DIPLOMSKO DELO MOŽNOSTI KOLESARSKE PONUDBE V OBČINI LAŠKO

Transcription

1 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOŽNOSTI KOLESARSKE PONUDBE V OBČINI LAŠKO Kandidatka: Dežan Katarina Študentka rednega študija Številka indeksa: Program: visokošolski strokovni Študijska smer: management Mentor: prof. dr. Anton Hauc Somentor: dr. Dušan Klinar Laško, oktober 2006

2 2 PREDGOVOR Turizem ustvarja priložnosti, ki ugodno vplivajo na gospodarski razvoj območja. Njegov vpliv se kaže v večanju novih delovnih mest, kar posledično zaustavlja odseljevanje, izboljša se infrastruktura, veča se dohodek, vse to pa krepi samozavest občanov. Turistična ponudba Laškega z zaledjem je zelo pestra. Laško je mesto z naravnimi lepotami, bogato kulturno-zgodovinsko dediščino in živahnim ter pestrim kulturnim, športnim in turističnim utripom. Turistična ozaveščenost pa se razvija že vse od davnega leta Laško se je v turistični kraj razvil predvsem zaradi termalnih vrelcev, ki so jih poznali že Rimljani. Evropsko znan zdraviliško letoviški kraj pa je postal okoli leta 1850 med gradnjo železniške proge Dunaj Trst, ko so bili termalni vrelci ponovno odkriti. Tako je tudi danes občina Laško znana predvsem po Zdravilišču Laško in Termah Rimske Toplice. Turizem se razvija zelo hitro, vse večja je tudi konkurenca med turističnimi destinacijami in ponudniki. S tem, ko razdalja med kraji ne predstavlja več nobenih ovir, se nam ne odpira samo priložnost za prihod novih turistov, ampak se pojavlja tudi grožnja, da bodo turisti zaradi ne dovolj pestre ponudbe začeli odhajati drugam. Vse to pa Laškemu narekuje, razvoj dodatne turistične ponudbe, gre za tako imenovan sekundarni turizem. V diplomskem delu bomo poskušali analizirati možnosti, kako spodbuditi razvoj kolesarskega turizma ter identificirati ciljne skupine in preučiti njihove potrebe. Naš cilj je predstaviti občino Laško, analizirati obstoječe stanje turistične ponudbe, ugotoviti kakšne so možnosti za razvoj kolesarske ponudbe in kakšna so za to potrebna izhodišča.

3 3 VSEBINA 1 UVOD Opredelitev oziroma opis problema, ki je predmet raziskave Namen, cilji in osnovne trditve Predpostavke in omejitve raziskave Predvidene metode 7 2 TEORETIČNE OSNOVE TURISTIČNEGA TRGA Turistično povpraševanje Oblike turističnega povpraševanja Proučevanje turističnih potreb Turistični motivi Povpraševanje na ciljnih trgih Turistični proizvod Elementi turistične ponudbe Marketinški splet 7 x P za turistične storitve 15 3 PREGLED OBSTOJEČEGA STANJA Opis občine Laško Prostorske značilnosti Naravne danosti in kulturna dediščina Vodotoki in druge stoječe vode Hribovja in planote Gozdovi in rastlinstvo Živalstvo Kulturna dediščina Nastanitveni objekti in gostinski obrati Turistične prireditve 28 4 OPREDELITEV POJMA SODOBNO KOLESARSTVO Opis stanja kolesarske infrastrukture na območju Republike Slovenije Osnovni namen spodbujanja kolesarstva Vrsta in oblika kolesarskih povezav v Republiki Sloveniji Vrste kolesarjenja Delitev kolesarjev po ciljnih skupinah Trendi v kolesarstvu 37 5 VPLIV TURIZMA NA NARODNO GOSPODARSTVO 38 6 PREDLAGANE REŠITVE Trženje kolesarske ponudbe 42

4 4 6.2 Zadovoljitev ciljnih skupin Idejna zasnova kolesarskih povezav Predlagane kolesarske poti 47 7 POVZETEK PREDLOGOV 50 8 SKLEP 51 9 POVZETEK ABSTRACT 52 SEZNAM LITERATURE 53 SEZNAM VIROV 54 SEZNAM SLIK 55 PRILOGE 56

5 5 1 UVOD 1.1 Opredelitev oziroma opis problema, ki je predmet raziskave Kolesarstvo kot posebna veja skupne turistične ponudbe v občini Laško, predstavlja poseben segment turizma, ki je za naše območje zelo zanimiv. Lepa in razgibana pokrajina, čista in neokrnjena narava ter razne znamenitosti, so le del bogate ponudbe turističnega območja občine Laško, do katerih vodijo številne sprehajalne in gozdne poti. To narekuje korenito spremembo v smeri priprave, ureditve, označevanja, promoviranja in vzdrževanja omejenih poti. Laško je že zelo znan zdraviliški kraj, vendar ima občina še veliko drugih potencialov, zaradi katerih bi lahko svojo turistično ponudbo povečala. Občina je območje z možnostmi raznovrstnih oblik aktivnih počitnic in športnih programov, ki je posebej usmerjeno na mlade turiste in turiste z rekreativnimi potrebami. To je oblika aktivnih počitnic, iskanja atraktivnih področij in doživljanja adrenalinskih občutij. Ena izmed možnosti rekreativnega turizma je tudi kolesarstvo, ki postaja vse bolj priljubljena oblika rekreacije. Občina je zelo razvejena, po njej vodijo mnoge neprometne makadamske ceste in poti, lega je kot nalašč za kolesarjenje, ki pa še vedno ni vključeno v turistično ponudbo Laškega. V nadaljevanju diplomskega dela bomo najprej preučili pojem sodobno kolesarstvo, nato pa bomo v nadaljevanju pripravili strategijo kolesarstva v občini, ki bi bila podlaga za izdelavo programa kolesarske mreže v občini Laško. Z ureditvijo takšne kolesarske mreže se bo dosegla predvsem usmeritev obiskovalcev na določene poti, kjer je urejena potrebna infrastruktura. S tem pa se bo povečala prometna varnost, zadovoljstvo obiskovalcev in domačinov. 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Namen Podrobneje želimo ugotoviti, kakšne so možnosti za razvoj kolesarskega turizma in pridobiti nekaj izhodiščnih idej, na podlagi katerih se bo lahko kasneje izdelal program kolesarskih poti v občini Laško. Naš namen je izbrati kakovostne podatke o željah in potrebah potencialnih ciljnih skupin, ter tako vzpostaviti model ponudbe, ki bo zadovoljil takšne potrebe. Potrebno je tudi opredeliti vse aktivnosti, ki so potrebne za vzpostavitev takšnega kolesarskega omrežja ter predvideti gospodarske učinke turizma.

6 6 Cilji Naš cilj je predstaviti občino Laško, analizirati obstoječe stanje turistične ponudbe in ugotoviti, kakšne so možnosti za razvoj kolesarske ponudbe. Skladno s tem pa želimo tudi pripraviti pregled nad aktivnostmi in izhodišči, ki jih je potrebno zagotoviti, da bi lahko vzpostavili kolesarsko omrežje v občini ter tako vključili kolesarjenje v turistično ponudbo občine Laško. Trditve diplomskega dela Občina Laško nudi poleg Zdravilišča Laško in Term v Rimskih Toplicah še veliko preostalih turističnih zanimivosti. Gostje, ki jih na lokacijo pripelje glavni ponudnik predstavljajo veliko priložnost za razvoj dodatne turistične ponudbe tako imenovani sekundarni turizem. S takšnim turizmom bi si občina zagotovila dodatno korist, za obiskovalce pa bi postala še bolj privlačna. Za uspešen razvoj turizma, je potrebno upoštevati določena ustrezna strokovna izhodišča: - upoštevanje strategij razvoja turizma v občini, - pozicioniranje destinacije na trgu, - segmentacija trga, - razumevanje turista in njegove motivacije ter - uspešno vključevanje domačega okolja v proces turističnega razvoja. 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Predpostavke Turizem predstavlja v občini eno izmed gonilnih sil razvoja, saj neposredno in posredno vpliva na številne druge dejavnosti. Predpostavljamo, da lahko s pospeševanjem razvoja turizma vplivamo tudi na razcvet vseh drugih dejavnosti. Predpostavljamo, da ima turizem v občini Laško še veliko neizkoriščenih potencialov. Predpostavljamo, da bodo v prihodnje z izgradnjo novega termalno-hotelskega in kongresnega kompleksa v Laškem in Rimskih Toplicah, v občino prišli drugačni turisti. Do sedaj so zdravilne vrelce uporabljali predvsem turisti, ki so se prišli v Laško na rehabilitacijo in zdravljenje. Sedaj pa pričakujemo, da bo v Laško začelo prihajat vse več turistov, ki bodo željni zdrave in rekreativne zabave ter sprostitve. Omejitve raziskav Geografsko se bomo omejili na območje, ki zajema občino Laško. Strokovno pa na razvoj sekundarnega turizma, povezanega z naravo, znamenitostmi in rekreacijo. Omejili se bomo predvsem na preučitev možnosti za kolesarski športno-rekreativni turizem.

7 7 1.4 Predvidene metode V diplomski nalogi smo uporabili mikroekonomsko raziskavo, saj gre v tem primeru za analizo na območju občine Laško. Uporabili bomo dinamično ekonomsko raziskavo, saj bomo preučevali proces nastajanja in širjenja sprememb na področju turistične ponudbe. Diplomska naloga bo večinoma temeljila na deskriptivnem pristopu, saj bom opisovala turistično ponudbo občine Laško. V okviru tega pa bomo uporabili še: - metodo deskripcije (za opisovanje teoretičnih konceptov, procesov ter pojavov), - zgodovinska metoda (pridobitev spoznanj na podlagi različnih dokumentov in dokaznega gradiva), - metodo kompilacije (pridobivanje informacij iz strokovne, tuje in domače literature).

8 8 2 TEORETIČNE OSNOVE TURISTIČNEGA TRGA Vsak trg je odvisen od značilnosti ponudbe in povpraševanja, ki se na njem pojavljata. Da bomo lahko v nadaljevanju preučili posebnosti turističnega trga v občini Laško, je potrebno najprej opredeliti in preučiti pojma turističnega povpraševanja in ponudbe. Definicij trga je veliko, vendar so v vseh primerih glavne značilnosti enake: na trgu se srečujeta ponudba in povpraševanje in ob tem se oblikuje cena. Kot primer navajamo samo dve pogosto uporabljeni definiciji: S pojmom trga razumemo čisto abstraktno zamišljeno obliko srečanja ponudbe in povpraševanja ali pa konkretno srečanje ponudbe in povpraševanja na določenem mestu in v določenem času. Pod trgom razumemo institucionalno in tehnično oblikovan stik med kupci in prodajalci, ki na posebej opremljenem prostoru in v določenem času ponujajo ali povprašujejo po določeni vrsti blaga od nedoločenega partnerja s ciljem zamenjava za denar, in to po ceni, ki teži, da se izenači. ( Planina 1997, 209). Ker sta turistična ponudba in povpraševanje prostorsko ločena in se ponudnik in turist srečata šele ob neposredni potrošnji, sta na turističnem trgu pravzaprav dva trga: - trg ponudnikov turističnih dobrin in storitev in - trg potrošnikov turističnih dobrin in storitev. Če upoštevamo še dejstvo, da je turistična ponudba sestavljena iz številnih delov, lahko govorimo celo o več delnih trgih ( trg gostinskih storitev, trg storitev turističnih agencij, trg kulturnih storitev ipd). (Zorko 2005, 128). Najpogostejša vprašanja, ki si jih turistična organizacija zastavlja v zvezi s trgom so: - Kakšne so značilnosti turistov, ki povprašujejo po določeni turistični storitvi? - Kaj si turisti mislijo o nas in o naši ponudbi? - Kdo so naši konkurenti? Prav ta vprašanja so ključnega pomena za razumevanje trga, na katerem turistična organizacija deluje, menita Seaton in Bennett. Avtorja v nadaljevanju opozarjata, da za razumevanje turističnega trga ne zadošča zbiranje površinskih kvantitativnih podatkov, ki danes prevladujejo v turistični statistiki ( npr. koliko, kdaj in od kod). Takšne raziskave je nujno dopolniti s kvalitativnimi raziskavami, ki nam pomagajo najti globlje odgovore na vprašanja kaj in zakaj. Za učinkovite tržne raziskave je treba v organizaciji vzpostaviti tržno-informacijski sistem. Namen takega sistema je identificirati, katere informacije potrebuje organizacija za uspešen nastop na trgu. (Brezovec 2000, 50).

