NARAVNE IN DRUGE NESRE^E V SLOVENIJI

Transcription

1 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I NARAVNE IN DRUGE NESRE^E V SLOVENIJI 211

2 KONCEPTUALIZACIJA VARNOSTNIH POJAVOV V SODOBNEM SVETU/Igor Kotnik Dvojmo~ KONCEPTUALIZACIJA VARNOSTNIH POJAVOV V SODOBNEM SVETU Igor Kotnik Dvojmo~ Spremembe v mednarodnem politi~no-varnostnem okolju po hladni vojni imajo dvojno in, kar je {e posebej zanimivo, antagonisti~no naravo. Tako lahko na eni strani opazujemo stabilizacijske u~inke omenjenih procesov, hkrati pa isti procesi povzro~ajo ali nosijo s seboj tudi vrsto destabilizacijskih u~inkov. Vse bolj je tudi o~itno, da nove varnostne situacije ni mogo~e pojasniti z obi~ajnimi termini iz ~asa hladne vojne. Prihodnja varnostna tveganja in gro`nje je zelo te`ko predvidevati, saj postajajo vse celovitej{a in te`je zaznavna. Dokaj jasno se pod vplivom univerzalizacije, demilitarizacije in globalizacije ka`e tudi proces spremembe prioritet pri zagotavljanju varnosti. Nabor (najaktualnej{ih) varnostnih tveganj in gro`enj se stalno spreminja, tako v strukturi kot v intenzivnosti posameznih pojavnih oblik, njihovo {tevilo pa se ves ~as pove~uje. Pomembne so seveda tudi sinergisti~ne povezave med na prvi pogled {e nenevarnimi varnostnimi izzivi in tveganji. V ospredju niso ve~ samo nacionalnovarnostni problemi, ampak se vse bolj govori o ogro`enosti celotnega ~love{tva. Zato je res `e skrajni ~as, da najdemo in razvijamo nove na~ine komuniciranja v odnosu ~lovek ~lovek in ~lovek narava. Vendar bo na{e delovanje in re{evanje nekaterih `e zares akutnih problemov o~itno ponovno omejevala (ne)sposobnost doseganja globalnega soglasja o najpomembnej{ih varnostnih tveganjih in gro`njah ter na~inih za njihovo prepre~evanje, odvra~anje, omejevanje, nadzorovanje in odpravljanje. Uvod Spremembe v mednarodnem politi~no-varnostnem okolju po hladni vojni imajo dvojno in, kar je {e posebej zanimivo, antagonisti~no naravo. Tako lahko na eni strani opazujemo stabilizacijske u~inke omenjenih procesov v mednarodni skupnosti, hkrati pa isti procesi povzro~ajo ali nosijo s seboj tudi vrsto destabilizacijskih u~inkov, na katere ob navdu{enju zaradi pozitivnih sprememb prepogosto radi pozabljamo. Brzezinski (Future Survey Annual, 1994) opozarja, da interakcija med pospe{enim ustvarjanjem zgodovine, pove~ano mo`nostjo oblikovanja sveta, {iritvijo na{ih materialisti~nih `elja in na{e moralne zmedenosti ustvarja popolnoma novo in te`ko obvladljivo dinamiko spreminjanja. Prav zato je v spreminjajo~em se okolju te`ko identificirati in ovrednotiti stare in nove vire ogro`anja. Dodatni razlogi, ki {e pove~ujejo nepreglednost sodobnih virov ogro`anja, pa so naslednji (Skelton, 1993; Hunter, 1993; Pugh, 1997): globalna voja{ka gro`nja ni ve~ primarna, saj so jo zamenjale regionalne gro`nje; v ospredju ni ve~ jedrska gro`nja, ampak konvencionalne gro`nje; po koncu hladne vojne so se okrepili varnostni problemi v okoljih, ki so bila politi~no in ekonomsko marginalizirana zaradi prej{nje preobremenjenosti z zagotavljanjem strate{kega ravnote`ja med konfliktnima svetovnima sistemoma; gro`nje svetovni stabilnosti in varnosti so dokaj nerazpoznavne in obsegajo {irok spekter virov ogro`anja (voja{kih, ekolo{kih, ekonomskih, socialnih...). Poleg tega se po koncu hladne vojne novi viri ogro`anja ne pojavljajo samo objektivno, ampak lahko v najrazvitej{ih industrijskih dr`avah (NID) opazimo celo proces zelo zavzetega iskanja»novih virov ogro`anja«, ki naj bi legitimirali vzdr`evanje dosedanjega obsega obrambnih sistemov ali vsaj bolj omejeno kle{~enje voja{kih zmogljivosti. Opredelitev klju~nih terminov Vse bolj je tudi o~itno, da nove varnostne situacije ni mogo~e pojasniti z obi~ajnimi termini iz ~asa hladne vojne (Howe, 1995). V strokovni literaturi v angle{kem jeziku, ki se ukvarja s sedanjo in prihodnjo varnostjo v mednarodni skupnosti, je mogo~e zaslediti tri besedne zveze oz. koncepte, to so security challenges, security risks in security threats, ki nakazujejo, da imajo varnostna vpra{anja razli~no te`o oz. pomen. V slovenskem jeziku bi lahko navedene koncepte poimenovali z naslednjimi besednimi zvezami: varnostni izzivi, varnostna tveganja in varnostne gro`nje. Kaj vzpostavlja razliko v te`i oz. pomenu varnostnih vpra{anj, ki jo nakazuje njihova tripolna konceptualizacija, bomo sku{ali ugotoviti najprej prek pomenske analize besednih zvez v slovenskem jeziku, pri ~emer se bomo osredoto~ili na razliko med izzivom, tveganjem in gro`njo, opredeljeno na podlagi Slovarja slovenskega knji`nega jezika (SSKJ), na{e ugotovitve pa bomo {ele v nadaljevanju primerjali z druga~e zasnovanimi razlagami drugih avtorjev; s tem bi se radi izognili nekriti~nemu povzemanju njihovih stali{~. izziv glagolnik od izzvati izzvati 2. pomen po SSKJ: biti neposredni vzrok, razlog, da se kaj pojavi, nastane 212

3 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I tveganje glagolnik od tvegati tvegati 1. b) pomen po SSKJ: nevarnost, da se kaj izgubi (riziko 1. pomen po SSKJ: tveganje, nevarnost; 2. pomen: mo`nost, da pride do {kode) gro`nja obljuba, napoved komu ~esa neprijetnega, hudega Na osnovi predstavljene razlike lahko ugotovimo, da besede izziv, tveganje in gro`nja vzpostavljajo ~asovno in hkrati intenzivnostno stopnjevanje varnostnih vpra{anj. To pomeni, da se ob uporabi obravnavane triade najprej in na najni`ji stopnji intenzivnosti sre~amo z varnostnimi izzivi, ki lahko bodisi sami prerastejo v varnostna tveganja bodisi jih spodbudijo kot intervenirajo~i dejavnik, na naslednji stopnji pa se po preobrazbi ali spodbujevalnem delovanju varnostnih tveganj `e lahko sre~amo z varnostnimi gro`njami. Gutjahr (1994) pojasnjuje premik od prete`ne uporabe koncepta gro`enj v ~asu hladne vojne k dodatni uporabi konceptov tveganj in {e na splo{nej{i ravni izzivov v pohladnovojnem obdobju kot sestavni del procesa nadome{~anja tradicionalnega razmi{ljanja o najslab{em primeru (the worst-case thinking) z razmi{ljanjem o najslab{ih mo`nih primerih (the worst probable cases thinking). Bistveno novost v konceptih tveganj in izzivov torej predstavlja opu{~anje razmi{ljanja o neposrednosti in takoj{njosti gro`nje. Zelo podobno pojasnjuje smiselnost razlikovanja med varnostnimi tveganji in gro`njami tudi Arnej~i~ (1999). Varnostno tveganje dr`ave (njenih interesov) namre~ opredeljuje kot neusmerjeno (posredno) mo`nost kriznih razmer ali vojne. Varnostno tveganje se v ~asu in prostoru pojavi, razvija in spreminja ter lahko (ni pa nujno) preraste v varnostno gro`njo. Varnostna gro`nja je po avtorjevem mnenju usmerjena (neposredna) sposobnost potencialnega nasprotnika ali pa drugih subjektov za ustvarjanje kriznih razmer ali vojne. ^asovna in prostorska dimenzija sta v tem primeru pomembnej{i kot pri tveganju. Arnej~i~evo razlikovanje je vsekakor zelo nazorno, vendar je glede subjekta (dr`ava) in okoli{~in (krizne razmere ali vojna) preve~ omejeno. ^e `elimo pri razlikovanju med varnostnimi tveganji in gro`njami ostati na splo{nej{i ravni, lahko izhajamo iz opredelitve ogro`enosti (Kotnik, 1991), po kateri je mogo~e kot varnostna tveganja in gro`nje prepoznati dolo~ene varnostno zanimive pojave/procese, ki glede na verjetnost in intenzivnost pojavljanja prekora~ijo dolo~eno vrednost, s tem pa je neka posameznikova ali dru`bena dejavnost ali struktura toliko motena v vzpostavljenem oz. `elenem stanju, da ne more ve~ v pri~akovanem obsegu opravljati obi~ajne oz. predvidene funkcije. Ker je odnos razli~nih subjektov do istega varnostno zanimivega pojava/procesa lahko zelo razli~en, tega ni mogo~e opisati samo z `e omenjeno terminolo{ko triado varnostni izzivi tveganja gro`nje. Za poimenovanje sodobnih varnostno zanimivih pojavov/procesov sta poleg teh treh terminov v angle{ki strokovni in znanstveni literaturi v uporabi {e termina negotovost (uncertainty) in nevarnost (danger). Ali je umestno govoriti o negotovosti, izzivu, tveganju, gro`nji ali nevarnosti, je torej odvisno od verjetnosti (to je od trenutne prisotnosti/odsotnosti varnostno zanimivih pojavov/procesov) in (potencialne) intenzivnosti stika med pojavom/procesom in subjektom, ki se z njim (lahko) soo~a. O varnostni negotovosti torej govorimo takrat, ko se pojavi vsaj minimalna mo`nost, da pride do stika med dolo~enim varnostno zanimivim pojavom/procesom in subjektom (potencialna ogro`enost), o varnostnih gro`njah in {e posebej nevarnosti pa takrat, ko dejansko `e prihaja do negativnega spreminjanja oz. zni`anja dose`ene ravni VARNOSTNO ZANIMIV POJAV/ PROCES NEVARNOST GRO@NJA TVEGANJE IZZIV NEGOTOVOST POSAMEZNIKI DRU@BENE SKUPINE DR@AVE Slika 1. Odnos razli~nih subjektov do istega varnostno zanimivega pojava/procesa 213

4 KONCEPTUALIZACIJA VARNOSTNIH POJAVOV V SODOBNEM SVETU/Igor Kotnik Dvojmo~ Slika 2. Kategorizacija varnostno zanimivih pojavov/procesov v odvisnosti od verjetnosti in (potencialne) intenzivnosti stika s subjektom kakovosti posameznikovega in/ali dru`benega `ivljenja (realna ogro`enost). Naslednji grafi~ni prikaz, ki ga moramo razumeti zgolj kot bolj ali manj natan~en pribli`ek realnosti, odra`a tako kakovostno kot tudi koli~insko razmerje med razli~nimi kategorijami varnostno zanimivih pojavov in/ali procesov, s katerimi se lahko soo~ijo nami{ljeni posameznik, dru`bena skupina ali dr`ava. Izka`e se, da sta za opredeljevanje varnostnih problemov prihodnosti najpogosteje uporabljana termina tveganje in gro`nja. Termina negotovost in izziv sta preve~ splo{na in se uporabljata predvsem za opredeljevanje splo{nega stanja na varnostnem podro~ju v mednarodni skupnosti. Termin nevarnost pa je rezerviran za poimenovanje zelo realnih (sedanjih) in zelo intenzivnih varnostnih problemov, zato ni primeren za opredeljevanje varnostnih problemov prihodnosti z zaenkrat {e ne povsem jasno fiziognomijo. Spreminjanje zaznavanja in vrednotenja varnostnih tveganj in gro enj Predvidevanja in napovedi varnostnih tveganj in gro`enj ne morejo biti nikoli popolnoma pravilna, {e posebej v obdobjih obse`nih in globokih politi~no-varnostnih sprememb ne (Pilat, White, 1990). Zaradi spreminjanja in razli~nega vrednotenja realnosti nacionalnih interesov je prihodnja varnostna tveganja in gro`nje zelo te`ko predvidevati, k ~emur je treba dodati, da oboji postajajo vse celovitej{i in te`je zaznavni (IMDE (4), 1993; Arnej~i~, 1999). Ali kot je dejal ameri{ki general Collin L. Powell:»Konec je razko{ja, ko smo vedeli, na katero gro`njo naj se pripravljamo.«(holmes, 1994). Vendar na{a nesposobnost za dojemanje gro`enj varnosti onkraj vidnega horizonta nikakor ne zanika njihovega obstoja. Bertram (1995) navaja besede nekdanjega {efa CIE Jamesa Woolseyja, da je bil spopad z zmajem, ki je {tirideset let ogro`al svetovno varnost, sicer uspe{en, vendar je v d`ungli {e vedno neznansko veliko strupenih ka~. Vendar za razliko od prej{nje zmajeve gro`nje, ki je Zahod zdru`evala, gro`nja ka~ Zahod mnogokrat razdvaja. Neko~ jasno razpoznavna sovjetska gro`nja je gradila koalicijo. Nove manj intenzivne in razpr{ene gro`nje koalicijo slabijo, hkrati pa v javnosti NID vzbujajo la`no prepri~anje o njihovi oddaljenosti in nepomembnosti. Tako vse bolj izstopa potreba po pravo~asnem razpoznavanju in analiziranju mo`nih gro`enj, da bi lahko javnosti pokazali prepri~ljiv dokaz o nujnosti predvidenih varnostnih investicij in jih tudi pravo~asno izpeljali, vsekakor pred dejansko potrebo po uporabi zahtevanih (voja{kih) sil in sredstev (Swain, 1994). Analize voja{kih gro`enj so pogosto mo~no vpete v tradicijo politi~nega realizma, v katerem je najpomembnej{i subjekt nacionalna dr`ava. ^e sprejmemo, da svetovni red ni ve~ dr`avocentri~en, ampak multicentri~en, se moramo vpra{ati o nadaljnji uporabnosti realisti~nih analiz voja{kih gro`enj. Bistvo vpra{anja seveda ni v tem, ali je realisti~na teorija pravilna ali ne, ampak v tem, ali so spremembe v svetu `e tolik{ne, da zahtevajo spremembo teoreti~nih izhodi{~ za ocenjevanje voja{kih gro`enj in {ir{ih nacionalnovarnostnih vpra{anj (Burk, 1994). Razvite industrijske dr`ave (RID) nedvomno niso ve~ tako ranljive pred zunanjimi viri ogro`anja, ~eprav {e niti pribli`no niso povsem varne, ampak so nevarni predvsem notranji viri ogro`anja (Weatherford, Future Survey Annual, 1995). Koncept varnosti se namre~ {iri z vklju~evanjem vrste nevoja{kih podro~ij in se spreminja od koncepta, ki je temeljil na suvereni nacionalni dr`avi, h konceptu, ki upo{teva bolj globalno, mno`i~no kulturo (Dubik in sod., 1991). Dokaj jasno se tako zaradi vpliva vrste spremenljivk ka`e proces spremembe prioritet pri zagotavljanju varnosti. V tem procesu so se v zadnjem desetletju problemi, povezani z oboro`enimi silami (OS) ter zagotavljanjem voja{ke varnosti, vztrajno pomikali proti dnu prednostne lestvice. Izginotje nekdanjega jasno definiranega sovra`nika in definirane frontne ~rte je prispevalo k znatne- 214

5 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I mu zmanj{anju in skoraj izginotju ob~utka voja{ke ogro`enosti Zahodne Evrope. Kuhlmann in Lippert (1992) opozarjata, da je dokon~no pri{lo do spremembe dru`benega koncepta varnosti. Dru`beno vlogo zagotavljanja nacionalne suverenosti in voja{ke varnosti javnost vse bolj razume v tekmovalnem kontekstu glede na druge dru`benopoliti~ne cilje. Zadnje javnomnenjske raziskave v nekaterih NID ka`ejo, da je obrambna sposobnost po pomembnosti {ele na petem mestu, za socialno varnostjo, nastanitvijo, za{~ito okolja in za{~ito pred {kodljivimi vplivi kemi~ne in jedrske tehnologije. Kljub temu da so civilnoobrambni problemi (ekonomski, socialni, zdravstveni, globalni ekolo{ki problemi, etni~ni konflikti, mno`i~ne migracije, terorizem, organiziran kriminal ) mogo~e manj opazni in se zato zdijo manj nevarni, bodo postajali vse pomembnej{i, v nekoliko oddaljenej{i prihodnosti pa bodo ob nadaljevanju sedanjih trendov gotovo zasen~ili voja{koobrambne. Ali kot je zapisal Male{i~ (1991), varnost neke dru`be ni odvisna zgolj od voja{kega dejavnika, saj je med poloma militarizacije in demilitarizacije {e veliko praznega prostora (v obliki nere{enih varnostnih vpra{anj), ki ga je nujno upo{tevati. V varnostni (obrambni) filozofiji evropskih nevtralnih dr`av `e sedaj enakopravno z voja{kimi nastopajo tudi civilnoobrambne prvine. Dodamo lahko {e mnenje Javorovi}a (1992), da»pojav novih virov globalnega ogro`anja vse bolj povezuje mednarodno skupnost, potencira pomen za{~ite globalne varnosti in premika vpra{anja obrambe in za{~ite iz voja{kopoliti~ne v civilno sfero delovanja.«ker je varnost ve~dimenzionalna in je ne moremo omejiti samo na njen voja{ki vidik, sodoben koncept varnosti vklju~uje in predpostavlja varnost na vseh podro~jih dru`benega `ivljenja. Tako predstavlja voja{ka varnost oz. varnost, zagotovljena z uporabo organizirane oboro`ene sile, na dana{nji stopnji ~lovekovega materialnega in predvsem duhovnega razvoja samo eno od prvin za vzpostavljanje integralne varnosti. Grizold (1991a, 1991b) opozarja, da je kljub sodobnim voja{kim konfliktom treba upo{tevati obstoje~e kulturnocivilizacijske razmere pri nas in v svetu, te pa zahtevajo redefinicijo vsebine varnosti predvsem z dveh vidikov: univerzalizacije in demilitarizacije. Na tem mestu opozarjamo {e na en vidik redefinicije vsebine varnosti v kontekstu sodobnih kulturno-civilizacijskih razmer, in sicer na globalizacijo varnostnih problemov. ^e gre pri univerzalizaciji za {iritev nabora varnostnih problemov, ki se pojavljajo v sodobnem svetu, in pri demilitarizaciji za premik pozornosti in poudarka z voja{kih na nevoja{ke vire ogro`anja, gre pri globalizaciji za dokon~no preseganje utvare, da so varnostni problemi v sodobnem svetu prostorsko omejeni in nacionalni, z zavestjo, da imajo v kon~ni fazi skoraj vsi planetarne razse`nosti. Sodobna varnost je internacionalizirana in temelji na soodvisnosti sodobnega sveta. Ta soodvisnost se bo v prihodnje samo {e krepila, zato bi bilo zatiskanje o~i pred navidezno prostorsko in ~asovno oddaljenimi varnostnimi problemi najmanj kratkovidno. Glavni problem pri obravnavanju sodobnih varnostnih problemov zato postaja pomanjkanje zavesti o njihovi globalnosti in univerzalnosti. Zmanj{evanje pomena voja{kih virov ogro`anja v primerjavi z vse bolj izpostavljenimi nevoja{kimi in nekonvencionalnimi viri ogro`anja zmanj{uje tudi pomen zagotavljanja varnosti s strani nacionalnih OS, ki so bile vzpostavljene predvsem za zagotavljanje voja{ke varnosti, za soo~anje z nevoja{kimi viri ogro`anja pa so bile vsaj do nedavna (praviloma) slabo opremljene in izurjene (Garnett, 1992) oz. so v posameznih vidikih ogro`anja (socialnem, zdravstvenem, ekolo{kem, v organiziranem kriminalu ) povsem neprimeren mehanizem. Temeljna zna~ilnosti novih varnostnih tveganj in gro`enj je torej njihova nevoja{kost tradicionalnih nacionalnih interesov praviloma ne ogro`ajo na tak na~in in v tolik{ni meri, da bi dr`ava proti njim uporabila klasi~no voja{ko silo. Gre tudi za probleme, ki jih dr`ave (praviloma) ne morejo re{evati samostojno, ampak samo v okviru tesnega sodelovanja v mednarodni skupnosti, njihovo zanemarjanje pa lahko povzro~i znatno poslab{anje kakovosti `ivljenja v teh dru`bah (Snow, 1994). Poleg tega je v stalno in hitro spreminjajo~em se mednarodnem okolju te`ko natan~no dolo~iti ~as, prostor in naravo varnostnih tveganj in gro`enj. Zato tudi sestava (voja{kih) sil in sredstev za njihovo obvladovanje ni dolo~ena vnaprej, ampak se oblikuje od primera do primera (Vuono, 1990). Predvsem pa je potrebna volja za odpravo zastarelih zaznavanj varnostnih tveganj in gro`enj ter mo`nih (voja{kih) nasprotnikov. Tradicionalno in zadnjih 2000 let prevladujo~e na~elo pri soo~anju s konflikti, njihovem re{evanju in zagotavljanju varnosti ponazarja starorimski izrek:»^e ho~e{ `iveti v miru, se pripravljaj na vojno.«v popolnoma spremenjenih politi~no-varnostnih razmerah moramo navedeno na~elo opustiti in sprejeti novega:»^e ho~e{ `iveti v miru, se na mir tudi pripravljaj.«(renner, Future Survey Annual, 1994). Pregled varnostnih tveganj in gro enj v sodobnem svetu Nabor (najaktualnej{ih) varnostnih tveganj in gro`enj se stalno spreminja, tako po strukturi kot po intenzivnosti posameznih pojavnih oblik. V obeh primerih gre za ~asovno te`ko opredeljivo dinamiko, kar pomeni, da je lahko spreminjanje njihove vsebine in intenzivnosti dolgotrajen proces ali trenutna sprememba. Ta zna~ilnost sodobnih varnostnih tveganj in gro`enj je pomembna predvsem z vidika poskusov oblikovanja ustreznih nadzornih, omejevalnih in razre{evalnih mehanizmov. Pomembna pa je {e ena zna~ilnost sodobnih varnostnih tveganj in gro`enj, namre~ ta, da se njihovo {tevilo ves ~as pove~uje. Pojav novih varnostnih tveganj in gro`enj 215

6 KONCEPTUALIZACIJA VARNOSTNIH POJAVOV V SODOBNEM SVETU/Igor Kotnik Dvojmo~ namre~ praviloma ne nadomesti enega od prej{njih, ampak ga ve~inoma samo zasen~i in morda odrine na ni`je mesto na hierarhi~ni lestvici. Vendar ta {e vedno obstaja, ~eprav morda ne v aktivni, vsekakor pa pogosto v latentni obliki. Posledica tega procesa je poleg pove~evanja {tevila varnostnih tveganj in gro`enj tudi pove~evanje njihove raznolikosti, kar dodatno zapleta iskanje mehanizmov za njihovo omejevanje, nadzorovanje in odpravljanje. Ve~ kot je razli~nih virov ogro`anja, bolj multifunkcionalne mehanizme za njihovo obvladovanje potrebujemo. Pri tem je zaznaven paradoks hkratne funkcionalne specializacije in univerzalizacije varnostnih mehanizmov, posebej OS NID. Zaradi omejevanja finan~nih virov namre~ ni ve~ mogo~e oblikovati in vzdr`evati visoko specializiranih sil za izvajanje natan~no dolo~enih in samo teh nalog, ampak morajo biti voja{ke enote hkrati visoko specializirane in multifunkcionalne. Multifunkcionalnost pa je ponavadi vsaj deloma v nasprotju z u~inkovitostjo. Zaradi univerzalizacije in globalizacije ter posledi~ne visoke stopnje soodvisnosti je v sodobnem svetu te`ko klasificirati vire ogro`anja na manj in bolj pomembne, na dolgoro~ne in kratkoro~ne, na zunanje in notranje, na nacionalne in mednarodne in vse pogosteje celo na naravne in tiste, ki jih povzro~a ~lovek 1. Zato bomo v nadaljevanju predstavili pregled najpomembnej{ih sodobnih varnostnih tveganj in gro`enj ter se pri tem osredoto~ili predvsem na njihovo identifikacijo in kratko predstavitev, ne bomo pa jih klasificirali. Preoblikovanje sistemov vrednot. Pojav je {e posebej o~iten v procesu uveljavljanja zahodne ekonomske in politi~ne ideologije v nekdanjih socialisti~nih dr`avah, ~eprav je seveda opazen tudi v drugih nezahodnih dr`avah. Boëne (1994) poudarja, da nekateri avtorji vidijo vzroke bodo~ih nasprotij in konfliktov v mednarodni skupnosti ravno v neskladnosti vrednot glavnih akterjev. Tako naj bi se konflikti v prihodnje odvijali med dru`bami, ki so (bodo) sprejele zahodne vrednote, in dru`bami, ki jih niso (ne bodo). Bodo~i spopad na globalni ravni naj bi bil torej vrednotni spopad (Zahod proti islamu, konfucianizmu ), s ~imer se `e pribli`ujemo Huntingtonovi tezi o spopadu civilizacij. O~itno je najve~ji paradoks postmodernega obdobja ravno v tem, da je tehni~na sposobnost povezovanja posameznih delov sveta presegla na{o sposobnost medsebojnega razumevanja (Wright, McManus, Future Survey Annual, 1993). Populacijska eksplozija v dr`avah v razvoju in neenakomerna rast prebivalstva na makro- in mikronivoju povzro~a populacijsko neravnote`je in posledi~no na nekaterih obmo~jih vse ve~je pomanjkanje `ivljenjskega prostora in `ivljenjsko pomembnih virov (vode, hrane). Razlike v dostopnosti do `ivljenjsko pomembnih naravnih virov so po naravi globalne in konfliktne. Vse bolj se soo~amo z omejeno razpolo`ljivostjo oz. nezadostnostjo prehrambenih 2, vodnih 3 in energetskih virov ter z iz~rpanostjo mineralnih zalog planeta. Slednje vse bolj velja predvsem za RID, ki postajajo ranljive zaradi pomanjkanja strate{ko pomembnih surovinskih virov in ~edalje ve~je verjetnosti motenj v njihovem pretoku. Nekateri avtorji (Future Survey Annual, 1993) izpostavljajo tudi vse ve~ji pomen problemov, ki izhajajo iz nedore~enosti pogojev izrabe t. i.»skupne lastnine«, kot so oceani, Antarktika in atmosfera. Nepremostljiva neenakost med ekonomijami RID in dr`av v razvoju poglablja eksploziven prepad med»tistimi, ki imajo, in tistimi, ki nimajo«. Brzezinski (Future Survey Annual, 1994) predvideva, da bo prav globalna neenakost najpomembnej{i varnostni problem 21. stoletja. Globalnost ekonomskih problemov se ka`e prek nacionalne in mednarodne ekonomske nestabilnosti in negotovosti, v kateri se tudi RID soo~ajo z resnimi ekonomskimi izzivi in krizami (pove~uje se stopnja brezposelnosti, neuravnote`enost v trgovinski menjavi, inflacija, nacionalni dolg ), ki jih pogosto spremljajo in okrepijo tudi resni socialni problemi (mo`na kriza pokojninskega sistema, te`ave v sistemu javnega {olstva, nespo{tovanje osnovnih pravil civiliziranega obna{anja, razpad dru`ine ). Mno`i~na migracijska gibanja odpirajo novo varnostno dimenzijo v sodobnem svetu. Po eni strani jih v iskanju izpolnitve prostega ~asa in ugodja oblikujejo»bogati nomadi«iz RID, na drugi strani pa»revni nomadi«, ki `elijo pobegniti iz svetovnega obrobja (Attali, nav. po Future Survey Annual, 1993). Varnostno so problemati~ni zlasti nenadzorovani ter ilegalni migracijski tokovi politi~nih in predvsem ekonomskih beguncev iz dr`av tretjega sveta. Migracijska gibanja predstavljajo tudi v Evropi vse ve~ji problem, tako v smeri Vzhod Zahod kot v prihodnje predvsem v smeri Jug Sever. Regionalni konflikti, nasilni etni~ni spori in spopadi ter dr`avljanske vojne so posledica politi~ne nestabilnosti posameznih dr`av in obmo~ij, regionalnega neravnote`ja voja{ke mo~i, staranja diktatorjev, delovanja verskih ter politi~nih ekstremistov in militantnih nacionalisti~nih gibanj. Po mnenju Brzezinskega (Valki, 1993) so regionalni konflikti sedaj lo~eni od prej{nje povezave s tekmovalnostjo velesil, zato so sedaj globalno sicer manj nevarni, vendar so hkrati tudi svobodnej{i pri stopnjevanju nasilnosti. Notranje napetosti v postsocialisti~nih dr`avah. Spremembe v postsocialisti~nih dr`avah, ki ozna~ujejo prehod iz totalitarnih dru`benih sistemov v pluralne in demokrati~ne, so zaenkrat zajele predvsem vrhnji del politi~nih sistemov, medtem ko se ekonomske, socialne, mednacionalne in druge zadeve v mnogih dr`avah {ele zapletajo. Zato so politi~ne napovedi, predvsem za dr`ave na obmo~ju nekdanje 216

7 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I Sovjetske zveze, negotove in se stalno spreminjajo. Tudi Brzezinski (1995) meni, da smo bili pri napovedovanju dinamike spreminjanja nekdanjih socialisti~nih dr`av preve~ naivni, preve~ optimisti~ni, v preteklosti pa smo stvari predvsem preve~ poenostavljali. Polo`aj v ve~ini postsocialisti~nih dr`av celo ~e upo{tevamo vso njihovo individualnost opredeljujejo naslednje glavne zna~ilnosti: (1) te`ave pri prehodu na tr`no gospodarstvo in propad uveljavljenih trgovinskih povezav, (2) nara{~ajo~a brezposelnost in inflacija sta mo~no zmanj{ali `ivljenjski standard velikega dele`a prebivalstva, (3) nestabilnost doma~ih politi~nih razmer in nepredvidljivost tendenc njihovega nadaljnjega razvoja, (4) notranjepoliti~na razklanost in neu~inkovitost vlad, ki so brez ustreznega javnega nadzora, (5) pojavljanje tako ekstremno desnih kot ekstremno levih strank in gibanj v politi~ni areni, (6) organiziran (mednarodni) kriminal in (5) nemo~ in apatija ter dokaj{nja odtujenost povpre~nega dr`avljana od nastajajo~ega politi~nega sistema (Izmalkov, 1993; International Defence Review, 3/1993; Niemtzow, 1996). Organizirani kriminal je v preteklosti spadal v domeno nacionalne dr`ave, vendar so nekateri dejavniki, kot so okrepljena ekonomska soodvisnost, razvoj transportnih in komunikacijskih sistemov, pove~evanje obsega mednarodne trgovine in oblikovanje globalnega finan~nega trga, povsem spremenili njegovo referen~no okolje. Organizirani kriminal je namre~ postal nadnacionalni pojav, ki predstavlja nove izzive nacionalni in mednarodni varnosti. V okviru organiziranega kriminala izstopajo predvsem trgovanje z jedrskimi snovmi, tihotapljenje ljudi, narkotikov, pranje denarja ter ostale finan~ne malverzacije, povezovanje z uporni{kimi in separatisti~nimi gibanji ter organiziranje zasebnih paravoja{kih sil (Strategic Survey, 1995). Ena najbolj ~vrstih in zapletenih gro`enj varnosti Evrope je organizirani kriminal mafijskega tipa, ki je pogosto povezan z legalno ekonomsko sfero in politi~nim sistemom (Frankland, 1995). Islamski fundamentalizem je postal za NID izrazit varnostni problem predvsem zaradi konca hladne vojne. Za to po mnenju italijanskega generala Carla Jeana (predavanje 6. maja 1997, Katedra za obramboslovje, FDV, Ljubljana) vsaj v Evropi obstajata naslednja razloga: (1) med hladno vojno je potekala delitev Sredozemlja na ~rti Vzhod Zahod, medtem ko danes poteka na ~rti Sever Jug, kar seveda bolj ali manj sovpada s sedanjo lo~nico med islamom in kr{~anstvom 4, (2) med hladno vojno je Zahod podpiral islamski fundamentalizem proti sekularni dr`avi v Severni Afriki in na Bli`njem vzhodu, saj so bili re`imi v Libiji, Al`iriji in Siriji prosovjetski. V zadnjem ~asu je»fundamentalisti~ni otrok odrasel«in svojim»star{em«za~el povzro~ati probleme, ~eprav (zaenkrat {e) ni povsem brez nadzora. Islam je vsekakor pomemben globalni pojav, ~eprav njegovo te`o zmanj{ujejo naslednja dejstva: (1) Muslimani predstavljajo samo 20 % svetovnega prebivalstva, (2) ve~ kot polovi~ni dele` prebivalstva predstavljajo samo v tridesetih dr`avah (White, Little, Smith, 1997), ~eprav se je zaradi velike rodnosti njihovo {tevilo v sorazmerno kratkem ~asu precej pove~alo, (3) filozofsko-eti~na struktura muslimanov ni homogena, saj so razpeti med fundamentalizmom in sekularizmom (Dubik in sod., 1991). Terorizem. Gro`njo varnosti v Evropi predstavlja pet glavnih tipov terorizma: separatisti~ni ali nacionalisti~ni, marksisti~no-leninisti~ni 5, radikalno desni (fa{isti~ni), imigrantski in muslimansko-fundamentalisti~ni (Frankland, 1995). Skrajno desne politi~ne stranke so najbolj resna gro`nja zahodnim demokracijam, saj spodkopavajo na~ela dr`avljanskih pravic in demokrati~nih postopkov. Odgovorne so za ve~ino etni~nega in rasnega nasilja v Nem~iji, Franciji, Belgiji in Italiji. Obstajajo tudi vse jasnej{i dokazi, da rasisti~na gibanja in tolpe neonacisti~nih obritoglavcev krepijo mednarodne stike, da bi izmenjavale informacije in oro`je. Po drugi strani imigrantski terorizem {e ni glavna evropska skrb, vendar napadi na Arabce in Afri~ane v Franciji ter na Turke in begunce v Nem~iji lahko proizvedejo mno`ico varovalnih zvez, ki bodo vra~ale milo za drago (Frankland, 1995). Za bli`njevzhodne teroristi~ne skupine pa se zdi, da imajo Evropo v~asih za»nadomestno boji{~e«za mnoge od dolgoletnih konfliktov na Bli`njem vzhodu. Nenehna podpora terorizmu s strani nekaterih arabskih dr`av predstavlja varnostno in zunanjepoliti~no breme za EU (Bli`nji vzhod je»mehki trebuh Evrope«(Gutjahr, 1994)) in bo zelo verjetno vodila k posebno nasilnemu terorizmu, navdihnjenemu z islamskim fundamentalizmom (Frankland, 1995). Tovrstne napovedi so se s teroristi~nim napadom na ZDA 11. septembra 2001 popolnoma uresni~ile. V zadnjem desetletju se torej ni pove~alo samo {tevilo teroristi~nih akcij, ampak se je mo~no spremenila tudi narava terorizma. Prese`ena je neko~ skoraj izklju~no takti~na uporaba teroristi~nih akcij s strani raznih politi~nih frakcij. Terorizem vse bolj postaja instrument dr`av, narodov, etni~nih manj{in in drugih dru`benih struktur za vplivanje na tok mednarodne politike ter doseganje ciljev v mednarodni skupnosti. Terorizem je vse ve~krat usmerjen tudi proti voja{ki infrastrukturi in osebju, tako da vse bolj postaja tudi ena od oblik konflikta nizke intenzivnosti 6. Povsem novo obliko terorizma predstavlja t. i. infoterorizem. Z informacijsko revolucijo (postindustrijska modernizacija) postajajo RID vse bolj odvisne od komunikacijsko-informacijskih sistemov, hkrati pa tudi ob~utljive za vdore in zlorabe ter uni~evanje teh sistemov. Gre predvsem za pove~ano mo`nost programskega in ne ve~ samo tehni~nega vplivanja na te sisteme, ki ra~unalni{kim strokovnjakom kot posameznikom ali v povezavi s kriminalnimi zdru`bami 217

8 KONCEPTUALIZACIJA VARNOSTNIH POJAVOV V SODOBNEM SVETU/Igor Kotnik Dvojmo~ omogo~a poseganje v komunikacijsko-informacijske sisteme z obse`nimi in zelo {kodljivimi posledicami. Toffler (Future Survey Annual, 1995) ter Devost s sodelavci (1996, internet) na primer opozarjajo, da je samo vpra{anje ~asa, kdaj se bo zgodil elektronski Pearl Harbour. [irjenje izrabe jedrske energije v miroljubne namene vse pogosteje spro`a vpra{anje varnosti delovanja jedrskih elektrarn ter mo`nosti nadzora uporabe njihovih stranskih produktov. [irjenje oro`ja za mno`i~no uni~evanje predstavlja sicer skrajno, vendar povsem realno gro`njo varnosti v sodobnem svetu. Gro`njo jedrske vojne med velesilama je zamenjala gro`nja zlorabe jedrskega oro`ja in radioaktivnih materialov v dr`avah tretjega sveta. Najuspe{nej{a izvozna artikla dr`av na obmo~ju nekdanje Sovjetske zveze sta jedrska tehnologija in znanje. Ekonomska kriza v teh dru`bah je oblikovala posebno vrsto ekonomskih beguncev, t. i.»jedrske najemnike«. Na tiso~e biv{ih sovjetskih strokovnjakov za razvoj oboro`itvenih sistemov je pripravljenih delati pri katerih koli delodajalcih, ki so jim pripravljeni pla~ati (Sommer; Clancy, Seitz, Future Survey Annual, 1993). Ocenjuje se, da biolo{ka, kemi~na ali jedrska oro`ja ter sredstva za njihov prenos ima ali razvija ve~ kot 25 dr`av (George, Borawski, 1993). Kemi~no in biolo{ko oro`je imata glede izdelave in uporabe v dr`avah tretjega sveta v primerjavi z jedrskim vrsto prednosti: (1) sta veliko cenej{i od jedrskega, (2) skoraj vsa tehnologija in materiali, potrebni za njuno proizvodnjo, se uporabljajo za razli~ne namene in so zato lahko dostopni, (3) razvoj in proizvodnja kemi~nega in biolo{kega oro`ja ne zahtevata veliko prostora, (4) zato ju je lahko prikrivati tudi znotraj obstoje~ih farmacevtskih obratov, poleg tega pa je (5) na voljo veliko sredstev za prenos tovrstnega oro`ja. Vse ve~ja dostopnost jedrskih, biolo{kih in kemi~nih oro`ij in oboro`itvenih sistemov za njihovo uporabo na daljavo je izredno pove~ala tudi nevarnost uporabe teh sredstev v teroristi~nih organizacijah. To je predvsem posledica razmaha ~rnega in sivega trga voja{ke oboro`itve in opreme, ilegalne trgovine s strate{kimi materiali po odpravi centraliziranega nadzora nad arzenali jedrskega, biolo{kega in kemi~nega oro`ja nekdanje Sovjetske zveze ter kitajskega»kupovanja prijateljev«s prodajo jedrske tehnologije in sodobnih oboro`itvenih sistemov (predvsem raketnih). Nenadzorovano {irjenje dvonamenske (civilno-voja{ke) tehnologije predstavlja povsem novo vrsto ogro`anja. Po koncu hladne vojne so se namre~ NID osredoto~ile predvsem na zagotavljanje svoje konkuren~nosti na svetovnih trgih, pri ~emer je bilo nadzorovanje procesa {irjenja dvonamenske tehnologije drugotnega pomena. Tovrstno tehnologijo je mogo~e uporabiti pri izvajanju vrste voja{kih nalog, na primer pri izvidovanju, navigaciji, usmerjanju natan~nih oboro`itvenih sistemov, vodenju in poveljevanju, kar lahko ob~utno pove~a u~inkovitost OS. Mednarodna trgovina z najsodobnej{im konvencionalnim oro`jem pove~uje zmo`nosti dr`av tretjega sveta za izvajanje voja{kih akcij na ve~jih razdaljah s pove~ano natan~nostjo in smrtonosnostjo, kar lahko povzro~i znatnej{e premike v razmerju mo~i v mnogih delih sveta. Falklandska in zalivska vojna ka`eta, da med dr`avami tretjega sveta obstaja prepri~anje, da je lahko pri vzpostavljanju druga~nih odnosov z RID svetovnega sredi{~a u~inkovita tudi uporaba oboro`ene sile. Tak{no prepri~anje je gotovo v znatni meri tudi posledica zmanj{evanja razlike v voja{ki mo~i med razvitimi dr`avami in dr`avami v razvoju, od katerih so nekatere `e sposobne izdelovati najsodobnej{e oboro`itvene sisteme. Sullivan in Dubik (1993) na primer navajata, da je leta 1994 imelo sodobno, natan~no vodeno strelivo 18 dr`av, po letu 2000 pa naj bi se ta {tevilka pove~ala na 40. Zdravstveni problemi zaradi {irjenja nalezljivih bolezni (npr. kolere, malarije, tuberkuloze) epidemiolo{kih razse`nosti in pandemi~ne bolezni, med katerimi je v ospredju aids. Delovanje naravnih sil in pojavov je lahko kljub izrednemu tehnolo{ko-tehni~nemu napredku ~love{tva zaradi (1) spremenjenega na~ina `ivljenja (veliki urbani aglomerati), (2) ignorance (naseljevanje na tveganih obmo~jih zaradi pomanjkanja prostora, nepremi{ljeno poseganje v litosfero, hidrosfero in biosfero...) in (3) razlike v stopnji razvitosti posameznih delov sveta 7 bistveno bolj ogo`ajo~e kot bi bilo potrebno. Po Buzanu (1991; v Prezelj, 2000) so okoljske gro`nje varnosti dru`be zaznane kot del ~lovekovega boja z naravo in tako bolj sprejemljive kot druge gro`nje. Globalno onesna`evanje okolja in zlove{~e pojavljanje ekolo{kih gro`enj, ki presegajo raven posameznih mest, regij in dr`av, ka`eta na potrebo po postopnej{em industrijskem razvoju. Izpostaviti velja predvsem (1) {irjenje strupenih sestavin iz biolo{ko nerazgradljivih kemikalij in radioaktivnih odpadkov, (2) kisli de`, ki uni~uje gozdove in onesna`uje stoje~e vode, (3) onesna`evanje vi{jih plasti atmosfere s kloro-fluoro karbonati, kar uni~uje ozonsko plast (ozonske luknje) in (4) povzro~a klimatske spremembe oz. u~inek tople grede (National Security, 1993), (5) splo{no degradiranost okolja ter (6) iz~rpanost biosfere. Vsak posamezen okoljevarstveni problem zaenkrat mogo~e {e ne predstavlja posebno velike nevarnosti, vendar je njihov sinergijski u~inek `e tako velik, da predstavlja povsem realno gro`njo (National Security, 1993). Zmanj{evanje biolo{ke raznolikosti `ivljenjskih oblik na Zemlji je posledica mno`i~nega izumiranja `ivljenjskih vrst, kar bo privedlo do zmanj{evanja raznolikosti genetske baze (Myers, Future Survey Annual, 1994). 218

9 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I Zmanj{evanje kulturne raznolikosti oz. nevarnost uni~enja znatnega dela kulturnih temeljev ~love{tva. Doslej je izginila `e ve~ kot polovica od znanih jezikov. Po nekaterih podatkih jih bo od preostalih naslednjih 50 let pre`ivelo samo 5 do 10 % (Miller, Future Survey Annual, 1995), po drugih pa naj bi se to zgodilo v naslednjih 100 letih (Davidson, Future Survey Annual, 1995). Neizobra`enost in nepismenost 8 sta v varnostnem kontekstu pomembna zato, ker zmanj{ujeta mo`nosti za uspe{nej{e izvajanje korenitej{ih sprememb pri nadzorovanju in omejevanju varnostnih tveganj in gro`enj. Pomembne so seveda tudi sinergisti~ne povezave med na prvi pogled {e nenevarnimi varnostnimi izzivi in tveganji (Myers, Future Survey Annual, 1994), ki lahko oblikujejo povsem realne varnostne gro`nje. Viri ogro`anja zaradi svoje {tevil~nosti in splo{nega globalizacijskega trenda namre~ vse redkeje delujejo izolirano. Med njimi se vzpostavljajo naklju~ne ali celo namenske povezave, ki potencirajo njihovo resnost. Poleg tega zelo neenakomerno obremenjujejo prostor in dru`be. Varnostni problemi so zato vse bolj kompleksni in te`je obvladljivi, zato bo treba, glede na predstavljena dejstva, varnostno politiko utemeljiti na novo. Kot ugotavlja Rinaldo (1993), niso ni~ ve~ v ospredju samo nacionalnovarnostni problemi in nacionalna ogro`enost, ampak se vse bolj govori o ogro`enosti celotnega ~love{tva. Pogled v prihodnost Ljudje doslej nikoli niso imeli toliko mo~i za oblikovanje svoje prihodnosti, kot jo imajo danes. In nikoli doslej ni bilo pred eno samo generacijo toliko nujnih odlo~itev (Attali, Future Survey Annual, 1993). Res se v dana{njem ~asu soo~amo s ~edalje ve~jim {tevilom in intenzivnostjo virov in vrst ogro`anja varnosti narave, dru`be in posameznika, hkrati pa jih veliko kljub stalnim in obse`nim prizadevanjem za odpravo ali vsaj omejevanje nevarnosti vse te`je obvladujemo. Do tak{ne situacije je pripeljal hiter, ozko usmerjen, predvsem materialni»razvoj«~love{ke dru`be, ki ni enakomerno razporejen niti na planetarni ravni niti znotraj dr`av. Za tovrstnim»razvojem«zaostaja razvoj ~love{ke zavesti in oblikovanje potrebnih ustreznih varovalnih mehanizmov, ki smo jih prisiljeni uporabljati pri obvladovanju negativnih posledic, ki jih ta razkorak prina{a s seboj. Zato ne presene~a Ekinsov sklep (Future Survey Annual, 1993), da je res `e skrajni ~as, da najdemo in razvijemo nove na~ine komuniciranja v odnosu ~lovek ~lovek in ~lovek narava. Wallerstein (1993) navaja tri povsem o~itne in po njegovem mnenju glavne vire oz. modele nestabilnosti v svetovnem sistemu v naslednjih petdesetih letih. Homeinijev model opredeljuje zagovarjanje ideje o popolni druga~nosti in posebnosti v nekaterih dr`avah na svetovnem obrobju in zavra~anje uveljavljenih na~el medr`avnega sodelovanja in geokulturnih norm, ki opredeljujejo obstoje~i svetovni sistem. ^e bi se model hkrati pojavil v ve~ dr`avah (ne nujno samo muslimanskih), bi ga bilo te`ko nadzorovati in prese~i. Sadamov model izhaja iz predpostavke, da je z voja{kimi sredstvi mogo~e omejiti ali celo prese~i dominantni polo`aj Severa (oz. svetovnega sredi{~a) v svetovnem sistemu. Tudi v tem primeru bi hkratnost pojava v ve~ dr`avah predstavljala te`ko obvladljivo gro`njo. Migracijski model temelji na predvidevanjih o velikem preseljevanju ljudi v smeri Jug Sever (svetovno obrobje svetovno sredi{~e), ki ga bo spodbudila vse ve~ja razlika v blaginji med svetovnima sferama in ga ne bo mogo~e u~inkovito nadzorovati s {e tako obse`nimi varnostnimi ukrepi. Neposredna posledica bodo okrepljene notranjepoliti~ne napetosti v dr`avah svetovnega Severa (sredi{~a), ki jih bodo spodbudile predvsem desne protiimigracijske politi~ne sile na eni strani in na drugi strani imigranti z zahtevami po politi~ni in sicer{nji enakopravnosti. Specifi~no kombinacijo prvih dveh predstavljenih modelov bi lahko navedli tesno sodelovanje med nekdanjim afganistanskim talibskim re`imom in teroristi~no organizacijo AlKaida, ki je s kombinacijo islamskega izolacionizma (Afganistan) in radikalnega islamskega militarizma (AlKaida), ob hkratni naslonitvi na skupni imenovalec islamskega fundamentalizma, v zadnjih mesecih dodobra pretresel in na novih temeljih vsaj za~asno povezal ne samo Zahodni, ampak celotni demokrati~ni svet. Leta 1996 je William Perry, nekdanji sekretar za obrambo ZDA, oblikoval tristopenjsko politiko za obvladovanje nacionalnovarnostnih tveganj in gro`enj, ki vklju~uje: prepre~evanje pojavljanja novih varnostnih tveganj in gro`enj, odvra~anje obstoje~ih varnostnih tveganj in gro`enj ter odpravljanje varnostnih tveganj in gro`enj, ~e bi bili ukrepi za njihovo prepre~evanje in odvra~anje neuspe{ni (Turbiville, 1997). Vendar bi jo morali dopolniti vsaj {e z dvema ukrepoma, in sicer z: omejevanjem in nadzorovanjem varnostnih tveganj in gro`enj. Pri zagotavljanju varnosti v mednarodni skupnosti bi kazalo izhajati iz naslednjih novih na~el, ki so zapisana v besedilih Shumana (Future Survey Annual, 1995), Whalena (1994) in Franklanda (1995): varnostna tveganja in gro`nje so ve~stranske in ve~dimenzionalne, varnostne politike morajo biti neprovokativne, njihovi izvajalci morajo biti odlo~ni, zagovarjati je treba ve~stranski institucionalni pristop, 219

10 KONCEPTUALIZACIJA VARNOSTNIH POJAVOV V SODOBNEM SVETU/Igor Kotnik Dvojmo~ ~im bolj se je treba opreti na najsodobnej{o tehnologijo, varnostna tveganja in gro`nje v RID je mogo~e obvladovati le s sodelovanjem znotraj in med omenjenimi dr`avami, za obvladovanje voja{kih gro`enj je treba oblikovati mo~ne ve~nacionalne vojske. Najpomembnej{e vpra{anje, ki se zastavlja ob tem, je, ali bo mednarodna skupnost z obstoje~imi in razvijajo~imi se sodobnimi varnostnimi mehanizmi sposobna bolj u~inkovito umirjati `e delujo~a krizna in konfliktna `ari{~a ter prepre~iti aktiviranje novih, kot je bila to sposobna storiti v zadnjih letih na primer na Balkanu. Upajmo, da bo mednarodni skupnosti ob upo{tevanju in izkori{~anju pozitivnih premikov uspelo oblikovati in uporabiti bolj kakovosten pristop do zagotavljanja varnosti v sodobnem svetu. Grizold (1992) ugotavlja, da bo treba prese~i ideolo{ko-politi~na nasprotja, ki so desetletja razdvajala sodobne dr`ave,»ukrotiti«voja{ka nasprotja in konflikte, oblikovati nove strukture za zagotavljanje nacionalne in mednarodne varnosti (ki bodo izraz miroljubnega razre{evanja konfliktov znotraj dr`av in med njimi) ter uresni~iti doslej utopi~ne ideje in pobude za prenovo voja{koobrambnih sistemov nacionalnih dr`av, utemeljenih po 2. svetovni vojni skoraj izklju~no na filozofiji oboro`enega ogro`anja ter doktrinah oboro`ene obrambe. Uresni~evanje omenjenih razvojnih mo`nosti na podro~ju sodobne varnosti lahko omogo~i utrditev novih civilizacijskih razmer v svetu, v katerih voja{ko silo kot tradicionalno osrednjo prvino mo~i nacionalnih dr`av vse bolj zamenjujejo druga sredstva, kot so komunikacijske, organizacijske in institucionalne sposobnosti sodobne dr`ave. Kljub zmanj{anju pomena voja{kih virov ogro`anja lahko pri realisti~nem presojanju trenutnih politi~no-varnostnih razmer v mednarodni skupnosti ugotovimo, da bo treba tudi v prihodnje pri zagotavljanju stabilnosti, varnosti in miru v mednarodni skupnosti {e vedno vsaj deloma ra~unati ne samo na pasivno (preventivno), ampak tudi na aktivno uporabo voja{kih sredstev. Zato voja{ka varnost oz. varnost, zagotovljena z uporabo organizirane oboro`ene sile, vsaj na dana{nji stopnji ~lovekovega materialnega in predvsem duhovnega razvoja {e vedno predstavlja eno klju~nih prvin za vzpostavljanje celostne varnosti. Predvsem pa ob razmi{ljanju o prihodnji uporabi OS ne smemo pozabiti na poduk, ki ga je mednarodna skupnost dobila ob re{evanju problemov v Bosni in Hercegovini ter na Kosovu:»Preventivno delovanje je bolj{e od posredovanja!«9 Tudi Dandeker (1994) na primer navaja Moskosovo mnenje, da zaenkrat {e ne smemo pri~akovati odprave vojne, ~eprav bosta vojna in voja{ka sila sicer izlo~eni iz odnosov med RID. Napetosti in konflikti med njimi bodo seveda {e vedno prisotni, vendar bosta zmagovalec in pora`enec dolo~ena z»mehkimi«sredstvi dru`bene in ekonomske mo~i, medtem ko bodo uporabo»trdih«voja{kih sredstev nadzorovale in omejevale nadnacionalne organizacije. Vojne bodo ostale samo {e sredstvo za opredeljevanje razmerja med svetovnim sredi{~em in obrobjem, torej med razvitimi in dr`avami v razvoju, ter med manj razvitimi dr`avami na svetovnem obrobju, ki se bodo borile za regionalno prevlado. ^e se na koncu ozremo {e v prihodnost, je o~itno, da se bomo soo~ali z vse bolj {tevilnimi in raznolikimi varnostnimi tveganji in gro`njami, z vse ve~ institucijami, ki naj bi jih obvladovale, z vse ve~jim {tevilom nalog, ki naj bi jih izvajale posamezne institucije, in, kar {e posebej zaskrbljuje, z vse {ibkej{im javnim, strokovnim in celo znanstvenim soglasjem, kaj so najpomembnej{i (varnostni) problemi prihodnosti. O~itno bo na{e delovanje in re{evanje nekaterih `e zares akutnih problemov ponovno omejevala (ne)sposobnost doseganja globalnega soglasja Slika 3. Vloga oboro`enih sil razvitih industrijskih dr`av pri obvladovanju sodobnih varnostnih tveganj in gro`enj Vir: prirejeno po Bundesheerreform HG-NEU, 1992, in Slovenska vojska, {t. 112,

11 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I o najpomembnej{ih varnostnih tveganjih in gro`njah ter na~inih za njihovo prepre~evanje, odvra~anje, omejevanje, nadzorovanje in odpravljanje. LITERATURA 1. Arnej~i~, B., Nevoja{ke oblike varnostnih tveganj in gro enj. Slovenska vojska, Bertram, C., NATO On Truck for the 21th Century? Security Dialogue, Vol. 26, No Bo ne, B., Minimum Force, Third Party Action & Humanitarian Assistance: Characterizing the Armed Forces New Missions and Their Implications: An European View. Thirteenth International Sociological Association World Congress. Research Commitee 01 (Armed Forces and Conflict Resolution). Biefeld, Germany, July 18-23, Brzezinski, Z., Fifty Years After Yalta: Old Dilemmas, New Perspectives. Speech on the invitation of The Netherlands Atlantic Commission. 5. Bundesheerreform HG-NEU (Heeresgliedening-Neu) 2. Kurzinformation (1992), Bundesministerium f r Landesverteidigung, Kabinett des Bundesministers, B ro f r Wehrpolitik. 6. Burk (2), J., Thinking Through the End of the Cold War. V: The Military in New Times Adapting Armed Forces to a Turbulent World (Burk, J., editor). Westview Press. 7. Dandeker, C., A Farewell to Arms? The Military and the Nation-State in a Changing World. V: The Military in New Times Adapting Armed Forces to a Turbulent World (Burk, J., editor). Westview Press. 8. Devost, M. G., Houghton, B. K., Pollard, N. A., Information Terrorism Can You Trust Your Toaster? Institute For National Strategic Studies Dubik, J. M., Townsend, J. W., Adolph, R. B., Pickar, C. K., European Security in the 21st Century. Military Review, November. 10. Frankland, E. G., Turning Chaos into Cooperation. Military Review, January February. 11. Future Survey Annual, 1993, 1994, 1995, A Guide to the Recent Literature of Trends, Forecasts and Policy Proposals (Marien, M., editor). Vol. 13, Vol. 14, Vol. 15, Vol. 16., Bethesda, Maryland. World Future Society. 12. Garnett, C. J., States, State-Centric Perspectives and Interdependance Theory. V: Dilemmas of World Politics - International Issues in a Changing World (Baylis, J., Rengger, N. J., editors). Oxford, Clarendon Press. 13. George, B., Borawski, J., Sympathy for the Devil European Security in a Revolutionary Age. European Security, Vol. 2, No Grizold, A., Nacionalno varnostni ustroj Slovenije. Teorija in praksa 1991/ Grizold, A., 1994a. Institutionalization of the Prevention and Solution of Conflict Among States. V: Balkans Forum An International Journal of Politics, Economics and Culture, Vol. 2, No. 4, December. 16. Grizold, A., 1994b. Civilian Supervision of the Military in Slovenia. Javnost/The Public, Vol.1, No. 4. Ljubljana, Evropski in{titut za komuniciranje in kulturo. 17. Gutjahr, L., Global Stability and Euro-Atlantic Cooperation. The New Germany s National Interest. European Security, Vol. 3, No. 4, Winter. London, Frank Cass. 18. Holmes, R. L., The Challenge of Nonviolence in the New World Order. V: The Military in New Times - Adapting Armed Forces to a Turbulent World (Burk, J. editor). Westview Press. 19. Howe, J. T., The United States and United Nations in Somalia. The Limits of Involvment. The Washington Quarterly, Vol. 18, No. 3, Summer. 20. Hunter, H. L., Ethnic Conflict and Operatios Other Than War. Military Review, November. 21. International Military and Defense Encyclopedia (IMDE), Washington, Brassey s (US). 22. Izmalkov, V., Ukraine and Her Armed Forces. The Conditions and Process for Their Creation, Character, Structure and Military Doctrine. European Security, Vol. 2, No. 2, Summer. 23. Javorovi}, B., Civilna obrana u sustavima obrane i za{tite. V: Pregledna studija Suvremeni sustavi civilne obrane. Zagreb, Otvoreno sveu~ili{te. 24. Kotnik, I., Ogro enost in njeno zaznavanje pri prebivalcih Republike Slovenije. Diplomska naloga. Ljubljana, Fakulteta za dru bene vede. 25. Kuhlmann, J., Lippert, E., Farewell to Compulsory Military Service, Arguments against and for compulsory military service in the times of peace the case of Germany. Paper presented at the 1992 Interim Conference of the Research Committee 01/ISA. Armed forces and Conflict Resolution. Valparaiso/Chile, August 27 30, 1992, SOWI. 26. Male{i~, M., (De)militarizacija in civilna obramba. V: Demilitarizacija Slovenije in nacionalna varnost. Ljubljana, Znanstveno in publicisti~no sredi{~e. 27. National Security: Trends and Alternatives, European Security European Instabilities. National Defence Academiy Series. Schriftenreihe der Landesvertaidigungsakademie, Vienna. 28. Niemtzow, E The OSCE s Security Model. Conceptual Confusion and Competing Visions. Helsinki Monitor, No Pilat, J. F., White, P. C., Technology and Strategy in a Changing World. The Washington Quarterly, Vol. 13, No. 2, Spring. 30. Prezelj, I., Varnost sodobne dru be kot ve~dimenzionalni pojav (Oblikovanje metodolo{kega modela prou~evanja ogro anja varnosti). Magistrsko delo. Ljubljana, Fakulteta za dru bene vede. 31. Pugh, M. (1997). Peacekeeping and Humanitarian Intervention. V: Issues in World Politics. (Houndmills, W. B., Little, R., Smith, M., editors). MacMillan Press Ltd. 32. Rinaldo, R. J., The Army as Part of a Peace Dividend. Military Rewiew, No Segal, D. R., Recruiting for Uncle Sam. Citizenship and Military Manpower Policy. Lawrence. University Press of Kansas. 34. Skelton, I., Joint and Combined Operations in the Post-Cold War Era. Military Review, September. 35. Slovar slovenskega knji nega jezika 1 5 ( ). Ljubljana, Dr avna zalo ba Slovenije. 36. Snow, D. M., The Shifting Threat and American National Security. Sources and Consequences of Change. V: The Military in New Times Adapting Armed Forces to a Turbulent World (Burk, J., editor). Westview Press. 37. Strategic Survey 1994/95, Transnational Crime: A New Security Threat. London, The International Institute for Strategic Studies. 38. Sullivan, G. R., Dubik, J. M., Land Warfare in the 21st Century. Military Review, September. 39. Swain, R. M., Adapting to Change in Times of Peace. Military Review, July. 40. Turbiville, G. H., The Changing Security Environment. Military Review, May June. 41. Valki, L., A Future Security Architecture for Europe? European Security, Vol. 2, No Vuono, C. E., The U.S. Army: A Strategic Force for a New Security Era. V: The U.S. Army in a New Security Era (Sarkesian, S. C., Williams, J. A., editors). London, Lynne Rienner Publishers. 43. Wallerstein, I, The World-System After the Cold War. Journal of Peace Research, Vol. 30, No. 1. London, SAGE Publishers. 44. Whalen, E., EuroNATO: An Alliance for the Future. European Security, Vol. 3, No. 3, Autumn. 45. White, B., Little, R., Smith, M., Issues in World Politics. Houndmills, MacMillan Press Ltd. OPOMBE 1 Ali sploh {e lahko trdimo, da so katastrofalne poplave, su{e, vetrovi naravni viri ogro`anja in da niso morda globalne klimatske spremembe `e predvsem posledica ~lovekovega neodgovornega poseganja v okolje. 2 Kroni~na lakota in popolna rev{~ina sta `e pred desetletjem ogro`ali vsaj 20 % svetovnega prebivalstva oz. ve~ kot 550 milijonov ljudi (Ekins, po Future Survey Annual, 1993: 9; UN, po Future Survey Annual, 1995: 1). V tistem ~asu je zna{ala letna svetovna stopnja rasti pridelave `it pribli`no 1 %, medtem ko je letna svetovna stopnja rasti prebivalstva presegala 1,7 %. Zaradi primanjkljaja so se pove~ale tudi cene na svetovnem trgu, kar {e dodatno ote`uje preskrbo dr`av v razvoju (National Security, 1993: 25). 3 Pomanjkanje vode je bilo `e pred desetletjem resen problem v 88 dr`avah v razvoju s 40 % svetovnega prebivalstva (Myers, nav. po Future Survey Annual, 1993: 10). 4 Izjema je samo Balkan, prek katerega se islamska kultura»zajeda«v kr{~ansko Evropo. Omenjeno dejstvo je vsekakor mo~no pogojevalo ukrepanje mednarodne skupnosti, predvsem njenega evropskega dela, ob vojni na ozemlju nekdanje Jugoslavije. 5 Poleg tur{kih skupin, kot sta Revolucionarna levica in marksisti~na Oboro`ena propagandna enota, so primarne levi~arske teroristi~ne skupine t. i. Antifa{isti~na odporni{ka skupina 1. oktober v [paniji, Frakcija Rde~e armade v Nem~iji in revolucionarna organizacija 17. november v Gr~iji (Frankland, 1995: 43). 6 Tipi~en primer je bombni atentat na pripadnike mirovnih sil ZDA in Francije v Bejrutu leta 1983, v katerem je bilo ubitih 240 ameri{kih marincev in 57 francoskih padalcev (Segal, 1989: 134). 7 U~inek naravnih nesre~ je odvisen od razvitosti dru`bene skupnosti, ki jo prizadene. Segal (1996: 88; v Prezelj, 2000: 82) navaja kot primer potres 7. stopnje po Richterjevi lestvici, ki je leta 1989 v San Franciscu povzro~il smrt le nekaj ljudi, medtem ko je potres iste stopnje leta 1988 v Armeniji povzro~il smrt ljudi, v Iranu pa je le nekaj mo~nej{i potres terjal ~ez `rtev. Z veliko verjetnostjo lahko sklepamo, da se bo razkorak med razvitimi in nerazvitimi zaradi neskladnega razvoja slednjih tudi z vidika ranljivosti zaradi naravnih pojavov in procesov {e pove~eval. 8 V letu 1990 je bilo v svetu kar 948 milijonov nepismenih ljudi starej{ih od 14 let (UN, nav. po Future Survey Annual, 1995: 1). 9 Prevention is better than intervention! 221

12 POTRESI/Renato Vidrih POTRESI Renato Vidrih Potresi so ena najhuj{ih elementarnih nesre~, ki so v zgodovini po vsem svetu zahtevali ve~ milijonov smrtnih `rtev (samo v 20. stoletju je ob potresih izgubilo `ivljenje 1,4 milijona ljudi). Potresov, kakr{en je bil leta 1556 na Kitajskem, ki je zahteval ve~ kot `rtev, seveda v Sloveniji ni bilo in seizmologi jih tudi ne pri~akujemo. Zgodovinski podatki nam pri~ajo, da lahko pri nas le v dalj{em ~asovnem obdobju nastanejo potresi, ki prese`ejo IX. stopnjo po lestvici MSK (EMS). Na potresni karti vidimo, da je ve~ji del Slovenije ogro`en do VII. stopnje, vmes pa so obmo~ja, kjer so mo`ni potresi VIII. in celo IX. stopnje po EMS. Najmo~nej{i potresi, ki so zatresli na{e ozemlje, so bili koro{ki potres leta 1348, idrijski potres leta 1511 in ljubljanski potres leta Vsi so zahtevali tudi `rtve. V 20. stoletju je bilo na Slovenskem 20 potresov, ki so povzro~ili ve~jo ali manj{o gmotno {kodo, na sre~o brez smrtnih `rtev. Najmo~nej{i so bili leta 1917 v Bre`icah, leta 1956 na ilirskobistri{kem, leta 1963 na litijskem, leta 1974 na Kozjanskem, leta 1976 v Furlaniji in posledicami v Poso~ju, leta 1977 pod Stor`i~em, leta 1982 v Savinjski dolini, leta 1995 na obmo~ju Ilirske Bistrice in leta 1998 v zgornjem Poso~ju. Potresi, ki povzro~ajo gmotno {kodo, so pri nas sorazmerno pogosti, zato moramo biti nanje pripravljeni, predvsem z dobro zgrajenimi zgradbami. Uvod Ozemlje Slovenije spada po {tevilu in mo~i potresov med aktivnej{a obmo~ja, saj le`i na potresno dejavnem ju`nem robu Evrazijske geotektonske plo{~e, na severozahodnem robu sredozemsko-himalajskega seizmi~nega pasu, ki je eden od potresno najaktivnej{ih na Zemlji. Na majhnem slovenskem prostoru se stikajo tri regionalne geotektonske enote: na severu in zahodu Alpe, na ju`nem, jugozahodnem in osrednjem delu Dinaridi in na severovzhodu Panonski bazen. Razlogi za nastajanje {tevilnih {ibkih, pa tudi mo~nih potresov so v zapleteni geolo{ki in tektonski zgradbi na{ega ozemlja, ki le`i na manj{i Jadranski plo{~i, stisnjeni med Afri{ko na jugu in Evrazijsko na severu. Jadranska plo{~a se vrti v nasprotni smeri urinega kazalca, kar povzro~a predvsem na severni in vzhodni strani razli~na premikanja. Ju`na in zahodna Slovenija le`ita na severnem delu plo{~e, ki je zelo deformiran in narinjen na osrednji, manj deformiran del plo{~e. Zaradi premikanj v razli~nih smereh prihaja med njimi do napetosti, ki so lahko vzrok za nastanek potresov. Premikanja plo{~ povzro~ajo na ozemlju Slovenije napetosti v smeri sever jug, ki se spro{~a v potresih ob prelomih severozahod jugovzhod (dinarska smer) in severovzhod jugozahod (pre~nodinarska smer), ter ob narivnih strukturah, ki potekajo v smeri vzhod zahod. Iz zgodovinskih virov in v novej{em obdobju iz rednega bele`enja in spremljanja potresnih pojavov lahko vidimo, da je bilo v preteklosti na na{ih tleh ve~ kot 60 ru{ilnih potresov. Poleg gmotne {kode so zahtevali tudi {tevilna ~love{ka `ivljenja. Potresno najbolj nevarna obmo~ja v Sloveniji so poleg ljubljanskega, kjer se je v preteklosti sprostilo najve~ potresne energije, {e idrijsko, tolminsko in kr{ko-bre`i{ko. Potresna `ari{~a nastajajo na celotnem ozemlju Slovenije, najmanj jih je na skrajnem severovzhodnem delu. Samo v 20. stoletju je nastalo pri nas ve~ kot 20 potresov, katerih najve~ja intenziteta je bila ali je presegla VII. stopnjo po EMS, kar pomeni, da so povzro~ali ve~jo ali manj{o gmotno {kodo. Prvi omenjeni potres na na{ih tleh je bil, po pisanju starih kronik, leta 567 n. {t. (@iv~i}, 1994). Sledili so {tevilni potresi, od katerih bodo v nadaljevanju natan~neje opisani le nekateri najmo~nej{i. Na{e kraje so prizadeli tudi {tevilni mo~ni potresi, katerih `ari{~a so bila zunaj ozemlja Slovenije. Danes seizmografi na slovenskih opazovalnicah zabele`ijo na leto ve~ sto {ibkih potresov, od katerih jih prebivalci ~utijo ve~ deset (potresi, ki dose`ejo ali prese`ejo III. stopnjo po EMS). V Sloveniji sproti bele`imo potrese od leta Na podlagi {tevilnih {ibkih, predvsem pa mo~nih potresov, geolo{kih, seizmolo{kih in drugih raziskav smo izrisali karte potresne nevarnosti in ogro`enosti na{e domovine. Seizmi~na karta Slovenije je osnova za izpopolnjevanje obstoje~ih predpisov o izgradnji gradbenih objektov na seizmi~nih obmo~jih in za potrebe prostorskega in urbanisti~nega na~rtovanja in projektiranja (Lapajne in sod., 1997, 2001, Ribari~, 1987, Vidrih in sod., 1991). Za~etki slovenske seizmologije Za~etki slovenske seizmologije segajo v prej{nje stoletje, kar nas uvr{~a med pionirje v razvoju svetovne seizmologije. Po ljubljanskem potresu 14. aprila 1895 se je zanimanje za potrese v takratni avstro-ogrski monarhiji zelo pove~alo, saj so `e enajst dni po potresu na Akademiji znanosti na Dunaju sklenili, da je treba organizirati seizmolo{ko slu`bo na celotnem ozemlju Avstro-Ogrske. Ve- 222

13 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I lik izziv za takratne znanstvenike je pogumno sprejel dr. Albin Belar ( ), ki je 4. februarja 1897 ravnateljstvu realke predlagal ureditev potresne opazovalnice (slika 1). Bila je prva v avstro-ogrski monarhiji in kasnej{i Jugoslaviji ter takrat ena redkih opazovalnic na svetu. Med Belarjeva pomembnej{a dela spada tudi mese~nik Die Erdbebenwarte (Potresna opazovalnica), ki je izhajal v Ljubljani v obdobju To je bila ena prvih znanstvenih revij s podro~ja seizmologije v svetu, v njej pa so objavljali najuglednej{i seizmologi tistega ~asa (slika 2). Dr. Belar je potresno opazovalnico opremil na zavidljivi ravni, v za~etku z instrumenti, ki jih je kupil v Italiji, kasneje pa jih je za~el izdelovati sam (slika 3). Med njegovimi najve~jimi uspehi je konstrukcija horizontalnega seizmografa, ki ga je imenoval Zlatorog. Na mednarodni razstavi meteorolo{kih in seizmolo{kih instrumentov v Faenzi v Italiji je dobil zanj prvo nagrado. Po kon~ani prvi svetovni vojni so leta 1919 Belarja odpustili iz slu`be. Instrumenti so delovali do pomladi leta Slika 1. Pionir slovenske seizmologije dr. Albin Belar v svoji potresni opazovalnici v Ljubljani leto dni po ustanovitvi (arhiv URSG). Slika 2. Naslovnica mese~nika Die Erdbebenwarte (Potresna opazovalnica), katerega prvi letnik je iz{el leta 1901/02. To je bila ena prvih seizmolo{kih revij na svetu (arhiv URSG). Slika 3. Belar je instrumente izdeloval sam. Vertikalni seizmograf tremormeter iz leta 1912 je bil namenjen predvsem bele`enju lokalnih potresov. Njegova pove~ava je bila 100- kratna (arhiv URSG). 223

14 POTRESI/Renato Vidrih 1919, potem pa so vso opremo zaplenili in jo premestili pod dr`avni nadzor. Del opreme in knji`nico so odpeljali na Seizmolo{ki zavod v Beograd. Belar se je umaknil v Podhom pri Bledu, kjer je v predelu Vr{ce ustanovil zasebno potresno opazovalnico in jo poimenoval Observatory Sir Humphry Davy. V njej je delovalo ve~ instrumentov, ki jih je izdelal sam. Opazovalnica je delovala do jeseni leta 1930 (Ribari~, 1989). Po Belarjevi prisilni upokojitvi in zaplembi opreme leta 1919 je za~ela potresna opazovalnica na Univerzi delovati {ele leta 1924 pod vodstvom dr. A. Gavazzija. Naslednje leto je vodstvo prevzel O. Reya. Zelo slaba oprema ni omogo~ala stalnega bele`enja potresov. Konec leta 1925 so kupili dvokomponentni horizontalni seizmograf firme Wiechert, ki so ga postavili v kletnih prostorih Univerze v Ljubljani. Deloval je do za~etka druge svetovne vojne, ob~asno tudi kasneje, do leta 1970 (slika 4). Po drugi svetovni vojni je za~ela potresna opazovalnica delovati leta Leta 1952 so sklenili, da je treba zasnovati samostojno potresno opazovalnico. Naslednje leto so na{li primerno lokacijo na Golovcu in jeseni leta 1954 za~eli z gradbenimi deli. Leta 1958 je bil observatorij zgrajen in v kleti so postavili prvi seizmograf. Redna bele`enja potresov potekajo od leta 1959 dalje (Ribari~, 1989, 1994, Vidrih in sod., 1997). Razlogi za nastanek potresov Izviri seizmi~ne energije so posledica tektonskih napetosti, ki premagujejo trenja na prelomnih povr{inah, ob katerih med seboj mejijo seizmogena obmo~ja. Potres nastane v trenutku, ko se v `ari{~u ali hipocentru del potencialne energije elasti~nih napetosti spremeni v kineti~no energijo elasti~nih nihajev. To nihanje se {iri v obliki primarnih (longitudinalnih) valov kot reakcija snovi na spremembo prostornine in sekundarnih (transverzalnih) valov kot reakcija snovi na spremembo oblike ter polariziranih elasti~nih valov ob diskontinuitetah. Valovi se po fizikalnih zakonih odbijajo (reflektirajo), lomijo (refraktirajo), uklanjajo (difraktirajo) in interferirajo med seboj. V Zemlji se gibljejo kot prostorski valovi in po Zemljini povr{ini kot povr{inski valovi. Potresni valovi se za~no {iriti z majhnega prostora (volumna), v katerem se v zelo kratkem ~asu sprosti ogromna energija. Ta prostor se najve~krat poistoveti s»to~ko«to je tista to~ka, ob kateri je pri{lo do primarnega loma kamnin. Ru{enje ob prelomu se nato {iri od te za~etne to~ke naprej s prelomno hitrostjo, ki je pribli`no enaka hitrosti transverzalnih valov. Toda vsaka to~ka preloma je izvor vseh treh vrst prostorskih oziroma povr{inskih valov. Vzroki napetostnih stanj v litosferi so posledica kopi~enja energije na kontaktih. V Sredozemlju Afri{ka plo{~a pritiska ob ju`ni rob Evrazijske plo{~e. Pritiski se kopi~ijo na kontaktih in zaradi trenja na prelomnih povr{inah lahko pride do aktiviranja potresnih `ari{~. Tak prostor, kjer se stikajo razli~ne litosferske plo{~e, je sredozemsko-himalajski pas, ki velja za eno od potresno najbolj aktivnih obmo~ij na Zemlji in katerega del je tudi Slovenija. Geolo{ki polo aj Slovenije Slika 4. Mehanski seizmograf Wiechert je najstarej{i ohranjeni seizmograf v Sloveniji. Delovati je za~el leta 1925 v prostorih Univerze v Ljubljani in je s kraj{imi ali dalj{imi prekinitvami deloval do leta Danes je shranjen v observatoriju Urada za seizmologijo Agencije RS za okolje na Golovcu v Ljubljani (foto: P. Sin~i~). Slovenija le`i na ju`nem obrobju Evrazijske litosferske plo{~e in na severnem obrobju Jadranske plo{~e, na njeno ozemlje pa sega tudi Panonski bazen. Plo{~i se stikata v kolizijski coni, ki jo ozna~ujejo Alpe. Ozemlje Slovenije je v geolo{kem in tektonskem smislu zelo zapleteno, saj le`i v tistem delu ju`ne Evrope, kjer se na relativno majhnem prostoru stikajo tri geotektonske strukture (sliki 5 in 6). Lahko re~emo, da je prav geologija kriva za lepoto na{e domovine, saj je na svetu le malo dr`av, kjer se na tako majhnem prostoru do`ivi toliko naravne pestrosti. 224

15 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I Slika 5. Geolo{ka zgradba Slovenije (avtor: S. Buser, V. Draksler, 1993) Slika 6. Geotektonska karta Slovenije in sosednjih ozemelj (avtor: M. Poljak, 2000) 225

16 POTRESI/Renato Vidrih Po drugi strani pa je ta zgradba tudi razlog za nastajanje potresov. Severneje od nas je potresov bistveno manj, pa tudi {ibkej{i so, medtem ko je ju`neje od nas potresna dejavnost mnogo ve~ja s {tevilnimi mo~nimi potresi (^rna gora, Italija, Gr~ija, Tur~ija...) Geotektonska zgradba Slovenije Na obmo~ju Slovenije se stikajo tri regionalne geotektonske strukture, in sicer Alpidi, Dinaridi in Panonski bazen. V geotektonskem smislu lahko Slovenijo razdelimo na ve~ na~inov. Ve~ina ozemlja pripada enotam, ki so del Jadranske plo{~e. Jadranski plo{~i pripadajo naslednje enote (Verbi~, Vidrih, 1994a, 1994b, Poljak, 2000) (slika 6): Jadranski avtohton oziroma Adriatik, ki obsega Istro, Padsko ni`ino, ve~ji del Jadranskega morja, v Sloveniji pa tudi Koprski zaliv. Ta geotektonska enota je izmed vseh na Jadranski plo{~i najmanj po{kodovana. Zunanji Dinaridi, ki v Sloveniji obsegajo ve~inoma Primorsko, Notranjsko in Dolenjsko. Obsegajo velike narivne strukture (npr. Trnovski gozd, Nanos), sekajo pa jih tudi mo~ni horizontalni prelomi. Gradijo jih predvsem kamnine, ki so nastajale na karbonatni platformi. Notranji Dinaridi, ki se v Slovenijo nadaljujejo z jugovzhoda in obsegajo ozek pas osrednje Slovenije. Ju`ne Alpe, ki v Sloveniji obsegajo Julijske Alpe, Ju`ne Karavanke in Savinjske Alpe in so tektonsko najbolj poru{en del Jadranske plo{~e. Alpidske enote Panonskega bazena, ki so del Jadranske plo{~e in so bile ob koliziji z Evrazijsko plo{~o iztisnjene proti severovzhodu. Obsegajo severovzhodni del Slovenije, prete`no prekrit z neogenskimi sedimenti, ki so se odlagali v nekdanjem Panonskem morju. Vzhodne Alpe so tu ozna~ene kot kontaktna enota med Jadransko in Evrazijsko plo{~o. V Slovenijo segajo na Pohorje in Koro{ko, najdemo pa jih tudi v podlagi dela Panonskega bazena. Njihova zgradba je zelo zapletena. Na geotektonski karti so posebej ozna~eni tudi razli~no stari Slika 7. Glavni tektonski prelomi v Sloveniji so povzro~ili nastanek ve~ seizmogenih obmo~ij, med katerimi so najdejavnej{a ljubljansko, idrijsko-tolminsko in kr{ko-bre`i{ko. Glavni prelomi: 1-Diva~a, 2-Ra{a, 3-Predjama, 4-Idrija, 5-Borovnica, 6-@elimlje, 7-@u`emberk, 8-Sava, 9- [o{tanj, 10-Smrekovec, 11-Labod, 12-Kungota, 13-Ljutomer, 14-Donat, 15-Orlica. Glavni narivi: 16-Julijske Alpe, 17-Trnovski gozd, 18-Nanos, 19-Sne`nik, 20-Kamnik-Savinjske Alpe, 21-ju`ne Karavanke, 22-severne Karavanke (Poljak, 2000). 226

17 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I deli (fragmenti) nekdanje Panonske mikroplo{~e, ki so skoraj v celoti prekriti s sedimenti v Panonskem bazenu. Prelomi Ozemlje Slovenije seka ve~ kot 100 pomembnej{ih prelomov, ki smo jih razdelili v {tiri skupine, glede na njihovo smer: prelomi s smerjo severozahod jugovzhod (dinarska smer), prelomi s smerjo severovzhod jugozahod (pre~nodinarska smer), prelomi s smerjo vzhod zahod (alpska smer), prelomi s smerjo sever jug (pre~noalpska smer). Razvrstitev in lega prelomov je posledica smeri delovanja tektonskih pritiskov zaradi premikanja litosferskih plo{~ v tem delu Sredozemlja. Na slovenskih tleh so nastali prelomi, ki segajo do razli~nih globin. Ve~inoma so plitvi in segajo do globine 10 km, le redki so globlji in izrazitej{i, kot npr. prelomi ob periadriatski coni, idrijski in savski prelom, nekoliko manj pa kozinski, {o{tanjski in labotski. Potresna dejavnost seizmogenih obmo~ij je odvisna predvsem od dol`ine aktivnih delov prelomnih struktur in od globin, do katerih te strukture segajo. Dol`ine aktivnih delov prelomov so v Sloveniji relativno majhne (Siko{ek, 1982). Delimo jih v tri skupine: dolgi prelomi z dol`inami aktivnih delov nad 12 km, srednje dolgi prelomi z dol`inami aktivnih delov med 2 in 11 km in kratki prelomi z dol`inami aktivnih delov do 2 km. Prelomi kot viri seizmi~ne energije delijo ozemlje v seizmogene enote. Glede na velikost lo~ujemo seizmogena obmo~ja, sisteme, cone in bloke. Najpomembnej{i prelomi, ki sekajo slovensko ozemlje, so prikazani na sliki 7. Slika 8. Dana{nja razporeditev potresnih opazovalnic ne omogo~a dovolj natan~nega lociranja potresov z `ari{~i na ozemlju Slovenije (Sin~i~, Vidrih, 1993, Vidrih in sod., 1997). 227

18 POTRESI/Renato Vidrih Seizmotektonske zna~ilnosti Obmo~je Slovenije je z geofizikalnega stali{~a pomanjkljivo raziskano. Z globinskim sezmi~nim sondiranjem bi o litosferi vedeli veliko ve~, kot vemo. Na podlagi nekaterih geofizikalnih meritev (predvsem gravimetrije, magnetometrije, seizmike) lahko govorimo o dveh delih skorje. Sedimentni pokrov (to so ve~inoma paleozojske, mezozojske in kenozojske kamnine) gradi epidermalni del, katerega debelina je razli~na, pribli`no do 15 km. Sledi krustalni del, ki ga sestavljajo granitne in bazaltne plasti. Nahaja se v globini med 15 in 25 km. Na ve~ mestih je med granitnim in bazaltnim delom ugotovljena meja, ki se po avstrijskem geofiziku V. Conradu ( ) imenuje Conradova diskontinuiteta. Spodnja povr{ina krustalnega dela, kjer se izrazito spreminjajo hitrosti seizmi~nih valov, se imenuje po zagreb{kem geofiziku A. Mohorovi~i}u ( ) Mohorovi~i}eva diskontinuiteta in se na obmo~ju Slovenije nahaja v razli~nih globinah, med 27 in 46 km. Najve~ja je v Julijskih Alpah, proti vzhodu in jugovzhodu pa se zmanj{uje, tako da je na obmo~ju Slovenskih goric njena debelina le 27 km (Vidrih, Verbi~, 1994a, 1994b). Omre je potresnih opazovalnic Za natan~nej{o dolo~itev glavnih parametrov potresov, to je dolo~itev geografskih koordinat, epicentra in globine `ari{~a potresa, so potrebni podatki najmanj {tirih opazovalnic. Te morajo biti postavljene okoli `ari{~a, zato potrebujemo omre`je potresnih opazovalnic. Poleg observatorija na Golovcu, ki je za~el z rednim zapisovanjem potresov leta 1959, so v naslednjih desetletjih zrasle {e naslednje potresne opazovalnice: leta 1975 v Gori~icah ob Cerkni{kem jezeru, leta 1985 na Vojskem nad Idrijo, naslednje leto v Bojancih v Beli krajini, leta 1990 v Brezjah pri Senu{ah na Kr{ko-Bre`i{kem polju (za~asna), leta 1991 v Sv. Jerneju nad Muto v Bistri{kem jarku, leta 1996 v Cesti pri Kr{kem in v Dobrini na Kozjanskem. V letu 2002 je za~elo delovati {e pet opazovalnic, tri okoli Kr{kega, ena na Pohorju in v Podkumu (slika 8). Danes imamo v Sloveniji dvanajst opazovalnic z digitalno opremo, ki prena{ajo podatke v observatorij na Golovcu po ra~unalni{kem omre`ju (slike 8, 9 in 10). Poleg tega imamo na nekaterih opazovalnicah {e analogne instrumente, ki jih po~asi zamenjujemo z digitalno opremo. Ponekod se analogna in digitalna oprema prekrivata; predvsem zaradi primerjave podatkov, pa tudi Globine potresnih ari{~ Globine potresnih `ari{~ na obmo~ju Slovenije so omejene z debelino skorje, saj so globoka `ari{~a zelo redka. Ve~ina `ari{~ nastane v globinah med 5 in 15 km. Razdelili smo jih v tri intervale od 0 do 5 km, od 5 do 10 km in od 10 do 15 km. [ibki potresi (M < 3,0) nastajajo predvsem v globini od 0 do 10 km, kar pri~a o dejavnosti plitvih seizmogenih mo~nej{ih potresov (M > 5,0) pa nastajajo v globini med 10 in 15 km, kar je na meji med epidermalnim in krustalnim delom Zemljine skorje. Slika 9. Pogled na observatorij na Golovcu v Ljubljani, kjer seizmografi zapisujejo potrese doma in po svetu `e ve~ kot 40 let (foto: S. Klemenc). Slika 10. Notranjost observatorija na Golovcu z analognimi pisa~i. Danes so jih zamenjali analogni instrumenti (foto: R. Vidrih). 228

19 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I zaradi slabega elektri~nega in telefonskega omre`ja ob izpadih. Za merjenje mo~nej{ih potresov imamo po Sloveniji postavljenih enajst akcelerografov (Sin~i~, Vidrih, 1995, 1999, Trnkoczy, Vidrih, 1986). Na~rtovana mre a potresnih opazovalnic Dobro zasnovano delo bomo lahko nadaljevali le s kakovostnim spremljanjem potresne dejavnosti, za kar pa bi potrebovali okoli 25 opazovalnic dr`avne mre`e, ki bi bile razporejene po celotni Sloveniji (sliki 11 in 12) (Sin~i~, Vidrih, 1993, Vidrih in sod., 2002). Ker vemo, da je Slovenija na potresno nevarnem obmo~ju (to nam dokazuje 60 ru{ilnih potresov, ki so v preteklih stoletjih zatresli na{a tla, povzro~ili ogromno gmotno {kodo in zahtevali {tevilna `ivljenja), lahko na na{ih tleh vedno znova pri~akujemo mo~nej{e potrese. Nanje smo lahko pripravljeni le s stalnim opazovanjem in prou~evanjem potresne dejavnosti, saj le na ta na~in lahko zmanj{amo potresno tveganje. K temu pa lahko pripomore samo dovolj gosto postavljena in kakovostno opremljena dr`avna mre`a potresnih opazovalnic. Po potresu v zgornjem Poso~ju je Vlada Republike Slovenije odobrila sredstva za posodobitev omre`ja, ki naj bi obsegala modernizacijo obstoje~ih opazovalnic in izgradnjo novih, v skupnem {tevilu 25. Posodobitev naj bi trajala pet let ( ). V za~etku leta 2002 se je v Sloveniji sedmim stalnim opazovalnicam pridru`ilo pet novih, do konca leta 2002 pa na Uradu za seizmologijo Agencije RS za okolje na~rtujemo {e {est opazovalnic, kar pomeni, da bo slovenska seizmologija konec leta Slika 11. Na~rtovano omre`je potresnih opazovalnic v Sloveniji bo omogo~ilo kakovostnej{e spremljanje potresne dejavnosti ter s tem bolj{e obve{~anje javnosti in pristojnih in{titucij. Izgradnja bo predvidoma potekala do konca leta 2003 (Sin~i~, Vidrih, 1993, 1999). 229

20 POTRESI/Renato Vidrih Slika 12. Sodobno potresno opazovalnico sestavljata seizmi~ni in pomo`ni ja{ek, prezra~evalnik z anteno GPS sprejemnika in strelovod (zgoraj). Notranjost seizmi~nega ja{ka je na sliki spodaj. Seizmometer s sistemom za zajemanje podatkov je postavljen v seizmi~ni ja{ek, komunikacijska oprema in brezprekinitveno napajanje za oskrbo aparatur z elektri~no energijo med izpadom omre`ne napetosti pa je v pomo`nem ja{ku (foto: P. Sin~i~) razpolagala z osemnajstimi opazovalnicami (sedmimi starimi in enajstimi novimi). V upanju, da bodo tudi v prihodnje zagotovljena sredstva, bo imela Slovenija eno najgostej{ih in najsodobnej{ih mre` potresnih opazovalnic na svetu. Mo~nej{i potresi na Slovenskem Potresi, ki so bili v preteklosti na slovenskem ozemlju, so zbrani v katalogu potresov avtorja V. Ribari~a in zajemajo dogodke od leta 792 n. {t. dalje (Ribari~, 1982). Kasneje je bil katalog dopolnjen s podatki iz katalogov sosednjih de`el, kjer so zajeti potresi od leta 567 n. {t. dalje. V dopolnjenem katalogu so nekateri potresi na novo locirani, na novo pa so prera~unane tudi magnitude (Ziv~i}, 1994). Skupno zajema prek 3000 dogodkov. Najmo~nej{i potresi, ki so nastali na slovenskem in sosednjih ozemljih od leta 567 n. {t. dalje, so prikazani na slikah 13 (intenzitete) in 14 (magnitude). V nadaljevanju sledijo kratki opisi najmo~nej{ih potresov, ki so nastali na na{em ozemlju v preteklosti in potresov, katerih u~inki so zajeli tudi na{e kraje. Veliki koro{ki potres leta 1348 Potres pri Beljaku ali veliki koro{ki potres je eden najpomembnej{ih potresov v potresni zgodovini Evrope. 230

21 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I Slika 13. Intenzitete potresov v Sloveniji od leta 567 n. {t. dalje. Upo{tevani so vsi potresi, katerih intenziteta je dosegla ali presegla III. stopnjo po EMS (Ribari~, 1994). Slika 14. Magnitude potresov v Sloveniji od leta 567 n. {t. dalje. Upo{tevani so vsi potresi, katerih magnituda je presegla 3,0 (Ribari~, 1994). Kljub temu, da je bilo njegovo `ari{~e v bli`ini Beljaka v Avstriji (zanimivo je, da nekatere sodobne raziskave ka`ejo, da je bilo njegovo `ari{~e v Furlaniji v Italiji), je mo~no prizadel tudi na{e kraje. Nastal je 25. januarja 1348 med 14. in 15. uro po svetovnem je bilo v globini pribli`no 7 km, njegova magnituda je bila 231

22 POTRESI/Renato Vidrih 6,5. Najve~ji u~inki, ki jih je potres dosegel na obmo~ju Beljaka in v severovzhodni Italiji, so ocenjeni na X. stopnjo po EMS. S tem potresom se ne more primerjati noben dogodek v vsej srednji Evropi. Potres je terjal , po nekaterih podatkih celo `rtev. Najve~ ljudi je izgubilo `ivljenje ob samem ru{enju, veliko `rtev pa je bilo tudi zaradi {tevilnih po`arov in poplav in verjetno tudi nekaterih ku`nih bolezni, ki so se pojavile po potresu. Mesto Beljak je bilo popolnoma poru{eno, mo~no prizadeti sta bili celotna Koro{ka in Kranjska. Valvasor pi{e, da je bilo na Kranjskem, Koro{kem in [tajerskem ob potresu poru{enih 26 mest in 40 gradov in cerkva. Tresenje so ~utili prebivalci do Neaplja, Rima, Firenz, Strasbourga, Lubecka (Lu`ice), Krakowa itd., to je na ozemlju z radijem okoli 750 km, kar je skoraj 1,8 milijona km 2 (Lapajne, 1987, Ribari~, 1982, Vidrih, 1997). Veliki pospe{ki tal v epicentralnem obmo~ju so z ju`nega pobo~ja gore Dobra~ (2166 m) spro`ili plaz v dol`ini 5 km. Nekateri raziskovalci so izra~unali, da je v dolino zgrmela 1 milijarda m 3 materiala (1 km 3 ). Naknadni potresi, ki so sledili {e cel mesec, so gmotno {kodo {e pove~evali, {ibkej{i sunki pa so tresli okolico Beljaka {e kak{ni dve leti. Po nekaterih podatkih naj bi bilo v prvi no~i po glavnem potresu {e okoli 40 sunkov. Potres na Idrijskem leta tako razgibano dogajanje v na{ih krajih v za~etku 16. stoletja je zaokro`il najmo~nej{i potres na Slovenskem. Nastal je 26. marca 1511 ob 14. uri po svetovnem ~asu. Nekateri avtorji menijo, da sta bila v kratkem ~asovnem razmiku dva mo~na sunka. Prvi naj bi ob omenjenem ~asu nastal na Idrijskem, drugi pa okoli 21. ure v Furlaniji. Analize po{kodb ka`ejo, da so bila huda ru{enja popoldan v vzhodnih pokrajinah (zahodna in osrednja Slovenija), zve~er pa v Furlaniji, Julijski krajini, Karniji in Bene~iji. Prvi je imel magnitudo 6,8, za drugega pa nekateri avtorji ocenjujejo vrednost 7 7,2. Globina prvega je bila 15 km, drugega pa okoli 20 km. Na obse`nem epicentralnem obmo~ju, ki je segalo od ^edada (Cividale) do Humina (Gemona) pa tja do Idrije, so najve~ji u~inki dosegli med IX. in X. stopnjo. Po nekaterih avtorjih so ponekod lokalni u~inki dosegli X. stopnjo po EMS. Potresne u~inke so ~utili na severu do Bamberga, Bayreutha, Hofa in celo Lubecka (Lu`ice), na jugu do Urbina v Italiji; zajel je celotno [vico, Hrva{ko, Mad`arsko, ^e{ko in Slova{ko. Polmer potresnih u~inkov je bil podoben kot pri belja{kem potresu, okoli 750 km, kar pomeni skoraj 1,8 milijona km 2 veliko obmo~je. Ob potresu je umrlo ljudi, po nekaterih avtorjih pa je bilo ob prvem potresu na idrijskem mrtvih 3000 ljudi, ob ve~ernem potresu v Furlaniji pa {e Novej{e raziskave ka`ejo na manj{e {tevilo mrtvih (Lapajne, 1988, Ribari~, 1982, Vidrih, 1997). Sledili so {tevilni popotresni sunki z najmo~nej{im 8. avgusta 1511 na obmo~ju ^edada. Marsikatera zgradba, ki je bila ob prvih potresih le delno po{kodovana, je bila kasneje poru{ena. Nekateri avtorji pi{ejo, da je potresni sunek zahteval 3000 `ivljenj. Potres leta 1895 v Ljubljani Velikono~ni potres je nastal 14. aprila 1895 ob 20. uri in 17 minut po svetovnem je nastalo v globini 16 km, njegova magnituda je bila 6,1. Najve~je u~inke, med VIII. in IX. stopnjo po EMS, je dosegel na obmo~ju mesta Ljubljane, Ljubljanskega barja in do Vodic na severu. Potresni sunek je zajel veliko obmo~je s polmerom pribli`no 350 km, kar pomeni pribli`no km 2. Najve~je po{kodbe so nastale v premeru 18 km, od Iga do Vodic. Manj{e po{kodbe so nastale v polmeru okoli 50 kilometrov. Njegovo mo~ ponazarjajo tudi podatki, da so potres ~utili prebivalci Dunaja, Splita ter v italijanskih mestih Assisi, Firence in Alessandria. Slika 15. Po ljubljanskem potresu leta 1895 je bilo veliko zgradb v Ljubljani poru{enih, {e ve~ pa so jih zaradi varnosti in nadaljnega ru{enja ob naknadnih potresih podprli s tramovi (Mestni muzej Ljubljana). Ljubljana je imela okoli prebivalcev, ki so `iveli v pribli`no 1400 zgradbah. F. Govekar in M. Zarnik 232

23 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I (1910) navajata natan~ne {tevilke: od skupno 1373 hi{ je bilo 589 pritli~nih, 437 enonadstropnih, 264 dvonadstropnih, 77 trinadstropnih in 6 {tirinadstropnih. Potres je po{kodoval okoli 10 % zgradb, ki so jih kasneje ve~inoma poru{ili (slika 15). Na sre~o mrtvih ni bilo veliko. V Ljubljani naj bi pod ru{evinami umrlo sedem ljudi, v Vodicah pa je zasulo tri otroke. Smrtne po{kodbe so ve~inoma povzro~ili odpadli deli dimnikov in stre{nikov, nekatere pa so zasuli podrti stropi. Nekaj jih je umrlo med re{evanjem. Glavnemu sunku je v naslednjih desetih dneh sledilo ve~ kot 100 popotresov, ki so prebivalce {e bolj begali. Potres je povzro~il ogromno gmotno {kodo, ki je bila ocenjena na pribli`no 7 milijonov goldinarjev. Posledice niso imele le negativnih u~inkov, saj se je v Ljubljani po potresu marsikaj spremenilo na bolje. Ob ideji o urbanisti~ni in arhitektonski obnovi Ljubljane je nastala tudi raziskava o gradbenotehni~nih normativih, ki je pripeljala do prvih smernic za potresnovarno dve leti po potresu je v kletnih prostorih vi{je realke na Vegovi ulici v Ljubljani za~ela delovati prva potresna opazovalnica v Avstro-Ogrski monarhiji (Ribari~, 1982, Vidrih, 1997). Mo~nej{i potresi v 20. stoletju Potres leta 1917 v Bre`icah Med mo~nej{imi v 20. stoletju je bil potres 29. januarja 1917 ob 8. uri in 22 minut po svetovnem ~asu v Bre`icah. Globina `ari{~a je bila 13 km. Magnituda potresa je bila 5,7, dosegel pa je najve~je u~inke VIII. stopnje po EMS. Potresni sunek je najbolj prizadel obmo~je Kr{ko- Bre`i{kega polja in Gorjancev. Najbolj so bile po{kodovane zgradbe v Bre`icah, Kr{ki vasi, Globokem in Stojdragi. Potres so ~utili prebivalci celotne dana{nje Slovenije, njegov vpliv pa je segal tudi v Avstrijo, Italijo in na Hrva{ko. Glavnemu potresnemu sunku so sledili {tevilni {ibkej{i, v prvem dnevu ve~ kot 30. Najmo~nej{i potresi so imeli intenziteto ve~jo od VI. stopnje po EMS. V naslednjem mesecu je bilo {e okoli 30 popotresnih sunkov, ki so dosegali najve~je intenzitete med III. in VI. stopnjo. V tem stoletju je bilo na tem obmo~ju {e nekaj mo~nej{ih potresov, tudi takih, ki so dosegli VII. stopnjo po EMS in povzro~ili manj{o gmotno {kodo (Ribari~, 1982, Vidrih, 1997). Potres leta 1956 na Ilirskobistri{kem Med mo~nej{e potrese v 20. stoletju na obmo~ju Slovenije spada tudi potres, ki je nastal 31. januarja 1956 ob 2. uri in 25 minut po svetovnem ~asu na ilirskobistri{kem obmo~ju. Njegova magnituda je bila 5,1, najve~ja intenziteta pa VII. stopnje po je nastalo v globini okoli 7 km. Po{kodbe so nastale v krajih Ilirska Bistrica, Koseze, Trnovo in okolici (slika 16). Ve~je po{kodbe so bile predvsem v Ilirski Bistrici, kjer je bilo po{kodovanih 60 % zgradb, od tega 30 % huje. Potres so ~utili na ozemlju s polmerom pribli`no 135 km, kar pomeni skoraj km 2 veliko obmo~je (Ribari~, 1982, Vidrih, 1997). Potres leta 1963 na Litijskem Po nekaj mirnej{ih letih je na vzhodnem robu ljubljanske kotline na obmo~ju Litije nastal potres, ki so ga Slika 16. Ob ilirskobistri{kem potresu leta 1956 so bili mo~no po{kodovani {tevilni objekti, nekateri tako mo~no, da so jih morali prebivalci zapustiti (arhiv ARSO, Urad za seizmologijo). 233

24 POTRESI/Renato Vidrih mo~no ~utili tudi prebivalci Ljubljane (zadnji mo~nej{i potres na litijskem je bil 6. maja 1939). Do sprostitve potresne energije je pri{lo 19. maja 1963 ob 10. uri 0 minut po svetovnem ~asu. Epicentralno obmo~je je poleg Litije zajelo {e naselja [martno, Hoti~, Va~e, Morav~e in Kamnik, torej ozemlje v smeri severozahod je nastalo v globini 13 km. Magnituda potresa je bila 4,9, najve~ja intenziteta pa VII. stopnje po EMS. ^utili so ga do 140 km dale~. Najve~ po{kodovanih zgradb, ve~ kot 50 %, je bilo v Litiji in [martnem. Potres je povzro~il ve~jo {kodo tudi v Kresnicah. Po nedeljskem dopoldanskem potresu so prebivalci popoldan in pono~i ~utili {e pet {ibkej{ih popotresnih sunkov, ki so povzro~ili dodaten strah med prebivalstvom. Do konca leta se je zvrstilo ve~ kot 50 {ibkej{ih potresov. Najmo~nej{i je bil 15. novembra ob 5. uri in 15 minut po svetovnem ~asu (dosegel je VI. stopnjo po EMS (Ribari~, 1982, Vidrih, 1997). Potres leta 1974 na Kozjanskem Idili~no Kozjansko z majhnimi skromnimi lesenimi hi{ami, kritimi s slamo, in navidezno trdnimi kamnitimi zgradbami, je 20. junija 1974 ob 17. uri in 8 minut po svetovnem ~asu prizadel mo~an potres. Njegova magnituda je bila 5,1, najve~ji u~inki pa so dosegli med VII. in VIII. stopnjo po je nastalo v globini pribli`no 13 km. Njegov vpliv je zajel obmo~je s polmerom okoli 150 km ali km 2. Najbolj prizadeta kraja sta bila [marje pri Jel{ah in [entjur, kjer je bilo po{kodovanih okoli 1000 zgradb v ve~ kot 80 zaselkih (slika 17). Potres so ~utili prebivalci vseh ve~jih slovenskih mest razen na Koprskem. Njegov vpliv pa je zajel tudi vzhodni del Italije, ve~ji del Avstrije in severozahodno Hrva{ko, vklju~no z Zagrebom. Potresnim sunkom je sledilo de`evje, ki je povzro~ilo {e dodatne te`ave pri re{evanju in popravilih. Med potresom so nastali {tevilni novi plazovi, obnovili pa so se tudi nekateri stari. Po{kodovanih je bilo okoli 5300 zgradb, od katerih so jih kasneje veliko poru{ili (okoli 1000): v ob~ini [marje pri Jel{ah 3630, v ob~ini [entjur pri Celju 1309, v ob~ini Celje okoli 344 in v ob~ini Slovenske Konjice 14. Prizadetih prebivalcev je bilo ve~ kot (Ribari~, 1982, Vidrih, 1997). Potresi leta 1976 v Furlaniji in njihove posledice v Poso~ju Potresi, ki so v maju in septembru leta 1976 prizadeli severovzhodno Italijo, predvsem Furlanijo, so imeli grozljive posledice tudi v severozahodni Sloveniji. Na sre~o pri nas smrtnih `rtev ni bilo (v Italiji 987), nastala pa je ogromna gmotna {koda tako v Poso~ju kot tudi drugod v severozahodni Sloveniji (slika 18). Glavna potresna sunka sta nastala v maju in septembru, prvi 6. maja ob 20. uri 0 minut po svetovnem ~asu z magnitudo 6,5 in drugi 15. septembra ob 9. uri in 21 minut z magnitudo 6,1. Prvi je dosegel najve~je u~inke med IX. in X. stopnjo (ponekod z dodatnimi lokalnimi u~inki celo X. stopnjo po EMS), drugi pa IX. stopnjo po EMS (skupni u~inki so dosegli X. stopnjo). Globina `ari{~ je bila med 10 in 15 km. Potres je povzro~il ve~jo gmotno {kodo na pribli`no 600 km 2, vklju~no z na{imi kraji, ~utili pa so ga prebivalci ve~ dr`av s skupno povr{ino pribli`no 1 milijon km 2 (polmer ob~utljivosti potresa je bil okoli 570 km). Potres so ~utili tudi v [vici, Avstriji, ju`ni Nem~iji, na ^e{kem, Slova{kem, ju`ni Poljski, jugozahodni Mad`arski in severozahodni Hrva{ki. Potres so ~utili prebivalci celotne Slovenije. Na sre~o pri nas ni bilo tako hudo. Ob nastali veliki gmotni {kodi na sre~o ni bilo smrtnih `rtev. Najve~je u~inke, VIII. stopnje po EMS, je potres dosegel v Breginjskem kotu, v Kobaridu med VII. in VIII. stopnjo, v Tolminu VII. sto- Slika 17. [tevilni prebivalci so se po kozjanskem potresu leta 1974 zatekli v gospodarska poslopja, kozolce... in s strahom ~akali, da minejo popotresni sunki kot tudi mo~no de`evje, ki je potres spremljalo (arhiv ARSO, Urad za seizmologijo). 234

