Revija za zdrav življenjski slog

Size: px
Start display at page:

Download "Revija za zdrav življenjski slog"

Transcription

1 Revija za zdrav življenjski slog številka 41, letnik 04, marec Osebno: Motnje spanja: Kar tretjina prometnih nesreč je posledica zaspanosti doc. dr. Leja Dolenc Grošelj, dr. med / Aktualno: Breme raka v Sloveniji / Kako deluje: Komplementarne in alternativne metode pri alergijskih boleznih / Kako zdraviti: Varno do svetlejšega nasmeha / Preudarno za zdravje: Odpadna zdravila / Otroci in mladostniki: Plenični izpuščaj / Za mizo: Hrana za dober spanec

2 marec 2010 NAŠA LEKARNA 3 Najceneje je gledati televizijo Ko bo tale uvodnik v marčevskem izvodu naše revije izšel, bodo olimpijske igre že končane. Kljub veliki časovni razliki se zdi, da nas je večina igre kar pozorno spremljala. Kako tudi ne, saj smo imeli za našo majhno deželo lepo množico športnih predstavnikov, poželi smo tudi nekaj kolajn in na splošno se nad celokupnim iztržkom rezultatov res ne moremo pritoževati. Vendar pa moj namen ni pisati o olimpijskih igrah, ki so res nekaj posebnega in veličastnega v svetu športa, tekmovanja, rivalstva, pa tudi iskrenega prijateljstva. Pisati želim o tem, da je neizmerno lepo videti, kako se šport zažira v vse družbene sloje slovenskega življa. Ko nas je peščica tekaških entuziastov pred kakšnimi petnajstimi leti tekala po Rožniku, smo komajda našli tekaške poti, saj so bile malodane zaraščene. Tek v mraku je bil misija nemogoče, saj so tam postopali le kakšni nepridipravi ali zaljubljenci, ki so zaradi, recimo temu romantike, iskali zavetje teme. Tekač je bil le redek, skorajda neznan pojav. Enako je s številnimi, nekoč zanemarjenimi polji in gozdnimi potmi, ki so se v letošnji podnebno povsem običajni zimi spremenile v smučarskotekaške poti. Prvi spomladanski zvončki so na plano že privabili kolesarje, tekače, pohodnike... Zdi se, da se končno vsa Slovenije premika. Bolj kot kadarkoli prej je videti, da je ogromno ljudi spoznalo, da lahko samo z gibanjem, rekreacijo, vdihom svežega zraka največ naredijo sami zase. Kako lepo in spodbudno! A glej ga zlomka, v naši državi vsako idilo kmalu zamenja črni oblak. Kar se je po tihem pripravljalo in šušljalo že nekaj časa, je na prvi strani kot novico dneva nedavno obelodanil osrednji slovenski časnik. Osnutek novega zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju predvideva, da si bomo poškodbe zaradi ekstremnih športov v večji meri krili sami. To, da je zdravstvena blagajna kronično bolna in da se namesto o tem, kje bi lahko kaj prihranili, neprestano razmišlja, kje bi lahko državljanom še kaj vzeli, ni nič novega. Vendar pa je šokantno, kaj so naši modri politiki spravili pod opredelitev nevarnih športov. Drage bralke in bralci, zdaj se po novem ukvarjate z nevarnim športom, če na primer pohajkujete po hribih ali tečete po gozdnih poteh, rolate ali drsate. Gorski kolesarji, smučarji in deskarji pa smo sploh naenkrat postali celo ekstremni športniki! Do danes sem v koš športnih ekstremistov dajala skakalce s padalom, base jumperje, down hill kolesarje, pa še njihove statistike o resnih ali celo smrtnih poškodbah so dokaj skromne. Drage bralke in bralci, če je rekreacija vaš življenjski slog in če ste nameravali to pomlad začeti kar najbolj zdravo, pozabite! Preveč vas bo stalo! Raje se zleknite pred televizijo, vzemite vrečko čipsa ali še bolje dve, čokolado in pivo in spremljajte svoje telo, ki bo vsak dan bolj debelo in zamaščeno. Ožilje in krvni sladkor vam bosta hvaležna, zdravstvena blagajna, ki bo za vaše zdravljenje porabila vsako leto nekaj deset tisoč evrov, pa očitno tudi! Uvodnik Vanja Badovinac, odgovorna urednica Naša lekarna je poljudno strokovni vodič za učinkovito in pravilno jemanje zdravil. Naša lekarna je revija za izboljšanje kakovosti zdravja in življenja. Foto: Miha Krivic slovenija

3 Osebno 14 Aktualno 22 Kako deluje 30 Kako zdraviti 36 Preudarno za zdravje 62 Mesečni možnar 90 Doc. dr. Leja Dolenc Grošelj, dr. med: Motnje spanja: Kar tretjina prometnih nesreč je posledica zaspanosti Doc. dr. Leja Dolenc Grošelj je svetovno uveljavljena strokovnjakinja na področju motenj spanja in je izjemno zaslužna za to, da so tudi pri nas te obremenjujoče motnje dobile svoje strokovno mesto in obravnavo. Opozarja, da je po študijah zavarovalnic, ki obravnavajo prometne nesreče, kar četrtina prometnih nesreč posledica zaspanosti. Breme raka v sloveniji Na novo je leta 2007 za rakom zbolelo ljudi, moških in žensk. Bolezen je bila mikroskopsko potrjena pri primerih (94,0 %). V zadnjih 10 letih (v letih 1998 do 2007) se je incidenca raka v Sloveniji zvečala za 35 % med moškimi in za 27 % med ženskami, umrljivost pa za 18 % pri moških in za 16 % pri ženskah (tabela 1). Več kot polovica zvečanja incidence gre na račun staranja prebivalstva. Komplementarne in alternativne metode (kam) pri alergijskih boleznih: pogostnost in (ne)varnost kam Kar % bolnikov z alergijami skuša reševati svoj alergijski problem z metodami kam (naravni izdelki, dihalne in razgibalne vaje ter nepreverjene fizikalne metode). Alergologi smo najbolj zaskrbljeni nad metodami diagnostike s kam, saj tako nastajajo napačne diagnoze, spregledajo se nevarna stanja, ki brez klinične obravnave in specifičnega zdravljenja lahko ogrožajo življenje. Beljenje zob Varno do svetlejšega nasmeha Današnja družba narekuje trend, da imajo ljudje ravne in bele zobe, zato beljenje zob v zadnjem desetletju strmo narašča. Ne preseneča, da je vprašanje o beljenju zob eno izmed treh najpogosteje zastavljenih vprašanj pri zobozdravniku. Zabarvanost posameznih ali vseh, vitalnih ali avitalnih zob, še posebej v vidnem predelu zobnega loka, lahko močno vpliva na počutje, samozavest in s tem tudi socializacijo posameznika. Odpadna zdravila Od 31. decembra 2009 se nekatera odpadna zdravila lahko oddajo tudi v lekarni. Odpadna zdravila so lahko vsa neuporabljena zdravila in ostanki zdravil, ki so končnemu uporabniku ostali po uporabi. Da se zagotovi učinkovitost in varnost zdravila, je potrebno pravilno rokovanje z njim, tudi potem ko ga več ne uporabljamo. Napačno shranjevanje zdravil in umeščanje odpadnih zdravil med navadne odpadke je lahko tako za družbo kot okolje precej nevarno. Za pomladno kuro priporočamo čaj Planinka! (apoteka mr. ph. L. Bahovec) Bahovec ni bil le prodajalec farmacevtskih preparatov. Strokovni izziv so mu bili lastni zdravilni izdelki, ki se jim je po preselitvi lekarne posvetil z največjo vnemo. Prisegal je na naravno zdravljenje in sledil znamenitem Rousseaujevemu izreku»nazaj k prirodi!«, ki ga je uporabljal tudi v svojih oglasih. Zdravila je izdeloval večinoma iz naravnih planinskih zdravilnih zelišč in mineralnih soli. VSEBINA Uvodnik 3 Najceneje je gledati televizijo Za začetek 6 Makroskop Po nasvet v lekarno 12 Kažipot svetovanj v naših lekarnah Osebno 14 Doc. dr. Leja Dolenc Grošelj, dr. med: Motnje spanja: Aktualno Kar tretjina prometnih nesreč je posledica zaspanosti 22 Breme raka v Sloveniji Kako deluje 30 Komplementarne in alternativne metode (kam) pri alergijskih boleznih: pogostnost in (ne)varnost kam Kako zdraviti 36 Beljenje zob: varno do svetlejšega nasmeha 44 Kislinsko-bazično ravnotežje kot osnova za zdravo življenje Zdravilne rastline 48 Vprašajte strokovnjaka Znanje za zdravje 50 Ali ste vedeli? Medicinsko zrcalo 52 Zakaj ne namazati, ko boli? Analgetiki in njihova uporaba Medicinsko zrcalo Preudarno za zdravje Odkrito o skritem Portret farmacevta 58 Folna kislina vitamin življenja 62 Odpadna zdravila 68 S kakovostno prehrano Otroci in mladostniki 74 Plenični izpuščaj Za mizo Mesečni možnar Sudoku 96 Otroški kotiček 97 NL svetuje 98 do boljše kakovosti življenja z inkontinenco 72 Marina Urbanc Mokotar, mag. farm. 78 Hrana za dober spanec 84 Z rožmarinom gratiniran file 86 Počitniški golaž 90 Za pomladno kuro priporočamo čaj Planinka! (apoteka mr. ph. L. Bahovec)

4 6 NAŠA LEKARNA marec 2010 NAŠA LEKARNA 7 Makroskop Nova cena cepiva cervarix Podjetje GlaxoSmithKline Slovenija je za 20 % znižalo ceno cepiva cervarix. S tem si prizadeva zagotoviti, da bo imelo v Sloveniji več deklet in žensk dostop do tega zelo učinkovitega cepiva proti raku materničnega vratu. V Sloveniji je javnozdravstvena potreba po zaščiti žensk pred rakom materničnega vratu s cepljenjem in presejalnimi testi velika. Rak materničnega vratu je drugi najpogostejši rak na svetu pri ženskah. Vsako leto zaradi te bolezni umre več kot žensk (ena ženska vsaki dve minuti), veliko več pa jih je zaskrbljenih zaradi nenormalnih izvidov testa z brisom. Persen obvladajte stres in tako vplivajte na dober spanec Stres in nespečnost sta tesno povezana. Stres povzroča budnost in nespečnost, seveda pa tudi nespečnost krepi stres. Stres pomembno vpliva tudi na spremembo vzorca spanja, kar ima lahko številne negativne posledice najprej na duševno zdravje, nato pa tudi na druge organe. Pomanjkanje spanca predstavlja stres za telo in aktivira stresni sistem. Dolgoročno pomanjkanje spanja povzroča kronično aktivacijo stresnega sistema. Zaradi pomanjkanja spanca ste izpostavljeni večjemu tveganju za duševne motnje, kot sta kronična anksioznost in depresija, in srčno-žilne bolezni, na primer zvišan arterijski tlak. Persen je zdravilo rastlinskega izvora za pomirjanje z blagim delovanjem. Korenina zdravilne špajke (baldrijana) deluje pomirjevalno. V stresnem odzivu se količina prenašalca informacij v centralnem živčnem sistemu, imenovanem GABA, zniža. To povzroči občutke tesnobe, treme, napetosti, živčnosti in tudi strahu. Persen zavira glavno aktivacijsko stresno pot in zmanjša napetost s stresom vzdraženega centralnega živčnega sistema. Tako Persen, ki ni uspavalo, za razliko od teh, pri nespečnosti olajša uspavanje. Prednost Persena je, da upravlja s stresom na naraven način, saj organizem zaščiti pred aktivacijo stresne poti, in to brez neželenih učinkov, kot je odvisnost in omotičnost. Gripa zlasti nevarna za srčne bolnike Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da imajo bolniki s srčno-žilnimi boleznimi, ki se okužijo z virusom gripe, visoko tveganje za resne zaplete pri bolezni. Lanska sistematična analiza je razkrila, da sta okužba z virusom gripe in tveganje za srčni infarkt medsebojno povezana. Nizkoodmerni aspirin je pri bolnikih z boleznimi arterij povezan z bistvenim znižanjem tveganja za srčno-žilne dogodke. Podobne rezultate kažejo tudi študije pri osebah s koronarno boleznijo arterij in boleznimi možganskega žilja. Opustitev terapije z nizkoodmernim aspirinom pri srčnih bolnikih lahko predstavlja resno tveganje za pojav novega srčno-žilnega dogodka, kot je pokazala študija pri bolnikih z akutnim koronarnim sindromom. Za bolnike je pomembno, da predpisane terapije ob okužbi z virusom gripe ne spreminjajo oziroma da se o tem pogovorijo s svojim zdravnikom. Zdravilo alli Na 1. Mednarodnem kongresu o abdominalni debelosti, ki je potekal konec meseca januarja v Hongkongu, so bili predstavljeni rezultati študije, ki je bila narejena s pomočjo vrhunske MRI tehnologije. Študija je pokazala, da jemanje zdravila alli (orlistat 60 mg) ob nizkokalorični dieti z zmanjšanim vnosom maščob pomaga ne samo pri zmanjševanju telesne mase, ampak tudi pri odpravljanju nevarne trebušne (visceralne) maščobe. Trebušna maščoba obdaja vitalne organe v trebušni votlini in povečuje nevarnost razvoja življenjsko ogrožujočih bolezni. V dlje kot tri mesece trajajoči raziskavi, ki so jo izvajali v največjem evropskem centru za diagnostiko s slikanjem, so ilustrirane spremembe, ki jih v telesu povzroči zdravilo alli. Odrasle osebe s prekomerno telesno maso (ITM 28 kg/m 2 ) so ob jemanju zdravila alli in nizkokalorični dieti z zmanjšanim vnosom maščob izgubile ne samo 5 % odvečne telesne mase, ampak tudi 10 % nevarne trebušne maščobe. Rezultati so pokazali tudi, da je v 12. tednu raziskave zdravilo alli občutno zmanjšalo obseg pasu, ki je najboljši praktični pokazatelj trebušne maščobe. MRI študija sledi nedavno objavljenemu poročilu vodilnih strokovnjakov na področju debelosti, ki so pozvali k večjemu poznavanju trebušne maščobe. Poročilo je predstavilo rezultate evropske študije, v kateri je sodelovalo več kot anketirancev. Kar 88 % anketirancev ni poznalo pojma trebušne maščobe pred sodelovanjem v raziskavi, kar 61 % pa jih je odgovorilo, da so sedaj, ko poznajo tudi vse rizike, povezane s trebušno maščobo, bolj motivirani za zmanjšanje telesne mase. Zvezdar malo drugačna darila Darilni paketi Zvezdar so v Sloveniji še relativna novost. To so darila, ki pridejo z zagotovilom zadovoljstva, saj obdarovancu omogočajo izbiro. Gre namreč za darilne pakete, v katerih je knjižica s ponudbo različnih aktivnosti in doživetij iz cele Slovenije, ter darilni bon, s katerim lahko obdarovanec izkoristi eno od njih. Trenutno so na voljo štirje paketi na različne teme, v vsakem pa je več deset ponudnikov iz cele Slovenije. Paket Wellness tako ponuja različne storitve dobrega počutja, paket Doživetja je odličen za vse, ki imajo radi aktivno sprostitev v naravi, paket Adrenalin ponuja več možnosti adrenalinskega norenja, paket Okusi sveta pa prinaša restavracije svetovne in moderne kuhinje za dva. Marec je mesec, ko lahko dvakrat (za dan žena in za materinski dan) pokažemo ženskam v našem življenju, da jih cenimo. Zvezdarje najdete na in v vseh trgovinah DZS po Sloveniji. revija za zdrav življenjski slog Marec 2010, letnik 4, št. 41 Mesečnik, izhaja 1. petek v mesecu. Naklada: izvodov Vrednost izvoda: 3,67 Letna naročnina: 41,10 Izdajatelj: Entrapharm, d.o.o., Pot k sejmišču 30, 1000 Ljubljana E: urednistvo@nasa-lekarna.si Uredništvo Glavna urednica: Katja Krasko, univ. dipl. nov. Odgovorna urednica: mag. Vanja Badovinac, dipl. soc. del. Strokovna sodelavca uredništva: mag. Nada Tržan Herman, mag. farm., in Rok Petrič, mag. farm. Uredniški odbor dr. Martina Brank, mag. farm. dr. Aleš Mlinarič, mag. farm. Monika Sonc, mag. farm., spec. Janez Špringer, mag. farm., spec. prof. dr. Ema Mušič, dr. med. Andreja Širca Čampa, univ. dipl. ing. živil. teh. prim. Peter Kapš, dr. med. mag. Damjan Slabe, prof. zdrav. vzgoje prim. dr. Alenka Kraigher, dr. med. Ervin Strbad, dr. med. Oblikovanje celostne podobe: Vojko Plevel, Aleš Zupančič, Inverso Oblikovanje in prelom: Vojko Plevel, Inscribo Lektura: Darinka Verdonik Fotografije: Žiga Koritnik, Shutterstock, istockphoto Uvodnik izraža stališča avtorja in ne nujno vsega uredništva. Tisk: Schwarz d.o.o., Koprska 106 d, 1000 Ljubljana Oglasno trženje: Entrapharm, d.o.o., Jure Pučko, univ. dipl. ekon. Pot k sejmišču 30, 1000 Ljubljana T: , Faks: E: marketing@entrapharm.com Naša lekarna je mesečnik, ki je brezplačno na voljo v lekarnah po Sloveniji. Vse pravice pridržane. Celoto ali posamezne dele je mogoče ponatisniti le s pisnim privoljenjem izdajatelja. Za članke, v katerih je obravnavano delovanje učinkovin in zdravil, ki se izdajajo na zdravniški recept, velja opozorilo Ministrstva za zdravje: Ministrstvo za zdravje opozarja, da besedilo obravnava zdravilo, ki se sme izdajati le na zdravniški recept. O primernosti zdravila za uporabo pri posameznem bolniku lahko presoja le pooblaščeni zdravnik. Dodatne informacije dobite pri svojem zdravniku ali farmacevtu. Podatki, ki so objavljeni v prispevkih o zdravljenju, so namenjeni izključno splošnemu informiranju in ne morejo nadomestiti osebnega obiska pri zdravniku ali posveta s farmacevtom. Če menite, da potrebujete zdravniško pomoč, se obrnite na osebnega zdravnika ali farmacevta, ki sta edina poklicana za pravilno presojo in zdravstvene nasvete glede vaše bolezni oziroma vaših težav ter za izbiro in način jemanja zdravil.

5 8 NAŠA LEKARNA Makroskop marec 2010 NAŠA LEKARNA 9 Knjiga Sladkorna bolezen tipa 2 Doc. dr. Marko Medvešček, dr. med., in Maruša Pavčič, univ. inž. živ. tehn., sta izdala novo knjigo z naslovom Sladkorna bolezen tipa 2 in s podnaslovom Kako jo obvladati in živeti z njo; Sto receptov za zdravo življenje. Ob njeni izdaji sta povedala:»knjiga je namenjena bolnikom s sladkorno boleznijo tipa 2 s ciljem, da jim pomaga pri usposobljenosti za samooskrbo. Samooskrba pomeni, da bolnik sam skrbi ne samo za urejanje krvnega sladkorja, temveč tudi za nadzor nad dejavniki tveganja, kot so zvečane maščobe v krvi in zvišan krvni tlak, poleg tega pa za redno pregledovanje za kronične zaplete. Obsega tudi njegovo vlogo v zdravljenju, ki je še posebno aktivna, kadar gre za uporabo insulina. Poleg tega pa še skrb za zdrav slog življenja, ki temelji na zdravem prehranjevanju, telesni dejavnosti in izogibanju razvadam, npr. kajenju. Vse to ne gre brez ustrezne izobraženosti o lastni bolezni, njenih nevarnostih in načinih zdravljenja. Skratka, motiviran in izobražen bolnik postane odgovoren in enakopraven partner v oskrbi svoje bolezni.«dodana vrednost knjige je sto receptov za zdravo prehrano, ki jih lahko bolniki uporabljajo pri sestavi jedilnikov, prilagojenim prehranskim navadam. Recepti so sestavljeni tako, da posamezne jedi predstavljajo del načrtovane prehrane za obrok. Velik poudarek sta avtorja dala izboru jedil in živil. Vsak recept ima tudi izračunano energijsko in hranilno vrednost ene porcije. To bolnikom omogoča, da preverijo, ali izbrana jedila ustrezajo specifičnim dietnim navodilom, ki jih dobijo pri svojem zdravniku. Svetovni dan spanja s sloganom»z dobrim spanjem do zdravja«19. marca 2010 bomo praznovali že tradicionalni svetovni dan spanja. Letošnji slogan svetovnega dneva spanja bo»z dobrim spanjem do zdravja«. V današnjem času kar tretjina ljudi trpi za tovrstnimi motnjami. Spanje je v sodobnem življenju včasih zapostavljeno, saj se mora podrediti natrpanim urnikom in sodobnemu načinu življenja. Nanj vplivajo številni dejavniki, zato je še vedno težko odkriti pravi vzrok za slabo spanje, prav porušenje našega naravnega ravnovesja med budnostjo in spanjem pa je pogost vzrok za utrujenost, zaspanost, raztresenost, glavobol ali vrtoglavico. Ena od vrst motenj spanja je tudi narkolepsija. 18. marca 2010 bomo obeležili prvi evropski dan narkolepsije. Na ta dan bodo potekale različne aktivnosti, ob 10. uri pa bo v Hotelu Union v Ljubljani tudi tiskovna konferenca, ki jo pripravljata Slovenska skupina za spanje pod okriljem ESRS (European sleep research society) in podjetje Medis. Narkolepsija je nevrološka motnja, ki se kaže kot prekomerna dnevna zaspanost, ko bolnik ne more ostati buden kljub temu, da je ponoči normalno spal. Poleg močne utrujenosti čez dan pa je zanjo značilna tudi katapleksija, to je nenadna izguba mišične moči, ki jo sproži čustvena reakcija. Več informacij na: Pust v Lekarni Ptuj Na sliki: Zaposlene Lekarne Ptuj na pustni dan Zdravljenje HER2 pozitivnega metastatskega raka želodca Konec januarja je Evropska komisija odobrila uporabo zdravila trastuzumab (Herceptin ) za zdravljenje predhodno nezdravljenih bolnikov s HER2 pozitivnim metastatskim rakom želodca v kombinaciji s standardno kemoterapijo. Trastuzumab je prvo tarčno biološko zdravilo, ki je pokazalo izboljšanje preživetja bolnikov z rakom želodca, in predstavlja pomemben napredek v zdravljenju te vrste raka. Podrobno določanje bioloških lastnosti tumorjev in testiranje na izraženost HER2 receptorjev (določanje HER2 statusa) postaja ključno tudi za tarčno zdravljenje raka želodca. Zdravilo so že vrsto let uspešno uporabljali tudi za zdravljenje HER2 pozitivnega raka dojk. Trastuzumab (Herceptin ) je prvo tarčno biološko zdravilo, ki je dokazalo izboljšanje preživetja bolnikov s HER2 pozitivnim metastatskim rakom želodca. Pri bolnikih s HER2 pozitivnim rakom imajo tumorji na površini prekomerno izražene t. i. HER2 receptorje, pri raku želodca je takšnih bolnikov približno % obolelih. Za rakom želodca v Sloveniji letno zboli okrog 450 ljudi in je po pojavnosti šesti do sedmi najpogostejši maligni tumor. Pojavlja se pogosteje pri moških kot pri ženskah. Na sliki: profesor Eric Van Cutsem Metastatski rak želodca je kljub zdravljenju s sodobno kemoterapijo še vedno bolezen s slabo prognozo, zato je vsak napredek na tem področju velikega pomena. Kljub temu da se pojavnost po svetu in pri nas zmanjšuje, sodi ta bolezen med najpogostejše vzroke smrti zaradi raka. Preživetje napredovalega oziroma metastatskega raka želodca je slabo in je ob dosedanjih terapijah znašalo 10 do 11 mesecev po diagnozi. Zgodnje odkrivanje raka želodca je velik izziv, saj večina bolnikov nima posebnih simptomov v zgodnjih fazah bolezni. Profesor Eric Van Cutsem iz Univerzitetne bolnišnice Gasthuisberg v Belgiji, sicer vodilni raziskovalec v klinični raziskavi ToGA, je izjavil:»vesel sem, da je trastuzumab odobren za zdravljenje HER2 pozitivnega metastatskega raka želodca v Evropi, saj pomeni pomemben napredek v zdravljenju te bolezni. Kliniki bomo morali zagotoviti, da bodo vsi bolniki z metastatskim rakom želodca ustrezno testirani na izraženost receptorjev HER2.«Nova naložba Sandoza v biofarmacevtiko v Sloveniji V farmacevtski družbi Lek, članici skupine Sandoz, so konec februarja odprli nov obrat za proizvodnjo tehnološko zahtevnih biofarmacevtskih učinkovin. Nova naložba, vredna 3,75 milijona ameriških dolarjev, pomeni dodatno krepitev vloge Leka v razvoju in proizvodnji podobnih bioloških zdravil v globalni Sandozovi mreži biofarmacevtike. Mengeš je eden od treh ključnih Sandozovih globalnih razvojnih in proizvodnih centrov biofarmacevtike ter hkrati center odličnosti za celične kulture in za modifikacijo proteinov. Novi obrat s 430 m 2 površine bo v celoti pokril razvojne in komercialne potrebe po modificiranih proteinih za Sandoz. Sandoz oz. Novartis je v razvoj biofarmacevtike v Sloveniji do zdaj vložil skupaj 45 milijonov evrov. Lekova biofarmacevtika je edini industrijski center za sodobno, rekombinantno biotehnologijo v Sloveniji, v kateri trenutno dela več kot 150 strokovnjakov.. Sandoz je trenutno edino podjetje, ki ponuja tri podobna biološka zdravila na trgu EU, vključno s Slovenijo, in podobna biološka zdravila na treh kontinentih v Evropi, Severni Ameriki (v ZDA in Kanadi) in Aziji (na Japonskem) kakor tudi v Avstraliji. Na sliki (z leve): Zvonko Bogdanovski, član uprave Leka, dr. Violeta Gabrijelčič, direktorica Biofarmacevtike v Leku, Vojmir Urlep, predsednik uprave Leka, Ameet Mallik, direktor biofarmacevtike v Sandozu, in Borut Miklavčič, minister za zdravje

6 10 NAŠA LEKARNA Makroskop marec 2010 NAŠA LEKARNA 11 Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije praznuje 90 let delovanja Na sliki: Tomaž Wraber v zvočni in braillovi knjižnici na ZDSSS Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije (ZDSSS) v letu 2010 obeležuje 90-letnico svojega delovanja. Njen sedanji predsednik je Tomaž Wraber. V tem letu se bodo na državni in krajevni ravni odvijale številne dejavnosti, namenjene tako članom kot tudi širši javnosti, potekale pa bodo pod skupnim geslom»leto drugačnega pogleda«. Poleg prireditev za letošnje leto načrtujejo tudi izdajo zbornika Šport in šah v življenju slepih in slabovidnih. ZDSSS je najstarejša invalidska organizacija v Sloveniji. Glavni cilj zveze in društev je omogočanje slepim in slabovidnim, da se naučijo kar najbolj polno zaživeti v svojih življenjskih okoljih in si pridobijo veščine. Slednje nujno potrebujejo, da bi lahko kljub izgubi vida postali čim bolj neodvisni in enakopravni državljani. Zveza bo 90-letnico zaznamovala s številnimi dejavnostmi in dogodki, ki se bodo celo leto vrstili po vsej Sloveniji. Najpomembnejši dogodek leta bo osrednja proslava jubileja, ki bo 1. junija v Unionski dvorani v Ljubljani. Poleg slepih in slabovidnih članov se bodo proslave udeležili tudi številni predstavniki slovenske politike, gospodarstva, javnega in kulturnega življenja. Več kulturnih dogodkov, okroglih miz in seminarjev bodo za širšo javnost priredili v posameznih društvih. Raziskava Poznavanje okužb otrok in možnosti zaščite Izsledki raziskave Poznavanje okužb otrok in možnosti zaščite, ki je bila opravljena za spletni portal Ringaraja.net, med drugim razkrivajo, da starši najslabše poznajo pnevmokokne okužbe. Glede na izsledke raziskave je veliko otrok že prebolelo rotaviruse in norice. Starši zelo dobro poznajo gripo in norice, medtem ko so najslabše poznane pnevmokokne okužbe, saj jih pozna le dobra petina vprašanih. Zgolj 10 % staršev se zaveda, da pnevmokoki povzročajo vnetje srednjega ušesa, ki se pri otrocih rado ponavlja. Kar dve tretjini staršev je vnetje srednjega ušesa pri otrocih zdravilo z antibiotikom. Skoraj vsi starši (98 %) so seznanjeni, da pnevmokokne bakterije postajajo odporne na antibiotike. V nasprotju s pnevmokoknimi okužbami pa starši relativno dobro poznajo rotavirusne okužbe. Prepoznalo jih je 77 % staršev. Specialistka pediatrije in alergologije Vesna Plevnik Vodušek, dr. med., je poudarila, da se še vedno premalo staršev odloča za preventivno zaščito otrok, hkrati pa preveč staršev vnetje srednjega ušesa še vedno zdravi z antibiotiki. Oglasno sporočilo za starše. Žvečljive tablete Ekolostrum MUPI so popolno naravno prehransko dopolnilo za otroke. Vsebujejo polnovreden kolostrum. Ekolostrum MUPI je edinstvena naravna mešanica faktorjev za odpornost in rast ter vitaminov, mineralov in aminokislin. Žvečljive tablete MUPI so obogatene z laktoferinom, ki še dodatno krepi naravno telesno odpornost. Žvečljive tablete Ekolostrum MUPI lahko pripomorejo k boljši naravni obrambi telesa, večji vitalnosti in splošni telesni moči. In še to... žvečljive tablete Ekolostrum MUPI imajo res slasten okus. V LEKARNI TUDI DARILO ZA VSAKOGAR M U P I S L I K A N I C A Nočni obliž za herpes COMPEED Total Care Nočni obliž za herpes COMPEED Total Care je rešitev, posebej zasnovana za celjenje ponoči. Obliž je zasnovan tako, da vso noč ostane na svojem mestu in onemogoča, da bi kraste herpesa nenamerno spraskali. Obenem ščiti herpes pred vdorom umazanije in prašnih delcev. Deluje skladno z vašim naravnim procesom zdravljenja ponoči. Je edini izdelek s klinično dokazanim učinkom, ki deluje celo noč. Vsebuje sestavino Tanacetum PFE, izvleček rastline beli vratič (Tanacetum parthenium), ki pomirja. Postopek pridobivanja je zaščiten s patentom in omogoča ekstrakcijo najbolj blagodejnih snovi ter zagotavlja njihovo ustreznost tudi za najbolj občutljivo kožo. Ljudje s herpesom, ki uporabljajo nočni obliž pred spanjem, so deležni blagodejnega naravnega blažilnega učinka izvlečka Tanacetum PFE in njegovega vpliva na pospešeno celjenje. Naša lekarna MUPIJA poiščite v lekarnah, specializiranih trgovinah in na MUPI slikanica na voljo tudi prek spletne strani. Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo prehrano. Medis, d.o.o., Brnčičeva 1, Ljubljana Zagotovite si NOVO, brezplačno MUPI slikanico 2 - OLIKANO! Če želite, da vašemu otroku pošljemo novo slikanico MUPI 2 - OLIKANO, ki je polna zanimivih prigod in igrarij, izpolnite kupon in ga v zaprti kuverti pošljite na naslov: Medis, d.o.o., Brnčičeva 1, 1000 Ljubljana, s pripisom»mupi«. Brezplačno slikanico MUPI 2 bomo poslali na otrokov naslov. Ime in priimek otroka: Naslov otroka: Kraj: E-naslov: Ime in priimek starša ali skrbnika: Rojstni dan otroka: DA, s podpisom se strinjam z izjavo* Podpis: Datum: * Soglašam, da Medis, d.o.o., in družbe v skupini Medis ali za to pooblaščene družbe z namenom izpolnjevanja ali uveljavljanja pravic v zvezi z izvedbo promocije ter za namene neposrednega trženja vzpostavijo, vzdržujejo in upravljajo z mojimi osebnimi podatki in podatki mojega mladoletnega otroka za neomejeno časovno obdobje ter jih posredujejo za te namene ena drugi. Vse navedene družbe zagotavljajo varstvo osebnih podatkov po zakonu, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Kadarkoli lahko pisno zahtevate, da v 15 dneh trajno ali začasno prenehamo uporabljati vaše osebne podatke za namen neposrednega trženja in vas o tem v nadaljnjih 5 dneh obvestimo na naše stroške. Seznanjen sem z opredelitvijo namena zbiranja in obdelave mojih osebnih podatkov in dovoljujem uporabo svojega elektronskega naslova za obveščanje.

