129/130. Specializirana revija za trajnostni razvoj

Transcription

1 Specializirana revija za trajnostni razvoj 129/130 embalaža okolje logistika Nives Kropivšek: Zmagovalna kombinacija naravni proizvod, odlično oblikovanje, unikatna embalaža EU določa: vsak nov proizvod bo v krožnem gospodarstvu Pri odpadni embalaži še kar zamude, je za vse res kriv le sistem? Najboljše razpoložljive tehnologije (BAT): Dr. Darko Drev: Okoljevarstvena birokracija premalo pozna smernice BAT, stroka odrinjena dr. Andraž Legat: Kažipot za prehod v krožno gospodarstvo je pristop od zgoraj navzdol Robi Košir: Prednost daje specializacija logističnih storitev z avtomatizacijo Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

2 Zakaj smo člani Zelenega omrežja? ker nam ni vseeno, kaj delamo z naravo na srečanjih spoznavamo ljudi, ki mislijo enako omogoča prepoznavnost in povezovanje»člani Zelenega omrežja smo predvsem zaradi tega, ker nam ni vseeno, kaj delamo z naravo, ki nas obdaja. Članstvo nam omogoča promocijo našega dela, hkrati pa lahko tudi mi spremljamo, kaj delajo drugi na področju okolja. Revija EOL je ena tistih strokovnih revij, ki je zelo zanimiva za dijake in nas zaposlene. Zanimajo nas predvsem kratke novice o novostih s področja okolja in nove embalaže ter vse, kar je povezano z reševanjem problematike onesnaževanja narave. Zanimiva se nam zdi tudi rubrika Ekošola sprašuje, stroka odgovarja.«simon Gračner, Biotehniška šola Maribor»živim v Kranju. Po desetih minutah peš hoje sem že sredi gozda, kjer se včasih le nekaj deset metrov od mene zaustavi srna in me zvedavo gleda. Vsak dan znova sem hvaležen, da živim v najlepši deželi na svetu. Rad bi še dolgo užival v lepotah slovenske narave. Predvsem pa bi rad, da bi bili tudi moji otroci in kasneje vnuki deležni čistega zraka, odlične pitne vode iz domače pipe in prečudovite simfonije zvokov narave. Zato sem vesel, da je tudi družba Renault Nissan Slovenija del Zelenega omrežja Slovenije. Na srečanjih spoznavam ljudi, ki mislijo enako. Ljudi, ki jim ni vseeno, kaj delamo z okoljem danes in kakšna bo zaradi našega življenja narava jutri. Zelenemu omrežju Slovenije ni vseeno. Zato smo z njimi tudi mi!«rok Istenič, Renault Nissan Slovenija»V naravi je vse med seboj povezano in deluje v najvišje dobro celega Planeta. Zeleno omrežje je zame kot direktorici podjetja ENjO Slovenija pomembno za prepoznavnost, za povezovanje in delovanje v Sloveniji. Zeleno, odgovorno se nenehno učimo, prilagajamo in povezujemo vsi, saj sta zavedanje in informiranost ključni za razvoj in obstoj naravne, čiste in zdrave Slovenije. Moja osebna želja je, da te trajnostne, naravne in otipljive informacije vseh nas iz Zelenega omrežja razširimo v vsak kotiček Slovenije, v najvišje dobro celote.«alenka Kügerl, ENJO Slovenija kontakt: t: e: zeleno-omrezje@zelenaslovenija.si postanite član Zelenega omrežja! Pridružite se več kot 300 podjetjem, inštitutom, občinam, izobraževalnim ustanovam, komunalnim podjetjem in drugim, ki soustvarjajo zelene zgodbe za zeleno Slovenijo! Več o Zelenem omrežju na pridružite se! Promocija Fit media d.o.o., kidričeva ulica 25, Celje t: 03/ e: info@fitmedia.si

