VSŠ VIŠJA STROKOVNA ŠOLA MARIBOR

Transcription

1 VSŠ VIŠJA STROKOVNA ŠOLA MARIBOR KOMERCIALIST DIPLOMSKA NALOGA METKA BELINGAR Maribor 2008 DOBA EVROPSKO POSLOVNO IZOBRAŽEVALNO SREDIŠČE

2

3 VSŠ VIŠJA STROKOVNA ŠOLA MARIBOR KOMERCIALIST ŠIRITEV POLETNE PONUDBE GORSKEGA CENTRA KANIN METKA BELINGAR Predavatelj-ica mentor-ica: Mentor-ica praktičnega izobraževanja v organizaciji: Organizacija: Lektor-ica: Prevod v tuji jezik: mag. Ciril Paluc mag. Aleš Šuligoj, univ. dipl. ekon. ATC KANIN Bovec d.o.o. Nina Melinc, prof. slov. in teol. Agata Dugar, ekon. Maribor 2008 DOBA EVROPSKO POSLOVNO IZOBRAŽEVALNO SREDIŠČE

4 ZAHVALA Za pomoč pri izdelavi diplomske naloge se iskreno zahvaljujem mentorju mag. Cirilu Palucu za ažurno spremljanje in vodenje pri izdelavi naloge. Iskreno se zahvaljujem tudi mojemu mentorju v podjetju, ki mi je skozi celoten potek izdelave naloge stal ob strani, ter vsem, ki so mi kakorkoli pomagali pri pridobitvi podatkov, potrebnih za izdelavo te diplomske naloge. Še posebej pa bi se rada zahvalila mojim najdražjim, mami in očetu, bratom, prijateljicam in prijateljem, ki so me skozi vsa študijska leta spremljali, spodbujali ter mi pomagali in se z mano veselili ob zaključevanju obveznosti.

5 POVZETEK Za diplomsko nalogo iz področja trženja, ki obravnava širjenje poletne ponudbe gorskih športnih centrov, sem se odločila predvsem zaradi problematike, ki je nastala v povezavi s preživetjem Alpskega turističnega centra Kanin. Z dano problematiko sem se soočila, ko sem med zimsko sezono delala kot žičničarka ter redarka v podjetju ATC Kanin in se tako vsakodnevno srečevala z vremenskimi, organizacijskimi in finančnimi problemi. Osnovni trditvi, ki ju v nalogi zagovarjam sta, da potrebuje podjetje ATC Kanin za preživetje prihodke tudi iz naslova poletne ponudbe in da širitev le-te prispeva k večji obiskanosti. V prvem delu naloge sem raziskala zgodovino in razvoj dejavnosti žičničarstva in žičniških sistemov, smernice razvoja gorskih centrov v povezavi s slovensko zakonodajo ter razvoj trga, povezanega s smučarsko aktivnostjo. Nadaljevala sem z analizo razvoja gorskega centra Kanin. Preko anlize destinacije ugotavljam, da je to področje zaradi izjemnih terenov in drugih naravnih danosti izredno obetajoče. Podjetje pa je zaradi zgodovinskih preobratov ter naravnih katastrof v veliki finančni stiski in izgleda, kot da se giblje v začaranem krogu. Splošen trend v razvoju turizma pa je v celoletnem izkoriščanju naravnih danosti in infrastrukture. Ugotavljam, da je nujno vlaganje v prenovo infrastrukture, kar se brez povečanja prihodkov iz poslovanja ne bo zgodilo. V nalogi analiziram pestrost poletne ponudbe slovenskih gorskih centrov. Za primerjavo ponudb sem izbrala pet velikih gorskih centrov in jih primerjala s centrom Kanin. Z analize ugotvljam, da je ponudba podjetja Kanin razvita in konkurenčna samo v nekaterih segmentih in zelo močno povezana z destinacijo Bovec. V nadaljevanju predstavljam možno širitev poletne ponudbe z naravoslovno učno potjo, ki je v danih razmerah primerna, in predlagam potrebne aktivnosti za povečanje njene tržne vrednosti. Kot zadnje poglavje navajam predloge za možen razvoj učne poti ter poletne ponudbe na Kaninu. Ključne besede: trženje turizma, tržni segment smučanja, kulturna dediščina, trajnostni razvoj, analiza ponudbe, konkurenčne prednosti, turistični proizvodi

6 SUMMARY For the diploma thesis in the field of marketing, which deals with the spread of summer offers mountain sports centers, I decided mainly because of the problems that arose in connection with the survival of the Alpine tourist center Kanin. I faced with a given problem when I worked during the winter season as a operating staff and a ski patrol in the company of ATC Kanin, and thus I faced with weather, organizational and financial problems. Basic allegations that I argue for in the diploma are that the company ATC Kanin needs for its survival also incomes from the summer supply and that the expansion of this contributes to increased visits. In the first part of the task I explored the history and the development activities of cable ways and cable systems, guidelines for the development of mountain centers in conjunction with the Slovenian legislation and market development associated with ski activity. I continued with the analysis of the development of mountain center Kanin. Through the analysis of destination I found out that this is an area of extremely promise because of its exceptional fields and other natural resources. But the company is due to historical changes and natural disasters in great financial difficulty and is moving in the vicious circle. The overall trend in the development of tourism is in the full exploitation of natural resources and of infrastructure. I am stating that it is necessarily to invest in infrastructure renewal which will without an increase of operating income not happen. Herein I am analysing the variegation of the summer supply of slovenian mountain centers. To comparis the supply, I selected five major mountain centers and compared them with the Center Kanin. The analysis concludes that the offer of the company Kanin is developed and competitive only in certain segments, and is very strongly associated with the destination Bovec. At the end I am representing the possible expansion of the summer supply with a»natural science learning path«that is in such circumstances appropriate, and propose necessary activities to increase its market value. As the last chapter I am giving my proposals for the possible development of the path and summer offers on Kanin. Keywords: tourism marketing, market segment of skiing, cultural heritage, sustainable development, analysis of supply, competitive advantages, tourism products.

7 KAZALO VSEBINE 1. UVOD NAMEN IN CILJI METODE DELA OMEJITVE NALOGE HIPOTEZE ŽIČNIČARSTVO V SLOVENIJI RAZVOJ ŽIČNIČARSTVA IN ŽIČNIŠKIH SISTEMOV RAZVOJ SMUČANJA NA SLOVENSKEM PREDSTAVITEV PODJETJA ATC KANIN GEOGRAFSKI OPIS OKOLJA ZGODOVINA CENTRA KANIN TRŽNI SEGMENTI GORSKEGA CENTRA KNIN TRŽNI SEGMENTI IN ANALIZA CILJNIH TRGOV DESTINACIJE BOVEC SWOT ANALIZA DESTINACIJE IN PODJETJA ATC KANIN TRENDI TURISTIČNEGA POVPRAŠEVANJA TRENDI RAZVOJA TURIZMA»DRUŽBE SANJ« NAPOVEDI VPLIVOV NA TURISTIČNO POVPRAŠEVANJE POLETNA PONUDBA GORSKIH CENTROV GORSKI CENTRI V SLOVENIJI ŠIRINA POLETNE PONUDBE GORSKIH CENTROV Gostinska in namestitvena ponudba Športno rekreacijska ponudba Dodatne ponudbe - welness Poslovni turizem Učne poti PRIMERJALNA ANALIZA IZBOR GORSKIH CENTROV ZA PRIMERJAVO PRIMERJAVA POLETNE PONUDBE IZBRANIH GORSKIH CENTROV ŠIRITEV POLETNE PONUDBE NA KANINU ANALIZA SMOTRA ŠIRITVE PREDSTAVITEV»UČNE POTI PO PRESTRELJENIŠKIH PODIH« PREDLOGI ZA ŠIRITEV PONUDBE ZAKLJUČEK/ UGOTOVITVE IN SKLEP SEZNAM LITERATURE, VIROV, PRILOG... 46

8 KAZALO SLIK Slika 1: Razgledna točka, pohodništvo in planinarjenje, nordijska hoja Slika 2: Primeri višinskih poligonov in Paint-ball opreme Slika 3: Poletno sankališče, sankanje na saneh s kolesi, vožnja z»monster rollerjem« Slika 4: Vodna drča, tobogan in trampolin za otroke Slika 5: Kolesarstvo: rekreacijsko, gorsko in v MTB parku Slika 6: Jadralno padalstvo Slika 7: Skupinske delavnice»team building«za podjetja Slika 8: Primer naravoslovne učne poti in muzeja na prostem Slika 9: Informacijska tabla Naravoslovne učne poti Slika 10: Prikaz lokacije učne poti Slika 11: Prikaz informacijskih tabel učne poti KAZALO GRAFOV Graf 1: Obiskanost gorskega centra Graf 2: Analiza ciljnih trgov destinacije Bovec Graf 3: Prikaz napovedi rasti turističnih prihodov glede na destinacijo prihoda Graf 4: Prikaz števila obratovalnih dni v poletnih sezonah od leta 2000 do leta Graf 5: Prikaz rasti števila obiskovalcev v poletnih sezonah od leta 2000 do leta KAZALO TABEL Tabela 1: Napoved rasti turističnih prihodov glede na destinacijo prihoda Tabela 2: Primerjava poletne ponudbe izbranih gorskih centrov Tabela 3: Primerjava poletne ponudbe izbranih gorskih centrov

