ANALIZA STANJA POŠKODOVANOSTI GOZDNEGA MLADJA OD RASTLINOJEDE PARKLJASTE DIVJADI V LETIH 2010 IN 2014

Size: px
Start display at page:

Download "ANALIZA STANJA POŠKODOVANOSTI GOZDNEGA MLADJA OD RASTLINOJEDE PARKLJASTE DIVJADI V LETIH 2010 IN 2014"

Transcription

1 ANALIZA STANJA POŠKODOVANOSTI GOZDNEGA MLADJA OD RASTLINOJEDE PARKLJASTE DIVJADI V LETIH 2010 IN 2014 Ljubljana 2016

2 Naslov: Avtorji: Založnik: Analiza poškodovanosti gozdnega mladja od rastlinojede parkljaste divjadi v letih 2010 in 2014 Hafner Miran, Černe Blaž, Stergar Matija, Terglav Peter, Jonozovič Marko, Aleš Poljanec Zavod za gozdove Slovenije, Večna pot 2, Ljubljana Leto izida: 2016 Zavod za gozdove Slovenije 2

3 KAZALO VSEBINE 1 UVOD IN NAMEN ANALIZE METODE DELA Inventura objedenosti gozdnega mladja Priprava in analiza podatkov REZULTATI POPISA NA RAVNI SLOVENIJE Stopnja poškodovanosti mladja in primerjava poškodovanosti med obema popisoma Primerjava drevesne sestave mladja med obema popisoma Primerjava drevesne pestrosti med obema popisoma REZULTATI POPISA NA RAVNI POPISNIH ENOT Poškodovanost gozdnega mladja v popisih 2010 in Izraženost problematike poškodovanosti mladja po popisnih enotah Primerjava poškodovanosti gozdnega mladja med obema popisoma Primerjava drevesne sestave mladja med obema popisoma Pestrost drevesnih vrst v gozdnem mladju v popisih 2010 in Indeks pestrosti v razredu R1 - popis Indeks pestrosti v razredu R4 - popis Indeks pestrosti v razredu R1 - popis Indeks pestrosti v razredu R4 - popis Razmerje drevesne pestrosti med razredoma R4 in R Razmerje indeksov pestrosti R4/R1 popis Razmerje indeksov pestrosti R4/R1 popis Spremembe drevesne pestrosti in izenačenosti med obema popisoma Sinteza ugotovitev na ravni popisnih enot RAZPRAVA POVZETEK VIRI PRILOGE Priloga 1: Poškodovanost (%) mladja od rastlinojede parkljaste divjadi (objedenost) po popisnih enotah Priloga 2: Preraščanje, sestava mladja in pestrost drevesnih vrst po popisnih enotah Zavod za gozdove Slovenije 3

4 KAZALO PREGLEDNIC Preglednica 1: Število popisanih osebkov na hektar in njihov delež ter delež poškodovanosti po višinskih razredih in drevesnih vrstah za celotno Slovenijo v letu Preglednica 2: Število popisanih osebkov na hektar in njihov delež ter delež poškodovanosti po višinskih razredih in drevesnih vrstah za celotno Slovenijo v letu Preglednica 3: Skupna (R1-R4) sestava mladja (%) v popisih 2010 in 2014 in primerjava z deleži v lesni zalogi...15 Preglednica 4: Sestava mladja (%) v zgornjem sloju (R4) v popisih 2010 in Preglednica 5: Shannon-Wienerjevi indeksi vrstne (drevesne) pestrosti in indeksi vrstne (drevesne) izenačenosti za popis 2010 in 2014 na ravni Slovenije...17 Preglednica 6: Frekvenca pojavljanjanj popisnih enot v 3. in 4. kvartilu...27 Preglednica 7: Primerjava poškodovanosti med popisoma 2010 in 2014 po popisnih enotah...28 Preglednica 8: Spremembe deležev jelke, plemenitih listavcev in mehkih listavcev v višinskih razredih mladja R0, R1-R4 in R4 med obema popisoma (- zmanjšani deleži, + povečani deleži)...33 Preglednica 9: Frekvenca pojavljanj popisnih enot glede na obravnavane kazalnike...46 Zavod za gozdove Slovenije 4

5 KAZALO SLIK Slika 1: Protokol postavitve ploskve za popis objedenosti... 8 Slika 2: Popisne enote z lokacijami ploskev popisa 2010 in Slika 3: Skupna poškodovanost v letu 2010 po popisnih enotah - višinski razredi R1-R Slika 4: Skupna poškodovanost v letu 2014 po popisnih enotah - višinski razredi R1-R Slika 5: Poškodovanost iglavcev v letu 2010 po popisnih enotah - višinski razredi R1-R Slika 6: Poškodovanost iglavcev v letu 2014 po popisnih enotah - višinski razredi R1-R Slika 7: Poškodovanost listavcev v letu 2010 po popisnih enotah - višinski razredi R1-R Slika 8: Poškodovanost listavcev v letu 2014 po popisnih enotah - višinski razredi R1-R Slika 9: Poškodovanost bukve v letu 2010 po popisnih enotah - višinski razredi R1-R Slika 10: Poškodovanost bukve v letu 2014 po popisnih enotah - višinski razredi R1-R Slika 11: Spremembe v skupnem (iglavci in listavci) deležu poškodovanih osebkov v gozdnem mladju po popisnih enotah v popisu 2014 glede na popis Slika 12: Spremembe v deležu poškodovanih osebkov iglavcev v gozdnem mladju po popisnih enotah v popisu 2014 glede na popis Slika 13: Spremembe v deležu poškodovanih osebkov listavcev v gozdnem mladju po popisnih enotah v popisu 2014 glede na popis Slika 14: Spremembe v deležu poškodovanih osebkov bukve v gozdnem mladju po popisnih enotah v popisu 2014 glede na popis Slika 15: Lokacije ploskev s prisotno jelko v razredu R1 v letu Slika 16: Lokacije ploskev s prisotno jelko v razredu R4 v letu Slika 17: Indeks pestrosti drevesnih vrst v razredu R1 popisa 2010 po popisnih enotah...37 Slika 18: Indeks pestrosti drevesnih vrst v razredu R4 popisa 2010 po popisnih enotah...38 Slika 19: Indeks pestrosti drevesnih vrst v razredu R1 popisa 2014 po popisnih enotah...39 Slika 20: Indeks pestrosti drevesnih vrst v razredu R4 popisa 2014 po popisnih enotah...40 Slika 21: Delež pestrosti drevesnih vrst v razredu R4 glede na razred R1 popisa 2010 po popisnih enotah...41 Slika 22: Delež pestrosti drevesnih vrst v razredu R4 glede na razred R1 popisa 2014 po popisnih enotah...42 Slika 23: Spremembe indeksa vrstne (drevesne) pestrosti v razredih R1-R4 med obema popisoma...43 Slika 24: Spremembe indeksa vrstne (drevesne) izenačenosti v razredih R1-R4 med obema popisoma...44 Slika 25: Izraženost problematike stanja mladja po popisnih enotah glede na 20 različnih kazalnikov...47 Slika 26: Biomasa odvzete parkljaste divjadi v kg na 100 ha lovne površine (brez divjega prašiča)...52 Zavod za gozdove Slovenije 5

6 1 UVOD IN NAMEN ANALIZE Naravno gozdno mladje, ki omogoča doseganje naravnih pestrih in stabilnih gozdnih sestojev, je ključni element sonaravnega in mnogonamenskega gospodarjenja z gozdovi, hkrati pa je tudi pomemben sestavni del hrane rastlinojedi parkljasti divjadi. Gozdno mladje na različnih rastiščih gradijo različne drevesne vrste. Le-te so divjadi različnih vrst različno priljubljene, razlikujejo pa se tudi v občutljivosti na poškodbe zaradi objedanja. S hranjenjem (objedanjem) z različnimi drevesnimi vrstami in njihovimi deli rastlinojeda parkljasta divjad vpliva na vrstno sestavo in kakovost gozdnih sestojev, s tem pa posledično tudi na sestavo in razvojno dinamiko gozdnih ekosistemov. Objedenost mladja in spremembe v njegovi drevesni sestavi so zato pomemben kazalnik usklajenosti populacijskih gostot velikih rastlinojedov z gozdom, kot najpomembnejšim sestavnim delom njihovega življenjskega okolja. V zadnjem stoletju se je gostota in prostorska razširjenost velikih rastlinojedov, predvsem srnjadi (Capreolus capreolus) in navadne jelenjadi (Cervus elaphus) v Sloveniji močno povečala. S podobnimi trendi istih ali drugih sorodnih vrst velikih rastlinojedov se srečujejo tudi v večjem delu evropskih držav, pa tudi marsikje drugje, npr. v Severni Ameriki (npr. Gruell, 1986; Ammer, 1996; Motta, 1996; Ward, 2005; Milner in sod., 2006; Apollonio in sod., 2010). V prejšnjem stoletju (od sredine petdesetih let dalje) sta bili v Sloveniji naseljevani tudi dve tujerodni vrsti parkljarjev, in sicer muflon (Ovis ammon musimon) ter damjak (Dama dama). V celotni Sloveniji je med velikimi rastlinojedi prisotna srnjad, v večjem delu Slovenije se ji pridružuje navadna jelenjad, v gorskem svetu pa tudi gams. V nekaterih delih Slovenije sta kolonije na območjih nekdanjih naselitev oblikovala tudi muflon in damjak. Z naraščajočimi gostotami, prostorsko širitvijo habitatov in številom vrst se logično povečujejo tudi negativni vplivi teh vrst in njihovih populacij na gozdne ekostisteme. Visoka stopnja objedenosti mladja gozdnega drevja predvsem v južnem in severnem delu Slovenije, to je v predelih s tradicionalno prisotno jelenjadjo, in s tem povezana problematika zagotavljanja naravnega pomlajevanja gozdov, je že nekaj desetletij eden glavnih gozdnogospodarskih problemov na teh predelih. Vplivi rastlinojede parkljaste divjadi na gozdne sestoje so bili s popisi stanja objedenosti gozdnega mladja v preteklih desetletjih tudi že večkrat analizirani (npr. Perko, 1977; Perko, 1979; Perko, 1980; Perko, 1981; Veselič, 1981; Perko, 1982; Veselič 1982; Accetto, 1986a; Accetto, 1986b; Perko, 1986; Accetto, 1988; Veselič 1991; Robič in Bončina, 1990; Udovič, 1995; Jarni s sod., 2004). Večina teh analiz je lokalnega značaja, metodologije popisov objedenosti se med njimi pogosto razlikujejo, nekatere ugotovitve so primerjane z ograjenimi ploskvami, na katerih je bil vpliv rastlinojede parkljaste divjadi v celoti izločen, glavna pomankljivost teh študij pa je v tem, da ne prikazujejo problematike za večje prostorske enote (npr. regija, država). Za reševanje problematike usklajenosti med rastlinojedo parkljasto divjadjo in njenim okoljem (gozdom) je pomembno strokovno lovsko upravljavsko in gozdnogospodarsko načrtovanje. Strokovno načrtovanje zahteva dobro poznavanje stanja populacij rastlinojede divjadi in njihovega življenskega okolja. Pomemben kazalnik življenskega okolja rastlinojede divjadi ter razvojne dinamike gozdnih ekosistemov je poznavanje kazalcev stanja gozdnega mladja (npr. drevesna sestava, preraščanje drevesnih vrst med posameznimi višinskimi razredi, stopnja objedenosti). Informacije o teh kazalcih lahko pridobimo na različne načine. Periodični popisi objedenosti gozdnega mladja so eden izmed možnih in tudi pogosto uporabljenih načinov pridobivanja tovrstnih informacij. Takšni popisi, ob drugih kazalnikih stanja okolja in populacij divjadi, nudijo tudi pomembne povratne informacije o pravilnosti in učinkovitosti postavljenih lovsko upravljavskih in gozdnogospodarskih ciljev in ukrepov. Zavod za gozdove Slovenije 6

7 Zavod za gozdove Slovenije je zato v letu 1996 uvedel periodično spremljavo stanja objedenosti mladja gozdnega drevja na kontrolnih ploskvah velikosti 5x5 m. Metodologija je bila zasnovana na osnovi določil kontrolne metode (Simonič, 1982) ob drugih metodah spremljave stanja usklajenosti velikih rastlinojedov z gozdom kot najpomembnejšim delom njihovega življenjskega okolja, kot sestavni del tedanjega lovsko gojitvenega (sedanjega lovsko upravljavskega) načrtovanja. Metoda spremljave stanja objedenosti mladja je bila enotna v celotni Sloveniji, izvajala se je periodično na 4 leta (podrobni popis), oziroma 2 leti (hitri-enostavni popis). V letih 2008 in 2009 je bila metoda prenovljena. Prvi popis po prenovljeni metodi je bil izveden v letu 2010, drugi pa v letih 2013 in 2014 (v nadaljevanju: popis 2014). Zbrane podatke iz obeh popisov smo podrobno analizirali in jih prikazujemo v pričujoči študiji. Namen študije je ugotoviti stanje objedenosti gozdnega mladja na nacionalni ravni in na ravni popisnih enot. Z analizo želimo odgovoriti predvsem na naslednja vprašanja: Kakšno je stanje objedenosti gozdnega mladja na ravni Slovenije in ali se je objedenost gozdnega mladja na ravni Slovenije med obema popisoma spremenila? Kakšno je stanje objedenosti gozdnega mladja na ravni popisnih enot in ali se je le-to med obema popisoma spremenilo? V katerih popisnih enotah je stanje objedenosti gozdnega mladja najbolj problematično, oziroma v katerih popisnih enotah bo treba v nadaljnjih procesih gozdnogospodarskega in lovsko upravljavskega načrtovanja posvetiti posebno pozornost ukrepom za povečanje usklajenosti gostot rastlinojede parkljaste divjadi z njenim življenskim okoljem? Zavod za gozdove Slovenije 7