3 Zgodba o neprevzeti odpadni embalaži nekoliko drugače Neapeljskega scenarija v Sloveniji bržčas ne bo. Tako lahko razumemo odgovore družb za ravnanje z odpadno embalažo, potem ko so sprejele čez noč spremenjena okoljevarstvena dovoljenja z zapovedjo, da morajo prevzeti vso odpadno embalažo, ki se je nakopičila v zbirnih centrih in v skladiščih ali na prostem pri komunalnih podjetjih. MOP pojasnjuje - spremembe okoljevarstvenih dovoljenj pijejo vodo. Torej, da pravni temelji niso trhli. Zelena Slovenija potemtakem lahko pričakuje, da je ne bo zadušilo več tisoč ton odpadne embalaže. Ali res? Interseroh bo namreč prevzel le toliko embalaže, kot jo dajo na trg njihovi zavezanci. Po njihovem mnenju je sprememba OVD nezakonita in so se pritožili, a odločitve sodišča še niso dočakali. ARSO jih je namreč že lani hotel prisiliti, da prevzemajo tudi tisti del embalaže, za katero ni plačana embalažnina. Interseroh ne popušča. Družba Recikel z največjim tržnim deležem pa molči. Praviloma v anketah ne sodeluje. Kot da ne čuti odgovornosti in zavez do javnosti. In to pri odpadkih, ki so v Sloveniji že desetletje upravičeno paradna okoljska tema. S krožnim gospodarstvom pa zelo vroča. Ali bo novi zakon o varstvu okolja naložil deležnikom, ki so med nosilci sistema za odgovorno ravnanje z odpadki, to je viri, tudi zaveze, kaj mora javnost zvedeti o njihovem poslovanju in izpolnjevanju dogovorjenih ciljev? novi zakon o varstvu okolja se odmika. A Zakonodajalec je realen in ga obljublja prihodnje leto. Povsem drugače je z luknjami v sistemu ravnanja z odpadno embalažo. Zamaške lahko zdaj, vsaj kot kratkoročni ukrep, ponudi z urgentno odločbo, da plača embalažnino vsako podjetje, ki daje na trg odpadno embalažo. Računsko sodišče RS je objavilo podatek, da je embalažnina plačana le za 46,8 % odpadne embalaže. Razliko mora nekdo pokriti. Sheme upravičeno zahtevajo, naj v sistemu ne bo izjem. Res. Zakaj so podjetja, ki ustvarijo na leto manj kot 15 ton embalaže, oproščena embalažnine? Katero slovensko gospodinjstvo lahko na ekološkem otoku ali pred vrati hiše odloži odpadke in za odvoz komunalcu ničesar ne plača? Zaposleni v manjših podjetjih torej nimajo stroškov z odpadno embalažo, v domačem gospodinjstvu pa jih nobena uredba ali izvedbeni akt ne odvezuje plačila. Sedanja logika zakonodajalca je skregana s starimi in novimi načeli, kaj je razširjena odgovornost proizvajalcev izdelkov. V Nacionalnem programu varstva okolja 2030 piše takole: Pravna ali fizična oseba, ki razvija, izdeluje, predeluje, obdeluje, prodaja ali uvaža izdelke, za katere velja razširjena odgovornost proizvajalcev (proizvajalec izdelkov), mora deloma ali v celoti zagotoviti takšno ravnanje z izdelki in z odpadki, ki nastanejo po uporabi teh izdelkov, da se spodbujajo ponovna uporaba ter preprečevanje odpadkov in njihova predelava Nihče v zeleni Sloveniji, če hočemo zeleno ohranjati kot našo konkurenčno prednost, ne more z ramen stresti odgovornosti za smetenje okolja in jo odložiti na sosedovo dvorišče. Prav tako ne more nihče zamižati na eno oko, ko prebere podatek, da se znižuje delež ločeno zbranih frakcij pri komunalnih odpadkih in zmanjšuje delež