ANALIZA TURISTIČNE POTROŠNJE V LETU 2014

Transcription

1 ANALIZA TURISTIČNE POTROŠNJE V LETU 2014 Zaključno poročilo NAROČNIK: TURIZEM LJUBLJANA KREKOV TRG LJUBLJANA IZVAJALEC: INTERSTAT D.O.O. ULICA ŠKOFA MAKSIMILIJANA DRŽEČNIKA MARIBOR Maribor, december 2014

2 PROJEKTNA EKIPA MARKO DIVJAK, direktor DANIJEL TADENC, organizacijski vodja IZJAVA O VAROVANJU OSEBNIH PODATKOV ANKETIRANCEV Podjetje interstat d.o.o. je v skladu s kodeksom ESOMAR (The world organisation for enabling better research into markets, consumers and societies) zavezano k varovanju osebnih podatkov anketirancev. Podjetje Interstat d.o.o. v vseh pogledih preprečuje, da bi bilo mogoče prepoznati identiteto anketirancev. Vse spremenljivke oziroma polja, ki bi lahko neposredno kazala na identiteto anketirancev, so iz podatkovne baze in poročil odstranjena. Prav tako so odgovori anketirancev fizično ločeni od podatkov anketirancev. Vsak poskus namerne identifikacije anketirancev ali razkritje identitete anketirancev s strani naročnika ali podjetja Interstat d.o.o. pomeni kršitev zgoraj omenjenega kodeksa. Zaključno poročilo Stran 2

3 KAZALO VSEBINE 1. POVZETEK UVOD METODA RAZISKAVE OSNOVNE ZNAČILNOSTI ANKETIRANIH GOSTOV NAČIN PRIHODA DO LJUBLJANE IN PREVOZ PO LJUBLJANI MOTIV PRIHODA GOSTOV V LJUBLJANO SPLOŠNO ZADOVOLJSTVO Z OBISKOM LJUBLJANE POTROŠNJA OBISKOVALCEV LJUBLJANE PRIMERJAVA DEJANSKE POTROŠNJE S PRIČAKOVANJI KVALITATIVNA ZAZNAVA LJUBLJANE IN PONOVNI OBISK LJUBLJANE INVALIDNOST OZ. ZMANJŠANA MOBILNOST PRILOGA VPRAŠALNIK Zaključno poročilo Stran 3

4 1. POVZETEK V poročilu prikazujemo rezultate raziskave, ki smo jo izvedli med gosti ljubljanskih nastanitvenih objektov v letu V vzorec smo skupaj zajeli gosta smo jih anketirali poleti (avgust september), 999 pa jeseni (oktober-november). Ugotavljali smo motiv prihoda v Ljubljano, strukturo turistične potrošnje (skupno dnevno porabo in potrošnjo po posameznih kategorijah) ter predloge za izboljšanje turistične ponudbe v Ljubljani. MOTIV PRIHODA Dobrih 40 odstotkov (42,9 %) vseh anketiranih gostov je v Ljubljano prišlo na počitnice, slaba tretjina (32,9 %) pa na poslovni obisk. Dobro desetino vprašanih (11,4 %) predstavljajo izletniški oz. tranzitni gostje, dobrih 5 odstotkov gostov (5,5 %) pa se je v Ljubljani udeležilo kongresa, konference oz. poslovnega dogodka. V spodnji tabeli so povzete izstopajoče značilnosti posameznih segmentov gostov glede na motiv prihoda. Navajamo samo tiste značilnosti, po katerih gosti v posameznem segmentu nadpovprečno izstopajo, torej je njihov delež za 5 ali več odstotnih točk višji od skupnega povprečja. V segmentu počitniških gostov so npr. nadpovprečno zastopane ženske. To pomeni, da je delež žensk med počitniškimi gosti za 5 ali več odstotnih točk višji kot na skupnem vzorcu anketiranih turistov. Prav tako med počitniškimi gosti beležimo pomembno višji delež upokojencev, tistih, ki so v Ljubljano prišli s partnerjem, družino/sorodniki ali prijatelji, gostov, ki so prenočili v nižje kategoriziranih nastanitvenih objektih in gostov, ki so tokrat Ljubljano obiskali prvič. TABELA 1. Povzetek izstopajočih značilnosti posameznih segmentov gostov po motivu prihoda Počitnice Kultura Izleti Kongres, konferenca Poslovni obisk - Ženske - Upokojenci - Prišli s partnerjem, družino ali s prijatelji - Bivajo v hostlu ali hotelih z 1 ali 2* - Prvič v Lj SPLOŠNO ZADOVOLJSTVO - Ženske & Italijani - Upokojenci & dijaki/študenti - Prišli s prijatelji ali v organizirani skupini - Bivajo v hotelih s 3* - Nižja PDB (2 noči) - Prvič v Lj - Ženske Japonci - Dijaki/študenti - Prišli s prijatelji ali v organizirani skupini - Bivajo v hotelih s 3* in v nastanitvah nižje kategorije - Nižja PDB (2 noči) - Prvič v Lj Slovenci - Zaposleni v javnem sektorju - Prišli sami ali s kolegi, poslovnimi partnerji - Bivajo v hotelih s 3* - Nižja PDB (2 noči) - Četrtič ali večkrat v Lj - Moški Zaposleni v zasebnem sektorju - Prišli sami ali s kolegi, poslovnimi partnerji - Bivajo v hotelih s 4 in 5* - Višja PDB (skoraj 4 noči) - Tretjič ali večkrat v Lj Dobra polovica anketiranih gostov (54,3 %) je bila z obiskom Ljubljane zelo zadovoljna, dobrih 40 odstotkov (42,5 %) gostov pa je bilo zadovoljnih. Povprečna ocena zadovoljstva na 5-stopenjski lestvici tako znaša 4,5. Zaključno poročilo Stran 4

5 POVPREČNA DOBA BIVANJA Povprečna doba bivanja (PDB) anketiranih gostov v Ljubljani znaša nekaj manj kot 3 dni in je v poletnem obdobju nekoliko daljša kot v jesenskem obdobju. TURISTIČNA POTROŠNJA Skupna povprečna dnevna potrošnja anketiranih turistov je v letu 2014 znašala 132,65 EUR. Dobro polovico (51,2 %) skupne dnevne potrošnje predstavlja strošek nočitve z zajtrkom. Stroški hrane in pijače predstavljajo skoraj petino (19,6 %), stroški nakupovanja pa okrog 14 odstotkov skupne dnevne potrošnje. Izdatki za ostale namene v strukturi skupne dnevne potrošnje predstavljajo relativno nizke deleže. Primerjava po obdobjih pokaže, da je bil strošek nočitve z zajtrkom v jesenskem obdobju nekoliko višji kot v poletnem obdobju, medtem ko se povprečna dnevna potrošnja po ostalih kategorijah bistveno ne razlikuje. Primerjava obeh jesenskih obdobij merjenja pokaže, da se je povprečna dnevna potrošnja anketiranih turistov v jeseni letošnjega leta malenkost zvišala, in sicer za 1,72 odstotka glede na leto Če pogledamo povprečno dnevno potrošnjo po posameznih kategorijah turistične potrošnje, vidimo, da so se letos nekoliko znižali stroški nočitve z zajtrkom (za 4,16 %) in stroški prevoza po Ljubljani (za 41,23 %), pri večini drugih kategorij pa se je povprečna dnevna potrošnja nekoliko povišala najbolj za kongresno-poslovne storitve (za 68,42 %), kulturo (za 54,51 %) in nakupovanje (za 31,27 %). Poleg tega v letošnjem letu opažamo tudi precej višji strošek prevoza do Ljubljane na osebo. Tokrat so anketirani turisti v povprečju za prevoz do Ljubljane porabili dobrih 317 EUR na osebo, v letu 2013 pa 212 EUR na osebo. V spodnji tabeli so povzete izstopajoče značilnosti tistih gostov, katerih skupna povprečna dnevna potrošnja je višja ali nižja od potrošnje celotnega vzorca anketiranih turistov. TABELA 2. Povzetek izstopajočih značilnosti posameznih segmentov gostov, ki trošijo več oz. manj od povprečnega gosta Nadpovprečna skupna dnevna potrošnja Podpovprečna skupna dnevna potrošnja - Moški - Ženske Japonci, Kitajci, Američani - Belgijci, Nizozemci, Nemci, Francozi, - Zaposleni v zasebnem sektorju; Slovenci, Izraelci in gosti iz Velike Britanije samozaposleni in upokojenci - Zaposleni v javnem sektorju & dijaki/študenti - Prišli na izlet, kongres/konferenco ali na - Prišli na počitnice ali na kulturno prireditev poslovni obisk - Bivali v hotelu s 3* ali v nižje kategoriziranih - Bivali v hotelu s 4 ali 5* nastanitvenih objektih - Potrošnjo ocenjujejo kot večjo od pričakovanj Dobrih 70 odstotkov (72,3 %) anketiranih gostov ocenjuje, da je bila njihova potrošnja skladna s pričakovanji. Le dobra desetina (11,9 %) gostov ocenjuje, da je dejanska potrošnja presegla njihova pričakovanja, okrog 15 odstotkov gostov pa navaja, da so potrošili manj denarja, kot so pričakovali. KVALITATIVNA ZAZNAVA LJUBLJANE V raziskavi smo preverili tudi kvalitativno zaznavo Ljubljane. Goste smo povprašali, kaj jim je v Ljubljani všeč, kaj jim ni všeč in kakšni so njihovi predlogi za izboljšanje turistične ponudbe. Med pozitivnimi značilnostmi Ljubljane so gosti v največji meri izpostavili lepoto mesta in arhitekturo (54,4 %), atmosfero v mestu, prijaznost ljudi (36,6 %) in čistočo (9,6 %). Med negativnimi značilnostmi Ljubljane pa so anketiranci v največji meri izpostavili neurejen promet (27,0 %), slabo vreme (17,9 %) in visoke cene (10,6 %). Med predlogi za Zaključno poročilo Stran 5