9 9 2.1 Turistično povpraševanje Na področju turizma je več dejavnikov, ki oblikujejo povpraševanje, izredno veliko in se med seboj tudi močno razlikujejo. V literaturi so običajno navedeni naslednji dejavniki (Planina in Mihalič 2002, 41; povz. po Marković 1970, 51 61; Mazi 1972, 51-60): - lega turističnega kraja in objekta, - dostopnost in prometna povezanost kraja in objekta, - klimatske razmere in naravne privlačnosti, - kulturno-zgodovinske znamenitosti, - stopnja industrializacije in urbanizacije, - potreba po rekreaciji zunaj stalnega bivališča, - motiv za potovanje in bivanje zunaj kraja stalnega bivanja, - višina narodnega in osebnega dohodka, - dolžina dopustov in šolskih počitnic, - količina prenočitvenih in drugih receptivnih zmogljivosti, - kakovost turističnih storitev, - cena turističnih storitev, - moda, navade, tradicija ali sploh subjektivni dejavniki, - razvojna stopnja gospodarstva, posebno turističnega sektorja, - politična ureditev države in meddržavne razmere, - ukrepi turistične politike. Ker je dejavnikov veliko, moramo izbrati le tiste, ki so posebej pomembni za nastanek in razvoj turističnega povpraševanja. Omejeno število dejavnikov turističnega povpraševanja nato združimo v model turističnega povpraševanja. Model (splošno) je abstraktna preslikava stvarnosti. Prikazuje tiste značilnosti, ki so za določeno vprašanje bistvene, druge pa zanemarja in jih odmisli ali abstrahira. Turistična potrošnja je osrednja kategorija merjenja ekonomske dimenzije turizma. Turistična potrošnja je skupna vrednost izdatkov turista/obiskovalca, za potrebe potovanja v času potovanja in bivanja v ciljnem kraju. V individualno turistično povpraševanje/potrošnjo štejemo: - osebno potrošnjo domačega prebivalstva, - izdatke za poslovna potovanja, - potrošnjo/izvoz tujih gostov, - individualni vladni izdatki. V skupno turistično povpraševanje/potrošnjo pa štejemo poleg gornjega povpraševanja posameznih turistov še: - kolektivne vladne izdatke, - investicije v osnovna sredstva, - izvoz blaga.

10 10 Čim bolj podrobno spremljanje turistične potrošnje je namreč potrebno zaradi tem bolj podrobne identifikacije proizvodov in storitev, po katerih povprašujejo turisti, in posledično identifikacijo gospodarskih aktivnosti, ki proizvajajo proizvode in storitve za potrebe turističnega povpraševanja. (Sirše 1999, 9-10) Oblike turističnega povpraševanja V okviru turističnega povpraševanja posvečamo posebno pozornost naslednjim predmetom raziskovanja. (Devetak 2003, 28 povz. po Bunc 1974, ): - raziskavi prirojenih in pridobljenih turističnih potrošnih motivov, - raziskavi prirojenih in pridobljenih turističnih potreb, - raziskavi narodnega in osebnega dohodka, - raziskavi prostega časa turista in gosta, - raziskavi demografskih procesov, strukture procesov in strukture spremembe demografskih procesov, - raziskavi tehnične opremljenosti in sprememb tehnične opremljenosti turističnih porabnikov, - raziskavi mnenj, pripomb in nasvetov turistov, ki so letovali v določenem kraju in času, - raziskavi tokov turistov in njihove geografske namembnosti, - raziskavi okolja iniciativnih turističnih območij, regij in držav. Marković govori o treh različnih krogih turističnega povpraševanja: - idealno, - potencialno in - realno turistično povpraševanje. SLIKA 1: KROGI TURISTIČNEGA POVPRAŠEVANJA Vir: Planina in Mihalič (2002, 35). Idealno turistično povpraševanje obsega tiste prebivalce, pri katerih obstaja potreba po začasni zapustitvi stalnega bivališča s turističnimi motivi.

11 11 Potencialno povpraševanje obsega torej osebe, ki imajo potrebo po začasni zapustitvi stalnega bivališča, kot tudi možnost (dohodek in prosti čas) za zadovoljitev teh potreb. To je oblika povpraševanja, ki se pojavi na trgu in po katerem se ravna ponudba, njena količina in cena. Realno povpraševanje pa obsega osebe, ki imajo tako potrebe kot tudi možnosti za zadovoljitev te potreb in jih tudi dejansko zadovoljijo. To so torej osebe, ki dejansko potujejo turisti. Poleg omenjenih treh krogov turističnega povpraševanja je potrebno posebej ločiti tudi kategorijo efektivno povpraševanje ter razlikovati med efektivnim povpraševanjem (splošno) in efektivnim turističnim povpraševanjem. (Planina in Mihalič 2002, 34-41; povz. po Prijevec, Kesar 2002, 97). Izraz efektivno povpraševanje se na splošno nanaša na plačilno sposobno povpraševanje. Pri turističnem povpraševanju pa dohodek ni edini pogoj, da se povpraševanje lahko realizira. Enakovreden pogoj je tudi prosti čas. Zato efektivno turistično povpraševanje opredelimo kot: - plačilno sposobnost in - časovno zmožno povpraševanje. Efektivno turistično povpraševanje je potemtakem enako Markovićevemu drugemu krogu oziroma potencialnemu turističnemu povpraševanju Proučevanje turističnih potreb Potrebe so osnovni objekti raziskovanja trga. Tudi motivacijski proces se prične pri prepoznavanju potreb in se zaključuje z zadovoljevanjem potreb. Potreba se običajno opredeli kot občutek neugodnosti, ki je vezan na zavest, da vendarle obstaja sredstvo, s katerim lahko neugodnost odpravimo. Pri raziskovanju potreb v turizmu izhajamo iz identifikacije potreb, na osnovi česar ugotavljamo povpraševanje in potrošnjo. Povpraševanje in potrošnja izhajata iz potreb. Tudi ponudba se oblikuje na osnovi potreb oziroma povpraševanja. (Devetak 2003, 25). Razlikujemo dve skupini potreb, in sicer: - objektivne potrebe, ki so izražene s povpraševanjem in potrošnjo kupcev; - subjektivne potrebe so večje od dejanske potrošnje in se ne izražajo z obstoječimi številčnimi kazalci, ampak so le domnevne.

12 Turistični motivi Turistični motivi so notranje vzpodbude in nagibi, zaradi katerih človek v določenem času zapusti kraj stalnega bivanja in se odloči za določeno obliko turistične potrošnje. Turistični motivi se iz najrazličnejših vzrokov spreminjajo, z njimi pa se spreminjajo tudi navade turistov. V strokovni literaturi so pogosto omenjeni. (Zorko 2005, 54-55). - prirojeni in - pridobljeni motivi. Med prirojene motive uvrščajo avtorji nagibe oziroma notranjo nujo po gibanju, igri, počitku, samoohranitvi. Med pridobljene motive sodijo nagibi po spremembi okolja, rekreaciji, posnemanju, modnem oblačenju, po kulturnem ali športnem udejstvovanju ter utrjevanju zdravja. Turistični motivi spodbujajo potencialno turistično povpraševanje, spodbujajo torej ljudi k določeni turistični aktivnosti. Katera turistična aktivnost bo izbrana, kako obsežna bo in koliko časa bo trajala, je odvisno od intenzivnosti motivacijskega procesa, ki ga sproži bodisi turistična potreba bodisi določena turistična zanimivost ali ponujena turistična storitev. Poznavanje turistovih potreb, motivov, želja in pričakovan je za vse oblikovalce turistične ponudbe zelo pomembno. Ponudniki se jim morajo prilagajati. Prizadevajo si obdržati svoje stalne goste ali jih nemara celo prevzeti konkurenci, če vedo zanje. Motivi za obisk turističnih krajev, regij ali držav se med seboj razlikujejo, močno so odvisni tudi od tega, kaj lahko turistične dežele ponudijo. Za kakšen način počitnic se bo posameznik odločil je odvisno od vpliva usmeritev. Poznamo dve vrsti usmeritev, takšne ki; - si jih lahko ustvari posameznik. (zdravstvene težave, pomanjkanje dohodka in časa, službene in družinske obveznosti in želja po znanju), - ki jih ustvari družba (vpliv medijev, mnenja prijateljev in družine, politične, ekonomske in socialne razmere). Katera od navedenih usmeritev bo imela na izbiro počitnic večji vpliv, je odvisno predvsem od posameznikove osebnosti in načina življenja. (Swarbrooke and Horner 2001, 61-65).

13 Povpraševanje na ciljnih trgih Napovedi svetovne gospodarske recesije in dolgotrajna protiteroristična vojna na svetovni ravni bosta v prihodnjem obdobju zmanjšala globalno turistično povpraševanje in povečala lokalno regionalno turistično potrošnjo. Laško ima znotraj teh turističnih trendov pomembno poslovno priložnost, saj je večina njenih trgov iz bližnjih dežel in regij. Poglavitne konkurenčne prednosti Laškega so majhnost in raznovrstnost turistične ponudbe, uravnotežen razvoj turizma in okolja ter hitra dostopnost do izjemno bogatih naravnih vrednot in kulturne dediščine, biotske raznovrstnosti ter različnost turističnih atrakcij in storitev. (Aprilija 2005, 16). Povpraševanje tujih gostov V devetdesetih letih je bilo za slovenski turizem značilno, da so v strukturi gostov in prenočitev polovico predstavljali domači gosti, kar za Laško nikoli ni bilo relevantno. Odstotek tujih gostov v primerjavi z domačimi je v najboljših primerih dosegel razmerje 1:4. Vzroke je potrebno iskati v usmeritvi Zdravilišča Laško v medicinsko rehabilitacijo (gosti z napotnico oziroma domači gosti). V zadnjih letih je opazna bistveno hitrejša rast tujih gostov in prenočitev in je v letu 2003 dosegla razmerje 76:24%. Za turizem so bili do sedaj prioritetni tuji trgi Avstrija, Nemčija, Italija in Hrvaška. Večina tujih turistov, ki se zanimajo za prihod v Laško, je v krogu 500 km, kjer ležijo tudi najbogatejše in najvplivnejše regije (četverokotnik Milano/Genova Muenchen/Stuttgart Dunaj/Praga Budimpešta/Zagreb). Povpraševanje domačih gostov Slovenski gost je v strukturi gostov in prenočitev v občini Laško tako danes, kot v preteklosti vedno predstavljal več kot 2/3. Domači gosti so prevladujoči gosti tudi dnevnega turizma. Pri domačih gostih je največ gostov na napotnico (medicinska rehabilitacija gostov Zdravilišča Laško) in povpraševanje v okviru t.i. socialnega turizma, torej počitnicam nižjih cenovnih razredov. Daljše počitnice v srednjem in višjem cenovnem razredu pa domači gosti večinoma preživljajo v tujih turističnih destinacijah. Temeljna tržna usmeritev pri domačih gostih je tako spodbuditi turistično potrošnjo vseh kategorij domačih gostov v Sloveniji in preusmeritev dela njihovega povpraševanja po tujih turističnih storitvah na turistične storitve, ki jih ponuja Laško. K temu bi v veliki meri pripomogla izgradnja novega Wellness centra v Laškem in odprtje zdravilišča v Rimskih Toplicah. Ciljne skupine in proizvodi: - dnevni gosti in izletniki (izletniški turizem), - individualni gosti (športni turizem, rekreativni turizem, kulturni turizem), - družine in otroci (rekreativni turizem, podeželski turizem, doživljajski turizem), - upokojenci in rehabilitanti (zdraviliški turizem, podeželski turizem), - posebne interesne skupine (poslovni turizem).

14 Turistični proizvod Turistični proizvod lahko z vidika turista opredelimo kot splet turističnih storitev, ki jih turist lahko potroši v določenih turističnih destinacijah. Turistični proizvod je osnovna enota turistične ponudbe. Bieger pojmuje turistični proizvod širše opredeli ga kot geografsko območje. Ko turist izbira svoj potovalni cilj, primerja med seboj različna geografska območja, ki ponujajo različne splete turističnih storitev, in izmed njih izbere tisto geografsko območje, ki mu s svojo ponudbo v največji meri omogoča zadovoljiti lastne potrebe. Integralni turistični proizvod, ki ga turist kupi in potroši, so storitve tega geografskega prostora. (Planina in Mihalič 2002, 117 povz. po Bieger 2000, 73). Razlikujemo dve osnovni obliki turističnega proizvoda: - parcialni ali delni turistični proizvod, - integralni ali celotni turistični proizvod. Parcialni ali delni turistični proizvod je proizvod posameznega proizvajalca, to je posamezne turistične, gostinske, prometne ali trgovinske organizacije. Proizvod se pojavi na trgu, kjer dobi pod vplivom povpraševanja in ponudbe svojo ceno. Za posameznega proizvajalca je delni turistični proizvod končni proizvod, namenjen potrošnji. Integralni ali celotni turistični proizvod je sestavljen iz večjega števila delnih proizvodov. Integralni turistični proizvod je vedno bolj kompleksen, saj postaja turistično povpraševanje vse zahtevnejše tako glede kakovosti posameznih proizvodov, kot glede količine in različnosti razpoložljivih delnih proizvodov. Turist povprašuje po integralnem turističnem proizvodu. Zato je integralnem turističnem proizvod glavni element, ki nastopa na turističnem trgu. (Planina in Mihalič 2002, 121) Elementi turistične ponudbe Elemente turistične ponudbe razvrščajo teoretiki turizma v dve temeljni skupini. (Zorko 2005, ): - elemente primarne turistične ponudbe in - elemente sekundarne turistične ponudbe. Med elemente primarne turistične ponudbe sodijo: - naravne dobrine (ustvarja jih narava in niso proizvod človekovega dela) in - družbene ali antropogene dobrine (ustvarja jih človek skozi stoletja in jih še ustvarja, a jih v enaki kakovosti ni mogoče ponoviti).

