ANALIZA VRST IN HABITATNIH TIPOV NA OBMOČJU PLANJ NA POHORJU (Akcija 1.2)

Transcription

1 OBMOČNA ENOTA MARIBOR Pobreška cesta Maribor T F E zrsvn.oemb@zrsvn.si ANALIZA VRST IN HABITATNIH TIPOV NA OBMOČJU PLANJ NA POHORJU (Akcija 1.2) Nosilec: Sebastjan Štruc, univ. dipl. inž. gozd. naravovarstveni svetovalec Vodja Območne enote: Simona Kaligarič, univ. dipl. biol. naravovarstvena svetnica

2 Naloga: Naročnik: Izdelovalec: Nosilec naloge: Vodja projekta ALPA: ANALIZA VRST IN HABITATNIH TIPOV NA OBMOČJU PLANJ NA POHORJU (Akcija 1.2) ZAVOD RS ZA VARSTVO NARAVE ZAVOD RS ZA VARSTVO NARAVE OE MARIBOR Pobreška c. 20, 2000 Maribor Sebastjan Štruc, univ. dipl. inž. gozd. dr. Mirjam Dular, univ. dipl. fizik Številka naloge: 4-II-289/1-O-13/SŠ Kraj in datum izdelave: Maribor, marec 2013 Zavod RS za varstvo narave OE Maribor. Vse pravice pridržane. Za vsakršno uporabo besedil in fotografij izven namena, za katerega je bil izdelan projekt, je treba pridobiti dovoljenja izdelovalca. 2

3 KAZALO 1. UVOD 4 2. HISTORIČNA ANALIZA RABE TAL NA OVRŠNIH PREDELIH POHORJA VRSTE IN HABITATNI TIPI NA OBMOČJU PLANJ NA POHORJU 5 4. VRSTE IN HABITATNI TIPI SPREMLJANJE STANJA SPREMLJANJE STANJA BOROVNIČEV MNOGOOK (Plebejus (Vacciniina) optilete (Knoch, 1781)) SPREMLJANJE STANJA Vrstno bogata travišča s prevladujočim navadnim volkom (Nardus stricta) na silikatnih tleh v montanskem pasu (in submontanskem pasu v celinskem delu Evrope) ZAKLJUČEK VIRI IN LITERATURA PRILOGE Priloga 1: Karta upravljavskih con za območje zahodnega Pohorja Priloga 2: Karti stanja na terenu in ukrepov za odstranjevanje zarasti območje Ostruščica Priloga 3: Karti stanja na terenu in ukrepov za odstranjevanje zarasti območje Mulejev vrh 3

4 1. UVOD Planje oz. vrstno bogata travišča predstavljajo del kulturne krajine na ovršju Pohorja. Pašniki in travniki so nastali zaradi krčitev gozda, predvsem zaradi potreb lokalnega prebivalstva po hrani. Območje planj na Pohorju se prepleta s številnimi habitatnimi tipi. Prevladujejo gozdni habitatni tipi, ki so vezani na kislo podlago (kisloljubni smrekovi gozdovi, barjanski gozdovi in bukovi gozdovi z belkasto bekico). Travišča in gozdovi na območjih, kjer voda zastaja, prehajajo v barjanske habitatne tipe (aktivna visoka barja, prehodna barja) in habitatne tipe celinskih voda (naravna distrofna jezera in ostale stoječe vode). V strmejših predelih, na območjih povirij in rek, se pojavlja tudi habitatni tip alpskih rek in zelnate vegetacije vzdolž njihovih bregov [1]. 2. HISTORIČNA ANALIZA RABE TAL NA OVRŠNIH PREDELIH POHORJA V nadaljevanju je prikazan povzetek članka Uporabnost historične analize rabe tal in varstva biodiverzitete v procesu priprave podrobnejšega integralnega načrta upravljanja območij Natura 2000 na varovanem območju Pohorje [2]. Za območje Pohorja je bila izvedena analiza rabe tal nad nadmorsko višino metrov (torej je v analizo zajeto celotno območje planj na Pohorju), v štirih časovnih presekih: 1824/27, 1900, 1937 in Iz grafikona 1, ki prikazuje površino negozdnega prostora v odvisnosti od časovnega obdobja ter glede na nadmorsko višino (napredovanje po 25 višinskih metrov), je razvidno, da je površina kategorije negozdnih območij v letu 1824/27 najvišja v spodnjem pasu območja in na ovršnih grebenskih legah. V letu 1900 se je površina negozdnih zemljišč zaradi krčitev povečala v osrednjem višinskem območju ter na grebenu Zahodnega Pohorja. V naslednjem časovnem preseku v letu 1937 se je površina negozdnih zemljišč v osrednjem območju (1200 do 1350 metrov n.v.) še povečala, prav tako tudi na območju nad 1450 metrov n.v. To obdobje zaznamuje čas najizrazitejše razgozdenosti Pohorja v zadnjih 180-tih letih. Današnji obseg teh površin kaže na podobno stanje izpred 180 let s tem, da je nekoliko več fragmentacije prostora v višjih nadmorskih višinah (nad 1300 metrov n.v.), kar je delna posledica izgradnje smučarskih centrov. Skozi vse časovne preseke ugotavljamo, da je bil greben Pohorja od Rogle do Kop večinoma trajno v negozdni rabi. 4