8 Poročiloo o stanju objedenosti mladja v Sloveniji 2 METODE DELA 2.1 Inventura objedenosti gozdnega mladja Metoda popisa poškodovanosti sloni na razdelitvi Slovenije na 35 popisnih enot, ki predstavljajo osnovne celice spremljanja objedenosti in drugih kazalnikov stanja mladja. Popisne enote so bile oblikovane upoštevaje meje gozdnogospodarskih enot, meje populacijskih območij rastlinojede parkljaste divjadi (predvsem navadne jelenjadi) in težko prehodne ovire, kot so večje reke in avtoceste. Velikost popisnih enot je praviloma med in ha. V vsaki popisni enoti se najprejj določi vse možne ploskve za popise gozdnega mladja, ki temeljijo na mreži stalnih vzorčnih ploskev (v nadaljevanju SVP), namenjenih za spremljanje stanja in razvoja gozdov in so sestavni del gozdne inventure. Pogoj za določitev ploskve za popis objedenosti gozdnega mladja je, da SVP leži v sestojih v obnovi ali debeljakih, ki imajo smernico za obnovo, in kjer je delež mladja najmanj 10 %, ali v prebiralnih in drugih raznomernih sestojih. V vsaki popisni enoti se nato iz nabora vseh možnih ploskev naključno izbere 51 ploskev. Pri vsakem ponovnem popisu se tretjino popisnih ploskev za objedenost zamenja. Popisna ploskev je na terenu oddaljena od SVP od 12 do 50 m. Pri tem mora biti pomlajena površina večja od popisne ploskve, sestojni sklep na ploskvi je lahko največ 70 % in ne sme zastirati grmovnega sloja. Na ploskvi mora biti vsaj 50 osebkov, ki so večji od 15 cm in manjši od 150 cm. Ploskev je v osnovi pravokotne oblike s krajšo stranico 2 m in daljšo stranico 10 m. A središče stalne vzorčne ploskve B začetna točka ploskve za popis C končna točka ploskve za popis α1 azimut smeri od središča stalne vzorčne ploskve proti začetni točki ploskve za popis R razdalja med središčem stalne vzorčne ploskve in začetno točko ploskve za popis α2 azimut smeri od začetne proti drugi točki ploskve za popis Slika 1: Protokol postavitve ploskve za popis objedenosti

9 V primeru, da je na ploskvi manjše število osebkov kot je zahtevano (50 osebkov od višine 15 cm do vključno 150 cm), se lahko ploskev podaljša za največ 2 m. Popisno ploskev razdelimo na pomožne kvadrante (1 1 m). Popisovati začnemo na levi strani ploskve, nazaj pa se vračamo po desni. S popisovanjem končamo, ko imamo popisanih vsaj 100 osebkov. Osebke popisujemo ločeno po drevesnih vrstah, ki jih razvrščamo glede na poškodovanost (poškodovano, nepoškodovano, tekoče poškodovano) in višinske razrede (R0=<15 cm, R1=15-29 cm, R2=30-59 cm, R3=60-99 cm, R4= cm). Pri ugotavljanju poškodovanosti osebkov preverjamo samo poškodovanost terminalnega poganjka, drugih poškodb krošenj ne spremljamo. Za potrebe popisa je bila izdelana tudi računalniška aplikacija xom, ki omogoča hiter vnos in pregledovanje podatkov ter številne prednastavljene analize in izpise. Po tej metodologiji popisa sta bila do sedaj izvedena 2 vseslovenska popisa in sicer v letih 2010 in V letu 2010 je bil popis izveden v 32 od skupno predvidenih 35 popisnih enot, popisanih je bilo popisnih ploskev. V treh popisnih enotah, zaradi velikih težav pri umeščanju ploskev, popis poškodovanosti ni bil izveden. V letu 2014 je sledila ponovitev popisa s tem, da smo tretjino obstoječih ploskev zamenjali z novimi. Popis je bil izveden v 31 popisnih enotah od 35, popisanih pa je bilo popisnih ploskev. V primerjavi s preteklim popisom popis v letu 2014 ni bil izveden na Dravskem polju, kjer so bile že ob prvem popisu velike težave z zagotavljanjem ustreznih ploskev. Slika 2: Popisne enote z lokacijami ploskev popisa 2010 in 2014 V popisu leta 2014 je bilo za terensko delo porabljenih okoli ur dela, pri tem pa je sodelovalo 179 popisovalcev. Popis smo izvajali od 15. junija (na OE Kranj) do sredine oktobra (OE Celje). Za terenske poti smo opravili nekaj manj kot kilometrov, od tega 57 % s službenimi vozili, ostalo pa z zasebnimi. Stroški dela za pripravo podatkov in izvedbo popisa so znašali EUR, skupaj z materialnimi stroški pa nekaj manj kot EUR. Strošek popisa za posamezno ploskev je v povprečju znašal 63,15 EUR.

10 2.2 Priprava in analiza podatkov Poškodovanost gozdnega mladja je določena kot razmerje med številom osebkov s poškodovanim (objedenim) terminalnim poganjkom in številom vseh popisanih osebkov določene drevesne vrste, oziroma skupine drevesnih vrst. Ker rastlinojeda parkljasta divjad zaradi vrstno specifične priljubljenosti (za prehrano) in različne občutljivosti različnih drevesnih vrst na poškodbe prek objedanja mladih razvojnih faz gozda vpliva na vrstno sestavo mladja, smo poleg stopnje poškodovanosti gozdnega mladja in primerjave stopnje poškodovanosti med obema popisoma, analizirali tudi nekatere druge skupine kazalnikov, ki kažejo na vpliv rastlinojede parkljaste divjadi na pomlajevanje gozdnih sestojev. Tako smo analizirali tudi spremembe sestave mladja med obema popisoma s poudarkom na jelki, plemenitih listavcih in mehkih listavcih, sestavo mladja v pogledu drevesne pestrosti v različnih obdobjih in višinskih razredih ter prevrščanje drevesnih vrst med višinskimi razredi. Rezultate popisa poškodovanosti gozdnega mladja smo za različne prostorske ravni izpisali s pomočjo računalniškega programa xom. Dobljene rezultate smo v excellu oblikovali v enotno bazo podatkov in jih v nadaljevanju s programom Mapinfo povezali z grafičnim slojem popisnih ploskev. To nam je omogočilo tudi izdelavo prostorskih prikazov, ki dodatno opozarjajo na območja z najbolj izraženo problematiko neusklajenosti populacij rastlinojedov z njenim življenskim okoljem. S podatki, ki smo jih pridobili iz popisov poškodovanosti mladja, prikazujemo analize po naslednjih vsebinskih sklopih: Poškodovanost gozdnega mladja v letih 2010 in 2014 Kot prvo skupino kazalnikov prikazujemo stopnjo poškodovanosti mladja posebej za leto 2010 in posebej za leto Oba popisa poškodovanosti predstavljata časovni izsek v rasti in razvoju mladja na popisnih ploskvah. Rastlinojeda parkljasta divjad je vplivala na popisano mladje že pred letom 2010 in bo vplivala tudi po letu 2014, današnje stanje mladja je tako tudi odraz objedanja v preteklosti. Za vsakega od obeh popisov smo za vse popisne enote enotno prikazali stopnjo poškodovanosti gozdnega mladja za iglavce in listavce skupaj, za iglavce, listavce in posebej za bukev. Za takšen prikaz smo se odločili, ker med strokovnjaki v slovenskem prostoru še ni poenotenega mnenja, za katere drevesne vrste oziroma njihove skupine prikazovati stopnjo poškodovanosti kot najbolj primeren kazalnik vpliva rastlinojede parkljaste divjadi. Za vse skupine (iglavci, listavci, skupaj) velja, da so po različnih popisnih enotah vrstno zelo različno sestavljeni, kljub temu pa je veliko dosedanjih primerjav izdelanih prav za te skupine. Med posameznimi drevesnimi vrstami smo se odločili za bukev, ker bi bila po nekaterih mnenjih (npr. Jerina, 2008) najprimernejši kazalnik vpliva rastlinojede parkljaste divjadi na pomlajevanje gozdnih sestojev. Bukev namreč velja med divjadjo za srednje priljubljeno vrsto, za katero je značilno, da dobro odraža spremembe v populacijski gostoti rastlinojedih parkljarjev (Jerina, 2008). Prav tako smo se odločili za bukev tudi zaradi njene dobre zastopanosti v vseh popisnih enotah (v 25 popisnih enotah je najpogosteje zastopana drevesna vrsta). Tako smo oblikovali osem (8) različnih kazalnikov stanja (poškodovanosti) gozdnega mladja, in sicer: i-skupna poškodovanost vseh drevesnih vrst v letu 2010, ii-poškodovanost iglavcev v letu 2010, iii-poškodovanost listavcev v letu 2010, ivpoškodovanost bukve v letu 2010, v-skupna poškodovanost vseh drevesnih vrst v letu 2014, vi-poškodovanost iglavcev v letu 2014, vii-poškodovanost listavcev v letu 2014 in viiipoškodovanost bukve v letu Zavod za gozdove Slovenije 10

11 Podatkovne vrednosti kazalnikov poškodovanosti mladja smo za oba popisa na ravni popisnih enot razdelili na kvartilne razrede (0,25, 0,50, 0,75 kvantil). Za vsak kvartil smo določili opisne kazalnike relativne jakosti poškodovanosti in sicer: 1. kvartil najnižja poškodovanost, 2. kvartil nižja, 3. kvartil višja in 4. kvartil najvišja poškodovanost. V te razrede smo glede na velikost podatkovnih vrednosti kazalnikov poškodovanosti razvrstili popisne enote. Za leto 2014 smo zraven vsake popisne enote pripisali oznako (+), (-) ali (0) s čimer pojasnjujemo ali se je objedenost med obema popisoma povečala, znižala, oziroma se ni občutneje spremenila. Kot kazalnik (neugodnega) stanja mladja smo v nadaljevanju upoštevali vse popisne enote v razredih z višjo in najvišjo poškodovanostjo. Primerjava poškodovanosti mladja gozdnega drevja med obema popisoma Primerjavo poškodovanosti mladja med obema popisoma smo izdelali za 4 skupine drevesnih vrst in sicer iglavci in listavci skupaj, iglavci, listavci in bukev. Tako smo oblikovali štiri (4) kazalnike stanja (poškodovanosti) gozdnega mladja in sicer i-povečanje skupne poškodovanosti mladja v letu 2014 glede na leto 2010, ii- povečanje poškodovanosti iglavcev, iii-povečanje poškodovanosti listavcev in iv- povečanje poškodovanosti bukve v letu 2014 glede na leto Primerjava sestave gozdnega mladja med obema popisoma Sestavo mladja po skupinah drevesnih vrst med obema popisoma smo izdelali na osnovi podatkov izpisa Skupna objedenost po skupinah drevesnih vrst in višinskih razredih (OM3). Sestavo mladja v popisu 2010 in 2014 smo podrobno analizirali le za tiste ploskve, ki so bile popisane v obeh popisih (v celotni Sloveniji n=900). Analizirali smo deleže jelke, plemenitih listavcev in mehkih listavcev. Kot kazalnik (neugodnega) stanja mladja smo upoštevali vse popisne enote, v katerih smo med obema popisoma ugotovili zmanjšane deleže plemenitih listavcev v vseh razredih skupaj (R1-R4). Pestrost drevesnih vrst v gozdnem mladju v letih 2010 in 2014 Pestrost drevesnih vrst je odvisna od nadmorske višine in geografske regije, nanjo pa vpliva tudi rastlinojeda parkljasta divjad. Ker so popisne enote oblikovane enotno veliko površinsko in vse izkazujejo velik razpon nadmorskih višin od nižinskega do montanskega ali celo altimontanskega pasu, je s tem (v pogledu primerjave pestrosti med popisnimi enotami) vpliv nadmorske višine že v veliki meri izločen. Ker je rastlinojeda parkljasta divjad vplivala na sestavo gozdnega mladja in oblikovala tudi njegovo pestrost že leta pred prvim popisom (2010) smo ocenili, da kot kazalnike prikažemo drevesno pestrost tako v letu 2010 kot tudi v letu Oblikovali smo štiri (4) kazalnike, in sicer: i-pestrost drevesnih vrst v mladju v razredu R1 v letu 2010, ii-pestrost drevesnih vrst v mladju v razredu R4 v letu 2010, iiipestrost drevesnih vrst v mladju v razredu R1 v letu 2014 in iv-pestrost drevesnih vrst v mladju v razredu R4 v letu Razred R1 obsega višino mladja cm in je prvi popisani razred na celotni popisni površini, razred R4 pa obsega višino mladja cm in je zadnji popisani razred na celotni popisni površini. Višinski razred R4 je obenem tudi razred, kjer terminalni poganjki mladja gozdnega drevja postopno že uhajajo gobcem rastlinojede parkljaste divjadi, mladje v tem razredu pa že tvori zasnovo bodočih sestojev. Indeks pestrosti sestave drevesnih vrst smo opredelili z Shannonovim indeksom pestrosti in vrstne izenačenosti. Izračunali smo ga le za tiste ploskve, ki so bile popisane v obeh popisih (v celotni Sloveniji n=900). Zavod za gozdove Slovenije 11