7 12 NAŠA LEKARNA marec 2010 NAŠA LEKARNA 13 Po nasvet v lekarno Kažipot svetovanj v naših lekarnah Brezplačne meritve ravni krvnega sladkorja, holesterola in trigliceridov v Lekarni Ljubljana Svetovanja o uporabi kolekcije specialnih probiotičnih praškov WAYA Svetovanja o uporabi prehranskega dopolnila Ekolostrum in žvečljivih tablet Ekolostrum Mupi Termini v marcu: Lekarna Citypark meritve sladkorja v krvi, krvnega tlaka in holesterola, od 13. do 19. ure Svetovanja o uporabi prehranskega dopolnila Ekolostrum in Ekolostrum MUPI, izdelkov podjetja Medis, se nadaljujejo tudi v mesecu marcu. Otroci, ste že spoznali slavnega MUPIJA? V marcu vas bo obiskal v posameznih lekarnah. Datumi svetovanj, izbrane lekarne in obiski MUPIJA bodo objavljeni na spletnih straneh in Lekarna Citypark meritve sladkorja v krvi, krvnega tlaka in trigliceridov, od 13. do 19. ure Lekarna Miklošič meritve sladkorja v krvi, krvnega tlaka in holesterola, od 10. do ure Lekarna Metelkova meritve sladkorja v krvi s konzultacijami diabetologa, od 15. do 18. ure Centralna lekarna meritve sladkorja v krvi s konzultacijami diabetologa, od 15. do 18. ure Lekarna pri Polikliniki meritve sladkorja v krvi, od 15. do 18. ure Vse meritve bodo opravljale medicinske sestre oz. zdravstveni delavci, ki so usposobljeni za to delo. Vse aktualne informacije o terminih in lokacijah meritev so na voljo na Dnevi alergij v Lekarni Ljubljana V Lekarni Ljubljana bomo v sodelovanju z zdravniki Zdravstvenega doma Ljubljana organizirali dneve alergij. Vsi, ki jih pestijo tovrstne težave, so vabljeni na brezplačne konzultacije z zdravniki v Centralno lekarno in Lekarno Citypark. Več informacij na Kolekcijo specialnih probiotičnih praškov WAYA odlikujejo edinstvene mešanice probiotičnih kultur, ki so posebej izbrane za pomoč pri specifičnih težavah (diareja na potovanju WAYA AD, zaprtje WAYA IT, diareja ob jemanju antibiotikov WAYA AB), saj vsaka zase zahteva posebno obravnavo. Vsebujejo kakovostne vitalne probiotične kulture, kar šest do devet različnih vrst in sevov, ki se optimalno dopolnjujejo. Primerni so za vso družino. Poiščite svetovalke v lekarnah, ki vam bodo ob nakupu specialnega probiotičnega praška WAYA podarile inovativne obliže Urgo. Datumi svetovanj in izbrane lekarne bodo objavljeni na spletnih straneh in Izvajalec promocij in svetovanj v lekarnah je podjetje Entrapharm d.o.o., Pot k sejmišču 30, Ljubljana, tel.: , info@entrapharm.com, mojca.lah@entrapharm.com

8 14 NAŠA LEKARNA marec 2010 NAŠA LEKARNA 15 Osebno Motnje spanja: kar tretjina prometnih nesreč je posledica zaspanosti O motnjah spanja smo se ob obeležitvi dveh pomembnih dni prvem evropskem dnevu narkolepsije (18. marec) in svetovnem dnevu spanja (19. marec) pogovarjali z doc. dr. Lejo Dolenc Grošelj, dr. med., specialistko nevrologije in klinične nevrofiziologije, vodjo laboratorija za motnje spanja na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Doc. dr. Leja Dolenc Grošelj je svetovno uveljavljena strokovnjakinja na področju motenj spanja in je izjemno zaslužna za to, da so tudi pri nas te obremenjujoče motnje dobile svoje strokovno mesto in obravnavo. Opozarja, da je po študijah zavarovalnic, ki obravnavajo prometne nesreče, kar četrtina prometnih nesreč posledica zaspanosti.»šele ko taka oseba doživi nesrečo, ko na primer pelje otroka v vrtec, ko zaspi na delovnem mestu in se poškoduje, ukrepa. Do tega ne bi prišlo, če bi bolniki o tem predhodno poročali svojemu osebnemu zdravniku,«še poudarja doc. dr. Dolenc Grošljeva. Besedilo: Katja Krasko Foto: Katja Krasko

9 16 OSEBNO Motnje spanja: kar tretjina prometnih nesreč je posledica zaspanosti marec 2010 NAŠA LEKARNA 17 Kdaj se pri ljudeh vzpostavi ritem budnosti in spanja? Ritem budnosti in spanja je vzpostavljen že pri nerojenem otroku. V 29. tednu pri fetusih že poznamo izmenjujoč ritem možganske aktivnosti, v 33. tednu gestacije pa se že vzpostavi ritem mirnega in aktivnega spanja. Novorojenček seveda ne spi celo noč in ni buden cel dan, ima pa enakomerna stanja budnosti in spanja preko 24 ur. Pri petem mesecu je novorojenček že sposoben normalno prespati noč. Problem zbujanja ponoči se pri otrocih pojavi predvsem takrat, ko matere reagirajo na vsak otrokov gib. Vedno jim svetujemo, naj omejijo nočno hranjenje in previjanje. Kaj se dogaja z nami, ko spimo? Med spanjem smo zelo aktivni. V določenih fazah spanja, govorimo o peti fazi oziroma fazi rem (»rapid eye movement sleep«oziroma»spanje hitrih gibov zrkel«), smo najbolj aktivni. Takrat drugače dihamo, tudi srce nam bije drugače, zato je ta faza spanja v bistvu zelo nevarna za bolnike s srčnimi boleznimi in tiste z motnjami dihanja. To je faza, ko med spanjem lahko pride do miokardnega infarkta, možganske kapi ali nenadne smrti. Ali v vsakem spanju, tudi tistem krajšem popoldanskem recimo, doživimo vseh 5 faz spanja? V nočnem spanju doživimo vse cikle spanja, ki se večkrat ponovijo. En cikel traja približno 60 do 90 minut. V dnevnem spanju običajno ne gremo skozi vse faze spanja, ponavadi spimo le v plitkem spanju. Kakšne raziskave opravljate v laboratoriju za motnje spanja na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo Univerzitetnega kc v Ljubljani? Opravljamo polisomnografske in aktimetrske raziskave spanja. S polisomnografijo merimo več fizioloških parametrov med spanjem, kot so delovanje in aktivnost možganov, dihanje, gibi očesnih zrkel, spremljamo nasičenost kisika v krvi, srčno akcijo in mišično aktivnost. Bolnika spremljamo z video kamero, mikrofonom, in vse delamo ponoči. Podnevi pa s testi srednje latence uspavanja objektivno merimo prekomerno dnevno zaspanost. Bolnike lahko s pomočjo pohodne polisomnografije spremljamo tudi doma. Ker so med snemanjem doma bolniki brez nadzora, je preiskava dobra triažna metoda za bolnike, ko ne gre za hude napade v spanju. Svojci imajo, menim, veliko vlogo v prepoznavanju in kasneje zdravljenju motenj spanja, saj se slednjih dostikrat bolniki ne morejo zavedati. Prihajajo dostikrat z bolniki v vaš laboratorij tudi bolnikovi bližnji? V procesu zdravljenja si prizadevamo imeti poleg bolnika partnerja ali starše. To, kar bolniki sami povedo o svojih motnjah, je lahko zelo daleč od resnice. Bolnike po prespani noči v laboratoriju prosimo, da izpolnijo vprašalnik o tem, kako dobro in kako dolgo so spali ponoči. In povem vam, da ta odstopanja pogosto niso v minutah, temveč v urah! Bolnik, ki ima motnje dihanja med spanjem ali epileptične napade, ponavadi sploh ne bo vedel, da je do tega prišlo. Tako so nam velikokrat svojci v resnično pomoč. Kako je pri nas že na osnovni zdravstveni ravni, torej na ravni osebnega lečečega zdravnika, poskrbljeno za obravnavo motenj spanja? Koliko bolnikov sprejmete z napotnicami od osebnega lečečega zdravnika? Vedno več, vendar je zavedanja o motnjah spanja še vedno premalo. Bolnik bo prišel do zdravnika, ko se bo slabo počutil, ko bo imel visok pritisk ali sladkorno bolezen. Ko pa bo zaspal za volanom, v službi, o tem ne bo govoril, ker ga bodo drugi ocenjevali, da je len, da ponoči ne spi. Vemo, da je v Sloveniji 1% ljudi z epilepsijo. Le malo jih ima epileptični napad za volanom, vendar imamo zelo stroge zakone, da ti vozniki ne smejo voziti avtomobila. Pri bolnikih s prekomerno zaspanostjo, ki so vsak dan prekomerno zaspani, teh prepovedi ni. Po študijah zavarovalnic, ki obravnavajo prometne nesreče, vemo, da je 25% prometnih nesreč posledica zaspanosti. Šele ko taka oseba doživi nesrečo, ko na primer pelje otroka v vrtec, ko zaspi na delovnem mestu in se poškoduje, ukrepa. Do tega ne bi prišlo, če bi bolniki o tem predhodno poročali svojemu osebnemu zdravniku in bi bili napoteni v naš laboratorij, kjer bi jih diagnosticirali in zdravili. Ne govorim o tem, da bi jih ozdravili, ker so bolezni lahko kronične. Jih pa lahko zdravimo in s tem preprečimo marsikatere nesreče. Torej osebi z diagnosticirano boleznijo motnje spanja, ki povzroča prekomerno dnevno zaspanost, na primer narkolepsijo, v Sloveniji zakonsko ni mogoče odvzeti prometnega dovoljenja? Zaenkrat ne, saj je pri nas v veljavi še vedno star pravilnik za voznike. Vendar pa se prav sedaj zakon usklajuje z evropskim in pričakujemo, da bo že v letu 2010 prišel v veljavo. Bili smo povabljeni k sodelovanju. Predlagali smo, da osebe, ki trpijo za boleznimi motenj spanja, ki povzročajo prekomerno dnevno zaspanost, niso sposobne za vožnjo, niti poklicno niti amatersko, in potrebujejo nadaljnjo obravnavo. Če pa so ti bolniki že diagnosticirani, jih zdravimo in kasneje določimo, katere omejitve so potrebne pri vožnji. Mednarodna klasifikacija deli motnje spanja na 8 zvrsti glede na spremembe v osnovnem vzorcu spanja. Kakšen pa je ta osnovni vzorec spanja? Normalen vzorec spanja in budnosti pri odraslih ljudeh izhaja iz tega, da smo ljudje cirkadiana bitja. To pomeni, da spimo ponoči v temi in smo budni preko dneva. Nismo kot delfini ali ptice selivke, ki lahko na primer izklopijo pol možganov in so budne mesece in mesece, da lahko plavajo, letijo. Mi smo bitja, ki spimo ponoči, in ko pride do motenj, govorimo o motnjah cirkadianega ritma. Ko nastanejo motnje preko dneva, kljub temu da normalno spimo ponoči, govorimo o prekomerni zaspanosti, ki ima lahko različne vzroke in jo povzročajo različne bolezni. Po mednarodni klasifikaciji, zadnja je iz leta 2005, poznamo kar 85 kategorij različnih bolezni spanja. Večina ljudi se zaveda samo nespečnosti in ničesar drugega. Kolikšne so zadostne količine spanca, da človek normalno funkcionira, torej da se ne pojavijo fiziološke ali psihološke posledice nespanja? Nekako naj bi veljalo 6 ur ali več, vendar to težko definiramo. Pri nekom, ki bo s petimi urami spanja ponoči normalno funkcioniral preko dneva, govorimo o kratkem spanju, in ne o nespečnosti. Imamo tako imenovane»short sleeperje«in»long sleeperje«. Pri slednjih tudi 8 ur še ne bo dovolj, pa to še ne bo patološko. Nekdo pa potrebuje malo spanja in s tem dobro funkcionira, zato nas vedno zanima subjektivni občutek ali se oseba zjutraj počuti naspano in ne zaspi ob monotonih situacijah. Želimo kakovostno nočno spanje, ne pa dolgo ležanje v postelji. Če nekdo 9 ur leži v postelji in od tega spi 6 ur, to za nas ni v redu. To je slaba kakovost spanja. Mi poskušamo doseči, da

10 18 OSEBNO Motnje spanja: kar tretjina prometnih nesreč je posledica zaspanosti marec 2010 NAŠA LEKARNA 19 bolniki tisti čas, ko so v postelji, res prespijo, in ne preležijo. Ali obstaja evropski ali slovenski register motenj spanja, da bi imeli nek celostnejši vpogled v to problematiko? Čeprav obstaja ogromno različnih oblik motenj spanja, pri nas nimamo registra teh motenj. Se pa sedaj v sklopu Evropske unije ustanavlja register za narkolepsijo s katapleksijo, pri katerem bomo sodelovali. Vsak specialist bo s svoje nacionalne ravni vnašal svoje bolnike, seveda z jasnimi omejitvami za dostop. Ker bolnikov z narkolepsijo s katapleksijo ni veliko, bomo lahko, če bomo na evropski ravni združili vse sile, dobili več pomembnih podatkov o teh bolnikih. Raziskave so pokazale, da z različnimi psihološkimi tehnikami, s spremembo navad in življenja, predvsem z manj stresa, lahko postavimo načela higiene spanja. Kaj je tista prava higiena spanja? Prava higiena spanja je to, da spimo ponoči in smo budni podnevi. Preko dneva moramo biti čim več na svetlobi, da zavremo izločanje hormona melatonina, ki se izloča ponoči v temi. Zvečer pred spanjem delamo bolj mirne stvari, izogibamo se močni svetlobi, pri otrocih pazimo, da se izogibajo barvitih igric in računalnika, ker vemo, da s tem stimuliramo možgane, da ne bodo mogli zaspati. Potrebno se je vzdržati pitja poživljajočih pijač z vitaminom c, tudi nikotin ne vpliva dobro na spanje. Držati se je dobro fizičnih aktivnosti podnevi, in ne pred spanjem, zato zvečer odsvetujemo vadbo v fitnesu ali obisk savne, saj potem ne bomo mogli doseči globokega spanca. Kozarček alkohola zvečer nas bo prijetno uspaval. Če pa je oseba alkoholik, to na posnetkih v laboratoriju že hitro uvidimo, saj ima popolnoma porušeno arhitekturo spanja. Če ima nekdo motnje dihanja ponoči, ga lahko alkohol ali zdravilo, ki deluje sproščujoče na mišice, torej tudi na dihalne mišice, ubije. Zato se je v takih primerih potrebno še bolj strogo izogibati alkoholu. Pri katerih boleznih se motnje spanja pojavljajo kot sekundarni znak? Pri depresiji se vedno pojavlja vprašanje kure ali jajca: kaj se je pojavilo prej ali je motnja spanja tista, ki vodi v depresijo, ali je motnja spanja simptom depresije? Na to obstajajo različni pogledi psihiatrov ter nevrologov. Sama pogosto vidim bolnike, ki prihajajo v ambulanto zaradi motenj spanja ali porušenega ritma budnosti in spanja ter se jim lahko šele čez leta razvije depresija. Torej motnja spanja zagotovo vodi v depresijo. Drugi pa so tisti, pri katerih je motnja spanja lahko vodilni simptom depresije in moramo vedeti, katera zdravila so nam na voljo za depresijo, ki nam uravnava tudi ritem budnosti in spanja. S čim je povezano dejstvo, da z leti potrebujemo čedalje manj spanja? To je povezano s hormoni. Izločanje hormona melatonina, ki nam pomaga pri spanju in se izloča ponoči v temi, je pri populaciji nad 55. letom starosti nižje kot prej. To vpliva na to, da ne moremo vzdrževati enakega ritma spanja ponoči. Ponoči se pojavijo pogoste prekinitve spanja z izločanjem hormona melatonina. Prav zato hodijo starejši ljudje raje prej v posteljo in se potem zgodaj zbujajo. Pri starejši populaciji je problem sočasnost drugih bolezni, recimo kronični bolečinski sindrom, hipertrofija prostate, pogosto uriniranje ponoči. Največkrat obstajajo drugi vzroki, zaradi katerih se ponoči prebujajo ker jih nekaj boli, ker morajo na vodo in je zaradi tega spanje prekinjeno. Vedno moramo pomisliti, s čim lahko pomagamo in obenem ne škodimo. Prav zato se bojimo starejših benzodiazepinskih uspaval, ker vemo, da so zlomi kolka na prvem mestu posledica nepravilnega prejemanja uspaval. Tak človek se ponoči zbudi, in ker je zaradi uspavala še vedno uspavan, ne ve točno, kaj se dogaja. Pade in si zlomi kolk. Problem je tudi politerapija, saj lahko privede do interakcij med zdravili, ki povzročijo motnjo spanja. Takrat moramo pretehtati, ali so to res zdravila, ki jih nujno potrebuje, ali lahko pomagamo tudi drugače. Bolniku moramo povedati, da ima zaradi njih tudi motnjo spanja. Druga velika skupina bolezni motenj spanja so motnje dihanja v spanju. Katere oblike teh motenj poznamo? Motnje dihanja so lahko centralne ali periferne, lahko so posledice živčno-mišičnega obolenja, ki prizadene tudi dihalne mišice. Motenj dihanja med spanjem se običajno bolniki sami ne zavedajo, poročajo nam šele o njihovih posledicah na dnevno počutje (jutranji glavoboli, utrujenost, zaspanost). Opišejo pa nam jih lahko partnerji, ko slišijo pavze dihanja ponoči. Sicer za pavze dihanja pri odraslih štejemo vse, kar je daljše od desetih sekund, pri otrocih pa premore, daljše od 20 sekund. Če želimo to objektivno opredeliti, moramo bolnikom v laboratoriju poleg možganske aktivnosti posneti tudi dihanje, napraviti plinsko analizo arterijske krvi v prebujanju. Največkrat ti bolniki potrebujejo umetno predihavanje med spanjem. Med hipersomnije, motnje spanja, ko nisi zmožen ostati buden podnevi, sodi tudi narkolepsija. Letos prvič bomo 18. marca v Evropi obeležili njen dan. Narkolepsija s katapleksijo je dedna in se jo zelo dobro zdravi zdravili. Potem je tu še Manj sem obremenjena, več časa imam za otroke»čeprav mi materinstvo pomeni največ na svetu, sem bila zaradi nenehnega usklajevanja obveznosti doma in v službi vse bolj vzkipljiva in zadirčna do svojih otrok. Zdaj se znam bolje organizirati in imam več časa zanju. Potrpežljivo odgovorim na vsa njuna 'zakaj' vprašanja in uživam v vsakem trenutku z njima.«persen Forte je zdravilo rastlinskega izvora. Omogoča vam hitro in učinkovito obvladovanje stresnih situacij, pri tem pa ne povzroča zasvojenosti. Persen Forte je pametna odločitev, ko želite ohraniti nadzor ter se mirno in zbrano soočiti z izzivi, ki vam jih prinaša dan. Test: Ali ste v stresu? Preverite na: Pred uporabo natančno preberite navodilo. O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.

11 20 OSEBNO Motnje spanja: kar tretjina prometnih nesreč je posledica zaspanosti marec 2010 NAŠA LEKARNA 21 idiopatska hipersomnija in hipersomnije zaradi drugih možnih vzrokov. Diagnostika teh bolezni je vedno polisomnografija. Gre za kronične bolezni, ki ponavadi zahtevajo doživljenjsko zdravljenje. Kaj vzbudi kataplektični napad pri narkolepsiji? Kataplektični napad, izguba mišičnega tonusa, je vedno povezan s čustvenim dogodkom, največkrat smehom. Povezava v centralnem živčnem sistemu na nevrone v možganskem deblu povzroči inhibicijo motoričnih nevronov, se pravi izgubo mišičnega tonusa. Ko bolnik vidi ali sliši nekaj smešnega, se ne more zasmejati. Pade mu glava, povesi se mu čeljust, lahko klecne v kolenih, padejo mu stvari iz rok. Poleg smeha povzročijo te znake še drugi čustveni dogodki, recimo strah ali jeza. Seveda pa nekdo, ki izgubi glas ob nekem žalostnem dogodku, še nima narkolepsije. Sodelovali ste tudi pri postavitvi evropskih smernic za zdravljenje narkolepsije. Prve tovrstne smernice so izšle že leta 2007, posodobljeno različico pa smo ravno zaključili in bo izšla že v tem letu. V sklopu evropskega združenja za motnje spanja želimo imeti poenotene smernice za obravnavo bolnikov v Evropi. Američani delavcem v turnusnem delu predpisujejo uspavala, da zjutraj, ko se vrnejo z dela, hitreje zaspijo, in stimulatorje budnosti, preden gredo zvečer v službo. V Evropi smo absolutno proti temu in upam, da bomo lahko pri tem čim dlje vztrajali. Pri teh smernicah smo zapisali, katera zdravila so na voljo v Evropi za narkolepsijo in kakšen naj bi bil pri narkolepsiji algoritem uvajanja terapije za različne simptome. V Sloveniji imamo na voljo skoraj vsa najnovejša zdravila za zdravljenje narkolepsije, kar je zelo spodbudno. Četrta velika skupina motenj spanja so motnje cirkadianega ritma, ki pa je vezan na 24-urni cikel. To skupino motenj spanja lahko povzročajo napake v našem genetskem sistemu, natančneje napake urnih genov. V Sloveniji v raziskovalne namene opravljamo tovrstne študije, da bi dokazali, za kakšno ekspresijo urnih genov gre. Poznamo npr. prezgodnji in prepozni ritem spanja, ko se ljudje uspavajo ali prebujajo z zamikom približno 4 ure. Naslednja skupina je popolnoma porušeno spanje, ko imamo kratka spanja preko celega dne. To se pojavlja pri bolnikih z demenco ali pri bolnikih po hudi poškodbi glave. Vedno več pa je motenj cirkadianega ritma, povzročenega z dolgoletnim nočnim in turnusnim delom. Svetovna zdravstvena organizacija je tudi potrdila, da je dolgoletno nočno delo lahko kancerogeno (rak dojke). Pri parasomnijah se bolnikom dogajajo neželeni dogodki. Ali je že dokazano, zakaj pride do tega pojava? Gre za motorično aktivnost med spanjem. Takšna oseba med spanjem govori, škrta z zobmi, lahko so to nočne more, ki se dogajajo v rem spanju, ali pa zelo neprijetni motorični fenomeni, kot so hoja v spanju, hudi nočni strahovi... Imamo bolnike, ki so v takšnih napadih ponoči prevračali omare ali napadali partnerja. Imeli smo že primere, ko je nekdo hotel nekoga zadaviti, ker je mislil, da rešuje partnerja iz vode. Gre za res hude motnje, ki jih je potrebno diagnosticirati in ustrezno zdraviti. Kako pomagati otroku, ki ima zelo izrazite nočne more? Nočne more se dogajajo predvsem v rem spanju, vendar so hujši strahovi v globokem spanju, to je bolj na začetku noči, ponavadi zelo hitro, ko otrok zaspi. Te nočne strahove spremlja hudo kričanje zaradi strahu. Otroka v takšnem napadu ne smemo zbujati. Pomembno je, da iz sobe umaknemo vse ostre predmete. Eni od naših bolnic se je v takem napadu zaradi udarca ob rob nočne omarice razlilo očesno zrklo. Dobro je, da imajo otroci ob postelji mehko podlago, majhnim otrokom je smiselno dati ograjico, da ne padejo in se poškodujejo. Nikoli v spalnici ne smemo puščati odprtega okna ali balkonskih vrat. Eden od naših bolnikov je v nočnem napadu padel iz drugega nadstropja. Take primere bi se dalo preprečiti, če bi jih osebni zdravniki predhodno prepoznali kot nevarne. Znanja o motnjah spanja primanjkuje. Ljudje, ki imajo motnje spanja, potrebujejo nadaljnjo obravnavo takoj, in ne takrat, ko se že zgodi nekaj tragičnega. Kaj pa motorične motnje v gibanju kot motnje spanja, so pogostejše pri otrocih ali starejših? Pri motoričnih motnjah v gibanju, predvsem pri majhnih otrocih, govorimo o»body rockingu«, ko se otroci s ponavljajočimi gibi uspavajo. Sindrom nemirnih nog oziroma periodični gibi udov pa so redki pri otrocih in pogostejši pri odraslih in naraščajo s starostjo. Pri slednjih prihaja do pomanjkanja dopamina v centralnem živčevju, zato je tudi terapija doživljenjska. Kdaj pri motnjah spanja pomaga samozdravljenje in kdaj je potrebno predpisati zdravila, največkrat uspavala? Samozdravljenje priporočam recimo pri nespečnostih pred izpiti ali po stresnih dogodkih, ki pa ne traja daljši čas. Pri jemanju preparatov brez recepta je potrebno biti previden, saj imajo lahko z nekaterimi zdravili hude interakcije. Najpogosteje se pri motnjah spanja predpisujejo uspavala, tudi pri nekaterih motnjah spanja, kjer to ni potrebno. Problem zdravil uspaval je v tem, da vemo, da delujejo na krajši čas, na dolgi rok pa ne več. Indikacija za vsa uspavala je tritedenska terapija. Zaenkrat v Evropi nobeno uspavalo ni registrirano za jemanje dlje časa. Problem nastane, ker predvsem starejši bolniki dolga leta jemljejo različna uspavala, ki ne pomagajo več. Jemljejo jih v višjih dozah, dodajajo jim druga zdravila, zaradi česar pride do odvisnosti in pojava tolerance. Sodelujete tudi z nekaterimi slovenskimi vrhunskimi športniki, s katerimi preučujte njihove ritme spanja. Kako tako imenovani»sleep management«pripomore pri doseganju vrhunskih rezultatov? V tujini je sleep management zelo razvit. V ekstremnih pogojih, na primer na kolesarski dirki čez Ameriko ali na solo regati čez Atlantik, si spanja, kot ga imamo doma, ne morejo privoščiti. Te aktivne, zelo motivirane športnike lahko naučimo, kako naj spijo na kratka obdobja za določen čas. Najprej jadralce ali kolesarje analiziramo v normalnih pogojih, da vidimo, kakšen je njihov ritem spanja. Merimo tudi motorične aktivnosti, izvajamo psihološka testiranja in delovanje avtonomnega živčevja. Če je pomanjkanje spanja pri teh športnikih predolgo, pride do neželenih obdobij spanja. Takrat se jim ta cikel poruši in gredo direktno v rem spanje. Pride do neželenih prividov in prisluhov. Zato želimo tem športnikom svetovati, kdaj je primeren čas za njihovo spanje, kdaj dosežejo maksimum, ko si morajo vzeti spanec, da bodo lahko potem spet normalno funkcionirali. Pri vrhunskih športnikih so te informacije zelo dobrodošle; seveda pa kljub skrbnim pripravam na realnih regatah poskušajo preseči svoje telesne zmožnosti...

12 22 NAŠA LEKARNA marec 2010 NAŠA LEKARNA 23 Aktualno Breme raka v Sloveniji izr. prof. dr. Maja Primic Žakelj, dr. med., specialistka epidemiologije doc. dr. Vesna Zadnik, dr. med., specialistka javnega zdravja, Onkološki inštitut Ljubljana Tina Žagar, univ. dipl. fiz., mlada raziskovalka Vse: Epidemiologija in register raka, Onkološki inštitut Ljubljana Osnovna dejstva o raku: Od rojenih leta 2007 bo do svojega 75. leta starosti za rakom zbolel eden od dveh moških in ena od treh žensk. V zadnjih letih zboli za rakom blizu Slovencev, več kot moških in žensk, umre pa jih nekaj več kot 5.500, okrog moških in žensk; med nami živi že več kot ljudi, ki so bili zdravljeni zaradi ene od rakavih bolezni.