5 Grafikon 1: Površina negozdnega prostora (v ha) za območje Pohorja in v štirih časovnih presekih (l. 1824/27, l. 1900, l in leto 2008), glede na nadmorsko višino (nad 1000 metrov) Gozdni sestoji na območju Zahodnega Pohorja še danes kažejo izrazito zasmrečenost, ki je posledica velikopovršinskih golosečenj iz preteklosti in sadnje smreke. Gozd je v vseh štirih časovnih presekih prisoten vsaj na dveh tretjinah (68,7 %) površin. Območij, ki so v obdobju 180-tih let ohranjale negozdni značaj oz. drugo rabo, je zgolj 2,2 %. Trajne negozdne površine se pojavljajo predvsem v dveh segmentih. Prvi je v območju celkov do višine 1100 metrov. Drugo območje predstavljajo ovršne lege in grebeni Zahodnega Pohorja. 3. VRSTE IN HABITATNI TIPI NA OBMOČJU PLANJ NA POHORJU V območje Natura 2000 skupine Pohorje, ki vključuje posebno ohranitveno območje SCI Pohorje SI in posebno varstveno območje SPA Pohorje SI (Uredba o habitatnih tipih [3]), je vključenih 9 habitatnih tipov, 24 kvalifikacijskih živalskih vrst, od tega je v skladu z direktivo 2009/147/ES (ptičja direktiva, [4]) 10 vrst ptic in v skladu z direktivo 92/43/EGS (habitatna direktiva, [5]) 14 živalskih vrst. Za območje planj na Pohorju (pilotno območje) je značilno pojavljanje vrstno bogatih travišč s prevladujočim navadnim volkom (Nardus stricta) na silikatnih tleh v montanskem pasu (in 5