12 Poročiloo o stanju objedenosti mladja v Sloveniji Indeks pestrosti smo izračunali po sledeči formuli. pri čemer je S=skupno število vrst p i =delež vrste i Vrstno izenačenost smo izračunali po formuli: J = H/H max Pri čemer je H=Shannonov indeks, H max = maksimalna vrednost H in je enaka ln(s), pri čemer je S=število vrst v vzorcu, za katerega izračunavamo indekse. Vrednost J je med 0 in 1. Manjša kot je spremenljivost v združbi med vrstami, večji je J. Podatkovne vrednosti različnih kazalnikov pestrosti v populaciji popisnih enot smo razdelili na razrede - 4 kvartile in sicer: 1. kvartil najvišja pestrost, 2. kvartil - višja, 3. kvartil - nižja in 4. kvartil najnižja pestrost drevesnih vrst v mladju. V te razrede smo glede na velikost podatkovnih vrednosti kazalnikov pestrosti razvrstili popisne enote. Kot kazalnik (neugodnega) stanja mladja smo v nadaljevanju upoštevali vse popisne enotee v razredih z nižjo in najnižjo pestrostjo. Razmerje drevesne pestrosti med razredoma R4 in R1 Vpliv rastlinojede parkljaste divjadi smo preverjali tudi z razmerjem pestrosti drevesnih vrst med razredoma R4 in R1. Oblikovali smo dva (2) kazalnika: i-razmerje pestrostii v razredu R4 glede na razred R1 v letu 2010 in ii-razmerje pestrosti v razredu R4 glede na razred R1 v letu Razmerje drevesne pestrosti med razredoma R4 in R1 smo izračunalii s primerjavo obeh indeksov, podatek prikazuje delež pestrosti (%), ki se glede na višinski razred R1 še pojavlja v razredu R4. Podatkovne vrednosti razmerij (R4/R1) v populaciji popisnih enot smo razdelilii na 4 kvartile in sicer: 1. kvartil najnižje razmerje, 2. kvartil - nižje, 3. kvartil - višje in 4. kvartil najvišje razmerje pestrosti drevesnih vrst v gozdnem mladju. V te razrede smo glede na velikost podatkovnih vrednosti kazalnikov razmerij razvrstili popisne enote. Kot kazalnik (neugodnega) stanja mladja smo v nadaljevanju upoštevali vse popisne enotee v razredih z nižjim in najnižjim razmerjem. Upoštevali smo le tiste ploskve, ki so bile popisane v obeh popisih. Spremembe pestrosti gozdnega mladja med obema popisoma Vpliv rastlinojede parkljaste divjadi smo prikazali tudi s spremembo pestrosti drevesnih vrst v času med obema popisoma. Primerjavo pestrosti drevesnih vrst smo izdelali za vse razrede skupaj (R1-R4). Oblikovali smo en (1) kazalnik (neugodnega stanja mladja), in sicer: i- zmanjšana pestrost drevesnih vrst v razredu R1-R4 v letu 2014 glede na leto Spremembo pestrosti izražamo v odstotkih (%), ki smo jih pridobili s primerjanjem vrstne (drevesne) pestrosti v letu 2014 z vrstno (drevesno) pestrostjo v letu 2010 v vseh razredih skupaj (R1-R4).

13 Seznam obravnavanih kazalnikov 1. Skupna poškodovanost v letu Poškodovanost iglavcev v letu Poškodovanost listavcev v letu Poškodovanost bukve v letu Skupna poškodovanost v letu Poškodovanost iglavcev v letu Poškodovanost listavcev v letu Poškodovanost bukve v letu Povečanje skupne poškodovanosti v letu 2014 glede na leto Povečanje poškodovanosti iglavcev v letu 2014 glede na leto Povečanje poškodovanosti listavcev v letu 2014 glede na leto Povečanje poškodovanosti bukve v letu 2014 glede na leto Zmanjšanje deleža plemenitih listavcev v razredu R1-R4 14. Pestrost drevesnih vrst v mladju v razredu R1 v letu Pestrost drevesnih vrst v mladju v razredu R4 v letu Pestrost drevesnih vrst v mladju v razredu R1 v letu Pestrost drevesnih vrst v mladju v razredu R4 v letu Razmerje pestrosti v razredu R4 glede na razred R1 v letu Razmerje pestrosti v razredu R4 glede na razred R1 v letu Zmanjšana pestrost drevesnih vrst v razredu R1-R4 v letu 2014 glede na leto 2010 V nadaljevanju študije so predstavljeni rezultati vseh navedenih kazalnikov stanja mladja. Frekvence pojavljanj popisnih enot glede na različne kazalnike stanja mladja, ugotovljenega s popisi 2010 in 2014, smo nato razdelili na kvartile. S kvartili smo tako dobili 4 razrede popisnih enot, ki kažejo na stanje gozdnega mladja, in sicer: Zelo ugodno stanje mladja (»neproblematične«popisne enote), Ugodno stanje mladja (popisne enote s»sprejemljivim stanjem«), Neugodno stanje mladja (»problematične«popisne enote), Zelo neugodno stanje mladja (»ogrožene«popisne enote). Zavod za gozdove Slovenije 13

14 3 REZULTATI POPISA NA RAVNI SLOVENIJE 3.1 Stopnja poškodovanosti mladja in primerjava poškodovanosti med obema popisoma Ob prvem popisu v letu 2010 je bilo v prostoru celotne Slovenije popisanih ploskev v 32 popisnih enotah, ob popisu 2014 pa je bilo popisanih ploskev v 31 popisnih enotah. Preglednica 1: Število popisanih osebkov na hektar in njihov delež ter delež poškodovanosti po višinskih razredih in drevesnih vrstah za celotno Slovenijo v letu 2010 Skup. DV št. < 15cm R cm R cm R cm R cm R1-R4 vz. DV % št./ha DV % št./ha obj. % DV % št./ha obj. % DV % št./ha obj. % DV % št./ha obj. % DV % št./ha obj. % Smreka , , , ,6 Jelka , , , , ,5 Bori , , , ,1 Macesen , , ,5 7 33, ,1 Ostali iglavci , , ,5 Bukev , , , , ,3 Hrasti , , , , ,7 Plemeniti listavci , , , , ,9 Drugi trdi listavci , , , ,3 Mehki listavci , , , , ,9 Iglavci , , , ,4 Listavci , , , , ,4 Skupaj , , , , ,5 Preglednica 2: Število popisanih osebkov na hektar in njihov delež ter delež poškodovanosti po višinskih razredih in drevesnih vrstah za celotno Slovenijo v letu 2014 Skup. DV št. < 15cm R cm R cm R cm R cm R1-R4 vz. DV % št./ha DV % št./ha obj. % DV % št./ha obj. % DV % št./ha obj. % DV % št./ha obj. % DV % št./ha obj. % Smreka , , , , ,5 Jelka , , , , ,8 Bori , ,3 21 6,5 5 9, ,8 Macesen , , ,6 Ostali iglavci ,8 12 7,4 5 8, ,6 Bukev , , , , ,1 Hrasti , , , , ,5 Plemeniti listavci , , ,2 Drugi trdi listavci , , , , ,4 Mehki listavci , , , , ,4 Iglavci , , , ,8 Listavci , , , , ,1 Skupaj , , , , ,3 Skupna objedenost gozdnega mladja na ravni Slovenije se med obema popisnima obdobjema ni pomembneje spremenila, povečanje znaša le 0,8 odstotne točke, kar predstavlja 3 %. Podobno velja za iglavce, kjer smo ugotovili zmanjšanje za 1,6 odstotne točke (14 %) in za listavce, kjer smo ugotovili povečanje za 1,7 odstotne točke (5 %). (Preglednici 1 in 2). Če primerjamo poškodovanost po posameznih drevesnih vrstah, oz. skupinah drevesnih vrst, so te razlike nekoliko večje. Najmanjšo poškodovanost beležimo pri drevesnih vrstah, ki so pri divjadi manj priljubljene (npr. smreka, bori), največjo pa nasprotno Zavod za gozdove Slovenije 14

15 pri vrstah, ki so divjadi izrazito priljubljen prehranski vir, pri plemenitih in mehkih listavcih. Še največje razlike med obema popisoma smo zabeležili pri bukvi, kjer se je objedenost povečala za 6,8 odstotne točke (42 %) ter pri jelki, kjer se je znižala za 4,7 odstotnih točk (17 %). Pri ostalih drevesnih vrstah so razlike v stopnji objednosti med popisoma manjše in s tem praktično zanemarljive. Nekaj večje razlike med popisoma beležimo znotraj posameznih višinskih razredov, kar je zaradi preraščanja mladja v višje višinske razrede (objedenost se po višinskih razredih razlikuje) tudi pričakovano. Po višinskih razredih beležimo najvišjo stopnjo poškodovanosti v R2 in R3, kjer je bila v obeh popisih ugotovljena približno 30 % poškodovanost. V ostalih dveh razredih R1 ter R4 pa je poškodovanost za cca 5 odstotnih točk nižja. Če primerjamo rezultate poškodovanosti po posameznih popisnih enotah so te razlike bistveno večje, kot je razvidno iz prikazov v naslednjih poglavjih. Predvsem v popisnih enotah jugozahodne Slovenije so se stopnje poškodovanosti občutneje povečale, medtem ko so se stopnje zmanjšale v nekaterih enotah severne in osrednje Slovenije. Med posameznimi popisnimi enotami so opazne tudi občutne razlike v poškodovanosti po višinskih razredih. V popisnih enotah, kjer jelenjad ni prisotna, se delež poškodovanosti v najvišjem višinskem razredu R4 bistveno zmanjša, v popisnih enotah z njeno prisotnostjo pa se praviloma delež poškodovanosti povečuje in je najvišji prav v razredu R4. V popisnih enotah, kjer je večinoma prisotna zgolj srnjad je stopnja poškodovanosti največja v višinskih razredih R2 in R Primerjava drevesne sestave mladja med obema popisoma Deleži posameznih drevesnih vrst se s preraščanjem v višje višinske razrede spreminjajo kot posledica različne rastne dinamike, nanje pa lahko prek selektivnega objedanja vpliva tudi rastlinojeda parkljasta divjad. V naši analizi nas zanimajo spremembe v drevesni sestavi med obema popisoma, ki izhajajo iz vpliva rastlinojede divjadi. V primerjavo smo vključili zgolj ploskve, ki so bile popisane v obeh popisih (n=900). Preglednica 3: Skupna (R1-R4) sestava mladja (%) v popisih 2010 in 2014 in primerjava z deleži v lesni zalogi Popis 2010 Popis 2014 Delež v LZ Smreka 14,50 15,64 31,7 Jelka 3,75 3,16 7,4 Bori 0,30 0,14 5,9 Macesen 0,44 0,41 1,2 Ostali iglavci 0,30 0,14 0,2 Bukev 56,19 57,07 31,8 Hrasti 0,30 1,56 7,0 Plemeniti listavci 6,27 3,92 4,9 Drugi trdi listavci 14,06 14,90 8,1 Mehki listavci 3,89 3,11 1,7 Iglavci 19,29 19,45 46,4 Listavci 80,71 80,55 53,6 V celotnem vzorcu popisanih osebkov v vseh slojih skupaj na ravni Slovenije so razlike v sestavi mladja majhne, po posameznih vrstah, oziroma skupinah, se deleži razlikujejo za manj kot eno odstotno točko. Minimalni premiki v sestavi gredo v smer povečevanja deležev smreke in bukve, presenetljivo tudi jelke in zmanjševanja deleža plemenitih listavcev. V obdobju od 2010 do 2014 se je povečal delež iglavcev in zmanjšal delež listavcev. Razlike na ravni celotne Slovenije ne prikazujejo večjih odmikov v vrstni sestavi, čeprav so lokalno lahko zaznane večje razlike. Zavod za gozdove Slovenije 15