13 24 AKTUALNO Breme raka v Sloveniji marec 2010 NAŠA LEKARNA 25 Kljub temu da se ogroženost z rakom zmerno veča, je največja v starejših letih; od vseh rakavih bolnikov jih je kar 58 % zbolelo po svojem 65. letu. Ker se slovensko prebivalstvo stara, je samo zaradi vedno večjega deleža starejših pričakovati, da se bo število novih primerov raka še večalo. Najpogostejši raki pri nas (kože, debelega črevesa in danke, pljuč, pa tudi dojke in prostate) so povezani z nezdravim življenjskim slogom, čezmernim sončenjem, nepravilno prehrano, kajenjem in čezmernim pitjem alkoholnih pijač; ogroženost z njimi je treba zmanjšati z ukrepi primarne preventive. Presejalni programi za rake, ki jih priporoča Svet Evropske zveze (ez) in smo jih uvedli tudi v Sloveniji, ter zgodnje odkrivanje bodo zmanjšali umrljivost za rakom dojk, debelega črevesa in danke in rakom materničnega vratu; pri slednjih dveh bodo zmanjšali tudi incidenco. Petletno relativno preživetje odraslih slovenskih bolnikov s katero koli vrsto raka (brez nemelanomskega kožnega), ki so zboleli v obdobju , je bilo 44-odstotno, bolnic pa 59-odstotno. Kljub temu da se preživetje slovenskih bolnikov boljša, je pri najpogostejših rakavih boleznih še vedno pod povprečjem Evropske zveze; izboljšanje je mogoče doseči z zdravstvenovzgojnim prosvetljevanjem prebivalstva in zgodnejšim odkrivanjem bolezni, seveda pa tudi z izboljšanjem organiziranosti zdravstvene službe. Zbiranje podatkov o bolnikih z rakom v Sloveniji Zbiranje podatkov o bolnikih z rakom ima v Sloveniji dolgoletno tradicijo, saj imamo na Onkološkem inštitutu Ljubljana (oil) enega najstarejših populacijskih registrov raka v Evropi, Register raka Republike Slovenije (v nadaljevanju Register). Ustanovljen je bil leta 1950 kot posebna služba za zbiranje in obdelavo podatkov o incidenci raka, prevalenci in preživetju bolnikov z rakom. Podatke o umrljivosti za rakom pa zbira Inštitut za varovanje zdravja in jih redno pošilja banki podatkov Svetovne zdravstvene organizacije (szo). Ti podatki so pomembno izhodišče za ocenjevanje obremenjenosti države z rakom, za načrtovanje in ocenjevanje onkološke primarne in sekundarne preventive, diagnostike, zdravljenja in rehabilitacije, za načrtovanje zmogljivosti in sredstev, ki so potrebni za obvladovanje rakavih bolezni (osebje, medicinska oprema, posteljne zmogljivosti), ter za klinične in epidemiološke raziskave v Sloveniji in v sklopu širših mednarodnih raziskav. Politične in ekonomske okoliščine so v zadnjih desetletjih večini Slovencev močno spremenile življenjski slog, njihovo izpostavljenost karcinogenom v delovnem in življenjskem okolju, povzročile pa tudi spreminjanje organizacije zdravstvenega varstva. Ker je latenčna doba pri raku večinoma daljša od 20 let, je mogoče sklepati, da se posledice teh sprememb še niso pokazale v celoti. V zadnjih letih zboli za rakom blizu Slovencev, več kot moških in žensk, umre pa jih nekaj več kot 5.500, okrog moških in žensk; med Slovenci trenutno živi že več kot ljudi, ki so bili kdaj zdravljeni zaradi ene od rakavih bolezni. Ker se rak bolj pojavlja med starejšimi, številnejša povojna generacija pa se bliža temu obdobju, je pričakovati, da bo breme te bolezni pri nas vse večje, četudi ostane raven nevarnostnih dejavnikov enaka, kot je danes. Razširjenost raka v Sloveniji leta 2007 Breme raka opisujemo z osnovnimi kazalniki, kot so incidenca, umrljivost, prevalenca in preživetje. Incidenca pomeni število vseh v enem koledarskem letu na novo ugotovljenih primerov raka v točno določeni populaciji. Prevalenca je število vseh živih bolnikov z rakom na določen datum ne glede na leto diagnoze. Groba incidenčna stopnja je število novih primerov na oseb opazovane populacije. Če analiziramo incidenco v daljšem časovnem obdobju (če se starostna struktura prebivalstva v času spreminja) ali če primerjamo incidenco med populacijami z različno starostno strukturo, je potrebo uporabiti eno od metod starostne standardizacije. Starostno standardizirana stopnja je teoretična incidenčna stopnja, pri kateri predpostavimo, da je starostna struktura opazovane populacije enaka starostni strukturi v standardni populaciji. Registri raka običajno uporabljajo kot standardno svetovno prebivalstvo. Na novo je leta 2007 za rakom zbolelo ljudi, moških in žensk. Bolezen je bila mikroskopsko potrjena pri primerih (94,0 %). V zadnjih 10 letih (v letih 1998 do 2007) se je incidenca raka v Sloveniji zvečala za 35 % med moškimi in za 27 % med ženskami, umrljivost pa za 18 % pri moških in za 16 % pri ženskah (tabela 1). Več kot polovica zvečanja incidence gre na račun staranja prebivalstva. Leta 2006 je bila ocenjena starostno standardizirana incidenčna stopnja raka pri obeh spolih v Sloveniji (438,5/ pri moških in 319,0/ pri ženskah) manjša od povprečne v Evropski zvezi (ez) (463,0/ pri moških in 325,5/ pri ženskah). Podobno kot v drugih evropskih državah je tudi v Sloveniji rak na drugem mestu med vzroki smrti. Leta 2006 je bila ocenjena umrljivost za rakom pri obeh spolih (283,1/ pri moških in 148,8/ pri ženskah) nekoliko večja od povprečne v ez (236,4/ pri moških in 136,2/ pri ženskah). Po podatkih Registra je mogoče predvideti, da bo od rojenih leta 2007 za rakom do 75. leta starosti zbolel eden od dveh moških in ena od treh žensk. Breme raka je odvisno Skupaj Moški Ženske Skupaj Moški Ženske Incidenca število na ,4 468,5 425,7 574,8 611,3 539,3 Umrljivost število na ,2 277,9 200,9 274,4 316,8 233,2 Prevalenca število Tabela 1. Breme raka v Sloveniji leta 1998 in 2007

14 26 AKTUALNO Breme raka v Sloveniji marec 2010 NAŠA LEKARNA 27 Moški Ženske Slika 2. Najpogostejša mesta raka po spolu Slovenija Stopnja na Leto Incidenca - groba stopnja Incidenca - SSS* Incidenca - groba stopnja Incidenca - SSS* Umrljivost - groba stopnja stopnja Umrljivost - Umrljivost SSS* - SSS* Stopnja na Leto Incidenca - groba stopnja Incidenca - SSS* Incidenca - groba stopnja Incidenca - SSS* Umrljivost - groba stopnja stopnja Umrljivost - Umrljivost SSS* - SSS* Prostata Pljuča Koža, razen melanoma Debelo črevo in danka Glava in vrat Želodec Mehur Koža, melanom Ledvica Trebušna slinavka Ostalo 6,3 4,6 3,3 3,3 2,9 2,5 16,9 14,4 14,3 12,8 18, % Dojka Koža, razen melanoma Debelo črevo in danka Pljuča Maternično telo Koža, melanom Želodec Jajčnik Maternični vrat Trebušna slinavka Ostalo 5,3 4,2 3,2 3,1 2,7 2,6 20,7 16,9 11,0 6,1 23, % Slika 1. Grobe in na svetovno prebivalstvo starostno standardizirane incidenčne in umrljivostne stopnje raka v Sloveniji po spolu * SSS starostno standardizirana stopnja (standard: svetovna populacija) od starosti. Od ljudi, ki so za njim zboleli v Sloveniji leta 2007, je bilo manj kot 1 % otrok in mladostnikov (to je mlajših od 19 let), skoraj 2,2 % je bilo starih let, 9,4 % let, 30,0 % let, 57,8 % pa je bilo starih 65 let ali več. S staranjem prebivalstva je zato pričakovati, da se bo število novih primerov večalo, s tem pa se bo večala tudi obremenitev zdravstvene službe. Trend starostno standardizirane incidenčne in umrljivostne stopnje v obdobju pri moških in ženskah prikazuje slika 1. Incidenčna in umrljivostna stopnja sta večji pri moških; ob tem ko se standardizirana incidenčna stopnja pri obeh spolih veča, se umrljivostna stopnja manjša pri moških od leta 1997 z letnim padcem za 1,5 %, pri ženskah pa od leta 1993 za povprečno 1,1 % na leto. Manjšanje verjetnosti smrti za rakom ob večanju incidence kaže, da je zdravljenje uspešnejše in da vse več bolnikov ozdravi ali živi z rakom, medtem ko jih je poprej več umrlo. Prvih pet po številu novih primerov najpogostejših rakov (kože, debelega črevesa in danke, pljuč, dojke in prostate) dosega 56,5-odstotni delež vseh novih primerov rakave bolezni. Pri moških je bil leta 2007 najpogostejši rak prostate (16,9 % vseh rakov, ugotovljenih pri moških) (slika 2). Na prvem mestu je zamenjal pljučnega raka, ki je bil najpogostejši rak pri moških vse od leta Znano je, da se je incidenca pljučnega raka večala vse do začetka devetdesetih let, ko se je ustalila na vrednosti okrog 85/ ; starostno standardizirana incidenčna stopnja se pri moških od leta 1993 manjša, in sicer v povprečju za 1,6 % letno. Pri ženskah ostaja na prvem mestu z 21-odstotnim deležem rak dojk (slika 2) in njegova incidenca se še veča. Pri obeh spolih se večajo incidence raka debelega črevesa in danke, malignega melanoma in drugih kožnih rakov, trebušne slinavke in nehodgkinovih limfomov; pri moških se veča tudi incidenca raka mod, pri ženskah pa pljučnega raka in raka materničnega telesa. Incidenca raka materničnega vratu pa se ne veča več od leta Preživetje bolnikov z rakom V avgustu 2008 je izšlo že tretje obsežnejše poročilo Registra o preživetju slovenskih bolnikov z rakom. Obravnava tiste, ki so zboleli in bili zdravljeni v samostojni državi Sloveniji. Kaže napredek, ki so ga zagotovili slovenska onkologija in slovensko zdravstveno varstvo skupaj s celotno družbo v 15 letih; o doseženem in možnostih za še boljše rezultate pišejo kolegice in kolegi, ki se dnevno ukvarjajo s specifičnim zdravljenjem bolnikov z rakom na Onkološkem inštitutu Ljubljana in klinikah Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Pomembna ugotovitev te analize je, da se preživetje odraslih bolnikov z rakom (brez kožnega) s časom pri večini rakavih bolezni pomembno izboljšuje; v deset letih ( in ) se je petletno relativno preživetje vseh bolnikov izboljšalo za 12 odstotnih točk (s 40 na 52 %), moških za 14 (s 30 na 44 %) in žensk za 10 (z 49 na 59 %). Posamezne rakave bolezni so razvrščene glede na pogostost in na uspešnost zdravljenja v tri skupine. V prvi so pogostejše rakave bolezni, ki so v obdobju posamično obsegale 3 % ali več skupnega bremena raka pri odraslih, skupaj pa 61 %. V tej skupini se je preživetje v 10 letih zvečalo za 10 odstotnih točk ali več pri vseh rakavih boleznih, razen pri dveh, kjer tudi v Evropi ni večjega napredka (pljuča, maternično telo); najbolj se je preživetje popravilo pri raku prostate (za 26 odstotnih točk), sledijo debelo črevo (16 odstotnih točk), dojka (14 odstotnih točk), kožni melanom (12 odstotnih točk), danka (11 odstotnih točk) in želodec (10 odstotnih točk). Po rezultatih raziskave Eurocare-4 pa preživetje slovenskih bolnikov, zbolelih za temi rakavimi boleznimi v letih , zaostaja za evropskim povprečjem, največ pri raku prostate, za 16 odstotnih točk. Zagotovo je prav ta skupina slovenskemu onkološkemu zdravstvenemu varstvu poseben izziv. Skupina redkejših rakavih bolezni, ki so v obdobju posamično obsegale manj kot 3 % skupnega bremena raka pri odraslih, ni enotna. V prvi podskupini so tiste rakave bolezni, kjer je preživetje slovenskih bolnikov enako ali celo boljše, kot je evropsko povprečje; z najboljšim preživetjem izstopajo bolniki z rakom mod, ščitnice in Hodgkinovo boleznijo. V drugi podskupini so raki, pri katerih preživetje zaostaja za evropskim povprečjem (urološki in hematološki raki ter večina rakov glave in vratu). Podobno kot drugod je tudi v Sloveniji preživetje bolnikov, starih 75 let in več, slabše, kot je pri mlajših (vendar pa se je v opazovanem obdobju izboljšalo za 9 odstotnih točk). Spodbudna ugotovitev za Slovenijo pa je, da je preživetje otrok in mladostnikov v evropskem povprečju; v zadnjem obdobju je bilo 83-odstotno, za 12 odstotnih točk večje kot deset let prej.

15 28 AKTUALNO Breme raka v Sloveniji marec 2010 NAŠA LEKARNA 29 Zaključek V Sloveniji si zdravstvo že dolga leta prizadeva z raznimi ukrepi celovito nadzorovati raka, vendar šele zadnji dve leti v obliki pisnega zavezujočega državnega programa z zastavljenimi cilji in merljivimi dosežki. Predvidevamo, da bo program letos tudi formalno sprejet. Izkušnje držav s takimi programi dokazujejo in to je povzeto v priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije, ki jim sledimo tudi pri nas, da je s takim dokumentom, v katerem so cilji jasno zastavljeni, z ukrepi, ki so dobro načrtovani in finančno podrti, ter s sprotnim spremljanjem kakovosti ukrepov in učinkov zanesljivo mogoče izboljšati nadzor nad rakom. K vrednotenju učinkovitosti Državnega programa obvladovanja raka bo zagotovo pripomogel tudi interaktivni državni spletni portal za elektronski dostop do najpomembnejših kazalnikov bremena raka, ki jih zbira rrrs (incidenca, prevalenca in preživetje), pa tudi državna zdravstvena statistika (umrljivost). Interaktivni spletni portal Slora, ki bo zaživel jeseni 2010, bo omogočal preprost in hiter dostop do podatkov o raku v Sloveniji in primerjavo z drugimi državami v eu in v svetu, s strokovnimi razlagami bo olajšal razumevanje podatkov in seznanjanje vseh uporabnikov z nevarnostnimi dejavniki raka, možnostmi zgodnjega odkrivanja in uspešnosti zdravljenja. S komunikacijskim mostom med uporabniki in strokovnjaki bo še dodatno pripomogel k objektivnemu in verodostojnemu informiranju o raku vseh ciljnih skupin prebivalstva. Viri podatkov 58 th wha resolution on cancer prevention and control. Dostopno na: WHA58%2022-en.pdf. Cancer control. Knowledge into action. Wha guide for effective programmes. Planning. Geneva: who, Dostopno na: Planning%20Module.pdf. Eco. European cancer observatory. Lyon: International agency for research on cancer, Dostopno na: Incidenca raka v Sloveniji ( ). Ljubljana: Onkološki inštitut, Register raka za Slovenijo, Incidenca raka v Sloveniji Ljubljana: Onkološki inštitut, Register raka za Slovenijo, 2010 (v pripravi). National cancer control programmes: policies and managerial guidelines. 2 nd ed. Geneva: who, Dostopno na: Primic Žakelj, M., Zadnik, V., Žagar, T., Zakotnik, B. Preživetje bolnikov z rakom, zbolelih v letih v Sloveniji. Ljubljana: Onkološki inštitut, 2009: 318. Verdecchia A, Francisci S, Brenner H, Gatta G, Micheli A, Mangone L, Kunkler I; the Eurocare-4 working group. Recent cancer survival in Europe: a period analysis of Eurocare-4 data. Lancet Oncol 2007; 9: Naša lekarna 09/10

16 30 NAŠA LEKARNA marec 2010 NAŠA LEKARNA 31 Kako deluje Komplementarne in alternativne metode (kam) pri alergijskih boleznih Pogostnost in (ne)varnost kam prof. dr. Ema Mušič, dr. med., specialistka internistka, Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergije, Bolnica Golnik Kar % bolnikov z alergijami skuša reševati svoj alergijski problem z metodami kam. Največkrat so to različni naravni izdelki, dihalne in razgibalne vaje ter nepreverjene fizikalne metode. Alergologi smo najbolj zaskrbljeni nad metodami diagnostike s kam, saj tako nastajajo napačne diagnoze, spregledajo se nevarna stanja, ki brez klinične obravnave in specifičnega zdravljenja lahko ogrožajo življenje. Določene metode alergika celo senzibilizirajo za nove alergije, vnemar pa puščajo kritičen problem anafilaktičnega šoka, ki lahko nastane zaradi same metode kam ali pa zaradi neodkritega dejanskega kritičnega alergena za bolnika.

17 32 KAKO DELUJE Pogostnost in (ne)varnost kam marec 2010 NAŠA LEKARNA 33 V klinične ambulante za alergijske bolezni se javljajo tudi bolniki, ki so določeno obdobje že izvajali metode kam, potrošili nemalo denarja, alergijska bolezen pa še kar naprej kaže neprijeten obraz z aktivnimi težavami in nevarnimi zapleti. Klinična alergologija skuša izobraževati, ponujati strokovno obravnavo, pri čemer se ne zoperstavlja uporabi nekaterih dopolnilnih metod v manj intenzivnih primerih alergij. Elementi obravnave alergijskega problema V klinični alergološki praksi neredko zmanjkuje časa za dosledno izpolnitev nujnih 10 stopenj obravnave alergijskega bolnika. Te stopnje so: 1. pogovor anamneza o bolnikovih težavah, dogodkih, tudi o morebitni rabi kam, o alergoloških testih v preteklosti, 2. dokumentiranje težav in simptomov po kliničnem pregledu, 3. zapis sedanjega zdravstvenega stanja, alergijskih znakov, 4. zapis bolnikovih pričakovanj, predlogov, razpoznava problema, 5. analiza dosedanjih medicinskih obravnav, terapije, 6. določitev načrta prihodnjih pregledov, 7. predstavitev možnosti prihodnjih posvetov, 8. pričakovanje rezultatov obravnave, 9. napoved bodočih posvetov, dopolnitev obravnave, 10. seznanitev s svetovnimi novostmi za to strokovno področje. Ker smo alergologi časovno utesnjeni, te postavke premalo poudarjamo. Tako bolnik ni poučen in išče rešitve v kam, ki so le redko lahko dopolnilne, vzročno odrešilne za dani problem pa ne morejo biti. Alergološka diagnostika vključuje alergološke vbodne kožne teste, katerih izbor je v kontekstu predhodnega pogovora in ob predpostavki o specifični vrsti preobčutljivosti, laboratorijske metode iskanja kritičnega alergena, provokacijske teste in vivo, specifične provokacijske teste in vitro, metode za opredelitev navzkrižnih alergij, ob domnevi kontaktne alergije in atopijske alergije kasnejšega tipa tudi epikutane krpične teste. Po razpoznavi kritičnega alergena se prične terapija, usmerjena v odpravo vzroka. Zelo velikega pomena je najdba alergena z eno izmed doktrinarnih metod. Nepravilno pa je vzdrževati nejasnost o vzroku z izjavami, kot je»vse vam škoduje«, kakor tudi z naštevanjem široke palete vzročnih alergenov npr. v hrani, po čemer oseba razvije simptome deficitarne prehrane, saj se premnogim hranilom izogiba. V gojenju take sive nejasnosti se spregleda tudi histaminska intoleranca, laktozna intoleranca, splošna intoleranca za aditive in konzervanse, kar je ob ustrezni razpoznavi zelo preprosto rešljiv problem. Smiselne dopolnilne metode Nekatere metode morejo dopolnjevati doktrinarne alergološke metode, nikakor pa jih ne morejo nadomestiti. Med dopustne dopolnilne metode spadajo: - dihalne vaje, - z omejeno indikacijo akupunktura, - avtogeni trening, - balneoterapija - funkcionalna relaksacija, - klimatsko zdravljenje, - kneippove metode, - utemeljena alergološka dietetika, - psihoterapija, - fizioterapija in - fitoterapija. Dihalne vaje in fizioterapija so koristne pri alergijah v dihalih, zlasti pri obstruktivnih boleznih dihalnih poti. Kneippove metode in balneoterapija so dopolnilne metode z dokazano koristnostjo. Savna, menjajoče se tuširanje in druge kneippove metode odvračajo infekcije zgornjih dihal. Relaksacija in avtogeni trening koristijo otrokom z ekcemom in astmo ob izvajanju doktrinarne farmakoterapije. Fitoterapija naj bo dopolnilni del farmakoterapije. Fitofarmaki se svetujejo le, če so v prometu pod enakimi predhodnimi pogoji pridobitve dovoljenja za zdravljenje kot sintetična zdravila. V ljudski modrosti so podatki o koristnih čajih, ki delujejo bodisi Marjana Kocjančič, Ljubljana 91 % slovenskih uporabnikov je več kot zadovoljnih z delovanjem in koristmi kapsul Ekolostrum.* Marjana Kocjančič, Ljubljana:»Vsako leto sem imela precejšnje težave z alergijami, saj me je stalno sililo na kašelj. Praktično vse dni v letu sem morala jemati tablete proti alergiji. Odkar vsak dan redno jemljem kapsule Ekolostrum, v času cvetenja vzamem kar 4, z veseljem spet nabiram regrat in nič več me ne draži na kašelj.«mateja Novak, Lukovica:»Končno rešitev za moje številne alergije! Čutim tudi, da sem postala bolj odporna proti številnim virusnim ter sezonskim obolenjem, ki so bili pred rednim jemanjem Ekolostruma vedno pričakovani in neizogibni, kljub preventivnim ukrepom!«mateja Turčin, Maribor:»Navdušena sem, ker mi pomaga pri skoraj vseh vsakdanjih stvareh, lažje se spopadam s stresom, imam veliko več energije in sem enostavno bolj sproščena. *Vir: spletna raziskava na Medis, d.o.o., Brnčičeva 1, Ljubljana blago antihistaminsko bodisi protivnetno in bronhodilatatorno. Izogibanje alergenu je za alergika nujno. Resno dietetiko pa moramo ločiti od nesmiselnih, nejasnih in neodgovornih omejitev v hrani za preveliko število hranil. Psihoterapija in spremljanje načina življenja, družinskih in socialnih razmer je koristna zlasti pri astmi in atopijskem dermatitisu. Vrednost klimatskega zdravljenja je nedvoumno pozitivna. Učinke akupunkture na potek astme so opazovali v več študijah in le pri blagih oblikah astme se je pokazalo zelo blago olajšanje obstruktivnih motenj dihanja ter subjektivnega počutja, kar pa ni imelo dolgotrajnega učinka. Premagajte pomladne težave! Kapsule Ekolostrum so na voljo v lekarnah in specializiranih trgovinah. Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo prehrano. Ekolostrum kapsule vsebujejo polnovredni, 100 % naravni kolostrum.

18 34 KAKO DELUJE Pogostnost in (ne)varnost kam marec 2010 NAŠA LEKARNA 35 H istamin je biološki amin hormon, ki se nahaja v vseh živalskih celicah. Vključen je v lokalni imunski odziv na patogene tujke, ki se kaže kot vnetje. Deluje kot nevrotransmitor (prenašalec signalov med živčnimi celicami), največjo vlogo pa ima pri alergijskih reakcijah. Metode kam, ki jih ne priporočamo Nobene dokazljive učinkovitosti v diagnostiki in terapiji alergij ne obstajajo za naslednje metode: 1. avtohomologna imunoterapija, 2. kineziologija in tehnike z nihali, 3. bioresonanca, 4. zdravljenje z lastno krvjo ali urinom, 5. elektroakupunktura, 6. analiza mineralov v laseh in barv šarenice, 7. kineziologija, 8. homeopatija, 9. aromaterapija. Predpostavke v kineziologiji, da dotik z alergenom sproži spremembe mišične napetosti, kar zazna kineziolog, niso dokazane. Bioresonanca sloni na trditvi, da človeka obdajajo elektromagnetna valovanja, ki so okrog alergika drugačna, kar lahko dokažemo. Ta valovanja registriramo z ustreznimi aparati. Tako alergije odkrijemo in jih zatem zdravimo. V priznanih alergoloških ustanovah temu niso pritrdili. Tudi mi v praksi ne srečamo primera, kjer bi se izvid bioresonance ujemal z metodami medicinske alergološke diagnostike. Podobno velja tudi za ostale nepriznane metode. Nekatere med njimi bazirajo na avtosugestiji, ki ne more biti eksaktna metoda za alergije. Homeopatija je za astmo neučinkovita in celo nevarna. Različne oblike homeopatije vključujejo pripravke rastlinskih ekstraktov, ki so neredko premalo ali sploh neučinkoviti. Manjkajo natančne informacije o vrsti in količini učinkovine. V alergiji je namreč le nekaj molekul kritične snovi lahko vzrok nesrečnega dogodka ali pa neučinkovitosti. Astma je prenevarna bolezen, da bi ob njej»krmarili v kalnem«, sploh ker imamo na voljo zanesljive farmakološke pripravke za umiritev astmatske krize. Ni pa izključeno, da bi se homeopatski pripravki v prihodnosti analitično proučili in po standardiziranih postopkih ponudili možnosti objektivnega preverjanja učinkovitosti. Danes v diagnostiki alergij uporabljamo metode, ki dokažejo sproščanje histamina v alergijskem procesu, ali pa tiste, ki prikažejo vzburljivost limfocitov ob stiku z alergenom. V terapiji pa delujemo proti učinkom histamina v vsem telesu, proti zoženju bronhijev pri astmi, proti s histaminom sproženim oteklinam in proti sistemski alergijski reakciji, kot je anafilaksija. Za vse to imamo preizkušene metode in pripravke ter izdelane smernice uporabe. Najbolj dolgoročno uspešna metoda zdravljenja je specifična imunoterapija, ko ob dokazanem nevarnem alergenu v telesu dosegamo neodzivnost nanj, organizem postane toleranten. Samo če preučimo potrebno natančnost tega postopka, vidimo, da nič, kar je manj jasnega in kar se v praksi ne da dokumentirati, ne more predstavljati priporočene metode sodobnega zdravljenja alergij.

19 36 NAŠA LEKARNA marec 2010 NAŠA LEKARNA 37 Kako zdraviti Beljenje zob Varno do svetlejšega nasmeha Matevž Janc, dr. dent. med. Današnja družba narekuje trend, da imajo ljudje ravne in bele zobe, zato beljenje zob v zadnjem desetletju strmo narašča. Ne preseneča, da je vprašanje o beljenju zob eno izmed treh najpogosteje zastavljenih vprašanj pri zobozdravniku. Zabarvanost posameznih ali vseh, vitalnih ali avitalnih zob, še posebej v vidnem predelu zobnega loka, lahko močno vpliva na počutje, samozavest in s tem tudi socializacijo posameznika. Prav zato takšni zobje zobozdravniku vedno znova predstavljajo izziv, kako jih obnoviti, da se bodo estetsko skladali z ostalim zobovjem.

20 38 KAKO ZDRAVITI Beljenje zob: varno do svetlejšega nasmeha marec 2010 NAŠA LEKARNA 39 Tipi in narava madežev/obarvanj zob Vzrok in izvor zabarvanja zob vpliva na hitrost in način odstranitve. Zabarvanja so lahko zunanja, notranja ali kombinacija obojega. Zunanja se nahajajo na površini zoba in jih lažje odstranimo, medtem ko so notranja dosegljiva le z beljenjem. Nekatera zunanja zabarvanja po dolgem času lahko postanejo tudi notranja. Zunanja so lahko posledica slabe higiene, uživanja kromatogene hrane in pijač (kava, rdeče vino) ter kajenja. Notranja zabarvanja pa so lahko posledica staranja, uživanja kromatogene hrane in pijač, kajenja, mikropok v sklenini, zdravil (tetraciklinov), pretiranega zaužitja fluoridov, močne zlatenice v otroštvu, porfirije, dentalnega kariesa in restavrativnih materialov ali tanjšanja debeline sklenine. Najprej je potrebno točno določiti vzrok in izvor zabarvanja, da lahko določimo način odstranitve ter ocenimo hitrost in meje učinkovitosti postopka. Tetraciklinski (modro-sivi) madeži so najtrdovratnejši, hitreje se odzivajo rjavkasta zabarvanja, medtem ko se najhitreje odzovejo rumenkasta zabarvanja, ki so posledica staranja, genetike, kajenja ali kave. Belih zabarvanj se ne da odstraniti, vendar so po beljenju manj opazna zaradi svetlejšega ostalega dela zoba. Staranje povzroča temnejše zobe zaradi tanjšanja sklenine in nalaganja temnejšega, bolj opačnega sekundarnega dentina. Karies se lahko v svojem poteku kaže v različnih barvah od belega haloja pa vse do sivih, rjavih in črnih madežev. Kovinski restavrativni materiali (najpomembnejši amalgam) lahko poleg sence, ki proseva skozi zob, povzročijo tudi odlaganje delcev v sklenino ter s tem zelenkasto zabarvanje, ki ga ni mogoče odstraniti z beljenjem. Zabarvan avitalni prvi levi zgornji sekalec (leva slika) in stanje po beljenju (desna slika). Starostno rumenkasto zabarvani zobje. Na desni sliki stanje po enomesečnem beljenju. Tehnike beljenja Princip beljenja Trenutno večina belilnih sredstev temelji na oksidativnih delcih (prostih radikalih), ki izvirajo iz vodikovega peroksida (H 2 O 2 ), karbamidnega peroksida, natrijevega perkarbonata oz. drugih substanc in jih skušamo dovesti do mesta zabarvanja, kjer reagirajo s kromatogenimi molekulami in jih tako razbarvajo. (H 2 O 2 ima zaradi nizke molekularne teže sposobnost globokega in hitrega prodiranja, njegovi radikali pa reagirajo z dvojnimi vezmi (rumene barve) in nastajajo hidroksilne vezi (brezbarvne) ter manjše molekule, ki so svetlejše. Pri beljenju s karbamidnim peroksidom le-ta v ustih razpade na ureo in H 2 O 2.) Tipi beljenja Tipe beljenja delimo glede na vrsto zob: - beljenje vitalnih zob zunanje beljenje, - beljenje avitalnih zob notranje beljenje ali kombinacija z zunanjim beljenjem. Glede na način: - ordinacijsko beljenje -»in-office tehnika«(h 2 O 2 s pomočjo svetlobne aktivacije ali brez nje), - domače beljenje pod nadzorom zobozdravnika (imenovano tudi»nočno beljenje«ali»at-home tehnika«s karbamidnim peroksidom), - domače beljenje brez nadzora zobozdravnika (H 2 O 2 ali karbamidni peroksid). Faktorji, ki vplivajo na beljenje - Čistost površine zob Potrebna je odstranitev oblog za natančno določitev vzroka zabarvanja in boljši kontakt med površino zob in belilnim sredstvom (večja učinkovitost). - Koncentracija peroksida Nepremosorazmernost koncentracije in učinkovitosti belilnega sredstva. - Temperatura Višja temperatura omogoča hitrejše sproščanje radikalov, hitrejše prodiranje peroksidov v zob in s tem večjo občutljivost pulpe. Ob tem pa ni nujno tudi večji učinek beljenja. - ph Karbamidni peroksid ima višji ph (zaradi prisotnosti uree) in je manj škodljiv za površino zob kot vodikov peroksid (H 2 O 2 ). - Čas Dlje kot traja stik med belilnim sredstvom in zobom, večji je učinek do platoja (maksimalen učinek beljenja), a je tudi večja verjetnost pojava stranskih učinkov. - Zaprto okolje Učinkovitost vodikovega peroksida je večja v zaprtem okolju (v hermetično zaprtem zobu). - Dodatki Okusi in oblike belilnih sredstev (geli, paste, tekočine). - Drugo Uživanje kave med beljenjem povzroča lisast efekt na zobeh. Beljenje avitalnih zob Endodontsko zdravljeni zobje so zabarvani z barvili iz amalgamskih plomb, endodontskih polnilnih materialov ter celičnimi in bakterijskimi produkti iz neodstranjenega pulpnega tkiva. Ob pomanjkljivi obrobni zapori plombe lahko barvila izvirajo tudi iz ustne votline. Načini beljenja avitalnih zob: 1 - termokatalitična tehnika (30% vodikov peroksid in temperatura) 2-6 x 30 min, -»inside-outside bleaching«tehnika (10% karbamidni peroksid) nekaj dni, -»walking bleach«tehnika (30% vodikov peroksid in Na-perborat v pasti, lahko tudi samo Na-perborat ali 10% karbamidni peroksid) nekaj dni. Slabosti beljenja avitalnih zob: - pri % bolnikov je potrebno po 5 letih ponovno beljenje (pri ponovnem notranjem beljenju nastaja dodatno odnašanje zobne substance zaradi odstranjevanja plombe, zato je pri ponovnem beljenju mogoče boljše zunanje beljenje); 1 Prva dva načina sta kombinaciji notranjega in zunanjega beljenja, medtem ko je tretji način zgolj zunanje beljenje. Prvi način se izvaja v ordinaciji, medtem ko drugega izvaja ob rednih kontrolah bolnik doma.

