EKONOMSKO VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV LOVRENŠKIH JEZER

Transcription

1 8/3/2011 EKONOMSKO VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV LOVRENŠKIH JEZER Izdelovalec: Actum, d.o.o. Verovškova Ljubljana Direktor: Miha Marinšek Naročnik: Zavod Republike Slovenije za varstvo narave Tobačna ulica Ljubljana Direktor: dr. Darij Krajčič Ljubljana, julij 2011

2 AVTORJI ACTUM, d.o.o. Naslov: Verovškova 60, SI-1000 Ljubljana Internet: Kontakt: Jasmina Žujo Telefon: +386 (0) Fax: +386 (0) Miha Marinšek Telefon: +386 (0) Fax: +386 (0) PREGLED Gregor Danev Telefon: Fax: gregor.danev@zrsvn.si Amela Smajić Hodžić Telefon: Fax: amela.smajic@zrsvn.si Zavod Republike Slovenije za varstvo narave Tobačna ulica Ljubljana

3 IZJAVA O ODGOVORNOSTI Besedilo študije odseva stališča avtorja oziroma soavtorjev. Vodstvo programa Jugovzhodne Evrope ni odgovorno za kakršnokoli uporabo tu vsebovanih informacij. NAROČNIK Naročnik je Zavod Republike Slovenije za varstvo narave. FINANCIRANJE Študija je financirana s strani programa Jugovzhodna Evropa, Ministrstva za okolje in prostor in Zavoda RS za varstvo narave. ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so pomagali pri izdelavi študije in pridobivanju podatkov, Francu Perku predsedniku upravnega odbora Planinskega društva Paloma, Tanji Superger vodji recepcije v Hotelu Planja na Rogli, Mihaeli Solar (Unior d.d. Program Turizem), Tomažu Prusu višjemu predavatelju na Biotehniški fakulteti oddelka za agronomijo, Zdravku Miklašiču in Izidorju Cojzeru z Zavoda za gozdove Slovenije, še posebej pa Juriju Guliču, Sebastjanu Štrucu in Gregorju Danevu z Zavoda RS za varstvo narave. 3

4 OKRAJŠAVE ARSKTRP Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja ARSO Agencija Republike Slovenije za okolje BT Metoda prenašanja koristi (ang. Benefit transfer) CBA Analiza stroškov in koristi (ang. Cost-Benefit Analysis) EU Evropska unija (European Union) GERK Grafična enota rabe zemljišč kmetijskih gospodarstev HT Habitatni tipi KOP Kmetijska okoljska plačila MPA Metoda tržnih cen (ang. Market price approach) LPN Lovišče s posebnim namenom NSV Neto sedanja vrednost investicije NV Naravne vrednote OMD Plačila za območja z omejenimi dejavniki PRP Program razvoja podeželja SCI Posebna varstvena območja (Site of Community Importance) RS Rdeči seznam SPA Posebna območja varovanja (Special Protected Areas) SURS Statistični urad Republike Slovenije TEV Celotna ekonomska vrednost (ang. Total economic value) TGP Toplogredni plin VO Varovano območje narave VVO Vodovarstveno območje WTP Pripravljenost za plačilo (ang. Willingness to pay) ZON Zakon o ohranjanju narave 4

5 KAZALO IZVLEČEK UVOD LOVRENŠKA JEZERA IN OKOLICA GEOGRAFSKA LOKACIJA IN KRATEK OPIS NASTANEK LASTNIŠTVO PRAVNI STATUSI OBMOČJA HABITATNI TIPI RELIEF GEOLOŠKA PODLAGA TALNE RAZMERE KLIMA HIDROLOŠKE RAZMERE VEGETACIJA RASTLINSTVO IN ŽIVALSTVO SOCIALNO EKONOMSKE ZNAČILNOSTI Občine, ki mejijo na analizirano območje Prebivalstvo Poselitev STORITVE LOVRENŠKIH JEZER Z OKOLICO Ekološke in socialne storitve Turizem Kmetijstvo Lov EKONOMSKO VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV LOVRENŠKIH JEZER RAZLOG ZA VREDNOTENJE OPREDELITEV SCENARIJEV SEZNAM STROKOVNIH PODLAG UPORABLJENIH PRI VREDNOTENJU REVIZIJSKI OKVIR UPORABLJENE METODE VRSTE KLJUČNIH DELEŽNIKOV NA PILOTNEM OBMOČJU INDIKATORJI ZA OCENJEVANJE CELOTNE EKONOMSKE VREDNOSTI CELOTNA EKONOMSKA VREDNOST EKOSISTEMSKE STORITVE LOVRENŠKIH JEZER Oskrbovalne storitve Regulacijske storitve Kulturne storitve Podporne storitve REZULTATI IN UGOTOVITVE Rezultati Ugotovitve ZAKLJUČEK UPORABLJENA LITERATURA PRIPOROČENA LITERATURA PRILOGE

6 KAZALO SLIK Slika 1: Položaj analiziranega območja Slika 2: 3D karta Lovrenških jezer Slika 3: Lastništvo na analiziranem območju Lovrenških jezer Slika 4: Območja Natura 2000 na analiziranem območju Slika 5: Naravne vrednote na Pohorju in analiziranem območju Slika 6: Gozdni rezervat Lovrenška jezera in naravna vrednota Lovrenška barja Slika 7: Deleži površin habitatnih tipov Slika 8: Karta habitatnih tipov na analiziranem območju Lovrenških jezer Slika 9: Višinski pasovi (korak = 1meter) Slika 10: Povprečne letne višine padavin za območje ovršja Pohorja Slika 11: Vodna telesa in VVO na analiziranem območju Slika 12: Sestojna karta z intervalnimi lesnimi zalogami na analiziranem območju NV Lovrenška jezera Slika 13: Občine na analiziranem območju Slika 14: Razporejenost poselitve na podlagi evidence hišnih številk na Pohorju in analiziranem območju Slika 15: Karta storitev poudarjenost skupin ekoloških in socialnih funkcij na analiziranem območju Slika 16: GERKi in kmetijsko okoljski podukrepi na analiziranem območju Slika 17: Lovišče s posebnim namenom LPN Pohorje Slika 18: Položaj male HE Mislinjski jarek v prostoru KAZALO TABEL Tabela 1: Lastniška struktura Lovrenških jezer Tabela 2: Naravne vrednote na analiziranem območju (območja) Tabela 3: Habitatni tipi na analiziranem območju Tabela 4: Prikaz klimatskih parametrov za ovršje Pohorja Tabela 5: Ocenjena lesna zaloga v sestojih na analiziranem območju v m Tabela 6: Površine občin, delež površin glede na celotno območje Pohorja in glede na analizirano območje Tabela 7: Demografski kazalci občin, na analiziranem območju Lovrenških jezer Tabela 8: Evidenca hišnih številk na območju Pohorja po posameznih občinah Tabela 9: Površine analiziranega območja s poudarjenimi skupinami storitev Tabela 10: Zmogljivosti, prihodi in prenočišča turistov po posameznih občinah na Pohorju Tabela 11: Statistika nočitev RTC Rogla Tabela 12: Nočitve in enodnevni obiskovalci Ribniške koče Tabela 13: Prenočitve na Pohorju v obdobju od 2008 do Tabela 14: Interesne skupine mokrišč Tabela 15: Ekološki kriteriji vrednotenja in indikatorji merjenja Tabela 16: Socialno-kulturna merila vrednotenja in indikatorji merjenja Tabela 17: Cena vode brez cene za omrežnino Tabela 18: Sortimentacija prostorninskega lesa tretjega kakovostnega razreda Tabela 19: Izpusti TGP po kategorijah virov (CO 2 ekvivalent Gg), Slovenija, letno Tabela 20: Struktura povprečnih dnevnih izdatkov na tujega turista v hotelu po vrsti krajev Tabela 21: Povprečni izdatki za prevoz na tujega turista iz države njegovega prebivališča v Slovenijo in nazaj po državah Tabela 22: Skupni stroški na obiskovalca po državah v letu 2009 (v ) Tabela 23: SCENARIJ 1- TEV z ohranjanjem za leto Tabela 24: SCENARIJ 2 -TEV brez ohranjanja za leto

7 IZVLEČEK Predmet obravnavane študije je ekonomsko vrednotenje ekosistemskih storitev, ki jih zagotavlja mokrišče Lovrenška jezera z namenom splošnega ozaveščanja vladnih institucij in širše javnosti o pomenu ohranjanja narave in trajnostne rabe storitev mokrišč. Površina analiziranega območja Lovrenških jezer obsega 88,95ha in je sestavljena iz petih habitatnih tipov (aktivnega visokega barja, prehodnega barja, naravnih distorofnih jezer, kisloljubnih smrekovih in barjanskih gozdov ter vrstno bogatega travišča). Območje spada v ekološko pomembno območje, ekološko omrežje Natura 2000, zaradi specifičnih razvojnih procesov gozdov, biotske raznovrstnosti in raziskovalne pomembnosti je pridobilo tudi status gozdnega rezervata, zaradi izjemnih lastnosti narave in redkosti pa pomembno prispeva k slovenski naravni dediščini in je opredeljeno kot naravna vrednota državnega pomena. Južni del analiziranega območja spada v vodovarstveno območje lokalnega pomena. Analizirano območje Lovrenških jezer ni poseljeno, na območju je dovoljen lov na divjad, na omejeni površini (7% naravne vrednote) je dovoljeno izkoriščanje lesnega prirasta, na travnikih in na obronkih gozdov je omejeno nabiranje različnih gozdnih sadežev in zdravilnih zelišč, na travnikih je dovoljeno tudi prilagojeno kmetovanje, vendar se s tem trenutno ne ukvarja nihče. Na območju rezervata, ki obsega 93% naravne vrednote oz. analiziranega območja je po Uredbi o varstvu samoniklih gliv prepovedano nabiranje vseh vrst samoniklih gliv. V študiji sta bila primerjana in ocenjevana dva scenarija, z ohranjanjem nepoškodovanih, naravno delujočih barij in brez ohranjanja z intenzivnim izkoriščanjem naravnih virov, predvsem lesne biomase in šote. V izračun celotne ekonomske vrednosti ekosistemskih storitev na analiziranem območju Lovrenških jezer smo po obeh scenarijih poskusili zajeti čim več strateško pomembnih ekosistemskih storitev po klasifikaciji Millennium Ecosystem Assessment po skupinah storitev, oskrbovalne, regulacijske, kulturne in podporne. Podporne storitve (nastajanje prsti, primarna produkcija, kroženje hranil in vode, obstoj biotske raznovrsnosti ter opraševanje) so storitve, ki podpirajo proizvodnjo vseh ostalih ekosistemskih storitev, zato je njihova vrednost neprecenljiva. Zagotavljajo osnovo potrebno za razumevanje nastanka končnih koristi, ki jih zagotavljajo vse ostale ekosistemske storitve in so tako vrednotene v povezavi s storitvami, ki jih podpirajo. Od vseh obravnavanih ekosistemskih storitev, ki jih zagotavljajo Lovrenška jezera je bila po scenariju z ohranjanjem v letu 2010 najbolje ocenjena rekreacijska in turistična storitev ( ), nato hidrološka storitev v obliki puferske sposobnosti oziroma zagotavljanja pitne vode v sušnih obdobjih ( ). K skupni ekonomski vrednosti prispevajo še lov, ponor CO 2 ter izkoriščanje lesne biomase, vse ostale ekosistemske storitve imajo zanemarljivo vrednost in v študiji niso ocenjevane. Največja posebnost šotnih barij je gotovo njihova puferska sposobnost. Šota namreč deluje kot nekakšen vodni zbiralec, ki lahko v času padavin vsrka viške vode, da le-ta prehitro ne odteče, po drugi strani pa v sušnih obdobjih oskrbuje vodne vire v širši okolici. Količina vode tako skozi celo leto nima večjih nihanj in ne povzroča škode v obliki poplav, suše, izpada prihodka zaradi slabše vodne pretočnosti za potrebe pridobivanja hidroenergije. 7

8 Po scenariju brez ohranjanja je najbolje ocenjena oskrbovalna storitev prodaja šote ( ), lesne biomase in celuloze ( ). Zaradi netrajnostnega izkoriščanja pa se zaloge lesa porabijo v 5 letih, zaloge šote pa v 20 letih, zato v vseh nadaljnjih letih ne beležimo prihodkov iz tega naslova. Ocenjena celotna ekonomska vrednost z ohranjanjem v letu 2010 za presega ocenjeno celotno ekonomsko vrednost netrajnostnega intenzivnega izkoriščanja storitev barja. Neto sedanja vrednost po scenariju z ohranjanjem znaša , po scenariju brez ohranjanja pa Glede na rezultate študije je njihovo ohranjanje in»pametna«uporaba ekosistemskih storitev nujna, saj bi nas stroški izgube mokrišča Lovrenških jezer, v primeru intenzivne in netrajnostne rabe, v obdobju 50 let, ob upoštevanju vseh ekosistemskih storitev, ki jih območje nudi, stali dobrih 151,8 milijonov. 8