6 submontanskem pasu v celinskem delu Evrope); trenutno je opredeljeno kot cona zgolj območje okrog Jezerskega vrha na Zahodnem Pohorju, čeprav se tovrstni HT razteza na precej večjih površinah, zlasti na grebenskih legah Zahodnega Pohorja. Travišča se prepletajo predvsem z gozdnimi habitatnimi tipi (HT9110 bukovi gozdovi (Luzulo-Fagetum), HT91DO* barjanski gozdovi, HT9410 kisloljubni smrekovi gozdovi od montanskega do alpinskega pasu (Vaccinio-Piceetea)), habitatnima tipoma barij in močvirij (HT7110 * aktivna visoka barja, HT7140 prehodna barja) ter z habitatnima tipoma celinskih voda (HT3160 naravna distrofna jezera in ostale stoječe vode, HT3220 alpske reke in zelnata vegetacija vzdolž njihovih bregov). V okviru projekta NATREG so bile v okviru Predloga načrta upravljanja pilotnega območja Pohorje [1] skupaj z deležniki vzpostavljene upravljavske cone za posamezne vrste in habitatne tipe za varovano območje Pohorje (Natura 2000), ki pokriva večinoma osrednje in ovršne dele Pohorja nad nadmorsko višino metrov. Pilotno območje planja na Pohorju v okviru projekta ALPA [6] je v celoti opredeljeno z upravljavsko cono T1. Cona T1 zajema vrstno bogata travišča, ki so ključen prehranjevalni habitat oz. bivališče divjemu petelinu in borovničevemu mnogooku. Znotraj pilotnega območja planj se pojavljajo še upravljavska cona T (cona vseh travišč na Pohorju, ki so vezana na metulja travniškega postavneža (Euphydryas aurinia), T2 (travišča, na katere so vezani ruševec (Tetrao tetrix), navadna arnica (Arnica montana), bukova kobilica (Miramella alpina) in brezovček (Carduelis flammea)) in T3 (travišča nad metri nadmorske višine, ki so ključne za izboljšanje stanja populacij malega skovika (Glaucidium passerinum), koconogega čuka (Aegolius funereus), komatarja (Turdus troquatus) ter rastišč navadne zlate rozge (Solidago virgaurea)). V prilogi 1 se nahaja karta upravljavskih con za območje Pohorja. S karte je razvidno, da je upravljavska cona T1 podlaga za pilotno območje planj na Pohorju čiščenje zaraščajočih površin na območju Mulejevega vrha in Ostruščice je tako popolnoma usklajeno z upravljavskimi cilji za cono T1 (povečanje habitata vrstno bogatih travišč, preprečevanje zaraščanja). V skladu z direktivo 2009/147/ES (ptičja direktiva, [4]) so za planje na Pohorju ključne štiri vrste: divji petelin (Tetrao urogallus), ruševec (Tetrao tetrix), mali skovik (Glaucidium passerinum) in koconogi čuk (Aegolius funereus); v skladu z direktivo 92/43/EGS (habitatna direktiva, [5]) pa travniški postavnež (Euphydryas aurinia). Od ostalih živalskih vrst, ki so vezane na planje in so uvrščene na rdeči seznam na podlagi Pravilnika o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam (Ur.l. RS, št. 82/02 in 42/10) na tem mestu omenjamo le tiste, ki so neposredno vezane na travniške površine: planinski zajec (Lepus timidus), živorodna kuščarica (Lacerta vivipara), brezovček (Carduelis flamea), komatar (Turdus troquatus), borovničev mnogook (Plebeius optilete). 6

7 Od lovne divjadi na planjah srečujemo predvsem gamsa (Rupicapra rupicapra), navadnega jelena (Cervus elaphus) ter občasno tudi divjega prašiča (Sus scrofa) [1]. Posebno pozornost z vidika varovanja koconogih kur (divji petelin) pred plenilci velja na tem mestu izpostaviti predvsem divjega prašiča, za katerega je znano, da pleni jajca iz gnezd divjega petelina in tako posledično zmanjšuje že tako nizko populacijsko stanje koconogih kur na Pohorju [7]. Vseh rastlinskih vrst, ki so uvrščene na rdeči seznam na podlagi Pravilnika o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam (Ur.l. RS, št. 82/02 in 42/10) je na območju Pohorja 48, če upoštevamo tudi Kochov svišč (Gentiana acaulis). Kochov svišč je Pohorju izginil pred približno 30-timi leti, kot posledica opuščanja košnje in paše na traviščih višjih nadmorskih višin [1]. Za pohorske planje na rdečem seznamu najdemo naslednje rastlinske vrste: arnika (Arnica montana), brkata zvončica (Campanula barbata), ozkolistni munec (Eriophorum angustifolium), panonski svišč (Gentiana pannonica), kukavičnik (Gymnadenia conopsea), enoglavi svinjak (Hypochoeris uniflora), brstična lilija (Lilium bulbiferum ssp. Bulbiferum), alpski škrobotec (Rhinanthus alpinus). Z Uredbo o zavarovanih prostoživečih rastlinskih vrstah (Ur.l. RS, št. 46/04, 110/04, 115/07 in 36/09) je na območju Pohorja skupno zavarovanih 15 rastlinskih vrst (če upoštevamo tudi Kochov svišč), ki imajo različne statuse varovanja. Za območje planj na Pohorju so to naslednje vrste: arnika (Arnica montana), jelenovec (Cladonia rangiferina), panonski svišč (Gentiana pannonica), brstična lilija (Lilium bulbiferum ssp. Bulbiferum), kukavičevke (navadni kukavičnik (Gymnadenia conopsea), blede ročice (Leucorchis albida)). Od ostalih rastlinskih vrst, ki so pomembne predvsem iz prehranjevalnega vidika zavarovanih in ogroženih živalskih vrst, lahko omenimo še jerebiko (Sorbus aucuparia), brusnico (Vaccinium vitis-idaea), borovnico (Vaccinium myrtillus) in navadno zlato rozgo (Solidago virgaurea). Prve tri so pomembne zaradi prehranjavanja koconogih kur, zadnje tri pa zaradi življenjskega prostora borovničevega mnogooka. V preglednicah 1 in 2 so naštete ključne vrste in habitatni tip, ki so vezani na upravljanje z vrstno bogatimi travišči na Pohorju z oceno stanja njihovih populacij oz. habitatnega tipa. 7