21 40 Beljenje zob: varno do svetlejšega nasmeha marec 2010 NAŠA LEKARNA 41 - pri 7 % zob se pojavi zunanja resorpcija korenine, kar pogosto tudi pomeni izgubo zoba (pogostejši pojav pri termokatalitični tehniki). 2 Z vidika varnosti postopkov beljenja je najbolj priporočljiva uporaba 10% karbamidnega peroksida ali Na-perborata z vodo, vendar je takšno beljenje dolgotrajnejše in zahteva dobro disciplino bolnika. Beljenje vitalnih zob Glavna načina beljenja vitalnih zob:»in-office«tehnika (35% H 2 O 2 s temperaturno in svetlobno spodbudo/brez nje) Prednosti: - hitro vidni učinki, - krajše skupno trajanje beljenja (1-6 sej po 45 min razmak po 1 teden), - za bolnike, ki se dolgoročno težko držijo navodil (potrebno manj samodiscipline). Slabe lastnosti: - višja cena zaradi več obiskov v ordinaciji, - večja nevarnost kemičnih poškodb mehkih tkiv (zaradi visoke koncentracije peroksidov), - večja verjetnost prehodne občutljivosti zob in toksičnih učinkov na zobno pulpo, - krajša uporabnost H 2 O 2 (aktiven minut), - mnoge restavrativne plombe se po beljenju ne ujemajo več z barvo zob in jih je potrebno zamenjati, - vezava belih plomb je v prvem tednu po beljenju zmanjšana, 3 - končni rezultati niso vedno enaki domači (»at-home«) tehniki beljenja. Začetni učinki so posledica dehidracije zob in je potrebno končne učinke ocenjevati šele po tednu dni. 4 Zobozdravstveno nadzorovana»at-home«tehnika (10% karbamidni peroksid = 3,4% H 2 O 2 ) Prednosti: - varnejša metoda (zaradi manjših koncentracij peroksidov), - enostavna metoda, - cenejša metoda, - dobri končni rezultati, - daljša uporabnost karbamidnega peroksida (aktiven do 10 ur). Slabosti: - daljši potek beljenja do končnega učinka (14 dni do 12 mesecev), - potrebna dobro sodelovanje in dobra samodisciplina bolnika. Zobozdravstveno nenadzorovana»athome«tehnika (6-14% H 2 O 2 ali 18-19% karbamidni peroksid) Prednosti: - najcenejše beljenje, - nošenje le 2 x dnevno po 30 minut (nekaj tednov). Slabosti: - ni ustrezne anamneze in strokovnega pregleda, ki določita vzrok zabarvanih zob (takšno beljenje lahko zakrije simptome drugih problemov npr. avitalni zob, karies), - ni strokovnega nadzora zobozdravnika, - tehnika namenjena samo beljenju zob interkaninega sektorja (pri širšem nasmehu so vidni tudi zobje, ki ostanejo nepobeljeni), - večina teh sredstev odstranjuje le zunanje, površinske madeže (z abrazijo ali peroksidi) ali preprečuje njihovo nastajanje (s kemikalijami) oz. le fizično odstranjuje ostanke hrane z že tako belih zob (belilni žvečilni gumiji in zobne paste). Stranski učinki Stranske učinke delimo na učinke na zobe 2 Za resorpcijo korenine so potrebni tudi pomanjkanje cementa in izpostavitev cervikalnega dentina (pri 10 % ljudi), travma periodontalnega tkiva (začetno vnetje), infekcija, neustrezna zapora nad gutta-percho, visoka temperatura, visoke koncentracije H 2 O 2. 3, 4 Zaradi zadnjih dveh dejavnikov se splača menjati plombe šele teden dni ali več po zaključenem beljenju. in zobno pulpo, draženja obzobnih in drugih tkiv ustne votline ter na sistemske znake. Učinki na zobe in zobno pulpo Kratkotrajna pulpna občutljivost je običajna in normalna, saj peroksidi prodrejo skozi zob do nje v nekaj minutah in tako povzročijo občutljivost. Pomemben je le dober nadzor poteka beljenja, da se izognemo močnejši občutljivosti in morebitnemu nepovratnemu vnetju in posledično odmrtju zobne pulpe. Zaradi boljšega nadzora se beljenje izvaja brez anestezije, bolnik pa mora biti opozorjen, da se občutljivost pojavi v okoli 66 % primerov. Neželene učinke lahko ublažimo ali odpravimo pasivno s skrajšanjem trajanja in zmanjšanjem pogostnosti faz beljenja oz. s prekinitvijo za dan ali dva, da si tkiva opomorejo. Nato lahko proces ponovno nadaljujemo. Lahko pa si pomagamo tudi aktivno z uporabo protibolečinskih zdravil, fluoridnih gelov (fluor deluje kot mašilec dentinskih tubulov in preprečuje prodiranje peroksidov) ali 3-5% Na-perborata (prekine ali zmanjša živčni prenos). Za optimalne rezultate in dobro počutje bolnika med procesom beljenja je najboljša kombinacija aktivno-pasivnih postopkov. Med beljenjem se površine zob odzivajo z različno hitrostjo in se lahko na zobeh pojavijo lise, vendar so te le prehodne narave in izginejo ob nadaljnjem beljenju. Površinska trdnost je prizadeta le do 25 mikronov, a se hitro remineralizira. Izguba kalcija v sklenini pa je po 6-urnem beljenju z 10% karbamidnim peroksidom manjša kot ob gazirani pijači, ki jo popijete v 2-3 minutah. Dovzetnost za zabarvanje sklenine z rdečim vinom se po beljenju poveča. Učinki na obzobna in druga mehka tkiva ustne votline Močnejša belilna sredstva, ki se uporabljajo v ordinaciji, lahko povzročijo kemične opekline mehkih tkiv, a se jim lahko izognemo z uporabo zaščitne opne ali silikonskih ščitov, medtem ko blažja sredstva za domačo uporabo običajno ne povzročajo večjih ali dolgo trajajočih učinkov na mehka tkiva. Sistemski učinki Zaskrbljenost je bila večja zaradi potencialnih toksičnih in mutagenih učinkov sredstev za domače beljenje, saj so ta dlje časa v ustih in del belilnega sredstva, razredčenega s slino, bolniki gotovo tudi pogoltnejo, vendar se je izkazalo, da je koncentracija peroksidov v teh sredstvih premajhna za takšne učinke. Ordinacijska belilna sredstva se uporabljajo pod strokovnim nadzorom zobozdravnika in so v stiku le z zobmi, ostala tkiva, pa morajo biti izolirana in zaščitena pred mogočimi nezaželenimi učinki. Indikacije za beljenje Bolnikovo nezadovoljstvo z barvo zob, podaljšanje trajnosti protetičnega nadomestka (z uskladitvijo barve zob z barvo že prisotnega protetičnega nadomestka), posvetlitev posameznega ali več temnejših zob, predpriprava za bolj estetsko poudarjanje kasnejših protetičnih nadomestkov. Dobra stran belilnih sredstev je tudi njihov bakteriostatičen in antikariogen učinek ter zaviranje nastajanja plaka. Kontraindikacije za beljenje Nekatera zunanja zabarvanja zob (zabarvanje se odpravi s poliranjem s polirno pasto ali z ultrazvokom), kariozni zobje (kariozno tkivo je potrebno nadomestiti z ustrezno estetsko zalivko), zobje z amalgamskimi zalivkami (amalgamskih depozitov v sklenini se ne da odstraniti z beljenjem), otroci z velikimi pupnimi komorami, preobčutljivi zobje, zobje z zobnimi pokami, odmiki dlesni (pri beljenju ostane koreninski del zoba rumen; obstaja tudi večja

22 42 Beljenje zob: varno do svetlejšega nasmeha marec 2010 NAŠA LEKARNA 43 verjetnost nastanka zunanje resorpcije korenine in pojava občutljivosti zoba), nosečnice in matere, ki dojijo (zaradi dodatnega gingivalnega draženja), alergije na sestavine belilnih sredstev, težave s čeljustnim sklepom, škrtanje z zobmi (bruksizem). Sodelovanje bolnika Pred pričetkom beljenja mora bolnik: podpisati izjavo, da se strinja z beljenjem zob, da je bil podučen o postopkih ter da se zaveda možnosti pojava želenih in morebitnih neželenih učinkov, skupaj z zobozdravnikom izbrati metodo beljenja (odvisna od bolnikovih ekonomskih, socialnih in fizioloških sposobnosti), skupaj z zobozdravnikom določiti začetno barvo zob in oceniti barvo, ki jo lahko z beljenjem dosežeta (oboje se zabeleži v kartoteko), potrditi, da je bil opozorjen na kasnejše morebitno neujemanje že obstoječih estetskih zalivk z doseženo barvo zob (ter posledično potrebno menjavo zalivk). Beljenje s pomočjo laserjev Laser služi le kot dovodnik visoke energije in zato omogoči hitrejši porast temperature, ki učinkuje na hitrejše delovanje peroksidov, laser sam ne beli zob, dvig temperature povzroča večje prodiranje peroksidov v notranjost zob in s tem večjo občutljivost, lahko tudi odmrtje zobnega živca (pulpe), delo z laserjem je za zobozdravnika zahtevnejše, za bolnika pa dražje in potencialno nevarnejše. Tehnike beljenja tetraciklinsko zabarvanih zob Tetraciklini se lahko vgradijo v zobe, če jih zaužije bodoča mamica v tretjem trimestru nosečnosti ali pa kasneje, če jih zaužije otrok v razvojnem obdobju zob (med 3. in 4. mesecem in 7. in 8. letom starosti). Lahko pa se vgradijo tudi v zgodnji odrasli fazi, če se jih jemlje daljše obdobje zaradi težav s kožo (akne), še posebej pri izgrajevanju sekundarnega dentina, v rastnem obdobju ali po poškodbah. Ker imajo tetraciklini veliko različnih oblik (npr. teraciklin, doksiciklin, oksitetraciklin, minociklin...), lahko tvorijo tudi zelo različne jakosti in odtenke zabarvanj, od rumene, modre, sive do rjave. (Če se rumeno zabarvani zobje po 2 tednih običajnega beljenja ne odzovejo na beljenje, je to lahko znak, da gre za tetraciklinsko zabarvanje zob.) Zadnje raziskave so pokazale, da se tetraciklinska zabarvanja zob odzovejo na beljenje, vendar precej počasneje kot druga zabarvanja. Medtem ko bi beljenje pri drugih vzrokih zabarvanja trajalo 2-6 tednov, traja v primeru tetraciklinskega zabarvanja 2-12 mesecev. Ob tem ne smemo pozabiti, da je pojav občutljivosti pri dolgotrajnem beljenju skoraj neizbežen, četudi je lahko zgolj prehodne narave in se pojavi le na posameznih zobeh. V teh primerih je potrebno razdeliti dnevno fazo beljenja (8 ur) na dve (po 4 ure) ali več krajših faz oz. beljenje za kak dan prekiniti, da se zobje opomorejo. Pomagamo si lahko tudi s pastami Na-nitrata oz. z zmanjšanjem koncentracije belilnega sredstva. Beljenje močno zmanjša obarvanost tetraciklinsko zabarvanih zob, vendar še vedno ostane rahel sivo-moder odtenek. 80 % bolnikov obdrži z beljenjem doseženo barvo zob vsaj eno leto. Beljenje ne vpliva na barvo porcelana oz. na bele plombe, sprošča pa majhne količine živega srebra iz določenih amalgamskih plomb, kar lahko povzroči zelenkasto obarvanje sklenine. Da bi se izognili kasnejšim težavam z odstranjevanjem zabarvanj sklenine in prosevanja amalgamskih zalivk, je pametneje le-te vsaj v vidnem sektorju pred beljenjem zamenjati s kompozitnimi. Zaradi dehidracije zob in velikih količin kisika je pametno izbirati barvo in izdelovati bele plombe šele po tednu dni, ko so zobje rehidrirani in se barva zob ustali, zmanjša pa se Fluorozni rjavi madeži na prvih zg. sekalcih. tudi prenasičenost zoba s kisikom, kar omogoči boljšo vezavo belih plomb. Hialuronska kislina RECEPT ZA ZDRAVE DlESNI ZA VSE DRUŽINSKE ČLANE zmanjšuje krvavitev pospešuje celjenje ran v ustih pospešuje regeneracijo dlesni zmanjšuje otekline ščiti sluznico pred okužbami Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom. babica vzdražena ustna tkiva zaradi proteze, parodontitis Tetraciklinsko sivo zabarvanje vratnega predela zob. V primeru nezadostne učinkovitosti beljenja se še vedno lahko odločimo za dražjo in radikalnejšo protetično oskrbo zob s kompozitnimi ali porcelanskimi luskami, polno-keramičnimi ali kovinsko-keramičnimi prevlekami. Prosevanje pobeljenih zob skozi luske in prevleke bo po beljenju manjše, estetika pa toliko večja. Potrebno pa bo odbrusiti tudi manj zobne substance, saj ne bo potreben izdaten maskirni material, ki bi zakril temno barvo zob. gel mama krvavenje dlesni in afte raztopina jaka poškodovane dlesni prsilo Na voljo v lekarnah in specializiranih trgovinah. baby gel mihec izraščanje zob

23 44 NAŠA LEKARNA marec 2010 NAŠA LEKARNA 45 Kako zdraviti Kislinsko-bazično ravnotežje kot osnova za zdravo življenje dr. Luka Krušič in dr. Ana Krušič - Kaplja Že v antičnih časih so poznali pomen načina življenja in prehrane ter njun vpliv na zdravje, saj se je iz tistih časov ohranil pregovor, da»je človek to, kar jé«. Žal je veliko tega znanja iz starih časov v moderni dobi visoke tehnologije šlo v pozabo. Raziskave so vendarle pokazale, da je porušeno kislinsko-bazično ravnotežje najpogosteje posledica obremenitve organizma s prehrano, ki povzroča povečano tvorbo kislin v telesu. Telo ima na razpolago sicer lastne mehanizme nevtralizacije odvečnih kislin, vendar je njihova sposobnost omejena glede na količine zaužite beljakovinske in ogljikohidratne hrane.

24 46 KAKO ZDRAVITI Kislinsko-bazično ravnotežje kot osnova za zdravo življenje marec 2010 NAŠA LEKARNA 47 Kisline in baze je definiral leta 1923 danski kemik Brönstedt. Kisline je opisal kot snovi, ki oddajajo protone (pozitivno nabite H), baze pa kot snovi, ki sprejemajo protone. Enota za kisline ali baze je ph vrednost, ki znaša od 1 do 14. Vrednost 1 je najmočnejša kislina, vrednost 14 pa najmočnejša baza. Nevtralna tekočina ima vrednost 7, kar pomeni, da pri tej vrednosti ni presežka ne bazične in ne kisle spojine. Pri normalno zdravem organizmu je stanje v rahlem bazičnem področju. V različnih delih telesa oz. organih je vrednost ph različna, ker je v vsaki fazi presnove v posameznem organu potrebna različna koncentracija kislin za optimalen potek funkcije posameznih organov. Tako imamo v želodcu skrajno kisle pogoje, medtem ko ima kri zdravega človeka ph vrednost med 7,35 in 7,45, ph vrednosti pod 7,0 ali nad 7,8 pa vodijo v smrt organizma. Splošno o kislinsko-bazičnem ravnotežju Razmerje med kislinami in bazami je izredno pomembno za vse presnovne procese v telesu. Za normalno delovanje presnove je nujno potrebno uravnano kislinsko-bazično ravnotežje, ki je odgovorno za normalno strukturo in funkcijo beljakovin, prepustnost celične membrane, porazdelitev elektrolitov ter nemoteno delovanje medceličnine ali vezivnega tkiva. To je največji organski sistem, ki ima značilnosti enakovrednega telesnega organa, saj ima vse sestavine organa od celic, krvnega in limfnega ožilja do živcev in številne naloge, kot so začasno odlagališče odpadnih snovi presnove, odvečnih kislin, telesu tujih škodljivih snovi in mesto nastajanja limfe. Medcelični prostor ima tako važno nalogo nevtralizacije kislin in vzdrževanja kislinsko-bazičnega ravnotežja. Za pravilno delovanje vseh procesov presnove v telesu mora ostati ph vrednost krvi, medcelične in celične tekočine ob vsakih pogojih v ozkem območju nad vrednostjo 7,0, to je v tako imenovanem bazičnem področju. V telesu so za to na razpolago regulacijski mehanizmi, imenovani puferski sistemi, s katerimi se lahko nevtralizirajo odvečne kisline. Pri vzdrževanju kislinsko-bazičnega ravnotežja imajo važno vlogo epitelne celice želodčne sluznice, ki ne proizvajajo samo solne kisline za prebavo beljakovin, temveč tudi bazične snovi, kot je natrijev bikarbonat. Natrijev bikarbonat je najmočnejša bazična snov, ki služi za nevtralizacijo odvečnih kislin in za nastanek vseh prebavnih sokov t. i. bazofilnih organov, jeter, žolčnega mehurja, žleze slinavke in prebavnih žlez tankega in debelega črevesja. Izločanje želodčne kisline je istočasno povezano z izločanjem bazičnih snovi v krvni obtok in medcelično tkivo. Posledice kronične zakisanosti ali acidoze Kako se manifestira kronična zakisanost organizma? Zaradi omejene puferske ali nevtralizacijske sposobnosti krvi in medcelične ter celične tekočine organizem ni sposoben izločiti vseh začasno odloženih kislin v medceličnem prostoru. To vodi do obremenitve tkiv in organov z odvečnimi kislinami. Po določenem času se stanje zakisanosti organizma manifestira negativno na presnovo kalcija in izgubo bazičnih mineralov, najprej iz mehkih tkiv in kasneje iz kostnega tkiva skeleta. Prav tako skuša telo odvečne količine kisline in strupene snovi začasno odložiti v medceličnemu tkivu in sklepih. Posledice odlaganja odvečnih kislin v medceličnemu prostoru, ki se zaradi preobremenjenosti spremeni v trajno odlagališče kislin in odpadnih snovi, so številne bolezenske težave. K njim sodijo vse današnje civilizacijske bolezni, kot so putika, revma, obolenja vezivnega tkiva, celulit, vnetno-degenerativne spremembe gibalnega aparata, razne oblike bolečin, migrena, osteoporoza, diabetes, bolezni ožilja in srca, možganska kap, motnje v prekrvavitvi organov in tkiv, prebavne težave, disbioza črevesja (črevesna glivična obolenja), pojav obolenja zob oz. poškodbe dentina, kronični vnetni procesi na črevesju in alergije. Omenjene bolezenske simptome spremljajo nespecifični znaki kronične utrujenosti (»burn-out sindrom«), slabega razpoloženja, motenj pri spanju, živčnost, zmanjšana sposobnost koncentracije in umskega dela, zmanjšana volja do dela, zmanjšana fizična sposobnost, bolečine v mišicah in sklepih in spremembe kože, las ter nohtov. Zakisanost telesnih tekočin in tkiv se kaže v spremenjenih lastnostih rdečih krvnih celic, ki postanejo manj elastične in deformirane. Spremenjene rdeče krvne celice ali eritrociti zgubijo sposobnost spremembe zunanje oblike, težko prehajajo preko kapilar, se lepijo v gruče in tvorijo zamaške v obliki zlepljenih kovancev. Viskoznost krvi je zmanjšana in s tem tudi lokalna oskrba tkiv s kisikom. Predvsem se pojavi zmanjšana oskrba kisika vitalnih organov, kot so srce in možgani. Pri pojavu kronične zakisanosti pride do porušenega ravnotežja avtonomnega živčnega sistema, ki vodi ne samo do spremenjenega psihičnega obnašanja človeka, temveč tudi do motenj delovanja vseh organov, ki jih nadzoruje avtonomni živčni sistem. Več na

25 48 NAŠA LEKARNA marec 2010 NAŠA LEKARNA 49 Zdravilne rastline? Vprašajte strokovnjaka Drage bralke in bralci, vabimo vas, da vprašanja in opis svojih težav pošljete na naslov Entrapharm d. o. o., Pot k sejmišču 30, 1000 Ljubljana, ali po e-pošti urednistvo@nasa-lekarna.si. Skupaj z našim partnerjem, podjetjem Medex, bomo skušali poiskati odgovore. Večkrat ste že pisali o krepitvi imunskega sistema, kar sem skrbno prebirala. Zdaj pa me zanima, kako naj krepim imunski sistem v nosečnosti, ker je veliko prehranskih dodatkov prepovedanih. Obenem ne vem, ali lahko v času nosečnosti sploh uživam vitamine v obliki prehranskih dopolnil ali ne. Prosim, če mi poveste še, kateri vitamini so najpomembnejši za nosečnico samo in razvoj ploda. Vaša cenjena bralka. Bodoče mamice morajo v času nosečnosti še posebej skrbeti za svoje telo in paziti na svojo prehrano. Zato je tako med nosečnostjo kot v času pred zanositvijo vnos ključnih hranilnih snovi še kako pomemben. Povečajo se potrebe po vitaminih in mineralih, medtem ko potrebe po energiji narastejo po tretjem mesecu, za približno 300 kcal/dan. Omega-3 sirup, ki je namenjen nosečnicam, otrokom in doječim materam, vsebuje omega-3 nenasičene maščobne kisline (DHA in EPA), folno kislino ter vitamine B 12, C, A, E in D, ki jih organizem potrebuje za razvoj ploda. DHA ima pomembno vlogo pri razvoju otroških možganov, živčnega sistema in vida. Z Omega-3 sirupom si lahko okrepite organizem in se tako pripravite na nosečnost. Med najbolj pomembnimi vitamini sta folna kislina in vitamin B 12, ki sta pomembna za preprečevanje nepravilnega razvoja nevralne cevi. Dodatne količine folne kisline in vitamina B 12 je priporočljivo jemati v obdobju od enega meseca pred zanositvijo pa vse do 12. tedna nosečnosti. Predvsem v zadnjem trimesečju je pomembno uživanje omega-3 maščobnih kislin, med minerali pa je najpomembnejše železo, saj se med nosečnostjo potrebe po železu povečajo za 100 %. V primeru, da jih ne uspemo zagotoviti s prehrano, je dodajanje železa nujno, saj slabokrvnost onemogoča normalen razvoj ploda. Pri tem vam lahko pomaga izdelek Redapin A,C,E s sokom rdeče pese, matičnim mlečkom in vitamini, v obliki kapsul ali sirupa. Za krepitev odpornosti je zelo koristen tudi izdelek Algoaktiv +. Več o njem si lahko preberete v odgovoru na 3. vprašanje. Spadam že v starostno skupino 60+ in me pesti pešanje spomina. Ali si lahko pri tem pomagam s katero od zdravilnih rastlin, ker res ne bi rad posegel po zdravilih? Anton Znano je, da prehrana vpliva ne le na telo, temveč tudi na umske funkcije in razpoloženje. Številne raziskave poročajo o zdravilnih učinkih rastlin na izboljšanje delovanja spomina. Za ohranjanje spomina in mentalnih funkcij svetujemo predvsem antioksidante in vitamine skupine B ter naravna izvlečka ginsenga in česna. Korenina ginsenga glede na tradicionalno uporabo, ki jo podpirajo klinični podatki, velja za splošni»tonik«, ki krepi umske in telesne sposobnosti v času oslabelosti, izčrpanosti in izgube koncentracije ter zvišuje aktivnost možganov. Za spominske funkcije (in delovanje živčevja nasploh) so zelo pomembni tudi vitamini skupine B, še zlasti B 6, B 12 in folna kislina. Med zdravilnimi rastlinami, ki preprečujejo izgubo spomina, velja omeniti še ginkgo, liči, borovnice in robide ter rožmarin. Učinkovito pri izboljšanju spomina je tudi ribje olje oz. omega-3 maščobne kisline. Med Medexovimi izdelki boste našli kapsule s česnom, ki vsebujejo tudi omega-3 maščobne kisline, ter Androgel kapsule z ginsengom. Za preprečevanje znakov staranja pa se priporoča tudi matični mleček, ki ohranja vitalnost, krepi in vzpodbuja psihofizične aktivnosti, poleg tega pa vsebuje tudi antioksidante ter vitamine skupine B, ki pripomorejo k izboljšanju spomina. Najdete ga v izdelkih Gelee royale. Hčeri vsakič znova kljub dodatku železa, ki ji ga je predpisala njena zdravnica, krvni izvidi pokažejo, da je slabokrvna. Mi lahko prosim svetujete, kaj lahko še storim poleg zdrave prehrane in dodatkov železa, da se ji bo kri izboljšala? bralka Vida Opozorila bi vas, da bodite pri dodajanju železa v obliki prehranskega dodatka pozorni na to, da nekatera živila zavirajo absorbcijo železa. Takšni so npr. mleko, tanini iz pravih čajev, kofein, dietne vlaknine, fitati iz otrobov in soje ter fosfati iz mesnih izdelkov, industrijskih prigrizkov in umetnih pijač. Za boljšo absorbcijo pomaga gibanje na svežem zraku, če je le mogoče na čim višji nadmorski višini oz. na ionizirajočem zraku (po nevihtah, pozimi po snegu, v gozdu, ob vodah, slapovih, na morju tik nad gladino...). Ključni element za izboljšanje absorbcije železa pa je C-vitamin vedno naj bo prisoten pri hrani, bogati z železom, oz. ob uživanju prehranskega dodatka. Priporočam, da svoji hčeri poleg primerne prehrane pričnete dodajati prehransko dopolnilo Algoaktiv +, ki vsebuje algo Chlorella vulgaris. Alga vsebuje vse življenjsko potrebne sestavine: prehranske vlaknine, beljakovine, esencialne aminokisline, ogljikove hidrate in nenasičene maščobne kisline, naravni klorofil, 16 vitaminov in 14 mineralov. Chlorella je najbogatejši vir klorofila v naravi, po svoji sestavi je podoben hemoglobinu in pomaga pri preprečevanju slabokrvnosti ter pri obnovi tkiv. Prednost našega izdelka pred drugimi, ki vsebujejo algo Chlorella vulgaris, je v tem, da alga raste v čistem okolju na Japonskem in zato ni onesnažena s težkimi kovinami in kontaminanti. Svetujem vam tudi uživanje matičnega mlečka, ki ga najdete v izdelkih Gelee royale. Matični mleček predstavlja bogat kompleks hranilnih snovi in spodbuja nastajanje rdečih krvničk ter tako izboljša krvno sliko. Ravno tako vam svetujem Redapin z rdečo peso in vitamini. Virusi? Ne bo jim uspelo. naravni ščit vašega imunskega sistema Novo: 100 % svež matični mleček, brez konzervansov mg matičnega mlečka v eni žlički Na voljo v lekarnah! Prednosti: krepi imunski sistem, povečuje fizično moč, deluje protivnetno, upočasnjuje proces staranja, izboljšuje videz in kvaliteto kože. Vsebuje v naravi edinstveno snov 10 HDA!

26 50 NAŠA LEKARNA marec 2010 NAŠA LEKARNA 51 Znanje za zdravje Ali ste vedeli? bitax Med praznovanji, kot so božič, novo leto ali pust, pogostokrat posežemo po mastni in preobilni hrani in alkoholu, pa tudi zanemarimo telovadbo. Dolga zima ponavadi povzroči, da naše telo»zaspi«, ker smo utrujeni od dela. Radi smo na toplem pred televizorjem, manj se gibamo in tako, ne da bi se zavedali, škodujemo sami sebi. Pomlad je pred vrati, zato očistimo telo! Že od davnine ima človek potrebo po čiščenju svojega telesa zaradi nezaželenih substanc, ki vplivajo na njegov metabolizem. Post, pogosto omenjen v različnih kulturah in religijah, posebne diete in uporaba savne so samo nekateri primeri naravnih metod ali postopkov čiščenja telesa. Zato ne preseneča, da ljudsko izročilo priporoča čiščenje organizma vsako pomlad. Pod vplivom onesnaženja in obilne prehrane telo v sebi zadržuje toksine, ki se koncentrirajo in tako ovirajo funkcijo organov za izločanje. Posledično postajajo organi preobremenjeni, kar pripelje do bolezni. To so vzroki, da je potrebno reagirati takoj, ko se pojavijo znaki utrujenosti, glavobola ali prebavne motnje. Katere snovi povzročajo spremembe v telesu? Izvori strupov so različni. Nekateri so sestavljeni iz ostankov mrtvih celic, ki se jih telo poskuša znebiti vsakodnevno. Glavni izvor teh odpadnih snovi je seveda hrana, ki jo uživamo. Včasih je nasičena z maščobami, rafiniranimi izdelki in sladkorji, včasih pa celo z nekaterimi kemičnimi spojinami (pesticidi, aditivi, umetnimi barvili in konzervansi). Prisotni so tudi zunanji onesnaževalci, kot so cigaretni dim in izpušni plini. Slednji vključujejo še kovine, ki jih vdihujemo, npr. svinec in aluminij. Kako pomagati telesu, da izloči strupe? Čiščenje organizma od znotraj je priporočljivo, če trpite zaradi izgube vitalnosti, spanca, počasne prebave, glavobolov, zadrževanja vode v telesu ali blede polti. To so potencialni znaki, da so organi za izločanje obremenjeni s strupi. Štirje programi čiščenja letno vam pomagajo v borbi s strupi tako, da nežno in temeljito čistijo telo in hkrati preprečujejo dodatno kopičenje strupov. Poleg tega se program čiščenja priporoča pred različnimi terapijami: alopatsko (posebno pri antibiotikih), homeopatsko ali terapijo z zdravilnimi zelišči. Lahko celo izboljšamo učinek terapij, saj predhodno izločimo del strupov. Za čiščenje organizma priporočamo pitje veliko vode zaradi pospeševanja izločanja strupov. Voda je zaveznik izločanja, saj pospešuje proces čiščenja. Da bo program čiščenja bolj učinkovit, priporočamo uporabo izdelka MethodDraine detox z okusom jabolka. Ta napitek vsebuje veliko pomembnih rastlin, ki v sebi nosijo aktivne substance, ki imajo lastnosti čiščenja in drenaže. To so breza, medvejka, artičoka, navadni regrat, repinec, divja vijolica, zeleni čaj in navadni komarček. Napitek MethodDraine detox pripravite tako, da 12 ml napitka pomešate z 1,5 litra vode in popijete med dnevom. Program naj traja 20 dni. Za najboljše delovanje postopek ponovite vsake tri mesece oz. štirikrat letno. Napitek lahko uživate dlje časa. Zakaj so programi čiščenja pomembni za ohranitev odličnega zdravja? Kopičenje strupov ima lahko negativen vpliv na vaše zdravje. Izčrpava organizem in mu preprečuje normalno funkcioniranje, kar pripelje do večje občutljivosti. Zaradi tega je pomembno, da s pomočjo posebnih rastlin očistimo organizem s spodbujanjem glavnih izločevalnih poti. Kadar izvajamo program čiščenja, moramo najprej omejiti vnos strupov v telo, nato obstoječe strupe v telesu zmanjšujemo s pomočjo nežnega stimuliranja organov za izločanje.

27 52 NAŠA LEKARNA marec 2010 NAŠA LEKARNA 53 Medicinsko zrcalo Zakaj se ne bi namazali, ko boli? Analgetiki in njihova uporaba Rok Petrič, mag. farm. Bolečine lahko zelo učinkovito in varno lajšamo s simptomatskim zdravljenjem z uporabo protibolečinskih zdravil analgetikov. Prednost topičnih oz. lokalnih analgetikov je prav v direktnem nanosu na obolelo mesto. Paziti moramo le, da koža na mestu nanosa ni poškodovana. V obliki gela, kreme ali obliža topične analgetike nanašamo pri mišičnih in sklepnih bolečinah, oteklinah po poškodbah ter pri mišičnih bolečinah, ki so posledica pretiranega telesnega napora. Uporabljamo jih tudi za lajšanje bolečin in vnetja v predelu ledvenega dela hrbtenice in pri obrabi sklepov.