25 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I Slika 18. Popolnoma uni~ena cerkev v Podbeli v Breginjskem kotu, ki je bil ob furlanskih potresih leta 1976 najbolj po{kodovan predel v Sloveniji (arhiv ARSO, Urad za seizmologijo). pnjo, v Bohinjskem kotu med VI. in VII. stopnjo, v Ljubljani, na Gori{kem, Idrijskem in Postojnskem VI. stopnjo, v osrednji in ju`ni Sloveniji ter na vzhodu do Maribora V. stopnjo, v severovzhodni Sloveniji pa IV. stopnjo po EMS. Septembrski potres je imel nekoliko ni`jo intenziteto. Najve~jo {kodo so potresni sunki povzro~ili v vaseh Breginj, Ladra, Smast, Trnovo in Srpenica. V teh naseljih je `e po majskem potresu ostalo brez strehe nad glavo ve~ kot 80 % prebivalcev. Skupno {tevilo zelo po{kodovanih objektov ob majskih in septembrskih potresih je bilo okoli 4000 (objekti, ki jih je bilo treba podreti ali so bili poru{eni `e med potresi), vsega skupaj pa je bilo po{kodovanih okoli zgradb. [tevilne objekte, ki jih niso utegnili sanirati po majskih potresih, so septembrski dokon~no poru{ili, {e ve~ja bojazen pa je bila bli`ajo~a se zima. Do konca junija je bilo okoli 400 potresnih sunkov, od katerih so jih prebivalci skoraj 200 ~utili. Do konca oktobra so se tla zatresla {e pribli`no septembrskih potresov so bila nekoliko severneje in bli`je na{im krajem. ^e se{tejemo u~inke obeh serij potresov, lahko ugotovimo, da so skupni u~inki v Breginjskem kotu dosegli IX. stopnjo, v drugih delih Poso~ja in v delih Bohinjskega kota pa VIII. stopnjo po EMS lestvici (Ribari~, 1980, Vidrih, 1997). Potres leta 1977 pod Stor`i~em Manj kot leto dni po potresih, ki so razdejali Poso~je, so se slovenska tla ponovno mo~no stresla, tokrat na Gorenjskem. Potresni sunek je nastal 16. julija 1977 ob 13. uri in 13 minut po svetovnem ~asu in je imel magnitudo je nastalo 8 km globoko. Na epicentralnem obmo~ju je dosegel med VI. in VII. stopnjo po EMS. Poleg preplaha med prebivalstvom je povzro~il tudi gmotno {kodo. Epicenter potresa je bil v bli`ini Preddvora pod Stor`i~em. Potresni valovi so poleg zahodne in osrednje Slovenije zajeli tudi vzhodno Italijo in jugozahodno Avstrijo, predvsem Koro{ko (Ribari~, 1982, Vidrih, 1997). Potres leta 1982 v Savinjski dolini Potres 3. julija 1982 ob 13. uri in 42 minut po svetovnem ~asu prebivalcev Savinjske doline ni samo prestra{il, ampak je v [empetru povzro~il gmotno {kodo. Vpliv potresa je zajel majhno obmo~je s polmerom okoli 20 km oziroma okoli 1300 km 2 povr{ine, med Velenjem na severu in Zagorjem na jugu, Vranskim na zahodu in Celjem na vzhodu. Imel je magnitudo 3,5, ker pa je bilo `ari{~e zelo plitvo, okoli 4 km globoko, so bili njegovi u~inki na povr{ini zelo veliki in so na obmo~ju [empetra v Savinjski dolini dosegli med VI. in VII. stopnjo po EMS. Potresni sunek je spremljalo mo~no bobnenje, ki je zna~ilno za potrese v Savinjski dolini. Potresni sunek je gmotno {kodo povzro~il le v [empetru, kjer je bilo po{kodovanih okoli 170 zasebnih in okoli 20 dru`benih zgradb. Glavnemu potresu je sledilo ve~ potresnih sunkov, ki so jih ~utili ve~inoma le posamezniki v [empetru (Ribari~, 1982, Vidrih, 1997). 235

26 POTRESI/Renato Vidrih Potresa leta 1995 na Ilirskobistri{kem Potresa sta nastala 22. maja 1995 in sta bila sta med najmo~nej{imi v zadnjih desetletjih na Slovenskem. Za seizmologe nista bila presene~enje, saj na tem obmo~ju lahko pri~akujemo potrese do VIII. stopnje po EMS. Prvi potres je nastal ob 11. uri in 16 minut po svetovnem ~asu in je imel magnitudo 4,4. Njegova intenziteta je bila VI. stopnje po EMS, `ari{~e pa 17 km globoko, kar je za slovenski prostor razmeroma globok potres. Ob 12. uri in 50 minut po svetovnem ~asu pa je nastal {e mo~nej{i potres z magnitudo 4,7 in najve~jimi u~inki VI. drugega je bilo v globini 10 km. V naslednjih dneh jima je sledilo {e okoli 80 popotresov (Vidrih, 1997). Potres leta 1998 v zgornjem Poso~ju Eden najmo~nej{ih potresov 20. stoletja z `ari{~em na ozemlju Slovenije je nastal 12. aprila 1998 v zgornjem Poso~ju. Njegova magnituda je bila 5,6, najve~ji u~inki pa so dosegli med VII. in VIII. stopnjo po potresa je nastalo med dolino Lepene in Krnskim gorovjem, v globini okoli 8 km. Potres je poleg velike gmotne {kode na objektih na Bov{kem, Kobari{kem in Tolminskem (slika 19), povzro~il tudi precej{nje spremembe v naravi, saj so nastali {tevilni skalnati podori, ki so ponekod popolnoma uni~ili planinske poti (slika 20). Padajo~e skale in kamenje pa je ponekod po{kodovalo ali celo uni~ilo nekatere pomnike iz I. svetovne vojne. Potres 12. aprila so ~utili prebivalci celotne Slovenije in prebivalci nekaterih predelov devetih sosednjih dr`av: Hrva{ke, Bosne in Hercegovine, Mad`arske, Avstrije, [vice, Italije, Slova{ke, ^e{ke in Nem~ije. Potres je nastal ob 10. uri in 55 minut po svetovnem ~asu, ravno v ~asu velikono~nega kosila, zato je bila panika med prebivalstvom {e ve~ja, saj je bila ve~ina ljudi doma. V prvih 20 urah po glavnemu potresu je bilo ve~ kot 400 popotresnih sunkov, v naslednjih mesecih pa ve~ kot Najmo~nej{i popotresni sunek je nastal 6. maja ob 4. uri in Slika 19. Najmo~nej{i potres 20. stoletja v Sloveniji je v zgornjem Poso~ju povzro~il veliko gmotno {kodo, saj je bilo po{kodovanih ve~ kot 4000 objektov. Mo~no po{kodovana stanovanjska hi{a v Spodnjih Dre`ni{kih Ravnah nad Kobaridom (foto: R. Vidrih). Slika 20. Zanimive so bile tudi {tevilne po{kodbe, ki so nastale v naravi in {e danes ogro`ajo planinske poti ter groze~e pretijo sprehajalcem in planincem. Velik skalnat podor je nastal na»koti 1776«, ki se dviguje nad dolino Lepene (foto: R. Vidrih). 236

27 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I 52 minut po na{em ~asu in je imel magnitudo 4,2 (Sin~i~, Vidrih, 1999). Ob potresu je bilo po{kodovanih ve~ kot 4000 objektov, na sre~o pa ni zahteval smrtnih `rtev (Godec in sod., 1999a, 1999b). Karte potresne nevarnosti V Sloveniji so {e vedno v veljavi karte potresne nevarnosti, ki so iz{le leta 1987 v okviru karte Jugoslavije in slonijo na potresnih intenzitetah. Avtor za slovensko ozemlje je bil dr. V. Ribari~ (Ribari~, 1987). To so karte, ki z dolo~eno verjetnostjo prekora~itve predvidevajo najve~je potresne u~inke. Prva faza izdelave karte predstavlja `ari{~ne cone mo`nih potresov z njihovimi maksimalnimi magnitudami. Druga faza predstavlja intenzitete pri~akovanih potresov za razli~na obmo~ja in za razli~ne povratne dobe. Karte so izdelane po teoriji ekstremov. Maksimalne intenzitete so izra~unane za najdalj{e obdobje, to je let. Za graditev objektov in rabo prostora je bilo treba izra~unati parametre za kraj{a ~asovna obdobja, za 50, 100, 200, 500 in 1000 let. V skladu z navodili za uporabo karte je obmo~je, kjer je mo`na intenziteta I >/= VII. stopnje po lestvici MSK (EMS), treba opraviti dodatne seizmolo{ke raziskave in mikrorajonizacijo terena v skladu s tehni~nimi predpisi za gradnjo na seizmi~nih obmo~jih. Seizmolo{ke karte so namenjene potrebam Pravilnika o tehni~nih normativih za gradnjo objektov na seizmi~nih obmo~jih, pa tudi za potrebe prostorskega in urbanisti~nega na~rtovanja in projektiranja. Za projektiranje objektov, razvr{~enih v II. kategorijo (predvsem stanovanjske hi{e in vsi tisti industrijski in javni objekti, ki niso uvr{~eni v I. kategorijo), je v veljavi karta s povratno dobo potresov 500 let (slika 21). Za povratno dobo 500 let obstaja 90 odstotna verjetnost da vrednosti na karti v 50 letih ne bodo prese`ene. V zadnjem ~asu je bila izdelana nova, sodobna karta potresne nevarnosti Slovenije (glej ~lanek Karta potresne nevarnosti Slovenije v tej knjigi). Bistvo nove karte je v tem, da namesto maksimalnih intenzitet potresov ra~unajo projektni pospe{ek tal in pro`nostne spektre odziva za razli~ne vrste tal, kot jih opredeljuje Eurocode 8. Vrednosti pospe{kov so izra~unane po metodologiji verjetnostne analize potresne nevarnosti (Lapajne in sod., 1997, 2001). ^e primerjamo veljavno karto potresne nevarnosti Slovenije z novo karto projektnega pospe{ka tal, vidimo, da razlike pravzaprav niso velike, saj se obmo~ja majhne in velike potresne nevarnosti na obeh kartah pribli`no ujemajo. Predpisi o potresno varni gradnji Znanje in vedenje o potresno varni gradnji se nenehno pove~uje in s tem se nenehno izbolj{ujejo in izpopolnjujejo tudi predpisi. Mo~nej{i potres ponavadi razgali pomanjkljivosti in nepravilnosti, ki so se zgodile med gradnjo. Tako pridobljene izku{nje vplivajo na kasnej{o izbolj{avo predpisov in tudi na prakso potresno varnej{e gradnje. Slika 21. Uradna karta potresne nevarnosti Slovenije za povratno dobo potresov 500 let karta potresne intenzitete (avtor: V. Ribari~). Za potresno varno gradnjo je v Sloveniji {e vedno v veljavi Pravilnik (z dopolnitvami) o tehni~nih normativih za graditev objektov visoke gradnje na seizmi~nih obmo~jih (Ur. l. SFRJ 31/1981, 49/1982, 52/1990), ki predpisuje za projektiranje»navadnih stavb«uporabo karte potresne intenzitete za povratno dobo 500 let (Seizmolo{ka karta SFR Jugoslavije in Tolma~, 1987). Ta karta se z ustrezno empiri~no zvezo med vrednostmi intenzitete in projektnega pospe{ka tal lahko uporablja tudi kot karta projektnega pospe{ka tal skupaj s slovenskim predstandardom, ki ga je leta 1995 izdal Urad RS za standardizacijo in meroslovje kot vzporedno in priporo~eno mo`nost za projektiranje in ki je z metodo platnice privzeti del evropskega predstandarda Eurocode 8 iz leta 1994 (CEN, 1994). 237

28 POTRESI/Renato Vidrih Preglednica 1. Seznam potresov, ki so nastali na ozemlju Slovenije od leta 567 n. {t. dalje in so dosegli ali presegli najve~jo intenziteto med VI. in VII. stopnjo po EMS (Ribari~, 1994). Dan Mesec Leto ^as nastanka N E Globina Magnituda Intenziteta Obmo~je ura min (km) EMS ,6 15,3 5,8 IX Bela krajina ,0 14,5 10 5,4 VIII Ljubljansko barje ,0 15,0 10 5,4 VIII JV od Litije ,6 15,3 5,8 IX Ko~evsko ,0 14,5 10 4,9 VII Ljubljansko barje ,1 14,0 15 6,8 X Idrija, Cerkno ,1 14,5 10 4,9 VII Ljubljana ,1 14,5 10 4,9 VII Ljubljana ,2 14,5 10 4,9 VII Ljubljana, Kamnik ,1 14,5 10 5,2 VII-VIII Ljubljana ,0 14,5 10 4,9 VII Ljubljansko barje ,0 15,5 7 5,0 VIII Kr{ko, Brestanica ,0 15,5 8 4,7 VII Kr{ko, Brestanica ,9 15,5 2 5,4 IX Bre`ice ,1 14,5 9 4,9 VII Ljubljana ,0 14,9 5 5,2 VIII dolina Temenice ,0 15,5 8 4,6 VI-VII Kr{ko, Brestanica ,0 15,5 4,6 VI-VII Kr{ko, Brestanica ,6 15,3 6 5,3 VIII Metlika ,1 13,6 10 4,9 VII Kanal, Anhovo ,1 14,5 10 4,7 VI-VII Ljubljana ,0 14,0 10 4,6 VI-VII Idrija ,0 15,5 10 4,9 VII Kr{ko, Brestanica ,4 16,1 8 4,6 VI-VII okolica Ormo`a ,2 14,7 8 5,1 VII-VIII planina Menina ,1 14,5 7 5,1 VII-VIII Ljubljana ,1 15,0 6 4,5 VI-VII vzhodno od Litije ,9 15,6 5 4,3 VII Bre`ice ,9 14,5 8 4,8 VII Krim, Mokrc ,2 14,0 19 5,4 VII-VIII Cerkno ,9 15,6 3 4,2 VI-VII Bre`ice ,4 14,2 7 4,8 VII dolina Radovne ,1 14,9 4 4,6 VII Sava, Litija ,9 15,0 5 4,7 VII Trebnje ,2 15,2 4 4,6 VII La{ko, Celje ,0 15,2 6 4,5 VI-VII dolina Mirne ,0 15,2 16 4,8 VI-VII dolina Mirne ,2 14,3 7 4,5 VI-VII [kofja Loka ,5 15,3 4,6 VI-VII Bela krajina ,8 14,1 10 4,6 VI-VII Hru{ica, Nanos ,0 14,3 12 5,0 VII Vrhnika ,1 14,5 16 6,1 VIII-IX Ljubljana 238

29 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I Dan Mesec Leto ^as nastanka N E Globina Magnituda Intenziteta Obmo~je ura min (km) EMS ,1 14,5 7 4,9 VII Ljubljana ,1 14,5 11 4,3 VI-VII Ljubljana ,2 14,4 8 4,6 VI-VII Medvode, Kranj ,2 15,0 9 4,6 VI-VII Trbovlje ,0 14,2 4 4,3 VI-VII Vrhnika, Rovte ,9 15,3 3 4,5 VII [kocjan, Bu~ka ,0 15,5 1 3,9 VI-VII Kr{ko, Brestanica ,0 15,7 10 4,9 VII SV od Bre`ic ,3 15,3 7 3,8 VI-VII Celje, Vojnik ,5 14,4 7 4,8 VII Sne`nik ,0 15,7 5 4,7 VII SV od Bre`ic ,3 14,8 10 4,6 VI-VII Gornji grad ,9 15,6 13 5,7 VIII Bre`ice ,8 15,1 7 4,5 VI-VII Dolenjske Toplice ,2 15,2 15 4,4 VI-VII Celje, La{ko ,9 15,6 13 5,0 VII Bre`ice ,8 14,4 13 5,6 VII-VIII Cerkni{ko jezero ,9 15,6 5 4,8 VII Bre`ice ,8 15,2 3 4,2 VI-VII Novo mesto ,1 14,8 11 4,4 VI-VII Kresnice, Litija ,8 15,4 4 4,6 VII Gorjanci ,0 15,5 3 4,9 VII Kr{ko, Brestanica ,6 14,3 7 5,1 VII Ilirska Bistrica ,5 14,8 15 4,5 VI-VII Peca ,1 14,8 13 4,9 VII Kresnice, Litija ,2 15,5 13 5,1 VII-VIII Kozjansko ,3 14,3 8 4,6 VI-VII Kranj, Golnik ,3 15,1 4 3,5 VI-VII [empeter, Sav.dol ,3 13,6 8 5,6 VII-VIII zgornje Poso~je Navkljub razvoju znanja na podro~ju potresno varne gradnje in neprestanemu izbolj{evanju zakonodaje lahko na prizadetih obmo~jih vidimo tudi nedokon~ane novogradnje, ki so jih po{kodovali potresi. Nekateri objekti nimajo vgrajenih potresnih vezi. Ob tem je treba poudariti, da zna{ajo stro{ki potresne za{~ite med gradnjo pri posameznih kategorijah zgradb od 1,3 % do 5 % vrednosti zgradbe (odvisno tudi od potresnega obmo~ja, na katerem objekt gradijo VII., VIII. ali IX. stopnja EMS). Predpisi o potresni varni gradnji so bili v preteklosti dele`ni ve~ izbolj{av. Po kon~ani II. svetovni vojni veljavni predpis (Za~asni tehni~ni predpisi za obremenitev zgradb Uradni list SFRJ 61/48) je potresno obremenitev mo~no podcenjeval. Velik napredek so predstavljali predpisi iz leta 1964 (Pravilnik o za~asnih tehni~nih predpisih za gradnjo na seizmi~nih podro~jih Uradni list SFRJ 39/64), ki so sledili predpisu, ki je `e leto popreje stopil v veljavo v Sloveniji (Odredba o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih obmo~jih Uradni list SRS 18/63). Razvoj stroke in izku{nje po mo~nih potresih so narekovale spremembe predpisov. Rezultat je bil nov predpis leta 1981 (Pravilnik o tehni~nih normativih za graditev objektov visoke gradnje na seizmi~nih obmo~jih Uradni list SFRJ 31/81), kateremu so sledile {e dopolnitve. Ta pravilnik zagotavlja vi{jo raven potresne varnosti kot za posamezne vrste konstrukcij (in`enirski objekti) nimamo primernega predpisa, ker dolo~ila predpisa iz leta 1964 za to podro~je niso ve~ uporabna. Tako je Urad Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje kot osnovo za slovenske standarde na podro~ju konstrukcij vzel evropske standarde Eurocode. Podro~je projektiranja potresno varnih konstrukcij obravnava Eurocode 8. Standard ima v Sloveniji `e status predstandarda, treba pa bo pospe{iti dejavnosti, 239

30 POTRESI/Renato Vidrih ki so potrebne za uvedbo predpisov Eurocode v slovenskem prostoru. Pri popotresnih dejavnostih verjetno ne sme biti vpra{anje, ali bodo narejena le popravila ali morebiti rekonstrukcije in oja~anja zgradb. Za objekte, ki bodo {e dalj ~asa v uporabi, je smotrno zagotoviti ~im vi{jo raven potresne varnosti. S sistemati~nim oja~evanjem objektov je treba v celotni Sloveniji zmanj{ati {tevilo potresno ranljivih objektov in s tem zmanj{ati {tevilo ogro`enih dr`avljanov. Sklepne misli V kratkem pregledu seizmi~nosti Slovenije lahko ugotovimo, da je na{e ozemlje potresno dejavno, kar nam dokazujejo tako mo~ni potresi v preteklosti kot tudi potresi, ki nastajajo v dana{njem ~asu. To je potrdil tudi zadnji potres v zgornjem Poso~ju leta Ta potres pa nas ni opozoril le na potresno dejavnost, ampak predvsem na pomen potresno varne gradnje. Glede na to, da lahko mo~nej{e potrese pri~akujemo tudi v prihodnje, je najbolj{a za{~ita pred njimi potresno varna gradnja in potresno oja~evanje starej{ih oziroma slab{e zgrajenih objektov. Vse to pa zahteva sistemati~no in dolgotrajno delo. Ob tem pa je treba upo{tevati tudi lokalne razmere na terenu, ki lahko zelo vplivajo na u~inke in posledice potresa. Seveda pa ne moremo mimo seizmi~nih kart, ki jih na Uradu za seizmologijo Agencije RS za okolje stalno izpopolnjujemo. Karte potresne nevarnosti, ogro`enosti, ranljivosti... pripomorejo k zmanj{anju potresnega tveganja. Za izdelavo kakovostnih kart pa je poleg poznavanja zgodovinskih potresov, geologije, seizmologije, seizmotektonike in {tevilnih drugih raziskav potrebno imeti kakovostno mre`o potresnih opazovalnic. Z letom 2000 smo za~eli postavljati mre`o 25 potresnih opazovalnic, ki bo, ~e bo {lo vse po sre~i, dograjena do leta Postavitev dr`avnega alarmnega sistema z obve{~anjem v stvarnem ~asu bo temeljil na samodejni obdelavi podatkov in na samodejnem posredovanju podatkov ustreznim slu`bam. Potresni zapisi na~rtovane mre`e bodo omogo~ili ~im natan~nej{e opredeljevanje osnovnih potresnih parametrov na podlagi globinskega geofizikalnega modela ozemlja Slovenije. Prav tako bodo omogo~ili zanesljivej{e ocenjevanje in izbolj{avo dr`avne karte potresne nevarnosti za potrebe potresno varne gradnje na podlagi natan~nej{ega poznavanja seizmotektonskih razmer na ozemlju Slovenije. Z dovolj gosto postavljeno in kakovostno opremljeno dr`avno mre`o bomo v pri~akovanju potresov nanje mnogo bolje pripravljeni in s tem bomo postopoma zmanj{evali potresno tveganje pri nas. LITERATURA 1. Buser, S., Draksler, V., Poenostavljena geolo{ka karta Slovenije, 1 : Ljubljana, GeOZS. 2. Godec, M., Vidrih, R., Ribi~i~, M., 1999a. The engineering-geological structure of Poso~je and damage to buildings. International Conference on Earthquake Hazard and Risk in the Mediterranean Region, October 1999, Nikosia, North Cyprus, EHRMR 99 Abstracts, Godec, M., Vidrih, R., Ribi~i~, M., 1999b. A survey of damage caused by 1998 earthquake in the So~a valley (Slovenia). 12th World Conference on Earthquake engineering, 30. Jan. 4. Feb. 2000, Auckland, Lapajne, J., Veliki potresi na Slovenskem I. Ujma, 1, Lapajne, J., Veliki potresi na Slovenskem II. Ujma, 2, Lapajne, J., Zabukovec, B., [ket-motnikar, B., Zupan~i~, P., Dr avna karta projektnega pospe{ka tal. Potresi v letu Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava RS za geofiziko, Lapajne, J., [ket Motnikar, B., Zupan~i~, P., Nova karta potresne nevarnosti projektni pospe{ek tal namesto intenzitete. Gradbeni vestnik, 50, Poljak, M., Struktura tektonske karte Slovenije, 1 : Ljubljana, GeOZS. 9. Ribari~, V., Potresi v Furlaniji in Poso~ju leta 1976, kratka seizmolo{ka zgodovina in seizmi~nost obrobja vzhodnih Alp. Potresni zbornik, Ribari~, V., Seizmi~nost Slovenije. Katalog potresov (792 n. {t n. {t.). Seizmolo{ki zavod SR Slovenije, Ribari~, V., Seizmolo{ka karta za povratno periodo 500 let. Beograd, Zajednica za seizmologiju SFRJ. 12. Ribari~, V., Albin Belar ( ) in za~etki slovenske seizmologije. Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike, Slovenska matica, 41 68, 13. Ribari~, V., Ob stoti obletnici velikega ljubljanskega potresa. Slovenska matica, Siko{ek, B., Tektonika, neotektonika in seizmotektonika SR Slovenije. Seizmolo{ki zavod SR Slovenije, Sin~i~, P., Vidrih R., Mre a potresnih opazovalnic v Sloveniji. Ujma7, Sin~i~, P., Vidrih R., Gradnja potresne opazovalnice. Ujma, 9, Sin~i~, P., Vidrih, R., Earthquake on 12 April, 1998 in Poso~je and instrumentbased observations of aftershocks activities. International Conference on Earthquake Hazard and Risk in the Mediterranean Region, October 1999, Nikosia, North Cyprus, EHRMR 99 Abstracts, Trnkoczy, A., Vidrih R., Seizmolo{ka stanica Vojsko (VOY) u SR Sloveniji. Acta seismologica Iuguslavica, 12, Verbi~, T., Vidrih, R., 1994a. Slovensko ozemlje skozi geolo{ko zgodovino I. del. Gea, Verbi~, T., Vidrih, R., 1994b. Slovensko ozemlje skozi geolo{ko zgodovino II. del. Gea, Vidrih, R. in sod., Potresna ogro enost Slovenije. Ob~ine: Bre ice, Idrija, Kr{ko, ljubljanske ob~ine, Tolmin. Seizmolo{ki zavod SR Slovenije in Republi{ki {tab za civilno za{~ito, 214, 5 prilog. 22. Vidrih, R., Verbi~, T., 1994a. Potresna dejavnost Slovenije I. del. Gea, Vidrih, R., Verbi~, T., 1994b. Potresna dejavnost Slovenije II. del. Gea, Vidrih, R., Mo~nej{i potresi na Slovenskem. Feljton, Dnevnik, junij Vidrih, R., Sin~i~, P., Gostin~ar, M., Seismic network in Slovenia. A hundred years of the first Seismic Observatory in Slovenia. 29th General Assembly of the IAS- PEI, Abstracts, W , Thessaloniki. 26. Vidrih, R., Godec, M., Gosar, A., Sin~i~, P., Tasi~, M., Omre ja potresnih opazovalnic okoli JE Kr{ko. ARSO, Urad za seizmologijo, 30 s. M., Earthquake catalogue. In Probalistic Assessment of Seismic Hazard at Kr{ko Nuclear Power Plant (eds. Fajfar, P. and Lapajne, J.). University of Ljubljana, Dept. of Civil Engineering. 240

31 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I KARTE POTRESNE NEVARNOSTI SLOVENIJE Janez Lapajne, Barbara [ket Motnikar, Polona Zupan~i~ Temeljna karta potresne nevarnosti Slovenije je karta projektnega pospe{ka tal za povratno dobo 475 let, ki je izdelana v skladu z zahtevami evropskega predstandarda Eurocode 8 (EC8). Uporablja se skupaj s slovenskim predstandardom Eurocode 8 Projektiranje potresno odpornih konstrukcij, ki ga je izdal Slovenski in{titut za standardizacijo (2001). Slovenski predstandard Eurocode 8, Karta projektnega pospe{ka tal in pripadajo~i Tolma~ skupaj dopolnjujejo nove predpise o potresno odporni gradnji v Sloveniji. Geodetska osnova Karte projektnega pospe{ka tal je pregledna karta Slovenije v merilu 1 : Pojasnjeni so strokovni termini ter na kratko opisani vhodni podatki in postopek za izra~un karte. Posebej so navedena obmo~ja z najve~jo potresno nevarnostjo. Ker ostaja v povezavi s pravilnikom iz leta 1981 do nadaljnjega v uradni veljavi tudi intenzitetna karta, so pojasnjene razlike med kartama. Oceno potresne nevarnosti Slovenije dopolnjujejo {e {tiri informativne karte potresne nevarnosti Slovenije: karti pospe{ka tal za povratni dobi 1000 in let ter karti spektralnega pospe{ka pri nihajnih ~asih 0,3 s in 1,0 s za 5-odstotno kriti~no du{enje in povratno dobo 475 let. Uvod V Sloveniji je za potresno odporno projektiranje od leta 1981 v veljavi jugoslovanski Pravilnik o tehni~nih normativih za graditev objektov visoke gradnje na seizmi~nih obmo~jih (Ur. l. SFRJ 31/1981, 49/1982, 52/1990), ki predpisuje za projektiranje»navadnih stavb«od leta 1990 dalje (Ur. l. SFRJ 52/1990) uporabo karte potresne intenzitete za povratno dobo 500 let (Seizmolo{ka karta SFR Jugoslavije in tolma~, 1987; avtor za ozemlje Slovenije je V. Ribari~). Podrobneje je karta intenzitete in zakonodaja na podro~ju potresno varne gradnje opisana v ~lanku Potresi R. Vidriha. Konec leta 2001 je Slovenski institut za standardizacijo izdal slovenski predstandard Eurocode 8 Projektiranje potresno odpornih konstrukcij. S tem je za~ela vzporedno s karto potresne intenzitete veljati tudi nova karta potresne nevarnosti Slovenije. To je karta projektnega pospe{ka tal za povratno dobo 475 let (Lapajne in sod., 2001), ki jo dopolnjujejo Tolma~ karte in {e {tiri informativne karte potresne nevarnosti: karti pospe{ka tal za povratni dobi 1000 let (slika 1) in let (slika 2) ter karti spektralnega pospe{ka pri nihajnem ~asu 0,3 s (slika 3) in 1,0 s (slika 4) za 5-odstotno kriti~no du{enje in povratno dobo 475 let (Lapajne in sod., 2002). Pojasnila h karti projektnega pospe{ka tal Projektni pospe{ek tal (angl. design ground acceleration) je po EC8 enak vr{nemu (ali najve~jemu) pospe{ku tal (angl. peak ground acceleration, PGA). To je najve~ja absolutna vrednost zapisa pospe{ka na prostem povr{ju. Zapis pospe{ka je korigiran tako, da so izlo~eni {um in napake instrumenta. Projektni pospe{ek tal je dolo~en za povratno dobo 475 let, ki ustreza 90-odstotni verjetnosti, da vrednosti na karti ne bodo prese`ene v 50 letih (kar je predvidena `ivljenjska doba navadnih objektov). Povratna doba je povpre~en ~as med prekora~itvami vrednosti projektnega pospe{ka tal na dani lokaciji. Vrednosti projektnega pospe{ka tal na karti veljajo za tla vrste A (trdna tla). Po EC8 je vrsta tal A skala ali druga geolo{ka formacija, v kateri je hitrost stri`nega valovanja vsaj 800 m/s in na kateri je najve~ 5 m slab{ega povr{inskega materiala. Za druge vrste tal je treba projektni pospe{ek tal pomno`iti z ustreznim koeficientom tal S (angl. soil coefficient). Vrednosti koeficienta S za razli~ne vrste tal so dolo~ene v EC8. Ozemlje Slovenije je razdeljeno na obmo~ja, v katerih se potresna nevarnost v skladu z EC8 ne spreminja. Vrednosti projektnega pospe{ka tal so zato razvr{~ene v razrede, zgornja vrednost vsakega razreda pa je pripisana ustreznemu obmo~ju. Obmo~ja enake potresne nevarnosti so na karti ozna~ena z isto barvo. Kraje na mejah obmo~ij je treba uvrstiti v obmo~ja z ve~jo vrednostjo projektnega pospe{ka tal. Gornja pojasnila veljajo smiselno tudi za {tiri dopolnilne karte potresne nevarnosti: karti vr{nega pospe{ka tal za povratni dobi 1000 in let ter karti spektralnega pospe{ka za nihajni ~as 0,3 s in 1,0 s. Vse {tiri karte so razdeljene na obmo~ja, znotraj katerih se potresna nevarnost ne spreminja, pospe{ek pa je na vsakem obmo~ju enak zgornji vrednosti tega obmo~ja. Obe karti spektralnega pospe{ka sta izdelani za povratno dobo 475 let in trdna tla, drugi dve pa ka`eta vr{ni pospe{ek na trdnih tleh za povratni dobi 1000 in let. Pri povratni dobi 1000 let je verjetnost dobrih 95 %, pri povratni dobi let pa pribli`no 99,5 %, da vrednosti na karti ne bodo prese`ene v 50 letih. 241

32 KARTE POTRESNE NEVARNOSTI SLOVENIJE/Janez Lapajne, Barbara [ket Motnikar, Polona Zupan~i~ Vhodni podatki in postopki Za izdelavo kart pospe{ka smo uporabili postopek verjetnostnega ocenjevanja potresne nevarnosti in dvostopenjsko Gaussovo glajenje nad`ari{~ potresov. Izvirni postopek (enostopenjskega) Gaussovega glajenja nad`ari{~ potresov je bil razvit in uporabljen pri izdelavi kart potresne nevarnosti ZDA (Frankel, 1995). Ta postopek smo metodolo{ko in numeri~no izpopolnili (Lapajne, 2000; Lapajne in sod., 1997, 2001; [ket Motnikar in sod., 2000), tako da vklju~uje statisti~ni seizmotektonski model in model pojemanja, ki temelji na najkraj{i oddaljenosti od preloma. Oblikovali smo pet modelov porazdelitve nad`ari{~. Dva modela temeljita na {tevilu potresov, trije pa na spro{~eni potresni energiji, ki poudarja vpliv ve~jih zgodovinskih potresov na oceno potresne nevarnosti. Temeljni vir seizmolo{kih podatkov je poenoten katalog Slovenije in sosednjih de`el, ki zajema obdobje od leta 567 do leta 1998 in povr{ino okoli km 2. Privzeli smo Poissonovo ~asovno porazdelitev potresov in smo zato iz kataloga izlo~ili pred- in popotrese. Za magnitudo smo privzeli dvojno odrezano eksponentno porazdelitev. Geolo{ko-tektonski vhod izra~una je koli~inski seizmotektonski model obravnavanega ozemlja (Poljak in sod., 2000). Model pojemanja pospe{ka tal temelji na italijanskih zapisih mo~nih potresov, od katerih jih je polovica iz Furlanije (Sabetta in Pugliese, 1996). Potresno nevarnost smo izra~unali s prirejenim Cornellovim postopkom (Cornell, 1968), za celoten postopek pa smo izdelali in uporabili lasten ra~unalni{ki program OHAZ (Zabukovec, 2000). Slika 1. Karta pospe{ka tal (tla vrste A po EC8) za povratno dobo 1000 let (avtorji: J. Lapajne, B. [ket Motnikar in P. Zupan~i~) Slika 2. Karta pospe{ka tal (tla vrste A po EC8) za povratno dobo let (avtorji: J. Lapajne, B. [ket Motnikar in P. Zupan~i~) 242

33 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I 243

34 KARTE POTRESNE NEVARNOSTI SLOVENIJE/Janez Lapajne, Barbara [ket Motnikar, Polona Zupan~i~ Slika 3. Karta spektralnega pospe{ka (tla vrste A po EC8) pri nihajnem ~asu 0,3 s za povratno dobo 475 let (avtorji: J. Lapajne, B. [ket Motnikar in P. Zupan~i~) Slika 4. Karta spektralnega pospe{ka (tla vrste A po EC8) pri nihajnem ~asu 1,0 s za povratno dobo 475 let (avtorji: J. Lapajne, B. [ket Motnikar in P. Zupan~i~) Primerjava karte projektnega pospe{ka tal in karte intenzitete Do nadaljnjega ostaja omenjeni jugoslovanski pravilnik iz leta 1981 v Sloveniji {e vedno uradno veljaven. Zato je za potresno odporno projektiranje»navadnih stavb«mo`no uporabiti ali karto intenzitete (Seizmolo{ka karta SFR Jugoslavije in tolma~, 1987) v povezavi s tem pravilnikom ali karto projektnega pospe{ka tal (slika 1) v povezavi s slovenskim predstandardom EC8 iz leta Intenziteta daje prete`no opisno oceno potresnih u~inkov na objekte, ljudi in naravo, pospe{ek tal pa je instrumentalno merljiva fizikalna veli~ina, ki omogo~a neposreden izra~un potresnih sil oziroma obremenitev. Karta potresne intenzitete je izdelana za»srednja tla«(opredeljena v pravilniku iz leta 1981) in za povratno dobo 500 let, karta projektnega pospe{ka pa za trdna tla A po EC8 (opredeljena kot»dobra tla«v pravilniku iz leta 1981) in za povratno dobo 475 let. Dodatne razlike med kartama so posledica razli~ne metodologije ocenjevanja potresne nevarnosti in deloma razli~nih vhodnih podatkov ter subjektivnih ocen. Sklepne misli Slovenija je dr`ava s srednjo potresno nevarnostjo. ^eprav potresi pri nas ne dosegajo prav velikih vrednosti magnitude, so lahko njihovi u~inki dokaj hudi zaradi razmeroma plitvih `ari{~. 244

35 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I Karte potresne nevarnosti ka`ejo, da poteka pas ve~je nevarnosti po osrednjem delu Slovenije od severozahoda proti jugovzhodu dr`ave. Z oddaljevanjem od tega pasu proti severovzhodu in jugozahodu se potresna nevarnost vidno zmanj{uje. Izstopajo tri obmo~ja z najve~jo potresno nevarnostjo: Obmo~je zahodne Slovenije. Tu so se tla v preteklosti najmo~neje tresla. Leta 1511 je na tem obmo~ju nastal doslej najve~ji potres z `ari{~em na slovenskih tleh, potres leta 1998 v zgornjem Poso~ju pa je bil eden od dveh najve~jih potresov v 20. stoletju z `ari{~em na ozemlju Slovenije. Sicer pa so velike vrednosti projektnega pospe{ka tal na tem obmo~ju predvsem posledica velikih in pogostih potresov v bli`nji Furlaniji, kjer so bili zadnji veliki potresi leta Obmo~je Ljubljane in okolice. [ibkej{i potresi so tu razmeroma pogosti, pa tudi nekoliko mo~nej{i potresi niso redkost. Najve~ji znani potres na tem obmo~ju je bil veliki ljubljanski potres leta K ve~ji potresni nevarnosti na tem obmo~ju (posebej na njegovem zahodnem delu) prispeva tudi potres na Idrijskem leta Obmo~je Bre`ic. K dokaj veliki vrednosti projektnega pospe{ka tal prispevajo tu {tevilni razmeroma {ibki in redki mo~nej{i potresi. Najmo~nej{i znani potres je bil tu leta 1917, ki je bil eden od dveh najve~jih potresov v 20. stoletju z `ari{~em na ozemlju Slovenije. K potresni nevarnosti tega obmo~ja prispevajo tudi potresi na hrva{ki strani meje in mo~nej{i potresi severno od Zagreba. LITERATURA 1. Cornell, C. A., Engineering seismic risk analysis. Bull. Seism. Soc. Am., 58, Frankel, A., Mapping seismic hazard in the Central and Eastern United States, Seism. Res. Lett. 66, 4, Frankel, A., C. Mueller, S. Hermsen, T. Barnhard, E. Leyendecker, S. Hanson, D. Perkins, and N. Dickamn (1997). New USGS seismic hazard maps for the United States: Uniform hazard spectra, deaggregation, and uncertainty, Presented at the 92nd Annual Meeting of the Seismological Society of America, Honolulu, Hawaii. 4. Lapajne J. K., Some features of the spatially smoothed seismicity approach. V: Seismicity modeling in seismic hazard mapping, Workshop proceedings (Lapajne, J. K., urednik). Ljubljana, Ministry of the environment and spatial planning, Geophysical Survey of Slovenia, Lapajne, J. K., [ket Motnikar, B., Zabukovec, B. in Zupan~i~ P., Spatially-smoothed seismicity modelling of seismic hazard in Slovenia, J. Seism., 1, Lapajne, J., [ket Motnikar, B., Zupan~i~, P., Nova karta potresne nevarnosti projektni pospe{ek tal namesto intenzitete. Gradbeni vestnik, 50, Lapajne, J., [ket Motnikar, B., Zupan~i~, P., Tolma~ karte potresne nevarnosti Slovenije. Gradbeni vestnik, 51, Poljak, M., Zupan~i~, P., Lapajne, J. K., [ket Motnikar, B., Zabukovec, B., Seismotectonic input for spatially smoothed seismicity approach. V: Seismicity modeling in seismic hazard mapping, Workshop proceedings (Lapajne, J. K., urednik). Ljubljana, Ministry of the environment and spatial planning, Geophysical Survey of Slovenia, Sabetta, F., Pugliese, A, Estimation of response spectra and simulation of nonstationary earthquake ground motions. Bull. Seism. Soc. Am., 86, Slovenski institut za standardizacijo, Projektiranje potresno odpornih konstrukcij. Slovenski predstandard Eurocode 8. Ljubljana. 11. [ket Motnikar, B., Lapajne, J. K., Zupan~i~, P., Zabukovec, B., Application of the spatially smoothed seismicity approach for Slovenia. V: Seismicity modeling in seismic hazard mapping, Workshop proceedings (Lapajne, J. K., urednik). Ljubljana, Ministry of the Environment and Spatial Planning, Geophysical Survey of Slovenia, Vidrih, R., Potresna dejavnost Slovenije. V tej knjigi. 13. Zabukovec, B., OHAZ A computer program for spatially smoothed seismicity approach. V: Seismicity modeling in seismic hazard mapping, Workshop proceedings (Lapajne, J. K., urednik). Ljubljana, Ministry of the Environment and Spatial Planning, Geophysical Survey of Slovenia, Zajednica za seizmologiju SFR Jugoslavije, Seizmolo{ka karta SFRJ za povratni period od 500 godina & Tuma~ seizmolo{ke karte SFR Jugoslavije. Beograd. 245

36 VISOKE VODE/Janez Polajnar VISOKE VODE Janez Polajnar Visoke vode, poplave in povodnji so naravni pojav, predvsem v de`elah z obilnimi padavinami in goratim povr{jem, kamor sodi tudi Slovenija. V zadnjem ~asu je problematika, povezana z vodami, postala po svetu in tudi pri nas vse bolj aktualna in odmevna v javnosti. To velja med drugim pripisati ugotavljanju mo`nih posledic svetovnih podnebnih sprememb, ki naj bi vplivale tudi na vodni krog, vse bolj natan~nemu preu~evanju vremena in hidrolo{kih zna~ilnosti ter vse bolj{emu pretoku informacij. Med hidrolo{kimi ekstremi prej{njega stoletja in minulega desetletja so bili pri nas najbolj odmevni pojavi visokih voda, poplav, povodnji in z njimi povezana gmotna {koda. V Sloveniji so poplave obi- ~ajen pojav. Z njimi povezana vse ve~ja gmotna {koda pa je bolj kot od naravnih sil odvisna tudi od ~lovekove dejavnosti v obvodnem svetu. V zadnjih desetih letih v Sloveniji ni bilo leta brez poplav. Reke so se najve~krat razlivale na obmo~jih vsakoletnih poplav, nekajkrat pa so bile povodnji tako silovite, da smo jim, podobno kot v preteklosti, pripisali katastrofalne razse`nosti. Poplave in povodnji so naravni pojav Poplave in povodnji se obi~ajno pojavijo zaradi izredno mo~nih ali dolgotrajnih padavin, naglega taljenja snega ali medsebojnega skupnega delovanja. Vzrokov za poplave je veliko. Temeljni vzroki za nastanek poplav so padavinske razmere, reliefne, geotektonske, kamninskopedolo{ke, vegetacijske in druge naravnogeografske zna- ~ilnosti pore~ij. Ob tem pa k obsegu poplav v zadnjem ~asu vse bolj prispevajo ~lovekovi posegi v naravo. Poplave in povodnji delimo glede na njihove zna~ilnosti v ve~ kategorij, na primer: hudourni{ke, dolinske ali kra{ke. Lahko so vsakoletne, periodi~ne. Takrat se voda razlije tudi ve~krat na leto in skupaj s {tevilnimi naravnimi in antropogenimi pokrajinskimi elementi izoblikuje poplavna obmo~ja, kjer je raba prostora prilagojena rednim poplavam. Povodnji so redke. Povzro~ijo jih izjemno visoke vode, ki poleg poplavnega sveta zalijejo ali preoblikujejo predele, katerih namembnost ni dosledno prilagojena u~inkom povodnji (Radinja in sod., 1974). Nekatera preu~evanja poplavnih obmo~ij v Sloveniji so pokazala, da je razmerje med povr{inami, ki jih prizadenejo redne poplave, in povr{inami, ki ji prizadenejo povodnji, 1 : 1,8 ([ifrer, 1983). Njihovo intenzivnost dolo- ~amo tudi s preu~evanjem najve~jih pretokov v vodotoku, ki poplave povzro~a. S pomo~jo statisti~nih metod razvrstimo najve~je pretoke na vodomernih postajah v sistem verjetnega ponavljanja. Za opis o jakosti poplav na posameznih delih pore~ij uporabljamo tako imenovano povratno dobo najve~jega pretoka reke. To je statisti~na verjetnost pojava velikega pretoka na vodomerni postaji v enem letu. Pretoki rek, ki jih ozna~imo kot stoletne vode, se lahko v enem letu pojavijo z enoodstotno verjetnostjo. Kot katastrofalne poplave ozna~ujemo tiste, ko najve~ji pretok reke prese`e 50-letno povratno dobo. Verjetnost pojava tako velikega pretoka v enem letu je dvoodstotna. Poplave se razlikujejo: po tipu vodotoka (hudourniki, dolinski, ravninski, kra{ki) glede na relief zemlji{~a (je`a, depresije) po obsegu glede na jakost in razprostranjenost padavin glede na letni ~as (jesenske, spomladanske, poletne poplave) po tipu visokovodnega vala po trajanju po pogostosti (npr. 20-letne poplave) glede na vrsto zemlji{~a in poplavljenih objektov (Uprava RS za za{~ito in re{evanje, 1999) Poplave so tako eden izmed prevladujo~ih naravnogeografskih preoblikovalcev pokrajine. Njihov vpliv je najbolj zaznaven predvsem v ozkih in hudourni{kih dolinah goratih obmo~ij, pa tudi v ravninsko-ni`inskih predelih. So naravni dejavnik, ki neposredno vpliva na namembnost prostora in izrabo tal. Ob pojavljanju poplav v zadnjem ~asu in s tem povezanega poplavnega sveta je imel v Sloveniji pomembno vlogo tudi ~lovek. S kr~enjem skoraj polovice gozdov, z obdelavo tal, gradnjo manj{ih in ve~jih naselij ter gosto cestno ter `elezni{ko mre`o je zelo spremenil vodne pa tudi poplavne razmere. S tem je zelo pospe{il in pove~al odtok padavinske vode, okrepila pa se je tudi erozija prsti (Uprava RS za za{~ito in re{evanje, 1999). V Sloveniji poplave ogro`ajo ve~ kot ha povr- {in. Najve~ jih je v ozkih dolinah vzdol` hudourni{kih grap ( ha) ter na okrog 30 obse`nih poplavnih obmo~jih v raz{irjenih delih dolin, ob morju in na kra{kih poljih ( ha). Ve~ kot polovica poplavnega sveta je v pore~ju Save (54 %), Drave (42 %) in So~e (4 %) (Natek, 1992). 246

37 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I Pregled nekaterih povodnji v prej{njem stoletju Visoke vode se v Sloveniji pojavijo vsako leto in so za na{e kraje obi~ajne. Pojavijo se lahko v vsakem letnem ~asu. Najpogostej{e so v jesenskem obdobju, predvsem zaradi zmanj{ane za{~itne vloge rastlinskega pokrova. Jesenske visoke vode so obi~ajno obse`nej{e in zajamejo ve~ pore~ij hkrati. Poletne, hudourni{ke in zimsko-pomladne, ki so povezane s taljenjem snega, so ponavadi omejene na manj{a pore~ja. Predvsem poletne hudourni{- ke poplave so zaradi hitrega odtoka padavinske vode, ki se v ozkih grapah spremeni v blatne hudournike, kratkotrajne, vendar silovite in razdiralne. V zadnjem stoletju ni bilo desetletja brez ve~jih povodnji. Pojavljale so se na celotnem ozemlju Slovenije. O najhuj{ih so poro~ali s {ir{ega celjskega obmo~ja, Podravja in Pomurja, spodnjega toka Save, Koro{ke, Notranjske in predalpskega hribovja. Poleg materialne {kode so povodnji zahtevale tudi `rtve. K sre~i pa se je njihovo {tevilo z leti zmanj{evalo. Nekaj kratkih poro~il o ve~jih povodnjih v prej{njem stoletju Novembra leta 1901 je izdatno de`evje povzro~ilo katastrofalne povodnji, ki so prizadele skoraj celotno Slovenijo. Po pisanju ~asopisov so poplavljale: Sava Bohinjka, Sel{ka Sora, Sora, Krka, Temenica, Idrijca, Ba~a, Savinja, Hudinja, Voglajna, poplave so bile tudi na Ljubljanskem barju. Poru{enih je bilo precej mostov, poplavljena so bila mestna jedra. V Celju je voda segala tudi do 1 m visoko. Maja leta 1910 so bile ob povodnji na [tajerskem pod vodo {tevilne vasi, setev je bila povsem uni~ena, veliko `ivine je potonilo, poru{enih je bilo ve~ mostov. Povodenj je zahtevala tudi ve~ ~love{kih `ivljenj, ve~ ljudi pa so pogre{ali. Novembra leta 1923 je dobrih deset dni trajajo~e de- `evje z nalivi in snegom, ki se je zaradi naglega dviga temperatur za~el taliti, povzro~ilo, da so narasle predvsem: So~a, Sava in Savinja s pritoki prestopile bregove in kot hudourne vode povzro~ile poplave in povodnji. Sava je odplavila velike koli~ine lesa in drugega materiala ter uni~ila in poru{ila vse, kar je dosegla: mostove, `elezni{ke proge. Krka je poplavila Kostanjevico, ki je bila tako kot ve~ina krajev med Kr{kim in Bre`icami vse do Siska odrezana od preostalega sveta. Ljudje so be`ali z `ivino in najnujnej{im pred naraslo vodo. Pri re{evanju pred vodno ujmo je nekaj ljudi izgubilo `ivljenje. 12. novembra leta 1925 so ~asniki poro~ali o velikih poplavah v Pomurju, ter na [tajerskem in na Koro{kem. Povzro~ili so jih ve~dnevni mo~ni nalivi. Izdatno so narasle: Voglajna, Savinja, Drava, Mura. Maribor je bil zaradi hude nevihte in zama{enih cestnih odtokov nenadoma pod vodo. Hudo neurje je povzro~ilo tudi povodenj v Murski Soboti in okolici. Voda je po{kodovala polovico od takratnih 150 hi{, {tiri pa je poru{ila. Ob povodnji, ker je voda segala tudi do 2 m visoko, sta izgubila `ivljenje dva ~loveka, poginilo je ve~ sto glav `ivine. 8. avgusta leta 1926 so zaradi obilnega de`evja vode za~ele naglo nara{~ati in povzro~ile povodenj. Ponovno je bilo najbolj prizadeto Celje z okolico. To obmo~je sta narasli Savinja in Voglajna spremenili v eno samo veliko jezero. Povr{ina poplavljenega obmo~ja je dosegla 870 ha. Voda je poru{ila ve~ino lesenih mostov, poplavljene so bile stanovanjske hi{e, tovarne, ljudje so be`ali pred vodno ujmo. Povodenj je zahtevala ve~ ~love{kih `ivljenj, poginilo je precej `ivine. Poplavljala je tudi Drava. Narasli so potoki s Pohorja in Kozjanskega ter Mislinja. Izjemni nalivi so v okolici Ljubljane, predvsem v pore~ju Grada{~ice in Sore, povzro~ili veliko povodenj. 23. in 24. septembra leta 1933 so letopisci poro~ali o silovitih povodnjih, ki so prizadele Ljubljansko barje, cerkni{- ko in ribni{ko obmo~je ter Dobrepoljsko in Stru{ko dolino, dolino Krke, spodnje Save ter Celjsko kotlino. Na najni`jih predelih barja je bila gladina poplavne vode visoka tudi do 4 metre. Ljudje so pani~no zapu{~ali domove, re{evalne akcije je bilo mo`no opravljati le s ~olni. Po{kodovanih je bilo veliko stanovanjskih hi{ in drugih objektov, uni~en je bil ves jesenski pridelek, utonilo je veliko glav `ivine. 4. in 5. junija leta 1954 je Celje z okolico prizadela velika povodenj, okraj Kr{ko pa velika poplava. Poplavljen je bil le ozek pas ob strugi, a so bile posledice katastrofalne. Hi{e so bile poplavljene do 1,5 m, ponekod celo 2,20 m visoko. Voda je nosila hlodovino, hmeljevke, telefonske drogove, stanovanjsko opremo, kose drvarnic, odna{ala je `ivali in zahtevala 11 ~love{kih `ivljenj. Povzro~ena je bila ogromna materialna {koda tudi na industrijskih objektih. 13. in 14. julija 1972 so mo~ni nalivi in neurja povzro- ~ili, da sta za~eli poplavljati Ledava in [~avnica s pritoki. Razbremenilni kanal Ledava-Mura je bil poln vode, voda se je celo prelila iz kanala, poplavljena je bila Murska Sobota. V Pomurju v ob~inah Lendava in Murska Sobota, so evakuirali ve~ kot tiso~ ljudi in re{ili pribli`no toliko glav `ivine. Poleg hi{ in naselij je voda zalila in po{kodovala nekaj ve~jih komunalnih naprav, vodnogospodarskih objektov, predvsem na Muri, in industrijskih objektov. Velika {koda je bila v kmetijstvu in lovstvu. Ob nevarnosti, da bi Mura prebila za{~itne nasipe, so v obmurskih vaseh izvedli mobilizacijo prebivalstva, starej{ega od 16 let. Opravili so pomembno delo pri utrjevanju nasipov, re{evanju ljudi in premo`enja. 1. novembra leta 1990 so povodnji, ki so bile ene ve~jih v tem stoletju, zajele velik del Slovenije. Nekatere reke so ta dan dosegle najvi{je vodostaje v opazovanem ob- 247

38 VISOKE VODE/Janez Polajnar dobju. Izjemno velike pretoke rek so povzro~ile intenzivne padavine v zadnjih dneh oktobra in v no~i na 1. november. Zaradi izdatne predhodne namo~enosti zemljine so zadnje padavine 1. novembra pre{le neposredno v re~ni odtok, kar je povzro~ilo hitro zvi{evanje gladine voda, ponekod najve~je v opazovanem obdobju. Visoki poplavni valovi so povzro~ili vodno ujmo predvsem na Sori, Kamni{ki Bistrici, Savinji in njihovih pritokih, ter v srednjem in spodnjem toku Save. Ponekod so reke dosegle najve~ji pretok s povratno dobo sto let. Najhuj{e posledice povodnji so bile predvsem v pore~ju Savinje. 7. in 8. november Obmo~je z obilnimi padavinami se je te dni raz{irjalo od Koprskega primorja prek kra{kih planot, Ljubljanskega barja, Tuhinjske doline, pore~ja Drete na {ir{e celjsko obmo~je in naprej prek Haloz in pore~ja Dravinje na sosednjo Hrva{ko. Povodenj, ki je bila po obsegu podobna katastrofalni povodnji leta 1990, je ponovno povzro~ila najve~ {kode v pore~ju Savinje. Ocene tako obsega kot posledic povodnji so bile huj{e kot leta 1990, ko so zna{ale pribli`no 20 % letnega bruto dru`benega proizvoda in so bile po ocenjeni {kodi na prvem mestu v prej{njem stoletju (Trontelj, 1997). [e posebej hudo so poplavljale Sel{ka Sora pritoki Kamni{ke Bistrice, So~a, Krka, Dravinja, Savinja v Celju, La{kem, Drava ob stari strugi. Poplave so povzro~ile ogromno materialno {kodo na objektih, ~love{kih `ivljenj na sre~o niso zahtevale (Uprava RS za za{~ito in re{evanje, 1999). Novembra leta 2000 so bile visoke vode v Sloveniji dolgotrajne. Pretoki opazovanih rek so bili ves mesec veliki. Ve~krat so se pove~ali do vrednosti, ki so zna~ilne za vsakoletne jesenske visoke vode. Najve~ji pretoki nakaterih opazovanih rek na posameznih odsekih in predvsem gladine poplavne vode na kra{kih poljih Notranjske in Suhe krajine so dosegli ve~je vrednosti od vsakoletnih. Ponekod so dosegli obdobne konice in celo rekordne vrednosti opazovanega obdobja (med njimi Savinja v zgornjem toku, na obmo~ju Sol~ave, Me`a v zgornjem toku na obmo~ju ^rne). Tu so bile povratne dobe najve~jih pretokov ve~je od stoletnih. Najve~je pretoke z 20- do 50-letno povratno dobo so dosegle: Sava Dolinka, So~a v zgornjem toku s pritoki Tolminko in U~jo ter gladine poplavne vode na Lo{kem polju, Cerkni{kem jezeru in Planinskem polju. V tem obdobju so bili vodostaji na Savinji pri Sol~avi in na Cerkni{kem jezeru vi{ji od obdobnih visokovodnih konic. V dolini nad Logom pod Mangartom je zemeljski plaz povzro~il naravno nesre~o velikih razse`nosti. V minulem desetletju, med leti 1990 in 2000, so nas poleg vsakoletnih visokih voda ve~krat prizadele izjemno Slika 1. Povratne dobe najve~jih pretokov opazovanih rek med leti 1990 in

39 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I visoke vode, ki so v nekaterih pore~jih povzro~ile povodnji s katastrofalnimi posledicami. Najbolj obse`ne povodnji z najve~jimi pretoki rek, ki so dosegli stoletno povratno dobo, so bile leta 1990, hudourni{ke leta 1994 in 1995 ter leta 1998 in Po obsegu in posledicah na {ir{em obmo~ju izstopajo v prej{njem desetletju novembrske povodnji leta 1990 in prav tako novembrske povodnji leta Najve~ji pretoki rek s povratno dobo 50 in sto let, ki opisujejo izjemno silovitost povodnji, so se leta 1990 pojavili na pore~ju Savinje in Save v srednjem in spodnjem toku, leta 1998 pa poleg navedenih tudi v drugih pore~jih. V obeh povodnjih je bilo med najbolj prizadetimi pore~je Savinje. V novembrskih povodnjih leta 2000 pa je Savinja v zgornjem toku pri Sol~avi dosegla rekordni vodostaj v opazovanem obdobju, vi{jega kot leta 1990 in leta Slu`ba za spremljanje hidrolo{kih stanj, napovedi in poro~anje Agencije Republike Slovenije za okolje v zadnjih letih zapisuje letno povpre~no 60 visokovodnih primerov, ko reke na vodomernih postajah in gladina morja ob slovenski obali prese`ejo pogojne vodostaje. To so vodostaji na vodomernih postajah, pri katerih se za~ne v hidrolo{ki prognosti~ni slu`bi izredno spremljanje in obve{~anje. Najve~ visokih voda je ob jesenskem padavinskem vrhuncu, oktobra in novembra. Pomembno vlogo pri ve~jem neposrednem odtoku padavinske vode v re~na korita imajo v tem letnem ~asu zmanj{an za{~itni vpliv rastlinja in ni`je temperature. Jesenske visoke vode so obi~ajno posledica prehoda ve~jega frontalnega sistema, za~nejo pa se na zahodu dr- `ave. Ta ~as toplo Sredozemsko morje zagotavlja obilo vlage v zraku. Ob vla`nem jugozahodnem vetru, ki prina- {a sprva najve~ de`ja gorskim pregradam zahodne Slovenije, se za~nejo visokovodne razmere v povirnih alpskih in predalpskih predelih zahodne Slovenije. Visoke vode se v manj kot enem dnevu raz{irijo v spodnje dolinske predele ve~jih rek: So~e, Vipave, Reke, Save. Ve~je povodnji se pojavijo tudi v drugih pore~jih, obi~ajno v pri- Slika 2. Primerjava najve~jih pretokov pritokov Savinje novembra leta 1998 s pretoki leta 1990 in izra~unanimi pretoki povratnih dob 249

40 VISOKE VODE/Janez Polajnar Slika 3. [tevilo prese`enih pogojnih vodostajev slovenskih rek na opazovanih vodomernih postajah in gladine morja ob slovenski obali med leti 1996 in 2000 merih, ko se v nadaljevanju vremenskega dogajanja nad Slovenijo, pojavi tako imenovano vetrovno stri`enje in se padavine okrepijo tudi v osrednji in severovzhodni Sloveniji. Takrat nara{~ajo reke s povirji v Kamni{ko Savinjskih Alpah in predgorju, Zasavju, na Pohorju in Kozjanskem, v Slovenskih goricah. Narasle reke tako polnijo tudi manj{i pritoki s {ir{ega prispevnega obmo~ja in pove- ~ujejo poplavni val v dolinskih predelih pore~ij. Poplavne vode ob rekah s hitrim tokom se obi~ajno dokaj hitro umaknejo v struge, le ob kra{kih rekah Vipavi, Ljubljanici, Krki ter na kra{kih poljih Notranjske se zadr`ijo ve~ dni. Ob teh rekah se poplave obi~ajno pojavijo z enodnevno ali dvodnevno zamudo. V poletnih mesecih se hudourni{ke visoke vode ponavadi pojavijo ob izdatnih nevihtnih nalivih na manj- {ih pore~jih s strmim povr{jem. Ob obilnih nalivih se padavinska voda v zelo kratekem ~asu, v izjemnih primerih tudi manj kot eni uri, zlije v hudourni{ka korita in manj{e potoke. Hudourniki so najbolj razdiralni v strmih povirnih delih pore~ij. Poplave so kratke, zajamejo manj{a obmo~ja, kljub temu pa zaradi izjemne vodne sile pustijo za sabo v dolinah pravo razdejanje. Tovrstne visoke vode se lahko pojavijo domala na vseh obmo~jih Slovenije. Najve~ja verjetnost je v alpskem in predalpskem svetu zahodne in severne Slovenije, Gori{kih brdih, Zasavju, Kozjanskem, Slovenskih goricah, na Pohorju. Sklepne misli Poplavam in povodnjim se tudi v prihodnje ne bo mo~ izogniti. Nasprotno. Kot nakazujejo ugotovitve o mo`nih posledicah splo{ne podnebne spremembe, se bo v prihodnosti {e pove~ala verjetnost pojavljanja ekstremnih hidrolo{kih dogodkov, poplav in povodnji. Kljub negativnim trendom srednjih pretokov rek, predvsem v alpskih in predalpskih pore~jih Slovenije, ostaja smer gibanja (trend) najve~jih pretokov nespremenjena (Uhan, 2002). Pogostej{e vodne ujme so v prihodnje najbolj verjetne predvsem v goratem alpskem in predalpskem delu Slovenije. Poleg prilagajanja dejavnosti na poplavno ogro`enih obmo~jih, hidrotehni~nih ukrepov in rednega vzdr`evanja re~nih korit je za u~inkovito za{~ito pred poplavami pomembno pravo~asno opozarjanje. Slovenija je povirna de`ela. V nasprotju z drugimi dr`avami, z ve~jimi pore~ji, kjer merijo ~as med padavinami in poplavami v dnevih, ga v Sloveniji merimo v urah. Pravo~asno opozorilo pred poplavami je v Sloveniji mo`no zagotoviti le na podlagi natan~ne analize napovedane prostorske, ~asovne in koli~inske razporeditve padavin in trenutnih hidrolo{kih razmer v pore~jih. Z razvojem operativnih orodij za napovedovanje vremena na manj{ih obmo~jih, v meterorolo{ki prognosti~ni slu`bi in z razvojem orodij za preu~evanje odnosa med padavinami in odtokom v hidrolo{ki prognosti~ni 250

41 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I slu`bi so opozorila pred poplavami v zadnjem ~asu vse bolj natan~na. Za hidrolo{ko prognosti~no slu`bo so najtr{i oreh poletne in zgodnje jesenske hudourni{ke poplave. Te se ve~krat pojavijo na obmo~jih jugovzhodne in vzhodne Slovenije. Opozorila pred poplavami so za ta obmo~ja Slovenije manj zanesljiva. Zanesljiva, ve~ kot 85-odstotna, pa so v zahodni in osrednji Sloveniji. Prva opozorila pred bli`ajo~o se vodno ujmo izdajamo v zadnjih letih povpre~no 34 ur pred poplavami. Le pravo~asna in natan~na opozorila pred vodnimi ujmami pripomorejo k bolj{i za{~iti prebivalstva in materialnih dobrin na ogro`enih obmo~jih. Pravo~asno opozorilo pred poplavami je odvisno tudi od hitro dostopnih podatkov s padavinskih in vodomernih postaj. V ta namen bi kazalo v prihodnje {e bolj skrbeti za raz{iritev mre`e sodobnih vodomernih in padavinskih postaj z neposrednim prenosom podatkov tudi v manj{ih hudourni{kih pore~jih ter izpopolnjevati orodja za daljinsko spremljanje meteorolo{kih pojavov. LITERATURA 1. Revije Ujma, 1991,1992,1993,1994,1995,1996,1997,1998,1999. Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za za{~ito in re{evanje. 2. Na~rt za{~ite in re{evanja ob poplavah na obmo~ju Slovenije, verzija 1.0, Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za za{~ito in re{evanje. 3. Natek, M., Nekateri geografski vidiki poplavnih obmo~ij na Slovenskem. Poplave v Sloveniji. 4. Radinja, D., [ifrer, M., Lovren~ak, F., Kolbezen, M., Natek, M., Geografsko prou~evanje poplavnih podro~ij v Sloveniji. Geografski vestnik, [ifrer, M., Vzroki in u~inki re~nih poplav na Slovenskem. Naravne nesre~e v Sloveniji kot na{a ogro enost. 6. Uhan, J., Spremenljivost hidrolo{kih ekstremov. V tej knjigi. 7. Trontelj, M., Kronika izrednih vremenskih dogodkov 20. stoletja. 251

42 SPREMENLJIVOST HIDROLO[KIH EKSTREMOV/Jo e Uhan SPREMENLJIVOST HIDROLO[KIH EKSTREMOV Jo`e Uhan Na podatkovnih ~asovnih vrstah o pretokih na 89 vodomernih postajah Agencije RS za okolje smo z analizo glavnih komponent (PCA Principal Component Analysis) preliminarno ocenili prostorsko-~asovne vzorce povr{inskega odtoka v dveh hidrolo{ko ekstremnih mesecih. Nove sinteti~ne spremenljivke so izra~unane iz podatkovne matrike izbranih avgustovskih najmanj{ih in novembrskih najve~jih pretokov v obdobju od 1948 do Odkrivajo se tri zna~ilne komponente, ki pojasnjujejo okoli 60 odstotkov celotne spremenljivosti pretokov slovenskih rek. Z ortogonalno rotacijo izvornih komponent smo odkrili troje obmo~ij s podobnimi preto~nimi vzorci v severozahodni, severovzhodni in ju`ni Sloveniji. Statisti~no zna~ilno se zmanj{uje povpre~ni letni in avgustovski majhni pretok v severozahodnem delu Slovenije. Uvod Hidrolo{ki ekstremi so pojavi pove~anja vodnatosti rek oz. preplavitev ali zmanj{anja njihove vodnatosti oz. osu{itev re~nega in obre~nega prostora, ki so glede na pogostost pojavljanja v izbranem obdobju redki in izraziti. Z njimi so tesno povezani uni~ujo~i dogodki, ki so v zadnjem desetletju v Evropi povzro~ali veliko {kodo. Ekonomska {koda zaradi poplav in plazov se je v primerjavi s prej{njo dekado nekajkrat pove~ala. V Sloveniji se vrednosti {kode zaradi poplav ali su{e od leta do leta zelo spreminjajo, povpre~no pa zna{ajo okoli 20 odstotkov, v posameznih letih celo do 40 odstotkov (1991) celotne {kode ob elementarnih nesre~ah. Vpra{anje o koli~inski, ~asovni in prostorski spremenljivosti hidrolo{kih ekstremov, s katerimi je povezana vrsta problemov v prostoru od poplavne varnosti, onesna`enja vodnih virov, stabilnosti pobo~ij, hidroenergetske oskrbe, zagotavljanja pitne vode, namakanja do zagotavljanja ekolo{kega pretoka, so v zadnjem ~asu zelo aktualizirali tudi scenariji mo`nih vplivov podnebnih sprememb oz. podnebne spremenljivosti na povr{inske odtoke. V zadnjih petih letih so po svetu opravili {tevilne raziskave o spremenljivosti pretokov (Yoshino, 1999). Odkrili so zelo razli~ne smeri gibanja, od nara{~ajo~ih do upadajo~ih in celo do statisti~no povsem nezna~ilnih trendov povr{inskega odtoka. Za severovzhodna evropska povodja so odkrili prevladujo~e pove~anje zimskih, letnih in jesenskih ter zmanj{anje pomladanskih pretokov. Splo{no pomanjkanje ustreznih podatkovnih nizov pa po ocenah IPCC (2000) zaenkrat {e ne omogo~a postavitve reprezentativnih globalnih hidrolo{kih prostorskih in ~asovnih vzorcev odtoka. Izbor podatkov o pretokih slovenskih rek Preliminarna analiza spremenljivosti hidrolo{kih ekstremov v Sloveniji temelji na pojavih pove~ane oz. zmanj{ane vodnatosti, ki jo v podatkovnih nizih predstavljajo najve~ji (Qvk) in najmanj{i mese~ni pretoki (Qnp). Na podlagi pregleda pogostosti izjemnih hidrolo{kih pojavov (Polajnar, 2000/2001) so bile analizirane novembrske visoke konice ter avgustovska majhna dnevna povpre~ja pretokov. Izbor vodomernih postaj za preliminarno prostorsko-~asovno analizo trenda je temeljil na pregledu stanja in oceni kakovosti podatkov vodne bilance Slovenije (Kolbezen in Pristov, 1998), ki je za tridesetletno obdobje ( ) vklju~evala 112 vodomernih postaj. Zaradi vrste analize, ki sku{a zajeti ~im dalj{e podatkovne nize, smo v analizo trenda vklju~ili petdesetletno obdobje ( ), zaradi poostritev nekaterih meril analize ~asovnih vrst pa zmanj{ali {tevilo obravnavanih vodomernih postaj na 89. Izhodi{~na podatkovna matrika 89 x 50 je tako ponudila ve~ kot 4000 podatkov o pretokih 64 slovenskih rek. Analiza glavnih komponent (PCA) Osnovne smeri razvoja posameznih ~asovnih vrst pretokov se v hidrolo{ki analitiki najpogosteje univariatno opisujejo in testirajo z linearnimi funkcijami. Zaradi pogoste nehomogenosti podatkovnih nizov in vpliva vrste neznanih dejavnikov v posameznih povodjih je regionalizacija vodomernih postaj s podobnimi rezultati analize trenda na splo{o zelo ote`ena. S te`avami pri dolo~anju regionalnih vzorcev obse`nih multivariatnih ~asovnih podatkovnih polj so se v preteklosti sre~evali na veliko podro~jih. V zadnjih dvajsetih letih pa se je zelo raz{irila uporaba tehnike multivariabne analize glavnih komponent PCA. Njihova u~inkovita uporaba je znana pri uspe{nem odkrivanju regionalnih vzorcev meteorolo{kih in hidrolo{kih ~asovnih vrst o koli~ini padavin, temperaturah zraka, zra~nega pritiska, smeri in jakosti vetrov, izrazitosti su{e, pojavljanja ciklonov in ugotavljanju regionalnih preto~nih re`imov (Lins, 1997). Z analizo glavnih komponent naj bi zajeli najpomembnej{e sorodne, pogosto celo zakrite, informacije izhodi{~nih ~asovnih vrst in postavili interpretacijski model le z nekaj sinteti~nimi komponentami (StatSoft, 1995). Koli~nik korelacijske odvisnosti med novimi, ortogonalno rotiranimi komponentami in izhodi{~inimi ~asovnimi vrstami podatkov o pretokih (> 0,5) 252

43 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I smo uporabili za omejitev koherentnih prostorskih vzorcev. Lastne vrednosti komponent, ki definirajo pojasnjen odstotek celotne variance in s tem pomen posameznih komponent, pa smo ob upo{tevanju Spermanovega koeficienta korelacije ranga uporabili za testiranje zna~ilnosti trenda v prostorskem vzorcu (Mendenhall, 1983). Preliminarni rezultati analize hidrolo{kih ekstremov Prostorsko-~asovna multivariatna analiza povpre~nih letnih pretokov nakazuje obstoj najmanj treh hidroklimatskih obmo~ij (slika 1), oz. obmo~ij razporeditve najve~jih pozitivnih obremenitev glavnih komponent (> 0,5). Prvo obmo~je je severozahodna Slovenija oz. zgornji predeli pore~ij Savinje, Save, So~e in del pore~ja Vipave. Drugo obmo~je je severovzhodna Slovenija s spodnjim delom pore~ij Savinje in Mirne ter zgornjim pore~jem Sotle. Tretje obmo~je je ju`na Slovenija z mejo na pore~jih Vipave, Ljubljanice in Mirne. Opisana prostorska shema razporeditve najve~jih obremenitev glavnih komponent pojasnjuje med 50 in 60 % celotne variance in se v osnovnih potezah ponovi tudi pri analizi novembrskih visokih in avgustovskih nizkih voda. Stabilnost prostorske razporeditve najmo~nej{ih obremenitev glavnih komponent je domnevno v tesni povezavi s podnebnimi ter orografskimi in hidrogeolo{kimi zna~ilnostmi obmo~ja Slovenije. Spremenljivost pretokov rek znotraj vsake posamezne regije opisuje nova spremenljivka glavna komponenta, katere vrednosti nudijo nove mo`nosti preizku{anja trenda v regionalnem vzorcu spremenljivk. Pri analizi povpre~nih letnih pretokov je statisti~no zna~ilen trend odkrit le v severozahodni regiji (slika 1). Povpre~ni letni pretoki se na tem obmo~ju v zadnjih petdesetih letih zmanj{ujejo. Na podlagi neparametri~nega testa Spermanovega koeficienta korelacije ranga statisti~no Slika 1. Prostorska shema obremenitev (> 0,5) treh glavnih komponent in predstavitev ~asovne spremenljivosti vrednosti glavnih komponent za povpre~ne letne pretoke v Sloveniji 253

44 SPREMENLJIVOST HIDROLO[KIH EKSTREMOV/Jo e Uhan zna~ilno izstopa upadajo~i trend tudi avgustovskih nizkih dnevnih povpre~nih pretokov na rekah severozahodne Slovenije (slika 2), kar sovpada z nekaterimi dosedanjimi ugotovitvami o tendencah meteorolo{kih in hidrolo{kih spremenljivk (Rakovec in sod., 1999). Tudi pri visokih konicah so dosedanje analize nekaterih izbranih podatkovnih nizov na splo{no ugotavljale pove~evanje, ~esar pa analiza glavnih komponent PCA za november ne izpostavlja. Pri interpretaciji je namre~ treba upo{tevati tudi mo`ne ~asovne premike pojavljanja hidrolo{kih ekstremov, katerih obstoj nakazujejo tudi dosedanje ugotovitve o spremenljivosti sezonskih padavinskih re`imov v Sloveniji (Rakovec in sod., 1999, Gams, 1999). Smeri razvoja v severovzhodnem in ju`nem prostorskem vzorcu je na podlagi vrednosti glavnih komponent vseh izbranih podatkovnih tipov na splo{no te`ko razbrati (slike 1, 2 in 3). Vzroke je verjetno smiselno iskati v domnevno neoptimalnem izboru ~asovnega obdobja analize ali v preveliki spremenljivosti znotraj prostorskih vzorcev iz drugih {e ne analiziranih vzrokov. Sklepne misli Zdru`evanje rezultatov analize glavnih komponent in neparametri~nega testiranja smeri razvoja sinteti~nih hidrolo{kih spremenljivk posameznih prostorskih vzorcev za povpre~ne letne ter izbrane ekstremne novembrske in avgustovske hidrolo{ke razmere nakazuje mo`nost objektivnega dolo~anja homogenih hidroklimatskih obmo~ij. S tem pristopom se v prihodnje lahko izognemo vrsti delnih in nepopolnih interpretacij, ki izhajajo iz analiz ~asovnih vrst pretokov na posameznih vodomernih postajah z ve~jim ali manj{im antropogenim vplivom. Pred nami je obse`na raziskava raz~lenjevanja pojavov nestacionarnosti, analiza regionalnih preto~nih re`imov ter do- Slika 2. Prostorska shema obremenitev (> 0,5) treh glavnih komponent in predstavitev ~asovne spremenljivosti vrednosti glavnih komponent za najmanj{e pretoke (dnevna povpre~ja) avgusta 254

45 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I Slika 3. Prostorska shema obremenitev (> 0,5) treh glavnih komponent in predstavitev ~asovne spremenljivosti vrednosti glavnih komponent za najve~je pretoke (konice) novembra lo~itev hidroklimatskih obmo~ij Slovenije. Ugotovitve bodo nudile podlago za novelacijo sistemov upravljanja in gospodarjenja z vodnimi viri ter obve{~anja in za{~ite pred izrednimi hidrolo{kimi dogodki. LITERATURA 1. Gams, I., Spremenljivi sezonski padavinski re im in njegov vpliv na su{e in povodnji. Ujma, 13, IPCC, Third Assessment Report. Working group Kolbezen, M., Pristov, J., Povr{inski vodotoki in vodna bilanca Slovenije. Hidrometeorolo{ki zavod RS. 4. Lins, H. F., Regional streamflow regimes and hydroclimatology of the United States. Water resources research, 33(7), Mendenhall, W., Introduction to probability and statistics. Sixth Edition, PWS Publishers, Duxbury Press, Boston. 6. Polajnar, J., 2000/2001. Visoke vode v Sloveniji. Ujma, 14 15, Rakovec, J., Zupan~i~, B., Cegnar, T., Su{nik, A., Rogelj, D., Uhan, J., Bergant, K., Kajfe Bogataj, L., Spremembe in trendi v Sloveniji izmerjenih meteorolo{kih in fenolo{kih koli~in ter priprava scenarijev spremembe podnebja. Ljubljana, Fakulteta za matematiko in fiziko, oddelek za fiziko, katedra za meteorologijo; Hidrometeorolo{ki zavod RS; Biotehni{ka fakulteta. V, 134 str. 8. StatSoft, Statistica, Statistics II, , Tulsa. 9. Yoshino, F., Studies on the characteristics of variation and spatial correlation of the long-term annual runoff in the world rivers. J. Japan Soc. Hydrol. And Water Resour. 12,

46 POPLAVLJANJE MORSKE OBALE/Mojca Robi~, Toma Vrhovec POPLAVLJANJE MORSKE OBALE Mojca Robi~, Toma` Vrhovec Poplavljanje obale je pojav, ki je izrazit ob nizkih obalah. Pri nas se v urbanem okolju nekajkrat na leto zgodi v Piranu. Poplavljanje obale je povezano z meteorolo{kimi, astronomskimi in oceanografskimi dejavniki. Pojavlja se, kadar sovpadajo visoka astronomska plima, nizek zra~ni pritisk in ju`ni veter, ki nariva vodo z vsega Jadrana proti severni obali Tr`a{kega zaliva, dodatno pa lahko vplivajo {e valovi in lastno nihanje morja. Gladina morja se lahko dvigne tudi za ve~ kot 100 cm nad pri~akovano vi{ino plime in poleg neuporabljanih obalnih predelov zalije tudi ulice in trge. Obi~ajno se meteorolo{ki dejavniki, povezani s poplavljanjem morja pojavljajo ob za~etnih fazah sredozemske ciklogeneze. Ko preneha pihati ju`ni veter in za~ne pihati burja, se morje umakne. Valovanje morja Valovanje in plimovanje sta najbolj zna~ilna in opazna morska pojava. Dogajata se neprestano, v~asih pa postaneta tako izrazita, da lahko predstavljata nevarnost za uporabnike morskih povr{in, pa tudi za obalne predele. Vi{ina valov na odprtem morju je odvisna od hitrosti vetra. To so pomor{~aki vedeli `e od nekdaj, saj je `e v ~asu velikih jadrnic nastala Beaufortova lestvica za dolo~anje jakosti vetra na podlagi stanja morja. Vi{ina valov je odvisna tudi od globine morja, saj se amplituda valo- vanja in narava valov spremenita, ko se valovi gibajo po obalnih plitvinah (lomljenje valov). Povr{inskim valovom na morju se namre~ amplituda pove~uje, ko se zmanj{uje globina vode, po kateri se valovi {irijo. Ko pride val na plitvino, se deli vode, ki so bolj pri dnu, nekoliko upo~asnijo, deli vode bli`je gladini, pa se z enako hitrostjo gibljejo naprej. Valovi se zaradi pove~anja amplitude in stri`enja hitrosti za~nejo lomiti, val se podira na svoji sprednji strani. Plimovanje morja Plimovanje morja je posledica astronomskih, meteorolo{kih in reliefnih dejavnikov, predvsem medsebojne gravitacijske privla~nosti med Zemljo, Soncem in Luno. Zaradi kro`enja in vrtenja se medsebojne lege Sonca, Lune in Zemlje ves ~as spreminjajo. Ker je morska voda gibljiva, se zaradi sprememb privla~nost lahko prerazporeja po morjih. Plimovanje je najvi{je ob mlaju in {~ipu, ko sta Sonce in Luna v konjunkciji oz. opoziciji, to je v ~asu sizigija. Takrat se plimotvorni vplivi se{tevajo. Ob prvem in zadnjem krajcu, to je v obdobju kvadrature, se vplivi od{tevajo, plimovanje ima manj{e amplitude. Spremembe vi{ine morja, ki so posledica astronomskih dejavnikov, je mo`no napovedati vnaprej. Hidrometeorolo{ki zavod RS (zdaj Agencija RS za okolje) jih od leta 1997 izdaja v publikaciji Prognozirano plimovanje mor- Slika 1. Vremenska situacija pred pojavom visoke residualne vi{ine morja 30. septembra 2000 in med njim. Po ustaljenem vremenu v zadnji tretjini meseca se je zra~ni pritisk za~el zni`evati, pihati je za~el ju`ni veter. Krepil se je in dosegel najve~jo hitrost zadnji dan septembra. Takrat je bila izmerjena najve~ja residualna vi{ina (65 cm) v mesecu. Vir: Robi~, M., Vi{ine in temperature morja v septembru. Mese~ni bilten. Ministrstvo za okolje in prostor, Hidrometeorolo{ki zavod Republike Slovenije, september, {t. 9, letnik VII,

47 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I Slika 2. Napoved plimovanja morja za december Vir: Prognozirano plimovanje morja, Jadransko morje Koprski zaliv, Hidrometeorolo{ki zavod Republike Slovenije, ja, Jadransko morje Koprski zaliv (slika 2). Pred tem so jih izdajali za celoten Jadran v Hidrografskem in{titutu Jugoslovanske vojne mornarice v Splitu (Tablice morskih mjena Jadransko more, isto~na obala). Za Jadransko morje sta obi~ajni dve nizki in dve visoki vodi v lunarnem dnevu (ki traja pribli`no 24 ur in 50 minut), to je poldnevni tip plimovanja, vendar je v ~asu kvadrature pogosto le ena visoka voda na dan (dnevni tip). Jadransko morje ima tako plimovanje me{anega tipa. Ena od visokih voda je navadno vi{ja od druge, razlika med njima se imenuje dnevna vi{inska neenakost. Meteorolo{ki dejavniki, ki vplivajo na vi{ino plimovanja, so zra~ni pritisk ter jakost in smer vetra. Spremembe zra~nega pritiska vplivajo na vertikalni pritisk na morsko gladino. Zni`anje zra~nega pritiska za 1 mb povzro~i dvig morske gladine za 1 do 1,5 cm. V Jadranu, ki je zaprt proti jugozahodu, ju`ni veter gomili morske mase proti obali. Burja zni`uje morsko gladino, saj piha proti odprtemu morju. Na plimo vplivajo {e oblikovanost in povezanost morij in zalivov, saj se ponekod voda zaradi tega steka in nariva, drugod pa razteka. Amplituda plimovanja na odprtih morjih je velikostnega reda 0,5 do 1 m in se v plitvih morjih lahko nekajkrat pove~a. Povpre~na dnevna amplituda v Kopru zna{a okrog 60 cm. Amplitude se pove~ujejo od juga Jadrana proti severu. Razlika med najvi{jo in najni`jo gladino morja v obdobju 1955 do 1997 v Dubrovniku je bila 129 cm, Splitu 153 cm, Bakru 199 cm, Rovinju 228 cm, v Kopru pa v obdobju 1960 do cm. Reliefno vpliva na plimovanje Jadrana njegova zaprtost in povezanost z Jonskim morjem. 257

48 POPLAVLJANJE MORSKE OBALE/Mojca Robi~, Toma Vrhovec Zaprtost tudi okrepi pojavljanje lastnega nihanja (sei{i). Lastna nihanja ali sei{i so dolgoperiodi~ni valovi, ki se pojavijo v zaprtih ali delno zaprtih bazenih. Trajajo {e po prenehanju delovanja sil, ki jih povzro~ijo. Perioda lastnega nihanja Jadranskega morja traja pribli`no 21,2 uri. Na severnem Jadranu lahko poleg tega pri~akujemo tudi lastna nihanja zalivov (Tr`a{ki, Koprski, Piranski). Zaradi nepravilne oblike in spremenljive globine je ra~unanje lastnih nihanj naravnih bazenov te`avno. Razliko med astronomsko (napovedano) in dejansko izmerjeno vi{ino morja imenujemo residualna vi{ina (slika 1). Odvisna je od meteorolo{kih pogojev; veter in zra~ni pritisk lahko v izjemnih primerih povzro~ita zvi{anje za 80 cm, lastno nihanje pa tudi do enega metra. Pri spremljanju gibanja morske gladine naprave kontinuirano zapisujejo spremembe gladine, za obdelavo pa so pomembne urne vrednosti ter ~as in vi{ina visokih in nizkih voda. Iz teh podatkov ra~unamo srednjo dnevno vrednost, najvi{jo visoko vodo (to je vi{ja od obeh plim) in najni`jo nizko vodo (ni`ja od obeh osek). Iz teh podatkov izra~unamo srednjo mese~no gladino morja, srednjo visoko in srednjo nizko vodo ter dolo~imo najvi{jo in najni`jo mese~no gladino v mesecu. Iz mese~nih podatkov na podoben na~in izra~unamo letne zna~ilnosti. Srednja letna gladina vode v Kopru v 30-letnem obdobju je 215 cm (izhodi{~e izmerjenih vrednosti je mareografska»ni~la«na mareografski postaji v Kopru). Srednje mese~ne vrednosti se med seboj precej razlikujejo. Leta 2000 je bila najni`ja srednja mese~na vrednost januarja 203,9 cm, najve~ja pa v novembru 240,6 cm, kar je bilo najve~ v zadnjih petih letih. Eden najpomembnej{ih podatkov o gladini morja je podatek o ~asu pojava in vi{ini visokih voda. Ko morska gladina dose`e 85 cm nad srednjo obdobno vrednostjo (to je 300 cm na vodomerni letvi), morje v slovenskem primorju prestopi obalno ~rto. Visoka plima najve~krat in najbolj prizadene Piran, ker je zaradi svoje lege najbolj izpostavljen ju`nim vetrovom. Poleg nabre`ja v~asih poplavi tudi Tartinijev trg. Od preostalih obmo~ij na{e obale se to najpogosteje zgodi {e na Semedelski cesti, ki poteka tik ob morju. Visoke vode, nad 300 cm oziroma 85 cm nad srednjo obdobno vrednostjo, se pojavijo ve~krat na leto. Najve~krat se to zgodi v jeseni in zgodaj pozimi. V zadnjih petih letih je morje poplavljalo 65-krat, od tega kar 26-krat novembra, 12-krat decembra in 9-krat oktobra. V letu 2000 je morje poplavljalo 16-krat, od tega trikrat v aprilu, dvakrat v oktobru, sedemkrat v novembru in {tirikrat v decembru. Najve~ja baza podatkov o gladinah morja je zbrana v Permanent Service for Mean Sea Level (PSMSL) v Bidstonu v Veliki Britaniji, ki za zbiranje, analiziranje in interpretacijo podatkov skrbi od leta PSMSL spremlja podatke s pribli`no 1800 mareografskih postaj. Prevladujejo postaje na severni hemisferi. Najdalj{e opazovalne nize imajo podatki v severni Evropi, na Japonskem in vzhodni obali severne Amerike. Evropska zveza podpira program European Sea Level Observing System (EOSS), ki spremlja spreminjanje gladine morja v Evropi. Poleg omenjenih zbira podatke o vi{inah morja {e ve~ drugih mednarodnih organizacij (GLOSS, WOCE, IGOSS). Najstarej{i opazovalni niz v Evropi ima Brest v Franciji, kjer merijo gladino morja `e od leta V Jadranskem morju ima najdalj{i niz postaja v Trstu (od leta 1905). V Kopru deluje pri lu{ki kapetaniji mareograf od leta 1958, v luki Koper pa od leta Podatki so se do osamosvojitve Slovenije zbirali v Hidrografskem in{titutu jugoslovanske vojne mornarice v Splitu, po letu 1990 pa na Hidrometeorolo{kem zavodu RS. Tsunami Poleg valov, ki jih povzro~a veter, se v morjih in oceanih pojavljajo tudi valovi, ki so posledica geofizikalnih pojavov: to so vulkanski izbruhi, potresi in podvodni podori ali plazovi. Te valove v oceanografiji imenujejo tsunami. V nasprotju s povr{inskimi valovi, imajo tsunamiji bistveno dalj{e valovne dol`ine in se premikajo dosti hitreje, vendar {e vedno precej po~asneje kot potresni valovi v trdni zemeljski skorji. Tsunamiji se redno pojavljajo v Pacifiku, saj je vse njegovo obrobje obmo~je pogostih potresov in vulkanskih izbruhov. Tako kot drugim valovom se tudi tsunamijem pove~a vi{ina, ko pridejo na plitvine ali v prelive (stekanje v zo`itvah). Morje tedaj preplavi obalo in kjer je obalno kopno nizko, so lahko morske poplave zaradi tsunamijev katastrofalne. Glede na to, da je Dinarsko gorstvo potresno, bi se lahko potresni morski valovi pojavili tudi ob obali severnega Jadrana. Spreminjanje gladine morja V geolo{ki zgodovini se je gladina morij zelo spreminjala. Predvidevajo, da je bila v ledenih dobah za ve~ kot 100 m ni`ja kot danes. Klimatologi predvidevajo, da se bo zaradi pove~evanja koncentracije toplogrednih plinov v ozra~ju v naslednjem stoletju zvi{evala temperatura zraka za 1 do 4 C. Ena najbolj razvidnih in najmanj za`elenih posledic teh sprememb je tudi zvi{anje gladine morij. Po dosedanjih raziskavah je najbolj verjetno, da se bo gladina morja v naslednjih sto letih zvi{ala za okoli 50 cm. To bi imelo velik vpliv na `ivljenje na obali. 258

49 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I Slika 3. Srednje letne vi{ine morja, srednja obdobna vrednost in linearni trend vi{in morja v Kopru v opazovalnem obdobju 1955 do Tanka modra ~rta ozna~uje srednjo vi{ino morja v dolgoletnem obdobju (2150 mm), debela ~rna ~rta pa regresijsko premico. Vir: Strojan, I., Robi~, M., Vi{ine in temperature morja v januarju in februarju. Mese~ni bilten. Ministrstvo za okolje in prostor, Hidrometeorolo{ki zavod Republike Slovenije, februar, 2, Srednje letne vrednosti vi{in morja v Kopru za obdobje 1958 do 1999 ka`ejo minimalen linearen trend pove~anja (slika 3). V primeru uresni~itve sedanjih globalnih napovedi sprememb vi{in morja bi bil dobr{en del slovenske obale ohromljen, saj bi morje pogosteje preplavljalo priobalni pas. Pri teh napovedih niso upo{tevani mo`ni pomiki tal, ki so lahko podobnega velikostnega reda kakor spremembe v dolgoletnem obdobju. Izjemne gladine morja so bile predmet raziskovanja znanstvenikov `e od za~etka 20. stoletja. Posebej znan je pojav»acqua alta«v Benetkah, vendar so ob~asno poplavljena tudi druga obmo~ja v severnem Jadranu. Astronomska in atmosferska stanja, ki pogojujejo poplavljanje obale, je mo`no ob upo{tevanju meteorolo{kih napovedi predvideti in se nanje ustrezno pripraviti. Ta priprava mora biti dvostranska: na eni strani so to dolgotrajni ukrepi, povezani z rabo obalnega prostora, in ustrezni za{~itni gradbeni ukrepi, na drugi strani pa opozorila in ukrepi ob napovedani konkretni visoki gladini morja. LITERATURA 1. Vilibi}, I., Leder, N., Smir~i}, A., Ekstremna kolebanja razine Jadranskog mora. 2. Hrvatska konferencija o vodama: Hrvatske vode od Jadrana do Dunava, Strojan, I, 1998., Vi{ine in temperature morja. Mese~ni bilten. Ministrstvo za okolje in prostor, Hidrometeorolo{ki zavod RS, 4, letnik V, Strojan, I., Robi~, M., Vi{ine in temperature morja v januarju in februarju. Mese~ni bilten. Ministrstvo za okolje in prostor, Hidrometeorolo{ki zavod RS, 2, Prognozirano plimovanje morja, Jadransko morje Koprski zaliv. Ministrstvo za okolje in prostor, Hidrometeorolo{ki zavod RS, Titl, J., Obmo~ja morskih poplav v Koprskem primorju. Zbornik. Naravne nesre~e v Sloveniji kot na{a ogro enost. Ljubljana, Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU,

50 ZEMELJSKI PLAZOVI, USADI IN PODORI/Mihael Ribi~i~ ZEMELJSKI PLAZOVI, USADI IN PODORI Mihael Ribi~i~ Namen ~lanka je definirati, opisati in razjasniti, kaj razumemo pod izrazi zemeljski plazovi, usadi in podori. Zaradi upo{tevanja zasnove te knjige je dodan {e opis plazovitih pojavov glede na stopnjo ogro`anja ~loveka in narave. Kaj so zemeljski plazovi, usadi in podori [tevilne pojave poru{enja naravnega ravnovesja na zemeljskem povr{ju zaradi delovanja gravitacije in zunanjih procesov denudacije uvr{~amo pod zemeljske plazove (Ribi~i~, 1999). Beseda zemeljski pove, da je tak pojav vezan na zemeljske povr{inske sloje. Naziv zemeljski plazovi torej zajema pojave plazenja v naj{ir{em smislu to je zelo razli~ne pojave poru{enja naravnega ravnovesja na terenu. Pobo~na premikanja zajemajo poleg zemeljskih plazov tudi vse druge pojave transporta mas po pobo~ju. Razli~ne vrste pobo~nih premikanj in njihovo imenovanje, vklju~no s plazovi, je terminolo{ko kakovostno obdelal Skaberne (Skaberne, 2001). Naziv zemeljski plazovi moramo lo~iti od naziva zemljinski plazovi. Izraz zemljina izhaja iz geomehanske stroke in definira povr{inske nevezane sloje, ki so nastali kot posledica preperevanja na mestu samem ali pa so transportirani iz vi{jih leg in odlo`eni kot pobo~ni ali dolinski sedimenti. Zemljine delimo v koherentne in nekoherentne. Nekoherentne zemljine (prodi, gru{~i) vsebujejo tudi ve~je kose bolj ali manj zaobljenih kamnin, ki plavajo v osnovi drobnih zrnc. Geomehaniki imajo svojo klasifikacijo, ki s po dvema ~rkama dolo~uje, kak{na je zemljina. Zemljine pa geolo{ko opredelimo z opisom nji- Slika 1. Nastanek usada. Viden je zgornji odlomni rob. Plaz Rebernice. Slika 3. Zemljinski plaz Strug nad vasjo Kose~ Slika 2. Hribinski podor Strug nad vasjo Kose~ Slika 4. Ostanki drobirskega toka v grapi potoka Brusnika nad Kose~em 260

51 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I hove sestave in zna~ilnostmi. Tako izraz debel glinast gru{~ pove, da imamo opraviti s pobo~nim sedimentom, sestavljenim iz ve~jih nezaobljenih kosov neke tr{e kamnine s prete`no glinasto osnovo, v kateri je le malo melja in peska. Zemljine, sestavljene prete`no iz drobnih zrnc, manj{ih od 2 mm, spadajo glede na velikost zrnc v peske, melje in gline. To so koherentne zemljine, kadar nastopajo same brez ve~jih kosov kamnine v medsebojnih razli~nih zmeseh. Zemljinski plazovi so torej plazovi sestavljeni iz zemljin. Tudi z izrazom usad se v slovenski strokovni in lai~ni literaturi opisujejo razli~ni pojavi. Sam zagovarjam, da je usad plitek zemljinski plaz, ki se ob mo~nih padavinah ali po njih nenadno utrga in zdrsne po pobo~ju v celotni koli~ini. Usadi se najpogosteje zgodijo na strmih delih pobo~ij, ki prehajajo v dolino, medtem ko je vi{je pobo~je polo`neje nagnjeno. Glavni vzrok nastanka usada je ponavadi strujni tlak vode, ki se izceja iz plazine po obilnih padavinah. Usad nastane hitro, zdrs zemljine se kon~a v nekaj urah (slika 1). Zadnji veliki pojavi poru{enja naravnega ravnovesja, ki so se spro`ili v Sloveniji, ka`ejo vso raznolikost pojavov plazenj oziroma pobo~nih premikanj (Fell in sod., 2001). Opraviti imamo s hribinskimi podori, nastalimi ob velikono~nem potresu l. 1998, drobirskim (murastim) tokom v Gorenjem Logu, viskoznima blatnima tokoma v Lokavcu (plaz Slano blato) nad Ajdov{~ino in nad Sol~avo (Macesnikov plaz). Zadnji velik pojav nad Kose~em ka`e vso raznolikost, saj imamo so~asno opraviti s hribinskim podorom (slika 2), zemljinskimi plazovi (slika 3) in drobirskimi tokovi (slika 4), ki so med seboj povezani in odvisni. Pri uporabi in iskanju novih izrazov je iluzorno mi{ljenje, da bi lahko pri{li do popolnoma poenotenih pogledov. Vedno je tako, da imajo posamezni izrazi v dolo~eni stroki nekoliko druga~en pomen kot v drugi. Ali pa, da uveljavljeni izraz v eni stroki, ki ga uporablja `e 50 let, v drugi, ki ga ne uporablja, zveni tuje. Vendar se v dolo~enem ~asu posamezen izraz udoma~i in postane prevladujo~. K napredku strok, npr. na podro~ju poznavanja plazenj, prav gotovo prispevajo jasne definicije, ker potem med seboj vemo, o ~em se pogovarjamo. Seveda velja, da lahko definicije v posamezni stroki stojijo, v drugi, kjer na isto problematiko gledajo z drugega zornega kota, pa ne. Torej je definicija odvisna od tega iz kak{nega izhodi{~a gledamo na skupino pojavov. Sam kot in`enirski geolog gledam na plazove s prakti~nega vidika: kak{na je stopnja ogro`anja posameznega plazu (njegova nevarnost za prebivalstvo in naravo) in kako ga sanirati (odpraviti nevarnost za okolje). Pojave poru{enja naravnega ravnovesja v naj{ir{em smislu delimo na tiste v hribini in tiste v zemljini. Osnovni pojavi naravne poru{itve v hribinah so naslednji (slika 5): hribinski zdrsi po {ibki ploskvi diskontinuitete v hribini (ravninski in klinasti); hribinski (kamninski) podori ob subvertikalnih stenah iz trdne kamnine (slika 5); drsenje, prevra~anje, kotaljenje in padanje posameznih blokov in kamnov ter zdrsi gru{~a prek strmih hribinskih bre`in (slika 6). Osnovni pojavi naravne poru{itve v zemljinah so naslednji: plazenje po pogojenih conah (ali ploskvah) v zemljini ali na stiku zemljine s podlo`no hribino (obi~ajno, najbolj pogosto plazenje) (slika 7); polzenje zemljinskih mas, ki iz izvora plazenja polzi- Slika 5. Poru{itve v hribinah 261

52 ZEMELJSKI PLAZOVI, USADI IN PODORI/Mihael Ribi~i~ Slika 6. Izpad blokov, skal in kamnov iz hribinskih sten jo po pobo~ju gravitacijsko navzdol (podobno kot med, ~e ga razlijemo na nagnjeni povr{ini); tokovi, ki te~ejo s hitrostjo teko~in ter poleg vode in zraka vsebujejo znaten dele` trdne drobne in/ali grobe frakcije zemljin (slika 4). Pojavi plazenja v Sloveniji Hribinski in zemljinski pojavi poru{itev naravnega ravnovesja so v Sloveniji razli~no raz{irjeni. V splo{nem velja, da so hribinski pojavi pogosti v alpskem in na visoko hribovitem terenu, kjer so zemljinski plazovi zelo redki. Nasprotno zemljinski plazovi nastopajo v ni`je hribovitem in gri~evnatem svetu. Splo{ne razmere o pojavljanju hribinskih in zemljinskih plazov prikazujemo s pomo~jo In`enirskogeolo{ke karte Slovenije v merilu 1 : (Vidrih in Ribi~i~, 1994), ki ozemlje Slovenije deli v sedem in`enirskogeolo{kih enot, od katerih ima vsaka druga~ne zna~ilnosti plazenja (slika 8). Na osnovi poznavanja in`enirskogeolo{kih zna~ilnosti kamnin, ki gradijo slovensko ozemlje, ter poznavanja pogostosti in vrste plazenja sta izdelani dve stabilitetni karti Slovenije: Ocena mo`nosti nastanka hribinskih podorov (slika 9) in Ocena mo`nosti nastanka zemljinskih plazov (slika 10). Sledijo opisi posameznih in`enirskogeolo{kih enot ter ocena mo`nosti pojavljanja plazov in podorov v njih: Zelo trdne hribine (magmatske kamnine, trde in kompaktne) Nastopajo na obmo~ju Pohorja in v manj{em obsegu na obmo~ju vzhodnih Karavank. Gradijo hribovit svet z Slika 7. Zemljinski plaz po kro`ni drsini ovalnimi grebeni in vrhovi in srednje strmimi do strmimi pobo~ji. V tonalitu so vidne redke razpoke, ki so ve~inoma nastale pri ohlajanju kamnine. Razpoke bistveno ne poslab{ajo geomehanskih lastnosti kamnine. Ob njih lahko nastopajo planarni in klinasti zdrsi blokov. Kamnina je zelo odporna proti preperevanju. Mo~nej{e preperevanje se pojavi samo na vrhovih in grebenih, pri ~emer se magmatska kamnina spreminja v pesek. Tako nastane tenak, do pol metra debel gru{~nat preperinski pokrov. Ve~ metrov debel preperinski pokrov lahko nastane samo na grebenih in vrhovih zaradi preperevanja tonalita v pesek. Pojavov poru{enja naravnega ravnovesja skorajda ni. Zemljinsko plazenje tankega preperinskega pokrova je zelo redko. Do hribinskih zdrsov in podorov lahko pride pri zelo strmih do navpi~nih stenah, ki jih je izdelal ~lovek. Trdne hribine (apnenci in dolomiti, ponekod z vlo`ki klasti~nih kamnin) Karbonatne kamnine gradijo masive Julijskih in Savinjskih Alp, Karavank, Posavske gube, kra{ke planote v vzhodni in ju`ni Sloveniji. Zanje sta zelo zna~ilni dve krajini: alpski in kra{ki svet. Za alpski svet so zna~ilna zelo strma pobo~ja, ki ponekod prehajajo v navpi~ne stene. Presekan je z globokimi fluvioglacialnimi dolinami. Kra{ki svet je hribovit, z vmesnimi kra{kimi planotami. Apnenci so razpokani v ve~ smereh, zato pri razpadanju dobimo manj{e ali ve~je bloke kamnine. Dolomiti razpadajo v paralelepipetske kose manj{ih dimenzij. Fizikalno preperevanje je zelo slabo izra`eno. Apnenci kemi~no preperevajo in posledica so intenzivni kra{ki pojavi. Dolomiti, kadar so tektonsko po{kodovani, mo~neje fizikalno preperevajo na povr{ini. Na apnencih preperinskega pokrova ni oziroma je zelo tenak (do 0,5 m). Na kra{kih poljih in v vrta~ah lahko kot produkt kemi~nega preperevanja v ve~ji debelini le`i terra rossa. Pojavi poru{enega naravnega ravnovesja so ze- 262

53 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I lo redki. Pod strmimi pobo~ji iz karbonatnih kamnin pogosto nastopajo vr{aji ali pobo~ni gru{~i, ki so mo~no podvr`eni plazenju, posebej ~e so v podlagi drobnozrnate klasti~ne kamnine. Zemljinsko plazenje je pogosto na obmo~jih, kjer so med karbonatnimi kamninami klasti~ne, jih pa na karti zaradi merila nismo mogli izlo~iti. Tako obmo~je se vle~e iz Poso~ja prek Grahovega proti Idriji. Hribinski podori so pogosti v alpskem svetu, kjer doline obdajajo strma pobo~ja. Nevarnost obstaja tudi v kamnolomih in na strmih umetnih bre`inah. Srednje trdne hribine (razli~ne klasti~ne kamnine: pe{~enjaki, laporji, skrilavci in njihove metamorfne razli~ice, gnajsi in blestniki; andezitske, kratofirske in tufske kamnine) Metamorfne klasti~ne kamnine izdanjajo na pobo~jih Pohorja, na Kobanskem in deloma v Karavankah. Druge klasti~ne kamnine so razprostranjene po celi Sloveniji, ve~je enote so na Primorskem (fli{) in v okolici Ljubljane (permokarbonski skrilavi glinovci). Gradijo prete`no hribovit svet, za katerega so zna~ilna srednje nagnjena pobo~ja. Zanje so tudi zna~ilne globoke grape. Pe{~enjaki in gnajsi so ponavadi prepredeni z ve~ sistemi razpok, laporji imajo nepravilne razpoke, ob katerih se kroglasto krojijo. Pri skrilavih kamninah prevladuje mo~no pou- Slika 8. In`enirskogeolo{ka karta Slovenije (avtorja: M. Ribi~i~, R. Vidrih) Slika 9. Stabilitetna karta. Ocena mo`nosti nastanka podorov. 263

54 ZEMELJSKI PLAZOVI, USADI IN PODORI/Mihael Ribi~i~ Slika 10. Stabilitetna karta. Ocena mo`nosti nastanka zemljinskih plazov. darjen en sistem razpok. Metamorfne kamnine so podobno razpokane kot njihovi sedimentni razli~ki. Preperevanje je srednje mo~no do mo~no. Kompaktnej{i klastiti slab{e preperevajo, medtem ko laporji in skrilavci mo~neje. Preperinski pokrov je ve~inoma debel od 1 m do 3 m. Kjer nastopajo v podlagi pe{~enjaki, je preperinski pokrov tanj{i in sestavljen iz gru{~natih zemljin. ^e so v podlagi kamnine, sestavljene iz drobnih zrn, je preperinski pokrov debelej{i in sestavljen prete`no iz glin ali meljev. Pojavi poru{enja naravnega ravnovesja so pogosti na kamninah, ki imajo debel preperinski pokrov. Prihaja do velikih zemljinskih plazov in ob mo~nem de`evju do usadov. Zelo redki podori lahko nastopajo v metamorfnih kamninah, gnajsih in blestnikih ali v pe{~enjakih, ve~inoma ob vertikalnih stenah, ki jih je naredil ~lovek. Polhribine (zbiti peski, meljevci, glinovci, laporji slabo litificirani) Najdemo jih v Halozah, Slovenskih goricah, na Gori~kem pa tudi drugod v vzhodni in jugovzhodni Sloveniji. Gradijo gri~evnat teren s polo`nimi pobo~ji in sorazmeroma {irokimi dolinami. Intenzivno preperevajo, posebno kadar so razkrite in izpostavljene atmosferilijam. Preperinski pokrov je debel od 1,5 m do 4 m. Sestavljajo ga glinaste in meljaste zemljine, ponekod tudi s komponento peska. V njih so zelo pogosti zdrsi debelega preperinskega pokrova. Preperinski zemljinski plazovi so {tevilni, prav tako poru{itve ob glinastih plasteh, kadar so neugodno nagnjene. Hribinskih podorov ni. Prodne zemljine (prodi razli~ne sestave) Savski in dravski prodi imajo pogosto velike samice, manj{e reke pa odlagajo med prodnimi plastmi tudi plasti peska. Pogosti so v glavnih dolinah najve~jih slovenskih rek Save, Savinje, Drave, Mure in njihovih pritokov ter v Ljubljanski, Kr{ki, Celjski in Mariborski kotlini. Oblikujejo raven in terasast svet {irokih dolin rek in kotlin. Poru{itev naravnega ravnovesja ni. Najdemo jih le neposredno ob strugah rek in potokov ali pri neprimernih posegih ~loveka pri izdelavi gradbenih jam. Me{ane zemljine (glinasti, meljni in pe{~eni prodi, peski, melji in gline) So v dolinah manj{ih rek in potokov po celi Sloveniji. V njih so zelo redke poru{itve naravnega ravnovesja manj{ih dimenzij ob strugah potokov in na obmo~jih, kjer je pri{lo do nekontroliranih ~love{kih posegov. Mo~virske jezerske zemljine (rahlo odlo`eni melji, gline s plastmi peska) So na Ljubljanskem barju, v Kr{ko-Bre`i{ki kotlini, v priobalnem pasu in na majhnih povr{inah tudi drugje v Sloveniji. Poru{itev naravnega ravnovesja v njih ni, nevarnost obstaja samo zaradi nepravilnih ~love{kih posegov, kadar se jih obremeni z visokim nasipom in pride do loma tal. Iz gornjega opisa je razvidno, da so za zemljinska plazenja najbolj kriti~ne srednje trdne kamnine in polhribine, za hribinske poru{itve pa trdne in zelo trdne hribine. Pojavi po~asnih viskoznih blatnih tokov, ki jih opazujemo zadnji ~as (Slano blato, Macesnik), so vezani na srednje trdne klasti~ne kamnine. Za pojave drobirskih tokov lahko uporabimo Karto ogro`enosti pred podori (slika 10), ker so vezani na alpski svet. Ta karta je bila izdelana z zdru`itvijo dveh vplivnih dejavnikov vrste kamninske podlage in nagiba terena. Pove, da je nevarnost nastanka hribinskih podorov in drugih pojavov, kot so 264

