PROGRAM KONFERENCE. (Zadnjič posodobljeno: 29. marec 2018) #creativeforum TOREK, 10. APRIL 2018

Transcription

1 PROGRAM KONFERENCE (Zadnjič posodobljeno: 29. marec 2018) #creativeforum TOREK, 10. APRIL Sprejem pri ljubljanskem županu Zoranu hiša, Ljubljana 9.00 Registracija in kava SREDA, 11. APRIL Uvodni pozdrav: Iztok Mirošič, državni sekretar, Ministrstvo za zunanje zadeve, Slovenija in Jorge Borrego, generalni sekretar ad interim, Unija za Sredozemlje 9.45 Predstavitev: Robert Manchin, Culture Action Europe, Belgija USTVARJALNOST ZNANJE IN POLITIKE Znanje in politika sta osrednja stebra Regionalne kulturne in ustvarjalne mreže, katere cilj je spodbujanje konkurenčnosti kulturnih in ustvarjalnih industrij pri zagotavljanju rasti in novih delovnih mest. Kako? Z umestitvijo vseh potencialov regije na zemljevid ustvarjalnosti, oblikovanjem baze podatkov in prepoznavanjem ustvarjalnih točk; s spodbujanjem raziskav in razvoja ter zagotavljanjem politik; z vzpostavitvijo skladov za kulturne in ustvarjalne industrije (KUI) v regiji; s spodbujanjem KUI, inovativnosti in mreženja; z zagotavljanjem neposrednega financiranja potrošnikom. Ahmed Taha, izvršni direktor, Center za industrijsko modernizacijo (IMC), Egipt Colm Croffy, član odbora Zveze evropskih festivalov, Belgija Sonja Kralj Bervar, Svetovalka za kulturo in avdiovizualne zadeve, Stalno predstavništvo Republike Slovenije pri EU Suzana Žilič Fišer, strokovna komisija Evropske komisije za izbor in nadzor Evropskih prestolnic kulture, Slovenija Flora Krasniqi, koordinatorka za projektno in raziskovalno dejavnost, Univerza Polis, Albanija

2 Moderator: Mohammed Elrazzaz, oddelek za razvoj podjetništva, Sekretariat Unije za Sredozemlje USTVARJALNO FINANCIRANJE IN GOSPODARSTVO Kulturne in ustvarjalne industrije poganjajo svetovno gospodarstvo in zagotavljajo 29,5 milijona delovnih mest po vsem svetu. Njihov prispevek k svetovnemu gospodarstvu je izjemen, hkrati pa so eno od glavnih gonil digitalnega gospodarstva. KUI so strateškega pomena tako za nacionalno kot za regionalno gospodarstvo, saj ustvarjajo na milijone novih delovnih mest, krepijo privlačnost mest in izboljšujejo kakovost življenja, tako v razvitih državah kot v državah v razvoju, saj ustvarijo 2,3 milijarde dolarjev (3 % svetovnega BDP) in skoraj 30 milijonov delovnih mest. So med najhitreje rastočimi sektorji na svetu. KUI pomembno vplivajo na ustvarjanje dohodkov, delovnih mest in prihodka od izvoza. V mnogih državah po svetu lahko prispevajo k oblikovanju boljše prihodnosti. Z izkoriščanjem potenciala KUI lahko hkrati spodbudimo splošno ustvarjalnost v družbah, utrdimo značilno identiteto krajev, v katerih cveti ustvarjalnost, izboljšamo kakovost življenja in zagotovimo možnosti za premislek o različnih novih prihodnostih. Poleg gospodarskih prednosti lahko KUI torej ustvarijo nedenarno vrednost in s tem znatno prispeva k razvoju, ki se osredotoča na ljudi, je vključujoč in trajnosten. Branimir Brkljač, Hiša Mokrin, Srbija/Slovenija Ladeja Godina Košir, ustanoviteljica in kreativna direktorica, plaftorma Circular Change, Slovenija Mateja Lazar, vodja, Motovila Center za spodbujanje sodelovanja v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih in Center Ustvarjalna Evropa, Slovenija Issam Abu Zeid, generalni direktor, Gospodarska zbornica Nablus, Palestina Moderator: Robert Manchin, predsednik, Culture Action Europe, Belgija Kosilo KULTURA IN USTVARJALNOST Sistem financiranja ustvarjalnosti v regiji je izrazito nezadosten. Javne ustanove na področju kulture se zapirajo, javno financiranje kulture je pod osnovno ravnjo, stanje pa se iz leta v leto še slabša. Ustvarjalne industrije so v javnih kulturnih politikah večinoma zapostavljene, finančnih sredstev ali javnih subvencij praktično ni oz. jih je zelo malo. Evropa se sooča z vse več ekonomskimi in varnostnimi težavami, zato se Zahodni Balkan odmika od Evropske unije. Skrajni čas je, da se regija dejavneje vključi v reševanje težav v soseščini, tako na ravni lokalnih skupnosti kot na državni ravni. Beg možganov, posebej med mladimi, se nadaljuje. Veliki ideali so porušeni. A vendar je jasno, da ima ustvarjalnost izjemen potencial, nekatere zgodbe o uspehu so dosegle prepoznavnost tudi na mednarodni ravni.