28 54 MEDICINSKO ZRCALO Zakaj se ne bi namazali, ko boli? Analgetiki in njihova uporaba marec 2010 NAŠA LEKARNA 55 Topična analgezija izraz pomeni lajšanje bolečine z nanosom analgetika v obliki gela ali kreme na mesto poškodbe (zvin, bolečine v križu, udarci, nategi), kjer deluje lokalno protibolečinsko in protivnetno. Analgezijo s topičnimi analgetiki podpirajo smernice eular in qarsi. Prednost lokalnih analgetikov: varnost, saj se z direktnim nanosom na kožo izognemo sistemskim učinkom (prehod učinkovine v kri) in s tem neželenim učinkom v prebavilih, preprostost nanosa na obolelo mesto, ne prihaja do kontraindikacij z ostalimi zdravili, ki se metabolizirajo v telesu. Bolečina je po definiciji Mednarodnega združenja za proučevanje bolečine (iasp) neprijetna čutna in čustvena zaznava, povezana z dejansko ali potencialno poškodbo tkiva. Vendar vzrok bolečine ni nujno poškodba tkiva, hkrati pa ni nujno, da vsako poškodbo tkiva spremlja bolečina. V grobem bolečino delimo na akutna stanja in kronična stanja. Akutna in kronična bolečina sta povsem različni klinični stanji. Akutna bolečina nastane zaradi specifične bolezni ali poškodbe in ima predvsem koristno biološko funkcijo. Začne se nenadno in običajno ne traja dolgo, največkrat so vzrok različne poškodbe ali vnetja. Med takšne primere sodijo bolečina po operaciji, menstrualni krči, zvin ali zobobol. V osnovi je samoomejujoča, izzveni z ozdravitvijo ali zacelitvijo poškodbe. V nekaterih okoliščinah se lahko zgodi, da akutna bolečina traja dlje in preide v kronično obliko. Kronična bolečina je stanje bolezni, ki pogosto povzroča trpljenje. Bolečina ostane tudi po tem, ko je odpravljen primarni vzrok bolečine. Pogosto jo časovno opredelimo kot bolečino, ki traja več kot tri do šest mesecev. Poleg fizičnih omejitev povzroča kronična bolečina tudi psihično, socialno in ekonomsko stisko. Analgetiki Prvi način zdravljenja bolečine je odpravljanje vzroka, ki povzroča bolečino, drugi pa je simptomatsko zdravljenje z uporabo protibolečinskih zdravil, ki jih imenujemo analgetiki. Izraz izhaja iz grških besed an brez in algia bolečina. Analgetiki lahko delujejo: lokalno topična analgezija, v obliki kreme, gela, obliža; pri mišičnih in sklepnih bolečinah, zvinih, izpahih, nategih idr. in jih nanašamo na obolelo mesto na nepoškodovano kožo, sistemsko, kar pomeni, da delujejo direktno na centralni živčni sistem. Med analgetike štejemo: paracetamol, nesteroidna protivnetna zdravila (nsaid) in opioidne analgetike. Paracetamol Paracetamol deluje analgetično (lajša bolečino) in antipiretično (znižuje telesno temperaturo). Učinkovina je prvo zdravilo izbora pri lajšanju blagih do zmernih bolečin, kot so zobobol, glavobol, bolečine pri poškodbah, bolečine med menstruacijo, bolečine po različnih zdravstvenih posegih, prehodne bolečine mišic in sklepov, blaži pa tudi bolečine v križu, ki so nevnetnega izvora. Uporablja se tudi kot učinkovina, ki učinkovito znižuje povišano telesno temperaturo ob različnih virusnih in bakterijskih okužbah, in sicer tako da zavira nastajanje prostaglandinov v hipotalamusu (majhno območje na možganski bazi). Pomembnejša lastnost, ki ga loči od nsar analgetikov, je ta, da ne draži želodčne sluznice, zato ga lahko jemljejo tudi bolniki z želodčnimi težavami ter z rano na želodcu in dvanajsterniku. Nesteroidna protivnetna zdravila nsar Nsar so simptomatska zdravila, ki delujejo protivnetno, antipiretično in analgetično. Izraz simptomatsko pomeni, da ta zdravila ne vplivajo na potek bolezni, temveč zmanjšujejo simptome, ki nastanejo zaradi vnetja. Vnetje je lokalna reakcija na poškodbo v tkivu, pri kateri pride do rdečine, otekline in bolečine. Do vnetja pride z namenom odstranitve vnetnega sprožilca (patogena, dražeče snovi, odmrlih celic...) ter obnovitve prizadetega tkiva. Vnetje lahko mine brez vidnih posledic, pri obsežnejših poškodbah tkiva pa lahko pride do zabrazgotinjenja. V hujših primerih lahko vnetje celo preide v kronično obliko. Učinek protivnetnih analgetikov je posledica zaviranja delovanja encima ciklooksigenaze, ki je pomemben pri nastanku prostaglandinov (vnetne snovi). Te snovi imajo poleg vnetnega delovanja v telesu tudi druge naloge, kot sta zaščita želodčne sluznice in uravnavanje pretoka krvi skozi ledvice. Prav zaradi slednjih nalog so stranski učinki najvidnejši na prebavilih, saj prizadenejo sluznico želodca. Vloga ketoprofena Med najpogostejše zdravilo iz te skupine sodi ketoprofen. Deluje protibolečinsko in protivnetno. Pojavlja se v obliki svečk,

29 56 MEDICINSKO ZRCALO Zakaj se ne bi namazali, ko boli? Analgetiki in njihova uporaba marec 2010 NAŠA LEKARNA 57 KOMPAS DESIGN K etaprofen sodi med nesteroidna protivnetna zdravila. Na voljo je v obliki svečk, tablet, gela, kreme ali raztopine za injiciranje. Sami ga običajno uporabljamo v obliki kreme ali gela. Enkrat ali dvakrat dnevno ga nežno vtremo na nepoškodovano kožo. Deluje lokalno in nima sistemskega učinka. tablet, raztopine za injiciranje, gela in kreme. V obliki gela se uporablja kot topični analgetik. Priporočeno je, da si bolniki zdravilo ketoprofen v obliki gela ali kreme enkrat do dvakrat na dan nežno vtrejo v nepoškodovano kožo, kjer deluje lokalno in nima sistemskega učinka. Ketoprofen je nesteroidno protivnetno zdravilo, ki sodi v skupino nesteroidnih protivnetnih zdravil (nsar). Lokalno deluje protibolečinsko in protivnetno. V obliki gela se ga uporablja pri degenerativnih boleznih (obrabe sklepov), ob zvinih, bolečinah v vratu in križu, udarcih in drugem ali v kombinaciji skupaj s sistemskim analgetikom. Opioidni analgetiki Opioidni analgetiki so skupina učinkovin, ki lajšajo hude bolečine. S pojmom opioid so včasih označevali droge, ki so jih pridobivali iz opija. Danes pa je to splošna oznaka za naravne in sintetične spojine, ki imajo morfinu podobno delovanje. Kot analgetik se morfin uporablja že več kot 2000 let. Na podlagi molekule morfina so razvili drogo heroin in njemu podobne opioidne učinkovine. Uporabljajo se v terapiji bolečine pri otrocih, raku, travmah, nemalignih kroničnih bolečinah in močnih akutnih bolečinah. Opioidni analgetiki se v centralnem živčevju vežejo na tako imenovane opioidne receptorje in na ta način zmanjšajo občutenje bolečine. Med pogostejše stranske učinke sodijo: vrtoglavica in zmedenost, zaprtje, bruhanje, slabost, zoženje zenic, odvisnost in motnje dihanja. Pri nadzorovanem jemanju ti učinki, z izjemo zaprtja, običajno ne predstavljajo resne težave, saj izzvenijo po nekaj dneh oziroma sploh ne pridejo do izraza. Topični analgetik se v obliki gela ali kreme uporablja lokalno: pri mišičnih in sklepnih bolečinah ter oteklinah po športnih in drugih poškodbah, med katere sodijo zvini, izpahi, nategi, natrgane vezi in kite, pri mišičnih bolečinah, ki so posledica pretiranega telesnega napora, za lajšanje bolečin in vnetja v predelu ledvenega dela hrbtenice in pri degenerativnih sklepnih boleznih (npr. obraba sklepov). S Ketonal gelom lahko zopet delam in spim Mira Mrhar Uporabljala sem že različne kreme, a nobena mi ni tako koristila kot Ketonal gel. Do slednjega sem prišla čisto naključno. Le nekaj dni sem si na otekle sklepe nanašala Ketonal gel in otekline so vidno izplahnele. Zdravnik mi je diagnosticiral izrabljene sklepe. Svoje so naredili leta in naporno delo. Pred uporabo Ketonal gela sem imela velike težave z gibljivostjo, oteklinami in bolečino. Ponoči sem se večkrat zbujala zaradi pekoče bolečine. Sedaj s Ketonal gelom je moja gibljivost bistveno boljša, sklepi niso več tako zatekli, bolečina pa tudi ni neznosna. Zelo mi je všeč tudi vonj Ketonal gela, saj diši po sivki. Lek d.d., Verovškova 57, 1526 Ljubljana, SVN Za lajšanje bolečin in vnetij v mišicah in sklepih pri obrabi sklepov (npr. kolena, kolka...) pri blažjih oblikah revmatizma pri športnih in drugih poškodbah (padci, udarci, zvini, nategi, natrgane vezi in kite) po pretiranem telesnem naporu Prijazen do želodca Pred uporabo natančno preberite navodilo. O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.

30 58 NAŠA LEKARNA marec 2010 NAŠA LEKARNA 59 Medicinsko zrcalo Za zdrav razvoj otroka v nosečnosti in med dojenjem Folna kislina vitamin življenja Lidija Pavlovič, mag. farm. Največja človeška mojstrovina je ustvariti novo življenje in poskrbeti zanj, da se razvije v zdravega potomca. Veliko radosti, predanosti in topline preveva dušo ženske, ko v njenem telesu nastaja njen in partnerjev otrok. Ena misel pa je zagotovo najmočnejša:»naj bo to dete zdravo, da bo vsem v veselje!«

31 60 MEDICINSKO ZRCALO Folna kislina vitamin življenja marec 2010 NAŠA LEKARNA 61 Otrok je v materinem trebuhu popolnoma odvisen od navad in razvad svoje»gostiteljice«, zato je v tem obdobju potrebno še posebej okrepiti telo in poskrbeti za ustrezen vnos hranil. Ni potrebno, da nosečnica je»za dva«, prav pa je, da pri izbiri hrane, ki jo zaužije, misli tudi oz. predvsem na razvijajočega se otroka. Preudarno naj izbira hrano, da tako zagotovi potrebne snovi za zdrav razvoj ploda. V prvih tednih po zanositvi je ključnega pomena optimalen vnos folne kisline (vitamin B 9 ), od katerega sta odvisna razvoj zarodka in rast ploda. Skupaj z vitaminom B 12 sta odločilna za preprečevanje nepravilnega razvoja hrbteničnega kanala (nevralne cevi), ki se v zarodku razvije že 4. teden po spočetju. Priporočljivo ju je jemati že mesec pred zanositvijo in vsaj do 12. tedna nosečnosti, saj predstavlja premajhen vnos vitaminov nepravilno zapiranje nevralne poti in tako zvečano nevarnost za spontan splav in prirojene napake. Okvare nastanejo v predelu glave, v lobanji in možganih, ter hrbtenice. Mnoge so nezdružljive z življenjem. Če pa se otroci z njimi rodijo, največkrat niso sposobni normalno živeti ali pa so telesno ali duševno prizadeti. Vitamin B 9 je že v osnovi potreben za plodnost moških in žensk. Pri moških prispeva k spermatogenezi, pri ženskah pa k zorenju oocitov ženskih spolnih celic, pripravljenih na oploditev, k vgnezditvi jajčeca in nastanku placente. Človeški organizem vitamina B 9 ne more sam proizvajati, zato ga mora pridobiti s hrano. Bogat vir predstavlja zelena zelenjava, na primer zelena solata, špinača, brokoli, brstični ohrovt. Večje količine se ga nahajajo tudi v cvetači, fižolu, grahu, repi, sončničnih semenih in sadju (banane, jagode, grenivke, maline, pomaranče). Veliko ga vsebujejo še jetra in kvas. V hrani se nahaja v obliki folatov (v večini kot»metafolin«, 5-metiltetrahidrofolat), ki so topni v vodi in zelo občutljivi na svetlobo in toploto. Med pripravo hrane se velik del folatov uniči, hkrati pa se folati slabo absorbirajo iz črevesja. Ocenjuje se, da je povprečna biorazpoložljivost folatov iz mešane hrane tako le 50 %. Folna kislina pa je sintetična oblika vitamina B 9, ki je sestavina prehranskih dopolnil. Njena prednost je v tem, da jo organizem lažje vsrka in izkoristi kot folate. Vendar pa postane folna kislina biološko aktivna šele po pretvorbi v PM-CH-02/10 / tetrahidrofolat (thf). Thf nastane v jetrih s pomočjo encima metiltetrahidrofolat reduktaze (mthfr). Novejše raziskave so pokazale, da ima 50 % žensk zaradi zmanjšane aktivnosti encima mthfr moteno presnovo folne kisline v aktivno obliko folata. Pri 10 % populacije je presnova zmanjšana za 70 %, pri 40 % populacije žensk pa za 30 %. Rešitev je prišla z razvojem aktivne in stabilne oblike folatov -Ca 5-metil tetrahidrofolata (Ca 5-mthf), ki je kot sestavina prehranskih dopolnil na voljo tudi v slovenskih lekarnah. V prihodnje se tako lahko tudi pri nas nadejamo zmanjšanega tveganja napak nevralne cevi za %, zmanjšanega tveganja za pojav prirojenih napak srca in urogenitalnega trakta ter zmanjšanega števila spontanih splavov, zlasti pri ženskah z zmanjšano aktivnostjo encima mthfr za presnavljanje folne kisline. Femibion je zasnovan posebej za prehranske potrebe žensk, ki se pripravljajo na noseënost, za noseënice in dojeëe matere. Vsebuje novo obliko folne kisline, Metafolin, ki ga telo lahko takoj uporabi, brez predhodnega presnavljanja. Na voljo je v dveh oblikah: Femibion 1 z Metafolin -om, od trenutka, ko naërtujete noseënost do dopolnjenega 3. meseca noseënosti in Femibion 2 z Metafolin -om in omega 3 mašëobnimi kislinami, za noseënice od 4. meseca noseënosti dalje in za dojeëe matere. Femibion 1 in Femibion 2 sta na voljo v lekarnah brez recepta. Femibion z Metafolin -om - aktivna oblika folne kisline...za optimalen potek nosečnosti in zdrav razvoj ploda Merck d.o.o., Dunajska cesta 119, Ljubljana telefon: , faks: el.pošta: info@merck.si

32 62 NAŠA LEKARNA marec 2010 NAŠA LEKARNA 63 Preudarno za zdravje Odpadna zdravila Bojan Madjar, mag. farm., koordinator projekta farmacevtske skrbi»vprašajte o svojem zdravilu«pri Lekarniški zbornici Slovenije Lekarniški farmacevti uporabnikom zdravil veliko povemo o pravilni in varni uporabi zdravil, precej redkeje pa beseda nanese na ravnanje z zdravili, ki jih več ne potrebujemo. Malo uporabnikov zdravil pozna Uredbo o ravnanju z odpadnimi zdravili (Ur. l. rs, št. 105/2008). Od 31. decembra 2009 se nekatera odpadna zdravila lahko oddajo tudi v lekarni. Poskrbimo skupaj za čisto okolje in zmanjšujmo neugoden vpliv, ki je dostikrat posledica nepravilnega ravnanja z zdravili. Gospodarska kriza nam obenem nalaga racionalizacijo našega delovanja, zato naj nam bo tudi to izziv.

33 64 PREUDARNO ZA ZDRAVJE Odpadna zdravila marec 2010 NAŠA LEKARNA 65 Odpadna zdravila so lahko vsa neuporabljena zdravila in ostanki zdravil, ki so končnemu uporabniku ostali po uporabi. Da se zagotovi učinkovitost in varnost zdravila, je potrebno pravilno rokovanje z njim, tudi potem ko ga več ne uporabljamo. Napačno shranjevanje zdravil in umeščanje odpadnih zdravil med navadne odpadke je lahko tako za družbo kot okolje precej nevarno. Farmacevti zato poudarjamo, da je treba vsa zdravila, predpisana na recept, shranjevati ločeno od ostalih zdravil, ki predstavljajo tako imenovano domačo lekarno. Dostop do zdravil na recept naj bo omogočen le osebi, ki zdravila prejema, oz. osebi, ki bolniku zdravila odmerja. S tem preprečimo neželene zastrupitve otrok ali nemedicinsko (rekreacijsko) uporabo zdravil, ki se dogaja predvsem pri starejših. Zdravila, ki jih več ne potrebujemo, tudi če jim rok uporabnosti še ni potekel, je potrebno dati med posebne odpadke. Opozarjamo, da zdravil nikakor ne smemo splakovati skozi straniščno školjko ali jih dajati med navadne gospodinjske odpadke. Z napačnim ravnanjem namreč omogočamo zdravilom vstop v okolje, kar ima lahko neželene posledice tako za okolje kot tudi ljudi. Prisotnost nekaterih spojin, recimo spolnih hormonov, v rekah in potokih predstavlja resno grožnjo vodnim organizmom, saj lahko celo v nizkih koncentracijah vpliva na njihovo reprodukcijo in razvoj. Raziskave so pokazale zmanjšano število in kakovost spermijev v drugi polovici 20. stoletja, obstaja pa tudi več dokumentiranih primerov, ki potrjujejo skrčenje testisov in manjšo reproduktivno zmožnost pri moških, ki so bili izpostavljeni anaboličnim steroidom. Del krivde je verjetno tudi v uporabi zdravil, ki vsebujejo hormone, kot so peroralni kontraceptivi. Prisotnost antibiotikov v odpadnih vodah verjetno predstavlja določen doprinos k pojavljanju čedalje večjega števila rezistentnih bakterijskih sevov. Nevarnost zdravil zaradi vstopa v okolje pa se ne konča le pri teh dveh skupinah. Nekatere raziskave so namreč uspele dokazati prisotnost kar % raziskovanih učinkovin v okolju. Čeravno posledic njihove izpostavljenosti ljudem še ne poznamo, jih vsekakor ne izključujemo. Teoretično imajo lahko veliko razsežnost, na primer ob izpostavljenosti citostatičnim učinkovinam tvegamo pojav mutacij v dnk, kar lahko vodi do rakavega obolenja. Problem neporabljenih zdravil pa se ne konča le pri vplivu na okolje in človeka. Posledice so tudi finančne. Ministrstvo za zdravje Velike Britanije predvideva, da ostane kar 10 % predpisanih zdravil neporabljenih. Za našo državo to pomeni dobrih 30 milijonov evrov na letni ravni, če upoštevamo samo izdatek, ki ga krije obvezno zdravstveno zavarovanje, oz. dobrih 50 milijonov evrov, če upoštevamo celoten trg zdravil. Možnosti, kam bi lahko usmerili ta denar v zdravstvu, je veliko. Če ostanemo pri zdravilih, lahko predvidevamo, da bi s 30 milijoni evrov, ki jih ozz plača za verjetno nikoli uporabljena zdravila, lahko kupili draga biološka zdravila za dobrih bolnikov. To je dobra polovica vseh bolnikov, zdravljenih z biološkimi zdravili v letu Lekarniški farmacevti spodbujamo racionalno rabo zdravil. Resda v prvi vrsti z namenom pravilnega in varnega zdravljenja, a s tem vplivamo tudi na finančno plat zgodbe, ki posebej v teh časih ni zanemarljiva. K zmanjševanju obsega neporabljenih zdravil lahko vpliva vsak posameznik, posebej če uporablja več zdravil hkrati oz. jih uporablja daljši čas. V prvi vrsti svetujemo, da osebnega zdravnika Projekt farmacevtske skrbi: Vprašajte o svojem zdravilu Zdravila so posebnega pomena za vsakogar, saj predstavljajo eno najpogostejših orodij pri zdravljenju in preprečevanju različnih bolezenskih stanj. A namen dosežejo le, če jih uporabljamo pravilno. Ob nepravilni uporabi so neučinkovita in pomenijo celo veliko tveganje za zdravje. Tega se dobro zavedamo lekarniški farmacevti, zato skušamo k pravilni in varni uporabi zdravil prispevati tudi preko kognitivnih storitev, ki jih poznamo pod pojmom farmacevtska skrb. Eno izmed področij farmacevtske skrbi, imenovano Vprašajte o svojem zdravilu, je omejeno ravno na problematiko zdravil. V okviru te bomo delovali na več ravneh. Pomemben del bo namenjen prav uporabnikom zdravil. Nekajkrat letno bomo osvetlili določeno problematiko zdravil in jo predstavili laični javnosti v različnih medijih. O naših aktivnostih vas bomo obveščali tudi v reviji Naša lekarna, kjer serijo člankov začenjamo s problematiko odpadnih zdravil. ali farmacevta obvestite, če ste prenehali z jemanjem katerega zdravila. Navadno je za določeno težavo primernih več zdravil in v primeru pojava neželenih učinkov ali kakšnih drugih težav (recimo interakcij) lahko posežemo po drugem zdravilu. Zato svetujem, da se o zdravilih redno pogovorite s svojim osebnim zdravnikom ali farmacevtom. Preden zdravila naročite, preverite, če nimate morebiti kakšnega še doma. V tem primeru naročite manjšo količino zdravila in tako preprečite kopičenje zdravil doma. Zdravila, ki jih prejemate, vedno shranjujte skupaj, razen če je določena zdravila potrebno hraniti drugače, recimo v hladilniku. Tako boste lažje vodili evidenco o zdravilih ter se izognili morebitni izgubi kakšne škatlice. Nikar si ne delajte zalog zdravil doma, pač pa imejte le tista, ki jih resnično potrebujete. Dostop do osebnega zdravnika je praviloma lahek in v primeru, ko boste potrebovali določeno zdravilo, ga boste lahko hitro dobili. Zdravila, ki ste jih enkrat odnesli iz lekarne, ne smemo več izdati drugi osebi. Četudi se v lekarno vrnejo zdravila v ovojnini, ki sploh ni bila načeta in jim rok uporabe ni potekel, se le-ta ne smejo izdati komu drugemu, ampak se morajo uničiti. Za tako zdravilo se je namreč izgubila sledljivost, saj je bilo v rokah osebe, ki ni (tudi zakonsko) zavezana k določenim strokovnim normam in kodeksu etike. Ker torej ne moremo več jamčiti za kakovost zdravila, ga ne smemo ponuditi v ponovno uporabo, saj je ob (namernem ali nenamernem) nepravilnem rokovanju ter shranjevanju z zdravilom vprašljiva njegova učinkovitost in varnost. Četudi torej vrnjenemu zdravilu rok uporabe ni pretekel, ga moramo lekarniški farmacevti predati v uničenje. Večina odpadnih zdravil sodi med nevarne odpadke, zato jih ne smemo zavreči med običajne odpadke. Tudi Uredba o ravnanju z odpadnimi zdravili določa, da končni uporabnik ne sme prepuščati odpadnih zdravil izvajalcu javne službe kot mešani komunalni odpadek. Odpadna zdravila, ki se uvrščajo med ločeno zbrane frakcije komunalnih odpadkov, mora končni uporabnik prepustiti izvajalcu javne službe (komunalne službe) v zbirnih centrih, imetniku dovoljenja za opravljanje prometa z zdravili na drobno (lekarne, specializirane prodajalne) ali zbiralcu odpadnih zdravil ob kampanjah prepuščanja

34 66 PREUDARNO ZA ZDRAVJE Odpadna zdravila marec 2010 NAŠA LEKARNA 67 odpadnih zdravil. Tako zbrana zdravila se potem predajo v uničenje, ki minimalno obremeni okolje. Uredba, ki je stopila v veljavo 31. decembra 2009, vnaša novost, da lahko zdravila, ki ste jih dvignili v lekarni, predate lekarni tudi v uničenje. Ob tem je treba upoštevati napotek, da se na ta način zbirajo zdravila v trdnem stanju (tablete, kapsule), ki so zaprta v originalni, nepoškodovani in neonesnaženi stični ovojnini. Zdravila, ki so v obliki praškov ali tekočine, morajo biti originalno zaprta. Vsa zdravila lahko še vedno oddate na način, kot je veljal doslej, torej izvajalcu javne službe (komunalna podjetja) v zbirnih centrih oziroma ob kampanjah zbiranja odpadnih zdravil. Problematika odpadnih zdravil marsikomu nastavlja neprijetno ogledalo. Zdravnike in lekarniške farmacevte opozarja, da premalo sodelujejo med seboj ter prekratek čas namenijo bolniku. Pri bolnikih pa se kaže, kako malo jim je mar za njihovo zdravje ali družbo (ekološki in ekonomski vidik) nasploh. Uredba o ravnanju z odpadnimi zdravili nam je dala priložnost za razmislek. Upam, da bodo temu sledila tudi dejanja. Odlaganje odpadnih zdravil v lekarni Prosim, pomagajte nam kar najbolje poskrbeti za varnost zaposlenih v lekarni, vseh obiskovalcev lekarne in okolja. Zato najprej natančno preberite in odgovorite na spodnja vprašanja. Če ste na katero odgovorili z»ne«, o tem prosim opozorite lekarniškega farmacevta, preden boste oddali odpadna zdravila. Preden oddate odpadna zdravila v lekarni, prosimo odgovorite na spodnja vprašanja Ali so med odpadnimi zdravili, ki ste jih prinesli v lekarno, res samo zdravila? da ne Ali so med odpadnimi zdravili, ki ste jih prinesli v lekarno, zdravila v obliki praškov ali tekočin res samo v originalni zaprti in nepoškodovani škatli? da ne Ali ste prepričani, da v vaši vrečki/paketu odpadnih zdravil ni medicinskih igel (injekcij) ali drugih ostrih predmetov? da ne Ali ste prepričani, da v vaši vrečki/paketu odpadnih zdravil ni nič takšnega, kar bi lahko ogrozilo zdravje in varnost zaposlenih v lekarni? da ne Odpadna zdravila, ki jih sprejemamo v lekarni Odpadna zdravila v trdnem stanju (npr. tablete, kapsule, svečke), ki so zaprta v originalni, nepoškodovani in čisti embalaži ni pa nujno, da so takšna zdravila še originalno zaprta. Odpadna zdravila v obliki praškov ali tekočin (npr. praški, posipala, kreme, sirupi, kapljice), ki so originalno zaprta v nepoškodovani in čisti embalaži in še niso bila odprta, pretrgana ali kako drugače spremenjena. Prosimo, da predhodno odstranite ovojnino, ki ni neposredno v stiku z zdravilom, in v zabojnik odvržete samo zdravila s stično ovojnino! V lekarno ne prinašajte izdelkov, ki sodijo med običajne komunalne gospodinjske odpadke! DIA/09/41, sep spreminjamo pogled na vašo sladkorno bolezen Življenje s sladkorno boleznijo ni lahko. Zahteva disciplino, nadzor in podporo ljudi okoli vas. V družbi Novo Nordisk želimo biti vaš partner pri skrbi za Ëim boljše življenje s sladkorno boleznijo. Zavedamo se, da morate družbi, ki vam zagotavlja zdravila, brezpogojno zaupati. Od nas lahko priëakujete zdravila za obvladovanje svoje bolezni in nenehno prizadevanje pri iskanju poti do ozdravitve. PriËakujete lahko, da bomo nadaljevali z ustrezno oskrbo prav vsakega bolnika. Zagotavljamo pa vam tudi, da bomo pri svojem delu ravnali etiëno in odgovorno, tako do vas kot do okolja. In na koncu: zanesete se lahko, da bomo pomagali spremeniti pogled sveta na vašo sladkorno bolezen.

35 68 NAŠA LEKARNA marec 2010 NAŠA LEKARNA 69 Odkrito o skritem S kakovostno prehrano do boljše kakovosti življenja z inkontinenco Za inkontinenco, za katero sta značilna nepričakovan dražljaj s potrebo po uriniranju in nekontrolirana izguba urina, v svetu trpi 200 milijonov ljudi, a je še vedno tabu tema 21. stoletja. Zaskrbljujoče je, da samo 30 odstotkov ljudi, ki imajo težavo z inkontinenco, poišče zdravniško pomoč.

36 70 ODKRITO O SKRITEM S kakovostno prehrano do boljše kakovosti življenja z inkontinenco marec 2010 NAŠA LEKARNA 71 Prvi in najpomembnejši korak za soočenje z inkontinenco je odprt pogovor in pregled pri zdravniku družinske medicine, toda z zdravo prehrano, telovadbo in uporabo kakovostnih pripomočkov si lahko osebe z inkontinenco odločilno izboljšajo kakovost življenja. Nepravilna prehrana, fizični in psihični stres dodatno povzročajo povečano nastajanje kisline v telesu. Kislost organizma, stres, pomanjkanje vode in pretiran vnos živil visokega glikemičnega indeksa (predvsem rafiniranih ogljikovih hidratov) pa posredno vplivajo tudi na težavo inkontinence. Ob vsakem obroku priporočamo uživanje listnate zelene zelenjave, po možnosti grenkastega okusa. Potrebno je omejiti vnos nasičenih maščob (margarina, majoneze), sladkorja (sladice, sadni sokovi), mesa (rdeče meso) in kofeina, ker s sproščanjem sladkorja spodbujajo izločanje inzulina ter razrast kandide in bakterij v sečni cevi. Zaradi ohranjanja zdravja urogenitalnega trakta je pri zdravi prehrani potrebno imeti pravo ravnovesje med kislo in bazično hrano. V naši prehrani prevladujejo kisla živila, kot so meso, suhomesni izdelki, predelana hrana na osnovi pšenične moke, sladkarije, kava in alkoholne pijače. Samo 20 % hrane je v obliki lužnin (sadje, zelenjava, rastline in negazirana mineralna voda). Priporoča se uživanje svežega sadja (jagodičevje, grozdje, lubenica, banana) in rib. Še posebej je potrebno povečati vnos vlakninaste hrane. Od ogljikovih hidratov je v prehrano potrebno vključiti čim več polnozrnatih testenin in riža, žitaric, fižola, boba, stročnic, svežega sadja (jagodičevje) in zelenjave (zelena listnata zelenjava), ker vsebujejo veliko vlaknin, regulirajo prebavo in raven sladkorja ter vzdržujejo idealno telesno težo. Potrebno je omejiti uživanje nezdravih maščob, ki se pogosto kombinirajo z ogljikovimi hidrati (margarina, pražena živila, majoneza, smetana za kuhanje), medtem ko je vnos bučnih semen, lanenih semen, mandeljnov, orehov in sezama dovoljen. Priporočljivo je zmanjšati vnos začinjene hrane (čili, basmati), med začimbami pa se vam ni potrebno izogibati kurkume. Na prepovedan seznam sodi tudi slana hrana, zato kot zamenjavo za sol občasno svetujemo gomašijo začimbo iz zmletega sezama. V zaželeno skupino živil spadajo šparglji in lubenica, ker delujejo detoksikacijsko, medtem ko banana in modra riba ohranjata zdravje celotnega organizma. Priporočeno je večje uživanje zelenjave, na primer ohrovta, brstičnega ohrovta in zelja. Zaradi svojega diuretičnega delovanja le-ti pomagajo odstranjevati strupe. Detoksikacijsko delovanje imajo tudi korenček, repa in kopriva. Izjemno pomemben je tudi vnos živil, bogatih s fitoestrogeni. Mednje sodijo soja, leča in čičerka. Brusnica (Vaccinium vitis-idaea) je bogata z antioksidansi (vitamin a, c) in s snovjo s P-vitaminskimi učinki. Listi brusnice so bogati z glikozidi, ki ugodno delujejo pri zdravljenju kroničnega katarja mehurja in sečnih poti. Sok teh jagodic svetujemo preventivno ter pri zdravljenju vnetja sečnih poti, saj pomaga pri ohranjevanju ph (kislosti) urina. Zaradi nepoznavanja vzajemnega delovanja rastlin prihaja do pogostih napak pri obolelih s kroničnimi urološkimi infekcijami. Da bi se čim prej pozdravili infekcije, posežejo pri zdravljenju po čaju Uvin in istočasno uživajo brusnični sok, ki pa nevtralizira delovanje čaja Uvin. Prav tako s čajem Uvin sočasno ne jemljemo kislih sadnih sokov (citrusi) niti večjih doz vitamina c, ker zaradi lastnosti zakisljevanja urina lahko nevtralizirajo delovanje čaja Uvin. Potrebno je vzdrževati optimalno telesno težo, ob debelosti pa je nujno spremeniti prehranjevalne navade. S preprosto manjšim uživanjem kruha, testenin, sladkarij (polovica sedanjega vnosa) ter z vnosom večjih količin surove zelenjave (4 skodelice dnevno) in sadja (najmanj 2 porciji dnevno) povečamo občutek sitosti, izboljšujemo redno prebavo, vnašamo antioksidanse, vitamine in minerale. Z redno telovadbo prav tako precej vplivamo na telesno težo. Prvo prehranjevalno pravilo je, da se hrana dobro prežveči. Pomembno je tudi uživanje manjših obrokov, in to večkrat na dan. S pravilnim žvečenjem hrane žleze, ki izločajo slino, izločajo tudi snovi, ki dodajo lužnato kakovost vsakemu zalogaju, medtem ko manjši in pogostejši obroki ne obremenjujejo organizma dodatno. Omejevanje vnosa tekočine z namenom zmanjšati pogostost uriniranja in aktivnost mehurja je škodljivo in bo privedlo do nasprotnega učinka. Urin tako postaja bolj koncentriran, kar povzroča večje obremenitve sečnega mehurja, povečuje pa se pa tudi možnost nastanka vnetja. Potrebno se je izogibati kofeinu, gaziranim in alkoholnim pijačam, ker še dodatno nadražijo sečni mehur.