9 1. UVOD Zimska sezona gorskih športnih centrov traja povprečno od sredine decembra do začetka maja. Obisk v času zime je za podjetje ATC Kanin preskromen, da bi pokril stroške obratovanja. Zastarele in za vzdrževanje zahtevne naprave, skupaj z nezadostno obiskanostjo smučišča v času zime, vodijo podjetje v še globlje finančne težave. V Bovški kotlini, skozi katero teče reka Soča»Bistra hči planin«, je v poletnih časih množica turistov, ki pa se skupaj z domačini v glavnem ukvarja samo s športi, povezanimi s smaragdno reko v dolini. Poletna sezona traja od junija do sredine septembra. Le štirje meseci, sicer dobrega zaslužka v dolini, pa ne prenesejo bremena preostalih osmih mesecev možnega brezdelja, v kolikor pride do zaprtja gorskega centra. Pri tem se zdi, da se domačini ne zavedajo morebitnih posledic. Lep primer soodvisnosti celoletne turistične ponudbe med dolino ter zimsko-športnim centrom nam ponuja smučarski center Vogel, ki je za eno sezono, zaradi prevelikih dolgov in nezmožnosti obratovanja, zaprl vrata gondolske žičnice. V dolini so se šele pod težo te praznine pričeli zavedati, kako močno so odvisni eni od drugega. (Žičnice Vogel, 2007, str. 4) Opredelitev problema Za razvoj zimsko-športnih centrov so potrebna velika vlaganja v posodobitev in nadgradnjo infrastrukture. Zimsko-športni centri v iskanju prihodkov vse več energije usmerjajo k dopolnjevanju poletne ponudbe. S primerom naravoslovne učne poti želim prikazati eno izmed možnih širitev ponudbe. Predstavitev problema v širšem prostorskem kontekstu Slovenija je pretežno gorata dežela. Skoraj tretjino jo pokriva alpski in predalpski svet. Tukaj se stikajo robovi Alp, ki s svojimi izrednimi naravnimi danostmi privabljajo turiste. Kar 28 gora je višjih od m. Predalpski svet, ki zajema širok pas na južnem in vzhodnem delu Alp, pa sega v povprečju do m nadmorske višine. Tako lahko gorski centri razpolagajo z ogromnim terenom, primernim za razvoj zimsko-letnega turizma, ki drugače ne bi bil uporabljen. Izkoriščanje teh terenov za turizem pa pomeni tudi najboljšo možno izkoriščenost, z najmanj škode in drastičnimi posegi v naravo. 9

10 Lega večine slovenskih smučišč je na pobočjih od 700 do 1500 m. To pa bo v prihodnosti, zaradi globalnega segrevanja in klimatskih sprememb, drastično ogrožalo zimski del sezone (Ministrstvo za promet, 2007, str. 2). Navkljub velikim vlaganjem v infrastrukturo in modernizacijo sistemov, zaradi potrebe po konkurenčnosti, grozijo centrom klimatske in temperaturne spremembe. Umetno zasneževanje prog ne bo dovolj. Turistični centri bodo morali iskati še druge alternativne rešitve, ki jih bodo rešile zelenih zim. V nasprotnem primeru bo propad le-teh edina naravna posledica. S podobnimi težavami se ne srečujejo samo slovenska ampak tudi druga evropska smučarska središča. Zaradi zmanjšanja odvisnosti od negotove zimske sezone, vedno večjo težo namenjajo razvoju in trženju celoletnega turizma (Ministrstvo za promet, 2007, str. 2). Nekatera nižje ležeča smučarska središča v Sloveniji so se že spoprijela s problematiko kratkih zim in tako napravila iz slabosti prednosti. Njihova poletna ponudba je že zelo razvita. Ni slučaj, da nekoč imenovani Zimsko-športni centri vedno pogosteje uporabljajo naziv Gorski centri. To potrjuje tudi dejstvo na novo nastale zbornice v Sloveniji junija 2007, katera nosi ime»zbornica gorskih centrov«. Njen temeljni cilj je planirati in pomagati pri razvoju žičničarstva v Sloveniji kot temeljne prometno-turistične infrastrukture, za potrebe trajnostnega razvoja turizma in zaključenih turističnih destinacij. (GIZ, 2008, str. 2) Ključni faktor je tudi, da»turizem, kot hitro rastoča gospodarska panoga«, pomeni velik delež v evropskem proračunu. Ustvarjanje celovite in moderne turistične ponudbe pomeni povišanje konkurenčnosti, v primerjavi z ostalimi svetovnimi destinacijami, in tudi osnovo za ohranitev kulturnih dediščin. Pomembnost razvoja podeželja in ruralnih področjih, ki pokrivajo pretežni del ozemlja in štejejo skoraj polovico prebivaltva Unije, je tudi osnova za zaustavitev čedalje večje urbanizacije. S sofinanciranji ter spodbujanjem celoletnega trajnostnega razvoja turizma na podeželju daje tako Evropska unija osnovne pogoje za realizacijo projektov in razvoj potrebnih infrastruktur. S tem EU spodbuja k uresničevanju globalnih ciljev, kateri so: ohranitev narave, razvoj ruralnega sveta in posledično tudi nudenje možnosti preživetja naslednjim rodovom. Ohranitev narave pomeni obstoj in prav tega se zaveda tudi evropska skupnost. (Evropska komisija, 2008) 10

11 1.1. Namen in cilji Namen diplomske naloge je, preko zbiranja podatkov iz internetnih in drugih virov, analizirati razvoj trga gorskih centrov, analizirati stanje podjetja ATC Kanin in trenutno širino poletne ponudbe na slovenskih smučiščih. Izbrati pet primerljivih centrov in njihovo ponudbo primerjati s trenutno ponudbo centra Kanin. Prikazati preko praktičnega primera eno od možnih širitev ponudbe in predlagati nadaljnje možne širitve. Cilj diplomske naloge je ugotviti trenutno stanje gorskega centera Kanin. Primerjati le-tega z izbranimi konkurenčnimi gorskimi centri v Sloveniji. Na primeru naravoslovne učne poti in podjetja ATC Kanin pojasniti smotre razvoja poletne ponudbe. Ugotoviti ali je izbrana rešitev optimalna za podjetje ter predlagati možne nadgradnje in razvoj širitve Metode dela V nalogi uporabljam metodo analize poslovnih primerov, SWOT analizo, deskriptivno metodo in izkustveno metoda povzemanja. Analiza poletne ponudbe slovenskih gorskih centrov mi pomaga razumeti trenutne možnosti in trende razvoja. Daje pa mi tudi jasno predstavo o njeni širini. Analiza ponudb izbranih centrov, ki so glavni konkurenti, mi prikaže, v kateri fazi razvoja se Kaninski center nahaja v primerjavi s konkurenco. SWOT analizo lokacije smučišča in podjetja ATC Kanin sem izbrala zato, ker mi pomaga pri razumevanju trenutnega stanja podjetja, umeščenega v okolju, ter pri predvidevanju možnosti in smotrov nadaljnjega razvoja Omejitve naloge Naloga je omejena na področje Slovenije in na izbrane velike slovenske gorske centre ter na gorski center ATC Kanin. Naloga je omejena na obdobje zadnjih deset let in napovedi do leta Vsebinsko se naloga omejuje z iskanjem dopolnilne ponudbe gorskega centra Knin Hipoteze H01 - Gorski center Kanin za boljše finančno poslovanje (za preživetje) potrebuje prihodke iz naslova poletne ponudbe. H02 - Koristno bi bilo zgledovanje po visoko donosnih gorskih turističnih centrih. H03 - Širitev poletne ponudbe na Kaninu prispeva k boljši obiskanosti. H04 - Naravoslovna učna pot je najbolj optimalna rešitev. H05 - Nujno potrebno je okrepiti poslovno sodelovanje s turističnimi agencijami. 11

12 2. ŽIČNIČARSTVO V SLOVENIJI 2.1. Razvoj žičničarstva in žičniških sistemov Zgodovina žičničarstva (razvoj v smučarske in druge namene)»tradicija žičničarstva v Sloveniji je dolga in sega v 19. stoletje, ko je bilo kar nekaj transportnih žičnic za potrebe prevoza lesa iz višjih nedostopnih predelov«. Med takšnimi žičnicami je bila tudi Golobarska žičnica pri Bovcu. Svoj pomen, v prevozu oseb in v največji meri za potrebe zimskih športov smučanja, je dobilo že tedaj. Planica je imela prvo žičnico že pred 2. svetovno vojno. (Ministrstvo za promet, 2007, str. 2) V 60. in 70. letih je bilo zgrajeno največ žičničarskih naprav. Vendar se razvoj slovenskih centrov, čeprav je bil podoben razvoju centrov v sosednjih državah, z njimi ne more primerjati. Avstrija in Italija sta nas, zaradi naravnih danosti, agresivnejšega pristopa trženja turizma, same kakovosti storitev in državnih pomoči, prehiteli tako v razvoju kot v ponudbi. (Ministrstvo za promet, 2007, str. 2)»Še ne tako davno so ponavadi proti koncu marca, ob res dobrih snežnih zimah, kakšen dan kasneje, žičničarji otresli zadnje sledi snega s kombinezonov, prešteli zimski izkupiček v blagajnah in "zaprli, odšli, pa zdravo", kot pravi Dušan Božičnik, sekretar Združenja slovenskih žičničarjev.«v zadnjih letih pa so se zaradi zelenih zim ter vlaganj v drage naprave soočili tudi z mrtvilom poletnih dni. Tako so v poletnih sezonah uvideli možen dodatni zaslužek. Zamenjal se je tudi družbeni sistem in načini poslovanja. Večina večjih slovenskih gorskih centrov sedaj ponuja v poletnih sezonah svoje raznovrstne programe s posebnimi ponudbami in z žičniškimi prevozi ter omogoča turistom drugačen in nekoliko lažji vpogled v naravo. Po statističnih podatkih narašča število pripeljanih potnikov v poletnih sezonah. Trend in nuja je okrepiti in izrabiti vseh 365 dni za zaslužek. (Kopušar, 2008) Povezanost žičniškega sistema glede na ostale gospodarske sisteme Žičničarstvo spada pod Ministrstvo za promet, natančneje pod direktorat za železnice in žičnice, katero je pristojno za izdajo dovoljenj, koncesij ter zakonov na področju žičničarstva. (Ministrstvo za promet, 2007, str. 2) Žičniški prometni podsistem, kot temeljna podporna prometno-turistična infrastruktura, deluje v soodvisnosti z drugimi sistemi, pristojnimi za turizem, industrijo, gradbeništvo, šport in rekreacijo, vzgojo in izobraževanje ter vzdrževanje fizičnega in mentalnega zdravja prebivalstva. (Ministerstvo za promet, 2008) 12