15 15 Med elemente sekundarne turistične ponudbe pa sodijo dobrine, ki jih človek še vedno lahko proizvede v enakem ali večjem obsegu in v enaki ali celo višji kakovosti. Med temi elementi imajo pomembno vlogo storitve, ki jih ponudniki»proizvajajo«sproti, hkrati s povpraševanjem. Sestavine primarne turistične ponudbe so: - Naravne turistične privlačnosti (podnebje, površje, vode, rastlinstvo, živalstvo in podoba pokrajine kot celote). - Družbene turistične privlačnosti (kulturni in zgodovinski spomeniki, kulturne ustanove, prireditve, druge družbene zanimivosti). Sestavine sekundarne turistične ponudbe pa so: - Splošni infrastrukturni objekti in naprave (osnovna prometna mreža in splošne komunalne naprave), ki predstavljajo most med primarno in sekundarno turistično ponudbo. - Turistični infrastrukturni objekti, naprave, proizvodi in storitve, po katerih turisti neposredno povprašujejo in šele kot turistična nadgradnja omogočijo celovito turistično dejavnost in turistične aktivnosti Marketinški splet 7 x P za turistične storitve Turistična ponudba se opredeljuje v obliki marketinškega spleta po obrazcu 7 x P. To pomeni, da sestavljajo turistično ponudbo fizične, oprijemljive in neoprijemljive prvine. Marketinški splet (angl. marketing mix) je tisti temeljni sklop elementov ponudbe, ki omogoča menjavo. (Lumsdon 1997, 76). Elemente marketinškega spleta je razvil Borden, ki je predpostavil, da je za ponudnika ključnih naslednjih 12 elementov. (Jančič1990, 91): - načrtovanje izdelka, - cenovna politika, - politika blagovne znamke, - kanali distribucije, - osebna prodaja, - oglaševanje, - promocija, - embalaža, - razstavljanje izdelkov, - storitve, ki spremljajo izdelek, - iskanje dejstev in analize. Prvo revolucijo je v marketingu povzročil Jerome McCarthy, ki je predlagal poenostavitev Bordenovega spleta na štiri elemente danes popularne 4P (angl. Four P s of marketing):

16 16 - izdelek (product), - kraj/prodajna pot (place), - cena (price) in - promocija/tržna komunikacija (promotion). Marketinškemu spletu za storitve je po mnenju nekaterih avtorjev potrebno dodati še tri dodatne elemente in splet razširiti na 7P. (Brezovec 2000, 84-85; povz. po Cooper in soavtorji 1998, 410): - ljudje (people), - procesi (process) in - fizični dokazi (physical evidences). Bistvo konvencionalnega marketinškega spleta je v tem, da podjetje oblikuje vse elemente tako, da vsak posebej in vsi skupaj izpolnjujejo zahteve segmentacije in pozicioniranja. V središče spleta je seveda postavljen porabnik storitev turist. V nadaljevanju si bomo na kratko razjasnili vsebino vsakega elementa marketinškega spleta. SLIKA 2: MARKETINŠKI SPLET ZA STORITVE Vir: Prirejeno po Jančiču (1990, 93).

17 17 Storitev - Turistična storitev je najpogosteje integralna ponudba neotipljivih dobrin, s katerimi zadovoljujemo določene potrebe turistov. V našem primeru je storitev kolesarska ponudba v občini Laško. Kraj - Izraz kraj označuje prostor, kjer naj bi prišlo do konkretne zamenjave. Pri turističnih storitvah je to kraj, kjer se storitev izvaja. Ob tem uvrščamo v ta element spleta tudi distribucijske oziroma prodajne kanale, ki omogočajo podjetju, da storitev približa turistom posredno ali neposredno. V našem primeru gre za območje občine Laško. Cena - Storitev mora imeti ustrezno ceno glede na segment, kateremu je namenjena in glede na pozicijo, ki jo želi doseči med konkurenti. Cenovna politika zajema oblikovanje cen, določanje popustov in plačilnih pogojev. Promocija - Z izrazom promocija razumemo splet tržnega komuniciranja, ki ga sestavljajo: oglaševanje, osebna prodaja, pospeševanje prodaje in odnosi z javnostmi. Vsebina tržnih komunikacij mora ustrezati konkurenčni poziciji storitve oziroma podjetja in turistom, ki jim je storitev namenjena. Pod pojem promocija spadajo spletna stran, kolesarski prospekti in vodiči ter drugi propagandni material. Ljudje - Ljudje, ki izvajajo storitve so s svojimi sposobnostmi in osebnostjo na nek način del storitve, prav tako so del storitve tudi izbrani segmenti, ki sodelujejo v procesu sprejemanja storitve. Pri tem gre za gostinske in nastanitvene ponudnike, vodiče, posojevalce in popravljavce koles. Sem sodijo tudi vsi zaposleni v firmi, ki bo izvajala kolesarsko ponudbo, s tem mislimo na TIC Laško, v povezavi s turističnimi agencijami ter Zdraviliščem Laško in Termam Rimske Toplice. Procesi - Še tako prijazno in usposobljeno osebje ne more nadomestiti pravilne izvedbe storitve. Med procese pri izvajanju storitve prištevamo celoten sistem delovanja, postopke in pristop zaposlenih. Fizični dokazi Vsaka vidna, oprijemljiva ali kako drugače zaznavna podrobnost v zvezi s storitvijo sooblikuje samo storitev. Med fizične dokaze storitve prištevamo izgled okolja kjer storitev poteka, promocijski material o storitvi, urejenost in izgled osebja, ki storitev izvaja.

18 18 3 PREGLED OBSTOJEČEGA STANJA 3.1 Opis občine Laško SLIKA 3: OBČINA LAŠKO OBČINA LAŠKO Celje Rečica Hrastnik Sedraž Laško Šentrupert Trobni Dol I A Ljubljana Laško H Rimske Toplice reka Savinja Zidani Most Brodnice Paneče Jurklošter HR Vir: ( [ ]). Mesto predstavlja središče občine in upravno središče UE Laško (Laško, Radeče). Prvič je bilo omenjeno kot trg že leta 1227, mestne pravice pa je pridobilo leta Mesto leži pod Humom na obeh bregovih Savinje in je prislonjeno na vznožja bližnjih hribov (Hum, Šmihel). Staro mestno jedro je stisnjeno pod Hum. Nad mestom je stari grad. Laško je evropsko znan zdraviliški letoviški kraj. K laškim vrelcem prihajajo ljudje že od vekomaj. Poznali so jih rimski legionarji, misionarji iz srednjega veka, ob koncu 19. stoletja pa je zraslo v mondeno letovišče cesarja Franca Jožefa I. Stari zdraviliški kraj v občini Laško so tudi Rimske Toplice. Glavne kulturne znamenitosti Laškega in občine Laško so: Stari grad pod Humom (Tabor), Villa Haus, Aškerčeva domačija, Graščina Lilijskih, Trški Špital, Laški dvorec, Marijin steber, Kamniti lev, Rimski nagrobni kamen, Antični relief, Gotsko kužno znamenje, Nadžupnijska cerkev Sv. Martina, Cerkev sv. Mavricija-kartuzija, Mlin- Dom mlinarja. Laško je izhodišče za krajše ali daljše izlete. Izletniške točke so: Grad Tabor, Hum, Šmihel, po dolini Lahomnice do Marija Gradca, Vrh nad Laškim, Rečiška dolina in naprej na Šmohor, Govško brdo s planoto Govc, Rimske Tolice in naprej po dolini Gračnice do Jurkloštra in Ribnika Marof, Zidani most, Kopitnik. Iz Laškega so prav tako možni izleti na Svetino, Celjsko kočo ter v Celje. Laško je povezano s Celjem z javnim cestnim in železniškim prometom. V Laškem organiziramo v slovenskem prostoru znano prireditev Pivo in cvetje, katero obišče preko obiskovalcev.

19 19 Potreba po izdelavi programa kolesarskih poti v občini Laško, se kaže predvsem iz treh vidikov: Z izgradnjo novega Termalno-hotelskega in Kongresnega kompleksa v Laškem in kakor vse kaže tudi v Rimskih Toplicah se bo število gostov znatno povečalo. Res je, da Zdravilišče Laško kot medicinsko rehabilitacijski center gosti večino obiskovalcev, ki preko napotnic iščejo zdravja in povrnitev med zdrave ljudi. Vendar pa bodo nove kapacitete namenjene predvsem novemu tipu gosta, ki bo prišel v Laško na oddih in aktivne počitnice (wellness turizem). Gostom, ki jih bo v Laško pripeljal glavni ponudnik je potrebno pripraviti dodatno ponudbo v lokalnem okolju in jih popeljati po čim širšem območju občine. Prav tako kolesarstvo postaja v zadnjem času vse bolj popularna rekreacijska dejavnost tudi med slovenskimi gosti, vendar pa njegovemu razmahu ne sledi urejanje potrebne kolesarske infrastrukture. Pojavlja pa se tudi vse več kolesarskih klubov in družb, ki na lokacijo pripeljejo večjo skupino kolesarjev. Da bomo zmožni sprejeti takšno skupino, je potrebno izpeljati vrsto aktivnosti, vse od ureditve infrastrukture do vključitve predvidenih kolesarskih poti v regijsko kolesarsko mrežo. Kolesarji so bili do sedaj prepuščeni sami sebi in lastni iznajdljivosti. S tem so marsikdaj prikrajšani za vtise in doživetja območja, po katerem kolesarijo. Na slabšem pa so tudi domačini, saj taki obiskovalci ne izkoristijo njihove ponudbe in jim ne prinesejo zaželenega prihodka. Velikokrat prihaja tudi do nejevolje, saj na primer zaradi pomanjkanja parkirišč kolesarji puščajo svoje avtomobile na neurejenih parkiriščih, pojavljajo se tudi neprimerne oblike kolesarjenja (vožnja po gozdovih in travnikih). Tako imajo domačini od kolesarje namesto koristi prej škodo, s postavitvijo kolesarskih poti pa bi sedanje stanje popravili, tako da bi bilo občanom in občini v prid. Z ureditvijo takšne kolesarske mreže se bo dosegla predvsem usmeritev obiskovalce na določene poti, kjer je urejena potrebna infrastruktura. S tem se poveča prometna varnost, zadovoljstvo obiskovalcev in domačinov.

20 Prostorske značilnosti Meje stare občine Laško se niso spreminjale vse od leta 1963, ko se je občini pridružila poprej samostojna občina Radeče. Z Zakonom o lokalni samoupravi (Ur. l. RS, 1993) so se Radeče z okoliškimi naselji znova osamosvojile, podobno težnjo pa izraža še KS Rimske Toplice. Občina obsega porečje spodnje Savinje niže Tremerij. Meji na sedem sosednjih občin: Celje, Štore, Šentjur pri Celju, Sevnico, Radeče, Hrastnik, Žalec. Severna meja poteka na črti Špelc, Suhi hrib, Gozdnik, Šmohor, Mali Slomnik, Tolsti vrh, Veliki Vrh, kota 711 nad Oleščami, potok Kozarica. Vzhodna meja gre mimo Mačkovca, preko doline Gračnice do Rudenika. Južna meja poteka po slemenih Ojsterža, Ješovca, Lisce, Njivc, Kamrice, Velikega Kozja in Planine. Nato se spusti v dolino Save med Zidanim Mostom in Suhadolom. Zahodna meja sledi črti Sv. Jurij, Kopitnik, dolina potoka Ična, Baba, Ostri vrh, Dolgi vrh. Občina Laško leži v savinjski statistični regiji. Poenostavljena regionalizacija, ki je bila objavljena v knjigi Slovenija: Pokrajine in ljudje, uvršča celotno občino v enotno regijo, Posavsko hribovje. Glede geološke zgradbe in tektonike je ta členitev še nekako najbolj sprejemljiva, saj se na drugem bregu Savinje hribovje logično zaključuje. SLIKA 4: POLOŽAJ OBČINE V SAVINJSKI REGIJI Vir: ( [ ]). Občina Laško je srednje velika občina, saj meri 197,5 km 2 in tako pokriva 1% slovenskega ozemlja. Ima 85 naselij ter 9 krajevnih skupnosti, kar bolj nazorno prikazuje slika 5.

