišče ob odvozu materiala iz voziščne konstrukcije ter dovoz novega. Logistično gledano gre za odpravo dragega transporta izkopanega materiala na deponijo in dovoz novega agregata drobljenca iz kamnoloma ali pa peskokopa. V prvem delu smo želeli predstaviti sam postopek reciklaže, to je postopek hladnega rezkanja brez predhodnega segrevanja voziščne površine. Ta način zahteva uporabo tehnične opreme, ki omogoča rezkanje in nato drobljenje za nadaljnje mešanje. Pomembno je poudariti kakovost rezkarja. Ta ima na svojem valju nameščene tako imenovane»zobe«. Ti so izdelani iz visoko kakovostnega materiala in s tem odporni na obrabo. Menjava le - teh seveda zahteva zaustavitev postopka reciklaže. Marko Dular: Obnova in rekonstrukcija cestne infrastrukture Stran 37 od 67

45 V delu diplomske naloge, kjer smo obrazložili delovanje reciklatorja, smo želeli nazorno prikazati penjenje bitumna. Sam namen penjenja bitumna oziroma zakaj je pomembno penjenje, je ponazorjeno na razumljiv fizikalni način. Penjenje namreč omogoča spreminjanje viskoznosti bitumna do te mere, da je možno ob mešanju v mešalnem bobnu oblivanje finih delcev in ne samo velikih. Kakovost bitumna je za reciklažo izjemno pomembna, saj je njegova sposobnost penjenja ključna za dosego želenih rezultatov recikliranja. Penjenje, ki ga povzroči vbrizgavanje hladne vode v segret bitumen, opredelimo s pomočjo dveh parametrov. Prvi parameter nam govori o ekspanzijskem razmerju pene, drugi pa o razpolovni dobi pene. Pri prvem parametru je pomembno, kakšno je doseženo ekspanzijsko razmerje med volumnom penjenega bitumna in bitumnom pred penjenjem. Drugi parameter pa nam pove, koliko časa traja, da se vsebina pene prepolovi. Pred začetkom rezkanja je potrebno vozišče posuti s cementom in peskom, ki nam povečata indirektno trdnost recikliranega sloja voziščne konstrukcije. Pesek ima v sami reciklirani zmesi poseben pomen, saj ima funkcijo zapiranja votlin med večjimi frakcijami. Reciklirana zmes se po vnaprej določeni, laboratorijsko pripravljeni, recepturi vgrajuje v voziščno konstrukcijo. Vgrajevanje poteka v širini voznega pasu. Reciklirano zmes je potrebno kontrolirati. Odvzame se vzorce in se jih pošlje v laboratorij za nadaljnje preiskave. Ugotavlja se doseženo kakovost reciklirane zmesi. Po položitvi reciklirane zmesi je potrebno takojšnje zgoščevanje le - te. Zbitost zmesi recikliranja dosežemo s primerno dimenzioniranim valjarjem. Po doseženi zgoščenosti nadaljujemo ravnanje na primeren vzdolžni in prečni nagib. To naredimo s pomočjo izravnalnega pluga. Ti nagibi so pomembni s stališča odvodnjavanja površinskih voda. Pri samem postopku recikliranja je pomembna postavitev reciklažnega niza strojev in naprav. Pred reciklatorjem se postavi cisterno vode in bitumna, za reciklatorjem pa valjar in planirni plug. Gibanje obeh cistern in reciklatorja mora biti usklajeno. Torej mora biti hitrost vožnje enaka, saj sicer pride do neenakomernega delovanja v nizu. Delovanje oziroma koordiniranje niza mora biti ustrezno vodeno. Za izvajanje tovrstnih del so potrebna specifična znanja. Teh se v Sloveniji ne pridobi v procesu formalnega izobraževanja, ampak ob usposabljanju v izvajalskih podjetjih. Znanja, ki so potrebna, terjajo od kadra visoko stopnjo motiviranosti, predvsem pa predanosti za dosego želenih rezultatov. Marko Dular: Obnova in rekonstrukcija cestne infrastrukture Stran 38 od 67