6 izboljšanje turistične ponudbe v Ljubljani so anketiranci v največji meri izpostavili boljše informiranje (24,3 %), več zabave, vključno z daljšim odpiralnim časom lokalov (10,7 %) ter boljšo prometno urejenost (7,3 %) oz. boljše prometne povezave z ostalimi mesti (6,8 %). Dobra desetina (13,8 %) vprašanih je navedla, da ni potrebe po izboljšanju, da je torej že sedaj vse v redu. Velika večina, kar 94 odstotkov vseh anketiranih turistov, je zatrdila, da se namerava v prihodnje še vrniti v Ljubljano. Zaključno poročilo Stran 6

7 2. UVOD V okviru raziskave med hotelskimi gosti smo zbirali osnovne informacije o bivanju v Ljubljani in o razlogih prihoda, podatke o strukturi potrošnje ter predloge za izboljšanje turistične ponudbe. Hotelske goste smo anketirali ob zaključku njihovega bivanja v Ljubljani, v vzorec pa smo zajeli hotelske goste v vseh ključnih nastanitvenih objektih, in sicer proporcionalno glede na število realiziranih prihodov v letu V letu 2014 smo izvedli raziskavo v dveh delih, najprej v obdobju od avgusta do septembra (poletje) in nato v obdobju od oktobra do novembra (jesen). Tako smo v raziskavo vključili tako počitniške kot poslovne goste. Preverili smo, kako gosti/turisti vidijo Ljubljano kot turistično destinacijo; kaj jim je všeč in česa si želijo; kakšni so razlogi njihovega obiska; kako preživljajo svoj čas v Ljubljani in koliko denarja potrošijo za različne namene. Osnovni cilji te raziskave so bili: (a) opredeliti strukturo gostov glede na motiv prihoda oz. namen obiska, (b) analizirati strukturo turistične potrošnje ter (c) opredeliti močne in šibke strani ljubljanske turistične ponudbe z vidika gostov. Z anketnim vprašalnikom smo zbrali podatke o: namenu obiska Ljubljane, načinu potovanja (s kom? od kod? kako?), načinu prevoza po Ljubljani, dolžini bivanja v Ljubljani, pogostnosti obiskovanja Ljubljane, strukturi potrošnje in porabi denarja, zadovoljstvu z obiskom Ljubljane, všečnosti Ljubljane kot turistične destinacije, nameri po ponovnem obisku Ljubljane, predlogih glede (izboljšanja) turistične ponudbe, oceni prilagojenosti posebnim zahtevam invalidnih oseb, demografskih značilnostih anketirancev. Zaključno poročilo Stran 7

8 3. METODA RAZISKAVE Ciljna skupina: Ciljno skupino so predstavljali gostje, ki so v času anketiranja bivali v izbranih hotelih. Velikost realiziranega vzorca: V raziskavi smo anketirali gosta izbranih hotelov. Standardna napaka skupnega vzorca pri 95-odstotni stopnji zanesljivosti znaša +/- 2,2 odstotne točke, kar omogoča zanesljivo posploševanje rezultatov vzorca na celotno ciljno skupino. Standardna napaka posameznega merjenja (poletje in jesen) znaša +/- 3,1 odstotne točke. Vzorčenje in priprava vzorca: Uporabili smo stratificiran vzorec. Stratume smo določili proporcionalno po kategorijah nastanitvenih objektov, pri čemer smo izhajali iz podatkov o številu prenočitev v posameznih hotelih v letu 2013, ki smo jih dobili s strani naročnika. Najprej smo izračunali, koliko anket je potrebno opraviti znotraj posamezne kategorije nastanitvenih objektov, nato pa smo število anket proporcionalno porazdelili med izbrane nastanitvene objekte znotraj vsake kategorije. Podatki o strukturi načrtovanega vzorca so predstavljeni v spodnjih tabelah. TABELA 3. Struktura načrtovanega vzorca po kategorijah nastanitvenih objektov Kategorija Število prenočitev Delež prenočitev Načrtovani vzorec Hoteli 5 * , Hoteli 4 * , Hoteli 3 * , Hoteli 2 * ,69 55 Hoteli 1 * ,59 55 Hostli , Skupaj , *Podatki predstavljajo število ustvarjenih prenočitev v obdobju od avgusta do novembra Pri izračunu deležev ustvarjenih prenočitev po kategorijah nastanitvenih objektov smo izhajali iz podatka o povprečnem številu ustvarjenih prenočitev na mesec (v posameznih hotelih in kategorijah nastanitvenih objektov). Iz zgornje tabele je razvidno, da je bila v letu 2013 dobra polovica (52,3 %) vseh prenočitev realizirana v hotelih s štirimi zvezdicami, 29 odstotkov prenočitev pa v hotelih s tremi zvezdicami. Vzorec smo torej pripravili tako, da le-ta proporcionalno odraža zastopanost gostov v različnih kategorijah nastanitvenih objektov v analiziranem obdobju. V naslednjem koraku smo znotraj vsake kategorije nastanitvenih objektov izbrali posamezne objekte, v katerih smo nato izvedli anketiranje gostov. Pri izračunu števila anket, ki jih je bilo potrebno opraviti v posameznem izbranem objektu, smo prav tako izhajali iz podatkov o številu prenočitev v teh objektih. Opozoriti je potrebno še na to, da anketiranje ni potekalo v vseh objektih določene kategorije, temveč samo v nekaterih objektih, ki so v letu 2013 ustvarili največ prenočitev. Zaključno poročilo Stran 8

9 TABELA 4. Struktura načrtovanega in realiziranega vzorca po izbranih nastanitvenih objektih pri obeh merjenjih v letu 2014 Izbrani hoteli Iz zgornje tabele je razvidno, da struktura realiziranih vzorcev ne odstopa od strukture načrtovanih vzorcev. Termin anketiranja: 2014 avgust in september (poletje) Načrtovani Realizirani vzorec vzorec 2014 oktober in november (jesen) Načrtovani vzorec Realizirani vzorec Anketiranje je potekalo med 1. avgustom in 30. novembrom SKUPAJ Načrtovani vzorec Realizirani vzorec H 5* Lev H 4* Plaza Hotel Slon Best Western Austria Trend Hotel Grand Hotel Union Executive Grand Hotel Union Business Mons Central Hotel Hotel Cubo H 4 * - skupaj City Hotel Ljubljana Park Ljubljana Resort M hotel H3 * Hotel Meksiko Hotel Pri Mraku H 3 * - skupaj H 2 Emonec H 1 Bit Center Hostel Celica HO Hostel Tresor Hostli - skupaj Vsi hoteli - SKUPAJ Zaključno poročilo Stran 9