21 21 SLIKA 5: KRAJEVNE SKUPNOSTI OBČINE LAŠKO Vir: Aprilija (2005, 51). V zadnjem obdobju ne beležimo bistvenih sprememb števila prebivalcev. Občini je imela leta prebivalcev (stanje na dan ), leta prebivalcev (stanje na dan ), leta 2005 pa prebivalcev (stanje na dan ). Gostota poselitve je pod slovenskim povprečjem, le 71 prebivalcev/km 2 ; v povprečju štejejo gospodinjstva v laški občini 3 člane. Tako pripada enemu naselju v povprečju 168 prebivalcev. Sicer to niti ne preseneča glede na reliefno izoblikovanost površja. O tem največ pove povprečni naklon z 19,5 in povprečna nadmorska višina s 474 m. Največje naselje je Laško s prebivalci, ki je upravno, gospodarsko in kulturno središče občine. Leži v razširjeni dolini spodnjega toka Savinje, med strmimi vzpetinami Humom (583 m), Šmihelom (442 m) in Strmco (455 m), kjer se odpirajo stranske doline potokov Žikovce, Lahomnice in Rečice, pritokov Savinje. Občino razpolovi reka Savinja in ob njej potekajoči železnica in magistralna cesta Celje - Zidani Most, ki je tudi najbližja povezava Celjske kotline v smeri proti Krškem in sodi hkrati med najbolj obremenjene ceste.

22 22 Železnica je bila v polpretekli zgodovini osrednjega pomena za razvoj doline. Zidani Most je pomembno železniško vozlišče Slovenije, kjer se dvotirna proga razcepi v več smeri. S tega vidika je položaj občine strateško pomemben. V tej osi, S J, so nastala tudi največja naselja v občini; Laško, Rimske Toplice in Zidani Most. Nekaj manjših razloženih naselij najdemo še v dolinah potokov (npr. Lahomno, Jurklošter) in po pobočjih. Predvsem v vzhodnem delu občine je veliko samotnih kmetij. SLIKA 6: MESTO LAŠKO Z ZAHODA Vir: Aprilija (2005, 52). Ob precej uspešnem gospodarstvu, čisti in ohranjeni naravi termalnih izvirih, bogati kulturni dediščini so možnosti razvoja precejšnje. Vendar je tu Savinja, ki narekuje tok življenja ob njej. Do obsežnejših regulacij v zgornjem toku je bila dolina spokojna, tudi ob visokih vodah. Sedaj so na potezi urbanisti, da s pravimi potezami omilijo razdiralno moč reke in škodo ob poplavah. (

23 Naravne danosti in kulturna dediščina 1 V nadaljevanju bomo opisali naravne potenciale in kulturno dediščino, ki bi turističnokolesarsko ponudbo naredili še bolj privlačno in pestro Vodotoki in druge stoječe vode Občina Laško je izredno bogata z vodnimi viri, včasih celo»prebogata«in se razdiralna moč tega bogastva kaže tudi v negativni luči (poplave, hudourniki). Skozi mesto Laško teče reka Savinja, po dolini Gračnice potok Gračnica in Lahovnica, Lokavški dolini Lokavški potok in potok Slatina, Rečiški dolini potok Rečica, po dolini Lahomnice potok Lahomnica in potok Reka, Rimske Toplice Ogeški potok. V Rimskih Toplicah in Laškem sta izvira termalne vode, ki z vodo oskrbujeta kopališče Forum Terma v Rimskih Toplicah in Zdravilišče Laško v Laškem. Ribniki pri Marofu so doživetje za ribiče in vse ostale, ki si želijo počitka, miru in čudovite narave Hribovja in planote Hrib Hum je visok 583 m. Poznan je po bogati flori, zanimivi v vseh letnih časih. Nad Rečico se vzpenja hrib Govško brdo (811 m). Onkraj njega je idilična planota Govce, kjer se je pred leti nahajala lepa vasica, ki se je zaradi odkopavanja premoga pogreznila. Z vrha Govškega brda, je lep pogled na okoliške kraje. Do Govc iz Laškega vodi tudi geološka učna pot. Šmohor (787 m) je privlačna izletniška točka SV od Laškega na grebenu med Pernicami (872 m) in Maličem (936 m). Na Šmohorju je planinski dom z 61 ležišči. Na vrhu je cerkev Sv. Mohorja, ki se prvič omenja leta V gozdovih domuje najrazličnejša divjad: mufloni, divje svinje, srnjad. Čez Šmohor vodijo tudi planinske transverzale. V dolini Gračnice je narava do danes ostala neokrnjena in je kot taka opredeljena kot naravni spomenik. Obdana je s strmimi stenami, ki jih je izdolbla reka. Nad dolino Gračnice se dvigujejo vzpetine Tajna na Z, Razkotelca na J, Libje in Voluš pa na S. Celotno področje, doline, soteske in naselja obkrožajo vrhovi Ojstriž (987 m), Mačkov hrib (877 m), Šlosberg (726 m), Sv. Trojica (851 m), Špičjek (815 m), Velika Špica (787 m), Lisca (947 m), Ješivec (938 m) in Veliko Kozje (987 m). 1 Povzeto po Strategiji razvoja turizma v občini Laško (2005, 63-65).

24 24 Kopitnik (910 m) - koča na Kopitniku stoji nad malo kotlinico na jasi temena Kopitnika, nagnjenega proti vzhodu oziroma Savinji. Koča je odprta od 10. ure ob sobotah do 18. ure ob nedeljah ter ob praznikih. V treh gostinskih prostorih je 120 sedežev, pri mizah pred kočo je 100 sedežev; v 6 sobah je 24 postelj. Z jase pri koči vidimo proti vzhodu dolino Savinje proti Laškemu ter severno obrobje Posavskega hribovja proti Celjski kotlini s Tolstim vrhom; na severni strani vidimo Šmohor in Malič, na obzorju pa Pohorje. Če pa se povzpnemo na skalni vrh Kopitnika, vidimo pod seboj dolino Savinje proti Zidanemu Mostu in nad njo Veliko Kozje, pogled pa seže proti vzhodu in jugovzhodu do Medvednice in Gorjancev. Na zahodu vidimo Kum Gozdovi in rastlinstvo Mešani gozdovi pokrivajo 57,5% površine občine med listavci prevladujejo bukev, hrast in javor. Med iglavci prevladujeta smreka in jelka, omeniti velja še avtohtone črne bore v dolini Gračnice in tise. Med rastlinami velja omeniti nekatere v Sloveniji redke vrste, kot na primer: kokoševec, šmarna hrušica, ruj, dišeči volčin, lepi jeglič, dlakavi sleč, marjetičasta nebina, vodnozelena gladnica, skorjasti kamnokreč, nizka kozja češnja, alpska mastnica, rumeno milje, skalna kernerjevka, skalna špajka, drobnolistnata vodna kreša Živalstvo Poleg divjega prašiča, srnjadi, divjega petelina, divje mačke, polhov, vodomca, neavtohtonega muflona in prehodno medveda velja posebej omeniti nekatere redke in v Sloveniji ogrožene vrste živali. Izmed nevretenčarjev živijo v močvirnem obrežnem biotopu ob Gračnici in njenih pritokih, vse bolj ogroženi kačji pastirji, od vretenčarjev pa dvoživke, predvsem žabe ter nekatere vrste plazilcev, kot sta kačji vrsti belouška in kobranka. Od ogroženih vrst ptic gnezdita v dolini Gračnice vodomec in povodni kos, medtem ko si siva čaplja, kragulj, skobec, kanja in navadna postovka na teh območjih iščejo hrano. Vlažni in zamočvirjeni travniki predstavljajo kljunaču in kozici pomembna počivališča in prehranska mesta med njihovimi jesenskimi oziroma spomladanskimi selitvenimi leti.

25 Kulturna dediščina Občina Laško ima bogato kulturno in zgodovinsko dediščino. Najstarejša kulturno-zgodovinska spomenika sta cerkev Sv. Martina in župnišče v Laškem, kjer se prepletajo različni stavbeni slogi - od romantike do gotike in baroka. Ob vznožju hriba Hum leži grad Tabor. Njegov nastanek sega v davno dvanajsto stoletje. Bil je sedež laške gospoščine in sodišča, kasneje pa zavetje pred turškimi vpadi.. Cerkev Sv. Mihaela na Šmihelu spada med najpomembnejše kulturne spomenike v porečju Savinje. Njena edinstvenost je v dvostolpni zunanjščini ter kamnoseških in rezbarskih detajlih. V cerkvici Sv. Krištofa se nahajajo najstarejše orgle na Slovenskem, ki so upodobljene na 200-tolarskem bankovcu. V Rečiški dolini je gotsko kužno znamenje iz leta V Zg. Rečici je cerkev Sv. Antona, ki je bila zgrajena po načrtu Plečnikovega asistenta Janeza Valentinčiča. Prvotno je bila zgrajena v čast Antonu Slomšku. V cerkvi Matere Božje v Marija Gradcu so freske, ki vsebujejo gotske in renesančne prvine, zaradi katerih so prava redkost v Sloveniji. Na Senožetih pri Rimskih Toplicah se nahaja, s spominsko urejenimi sobami, domačija pesnika balad in romanc Antona Aškerca. Največja znamenitost Jurkloštra je kartuzijski samostan iz leta Danes je cerkev poleg stolpa edini ostanek nekdanjega samostana. 3.4 Nastanitveni objekti in gostinski obrati Zdravilišče Laško Laške toplice so prvič omenjene že leta Leta 1852 je dal Leopold Rödl zajeti vrelec, postaviti poslopje z bazenom, vodno črpalko in restavracijo s salonom. Skozi zgodovino je zdravilišče menjavalo lastnike, ki pa so ga vseskozi dograjevali. Hotelsko naselje Zdravilišča Laško tvorijo hotel Vrelec, Zdraviliški dom in depandansi Vila Šmohor ter vila Rečica. Zdravilišče ima skupaj 335 ležišč. Vse sobe v hotelu so opremljene s kopalnico, telefonom in televizijo. V hotelu so še restavracija, salon v biedermeier slogu, kavarna, bistro, Zlata ter Srebrna kongresna dvorana, v sklopu ponudbe pa še frizerski salon in diagnostični center.

26 26 Hotel Hum Hotel Hum je zrasel na tradiciji predvojnega gostišča z istim imenom. Po vojni je bilo gostišče, ki je bilo v lasti gospoda Henkeja, denacionalizirano. Hotel Hum z današnjo podobo je bil zgrajen leta 1985, vendar so ga zaradi notranje obnove, ki je bila nujno potrebna zaradi velike poplave leta 1990, zaprli in ga ponovno oživili maja Ponoven vzpon je hotel doživel potem, ko ga je odkupila Pivovarna Laško, ki je na novo uredila vrt in okolico. Sedaj ima hotel 24 sob z 48 ležišči. Gostinska ponudba je zgoščena v restavraciji z 200 notranjimi sedeži in 150-mi na terasi. Hotel Savinja Hotel Savinja je v tako imenovanem Valvazorjevem špitalu, ki je bil zgrajen v 16. stoletju. Stavbo so leta 1825 preuredili v pivovarno, ki jo je leta 1840 uničil požar, vendar so jo hitro obnovili in v njej varili pivo do leta Že pred drugo svetovno vojno so zgradbo preuredili v hotel. Po drugi svetovni vojni je preživel več prenov. Zadnjo so izvedli v letih 1990 in 1996, ko je zgradbo odkupila Pivovarna Laško in jo preuredila v hotel A kategorije. Ponovno je odprt od marca V njem je 9 sob s skupno 18 posteljami. Hotel ima pivnico s 50 gostinskimi sedeži, kavarno z 20 in restavracijo z 80 sedeži. Bazenski kompleks Rimske Toplice Uporaba termalne vode za zdravljenje sega še v čas Rimljanov, ki so Rimskih Toplicah zgradili prve kopeli. Termalna voda v Rimskih Toplicah ima 38 C. Voda koristi ljudem z boleznimi lokomotornega aparata, s kroničnimi revmatskimi boleznimi, boleznimi kosti, sklepov in mišic, oslabelim zaradi dolgotrajnih bolezenskih stanj, slabotnim otrokom, s težavami vegetativnega živčevja, po poškodbah in kirurških operacijah na teh organih, blagodejno vpliva tudi na nekatera kronična ginekološka obolenja. Bazenski kompleks z zdravilno termalno vodo ima 500 m 2 vodnih površin, s podvodnimi masažami in čofotalnikom, savno (individualno finsko ali skupinsko finsko savno), whirpool. Zgradba s prenočišči je bila zgrajena leta 1994 in stoji tik ob kopališču. Ima 6 sob in 18 ležišč. Penzion Park Penzion Park se nahaja v neposredni bližini Zdravilišča Laško, od mestnega jedra, do koder vodi prijetna sprehajalna pot, je oddaljen le nekaj minut. Na voljo je 26 ležišč v dvoposteljnih sobah in štiriposteljnih ali šestposteljnih apartmajih. Nudijo prenočišča z zajtrkom. Sobe so delno klimatizirane, vse so opremljene s sanitarijam, tušem, telefonom in KTV in so dostopne tudi invalidom. V pritličju zgradbe je bar, v poletni sezoni pa sta na voljo tudi dve tenis igrišči. Turistična kmetija Kozmus Paneče Turistična kmetija Kozmus se nahaja v Panečah, od centra občine je oddaljena 16 km. Je nastanitvena turistična kmetija, s 4 ležišči in 40 sedeži v jedilnici. To je čista kmetija, usmerjena predvsem v govedorejo in poljedelstvo. Gospodinja pripravlja domače jedi, še posebej tiste, ki so tipične za kraj. Znana je po svatovski pogači, za katero je dobila zlato medaljo na tekmovanju kmečkih dobrot. Gostje lahko sodelujejo pri kmečkih opravilih, nabirajo zelišča in gobe, se vozijo s kočijo, si ogledajo kulturno-zgodovinske in naravne znamenitosti.