13 »Izhajajoč iz tesnih soodvisnosti vseh vrst gospodarskih dejavnosti, povezanih z žičniškim prometnim podsistemom in športno turističnimi centri, velja splošna ugotovitev, da je področje delovanja žičniškega prometnega sistema, v povezavi z aktivnostmi športnoturističnih centrov, rentabilna dejavnost, povezana s kreiranjem novih delovnih mest, ohranjanja demografske slike okolja, možnostjo samozaposlovanja ter s tem kreiranjem novega bogastva.«(ministerstvo za promet, 2008) ZGC in Strategija izgradnje žičniških sistemov v Republiki Sloveniji Žičnice, kot del javne prometno-turistične infrastrukture, so pomemben del pri formiranju in trženju integralnih turističnih proizvodov. Leta 2007 je bila ustanovljena Zbornica gorskih centrov (ZGC) in izdelana je bila tudi»strategija izgradnje žičniških sistemov v Republiki Sloveniji«, upoštevajoč predvsem naravne danosti«, v kateri je zapisano: "Žičniška dejavnost, kot eden od najpomembnejših elementov celovite turistične ponudbe, je vključena tako rekoč v vse pomembne dokumente na nivoju Republike Slovenije. S tem si seveda ta dejavnost zagotavlja obstoj in razvoj tudi v prihodnje.«(ministrstvo za promet, 2007, str. 3) V zgoraj omenjenem dokumentu so jasno opredeljeni cilji razvoja ter načrtovana vrednost v višini 1,1 mrd evrov za potrebe drugega investicijskega cikla. Cilj in vizija razvoja sta zajeta tudi v načrtu in usmeritvah slovenskega turizma za obdobje od Za investicije v turistično javno infrastrukturo (tudi žičniške naprave) bo namenjeno 23% celotnega zneska. Privilegirani bodo centri z izrednimi naravnimi danostmi ter bogato kulturno-zgodovinsko vrednostjo ter centri z višjim možnim pozitivnim učinkom za narodno gospodarstvo in druge povezane dejavnosti. Cilj je v povezovanju z ostalimi elementi integralne turistične ponudbe in tudi v skupnem načrtovanju ter trženju slovenskega turizma. Združenje slovenskih žičničarjev in njihove naloge V planu dela je med drugim predvideno tudi:»aktivno sodelovanje z Direktoratom za turizem na Ministrstvu za gospodarstvo, za pridobivanje sredstev za sofinanciranje turistične infrastrukture in žičniških naprav, na podlagi izdelane Strategije izgradnje žičniških naprav v RS. Pospeševanje trženja turizma v gorskih turističnih centrih v zimskem in poletnem času z izvedbo tematskih poti (kolesarjenje in pohodništvo)«. (GIZ, 2008, str. 1) 13

14 2.2. Razvoj smučanja na slovenskem»zima in zimski športi v Sloveniji so bili aktualni že pred 80. leti, kot opisuje Rudolf Badjura ( ) v svojih vodnikih o sankanju, smučanju in drsanju. " Smučanje je najbolj zdrav, zelo zanimiv in najmanj nevaren zimski šport. Noben drug zimski šport nam tako na široko ne odpira vrat v bajni svet zimske narave, kakor ravno smučanje." S svojimi informacijami in animacijami je Rudolf Badjura ne le razvnel zanimanje za smučanje med Slovenci, temveč je privabil k nam tudi nemalo zimskih turistov iz drugih delov Jugoslavije, ki so takrat v Sloveniji videli "Jugoslovansko Švico". Med jugoslovanskimi gosti so seveda prednjačili Zagrebčani in Beograjčani, saj je bila - pri njih - smučarija še hudo snobovska reč. Prihajali so tudi Italijani in Slovenci iz okupirane Primorske in Trsta ter z mednarodnimi vlaki, sicer bolj redki, tudi gostje iz Nemčije, Belgije in Velike Britanije.«(Potočnik, 2008) Sankanje z Vršiča je bilo znano in moderno že v letu Krajnska gora in Planica sta bili priljubljeni destinaciji že pred 2. svetovno vojno. Pravi razcvet alpskega turizma pa je Slovenija doživela v šestdesetih in sedemdesetih letih. Šport in rekreacija sta pridobila na pomenu in smučanje se je približalo široki množici. Smučarski uspehi na svetovnem nivoju so še dodatno okrepili zanimanje. Takrat smo se Slovenci tudi najbolj identificirali z zimskimi športi in zato je veljal rek:»kdor ne smuča ni Slovenec!«. Čeprav je bilo takrat zgrajenih največ žičničarskih naprav, se Slovenija ni mogla primerjati z velikimi smučarskimi središči, ki so nastajala v sosednjih državah. (Ministrstvo za promet, 2007, str. 2) Smučanje danes»po podatkih Smučarske zveze Slovenije je bilo v sezoni 2006/07 zabeleženih njihovih članov, ki delujejo v 206. smučarskih klubih širom Slovenije. V senzoni 2006/07 je raziskava pokazala, da se skoraj četrtina slovenske populacije ukvarja s smučanjem.«(ministrstvo za promet, 2007, str. 2) Sicer pa»odstotek slovenskega prebivalstva, ki se ukvarja s smučarsko rekreacijo, upada«. Mladina ima številne druge interese in ti so vse manj povezani z naravo. Smučanje je relativno drag šport, zato si morajo centri prizadevati, da nudijo na lokalnem nivoju mladini relativno lahek ter poceni dostop do aktivnosti ter možnost, da se naučijo smučanja, širijo bazo bodočih možnih tekmovalcev ter obiskovalcev gorskih centrov. (Omega consult, 2008, str. 23) Leto 2005/2006 je bilo rekordno po obisku, saj so beležili so kar obiskovalcev. Zimska sezona 2006/2007 pa je bila zaradi slabih snežnih razmer za skoraj polovico slabša kot predhodna. (GIZ, 2008, str. 1) 14

15 3. PREDSTAVITEV PODJETJA ATC KANIN 3.1. Geografski opis okolja»kaninsko pogorje (Visoki Kanin, 2588 m), je del Zahodnih Julijskih Alp. Pogorje je zgrajeno iz debelih skladov zgornje triasnih apnencev in dolomitov (starost cca. 220 milijonov let) in je zato v celoti kraško.«(kunaver, 2008) Kanin je edino visokogorsko smučišče v Sloveniji, katerega smučarski tereni se razprostirajo nad višino 2000 m. Nahaja se skrajno na severozahodni meji Slovenije z Italijo. Baha se z neokrnjeno naravo, naravnim snegom in sončno lego. V pol urnem dvigu se z gondolsko žičnico iz Bovške kotline, ki leži na 430 m, lahko preko gozdne meje dvignemo na Prestreljeniške pode, ki so del najvišje ležeče kraške planote. Pogled se razprostira od osrčja Julijcev in Triglava čez hribe predalpskega sveta. Lahko pa tudi sledimo toku reke Soče vse tja do izliva v Tržaškem zalivu. Ko se v dolini prerivajo oblaki, se zdi, kot da se morje povzpne vse do vznožja smučišča. Skozi Prestreljeniško okno, pol ure hoda stran od izhoda gondolske žičnice, pa lahko, tam daleč, vidimo v srce Evrope. (Slovenija Info, 2008) Oddaljenost: Nova Gorica 78 km, Videm 70 km, Mednarodno Letališče Celovec 93 km Zgodovina centra Kanin Ideja o Alpskem turističnem centru na Bovškem sega že v zgodnja 70. leta. Takrat je prevladala odločitev, da je nujno varovanje osnovnih prvin okolja z izrabo naravnih bogastev v turistične namene. Plani o izgradnji smučarskega centra so naleteli na finančne težave že takoj ob začetku, kar je takratno investicijo še podražilo. Dela so se zavlekla, vendar je bila leta 1973 dokončana šest kilometrska dostavna žičnica na Kaninsko planoto, kar je pomenilo le možen dostop v visokogorje.»investicijski proces je bil ustavljen, podjetje pa prisiljeno poslovati v nemogočih razmerah. Majhen obseg nočitvenih kapacitet v Bovcu in premajhno smučišče ter snežni plaz, ki je porušil leta 1975 C postajo dostavne žičnice, so bili vzroki, da podjetje ni bilo več sposobno ustvarjati pozitivnih finančnih rezultatov. Leta 1976 je prišlo do uvedbe stečaja, ki se je s sanacijo zaključila leta 1978.«(ATC Kanin, 2007) Obdobje rasti je začelo po izgradnji Kaninske vasi (1200 ležišč) med leti in izgradnji trosedežnice Skripi. Zimski delež nočitev v Bovcu se je do leta 1985 povečal na rekordnih 40% vseh letnih turističnih nočitev. Obdobje zimske sezone, od novembra do maja, je v teh cvetočih letih predstavljalo kar obiskovalcev Kanina. (ATC Kanin, 2007) 15

16 Za navdušenje nad smučarskim športom in tako veliko številko obiskovalcev so pripomogli dobri športni rezultati slovenskih smučarjev v svetovnem merilu. Takrat je slovenski narod dobil težo kot smučarski narod. Smučišče je bilo med redkimi na področju Jugoslavije in cenovno ugodno, zato so množično obiskovali Kanin tudi Nizozemci ter Skandinavci. Cela destinacija Bovec je bila cvetoča in ponudba agencij, vodičev, apartmajev, dogodkov ter zabave je bila zelo obširna in je več kot zadostila pričakovanju turistov. (ATC Kanin, 2007) Leta 1991, z nastopom vojne, so se prekinile vse pomembne pogodbe s turističnimi agencijami iz stare Jugoslavije in tujine. Podjetje ATC Kanin se bori za svoj obstoj že vse od osamosvojitve Slovenije, ko je doživelo velik izpad prihodkov. Podobno se je zgodilo tudi večini drugih slovenskih gorskih centrov na prehodu v kapitalizem, vendar sta dokončni pečat sedanjemu stanju podjetja dala potresa, ki sta še dodatno prizadela dolino v letih 1998 in Po potresu je leta 1999 število upadlo na slabih obiskovalcev, kar je razvidno iz prvega grafa. (ATC Kanin, 2007) Delne in več kot nujne prenove so se izvršile leta 1999 in leta 2000 s pomočjo Občine, kar je razvidno iz Napaka! Vira sklicevanja ni bilo mogoče najti.napaka! Vira sklicevanja ni bilo mogoče najti., in leta 2004 s pomočjo francoskega podjetja Trasmontagna. Povezava je bila kratka, vendar je spodbudila zanimanje v nadaljnje investicije. Takrat je bila zgrajena štirisedežnica Prevla, ki sega do meje z Italijo, z vizijo na možno povezavo z italijanskim smučiščem ob vstopu v Evropsko unijo.»sella Nevea, italijansko smučišče, ležeče na severni strani kaninskega pobočja, in smučišče Kanin se bosta združila v povezano smučišče, imenovano KANIN-CANIN. Prve smučarje bo sprejelo v smučarski sezoni 2009/2010.«(ATC Kanin, 2008) Število obiskov gorskega centra Kanin v letih od 1984 do 2007 Iz spodnjega Graf 1 lahko razberemo, da v letih po osamosvojitvi se obiski centra bisveno znižajo. Kritična leta se pojavljajo predvsem po dveh potresih, vendar splošen padec obiskanosti lahko išče svoj odgovor predvsem v zastarelih napravah in nekonkurenčni ponudbi. Nekateri večji padci, kot jih lahko opazimo v letu 1989 in v letu 2002, pa so rezultat slabih vremenskih razmer ali zelenih zim. Šele z delnimi prenovami infrastrukture po letu 2005 lahko opazimo ponovno skromno rast obiskov.»v zadnjih letih se je tudi nekoliko več 16