9 1. UVOD Vrednost narave je neprecenljiva, saj bi se svetovno gospodarstvo gotovo zelo hitro sesulo brez rodovitnih tal, čiste vode in zraka ter ugodnega podnebja. Vendar pa se to neskončno vrednost pri rabi zemljišč in v političnih odločitvah, zaradi neobstoja trga, prepogosto enači z nično vrednostjo. Zato so potrebne bolj konkretne številke, ki bi preprečile netrajnostne ekonomske odločitve, ki degradirajo tako naravne vire in ključne storitve, ki jih generira zdrav naravni ekosistem. Eno izmed pomembnejših orodij, ki se uporablja pri ozaveščanju pomena ohranjene narave je prav gotovo izobraževanje. Ljudje se namreč v izobraževalnem procesu naučijo videti in razumeti vso zapletenost narave in naravnih procesov, pa tudi pomena njenega varstva. Šele potem, ko bodo sprejeli to neponovljivo dediščino za svojo in jim bo zares nekaj pomenila, bo varstvo narave uspešnejše kot danes. Zavod RS za varstvo narave poskuša v okviru projekta NATREG javnosti predstaviti možne načine upravljanja (za)varovanih območij narave, da bodo postala priložnost za trajnostni razvoj. V okviru skupnega projekta pa so bile izdelane tudi»smernice za ekonomsko vrednotenje ekosistemskih storitev na VO«kot pomemben sestavni del, ki povzemajo najpogosteje uporabljene metode za ekonomsko vrednotenje ekosistemskih storitev na VO. S pomočjo smernic posameznik dobi hitro informacijo o posamezni metodi in tako lažje izbere ustrezno za svoje potrebe. Uporabnost in izvedljivost posameznih metod za ekonomsko vrednotenje ekosistemskih storitev je namreč zelo različna in je odvisna od predmeta preučevanja, namena in ciljev vrednotenja, značilnosti storitev, ki jih vrednotimo, financ, razpoložljivega časa, posebnosti izdelave študije, obsega proučevanega prebivalstva, vpliva na njihovo blaginjo itd. Naslednja faza izvajanja projekta NATREG je preizkus uporabnosti obravnavanih metod za ekonomsko vrednotenje v praksi na pilotnem območju z namenom upravičevanja pomembnosti ohranjanja narave. Za pilotno območje je bilo zaradi svoje edinstvenosti izbrano mokrišče Lovrenška jezera, ki imajo status gozdnega rezervata, naravne vrednote in dela ekološko pomembnega območja ter omrežja Natura Po obsegu so največje visoko barje v Sloveniji in eno najpomembnejših v južni Evropi. So tudi najbolj prepoznavna in obiskana visoka barja v Sloveniji. Mokrišča imajo namreč veliko gospodarsko, kulturno, znanstveno in rekreacijsko vrednost (MA - Millennium Ecosystem Assessment ocenjuje vrednost mokrišč do 15 trilijon dolarjev v letu 1997), degradacija in izguba mokrišč pa je hitrejša kot pri drugih ekosistemih. Primarni posredni vzroki za degradacijo in izgubo mokrišč so rast prebivalstva in povečanje gospodarskega razvoja, neposredni vzroki pa so razvoj infrastrukture, pretvorba zemljišč, umik vode, evtrofikacija, onesnaženje, prekomerno izkoriščanje ter uvedba invazivnih tujerodnih vrst. Predvidena nadaljnja izguba in degradacija mokrišč bo zmanjšala zmogljivost mokrišč za ublažitev vplivov kar ima za posledico znižanje blaginje ljudi, vključno s širjenjem bolezni, predvsem v državah v razvoju. Izguba mokrišč bi pomenila ogromno gospodarsko škodo, vendar se velika večina ljudi, med njimi tudi odločevalci in načrtovalci, zaradi narave storitev, ki jih nudijo mokrišča npr. obnavljanje in odvajanje podtalnice, skladiščenje vode, nadzor nad poplavami, čiščenje voda itd., ki navadno niso takoj zaznane, ne zaveda njihovega pomena in povezave med stanjem mokrišč ter zagotavljanjem njihovih storitev. 9

10 Za ekosistemske storitve, ki jih nudijo VO ne veljajo zakonitosti klasične tržne ekonomije, ker nimajo delujočih trgov oziroma je trg za takšne storitve neučinkovit. Zato so vrednosti teh storitev pogosto podcenjene in ne odražajo prave pomembnosti storitev za družbo. Ne glede na koristi za družbo pa obstajajo tako moralni, etični kot tudi estetski razlogi za vrednotenje in ohranjanje narave (Costanza in sod., 1996: 255). Indikatorji blaginje se namreč običajno merijo z bruto domačim proizvodom, ki pa ne odraža tako gospodarske rasti kot tudi trajnosti, ker eksplicitno ne ocenjuje tudi degradacije ekosistemskih storitev, ki jih povzroča industrija in trgovina (Goodland in Daly, 1996: 1016). Ekonomsko vrednotenje je tako ključni instrument za odločanje o alokaciji virov, saj pomaga institucijam izboljšati upravljanje z razpoložljivimi (finančnimi) viri. Cilj obravnavane študije je opredelitev ekosistemskih storitev, ki jih na lokalni ravni zagotavlja analizirano območje Lovrenških jezer in njihovo vrednotenje. Namen vrednotenja Lovrenških jezer je splošno ozaveščanje vladnih institucij in širše javnosti o pomenu ohranjanja narave in trajnostne rabe storitev mokrišč. Ekonomska vrednost ekosistemskih storitev, ki jih nudijo nepoškodovana, naravno delujoča mokrišča družbi je navadno veliko večja od koristi prejete od spremenjene "bolj cenjene" intenzivne rabe tal, predvsem zato, ker ima koristi od netrajnostne rabe pogosto razmeroma malo posameznikov in ne družba kot celota. Študija je sestavljena iz dveh delov. V prvem delu je poudarek na proučevanju samega področja Lovrenških jezer, in sicer so tu opredeljeni posamezni sestavni deli pomembni za samo vrednotenje: geografska lokacija, nastanek, lastništvo, pravni statusi, habitatni tipi, relief, geološka podlaga, talne razmere, klima, hidrološke razmere, vegetacija, živalstvo, socialno ekonomske značilnosti ter storitve značilne za analizirano območje. Drugo poglavje se osredotoča na samo vrednotenje posameznih ekosistemskih storitev in njihov pomen za posamezne deležnike. Obravnavana sta dva scenarija, in sicer z ohranjanjem mokrišča Lovrenških jezer in brez ohranjanja. Prvi scenarij odraža sedanje stanje in skrb za analizirano območje, kjer je zaradi trajnostne rabe na območju mogoče le omejeno izkoriščanje naravnih virov. Drugi scenarij pa opisuje hipotetično stanje netrajnostnega izkoriščanja ekosistemskih storitev ter opredeli možne ekonomske stroške povezane z izgubo ekosistemskih koristi Lovrenških jezer. Omejena finančna sredstva, čas za izvedbo samega vrednotenja ter pomanjkanje razpoložljivih podatkov so pogojevali uporabo enostavnejših metod vrednotenja, metode tržnih cen, metode potnih stroškov in metode prenašanja koristi. 10

11 2. LOVRENŠKA JEZERA IN OKOLICA 2.1. Geografska lokacija in kratek opis Visoko barje Lovrenška jezera z 11 do 22 jezerci (odvisno od obsega in trajnosti stoječe vode) leži na kopastem slemenu imenovanem Planinka, med Planiko (1.392mnm oziroma metrov nadmorske višine) in Mulejevim vrhom (1.533mnm) v povirju potokov Radoljne, Mislinje in Velke. Jezerca so kotanje s površino nekaj kvadratnih metrov in globine do 1,2m (Martinčič in Piskernik, 1985). Najvišje jezerce leži na višini 1.520mnm, najnižje pa na višini 1.510mnm (Digitalni model..., 2009). Analizirana površina Lovrenških jezer je 88,96ha, in zajema naravno vrednoto Lovrenška jezera (Register naravnih vrednot..., 2010; Pravilnik o spremembah..., 2010). Na območju je postavljen lesen razgledni stolp, skozi južni del je speljana brunčana pot. Lovrenška jezera so najjužneje ležeče visoko barje v Evropi na silikatni podlagi in največje barje v Sloveniji (Martinčič in Piskernik, 1985). So manjši del gozdnega rezervata z imenom Lovrenška jezera, velikega 513,92ha (Uredba o varovalnih gozdovih..., 2010). Gozdni rezervat obsega celotno ovršje Pohorja med Ribniškim in Mulejevim vrhom (Mrakič in Vomer, 1985). Lovrenška jezera so tudi naravna in turistična znamenitost Pohorja. Slika 1: Položaj analiziranega območja Vir: Geopedija,

12 Slika 2: 3D karta Lovrenških jezer 12

13 2.2. Nastanek Nastanek visokih in prehodnih barij pri nas še ni povsem pojasnjen. Barja na karbonatni podlagi so nastala iz ledeniških jezer, ki so se postopoma spreminjala preko nizkega v visoko barje. Pohorska barja so nastala na nanosih mineralno revnih glinastih peskov predvidevajo, da se je organogena sedimentacija začela v začetku atlantika, pred približno leti. Zaradi silikatne podlage je najbrž sprva nastajalo prehodno in šele zatem visoko barje. Na podlagi morfologije predstavlja grebensko barje. Največja debelina šote je na vrhu grebena Planinka in znaša 290 cm, na obe strani pobočja pa se debelina postopno manjša. Značilen izgled dajejo večja in manjša distrofna jezerca, 20 po številu. Vsa so nastala sekundarno v šoti zaradi erozije, opazno pa je, da se nekatera še povečujejo (Martinčič, 1996). Šotni mah in šota imata veliko sposobnost zadrževanja vode. V primerjavi z barji na karbonatni geološki podlagi je ombrotrofna flora revnejša, več pa je minerotrofnih vrst. V vegetacijskem pogledu je barje doseglo najvišjo razvojno stopnjo, saj je v celoti pokrito z združbami šotnih mahov in ruševja. Vendar je najprimitivnejša tovrstna združba Pino mugo- Sphagnetum fusci razvita le kot nekaj metrov širok pas okrog jezerc. V nasprotju z visokimi barji na karbonatni podlagi se je ruševje naselilo na barje šele pred kakimi 300 do 500 leti, saj so njegova pelodna zrna samo v zgornjega pol metra šote. Razen jezerc je erozija razmeroma šibka, zato ni večjih površin s primitivnejšo, sekundarno nastalo regresivno vegetacijo (Jogan, 2004). 13

14 2.3. Lastništvo Na območju Lovrenških jezer prevladujejo državna zemljišča (70%), zemljišč lokalnih skupnosti je 27%, zasebnih zemljišč pa je zelo malo, in sicer 3%. Tabela 1: Lastniška struktura Lovrenških jezer Lastništvo Površina (ha) Delež (%) zasebna zemljišča 2,95 3,31 državna zemljišča 62,40 70,14 zemljišča lokalnih skupnosti 23,61 26,55 SKUPAJ 88,96 100,00 Vir: ZGS, 2010 Slika 3: Lastništvo na analiziranem območju Lovrenških jezer 14

15 2.4. Pravni statusi območja Celotna površina Lovrenških jezer spada v ekološko omrežje Natura 2000 Pohorje (Uredba o posebnih varstvenih območjih - območjih Natura 2000, Ur. l. RS, št. 49/04, 110/04, 59/07 in 43/08). Na Lovrenških jezerih se tako prepletata dva statusa in sicer posebno ohranitveno območje (SCI SI Pohorje) ter posebno varstveno območje (SPA SI Pohorje). Slika 4: Območja Natura 2000 na analiziranem območju V Registru naravnih vrednot RS je za območje Pohorja vpisanih 105 območij naravnih vrednot (poligoni) (61% poligonov ima status naravne vrednote državnega pomena), 165 točkovnih naravnih vrednot in 5 jamskih objektov. 275 naravnih vrednot na Pohorju predstavlja 2% vseh naravnih vrednot vpisanih v register RS ( vpisov oziroma naravnih vrednot in jam) (ZRSVN projekt NATREG in Pravilnik o spremembah..., 2010). Na analiziranem območju je na podlagi Pravilnika o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Ur. l. RS, št. 111/04, 70/06, 58/09 in 93/10) določenih 5 naravnih vrednot, ki se medsebojno prostorsko prekrivajo in vsebinsko dopolnjujejo. Za potrebe ekonomskega vrednotenja smo uporabili izjemne lastnosti in redkost naravne vrednote Lovrenško barje, ki je državnega pomena z botanično, zoološko, ekosistemsko in hidrološko zvrstjo. Površina naravne vrednote znaša 88,96 ha. Tabela 2: Naravne vrednote na analiziranem območju (območja) Ime NV Pomen Kratka oznaka Zvrst Površina Lovrenško barje državni Visokobarjanski kompleks na slemenu Planinka, severozahodno od Rogle na Pohorju bot, zool, ekos, hidr 88,96 Mulejev vrh - barje lokalni Barje na Mulejevem vrhu na Pohorju, severovzhodno od Mislinje hidr, zool, bot 0,77 15