37 72 NAŠA LEKARNA Portret farmacevta Fotografija Žiga Koritnik Na koncu velja samo to, kar smo storili in doživeli - in ne to, po čemer smo hrepeneli. Marina Urbanc Mokotar, mag. farm. Lekarna Gregorčičeva, Celje

38 74 NAŠA LEKARNA marec 2010 NAŠA LEKARNA 75 Otroci in mladostniki Plenični izpuščaj Rok Petrič, mag. farm. Plenični izpuščaj (dermatisis pod plenico) je dokaj pogosta kožna bolezen, zlasti pri otrocih v industrijsko razvitih državah. Plenični izpuščaj je izraz, ki ga uporabljamo za opis različnih stanj vnete kože v predelu pod plenicami. Nastane zaradi stika z urinom in blatom, ki povzročata vlažno okolje in naredita kožo pod plenico bolj dovzetno za kemične, fizikalne in encimske mehanizme.

39 76 OTROCI IN MLADOSTNIKI Plenični izpuščaj marec 2010 NAŠA LEKARNA 77 Pod plenico lahko koža v prvi fazi le rahlo pordi in so spremembe omejene predvsem na pregibe. V težjih primerih pride do temno rdečega obarvanja, zadebelitve, gnojnih mehurčkov, razpok in krast. Plenični izpuščaj nastane zaradi prekomerne vlažnosti kože in s tem pogojenega zmehčanja tkiva, predolgega stika urina ali blata s kožo, različnih mil in preparatov, ki so preveč agresivni za občutljivo otroško kožo. To privede do poškodbe celic zunanje plasti kože (epidermalnih celic). Plenični izpuščaj lahko preprečimo z rednim previjanjem. S pogosto menjavo plenic za enkratno uporabo namreč preprečimo kemično in mehansko draženje kože s sečem in blatom. Kožo je potrebno po menjavi pleničke temeljito očistiti, najbolje le s čisto mlačno vodo, posušiti, počakati nekaj minut in jo namazati z ustreznim mazilom ali kremo. Šele nato otroka zavijemo v novo plenico. Plenice morajo biti povite rahlo in zračno, še posebej poleti, zato takrat priporočamo, da dojenčka pustimo nekaj časa na nepremočljivi podlagi tudi brez plenic. Draženje dojenčkove ritke je lahko tudi posledica pralnih sredstev ali mehčalca pri tako imenovanih pralnih plenicah. Tudi dojenček bo s pravilno higieno in suho ritko veliko bolj zadovoljen. Do pleničnega izpuščaja pride tudi zaradi okužbe z bakterijami in glivicami ali zaradi različnih alergij (na plenice, hrano ). Plenični izpuščaj je lahko tudi posledica jemanja antibiotikov, ki spremenijo ph sestavo blata in seča. Mazila z deksapantenolom Plast osnovnih epidermalnih celic prek stalne celične delitve (proliferacije) skrbi za nenehno obnovo zunanje plasti kože (epidermisa). Če pride do poškodbe vrhnje plasti kože, je možna ozdravitev brez sledu brazgotin. Če pa pride do globljih poškodb kože, se po celjenju ran naredijo tudi brazgotine. Sama obnova (regeneracija) kože poteka v več fazah. V prvi fazi se zaradi strjevanja krvi, ki pride iz rane, tvori krasta. V naslednji fazi fazi čiščenja sledi mehčanje tkiva in odstranjevanje odmrlih celic kože s pomočjo celic»čistilcev«. Fazi proliferacije sledi tretja faza celjenja epitelizacija in nastanek novega vezivnega tkiva ter kolagenskih vlaken. Delitev celic kože se lahko v fazi proliferacije pospeši z uporabo mazil, ki kot glavno učinkovino vsebujejo deksapantenol. Deksapantenol se v dermalnih celicah hitro pretvori v pantotensko kislino oziroma vitamin b 5. Pantotenska kislina je del koencima A (CoA), CoA pa ima pomembno vlogo pri metabolizmu vsake celice. Prav zato je pantotenska kislina nenadomestljiva pri tvorbi in obnovi kože in sluznic. Prednost topikalne uporabe deksapantenola je v lažji in hitrejši absorbciji v kožo, kjer se takoj oksidira v pantotensko kislino, ki obogati endogeno količino tega vitamina. Zato je priporočljivo otrokovo kožo pod plenico ob pojavu pleničnega izpuščaja namazati s kremo, ki vsebuje deksapantenolom; ta bo kožo pomirila, zaščitila in pospešila celjenje. Če se otrokovo stanje ne izboljša po dveh ali treh dneh, če je plenični izpuščaj res obsežen in se na koži pojavljajo tudi mehurčki ali kraste, priporočamo obisk zdravnika. Vzroki pleničnega izpuščaja: - prekomerna hidracija kože, - maceracija, - podaljšan stik z urinom in blatom, - zadržana mila v plenicah, - lokalni preparati, - več kot trikratno odvajanje tekočega blata na dan. Bayer d.o.o., BravniËarjeva 13, Ljubljana Mazilo Bepanthen dvojno šëiti koæo vašega dojenëka: lanolin, ki ga vsebuje, na koæi ustvari zašëitni sloj, dekspantenol (provitamin B5) pa hitro prodre v globlje plasti koæe in pospeši njeno naravno obnavljanje. Za popolno zašëito dojenëka uporabljajte mazilo Bepanthen pri vsaki menjavi plenic. Bepanthen mazilo: KliniËno dokazana uëinkovitost in varnost za dojenëke: ne vsebuje barvil, dišav in konzervansov. Dvojno delovanje: zašëita in zdravljenje. Dvojna uporaba mazila: za dojenëkovo ritko in za nego bradavic dojeëih mater. Strokovnjak za koæo. Mazilo Bepanthen se izdaja brez recepta v lekarnah in specializiranih prodajalnah. Pred uporabo natanëno preberite navodilo! O tveganju in neæelenih uëinkih se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.

40 78 NAŠA LEKARNA marec 2010 NAŠA LEKARNA 79 Za mizo Marija Merljak, univ. dipl. inž. živ. teh. Hrana za dober spanec»hrana je pol zdravja!«je rêklo, ki ga pozna vsakdo med nami. Tudi številni filozofi so skozi zgodovino razmišljali o vplivu hrane na zdravje telesa in duha. V starem Rimu je veljalo, da je»zdrav duh mogoč samo v zdravem telesu«. Na Kitajskem so že prej vedeli, da je»oče bolezni lahko karkoli, slaba prehrana pa ji je vedno mati«. Podobne misli bi lahko iskali tudi pri grških filozofih, na primer pri Hipokratu, ki je kot naravno zdravilo za spanje priporočal solato. Z njim so se v Rimu strinjali tudi Galen, Tacit in Plinij mlajši. Cesar Dioklecijan se je celo odrekel oblasti in se posvetil gojenju solate. Ko so ga hoteli vrniti na oblast, se je branil:»če bi vedeli, kakšno solato bom pridelal, ne bi vztrajali!«

41 80 ZA MIZO Hrana za dober spanec marec 2010 NAŠA LEKARNA 81 Pozneje so v zgodnjem obdobju krščanstva v telesu videli le nepotrebno lupino za dušo, ki bo našla odrešitev ob zavračanju vsega telesnega. Tudi zahodna kultura je kar nekaj stoletij vztrajala v takšnem prepričanju. Šele sredi 18. stoletja je med francoskimi razsvetljenci prevladalo spoznanje, da sta telo in duh neločljivo povezana in s tem tudi hrana, ki vpliva na dobro ali slabo duševno stanje. Poudarjati so začeli dobro prehranjevanje, saj se brez ustrezne prehrane ni mogoče zbrati, dobro spati, imeti pozitivnih misli in ustvarjati. Sto let pozneje je nemški filozof Nietzsche to povezavo utemeljil z aksiomom, da»duševnost sega le tako daleč, kolikor ji dovoli telo«. Slovenci v tem obdobju nismo imeli velikih filozofov, a naše babice babic ter dedki dedkov so že vedeli, kaj čemu koristi in kako blagodejno deluje na telo in duha. Za dober spanec so imeli kar precejšen nabor praktičnih in koristnih nasvetov, ki učinkujejo še danes. Večkrat so omenjeni mleko in med, medena kura, čaji z medom, kamilica, bezeg, šentjanževka ali celo sam med, ki so ga zadrževali v ustih. Za dobro spanje so uporabljali tudi jabolčni kis, česen, solato, hmelj, oves, zelje, robidnice, črni ribez, od začimb pa rožmarin, majaron, koper, meliso in še bi se kaj našlo. Bezeg je znan po vsej Sloveniji. Bezgovo čežano, bezgov sok ali bezgovo vino so zlasti priporočali pri slabem spancu in nočnih morah. S česnom so čistili kri. Vedeli so, da česen odstranjuje strupene snovi iz krvi, ki so jih»krivili«za nespečnost, depresije, shizofrenijo in razdraženost. Česen so trosili po solati, ki so jo zvečer uporabljali kot zdravilo za spanec. Danes vemo, da je v solati vsaj sedem zdravilnih učinkovin, ki pomirjajo. Priporočali so jo tako ob dnevnih obrokih, še zlasti pa za večerjo, ko naj bi je zaužili največ. Na Primorskem in drugod, kjer je rasla koruza, si še nekaj desetletij nazaj niso znali predstavljati večerje brez solate in polente. Velik poudarek so dajali tudi jabolčnemu kisu, s katerim so poleg oljčnega olja zabelili solato. V hudih primerih nespečnosti so še pred večerjo predlagali pitje raztopine dveh žličk medu in žličke jabolčnega kisa v kozarcu vode, po njej pa raztopino dveh žličk medu in dveh žličk jabolčnega kisa. Stara izkušnja zoper nespečnost pravi: pred spanjem popij napitek iz sirotke, dveh žlic medu in soka ene limone. Pri roki je bil tudi oves, ki ga še danes štejemo med najboljša naravna zdravila za obnavljanje živčnega sistema, saj deluje pomirjujoče in celo antidepresivno. Tistim, ki so trpeli kronično nespečnost, so priporočali, da imajo posteljo z žimnico in vzglavnikom iz ovsenega ličkanja. Hmelj so uporabljali zlasti na Štajerskem, kjer dobro uspeva. Tam so za dober spanec kuhali čaj iz hmeljevih storžkov. Zelje v ljudski medicini že dolgo velja kot zdravilo proti živčni napetosti in posledično nespečnosti. V ta namen so priporočali solato iz naribanega svežega zelja, korenja, peteršilja in sesekljane čebule. Solato so potresli z lanenimi semeni, kumino in janežem, zabelili pa z oljčnim ali bučnim oljem in jabolčnim kisom. Ponekod so v ta namen jedli robidnice ali pili sok iz njih. Iz črnega ribeza so pripravili zdravilen liker. Med bolj znana pomirjevala in pripomočke za dobro spanje, zlasti pri ženskah, sodijo kamilice. Pili so čaj iz njih, osladkan z medom. Pomagal naj bi pri duševni potrtosti in notranjem nemiru, preobčutljivosti in preutrujenosti. Pomirjal naj bi tudi razgrajaške otroke. Meliso so priporočali kot čaj ali v obliki kapljic. Čaj naj bi pomirjal in izboljševal razpoloženje. Enako naj bi učinkovali poprova meta, janež, timijan in koper. V modernem svetu ima težave s spanjem zelo veliko ljudi. V Združenih državah Amerike in Evropi se menda že vsak tretji srečuje z nezmožnostjo, da bi zaspal pol ure po tistem, ko je legel v posteljo, kar je nekakšno merilo za določanje težav s spancem. Na tako velik obseg nespečnega prebivalstva sta opozorili dve ločeni in obsežni raziskavi, ki pa sta ugotovili skoraj enake rezultate. Polovica vseh nespečnosti naj bi bila posledica psiholoških stanj. Nespečnost ni bolezen moderne dobe, kar potrjujejo tudi izkušnje naših prednikov. Ti so ugotovili, da s hrano za možgane lahko nespečnost omilimo ali odpravimo. Moderna znanost to samo potrjuje. Včasih so na spanje gledali kot na mirujoče stanje človekovega organizma, na stanje pasivnosti možganov. Danes vemo, da ni tako. Spanje je po novejši definiciji biokemični proces, ki nastane, ko imamo v prehrani dovolj hranil. Za spanje je odgovorna češarika na možganskem dnu. Zvečer hipofiza zavre izdelavo budnostnih hormonov, češarika pa začne v kri spuščati več spalnega hormona melatonina. Hranila zoper nespečnost Najprej potrebujemo aminokislino triptofan, nato vitamine b 1, b 3, b 6, folno kislino ali b 9, vitamin c ter minerale kalcij, magnezij, cink, krom in selen. Triptofan je aminokislina kot predstopnja serotonina, prenašalca med živčnimi celicami, ki uravnava razpoloženje in zmanjšuje anksioznost oziroma strah in napetost. Iz serotonina nastane melatonin, ki je hormon spanca. Živila, ki vsebujejo veliko triptofana, so: fižol, puran, piščanec, mleko in mlečni izdelki, morski sadeži, jajca, lešniki, datlji, leča, arašidi, soja, proso, oves, rž in riž, semena sezama in sončnic. Tripto-

42 82 ZA MIZO Hrana za dober spanec marec 2010 NAŠA LEKARNA 83 Orehov posladek z datlji 100 g masla vmešamo s 4 rumenjaki in 140 g sladkorja ter 100 g mletih orehov, dodamo 140 g moke, trd sneg, pol pecilnega praška in en vanilijev sladkor, 100 g narezanih datljev, žlico limoninega soka. Zmešamo in 45 min. pečemo v modelu pri 180 stopinjah Celzija. Polnozrnate palačinke z oreški Pripravimo testo za palačinke, pri tem del moke zamenjamo s polnozrnato ali ajdovo moko. Premažemo s figovim nadevom; tega pripravimo tako, da čez noč v pomarančnem soku namočimo fige s cimetom in zjutraj zmešamo. Zvite palačinke potresemo z mletimi lešniki, orehi in mandlji. Pisana solata s puranjim mesom Meso narežemo na manjše trakove in ga na hitro popečemo v ponvi. Solimo in potresemo s sezamom in ohladimo. V skledi zmešamo motovilec, zeleno solato, zeljne rezance, rdečo peso, kuhano jajce in puranje trakove. Začinimo s česnom in peteršiljem, oljčnim oljem, limoninim sokom in zeliščno soljo. Priporočljivi čaji baldrijanov, melisni, metin in čaj iz hmelja. fan je torej razmeroma lahko dosegljiv, vendar tudi močno občutljiv in ga lahko hitro izgubimo. Če smo v stresu in imamo posledično veliko želodčne kisline, se triptofan razgradi že v želodcu in ga izgubimo. Ker živimo v nenehnem stresu, lahko trdimo, da večini primanjkuje triptofana in vitamina b 3. Če imamo v prehrani premalo vitamina b 3, potem telo uporabi triptofan za pretvorbo v vitamin b 3, ki je z vidika ohranitve življenja pomembnejši, saj je ključna sestavina več kot 200 različnih encimov in sodeluje pri popravilu dedne mase, presnovi energije in pri celični delitvi. Če imamo v prehrani dovolj vitamina b 3, se to ne bo zgodilo, in zato bomo lažje zaspali. Več kot bomo imeli vitamina b 3, več triptofana bo ostalo za tvorbo serotonina in melatonina. Vitamina b 3 je veliko v jetrih, perutnini, mesu, ribah, jajcih, pivskem kvasu, arašidih, grahu, breskvah, avokadu, dateljnih, figah, suhih slivah in polnovrednem žitu. Napotek: Naredimo si napitek iz mleka, sirotkinih beljakovin v prahu in banane. V to lahko zamešamo tudi avokado. Podoben učinek bi dosegli s čokolado, ampak stranski učinek uživanja čokolade so še odvečni kilogrami. Pri prej omenjenem napitku pa teh ne bo. Vedeti je treba, da v praksi ni dobro uživati večerje, bogate samo s proteini oziroma beljakovinami (meso), saj se bo ožilje tedaj zožilo zaradi povečane prebave in presnove. S tem se dvigne krvni tlak. Za dober spanec pa se mora le-ta nekoliko znižati. Za prehod prek krvnomožganske pregrade se poleg triptofana potegujejo še druge»konkurenčne aminokisline«in ga ovirajo. Zato ga v možgane ne pride dovolj za izdelavo serotonina. Vendar triptofanu pomagajo ogljikovi hidrati oziroma glukoza in prek nje insulin, kar zniža krvni tlak za dober spanec. Insulin glukozo pospešeno pošilja v celice. Povečan»promet«zahteva»širše ceste«, zato se žile razširijo, krvni tlak pa pade. Napotek: V praksi to pomeni, da je dobro zvečer poleg lahkega perutninskega mesa in obilice solate zaužiti še nekaj testenin ali»nekaj sladkega«, tudi na primer mleko in med. Mleko ima sicer premalo triptofana, a vsebuje še naravne opiate, imenovane kazomorfine, ki pomirjajo. Dobra večerna kombinacija je tudi polenta z mlekom, testenine, prosena kaša, bananino mleko, riž na mleku ali avokadni namaz na polnovrednem kruhu. Za dobro spanje je pomemben tudi vitamin b 6 ali piridoksin, ki sodeluje pri nastanku serotonina in melatonina. Piridoksin je kakor železničar na ranžirni postaji: odklopi delček dušika v molekuli triptofana in ga priklopi na serotonin, od koder se prepoji na spalni hormon melatonin. Več kot bomo imeli vitamina b 6, več bo nastalo serotonina in melatonina. Svoje pridata še aminokislini levcin in izolevcin. Najdemo ju v avokadu, olivah, papaji, kokosovih orehih, orehih in lešnikih. Praktičen nasvet: Ker maščoba upočasni prebavo, je dobro vedeti, da zvečer ne smemo uživati mastnih zrezkov, marveč čim bolj pusto piščančje ali puranje meso, bogato s triptofanom. Izogibamo se tudi stročnicam, paradižnikom, jajčevcem, bučkam in špinači, ker vsebujejo tiramin, ta pa spodbuja adrenalin. Odlično naravno uspavalo je inozitol, ki ga po najnovejših klasifikacijah z vidika delovanja uvrščajo med vitamine in ga različno označujejo, najpogosteje kot vitamin b 16. Inozitol je poleg holina poglavitna sestavina lecitina. Odpravlja žalost in strah, zmanjšuje napetost in znižuje krvni tlak. Dobimo ga v hrani rastlinskega in živalskega izvora, in sicer kot sestavni del fosfolipidov v jetrih, pivskem kvasu, grenivkah, melasi, žitnih kalčkih, arašidih in zelju. Uničuje pa ga pretirano pitje kave in nekatera zdravila. Za nastanek serotonina in melatonina je izrednega pomena voda. Če smo dehidrirani, kar je pri starejših pogost pojav, saj so izgubili občutek za žejo, izgubimo hormonsko ravnovesje v telesu. To se najprej pokaže prav pri nespečnosti, ki je še najbolj blaga oblika težav; te sledijo pri dolgotrajnem vztrajanju v takšnem stanju. Če ni dovolj vode za razstrupljanje, porabijo jetra triptofan za svoje delovanje. Med spanjem veliko vode dodatno izgubimo z dihanjem in potenjem, zato je pitje vode pred spanjem še kako pomembno. Paziti moramo tudi na sol, saj je poleg vode ključna za ohranjanje serotonina in melatonina. Zato je mogoče včasih spalni ritem in dobro spanje, zlasti pri starejših, obnoviti že s primernim soljenjem in pitjem večjih količin vode. Zvečer pa ni dobro piti kave, pravih čajev in drugih pijač, ki vsebujejo teobromin in kofein, saj z njimi izločimo več vode, kot je spijemo. Poleg tega ustavijo tvorjenje melatonina kar za 6 do 9 ur. Čisti alkohol ropa vitamine, dehidrira in ustvarja dodatne proste radikale. Za njihovo nevtralizacijo telo uporabi del melatonina, ki ga potem manjka za dobro spanje. Toda to ne pomeni, da po kozarcu dobrega rdečega vina ne bomo spali prav nasprotno: na primorskem radi sežejo po kozarcu merlota ali terana za dober spanec. Pri tem imajo vlogo tudi druge snovi, ki so v vinu. Večje količine alkohola dehidrirajo telo, zato čezmerne pivce nenehno žeja. Prav tako ne smemo zamenjati omotičnega»spanja«za pivsko mizo za dobro in zdravo spanje! Dobrega spanja pa ne bo tudi brez mineralov, zlasti magnezija in kalcija. Magnezij pomirja in sprošča mišice, odpravlja sindrom nemirnih nog in nočne krče ter znižuje krvni tlak. Deluje v kombinaciji s kalcijem, ki je tudi znan kot naravno pomirjevalo. Nujni so še selen, mangan, cink in krom. Marija Merljak, univ. dipl. inž. živ. teh., je skupaj s hčerko Mojco Koman, univ. dipl. inž. živ. teh., pri Prešernovi družbi izdala knjigo Zdravje je naša odločitev. V njej še podrobneje opisujeta povezavo med zdravjem in prehrano v različnih starostnih obdobjih. Zdaj je v tisku že druga njuna knjiga, ki bo nadgradnja prve. Marija Merljak je za individualne pogovore na voljo po telefonu 041/ ali 01/ , e-pošta: vihra@siol.net.

43 84 Kuhajmo zdravo z Antonom Mosimannom marec 2010 NAŠA LEKARNA 85 Z rožmarinom gra iniran file Za mizo Za štiri osebe: 4 fileji mlade govedine po 150 g, 20 g na koščke narezane šalotke, žlička sesekljanega česna, 400 ml jušne osnove iz telečjega mesa, 75 g drobtin iz svežega kruha, 2 žlički sesekljanega peteršilja, 2 žlički sesekljanega rožmarina, sok pol limone, 2 žlički srednje močne gorčice, 400 g špinače, 200 g jurčkov, sol, sveže mlet poper Fileje lepo okroglo oblikujte in jih začinite s soljo in poprom. V vroči ponvi jih na vsaki strani popecite po dve minuti, nato jih vzemite iz ponve in postavite na toplo. V ponev dajte šalotko in sesekljan česen ter ju na znižanem ognju popražite; pri tem ves čas mešajte. Dodajte telečjo jušno osnovo in sestavine na hitro pokuhajte, da količino tekočine zmanjšate na polovico. Medtem krušne drobtine zmešajte z drobno sesekljanimi zelišči in limoninim sokom. Vrhnji del filejev premažite z malo gorčice ter potresite z mešanico zelišč in drobtin. Nato jih dve minuti pecite v vroči pečici, dokler se vam ne zdijo dobro zapečeni. Špinačo poparite v slanem kropu. Narezane jurčke popražite; med praženjem dodajte špinačo, dobro premešajte, začinite s ščepcem soli in popra. Špinačo z jurčki porazdelite na štiri tople krožnike. Na vrh položite fileje in vse dopolnite z omako, ki ste jo pred tem začinili. Kaj pravi Mosimann Fileje lahko dopolnimo z zelenjavo po želji, na primer z brokolijem ali mladim korenjem. Pri Pfizerju se zavedamo, da se pot do zdravja začne v domači kuhinji. Izbrali smo zanimive recepte, ki bodo popestrili domače jedilnike in prinesli zdravje na naše krožnike. Kajti kuhanje je tako kot življenje - najboljše in najlepše je takrat, ko imamo kakovostne sestavine in prvinske recepte. Še več zdravih in slastnih receptov Antona Mosimanna poiščite v prihodnjih številkah revije Naša lekarna.

44 86 NAŠA LEKARNA marec 2010 NAŠA LEKARNA 87 Za mizo Počitniški golaž Mihael Vrčkovnik, dr. dent. med., velik gurman in ljubitelj kuhanja Kje drugje kot na počitnicah se golaž po naših želodčkih najlepše razlije. Seveda govorim o zimskih počitnicah, ki so žal že mimo, vendar zime še vedno ni čisto konec. Zime, pravim, ker se topel pol tekoči obrok s koščki dobrega mesa in še kakšnim krompirčkom vmes najbolj prileže ravno v mrzlih dneh.

45 88 ZA MIZO Počitniški golaž marec 2010 NAŠA LEKARNA 89 Po dolgem sprehodu, izletu v hribih, na smučišču, po postavljanju snežaka, po sankanju ali pa po silvestrovanju na prostem pride skledica dobrega golaža bolj prav od samega praznika. Za dober golaž ne potrebujete najboljših kosov mesa, jih pa morate skrbno pripraviti. Po mojem je odličen goveji bočnik. Če pa ob pogledu na meso odlašate z izbiro kosa, potem je najbolje, da kar pri mesarju rečete:»meso za golaž, prosim«. Obvezno je vsake toliko uporabiti srno ali kako drugo divjad, ki da golažu še nekaj več dodane vrednosti. Že zaradi imena. Srnin golaž se veliko slajše sliši kot samo golaž. To, da meso narežete na kocke, debele nekje centimeter in pol do dva, vedo vsi, ki so kadarkoli golaž že jedli. Da je golaž rdeče barve in nekoliko bolj gosta juha, tudi ve vsak. Prav tako jedci golaža vedo, da je golaž različnih kuharjev različen in da imamo na koncu dejansko samo dve vrsti golaža. Zelo dober in ne tako dober. Vsekakor je prvo pravilo golaža razmerje med čebulo in mesom. To mora biti ena proti ena, kar pomeni kilogram čebule za kilogram mesa. Golaž iz kilograma mesa bo nasitil osem do deset oseb, vendar samo enkrat. Nič ne bo ostalo za kasneje, zato je bolje, da golaža vedno skuhate malo več. Če ga hranite v hladilniku, boste naslednji dan mogoče še bolj občudovali okus, ki ga je razvil. Ko sva z Gubcem v študentu kuhala golaž za tri nadstropja plus avtobus gostov, je bilo najlažje uporabiti kot dodatek kar mešanico začimb za golaž. Tega že dolgo ne uporabljam več, v obdobju iskanja primarnih okusov sta zdaj glavni zvezdi samo še rdeča paprika v prahu in kumina v prahu. Moram priznati, da sem tudi do tega odkritja prišel zaradi srečnega naključja, ko sem na počitnice pozabil vzeti vse začimbe. Potem sem tam srečal še prijateljico Leno, ki mi je predlagala še en dodatek, rdeče vino. Tako je počitniški golaž dobil smisel, saj je priprava dolgotrajna in zahteva kar nekaj prostega časa ter počitek po napolnjenih želodčkih. Prvi dan meso otrebite večine kit, ovojnic in sala. Meso narežite na kocke in ga izdatno začinite z rdečo papriko. To pomeni, da so vsi kosi popolnoma rdeči. Nato jih tudi kar precej začinite še s kumino, vendar pazite. Če bi slučajno kasneje kumina prevladala, bi znalo biti nekaj žalostnih oči okoli mize. Kumina pač ni ravno najbolj priljubljena začimba med ljudmi. Ali pa vsaj ljudi okoli mene. Nekaj časa pustite meso stati v tej suhi marinadi, nato zalijte s suhim rdečim vinom do vrha mesa in nasekljajte še nekaj strokov česna na drobno. Pokrijte in postavite v hladilnik čez noč. Naslednji dan čebulo narežite res na drobno in začnite počasi pražiti celotno čebulo. Ko se bo vsa čebula zasteklila, dodajte meso iz marinade in ga pražite skupaj s čebulo. Praženje celotne količine mesa vam bo vzelo kar nekaj časa. Bodite vseskozi pri stvari, da ne zažgete čebule. Po praženju zalijte s preostalo marinado ter dolijte vodo do želene količine in kuhajte, kuhajte, kuhajte. Golaž se kuha vsaj dve do tri ure, večje količine lahko tudi več. Na malem do srednjem ognju naj tekočina počasi izpareva. Na začetku kuhanja naribajte v golaž dva krompirja, s čimer se bo golaž gostil počasi že med kuhanjem. Nekje pol ure pred koncem kuhanja, ko se vam bo zdelo, da golaž že dobiva pravi okus, ne bo pa še zgoščen, vanj vrzite še na kocke narezan krompir. Zdaj se bo počasi tudi golaž začel gostiti. In če po vaše še ne bo dovolj gost, lahko krompirje tudi malo razkuhate. Servirajte s svežim belim kruhom. Pa dober tek. P.S.: Golaž nikakor ni samo zimska hrana. Prihaja dolgo pričakovana pomlad in z njo april, ko bo na razpolago še veliko mrzlih in deževnih kuharskih dni. nadomestnih mlek

46 90 NAŠA LEKARNA marec 2010 NAŠA LEKARNA 91 Mesečni možnar Za pomladno kuro priporočamo čaj Planinka! (apoteka mr. ph. L. Bahovec) Mojca Ferle, muzejska svetovalka, kustodinja za urbano etnologijo, Mestni muzej Ljubljana Kongresni trg, razglednica skrajno levo apoteka L. Bahovec. Na lekarno na vogalu Vegove ulice in Kongresnega trga je mimoidoče po Vegovi opozarjala napisna tabla v cirilici Apoteka, s Kongresnega trga pa napis Lekarna. Ob vhodu v lekarno sta bili na vratnih krilih likovni upodobitvi sv. Kozme in Damijana (zavetnika zdravnikov, farmacevtov in apotekarjev). Nad vhodom je bil znak njegove lekarne, šestkraka zvezda z Asklepijevo kačo v sredini. V Mestnem muzeju Ljubljana je do konca marca na ogled razstava o znani ljubljanski lekarni L. Bahovec in njenem ustanovitelju Leu Bahovcu. Lekarna je slovela predvsem po zdravilnih zeliščnih čajnih mešanicah, ki jih je lekarnar izdeloval v lastnem galenskem laboratoriju. Njegovi najbolje prodajani farmacevtski pripravki so bili čaj Planinka za čiščenje in poživitev krvi, Slatinske tablete za hujšanje in bonboni Smreka proti kašlju in hripavosti.