46 V zadnjem obdobju je kar nekaj podjetij v Sloveniji osvojilo znanje in veščine za obvladovanje tovrstne tehnologije. Izvajanje po tovrstnem postopku pomeni za Slovenijo velik finančni prihranek, sedaj in v bodoče. Glede na to, da je v Sloveniji potrebno precej pospešiti obnavljanje obstoječe cestne infrastrukture, se bo podjetjem, ki so se usmerila v tehnologijo hladne reciklaže s penjenim bitumnom, to dodobra obrestovalo. Vsakršen poseg v voziščno konstrukcijo zahteva predhodno ustrezne preiskave materialov odvzetih vzorcev iz plasti cestišča. Brez analize na terenu in laboratoriju ni moč zastaviti obnovitvenega posega. Šele po natančni analizi lahko določimo recepturo za izdelavo reciklirane zmesi, katere kakovost nam daje načrtovano odpornost na prometne in klimatske obremenitve. Hidrološki pogoji okolja, v katerem je umeščena voziščna konstrukcija, nam opredeljujejo odpornost tako temeljnih tal kot nevezanih in vezanih plasti cestnega telesa. Z vidika vpliva voda na umeščeno voziščno konstrukcijo je analiza okolja za pristop k obnovitvi voziščne konstrukcije ključna. Glede na to, da v Sloveniji kronično primanjkuje finančnih sredstev za obnovo, rekonstrukcijo in novogradnjo vseh kategorij cest, je uporaba tovrstnega postopka še kako dobrodošla. Zato je v Sloveniji v zadnjem obdobju prisoten vse večji interes za izvajanje obnovitvenih del po postopku hladne reciklaže s penjenim bitumnom. V drugem delu naloge smo predstavili primer obnove voziščne konstrukcije s hladno reciklažo s penjenim bitumnom na cestni trasi R3 642, odsek 1360 Ig Ljubljana (Peruzzijeva), od km do km Slikovni prikaz najbolj odslikava postopek izvedbe. Iz priloženih poročil Inštituta za gradbene materiale Igmat,d.d. je razvidna kakovost oziroma ustreznost izvedenih del ob obnovi voziščne konstrukcije. Na tem odseku je potrebno izpostaviti problematiko izvajanja obnovitvenih del na voziščni konstrukciji na zahtevnem barjanskem območju. Gre za močvirnato območje, ki je naravovarstveno zaščiteno. Krajinski park Ljubljansko barje je deležen poostrene pozornosti naravovarstvenikov, saj je njihova skrb za ohranitev naravnih danosti za zanamce izjemnega pomena. Obnova voziščne konstrukcije je potekala na razdalji približno tri kilometre. Sanirana so bila nevarna mesta. Sanacija je zahtevala vzpostavitev popolne zapore dne , ob delno sproščenem prometu na dne Cestni odsek ob delovnikih prepušča več kot 7000 vozil, zato je bila hitrost izvedbe obnovitvenih del voziščne konstrukcije prioriteta v razpisnih pogojih. Hladna reciklaža s penjenim bitumnom je to tudi zagotovila. Marko Dular: Obnova in rekonstrukcija cestne infrastrukture Stran 39 od 67

47 Priprava na obnovitvena dela na cestni trasi R3 642, odsek 1360 Ig Ljubljana (Peruzzijeva), od km do km je zahtevala najprej temeljito analizo obstoječega stanja. Na terenu in v laboratoriju je bilo potrebno ugotoviti stanje voziščne konstrukcije. Morebitna poškodovanost temeljnih tal, stanje posamezne ne vezane in vezane plasti voziščne konstrukcije, prometni in klimatski ter hidrološki pogoji so narekovali upravitelju državne ceste, da določi način obnove. Pred izvajanjem reciklaže je izvajalec del najprej odstranil rušo v širini enega metra od bankine vozišča na obeh straneh vozišča. Z odvzemanjem vzorcev iz konstrukcije so v laboratoriju za preiskave ugotovili stanje plasti voziščne konstrukcije, nato pa določili recepturo za reciklažno zmes. V priloženih poročilih je razvidna uspešnost izvedenega postopka ob doseženih rezultatih. Kontrola reciklirane zmesi je po položitvi le - te izjemno pomembna, kajti analiziranje potrjuje ali pa ovrže izpolnitev priporočenih kriterijev kakovosti zmesi. Na slikah je prikazana razporeditev reciklažnega niza; pred reciklatorjem cisterna vode in bitumna, za njim pa valjar in planirni plug. Reciklator v širini voznega pasu rezka in melje voziščno konstrukcijo. Le - to nato v mešalni komori meša s penjenim bitumnom. To delovanje nadzoruje mikroprocesorski krmilnik, ki krmili delovanje celotnega postopka rezkanja, mletja, penjenje bitumna, mešanja ter nato polaganja v voziščno konstrukcijo. Takoj po položitvi je bilo potrebno zgostiti reciklirano zmes na zahtevano zbitost. To doseže ustrezno dimenzioniran valjar. Takoj za njim pa planirni plug izravna reciklirano plast na ustrezen prečni in vzdolžni nagib. Preko tako pripravljene reciklirane plasti voziščne konstrukcije je bila prevlečena nosilna plast asfalta v debelini 90 mm, pripeljanega iz tovarne asfalta Podutik. Sledilo je zgoščevanje z valjarjem do zahtevane zbitosti plasti asfalta. Po nanosu nosilne plasti je sledil še nanos obrabno zaporne plasti asfalta v debelini 30 mm, tudi pripeljanega iz tovarne asfalta Podutik. Ta plast mora izpolnjevati kriterije odpornosti na prometne in klimatske ter hidrološke obremenitve. Zbita oziroma zgoščena je z ustreznim valjarjem. Tako obnovljeno vozišče naj bi prestalo predvidene obremenitve za nadaljnjih dvajset let brez večjih posegov v konstrukcijo vozišča. Ob tem je potrebno poudariti potrebno kakovostno vzdrževanje odseka preko celega leta, da bi bil uporaben v vseh vremenskih pogojih. Marko Dular: Obnova in rekonstrukcija cestne infrastrukture Stran 40 od 67