16 Mislinja Radoljna Planinka - planje državni državni lokalni Vir: Pravilnik o spremembah..., 2010 Zgornji tok Mislinje s pritoki do Sp. Fužine, severovzhodno od Mislinje hidr, zool 0,17 Desni pritok Drave, severovzhodno od Lovrenca na Pohorju hidr, geomorf 0,53 Habitat ogroženih rastlinskih in živalskih vrst na Planinki na Pohorju, severovzhodno od Mislinje zool, bot 7,27 Slika 5: Naravne vrednote na Pohorju in analiziranem območju Območje Lovrenških jezer je opredeljeno kot gozdni rezervat z Uredbo o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom (Ur. l. RS, št. 88/05, 56/07, 29/09 in 91/10). Varstveni režim gozdnega rezervata spada v kategorijo 2, kar pomeni, da gre za gozdni rezervat z blažjim režimom varovanja (dovoljen je obisk gozdnega rezervata po označenih poteh, dovoljeno je vzdrževanje poti, kot so učne, gozdne ter vzdrževanje informacijskih tabel). Površina gozdnega rezervata Lovrenška jezera je po zadnji spremembi uredbe (iz leta 2010) 513,92ha. 16

17 Slika 6: Gozdni rezervat Lovrenška jezera in naravna vrednota Lovrenška barja Južni del Lovrenških jezer spada v vodovarstveno območje lokalnega pomena, ki ga je na podlagi Pravilnika o kriterijih za določitev vodovarstvenih območij (Ur. l. RS, št. 64/04 in 5/06) določila Občina Zreče z Odlokom o varovanju pitne vode v zajetjih in črpališčih na območju Občine Zreče (Ur. l. RS, št. 49/02). 17

18 2.5. Habitatni tipi Habitatni tip je biotopsko ali biotsko značilna in prostorsko zaključena enota ekosistema (Uredba o habitatnih..., 2003). Habitatni tip je rastlinska in živalska združba kot značilni živi del ekosistema, povezana z neživimi dejavniki (tla, podnebje, prisotnost in kakovost vode, svetlobe, itd.) na prostorsko opredeljenem območju. Habitatni tip pomeni povsem naravno ali polnaravno kopensko ali vodno območje s posebnimi geografskimi, abiotskimi in biotskimi značilnostmi (Wikipedia: wikipedia.org/wiki/habitat_(ekologija). Habitatni tipi so kartirani po enotni tipologiji (Jogan in sod., 2004). Vsak posamezen HT je opredeljen v skladu z izdelano tipologijo. Predstavljena tipizacija HT na analiziranem območju temelji na HT, katerih ohranjanje v ugodnem stanju se izvaja na podlagi ratificiranih mednarodnih pogodb ali je v interesu Evropske unije. Spodnja tabela prikazuje habitatne tipe na analiziranem območju. Tabela 3: Habitatni tipi na analiziranem območju Koda-HT Ime habitatnega tipa Površina (ha) Delež (%) HT7110 Aktivna visoka barja 24,75 27,82 HT7140 Prehodna barja 1,12 1,26 HT3160 Naravna distrofna jezera in ostale stoječe vode 0,22 0,25 HT9410 Kisloljubni smrekovi gozdovi 9,36 10,52 HT91D0 Barjanski gozdovi 37,31 41,94 HT6230 Vrstno bogata travišča - Nardetum 9,99 11,23 Ostalo 6,2 6,97 Skupaj 88,96 100,00 Vir: ZRSVN, projekt NATREG Slika 7: Deleži površin habitatnih tipov Vir: Baze podatkov ZRSVN, dec 2010 Slabo polovico analiziranega območja Lovrenških jezer pokrivajo barjanski gozdovi, in sicer 42%, aktivna visoka barja zavzemajo 28% celotne površine, kisloljubni smrekovi gozdovi 11%, ravno tako tudi vrstno bogata travišča. 18

19 Slika 8: Karta habitatnih tipov na analiziranem območju Lovrenških jezer 19

20 2.6. Relief Lovrenška jezera se raztezajo med in 1.528m nadmorske višine. V območju do višine 1.500m je 7,4% celotnega prostora, do 1.510m 42,5%, pri 1.520m znaša ta vrednost 90,8%. Ovršje Lovrenških jezer predstavlja sorazmerno uravnan greben, ki poteka v smeri sever, severozahod. Najvišje leže območje se nahaja južno od razglednega stolpa. Vodne leče leže na grebenskem delu, na nadmorski višini med in 1.520m (Digitalni model..., 2009). Grafikon 1: Število celic digitalnega modela reliefa (DMR 12,5) glede na nadmorsko višino (enota za zajem celice je 1 višinski m) 400 število celic (frekvence) Vir: ZRSVN, projekt NATREG * Rdeč krog predstavlja območje nahajanja vodnih leč - jezerc. Slika 9: Višinski pasovi (korak = 1meter) nadmorska višina (m) 20

21 2.7. Geološka podlaga Najmlajše sedimentne kamenine predstavljajo barjanski sedimenti, ki izvirajo iz kvartarja. Pojavljajo se kot posamezni manjši oziroma večji otoki znotraj tonalitnega kompleksa (področje Lovrenških jezer, Črnega jezera, Mihove mlake, Ribniškega jezera) (Gams, 2008) Talne razmere Najbolj razširjena so tla na silikatnih kameninah, in sicer tipa organogena močvirna tla (histosol), ki so se razvila na reliefnih depresijah s stalno suficitno vlago v celotnem profilu v hladni humidni klimi. Imajo A-T-G profil. T profil je šotni horizont z različno stopnjo razkroja organskih snovi, rjave ali rumene barve. Tla so zelo kisla in siromašna z bazami, oligotrofna. Njihov absorpcijski kompleks ps je neobičajno visok. Poseljujejo jih različne združbe šotnih mahov iz rodu Sphagnum, Polytrichum in drugi z nadraslimi posamičnimi drevesi iglavcev (Naravni park Pohorje, 1993). Tla na silikatu so pri razgolitvi zelo neodporna proti vodni eroziji in so slabo propustna. Odraz silikatnih tal so svojevrstne vegetacijske združbe, kot npr. kisloljubna bukovja, acidofilna smrekovja. Glede na silikatno podlago so se razvile samostojne gozdne združbe, ki z ustreznim gospodarjenjem zagotavljajo visoko rodovitnost rastišč in varujejo tla (Cenčič in sod., 2010) Klima Na ovršju Pohorja je podnebje gorsko, v drugih delih območja zmerno celinsko (Perko in Orožen Adamič, 2001). Povprečna temperatura najhladnejšega meseca nad 1500 metrov je pod -3 C, najtoplejšega nad 10 C. Zniževanje temperature z naraščanjem nadmorske višine je najbolj izrazito poleti in najmanj pozimi. Na splošno se na Pohorju mešata vpliva atlantske in kontinentalne klime. V odvisnosti od reliefa so izoblikovane lokalne klime, ki se lahko zelo razlikujejo od splošnih oziroma povprečnih makroklimatskih razmer. Klimo na Pohorju bi lahko opredelili kot humidno-kontinentalno z dokaj visokimi letnimi padavinami (Ogrin, 1998). Temperature so na obrobju Pohorja relativno visoke. Sneg leži tri mesece, ponekod tudi dlje (na grebenih nad 1400mnv tudi do 5 mesecev). Višina padavin se stopnjuje proti zahodnemu delu gorskega masiva, kjer dosega do 1600mm padavin letno (Cegnar, 1998; Zupančič, 1998). Tabela 4: Prikaz klimatskih parametrov za ovršje Pohorja Povp. letna temp. Količina padavin Povp. višina snega (celo leto) Skupna višina snežne odeje Trajanje snežne odeje Povp. min. temp. Povp. maks. temp. Leto ( st.celzija) (mm) (mm) (mm) (dni) ( st.celzija) ( st.celzija) Vir: HMZS - Ročna meteorološka postaja Rogla, mnv., delovala od

22 Slika 10: Povprečne letne višine padavin za območje ovršja Pohorja Vir: MOP-Agencija RS za okolje, september 2008 ( Hidrološke razmere Hidrološke razmere so najtesneje povezane z neprepustno kameninsko podlago. Padavin je na območju Pohorja enkrat manj kot npr. v Julijcih, vendar se je tu razvilo najgostejše, najizdatnejše in najbolj stanovitno vodno omrežje v Sloveniji. Za pohorske potoke je značilna enakomerna vodnatost in ugodno razmerje med nizkimi, srednjimi in visokimi vodami. Izvire in barja najdemo že na samem ovršju, pobočja pa so prepredena s številnimi strugami manjših in večjih potokov. Med najbolj znanimi so Velka, Radoljna, Lobnica, Bistrica, Oplotnica, Dravinja in Mislinja. Večina pohorskih voda pripada porečju Drave, le manjši del, 10 % povodja, pa odteka v Savo (Hudinja in Paka). Na prostorski razpored padavin najmočneje vpliva relief. Zaradi neprepustne geološke osnove odtekajo padavinske vode po površini in ustvarjajo zelo izdatno mrežo površinskih vod. Izviri in potoki se postopoma združujejo v večje potoke s strmim padcem in mnogimi večjimi ali manjšimi slapovi: Mali in Veliki Šumik, Bistriški vintgar, Framski slap, Bistriški šum, Radoljna. Na prehodu iz povirnega v srednji del so potoki mestoma zarezali globoke in strme doline, ki imajo skoraj kanjonski značaj. Potoki imajo visoko vodo spomladi (taljenje snega) in jeseni (zmanjšana evaporacija, močne padavine). Takrat se pokaže ob nevihtah hudourniški značaj potokov. Velik energijski potencial potokov so z mlini in žagami izkoriščali že v preteklosti, danes pa ga izrabljajo male hidroelektrarne (npr. mhe Mislinjski jarek). 22

23 Na območju Pohorja se nahaja 70 večjih in manjših vodotokov s krajšimi pritoki ter 87 jezerc. Glavni hidrološki pojav Pohorja so barja. Najpomembnejša so Lovrenška jezera, Ribniško jezero in barja na Bojtini. Pod Velikim vrhom je Črno jezero ki so ga umetno zajezili za potrebe plavljenja lesa po lobniški Riži, kjer so spravljali les v dolino v letih med 1838 in Na analiziranem območju imata Radoljna in Mislinja dva izmed njunih mnogih izvirov (glej poglavje pravni statusi, naravne vrednote). Slika 11: Vodna telesa in VVO na analiziranem območju Podzemnega odtoka na Pohorju zaradi neprepustne hribine in tankega vodonosnega sloja praktično ni. Značilni so številni, vendar malo izdatni izviri, katerih značilnost je, da skoraj nikoli ne presahnejo. Izdatnost izvirov je ocenjena povprečno na 21 l/s/km 2. V mnogih primerih je kvaliteta vprašljiva zaradi tanke preperinske vodonosne plasti, ki dopušča potencialno možnost okužbe. Večina padavin odteče s Pohorja kot površinski odtok. Letni odtočni koeficient znaša v povprečju cca 0,50, ob sušnih letih cca 0,30 in ob mokrih letih preko 0,60 (vse Naravni park Pohorje, 1993). 23

24 2.11. Vegetacija V splošnem z gozdnimi sestoji označujemo populacijo gozdnega drevja, ki raste na določeni gozdni površini in se loči od drugih oblik vegetacije. V ožjem pomenu besede se»sestoj«uporablja kot prostorska enota, ki se po določenih znakih razlikuje od okolice. V sedanjem procesu gozdnogospodarskega načrtovanja so prostorsko opredeljeni gozdni sestoji inventurne in hkrati tudi načrtovalne enote. Členitev na posamezne sestoje (klasifikacija) je odvisna od same teksture gozda, merila, v katerem obravnavamo gozdne sestoje, lahko pa tudi od namena in intenzivnosti načrtovanja v konkretni gozdnogospodarski enoti. Na analiziranem območju se nahaja 20 sestojev, ki so prostorsko umeščene v tri gozdnogospodarska območja: Celje, Slovenj Gradec in Maribor (Vektorska baza sestojev..., 2010). Večina obravnavanih sestojev leži tako izven kot znotraj območja, zato smo pri analizi stanja lesne zaloge v posameznem sestoju upoštevali velikost lesne zaloge na delu sestoja, ki leži znotraj območja. Prikazana lesna zaloga za posamezen sestoj lahko od realne lesne zaloge odstopa za ±20%, zato jo poenostavljeno poimenujemo ocenjena lesna zaloga. Tabela 5: Ocenjena lesna zaloga v sestojih na analiziranem območju v m 3 GGO ODSEK SESTOJ LZIGL LZLST LZSKU A G B G B G A G A G B G B G B G A B A V A V A V A V A V C V C V A L Legenda: D L LZIGL lesna zaloga iglavcev LZLST lesna zaloga listavcev SKUPAJ LZSKU lesna zaloga skupaj Vektorska baza odsekov gozdov v Sloveniji stanje 2010, Ljubljana, Zavod za gozdove Slovenije Vektorska baza sestojev gozdov v Sloveniji stanje 2010, Ljubljana, Zavod za gozdove Slovenije 24

25 Ocenjena skupna lesna zaloga drevja in grmičevja (skupaj z vejevjem) je m 3 ±20%. Večinoma gre za les, ki je primeren zgolj za lesno biomaso. V lesni zalogi prevladuje les iglavcev (smreka, rušje) in predstavlja okrog 99% skupne lesne zaloge. Ocenjena lesna zaloga ne upošteva biomase oz. volumna zelenih listnih organov (iglice, listi). Najnižje lesne zaloge se nahajajo na območju ruševij osrednjih delih barjanskih površin. Slika 12: Sestojna karta z intervalnimi lesnimi zalogami na analiziranem območju NV Lovrenška jezera 25