16 Preglednica 4: Sestava mladja (%) v zgornjem sloju (R4) v popisih 2010 in 2014 Popis 2010 Popis 2014 Smreka 14,50 15,64 Jelka 3,75 3,16 Bori 0,30 0,14 Macesen 0,44 0,41 Ostali iglavci 0,30 0,14 Bukev 56,19 57,07 Hrasti 0,30 1,56 Plemeniti listavci 6,27 3,92 Drugi trdi listavci 14,06 14,90 Mehki listavci 3,89 3,11 Iglavci 19,29 19,45 Listavci 80,71 80,55 Posebej smo analizirali in primerjali drevesno sestavo v najvišjem višinskem sloju R4 (od cm). Razlike v sestavi mladja med proučevanima obdobjema so nekaj večje kot v vseh slojih skupaj. V omenjenem obdobju se je predvsem povečal delež smreke, bukve, hrastov in drugih trdih listavcev, zmanjšal pa delež plemenitih listavcev, mehkih listavcev in jelke. Razlike v razmerju med iglavci in listavci so majhne. Od leta 2010 do leta 2014 se je torej v zgornjem sloju gozdnega mladja zmanjšal delež tistih vrst, ki so rastlinojedim parkljarjem bolj priljubljene. Drevesno sestavo mladja smo primerjali tudi s trenutnem stanjem drevesne sestave v lesni zalogi. Drevesna sestava v lesni zalogi se je v zadnjih desetletjih spremenila. Spremembe se kažejo predvsem v povečevanju obilja listavcev (Poljanec in sod., 2010), regresiji jelke (Ficko in sod., 2011) ter v splošnem izboljšanju ohranjenosti naravne drevesne sestave gozdov (Poljanec 2008). Podatki kažejo, da je v bodoče moč pričakovati občutnejše spremembe v drevesni sestavi. Delež iglavcev, predvsem smreke in jelke, se bo še zmanjševal, nasprotno pa pričakujemo povečanje lesne zaloge bukve ter nekaterih ostalih listavcev. Presenetljiv je tudi zelo velik upad hrasta v drevesni sestavi mladja. V nekaterih popisnih enotah so spremembe še posebej izrazite. Na območju GGO Postojna znaša delež jelke v lesni zalogi 26,3 %, na območju GGO Kočevje pa 17,7 %. Po podatkih popisa objedenosti je delež jelke v popisnih enotah, ki ležijo na tem območju v razredu R4 manjši od 1 %, kar pomeni, da se bo delež jelke na tem območju zmanjševal še bistveno hitreje kot drugje v Sloveniji. Zavod za gozdove Slovenije 16

17 3.3 Primerjava drevesne pestrosti med obema popisoma Za raven celotne Slovenije smo izračunali Shannonov indeks pestrosti in indeks vrstne izenačenosti za drevesno sestavo za oba popisa 2010 in 2014, in sicer skupaj za razrede R1-R4 in posebej za razreda R1 in R4. Upoštevali smo zgolj ploskve, ki so bile popisane v obeh popisih (n=900). Preglednica 5: Shannon-Wienerjevi indeksi vrstne (drevesne) pestrosti in indeksi vrstne (drevesne) izenačenosti za popis 2010 in 2014 na ravni Slovenije Leto Vrstna pestrost 2014/2010 Vrstna izenačenost 2014/2010 R1-R ,16 0, ,15 1,00 0,56 0,97 R ,22 0, ,28 1,03 0,61 1,02 R ,72 0, ,65 0,96 0,46 0,92 Primerjava indeksov vrste pestrosti za višinske razrede od R1-R4 ni pokazala razlik med obema popisoma, malenkostne razlike (zmanjšanje) smo ugotovili pri indeksu vrstne izenčenosti. Po višinskih razredih so razlike nekaj večje. V najnižjem razredu R1 (15-30 cm) se je vrstna pestrost med obdobjema nekoliko povečala, medtem ko se je v razredu R4 ( cm) vrstna pestrost zmanjšala. Primerjava gibanja indeksa vrstne izenačenosti v razredu R1 ni pokazala razlik, v razredu R4 pa se je zmanjšala. Oba indeksa, ki pojasnjujeta vrstno pestrost sta se v najvišjem višinskem razredu R4, med obdobjema zmanjšala. To zmanjšanje sicer ni občutno je pa pomembno, saj predstavlja ta razred potencial bodočih sestojev. Zavod za gozdove Slovenije 17

18 4 REZULTATI POPISA NA RAVNI POPISNIH ENOT 4.1 Poškodovanost gozdnega mladja v popisih 2010 in 2014 Slika 3: Skupna poškodovanost v letu 2010 po popisnih enotah - višinski razredi R1-R4 Slika 4: Skupna poškodovanost v letu 2014 po popisnih enotah - višinski razredi R1-R4

19 Primerjava podatkov obeh popisov je pokazala, da se je skupna poškodovanost med popisoma povečala v 21 popisnih enotah, zmanjšala pa v 10 enotah. V 6 od 21 popisnih enotah so razlike manjše. Kljub rahlemu povečanju poškodovanosti, lahko teh 6 enot obravnavamo kot enote, kjer se poškodovanosti med popisoma ni pomembneje spremenila. Podobno je tudi z enotami, kjer se je poškodovanost zmanjšala. Nekaj večje zmanjšanje smo ugotovili v 7 od 10 popisnih enot. Skupna poškodovanost v deležu 30 in več odstotkov je bila v letu 2010 ugotovljena v 14 popisnih enotah, leta 2014 pa v 15 enotah (slika 3 in 4). 40 in več odstotni delež poškodovanosti je bil v obeh popisih ugotovljen v 4 popisnih enotah in sicer je bil leta 2010 tak delež na Pohorju, Dravskem polju, Ljubljanskem vrhu in Tolminu. Leta 2014 je bil delež nad 40 % poškodovanosti v treh popisnih enotah Notranjske (Snežnik, Ljubljanski vrh, Javornik) ter v Tolminu. Po drevesnih vrstah najvišje stopnje poškodovanosti beležimo pri plemenitih listavcih, ki so najbolj poškodovani v 12 popisnih enotah, drugi trdi listavci imajo najvišje stopnje poškodovanosti v 9 popisnih enotah, mehki listavci imajo najvišji delež v 8 popisnih enotah medtem ko je v 2 popisnih enotah najbolj objedena jelka. Slika 5: Poškodovanost iglavcev v letu 2010 po popisnih enotah - višinski razredi R1-R4

20 Slika 6: Poškodovanost iglavcev v letu 2014 po popisnih enotah - višinski razredi R1-R4 Pri iglavcih so stopnje poškodovanosti bistveno nižje kot skupno za vse drevesne vrste oz. samo za listavce. Tako stanje je tudi pričakovano, saj v deležu iglavcev s skoraj 80 % prevladuje smreka, ki velja za vrsto, ki je pri divjadi manj priljubljena in je zato poškodovana z nižjimi deleži. V popisnih enotah, kjer so stopnje poškodovanosti nižje praviloma v drevesni sestavi prevladuje smreka, v enotah z višjo poškodovanostjo pa je ugotovljen nekaj večji delež jelke oz. je delež iglavcev manjši. V letu 2014 najvišje stopnje poškodovanosti iglavcev zaznavamo v Posočju, v gozdovih Notranjske in Kočevske ter zanimivo na območju Haloz (slika 6). (Jelka je v popisni enoti Haloze skupno (razred R1-R4) zastopana s 3 % deležem. V ta istem razredu (R1-R4) znaša njena skupna objedenost 64 %. Presenetljivo je, da se kljub visoki objedenosti, delež jelke z višinsko rastjo povečuje. R1=2%, R2=3%, R3=5%, R4=8%. V najvišjem razredu R4 delež jelke naraste na 8 %, objedenost pa pade na 30 %. Delež ostalih iglavcev je zanemarljiv. V drugih delih Slovenije so stopnje poškodovanosti iglavcev nižje in ne presegajo 15 %. Tudi ob popisu leta 2010 je bilo stanje podobno, s to razliko, da smo višje stopnje poškodovanosti ugotavljali tudi na širšem območju Pohorja (slika 4). Večji delež iglavcev v skupni drevesni sestavi je značilnejši za severozahodni in severni del Slovenije (Gorenjska, Koroška), medtem ko je delež iglavcev v osrednjem in vzhodnem delu Slovenije bistveno nižji. Delež iglavcev je samo v 4 popisnih enotah severne Slovenije (Koroška) večji od deleža listavcev, na Jelovici in Pokljuki pa je ta delež polovičen. V 13 popisnih enotah je delež iglavcev v drevesni sestavi nižji od 10 %. Delež jelke večji od 5 %, je bil leta 2010 ugotovljen v 6 popisnih enotah, leta 2014 pa v 9 popisnih enotah. V več kot polovici popisnih enot je delež jelke v mladju zanemarljiv, zato jelko v nadaljevanju tudi ne bomo ločeno obravnavali, ampak znotraj okvira skupine iglavcev. Poleg smreke in jelke je zastopanost ostalih vrst iglavcev praktično zanemarljiva, saj sta macesen oz. bor zgolj v 5 popisnih enotah zastopana z vsaj 1 % v drevesni sestavi gozdnega mladja.

21 Slika 7: Poškodovanost listavcev v letu 2010 po popisnih enotah - višinski razredi R1-R4 Slika 8: Poškodovanost listavcev v letu 2014 po popisnih enotah - višinski razredi R1-R4

22 Mladje listavcev predvsem zaradi količine (deleža v celotnem mladju) in priljubljenosti večjega števila vrst predstavlja pomemben prehranski vir rastlinojedi parkljasti divjadi v gozdovih in še posebej pride do izraza ob prehranskih ožinah (trajanje snežne odeje). Višje stopnje poškodovanosti listavcev v slovenskem prostoru ugotavljamo predvsem v smeri jugovzhod-severozahod, kar je še posebej lepo razvidno iz slike poškodovanosti listavcev v letu 2014 (slika 8). V navedenem pasu stopnje poškodovanosti po popisnih enotah praviloma presegajo delež 40 %. Ta pas obsega večinoma dinarsko kraški svet s pretežno jelovo bukovimi gozdovi, kjer so večje tudi gostote jelenjadi v primerjavi z ostalo Slovenijo. Primerjava obeh popisov kaže, da so se stopnje poškodovanosti povečale v 20 popisnih enotah, od tega v 15 občutneje (Sliki 6 in 7). V ostalih enotah ugotavljamo znižanje poškodovanosti, od tega se je občutneje znižala v 7 enotah. Razlike v stopnjah poškodovanosti med obema popisoma so pri listavcih najbolj izrazite. Velike razlike zaznavamo tudi med posameznimi popisnimi enotami. V enotah z večjim deležem smreke, je odstotek poškodovanosti listavcev bistveno večji od skupnega, kar je pričakovano. Večje stopnje poškodovanosti beležimo tudi v enotah, kjer je bil na vzorčnih ploskvah evidentiran višji odstotek plemenitih, trdih oz. mehkih listavcev, kar je razumljivo, saj gre za drevesne vrste, ki so rastlinojedi parkljasti divjadi bolj priljubljene. V letu 2010 (slika 7) je bil 40 in več odstotni delež poškodovanosti listavcev ugotovljen v 7 popisnih enotah, leta 2014 pa v 10 enotah. Ob prvem popisu je bil v dveh enotah (Pohorje, Zahodne Karavanke) ugotovljen 50 in več odstotni delež poškodovanosti listavcev mladja. Ob drugem popisu so bile take tri enote (Ljubljanski vrh, Snežnik in Tolmin). Na Snežniku in Ljubljanskem vrhu je bil delež poškodovanosti skoraj 60 %. Slika 9: Poškodovanost bukve v letu 2010 po popisnih enotah - višinski razredi R1-R4 Bukev je številčno najbolj zastopana drevesna vrsta na vzorčnih ploskvah. Prisotnost bukovega mladja je bila ob zadnjem popisu ugotovljena na ploskvah od skupno posnetih, kar znaša 76,9 %. Njen delež v drevesni sestavi v skupnem znaša 34 %. V 24 popisnih enotah je evidentirana tudi kot vrsta z največjim deležem. Ker je bukev vrsta, ki je med divjadjo srednje priljubljena in je tako prostorsko kot tudi v deležu zelo dobro zastopana, jo v analizah prikazujemo ločeno. Posledično bi lahko veljala za vrsto, ki bi bila še najboljši pokazatelj vpliva rastlinojede divjadi na gozdno mladje. Je pa tudi res, da so ostale vrste, razen smreke, številčno kot tudi prostorsko bistveno skromneje zastopane in je bukev logična izbira.

23 Slika 10: Poškodovanost bukve v letu 2014 po popisnih enotah - višinski razredi R1-R4 Če primerjamo oba popisa se je poškodovanost prav pri bukvi najbolj povečala, in sicer za 6,8 odstotnih točk, kar pomeni povečanje za 42 %. Največje povečanje smo ugotovili v popisnih enotah severozahodne Slovenije, v gozdovih Notranjske in Kočevske ter v vzhodni Sloveniji. Leta 2010 je bila 25 in več odstotna poškodovanost ugotovljena 3 popisnih enotah, ob popisu leta 2014 pa je bilo takih popisnih enot 12. V primerjavi z letom 2010 se je poškodovanost bukve povečala v 24 popisnih enotah od tega v 19 popisnih enotah občutneje (sliki 9 in 10). Razpon poškodovanosti različnih drevesnih vrst oziroma njihovih skupin v gozdnem mladju je med popisnimi enotami sledeč: skupna poškodovanost (iglavci in listavci skupaj) se med popisnimi enotami v letu 2010 giblje v razponu med 8,6 % (Koroška) in 45,3 % (Pohorje), v letu 2014 pa med 4,4 % (Koroška) in 56,6 % (Snežnik). Poškodovanost iglavcev se v letu 2010 giblje v razponu med 0,1 % (Kras) in 41,6 % (Haloze), v letu 2014 pa med 1,0 % (Koroška) in 60,0 % (Haloze). Poškodovanost listavcev se v letu 2010 giblje v razponu med 18,8 % (Krka) in 54,9 % (Pohorje), v letu 2014 pa v razponu med 11,8 % (Kras) in 59,7 % (Snežnik). Poškodovanost bukve je leta 2010 znašala v razponu med 4,6 % (Bela krajina) in 40,5 % (Pohorje), leta 2014 pa med 4,6 % (Brkini) in 45,5 % (Snežnik). Na splošno lahko rečemo, da je večja stopnja poškodovanosti značilna za popisne enote v katerih je gostota jelenjadi večja, ter manjša v popisnih enotah z manjšimi gostotami jelenjadi oz. je v teh enotah srnjad prevladujoča živalska vrsta. Za nekatere popisne enote (npr. Haloze) je prikazana visoka stopnja poškodovanosti, pa je v njih prisotna zgolj srnjad. Glede na velike razlike v stopnjah poškodovanosti med obema popisoma bo treba poiskati tudi vplive drugih dejavnikov, saj je zelo velike razlike med obema popisoma (tako v smer povečevanja objedenosti kot tudi zniževanja) težko razložiti zgolj z gostotami in vrstami rastlinojedih parkljarjev.