reciklabilnih materialov v odpadni embalaži. Zdaj jih je le še okrog 30 do 35 %. Nič naj nas ne tolaži, če v Evropi pri plastičnih izdelkih ni boljše. Raje zdaj, ko je embalažna Pandorina skrinja vnovič na široko odprta, izpostaviti, kaj naj se spremeni takoj in kaj v nekaj modrih korakih jutri. Tudi v morebitni vzpostavitvi novega sistema ravnanja z odpadno embalažo, če ne gre drugače. Izpostaviti zato, da se spet ne zapostavi ali odloži. MOP lahko takoj odpravi sistemsko napako oziroma izjeme. Hkrati z vsemi udeleženci v sistemu, ki jih hranijo seveda različni poslovni interesi, dogovori, kaj naj bo konkretna vsebina transparentnosti sistema in katera nihanja na trgu surovin lahko najbolj odpirajo rane v sistemu. Ki sicer kot celota ne more ubežati od odgovornosti za učinkovito rabo virov v Sloveniji. Zdi se, kot da so se glavni akterji v sistemu utrdili na okopih bolj zaradi poslovnih kot okoljskih interesov, čeprav se rja v sistemu že pozna pri zadnji uri odpadka. Kaj bodo storile družbe za ravnanje z odpadno embalažo, kaj centri za ravnanje z odpadki in kaj komunalna podjetja, da bo industrija iz odpadkov lahko kreirala več novih proizvodov? To je izziv za vse stebre v sistemu, ne le za MOP. Pesnica Bina Štampe Žmavc, letošnja dobitnica zlatnika poezije, verjame, da imajo otroci»oči, ki vidijo dušo stvari«. Morda nam nekaj tega pogleda manjka pri ravnanju z odpadno embalažo. Uvodnik Jože Volfand, glavni urednik EOL 129/130 3 Uvodnik foto: Rok Tržan

4 129/130 4 EOL Impresum Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za trajnostni razvoj Izdala in založila: Fit media d.o.o., Celje Glavni urednik: Jože Volfand Odgovorna urednica: mag. Vanesa Čanji Oblikovanje, prelom in grafična priprava: Fit media d.o.o. Tisk: Eurograf Oglasno trženje: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel.: 03/ , e-naslov: info@fitmedia.si Uredniški odbor: mag. Katja Buda (ARSO), Brigita Šarc (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), Anja Kocjančič (Petrol d.d.), Janez Matos (Ekologi brez meja), Marko Omahen (Omaplast), Petra Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), mag. Andrej Rihter (Pošta Slovenije), mag. Emil Šehič (Zeos), Matjaž Ribaš (SID banka, d.d., Ljubljana), dr. Marko Likon (Insol) Uredniški odbor za strokovne prispevke: dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Franc Lobnik (Biotehniška fakulteta), mag. Tomaž Požrl (Biotehniška fakulteta) Celje, Naklada izvodov Revija je brezplačna. Tiskano na okolju prijaznem papirju. Kontakt za informacije: T: 03/ E: info@zelenaslovenija.si W: Partnerja pri izdajanju revije EOL: Fakulteta za logistiko Gorenje Surovina d.o.o. Vsebina 5 Novosti 8 Na Regpaku med zmagovalci embalaža slovenskega proizvajalca 10 Zmagovalna kombinacija naravni proizvod, odlično oblikovanje, unikatna embalaža 12 Želijo več prijav, pogrešajo razvojno in kapitalsko močna podjetja 15 Naravna mineralna voda Dana v inovativni Tetra Pak embalaži 23 Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja 24 Zmanjšajmo uporabo plastičnih nosilnih vrečk 26 Pametna omrežja predstavljajo nadgradnjo obstoječega sistema 30 Nujna strateška odločitev o termični izrabi odpadkov 34 Mešani komunalni odpadki kot vir alternativnega goriva 36 EU določa vsak nov proizvod bo v krožnem gospodarstvu sebina 40 Pri odpadni embalaži še kar zamude, je za vse res kriv le sistem? 