47 92 MESEČNI MOŽNAR Za pomladno kuro priporočamo Planinka čaj! marec 2010 NAŠA LEKARNA 93 Leo Bahovec, znani ljubljanski lekarnar iz obdobja med obema vojnama, je bil rojen leta 1896 v Ljubljani. Magister farmacije je postal leta 1919 v Zagrebu, saj v Ljubljani v tistem času tovrstnega študija še ni bilo. Obvezno petletno delovno prakso si je nabiral v številnih lekarnah Kraljevine shs. S šestindvajsetimi leti je postal najmlajši lekarnar v Ljubljani. Kot provizor, samostojni vodja lekarne, se je zaposlil v Leustekovi lekarni»marija Pomagaj«na Resljevi cesti. Delo provizorja v najeti lekarni pa podjetnega Bahovca ni zadovoljevalo. Njegova vizija je bila ustanovitev nove lastne lekarne. Kljub velikim prizadevanjem mu koncesije za ustanovitev nove lekarne ni uspelo pridobiti, uspelo pa mu je nekaj drugega: leta 1924 je kupil od vdove lekarnarja Prochazke lekarno pri»zlatem orlu«na Jurčičevem trgu 2, z vsem inventarjem in zalogami za tri milijone kron. Čez tri leta je sedež lekarne preselil iz središča svojega okoliša na eminentno lokacijo, na Kongresni trg 12. Nazaj k prirodi Bahovec ni bil le prodajalec farmacevtskih preparatov. Strokovni izziv so mu bili lastni zdravilni izdelki, ki se jim je po preselitvi lekarne posvetil z največjo vnemo. Prisegal je na naravno zdravljenje in sledil znamenitemu Rousseaujevemu izreku»nazaj k prirodi!«, ki ga je uporabljal tudi v svojih reklamah. V njih je zagotavljal, da zdravila izdeluje»večinoma iz naravnih planinskih zdravilnih zelišč in mineralnih soli«. Najbolj znan je bil po različnih čajnih mešanicah, zato se ga je oprijelo ime»kralj čajev«. Izdeloval jih je vsaj 17 vrst: Emona cvetlični čaj in Super čaj za družabno uživanje; zdravilni čaj Planinka, in 14 vrst specialnih čajev: proti revmi in arteriosklerozi, glistam, Leon (Leo) Bahovec, astmi, bledici, hemoroidom ter bolečinam srca, proti nervozi; čaje za diabetike, pljučne bolezni, mehur in ledvice, za ženske v meni (v prehodnih letih), za gonorejo (kapavico) in bolnike s sifilisom. Žal se je od čajev ohranila le receptura za izdelavo čaja Planinka. Lahko bi zapisali, da ni bilo težave, za katero v lekarni ne bi našli zdravila. Njegovih izdelkov je bilo krepko preko 40. Naštejmo le najbolj znane: Nibol tablete in mast za pomoč pri išiasu, gihtu (protin, putika), migreni, trganju, gripi in glavobolu; Slatinske tablete za hujšanje; Uredistol in Planinka tablete za odvajanje; Dolorex proti glavobolu in gripi; sirup Fagisan za pomoč pri sušici, tuberkulozi, gripi in kašlju; Fortisan za krepitev živcev; tinktura Oglas za zdravilni čaj Planinka; v kratkem oglasu iz leta 1933 ob zaščitnem znaku s planiko piše:»samo ena in edina je zdravilna planinska rastlina, ki raste na sončnih planinskih legah Slovenije. Hribovita zemlja, na kateri raste, je polna zdravilne mineralne soli, a ultravioletni žarki planinskega sonca ojačijo delovanje vitamina, ki se nahaja v rastlini. 'Planinka' čaj Bahovec sestoji v glavnem iz te zdravilne rastline in radi svoje vsebine čisti kri, čisti blago, ne ustvarja krče, tera na vodo ter s tem obnavlja celokupni organizem...«. Kolaferin za poživitev oslabelega organizma; Kinosal železno vino in druga medicinska vina za krepitev organizma, konjak in ekstrakti za raznovrstne likerje, liker Planinka; Golamint ustna vodica za izpiranje. Priljubljeni so bili tudi bonboni Smreka proti kašlju. Na podlagi»večstoletnih izkušenj«je priporočal štiri zdravila, ki ne bi smela manjkati v nobeni domači lekarni: čaj Planinka; esenco Florida za masažo proti revmi, nevralgijam in prehladu, za mešanje z vodo in grgranje; zdravilno mast Alpina za kožo kot pomoč pri opeklinah, ozeblinah, vnetjih in preležaninah ter prašek Nosal proti nahodu. Med kozmetičnimi izdelki, po katerih je posegal predvsem ženski svet, so bili porcelan krema in milo Florida, šampon Elba, Ada cvetlični šampon, milo, krema in puder, zobna pasta Adadont, mast za otroke Dody, medicinska mila, mast za uničevanje uši, razni francoski parfumi, politure za nohte, čičkovo in orehovo olje za lase. Briljantina, trda in tekoča, je bila namenjena oblikovanju moških frizur. Na zalogi je imel tudi zdravila in preparate za živino. Paradni izdelek čaj Planinka Njegov paradni izdelek je bil čaj Planinka za čiščenje in poživitev krvi. Zdravilno čajno mešanico je sestavljalo več kot 20 zdravilnih drog, med njimi: listi sene, lipovo in bezgovo cvetje, cvetovi kamilice, brin, korenine sleza in sladkega korena, plodovi komarčka, kumine in janeža, lapuhovi listi, skorja navadne krhlike, listi gornika, breze in robide, zeli mete, njivske preslice in srčne moči, plodovi koriandra, cvetje slezenovca in tri vrste eteričnih olj: poprove mete, melise in kumine. Čaj je pod zaščiteno blagovno znamko»planinka«najprej zaščitil na Uradu za zaščito

48 94 MESEČNI MOŽNAR Za pomladno kuro priporočamo Planinka čaj! marec 2010 NAŠA LEKARNA 95 industrijske lastnine Kraljevine shs (Beograd, 1927) in patentiral tudi na Mednarodnem uradu zveze za zaščito industrijske lastnine (Bern, 1928).»Da se doseže redno delovanje prebave, da se izločijo in odstranijo strupi iz telesa,«je priporočal tudi zdravim osebam, da se»na spomlad podvržejo 6- do 12-tedenskemu zdravljenju s Planinka čajem. S pomočjo Planinka kure se doseže boljše in odpornejše zdravje, svež izgled, moč in volja za življenje.«v želji po zadovoljitvi slehernega potrošnika, je začel s proizvodnjo zdravilnega likerja Planinka. Ta je bil dosežek lekarnarjevih triletnih prizadevanj in izdelan po posebnem postopku, ki je veljal za poslovno skrivnost. Vseboval je vse zdravilne sestavine čaja Planinka, en ali dva kozarčka sta ustrezala skodelici kuhanega čaja. Konec tridesetih let 20. stoletja je imel filiale za prodajo čaja Planinka na Dunaju (Avstrija), v Pragi (Češka), Bratislavi (Slovaška), Oglas za mast in tablete Nibol za pomoč pri išiasu, gihtu (protin, putika), migreni, trganju, gripi in glavobolu vas spominja na katero od sodobnih reklam za podobne težave? Budimpešti in Kapošvaru (Madžarska), Trstu in Rimu (Italija), Zagrebu, Beogradu (Kraljevina Jugoslavija) in celo v Tirani (Albanija) ter Aleksandriji (Egipt). Svojega predstavnika je imel tudi v zda (Norwalk Connecticut). Da je bil njegov odvajalni čaj res splošno razširjen in poznan, nam potrjuje tudi šala»prva skrb«, ki je nasmejala bralce Štajerca (1938): Sobarica: Gospod ravnatelj, gospa tašča je pravkar pomotoma namesto Planinka čaja izpila čistilo za medenino. Ravnatelj: No, lepa polomija! Telefonirajte v lekarno, če se da Planinka čaj uporabljati tudi za čiščenje kljuk! Oglasni prijemi Najbolj oglaševani in najbolje prodajani izdelki so bili čaj Planinka, Slatinske tablete za hujšanje in bonboni Smreka. K temu je veliko prispevala tudi reklama, ki je obljubljala naravno zdravljenje in hitro izboljšanje zdravstvenih težav brez škodljivih stranskih vplivov. Reklamne materiale je Bahovec tiskal v vseh jezikih držav, kjer je imel svoje filiale. Za celostno podobo in oblikovanje embalaže in reklam je skrbela lekarnarjeva žena Lidija. Nadzorovala je tudi sprejem naročil in razpošiljanje zdravil po pošti. Kljub gospodarski krizi pred vojno je šla Bahovcu prodaja njegovih farmacevtskih proizvodov zelo dobro. Lekarna je prinašala lepe dohodke, Bahovec pa je investiral predvsem v razvoj in širjenje lekarne. Velikopotezne načrte je imel s kozmetičnim laboratorijem; tik pred vojno je začel s pripravami za ustanovitev nove blagovne znamke kozmetika Leosan. Dokončno uresničitev mu preprečijo vojna in dogodki po njej. Lekarna je delovala tudi med vojno in še leto dni po njej. Datumi na ohranjenih cenikih in delovnih recepturah nosijo še letnico Znova so se začeli oglašati predvojni poslovni partnerji, a nadaljevanje poslovnih stikov ni bilo več mogoče. Podjetnega Bahovca je doletela usoda številnih tedanjih uspešnih podjetnikov. Nova povojna oblast je lekarno zaprla, skupaj z njo so mu zaplenili tudi drugo premoženje, lekarnarju pa so odvzeli prostost. Tudi po odsluženi kazni mu niso več dovolili opravljati farmacevtskega poklica. Viri: Muzej in galerije mesta Ljubljane, Mestni muzej Ljubljana, muzealije, koda pridobitve A Zal Zgodovinski arhiv Ljubljana, ZAL LJU 489, Reg. I, fasc. 2032, ZAL LJU 489, Reg. I, fasc Zasebni arhiv Lidije Ariane Bahovec, Ljubljana. Literatura: Bevk, Stanislav: Važnejše domače zdravilne rastline v besedi in podobi z navodilom, kako se nabirajo in suše : Ljubljana : [Podmladek Rdečega križa], Nebeški zavetniki, Ljubljana : DZS, 1996, s Poznik, Aleksander: Paracelsus, Enciklopedija Slovenije, 8. zvezek, Založba Mladinska knjiga, Ljubljana 1994, s Predin, Štefan: Lekarna zakladnica zdravja : iz zgodovine lekarn in lekarnarjev na Slovenskem : Gea, let. 11, št. 11 (2001), s Šega, Judita: Zdravstvene in higienske razmere v Ljubljani ( ), ZAL, Ljubljana Veliki slovar tujk Ljubljana : Cankarjeva založba, Zupančič, Bogo: Usode ljubljanskih stavb in ljudi 1 24, Ljubljana : KUD Polis, dobrodošli v Spletni Lekarni Ljubljana Nova Spletna Lekarna Ljubljana - lekarnaljubljana.si Ugodnosti Kartice zvestobe lahko zdaj uveljavljajate tudi v spletni lekarni, kjer lahko kartico tudi naroëite. PREDNOSTI SPLETNE LEKARNE - Strokoven nasvet - SMS lekarna - Hitra dostava - Diskretno pakiranje - Tedenske akcije - PlaËilo s plaëilnimi karticami - BrezplaËna dostava pri nakupih nad 50 EUR

49 96 NAŠA LEKARNA marec 2010 NAŠA LEKARNA 97 Sudoku Navodila: Vstavite črke Y O G E R M I N A v prazna polja tako, da bodo v vsakem kvadrantu, v vsaki vrstici in v vsakem stolpcu vse naštete črke. Črke iz oštevilčenih polj prepišite, da dobite geslo. Geslo pošljite na dopisnici ali po e-pošti do 2. aprila na naslov: Entrapharm, d.o.o., Pot k sejmišču 30, 1000 Ljubljana ali: urednistvo@nasa-lekarna.si Žrebanje nagrad bo 6. aprila v prostorih podjetja Entrapharm. Nagrajenci bodo prejeli nagrade podjetja Bio Medico Trendi d.o.o. iz Ljubljane. Rešitev sudoku uganke iz 40. številke je LEK ZA RESEN STRES. V uredništvo je prispelo 633 pravilnih rešitev. Izžrebanci nagradne igre so: Darja Pezdirc iz Gradca, Nina Porenta iz Ljubljane in Mojca Hojkar iz Škofje Loke. Nagrajenci bodo prejeli praktične nagrade podjetja Lek iz Ljubljane. Čestitamo! 4 M E Y A 5 7 M 1 I N O G N O R Y M N R R I Y 6 2 Y O G E R M I N A I N 3 R 9 R G Y M N E O R Geslo: U P 7 8 B 9 V G I 8 N Pripravil: Jure Pučko Otroški kotiček Nagradna igra! Beta-(1,3/1,6)-D-glukan, obogaten z vitaminom C in cinkom, kapsule in sirup Obiščite Zdravi in z vitko linijo v pomlad? Enostavno in hitro! Yogermina! Odprem, popijem, deluje! Yogermina vam pomaga urediti prebavo in okrepiti imunski sistem že v 5 dneh! Med in po zdravljenju z antibiotiki, ob prebavnih motnjah: driski ali zaprtju, napihnjenosti; laktozni, glutenski intoleranci, infekciji s kvasovkami, oslabljeni odpornosti in za lepo kožo. Vsebuje 100 milijard - največjo koncentracijo, naravnih živih probiotičnih kultur, prebiotike in vitamine. Neodvisni VIP TEST Zveze potrošnikov Slovenije je potrdil odlično kvaliteto Yogermine. Yogermina doma in na potovanju. Za odrasle in otroke. Ker je v obliki mini napitka, zanjo ne potrebujete vode. Na voljo tudi kapsule. Prihranite čas in denar! a) izboljšuje počutje b) podpira naravno obrambo organizma c) zmanjšuje stres Imunoglukan P4H (vpišite odgovor) Rešite uganko in se potegujte za lepe nagrade. Nagradna igra poteka do 30. marca 2010, med prejetimi pravilnimi odgovori bomo izžrebali 10 nagrajencev. Nagrajenci bodo objavljeni na spletni strani strani: Svoje rešitve nam pošljite v uredništvo časopisa Naša lekarna na naslov: Pot k sejmišču 30, 1000 Ljubljana. Nagrado vam bomo poslali po pošti, zato prosimo izpolnite obrazec na naslednji strani. Nagradna igra je na voljo tudi na spletni strani

50 98 NAŠA LEKARNA marec 2010 NAŠA LEKARNA 99 Naša lekarna svetuje Z magnezijem nad stres Peroralne kapljice Immunal 0,8 mg/ml Kapljice Immunal, ki že več kot 20 let pomagajo po celi Evropi učinkovito krepiti imunski sistem, so na policah lekarn in specializiranih prodajaln v novi podobi. Tako se je nova podoba zdravila približala v lanskem letu razvitemu zdravilu Immunal Neo z dodanim vitaminom C. V bližnji prihodnosti pa bodo v Leku v novi podobi izdelali še tablete Immunal. Več o zdravilu in krepitvi imunskega sistema si lahko preberete na Kadar telesu primanjkuje magnezija, se ne počutimo dobro. Takrat je čas, da zaužijemo magnezijev pripravek Magnesium-Diasporal. Slednji vsebuje magnezijev citrat, to je telesu prijazen magnezij. Uporabljamo ga za učinkovito izravnavo pomanjkanja magnezija. Je močan, neposreden in s 24-urnim delovanjem. Izdelki Magnesium-Diasporal vsebujejo magnezijev citrat, ki ga telo takoj vsrka, zato se zelo hitro zaznavno poviša koncentracija magnezija v krvi. Namenjen je vsem, ki jim primanjkuje magnezija, še posebej tistim, ki so izpostavljeni stresu, aktivnim in športnikom ter nosečnicam. Izdelki so že na voljo v lekarnah in specializiranih prodajalnah. Več na: Gelee royale Gelee royale je 100-odstotni svež matični mleček brez konzervansov in vsebuje 1000 mg svežega matičnega mlečka v eni žlički. To je največja vsebnost na slovenskem tržišču. Matični mleček dokazano krepi imunski sistem, povečuje fizično moč, deluje protivnetno, upočasnjuje proces staranja in izboljšuje videz kože. Na voljo je samo v lekarnah. Imunoglukan P4H Imunoglukan P4H podpira naravno obrambo organizma. Vsebuje čisti beta-(1,3/1,6)-d-glukan, obogaten z vitaminom C in cinkom, ki v črevesju spodbuja delovanje imunskih celic in tako pomaga k večji telesni odpornosti. Imunoglukan P4H je naraven, v telesu se ne absorbira, na voljo pa je v obliki kapsul in sirupa. Slednji je primeren za otroke od enega leta starosti. Ker se ga odmerja na kilogram telesne mase bolnika, ga lahko jemljejo tudi odrasli, ki jim uporaba kapsul ne ustreza. Nagradna igra Imunoglukan P4H Ime in priimek starša/skrbnika: Spol: M Ž Rojstni datum: Naslov starša/skrbnika: Ime in priimek otroka: Spol: M Ž Rojstni datum: Naslov otroka je enak naslovu starša starša/skrbnika: Da Ne oziroma dopišite naslov otroka: E-naslov: Da, s podpisom se strinjam z izjavo* * Nagradna igra Imunoglukan P4H poteka od do Nakup za sodelovanje v nagradni igri ni potreben. Pravico do sodelovanja v nagradni igri imajo vsi, ki izpolnijo kupon s svojimi podatki. Nagrajenci soglašajo z objavo svojih podatkov in dovoljujejo, da se podatki obdelajo za potrebe nagradne igre. Nagrade ni mogoče zamenjati za gotovino ali drugo nagrado. V nagradni igri ne smejo sodelovati zaposleni v skupini Medis in njihovi družinski člani. Rezultati žrebanja so dokončni. Nagrajenci bodo objavljeni na spletni strani obveščeni bodo s pomočjo e-pošte in navadne pošte. Nagrajenci bodo objavljeni z imenom, priimkom in naslovom. Organizator nagradne igre je Medis, d.o.o., Brnčičeva 1, Ljubljana. Soglašam, da Medis, d.o.o., in družbe v skupini Medis ali za to pooblaščene družbe z namenom izpolnjevanja ali uveljavljanja pravic v zvezi z izvedbo nagradne igre ter za namene neposrednega trženja vzpostavijo, vzdržujejo in upravljajo z mojimi osebnimi podatki in s podatki mojega mladoletnega otroka za neomejeno časovno obdobje ter jih posredujejo za te namene ena drugi. Vse navedene družbe zagotavljajo varstvo osebnih podatkov po zakonu, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Kadarkoli lahko pisno zahtevate, da v 15 dneh trajno ali začasno prenehamo uporabljati vaše osebne podatke za namen neposrednega trženja in vas o tem v nadaljnjih 5 dneh obvestimo na naše stroške. Seznanjen sem z opredelitvijo namena zbiranja in obdelave mojih osebnih podatkov in dovoljujem uporabo svojega elektronskega naslova za obveščanje.

51 NLB Senior paket Je poleg osnovnih na voljo še kakšna druga storitev? Seveda. Še tri dodatne smo pripravili. Te pa so: NLB plačilna kartica, NLB Klik spletna poslovalnica, ki omogoča 24-urno opravljanje bančnih storitev s kateregakoli računalnika, priključenega na internet, in Teledom edina telefonska banka v Sloveniji, kjer lahko opravljate večino bančnih storitev po telefonu, tudi 24 ur na dan. Nekatere med njimi so: vezava depozita, prenos sredstev z računa na drug račun, plačilo položnic In kakšni so dejanski prihranki? Prihranke vam predstavljamo v priloženi preglednici. Če odprete NLB Srebrni račun oziroma ga preoblikujete iz NLB Srebrnega z evidenco ali NLB Osnovnega: Storitev Prihranki Stroški vodenja OR 18,48 EUR NLB Plačilne kartice (MasterCard, Visa, Karanta) NLB Klik NLB Teledom Skupaj 8,34 EUR (Karanta 6,26 EUR) 25,50 EUR 10,00 EUR 62,32 EUR (Karanta 60,24 EUR) Beseda paket nas spominja na darilo. Tudi to je običajno v obliki paketa. Z barvno pentljo. In zato smo se v NLB odločili, da vam ponudimo pakete. Pakete, v katerih so različne bančne storitve, ki so v tem primeru bistveno cenejše ali celo brezplačne. In to je naše darilo vam. Eden takšnih paketov je tudi NLB Senior paket. Kaj sestavlja NLB Senior paket? Sestavljata ga dve osnovni storitvi: NLB Srebrni račun in eno izmed dolgoročnih varčevanj s postopnimi vplačili. Izbira med njimi je res velika: NLB Postopno varčevanje, NLB Vita Razigrana za vaše vnuke ali vnukinje, NLB Vita Zanesljiva, NLB Naložba Vita Mega, NLB Vita Senior, varčevalni načrt NLB Skladi in NLB Rentno varčevanje. Če že imate odprt NLB Srebrni račun: Storitev NLB Plačilne kartice (MasterCard, Visa, Karanta) NLB Klik NLB Teledom Skupaj Prihranki 8,34 EUR (Karanta 6,26 EUR) 25,50 EUR 10,00 EUR 43,84 EUR (Karanta 41,76 EUR) Če ne želite drugih storitev in samo odprete NLB Srebrni račun ter sklenete eno od dolgoročnih varčevanj s postopnimi vplačili, je vaš prihranek 18,48 evra. Če pa bi želeli kdaj kakšno storitev opraviti po telefonu in se zato odločite še za pristop k Teledomu, privarčujete že 28,48 evra. Prepričani smo, da smo vam vzbudili za zanimanje. Na vsa vaša dodatna vprašanja vam bodo radi odgovorili v kateri koli NLB Poslovalnici. In še namig: če se boste odločili za sklenitev NLB Senior paketa od do , vas poleg prihrankov čaka še praktično darilo. Promocijsko besedilo

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA:

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA: Past simple uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se zgodili v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič več ne trajajo. Dogodki so se zgodili enkrat in se ne ponavljajo, čas dogodkov

More information

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji informacije za stranke, ki investirajo v enega izmed produktov v omejeni izdaji ter kratek opis vsakega posameznega produkta na dan 31.03.2014. Omejena izdaja Simfonija

More information

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 V1.0 VIF-NA-7-SI IZUM, 2005 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

PRESENT SIMPLE TENSE

PRESENT SIMPLE TENSE PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?

More information

Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju

Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju Definicija Sistem za podporo pri kliničnem odločanju je vsak računalniški program, ki pomaga zdravstvenim strokovnjakom pri kliničnem odločanju. V splošnem je

More information

Spomladanska prehrana pri sladkornem bolniku

Spomladanska prehrana pri sladkornem bolniku Glasilo Zveze društev diabetikov Slovenije ISSN 1408-1164 Javno glasilo 95 b o l e z e n Nov izziv za zdravnike družinske medicine Zdravljenje kronične bolezni ven KOPB - kronična vnetna bolezen pljuč

More information

1.3.1 Diosmin SPC, Labeling and Package Leaflet SI

1.3.1 Diosmin SPC, Labeling and Package Leaflet SI Navodilo za uporabo Flebaven 500 mg filmsko obložene tablete diosmin Pred začetkom jemanja zdravila natančno preberite navodilo, ker vsebuje za vas pomembne podatke! Pri jemanju tega zdravila natančno

More information

EU NIS direktiva. Uroš Majcen

EU NIS direktiva. Uroš Majcen EU NIS direktiva Uroš Majcen Kaj je direktiva na splošno? DIREKTIVA Direktiva je za vsako državo članico, na katero je naslovljena, zavezujoča glede rezultata, ki ga je treba doseči, vendar prepušča državnim

More information

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M V1.0 VIF-NA-14-SI IZUM, 2006 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

Uvod v socialno farmacijo

Uvod v socialno farmacijo Uvod v socialno farmacijo asist. dr. MITJA KOS, mag. farm. Katedra za socialno farmacijo Univerza v Ljubljani- Fakulteta za farmacijo E-pošta: mitja.kos@ffa.uni-lj.si Socialna farmacija? Samfundsfarmaci,

More information

2 ZDRAVSTVENO STANJE PREBIVALSTVA

2 ZDRAVSTVENO STANJE PREBIVALSTVA 2 ZDRAVSTVENO STANJE PREBIVALSTVA 2.4 OBOLEVNOST 2.4.2 RAK Leta 2013 je v Sloveniji na novo za rakom zbolelo 13.717 ljudi, umrlo pa 6.071 ljudi. Konec decembra 2013 je živelo 94.073 ljudi, ki jim je bila

More information

Skupaj za zdravje človeka in narave

Skupaj za zdravje človeka in narave www.zazdravje.net Skupaj za zdravje človeka in narave julij/avgust 2011 brezplačen izvod Tema meseca: Moč in nemoč marketinga Oglasna deska projekta Skupaj za zdravje človeka in narave Niste dobili novic?

More information

UPORABA METODE INDIVIDUALNEGA NAČRTOVANJA Z URESNIČEVANJEM CILJEV Z OSEBO S PARKINSONOVO BOLEZNIJO

UPORABA METODE INDIVIDUALNEGA NAČRTOVANJA Z URESNIČEVANJEM CILJEV Z OSEBO S PARKINSONOVO BOLEZNIJO Univerza v Ljubljani FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO DIPLOMSKA NALOGA UPORABA METODE INDIVIDUALNEGA NAČRTOVANJA Z URESNIČEVANJEM CILJEV Z OSEBO S PARKINSONOVO BOLEZNIJO NATAŠA TAVŽELJ Ljubljana 2015 PODATKI

More information

Povzetek glavnih značilnosti zdravila Navodilo za uporabo zdravila. prof. dr. Aleš Mrhar, mag. farm.

Povzetek glavnih značilnosti zdravila Navodilo za uporabo zdravila. prof. dr. Aleš Mrhar, mag. farm. Povzetek glavnih značilnosti zdravila Navodilo za uporabo zdravila prof. dr. Aleš Mrhar, mag. farm. Registracija zdravila 1. postopek registracije 2. ocena kakovosti, varnosti, učinkovitosti 3. dokumentacija

More information

IZDELAVA OCENE TVEGANJA

IZDELAVA OCENE TVEGANJA IZDELAVA OCENE TVEGANJA Lokacija dokumenta Intranet / Oddelek za pripravljenost in odzivanje na grožnje Oznaka dokumenta Verzija dokumenta Izdelava ocene tveganja ver.1/2011 Zamenja verzijo Uporabnik dokumenta

More information

MODEL INFORMATIZACIJE SISTEMA OBNOVLJIVEGA FARMACEVTSKEGA RECEPTA

MODEL INFORMATIZACIJE SISTEMA OBNOVLJIVEGA FARMACEVTSKEGA RECEPTA Management v zdravstvu in socialnem varstvu MODEL INFORMATIZACIJE SISTEMA OBNOVLJIVEGA FARMACEVTSKEGA RECEPTA Mentor: doc. dr. Uroš Rajkovič Somentor: viš. pred. Dr. Benjamin Urh Kandidat: Brigita Rebernik

More information

1.3.1 Solifenacin succinate SPC, Labeling and Package Leaflet SI

1.3.1 Solifenacin succinate SPC, Labeling and Package Leaflet SI NAVODILO ZA UPORABO Asolfena 5 mg filmsko obložene tablete Asolfena 10 mg filmsko obložene tablete solifenacinijev sukcinat Pred začetkom jemanja zdravila natančno preberite navodilo, ker vsebuje za vas

More information

David Perlmutter, dr. med., s sodelovanjem Kristin Loberg. ZDRAVI možgani

David Perlmutter, dr. med., s sodelovanjem Kristin Loberg. ZDRAVI možgani David Perlmutter, dr. med., s sodelovanjem Kristin Loberg ZDRAVI možgani Moč črevesnih mikrobov za zdravje in zaščito vaših možganov za vse življenje David Perlmutter, dr. med., s sodelovanjem Kristin

More information

DIPLOMSKO DELO. PREMAGOVANJE STRESA Z METODO TM-Transcendentalna meditacija

DIPLOMSKO DELO. PREMAGOVANJE STRESA Z METODO TM-Transcendentalna meditacija UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO PREMAGOVANJE STRESA Z METODO TM-Transcendentalna meditacija Kandidatka: Ksenija Smolar Študentka izrednega študija Številka indeksa:

More information

NOVICE EUROPA DONNA REHABILITACIJA PO RAKU DOJK TARČNA ZDRAVILA ŽIVIN RAK ZDRAVILNO DIHANJE SKUPŠČINA EUROPE DONNE. bo v sredo, 12.

NOVICE EUROPA DONNA REHABILITACIJA PO RAKU DOJK TARČNA ZDRAVILA ŽIVIN RAK ZDRAVILNO DIHANJE SKUPŠČINA EUROPE DONNE. bo v sredo, 12. NOVICE REVIJA ZA ZDRAVE IN BOLNE - PRILOGA NAŠE ŽENE - ŠTEVILKA 29 - MAREC 2008 REHABILITACIJA PO RAKU DOJK TARČNA ZDRAVILA ŽIVIN RAK ZDRAVILNO DIHANJE SKUPŠČINA EUROPE DONNE bo v sredo, 12. marca Fotografija:

More information

Voda med poslovno priložnostjo in družbeno odgovornostjo

Voda med poslovno priložnostjo in družbeno odgovornostjo Voda med poslovno priložnostjo in družbeno odgovornostjo prof.dr. Lučka Kajfež Bogataj, Biotehniška fakulteta, UL Krepitev povezave med družbeno odgovornostjo gospodarskih družb, državljani, konkurenčnostjo

More information

NOVICE EUROPA DONNA REVIJA ZA ZDRAVE IN BOLNE - PRILOGA NAŠE ŽENE - ŠTEVILKA 33 - MAREC Fotografija: BrandXPictures

NOVICE EUROPA DONNA REVIJA ZA ZDRAVE IN BOLNE - PRILOGA NAŠE ŽENE - ŠTEVILKA 33 - MAREC Fotografija: BrandXPictures NOVICE EUROPA DONNA REVIJA ZA ZDRAVE IN BOLNE - PRILOGA NAŠE ŽENE - ŠTEVILKA 33 - MAREC 2009 KAJ NAJ JEDO BOLNIKI Z RAKOM? VSE (PRE)VEČ SLOVENK KADI! ZDRAVNICA KSENIJA TUŠEK BUNC O SVOJEM RAKU NADA IRGOLIČ

More information

POMOČ DRUŽINI OTROKA Z MOTNJO AVTISTIČNEGA SPEKTRA

POMOČ DRUŽINI OTROKA Z MOTNJO AVTISTIČNEGA SPEKTRA UNIVERZA V LJUBLJANI FAKUKTETA ZA SOCIALNO DELO DIPLOMSKA NALOGA POMOČ DRUŽINI OTROKA Z MOTNJO AVTISTIČNEGA SPEKTRA Mentor: Izr. prof. dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič Andreja Jazbinšek Ljubljana, junij 2010

More information

Kaj so kronične nenalezljive bolezni in kaj lahko storimo za njihovo preprečevanje, nadziranje in zdravljenje?