26 2.12. Rastlinstvo in živalstvo Območje Lovrenških jezer predstavlja na osnovi posebnega varstvenega območja Natura 2000 (SPA)»Pohorje«(SI ) in posebnega ohranitvenega območja (SCI)»Pohorje«(SI ), življenjski prostor naslednjim kvalifikacijskim živalskim vrstam: črna žolna (Dryocopus martius), divji petelin (Tetrao urogallus), gozdni jereb (Bonasa bonasia), koconogi čuk (Aegolius funereus), mali skovik (Glaucidium passerinum), ruševec (Tetrao tetrix), triprsti detel (Picoides tridactylus), veliki pupek (Triturus carnifex), hribski urh (Bombina variegata). Izmed omenjenih vrst je območje še posebej pomembno za vrste: ruševec (Tetrao tetrix), divji petelin (Tetrao urogallus), koconogi čuk (Aegolius funereus), mali skovik (Glaucidium passerinum). Varstveni cilji za vrste so: ohranitev obstoječega obsega in vsaj obstoječih ekoloških značilnosti gozdov. zagotovitev miru okoli gnezdišč, zlasti na vznemirjanje občutljivih vrst. Ruševec, koconogi čuk in mali skovik (slednji dve vrsti pripadata skupini sov) so nosilne vrste za območje Natura 2000 SPA Pohorje. Širše območje Lovrenških jezer danes predstavlja osrednji habitat (bivališče) ruševca na Pohorju. Iz vidika povezanosti habitata vrste imajo Lovrenška jezera odločujočo vlogo saj povezujejo vsaj dve habitatni krpi. Območje se ponaša z močnim rastitvenimi mesti, kjer obenem rasti (dvori) vsaj pet samcev. Gledano na celotno območje Pohorja, so Lovrenška jezera z okolico bivališče vsaj ½ lokalne populacije vrste. V zimskem obdobju predstavlja območje še posebej njen južni del zimovališče vrste in ga smatramo kot mirno cono. Kakovost in specifičnost življenjskega okolja na obravnavanem območju pogojuje lokalno močne populacije koconogega čuka in malega skovika. Na območju Pohorja je populacija malega skovika ocenjena na parov, populacija koconogega čuka na parov. Ocenjujemo, da je na območju Lovrenških jezer 3-5 parov malega skovika in 1-2 para koconogega čuka, kar izrazito presega povprečje. Območje se ponaša tudi z divjim petelinom. Čeprav je teritorij divjega petelina precej večji kot analizirano območje, je tod stalno prisoten. V zimskem obdobju ima območje, podobno kot pri ruševcu, funkcijo zimovališča. Od ostalih živalskih vrst omenjamo dve vrsti dvoživk velikega pupka in hribskega urha. 26

27 Med zanimivejše živalske vrste, ki so vezane na to okolje omenimo vrste ptic npr. severnega kovačka, planinsko pevko in brezovčka, ki so pravzaprav vse gnezdilke visokega severa. Na območju občasno gnezdi sloka (edina znana gnezdenja te vrste pri nas), pojavlja se planinski orel, sokol škrjančar. Na okoliških traviščih najdemo vrsto metulja borovničevo bleščavko, ki je na nivoju države prisotna zgolj na skrajnih grebenskih legah Zahodnega Pohorja. Flora barij je prav tako specifična in velja za posebnost. Tod uspevajo npr. mesojeda rosika, barjanska kopišnica, razni šotni mahovi, munci ipd. Območje se ponaša tudi z markantnejšimi vrstami kot je npr. planinski zajec; v jesenskem obdobju lahko opazujemo jelena, pa tudi predstavnika skališč gamsa. V vsakem oziru predstavlja območje z vidika pestrosti rastlinskih in živalskih vrst, kot tudi ohranjenosti življenjskih okolij posebnost in identiteto Pohorja kot tudi širše (Vir: ZRSVN, projekt NATREG). 27

28 2.13. Socialno ekonomske značilnosti Občine, ki mejijo na analizirano območje Celotno območje Pohorja teritorialno pokriva šestnajst občin, tu obravnavamo le občine na analiziranem območju Lovrenških jezer. Tabela 6: Površine občin, delež površin glede na celotno območje Pohorja in glede na analizirano območje Statistična regija Občina Površina (ha) Delež (%) Delež analiziranega območja (%) Podravska Lovrenc na Pohorju 8.300,89 10,8 32,0 Koroška Mislinja 6.974, ,7 Koroška Ribnica na Pohorju 5.931,60 7,7 2,1 Savinjska Zreče 4.213,63 5,5 26,3 Vir: Vektorska baza katastrskih., Občina Lovrenc na Pohorju je del podravske statistične regije in meri 84km 2, Občini Mislinja in Ribnica na Pohorju sta del koroške statistične regije, prva meri 112km 2, druga pa 59km 2, Občina Zreče pa je del savinjske statistične regije in meri 67km 2. Največji del površine Lovrenških jezer je v občini Mislinja (39,7% celotne površine) sledita ji Lovrenc na Pohorju (32,0%), občina Zreče z 26,3% in Ribnica na Pohorju z 2,1%. (Vektorska baza katastrskih., 2004). Slika 13: Občine na analiziranem območju 28

29 Prebivalstvo Na podlagi demografskih kazalcev za občine, ki pokrivajo področje Pohorja, je bilo ugotovljeno, da se največja gostota prebivalstva pojavlja na vzhodu (občine Maribor, Hoče Slivnica, Rače Fram, Ruše, Oplotnica). Vse te občine imajo največjo poselitev ob vznožju Pohorja, prebivalci teh občin pa so vezani predvsem na delovna mesta v MO Maribor, ki je drugo največje mesto v državi. Najmanj poseljeno je območje nad 1.000mnv, število prebivalcev pa narašča z nižanjem nadmorske višine. Gostota prebivalcev lahko doseže število preko 750 prebivalcev/km 2 (Maribor, Ruše, Slovenska Bistrica). Tabela 7: Demografski kazalci občin, na analiziranem območju Lovrenških jezer Ime občine Število preb. Gostota (preb/km 2 ) Število moških Število žensk Naravni prirast Skupni prirast Št. delovno aktivnih prebivalcev Število zap. oseb Število registriranih brezposel. oseb Povp.mes. bruto plača na zaposl. osebo ( ) Število podjetij Prihodek podjetij (v ) Slovenija Lovrenc na Pohorju Mislinja Ribnica na Pohorju Zreče Vir: Statistični urad Republike Slovenije (Statistični podatki na dan ) Lovrenc na Pohorju Konec leta 2008 je imela občina približno prebivalcev. Na kvadratnem kilometru površine občine je živelo povprečno 37 prebivalcev; torej je bila gostota naseljenosti tu manjša kot v celotni državi (100 prebivalcev na km 2 ). Število živorojenih je bilo enako številu umrlih. Naravni prirast na prebivalcev v občini je bil torej v tem letu enak nič (v Sloveniji 1,7). Število tistih, ki so se iz te občine odselili, je bilo višje od števila tistih, ki so se vanjo priselili. Selitveni prirast na prebivalcev v občini je bil torej negativen, znašal je -7,6. Seštevek naravnega in selitvenega prirasta na prebivalcev v občini je bil negativen, znašal je -7,6 (v Sloveniji 10,9). Povprečna starost občanov je bila 41,8 leta in tako višja od povprečne starosti prebivalcev Slovenije (41,3 leta). Med delovno sposobnim prebivalstvom je bilo približno 59% delovno aktivnih, kar je manj od slovenskega povprečja (62%). Med aktivnim prebivalstvom občine je bilo v povprečju 10,5% registriranih brezposelnih oseb, to je več od povprečja v državi (6,7%). Med brezposelnimi je bilo tu - kot v večini slovenskih občin - več žensk kot moških. Povprečna mesečna plača na osebo, zaposleno pri pravnih osebah, je bila v tej občini v bruto znesku za približno 17% nižja od letnega povprečja mesečnih plač v Sloveniji, v neto znesku pa za približno 14%. Vrednost bruto investicij v nova osnovna sredstva v občini (200 na prebivalca) je bila nižja od slovenskega povprečja (3.165 na prebivalca). 29

30 Mislinja Konec leta 2008 je imela občina približno prebivalcev. Na kvadratnem kilometru površine občine je živelo povprečno 42 prebivalcev. Naravni prirast na prebivalcev v občini je bil torej v tem letu pozitiven, znašal je 4,9 (v Sloveniji 1,7). Število tistih, ki so se iz te občine odselili, je bilo višje od števila tistih, ki so se vanjo priselili. Selitveni prirast na prebivalcev v občini je bil torej negativen, znašal je -1,9. Seštevek naravnega in selitvenega prirasta na prebivalcev v občini je bil pozitiven, znašal je 3,0 (v Sloveniji 10,9). Povprečna starost občanov je bila 39,7 leta in tako nižja od povprečne starosti prebivalcev Slovenije (41,3 leta). Med delovno sposobnim prebivalstvom je bilo približno 61% zaposlenih ali samozaposlenih oseb (tj. delovno aktivnih), kar je manj od slovenskega povprečja (62%). Med aktivnim prebivalstvom občine je bilo v povprečju 5,5% registriranih brezposelnih oseb, to je manj od povprečja v državi (6,7%). Med brezposelnimi je bilo tu - kot v večini slovenskih občin - več žensk kot moških. Povprečna mesečna plača na osebo, zaposleno pri pravnih osebah, je bila v tej občini v bruto znesku za približno 8% nižja od letnega povprečja mesečnih plač v Sloveniji, v neto znesku pa za približno 7% Ribnica na Pohorju Konec leta 2008 je imela občina približno prebivalcev. Na kvadratnem kilometru površine občine je živelo povprečno 21 prebivalcev. Naravni prirast na prebivalcev v občini je bil torej v tem letu pozitiven, znašal je 4,0 (v Sloveniji 1,7). Število tistih, ki so se iz te občine odselili, je bilo nižje od števila tistih, ki so se vanjo priselili. Selitveni prirast na prebivalcev v občini je bil torej pozitiven, znašal je 0,8. Seštevek naravnega in selitvenega prirasta na prebivalcev v občini je bil pozitiven, znašal je 4,8 (v Sloveniji 10,9). Povprečna starost občanov je bila 41,6 leta in tako višja od povprečne starosti prebivalcev Slovenije (41,3 leta). Med delovno sposobnim prebivalstvo je bilo približno 52% delovno aktivnih, kar je manj od slovenskega povprečja (62%). Med aktivnim prebivalstvom občine je bilo v povprečju 10,8% registriranih brezposelnih oseb, to je več od povprečja v državi (6,7%). Med brezposelnimi je bilo tu - kot v večini slovenskih občin - več žensk kot moških. Povprečna mesečna plača na osebo, zaposleno pri pravnih osebah, je bila v tej občini v bruto znesku za približno 12% nižja od letnega povprečja mesečnih plač v Sloveniji, v neto znesku pa za približno 9 % Zreče Konec leta 2008 je imela občina približno prebivalcev. Na kvadratnem kilometru površine občine je živelo povprečno 97 prebivalcev. Število živorojenih je bilo višje od števila umrlih. Naravni prirast na prebivalcev v občini je bil torej v tem letu pozitiven, znašal je 4,0 (v Sloveniji 1,7). Število tistih, ki so se iz te občine odselili, je bilo nižje od števila tistih, ki so se vanjo priselili. Selitveni prirast na prebivalcev v občini je bil torej pozitiven, znašal je 10,3. Seštevek naravnega in selitvenega prirasta na prebivalcev v občini je bil pozitiven, znašal je 14,3 (v Sloveniji 10,9). 30

31 Povprečna starost občanov je bila 38,8 leta in tako nižja od povprečne starosti prebivalcev Slovenije (41,3 leta). Med delovno sposobnim prebivalstvom je bilo približno 64% delovno aktivnih, kar je več od slovenskega povprečja (62%). Med aktivnim prebivalstvom občine je bilo v povprečju 6,7% registriranih brezposelnih oseb, to je enako povprečju v državi. Med brezposelnimi je bilo tu - kot v večini slovenskih občin - več žensk kot moških. Povprečna mesečna plača na osebo, zaposleno pri pravnih osebah, je bila v tej občini v bruto znesku za približno 14% nižja od letnega povprečja mesečnih plač v Sloveniji, v neto znesku pa za približno 10% Poselitev Na podlagi evidence hišnih številk (datum poizvedbe: ) je na območju Pohorja objektov. Največ objektov se nahaja v občini Slovenska Bistrica (cca 25%), ki je tudi po površini največja občina na Pohorju, sledita ji MO Maribor (cca 14%) in MO Slovenj Gradec (cca 9%) (Vektorska baza RPE..., 2010). Na analiziranem območju ni poselitve. Najbližji namestitveni objekti se nahajajo na širšem območju Rogle in Ribniške koče. Slika 14: Razporejenost poselitve na podlagi evidence hišnih številk na Pohorju in analiziranem območju Tabela 8: Evidenca hišnih številk na območju Pohorja po posameznih občinah Občina Število hiš (N) Delež (%) Lovrenc na Pohorju 740 7,93 Mislinja 407 4,36 Ribnica na Pohorju 352 3,77 Zreče 540 5,79 Vir: (Vektorska baza RPE..., 2010) 31