10 Metoda anketiranja: Podatke smo zbrali z metodo osebnega anketiranja gostov v izbranih nastanitvenih objektih. Anketiranje je izvajalo 18 anketarjev, ki so se pred pričetkom dela udeležili uvajalnega seminarja, na katerem so bili seznanjeni z načinom dela in z vsebino vprašalnika. Izbrali smo takšne anketarje, ki aktivno obvladajo angleški jezik in po možnosti še katerega od tujih jezikov (nemški in/ali italijanski). Da bi pridobili čim bolj veljavne in zanesljive podatke o strukturi turistične potrošnje, so anketarji izbirali predvsem tiste goste, ki so svoje bivanje v Ljubljani že zaključevali, in so lahko podali točne informacije o porabi denarja za različne namene. K sodelovanju v raziskavi so jih praviloma povabili za tem, ko so se že odjavili iz hotela. Pri izboru ustreznih oseb so anketarjem pomagali receptorji. Vsak gost je v zahvalo za sodelovanje v raziskavi prejel promocijski zemljevid TDL. Interpretacija podatkov in prikaz odstopanj med posameznimi merjenji: V okviru osnovne (univariatne) analize podatkov ločeno prikazujemo rezultate treh merjenj (avgust-september 2014; oktober - november 2014 in oktober - november 2013,) ter skupne podatke za leto Pri bivariatni analizi (križanja vsebinskih vprašanj z demografskimi spremenljivkami in/ali drugimi vsebinskimi vprašanji) pa prikazujemo samo podatke za leto 2014 skupne in ločeno za obe obdobji merjenja. Pri interpretaciji rezultatov smo se osredotočili samo na skupne podatke za leto Morebitna odstopanja rezultatov pri posameznem merjenju (avgust september 2014 oz. oktober november 2014) od skupnega (celoletnega) rezultata pa smo v tabelah posebej označili, kot je navedeno v nadaljevanju: Statistično značilno VEČJI delež (za cca. 5 odstotnih točk) pri posameznem merjenju glede na skupni rezultat v letu 2014 (oz. statistično značilno višja povprečna ocena). Statistično značilno MANJŠI delež (za cca. 5 odstotnih točk) pri posameznem merjenju glede na skupni rezultat v letu 2014 (oz. statistično značilno nižja povprečna ocena). Kjer je bilo mogoče, smo v tekstu izpostavili še pomembnejša odstopanja oz. razlike v času, pri čemer smo primerjali podatke za oktober-november 2013 s podatki za oktobernovember 2014, ki so zaradi enakega časovnega obdobja zbiranja podatkov med seboj neposredno primerljivi. Zaključno poročilo Stran 10

11 4. OSNOVNE ZNAČILNOSTI ANKETIRANIH GOSTOV V tem poglavju prikazujemo podatke o demografskih značilnostih anketiranih gostov (spol, starost, država izvora in zaposlitveni status), pa tudi podatke o povprečnem številu nočitev, načinu prihoda in pogostnosti obiska Ljubljane. Pri posameznih vprašanjih navajamo skupne podatke za leto 2014, kakor tudi ločene podatke za poletno (avgust september) in jesensko (oktober november) merjenje. Za primerjavo navajamo še podatke iz jesenskega merjenja (oktober november) v letu 2013, saj so ti podatki neposredno primerljivi s podatki jesenskega merjenja v letošnjem letu. TABELA 5. Struktura gostov po spolu v % 2014 poletje v % 2014 jesen v % 2013 jesen v % Moški 61,4 59,6 63,2 64,0 Ženski 38,6 40,4 36,8 36,0 Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 V vzorec smo zajeli dobrih 60 odstotkov moških (61,4 %) in slabih 40 odstotkov (38,6 %) žensk. Med posameznimi merjenji v strukturi vzorca po spolu ne beležimo pomembnih razlik. TABELA 6. Struktura gostov po starosti v % 2014 poletje v % 2014 jesen v % 2013 jesen v % ,4 1,9 0,9 2, ,1 19,6 12,7 15, ,0 28,1 27,9 31, ,6 22,7 32,6 24, ,7 14,9 16,5 18,6 nad 60 11,1 12,9 9,3 6,7 Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 Starostna struktura anketiranih gostov pokaže, da smo v vzorec zajeli nekaj manj kot 30 odstotkov (28,0 %) gostov, starih med 30 in 39 let, ter podoben delež gostov, starih med 40 in 49 let (27,6 %). Deleža gostov, starih med 20 in 29 let oz. med 50 in 59 let, sta podobna in se gibljeta okrog 15 odstotnih točk, poleg tega pa smo v vzorec zajeli še dobro desetino gostov, starejših od 59 let (11,1 %). Primerjava po obdobjih pokaže, da smo jeseni 2014 v vzorec zajeli pomembno večji delež gostov, starih med 40 in 49 let. Primerjava obeh jesenskih merjenj pokaže, da smo v letu 2014 v vzorec vključili pomembno višji delež gostov, starih med 40 in 49 let, medtem ko pri ostalih starostnih skupinah ne beležimo večjih odstopanj. Zaključno poročilo Stran 11

12 TABELA 7. Struktura gostov po državi izvora v % 2014 poletje v % 2014 jesen v % 2013 jesen v % Italija 12,0 10,7 13,4 13,1 Nemčija 10,3 11,3 9,4 11,2 Velika Britanija 7,7 8,3 7,1 5,7 ZDA 5,9 5,9 5,9 3,1 Francija 5,7 6,6 4,8 4,3 Avstrija 5,5 5,1 6,0 8,1 Hrvaška 4,3 2,4 6,3 5,1 Nizozemska 2,8 4,3 1,3 2,8 Španija 2,6 3,3 2,0 1,9 Japonska 2,5 1,4 3,6 0,8 Švica 2,3 2,8 1,9 2,2 Slovenija 2,1 1,7 2,6 1,1 Srbija 2,0 1,7 2,3 2,7 Belgija 2,0 2,6 1,4 2,0 Izrael** 2,0 2,7 1,4 - Kitajska 2,0 1,1 3,0 0,9 Drugo* 28,3 28,1 27,6 35,0 Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 *Pod»Drugo«smo uvrstili goste tistih držav, katerih odstotek je na skupnem vzorcu (2014) manjši od 2. Skupaj smo anketirali goste iz 87 različnih držav. ** Država je bila uvrščena med»drugo«v raziskavi izvedeni v jeseni Iz zgornje tabele je razvidno, da smo v vzorec zajeli največ italijanskih gostov, ki predstavljajo dobro desetino (12,0 %) vseh anketiranih gostov. Podoben je tudi delež Nemcev (10,3 %), po številu pa sledijo gosti iz Velike Britanije (7,7 %) in ZDA (5,9 %) ter Francozi (5,7 %), Avstrijci (5,5 %) in Hrvati (4,3 %). Primerjava po obdobjih in primerjava v času ne pokažeta pomembnih odstopanj (razlik) v deležih najpogosteje zastopanih gostov glede na državo izvora. Zaključno poročilo Stran 12