55 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I padanje skal in kamnov, najve~ja v alpskem svetu, Karavankah in deloma na zelo strmih pobo~jih, ki so jih globoko vrezale na{e najve~je reke v trdne tektonsko razpokane kamnine. Karta ogro`enosti pred zemljinskimi plazovi (slika 10) ka`e, da je {tevilo plazov tem ve~je, ~im slab{e so geomehanske lastnosti kamnine, zaradi tega pa je povr{inski preperinski pokrov debelej{i in bolj podvr`en plazenju. V Sloveniji so zemljinski plazovi pogosti predvsem v srednje trdnih kamninah in polhribinah osrednje in vzhodne Slovenije. Opredelitev plazenj glede na stopnjo ogro anja Pove~ano in raznoliko pojavljanje zelo razli~nih pojavov pobo~nih premikanj, ki so br`~as posledica spremenjenih klimatskih razmer v zadnjem ~asu z ekstremnimi padavinskimi dogodki, zahtevajo od nas, da se ne omejujemo samo na klasi~ne pojave plazenj, temve~ smo pripravljeni tudi na druge redkej{e pojave, ki so lahko mnogo bolj ogro`ajo~i. V tem prispevku so pojavi poru{itev naravnega ravnovesja, razli~na pobo~na premikanja in plazenja opredeljeni glede na stopnjo ogro`anja ~loveka in narave. Pri opredeljevanju stopnje ogro`anja so pomembni predvsem naslednji dejavniki: napovedljivost pojava: ~e je pojav mo`no predvideti tako ~asovno kot prostorsko, se mu lahko izognemo oziroma nanj pravo~asno reagiramo (nizka stopnja ogro`anja), ~e ga ne moremo, potem je stopnja ogro`anja visoka; velikost pojava: ~im ve~je mase so vklju~ene v premikanje, bolj je pojav ogro`ajo~ in te`je ga je prepre~evati; hitrost gibanja: ~im ve~ja je hitrost gibanja pojava, tem te`je se mu je izogniti, huj{e so posledice, ~as za ustrezno reakcijo, za izogibanje ali prepre~evanje pa kraj{i; oddaljenost mesta delovanja od mesta spro`enja: kadar se pojav spro`i na oddaljeni, pogosto te`ko pristopni lokaciji, stran od o~i mo`nih opazovalcev, kar je lahko ve~ kilometrov stran od mesta kon~nega delovanja, ponavadi pomeni popolno presene~enje, na katerega nismo pripravljeni, in zaradi tega so lahko posledice zelo hude; lokacija pojava glede na naseljenost: kadar se pojav dogaja na naseljenem obmo~ju, je ~lovekova ogro`enost neposredna, v primerjavi s pojavi, ki se zgodijo v odro~nih krajih in pogosto niso niti registrirani; pogostost dogajanja: ve~ja pogostost dogajanja na istem obmo~ju nas naredi za pojav ob~utljive, pojav spremljamo, ga prou~ujemo, se mu lahko izognemo ali ga saniramo, ~e se pojav na dolo~enem obmo~ju zgodi na vsakih sto let ali redkeje, pa spomin na dogodek zbledi in s tem tudi na{a pozornost. Vsakega izmed razli~nih pojavov lahko kategoriziramo po zgoraj na{tetih dejavnikih. Upo{tevanje vseh na{tetih dejavnikov nam da oceno ogro`enosti, ki jo ponavadi izrazimo v razredih. Pri tem sem se odlo~il za naslednjo obi~ajno lestvico ocenjevanja ogro`anja: 1. izjemno ogro`ajo~, 2. precej ogro`ajo~, 3. zmerno ogro`ajo~, 4. komaj ogro`ajo~, 5. neogro`ajo~. ^eprav je pojav, glede na posamezni dejavnik, lahko zelo ogro`ajo~, je tveganje za ~loveka lahko majhno. Kadar izdelujemo napovedi tveganja, je zato smiselno uporabiti tudi lestvico stopnje tveganja: 1. izjemno tveganje, 2. precej{nje tveganje, 3. zmerno tveganje, 4. majhno tveganje, 5. ni tveganja. Pojave v hribinah kot tudi zemljinske poru{itve naravnega ravnovesja smo glede na mo`no stopnjo ogro`anja ~loveka in narave opisali spodaj: Poru{itve v hribinah Hribinski zdrsi po {ibki ploskvi diskontinuitete v hribini (ravninski in klinasti): te`ko napovedljivi; od majhnih do velikih dimenzij; najpogosteje nastane nenaden hiter zdrs, pri ~emer celotna masa zdrsne naenkrat; redkeje nastopajo zdrsi po valoviti ploskvi v ve~ zaporednih ~asovnih intervalih z vmesnimi premori; zdrsi nastopajo ponavadi v hribovitem nenaseljenem svetu ali pa na visokih umetnih usekih v hribini, ki lahko neposredno ogro`ajo ~loveka; pogostost nastanka hribinskih zdrsov je sorazmerno velika, toda pada z velikostjo pojava. Hribinski (kamninski) podori ob subvertikalnih stenah iz trdne kamnine: te`ko napovedljivi, posebno ~as, ko naj bi podor nastal; od pojavov ogromnih razse`nosti do majhnih pojavov; hitrost gibanja je zaradi navpi~nega padanja blokov, skal in kamnov blizu prostemu padu; zgodijo se lahko visoko v alpskih stenah nad dolino; ponavadi nastanejo v manj naseljenem hribovitem svetu. Drsenje, prevra~anje, kotaljenje in padanje posameznih blokov in kamnov ter zdrsi gru{~a prek strmih hribinskih bre`in: prakti~no nenapovedljivi razen za {ir{e obmo~je, brez ~asovne opredelitve; ve~inoma manj{i dogodki, kot je padanje kamnov, zelo redko padanje ve~jih hribinskih blokov in skal; hitrost padanja pri navpi~nih stenah primer- 265

56 ZEMELJSKI PLAZOVI, USADI IN PODORI/Mihael Ribi~i~ ljiva s prostim padom, na nagnjenih bre`inah, glede na njihov naklon ustrezno manj{a; dogodki so pogosti po de`evju in ob potresih v hribovitem in alpskem svetu; najbolj so ogro`ene prometnice. Poru{itve v zemljinah Plazenje po pogojenih conah (ali ploskvah) v zemljini ali na stiku zemljine s podlo`no hribino: {tevilne vrste plazenja zemljinskega pokrova so ob dobrih raziskavah napovedljive; po~asni procesi od nekaj milimetrov do najve~ nekaj metrov na dan; zgodijo se v gri~evnati in hriboviti krajini, zgrajeni iz prete`no klasti~nih kamnin, ali pa kot zdrsi pobo~nih nanosov v de`evnih obdobjih; pogosti so tudi na naseljenih obmo~jih. Polzenje zemljinskih mas, ki iz izvora plazenja polzijo po pobo~ju gravitacijsko navzdol: mo`na napoved po nastanku zemljinskega plazu, katerega plazina se lahko ob pove~anju vsebnosti vode spremeni v viskozni blatni tok ali podoben pojav; proces je srednje hiter, (napreduje lahko tudi ve~ deset metrov na dan) in ogro`a predvsem objekte, medtem ko `ivljenja niso ogro`ena (zelo redko, kadar se pojav zgodi pono~i); pogosto ogro`a naseljena obmo~ja, ker lahko polzenje zemljinskih mas deluje dale~ stran od izvora, in se`e tudi na ravninski poseljeni svet. Tokovi, ki te~ejo s hitrostjo teko~in: v~asih je mo`na napoved po pregledu plazu, iz katerega izhaja drobirski tok; pogosto je njihova spro`itev neposredno povezana s koli~ino padavin; tok je zelo hiter (ponavadi s hitrostjo nekaj deset kilometrov na uro); tokovi se pogosto razlijejo po gosto naseljenem ravninskem svetu in lahko povzro~ijo hudo katastrofo. Sklepne misli Samo dobro poznavanje najrazli~nej{ih pojavov plazenja, tako s teoreti~nega vidika kot iz prakti~nih izku{enj, nam lahko omogo~i realno predvidevanje napredovanja procesa plazenja, kar je osnova za oceno potencialne ogro`enosti v prihodnosti. Vedno izhajamo iz osnov, kot je uvrstitev dolo~enega pojava plazenja. Po grobi uvrstitvi sledi, na osnovi ugotovljenih podrobnosti o plazu, natan~nej{a analiza, ki omogo~a predvideti nujne ukrepe in kon~no sanacijo plazu. LITERATURA 1. Vidrih, R., Ribi~i~, M., Vpliv potresov na nastanek plazov v Sloveniji. Zbornik. Idrija, Prvo slovensko posvetovnje o zemeljskih plazovih, Ribi~i~, M., Osnovni pojmi in definicije o plazenju ter sorodnih pojavih. Zbornik predavanj. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava RS za varstvo narave, Fell, R., Hungr, O., Leoroueil, S., Riemer, W., Keynote lecture Geotechnical Engineering of the Stability of Natural Slopes, Cuts and Fills. Melbourne, GeoEng An international conference on Geotechnical & Geological Engineering, Vol 1, Skaberne, D., Predlog slovenskega izrazoslovja pobo~nih premikanj pobo~nega transporta. Geologija,

57 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I EROZIJA Ale{ Horvat Erozija kot dejavnik preoblikovanja zemeljskega povr{ja je le eden izmed ~udovitih naravnih mehanizmov, ki nenehno delujejo. Razdelimo jo na vodno, plazno, sne`no, poru{itveno, vetrno erozijo in abrazijo morja. ^eprav je z erozijskimi procesi nelo~ljivo povezana tvorba novih tal, predstavlja pospe{ena erozija za ~love{tvo tudi nenehno gro`njo. Erozijsko ogro`ena obmo~ja v Sloveniji zavzemajo znaten del njene povr{ine, prete`no v hribovito goratem in hribovitem svetu. Erozija je prisotna na 9000 km 2 njenega povr{ja. Protierozijska vloga gozdov je neprecenljiva. Le njim se lahko zahvalimo, da se v Sloveniji erozijski procesi bolj ne razbesnijo. Vendar se moramo nenehno zavedati, da je obstoje~e ravnovesje, v katerem igra gozd klju~no vlogo bla`itelja ru{ilnih procesov, marsikje zelo krhko. Za nepremi{ljene posege smo lahko zelo hitro kaznovani s pojavom erozijskih `ari{~ in posledi~no z izbruhi s plavinami obremenjenih hudournikov, sne`nimi plazovi, zemeljskimi plazovi in vetrno erozijo. Uvod Nestrokovnjaku in povr{nemu opazovalcu se zdi zunanjost na{e zemlje, ki je v svojih dana{njih glavnih obrisih tvorba preteklih, zlasti starej{ih geolo{kih obdobij, povsem ustaljena. Vendar je stvarnost druga~na: pod vplivom tako endogenih kot eksogenih geolo{kih sil se oblika zemeljskega povr{ja nenehno spreminja. Po prevladujo~em dejavniku lo~imo: vodno erozijo (njena najrazvitej{a oblika je hudourni{ka erozija), plazno erozijo (plazenje tal), sne`no erozijo (plazenje snega), poru{itveno erozijo, vetrno erozijo in morsko abrazijo. V naravni, nedotaknjeni, od ~loveka {e neizkori{~eni krajini, je erozija v splo{nem po~asna, komaj zaznavna, in ve~inoma tudi ne{kodljiva, ker se narava sama zavaruje proti njej; v glavnem z rastlinsko odejo obi~ajno in najbolje z gozdom kar je {e zlasti pomembno v hribovitih in goratih predelih. V taki krajini se tla obnavljajo s pribli`no enako hitrostjo, kot so erodirana. Erozija pa lahko postane zelo {kodljiva in nevarna v kulturni krajini, kjer je prvotno, naravno stanje temeljito spremenjeno (izrazito zmanj{evanje gozdnatosti prostora, nara{~anje dele`a nekakovostnih gozdov in slabo gospodarjenje z njimi, neprimerna raba erozijsko ogro`enih povr{in ipd.) in pogosto mo~no pospe{uje razvoj erozije ter stopnjuje njene u~inke. Razmahneta se tako vodna kot vetrna erozija, pa tudi sne`ni plazovi pusto{ijo globoko v naseljene doline. V razvitej{em svetu povzro~a napredujo~a erozija strah in trepet pri prebivalcih hribovitih in gorskih pokrajin. Za ve~ino posledic zmotno krivijo naravne ujme, vi{jo silo, namesto da bi se s premislekom zavedeli, da je v gorskem in hribovitem svetu mogo~e dolgoro~no varno in v blaginji `iveti le s skrbnim ohranjanjem krhkega ravnovesja med ru{ilnimi naravnimi silami in stabilizacijsko sposobnostjo posameznih ekosistemov. Vloga gozda je pri tem neprecenljiva. Delovanje eksogenih sil (ledu, snega, vode, vetra) se odra`a v splo{nih procesih izravnavanja, nivelizacije zemeljske povr{ine, ki trajajo skozi vsa geolo{ka obdobja, od trenutka dalje, ko so novonastalo, ohlajajo~o se zemeljsko skorjo za~eli brusiti praorkani in slapovi nenehnih pranalivov. Na{ ~lovek bi to enostavneje povedal,»odkar te~e voda s hribov v dolino«. Ta naravni pojav imenujemo»erozija«in pomeni razdiranje tal po teh silah. Osnovni vzrok za nastanek in razvoj erozije je tako mehansko kot kemijsko preperevanje hribin, pri ~emer sprva kompaktne kamenine postopno razpadajo v grobe do drobnozrnate preperine zemljine, te pa s pedogenezo v tla, zemljino, ki podlega eroziji. Pri tem seveda pridejo do izraza tudi drugi dejavniki, ki vsak po svoje razli~no vplivajo in usmerjajo potek in u~inek erozije. Slika 1. Neiz~rpni vir plavin v izvirnem, erozijskem zaledju hudourni{ke reke Nadi`e (foto: J. Pape`) 267

58 EROZIJA/Ale{ Horvat Sliki 2 in 3. Tanka in ob~utljiva plast travne ru{e prepre~uje spiranje in odna{anje preperin (foto: J. Pape`) Na teh obmo~jih je blizu ha mo~neje erodiranih povr{in, od katerih pribl. eno tretjino ali skoraj ha zavzemajo odprta `ari{~a globinske ali bo~ne erozije ter udori in usadi. Hriboviti prostor Slovenije je zelo ob~utljiv svet, v katerem se ~lovek `e dolgo ~asa bori za ohranjevanje krhkega ravnovesja med varovalnimi in ru{ilnimi naravnimi silami. Urejanje hudourni{kih obmo~ij je ena najstarej{ih organiziranih dejavnosti v Sloveniji. Kljub dose`enemu precej{njemu uspehu, nas {tevilne neugodne posledice divjanja neurij {e vedno ponovno opozarjajo na pomen trajnega strokovnega urejanja hudourni{kih in erozijskih obmo~ij. Vodna (hudourni{ka) erozija Vsi omenjeni erozijski procesi spro{~ajo na celotnem obmo~ju Slovenije vsako leto okrog 5,2 5,3 milijona m 3 erozijskega detritusa. Upo{tevajo~ njegovo povpre~no zrnatost, po kateri je nad polovico teh koli~in drobnej{ih od 0,6 mm in jih torej lahko obravnavamo kot rodovitna tla, je ta vsako leto odplavljena koli~ina enakovredna nad 1300 ha izgubljenih rodovitnih zemlji{~ debeline 20 cm. Z omenjenih 4000 km 2 hudourni{kih vodozbirnih obmo~ij pa se na leto spro{~a povpre~no blizu 2,5 milijona m 3 erozijskega drobirja, kar predstavlja specifi~no spro{~anje nad 260 m 3 /km 2 oziroma okoli 47 % celotnega letno spro{~enega erozijskega drobirja. To je le povpre~je za celotno povr{ino, medtem ko zna{a maksimalno spro{~anje na so{ki strani Julijcev pribl m 3 /km 2 /leto, v zahodnih Karavankah pa skoraj 3000 m 3 /km 2 /leto. Po rezultatih dosedanjih raziskav so vidni erozijski pojavi v Sloveniji razprostranjeni na skoraj 9000 km 2 oziroma 44 % njene povr{ine. Nad 4000 km 2 (ena petina Slovenije) teh povr{in tvorijo skupne prispevne povr{ine okrog 370 hudourni{kih obmo~ij, ki so bolj ali manj gosto prepredene z erodiranimi povr{inami, s katerih je spiranje in odplavljanje erozijskega detritusa ter zasipavanje rodovitnih zemlji{~ z jalovimi naplavinami ve~je od obnove rodovitnih tal. Hudourni{ka obmo~ja brazda okrog 1700 km glavnih hudourni{kih strug in nad 4000 km njihovih pritokov, pri ~emer so upo{tevane le nad 0,5 km dolge, jasno zaznavne struge. Gostota hidrografske mre`e v hudourni{kih predelih zna{a povpre~no 1,6 km/km 2 (maksimalno celo 3,5 km/km 2 ), to pa je ve~ kot trikrat toliko kot v ravninskih predelih, kjer zna{a gostota pribl. 0,5 km/km 2. Slika 4. Neurejen hudourni{ki vr{aj je izrazito erozijsko ogro`eno obmo~je (foto: J. Pape`) 268

59 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I Vse spro{~ene koli~ine pa niso odplavljene nemoteno in neposredno v sprejemne reke So~o, Savo ali Dravo ter njihove ve~je pritoke. Kakih 60 % jih zastaja in za~asno oble`i `e v erozijskih in hudourni{kih grapah, na pobo~jih, meli{~ih in sipinah ob vzno`ju gorskih ostenj, ter na hudourni{kih vr{ajih. Od tod jih srednje in nekoliko vi{je vode odplavljajo postopoma ali pa ~akajo na nenadne neurne vode. Taki nenadni sporadi~ni hudourni{ki izbruhi lahko povzro~ijo {kode, ki tudi tiso~kratno prese`ejo povpre~je letnih {kod na posameznem obmo~ju. Od preostalih pribl. 40 % erozijskega drobirja, tj. od pribl. 2 milijona m 3 /leto, ki jih neurne vode odplavljajo po hudourni{kih strugah prvega reda v sprejemne reke So~o, Savo in Dravo, se pribli`no ~etrtina odlaga in zaustavlja `e na prehodih iz hudournikov v reke ter v zgornjih tekih rek, preostali poldrugi milijon m 3 pa vpliva predvsem na ekonomsko `ivljenjsko dobo umetnih in naravnih vodnoakumulacijskih objektov. Poudariti moramo, da {tevilne prometnice ogro`a erozija rek in zlasti hudournikov. Njihove trase pogosto potekajo tik ob hudourni{kih in re~nih koritih, vsako pre~kanje hudournika ali reke s prometnico pa je mesto z veliko potencialno ogro`enostjo. Zaradi poplavljanja in preplavljanja so ogro`ena `ivljenja ljudi in `ivali ter prizadete materialne dobrine tako na prostem kot v objektih. Vi{ina poplavitve oziroma preplavitve je odlo~ilna za jakost pojava. Globinsko in bo~no erodiranje ogro`a prometnice ter stanovanjske in gospodarske objekte na vplivnem obmo~ju hudourni{kih strug. Globina zajedanja je odlo~ilna za varnost potencialno ogro`enih objektov. Naplavljanje ogro`a prometnice in objekte na naplavi{~ih hudournikov. Od vrste prenosa in debeline odlaganja je odvisna jakost oz. ru{ilna mo~ prene{enih plavin. Nagib hudourni{ke struge ter koli~ina trdih plavin pogojujeta nastanek treh osnovnih oblik prenosa plavin: posami~nega (enostavnega) prenosa plavin, hiperkoncentriranega prenosa plavin in hudourni{ke lave. Pravilna ocena vrste in velikosti pri~akovanega prenosa plavin je osnova za ~im to~nej{e dolo~anje ogro`enosti z naplavljanjem. Ob hudourni{kih izbruhih nastaja {koda zaradi: poplavljanja in preplavljanja, globinskega in bo~nega erodiranja, naplavljanja. Hudourni{ke lave so nedvomno vzrok najhuj{im ru{itvenim posledicam ob izbruhih hudournikov tako v njihovih strugah kot na celotnih hudourni{kih vplivnih obmo~jih. Preglednica 1. [tevilo lokacij na dr`avnih cestah na hudourni{kih obmo~jih Slovenije, ki jih potencialno ogro`a hudourni{ka erozijo (PUH, 1999) [tevilo kri`anj n Indeks (r 2 = 2212 km) n/r 2 ({tev./km) hudourni{ke struge ,834 Slika 5. Nabreklina hudourni{ke lave (Meunier, 1992) 269

60 EROZIJA/Ale{ Horvat Njegovi uni~ujo~i u~inki se ka`ejo zlasti v: ogromnem ru{ilnem u~inku hudourni{ke lave, pogosti veri`ni reakciji (nova zajezitev...) na dolvodnih odsekih hudournika in v {ir{em povodju, nenadnem velikem zvi{anju dna struge na mestu zaustavitve masovnega prenosa in s tem povezanim poplavnim ali preplavnim u~inkom hudournih voda, prakti~no popolni nemo~i za aktivno ukrepanje med pojavom. Ob naglih zdrsih velikih gmot hribin v strugo pride do masovnega prenosa v ka{asti lavi preme{anih plavin. Zaradi izjemne gostote potujo~e lave dobijo najdebelej{a zrna najve~jo kineti~no energijo, zato prehitevajo in izplavajo na povr{je ter na ~elo toka. Zrnatostno razvr{~anje je obratno kot pri posami~nem prenosu. Ru{ilni u~inki take lave so ogromni, protiukrepanje med trajanjem pa prakti~no nemogo~e. Pojav hudourni{kega izbruha v obliki hudourni{ke lave lahko pri~akujemo v zelo strmih hudourni{kih strugah ter na labilnih ali pogojno stabilnih zemlji{~ih, takih pa je v Sloveniji pribl. 35 % njene povr{ine. S preventivnimi ukrepi lahko nekoliko omejimo njihovo {tevilo, predvsem pa silovitost. V zgodovini hudourni~arstva so kot najbolj znani primeri izbruhov hudourni{kih lav evidentirani katastrofalni pojavi na hudournikih povodja Grada{~ice Ma~kov potok potok (1926) ter Gabr{nikov potok (1926); na hudournikih povodja Save Dolinke Belca (1951), HIadnik (1966), Sedel~nik (1951), Reka pod Krvavcem (1991); na hudournikih povodja Savinje nad Ljubnim (znana vodna ujma novembra 1990) Revsov graben, Roga~nik, Brlo`nica, Lu~ka Bela, Lu~nica nad Boltinovim travnikom. Kot najbolj znani primeri hudourni{kih izbruhov v obliki hiperkoncentriranih tokov pa so bili evidentirani katastrofalni pojavi na hudournikih povodja Drave Josipdolski potok (1986), Begantov potok (1986), Trbonjska reka (1986, 1989); na hudournikih povodja So~e So~a z Zapodnom, Limarico (1986), Koritnica (1986); na hudournikih povodja Savinje nad Ljubnim (znana vodna ujma novembra 1990) Ljubnica, Trbi{ki graben in Lakovnikov graben; na hudournikih povodja Kamni{ke Bistrice (1990) prakti~no ves zgornji in srednji tek hudournika Bistri~ica in sama Kamni{ka Bistrica med Konjskim potokom in Stahovico. Pri ~ezmerno zgo{~enih (hiperkoncentriranih) tokovih koncentracija trdnih snovi (plavin) nara{~a na 40 do 70 te`inskih %, kar ustreza 20 do 47 volumenskim %. Zaradi velike gostote jakost ogro`anja na naplavi{~ih ni odvisna le od vi{ine, ampak zlasti od pritiska ~ezmerno zgo{~enih tokov na ovire. Pri posami~nem prenosu plavin se le-te gibljejo v vodnem toku bolj ali manj posami~no in samostojno, neodvisno druga od druge. Jakost ogro`anja na naplavi{~ih je odvisna zlasti od vi{ine odlo`enih naplavin. Ru{ilne prenose plavin po hudourni{kih strugah hudourni{kih lav in hiperkoncentriranih tokov so na Slovenskem opazovali in v dokaj redkih primerih, ko ga je bilo mo`no predvideti, sistemati~no prepre~evali `e od ustanovitve hudourni{ke slu`be leta 1884 dalje. Slika 7. Posledice hudourni{kega izbruha in pojava masovnega transporta plavin so v svoji najstra{nej{i obliki ob~utili prebivalci Loga pod Mangartom (foto: A. Horvat) Slika 6. Erozija bo vedno sestavni del naravnih dinami~nih procesov Slika 8. Naplavi{~e hudournika Kotrede{~ica (foto: J. ^ernivec) 270

61 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I Plazna erozija Poseben problem predstavljajo obmo~ja, kjer prihaja do razmakanja in plazenja zemljin ter trganja zemeljskih plazov, v ve~ini hidromorfolo{kega izvora. V grobem lahko na osnovi do sedaj zbranih podatkov zaklju~imo, da pribl. 30 % povr{ine Slovenije sestavljajo zemlji{~a, ki plazijo, ~e so preve~ razmo~ena ali nanje nedomi{ljeno pose`emo. To dejstvo nakazuje izjemen pomen pravo~asnega in pravilnega preventivnega ukrepanja za zmanj{evanje in prepre~evanje nevarnosti tovrstnih erozijskih pojavov. Sne`na erozija je v Sloveniji pomemben erozijski dejavnik. Pozimi imamo lahko dovolj sne`nih padavin, pa tudi nagibi povr{in so v sredogorju in visokogorju dovolj Vzroki plazenja so bodisi naravnega izvora ali pa mnogo pogosteje posledica ~lovekovih posegov: oslabitev opore pobo~ja, preobremenitev pogojno stabilnega pobo~ja, zmanj{anje notranjega trenja (kohezije) zaradi razmo~enosti z vodo, oslabitev rastlinske odeje (plitvi zdrsi). Najhuj{e posledice ob hudourni{kih izbruhih povzro~ajo splazitve, ki zajezijo hudourni{ke struge ter na ta na~in ustvarijo pogoje za nastanek masovnih prenosov plavin. Ti zavzamejo najve~jo intenziteto s hudourni{kimi lavami, ki na svoji poti ru{ijo vse ovire. Sne na erozija Sneg je pomemben kot vir vode, varovalna odeja `ivih organizmov, element za zimsko rekreacijo, hkrati pa s svojim erozijskim delovanjem povzro~a probleme in {kodo ~loveku je prometna ovira, povzro~a {kodo v gozdovih (snegolomi, kriva rast drevja, ru{enje sestojev, ogro`anje biosistemov itd.), najbolj nevaren in {kodljiv pa je v obliki ru{ilne sne`ne gmote kot sne`ni plaz. V preteklosti so sne`ni plazovi ~loveka le redko ogro`ali. V glavnem so bili omejeni na obmo~ja nad zgornjo gozdno mejo, ~lovek pa se jim je umikal. V zadnjih stoletjih je ~lovek s kr~enjem gozdov za pa{nike in travnike, urbane in turisti~ne povr{ine (smu~i{~a) povzro~il, da se je gozdna meja ob~utno zni`ala, sne`ni plazovi pa so si utrli pot globlje v doline. Danes predstavljajo veliko nevarnost za ~loveka. Sliki 9 in 10. Grafi~na ponazoritev ogro`enosti prometa s sne`nimi plazovi Preglednica 2. [tevilo lokacij na dr`avnih cestah na hudourni{kih obmo~jih Slovenije, ki jih ogro`ajo sne`ni plazovi (PUH, 1999) [tevilo kri`anj Ogro`ena Indeks (r 2 = 2212 km) dol`ina cest n l (km) n/r 2 ({tev./km) l/r 2 (km/km) sne`ni plazovi ,181 0,

62 EROZIJA/Ale{ Horvat Preglednica 3. Ogro`enost dr`avnih cest s sne`nimi plazovi (PUH, 1999) Kategorija ceste Dol`ina ogro`enega odseka (km) Dol`ina dr`avnih cest (km) % ogro`enosti od skupne dol`ine [tevilo plazov, ki ogro`ajo dolo~eno kategorijo ceste G1 0,05 578,4 0,009 1 G2 6,08 443,6 1,4 94 R1 7,39 938,2 0,79 80 R2 5, ,7 0,52 89 R3 9, ,3 0,47 82 RT 6,52 561,0 1,16 55 skupaj 35, ,2 4, veliki za polzenje, drsenje in plazenje sne`ne odeje. Le veliki pokritosti povr{in z dovolj kakovostnimi gozdnimi sestoji se imamo zahvaliti, da nam ta erozija ne povzro~a toliko {kode kot v primerljivih dr`avah alpskega loka. Po rezultatih obse`ne raziskave (PUH, 1994) imamo v Sloveniji po grobih ocenah okoli ha izrazito plazovitih obmo~ij. Najmanj 140 plazov ogro`a stanovanjske in gospodarske objekte, daljnovode in smu~i{~a, najmanj 715 sne`nih plazov pa ogro`a prometnice. Od tega se 94 % plazov, ki ogro`ajo promet, ter 79 % plazov, ki ogro`ajo smu~i{~a, daljnovode, stanovanjske in gospodarske objekte, pro`i pod zgornjo gozdno mejo. Tako lahko v ve~ini primerov predvidevamo, da je do plazov pri{lo zaradi nedomi{ljenega red~enja ali kr~enja gorskih gozdov. V naslednjih dveh preglednicah in na grafu je podrobneje prikazana ogro`enost dr`avnih cest s sne`nimi plazovi in potrebni ukrepi za njihovo za{~ito. Poru{itvena erozija V hribovitem prostoru predstavlja problem tudi poru{itvena erozija. Zna~ilne posledice tovrstne erozije so podori, meli{~a in udori. Poseben problem so kamninski podori velikih dimenzij, ki so pri nas pogosti zlasti v Zgornji So{ki dolini in k sre~i omejeni le na manj{a obmo~ja. Precej pogosteje pa se sre~ujemo s padajo~im kamenjem in skalam, ki ogro`ajo stanovanjske in gospodarske objekte ter prometnice. Slika 11. Skalni podori ogro`ajo `ivljenje v Trenti (foto: A. Horvat) Preglednica 4. [tevilo lokacij na dr`avnih cestah na hudourni{kih obmo~jih Slovenije, ki jih ogro`a poru{itvena erozija (PUH, 1999) Ogro`ena dol`ina cest Indeks (r 2 = 2212 km) l (km) l/r 2 (km/km) padajo~e kamenje in skalni zru{ki 175 0,

63 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I Vetrna erozija Vetrna erozija je posledica gibanja zra~nih gmot, ki lahko dosegajo izjemne hitrosti. Zaradi tega ima kljub majhni masi talnih delcev ogromno kineti~no energijo (E = m * v 2 / 2) in velik geomorfolo{ki u~inek. V svetovnem okviru je vetrna erozija po velikosti in intenziteti takoj za vodno. Erozija z vetrom v Sloveniji ni tako kriti~na kot v najbolj znanih in razse`nih svetovnih predelih. Omejena je na ogolele vetrovne ravnice in gorske grebene, kjer veter pogosto spiha sprstene delce do mati~ne podlage. Zaradi velike gozdnatosti in ugodne raz~lenjenosti ve~ine gozdnega prostora je vetrna erozija z mo~nej{o intenziteto v Sloveniji prisotna le na predelih, kjer se je nedomi{ljeno posegalo v prostor. Prisotna je v visokogorju, na obmo~jih trajnega ~lovekovega bivanja pa zlasti v Vipavski dolini in v slovenski Istri. Posledice se ka`ejo zlasti v zmanj{evanju plodnosti tal, korodiranju rastlin, ogro`anju prometa z na prometnicah odlo`enimi vetrnimi odkladninami, pozimi pa s sne`nimi zameti. Morska abrazija Slika 12. Ogro`enost cestnih prometnic zaradi poru{itvene erozije (foto: A. Horvat) Na zaustavljanje in vezanje s poru{itveno erozijo spro`enih skal in kamenja ima zelo pozitiven vpliv gozdna vegetacija. Po golih pobo~jih bi skalni zru{ki sicer lahko prileteli bistveno globlje v doline in tam ogro`ali prometnice in razli~ne objekte. Seveda pa se moramo zavedati, da gozd pri podorih ve~jih dimenzij na njihovo dinamiko in zaustavljanje podornin nima prakti~no nobenega vpliva. Morska abrazija je posledica erozijskega delovanja morja oziroma njegovega valovanja. Ka`e se v korodiranju izpostavljenih strmej{ih bregov. Zaradi lege v dokaj dobro za{~itenem Tr`a{kem zalivu slovensko morje ne dosega ve~je intenzitete, a {e vedno dovolj veliko, da je oblikovalo krajinsko pestre pojavne oblike (visoke, strme prepadne stene fli{ni klifi predvsem v okolici Pirana in Strunjana ter klifi ob Fiesi in in {kode zaradi z erozijo povezanih naravnih nesre~ Naslednja preglednica prikazuje {tevilo nesre~ zaradi z erozijo povezanih naravnih nesre~ v slovenskem prostoru, pri ~emer `rtve zaradi sne`nih plazov v obdobju prve svetovne vojne niso upo{tevane. Preglednica 5. [tevilo `rtev zaradi sne`nih plazov, poplav in hudourni{kih izbruhov v Sloveniji (obdobje ) (PUH, 1999) Naravna nesre~a [tevilo smrtnih `rtev Povpre~no {tevilo smrtnih `rtev na leto sne`ni plazovi 168 1,5 poplave 50 0,5 hudourni{ki izbruhi 30 0,25 273

64 EROZIJA/Ale{ Horvat Po grobih analizah so nam naravne nesre~e v zadnjih letih pobrale povpre~no 4,5 % dru`benega proizvoda, med njimi dale~ najve~ hudourni{ki izbruhi, poplave in zemeljski plazovi. Sanirali smo jih v povpre~ju le 15 %. Hkrati se je v prora~unu stalno zmanj{eval obseg celotnih sredstev za vzdr`evanje in urejanje vodnega re`ima, kamor spada tudi urejanje hudourni{kih obmo~ij in erozijskih `ari{~. Tako se `e ob malo ve~jih vodah zaradi nevzdr`evanja zgrajenih zavarovanj in naravnih strug pojavijo po{kodbe in posledi~no tudi {koda, ki je praviloma kar nekajkrat ve~ja, kot bi lahko bila. Sklepne misli Erozijsko ogro`ena obmo~ja v Sloveniji zavzemajo znaten del njene povr{ine, zato je domi{ljeno gospodarjenje s prostorom nujno za zagotavljanje varnega `ivljenja. Za nepremi{ljene posege smo `al zelo hitro kaznovani z erozijskimi pojavi in izbruhi. Naravne nesre~e, povezane z erozijo, praviloma ne povzro~ajo le materialne {kode, ampak prepogosto terjajo tudi ~love{ke `rtve. LITERATURA 1. Arhiv Hidrometeorolo{kega Zavoda RS, Ljubljana. 2. Arhiv Podjetja za urejanje hudournikov, Ljubljana. 3. Gams, I., Sne ni plazovi v Sloveniji v zimah Geografski zbornik III. In{titut za geografijo SAZU, Horvat, A. in Zemlji~, M., Problematika masovnega transporta plavin. Gradbeni vestnik, 41, Horvat, A., Ekolo{ke osnove urejanja erozijskih obmo~ij na primeru Polhograjskih Dolomitov. Univerza v Ljubljani, Biotehni{ka fakulteta, Ljubljana, 119, 10 pril. 6. Horvat, A., Gospodarjenje s hudourni{kimi obmo~ji. Gozd in voda. Univerza v Ljubljani, Biotehni{ka fakulteta, oddelek za gozdarstvo, Horvat, A., Sodelovanje pri pripravi zasnov za PPRS za podro~je erozije. V: Sinteza VG vsebin kot podlaga za zasnovo prostorskega razvoja na nivoju dr ave. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeni{tvo in geodezijo, IZH, Horvat, A., Bernot, F. in sod., Ogro enost Slovenije s sne nimi plazovi. [tudija. Ljubljana, Podjetje za urejanje hudournikov, PUH, Pogubna razigranost 110 let organiziranega hudourni~arstva na Slovenskem PUH , Ljubljana. 10. [trancar, A., Ureditev hudournikov njih izvor in delovanje na vodni re im potokov in rek. Tipkopis. Ljubljana, Banska uprava. 11. VGO, Vodnogospodarske osnove Slovenije.- Zv. vod. sk. Slov., Strokovna slu ba. 12. Zemlji~, M., Erozijska karta Slovenije 1 : Ljubljana, IGLG BF ods. za erozijo. 13. Zemlji~, M., in sod., Erozija in plavine v povodjih Save, Drave in Pomurja ter So~e in drugih jadranskih pritokov. Trojni elaborat za potrebe vodnogospodarskih osnov SRS, z obdelavo 364 hudourni{kih zlivov. Tipkopis. Ljubljana, IGLG, BF. 274

65 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I OBILNE SNE@NE PADAVINE Toma` Vrhovec, Damijana Kastelec Sne`enje je v Sloveniji reden pojav, ob~asno pa so koli~ine novozapadlega snega tolik{ne, da lahko povzro~ijo naravno nesre~o, ki ohromi promet, povzro~i snegolom v gozdu in po{kodbe na zgradbah. Predstavili bomo razporeditev maksimalnih vi{in sne`ne odeje v Sloveniji po zimskih mesecih in pogostost vi{in novozapadlega snega nad pragom 20 cm. Spomladanski sneg, ki pade po za~etku vegetacijske sezone, je razmeroma pogosta naravna nesre~a, ki povzro~a po{kodbe na drevju in pozebo kulturnih rastlin in nasadov. Posebna vrsta naravne nesre~e je nadpovpre~no dolgotrajna sne`na odeja zaradi {kode, ki nastane na polj{~inah. U~inki snega kot naravne nesre~e so bistveno odvisni od regije, ki jo zasne`i, saj je stopnja izjemnosti pojava odvisna od obi~ajnih vsakoletnih razmer. Uvod Sne`enje je v celinskem delu Slovenije reden vsakoleten pojav. V obalnem pasu sne`i na leto povpre~no le dan ali dva, v ni`jih predelih osrednje in vzhodne Slovenije je na leto med 20 in 30 dni s sne`enjem, v visokogorskem svetu Julijskih Alp pa na leto povpre~no sne`i ve~ kot 100 dni (slika 1). Na sliki 1 je prikazana skica, ki je le groba in lokacijsko nereferencirana predstavitev. [tevilo dni s sne`enjem se iz zime v zimo zelo mo~no spreminja (slika 2). V kasno jesenskem in zimskem ~asu v notranjosti Slovenije ve~ina padavin pade kot sneg ali pa se menjavata sneg in de`. Razen {tevila dni s sne`enjem je za ozna~evanje klime nekega obmo~ja pomembno tudi {tevilo dni s sne`no odejo na tleh (slika 3). To je ponavadi ve~je od {tevila dni s sne`enjem. V osrednji Sloveniji sneg le`i na tleh povpre~no od 50 do 75 dni na leto, v vzhodni Sloveniji pa od 25 do 50 dni. Najve~ja raznolikost v trajanju sne`ne odeje je v Julijskih Alpah in njihovem predgorju vzdol` So{ke doline, saj se tam trajanje sne`ne odeje na razdalji 30 km med Brdi in Kaninom pove~a s 5 na 200 dni. Tudi {tevilo dni s sne`no odejo na posamezni lokaciji je iz leta v leto zelo spremenljivo. V nekaterih zimah je bilo v notranjosti Slovenije manj kot 10 dni s sne`no odejo, drugi~ pa je v isti regiji sneg le`al tudi ve~ kot 100 dni. Tretji pomemben podatek o zna~ilnostih snega je vi{ina (debelina) sne`ne odeje. Sne`na odeja se z za~etkom zime in sne`enja debeli, nato pa se seseda in preobra`a, sneg pa izginja med odjugami. Pomemben podatek je maksimalna debelina sne`ne odeje v ~lasovnem obdobju (slika 4 prikazuje letne maksimume za nekaj postaj). Mese~ne maksimalne debeline bomo podrobneje analizirali v nadaljevanju. Zna~ilnosti in vplive sne`enja pomembno opisuje podatek o vi{ini novozapadlega snega. Meteorolo{ke slu`be Slika 1. [tevilo dni s sne`enjem za nekaj meteorolo{kih postaj v Sloveniji 275

66 OBILNE PADAVINE/Toma Vrhovec, Damijana Kastelec Slika 2. Povpre~no letno {tevilo dni s sne`enjem v Sloveniji za obdobje (Povzeto po Bernotu, 1998) Slika 3. Povpre~no {tevilo dni s sne`no odejo (HMZ, 2000); obdobje 1961/ /91 merijo vi{ino novozapadlega snega vsakih 24 ur, na~eloma ob 7. uri po lokalnem ~asu. Tedaj izmerijo vi{ino, v~asih pa tudi vodnost (gostoto) snega, ki je zapadel v zadnjem dnevu. Za nekatere uporabe (lavinologija, hidrologija, gradbeni{tvo) je pomemben tudi podatek o ve~dnevnih akumulacijah snega in njegovi gostoti. Sne`na odeja je pomemben naravni izolator tal pozimi (zmanj{uje globino zmrzovanja tal) in naravna danost, ki jo izkori{~ata zimsko-{portna industrija in turizem. Poleg tega je sne`na odeja zaloga vode, ki ob odjugah odte~e ali preide v podtalnico. Sne`enje lahko predstavlja naravno nesre~o predvsem zaradi posledic velike koli~ine novozapadlega snega, debele sne`ne odeje na tleh, v naravi in na objektih, posebna nevarnost pa so sne`ni zameti in plazovi. Posebna vrsta naravne nesre~e je tudi nadpovpre~no dolgo spomladansko trajanje sne`ne odeje zaradi svojih u~inkov na vegetacijo (sne`na plesen, zapoznel razvoj posevkov). Na drugi strani nastane {koda v kmetijstvu, turizmu, energetiki in delu industrije, ~e pozimi sneg ne zapade. Sne`enje in sneg predstavljata naravno nesre~o le tedaj in tam, ko njuna intenziteta ali trajanje bistveno odstopata od obi~ajnih povpre~nih vrednosti. 276

67 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I Velika koli~ina novega snega U~inki velike koli~ine novozapadlega snega so predvsem odvisni od vi{ine novozapadlega snega in njegove gostote. Ju`en sneg (tak, ki pade pri temperaturah blizu ledi{~a) ima dosti ve~jo gostoto ( kg/m 3 ), kot pa hladen sneg ( kg/m 3 ). Obremenitve streh in drugih objektov so tako zelo razli~ne (Furlan, 1971; Sanpaolesi, 1998), za ve~ino objektov pod 500 metri nadmorske vi{ine pa se pri gradnji v Sloveniji upo{teva stati~na obremenitev 1,25 kn/m 2 (Trontelj, Zupan~i~, 1988) na vodoravno ploskev, kar pri gostoti 100 kg/m 3 ustreza 125 cm snega (pri gostoti 200 kg/m 3 pa 62,5 cm). Obremenitev ostre{ij in objektov se {e dodatno pove~a, ~e na debeli novozapadli ju`ni sneg padeta de` ali po`led, saj voda iz teh padavin ne odte~e, ampak se vklju~i v sne`no odejo. Zaradi obremenitve se poru{ijo ostre{ja slab{e grajenih (~e niso bili upo{tevani predpisi o dimenzioniranju in nagibih glede na predvideno maksimalno obremenitev) ali dotrajanih objektov. karad zapade veliko novega snega, je potrebno ro~no odstranjevanje snega s polo`nih streh. Ju`ni sneg, ki se ne obleti z vej, lomi veje in celotna drevesa v gozdovih in nasadih (snegolom) ter trga elektri~ne in telekomunikacijske vode, podobno kot `led. V nasprotju z `ledom je odstranjevanje velike koli~ine novozapadlega snega z vej mo`no z otresanjem. V~asih se pojavi sosledje ju`en sneg, po`led in de` (ali pa po`led, sneg, de`, ali sneg, de`, po`led); v teh kombinacijah so {kode zaradi snegoloma najve~je. V Sloveniji lahko sne`i od oktobra do maja. Dnevi s sne`enjem se med seboj razlikujejo glede na letni ~as. V poznih jesenskih mesecih (oktober, november) pogosto de`uje in sne`i isti dan, tako da vi{ine novega snega niso velike. Podobno je spomladi (aprila in maja), le da so tedaj bistvene regionalne razlike. Za natan~nej{e prou~evanje vi{ine novozapadlega snega smo razdelili Slovenijo na {est regij: 1 ve~ji del Posavja; 2 Poso~je s severnim delom Posavja (Julijske Alpe); 3 Jadransko povodje in del ju`nega Posavja; 4 Pokolpje; 5 Podravje; 6 Pomurje. Za vsako regijo smo po mesecih preu~ili podatke o dnevni debelini novozapadlega snega za obdobje med zimama 1977/78 in 1997/98 (20 zimskih sezon). Dolo~ili smo mese~no {tevilo dni, ko je debelina novozapadlega snega ve~ja od 20 cm (slika 5), Menimo, da se pri tej vi{ini novozapadlega snega za~no pojavljati prve te`ave, ki z nara{~anjem debeline snega lahko povzro~ijo naravno nesre~o. Na sliki 5 so predstavljeni podatki o vi{ini novozapadlega snega s pomo~jo grafa, imenovanega okvir z ro~aji. Narisan je na podlagi petih vrednosti: pogojni minimum, prvi kvartil, mediana, tretji kvartil in pogojni maksimum. Prvi kvartil je vrednost, od katere je ena ~etrtina podatkov manj{ih, mediana je vrednost, ki podatke razdeli na pol polovica podatkov je manj{ih ter tretji kvartil: to je vrednost, od katere so tri ~etrtine podatkov manj{ih. Velikost okvirja predstavlja razdaljo med prvim in tretjim kvartilom, torej interval znotraj katerega je polovica vseh vrednosti. Levi ro~aj predstavlja razdaljo med pogojnim minimumom in prvim kvartilom, desni ro~aj pa razdaljo med tretjim kvartilom in pogojnim maksimumom. ^rta, ki razdeli okvir na dva dela, predstavlja mediano. V primeru, ko med podatki ni vrednosti, ki zelo odstopajo, t. i. osamelcev, je pogojni minimum kar minimum in pogojni maksimum kar maksimum. V na{em primeru nimamo spodnjih osamelcev (pogojni minimumi so kar minimumi). Zgornji osamelci so tiste vrednosti, ki odstopajo od tretjega kvartila za ve~ kot eno medkvartilno razdaljo in pol (tretji prvi kvartil). Na sliki okvirja z ro~aji so osamelci prikazani s kvadratki in predstavljajo najve~je pogostnosti. Oktobra se skoraj nikoli nikjer ne zgodi, da bi na dan padlo ve~ kot 10 cm snega. Novembra je v vseh regijah (razen v jadranski) pri~akovati okoli tri dni s sne`enjem nad 10 cm in skoraj povsod po Sloveniji (razen v Pomurju) vsaj en dan s sne`enjem ve~jim od 20 cm. V pravih zimskih mesecih: (december, januar in februar) se povsod po Sloveniji (razen na Primorskem) povpre~no zgodijo ve~ kot trije dnevi s sne`enjem nad 10 cm in dva do tri dni s sne`enjem nad 20 cm. Pri tem je variabilnost pojava povsod najmanj{a januarja, najve~ja pa v poso{ki regiji (decembra in februarja). V Pomurju so ve~je debeline novozapadlega snega vso zimo zelo redke. Marca v posavski in pomurski regiji ni ve~ pri~akovati dni z obilnim sne`enjem, en do dva tak{na dneva pa je pri~akovati v Poso~ju in Podravju. Aprila in maja je pri~akovati le {e po kak{en dan s sne`enjem, ki je obilnej{e od 10 cm. Slika 4. Najve~ja letna debelina sne`ne odeje v posamezni zimi za nekaj meteorolo{kih postaj v Sloveniji. Kredarica gorska postaja v Julijskih Alpah, 2515 m, Vojsko zahodna Slovenija, Ljubljana osrednja Slovenija in Slovenj Gradec severovzhodna Slovenija Normalne koli~ine novozapadlega snega sicer povzro~ijo ovire v prometu, izjemne koli~ine pa promet (cestni in letalski, delono tudi `elezni{ki) ohromijo. 277

68 OBILNE PADAVINE/Toma Vrhovec, Damijana Kastelec Slika 5. Najve~je {tevilo dni v mesecu z debelino novozapadlega snega nad 20 cm. Oznake povodij: 1 ve~ji del Posavja; 2 Poso~je s severnim delom Posavja; 3 jadransko povodje in del ju`nega Posavja; 4 Pokolpje; 5 Podravje; 6 Pomurje. 278

69 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I Ote`enost prometa (predvsem cestnega) je odvisna od vi{ine novozapadlega snega in od intezitete sne`enja (hitrosti nara{~anja debeline novega snega). Stopnja prometne ohromljenosti je odvisna tudi od tega, kdaj ~ez dan sneg intenzivno pada, saj gost dnevni promet onemogo~a u~inkovito odstranjevanje snega z vozi{~. Posebne te`ave se ob mo~nih sne`enjih pojavljajo v urbanih sredi{~ih z gosto pozidanostjo, ker tam ni prostora, kamor bi lahko odrinili z ulic odstranjeni sneg in ga je zato treba odva`ati. Te`ave se stopnjujejo tudi takrat, ~e sne`i dolgo ~asa ali pa ~e se drug za drugim vrstijo obdobja z intenzivnej{imi sne`enji. Stopnja paraliziranosti prometa je seveda odvisna od gostote prometa, vrste vozi{~a, vzponov na cesti, vrste vozil, njihove opremljenosti in letnega ter dnevnega ~asa za~etka mo~nega sne`enja. Ve~inoma velja, da najve~ te`av povzro~i prvo jesensko ali zimsko sne`enje, pozneje se vozniki in vozila zimskim razmeram prilagodijo. Prometna ohromljenost se stopnjuje, ~e je cestnim slu`bam zaradi zastojev na cestah onemogo~en dostop do zasne`enih odsekov. Tako kot ve~dnevne mo~ne padavine je tudi velika koli~ina novozapadlega snega povezana s stacionarnimi frontami sredozemskih ciklonov. Najve~ novega ju`nega snega ob prevladujo~ih jugozahodnih vetrovih pade v ju`nih Julijskih Alpah (Poso~je, Ba{ka grapa, Cerkljansko, Bohinj) in vzdol` dinarske gorske pregrade (Sne`nik in vi{ji deli Notranjske). S pomikom ciklona nad Balkan se za~ne pove~evati intenzivnost sne`enja v ju`ni Sloveniji (Notranjska, Ko~evska, Dolenjska) pa tudi v gorah osrednje Slovenije (Posavsko hribovje in Kamni{ko-Savinjske Alpe). Sneg, ki pada ob sredozemskih ciklonih, je pri nas ve~inoma ju`en in gost. Prehodu fronte sledi ohladitev in tedaj za~ne padati sneg tudi pri ni`jih temperaturah (suh in lahek), sne`enje pa se {iri od severovzhoda proti osrednji Sloveniji. Nekajkrat na leto, predvsem na za~etku zime, je te`i{~e sne`nih padavin v jugovzhodni in vzhodni Sloveniji. To se ponavadi zgodi ob hladnem vremenu, tudi v obmo~ju maksimuma so tedaj vi{ine novozapadlega snega manj{e od tistih, ki so obi~ajne za zahodno Slovenijo. Ob tipi~nem prehodu sredozemskega ciklona pade pozimi v ni`jih predelih osrednje Slovenije 10 do 30 cm snega, izjemoma (kar predstavlja `e naravno nesre~o) pa tudi do 100 cm. V ju`nih Julijskih Alpah in v sne`ni{kem delu dinarskega gorstva so te koli~ine podvojene. Maksimalne mese~ne vi{ine sne ne odeje Obremenitev objektov (ostre{ja) in tudi nevarnost pro`enja sne`nih plazov sta povezani z vi{ino novozapadlega snega in skupno debelino sne`ne odeje. Pogostosti vi{in novozapadlega snega smo si ogledali v prej{njem poglavju, tu pa bomo predstavili maksimalne vi{ine sne`ne odeje v posameznih mesecih za Slovenijo. Na podlagi podatkov HMZ RS 1 smo naredili pregledne karte maksimalne mese~ne vi{ine sne`ne odeje v kilometrski resoluciji (obdobje od zime 1977/78 do 1997/98 20 zimskih sezon). Analizirali smo mesece od oktobra do maja, ugotovitve so predstavljene na slikah od 6 do 11. Karte so bile narejene s pomo~jo univerzalnega kriginga z interpolacijo ostankov. Pri tem smo na za~etku zime razdelili Slovenijo na 6 regij, v zimskih mesecih pa smo lo~ili le {e dva dela (vzhodno in zahodno od dinarske gorske pregrade). Podatki z merskih postaj so bili interpolirani v pravilno kilometrsko mre`o. Natan~nost kart je Slika 6. Novembrska maksimalna vi{ina sne`ne odeje v Sloveniji (za obdobje od zime 1977/78 do 1997/98) 279

70 OBILNE PADAVINE/Toma Vrhovec, Damijana Kastelec bila dolo~ena z navzkri`nim preverjanjem. Natan~nost kart je slab{a v jesenskih in spomladanskih mesecih (oktober, november in maj), saj je variabilnost maksimalne mese~ne vi{ine sne`ne odeje v teh mesecih dosti ve~ja kot v pravih zimskih mesecih. Natan~nost kart je slab{a ob mejah Slovenije, posebno {e tam, kjer je ozemlje Slovenije na ve~ straneh omejeno (npr. ju`no Pomurje okoli Lendave, Gori~ko, Gorjanci, Kostelsko, Kanin). Za tak{ne lokacije bi potrebovali podatke iz tujine. Natan~nost kart je slab{a tudi tam, kjer so merilne postaje redke, vrednosti maksimalne mese~ne vi{ine sne`ne odeje pa se krajevno zelo spreminjajo (Sne`nik, Kras, Kamni{ke Alpe, Pohorje, zahodne Julijske Alpe) Oktobra je obmo~je Slovenije, kjer vi{ina sne`ne odeje prese`e 90 cm, omejeno le na visokogorje Julijskih Alp. Novembra se to obmo~je raz{iri `e nad prete`ni del gorate in hribovite Slovenije nad nadmorsko vi{ino okoli 700 m, v visokogoju Julijskih Alp in Sne`nika pa tedaj lahko vi{ina snega `e prese`e 250 cm, najve~ vse do 400 cm. V prvem pravem zimskem mesecu decembru je v notranjosti Slovenije maksimalna debelina sne`ne odeje `e prek 90 cm, z izjemo Pomurja, Celjske kotline, Posavja in vzhodnega dela Ljubljanske kotline. Zanimivo je, da so decembra maksimalne vi{ine sne`ne odeje na Pohorju ve~je kot v precej vi{jih Kamni{ko-Savinjskih Alpah. Januarske maksimalne vi{ine sne`ne odeje so ni`je Slika 7. Decembrska maksimalna vi{ina sne`ne odeje v Sloveniji (za obdobje od zime 1977/78 do 1997/98) Slika 8. Januarska maksimalna vi{ina sne`ne odeje v Sloveniji (za obdobje od zime 1977/78 do 1997/98) 280

71 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I od 90 cm v Pomurju in Podravju, v Novome{ko-Kr{ki kotlini in v Celjski kotlini. Januarja so maksimalne vi{ine sne`ne odeje v Julijskih Alpah, na Trnovskem gozdu in na Sne`niku so nekoliko manj{e kot decembra. Februarja je maksimalna vi{ina sne`ne odeje po notranjosti Slovenije najbolj enakomerno razporejena, ve~inoma povsod presega 90 cm, izjemo spet predstavlja ju`no Pomurje in vzhodna Ljubljanska in Celjska kotlina. Obmo~je z maksimalnimi vi{inami nad 200 cm se pove~a predvsem v Karavankah in Kamni{ko-Savinjskih Alpah. Marca se maksimalna vi{ina sne`ne odeje v ni`jih delih Slovenije izrazito zmanj{a, saj tam vrednosti ve~inoma dose`ejo le {e cm. V goratem delu Slovenije, posebno {e Julijskih Alpah, v primerjavi s februarjem ni bistevnih sprememb. Aprila so ve~je vi{ine maksimalne sne`ne odeje omejene le na gorski svet nad 1000 metri, sne`na odeja nad 250 cm pa le na Julijske Alpe. Maja je maksimalna vi{ina sne`ne odeje nad 70 cm omejena na Sne`nik, Trnovski gozd, Julijske Alpe, Karavanke, Kamni{ko-Savinjske Alpe in na Pohorje. Iz analize mese~nih kart maksimalne vi{ine sne`ne odeje lahko sklepamo, da sta meseca z najve~jo maksimalno vi{ino sne`ne odeje v notranjosti Slovenije december in februar, v gorskem svetu pa se za~ne maksimalna vi{ina sne`ne odeje bistveno zmanj{evati {ele aprila. V Slika 9. Februarska maksimalna vi{ina sne`ne odeje v Sloveniji (za obdobje od zime 1977/78 do 1997/98) Slika 10. Mar~evska maksimalna vi{ina sne`ne odeje v Sloveniji (za obdobje od zime 1977/78 do 1997/98) 281

72 OBILNE PADAVINE/Toma Vrhovec, Damijana Kastelec Slika 11. Majska maksimalna vi{ina sne`ne odeje v Sloveniji (za obdobje od zime 1977/78 do 1997/98) primorskem delu Slovenije je mesec z najve~jo maksimalno vi{ino sne`ne odeje januar, saj druga~e tam ve~inoma de`uje. Pri razpravah o maksimalnih mese~nih vi{inah sne`ne odeje pa moramo omeniti, da niz dvajsetih zim, ki smo ga obdelovali ni dovolj dolg, da bi lahko dobro zajeli tudi najve~je maksimalne debeline sne`ne odeje. ^e bi obdelovali 50 letni niz ( ) bi z vklju~itvijo izjemno sne`ene zime leta 1951/52 (Furlan, 1955; Gams. 1955; Pristov, 1957) pridobili izjemne zgornje osamelce. Z upo{tevanjem niza sta Trontelj in Zupan~i~ (1988) dolo~ila povratne dobe za posamezne debeline sne`ne odeje in ugotovila, da se tak{ne debeline sne`ne odeje kot leta 1952 v ni`inah Slovenije verjetno pojavljajo le vsakih 250 let. Omenjeno v precej{nji meri velja tudi za vi{ino novozapadlega snega. Spomladanski sneg Naravno nesre~o pogosto povzro~i zadnji spomladanski sneg. Ob izrazitih prodorih hladnega zraka aprila ali maja lahko de` preide v sneg tudi v ni`inah osrednje in vzhodne Slovenije (spomladansko sne`enje se ne pojavlja na Primorskem). ^e je bila pred tem pomlad zgodnja, potem so rastline kmalu ozelenele in drevje (sadno in listnato gozdno) je za~elo odganjati in cveteti. Olistane veje zadr`ujejo novozapadli sneg (ta je pogosto ju`en) in te`a snega lomi veje, pa tudi debla, v~asih se izruvajo cela drevesa. Lomljenje vej in debel je izrazitej{e, kot bi bilo pri isti koli~ini snega in obremenitvi pozimi, saj imajo drevesa, ki so za~ela spomladansko rast, `e liste in bolj krhek les. [koda te vrste se pojavi regionalno, ponavadi v plasti nadmorskih vi{in (podobno kot po`led). V nasadih sadnega drevja pomaga otresanje vej. [koda v gozdovih je lahko zelo velika. Pomladnemu snegu pogosto sledi razjasnitev in ohladitev. Pozeba `e s snegom ohlajene zelene dele drevja dodatno po{koduje, zgodi se, da porjavi in odpade pravkar ozelenelo listje, {e ve~ja pa je {koda na cvetovih. LITERATURA 1. Bernot, F., Padavine in vetrovi. Geografija Slovenije. Ljubljana, Slovenska Matica, Gams, I., Sne ni plazovi v Sloveniji v zimah Geografski zbornik, III, Ljubljana. 3. Furlan, D., Sne na odeja v Sloveniji od 11. do 15. februarja Geografski zbornik, III, Ljubljana. 4. Furlan, D., Maksimalne sne ne obte itve v Sloveniji. Gradbeni vestnik, 5, Ljubljana. 5. Hidrometeorolo{ki zavod RS, Klimatologija Slovenije, Ljubljana. 6. Pristov, J., Vremenska dogajanja v zvezi s prodorom hladnega zraka prek Alp in vpliv orografije na padavine. Meteorolo{ki zbornik, I, Ljubljana. 7. Sanpaolesi, L., Scientific support activity in the field of structural stability of civil engineering works snow loads. CEC DGII- D3, Pisa. Italija. 8. Trontelj, M., Zupan~i~, B., Obilne sne ne padavine v letu 1987 v Ljubljani. Ujma, 2, OPOMBA 1 Zdaj Agencija RS za okolje 282

73 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I SNE@NI PLAZOVI Toma` Vrhovec V normalnih zimah se sne`ni plazovi v Sloveniji pro`ijo ve~inoma v visokogorju, le nekateri pa ogro`ajo tudi komunikacije in naselja. Ob izjemnih sne`nih padavinah je lahko obseg plazov katastrofalen, sne`ni plazovi se tedaj pro`ijo v gorah in tudi po dolinah hribovitega sveta ter ogro`ajo hi{e, ceste in `ele`ni{ke proge. V Sloveniji se sne`ni plazovi spontano in vsepovsod pro`ijo po nadpovpre~no obilnem sne`enju, katastrofalne razse`nosti plazov pa se pojavijo tudi ob spomladanskih de`evnih odjugah. V normalnih sne`nih razmerah se je v zadnjih desetletjih ve~ina nesre~ s sne`nimi plazovi zgodila obiskovalcem gorskega sveta. Uvod Sne`ni plaz se pojavi, ko se plast ali celotna sne`na odeja na pobo~ju odtrga od podlage in zdrsne v dolino. Nastanek (spro`itev) sne`nega plazu je mo`en le na nagnjenih zasne`enih pobo~jih, medtem ko potujo~i plaz po plaznici lahko prite~e tudi v dolino, ustavlja in zasipa pa lahko tudi ravna dolinska dna, kjer ni nujno, da je sne`na odeja. Po na~inu trganja delimo sne`ne plazove na plazove nesprijetega snega (s to~kasto napoko) in na plazove sprijetega (klo`astega) snega (z odsekano linijsko napoko). Po legi drsne ploskve delimo plazove na vrhnje (le zgornje plasti sne`ne odeje) in talne (splazi se vsa sne`na odeja). Po starosti snega jih delimo na plazove novega in starega snega, po prisotnosti vode v snegu pa na plazove suhega in mokrega snega. Po obliki plazine so plazovi pobo~ni in `lebasti, po obliki gibanja pa teko~i in pr{ni. Po stanju snega na obmo~ju odlaganja pa plazove razdelimo v tak{ne z grobo ali gladko plazovino, glede na primesi pa v ~iste in tiste s primesmi, glede na vodnatost pa na suho in mokro plazovino. Po na~inu pro`enja lo~imo sne`ne plazove, ki se spro`ijo sami (spontano pro`enje), in tiste, kjer je spro`enje povzro~eno umetno (~lovekov vpliv, namerno in nenamerno). Obse`nost naravne nesre~e, ki jo povzro~ijo sne`ni plazovi je odvisna od izdatnosti sne`enja in debeline ter lastnosti sne`ne odeje. [koda, ki jo povzro~ijo sne`ni plazovi, je najprej {koda v naravnem okolju (gozdovi), razen tega {e {koda na objektih in komunikacijah (hi{e, ceste, `eleznica, smu~i{~a in `i~nice), ne navsezadnje pa se zaradi sne`nih plazov dogajajo tudi nesre~e s po{kodovanimi in umrlimi ljudmi. O pro`enju sne`nih plazov, ki so povzro~ili le {kodo prve ali druge vrste ni dobrih zgodovinskih virov, medtem ko so o nesre~ah s sne`nimi pazovi, kjer so bili udele`eni ljudje, na voljo nekateri zapisi. [egula je pregledoval zgodovinske zapise o ponesre~enih ljudeh v sne`nih plazovih (1987) in zapisal, da so se do leta 1926 med `rtvami plazov ve~inoma pojavljali stalno naseljeni prebivalci gora ali pa ljudje, ki so tam delali ali se vojskovali. Posebej velja omeniti obdobje I. svetovne vojne, ko je bilo v So{kih in Bohinjskih gorah nastanjenih Slika 1. Pregledna karta Slovenije z ozna~enimi lokacijami nesre~ s sne`nimi plazovi med leti 1971 in 1996 (Zvezdice ozna~ujejo mesto nesre~e, kjer so udele`enci pre`iveli, kri`ci pa nesre~e z mrtvimi udele`enci nesre~e); povzeto po Vrhovec, Velkavrh (1997) 283

74 PLAZOVI/Toma Vrhovec tudi pozimi izjemno veliko vojakov in voja{kih ujetnikov. Tedaj je bilo med njimi tudi najve~ `rtev sne`nih plazov (po ocenah 360 do 1000 `rtev sne`nih plazov v dveh zimah). Z razvojem turizma in gorni{tva se je pove~evalo {tevilo `rtev med ob~asnimi obiskovalci gora (Mulej, 1994), hkrati pa se je predvsem po II. svetovni vojni izrazito zmanj{evalo {tevilo prebivalcev gora, tako tudi {tevilo `rtev sne`nih plazov med njimi. Zaradi neposredne povezave med veliko koli~ino novega snega, sne`no odejo in plazovi je bila izjemna tudi zima 1951/52 z obse`nim plazovi (Gams, 1955) in `rtvami (15), zasutimi v hi{ah v Poso~ju. Novej{e raziskave (Vrhovec, Velkavrh, 1997) ka`ejo, da se je ve~ina nesre~ s sne`nimi plazovi v zadnjih desetletjih ( ) zgodila v visokogorju, izjemoma pa so bile nesre~e s sne`nimi plazovi (tudi smrtne) tudi v sredogorju in gri~evju (Posavsko hribovje, Haloze). Lokacije nesre~ s sne`nimi plazovi med leti 1971 in 1996 so prikazane na sliki 1. Plazovi novega snega U~inki plazov so razli~ni glede na njihove lastnosti in velikost plazu. Sne`ni plazovi ve~jih razse`nosti, ki jih lahko imamo za naravno nesre~o, so pri nas ve~inoma povezani z intenzivnimi sne`nimi padavinami in veliko koli~ino novozapadlega snega. Spontano pro`enje sne`nih plazov je po intenzivnem sne`enju splo{en pojav: plazovi se trgajo vsepovsod s pobo~ij v visokogorju, sredogorju, pa tudi z manj{ih vzpetin ter plazovi, ki pridrvijo tudi do dolin. Plazovina se odlaga tudi na ravnih dolinskih tleh. Plazovi novega snega imajo ve~inoma ~iste plazovine, glede na vrsto gibanja sicer prevladujejo teko~i plazovi, v~asih, predvsem v visokogorskih dolinah, pa se pojavijo tudi pr{ni plazovi. Ti so {e posebej uni~ujo~i, saj poleg zasutja povzro~ajo razdejanje tudi z u~inki pove~anega zra~nega pritiska. Pri pro`enju plazov je pomembno, na kak{no podlago je padel novi sneg. ^e pade na kopna tla, so posebej nevarna strma travnata pobo~ja, redki gozdovi in seveda tudi vsa obmo~ja nad gozdno mejo. ^e pade novi sneg na `e zasne`ena tla, je intenzivnost pro`enja plazov odvisna od povezanosti plasti v sne`ni odeji. Pogosto se zgodi, da obremenitev z novim snegom povzro~i spro`enje napetosti v starej{i sne`ni odeji, tedaj se splazita del stare sne`ne odeje in novi sneg skupaj. Plazovi, ki se pro`ijo ob splo{nem spontanem plazenju, zasipajo ceste (ve~inoma stranske, ponekod pa tudi glavne prometnice, npr. Tr`i~ Ljubelj, avtocesto Jesenice Hru{ica, Litija Hrastnik), `eleznico (bohinjska, zasavska in dravska proga), izjemoma pa ogro`ajo tudi objekte in v njih `ive~e ljudi. Zasutja cest hromijo promet, ob~asno pa lahko sne`ni plazovi zasujejo tudi avtomobile ali vlake, na `eleznici zaradi trka vlaka v plazino lahko pride do iztirjenja. Plazovi se pro`ijo tudi ob plu`enju cest. V So{ki dolini plazovi zasujejo re~no korito (poplava za zajezitvijo). Posebno nevarnost predstavljajo sne`ni plazovi na visokogorskih smu~i{~ih, saj tam z javnim prevoznim sredstvom enostavno v visokogorje, ki ga ogro`ajo plazovi, prispe mno`ica smu~arjev. Pri na~rtovanju in obratovanju smu~i{~ je treba upo{tevati morebitno nevarnost pro`enja plazov, smu~i{~a in naprave na njih ustrezno locirati, opraviti primerna za{~itna dela (trajno varstvo pred sne`nimi plazovi), pripraviti na~rte ukrepov ob pove~ani nevarnosti, odstranjevati groze~e plazove, ob~asno zapirati smu~i{~a ali njihove dele in `i~ni{ke naprave ter skrbeti za varen umik smu~arjev in osebja. V izjemnih sne`nih razmerah se lahko pro`ijo plazovi tudi na smu~i{~ih v sredogorju. Pomembna {koda zaradi sne`nih plazov nastaja tudi v gozdovih. Redni (vsakoletni, nekajletni) plazovi drsijo v doline po stalnih plaznicah in tam seveda ni gozda. ^e so kako leto plazovi izrazitej{i, podrejo in odnesejo s seboj drevje iz obrobja plaznice. Izraziti plazovi podalj{ujejo dol`ino plaznice, ko ob ustavljanju podirajo drevje in zasipajo gozd. Plaznice, po katerih se pomikajo neredni plazovi, se ve~inoma zara{~ajo in plaz, ki se spro`i ali le drvi po njej odnese mladje. Redko se pojavijo novi plazovi, ki skozi gozd utrejo novo plaznico, seveda se ti plazovi pojavljajo le ob izjemnih sne`nih razmerah. Pri u~inkih sne`nih plazov je pomemben na~in njihovega gibanja. ^e plaz po pobo~ju le drsi (hitrosti premikanja so od 10 do 30 m/s), potem je glavni u~inek plazu zasutje. Kadar se spro`i plaz suhega in nesprijetega snega in plaz ob drsenju po pobo~ju pada prek skokov, se plazina lahko vzdigne v zrak in kot aerosolna me{anica zelo hitro (s hitrostmi, ki dose`ejo 90 m/s) napreduje v dolino kot pr{ni plaz. Pri tako veliki hitrosti premikanja se pojavi udarni val (pove~anje zra~nega pritiska) in po{kodbe objektov so podobne tistim pri eksplozijah, seveda pa pride tudi do zasutja. Plazovi ju nega starega snega Poleg plazov novega snega se plazovi splo{no pro`ijo tudi ob izrazitih odjugah. Tedaj na staro, `e obstoje~o sne`no odejo pade de` (ali de` in zelo ju`en sneg) in dodatna obremenitev povzro~i spro`itev plazu. Tak{ni plazovi so pogosti spomladi. Sne`no odejo ob odjugi razmo~i de`, kohezivne sile med plastmi in gradniki sne`ne odeje popustijo in plasti sne`ne odeje se spremenijo v sne`no ka{o. Ta kot viskozna teko~ina te~e po plaznicah, med svojim gibanjem pobira organski material, prst in kamenje in vse to nosi s seboj. Tak{ni plazovi se sicer spro`ijo v gorah, vendar po grapah prite~ejo vse do dolin, ki so tedaj pogosto `e brez sne`ne 284

75 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I odeje. Plazovi se ustavijo ob izteku plaznic in odlagajo plazovino s primesmi. Plazovina je pome{ana z vejami, debli in kamenjem in njeno odstranjevanje je bistveno zahtevnej{e kot odstranjevanje ~iste plazovine. Plazu prime{ani material ostane na obmo~ju odlaganja plazovine in ga je treba po stalitvi snega odstraniti tudi s kmetijskih povr{in. V primerjavi z gibanjem drugih sne`nih plazov je premikanje teko~ih plazov po~asno, vendar so koli~ine snega, ki se s tak{nim plazom spustijo v dolino, velike. Pogosti so ponovni plazovi po isti plaznici. Pri zmanj{evanju obsega naravne nesre~e, ki jo pozro~ajo sne`ni plazovi, je napomembnej{a primerna raba prostora: na~rtovanje in lociranje objektov, ki jih nameravajo investitorji umestiti v plazoviti prostor z upo{tevanjem morebitne nevarnosti plazov. Posebej velja omeniti, da je pametno lociranje objektov najcenej{a in najvarnej{a re{itev, vsi sanacijski, preusmerjevalni ali za{~itni ukrepi so praviloma dosti manj zanesljivi in manj u~inkoviti ter bistveno dra`ji. Posebej pazljivo je treba na~rtovati lociranje in izvajati postavljanje objektov (smu~i{~, `i~nic, turisti~nih kapacitet itd.) nad zgornjo gozdno mejo, saj so tam plazovi reden, lahko vsakoleten pojav. Ob teh posegih v prostor (poseka, zemeljska dela) je {e posebej pomembno, da s svojimi posegi v okolje ne ustvarjamo novih plaznic in ne omogo~imo trganja novih plazov. Pri na~rtovanju tak{ih posegov v prostor je nujno upo{tevanje (in seveda razvoj in posodobljanje) katastra sne`nih plazov. Slika 2. Lokacije sne`nih plazov v severozahodni Sloveniji (rde~e pike) po katastru plazov. Na sliki je 643 plazov, ve~ina plazov v visokogorju ni zajetih (Pav{ek, 2000). Vir: GIS za Slovenijo (Geografski in{titut AM ZRC SAZU) Slika 3. Izra~unana ogro`enost slovenskega alpskega sveta zaradi sne`nih plazov. Upo{tevane so zna~ilnosti reliefa zlasti naklon, ni pa upo{tevana rastlinska odeja. (Pav{ek, 2000). Rde~e: velika ogro- `enost, oran`no zmerna ogro`enost, rumeno majhna ogro`enost, sivo: ni ogro`enosti. 285

76 PLAZOVI/Toma Vrhovec Plazovi in nesre~e s sne nimi plazovi V visokogorju so sne`ni plazovi vsakoleten in pogost pojav. Ve~ina se jih spro`i spontano in ne povzro~i nobene {kode. Nekateri sne`ni plazovi (lahko tudi manj{ih razse`nosti), ki se lahko spro`ijo spontano ali pa umetno, pa povzro~ijo {kodo, predvsem pa ogro`ajo obiskovalce gora. Materialna {koda, ki jo povzro~e ti plazovi je pogosto majhna ali zanemarljiva, pomembna pa je predvsem morebitna izguba ~love{kih `ivljenj. Iz statisti~ne obdelave podatkov o plazovih v zadnjih desetletjih je videti, da se nesre~e s sne`nimi plazovi v veliki ve~ini dogajajo ljudem, ki gore obiskujejo v prostem ~asu, le zelo redki po{kodovani ali mrtvi zaradi sne`nih plazov so bili ob ~asu nesre~e v objektih ali na cestah. Pri prosto~asnih obiskovalcih gorskega sveta, ki jih je po{kodoval ali usmrtil sne`ni plaz, je zna~ilno (Vrhovec, Velkavrh, 1997), da se te nesre~e pojavljajo ob obdobjih izrazito slabega vremena (potem, ko je zapadlo veliko novega snega in ob vetrovnem vremenu) in da se nesre~e dogajajo tedaj in tam, ko je v gorah veliko ljudi (med po~itnicami in prazniki ter na lahko dostopnih gorskih obmo~jih). Na oba dejavnika je mogo~e vplivati s primernim izobra`evanjem, vzgojo in obve{~anjem obiskovalcev zimskih gora. Pri ocenjevanju nevarnosti pro`enja sne`nih plazov je treba upo{tevati tako naravno (spontano) kot umetno (nenamenoma povzro~eno) pro`enje plazov. Ko je navarnost pro`enja plazov najve~ja, je vreme ponavadi slabo (padavine, mo~an veter) in v gorah je tedaj razmeroma malo ljudi. (Izjemo predstavlja ~as okoli bo`i~no-novoletnih praznikov, tedaj je v gorskem svetu tudi ob slabem vremenu veliko ljudi.) Ob veliki nevarnosti se pro`ijo plazovi sami in v visokogorju ne povzro~ajo bistvene {kode. Ko je stopnja nevarnosti pro`enja plazov le zmerna in se vreme izbolj{a, se plazovi spontano pro`ijo le izjemoma, spro`ijo pa se plazovi, ki jih povzro~i dodatna obremenitev sne`ne odeje zaradi ~lovekovih aktivnosti v gorah. To so ve~inoma plazovi sprijetega (klo`astega) snega. Zaradi bolj{ega vremena in manj{e nevarnosti pro`enja plazov je ob zmerni nevarnosti v gorah ve~ ljudi in {tevilo nesre~ je zato tedaj ve~je kot pa ob veliki ali zelo veliki nevarnosti. Pri prepre~evanju te vrste nesre~ sta vzgoja in opozarjanje {e posebno pomembni. Pri zmanj{evanju {tevila smrtnih `rtev nesre~ z nenamerno spro`enimi plazovi sta poleg primernega znanja pomembna tudi ustrezna opremljenost obiskovalcev in u~inkovita organiziranost ter hitra akcijska sposobnost re{evalne slu`be. LITERATURA 1. Gams, I., Sne ni plazovi v Sloveniji. Geografski zbornik. Acta Geographica, III. 2. Mulej, F., Sne ni plazovi smrtne rtve in materialna {koda. Ujma, 8, Pav{ek, M., Fizi~nogeografska pogojenost sne nih plazov v slovenskih Alpah s posebnim ozirom na preventivo. Magistrska naloga. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, oddelek za geografijo, 235 s. 4. [egula P., Sneg, led, plazovi. Ljubljana, Planinska zalo ba slovenije. 5. [egula P., Sne ne plazine, plazovi in rtve. Ujma, 1, Vrhovec, T., Velkavrh, A., Zna~ilnosti vremena ob nesre~ah s sne nimi plazovi v Sloveniji med letoma 1971 in Ujma, 11,

77 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I NEVIHTNA NEURJA Toma` Vrhovec V prispevku je predstavljena definicija nevihtnega neurja in nekatere zna~ilnosti razvoja nevihtnih oblakov. Na kratko je opisanih nekaj prostorskih in ~asovnih zna~ilnosti neviht v Sloveniji. V sestavku opozorimo na razli~ne pojave, ki med nevihtnimi neurji povzro~ajo {kodo. To so: nalivi, nevihtni pi{, strele in to~a. [tevilo dni z nevihtami je v Sloveniji v evropskem merilu zelo veliko, vendar je nevihtna aktivnost iz leta v leto zelo spremenljiva. Le redke nevihte prinesejo tudi to~o (povpre~no vsaka petindvajseta), pojav to~e pa je {e bistveno bolj variabilen od pojava neviht. [koda, ki nastaja zaradi nevihtnega neurja in zaradi to~e, je lokalizirana vzdol` poti neurja. Uvod Po meteorolo{ki definiciji je neurje pojav z zelo mo~nimi padavinami in zelo mo~nim vetrom, ponavadi se tak{no vreme pojavlja ob nevihtah. Nevihtno neurje je posledica vertikalno mo~no razvitega kopastega oblaka kumulunimbusa. Nevihtno neurje dobiva energijo iz kondenzacije vodne pare, zato je mo`no le tedaj, ko je v zraku veliko vlage, torej ob visokih temperaturah zraka. Dolgotrajnej{e neurje je mo`no le ob stri`enju vetra, saj tedaj veter v vi{inah odna{a zrak, iz katerega so se padavine `e izlo~ile. Izrazita nevihtna neurja so povezana s prehodi hladnih front in skupinami neviht (multiceli~ne nevihte) ali superceli~no nevihto (velike, vrte~e se nevihte, katastrofalna doba nevihte je ponavadi nekaj ur, najizrazitej{i nevihtni oblaki (superceli~ni kumulunimbusi) pa lahko trajajo tudi do 12 ur. Nevihtni oblak povzro~a mo~ne padavine med njimi lahko padata sodra ali to~a, mo~ne vetrove, posebno {e nevihtni pi{, hkrati se pojavljajo {e strele. Ob mo~nih nevihtah se zrak izrazito ohladi. Izjemoma se lahko ob nevihtnih oblakih tudi pri nas pojavijo vrtin~asti viharji (tornado ali tromba). Razporeditev neviht v Sloveniji Slovenija le`i v pasu pogostih neviht, ki se razteza vzdol` jugovzhodnega obrobja Alp in sega iz Furlanije, prek Primorske, Notranjske, osrednje Slovenije na [tajersko in v Prekmurje in naprej na avstrijsko [tajersko in Gradi{~ansko (Petkov{ek, 1987). Na leto se na meteorolo{kih postajah po Sloveniji v tem pasu opazi ve~ kot 50 neviht (slika 1). Nevihtna aktivnost je najizrazitej{a v poznih pomladnih in zgodnjih poletnih mesecih (od maja do julija). Kot naravna nesre~a nevihtna neurja se pojavljajo seveda le zelo mo~ne nevihte, teh pa je na leto le nekaj. Za mo~nej{e nevihte je Slika 1. Skica karte s {tevilom dni z nevihtami na leto za obmo~je Slovenije, severozahodne Italije in ju`ne Avstrije (Petkov{ek, 1987) 287

78 NEVIHTNA NEURJA/Toma Vrhovec zna~ilno, da se med svojim razvojem premikajo (ponavadi v splo{ni smeri od zahoda (JZ, Z, SZ) proti vzhodu), ve~inoma se pojavljajo ob hladnih frontah ali kot nevihtna linija. Drugod po ju`ni Evropi je {tevilo dni z nevihtami nekoliko manj{e, povpre~no nekaj ve~ kot 30 dni na leto. [tevilo dni z nevihtami se iz leta v leto zelo spreminja. Na najbolj nevihtni postaji v Sloveniji (Bovec) je bilo v obdobju od leta 1951 do 1986 najve~ 75 in najmanj 17 tak{nih dni na leto (povpre~no pa 48,1 dni, kot ka`e preglednica 1). Tudi v krajih z razmeroma redkimi nevihtami (npr. Lendava, povpre~je 11 dni) je variabilnost {tevila dni z nevihtami zelo velika (najmanj 1 dan na leto, najve~ 33 dni). Nevihte (tudi ve~ja nevihtna neurja) so v meteorolo{kem merilu razmeroma majhni pojavi (velikost do nekaj 10 km) in zato se zgodi, da kake nevihte ne zazna nobena meteorolo{ka postaja. Dodatno moramo opozoriti, da je kakovost meteorolo{kih opazovanj nevihtnega pojava razli~na na meteorolo{kih postajah z razli~nimi re`imi opazovanja. Klimatolo{ki zapis za dan z nevihto namre~ vklju~uje nevihte na mestu postaje pa tudi nevihte v okolici ali le sli{anega grmenja. Podobne rezultate kot Rakovec in sod. (1988) je dobil tudi Bernot (1998) in na podlagi opazovanj HMZ od 1961 do 1990 narisal svojo skico {tevila dni z nevihto in grmenjem. Podatke o {tevilu dni z nevihtami lahko dobimo tudi na podlagi zaznavanja razelektritev v ozra~ju. S kombinacijo subjektivnih opazovanj in {tetja {tevila razelektritev je bila narejena karta nevihtnih dni (slika 2), kjer je razvidno, da je obmo~je z ve~ kot 40 dnevi neviht na leto omejeno na dinarsko gorsko pregrado, del Dolenjske, zahodni del Pohorja in Kamni{ko Savinjske Alpe, najizrazitej{a nevihtna aktivnost pa je nad Vipavsko dolino (Trnovski gozd), ob obali in v zahodnem delu Kamni{kih Alp. Na koncu devetdesetih let 20. stoletja je bil vzpostavljen sistem za elektromagnetno lokacijo strel, ki udarijo v tla (Gregor~i~, Poredo{, 2001). Slovenska senzorja sistema LPATS sta povezana s senzorji avstrijske mre`e (ALDIS), ta pa {ir{e {e s {vicarskim in nem{kim sistemom. Zaznavno obmo~je posameznega senzorja je ve~ kot 100 km. Ker sistem deluje neprestano, bo mo`no na podlagi ve~letnih meritev v prihodnje pripravljati dosti natan~nej{e prostorske preglede nevihtne dejavnosti. Pregledno sliko nevihtnih razelektritev je mo`no kombinirati tudi z radarsko sliko (slika 3). Preglednica 1. [tevilo dni z nevihtami na nekaterih meteorolo{kih postajah v Sloveniji v obdobju (povzeto po Rakovec in sod., 1988) Postaja Povpre~no {tevilo Povpre~no {tevilo Najpog. {tevilo Najve~je {tevilo Najm. {tevilo dni z nevihto dni z nevihto dni na leto dni z nevihto dni z nevihto na poletje na leto (modus) na leto Ambrus 26,2 32, Bizeljsko 25,4 30, Bovec 38,0 48, Brnik 36,1 42, Celje 31,2 35, ^rnomelj 31,4 39, G. Radgona 24,1 26, Ilir. Bistrica 35,3 45, Jezersko 21,8 24, Ko~evje 22,8 28, Kredarica 30,2 37, Lendava 11,5 13, Ljubljana 40,9 48, Maribor 31,8 35, M. Sobota 25,6 28, Novo mesto 37,8 44, Portoro` 37,6 48, Postojna 30,1 37, Ravne/Kor. 26,3 29, Rog. Slatina 17,6 21, Slap-Vipava 24,2 29, Velenje 18,4 20, Vojsko 39,2 47,

79 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I Vrste {kode ob nevihtnih neurjih [koda, ki jo povzro~i nevihtno neurje, je prostorsko omejena in pas {kode sledi poti nevihte. Razen tega tudi pod samo nevihto {koda ni povsod enaka, saj v razli~nih delih nevihtnega oblaka delujejo razli~ni mehanizmi, tako da na primer ponekod pod isto nevihto pada to~a, drugod pa ne. Naravna nesre~a in {koda, ki jo povzro~ajo nevihte, je ve~plastna, hkrati pa je {koda posledica delovanja vseh razli~nih dogajanj, ki se pojavljajo ob nevihti. O vplivu nalivov mo~nih kratkotrajnih padavin smo pisali `e v ~lanku o padavinah. Lokalno mo~ni vetrovi nevihtni pi{ lomijo veje in ruvajo drevje ter podirajo visoke polj{~ine. Izruvana ali odlomljena drevesa pri svojem padcu pretrgajo elektri~ne in telekomunikacijske napeljave, po{kodujejo pa tudi vozila in objekte. Nevihtni pi{ razkriva strehe (dviguje opeke), v~asih pa odnese tudi cela ostre{ja. Mo~ne padavine, ki se pojavljajo ob nevihtah, stopnjujejo {kodo, ki nastane na razkritih stavbah. Nevihtni pi{ je tudi izredno nevaren za letalski promet, saj se pod bazo nevihtnega oblaka zrak izrazito spu{~a in ~e pristajajo~e letalo zaide v tak spu{~ajo~ se veter, lahko zaradi hitre izgube vi{ine tre{~i ob tla. Vetrovi ob nevihtah so zelo turbulentni, hitrost se jim naglo spreminja. Posebno izrazita je vetrovna {koda, ~e se pojavi {e vrtin~ast vihar (tornado ali tromba), ki pa se v Sloveniji pojavi morda enkrat na nekaj let (Trontelj, Zupan~i~, 1987). Tornado je izrazit vetrovni vrtinec s horizontalnimi razse`nostmi do sto metrov. Z baze nevihtnega oblaka se spusti navzdol, vse do tal. Hitrosti vetra so v omejenem obmo~ju vrtinca zelo velike, tudi do 70 m/s (200 km/uro), hkrati je v sredi{~u vrtinca zra~ni pritisk zelo zni`an. [koda nastaja zaradi divjanja vetra in tudi zaradi sil, ki nastajajo na objektih zaradi pritiskovih razlik. Slab{e grajeni in lahki (monta`ni) objekti se zaradi vetra in razlik pritiska razletijo. V sredi{~u tornada se zrak izrazito dviga, s seboj nosi prah. Sled tornada najla`je opazimo v gozdu ali na polju, saj so drevesa in visoke polj{~ine polomljene v obliki spirale. Nevihtna strela je izrazita razelektritev v ozra~ju. Ve~ina strel se izmenja med oblaki, strele pa udarjajo tudi v tla in objekte. Strele pogosteje udarjajo v izpostavlje- Slika 2. Izokeravni~na karta Slovenije za obdobje Karta {tevila nevihtnih dni v Sloveniji narejena na podlagi {tetja razelektritev in opazovanj neviht (Gliha Vavpoti~, 1983) 289

80 NEVIHTNA NEURJA/Toma Vrhovec Slika 3. Predstavitev lokacij strel (zgoraj) in radarske odbojnosti gostote oblakov (RC Lisca, spodaj) za 11. junij 1999 ob 12.00, ko je Slovenijo pre~kala skupina neviht (HMZ Konveno) ne to~ke: izraziti vrhovi gora, visoke stavbe in stolpi, samotna drevesa. Udar strele vedno povzro~i {kodo, tudi ~e je objekt zavarovan s strelovodom. Velik elektri~ni tok, ki ste~e po objektu ali po strelovodu, povzro~i napetostni sunek v bli`nji okolici in veliko elektronskih naprav (najsi so pri`gane ali ne) ne zdr`i napetostnega sunka. Po{koduje se tudi elektri~na napeljava. Zaradi elektri~nega toka se segreje material, po katerem te~e strela, gorljivi materiali se zato vnamejo in strela povzro~i po`ar. Strela pogosto spro`i delovanje elektri~nih za{~it na daljnovodih in ob transformatorjih in oskrba z elektri~no energijo je zato motena ali pretrgana. Strela izjemoma zadene tudi ~loveka na prostem, toda takih primerov je malo. Golnar (1997) je med 430 nesre~ami v gorah med 1988 in 1995 na{tel le {tiri nesre~e s strelo. Razporeditev strel v Sloveniji, zaznana s sistemom za lokacijo strel LPATS v desetminutnem intervalu, je predstavljena na zgornjem delu slike 3. To~a nastaja v nevihtnih oblakih, ki so dovolj vodnati in je v njihovih osrednjih in vr{nih delih temperatura zraka ni`ja od 0 C. Podhlajene kapljice tedaj primrzujejo na ledene kristal~ke, zametke to~e. V nevihtnem oblaku mora 290

81 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I Preglednica 2. [tevilo dni s to~o na nekaterih meteorolo{kih postajah v Sloveniji v obdobju (povzeto po Rakovec in sod., 1988) Postaja Povpre~no Najpog. Najve~je {tevilo {tevilo dni {tevilo dni s to~o na poletje dni s to~o na poletje (modus) na poletje Bovec 1,4 0 6 Brnik 2,6 1 7 Celje 1,6 0 5 ^rnomelj 1,3 0 5 Ilir. Bistrica 1,7 1 6 Jeruzalem 0,8 0 5 Jezersko 0,7 0 5 Ko~evje 1,4 0 5 Kredarica 1,1 0 6 Ljubljana 1,8 0 6 Maribor 1,1 1 4 M. Sobota 0,8 0 3 Novo mesto 1,9 1 8 Portoro` 1,7 1 6 Postojna 1,6 1 5 Sl. Gradec 2,0 2 7 Vojsko 0,7 0 2 biti hkrati tudi dovolj izrazito dviganje zraka, tako da vzgornik lahko odnese padajo~e to~no zrno nazaj v osrednji del oblaka, in zrno se lahko debeli pri zaporednih padanjih in dviganjih v oblaku. Ko postane zrno tako veliko, da ga vzgornik ne more ve~ dr`ati v oblaku, pade iz oblaka proti tlem. To~a nastaja izklju~no v spomladansko-poletnem ~asu, jeseni in pozimi se iz nevihtnih oblakov v~asih usuje drobnej{a sodra. Ker so zrna ledena in torej hladna, pri padanju dodatno ohlajajo zrak, skozi katerega letijo, in ohlajeni zrak se zato spu{~a: nevihtni pi{ se ob to~i {e okrepi. Nevihtno neurje s to~o je v Sloveniji bistveno redkej{e od navadnih neviht (Kranjc, 1983), saj se na meteorolo{kih postajah to~a pojavlja povpre~no enkrat do dvakrat na leto, najve~ pa do osemkrat na leto. Pregled {tevila dni s to~o je podan v preglednici 2 in za petindvajsetletno obdobje prikazan na sliki 4. Variabilnost pojavljanja to~e iz leta v leto je {e ve~ja od variabilnosti pojavljanja neviht. [e ve~jo te`avo kot pri zaznavanju neviht predstavlja zaznavanje to~e s to~kovnimi meritvami na meteorolo{kih postajah, saj je obmo~je padanja to~e ve~inoma le majhno, ponavadi nekaj kvadratnih kilometrov. To~a klesti po poljih, vinogradih in sadovnjakih ter v naravnem okolju, pomembna je tudi {koda, ki jo naredi na stavbah in vozilih. Pri {kodi, ki je posledica to~e, je zelo pomemben letni ~as, ko pada to~a. ^e pade na neko polj{~ino zgodaj (spomladi ali zgodaj poleti), potem ima Slika 4. Pregledna karta povpre~nega letnega {tevila dni s to~o v Sloveniji za obdobje (Kranjc, 1983) 291

82 NEVIHTNA NEURJA/Toma Vrhovec polj{~ina {e mo`nost, da se obraste. Druga~e je, ~e to~a potol~e rastline, ki so `e dozorele. [koda, ki jo povzro~i to~a, je pogosto nelo~ljivo povezana z drugimi vrstami {kode, ki jo povzro~ijo nevihte (vetrovni pi{, naliv). Natan~nih podatkov o {kodi, ki jo povzro~a to~a iz leta v leto ni, raziskave (Rakovec in sod., 1988) so se ve~inoma opirale na podatke o zavarovalni{kih izpla~ilih, pri ~emer je velikost pri zavarovalnicah zavarovanega premo`enja iz leta v leto razli~na, prav tako se zelo razlikujejo tudi iz leta v leto izpla~ane od{kodnine, saj zavarovalnice izpla~ujejo razli~ne od{kodnine za {kodo, ki nastane na razli~nih kulturah (vinogradi, sadovnjaki, polj{~ine, objekti). Do sredine devetdesetih let 20. stoletja je v osrednji in vzhodni Sloveniji deloval raketni sistem obrambe pred to~o, ki je bil zaradi nejasne u~inkovitosti in nezanesljivih raket opu{~en. Ob intenzivnih nevihtah se tudi mo~no ohladi in predvsem v gorah lahko de` preide v sodro ali sneg, na tleh se tam lahko odlaga tudi po`led (poledica na skalah). Tak{en vremenski preobrat je lahko tudi vzrok za gorsko nesre~o, posebno {e tedaj, ko se nevihte pojavijo v sicer lepem vremenu in ~ez dan. LITERATURA 1. Bernot, F., Padavine in vetrovi. Geografija Slovenije. Ljubljana, Slovenska matica, Gliha Vavpoti~, M., Pogostost neviht s strelo na Slovenskem. Naravne nesre~e v Sloveniji. Ljubljana, GIAM ZRC SAZU, Golnar, T., Razvrstitev in analiza gorni{kih nesre~ Slovencev v sedeminpolletnem obdobju kot izhodi{~e za preventivne ukrepe. Magistrska naloga. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za {port, 133 s. 4. Gregori~, G., Poredo{, A., 2000/2001. Napovedovanje neviht, Ujma 14 15, Petkov{ek, Z., Topographic inflences on thunderstorms in Slovenia. 2nd International Symposium on Hail Suppression. Ljubljana, Proceedings, Petkov{ek, Z., Trontelj, M., Pogledi na vreme. Ljubljana, DZS, 139 s. 7. Rakovec, J., Borko, M., Kranjc, A., Divjak, M., Gregor~i~, B., Ivan~i~, I., Kajfe Bogataj, L., Mekinda, T., Rink, S., Zrnec, C., Obramba pred to~o v SR Sloveniji. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, FNT, Fizika, Ljubljana, 197 s. 292

83 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I VIHARNI VETROVI Toma` Vrhovec V Sloveniji so vetrovi ve~inoma {ibki, saj splo{nim zahodnim vetrovom zapirajo pot Alpe. Hitrost vetrov nara{~a z vi{ino, mo~nej{i vetrovi se pojavljajo tam, kjer se zrak steka (sedla, doline v smeri vetra) ali pada po pobo~jih. Omeniti velja {tiri vetrovne situacije (jugo, burja, karavan{ki fen in nevihtni pi{ ob hladno-frontalnih nevihtah), pri katerih lahko veter dose`e orkansko hitrost, in s temi vetrovi povezane naravne nesre~e. Uvod Mo~ni vetrovi so pri nas regionalni vetrovi, lokalno pa se jim hitrost pove~uje zaradi reliefnih zna~ilnosti. Hitrost vetra se v prosti atmosferi pove~uje z vi{ino, prav tako se z vi{ino spreminja tudi smer vetra (slika 2). Spreminjanje smeri in hitrosti vetra z vi{ino je odvisno od turbulen~nega trenja v zra~nem toku, to pa je odvisno od hrapavosti in narave podlage ter od termi~nih zna~ilnosti ozra~ja in dinami~nih lastnosti toka. Viharni vetrovi so v primerjavi z drugimi vremenskimi ujmami manj pogosta naravna nesre~a. Z izjemo juga in Mo~ni vetrovi so povezani z velikimi gradienti zra~nega pritiska. (Gradient je lastnost polja pritiska, odvisna od prostorskega spreminjanja polja; velikim spremembam polja gostim izobaram ustrezajo veliki gradienti, gradient ka`e pravokotno na izobare.) Vetrovi ve~inoma pihajo vzdol` izobar pritiskovega polja in so le malo odklonjeni v smer ni`jega pritiska. ^im mo~nej{i so vetrovi, ve~ji je gradient torej so gostej{e izobare (slika 1). Mo~ni vetrovi pihajo skoraj vzporedno s smerjo izobar. Oblika izobarnega polja je odvisna od vremenskega stanja. Nad na{imi kraji mo~ni vetrovi pihajo izklju~no ob ciklonskem vremenu, ob prehodu hladnih front in ob nevihtah v toplej{i polovici leta. Glede na razmere drugod po Evropi (Troen, Petersen, 1989) so vetrovi v Sloveniji ve~inoma {ibki, kadar pa so mo~ni, so ~asovno in prostorsko omejeni. Slika 1. Splo{ni (geostrofski) vetrovi pihajo vzdol` izobar. Hitrost vetra je odvisna od gostote izobar (gradienta pritiskovega polja). Slika 2. Spreminjanje vetra z vi{ino: a) v prizemni plasti zraka, v odvisnosti od hrapavosti in rabe prostora; b) v planetarni mejni plasti se spreminjata smer in velikost vetra. 293

84 VIHARNI VETROVI/Toma Vrhovec burje, ki se redno pojavljata nekajkrat na leto (Yoshino, 1976; Petkov{ek in Paradi`, 1976; Pristov in sod., 1989; Petkov{ek, 1991), se drugi viharni vetrovi (na primer karavan{ki fen) pojavljajo manj pogosto, nevihtni pi{i pa le sporadi~no ob nekaterih nevihtah hladnih front. Jugo Jugo se pojavlja kot mo~an veter iz jugozahodne do jugovzhodne smeri pred prehodom hladne fronte sredozemskega ciklona. Zaradi velikega pritiskovega gradienta v vzhodno zahodni smeri se topel in vla`en zrak iznad Jadrana hitro pomika proti severu. Jugo ob slovenski obali piha s hitrostjo do 15 m/s (54 km/h), izjemoma do 25 m/s (90 km/h), vendar piha tudi nad morjem in tako poganja proti Tr`a{kemu zalivu mo~an vetrni morski tok in valove. Tako je veter eden od vzrokov (skupaj z visoko astronomsko plimo in nizkim zra~nim pritiskom) za poplavljanje ni`jih delov obale in za izrazito morsko erozijo. Jugo piha skoraj izklju~no le v obalnem pasu in ne se`e dlje v notranjost kot do kra{kega roba. Veter je posebno izrazit ob strmih klifnatih obalah, saj se tam {e dodatno kanalizira. Vetrovno polje nad slovenskim primorjem ob jugu prikazuje slika 3. Neposredna {koda, ki jo povzro~a jugo s svojimi valovi, so poleg erozije in poplavljanja tudi po{kodbe ali potopitve manj{ih plovil. Jugo preneha, ko slovensko obalo dose`e hladna fronta. Burja Burja je naizrazitej{i in najmo~nej{i veter na Slovenskem. Po prehodu hladne fronte sredozemskega ciklona se okoli vzhodnega roba Alp nad osrednjo Slovenijo zgrne hladen zrak. Ta se po dvigu ~ez dinarske gorske plano- Slika 3. Vetrovno polje nad Tr`a{kim zalivom ob jugu; simulacija narejena z modelom Aladin/SI. 294

85 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I te (Trnovski gozd, Nanos, Javorniki, Sne`nik, Kras) po njihovih zahodnih in ju`nih pobo~jih pospe{eno spu{~a proti Sredozemlju. Burja se za~ne nenadoma s prvimi sunki (Petkov{ek 1987, Pristov 1989, Petkov{ek 1991) in nasploh je sunkovit veter. Njena hitrost se v kratkem ~asu pove~a ali zmanj{a za desetkrat. Burja je veter iz severovzhodne (vzhodne, severne) smeri in v zahodnem delu Slovenije (Primorska, Obala in Notranjska) reden pojav (nekaj deset dni na leto). Ob~asno je burja zelo mo~na. Burja je tako pogost veter, da se ka`e tudi v klimatolo{kih prikazih (slika normalne burje (povpre~ne hitrosti do 10 m/s oz. 36 km/uro), sunki so nekajkrat mo~nej{i) ovirajo promet (zapiranje cestnih odsekov za tovornjake, upo~asnjena vo`nja) in pozimi ob burjah nastajajo sne`ni zameti. Lokalna infrastruktura in arhitektura je ve~inoma prilagojena normalni burji, prav tako tudi vegetacija in kmetijske kulture. Izjemno mo~na burja piha redko (enkrat do dvakrat na leto, skupno okoli 100 ur; Petkov{ek, Paradi`, 1976), in to tedaj, ko je med zrakom nad kontinentom in zrakom nad Sredozemljem velika temperaturna razlika (10 K in ve~), hkrati pa burjo vzdr`uje tudi mo~an gradient (Petkov{ek in Paradi`, 1976). Takrat hitrosti burje v sunkih prese`ejo 40 m/s (150 km/uro). Tak{na burja tudi na Vipavskem, kjer je zmerna burja najbolj pogosta, lomi drevje, odkriva strehe in onemogo~a promet. Mo~na burja je regionalen pojav, ki pa je najbolj izrazit na pobo~jih in tik pod njimi, ter tam kjer se vetrovi stekajo in pospe{ujejo. Znana obmo~ja mo~ne burje so vzdol` roba Trnovskega gozda in Nanosa (posebno izrazito {e na sedlih Predmeja, Col in Razdrto), v Vipavski dolini (na njenih severnih pobo~jih in pod njimi), izrazito najmo~nej{a od Rebernic do Vipave; na Krasu (od Razdrtega proti Vrem{~ici in naprej proti Se`ani) in na kra{kem robu (^rni kal). Burja piha tudi po notranjskih planotah in dolinah (Bloke, Postojna, Ilirskobistri{ka dolina, Javorniki, Brkini) ter na Gori{kem in v Slovenskem primorju, vendar je tam manj izrazita. Regionalna razporeditev povpre~ne hitrosti vetra za , ko je pihala burja, je prikazana na sliki 5. Lokalno so lahko hitrosti burje tudi mo~no pove~ane zaradi stekanja vetrov med reliefnimi oblikami, hkrati pa so znane zati{ne zaveterne lege. Pred za~etkom burje na notranjskih planotah pozimi ponavadi sne`i, tako da burja prena{a sneg in neprestano gradi zamete; vzdr`evanje prevoznosti cest je skoraj nemogo~e. ^e ob pojavu burje de`uje, potem se ob nenadni ohladitvi regionalno pojavi poledica. Burja je v ni`jih delih Primorske suh veter. Ker je pogosta tudi v ~asu pozno zimske ali zgodnje pomladne su{e, tedaj {e dodatno izsu{uje tla ter omogo~a {irjenje po`arov v naravnem oko- Slika 4. Nekaj zna~ilnosti vetra v Ajdov{~ini (obdobje ). A: povpre~na mese~na hitrost (debela ~rta) in energija (~rtasta ~rta); B: povpre~na hitrost po urah dneva za leto, julij in januar; C: vetrovna ro`a, prispevki smeri k energiji (~rtkano), D: potek odstopanj hitrosti vetra in energije vetra od povpre~ij za vse obravnavano obdobje. Za primerjavo sta narisana grafa A in C za postajo Brnik. Povpre~ne hitrosti so na Brniku dosti manj{e, vetrovna ro`a pa je dosti bolj odvisna od smeri sinopti~nih vetrov. (povzeto po: Wind atlas, 1997) 295