8 Preglednica 1: Vrste in habitatni tip Natura 2000 za skupino Pohorje (SCI, SPA), vezani na planje na Pohorju ocena stanja 2013 KODA OBMOČJA IME OBMOČJA KODA VRSTE/HT IME VRSTE/HT SI Pohorje 6230 Vrstno bogata travišča s prevladujočim navadnim volkom (Nardus stricta) na silikatnih tleh v montanskem pasu (in submontanskem pasu v celinskem delu Evrope) SI Pohorje SP_1065 travniški postavnež (Euphydryas aurinia) EKOLOŠKE ZAHTEVE - volkovja so predvsem odraz enega ekološkega parametra, to je kislosti prsti, ob primerno nizki količini hranil in nezasenčenosti rastišča. Na druge parametre sestoji volka s spremljajočo floro niso občutljivi, saj uspevajo od nižin (kolinski pas) do alpinskega pasu. Uspevajo tudi od zelo vlažnih rastišč, kjer se družijo npr. z ločki, pa tja do suhih travišč - bolj jim ustreza silikatna kamninska podlaga, uspevajo pa tudi na skrilavcih, ter na tleh, ki so zakisana, ker je zaradi debele plasti prsti izgubljen stik z matično podlago - heliofilni sestoji - vodni režim: od vlažnega do zelo suhega - večina volkovij je na zmerno suhih tleh - količina hranil v prsti: oligotrofne do mezotrofne razmere - kislost prsti: kisla tla - geološka podlaga: silikati (skrilavci, graniti, gnajsi,...), redko na tleh, kjer je stik s karbonatno geološko podlago zaradi debelih plasti prsti prekinjen in pride do zakisanja - klimatske razmere: od kolinskega do alpinskega (prim. 6150) pasu - zelo variabilne - vrsta potrebuje vlažne do polsuhe in tople vrstno bogate travnike ter grmišča, gozdne robove in obrežja voda od nižin do visokogorja - gosenice potrebujejo v času od poletja do pomladi od rastočih hranilnih rastlin predvsem travniško izjevko (Succisa pratensis) na vlažnih travnikih, na suhih travnikih pa predvsem navadni grintovec (Scabiosa columbraia) - odrasli metulji potrebujejo cvetoče medonosne hranilne rastline na ekstenzivnih travnikih ter okoliških grmiščih, gozdnih robovih in obrežjih voda v času od konca aprila do začetka junija - v visokogorju potrebujejo gosenice za prehrano ustrezne hranilne rastline, predvsem različne vrste sviščev (Gentiana sp.) od poletja do pomladi, odrasli metulji pa različne cvetoče medonosne rastline od junija do julija OBMOČJE NAHAJANJA Trenutno je opredeljeno kot cona zgolj območje okrog Jezerskega vrha na Zahodnem Pohorju, čeprav se tovrstni HT raztezajo na precej večjih površinah, zlasti na grebenskih legah Z. Pohorja, mestoma se posamezni fragmenti nahajajo tudi na Vzhodnem Pohorju. Vlažni do polsuhi in topli vrstno bogati travniki ter grmišča, gozdni robovi in obrežja voda od nižin do visokogorja. OCENA STANJA POPULACIJE/HT NA Natura 2000 OBMOČJU B (dobra ohranjenost); ocenjujemo, da se ohranjenost slabša C (vrsta je redka) 8