48 Celoten postopek hladne reciklaže s penjenim bitumnom ne zahteva gretja cestišča pred rezkanjem, zato je tu občuten energijski prihranek. Ni dragih izkopov in odvozov materiala iz obstoječe voziščne konstrukcije. Ni potreben dovoz novega materiala za nevezane plasti voziščne konstrukcije, saj recikliramo obstoječe vozišče in ga takoj vgrajujemo nazaj v voziščno konstrukcijo. S tem odpade tudi dovoz materiala iz kamnolomov ali peskokopov. Pocenitev obnovitve je očitna. Ekonomičnost tega postopka motivira investitorja za čim pogostejšo uporabo hladne reciklaže s penjenim bitumnom. Reciklažni niz gre samo enkrat preko občutljivih temeljnih tal, torej manj obremenjuje temeljna tla. Iz tega sledi, da je manjša verjetnost, da bodo le - ta poškodovana. Ta postopek je značilen enofazni proces obnovitve voziščne konstrukcije. Potrebno je vedeti, da je reciklirana zmes veliko bolj odporna na prometne in klimatske ter hidrološke obremenitve, saj je vezana z bitumnom, ki daje potrebno elastičnost in zmrzlinsko odpornosti. V državi, kot je Slovenija, je obnavljanje cestišč precejšen finančni napor. Dežela je pretežno hribovita z nekaj ravnine. Temperaturne razlike skozi celo leto so precejšnje. Nič ni nenavadno, če se pozimi spusti temperatura tja do -30 o C in poleti dvigne do +40 o C. Takšna temperaturna nihanja zelo slabo vplivajo na cestno infrastrukturo. Poleg tega je Slovenija bogata z vodnimi viri. Voda, talna in površinska, kvarno vpliva na voziščno konstrukcijo. Odvodnjavanje le - te pomeni preprečitev nastanka kvarnih posledic na voziščni konstrukciji. Slovenija s svojo razpršenostjo prebivalstva vzdržuje in obnavlja precejšnjo cestno infrastrukturo. Današnje stanje nam pove, da je v Sloveniji kilometrov vseh cest, od tega je državnih 6000 kilometrov, DARS pa jih ima 1500 kilometrov. Logistično gledano je to izjemno potratno za tako majhno populacijo. V bodoče bi bilo potrebno več narediti za večjo koncentracijo prebivalstva in gospodarstva, da bi s tem zmanjšali število kilometrov cest. Ob izdelavi diplomske naloge moremo ugotoviti, kako pomembna je ustrezna naravnanost razpisnih pogojev za dodelitev izvajalskih del za obnovo voziščnih konstrukcij, saj je spodbujanje inovativnih rešitev sedaj in v bodoče izjemno pomembno. Marko Dular: Obnova in rekonstrukcija cestne infrastrukture Stran 41 od 67