13 TABELA 8. Struktura gostov po zaposlitvenem statusu v letih v % 2014 poletje v % 2014 jesen v % 2013 jesen v % Zaposlen v javnem sektorju 23,6 25,3 21,8 26,6 Zaposlen v zasebnem sektorju 48,7 43,2 54,3 48,2 Samozaposlen 9,2 10,2 8,2 11,4 Upokojenec 8,2 10,0 6,5 5,5 Študent, dijak 8,5 10,0 7,1 6,6 Brezposeln 0,9 1,0 0,9 1,7 Drugo* 0,7 0,3 1,2 - Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 *Drugo: NVO, gospodinja. Iz strukture gostov po zaposlitvenem statusu je razvidno, da je največ anketiranih gostov zaposlenih, in sicer skoraj polovica (48,7 %) v zasebnem in slaba četrtina (23,6 %) v javnem sektorju. V vzorec smo nadalje zajeli še slabo desetino (9,2 %) samozaposlenih, deleža upokojencev in študentov/dijakov pa sta podobna in znašata okrog 8 odstotnih točk. Primerjava po obdobjih pokaže, da smo jeseni 2014 v vzorec zajeli pomembno višji delež zaposlenih v zasebnem sektorju, medtem ko pri ostalih kategorijah zaposlitvenega statusa med obdobjema ne beležimo večjih odstopanj. Primerjava obeh jesenskih merjenj pokaže, da smo v letošnjem letu v vzorec zajeli manjši delež zaposlenih v javnem sektorju in večji delež zaposlenih v zasebnem sektorju. TABELA 9. Gosti po načinu prihoda v Ljubljano (s kom?) SKUPAJ v % 2014 poletje v % 2014 jesen v % 2013 jesen v % Sam(a) 23,8 20,1 27,5 26,6 S partnerjem 22,1 29,3 14,9 19,1 Z družino ali sorodniki 12,8 18,4 7,3 6,0 S prijatelji 12,9 13,8 12,1 9,9 S kolegi ali poslovnimi partnerji 21,2 12,5 29,9 29,8 Organizirana skupina (preko agencije) 7,1 6,0 8,2 8,6 Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 Skoraj četrtina anketiranih gostov je v Ljubljano prišla sama (23,8 %), dobra petina s partnerjem (22,1 %), prav toliko pa jih je prišlo tudi s kolegi ali poslovnimi partnerji (21,2 %). Dobra desetina anketiranih gostov je prišla z družino ali sorodniki (12,8 %), podoben pa je tudi delež tistih, ki so prišli s prijatelji (12,9 %). V poletnem obdobju beležimo opazno višja deleža tistih, ki so prišli s partnerjem oz. z družino ali sorodniki, medtem ko v jesenskem obdobju beležimo opazno višji delež tistih, ki so prišli s kolegi ali poslovnimi partnerji. Če primerjamo podatke obeh jesenskih merjenj, opazimo, da je v letošnjem vzorcu nekoliko manjši delež tistih, ki so v Ljubljano prispeli s partnerjem, medtem ko pri ostalih kategorijah ne beležimo večjih odstopanj. TABELA 10. Povprečno število nočitev v % 2014 poletje 2014 jesen v v % % V dnevih 2,88 3,05 2,71 2, jesen v % Zaključno poročilo Stran 13

14 Povprečna doba bivanja (PDB) anketiranih gostov v Ljubljani znaša nekaj manj kot 3 dni in je v poletnem obdobju nekoliko daljša kot v jesenskem obdobju. Primerjava v času nadalje pokaže, da je bila PDB letošnjo jesen nekoliko krajša kot jeseni TABELA 11. Pogostnost obiska Ljubljane v % 2014 poletje v % 2014 jesen v % 2013 jesen v % Prvič 64,7 72,4 57,0 63,2 Drugič 12,5 11,4 13,7 16,3 Tretjič 10,5 11,0 10,0 11,5 Četrtič ali več 12,3 5,3 19,3 9,0 Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 Skoraj dve tretjini anketiranih gostov (64,7 %) sta tokrat Ljubljano obiskali prvič. Deleži, tistih, ki so Ljubljano obiskali drugič, tretjič oz. četrtič ali večkrat, so podobni in se gibljejo okrog 10 odstotnih točk. V poletnem obdobju beležimo nadpovprečni delež tistih, ki so Ljubljano obiskali prvič, medtem ko v jesenskem obdobju beležimo nadpovprečni delež tistih, ki so doslej Ljubljano obiskali štirikrat ali večkrat. Primerjava v času pokaže, da smo v primerjavi z letom 2013 v letošnjem jesenskem obdobju zabeležili nekoliko manjši delež tistih, ki so Ljubljano obiskali prvič, in bistveno višji delež tistih, ki so Ljubljano obiskali že štirikrat ali večkrat. Zaključno poročilo Stran 14

15 5. NAČIN PRIHODA DO LJUBLJANE IN PREVOZ PO LJUBLJANI V letošnji raziskavi smo prvič podrobneje raziskali način prihoda v Ljubljano, pri čemer nas je zanimalo, ali so gostje prišli od doma oz. z druge destinacije in s kakšno obliko prevoza so pripotovali v Ljubljano. Prav tako nas je zanimalo, kakšne oblike prevoza so uporabljali med bivanjem v Ljubljani. TABELA 12. Prihod gostov v Ljubljano v 2014 poletje v 2014 jesen v % % % Od doma 71,3 66,4 76,3 Z druge destinacije (države) 28,7 33,6 23,7 Skupaj 100,0 100,0 100,0 *Drugo: obisk oz. udeležba na športnih prireditvah; izobraževanje, študij; obisk prijateljev/sorodnikov; obisk bolnišnice; zabava. Dobrih 70 odstotkov vseh anketiranih gostov (71,3 %) je v Ljubljano pripotovalo neposredno od doma, preostali pa so prišli z druge destinacije (28,7 %). V jesenskem obdobju beležimo nadpovprečni delež tistih, ki so prišli neposredno od doma, v poletnem obdobju pa nadpovprečni delež tistih, ki so prišli iz druge destinacije. Tiste, ki so prišli neposredno od doma, smo prosili še, da nam zaupajo, iz katere destinacije (države) so prišli v Ljubljano. Odgovori so povzeti v spodnji tabeli. TABELA 13. Država, iz katerih so prišli gostje, ki niso neposredno prišli iz svoje matične države:* 2014 SKUPAJ v % N= poletje v % N= jesen v % N=230 Hrvaška 37,6 47,2 23,5 Italija 17,5 16,0 19,6 Avstrija 12,2 8,9 17,0 Nemčija 7,8 8,0 7,4 Madžarska 3,9 2,1 6,5 Francija 3,4 3,9 2,6 Velika Britanija 1,8 2,1 1,3 Slovenija (drugi kraji) 3,5 3,3 3,9 Drugo* 12,3 8,5 18,2 Skupaj 100,0 100,0 100,0 *Na vprašanje so odgovarjali samo tisti anketirani gosti, ki v Ljubljano niso prispeli neposredno iz svoje matične države. **Pod»Drugo«smo uvrstili goste tistih držav, katerih odstotek je manjši od 1. Skupaj so anketirani posredno prišli v Ljubljano iz 29 različnih držav brez upoštevanja drugih krajev v Sloveniji. Več kot tretjina tistih, ki so v Ljubljano prišli iz druge destinacije, je prišla iz Hrvaške (37,5 %) to z drugimi besedami pomeni, da so pred prihodom v Ljubljano obiskali še Hrvaško. Slaba petina (17,5 %) jih je prišla iz Italije, dobra desetina (12,2 %) pa iz Avstrije. V poletnem obdobju beležimo nadpovprečni delež tistih, ki so pred prihodom v Ljubljano obiskali Hrvaško, medtem ko v jesenskem obdobju beležimo nadpovprečni delež tistih, ki so pred tem obiskali Avstrijo. Zaključno poročilo Stran 15

16 TABELA 14. Oblika prevoza pri potovanju do Ljubljane* v % 2014 poletje v % Letalo 42,5 37,6 47, jesen v % Avtomobil (lasten, prijateljev, od podjetja) 36,9 36,9 36,8 Avtobus 13,9 13,4 14,4 Vlak 10,0 11,7 8,3 Avtomobil (najet) 4,2 7,4 1,1 Bivalno vozilo/kombi/tovornjak 2,5 4,6 0,4 Taxi 1,1 2,2 0,0 Motorno kolo 0,6 1,2 0,0 Čoln/ladja/trajekt 0,3 0,6 0,0 Kolo 0,2 0,4 0,1 Hoja 0,1 0,0 0,1 Drugo** 0,2 0,4 0,1 * Ker je bilo možnih več odgovorov je vsota odstotkov večja od 100 %. **Drugo: štopanje; Go Opti. Dobrih 40 odstotkov anketiranih gostov (42,5 %) je v Ljubljano prišlo z letalom, dobra tretjina (36,9 %) pa z avtomobilom. Dobra desetina gostov je za prevoz do Ljubljane uporabila avtobus (13,9 %), podoben pa je tudi delež tistih, ki so prišli z vlakom (10,0 %). V jesenskem obdobju beležimo nadpovprečni delež tistih, ki so v Ljubljano prišli z letalom, medtem ko pri ostalih oblikah prevoza med obema obdobjema ni pomembnejših odstopanj. TABELA 15. Oblika prevoza med bivanjem v Ljubljani (vključno s prevozom do ostalih destinacij po Sloveniji)* v % 2014 poletje v % 2014 jesen v % Hoja 67,6 69,3 66,0 Avto (zasebni ali najeti) 27,9 27,2 28,5 Taksi 23,5 19,8 27,2 Lokalni javni prevoz (avtobus, vlak ) 12,2 15,7 8,8 Organiziran avtobusni prevoz 7,3 6,0 8,6 Kolo 3,0 4,8 1,2 Drugo** 0,4 0,8 0,0 * Ker je bilo možnih več odgovorov je vsota odstotkov večja od 100 %. **Drugo: kolo z motorjem (moped, skuter); motorno kolo; prijatelj, lasten šofer. Dobri dve tretjini anketiranih gostov (67,6 %) med bivanjem v Ljubljani nista uporabljali prevoza temveč sta hodili peš, dobra četrtina vprašanih (27,9 %) je uporabljala avto, podoben pa je tudi delež tistih, ki so uporabljali taksi (23,5 %). Lokalni javni prevoz je uporabljala dobra desetina gostov (12,2 %). V jesenskem obdobju beležimo nadpovprečni delež gostov, ki so v času bivanja v Ljubljani uporabljali taksi, v poletnem obdobju pa beležimo nekoliko višji delež tistih, ki so uporabljali lokalni javni prevoz. Zaključno poročilo Stran 16