32 2.14. Storitve Lovrenških jezer z okolico Ekološke in socialne storitve 1 Večidel obravnavanega območja predstavlja gozdni rezervat. Ti gozdovi nimajo poudarjene lesnoproizvodne storitve. S prekrivanjem storitev prikazujemo površine gozdnega prostora s poudarjenimi skupinami storitev (ekološke, socialne), ki so prikazane v tabeli. Funkcije (storitve) gozdov so ovrednotene s tremi stopnjami poudarjenosti: 1. stopnja: funkcija določa način gospodarjenja z gozdom; 2. stopnja: funkcija pomembno vpliva na način gospodarjenja z gozdom; 3. stopnja: funkcija le deloma vpliva na način gospodarjenja z gozdom. (Pravilnik o načrtih za..., 2010). Na analiziranem območju so poudarjene ekološke storitve (varovalna, storitev ohranjanja biotske raznovrstnosti, hidrološka in klimatska storitev), socialne storitve (higiensko-zdravstvena, rekreacijska, turistična, varovanje naravnih vrednot, poučna, raziskovalna, estetska), v manjši meri proizvodne storitve (lesnoproizvodna, lovnogospodarska). Slika 15: Karta storitev poudarjenost skupin ekoloških in socialnih funkcij na analiziranem območju 1 Imenovanje ekoloških in socialnih funkcij je v tem poglavju povzeta po Pravilniku o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo. V nadaljevanju smo zaradi poenotenja namesto termina funkcija uporabljali termin storitev. 32

33 Tabela 9: Površine analiziranega območja s poudarjenimi skupinami storitev Funkcije Gozdni prostor (ha) Negozdni prostor (ha) Skupaj (ha) Ekološka in socialna funkcija na 1. stopnji 71,60 12,26 83,86 Ekološka funkcija na 1. stopnji, socialna na 2. stopnji 1,00 0 1,00 Ekološka funkcija na 1. stopnji, socialna na 3. stopnji 0,82 0 0,82 Ekološka funkcija na 2. stopnji, socialna na 1. stopnji 3,25 0 3,25 Skupaj (ha) 76,67 12,26 88,93 Vir: Vektorska baza funkcij, 2010) Proizvodna storitev na 1. in 2. stopnji se nahaja na površini 5,07ha. Gre za območja, kjer ekološka in socialna storitev obenem nista na 1. stopnji poudarjenosti. V gozdovih, kjer so poudarjene ekološke in socialne storitve in je hkrati območje lesnoproizvodnih gozdov, je potrebno pri gospodarjenju upoštevati usmeritve za poudarjene storitve. Za posamezna območja so potrebne prilagoditve gospodarjenja z gozdom, ki so natančno opredeljene v gozdnogospodarskih načrtih enot. Izvajanje usmeritev in ukrepov se načrtuje z gozdnogojitvenimi načrti. 33

34 Turizem Turizem je dejavnost oseb, ki potujejo v kraje zunaj svojega običajnega okolja zaradi preživljanja prostega časa, sprostitve, poslov ali iz drugih razlogov in tam nekaj časa tudi ostanejo, vendar manj kot eno leto brez prekinitve. Je dejavnost, ki prispeva h gospodarskemu, družbenemu in socialnemu razvoju posameznega kraja in države kot celote. Skupaj z gostinstvom ustvarjata pomemben delež bruto domačega proizvoda in hkrati zagotavljata številna delovna mesta v državi. Lovrenška jezera ležijo na nadmorski višini preko 500m, zato se po merilih o turističnih krajih uvrščajo med gorske kraje. Zaradi edinstvenih naravnih značilnosti in lepega razgleda na zadravski Kozjak in avstrijske Alpe so izredno zanimiva in priljubljena izletniška točka. Preko njih vodi slovenska planinska transverzala, ki poteka od Maribora do Ankarana in dve planinski poti (planinska pot 1: Hotel Planja - Ostrušcica - Lovrenška jezera - Jezerce - Pesek - Hotel Planja (18km, 4,5 ure hoje) in planinska pot 2: Hotel Planja - Lovrenška jezera - Ribniško jezero - Ribniška koca - Hotel Planja (20km, 7 ur hoje)). Najbližji dostop do Lovrenških jezer, kjer je tudi razgledni stolp in preko katerega je speljana lesena brvna pot, je iz gorskega turističnega središča Rogla (slaba ura hoje), iz Ribniške koče pa je dve uri hoda ( Hribi net). Namestitveni objekti s spremljajočimi trgovskimi, obrtniškimi, poštnimi in drugimi storitvenimi objekti, ki se nahajajo v širši okolici Lovrenških jezer so: Planinske koče: Mariborska koča, Ruška koča pri Arehu, Koča na Klopnem vrhu, Grmovškov dom pod Veliko Kopo, Ribniška koča na Pohorju, Planinska koča na Pesniku, Koča Planinc na Pohorju, Koča pod Kremžarjevim vrhom, Koča na Žavcarjevem vrhu, Planinski dom Kozjak, Planinski dom Košenjak, Dom na Paškem Kozjaku in Dom na Boču; Hoteli: Bolfenk, Arena, Areh, Videc, Veter, Planja, Rogla Osnovni razlog za prihod na Lovrenška jezera so počitnice, sprostitev ali razvedrilo (SURS, 2009). S turističnimi ponudniki smo ocenili, da je na območju Pohorja v turistični dejavnosti zaposlenih med in oseb, in sicer na Mariborskem Pohorju okrog 600 2, na Zreškem Pohorju okrog in na Kopah okrog 100 zaposlenih v podjetju VABO (in še manjši ponudniki) (Lešnik Štuhec, 2010). V tabelah v nadaljevanju se nahajajo podatki o zmogljivostih, prihodih in prenočitvah turistov po občinah, ki se nahajajo na območju Pohorja po podatkih SURSa, Planinskega društva Paloma in Uniorja d.d. Program turizem in podatki pridobljeni s študijo turizma (Lešnik Štuhec, 2010). 2 Terme Maribor d. d. 300 od 500 zaposlenih, ŠC Pohorje 100, Hotel veter 10, RTC Jakec 12, Ribniško Pohorje 12 in drugi manjši ponudniki v UNIOR d.d. Program turizem in 200 pri manjših ponudnikih. 34

35 Tabela 10: Zmogljivosti, prihodi in prenočišča turistov po posameznih občinah na Pohorju Občina Zmogljivosti - ležišča - SKUPAJ Zmogljivosti - ležišča - stalna Prihodi turistov - SKUPAJ Prenočitve turistov - SKUPAJ Zmogljivosti - ležišča - SKUPAJ Zmogljivosti - ležišča - stalna Prihodi turistov - SKUPAJ Prenočitve turistov - SKUPAJ Zreče Hoče - Slivnica Lovrenc na Pohorju 7 7 z z z z Mislinja Ribnica na Pohorju Ruše Slovenska Bistrica Vitanje 6 6 z z z z Vuzenica z z z z Maribor Dravograd z z z z Oplotnica 8 8 z z 8 8 z z Podvelka Rače - Fram z z z z Radlje ob Dravi z z z z Skupaj Vir: SURS, 2008 in 2009 Razlaga spremenljivk: Prihodi turistov v nastanitveni objekt so opredeljeni s številom oseb, ki prispejo v nastanitveni objekt in se tam prijavijo. Štejejo se vse osebe ne glede na starost, torej tudi otroci in tudi če so njihove prenočitve brezplačne; Prenočitev je vsaka noč, ki jo turist dejansko preživi v nastanitvenem objektu (prespi ali se tam le zadržuje) ali ko je tam le prijavljen (njegova fizična navzočnost ni nujna). Število prenočitev se izračuna po državni pripadnosti turista glede na njegov potni list in po mesecu, v katerem je turist prenočil oz. prenočeval v turističnem objektu. Običajno se datum prihoda razlikuje od dneva odhoda. Oseba ne sme biti hkrati prijavljena v dveh nastanitvenih objektih; Stalna ležišča so tista, ki so redno pripravljena za oddajanje turistom. Tabela 11: Statistika nočitev RTC Rogla Obdobje Prijave Nočitve Povprečje dni 35 najpogostejši prihodi po državah od do ,99 Hrvaška, Madž. od do ,99 Hrvaška, It. Mak. od do ,73 Hrvaška, Madž. od do ,75 Hrvaška, Madž. od do ,82 Hrvaška, Madž. od do ,54 Hrvaška, Madž. od do ,34 Hrvaška, Madž. od do ,20 Hrvaška, Madž. od do ,11 Hrvaška, Madž. od do ,23 Hrvaška, Madž. od do ,98 Hrvaška, Madž. od do ,15 Hrvaška, Nem. od do ,98 Hrvaška, It.,Nem. od do ,87 Hrvaška, Fra., It.,Nem. od do ,60 Hrvaška, Fra., Nem., It. od do ,14 Hrvaška, It., Nem. od do ,02 Hrvaška, It., Nem. od do ,05 Hrvaška, It., Fra.,Nem. od do ,08 Hrvaška, It.,Nem., Fra.

36 od do ,90 Hrvaška, It., Nem., Srbija od do ,91 Hrvaška, It., VB od do ,99 Hrvaška, It.,Nem., Mak. Vir: Unior d.d. Program turizem, december 2010 Tabela 12: Nočitve in enodnevni obiskovalci Ribniške koče Leto Nočitve Enodnevni obiskovalci Vir: Planinsko društvo Paloma. Knjiga obiskovalcev Ribniške koče na Pohorju, december 2010 Tabela 13: Prenočitve na Pohorju v obdobju od 2008 do 2010 Nočitve/ povprečna doba bivanja (januar-avgust) S in V del / 2,8 dni / 2,8 dni / 2,7 dni J del / 3,8 dni / 3,9 dni / 3,7 dni Z del / 3,0 dni / 3,2 dni SG / 3,5 dni / 3,0 dni Mislinja Skupaj prenočitev prenočitev prenočitev Vir: prirejeno po Lešnik Štuhec, 2010 Gorski turistični kraji so med turisti priljubljena destinacija v zimski sezoni za smučanje, v poletni za planinarjenje. Število ležišč, prihodov in prenočitev turistov je od leta 2000 do leta 2010 naraščalo. V obdobju od 2002 do 2009 se je število prihodov in prenočitev turistov na območju Pohorja povečevalo. V poletnih mesecih so gorski kraji čedalje bolj priljubljeni, saj se je število nočitev v letni sezoni glede na leto 2000 povečalo za cca 40%, medtem, ko je število nočitev v zimski sezoni celo upadlo, vendar je število nočitev v zimski sezoni v veliki meri povezano s količino snežne odeje. Leta 2009 je bilo v turističnih nastanitvenih objektih na območju Pohorja evidentiranih približno prihodov turistov in približno njihovih prenočitev (Lešnik Štuhec, 2010 in povečanje za ostale razpoložljive prenočitvene kapacitete znotraj občin, ki ležijo na Pohorju). V letu 2009 je bilo izvedenih cca prevozov z žičniškimi napravami, in sicer 80 % v treh zimskih mesecih (Lešnik Štuhec, 2010). K tem podatkom je potrebno dodati še grobe ocene o dnevnih obiskovalcih, predvsem izven zimske sezone. Groba ocena letnega obiska na celotnem Pohoru se ocenjuje na več kot milijon obiskovalcev. Po podatkih podjetja Unior d.d. Program turizem je bilo največ zabeleženih domačih turistov (povprečno 70% v zimski sezoni in 65% v letni), od tujih turistov pa so bili na prvem mestu hrvaški turisti (povprečno 9,5% v zimski sezoni in cca 4,5% v letni sezoni), veliko je bilo tudi turistov iz Madžarske (povprečno 2,2% v zimski sezoni in slab 1% v letni), Italije (povprečno 1% v zimski in 0,5% v letni), Nemčije (povprečno slab 1% v zimski sezoni in 4,6% v letni) in Češke (povprečno 7,4% v zimski sezoni in samo 0,1% v letni sezoni). Rezultati analize torej kažejo, da je v povprečju v zimski sezoni največ tujih turistov iz Hrvaške in Češke, v letni sezoni pa največ iz Nemčije in Hrvaške. 36