49 LITERATURA IN VIRI KNJIGE: Henigman, S., Bašelj, R., Britovšek, Z., Cotič, Z., Donko D., Fortuna I. idr. (2011), Asfalt. Ljubljana: Združenje asfalterjev Slovenije. 10. Slovenski kongres o cestah in prometu. Kastelic, T., (1991), Tehnični normativi za projektiranje in opremo mestnih prometnih površin. Ljubljana: Skupščina mesta Ljubljane, Mestni sekretariat za komunalno gospodarstvo, promet in zveze. ZBORNIKI REFERATOV: Henigman, S. (2006), Nekatere inovativne rešitve na področju voziščnih konstrukcij in izzivi v prihodnje. Portorož, 8. Slovenski kongres o cestah in prometu. Hevka, P. (2010), Obnova dotrajanih voziš - reciklaža z uporabo penjenega bitumna. Portorož, 10. Slovenski kongres o cestah in prometu. Cotič, Z., Čotar, M. (2006), Obnova državnih cest s ponovno uporabo materialov iz voziščne konstrukcije. Portorož, 8. Slovenski kongres o cestah in prometu. Svetličič, S. (2010), Smernice za načrtovanje sanacij in obnov pri vzdrževanju na državnih cestah novosti. Portorož, 10. Slovenski kongres o cestah in prometu. Šircelj, M., Cerar J. (2006), Sanacije cest od načrtovanja do izvedbe reciklaže z uporabo penjenega bitumna. Portorož, 8. Slovenski kongres o cestah in prometu. DIPLOMSKA DELA: Jančič, J. (2009), Analiza poteka gradbene investicije skozi posamezne faze graditve za izbrani objekt. Diplomska naloga, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo. Krašovec, T. (2007), Preverjanje kakovosti voziščne konstrukcije. Diplomska naloga, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo. Jurjavčič, P. (2006), Stabiliziranje zmesi kamnitih zrn za nosilne plasti voziščnih konstrukcij. Diplomska naloga, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo. INTERNI DOKUMENTI: Profesor, Hevka P. (2012). Izročki predavanj: Logistična infrastruktura. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direkcija Republike Slovenije za ceste (2012) Izročki predavanj: Obnova dotrajanih vozišč reciklaža z uporabo penjenega bitumna, Hevka Pavle, Marko Dular: Obnova in rekonstrukcija cestne infrastrukture Stran 42 od 67

50 POROČILA: Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direkcija Republike Slovenije za ceste (2011), Popis del Cesta: R odsek 1360 Ig - LJ(Peruzzijeva) od km 4,820 do km 6,580, Excel datoteka: P - R odsek 1360 Ig - LJ) - km 4,820-6,580 - BS 12 + AC 8 + SMA 4: Hevka Pavle, (2011). Igmat, d.d., Inštitut za gradbene materiale (2011): Poročilo o kakovosti pri izvedbi reciklaže z uporabo penjenega bitumna, DN: 390-A11, Igmat, d.d., Inštitut za gradbene materiale (2011): Poročilo o rezultatih preiskav asfalta (AC 22 base B50/70 A2 nosilna plast), DN: 412-A11, Igmat, d.d., Inštitut za gradbene materiale (2011): Poročilo o rezultatih preiskav asfalta (SMA 8 PmB 45/80-65 A2 obrabno zaporna plast), DN: 413-A11, Igmat, d.d., Inštitut za gradbene materiale (2011): Zaključno poročilo o kontroli in kakovosti reciklaže voziščne konstrukcije in o kontroli kakovosti asfaltne utrditve, DN: 419-A11, ZAKONI, PRAVILNIKI IN SPECIFIKACIJE: Uradni list RS, št. 109/2010 z dne ; Zakon o cestah (ZCes-1), stran Uradni list RS, št. 91/2005 z dne ; Pravilnik o projektiranju cest, stran Uradni list RS, št. 46/2000 z dne ; Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah, stran Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direkcija Republike Slovenije za ceste; Tehnična specifikacija za javne ceste TSC : 2009 Prometne obremenitve določitev in razvrstitev. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direkcija Republike Slovenije za ceste; Tehnična specifikacija za javne ceste TSC : 2009 Projektiranje dimenzioniranje novih asfaltnih voziščnih konstrukcij. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direkcija Republike Slovenije za ceste; Tehnična specifikacija za javne ceste TSC : 2003 Projektiranje klimatski in hidrološki pogoji. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direkcija Republike Slovenije za ceste; Tehnična specifikacija za javne ceste TSC : 2003 Geometrijski elementi cestne osi in vozišča. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direkcija Republike Slovenije za ceste; Tehnična specifikacija za javne ceste TSC : 2003 meritve in preiskave deformacijski moduli vgrajenih materialov. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direkcija Republike Slovenije za ceste; Tehnična specifikacija za javne ceste TSC : 2001 Ponovna uporaba materialov v cestogradnji Recikliranje. Marko Dular: Obnova in rekonstrukcija cestne infrastrukture Stran 43 od 67