17 sredstev namenilo promociji smučišča in splošni razpoznavnosti destinacije tako v zimski kot tudi v letni sezoni«, kot je povedal vodja marketinga, g. Šuligoj. Graf 1: Obiskanost gorskega centra OBISKANOST CENTRA KANIN LETO Vir: Statistični podatki ATC Kanin 2008 Obstoječa Infrastruktura: Nadmorska višina smučarskih prog: m; površina: 30 ha. Dostop na lokacijo: iz Bovca s krožno kabinsko žičnico (iz 430 m na 2202 m višine). Naprave: krožna kabinska žičnica, 3 sedežnice, 1 vlečnica. Zmogljivost: smučarjev na uro. Dnevi obratovanja v letu 2007: 117 v zimski in 75 v poletni sezoni. Število prevoženih oseb v letu 2007: v zimski in v poletni sezoni. Gostinska ponudba in zabava v neposredni okolici: okrepčevalnica Prestreljenik na nadmorski višini 2.202, Planinska koča Petra Skalarja, v dolini: Pub SKRIPI. Nastanitve na smučišču: 0 ležišč; Nastanitve v dolini ali bližji okolici: ležišč. Planirane investicije v obdobju : ni planiranih večjih investicij Tržni segmenti gorskega centra Knin Glavni tržni segmenti gorskega centra Kanin so tako (ATC Kanin, 2008): - boljši in v večini primerov enodnevni smučarji, - turni in freeride smučarji, - iskalci adrenalina, - uživači visokogorskega zraka ter sonca, - obiskovalci destinacije Bovec, - boljši pohodniki in planinci, 17

18 - boljši jadralni padalci, - izkušeni gorski kolesarji Tržni segmenti in analiza ciljnih trgov destinacije Bovec Pri odločitvi za preživljanje prostega časa v turistični destinaciji Bovec in s tem v gorskem centru Kanin prevladujejo naslednji motivi (LTO Bovec, 2008): - naravne lepote in znamenitosti, - pestre vodne aktivnosti, - adrenalinska doživetja. - obilica rekreativnih dejavnosti, - umik od vsakodnevnega vrveža mest, - ugodne cene. Glavni tržni segmenti destinacije Bovec v poletnem času so: (LTO Bovec, 2008) - iskalci adrenalina in aktivnih počitnic, - kajakaši, raftarji in ostali povezanimi z vodnimi športi, - jadralni padalci, - rekreativni in gorski kolesarji, - pohodniki in planinci, - družine in posamezniki mlajše generacije, ki si želijo aktivnih počitnic v naravnem okolju, - motoristi, ki potujejo skozi dolino v druge destinacije - del starejše populacije, ki se počuti mlado po srcu. Graf 2: Analiza ciljnih trgov destinacije Bovec GLAVNI CILJNI TRGI Slovenija Austria Belgium Czech France Croatia Italy Hungary Germany Holand Spain GB Israel ZDA & Kan Vir: Statistični podatki LTO Bovec

19 Iz Graf 2 je razvidno, da so glavni ciljni trgi destinacije Bovec za poletno sezono 2008 poleg Slovenije še Nemčija, Velika Britanija, Italija. V manjšem obsegu še Astrija in Izrael Madžarska in Francija in Nizozemska SWOT analiza destinacije in podjetja ATC Kanin Swot analiza je pripravljena s pomočjo razčičnih internih virov podjetja ATC Kanin, LTO Bovec, intervijuji s predstavniki lokalnih agencij Avantura in Sočarafting, direktorja apartmajskega naselja Kaninska vas ter direktorja golf kluba Bovec in sodelovanja v projektih promocije destinacije Bovec. PREDNOSTI - Izredne naravne danosti visokogorskega sveta. Najvišja kraška planota se ponaša s številnimi kraškimi pojavi: žlebiči, škraplje in kraška brezna; 4 z globino prek 1000 m. - Neokrnjena narava Zahodnih Julijskih Alp na obrežju Triglavskega Narodnega Parka. - Nameščeno v okolju Nature Mešanje sredozemskega in alpskega sveta in klime s svojevrstno favno in floro. - Neposredno na meji z Italijo in bližnja meja z Avstrijo. - Krožno kabinska žičnica pripelje goste iz doline na 2202 m nadmorske višine. - Že pred otvoritvijo žičnice je bil znan vsakoletni kaninski veleslalom. - So najviše ležeča smučišča v Sloveniji, nad 2000 m višine. - Smučanje je izključno na naravnem snegu. - Visokogorje omogoča smuko pozno v pomlad in ima s tem najdaljšo sezono v Sloveniji. - Izjemne razgledne točke (Od Triglava in Julijcev do Jadranskega morja in srca Evrope). - Planinstvo ima tu bogato zgodovino. Že Julius Kugy je pisal o Visokem Kaninu (2588 m). - Urejene pohodne in gorske poti (štartna točka za mnoge okoliške destinacije hribe). - Naravne znamenitosti: Prestreljeniško okno, naravni most in kamnita goba. - Urejene kolesarske poti možen je spust»downhill«z gorskim kolesom iz Kanina, - Urejeni MTB park s tremi zahtevnostnimi stopnjami, s startom tik nad B postajo žičnice. - Urejena vzletna točka za jadralne padalce z najvišjo višinsko razliko v Sloveniji. - Podjetje ima v lasti še dodatna zemljišča na nižje ležečih terenih, ki še niso izkoriščeni - Delujoča in aktivna LTO Bovec, ki se zaveda pomembnosti celoletnega trženja destinacije. - Dolina Soče in Bovec, ki je v poletni sezoni že prepoznavna in precej obiskana destinacija. - Pozitiven trend pri razvoju in prenovi bovškega mestnega jedra in okolice. - Otvoritev novega golf igrišča z 9. luknjami ter izjemno umeščenost v naravo. - Snemanje Disneyjeve pravljice Princ Kaspijan iz Narnije v dolini na reki Soči. 19

20 - Etnografsko bogastvo, kulturna dediščina okolja, legende, zgodbe (Zlatorog), soteska Fraterce, Prestreljeniško okno z zgodbo o pristanku Noetove barke. - Mir in varnost (z vidika demografije in turizma) Slovenija kot del EU. SLABOSTI - Podjetje je v finančnih stiskah že veliko let. - Večina možnega zaslužka je vezana izključno na infrastrukturo. - Stroški vzdrževanja so prisotni tudi izven smučarske sezone. - Zastarelost infrastrukture na smučiščih. - Zastarelost in pomakanje delovnih sredstev. - Slabe komunikacije med vodstvom in zaposlenimi. - Nizke plače in zahtevno delavno okolje. - Premalo usposobljenega in izobraženega kadra. - Nedorečena vizija, cilji in razvojni načrti podjetja. - Pomakanje organizirane in zaključene ponudbe (za družine, skupine, šole). - Tereni so umeščeni v visokogorsko okolje, kar otežuje širjenje infrastrukture. - Visokogorska struktura okolja (kamnine) ni zanimiva za sprehajalce in široke množice. - MTB park je prezahteven, za neizkušene in začetnike, čeprav ima tri težavnostne stopnje. - Vzletišče za jadralno padalstvo je prezahtevno in neprimerno za neizkušene in začetnike. - Močna vezanost gorskega centra na počasen razvoj destinacije Bovec. - Pestra ponudba v dolini (destinaciji Bovec) oteži delo z usmerjanjem obiskovalce v hribe. - Večina športnih aktivnosti v dolini v poletni sezoni je povezanih samo z reko Sočo. - Ponudba v dolini je vezana na kratko poletno sezono in spremenljive vremenske razmere. - Premalo dodatne ponudbe v dolini (Welness, bazeni, aktivnosti v zaprtih prostorih). - Premalo pozornosti na mlajše generacije, varstvo in zabava za najmlajše. - Premalo pozornosti za starejše goste in poslovneže. - Nedorečenost LTO vloge v promociji destinacije. - Nerazpoznavnost destinacije na tujih trgih (Kanina tudi na slovenskem trgu). - Nejasna vizija oziroma nenapisana vizija o dolgoročnem trajnostnem razvoju destinacije. - Veliko sporov ter ne sporazumevanja med posamezniki, lokalno skupnostjo in subjekti, ki bi morali vzpostaviti prave smernice za razvoj. - Neskladnosti pri razvoju celotne doline Soče (Smaragdne poti). - Nesistematično širjenje apartmajev ter vikendov. - Prodaja terenov in lokacij tujim kupcem. - Pomanjkanje vizije gospodarskih subjektov in pasivnost lokalnih prebivalcev. 20