37 V zimski sezoni je bilo povprečno za 70% več nočitev kot v letni sezoni, kar pomeni, da so turisti, ki obiskujejo Pohorje bolj naklonjeni zimskim športom, kot je smučanje, tek na smučeh, sankanje Povprečno so turisti v zimski sezoni prenočili od 4- do 5-krat, v letni sezoni pa od 3- do 4-krat Kmetijstvo Glavno vodilo poselitve Pohorja je bilo nedvomno kmetijstvo, vendar pa kljub temu ne smemo zanemariti ostalih nagibov, ki so vodili človeka v to krajino. Tu gre predvsem za izkoriščanje gozda (oglarstvo, izvoz lesa splavarjenje po Dravi), rudarstvo (kamnolomi), fužinarstvo in steklarstvo. Na Pohorju so zadnje najviše ležeče kmetije ter seveda njive in njivske površine v višinskem pasu med in 1.100m, kar kaže na to, da je bil klimatski faktor tisti, ki je odločal o zgornji meji kmetijske naseljenosti (Gams, 1959). Obstajata dva višinska pasova, ki sta najbolj naseljena. Zgornji, ki je značilen zlasti za naselja v vzhodnem ter severnem delu, leži približno med 750 in 850m, drugi pas večje naseljenosti (od m) pa je značilen za vzhodno in jugovzhodno obrobje. Od tega spodnjega pasu navzdol se obljudenost poveča le v vzhodnem in jugovzhodnem delu in sicer predvsem zato, ker se tu poljedelstvu pridružuje vinogradništvo (Naravni park Pohorje, 1993). Pohorje spada med tipične predele samotnih kmetij (t. i. celki), ki so postavljene po terasah ter plečatih hrbtih in širokih sedlih. Razdalja od ene do druge povečini sicer ni velika, le po nekaj sto metrov, vendar pa le redko stoje v skupinah, razen v nižjih legah na južni in jugovzhodni strani, kjer je na zgostitev vplivalo vinogradništvo (Gams, 1959). Rezultati analize podatkov Agencije (ARSKTRP, 2010) nam povedo, da je v letu 2010 na celotnem območju Pohorja dejavnih še 2186 kmetij (št. kmetijskih gospodarstev, ki ima na območju prijavljene grafične enote rabe zemljišč kmetijskih gospodarstev (GERK). Na pilotnem območju (območje Pohorja v povprečju nad 1000mnv.) je kmetijskih površin v obdelavi približno 1.300ha, kar predstavlja 10% vseh kmetijskih površin na Pohorju. Na celotnem območju Pohorja glede na analizirano rabo tal prevladujejo trajni travniki (skoraj 80%), medtem, ko je na pilotnem območju delež trajnih travnikov in pašnikov malo višji (81,8%). Iz podatkov lahko ugotovimo, da je od približno 1900ha kmetijskih površin na pilotnem območju v redni kmetijski obdelavi le 1288ha oz. 68% vseh kmetijskih površin. Med neobdelanimi kmetijskimi površinami je tudi približno 10ha znotraj Lovrenških jezer (analiziranega območja). Travišča znotraj analiziranega območja so prepuščena zaraščanju in se bodo ob nerabi v naslednjih letih popolnoma zarasla. 6 GERKov, ki se nahajajo v neposredni bližini analiziranega območja ima kmetijsko rabo trajnih travnikov (št. 1300, površina 27,2ha) in kmetijskih zemljišč poraslih z gozdnim drevjem (št. 1800, površina 8,2ha) in so v obdelavi. Ti GERKi so vključeni v kmetijsko okoljske podukrepe ekološkega kmetovanja in sonaravne reje domačih živali (Borec in sod., 2010; ZRSVN, projekt NATREG; 37

38 Slika 16: GERKi in kmetijsko okoljski podukrepi na analiziranem območju 38

39 Lov Območje Pohorja predstavlja življenjski prostor številnim vrstam divjadi. Danes je tu najštevilčnejša divjad srna, navadni jelen, divji prašič, gams. Prisotne pa so še naslednje ekološko manj vplivne vrste divjadi: jazbec, poljski zajec, raca mlakarica, navadni polh, sraka, šoja in siva vrana. Ker večjih plenilcev (občasno območje prečka medved), kot pomembnih regulatorjev številčnosti rastlinojede divjadi skoraj ni prisotnih, mora to vlogo opravljati človek lovec (Cenčič in sod., 2010). V današnjem času se lov nanaša na legalno in kontrolirano dejavnost lovljenja (predvsem) divjih živali, ki se tako loči od prepovedanega, nenadzorovanega krivolova. Namen trajnostnega gospodarjenja z divjadjo je (Zakon o divjadi in lovstvu): z lovom, posegi v populacije in ukrepanjem v njenem življenjskem okolju vzdrževati v ravnovesju divjad posameznih vrst z okoljem danih življenjskih možnosti za njeno preživljanje; ohraniti posamezni vrsti divjadi naravno prirojen način življenja v času in prostoru; ohraniti divjad, kolikor mogoče prvobitno in neodvisno od neposredne pomoči človeka; ohraniti vrstno in gensko pestrost divjadi. Na celotnem območju Pohorja je 23 lovišč, ki so v upravljanju lovskih družin in lovišče s posebnim namenom (v nadaljevanju LPN) Pohorje, s katerim upravlja Zavod za gozdove Slovenije OE Maribor. LPN se ustanovi z namenom izvajanja posebnih nalog s področja ohranjanja in usmerjanja razvoja populacij divjadi in njenega življenjskega okolja. V LPN je potrebno (Uredba o ustanovitvi lovišč..., 2004): ohranjati celovitost in pestrost lovišč ter biotske raznovrstnosti; ohranjati vse vrste divjadi v čim bolj naravni spolni in starostni strukturi, upoštevaje naravno populacijsko dinamiko; ohranjati življenjsko okolje divjadi v ugodnem stanju ter izboljšati življenjsko okolje na tistih delih, na katerih je stanje manj ugodno, z nadaljnjim izvajanjem ustreznih ukrepov; skrbeti za ohranjanje in doseganje ugodnega stanja ogroženih in zavarovanih živalskih vrst ter njihovih življenjskih prostorov, zlasti tistih, za katere je iz predpisov s področja ohranjanja narave razvidno, da se najpomembnejša območja za njihovo ohranitev nahajajo znotraj posameznih lovišč; seznanjati in informirati zainteresirano javnosti o življenju divjadi in značilnostih narave v loviščih; upoštevati varstvene usmeritve s področja ohranjanja narave in prostorskih danosti. Na analiziranem območju Lovrenških jezer, zaradi trajnostnega gospodarjenja z divjadjo veljajo splošni varstveni režimi in omejitve po predpisih o ohranjanju narave. Območje Lovrenških jezer ima status lovne površine in leži znotraj lovišča s posebnim namenom LPN Pohorje. Površina lovišča obsega ,4ha. 39

40 Slika 17: Lovišče s posebnim namenom LPN Pohorje 40

41 3. EKONOMSKO VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV LOVRENŠKIH JEZER Ekonomsko vrednotenje mokrišč, zaradi narave ekosistemskih storitev, ni enostavna naloga. Poleg ekosistemskih storitev za katere obstaja trg in jih je relativno enostavno oceniti, mokrišča zagotavljajo tudi storitve za katere trgi ne obstajajo ali pa so zelo slabo razviti, zato je te storitve nemogoče neposredno ekonomsko oceniti. Alternativni način ocenjevanja vrednosti mokrišč je ugotoviti vrednosti, ki jih različne interesne skupine pripisujejo različnim ekosistemskim storitvam (kontingenčna metoda). V mnogih primerih je to zapletena naloga, ki zahteva povezovanje različnih pristopov in metod. Zato se monetarne ocene mokrišč običajno kombinirajo z bolj kakovostnim raziskovanjem vrednosti, stališč in prednostnih nalog. Vrednotenja pa v nekaterih primerih pravzaprav sploh ni potrebno opraviti oziroma vsaj ne v zelo izčrpni obliki, in sicer, ko je očitno, da bo imela ekološka vrednost prednost pred vsemi ostalimi vrednostmi (ekosistemi uvrščeni v seznam svetovno pomembnih mokrišč Ramsarske konvencije z zelo redkimi in močno ogroženimi endemičnimi vrstami in z malo neposrednih potencialnih ekonomskih koristi za lokalno prebivalstvo). Problem predstavlja tudi pomanjkanje kvalificiranih strokovnjakov iz različnih področij, ki bi bili sposobni opraviti izčrpno ekonomsko vrednotenje ekosistemskih storitev. Takšna vrednotenja so tudi izjemno draga, zato se običajno izvaja le hitro, delno ekonomsko vrednotenje, ki pa je lahko v določenih primerih povsem dovolj, da lahko nosilci odločanja lažje sprejmejo odločitve Razlog za vrednotenje Namen vrednotenja Lovrenških jezer je splošno ozaveščanje vladnih institucij in širše javnosti o pomenu ohranjanja in trajnostne rabe storitev mokrišč. Ekonomska vrednost ekosistemskih storitev, ki jih nudijo nepoškodovana, naravno delujoča mokrišča družbi je navadno veliko večja od koristi prejete od spremenjene "bolj cenjene" intenzivne rabe tal, predvsem zato, ker ima koristi od netrajnostne rabe pogosto razmeroma malo posameznikov in ne družba kot celota. Na območju Lovrenških jezer se nahaja največje visoko barje, najbolj prepoznavno in obiskano v Sloveniji in eno najpomembnejših v južni Evropi. Ker so Lovrenška jezera zelo pomembna v evropskem merilu, saj nudijo prostor oziroma habitat ogroženim ali redkim vrstam divjih živali in rastlin, z malo neposrednih potencialnih ekonomskih koristi za lokalno prebivalstvo, imajo kot taka veliko gospodarsko, kulturno, znanstveno in rekreacijsko vrednost in je hitro ekonomsko vrednotenje dovolj, da se pokažejo trendi ali da se dobi vpogled v trenutno stanje. Cilj obravnavane študije je predvsem opredelitev ekosistemskih storitev, ki jih na lokalni ravni nudi analizirano območje Lovrenških jezer in njihovo vrednotenje. Z vrednotenjem ekosistemski storitev Lovrenških jezer želimo oceniti celotno ekonomsko vrednost (Total economic value TEV) ekosistemskih storitev obravnavanega ekosistema s ciljem oceniti možne ekonomske stroške povezane z izgubo ekosistemskih koristi barja. 41

42 3.2. Opredelitev scenarijev V študiji sta obdelana dva scenarija: Scenarij 1: Mokrišča Lovrenških jezer z ohranjanjem Prevladujejo uravnalne in kulturne storitve medtem, ko imajo oskrbovalne storitve nižjo vrednost. Zaradi ohranjanja in (ne)rabe na območju gozdnega rezervata in naravne vrednote je mogoče le omejeno izkoriščanje dobrin obiskovanje po brunčanih poteh v samem območju jezer, minimalno izkoriščanje lesa, gozdnih sadežev, lov. Scenarij 2: Mokrišča Lovrenških jezer brez ohranjanja Po 2. scenariju se šota neomejeno izkorišča, kar pomeni, da na obravnavanem območju v nekaj letih zaradi izkopavanja ni več ne gozdarstva, lovstva, ne turizma. Poleg tega se pojavi erozija in večja nihanja vode ter s tem pomanjkanje vode v sušnih obdobjih. Ključno vlogo imajo po tem scenariju oskrbovalne storitve, kar pomeni, da je pridobivanje biomase (predvsem šote) in lesa na prvem mestu, medtem, ko so vse ostale ekosistemske storitve zanemarjene. Pri izračunih smo tako upoštevali posledice netrajnostne rabe in stroške povezane z izgubo ekosistemskih storitev barja Seznam strokovnih podlag uporabljenih pri vrednotenju Zaradi časovnih omejitev in razpoložljivih sredstev lastnih anket nismo izvajali. V izračunih v nadaljevanju smo izhajali iz že zbranih primarnih podatkov o prihodih, nočitvah, obiskih planinskih koč, podatkov geografskega informacijskega sistema Agencije RS za okolje in prostor, podatkov SURSa, baz podatkov ZRSVN, podatkov zbranih v okviru projekta NATREG (študij in dokumentacij različnih organizacij), ter sekundarnih podatkov (znanstvenih in strokovnih člankov). Podrobno je vsa uporabljena literatura navedena v poglavju»uporabljena literatura«, uporabna literatura pa v poglavju»priporočena literatura« Revizijski okvir V izračun celotne ekonomske vrednosti smo poskusili zajeti čim več strateško pomembnih ekosistemskih storitev po klasifikaciji Millennium Ecosystem Assessment. Razlogi, da posamezne ekosistemske storitve niso ovrednotene, so lahko različni, in sicer pomanjkanje podatkov zaradi: nepoznavanja biološke povezanosti med ekosistemom in končno koristnostjo; nepoznavanja količine oziroma razsežnosti koristi; neobstoja trga in zato nezmožnosti pripisovanja monetarnih vrednosti ter časovnih in denarnih omejitev pri izvedbi študije oziroma neizvedene ankete in predhodnega zbiranja podatkov. Tabela»Revizijski okvir ekosistemskih storitev po vrstah storitev«se nahaja v prilogi 2. V tabeli so ekosistemske storitve označene z barvami glede na njihovo strateško pomembnost, ki so jo prepoznali poznavalci analiziranega območja, in sicer: temno zelena barva strateško najpomembnejše storitve analiziranega območja Lovrenških jezer; svetlo zelena barva ekosistemske storitve, ki so zmerno strateško pomembne; siva barva storitve, ki so bile spoznane kot strateško nepomembne, ter bela barva storitve, ki jih na analiziranem območju ni ali pa je njihova pomembnost neznana. V tabeli»revizijski okvir ekosistemskih storitev«so v stolpcu»utemeljitev in dokazi«navedene ekonomske vrednosti po posamezni vrsti ekosistemskih storitev in viri podatkov za izračun te vrednosti. 42