86 VIHARNI VETROVI/Toma Vrhovec Karavan{ki fen je v primerjavi z burjo dosti redkej{i pojav: z normalno intenziteto se zgodi morda enkrat ali dvakrat na leto. Ve~inoma se pojavlja v hladni polovici leta, izrazito vetrovno neurje te vrste pa le vsakih nekaj let. Za nastanek karavan{kega fena se mora sredozemski ciklon umakniti nad vzhodno Evropo in ne nad Balkan, kakor je obi~ajno pri burji. Mo~en severni veter zajame ju`na pobo~ja Karavank in Kamni{ko-Savinjskih Alp in doline pod njimi. Veter je enakomeren ter razmeroma topel in suh. Najve~je hitrosti vetra so v dolinah, ki so pravokotne na greben Karavank, saj tam prihaja do stekanja vetrov (Tr`i{ka Bistrica, Kokra, Kamni{ka Bistrica). Karavan{ki fen se`e tudi v Julijske Alpe in Ljubljansko kotlino. Za grebeni in na ju`nih pobo~jih se ob severno-fenski vetrovni situaciji pogosto pojavljajo izraziti vetrovni vrtinci (rotorji), zaradi katerih se v gorah hitrost vetra {e dodatno stopnjuje. Ker ta veter ni tako pogost kot burja, je {koda, ki jo povzro~i na zgradbah in v gozdu, precej{nja, saj veter razkriva ostre{ja in lomi drevje (vetrolom), infrastruktura, objekti in narava namre~ niso prilagojeni na velike hitrosti vetra. Vetrolomi so izrazitej{i tam, kjer so gozdni sestoji prekinjeni s posekami, pogosteje so polomljena drevesa ob robu sestoja, {koda je glede na zimsko sezono pojavljanja karavan{kega fena izrazitej{a v iglastih gozdovih (Bleiweis 1983). Veter v gorah gradi zamete, klo`e in opasti in tako podalj{uje obdobje nevarnosti pro`enja sne`nih plazov. Nevihtni pi{ ob nevihtah hladne fronte Slika 5. Polje povpre~ne hitrosti vetra ob burji. Rde~e so narisane izolinije hitrostnega polja, ~rno dr`avne in ob~inske meje, nadmorska vi{ina topografije pa je predstavljena z zelenimi odtenki. Najve~je hitrosti so v Vipavski dolini, cona mo~nih vetrov pa sega {e na Kras in proti Trstu. lju. Zimska burja, ki zapiha po obdobju izraztega `ledenja stopnjuje {kodo zaradi `ledoloma. Karavan{ki fen Vetrovi jugo, burja in karavan{ki fen so dobro regionalno opredeljeni, druga~e pa je z nevihtnimi pi{i, ki se pojavljajo ob nevihtah pravzaprav po vsej Sloveniji. Kot omenjamo v ~lanku o nevihtnih neurjih, so nevihte pri nas pogoste, mo~ne nevihte (superceli~ne) pa redke, vendar so z njimi zdru`eni najmo~nej{i nevihtni viharji (pi{i). Obi~ajen nevihtni pi{ je spu{~ajo~ se hladen zrak, ki izhaja iz kumulunibusnega oblaka, ob tleh pa se razte~e na vse strani. Hitrosti vetra lahko dose`ejo 100 km/uro, piha pa na razmeroma majhnem obmo~ju vzdol` poti nevihte. Po{kodovano obmo~je je dolgo nekaj deset kilometrov, {iroko pa do nekaj kilometrov. Ob izrazitih nevihtah se pri nas redko pojavi tudi vrtin~ast vihar (tornado, tromba) (Trontelj, Zupan~i~, 1987), v katerem je hitrost vetra {e dva do trikrat ve~ja, temu primerno je ve~ja tudi {koda. Nevihtni pi{i lomijo veje in debla ter ruvajo drevesa, lomijo polj{~ine (koruza, hmelj) in odkrivajo strehe. Nevihtni pi{i so zaradi spu{~anja zraka posebno nevarni za pristajajo~a letala. LITERATURA 1. Bleiweis, S., Ujme, njhova pogostost in {koda v slovenskih gozdovih. Naravne nesre~e v Sloveniji. Ljubljana, SAZU, Meze, D., Ujma 23. avgusta 1986 na Notranjskem posledice neurja. Ujma, 1, Pristov, N., Petkov{ek, Z., Zaver{ek, J., Some charachteristics of Bora and its beginings in Slovenia. Razprave Papers, 30/1. Ljubljana, Dru{tvo meteorologov Slovenije, Petkov{ek, Z., Paradi, B., Bora in the Slovenian coastal region. V: Local wind bora, M. M. Yoshino (editor). Univerity of Tokyo, Japan, Petkov{ek, Z., Main Bora gusts a model explanation. Geofizika, 4. Zagreb, Hrva{ka, Petkov{ek, Z., Bases and aghoritms for nowcasting of the Bora. Meteorol. Atm. Phys, 46, Troen, I., Petersen, E. L.,1989. European wind atlas. CEC, Brussels, Belgium, 656 s. 8. Trontelj, M., Zupan~i~, B., Ujma 23. avgusta 196 na Notranjskem kako je nastal tornado. Ujma, 1, Yoshino, M. M., Bora Studies: A historical review and Problem today. V: Local wind bora. M. M. Yoshino (editor). Univerity of Tokyo, Japan, Wind Atlas for Central European Countries, Oest. Beitr. zu Meteorl. u. Geoph., 16, H. Dobech, G. Kury (editors), 106 s. 296

87 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I SU[A Iztok Matajc Su{a v Sloveniji je bila ovrednotena za 40-letno obdobje od 1961 do Z izra~unom razlik med padavinami in potencialno evapotranspiracijo (preprosta vodna bilanca) so bili ovrednoteni tri-, {tiri- in {estmese~ni primanjkljaji vode za kmetijske rastline. Pogostost su{e v kmetijstvu je lokalno relativno omejena, izrazitih su{ v celotnem obdobju je bilo devet. Najpogostej{a in najhuj{a je su{a v priobalnem pasu Primorske in v Prekmurju, ki sta tudi podnebno razli~na od preostalega dela Slovenije. Najhuj{a su{a v vegetacijskem obdobju v zadnjih 40 letih je bila v priobalnem pasu Primorske leta Su{o na intenzivnih kmetijskih povr{inah, kjer je v ~asu brez padavin zagotovljena zadostna koli~ina vode iz rek, akumulacij ali drugih virov, lahko prepre~imo z namakanjem, obstajajo pa tudi druge mo`nosti za zmanj{evanje {kodljivih posledic te ujme. Tipi su{e Su{a je pojav, ko se zaradi pomanjkanja ali nezadostne koli~ine padavin v dalj{em obdobju pojavi znatno hidrolo{ko (vodno) neravnovesje. Posledice poru{enega ravnote`ja so pomanjkanje vode, manj{i pridelek, bistveno manj{i pretoki vodotokov, zelo zni`ana gladina podtalnice in majhna talna vlaga. Pojavi se takrat, ko sta izhlapevanje vode iz tal (evaporacija) in transpiracija, ki je gibanje vode skozi rastline v zrak, v dalj{em ~asovnem obdobju ve~ji od padavin. Su{a predstavlja fizi~no eno od najve~jih nevarnosti za kmetijstvo skoraj povsod po svetu. Enotne in popolne dolo~itve su{e v skupine ni, ker ima su{a glede na namen preu~evanja lahko razli~en pomen. V sestavku `elimo predstaviti predvsem pogostost, razse`nost in {kodo, ki jo povzro~a su{a v kmetijstvu v Sloveniji, zato je najprimernej{a dolo~itev su{e tista s tremi glavnimi skupinami: meteorolo{ka, hidrolo{ka in kmetijska su{a. Kmetijska su{a se pojavi takrat, ko v vegetacijskem obdobju rastlinam za normalen razvoj primanjkuje talne vlage, padavin je premalo ali pa so ob nepravem ~asu. Zaradi tega nastanejo po{kodbe rastlin in v skrajni fazi trajna uvelost (Matajc,1991). Glede na ~as pojava delimo kmetijsko su{o v pomladansko, poletno in jesensko, glede na koli~ino zmanj{anega pridelka pa na zmerno, srednje hudo in hudo. Nekoliko bolj splo{na, pa vendar zanimiva je su{a v Britanski enciklopediji, ki jo razvr{~a na {tiri osnovne skupine oziroma tipe: stalna su{a, ki se pojavlja na najbolj suhih podnebnih obmo~jih, kjer prevladuje rastlinstvo, ki je na su{o prilagojeno, kmetijska pridelava brez stalnega namakanja pa ni mo`na; sezonska ali vegetacijska su{a se pojavlja na podnebnih obmo~jih z izrazitimi letnimi de`evnimi in suhimi obdobji; za uspe{no rastlinsko pridelavo mora biti setev tedaj, da potekajo nadaljnje razvojne faze v de`evnem obdobju; nepredvidljiva su{a se pojavi zaradi nenormelnega pomanjkanja padavin, in sicer skoraj povsod in je najbolj zna~ilna za obmo~ja s humidnim in subhumidnim podnebjem; taka su{a je najpogosteje kratkotrajna; pojavi se v ~asovno razli~nih obdobjih, in povzro~i {kodo na sorazmerno majhnih povr{inah; nevidna su{a lahko nastaja poleti, ko visoke temperature zraka povzro~ijo veliko izhlapevanje in transpiracijo in tudi razmeroma pogosti nalivi ne morejo nadomestiti izgub vode; taka su{a lahko vpliva tudi na zmanj{an pridelek kmetijskih rastlin. Su{a s katastrofalnimi posledicami je najpogostej{a na obmo~jih med zemljepisnima {irinama 15 in 20 severno in ju`no, kjer je stalni pojav. Stalna su{nost je zna~ilnost tistih obmo~ij, kjer se tople tropske zra~ne mase pri spu{~anju proti zemlji {e bolj segrevajo in postajajo {e bolj suhe. Najhuj{a su{a v 20. stoletju je bila v Afriki na meji med Saharo in vla`nim tropskim obmo~jem. Poimenovali so jo su{a Sahel. Za~ela se je leta 1968 in je trajala do leta 1980, polnih 12 let. Pri su{i, ki prizadene predvsem rastlinske pridelke ter travinje in delno gozdove, se pomanjkanju padavin v dalj{em obdobju pridru`ijo {e visoke temperature zraka, koli~ina vode v tleh se zaradi pove~anega izhlapevanja hitreje zmanj{uje, pove~a se transpiracija (pretok vode skozi rastlinske listne re`e in druge dele rastlin v ozra~je). ^e se pojavi su{a v ~asu intenzivne rasti in razvoja kmetijskih rastlin, so pridelki jeseni manj{i ali pa jih ni. V zaporednih fenolo{kih fazah se potrebna koli~ina vode, ki jo skupaj s hranilnimi snovmi rastline ~rpajo iz talnih horizontov, proti fazama cvetenja in oplodnje pove~uje. V obdobju dozorevanja in zrelosti se postopno zmanj{uje. Rastlinski koreninski sistem se v vegetacijskem obdobju ves ~as pove~uje, zato je intenzivnost kmetijske su{e zelo odvisna tudi od vodozadr`evalnih lastnosti tal. Na plitvih pe{~enih tleh za~ne rastlinam primanjkovati voda hitreje kot v srednje globokih ali globokih, dobro strukturnih tleh. Su{a v zimskem in zgodnjem pomladanskem obdobju, ki je redka, povzro~a {kodo predvsem na oziminah, skrom- 297

88 SU[A/Iztok Matajc ne spomladanske rezerve talne vode pa prepre~ujejo pravo~asno setev, rastline vznikajo pozneje in le s te`avo nadoknadijo zgodnje pomanjkanje vode v tleh. Pogoji za nastajanje ali raz{iritev rastlinskih bolezni in {kodljivcev so v su{nih obdobjih omejeni. Kljub temu pa se v dolo~enih kombinacijah vremenskih dejavnikov brez padavin, kot so na primer dolgotrajna visoka temperatura zraka, intenzivno son~no obsevanje in majhna zra~na vlaga, lahko pojavijo prav specifi~ne rastlinske bolezni (koruzna bulava snet) in po{kodbe generativnih rastlinskih organov (son~ni o`igi na plodovih jablan). Pogostost su{e v Sloveniji Ovrednotenje mo`nega primanjkljaja vode za rastline Pomanjkanje vode za kmetijske rastline ugotavljamo v dolo~enem ~asovnem obdobju z izra~unom razlike med padavinami (rr) in potencialno evapotranspiracijo (Etp). Kadar so razlike pozitivne, so rastline zadovoljivo preskrbljene z vodo, pri negativnih razlikah pa jim vode primanjkuje govorimo o su{i. Pri tem gre v resnici za potencialni primanjkljaj vode za rastline, ker je Etp po definiciji poraba vode iz travne ru{e, ki je visoka 10 do 15 cm in stalno zadostno preskrbljena s talno vodo. Na podlagi ocene su{nosti z ugotavljanjem mese~nih in ve~mese~nih razlik med padavinami in potencialno evapotranspiracijo je bila tako ugotovljena pogostost su{e za osem najpomembnej{ih kmetijskih regij v Sloveniji. Pri vseh izra~unih bilance so bile upo{tevane dnevne vrednosti spremenljivk. Rezultati izra~unov za 40-letno obdobje od leta 1961 do leta 2000 se le malo razlikujejo od vrednosti za 35-letno obdobje od 1961 do 1995 (Matajc, 1996). Vodna bilanca potencialnega primanjkljaja in prese`ka vode za rastline na sliki 4 je razdeljena na {estmese~ne vrednosti od aprila do septembra, na {tirimese~ne vrednosti od maja do avgusta in na trimese~ne vrednosti od junija do avgusta. Tak na~in ponazarjanja su{e bolj nazorno poka`e, kolik{en del kmetijskih zemlji{~ v dr`avi je ogro`en zaradi pomanjkanja vode v celem {estmese~nem vegetacijskem obdobju, in kako se ta dele` pove~uje v kraj{em, a najbolj su{nem obdobju od junija do avgusta. Tako sta v Sloveniji od aprila do septembra dejansko su{ni le obmo~ji priobalnega pasu Primorske (podatki meteorolo{ke postaje Portoro`) in vse Prekmurje (podatki meteorolo{ke postaje Murska Sobota oz. Raki~an). V najbolj vro~em trimese~nem obdobju pa se potencialni primanjkljaj vode za kmetijske rastline pojavlja na {estih kmetijskih obmo~jih, razen v Savinjski dolini (podatki meteorolo{ke postaje Celje) in na Dolenjskem (podatki meteorolo{ke postaje Novo mesto), kjer je koli~ina vode za rastline tudi v tem obdobju zadostna. Slika 1. Koruzna bulava snet (Ustilago maydis) na stor`ih vzrok bolezni so bile previsoke temperature zraka (foto: C. Zrnec). Slika 2. Pridelek koruze leta 2000 je bil zaradi su{e na ve~ini polj razpolovljen (foto: C. Zrnec). 298

89 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I Slika 3. Sladkorna pesa na plitvih pe{~enih tleh slabo prena{a su{o (foto: I. Matajc). Su{a v Sloveniji se pojavlja na manj{em obmo~ju razmeroma pogosto, redkeje zajame ve~je predele ravninskega in delno hribovitega sveta. Analiza najve~jega pomanjkanja vode za rastline v preglednici 1 je pokazala, da je bila najhuj{a kmetijska su{a v 40-letnem obdobju leta 1985 na priobalnem pasu Primorske, kjer je {estmese~ni primanjkljaj vode dosegel vrednost 426 mm, kar predstavlja povpre~ni mese~ni primanjkljaj 70 mm vode. Izrazita kmetijska su{a se pojavlja v Sloveniji povpre~no le na dveh obmo~jih: v priobalnem pasu Primorske, kjer je bila v 40 letih kar 31-krat, in v Prekmurju, kjer je prizadela kmetijske rastline v enakem obdobju 27-krat. Manj pogosta je su{a z manj{im primanjkljajem vode tudi na Dravsko-ptujskem polju in Bizeljsko-bre`i{kem predelu; na obeh obmo~jih se je pojavila v 40-ih letih po 13- krat. Po pet- do {estkrat v obdobju 1961 do 2000 se je kmetijska su{a pojavljala na Dolenjskem, v osrednji in zgornji Savinjski dolini in v prete`nem delu Vipavske doline. Na Gorenjskem in v Poso~ju kmetijske su{e ni. ^e predpostavimo, da je su{a v kmetijstvu zajela prete`ni del obdelovalnih zemlji{~ v Sloveniji takrat, ko se Slika 4. Povpre~ni {est-, {tiri- in trimese~ni primanjkljaj in prese`ek vode za kmetijske rastline na osmih lokacijah v Sloveniji v obdobju primanjkljaj vode pojavlja v istem vegetacijskem obdobju od aprila do konca septembra na najmanj {estih od osmih analiziranih lokacij, lahko ocenimo, da se je izrazita su{a za kmetijske rastline pojavila v prete`nem delu Slovenije v {tiridesetletnem obdobju od 1961 do 2000 devetkrat, in sicer v letih 1961, 1967, 1971, 1977, 1979, 1983, 1992, 1993 in Lokalna kmetijska su{a na sliki 5 je bila v {tiridesetletnem obdobju od 1961 do 2000 desetkrat, od tega je bila s {estmese~nim primanjkljajem vode, ve~jim od 100 mm, kar devetkrat v priobalnem pasu Primorja, {tirikrat v Prek- 299

90 SU[A/Iztok Matajc Preglednica 1. Povpre~ni in najve~ji primanjkljaji vode za rastline od aprila do septembra v obdobju in {tevilo let s primanjkljajem vode, ve~jim od 50 mm Lokacija Povpre~ni primanjkljaj ali prese`ek (mm) Najve~ji primanjkljaj (mm) Leto najve~jega primanjkljaja [tevilo let s primanjkljajem > 50 mm Slap 114,6 124, Portoro` 174,9 425, Bizeljsko 6,1 336, Novo mesto 77,9 373, ^rnomelj 58,1 349, Celje 95,9 236, Star{e 11,8 364, Murska Sobota 92,8 422, murju in na Bizeljsko-bre`i{kem obmo~ju, in trikrat v Beli krajini. [tevilo padavinskih postaj, ki jih je v Sloveniji ve~ kot 200, ne zadostuje za bolj natan~no analizo su{e, saj so predvsem poletni nalivi pogosto zelo lokalni. Kraj{a obdobja med vegetacijskim ciklom so zato za vrednotenje primanjkljaja vode za rastline tudi bolj primerna. Dejanski primanjkljaj vode in prostorsko ovrednotenje kmetijske su{e Natan~nej{i vpogled v dogajanje s talno vodo in rastlinami v su{nem obdobju lahko dobimo le na podlagi dobro ocenjene dejanske porabe vode dejansko oziroma referen~no evapotranspiracijo (Etr) pri kmetijskih rastlinah. Ta je v za~etnih fitofenolo{kih fazah razvoja in rasti obi~ajno manj{a od Etp, proti generativnim fazam cvetenja in dozorevanja pa se pribli`uje potencialni evapotranspiraciji in je dolo~en ~as tudi do 25 odstotkov ve~ja od nje. V fazi tik pred zaklju~kom vegetacije se Etr zmanj{a na 50 do 70 odstotkov Etp. Z uporabo svojega prognosti~nega modela za namakanje IRRFIB smo ovrednotili dejansko vodno bilanco tal in rastlin za obdobje od junija do avgusta leta Izbrali smo polj{~ino, srednji hibrid koruze za zrnje, z vegetacijskim obdobjem od setve prvega maja do vo{~ene zrelosti avgusta. Slika 5. Prese`ek vode za rastline ter izrazita in lokalna su{a v obdobju na osmih kmetijskih regijah Slovenije 300

91 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I Pri vrednotenju bilance smo upo{tevali nara{~ajo~o globino koreninskega sistema od 5 cm do 50 cm. Analizo porabe vode smo opravili za koruzo na dveh talnih tipih, ki sta na kmetijskih zemlji{~ih v Sloveniji najbolj raz{irjena, na plitvih aluvialnih tleh in na globljih srednje te`kih rjavih tleh. Vodozadr`evalne lastnosti obeh tal smo uporabili za dolo~itev koli~ine dostopne vode v tleh v obmo~ju koreninskega sistema koruze. Ta se v obdobju brez padavin zmanj{uje, dokler talna voda rastlinam ni ve~ lahko dostopna. Od tedaj naprej za~ne primanjkovati vode za rastline. Prostorska porazdelitev dejanskega primanjkljaja vode pri koruzi v dolo~enem vegetacijskem obdobju leta 2000 na slikah 6 in 7 je jasno pokazala, kje in koliko se s su{o prizadete povr{ine na lahkih tleh z majhno sposobnostjo zadr`evanja vode v obmo~ju koreninskega sistema, pove~ajo. Prostorska predstavitev povr{in pa bi bila neprimerno bolj natan~na s podlo`enima pedolo{ko in vegetacijsko karto, kjer bi lahko upo{tevali tudi druge talne tipe in natan~neje omejene povr{ine. Na slikah 6 in 7 je celotna povr{ina do 1000 m nadmorske vi{ine ponazorjena kot zasejana s koruzo, kljub temu pa nam taka predstavitev objektiviziranega primanjkljaja daje bistveno bolj{o in natan~nej{o informacijo o razse`nostih analiziranih kmetijskih su{. Posledice kmetijske su{e so pogosto tudi na {tevilnih drugih polj{~inah, najve~krat na sladkorni pesi, delno krompirju in semenskih bu~ah. Kljub dolgoletnemu uspe{nemu namakanju v Savinjski dolini je hmelj v vegetacijskem obdobju leta 2000 zaradi previsokih temperatur zraka prehitro dozorel. Stor`kov je bilo bistveno manj, zato je bil pridelek polovi~en. Fenolo{ka faza rasti v vi{ino je bila prehitro zaklju~ena, rastline so dosegle le tri ~etrtine povpre~ne vi{ine, {tevilo cvetnih nastavkov je bilo ob~utno zmanj{ano. Vinska trta obi~ajno zelo uspe{no kljubuje tudi dalj{i su{i, saj odrasle rastline razvijejo koreninski sistem dovolj globoko in zaloge vode v tleh zado{~ajo za normalno preskrbo rastlin. V izrazitih su{nih letih so prizadeti le mlaj{i trsi, zato je {koda zaradi su{e v vinogradih najpogosteje manj{a. Velika {koda zaradi su{e nastaja tudi pri nekaterih vrtninah in zelenjavi, katerih pridelek je v povpre~nih letih tudi brez dodatnega namakanja zadosten. Izbor vrtnin je danes po svetu in pri nas izredno pester, njihovi setveni in saditveni termini pa se zlahka prilagajajo na obdobja, ko je vode v tleh dovolj za normalne rastne pogoje in zadosten ter kakovosten kon~ni pridelek. Vegetacijsko obdobje nekaterih pomembnih vrst zelenjave pa je predolgo, da bi se rastline lahko izognile su{nim obdobjem, zato jih je v letih s poletno su{o re{evalo le dopolnilno namakanje ob zadostnih vodnih virih. Slika 6. Primanjkljaj vode pri koruzi na lahkih aluvialnih tleh od junija do avgusta 2000 Ukrepi za zmanj{evanje posledic su{e Eden najbolj u~inkovitih ukrepov, s katerim lahko v dolo~enih okoli{~inah uspe{no obvladujemo su{o, je prav gotovo namakanje kmetijskih rastlin. V aridnih predelih, kjer je v kriti~nih vegetacijskih obdobjih na voljo dovolj vode (reke, akumulacijska jezera, podtalne vode), uporabljajo razli~ne namakalne sisteme, od najstarej{ih do najsodobnej{ih. Zaradi njihove rabe so pridelki stalni in veliki, brez dodane vode pa jih sploh ne bi bilo. Po razvrstitvi v uvodnem poglavju je su{a v na{i dr`avi nepredvidljiva. V semihumidnih in humidnih obmo~jih, kamor sodijo tudi kmetijske povr{ine v Sloveniji, je namakanje dodaten oziroma dopolnilen hidromelioracijski ukrep. Slika 7. Primanjkljaj vode pri koruzi na srednje te`kih rjavih tleh od junija do avgusta 2000 S pravilno rajonizacijo kmetijskih rastlin glede na podnebne razmere in tla v Sloveniji bi se lahko marsikje 301

92 SU[A/Iztok Matajc izognili {kodljivim posledicam predvsem pomladanske in poletne su{e. Zelo obetavne so v zadnjem ~asu genetske in `lahtniteljske raziskave, ki preu~ujejo izbiro takih vrst, sort in kultivarjev kmetijskih rastlin, ki bodo tudi za sorazmerno dalj{a obdobja brez padavin bolj odporni. [tevilni znanstveniki po svetu `e dolgo vrsto let preu~ujejo, kak{ne bi bile mo`nosti za pripravo umetnega so bili vsi dosedanji poskusi neuspe{ni in vse ka`e, da bomo morali na tak na~in prepre~evanja su{e pozabiti. Sklepne misli Na podlagi analiz vodne bilance tal in rastlin je bila za kmetijska obmo~ja Slovenije ovrednotena su{a v {tiridesetletnem obdobju od 1961 do Metodolo{ko smo uporabili dva pristopa: izra~un vodne bilance tal in rastlin in dolo~itev potencialnega primanjkljaja vode za rastline v 40 vegetacijskih obdobjih za osem glavnih obmo~ij v Sloveniji in izra~un vodne bilance tal in rastlin ter ovrednotenje referen~nega oziroma dejanskega primanjkljaja vode za koruzo za leto Pravi primanjkljaj vode za kmetijske rastline v dolgoletnem nizu smo ovrednotili tudi za druge kmetijske rastline, vendar je referen~no povpre~no vegetacijsko obdobje za vsako rastlino te`ko dolo~iti, ker so med vremenskimi spremenljivkami predvsem padavine pogosto lokalno zelo omejene. Pomembne fenolo{ke faze dolo~enih kmetijskih rastlin so zato dolo~ene na omejenih lokacijah. Raznolikost tal z njihovimi lastnostmi za zadr`evanje vode je na kmetijskih povr{inah velika. Prav zaradi teh razlogov se pri agrometeorolo{kih dejavnostih in nalogah `e nekaj let odlo~amo za sprotno spremljanje vodne bilance tal in rastlin za uporabnike na definiranih obmo~jih, kjer so na voljo meteorolo{ki podatki iz neposredne okolice, od koder dobivamo sprotne informacije o fitofenolo{ki rasti in razvoju kmetijskih rastlin in drugih agrotehni~nih ukrepih, ki na vodno bilanco lahko vplivajo. Za izra~une porabljene koli~ine vode in morebitno namakanje uporabljamo svoje in tuje modele, navodila in obvestila (med njimi so zelo pomembne tudi vremenske napovedi za prihodnje dni in jih posredujemo uporabnikom prek razli~nih medijev). Z rednimi agrometeorolo{kimi obvestili, opozorili, napotki in drugimi informacijami `elimo pri Agenciji RS za okolje prispevati k bolj{i, zdravi in ekonomi~ni kmetijski pridelavi in pomagati pri zmanj{evanju {kode, ki jo sicer najve~krat lokalno, a vendar razmeroma pogosto povzro~a ravno kmetijska su{a. LITERATURA 1. Allen, R. G. in sod., Crop evapotranspiration. FAO Irrigation and Drainage Paper, Rim, Arhiv Agencije RS za okolje 3. Griffiths, J. F., Handbook of agricultural meteorology. Oxford, Oxford University Press. 4. Matajc, I., Su{a v kmetijstvu in namakanje. Ujma, 5, Matajc, I., Vpliv su{nih in de evnih obdobij na pridelavo kmetijskih rastlin. Ujma, 10,

93 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I SLANE IN POZEBE Tadeja Ovsenik Jegli~ V zadnjih {estih letih je slana oz. pozeba dvakrat mo~no prizadela Slovenijo. Pojav slane je povezan z negativnimi minimalnimi temperaturami plasti zraka nad tlemi, ki so zelo odvisne od mikrolokacije. Izra~unali smo povpre~ja {tevila dni z negativno minimalno temperaturo zraka nad tlemi na leto v obdobju 1970 do 1999 in poiskali srednje datume, ko se pojavi negativna minimalna temperatura najbolj zgodaj in najpozneje v zimski sezoni za 17 meteorolo{kih postaj v Sloveniji. Dolo~ili smo trende {tevila dni z negativno minimalno temperaturo zraka nad tlemi na podlagi drse~ih povpre~ij v zadnjih 36 letih za tri meteorolo{ke postaje. Uvod Slana oz. pozeba, ki zaradi slane nastane, je v zadnjih {estih letih dvakrat mo~no prizadela Slovenijo. Katastrofalna pozeba spomladi 1997 je bila tako huda, da so na sadnem drevju v severovzhodni Sloveniji {e ob obiranju ugotavljali razse`nosti posledic. Leta 1998 je bila huda spomladanska pozeba na Gori{kem. V zadnjih 30 letih so bile hude spomladanske pozebe tudi v letih 1977, 1988, januarja 1985 in februarja 1994 pa so pozeble oljke na Koprskem. Pojav slane opazujejo na klimatolo{kih in na ve~ini padavinskih meteorolo{kih postaj Agencije RS za okolje. Ob zni`anju temperature zraka, in s tem ob zni`anju nasi~enega parnega tlaka, se za~ne iz zraka izlo~ati vodna para v teko~i ali trdni obliki. Pri temperaturah rosi{~a, ki so pod ledi{~em, za~nejo nastajati ledeni kristali slana, pri temperaturah le malo pod ledi{~em pa podhlajene kapljice, ki obi~ajno v stiku s hladnimi tlemi zmrznejo (Rakovec, J., Vrhovec, T., 1998). Tla se pono~i bolj ohladijo kot zrak, saj bolj oddajajo toploto. Zaradi prevajanja toplote se zrak najbolj ohladi v plasti tik nad tlemi, v kateri se potem za~nejo izlo~ati kapljice ali ledeni kristali. Nizi podatkov z opazovanji pojavov (tudi slane) so pogosto pretrgani, nizi podatkov z meritvami temperature pa so kvalitetnej{i, zato smo se raje osredoto~ili na {tudij meritev minimalne temperature zraka na 5 cm nad tlemi, saj je ta povezana s pojavom slane. Zanimali so nas dnevi, ko ta temperatura pade na 0 C ali ni`e. Omenjen pogoj ne sovpada popolnoma s pojavom slane, saj je ta odvisen {e od vlage in temperaturne razlike med plastjo zraka nad tlemi in tlemi ter od vetra pri tleh. Pozimi imamo dneve, ko so minimalne temperature zraka nad tlemi negativne, slana pa se ne pojavi, saj je zrak zelo suh in ni dose`ena temperatura rosi{~a. Tudi ob megli se kljub negativnim minimalnim temperaturam zraka zgodi, da se slana ne pojavi. Med {tevilom dni z negativno minimalno temperaturo nad tlemi in {tevilom dni, ko so opazili slano, je precej{nja razlika. V zimskih mesecih v dneh s sne`no odejo slane ne opazujejo. V dneh z negativno minimalno temperaturo nad tlemi se lahko zgodi, da se slana ne pojavi, kar v ve~ini primerov lahko pojasnimo s hkratnimi padavinami ali premo~nim vetrom, ki prepre~uje nastanek slane. Minimalne temperature nad tlemi so izrazito odvisne od mikrolokacije, pa tudi od zemljepisne lege. Kraji, ki le`ijo na slabo prevetrenih mestih na dnu kotlin ali dolin, imajo ob jasnih in mirnih no~eh, ko se ohlajen zrak z okoli{kih pobo~ij steka proti dnu kotlin ali dolin, precej ni`jo minimalno temperaturo kot kraji na pobo~jih ali vrhovih s podobno nadmorsko vi{ino. V kotlinah in dolinah nastanejo s stekanjem hladnega zraka na dno tako imenovana jezera hladnega zraka. Vremenski procesi v kotlinah so z inverzno plastjo lo~eni od dogajanj v vi{jih plasteh. Pojav temperaturnih inverzij je {e zlasti opazen jeseni in pozimi, ko jezera hladnega zraka pogosto spremlja tudi megla. Analizirali smo podatke z meteorolo{kih postaj, ki imajo 30-letni niz meritev minimalne temperature zraka na 5 cm, najve~ postaj je merilo to meteorolo{ko spremenljivko v obdobju od 1970 do 1999 (17 meteorolo{kih postaj). Izra~unali smo povpre~no {tevilo dni z negativno minimalno temperaturo na 5 cm v letu in srednji datum, ko se taka temperatura pojavi najbolj zgodaj in najpozneje v zimski sezoni. Dalj{e ~asovne nize smo analizirali za tri meteorolo{ke postaje in iz drse~ih povpre~ij dolo~ili trende {tevila dni z negativno minimalno temperaturo nad tlemi. Povpre~no {tevilo dni z negativno minimalno temperaturo zraka nad tlemi Na sliki 1 je predstavljeno povpre~no {tevilo dni z negativno minimalno temperaturo zraka na 5 cm v letu v obdobju 1970 do Najve~ takih dni (povpre~no 182,9 dneva) je v Rate~ah, ki le`ijo na dnu alpske doline in imajo najvi{jo nadmorsko vi{ino med obravnavanimi meteorolo{kimi postajami (864 m). Po pogostosti negativnih minimalnih temperatur na 5 cm sledi [martno (167,2 dneva), ki le`i na vi{ini 452 m v dolini reke Mislinje pod Pohorjem, ki jo zapira z vzhodne strani, in pod vzhodnim robom Savinjskih Alp, ki jo zapirajo z zahodne strani. Najredkeje se pojavijo taki dnevi v Slapu pri 303

94 SLANE IN POZEBE/Tadeja Ovsenik Jegli~ Slika 1. Pogostost negativnih minimalnih temperatur na 5 cm nad tlemi v letu v obdobju Vipavi (90,4 dneva), ki `e ~uti morski vpliv. Tudi v Ilirski Bistrici opazimo vpliv sredozemskega podnebja (117,4 dneva), vendar so dnevi z negativno minimalno temperaturo na 5 cm {e manj pogosti v nekaterih krajih v notranjosti Slovenije, npr. v ^rnomlju (116,4 dneva), in v Jeruzalemu (117 dni). Zadnji od navedenih krajev le`i na gri~ih in ni izpostavljen temperaturni inverziji, ob kateri so minimalne temperature po dolinah in ni`inah (npr. v Panonski ni`ini) nizke. Primer Jeruzalema je posebno zanimiv (345 m n. m.); ima 20 % manj dni z negativno minimalno temperaturo na 5 cm kot Murska Sobota (146,2 dneva), ki le`i sorezmerno blizu. Meteorolo{ka postaja v Jeruzalemu le`i na vrhu gri~ka na prevetreni legi, hladen zrak se steka ni`e, medtem ko je Murska Sobota na nekoliko ni`jem svetu (187 m), kjer se nabira hladen zrak. Tudi Sevno ima glede na okoli{ke kraje malo dni z negativno minimalno temperaturo na 5 cm (112,8 dneva); meteorolo{ka postaja le`i na ju`nem pobo~ju nad dolino (na vi{ini 515 m), kjer se hladen zrak ne zadr`uje (zaradi sevanja tal ohlajen zrak se steka ni`e) in ne nastane talna temperaturna inverzija. Sicer pa je ob dobro preme{anem ozra~ju na postaji hladneje kot v dolini. Povpre~no {tevilo dni z negativno minimalno temperaturo na 5 cm v notranjosti Slovenije v smeri proti vzhodu nara{~a (z izjemo Rate~). Na meteorolo{ki po- staji Ljubljana je takih 129,8 dneva, v Celju 138,1, Mariboru 137,8 in Murski Soboti 146,2 dneva. Na sliki 2 so predstavljene frekven~ne porazdelitve {tevila dni z negativno minimalno temperaturo na 5 cm v sezoni za meteorolo{ke postaje Rate~e, Ljubljana, Murska Sobota in Slap. Porazdelitve za vse {tiri postaje imajo podobno {irino 50 oz. 60 dni. Spreminjanje {tevila dni z negativno minimalno temperaturo nad tlemi Spreminjanje {tevila dni z negativno minimalno temperaturo na 5 cm v obdobju od 1964 do 1999 smo analizirali za meteorolo{ke postaje Rate~e, Star{e in Veliki Dolenci, to je za postaje, ki se v navedenem obdobju niso selile. Taka analiza ni smiselna za Ljubljano in Maribor, v katerih se je mestno jedro v tem obdobju zelo raz{irilo, mikroklimatske razmere pa so se bistveno spremenile. Rate~e imajo alpsko podnebje, Star{e in Veliki Dolenci pa celinsko. Na slikah 3 a, b, c so predstavljeni ~asovni poteki {tevila dni z negativno minimalno temperaturo nad tle- 304

95 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I Slika 2. Frekven~na porazdelitev {tevila dni z negativno minimalno temperaturo na 5 cm nad tlemi v sezoni za meteorolo{ke postaje Rate~e, Ljubljana, Murska Sobota in Slap pri Vipavi izrazito zmanj{anje te spremenljivke po letu 1985 in ponovno nara{~anje v zadnjih petih letih. Na podlagi drse~ih povpre~ij smo izra~unali smeri gibanja v obdobju od 1966 do 1997, ki so tudi predstavljeni na slikah 3 a, b, c. V vseh treh primerih so statisti~no zna~ilne, negativne. Za Star{e in Rate~e model linearnega zmanj{anja te spremenljivke v 54 % oz. 53 % pojasni variabilnost, za Velike Dolence pa samo v 26 %. V preglednici 1 na{tevamo spremembe {tevila dni z negativno minimalno temperaturo na 5 cm v 10 letih za omenjene meteorolo{ke postaje in p-vrednosti za trende na posameznih postajah. [tevilo dni z negativno minimalno temperaturo na 5 cm se je najbolj zmanj{alo v Star{ah (za 10 dni v 10 letih), v Rate~ah (za 6 dni v 10 letih), najmanj pa v Velikih Dolencih (za 5 dni v 10 letih). Smeri gibanja se ujemajo z znanim trendom nara{~anja minimalne dnevne temperature v zadnjih desetletjih. Na podlagi podatkov lahko s 95 odstotnim zaupanjem trdimo, da je zmanj{evanje {tevila takih dni med 13 in 6 dni v 10 letih v Star{ah, med 8 in 5 dni v 10 letih v Rate~ah in med 8 in 2 dnevoma v 10 letih v Velikih Dolencih. Slike 3 a, b, c. ^asovni poteki {tevila dni z negativno minimalno temperaturo nad tlemi, petletna drse~a povpre~ja in izra~unane smeri gibanja mi in petletna drse~a povpre~ja, izra~unana za obdobje od 1964 do Skupna zna~ilnost je nara{~anje {tevila dni z negativno minimalno temperaturo na 5 cm do leta 1970, Najzgodnej{e in najpoznej{e pojavljanje negativne minimalne temperature nad tlemi v zimski sezoni Na slikah 4 in 5 so srednji datumi najzgodnej{ega (jesenskega) pojava dni z negativno minimalno temperaturo na 5 cm v sezoni in najpoznej{e (pomladanske) izpolnitve tega pogoja v sezoni. Poiskali smo srednji dan v obdobju 1970 do 1999, ko se pojavi negativna minimalna temperatura na 5 cm prvi~ in zadnji~ v zimski sezoni. Porazdelitev ekstremnih datumov, ko se pojavi negativna minimalna temperatura nad tlemi, v ve~ini primerov odstopa od normalne porazdelitve, zato smo analizirali mediano datumov najzgodnej{ega jesenskega in najpoznej{ega pomladanskega padca minimalne temperature 305

96 SLANE IN POZEBE/Tadeja Ovsenik Jegli~ Preglednica 1. Sprememba {tevila dni z negativno minimalno temperaturo na 5 cm nad tlemi v 10 letih Postaja Sprememba {tevila dni z negativno minimalno temperaturo na 5 cm nad tlemi v 10 letih p-vrednost Rate~e 6 dni manj 0,000 Star{e 10 dni manj 0,000 Veliki Dolenci 5 dni manj 0,000 nad tlemi na ali pod 0 C. Mediana je vrednost, od katere je polovica podatkov ve~jih, polovica pa manj{ih. V nekaterih primerih, predvsem med spomladanskimi datumi, se mediana ne razlikuje od povpre~nega datuma (npr. za kraje Slap pri Vipavi, Celje, Ko~evje, [martno, Sevno). Za te kraje so porazdelitve ekstremnih pomladanskih datumov zelo blizu normalni porazdelitvi. Ob za~etku zimske sezone se povpre~ni ekstremni datum in mediana ujemata le za Mursko Soboto. Najve~, za sedem dni, se povpre~ni datum in mediana razlikujeta v Rate~ah jeseni, ko porazdelitev najbolj odstopa od normalne. V primerih, ko je vrh porazdelitve premaknjen iz sredine, se datuma razlikujeta za nekaj dni. Razporeditev median v Sloveniji se pribli`no ujema z razporeditvijo pogostosti obravnavanih dni, pojasnimo jo lahko z istimi razlogi. Najprej in najpozneje v sezoni pade minimalna temperatura na 5 cm pod ni~lo v Rate~ah in v [martnem (7. 9. in oz in ), v Slapu je obravnavan pogoj v povpre~ju izpolnjen {ele na za~etku in najpozneje na koncu zimske sezone. V osrednji Sloveniji se na za~etku zimske sezone pojavijo negativne minimalne temperature na 5 cm v povpre~ju vse bolj zgodaj, ~e gledamo v smeri proti vzhodu (Ljubljana , Celje , Maribor , Murska Sobota ). V Jeruzalemu ( ) pa je pogoj izpolnjen v povpre~ju skoraj tri tedne pozneje kot v Murski Soboti (2. 10.). Pojav lahko tako kot prej pojasnimo z mikrolokacijo meteorolo{ke postaje. Podobne kot v Jeruzalemu so razmere na Bizeljskem ( ), ki prav tako le`i na gri~evnatem svetu. V osrednji Sloveniji se negativne minimalne temperature na 5 cm pojavijo povpre~no najpozneje po zimski sezo- Slika 4. Mediane datumov najzgodnej{ega pojava negativne minimalne temperature na 5 cm nad tlemi v zimski sezoni v obdobju 1970 do

97 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I Slika 5. Mediane datumov najpoznej{ega pojava negativne minimalne temperature na 5 cm nad tlemi v zimski sezoni v obdobju 1970 do 1999 ni v za~etku maja, v Ljubljani, v Celju, v Mariboru in v Murski Soboti. V Jeruzalemu in na Bizeljskem se tudi spomladi negativna minimalna temperatura na 5 cm zadnji~ pojavi prej kot v okolici (28. 4., ). Datum zgodnjega jesenskega ali poznega pomladanskega pojava negativne minimalne temperature vpliva na nastanek pozebe in {kodo, ki nastane na rastlinah. Pri zgodnjih jesenskih pozebah nastanejo po{kodbe na rastlinah, ki lahko tudi odmrejo. V povpre~ju se vegetacijska sezona kon~a konec oktobra. Pri spomladanskem pojavu negativne minimalne temperature je {koda ve~ja, ~e se pojavi pozneje, saj brsti prenesejo minimalne temperature tudi do 4 C, medtem ko so cvetovi (cvetenje se v celinskem delu Slovenije za~ne v drugi in tretji dekadi aprila) bolj ob~utljivi in jih prizadene `e temperatura okoli 2 C, vinsko trto pa po{koduje `e vsaka negativna temperatura (Mese~ni bilten, 1997, 1998). Ugotavljali smo tudi trende najzgodnej{ega jesenskega in najpoznej{ega pomladanskega pojava negativnih minimalnih temperatur na 5 cm za obravnavane tri meteorolo{ke postaje v obdobju od 1961 do V Star{ah se oba datuma bistveno premakneta, prav tako se znatno premakne najpoznej{i pomladanski datum v Rate~ah in Velikih Dolencih. Spomladi najpozneje pade minimalna temperatura pri tleh na ali pod 0 C prej kot na za~etku obravnavanega obdobja: v Star{ah povpre~no 28 dni prej, v Rate~ah 18 dni, v Velikih Dolencih pa 9 dni prej (trend smo izra~unali na drse~ih povpre~jih z intervalom pet let). V Star{ah pade jeseni minimalna temperatura pri tleh na ali pod 0 C najbolj zgodaj v povpre~ju 25 dni pozneje kot na za~etku 36-letnega obdobja, v Rate~ah in Velikih Dolencih pa se datum izpolnitve tega pogoja ni statisti~no zna~ilno premaknil. Najdalj{e nepretrgano obdobje z negativno minimalno temperaturo zraka na 5 cm se je najve~krat (na petih od 17 obravnavanih postaj) pojavilo v zimi 1998/1999, in sicer v Star{ah (80 dni), Jeruzalemu (80 dni), Bizeljskem (100 dni), Murski Soboti (90 dni) in Ilirski Bistrici (43 dni). Najdlje so se negativne minimalne temperature na 5 cm nad tlemi nepretrgano pojavljale v Rate~ah (145 dni v zimi 1983/84), Velikih Dolencih (122 dni v zimi 1975/76) in [martnem (111 dni v zimi 1972/73). Najdalj{e obdobje z negativnimi temperaturami na 5 cm je bilo najkraj{e v Slapu trajalo je 37 dni v zimi 1980/81. V Ljubljani, Ko~evju, Sevnem, Novem mestu, ^rnomlju in Postojni so se negativne minimalne temperature na 5 cm najdlje nepretrgano pojavljale okoli 60 dni. 307

98 SLANE IN POZEBE/Tadeja Ovsenik Jegli~ Sklepne misli Pojav slane je povezan z negativnimi minimalnimi temperaturami plasti zraka nad tlemi, ki so zelo odvisne od mikrolokacije. V povpre~ju so bile negativne minimalne temperature nad tlemi v zadnjih 30 letih najpogostej{e v Rate~ah (182,9 dneva) in najmanj pogoste v Slapu pri Vipavi (90,4 dneva) ~e upo{tevamo le postaje s 30-letnimi meritvami. Spremembe pogostosti {tevila dni z negativno minimalno temperaturo nad tlemi so velike: v desetih letih se je v Rate~ah to {tevilo zmanj{alo za {est dni, v Star{ah za deset, v Velikih Dolencih pa za pet dni. Najprej in najpozneje v sezoni pade v povpre~ju minimalna temperatura nad tlemi pod ni~lo v Rate~ah (7. 9. oz ), v Slapu je obravnavan pogoj izpolnjen {ele na za~etku in najpozneje na koncu zimske sezone. LITERATURA 1. Rakovec, J., Vrhovec, T., Osnove meteorologije. 2. Mese~ni bilten, HMZ RS. 3. Mese~ni bilten, HMZ RS. 4. Arhiv Agencije RS za okolje. 308

99 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I POMLADANSKE POZEBE V OBDOBJU V slovenskem kmetijskem prostoru so pomladanske pozebe sadnega drevja posledica sovpadanja najob~utljivej{ih fenolo{kih faz cvetenja z ohladitvami. Za ve~ino sadnega drevja so kriti~ne temperature za pozebo med 1 in 3 C. ^e se temperature zni`ajo pod 4 C, je pozeba popolna, ker pomrznejo tudi zaprti cvetovi. Pozeba najve~krat prizadene izpostavljene predele, lahko pa tudi {ir{a pridelovalna obmo~ja. V prispevku bomo obravnavali negativne minimalne temperature zraka po dekadah marca in aprila v obdobju Temperature smo razdelili v razrede med 1,0 do 1,9 C, 2,0 do 2,9 C, 3,0 do 3,9 C in ni`je od 4,0 C. Pogostost smo izrazili s povpre~nim {tevilom negativnih minimalnih temperatur zraka v izbranem temperaturnem razredu. Ohladitve so marca zelo pogoste, vendar v ve- ~jem delu Slovenije {e ne ogro`ajo sadnega drevja, ker so cvetni brsti takrat {e zaprti. V Primorju pa je sovpadanje ohladitev s splo{nim cvetenjem posledica prezgodnjega prebujanja sadnega drevja zaradi pretoplih vremenskih razmer v poznozimskem in zgodnjespomladanskem obdobju. V prvi polovici aprila so ohladitve manj pogoste, verjetnost splo{nega cvetenja pa zelo velika, zato praviloma povzro~ajo veliko {kodo. V celinskem delu Slovenije se najbolj nevaren ~as za pozebo pomakne v drugo in zadnjo tretjino aprila. Ohladitve so manj pogoste, posledice so~asnega cvetenja pa katastrofalne. Iz agrometeorolo{kih poro~il smo za obravnavano obdobje povzeli zapise o pomladanskih pozebah. Ta se je zgodila sedemkrat, leta 1990, 1992, 1994 in 1995 le na izpostavljenih legah, v letih 1991, 1997 in 1998 pa je zajela {ir{a pridelovalna obmo~ja s hudimi posledicami. Pozeba leta 1997 je prizadela celo obmo~je Slovenije in povzro~ila {kodo z razse`nostmi naravne nesre~e. Vzroke in posledice te pozebe bomo v ~lanku podrobneje predstavili. radiacijskih ohladitev. Najpogostej{e so kombinacija obeh, advekcijsko-radiacijske ohladitve, kar pomeni, da vdoru hladnega zraka s severa ali severovzhoda pono~i, ko se nebo zjasni, sledi {e mo~no radiacijsko ohlajanje. Take vrste ohladitve so za odpirajo~e se brste navadno najbolj usodne, saj se lahko temperatura zraka v prizemnih plasteh ozra~ja zni`a na ve~ stopinj pod ni~lo. Po{- kodbe rastlin po pozebi nastanejo zaradi mehanskih po{- kodb celi~nih organov, ki jih povzro~i zmrzovanje celi~nega soka in dehidracije. Pri popolni pozebi se rastlinsko tkivo rjavo obarva in odmre. Pri nepopolni pozebi se lahko pojavi sterilnost cvetov, pove~a se dele` polikarpnih plodov in poru{i naravni ritem fenolo{kega razvoja. Najob~utljivej{a za pozebo sta pesti~ in plodnica v cvetu. Polno odprti cvetovi ko{~i~arjev in pe~karjev pozebejo pri temperaturi zraka 2,0 C, za mlade oplojene plodi~e so usodne temperature zraka med 0,0 in 2,0 C, odpirajo~i brsti pa pozebejo pri temperaturah pod 2,0 C. [e bolj ob~utljiva sta oreh in vinska trta. Odpirajo~e brste lahko po{koduje `e ena negativna stopinja, ~e pa `e odganjajo, je lahko usodnih `e nekaj desetink stopinje pod ni~lo. [koda je odvisna od fenolo{kega stanja rodnih brstov v ~asu zni`anja temperatur. Postopnost fenolo{kega razvoja na drevesu hkrati zagotavlja zaprte, polno odprte cvetove in `e oplojene mlade plodi~e. Zaradi tega so pozebe popolne le, kadar se temperatura zni`a pod 4 C. Verjetnost pozebe je ve~ja ob prezgodnjem fenolo{kem razvoju, ki je posledica pretoplih vremenskih razmer v poznozimskem in zgodnjepomladanskem obdobju. V slovenskem kmetijskem prostoru povzro~i najve~ {kode zgodnjepomladanska pozeba breskev, ~e{enj, jablan, hru{k, v Primorju tudi aktinidij in vinske trte. Na obalnem obmo~ju pa je nevarna tudi zimska pozeba oljk. Pomladanske ohladitve se pojavijo skoraj vsako leto. Ponavadi prizadenejo hkrati le izpostavljene lege v razli~nih regijah. V prej{njih letih so bile tudi hude pomladanske pozebe, na primer v letih 1977, 1988, 1997 in Pozeba aprila 1997 je prizadela ves slovenski kmetijski prostor in se uvr{~a med eno najhuj{ih v zadnjih {tiridesetih letih. Uvod V slovenskem kmetijskem prostoru lahko zadnje dni marca in ve~ji del aprila {e pri~akujemo ohladitve. Ker je to ~as zgodnje setve vrtnin in odpiranja rodnih brstov pri ve~ini sadnih vrst in vinski trti, so te zelo nevarne. V tem fenolo{kem razvojnem obdobju lahko negativna temperatura zraka po{koduje ali, {e huje, v zelo kratkem ~asu povsem uni~i pridelek. Pozebe so posledica advekcijskih in Metode dela V prispevku smo uporabili podatke o minimalnih temperaturah zraka (izmerjene na vi{ini 2 m) ter fenolo{ke podatke za za~etek cvetenja jablane in hru{ke. Podatki so iz arhiva Agencije RS za okolje. Omejili smo se na negativne minimalne temperature v obdobju od 1990 do Obravnavali smo jih po desetdnevnih obdobjih od za~etka marca do konca aprila. 309

100 POMLADANSKE POZEBE V OBDOBJU 1990 a b c 310

101 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I d Slike 1 a, b, c, d. Pogostost minimalnih temperatur zraka po razredih od 1,0 do 1,9 C (na sliki < 1 C), od 2,0 do 2,9 C (na sliki < 2 C), od 3,0 do 3,9 C (na sliki < 3 C) in ni`je od 4 C (na sliki < 4 C) v obdobju na izbranih obmo~jih v Sloveniji Slika 2. Najzgodnej{i, najpoznej{i in povpre~en datum cvetenja jablane (sorta jonatan) in hru{ke (sorta viljamovka) na obalnem, gori{kem in vipavskem obmo~ju v obdobju Minimalne temperature zraka smo razdelili v razrede od 1,0 do 1,9 C, 2,0 do 2,9 C, 3,0 do 3,9 C in ni`je od 4 C (na slikah 1a d so razredi ozna~eni < 1 C, < 2 C, < 3 C, < 4 C). Merilo za izbiro razredov so bile kriti~ne temperature zraka, ki lahko povzro~ijo ve~je ali manj{e po{kodbe na rastlinskem tkivu. Vklju~ili smo 18 meteorolo{kih postaj. Meteorolo{ke postaje so na ravninskih legah na dnu {irokih dolin na obalnem obmo~ju, Gori{kem, v Vipavski dolini, Ljubljanski kotlini, Pomurju in na Ptujsko-Dravskem polju ter valovitem, gri~evnatem in planotastem svetu na Krasu, Gori~kem, Dolenjskem, [tajerskem, Notranjskem ter v Posavju, Halozah in Beli krajini. Ve~ina meteorolo{kih postaj je na obmo~jih, kjer je pridelava sadja pomembna kmetijska dejavnost. Manj zanimive za gojenje sadnega drevja so le Notranjska, Gorenjska in delno Ljubljanska kotlina. Za obravnavano obdobje smo na osnovi {tevila izmerkov negativnih temperatur v dolo~enem razredu za vsako desetdnevno obdobje ugotovili skupno in povpre~no {tevilo dni z minimalnimi temperaturami v izbranih razredih (v sestavku jo imenujemo pogostost). Pogostost izmerjenih kriti~nih temperatur zraka smo primerjali s ~asom cvetenja jablane (sorta jonatan v ve~jem delu celinske Slovenije) in hru{ke (sorta viljamovka v Primorju). ^as cvetenja smo predstavili z razponi od najzgodnej{ega do najpoznej{ega pojava ter izra~unanim povpre~jem (na sliki 2). Iz agrometeorolo{kih poro~il smo za obravnavanih deset let za vsa obmo~ja povzeli zapise o pomladanskih pozebah, ki so povzro~ile ve~jo ali manj{o {kodo na sadnih rastlinah (leta s pozebami na posameznih obmo~jih so 311

102 POMLADANSKE POZEBE V OBDOBJU 1990 Preglednica 1. Leta s pomladanskimi pozebami: krepko so ozna~ene huj{e pozebe s posledicami naravne nesre~e v obdobju (povzeto iz agrometeorolo{kih poro~il) Regija Leta s pozebami obalno obmo~je Gori{ka Vipavska dolina Kras Notranjska 1990 Bela krajina Dolenjska Dolenjska tople lege Bizeljsko celjska regija [tajerska gri~evnat del Ptujsko Dravsko polje Haloze 1997 Slovenske gorice Prekmurje Gori~ko 1998 na{teta v preglednici 1). Podrobneje smo obravnavali tudi vzroke in posledice pomladanske pozebe aprila 1997, ki je v Sloveniji povzro~ila {kodo s posledicami naravne nesre~e. Pogostost negativnih temperatur Marca so negativne temperature v vseh obravnavanih razredih povsem pri~akovane. V zadnjih desetih letih so bile v ve~jem delu celinske Slovenije povpre~no izmerjene ve~krat na leto v vseh treh obravnavanih desetdnevnih obdobjih. Pogostost je bila ni`ja na obalnem obmo~ju, Gori{kem, Vipavskem in Krasu, kjer so bile v prvi in drugi dekadi marca temperature zraka ni`je od 2,0 C povpre~no manj kot dvakrat, ni`je od 3,0 C pa manj kot enkrat na leto. V zadnji tretjini marca se temperature redkeje spustijo pod kriti~ne vrednosti, v zadnjih desetih letih se je pod 2,0 C na obalnem obmo~ju ohladilo dvakrat, v Vipavski dolini enkrat, na Gori{kem pa sedemkrat (dolinska lega). Pod 3,0 C pa so se temperature spustile le enkrat leta V prvi in drugi dekadi marca se cvetni brsti najzgodnej{ih sadnih vrst redko razvijejo do najob- ~utljivej{ih razvojnih faz. Kadar pa se to zgodi, je verjetnost pozebe zelo velika. V zadnjih desetih letih se je to zgodilo le leta V zadnji tretjini marca na Gori{kem `e lahko zacvetijo hru{ke (na sliki 2), {e pred njimi pa v genetsko dolo~enem zaporedju tudi marelice, breskve in ~e{nje, zato je tudi nevarnost sovpadanja z ohladitvijo veliko ve~ja. Zaradi takih razmer so v zadnji tretjini marca v letih 1991, 1995 in 1998 v Primorju pozebli ko{~i~arji. Bolj nevarna je prva polovica aprila, v katero sodi splo{en razvoj najob~utljivej{ih fenolo{kih faz: za- ~etek in splo{no cvetenje, odcvetanje in mladi oplojeni plodi~i ko{~i~arjev in pe~karjev ter odganjanje rodnih brstov pri vinski trti. Temperature zraka se redko zni`ajo pod 1,0 C. V obravnavanem obdobju se je to na obali zgodilo le enkrat, v izpostavljenih dolinskih legah Gori{ke pa petkrat v letih 1995 in ^eprav razmeroma redke pa te ohladitve zaradi velike verjetnosti sovpadanja z ob~utljivimi fenolo{kimi fazami praviloma povzro~ijo veliko {kodo. Precej druga~na slika je v ve~jem delu celinske Slovenije, kjer po zgodnosti fenolo{kega razvoja izstopajo le posamezne tople lege (v Beli krajini, Slovenskih goricah in ponekod na Dolenjskem). Jablane so na tem obmo~ju v zadnjih desetih letih cvetele od sredine prve do sredine tretje dekade, povpre~no pa sredi druge dekade aprila. V ve~jem delu celinske Slovenije se je v tem ~asu pod 1,0 C v povpre~ju ohladilo manj kot enkrat na leto, dejansko pa dva- do petkrat v zadnjih desetih letih, v izpostavljenih predelih tudi ve~krat ([tajerska, Prekmurje, Gori~ko). Na manj kot 2,0 C se je skupaj ohladilo do trikrat, na manj kot 3,0 C pa dvakrat. Ve~ino negativnih temperatur je bilo izmerjenih ob zaporednih ohladitvah med 7. in 20. aprilom ^eprav so razmeroma redke, pa so ohladitve skoraj vedno v najob~utljivej{ih fenolo{kih fazah cvetenja. V zadnjih desetih letih se je to 312

103 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I zgodilo ob ohladitvah aprila 1997 in 1991, obakrat s posledicami hude pozebe. Pomladanska pozeba 1997 Vremenske razmere ob pozebi Pomladansko pozebo med 7. in 20. aprilom 1997 so povzro~ile zaporedne hladne fronte, ki so se iz severne in severovzhodne Evrope pomikale ~ez na{e kraje. Za njimi je nad vso osrednjo in zahodno Evropo z mo~nimi severovzhodnimi vetrovi pritekal zelo hladen zrak. Ko so se vetrovi umirili, je v jasnih no~eh sledilo mo~no radiacijsko ohlajanje, zato so se temperature zraka v prizemnih plasteh ozra~ja spustile pod zmrzi{~e. Najni`je temperature so bile izmerjene v no~i s 16. na 17. april. V Posavju, na Dravskem polju ter na murskosobo{kem obmo~ju se je dva metra nad tlemi ohladilo tudi pod 5,0 C, na Gori{kem do 4,0 C, bli`je tlem pa so bile temperature zraka {e ni`je (na sliki 3). Take temperaturne razmere so trajale ve~ ur, kriti~nim vrednostim za pozebo so se pribli`ale `e kmalu po polno~i in dosegle najmanj{e vrednosti med tretjo in peto uro zjutraj. Najbolj ogro`ene so bile ni`inske lege in doline, kamor se je stekal hladen zrak. Temperature zraka so se zni`ale pod kriti~ne vrednosti, ki jih sadno drevje {e lahko prenese v ob~utljivih fenolo{kih fazah odpiranja cvetnih brstov in za~etka cvetenja. Fenolo{ko stanje v ~asu pozebe in posledice V sadjarskih okoli{ih Posavja in Dolenjske ter na celjskem obmo~ju so marelice, breskve, ~e{nje, jablane in hru{ke, odvisno od sorte in izpostavljenosti lege, razvile cvetne brste do razli~nih fenolo{kih faz. Pri ve~ini poznih in srednjepoznih vrstah so se cvetni brsti razvili do mi{jega u{esca in balon~ka, breskve in zgodnej{e ~e{nje so za- ~ele cveteti, najbolj zgodnje sorte pa so `e razvile mlade plodi~e. Na Primorskem je bil razvoj sadnih vrst zgodnej- {i. Jablane so polno cvetele, hru{ke so odcvetale, vidni so `e bili mladi plodi~i. Breskve so plodi~e `e razvile do debeline graha. Orehi so razprli liste in nastavili prva socvetja. Pri aktinidijah so bile listne ploskve odprte, cvetni brsti pa zelo napeti. Tudi vinska trta je `e odgnala, pri zgodnjih sortah so bili brsti `e odprti, listne ploskve pa {e ne povsem razprte. V glavnih sadjarskih obmo~jih so pozebli odprti cvetni brsti pri zgodnej{ih vrstah sadja in `e odgnali rodni brsti pri trti. V sadjarsko pomembnej{ih okoli{ih osrednje in severovzhodne Slovenije so ugotovili, da so pri jablanah propadli prvi, drugi in tretji brst, pre- `iveli pa ~etrti, peti in {esti brst, iz katerih se razvijejo drobni, sortno netipi~ni plodovi nepravilnih oblik, ki so ob~utljivi za pojav fiziolo{kih in skladi{~nih bolezni. V primorskih sadjarskih obmo~jih so popolnoma pozeble jablane in breskve (na slikah 4 in 7), hru{ke, aktinidije (na sliki 5) in orehi, po{kodovani pa so bili tudi `e odprti rodni brsti pri zgodnej{ih sortah vinske trte (na sliki 6). Na obalnem obmo~ju so pozeble tudi nekatere vrste povrtnin. [koda in mo nosti za{~ite pred pozebo V zadnjem desetletju je pozeba najve~krat prizadela le posamezna sadjarska obmo~ja v Sloveniji. V drugi dekadi aprila 1990 so pozeble ko{~i~aste vrste sadja na izpostavljenih ravninskih legah v Beli krajini, Posavju in na Celjskem. Konec druge dekade aprila 1991 je pozeba prizadela izpostavljene lege v ve~jem delu celinske Slovenije, pozeble so ko{~i~aste in pe~kate vrste sadja. V prvih dneh aprila 1992 in 1994 so pozeble zgodnje vrste ko{~i~arjev v Slika 3. Minimalne temperature zraka ob pozebi 17. aprila

104 POMLADANSKE POZEBE V OBDOBJU 1990 ravninskih legah v Beli krajini, Posavju in ponekod na Dolenjskem, v Slovenskih goricah in Prekmurju. Konec marca 1995 so pozeble zgodnje vrste breskev na ravninskih in kotlinskih legah na Gori{kem, aprila istega leta pa {e ko{- ~i~aste in pe~kate vrste sadnega drevja na izpostavljenih legah na Celjskem. Pozebe so bile prete`no lokalne, prizadele so posamezna obmo~ja in zaradi postopnosti fenolo{- kega razvoja niso povzro~ile {kode ve~jih razse`nosti. protislansko za{~ito (Popis intenzivnih sadovnjakov 1997, Statisti~ni urad Republike Slovenije). ^eprav je letna amortizacija oro{evalnega sistema v vi{ini zavarovalne premije za {kodo po pozebi, se zaradi visoke za- ~etne investicijske vrednosti in negativnih izku{enj z alarmiranjem in pravo~asnim zagonom pridelovalci zanjo prepo~asi odlo~ajo. Najve~jo {kodo v zadnjem desetletju sta povzro~ili pozebi aprila 1997 ter marca Prva je prizadela vsa sadjarska obmo~ja v Sloveniji. Uni~enega je bilo 40 do 100% cvetnega nastavka najpomembnej{ih sadnih vrst. Marca 1998 pa je bil uni~en celoten cvetni nastavek breskev na Gori{kem, Vipavskem in obalnem obmo~ju. Prave razse`nosti {kode po pozebi je te`ko izraziti samo v tonah izgubljenega pridelka. Pri{teti je treba {e {kodo zaradi drobnej{ih in skladi{~no slabo obstojnih plodov, ki se razvijejo iz pre`ivelih brstov ni`jega reda, kakor tudi ceno ukrepov za ohranitev okrnjenega pridelka in prilagajanje fiziolo{kim potrebam prizadetih rastlin v naslednjih letih. V sadjarstvu se uporabljajo posredne in neposredne metode za{~ite pred pozebo. Ob na~rtovanju intenzivnih nasadov bi morali nujno upo{tevati podnebne zna~ilnosti predvidene lokacije nasada in izbrati primerno odporne sorte sadnih dreves. Najve~jo stopnjo aktivne za{- ~ite omogo~a protislanska za{~ita z oro{evanjem. Temelji na fizikalnem zakonu spro{~anja latentne toplote, ki v kriti~nem trenutku obvaruje vitalne dele cveta pred pozebo. Z oro{evanjem 1,5 do 3,0 mm vode na uro se temperatura ob cvetu lahko zvi{a za 4,5 C, z oro{evanjem 3,0 do 3,5 mm vode na uro pa za 6 C (Cicogna, Bellan, Giaiotti, 1999). Ta metoda je praviloma zelo u~inkovita, vendar zahteva vodni vir, pravo~asen zagon, nata~no merilno tehniko in visoko strokovno usposobljenost. Trenutno je v Sloveniji le 259 ha sadovnjakov s Slika 5. Pozeblo listje in cvetni brsti aktinidije, Gori{ka, 17. aprila 1997 (foto: Slika 6. Pozebli brsti na vinski trti, Vipavska dolina, 17. aprila 1997 (foto: Slika 4. Po{kodbe jablanovih cvetov po pozebi, Gori{ka, 17. aprila 1997 (foto: Slika 7. Uni~eni mladi plodi~i breskve, Gori{ka, 17. aprila 1997 (foto: 314

105 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I Sklepne misli Pomladanska pozeba je posledica sovpadanja cvetenja sadnega drevja z ohladitvami, pri kateri se temperatura zraka zni`a pod kriti~no mejo, ki jo vitalni organi v cvetu {e lahko prenesejo. Za ve~ji del celinske Slovenije je najbolj nevarna ohladitev konec prve in v drugi in tretji dekadi aprila. Ker je to ~as cvetenja gospodarsko pomembnej{ih sadnih vrst, praviloma povzro~i veliko gospodarsko {kodo. Za obalno, gori{ko in vipavsko obmo~je so nevarne tudi ohladitve v drugi polovici marca, {e posebno takrat, ko pretoplemu poznozimskemu in zgodnjepomladanskemu obdobju sledi prezgodnje fenolo{ko prebujanje sadnih rastlin. Pozeba velikokrat prizadene le manj{a obmo~ja. V zadnjem desetletju pa so bile tudi hude pozebe, ki so prizadele {ir{a obmo~ja in povzro~ile {kodo z razse`nostmi naravne nesre~e. Ugotovljena pogostost pomladanskih ohladitev je dobra podlaga za razmislek o protislanski za{~iti v intenzivnih sadovnjakih. LITERATURA 1. Sakai, A., Larcher, W., Frost survival of plants Responses and Adaptation to Freezing Stress, Berlin, Heidelberg, N. Y., London, Paris, Tokyo, Springer Verlag, 231. A., Su{nik, A., Pomladanska pozeba, Ujma, 10, Gutman, Z., Repi~, P., Prilagajanje agrotehni~nih ukrepov v rodnih nasadih jablan po pozebi. Kme~ki glas, let. 54, {t Cicogna, A., Bellan, A., Giaiotti, D., Previsioni di gelata in Friuli Venezia Giulia, ERSA Notiziario, anno XII, n. 3-4, Hidrometeotolo{ki zavod Republike Slovenije, Dekadni agrometeorolo{ki bilten, let Hidrometeotolo{ki zavod Republike Slovenije, Mese~ni agrometeorolo{ki bilten, let Hidrometeotolo{ki zavod Republike Slovenije, Mese~ni bilten let Statisti~ni urad Republike Slovenije, Popis intenzivnih sadovnjakov. 9. Arhiv Agencije RS za okolje. 315

106 @LED/Toma Vrhovec, Damijana Toma` Vrhovec, Damijana je trdna padavina, ki se izlo~a na predmetih in tleh. Ledene obloge obremenjujejo in lomijo drevje in umetne konstrukcije. V prispevku je predstavljen mehanizem nastanka `ledu in vremenske situacije, pri katerih pride do tega pojava. Opisana so obmo~ja v Sloveniji, kjer je `led pogost pojav, tista, kjer se `led pojavlja vsakih nekaj let, in ona, kjer je `led le redek. je posebna oblika padavin. To je ledena obloga, ki nastane ob primrzovanju podhlajenih kapljic (temperatura vode v padavinskih kapljicah je ni`ja od ledi{~a) na predmete. Drugi, manj u~inkovit mehanizem nastanka `leda, je primrzovanje nepodhlajenih kapljic na zelo hladne se pojavlja pozimi, in to predvsem ob odjugah, ki so povezane s toplimi frontami. Tedaj rahlo de`uje ali pr{i, jakost padavin je ob tem le majhna do zmerna. Padavine nastajajo v oblakih v razmeroma toplem zraku. Visoko v njih sicer sne`i, sneg se pri padanju skozi topel zrak stali v de`, kapljice de`ja ali pr{enja pa se podhladijo v hladnem zraku, ki le`i pod toplim. Zna~ilno je, da se `led pojavlja samo v dolo~eni plasti zraka, to pomeni, da se pojavlja le v krajih z nadmorsko vi{ino, ki sega v to plast zraka. V Sloveniji so to obi~ajno kraji z nadmorsko vi{ino med 500 m in 1000 m. Nad zgornjo mejo te plasti zraka de`uje, pr{i ali sne`i, pod njeno spodnjo mejo pa se pojavlja tudi v kotlinah ali dolinah, kjer se zadr`ujejo jezera hladnega zraka. V Sloveniji se `led skoraj vsako leto pojavi v Dinarskem gorstvu (od Sne`nika in ^i~arije prek Javornikov, Hru{ice do Trnovskega gozda), saj ta gorska pregrada lo~uje v ni`jih plasteh ozra~ja toplej{i zrak iznad Sredozemlja od hladnej{ega nad Panonsko ni`ino. Ob~asno je `led zelo izrazit in povzro~a veliko {kodo (Radinja, 1983; Kern, Zadnik, 1987; Trontelj, 1997). Nastaja po nekaj ur do enega dneva, na objektih pa lahko vztraja tudi ve~ dni, toliko ~asa, dokler se temperature ne dvignejo na ledi{~e in se ledena obloga stali. Debelina ledenih oblog je lahko tanka (1 2 mm: tak{ni primeri so najpogostej{i, vsako leto nekajkrat) in tanke obloge ne povzro~ajo {kode). O {ibkem `ledu govorimo tedaj, ko je debelina ledu do 5 mm, zmeren, srednje debel `led (do 20 mm obloge) se pojavlja morda enkrat na leto in povzro~a {kodo, mo~an `led z oblogami debelimi od 20 do 50 mm se pojavlja vsakih nekaj let in `e predstavlja ob~utno naravno nesre~o. Izjemno debeli `ledi so redki in se pojavljajo na 15 do 20 let (Radinja, 1983) in to le v obmo~jih, ki so najbolj izpostavlje- na (primorska stran dinarske gorske pregrade: Brkini, Sne`nik, Kras, Trnovski nastaja tudi na cesti{~ih in vozilih. Intenzivno izlo~anje `leda lahko za nekaj ur povsem ohromi promet, saj je odstranjevanje tak{ne poledice s cest skoraj nemogo~e: s plu`enjem se ga zaradi trdote ledu ne da odstraniti, kemi~no odstranjevanje pa ni u~inkovito, ker se na posuto in o~i{~eno cesto spet odlaga nov `led. Na vozilih in drugih gibajo~ih se objektih (vlaki, plovila, letala, veternice) se `led izlo~a predvsem na prednji strani v smeri gibanja. Neprestano zaledenevajo vetrobranska stekla, odstranjevanje `leda je ponavadi se izlo~a tudi na rotorjih vetrnih elektrarn. To opozorilo velja v slovenskem primeru predvsem zato, ker se na~rtujejo bodo~e vetrne elektrarne prav tam, kjer je pri nas vetra in `leda najve~, to je na robu dinarske gorske pregrade. [koda zaradi `leda (podiranje dreves in objektov zaradi preobremenjenosti) se na dinarskih planotah in pod njimi stopnjuje {e zaradi burje, ki pogosto za~ne pihati po prenehanju `ledenja. V vi{jih predelih reliefa se lahko s podobnimi u~inki, kot so pri `ledu, pojavi tudi trdo ivje. To nastaja ob primrzovanju podhlajenih obla~nih kapljic na objekte. Veter nosi obla~ne kapljice s seboj in ko se zadenejo ob oviro, tam hipoma zmrznejo. Zaradi vetra je med kapljicami {e dosti zraka (ivje je zato belo). Gostota trdega ivja je manj{a kot pri `ledu (`led: do 0,9 kg/dm 3, trdo ivje: do 0,4 kg/dm 3 ), vendar so ivnate obloge lahko zelo debele in skoraj vedno asimetri~ne, saj se trdo ivje pojavlja le na privetrni strani objektov. Tako obremenjeni objekti se krivijo in lomijo, temu so pri nas izpostavljeni daljnovodi in `i~nice ter komunikacijski stolpi. Pogostost pojavljanja leda v Sloveniji [tudijo pogostosti pojavljanja `leda v Sloveniji so naredili na Hidrometeorolo{kem zavodu RS (Kastelec, 1997). Na opazovalnih meteorolo{kih postajah zabele`ijo pojav poledice. Poledica je led, ki nastaja na povr{ini objektov, dreves ali pa samo na tleh. Na voljo so le podatki o tem ali se v posameznem dnevu poledica pojavi ali ne. Podatkov o debelini poledice (`leda) ne bele`ijo. Na klimatolo{kih opazovalnih postajah zabele`ijo kot poseben meteorolo{ki pojav tudi de`, ki zmrzuje. Tudi ta pojav je povezan z nastankom `leda. V analizi so bili uporabljeni meteorolo{ki podatki iz obdobja Poleg teh podatkov so bi- 316

107 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I na tem obmo~ju pojavil povpre~no vsakih 10 let. Nekajkrat se je pojavil dve leti zapovrstjo (zimi 1995/96 in je povzro~il {kodo v gozdovih, sadovnjakih in na daljnovodih. Obmo~je, kjer se `led pojavlja vsakih nekaj let in ob~asno povzro~a {kodo: sem uvr{~amo osrednjo Slovenijo. Na tem obmo~ju se `led pojavi povpre~no vsakih pet let v takem obsegu, da povzro~i {kodo. Obmo~je, kjer se `led sicer lahko pojavi, vendar ne povzro~i {kode: sem spadajo obalni pas in ju`ni del Krasa ter Prekmurje. Obmo~je, ki zaradi velike nadmorske vi{ine ni ogro`eno. Sklepne misli Slika 1. Karta obmo~ij zahodne Slovenije glede na ogro`enost zaradi `leda (Kastelec, 1997). Temno modro: `led skoraj vsako leto in pogosto povzro~a znatno {kodo; srednje modro: `led vsakih nekaj let in ob~asno povzro~a {kodo; svetlo modro: `led se sicer lahko pojavi, vendar ponavadi ne povzro~i {kode; zeleno-modro: obmo~ja z visoko nadmorsko vi{ino, kjer ni ogro`enosti zaradi `leda. li za posamezne primere pojava mo~nega `leda uporabljeni tudi podatki o debelini ledu iz poro~il gozdnih gospodarstev in elektrogospodarstva (Radinja, 1983; Kern in Zadnik, 1987; Oro`en Adami~, 1987; ZGS, se je v zimah od 1960/61 do 1996/97 v Sloveniji najpogosteje pojavil novembra, decembra in januarja. V nekaj primerih se je pojavil tudi februarja in marca, vendar v teh primerih ni povzro~il {kode v gospodarstvu. V ve~ini primerov se je na objektih zadr`eval en do najve~ tri zaporedne dni. V omenjenem obdobju se je `led, ki je {kodljivo vplival na okolje, pojavil najve~ enkrat na leto. Na podlagi analize omenjenih podatkov je bila izdelana karta obmo~ij glede na ogro`enost zaradi `leda (slika 1). Slovenijo so glede na pogostost pojava `leda razdelili na {tiri obmo~ja: Obmo~je, kjer se `led pojavlja skoraj vsako leto in pogosto povzro~a znatno {kodo: sem uvr{~amo jugozahodno Slovenijo (Idrijsko hribovje, Trnovski gozd, Nanos, Hru{ica, Kras, okolica Pivke, Brkini, Sne`nik, Javorniki). V izbranem obdobju se je mo~an `led s {kodljivim vplivom na okolje in gospodarstvo Pri pregledu obstoje~e literature in razpolo`ljivih podatkov o pojavu `leda v Sloveniji smo ugotovili, da lahko naredimo le splo{no oceno o pogostosti pojavljanja `leda in njegovi prostorski porazdelitvi. Na pojav `leda vplivajo opisane splo{ne vremenske situacije in mikrolokacija (oblika reliefa), ki tudi lahko vpliva na temperaturne razmere nad povr{ino tal. Vpliv lege lokacije na nastanek `leda je opazen predvsem ob vremenskih situacijah, ko je pri tleh temperatura zraka ravno na meji med tisto, ki ustvarja pogoje za nastanek `leda in tisto, pri kateri `led ne nastaja ve~. V takih primerih se zgodi, da `led nastane samo na omejenih obmo~jih. Zaradi tega je v posameznih vremenskih situacijah prostorska porazdelitev `leda zelo raznolika. Pretekla in sedanja prostorska gostota in razporeditev meteorolo{kih in klimatolo{kih opazovanj ne zado{~ajo, da bi to raznoli~nost lahko natan~no opisali. Za podrobnej{e {tudije o pojavu in {kodi zaradi `leda v Sloveniji bi bila potrebna dodatna opazovanja, predvsem na obmo~jih, kjer je verjetnost za pojav `leda najve~ja, potrebne bi bile tudi redne meritve debeline ledenih oblog. LITERATURA 1. Kastelec, D., Pojav leda v Sloveniji. Ljubljana, Hidrometeorolo{ki zavod Republike Slovenije, Kern, J., Zadnik, B., in elektrogospodarstvo. Ujma, 1, Oro en Adami~, M., pomemben pokrajinski dejavnik. Zbornik 14. zborovanja slovenskih geografov, Postojna, oktober 1987, Radinja, D., ujme v Sloveniji. Naravne nesre~e, Trontelj, M., Snegolom ob koncu leta 1995 in januarski led. Ujma, 11, Zavod za gozdove Slovenije (ZGS), Povzetek poro~ila

108 TO^A/Andreja Su{nik TO^A Andreja Su{nik Slovenijo zaradi reliefne in podnebne pestrosti vsako leto prizadenejo neurja s to~o. Velika pogostost nevihtnih dni pri nas je posledica {ir{ega vremenskega dogajanja in o`jih mikrolokalnih zna~ilnosti. Nevihte s to~o so kompleksen meteorolo{ki pojav, ki je v ~asu in prostoru zelo spremenljiv. V nasprotju z drugimi naravnimi nesre~ami je izrazito lokalen pojav. Na dolo~enem mestu se to~a pojavlja redko, na obmo~ju celotne regije pa pada tako reko~ vsako leto. V prispevku je predstavljena podrobnej{a prostorska in ~asovna analiza pojava to~e v obdobju od maja do septembra v letih 1990 do 2000 v Sloveniji. Pri tem so bili upo{tevani podatki o pojavu to~e z 257 meteorolo{kih postaj Agencije RS za okolje (ARSO), poro~il Uprave RS za za{~ito in re{evanje in obrambe pred to~o. Na teh meteorolo{kih postajah je bilo v zadnjih desetih letih na obmo~ju osrednje Slovenije (vi{inske postaje, npr. Krvavec), Posavja, Dolenjske, Gori{ke, Kozjanskega, Savinjske doline, v delu Koro{ke in na Gori~kem ve~ kot deset dni s to~o. Postaje, na katerih v zadnjih desetih letih ni bilo niti enega pojava to~e so le redke. V ve~jem delu Slovenije je bilo na postajah en do pet dni s to~o. V arhivu HMZ nimamo podatka o njeni intenzivnosti in morebitni {kodi. V ta namen smo izbrali nekaj obse`nej{ih primerov v zadnjih desetih letih in opisali sinopti~no situacijo, natan~nej{e obmo~je in stanje na terenu po zbranih poro~ilih. To~a povzro~a veliko gospodarsko {kodo, predvsem v kmetijstvu. Intenziviranje rastlinske pridelave, zahtevnost trga po kakovostnem pridelku ter vpra{ljivost aktivne za{~ite pred to~o je spro`ilo iskanje novih metod posredne za{~ite pred to~o. Med najbolj pogostimi je finan~no zavarovanje, ki pa kljub visokim premijam vedno ne pokrije posredne {kode, ki nastane zaradi zmanj{anja pridelka. V novej{em ~asu so se predvsem v sadjarstvu v ta namen za~ele {iriti mre`e proti to~i. To~a kot meteorolo{ki pojav Po definiciji je to~a padavina v obliki kroglastih ali nepravilnih zrn ledu s premerom 5 do 50 mm ali celo ve~. Zrna so lahko prozorna, polprozorna ali neprozorna (slika 1). Padajo posamezno ali sprijeta v ve~je kose ledu nepravilne oblike (WMO, 1974). To~a nastaja v posebnih vremenskih razmerah, ki so zna~ilne za toplo polovico leta, ko je toplotna konvekcija {e posebno intenzivna. Nastaja v obmo~jih nevihtnih oblakov rodu kumulonimbus, ki vsebujejo veliko koli~ino podhlajene vode. Kapljice vode se z mo~nimi vzponskimi tokovi dvigajo v vi{je, hladnej{e dele oblaka ter na poti tr~ijo z manj{imi podhlajenimi kapljicami, ki v hipu primrznejo nanje. Na ta na~in zrna to~e rastejo in ko dose`ejo dolo~eno vi{ino, za~nejo zaradi navzdol usmerjenih zra~nih tokov padati, pri tem pa {e rastejo, ker nanje primrzujejo nove podhlajene kapljice. Proces dviganja in padanja takih zrn v oblaku se lahko ve~krat ponovi in rezultat so ve~ja in te`ja zrna. Ko postanejo dovolj te`ka, da prevladajo vzponske tokove ali pa pridejo v glavni, navzdol usmerjen zra~ni tok nevihtnega oblaka, se vsujejo na zemeljsko povr{ino (Kranjc, 1983). Slika 1. Zrna to~e (foto: C. Zrnec) Nevarni nevihtni oblaki nastanejo, ko se v labilnem ozra~ju (ugodne razmere za dviganje) pojavlja {e stri`enje vetra po vi{ini. Vzponski tokovi so zato po{evni in oblaki dobivajo vedno nov, topel, vla`en zrak od strani; sami sebe torej ne du{ijo. Take vrste neviht so predvsem ob prehodih hladnih front, pa v tako imenovanih ve~celi~nih in superceli~nih nevihtah. Frontalni nevihtni oblaki se gibljejo skupaj s frontami, ve~celi~ni pa pribli`no v smeri vetra v vi{inah, in sicer tako, da dobivajo topel in vla`en zrak z desne, glede na smer gibanja. Na desni strani nastajajo nove nevihtne celice, medtem ko tiste na levi nimajo dotoka sve`ega toplega zraka in zato odmirajo. Superceli~ne nevihte sestavlja en sam velikanski oblak. Tudi ta se premika v desno, gledano v smeri vetra na vi{ini (Divjak in sod., 1984). Pojav to~e v Sloveniji Slovenija le`i v zmernem podnebnem pasu, kjer so za nastanek neviht ugodne klimatske razmere. [e posebno 318

109 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I pogosto se nevihte s to~o pojavljajo na obmo~jih z razgibanim reliefom. Velika pogostost nevihtnih dni pri nas je posledica {ir{ega vremenskega dogajanja in o`jih mikrolokalnih zna~ilnosti. Navadno se pojavljajo v topli polovici leta ob prehodu hladnih front. Nevihte so prostorsko o`ji vremenski pojavi. [e bolj pa to velja za to~o. Na eni, dolo~eni lokaciji se to~a pojavlja redko, na obmo~ju celotne regije pa tako reko~ vsako leto nekje pade to~a. Na Agenciji RS za okolje (ARSO) spremljamo pojav to~e kot reden del meteorolo{kih opazovanj na meteorolo{kih postajah. V obdelavo smo zajeli podatke o pojavu to~e za mesece maj, junij, julij, avgust in september, ko je najbolj pogosta. Uporabili smo podatke 256 meteorolo{kih postaj za obdobje , za katere so v arhivu polni nizi podatkov za obravnavane mesece. Podatke smo statisti~no obdelali za vsak mesec, leto ter za celotno obdobje posebej. Dan s to~o je upo{tevan samo enkrat, ~etudi se je pojavila na ve~ postajah v istem dnevu. Na podlagi teh podatkov je na sliki 2 skupno {tevilo dni s pojavom to~e za vse izbrane meteorolo{ke postaje od maja do septembra. Na njej je {tevilo dni s to~o po mesecih v posameznih letih in skupna vsota dni s to~o v toplem delu leta za obravnavano obdobje v Sloveniji. Slika 2. Letno in mese~no {tevilo dni s to~o od maja do septembra v obdobju v Sloveniji (podatki iz arhiva ARSO) Slika 3. Skupno {tevilo dni s to~o od maja do septembra v obdobju ugotovljeno na 214 meteorolo{kih postajah v Sloveniji (podatki iz arhiva ARSO) 319

110 TO^A/Andreja Su{nik Skupno letno {tevilo dni s to~o od maja do septembra na vseh izbranih meteorolo{kih postajah v celotni Sloveniji je med 30 (118 podatkov) leta 1992 in 51 leta 1998 (186 podatkov). V skupnem obdobju je maja to~a padala v 99 dneh, junija v 117 dneh, julija v 90, avgusta v 89 ter septembra v 45 dneh. V skupnem {tevilu dni s to~o je leta 1998 izstopal junij, ko je padala v 19 dneh. To potrjujejo tudi ugotovitve Centra za raziskavo neviht in to~e (Centro di Ricerca sui temporali e la Grandine CSA) iz Cervignana, ki ugotavljajo izstopajo~e {tevilo dni s to~o junija 1998, ne pa tudi njene intenzivnosti (Stel, Manzato, 1999). Izjema je le 28. junij 1998, ko je to~a intenzivno padala tako pri nas kot tudi v Furlaniji Julijski Krajini. Leta 1993 je bilo najve~ dni s to~o maja: kar 15. Na sliki 3 je predstavljeno skupno {tevilo dni s to~o na 214 padavinskih postajah, ki so imele popoln niz podatkov za obdobje Razporedili smo jih v tri obmo~ja. V prvem so postaje, kjer je to~a v zadnjih desetih letih padala le redko (0 5 dni), v drugem so postaje, kjer je padala pet do deset dni in v tretjem so postaje, kjer je bilo ve~ kot deset dni s to~o. Meteorolo{ke postaje, kjer so v zadnjih desetih letih zaznali najve~ dni s to~o zajema del osrednje Slovenije (vi{inske postaje, npr. Krvavec), Posavje, Dolenjsko, Kozjansko, Savinjsko dolino, Gori{ko, del Koro{ke in Gori~ko. Posebna zna~ilnost pojava to~e je, da je razporejena zelo neenakomerno in nezvezno po povr{ini. Opazovalci spremljajo pojav to~e le na postaji in zato je reprezentativnost podatkov za {ir{e obmo~je dvomljiva. Poleg tega pa obstajajo nepremostljive te`ave pri interpolaciji podatkov med postajami (Kajfe` Bogataj, Rakovec, 1989). Za podrobnej{i pregled smo izbrali samo 64 klimatolo{kih postaj. Skupno {tevilo dni s to~o po letih in postajah je predstavljeno v preglednici 1. To~a se je pojavljala na dolo~enih lokacijah tudi ve~ kot 20-krat v zadnjih desetih letih (Krvavec 26 dni, Novo mesto 21), kar precej je mest, kjer je padala tudi ve~ kot deset dni (Ljubljana 17, Sevno na Dolenjskem 15, Nova Gorica 14). Trdimo pa lahko, da se je to~a v zadnjih desetih letih vsaj enkrat pojavila na vseh obravnavanih klimatolo{kih postajah. Preglednica 1. Letno {tevilo dni s to~o na klimatolo{kih postajah od maja do septembra za obdobje v Sloveniji Postaja Skupaj Krvavec Brnik, letali{~e Javorje nad Poljanami 1 1 Preddvor Planina pod Golico Stara Fu`ina Kredarica Rate~e, Planica Bovec 1 1 Krn Vojsko ^epovan 2 2 Vedrijan 2 2 Nova Gorica Bilje Slap Godnje Portoro`, Beli Kri` 1 1 Ko{tabona Ilirska Bistrica 1 1 Nanos, Ravnik Nova vas (Bloke) Ko~evje, Trata

111 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I Postaja Skupaj Rovte Topol pri Medvodah Ljubljana, Be`igrad Vrhnika Lipoglav Sevno Kum Planina nad Sevnico Bizeljsko Gornji Lenart 1 1 Malkovec Novo mesto ^rnomelj 1 1 Roga{ka Slatina Celje Mozirje Ravne na Koro{kem 2 2 Ur{lja gora 2 2 Velenje Slovenske Konjice Star{e Maribor Maribor, letali{~e [martno pri Sl. Gradcu Poli~ki Vrh 2 2 Zgornja [~avnica Gornja Radgona Radenci Blagu{, Videm Tur{ki Vrh pri Zavr~u Jeruzalem Podgradje Lendava Murska Sobota Veliki Dolenci 1 1 Lesce Metlika Vogel Lisca Rogla Portoro`, letali{~e

112 TO^A/Andreja Su{nik Po{kodbe zaradi to~e Iz podatkov je razvidno, da je te`ko oceniti obmo~ja, na katerih je nevarnost to~e ve~ja. Zaradi velike razpr{enosti med leti in meseci je te`ko govoriti o ve~ji koncentraciji pojava na dolo~enem obmo~ju. Ponekod se to~a ne pojavlja niti enkrat na leto. V posameznih letih pa lahko na dolo~eni lokaciji pada ve~krat celo v enem mesecu (npr. dvakrat maja leta 1991 in 1993 v Novem mestu, trikrat junija leta 1992 v Sevnem na Dolenjskem). To~a, ki je padala, pa ne povzro~i vedno tudi {kode. V prispevku se bomo osredoto~ili na {kodo v kmetijstvu, pri tem pa obravnavali podatke o samem pojavu, ne glede na njihovo intenzivnost. [koda na kmetijskih rastlinah je odvisna od intenzitete, trajanja in velikosti to~nih zrn ter od vrste rastline, njenega razvojnega stanja in kondicije ter vremenskih razmer pred to~o in po njej. To~a je napogostej{a v toplem delu leta, zato najve~krat prizadene rastline v najob~utljivej{ih fazah ra- Preglednica 2. Datumi pojava to~e, ugotovljeni na meteorolo{kih postajah v obdobju maj september v letih (podatki iz arhiva ARSO). V krepkem tisku so datumi, ko je bila v poro~ilih obrambe pred to~o (OPT) in v poro~ilih Uprave RS za za{~ito in re{evanje (URSZR) zapisana nesre~a (neurje s to~o) in {koda po njej. Leto Maj Junij Julij Avgust September 10., 11., 14., 16., 3., 8., 9., 10., 15., 1., 2., 10., 14., 17., 12., 17., 21., 22., 1., 5., 12., 24., , 18., 22., 25., 18., 21., , 30., , , 6., 10., 11., 12., 15., 23., 24., , 9., 10., 11., 17., 19., 21., 22., 23., 24., , 2., 3., 4., 5., 6., 7., 8., 9., 10., 11., 13., 15., 26., 28., , 10., 11., 21., 27., , 4., 7., 18., 24., 26., 27., 28., , 4., 5., 6., 8., 9., 10., 11., 13., , 3., 6., 7., 11., 12., 17., 23., 24., , 5., 9., 16., 17., 20., 23., 25., 28., 29., , 14., 29., 30., , 2., 4., 5., 6., 8., 9., 13., 15., 16., 21., 22., , 4., 8., 10., 20., 22., 26., , 9., 14., 22., 23., 27., 28., , 2., 12., 13., 17., 21., 22., , 2., 13., 14., 22., 25., 26., 27., 28., , 2., 3., 11., 12., 19., 20., 29., , 11., 12., 13., 19., 20., 21., 22., 23., 26., 27., , 12., 17., 18., 20., 23., , 3., 4., 11., 12., 13., 15., 16., 17., 18., 22., 23., 24., 26., 27., 28., , 7., 8., 11., 15., 16., 17., 27., , 6., 7., 12., 13., 15., 25., , 13., 14., 17., 20., 21., 24., 25., , 10., 12., 13., 14., 15., 17., 18., , , , 10., 11., , 15., , 6., 11., 12., 13., 17., 18., 19., , 5., 6., 7., 12., 15., 18., 19., , 3., 4., 5., 12., 14., 15., , 16., 24., 25., 28., 29., , 5., 10., 11., 12., 13., 14., 20., 21., 23., 24., 26., 29., , 3., 7., 8., 9., 14., 19., 25., 26., 27., , 6., 19., 26., 27., , 7., 8., 12., 13., 14., 17., 18., 22., 24., 25., , 4., 7., 8., 9., 16., 24., 28., 29., , 9., 11., 12., 13., 15., 22., 25., 28., , 9., 15., 16., 17., 18., 20., 27., , 5., 16., 18., 22., 23., 24., 27., , 14., 22., , 7., 10., 11., 16., , 8., 11., 12., 13., 15., 16., , 6., 12., 13., 14., 15., , 5., 10., 11., 13., , 13., 14., , 4., 5., 8., 9., 16., 19., , 5., 6., 7., 15., , 13., , 7. 2., 3., 4., 7., 16.,

113 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I Preglednica 3. Pojav neurja s to~o v poro~ilih Uprave RS za za{~ito in re{evanje za obdobje Kraj Datum Opombe 1997 Novo mesto, Cikava, [entjernej ob manj{a {koda Dolenci, Sovjak med in najve~ {kode v kmetijstvu severovzhodna Slovenija med in najve~ {kode v kmetijstvu Koprsko: [marje, Krkav~e, Pu~e ob do 40 % {kode v vinogradih ob~ina Trebnje: Bi~, Veliki Gaber, med in na posevkih od 50 do 90 % {kode Dolenje Vreme ob Ljutomer, Babinci, Nor{inci, Stro~ja vas ob manj{a {koda Koro{ka ob poplave Moravske Toplice, Zasavje ob in poplave Seno`e~e - Diva~a, Ilirska Bistrica ob zalitje kleti Slov. Konjice, Vitanje ob Razkri`je, Ljutomer, Tresiki ob Ptuj, Grajena, Mestni vrh, Vurberg med in manj{a {koda po to~i, zalite kleti 1998 {ir{e obmo~je Slov. Goric: od [entilja do Koga med in po{kodovani posevki, vinogradi, v ormo{ki ob~ini sadovnjaki, hi{e in druge zgradbe Maribor, Kamenica, Ru{e, Ra~e - Fram ob poplavljene kleti, te`ave s prometom Majn{perg, Videm, Leskovec med in Posavje ob mo~an veter, nalivi Ra~e - Fram, Zg. Polskava, Ho~e, po prizadete kmetijske povr{ine, zgradbe Kidri~evo in Videm Nomenj, Gorju{e, Koprivnik ob uni~ene vrtnine (do 5 cm to~e) ob~ina Zagorje ob 3.30 manj{a {koda Ra~e - Fram, Morje med in ob~ine: med in to~a kot oreh, {koda v kmetijstvu, Ptuj, Gori{nica na avtomobilih, zgradbah Jezersko ob zasutih 6 avtomobilov (na tleh do 1 m to~e) Celje, La{ko, Vojnik, [entjur, Roga{ka Slatina po orkanski veter, to~a velika kot jajce, {koda na zgradbah, v kmetijstvu, na cestah Zasavje med in {koda v kmetijstvu, na zgradbah, v prometu Moravske Toplice med in to~a, velika kot le{nik Nova Gorica, Idrija med in [entjernej, Trebnje med in poplave, te`ave zaradi podrtih dreves Branoslavci, Grabe, Vogri~evci okoli 9.00 Novo mesto z okolico [entjerneja okoli na [entjernejskem polju velika {koda na kmetijskih povr{inah Kr{ko, Mra{evo okoli to~a, debela kot le{nik po vsej Sloveniji med in Kr{ko, Bre`ice, Sevnica, Raka okoli to~a med de`jem 1999 Zasavje: Trbovlje, Zagorje ob kratkotrajno neurje ob~ina Puconci: vas Dankovec ob {koda na polj{~inah in v vinogradih Pomurje, ob~ina Pod~etrtek: Stanetinci, Kupetinci, Klju~arovci po Logatec ob {koda na vrtninah, poljih ter poplave obmo~je Dolenjske in Bele Krajine med in okoli zrna, velika kot le{nik do oreh 2000 ob~ina Kungota v naseljih Pla~, Sve~ina, popoldan velika {koda na kmetijskih rastlinah Ciringa, [pi~nik, Spodnje in Zgornje Vrti~e Prekmurje in ve~ji del [tajerske (Gornja Radgona, ob ni bilo ve~je {kode Radenci, Sveti Jurij, Ljutomer, Lendava, Ti{ina) Zasavje: Hrastnik, Trbovlje, Zagorje ob Dolenjska: [entjernej in Trebnje med in to~a, velika kot oreh ob~ini Se`ana in Diva~a: [torje, Ferneti~i, Dane, popoldan to~a, velika kot oreh, {koda Povir, Diva~a na kmetijskih rastlinah, oviran promet Gorenjska: Brnik, Cerklje, Lahov~e, Vopolje po ni bilo {kode Zasavje ob drobna to~a Ljutomer z okolico ob obilne padavine 323

114 TO^A/Andreja Su{nik zvoja. Na rastlinah povzro~i {tevilne po{kodbe, predvsem pa po{koduje listno maso in tako zmanj{uje fotosintetsko aktivno povr{ino, po{koduje ali uni~i cvetove in plodove rastlin, to pa neposredno vpliva na manj{i in manj kakovosten pridelek. Poleg neposrednih posledic obstajajo {e sekundarne posledice zaradi to~e. Po{kodovane rastline so bolj ob~utljive, saj so rane, ki jih povzro~i to~a, vhod za glivi~ne in bakterijske bolezni. Po{kodovani posevki pole`ejo in so na splo{no v slab{i kondiciji, kar ote`uje spravilo. Po{kodovane rastline imajo zmanj{ano tr`no vrednost, po{kodbe plodov pa so pogosto tako velike, da so manj primerni celo za industrijsko pridelavo. Velikokrat je pri ve~letnih rastlinah po{kodovan tudi les, kar je `go~a te`ava predvsem v mladih sadovnjakih in vinogradih. V arhivu ARSO imamo podatke o pojavu to~e, ne pa tudi o njeni intenzivnosti in po{kodbah, ki jih povzro~a. Za ta namen smo uporabili podatke o poro~ilih obrambe pred to~o (OPT), ki je v Sloveniji obstajala do leta Podatki veljajo za varovano obmo~je okrog ha; leta 1990 je obsegalo 139 strelnih mest (57 v severovzhodni Sloveniji in 82 v osrednji). Za poznej{e obdobje smo uporabili preglede naravnih nesre~, objavljenih v reviji Ujma, poro~ila Uprave RS za za{~ito in re{evanje ter agrometeorolo{ka poro~ila z opisi huj{ih ujm s to~o v Sloveniji. Opise meteorolo{kih situacij smo povzeli po poro~ilih Sinopti~nega oddelka HMZ. V prispevku se bomo osredoto~ili na nekaj najbolj obse`nih primerov v zadnjih desetih letih, ki so povzro~ili ve~jo {kodo na kmetijskih pridelovalnih obmo~jih. V preglednici 2 smo zbrali iz arhiva ARSO po letih in mesecih dneve s to~o in izpostavili dni, ko je bil tudi v na{tetih virih podatek o neurju s to~o in o materialni {kodi, predvsem v kmetijstvu. Za obdobje je v preglednici 3 natan~nej{i pregled neurij s to~o, povzet po poro~ilih Uprave RS za za{~ito in re{evanje. Opis nekaj izbranih neurij s to~o v zadnjih desetih letih v Sloveniji 17. julij 1990 Nad Veliko Britanijo in zahodno Evropo je bilo obse`no obmo~je visokega zra~nega pritiska, nad Baltikom in vzhodno Evropo pa obmo~je nizkega zra~nega pritiska. Hladna fronta je bila ~ez dan {e severno od Alp, pomikala se je ~ez srednjo Evropo proti jugu in ob severozahodnih vetrovih popoldne in pono~i pre{la Slovenijo. V Avstriji sta se oblikovali dve nevihtni celici, ki sta pre{li mejo, prva pri Gornji Radgoni, druga pri Dravogradu. O to~i so poro~ali z meteorolo{kih postaj Ravne na Koro{kem, Gornja Radgona, Radenci, Sromlje, Kotlje, Ver`ej, Srednja Bistrica in Lendava. O ve~ji {kodi so poro~ali z Gori~kega. 18. avgust 1991 Nad Skandinavijo je bilo obmo~je visokega zra~nega pritiska, skoraj nad vso preostalo Evropo pa obmo~je nizkega zra~nega pritiska. V vi{inah so pihali zahodni vetrovi. Vi{inska dolina hladnega zraka se je ~ez zahodno in srednjo Evropo pomikala proti vzhodu. Hladna fronta je `e zjutraj dosegla severne Alpe, popoldne pa je zajela severno Slovenijo in se po~asi pomikala proti jugovzhodu. Popoldne sta nastali dve veliki nevihtni celici, ki sta povzro~ili to~o. Na sliki 4 je radarski posnetek nevihtnih celic. Nastala je velika {koda, {e ve~ kot to~a pa jo je povzro~il viharni veter. O to~i so poro~ali z meteorolo{kih postaj Preddvor, Podljubelj, Tr`i~, Javorni{ki Rovt, Me`ica, Zgornji Razbor, Kozji Vrh, Poli~ki Vrh, Jeruzalem, Podlipje, Kadrenci, Saku{ak in Podgradje. Slika 4. Radarska slika to~onosnih oblakov 18. avgusta 1991 (Arhiv ARSO) Na obmo~ju ob~in Ru{e, Pesnica, Maribor, Ormo`, Ptuj je orkanski veter s to~o povzro~il veliko gospodarsko {kodo, saj je pusto{il po poljih in sadovnjakih, vinogradih in hmelji{~ih. Odkrival je strehe, podiral drevesa in ponekod je bil pridelek popolnoma uni~en. 10. junij 1992 Nad srednjo Evropo, Balkanom in zahodnim Sredozemljem je bilo ve~ vi{inskih jeder hladnega zraka. Ozra~je je bilo labilno, nad na{imi kraji so pihali {ibki zahodni vetrovi. Na{i kraji so bili pod vplivom jugovzhodnega dela vi{inskega jedra hladnega zraka, ki je vplivalo na vreme pri nas z nestabilnostjo in popoldansko konvekcijo. Prva 324

115 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I nevihtna celica se je oblikovala v Beli Krajini od koder pa niso poro~ali o to~i. Druga nevihtna celica se je oblikovala v okolici Ljubljane, tretja pa nad Pohorjem in se je pomikala v smeri Dravskega polja. To~a je padala z ve~jo ali manj{o intenzivnostjo od Maribora, prek Ptuja do Ormo`a. O njej so poro~ali tudi z meteorolo{kih postaj Sevno na Dolenjskem, Star{e, Gornja Radgona, Movra`, Podkraj, Sinji Vrh, Zbelovska Gora, Ru{e in Dekani. 18. julij 1993 Nad Veliko Britanijo, Skandinavijo in vzhodno Evropo je bilo obmo~je visokega zra~nega pritiska, drugod nad Evropo pa obmo~je enakomernega zra~nega pritiska. Alpe je ob vi{inskih jugozahodnih vetrovih zajela hladna fronta, ki se je le po~asi pomikala ~ez Slovenijo proti jugozahodu. Mo~no razviti nevihtni oblaki s to~o, nalivi in viharnimi vetrovi, ki so pri{li iz Avstrije, so povzro~ili veliko {kodo predvsem v ob~inah Gornja Radgona in Lenart. O to~i so poro~ali z meteorolo{kih postaj Zgornja [~avnica, Maribor, Gornja Radgona, Radenci, Rem{nik, Kozji Vrh, Podlipje, Ribnica na Pohorju, Vratji Vrh, Srednja Bistrica, Kobilje, Vu~ja Gomila, Kan~evci in Ma~kovci. Po prehodu hladne fronte, ki je povzro~ila posamezne nevihte, se je nad zahodno Evropo prehodno zgradil greben s toplim zrakom. Nad na{e kraje je dotekal z vi{inskimi severozahodnimi vetrovi precej hladen zrak, zato so se pojavljale krajevne plohe. 17. in 18. julija smo bili v osi vi{inskega grebena, na Alpah pa se je zadr`evala hladna fronta. Na obmo~ju centralnih Alp v Avstriji so popoldne nastale nevihte. To je bila kombinacija vpliva bli`ine fronte in termi~ne konvekcije. Na obmo~ju ob~ine Ormo` je nastal vrtin~ast veter, ki je povzro~il precej{njo {kodo, saj je lomil drevesa in odkrival strehe (slika 5). O to~i so poro~ali tudi z meteorolo{kih postaj Kum, Velenje, Lisca, Kranj, Zgornje Bitnje, Dra`go{e, Morav~e, Logarska dolina, Bele Vode, ^re{njevec, Rem{enik, Podlipje, Ko~a nad [umnikom, [entilj v Slovenskih Goricah in v Kadrencih. 2. avgust 1995 Nad severno Evropo je bilo obmo~je visokega zra~nega pritiska, nad ju`no pa obmo~je enakomernega zra~nega pritiska. Nad vzhodno Evropo je bilo odcepljeno jedro hladnega zraka, ki je segalo tudi nad na{e kraje. V vi{inah so prevladovali severni oziroma severozahodni vetrovi in z njimi je nad Slovenijo dotekal hladnej{i zrak, zaradi ~esar je postalo ozra~je labilno. Predvsem popoldne in zve~er so bile pogoste termi~ne nevihte. Nevihtno dogajanje smo za~eli spremljati `e dopoldan. Prvi nevihtni oblak se je pojavil na obmo~ju Pohorja, pozneje se je razvil nevihtni oblak severno od Velenja, ki pa je kmalu razpadel. Na Gorenjskem, natan~neje nad Kranjem in Krvavcem, je za~el rasti nevihtni oblak (slika 6), ki je povzro~il mo~no to~o na obmo~ju severozahodnega dela 18. julij 1994 Slika 6. Radarska slika to~onosnih oblakov 2. avgusta 1995 (Arhiv ARSO) Slika 5. Neurje z vetrom in to~o je 18. julija 1994 odkrilo streho {ole v Gori{nici (foto: Slika 7. Scefrano koruzno polje po to~i: Stane`i~e, 2. avgusta 1995 (foto: A. Su{nik) 325