24 4.2 Izraženost problematike poškodovanosti mladja po popisnih enotah V nadaljevanju prikazujemo popisne enote, kjer je poškodovanost mladja, glede na medsebojno primerjavo, najbolj problematična. Razvrstitev popisnih enot na kvartile - popis 2010 Skupna poškodovanost (igl in list skupaj) 1.kvartil - do 19,5 % (najnižja poškodovanost) Kozjak, Celjsko Bistriška kotlina, Kozjansko, Dolenjska II, Koroška, Krka, Bela Krajina, Jelovica in Pokljuka 2.kvartil 19,6 do 27,3 % (nižja poškodovanost) Goričko, Slovenske gorice, Gorjanci, Zgornja Savinja, Zasavje, Rog, Brkini, Osrednje Karavanke 3.kvartil 27,4 do 34,5 % (višja poškodovanost) Haloze, Litija, Goteniško pogorje, Bloke Sodražica, Snežnik, Trnovski gozd, Brda, Cerkljansko in Škofjeloško hribovje, Zgornja Soča 4.kvartil nad 34,5 % (najvišja poškodovanost) Pohorje, Kras, Javorniki, Ljubljanski vrh, Tolmin, Zahodne Karavanke Poškodovanost iglavcev 1.kvartil do 6,1 % (najnižja poškodovanost) Dolenjska II, Koroška, Zgornja Savinja, Zasavje, Litija, Krka, Kras, Ljubljanski vrh 2.kvartil 6,2 do 11,1 % (nižja poškodovanost) Goričko, Kozjak, Kozjansko, Bela Krajina, Trnovski gozd, Cerkljansko in Škofjeloško hribovje, Osrednje Karavanke, Jelovica in Pokljuka 3.kvartil 11,2 do 17,6 % (višja poškodovanost) Slovenske gorice, Gorjanci, Bloke Sodražica, Brkini, Javorniki, Brda, Zgornja Soča, Zahodne Karavanke 4.kvartil nad 17,6 % (najvišja poškodovanost) Haloze, Pohorje, Celjsko Bistriška kotlina, Rog, Goteniško pogorje, Snežnik, Tolmin Poškodovanost listavcev 1.kvartil do 23,4 % (najnižja poškodovanost) Goričko, Slovenske gorice, Celjsko Bistriška kotlina, Kozjansko, Gorjanci, Dolenjska II, Krka, Bela krajina 2.kvartil 23,5 do 32,1 % (nižja poškodovanost) Haloze, Kozjak, Koroška, Litija, Rog, Brkini, Osrednje Karavanke, Jelovica in Pokljuka 3.kvartil 32,2 do 38,7 % (višja poškodovanost) Zasavje, Goteniško pogorje, Bloke Sodražica, Snežnik, Kras, Brda, Cerkljansko in Škofjeloško hribovje, Zgornja Soča Zavod za gozdove Slovenije 24

25 4.kvartil nad 38,7 % (najvišja poškodovanost) Pohorje, Zgornja Savinja, Javorniki, Trnovski gozd, Ljubljanski vrh, Tolmin, Zahodne Karavanke Poškodovanost bukve 1.kvartil do 12,1 % (najnižja poškodovanost) Celjsko Bistriška kotlina, Kozjansko, Dolenjska II, Koroška, Krka, Bela krajina, Bloke Sodražica, Brkini 2.kvartil od 12,2 do 16,7 % (nižja poškodovanost) Gorjanci, Zasavje, Litija, Rog, Snežnik, Javorniki, Trnovski gozd, Brda, Ljubljanski vrh 3.kvartil od 16,8 do 21,0 % (višja poškodovanost) Goričko, Slovenske gorice, Kozjak, Goteniško pogorje, Cerkljansko in Škofjeloško hribovje, Tolmin, Osrednje Karavanke 4.kvartil nad 21,0 % (najvišja poškodovanost) Haloze, Pohorje, Zgornja Savinja, Kras, Jelovica in Pokljuka, Zgornja Soča, Zahodne Karavanke Razvrstitev popisnih enot na kvartile - popis 2014 Skupna poškodovanost (igl in list skupaj) 1. kvartil - do 19,3 % (najnižja poškodovanost ) Kozjak (-), Pohorje (-), Celjsko Bistriška kotlina (0), Dolenjska II (0), Koroška (-), Krka (0), Brkini (-), Kras (-) 2. kvartil - 19,4 do 29,5 % (nižja poškodovanost) Kozjansko (+), Gorjanci (0), Zgornja Savinja (0), Zasavje (0), Litija (0), Bela Krajina (+), Goteniško pogorje (-), Cerkljansko in Škofjeloško hribovje (-) 3. kvartil - 29,6 do 36,1 % (višja poškodovanost) Goričko (+), Slovenske gorice (+), Haloze (+), Rog (+), Bloke Sodražica (0), Osrednje Karavanke (+), Jelovica in Pokljuka (+), Zahodne Karavanke (0) 4. kvartil - nad 36,1 % (najvišja poškodovanost) Snežnik (+), Javorniki (+), Trnovski gozd (+), Brda (+), Ljubljanski vrh (+), Tolmin (+), Zgornja Soča (+) Poškodovanost iglavcev 1. kvartil - do 6,7 % (najnižja poškodovanost) Slovenske gorice (0), Dolenjska II (-), Koroška (-), Litija (+), Krka (0), Brkini (0), Trnovski gozd (0), Ljubljanski vrh (-) 2.kvartil - 6,8 do 10,5 % (nižja poškodovanost) Goričko (0), Kozjak (-), Pohorje (-), Gorjanci (0), Zgornja Savinja (+), Zasavje (+), Bloke Sodražica (0), Zahodne Karavanke (-) Zavod za gozdove Slovenije 25

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji informacije za stranke, ki investirajo v enega izmed produktov v omejeni izdaji ter kratek opis vsakega posameznega produkta na dan 31.03.2014. Omejena izdaja Simfonija

More information

VPLIV PRETEKLEGA GOSPODARJENJA IN UJM NA VEGETACIJSKI RAZVOJ GOZDOV PLEŠIVŠKE KOPE IN SMERNICE ZA PRIHODNJE GOSPODARJENJE

VPLIV PRETEKLEGA GOSPODARJENJA IN UJM NA VEGETACIJSKI RAZVOJ GOZDOV PLEŠIVŠKE KOPE IN SMERNICE ZA PRIHODNJE GOSPODARJENJE UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE Žiga REPOTOČNIK VPLIV PRETEKLEGA GOSPODARJENJA IN UJM NA VEGETACIJSKI RAZVOJ GOZDOV PLEŠIVŠKE KOPE IN SMERNICE

More information

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA:

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA: Past simple uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se zgodili v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič več ne trajajo. Dogodki so se zgodili enkrat in se ne ponavljajo, čas dogodkov

More information

ANALIZA STANJA VAROVALNIH GOZDOV IN GOZDOV S POUDARJENO ZAŠČITNO FUNKCIJO

ANALIZA STANJA VAROVALNIH GOZDOV IN GOZDOV S POUDARJENO ZAŠČITNO FUNKCIJO UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA VARSTVO OKOLJA Matjaž Guček ANALIZA STANJA VAROVALNIH GOZDOV IN GOZDOV S POUDARJENO ZAŠČITNO FUNKCIJO Seminarska naloga NAČRTOVANJE V NARAVNIH EKOSISTEMIH Kranj,

More information

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 V1.0 VIF-NA-7-SI IZUM, 2005 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

Znanstvena razprava 1 UVOD

Znanstvena razprava 1 UVOD Stergar, M., Jonozovic, M., and Jerina, K. (2009). Obmocja razsirjenosti in relativne gostote avtohtonih vrst parkljarjev v Sloveniji. [Distribution and Relative Densities of Autochthonous Ungulates in

More information

Poročilo o spremljanju stanja gozdov za l. 2010

Poročilo o spremljanju stanja gozdov za l. 2010 Poročilo o spremljanju stanja gozdov za l. 2010 Vsebinsko poročilo o spremljanju stanja gozdov v l. 2010 v skladu s Pravilnikom o varstvu gozdov (2009) Naročnik : MKGP Poročilo so pripravili člani projektne

More information

NARAVNA IN UMETNA OBNOVA V UJMAH POŠKODOVANIH GOZDNIH SESTOJEV V OBMOČNI ENOTI BLED

NARAVNA IN UMETNA OBNOVA V UJMAH POŠKODOVANIH GOZDNIH SESTOJEV V OBMOČNI ENOTI BLED UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE Uroš MEDJA NARAVNA IN UMETNA OBNOVA V UJMAH POŠKODOVANIH GOZDNIH SESTOJEV V OBMOČNI ENOTI BLED MAGISTRSKO DELO

More information

Poročilo o spremljanju stanja gozdov za leto 2015

Poročilo o spremljanju stanja gozdov za leto 2015 Poročilo o spremljanju stanja gozdov za leto 2015 dr. Primož Simončič in sod. Gozdarski inštitut Slovenije 30.6.2016 GOZDARSKI INŠTITUT SLOVENIJE Večna pot 2, 1000 Ljubljana Tel.: +386-1-2007800 Fax.:

More information

ANALIZA VETROLOMA NA OBMOČJU ČRNIVCA LETA 2008

ANALIZA VETROLOMA NA OBMOČJU ČRNIVCA LETA 2008 UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE Andrej PAHOVNIK ANALIZA VETROLOMA NA OBMOČJU ČRNIVCA LETA 2008 DIPLOMSKO DELO Univerzitetni študij Gornji Grad,

More information

Poročilo o spremljanju stanja gozdov za leto 2016

Poročilo o spremljanju stanja gozdov za leto 2016 Poročilo o spremljanju stanja gozdov za leto 2016 Gozdarski inštitut Slovenije 30.6.2017 GOZDARSKI INŠTITUT SLOVENIJE Večna pot 2, 1000 Ljubljana Tel.: +386-1-2007800 Fax.: +386-1-2573589 Poročilo o spremljanju

More information

OCENA NARAVNOSTI GOZDNIH REZERVATOV SLOVENIJE, PROBLEMATIČNIH Z VIDIKA LASTNIŠTVA, NA PODLAGI MRTVE LESNE BIOMASE

OCENA NARAVNOSTI GOZDNIH REZERVATOV SLOVENIJE, PROBLEMATIČNIH Z VIDIKA LASTNIŠTVA, NA PODLAGI MRTVE LESNE BIOMASE UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE Dragomir GRCE OCENA NARAVNOSTI GOZDNIH REZERVATOV SLOVENIJE, PROBLEMATIČNIH Z VIDIKA LASTNIŠTVA, NA PODLAGI MRTVE

More information

POŽARNA OGROŽENOST IN NAPOVEDOVANJE POJAVLJANJA GOZDNIH POŽAROV

POŽARNA OGROŽENOST IN NAPOVEDOVANJE POJAVLJANJA GOZDNIH POŽAROV POŽARNA OGROŽENOST IN NAPOVEDOVANJE POJAVLJANJA GOZDNIH POŽAROV 3. seminar in delavnica iz varstva gozdov TOMAŽ ŠTURM Zavod za gozdove Slovenije VSEBINA 1. Pregled pretekle požarne aktivnosti 2. Napovedovanje

More information

MONITORING GOZDNIH HABITATOV V SLOVENIJI IN V DEŽELAH SKANDINAVSKEGA POLOTOKA

MONITORING GOZDNIH HABITATOV V SLOVENIJI IN V DEŽELAH SKANDINAVSKEGA POLOTOKA UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE Primož PRIJANOVIČ MONITORING GOZDNIH HABITATOV V SLOVENIJI IN V DEŽELAH SKANDINAVSKEGA POLOTOKA DIPLOMSKO DELO

More information

VPLIV GOSPODARJENJA NA STABILNOST VAROVALNIH GOZDOV NAD GLAVNO CESTO GODOVIČ IDRIJA

VPLIV GOSPODARJENJA NA STABILNOST VAROVALNIH GOZDOV NAD GLAVNO CESTO GODOVIČ IDRIJA UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE Katja Kunc VPLIV GOSPODARJENJA NA STABILNOST VAROVALNIH GOZDOV NAD GLAVNO CESTO GODOVIČ IDRIJA DIPLOMSKO DELO

More information

Mirko Pak* REGIONALNA STRUKTURA OBJEKTOV OSKRBE V SR SLOVENIJI. 1. Uvod

Mirko Pak* REGIONALNA STRUKTURA OBJEKTOV OSKRBE V SR SLOVENIJI. 1. Uvod U'DK 911.3:38(497.12) =863 Mirko Pak* REGIONALNA STRUKTURA OBJEKTOV OSKRBE V SR SLOVENIJI 1. Uvod Oskrba sodi po svoji namembnosti v sam ožji vrh osnovnih funkcij človeškega življenja. Glede na to je ta

More information

Velikost in trend populacije sive vrane v Sloveniji Verzija 2,

Velikost in trend populacije sive vrane v Sloveniji Verzija 2, Velikost in trend populacije sive vrane v Sloveniji Verzija 2, 10.3.2010 Primož Kmecl & Tomaž Jančar DOPPS BirdLife Slovenia, Tržaška 2, Ljubljana, e-mail: primoz.kmecl@dopps.si, tomaz.jancar@dopps.si

More information

SLOVENSKO OMREŽJE NATURA 2000 V ŠTEVILKAH SLOVENIAN NATURA 2000 NETWORK IN NUMBERS

SLOVENSKO OMREŽJE NATURA 2000 V ŠTEVILKAH SLOVENIAN NATURA 2000 NETWORK IN NUMBERS VARSTVO NARAVE, 30 (2017) 99 126 SLOVENSKO OMREŽJE NATURA 2000 V ŠTEVILKAH 99 SLOVENIAN NATURA 2000 NETWORK IN NUMBERS Matej PETKOVŠEK Strokovni članek Prejeto/Received: 18. 8. 2016 Sprejeto/Accepted:

More information

PRESENT SIMPLE TENSE

PRESENT SIMPLE TENSE PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?