27 27 Okrepčevalnica Paradiž v Spodnji Rečici Okrepčevalnica Paradiž v Sp. Rečici je v zasebni lasti gospe Golob Jožefe in nudi poleg malic, kosila in jedi po naročilu tudi en apartma z 4/6 posteljami ter 3 dvoposteljne sobe. V jedilnici je 24 sedežev, poletni vrt pa sprejme 60 ljudi. Posebnost je prostor za avtodome. Planinski dom na Šmohorju Planinski dom stoji tik pod travnatim temenom na vzhodni strani vrha Šmohor (784 m); vrh ima enako ime kot razloženo naselje s cerkvico sv. Mohorja, ki se prvič omenja leta Na Šmohorju je tudi več starih lip, katerih poreklo sega v 15. stoletje, in tri so v neposredni bližini cerkvice. Ena lipa je JV od doma ob cesti, ki vodi iz Laškega k planinskemu domu. Planinski dom je stalno odprt. Dom in okolico oskrbuje najemnik. V dveh gostinskih prostorih je 110 sedežev, sedeži so tudi pri mizah pred domom; v 7 sobah je 27 postelj, možna je namestitev dodatnih 14 postelj, skupno 41 ležišč. Na robu planinskega travnika so ob gozdu 3 kamini, ki jih lahko proti plačilu najemnine oskrbniku koristijo obiskovalci doma. Planinski dom na Kopitniku Koča na Kopitniku stoji na jasi temena Kopitnika in je odprta od 10. ure ob sobotah do 18. ure ob nedeljah ter ob praznikih. V treh gostinskih prostorih je 120 sedežev, pri mizah pred kočo je 100 sedežev; v 6 sobah je 24 postelj. Opisali smo najpomembnejše nastanitvene objekte v nadaljevanju pa podajamo tabelo 1, ki prikazuje število gostinskih obratov v celotni občini Laško: TABELA 1: ŠTEVILO GOSTINSKIH OBRATOV V OBČINI LAŠKO VRSTA OBRATA Hotel 2 Hotelsko naselje 1 Gostišče/ gostilna 8 Penzion 1 Okrepčevalnica 8 Bar 7 Kavarna 1 Bife 1 Bistro 1 Slaščičarna 2 Picerija 1 Pivnica 1 Planinski dom 3 Turistična kmetija 1 Izletniška kmetija 2 Priprava in dostava hrane 1 SKUPAJ 41 Vir: (Aprilija 2005, 74). ŠTEVILO OBRATOV

28 Turistične prireditve Laško slovi po svojih turističnih prireditvah, ki bistveno oblikujejo miselno podobo o Laškem kot turističnem mestu. V nadaljevanju bom opisala turistične prireditve v občini Laško, ki so predvsem takšne narave, da bi lahko vanje vključili kolesarjenje in s tem naredili določeno prireditev še bolj privlačno in poznano. Tradicionalna prireditev Pivo in cvetje Najbolj odmevna je prireditev Pivo in cvetje, ki ima že 40-letno tradicijo. Vsako leto v mesecu juliju Laščani gostijo obiskovalcev prireditve. V petih dneh se na prireditvenih prostorih po vsem mestu odvija pester program, obiskovalci si lahko ogledajo nastope znanih glasbenikov, plesnih skupin, godb in društev. V tem času si lahko ogledajo tudi razstave, kmečko ohcet, parado in seveda najrazkošnejši ognjemet leta. Glavni pokrovitelj prireditve je Pivovarna Laško, organizator pa Turistično društvo Laško. Na prireditvi se že sedaj odvija nekaj športnih dogodkov, kot so: - izbor najmočnejšega Slovenca Martin Krpan, - turnir ulične košarke Dribl, - turnir v malem nogometu. V primeru, da bi v občini uredili kolesarske poti, bi lahko organizirali tudi kolesarsko tekmovanje, kjer bi podelili simbolično nagrado Laškega. S takšnim dogodkom, bi prireditev pridobila še večji sloves, saj bi obiskovalcem poleg zabave in kulture nudili tudi več športnih dogodkov. Športno konjeniški vikend Konjeniški klub Laško in Zdravilišče Laško vsako leto pripravita Športno konjeniški vikend v Jagočah. Glavni poudarek celotne prireditve je v tekmovanju konjenikov v preskakovanju zaprek. A ker so izkušnje z drugih turnirjev pokazale, da samo preskakovanje ovir ne pritegne dovolj velike pozornosti gledalcev, so prireditev združili še z drugimi prireditvami. Tako se poleg konjeniških dogodkov odvijajo še razne športne tekme v odbojki, košarki, malem nogometu, jadralnem padalstvu. Že sedaj se lahko udeležite planinskih pohodov, spusta s kajaki, kanuji in drugimi plovili po Savinji ter kolesarjenja po kolesarskem krogu po okolici Laškega. Kot vidimo je v tej prireditvi že deloma poskrbljeno za kolesarske ljubitelje. Vendar bi z izboljšavo kolesarskih poti v Laškem, lahko pripravili podobno prireditev, kjer bi bil glavni poudarek na kolesarjenju.

29 29 Martinovanje V Laškem je župnijska cerkev sv. Martina. Martinovanje je zato tradicionalna prireditev, ki jo vsako leto organizira Turistično društvo Laško. Prireditev poteka v začetku Novembra, in bi jo lahko v primeru lepega in sončnega vremena izkoristili, kot zaključek kolesarske sezone. Družabna srečanja na turističnih in izletniških kmetijah Vse družine turističnih in izletniških kmetij so s srcem pri turizmu in svojim gostom ponujajo bogato domačo kulinarično ponudbo. Poleg mleka, mlečnih izdelkov, domačega kruha in potice vam bodo postregli še z medom, čajem, sokovi, jabolčnikom, vse je seveda pripravljeno doma. Kmetije ležijo v neokrnjenem podeželju, tako da se lahko kolesar v naravi spočije od mestne gneče in hrupa. Vse kmetije imajo zadostne kapacitete, da sprejmejo večje družbe, zato predlagamo, da bi jih vključili v kolesarske dogodke. Priredili bi lahko ekipno kolesarjenje, ki bi se končalo s prijetnim druženjem na določeni kmetiji. Laško ima eno turistično kmetijo in dve izletniški kmetiji, kamor bi lahko organizirali kolesarjenje. Turistična kmetija Kozmus, leži v samotni vasici Paneče pod Lisco med griči razgibanega kozjanskega hribovja. Kraj Paneče je od Laškega oddaljen 16 km, od Rimskih Toplic pa 8 km. Tončkov dom na Lisci pa je oddaljen le 5 km. Turistična kmetija Nemec je z asfaltno cesto povezana z Laškim 8 km. Rimske Toplice pa so od turistične kmetije oddaljene 5 km. Izletniška kmetija Salobir je z asfaltno cesto povezana z Laškim 13 km, z asfaltno ter delno makadamsko cesto (med Jurkloštrom in Mrzlim Poljem) z Rimskimi Toplicami, z asfaltno cesto Šentupert - Šentjur, pripeljete pa se lahko tudi s smeri Planine pri Sevnici.

30 30 4 OPREDELITEV POJMA SODOBNO KOLESARSTVO Opis stanja kolesarske infrastrukture na območju Republike Slovenije Kolo, kolesarjenje in kolesarske površine so na videz zelo vsakdanji in preprosti pojmi, pa vendar je za oblikovanje atraktivne in učinkovite kolesarske mreže potrebno skrbno načrtovanje in sistemsko razmišljanje. Urbanisti, načrtovalci in prometni strokovnjaki namenjajo kolesarskemu prometu vedno več pozornosti tudi pri nas. Kolesarjenje je že precej stara oblika gibanja oziroma prometnega komuniciranja. Prva kolesa so se pojavila že v 18. stoletju. Včasih je bilo kolo simbol statusnega položaja v družbi. Pozneje je kolo izpodrinil avto, vendar se v razvitih evropskih državah iz ekonomskih, zdravstveno-ekoloških in rekreacijskih razlogov spet vrača v prometni sistem, kjer dobiva vse večjo vlogo in pomen. Kolo ima v primerjavi z ostalimi prevoznimi sredstvi številne prednosti, ki smo jih premalo izkoriščali. Je enostavno in ekonomično za vzdrževanje, za lastnika ni prevelika finančna obremenitev, uporabniku omogoča večji radij gibanja kot pešačenje, pri krajših razdaljah uspešno nadomešča uporabo avtomobila, predvsem v bližini in znotraj naselij, zagotavlja svobodnejšo in učinkovitejšo izrabo prostega časa in intenzivnejše, bolj zdravo doživljanje okolja. Za zagotovitev učinkovitih in vsestranskih pogojev glede kolesarske infrastrukture je potrebno aktivno sodelovanje pri načrtovanju in izvedbi na državni in tudi na lokalni ravni. Lokalne skupnosti morajo sodelovati pri oblikovanju državnega kolesarskega omrežja, saj najbolj poznajo svoje območje, turistične zanimivosti ter navade in potrebe ljudi, ki tam živijo in ustvarjajo dohodek. V njihovi pristojnosti je tudi oblikovanje lokalnih kolesarskih mrež, ki se povezujejo z državnim kolesarskim omrežjem. 4.2 Osnovni namen spodbujanja kolesarstva Ob zelo hitri in stalni rasti števila motornih vozil v zadnjem času posvečamo vedno večjo pozornost negativnim vplivom na okolje in varnosti v prometu. Kolo omogoča za okolje najsprejemljivejšo in najprijaznejšo osnovno mobilnost. Prednosti pred drugimi prometnimi sredstvi so predvsem zmanjševanje onesnaževanja zraka, hrupa, obremenjenosti centrov mest z motornimi vozili in varčevanje z energijo. V zadnjem času se vse več ljudi ukvarja z rekreacijskim kolesarjenjem, v čistem prijaznem okolju zunaj velikih mest iz turističnih, športno-ljubiteljskih ali preventivno-zdravstvenih razlogov. Kolesarjenje pozitivno vpliva na telesno in duševno zdravje ter počutje in tudi na intelektualne sposobnosti; pomeni vitalnost in sproščenost in si vsekakor zasluži pomembnejšo vlogo v našem vsakdanjiku. S kolesarjenjem se ukvarja širok krog ljudi, ne glede na starost in socialno strukturo. 2 Povzeto po Zasnovi državnega kolesarskega omrežja v Republiki Sloveniji (2005, 10-18).