47 Izjava družbe za ravnanje z odpadno embalažo Dinos 48 Slovenija bo težko dosegla cilje, nujna sprememba zakonodaje 50 Odpadki vroči, obnovo potrebujejo vodovodni objekti in kanalizacija 52 Gospod Zamašek ne počiva, zbral jih je že več kot 40 ton 54 Degradirana območja ena glavnih priložnosti za razvoj novih dejavnosti 56 Projekt GreenS - proces uspešne institucionalizacije zelenih javnih naročil 57 V gradbeništvu boljši časi, trg se prebuja, a ni mladega kadra 58 Kažipot za prehod v krožno gospodarstvo je pristop od zgoraj navzdol 60 Naravna svetloba je zdravilo in poživilo, pomaga tudi pri matematiki 62 Okoljevarstvena birokracija premalo pozna smernice BAT, stroka odrinjena 64 Premaze na osnovi topil zamenjujejo okolju prijaznejši premazi na vodni osnovi 66 Neslišni ne bodo, potrošnik naj bo pozoren na energetsko nalepko 68 Z zniževanjem teže plastenk zmanjšujejo porabo PET materiala, zahtevni do dobaviteljev 70 Okoljskih in podnebnih tveganj več, zavarovalni trg se prilagaja 72 Prednost daje specializacija logističnih storitev z avtomatizacijo 74 Elektromobilnost je tehnološka novost in priložnost za slovensko industrijo 76 Z zagotavljanjem kibernetske varnosti do večje varnosti v prometu Pokrovitelj 129/130. številke:

5 Novosti Kratko, zanimivo Pladnji za zdrave prigrizke v obliki šap Tematski pladnji PAW Patrol s prigrizki so se izkazali za priljubljene pri otrocih in starših, zahvaljujoč zdravi vsebini in zanimivem pakiranju, ki ga je navdihnila Nickelodeonova hit animirana predšolska predstava. Novo partnerstvo podjetja Crunch Pak z blagovno znamko za otroke Nickelodeon, je zahtevalo novo embalažo za zdrave prigrizke, ki bi se izkazali na prodajnih policah in se dobro ujemali s promocijsko blagovno znamko. Da bi zadovoljili potrebe podjetja Crunch Pak, so pri podjetju Sonoco dostavili risbe in prototipe trde plastike za testiranje pred nujnim rokom kupca. Prilagojeni pladenj je bil končno proizveden za 20 % hitreje kot običajno, prigrizki pa so bili tako od koncepta do prodajnih polic v kratkih štirih mesecih. Glava za tisk ne bo več za enkratno uporabo Podjetji Xaar in OEM, MapleJet se podajata na pot kakovosti in trajnosti kodiranja in označevanja na valovite škatle z industrijsko brizgalno tiskalno glavo Xaar 502 GS15 O. TIJ (Thermal Inkjet) tiskalne glave, ki se uporabljajo za kodiranje in označevanje na valovite škatle, so za enkratno uporabo. V dvoletnem obdobju to lahko pomeni odstranitev več kot 650 kartuš za tiskalne glave (v tipičnem primeru uporabe), ki prekomerno porabljajo vire, čas in denar za zamenjavo. Industrijski dizajn tiskalne glave Xaar 502 GS15 O to bistveno spremeni in zagotavlja, da tiskalnik MapleJet uporablja le eno tiskalno glavo v enakem obdobju in dalj (ker brizgalne tiskalniške glave Xaar niso za enkratno uporabo), kar znatno zmanjša vpliv na okolje pri kodiranju in označevanju na valovite škatle. Tiskalna glava Xaar 502 GS15 O omogoča znatno povečanje višine tiskanja