21 - Odseljevanje mladine zaradi šolanja in slabih delovnih mest. - Občani niso seznanjeni z razvojnim projektom občine (v kolikor je sploh izdelan), - Prometna infrastruktura ni dovolj razvita (slab dostop do destinacije). - Komunalna infrastruktura ni pripravljena na intenzivnejši razvoj (vodovod, kanalizacija). - Podoba Bovca ni na zadovoljivi ravni (dosti hiš v obnavljanju, mesto izgleda kot gradbišče). PRILOŽNOSTI - Povezava s Smučarskim centrom Sella Nevea, Italija. - Razvoj in širitev že obstoječih ponudb za širši obseg kupcev (MTB, Jadralni padalci). - Razvoj novih integralnih ponudb v poletni in zimski sezoni glede na naravne danosti. - Izdelava in širjenje tematskih in drugih učnih poti (Soška fronta, naravne znamenitosti). - Vključiti programe širitev infrastrukture v prostorske plane občine, ki so v pripravi. - Možnost subvencij za nadgradnjo infrastrukture žičniških naprav, kot po planu razvoja ZGC. - Možni subvencionirani projekti Čiste energije in Čisto okolje. - Možni subvencioniran razvoj turizma na podeželju s strani EU za leta Možna je preusmeritev turizma v planino Krnica z izkoristkom prenovljene gozdne poti. - Intenzivni tržni nastop na domačih in tujih trgih v povezavi z LTO in STO. - Sistematičen razvoj turizma v smeri trajnostnega razvoja destinacije Bovec Dolina Soče. - Uporaba simbola»dolina Soče - destinacija odličnosti«(destination of Excellence 2008). - Otvoritev prenovljenega golf igrišča in možnost razširitve tržnega segmenta. - Ustrezna razvitost podpornih storitev in drugih dejavnosti v Bovcu (trgovina, prevozi). - Podpora novim idejam in potencialu podjetniške inovativnosti nekaterih posameznikov. - Boljša medsebojna povezanost in sodelovanje javnih institucij in turističnih ponudnikov. NEVARNOSTI - Slabe vremenske razmere in onemogočeno obratovanje (močan veter in poledice). - Zaradi nizkih plač lahko pride do pomanjkanja kadra oziroma strokovnih zaposlitev. - Nezadovoljstvo zaposlenih lahko ustvari negativno mnenje o gorskem centru. - Zahtevno delavno okolje lahko povzroči nezanimanje za poklic žičničarja. - Da bo gorski center nezanimiv zaradi preskromne ponudbe (nekonkurenčne ponudbe). - Da zaradi prevelikih dolgov pride do nelikvidnosti in stečaja podjetja. - Bolj agresiven razvoj ponudnikov sosednjih držav ter novih članic EU. - Da se občina ali država odločita, da center ne predstavlja strateškega pomena. - Da ne pride do potrditve subvencij s strani občine, države ali EU ali zunanjega investitorja. 21

22 - Da zaradi zgoraj navedenega ne bodo izvršena potrebna vlaganja v infrastrukturo. - Pasivnost doline nad usodo podjetja. Iz zgodovinskega pregleda gorskega centra Kanin in SWOT analize ugotavljam, da je podjetje ATC Kanin v finančni stiski. Neizdelana dolgoročna vizija podjetja in neizobraževanje zaposlenih ter neobveščanje o planih in usodi podjetja pa prinaša med delavce še dodatno nezadovoljstvo, negotovost in spore. Zaradi nizkih plač pa se čuti pomanjkanje stokovnega kadra, kar ima negativne posledice na delo zaposlenih z gosti. Infrastruktura in osnovna sredstva za ustrezno vzdrževanje prog in naprav v zimski sezoni so stara in ne zadostujejo, da bi center lahko nemoteno in konkurenčno obratoval. V zimskem delu sezone sicer ni pomanjkanja snega ampak so lahko zelo velike ovire za obratovanje naprav slabe vremenske razmere (veter, poledice, daljša sušna obdobja, megla). Take modernizacije, ki bi to uredile, pa terjajo poleg velikih finančnih vložkov, tudi ogromno birokracije in potrebnega časa, ki ga pa žal podjetje nima na razpolago. In iskanje zunanjih virov financiranja (s strani države, občine ali drugih investitorjev) zahteva za dolgoročne investicije jasno vizijo in cilje podjetja. Jasno oblikovani in ovrednoteni projekti v smeri trajnostnega razvoja turizma v smeri ohranitve narave pa so tudi osnova za zahtevek sofinanciranj s strani Evropske skupnosti. Iz geografske analize je razvidno, da Kanin ni povprečno smučišče oziroma destinacija, in ga je potrebno kot takega tudi obravnavati. Kanin zahteva dušo. Je pa sposoben vrniti ves vloženi trud. Želi ga vrniti in ima vse danosti, da to lahko naredi. S SWOT analizo, ki opozarja na nevarnosti v poslovanju podjetja, ugotavljam, da zimskošportni center Kanin ni v stanju, da bi samo z zimsko sezono prebrodil trenutno krizo. Tudi v primeru povezave z zunanjim investitorjem je potrebno najmanj od 5 do 7 let za pridobitev vseh dovoljenj za pričetek gradnje ali širitve naprav. Dodatni prihodki iz poslovanja so možni z boljšim izkoriščanjem poletne sezone, kateri obstoječa infrastruktura več kot zadostuje. S tem potrjujem prvo hipotezo, da podjetje nujno potrebuje prihodke tudi iz poletne ponudbe. V dolini je čez poletje že veliko število potencialnih obiskovalcev, ki pa so zaposleni s ponudbo v dolini. Za povečanje obiska gorskega centra v poletnem času je zelo pomembna povezanost in sodelovanje s posameznimi subjekti destinacije Bovec. Enako pomembna pa je ponudba visokogorja, ki bi utegnila privabiti večje število obiskovalcev. Trenutna ponudba je precej omejena in namenjena bolj zahtevnim in izkušenim obiskovalcem (MTB park, 22

23 visokogorsko vzletišče za jadralne padalce, gorske pohodne poti). S tem potrjujem hipotezi 2 in 3, da je nujna povezanost z destinacijo in da je širitev poletne ponudbe na Kaninu smotrna. 4. Trendi turističnega povpraševanja 4.1. Trendi razvoja turizma»družbe sanjtrendi razvoja turistične dejavnosti se gibljejo v smeri zagotovitve varnosti turistov in zadovoljevanje emocionalnih in duhovnih potreb. Obdobje informacijskih tehnologij in tehnološke revolucije se spreminja v dobo doživetij in uresničevanja fantazij, v tako imenovano»družbo sanj«oz.»dream society«. Ljudje turisti si v prvi vrsti želijo aktivnosti in doživetij, ki zavzemajo primarno pomembnost pri izbiri turistične ponudbe, spoznavanje in uživanje življenja je najpomembnejše. Iz navedenega izhaja tudi rast povpraševanja in želje po avtentičnih izkušnjah vključno s kulturo, naravo in izobraževanjem in zavedanje o ohranjanju okolja in trajnostnem razvoju.«(kranjska Gora, 2005, str 45)»Ključni razvojni in marketinški faktorji, ki vplivajo in bodo v prihodnjih letih vplivali na razvoj turističnega trga se nanašajo na demografske in kulturne spremembe, politično in gospodarsko stanje, spremenjen način življenja, globalizacijo (Kranjska. Gora, 2005, str 45) 4.2. Napovedi vplivov na turistično povpraševanje -»Cenejše, krajše, doživljajske in intenzivnejše počitnice, (krajša a intenzivnejša), - specializirana in izobraževalno naravnana potovanja (kakovostne storitve), - maksimalizacija užitkov v danem času (wellness turizem), - rast individualnih potovanj (»touring«počitnice), -večja vrednost za manj denarja, (kakovostnejših storitvah) - splene»online«in»last minute«rezervacije (razvoj potovalne industrije), - varne destinacije (čiste, urejene in varne destinacije), - porast poslovnega turizma (odvisna od trženja, posebne dogodke in konferencee), - vse večji delež starejše populacije (kulturno obarvana potovanja), - porast samskega in seniorskega turizma (vzporedno z demografskimi spremembami), - povečevanje izdatkov za potovanja (vse pogostejših in krajših potovanj), - vedno bolj izrazita sezonska nihanja (sezonskost postaja trženjska priložnost), 23

24 - trend»nazaj k naravi«in povečevanje povpraševanja po ekoloških turističnih proizvodih (razviti v tisto smer, ki ne bo škodila naslednjim generacijam oz. ne bo degradirala okolja).«(kranjska. Gora, 2005, str. 45, 46)»Po napovedih Svetovne turistične organizacije se bo obseg evropskega turizma v naslednjih letih podvojil, Srednja in Vzhodna Evropa pa bosta Zahodno Evropo izrinili iz vrha lestvice najbolj priljubljenih destinacij. Francija vseeno ostala najprivlačnejša turistična destinacija, Nemčija pa še vedno predstavlja največji emitivni trg.«slovenija je v primerjavi z Evropo nadpovprečno rastoči turistični trg.«(kranjska. Gora, 2005,str 47) Tabela 1: Napoved rasti turističnih prihodov glede na destinacijo prihoda Bazno leto 1995 Napoved 2010 Napoved 2020 Povprečna letna rast v % Tržni delež 1995 Tržni delež 2020 Svet 565, , ,1 4, Afrika 20,2 47,0 77,3 5,5 3,6 5 Amerika 108,9 190,4 282,3 3,9 19,3 18,1 Vzhodna Azija in Pacifik 81,4 195,2 397,2 6,5 14,4 25,4 Evropa 338,4 527,3 717,0 3 59,8 45,9 Bližnji vzhod 12,4 35,9 68,5 7,1 2,2 4,4 Južna Azija 4,2 10,6 18,8 6,2 0,7 1,2 Vir: Statistični podatki Kranjska Gora 2005, str. 45 Graf 3: Prikaz napovedi rasti turističnih prihodov glede na destinacijo prihoda Vir: Statistični podatki Kranjska Gora 2005, str. 46 Tabela 1 in Graf 3 prikazujeta napoved rasti turističnih prihodov glede na destinacijo prihoda do leta Absolutni podatki so podani v milijonih. Oba vira napovedujeta da bo številoskupnih prihodov in s tem potovanj do leta 2020 skoraj podvojilo. (Kranjska Gora, 2005, str. 45) 24

25 »Ohranjena narava Slovenije predstavlja biser, ki je naša dediščina vnukom. V mnogih državah je narava izrazito manj pestra, pogosto pa tudi precej uničena.«(natura 2000, 2008) 25