43 Nekatere ekosistemske storitve zaradi omejenih podatkov niso monetarno izražene, je pa podana utemeljitev oziroma so vrednosti izražene opisno. Podporne storitve (nastajanje prsti, primarna produkcija, kroženje hranil in vode, obstoj biotske raznovrstnosti ter opraševanje) so storitve, ki podpirajo proizvodnjo vseh drugih ekosistemskih storitev, zato je njihova vrednost neprecenljiva. Zagotavljajo osnovo, potrebno za razumevanje končnih koristi, ki jih zagotavljajo vse druge ekosistemske storitve. Podporne storitve tako niso vključene v revizijski okvir, kar pa ne pomeni, da niso del celotnega ekosistema oziroma da družbi ne nudijo nobenih koristi, ampak so navadno vrednotene v povezavi s storitvami, ki jih podpirajo (O'Gorman, S. and Bann, C. (2008) A Valuation of England's Terrestrial Ecosystem Services, a report to Defra). Opraševanje, ki v osnovi spada med uravnalne storitve, je v našem primeru obravnavano kot podporna storitev in je zato vrednoteno v povezavi z drugimi ekosistemskimi storitvami, ki jih opraševanje podpira, kot na primer proizvodnjo hrane in surovin ter rekreacijo. Ekosistemske storitve območij s statusom (zavarovana območja narave, Ramsar, svetovna naravna in kulturna dediščina itd.) ni potrebno monetarno vrednotiti, saj se strateško pomembnost teh storitev lahko dokaže s pridobljenimi statusi državnih in mednarodnih inštitucij Uporabljene metode Uporabljene metode za računanje skupne ekonomske vrednosti ekosistemskih storitev območja Lovrenških jezer so naslednje: metoda tržnih cen ocena neposredne uporabne vrednosti za divjad, pitno vodo, lesno biomaso, šoto, trofeje, ponor CO 2 ; metoda potnih stroškov ocena turistično-rekreacijske vrednosti ekosistemskih storitev; metoda nadomestnih stroškov za oceno zaščitne in varovalne vloge območja; metoda prenosa vrednosti za oceno ohranjanja biotske raznovrstnosti. Ekonomsko vrednotenje ekosistemov je specifične narave, saj se rezultati pozitivnega delovanja odražajo v daljšem časovnem obdobju (šota nastaja več sto let), rezultati pretiranega izkoriščanja ekosistema oziroma uničenja pa se pojavijo relativno hitro. Zato je v izračunu neto sedanje vrednosti (v nadaljevanju NSV) analiziranega območja upoštevano daljše časovno referenčno obdobje 50 let, od leta 2010 do leta Uporabljena diskontna stopnja za izračun upravičenosti posameznega scenarija je 5%. 43

44 3.6. Vrste ključnih deležnikov na pilotnem območju Spodnja tabela prikazuje možne vrste deležnikov, ki lahko uporabljajo storitve, ki jih nudijo mokrišča. Za analizirano območje Lovrenških jezer so značilne predvsem tiste interesne skupine, ki so v tabeli označene z zvezdico. Tabela 14: Interesne skupine mokrišč neposredni ekstenzivni uporabniki * neposredno koriščenje produktov mokrišč na trajnostni način neposredni intenzivni uporabniki intenzivnejše koriščenje z novimi tehnologijami neposredni izkoriščevalci onesnaževanje mokrišč s sedimenti ali izkoriščanje mineralnih virov, gline, šote in peska brez neposredne skrbi za zdravje okolja kmetijski proizvajalci izsuševanje in preoblikovanje močvirij v kmetijska zemljišča uporabniki vode * uporaba mokrišč kot vir pitne vode, kmetijskega namakanja, pretoka itd. naselja blizu mokrišč mokrišča kot območja za širitev naselij posredni uporabniki * posredne izkoriščanje storitev mokrišč, kot je zmanjševanje neviht in mokrišče kot protipoplavni ukrep skupine za ohranjanje narave in naravnih lepot * skupine, katerih cilj je ohranjanje narave in skupin, ki uživajo ob prisotnosti rastlinskih in živalskih vrst neuporabniki * uporabniki, ki lahko pripišejo mokriščem notranjo vrednost Vir: Schuyt, Brander, 2004: 21 (originalno poturner in sod., 2000) Vrednotenje lahko vpliva na upravljanje obravnavanega območja, kjer imajo prevladujoč vpliv sektorji, ki upravljajo s ključnimi naravnimi viri, lokalne skupnosti, turistični centri, regionalne razvojne agencije, itd.. Rezultati študije bodo koristili tudi raziskovalcem in znanstvenikom, šolarjem in študentom, občanom, NVO, svetovalnim podjetjem, ekonomskemu in gospodarskemu sektorju, medijem, lastnikom zemljišč na območju, predstavnikom kmetijskega in gozdarskega sektorja, prostorskim načrtovalcem, investitorjem, predstavnikom turističnega sektorja, (seznam ključnih deležnikov se nahaja v prilogi 1). 44

45 3.7. Indikatorji za ocenjevanje celotne ekonomske vrednosti Celotno vrednost mokrišč določimo s pomočjo treh glavnih tipov vrednosti (De Groot in sod., 2006): 1. Ekološka vrednost Različni ekosistemi in njihove vrste igrajo različno vlogo pri ohranjanju bistvenih življenjsko pomembnih procesov, kot je pretvarjanje energije, biogeokemijski ciklusi in evolucija. Velikost ekoloških vrednosti se izraža skozi različne indikatorje, kot so raznolikost vrst, redkost, ekosistemska celovitost (zdravje), odpornost..., in so našteti v spodnji tabeli. Tabela 15: Ekološki kriteriji vrednotenja in indikatorji merjenja Kriterij Kratek opis Enota mere / indikator naravnost / celovitost stopnja človeške prisotnosti v smislu - kakovost zraka, vode in tal (reprezentativnost) fizične, kemične ali biološke motnje - odstotek prisotnosti ključnih vrst - odstotek od min. kritične ekosistemske velikosti raznolikost raznolikost življenja v vseh njegovih oblikah, vključno z ekosistemi, raznovrstnostjo vrst in genov 45 - število ekosistemov / geografskih enot - število vrst / površina edinstvenost / lokalna, nacionalna ali svetovna redkost - število endemičnih vrst in podvrst redkost ekosistemov in vrst krhkost / ranljivost občutljivost ekosistemov na motnje ljudi - energetski sklad (GPP / NPP) (elastičnostodpornost) - nosilnost obnovljivost / možnost spontanega obnavljanja - kompleksnost in raznolikost rekreativnost ekosistemov ali obnavljanja s podporo ljudi - zaporedna faza / čas / NPP - (stroški obnove) Vir: Prirejeno po De Groot in sod., 2006: Socialno-kulturna vrednost Veliki večini ljudi narava pomeni bistveno nematerialno blaginjo, ki se izraža skozi vpliv na fizično in mentalno zdravje ter zgodovinsko, nacionalno, etično, religiozno in spiritualno vrednost. Glavni tipi te skupine so prikazani v spodnji preglednici, zadnji stolpec prikazuje indikatorje za izražanje velikosti teh storitev. Za ocenjevanje teh vrednosti so najbolj primerne participativne tehnike ocenjevanja (vprašalniki, presoje, intervjuji s ključnimi osebami ) ali skupinsko vrednotenje, ki kvantificirajo pomembnost, ki jo posamezniki pripisujejo ekosistemu. Tabela 16: Socialno-kulturna merila vrednotenja in indikatorji merjenja Soc. - kult. kriterij Kratek opis Enota mere / indikator terapevtska oskrba z zdravili, čistim zrakom, vodo in zemljo, prostorom za rekreacijo in šport - primernost in sposobnost naravnih sistemov zagotavljati "zdravstvene storitve" vrednost splošnim terapevtskim učinkom narave - povračilni in regenerativni učinki na uspešnost ljudi na duševno in fizično dobro počutje - soc.-ekon. koristi (nižji zdravstveni stroški in pogoji) rekreacijska pomen narave za kognitivni razvoj, - estetska kakovost krajin vrednost duševno sprostitev umetniškega navdiha, - rekreacijska značilnost in uporaba estetski užitek in rekreacijske koristi - umetniška značilnost in uporaba - preferenčne študije podedovana pomen narave kot osebna ali - zgodovinske znamenitosti, značilnosti in artefakti vrednost kolektivna zgodovinska in - določene kulturne krajine kulturna identiteta - kulturne tradicije in znanja spiritualna pomen narave pri simbolih in elementih - prisotnost svetega mesta ali storitve vrednost s svetim, verskim in duhovnim pomenom - vloga ekosistemov in / ali vrste pri verskih obredih in v svetih besedilih vrednost obstoja pomen narave zaradi etičnih razlogov - razkrita preferenca (npr. donacija in prostovoljno (notranja vrednost) in pravice do enakosti delo) ali izražena preferenca (etični razlogi) med generacijami (zapuščinska vrednost) Vir: Prirejeno po De Groot in sod., 2006: 21

46 3. Ekonomska vrednost Ekonomska vrednost je v praksi omejena na analize učinkovitosti in stroškovne učinkovitosti in se običajno meri v denarnih enotah, pri tem pa ne upošteva pomembnosti ostalih dveh skupin vrednosti Celotna ekonomska vrednost Celotna ekonomska vrednost (Total econimic value - TEV) je sestavljena iz vseh treh komponent, ekološke, socialno-kulturne in ekonomske vrednosti, od katerih ima vsaka enako pomembno vlogo pri odločanju. Glede na vrsto ekosistemskih storitev in način njihove uporabe pa ekosistemske storitve nadalje delimo na (Pagiola in sod., 2004: 9): 1) UPORABNO VREDNOST koristi, ki izhajajo iz uporabe naravnih dobrin in storitev: neposredna uporabna vrednost - potrošnja ekosistemskih storitev (hrana, pitna voda, namakanje, biomasa, šota, nelesni gozdni proizvodi, rekreacija (lov divjadi), trgovanje (prodaja divjadi), izobraževanje ); posredna uporabna vrednost vrednost ekosistemskih storitev (estetika (rekreacija, element krajine)), ekosistemska (življenjski prostor za živali in rastline, uravnavanje podnebja, nastajanje in ohranjanje prsti); vrednost izbire - ohranjanje možnosti prihodnje uporabe tako zase (vrednost izbire) kot za druge (zapuščinska vrednost); 2) VREDNOST NEUPORABE eksistenčna vrednost oziroma zadovoljstvo posameznikov zaradi obstoja ekosistemskih storitev, pa čeprav jih sami neposredno ne bodo nikoli uporabljali (ohranjanje biotopov, ohranitev značilne podobe krajine ). TEV je vsota vseh navedenih vrednosti ob pogoju, da se: posamezne vrednosti medsebojno ne izključujejo (npr. sečnja na golo daje maksimalni donos lesa, onemogoči pa rekreacijo v gozdu), vrednosti ne podvajajo, kar je zaradi kompleksnosti okoljskih storitev zelo težavno. 46

47 3.9. Ekosistemske storitve Lovrenških jezer Ekosistemske storitve so koristi, ki jih nudi naravno okolje in so vse bistvene za človekovo zdravje in dobro počutje. Poznamo štiri različne vrste storitev: oskrbovalne storitve oskrbujejo z dobrinami - hrana, voda, vlakna in gorivo ter okrasni viri; regulacijske storitve, ki uravnavajo ekosistemske procese varovalna in zaščitna vloga, uravnavanje klime, vode (npr. poplave, suša); kulturne storitve oskrbujejo z nematerialnimi koristmi rekreacijske in ekoturistične storitve, izobraževalne storitve, ljudsko-obrambne storitve; podporne storitve potrebne za proizvodnjo vseh ostalih dobrin in storitev ekosistema naravna dediščina. Opomba: Pri metodah, kjer se uporabljajo tržne cene so upoštevane konzervativne ocene vrednosti, saj je vrednost vsota vseh koristi, ki izhajajo iz primarne surovine, se pravi, da bi bilo potrebno poleg prodaje osnovne surovine, kot je npr. lesna biomasa, kot šota, upoštevati tudi prihodke od prodaje izdelkov iz osnovne surovine, npr. toplota in energija iz biomase V prilogi 3 so prikazane storitve, ki jih običajno nudijo posamezni tipi celinskih mokrišč. Obravnavano območje sodi v skupino alpskih mokrišč. 47

48 Oskrbovalne storitve Hrana EKOSISTEMSKA STORITEV: LOV Scenarij 1: Od trajnostnega gospodarjenja z divjadjo oziroma ohranjanja lastnosti gozdnega rezervata, ki ima tudi funkcijo zavetišča za različne živalske vrste (lovne in zavarovane vrste), ima poleg ožjega lovnega območja korist tudi širše analizirano območje celotno LPN Pohorje. Živali se namreč lahko svobodno gibljejo in prehajajo med lovnimi in nelovnimi površinami, zato bi pri vrednotenju morali upoštevati ulov na celotnem LPN Pohorje. Ker je analizirano območje izredno majhno in podatkov o letnem planu ulova na celotnem LPN Pohorje, zaradi kompleksnosti združevanja baz odvzema podatkov in časovne omejitve, ni bilo mogoče pridobiti, se bomo v nadaljevanju osredotočiti le na analizirani del LPN. Ekosistemska storitev»lov«je nekoliko specifična storitev, saj poleg prodaje mesa, ki se po seznamu oskrbovalnih storitev uvršča med»hrano«nudi tudi korist zaradi prodaje trofej, ki se po seznamu oskrbovalnih storitev uvršča med»okrasne vire«. Zaradi majhnosti analiziranega lovnega območja in nizke dovoljene količine ulova bomo na tem mestu ocenili tako storitev prodaje mesa, kot storitev prodaje trofej. Metoda: Metoda tržnih cen (MPA), ki ocenjuje ekonomsko vrednost naravnih storitev, ki se kupujejo in prodajajo na trgu. Viri podatkov: podatki o dovoljenem odstrelu na analiziranem območju LPN: Poročilo o letnem odvzemu divjadi za LPN Pohorje, Odvzem divjadi za obdobje: , Zavod za gozdove Slovenije, podatki o ceni dovolilnice: Zavod za gozdove Slovenije, podatki o cenah lovskih trofej: Cenik LPN Pohorje za leto 2010, podatki o točkah trofej: Spletna aplikacija Lisjak, Lovska zveza Slovenije, analiza narejena za LPN Pohorje, za leto 2010, podatki o odkupnih cenah divjadi: podjetje Nimrod d.o.o., letni načrt odstrela divjadi: Letni načrt za VI. Pohorsko lovsko upravljavsko območje za leto Zavod za gozdove Slovenije, OE Slovenj Gradec, 53. str, upoštevajoč Dolgoročni načrt za VI. Pohorsko lovsko upravljavsko območje za obdobje Zavod za gozdove Slovenije, OE Slovenj Gradec, 99. str. Podatki: Celotno LPN ima že dolgo tradicijo delovanja, prihajajo lovci iz celega sveta, največ jih pride iz Nemčije, Avstrije in Italije. Na analiziranem območju LPN je realizacija uplena cca 0,5 jelena letno. Povprečne vrednosti točk trofej jelenjadi uplenjene v letu 2010 v LPN Pohorje in tržne cene: Kategorija ( (starost let) Točke (CIC) Vrednost v z DDV 2+ do , do , , Vir: LPN Pohorje za leto 2010 Na območju Lovrenških jezer je uplenjena jelenjad v starostni kategoriji 10+ (10 let in več). 48