9 KODA OBMOČJA IME OBMOČJA KODA VRSTE/HT IME VRSTE/HT SI Pohorje SP_A409 ruševec (Tetrao tetrix) SI Pohorje SP_A217 mali skovik (Glaucidium passerinum) SI Pohorje SP_A108 divji petelin (Tetrao urogallus) EKOLOŠKE ZAHTEVE - življenjski prostor: širok pas med travišči in zg. gozdno mejo, ruševje, travnate goličave nad drevesno mejo, ponekod tudi niže v gozdni prostor nad 1400 metri - stalnica, IV do VIII, mladiči begavci - za uspešno gnezditev potrebuje območje rastišča z mirno cono in območje z navedenim habitatom in dovolj plodonosnimi rastlinami - prehranjuje se s plodovi, semeni, brsti, popjem in listi (predvsem borovnica, brusnica, jesenska vresa, munci, sleči, slečniki, malinjak, brinje), popje in iglice macesna, rušja, manj smreke, plodovi in popje jerebike - iglasti in jelovo-bukovi gozdovi z jasami nad 1000 metrov n.v. - je stalnica, gnezdi od IV do VII, mladiči gnezdomci - za gnezditveno uspešnost potrebuje strukturiran gozd z dupli in gozdnimi jasami ali posekami v območju 2 10 km2 - hrani se pretežno z majhnimi pticami in sesalci - starejši gozdovi s presvetljenimi jasami in posekami ter plodonosnim podrastjem (predvsem borovnica, malinjak) - stalnica, IV do VIII, mladiči begavci - za uspešno gnezditev potrebuje obsežno območje rastišča s presvetljenim gozdom in mirno cono ter območje z navedenim habitatom in dovolj plodonosnimi rastlinami - hrani se pretežno s plodovi borovnice, malinjaka,plodovi jerebike, brsti in popjem (bukev), ter iglicami (smreka) - za pevska drevesa uporablja predvsem rdeči bor, macesen in smreko - za potrebe prehranjevanja petelin nujno potrebuje vzdrževanje mladic bukve, macesna oziroma jerebike v majhnih sklenjenih skupinah, robnih pasovih ali kot drevesa, ki so ostala na poseki OBMOČJE NAHAJANJA Greben zahodnega Pohorja od Ostruščice do Male Kope. Osrednje območje vrste predstavlja kompleks Lovrenških barij, vključujoč širšo okolico Ribniškega barja. V cono so zajeta tudi območja planj in zaraščajočih površin, predvsem gre za gozdni prostor nad 1350 metri n.v. Delno presvetljeni gozdovi iglavcev (tudi sekundarna smrekovja), jelovo-bukovi gozdovi nad 1000 (zlasti med 1200 in 1500 metri n.v.) metri n.v. vključujoč gozdne jase, travišča ter območja okrog barij. Opredeljeno celotno območje SPA. - specifični gorski gozdovi nad 1000 metri n.v., travišča OCENA STANJA POPULACIJE/HT NA Natura 2000 OBMOČJU C (neugodno stanje) Nosilna/indikatorska vrsta na območju - l. 2000: 4 aktivna rastišča - 6 samcev, l. 2001: 4 aktivna rastišča - 9 samcev; v obdobju : 9-15 paritvenih skupnosti A/B (ugodno stanje) Nosilna/indikatorska vrsta na območju C (neugodno stanje) - velikost lokalne populacije ocenjena na aktivnih rastišč, kar predstavlja okrog samcev oz osebkov 9

10 KODA OBMOČJA IME OBMOČJA KODA VRSTE/HT IME VRSTE/HT SI Pohorje SP_A223 koconogi čuk (Aegolius funereus) VIR: Predlog načrta upravljanja pilotnega območja Pohorje [1] EKOLOŠKE ZAHTEVE - pomemben ekološki dejavnik, ki v veliki meri vpliva na naselitev koconogega čuka, je prisotnost starih, debelih bukev oziroma zapuščenih dupel črne žolne (Dryocopus martius). Potrebuje gozd debeljaka in pomlajenca z dovolj velikim številom gnezdilnih dupel dupla črne žolne (premer dupla je med 8 in 20 cm). Raje ima senčne, zatišne lege in mrazišča, kjer je manj kompetitivnih vrst in plenilcev. Preferira gozd z malo ali brez podrasti. Izrazito se izogiba naseljem, ker v njih in njihovi bližini gnezdi lesna sova, ki je glavni plenilec koconogega čuka - občutljiv je na posege v neposredni bližini gnezda in poseke velikosti nad 2 ha - koconogi čuk ima majhen teritorij, zato lahko na primernem območju pride do večjih gostot - stalnica, gnezdi od III do VII, mladiči gnezdomci - za gnezditveno uspešnost potrebuje strukturiran gozd z dupli in gozdnimi jasami ali posekami v območju ca. 1 km2 - hrani se pretežno s sesalci in pticami OBMOČJE NAHAJANJA Gozdovi iglavcev (tudi sekundarna smrekovja), jelovo-bukovi gozdovi nad 1000 metri n.v. (zlasti med 1200 in 1500 metri n.v.) vključujoč gozdne jase, travišča ter območja okrog barij. Opredeljeno celotno območje SPA. OCENA STANJA POPULACIJE/HT NA Natura 2000 OBMOČJU C (vprašljivo stanje) Nosilna/indikatorska vrsta na območju 10