v primerjavi s tiskanimi glavami TIJ, pri čemer je na voljo največja višina tiskanja 70 mm na do 180 dpi. Tiskalnik MapleJet ProDigit 70 je s svojo primernostjo za porozne podlage sposoben tiskati z maksimalno hitrostjo 58 metrov na minuto in zagotavlja kakovostne kode za najhitrejša proizvodna okolja. Tiskalnik MapleJet ProDigit 70 je na voljo s sistemom za črnilo 500 ml in bo kmalu ponudil litrsko rešitev za brizgalne črnilne sisteme, kar pomeni, da se intervencijski poseg operaterja bistveno zmanjša. Njen navijalski modul zagotavlja kakovost tiskanja na proizvodnih linijah, kjer dosledno umeščanje izdelkov ni mogoče vedno doseči. Embalaža opozori, kdaj bo hrani potekel rok uporabe S svetovnimi viri, ki jim grozi izčrpanost, je nujno, da se izognemo zavrženi hrani. Startup Ovie iz Chicaga opozarja uporabnike, kdaj bo hrani potekel rok. To naredi z embalažo, ki uporablja pametno tehnologijo. Embalaža Ovie je opremljena s pametno oznako za hladilnik. Ta oznaka spreminja barvo, da pove, ali je hrana še vedno dobra. Zelena, ko je še sveža, rumena, ko se približuje izteku, in rdeča, ko je ni varno jesti. Oznake so zelo preproste in enostavne za uporabo. Uporabniki morajo le pritisniti gumb na SmartTag in povedati Alexi (računalniški glas), kakšno hrano shranjujejo. Če uporabniki nimajo pametnega domačega zvočnika, lahko vnesejo hrano v aplikacijo Ovie. Oznaka dela z zbiranjem podatkov o datumih poteka hrane. To določa, kako dolgo bo hrana sveža in začne se odštevanje na SmartTag. Po polovici preteka določenega časovnega obdobja oznaka pošlje na pametni telefon obvestilo. Uporabniki lahko prilagodijo svoje nastavitve trajanja hrane v mobilni aplikaciji. Poleg tega aplikacija pošilja uporabnikom ideje o receptu za uporabo hrane, ki jo imajo v hladilniku. Trenutno je na Kickstarterju na voljo več izdelkov Ovie. Vsebina, posnetek in povezava so na voljo za prednaročila, ki jih je treba razdeliti januarja Lidl gradi nov logistični center v Arnovskem gozdu Iz leve: župan občine Žalec Janko Kos, generalni direktor Lidl Slovenija Gregor Kosi, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek ob polaganju temeljnega kamna. Gregor Kosi, generalni direktor družbe Lidl Slovenije je ob začetku gradnje logističnega centra v poslovni coni v Arnovskem gozdu v Žalcu napovedal, da se dogovarjajo še o večjem logističnem centru v Ljubljani. A že objekt v Žalcu bo stal na kvadratnih metrih, takšna bo velikost njihovega modularnega skladišča. Lidl, ki je del nemške trgovske mreže, se je odločil za zeleno gradnjo, saj bodo na streho namestili sončno elektrarno. Celotna naložba je vredna 70 milijonov evrov, investitor pa jo uvršča med najsodobnejše objekte v Evropi. Lidl je svojo mrežo v Sloveniji zelo razširil, zdaj šteje že 52 trgovin. Za distribucijo blaga potrebuje večje skladiščne zmogljivosti. Gradnjo naj bi končali v drugi polovici leta Dolenjska načrtuje obrat za obdelavo odpadkov Dolenjske in belokranjske občine nameravajo, če bodo občinski sveti do konca septembra sprejeli ustrezne odloke, ustanoviti javno podjetje Cero DBK, ki naj bi prevzelo gradnjo obrata MBO na Leskovcu v novomeški občini. Obrat mehansko-biološke