26 5. POLETNA PONUDBA GORSKIH CENTROV 5.1. Gorski centri v Sloveniji V Sloveniji imamo 55 smučarskih središč, od tega osem velikih nacionalnega pomena, deset srednje velikih centrov regionalnega pomena in 37 manjših centrov lokalnega pomena. Zabeleženih je še 32 manjših smučišč, ki jih povečini upravljajo društva. Skupno centri upravljajo z 280. žičniškimi napravami, od tega je 6 kabinskih, 53 sedežnic ter 221 vlečnic z okvirno skupno kapaciteto smučarjev na uro. Na 1200 hektarjih površin je 280 kilometrov smučarskih prog. Obratovanje žičniških naprav se giblje v povprečju od 100 do 120 dni v zimskem času oziroma 3 do 4 mesece v sezoni. Ministrstvo za promet pa je skupaj z zunanjimi partnerji pripravilo strategijo gradnje žičniških sistemov. (Združenje slovenskih žičničarjev, 2008)»Cilj strategije je povečati število smučarskih dni, izboljšati učinkovitost in kakovost žičniških naprav, omogočiti razvoj gorskih centrov glede na njihove naravne danosti, smotrno gospodariti s prostorom in turistično dejavnost gorskih centrov razširiti na vse leto, ne le na obdobje med božičem in veliko nočjo. Kar 90 odstotkov prometa na žičnicah je namreč opravljenega v zimskem času.«(združenje slovenskih žičničarjev, 2008) Veliki gorski centri so nacionalnega pomena ter žičniško najbolj razvita. Razvita je tudi sama destinacija. Imajo pa tudi velike prenočitvene kapacitete in bolj ali manj razvito dodatno ponudbo. Ti centri pokrivajo kar 75% vseh prihodkov iz dejavnosti. (Omega consult, 2008, str. 23) V to skupino spadajo ( Wikipedija, 2008): Cerkno Golte Kanin Kranjska Gora Kobla Krvavec Mariborsko Pohorje Rogla Vogel Srednje veliki smučarski centri so sicer žičniško precej razviti, vendar v večini sodijo v nižje ležeča smučišča. Dodatna namestitvena ter druga ponudba v večini primerov ni dovolj razvita. Ti centri predstavljajo okvirno 11% prihodkov. (Omega consult, 2008, str. 23) V to skupino spadajo (Wikipedija, 2008): Bela Kope Ivarčko-Ošven Kalič Rog Črmošnjice Soriška Planina Stari Vrh Straža Bled Velika Planina Zelenica 26

27 Manjši smučarski centri so centri oziroma smučišča, ki imajo samo po par manjših naprav, ki v nekaterih primerih pomenijo dopolnilno dejavnost. Drugi pomembnejši turistični dejavnosti ali lokaciji skupno predstavljajo 4% prihodka. Preostali iz te skupine, ki so pa zelo slabo razviti, so običajno v upravljanju lokalnih skupnosti in klubov ter predstavljajo skupaj samo 10% prihodkov (v razpredelnici so našteti samo nekateri). Ti centri ne predstavljajo velikega pomena, gledano z nacionalnega vidika, vendar je njihov pomen na lokalnih ravneh precejšen. Teh centrov se običajno poslužujejo društva ter šole na lokalnih ravneh in v večini smučarji začetniki lokalne skupnosti. Pomembnost jim daje vloga, ki jo imajo pri vzgoji manjših novih generacij smučarjev, prihodnjih uporabnikov velikih centrov in bodočih tekmovalcev. In dejstvo je, da je mladino potrebno privabiti nazaj v naravo. (Omega consult, 2008, str. 23) V to skupino spadajo (Wikipedija, 2008): Bloke Bukovnik Celjska Koča Črni Vrh Dole Pri Litiji Encjan Horjul-Mrzla Dolina Janina Javornik Jezersko Kandrše Krpin Logarska Dolina Lokve Macesnovec Marela Mašun Mežica Mojstrana Park Kralja Matjaža Pokljuka Poseka Prvine Pungart Ravne Na Koroškem Ribniško Pohorje Rudno Senožeta Sodražica Strmec Luše Šinkov Turn Španov Vrh Trije Kralji Ulovka Vojsko Zatrnik 5.2. Širina poletne ponudbe gorskih centrov Gostinska in namestitvena ponudba V Sloveniji imamo zelo raznolika gostinske ponudbe, ki v veliko primerih odražajo lokalne kulinarične tradicije in nacionalne specialitete. Gostom podarjajo še dodatno doživetje z okusom kraja. Namestitvena ponudba se deli po cenovnih in kvalitativnih rangih na različne tipe. Glede na zahtevo in strukturo ciljnih skupin (kupcev) so to lahko hoteli, moteli, penzioni, koče, apartmajska naselja, zasebni apartmaji in sobe, študentski domovi in kampi ter druge izvirne rešitve, ki ponujajo prenočitev v bolj naravnih ali posebnih okoljih. Gostinsko in namestitveno ponudbo lahko smatramo kot (nujno) osnovno dopolnilno ponudbo gorskih 27

28 športnih centrov na katero pa so posredno vezani. Le ta služi, da center ali destinacija zadrži goste (obiskovale) na lokaciji dlje časa kar pomeni možen višji izkupiček.»podatki Ankete o tujih turistih v Republiki Sloveniji v poletni sezoni 2006 za gorske destinacije kažejo, da je povprečno dnevno turist porabil 62,6 EUR. Če je turist bival v hotelu je porabil povprečno dnevno 82,3 EUR«. (Vogu, 2007, Str. 18) Športno rekreacijska ponudba Ta sklop ponudb je skoraj v vseh primerih neposredno vezan na poletno delovanje gorskih centrov in tako možnosti izkoriščanja dane infrastrukture v poletnih sezonah. - Prevozi na višinske razgledne točke. Žičnice ponujajo možnost, da se pohodniku ali turistu omogoči dostop na višje ležeče točke z izrednimi razgledi v zelo kratkem času in brez napora. - Pohodništvo, ki se lahko izvaja posamezno ali skupinsko po označenih pohodnih poteh, je zelo priljubljena in nezahtevna ponudba. Vse več se ta ponudba dopolnjuje s ponudbo tematskih učnih poti za katere pa večina centrov ali destinacij nudi vodene plačljive oglede. - Planinarjenje in gorništvo je namenjeno bolj zahtevnim in fizično bolj pripravljenim obiskovalcem. Glede na to, da so centri v neposrednem stiku s hribovitim svetom, so iz večine gorskih centrov, kot izhodiščne točke, urejene gorske in druge planinske poti. Centri imajo tako možnost prodaje raznih paketov v povezavi z organiziranimi treking in gorskimi turami. - Nordijska hoja je aktivnost, ki se v zadnjih letih zelo hitro razvija. Je dostopna veliki večini in ima dobre sinergijske učinke na celo telo. Organizirajo se tudi tekmovanja in vodene ture. Slika 1: Razgledna točka, pohodništvo in planinarjenje, nordijska hoja. Vir: internetna stran ATC kanin 2008 in fotografija 4 internetna stran ŠC Pohorje 2008 Zabaviščni parki So v zelo hitrem ravoju zaradi njihove množičnosti aplikacij in možnega visokega obiska. Gorski centri jih ponujajo lahko neposdredno kot aktivnost vezana na infrasturturo žičnic (poletno sankanje in razni prevozi oseb) ali kot posredna ponudba z izkoriščanjem terenov. 28

29 -»Višinski poligon se uporablja s široko paleto aplikacij in je namenjen ljudem, ki so željni dogodivščin. Je odlična preizkušnja za timsko tekmovalnost. Fizični napor, premagovanje strahu in hitro ukrepanje povzročajo intenzivno izločanje adrenalina. Višinski poligon 'Ropes Course' je serija nadzorovanih posameznih ali skupinskih izzivov, ki se lahko uporabljajo v rekreacijske, študijske, razvojne ali terapevtske namene. Število višinskih poligonov po svetu se je skokovito povečalo v zadnjih šestih letih in njihova konfiguracija je lahko zelo široka in primerna tudi za najmlajše.«(šc Pohorje, 2008) -»Paint-Ball je taktična igra, kjer se za nasprotnikovo zastavo bojujeta dve skupini igralcev. Na posebej urejenem poligonu in pod strokovnim sodniškim vodstvom mora vsaka od obeh skupin varovati svojo bazo in hkrati zlomiti nasprotnikov upor pri osvajanju njihove baze. Skupina, ki prva osvoji nasprotnikovo bazo in zastavo, zmaga.«(šc Pohorje, 2008) Slika 2: Primeri višinskih poligonov in Paint-ball opreme. Vir: internetna stran ŠC Pohorje Poletno sankanje je spust v bobu podobnem vozilu po posebnih tirnicah. Proga je speljana običajno precej vijugasto in je pravo adrenalinsko doživetje. Razvije se hitrost tudi do 40 km/h vendar za lažje zaviranje in zmanjšanje hitrosti je na razpolago tudi ročna zavora. (ŠC Pohorje, 2008) - Poletno sankanje na saneh s kolesi. Poletno sankanje je omogočeno tudi s sanmi na kolesih. V obvezno opremo spada čelada, običajno se uporabljajo tudi rokavice. Vožnja po lažjih in bolj položnih progah je primerna tudi za otroke v spremstvu staršev. Omogoča zabavo v večjih skupinah. (ŠC Pohorje, 2008) - Vožnja z velikimi skiroji»monster rollerji«je podobne narave kot sankanje na saneh s kolesi, le da se skupina odloči za drugo prevozno sredstvo, ki je podobno skiroju z velikimi gumami, ki omogočajo spust po različni sestavi terena. Tudi v tem primeru je obvezna čelada. (ŠC Pohorje, 2008) 29