116 TO^A/Andreja Su{nik Ljubljane, [entvida, Mednega, Medvod, Stane`i~, Pirni~ in dela Brni{kega polja. To~a je bila velika kot le{nik in v nekajcentimetrski plasti prekrila tla. Popolnoma je oklestila posevke, zelenjavo in sadno drevje (slika 7). O njej so poro~ali tudi z meteorolo{kih postaj Krvavec, Brnik, Preddvor, Nova vas (Bloke), Tr`i~, Lokve, Rob, Kotlje, Ljubljana [entvid. 19. junij 1996 Nad Skandinavijo, srednjo in vzhodno Evropo je bilo obmo~je nizkega zra~nega pritiska, nad Sredozemljem pa {ibko obmo~je visokega zra~nega pritiska. Hladna fronta se je ~ez dan od severa pomikala proti Alpam in pono~i pre{la na{e kraje. Nad na{imi kraji so pihali zahodni vetrovi. Dotok razmeroma vla`nega zraka v vi{inah in dnevna pregretost ozra~ja sta povzro~ila nastanek termi~nih neviht, ki so na {tevilnih koncih Slovenije povzro~ile veliko materialno {kodo. Neurje s to~o se je razbesnelo nad delom Gori{ke. Kot oreh debela to~a, ki jo je spremljalo mo~no de`evje (na meteorolo{ki postaji Nova Gorica so v uri in pol namerili 88,7 l de`ja na kvadratni meter), je prizadela zlasti okolico Nove Gorice, Solkana in Kromberka. Povzro~ila je veliko {kodo na kmetijskih rastlinah. Nad Evropo je bilo obmo~je enakomernega zra~nega pritiska. Nad vzhodno Evropo je bil v vi{inah hladen zrak, ki je segal tudi nad na{e kraje. Ozra~je je bilo labilno, prevladovali so severozahodni vetrovi. Neurje z mo~nim vetrom in to~o je zajelo obmo~je kmetijskih povr{in Prekmurja, natan~neje ob~ine Puconci, naselij Ma~kovci, Pe~arovci, Dankovci, Mo{~anci, Vane~a, Dolina, Bokrav~e in Puconci. Oblak s to~o se je v jugozahodni smeri raz{iril {e na obmo~je Moravskih Toplic in Beltincev ter najbolj prizadel vasi in kmetijske povr{ine v okolici Martjancev, Andrejcev, Loka~evcev in Maljtincev. Manj prizadeto je bilo mesto in bli`nja okolica Murske Sobote. Neurje je spremljal orkanski veter, ki je na najbolj prizadetih obmo~jih lomil drevesa in drogove elektri~ne napeljave. Hitrost vetra je v najmo~nej{ih sunkih presegla 25 m/s. Padlo je razmeroma malo de`ja. Na meteorolo{ki postaji Raki~an so namerili le 1,3 mm, v Ma~kovcih pa 13 mm de`ja. To~a je povzro~ila veliko {kodo na kmetijskih rastlinah. Pomembnej{e kulture so bile v najbolj ob~utljivih fazah. Uni~enih je bilo 60 do 100 odstotkov koruze, oljaric, vrtnin, krompirja, veliko {kode je bilo tudi v sadovnjakih in vinogradih v ob~ini Moravske Toplice. O to~i so poro~ali {e z meteorolo{kih postaj Brnik, Murska Sobota, Podljubelj, Podlipje, Srednja Bistrica, Ma~kovci in Martinje. 27. in 28. junij 1998 Nad srednjo in ju`no Evropo je bilo obmo~je enakomernega zra~nega pritiska. Hladna fronta je bila 26. juni- V Prekmurju je neurje s to~o zajelo pribli`no kilometer {irok pas, od Gradu na zahodu, do Berkovcev, Ivanj{evcev in Sredi{~a na vzhodu Gori~kega. To~a je oklestila koruzo in druge polj{~ine, vinograde in sadovnjake ter po{kodovala nekatere objekte. Neurje s to~o je bilo tudi na obmo~ju Bizeljskega, ob Sotli, najhuje v vaseh Brezovica, Nova vas, Gregovce in Vitna vas. Prizadeti so bili vinogradi, koruzna polja ter vrtnine. Na Koprskem je divjalo neurje s to~o na v Kortini, pod Ko{tabono, na obmo~ju Pomjana, Marezig in Kort ter uni~ilo {tevilne vinograde. O to~i so poro~ali z meteorolo{kih postaj Krvavec, Nova Gorica, Skalnica, Zalo{~e, Razdrto, Hru{ica (Col), Spodnje in Zgornje Loke pri Blagovici, Telce, Ma~kovci, Martinje in Brdice. Slika 8. Udarnine to~e na bu~ah: Ptujsko polje po neurju s to~o 27. junija 1998 (foto: C. Zrnec) 13. julij 1997 Slika 9. Od to~e po{kodovano listje rde~e pese po neurju 27. junija 1998 (foto: C. Zrnec) 326

117 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I Slika 10. Udarnine na koruznih steblih zaradi to~e: Vojnik, 28. junija 1998 (foto: C. Zrnec) Slika 11. To~a je 22. julija 1999 uni~ila polje zelja v okolici Logatca (foto: A. Su{nik) ja na Alpah, 28. pa je pre{la Slovenijo. Ob zahodnem vi{inskem toku so se slabo izra`ene vi{inske doline prek Alp pomikale proti vzhodu. Vreme je bilo spremenljivo obla~no, predvsem popoldne so bile krajevne plohe in nevihte. 27. junija med in je neurje s to~o in mo~nim nalivom ter vetrom zajelo {ir{e obmo~je ob~in Ra~e - Fram, Ptuj ter Gori{nica in tako prizadelo osrednje kmetijske povr{ine Ptujskega polja. To~a je bila debela kot oreh. Najhuje je prizadela obmo~je med kraji Sobetinci in Prvenci na severu ter Bukovci in Nova vas na jugozahodu, na vzhodu do vasi Gajevci. Prizadetih je bilo 90 odstotkov vseh kmetijskih kultur (bu~e, sladkorna pesa, ozimna `ita, krompir, koruza, vrtnine in sadno drevje) (slike 8 10). Podatke o to~i so 27. junija poslali z meteorolo{kih postaj Star{e, Maribor, letali{~e, Tur{ki Vrh pri Zavr~u, Fram, Kozji Vrh, Podlipje, Ribnica na Pohorju, Ptuj in Cirkulane. Naslednji dan je prizadelo Slovenijo najhuj{e neurje leta 1998, ki je povzro~ilo zelo veliko {kodo v Posotelju, zlasti v ob~ini Pod~etrtek ({koda na 250 ha vinogradov, 700 ha koruze, 200 ha p{enice). Neurje se je za~elo na obmo~ju Jezerskega, kjer se je na posameznih delih cest nabrala do meter visoka plast to~e, spro`ili so se tudi plazovi peska, ki so zasuli {est avtomobilov. To~a je povzro~ila {kodo tudi v ob~ini Vojnik, Celje, [entjur, Roga{ka Slatina, La{ko, Pod~etrtek, Trbovlje, Hrastnik, Kr{ko in Sevnica. 28. junija so o to~i poro~ali s postaj Bizeljsko, Zgornje Jezersko, Podljubelj, Jelendol, ^em{enik, Pod~etrtek, Sromlje, Vojnik, Podpeca in Zbelovska Gora. 22. julij 1999 Nad Skandinavijo je bilo plitvo obmo~je nizkega zra~nega pritiska, hladna fronta pa je 22. julija zjutraj pre{la Slovenijo. Nad severno Italijo in severnim Jadranom je nastalo plitvo obmo~je nizkega zra~nega pritiska. Za hladno fronto pa se je nad zahodno Evropo okrepilo obmo~je visokega zra~nega v no~i na 22. julij se je poobla~ilo in zjutraj so bile pogoste plohe in nevihte. Tudi ~ez dan je prevladovalo prete`no obla~no vreme s krajevnimi plohami in nevihtami. Dopoldan je neurje v Logatcu povzro~il nevihtni oblak, s ploskovno manj{im, a izrazitim to~nim jedrom, ki se je iznad reliefno razgibanega Cerkljansko-Idrijskega hribovja spustil nad Loga{ko ravnino. Neurje s to~o je povzro~ilo {kodo na kmetijskih rastlinah (slika 11), ve~ja {koda pa je bila zaradi vrtin~astega vetra v gozdovih, predvsem na obmo~ju Loma, Ravnika in Loga{kih Koli{evk. O to~i so poro~ali z meteorolo{kih postaj Topol pri Medvodah, Logatec, Prigorica, Litija in Ljubljana [entvid. 327

118 TO^A/Andreja Su{nik 12. junij 2000 Na{i kraji so bili v obmo~ju visokega zra~nega pritiska, na vreme pri nas pa je vplivalo vi{insko jedro hladnega in vla`nega zraka, ki se je zadr`evalo jugozahodno od nas. V ni`jih plasteh ozra~ja je nad na{e kraje {e pritekal zelo topel zrak. Ozra~je je bilo labilno. Krajevne plohe in nevihte so bile pogoste 12. junija popoldne, pono~i in 13. junija zjutraj ter popoldne. Neurje s to~o ter mo~nimi nalivi in vrtin~astim vetrom je 12. junija zve~er med in zajelo obse`en pas ozemlja med kraji Mokronog, Mirna in Trebnje. Najprej se je neurje razbesnelo v Mirenski dolini in se nato premaknilo proti jugozahodu, torej proti Trebnju. To~a je bila redkej{a in drobnej{a, v desetih minutah pa je padlo toliko de`ja, da je ni`je le`e~e hi{e zalilo. Posledice to~e so bile najhuj{e na severozahodnem pobo~ju gri~evja nad Mirno ter vzno`ju in delu ravninskega sveta v Mirenski dolini. Najhuje so bili prizadeti kraji Sveta Helena, Zapu`e, Vol~je Njive, Glinek in Ostro`nik ter vinogradi nad dolino v kraju Stan. Najve~ {kode je bilo na oziminah. P{enica je bila v fazi vo{~ene zrelosti in to~a je mo~no oklestila terminalni del klasov, zbijala zrnje, manj pa je prizadela preostale dele rastlin. [koda na je~menu je bila ve~ja, saj je bila ve~ina posevkov v fazi polne zrelosti. Razsutje zrn iz klasov je bilo v primerjavi s p{enico ve~je. Precej po{kodb je bilo tudi na koruzi in vrtninah. O to~i so poro~ali z meteorolo{kih postaj Brnik, letali{~e, Preddvor, Ljubljana Be`igrad, Sevno, Lesce, Lisca, [kofja Loka, Poljane pri [kofji Loki, Kobarid, [marje - Sap, ^em{enik, Lo`ice, Brege, Mokronog, Vinji Vrh, Podpeca, Bele Vode, Bled, Bel{inja vas, Bled Jermenka. Obramba pred to~o Obramba pred to~o v Sloveniji v preteklosti [tevilni raziskovalci so se ukvarjali z razli~nimi metodami, ki bi zmanj{ale posledice to~e. Delimo jih na aktivne in pasivne. Z aktivnimi metodami se zmanj{uje ustvarjanje to~e v oblakih z mehanskimi (protito~ni topovi, rakete) ali kemi~no-fizikalnimi metodami (vnos reagentov v to~onosne oblake). Pasivne metode pa so namenjene zmanj{anju posledic zaradi to~e (zavarovanje, mre`e proti to~i) (Stel, Manzato, 1998). Prvi {ir{e organiziran poizkus obrambe pred to~o v Sloveniji je bil v letih 1954 do 1958 v Gori{kih Brdih in na Bizeljskem po francoskem na~inu. V {estdesetih letih se je na `eljo kmetov za~ela obramba tudi v nekaterih krajih severovzhodne Slovenije. Na podlagi operativno - znanstvenega projekta Obramba pred to~o se je leta 1970 za~ela v Sloveniji organizirana obramba pred to~o (OPT) (Rakovec in sod., 1988). Vzpostavljena je bila na temelju strokovnih mnenj tedanje Sovjetske zveze, kjer so delovali na nevihtne oblake z raketami, ki nosijo srebrov jodid. Sovjetske trditve so bile v Sloveniji sprejete brez eksperimentalnih preverjanj, ki so te`ka in izjemno draga, ni pa obstajalo tudi dovolj mnenj o neuspe{nosti OPT. Okrog leta 1985 pa so bili objavljeni rezultati dveh ob{irnih poskusov v [vici in ZDA, ki so dokazali, da u~inki OPT niso statisti~no dokazljivi. Negativne ugotovitve teh poskusov so v meteorolo{ki stroki spro`ile dvom o sovjetskih trditvah. Tedanji HMZ je zato opravil raziskavo o uspe{nosti OPT pri nas. Ugotovitve so bile podobne. K usodi OPT je prispevala tudi nezanesljivost protito~nih raket jugoslovanskih izdelovalcev. Raketna Slika 12. Mre`a proti to~i v sadjarskem centru Bilje (foto: C. Zrnec) 328

119 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I obramba pred to~o se je na temelju na{tetih ugotovitev s sklepom vlade RS kon~ala leta V dr`avah, ki imajo OPT, je danes po vzoru Evropske zveze ne izvajajo dr`avne ustanove, ampak zasebne dru`be, v ta namen pa ne uporabljajo raket. Mre`e proti to~i To~a povzro~a ogromno {kode v kmetijstvu. Pospe{evanje rastlinske pridelave in zahtevnost trga po kakovostnem pridelku je spro`ilo iskanje novih metod posredne za{~ite pred to~o. Poleg tega finan~no zavarovanje z visokimi premijami ne pokrije vedno posredne {kode, ki nastane zaradi zmanj{anja pridelka. Najbolj ranljiva je predvsem stalna navzo~nost na nekaj ~asa se predvsem v sadjarstvu {irijo mre`e proti to~i (slika 12), {e posebej v predalpskih de`elah: v Italiji (Furlanija, Trento), Avstriji, kjer je pokritih 60 odstotkov vseh sadovnjakov, vse ve~ pa jih je tudi v [vici, Franciji in Nem~iji. Kljub nekaterim te`avam in vplivom, ki jih postavitev mre` spro`a (zmanj{anje osvetlitve in s tem fotosintetske aktivnosti ter obarvanost plodov, spremenjena kakovost plodov, sprememba mikroklime pod mre`o), pa je mo`no s primerno tehnologijo napake odpraviti. Po podatkih GIZ Sadjarstvo Slovenije, ki tudi zastopa najve~jega dobavitelja sistemov mre` proti to~i v srednji Evropi, je okvirna cena nakupa potrebnih elementov s postavitvijo opore za en hektar povpre~nega sadovnjaka z gostoto 2500 dreves na hektar okoli tolarjev. Izra~uni in primerjave z zavarovalnimi premijami ka`ejo, da postavitev mre`e proti to~i stane pribli`no enako kot zavarovanje proti to~i, ob tem pa prina{a bistveno prednost ohranja vsakoletni pridelek (Zadravec, 1999). Sklepne misli Narava in kompleksnost nastajanja nevihtnih oblakov in to~e je velika ovira pri oblikovanju natan~nej{ih sklepov. Po izku{njah je to~a v Sloveniji pogost in dokaj resen problem, ki predvsem v kmetijstvu povzro~a ogromno {kodo. Se ji sploh da izogniti? Aktivne metode za{~ite proti to~i meteorolo{ka znanost ne potrjuje, ni pa tudi trdnega dokaza, da tovrstna za{~ita nima nikakr{nega u~inka. Dokon~ni odgovor na to zaenkrat ni mo`en. Vsekakor pa poznavanje lokalnih vremenskih procesov, ki vplivajo na nastanek to~e in neviht lahko prispeva k razumevanju problema to~e in nam omogo~i, da se z naravno nesre~o nau~imo `iveti. Odlo~iti se bo treba za protito~ne mre`e ali zavarovalni{ke premije. LITERATURA 1. Adami~ Oro en, M., Ve~je naravne in druge nesre~ev letu Ujma, 5, Zadravec, P., Z mre ami proti to~i. Tehnika in narava 4. V sadovnjaku, Divjak, M. in sod., Obramba pred to~o po svetu in pri nas. Sodobno kmetijstvo, 9, Dekadni agrometeorolo{ki bilten HMZ, Kajfe Bogataj, L., Rakovec J.,1989. To~a in sodra v Sloveniji. Razprave, letnik 30, {tevilka 1, Kranjc, A., Ogro enost Slovenije zaradi to~e. Naravne nesre~e v Sloveniji, Poro~ila o obrambi pred to~o v Sloveniji HMZ RS, Rakovec, J. in sod., Obramba pred to~o v SR Sloveniji. Projektna naloga, 197 s. 9. Stel, F., Manzato, A., Le grandine nel ERSA Notiziario, XII, no. 1, Stel, F., Manzato, A., I temporali e la grandine in Fruili-Venezia Giulia. ERSA Notiziario, XI, no. 6, [ipec, S., Zajc, M., Naravne nesre~e v Sloveniji v letu Ujma, 7, [ipec, S., Naravne nesre~e v Sloveniji v letu Ujma, 8, [ipec, S., Naravne nesre~e leta Ujma, 9, [ipec, S., Naravne in druge nesre~e leta Ujma, 10, [ipec, S., Pregled nesre~ leta Ujma, 11, [ipec, S., Pregled naravnih in drugih nesre~ v Sloveniji leta Ujma, 12, [ipec, S., Pregled naravnih in drugih nesre~ v Sloveniji leta Ujma, 13, Mese~ni bilten HMZ, WMO, Manuals on the observation of clouds and meteors. International cloud atlas, Vol 1,

120 ZARADI ATMOSFERSKIH RAZELEKTRITEV/Janko Kosma~ ZARADI ATMOSFERSKIH RAZELEKTRITEV Janko Kosma~ Prispevek opisuje pogoje za nastanek in vrste atmosferskih razelektritev. Predstavljeni so na~ini bele`enja in registriranja strel; meteorolo{ka bele`enja nevihtnih dni, registracija {tevila strel s {tevci in sistemi za lokalizacijo strel v realnem ~asu. Na podlagi dolgoro~nih podatkov, zbranih s sistemom za lokalizacijo strel, lahko izdelamo karte gostote strel. Prera~unavanje karte gostote strel z referen~no mre`o je zamenjala Gass-Krügerjeva transformacija z ute`nim ra~unanjem z upo{tevanjem elipse napake. Predstavljeni so grafi~ni rezultati karte gostote strel. Prikazana je tudi primerjava verjetnostne porazdelitve amplitud izmerjenih podatkov med sistemom SCALAR in matemati~nim modelom. Uvod Benjamin Franklin je pred pribli`no 200 leti v znamenitem poskusu z zmajem pokazal, da je strela elektri~ni pojav. Rezultati njegovih nevarnih poskusov so dali ~love{tvu izjemno pomembno pridobitev strelovod, ki se kot glavni ukrep za za{~ito pred strelo do danes ni bistveno spremenil. Mehanizme nastanka strel in posledice udara so po Franklinu raziskovali veliki umi elektrotehnike, kot so Tesla, Berger in drugi. Njihovo delo je pomembno vplivalo na razumevanje procesov, povezanih s strelo. Kjub temu da je bil v zadnjih petdesetih letih narejen izjemen napredek v razumevanju temeljnih procesov, povezanih z lo~evanjem nabitih delcev v oblaku, obstaja ve~ teorij o procesih lo~evanja, od katerih ni nobeden dokon~no potrjen ali ovr`en. Neglede na mehanizme, ki botrujejo nastanku strel, se posebno v poletnih mesecih, ko se pojavljajo pogosteje, spra{ujemo, kak{na je dejanska ogro`enost pred strelami in kako se moremo pred njimi za{~ititi. Da bi mogli odgovoriti na to vpra{anje, moramo poznati takó verjetnost, da bo strela udarila na neko obmo~je, kot tudi, na kak{en na~in smo pred neposrednimi in posrednimi u~inki udara za{~iteni. Verjetnost udara podaja gostota strel na km 2 /leto in skupaj z verjetno amplitudo udara dolo~a temeljne vhodne podatke v analize ogro`enosti. Na~in za{~ite pa definirajo lovilni, strelovodni in ozemljilni sistemi. V tem prispevku se bomo omejili na ugotavljanje verjetnosti udara strele in verjetnost pojavljanja dolo~enih amplitud, saj podro~je za{~ite pred udarom presega obseg tega prispevka. Nastanek in vrste strel Pogoji za nastanek strele Poenostavljeno lahko re~emo, da morajo biti za nastanek strele izpolnjeni trije pogoji (Kosma~, 1998): vlaga, Slika 1. Obi~ajna razporeditev naboja v nevihtnem oblaku 330

121 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I kondenzacijska jedra in toplota. Zaradi termi~nega strujanja vla`nega zraka se v tipi~nem nevihtnem oblaku za~nejo pozitivno nabiti delci kopi~iti v zgornjem delu, negativni pa ostajajo v spodnjem delu oblaka. Po ocenah raziskovalcev strel je z vsako strelo povezanih m 3 padavin. Navedene vrednosti lahko slu`ijo za grobo oceno koli~in padavin na podlagi {tevila zaznanih strel. Ve~ina strel nastane znotraj oblaka in le majhno {tevilo se jih usmeri proti zemlji (Vi`intin, 1999) Mnogo strel proti zemlji se tudi ne kon~a, ker niso izpolnjeni vsi potrebni pogoji za sklenitev prevodne poti. Nastanek strele Zdr`na elektri~na jakost zraka, preme{anega z vodnimi kapljicami, zna{a pribli`no 10 kv/cm (za primerjavo, ta zna{a v suhem znaku 30 kv/cm). Nad to kriti~no vrednostjo pride do ionizacije zraka. Ker je tudi elektri~no polje znotraj oblaka ve~inoma mo~nej{e kot pri zemlji, za~ne strela obi~ajno nastajati v zraku. V dolo~enih pogojih se zaradi visoke elektri~ne poljske jakosti iz strimerja oblikuje tako imenovani lider. Ta se iz spodnjega dela oblaka, ki ima prese`ek negativnega naboja, skokovito {iri proti zemlji. Na svoji poti ionizira zrak in ustvarja negativno nabit kanal. Dol`ina skoka liderja je nekako v razponu od 5 do 50 m. Hitrost potovanja liderja ni vselej enaka in je mnogo manj{a od svetlobne hitrosti. Obi~ajno jo ocenimo 0,1 % svetlobne hitrosti. V kanalu liderja te~e elektri~ni tok, ki je relativno majhne jakosti in zna{a pribli`no 20 ma, kar je posledica velike upornosti kanala 1,45 MΩ. Ob tem nastane obi~ajno ve~ liderjev, ki skupaj z glavnim liderjem oblikujejo razvejano strukturo kanalov. Medtem ko se lider pribli`uje tlom, elektri~no polje nara{~a, dokler ne pride do preskoka. S preskusi je bila kot zdr`na elektri~na poljska jakost zraka v teh pogojih ugotovljena vrednost E = 5 kv/cm. Udarno razdaljo preskoka izra~unamo, ~e poznamo potencial liderja npr. V = 50 MV (s = V/E = 100 m). Izka`e se, da je dejanska udarna razdalja ob~utno dalj{a od izra~unane po zgornjih predpostavkah. Potek nastanka strele je prikazan na sliki 2. Ko se lider pribli`a tlom, se za~ne z zemlje v nasprotni smeri dvigovati povezovalni lider. Ko se osnovni lider v tako imenovani to~ki zdru`evanja dotakne enega od njih, pride do povratnega udara. Tok v kanalu tako hitro naraste na vrednost mnogo ka, obi~ajno od 1 do 200 ka. Temperatura znotraj kanala zna{a nekaj 1000 K in segreti zrak zaradi hitrega {irjenja povzro~i zvo~ni val, ki ga sli{imo kot grom. Padec napetosti v kanalu je pribli`no 60 V/cm. Hitrost {irjenja povratnega udara je blizu 1/10 svetlobne hitrosti. ^as trajanja velikega toka je nekako med 200 in 500 µs, nato pade na neko nizko vrednost (npr. 1 ka) za tem pa nekaj ~asa (ms) pada mnogo po~asneje. Ob tem so proti osrednji to~ki razelektrenja usmerjeni tokovi iz ostalih oziroma obrobnih delov naelektrenega dela oblaka. Medtem pride v delu oblaka, kjer je strela za~ela, zaradi izmenjave nabojev do pove~anja potencialnih razlik do ostalih podro~ij s prese`kom negativnega naboja. To ve~krat povzro~i razelektritve med sosednjim podro~jem znotraj oblaka in razbremenjenim osnovnim podro~jem. Tako se med podro~jema oblikuje novi lider, ki na poti proti zemlji najprej naleti na {e vro~ in ioniziran zrak v kanalu. Hitrost tega liderja je za razred velikosti ve~ja od prvega. Ko se dotakne zemlje (tokrat ni povezovalnega liderja), ste~e tok povratnega udara (ponovni povratni kanal). To dogajanje se lahko ve~krat ponovi. Ta in vsi naslednji udari imajo bolj pravilno obliko od prvega. ^as trajanja ~ela je ve~inoma od 0,5 do 1 µs, upadanje toka pa je bolj ali manj eksponencialne oblike. Bolj ustrezno kot pri prvem je mogo~e tok naslednjih udarov obravnavati kot po- Slika 2. Potek nastanka strele ({irjenja liderja in povratni udar) 331

122 ZARADI ATMOSFERSKIH RAZELEKTRITEV/Janko Kosma~ tujo~e valove vzdol` kanala strele. Opazovanja so pokazala, da je obi~ajno tok prvega udara najve~ji. V nekaterih primerih pa se najve~ji tok pojavi pri drugem udaru, lahko pa tudi po katerem od naslednjih. Vrste strel Strele delimo po razli~nih merilih. Najprej jih razdelimo po lokaciji: strele znotraj oblaka, strele med oblaki in strele med oblakom in zemljo. Strele med oblakom in zemljo naprej razdelimo na pozitivne in negativne. Negativne so tiste, ki ob razelektritvi odvedejo iz oblaka negativni naboj. Teh je pribli`no 90 % vseh strel med oblakom in zemljo. Strele med oblakom in zemljo lahko razdelimo na padajo~e in dvigajo~e. Posebnost strel je v tem, da so izjemno nepredvidljive. Njihovo pojavljanje na dolo~eni mikrolokaciji je prakti~no izjemno te`ko napovedati. Vse ocene podajajo le verjetnost, da se bodo na dolo~enem obmo~ju pojavile strele. Na~ini dolo~anja ogro enosti pred udarom strele Ogro`enost dolo~enega obmo~ja pred udarom strele dolo~amo s pomo~jo bele`enj, opazovanj ali meritev, ki jih razdelimo v tri skupine: meteorolo{ka opazovanja merjenje {tevila atmosferskih razelektritev in sistem za lociranje atmosferskih razelektritev. Pred pojavom sodobnih sistemov za lociranje atmosferskih razelektritev so se za ugotavljanje ogro`enosti pred udarom strele uporabljala predvsem meteorolo{ka opazovanja in {tevci atmosferskih razelektritev. Meteorolo{ka opazovanja Pri meteorolo{kih opazovanjih se od opazovalca zahteva, da zabele`i, ali je v tistem dnevu sli{al grmenje. ^e je opazovalec v tistem dnevu sli{al grmenje, so temu dnevu rekli nevihtni dan. S primerno gosto mre`o meteorolo{kih opazovalnic je bilo tako mogo~e z dolgoletnim opazovanjem podati keravni~ni nivo, oziroma izdelati keravni~no karto dolo~enega geografskega obmo~ja. Krivuljam, ki so povezovale obmo~ja z istim {tevilom nevihtnih dni, so rekli izokeravni~ne krivulje. V Sloveniji je {tetje nevihtnih dni potekalo od leta 1955 do Na sliki 4 je podana izokeravni~na karta Slovenije za obdobje [tevci atmosferskih razelektritev V letu 1975 so bili uvedeni {tevci atmosferskih razelektritev. Njihova naloga je bila, da bele`ijo {tevilo atmosferskih razelektritev na dolo~enem obmo~ju. Slika 3. Razli~ne vrste strel 332

123 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I Slika 4. Izokeravni~na karta Slovenije za obdobje Prva razli~ica {tevca je bila narejena z elektronko in kar 14 m dolgo anteno iz {estih bakrenih `ic, ki je bila razpeta med 20 m oddaljena stebra. Druga generacija {tevcev je namesto elektronke uporabljala tranzistor, kar je omogo~alo uporabo baterij z ni`jo napetostjo in je v splo{nem zelo olaj{alo vzdr`evanje {tevca. Tretja generacija {tevcev je prinesla bistvene izbolj{ave pri konstrukciji antene (Strnad in sod., 1980), napajanju in ob~utljivosti vhodnega vezja. Ta razli~ica se je uporabljala vse do nastopa sistemov za spremljanje strel v realnem ~asu. V Sloveniji je bilo postavljenih 5 {tevcev. {e z vidika u~inkovitosti detekcij, saj se u~inkovitost obi~ajno podaja za strele z jakostjo nad 5 ka. Na~ini dolo~anja lokacije se od za~etkov niso bistveno spremenili in tako lo~imo dva osnovna na~ina: smernega in ~asovnega. Tretji, kombinirani na~in zdru`uje prednosti smernega in ~asovnega principa. Smerni na~in dolo~anja lokacije Za dolo~anje mesta atmosferske razelektritve med oblakom in zemljo potrebujemo senzorje, ki lahko izmerijo azimut elektromagnetnega vala (angl. Magnetic Direction Finding), pod katerim iz opazovali{~a»vidimo«dolo~eno strelo, in ra~unska orodja, s katerimi nato na podlagi dveh ali ve~ meritev izra~unamo mesto udara. Sistemi za lociranje atmosferskih razelektritev Proti koncu 70. let prej{njega stoletja so se pojavili prvi sistemi za avtomatsko lociranje atmosferskih razelektritev. Z njihovo pomo~jo je bilo mogo~e na nekaj km natan~no locirati strele, ki so bile oddaljene nekaj 100 km. S hitrim razvojem mikroprocesorjev in uvedbo sistema za globalno pozicioniranje (GPS) se sta se natan~nost in u~inkovitost lociranja bistveno izbolj{ali. Pri dolo~anju lokacije strele s posebnimi senzorji merimo razli~ne parametre elektromagnetnega vala. Elektromagnetni val, ki ga povzro~i tok strele, se {iri med ionosfero in zemljinim povr{jem od to~ke udara na vse strani in je odvisen predvsem od vrste strele in njene jakosti. V splo{nem je la`je locirati strele z ve~jo amplitudo toka kot tiste, katerih amplitude so manj{e od 5 ka. Razlog je v tem, da se nivo signala in {uma pri oddaljenih strelah z majhnimi amplitudami `e mo~no pribli`ata in je detekcija ote`ena. Jakost razelektritev je pomembna Slika 5. Izra~un lokacije udara s pomo~jo dveh azimutov 333

124 ZARADI ATMOSFERSKIH RAZELEKTRITEV/Janko Kosma~ Bistvo te metode je torej natan~no merjenje azimuta. Teoreti~no za izra~un mesta zadostujeta dve to~ki in dva azimuta, kot prikazuje slika 5. Smiselno je poudariti, da je za izra~un mesta treba upo{tevati ukrivljenost zemljinega povr{ja, kar narekuje uporabo sferi~ne trigonometrije. Ker zemlja ni idealna krogla, ra~unamo s povpre~nim radijem na obmo~ju, kjer izra~unavamo lokacijo. Slaba stran sistema z dvema detektorjema je ta, da so pogre{ki lokacij, ki le`ijo blizu zveznice AB, zaradi slabe matemati~ne pogojenosti lahko veliki. Zato gradimo sisteme, ki imajo vsaj tri ali ve~ senzorjev ter so postavljeni tako, da njihove zveznice tvorijo pribli`no enakostrani~ne trikotnike. Matemati~na analiza ena~b za dolo~anje lokacije po ~asovnem principu poka`e, da za nedvoumno dolo~itev lokacije potrebujemo podatke s {tirih senzorjev. To v vsakem primeru podra`i sistem in prav ta lastnost je ena od glavnih hib sistema, ki deluje po ~asovnem principu. Kombinirana metoda Kombinirana metoda zdru`uje prednosti obeh na~inov in v zadnjem ~asu zgrajeni sitemi delujejo po tem principu. Sprejemljivo to~nost dobimo na tak na~in tudi v primerih, ko je kot sekanja azimutov zelo top in bi sam smerni na~in dal slabe ali nesprejemljive rezultate. Bolj{e dolo~anje lokacije omogo~a poznavanje ~asovnih zna~k obeh meritev, kar omogo~a, da se pri izra~unu uporabi tudi modficiran ~asovni algoritem dolo~anja lokacije. ^asovna metoda dolo~anja lokacije razelektritve Za dolo~anje mesta atmosferske razelektritve po ~asovni metodi potrebujemo najmanj tri senzorje, ki lahko izmerijo to~en ~as detekcije elektromagnetnega vala in njegovo jakost. Za doseganje to~nega ~asa, ki je bistveni parameter pri dolo~anju lokacije, se uporablja sinhronizacija na GPS (Global Positioning System), kar zagotavlja natan~nost ure senzorja velikosti psevdonaklju~ne motnje, poznane kot SA (Selecitve Availability), in je manj{a od 340 ns. V tem primeru vsak od senzorjev izmeri ~as detekcije. Razlika med ~asom udara in ~asom, ko senzor zazna elektromagnetni val, je enaka ~asu, ki ga val potrebuje, da prepotuje pot od to~ke udara P 0 (x 0, y 0 ) do senzorja. Slika 6. Izra~un lokacije udara s pomo~jo treh ~asovnih senzorjev Slika 7. Izra~un lokacije udara po kombinirani metodi 334

125 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I Slovenski sistem za lociranje atmosferskih razelektritev V Sloveniji od aprila leta 1998 deluje Slovenski center za avtomatsko lokalizacijo atmosferskih razelektritev (SCALAR), s pomo~jo katerega zbiramo podatke o strelah med oblakom in zemljo, ki so se zgodile na {ir{em obmo~ju Slovenije. Strele med oblaki je veliko te`je detektirati na ve~je razdalje, saj je ocenjena amplituda takih strel samo okrog 5 ka. Sistem temelji na dveh ~asovnih senzorjih, ki sta name{~ena v ^rnomlju in Novi Gorici, ter osmih kombiniranih senzorjih, ki so postavljeni v Avstriji. Hkrati pa je sistem SCALAR del vseevropskega sistema za detekcijo strel EUCLID (EUropean Cooperation for LIghtning Detection) s prek 100 senzorji, ki pokrivajo ve~ino zahodne in del severne Evrope. Sistem se iz leta v leto {iri in zagotavlja visoko redundanco, ve~jo to~nost in u~inkovitost lociranja strel. Izra~un lokacije strele na podlagi informacij, ki jih posredujejo senzorji, se vzporedno izvaja na Dunaju (Avstrija) in v Karlsruheju (Nem~ija). Za prenos podatkov med senzorji in ra~unskim centrom se uporablja fleksibilno digitalno telekomunikacijsko omre`je, za prenos podatkov na Dunaj ali v Karlsruhe pa javno internetno omre`je. Slika 8. Lokacije senzorjev v Sloveniji in Avstriji Shematsko je sistem za detekcijo atmosferskih razelektritev predstavljen na sliki 7. Vsaka zabele`ena strela ima ve~ parametrov. Numeri~ni parametri, ki jo definirajo so naslednji: 1. ~asovna zna~ka, 2. zemljepisna {irina lokacije, 3. zemljepisna dol`ina lokacije, 4. amplituda toka v ka, 5. {tevilo povratnih udarov, 6. ve~ja polos elipse napake, 7. manj{a polos elipse napake, 8. naklon elipse in 9. parameter kakovosti. Slika 9. Dr`ave, ki so povezane v sistem EUCLID Glavna parametra, ki govorita o kakovosti sistema, sta to~nost in u~inkovitost detekcije strel. Sistem SCALAR zagotavlja to~nost lokacij pod m. Dejanska korelacija med izra~unano lokacijo strele in znano lokacijo (dobimo jo s primerjavo posledic udarov v stanovanjske 335

126 ZARADI ATMOSFERSKIH RAZELEKTRITEV/Janko Kosma~ Slika 10. Shematski prikaz sistema SCALAR objekte in izpadov daljnovodov) pa nakazuje, da je dejansko odstopanje lokacij pod 300 m. U~inkovitost, ki govori, koliko strel, ve~jih od 5 ka, detektiramo, je ve~ kot 92-odstotna. Zaradi teh parametrov se sistem SCALAR uvr{~a med najbolj{e sisteme za lokalizacijo strel v svetu. SCALAR-jev informacijski sistem je plod slovenskega znanja (Kosma~, 1999b, 2000) in temelji na JAVA-nski tehnologiji in internetu, kar omogo~a dostop do vseh podatkov o strelah z obi~ajnim brkljalnikom. Karta gostote strel Verjetnost udara strele podajamo z gostoto strel. Karta gostote strel podaja {tevilo strel zabele`enih na km 2 na leto. Gostota strel se na ozemlju Slovenije giblje v zelo {irokem podro~ju od 0,6 1,1 strele/km 2 /leto v Prekmurju, 2,5 3,7 strele/km 2 /leto v ljubljanski kotlini, pa vse do 6,3 strele/km 2 /leto in ve~ na trnovski planoti. Predvsem zahodni del Slovenije je tudi v evropskem merilu izrazito ogro`en zaradi udarov strel. Za izdelavo karte je treba dolo~eno geografsko obmo~je razkosati na 1 km x 1 km velike kvadrate in pre{teti, koliko strel smo zabele`ili v dolo~enem kvadrantu. Zaradi velike koli~ine podatkov je táko nalogo mogo~e re{iti samo z ra~unalnikom. [ir{e obmo~je za izdelavo karte meri kar km 2, kar je pribli`no 2,3-krat ve~, kot je povr{ina Slovenije. Trenutno je v podatkovni zbirki ve~ kot podatkov o strelah. Izdelava karte gostote strel za {ir{e obmo~je Slovenije iz osnovnih podatkov tako traja nekaj ur, zato si pri obdelavah pomagamo s predprocesiranjem in razvr{~anjem strel v podatkovno zbirko, kjer so shranjeni podatki za vsak kvadratni kilometer Slovenije. Kumulativna zbirka nam omogo~a, da izdelamo karto gostote v nekaj minutah. Izpopolnjena metoda izra~unavanja karte gostote strel po metodi elipse Z razvojem sistema SCALAR se je spremenila tudi metoda izra~unavanja karte gostote strel. Razvili smo tako imenovano karto gostote strel po metodi elipse (Djuri- 336

127 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I ca, Kosma~, 2001). Za razliko od prej{nje metode (Kosma~, 1999a), kjer smo pre{tevali {tevilo udarov v referen~ni mre`i kvadrantov, izpopolnjena metoda upo{teva {e elipso napake. Pri tem smo ukinili referen~no mre`o, saj je pri tovrstnih prera~unavanjih ne potrebujemo. Uvedli smo Gass-Krügerjevo transformacijo in s tem dosegli dvodimenzionalno linearnost koordinatnega sistema. Slika 11. Ogrinja~a verjetnosti lokacije v odvisnosti od X Y koordinate Mesto udara strele je to~kovni pojav, vedar lahko sistem SCALAR dolo~i le najverjetnej{o to~ko (koordinato) udara s pripadajo~o elipso napake. Prav to elipsasto obmo~je napake, ki je dolo~eno s 50-odstotno verjetnostjo, je najpomembnej{i parameter pri izra~unu karte gostote strel po metodi elipse. Pre{tevanje udarov v referen~nih kvadrantih se prelevi v ploskovno ute`no ozna~evanje. Pri tem dobi udar strele ploskovni pomen, ki pri to~nosti sistema m in z upo{tevanjem enakih polosi elipse (povr{ina pribl. 1 km 2 ) predstavlja ute` z enoto 1. Lastnosti nove metode Z dolo~anjem ute`i, ki temeljijo na velikosti povr{ine elipse napake, dose`emo: koordinatno neodvisnost (nismo vezani na referen~ne kvadrante), ve~jo natan~nost, izbolj{ano (manj{o) razpr{enost gostote, da so v izra~unu upo{tevane lastnosti sistema SCA- LAR (natan~nost, zanesljivost, matemati~na pogojenost izra~una lokacije udara), nastavljivo granulacijo prera~unavanj. Osnove prera~unavanj izpopolnjene metode Obse`nost prera~unavanja (pribl strel) razdelimo na dva osnovna procesa. Elipso napake pretvorimo v mre`o diferencialnih poljubno velikih kvadrantov, ki s svojo povr{ino nosijo ustrezni ute`ni koeficient. Osnovne kvadrante razdelimo na manj{e podenote. Slika 12. Diferenciranje elipse napake Na sliki 12 je prikazan princip diferenciacije elipse na nastavljive kvadrante, katerim lahko spreminjamo velikost. Ta pomembno vpliva tako na natan~nost karte gostote strel kot tudi na ~as prera~unavanja. Ker je prera~unavanje sorazmereno s kvadratom {tevila kvadrantov, je velikost kvadrantov omejena na 25 m x 25 m. Osnovni kvadranti imajo lahko razli~ne velikosti. Najmanj{o velikost omejuje natan~nost sistema SCALAR in je 500 m x 500 m. Grafi~ni rezultati karte gostote strel po metodi elipse Zaradi pove~anja natan~nosti karte gostote strel se lokalno pojavljajo tudi reliefne zna~ilnosti terena. Na sliki 13 je prikazan RTV-oddajnik na Kumu, ki je zelo izpostavljen strelam v primerjavi z njegovo okolico. Za primerjavo nam slika 14 prikazuje dejanske elipse napak in prera~unano karto gostote strel po metodi elipse. Vizualno opazimo odstopanje skupine elips, kar je zavajajo~e in ob uporabi prej{njih metod vna{a dolo~ene pogre{ke. [ele z izpopolnjeno metodo dose`emo dejansko to~nost, ki jo lahko primerjamo z znano geografsko lokacijo (v tem primeru Kum). 337

128 ZARADI ATMOSFERSKIH RAZELEKTRITEV/Janko Kosma~ Slika 13. Prikaz gostote strel za mikrolokacijo RTV-oddajnik na Kumu Slika 14. Primerjava karte gostote strel po metodi elipse z izvornimi elipsami napake okrog Kuma za obdobje treh let Na sliki 15 je prikazana prakti~na uporaba karte gostote strel pri 110-kilovoltnem daljnovodu Ajdov{~ina Idrija. Koridor obsega 1 km {iroko obmo~je, na katerem sta vidni izpostavljeni mesti s pove~ano gostoto strel, ki sovpadata z reliefom po katerem gre trasa daljnovoda. Verjetnostna porazdelitev amplitud Verjetnostna porazdelitev amplitud atmosferskih razelektritev podaja verjetnost, s katero se na izbranem obmo~ju pojavljajo dolo~ene amplitude. Kumulativna verjetnostna porazdelitev pa podaja verjetnost pojavljanja amplitud, ki so manj{e od dolo~ene vrednosti. Fizikalno dogajanje, kolikor ga poznamo do sedaj, ne daje zadovoljive osnove za teoreti~no dolo~anje verjetnostne porazdelitve. Hkrati pa se pri dimenzioniranju za{~ite pred udari uporablja ra~unske metode, kjer je za`elen analiti~ni opis verjetnosti pojavljanja dolo~ene amplitude. Na sliki 16 sta podani verjetnost in kumulativna verjetnost porazdelitev amplitud atmosferskih razelektritev na obmo~ju Kuma, ki jih je zabele`il sistem SCA- LAR v obdobju treh let. Kljub temu opazovanja ka`ejo, da se amplituda pri ve~ini strel podreja verjetnosti, ki jo lahko opi{emo (Berger in sod.; Anderson in sod.; Strnad in sod., 1980) z logaritmi~no normalno porazdelitvijo. Gostoto porazdelitve podamo z naslednjim izrazom: 338

129 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I Slika 15. Gostota strel okrog objekta 1 km (daljnovod Ajdov{~ina Idrija, 110 kv) Slika 16. Verjetnostna in kumulativna verjetnostna porazdelitev amplitud atmosferskih razelektritev Porazdelitev je tako v celoti dolo~ena z dvema konstantama: Μp vmesna vrednost porazdelitve (ne srednja vrednost) poljubnega parametra x, σp logaritmi~na (ln) disperzija. Verjetnost p p, da se parameter pojavi znotraj intervala x 1 in x 2, izra~unamo s porazdelitveno funkcijo: (1) (2) Verjetnost porazdelitve amplitud lahko tako primerjamo z matemati~nim modelom (1). Rezultat podaja slika 17, ki potrjuje ustreznost modela in je zaradi bolj{e predstave narisana v deseti{kem logaritemskem merilu. Pri tem smo amplitudno os izmerjenih vrednosti transformirali v logaritemsko merilo, model Gaussove normalne porazdelitve pa smo vpeli na dobljeno krivuljo. ^e bi graf na sliki 17 vrnili v prvotno linearno merilo, bi se Gaussova normalna porazdelitev spremenila v logaritemsko normalno porazdelitev (1). Pri matemati~nem modelu so bile izra~unane vrednosti: Μp =10,85 ka σp =0,478 Pri tem treba poudariti, da je Μp vmesna vrednost porazdelitve `e transformirane izmerjene krivulje in ne mediana, ki je nekaj ~ez 14 ka. To je razvidno tudi s slike 11, kjer je izmerjena krivulja za malenkost dvignjena od matemati~nega modela v zadnjem podro~ju (~ez 25 ka), kar posledi~no prinese prej omenjeno razliko. 339

130 ZARADI ATMOSFERSKIH RAZELEKTRITEV/Janko Kosma~ Slika 17. Primerjava izmerjenih vrednosti z matemati~nim modelom Sklepne misli S sistemom SCALAR v Sloveniji od leta 1998 redno bele`imo atmosferske razelektritve, na podlagi teh pa izdelujemo karte gostote strel. Karte gostote strel nadome{~ajo v preteklosti uporabljene keravni~ne karte. Keravni~ne karte, ki so nastajale na podlagi subjektivnih opazovanj, se po natan~nosti ne morejo ve~ kosati s kartami gostote strel, ki imajo za osnovo individualne udare strel. V prihodnosti `elimo pribli`ati dostop do podatkov uporabnikom, ki te podatke resni~no potrebujejo: projektantom, investitorjem in vzdr`evalcem razli~nih sistemov, ki jih atmosferske razelektritve ogro`ajo. Zato smo v novej{i verziji programske opreme vzpostavili servis na internetu, prek katerega je mogo~e na `eljo izdelati poljubno karto gostote strel. LITERATURA 1. Golde, R. H., Lightning. Volume 1. New York, Academic Press. 2. Direction-Finding System, Service Manual, Lightning Location and Protection, Tucson. 3. Schulz, W., Performance Evaluation of Lightning Location Systems. Dissertation. Mat. Nr Wien, Technischen Universit t, Fakult t f r Elektrotechnik. 4. Polansky, F., Frequency Distribution of Amplitudes of Lightning Currents. Study Committee Nr. 33 (Overvoltages and Insulation Co-ordination). 5. Berger, K., Anderson, R.B., Kr ninger, H., Parameters of Lightning Flashes. Study Committee Nr. 33 (Overvoltages and Insulation Co-ordination). 6. Anderson, R.B., Eriksson, A.J., Lightning Parameters for Engineering Aplication. Study Committee Nr. 33 (Overvoltages and Insulation Co-ordination). 7. Vi intin, S., Za{~ita visokonapetostnega daljnovoda pred atmosferskimi prenapetostmi. Magistrsko delo. Ljubljana. 8. Strnad, B., Gliha Vavpoti~, M. in sod., Statisti~na obdelava podatkov o registriranju udarov strel s {tevci. V. del. Ljubljana, Elektroin{titut Milan Vidmar, Ref. {t V. 9. Kosma~, J., 2000/2001. Uporaba sistema za detekcijo strel za napovedovanje ogro enosti pred strelo. Ujma, 14 15, Kosma~, J., Slovenski sistem za lokalizacijo atmosferskih razelektritev v realnem ~asu. V: Tretja konferenca slovenskih elektroenergetikov, Nova Gorica, 3. 5.junija, Zbornik. Ljubljana, Slovenski komite Mednarodne konference za velike elektroenergetske sisteme. 11. Kosma~, J., 1999a. Karta gostote atmosferskih razelektritev za Republiko Slovenijo. V: Koordinacija izolacije v visokonapetostnih napravah (Vehovec, M., urednica). Zbornik referatov s 6. mednarodnega simpozija H flerjevi dnevi, Portoro, oktobra Ljubljana, Elektroin{titut Milan Vidmar. 12. Kosma~, J., Djurica, V., Korelacija izpada daljnovoda z udarom strele. V: Peta konferenca slovenskih elektroenergetikov, Bled, maja 2001 (Otrin, A., urednik). Zbornik referatov. Ljubljana, Dru{tvo SLOKO CIGRE. 13. Djurica, V., Kosma~, J., Karta gostote atmosferskih razelektritev. V: Peta konferenca slovenskih elektroenergetikov, Bled, maja 2001 (Otrin, A., urednik). Zbornik referatov. Ljubljana, Dru{tvo SLOKO CIGRE. 14. Kosma~, J., 1999b. Working group on dissemination systems Java based lightning information systems. V: 4th European Conference on Applications of Meteorology, September, 1999, Norrk ping, Sweden. Abstracts. Norrk ping, Swedish Meteorological and Hydrological Institute, Kosma~, J., Djurica, V., Internet-based lightning information dissemination system. V: Conference proceedings. Vol. A, TOPICS 1-5. Rion, University of Patras, High Voltage Laboratory, Kosma~, J., Lightning and lightning detection systems : dokumentirano predavanje za BEST (Board of European Students of Technology), Workshop 12. avgusta 1998 v Velikih La{~ah. Mednarodni {tudentski poletni tabor Natural phenomena, avgusta Ljubljana, Elektroin{titut Milan Vidmar. 340

131 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I GOZDNI PO@ARI Jo{t Jak{a [tevilo gozdnih po`arov je odvisno predvsem od podnebnih dejavnikov. Povr{ina opo`arjenih gozdov pa je v veliki meri odvisna od organiziranosti varstva pred po`ari. V zadnjih desetih letih se je povpre~na opo`arjena povr{ina gozda dodobra zmanj{ala. Po`arno so najbolj ogro`eni gozdovi ~rnega in rde~ega bora, panjevci in grmi{~a. Najpogostej{i vzrok gozdnega po`ara je ~lovek, natan~neje ~love{ka malomarnost in nepazljivost. Najpogostej{i posami~ni znan povzro~itelj gozdnih po`arov so Slovenske `eleznice s svojo dejavnostjo v gozdu in gozdnem prostoru. Uvod V Sloveniji so po`arno najbolj ogro`eni gozdovi na submediteranskem fitoklimatskem obmo~ju. Poleg toplega podnebja in neugodne letne razporeditve padavin pove~uje po`arno ogro`enost slovenskega Krasa in Primorja {e apnena podlaga, ki ne zadr`uje vode. Pogosti mo~ni vetrovi, zlasti v zimskem ~asu burja, {e dodatno pove~ujejo po`arno ogro`enost. Naravnim danostim je do- dan tiso~letni vpliv ~loveka, ki se odslikava v zelo spremenjeni vegetaciji. Prevladujejo nasadi ~rnega bora (Pinus nigra Arn.) in rde~ega bora (Pinus sylvestris L.). [tevilo gozdnih po`arov je odvisno predvsem od podnebnih dejavnikov in nepazljivosti oz. malomarnosti ljudi. Obseg gozdnih po`arov je v veliki meri odvisen od ~loveka, njegove dejavnosti v gozdu in gozdnem prostoru ter uspe{ne organiziranosti varstva pred po`ari v naravnem okolju, preventive in kurative. Razporeditev gozdnih po arov in njihov obseg Obseg gozdnih po`arov med letom je odvisen predvsem od podnebnih dejavnikov. V dolgoletnem povpre~ju sta zna~ilni dve obdobji s pove~anim {tevilom gozdnih po`arov. Prvo je v zimskem ~asu od za~etka februarja do konca marca, drugo je poleti, julija in avgusta. [tevilo po`arov in verjetnost nastanka po`ara se spreminjata tudi ~ez dan. Najnevarnej{i ~as za nastanek po`ara v gozdu je med 12. in 18. uro, vrhunec je ob 14. uri. Preglednica 1. Gozdni po`ari v RS po vzrokih za obdobje Obdobje [tevilo Povr{ina skupaj % na vsoto % na sklop skupaj % na vsoto % na sklop Vsi po`ari skupaj , znani vzroki, od tega: , ~lovek , namerni po`ig , neprevidnost , naravni vzroki (strela) , neznani vzroki , Dodatna raz~lenitev po`arov zaradi neprevidnosti , kmetovalska opravila , gozdarska opravila ,83 0,2 3. industrijska dejavnost 2 1 6,00 0,2 4. komunikacije (vlaki, elekt. vodi) 5. obiskovalci gozda (turisti, otroci ipd.) , , drugo (vojska ipd.) ,

132 GOZDNI Jak{a Pogostnost gozdnih po`arov v Sloveniji se razlikuje po posameznih gozdnogospodarskih obmo~jih. Na prvem mestu je se`ansko gozdnogospodarsko obmo~je, ki pokriva Kras, obalni in priobalni del in slovensko Istro. Na se`anskem gozdnogospodarskem obmo~ju nastane ve~ kot 50 % vseh gozdnih po`arov. Razmerja so {e druga~na, ~e izra~unamo odstotke na povr{ino pogorelega gozda. Tu je se`ansko gozdnogospodarsko obmo~je dale~ pred vsemi s kar 90 % povr{ine vseh pogorelih gozdov. Vzroki za nastanek gozdnih po arov Vzroki za gozdne po`are so analizirani za obdobje 1991 do Podatki o vzrokih so razdeljeni na znane in neznane. Kar 47 % vseh gozdnih po`arov je neznanega vzroka, ra~unano na povr{ino pa 51 %. Le pri 53 % vseh po`arov je bil ugotovljen vzrok. Po`ari z znanim vzrokom so razdeljeni na po`are zaradi naravnega vzroka in po`are, ki jih je povzro~il ~lovek. Le 2 % gozdnih povr{in pogori zaradi naravnega vzroka (strela). ^lovek je, ra~unano na povr{ino, povzro~itelj 47 % vseh gozdnih po`arov. Namerni po`ig je vzrok za 4 % pogorelih gozdnih povr{in. ^love{ka malomarnost, neprevidnost in neredko tudi nepoznavanje nevarnosti so vzrok za nastanek 43 % gozdnih pogori{~. Med malomarnostmi so na prvem mestu komunikacije skozi gozd s 26 %, sledijo kmetijske dejavnosti, voja{ke dejavnosti in obiskovalci gozda. Posledice gozdnih po arov Odvisne so od tipa po`ara, vrste in oblike gozda, ~asa nastanka in trajanja po`ara, velikosti pogorele povr{ine in ekolo{ke ranljivosti obmo~ja po`ara. Najnevarnej{i so vr{ni po`ari, ki prizadenejo drevesa od tal do vrha kro{nje. Poleg dreves in lesne mase so okrnjene ali celo izgubljene ekolo{ke, socialne in gospodarske funkcije gozda. Sestoje, ki jih je po{kodoval vr{ni ali podtalni gozdni po`ar, je treba posekati, pripraviti na obnovo in obnoviti. S kasnitvijo pri poseku po{kodovanih in odmrlih dreves izgubimo {e tisto lesno maso, ki bi jo po po`aru lahko koristno uporabili. [e huj{o nevarnost pa predstavlja potencialna nevarnost prenamno`itve podlubnikov, ki se na oslabelih in po{kodovanih drevesih hitro prenamno`e in za~no ogro`ati zdrave sestoje v okolici. ^e pogorelega gozda ne obnovimo, za nekaj desetletij zavremo sukcesijo h gozdu, ki bo sposoben opravljati vse zastavljene funkcije. Preglednica 2. Gozdni po`ari v RS po vzrokih za obdobje Obdobje Skupaj Letno povpre~je % na vsoto % na sklop [tevilo po`arov {tevilo Pogorele povr{ine h 6666,67 666, gozdovi in grmi{~a 5029,53 502, visoki gozd e 1778,55 177, gozdovi iglavcev 1171,13 117, gozdovi listavcev k 156,38 15, me{ani gozdovi 451,04 45, panjevci t 1356,06 135, grmi{~a, grmi~ev gozd 1894,92 189, druge povr{ine a 1637,14 163, Pogorele povr{ine po vrsti lastni{tva 6666,67 666, javna last r 2855,25 285, gozdovi in grmi{~a 2173,00 217, druge povr{ine j 682,25 68, zasebna last 3811,42 381, gozdovi in grmi{~a e 2849,97 285, druge povr{ine 961,45 96, Povpre~na povr{ina po`ari{~a v 9,78 342

133 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I Slika 1. Posek drevja zaradi gozdnih po`arov, v m 3, po gospodarskih enotah za obdobje Slika 2. Posek drevja zaradi gozdnih po`arov po letih, v m 3 Ukrepi za varstvo pred gozdnimi po ari Z novim Zakonom o gozdovih (Ur. l. RS {t. 30/93) in Zakonom o varstvu pred po`arom (Ur. l. RS {t. 71/93) ter Uredbo o varstvu pred po`arom v naravnem okolju (Ur. l. RS {t. 62/95) so se dol`nosti in pravice pri izvajanju varstva pred po`ari v naravnem okolju porazdelile med lastnika oz. upravljavca, lokalno skupnost, gasilce, Upravo Republike Slovenije za za{~ito in re{evanje in Zavod za gozdove Slovenije. Ob tako velikem {tevilu»odgovornih«je varovanje gozdov pred po`ari postalo zahtevnej{e in predvsem bolj zapleteno. Obseg gozdnega po`ara je v veliki meri odvisen od ~loveka, njegove dejavnosti v gozdu in gozdnem prostoru ter uspe{ne organiziranosti varstva pred po`ari v naravnem okolju, izvajanja preventive in kurative. Gozdarska stroka lahko zmanj{uje po`arno ogro`enost z gojenjem gozdov, ki so manj ob~utljivi za po`are. To je predvsem z zagotavljanjem ve~jega dele`a listavcev v po`arno najbolj ogro`enih gozdovih. Preoblikovanje gozdov proti sonaravnej{im in za ogenj manj dovzetnim oblikam gozdov je dolgotrajen proces. Preventivni ukrep za zmanj{anje povr{ine in {tevila po`arov, ki je takoj izvedljiv, je izobra`evanje lastnih delavcev v vseh odgovornih institucijah in osve{~anje preostale javnosti. 343

134 GOZDNI Jak{a Slika 3. [tevilo gozdnih po`arov, skupna povr{ina gozdnih po`arov, povpre~na povr{ina gozdnega po`ara in trend povpre~ne povr{ine gozdnega po`ara v RS za obdobje Slika 4. Karta potencialne po`arne ogro`enosti gozdov v RS 344

135 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I Kratko pojasnilo k izra~unu potencialne po`arne ogro`enosti gozdov Pri izdelavi ocene potencialne ogro`enosti gozdov je bilo upo{tevano: drevesna vrsta vsaki drevesni vrsti je bilo dodelje nih dolo~eno {tevilo to~k glede na njeno potencialno ogro`enost, iz dele`a posameznih drevesnih vrst v odseku je bila ugotovljena povpre~na vrednost; starost sestojev mladovju v odseku je bilo dodeljeno enotno {tevilo to~k; srednja letna temperatura; srednja letna koli~ina padavin; srednja letna relativna vla`nost zraka; mo~ in pogostost vetra; periodi~nost su{nih obdobij; mati~ni substrat in vrsta tal; ekspozicija; nadmorska vi{ina; nagib; urejenost gozdov in gozdna higiena. Stopnje potencialne po`arne ogro`enosti gozdov: 1. stopnja ogro`enosti: zelo velika ogro`enost, 2. stopnja ogro`enosti: velika ogro`enost, 3. stopnja ogro`enosti: srednja ogro`enost, 4. stopnja ogro`enosti: majhna ogro`enost. Poleg na~rtovanja varstva pred gozdnimi po`ari, ki je zakonska obveza Zavoda za gozdove Slovenije, bi bilo smiselno in potrebno, da se Zavod za gozdove Slovenije s svojo terensko organiziranostjo intenzivneje vklju~i v sistem opazovanja gozda in gozdnega prostora, tudi nad pragom zakonskega minimuma. Enako pomembni kot preventivna dejavnost sta tudi dobro organizirana opazovalna slu`ba ter usposobljena in ustrezno opremljena gasilska slu`ba. Svoj del odgovornosti pri preventivnih delih bodo morali prevzeti tudi lastniki oz. upravljavci gozdov in lokalne skupnosti. Sklepne misli Po spremembah zakonodaje v 80. letih prej{njega stoletja varstvo gozdov pred po`arom `al ni bilo na~rtno urejeno. Tak{no stanje je trajalo tudi v za~etku 90. let. Posledice opu{~anja po`arnega varstva gozdov so bile vidne v naravi in v {tevil~nih kazalcih. Tak{no stanje mora biti {ola vsem, ki se ukvarjamo s po`arnim varstvom gozdov. Rezultati na~rtnega dela na podro~ju preventive in kurative se odra`ajo predvsem v vztrajnem zmanj{evanju povpre~ne opo`arjene povr{ine gozda. Po`arno varstvo gozdov je skupinsko delo gasilcev, gozdarjev, lokalnih skupnosti, lastnikov gozdov in izvajalcev po`arno nevarnih dejavnosti v gozdu in gozdnem prostoru. Lep zgled, ki mu je v prihodnosti vredno slediti, je sodelovanje gasilcev in delavcev Zavoda za gozdove Slovenije na obalno-kra{kem in postojnskem obmo~ju. LITERATURA 1. Pape, J., Peru{ek, M., Kos, I., Biotska raznolikost gozdne krajine. Ljubljana, Zavod za gozdove Slovenije, Zveza gozdarskih dru{tev Slovenije, s Perko, F., Poga~nik, J., Kaj ogro a slovenske gozdove. Ljubljana, Zveza gozdarskih dru{tev Slovenije, s , s Zavod za gozdove Slovenije, Poro~ilo o delu Zavoda za gozdove Slovenije, leta Ljubljana, Zavod za gozdove Slovenije. 345

136 RAZVOJNA PARADIGMA NALEZLJIVIH BOLEZNI/Miha Likar RAZVOJNA PARADIGMA NALEZLJIVIH BOLEZNI Miha Likar Videti je, da skoraj ni mo`no dovolj poudariti pomen temeljnih raziskav za prepre~evanje porajajo~ih se nalezljivih bolezni, ki se porajajo na novo, ali jih `e poznamo in se vra~ajo. Raziskave so zahtevne in terjajo usklajeno delo ve~ strok in podro~ij. Ne gre le za raziskave posamezne porajajo~e se bolezni, za katero bi bilo treba pripraviti cepivo ali nova zdravila. O~itno je treba raziskave porajajo~ih se bolezni zaradi nove pardigme, ki jo predstavljajo, usmeriti na nova podro~ja, kot so vakcinologija, imunologija in razvoj zdravil. Bistvene so temeljne raziskave, da lahko pri~akujemo napredek pri prepre~evanju porajajo~ih se bolezni, ki so nalezljive. Nujno je povezovati stroke, da bodo pomembne znanstvene novosti in tehnolo{ki napredek globalno izbolj{ali zdravje ljudi in zmanj{ali ~lovekovo ob~utljivost za nove mikrobne nevarnosti. Leta 1962 je eden velikih mikrobiologov in Nobelov nagrajenec sir McFarland Burnet zapisal:»sredi 20. stoletja lahko govorimo o koncu najbolj pomembne dru`bene revolucije v zgodovini o eliminaciji nalezljivih bolezni, pomembnega dejavnika na{ega dru`benega `ivljenja.«izrek je bistveno prispeval k temu, da so nalezljive bolezni zanemarili. Stali{~e predstavlja Samov{e~nost, ob~utek zadovoljstva in varnosti, z veliko za~etnico»s«in danes pla~ujemo ceno. Nalezljive bolezni so {e vedno med glavnimi vzroki za umiranje v svetu. Vrnile so se z neverjetno mo~jo. V letih od 1982 do 1992 se je umrljivost zaradi nalezljivih bolezni pove~ala, npr. v ZDA za 58 %. Glavni vzroki so postali oku`ba s HIV in aids, bolezni dihal (predvsem plju~nica) in oku`be krvi. Odnos ~loveka do nevarnih mikroorganizmov je sestavina razvojne drame.»tukaj smo mi, tukaj so oni. Oni si i{~ejo hrano, mi smo zanje meso.«tako je nedavno zapisal Joshua Lederberg. Kako naj z njimi tekmujemo? Razmno`ujejo se tako hitro in so tako {tevilni! Prenesejo silna nihanja {tevil~nosti svojih populacij, kajti izravna jih naravni razvoj. Mikrobi imajo neznanske mo`nosti za geneti~no razli~nost. ^lovek se od njih razlikuje v vseh pogledih. Njihovo {tevilo, hitra nihanja in prilagajanja na dedne spremembe jim dajejo silno prednost pred ~lovekom. Zakaj smo se sploh ohranili? Na prvi pogled se zdi paradoks: z redkimi izjemami je na{im mikrobnim sovra`nikom v prid, da pre`ivimo. Smrt gostitelja namre~ pomeni skoraj za vse mikrobe slepo ulico. Najnevarnej{i patogeni mikrobi so v zgodovini navadno pomenili smrt zanje in za ljudi. Prav zaradi medsebojnih koristi je dana{nji ~lovek pre`ivel tak{na sre~anja. Vpra{anje je, ali je {e mo`no, da bi nalezljiva bolezen vnovi~ spro`ila veliko»kugo«, kakor so jih opisovali v preteklosti. Epidemiologi navadno opozarjajo na influenco. Te`ko je verjeti, da bi influenca v na{em ~asu postala tako huda, kot je bila ob koncu prve svetovne vojne. V pi~lih 11 mesecih je tedaj umrlo najmanj 24 milijonov ljudi. Bolezen je zadela vse celine, vse ljudi. Oku`eni ljudje niso niti vedeli, kaj jih je zadelo: zjutraj so bili popolnoma zdravi in pri mo~eh, pono~i so umrli. Utopili so se, ker jim je teko~ina zalila plju~a. Pandemija influence je bila podobna kugam, grozljivkam iz srednjega veka. Ponekod so bili umrli tako {tevilni, da so jih kar pustili ob obcestnih jarkih. Pogosto opisujejo razmere iz Filadelfije, kjer je v mesecu dni umrlo ljudi. Vse normalno `ivljenje je bilo onemogo~eno. [ole in cerkve so zaprli, podobno tudi tovarne; otroci brez star{ev so se potikali po cestah, star{i so jim umrli. Potem pa je pandemija usahnila tako nesli{no in skrivnostno, kot se je za~ela. Groza je popustila, ljudje so nehali se je vrnilo v normalne razmere. Ob koncu 90. let prej{njega stoletja se je pojavila pti~ja influenca. Bolezen je povzro~al podtip virusa influence, ki {e ni bil znan kot povzro~itelj influence pri ~loveku. Pandemije pa ni bilo, saj se je virus le prav slabo prena{al s ~loveka na ~loveka. Tudi pojav pti~je influence je krepil zadovoljstvo, da smo postali sposobni prepre~iti pandemije influence. [e vedno pa ne znamo docela zanesljivo pojasniti, zakaj se influenca v manj{ih epidemijah vra~a na 10 do 40 let. Nekatere manj{e epidemije niso tako nedol`ne; npr. hongkon{ka influenca je terjala `ivljenj. Zanesljivo vemo, da je narava ustvarjalna in da imajo virusi skoraj neizmerne zmo`nosti za trajno spreminjanje, mutacije. Ameri{ki epidemiologi govorijo o {estih glavnih dejavnikih, ki sodelujejo pri porajanju, izginjanju ali vra~anju nalezljivih bolezni. Opozarjajo na demografske spremembe in na spremembe v ~lovekovem vedênju, ki so pogosto nepredvidljive. Opozarjajo na nove tehnologije in industrijske postopke, nesluten ekonomski razvoj in {e posebej na spremembe v poljedelstvu in pri izrabi zemlje. Epidemiolo{ki pomen imajo zanesljivo tudi dramati~no pove~anje hitrosti in {tevila mednarodnih potovanj in razcvet trgovine, ve~ja gibljivost ljudi in `ivali, hrane in drugih dobrin. Ponekod so `e spoznali vpliv razpadanja javnega zdravstva na lokalni, nacionalni ali 346

137 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I globalni ravni. Pri analizi vzrokov za porajanje nalezljivih bolezni ugotavljajo, da navadno deluje ve~ na{tetih dejavnikov, ne le en sam. Pojav antibiotikov v 40. letih prej{njega stoletja je med glavnimi razlogi, da je bilo nekaj desetletij videti, da bodo nalezljive bolezni premagane. Pokazalo pa se je, da so bila predvidevanja prazna, saj so si bakterije hitro pridobile odpornost proti antibiotikom. Proizvajalci z novimi antibiotiki `e komaj dohajajo odpornost bakterij. Toda odpornost ni ve~ samo medicinski problem, gre tudi za ~lovekovo vedênje. Bolniki pogosto zahtevajo in dobijo antibiotike za vsako manj{o oku`bo, tudi npr. proti virusnim oku`bam, ki niso ob~utljive za antibiotike. Odporne bakterije so postale tako pogoste, da so stro{ki za proizvajalce preveliki in je novih antibiotikov vse manj. Odkod mikrobom tak{na trdo`ivost? Posku{ali bomo nanizati nekaj mo`nosti. Poti, po katerih nastanejo variante v posameznem klonu bakterije, so neomejene. Pri replikaciji DNK so pogoste napake, saj `ivijo mikrobi v morju kemi~nih snovi in fizikalnih dejavnikov, ki so mutageni. UV-sevanje se`e npr. do same DNK v celicah ko`e. Sevanje {tevilne celice umori, tiste, ki ne propadejo, pa pogosto mutirajo. [e pogostej{e so napake pri replikaciji RNK. Nekateri virusi RNK tako pogosto mutirajo, da se skoraj vsak virusni del~ek vsaj po enem nukleotidu razlikuje od drugih. Samoumevno je, da ima pri tem vlogo tudi naravna selekcija. Narava pa je polna domislic, v~asih virusu pri spreminjanju pomagajo {e virusi pomo~niki, ki mu pomagajo pre`iveti. Dobre zanje so tudi spremembe povrhnjih sestavin bakterij ali, kot pravijo bakteriologi, variacije faze. Dober primer so salmonele, ki jih po tak{nih spremembah poznamo `e ve~ sto. Strokovnjaki se pogosto ~udijo, zakaj se neiz~rpen vir mikrobnih strupov ni mnogo bolj raz{iril. Primer je toksin botulinum, ki ga prideluje bakterija Clostridium botulinum. Uganka ostaja, zakaj je ta toksin navadno tako ostro omejen? Biolo{ki mehanizmi ga ne zamenjujejo, njegova slabost je silna strupenost; pogosto povzro~ajo smrtno zastrupitev. Toksin tako hitro ubije svojega gostitelja, da je smrt gostitelja zanj slepa ulica. Druga~ne pa so razmere, kadar parazit izbere druga~no strategijo in se razmno`uje po~asi. Pri tem gre za razvojna dogajanja, pri katerih ~lovekov imunski sistem i{~e izhod in nove smeri. Ve~ina akutnih oku`b izzove popoln imunski odziv, humoralnega (v serumu nastajajo protitelesa) in celi~nega, ki ga imenujejo tudi celi~no posredovanega. Odziv je hiter, zaznamo ga `e v tednu dni ali desetih dneh po za~etku oku`be. Mikrob, ki se razmno`uje po~asi, si sam pove~uje ranljivost, kadar se ne oprime {e kak{ne druge taktike, npr. spreminja fazo, antigene, posnema druge organizme ali ra~una na toleranco gostitelja. Prena{alci mikrobov le redko zbolijo zaradi mikrobov, ki jih prena{ajo. Plazmidiji malarije ne bi imeli koristi, ~e bi uni~evali komarje, ki jih prena{ajo. Pogled, ki ga ve~krat imenujejo zdrava pamet strokovnjaki, pa govorijo o razvojni medicini nam pove, da opazovanje simptomov pri gostiteljih in prena{alcih odkrije marsikaj. Kako ravnati? Ali naj simptome oku`be v tak{nih primerih zdravimo? Na simptome oku`be je treba gledati tudi z razvojnega vidika. Ali naj zdravimo ka{elj? ^lovek s ka{ljem odstrani iz dihal dobr{en del nevarnih mikrobov, res pa ka{elj mikrobe raz{irja tudi v okolico bolnika. Drugi primer je driska. Z njo se ~lovek re{i prevelikega {tevila mikrobov v ~revesju, lahko pa jo pri{tevamo med prilagoditve, s katerimi se mikrob raz{irja z gostitelja na gostitelja. Kaj je novega, da lahko razmi{ljamo o razvojnih vidikih nalezljivih bolezni? Marsikaj. Opozorimo naj le na ~ude`e, ki jih prina{a ta genomika in analiza DNK. Imamo `e dober model za zdravo `ivljenje in splo{no podobo razvoja `ivega sveta. Kaj lahko storimo proti novim mutantom in rekombinantam patogenih mikrobov? Kaj lahko predvidevamo o novih epidemijah nalezljivih bolezni? Kako naj se branimo? Dobra novica je prav gotovo nova tehnologija, ki jo `e uporabljamo. Dobre novice so novosti na podro~jih, kot je profilaksa, kot so cepiva in razumevanje patogenosti. Genomika bakterije `e za~enja dajati sadove in bo opravi~ila silen trud, ki so ga vlo`ili v delo za razre{itev humanega genoma. Marsikaj so s temi novostmi pojasnili tudi o razvoju mikroorganizmov, nastali so novi pogledi na mo`ne cilje za nova odkritja, na nove metode za prepre~evanje in zdravljenje bolezni. Na visoki ravni strategije boja proti mikrobnemu svetu nam je v pomo~ temeljno znanje. Danes `e nadvse u~inkovito prepre~ujemo epidemije oku`b z `ivili, vodne epidemije in bolezni, ki se prena{ajo z iztrebki. Na tehnolo{ki ravni je `e mo`no prepre~evati spolno prenosljive bolezni. Medij, ki ga {e ne znamo nadzorovati, zrak, je {e vedno precej zanemarjen. Ali lahko ukrenemo prav toliko, kot proti drugim vrstam za prena{anje mikrobov tudi proti oku`bam, ki se prena{ajo z zrakom? U~inkovit nadzor je `e maska za obraz, podobna maskam, ki so jih nosili policaji med epidemijo influence leta Kako bi se spoprijel s porajajo~o se nalezljivo boleznijo preprost ~lovek? Posvetoval sem se s prijateljem, ki je kmet. Opozoril me je na izku{nje. Kaj so porajajo~e se nalezljive bolezni nau~ile strokovnjake? Poskusil bom prikazati nekaj najbolj zgovornih primerov. Ko so za~eli izvajati program za izkoreninjenje ~rnih koz, nih~e ni vedel, kako za~eti. Potem so se odlo~ili za strategijo, ki so jo `e uporabljali pred leti v Centralni Afriki: prenehali so cepiti vse prebivalce po vrsti, cepili so samo skupine ljudi, da bi oku`bo zamejili. [tevilnim strokovnjakom se je nova strategija zdela tvegana, vendar 347

138 RAZVOJNA PARADIGMA NALEZLJIVIH BOLEZNI/Miha Likar je bil uspeh nepri~akovan. V nekaj letih so ~rne koze usahnile povsod, kjer so mno`i~no cepili samo ljudi, ki bi lahko pri{li v dotik z bolnikom. Uspelo jim je povsod, kjer so bile ~rne koze {e endemi~ne, tudi v najbolj zakotnih de`elah Azije in Afrike. Novo strategijo so prvi~ uporabili leta 1972, leta 1977 je bil zadnji bolnik s ~rnimi kozami v Eritreji. Leta 1980 je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila, da je svet brez ~rnih koz. Treba je priznati, da ~lovek le te`ko prelisi~i vse mo`nosti in vse okoli{~ine, ki jih ima na voljo virus, da se ohrani. O~itno samov{e~nost zaradi uspeha pri izkoreninjenju ~rnih koz le {e ni na mestu. Opozarjajo pa, da je ~lovek hude probleme vedno re{eval z optimizmom. Vzemimo novej{i primer. V za~etku 70. let prej{njega stoletja so se v Veliki Britaniji pojavile»nore krave«ali goveji spongiloformni encefalitis (BSE). Bolezen in njej podobne smo `e poznali, vendar ne v epidemi~ni obliki. Podobna bolezen pri ~loveku se imenuje Creutzfeldt-Jakobova bolezen. Epidemija pri govedu se je iz Velike Bri- Slika 1. Cylospora cayetaneasis v iztrebkih. Parazit je v zadnjih letih povzro~il vodne epidemije driske. Slika 2. Kalicivirus tursiopsul, ~lan dru`ine paramiksovirusov, ki je v zadnjih letih povzro~il epidemije med tjulenji v Severnem morju. 348

139 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I Tabela 1. Pomembne porajajo~e se nalezljive bolezni Virusne Bakterijske Parazitne Prionske H5dN1 pti~ja influenca stafilokoki, odporni proti vankomicinu kriptosporidoza vro~ica Lassa E. coli : H7 ciklosporoza denga plju~ni hantavirusni sindrom aids kalicivirusi Prirejeno po Fauciju, kolera kuga tuberkuloza, odporna proti ve~ kemoterapevtikom malarija, odporna proti kemoterapevtikom varianta Creutzfeldt Jakobove bolezni Tabela 2. Letna incidenca BSE v Veliki Britaniji v obdobju Leto [tevilo primerov Prirejeno po Pattisonu, tanije raz{irila tudi v nekatere evropske dr`ave in grozila, da bo pretrgala trgovinske vezi v evropski skupnosti. Hkrati z epidemijo BSE so se za~eli pojavljati tudi bolniki z varianto C-J bolezni, ki so jo poimenovali v-c-j. Bolezen je bila o~itno nova porajajo~a se bolezen. V Veliki Britaniji so imenovali komisijo strokovnjakov ve~ strok, ki je po treh letih dela za 23 milijonov funtov {terlingov izdelala poro~ilo v 27 knjigah. Naj spoznanja povzamem na kratko. Ugotovili so, da je epidemija BSE nastala, ker so bolezen v za~etku prikrivali pred javnostjo, da ne bi nastala panika in bi prizadeli mesno industrijo. Komisija, ki jo je vodil lord Philips, je v povzetku poro~ila zapisala:»napaka je bila, da so politiki in javni uslu`benci v strahu pred posledicami in pred javnostjo zavirali javno razpravljanje o»novi» bolezni, ki se je porajala. Epidemijo bi lahko v za~etkih zatrli, ~e bi ob pravem ~asu opozorili na nevarnosti, ki so danes o~itne. Prikrivanje in pokroviteljski odnos do javnosti sta zna~ilni za slabo vlado in slabo znanost.«kaj so nas nau~ile epidemije stekline? Steklina pogosto ka`e, kako prilagajanje virusa stekline prispeva k porajanju nove ekolo{ke ni{e za bolezen. Pogosto se zgodi, da so vse okoli{~ine primerne za porajanje stekline, recept za steklino je preprost. Treba je poskrbeti za virus. Dramati~en primer je steklina med rakuni v vzhodnih dr`avah ZDA v 70. letih prej{njega stoletja. Epidemijo med rakuni so vnesli ljudje, ki so leta 1977 prenesli steklino z rakuni z endemi~nega obmo~ja na Floridi v Virginijo. Pri tem so odkrili, da virus stekline ni en sam, temve~ gre za skupino sorodnih serolo{kih tipov, ki se vsak prena{a le med rezervoarji prav{njih gostiteljev ali svojih ekolo{kih ni{. V Severni Ameriki je {est genotipov virusa stekline, med katerimi je tudi rakunov genotip. Bolezen se je {irila, ko so se rakuni grizli med seboj, in po nekem ~asu je nastal nov virus stekline, ki je prilagojen na kro`enje v rakunih. Nauk epidemije stekline pri rakunih je, da lahko sodobna virolo{ka diagnostika da klju~ za prepre~evanje bolezni. Opisal bom {e nerazre{en primer porajajo~e se bolezni. Bakterija Chlamydia pneumoniae povzro~a pri priletnih ljudeh hudo plju~nico. Bakterijo so odkrili pred dobrimi desetimi leti, pozneje so njene sledove za~eli odkrivati v arterioskleroti~nih koronarnih arterijah pri ljudeh. Chlamydia pneumoniae je sorazmerno ob~utljiva za nekatere antibiotike in bi jo iz koronarnih `il lahko odstranili. Nastalo pa je vpra{anje, ali se bakterija naseli v `ilah pred arterioskleroti~nimi spremembami ali pozneje, ko je povrhnjica `il vneta in po{kodovana. Mikavna je misel, da bakterija prva na~ne `ilo in se holesterol in druge 349

140 RAZVOJNA PARADIGMA NALEZLJIVIH BOLEZNI/Miha Likar ma{~obne snovi nalagajo {ele pozneje in zama{ijo `ilo s posledi~nim sr~nim infarktom. Ali bi lahko prepre~ili infarkt, ~e bi poznali prva znamenja oku`be `ilja s Chlamydia pneumoniae in jih odpravili z antibiotiki? Kon~nega odgovora {e ni. Interniste ~aka nehvale`no opravilo, kajti morali bodo priznati, da k sr~nemu infarktu prispevajo tudi bakterije. Ali druga~e povedano, da je sr~ni infarkt lahko porajajo~a se bolezen. Neradi bodo priznali, da so ukrepi z zdravo prehrano le del prepre~evanja sr~nega infarkta. V svetu `e potekajo raziskave na velikem {tevilu prostovoljcev, ki naj bi pojasnile, kako ravnati v prihodnosti. LITERATURA 1. Bunning, VK., Lindsay, JA., Archer, DL., Chronic halth effects of food borne microbial diseases. WHO Sta Quart, 50, ^assell, GdH, Cole, BC., Mycoplasmas as agents of human disease. New Engl J Med 304: Fauci, KS., New and reemerging diseases. The importance of biomedical research. Emerg Infect Dis 4, Hall, RL., Foodborne illness: Implications for the future. Emerg Infect Dis 3, Kuo, C., Jackson, LA., Camrbell, LA., Chlamydia pneumoniae. Clin Microbiol Rev 8, Lederberg, J., Infectious diseases as an evolutionaray pardigm. Emerg Infect Dis 3, Lederberg, J., Emerging infecitions: an evolutionary pespective. Emerg Infect Dis 4, Lee, LA., Puhr, ND., Maloney, K., Bean, NH., Increase in antimicrobial resistant Salmonella infection in the United States. J Infect Dis 170, Likar, M., Porajajo~e se nalezljive bolezni. Ljubljana ZSTI. 10. Likar, M., Porajajo~e se nalezljive bolezni, Zeleno okno, 1, Pattison, J., The emergence of bovine spongiform encephalopatahy and related diseases. Emerg Infect Dis 3, Mons, B., Klasen, E., van Kessel, R., Nachinda, T., Partnership between South and North crystallizes around malaria. Science 27, Relman, D., Detection and indentificataion of previously unrecogized microbial pathogens. Curr Clin Top Infect Dis 18, Webater, RG., Influenza: an emerging diseases. Emerg Infect Dis 4,

141 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I NALEZLJIVE BOLEZNI Alenka Kraigher, Lilijana Pahor Zatiranje nalezljivih bolezni temelji na u~inkovitem sistemati~nem epidemiolo{kem spremljanju. V Sloveniji je vzpostavljeno nad 75 nalezljivimi boleznimi in je od l ra~unalni{ko podprto. Imamo nacionalni program, ki vklju~uje spremljanje in obvladovanje nalezljivih bolezni in poteka koordinirano na lokalni, regionalni dr`avni in meddr`avni ravni. Osnova za spremljanje nalezljivih bolezni so zakon o nalezljivih boleznih in podzakonski akti, ki predpisujejo splo{ne in posebne ukrepe za prepre~evanje in obvladovanje nalezljivih bolezni. Obvezna je prijava nalezljivih bolezni in epidemij, za nekatere celo takoj, ko se pojavi sum, da gre za bolezen. Z uspe{nim ukrepanjem smo `e pred desetletji prepre~ili davico, tetanus pri novorojen~kih, vrani~ni prisad, otro{ko paralizo, tifus, ki so v preteklosti resno ogro`ali zdravje ljudi. Nalezljive bolezni, kot so o{pice, mumps in rde~ke, so se prakti~no `e umaknile, sedaj so po {tevilu obolelih za boleznimi, ki se prena{ajo po zraku (respiratorne bolezni) v ospredju akutne oku`be dihal, norice, {krlatinka in angina. [e vedno so pogoste ~revesne nalezljive bolezni; najve~ jih povzro~ijo virusi. Med zoonozami se najpogosteje pojavljajo salmoneloze pa tudi mikrosporija. Transmisivne bolezni, kot so klopni meningoencefalitis, lymska borelioza in erlihioza, se pojavljajo endemsko v posameznih predelih dr`ave. Med spolno prenosljivimi boleznimi v zadnjih desetih letih nara{~ata zlasti hepatitisa B in C. Med epidemijami so najpogostej{e oku`be s hrano. Uvod Zakon o nalezljivih boleznih dolo~a obvezno prijavo in ukrepe za obvladovanje nalezljivih bolezni, ki ogro`ajo zdravje prebivalcev Republike Slovenije. Pravilnik o prijavljanju nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo prepre~evanje in obvladovanje jih glede na naravo bolezni, raz{irjenost in nevarnost za {irjenje ter potrebnost in nujnost ukrepanja razvr{~a v {tiri skupine (Zakon, Pravilnik ). V prvo skupino spadajo bolezni, ki jih je treba registrirati in prijaviti takoj, ko se pojavi sum. To omogo~a hitro in ustrezno ukrepanje. V tej skupini so tudi bolezni, za katere so dolo~eni ukrepi, ki izhajajo iz mednarodnih obveznosti, in bolezni, ki se pri nas ne pojavljajo ve~, vendar so zanje predvideni posebni obvezni ukrepi, ~e bi se morebiti pojavile (Brus, 1986). V drugo skupino spadajo nale- zljive bolezni, ki se pri nas pojavljajo stalno, in bolezni, ki so se `e umaknile, vendar je ob ponovnem pojavu bolezni potrebno ukrepanje, ni pa mednarodnih obveznosti. V tretjo in ~etrto skupino spadajo bolezni, katerih prijava, registracija in ukrepanje so urejeni na poseben na~in. Nalezljivo bolezen praviloma odkrijemo na podlagi anamneze in klini~nega pregleda ali na osnovi mikrobiolo{ke preiskave. Njene epidemiolo{ke zna~ilnosti, vire oku`be in poti {irjenja pa ugotovimo z epidemiolo{kim poizvedovanjem pri obolelih in v njihovi okolici ter z opazovanjem terena. Mikrobiolo{ka preiskava je pomembna tako za klini~no obravnavo in zdravljenje obolelega kot tudi za obvladovanje {irjenja nalezljive bolezni in za zaznavanje ter prepre~evanje epidemij. Hitra identifikacija povzro~itelja pripomore k dolo~itvi usmerjenih ukrepov potem, ko so ugotovljeni viri oku`be in poti {irjenja (Tanner in sod., 1993). Nalezljive bolezni zdru`ujemo v naslednje skupine: respiratorne, ~revesne, transmisivne, bolezni ko`e in sluznic ter zoonoze. Nalezljive bolezni so v posamezne skupine razvr{~ene glede na najbolj verjetno pot {irjenja njihovega povzro~itelja. Tako so v skupini ~revesnih bolezni tiste, ki se prena{ajo fekalno-oralno, kot npr. trebu{ni tifus in kolera pa tudi hepatitis A, otro{ka paraliza, serozni meningitis, ~eprav so pri slednjih klini~ni znaki, ki spremljajo bolezni, povsem razli~ni. Med respiratorne bolezni, ki se {irijo po zraku s ku`nimi kapljicami in aerosolom, {tejemo ve~ino nalezljivih otro{kih bolezni (o{pice, mumps, rde~ke, norice) pa tudi gripo, {krlatinko in gnojni meningitis. ^etudi imajo bolezni razli~ne klini~ne slike, se jih prepre~uje s podobnimi ukrepi, in ~etudi nista znani natan~na diagnoza in etiologija bolezni, se lahko na podlagi ugotovljene najbolj verjetne poti {irjenja povzro~itelja uvede ustrezne splo{ne in posebne ukrepe za prepre~evanje njihovega {irjenja (Smith, Morrow, 1996; Benenson, 1995). Oceno epidemiolo{kih razmer nalezljivih bolezni in tveganja za prebivalstvo podajamo na osnovi {tevila prijavljenih nalezljivih bolezni in opazovanja njihovih epidemiolo{kih zna~ilnosti, {e zlasti glede na poti {irjenja in vire oku`be. Mikrobiolo{ke preiskave naj bi pomagale pri identifikaciji povzro~itelja. Statisti~ne metode pa omogo~ajo, da prika`emo, ali je prisotnost dolo~enih agensov ali njihovih protiteles pri prizadeti in neprizadeti skupini statisti~no zna~ilna in jih lahko zanesljivo povezujemo z nastankom bolezni ali z epidemijo (Smith, 1989). 351

142 NALEZLJIVE BOLEZNI/Alenka Kraigher, Lilijana Pahor Prijavljene nalezljive bolezni v Sloveniji ^e primerjamo prijavljanje nalezljivih bolezni skozi dalj{e obdobje, zaznamo precej{nje razlike. Bolezni, kot so variola, kala azar, povratni tifus, lepra in pegavica na Slovenskem `e od obdobja pred drugo svetovno vojno ni ve~, pegavica pa je izginila {ele leta 1946 po uvedbi ukrepov proti u{ivosti. Tudi mnogih drugih klasi~nih nalezljivih bolezni, kot so trebu{ni tifus, paratifus, dizenterija, bruceloza, vrani~ni prisad, poporodna sepsa, steklina, ne bele`imo ve~ ali pa v zelo majhnem {tevilu. Med nalezljivimi bolezni, ki so bile prijavljene v zadnjih desetletjih, so mnoge, ki jih prej sploh nismo poznali, ali pa so jih prijavljali pod drugim imenom. To so eritema migrans (lymska borelioza), serozni meningitis (klopni meningoencefalitis), kampilobakterioza (virusni enteritis), hemoragi~na mrzlica, epidemi~ni hepatitis (hepatitis A), serumski hepatitis (hepatitis B), aids, spolno prenesene klamidijske infekcije. Zadnja leta je prijavljenih povpre~no okoli primerov nalezljivih bolezni. Obolevnost za nalezljivimi bolezni se giblje okoli 2000/ desetletja ni bil prijavljen primer davice, otro{ke paralize, bruceloze, vrani~nega prisada, stekline niti karantenske bolezni. Deset najpogosteje prijavljenih nalezljivih bolezni leta 2001 predstavlja skupaj okoli 80 % vseh prijavljenih nalezljivih bolezni. Zadnje desetletje je najve~ obolelih za noricami in gastroenterokolitisom neugotovljenega povzro~itelja. Tretja najpogosteje prijavljena bolezen je lymska borelioza, sledi ji {krlatinka, nato pa so virusne ~revesne oku`be, na {estem mestu je angina (akutni tonzilitis), sledi ji mikrosporija. Salmoneloza pozna cikli~no gibanje, saj se premika po lestvici naprej in nazaj. Respiratorne nalezljive bolezni Med kaplji~ne bolezni spadajo angina, gripa, plju~nica, tuberkuloza, meningitis, {krlatinka, o{pice, mumps, rde~ke, norice, oslovski ka{elj, davica. Povzro~itelji teh bolezni so bakterije ali virusi, ki se prena{ajo z bolnikov ali zdravih nosilcev po zraku predvsem s kapljicami iz ust pri govoru, kihanju, ka{ljanju ter slinjenju. Povzro~itelji vstopijo skozi usta in nos v dihalne poti, kjer povzro~ijo bolezenske spremembe. Mnogi povzro~ajo hkrati ali kasneje v razvoju bolezni {e druge bolezenske znake kot so izpu{~aji, vnetje mo`ganskih ovojnic in mo`ganov, prizadenejo srce, ledvice in plju~a. Zna~ilno je, da se povzro~itelji zelo hitro {irijo in povzro~ijo bolezen pri velikem {tevilu ljudi v istem ~asu, torej epidemijo. Najpogosteje je prijavljena skupina respiratornih oku`b. Vsako leto je prijavljenih okoli primerov bolezni, ki se prena{ajo s ku`nimi kapljicami. Bolezni iz te skupine predstavljajo polovico vseh prijavljenih nalezljivih bolezni. Nalezljive bolezni dihal so najpogostej{e v pred{olski in {olski dobi. Zlasti norice, {krlatinka in akutni tonzilitis se pojavljajo tudi v epidemi~ni obliki. V obdobju pred cepljenjem, od leta 1929 do 1936, je za davico zbolelo okoli 14 na prebivalcev. Nagel padec {tevila zbolelih za davico po vojni (leta 1947 je bilo le 1139 prijav) se pripisuje aktivni imunizaciji s precipitatom difterijskega antitoksina, ki je za~ela `e leta Z vidnim uspehom je cepljenje potekalo dolga desetletja in poteka {e sedaj. Za davico pri nas ni nih~e zbolel `e od leta [krlatinka se je pojavljala od leta 1920 pa vse do prvih povojnih let v endemo-epidemijskih valovih, ki so se pojavljali na 6 do 10 let. Po prvi svetovni vojni je bilo nekaj let celo ve~ {krlatinke kot davice. [krlatinka je {e sedaj ena od najpogosteje prijavljenih bolezni. Oku`ba se pojavlja predvsem v zimskih mesecih pri pred{olskih in {olskih otrocih. Vsekakor pa sedaj zdravljenje z antibiotiki in preventivna antibioti~na za{~ita oseb, ki so bile v stiku z bolnikom, v primeru epidemije pomembno prispevata k u~inkovitemu obvladovanju posledic oku`be z beta hemoliti~nim streptokokom. Najbolj se je zadnja leta zmanj{alo {tevilo zbolelih za boleznimi, proti katerim cepimo. To, da smo v letu 1999 zabele`ili le en primer o{pic, v letih 2000 in 2001 pa nobenega, je nedvomno rezultat sistemati~nega cepljenja in odraz protiepidemijskega ukrepa ob epidemiji o{pic v letih 1994/95. Z mno`i~nim cepljenjem neimunih odraslih in otrok po vsej dr`avi smo tedaj dvignili dele` kolektivne za{~ite pred o{picami. Po uvedbi cepljenja proti mumpsu leta 1979 se je {tevilo zbolelih, zlasti pa zapletov zaradi bolezni, zelo zmanj{alo. V letu 2001 je bilo ugotovljenih 43 primerov mumpsa (41 leta 1999, 45 leta 2000). Pri vseh bolnikih je bolezen potekala brez zapletov. Gnojni meningitisi imajo kljub razmeroma majhni obolevnosti pomemben medicinski pomen zaradi te`ke klini~ne slike, pogostih trajnih posledic in velike smrtnosti. Zaradi velike mo`nosti, da bolezen izbruhne v epidemi~ni obliki, imajo gnojni meningitisi tudi javnozdravstveni pomen. Epidemiologija povzro~iteljev gnojnih meningitisov je v svetu precej razli~na. V {tevilnih dr`avah (severna Evropa, Severna Amerika) je najpogostej{i povzro~itelj meningitisov pri otrocih do starosti 5 let Haemophilus influenzae, zlasti tipa b v drugih pa Neisseria meningitidis zlasti serogrup A in W135 (Ju`na Amerika, Afrika). Pri nas so, tako kot v Evropi, glavni povzro~itelji gnojnega meningitisa Haemophilus influenzae b, Streptococcus pneumoniae in Neisseria meningitidis iz skupin B in C. 352

143 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I Za epidemi~nim meningitisom je v obdobju od leta 1927 do leta 1936 zbolelo 127 bolnikov, od katerih jih je 27 umrlo. Od leta 1937 do leta 1939 je zbolelo 871 ljudi. Leta 1940 pa je bila velika epidemija na obmo~ju Slovenije. [tevilo prijav gnojnih meningitisov se v Sloveniji v zadnjih letih giblje od 65 do 80 na leto. Morbiditeta zna{a 3,1/ prebivalcev. V letih 1989 in 1999 je v Sloveniji za gnojnim meningitisom, ki ga je povzro~il H.influenzae zbolelo 18 ljudi. Po uvedbi sistemati~nega cepljenja vseh otrok do 5. leta starosti pa je bilo le {e po pet zbolelih vsako leto. ^etudi se je v letih od 1990 do 1998 {tevilo ~revesnih nalezljivih bolezni nekako ustalilo na nekaj ve~ kot prijav na leto, smo leta 2001 zaznali pove~ano {tevilo prijav, in sicer primerov. Tifusna in paratifusna obolenja so se pojavljala v endemo-epidemijski obliki. Najve~ tifusnih obolenj ve~ kot 1500 je bilo leta V ve~ krajih je bil tifus {e dolga leta endemi~en zaradi slabe preskrbe s pitno vodo, nehigienskih razmer in velikega {tevila klicenoscev. Za prepre~evanje so uporabljali skromna preventivna sredstva, zlasti pa aktivno imunizacijo s subkutano tifus-paratifusno vakcino. [tevilo zbolelih za tifusom, ki je bil precej enakomerno raz{irjen po Preglednica 1. Prijavljeni gnojni meningitis po povzro~iteljih v Sloveniji v obdobju Povzro~itelj N. meningitidis H. influenzae Str. pneumoniae Streptococcus sp Staphylococcus sp drugi neznan skupaj ^revesne nalezljive bolezni Povzro~itelji ~revesnih nalezljivih bolezni vstopijo v prebavila skozi usta in povzro~ijo bolezenske spremembe na razli~nih organih. ^lovek se oku`i z blatom oziroma se~em bolnika ali nosilca povzro~itelja, ki nima znamenj bolezni, pa tudi z vodo, `ivili, prek mr~esa, `ivali in predmetov in celo na oku`enem zemlji{~u. Med temi boleznimi so najbolj poznane oku`be s hrano in vodo, nalezljive driske, gri`a, hepatitis (nalezljiva zlatenica), oku`be s ~revesnimi zajedavci pa tudi kolera, trebu{ni tifus, paratifus, otro{ka paraliza. celi Sloveniji, je leta 1947 padlo na 1018 primerov, nato pa je {e padalo. Po letu 1972 je bilo zabele`enih pod deset primerov na leto, zadnjih deset let najve~ {tiri in zadnja leta sploh noben primer trebu{nega tifusa in paratifusa. Dizenterija je bila prav tako pogosto obolenje, povezano s slabo preskrbo s pitno vodo in neurejenimi razmerami po prvi svetovni vojni, zlasti v hudo zanemarjenih delavskih okoljih. Tudi umrljivost je bila velika, tako je leta 1921 od pribli`no 6500 bolnikov umrlo kar 1257 ljudi. Zaradi epidemije v novome{kem okraju se je {tevilo zbo- Slika 1. Primeri trebu{nega tifusa in paratifusa v obdobju

144 NALEZLJIVE BOLEZNI/Alenka Kraigher, Lilijana Pahor lelih leta 1935 povzpelo na 980. Po drugi svetovni vojni, leta 1946 jih je zbolelo 754, umrlo jih je 16. Po letu 1947 je {tevilo zbolelih padlo na polovico zaradi hitrih preventivnih ukrepov, kemoterapije in imunoprofilakse s polivalentno vakcino. Sedaj se pri nas dizenterija, ki jo lahko povzro~ajo {igele fleksneri, sonnei in disenteriae, pojavlja zelo redko. Amebna dizenterija je bila v na{ih krajih izjemno redka. Zabele`enih je nekaj primerov, ki so bili vsi vneseni z obmo~ij, kjer je amebiaza endemi~na bolezen. Zaradi razmaha turizma je mo`nosti za to bolezen iz leta v leto ve~. Otro{ka paraliza (poliomyelitis acuta) je bila v Sloveniji pred drugo vojno precej redka bolezen. [tevilo zbolelih se je od leta 1937 do prvih povojnih let povzpelo na okoli 160. Od 66 zbolelih leta 1946 je 6 bolnikov umrlo. Otro{ka paraliza se je v endemi~nih in tudi epidemi~nih razse`nostih v Sloveniji pojavljala vse do leta Po za~etku cepljenja leta 1957 (obvezno od leta), sprva z inaktiviranim Salkovim cepivom in nato leta 1961 z oralnim atenuiranim Sabinovim cepivom, se je incidenca obolenja ob~utno zni`ala. Zadnja epidemija otro{ke paralize v Sloveniji je bila leta Obolelo je 9 otrok, starih manj kot 6 let, ki so bili necepljeni oziroma nepopolno cepljeni. Izoliran je bil divji poliovirus tipa 2. Od takrat v Sloveniji nismo imeli nobenega primera otro{ke paralize ve~. Podobno stanje je v vseh Evropskih dr`avah, zato je 21. junija 2002 Svetovna zdravstvena organizacija v Evropi proglasila eradikacijo otro{ke paralize. Gastroenterokolitis neugotovljenega povzro~itelja zavzema skoraj polovico vseh prijavljenih bolezni. Najpogostej{i povzro~itelji so bili salmonele, kampilobakter in rotavirusi. Inciden~na stopnja rotavirusnih drisk pri pred{olskih in {olskih otrocih je bila zlasti visoka na ljubljanskem obmo~ju konec leta 2001, 48,0/ , in prve mesece leta Zabele`ili smo epidemijski pojav te bolezni. Hepatitis A je nalezljivo vnetje jeter, ki ga povzro~a virus. Raz{irjen je po vsem svetu. Pri nas je do leta 1993 zbolelo vsako leto do 300 oseb, med njimi je bilo najve~ osnovno{olcev. Zadnja leta se je {tevilo zbolelih zelo zmanj{alo, sedaj pogosteje zbolevajo ljudje v zgodnji odrasli dobi, kar je zna~ilno za vse dr`ave z dobro higiensko ravnjo. Bolezen se najpogosteje prena{a z oku`eno vodo ali/in s tesnim stikom z oku`eno osebo. Dokaj pogost izvor oku`be za ~loveka so oku`ene {koljke, posebno ostrige, ter slabo oprana zelenjava in sadje. Transmisivne bolezni U{i, klopi, bolhe, komarji in drug mr~es so prena{alci povzro~iteljev pegavice, povratne mrzlice, rumene mrzlice, denge, malarije, klopnega meningoencefalitisa ter lymske borelizoze. Nekatere bolezni so zna~ilne za okolja s slabimi higienskimi razmerami. Najpomembnej{i bolezni, ki ju pri nas prena{a mr~es, sta klopni meningoencefalitis in lymska borelioza. V Sloveniji je pojavljanje teh bolezni vezano na naravna `ari{~a. Klopni meningoencefalitis (KME) Verjetno je, da se je KME pri nas pojavil `e pred drugo svetovno vojno, saj obstajajo poro~ila o hudi obliki me- Preglednica 2. Prijavljeni primeri hepatitisa A v Sloveniji v obdobju Starost (leta) nad skupaj Preglednica 3. Incidenca ({tevilo prijavljenih/ ) hepatitisa A v Sloveniji v obdobju Starost (leta) ,2 16,8 0,0 5,6 0,0 0,0 5,6 0,0 5,6 0,0 0, ,8 71,1 29,4 8,1 13,6 6,8 19,0 10,8 11,7 1,8 0, ,9 27,0 24,3 5,4 9,2 3,7 7,0 4,8 3,2 3,7 1, ,0 14,9 16,2 4,9 6,6 5,1 6,2 3,8 2,3 4,0 2, ,2 3,4 5,3 2,4 1,7 1,2 1,4 1,3 1,7 0,8 0,87 nad 65 0,0 1,4 1,0 0,0 0,0 0,3 0,7 0,0 0,0 1,0 0,36 skupaj 11,6 15,7 11,7 3,6 4,6 2,8 5,0 3,1 2,9 2,0 1,57 354

145 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I ningitisa neznanega povzro~itelja. Zlasti velika incidenca, v primerjavi z obdobjem med letoma 1925 in 1940, naj bi bila leta Leta 1953 je bila epidemija posebne oblike meningitisa tedaj neznanega povzro~itelja s 304 zbolelimi. Med letoma 1953 in 1968 je bilo vsako leto prijavljenih od 250 do 300 obolelih. Stopnja obolevanja je bila v obdobju od 1960 do ,4 in v obdobju od 1985 do ,9. Najve~ja incidenca je bila v letih od 1994 do 1996, okoli 20/ prebivalcev vsako leto. Klopni meningoencefalitis je pomembna endemska bolezen. Najbolj aktivna so `ari{~a na obmo~ju alpskega pokrajinskega tipa, sledi mu dinarski pokrajinski tip, ki zavzema kar dve tretjini vsega ozemlja. V Sloveniji je prena{alec virusa, ki povzro~a klopni meningoencefalitis, zlasti klop Ixodes ricinus. V letu 1999 je bilo prijavljenih 150 primerov, v letu primerov, od tega dva s smrtnim izidom, v letu 2001 pa kar 260 primerov klopnega meningoencefalitisa. V letu 2001 ni nih~e umrl zaradi klopnega meningoencefalitisa. Najve~ primerov je bilo poleti, zlasti julija. V letu 2001 je bila obolevnost najve~ja na Gorenjskem (31/ ), Koro{kem (125,7/ ) in na obmo~jih v okolici Ljubljane (16,6/ ). Tveganju za oku`bo so izpostavljeni ljudje vseh starosti. Mo{ki zbolevajo 1,5-krat pogosteje kot `enske. S cepljenjem zaenkrat zaradi majhnega dele`a cepljenih ne vplivamo na celotno incidenco, ampak prispevamo le k individualni za{~iti. Zaradi poklicne izpostavljenosti oku`enim klopom je pri nas cepljenje ljudi (gozdarji, lovci, vojaki), ki so pri svojem delu v tesnem stiku z bolezenskimi `ari{~i, zelo potrebno in je tudi obvezno. Lymska borelioza je raz{irjena skoraj po vsem svetu in tudi na velikem delu slovenskega ozemlja. Je najpogostej{a bolezen, ki jo pri nas prena{ajo klopi, in je tudi med petimi najpogosteje prijavljenimi nalezljivimi boleznimi. Leta 2001 je bilo prijavljenih 3232 zbolelih (163,4/ ), kar je najve~ v zadnjih petih letih. V prijavah so vklju~ene vse tri faze bolezni. Najbolj pogost je erythema migrans, nato lyme polinevropatija, lyme artritis in lyme meningitis. Pri lymski boreliozi, ki pozna sezonsko gibanje, je {tevilo obolelih pove~ano `e zgodaj spomladi in dose`e vrh v juliju. Najve~ zbolelih je starih od 35 do 64 let, pogosto obolevajo tudi otroci v starosti do 7 let, v letu 2001 je bila inciden~na stopnja za to starost kar 259/ Hemoragi~na mrzlica z ledvi~nim sindromom je bila v Sloveniji opisana `e leta Od leta 1983 dalje so na voljo epidemiolo{ki podatki. Obolevajo predvsem osebe, ki prebivajo na izrazito kmetijskih obmo~jih. Poljedelske povr{ine so zato~i{~e za glodalce, ki so naravni rezervoar virusa. Za hemoragi~no mrzlico z ledvi~nim sindromom je leta 2001 zbolelo 5 odraslih oseb, dve `enski in trije mo{ki, ki so bili pri svojem delu v stalnem stiku z naravo in so posredno pri{li v stik z iztrebki glodalcev. Od leta 1983 so za to boleznijo umrle {tiri osebe. Zadnji primer smrti je bil zabele`en v letu Zoonoze bolezni, ki so skupne ivalim in ljudem Za to skupino nalezljivih bolezni, ki se prena{ajo z `ivali na ~loveka, je zna~ilno, da se {irijo z dotikom, slinjenjem, lizanjem, ugrizom, z u`ivanjem oku`enega mesa, mleka in mle~nih izdelkov, z iztrebki. Zaradi raznolikosti povzro~iteljev so vhodna vrata za oku`bo lahko usta, nos, ko`a in sluznice. Najbolj poznane zoonoze so steklina, tetanus, mikrosporija, salmoneloza, kampilobakterioza, jersinioza pa tudi razne bolezni, ki jih povzro~ajo zajedavci (toksokariaza, trakuljavost). Bolezenska znamenja so lahko blaga do zelo huda, nekatere med boleznimi se kon~ajo smrtno (steklina, plju~ni antraks). Bruceloze, vrani~nega prisada, trihineloze in tuberkuloze, ki bi se prena{ala z mlekom in mle~nimi izdelki, zaradi sistemati~nih ukrepov veterinarske slu`be pri nas nimamo ve~. Preglednica 4. Prijavljeni klopni meningoencefalitis v Sloveniji v obdobju Leto {tevilo obolelih Mb/ ,0 8,9 26,7 14,2 20,4 13,8 6,8 7,5 9,7 13,1 umrli Preglednica 5. Hemoragi~na mrzlica z ledvi~nim sindromom v Sloveniji v obdobju Leto {tevilo obolelih umrli