3 Mateja Demšič, vodja oddelka za kulturo, Mestna občina Ljubljana, Slovenija Slaven Tolj, umetniški vodja ECOC Reka 2020 in direktor Muzeja za moderno in sodobno umetnost, Hrvaška Edmond Hajrizi, predsednik, Univerza UBT, Kosovo Žarko Sakan, glavni izvršni direktor, New Moment Balkans, Srbija Diego Marani, višji svetovalec za kulturne politike, Evropska služba za zunanje delovanje Faouzi Ben Halima, generalni direktor, Nacionalna agencija za domačo obrt, Tunizija Moderator: Blaž Peršin, Muzej in galerije mesta Ljubljane, Slovenija Odmor za kavo DIGITALNA USTVARJALNOST Ustvarjalna dela so ključno gonilo digitalnega gospodarstva. Leta 2013 so ustvarjalne vsebine v digitalni menjavi predstavljale 200 milijard dolarjev, kar je spodbudilo prodajo digitalnih naprav in povečalo povpraševanje po širokopasovnih telekomunikacijskih povezavah. Prodaja digitalnih kulturnih dobrin je znašala 65 milijard dolarjev, prihodki iz oglaševanja v spletnih medijih in na brezplačnih spletnih straneh za predvajanje so znašali 21,7 milijard dolarjev. Več kot očitno smo priča digitalni preobrazbi, ki se vsak dan bolj krepi po vsem svetu, tudi v obliki nacionalnih platform za politike. Digitalno gospodarstvo je okolju prijazno in spodbuja načela trajnostnega razvoja. Pričakovani rezultati presegajo rezultate tradicionalnih industrij. Digitalno gospodarstvo je posebej privlačno okolje za mlade generacije, ki začnejo hitreje uporabljati nove tehnologije in inovacije, zato bi bilo lahko tudi učinkovito orodje za obvladovanje izseljevanja iz regije. Ena od prednosti digitalnega gospodarstva je, da ljudem omogoča, da ostanejo tam, kjer so, kljub temu pa poslujejo na mednarodnem trgu. Veronika Tasić Vušurović, Digital Serbia, Srbija Sanjin Osmanbašić, Spark, Bosna in Hercegovina Michela Magaš, EU inovator leta 2017, Hrvaška / VB Taoufik Aboudia, izvršni direktor, inkubator Emerging Business Factory, Maroko Moderator/ka: Marko Grobelnik, glasnik digitalnih tehnologij Republike Slovenije (še ni potrjeno) 9.00 Jutranja kava ČETRTEK, 12. APRIL 2018

4 9.20 Povzetek prvega dne, predstavnik Ministrstva za zunanje zadeve, Slovenija 9.30 Predstavitev Mreže za kulturo in ustvarjalnost ter izjava dobre volje Zahodni Balkan je trenutno v povojnem, postsocialističnem in posttravmatskem obdobju. Trenutno stanje bi lahko poimenovali obdobje»hladnega miru«, kar pomeni, da pod površjem še vedno rahlo vre, zato ostajajo možnosti za konflikte. V regiji primanjkuje občutka solidarnosti (stališče»izgubljam«vzbuja določena čustva/regija bi morala biti zgled solidarnosti/spominjajmo se in pomnimo). Stopnjujejo se nacionalistične težnje (neredi, vandalizem, itd.), rasizem, ksenofobija in strah pred drugačnostjo se povečujeta... Predpogoji za trajni mir v regiji: Meje: če vprašanja mej ne bodo rešena, je težko pričakovati nove naložbe. Varnost (notranja in regionalna). Mobilnost. Infrastruktura. Kultura in izobraževanje. Regionalno gospodarsko območje. Poskusiti poglobiti regionalno sodelovanje, okrepiti povezanost in spodbuditi tesnejše gospodarsko združevanje. Kulturne in ustvarjalne industrije so eden od najučinkovitejših načinov za spreminjanje družbene in gospodarske slike. Naš cilj? Izkoristiti KUI za ustvarjanje novih delovnih mest in novih priložnosti, s katerimi bi opolnomočili mlade in preprečili beg možganov iz regije. Vzpostaviti nov model neposrednega financiranja z nižjimi zneski, s čimer bi zadostili osnovnim potrebam za normalno delo in rast v prihodnosti. Si dejavno prizadevati za oblikovanje regionalnega gospodarskega območja, da se kriza reši in ne širi prek meja. Doris Pack, nekdanja predsednica Evropskega odbora za kulturo in izobraževanje v Evropskem parlamentu Aleksandar Peković, Kulturna in ustvarjalna mreža USTVARJALNOST KOT ORODJE ZA REGIONALNO SODELOVANJE Politični forum na visoki ravni Dandanes je svet bolj spremenljiv kot kadar koli po 2. svetovni vojni. Strateška slika se je korenito spremenila. Grožnje so vse bolj zapletene. Ločnica med vojno in mirom je vse bolj nejasna. Na milijone ljudi po svetu zapušča svoje domove, priča smo največjim premikom v zgodovini. Evropo danes obkroža»obroč ognja«. Federica Mogherini: Potrebujemo nove, inovativnejše ideje. Nj. eksc. Karl Erjavec, minister za zunanje zadeve Republike Slovenije Jorge Borrego, generalni sekretar ad interim, Unija za Sredozemlje Nj. eksc. Ayman Safadi, minister za zunanje zadeve in izseljence Hašemitske kraljevine Jordanije (še ni potrjeno) Etjen Xhafaj, namestnik ministra za Evropo in zunanje zadeve Republike Albanije