30 Slika 3: Poletno sankališče, sankanje na saneh s kolesi, vožnja z»monster rollerjem«vir: internetna stran ŠC Pohorje Parki in tobogani za najmlajše so namenjeni zabavi otrok, učencev in dijakov in so v ponudbah gorskih centrov v porastu. Gorski center Mariborsko Pohorje ima zelo dobro razvito ponudbo športnih dni in za zaključek šolskih dni za učence in dijake posebne zabavnorekreativne programe. Za družine in otroke je lep primer indijska vasica, kjer je organizirano aktivno varstvo otrok dogodkov in rojstnih dni za zaključene skupine. Pod to skupino spadajo poligoni, prirejeni za mlajšo generacijo, ter na nižjih višinah vodne drče in tobogani za spust z zračnicami. Vse se dogaja pod vodstvom in nadzorom inštruktorjev. (ŠC Pohorje, 2008) Slika 4: Vodna drča, tobogan in trampolin za otroke. Vir: internetna stran ŠC Pohorje 2008 Kolesarstvo V zadnjih letih se je močno razvilo gorsko kolesarstvo ter spusti in tekme na MTB progah.in parkih. Veliko vlogo pri temu ima Olimpijski Komite Slovenije, ki v sodelovanju z gorskimi centi pospešuje akcijo Slovenija kolesari in tem odpira za gorske centre povsem novo nišo. -Rekreacijsko in gorsko kolesarstvo je, s pomočjo hitre širitve temu namenjenih poti, zelo priljubljeno v poletnih vročih dnevih. Običajno so poti speljane v neposrednem stiku z naravo, preko travnikov, gozdov in ob rekah so različnih dolžin ter zahtevnosti, tako da si lahko vsak izbere sebi primerno turo. (ŠC Pohorje, 2008) -Kolesarstvo MTB parki so proge, običajno speljane po gozdnih in drugih poteh, ki pa v samem spustu vključujejo tako zemeljske kot lesene objekte s skoki in ovirami. Običajno so speljani v različnih težavnostnih stopnjah in so primerni tako za začetnike (priporočljiv je obisk v spremstvu inštruktorjev) in za bolj izkušene voznike. Je področje, ki je v razvoju, in ob tem se organizira nemalo prireditev in tekmovanj. (ŠC Pohorje, 2008) 30

31 Slika 5: Kolesarstvo: rekreacijsko, gorsko in v MTB parku. Vir: internetna stran ATC Kanin Jadralno padalstvo je v gorskem svetu prisotno v veliki meri. Je športna disciplina, ki zajame zelo ozko tržno nišo. Vendar se pogosto poslužuje žičniške infrastrukture za doseganje visokih višinskih razlik v kratkem času. Običajno so v gorskih centrih organizirani tudi skoki s padalom v tandemu. Skoki v tandemu so zelo atraktivna in emocij polna doživetja. Tudi cene so običajno precej visoke, ker so vezane na zelo visoko strokovno znanje in drago opremo. Pristop do možnih kupcev te ponudbe je precej individualen in specifičen. Možnost poleteti v nebo je bilo od zmeraj skrito v željah človeštva. Slika 6: Jadralno padalstvo. Vir: internetna stran ATC Kanin Poleti s toplogrednimi baloni, zmajarstvo. Podobni poskusi poleteti v modro nebo so tudi poleti s toplogrednim balonom, ki ga ponujajo nekateri centri in so glede na padalstvo bolj»varni«ali vsaj tako delujejo. Zmajarstvo se deli na jadralno zmajarstvo in poleti z motornimi zmaji, kar je le v redkih primerih vezano na gorske centre. - Jahanje in golf sta športa z že dolgo tradicijo, namenjena rekreaciji v naravnem okolju. - Za vrhunske športnike poleg fitnes centrov, igrišč in telovadnic, namenjenih za priprave športnih ekip, se na Rogli, ki je od leta 1997 prvo olimpijsko središče v Sloveniji, izvajajo aklimatizacijski treningi. S svojo lego, milo klimo in vrsto vrhunskih športnih objektov so primerna za kondicijske in taktične priprave športnikov. 31

32 Dodatne ponudbe - welness»ker so današnji dnevi in življenje podrejeni hitremu tempu in stresu, časa za razvajanje duše in telesa ter prepotrebnega počitka pa je vedno manj, so v hitrem razvoju Welness centri.«(šc Pohorje, 2008) Centri so običajno opremljeni z bazeni, savnami, SPA in fitnes centri ter ponujajo vse v povezavi s sprostitvijo in nego telesa. Ponujajo tudi masaže in različne terapije ter tratmaje. Klimatsko zdravilišče na Rogli je edinstveno in znano po visokogorski klimi, ki blagodejno vpliva na obolenje dihal, alergije, obolenja oči in kože ter na krvna obolenja, višinske priprave, kondicijske priprave in rehabilitacijska zdravljenja športnikov. Terme pa še posebno blagodejno vplivajo na uspešne rehabilitacije športnih in drugih poškodb Poslovni turizem Seminarji, delavnice»team building«in športne igre za podjetja V zeleni oazi gozdov, stran od mestnega vrveža, v miru in tišini, ki ga zmoti le šumenje smrek, nastajajo idealni prostori, kjer podjetja vedno pogosteje organizirajo seminarje, predavanja, izobraževanja, poslovna srečanja, manjše/interne sestanke, analize, sprejemanje pomembnih in manj pomembnih odločitev in neformalna srečanja. Da pa se seminarji, izobraževanja, konference ne odvijajo samo v dvoranah, se podjetja vedno več poslužujejo tudi»team building programov«, teamskih iger, doživetij v naravi in druženje, tako v adrenalinu kot v bolj sproščujočih aktivnostih. (ŠC Pohorje, 2008) Slika 7: Skupinske delavnice»team building«za podjetja. Vir: internetna stran ŠC Pohorje Učne poti So namenjene spoznavanju tako naravnih kot kulturno-zgodovinskih zanimivosti. Ozaveščanje ljudi je kot dodatna ponudba centrom. Tudi dopusti niso več namenjeni samo poležavanju in odmoru, vedno več se jih odloča za destinacije, kjer se lahko poleg sprostitve še izobražujejo. Še posebno je to zanimivo za družine, kjer tudi čas dopusta je lahko namenjen učenju.»širijo se Učne poti Natura 2000, ki so evropsko ekološko omrežje posebej varovanih območij. Glavni cilj EU je zagotoviti ohranitev biotske raznovrstnosti v evropskem 32

33 prostoru za naslednje rodove, in sicer tako, da varuje naravne habitate ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Pri tem pa ne izključuje človeške dejavnosti«(wikipedija, 2008). -»Naravoslovna učna pot je pešpot, speljana po gozdni, travnati ali grmičevnati ali hriboviti pokrajini in je namenjena naravoslovnemu izobraževanju, spoznavanju gozdnih rastlin, živali, gozdarstva, tradicionalnih obrti in naravnih pojavov. Sprva so se pojavile gozdne učne poti, ki so nastale v industrijskih državah zahodne Evrope. V Sloveniji pa so se začele pojavljati po letu Tovrstne pešpoti so navadno dolge nekaj kilometrov, lahko dostopne in namenjene sprehajalcem. Opremljene so s tablami, na katerih so komentarji o geoloških, živalskih in rastlinskih zanimivostih«. Zgodovinska učna pot je v osnovi enako sestavljena, le da se vsebina poti nanaša na zgodovinske dogodke ter ostanke iz preteklosti. Poti so lahko tudi tematske in obravnavajo določeno temo, šego ali običaj v okolici. (Wikipedija, 2008) Slika 8: Primer naravoslovne učne poti in muzeja na prostem. Vir: internetna stran Wikipedija prosta enciklopedija 2008»Muzej na prostem je posebna oblika muzeja, katero poznajo še pod drugačnimi poimenovanji, kot so: etnopark, ekomuzej in v strokovnih krogih skansen. Začetek tovrstnih muzejev sega v leto 1891«.»Največkrat pridejo v poštev, kadar gradbeništvo posega po vse večjih površinah podeželja in uničuje njegovo strukturo in kulturo. Včasih je bila to industrija, danes pa so to satelitska naselja okoli večjih mest. Tako izginja kulturna identiteta krajev, šege in običaji ter stara bivalna kultura. Določene vredne objekte je zato potrebno demontirati in ponovno sestaviti z vsemi vsebinami v muzeju na prostem«. (Wikipedija, 2008) Možnost trženja dopolnilnih dejavnosti s strani podjetja ATC Kanin je zelo močno vezano na naravno sturkturo okolja kjer se naprave nahajajo. Gledeno z vidika lokacije moramo omeniti da ima podjetje v upravljanju več tipologij zemljišč in s tem tudi možnost za razvoj različnih tržnih proizvodov (ponudb). Smučarski tereni se nahajajo v visokogodju vendar je spodnja»a«postaja gondolske žičnice na višini 430 m kar pomeni, da so v višinski razliki do 2202 m kjer se nahaja zgornja postaja»d«postaja še dve vmesni postaji. Ti dve se nahajata ena v gozdnem območju postaja»b«, ki trenutno služi kot izhodišče za MTB proge in druga na višini gozdne meje postaja»c«, do katere vodi tudi gozdna pot. Kot je že predhodno omenjeno pa podjetje upravlja še z dodatnimi zemljišči ki se nahajajo v sosednji vasi Čezsoči. 33

34 6. PRIMERJALNA ANALIZA 6.1. Izbor gorskih centrov za primerjavo Za primerjavo sem izbrala iz skupine velikih gorskih centrov, ki pomenijo na slovenskem trgu kar tri-četrtine vseh prihodkov iz poslovanja centrov, samo pet in to iz dveh vidikov. En vidik je bila visokogorska postavitev terena in primerljiva konfiguracija centrov Krvavec in Vogel s centrom Kanin. Vsi trije so dostopni le s kabinsko žičnico, ki smučarje in obiskovalce pripelje iz doline. Na le-to pa so tudi močno vezani glede ponudbe na nadmorski višini od 1800 do 2200 m. Ostale tri centre: Kranjsko goro, Roglo Mariborsko Pohorje pa sem si izbrala zaradi obširne ponudbe in smernic, ki jih s tem dajejo v razvoju poletnih ponudb ostalim centrom. Večino športno-rekreacijske ponudbe poletne sezone so razvili v zadnjih nekaj letih, kar se vidi tudi iz povečanega obiska v poletnem obdobju. Vsa tri smučišča se nahajajo na nižje ležečih terenih (nadmorska višina je od okoli 500 do 1500 m). Skupna jim je tudi milejša klima in vsi trije smučarski centri so dostopni z avtomobilskim prevozom. - RTC KRVAVEC :»Prijazen in nasmejan«nadmorska višina: 1450 m 1971 m; površina: 94 ha. Dnevi obratovanja v letu 2007: 142 dni v zimski in 121 dni v poletni sezoni. Število prevoženih oseb v letu 2007: v zimski in v poletni sezoni. Planirane investicije v obdobju : 50. letnica obstoja in nova 4-sedežnica. - VOGEL 1964: V sožitju z naravo v deželi sanj Nadmorska višina: m; površina: 78 ha. Dnevi obratovanja v letu 2006: 112 dni v zimski in 187 dni v poletni sezoni. Število prevoženih oseb v letu 2006: v zimski in v poletni sezoni. Planirane investicije v obdobju : projekt izgradnje štirih štirisedežnic, razširitev smučišča, povečanje parka za deskarje, ureditev gostinskega lokala, izgradnja novega gostinskega lokala, projekt zasneževanja, projekt adaptacije brunaric, projekt Alpinetum. - RTC KRANJSKA GORA : Nadmorska višina: m; površina: 125 ha. - ŠC POHORJE - POHORSKA VZPENJAČA :»Pohorje poleti«nadmorska višina: ; površina: 220 ha. Planirane investicije v obdobju : okoli evrov, 2 sedežnici in 2 hotela. 34