51 SPLETNE STRANI: Kastelic, K (2006). Ljubljansko barje in njegova usoda. Pridobljeno z naslova Glasilo občine Ig, Zupančič, M. (september 2011). Mostiščar. Pridobljeno z naslova f-8&oe=utf-8&aq=t&rls=org.mozilla:en-us:official&client=firefoxa&source=hp&channel=np. Wirtgen cold recyclers. Pridobljeno z naslova hp. PRILOGE Priloga 1: Poročilo o kakovosti penjenega bitumna Priloga 2: Poročilo o rezultatih preiskav asfalta, nosilna plast Priloga 3: Poročilo o rezultatih preiskav asfalta, obrabno zaporna plast Priloga 4: Zaključno poročilo KAZALO SLIK Slika 1: Shematski prikaz penjenja bitumna... 9 Slika 2: Shematski prikaz predelave poškodovanega materiala reciklaža Slika 3: Voziščna konstrukcija Slika 4: Stanje pred in po reciklaži Slika 5: Izvedba izkopov in analiza materialov Slika 6: Prednostna sestava karakteristike penjenega bitumna Slika 7: Postavitev reciklažnega niza Slika 8: Posipanje cementa Slika 9: Cisterna in reciklator Slika 10: Odvzem vzorcev Slika 11: Zgoščevanje za reciklatorjem Slika 12: Iztrošenost voziščne konstrukcije Slika 13: Odvzem vzorcev Slika 14: Odvzem vzorcev Slika 15: Odvzem vzorcev Slika 16: Odstranitev travne ruše na bankini v širini 1,00 m Slika 17: Odstranitev travne ruše na bankini v širini 1,00 m Slika 18: Postavitev reciklažnega niza Marko Dular: Obnova in rekonstrukcija cestne infrastrukture Stran 44 od 67

52 Slika 19: Postavitev reciklažnega niza Slika 20: Reciklator Slika 21: Položena reciklirana zmes Slika 22: Zgoščevanje reciklirane zmesi Slika 23: Nanos nosilne asfaltne plasti Slika 24: Nanos obrabno zaporne asfaltne plasti in zgoščevanje Slika 25: Zgoščevanje, valjenje Slika 26: Prej, potem Slika 27: Prej, potem Slika 28: Ureditev bankine (Ljubljansko barje) Slika 29: Dostop do kmetijskega zemljišča Slika 30: Meja med občinama: Ljubljana - Ig Slika 31: Odcep Iška Loka KRATICE IN AKRONIMI TSC: CBR: MSI: FWD: ITS: PLDP: Tehnični standard za javne ceste (California Bearing Ratio) Kalifornijski indeks nosilnosti temeljnih tal oziroma podlage Modificiran švicarski indeks metoda vizualne ocene stanja vozne površine (Falling Weight Deflectometer) Meritev podajnosti voziščne konstrukcije, ki se jo meri z deflektometrom s padajočo utežjo Indirektna natezna trdnost (suha in mokra vrednost) Povprečni letni dnevni promet Marko Dular: Obnova in rekonstrukcija cestne infrastrukture Stran 45 od 67

53 Priloga 1: Poročilo o kakovosti penjenega bitumna (Vir: Igmat, d.d., Inštitut za gradbene materiale, Polje 351 c, SI-1260 Ljubljana Polje, Slovenija (DN: 390-A11 z dne: )) Marko Dular: Obnova in rekonstrukcija cestne infrastrukture Stran 46 od 67

54 Marko Dular: Obnova in rekonstrukcija cestne infrastrukture Stran 47 od 67

55 Marko Dular: Obnova in rekonstrukcija cestne infrastrukture Stran 48 od 67

56 Marko Dular: Obnova in rekonstrukcija cestne infrastrukture Stran 49 od 67

57 Marko Dular: Obnova in rekonstrukcija cestne infrastrukture Stran 50 od 67

58 Priloga 2: Poročilo o rezultatih preiskav asfalta, nosilna plast (Vir: Igmat, d.d., Inštitut za gradbene materiale, Polje 351 c, SI-1260 Ljubljana Polje, Slovenija (DN: 412-A11 z dne: )) Marko Dular: Obnova in rekonstrukcija cestne infrastrukture Stran 51 od 67

59 Marko Dular: Obnova in rekonstrukcija cestne infrastrukture Stran 52 od 67

60 Marko Dular: Obnova in rekonstrukcija cestne infrastrukture Stran 53 od 67

61 Marko Dular: Obnova in rekonstrukcija cestne infrastrukture Stran 54 od 67

62 Marko Dular: Obnova in rekonstrukcija cestne infrastrukture Stran 55 od 67

63 Marko Dular: Obnova in rekonstrukcija cestne infrastrukture Stran 56 od 67