obdelave bi lahko zagotovil obdelavo ton odpadkov na leto. Tehnologija bi omogočila biološko stabilizacijo odpadkov in kompostiranje. Naložba naj bi stala 4,6 milijona evrov. V Sloveniji je sicer dovolj kapacitet za obdelavo odpadkov, pa tudi kohezijskih sredstev za te naložbe ni več. Občine bi naj sofinancirale naložbo glede na število prebivalcev in količino komunalnih odpadkov. Kakor je znano, na Dolenjskem pred leti ni bila realizirana naložba v drugo fazo Centra za ravnanje z odpadki (CEROD 2), zato zaradi neplačanih opravljenih del za pripravo naložbe nekateri izbrani izvajalci tožijo novomeško občino. Novomeški Cerod vozi odpadke v obdelavo v ljubljansko Snago. EOL 129/130 5 Fotografije: arhiv proizvajalcev

6 129/130 6 EOL Kratko, zanimivo Sejem FachPack Med 25. in 27. septembrom 2018 bo v Nürnbergu v Nemčiji evropski sejem pakiranja, procesov in tehnologije FachPack razstavljavcev bo predstavilo izdelke in storitve pakiranja za industrijske in potrošniške dobrine. Na ogled bodo embalažni materiali, pripomočki, pakirni stroji, tehnologija za označevanje, tisk embalaže, notranja in pakirna logistika ter logistične storitve. FachPack se bo tokrat predstavil v sveži obliki z novo identiteto»tomorrow begins when you create it«(jutri se začne, ko ga ti ustvariš). FachPack obiščejo obiskovalci in strokovnjaki z vseh sektorjev, ki iščejo embalažne in pakirne rešitve, kot so prehrambna, farmacevtska, kozmetična, kemična, avtomobilska industrija in drugi. Več o sejmu si lahko pogledate na Na divjih odlagališčih največ gradbenih odpadkov Na nedavnem strokovnem posvetu»ali so divja odlagališča še vedno problem?«, pripravili so ga Ekologi brez meja kot del akcije Očistimo Slovenijo 2018, so bila v ospredju divja odlagališča kot ena izmed oblik okoljskega kriminala. Ekologi brez meja tako nadaljujejo s sistematičnim pristopom, ki so ga začeli leta Takrat je nastal prvi in edini vseslovenski Register divjih odlagališč kot plod prostovoljskega dela. Država pa kljub večkratnim pogovorom ne želi prevzeti tega, kar je že narejeno, pravijo. Letos bo register posodobljen in dopolnjen s stanjem ob vodotokih ter s poudarkom na smetenju. V osmih letih je bila očiščena tretjina vseh odlagališč, a v naravi še vedno ostaja več kot m 3 odpadkov (92 olimpijskih bazenov, 77 velikih dvoran postojnske jame, 19 trboveljskih dimnikov). Skoraj polovico vseh odpadkov (41 %) predstavljajo gradbeni odpadki, po pogostosti jim sledijo kosovni (17 %), komunalni (15 %), organski (13 %) in nevarni odpadki (10 %) ter salonitne plošče (2 %) in pnevmatike (1 %). Po njihovi akciji je prišlo do izboljšave inšpekcijskega nadzora, saj občinski inšpektorati v večini občin učinkovito delujejo in tudi izrekajo kazni, po drugi strani pa Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor (IRSOP) še vedno izreče premalo kazni. Na posvetu so se strinjali, da rešitev niso zgolj poostreni nadzori. Na lokalni in republiški ravni je 150 inšpektorjev, ki nadzirajo dejanja dveh milijonov posameznikov, zato mora program odpravljanja divjih odlagališč zajeti ozaveščanje in nadzor. V osmih letih je bila očiščena tretjina vseh odlagališč. Posebej izstopa, da