17 6. MOTIV PRIHODA GOSTOV V LJUBLJANO V tem poglavju podrobneje predstavljamo podatke o motivu prihoda anketiranih gostov. Najprej navajamo sumarne podatke za leti 2013 in 2014, nato pa prikazujemo še podatke bivariatne analize, v okviru katere smo motiv prihoda križali z demografskimi spremenljivkami in drugimi vsebinskimi vprašanji. Bivariatna analiza je opravljena samo na podatkih za leto 2014 posebej za posamezni obdobji in za skupni vzorec. Tekstovna interpretacija odstopanj/razlik pa se nanaša le na podatke skupnega vzorca. TABELA 16. Motiv prihoda gostov SKUPAJ v % 2014 poletje v % 2014 jesen v % 2013 jesen v % Počitnice 42,9 53,1 32,6 27,0 Poslovni obisk 32,9 20,1 45,7 40,3 Izlet, tranzit 11,4 13,0 9,9 12,1 Kongres, konferenca, poslovni dogodek 5,5 5,3 5,8 11,0 Kultura (kulturne prireditve) 3,0 4,8 1,3 2,2 Nakupovanje 0,8 1,1 0,5 0,6 Sem diplomat(ka), ambasador(ka) 0,5 0,4 0,6 0,9 Drugo 2,9 2,3 3,5 5,9* Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 *Drugo: obisk oz. udeležba na športnih prireditvah; izobraževanje, študij; obisk prijateljev; obisk bolnišnice; zabava. Iz zgornje tabele je razvidno, da je dobrih 40 odstotkov (42,9 %) vseh anketiranih gostov v Ljubljano prišlo na počitnice, slaba tretjina (32,9 %) pa na poslovni obisk. Dobra desetino vprašanih (11,4 %) predstavljajo izletni oz. tranzitni gostje, dobrih 5 odstotkov gostov (5,5 %) pa se je v Ljubljani udeležilo kongresa, konference oz. poslovnega dogodka. Primerjava po obdobjih pokaže, da smo v poletnem obdobju v vzorec zajeli nadpovprečni delež počitniških gostov, v jesenskem obdobju pa nadpovprečni delež poslovnih obiskovalcev. Primerjava jesenskih merjenj pokaže, da smo letos v vzorec zajeli nekoliko večja deleža počitniških gostov in poslovnih obiskovalcev, po drugi strani pa precej nižji delež kongresnih gostov. V nadaljevanju prikazujemo križanja podatkov o motivih prihoda z demografskimi in drugimi vsebinskimi spremenljivkami. Osredotočili se bomo samo na segmente počitniških gostov, obiskovalcev kulturnih prireditev, izletniških/tranzitnih gostov, udeležencev kongresov in konferenc ter poslovnih obiskovalcev. Število gostov po drugih motivih prihoda je namreč za potrebe bivariatne analize premajhno, zato bi bila križanja z drugimi spremenljivkami premalo zanesljiva. Zaključno poročilo Stran 17

18 TABELA 17. Motiv prihoda po spolu v letu 2014 (v %) Kongres, Poslovni Počitnice Kultura Izlet Skupaj konferenca obisk Moški 52,1 45,9 55,5 59,5 77,8 61,4 Ženski 47,9 54,1 44,5 40,5 22,2 38,6 Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100, poletje Kongres, Poslovni Počitnice Kultura Izlet Skupaj konferenca obisk Moški 52,8 45,8 51,5 77,4 80,6 59,6 Ženski 47,2 54,2 48,5 22,6 19,4 40,4 Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100, jesen Kongres, Poslovni Počitnice Kultura Izlet Skupaj konferenca obisk Moški 50,9 46,2 60,6 43,1 76,6 63,2 Ženski 49,1 53,8 39,4 56,9 23,4 36,8 Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Primerjava strukture anketiranih gostov po motivu prihoda pokaže na nekatera večja razhajanja med spoloma. Glede na delež v strukturi skupnega vzorca so ženske nadpovprečno zastopane med počitniškimi in izletniškimi gosti ter med obiskovalci kulturnih prireditev, medtem ko so moški po drugi strani nadpovprečno zastopani med poslovnimi obiskovalci. V segmentu kongresnih gostov je struktura po spolu skoraj identična tisti na skupnem vzorcu. Zaključno poročilo Stran 18

19 TABELA 18. Motiv prihoda po starosti v letu 2014 (v %) Kongres, Poslovni Počitnice Kultura Izlet Skupaj konferenca obisk ,6 3,3 3,5 0,0 0,3 1, ,8 29,5 24,9 11,7 7,1 16, ,7 31,1 21,8 34,2 33,7 28, ,0 8,2 24,5 29,7 37,2 27, ,6 9,8 14,0 18,0 16,1 15,7 nad 60 15,4 18,0 11,4 6,3 5,5 11,1 Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100, poletje Kongres, Poslovni Počitnice Kultura Izlet Skupaj konferenca obisk ,4 0,0 3,1 0,0 0,5 1, ,3 27,1 34,6 17,0 11,9 19, ,5 31,3 23,8 34,0 34,8 28, ,9 6,3 16,9 22,6 35,8 22, ,2 12,5 13,1 20,8 12,9 14,9 nad 60 16,7 22,9 8,5 5,7 4,0 12,9 Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100, jesen Kongres, Poslovni Počitnice Kultura Izlet Skupaj konferenca obisk ,3 15,4 4,0 0,0 0,2 0, ,2 38,5 12,1 6,9 5,0 12, ,8 30,8 19,2 34,5 33,3 27, ,4 15,4 34,3 36,2 37,9 32, ,2 0,0 15,2 15,5 17,5 16,5 nad 60 13,2 0,0 15,2 6,9 6,1 9,3 Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Starostna struktura gostov, ki so prišli v Ljubljano na počitnice, bistveno ne odstopa od strukture skupnega vzorca beležimo le nekoliko nižji delež gostov, starih med 40 in 49 let. Med obiskovalci kulturnih prireditev so nadpovprečno zastopani gosti, stari med 20 in 29 let, ter tisti, starejši od 59 let (podpovprečno pa je v tem segmentu zastopana skupina v starosti 40 do 59 let). Med izletniškimi gosti beležimo nadpovprečni delež posameznikov, starih med 20 in 29 let, podpovprečno pa so v tem segmentu zastopani posamezniki, stari med 30 in 39 let. V segmentu kongresnih gostov nadpovprečno izstopajo posamezniki, stari med 30 in 39 let, podpovprečno pa so zastopani mlajši gostje (20-29 let) ter gostje, starejši od 59 let. Starostna struktura poslovnih obiskovalcev je zelo podobna strukturi kongresnih gostov nadpovprečno so zastopani posamezniki, stari med 30 in 49 let, podpovprečno pa mlajši gostje (20-29 let) in posamezniki, starejši od 59 let. Zaključno poročilo Stran 19