11 Preglednica 2: Zavarovane in druge vrste, vezane na planje na Pohorju ocena stanja IME OBMOČJA Pohorje planje Pohorje planje Pohorje planje Pohorje planje Pohorje planje Pohorje planje IME VRSTE bukova kobilica (Miramella alpina) komatar (Turdus torquatus) brezovček (Carduelis flammea) navadna zlata rozga (Solidago virgaurea) navadna arnika (Arnica montana) borovničev mnogook (Plebeius optilete) EKOLOŠKE ZAHTEVE - imago odlaga jajčeca v tla (diapavza 2, 3, 4 leta) - spomladi (april - maj) se izležejo larve - larvalni razvoj traja 1-1,5 meseca - v krošnji svatujejo, medtem lahko obrstijo drevesa - konec junija se samice spustijo na zemljo, poiščejo svetlo mesto (jase), ker temni gozdovi niso primerni in odložijo 5-7 jajčec v več legel - tako nastanejo ooteke, v katerih jajčeca preživijo tudi 2-4 leta - obžira predvsem iglice borovnice (Vaccinium myrtillus) v stadiju larve in liste bukve (Fagus sylvatica) v stadiju imago - selivec - gnezdi aprila in maja na tleh ali blizu njih na drevesu - prehranjuje se z deževniki, žuželkami, polži, sadjem in jagodičjem - stalnica - hrani se s semeni (iglavci, breza, tudi semena trav) - aktiven podnevi - gnezdi na drevju od aprila do junija - najdemo ga v iglastih gozdovih, tudi na nižinskih barjih, ponekod v naseljih (žive meje, vrtovi) - Raste predvsem po gozdnih jasah in obronkih, v svetlejših gozdovih in na posekah. Včasih jo najdemo tudi na kamnitih rastiščih ter grmiščih - čas cvetenja od avgusta do oktobra - raste na negnojenih travnikih, gamjnah in pašnikih ter gozdnih jasah od nižin do gorskih predelov predelov. V višinah ima najraje humozna, peščena ali šotnata tla. - Najbolj pogosto naseljuje: Alpinski, subalpinski pas: zakisana humozna tla na silikatih (ranker); Gorski pas: kisla rjava ali rjava podzolasta tla. - čas cvetenja: od junija do julija (višje tudi do avgusta), izrazit heliofit - srednje letne temperature: 2 6 stopinj C - ogroža jo prekomerno nabiranje in zaraščanje travnatih površin - metulj, vezan je na vlažnejši tip travnatih planj in barja - gosenica živi na borovnicah in drugih vrstah rodu Vaccinium, kjer obžira liste in cvetove VIR: Predlog načrta upravljanja pilotnega območja Pohorje [1] OBMOČJE NAHAJANJA - živi v gozdu v submontanskem in montanskem pasu - pogosta je v svetlih godzovih, predvem tam, kjer je v pritalni vegetaciji zastopana borovnica - višje ležeči gorski gozdovi (iglasti, mešani), travišča - iglasti gozdovi, gozdni rob, travišča OCENA STANJA POPULACIJE ni podatka; groba ocena do 200 parov groba ocena - 20 do 30 parov - pohorske planje ni podatka - pohorske planje ni podatka - naseljuje najvišje predele Pohorja na nadmorski višini okrog 1500 metrov - v Sloveniji vrsta prisotna le na Pohorju Vrsta je zelo redka, lokalne populacije deloma izolirane; zadnji delni monitoring bil izveden v letu 2010 (ZRSVN) ter v letu 2012 (ALPA) 11