More information

OCENA UČINKOVITOSTI DELA PRI PONOVNEM MERJENJU STALNIH VZORČNIH PLOSKEV V GGE POLJANE

OCENA UČINKOVITOSTI DELA PRI PONOVNEM MERJENJU STALNIH VZORČNIH PLOSKEV V GGE POLJANE UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE Matija BENEDIČIČ OCENA UČINKOVITOSTI DELA PRI PONOVNEM MERJENJU STALNIH VZORČNIH PLOSKEV V GGE POLJANE DIPLOMSKO

More information

RAZPOREDITEV PREBIVALSTVA V SEVEROVZHODNI SLOVENIJI Z VIDIKA KRAJA BIVANJA IN KRAJA ZAPOSLITVE

RAZPOREDITEV PREBIVALSTVA V SEVEROVZHODNI SLOVENIJI Z VIDIKA KRAJA BIVANJA IN KRAJA ZAPOSLITVE RAZPOREDITEV PREBIVALSTVA V SEVEROVZHODNI SLOVENIJI Z VIDIKA KRAJA BIVANJA IN KRAJA ZAPOSLITVE Borut Belec * IZVLEČEK UDK 9113314.9(497.12-18) Članek analizira razmerje med Številom aktivnega prebivalstva

More information

Lesna biomasa. Okolju prijazen, obnovljiv vir energije

Lesna biomasa. Okolju prijazen, obnovljiv vir energije Lesna biomasa Okolju prijazen, obnovljiv vir energije Biomasa KAJ JE BIOMASA BIOMASA les in lesni ostanki, ostanki iz kmetijstva, nelesnate rastline uporabne za proizvodnjo energije, ostanki pri proizvodnji

More information

PRIMERJAVA SLOVENSKEGA PODJETNIŠKEGA OKOLJA S TUJINO. Vesna Jakopin

PRIMERJAVA SLOVENSKEGA PODJETNIŠKEGA OKOLJA S TUJINO. Vesna Jakopin PRIMERJAVA SLOVENSKEGA PODJETNIŠKEGA OKOLJA S TUJINO Povzetek Vesna Jakopin vesna.jakopin@gmail.com Raziskava slovenskega podjetniškega okolja v primerjavi s tujino je pokazala, da v Sloveniji podjetniško

More information

PANJEVSKI GOZDOVI NA ČEMŠENIŠKI PLANINI

PANJEVSKI GOZDOVI NA ČEMŠENIŠKI PLANINI UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE Aleš VOLF PANJEVSKI GOZDOVI NA ČEMŠENIŠKI PLANINI DIPLOMSKO DELO Univerzitetni študij COPPICE FOREST ON ČEMŠENIŠKA

More information

RAZVOJ POPULACIJ DIVJADI V SEVEROZAHODNI SLOVENIJI S POUDARKOM NA DIVJEM PRAŠIČU (Sus scrofa L.) IN JELENU (Cervus elaphus L.)

RAZVOJ POPULACIJ DIVJADI V SEVEROZAHODNI SLOVENIJI S POUDARKOM NA DIVJEM PRAŠIČU (Sus scrofa L.) IN JELENU (Cervus elaphus L.) UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE Iztok KOREN RAZVOJ POPULACIJ DIVJADI V SEVEROZAHODNI SLOVENIJI S POUDARKOM NA DIVJEM PRAŠIČU (Sus scrofa L.) IN

More information

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja)

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja) Seznam učbenikov za šolsko leto 2013/14 UMETNIŠKA GIMNAZIJA LIKOVNA SMER SLOVENŠČINA MATEMATIKA MATEMATIKA priporočamo za vaje 1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova

More information

OBILNA SNEŽNA ODEJA V SLOVENIJI Heavy snow cover in Slovenia

OBILNA SNEŽNA ODEJA V SLOVENIJI Heavy snow cover in Slovenia OBILNA SNEŽNA ODEJA V SLOVENIJI Heavy snow cover in Slovenia Gregor Vertačnik*, Mojca Dolinar** UDK 551.578.46(497.4) Povzetek Obilna snežna odeja zaradi svoje teže predstavlja eno od naravnih ujm v Sloveniji.

More information

STARANJA PREBIVALSTVA IN GEOGRAFSKI VIDIKI DOMOV ZA OSTARELE (PRIMERJAVA NOVO MESTO/KOPER)

STARANJA PREBIVALSTVA IN GEOGRAFSKI VIDIKI DOMOV ZA OSTARELE (PRIMERJAVA NOVO MESTO/KOPER) UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA HUMANISTIČNE ŠTUDIJE KOPER Nina Rifelj STARANJA PREBIVALSTVA IN GEOGRAFSKI VIDIKI DOMOV ZA OSTARELE (PRIMERJAVA NOVO MESTO/KOPER) DIPLOMSKO DELO Koper, 2012 UNIVERZA

More information

STANJE IN STANOVITNOST KRAJINSKIH GRADNIKOV NA OBMOČNIH ENOTAH KRANJ IN LJUBLJANA ZAVODA ZA GOZDOVE SLOVENIJE

STANJE IN STANOVITNOST KRAJINSKIH GRADNIKOV NA OBMOČNIH ENOTAH KRANJ IN LJUBLJANA ZAVODA ZA GOZDOVE SLOVENIJE UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE Gašper OKRŠLAR STANJE IN STANOVITNOST KRAJINSKIH GRADNIKOV NA OBMOČNIH ENOTAH KRANJ IN LJUBLJANA ZAVODA ZA GOZDOVE

More information

PREŽIVETVENA SPOSOBNOST LISTAVCEV NA POSEKAH V SESTOJIH ČRNEGA BORA (Pinus nigra Arnold) NA KRASU

PREŽIVETVENA SPOSOBNOST LISTAVCEV NA POSEKAH V SESTOJIH ČRNEGA BORA (Pinus nigra Arnold) NA KRASU UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE Andrej LUMBAR PREŽIVETVENA SPOSOBNOST LISTAVCEV NA POSEKAH V SESTOJIH ČRNEGA BORA (Pinus nigra Arnold) NA KRASU

More information

PROSTORSKA RAZŠIRJENOST, STRUKTURA IN DINAMIKA POPULACIJE SRNJADI (Capreolus capreolus L.) V SEVEROZAHODNI SLOVENIJI

PROSTORSKA RAZŠIRJENOST, STRUKTURA IN DINAMIKA POPULACIJE SRNJADI (Capreolus capreolus L.) V SEVEROZAHODNI SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE Peter RAZPET PROSTORSKA RAZŠIRJENOST, STRUKTURA IN DINAMIKA POPULACIJE SRNJADI (Capreolus capreolus L.) V SEVEROZAHODNI

More information

STATISTIKE LJUBLJANSKE BORZE MAREC 2017 LJUBLJANA STOCK EXCHANGE STATISTICS MARCH 2017

STATISTIKE LJUBLJANSKE BORZE MAREC 2017 LJUBLJANA STOCK EXCHANGE STATISTICS MARCH 2017 1.03.2017 2.03.2017 3.03.2017 6.03.2017 7.03.2017 8.03.2017 9.03.2017 10.03.2017 13.03.2017 14.03.2017 15.03.2017 16.03.2017 17.03.2017 20.03.2017 21.03.2017 22.03.2017 23.03.2017 24.03.2017 27.03.2017

More information

Sistem kazalcev za spremljanje prostorskega razvoja v Evropski uniji in stanje v Sloveniji

Sistem kazalcev za spremljanje prostorskega razvoja v Evropski uniji in stanje v Sloveniji Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Interdisciplinarni podiplomski študij prostorskega

More information

Gradivo pripravili Prepared by. Nelka Vertot Erika Žnidaršič Milena Ilić Darja Šter Janja Povhe Tanja Garvas

Gradivo pripravili Prepared by. Nelka Vertot Erika Žnidaršič Milena Ilić Darja Šter Janja Povhe Tanja Garvas Gradivo pripravili Prepared by Nelka Vertot Erika Žnidaršič Milena Ilić Darja Šter Janja Povhe Tanja Garvas CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 314(497.4)

More information

Marko Komac Napoved verjetnosti pojavljanja plazov z analizo satelitskih in drugih prostorskih podatkov

Marko Komac Napoved verjetnosti pojavljanja plazov z analizo satelitskih in drugih prostorskih podatkov Napoved verjetnosti pojavljanja plazov z analizo satelitskih in drugih prostorskih podatkov 2005, Geološki zavod Slovenije Izdal in založil Geološki zavod Slovenije Recenzenta Zoran Stančič in France Šušteršič

More information

RASTNE ZNAČILNOSTI BELEGA GABRA (CARPINUS BETULUS L.) NA DOLENJSKEM

RASTNE ZNAČILNOSTI BELEGA GABRA (CARPINUS BETULUS L.) NA DOLENJSKEM UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE Jaka MIRTIČ RASTNE ZNAČILNOSTI BELEGA GABRA (CARPINUS BETULUS L.) NA DOLENJSKEM DIPLOMSKO DELO (Univerzitetni

More information

GOZDNI PROSTOR: NAČRTOVANJE, RABA, NASPROTJA

GOZDNI PROSTOR: NAČRTOVANJE, RABA, NASPROTJA Gospodarjenje z gozdovi in načrtovanje 4 GOZDNI PROSTOR: NAČRTOVANJE, RABA, NASPROTJA Zbornik prispevkov Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek

More information

coop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE

coop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE obnovljen za prihodnje generacije IMPRESUM Fotografije Goran Šafarek, Mario Romulić, Frei Arco, Produkcija WWF Adria in ZRSVN, 1, 1. izvodov Kontakt Bojan Stojanović, Communications manager, Kontakt Magdalena

More information

STATISTIKE LJUBLJANSKE BORZE APRIL 2018 LJUBLJANA STOCK EXCHANGE STATISTICS APRIL 2018

STATISTIKE LJUBLJANSKE BORZE APRIL 2018 LJUBLJANA STOCK EXCHANGE STATISTICS APRIL 2018 03.04.2018 04.04.2018 05.04.2018 06.04.2018 09.04.2018 10.04.2018 11.04.2018 12.04.2018 13.04.2018 16.04.2018 17.04.2018 18.04.2018 19.04.2018 20.04.2018 23.04.2018 24.04.2018 25.04.2018 26.04.2018 30.04.2018

More information

NAVADNA AMERIŠKA DUGLAZIJA (Pseudotsuga menziesii (Mirb.) Franco) NA ZGORNJEM GORENJSKEM

NAVADNA AMERIŠKA DUGLAZIJA (Pseudotsuga menziesii (Mirb.) Franco) NA ZGORNJEM GORENJSKEM UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE Dejan KODRIČ NAVADNA AMERIŠKA DUGLAZIJA (Pseudotsuga menziesii (Mirb.) Franco) NA ZGORNJEM GORENJSKEM DIPLOMSKO

More information

Studia Forestalia Slovenica

Studia Forestalia Slovenica Studia Forestalia Slovenica 143 GOZD IN LES Slovenski gozd za Slovenijo www.gozdis.si www.sazu.si 1 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 630(497.4)(082)(0.034.2)

More information

Poročilo o prostorskem razvoju

Poročilo o prostorskem razvoju DIREKTORAT ZA PROSTOR, GRADITEV IN STANOVANJA Poročilo o prostorskem razvoju Sektor za strateški prostorski razvoj Datum: 14. april 2015 besedilo ni lektorirano II Poročilo o prostorskem razvoju Ljubljana,