31 31 Številne raziskave po Evropi in drugod po svetu dokazujejo, da je kolesarjenje zelo koristno za zdravje. V Washingtonu so v raziskavi obravnavali 600 moških in žensk, starih od 18 do 56 let, ki prekolesarijo 16 km ali več vsaj štirikrat na teden, in ugotovili, da so kolesarji fizično in psihično bolj zdravi od ne-kolesarjev. Zmanjša se stopnja srčnih težav in visokega pritiska, kroničnega bronhitisa, astme, ortopedskih težav, obolenj žlez lojnic in krčnih žil na nogah. Nedavna angleška raziskava je pokazala, da prekolesarjenih 8 km štirikrat tedensko zmanjša možnost kardiovaskularnega obolenja za polovico. Raziskave v tujini so pokazale, da bi ob povečani stopnji kolesarjenja zaradi zmanjšanja stroškov zdravstva, pri čemer so upoštevali povečanje števila poškodb in smrti v prometnih nezgodah zaradi večjega števila kolesarjev, letno prihranili do 10% celotnega zdravstvenega proračuna. Ljudje, ki redno kolesarijo ali se kako drugače redno gibljejo, so manj odsotni z dela zaradi bolezni. Podatki iz Velike Britanije kažejo, da živijo redni kolesarji dlje in da ostanejo bolj zdravi od tistih, ki ne kolesarijo. Skrb za zdravje je predvsem stvar posameznika, vendar je v razvitih državah, kakršna je tudi Slovenija, z velikim delom stroškov obremenjena celotna družba. Zdravi ljudje, ki nekaj storijo za ohranjanje in izboljšanje zdravja, posredno financirajo tiste, ki ne storijo ničesar. Ob drugih preprostih načinih gibanja, ki so na voljo širokim množicam, je kolesarjenje gotovo najprimernejše. Pri vsakodnevnih nujnih potovanjih s kolesom se hkrati tudi razgibamo. Za številne ljudi je kolesarjenje edini način, da se vsak dan vsaj malo razgibajo, ne da bi temeljito spremenili svoje navade. Kolesarjenje kot turistična dejavnost se po Evropi zelo hitro razvija in postaja celo ekonomsko pomembna veja. Kolesarski dopust že sam po sebi prispeva k boljšemu zdravju posameznika, veliko pa je možnosti, da»turistični«kolesar spozna prednosti in radosti kolesarjenja in ohrani ta način gibanja tudi pri vsakdanjem življenju, pri vožnji v službo ali šolo. Zato je treba vsekakor vzpodbujati tudi rekreativno in turistično kolesarjenje ter doseči, da se zgradijo ustrezne daljinsko-potovalne kolesarske povezave. Kolesarsko omrežje postaja tako v celotnem sklopu cestnega omrežja izraz kulture in turistične ponudbe in je zelo zaželena infrastruktura na vseh področjih. Prednosti Slovenije so pestra razporejenost turističnih središč, majhne razdalje, veliko naravnih in kulturnih znamenitosti, relativno čisto okolje ter ugodna geografska lega in možnost povezave z evropskimi kolesarskimi potmi.

32 Vrsta in oblika kolesarskih povezav v Republiki Sloveniji Zakonodaja 3 opredeljuje glede na oblike tehnične izvedbe različne površine za kolesarski promet: Kolesarska pot Kolesarske poti so javne ceste, namenjene izključno kolesarskemu prometu. Načeloma potekajo v prijaznem okolju, samostojno in ločeno od drugih javnih cest za motorni promet. Kolesarske poti se delijo na; - daljinske kolesarske poti, - glavne kolesarske poti, - regionalne kolesarske poti, - lokalne kolesarske poti. Kolesarska steza Kolesarska steza je sestavni del cestišča in je od vozišča nivojsko ali kako drugače ločena površina, namenjena vožnji s kolesom. Višina stroškov izvedbe je odvisna od oblike izvedbe, ki je lahko enostranska dvosmerna ali dvostranska enosmerna. Kolesarska steza je lahko od vozišča za motorna vozila ločena samo z robnikom ali pa je varovana z vmesno zelenico. Pločnik in kolesarska steza sta lahko v istem nivoju ali pa sta med seboj ločena z robnikom. S prometno-varnostnega stališča so sprejemljive vse naštete rešitve, ni pa priporočljivo, da se profil iz enostranskega v dvostranskega pogosto menja, ker prehajanje kolesarjev prek prometnice za motorna vozila pomeni večanje števila potencialno konfliktih nevarnih mest. Zunaj naselja na odprti cesti, kjer se pričakujejo večje hitrosti, morajo biti kolesarske steze varovane z odbojno ograjo ali z zelenico minimalne širine 1,5 m. Kolesarski pas na vozišču Kolesarski pas je prometna površina na istem višinskem nivoju kot vozišče. Je s črto označen del vozišča, namenjen izključno vožnji s kolesi. Kolesarske pasove je zaradi povečanja zagotovitve prometne varnosti priporočljivo obarvati z rdečo barvo. Višina stroškov je odvisna od izbire enokomponentne ali dvokomponentne barve, kar bistveno vpliva na obstojnost in dinamiko potrebnega vzdrževanja. Kolesarji na vozišču Takim rešitvam se po možnosti izogibam, saj nudijo najmanj pogojev za varno vožnjo kolesarjev. Za izpolnitev minimalne prometne varnosti za kolesarje so kolesarji po teh cestah, s predpisano prometno signalizacijo vodeni skupaj z motornimi vozili. 3 Povzeto po Zasnovi državnega kolesarskega omrežja v Republiki Sloveniji (2005, 18).

33 Vrste kolesarjenja 4 Kolesarjenje je ena izmed tistih aktivnosti, ki v sebi združuje različne oblike udejstvovanja in se lahko uporablja v različne namene. O kolesarjenju lahko govorimo kot o tekmovalni športni panogi, športno-rekreativni in turistični dejavnosti in kot o načinu prevoza. Dnevno kolesarjenje Za to vrsto kolesarjenja je značilno, da se vanj vključujejo kolesarji, ki se vsakodnevno vozijo na delo, v šolo, po nakupih ali zaradi drugih obveznosti. Kolo se uporablja kot sredstvo za prevoz. Nekateri ga opredeljujejo tudi kot dnevno migracijsko kolesarjenje. Športno kolesarjenje (cestno in gorsko) Predstavlja različne treninge in tekmovalne oblike kolesarjenja kot npr. cestno kolesarjenje, gorsko kolesarjenje s posameznimi različicami (spust, vzpon, paralelni slalom, etapna dirka, akrobatika, kros, orientacija na kolesu), kolesarjenje na velodromu s posameznimi različicami, kolesarjenje v okviru duatlonov ali triatlonov. Tekmovalno kolesarstvo v današnjem času sestavljata dve kolesarski veji - gorsko in cestno kolesarstvo. Kolo je skupni rekvizit, vendar se kolesa za posamezne discipline med seboj razlikujejo že na pogled, pa tudi s tehničnega vidika so med njimi velike razlike. Športno-rekreativno kolesarjenje Predstavlja udejstvovanje rekreativnih športnikov z željo po sprostitvi in razvedrilu ter pridobivanju kolesarske kondicije in morebitno pripravo za udeležbo na različnih kolesarskih prireditvah in športno-rekreativnih tekmovanjih kot npr. Juriš na Vršič, Maraton Franja, Češnjev maraton, Kolesarjenje okoli Pohorja itd. Izletniško kolesarjenje Pomeni tisto zvrst kolesarjenja, ki ne traja več kot en dan z namenom bivanja v naravnem okolju, kjer ta dejavnost poteka z razmeroma nezahtevno intenzivnostjo. Izleti so lahko vezani samo na kolo kot prevozno sredstvo ali pa v kombinaciji z drugimi prometnimi sredstvi kot npr. osebni avto, avtobus, vlak. Prav tako pa so lahko izleti kombinacija kolesarjenja in hoje na določene točke, kamor s kolesom naprimer ne (z)moremo. Popotniško kolesarjenje Pomeni tisto zvrst kolesarjenja, ki traja več dni. Kolesarji na svojih poteh spoznavajo različne znamenitosti in posebnosti krajev ter posameznih turističnih območij. Popotniško kolesarjenje je povezano z nočitvami v različnih okoljih kot npr. v turističnih kampih, hotelih, penzionih, na turističnih kmetijah ter v planinskih kočah in zavetiščih. 4 Povzeto po Strategiji razvoja turističnega proizvoda kolesarjenje v Sloveniji (2005, 5-6).

34 34 Gorsko kolesarjenje Za gorsko kolesarjenje je značilno, da se najpogosteje odvija v gozdnem in gorskem svetu, pri čemer kolesarje privlači predvsem neokrnjena narava, razgibanost terena, večja zahtevnost in velika izbira možnih lokacij. Gorski kolesarji so navadno mlajši moški in ženske, ki so z vidika turizma zanimivi kot kolesarji športniki, rekreativni kolesarji, izletniki, popotniki in tudi kolesarji avanturisti. Turistično kolesarjenje Je v bistvu kombinacija različnih zvrsti kolesarjenja (izletniško, gorsko, popotniško itd.), kjer kolesarji kot turisti, bodisi domači ali tuji, spoznavajo naravne lepote, kulturne znamenitosti in etnološke posebnosti posameznih krajev in turističnih območij. Družinsko kolesarjenje Glede na kriterije za opredelitev posameznih vrst kolesarjenja je treba zaradi drugačnih želja, potreb in zahtev kolesarjenja posebej obravnavati družinsko kolesarjenje. Družina je specifična družbena skupina, ki ima skupen in uporaben prosti čas za kolesarjenje ob vikendih in v času dopustov oziroma šolskih počitnic, zato je potrebno skrbno pripraviti posebne programe za različne vrste družin. Ko je družina na kolesu, je mogoče celostno vplivati na njihovo ravnovesje, še posebej pa je pomembno navajanje otrok na različne gibalne in športne dejavnosti, kamor spada tudi kolesarjenje. Otroci imajo praviloma gibanje radi, tudi kolesarjenje, zato naj bi ga v družini še posebej spodbujali. Prav s pomočjo kolesarjenja je mogoče že v mlajšem starostnem obdobju otroka oblikovati in postaviti temelje za kasnejše redno in sistematično športno-rekreativno udejstvovanje mladostnika oziroma odraslega človeka. Ob kolesarjenju se bogatijo tudi notranje družinske vezi, medsebojno razumevanje, pomembna pa je tudi doživljajska komponenta. Kolesarjenje lahko bistveno pripomore k zdravemu življenjskemu slogu družine ter k oblikovanju trajnih in koristnih navad za naravno in s športom obogateno družinsko življenje. Zaradi tega lahko upravičeno družinsko kolesarjenje uvrstimo v poseben kolesarski turistični proizvod. Pri uveljavljanju družinskega kolesarjenja kot turističnega proizvoda je potrebno upoštevati nekatere specifičnosti, med katerimi navajamo še posebej: - starost otrok najmlajši na kolesih staršev, starejši na lastnih kolesih, - vrste koles posebna otroška kolesa različnih velikosti, - opremo koles posebni sedeži za otroke, prikolice, - izbiro kolesarskih poti varnost vseh družinskih članov, ustrezna zahtevnost, vsebinska raznolikost poti, še posebej zanimiva oziroma poučna za otroke, - kolesarsko infrastrukturo s pripadajočimi objekti (počivališča, gostinski objekti in prenočišča), ki morajo upoštevati tudi posebnosti otrok.

35 Delitev kolesarjev po ciljnih skupinah Ločimo dve večji ciljni skupini kolesarjev: Kolesarji, ki se vozijo iz potrebe Ti se vozijo s točno določenim namenom in ciljem, v šolo, službo, banko ali po nakupih. Namen takega kolesarja je, da čim lažje, čim hitreje in varno pride na cilj. Raziskave v kolesarsko razvitih evropskih mestih kažejo, da skoraj polovica prebivalcev hodi peš ali s kolesom na delo, dve tretjini pa po nakupih. To je razumljivo, saj imamo ljudje večino opravkov v mestu v krogu dveh, treh, največ štirih kilometrov. Dejstvo je, da 10% avtomobilskih voženj v mestu ni daljših od enega kilometra, 11% pa ne daljših od dveh kilometrov in da so vožnje z avtomobilom v centru mesta skoraj vedno povezane s težavami zaradi parkiranja. S kolesom lahko pridemo v neposredno bližino želenega cilja, parkiranje pa je preprosto. Strokovnjaki so izračunali, da bi ljudje v mestih, s kolesom ali peš, lahko opravili 75% voženj, ki jih zdaj prevozijo z motornimi vozili. Kolesarji, ki se vozijo zaradi rekreacije in v turistične namene Zanje so pomembni okolje, udobnost in varnost na poti. Rekreacijskim kolesarjem sta doživljanje okolja in vožnja sama namen in cilj. Dolžina dnevne rekreacijske vožnje je od 25 do 50 km, največ 80 km. To pomeni, da tak kolesar dnevno preživi na kolesu skoraj pet ur. Navadno je vožnja krožna, najkrajša pot do cilja ni tako pomembna. Kljub temu velja pri izbiri trase pravilo, da najdaljša različica določene smeri ni več kot 20% daljša od najkrajše možne. Rekreacijskim kolesarjem so pomembnejši različni drugi dejavniki, kot so organizirana izposoja koles, urejena počivališča (oskrba z vodo), razgledne točke, turistične informacije, možna oskrba s kolesarskimi kartami in vodniki ter informacije o težavnostni stopnji posameznih različic. Rekreacijsko - turistični kolesarji se delijo na: 1. Kolesarje, ki kolesarijo zaradi vzdrževanja splošne telesne kondicije. Kolesarijo zelo pogosto (tudi vsak dan), vendar pri izbiri relacije ne razmišljajo toliko o prometni ureditvi, varnosti ter o naravnih in kulturnih danostih, ki jim jih ponuja posamezna relacija, temveč predvsem o tem, kako bi v določenem času sprostili čim več energije. Odločajo se za cilje izrazito gorskega značaja v bližini svojih domov. Ta skupina kolesarjev uporablja predvsem stalne relacije. 2. Kolesarje, ki kolesarijo pretežno enkrat na teden in je zanje kolesarjenje način izletništva in tudi priložnost za druženje s partnerjem (družino) ali prijatelji. Ta skupina kolesarjev pri izbiri relacije upošteva prometno ureditev (varnost), naravne, kulturne ali turistične danosti, ki jim jih posamezna povezava ponuja. Prav ti kolesarji bodo v največjem obsegu uporabniki predvidene državne kolesarske mreže.