20 TABELA 19. Motiv prihoda po državi izvora (v %) Kongres, Poslovni Počitnice Kultura Izlet Skupaj konferenca obisk Italija 13,8 18,0 10,5 12,6 9,9 12,0 Nemčija 7,9 4,9 14,0 8,1 14,0 10,3 Velika Britanija 9,4 9,8 2,2 9,0 6,8 7,7 ZDA 7,2 4,9 4,8 5,4 3,8 5,9 Francija 6,1 8,2 6,1 4,5 5,6 5,7 Avstrija 5,5 9,8 2,6 7,2 6,2 5,5 Hrvaška 2,8 9,8 3,1 7,2 5,3 4,3 Nizozemska 2,9 3,3 2,6 1,8 2,9 2,8 Španija 3,1 3,3 3,5 3,6 1,4 2,6 Japonska 2,3 1,6 8,7 1,8 1,1 2,5 Švica 2,8 1,6 2,6 0,9 2,3 2,3 Slovenija 0,6 3,3 0,4 11,7 2,7 2,1 Belgija 2,3 0,0 3,1 0,0 1,7 2,0 Izrael 3,6 0,0 2,6 0,9 0,5 2,0 Kitajska 1,7 3,3 4,8 0,0 1,8 2,0 Srbija 0,5 1,6 1,3 2,7 4,0 2,0 Drugo 27,4 16,4 27,1 22,5 30,1 28,3 Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Pri interpretaciji podatkov bivariatne analize motiva prihoda in države izvora smo se osredotočili samo na tiste države, katerih gosti v celotnem vzorcu predstavljajo vsaj 2- odstotni delež. Pri ostalih državah je namreč število anketiranih gostov tako nizko, da je bivariatna analiza premalo zanesljiva. V segmentu obiskovalcev kulturnih prireditev beležimo nadpovprečni delež Italijanov in podpovprečni delež Nemcev, v segmentu izletniških gostov pa beležimo nadpovprečni delež Japoncev in podpovprečni delež gostov iz Velike Britanije. V segmentu kongresnih gostov so nadpovprečno zastopani domači gostje, torej gostje iz Slovenije, medtem ko v strukturi počitniških in poslovnih gostov glede na državo izvora ne beležimo pomembnih odstopanj od skupnega vzorca. Zaključno poročilo Stran 20

21 TABELA 20. Motiv prihoda po državi izvora poletje (v %) poletje Kongres, Poslovni Počitnice Kultura Izlet Skupaj konferenca obisk Nemčija 9,8 6,3 19,2 5,7 13,9 11,3 Italija 13,2 14,6 6,9 11,3 7,0 10,7 Velika Britanija 9,2 10,4 3,1 15,1 8,5 8,3 Francija 7,7 10,4 5,4 3,8 5,0 6,6 ZDA 6,6 4,2 4,6 7,5 4,0 5,9 Avstrija 4,7 10,4 3,1 3,8 6,5 5,1 Nizozemska 4,1 4,2 3,8 1,9 5,5 4,3 Španija 3,4 4,2 3,8 3,8 2,0 3,3 Švica 2,8 2,1 4,6 1,9 2,5 2,8 Izrael 3,8 0,0 3,8 1,9 0,5 2,7 Belgija 3,2 0,0 3,8 0,0 1,5 2,6 Hrvaška 1,3 12,5 3,1 0,0 2,5 2,4 Slovenija 0,2 2,1 0,0 9,4 4,5 1,7 Srbija 0,6 2,1 2,3 1,9 4,5 1,7 Japonska 1,3 0,0 3,1 3,8 0,5 1,4 Kitajska 1,3 2,1 0,8 0,0 1,0 1,1 Drugo 26,9 14,6 28,5 28,3 30,3 28,1 Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Zaključno poročilo Stran 21

22 TABELA 21. Motiv prihoda po državi izvora jesen (v %) jesen Kongres, Poslovni Počitnice Kultura Izlet Skupaj konferenca obisk Italija 14,7 30,8 15,2 13,8 11,2 13,4 Nemčija 4,9 0,0 7,1 10,3 14,0 9,4 Velika Britanija 9,8 7,7 1,0 3,4 6,1 7,1 Hrvaška 5,2 0,0 3,0 13,8 6,6 6,3 Avstrija 6,7 7,7 2,0 10,3 6,1 6,0 ZDA 8,3 7,7 5,1 3,4 3,7 5,9 Francija 3,4 0,0 7,1 5,2 5,9 4,8 Japonska 4,0 7,7 16,2 0,0 1,3 3,6 Kitajska 2,5 7,7 10,1 0,0 2,2 3,0 Slovenija 1,2 7,7 1,0 13,8 2,0 2,6 Srbija 0,3 0,0 0,0 3,4 3,7 2,3 Španija 2,8 0,0 3,0 3,4 1,1 2,0 Švica 2,8 0,0 0,0 0,0 2,2 1,9 Belgija 0,9 0,0 2,0 0,0 1,8 1,4 Izrael 3,4 0,0 1,0 0,0 0,4 1,4 Nizozemska 0,9 0,0 1,0 1,7 1,8 1,3 Drugo 28,2 23,1 25,3 17,2 30,0 27,6 Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Zaključno poročilo Stran 22

23 TABELA 22. Motiv prihoda po zaposlitvenem statusu v letu 2014 (v %) Počitnice Kultura Izlet Kongres, konferenca Poslovni obisk Skupaj Zaposlen v javnem sektorju 25,2 21,3 21,0 30,6 21,1 23,6 Zaposlen v zasebnem 38,8 29,5 38,9 52,3 68,4 48,7 sektorju Samozaposlen 10,5 11,5 9,6 7,2 8,2 9,2 Upokojenec 13,4 16,4 9,6 2,7 0,8 8,2 Študent, dijak 10,1 21,3 19,2 2,7 0,6 8,5 Brezposeln 1,6 0,0 0,9 0,9 0,0 0,9 Drugo 25,2 21,3 21,0 30,6 21,1 23,6 Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100, poletje Počitnice Kultura Izlet Kongres, konferenca Poslovni obisk Skupaj Zaposlen v javnem sektorju 27,1 16,7 22,3 26,4 24,4 25,3 Zaposlen v zasebnem 36,8 31,3 39,2 50,9 64,2 43,2 sektorju Samozaposlen 10,5 12,5 9,2 13,2 10,0 10,2 Upokojenec 14,5 20,8 4,6 1,9 0,5 10,0 Študent, dijak 9,4 18,8 23,8 3,8 1,0 10,0 Brezposeln 1,7 0,0 0,0 0,0 0,0 1,0 Drugo 0,0 0,0 0,8 3,8 0,0 0,3 Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100, jesen Počitnice Kultura Izlet Kongres, konferenca Poslovni obisk Skupaj Zaposlen v javnem sektorju 22,1 38,5 19,2 34,5 19,7 21,8 Zaposlen v zasebnem 42,0 23,1 38,4 53,4 70,2 54,3 sektorju Samozaposlen 10,4 7,7 10,1 1,7 7,4 8,2 Upokojenec 11,7 0,0 16,2 3,4 0,9 6,5 Študent, dijak 11,3 30,8 13,1 1,7 0,4 7,1 Brezposeln 1,5 0,0 2,0 1,7 0,0 0,9 Drugo 0,9 0,0 1,0 3,4 1,3 1,2 Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Opomba: pri brezposelnih in pri kategoriji»drugo«je bivariatna analiza zaradi izrazito majhnega števila anketiranih nezanesljiva. Zaposleni v javnem sektorju so nadpovprečno zastopani v segmentu kongresnih gostov. Zaposleni v zasebnem sektorju so nadpovprečno zastopani med poslovnimi gosti, podpovprečno pa med počitniškimi in izletniškimi gosti ter med obiskovalci kulturnih prireditev. Upokojenci so nadpovprečno zastopani med počitniškimi gosti in obiskovalci kulturnih prireditev, podpovprečno pa med poslovnimi in kongresnimi gosti. Študenti in dijaki so nadalje nadpovprečno zastopani med izletniškimi gosti in med obiskovalci kulturnih prireditev, podpovprečno pa med poslovnimi in kongresnimi gosti. Zaključno poročilo Stran 23