146 NALEZLJIVE BOLEZNI/Alenka Kraigher, Lilijana Pahor Poleg veterinarske slu`be, ki prepre~uje te bolezni, lahko tudi ljudje sami veliko naredimo za prepre~evanje oku`be s pravilnim ravnanjem z `ivili in pravilno pripravo hrane, z umivanjem rok, izogibanjem stika z bolnimi ali oku`enimi `ivalmi in s pravo~asnim obiskom v najbli`ji ambulanti za prepre~evanje stekline ob vsakem sumu stika s steklo `ivaljo. Steklina pri ljudeh praviloma vedno smrtna bolezen, je bila v Sloveniji prisotna pri `ivalih do leta 1950 kot urbana steklina. Od leta 1946 do 1950 je umrlo 13 bolnikov. Med letoma 1950 in 1973 stekline niti pri `ivalih niti pri ljudeh pri nas sploh ni bilo. Po letu 1973 se je spet vnesla med `ivali in se raz{irila po celi Sloveniji. Od tedaj imamo le silvati~no steklino pri `ivalih. Stekline pri ljudeh po letu 1950 ni ve~, prav gotovo zaradi dobro organiziranega dela v posebnih ambulantah, kjer poteka cepljenje proti steklini. Za zatiranje stekline pri `ivalih in s tem zavarovanje ljudi pred steklino izvajamo sistemati~no obvezno cepljenje psov in zadnja leta tudi peroralno cepljenje lisic. Mikrosporija se je na na{em ozemlju za~ela pojavljati `e leta 1965, sprva na Gorenjskem in na ljubljanskem obmo~ju. Pogosteje se pojavlja v urbanem okolju, kjer so glavni prena{alec potepu{ke ma~ke. [tevilo obolelih se je za~elo pove~evati predvsem po letu 1977, v zadnjih nekaj letih pa se ne pove~uje ve~, ~eprav se je bolezen raz{irila na vsa obmo~ja Slovenije. Od leta 1927 do 1947 je bilo v Sloveniji 866 primerov tetanusa. [tevilo zbolelih za tetanusom je bilo nekaj let po drugi svetovni vojni zaradi velikega {tevila poljedelskih in gradbenih delavcev precej veliko. Tetanusa pri novorojen~kih v Sloveniji ni ve~, {e vedno pa se bolezen pojavlja pri starej{ih od 55 let, ki proti tetanusu niso bili cepljeni. Do sredine {estdesetih let je bila letaliteta ve~ kot 30-odstotna, kasneje pa se je zmanj{ala na 10 do 15 %. Od leta 1987 do leta 2001 je za tetanusom zbolelo 120 oseb. Leta 2001 sta bila prijavljena le dva primera, kar je najmanj v preteklih petih letih. Oba bolnika sta pre`ivela. ^eprav je bil antraks na splo{no zelo redka bolezen, je bilo v letih od 1927 do 1947 prijavljenih skupaj 250 primerov ko`nega antraksa. Od leta 1948 do leta 1972 je bilo zabele`enih od dva do {est primerov na leto, nato pa vsega {e po dva primera leta 1977 in Bruceloza se je v Sloveniji prvi~ pojavila {ele po priklju~itvi Primorske po drugi vojni. Oku`ba se je z ovc prenesla na ljudi pa tudi na koze. Najbolj prizadeta obmo~ja so bila na Tolminskem ter Ilirska Bistrica, Se`ana, Gorica. V boju proti brucelozi sta se zdru`ili veterinarska in medicinska stroka ter z uvedbo strogih veterinarsko-sanitarnih ukrepov in prosvetljevanja prebivalstva bolezen izkoreninili. Od takrat smo zabele`ili le pet posami~nih primerov bruceloze zaradi zau`itja nepasteriziranih mle~nih izdelkov, ki so bili kupljeni v tujini, in sedem primerov bolezni zaradi oku`be pri diagnostiki v laboratoriju. Preglednica 6. Prijavljena mikrosporija v Sloveniji v obdobju Leto {tevilo obolelih incidenca/ ,1 47,0 68,2 75,1 83,1 94,7 103,6 115,1 115,2 111,7 Slika 2. Primeri tetanusa v Sloveniji 356

147 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I Preglednica 7. Prijavljeni tetanus v Sloveniji v obdobju Leto {tevilo obolelih Mb/ ,40 0,40 0,65 0,40 0,25 0,25 0,15 0,25 0,45 0,1 {tevilo umrlih Mt/ ,05 0,05 0,35 0,05 0,05 0, ,10 0 Slika 3. Primeri antraksa v Sloveniji Slika 4. Primeri bruceloze v Sloveniji Epidemije nalezljivih bolezni Zna~ilnost in s tem velik pomen in nevarnost nalezljivih bolezni je, da se lahko pojavljajo mno`i~no in {irijo v obliki epidemij in celo pandemije. Epidemija pomeni pojav nalezljive bolezni, ki po ~asu in kraju nastanka ter {tevilu zbolelih oseb presega obi~ajno stanje in je zato potrebno takoj{nje ukrepanje. Po {tevilu zbolelih so najve~je epidemije gripe in oku`be s pitno vodo. Najpogostej{e pa so epidemije oku`b s hrano. Redko se pojavijo tudi epidemije nalezljivih bolezni, ki se prena{ajo z neposrednim stikom. V Sloveniji zadnjih 20 let bele`imo od 40 do 50 epidemij nalezljivih bolezni na leto, med njimi je ve~ kot 20 epidemij povzro~enih s hrano in od ena do pet epidemij z vodo. V desetih letih je bilo v Sloveniji prijavljenih 583 epidemij nalezljivih bolezni. Pri spremljanju epidemijskega pojavljanja nalezljivih bolezni ugotavljamo, da so najpogosteje registrirane epidemije bolezni, katerih povzro~itelji se prena{ajo s kontaminirano hrano. Vzrok za- 357

148 NALEZLJIVE BOLEZNI/Alenka Kraigher, Lilijana Pahor Preglednica 8. Prijavljene epidemije nalezljivih bolezni v Sloveniji v obdobju Epidemija Skupaj oku`ba s hrano kontaktna respiratorna hidri~na skupaj nje so zlasti neprimeren higienski re`im. Sledijo epidemije bolezni, ki se prena{ajo s ~loveka na ~loveka s stikom. Vsako leto zabele`imo tudi izbruhe oku`b z vodo. V desetih letih je bilo prijavljenih 31 hidri~nih epidemij. Vzrok zanje je higiensko slabo urejena preskrba s pitno vodo. Pomembne so tudi respiratorne (kaplji~ne) epidemije, med katere pri{tevamo tudi gripo, ki se {iri po ob~utljivih kolektivih ali celo ve~jih obmo~jih, kar je odvisno od kolektivne imunosti prebivalstva. Zadnji dve leti je bil potek epidemije gripe blag. Vrh je bil v letu 2001 v sedmem tednu, ko je bila obolevnost 74 na prebivalcev. Izoliran je bil virus influence tipa B. Sklepne misli V nerazvitih dr`avah umre zaradi nalezljive bolezni skoraj polovica ljudi `e v rani mladosti. ^eprav bi se ve~ino teh smrti lahko prepre~ilo, je za mnoge ljudi po svetu prepre~evanje nalezljivih bolezni neuresni~ljivo. Uspe{no prepre~evanje in obvladovanje nalezljivih bolezni temelji na u~inkovitem sistemu spremljanja. Delujo~ sistem epidemiolo{kega spremljanja in obvladovanja nalezljivih bolezni je nujno potreben za ukrepanje, obenem pa je klju~nega pomena za postavitev prednostnih nalog, na~rtovanja, zagotavljanja potrebnih finan~nih in drugih virov, napovedovanja in zgodnjega zaznavanja epidemij ter opazovanja in ocenjevanja u~inkovitosti programov obvladovanja nalezljivih bolezni. To velja {e posebej za bolezni, proti katerim cepimo, in bolezni, ki se pojavljajo v epidemijah. Nekatere bolezni zato {e dodatno spremljamo z laboratorijsko podprtimi ob~utljivimi sistemi, da dobimo informacije, ki so potrebne za odlo~itve na podro~ju zagotavljanja javnega zdravja. Ocenjujemo, da je dejansko {tevilo obolelih ve~je kot prikazuje statistika, saj ljudje zaradi la`jih oblik bolezni ne obi{~ejo zdravnika in tako ostanejo neprijavljene. Obstaja pa tudi mo`nost, da zdravniki kljub zakonski obvezi prijavo opustijo. ^eprav se nalezljive bolezni pojavljajo pri ljudeh vseh starosti in obeh spolov, so nekatere bolj pogoste pri otrocih, npr. norice, kampilobakterioza, druge pri odraslih, npr. tetanus, hepatitis A. Zaradi vedno bolj{e higienske ravni se tifus niti paratifus ne pojavljata ve~. S povzro~iteljem teh bolezni se ljudje lahko {e vedno sre~ajo v tujini, kot je najpogosteje tudi pri zbolelih za hepatitisom A. Za prepre~evanje nalezljivih bolezni se izvajajo {tevilni preventivni in protiepidemijski ukrepi. Med njimi so najpomembnej{i: osebna in splo{na higiena, preskrba s higiensko neopore~no pitno vodo in hrano, higiensko odstranjevanje odpadkov, uni~evanje mr~esa in glodavcev. Utrjevanje telesa z redno telovadbo, vitaminsko hrano in gibanjem na sve`em zraku pripomore k ve~ji odpornosti proti mnogim boleznim. Za {tevilne bolezni (otro{ka paraliza, davica, tetanus, oslovski ka{elj, o{pice, mumps, rde~ke, norice, gnojni in virusni meningitis, plju~nica, rumena mrzlica) obstajajo cepiva, s katerimi tudi pri nas lahko za{~itimo otroke in odrasle. Poleg veterinarske slu`be, ki prepre~uje zoonoze, lahko tudi prebivalci sami veliko naredijo za njihovo prepre~evanje s pravilnim ravnanjem z `ivili in pravilno pripravo hrane, z umivanjem rok, izogibanjem stika z bolnimi `ivalmi in s pravo~asnim obiskom v najbli`ji ambulanti za prepre~evanje stekline ob vsakem sumu stika s steklo `ivaljo. Epidemiolo{ke razmere nalezljivih bolezni so zadnja leta pri nas razmeroma ugodne, {e zlasti kar zadeva bolezni, proti katerim poteka sistemati~no cepljenje. Na~in `ivljenja in spremembe v okolju kot tudi hitra prevozna sredstva in»eksplozija«turizma pa omogo~ajo, da se kadar koli pojavijo ali pa vnesejo v dr`avo posamezni primeri nalezljivih bolezni, ki jih pri nas sploh nimamo. Obstaja tudi nenehno tveganje za epidemije oku`b s hrano in vodo kot tudi tveganje, da se zaradi poznanega stalnega spreminjanja virusov influence pojavi obse`na epidemija ali celo pandemija gripe. Tako kot drugod po svetu tudi nas ponovno ogro`ajo nalezljive bolezni, ki so se `e povsem umaknile, pojavljajo pa se tudi nove in povzro~itelji so vse pogosteje odporni proti antibiotikom. Nedavno so ves svet pretresle gro`nje z raz{irjanjem biolo{kih agensov nekaterih najbolj ku`nih bolezni. Dokon~na so spoznanja, da so nekatere bakterije, glive, virusi in paraziti pripravljeni kot biolo{ko oro`je. Toksi~ni in ku`ni material je mo`no raz{iriti s pitno vodo, hrano in ne nazadnje tudi z aerosolom. Povsod so vzniknila vpra{anja o prioritetah, ki naj bi jih za obrambo pred 358

149 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I raz{irjanjem ku`nih agensov postavile posamezne dr`ave. Na splo{no ni pravila in glede na notranje in zunanje potencialne sovra`nike naj bi dr`ave izdelale lastne ocene tveganja ter glede na ranljivost in ogro`enost sprejele ustrezne za{~itne ukrepe (Public ). Vse to {e bolj krepi ideje o vzpostavitvi {e u~inkovitej{ega sistema za zgodnje odkrivanje nalezljivih bolezni in hitro ukrepanje tako na nacionalni ravni kot tudi v {ir{em evropskem prostoru. LITERATURA 1. Zakon o nalezljivih boleznih. Uradni list RS, 69/ Pravilnik o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo prepre~evanje in obvladovanje. Uradni list RS, 16/ /: Brus, P., Public Health Action in Emergencies Caused by Epidemics. A Practical Guide. WHO Geneva. 4. Tanner, M., Lengeler, C., Nicolaus, L., From the efficacy of disease control tools to community effectivness. Transsaction of the Royal Society of Tropical Medicine and Hygiene, 87, Smith, G. P., Morrow, R. H., Field trials of Health interventions in developing countries: a toolbox. London and Basinstoke Maximillan Education LTD. 6. Benenson, S. A. (editor), Control of Communicable Diseases in man. Ed.16. New York, American Public Health Association. 7. Smith, G. S., Development of rapid epidemiologic assessment methods to evaluate health status and delivery of health services. IJE,18: S Public Health response to biological and chemical weapons. World Health Organization,

150 BOLEZNI GOZDNEGA DREVJA, INSEKTI IN PODLUBNIKI/Jo{t Jak{a BOLEZNI GOZDNEGA DREVJA, INSEKTI IN PODLUBNIKI Jo{t Jak{a Gozdovi so naravna skupnost `ivih bitji, ki so v ekolo{kem smislu najbolj stabilne skupnosti. Toda ~lovek je naravne gozdove zaradi svojih potreb preoblikoval v gospodarske gozdove. Ti gozdovi so manj odporni proti boleznim gozdnega drevja in `u`elkam, ki povzro~ajo gospodarsko {kodo. Med glivami, ki povzro~ajo bolezni gozdnega drevja, so najpogostej{e rde~a trohnoba, rak lubja pravega kostanja in holandska brestova bolezen. Med `u`elkami so najpogostej{i povzro~itelji {kode iz reda hro{~ev, natan~neje podlubniki. Letni posek gozdnega drevja zaradi bolezni in `u`elk se giblje med 10 in 15 % celotnega poseka v RS, ki v povpre~ju zna{a 2,5 milijona m 3 lesa. Uvod Pestrost gozdov v Sloveniji pogojuje tudi pestrost bolezni gozdnega drevja in insektov. Tudi bolezni in in- sekti so naravni sestavni del gozdov. Nekatere bolezni in insekti, predvsem `u`elke, povzro~ajo v gozdovih tudi po{kodbe. V naravnih gozdovih, ki so stabilni, so le del le-teh in so v dinami~nem ravnovesju z okoljem. V spremenjenih gozdovih, v gozdovih, ki so jih prizadele naravne ujme in po`ari, v gozdovih, ki so obremenjeni z imisijami, ter v gozdovih, kjer se gospodari malomarno, se ustvarjajo razmere za prenamno`itev, kar povzro~a epifitocije in kalamitete ter s tem povezano {kodo. Med boleznimi gozdnega drevja povzro~ajo najve~ {kode rde~a trohnoba (Heterobasidion annosum (Er.) Bref.), rak lubja pravega kostanja (Endothia parasitica (Murrill) Anderson.) in holandska brestova bolezen (Ceratocystis ulmi (Buism.) Mor.). Med insekti povzro~ajo najve~ {kode v gozdovih `u`elke iz reda hro{~ev (19 vrst), reda metuljev (13 vrst), reda enokrilcev (7 vrst), reda ko`okrilcev (6 vrst), reda ravnokrilcev (2 vrsti) in dvokrilcev (1 vrsta) (Titov{ek, 1993). Dale~ najve~ {kode v slovenskih goz- Slika 1. Posek drevja zaradi bolezni gozdnega drevja, v m 3, po gospodarskih enotah za obdobje

151 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I Slika 2. Posek drevja zaradi bolezni gozdnega drevja po letih, v m 3, za obdobje dovih povzro~ajo hro{~i, natan~neje podlubniki. Med okoli 80 vrstami podlubnikov, ki `ivijo v slovenskih gozdovih in povzro~ajo {kodo prete`no v iglastih gozdovih, sta najpomembnej{a veliki smrekov lubadar (Ips typographus L.) in mali smrekov lubadar (Pityogenes chalcographus Lin.) Bolezni gozdnega drevja Bolezni gozdnega drevja, ki povzro~ajo {kodo v slovenskih gozdovih, lahko razdelimo na avtohtone in vnesene. Med avtohtone {tejemo tudi rde~o trohnobo (Heterobasidion annosum (Er.) Bref.), ki povzro~a veliko {ko- Slika 3. Posek drevja zaradi podlubnikov, v m 3, po gospodarskih enotah za obdobje

152 BOLEZNI GOZDNEGA DREVJA, INSEKTI IN PODLUBNIKI/Jo{t Jak{a do predvsem na smreki, ki raste izven naravnih rasti{~. Med vnesenimi boleznimi sta najnevarnej{i rak lubja pravega kostanja (Endothia parasitica (Murrill) Anderson.) in holandska brestova bolezen (Ceratocystis ulmi (Buism.) Mor.). Ker ekosistem, v katerega se vnese tujerodni patogen, proti njemu nima ustreznih obrambnih mehanizmov, so posledice lahko katastrofalne. Tak{ne so tudi pri zgoraj na{tetih boleznih. Rak lubja pravega kostanja je karantenska bolezen. Povzro~a odmiranje pravega kostanja. K sre~i je v zadnjem ~asu glivica, ki povzro~a to bolezen, dobila virusno bolezen, ki zmanj{uje virulentnost oku`ene glive. Holandska brestova bolezen se prena{a s podlubniki. Gliva povzro~a odmiranje brestov, ki jih je v slovenskih gozdovih iz leta v leto manj. Podlubniki Podlubniki so majhni hro{~i cilindri~ne do ovalne oblike, ki so zaradi na~ina prehranjevanja vezani na drevesne in grmovne vrste. Veliki so od 0,5 mm do 12 mm. V stabilnih, naravnih gozdovih izlo~ajo bolne in oslabele pod lubjem in v lesu. Ker se razvoj podlubnikov odvija v najbolj vitalnih organih, v prevodnem sistemu, s svojim na~inom `ivljenja ogro`ajo svojega v vsej Sloveniji. Ker so njihovi `ivljenjski procesi vezani na zunanje okolje, so odvisni predvsem od zunanje temperature in vlage. Smrekove gozdove ogro`ajo, ko se prenamno`e do mere, ko za~no ogro`ati zdravo, vitalno drevje. Najbolj so ogro`eni sestoji iglavcev na prisojnih ju`nih, jugozahodnih legah, na re~nih naplavinah in v ni`inah. V Sloveniji so najpogostej{i v umetno osnovanih smrekovih monokulturah, na rasti{~ih, ki jim smreka ni prilagojena. Posledice delovanja podlubnikov Nevarnost prenamno`itve podlubnikov v slovenskih gozdovih je prisotna v vseh iglastih gozdovih in je stalna. Posledice so za iglaste gozdove lahko katastrofalne. Napadeno drevje je treba nemudoma posekati, obeliti in ostanke se~nje uni~iti. Ve~je ogolele povr{ine, ki so posledica odstranjevanja napadenega drevja, pa je treba obnoviti. V ugodnih okoli{~inah podlubniki ogro`ajo gozdove iglavcev na ve~jih obmo~jih, lahko tudi na obmo~ju celotne Slovenije. V obdobju gradacije podlubnikov se lahko poseka tudi do m 3 napadenega drevja. Posledice so: Slika 4. Dele` iglavcev v lesni zalogi slovenskih gozdov 362

153 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I pove~ani stro{ki se~nje in spravila lesa (do 30 % in ve~), pred~asni posek, pove~ani stro{ki varstva, obnove in nege napadenih gozdov, razvrednotenje po{kodovanega lesa zaradi onemogo~ene pravo~asne izdelave po{kodovanega drevja, zaradi velike ponudbe lesa se cene na lesnem trgu zni`ajo. Ukrepi za prepre~evanje {irjenja in za zatiranje podlubnikov Lo~imo {tiri ukrepe za prepre~evanje {irjenja in za zatiranje podlubnikov: gojitvene ukrepe, prepre~evalne ukrepe ali gozdno higieno, prepre~evalno-zatiralne ukrepe, zatiralne ukrepe ali sanacijo `ari{~. Gojitev rasti{~u prilagojenih, avtohtonih drevesnih vrst je dolgoro~no najbolj{i preventivni ukrep. Tudi redna nega gozdov v vseh razvojnih fazah pove~uje vitalnost gozdov in posameznih dreves ter s tem povezano manj{o verjetnost napada podlubnikov. S prepre~evalnimi ukrepi omejujemo zaleganje novih generacij podlubnikov. Najpomembnej{i ukrepi, ki jih moramo izvajati trajno, so: posek in izdelava oslabelih in bolnih dreves iglavcev in bresta, hiter posek in izdelava v naravnih ujmah ali kako druga~e po{kodovanih dreves iglavcev in bresta, vzpostavitev popolnega gozdnega reda takoj po opravljeni se~nji iglavcev in bresta, beljenje panjev in se~nih ostankov oblovine, takoj{en izvoz neobeljene oblovine iglavcev in bresta na strojno lupljenje oz. takoj{njo predelavo. Tudi prepre~evalno-zatiralne ukrepe je treba izvajati stalno. Z nadzorovanjem gozdov zagotavljamo pravo~asen posek in ustrezno izdelavo posameznih napadenih dreves. Kontrola {tevil~nosti populacij podlubnikov z nastavami in lovnimi pastmi daje podatke o razvoju populacij in tako usmerja na~rtovanje prepre~evalno-zatiralnih ukrepov. Zatiralni ukrepi so po vsebini enaki prepre~evalno-zatiralnim ukrepom, le da se izvajajo intenzivnej{e in v ve~jem obsegu. Bolezni gozdnega drevja in insekti so bili in bodo ostali sestavni del gozdnih ekosistemov. Pri delu z gospodarskim gozdom moramo upo{tevati vse previdnostne ukrepe, da ne ustvarjamo razmer, v katerih bi se ti organizmi lahko ~ezmerno razmno`ili in za~eli ogro`ati gozdove. Posebna pozornost pa mora biti namenjena prepre~evanju morebitnega vnosa tujerodnih organizmov, ki v novem okolju lahko povzro~e katastrofe. Sklepne misli Z vse bolj razvejano in raz{irjeno trgovino z lesom in lesnimi izdelki, se pove~uje mo`nost vnosa tujerodnih, novih povzro~iteljev bolezni gozdnega drevja in `u`elk, ki povzro~ajo {kodo v gozdu. Nekateri med njimi lahko Slika 5. Posek gozdnega drevja po gozdnogospodarskih enotah, v m 3, za obdobje , vzrok insekti 363

154 BOLEZNI GOZDNEGA DREVJA, INSEKTI IN PODLUBNIKI/Jo{t Jak{a po dosedanjih izku{njah in znanju povzro~e epifitocije oz. kalamitete neslutenih razse`nosti in posledic. Drugi dejavnik, ki pove~uje mo`nosti za pove~an obseg bolezni in {kodljivcev gozdnega drevja, je spreminjanje podnebja. Pove~anje temperature bi pomenilo stres za gozdno drevje in ugodnej{e razmere za razvoj patogenih organizmov in njihove populacije. Mo`nosti vnosa novih tujerodnih patogenov in podnebne spremembe nam nalagajo pove~ano dejavnost pri nadzoru slovenskih gozdov, dosledno izvajanje zahtevanih prepre~evalno-zatiralnih del ter aktivno, namensko usmerjeno znanstvenoraziskovalno delo na podro~ju varstva gozdov. Na{teta dela bodo morala biti opravljena in to ne glede na ceno, kajti {koda, ki bi nastala zaradi opu{~anja teh del, bi bila veliko ve~ja in bi imela dolgoro~ne posledice. Ker so gozdovi na{e skupno»bogastvo«, bo moralo biti dovolj denarja za varstvo gozdov tudi v prora~unu Republike Slovenije. Sedanje stanje prora~unskih sredstev, namenjenih varstvu gozdov, ne ka`e ni~ dobrega, saj se zmanj{ujejo. LITERATURA 1. Pape, J., Peru{ek, M., Kos, I., Biotska raznolikost gozdne krajine. Ljubljana, Zavod za gozdove Slovenije, Zveza gozdarskih dru{tev Slovenije, s Perko, F., Poga~nik, J., Kaj ogro a slovenske gozdove. Ljubljana, Zveza gozdarskih dru{tev Slovenije, 23 26, Poro~ilo o delu Zavoda za gozdove Slovenije, leta Ljubljana, Zavod za gozdove Slovenije. 364

155 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I RASTLINSKE KU@NE BOLEZNI Franci Celar, Vlasta Knapi~ [tevilni povzro~itelji rastlinskih bolezni, posebej glive, so zmo`ni povzro~iti izbruhe epidemij. Epidemi~ne bolezni povzro~ajo in bodo povzro~ale resne izgube ve~ine gojenih rastlin. Te izgube imajo velik vpliv na kmetijsko pridelavo, prideloval~evo ekonomijo in na ruralne skupnosti. Poleg tega nekatere glive na oku`eni hrani in krmi tvorijo strupene metabolite, mikotoksine, ki so neposredno nevarni za zdravje ljudi in `ivali. V prispevku so prikazani nekateri primeri {kode zaradi rastlinskih bolezni iz zgodovine in sedanjosti in pomen rastlinskih bolezni za ljudi. Uvod Opise rastlinskih bolezni in {kodo, ki jo povzro~ajo, lahko najdemo `e v najzgodnej{ih pisanih dokumentih. V Svetem pismu stare zaveze so zapisi o rjah in sneteh na `itih, na{li so zapise o koruzni bulavi sneti iz ~asa Aztekov, Inkov in Majev, zapise o plesnih, {krlupu in sadnih gnilobah v mediteranskih de`elah. Rastlinske bolezni so bile pogosto vzrok za selitve narodov, za vojne, vendar je v zapisih to redko omenjeno; vzroke so iskali v nadnaravnih silah, najve~krat so jih razumeli kot bo`jo kazen (Agrios, 1997; Klinkowski, 1970). Tudi kasneje v zgodovini je pri vseh narodih prevladovalo mi{ljenje, da so bolezni posledica delovanja nadnaravnih sil (bo`anstev, zvezd, meseca, skrivnostnih sil so si rastlinske bolezni razlagali kot kazni, s katerimi je bog kaznoval gre{no ljudstvo. Grki in Rimljani so jih povezovali z zvezdami in ozvezdji ter polno luno, imeli so praznike, posve~ene bogovom, za{~itnikom razli~nih gojenih rastlin (Apolon, Robigus in Robigo). [ele sredi 19. stoletja so spoznali vzrok {tevilnih rastlinskih bolezni mikroskopsko majhne, prostemu o~esu nevidne glive, pozneje bakterije in {ele v za~etku prej{njega stoletja viruse. Glive so ena izmed najbolj raznovrstnih in pomembnih skupin med rastlinskimi parazitskimi mikroorganizmi. O njih in katastrofalni {kodi, ki so jo oziroma jo lahko povzro~e, je dale~ najve~ podatkov, zato bo v tem delu prispevka najve~ govora o glivi~nih rastlinskih boleznih (mikozah). Pomen rastlinskih bolezni za ~loveka, njegov razvoj in obstoj se je pove~al s prehodom iz nabiralni{tva oziroma nomadske `ivinoreje na pridelovanje polj{~in (Bli`nji vzhod, do let pr. n. {.). Rastline, ki so prej v naravi rasle posamezno, je ~lovek skoncentriral na relativno majhnem prostoru in s tem zelo pove~al mo`nosti za hitro {irjenje rastlinskih bolezni. Od takrat so rastlinske bolezni ena izmed glavnih gro`enj ~loveku oziroma njegovi oskrbi s hrano in drugimi izdelki rastlinskega izvora (obleka, izdelki iz lesa, `ivalska krma idr.) (Agrios, 1997; Schwinn, 1992). Epidemi~ne rastlinske bolezni V naravnih me{anih rastlinskih populacijah se bolezni pojavljajo na posameznih rastlinah. V razmerah kmetijske pridelave (velike povr{ine, posejane z isto vrsto oziroma sorto gojene rastline) pa se bolezen lahko pojavi v ve~jem obsegu kot epidemija (epifitocija) ali celo kot pandemija. Med {tevilnimi patogeni gojenih rastlin je sorazmerno malo takih, ki povzro~ajo epidemije. Gre za posebne biolo{ke predpogoje, ki jim mora patogen zadostiti: velika virulenca, kratek ~as oku`be, veliko {tevilo razmno`evalnih organov kratek razmno`evalni ciklus, policikli~no razmno`evanje (veliko {tevilo generacij), enostaven na~in {irjenja (veter ali vektoji prena{alci). Nekaj zna~ilnih rastlinskih patogenih gliv, bakterij in virusov, ki izpolnjujejo te zahteve, je v preglednici 1. Najpogostej{i vzroki pojava epifitocij a) Hkratni pojav treh dejavnikov: mno`i~na zastopanost parazita z veliko virulenco, raz{irjenost ob~utljive sorte rastlin na velikem obmo~ju in ustrezne klimatske razmere. Slika 1. Bolezenska znamenja na marelici, oku`eni z virusom {arke (obro~kasta razbarvanja na ko{~ici) Bolezen se pojavi, ko nastopi najbolj ustrezna ~asovna in prostorska povezava teh treh dejavnikov. ^lovek je v 365

156 RASTLINSKE BOLEZNI/Franci Celar, Vlasta Knapi~ Preglednica 1. Rastlinske patogene glive, bakterije in virusi, ki so povzro~ili pomembne epidemije Bolezen (povzro~itelj) Obmo~je Primeri r`eni ro`i~ek (Claviceps purpurea) peronospora vinske trte (Plasmopara viticola), oidij vinske trte (Uncinula necator) krompirjeva plesen (Phytophthora infestans) `itne rje (Puccinia spp.) tobakova plesen (Peronospora tabacina) `itne sneti (Ustilago spp.) kostanjev rak (Cryphonectria parasitica) holadska bolezen bresta (Ophiostoma ulmi) kavov~eva rja (Hemileia vastatrix) {arka PPV (plum pox potyvirus) hru{ev o`ig (Erwinia amylovora) Povzeto po Agrios, 1997 Evropa Afrika Evropa povsod po svetu v vla`nem podnebju Evropa ZDA Mehika Evropa Amerika povsod po svetu ZDA Evropa ZDA Evropa JV Azija Brazilija Evropa Severna Amerika Evropa epidemije od 10. do 20. stoletja epidemije v obdobju in ter {tevilni izbruhi po tistem irska lakota l. 1845/46 nem{ka lakota l. 1916/17 {tevilni izbruhi po tistem epidemiji l in 1955 epidemija l epidemija l. 1976/77 epidemije v {estdesetih letih epidemija l. 1979/80 pogoste in resne epidemije uni~enih ve~ina kostanjevih dreves v obdobju , v Evropi po 2. svetovni vojni uni~enih ve~ina brestovih dreves v Ameriki od l do danes epidemije obdobju epidemije od l naprej povzro~a resno {kodo na ko{~i~arjih (slive, breskve, marelice) bakterija povzro~i propad velikega {tevila dreves vsako leto teh povezavah pogosto klju~ni dejavnik, ker goji rastlinske vrste v monokulturi na velikih povr{inah. b) Introdukcija oziroma uvajanje novih vrst (sort) gojenih rastlin, ki so izredno ob~utljive za dolo~ene bolezni. c) Pojav neke nove vrste parazita. ~) Spremembe ali okvare, ki lahko nastanejo v kratkem obdobju v normalnih okoli{~inah pri rastlinski vrsti ali parazitu. Mno`i~no sajenje dolo~enih novih vrst (sort) brez predhodnega preverjanja njihove ob~utljivosti za»doma~e«patogene lahko povzro~i velike izgube ali celo propad posevkov (nasadov). Vnos nove vrste parazita v neko okolje v ve~ini primerov pripelje do epidemij oziroma pandemij in s tem do velikih izgub pridelka. Ko rastline (najve~krat z druge celine) prvi~ prenesemo v novo okolje, z njimi navadno ne prenesemo tudi njihovih specifi~nih patogenov. S~asoma prenesemo tudi te. Znanih je kar nekaj primerov, ko so v Evropo prinesli gojene rastline z drugih celin, z njimi pa ne tudi njihovih specifi~nih bolezni. V tem novem pridelovalnem okolju na za~etku ni bilo nobenih bolezenskih povzro~iteljev, vendar take razmere niso bile trajne in po dolo~enem ~asu so bile za gojenimi rastlinami prinesene tudi njihove bolezni. Vmesni ~as se razlikuje od primera do primera. Krompirjeva plesen (Phytophthora infestans) je pri{la v Evropo {ele okoli 200 let za krompirjem. Tako je krompir dolgo veljal za rastlino, ki nima nobenih bolezni, ker mu specifi~ni bolezenski povzro~itelji niso takoj»sledili«iz Amerike v Evropo (Klinkowski, 1970). Po drugi strani pa lahko na novo vneseni bolezenski povzro~itelj v okolju, kjer ga doslej nikoli ni bilo, povzro~i pravo katastrofo in veliko gospodarsko {kodo, ponavadi z dolgoro~nimi posledicami. Tako je vnos oidija vinske trte (Uncinula necator) iz Amerike v Evropo povzro~il ob~utno zmanj{anje pridelave vina. V Franciji se je v letih 366

157 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I trte se je v Sloveniji pojavil po letu 1850, peronospora pa leta O gospodarskem pomenu teh bolezni pove dejstvo, da je pri oskrbi z zatiralnimi sredstvi in {kropilnicami pomagala dr`ava s subvencijami (Ma~ek, 1979a). Vsaka epidemija sledi svojim lastnim pravilom (zakonitostim), spreminja zna~ilnosti, sprva nara{~a, dose`e vrh, ko povzro~i najve~ izgub in {kodo, nato se s~asoma umiri, upada in postane bolj blaga. Ima svojo lastno fizionomijo, morfologijo oziroma svoj lastni genius epidemicus. Vsaka epidemija ima dva omejujo~a dejavnika: njen za~etek in konec sta dolo~ena s ~asom in prostorom (Gäumann, 1951). Slika 2. Koruzni stor`, oku`en z glivo Fusarium moniliforme (plesnivost koruznih stor`ev) zaradi te bolezni pridelava vina zmanj{ala s 45,3 na 10,8 milijona hektolitrov, se pravi na ~etrtino (Klinkowski, 1970). Podobne te`ave je evropskim vinogradnikom povzro~ila peronospora vinske trte (Plasmopara viticola). Ti dve bolezni sta tudi slovenskim vinogradnikom povzro~ili precej preglavic in ob~utno {kodo. Oidij vinske Preglednica 2. Ocena izgub pridelkov, ki so jo povzro~ile bolezni na razli~nih gojenih rastlinah v svetovni pridelavi hrane leta 1993 v odstotkih (brez skladi{~nih bolezni) Gojena rastlina Izgube (v %) `ita 9,2 krompir 21,8 ostale gomoljnice 16,7 sladkorna pesa 10,4 sladkorni trst 19,2 stro~nice 11,3 vrtnine 10,1 sadje 12,6 kavovec, kakavovec, ~ajevec 17,7 oljnice 9,8 rastline za naravna vlakna 11,0 tobak 12,3 naravni kav~uk 15,0 povpre~je 11,8 Povzeto po FAO Production Yearbook, 1993; Oerke in sod., 1994 Preglednica 3. Letna {koda in izguba, ki so jo povzro~ile rastlinske bolezni, {kodljivci in pleveli v svetovni kmetijski pridelavi pomembnej{ih gojenih rastlin* v obdobju od 1988 do 1990 v odstotkih in USD Celina ali regija Izguba (v %) [koda (v milijardah USD) Evropa 28,2 16,8 Oceanija 36,2 1,9 Severna in Srednja Amerika 31,2 23,0 Rusija 40,9 22,0 Ju`na Amerika 41,3 21,8 Afrika 48,9 12,8 Azija 47,1 145,3 povpre~je 42,1 243,7 * vklju~ene gojene rastline so ri`, p{enica, je~men, koruza, krompir, soja, bomba` in kavovec (Oerke in sod.,1994) 367

158 RASTLINSKE BOLEZNI/Franci Celar, Vlasta Knapi~ Rastlinske bolezni in svetovna kmetijska pridelava Pomen kmetijske pridelave je tesno povezan s {tevilom prebivalstva na Zemlji. Zelo malo je podatkov o {tevilu prebivalstva na na{em planetu pred letom Ocenjujejo, da je na za~etku na{ega {tetja `ivelo na zemeljski obli 300 milijonov ljudi, 310 milijonov leta 1000, 400 milijonov leta 1500 in 1,3 milijarde leta V 20. stoletju se je za~ela eksplozivna rast prebivalstva. Leta 1993 je bilo na svetu 5,57 milijarde prebivalcev. Ob 1,7-odstotni letni rasti bo leta 2025 na na{i obli okoli 8,5 milijarde prebivalcev (Agrios, 1997). Zaskrbljuje, da je v nerazvitih dr`avah, kjer se s kmetijstvom ukvarja 50 do 80 % prebivalcev, kmetijska pridelava najmanj{a, rast prebivalstva pa najve~ja, v povpre~ju 2,4-odstotna. Zaradi neenakomerne svetovne porazdelitve primernih pridelovalnih zemlji{~, denarja, tehni~nih sredstev in znanja, potrebnega za kmetijsko pridelavo, je tako slabo prehranjenih ali la~nih vsaj 2 milijardi ljudi (Agrios, 1997). Eden izmed treh najpomembnej{ih dejavnikov, ki neposredno vplivajo na zmanj{anje svetovne kmetijske pridelave, so rastlinske bolezni. V svetovnem merilu zna{ajo povpre~ne izgube zaradi bolezni pribli`no 12 %. Obstajajo precej{nje razlike med posameznimi gojenimi rastlinami in celinami (regijami), kar je razvidno iz preglednic 2 in 3. ^e dodamo {e izgube zaradi {kodljivcev in plevelov, se celotna izguba pribli`a tretjini svetovne kmetijske pridelave. Za izgube v skladi{~u moramo dodati {e pribli`no 9 do 20 %. ^e povzamemo, smo zaradi delovanja razli~nih {kodljivih organizmov vsako leto ob pribli`no polovico pridelka. Vrste {kode in obseg Za milijone ljudi po vsem svetu, katerih pre`ivetje je odvisno od lastne pridelave kmetijskih rastlin, lahko rastlinske bolezni prinesejo obilje ali pomankanje, podhranjenost, stradanje ali celo smrt. Tako je med veliko irsko lakoto (1845/46), ki jo je povzro~ila oku`ba krompirja s krompirjevo plesnijo (Phytophthora infestans), umrlo ve~ kot milijon ljudi (Canon, 1989). Tudi na Kranjskem se je leta 1945 in po njem ta bolezen {irila v epifitoti~nem obsegu. Z njo so bile povezane resne gospodarske te`ave, zlasti za tisti del prebivalstva, za katerega je bil krompir glavna hrana (Ma~ek, 1979b). Od predzgodovinskih ~asov do danes so lakote, ki so jih povzro~ile rastlinske bolezni, vzpodbujale socialne in politi~ne nerede, preseljevanje»plemen«oziroma narodov na nova obmo~ja ali celo izseljevanje v druge de`ele ali celo na druge celine. Tak primer je izselitev ve~ kot milijon Ircev v ZDA po lakoti, ki jo je povzro~ila krompirjeva plesen. [e veliko ve~ se jih je v 18. in 19. stoletju izselilo v ZDA iz Francije, Nem~ije, [vice, Avstrije in Italije, predvsem zaradi slabih `ivljenjskih razmer v Evropi. Rastlinske bolezni so pomembne tudi v dr`avah, kjer je hrane dovolj, ker povzro~ajo neposredno {kodo pridelovalcem. Posredno je prizadet tudi porabnik, saj se najve~krat zaradi tega zvi{ajo prodajne cene Slika 3. Koruzni stor`, oku`en z glivo Ustilago maydis (koruzna bulava snet); gliva oblikuje strupene presnovke Slika 4. Gomolj krompirja, oku`ena s krompirjevo plesnijo (Phytophthora infestans); zna~ilna rde~erjava marmoriranost oku`enega tkiva 368

159 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I pridelkov. Oku`ene rastline oziroma pridelki so lahko strupeni za ljudi in `ivali, ~e jih u`ivajo. Rastlinske bolezni lahko vplivajo na lepoto okolja, saj prizadenejo ali uni~ijo posamezne rastlinske vrste okoli na{ih domov, v parkih in gozdovih. Poleg vsega na{tetega pa ~lovek uporablja za zatiranje rastlinskih bolezni na milijone ton strupenih kemi~nih sredstev za varstvo rastlin, s katerimi pogosto onesna`i tudi vodo in okolje (Klinkowski, 1970; Thurston, 1973; Agrios, 1997). Rastlinske bolezni lahko uni~ijo dolo~ene rastlinske vrste ali pa omejijo pridelavo na dolo~enem na obmo~ju Iz zgodovine je znanih kar nekaj primerov, kako so rastlinske bolezni zdesetkale in tako omejile raz{irjenost nekaterih avtohtonih rastlinskih vrst na dolo~enem obmo~ju. Taki bolezni sta kostanjev rak (Cryphonectria parasitica) in holandska bolezen bresta (Ophiostoma ulmi), ki sta v Ameriki in Evropi povzro~ili zdesetkanje `lahtnega kostanja in bresta (Klinkowski, 1970). Marsikdo ne ve, da je bila [ri Lanka v 19. stoletju znana kot otok kavovca. Zaradi velikih epidemij kavov~eve rje (Hemileia vastatrix) v nekaj zaporednih letih so celo ukinili pridelavo kavovca in pre{li na ~ajevec. Bakterija Erwinia amylolovora (hru{ev o`ig) je na nekaterih obmo~jih onemogo~ila pridelavo hru{k in jablan. Rastlinske bolezni posredno vplivajo na obstoj in razvoj `ivilskopredelovalne industrije in s tem na zaposlenost (brezposelnost) na nekem obmo~ju. Po drugi strani pa so rastlinske bolezni omogo~ile razvoj novih industrijskih panog (npr. agrokemi~ne, izdelave kmetijskih strojev idr.) (Agrios, 1997, Klinkowski, 1970). Rastlinske bolezni zmanj{ujejo koli~ino in kakovost pridelkov Obseg {kode, ki jo povzro~ajo rastlinske bolezni, je odvisen od rastlinske vrste, patogena, obmo~ja pridelave, okolja, varstvenih ukrepov in kombinacije vseh teh. Bolezni lahko povzro~ajo koli~insko izgubo pridelka tako na pridelovalnih povr{inah kot v skladi{~u. Zelo pogosto bolezni skoraj ne vplivajo na koli~ino pridelka imajo pa velik vpliv na njegovo kakovost in prodajno ceno. Nazoren primer so jabolka, ki so lahko sorazmerno malo oku`ena z jablanovim {krlupom (okoli 5 %), vendar se njihova prodajna cena zaradi tega zmanj{a za polovico. Brez tr`ne vrednosti so lahko tudi malo oku`eni cvetovi rezanega cvetja. Oku`eni pridelki so lahko strupeni za ljudi in `ivali Rastlinske bolezni ne zmanj{ujejo pridelka, ampak {kodujejo tudi ljudem. Rastlinski patogeni tvorijo mikotoksine (sekundarni metaboliti), ki imajo akuten ali kroni~en vpliv na ljudi, ki jedo oku`ene pridelke. Podobno izzovejo resne zastrupitve pri `ivini, ~e ta jé oku`eno kr- Slika 5. R`eni ro`i~ki (Claviceps purpurea), ki vsebujejo strupene alkaloide Slika 6. Peronospora vinske trte (Plasmopara viticola), ena izmed epidemi~nih bolezni, vnesenih v Evropo iz Amerike 369

160 RASTLINSKE BOLEZNI/Franci Celar, Vlasta Knapi~ mo. Zna~ilen primer zastrupitve z mikotoksini je ergotizem (`itna bo`jast, ogenj sv. Antona). To je resna bolezen `iv~nega sistema, ki jo povzro~ajo alkaloidi iz r`enih ro`i~kov. V~asih jih niso odstranjevali iz zrnja r`i, ampak so jih skupaj z njimi zmleli v moko. V zadnji razvojni stopnji bolezni pride do odmiranja udov. Med 10. in 19. stoletjem je zaradi te bolezni umrlo nekaj sto tiso~ ljudi. Med najbolj pogostimi naravnimi mikotoksini so {e aflatoksini, trihoteceni, zearalenon, patulin, citrinin, citreoviridin idr. V rastlinah se lahko kopi~ijo med rastno dobo ali skladi{~enjem pridelkov. Vsi imajo visok akutni toksi~ni in karcinogeni potencial za toplokrvne organizme. Do zastrupitev ljudi z mikotoksini je najve~krat pri{lo med vojnami, ko je hrane primanjkovalo in so jedli tudi plesnivo. Znajo pa postati mikotoksini v ~love{ki hrani zopet pomembni zaradi pridelkov iz biopridelave, kjer ne uporabljajo fitofarmacevtskih sredstev, s katerimi zatiramo glive, ki tvorijo te toksine (Smith, 1985; Ki{pati}, 1985; Palti, 1978). Dandanes so za~eli mikotoksinom v ~love{ki hrani posve~ati ve~ pozornosti, zaradi pridelkov iz biopridelave, kjer ne uporabljajo fitofarmacevtskih sredstev, s katerimi zatiramo glive, ki tvorijo te toksine (Smith, 1985; Ki{pati}, 1985; Palti, 1978; Schwinn, 1992) Nevarnost, da bi se {kodljivi organizmi preve~ razmno`ili, se je v 20. stoletju pove~evala zaradi nara{~ajo~e intenzivnosti pridelave kot zaradi vse ve~jega trgovanja z rastlinami in rastlinskimi pridelki, ki danes brez te`av menjajo dr`ave in celine. Tako blago lahko s seboj nosi tudi {kodljive organizme, ki v novem okolju nimajo naravnih sovra`nikov ali pa so gojene rastline nanje bolj ob~utljive kot v izvornem okolju. [e posebej nevarno je trgovanje s sadilnim materialom in semenom rastlin, saj z njimi zasajamo (sejemo) nove nasade (posevke), kjer imajo {kodljivi organizmi vse mo`nosti, da se razvijajo in razmno`ujejo. Vlade posameznih dr`av so zato za~utile potrebo po preventivnih ukrepih, da nevarnih organizmov sploh ne bi vnesle na svoja ozemlja; zlasti zaradi varovanja interesov svojih pridelovalcev in svojega gospodarstva, ki je bilo zaradi mno`i~nega uni~enja strate{kih pridelkov tudi ogro`eno. Tako so 3. novembra 1881 podpisale prvo mednarodno konvencijo o ukrepih, ki jih je treba izvajati proti trtni u{i Phylloxera vastatrix. Sledila ji je dodatna konvencija, podpisana v Bernu 15. aprila Iz nje je nastala Mednarodna konvencija o varstvu rastlin, podpisana v Rimu 16. aprila 1929, ki je `e predpisovala listo nevarnih {kodljivih organizmov in natan~neje opredelila pojem karantene. Danes je uvrstitev posebej nevarnih {kodljivih organizmov na karantenske liste in na sezname nadzorovanih ne- Posledica rastlinskih bolezni so tudi finan~ne izgube Dolo~ene rastlinske bolezni lahko prepre~ujemo (zatiramo) samo z izvajanjem enega ali ve~ varstvenih ukrepov, kar seveda stane. Stro{ki pridelave se pogosto pove~ajo zaradi uporabe fitofarmacevtskih sredstev (FFS). Na~eloma stremimo k temu, da bi bili stro{ki uporabe FFS manj{i od {kode, ki jo povzro~ijo bolezni, vendar vedno to ni mogo~e. ^e bi opustili kemi~no varstvo, bi lahko na nekaterih zemlji{~ih opustili pridelavo za nekaj let. Pridelek in s tem prihodek se zmanj{a tudi zaradi setve (saditve) odpornih sort gojenih rastlin. Zaradi rastlinskih bolezni se pove~ajo tudi stro{ki manipulacije in skladi{~enja pridelkov (prebiranje, hlajenje idr.). Velike finan~ne izgube nam lahko povzro~i vnos karantenskega {kodljivega organizma v neko obmo~je. Karantenski organizmi so namre~ podvr`eni zakonski regulativi in strogim varstvenim ukrepom. Najve~krat se rastlinski material uni~i, prepove saditev ob~utljivih rastlin in trgovanje z njim izven oku`enega obmo~ja ipd. Vsi ti varstveni ukrepi najve~krat finan~no zelo prizadenejo tako pridelovalca kot {ir{o skupnost. Izvajanje varstvenih ukrepov za prepre~evanje (zatiranje) rastlinskih bolezni Slika 7. Zdrava p{eni~na zrna (zgoraj) in zrna, oku`ena z glivami iz rodu Fusarium, ki tvorijo mikotoksine (spodaj) 370

161 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I karantenskih organizmov na sadilnem materialu sprejelo 112 podpisnic mednarodne konvencije (Zakon, 2000), med njimi tudi Slovenija. Uvedba uradnega nadzora nad vnosom karantenskih organizmov na ozemlje dr`ave je prvi preventivni ukrep, ki je nujna podlaga za vsako nadaljnjo integrirano pridelavo. Pri pridelavi semena in sadik slu`ba za varstvo rastlin preverja mesta pridelave, opravlja zdravstvene preglede rastlin in z izdanimi dokumenti potrjuje, da kupec prejme zdrave rastline. ^eprav {e danes le malo izvajalcev varstva rastlin v Sloveniji povezuje fitosanitarno slu`bo z integriranim varstvom, se je na na{em ozemlju, ko je meje varovala {e skupna jugoslovanska slu`ba, `e jasno opredeljevalo, da je rastlinska karantena kot preventivni ukrep eden od elementov dinami~nega integriranega varstva rastlin (Milo{evi}, 1980). Republika Slovenija finan~no in programsko podpira tudi drug nivo uravnavanja {kodljivih organizmov rastlin: uvedbo prognosti~ne slu`be za varstvo rastlin in integrirane pridelave, ki s preventivnimi ukrepi prepre~ujeta prerazmno`itve in s tem nastanek organizmi in ekosistemi delujejo po naravnih zakonitostih in mnogokrat jih lahko ~lovek le delno uravnava. Ko niti dr`avna regulativa niti imetniki rastlin ne morejo prepre~iti {kode, kljub temu da ravnajo kot dobri gospodarji in opravljajo vse preventivne in kurativne ukrepe, nastane {koda. Mnoge prikrite oku`be pridejo {e toliko bolj do izraza zaradi neugodnih vremenskih razmer (su{e, mraz, poplave), saj so bolezni in rastline neposredno odvisne od okoljskih dejavnikov. S tega vidika pojav rastlinskih bolezni preraste v naravno nesre~o. Sklepne misli Rastline so nujno potrebne za obstoj ~loveka na Zemlji. Hrana, ki jo u`iva, neposredno ali posredno (prek `ivali) izvira iz rastlin. Tudi {tevilni drugi izdelki v vsakdanji rabi so rastlinskega izvora (obleka, obutev, izdelki iz lesa idr.). Vse, kar negativno vpliva na obseg uspe{nega gojenja rastlin, je bilo v preteklosti za ~loveka lahko usodno, danes pa v razvitej{ih dr`avah {kodi njegovim gospodarskim interesom. Eden izmed najpomembnej{ih dejavnikov, ki neposredno vplivajo na zmanj{anje kmetijske pridelave, so {kodljivi organizmi in med njimi ku`ne rastlinske bolezni. Izgube, ki jih povzro~ajo, imajo velik vpliv na kmetijsko pridelavo, prideloval~evo ekonomijo in ruralne skupnosti. Poleg tega da bolezni zmanj{ujejo pridelke, na ~loveka in `ivali delujejo {e na drug na~in. Nekatere glive na oku`eni hrani in krmi tvorijo tudi strupene metabolite (mikotoksine), ki so neposredno nevarni za zdravje ljudi in `ivali. Pomen rastlinskih bolezni bi postal {e izrazitej{i v izjemnih razmerah (vojna), v katerih je ote`ena normalna kmetijska pridelava in je pomanjkanje osnovnih dobrin ~lovekov vsakdanji spremljevalec. Slika 8. Zna~ilna bolezenska znamenja na krompirjevih gomoljih, oku`enih s karantensko glivo Synchytrium endobioticum (krompirjev rak); posnetek iz petdesetih let prej{njega stoletja LITERATURA 1. Agrios, G. N., Plant Pathology. San Diego, Academic Press, Canon, J. R., The great Irish famine. Dublin, Veritas, Food and Agriculture Organization (FAO), Production Yearbook. Rome, FAO. 4. G umann, E., Pflanzliche Infectionslehre. Basel, Birkh user, Ki{pati~, J., Op}a fitopatologija. Zagreb, Fakultet poljoprivrednih znanosti Sveu~ili{ta u Zagrebu, Klinkovski, M., Catastrophic plant diseases. Annual Review of Phytopathology, 8, Ma~ek, J., 1979a. O pojavu pepelaste plesni (Uncinula necator /Schw./ Burr. in peronospore (Plasmopara viticola / B. et C./ Berl. et de Tony) na vinski trti in njunem zatiranju v Sloveniji do leta Zbornik Biotehni{ke fakulteteuniverze Edvarda Kardelja v Ljubljani, 33, Ma~ek, J., 1979b. Izbruh in {irjenje krompirjeve plesni Phytophthora infestans (Mont.) de Bary na Kranjskem v 19. stoletju, Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike, 4, Ljubljana, Slovenska matica, Milo{evi}, B., Ki{pati}, J., Maceljski, M., Priru~nik o karantenskim biljnim bolestima I {teto~inama SFR Jugoslavije. Fakultet poljoprivrednih znanosti Sveu~ili{ta u Zagrebu, Institut za za{titu bilja, Oerke, E. C., Dehne, H. W., Sch nbeck, F., Weber, A., Crop production and crop protection: Estimated losses in major food and cash crops. Amsterdam, Elsevier, Palti, J., Toxigenic Fusaria, their Distribution and Significance as Causes of Disease in Animal and Man. Berlin, Verlag Paul Parey, Schwinn, F. J, Significance of fungal pathogens in crop production. Pesticide Outlook, 3, Smith, J. E., Moss, M. O., Mycotoxins. Formation, analysis and significance. New York, J. Willey, Thurston, H. D., Threatening plant diseases. Annual Review of Phytopathology, 11, Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu rastlin (spremenjene). Uradni list RS Mednarodne pogodbe, 23/2000; Uradni list RS, 84/

162 [KODLJIVE IN ^LOVEK/Stanislav Trdan [KODLJIVE IN ^LOVEK Stanislav Trdan [kodljive `u`elke spremljajo ~loveka vse od njegovega za~etka. [tevilne vrste so s svojo zastopanostjo, prehranjevanjem z gojenimi in samoniklimi rastlinami ali s prenosom fitopatogenih virusov in drugih potencialnih povzro~iteljev rastlinskih bolezni povzro~ale in {e povzro~ajo velike izgube pridelkov, s ~imer so imele (imajo) v dolo~enih obdobjih v zgodovini precej{en vpliv na socialni polo`aj prebivalstva. Nekatere vrste `u`elk uvr{~amo tudi med pomembne prena{alce ~love{kih bolezni (malarija, kolera, pegasti tifus idr.). Prispevek opisuje nekaj zgledov povezav na ravni {kodljiva `u`elka (Anopheles spp., Musca domestica, Pediculus spp., Metcalfa pruinosa, {kodljive kobilice, Anthonomus grandis, Ostrinia nubilalis, Dactulosphaira vitifoliae, Leptinotarsa decemlineata, Quadrispidiotus perniciosus, resarji, skladi{~ni {kodljivci) ~lovek iz razli~nih zgodovinskih obdobij. Uvod Med vsemi `ivimi bitji v naravi predstavljajo `u`elke (Insecta) naj{tevil~nej{i razred. Doslej je bilo opisanih pribli`no 1,5 milijona razli~nih vrst organizmov, med njimi je ve~ kot polovica `u`elk (May, 1992). Upo{tevajo~ razli~ne metode ocenjevanja {tevila `u`el~jih vrst na Zemlji, naj bi jih bilo med 2 in 3 milijoni (Hodkinson in Casson, 1991) pa do 30 milijonov (Erwin, so na Zemlji `e ve~ sto milijonov let, torej jo naseljujejo bistveno dlje od ~loveka. Med evolucijo so se prilagodile spreminjajo~im se razmeram v okolju in imajo v `ivljenjskem okolju ljudi velik pomen. Glede na odnos `u`elk do ~loveka lo~imo koristne, {kodljive in indiferentne vrste (Bleiweis, 1970). Ve~ji del teh ~lenono`cev pripada zadnji skupini. V prispevku namenjam najve~ prostora {kodljivcem gojenih in samoniklih rastlin, nekaj manj pa tistim, ki so lahko neposredno {kodljivi ljudem, ~eprav vsi spremljajo ~loveka `e od njegovega za~etka (Tanasijevi} in Simova To{i}, 1987a). Prena{alci ~love{kih bolezni [tevilne vrste komarjev (Culicidae) so ljudem nadle`ne v obdobjih toplej{ega in vla`nega vremena, ko jim z mo~nim ustnim aparatom prebadajo ko`o. Nekateri med njimi, najbolj znane so vrste iz rodu Anopheles (Charlwood in sod., 1995), lahko pri ~loveku izzovejo nevarna obolenja, saj so prena{alci plazmodijev malarije. Zlasti v preteklosti so se tovrstne oku`be na mo~virnih obmo~jih (li~inke komarjev namre~ `ivijo v vodi) najve~krat kon~ale s smrtjo, saj ljudje {e niso poznali zdravil, s katerimi bi se bilo mogo~e izogniti oku`bi z malarijo ali to bolezen pozdraviti. Med gradnjo Panamskega prekopa je zaradi malarije umrlo ve~ kot delavcev, glavni vzrok pa pripisujejo tamkaj{njemu tropskemu podnebju, ki ugodno vpliva na razvoj komarjev (okoljska temperatura med 25 in 28 C in visoka zra~na vla`nost). Omenjeni primer je le eden od {tevilnih tovrstnih»delovnih nesre~«na tropskih in subtropskih obmo~jih. [tevilo letnih smrtnih primerov zaradi malarije se je s 6 milijonov leta 1939 v 25 letih zmanj{alo na 2,5 milijona, leta 1991 pa na pribli`no milijon. Pri zatiranju komarjev se je odli~no obnesel DDT (odkrili so ga `e v 19. stoletju, njegovo insekticidno delovanje pa je tik pred drugo svetovno vojno ugotovil [vicar Paul Müller in za to leta 1948 dobil Nobelovo nagrado) (Ma~ek in Ka~, 1991). Tej aktivni snovi pripisujejo velik pomen pri zmanj{anju {tevila obolelih z malarijo. V ZDA najdejo {e danes pribli`no 1000 primerov malarije na leto, ve~inoma so oku`eni priseljenci iz Afrike, jugovzhodne Azije in Ju`ne Amerike (Ware, 1996). Doma~a ali hi{na muha (Musca domestica L.) je ~lovekov stalni spremljevalec in ima lahko pomembno vlogo pri prena{anju povzro~iteljev {tevilnih bolezni (Fotedar, 2001). Med temi so zlasti v revnej{ih predelih sveta {e vedno raz{irjene kolera, trebu{ni tifus, gri`a (dizenterija), tuberkuloza in nekatere druge. Ker ima doma~a muha velik razmno`evalni potencial, se zlasti na obmo~jih, kjer je obilo iztrebkov in druge razpadajo~e organske gmote (v njih se razvijajo muhine li~inke), pojavlja v velikem {tevilu. Odrasle muhe z gnoji{~ odletajo v bivali{~a in tako predstavljajo stalno nevarnost za nove oku`be. V prej{nji skupni dr`avi je bila zadnja epidemija kolere v obdobju 1976/77. Takrat so se s to nevarno boleznijo oku`ili verniki, ki so se v Meki in Medini (Savdska Arabija) udele`ili vsakoletnega romanja muslimanov. Stalna `ari{~a kolere so v delti Gangesa in Bramaputre v Indiji, od koder se to nevarno ~revesno obolenje, ki ga povzro~a bakterija Vibrio cholerae, ob~asno {iri na druga obmo~ja sveta (Kaysner in Tu, 1992). Velika epidemija te bolezni je v za~etku sedemdestih let prej{njega stoletja zajela Bli`nji vzhod in severno Afriko, Italijo pa na primer leta 1973 (Tanasijevi} in Simova To{i}, 1987a). Med `u`elkami, ki so pomembno zaznamovale zgodovino ~love{kih bolezni, je tudi ~love{ka u{. S tem imenom poimenujemo vrste iz rodu Pediculus. Nekatere med njimi so prena{alci pegastega tifusa, ki spada med najhuj{e bolezni vseh ~asov. Povzro~itelj bolezni je rikecija Rickettsia prowazekii, ki se prena{a s ~love{ko krvjo, raz- 372

163 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I mno`uje pa se v celicah prebavnega trakta (Nedyalkov in sod., 1990). Med balkanskimi vojnami in prvo svetovno vojno je zaradi te bolezni v Srbiji umrlo blizu pol milijona ljudi, kar je bilo skoraj osmina skupnega {tevila prebivalcev v tistem ~asu. V Rusiji je v za~etku dvajsetih let prej{njega stoletja zaradi pegastega tifusa umrlo pribli`no 3 milijone ljudi (Tanasijevi} in Simova To{i}, 1987a). [kodljivci gojenih in samoniklih rastlin Veliko pove~anje {tevil~nosti organizmov v naravnem okolju se navadno dogodi, ko vremenske razmere ve~ let zaporedoma ugodno neposredno vplivajo na organizme ali nanje vplivajo posredno prek zagotavljanja zadostnega {tevila kakovostne hrane. To omogo~i organizmom hitro rast, razmno`evanje in {irjenje. V zadnjih desetletjih, ko je intenziviranje interkontinentalnih trgovinskih tokov omogo~ilo hitrej{e {irjenje za ~loveka tako ali druga~e zanimivih `u`elk, pripisujemo velik pomen pri prerazmno`itvah nekaterih gospodarsko zanimivih vrst tudi temu dejavniku. Pri tem ne gre le za trgovino z rastlinskim materialom, s katerim se prena{ajo {tevilne {kodljive vrste `u`elk (naj{tevilnej{e so iz reda enakokrilcev /Homoptera/) in pr{ic, ampak se mnoge med njimi povsem naklju~no prena{ajo tudi s transportnimi sredstvi. Tako je bil mede~i {kr`at (Metcalfa pruinosa /Say/) (slika 1) v Evropo najverjetneje vnesen z voja{kimi transporti; najprej so ga odkrili v Italiji leta 1979 (Zangheri in Donadini, 1980). V Sloveniji je ta `u`elka od leta 1990, takrat so jo na{li na Koprskem (Seljak, 1993). Ob upo{tevanju bionomije tega polifagnega {kodljivca v njegovi domovini, to sta Severna in Srednja Amerika, je bila ob koncu prej{njega desetletja opravljena analiza {kr`atove potencialne raz{iritve na druga obmo~ja Slovenije (@e`lina in Girolami, 1999). V njej sta avtorja pravilno predvidela, da se bo ta vrsta postopoma raz{irila proti vzhodu; in res je bil mede~i {kr`at nedavno prvi~ najden v Ljubljani. Pri~akovati je, da glavno mesto Slovenije ni njegova zadnja postaja na poti na vzhod in da se bodo z njegovo {kodljivostjo, ki je zlasti posrednega zna~aja (na medeno roso, ki jo {kr`at izlo~a, se naselijo glivice sajavosti, ki ovirajo fotosintezo in zmanj{ujejo estetsko vrednost napadenih rastlin), slej ali prej sre~ali tudi v drugih dr`avah na stari celini. Med klasi~ne primere kalamitete `u`elk (s términom kalamiteta ozna~ujemo mno`i~en pojav dolo~ene vrste `ivali in zaradi njih nastalo {kodo) {tejemo nekatere vrste kobilic, ki se lahko ob~asno spremenijo v pravo nadlogo. Med tistimi, ki jih literatura najve~krat omenja kot resno te`avo v razli~nih zgodovinskih obdobjih, so vrste Schistocerca gregaria Forskal, Anacridium melanorhodon (Walker), Chortoicetes terminifera (Walker) in Locusta migratoria L. Roji teh `u`elk so velikokrat povsem uni~ili pridelke razli~nih gojenih Plinij st. je v ~asu Rimskega imperija pisal o uni~ujo~ih rojih kobilic, ki so v ju`no Evropo priletele iz Afrike. Leta 125 pred na{im {tetjem je v dveh rimskih kolonijah zaradi lakote umrlo ljudi, ker so jim kobilice pojedle vso hrano (Fenton, 1952; Tanasijevi} in Simova To{i}, 1987b). Med dr`avami na stari celini, kjer je bila {koda zaradi hranjenja teh `u`elk najve~ja, so tiste med [panijo in Mad`arsko, ki so bile izpostavljene njihovim napadom v 14., 16. in 17. stoletju (Camuffo in Enzi, 1991). ^eprav o tem nimamo izvirnih dokazov, temve~ le zapise v kronikah, vemo, da so se {kodljive kobilice ob~asno prerazmno`ile tudi v na{ih krajih. Tako se je kobilica Locusta migratoria L. leta 1693 prerazmno`ila ob severozahodni obali ^rnega morja in med Donavo in Tiso. Tudi na Tirolskem so se tedaj sre~ali z mo~nim napadom te vrste, ki je Avstrijo dosegla prek Budimpe{te, njeno {irjenje pa se je ustavilo {ele na obmo~jih dana{nje ^e{ke, Slova{ke in Poljske oziroma najbolj zahodno v dana{nji Nem~iji (Weidner, 1986). Iz novej{e zgodovine so znane prerazmno`itve kobilic v Al`iriji, Argentini, Avstraliji, v Peru- Slika 1. [tevil~na populacija mede~ega {kr`ata (Metcalfa pruinosa /Say/) (foto: S. Gomboc) 373

164 [KODLJIVE IN ^LOVEK/Stanislav Trdan ju, ^adu, Mavretaniji, na Kitajskem, na Arabskem polotoku, v ZDA, Indiji in Sudanu (Ware, 1996; Speight in sod., 1999). [koda zaradi kalamitete kobilic je navadno ogromna, tak{ni pa so tudi stro{ki varstva. Za zatiranje ene od namno`itev pu{~avske kobilice (Schistocerca gregaria Forskal) v Afriki so porabili 15 milijonov litrov insekticida, vrednega okrog 200 milijonov dolarjev (Symmons, 1992). Zaradi prerazmno`itve lahko kobilice na obmo~jih, kjer se pojavljajo, mo~no vplivajo tudi na bionomijo drugih `ivali. Tako so na primer v Savdski Arabiji ugotovili, da nekatere ptice, ki se hranijo s kobilicami, sledijo tem `u`elkam na njihovi poti in s tem velikokrat zapustijo obmo~ja, kjer se sicer stalno zadr`ujejo. Med takim sledenjem kobili~jih rojev, ki jih zlasti v Afriki velikokrat spremlja huda su{a, lahko umre veliko ptic (Newton in Newton, 1997). Termin {kodljivec (angl. pest) je sicer povsem antropogenega izvora in je zato zelo podvr`en subjektivnosti. Med agronomi in biologi prihaja zato pri opredeljevanju dolo~enih vrst `ivali velikokrat do nesoglasij, ki se najve~krat ne kon~ajo z znanim zmagovalcem. Medtem ko agronomi menimo, da so»gospodarsko {kodljive `u`elke in druge `ivali«organizmi, ki ovirajo pridelavo gojenih in samoniklih rastlin, zmanj{ujejo njihovo tr`no vrednost, s tem vplivajo na zmanj{anje pridelka in zaslu`ka, so za biologe (ekologe) ti organizmi le tekmovalci za hrano s ~lovekom. Splo{ne ocene o zmanj{anju pridelkov razli~nih rastlin zaradi napada `u`elk ni lahko dati, pa vendar velja, da imajo te `ivali, ki v skupnem {tevilu vseh doslej znanih predstavnikov iz razreda Insecta ne presegajo 1 % (Davidson in Peairs, 1966), v tem pogledu izjemno velik pomen v `ivljenju ljudi. Nekatere ocene {kodljivosti `u`elk govorijo o skoraj 45-odstotnem zmanj{anju celotnega svetovnega pridelka gojenih rastlin (Speight in sod., 1999), druge mu pripisujejo bistveno manj{o vlogo (15,6 % v svetovnem merilu ali npr. 10 % na Hrva{kem) (Knipling, 1979; Maceljski, 1999). V raziskavi o izgubah pridelkov gojenih rastlin zaradi bolezni, {kodljivcev in plevelov je bilo za Slovenijo v za~etku osemdesetih let prej{njega stoletja ugotovljeno, da omenjeni v povpre~ju zmanj{ujejo skupni pridelek 39 vrst rastlin od %, pri ~emer je dele` {kodljivcev 22-odstoten. Za prej{njo skupno dr`avo sta bili vrednosti % in 23 % (Ma~ek in Kotnik, 1982). Kar zadeva {kodljivce pri pridelovanju bomba`evca, ki spada v svetovnem merilu med najpomembnej{e polj- {~ine in se pri njem `e dolga desetletja sre~ujejo s tolerantnostjo `u`elk za insekticide, se ve~ina pridelovalcev {e vedno zana{a na uporabo omenjenih fitofarmacevtskih sredstev. Tako se na primer v ZDA kljub v povpre~ju {estim {kropljenjem ne morejo izogniti skoraj 7-odstotnem zmanj{anju pridelka zaradi napada `u`elk. V Avstraliji je stanje {e slab{e, saj zna{a {koda na bomba`evcu skoraj 90 milijonov dolarjev na leto, pa ~eprav kar desetkrat do dvanajstkrat na leto uporabijo insekticide (Luttrell in sod., 1994). Slika 2. Tipi~ne po{kodbe na steblu (lomljenje metlic) in listu (zaporedne luknjice) koruze zaradi napada koruzne ve{~e (Ostrinia nubilalis Hbn.) (foto: S. Trdan) Bomba`ev~ev ril~kar (Anthonomus grandis Boheman), ki je bil prvi~ opisan leta 1843 v Mehiki, spada med najpomembnej{e {kodljivce gojenih rastlin vseh ~asov. Iz te srednjeameri{ke dr`ave je bil hro{~ek prine{en v ZDA, kjer je izredno hitro pove~eval obmo~je svoje raz{irjenosti (65 do 260 km na leto). Vnos tega {kodljivca na obmo~ja, kjer je bil bomba`evec najpomembnej{a polj{~ina, je najpogosteje spremljala panika, propadanje bank in splo{na rev{~ina. [tevilni kmetje so prenehali pridelovati to polj{~ino, drugi so se mno`i~no selili proti zahodu, kjer so iskali obmo~ja, ki jih ta `u`elka {e ni naselila. V iskanje naju~inkovitej{ih metod za njeno zatiranje je bilo vlo`enega veliko truda. [tevilni insekticidi, s katerimi so tedaj uspe{no zatirali nekatere druge pomembne {kodljivce (npr. koloradskega hro{~a), niso bili u~inkoviti. Kon~no so na{li u~inkovito kemi~no sredstvo svin~ev arzenat, ki so ga v tistih ~asih uporabljali za zatiranje gobarja (Lymantria dispar L.) in {tevilnih drugih {kodljivcev gojenih rastlin. Ko so iskali {e bolj u~inkovito in cenej{o kemi~no snov, so odkrili kalcijev arzenat, ki 374

165 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I je bil vsaj do za~etka petdesetih let prej{njega stoletja u~inkovito sredstvo za zatiranje omenjenega {kodljivca (Fenton, 1952). [e danes je pribli`no tretjina vseh sredstev za varstvo rastlin, ki jih uporabljajo v ZDA, namenjena za zatiranje bomba`ev~evega ril~karja. ^e se v razvitih dr`avah sre~ujejo s takimi te`avami zaradi {kodljivih `u`elk, ~eprav imajo razvito infrastrukturo in tehnologije pridelave, na visoki ravni pa je tudi njihovo znanje, je seveda povsem objektivno pri~akovati, da so tovrstne te`ave v manj razvitih dr`avah toliko ve~je. V Ruandi, na primer, ki je zgled dr`ave z velikimi socialnimi, gospodarskimi in politi~nimi te`avami, predstavljajo eno najve~jih te`av v kmetijstvu {kodljivci fi`ola. Pridelek te rastline je bistvenega pomena za obstoj {tevilnih kmetov. Zaradi napada {kodljivcev je pridelek manj{i za 150 do prek 200 kg na hektar, kar je na ravni dr`ave primerljivo z izpadom dohodka v vi{ini prek 30 milijonov dolarjev na leto (Trutmann in Graf, 1993). Koruzna ve{~a (Ostrinia nubilalis Hbn.) (slika 2), ki je v Sloveniji `e dlje gospodarsko najbolj {kodljiva `u`elka na koruzi (Gomboc in sod., 1999), je bila prvi~ opisana leta 1917 v ZDA. ^eprav {koda, ki jo povzro~a danes, pogosto ni majhna (npr. iz Hrva{ke v letih z mo~nim napadom poro~ajo o ve~ kot 60-odstotni napadenosti koruze (Ivezi} in Raspudi}, 2001), vendarle ni primerljiva s prvotnimi {kodami v ZDA. Leta 1948 je {koda na koruzi za zrnje zna{ala 103 milijone dolarjev, leto pozneje pa je bil zaradi koruzne ve{~e pridelek koruze zmanj{an za ve~ kot 250 milijonov mernikov (Fenton, 1952). Kljub temu da smo `e globoko zakorakali v 21. stoletje in da napredek biotehnologije omogo~a {tevilna nova spoznanja v naravi `ivali in rastlin, ni videti, da bi lahko v bli`nji prihodnosti bistveno zmanj{ali vpliv `u`elk na zmanj{anje pridelka. Tako v razli~nih predelih sveta ob {tevil~nih pojavih {kodljivih `u`elk velikokrat le nemo~no opazujejo njihovo {irjenje in posledi~no {kodo, kar je precej podobno egiptovskim nadlogam, ki jih najdemo zapisane v drugi Mojzesovi knjigi (Eksodus) Svetega pisma stare zaveze. Med devetimi nadlogami najdemo namre~ v tem zapisu tudi mno`i~ne pojave komarjev, muh in kobilic (Sveto pismo, 1997), nemo~ tedanjih prebivalcev Egipta pa je marsikje primerljiva z dana{njo. Med zelo pomembne {kodljivce gojenih rastlin vseh ~asov {tejemo trtno u{ (Dactulosphaira vitifoliae Fitch) (slika 3). Ta je marsikje pustila za seboj tudi trajnej{e socialne je bila v Evropo (ju`na Francija) zanesena v sedemdesetih letih 19. stoletja, in sicer iz ZDA, od koder so na staro celino uva`ali trte. Do leta 1880, ko je trtna u{ dospela tudi do na{ih krajev, se je raz{irila `e po vsej Evropi in uni~ila skoraj vse vinograde. Zaradi popolnega izpada pridelka so propadli {tevilni vinogradniki, predvsem v Franciji pa so v tistem ~asu s tem v zvezi zabele`ili ve~ tiso~ samomorov. V Franciji se pojem»filoksera«{e danes uporablja za ozna~evanje zelo velike {kodljivosti drugih rastlinskih {kodljivcev. V boju zoper trtno u{ so v Evropi in pri nas obnovili vse vinograde na podlagah ameri{kih trt (te so za u{ toleratne) ali pa so zasadili kri`ance doma~e trte z ameri{kimi trtami (tudi ti so bolj ali manj tolerantni za napad tega {kodljivca). Pojav vrste Dactulosphaira vitifoliae Fitch v Evropi je vplival na razvoj ene od prvih oblik mednarodnega sodelovanja v varstvu rastlin, saj so {tevilne dr`ave leta 1878 podpisale t. i. Bernski sporazum o zatiranju trtne u{i. Ta konvencija se danes navaja kot za~etek organiziranega mednarodnega sodelovanja na podro~ju rastlinske karantene (Jane`i~, 1951; Ma~ek, 1977; Maceljski, 1999; Vali~ in Milevoj, 1999; Vrabl, 1999). Tudi koloradskega hro{~a (Leptinotarsa decemlineata Say) (slika 4) uvr{~amo med zelo pomembne {kodljivce gojenih rastlin, saj brez njegovega zatiranja zdaj ne bi bila mogo~a pridelava krompirja. Zaradi rednega {kropljenja z insekticidi {koda zaradi te `u`elke na krompirju ni prav velika, seveda pa stro{ki varstva dra`ijo pridelavo te priljubljene gojene rastline. Domovina hro{~a je Severna Amerika, kjer je bil do sredine 19. stoletja raz{irjen ob reki Kolorado na vzhodnem pobo~ju Skalnega gorovja. Slika 3. [i{ke na listu trte samorodnice, ki jo je napadla trtna u{ (Dactulosphaira vitifoliae Fitch) (foto: S. Trdan) Slika 4. Li~inki koloradskega hro{~a (Leptinotarsa decemlineata Say) med objedanjem krompirjevih listov (foto: S. Trdan) 375

166 [KODLJIVE IN ^LOVEK/Stanislav Trdan Tam se je hranil na divje rasto~i rastlini Solanum rostratum Dunal. Ko so beli priseljenci v Novem svetu za~eli gojiti krompir, ki ga ameri{ki Indijanci niso poznali, je hro{~ v njem na{el nadvse okusnega se je za~ela na njem naglo razmno`evati in {iriti vse bolj proti vzhodu. Na svoji poti je uni~eval vse krompirjeve nasade in kmetovalci, ki so bili proti njemu povsem brez mo~i, so `e za~eli opu{~ati sajenje krompirja. Ko se je leta 1874 hro{~ pribli`al atlantski obali, je pomenil veliko nevarnost za vnos v Evropo z ladijskim prometom. Kljub prepovedi uvoza krompirja na staro celino in strogemu pregledovanju po{iljk je bila vrsta ve~krat vnesena v Evropo, kjer so jo na{li zlasti na krompirjevih poljih v Nem~iji in Angliji. Prvo ve~je, s hro{~em napadeno obmo~je so leta 1922 na{li v bli`ini Bordeauxa (predvidevajo, da je bil {kodljivec na to obmo~je vnesen med prvo svetovno vojno s prevozom ameri{kih vojnih potreb{~in), nato pa se je vrsta postopoma raz{irila po vsej Evropi. Koloradski hro{~ se je tam intenzivno {iril tudi med drugo svetovno vojno, v Sloveniji pa je bil prvi~ ugotovljen leta 1946 na Kr{kem polju. Kmetijskim strokovnjakom je uspelo na prvih `ari{~ih {kodljivca zatreti (z organiziranim vsesplo{nim bojem»delovnega ljudstva«proti koloradskemu hro{~u), vendar pa je leta 1950 ponovno vdrl ~ez mejo iz Italije. Od tedaj je ta `u`elka stalni spremljevalec krompirja in pridelava te polj{~ine ni mo`na brez uporabe insekticidov (Jane`i~, 1951; Maceljski, 1999). Ameri{kega kaparja (Quadrispidiotus perniciosus Comst.) omenja strokovna literatura tudi {e ve~ kot 50 let po tistem, ko mu je `ivljenjska mo~ ope{ala, med najhuj{imi {kodljivci sadnega drevja vseh ~asov. Vrsta je v {tiridesetih in petdesetih letih prej{njega stoletja tudi v Sloveniji povzro~ala hudo {kodo in je zaradi nje propadlo ve~ milijonov sadnih dreves. Pokojni zaslu`ni profesor Franc Jane`i~ je {e v za~etku petdesetih let izra`al resno bojazen, da bo kapar povzro~il popoln propad slovenskega sadjarstva. Na sre~o se je njegova {kodljivost kmalu Slika 5. Po{kodbe na nageljnu (razbarvanje) zaradi napada cvetli~nega resarja (Frankliniella occidentalis /Pergande/) (foto: S. Trdan) zatem postopoma zmanj{ala, k ~emur so pripomogli tudi nekateri kaparjevi naravni sovra`niki. Danes ameri{ki kapar v Sloveniji ni ve~ fiziolo{ki {kodljivec, ampak ponekod vpliva na zmanj{anje kakovosti plodov (Vrabl, 1999). Med pomembne {kodljivce gojenih rastlin uvr{~amo tudi nekatere resarje (Thysanoptera). Doslej je bilo v Sloveniji najdenih 111 razli~nih vrst teh `u`elk (Trdan in sod., 2002), med njimi pa jih je bolj ali manj gospodarsko {kodljivih le nekaj. Ocene finan~nih posledic zaradi njihove {kodljivosti v na{i dr`avi niso izdelane, zato pa so se s podobnimi analizami ve~ ukvarjali v ZDA in Veliki Britaniji. Tako je leta 1993 na Floridi {koda na papriki zaradi napada vrst Frankliniella occidentalis (Pergande) (slika 5) in Thrips palmi Karny presegla 10 milijonov dolarjev (Nuessly in Nagata, 1995), v rastlinjakih v Veliki Britaniji, kjer lahko zaradi po{kodb prvega resarja propade do 90 % kumarnih sadik, pa zna{a {koda pribli`no dolarjev na hektar (Lewis, 1997). Podobna zmanj{anja pridelka in dohodka se lahko dogodijo tudi ob oku`bah z nekaterimi virusi (tospovirusi), ki jih resarji prena{ajo. Med najbolj {kodljivimi je virus bronzaste pegavosti tobaka (tomato spotted wilt virus ali kraj{e TSWV), ki je bil nedavno ugotovljen tudi v Sloveniji (Li~en in sod., 2001). Zlasti pridelovalci vrtnin in okrasnega cvetja morajo prena{alcem virusov in odstranjevanju obolelih rastlin namenjati veliko pozornost, saj se sicer njihova proizvodnja lahko povsem izjalovi. Odkar je ~lovek za~el skladi{~iti hrano arheologi so ugotovili, da je bilo to pribli`no 8000 let pred na{im {tetjem se najverjetneje sre~uje tudi z najrazli~nej{imi skladi{~nimi {kodljivci. Najstarej{i podatek o najdbi malega mokarja (Tribolium spp.) v egip~anski grobnici je iz ~asa {este dinastije, to je pribli`no leta 2500 pred na{im {tetjem. Kronolo{ko ( pred na{im {tetjem) mu sledi najdba vrst Stegobium paniceum (L.) in Lasioderma serricorne (F.) v grobnici Tutankamona. Po ocenah razli~nih avtorjev uni~ijo danes skladi{~ni {kodljivci (zlasti `u`elke) v svetu v enem letu od 4 do 10 % uskladi{~enega pridelka. Pri tem izstopajo dr`ave v razvoju, {e zlasti, ~e le`ijo na obmo~jih z vla`nim in toplim podnebjem. Strokovnjaki mednarodne organizacije za prehrano in kmetijstvo (FAO) ocenjujejo, da uni~ijo {kodljive skladi{~ne `u`elke v Salvadorju in Gvatemali na leto okrog 23 % koruze in ri`a, v Hondurasu blizu 50 %, v Nikaragvi pribli`no 30 % koruze in v Kostariki okoli 45 % uskladi{~enega `ita. V Evropi izguba skladi{~enih pridelkov zaradi napada omenjenih {kodljivcev le izjemoma prese`e 10 %, najve~krat se v strokovni literaturi najde podatek okrog 5 % (Koruni}, 1990). V zgodovini in `ivljenju `u`elk je {e veliko nepojasnjenih dogodkov. Med take uvr{~amo dokument Kri{tofa Kolumba iz leta 1492, v katerem opisuje goste oblake metuljev, ki so pokrivali nebo, tako da se otok (Kuba) sploh ni videl (Tanasijevi} in Simova To{i}, 1987b). 376

167 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I Sklepne misli [tevilne vrste `u`elk so imele v zgodovini velik pomen na `ivljenje ljudi. Njihove prerazmno`itve so najve~krat povezane z ugodnimi vremenskimi razmerami, ki omogo~ajo hitro rast, razmno`evanje in {irjenje. Z intenzivno mednarodno trgovino se pove~ujejo mo`nosti za prena{anje {kodljivih vrst `u`elk med celinami, zato je treba nadzoru uvo`enega rastlinskega materiala nameniti veliko pozornost. LITERATURA 1. Bleiweis, S., Gozdarska entomologija I. Splo{ni del. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehni{ka fakulteta, Gozdarski oddelek, Camuffo, D., Enzi, S., Locust invasions and climatic factors from the Middle Ages to Theoretical and Applied Climatology, 43, 1 2, 43, Charlwood, J. D., Smith, T., Kihonda, J., Heiz, B., Billingsley, P. F., Takken, W., Density independent feeding success of malaria vectors (Diptera: Culicidae) in Tanzania. Bulletin of Entomological Research, 85, 1, Davidson, R. H., Peairs, L. M., Insect pests of farm, garden and orchard. 6th ed., New York, London, Sydney, John Wiley & sons, Inc., Erwin, T. L., Tropical forests: their richness in Coleoptera and other arthropod species. Coleopterists Bulletin, 36, Fenton, F. A., Field crop insects. New York, The Macmillan Co., Fotedar, R., Vector potential of houseflies (Musca domestica) in the transmission of Vibrio cholerae in India. Acta Tropica, 78, 1: Gomboc, S., Carlevaris, B., Vrhovnik, D., Milevoj, L., Celar, F., Bionomija koruzne ve{~e (Ostrinia nubilalis Hb.) v Sloveniji. V: Zbornik predavanj in referatov 4. slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin, Portoro, marec Ljubljana, Dru{tvo za varstvo rastlin Slovenije, Hodkinson, I. D., Casson, D., A lesser prediction for bugs: Hemiptera (Insecta) diversity in tropical forests. Biological Journal of the Linnean Society, 43, Ivezi}, M., Raspudi}, E., The European corn borer (Ostrinia nubilalis Hubner). Review of results from Croatia. Agriculture Scientific and Professional Review, 7, 1: Jane i~, F., Varstvo rastlin pred boleznimi in {kodljivci. Ljubljana, Dr avna zalo ba Slovenije, Kaysner, C. A., Tu, A. T., Cholera infection and poisoning. Food poisoning. Handbook of Natural Toxins Vol. 7, Knipling, E. F., The basic principles of insect population suppression and management. Washington, U. S. Department of Agriculture, Agriculture Handbook No. 512, Koruni}, Z., [tetnici uskladi{tenih poljoprivrednih proizvoda. Biologija, ekologija i suzbijanje. Zagreb, Gospodarski list, Lewis, T., Pest Thrips in Perspective. V: Thrips as crop pests. Wallingford, CAB International, Li~en, R., Mavri~, I., Ravnikar, M., Tomato spotted wilt virus (TSWV) in Impatiens necrotic spot tospovirus (INSV) dokazana tudi v Sloveniji. V: Zbornik predavanj in referatov 5. slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin, ^ate ob Savi, marec Ljubljana, Dru{tvo za varstvo rastlin Slovenije, Luttrell, R. G., Fitt, G. P., Ramalho, F. S., Sugonyev, E. S., Cotton pest management, Part 1. A worldwide perspective. Annual Review of Entomology, 39, Maceljski, M., Poljoprivredna entomologija, Zagreb, Zrinski, Ma~ek, J., O zgodovini {irjenja trsne u{i (Phylloxera vastatrix Pl.) v Sloveniji. Zbornik Biotehni{ke fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, 30, Ma~ek, J., Ka~, Milj., Kemi~na sredstva za varstvo rastlin. Ljubljana, Kme~ki glas, Knji nica za pospe{evanje kmetijstva, Ma~ek, J., Kotnik, N., Ocena izgub zaradi bolezni, {kodljivcev in plevelov pri kmetijskih rastlinah v SFR Jugoslaviji in SR Sloveniji. Zbornik Biotehni{ke fakakultete Univerze Edvarda Kardelja, 39, May, R. M., How many species inhabit the earth? Scientific American, 267, 4, Nedyalkov, Yu. A., Drobyshevskaya, E. I., Klimchuk, N. D., Nesterenko, V. G., Tarasevich, I. V., Isolation of Rickettsia prowazekii in the vector of typhus, Pediculus humanus, using preparations based on monoclonal antibodies. Zhurnal Mikrobiologii Epidemiologii i Immunobiologii, No. 8, Newton, S. F., Newton, A. V., The effect of rainfall and habitat on abundance and adversity of birds in a fenced protected area in the central Saudi Arabian desert. Journal of Arid Environments, 34, 4, Nuessly, G. S., Nagata, R. T., Pepper varietal response to thrips feeding. V: Thrips biology and management. The 1993 Inf. Conf. Thysanoptera: Towards understanding thrips management, Burgington, Sep New York, Plenum Press, Seljak, G., Mede~i {kr at Metcalfa pruinosa (Say) za Slovenijo nova, potencialno {kodljiva u el~ja vrsta. V: Zbornik predavanj in referatov 1. slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin, Radenci, februar Ljubljana, Dru{tvo za varstvo rastlin Slovenije, Speight, M. R., Hunter, M. D., Watt, A. D., Ecology of insects. Concepts and applications. Blackwell Science Ltd., Sveto pismo stare in nove zaveze. Slovenski standardni prevod iz izvirnih jezikov, Druga Mojzesova knjiga (Eksodus). Egiptovske nadloge, Ljubljana, Svetopisemska dru ba Slovenije, Symmons, P., Strategies to combat the desert locust. Crop Protection, 11, 3, Tanasijevi}, N., Simova To{i}, D., 1987a. Op{ta entomologija. Beograd, Nau~na knjiga, Tanasijevi}, N., Simova To{i}, D., 1987b. Posebna entomologija. Beograd, Nau~na knjiga, Trdan, S., Andjus, Lj., zur Strassen, R., Chronology of thripsological activities and comparison of check-lists on Thysanoptera in Slovenia and FR Yugoslavia. Acta Entomologica Slovenica (v tisku). 33. Trutmann, P., Graf, W., The impact of pathogens and arthropod pests on common bean production in Rwanda. International Journal of Pest Management, 39, 3, Vali~, N., Milevoj, L., Trtna u{ (Dactulosphaira vitifoliae Fitch) spet aktualen {kodljivec vinske trte. V: Zbornik predavanj in referatov 4. slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin, Portoro, marec Ljubljana, Dru{tvo za varstvo rastlin Slovenije, Vrabl, S., Posebna entomologija. [kodljivci in koristne vrste na sadnem drevju in vinski trti. Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo Maribor, Ware, G. W., Complete guide to pest control with and without chemicals. 3rd ed., Fresno, Thomson Publ., Weidner, H., The migration routes of the European locust, Locusta migratoria in Europe in the year 1693 (Saltatoria, Acriididae, Oedipodinae). Anzeiger f r Sch dlingskunde Pflanzenschutz Umweltschutz, 59, 3, Zangheri, S., Donadini P., Comparsa nel Veneto di un Omottero neartico: Metcalfa pruinosa Say (Homoptera, Flatidae). Redia, 63, lina, I., Girolami, V., [irjenje mede~ega {kr ata (Metcalfa pruinosa Say) v Sloveniji in Italiji ter sezonska dinamika pojavljanja razvojnih stadijev. V: Zbornik predavanj in referatov 4. slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin, Portoro, marec Ljubljana, Dru{tvo za varstvo rastlin Slovenije,

168 PO[KODBE PRI DELU/Metka Ter an, PO[KODBE PRI DELU Metka Ter`an, Na podlagi analize desetletnega ~asovnega obdobja lahko ugotovimo smer posameznih dogodkov in potrdimo teze, ki smo jih postavili na temelju letnih analiz. V Sloveniji se na podro~ju po{kodb pri delu v zadnjih desetih letih ne dogaja ni~ novega: po {tevilu po{kodb pri delu in smrtnih po{kodb pri delu smo dosegli povpre~je Evropske unije. V Sloveniji umrejo na leto povpre~no pribli`no {tirje delavci na zaposlenih oziroma 20 do 40 delavcev na leto. Na tiso~ zaposlenih se jih po{koduje pribli`no 35. Zve~uje se dele` te`jih po{kodb, zaradi katerih so zaposleni z dela odsotni ve~ kot 30 koledarskih dni. Potrdili smo, da so najbolj ogro`eni mladi delavci, ki jim je treba v preventivnih programih posvetiti posebno skrb. Ugotavljamo, da je med po{kodbami na delovnem mestu in na poti na delo ali z njega veliko razlik, ki zahtevajo razli~en pristop pri oblikovanju preventivnih programov. Medtem ko je pri pripravi ustreznih preventivnih ukrepov za prepre~evanje po{kodb pri delu najve~ja delodajal~eva odgovornost, se mora v prepre~evanje po{kodb pri delu na poti vklju~evati tudi {ir{e okolje. Uvod Po{kodba pri delu je vsaka po{kodba, ki je posledica neposrednega in kratkotrajnega mehani~nega, fizikalnega ali kemi~nega u~inka, ter po{kodba, ki je posledica hitre spremembe polo`aja telesa, nenadne obremenitve telesa in drugih sprememb fiziolo{kega stanja organizma, ~e jo lahko vzro~no pove`emo z opravljanjem del na delovnem mestu (Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju). V na{i dr`avi {tejemo med po{kodbe pri delu tudi tiste, ki nastanejo na enak na~in na poti na delo ali z njega. Po{kodbe pri delu so poleg bolni{kega stale`a in delovne invalidnosti pomemben kazalec zdravstvenega stanja delavcev. Kot kazalec zdravstvenega stanja se uporabljajo tudi v mednarodnih publikacijah Svetovne zdravstvene organizacije (World...) in Mednarodne organizacije dela (International...). Po{kodbe pri delu so tudi eden od kazalcev zdravstvenega stanja delavcev, ki so lahko merilo za kakovost zdravstvenega varstva delavcev in podlaga za izra~un prispevne stopnje za zdravstveno zavarovanje (Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstevnem zavarovanju, Zakon o varnosti in zdravju pri delu). V zakonu o evidencah na podro~ju zdravstva (Zakon o zbirkah podatkov s podro~ja zdravstvenega varstva) je predpisana evidenca po{kodb pri delu. Poro~ati je treba o vsaki po{kodbi, ki povzro~i vsaj en dan odsotnosti z dela ali delav~evo smrt. Zakon o varnosti in zdravju pri delu je pred delodajalce postavil {e novo zahtevo, da morajo in{pekciji dela takoj sporo~iti, ~e v njihovem podjetju zaradi po{kodbe kdo umre ali se tako po{koduje, da je zato vsaj tri zaporedne delovne dni v bolni{kem stale`u, ali ~e se zgodi kolektivna nezgoda ali celo nevaren pojav. Slika 1. Smrtne po{kodbe pri delu na prebivalcev, povpre~je EU in Slovenija, (vir: Health for All Data Base European Region, WHO, Regional Office for Europe, June 1999) 378

169 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I Podatke o po{kodbah pri delu za desetletno analizo smo dobili iz zbirke podatkov In{tituta za varovanje zdravja Republike Slovenije. Nekaj podatkov smo lahko prikazali za 15-letno ~asovno vrsto, nekaj pa le za obdobje zadnjih 10 let. Desetletna analiza podatkov o po{kodbah pri delu nam poka`e smer gibanja tega negativnega kazalca zdravja delavcev, obenem pa lahko z ve~jo zanesljivostjo i{~emo zakonitosti pri pojavljanju po{kodb pri delu, ki jih ugotavljamo `e na podlagi letnih analiz. Primerjava s tujino in podatki o prijavljenih po{kodbah pri delu in smrtnih po{kodbah pri delu naj bi potrdili tezo, da se {tevilo po{kodb pri delu v na{i dr`avi v zadnjih letih pomembno zmanj{uje. Razlika med spoloma je v opazovanih letih stalna. Ogro`enost mladih delavcev je izpostavljena tudi v tujini in pri po{kodbah zunaj dela. Desetletna analiza naj bi to dejstvo {e v prej{njih analizah smo opazovali nara{~anje dele`a te`jih po{kodb pri delu v primerjavi z la`jimi. Stalno je tudi razmerje med po{kodbami pri delu ter na poti z dela ali na delo. Vse zakonitosti teh po{kodb, naj bi ostale v opazovanem obdobju enake. Slika 2. Po{kodbe pri delu na prebivalcev, povpre~je EU in Slovenija, Slika 3. Smrtne po{kodbe pri delu na zaposlenih, Slovenija,

170 PO[KODBE PRI DELU/Metka Ter an, Ti podatki so lahko podlaga za pripravo na~rtov za izbolj{evanje varnosti in zdravja delavcev tako na nacionalni ravni, kot tudi v konkretnih primerih. Rezultati Najhuj{a posledica nezgod pri delu je smrt. Na sliki 1 vidimo, da se je {tevilo smrtnih po{kodb pri delu v na{i dr`avi zmanj{alo na raven povpre~ja dr`av ~lanic Evropske unije (EU). Tudi po {tevilu po{kodb pri delu v celoti smo se v na{i dr`avi pribli`ali povpre~ju EU in ga malo presegli le v zadnjih opazovanih letih (slika 2). Svetovna zdravstvena organizacija {tevilo po{kodb pri delu vklju~uje med kazalce stanja v okolju, stopnje pa ra~unajo na prebivalcev. Pri nas uporabljamo {tevilo na 1000 oziroma zaposlenih, tako kot je predlagano v metodologiji Mednarodne organizacije dela. [tevilo smrtnih po{kodb pri delu se je v na{i dr`avi v desetih letih nekoliko zmanj{alo, nihanja so sorazmerno velika (slika 3). Na leto umre zaradi po{kodb pri delu 20 do 40 ljudi. V zadnjih letih je posebej izstopalo leto 1997, ko je umrlo 42 ljudi skoraj ~etrtina v gradbeni{tvu (Ter`an, M., Dodi~ Fikfak, M., 1998). Zmanj{anje {tevila prijavljenih po{kodb pri delu je v opazovanem obdobju bolj stalno (slika 4), prav v zadnjih desetih letih pa ostaja {tevilo po{kodb pri delu prakti~no enako. Slika 4. Po{kodbe pri delu na 1000 zaposlenih, Slovenija, Slika 5. Po{kodbe pri delu na 1000 zaposlenih po spolu, Slovenija,

171 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I V vsem opazovanem obdobju so se mo{ki pri delu po{kodovali pribli`no dvainpolkrat pogosteje kot `enske (slika 5). Po analizi za desetletno obdobje od leta 1989 do 1998 so delavci, stari 15 do 19 let, posebej mo{ki, najbolj ogro`eni (slika 6). Ogro`enost delavcev iz naslednje starostne skupine je `e dvakrat manj{a, v starostni skupini 35 do 39 let pa `e {tirikrat manj{a. Razlike med mo{kimi in `enskami se pri starej{ih delavcih manj{ajo. V opazovanih desetih letih se je dele` po{kodb pri delu, zaradi katerih so bili zaposleni odsotni do pet koledarskih dni, statisti~no pomembno zmanj{al (R 2 = 0,94), medtem ko se je dele` po{kodb pri delu, zaradi katerih so bili z dela odsotni ve~ kot 30 dni, ves ~as ve~al (R 2 = 0,85) (slika 7). De- Slika 6. [tevilo po{kodb pri delu na 1000 zaposlenih po spolu in starostnih skupinah, Slovenija, Slika 7. Dele` po{kodb po njihovi te`i (dol`ini trajanja bolni{kega stale`a), Slovenija, (vir: Zbirka podatkov o bolni{kem stale`u, In{titut za varovanje zdravja RS) 381

172 PO[KODBE PRI DELU/Metka Ter an, le` po{kodb, zaradi katerih so delavci izostali z dela 6 do 30 koledarskih dni, je v vsem opazovanem obdobju enak. Med prijavljenimi po{kodbami pri delu je dele` tistih, ki se zgodijo na poti na delo ali z njega, v vseh opazovanih letih pribli`no enak 11-odstoten (slika 8). Med smrtnimi po{kodbami tistih, ki se zgodijo na poti na delo in z njega, jih je kar 25 % in to je `e pomemben dele` umrlih (slika 9). Nezgode na delovnem mestu samem in na poti imajo dolo~ene zna~ilnosti, po katerih se lo~ijo. Po{kodbe na delovnem mestu so skoraj enakomerno porazdeljene v vseh mesecih leta. Nekaj manj jih je julija in avgusta ter aprila (slika 10). [tevilo po{kodb na poti na delo in z njega je bistveno ve~je v zimskih mesecih, predvsem decembra in januarja, ko jih je dvakrat ve~ kot v poletnih (slika 11). Slika 8. Po{kodbe pri delu na 1000 zaposlenih, na poti na ali z njega in na delovnem mestu, Slovenija, (vir: Macarol Hiti, M., Ter`an, M., Po{kodbe pri delu v Sloveniji v zadnjih 10 letih (1989 do 1998) in: Zbornik referatov Globalna varnost, IV. mednarodna konferenca. Bled. Zavod za varstvo pri delu, 2000) Slika 9. [tevilo smrtnih po{kodb pri delu na zaposlenih na poti na delo ali z njega, Slovenija, (vir isti kot pri sliki 8) 382

173 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I Slika 10. [evilo po{kodb pri delu na delovnem mestu na 1000 zaposlenih po mesecu nezgode, Slovenija, , skupaj Slika 11. [tevilo po{kodb pri delu na poti na delo z njega na 1000 zaposlenih po mesecu nezgode, Slovenija, , skupaj Po{kodbe na delovnem mestu in na poti na delo ali z njega se bistveno razlikujejo tudi po vzroku. Pri po{kodbah na delovnem mestu je najve~ po{kodb zaradi posameznikovega nesmotrnega ali nezanesljivega dela (slika 12). Pri po{kodbah, ki nastanejo na poti na delo ali z njega prevladujejo padci in prometne nezgode (slika 13). Razprava Na temelju analize desetletnih podatkov lahko ugotovimo smer gibanja v ~asovnem obdobju, obenem pa zanesljiveje potrdimo nekatera dejstva, ki jih ugotavljamo `e na podlagi vsakoletnih analiz. Tako lahko ugotovimo, da je v na{i dr`avi {tevilo po{kodb pri delu pribli`no na isti ravni, kot je povpre~je dr`av ~lanic EU. Medtem ko se je v letih 1985 do 1990 {tevilo po{kodb pri delu pomembno zmanj{alo, se v zadnjih desetih letih ne dogaja ni~ posebnega. S takim stanjem ne moremo biti zadovoljni, saj moramo ves ~as te`iti k izbolj{anju `e zaradi bolj{e tehnologije in bolj sofisticirane osebne varovalne opreme. To nas opozarja na dejstvo, da se na podro~ju prepre~evanja po{kodb pri delu ne dogaja ni~ posebnega. Tako kot pri vseh po{kodbah so tudi pri po{kodbah pri delu tveganju za njihov nastanek izrazito bolj izpostavljeni mo{ki. To pa ni le posledica opravljanja te`jih del, saj se mo{ki pogosteje po{kodujejo tudi zunaj dela, po{kod- 383

174 PO[KODBE PRI DELU/Metka Ter an, Slika 12. [tevilo po{kodb pri delu na delovnem mestu na 1000 zaposlenih po zunanjem vzroku nezgode, Slovenija, , skupaj Slika 13. [tevilo po{kodb pri delu na poti na delo ali z njega na 1000 zaposlenih po zunanjem vzroku nezgode, Slovenija, , skupaj be pa so tudi glavni vzrok smrti pri mo{kih do 44. leta starosti (Rok Simon, M., 1999). O ogro`enosti najmlaj{ih delavcev (starih 15 do 19 let) smo `e ve~krat govorili. Raziskave ka`ejo, da se jih najve~ po{koduje v prvem letu slu`be (Ter`an, M., 1998). Tudi v razvitem svetu se veliko pi{e o tem, da je treba mlade delavce posebej obravnavati v me{ani skupini zdravstvenih delavcev, pa tudi u~iteljev in drugih strokovnjakov, ki so vklju~eni v prepre~evanje nezgod v lokalni skupnosti (Castillo, DN in sod., 1999). Podatka o morebitnem nara{~anju te`jih po{kodb pri delu, zaradi katerih so zaposleni dlje ~asa odsotni z de- 384