More information

ZGRADBA IN RAZVOJ GOZDNIH EKOTOPOV V UDIN BORŠTU

ZGRADBA IN RAZVOJ GOZDNIH EKOTOPOV V UDIN BORŠTU UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE Polona HAFNER ZGRADBA IN RAZVOJ GOZDNIH EKOTOPOV V UDIN BORŠTU DIPLOMSKO DELO Univerzitetni študij Ljubljana,

More information

OCENA KRAJINSKE ZGRADBE IN GOZDNIH ROBOV NA KAMNIŠKO BISTRIŠKI RAVNI

OCENA KRAJINSKE ZGRADBE IN GOZDNIH ROBOV NA KAMNIŠKO BISTRIŠKI RAVNI UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE Rok RODE OCENA KRAJINSKE ZGRADBE IN GOZDNIH ROBOV NA KAMNIŠKO BISTRIŠKI RAVNI DIPLOMSKO DELO Visokošolski strokovni

More information

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO. Gabrijela Štesl

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO. Gabrijela Štesl UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO Gabrijela Štesl Maribor, oktober 2006 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRIMERJAVA UČINKOVITOSTI IN USPEŠNOSTI

More information

Monitoring izbranih ciljnih vrst metuljev v letu 2018

Monitoring izbranih ciljnih vrst metuljev v letu 2018 Monitoring izbranih ciljnih vrst metuljev v letu 2018 Monitoring izbranih ciljnih vrst metuljev v letih 2016, 2017 in 2018 (Program razvoja podeželja 2014 2020) Miklavž na Dravskem polju november 2018

More information

PRIMER UPORABE GlS-a V TOPOKLIMATSKI ANALIZI POKRAJINE ZA POTREBE VINOGRADNIŠTVA

PRIMER UPORABE GlS-a V TOPOKLIMATSKI ANALIZI POKRAJINE ZA POTREBE VINOGRADNIŠTVA PRIMER UPORABE GlS-a V TOPOKLIMATSKI ANALIZI POKRAJINE ZA POTREBE VINOGRADNIŠTVA Igor Ziberna UDK 634.8:91:681.3 Izvleček Za potrebe analize leg vinogradniških površin in spreminjanja vinogradniških površin

More information

ANALIZA PRISOTNOSTI VELIKIH ZVERI NA OBMEJNEM OBMO JU IN MOŽNOSTI ZA NJIHOVO ŠIRITEV V ITALIJO

ANALIZA PRISOTNOSTI VELIKIH ZVERI NA OBMEJNEM OBMO JU IN MOŽNOSTI ZA NJIHOVO ŠIRITEV V ITALIJO UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE Rok ERNE ANALIZA PRISOTNOSTI VELIKIH ZVERI NA OBMEJNEM OBMO JU IN MOŽNOSTI ZA NJIHOVO ŠIRITEV V ITALIJO DIPLOMSKO

More information

Gozdarski inštitut Slovenije. Večna pot 2, 1000 Ljubljana. Tel.: , Fax: REPUBLIKA SLOVENIJA. Mejnik 3

Gozdarski inštitut Slovenije. Večna pot 2, 1000 Ljubljana. Tel.: , Fax: REPUBLIKA SLOVENIJA. Mejnik 3 Gozdarski inštitut Slovenije Večna pot 2, 1000 Ljubljana Tel.: 01 2007800, Fax: 01 257 35 89 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO Poročilo

More information

LOVSKO PRIPOVEDNIØTVO

LOVSKO PRIPOVEDNIØTVO LOVEC Revija za lovstvo, lovsko kinologijo in varstvo narave Letnik XCV., øt. 5 maj veliki traven Lovec je z odločbo Ministrstva za kulturo RS, št. 61510-129-2009/8, od 6. 7. 2011 vpisan v razvid medijev

More information

STANDARDNO POROČILO O KAKOVOSTI

STANDARDNO POROČILO O KAKOVOSTI POPIS PREBIVALSTVA, GOSPODINJSTEV IN STANOVANJ 2002 STANDARDNO POROČILO O KAKOVOSTI Pripravili: Metka Zaletel Petra Ziherl Danilo Dolenc Ljubljana, 2004 Stran 1/45 KAZALO 1 UVOD... 3 2 SPLOŠNO O POPISU

More information

Poročne strategije v Indoneziji in Sloveniji

Poročne strategije v Indoneziji in Sloveniji UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Barbara Rupert Diplomsko delo Ljubljana, 2006 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Barbara Rupert Mentor: izr. prof. dr. Anton Kramberger Diplomsko

More information

Matjaž Jeršič* PRIMERJALNA ANALIZA SPLOŠNE IN TURISTIČNE RAZVITOSTI SLOVENSKIH OBClN. Turizem in regionalna neravnovesja

Matjaž Jeršič* PRIMERJALNA ANALIZA SPLOŠNE IN TURISTIČNE RAZVITOSTI SLOVENSKIH OBClN. Turizem in regionalna neravnovesja UDK 196.5.002.23:914.971.2 Matjaž Jeršič* PRIMERJALNA ANALIZA SPLOŠNE IN TURISTIČNE RAZVITOSTI SLOVENSKIH OBClN Turizem in regionalna neravnovesja V sklopu proučevanja problematike regionalnih razlik v

More information

22 TRANSPORT TRANSPORT

22 TRANSPORT TRANSPORT 22. NOVEMBER 2010 22 NOVEMBER 2010 št./no 26 22 TRANSPORT TRANSPORT št./no 3 PREGLED RAZVOJA LETALIŠKEGA PROMETA IN ZRAČNEGA PREVOZA, SLOVENIJA, 1992 2009 KONČNI PODATKI REVIEW OF THE DEVELOPMENT OF AIRPORT

More information

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M V1.0 VIF-NA-14-SI IZUM, 2006 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

THE REGIONALIZATION OF SLOVENIA REGIONALIZACIJA SLOVENIJE Drago Perko

THE REGIONALIZATION OF SLOVENIA REGIONALIZACIJA SLOVENIJE Drago Perko THE REGIONALIZATION OF SLOVENIA REGIONALIZACIJA SLOVENIJE Drago Perko Vast expanses of forest with occasional clearings in tandem with a diverse karstified landscape of sink holes, doline, uvalas, humps

More information

STRATEGIJA RAZVOJA OBČINE ŽALEC ZA OBDOBJE ANALIZA STANJA (DOKUMENTARNI DEL)

STRATEGIJA RAZVOJA OBČINE ŽALEC ZA OBDOBJE ANALIZA STANJA (DOKUMENTARNI DEL) STRATEGIJA RAZVOJA OBČINE ŽALEC ZA OBDOBJE 2014 2020 ANALIZA STANJA (DOKUMENTARNI DEL) Žalec, februar - september 2013 ANALIZA STANJA - VSEBINA: Uvodna pojasnila 0. Povzetek ključne ugotovitve analize

More information

ŠKODA OD DIVJEGA PRAŠIČA (Sus scrofa L.) V GORENJSKEM LOVSKO UPRAVLJAVSKEM OBMOČJU

ŠKODA OD DIVJEGA PRAŠIČA (Sus scrofa L.) V GORENJSKEM LOVSKO UPRAVLJAVSKEM OBMOČJU UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Barbara BALANČ ŠKODA OD DIVJEGA PRAŠIČA (Sus scrofa L.) V GORENJSKEM LOVSKO UPRAVLJAVSKEM OBMOČJU DIPLOMSKO DELO Univerzitetni študij Ljubljana,

More information

Gozdarski vestnik. Letnik 74, številka 9 Ljubljana, oktober 2016 ISSN UDK 630* 1/9. Leseno plavje v zgornjem toku Meže

Gozdarski vestnik. Letnik 74, številka 9 Ljubljana, oktober 2016 ISSN UDK 630* 1/9. Leseno plavje v zgornjem toku Meže Gozdarski vestnik Letnik 74, številka 9 Ljubljana, oktober 2016 ISSN 0017-2723 UDK 630* 1/9 Leseno plavje v zgornjem toku Meže Porušitvena erozija v občini Ajdovščina možnosti in omejitve uporabe lidarskih

More information

POMLADITVENA EKOLOGIJA SESTOJEV ČRNEGA BORA NA KRASU

POMLADITVENA EKOLOGIJA SESTOJEV ČRNEGA BORA NA KRASU UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE Sebastjan ŠIVIC POMLADITVENA EKOLOGIJA SESTOJEV ČRNEGA BORA NA KRASU MAGISTRSKO DELO Magistrski študij 2. stopnja

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POLONA MOHORIČ

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POLONA MOHORIČ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POLONA MOHORIČ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA DEJAVNIKOV REVŠČINE V PODSAHARSKI AFRIKI Ljubljana, september 2009

More information

Gravitacijski modeli stalnih selitev po izbranih državah Evrope

Gravitacijski modeli stalnih selitev po izbranih državah Evrope Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Univerzitetni program Geodezija, smer Prostorska

More information

RAZŠIRJENOST IN IZBOR HABITATA VELIKEGA SKOVIKA (Otus scops) NA ŠIRŠEM OBMOČJU KRASA

RAZŠIRJENOST IN IZBOR HABITATA VELIKEGA SKOVIKA (Otus scops) NA ŠIRŠEM OBMOČJU KRASA UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA Tina ŠUŠMELJ RAZŠIRJENOST IN IZBOR HABITATA VELIKEGA SKOVIKA (Otus scops) NA ŠIRŠEM OBMOČJU KRASA MAGISTRSKO DELO Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA

More information

ČASOVNE IN PROSTORSKE ZNAČILNOSTI TEMPERATURE TAL V SLOVENIJI

ČASOVNE IN PROSTORSKE ZNAČILNOSTI TEMPERATURE TAL V SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Mateja KOPAR ČASOVNE IN PROSTORSKE ZNAČILNOSTI TEMPERATURE TAL V SLOVENIJI MAGISTRSKO DELO Magistrski študij - 2. stopnja Ljubljana, 2015

More information

INŠTITUT ZA VAROVANJE ZDRAVJA REPUBLIKE SLOVENIJE

INŠTITUT ZA VAROVANJE ZDRAVJA REPUBLIKE SLOVENIJE INŠTITUT ZA VAROVANJE ZDRAVJA REPUBLIKE SLOVENIJE Ljubljana, marec 2010 ZDRAVJE V SLOVENIJI Izdajatelj: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Trubarjeva 2, Ljubljana Spletni naslov: www.ivz.si

More information

Analiza potreb po gasilskih avtolestvah v republiki Sloveniji

Analiza potreb po gasilskih avtolestvah v republiki Sloveniji Analiza potreb po gasilskih avtolestvah v republiki Sloveniji NALOGA ZA PRIDOBITEV ČINA VISOKI GASILSKI ČASTNIK Metod Gaber, dipl.inž.grad. višji gasilski častnik II. st. 1 KAZALO VSEBINE 2 UVOD NAMEN

More information

MNENJE PREBIVALCEV O VPLIVIH TURIZMA V ZGORNJEM POSOČJU

MNENJE PREBIVALCEV O VPLIVIH TURIZMA V ZGORNJEM POSOČJU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA ZAKLJUČNA STROKOVNA NALOGA VISOKE POSLOVNE ŠOLE MNENJE PREBIVALCEV O VPLIVIH TURIZMA V ZGORNJEM POSOČJU SUZANA HVALA IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisana Suzana

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO NATAŠA ZAKOJČ

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO NATAŠA ZAKOJČ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO NATAŠA ZAKOJČ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO DEMOGRAFSKI RAZVOJ POMURSKE REGIJE IN PROBLEM BEGA MOŽGANOV Ljubljana, avgust

More information

ŠKODA ZARADI NARAVNIH NESREČ V SLOVENIJI MED LETOMA 1991 IN 2008

ŠKODA ZARADI NARAVNIH NESREČ V SLOVENIJI MED LETOMA 1991 IN 2008 ŠKODA ZARADI NARAVNIH NESREČ V SLOVENIJI MED LETOMA 1991 IN 2008 DAMAGE CAUSED BY NATURAL DISASTERS IN SLOVENIA BETWEEN 1991 AND 2008 UDK 91:504.4(497.4)"1991/2008" Matija Zorn dr., ZRC SAZU, Geografski

More information

EKONOMSKI RAZVOJ IN POMEN USTVARJALNOSTI V POSAVSKI REGIJI

EKONOMSKI RAZVOJ IN POMEN USTVARJALNOSTI V POSAVSKI REGIJI UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO EKONOMSKI RAZVOJ IN POMEN USTVARJALNOSTI V POSAVSKI REGIJI Ljubljana, marec 2008 NINA PFEIFER IZJAVA Študentka Nina Pfeifer izjavljam, da sem avtorica

More information

XL! I (1970) SPREMEMBE У IZRABI ZEMLJIŠČA IN PRESLAJANJE KMEČKEGA PREBIVALSTVA V SLOVENIJI V ZADNJIH DVEH DESETLETJIH. Uvod