24 TABELA 23. Motiv prihoda po načinu prihoda v letu 2014 (v %) Kongres, Poslovni Počitnice Kultura Izlet Skupaj konferenca obisk Sam(a) 13,1 14,8 12,7 44,1 39,2 23,8 S partnerjem 36,1 19,7 24,9 18,0 4,1 22,1 Z družino ali sorodniki 22,0 16,4 13,5 3,6 1,5 12,8 S prijatelji 19,8 18,0 19,7 2,7 1,8 12,9 S kolegi ali poslovnimi partnerji 1,3 16,4 2,6 29,7 53,0 21,2 Organizirana skupina (preko agencije) 7,7 14,8 26,6 1,8 0,3 7,1 Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100, poletje Kongres, Poslovni Počitnice Kultura Izlet Skupaj konferenca obisk Sam(a) 10,7 8,3 13,1 32,1 47,8 20,1 S partnerjem 41,0 25,0 30,0 18,9 3,0 29,3 Z družino ali sorodniki 25,9 20,8 17,7 5,7 2,0 18,4 S prijatelji 15,0 18,8 25,4 1,9 3,0 13,8 S kolegi ali poslovnimi partnerji 0,8 14,6 2,3 37,7 43,8 12,5 Organizirana skupina (preko agencije) 6,6 12,5 11,5 3,8 0,5 6,0 Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100, jesen Kongres, Poslovni Počitnice Kultura Izlet Skupaj konferenca obisk Sam(a) 16,9 38,5 12,1 55,2 35,4 26,6 S partnerjem 28,2 0,0 18,2 17,2 4,6 19,1 Z družino ali sorodniki 15,6 0,0 8,1 1,7 1,3 6,0 S prijatelji 27,6 15,4 12,1 3,4 1,3 9,9 S kolegi ali poslovnimi partnerji 2,1 23,1 3,0 22,4 57,1 29,8 Organizirana skupina (preko agencije) 9,5 23,1 46,5 0,0 0,2 8,6 Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Iz zgornje tabele je razvidno, da so anketirani gosti, ki so v Ljubljano pripotovali sami oz. v spremstvu kolegov ali poslovnih partnerjev, nadpovprečno zastopani med poslovnimi in kongresnimi gosti, podpovprečno pa med počitniškimi in izletniškimi gosti ter med obiskovalci kulturnih prireditev. V segmentu počitniških gostov so nadpovprečno zastopani tisti, ki so v Ljubljano prišli s partnerjem, družino/sorodniki oz. s prijatelji. Med izletniškimi gosti in obiskovalci kulturnih prireditev pa so nadpovprečno zastopani gostje, ki so prišli s prijatelji oz. z organizirano skupino (preko agencije). Zaključno poročilo Stran 24

25 TABELA 24. Motiv prihoda po tipu nastanitvenega objekta v letu 2014 (v %) Kongres, Poslovni Počitnice Kultura Izlet Skupaj konferenca obisk Hotel 5* 3,5 3,3 0,4 3,6 11,4 5,7 Hotel 4* 48,4 49,2 46,3 55,9 60,0 52,5 Hotel 3* 27,9 36,1 34,9 34,2 26,9 28,7 Hotel 2 *, Hotel 1*, Hostel 20,3 11,5 18,3 6,3 1,7 13,0 Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100, poletje Kongres, Poslovni Počitnice Kultura Izlet Skupaj konferenca obisk Hotel 5* 3,6 2,1 0,8 3,8 17,4 6,0 Hotel 4* 47,4 62,5 43,8 60,4 53,7 49,9 Hotel 3* 31,6 29,2 32,3 30,2 27,9 30,0 Hotel 2 *, Hotel 1*, Hostel 17,5 6,3 23,1 5,7 1,0 14,1 Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100, jesen Kongres, Poslovni Počitnice Kultura Izlet Skupaj konferenca obisk Hotel 5* 3,4 7,7 0,0 3,4 8,8 5,5 Hotel 4* 50,0 0,0 49,5 51,7 62,8 55,1 Hotel 3* 21,8 61,5 38,4 37,9 26,5 27,4 Hotel 2 *, Hotel 1*, Hostel 24,8 30,8 12,1 6,9 2,0 12,0 Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Križanje motiva prihoda s tipom nastanitvenega objekta pokaže, da se gostje, ki bivajo v različno kategoriziranih hotelih, med seboj pomembno razlikujejo v motivu obiska Ljubljane. Med gosti hotelov s štirimi in petimi zvezdicami so nadpovprečno zastopani poslovni obiskovalci, medtem ko so v hotelih s tremi zvezdicami nadpovprečno zastopani kongresni in izletniški gostje ter obiskovalci kulturnih prireditev. V nastanitvenih objektih nižjih kategorij pa so nadpovprečno zastopani počitniški in izletniški gostje. Zaključno poročilo Stran 25

26 TABELA 25. Povprečno število nočitev po motivu prihoda v letih 2014 in 2013 Počitnice Kultura Izlet Kongres, Poslovni konferenca obisk Skupaj Povprečno število nočitev 2,91 2,23 2,00 1,99 3,70 2, poletje Povprečno število nočitev Povprečno število nočitev Povprečno število nočitev Počitnice Kultura Izlet Kongres, konferenca Poslovni obisk Skupaj 2,86 2,38 2,12 3,85 3,87 3, jesen Kongres, Počitnice Kultura Izlet konferenca Poslovni obisk Skupaj 2,98 1,69 1,81 2,69 2,65 2, jesen Kongres, Počitnice Kultura Izlet konferenca Poslovni obisk Skupaj 3,09 3,55 2,27 2,35 3,08 2,96 Iz zgornje tabele je razvidno, da je bila med anketiranimi gosti v letu 2014 povprečna doba bivanja najvišja v segmentu poslovnih obiskovalcev (skoraj 4 nočitve), najnižja pa med kongresnimi in izletniškimi gosti ter obiskovalci kulturnih prireditev (približno 2 nočitvi). Primerjava v času (jesen 2013 in jesen 2014) pokaže, da se je povprečna doba bivanja znižala v vseh segmentih (najbolj med obiskovalci kulturnih prireditev), razen pri kongresnih gostih, kjer smo letos v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta zabeležili pomembno višjo povprečno dobo bivanja. Zaključno poročilo Stran 26

27 TABELA 26. Motiv prihoda po pogostnosti obiska v letu 2014 (v %) Kongres, Poslovni Počitnice Kultura Izlet Skupaj konferenca obisk Prvič 79,8 70,5 78,6 57,7 41,2 64,7 Drugič 12,0 14,8 9,6 10,8 14,6 12,5 Tretjič 4,2 9,8 6,6 13,5 19,3 10,5 Četrtič ali več 4,0 4,9 5,2 18,0 24,9 12,3 Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100, poletje Kongres, Poslovni Počitnice Kultura Izlet Skupaj konferenca obisk Prvič 81,2 68,8 79,2 71,7 47,8 72,4 Drugič 12,2 16,7 8,5 7,5 10,4 11,4 Tretjič 4,9 10,4 6,9 18,9 26,4 11,0 Četrtič ali več 1,7 4,2 5,4 1,9 15,4 5,3 Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100, jesen Kongres, Poslovni Počitnice Kultura Izlet Skupaj konferenca obisk Prvič 77,6 76,9 77,8 44,8 38,3 57,0 Drugič 11,7 7,7 11,1 13,8 16,4 13,7 Tretjič 3,1 7,7 6,1 8,6 16,2 10,0 Četrtič ali več 7,7 7,7 5,1 32,8 29,1 19,3 Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Anketirani gosti, ki so tokrat Ljubljano obiskali prvič, so nadpovprečno zastopani v segmentu počitniških in izletniških gostov ter med obiskovalci kulturnih prireditev. Tisti, ki so Ljubljano obiskali tretjič, so nadpovprečno zastopani med poslovnimi obiskovalci, tisti, ki pa so jo obiskali četrtič ali večkrat, pa so nadpovprečno zastopani tako med poslovnimi obiskovalci kot med kongresnimi gosti. Zaključno poročilo Stran 27