35 - ROGLA :»V harmoniji z naravo«nadmorska višina: m; površina: 90 ha. Dnevi obratovanja v letu 2007: 121 dni v zimski sezoni. Število prevoženih oseb v letu 2007: v zimski sezoni. Planirane investicije v obdobju : okoli evrov Primerjava poletne ponudbe izbranih gorskih centrov Tabela 2: Primerjava poletne ponudbe izbranih gorskih centrov. Hoteli, moteli, Penzioni, zasebne sobe, apartmaji Planinske koče, Planine Kampi OCENA Gostilne Kmečki turizmi, Koče Turistične kmetije Bari, okreščevalnice Nočna zabava in druga zabava, Pubi OCENA Organizirani programi za podjetja Golf Večje Sejne Dvorane Seminarski centri, dvorane OCENA Kulturne zgodovinske znamenitosti Kulturne ali tematske učne poti Zgodovinske učne poti Naravne znamentosti Naravoslovne učne poti, ali zelišča, OCENA SKUPNA OCENA Namestitev Gostinstvo Poslove ponudbe Učne poti KANIN * * * * * * * * * * * * * * * ( ocena od 1-5) ,7 KR. GORA * * * * * * * * * * * * * * * * * ( ocena od 1-5) ,5 KRVAVEC * * * * * * * * * * * * * * * * ( ocena od 1-5) ,5 POHORJE * * * * * * * * * * * * * * * * ( ocena od 1-5) ,9 ROGLA * * * * * * * * * * * * * * * * * * ( ocena od 1-5) ,1 VOGEL * * * * * * * * * * * * * * * * * * ( ocena od 1-5) ,2 Vir: raziskava diplomske naloge Tabela 2 je namenjena primerjavi izbranih centrov v razvitosti njihovih poletnih ponudb. Ponudbe, ki so razdeljene na sklope, pa nimajo vse enake teže, zato jih je težko razporediti in pravilno ovrednotiti. Dejstvo pa je, da iz ocen posameznih sklopov lahko razberemo veliko prednost, ki jo ima Mariborsko Pohorje. Vendar moramo razumeti, da se ta center nahaja v neposredni bližini drugega največjega mesta v Sloveniji, Maribora. Rogla in Kranjska Gora si delita 2. mesto, čeprav je Kranjska gora rahlo v prednosti zaradi večje gostinske in večerne ponudbe. Kar se tiče nivoja in širine ponudbe, je Rogla bolj zanimiva in višje pozicionirana. Lepo povezavo ji daje sodelovanje z Zreškimi termami. 35

36 Krvavec, Vogel in Kanin so visokogorska smučišča. Dostop na smučišča je z gondolsko žičnico, kar pomeni, da se dosti bolj vežejo na dogajanje v dolini. Med tremi smučarskimi središči je v temu delu Vogel najbolj razvit tudi zaradi bližine Bohinjskega jezera, ki je zelo močna in priljubljena turistična destinacija. Krvavec, ki pa se nahaja v bližini Ljubljane izkorišča številni obisk dnevnih gostov čeprav ima v primerjavi s Kaninom ta del slabše razvit Tabela 3: Primerjava poletne ponudbe izbranih gorskih centrov. Prevoz na visoke razgledne točke Urejene sprehajalne in poghodne poti Urejene Gorske poti Organizirane ture, Nordijska hoja, Urejene kolesarske poti Downhill in MTB proge Poletnpo sankališče Višinski poligoni, adrenalinski poligoni Poligoni, tobogani.. Za otroke Aktivno varstvo otrok Jadralno Padalstvo, in drugi zračni športi Jahanje Telovadnice Welness centri Termalni centi ali zdravilišča Objekti za profesionalne športnike SKUPNA OCENA SKUPAJ OCENA OBEH TABEL Šport in rekreacija KANIN * * * * * * * * * ( ocena od 1-5) ,3 2,46 KR. GORA * * * * * * * * * * * * * * * ( ocena od 1-5) ,8 3,13 KRVAVEC * * * * * * * * ( ocena od 1-5) ,1 2,29 POHORJE * * * * * * * * * * * * * * ( ocena od 1-5) ,1 4,00 ROGLA * * * * * * * * * * * * * ( ocena od 1-5) ,6 3,31 VOGEL * * * * * * * * * * * * * * ( ocena od 1-5) ,1 3,17 Vir: raziskava diplomske naloge Zgornja Tabela 3 je namenjena primerjavi športne in rekreacijske ponudbe gorskih centrov. Če analiziramo stanje Kaninskega centra, lahko vidimo, da izstopajo samo določene ozko usmerjene ponudbe ali aktivnosti (pohodništvo, kolesarstvo in jadralno padalstvo). Kaninski center nima razvitih ponudb poligonov ali zabaviščnih parkov in posebnih ponudb za mlajše generacije. Tudi večina druge ponudbe (Welnes in termalni centri in celotna infrastruktura za potrebe športnih ekip), ki je vezana na dolino je precej slabo razvita oziroma je sploh ni. Po točkah je Kanin zelo blizu s Krvavcem, ki je pa zadnji v tem predelu. Iz analize je razvidno, da je potrebno tako v gorskem centru Kanin, kot v sami destinaciji Bovec še precej napraviti, da bi lahko dosegali konkurenčnost na slovenskem trgu. 36

37 7. ŠIRITEV POLETNE PONUDBE NA KANINU 7.1. Analiza smotra širitve Graf 4: Prikaz števila obratovalnih dni v poletnih sezonah od leta 2000 do leta LETO Graf 5: Prikaz rasti števila obiskovalcev v poletnih sezonah od leta 2000 do leta LETO Vir za oba grafa: statistike podjetja ATC Kanin Z letom 2000, po prenovi krožno kabinske žičnice, se je podjetje začelo posvečati tudi poletnemu delu sezone. To je razvidno v Grafu 4 in Graf 5, kjer lahko vidimo, da s povečanjem števila obratovalnih dni, najprej do 40 in nato do okvirno 80 obratovolnih dni v sezoni, se je začela proporcionalno višati tudi obiskanost. V zadnjih par letih se vidi, da čeprav se ni bistveno spremenilo število obratovalnih dni so se obiski iz leta v leto vseeno povišali. Delna stagnacija se opazi po letu 2004, ko je dolino prizadel potres. Obisk v zadnjih dveh letih pa se je skoraj podvojil na kar so vplivala vlaganja v promocijo in razpoznavnost gorskega centra v poletnem času in delne širitve ponudbe In s tem potrjujem hipotezo 3, da so vlaganja v poletni del sezone smotrna ker pripomorejo k boljši obiskanosti. 37

38 7.2. Predstavitev»Učne poti po Prestreljeniških podihkaninsko pogorje (Visoki Kanin m), je del Zahodnih Julijskih Alp. Apnenčasto pogorje je zaradi smučišč in kraških pojavov eden najbolj zanimivih delov Zgornjega Posočja. Na obeh straneh grebena so značilne obsežne visokogorske kraške planote, polne površinskih kraških in ledeniških pojavov. Del njih so tudi Prestreljeniški podi z zgornjo postajo žičnice, okrepčevalnico in smučišči.«kot v uvodni informacijski tabli omenja doktor, profesor Jurij Kunaver, ki je tudi vsebinski avtor omenjene poti. Naravoslovna pot odlično povzema razsežnosti in posebnosti Kaninskega pogorja. Je skupni imenovalec za predstavitev tega edinstvenega naravnega okolja (visokogorski kras), njegovega nastanka in delovanje človeka v njem (smučanje ter Kanin poleti). (Kunaver, 2008) Glavna informacijska tabla na spodnji postaji krožno kabinshke žičnice Slika 9: Informacijska tabla Naravoslovne učne poti. Informacijska tabla prikazana na Slika 9: Informacijska tabla Naravoslovne učne poti., je locirana ob vznožju smučišča (spodnja postaja žičnice) in je dostopna vsem obiskovalcem doline. Njen pomen je v predstavitvi nove ponudbe in povabilu bralcev, da se dvignejo s pomočjo žičnice na Prestreljeniške pode, kjer se nahajaja učna pot. Geografske značilnosti okolja predstavlja pot s sedmimi informacijskimi tablami namenjene izobraževanju v sprostitvenem naravnem okolju v povezavi z rekreacijo. Nahaja se v neposredni bližini okrepčevalnice Prestreljenik ( zgornja postaja žičnice). Ogled poti terja od obiskovalcev okvirno eno uro časa med branjem in sprehodom po podih. 38

39 Prikaz lokacije učne poti z vrisanimi lokacijami informacijskih tabel Slika 10: Prikaz lokacije učne poti. T01 - Kaninsko pogorje, Prestreljeniški podi in gore okrog njih, udornice. T02 - Kaninsko pogorje, pašništvo, planinstvo in smučanje. T03 - Kamnine Kaninskega pogorja. T04a - Površinski in podzemeljski kraški pojavi Kaninskega pogorja. T04b - Ledeniško preoblikovanje kaninskega površja (Kaninskega pogorja). T05 - Flora Prestreljeniških podov in Kaninskega pogorja. T06 - Živalski svet Kaninskega pogorja. Prikaz informacijskih tabel Naravoslovne učne poti Slika 11: Prikaz informacijskih tabel učne poti. 39