36 36 3. Potovalno-turistične kolesarje, ki se odpravijo na daljšo, to je več dni ali tednov trajajočo vožnjo. S seboj imajo največkrat vso potrebno opremo (opremo za kampiranje in obleko), ki jo potrebujejo med potovanjem. Teža te opreme je odvisna od konfiguracije terena, po katerem bodo potovali. Odločajo se predvsem za čim krajše relacije z blagimi vzponi in padci, ki morajo vključevati čim bogatejšo turistično ponudbo, naravne lepote in znamenitosti. Velik pomen pri izbiri relacije ima tudi možnost prenočitve v kampih. Največkrat si tako cilj kot relacijo določijo že na začetku potovanja, vendar jo zaradi nepoznavanja razmer in terena pozneje dostikrat spremenijo. Zaradi slabe oziroma nezadostne obveščenosti (nezadostna cestnoprometna signalizacija, slabe ali nepopolne karte) se velikokrat zgodi, da kolesarijo po cestnih odsekih, ki so povsem neprimerni za kolesarski promet, ali pa celo tam, kjer je kolesarski promet prepovedan. Taki kolesarji zato velikokrat predstavljajo oviro v prometu in so relativno pogost vzrok za prometne nezgode. Naslednja slika prikazuje deleže posameznih skupin rekreacijsko turističnih kolesarjev. SLIKA 7: DELEŽI NAČINA NAMENSKE RABE KOLESA KOT PREVOZNEGA SREDSTVA Vir: Zasnova državnega kolesarskega omrežja v Republiki Sloveniji (2005, 18).

37 Trendi v kolesarstvu 5 Kolesarjenje kot prostočasna aktivnost uživa vse večjo priljubljenost in je po pomenu že prehitela druge športne aktivnosti, kot so pohodništvo, kopanje in plavanje. Profil kolesarja v večini primerov pokaže treniranega, a amaterskega kolesarja, ki se odloča za kolesarjenje z namenom sprostitve in preživljanja prostega časa v obliki športne aktivnosti, ki ne utruja preveč. Rekreativni kolesarji in treking kolesarji s 70% predstavljajo največji segment, medtem ko bolj športno usmerjeni nišni kolesarji (na primer cestni, gorski) predstavljajo preostalih 30%. 70% kaže: - Visoko stopnjo pomena kolesarjenja kot družinske aktivnosti, ki omogoča skupno druženje doživljanje (kolesarjenje za zabavo). - Nenehno širjenje starostnega razpona od 5 do 70 let. - Naraščajoče povpraševanje po tematskih kolesarskih ponudbah (vinske ceste, poti po gradovih itd.). - Dnevni maksimum je prevoženih 25 do 50 kilometrov. - Kolesarske steze morajo biti ločene od glavnih cest in morajo imeti zelo dobro infrastrukturo: topografija ne sme biti preveč zahtevna (nič strmih vzponov). Plavanje in kopanje, pohodništvo, kolesarjenje, zdravje in wellness so ponudbe, ki morajo biti v prihodnosti glavne promocijske teme. Na teh področjih še vedno obstaja znaten tržni potencial. Poleg tega je lahko pogosto zelo privlačno povezovanje različnih ponudb, kot so na primer pohodniške počitnice z nekaj dnevi morja ali kolesarska tura z wellnessom. 5 Povzeto po Strategiji trženja slovenskega turizma

38 38 5 VPLIV TURIZMA NA NARODNO GOSPODARSTVO Turizem vpliva na gospodarstvo in na družbo. Ločimo: - ekonomske in - neekonomske vplive turizma. V ekonomskem smislu vpliva turizem pozitivno: - na bruto domači proizvod, - na priliv deviz v državo in s tem na plačilno bilanco, - na razvoj manj razvitih območij in na razvoj dejavnosti, ki sooblikujejo turistično ponudbo, - na zaposlovanje in dvig življenjskega standarda, - na povečan obseg naložb, - na vse dejavnosti, ki sodelujejo pri določenem oblikovanju dobrin in storitev, ki jih potrošijo tuji turisti (multiplikacijski učinek turizma), - na vrednotenje dobrin, ki brez turizma nikoli ne bi postale blago in bile gospodarsko pomembne (konverzijska funkcija turizma). Neekonomski učinki turizma delujejo na človeka z določenimi turističnimi pričakovanji neposredno, saj si človek na počitnicah ali na turističnem potovanju obnovi telesne in duševne moči, razširi obzorje in se nauči česa novega. To pa ima tudi posredni vpliv na blagostanje družbe kot celote; človek je sposobnejši za delo, je bolj ustvarjalen in manj odsoten z dela zaradi bolezni. (Zorko 2005, ). Med neekonomske vplive turizma navadno štejemo: - mirovni; potovanja in spoznavanje tujih kultur povečuje strpnost med različnimi kulturami in krepi mir v svetu, - izobraževalni; potovanja širijo kulturno obzorje, ker prinašajo nove izkušnje in nova znanja, - zdravstveni/rekreacijski; zapustitev kraja stalnega bivanja prinaša tudi sprostitev in s tem krepitev zdravja, - ekološki; razvoj večine oblik turizma je odvisen od okolja, zato je tudi razlog in sredstvo za njegovo zaščito in ohranjanje kakovosti okolja. (Planina in Mihalič 2002, 175). Gospodarski učinki turizma so posledica turistične potrošnje, to pomeni osebne potrošnje denarja, ki so ga turisti zaslužili ali drugače pridobili in prihranili v domačem kraju, porabijo pa ga za zadovoljevanje turističnih potreb večinoma zunaj kraja stalnega bivanja. Del turistični potrošnji namenjenega denarja pa je ponavadi porabljen že doma, nakup kolesa in druge športne - kolesarske opreme.

39 39 Vpliv turizma na bruto domači proizvod Direkten vpliv na bruto domači proizvod ima denar, ki ga turisti potrošijo za dobrine in storitve. Na bruto domači proizvod pa turizem vpliva tudi posredno s tem, ko spodbuja razvoj in veča obseg dejavnosti, ki oblikujejo turistično ponudbo. Devizni učinek turizma v plačilni bilanci Povečanje turistične ponudbe vpliva tudi na plačilno in devizno bilanco ter na odnose v mednarodni menjavi nasploh, saj se poveča priliv deviz. Kadar primerjamo samo priliv deviz, ki jih tuji turisti porabijo, v državi kamor so prišli letovat, in odliv deviz, ki jih državljani te države porabijo na turističnih potovanjih v tujini, govorimo o turistični devizni bilanci. Vpliv turizma na hitrejši razvoj manj razvitih območij in na dejavnosti, ki sooblikujejo turistično ponudbo Z razvojem kolesarske ponudbe po celotnem območju Laške občine, bi zaživel tudi razvoj manj razvitih območij in drugih dejavnosti, ki bi sooblikovale turistično ponudbo. Domačini bi lahko odprli postojanke, kjer bi lahko prodajali svoje pridelke, prostore za kampiranje bi lahko dali v najem, povečalo bi se tudi povpraševanje po popravilu in pregledu kolesarske opreme. Povečala bi se tudi prodaja drugih športnih izdelkov. Vpliv turizma na povečan obseg naložb S tem, ko bi v Laškem povečali naložbe v objekte in naprave sekundarne turistične kolesarske ponudbe, bi bilo potrebno vložiti denar za naložbe, ki so vezane na aktivnosti kot so: - Izboljšanje kolesarske infrastrukture (izboljšanje posameznih odsekov kolesarske poti). - Ureditev kolesarske signalizacije, kot so označevalne tablice, pregledne table in opozorilne table. - Postavitev in ureditev kolesarskih počivališča predvsem na delih kjer ni druge gostinske ponudbe. - Postavitev kolesarskega informacijskega centra. - Ureditev kolesarjem prijazne gostinske obrate ter standardizirati njihove usluge in storitve. - Izdelava kolesarskega vodiča, spletne strani in promocijske prospekte gostinsko turistične ponudbe ob trasi. - Predstavitev turističnega produkta na specializiranem sejmu. - Raziskava tržnega potenciala. - Priprava marketinškega načrta. - Koordinacija projekta s partnerji, lokalnimi skupnostmi ter ostalimi. - Koordinacija projekta s tujimi partnerji.

40 40 Vpliv turizma na zaposlovanje in dvig življenjskega standarda S tem, ko bi se večalo povpraševanje turistov, bi se posledično povečalo zaposlovanje in dvig življenjskega standarda. Ker sodi večina dejavnosti (gostinstvo, trgovina in agencijske dejavnosti), ki zadovoljujejo potrebe turistov, med delovne intenzivne dejavnosti, kjer človeškega dela ni mogoče nadomestiti s stroji, so možnosti za zaposlovanje toliko večje. Redna zaposlitev v domačem turističnem kraju, pa bi zagotovila občanom stalen vir zaslužka, poveča njihovo kupno moč in življenjski standard ter tako preprečuje odseljevanje. Povečan multiplikacijski učinek turizma Del denarja, ki ga bodo prinesli tuji turisti, bo krožil skozi različne dejavnosti in vsaki od njih omogočil nadaljnjo ali celo povečano proizvodnjo, del bo šel za plače delavcem, ki ga bodo potrošili po svoje, del denarja pa bo zapustil državo in se porabil za nakup uvoženega blaga. Z vsakim nadaljnjim obratom bo denarja manj, počasi pa bo izginil iz obtoka. Čim večkrat in čim več denarja se obrne skozi različne dejavnosti, večji bo multiplikacijski učinek turizma. Konverzijska funkcija turizma Prostor, naravne danosti in drugi dejavniki privlačnosti turistične ponudbe, ki sami po sebi sicer nimajo ekonomske vrednosti, bodo tako pridobili z vidika turizma novo tržno vrednost. Gre za tako imenovano konverzijska funkcijo turizma, kar pomeni, da se s pomočjo turizma ekonomsko ovrednotijo tudi dobrine (sneg, gore, zrak, lep razgled, razvaline), ki same po sebi nimajo lastnosti blaga.

41 41 6 PREDLAGANE REŠITVE Vzpostavitev in organiziranje predlaganega kolesarskega omrežja je projekt. Projekt pa je zaključen proces izvajanja določenih del aktivnosti, ki so med seboj logično povezane za doseganje ciljev in z nadaljnjo povezavo aktivnosti prek teh ciljev se postopoma doseže končni cilj. Z vsako aktivnostjo se v projektu doseže neki rezultat, logična povezanost aktivnosti pa s pomočjo teh rezultatov omogoča izvedbo nekega cilja ali končnega cilja projekta. (Hauc 2002, 43). Končni cilj obravnavanega projekta je varna, povezana in atraktivna kolesarska povezava po občini Laško. Načrtovane projektne aktivnosti smo razporedili v dve skupini. Prva skupina je vezana na infrastrukturo, v drugi skupini pa so aktivnosti, ki so promocijske in organizacijskokoordinacijske narave. Projektne aktivnosti/1 Sklop 1: Prometna infrastruktura - Izboljšanje kolesarske infrastrukture (izboljšanje posameznih odsekov kolesarske poti). - Kolesarska signalizacija (označevalne tablice, pregledne table in opozorilne table zaradi varnosti na prehodih na/čez prometne ceste). - Kolesarska počivališča (na delih kjer ni druge gostinske ponudbe). Sklop 2: Neprometna infrastruktura - Kolesarski informacijski center. - Kolesarjem prijazni gostinski obrati (standardizacija in storitev). Projektne aktivnosti/2 Sklop 3: Promocijske aktivnosti - Izdelava kolesarskega vodiča. - Spletna stran. - Promocijski prospekt gostinsko turistične ponudbe ob trasi. - Predstavitev turističnega produkta na specializiranem sejmu. Sklop 4: Organizacijsko koordinacijske aktivnosti - Raziskava tržnega potenciala. - Priprava marketinškega načrta. - Koordinacija projekta s partnerji, lokalnimi skupnostmi ter ostalimi. - Koordinacija projekta s tujimi partnerji.

42 Trženje kolesarske ponudbe Če kolesarjenje povežemo z veliko množico ljudi, ki bi lahko uporabljala kolo v rekreacijske, izletniške in turistične namene, postane to področje zanimivo tudi z ekonomsko-gospodarskega vidika. Vse več je povpraševanja domačih in tujih turistov po programih, ki so povezani s kolesarjenjem. Z gospodarskega vidika bi to lahko ob izboljšanih pogojih kolesarske infrastrukture pomenilo kakovostnejšo turistično ponudbo in možnost boljše konkurenčnosti Laškega na turističnem trgu. V nadaljevanju si bomo na sliki 8 ogledali organizacijsko strukturo takšnega kolesarskega omrežja. SLIKA 8: ORGANIZACIJSKA SHEMA OMREŽJA KOLESARSKIH POTI Vir: DRCS (2005, 44).