12 4. VRSTE IN HABITATNI TIPI SPREMLJANJE STANJA V nadaljevanju podajamo spremljanje stanja za vrste borovničev mnogook (Plebejus (Vacciniina) optilete) in habitatne tipe (Vrstno bogata travišča s prevladujočim navadnim volkom (Nardus stricta) na silikatnih tleh v montanskem pasu (in submontanskem pasu v celinskem delu Evrope)), ki so bila izvedena v letu 2012 v okviru projekta ALPA [6]. Spremljanje stanja borovničevega mnogooka je vezano na posamezne rastlinske vrste (hranilne), ki so značilne za vrstno bogata travišča (borovnica, navadna zlata rozga,...). Številčnost posameznih osebkov borovničevega mnogooka tekom posameznih let nam veliko pove o ustreznosti ravnanja z vrstno bogatimi travišči ob zmanjševanju hranilnih rastlin (neustrezna raba, zaraščanje) se številčnost omenjene vrste metulja zmanjšuje. 4.1 SPREMLJANJE STANJA BOROVNIČEV MNOGOOK (Plebejus (Vacciniina) optilete (Knoch, 1781)) V letu 2012 se je pričelo spremljanje stanja za vrsto metulja borovničev mnogook (Plebejus (Vacciniina) optilete) [8]. Uporabljena je bila transektna metoda terenskega spremljanja metuljev v času njihove aktivnosti. To je predvidoma v prvi polovici julija, v lepih sončnih dneh brez vetra. Območja pojavljanja metuljev se je dokumentiralo z GK koordinatami in z vrisom na geografsko karto (DOF). V letu 2012 je bilo ugotovljeno območje nahajanja borovničevega mnogooka. To sega od Male Kope na zahodu do Planinke na vzhodu in Volovske planje na jugu. Območje pojavljanja borovničevega mnogooka ni enotno, ampak je razdeljeno in geografsko ločeno na pet odsekov: Kope, Črni vrh, Jezerskih vrh, Črna mlaka in Volovska planja. Celotno območje je prikazano na sliki 1. V letu 2012 so bili opravljeni transektni popisi borovničevega mnogooka na vseh petih zgoraj omenjenih odsekih (po 1 popis na vsakem transektu). Skupno je bilo naštetih 326 metuljev. Od tega na odseku Kope 172, Črni vrh 41, Jezerski vrh 21, Črna mlaka 13, Volovska planja 72 in izven odsekov še 7 metuljev [9]. V letu 2013 bo na istih odsekih izvedeno ponovno spremljanje stanja za vrsto borovničev mnogook, prav tako bo pregledano tudi območje Ostruščice, kjer obstaja možnost pojavljanja te vrste, vendar glede znanih podatkov ta vrsta v preteklosti na tem območju ni bila najdena. 12

13 Slika 1: Znane lokacije nahajanja borovničevega mnogooka na Pohorju 4.2 SPREMLJANJE STANJA Vrstno bogata travišča s prevladujočim navadnim volkom (Nardus stricta) na silikatnih tleh v montanskem pasu (in submontanskem pasu v celinskem delu Evrope) Spremljanje stanja na pilotnem območju planj na Pohorju je bilo izvedeno v letu 2012 na dveh lokacijah in sicer na območju Mulejevega vrha in Ostruščice. Spremljanje stanja je bilo izvedeno na nivoju izločanja zaraščenih površin, ki še imajo možnost učinkovite revitalizacije v vrstno bogata travišča. Za osnovo pri kartiranju je služilo slikovno gradivo (slikovni ključ) [10]. Slikovno gradivo je prvenstveno namenjeno podrobnejši predstavitvi gospodarjenja z vrstno bogatimi travišči na območju Pohorja omogoča vpogled v strukture posameznih tipov travišč, ki se med seboj prepletajo. V grobem smo jih razdelili na 5 strukturnih tipov: Čista volkovja (to strukturo zastopa predvsem volk (Nardus stricta) z minimalno primesjo ostalih vrst rastlin v zeliščnem sloju); Volkovja z bogato primesjo ostalih vrst rastlin v zeliščnem sloju (Arnica montana, Gentiana pannonica, ); Volkovja z močnejšo primesjo čmerike (Veratrum album); Volkovja s posameznimi drevesi ali šopi dreves (smreka, jerebika); 13

14 Volkovja z bogato primesjo struktur, pomembnih za biodiverziteto prostora (borovničevje, brusnice, suha drevesa stoječe in podrtice, mravljišča. V prvi polovici leta 2012 je bilo izvedeno kartiranje zaraščenih površin [11]. Na delavnici, ki se je izvedla , je bilo strokovnjakom za posamezne vrste (metulji, ptice) in habitatne tipe (volkovja) predstavljeno kartiranje in izvedba ukrepov po posameznih enotah ukrepanja. Strokovnjaki za travišča, metulje in ptice so ocenili, da je bila izvedba kartiranja in načrtovana izvedba ukrepov za območje planj izvedena strokovno [12]. 5. ZAKLJUČEK Spremljanje stanja habitatnega tipa vrstno bogatih travišč in posameznih vrst, ki so vezane na omenjeni habitatni tip, je namenjeno preverjanju učinkovitosti ukrepov, ki se izvajajo na terenu. Pričakujemo, da bomo s čiščenjem zarasti na območju Mulejevega vrha in Ostruščice v prvi fazi povečali površine vrstno bogatih travišč. Vendar zgolj to ni dovolj, saj bi se očiščene površine brez aktivnega upravljanja (ekstenzivna košnja in paša) ponovno zarasle. 14