175 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I la, pa ne najdemo nikjer v literaturi. Pri nas je dele` po{kodb pri delu, zaradi katerih so zaposleni z dela odsotni ve~ kot 30 koledarskih dni, iz leta v leto ve~ji. V zadnjih desetih letih se je z 20% zve~al na 30%. Ali je res vedno ve~ te`jih po{kodb ali pa delodajalci prijavljajo le take po{kodbe, bi na podlagi na{ih podatkov te`ko ugotovili. Zagotovo pa je to podatek, ki zahteva podrobnej{o analizo. Lo~eno prikazovanje po{kodb na delovnem mestu in na poti na delo ter z njega je smiselno z ve~ vidikov. V dr`avah EU predstavljajo le po{kodbe, ki se zgodijo na delovnem mestu (International...) in so le ti podatki povsem primerljivi s tujino. Drugi pomembnej{i razlog pa je ta, da so na~ini prepre~evanja po{kodb, ki se zgodijo na delovnih mestih in na poti, razli~ni. Med vsemi po{kodbami je tistih na delovnem mestu v desetih opazovanih letih skoraj 90 %, med smrtnimi pa le 75 %. Preventivni programi za prepre~evanje po{kodb pri delu na delovnem mestu morajo biti pripravljeni v podjetjih. Nana{ati se morajo na oceno tveganja in odra`ati razmere v prav tem podjetju. Iz politike podjetja se mora razbrati usmerjenost v varnost na delovnem mestu, saj se lahko le na tak na~in dose`ejo bistvene spremembe na bolje (Varonen, U., Mattila, M., 2000). Pomembno je stalno izobra`evanje delavcev o konkretnih nevarnostih, saj je ravno nesmotrn in nezanesljiv na~in dela najpogostej{i razlog za po{kodbe na delovnem mestu. Delodajalci lahko prispevajo tudi k prepre~evanju po{kodb na poti na delo ali z njega z razli~nimi organizacijskimi ukrepi, nenazadnje z organiziranim prevozom delavcev in urejanjem neposrednega okolja podjetja. Pri nadaljnji analizi lahko ugotovimo, da se najve~ po{kodb na poti zgodi v zimskih mesecih in da so glavni razlogi padci in prometne nezgode. Sklepne misli Dosedanje analize so pokazale, da bo treba na podro~ju prepre~evanja po{kodb pri delu v na{i dr`avi {e marsikaj narediti. V zadnjih letih namre~ ni opaziti premikov na bolje. [e ve~: dele` po{kodb pri delu, zaradi katerih so zaposleni dlje ~asa odsotni z dela, se je bistveno zve~al. Zaradi tega bi morali za~eti pripravljati posebne programe za prepre~evanje po{kodb pri delu tako na nacionalni ravni kot tudi v posameznih podjetjih. Najbolj ogro`en del populacije je znan: to so mo{ki, predvsem najmlaj{i delavci, v prvem letu slu`be. Lo~eno se moramo lotiti prepre~evanja po{kodb na delovnem mestu in na poti na delo ali z njega, saj so razlogi za po{kodbe razli~ni. V prepre~evanje po{kodb na poti na delo ali z njega se mora vklju~iti tudi {ir{a skupnost. Dose~i bo treba, da se bo zbiranje podatkov o po{kodbah pri delu v na{i dr`avi poenotilo in moderniziralo, na podlagi tega pa se bo lahko poenotilo prepre~evanje po{kodb pri delu, ki jo bodo opravljali delodajalci, njihovi strokovni sodelavci, ki skrbijo za zdravje in varnost pri delu, in delovni in{pektorji. LITERATURA 1. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, Uradni list RS, 106/ World Health Organisation. Health in Europe Executive Summary of Health in Europe Report on the third evaluation of progress towards health for all in the European Region of WHO ( ), WHO Regional publications. European Series, 83, International Labour Office Geneva. Year Book of Labour Statistics Geneva, ILO Publications, 313, 995, Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstevnem zavarovanju, Uradni list RS, 9/ Zakon o varnosti in zdravju pri delu, Uradni list RS 56/ Zakon o zbirkah podatkov s podro~ja zdravstvenega varstva, Uradni list RS, 65/ Ter an, M., Dodi~ Fikfak, M., Smrtne po{kodbe pri delu v Sloveniji v letu Delo in varnost, 43, 4, Rok Simon, M., Ocena raz{irjenosti in resnosti problema po{kodb in zastrupitev v Sloveniji. Zdravstveno varstvo, priloga Zdravstvena kultura, 26, 3, 4, Ter an, M., Po{kodbe na delu pri mladih delavcih. V: Ogro eno zdravje mladostnikov. Drugi kongres {olske in visoko{olske medicine Slovenije, Brdo pri Kranju. Zdravstveno varstvo, 37, Castillo, DN, Davis, L., Wegman, DH, Young workers. Occupational Medicine 1999, Jul-Sept, 14 (3), Varonen, U., Mattila, M., The safety climate and its relationship to safety practices, safety of the work environment and occupational accidents in eight wood-processing companies. V: Accident anal Prevention, 32, (6),

176 NEVARNOSTI JEDRSKIH IN SEVALNIH NESRE^/Igor Grlicarev NEVARNOSTI JEDRSKIH IN SEVALNIH NESRE^ Igor Grlicarev V prispevku je ocenjena verjetnost taljenja sredice za tla~novodne reaktorje, predstavljenih je nekaj scenarijev s huj{imi posledicami v okolici jedrske elektrarne. Opisana je pri~akovana izotopska sestava radioaktivnega izpusta pri jedrski nesre~i. Poudarjena je vloga zadr`evalnega hrama. Takoj{nje za{~itne ukrepe za prebivalstvo lahko pri~akujemo le, ~e se za~ne taliti sredica. Ocenjena je verjetnost za nezgodo pri uporabi virov sevanja in pri prevozu jedrskih ali radioaktivnih snovi. Opisan je mo`en potek nesre~e in morebitne posledice pri nesre~i z radioaktivnimi snovmi. Posebej je obravnavana mo`nost padca satelita z radioaktivnim materialom na krovu in nevarnosti, ki so povezane s tem. Uvod Tveganje pri jedrskih nesre~ah zanima strokovnjake `e od za~etkov uporabe jedrske energije v miroljubne namene. Prva analiza tveganja zaradi uporabe jedrske energije je {tudija WASH-740, ki so jo izdelali v Brookhaven National Laboratories v ZDA in ki jo je objavila takratna USAEC (ameri{ka komisija za atomsko energijo) zdaj USNRC (ameri{ka jedrska regulatorna komisija). V sedemdesetih letih sta ji sledili {tudiji WASH-1400 ali Rasmussenova {tudija, ki je bila objavljena leta 1975 z naslovom Ocena tveganj pri nesre~ah v ameri{kih jedrskih elektrarnah. Leta 1979 je bila objavljena nem{ka {tudija tveganj povezanih z jedrskimi elektrarnami (Deutsche Risikostudie). Tveganje je zmno`ek (produkt) med verjetnostjo nesre~e in posledicami nesre~e. Za na~rtovanje ukrepov v primeru jedrske nesre~e je treba poznati tveganje. Razlikujemo med jedrskimi nesre~ami, ki bi se zgodile v doma~ih jedrskih objektih, in med nesre~ami, ki bi se zgodile v tujih jedrskih objektih. Dobra pripravljenost na jedrsko nesre~o, ki bi se zgodila v lastni dr`avi, zagotavlja tudi solidno osnovo za u~inkovito ukrepanje na lastnem ozemlju ob morebitni nesre~i v tujini. Potek jedrske nesre~e in mo`ne posledice so neodvisni od tega, ali se nesre~a zgodi doma ali v tujini, zato je na za~etku splo{na obravnava, nato pa {e kak{en del obravnavanega je treba upo{tevati pri analizi doma~ih oziroma tujih razmer. Sevalna nesre~a je nesre~a z radioaktivnimi snovmi, vendar pri tem izvzamemo nesre~e zaradi veri`ne reakci- je v jedrskih snoveh (t. i. jedrske nesre~e). Sevalne nesre~e razdelimo na tri kategorije: nesre~e pri uporabi radioaktivnih snovi, nesre~e pri prevozu jedrskih ali radioaktivnih snovi, padec satelita, ki nosi na krovu radioaktivne snovi. Ocena verjetnosti za jedrsko nesre~o Splo{no o jedrskih nesre~ah Med jedrske objekte sodijo jedrske elektrarne, raziskovalni jedrski reaktorji, postroji za obogatitev urana, postroji za izdelavo gorivnih elementov, obrati za predelavo in odlaganje obsevanega jedrskega goriva ter objekti, namenjeni za uskladi{~enje, predelavo in odlaganje radioaktivnih odpadkov. Pri jedrski nesre~i se sprostijo radioaktivne snovi, ali pa obstaja nevarnost, da se bo to zgodilo, zaradi ~esar bo ogro`eno zdravje in `ivljenje ljudi. Ob izpustih med nesre~o so znatno prese`ene omejitve, ki so predpisane z veljavno zakonodajo, zato je treba sprejeti in izvajati za{~itne ukrepe. Jedrske elektrarne so projektirane tako, da samo ena okvara ne povzro~i nesre~e, ker so bistveni sistemi podvojeni oziroma je potrebnih ve~ okvar, da bi povzro~ili po{kodbo reaktorske sredice. Samo pri po{kodbi reaktorske sredice se lahko sprosti tolik{na koli~ina radioaktivnih snovi, ki bi zahtevala izvajanje za{~itnih ukrepov v okolici jedrske elektrarne. Poleg notranjih za~etnih dogodkov, ki lahko spro`ijo verigo dogodkov, ki povzro~i nesre~o, obstajajo tudi zunanji za~etni dogodki, kot so npr. po`ar, poplava, potres, vihar, padec letala. Pri obravnavanju nesre~e seveda ne moremo mimo ~love{kih napak, ki se lahko pojavijo v vsaki fazi nesre~e in ki so lahko vzrok za za~etek nesre~e ali za poslab{anje situacije med potekom nesre~e. Med za~etne dogodke, ki lahko povzro~ijo po{kodbo sredice spada tudi diverzija ali sabota`a. Tipi~ni redi velikosti za verjetnost taljenja sredice Za marsikatero jedrsko elektrarno po svetu so bile opravljene verjetnostne varnostne analize, pri katerih je bila izra~unana verjetnost taljenja sredice za razli~ne za~etne dogodke. 386

177 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I Pri~akovana verjetnost po{kodbe sredice za ve~ino tla~novodnih elektrarn (PWR), kakr{na je tudi jedrska elektrarna Kr{ko, zna{a med 1, na leto (enkrat na milijon let) in 1, na leto (enkrat na deset tiso~ let). Pri vrelnih reaktorjih (BWR) je verjetnost po{kodbe sredice nekoliko manj{a, kar je posledica tehni~nih zna~ilnosti tega tipa jedrskih elektrarn. Verjetnost po{kodbe sredice v tla~novodnih reaktorjih vzhodnega tipa (VVER) je okoli 1, Zadr`evalni hram je kovinska ali `elezobetonska zgradba, ki zdr`i nadtlak nekaj barov in pri projektnem nadtlaku ne pu{~a ve~ kot 1 % na dan. Zadr`evalni hram zmanj{a verjetnost izpustov radioaktivnih snovi v okolje v primeru jedrske nesre~e za 10 do 50-krat. Podalj{a se tudi ~as, po katerem se lahko zgodi izpust radioaktivnih snovi. To omogo~a u~inkovitej{e ukrepanje po nesre~i, obenem pa tudi zadr`evanje radioaktivnih snovi v zadr`evalnem hramu. Negotovost rezultatov verjetnostnih varnostnih analiz in razlike pri verjetnosti po{kodbe sredice so odvisne od metodologije verjetnostnih varnostnih analiz, zato skoraj nikoli neposredno ne primerjamo kon~nih rezultatov verjetnosti taljenja sredice med posameznimi reaktorji, ne da bi pred tem upo{tevali vrste metodologije. Pri primerjavi rezultatov verjetnosti taljenja sredice za razli~ne reaktorje se upo{teva predvsem velikostni red, ne pa tudi podroben rezultat. Glavni namen verjetnostnih varnostnih analiz je odkriti {ibke to~ke (pomanjkljivosti pri na~rtovanju sistemov; sistemi, ki bolj vplivajo na verjetnost taljenja sredice), ki jih je treba odpraviti s fizi~nimi spremembami (modifikacijami) ali pa s pogostej{im vzdr`evanjem in preizku{anjem. Na ta na~in se zmanj{a verjetnost taljenja sredice. Verjetnost taljenja sredice v JE Kr{ko Januarja 2001 je bilo izdelano poro~ilo, ki obravnava verjetnost taljenja sredice v JE Kr{ko po opravljeni modernizaciji (zamenjavi uparjalnikov) leta 2000 in z modifikacijami, ki so bile opravljene do konca remonta v letu Celotna verjetnost taljenja sredice v JE Kr{ko je zdaj 1, na leto, medtem ko je bila pred modernizacijo 2, na leto. Zmanj{anje verjetnosti taljenja sredice je predvsem posledica zanesljivej{ega delovanja obnovljenih in zamenjanih komponent, medtem ko so posamezne delne verjetnosti taljenja sredice zaradi zunanjih vzrokov (npr. po`ar, poplava, potres, vihar) ostale nespremenjene. Glede na mo`ne vzroke taljenja sredice je tako na prvem mestu potres, nato so notranji vzroki, na tretjem mestu pa je potres. Med notranjimi vzroki je najpomembnej{a izguba elektri~nega napajanja, ki onemogo~i delovanje ve~ine sistemov v jedrski elektrarni. Posledice jedrske nesre~e Scenarij izpusta radioaktivnih snovi Merilo za posledice nesre~e je efektivna doza, ki jo prejme najbolj izpostavljeni posameznik, ali pa kolektivna efektivna doza, ki jo prejme prizadeto prebivalstvo. Ob morebitni jedrski nesre~i se radioaktivne snovi, ki so v sredici reaktorja (radioaktivni plini in radioaktivni delci) sprostijo prete`no v ozra~je in se v obliki radioaktivnega oblaka raz{irjajo v {ir{e okolje. Kolik{en bo izpust radioaktivnih snovi, je odvisno od veliko dejavnikov: obsega po{kodbe sredice, hitrosti pu{~anja zadr`evalnega hrama, ali je izpust suh ali moker. Na koncentracijo in pot radioaktivnih snovi v zraku vpliva tudi vreme. [irjenje radioaktivnih snovi si lahko predstavljamo kot {irjenje oblaka. Pri resni po{kodbi sredice se sprostijo vsi `lahtni plini (Kr, Xe) in dobr{en del izotopov joda (J). Zelo hlapljiv je tudi cezij (Cs), ki je v obliki aerosola vodotopnih snovi (CsJ, CsOH). Hlapne snovi, ki so v malo topnih oksidih so telur, stroncij in barij (Te, Sr, Ba). Malo hlapne snovi pa so rutenij, lantan in cerij (Ru, La, Ce). Hudo nesre~o vedno povezujemo s taljenjem reaktorske sredice, saj se ve~ina radioaktivnih snovi nahaja v njej. V preostalih delih jedrske elektrarne jih je premalo, da bi lahko povzro~ile hudo nesre~o v okolju. ^e ozna~imo aktivnost v reaktorski sredici delujo~ega reaktorja s 100 %, potem imata dve tretjini reaktorske sredice (polovica je bila je bila odstranjena iz reaktorja pred tremi dnevi, druga polovica pa pred 180 dnevi) le {e 20 % aktivnosti reaktorske sredice. 10 gorivnih elementov ima po 180 dnevih {e 0,3 % aktivnosti reaktorske sredice, aktivnost v vseh preostalih sistemih je zanemarljiva (manj kot 0,1 %). Primer velja za tla~novodni reaktor nem{ke konstrukcije (1300 MWe). Prenosne poti Radioaktivno onesna`enje prihaja do ~loveka po treh glavnih prenosnih poteh: z vdihavanjem radioaktivnih zra~nih delcev, z u`ivanjem vode in hrane ter z neposrednim zunanjim obsevanjem iz radioaktivnega oblaka ali kontaminiranih tal. V primeru po{kodb vstopajo radioaktivne snovi tudi skozi odprte rane. Prenosne poti se s ~asom spreminjajo. Prebivalstvo v bli`ini kraja nesre~e bo v prvih urah po izpustu najprej izpostavljeno zunanjemu sevanju iz radioaktivnega oblaka `lahtnih plinov, nato pa vdihavanju radioaktivnih delcev, {e posebej izotopov radioaktivnega joda, ki se kopi~ijo v {~itnici. Srednjero~no (nekaj dni po nesre~i) pa prihaja do obsevne obremenitve zaradi zau`ivanja konta- 387

178 NEVARNOSTI JEDRSKIH IN SEVALNIH NESRE^/Igor Grlicarev minirane hrane in pitne vode ({e posebej v krajih, kjer uporabljajo za pitje de`evnico) ter zaradi zunanjega sevanja iz kontaminiranih tal. Sevanju zaradi kontaminiranih tal se izognemo z evakuacijo. Med bolj dolgoro~no obsevanost prebivalcev pa {tejemo dozo zaradi vnosa radioaktivnih snovi z dolgo`ivimi radionuklidi (Cs-137, Cs-134, Sr-90) s hrano vzdol` celotne prehrambene verige. Posledice jedrske nesre~e v neposredni bli`ini reaktorja Smrtni preimeri zaradi takoj{njih u~inkov sevanja so mo`ni samo pri zelo hudih nesre~ah z odpovedjo zadr`evalnega hrama. Za preu~itev tak{nih u~inkov sevanja so bili narejeni izra~uni v {tudiji WASH-1400 Reactor Safety Study. V primeru PWR 4 iz te {tudije se je sprostilo 60 % `lahtnih plinov in 5 % do 10 % vseh izotopov joda in cezija iz sredice. PWR 4 predvideva takoj{njo katastrofalno odpoved zadr`evalnega hrama za meteorolo{ke pogoje povpre~nega dneva.»katastrofalna odpoved«pomeni stoodstotno pu{~anje zadr`evalnega hrama. Rezultati ka`ejo, da vdihavanje radionuklidov najmanj prispeva k efektivni dozi. Sevanje iz radioaktivnega oblaka ne bi povzro~ilo smrtnih `rtev, toda zaradi 24-urnega obsevanja s tal bi bila efektivna doza 0,5 do 1 Sv na razdalji pribli`no 10 km. Meja za u~inke, ki povzro~ijo smrt (2 Sv), pa bi bila dose`ena na 5 km. V tak{nih primerih je potrebna hitra evakuacija, saj bi po pribli`no {estih urah ljudje prejeli dozo, ki presega prag zgodnjih u~inkov, po 12 urah pa bi prejeta doze dosegla prag za smrtne u~inke. Na {~itni~no dozo vpliva v glavnem vdihavanje. [~itni~na doza 10 Gy, pri kateri preneha delovanja {~itnice, pa bi bila prese`ena na obmo~ju znotraj 5 km. Dodati je treba, da so nesre~e s taljenjem sredice in zgodnjo odpovedjo zadr`evalnega hrama skrajno malo verjetne. V primeru, da je stabilnost atmosfere D (to je stabilnost atmosfere pono~i, oziroma pri velikih hitrostih vetra podnevi), hitrost vetra 2 m/s, izpust pri tleh ter da imamo 1000 MWe reaktor, potem tudi pri staljeni sredici {e niso potrebni takoj{nji za{~itni ukrepi v okolju, ~e zadr`evalni hram zdr`i (ohrani svojo projektirano tesnost). ^e zadr`evalni hram zadr`i izpust za 12 ur in izpusti v enem dnevu vse snovi, ki nastanejo v staljeni sredici, je treba evakuirati obmo~je v radiju 10 km okoli reaktorja (intervencijski nivo za evakuacijo zna{a 50 msv v sedmih dneh) in v obmo~ju 25 km okoli reaktorja razdeliti tablete KJ (intervencijski nivo za zau`itje tablet KJ zna{a 100 msv). Primer je iz dokumenta TEC- DOC-955. Zadr`evalni hram je bistven pri omejevanju in prepre~evanju posledic jedrske nesre~e, pri kateri se za~ne taliti sredica. Nem{ka raziskava tveganja (Deutsche Risikostudie) je za nem{ke jedrske elektrarne dobila podobne zaklju~ke kot WASH-1400: verjetnost taljenja reaktorske sredice je ocenjena 10-4 na leto, zadr`evalni hram pri 93 % primerov opravi svojo nalogo in prepre~i znatnej{i izpust radioaktivnih snovi v okolje, pri preostalih 7 % primerov, ko je izpust radioaktivnih snovi v okolje znatnej{i, so okoli{~ine tak{ne (vremenski pogoji, porazdelitev prebivalstva okoli elektrarne), da z ve~ kot 99% verjetnostjo pri~akujemo, da ne pride do zgodnjih u~inkov sevanja pri prebivalstvu, iz zgoraj navedenega sledi, da je verjetnost za nesre~o s hudimi posledicami manj{a od 10-6 na leto. JE Kr{ko Za JE Kr{ko so s pomo~jo verjetnostnih varnostnih {tudij izra~unali, da bi v primeru taljenja sredice 22% dogodkov povzro~ilo veliko spro{~anje radioaktivnih snovi zaradi obvoda (bypass) ali odpovedi zadr`evalnega hrama. U~inki sevanja oziroma prejete doze so seveda odvisni od meteorolo{kih pogojev ob izpustu in tudi od ~asa, ki je pretekel od taljenja sredice do za~etka izpusta. Razvrstitev izrednih dogodkov, njihova pogostost in predvideni izpusti iz JE Kr{ko so v preglednici 1. Preglednica 1. Razvrstitev dogodkov, njihova pogostost, doze v okolici elektrarne in spro{~ena aktivnost za JE Kr{ko Razvrstitev dogodka Pogostost Doze v neposredni okolici JE Kr{ko Aktivnost spro{~enih radioaktivnih snovi v okolje nenormalni dogodek enkrat do dvakrat na leto < 0,1 msv / za~etna nevarnost elektrarni{ka nevarnost splo{na nevarnost enkrat na 10 do 100 reaktorskih let enkrat na 100 do 5000 reaktorskih let manj{a od enkrat na 5000 reaktorskih let 0,1 1 msv < 100 msv >_ 100 msv 3, Bq ekv. I-131 3, Bq ekv. Xe-133 < 3, Bq ekv. I-131 < 3, Bq ekv. Xe-133 > 3, Bq ekv. I-131 > 3, Bq ekv. Xe

179 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I TRIGA Kon~na varnostna ocena za raziskovalni reaktor TRIGA Mark II v Podgorici (Varnostno poro~ilo) ne predvideva, da bi se lahko zgodila nesre~a z radioaktivnim izpustom v okolico, ki bi imela posledice za prebivalstvo. Reaktor je konstruiran tako, da pri nenadnem pove~anju mo~i sam ugasne (veri`na reakcija sama preneha zaradi negativnega Dopplerjevega koeficienta goriva), {e preden bi nastalo dovolj toplote, da bi se za~ela taliti sredica. Najhuj{a predvidena nesre~a za tovrstni reaktor bi bila izguba vode iz reaktorskega tanka, kar bi povzro~ilo zelo veliko hitrost doze v reaktorski hali brez vpliva na obmo~je zunaj ograje reaktorskega centra. Za reaktorje tipa TRIGA torej stalitev sredice ni mo`na (verjetnost je enaka ni~). Nesre~a z»najve~jim«vplivom na prebivalstvo pa bi bila po{kodba sraj~ke gorivnega elementa pri njegovem preme{~anju, kar bi povzro~ilo uhajanje `lahtnih plinov iz gorivnega elementa. Pri tem bi prebivalec na oddaljenosti 100 m od reaktorja TRIGA prejel dozo nekaj mikrosv. Skladi{~e nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov Brinje Skladi{~e nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov Brinje po zakonodaji sicer {tejemo med jedrske objekte, vendar v njem ni uskladi{~enih jedrskih snovi, zato nesre~e v tem objektu ne bi uvrstili med jedrske, mo`na pa je sevalna nesre~a. Skladi{~e Brinje ni predvideno za kon~no odlagali{~e in v njem naj ne bi dolgoro~no hranili radioaktivnih snovi. Jedrska nesre~a v tujini V primeru nesre~e v oddaljenih jedrskih objektih lahko pri~akujemo enakomernej{o kontaminacijo po vsem ozemlju Slovenije. Ob ~ernobilski nesre~i pa se je pokazalo, da je ogro`enost zaradi sevanja bolj izrazita v krajih z ve~jo koli~ino padavin. Padavine namre~ izperejo iz radioaktivnega oblaka radioaktivne snovi v obliki t. i.»mokrega vseda«. Glede na velikost Slovenije bi bila pri morebitni jedrski nesre~i v tujini ogro`ena kar celotna Slovenija. V primeru jedrske nesre~e v tujini je treba predvideti predvsem ukrepe v prehrambeni verigi in ukrepe, ki se nana{ajo na potovanja ljudi z ogro`enega obmo~ja oziroma na take predele. Druge posledice Pri posledicah jedrske nesre~e je treba poleg zdravstvenih posledic upo{tevati tudi gospodarske in psihi~ne posledice, ki izvirajo iz za{~itnih ukrepov (npr. zaradi zaklanjanja, evakuacije, zau`itja jodovih tablet, omejitev uporabe hrane). Predmete, ki jih ne bi bilo mo`no dekontaminirati, se ne sme uporabljati in jih je treba odlo`iti na predpisano mesto. Tak{ne nesre~e bi vplivale na industrijsko proizvodnjo, promet, trgovanje, turizem, pridelovanje hrane, {olstvo in {port. Nesre~e pri uporabi radioaktivnih snovi Mo`ni vzroki nastanka nesre~e Nesre~e z radioaktivnimi snovmi se lahko zgodijo v objektih, kjer uporabljajo radioizotope (npr. raziskovalni in{tituti, industrija, bolni{nice). V industriji se lahko radioizotopi uporabljajo na dolo~enem mestu (npr. za merjenje debeline plo~evine, nivojev v posodah), lahko pa so premi~ni (npr. radiografija zvarov, merjenje vla`nosti in gostote cesti{~a). Vzrok za nesre~o z radioaktivnimi viri je v ve~ini primerov ~love{ka napaka, ker so radioaktivni viri pasivne naprave, ki imajo malo gibljivih delov. Vzroke lahko razdelimo na: nepravilno uporabo, hrambo ali izgubo radioaktivnega vira zaradi malomarnosti, nevednosti, neznanja ali neupo{tevanja predpisov varstva pred sevanji, konstrukcijsko napako pri vgradnji vira (slaba izdelava {~ita, neustrezno izdelano orodje za uporabo vira), ilegalno uporabo (kraja, sabota`a). Radioaktivni viri so nevarni predvsem za tiste, ki delajo z njimi. Zaradi malomarnosti ali nevednosti pa lahko tak{en vir kontaminira tudi ve~je obmo~je (stavbo, cesto) in prizadene ve~je {tevilo ljudi. Verjetnost pojavljanja nesre~e Glede na izku{nje v Sloveniji (en dogodek z razsuto vsebino radijeve igle in kontaminacija prostorov na Onkolo{kem in{titutu na za~etku {estdesetih let; stalitev cezijevega radioaktivnega izvora v `elezarni [tore leta 1983; iskanje pogre{anega radioaktivnega izvora na dvori{~u Metalne v Mariboru leta 1995; po{kodovanje instrumenta z radioaktivnim izvorom za merjenje vla`nosti in debeline cesti{~a leta 1998) je ob sedanjem {tevilu radioaktivnih virov v Sloveniji verjetnost nesre~e z nenamerno kontaminacijo en dogodek na nekaj deset let, iskanje pogre{anega radioaktivnega izvora pa ima verjetnost en dogodek na nekaj let. V Sloveniji je bilo leta 1999 v gospodarstvu nekaj manj kot 600 zaprtih virov sevanj. Kraje radioaktivnih snovi ali sabota`e v zvezi z njimi v Sloveniji doslej ni bilo. 389

180 NEVARNOSTI JEDRSKIH IN SEVALNIH NESRE^/Igor Grlicarev Mo`ni scenariji nesre~e V nasprotju z jedrskim objektom so pri delu z zaprtimi radioaktivnimi viri mo`ni naslednji scenariji nesre~e: nenameren zunanji obsev osebja, ki dela z radioaktivnim virom, ali drugih ljudi, ki pridejo v bli`ino vira, kontaminacija prostorov v glavnem z enim samim radionuklidom (npr. s srednje dolgo`ivim Am-241 ali dolgo`ivima Cs-137, Co-60). Pri delu z odprtimi viri je praviloma mo`en raztres ali razlitje virov manj{e aktivnosti, ki prizadenejo predvsem delovno osebje, manj ogro`eno pa je splo{no prebivalstvo. Obi~ajno so to kratko`ivi izotopi, tako da ogro`enost ni niti trajna niti akutna. Nesre~a se ponavadi zgodi zaradi nevednosti: obsevanje ljudi zaradi neozna~enega in neza{~itenega radioaktivnega vira ali obsevanje ljudi zaradi izgubljenega vira, za katerega ne vedo, da so v njegovem obmo~ju sevanja. Pokvari se lahko mehanizem, ki opravlja za{~itno funkcijo, tako da vrne izvor znotraj za{~itne posode, da zmanj{a sevanje, oziroma da zapre pot med uporabnikom in izvorom z za{~itnim zaslonom ali steno. Pri delu z odprtimi radioaktivnimi viri je mo`na kontaminacija pripomo~kov ali prostora. ^e pripomo~kov ali sobe ne dekontaminiramo oziroma omejimo dostop, se lahko kontaminacija raznese po zgradbi in tudi po {ir{i okolici. Obseg nesre~e je omejen na lokalne razse`nosti ali na prostore, saj zaradi precej definirane lokacije virov ni pri~akovati kontaminacije ali zvi{ane dozne hitrosti na {ir{em obmo~ju. Izjema so primeri, ko bi se za~el taliti visokoaktivni vir v `elezarni (vir sevanja za teleterapijo, iradiacijo ipd.), kjer je mo`en prenos po zraku tudi na ve~je razdalje (tudi nekaj 100 km ali nekaj 1000 km). Maja 1998 so pomotoma stalili cezijev vir v `elezarni v Algecirasu v [paniji. Sledove cezija, ki se je raz{iril po ju`ni in srednji Evropi je bilo zaznati tudi v Sloveniji. Nesre~a je lahko posledica kraje, sabota`e ali izsiljevanja. Mo`en je razli~en potek: od izgubljenega vira do namernega obsevanja. Prav tako je mo`no nenamerno obsevanje ljudi zaradi odstranjevanja radioaktivnega izvora ali najdbe izgubljenega radioaktivnega izvora. V obi~ajnih primerih je ogro`enih nekaj ljudi, ki so v neposrednem stiku z radioaktivnim izvorom, ~e je to zaprt vir. ^e pa se po{koduje zaprt vir in se radioaktivna snov raztrese, je lahko kontaminirano sorazmerno obse`no obmo~je, na katerem so lahko hi{e, stanovanja, poti, vrtovi. Tak{en primer se je zgodil leta 1987 v Goîanii v Braziliji. Prevoz jedrskih in radioaktivnih materialov Mo`ni vzroki in verjetnost nastanka nesre~e Pri prevozu radioaktivnih snovi je najbolj verjeten vzrok prometna nesre~a oziroma njihovo pretovarjanje. Po evidenci Zdravstvenega in{pektorata Republike Slovenije je bilo ugotovljeno, da je bilo leta 1996 opravljenih 363 prevozov radioaktivnih snovi ~ez mejne prehode in 254 prevozov po dr`avi. Od leta 1991 do 1999 ni bilo uradno evidentiranih nesre~ pri prevozu radioaktivnih snovi. Verjetnost, da se pri prevozu radioaktivnih snovi po cesti zgodi nesre~a, obstaja, vendar je izredno majhna. Po podatkih o prevozu nevarnih snovi leta 1994 je bilo 33 nesre~, v {tirih so se razlile nevarne snovi; leta 1995 je bilo 50 nesre~, nevarne snovi so se razlile v treh; leta 1996 je bilo 47 nesre~ in leta nesre~. Glede na to, da je prevozov radioaktivnih snovi vsaj stokrat manj kot prevozov nevarnih snovi, je verjetnost nesre~e, pri kateri bi se po{kodovala embala`a radioaktivnega materiala, en dogodek na nekaj deset let ali {e redkeje. Pri prevozu izrabljenega jedrskega goriva je verjetnost, da bi se to raztreslo, zanemarljiva, saj so zabojniki projektirani tako, da zdr`ijo trk z lokomotivo. Mo`ni scenariji nesre~e Pri nesre~i z radiografskim ali iradiacijskim virom lahko nastanejo sevalna polja z veliko dozno hitrostjo. Glede na zahtevano usposobljenost osebja, ki preva`a radioaktivne vire visokih aktivnosti, ni pri~akovati velikih prejetih doz sevanja. Malo verjetna je ogro`enost zaradi kontaminacije povr{inskih vodotokov ali podtalnice, saj je aktivnost teko~inskih radioaktivnih izvorov glede na prostornino podtalnice majhna (radioaktivna snov bi se zelo razred~ila). Tudi razlitje ali raztres sta malo verjetna, kajti tovrstni viri so praviloma ustrezno zapakirani in za{~iteni. Ob nesre~i pri prevozu je mo`na kontaminacija embala`e, vozila in v nesre~i udele`enih oseb iz spremstva. Zaradi prometne nesre~e se lahko po{koduje embala`a radioaktivnega vira in razsuje radioaktivni material na kraju nesre~e. Zaradi nesre~e pri prevozu jedrskih ali radioaktivnih snovi bi bilo ogro`enih nekaj ljudi oziroma bi morali za dalj{i ~as omejiti dostop na obmo~je, ~e ga ne bi bilo mo`no dekontaminirati. Povr{ina tak{nega podro~ja bi zna{ala nekaj sto kvadratnih metrov, v najbolj konservativnem primeru nekaj tiso~ kvadratnih metrov. 390

181 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I Prevozi jedrskih in radioaktivnih snovi v Sloveniji Prevoz sve`ega goriva Jedrska elektrarna Kr{ko uvozi enkrat na leto 24 do 40 gorivnih elementov v skupni te`i do 20 t (najve~ja obogatitev z U-235 je 4,35 %). Sve`e gorivo se preva`a po morju, cesti, `eleznici in tudi po zraku. Prevoz izrabljenega goriva Trenutno se vse gorivo iz JE Kr{ko hrani na obmo~ju elektrarne. Izrabljeno jedrsko gorivo se bo prepeljalo v novo skladi{~e, v kon~no odlagali{~e ali pa bo predelano. Izrabljeno gorivo iz JE Kr{ko se doslej {e ni preva`alo. Raziskovalni reaktor TRIGA uporablja za svoje obratovanje jedrsko gorivo, ki je bilo nabavljeno v ZDA. V skladu z dogovorom med vladama RS in ZDA je bil ve~ji del izrabljenega goriva leta 1999 vrnjen v ZDA. Izdelano bo ustrezno varnostno poro~ilo. Prevoz radionuklidov za potrebe bolni{nic, industrije in in{titutov Po{iljke so ponavadi majhne aktivnosti (izjema so viri sevanja, ki so namenjeni za zdravljenje in kalibracijske izvore; zanje je zna~ilno, da imajo dalj{o razpolovno dobo). Radionuklidi so vnaprej znani, prav tako tudi uporabniki, prevozniki pa morajo imeti navodila, kako ukrepati v primeru nezgod, in posebno dovoljenje za uvoz in prevoz. Najpogosteje se uva`ajo naslednji izotopi: Xe- 133, J-131, Tl-201, Ga-67, Tc-99m generator (Mo-99), J- 125, In-111, S-35, P-32, Cr-51. Padec satelita Mo`ni vzroki in verjetnost nastanka nesre~e V tem delu bomo obravnavali satelite z radioaktivnim materialom na krovu. Padec satelita oziroma povratek satelita na Zemljo lahko povzro~ijo trk satelita z drugim predmetom, ki kro`i v orbiti okoli Zemlje, izguba zveze in s tem nadzora nad satelitom, odpoved motorja, ki dvigne satelit na vi{jo orbito, ali okvara navigacijskih naprav. Vsi na{teti vzroki lahko povzro~ijo prezgodnji vstop satelita v nizko orbito in nato padec na Zemljo. Verjetnost padca satelita na Slovenijo je te`ko oceniti, saj ni dovolj podatkov o satelitih in materialu, ki ga nosijo na krovu. Padec satelita je sicer mo`no napovedati ve~ tednov vnaprej, vendar to~nega kraja, kam bodo satelit oziroma njegovi deli padli, prakti~no ni mo`no dolo~iti. Padejo lahko na katerikoli kraj, ki le`i pod orbito satelita. Tik pred padcem je satelit v nizki kro`ni orbiti nad Zemljo z obhodnim ~asom pribli`no 90 minut. Pri~akovati je, da bo dr`ava lastnica satelita obvestila preko Mednarodne agencije za atomsko energijo ostale pogodbenice Konvencije o zgodnjem obve{~anju v primeru jedrske nesre~e, in da bo, ~e bo potrebno, ponujena tudi pomo~ prizadetim dr`avam skladno s Konvencijo o pomo~i v primeru jedrskega ali radiolo{kega izrednega dogodka. Na satelitih, ki kro`ijo okoli Zemlje, uporabljajo dve vrsti jedrskih virov energije: jedrske reaktorje in generatorje toplote z radioaktivnimi izotopi (RTG radioisotopic thermal generator). Mo`ni scenarij in posledice nesre~e Padec satelita z RTG lahko povzro~i kontaminacijo z mo~no toksi~nim sevalcem alfa. Konstrukcija kapsule z RTG je ~vrsta, radioaktivna snov pa je vgrajena v kerami~ni material, ki zelo zmanj{a mo`nost raztresa in raztapljanja v vodi. Pri satelitih, ki so namenjeni za raziskovanje teles v oson~ju ali zunaj njega in ki z»mimoletom«(fly-by) izkori{~ajo privla~nost Zemlje, tako da dobijo {e dodatno energijo za svoje potovanje po vesolju, je elipti~na ali hiperboli~na orbita precej splo{~ena. Tak{en satelit pridobi veliko hitrost, zato je zelo verjetno, da bo v primeru napake priletel v Zemljino ozra~je pod polo`nim kotom ter zgorel in razpadel na mnogo delov. Satelit z jedrskim reaktorjem na krovu lahko povzro~i kontaminacijo s cepitvenimi produkti, vendar se ta kontaminacija razlikuje od tiste, ki je posledica jedrske eksplozije. Za reaktorje, ki obratujejo manj kot leto dni, se aktivnost eno leto po ustavitvi zmanj{a na 1% aktivnosti, ki je bila ob ustavitvi. Radioaktivnost je predvsem vezana na delce z visokimi specifi~nimi aktivnostmi, za katere je zna~ilno, da ne vsebujejo ne jodovih ne cezijevih izotopov. Nevarno je zlasti vdihavanje teh delcev, ki v posamezniku lahko povzro~e visoke doze, ne pa zunanje sevanje. Obmo~ja kontaminacije so povr{insko manj{a in so trakaste oblike {iroka nekaj 10 km in dolga nekaj 100 km. Zaradi neposredne kontaminacije z radioaktivnimi delci so ogro`eni le nekateri prehrambeni pridelki (sve`a zelenjava, sadje), ne pa tudi mleko, meso in gomoljasti plodovi. Ocenjene doze zaradi sevanja gama iz tal so v okviru mejnih vrednosti za prebivalstvo. Podro~je, ki ga je treba preiskati po padcu satelita, da bi ugotovili morebitno kontaminacijo zemlji{~a, zna{a okoli km 2, kar je pribli`no petkratna velikost Slovenije. Posledice nesre~e so velike doze, ki bi jih posameznik prejel, ~e bi v plju~a vdihnil»vro~e delce«(npr. 10 mikrometrov velik delec z aktivnostjo 50 Bq; tak{en delec da efektivno dozo 3 mikrosv). To so drobni delci, ki se lahko dvignejo s tal v zrak in imajo veliko specifi~no ak- 391

182 NEVARNOSTI JEDRSKIH IN SEVALNIH NESRE^/Igor Grlicarev tivnost. V telo se jih lahko vnese tudi z u`ivanjem neumitega sadja in zelenjave. Posledice vnosa»vro~ih delcev v telo«za prebivalstvo se lahko pojavijo v obliki stohasti~nih u~inkov sevanja. Izku{nje s padcem satelita, ki je imel na krovu reaktor, imamo na podlagi padca satelita Kozmos-954, ki je leta 1978 razpadel nad nenaseljenimi predeli Kanade. Povpre~na hitrost doze, ki bi jo dobili na sredini kontaminiranega obmo~ja, ~e bi bila kontaminacija enakomerna, bi zna{ala 0,05 mikrosv/h (hitrost doze naravnega ozadja v Sloveniji je okoli 0,1 mikrosv/h). Na obmo~ju 600 km x 20 km so na{li pribli`no 80 radioaktivnih»predmetov«, pri katerih je bila najve~ja izmerjena hitrost doze na dotiku msv/h, najve~ja izmerjena hitrost doze na razdalji 1 m pa je bila do 2 msv/h. Pri satelitih z RTG na krovu, ki bi razpadli pri vrnitvi na Zemljo, je te`ava iskanje delcev plutonija, saj v obmo~ju gama zelo {ibko sevajo. Ko{~ek goriva, velik 1 cm 3, ki vsebuje plutonij, povzro~i hitrost doze zaradi sevanja gama le 10 mikrosv/h na razdalji 1 m, zato bi jih bilo treba iskati na druge na~ine, npr. z uporabo infrarde~e kamere. Specifi~na toplotna mo~, ki jo proizvaja RTG, je pribli`no 4 W/cm 3. Sklepne misli Glede na posledice pri morebitni jedrski nesre~i je treba upo{tevati naslednje: V Sloveniji je treba temeljito na~rtovati ukrepe ob morebitni jedrski nesre~i, ki bi se lahko zgodila v JE Kr{ko. Nesre~a v raziskovalnem reaktorju TRIGA ne bi imela posledic za prebivalstvo v okolici. Za nesre~o, ki se zgodi v tujini, je glede na oddaljenost jedrskih objektov v drugih dr`avah prakti~no neverjetno, da bi bili v Sloveniji zaradi nje potrebni takoj{nji za{~itni ukrepi (evakuacija, zaklanjanje). Potrebni pa bi bili ukrepi v prehrambeni verigi (omejitev u`ivanja oziroma uvoza dolo~ene hrane ali krme) ter ukrepi, ki so povezani s prizadeto dr`avo oziroma obmo~jem (potovanje v to dr`avo, trgovanje ali promet z njo). Takoj{nje u~inke sevanja (akutno sevalno bolezen) lahko pri~akujemo pri jedrskih elektrarnah z zadr`evalnim hramom (JE Kr{ko je elektrarna tega tipa) samo pri nesre~ah, pri katerih se tali sredica ob hkratni odpovedi zadr`evalnega hrama skupaj z neugodnimi vremenskimi razmerami. Pri na~rtovanju ukrepov ob morebitni sevalni nesre~i je treba upo{tevati naslednje: Za nesre~e pri uporabi radioaktivnih snovi je potrebna usposobljena ekipa, ki je sposobna najti vir, ga ustrezno varno spraviti oziroma opraviti dekontaminacijo manj{ega obsega (nekaj 100 m 2 ). V Sloveniji tak{ne naloge opravlja»ekolo{ki laboratorij z mobilno enoto«, ki je dr`avna enota pri [CZ RS. Predvsem pa je treba imeti organiziran nadzor nad nabavo in uporabo radioaktivnih virov, da se prepre~i izguba virov, nepravilna uporaba oziroma kraja virov. V Sloveniji je nesre~a pri prevozu jedrskih ali radioaktivnih snovi zelo malo verjetna, pa tudi morebitne posledice tak{ne nesre~e ne bi prizadele ve~jega {tevila ljudi. Posebna pripravljenost glede ljudi in opreme na radioaktivno kontaminacijo v primeru padca satelita ni potrebna, zadostuje `e na~rtovanje ukrepov, ki obsega poznavanje nevarnosti. V primeru radioaktivne kontaminacije zaradi padca satelita pri~akujemo pomo~ tehnolo{ko razvitih, pa tudi sosednjih dr`av, saj bi bilo obmo~je morebitnega raztresa delov satelita mnogo ve~je od Slovenije. LITERATURA 1. Varnostno poro~ilo za reaktor TRIGA Mark II v Podgorici 2. Deutsche Risikostudie Kernkraftwerke, Eine Untersuchung zu dem durch Stoerfaelle in Kernkraftwerken verursachten Risiko, Hauptband, Verlag TUeV Rheinland, Bonn R-800, Rev.0, Perspectives on Reactor Safety, 1993, TTC Chattanooga. 4. Nuklearna elektrarna Kr{ko, Ocena ogro enosti. 5. Nuklearna elektrarna Kr{ko, Final Safety Analysis Report. Ch. 15, Rev Nuklearna elektrarna Kr{ko, Probabilistic Safety Assessment of Nuclear Power Plant Kr{ko. Level 1 Report. 7. Probabilistic Safety Assessment of Nuclear Power Plant Kr{ko, External Event Report. 8. Probabilistic Safety Assessment of Nuclear Power Plant Kr{ko, Level 2 Report. 9. TECDOC-955 Generic Assessment Procedures for Determining Protective Actions During a Reactor Accident, IAEA. 10. SS-109, Intervention Criteria in a Nuclear or Radiation Emergency, Vienna, IAEA. 11. Nuklearna elektrarna Kr{ko, Post Modernization NEK PSA Baseline Model Update and IAEA IPSART Mission Comments Implementation. 12. SS-119, Emergency Planning and Preparedness for Re-entry of a Nuclear Powered Satellite, Vienna, IAEA. 392

183 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I NESRE^E V RUDARSTVU Anton Planinc Rudarstvo je panoga, ki v zadnjem obdobju do`ivlja razli~ne pretrese. V danih okoli{~inah so zato potrebni veliki napori, da bi ohranili dose`eno stanje varnosti in zdravja pri delu v rudnikih. Nesre~e pri delu so tudi v moderni dobi rudarstva eden od osnovnih kazalcev stanja v stroki. V nadaljevanju prikazani podatki o nesre~ah pri delu v rudarstvu podajajo presek dose`ene stopnje varnosti in zdravja tako pri povr{inskem kot podzemnem pridobivanju mineralnih surovin. Opis trenutnega stanja v slovenskem rudarstvu Premogovni{tvo V obdobju do osamosvojitve Republike Slovenije je bilo z dolgoro~nimi na~rti predvideno, da se v slovenskem prostoru za potrebe energetike in industrije pridobi 6 do 7 milijonov ton premoga na leto. Na~rtovane koli~ine so se pridobivale v rudarskih organizacijah, kot so bili Rudnik lignita Velenje (okoli 5 milijonov ton na leto) in Rudniki rjavega premoga Slovenije (okoli 2 milijona ton na leto). Po osamosvojitvi je pri{lo do prestrukturiranja podro~ja energetike, kar je povzro~ilo omejevanje pridobivanja premoga na ra~un zmanj{evanja porabe v termoelektrarnah, industriji in {iroki potro{nji. Na zmanj{evanje obsega pridobivanja so najbolj vplivali uvoz ekolo{ko primernej{ega premoga, nadome{~anje premoga z drugimi energenti in sprostitev energetskega trga. Posledica prestrukturiranja energetike je bilo zapiranje rudnikov Zagorje, Senovo in Kani`arica, ki se je za~elo leta V slovenskem prostoru redno obratujeta le {e Premogovnik Velenje (PV) in Rudnik Trbovlje Hrastnik (RTH). V letu 1999 je bil sprejet zakon o zagotavljanju sredstev za zaprtje RTH kot naslednika Rudnikov rjavega premoga Slovenije. S programom prestruktuiranja je v letu 2007 predvideno prenehanje obratovanja RTH. Dolgoro~no, do leta 2025, je na podro~ju energetike predvideno le obratovanje PV. Rudniki kovin in nekovin Rudnik z najkraj{o `ivljenjsko dobo v Sloveniji je gotovo Rudnik Vrh (R@V), ki nikoli ni za`ivel v predvidenem obsegu. Pred osamosvojitvijo je bil na podlagi dolgoro~nih energetskih na~rtov ozna~en kot potencialni energetski objekt. V letu 1992 je bil sprejet Zakon o trajnem prenehanju izkori{~anja uranove rude in prepre~evanju posledic rudarjenja v R@V. Zakon dolo~a zaprtje rudnika in trajno zavarovanje okolja pred posledicami izkori{~anja do leta Za~etki Rudnika `ivega srebra Idrija (R@S) segajo v leto V zadnjih 200 letih so rudo odkopavali v celotnem rudi{~u, ki je bilo odprto v 15 obzorjih. V 500-letni zgodovini je bilo odkopano 4,7 milijonov ton rude in pridobljeno ton komercialnega `ivega srebra. Po koli~ini pridobljene rude je idrijski rudnik drugi najve~ji rudnik `ivega srebra na svetu. Rudi{~e {e ni iz~rpano. Na podlagi gibanja svetovnih gospodarskih trendov je bil leta 1987 sprejet Zakon o prepre~evanju posledic rudarjenja v R@S oziroma zakon o zapiranju rudnika. Zapiralna dela potekajo dvofazno, in sicer v obdobju prva faza ter druga faza v obdobju od 1995 do kon~nega zaprtja v letu Za~etki rudarjenja v Me`ici segajo v 16. stoletje. Prehod na industrijski na~in pridobivanja in predelave rude je nastopil v 18. stoletju. Rudnik je normalno obratoval in dosegel najvi{jo raven v letih , ko je pri{lo do poskusa izvajanja prvega sanacijskega programa, ki je bil odgovor na zahteve svetovnega trga. V letu 1987 je bila narejena raziskava, ki je odlo~ila o usodi rudnika. Pospe{ila je pripravo Zakona o zagotavljanju dela sredstev, potrebnih za postopno zapiranje rudnika svinca in cinka v Me`ici. Po sprejetju zakona so bili izdelani programi za postopno in trajno zapiranje rudnika do konca leta Rudnik kaolina ^rna pri Kamniku je bolj ali manj uspe{no obratoval vse do devetdesetih let. Leta 1989 je takratna skup{~ina ob~ine Kamnik sprejela sklep o postopku redne likvidacije Rudnika kaolina in kalcita Kamnik. Nafta in plin Dosedanje raziskovanje le`i{~ nafte in plina ter mo`nosti za njuno pridobivanje so bile v Sloveniji osredoto~ene na mursko depresijo v Prekmurju. Obstoje~a nahajali{~a so iz~rpana do te mere, da bo pridobivanje ogljikovodikov na poljih Peti{ovci in Dolina potekalo le {e do leta 2003, ~e ne bo pri{lo do druga~ne re{itve. Povr{insko rudarstvo in podzemne gradnje V Sloveniji poteka povr{insko pridobivanje nekovinskih mineralnih surovin, okrasnega kamna (arhitektonski kamen), tehni~nega kamna, lon~arske in opekarske gline, 393

184 NESRE^E V RUDARSTVU/Anton Planinc kremen~evega peska, kalcita in dolomita, krede, laporjev, bentonitov ter morske soli. Povr{insko pridobivanje tehni~nega in okrasnega kamna, kremen~evih peskov, apnencev in laporjev predstavlja v slovenskem prostoru pomemben dele` v predelovalni industriji in gradbeni{tvu. Trenutno je registriranih 193 povr{inskih kopov, kjer se z rudarskimi metodami dela pridobi okoli 10 milijonov m 3 mineralne surovine na leto. Geotehnologija, podzemne gradnje in gospodarjenje z odpadki Rudarska dela se izvajajo tudi v drugih gospodarskih vejah. Globinska vrtanja ter miniranje v gradbeni{tvu, gozdarstvu in kmetijstvu so postali vsakdanjost. Posebnost pa so podzemne gradnje oziroma izdelava podzemnih objektov za potrebe gradbeni{tva, kot so predori, prezra~evalni in servisni ja{ki, podzemna skladi{~a itd. Slika 1. [tevilo zaposlenih v rudarstvu leta 2001 Slika 2. Nesre~e pri delu v rudarstvu leta

185 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I Slika 3. Nesre~e z la`jimi po{kodbami v rudarstvu v obdobju Slika 4. Nesre~e s hudimi telesnimi po{kodbami v rudarstvu v obdobju Slika 5. [tevilo smrtnih `rtev v rudarstvu v obdobju

186 NESRE^E V RUDARSTVU/Anton Planinc Z zakonsko opredelitvijo v gradbeni in rudarski zakonodaji sta rudarska stroka in geotehnologija raz{irili podro~je dejavnosti. Nesre~e pri delu v rudarstvu Pri izvajalcih rudarskih del, ki raziskujejo in izkori{~ajo mineralne surovine, se je v letu 2001 pripetilo 411 nesre~ pri delu. Pri rudarskih delih je bilo v letu 2001 zaposlenih ljudi. V primerjavi z letom 2000 se je {tevilo zaposlenih zmanj{alo. Najve~je zmanj{anje je bilo evidentirano pri zapiranju rudnikov premoga (38 %) in rudnikov kovin (27 %). Pri povr{inskem pridobivanju se je {tevilo zaposlenih pove~alo za 3 %, pri pridobivanju nafte in plina pa za 13 %. Dele` posameznih izvajalcev oziroma posameznih skupin izvajalcev na sorodnih podro~jih v skupnem {tevilu zaposlenih je razviden iz slike 1. Dele` nesre~ pri delu v rudarstvu v letu 2001 za posamezne izvajalce oziroma posamezne skupine izvajalcev na sorodnih podro~jih v skupnem {tevilu nesre~ je razviden iz slike 2. V letu 2001 sta se v slovenskem rudarstvu pripetili 402 nesre~i z la`jimi telesnimi po{kodbami. V letu 2000 se je pripetilo 445 la`jih nesre~. Zmanj{anje je skoraj enako kot v predhodnem obdobju, to je za 14 %. Dolgoletni trend zmanj{evanja la`jih nesre~ se tako ohranja in nadaljuje. V letu 2001 so se pripetile 4 nesre~e s huj{imi telesnimi po{kodbami, v letu 2000 pa 8 nesre~. Kljub relativno majhnemu {tevilu nesre~ s huj{imi telesnimi po{kodbami v letih 2000 in 2001 pa trend zmanj{evanja teh nesre~, ki je bil evidentiran v obdobju od leta 1991 do 1996, {e ni dose`en, kot je razvidno iz slike 4. Iz slike 5 je razvidno, da je v letu 2001 umrlo 5 zaposlenih in da se je to {tevilo na enoto zaposlenih v zadnjih treh letih pove~evalo. V letih in ni bilo smrtnih primerov. Zaradi nesre~ je bilo v letu 2001 izgubljenih dnin. [tevilo se je v primerjavi z letom 2000 zmanj{alo za 27 %. Zmanj{alo se je tudi {tevilo izgubljenih dnin na eno nesre~o, in sicer s 36,4 na 29,5 dnine na eno nesre~o, kar zna{a 19 %. Nesre~e pri pridobivanju premoga in zapiranju rudnikov V obdelavo podatkov sta vklju~eni Javno podjetje Premogovnik Velenje, d. d., in RTH Trbovlje, d. o. o., ter dru`be, ki izvajajo zapiranje rudnikov rjavega premoga. V omenjenih dveh proizvodno aktivnih podjetjih je bilo tudi v letu 2001 zaposlenih nekaj ve~ kot 70 % vseh zaposlenih delavcev na podro~ju rudarstva v Republiki Sloveniji. Tudi v skupnem {tevilu nesre~ sta imeli podjetji ve~inski dele`; ta je prav tako zna{al nekaj ve~ kot 70 %. Izvajalci zapiralnih del pa so imeli le 5-odstotni dele` v {tevilu zaposlenih in 3-odstotni dele` v skupnem {tevilu nesre~. Nesre~e v povezavi z izkopom premoga in izgubljenimi dninami Iz preglednice 1 je razvidno, da se je glede na leto 1999 nekoliko pove~alo le {tevilo nesre~ na enoto zaposlenih. [tevilo izgubljenih dnin na eno nesre~o pa iz leta v leto niha. Navedeno gibanje kazalcev za Premogovnik Velenje in Rudnik Trbovlje-Hrastnik ni odraz spremenjenih delovnih razmer v jamah. Delovne razmere se v Premogovniku Velenje ali v Rudniku Trbovlje-Hrastnik glede na leto 2000 niso toliko izbolj{ale ali poslab{ale, da bi bile odraz zmanj{anja {tevila nesre~ na enoto proizvodnje in na enoto zaposlenih. Preglednica 1. Prikaz nesre~ pri delu v triletnem obdobju pridobivanja premoga Primerjava Premogovnik Velenje Rudnik Trbovlje-Hrastnik proizvodnja (x 1000 t) ,9 736,5 685 stale` {tevilo nesre~ na 1 milijon t na 1000 zaposlenih {tevilo izgubljenih dnin na 1 milijon t na 1 nesre~o 38,4 37,4 28,9 43,2 51,

187 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I Slika 6. Izgubljene dnine zaradi nesre~ v rudarstvu leta 2001 Slika 7. Dose`ena proizvodnja in stale` v osemletnem obdobju za Premogovnik Velenje Slika 8. Dose`ena proizvodnja in {tevilo zaposlenih v osemletnem obdobju za Rudnik Trbovlje-Hrastnik 397

188 NESRE^E V RUDARSTVU/Anton Planinc Iz slik 9 a in b je razvidno, da je bilo nesre~ zaradi ~love{kega dejavnika v sedemletnem obdobju v obeh podjetjih bistveno ve~, kot nesre~ zaradi delovnega okolja. Nesre~e glede na kraj nastanka za Rudnik Trbovlje-Hrastnik in Premogovnik Velenje Iz preglednice 2 je razvidno, da se je v letu 2001 pri pridobivanju premoga od skupaj 245 nesre~ na odkopih in pripravah pripetilo 86 nesre~, na pohodnih poteh 108 in na ostalih lokacijah 51 nesre~. Rudniki premoga v zapiranju V obdelavo so vklju~eni trije premogovniki v zapiranju, in sicer Rudnik Zagorje, Rudnik Senovo in Ru- dnik Kani`arica in izvajalci zapiralnih del v omenjenih rudnikih. V letu 2001 je preteklo `e pet let, odkar so se prej imenovani rudniki za~eli zapirati. V tem obdobju se je {tevilo zaposlenih zmanj{alo za 72,4 % oz. za 469 delavcev, {tevilo nesre~ na 1000 zaposlenih pa za 40,8 %. Rudniki kovin in nekovin v zapiranju Obravnavani so trije rudniki kovin v zapiranju, in sicer Rudnik Me`ica, Rudnik Idrija in Vrh. Izvajalci zapiralnih del v omenjenih rudnikih so bili Rudnik svinca in cinka Me`ica, d. o. o., v zapiranju. Rudnik `ivega srebra Idrija, d. o. o., v zapiranju in javno podjetje vrh, p. o. Preglednica 2. Nesre~e glede na kraj nastanka Rudnik Trbovlje-Hrastnik Premogovnik Velenje {tevilo nesre~ glede na kraj nastanka 2000 % 2001 % 2000 % 2001 % odkopi 42 37, , , ,8 pohodne poti 64 57, , , ,4 ostalo 6 5, , , ,8 skupaj {tevilo nesre~/1000 zaposlenih indeks indeks odkopi , ,6 pohodne poti , ,9 ostalo , ,5 skupaj , ,5 Sliki 9 a in b. Vzroki nesre~ v Rudniku Trbovlje-Hrastnik (RTH) in Premogovniku Velenje (PV). Primerjava {tevila nesre~ z vzrokom. 398

189 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I Sliki 10 a in b. Primerjava dejavnika pogostosti in resnosti nesre~ za Premogovnik Velenje (PV) ter za Rudnik Trbovlje-Hrastnik (RTH) in gibanje {tevila nesre~ na 100 zaposlenih Preglednica 3. Prikaz enotnih kazalcev nesre~ na podro~ju zapiranja premogovnikov Premogovniki v zapiranju {tevilo nesre~ na 100 zaposlenih Pogostost Slika 11. Stale` in nesre~e pri zapiranju premogovnikov Resnost indeks indeks indeks Zagorje 2,8 1,7 58,9 21,7 11, Senovo 19,0 7,0 36,6 115,0 35, Kani`arica 0,0 0,0 / 0,0 0,0 / 0 0 / skupaj 9,6 3,6 37,7 61,3 23,

190 NESRE^E V RUDARSTVU/Anton Planinc Povr{insko pridobivanje mineralnih surovin V obravnavo je vklju~enih 14 podjetij, ki se ukvarjajo s povr{inskim pridobivanjem mineralnih surovin. Skupno {tevilo zaposlenih se je v letu 2001 zmanj{alo za 28 %. [tevilo nesre~ se je prav tako zmanj{alo, in sicer za 50,5 % oziroma za 31,3 % na 1000 zaposlenih. V predhodnem obdobju pa so bili vsi ti kazalci v porastu. Rudarska re{evalna slu ba Rudnikov Slovenije Kljub intenzivnemu zapiranju rudnikov so v letu 2001 v slovenskem prostoru delovale rudarske re{evalne slu`be pri naslednjih rudarskih dru`bah: Premogovnik Velenje (PV), Rudnik Trbovlje-Hrastnik (RTH), Slika 12. Stale` in nesre~e pri zapiranju rudnikov kovin Preglednica 4. Enotni kazalci nesre~ pri zapiranju rudnikov kovin in nekovin Rudniki kovin v zapiranju {tevilo nesre~ na 100 zaposlenih Pogostost Resnost indeks indeks indeks RCS Me`ica 6,5 11,1 171,1 417,6 73, ,4 1745,1 543 R@S Idrija 10,4 3,1 29,5 68,0 20, ,0 221,6 17 Vrh 5,1 6,1 119,7 24,7 39, ,5 653,4 203 skupaj 7,6 5,2 68,6 59,6 34, , Preglednica 5. Povpre~no {tevilo zaposlenih in nesre~ pri povr{inskem pridobivanju mineralnih surovin Povr{insko pridobivanje mineralnih surovin indeks 98/ indeks 00/ indeks 01/00 skupni stale` {tevilo nesre~ {tevilo nesre~/1000 zaposlenih {tevilo izgubljenih dnin/ 1000 zaposlenih

191 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I Preglednica 6. Trenutno stanje varnosti in zdravja v {tevilkah. Primerjava za obdobje 2000/2001 ka`e relativno dobre rezultate. Organizacija oz. podro~je izvajanja rudarskih del indeks leto povpre~no {tevilo zaposlenih skupno {tevilo nesre~ {tevilo nesre~ z la`jimi po{kodbami {tevilo nesre~ s huj{imi po{kodbami {tevilo smrtnih nesre~ {tevilo nesre~/ 1000 zaposlenih {tevilo izgubljenih dnin zaradi nesre~ {tevilo izgubljenih dnin na eno nesre~o lignit PV indeks 01/ / / ,3 rjavi premog RTH indeks 01/ / / premogovniki v zapiranju indeks 01/ / / premogovniki skupaj indeks 01/ / / RGS in RGD na premogu indeks 01/ / / premog skupaj indeks 01/ / / rudniki kovin v zapiranju indeks 01/ / / pridobivanje nafte in plina indeks 01/ / / povr{insko pridobivanje rudnin indeks 01/ / / druga rudarska dela skupaj indeks 01/ ,1 37,4 38,5 51,3 20,0 16,7 32,7 42,5 5,5 28,0 31,6 42,4 17,1 18,5 16,0 5,3 20,9 15,1 28,0 28,0 29,5 36,4 401

192 NESRE^E V RUDARSTVU/Anton Planinc Slika 13. Stale` in nesre~e pri povr{inskem izkori{~anju mineralnih surovin v devetletnem obdobju Slika 14. Nesre~e v rudarstvu v obdobju Rudnik Zagorje v zapiranju (RZVZ), Rudnik Senovo v zapiranju (RSVZ), Rudnik `ivega srebra Idrija (R@S v zapiranju), Rudnik svinca in cinka Me`ica v zapiranju (RSCM), Vrh (R@V v zapiranju), Nafta Lendava. Rudarske re{evalne slu`be v slovenskem prostoru organizirano delujejo `e skoraj eno stoletje. V ~asu intenzivnega rudarstva (do leta 1990) je pri Rudniku lignita Velenje delovala Centralna jamska re{evalna postaja rudnikov Slovenije in Hrva{ke. Njeno delovanje je desetletnem obdobju opravi~ilo svoj namen, po letu 1990 pa je bila ukinjena. Po ukinitvi Centralne re{evalne slu`be je bilo ustanovljeno koordinacijsko telo za povezovanje in usposabljanje rudarskih re{evalcev. Organizirano delovanje rudarske re{evalne slu`be rudnika vpliva na zagotavljanje varnosti in zdravja pri izvajanju rudarskih podzemnih del in pri izkori{~anju nafte in zemeljskega plina, predvsem v smislu preventive. Pomen rudarske re{evalne slu`be v slovenskem prostoru je tudi {ir{i, saj so njeni ~lani usposobljeni za re{evanje v posebnih delovnih okoljih. Usposobljeni so za nastopanje v zaplinjenih zaprtih prostorih, vdorih vode in `itkih mas v jamske prostore, pri jamskih po`arih in drugo. Ocena stanja varnosti in zdravja v slovenskem rudarstvu Ocena stanja varstva pri delu na podro~ju pridobivanja mineralnih surovin v Republiki Sloveniji temelji na: na~inu in obsegu pridobivanja, {tevilu zaposlenih, {tevilu nesre~ pri delu. 402

193 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I Preglednica 7. [tevilo smrtnih nesre~ po posameznih dr`avah (pri podzemni proizvodnji premoga) Statisti~ni faktor {tevila Dr`ava Primerjalno obdobje smrtnih nesre~/milijon ton Avstralija ,10 ZDA ,11 Velika Britanija ,17 Kanada ,18 Tur~ija ,00 Pakistan ,90 Romunija ,30 Maroko ,12 Kitajska ,10 Hrva{ka ,39 Slovenija ,077 Slovenija ,068 Slovenija ,041 Natan~na slika o stanju varstva pri delu v slovenskem rudarstvu izhaja iz analize nesre~ pri delu, ki temelji na naslednjih kazalcih: {tevilo nesre~/1 milijon ton, {tevilo nesre~/1000 zaposlenih, nesre~e po vzroku nastanka (delovno okolje, ~love{ki dejavnik), nesre~e po kraju nastanka (odkopi, pohodne poti, ostalo), dejavnik resnosti in pogostosti. Sklepne misli Prikazano stanje v Republiki Sloveniji ne potrebuje posebnega komentarja, saj je ugodno, ugodno pa je tudi v primerjavi z dr`avami, v katerih je tako rudarstvo kot tudi varstvo pri delu na zelo visoki ravni. Razvidno je, da se Republika Slovenija na podro~ju varstva in zdravja pri delu v rudarstvu `e nekaj let lahko primerja z dr`avami ~lanicami Evropske zveze. Izku{nje pa ka`ejo, da nesre~a nikoli ne po~iva. Rudarska stroka se zaveda, da je ohranjanje in izbolj{evanje dose`ene ravni varnosti in zdravja pri delu odvisno od mnogih dejavnikov. Tehnolo{ki razvoj in izobra`evanje sta nujno potrebna, saj se tudi varnost in zdravje pri delu obravnavata kot ekonomski kategoriji. 403

194 NESRE^E V CESTNEM NESRE^E V CESTNEM PROMETU Prometne nesre~e so v razvitih dr`avah in dr`avah v razvoju ena najpomembnej{ih gro`enj za zdravje in `ivljenje. Ve~ kot mrtvih (MNZ, , Jel~i}, 1985) v prometnih nesre~ah lahko primerjamo z veliko tragedijo, v kateri bi izgubili vse prebivalce ve~jega slovenskega mesta. Odkar je pred sto leti zapeljal po na{ih cestah prvi avto, smo poleg smrtnih `rtev imeli tudi ve~ kot po{kodovanih, kar je znak za nacionalno katastrofo. Posledice prometnih nesre~ povzro~ijo poleg nenadomestljivih ~love{kih izgub tudi veliko materialno {kodo. Vsako leto izgubimo tako v Sloveniji pribli`no 30 milijard tolarjev. Ali smo nesre~e, ki se dogajajo povpre~no skoraj z eno smrtno `rtvijo vsak dan, v na{ih vrednostnih merilih sprejeli kot davek sodobnega ~asa? Uvod Sodobna civilizacija je poleg velikih prednosti prinesla tudi vrsto problemov. Zlasti v prometu, kjer je z razvojem avtomobila skoraj vsakomur omogo~eno, da lahko potuje kamor `eli in takrat, ko to `eli. Razvoju pa je sledila tudi temna plat prometne nesre~e. Dolga stoletja je lahko ~lovek potoval zgolj s hitrostjo hoje in le izbranci so imeli na voljo hitrej{i na~in potovanja, konja ali vozove. Avtomobil je v dobrem stoletju razvoja omogo~il, da na Zemeljski povr{ini ne potujemo ve~ le s hitrostjo 10 ali 15 km/h, temve~ brez truda dosegamo hitrosti 100 km/h in ve~. Toda tudi to kratko stoletje, ~e ga primerjamo s celotnim obdobjem ~lovekovega razvoja, na {iroko ponuja avtomobile {ele nekaj desetletij. Prve prometne nesre~e, v katerih so bili udele`eni avtomobili, so se zgodile `e ob prvih vo`njah. 22. avgusta leta 1896 je Daily Telegraph poro~al o prvi smrtni `rtvi v nesre~i z osebnim avtomobilom in sporo~ilo kon~al z ugotovitvijo:»kaj takega se ne sme zgoditi nikoli je bil to eden najbolj utopi~nih sklepov, saj se {tevilo prometnih nesre~ in {tevilo smrtnih `rtev na svetu vsako leto pove~uje. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije umre vsako leto zaradi posledic prometnih nesre~ ve~ kot ljudi, najmanj 15 milijonov ljudi pa je po{kodovanih. Prometne nesre~e so trenutno na osmem mestu med vzroki smrti, v letu 2020 pa bodo ob sedanjem razvoju motorizacije in njenih posledic kar na tretjem mestu. Varnost cestnega prometa se v razvitih dr`avah sicer `e desetletja izbolj{uje, vendar se katastrofalno slab{a v dr`avah v razvoju in nerazvitih dr`avah, kjer se {tevilo smrtnih `rtev na leto zve~a za ve~ kot 200 odstotkov. Za primerjavo: po ocenah strokovnjakov bo leta 2020 smrtnost zaradi aidsa na desetem mestu. Slovenija sicer sodi med razvitej{e dr`ave, v katerih se zmanj{uje {tevilo nesre~ in njihovih posledic, vendar sodimo med manj varne dr`ave v Evropi. Dejavniki prometne varnosti Z analizami in iskanjem vzrokov prometnih nesre~ so se za~eli strokovnjaki ukvarjati kmalu po prvih nesre~ah. Na za~etku dvajsetega stoletja so prevladovale teorije, da so nesre~e slu~ajni dogodki, na katerih pogostost se ne da vplivati. Po letu 1920 so jih nasledile teorije, ki so poudarjale in dokazovale nagnjenost k nesre~am. Iskali so razloge, zakaj so imeli nekateri vozniki pogosteje nesre~e kot drugi. Tako teorije slu~ajnosti kot teorije nagnjenosti k nesre~am, so usmerjale pozornost od dejanskih vzrokov. [ele po drugi svetovni vojni so se v poglobljenih {tudijah pokazale nekatere bistvene zna~ilnosti nesre~. Pri preu~evanju nesre~ z vidika teorij tveganja in v sistemskih teorijah se je pokazalo, da je vsaka nesre~a zapleten sistem z vrsto dejavnikov. Med njimi pa je pri nastanku nesre~ klju~en ~love{ki dejavnik, saj se le ~lovek lahko in mora prilagajati cesti, vozilu, okolju ter dru`benim razmeram. Slika 1. Ugotovitve poglobljenih {tudij o nastanku nesre~ in posameznih dejavnikih V poglobljenih analizah so strokovnjaki ugotovili, da: je k nastanku nesre~e vedno prispevalo ve~ dejavnikov, je kombinacija posameznih dejavnikov pri vsaki nesre~i enkratna, je te`ko opredeliti niz vzro~nosti, so ~love{ke napake o~itno najpomembnej{i vzrok nesre~e. Izjemno velik vpliv ~love{kega dejavnika pri nastanku nesre~ so povzele sistemske teorije (Koornstra, 404

195 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I 1990), ki sicer sprejemajo dejstvo, da je ~lovek odgovoren ali vsaj soodgovoren za kar 98 odstotkov nesre~, vendar poudarjajo, da lahko vplivamo na ~love{ko ravnanje s tehni~nimi ukrepi, vzgojo, zakonodajo in prisilo, ki lahko vplivajo na ravnanje, s katerim se lahko prepre~i nesre~a. Prehitro vo`njo mimo {ole, zaradi katere so ogro`eni otroci, se lahko prepre~i z informacijami in preventivnimi akcijami, v katerih se voznike opozarja, kako pomembno je, da upo{tevajo omejitve hitrosti v okolici {ole, in za ve~ino voznikov je to dovolj. Informativne akcije zelo u~inkovito podpirajo pogoste policijske kontrole, ki so u~inkovitej{e, ~e so kazni ostre, hitro izre~ene in dosledno izterjane. Vse skupaj je lahko podprto tudi s tehni~nimi re{itvami, ki prepre~ujejo prehitro vo`njo. Bolj kot je sistem ukrepov smiselno povezan, ve~ja je njegova u~inkovitost. Poleg ukrepov, ki sku{ajo prepre~iti, da bi se zgodila nesre~a lahko z vrsto ukrepov prepre~imo najhuj{e posledice tudi, ~e se nesre~a zgodi. Lep primer ukrepov, kako se lahko prepre~ijo najhuj{e posledice nesre~, so pokazali na [vedskem. Ugotovili so, da je vsako leto pet do {est prometnih nesre~, v katerih se zaradi trka vozila v drog javne razsvetljave zgodi nesre~a s smrtnim izidom. Odlo~ili so se za spremembo drogov. Tam, kjer je za drogom nova trdna ovira, postavljajo drogove, ki se ob trku z vozilom zvijajo in se avto ne ustavi na mestu, temve~ po nekaj metrih. Tako se veliko kineti~ne energije, ki se je ob trku avtomobila s trdnim drogom prenesla le na avto, prerazporedi tudi na drog. ^e pa je za drogom dovolj prostora, da se avto ustavi, so postavili drogove s {ivi, po katerih se drog odlomi in se vozilo ne ustavi v trenutku, zaradi ~esar pogosto umre voznik ali potniki. Prometne nesre~e Nastanek prometne nesre~e lahko gledamo kot proces, pri katerem je prva odlo~itev o potovanju, nato sledi izbira na~ina prevoza in izbira poti. Od na~ina vo`nje ali ravnanja udele`encev v prometu in narejenih napak pa je odvisen nastanek nesre~e. Nesre~o lahko zato opredelimo kot nenaden, nepri~akovan, nenameren dogodek, ki lahko povzro~i po{kodbo telesa ali celo smrt. Razli~ne okoli{~ine in dejavniki se naklju~no pove`ejo prav v dolo~enem trenutku, na dolo~enem kraju, kjer se zgodi nesre~a. ^eprav ima pomembno vlogo pri nastanku nesre~ naklju~je, to ne izklju~uje vloge drugih dejavnikov, ki jih lahko predvidimo in pravo~asno ukrepamo. Da bi omogo~ili mednarodne primerjave, se dr`ave odlo~ajo za kar najbolj skladno definicijo nesre~. V Sloveniji uporabljamo definicijo, ki jo dolo~a Zakon o varnosti cestnega prometa. Prometna nesre~a je tako tista nesre~a, v kateri je bilo udele`eno, na javni cesti ali drugi prometni povr{ini, vsaj eno vozilo v gibanju in v kateri je en ~lovek ali ve~ ljudi izgubilo `ivljenje oziroma je bil en ~lovek ali ve~ ljudi po{kodovanih ali je nastala materialna {koda. Vzroki prometnih nesre~ Eden najpogosteje uporabljanih pojmov pri opisovanju in pojasnjevanju prometnih nesre~ je vzrok je to tudi eden najmanj natan~no opredeljenih pojmov. Vzrok nesre~e se namre~ ugotavlja zaradi ugotavljanja od{kodninske in morebitne kazenske odgovornosti, saj povzro~ajo prometne nesre~e veliko materialno {kodo, la`je in hude po{kodbe, trajno invalidnost in celo smrt. Vzroki nesre~ pa se ugotavljajo tudi za la`jo izbiro ukrepov za izbolj{anje stanja. Podatki o nesre~ah se zbirajo predvsem z vidika ugotavljanja odgovornosti in pogosto ne poka`ejo dejanskih vzrokov nesre~e in pomembnih spremljevalnih okoli{~in. Dejstvo, da je voznik nenadoma zavil na levo in povzro~il trk z nasproti voze~im vozilom, katerega posledica so lahko smrtne `rtve ali hude po{kodbe, je vzrok v pravnem pomenu besede, saj mora voznik voziti po svojem voznem pasu in sme zaviti na levo le pod posebnimi pogoji. Krivec za nastanek nesre~e je tako znan in dejstvo, da je izvedel prepovedan manever, je seveda o~itno. Vzrokov, da je voznik zavil na levo, pa je lahko veliko. Predvidevamo jih lahko veliko in vsak od njih je po izku{njah verjeten: zadela ga je kap ali ob{la slabost in je izgubil oblast nad vozilom, pokvaril se je krmilni mehanizem avtomobila, voznik je vozil pod vplivom alkohola in ni obvladoval vozila, zaradi trenutne zaslepitve, ki jo lahko povzro~i odboj svetlobe od izlo`be, je spregledal nasproti voze~e vozilo, voznik se je odlo~il za samomor. ^e verjetni povzro~itelj nesre~e umre, se obi~ajno ugotavlja le njegovo zdravstveno stanje, drugi morebitni vzroki (napaka na vozilu, neustrezne ceste ali signalizacija) pa pogosto ostanejo neznani. Vzroki prometnih nesre~, ki jih navaja prometna statistika, so tako le dejansko ugotovljene okoli{~ine v trenutku nesre~e in pogosto zakrijejo dejanske vzroke. Kljub tem omejitvam uporabljamo v Sloveniji pri ponazoritvi dogajanj v prometu podatke o vzrokih prometnih nesre~, ki jih zbira policija. Pri opazovanju dalj{ih ~asovnih obdobij dobimo sliko, kateri vzroki izstopajo. Za ponazoritev smo izbrali obdobje od leta 1995 do 2000, ko se je varnost izbolj{ala. V tem obdobju je najpomembnej{i vzrok nesre~ s smrtnim izidom in telesno po{kodbo neprilagojena hitrost. Od leta 1995 do 2000 je bila hitrost vodilni vzrok kar 43 odstotkov prometnih nesre~ s smrtnih izidom. V njih je umrlo 906 ljudi. Poleg tega je bila hitrost vzrok 34 odstotkov nesre~, v katerih so bili udele`enci po{kodovani. 405

196 NESRE^E V CESTNEM Slika 2. Najpogostej{i vzroki prometnih nesre~ s smrtnim izidom v obdobju 1995 do 2000 S hitrostjo so nedvomno tesno povezani tudi nekateri drugi glavni vzroki, med katere sodijo: prekratka varnostna razdalja, nepravilno prehitevanje, nepravilna stran in smer vo`nje in izsiljevanje prednosti. S podrobnej{o analizo omenjenih vzrokov prometnih nesre~ ugotovimo, da sta s hitrostjo povezani pribli`no dve tretjini vseh prometnih nesre~. Neprilagojena hitrost kot vzrok prometnih nesre~ je evropski pojav, ki na lestvici vzrokov vodi `e desetletja. Uporaba motornih vozil je ve~inoma potrebna zaradi zadovoljevanja razli~nih vrst ciljev (podjetni{ki, turisti~ni), ki pa so v nasprotju s prometno varnostnimi cilji (umirjanje prometa, omejitve hitrosti prometa) in varstvom okolja. Med uradnimi vzroki nesre~ obi~ajno ni dejstva o alkoholiziranosti povzro~iteljev prometnih nesre~. Ker je vo`nja pod vplivom alkohola spremljevalni dejavnik nesre~e, se kot vzrok le redko pojavlja v uradnih statistikah. Med vzroki je vo`nja pod vplivom alkohola navedena le takrat, ko je `e na kraju nesre~e (z elektronskimi napravami ali lai~nim ocenjevanjem obna{anja udele`encev) o~itno, da je alkoholiziranost res najpomembnej{i vzrok, druga~e pa so navedeni vzroki, kot so prekratka varnostna razdalja, izsiljevanje prednosti in prehitra vo`nja. Dejstvo je, da alkohol izrazito vpliva na ~loveka, torej tudi na voznika in njegovo ravnanje v cestnem prvi kozarci popite alkoholne pija~e povzro~ijo spremembe v voznikovem ravnanju. Zmanj{uje se zbranost, zmo`nost zaznavanja vidnih dra`ljajev in odzivanja nanje, predvsem pa se pove~uje {tevilo napak, ki jih voznik naredi med vo`njo. Pri 0,5 g alkohola na kilogram krvi, kar je za ve~ino voznikov dovoljena koncentracija alkohola, je `e dvakrat ve~ja verjetnost, da bo tak voznik povzro~il prometno nesre~o, kot ~e bi bil popolnoma trezen. Slika 3. Odstotek prometnih nesre~ s smrtnim izidom, ki so se zgodile zaradi neprimerne hitrosti in vo`nje pod vplivom alkohola v obdobju 1995 do

197 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I Preglednica 1. [tevilo prometnih nesre~ in {tevilo alkoholiziranih povzro~iteljev v obdobju 1995 do prometne nesre~e s smrtnim izidom prometne nesre~e s telesno po{kodovanimi prometne nesre~e z materialno {kodo [tevilo prometnih nesre~ [tevilo alkoholiziranih povzro~iteljev , , ,4 % skupaj ,9 V prometnih nesre~ah s smrtnim izidom je pod vplivom alkohola pribli`no vsak peti povzro~itelj prometne nesre~e, v prometnih nesre~ah s telesnimi posledicami vsak osmi, v prometnih nesre~ah z materialno {kodo pa vsak deseti. Dele` povzro~iteljev nesre~ pod vplivom alkohola se je po uvedbi ostrej{ih kazni v zakonu o varnosti cestnega prometa za~el zmanj{evati. Vzroka hitrost in vo`nja pod vplivom alkohola, predstavljena na sliki 2, sta pogosto povezana in lahko v isti nesre~i ugotovimo oba. Kot smo `e omenili, pa je izredno te`ko opredeliti vzro~ne zveze. Razvoj motorizacije v Sloveniji in njene posledice Prvi avto je po Ljubljani zapeljal leta 1898 baron Codelli. Tako smo se le desetletje zatem, ko so se pojavile prve ropotajo~e ko~ije brez konj, priklju~ili novi dobi, dobi avtomobilizma. Kljub temu je potekal razvoj motorizacije v Sloveniji sorazmerno po~asi. Pred prvo svetovno vojno so na{teli na na{ih cestah (Sitar, 1995) nekaj sto avtomobilov, pred drugo pa nekaj tiso~. Pravi razmah smo do`iveli {ele v sedemdesetih in osemdesetih letih, ko je avto postal mno`i~no prevozno sredstvo. Tako se je {tevilo osebnih avtomobilov od leta 1970 do 1978 kar podvojilo. V {estih letih smo imeli namesto sto osebnih avtomobilov na tiso~ prebivalcev `e dvesto. Potem je sledil dolg po~asen razvoj, saj smo imeli tristo avtomobilov na tiso~ prebivalcev, ki se {teje za minimalno stopnjo razvitosti, {ele leta leta 1998 pa smo presegli {tiristo avtomobilov na tiso~ prebivalcev, kar nas uvr{~a med prometno razvitej{e dr`ave, saj imamo ve~ji dele` avtomobilov na prebivalce kot nekatere ~lanice Evropske zveze (Gr~ija, Portugalska). Na sliki 4 se jasno vidijo tri obdobja v razvoju motorizacije, ki so neposredno vplivala tudi na stanje prometne varnosti. Za prvo obdobje 1970 do 1978, ko se je {tevilo vozil izredno hitro pove~evalo, velja, da je bilo najbolj tragi~no obdobje v Sloveniji. [tevilo smrtnih `rtev se je v tem ~asu izjemno pove~alo. Leta 1978 in 1979 je na na{ih cestah umrlo najve~ ljudi: ve~ kot 700. S prvimi resnej{imi ukrepi za varnost prometa v letu 1980 se je sta- vir: MNZ Slika 4. [tevilo osebnih avtomobilov (OA) na tiso~ prebivalcev in {tevilo mrtvih od leta 1970 do

198 NESRE^E V CESTNEM Slika 5. Zdravstvena in prometna ogro`enost za izbrane dr`ave od leta 1975 do 1998 nje malo izbolj{alo, kljub temu pa je celo desetletje umiralo na cestah ve~ kot petsto ljudi na leto. Z izvajanje preventivnih in vzgojnih ukrepov, na~rtnim delom policije in represivnih organov, izgradnjo avtocest, urejanjem cest v naseljih, bolj{imi vozili, izbolj{anjem zdravstvenega varstva in vrsto drugih ukrepov se je za~elo zlasti po letu 1994 stanje hitreje izbolj{evati. Zaradi medsebojnega vplivanja razli~nih u~inkov je izredno te`ko natan~no opredeliti, kateri ukrepi so bili v tem obdobju najpomembnej{i. Na stanje prometne varnosti so pogosto vplivale dru`bene razmere, zlasti ekonomski polo`aj dru`be. Izjemno visoka inflacija v letih 1988 in 1989 je ob svojih ekonomskih posledicah tudi popolnoma razvrednotila zagro`ene kazni za kr{itve prometnih pravil in zakonskih dolo~il. Zagro`ena kazen kot ukrep za ustrezno ravnanje je za dolga leta izgubila svojo veljavo. v prometu se uporabljajo izra~uni {tevila mrtvih na dolo~eno {tevilo motornih vozil, kar ka`e prometno ogro`enost, {tevila mrtvih na milijon prebivalcev, kar ka`e zdravstveno ogro`enost, in v zadnjih letih tudi izra~uni {tevila mrtvih glede na izpostavljenost in opravljeno prometno delo, na {tevilo nesre~ in {tevilo po{kodovanih. Prav tako je zanimivo, da sta na varnost prometa zelo vplivala druga dva ekonomska ukrepa. Uvedba omejitev vo`nje glede na zadnjo {tevilko registrske tablice, znana kot par nepar, in bencinski boni so {e najve~ prispevali na podro~ju varnosti v cestnem prometu. Tako se je v letih 1984 in 1985 za kratek ~as stanje pomembno izbolj{alo. Po ukinitvi omejitev in zaradi negativnih vplivov inflacije smo isto stopnjo varnosti dosegli {ele leta Prometna varnost se je za~ela zelo hitro izbolj{evati {ele po letu Za zagotovitev mo`nosti mednarodnih primerjav in hitrej{e prena{anje uspe{nih ukrepov za izbolj{anje varnosti Slika 6. Stanje prometne varnosti kot prostornina kocke, ki jo dolo~ajo izpostavljenost, posledice in razmerje nesre~. 408

199 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I Sorazmerno nazorna je ponazoritev {tevila mrtvih na milijon prebivalcev in na motornih vozil. Stanje ogro`enosti je predstavljeno v dvodimenzionalnem prostoru, v katerem je stanje varnosti za posamezno dr`avo dolo~eno s koordinatami: na abscisi (x) s {tevilom mrtvih na milijon prebivalcev in na ordinatni osi (y) s {tevilom mrtvih na motornih vozil. Tako sta hkrati predstavljeni prometna in zdravstvena ogro`enost. Zna~ilno je, da se stanje prometne varnosti med dr`avami Evropske zveze slab{a od severa proti jugu. S ponazoritvijo razlik med dr`avami v dalj{em ~asovnem nizu se poka`ejo razli~ne stopnje razvoja. Razlike med dr`avami so celo v smo tudi v Sloveniji med tistimi dr`avami, ki zelo zaostajajo pri hitrej{i uveljavitvi prometne varnosti. Slika 7. [tevilo mrtvih na sto po{kodovanih po posameznih skupinah udele`encev in starosti v obdobju 1995 do 2000 Slika 5 ka`e primerjavo za nekatere izbrane dr`ave: [vedsko kot eno najbolj varnih dr`av v Evropi, Nem~ijo, na{i sosedi Avstrijo in Mad`arsko ter Portugalsko, kjer je prometna varnost med ~lanicami Evropske zveze najslab{a. Zna~ilnost razvoja za razvitej{e dr`ave je stalno zmanj{evanje obeh relativnih pokazateljev, zdravstvenega in prometnega, od zgoraj navzdol in z desne proti levi. Ko s ~rto pove`emo razvoj v dalj{em ~asovnem obdobju vidimo skoraj linearno izbolj{evanje stanja. V istem obdobju, ko se je stanje na [vedskem, v Nem~iji in Avstriji stalno izbolj{evalo, se je to na Mad`arskem v obdobju 1980 do 1990 najprej izrazito poslab{alo, kar je bila posledica izjemnega pove~anja motorizacije in politi~nih sprememb konec devetdesetih let, in nato tudi pomembno izbolj{alo. Tudi na Portugalskem se je v opazovanem obdobju stanje do leta 1990 slab{alo, {ele v zadnjih letih se je za~ela prometna varnost izbolj{evati. Po podatkih za Slovenijo je smer razvoja ugodna. Stanje se je po letu 1975 zelo izbolj{alo. Kljub temu je na{ zaostanek glede na razvitej{e in varnej{e dr`ave {e velik. Stanje leta 1998 je pri nas slab{e, kot je bilo na [vedskem leta Res za [vedsko zaostajajo tudi druge evropske dr`ave, saj je Nem~ija dosegla enako stanje, kot je bilo na [vedskem leta 1990, {ele leta 1998, vendar je to le slaba tola`ba. Na [vedskem se je prometna varnost izrazito izbolj{ala po uvedbi sistema ukrepov, ki so jih izvedli leta 1966, s spremembo vo`nje z leve na desno stran. Ta res korenit poseg so temeljito pripravili in ga podprli z doslej najobse`nej{o informacijsko kampanjo na svetu. Pripravili so vso potrebno zakonodajo z ostrimi kaznimi in vrsto do takrat nepreverjenih ukrepov. Eden najbolj ostrih ukrepov ob spremembi je bila za {tirinajst dni splo{na omejitev hitrosti vo`nje na 50 km/h na cestah zunaj naselij in z ve~jimi omejitvami v naseljih. Prometna varnost je bila v tistih dneh naravnost idealna. Najve~je dovoljene hitrosti so nato sicer postopno pove~evali, vendar so kmalu ugotovili, da se je stanje varnosti za~elo ponovno slab{ati. Takrat so prakti~no preverili izjemno u~inkovitost omejitev hitrosti vo`nje, ki na [vedskem veljajo {e danes. Leta 2000 so tako za~eli omejevati hitrost vo`nje na prehodih za pe{ce. Kjer je zarisan prehod za pe{ce mora biti cesta tehni~no narejena tako, da hitrosti ve~je od 30 km/h, niso mo`ne. Tako so lahko uveljavili tudi novo zakonsko dolo~ilo, da ima pe{ec na prehodu za pe{ce absolutno prednost in mora voznik vedno ustaviti, ~e pe{ec namerava pre~kati cesto. Pri vo`nji s hitrostjo 30 km/h voznik seveda nima nobenih te`av, da ne bi pravo~asno ustavil. ^e je primerjava stanja med Slovenijo in [vedsko nerealna, nam primerjava z Avstrijo, ki ima podobne prometne razmere ka`e, da smo {ele v zadnjem desetletju prepolovili zaostanek. Zaostanek pri prometni varnosti je leta 1990 zna{al deset let, saj bilo v Avstriji skoraj enako stanje `e leta Leta 1998 smo bili blizu stanja prometne varnosti, kot je bilo v Avstriji leta Seveda si s primerjavami ne moremo natan~no odgovoriti na mnogo podrobnej{ih vpra{anj, za- 409

200 NESRE^E V CESTNEM kaj se dogajajo prometne nesre~e z najhuj{imi posledicami, katere starostne skupine so najbolj ogro`ene, kateri udele`enci v prometu in kje se dogajajo najhuj{e nesre~e. Natan~nej{e podatke, kot jih ka`eta prometna in zdravstvena ogro`enost, bi dobili, ~e bi lahko primerjali stanje v posameznih dr`avah z upo{tevanjem dejanske izpostavljenosti posameznih skupin udele`encev glede na opravljeno prometno delo, glede na {tevilo smrtnih `rtev na {tevilo po{kodovanih in glede na {tevilo smrtnih `rtev na {tevilo nesre~. Raziskovalci in prometni strokovnjaki (Rumar, 1997), ki so za organizacijo za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) pripravili izhodi{~a za ve~jo varnost v prometu, so za ponazoritev prometne varnosti izbrali kocko ali kvader, ki ju opredeljujejo vsi trije na{teti elementi prometne varnosti. Stanje prometne varnosti je prostornina telesa. Slika 8. [tevilo mrtvih po skupinah udele`encev od leta 1970 do 2000 Slika 9. [tevilo mrtvih voznikov in potnikov v avtomobilih ter {tevilo mrtvih pe{cev in kolesarjev po starosti na prebivalcev iste starosti za obdobje 1991 do

201 vir: MNZ N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I Preglednica 2. [tevilo prometnih nesre~, mrtvih in po{kodovanih od leta 1950 do 2000, indeks 1970 = 100. Ker v ve~ini dr`av izra~unavajo {tevilo mrtvih in po{kodovanih glede na leto 1970, smo tudi mi to leto izbrali za osnovno leto, na katero so izra~unani indeksi. Leto Prometne nesre~e Indeks Mrtvi Indeks Po{kodovani Indeks , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , ,6 skupaj

202 NESRE^E V CESTNEM Prometna varnost se tako izbolj{uje, ~e se zmanj{uje prostornina telesa. Za zmanj{evanje prostornine oziroma za izbolj{anje varnosti je ve~ poti. Z gradnjo avtocest se na primer bistveno izbolj{a varnost na dolo~enem obmo~ju, saj sta tranzitni in te`ji motorni promet na lo~enih povr{inah in so lo~ene smeri vo`nje. Izpostavljenost se tako bistveno zmanj{a, in to ne le za vozila na avtocestah, temve~ tudi za druge udele`ence v prometu na mestnih ulicah in lokalnih cestah, ki postanejo manj obremenjene. Enak u~inek imajo tudi ukrepi za umirjanje prometa, saj se na dolo~enem obmo~ju zmanj{a gostota prometa, zaradi manj{ih hitrosti pa se bistveno izbolj{a stopnja po{kodb, saj je na sto po{kodovanih ljudi bistveno manj nam za natan~ne izra~une manjkajo podatki, ki jih na [vedskem, pa tudi v drugih dr`avah v Evropi, `e dolga leta na~rtno spremljajo. Razen podatkov o {tetju prometa na dr`avnih cestah, ki jih zbira Direkcija RS za ceste, nimamo {tetij prometa pe{cev, kolesarjev, voznikov koles z motorjem in motornih koles. Nimamo na~rtnih dolgoletnih {tetij {tevila potnikov v avtomobilu, uporabe varnostnih pasov idr. Vse to je seveda delo raziskovalnega in{tituta za varnost prometa, katerega ustanovitev `e dolgo zahtevamo. Preglednica 3. [tevilo prebivalcev, osebnih avtomobilov, razvoj motorizacije, {tevilo mrtvih na prebivalcev in osebnih avtomobilov, indeks 1970 = 100 Leto [tev. Indeks [tev. osebnih Indeks [tev. OA Mrtvi na Mrtvi na prebivalcev avtomobilov na 1000 milijon (OA) prebivalcev prebivalcev OA , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , ,6 vir: MNZ 412

203 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I Preglednica 4. Mrtvi udele`enci v cestnem prometu po vrstah udele`encev od leta 1970 do 2000, indeks 1970 = 100 Leto Pe{ci Kolesarji Vozniki koles Vozniki Vozniki OA Drugi Potniki z motorjem motornih koles indeks indeks indeks indeks indeks indeks indeks , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , ,1 8 19, , , , , , ,8 2 4, , , , , , ,8 5 11, , , , , , ,8 3 7, , , , , , ,9 1 2, , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , ,5 9 47, ,3 skupaj vir: MNZ Ogro enost posameznih skupin udele encev v prometu Udele`enci v prometu niso enako ogro`eni (tako glede na svojo vlogo kot glede na starost, kraj bivanja ali {ir{e okolje, npr. regijo). Med najbolj ogro`enimi so {ibkej{e skupine udele`encev, ki niso za{~itene z oklepom jeklene plo~evine. Najbolj verodostojni bi bili podatki, ~e bi lahko primerjali ogro`enost glede na ~as, ki ga v prometu pre`ivijo posamezne skupine udele`encev in so lahko izpostavljeni nevarnosti. Ocen, koliko ~asa na dan sodelujemo v prometu kot pe{ci, kolesarji vozniki motornih vozil in potniki, nimamo, zato si bomo pomagali z relativno ponazoritvijo ogro`enosti posameznih skupin, glede na {tevilo prebivalcev in glede na koli~nik ogro`enosti za posamezno skupino udele`encev. Koli~nik ogro`enosti je dele` mrtvih na sto po{kodovanih v isti skupini udele`encev v prometu. Pe{ci so tako najbolj ogro`ena skupina udele`encev, sledijo pa jim vozniki motornih koles in kolesarji. Za vse velja, da je lahko usoden vsak trk z motornim vozilom, saj so po{kodbe dvojne: od po{kodb ob trku z vozilom do po{kodb ob padcu pe{ca, motorista ali kolesarja na cesto ali plo~nik, ko ga odbije od vozila. Presenetljiv je podatek, da je dele` mrtvih voznikov koles z motorjem na sto po{kodovanih najmanj{i. V abso- 413

204 NESRE^E V CESTNEM Preglednica 5. [tevilo smrtnih `rtev na {tevilo prebivalcev in motornih vozil za leta 1980, 1990, 1995 in 1998 Dr`ava Mrtvi na milijon prebivalcev Mrtvi na milijon vozil A AUS B CH CZ D DK E F FIN GB GR H I IRL J L N NL P PL S SLO USA vir: IRTAD. International Road Traffic and Accident Database (OECD), BFU in MNZ Mednarodne oznake za posamezne dr`ave: A Avstrija F Francija L Luksemburg AUS Avstralija FIN Finska N Norve{ka B Belgija GB Velika Britanija NL Nizozemska CH [vica GR Gr~ija P Portugalska CZ ^e{ka H Mad`arska PL Poljska D Nem~ija I Italija S [vedska DK Danska IRL Irska SLO Slovenija E [panija J Japonska USA Zdru`ene dr`ave Amerike lutnih {tevilkah prevladujejo mrtvi vozniki osebnih avtomobilov in potniki v njih. V obdobju po letu 1970 se je bistveno zmanj{alo le {tevilo mrtvih pe{cev in potnikov v avtomobilih. Tako se je {tevilo mrtvih pe{cev zmanj{alo z 224 na 61, {tevilo mrtvih potnikov s 140 na 62, {tevilo mrtvih voznikov osebnih avtomobilov pa je prakti~no enako. Razlogov za izbolj{anje prometne varnosti pe{cev je ve~. Mnogo ve~ je urejenih in varnih povr{in za pe{ce, v naseljih je bila omejena hitrost vo`nje, izvajajo se ukrepi za umirjanje prometa, dolga leta poteka na~rtna prometna vzgoja otrok in verjetno je, da ljudje zaradi bistvenega pove~anja {tevila osebnih avtomobilov manj hodijo pe{. Tako je seveda manj{a stopnja izpostavljenosti in verjetnosti nesre~e. Glede na starost je najbolj izpostavljena skupina mladih med 18. in 24. letom. V prometu so `rtve predvsem kot vozniki in potniki v osebnih avtomobilih in kot vozniki razli~nih dvokoles z motorjem. Mladi v tej starostni skupini pa so tudi najpogostej{i povzro~itelji nesre~. Med pe{ci in kolesarji so najbolj ogro`eni starej{i od 65 let, za katere {e posebej velja, da je vsaka po{kodba lahko zelo huda in pogosteje povzro~i tudi smrt. Na sliki 9 je dobro vidna ogro`enost starej{ih pe{cev in kolesarjev in ogro`enost mladih med 18. in 24. letom starosti kot voznikov in potnikov v osebnih avtomobilih. Kljub slabi varnosti v cestnem prometu pa sodi Slovenija po prometni varnosti otrok med razvitej{e in var- 414

205 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I nej{e dr`ave. [tevilo mrtvih in po{kodovanih otrok od rojstva do dopolnjenega 15. leta starosti se po letu 1970 postopno zmanj{uje. Pri pred{olski starostni skupini se je {tevilo mrtvih otrok zmanj{alo z 32 (1970) na 2 (2000), edini sprejemljiv cilj pa je, da med otroci ne bo smrtnih `rtev. Pri osnovno{olski starostni skupini se je {tevilo mrtvih zmanj{alo s 26 (1972) na 6 (2000). Sorazmerno ugodna smer gibanja pri posledicah prometnih nesre~ otrok se pri mladostnikih ne nadaljuje, saj je {tevilo mrtvih mladostnikov in mladih vsa leta prakti~no enako. Da bi korenito spremenili stanje in izbolj{ali varnost na cestah, moramo sprejeti podobno filozofijo, ki so jo za [vedsko in Norve{ko uradno sprejeli tudi na Nizozemskem in v [vici. Naj se imenuje Vizija ni~ ([vedska, Norve{ka, [vica) ali Stalna varnost (Nizozemska), izhodi{~a na katerih temelji, so enaka. Kot dru`ba in kot posamezniki moramo resno in odgovorno sprejeti, da so prometne nesre~e in njihove najhuj{e posledice nesprejemljive. S svojim ravnanjem kot udele`enci v prometu in kot strokovnjaki na razli~nih podro~jih pa moramo neprestano delati tako, da se nesre~e prepre~ijo, ali da se vsaj zmanj{a te`a njihovih posledic. To filozofijo pa je treba preliti v konkretne ukrepe z jasno za~rtanimi cilji. Na dr`avni ravni `e nekaj let nastaja nacionalni program varnosti cestnega prometa, ki uveljavlja natan~no analizo stanja na posameznih podro~jih in pripravo projektov za izbolj{anje varnosti treh najbolj ogro`enih skupin (pe{cev, kolesarjev in mladih voznikov) ter za zmanj{anje te`e dveh najnevarnej{ih vzrokov nesre~: hitrosti in alkohola. Sklepne misli Po izku{njah prometno in varnostno razvitej{ih dr`av se bo stanje prometne varnosti v naslednjih letih izbolj{evalo. Kak{en bo ta razvoj pa bo odvisno od na~rtnosti in skladnosti posameznih ukrepov. Uresni~evanje nacionalnega programa gradnje avtocest in izbolj{evanje ravni varnosti na dr`avnih cestah sta trdni opori za take trditve. Poleg tega se vse ve~ ob~in odlo~a za urejanje mestnih ulic in lokalnih cest v skladu s sodobnimi spoznanji in zahtevami za ve~jo varnost. ^e smo pred desetletjem do`ivljali hude napade ob izvedbi ukrepov za umirjanje prometa, so ti danes normalne zahteve za okolice {ol, vrtcev, igri{~ in stanovanjskih naselij. Tudi vozila, ki jim v Sloveniji namenjamo ve~ pozornosti in sredstev, kot bi bilo glede na na{o ekonomsko mo~ realno pri~akovati, so vse sodobnej{a in zagotavljajo bistveno vi{jo stopnjo varnosti kot pred desetimi leti. Kaj nam torej {e manjka? Predvsem celovitost re{itev in uveljavitev projektnih sistemov, v katerih se za dosego ciljev izberejo stro{kovno naju~inkovitej{i ukrepi. Do istega cilja, ve~je varnosti, lahko vodi ve~ poti. Nekatere so dalj{e, druge kraj{e. Ene so prepojene s krvjo, druge gladke in nenazadnje tudi poceni. LITERATURA 1. Ajzen, I., Attitudes, personality and behavior. Milton Keynes, Open University Press. 2. Bensa, B. in sod., Analiza stanja prometne varnosti v Sloveniji II. Ljubljana, OMEGA consult. 3. Bensa, B., Miljevi~, J. in Ka~, M., Prognoza prometne varnosti v Sloveniji. Ljubljana OMEGA consult. 4. Bernet, R., Alkohol und Strassenverkehr Faktensamlung. Bonn, DVR. 5. Bernet, R., Geschwindigkeit Faktensamlung. Bonn, DVR. 6. Statisti~ni podatki prometnih nezgod, motornih vozil in voznikov motornih vozil, Bilteni. Ljubljana, MNZ. 7. Evans, L., Risk Homeostasis Theory and Traffic Accident Data. Risk Analysis,Vol. 6, No. 1, Hyden, C., The development of a method for traffic safety evaluation. Lund. 9. Jel~i}, I. in sod., Medicina prometa. Zagreb, Izdava~ki centar za medicinu i psihologiju prometa Zavoda za za{titu zdravlja grada Zagreba, Kline, M., Poli~, M., Zabukovec, V., Javnost in nesre~e obve{~anje opozarjanje, vplivanje. Ljubljana, Razprave Filozofske fakultete. 11. Koornstra, M. J., System theory and individual risk, Driving Behaviour in a Social Context. Caen, Paradigme, Micka, R., Schulte, K., Apropos Verkehrssicherheit Geschwindigkeit und Abstand. Bonn, DVR, Statisti~ni podatki prometnih nezgod, motornih vozil in voznikov motornih vozil za leta Ljubljana, MNZ. 14. Parker, D., Manstead, A. S. R., The Social Psychology of Driver Behaviour. V: Semin G. R., Fiedler K. (Eds.). Applied Social Psychology. London, SAGE, Poli~, M., Zabukovec, B., Prometna psihologija. Ljubljana, ZOTKS in SPV. 16. Poli~, M. (Ur.), Psiholo{ki vidiki nesre~. Ljubljana, Ministrstvo za obrambo, Uprava republike Slovenije za za{~ito in re{evanje. 17. Rotim, F., Savremeni pristupi istra ivanju sigurnosti cestovog prometa, Elementi sigurnosti cestovnog prometa. Zagreb, Rumar, K., Road Safety Principles and Models. Paris, OECD Publication. 19. Sitar, S., Enciklopedija Slovenije, 9. Ljubljana, Mladinska knjiga, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Ljubljana, SPV, Stradlig, S. G. in Parker, D., The role of personal norm, instrumental beliefs and affective beliefs in predicting drivin violations. V: Traffic & transport psychology, Extending the Theory of planed behavour. Pergamon, Unfallstatistik 1988, 1989, 1990, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996,1997,1998, 1999, Kuratorium f r Verkehrssicherheit, Wien. 23. VTI, Swedish Road and Traffic Research Institute, (1985/86), Annual Report 1985/86, Link ping. B., Poli~, M., Arneri~, N., Kraigher, B., Mi{, M. in Zabukovec, V., Road Safety Concerning Schoolchildren and Adolescents. VTI konferens, No. 4 A, Part 2, Link ping. 415

206 NESRE^E PROMETU/Anton Toma in NESRE^E PROMETU Anton nesre~a je specifi~na prometna nesre~a, ki je pogojena s samo naravo in tehnologijo `elezni{kega prometa. Nastane kot posledica subjektivne odgovornosti zaposlenih ali drugih udele`encev v `elezni{kem oziroma cestnem prometu, tehni~nih napak, vi{je sile ter namerno povzro~enih dogodkov. Trendi gibanja v 25-letnem obdobju so ugodni in padajo. [tevilo nesre~, predvsem tistih z najhuj{imi posledicami se je iz leta v leto zmanj{evalo, nespremenjeno je ostajalo {tevilo nesre~ na nivojskih prehodih, zavarovanih s prometnimi znaki, rahlo je nara{~ala {koda, pove~ujejo pa se namerno povzro~eni izredni dogodki. Razveseljivo je, da v vsem obdobju ni bilo nobene nesre~e z ekolo{kimi posledicami. Uvod O `elezni{ki nesre~i govorimo takrat, ko se zgodi na `elezni{kem obmo~ju ne glede na vzrok in povzro~itelja nesre~e. Zakon o varnosti v `elezni{kem prometu (Ur. l. RS 85/2000) opredeljuje `elezni{ko nesre~o kot izredni dogodek v `elezni{kem prometu in jo deli na nesre~o ali nezgodo, in sicer: Nesre~a je izredni dogodek, v katerem je ena ali ve~ oseb izgubilo `ivljenje ali bilo huje po{kodovanih ali je nastala precej{nja gmotna {koda ali ve~ja prekinitev v `elezni{kem prometu; nesre~a je tudi vsako tr~enje vlakov, nalet in iztirjenje vlaka ne glede na posledice. Nezgoda je izredni dogodek, v katerem je bila ena ali ve~ oseb la`je po{kodovana ali je nastala manj{a gmotna {koda ali manj{a prekinitev `elezni{kega prometa ali je bil ogro`en ali oviran `elezni{ki promet. Zakon tudi zahteva, da se mora za vse nastale izredne dogodke (pomeni nesre~e v {ir{em smislu) v `elezni{kem prometu ugotoviti vzroke in okoli{~ine, pod katerimi so nastali, ukrepati v smislu ve~je varnosti in voditi ustrezno nesre~e nastanejo zaradi vpliva notranjih in zunanjih motilnih dejavnikov na delovanje in odvijanje `elezni{kega prometa, in sicer kot posledica: nepredvidljivih ali opu{~enih predpisanih dejanj `elezni{kih delavcev ali drugih udele`encev v `elezni{kem ali cestnem prometu, tehni~nih napak, vi{je sile, namernih dejanj. Ko obravnavamo `elezni{ki promet in z njim povezane nesre~e, moramo pri tem upo{tevati {e tri specifi~nosti, ki so zanj zna~ilne in kot tak{ne lahko vzrok za nastanek `elezni{ke nesre~e. Prva je gibanje vlaka, ki je strogo omejeno na `elezni{ko progo. Vlak ne more spreminjati smeri gibanja zunaj proge, da bi se izognil oviri na progi. Druga je dolga zavorna pot, preden se vlak ustavi. Dol`ina zavorne poti je odvisna od hitrosti vlaka, mase vlaka in od u~inkovitosti zavornega sistema. Normalne zavorne razdalje vlakov so od 400 m do 700 m, pri velikih hitrostih celo do 1000 m. Tretja je prisotnost velikega {tevila potnikov na vlaku ali v cestnih vozilih, ki so lahko udele`eni v `elezni{ki nesre~i, oziroma pri tovornih vlakih prisotnost velikih koli~in materiala ali nevarnih snovi. Navedene posebnosti `elezni{kega prometa so lahko vzrok za povzro~itev `elezni{ke nesre~e z velikimi posledicami (mrtvi, ranjeni, velika materialna {koda ali ekolo{ka ogro`enost), zato vsaka ve~ja `elezni{ka nesre~a pritegne veliko zanimanje javnosti. Obvladovanje varnosti v elezni{kem prometu Za obvladovanje tehnolo{kega procesa in zagotavljanje ustrezne varnosti in urejenosti prometa imajo vse `eleznice na svetu vgrajene varovalne mehanizme. To zagotavljajo vgrajene raznovrstne varnostne naprave in natan~ni tehnolo{ki ter strogi varnostni predpisi, ki so jih izpopolnjevali tudi na podlagi izku{enj, pridobljenih po ugotovitvah in analizah vzrokov nastanka preteklih nesre~ in izrednih dogodkov. Pri tem pomagajo tudi izku{nje in analize `elezni{kih nesre~ kjer koli v svetu, ker gre za podobne procese in zakonitosti pri odvijanju `elezni{kega prometa. Do `elezni{ke nesre~e pride, ~e odpove varovalni sistem, najve~krat je vzrok ~lovek kot subjektivni faktor, ali pa je nesre~a posledica spleta nepredvidljivih okoli{~in ali napa~no razumljenih ukrepov v drugem ali tretjem nivoju vgrajenih varovalnih mehanizmov. Slovenske `eleznice spremljajo izredne dogodke v `elezni{kem prometu glede na povzro~itelja, odgovornost ter vrsto dogodka. Raz~lenjujejo jih glede na vzroke oziroma posledice ali kraj nastanka. 416