XL! I (1970) SPREMEMBE У IZRABI ZEMLJIŠČA IN PRESLAJANJE KMEČKEGA PREBIVALSTVA V SLOVENIJI V ZADNJIH DVEH DESETLETJIH. Uvod GEOGRAFSKI XL! I (1970) V E S T N I K Jakob Medved SPREMEMBE У IZRABI ZEMLJIŠČA IN PRESLAJANJE KMEČKEGA PREBIVALSTVA V SLOVENIJI V ZADNJIH DVEH DESETLETJIH Uvod V zadnjih dveh desetletjih je Slovenija

More information

POROČILO Monitoring populacij izbranih ciljnih vrst ptic na območjih Natura 2000 v letu 2018 in sinteza monitoringa

POROČILO Monitoring populacij izbranih ciljnih vrst ptic na območjih Natura 2000 v letu 2018 in sinteza monitoringa POROČILO Monitoring populacij izbranih ciljnih vrst ptic na območjih Natura 2000 v letu 2018 in sinteza monitoringa 2016-2018 pripravili: Katarina Denac, Tomaž Jančar, Luka Božič, Tomaž Mihelič, Urša Koce,

More information

CJENIK APLIKACIJE CERAMIC PRO PROIZVODA STAKLO PLASTIKA AUTO LAK KOŽA I TEKSTIL ALU FELGE SVJETLA

CJENIK APLIKACIJE CERAMIC PRO PROIZVODA STAKLO PLASTIKA AUTO LAK KOŽA I TEKSTIL ALU FELGE SVJETLA KOŽA I TEKSTIL ALU FELGE CJENIK APLIKACIJE CERAMIC PRO PROIZVODA Radovi prije aplikacije: Prije nanošenja Ceramic Pro premaza površina vozila na koju se nanosi mora bi dovedena u korektno stanje. Proces

More information

REKREACIJSKA VLOGA GOZDOV V BOHINJU

REKREACIJSKA VLOGA GOZDOV V BOHINJU UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE Lucija ODAR REKREACIJSKA VLOGA GOZDOV V BOHINJU MAGISTRSKO DELO Magistrski študij 2. stopnja Ljubljana, 2014 UNIVERZA

More information

A.2.7. Hydrogeological investigations for improvement of conceptual model

A.2.7. Hydrogeological investigations for improvement of conceptual model Improved Management of Contamin ated Aqui fers by Integration of Source Tracking, Monitoring Tools and Decision Strategies A.2.7. Hydrogeological investigations for improvement of conceptual model Final

More information

Mirko Pak* GEOGRAFSKI ELEMENTI SOCIALNEGA V MESTNEM PROSTORU

Mirko Pak* GEOGRAFSKI ELEMENTI SOCIALNEGA V MESTNEM PROSTORU UDK 911.002.23:323.38 + 711.28:914.971.2 Mirko Pak* GEOGRAFSKI ELEMENTI SOCIALNEGA V MESTNEM PROSTORU RAZLIKOVANJA Mesto je prostor najmočnejše koncentracije človekovih dejavnosti in kot tako je tudi prostor

More information

MEJE KAPITALISTIČNEGA RAZVOJA Z VIDIKA NARAVNEGA OKOLJA

MEJE KAPITALISTIČNEGA RAZVOJA Z VIDIKA NARAVNEGA OKOLJA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MEJE KAPITALISTIČNEGA RAZVOJA Z VIDIKA NARAVNEGA OKOLJA Ljubljana, julij 2006 JANA PAVLIČ IZJAVA Študentka Jana Pavlič izjavljam, da sem avtorica

More information

Zbornik gozdarstva in lesarstva 73, s GROWTH CHARACTERISTICS OF COMMON ASH (Fraxinus excelsior L.) IN SLOVENIA

Zbornik gozdarstva in lesarstva 73, s GROWTH CHARACTERISTICS OF COMMON ASH (Fraxinus excelsior L.) IN SLOVENIA Zbornik gozdarstva in lesarstva 73, s. 63-88 GDK: 176.1 Fraxinus excelsior L.+11:522.3:523.1:531(045) Prispelo / Recieved: 19.4.2004 Sprejeto / Accepted: 20.5.2004 Izvirni znanstveni članek Original scientific

More information

RAZVOJ KONCEPTA UČEČE SE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI

RAZVOJ KONCEPTA UČEČE SE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI REPUBLIKA SLOVENIJA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA Magistrsko delo RAZVOJ KONCEPTA UČEČE SE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI Kandidat: Dejan Kelemina, dipl.oec, rojen leta, 1983 v kraju Maribor

More information

Intranet kot orodje interne komunikacije

Intranet kot orodje interne komunikacije UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Intranet kot orodje interne komunikacije Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Mentorica:

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE. Gregor KOŽELJ

UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE. Gregor KOŽELJ UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE Gregor KOŽELJ SPREMLJANJE KOZLIČKOV RODU MONOCHAMUS (COL.: CERAMBYCIDAE) V KE ČRNI VRH KOT PRENAŠALCEV KARANTENSKE

More information

MESTNA NASELJA V REPUBLIKI SLOVENIJI, URBAN SETTLEMENTS IN THE REPUBLIC OF SLOVENIA, 2003

MESTNA NASELJA V REPUBLIKI SLOVENIJI, URBAN SETTLEMENTS IN THE REPUBLIC OF SLOVENIA, 2003 2 URBAN SETTLEMENTS IN THE REPUBLIC OF SLOVENIA, 2003 GRADIVO SO PRIPRAVILI: MATERIAL PREPARED BY: dr. Branko Pavlin Aleksandar Milenković Simona Klasinc Barbara Grm Izdelava kart: Gregor Sluga Tabele

More information

2 UPRAVNA TERITORIALNA RAZDELITEV ADMINISTRATIVE TERRITORIAL STRUCTURE

2 UPRAVNA TERITORIALNA RAZDELITEV ADMINISTRATIVE TERRITORIAL STRUCTURE 12. MAREC 2012 12 MARCH 2012 št./no 3 2 UPRAVNA TERITORIALNA RAZDELITEV ADMINISTRATIVE TERRITORIAL STRUCTURE št./no 1 TERITORIALNE ENOTE IN HIŠNE ŠTEVILKE, SLOVENIJA, 2011 KONČNI PODATKI TERRITORIAL UNITS

More information

PROBLEMATIKA LOVSTVA, GOZDARSTVA IN KMETIJSTVA V NARODNIH IN KRAJINSKIH PARKIH

PROBLEMATIKA LOVSTVA, GOZDARSTVA IN KMETIJSTVA V NARODNIH IN KRAJINSKIH PARKIH UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA ZOOTEHNIKO Vesna MEDEN PROBLEMATIKA LOVSTVA, GOZDARSTVA IN KMETIJSTVA V NARODNIH IN KRAJINSKIH PARKIH DIPLOMSKI PROJEKT Visokošolski strokovni študij

More information

EU NIS direktiva. Uroš Majcen

EU NIS direktiva. Uroš Majcen EU NIS direktiva Uroš Majcen Kaj je direktiva na splošno? DIREKTIVA Direktiva je za vsako državo članico, na katero je naslovljena, zavezujoča glede rezultata, ki ga je treba doseči, vendar prepušča državnim

More information

SKUPINA ŽOGICE Starost: 4 6 let Vzgojiteljica : Jožica Kenig Pomočnica vzgojiteljice: Nataša Gabršček

SKUPINA ŽOGICE Starost: 4 6 let Vzgojiteljica : Jožica Kenig Pomočnica vzgojiteljice: Nataša Gabršček SKUPINA ŽOGICE Starost: 4 6 let Vzgojiteljica : Jožica Kenig Pomočnica vzgojiteljice: Nataša Gabršček GROUP»SMALL BALLS«Age: 4-6 years Nursery teacher: Jožica Kenig Nursery teacher assistant: Nataša Gabršček

More information

ANALIZA NAGRAJEVANJA MANAGERJEV V ZAPRTIH DRUŽBAH V SLOVENIJI

ANALIZA NAGRAJEVANJA MANAGERJEV V ZAPRTIH DRUŽBAH V SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA SKUPINSKO MAGISTRSKO DELO ANALIZA NAGRAJEVANJA MANAGERJEV V ZAPRTIH DRUŽBAH V SLOVENIJI Ljubljana, september 2014 MAŠA MADON META MESTNIK IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj

More information

ŽIVALSKI PRIIMKI ODSEV OSEBNIH IN NARODOVIH ZNAČAJSKIH LASTNOSTI

ŽIVALSKI PRIIMKI ODSEV OSEBNIH IN NARODOVIH ZNAČAJSKIH LASTNOSTI I. gimnazija v Celju Kajuhova 2, 3000 ŽIVALSKI PRIIMKI ODSEV OSEBNIH IN NARODOVIH ZNAČAJSKIH LASTNOSTI AVTORICA: Petrisa Čanji, 2.e MENTOR: dr. Anton Šepetavc, prof. ŠOLSKO LETO: 2015/2016 PODROČJE: slovenščina

More information

OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA

OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA OSNUTEK 21. JULIJ 2015 Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana Številka: 842-27/2014- -DGZR Datum: julij 2015 OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA Verzija 1.0 ORGAN ODGOVORNA OSEBA/PODPIS IZDELAL IN USKLADIL/SKRBNIK URSZR

More information

ENOTNA DAVČNA STOPNJA

ENOTNA DAVČNA STOPNJA Univerza v Mariboru Ekonomsko-poslovna fakulteta Maribor DIPLOMSKO DELO ENOTNA DAVČNA STOPNJA Študent: Sandi Kolar Naslov: Marija Dobje 13a Številka indeksa: 81582200 Redni študij Program: univerzitetni

More information

PARTNERSKI SPORAZUM med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje

PARTNERSKI SPORAZUM med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje PARTNERSKI SPORAZUM med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2014 2020 CCI 2014SI16M8PA001 28. julij 2014 10. julij 2014 - na šesti redni seji podano soglasje Sveta Kohezijske regije Zahodna Slovenija

More information

Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije

Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije Univerza na Primorskem Fakulteta za management 1 Dr. Cene Bavec Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije (nelektorirana delovna verzija) Koper, marec 2004 2 1. UVOD...3

More information

ACTA BIOLOGICA SLOVENICA LJUBLJANA 2010 Vol. 53, [t. 1: 47 54

ACTA BIOLOGICA SLOVENICA LJUBLJANA 2010 Vol. 53, [t. 1: 47 54 ACTA BIOLOGICA SLOVENICA LJUBLJANA 2010 Vol. 53, [t. 1: 47 54 Modeling potential effects of brown bear kleptoparasitism on the predation rate of Eurasian lynx Modeliranje možnih vplivov kleptoparazitizma

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE. Anica SIMČIČ

UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE. Anica SIMČIČ UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE Anica SIMČIČ VPLIV RABE TAL NA POJAVLJANJE URBANIH TOPLOTNIH OTOKOV V SLOVENIJI MAGISTRSKO DELO Magistrski študij

More information

Avtorja: Aleš Stele in Irena Žaucer. Fotografija na naslovnici: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

Avtorja: Aleš Stele in Irena Žaucer. Fotografija na naslovnici: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje Avtorja: Aleš Stele in Irena Žaucer Fotografija na naslovnici: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje Publikacija je na voljo na spletnem naslovu: www.stat.si/pub.asp Informacije daje Informacijsko središče:

More information

2 ZDRAVSTVENO STANJE PREBIVALSTVA

2 ZDRAVSTVENO STANJE PREBIVALSTVA 2 ZDRAVSTVENO STANJE PREBIVALSTVA 2.4 OBOLEVNOST 2.4.2 RAK Leta 2013 je v Sloveniji na novo za rakom zbolelo 13.717 ljudi, umrlo pa 6.071 ljudi. Konec decembra 2013 je živelo 94.073 ljudi, ki jim je bila

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Janškovec Sodobne dileme in priložnosti ustvarjalnega gospodarstva Diplomsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja

More information

KAKO LAHKO Z MINIMALNIMI ORGANIZACIJSKIMI UKREPI IZBOLJŠAMO VARNOST VODNIH PREGRAD V SLOVENIJI

KAKO LAHKO Z MINIMALNIMI ORGANIZACIJSKIMI UKREPI IZBOLJŠAMO VARNOST VODNIH PREGRAD V SLOVENIJI Nina HUMAR * doc. dr. Andrej KRYŽANOWSKI ** - 172 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA KAKO LAHKO Z MINIMALNIMI ORGANIZACIJSKIMI UKREPI IZBOLJŠAMO VARNOST VODNIH PREGRAD V SLOVENIJI POVZETEK V letu 2012 je bil

More information

ZMANJŠEVANJE IN OBVLADOVANJE ZALOG

ZMANJŠEVANJE IN OBVLADOVANJE ZALOG B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Logistično inženirstvo Modul: Poslovna logistika ZMANJŠEVANJE IN OBVLADOVANJE ZALOG Kandidatka: Mojca Tehovnik Mentor: mag. Dragan Marić, univ. dipl. inž. tehnol. prom.

More information

EKONOMSKO VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV LOVRENŠKIH JEZER

EKONOMSKO VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV LOVRENŠKIH JEZER 8/3/2011 EKONOMSKO VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV LOVRENŠKIH JEZER Izdelovalec: Actum, d.o.o. Verovškova 60 1000 Ljubljana Direktor: Miha Marinšek Naročnik: Zavod Republike Slovenije za varstvo narave

More information