sistem prevzemanja Novosti Embalaža, ki spodbuja mlade k ustvarjalni kuhi Nova embalaža je na voljo v štirih barvah, v ospredju pa je Vegetin ikonični kuhar, ki nas nagovarja, da kuhamo svobodno. Pogosto potrebujemo le malce navdiha za ustvarjanje odličnih obrokov z že testiranimi sestavinami. Dodatek, ki bi lahko pri tem pomagal, je Vegeta s svojo novo omejeno izdajo štirih navdihujočih pakiranj z igrivimi in zabavnimi modeli, ki so videti kot odlična sestavina za ustvarjalno kulinariko. "Mlade generacije rade raziskujejo nove okuse, vendar so praktične. Zato jih opozarjamo, da je Vegeta preprosta sestavina, primerna za vse izzive njihovega notranjega kuharja," so v sporočilu za javnost povedali pri Podravki, kjer verjamejo, da bodo mlajši potrošniki motivirani za zbiranje vseh štirih variant. Embalaže vsebujejo različne ilustracije in skrivnosti Vegete, dizajn so ustvarili v agenciji Bruketa & Žinić & Gray. Vrečka, ki omogoča vakumsko pakiranje vsakega izdelka posebej Fleksibilna embalaža X-Dual Seal iz podjetja RPC omogoča končnim uporabnikom in proizvajalcem na različnih trgih daljšo življenjsko dobo izdelka, zadovoljstvo uporabe in enostavno integracijo v proizvodne linije. To so koristi, ki izhajajo iz inovativnega dvokrakega oblikovanja. Vrečka X-Dual Seal s hermetičnim tesnilom na zunanji strani in z lepilom na notranji omogoča končnim uporabnikom, da "zapnejo" notranjo pregrado v vrečki, preden zmešajo vsebini. Vrečka ima številne potencialne možnosti aplikacije na prehrambnih in neprehrambnih trgih. Ena ključnih prednosti je podaljšana življenjska doba, ki jo X-Dual Seal omogoča s svojo novo obliko. Embalaža za izdelke, ki morajo biti vakumsko pakirani, kot so na primer kruhovi zvitki, omogoča, da vsakega odpremo posamezno, pri čemer so ostali še naprej vakumsko pakirani. Končni uporabnik lahko hrani izdelke skupaj ali ločeno, odvisno od tega, katera možnost je koristnejša za rok uporabnosti živila. Minimiziranje količine odpadne hrane je pomembna tema, ki jo RPC nagovarja s tem produktom. Pivo brez etikete kot znak podpore drugačnosti Ljudje v zadnjih letih visoko na seznam svojih prednostnih nalog in tem uvrščajo družbeno odgovornost. Za oglaševanje smo lahko včasih rekli, da je enostavno. Vzamemo izdelek, poudarimo njegovo "posebno" funkcionalnost, rečemo, da je zabaven, in to zapakiramo v resen/ humorističen/ dokumentarni slog, ki ga bomo posredovali s sporočilom. To mora zbujati lojalnost ali nakup. Časi se spreminjajo, ljudje se spreminjajo, kar vpliva tudi na osebnost blagovnih znamk in njihovo vrednost. Družbeni odgovornosti se blagovne znamke ne smejo izogniti. Komunikacijo je potrebno nadgraditi s stališčem o občem dobrem. Takšno kampanjo v teh dneh izvaja pivska blagovna znamka Zlaten Dab Prilepske pivovarne iz Makedonije pod sloganom #bezpredsodkov in #brezetiket. Medijska kampanja Prilepske pivovarne je lansirala omejeno serijo pollitrskih steklenic Zlaten Dab brez etikete kot znak podpore drugačnosti in osvobajanju od predsodkov. Od vsake kupljene steklenice Zlaten Dab brez etikete gre 5 din v fond za donacije Prilepske pivovarne. Zbrana sredstva bodo donirali v humanitarne namene.