5 Nj. eksc. Igor Crnadak, minister za zunanje zadeve Bosne in Hercegovine (še ni potrjeno) Nj. eksc. Srdjan Darmanović, minister za zunanje zadeve Črne gore (še ni potrjeno) Tibor Navracsics, evropski komisar za izobraževanje, kulturo, mlade in šport Gazmend Turdiu, namestnik generalnega sekretarja, Svet za regionalno sodelovanje Nj. eksc. Ekaterina Zaharieva, ministrica za zunanje zadeve Republike Bolgarije (še ni potrjeno) Moderator: Fathallah Sijilmassi, nekdanji generalni sekretar Unije za Sredozemlje (ni še potrjeno) Avtobusni prevoz do Muzeja za arhitekturo in oblikovanje Kreativno kosilo Chef Igor Jagodic, Restavracija Strelec - Kaval Group, Slovenija KREATIVNI POTENCIAL MEDKULTURNE DRUŽBE - Otvoritev razstave Fužine [V fokusu] je fotografski esej, ki v ospredje postavi potencial multikulturne družbe, hkrati pa spregovori o tem, kako soseske s pisano nacionalno sestavo postopoma presegajo številne predsodke in neenakosti, s katerimi se soočajo. Fužine kot pravi primer kažejo, da danes niso dovolj sanjači, ampak čas potrebuje ljudi, ki besede pretvarjajo v dejanja. Krix Berberian je nagrajeni fotograf ulične fotografije in regionalni kreativni direktor TBWA\RAAD iz Bejruta, Libanona. Razstava Fužine [V fokusu] je projekt sodelovanja med Zavodom APIS in FRAME Beirut, ki je nastal s podporo programa Erasmus+, Nacionalne agencije MOVIT, revijo Digitalna kamera, MZZ Slovenija in MAO Predstavitev Muzeja za arhitekturo in oblikovanje ter Centra za kreativnost Matevž Čelik Vidmar, direktor, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Slovenija Anja Zorko, vodja, Center za kreativnost, Slovenija REGIONALNE PLATFORME ZA SODELOVANJE V KULTURNIH IN USTVARJALNIH

6 SEKTORJIH Kulturne in ustvarjalne industrije (KUI) prinašajo gospodarsko rast in družbeni razvoj, saj neposredno vplivajo na nova delovnih mest, socialno vključevanje in ustvarjanje prihodkov. Inovacije, veščine in sodelovanje so srž KUI, ki trenutno predstavljajo približno 3 % svetovnega BDP. V tem delu bo poudarek na najboljših praksah v Južnem Sredozemlju, še zlasti na projektu Unije za Sredozemlje Vzpostavitev regionalne platforme za razvoj kulturnih in ustvarjalnih industrij in grozdov v Južnem Sredozemlju, ki ga podpira Organizacija Združenih narodov za industrijski razvoj UNIDO. Marlen Bakalli, vodja projekta, Organizacija Združenih narodov za industrijski razvoj (UNIDO) Mariam Hazem, soustanoviteljica/oblikovalka, Reform Studio, Egipt Pierre Omran, Ministrstvo za industrijo, Libanon Nacera Haddad, podpredsednica, Poslovni forum, Alžirija Chaouki Benabbas, prorektor, Univerza bratov Mentouri, Constantine, Alžirija Adel Tawileh,, predsedujoči, Center za oblikovanje tekstila in usposabljanje GSC, Jordanija Moderator: Mohammed Elrazzaz, oddelek za razvoj podjetništva, Sekretariat Unije za Sredozemlje Odmor za kavo REGIONALNE USTVARJALNE SILE Maja Lalić, Mikser Beograd/Sarajevo, Bosna in Hercegovina Login Kochishki, Password production, Skopje, Makedonija Dijana Vučinić, Kotor APS, Črna gora Luka Piškorič, Poligon kreativni center - Ljubljana, Slovenija Maja Vardjan, Bienale oblikovanja, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Slovenija Dina Seisah, vodja promocije in programov, Center za oblikovanje tekstila in usposabljanje GSC, Jordanija Moderator: Marko Maršićević, ustanovitelj, Marsh Production, Srbija Sklepna beseda predstavnika MZZ in Unije za Sredozemlje Avtobusni prevoz do Mestnega muzeja Ljubljana