207 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I Preglednica 1. Izredni dogodki po odgovornosti a) odgovornost `eleznice nesre~e pri vlakih nezgode pri vlakih premik ostale nesre~e ostale nezgode nivojski prehodi izven nivojskih prehodov skupaj b) odgovornost drugih nesre~e pri vlakih premik ostale nesre~e ostale nezgode nivojski prehodi s svetlobnimi napravami nivojski prehodi s cestno-prometnimi znaki odprta proga slu`bena mesta padci skoki na / z vlaka naravne nesre~e skupaj zlom zapornice c) odgovornost povzro~iteljev `elezni{ki delavci vozila, proge in naprave naravni vzroki zunanji, tretje osebe skupaj V preglednici 1 in na slikah 1 in 2 so prikazani vsi izredni dogodki glede na vrsto in odgovornost povzro~iteljev na Slovenskih `eleznicah v zadnjih 25 letih ne glede na posledice. Razveseljivo je, da je trend gibanja vseh vrst odgovornosti nekje bolj nekje manj negativen. [tevilo izrednih dogodkov glede na odgovornost `eleznice se je zmanj{alo za ve~ kot 10-krat, glede na zunanjo odgovornost pa za ve~ kot 2-krat. [tevilo zlomov zapornic se je zmanj{alo za 1,4-krat, kljub temu da se je {tevilo nivojskih kri`anj z vgrajenimi zapornicami v zadnjih 25 letih pove~alo za 86 primerov. V istem obdobju se je za 185 primerov zmanj{alo tudi skupno {tevilo vseh nivojskih kri`anj cest z `eleznico. Naj{tevilnej{i izredni dogodki, za katere so odgovorne Slovenske `eleznice, se dogodijo pri premiku, vendar tu posledice niso hude zaradi majhnih hitrosti. Tu je bilo dose`eno najve~je izbolj{anje. Posledice so najhuj{e v nesre~ah in nezgodah pri vlakih, kjer se je stanje prav tako mo~no izbolj{alo. [tevilo ostalih dogodkov, ki zajemajo po`are na objektih in vozilih, ob prevozu vlaka odprte zapornice brez posledic, dogodke s progovnimi vozili in 417

208 NESRE^E PROMETU/Anton Toma in Slika 1. Izredni dogodki in zlomi zapornic Slika 2. Izredni dogodki glede na odgovornost povzro~iteljev 418

209 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I druge nezgode, se je v zadnjem 25-letnem obdobju prav tako zmanj{evalo. Pri zunanji odgovornosti so naj{tevilnej{i izredni dogodki na nivojskih prehodih, ki imajo obi~ajno tudi najhuj{e se njihovo {tevilo v 25 letih ni bistveno zmanj{alo. [tevilni so tudi izredni dogodki na odprti progi, kjer gre obi~ajno za hojo po progi, in na slu`benih mestih. Zaradi naravnih nesre~ {tevilo izrednih dogodkov ni veliko, vendar tudi tu obi~ajno nastanejo huj{e posledice. Posledice izrednih dogodkov Izredne dogodke ovrednotimo po te`i glede na njihove posledice. Posledice so ovrednotene po naslednjih merilih: {tevilo mrtvih oseb, {tevilo ranjenih oseb, vi{ina nastale materialne {kode, vpliv nevarnih snovi na okolje, ~as prekinjenega prometa, ogro`anje in oviranje `elezni{kega prometa. Najhuj{i in najbolj odmevni so izredni dogodki, ko v nesre~i izgubi `ivljenje ve~ ljudi ali jih je ve~ ranjenih. Iz preglednice 2 in s slike 3 za zadnje 25-letno obdobje je razvidno {tevilo mrtvih in ranjenih glede na odgovornost Slovenskih `eleznic, odgovornost drugih in skupaj. Razveseljivo je, da v zadnjih 15 letih ni bilo ve~je `elezni{ke nesre~e, za katero bi bile odgovorne Slovenske `eleznice. Umrlo je 7 ljudi, ranjenih je bilo 63 oseb; v{teti so tudi mrtvi in ranjeni `elezni{ki delavci, ki se pri delu niso po{kodovali po svoji krivdi. [tevilo mrtvih in ranjenih v obravnavanem obdobju pada, kar je razveseljivo in ugodno. Glede na odgovornost `eleznice v tem obdobju izstopajo tri nesre~e z najhuj{imi posledicami: Preglednica 2. Mrtvi in ranjeni v `elezni{kih nesre~ah a) odgovornost `eleznice mrtvi od tega nivojski prehodi s svetlobnimi napravami ranjeni od tega nivojski prehodi s svetlobnimi napravami b) odgovornost izven `eleznice mrtvi od tega nivojski prehodi - s svetlobnimi napravami s cestno-prometnimi znaki skupaj prehodi ranjeni od tega nivojski prehodi - s svetlobnimi napravami s cestno-prometnimi znaki skupaj prehodi skupaj mrtvi skupaj ranjeni

210 NESRE^E PROMETU/Anton Toma in Slika 3. Mrtvi in ranjeni v `elezni{kih nesre~ah Dne je v Borovnici tr~il tovorni vlak na sklep tovornega vlaka, ki je stal na glavnem prevoznem tiru. V nesre~i je bil mrtev vlakovodja, strojevodja je bil huje ranjen, nastala je tudi velika materialna {koda. Po{kodovanih je bilo 14 tovornih vagonov in lokomotiva ter nalo`eno blago. Po{kodovana sta bila tudi tir in vozna mre`a (slika 4). Za nesre~o sta bila odgovorna vlakovni odpravnik in kretnik na postaji Borovnica. V letu 1984 je dne pri{lo do najhuj{e `elezni{ke nesre~e po II. svetovni vojni na postaji Diva~a, ko je tovorni vlak prevozil signal, ki je prepovedoval vo`njo vlaka na postajo in tr~il v sklep brzega vlaka, ki je stal na postaji. V nesre~i je bilo 31 potnikov mrtvih, 33 huje ranjenih in 14 la`je. Preostali potniki so dobili le udarce in praske in so po nudenju prve pomo~i ter zdravni{kem pregledu lahko od{li domov. Nastala je velika materialna {koda na vozilih, progi, vozni mre`i in signalnih napravah. Vlakovni promet je bil prekinjen skoraj 13 ur. Po tej nesre~i so za~eli pospe{eno vgrajevati posebne varnostne avto-stop naprave pri signalih na progah in na Slika 4. Tr~enje tovornega vlaka v Borovnici Slika 5. Tr~enje vlaka na odprti progi med postajama Pivka Gornje Le`e~e 420

211 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I vozilih, sprejet pa je bil poseben program za varen in urejen `elezni{ki promet z vrsto ukrepov. Po nesre~i na postaji Diva~a ni bilo huj{e nesre~e z odgovornostjo `eleznice do nesre~e, ki se je pripetila med postajama Pivka Gornje Le`e~e. Kljub vgrajenim varnostnim napravam in jasnim navodilom je zopet odpovedal ~lovek. Zaradi okvarjene varnostne naprave se je tovorni vlak ustavil na odprti progi. Vlakovni odpravnik postaje Pivka je na vlak pozabil in naslednjemu vlaku 25 minut kasneje dovolil vo`njo na zasedeno progo. Pri{lo je do naleta na stoje~i vlak. Nastala je velika materiala {koda v vi{ini 250 milijonov SIT, promet je bil prekinjen 25 ur in 7 minut (slika 5). V zadnjem ~asu so se zgodile {tiri zanimive nesre~e zaradi tehni~nih napak na vozilih. Nastala je le velika materialna {koda, promet je bil dalj ~asa prekinjen, moten in oviran. Dne je med postajama Kresnice Litija pred mostom ~ez Savo pri{lo do iztirjenja tovornega vagona zaradi zloma kolesa na enem od vagonov. Vagon se je nato na mostu zataknil v mostno konstrukcijo, iztirilo je {e ve~ vagonov, ki so premaknili in po{kodovali tudi mostno konstrukcijo. Nastala je velika materialna {koda, pribli`no v vi{ini 250 milijonov SIT. Promet je bil prekinjen 2 uri in 40 minut, oviran s po~asno vo`njo na mostu pa skoraj 2 leti. Dne se je med postajama Zidani Most La{ko zaradi prevelike te`e tovora (11 ton) za~el v vlaku posedati vagon, ki je nato drsel s spodnjim delom konstrukcije po tirnicah in po{kodoval progovne naprave. Nastalo je za pribli`no 37 milijonov SIT {kode, promet je bil oviran nekaj dni. Odgovoren je bil po{iljatelj, ki ni upo{teval nosilnosti vagona. Dne je pri uvozu vlaka na postajo Ri`ana iztiril prvi vagon vlaka, ker se je snelo kolo na osi in se pomaknilo proti sredini osi. [koda je bila ocenjena na 8 milijonov SIT, promet je bil prekinjen 155 minut. Izstopa zelo huda nesre~a, ki se je zgodila med Polzela , ko je potni{ki vlak na nivojskem prehodu, zavarovanem s prometnim znakom, naletel na avtobus z 41 potniki otroki, ki so bili na {olskem izletu. [tirje otroci so umrli, preostali so bili ranjeni in prepeljani v bolni{nico na pregled. Za nesre~o je bil odgovoren {ofer avtobusa, ki se ni prepri~al, ali je prehod prost, in se je pri sre~anju z nasproti voze~im avtomobilom ustavil, tako da je zadnji del avtobusa ostal v profilu proge (slika 6). Med postajama Mo{kanjci Ormo` je pri{lo v treh letih do treh huj{ih nesre~ na dveh prehodih, zavarovanih le s cestno-prometnimi znaki, in sicer (dva mrtva), (dva mrtva, 1 hudo ranjen) in (4 mrtvi), ker se vozniki avtomobilov niso prepri~ali, ali je prehod prost in se pred njim niso ustavili. Po teh nesre~ah je bil na tem mestu zgrajen nadvoz. Na slikah 7 in 8 vidimo, da je bilo v 25-letnem obdobju skoraj konstantno {tevilo mrtvih in ranjenih na nivojskih prehodih, zavarovanih s prometnimi znaki, manj ponesre~enih pa je bilo na nivojskih prehodih, zavarovanih z zapornicami ali s svetlobnimi signali, tako da skupni trendi rahlo padajo. To pomeni, da se obna{anje in kultura voznikov cestnih vozil, kar zadeva spo{tovanje prometnih predpisov in upo{tevanje prometnih znakov v obravnavanem obdobju ni bistveno spremenila. Med namerno povzro~ene izredne dogodke, ki povzro~ijo veliko materialno {kodo in ogrozijo tudi `ivljenje potnikov, spadajo po`ari na `elezni{kih objektih in napravah. V zadnjih petih letih se je njihovo {tevilo pove~alo na voznih sredstvih in `elezni{kih objektih. Ve~ina po`arov je bila podtaknjena in k sre~i niso terjali ~love{kih `ivljenj. Nekaj primerov podtaknjenih po`arov v zadnjih {estih letih, pri katerih je nastala velika materialna {koda: Dne je med postajama Gornje Le`e~e Pivka iztiril vagon zaradi zloma osi pri le`aju. Po{kodovana je bila proga v dol`ini 2 km in kretnica na postaji Pivka, promet je bil prekinjen 490 minut, nastala je materialna {koda v vi{ini 150 milijonov SIT. Glede na odgovornost zunaj `eleznice se {tevilo mrtvih in ranjenih sicer zmanj{uje, vendar je {tevilka {e vedno prevelika. Pribli`no polovica je mrtvih in ranjenih v izrednih dogodkih na nivojskih prehodih, ki so najbolj kriti~na mesta na `eleznici glede na posledice izrednih dogodkov. Pri njih lahko pride do ve~jega {tevila mrtvih in ranjenih v enem samem dogodku. V zadnjem ~asu izstopa kar nekaj nesre~ s hudimi posledicami. Slika 6. Tr~enje vlaka in avtobusa na nivojskem prehodu med Polzela 421

212 NESRE^E PROMETU/Anton Toma in Slika 7. Mrtvi na nivojskih prehodih po odgovornosti drugih Slika 8. Ranjeni na nivojskih prehodih po odgovornosti drugih 422

213 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I Dne je na postaji Celje zgorel del elektromotorne garniture kot posledica namerno za`gane zavese. Nastala {koda je zna{ala okoli 30 milijonov SIT. Enak dogodek se je ponovil na isti postaji dne , ko so na elektromotorni garnituri dijaki za`gali zavese. Nastala {koda je bila ocenjena na pribli`no 35 milijonov SIT. Dne je med Slovensko Bistrico in Polj~anami med vo`njo vlaka zgorel potni{ki vagon. Nastala {koda je zna{ala 5,7 milijona SIT, eno uro je bil prekinjen tudi promet. Na gariranem vagonu v Ljubljani je dne nastal po`ar. Ocenjena {koda je zna{ala pribli`no 11 milijonov SIT. Podobno je bil povzro~en po`ar med postajama Laze in Zalog na elektromotorni garnituri in povzro~il za 12,5 milijona SIT {kode. Dne je na postaji Kamnik zgorela dieselska motorna garnitura, ki je bila v celoti uni~ena. Po`ar so povzro~ili dijaki z za`igom zaves. [koda je bila ocenjena na ve~ kot 200 milijonov SIT (slika 9). Poseben primer je po`ar, ki je nastal dne v stanovanju v postajni zgradbi Hrpelje Kozina in se raz{iril na celotno stavbo. Uni~ene so bile tudi vgrajene signalne in postajne naprave v stavbi. Zaradi tega je bil `elezni{ki promet prekinjen ve~ kot 6 ur, nato pa oviran oziroma se je odvijal z zmanj{ano prepustnostjo proge Pre{nica Koper do sanacije signalnih naprav, kar je trajalo pribli`no pol leta. Materialna {koda je bila ocenjena na 250 milijonov SIT. Zaradi vi{je sile (naravnih nesre~) lahko nastanejo ve~je nesre~e ali dalj{e prekinitve prometa. Te se dogajajo na tistih obmo~jih, ki so posebej izpostavljena glede na konfiguracijo terena. Nekaj nesre~ v zadnjem obdobju, ki k sre~i niso terjale ~love{kih `ivljenj: Dne je med postajama Pesnica Maribor zaradi posedanja proge iztiril tovorni vlak. Posedanje se je nadaljevalo in zru{il se je del nasipa. Stro{ki so bili ocenjeni na ve~ kot 450 milijonov SIT. Proga je bila zaprta 8 dni, 15 ur in 45 minut. Dne in je bil med postajama La{ko Rimske Toplice zaradi neurja in nane{enega kamenja na progo promet prekinjen 15 ur, materialna {koda je bila ocenjena na okrog 80 milijonov SIT. Dne je zaradi narasle reke So~e in poplav med postajami Podbrdo Grahovo in Most na So~i Kanal voda na ve~ mestih po{kodovala nasip in progo. [kode je bilo za ve~ kot 200 milijonov SIT. Promet je bil prekinjen 85 minut. To se je zaradi narasle vode ponovilo {e , ko je bila proga zaprta 4 dni in 2 uri, materialna {koda pa je zna{ala 82 milijonov SIT. Dne je med postajama Sava in Zagorje iztiril vlak, ko je naletel na skale, ki so se prikotalile s pobo~ja v pasu, kjer ni vgrajenih javljalnikov plazov. Po{kodovana je bila lokomotiva, proga, vozna mre`a in vagoni nalo`eni z rudo. [koda je bila ocenjena na pribli`no 400 milijonov SIT. Promet je bil prekinjen 15 ur. Po{kodovan je bil tudi strojevodja vlaka (slika 10). Ocenjena {koda na `elezni{kih objektih, napravah in vozilih, ki je nastala v izrednih dogodkih, je prikazana preglednici 3 in na sliki 11. Zaradi primerljivosti je {koda prera~unana v evre in od leta 1984 prikazana glede na odgovornost povzro~itelja ter skupno. Trend rahlo raste, kar pomeni, da realna vrednost {kod v zadnjih letih obdobja nara{~a. Prevoz nevarnih snovi na Slovenskih `eleznicah spremljamo z natan~no evidenco o vrstah in koli~ini prepeljanega tovora. Na leto je prepeljanega ve~ kot ton tovrstnega tovora. Koli~ine se {e pove~ujejo povpre~no za 5 % na leto. Najve~ nevarnih snovi se preva`a v tranzitu. Iz evidence o nesre~ah in nezgodah v zadnjem 25-letnem obdobju je razvidno, da Slika 9. Posledice podtaknjenega po`ara na vlaku na postaji Kamnik Slika 10. Iztirjenje vlaka zaradi skal na tirih 423

214 NESRE^E PROMETU/Anton Toma in Preglednica 3. Ocenjena {koda pri izrednih dogodkih v 1000 evrih Leto Odgovornost `eleznice Odgovornost izven `eleznice Skupaj v 1000 evrih 1977 * * 739, * * 1.266, * * 2.480, * * 4.458, * * 2.084, * * 1.854, * * 1.359, ,4 465, , ,3 215, , ,0 953, , ,5 220,1 747, ,2 112,6 549, ,4 65,9 245, , , , ,5 254,7 619, ,6 275,8 492, , , , , , , , , , , , , ,8 333, , , , , , , , , , , ,9 593, ,5 * znani so le skupni podatki o {kodi ni pri{lo do izrednih dogodkov ve~jega obsega, pri katerih bi bile udele`ene nevarne snovi. Izstopa le izredni dogodek, na postaji Brezovica, ko je pri{lo do iztirjenja ene cisterne in prevrnitve druge cisterne, obe sta bili nalo`eni z motornim bencinom. Do onesna`enja okolja ni pri{lo, ker se cisterni nista toliko po{kodovali, da bi pri{lo do iztekanja. Pri odpravi posledic so sodelovali tudi gasilci, ki so cisterni zavarovali pred iztekanjem in odredili pretakanje bencina v druge cisterne. Sklepne misli Iz opisanih ve~jih `elezni{kih nesre~ v zadnjem 25-letnem obdobju lahko ocenimo, da je tveganje v `elezni{kem prometu zelo majhno. Tudi v Nacionalnem programu razvoja slovenske `elezni{ke infrastrukture je varnost v `elezni{kem prometu ocenjena ugodno in je v primerjavi s cestnim prometom 24-krat ve~ja. Velike `elezni{ke nesre~e opisuje tudi Enciklopedija Slovenije pod 424

215 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I Slika 11. Ocenjena {koda pri izrednih dogodkih pojmom»`rtev«ter navaja, da je z `elezni{kim prometom povezanih povpre~no 50 smrtnih `rtev na leto; v{teti so tudi samomori. Ranjenih je povpre~no 75 oseb na leto. Ugotovimo lahko, da {tevilo nesre~ pada, kar je ugodno, razen pri nesre~ah na nivojskih nara{~ajo namerno povzro~eni izredni dogodki (nastavljanje raznih predmetov na progo, kamenjanje vlakov, podtaknjeni po`ari ipd.), ki jih je bilo v preteklosti zelo malo. Tako ravnanje lahko v posebnih okoli{~inah povzro~i huj{o `elezni{ko nesre~o. LITERATURA 1. Uradni list RS, 85/ Statisti~ni in drugi podatki Slovenskih eleznic 425

216 UTOPITVE/Ivko [ink UTOPITVE Ivko [ink V Sloveniji najve~ ljudi umre v prometnih nesre~ah, nesre~ah pri delu, zaradi utopitev in v nesre~ah v gorah. Vse do leta 1970 je bilo ve~ kot 100 utopitev na leto. Med omenjenimi nesre~ami so bile utopitve po {tevilu smrtnih primerov na drugem mestu, od tedaj naprej pa so na tretjem mestu, za prometnimi nesre~ami in nesre~ami pri delu. [tevilo utopitev se je za~elo zmanj{evati po uveljavitvi zakona o varnosti na urejenih kopali{~ih leta Ve~ina utopitev se {e vedno zgodi zunaj urejenih kopali{~, zlasti med rekreativnimi dejavnostmi. V te~aje plavanja tudi niso vklju~eni vsi otroci, ki obiskujejo osnovno {olo. Leta 2000 je dr`avni zbor RS sprejel nov zakon o varstvu pred utopitvami. Cilj je zmanj{anje {tevila utopitev ne le na urejenih kopali{~ih, temve~ tudi v morju, jezerih, rekah in drugih vodah, skratka povsod, kjer se izvajajo {portne dejavnosti, kopanje in druge dejavnosti v prostem ~asu. Utopitve v Sloveniji Uvod Utopitev pomeni smrt v vodi zaradi zadu{itve. ^lovek se za~ne utapljati in se utopi pri polni zavesti, ker se ni sposoben obdr`ati na povr{ini vode, ali pa se utopi zato, ker je zaradi razli~nih razlogov izgubil zavest in se sam ne more re{iti iz vode. V Sloveniji je bilo po drugi svetovni vojni vse do leta 1977 ve~ kot 100 utopitev na leto. [tevilo utopitev se je za~elo zmanj{evati {ele po uveljavitvi zakona o varnosti na urejenih kopali{~ih leta Veliko je prispevala tudi akcija»nau~imo se plavati«, katere za~etek sega v leto Leta 1984 pa so pristojni {olski organi sprejeli odlo~itev, da mora postati u~enje plavanja obvezni del u~nega programa osnovne {ole. Te~ajev u~enja plavanja se je v letih udele`ilo tudi do otrok. Po uvedbi u~enja plavanja v obvezni u~ni program osnovne {ole se {tevilo udele`encev te~ajev prilagaja {tevilu u~encev v 2. razredu osnovne {ole. V zadnjih letih se {tevilo udele`encev zmanj{uje, predvsem zaradi zmanj{evanja {tevila ur, ki so namenjene u~enju plavanja. Po drugi svetovni vojni se je {tevilo utopitev na Slovenskem pove~evalo vse do leta Vzrokov za to je ve~. V povojnem obdobju se je izredno pove~alo {tevilo kopalcev, {tevilo urejenih kopali{~ pa temu ni sledilo. Ljudje so se kopali v naravnih vodah, mo~no pa so se razmahnile tudi aktivnosti prebivalcev ob vodah in na vodah v prostem ~asu, kar je ob skromnem znanju plavanja, slabi osve{~enosti o nevarnostih v vodi in pomanjkljivem varstvu pred utopitvami povzro~ilo veliko utopitev. V Sloveniji je bilo najve~ utopitev leta 1956, skupaj 147 ali 9,8 na prebivalcev. Najmanj utopitev pa je bilo v zadnjih treh letih, leta ali 0,7 na prebivalcev, leta ali 0,9 na prebivalcev in leta ali 0,8 na prebivalcev. Primerjava podatkov o utopitvah v Sloveniji in v ZR Nem~iji ka`e, da se Slovenija pribli`uje {tevilu utopitev, ki jih bele`ijo v ZR Nem~iji. Tam je bilo leta ,4 utopitve na prebivalcev. K temu je treba dodati, da imamo v Sloveniji trenutno enega aktivnega re{evalca iz vode na 4900 prebivalcev, v Nem~iji pa imajo enega na 1700 prebivalcev. Preglednica 1. Utopitve v Sloveniji v obdobju Obdobje [tevilo utopitev Indeks Povpre~no {tevilo utopitev na prebivalcev , , , ,4 4, ,6 3, ,6 3, ,4 2, ,6 1, ,8 1,5 426

217 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I Po letu 1970 se je za~elo {tevilo utopitev v Sloveniji zmanj{evati. Kon~alo se je obdobje zelo pomanjkljivega varstva pred utopitvami. Stanje se je za~elo izbolj{evati z uveljavitvijo nove zakonodaje, ki je bila usmerjena v zagotavljanje ve~je varnosti na kopali{~ih in v izvajanje drugih ukrepov. K zmanj{anju {tevila utopitev je pomembno prispevalo sistemati~no u~enje plavanja. Utapljajo~i se je v tej fazi utapljanja najpogosteje pod vodno gladino. Le ob~asno dvigne glavo ali del rok nad njo. Ta faza ne traja dolgo, ko pade koncentracija kisika v krvi pod dolo~eno raven, se onesvesti in potopi na dno. Drinker in Servettazu sta na podlagi velikega {tevila re{evalnih akcij statisti~no izra~unala, kolik{na je verjetnost pre`ivetja po utapljanju ob takoj{nji prvi pomo~i. Podatki so prikazani v preglednici 2. Potek utapljanja Utapljanje se najve~krat za~ne, ko je utapljajo~i se sicer pri polni zavesti, vendar se le s te`avo dr`i na vodni povr{ini. Strah zaradi ogro`enega dihanja je vse ve~ji, zato utapljajo~i se dviguje glavo nad vodno gladino, s tem pa spravlja telo v vse bolj pokon~en polo`aj. Pokon~ni polo`aj telesa v vodi pa je izjemno nevaren, ker je treba ob vsakem vdihu celotno telo dvigniti v vi{ji polo`aj. Slabi plavalci v takem polo`aju ne vzdr`ijo dolgo. Najpogosteje se jim pri enem od vdihov voda zaleti v grlu, kar spro`i refleksni ka{elj. S ka{ljanjem se iz plju~ iztiska zrak, to pa zmanj{a plovnost telesa. Utapljajo~i se v taki situaciji posku{a priti do varnega dihanja s pove~anim telesnim gibanjem. ^e mu to ne uspe, posku{a zadr`evati dihanje, posledica tega pa je pove~ana koncentracija CO 2 v krvi, ki dra`i dihalni center. Zaradi tega se poru{i koordinacija gibanja ter pove~a splo{na mi{i~na napetost. Utapljajo~i se izgubi razsodnost, zajame ga panika. Nagonsko se za~ne boriti za `ivljenje. To fazo utapljanja imenujemo fazo agonije. Za re{evalce iz vode je lahko utapljajo~i se v tej fazi utapljanja izjemno nevaren. Grabi okoli sebe, ~e dobi kakr{no koli oprijemali{~e, se ga kr~evito oprime, da bi se potegnil nad vodno povr{ino. Pri tem nekaj ~asa zadr`uje dihanje, kasneje pa po`ira vodo. Zaradi prevelike koncentracije CO 2 v krvi pride do motenj v delovanju dihalnega centra, posledi~no pa za~ne prodirati v plju~a ve~ja koli~ina vode. Vzroki utopitev Po podatkih zveznega Zavoda za statistiko v nekdanji SFRJ je bilo v letih med vzroki utopitev na prvem mestu neznanje plavanja (34,4 %), na drugem vinjenost (28,5 %), na tretjem bolezenski vzroki (21,3 %), na Preglednica 2. Uspe{nost o`ivljanja glede na ~as, ki prete~e od izgube zavesti do za~etka o`ivljanja ^as (min) Odstotek re{enih utapljajo~ih se ,5 nad 10 0 Preglednica 3. Utopitve v Sloveniji v obdobju glede na kraj nesre~e Leto Urejena kopali{~a Neurejena kopali{~a Teko~e in druge odprte vode Skupaj Vir: Ministrstvo za notranje zadeve 427

218 UTOPITVE/Ivko [ink ~etrtem neprevidnost pri kopanju (13,3 %) in na petem padci in zdrsi v vodo (10,8 %). Do utopitev je najve~krat pri{lo v teko~ih vodah (60,7 %), mlakah, ribnikih, zalitih peskokopih in drugih stoje~ih vodah (11,7 %), jezerih (10,2 %), bazenskih kopali{~ih (6,23 %), vodnjakih in drugih zalitih jamah (5,66 %), najmanjkrat pa na morju (5,47 %). V Sloveniji se najve~ ljudi utopi zunaj urejenih kopali{~. V preglednici 3 so prikazani podatki o {tevilu utopitev na urejenih kopali{~ih, na drugih kopali{~ih ter v vodah zunaj kopali{~ v obdobju od leta 1985 do1996. Iz podatkov v preglednici je razvidno, da je v obravnavanem obdobju nara{~alo predvsem {tevilo utopitev na neurejenih oz. divjih kopali{~ih. Razmeroma malo utopitev pa je bilo na urejenih kopali{~ih, kar je nedvomno posledica uveljavitve zakona o varnosti na urejenih kopali{~ih iz leta Varstvo pred utopitvami Prve organizirane oblike re{evanja iz vode zasledimo v drugi polovici 18. stoletja. Leta 1767 je bilo v Amsterdamu ustanovljeno prvo dru{tvo za pomo~ utapljajo~im se. Pomemben mejnik na podro~ju u~enja plavanja in re{evanja iz vode pa pomeni izid knji`ice Gutsa Muthca leta 1797, ki je med prvimi opozarjal, da je med plavanjem treba poskrbeti tudi za varnost pred utopitvijo. V svoji knjigi, ki je iz{la leto kasneje, je zapisal navodila za plavanje v obleki in priporo~a nekaj osnovnih prijemov, ki so se izkazali za posebno uspe{ne pri re{evanju iz vode. V za~etku 19. stoletja so k razvoju re{evanja iz vode pomembno prispevala angle{ka dru{tva za re{evanje iz vode (Royal Human Society), katerih ugledni ~lani, kot npr. dr. Marshall Hall, dr. Silvester in dr. Harward, so razvijali metode o`ivljanja utopljencev z umetnim dihanjem. Kot zanimivost naj navedemo, da se je {ele leta 1960 pri o`ivljanju utopljencev poleg umetnega dihanja za~ela uporabljati tudi masa`a srca. Neposredno pred prvo svetovno vojno, {e posebno pa med vojnama, sta se znanje plavanja in tudi skrb za varnost pred utopitvami v razvitej{ih evropskih dr`avah, vklju~no z Avstro-Ogrsko, mo~no raz{irila. Tudi v Kraljevini SHS so nadaljevali s to tradicijo. V Sloveniji je bilo v tem obdobju zgrajenih ve~ kopali{~ na naravnih vodah, pa tudi nekatera bazenska kopali{~a, npr. v Ljubljani, Mariboru, Radovljici, Rimskih Toplicah in {e v nekaterih drugih krajih. Za varnost kopalcev so skrbeli kopali{ki mojstri, ki so obvladali tudi re{evanje iz vode in nujno prvo pomo~ z umetnim dihanjem. Prvi re{evalci iz vode so se usposabljali v Avstriji, kasneje pa tudi doma, predvsem v Ljubljani in Mariboru. V tem obdobju so namenjali posebno skrb zagotavljanju varnosti pred utopitvami na rekah, ki so tekla skozi mesta, ter na jezerih in morski obali. Na re~nih bregovih so bili name{~eni re{evalni obro~i, v vodi pa pripravljeni ~olni za re{evanje. Med drugo svetovno vojno in neposredno po njej o posebni skrbi za varnost pred utopitvami prakti~no ne moremo govoriti. Po vojni so nekateri posamezniki sku{ali ponovno vzpostaviti nekatere organizacijske oblike za zagotavljanje varnosti pred utopitvami, vendar jim to ni uspelo. Re{evalni obro~i na re~nih bregovih in re{evalni ~olni v vodi so izginili. Na kopali{~ih pa tudi ni bilo ve~ kopali{kih mojstrov. Leta 1950 v Sloveniji nismo imeli nikakr{nih organiziranih oblik varstva pred utopitvami niti posameznikov, ki bi skrbeli za varnost pred utopitvami. Varnost pred utopitvami je odvisna od mnogih dejavnikov, med katerimi so nedvomno najpomembnej{i vzrok utapljanja, kraj utapljanja, ~as, ki prete~e od za~etka utapljanja do trenutka, ko se utapljajo~ega se opazi, ter od hitrosti re{evalne akcije in nudenja prve pomo~i. V Sloveniji je bila na podlagi dolgoletnih izku{enj pri zagotavljanju varnosti pred utopitvami sprejeta nova zakonodaja o varstvu pred utopitvami. Leta 1987 je bil sprejet zakon o varnosti na urejenih kopali{~ih, leta 2000 pa je dr`avni zbor RS sprejel zakon o varstvu pred utopitvami, ki to podro~je celovito ureja. Na podlagi tega zakona so bili pripravljeni oz. se pripravljajo podzakonski predpisi, ki urejajo zagotavljanje varnosti pred utopitvami na kopali{~ih ter na drugih podro~jih. Omenili smo `e, da se je z uveljavitvijo zakona o varnosti na urejenih kopali{~ih bistveno zmanj{alo {tevilo utopitev na urejenih kopali{~ih. Enaki pozitivni u~inki se pri~akujejo tudi po uveljavitvi zakona o varstvu pred utopitvami. Analiza {tevila utopitev ka`e, da smo po letu 1956 v Sloveniji vzpostavili dokaj u~inkovit sistem varstva pred utopitvami in z izvajanjem varnostnih ukrepov bistveno zmanj{ali {tevilo utopitev. K temu je pomembno prispevala na~rtna in dobro vodena akcija u~enja plavanja pod geslom»nau~imo se plavati«, ki se je za~ela leta Leta 1984 je bilo u~enje plavanja sprejeto tudi v u~ni program osnovnih {ol. Leta 1978 je bila pri republi{kem odboru Rde~ega kri`a Slovenije (RKS) prvi~ po vojni ustanovljena komisija za varnost pred utapljanjem in re{evanje iz leto kasneje je organizirala ponovno {olanje re{evalcev iz vode. Bila je izjemno aktivna tudi na drugih podro~jih, med drugim je pripravila izhodi{~a za celovito sistemsko organiziranost varstva pred utopitvami na Slovenskem. Ker v okviru RKS glede na njegovo vlogo v dru`bi ni bilo ve~ mogo~e organizirati in izvajati tako {iroko zastavljenih dejavnosti na tem podro~ju, se je komisija na pobudo njenega predsednika leta 1983 povezala s takratnim Republi{kim sekretariatom za ljudsko obrambo oz. njegovim oddelkom za civilno za{~ito, ki sta skupaj pripravila izhodi{~a za normativno ureditev varstva pred utopitvami. Takratni izvr{ni svet skup{~ine SRS je izhodi{~a sprejel v ce- 428

219 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I loti, s tem da je sklenil, naj se z zakonom uredi predvsem varstvo pred utopitvami na urejenih kopali{~ih. Na podlagi sistemati~nega spremljanja stanja varstva pred utopitvami ter konkretnih podatkov o utopitvah je dozorelo spoznanje, da je zakon o varnosti na urejenih kopali{~ih pomanjkljiv in da je treba podro~je varstva pred utopitvami celovito urediti s posebnim sistemskim zakonom. Tako je bil leta 2000 sprejet zakon o varstvu pred utopitvami, ki je uredil predvsem naslednja podro~ja: ukrepe varstva pred utopitvami, usposabljanje ljudi za re{evanje iz vode, potapljanje, kopali{~a, zbirke podatkov, nadzor, kazenske dolo~be. Re{evalne akcije V Sloveniji je uveljavljena zahteva, da morajo re{evalci iz vode na urejenih kopali{~ih v 20 sekundah opaziti utapljajo~ega se, v 20 sekundah priti do njega in najkasneje v 2 minutah za~eti z o`ivljanjem, na naravnih kopali{~ih pa najkasneje v 3 minutah. Na urejenih kopali{~ih morajo re{evalci iz vode nuditi splo{no prvo pomo~ tudi obiskovalcem. V preglednici 4 so podatki o re{evalnih akcijah v obdobju od leta 1988 do Uvedba organiziranih oblik re{evanja iz vode na urejenih kopali{~ih je rodila dobre rezultate. [tevilo utopitev se je bistveno zmanj{alo, re{evalci iz vode so za svoje delo dobro usposobljeni, kar potrjujejo tudi zdravniki. V preglednici 5 so prikazani podatki o prvi pomo~i na urejenih kopali{~ih po Sloveniji v obdobju od leta 1987 do Usposabljanje re{evalcev iz vode Programe za usposabljanje re{evalcev iz vode v skladu z zakonom predpi{e minister, pristojen za varstvo pred naravnimi in drugimi nesre~ami, v soglasju z ministrom, pristojnim za {olstvo in {port. Programe za prvo pomo~ predpi{e ministrstvo za zdravje. Na podlagi zakona o varstvu pred utopitvami obstaja pet programov usposabljanja: za re{evalce iz vode za bazenska kopali{~a, za re{evalce iz vode za naravna kopali{~a, za re{evalce iz vode za potrebe Civilne za{~ite, gasilcev in drugih sil za za{~ito, re{evanje in pomo~, za re{evalce iz vode za voditelje in izposojevalce ~olnov ter Preglednica 4. [tevilo re{evalnih akcij re{evalcev iz vode na urejenih kopali{~ih v Sloveniji v obdobju Leto Re{evanje iz vode zaradi onemoglosti agonije nezavesti utopitve Skupno {tevilo re{evalnih akcij Vir: 3TRADE, d. o. o., iz letnih poro~il re{evalcev iz vode 429

220 UTOPITVE/Ivko [ink Preglednica 5. Dajanje prve pomo~i na organiziranih kopali{~ih v Sloveniji v obdobju Nudenje prve pomo~i pri po{kodbah, boleznih Leto Skupaj glave ga prsne- ko{a hrbtenice okon~in zaradi zaradi zaradi zaradi zaradi odrgnin son~ariclepsije pikov lapsov drugo epi- vbodov, ko /* / / / / / / / / / / / / / / / * ni podatkov Vir: 3TRADE, d. o. o., iz letnih poro~il re{evalcev iz vode za re{evalce iz vode za {portne dejavnosti in dejavnosti v prostem ~asu na divjih vodah. Programi se med seboj razlikujejo po zahtevnosti in obsegu u~ne snovi ter po nekaterih izbranih vsebinah. Nekatere pomanjkljivosti v sistemu varstva pred utopitvami Ne glede na to, da omenjeni zakon o varstvu pred utopitvami celovito ureja to podro~je, marsikaj ni dovolj natan~no urejeno. Pomanjkljivost dosedanje ureditve pa je predvsem v tem, da {e niso izdani vsi podzakonski predpisi. Tako je pomanjkljivo urejeno oz. neurejeno zlasti zagotavljanje varnosti pred utopitvami: na rekah in drugih vodah, ki te~ejo skozi naselja, na podro~ju gradbenih in drugih tehni~nih ukrepov na objektih in napravah na in ob vodah, v prometu, ki se odvija na vodah in ob vodah, pri delu na vodah in ob vodah, pri sposojanju opreme in sredstev za plovbo, na raznih prireditvah ter {portnih in drugih prosto~asnih dejavnostih na vodah in ob vodah, pri plovbi s ~olni po divjih rekah, pri potapljanju z avtonomno potaplja{ko opremo itd. Sklepne misli V Sloveniji se je varnost pred utopitvami z novo zakonodajo bistveno izbolj{ala. Na varnost pred utopitvami se gleda celovito, kot na odgovornost in nalogo dr`ave, lokalnih skupnosti, {ol, organizacij civilne dru`be in posameznikov. Podatki o {tevilu utopitev v povojnem obdobju v Sloveniji ka`ejo, da se z na~rtnim in doslednim izvajanjem varnostnih ukrepov da varnost pred utopitvami {e izbolj{ati. V prihodnjih letih je treba izdelati predvsem manjkajo~e podzakonske predpise, zagotoviti materialne, organizacijske in kadrovske pogoje za izvajanje nove zakonodaje ter nadaljevati na~rtno strokovno usposabljanje re{evalcev iz vode kot tudi u~enje plavanja prebivalcev. Za lokalne skupnosti, nekatere dr`avne organe ter izvajalce konkretnih nalog varstva pred utopitvami bo v prihodnjih letih posebno zahtevna naloga zagotavljanje ustrezne re{evalne opreme in sredstev tako na urejenih kopali{~ih kot na kopali{~ih na odprtih vodah ter na vodotokih in morski obali. LITERATURA 1. Drinker, A., Mac Laghan, W., Canad. Med. Ass. J. 2. Geprufte Meisterin fur Baderbetriebe. A. B. Archiv des Badeweswns, Schrickel Verlag GMBH, 8/99, Dusseldorf. 3. Poto~nik, M., Re{evanje iz vode. Ljubljana, [olski center za telesno vzgojo. 4. Pravilnik o varnosti v urejenih kopali{~ih, Ur. l. SRS, 33/ Ruttgers, J., Verordnung uber die Prufung zum anerannten Abschlus Gebrufter Meister fur Baderbetriebe. 6. [ink, I., Poro~ilo o delu re{evalcev iz vode na organiziranih kopali{~i od leta 1987 do Ljubljana, Kopali{~e, [ink, I., Poro~ilo o delu re{evalcev iz vode na organiziranih kopali{~ih od leta 1987 do Ljubljana, Kopali{~e, [ink, I., Doktrinarno tehni~ni vidik varnosti pred utapljanjem. Zbornik 1. slovenskega posveta o u~enju plavanja in varnosti pred utapljanjem. Murska Sobota, Fakulteta za {port, [ink, I., Znanje plivanja je zna~ajan faktor preventive u borbi protiv utapanja. Partizan danas, Partizana Hrvatske, Zagreb, Zakon o varnosti v urejenih kopali{~ih, Ur. l. SRS, 1/ Zakon o varstvu pred utopitvami, Ur. l. RS, 44/ Wilkens, K., Lohr, K., Rettungsschwimmen. Schorndorf, Verlag Hofmann. 430

221 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I OBORO@ENO OGRO@ANJE Milan Gorjanc Oboro`eno ogro`anje predstavlja gro`njo in uporabo oro`ja ter drugih sredstev v obliki oro`ja proti nasprotni strani, proti sistemu oblasti, proti javni in drugi infrastrukturi, proti prebivalcem, skratka proti dr`avni in nacionalni integriteti neke dr`ave ali naroda s strani druge dr`ave, politi~ne ali ideolo{ke skupine zunaj ali znotraj dr`ave ali naroda. Pri tem je treba razlikovati med oboro`enim ogro`anjem in voja{kim ogro`anjem, ki je o`ji pojem in je `e zajeto v oboro`enem ogro`anju kot krovnem pojmu. V sodobnem svetu je vojska kot dr`avna oboro`ena sila vse bolj pod nadzorom javne, dr`avne politike. Medsebojna povezanost sveta z mo~nimi gospodarskimi interesi, neomejeno komuniciranje, pretok informacij in ljudi ter uni~evalnost sodobnega oro`ja so vojsko kot oboro`eno silo za dosego politi~nih in ekonomskih ciljev potisnili v ozadje. Voja{tvo se vse manj pojavlja v vlogi vojskovanja vodenja vojne ter vse bolj v vlogi ohranjanja miru in prepre~evanja drugih in druga~nih oblik ogro`anja nacionalne varnosti oziroma v vlogi ohranjanja ter raz{irjanja interesov vladajo~e politi~ne ali dru`bene skupine. Oboro`eno ogro`anje nacionalne varnosti zajema vse oblike uporabe oro`ja in drugih sredstev razli~nih dru`benih skupin proti nacionalnim in dr`avnim interesom dolo~ene dr`ave, naroda, politi~ne, dru`bene ali ideolo{ke skupine. V sodobnem svetu so se oblikovale tri dru`bene skupine oboro`ene skupine represivnega dr`avnega aparata (vojska, policija, paravoja{ke skupine), kriminalne zdru`be in teroristi~ne skupine, ki lahko z uporabo oro`ja ogro`ajo ne samo posameznike, temve~ tudi ve~je dru`bene skupine, ve~je skupine prebivalstva in celo dr`avo oziroma narod kot celoto. Ogro enost zaradi kriminalnih dejavnosti Povezovanje nacionalnih dru`b v nadnacionalne ali globalne skupine je posledi~no povezalo tudi kriminalne zdru`be, ki zaradi svojega dru`benega in finan~nega vpliva ogro`ajo del nacionalnega gospodarstva in s tem tudi bistveno vplivajo na socialne razmere prebivalstva ter na delovanje politi~nih subjektov. Da bi zagotovile svoje posebne interese se kriminalne zdru`be povezujejo med seboj na nacionalnem in globalnem podro~ju ter pri tem pogosto zaidejo na podro~je drugih kriminalnih skupin oziroma se soo~ijo z interesi vladajo~e dru`bene skupine ali celo z na- cionalnimi interesi. Vodje kriminalnih zdru`b organizirajo svoje paravoja{ke skupine, ki so oboro`ene predvsem z lahkim in majhnim oro`jem. So~asno pa prek vpliva na posamezne politi~ne ali voja{ke subjekte zagotovijo morebitno uporabo celo te`jega oro`ja oziroma legitimnih obve{~evalnih virov. Kriminalne zdru`be izvajajo razli~ne oboro`ene dejavnosti, s katerimi posredno, v~asih celo neposredno, ogro`ajo nacionalno varnost. Tipi~en primer za oboro`eno delovanje kriminalnih zdru`b je t. i. narkomafija v Latinski Ameriki, ki ne samo da pobija in uni~uje imetje oziroma infrastrukturo kriminalnih nasprotnikov, temve~ terorizira in obvladuje dobr{en del prebivalstva in njegovega imetja oziroma sredstev za `ivljenje. Hkrati prek svojih zvez v politiki in vojski obvladuje celoten nacionalni prostor. V povezavi s tovrstnimi zdru`bami v drugih dr`avah, predvsem v Severni Ameriki, pa bistveno vpliva tudi na gospodarske in socialne razmere v teh dr`avah. Vse ve~ja migracija iz siroma{nih in nerazvitih dr`av svetovnega Vzhoda oziroma Juga proti Zahodu oziroma Severu sili dr`ave, prek katerih se ti migranti pomikajo proti cilju, oziroma dr`ave, ki naj bi te migrante sprejele, k vse ostrej{im ukrepom omejevanja in globinskega nadzora migracijskih tokov. Pri tem lahko pride tudi do uporabe oro`ja, tako s strani nasilnih prebe`nikov kot lokalne policije. V nekaterih dr`avah za primer mno`i~nih migracij z Vzhoda na~rtujejo pomo~ vojske. Nara{~ajo~e {tevilo organiziranih kriminalnih zdru`b sili posamezne dr`ave, pa tudi njihove sosede, v organizirano likvidacijo teh skupin, pri ~emer se kot kon~no sredstvo uporabi tudi oro`je. Pri tem pa niso ogro`eni samo udele`enci spopada, temve~ tudi okoli{ko prebivalstvo ter infrastrukturni objekti. Po osamosvojitvi je tudi v Slovenijo pljusknil val kriminalnih dejavnosti in zdru`evanja posameznikov za izvajanje kriminalnih dejanj. ^asopisne rubrike {e vedno polnijo poro~ila s sojenj najetih likvidatorjev dol`nikov in podjetnikov, pri ~emer so bile uporabljene bombe ali celo ro~ni raketomet. Sredi belega dneva se dogajajo likvidacije mafijskih vodij. Pred leti je pri{lo na bencinski ~rpalki v Fu`inah celo do streljanja med dvema tolpama. Novinarja pretepejo in dr`ava je povsem nemo~na. Slovenija je bila velika izvoznica oro`ja in voja{ke opreme v ~asu dokaj strogega embarga OZN. To oro`je najve~krat ni kon~alo v rokah ali skladi{~ih uradnih dr`avnih ustanov, ampak v rokah politi~nih kriminalcev in zlo~incev, ki so z njim oboro`ili svoje paravoja{ke enote. Pred vojno za osamosvojitev so oblasti organizirale odpor proti beograjskim oblastem in takratni zvezni vojski. Pri tem je pri{lo do nenadzorovanega oboro`evanja posameznikov. Tudi ob zasedbi voja{nic in skladi{~ JLA je precej oro`ja pri{lo v neprave roke. Dr`ava ni zmogla 431

222 Gorjanc nadzorovati ilegalnega oboro`evanja in v tem ~asu se je zgodilo nekaj hudih kriminalnih dejanj s strelnim oro`jem, ki naj bi ga storilci dobili na ta na~in, celo ob pomo~i dr`ave. Zgodile so se tudi {tevilne kraje oro`ja iz voja{nice; z ukradenim oro`jem bi lahko oboro`ili majhno vojsko. Policijski delavci so oro`je preprodajali, namesto da bi ga uni~ili. Po podatkih nekdanje zvezne policije je bilo leta 1989 v legalni posesti fizi~nih oseb v Sloveniji kosov strelnega oro`ja. V letih 1994 do 1998 je za dovoljenje za posest strelnega oro`ja zaprosilo prosilcev, ugodili so prosilcu. Presenetljivi so podatki o najdbah in zaplembah strelnega oro`ja in drugih eksplozivnih sredstev v ilegalni posesti prebivalcev Slovenije. V navedenem obdobju je slovenska policija zaplenila kosov oro`ja, skoraj milijon ( ) kosov streliva in blizu 1 tone (846,3 kg) eksploziva. Javnosti niso dostopne ocene policijskih strokovnjakov o {tevilu strelnega oro`ja v ilegalni posesti prebivalcev Slovenije. Dejstvo je, da je najve~ kaznivih dejanj s strelnim oro`jem storjenih z oro`jem v ilegalni posesti. Po ocenah takratne zvezne policije je bilo v tedanji Jugoslaviji neprijavljenih pribli`no kosov strelnega oro`ja. Kljub temu da med Slovenci ni uveljavljen kult osebnega oro`ja kot dokaz mo`atosti in da je precej takratnih ilegalnih posestnikov oro`ja po osamosvojitvi zapustilo Slovenijo, hkrati pa je zaradi vojn na tleh nekdanje dr`ave pri{lo v Slovenijo veliko strelnega oro`ja, se ta koli~ina v primerjavi s predosamosvojitvenim obdobjem ni zmanj{ala, prej pove~ala. Skoraj z gotovostjo lahko trdimo, da je v Sloveniji v ilegalni posesti najmanj kosov strelnega oro`ja. V omenjenem obdobju je bilo s strelnim oro`jem storjenih 394 kaznivih dejanj, od tega 153 s smrtnim izidom in 25 s hudimi telesnimi po{kodbami. Posest oro`ja, kriminalno zdru`evanje in kazenska dejanja s strelnim oro`jem sama po sebi {e ne predstavljajo resnega ogro`anja nacionalne varnosti, vsekakor pa so potencialna gro`nja zdravju, `ivljenju in imetju prebivalcev Slovenije. Ilegalni zasebni arzenal, kriminalne zdru`be, nemo~ (mi`anje) politike in represivnega aparata ter dr`ave proti organizirani kriminalni dejavnosti lahko ob ve~jih socialnih stiskah v Sloveniji, navalu ekonomskih prebe`nikov iz siroma{nih dr`av Balkana in Azije ter pritisku oziroma pogojevanju sprejema v evropske asociacije tako posameznike kot manj{e skupine spodbudijo h kaznivim dejanjem z uporabo oro`ja. To pa bi ob mednarodnem terorizmu lahko ogro`alo posami~ne segmente nacionalne varnosti Slovenije in njeno demokrati~no ureditev. Voja{ka ogro enost Vse vojske, ki bi lahko danes ali v bli`nji prihodnosti ogro`ale nacionalno integriteto in samostojnost Slovenije, so ve~ ali manj pod strogim politi~nim nadzorom. Tudi oblike voja{kega ogro`anja drugih dr`av so se zelo spremenile. Klasi~nih oboro`enih spopadov dveh vojska v sodobnem svetu skoraj ni ve~. Sodobna politika uporablja vojsko zgolj kot sredstvo pritiska na politi~ne nasprotnike v drugih dr`avah, vojskovanje pa je najve~krat prepu{~eno notranjim opozicijskim nasprotnikom ob izdatni voja{ki in politi~ni podpori iz tujine. Voja{ki posegi proti politi~nim nasprotnikom v drugih dr`avah so zaviti v oblike voja{ke pomo~i, mirovnih operacij ter koalicijskih posegov iz razdalje. V neugodnih in napetih politi~nih razmerah se posamezne dr`ave {e vedno zate~ejo k razli~nim oblikam voja{kega ogro`anja sosednjih ali drugih dr`av. Tako kljub zmanj{evanju napetosti v svetu in na o`jem obmo~ju {e naprej zadr`ujejo glavne voja{ke efektive na dolo~enem obmo~ju iz ~asov hladne vojne. Ob~asno se voja{ke enote uporabijo za policijske akcije na obmejnem obmo~ju. Pod krinko voja{kih vaj in manevrov se velike voja{ke skupine ob~asno zberejo v bli`ini dr`ave, proti kateri se `eli udejaniti politi~ni cilj. Mirovne operacije voja{kih sil OZN ali NATA zahtevajo prehod ali prelet ozemlja oziroma zra~nega prostora ne~lanic, kar je prav tako ogro`anje suverenosti. Od 70. let prej{njega stoletja se je v svetu razbohotilo nekonvencionalno vojskovanje v obliki vstaj, uporov in podtalnega delovanja. Temeljna zna~ilnost nekonvencionalnega bojevanja so teroristi~ne dejavnosti, diverzije in druge subverzivne dejavnosti. Dejavnosti nekonvecionalnega vojskovanja izvajajo pripadniki istega naroda z razli~nimi ideolo{kimi, verskimi ali politi~nimi stali{~i ali pripadniki drugih narodov v skupni dr`avi oziroma v eni od sosednjih dr`av. Tuje sile pa zagotavljajo politi~no, voja{ko in materialno podporo, posredujejo obve{~evalne podatke in urijo pripadnike paravoja{kih skupin. Vse manj je voja{kega posredovanja ene dr`ave proti drugi, vendar so sve`i primeri voja{ke agresije ve~je dr`ave na manj{o (Iraka na Kuvajt, 1990). Zelo pogosti so obmejni incidenti z obstreljevanjem in celo gro`njo z uporabo najsodobnej{ega oro`ja (trenutni spor med Indijo in Pakistanom). Jasno izra`ena te`nja Slovenije po vklju~evanju v NA- TO in Evropsko zvezo ter tvorno sodelovanje v skupnih voja{kih dejavnostih skoraj povsem izlo~a mo`nost voja{kega posega katere koli sosednje dr`ave ali drugih dr`av v okviru NATA. Toda to ne pomeni, da Slovenija ne more biti ogro`ena zaradi tuje vojske in njenega oro`ja. S sprejetjem severovzhodne sosede Mad`arske v NA- TO in severne sosede Avstrije v Evropsko zvezo se je interes za Slovenijo pove~al tudi v voja{ko-strate{kem smislu. Prek Slovenije vodijo poti, po katerih so se valile osvajalne vojske proti Zahodu ali Vzhodu oziroma s Severa proti Jugu. Postojnska vrata so izjemno zanimiv state{ki prostor v vsej sodobni zgodovini, saj predstavljajo 432

223 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I najni`ji (509 m n. m.) in naj{ir{i (4 6 km) prehod iz Sredozemlja proti Panonski ni`ini oziroma Srednji Evropi ter Severnem morju. Slovenija le`i na sti~i{~u najve~jih etni~nih grupacij, ki so krojile in krojijo svetovno zgodovino dveh tiso~letij (Slovani, Germani, Romani in Ugrofinci). Povezanost v skupno dr`avo v 20. stoletju je ob izbruhu balkanskih vojn v prej{njem desetletju Slovenijo in njen prostor postavila v ospredje politi~nih in voja{kih dogajanj v Evropi. ^eprav so Slovenska vojska in obrambne zmo`nosti Slovenije zanemarljive v primerjavi s sosednjimi dr`avami ter drugimi politi~nimi in voja{kimi zvezami, so vse sosednje dr`ave in tudi vodilne dr`ave v Evropi in svetu navzo~e v Sloveniji z voja{kimi obve{~evalnimi dejavnostmi. V ~asu vojn na tleh nekdanje Jugoslavije je bilo obmo~je Slovenije izhodi{~e za ve~ino obve{~evalcev in bazno obmo~je za druge obve{~evalne dejavnosti na Balkanu. Ta interes potrjujejo razli~ne afere, v katere je bila vpletena voja{ka obve{~evalno-varnostna slu`ba. V Sloveniji je v obliki voja{ko svetovalne pomo~i stalno ali ob~asno navzo~ih veliko visokih ~astnikov ali celo izvedenih skupin tujih armad. Kljub pospe{enemu zmanj{evanju oboro`enih sil in njihovem prestrukturiranju v mobilne sile za hitre intervencije ter posodabljanju doktrin uporabe vojske sosednje dr`ave {e vedno najve~ji del svojih voja{kih zmogljivosti zadr`ujejo na obmo~ju, ki meji s Slovenijo. Pri tem je treba poudariti, da je to zgolj splet podedovanih okoli{~in iz obdobja hladne vojne, ko so eni in drugi na teh obmo~jih zgradili mo~no voja{ko infrastrukturo. Voja{ke zmogljivosti, ki so postavljene ob mejah s Slovenijo, nekajkrat presegajo zmo`nosti Slovenske vojske. Na ozemlju sosednjih dr`av in tudi na obmo~ju Slovenije se ob~asno izvajajo velike voja{ke vaje, ki niso zgolj urjenje poveljstev in enot, saj imajo najve~krat politi~ni predznak in kot take lahko postanejo najmanj objekt (vaje in Slovenija) obve{~evalnega interesa in politi~nih intrig nekaterih nezadovoljnih dr`av. Na teh vajah se lahko povsem naklju~no ali pa tudi namerno dogodijo nesre~e s huj{imi posledicamu tudi za prebivalstvo ali okolje. Anga`iranje vojska Zahodne Evrope v mirovnih operacijah na Balkanu pa tudi v ~isto ofenzivnih voja{kih operacijah, kot je bilo Natovo bombardiranje Jugoslavije, je ozemlje Slovenije izpostavilo kot obmo~je prehoda ali preleta teh sil proti Balkanu. Najmanj, kar se lahko zgodi, so nesre~e transportnih sredstev (vozil, letal, helikopterjev, plovil). Nih~e pa ne more izklju~iti na~rtovane protiakcije v obliki diverzij ali celo teroristi~nih dejavnosti nasprotne strani v Sloveniji, za kar obstajajo precej{nje mo`nosti. Ob spremenjenih politi~nih razmerah v Sloveniji in okolju ter pogostih nesre~ah ali diverzijah bi Slovenija zaradi varnosti svojih prebivalcev bila prisiljena omejiti ali celo zapreti prehod svojega ozemlja oziroma zra~nega prostora. V tem primeru bi zainteresirane sile prehod izsilile s politi~nimi sredstvi ali celo z gro`njo in uporabo voja{ke sile. Odprtost slovenskih meja je prav gotovo temeljni vzrok, da na na{ih mejah ni oboro`enih incidentov. Z navalom prebe`nikov s siroma{nega Vzhoda proti bogati Zahodni Evropi se vse bolj izpostavlja zahteva po stro`jem nadzoru na na{ih mejah, ki ga izvajata Italija in Avstrija, pri ~emer obe uporabljata ali na~rtujeta uporabo vojske za varovanje meja in zaustavljanje ve~jega {tevila ilegalnih prebe`nikov. Hkrati tudi Slovenija v te`nji po sprejetju v Evropsko zvezo sprejema zahteve Schengenskega sporazuma na svoji meji proti Hrva{ki. V takih razmerah lahko prebe`niki in njihovi vodniki uporabijo strelno oro`je v spopadu s policijo in morebitno vojsko na obeh straneh meje, kar lahko preraste v nenamerno obstreljevanje obmejnih varnostnih sil ter tako spro`i koncentracijo vojske ob meji ali nekak{ne druge ~isto voja{ke dejavnosti sosednjih dr`av. Slovenija je etni~no zelo homogena in nacionalne manj{ine u`ivajo izjemno velike pravice. So~asno so socialne pravice dokaj visoke in ljudje dobro `ivijo. Tako ne moremo pri~akovati notranjih nesoglasij in nemirov posameznih dru`benih skupin. V Sloveniji `ivi veliko dr`avljanov in tujcev, ki so po rodu iz nekdanje skupne dr`ave in po narodnosti sedaj sprtih nacionalnosti v novih dr`avah. Na sre~o so bili ti prebivalci Slovenije med vojnami v teh dr`avah povsem lojalni novi domovini in rodbinskih sporov iz domovine niso prenesli na tla Slovenije. K temu je pripomogla tudi slovenska politika z dokaj na~elno in nevtralno dr`o v teh sporih. Zabele`ena pa je bila obve{~evalna dejavnost med temi ljudmi, celo materialne in finan~ne zahteve. V tem ~asu se je zgodilo tudi nekaj kaznivih dejanj z oro`jem (uboji posameznikov, bombe v gostinskem lokalu), zato ne more nih~e zanemariti mo`nosti oboro`enega delovanja posameznikov ali celo organiziranih skupin proti drugim skupinam ali celo varnostnim silam Slovenije oziroma prebivalcem Slovenije, {e posebej ~e bi bile izzvane in podprte s strani ene od politi~nih ali nacionalnih skupin v teh dr`avah. Mo`nosti na~rtne agresije oziroma napada tuje voja{ke sile na Slovenijo so skoraj povsem nerealne in jih v doglednem ~asu nih~e ne more in ne sme pri~akovati. Morebitna sprememba politi~nih razmer v Sloveniji in njenem okolju, Balkanu ali Evropi, je zelo oddaljena. Doma in v Evropi je demokracija in politi~na kultura tako razvita, da bodo morebitne spore med dr`avami re{evali zgolj s politi~nimi sredstvi. Toda tovrstne oboro`ene dejavnosti le ne gre povsem zanemariti. Tudi za nekdanjo skupno dr`avo smo trdili, da je trdna, da ne more priti do bratomornih vojn, pa se je to zgodilo, najve~ po zaslugi zunanjih dejavnikov. 433

224 Gorjanc Vse sosednje dr`ave imajo ve~je voja{ke zmogljivosti, tako da lahko pose`ejo proti Sloveniji in jo umirijo ali politi~no disciplinirajo. Mo`en je voja{ki poseg z udarom z razdalje z uporabo letalstva, raket ali topni{tva. Ne gre izklju~iti vdora na obmejno obmo~je in morebitne zasedbe nekak{nih zgodovinskih ozemelj ali izsiljenja kopenskih prehodov koridorjev. Zelo malo verjetna pa je morebitna zasedba dela ozemlja ali celotnega nacionalnega ozemlja. Nih~e ne more in ne sme trditi, da je Slovenija danes voja{ko ogro`ena zaradi klasi~nih voja{kih dejavnosti ali da bo 434

225 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I v bli`nji prihodnosti. Slovenija je voja{ko ogro`ena predvsem zaradi svojega geografskega in strate{kega polo`aja v Srednji Evropi oziroma v Sredozemlju. Zato je in bo vedno predmet obve{~evalnega interesa tujih voja{kih obve{~evalnih slu`b. Zaradi politi~ne neposlu{nosti in nesodelovanja z mo~nimi politi~nimi in voja{kimi zvezami lahko postane tudi predmet razli~nih oblik voja{kega ogro`anja in pritiskov z gro`njo ali celo uporabo oro`ja in vojske. Slovenijo pred tujimi vojskami in politi~nimi apetiti varujejo predvsem notranja politi~na stabilnost, nenehna gospodarska rast in kompatibilnost njenega gospodarstva v Evropi in svetu ter premi{ljena zunanja politika, katere temeljni premisi sta vklju~evanje v NATO in Evropsko zvezo. Ogro enost Slovenije zaradi teroristi~nih dejavnosti Po koncu hladne vojne svet vse bolj ogro`ajo razli~ne politi~ne, nacionalisti~ne, ideolo{ke ali religijske skupine s {iroko paleto teroristi~nih dejavnosti. Te skupine si `elijo svoje politi~ne in druge interese zagotoviti mimo demokrati~nih postopkov, ki veljajo v sodobnem svetu in pri tem uporabljajo razli~ne oblike teroristi~nih dejanj od psiholo{kih u~inkov gro`nje s terorizmom prek atentatov na vidne osebnosti in ru{enja infrastrukture do mno`i~nega pomora povsem nedol`nih ljudi. Pri tem se ne sme zanemariti dejstva, da sodobni demokrati~ni in civilizirani svet s svojimi dejavnostmi najve~krat izzove teroristi~no ukrepanje opozicijskih in drugih na neki na~in ogro`enih dru`benih skupin. Teroristi danes uporabljajo razli~na sredstva za izvedbo uni~evalnih akcij. Na voljo so jim eksplozivi z veliko ru{ilno mo~jo, lahko in majhno oro`je ter celo sofisticirani oboro`itveni sistemi, bojni strupi in biolo{ko oro`je, ki so izdelani predvsem v voja{ke namene pod strogim nadzorom proizvajalcev, naro~nikov in varnostnega sistema dr`ave. Ta sredstva so dokaj te`ko dostopna, toda za denar je danes mo`no kupiti skoraj vse in v tem je bistvena soodgovornost demokrati~nega in razvitega sveta za pojav terorizma. Teroristi uporabljajo tudi druga sredstva, ki so namenjena zadovoljevanju potreb `ivljenjskega standarda, kot so razli~na prevozna in transportna sredstva. Po 11. septembru 2001 se je psihoza terorizma raz{irila na celoten svet. Ljudje po vsem svetu nenehno `ivijo v strahu pred morebitnimi teroristi~nimi dejanji. Ob naklju~nih nesre~ah vsi najprej pomislijo na teroristi~no dejanje. Tudi Slovenija se ne more izogniti mo`nosti teroristi~nega ogro`anja sistema oblasti, prebivalcev in infrastrukture. Slovenija je zaradi teroristi~nih dejavnosti ogro`ena bistveno manj kot mnoge razvite dr`ave zahodne demokracije. K temu najve~ prispeva njena odprtost in strpnost do druga~nih ljudi. Hkrati pa teroristi~no dejanje neke mednarodne skupine ali skupine iz neke druge dr`ave v svetovni javnosti ne bi bilo tako odmevno, kot je npr. teroristi~no dejanje v obmo~ju visoke informacijske tehnologije in zmo`nosti obve{~anja svetovne javnosti. Slovenija ne more zanemariti mo`nosti teroristi~nega delovanja na njenem ozemlju ali proti njenim prebivalcem v tujini. Toda bistveno manj je mo`nosti, da bi bilo teroristi~no dejanje usmerjena proti njej. Prej so mo`ne naklju~ne akcije, ker pripada zahodnemu, razvitemu delu sveta, ker so njeni prebivalci pripadniki svetu vladajo~e bele rase in ker so prebivalci sestavni del kr{~anske religije. Tudi v Sloveniji je med delom prebivalstva navzo~ strah pred morebitnim teroristi~nim dejanjem. Morebitni izvajalci teroristi~nih dejanj v Sloveniji ali proti njenim predstavnikom v tujini so lahko prebivalci Slovenije ali pa prebivalci neke druge dr`ave ali celo mednarodne teroristi~ne skupine. Dokaj realne so teroristi~ne dejavnosti na ozemlju Slovenije ob ponovnem razmahu mednacionalnih in medreligijskih spopadov na tleh nekdanje skupne dr`ave, katerih pripadniki `ivijo v Sloveniji ali so celo njeni dr`avljani. Tovrstna teroristi~na dejanja bi lahko bila usmerejena proti politi~no izpostavljenim posameznikom, proti premo`nej{im podjetnikom ali celo predstavnikom dr`ave oziroma religije. Ogro`ena bi bila predvsem njihova `ivljenja in `ivljenja njihovih svojcev ter njihovo zasebno imetje. Manj{a je verjetnost ogro`anja ostalih prebivalcev in dru`bene infrastrukture. Manj so verjetne teroristi~ne dejavnosti proti Sloveniji kot dr`avi, ~eprav jih ne gre zanemariti. ^e bi se Slovenija mo~no opredelila za eno od strani in ji izdatno pomagala z oro`jem in voja{ko opremo, je mo`no pri~akovati teroristi~na dejanja proti izpostavljenim posameznikom, proti dr`avni in voja{ki infrastrukturi pa tudi proti prebivalcem na obmo~jih, kjer `ivi ve~ prebivalcev, po rodu iz nasprotne strani. Dokaj verjetne so teroristi~ne dejavnosti proti pripadnikom Slovenske vojske v sestavi mirovnih sil na tleh nekdanje skupne dr`ave. Tako teroristi~no dejanje bi bilo medijsko zelo odmevno, saj bi bil to napad na mirovne sile v celoti. Hkrati pa zaradi manj{e politi~ne pomembnosti Slovenije ne bi izzval tako ostrih povra~ilnih politi~nih ukrepov svetovne skupnosti, kot ~e bi {lo za napad na pripadnike ve~jih dr`av in z ve~jo politi~no te`o. Po vzpostavitvi ostrej{ega nadzora na ju`ni meji v skladu s Schengenskim sporazumom lahko pri~akujemo teoristi~ne dejavnosti proti obmejnim organom in mejni infrastrukturi, pri ~emer bi lahko bili ogro`eni tudi prebivalci na obmejnem obmo~ju. Tovrstne akcije bi najverjetneje izvajale ekstremisti~ne skupine, izzvala pa bi jih lahko omejitev ali celo prepoved prehoda meje proti zahodni Evropi za njihove sonarodnjake. Te akcije bi izva- 435

226 Gorjanc jali iz protesta proti omejevanju gibanja ljudi in diskriminacije na etni~ni, religijski ali socialni osnovi. Tudi Slovenija lahko postane `rtev teroristi~nih dejavnosti, vendar je verjetnost mno`i~nih pobojev ali ru{enja pomembnih infrastrukturnih objektov zelo majhna. Mo`ne so manj{e teroristi~ne akcije, naperjene predvsem proti izpostavljenim posameznikom. Teroristi~no dejavnost proti Sloveniji zelo zmanj{uje njena odprtost do ljudi z Vzhoda, uspe{no delovanje in nadzor policije na meji in v notranjosti, samoza{~itna ozave{~enost dr`avljanov in pa tvorno sodelovanje v boju proti mednarodnemu terorizmu. Sklepne misli Od prihoda Slovencev na obmo~je sedanje Slovenije pred skoraj tiso~letjem in pol to obmo~je in njegovi prebivalci niso bili nikoli bolj varni pred osvajalnimi posegi sosedov ali drugih bolj oddaljenih narodov. Slovenija danes in v bli`nji prihodnosti ne bo voja{ko ogro`ena, mo`no pa je ogro`anje s strelnim in drugim lahkim oro`jem, ki v manj{em obsegu `e poteka v obliki kaznivih dejanj organiziranega kriminala, v nekaterih primerih pa uporaba oro`ja meji na teroristi~na in ustrahovalna dejanja, naperjena proti posamezniku. Slovenija le`i na sti~i{~u prehajanja vojska, ljudi in blaga v sodobni zgodovini. Pretok ljudi in blaga se z globalizacijo bistveno pove~uje. Hkrati pa se pove~uje pretok nedovoljenega blaga, kot so mamila in oro`je, nedovoljen pretok ljudi kot cenene delovne sile in nedovoljen pretok kriminalnih zdru`b. Cenenost in pove~ana mo`nost nabave strelnega oro`ja, eksploziva in drugih sredstev pove~uje {tevilo oro`ja v legalni in {e bolj v ilegalni posesti prebivalcev Slovenije. Socialno razslojevanje prej dokaj egalitarne slovenske dru`be v porajajo~em se kapitalizmu, siroma{enje dela prebivalstva in pove~evanje javne porabe lahko povzro~i socialne nemire in pojav ekstremnih politi~nih skupin, ki bi za dosego svojih politi~nih ciljev lahko posegle tudi po oro`ju in izbrale oboro`ene dejavnosti. Morebitno zapiranje Slovenije pred pretokom ljudi z Vzhoda, {e posebej iz dr`av, ki so nastale na tleh nekdanje skupne dr`ave, diskriminacija proti lastnim prebivalcem, po rodu iz teh dr`av, ob ponovnem razmahu medetni~nih in medreligijskih sporov lahko izzove teroristi~ne dejavnosti ekstremisti~nih skupin proti Sloveniji, njenim dr`avnim ustanovam, pomembni infrastrukturi in tudi proti posameznim prebivalcem. Zelo malo verjetni so voja{ki posegi proti samostojni in demokrati~ni Sloveniji, ni pa izklju~ena dejavnost voja{kih obve{~evalnih slu`b in izvajanje pritiskov z gro`njo po morebitni uporabi voja{kih sredstev. Slovenija je varna dr`ava. 436

227 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I TERORIZEM IN DRUGE OBLIKE MNO@I^NEGA NASILJA Franc Klemen~i~ ^lanek predstavlja problematiko terorizma in drugih oblik napadov z eksplozivnimi napravami in drugimi sredstvi. Ob predstavitvi nekaterih mnenj o fenomenu terorizma in pravnih norm, ki ga sankcionirajo, bomo sku{ali opozoriti predvsem na dejstvo, da ga sku{ajo nekateri z dodajanjem razli~nih pridevnikov predstaviti v lep{i lu~i, drugi pa stigmatizirati. Sredstva terorizma, pa tudi druge oblike nasilja, niso samo napadi z eksplozivnimi napravami. Teroristi~no sredstvo je lahko vse, kar dosega osnovni cilj, politi~ne koncesije zaradi strahu. O sredstvih za mno`i~no uni~enje, kot so jedrska, toksi~na, biolo{ka, je bilo `e veliko povedanega. Napade z eksplozivnimi napravami v Sloveniji bi lahko predstavili tudi statisti~no, vendar jih bomo raje opisno. To nam bo omogo~ilo vrednostno predstavitev. Poleg tega je bilo ve~ kot polovico teh zelo preprostih, storilci so proti objektu napada vrgli eno ali ve~ ro~nih bomb. V ~lanku bomo sku{ali tudi ovrednotiti to, kaj pomeni teroristi~ni napad oziroma napad organiziranega kriminala za varnost v Sloveniji. Najbr` njegov sedanji obseg nacionalne varnosti {e ne ogro`a, vendar pa se bo treba proti njemu boriti zelo resno. Verjetno bo k temu morala prispevati tudi sodna praksa. Uvod Dogodki oziroma konflikti v dru`bi, ki jih imenujemo terorizem, diverzija, sabota`a, medeti~no nasilje, spopadi skrajnih subkultur (na primer aktivnosti nekaterih fanati~nih verskih sekt), ekstremno deviantno obna{anje (primeri masovnih ubojev so{olcev v ZDA, streljanje na zgradbo Ministrstva za obrambo v RS) so zelo pogosti. V vseh teh oblikah konfliktov uporablja ena stran razli~na sredstva in razli~ne metode, katerih cilj je na eni strani ubiti ali po{kodovati ~im ve~ ljudi iz napadene skupine in jo na drugi strani predvsem ~im bolj prestra{iti in tako uveljaviti svojo nadvlado. V zadnjem ~asu je vse ve~ tudi organiziranega kriminala, ki v uveljavljanju dobi~ka kot osnovnega cilja svojega obstoja uporablja tudi metode in sredstva terorizma ali druga sredstva nasilja. Organiziran kriminal ni le oblika mno`i~nega nasilja, ampak s ciljem uveljavljanja svoje vloge vzpored- nega oblastnika posega po metodah, ki so zna~ilne predvsem za terorizem. Kako je pri nas? Slovenija kot mlada demokrati~na dr`ava, ki se {ele oblikuje v vseh pogledih, tudi varnostnem, se je `e sre~ala s terorizmom, predvsem pa z oblikami organiziranega kriminala, ki za dosego svojih ciljev vedno bolj uporablja metode in sredstva terorizma. To ogro`a in slabi varnostni polo`aj, kajti razli~ne oblike skrajnega nasilja pri ljudeh ne povzro~ajo samo strahu in dvoma o sposobnosti dr`ave, da jih za{~iti, ampak tudi ekonomsko slabi njene sposobnosti. ^e bi izra~unali, koliko nas stane oskrba ilegalnih prebe`nikov, ki jih ujamejo na tihotapskih poteh, po katerih jih vodijo razli~ne organizirane skupine kriminalcev, bi bila ta vsota izjemno velika, posebej {e, ~e bi k njej pri{teli ceno dela vseh delavcev dr`avne uprave in drugih, ki so zadol`eni za pregon te nedovoljene trgovine z belim blagom, za pomo~ in oskrbo prebe`nikov in za njihovo vrnitev. Napadov, v katerih se uporablja teroristi~na sredstva in metode je malo, v zadnjih letih je bilo povpre~no okoli 20 eksplozij s kriminalnim ozadjem, a to kljub temu od dr`ave zahteva, da vzpostavi vse potrebne mehanizme za odzivanje na te pojave tako kadrovsko, kot tehni~no, kar pa je ravno tako izjemno drago. Oba pojava zato zaslu`ita podrobnej{o predstavitev. Opredelitev pojmov Za bolj{e razumevanje problematike je treba vsebinsko opredeliti `e omenjene pojme in jih tudi pravno ovrednoti. Problem vrednotenja pojmov, kot so terorizem, diverzija, sabota`a, organiziran kriminal je, da jim vsak sku{a dati vsebino. Tako se eden trudi, da jih predstavi v skrajno negativni lu~i, drugi pa jih opravi~uje. Tako jih marsikdo sku{a ovrednotiti s pridevniki levi, desni, rde~i, ~rni, osvobodilni, dr`avni [ele v tako imenovanih svin~enih letih terorizma v Evropi so postale opredelitve teh pojmov ~imbolj nevtralne in enotne. Terorizem Beseda terorizem izvira iz terorja. Sprva je izraz pomenil sistem ali re`im. Z njim so se poimenovali jakobinci, s~asoma pa se je za~el uporabljati za vsak re`im ali politiko, podoben jakobinskemu. Na za~etku izraz terorizem ni imel negativnega prizvoka, pridobil ga je pozneje. Terorizem ho~e povzro~iti skrajni strah in kadar je uspe{en, po~ne ravno to. Terorizem je zastra{evanje z namenom. 437

228 TERORIZEM IN DRUGE OBLIKE NASILJA/Franc Klemen~i~ Teror je uporabljen za to, da po~nejo ljudje stvari, ki jih druga~e ne bi po~eli (Primoratz, 1990). Terorizem opredeljuje 355. ~len 1, mednarodni terorizem pa 388. ~len 2 Kazenskega zakonika Republike Slovenije. Po kazenskih dolo~bah je zavarovana dobrina ustavna ureditev in varnost republike Slovenije oziroma tuja dr`ava ali mednarodna organizacija. Kazniva dejanja terorizma imajo pogosto znake kaznivih dejanj veleizdaje iz 348. ~lena, napada na ozemeljsko celovitost iz 349. ~lena, umora najvi{jih predstavnikov iz 352. ~lena, nasilja zoper najvi{je predstavnike dr`ave iz 353. ~lena, oboro`enega upora iz 354. ~lena, {~uvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve iz 360. ~lena, zdru`evanja za izvr{evanje kaznivih dejanj zoper ustavno ureditev in varnost republike Slovenije iz 361. ~lena, ogro`anja oseb pod mednarodnim varstvom iz 389. ~lena in zajemanja talcev iz 390. ~lena. Terorizem kot sredstvo za dosego dolo~enih politi~nih ciljev se je uveljavil v dobi hitre izmenjave informacij. Verjetno se ne bi tako raz{iril, ~e ne bi bilo toliko medijske pozornosti. Sredstva javnega obve{~anja omogo~ajo hitro, nedvoumno in vseobse`no sporo~anje dolo~enih stali{~ in zahtev teroristi~nih skupin. Terorizem i{~e publiciteto, saj s tem, ko ubije enega ~loveka, zastra{i tiso~e (Brown, 1996). Seveda ni mo`no trditi, da terorizma prej ni bilo, vendar pa ni bil v tolik{nem obsegu. Diverzija Ime diverzija izhaja iz latinske besede diversio in pomeni odvra~anje pozornosti. Diverzija je oblika delovanja voja{kih enot v vojni, vendar le dokler gre za delovanje med voja{kimi enotami. Diverzantsko delovanje je najpogostej{e pred odkritim vojnim spopadom, kjer se sku{a nasprotnika `e pred spopadom oslabiti do te mere, da ni sposoben u~inkovite obrambe. To pa je lahko tudi oblika stalnega nevoja{kega konfrontiranja med dr`avami. Nekateri delijo diverzijo na voja{ko, politi~no, gospodarsko in individualno, tako po ciljih napada kakor po nosilcih diverzantskega delovanja. Tudi pri tem pojmu so pogoste razli~ne in identi~ne delitve na levi~arsko, desni~arsko diverzijo. To pomeni, da diverzijo ena~ijo s terorizmom, ki po svojem politi~nem prepri~anju za enega pravijo, da je terorist, za drugega pa diverzant (eden je hud negativec, drugi pa borec za pravi~no stvar). Kazenski zakonik Republike Slovenije opredeljuje diverzijo v 356. ~lenu 3. Sabota`a Izraz sabota`a izvira iz francoske besede sabotage in pomeni izdelovanje lesenih cokel. Pri sabota`i so posledice delovanja opazne {ele ~ez dalj{i ~as, storilec pa na objektu napada dela ali v njem `ivi. Kazenski zakonik Republike Slovenije jo opredeljuje v 357. ~lenu 4. Razlika med diverzijo in sabota`o je v tem, da storilec pri diverziji pride na kraj, nekaj naredi in se umakne, posledice pa so vidne takoj. Pri sabota`i pa je storilec na objektu napada zaposlen in s svojim prikritim delovanjem dose`e `elene, a za napadeno dru`bo negativne u~inke {ele v dalj{em ~asu. Obe obliki delovanja 5 sta bolj zna~ilni za obliko specialne vojne, ki pripravlja teren za nenasilen nevoja{ki ali voja{ki prevzem oblasti v neki dr`avi. Organiziran kriminal Organiziran kriminal je podjetni{ki na~in izvajanja dejavnosti hudodelske zdru`be, ki uporablja nasilje in korupcijo za doseganje premo`enjske koristi ali dru`bene mo~i (Kov{e, 1998). Temeljne zna~ilnosti organiziranega kriminala, povzete po tematski {tevilki biltena Organiziran kriminal, so: neideolo{kost, hierarhi~nost, internacionalnost in globalnost, prilagodljivost, motiviranost, konspirativnost delovanja, kompleksnost, fleksibilnost in sofisticiranost, logistika in strukturiranost organizacije, delitev dela in pritegnitev strokovnjakov, te`nja k monopolizaciji in vpliv na dr`avne ustanove. Organiziran kriminal `ivi po svojih zakonih z osnovnim ciljem pridobivanja ~im ve~ dobi~ka na vsak na~in z vsemi metodami. Razredno ni omejen, vendar pa za svoje delovanje potrebuje demokrati~no dru`bo konkuren~nega gospodarskega in politi~nega delovanja. Organiziran kriminal je v svoje delovanje uvedel teroristi~ne metode in to za discipliniranje ~lanov zdru`be, za {iritev svojega vpliva ali za odstranitev mote~ih dejavnikov, saj tako kot terorizem izrablja veliko medijsko odmevnost ubojev s strelnim oro`jem ali eksplozivnimi napravami. To potrjuje kar nekaj primerov: napad na sodnika v Mariboru leta 1996, ko je bila v eksploziji eksplozivne naprave ranjena njegova `ena, ve~ napadov na policijske postaje (PP Moste, PP Idrija, PP Ljutomer), napad z eksplozivno napravo na sodnika Falconeja v Italiji, umori nekaterih voditeljev ali vidnih ~lanov kriminalnih zdru`b, na primer umor Vujovi~a in drugih. Organiziran kriminal res povzema teroristi~ne metode obra~unavanj, vendar pa so njihovi napadi dokaj natan~no usmerjeni na opredeljen cilj in je poleg primarne tar~e lahko po{kodovanih ali ubitih {e ve~ ljudi, vendar pa praviloma ne uporabljajo sredstev masovnega uni~enja, na primer biolo{kih ali radiolo{kih sredstev. Organiziranemu kriminalu je pomemben le en cilj, to je velik zaslu`ek, do katerega prihaja kot vzporedna veja organizirane oblasti, ki pa nima namena spreminjati legalne oblasti, razen ~e postane ta preve~ mote~a za njegovo delovanje. 438

229 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I Teroristi~na sredstva Teroristi~na sredstva so vsa tista sredstva, s katerimi lahko storilec terorist v konkretnem primeru dose`e `eleni cilj, torej dovolj odmeven napad, ki pri ljudeh vzbudi strah in nezaupanje v sposobnost dr`ave, da jih za{~iti. Teroristi najpogosteje uporabljajo razli~no strelno oro`je, eksplozivne naprave ali sredstva, pa tudi sredstva mno`i~nega uni~enja, kot so strupi, jedrske ali biolo{ke snovi. Strelno oro`je Teroristi in kriminalci uporabljajo vse vrste strelnega oro`ja z vsemi mo`nimi dodatki (du{ilci, opti~ni, laserski ali drugi namerilniki ). U~inek je takoj{en, tudi zelo odmeven, vendar pa ne povzro~a ve~jega strahu, saj storilci oro`je uporabijo obi~ajno proti to~no dolo~eni osebi. Znani pa so tudi primeri napadov, ko so storilci z mno`i~nim pomorom z avtomatskim strelnim oro`jem sku{ali dose~i svoje politi~ne cilje. Najbolj znana sta primera teroristi~nega napada islamskih skrajne`ev na letali{~ih na Dunaju in v Rimu. Tudi obra~uni med organiziranimi kriminalnimi zdru`bami z ve~ mrtvimi niso bili redkost, res pa, da {e ne pri nas v Sloveniji. Primer na bencinski ~rpalki v Mostah, ko je ena skupina s strelnim oro`jem napadla drugo skupino v vozilu k sre~i brez `rtev, pa nakazuje mo`nosti ve~jih strelskih obra~unov kriminalnih skupin tudi pri nas. Ravno strelno oro`je je bilo v zadnjem ~asu ve~krat uporabljeno pri oblikah ekstremnega deviantnega obna{anja, ko so so{olci v {olah oziroma zaposleni na delovnem mestu brez razumnega razloga pobili ve~je {tevilo ljudi. Teh pojavov v Sloveniji k sre~i ni Kljub temu pa vse pogostej{a uporaba strelnega oro`ja za kriminalno dejavnost (ropi) in medsebojno obra~unavanje (medsosedski, dru`inski spori), zmanj{evanje tolerance v vsakodnevnih odnosih med ljudmi in velik vpliv medijev (televizija, filmi) opozarjajo, da tudi pri nas nismo zavarovani pred temi pojavi. Eksplozivne naprave Eksplozivne naprave so eno najpogosteje uporabljanih teroristi~nih sredstev. Prirejene so za u~inkovanje v trenutku, ki ga `eli storilec, ta pa je lahko v tem ~asu `e zelo dale~ od kraja dejanja. Odmevnost napadov z eksplozivnimi napravami je zelo velika, saj se najpogosteje zgodi, da je poleg primarne `rtve napadenega, {e ve~ sekundarnih `rtev, ki so se povsem naklju~no zna{le na mestu u~inka. Praviloma je sekundarnih `rtev ve~ od primarnih. Pri ljudeh se ravno pri napadih z eksplozivnimi napravami poraja ob~utek nemo~i. Dobijo ob~utek, da so zaradi napadov ogro`eni povsod in da jih dr`ava ni sposobna zavarovati. Pogosti napadi, predvsem pa bolj odmevni, kjer bi bile posledice bistveno huj{e, kot so, bi zanesljivo povzro~ili vsesplo{en strah med ljudmi, ~e ne celo panike. Napadi z eksplozivnimi napravami so priljubljeni tudi zato, ker je lahko storilec v trenutku aktiviranja `e dale~ stran in z alibijem oziroma ker lahko napade v to~no dolo~enem trenutku in ob veliki natan~nosti tudi le samo to~no dolo~eno osebo. Sredstva mno`i~nega uni~enja V zadnjih letih je bilo zelo veliko govora o teroristi~nih atomskih bombah, strupih, biolo{kih sredstvih. Danes so si strokovnjaki dokaj enotnega mnenja, da atomske bombe, ki bi jo izdelale teroristi~ni skupine, realno ni pri~akovati. Znana pa je teza, da so predvsem toksikolo{ka sredstva oro`je revnih. Preprostost in zanesljivost uporabe je demonstrirala verska sekta, ki je uporabila strup za poboj vseh svojih ~lanov v pragozdu v Gvajani. Zelo realno pa je treba pri~akovati mo`nosti napada s sredstvi za mno`i~no uni~enje v kombinaciji z eksplozivno napravo in o tem so si strokovnjaki za terorizem danes zelo enotni. Naloga eksplozivne naprave v teh primerih je, da sredstvo mno`i~nega uni~enja raztrosi v nekem okolju. Tak je bil primer raztrosa bojnega strupa sarina pred leti v tokijski podzemni `eleznici. U~inek eksplozivne naprave je bil zanemarljiv (eksplozija ni povzro~ila mrtvih in ranjenih), vendar je detonacija razpr{ila sarin v izjemno kratkem ~asu na ve~jo povr{ino, ta pa je moril in kontaminiral okolico. Realno je pri~akovati, da se bo policija v prihodnje sre~ala {e s kakim podobnim primerom ali primerom, ko bo eksplozivna naprava v funkciji raztresla jedrsko snov. Tako obliko napada lahko realno pri~akujemo od teroristi~nih skupin, ki delujejo na fanati~nih, predvsem verskih temeljih in s samomorilskim napadom, ko napadalec za`ivi posebej zaslu`no posmrtno `ivljenje gre za vi{jo obliko verovanja. Subjekti varnostnega sistema v Republiki Sloveniji Svetovne izku{nje ka`ejo, da se proti terorizmu in organiziranemu kriminalu lahko uspe{no bori le dru`ba, kjer temeljni nosilci ne ostanejo sami v tem boju. Svin~ena leta terorizma v Evropi so organi pregona dokaj uspe{no pretrgali {ele, ko je bilo ljudem dovolj in so za~eli aktivno sodelovati s subjekti varnosti. To pomeni, da uspe{en boj v kon~ni fazi zahteva, da je subjekt varnostnega sistema cela dru`ba. Jasno pa je, da so temeljni nosilci varnosti pred terorizmom oblastna struktura 439

230 TERORIZEM IN DRUGE OBLIKE NASILJA/Franc Klemen~i~ dr`ave s svojimi organi, kot so policija, obve{~evalne slu`be, pravosodje, ponekod pa tudi del voja{kih struktur. Posebej je treba poudariti, da ti organi praviloma posegajo ob poskusih ali `e storjenih dejanjih, niso pa uspe{ni pri odpravljanju njihovih vzrokov. V Sloveniji sta temeljna organa varnostnega sistema policija in SOVA, ki imata tudi vsa potrebna zakonska pooblastila. Policija, predvsem pa kriminalisti~na policija spremlja stanje na podro~ju kriminalitete, torej spremlja in raziskuje terorizem in ekstremno nasilje. Na voljo so ji vsa potrebna pooblastila tako po Zakonu o kazenskem postopku kakor Zakonu o policiji, skupaj s posebnimi metodami in sredstvi. Praksa policije je, da v zahtevnih primerih, kar pa preiskovanje terorizma in drugih oblik ekstremnega nasilja je, tesno sodeluje s pravosodjem, predvsem to`ilstvom. Policija ima svoje enote za protibombno za{~ito, ki so usposobljene in opremljene za deaktiviranje eksplozivnih naprav. Ima tudi posebno enoto, ki se redno usposablja in pripravlja za neposreden spopad s teroristi in drugimi nosilci in izvajalci ekstremnega nasilja, saj brezkompromisnost in ekstremnost storilcev praviloma ne dovoljujeta varnega posega policistom. Policija {e nima svojih usposobljenih in opremljenih enot za intervencije ob najdbi sredstev mno`i~nega uni~enja, saj se je ta del dejavnosti razvijal v enotah civilne za{~ite in vojske, ne glede na to, da je preiskovanje teh napadov njena naloga. O usposabljanju in opremljanju za te naloge je v policijah po svetu in tudi pri nas obstajal konsenz `e prej, so pa napadi s sporami antraksa v ZDA leta 2001 in 2002 ta proces le pospe{ili. Terorizem in organiziran kriminal sta izjemno mednarodno povezana in mobilna. Policija izgubi svoje pristojnosti na meji z drugo dr`avo in ji je tako onemogo~eno spremljanje ali preganjanje storilcev po drugih dr`avah. Tudi na tem podro~ju je kar nekaj policijskega sodelovanja, vendar pa je terorizem pogosto tudi zelo politi~no zaznamovan, kar posledi~no pomeni, da bo terorist lahko v neki dr`avi dobil potrebno za{~ito (tako je na primer nekdanja Jugoslavija kar nekajkrat nudila nekaterim ljudem iz razli~nih teroristi~nih skupin za{~ito na temelju ideolo{ke obarvanosti terorizma). Za delo zunaj meja je pristojna SOVA, ki ji je tako namenjena vloga na{ih o~i pred mednarodnim terorizmom. V Sloveniji nimamo posebnih protiteroristi~nih zakonov, kot jih imajo v nekaterih dr`avah, na primer v Nem~iji, Italiji. Doslej namre~ tudi ni bilo posebne potrebe po njih. Nevarnost teh zakonov je velika mo`nost njihove zlorabe, saj organom pregona daje neomejene mo`nosti posegov v zajam~ene pravice ljudi. Pomembneje je, da vsaj ve~ji del dru`be spozna nevarnost teh pojavov in aktivno sodeluje s subjekti varnostnega sistema (pomembno je, da ti dobijo kakovostne in pravo~asne informacije, ki jih lahko dajo posamezniki). Nekateri primeri napadov z eksplozivnimi napravami v Republiki Sloveniji Od osamosvojitve do danes je bilo v Sloveniji ve~ napadov z eksplozivnimi napravami, vendar je bila ve~ina kriminalnih. Pred osamosvojitvijo pa je bilo tudi nekaj napadov, ki praviloma niso bili neposredno naperjeni proti na{i republiki, ampak proti zvezni dr`avi Jugoslaviji in predvsem republiki Hrva{ki. Terorizem v ~asu pred osamosvojitvijo na obmo~ju Republike Slovenije Do leta 1991 je bilo v Sloveniji nekaj primerov, kjer so policisti takrat mili~niki, pri opravljanju nalog odkrili eksplozivne naprave, ki jih je sestavljala in v Jugoslavijo po{iljala predvsem hrva{ka ekstremna emigracija. Tako so policisti pred letom 1970 na vlaku odkrili eksplozivno napravo v usnjeni torbi z uro kot ~asovnim spro`ilcem in poteznim spro`ilcem, povezanim na zadrgo. Eksplozivna naprava se je aktivirala, ko je policist odprl torbo, vendar pa je bila naprava slabo izdelana in ni delovala. Leta 1977 sta eksplodirali dve eksplozivni napravi na vlakih, in sicer ena v Trbovljah, druga pa na [entilju. V prvi eksploziji je bil en ~lovek ubit, trije pa ranjeni, v drugi pa zaradi pravo~asne najdbe in evakuacije potnikov `rtev ni bilo. V obeh primerih je bil uporabljen ~asovni spro`ilec, napravi pa sta se spro`ili na obmo~ju republike Slovenije zaradi zamud vlakov. Leta 1984 je bila zase`ena zelo mo~na eksplozivna naprava s ~asovnim spro`ilcem, ki je bila namenjena v notranjost Jugoslavije. Osmega oktobra 1984 je pri partizanskem spomeniku na Muljavi eksplodirala preposta eksplozivna naprava, za aktiviranje je bila uporabljena po~asi gore~a vrvica. Jeseni leta 1982 so policisti/mili~niki v sodelovanju s slu`bo dr`avne varnosti na mejnem prehodu zasegli teroristi~ni skupini Sivi volkovi iz Tur~ije {tiri eksplozivne naprave s ~asovnimi spro`ilci. Eksplozivne naprave so tihotapili na zahod. Poseben primer terorizma se je pripetil takratni slovenski letalski dru`bi Inex Adrii Airways (sedaj Adria), ko je zaradi u~inka eksplozivne naprave strmoglavilo njeno letalo v bli`ini Adena na letu med tretjima dr`avama. Vzrok napada naj bi bil napad in uboj ministra ene od zalivskih dr`av, ki je s tem letalom potoval v drugo dr`avo. 440

231 N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I Terorizem po osamosvojitvi Slovenije Od osamosvojitve do danes te`ko govorimo o klasi~nem terorizmu pri nas. Od premirja do odhoda zadnjega vojaka JLA iz na{e dr`ava so pripadniki JLA izvedli ve~ napadov z eksplozivnimi napravami na obmo~ju Maribora in Kr{kega. Motiv teh napadov je bil bolj ma{~evalnost kot klasi~ni diverzantski ali teroristi~ni. Na podlagi ciljev in na~ina napada pa je jasno, da so uporabili diverzantsko taktiko iz voja{kih priro~nikov, saj so napadali infrastrukturne objekte. Tako so na obmo~ju Maribora napadli daljnovodni drog in bencinsko ~rpalko, v Kr{kem pa so izvedli tri napade na daljnovodne drogove. Za napade so uporabljali tedaj najmodernej{a formacijska diverzantska sredstva JLA: svetlobne elektronske spro`ilce iz tako imenovane preizkusne ni~ne serije in plastificirano razstrelivo. Ta sredstva smo v protibombni za{~iti poznali le iz literature, v praksi pa smo se z njimi prvi~ sre~ali v primerih. Teroristi~ne metode delovanja organiziranega kriminala Veliko ve~ primerov napadov z eksplozivnimi napravami so ukazale in izvedle skupine organiziranega kriminala. Zna~ilnost napadov organiziranih kriminalnih dru`b z eksplozivnimi napravami je, da so ~love{ke `rtve redke in da so cilj napada najpogosteje materialne dobrine. Najpogosteje so bili razlog napada izsiljevanje var{~ine, zavarovalni{ka goljufija in zastra{evanje. V zadnjem ~asu pa se kot razlog pojavlja neposredna eliminacija dolo~enega ~loveka, obi~ajno iz nasprotne organizirane kriminalne skupine, ali pa osebe mote~e za delovanje organizirane kriminalne skupine. Slika 2. Posledica napada z eksplozivno napravo na osebno vozilo (fotoarhiv GPU) Slika 1. Posledica napada na daljnovod pri Kr{kem (fotoarhiv GPU) [e v dveh primerih bi lahko do neke mere iskali elemente terorizma, saj je {lo za napade na spomenike, obele`ja iz druge svetovne vojne. Tako je 31. oktobra 1998 eksplodirala eksplozivna naprava pred spomenikom padlim domobrancem v Vojni vasi, 1. novembra 1999 pa pred spomenikom padlim partizanom v Zapudju. Elemente terorizma je mo`no iskati {e v primeru napada na vozilo poslanca, kjer je u~inek neznane eksplozivne snovi delno po{kodoval njegov osebni avto, in v primeru napada na stanovanje drugega poslanca, kjer je neznani storilec polil vrata stanovanja z za`igalno snovjo in jih za`gal. V teh primerih storilci niso bili odkriti, niti ne njihovi motivi, zato je te`ko z gotovostjo trditi, da so bile to teroristi~ne akcije po Kazenskem zakoniku, saj niso bili dokazljivo ugotovljeni vsi znaki kaznivega dejanja. Tudi pogostost teh napadov ne ka`e na organizirano obliko teroristi~nega delovanja. Eksplozivne naprave, ki jih uporabljajo organizirane kriminalne skupine, so praviloma na vi{ji tehnolo{ki ravni, kar je tudi razumljivo, saj ima organiziran kriminal na voljo velika finan~na sredstva in jim ni te`ko kupiti ~loveka z ustreznim znanjem (pritegnitev strokovnjakov). Leta 1999 je bilo v Sloveniji za aktiviranje eksplozivnih naprav po podatkih policije izdelanih pet radijskih spro`ilcev, od katerih sta bila dva uporabljena. Uporaba vedno bolj modernih sredstev aktiviranja je zelo izrazita zaradi delovanja zdru`b organiziranega kriminala. V letih med 1992 do 1995 so bili napadi pogostej{i, z eksplozivnimi napravami ali sredstvi jih je bilo ~ez trideset, vendar pa se je zadnjih letih povpre~je ustalilo na najve~ 15 napadih na leto. Polovica teh napadov je dokaj preprostih: storilci proti objektu napada vr`ejo eno ali ve~ ro~nih bomb, v preostalih primerih pa uporabijo bolj ali manj zahtevne eksplozivne naprave. Res pa je, da v teh eksplozivnih napravah storilci uporabijo {e vedno manj{e koli~ine eksplozivnih snovi, obi~ajno okoli 500 g razstreliva. Zaradi tega so tudi posledice manj{e oziroma obvladljive. V organiziranih kriminalnih zdru`bah je delitev dela in hierarhi~nost izpeljana do popolnosti, tako da so izdelovalci eksplozivnih naprav, ne pa tudi tisti, ki jih neposredno nastavijo, zelo zavarovani in je njihovo odkrivanje zelo zahtevno. 441

232 TERORIZEM IN DRUGE OBLIKE NASILJA/Franc Klemen~i~ na ob{irnem obmo~ju, zaradi panike pa si ljudje ne obujejo copat ali ~evljev. Tako je bila na primer ve~ina v Mostarju, kjer je eksplozivna naprava eksplodirala ob stanovanjskem bloku okoli polno~i, ranjenih po nogah, saj so prebujeni iz spanca za~eli pani~no be`ati iz sob, pri tem pa so hodili po razbitem steklu in se porezali po podplatih. Primeri incidentov s sredstvi za mno i~no uni~enje Slika 3. Na ~rnem kriminalnem trgu zase`enih 16 eksplozivnih naprav (fotoarhiv GPU) Nekatere nesre~e z eksplozivnimi snovmi Problem pa nista le terorizem in organiziran kriminal, ampak tudi raziskovalna `ilica ljudi. V dana{njem ~asu informatike, ko skoraj nobene informacijo ni mo`no skriti, je veliko ljudi, katerih cilj je izdelati take petarde, ki bodo mo~nej{e od sosedovih in drugih v kraju. Ti»raziskovalci«se zatekajo k izdelavi razli~nih snovi in zmesi, ne zavedajo pa se njihove nevarnosti in jih ne znajo pravilno uporabljati. Zaradi tega so pogoste nesre~e. V njih je bilo od osamosvojitve do danes po{kodovanih ve~ ljudi, kakor jih je bilo v napadih z eksplozivnimi napravami. Napadi z eksplozivnimi napravami v Sloveniji po njeni osamosvojitvi, pa tudi {e pred njo niso bili spektakularni in tako odmevni, kot ponekod drugod v svetu. Zaradi tega se slovenska policija in tudi drugi organi, ki bi morali pomagati re{evati nastali polo`aj, {e nismo sre~ali s pravimi problemi, kot so evakuacija velikega {tevila ljudi, oziroma skrb za njihovo za~asno nastanitev, obse`ne in dolgotrajnej{e preusmeritve prometa (kot na primer po napadih IRE v Manchestru in Londonu s tovornjaki, v katerih so bile eksplozivne naprave z dvema do tremi tonami razstreliva), pregled in preverjanje varnosti ve~jih stavb (na primer Svetovni trgovinski center v New Yorku po napadu z eksplozivno napravo v vozilu, ki je eksplodirala v gara`i in eksplozija v Oklahoma Cityu), oskrba ve~jega {tevila ranjencev. Predvsem pri velikih napadih se je pokazalo, da je mnogo ranjenih posledica sekundarnih u~inkov detonacije, kot so razbita stekla V Sloveniji je incidentov s sredstvi za mno`i~no uni~enje zelo malo. Do sedaj je neznanec v garderobi pustil torbo, v kateri je imel pripravljeno pi{tolo in stekleni~ko z neznano snovjo, za katero so pozneje ugotovili, da je cianovodik, ki je mo~an strup. Na{li smo `e tudi majhno koli~ino bojnega strupa iperit (dopu{~ena je tudi mo`nost, da je bila le njegova imitacija). Znanih je kar nekaj primerov, ko so italijanski kupci predelovalci kovin, zavrnili po{iljke starega `eleza zaradi pove~anega radioaktivnega sevanja (razlog zavrnitve je praviloma odgovornost proizvajalca za kakovost izdelka in ~e bi pristojen organ odkril, da je izdelek res radioaktiven, bi bila proizvajal~eva odgovornost velika, podjetje bi verjetno {lo tudi v ste~aj zaposleni pa bi bili osebno odgovorni). Velik problem so bila nekatera skladi{~a radioaktivnih odpadkov, ki so sedaj ob velikih vlaganjih v glavnem sanirana, ~etudi problem z odpadki {e ni zadovoljivo re{en. Razen prvega primera, ko namen ni bil pojasnjen, so vsi preostali na{teti primeri v najve~ji meri posledica na{ega dokaj neozave{~enega odnosa do okolja (kako naj druga~e imenujemo najdbo radioaktivno kontaminiranih elementov v nekdanji Metalni v Mariboru). Zelo malo primerov predstavlja najve~jo nevarnost, saj se ustvarja vtis, da te nevarnosti ni in tak je v dobr{ni meri tudi odnos do tega vpra{anja, poleg tega pa je bil v ve~ini vseh primerov do sedaj vzrok neprimerno in nepravilno ravnanje z nevarnimi snovmi (zaradi neozave{~enosti in pa povsem neodgovornega obna{anja odgovornih). Vendar pa prav sredstva masovnega uni~enja lahko v sorazmerno majhnih koli~inah povzro~ijo izjemne posledice (mrtvi in oboleli, neuporabnost okolja v dalj{em obdobju). Na resnost teh napadov opozarja tudi pregled incidentov s sredstvi za mno`i~no uni~enje po svetu, ki ga je predstavila revija Terrorism v eni svojih zadnjih {tevilk (preglednica 1). Preglednica 1. Pregled incidentov s sredstvi za mno`i~no uni~enje po svetu Vrsta incidenta z jedrskimi snovmi s kemi~nimi snovmi strupi z biolo{kimi snovmi z raketnim oro`jem 2 1 z neidentificiranimi snovmi 5 16 Skupaj