Kaj so kronične nenalezljive bolezni in kaj lahko storimo za njihovo preprečevanje, nadziranje in zdravljenje? Znanstveni Uvodnik in strokovni članki ~lanki Kakovostna starost, let. 11, št. 1, 2008, (4-10) 2008 Inštitut Antona Trstenjaka REVIJA KAKOVOSTNA STAROST POSTAJA TUDI ZDRAVSTVENO GERONTOLOŠKA Spoštovane

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI. FAKULTETA ZA ŠPORT Športna vzgoja DIPLOMSKO DELO. Avtor dela ANDREJ ZUPANČIČ

UNIVERZA V LJUBLJANI. FAKULTETA ZA ŠPORT Športna vzgoja DIPLOMSKO DELO. Avtor dela ANDREJ ZUPANČIČ UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športna vzgoja DIPLOMSKO DELO Avtor dela ANDREJ ZUPANČIČ Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športna vzgoja WELLNESS TURIZEM KOT ŽIVLJENJSKI

More information

NAVODILO ZA UPORABO. DULCOLAX 5 mg obložene tablete bisakodil

NAVODILO ZA UPORABO. DULCOLAX 5 mg obložene tablete bisakodil NAVODILO ZA UPORABO DULCOLAX 5 mg obložene tablete bisakodil Pred začetkom jemanja zdravila natančno preberite navodilo, ker vsebuje za vas pomembne podatke! - Pri jemanju tega zdravila natančno upoštevajte

More information

WELLNESS TURIZEM SEBASTJAN REPNIK

WELLNESS TURIZEM SEBASTJAN REPNIK WELLNESS TURIZEM SEBASTJAN REPNIK Višješolski strokovni program: Gostinstvo in turizem Učbenik: Wellness turizem Gradivo za 2. letnik Avtor: Sebastjan Repnik, spec. management, dipl org. v turizmu, org.

More information

Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji

Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji avtorji: Katja Prevodnik Ljubljana, november 2008 CMI Center za metodologijo in informatiko FDV Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani e-mail:

More information

Življenje s celiakijo

Življenje s celiakijo Življenje s celiakijo Celiakija? NIČ BAT! O B I Š Č IT E bit.ly/focusincd bit.ly/focuscd Naše e-orodje za bolnike s celiakijo (www.poznam-celiakijo.com) bo na voljo jeseni 2018. Ostanite informirani, spremljajte

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Janškovec Sodobne dileme in priložnosti ustvarjalnega gospodarstva Diplomsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja

More information

STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D.

STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D. UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D. Ljubljana, junij 2011 MARKO TRAJBER IZJAVA Študent Marko Trajber izjavljam, da sem avtor tega diplomskega

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO MAJA KLEMENČIČ

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO MAJA KLEMENČIČ UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO MAJA KLEMENČIČ Ljubljana 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športna vzgoja Športno treniranje DESET-TEDENSKI PROGRAM VADBE IN PREHRANE

More information

Vpliv gospodarske krize na psihofizično zdravje zaposlenih

Vpliv gospodarske krize na psihofizično zdravje zaposlenih UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tina Mežnarič Vpliv gospodarske krize na psihofizično zdravje zaposlenih Diplomsko delo Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tina

More information

Univerza v Mariboru Fakulteta za varnostne vede. DIPLOMSKO DELO Stres in bolezen. Maja Bogataj mentor: prof. dr. Peter Umek

Univerza v Mariboru Fakulteta za varnostne vede. DIPLOMSKO DELO Stres in bolezen. Maja Bogataj mentor: prof. dr. Peter Umek Univerza v Mariboru Fakulteta za varnostne vede DIPLOMSKO DELO Stres in bolezen Januar, 2010 Maja Bogataj mentor: prof. dr. Peter Umek Zahvala Zahvaljujem se mentorju prof. dr. Petru Umku za pomoč pri

More information

OSREDNJA TEMA: Sladkorna bolezen in debelost. AKTUALNO: 11. kongres društev diabetikov na Hrvaškem Srečanje DiaMind v Ljubljani.

OSREDNJA TEMA: Sladkorna bolezen in debelost. AKTUALNO: 11. kongres društev diabetikov na Hrvaškem Srečanje DiaMind v Ljubljani. Glasilo Zveze društev diabetikov Slovenije ISSN 1408-1164 Javno glasilo 95 b o l e z e n Številka 99 maj 2013 Cena 1,54 www.diabetes-zveza.si OSREDNJA TEMA: Sladkorna bolezen in debelost AKTUALNO: 11.

More information

1.3.1 Dexamethasone SPC, Labeling and Package Leaflet SI

1.3.1 Dexamethasone SPC, Labeling and Package Leaflet SI Navodilo za uporabo Deksametazon Krka 20 mg tablete Deksametazon Krka 40 mg tablete deksametazon Pred začetkom jemanja zdravila natančno preberite navodilo, ker vsebuje za vas pomembne podatke! - Navodilo

More information

DEJAVNIKI STRESA NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU JAGROS, D. O. O. Factors of stress in the workplace in the company Jagros, d. o. o.

DEJAVNIKI STRESA NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU JAGROS, D. O. O. Factors of stress in the workplace in the company Jagros, d. o. o. UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR Magistrsko delo DEJAVNIKI STRESA NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU JAGROS, D. O. O. Factors of stress in the workplace in the company Jagros, d. o. o.

More information

Pljucnik 16/1. marec 2016 ISSN

Pljucnik 16/1. marec 2016 ISSN Aktualno: Pogovori o varnosti 3 Intervju: Tabu: zdravstveni delavci v duševni stiski Onja Tekavčič Grad 7 Golničan v prostem času: Vikend zvezda 28 Družabna kronika: Tim bilding v Kranjski gori 39 Glasilo

More information

coop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE

coop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE obnovljen za prihodnje generacije IMPRESUM Fotografije Goran Šafarek, Mario Romulić, Frei Arco, Produkcija WWF Adria in ZRSVN, 1, 1. izvodov Kontakt Bojan Stojanović, Communications manager, Kontakt Magdalena

More information

STRES NA DELOVNEM MESTU

STRES NA DELOVNEM MESTU B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Poslovni sekretar STRES NA DELOVNEM MESTU Mentor: Marina Vodopivec, univ. dipl. psih. Lektor: Marija Višnjič Kandidat: Svetlana Nikolić Kranj, november 2007 ZAHVALA Iskreno

More information

OBVLADOVANJE STRESA NA MINISTRSTVU ZA FINANCE IN ORGANIH V SESTAVI

OBVLADOVANJE STRESA NA MINISTRSTVU ZA FINANCE IN ORGANIH V SESTAVI UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO Magistrsko delo OBVLADOVANJE STRESA NA MINISTRSTVU ZA FINANCE IN ORGANIH V SESTAVI Klavdija Ceglar Perenič Ljubljana, junij 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA

More information

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA RAZVOJ WELLNESS CENTRA NA PTUJU DEVELOPMENT OF WELLNESS CENTRE IN PTUJ

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA RAZVOJ WELLNESS CENTRA NA PTUJU DEVELOPMENT OF WELLNESS CENTRE IN PTUJ UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO RAZVOJ WELLNESS CENTRA NA PTUJU DEVELOPMENT OF WELLNESS CENTRE IN PTUJ Kandidatka: Petra Serdinšek Študentka rednega študija Številka indeksa:

More information

SKUPINA ŽOGICE Starost: 4 6 let Vzgojiteljica : Jožica Kenig Pomočnica vzgojiteljice: Nataša Gabršček

SKUPINA ŽOGICE Starost: 4 6 let Vzgojiteljica : Jožica Kenig Pomočnica vzgojiteljice: Nataša Gabršček SKUPINA ŽOGICE Starost: 4 6 let Vzgojiteljica : Jožica Kenig Pomočnica vzgojiteljice: Nataša Gabršček GROUP»SMALL BALLS«Age: 4-6 years Nursery teacher: Jožica Kenig Nursery teacher assistant: Nataša Gabršček

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Študijski program: Predšolska vzgoja. SPANJE IN POČITEK OTROK V VRTCU Diplomska naloga

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Študijski program: Predšolska vzgoja. SPANJE IN POČITEK OTROK V VRTCU Diplomska naloga UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Študijski program: Predšolska vzgoja SPANJE IN POČITEK OTROK V VRTCU Diplomska naloga MENTORICA: Dr. Marcela Batistič Zorec KANDIDATKA: Tatjana Šiško Ljubljana,

More information

PROBLEMATIKA MATERINSKIH DOMOV V SLOVENIJI

PROBLEMATIKA MATERINSKIH DOMOV V SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE MAJA GERBEC PROBLEMATIKA MATERINSKIH DOMOV V SLOVENIJI DIPLOMSKO DELO Mentor: Izr. prof. dr. Tanja Rener Ljubljana, november 2003 Kazalo 1 UVOD 3 1.1 METODA..4

More information

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE OBRAVNAVA OTROKA Z MOŽGANSKIM TUMORJEM. (Diplomsko delo)

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE OBRAVNAVA OTROKA Z MOŽGANSKIM TUMORJEM. (Diplomsko delo) UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE OBRAVNAVA OTROKA Z MOŽGANSKIM TUMORJEM (Diplomsko delo) Maribor, 2014 Simona Blagovič UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE Mentorica: predav.

More information

Novice iz sveta farmacije in širše znanosti.

Novice iz sveta farmacije in širše znanosti. Poljudnoznanstveno Spanje je proces, ki ga poznamo vsi ali pa vsaj mislimo tako. Po definiciji je spanje aktiven fiziološki proces, stanje zmanjšane motorične aktivnosti in zmanjšane odzivnosti na zunanje

More information

Stres, depresija, izgorelost

Stres, depresija, izgorelost Novice Stres, depresija, izgorelost Kako se "spopasti z njimi"? Avtorici: Doc. dr. Helena Jeriček Klanšček in mag. Maja Bajt, Nacionalni inštitut za javno zdravje 1. O stresu Stres je sestavni del našega

More information

STALIŠČA ŠTUDENTOV FAKULTETE ZA ZDRAVSTVO JESENICE DO CEPLJENA PROTI GRIPI

STALIŠČA ŠTUDENTOV FAKULTETE ZA ZDRAVSTVO JESENICE DO CEPLJENA PROTI GRIPI visokošolskega strokovnega študijskega programa prve stopnje ZDRAVSTVENA NEGA STALIŠČA ŠTUDENTOV FAKULTETE ZA ZDRAVSTVO JESENICE DO CEPLJENA PROTI GRIPI OPINIONS OF FACULTY OF HEALTH CARE JESENICE (FHCJ)

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Eva Požar Promocija duševnega zdravja med študenti Diplomsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Eva Požar Mentorica: doc.

More information

ZDRAVJE IN OKOLJE. izbrana poglavja. Ivan Eržen. Peter Gajšek Cirila Hlastan Ribič Andreja Kukec Borut Poljšak Lijana Zaletel Kragelj

ZDRAVJE IN OKOLJE. izbrana poglavja. Ivan Eržen. Peter Gajšek Cirila Hlastan Ribič Andreja Kukec Borut Poljšak Lijana Zaletel Kragelj ZDRAVJE IN OKOLJE izbrana poglavja Ivan Eržen Peter Gajšek Cirila Hlastan Ribič Andreja Kukec Borut Poljšak Lijana Zaletel Kragelj april 2010 ZDRAVJE IN OKOLJE Fizično okolje, ki nas obdaja, je naravno

More information

Ko otrok zboli. za rakom

Ko otrok zboli. za rakom Ko otrok zboli za rakom Ko starši zvedo, da ima njihov otrok raka, si postavljajo polno vprašanj, na katera iščejo odgovor. Ta knjižica je napisana z namenom, da bodo starši dobili vsaj nekaj odgovorov.

More information

Izdelki iz zdravilnih rastlin

Izdelki iz zdravilnih rastlin 14. Dan slovenskih lekarn 26. september 2018 O pravilni in varni uporabi zdravil Izdelki iz zdravilnih rastlin LEKARNIŠKA ZBORNICA SLOVENIJE 25 14. Dan slovenskih lekarn 26. september 2018 O pravilni

More information

MEDIATIZACIJA ZDRAVSTVENIH PRIPOROČIL ZA DIABETIKE

MEDIATIZACIJA ZDRAVSTVENIH PRIPOROČIL ZA DIABETIKE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tina Pivar Anita Rudolf MEDIATIZACIJA ZDRAVSTVENIH PRIPOROČIL ZA DIABETIKE DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA 2007 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

More information

Interni časopis Onkološkega inštituta Ljubljana

Interni časopis Onkološkega inštituta Ljubljana 06 April 2017 Interni časopis Onkološkega inštituta Ljubljana ISSN 2463-8285 1 SPOZNAJMO SE: Oddelek za akutno paliativno oskrbo AKTUALNO: Opravili smo presojo za mednarodno akreditacijo AACI; Promocija

More information

POSKRBIMO ZA PRIHODNOST PREPOZNAJMO SLADKORNO BOLEZEN PRAVOČASNO. b o l e z e n

POSKRBIMO ZA PRIHODNOST PREPOZNAJMO SLADKORNO BOLEZEN PRAVOČASNO. b o l e z e n Glasilo Zveze društev diabetikov Slovenije ISSN 1408-1164 Javno glasilo 95 b o l e z e n Zdravo prehranjevanje se začne z zajtrkom Številka 106 oktober 2014 Cena 1,60 www.diabetes-zveza.si 14. november

More information

Navodilo za uporabo. Zdravilo Ecansya se lahko uporablja samostojno ali v kombinaciji z drugimi zdravili.

Navodilo za uporabo. Zdravilo Ecansya se lahko uporablja samostojno ali v kombinaciji z drugimi zdravili. Navodilo za uporabo Ecansya 150 mg filmsko obložene tablete Ecansya 300 mg filmsko obložene tablete Ecansya 500 mg filmsko obložene tablete kapecitabin Pred začetkom jemanja zdravila natančno preberite

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO NADA PERNEK UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Specialna in rehabilitacijska pedagogika ZDRAVJE SPECIALNIH IN REHABILITACIJSKIH PEDAGOGOV V

More information

DRUŽBENA KONSTRUKCIJA STARŠEVSTvA IN SKRB ZA OTROKE Z OVIRAMI

DRUŽBENA KONSTRUKCIJA STARŠEVSTvA IN SKRB ZA OTROKE Z OVIRAMI ČLANEK 405 DRUŽBENA KONSTRUKCIJA STARŠEVSTvA IN SKRB ZA OTROKE Z OVIRAMI Bodoči starši pogosto slišijo vprašanje, kateri spol si želijo za svojega otroka. V slovenskem kulturnem prostoru je družbeno sprejemljiv

More information

Stres na delovnem mestu Prof. dr. Rok Tavčar, dr. med. Specialist psihiater

Stres na delovnem mestu Prof. dr. Rok Tavčar, dr. med. Specialist psihiater Stres na delovnem mestu Prof. dr. Rok Tavčar, dr. med. Specialist psihiater Vsebina Stres definicija Posledice stresa zlasti negativnega stresa Stres na delovnem mestu Obvladovanje in preprečevanje stresa

More information

blondinka.»po ta zadnjem«bi rekli v motorističnem

blondinka.»po ta zadnjem«bi rekli v motorističnem SEA-DOO SPARK TRIXX Je evolucija Sea-Doojevega sparka, ki je začel revolucijo z 'downsizingom' mase, moči in cene, ne da bi to vplivalo na vozniški užitek. Je revolucionarni križanec med stoječim in sedečim

More information

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE INFORMIRANOST MLADIH O ANOREKSIJI NERVOZI (Diplomsko delo) Maribor, 2015 Alen Vidmar UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE Mentor: Viš. predav.

More information

ZAVIRALNI DEJAVNIKI ZDRAVEGA PREHRANJEVANJA ŠTUDENTOV ZDRAVSTVENE NEGE FACTORS INHIBITING A HEALTHY DIET IN NURSING STUDENTS

ZAVIRALNI DEJAVNIKI ZDRAVEGA PREHRANJEVANJA ŠTUDENTOV ZDRAVSTVENE NEGE FACTORS INHIBITING A HEALTHY DIET IN NURSING STUDENTS visokošolskega strokovnega študijskega programa prve stopnje ZDRAVSTVENA NEGA ZAVIRALNI DEJAVNIKI ZDRAVEGA PREHRANJEVANJA ŠTUDENTOV ZDRAVSTVENE NEGE FACTORS INHIBITING A HEALTHY DIET IN NURSING STUDENTS

More information

DIPLOMSKO DELO MATEJ FEFER

DIPLOMSKO DELO MATEJ FEFER UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO MATEJ FEFER Ljubljana, 2010 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Smer študija: Specialna športna vzgoja Izbirni predmet: Prilagojena športna vzgoja

More information

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI Ime in priimek: Mojca Česnik, Sandra Gošnak Naslov naloge: Usklajevanje delovnega in družinskega življenja; problem mladih družin Kraj: Ljubljana Leto: 9 Št. strani: 85 Št. slik:

More information

Svetovni dan srca, 29. september 2013 Po poti, ki vodi do zdravega srca!

Svetovni dan srca, 29. september 2013 Po poti, ki vodi do zdravega srca! Letnik XXII l št. 5, september 2013 cena: 1,60 EUR l Revijo izdaja Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije Svetovni dan srca, 29. september 2013 Po poti, ki vodi do zdravega srca! Mreža NVO 25 x 25:

More information

PARTIZANSKA BOLNIŠNICA "FRANJA" (pri Cerknem) PARTISAN HOSPITAL "FRANJA" (near Cerkno)

PARTIZANSKA BOLNIŠNICA FRANJA (pri Cerknem) PARTISAN HOSPITAL FRANJA (near Cerkno) CERKNO Ta bogata hribovita pokrajina ter neokrnjena narava skupaj s številnimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi in gostoljubnimi prebivalci, ki vam bodo postregli z lokalnimi specialitetami, vas bo

More information

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja)

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja) Seznam učbenikov za šolsko leto 2013/14 UMETNIŠKA GIMNAZIJA LIKOVNA SMER SLOVENŠČINA MATEMATIKA MATEMATIKA priporočamo za vaje 1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova

More information

PRIMERJAVA SLOVENSKEGA PODJETNIŠKEGA OKOLJA S TUJINO. Vesna Jakopin

PRIMERJAVA SLOVENSKEGA PODJETNIŠKEGA OKOLJA S TUJINO. Vesna Jakopin PRIMERJAVA SLOVENSKEGA PODJETNIŠKEGA OKOLJA S TUJINO Povzetek Vesna Jakopin vesna.jakopin@gmail.com Raziskava slovenskega podjetniškega okolja v primerjavi s tujino je pokazala, da v Sloveniji podjetniško

More information

Vpliv svetlobe na biološki ritem in zdravje človeka

Vpliv svetlobe na biološki ritem in zdravje človeka Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta Center za funkcijsko genomiko in bio-čipe Inštitut za biokemijo Vpliv svetlobe na biološki ritem in zdravje človeka Prof. Dr. Damjana Rozman Biološki ritmi Biološki

More information

Zdravo staranje. Božidar Voljč

Zdravo staranje. Božidar Voljč Znanstveni in strokovni ~lanki Kakovostna starost, let. 10, št. 2, 2007, (2-8) 2007 Inštitut Antona Trstenjaka Božidar Voljč Zdravo staranje Povzetek Zdravje, katerega prvine se med seboj celostno prepletajo,

More information

Slovenska različica e-knjige Negovanje. sočutja. Učenja med prvim obiskom Evrope. 17. KARMAPA Ogyen Trinley Dorje

Slovenska različica e-knjige Negovanje. sočutja. Učenja med prvim obiskom Evrope. 17. KARMAPA Ogyen Trinley Dorje Slovenska različica e-knjige Negovanje sočutja Učenja med prvim obiskom Evrope 17. KARMAPA Ogyen Trinley Dorje Negovanje sočutja Učenja med prvim obiskom Evrope 17. Karmapa Ogyen Trinley Dorje Iz tibetanščine

More information

SLOVENSKA FILANTROPIJA. Izbrani prispevki. IV., V. in VI. Slovenskega kongresa prostovoljstva. (Novo mesto 2003, Sežana 2006, Bled 2008)

SLOVENSKA FILANTROPIJA. Izbrani prispevki. IV., V. in VI. Slovenskega kongresa prostovoljstva. (Novo mesto 2003, Sežana 2006, Bled 2008) 1 SLOVENSKA FILANTROPIJA Izbrani prispevki IV., V. in VI. Slovenskega kongresa prostovoljstva (Novo mesto 2003, Sežana 2006, Bled 2008) Ljubljana, marec 2009 2 I. UVODNI NAGOVOR.................................9

More information

PREKOMERNA PREHRANJENOST IN DEBELOST PRI OTROCIH IN MLADOSTNIKIH V SLOVENIJI II

PREKOMERNA PREHRANJENOST IN DEBELOST PRI OTROCIH IN MLADOSTNIKIH V SLOVENIJI II PREKOMERNA PREHRANJENOST IN DEBELOST PRI OTROCIH IN MLADOSTNIKIH V SLOVENIJI II Pripravili: dr. Mojca Gabrijelčič Blenkuš, Monika Robnik Ljubljana, julij 2016 PREKOMERNA PREHRANJENOST IN DEBELOST PRI OTROCIH

More information

EVROPSKO POROČILO O DROGAH 2016: POUDARKI

EVROPSKO POROČILO O DROGAH 2016: POUDARKI EVROPSKO POROČILO O DROGAH 2016: POUDARKI Center EMCDDA opozarja na nova tveganja za zdravje, ker se proizvodi in vzorci uporabe spreminjajo (31. maj 2016, LIZBONA PREPOVED OBJAVE DO 10.00 po zahodnoevropskem/lizbonskem

More information

VPLIV POZNAVANJA IN UPORABE PREHRANSKIH DODATKOV NA SESTAVO TELESA PRI MOŠKIH, KI SE UKVARJAJO S FITNESOM

VPLIV POZNAVANJA IN UPORABE PREHRANSKIH DODATKOV NA SESTAVO TELESA PRI MOŠKIH, KI SE UKVARJAJO S FITNESOM UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športna vzgoja VPLIV POZNAVANJA IN UPORABE PREHRANSKIH DODATKOV NA SESTAVO TELESA PRI MOŠKIH, KI SE UKVARJAJO S FITNESOM DIPLOMSKO DELO MENTORICA: doc. dr. Petra

More information

ISLANDIJA Reykjavik. Reykjavik University 2015/2016. Sandra Zec

ISLANDIJA Reykjavik. Reykjavik University 2015/2016. Sandra Zec ISLANDIJA Reykjavik Reykjavik University 2015/2016 Sandra Zec O ISLANDIJI Dežela ekstremnih naravnih kontrastov. Dežela med ognjem in ledom. Dežela slapov. Vse to in še več je ISLANDIJA. - podnebje: milo

More information

1.3.1 Dexamethasone SPC, Labeling and Package Leaflet SI

1.3.1 Dexamethasone SPC, Labeling and Package Leaflet SI Navodilo za uporabo Deksametazon Krka 4 mg tablete Deksametazon Krka 8 mg tablete deksametazon Pred začetkom jemanja zdravila natančno preberite navodilo, ker vsebuje za vas pomembne podatke! - Navodilo

More information

Optimistično. čez vse ovire. Amputacije. Diabetiki. zaradi diabetesa. Kuharski tečaji v Dita centru. v krizi izjemno slabo uravnavajo sladkor

Optimistično. čez vse ovire. Amputacije. Diabetiki. zaradi diabetesa. Kuharski tečaji v Dita centru. v krizi izjemno slabo uravnavajo sladkor Kuharski tečaji v Dita centru Junij 2011 Cena: 3,20 www.diabetes.si Amputacije zaradi diabetesa dr. metoda dodič fikfak Diabetiki v krizi izjemno slabo uravnavajo sladkor milojka franc Optimistično čez

More information

Rak dojk. 21 brezplačnik september 10. Doc. dr. Janez Jazbec, dr. med., specialist pediater. intervju. kardiologija Maščobe in arterije

Rak dojk. 21 brezplačnik september 10. Doc. dr. Janez Jazbec, dr. med., specialist pediater. intervju. kardiologija Maščobe in arterije intervju Doc. dr. Janez Jazbec, dr. med., specialist pediater kardiologija Maščobe in arterije 21 brezplačnik september 10 zdravniki svetujejo Laktozna intoleranca NOVO: Ustanovili smo Radio Pacient Radio

More information

Pljucnik 13/4. december 2013 ISSN

Pljucnik 13/4. december 2013 ISSN Intervju: Matjaž Fležar 9 S podstrehe: torakalna drenaža včeraj«in danes«20 Moje delo, (tudi) moje veselje: Pulmološko-alergološka ambulanta 35 Razglednice: Alpinistična odprava v Peru 2013 44 Zdravilni

More information

pljučnik letnik 11, številka 1, marec 2011, ISSN

pljučnik letnik 11, številka 1, marec 2011, ISSN 1 pljučnik Glasilo BolniŠnice Golnik KliniČnega oddelka za pljučne bolezni in alergijo letnik 11, številka 1, marec 2011, ISSN 1580-7223 Intervju Izidor Kern Skriti predmet na zadnji strani Zaključek projekta

More information

DOBA FAKULTETA ZA UPORABNE POSLOVNE IN DRUŽBENE ŠTUDIJE MARIBOR

DOBA FAKULTETA ZA UPORABNE POSLOVNE IN DRUŽBENE ŠTUDIJE MARIBOR DOBA FAKULTETA ZA UPORABNE POSLOVNE IN DRUŽBENE ŠTUDIJE MARIBOR NAS STRES NA DELOVNEM MESTU LAHKO PRIVEDE DO IZGORELOSTI? (diplomsko delo) Irena JAMA Maribor, 2010 Mentor: dr. Darko Števančec Lektorica:

More information

Podešavanje za eduroam ios

Podešavanje za eduroam ios Copyright by AMRES Ovo uputstvo se odnosi na Apple mobilne uređaje: ipad, iphone, ipod Touch. Konfiguracija podrazumeva podešavanja koja se vrše na računaru i podešavanja na mobilnom uređaju. Podešavanja

More information

Letnik XXIV l št. 7, december 2015 cena: 1,60 EUR l Revijo izdaja Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije

Letnik XXIV l št. 7, december 2015 cena: 1,60 EUR l Revijo izdaja Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije Letnik XXIV l št. 7, december 2015 cena: 1,60 EUR l Revijo izdaja Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije Obeležili smo 29. september svetovni dan srca Srčni koncert Paula Cardalla v Ljubljani Ali

More information

MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH V JAVNEM ZAVODU

MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH V JAVNEM ZAVODU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH V JAVNEM ZAVODU Ljubljana, julij 2003 TANJA KUTNAR IZJAVA Študentka TANJA KUTNAR izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega

More information

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI Ime in priimek : Ana Dalmatin Naslov naloge: PODPORA REJENCEM PRI PRIHODU V REJNIŠKO DRUŽINO IN ODHODU IZ NJE Leto : 2008 Št. strani : 88 Št. slik : 0 Št. tabel : 6 Št. bibli.

More information

DIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE

DIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE Kandidatka: Simona Kastelic Študentka izrednega študija Številka indeksa: 81498358 Program:

More information

DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE

DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE (EMPLOYEE MOTIVATION IN GOOGLE COMPANY) Študent: Niko Grkinič Študent rednega študija Številka

More information

DOŢIVLJANJE ČUSTVENE PODPORE S STRANI DRUŢINSKIH ČLANOV PRI ONKOLOŠKIH PACIENTIH

DOŢIVLJANJE ČUSTVENE PODPORE S STRANI DRUŢINSKIH ČLANOV PRI ONKOLOŠKIH PACIENTIH Univerza v Ljubljani Teološka fakulteta Katja Kugler DOŢIVLJANJE ČUSTVENE PODPORE S STRANI DRUŢINSKIH ČLANOV PRI ONKOLOŠKIH PACIENTIH MAGISTRSKO DELO Ljubljana, 2018 UNIVERZA V LJUBLJANI TEOLOŠKA FAKULTETA

More information

Skupaj za zdravje človeka in narave

Skupaj za zdravje človeka in narave Skupaj za zdravje človeka in narave WWW.ZAZDRAVJE.NET BREZPLAČEN IZVOD MAJ 2017 TEMA MESECA: Utrujenost in izgorelost dejavno podpirajo projekt. To v praksi pomeni, da se utegne primeriti, da nekatere

More information

REVIJA SLOVENSKEGA ELEKTROGOSPODARSTVA ŠTEVILKA 6/2018

REVIJA SLOVENSKEGA ELEKTROGOSPODARSTVA ŠTEVILKA 6/2018 REVIJA SLOVENSKEGA ELEKTROGOSPODARSTVA ŠTEVILKA 6/2018 WWW.NAŠ-STIK.SI srečno 2019 naš Stik 3 UVODNIK Zanesljivo v novo desetletje Brane Janjić urednik revije Naš stik Upravičeno smo lahko ponosni, da

More information

Začasno bivališče Na grad

Začasno bivališče Na grad Začasno bivališče Na grad Uredila: Milica Antić Gaber Začasno bivališče: Na grad 25, Ig Življenjske zgodbe žensk na prestajanju kazni zapora Uredila: Milica Antić Gaber Ljubljana, 2017 Začasno bivališče:

More information

SISTEMSKA TERAPIJA PLJUČNEGA RAKA PRIROČNIK ZA BOLNIKE

SISTEMSKA TERAPIJA PLJUČNEGA RAKA PRIROČNIK ZA BOLNIKE Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije Pulmonary and Allergic Patients Association of Slovenia SISTEMSKA TERAPIJA PLJUČNEGA RAKA PRIROČNIK ZA BOLNIKE KAZALO Uvod str. 3 Kaj so sistemska zdravila

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE KLARA ŠKVARČ KIRN VLOGA SKUPINE ZA ZASVOJENE Z ALKOHOLOM IN NJIHOVE DRUŽINE MAGISTRSKO DELO LJUBLJANA, 2007 MENTORICA: IZR. PROF. DR. GABI ČAČINOVIČ VOGRINČIČ

More information

Intranet kot orodje interne komunikacije

Intranet kot orodje interne komunikacije UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Intranet kot orodje interne komunikacije Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Mentorica:

More information

UČENJE VEŠČIN KOMUNIKACIJE IN REŠEVANJA KONFLIKTOV V DRUŽINI SKOZI PRIZMO IZKUSTVENEGA UČENJA V ŠOLI ZA STARŠE

UČENJE VEŠČIN KOMUNIKACIJE IN REŠEVANJA KONFLIKTOV V DRUŽINI SKOZI PRIZMO IZKUSTVENEGA UČENJA V ŠOLI ZA STARŠE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO DIPLOMSKA NALOGA UČENJE VEŠČIN KOMUNIKACIJE IN REŠEVANJA KONFLIKTOV V DRUŽINI SKOZI PRIZMO IZKUSTVENEGA UČENJA V ŠOLI ZA STARŠE Avtorica: Katja Bejakovič

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO DIPLOMSKA NALOGA. Življenje oseb z demenco in njihovih svojcev

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO DIPLOMSKA NALOGA. Življenje oseb z demenco in njihovih svojcev UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO DIPLOMSKA NALOGA Življenje oseb z demenco in njihovih svojcev Mentorica: doc. dr. Jana Mali Andreja Prapertnik, Katja Mlakar LJUBLJANA 2012 PODATKI O DIPLOMSKI

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO DIPLOMSKA NALOGA

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO DIPLOMSKA NALOGA UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO DIPLOMSKA NALOGA USMERITVE ZA DELO Z OSEBAMI Z DEMENCO NA PODROČJU INSTITUCIONALNEGA VARSTVA STAREJŠIH NAČELA Ana Petrič Renata Štopfer Ljubljana, 2014 PODATKI

More information

POVZETEK. Ključne besede: konflikt, reševanje konflikta, komunikacija

POVZETEK. Ključne besede: konflikt, reševanje konflikta, komunikacija VPŠ DOBA VISOKA POSLOVNA ŠOLA DOBA MARIBOR KONFLIKTI IN REŠEVANJE LE-TEH V PODJETJU ČZP VEČER, D. D. Diplomsko delo Darja Bračko Maribor, 2009 Mentor: mag. Anton Mihelič Lektor: Davorin Kolarič Prevod

More information