15 6. VIRI IN LITERATURA [1] Gulič, J., Štruc, S., Danev, G., Smajić Hodžić, A., Marega, M., Uratarič, N., Koron B., Stare, E., Softić, M., Lešnik Štuhec, T., Tekič, A., Pavletič, L., Bokal, S. (2011). Predlog načrta upravljanja pilotnega območja Pohorje. Maribor, Zavod RS za varstvo narave [Projekt NATREG - Managing Natural Assets and Protected Areas as Sustainable Regional Development Opportunities / Kako upravljati varovana območja narave, da bodo postala priložnost za trajnostni razvoj], dosegljivo na: ( ). [2] Gulič, J., Danev, G. (2010). Uporabnost historične analize rabe tal in varstva biodiverzitete v procesu priprave podrobnejšega integralnega načrta upravljanja območij Natura 2000 na varovanem območju Pohorje. Gospodarjenje z okoljem, februar, 2010, št. 73. [3] Uredba o habitatnih tipih (Uradni list RS, št. 112/03, 36/09), dosegljivo na: ( ). [4] Direktiva Sveta 2009/147/ES z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic Direktiva o pticah, dosegljivo na: ( ). [5] Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst - Direktiva o habitatih, dosegljivo na: ( ). [6] Projekt ALPA»Sonaravno upravljanje planin na varovanih območjih«(alpa / OP SI-AT ), dosegljivo na: ( ). [7] Pokorny, B. (2010). Divji prašič in škode v agrarni krajini: opredelitev populacijskih in habitatnih vplivnih dejavnikov, določitev vpliva talnih lastnosti [Zaključno poročilo o rezultatih opravljenega raziskovalnega dela na projektu v okviru ciljnega raziskovalnega programa (CRP)»KONKURENČNOST SLOVENIJE «, šifra projekta V4-0497], dosegljivo na: VDNSLC1R/?query=%27keywords%3ddivji+pra%c5%a1i%c4%8d%27&pageSize=25&fyea r=2010 [8] Jež, M. (2012). Borovničev mnogook na Pohorju (Plebejus (Vacciniina) optilete (Knoch, 1781) na Pohorju predhodno poročilo. [9] Jež, M., Verovnik, R. (2012). O pojavljanju in ogroženosti borovničevega mnogooka (Plebejus optilete (KNOCH, 1781)) (LEPIDOPTERA: LYCAENIDA) v Sloveniji. Acta Entomologica Slovenica 2012 (2). [10] Štruc, S., Gulič, J. (2012). Strokovne podlage za gospodarjenje z vrstno bogatimi travišči s prevladujočim navadnim volkom (Nardus stricta) na območju Pohorja (Akcija 1.5). ZRSVN, OE Maribor, št. naloge 4-II-629/1-O-12/SŠ. 15

16 [11] Gradišnik, B., Miklašič, Z., Strniša, A., Cenčič, L., Medved, L., Cehner, M., Areh, P., Vončina, S. (2012). Izdelava strokovnih podlag za revitalizacijo planj na območju Pohorja v sklopu projekta ALPA s pudarkom na območjih Ostruščice in Mulejevega vrha. ZGS, OE Slovenj Gradec, naročilnica št. 42/12. [12] Dobnik, J. (2012). Zapisnik z delavnice v Mariboru ( ) za uskladitev načrta odstranjevanja zarasti s strokovnjaki s področja metuljev, habitatnih tipov in ptic (Akcija 1.5). Celje,

17 Priloga 1: Karta upravljavskih con za območje zahodnega Pohorja

18 Priloga 2: Karti stanja na terenu in ukrepov za odstranjevanje zarasti območje Ostruščica (Izdelava strokovnih podlag [11])

19 Priloga 3: Karti stanja na terenu in ukrepov za odstranjevanje zarasti območje Mulejev vrh (Izdelava strokovnih podlag [11])