43 43 Imamo številne naravne znamenitosti, turistične in izletniške kmetije, planinske koče ter hotele, zdravilišča in kopališča, zato je zelo pomembno, da se že v začetni fazi načrtovanja in oblikovanja kolesarskih površin vključijo tudi ustrezne strokovne organizacije, ki se ukvarjajo s trženjem turistične ponudbe. Vzporedno z izgradnjo kolesarskih povezav nastajajo tudi razni turistični vodniki in kolesarske karte. Poleg površin za kolesarje je treba organizirati tudi spremljajočo infrastrukturo, kar bo vzpodbudilo ljudi različnih poklicev, da bodo začeli v povezavi s kolesarjenjem iskati nove podjetniške možnosti za zaslužek: To so industrija koles, kolesarske opreme in oblačil, dodatne storitve ter gostinstvo in turizem. Za uspešen potek kolesarskega prometa na mreži je treba organizirati tudi čuvajnice, izposojevalnice koles, servisne delavnice, stojala in shrambe za kolesa, počivališča, organizirano povezavo z železniškim prevozom, avtobusi in javnim potniškim prometom ter gostinsko ponudbo. Predlagamo, da bi bil v naši občini glavni organizator kolesarske ponudbe Turistično društvo Laško, ki bi se povezal z drugimi turističnimi društvi, agencijami in turističnimi informativnimi centri po Sloveniji in tujini. Turistično informativni center je posrednik, ki komunicira s turisti. Zato moramo poskrbeti, da bo razpolagal s potrebnim promocijskim materialom. (Briggs 2001, 168). Zdravilišča Laško in Terme Rimske Toplice pa bi za svoje goste poskrbela sama, tako da bi kolesarjenje vključili že v turistični paket. 6.2 Zadovoljitev ciljnih skupin Na predvidenem trgu kolesarskem ponudbe, predvidevamo predvsem tri potencialne ciljne skupine, katera od njih pa bo dala v ekonomskem smislu občini največ koristi bomo poskušali opredeliti v nadaljevanju. Zdraviliški gostje Z izgradnjo novega termalno-hotelskega in kongresnega kompleksa v Laškem in Rimskih Toplicah, bodo v občino Laško prišli tudi drugačni turisti. Do sedaj so zdravilne vrelce uporabljali predvsem turisti, ki so se prišli v Laško na rehabilitacijo in zdravljenje. Sedaj pa bo v Laško začelo prihajat vse več turistov, ki bodo željni zdrave in rekreativne zabave ter sprostitve. Takšni gostje bodo pripravljeni s kolesom spoznavati širšo okolico Laškega. Vprašanje pa je ali bomo dovolj dobro izkoristili njihovo pripravljenost, tržiti našo ponudbo. Da bomo iz njih čim več iztržili, jim moramo tudi tem več ponuditi.

44 44 Domači turisti Kolesarstvo postaja v zadnjem času vse bolj popularna rekreacijska dejavnost tudi med slovenskimi gosti. Kolesarjem bodo na razpolago prospekti in kolesarska karta, na pot pa se bodo odpravili samostojno brez vodnika. Tovrstno kolesarjenje je namenjeno kolesarjem, ki želijo sami določati tempo kolesarjenja in uživajo v neodvisnosti. Tudi njim bomo lahko tržili celotno ponudbo, ki bo speljana ob kolesarskih trasah, vendar menimo, da je to ciljna skupina, ki bo najmanj potrošila. Njihov namen je družinsko kolesarjenje in kolesarski izleti, hrano in pijačo si bodo verjetno prinesli s sabo, zvečer pa se bodo vrnili na svoje domove. Ob počivališčih, bi lahko postavili otroška in druga igrišča, v najem bi lahko oddali prostore za piknik. Tako bi tudi privlačili več domačih turistov, ki bi izkoriščali našo ponudbo. Kolesarske skupine Kolesarska potovanja so namenjena vsem, ki jih zanima spoznavanje sveta in dežel na najbolj neposreden način. Takšne skupine bomo lahko pripeljali tudi v Laško, poskrbeti pa moramo za dovolj velike namestitvene prostore, strokovno usposobljene vodnike, potovalno dokumentacijo, prevoz prtljage med hoteli, povezave z drugimi podobnimi slovenskimi ponudniki, vključitev v program kolesarjenja za slovenijo. Povezati se moramo predvsem z tujimi turističnimi organizacijami, ki bi k nam pripeljale takšne kolesarske skupine. Trženja kolesarskih poti se lahko podrobneje naučimo iz v tujini preizkušene prakse kot so Drauradweg, Donauradweg in Innradweg. Omenjene skupine, se na svoje»kolesarske«počitnice odpravijo z željo po prijetnem druženju in skupnem uživanju na potovanju. Če bi naše zmogljivosti lahko zadovoljile njihove želje, bi lahko od teh turistov zelo veliko iztržili. Našemu turizmu bi ta ciljna skupina prinesle dokaj velik del turističnih prihodkov. Koliko bi iztržili iz nove turistične ponudbe, bi bilo odvisno od posameznikov, ki bi se bili pripravljeni vključiti v turistično-kolesarsko ponudbo, seveda pa bi jih bilo potrebno vsaj na začetku angažirati in seznaniti s pričakovanji ciljnih skupin, ki bi jih bilo potrebno zadovoljiti. Predlagamo, da bi se aktiviralo predvsem: - gostinske ponudnike, ki bi poleg prehrane poskrbeli tudi za počitek kolesarjev (parkirišča, sanitarije in prenočišča), - sposojevalnice in popravljalnice koles, - zdravstveno službo, ki bi bila v primeru kolesarskih dogodkov pripravljena, na morebitne ponesrečence, - avtoprevoznike, ki bi kolesarje odpeljali na določeno lokacijo, kjer bi želeli kolesariti, - kolesarske vodnike, ki bi poskrbeli za bolj zahtevne skupine kolesarjev, - kolesarske vodnike, ki bi poskrbeli za najmlajše, ki bi jih s šolo varne vožnje na zabaven način uvedli v kolesarjenje, - ter vse druge zainteresirane, ki bi bili pripravljeni sodelovati pri organiziranju ekipnih tekmovanj in kolesarskih vikendov.

45 Idejna zasnova kolesarskih povezav Za vzpostavitev kolesarskega omrežja bo najprej potrebno pripraviti celovit pregled obstoječih kolesarskih povezav ter tako dobiti celovito bazo kolesarskih povezav v občini. Prav tako bo potrebno pripraviti seznam znamenitosti ob potencialnih trasah in druge turistične ponudbe. Predlagane kolesarske povezave naj bodo speljane tako, da bodo čim bolj upoštevale obstoječo ponudbo v območju. Glede na to, da je regija geografsko zelo pestra, bodo pestre tudi predlagane povezave. Zaradi boljše informiranosti uporabnikov predlagamo, da se poti kategorizirajo. Da bomo lahko poti kategorizirali bomo zato v nadaljevanju predstavili nekaj osnovnih tipov koles in njihove značilnosti. ( Gorsko kolo je primerno za grobe gorske podlage, razgibane terene, pogojno je primeren tudi za mestno vožnjo in krajše ture. Neprimeren pa je za daljše cestne ture. Zanj so značilni debeli plašči za dober stik s podlago, široki ročaji, veliko predstav - nizke prestave za vzpenjanje po hribu, ravno krmilo za boljšo kontrolo nad upravljanjem, nekatera gorska kolesa imajo vzmeti za ublažitev tresljajev. SLIKA 9: GORSKO KOLO Vir: ( Mestno kolo je primerno za asfaltno podlago in za bolj počasno mestno vožnjo. Neprimeren je za daljše cestne ture in razgiban teren. Zanj so značilni veliki, ozki in gladki plašči, nekaj prestav, prtljažnik in širši sedež. SLIKA 10: MESTNO KOLO Vir: (

46 46 Dirkalno kolo je primerno za asfaltno podlago in za hitrejšo cestno vožnjo. Neprimeren je za udobno vožnjo in za dodatno opremo kot so potovalne torbe. Zanj so značilne zelo tanke gume, je zelo lahko, ročaji so spuščeni za boljšo aerodinamiko ima pa manj prestav. SLIKA 11: DIRKALNO KOLO Vir: ( Potovalno ali tracking kolo pa je primerno tako za asfaltno, kot tudi za makadamsko podlago predvsem za daljše ture saj omogoča prevažanje potovalnih torb. Neprimerno je za hitro kolesarjenje. Zanj pa so značilna večja kolesa, višje prestave kot gorsko kolo, ravno krmilo, močnejša konstrukcija, po namembnosti je kombinacija gorskega in cestnega kolesa. SLIKA 12: POTOVALNO KOLO Vir: ( Na spoznanjih, ki smo jih pridobili ob preučitvi tipov koles, lahko sedaj poti kategoriziramo v naslednje kategorije: Glede na to: Glede na to: - ali je pot asfaltna - ali je pot makadamska. - ali je pot ravninska - ali je pot hribovita - ali je pot gorska.

47 Predlagane kolesarske poti Direkcija Republike Slovenije za ceste je glede na določila Zakona o javnih cestah (Uradni list RS št. 26/97, z dne ) zadolžena za načrtovanje, izgradnjo in vzdrževanje državnega kolesarskega omrežja. Nacionalna strategija in prometna politika spodbujata razvoj nemotoriziranega prometa, kolesarske infrastrukture in uporabo koles povsod kjer je to možno in smiselno. Zavzemajo se za vzpodbujanje spremembe izbire prometnega sredstva v mestih in nadomestitev vsaj dela vsakodnevnih avtomobilskih prevozov s kolesarjenjem. Zaradi turističnih, športno-ljubiteljskih ali preventivno-zdravstvenih razlogov pa se v zadnjem času v Sloveniji vse več ljudi ukvarja tudi z rekreacijskim kolesarjenjem v čistem, prijaznem okolju izven velikih mest. Urbanisti, načrtovalci in prometni strokovnjaki kolesarskemu in peš prometu zato namenjajo vedno več pozornosti. Ob upoštevanju državnega interesa in mnenja prometnih strokovnjakov je bila po dokončni uskladitvi s posameznimi občinami izdelana natančnejše definirana mreža predvidenih državnih kolesarskih povezav. Mreža je enakomerno razporejena po celotnem ozemlju Republike Slovenije. Posamezne povezave povezujejo večja mesta v Sloveniji, pomembnejša turistična središča in kulturne centre ter pomembna prometna križišča in se navezujejo na mednarodne kolesarske smeri. Popis planiranih smeri bodočega kolesarskega omrežja je v fazi delovne verzije v smislu strateškega planiranj in je kot tak zgolj informativne narave. Detajlni potek, prioritete ter način izvedbe posameznih odsekov državnih kolesarskih povezav bo natančno definiran šele z ustrezno projektno dokumentacijo. Iz interaktivnega zemljevida je razvidno, da Direkcija Republike Slovenije za ceste načrtuje tudi izgradnja odseka Celje-Laško-Rimske toplice, kar prikazuje slika 13.

48 48 SLIKA 13: ODSEK CELJE-LAŠKO-RIMSKE TOPLICE Vir: ( [ ]). Kolesarjenje bi po večini občine lahko razvili že po tako imenovanih občinskih kolesarskih povezavah, to je po ustrezno označenih stranskih cestah in ne po posebej zgrajenih kolesarskih poteh. Za slednje bi namreč potrebovali bistveno več denarja. Sredstva za urejanje in opremljanje s tablami ter sredstva za promocijski material in promocijske akcije bi morala zagotoviti občina. Dodatne vire financiranja bi lahko dobili na podlagi manjših republiških razpisov in evropskih skladov za male projekte. Žal ne spadamo v zahtevano področje, da bi projekt sofinanciral PHARE-CBC, ki sofinancira mednarodne projekte, kot sta to bila projekta Obdravske kolesarske povezave ter mednarodni projekt Kolesarske poti treh dežel. Za večina kolesarskih povezav, ki jih prikazujemo na sliki 14 torej ne bi bilo potrebno zelo veliko investicij ampak bi bilo dovolj že nekaj iznajdljivosti, povezovanja in aktivnosti ljudi, ki se trudijo za razvoj turizma. Potrebno bi bilo oblikovati razvojna jedra izven centra, tam kjer so že nekaj naredili ali pa obstaja skupina občanov, ki je pripravljena ponudbo za turiste tudi izvajati. Zaenkrat predlagamo sedem razvojnih jeder v: Laškem, Rimskih Toplicah, Sedražu, Rečici, Jurkloštru, Trobnem Dolu, in Velikem Širju pri Zidanem Mostu, s čimer lahko pokrijemo celotno območje Občine Laško.

49 SLIKA 14: OBČINSKE KOLESARSKE POVEZAVE 49