28 7. SPLOŠNO ZADOVOLJSTVO Z OBISKOM LJUBLJANE V tokratni raziskavi smo prvič preverili še splošno zadovoljstvo anketiranih gostov z obiskom Ljubljane. Svoje zadovoljstvo so ocenili na 5-stopenjski lestvici, kjer je ocena 1 pomenila, da sploh niso zadovoljni, ocena 5 pa je pomenila, da so zelo zadovoljni. TABELA 27. Splošno zadovoljstvo z obiskom Ljubljane v % 2014 poletje v % 2014 jesen v % 1 Sploh nisem zadovoljen/na 0,1 0,1 0,2 2 Nisem zadovoljen/na 0,4 0,2 0,6 3 Sem delno zadovoljen/na 1,6 2,5 0,7 4 Sem zadovoljen/na 42,5 39,8 45,2 5 Sem zelo zadovoljen/na 54,3 55,9 52,5 Niso odgovorili 1,1 1,5 0,8 Skupaj 100,0 100,0 100,0 Srednja ocena 4,52 4,53 4,50 Iz zgornje tabele je razvidno, da je bila dobra polovica anketiranih gostov (54,3 %) z obiskom Ljubljane zelo zadovoljna, dobrih 40 odstotkov (42,5 %) gostov pa je bilo zadovoljnih. Ostale ocene so bile zelo redke. Povprečna ocena zadovoljstva tako znaša 4,5. Primerjava po obdobjih ne pokaže bistvenih odstopanj niti v deležih posameznih odgovorov niti v povprečni oceni zadovoljstva. Zaključno poročilo Stran 28

29 8. POTROŠNJA OBISKOVALCEV LJUBLJANE V tem poglavju prikazujemo podrobno analizo turistične potrošnje obiskovalcev Ljubljane. Eden izmed glavnih ciljev raziskave med turisti je bil namreč preveriti, koliko denarja potrošijo za različne namene. Turistično potrošnjo smo razdelili v 11 kategorij: stroški nastanitve z zajtrkom (N&Z); stroški hrane in pijače (H&P); stroški prevoza do Ljubljane (PRE DO LJ); stroški prevoza po Ljubljani (PRE PO LJ); stroški ogleda kulturnih znamenitosti in prireditev (KULT); stroški nakupovanja (NAK); stroški zabave (ZAB); stroški osebnih storitev wellness, šport in rekreacija (OS); stroški kongresno-poslovnih storitev (KONG-POS); stroški izletov (IZLET); drugo (DR). Podatki o turistični potrošnji odražajo povprečno dnevno porabo, preračunano na osebo. V spodnji tabeli prikazujemo podatke o povprečni dnevni potrošnji po posameznih kategorijah turistične potrošnje ter podatek o skupni povprečni dnevni potrošnji. Slednjo smo ocenili tako, da smo sešteli podatke o povprečni dnevni potrošnji po posameznih kategorijah. V skupni seštevek nismo vključili stroškov prevoza do Ljubljane tega denarja namreč turisti ne potrošijo v Ljubljani, poleg tega pa gre za enkratni strošek in ni preračunan na število dni bivanja v Ljubljani. TABELA 28. Povprečna dnevna potrošnja na osebo v letih 2014 in 2013 (v EUR) N&Z H&P PRE PO LJ KULT NAK ZAB OS KONG -POS IZLET DR Skupaj PRE DO LJ (skupaj) EUR 67,89 26,01 3,97 3,90 18,96 2,68 1,37 3,09 4,31 0,47 132,65 274,14 V % 51,2 19,6 3,0 2,9 14,3 2,0 1,0 2,3 3,2 0,4 100, poletje EUR 62,50 27,49 5,16 3,53 18,57 2,80 1,96 2,34 6,32 0,47 131,13 233,36 V % 47,7 21,0 3,9 2,7 14,2 2,1 1,5 1,8 4,8 0,4 100, jesen EUR 73,63 24,52 2,78 4,28 19,35 2,56 0,78 3,84 2,29 0,47 134,49 317,25 V % 54,7 18,2 2,1 3,2 14,4 1,9 0,6 2,9 1,7 0,4 100, jesen EUR 76,82 25,37 4,73 2,77 14,74 2,58 0,69 2,28 2,11 0,14 132,21 212,00 V % 58,1 19,2 3,6 2,1 11,1 1,9 0,5 1,7 1,6 0,1 100,0 Zaključno poročilo Stran 29

30 Iz zgornje tabele je razvidno, da je povprečna dnevna potrošnja anketiranih turistov v letu 2014 znašala 132,65 EUR. Dobro polovico (51,2 %) skupne dnevne potrošnje predstavlja strošek nočitve z zajtrkom. Stroški hrane in pijače predstavljajo skoraj petino (19,6 %), stroški nakupovanja pa okrog 14 odstotkov skupne dnevne potrošnje. Izdatki za ostale namene v strukturi skupne dnevne potrošnje predstavljajo relativno nizke deleže. Primerjava po obdobjih pokaže, da je bil strošek nočitve z zajtrkom v jesenskem obdobju nekoliko višji kot v poletnem obdobju, medtem ko se povprečna dnevna potrošnja po ostalih kategorijah bistveno ne razlikuje. Primerjava obeh jesenskih obdobij merjenja pokaže, da se je povprečna dnevna potrošnja anketiranih turistov v jeseni letošnjega leta malenkost zvišala, in sicer za 1,72 odstotka glede na leto Če pogledamo še povprečno dnevno potrošnjo po posameznih kategorijah turistične potrošnje, vidimo, da so se letos nekoliko znižali stroški nočitve z zajtrkom (za 4,16 %) in stroški prevoza po Ljubljani (za 41,23 %), pri večini drugih kategorij pa se je povprečna dnevna potrošnja nekoliko povišala najbolj za kongresno-poslovne storitve (za 68,42 %), kulturo (za 54,51 %) in nakupovanje (za 31,27 %). Poleg tega v letošnjem letu opažamo tudi precej višji strošek prevoza do Ljubljane na osebo. Tokrat so anketirani turisti v povprečju za prevoz do Ljubljane porabili dobrih 317 EUR na osebo, v letu 2013 pa 212 EUR na osebo. V nadaljevanju pa prikazujemo še podatke o povprečni dnevni porabi»idealnih turistov«, ki smo jo izračunali kot povprečje tistih turistov, ki so v posamezni kategoriji dejansko trošili. V zgornjem prikazu so namreč podatki preračunani na vse anketirane turiste, torej je skupna poraba po posameznih kategorijah nižja na račun tistih, ki za posamezen namen niso potrošili nič denarja. TABELA 29. Povprečna dnevna potrošnja na osebo (idealni turisti) v letih 2014 in 2013 v EUR N&Z H&P PRE PO LJ KULT NAK ZAB OS KONG -POS IZLET DR Skupaj PRE DO LJ (skupaj) EUR 67,89 29,70 12,90 12,07 39,15 23,60 27,66 134,38 29,40 21,79 398,56 274,14 V % 17,0 7,5 3,2 3,0 9,8 5,9 6,9 33,7 7,4 5,5 100, poletje EUR 62,50 30,67 13,69 10,62 38,60 21,41 26,88 93,76 35,95 21,19 355,28 233,36 V % 17,6 8,6 3,9 3,0 10,9 6,0 7,6 26,4 10,1 6,0 100, jesen EUR 73,63 28,68 11,66 13,62 39,69 26,60 29,86 182,74 19,55 22,42 448,44 317,25 V % 16,4 6,4 2,6 3,0 8,9 5,9 6,7 40,7 4,4 5,0 100, jesen EUR 76,82 29,47 13,78 9,64 27,65 13,85 15,58 46,59 13,61 15,61 262,60 212,00 V % 29,3 11,2 5,2 3,7 10,5 5,3 5,9 17,7 5,2 5,9 100,0 Povprečna dnevna potrošnja»idealnih turistov«v letu 2014 znaša kar 398,56 EUR, kar je trikratnik povprečne dnevne potrošnje vseh anketiranih turistov. Povprečni dnevni strošek nočitve z zajtrkom je pri idealnih turistih, razumljivo, enako kot pri vseh turistih, saj gre za strošek, ki se mu ni mogoče izogniti (enako velja za strošek prevoza do Ljubljane). Res pa je, da strošek nočitve z zajtrkom v strukturi skupne dnevne potrošnje»idealnih turistov«predstavlja le še 17-odstotni delež (v strukturi skupne dnevne potrošnje vseh turistov pa predstavlja več kot 50-odstotni delež). Daleč največji strošek v strukturi potrošnje»idealnih turistov«predstavlja strošek kongresno-poslovnih storitev (33,7 % povprečne dnevne potrošnje), ki znaša 134,38 EUR na osebno na dan. Za primerjavo Zaključno poročilo Stran 30