49 Cena za trofejo jelena je odvisna od stanja uplenjene živali, v povprečju za jelenjad v kategoriji 10+ znaša Cena dovolilnice (dnevna pristojbine za vstop v lovišče) znaša 50. Trenutna odkupna cena za jelenjad v koži je odvisna od kakovosti živali in se giblje od 2,1 do 2,5 na kg (v povprečju 2,30 na kg). Teža uplenjene živali je odvisna od starosti živali in se giblje od 50 do 150kg (povprečno 100kg). S prihodki od prodaje mesa se plača stroške poslovanja v višini 75% celotne vrednosti, ostalo se vrača v lovišče za odškodnino lastnikom zemljišč, ki so utrpeli škodo po divjadi, za nakup krme za divjad ter za vzdrževanje lovskih objektov in naprav. Kot strošek je pri izračunu NSV upoštevanih 25% prihodkov od prodaje divjačine. Napoved gibanja intenzitete odstrela: Nosilec letnega načrta lovsko upravljavskega območja je Zavod za gozdove Slovenije. Letni načrt za VI. Pohorsko lovsko upravljavsko območje za leto 2010 je sestavljen v skladu z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o divjadi in lovstvu (Ur.l. RS, št. 16/04, 17/08). Ohranjanje, vzdrževanje in izboljševanje bivalnih in prehranskih pogojev divjadi mora biti ob izvrševanju načrtovanega odvzema prednostna naloga v Pohorskem lovsko upravljavskem območju (Letni načrt za VI., 2010). Letni načrt temelji na analizah preteklega gospodarjenja z divjadjo na območju, evidenco o škodah in trendih populacij divjadi. Letni plan odvzema divjadi je usklajen z Dolgoročnim načrtom za VI. Pohorsko lovsko upravljavsko območje za obdobje V nadaljnjih izračunih je intenziteta ulova ves čas enaka, upoštevano je letno naraščanje cene dovolilnice in odkupne cene mesa, trofej in dovolilnic zaradi inflacijskih gibanj. Ocena vrednosti: Z množenjem števila uplenjenih živali na analiziranem območju, s povprečno težo uplenjene živali in cene mesa v koži na kilogram je izračunana ekonomska vrednost od prodaje mesa, in sicer znaša 115 v letu Z množenjem števila uplenjenih živali na analiziranem območju brez upoštevanja mladičev in samic ter cene trofeje dobimo ekonomska vrednost od prodaje trofeje, ki v letu 2010 znaša 216. Če predpostavljamo, da se letno proda 1 dovolilnica, znaša prihodek iz tega naslova 50. Ocenjena vrednost ekosistemske storitve»lov«v letu 2010 znaša 352 (stroški vzdrževanja lovskih površin v višini 25% od cene mesa so v tej vrednosti že upoštevani). Ocena je podcenjena saj ne vsebuje potrošnikovega presežka. Scenarij 2: Lov je po tem scenariju dovoljen na celotnem analiziranem območju Lovrenških jezer, vendar, ker se na obravnavanem območju neomejeno izkorišča šota in lesna biomasa je tu značilni ekosistem in njegovo delovanje porušeno. Divjad se tu, zaradi pomanjkanja hrane, vode in hrupa ne zadržuje več. Ocenjena vrednost je po tem scenariju v vseh obravnavanih letih enaka 0. 49

50 EKOSISTEMSKA STORITEV: KMETIJSTVO Scenarij 1: Na analiziranem območju je dovoljeno prilagojeno kmetovanje vendar v omejenem obsegu zaradi gozdnega rezervata. Primerna površina na kateri bi se lahko ukvarjali s kmetovanjem je približno 10ha. Trenutno kmetijstva na analiziranem območju ni, vendar bomo v nadaljevanju ocenili tudi potencialno vrednost kmetovanja na tem območju. Metoda: Metoda tržnih cen (MPA). Viri podatkov: V izračunu je, zaradi največjega možnega donosa v /ha med vsemi kmetijsko okoljskimi podukrepi (KOP) in ustreznosti z zahtevami predpisov za ohranjanje gozdnega rezervata in naravne vrednote, uporabljeno ekološko kmetovanje. Podatki: Ocenjena vrednost za ekološko kmetovanje na ha, ki bi ga dobil kmetovalec na visokogorskih traviščih Lovrenških jezer vključen v ekološko kmetovanje znaša 490 /ha. Vrednost je vsota posameznih vrednosti:103 /ha za pokritje fiksnih stroškov za travinje, 228 /ha za KOP podukrep ekološko kmetovanje in plačila za območja z omejenimi dejavniki (OMD), ki je v povprečju za kmetije na Pohorju od leta 2009 naprej ocenjena na 99 (kot višinski kmetiji jim pripada 55% vrednosti OMD) + 60 za težavnost kmetovanja (do 45% vrednosti OMD). Maksimalna vrednost OMD je 180. Ocena vrednosti: Ocenjena vrednost za ekološko kmetovanje v letu 2010 na analiziranem območju znaša Scenarij 2: Po tem scenariju se na analiziranem območju, zaradi netrajnostnega izkoriščanja ekosistemskih storitev in tako izgubljanja vegetacijske odeje, kmetovanja ni, zato je ocenjena ekonomska vrednost v vseh obdobjih enaka 0. EKOSISTEMSKA STORITEV: NELESNI GOZDNI PROIZVODI Nelesni gozdni proizvodi so gozdni sadeži, ki rastejo na analiziranem območju: borovnice, brusnice, gozdne jagode, gobe in zdravilna zelišča. Scenarij 1: Na območju gozda in travišč obravnavanega gozdnega rezervata, na površini 47,30ha, je omogočeno nabiranje nelesnih gozdnih proizvodov razen gob (režim gozdnega rezervata). Ker je namen obiskovalcev Lovrenških jezer običajno izlet v naravo in v večini ne nabiranje nelesnih gozdnih proizvodov, je ta vrednost zanemarljiva oziroma ocenjena z 0. Poleg tega so barjanska tla težko prehodna in zato za nabiralce gozdnih sadežev nezanimiva. Scenarij 2: Zaradi netrajnostne rabe na obravnavanem območju nelesnih gozdnih proizvodov ni, zato je ekonomska vrednost te ekosistemske storitve v vseh obravnavanih letih enaka 0. 50

51 Voda EKOSISTEMSKA STORITEV: PITNA VODA Scenarij 1: Pomen Lovrenških jezer se ob vse večji skrbi za zdravo pitno vodo povečuje. Lovrenška jezera so s stališča zagotavljanja pitne vode nizvodno izredno pomembna, saj zaradi značilnih hidroloških razmer (nepropustne podlage, šote, zadostne količine padavin in velike gozdnatosti) napajajo izvire v okolici. Šota je sestavljena iz plasti odmrlih delov barjanskih rastlin, ki na barju zaradi pomanjkanja kisika ne zgnijejo, pač pa se kopičijo, tako da se plast šote počasi debeli. Takšna sestava ji omogoča hitro vsrkati velike količine deževnice in jo zadržati skozi sušno obdobje. Posebnost je torej enakomerna razporeditev vode skozi celo leto, ki ni odvisna od vremenskih razmer. Metoda: Metoda tržnih cen (MPA). Viri podatkov: Podatki o volumnu šote na obravnavanem območju so pridobljeni iz študije Culiberg (1986) in iz dela avtorjev Martinčič in Piskernik (1985), podatki o vsebnosti vode so pridobljeni iz internetne strani podatki o ceni vode so pridobljeni iz javnega vodovodnega podjetja (Mariborski vodovod d.d.). Podatki: Mokra šota vsebuje povprečno 78% vode, kar pomeni da vsebuje m 3 izkopane šote cca 874 litre vode. Na obravnavanem območju je cca m 3 šote, kar pomeni, da je letna količina vode, ki se zbere iz obravnavanega območja Lovrenških jezerih in v sušnih obdobjih napaja vodne izvire v okolici, enaka m 3 vode ( * 0,78). Cena vode je sestavljena iz vodarine in vodnega povračila, ki je povečano za vodne izgube. Vodarine pokriva predvsem stroške za njeno izkoriščanje, okoljska dajatev za črpano vodo pa naj bi bila namenjena za vzdrževanje okolja, ki zagotavlja kakovost vode. Skupna cena vode torej znaša 0,6707 /m 3 pitne vode. Tabela 17: Cena vode brez cene za omrežnino obračunske postavke enota mere cena v DDV 8,5% cena z DDV vodarina normirana poraba pitne vode m 3 0,5404 0,0459 0,5863 Vodno povračilo - okoljska dajatev za črpano vodo osnovna cena m 3 0,0555 0,0047 0,0602 povečana za vodne izgube m 3 0,0223 0,0019 0,0242 Skupaj vodno povračilo 0,0778 0,0066 0,0844 Vir: Mariborski vodovod d.d. Napoved gibanja cen: Predpostavlja se, da se cene letno povečujejo zaradi inflacijskih gibanj. 51

52 Ocena vrednosti: Z množenjem letne količine vode, ki se zaradi obstoja mokrišča zadržuje na obravnavanem območju in tržne cene vode na m 3 (stroški priključnine niso upoštevani) dobimo ocenjeno letno korist oskrbovalne storitve, pitne vode, ki v letu 2010 znaša (stroški vzdrževanja v višini vodnega povračila so odšteti od vrednosti). Ocene so podcenjene saj ne vsebujejo potrošnikovega presežka. Scenarij 2: Po tem scenariju se šoto, ki ima pomembno hidrološko vlogo posrednika med padavinami in končnimi uporabniki, zmerno izkorišča (20 let glej poglavje ekosistemske storitve»šota«). Zaloge pitne vode se tako, po tem scenariju zmanjšujejo skladno z zmanjševanjem zalog šote. Po 20 letih, ko zalog šote zmanjka, površinska voda prehitro odteče kar lahko povzroča v obdobjih obilnih padavin hudourniške škode nizvodno, v sušnem obdobju pa, zaradi pomanjkanja zalog vode, lahko prihaja do izsušitve vodnih virov. Metoda in podatki: Metoda in podatki so isti kot pri scenariju 1. Ocena vrednosti: Ocenjena vrednost pitne vode v letu 2010 po tem scenariju znaša Vrednost nato vsako leto pada skladno z zmanjševanjem zalog šote. Ko po 20 letih zalog šote zmanjka, zmanjka tudi zalog pitne vode, kar pomeni, da je vrednost po letu 2029 enaka 0. 52

53 EKOSISTEMSKA STORITEV: VODNI PRETOK KOT POTENCIAL ZA PRIDOBIVANJE ELEKRIČNE ENERGIJE V neposredni bližini območja se nahaja mala hidroelektrarna (v nadaljevanju HE) Mislinjski jarek (na sliki označeno rdeče), ki jo napajajo vodni viri na širšem območju. Za natančen izračun vpliva analiziranega območja na pretok vode v HE Mislinjski jarek, bi potrebovali veliko več časa za meritve, zato je vrednost te ekosistemske storitve ocenjena procentualno, glede na prihodke od prodaje električne energije. Slika 18: Položaj male HE Mislinjski jarek v prostoru Vir: ARSO, 2010 Scenarij 1: Na pretok vode v HE Mislinjski jarek ima analizirano območje Lovrenških jezer vlogo v času pomanjkanja padavin. Puferska sposobnost barja omogoča stalen pretok vode tako v sušnem obdobju, kot v obdobju obilnih padavin, kar zagotavlja stalen pretok vode in doseganje zmogljivosti elektrarne. Prihodki od prodaje električne energije so tako skozi celotno obdobje relativno konstantni in ne prihaja do izpadov prihodkov zaradi pomanjkanja vode v sušnih obdobjih. Metoda: Metoda tržnih cen (MPA). Viri podatkov: Podatke o prihodkih od prodaje električne energije so pridobljeni iz internetne strani Podatki: Prihodki od prodaje električne energije v mali HE Mislinjski jarek znašajo cca Predpostavljamo, da analizirano območje posredno prispeva k dosegu 10% prihodkov. 53