7 Novosti Črne steklenice za pivo padejo v oko Proizvajalec stekla Beatson Clark je uvedel novo okrasno storitev za pivovarje, ki iščejo inovativen in ustvarjalni način, da bodo njihove steklenice izstopale na prodajnih policah. Steklenice za pivo so pobarvali s črno barvo, kar jim daje nenavadno in razkošno privlačnost. Črna barvna prevleka je kot nalašč za prenasičeno tržišče piva, kjer je izbira za potrošnike tako raznolika, da pivovarne nenehno iščejo nove ideje o pakiranju, ki bodo ujele poglede. Barvo na vodni osnovi nanesejo na steklenico pri 195 C, zato je zelo vzdržljiva, odporna proti praskam in brazgotinam. Dekoracija steklenic za pivo z omenjenim postopkom je stroškovno ugodnejša od ustvarjanja povsem nove steklenice iz črnega stekla. Ne samo, da so dobro videti, pojasnjuje Charlotte Taylor, vodja trženja v Beatson Clarku, pobarvano steklo je odlično pri zaščiti piva v steklenički. "Naša stekla že v povprečju ščitijo izdelek od najmanj 90 % UV žarkov, dodatna črna barva pa bi to zaščito povečala do 100 %," je dejala tržnica. Ekipi Evegreen nagrada za biorazgradljive lončke iz zavržene hrane V okviru Podjetniškega trampolina 2018 se je pred dnevi investitorjem iz Slovenije in tujine predstavilo šest najboljših startup ekip. 140 obiskovalcev je naziv startup leta Savinjsko-šaleške (Saša) regije podelilo ekipi Evegreen. Ta je obiskovalce prepričala z biorazgradljivimi lončki. Evegreen je namreč v sodelovanju s slovenskimi in evropskimi partnerji razvil formulo izdelave materiala iz zavržene hrane ter tehnologijo predelave materialov proteinskega izvora na klasičnih strojih za brizganje plastike. Iz teh materialov so izdelali eko-lonček, ki v mesecu dni po zasaditvi v zemljo postane hrana za mikroorganizme. Kot je povedala vodja ekipe Evegreen Eva Štraser, so se na Podjetniški trampolin prijavili, ker so želeli ugotoviti, ali so na pravi poti. "Pot do naziva startup leta ni bila enostavna, smo pa zelo veseli in ponosni, da so investitorji in ostali gostje prepoznali naš potencial," je dejala. Embalaža za olivno olje povezuje tradicijo in sodobnost Dizajn darilne embalaže olivnega olja Chiavalon, ki ga je za družinsko podjetje Chiavalon iz Vodnjana naredila agencija Bruketa&Žinić&Grey, je prejela nagrado Cropak za najboljši dizajn v celoti. Gre za nagrado, ki se podeljuje za najboljše embalaže na Hrvaškem. Družina Chiavalon, ki je med najbolj nagrajenimi proizvajalci ekstra deviškega olivnega olja na Hrvaškem, je želela v večji meri komunicirati izvor svojih olivnih olj ter povezanost tradicije, sodobne tehnologije in umetnosti njihove proizvodnje. Posebna izdaja darilne embalaže olivnega olja Chiavalon je navdihnjena s tradicionalno arhitekturo in umetnostjo v Istri, s filmom, glasbo in z vodnjanskimi freskami ter povezuje zgodovinsko in sodobno dediščino.»zelo smo zadovoljni, da poleg nagrad za kakovost naših proizvodov strokovna javnost prepoznava tudi trud, ki ga vlagamo v njihov dizajn. Ta nagrada je sad dolgoletnega sodelovanja z agencijo Bruketa&Žinić&Grey in zagotovo proslavlja tudi prijateljstvo, ki ga imamo skozi vsa ta leta z ljudmi iz agencije. Zahvaljujem se celotni ekipi, ki zna vsakokrat našo vizijo pretvoriti v rešitve, ki jih prepozna tudi stroka,«je ob prejemu nagrade povedal Tedi Chiavalon. Kratko, zanimivo gradbenih odpadkov ni urejen, saj gradbena podjetja sama priznavajo, da odpadkov ne odlagajo na legalna odlagališča in tega tudi ne bodo počela, dokler tega ne bodo počeli vsi, saj bi se s plačevanjem za odlaganje odpadkov postavila v nekonkurenčen položaj. Tudi Računsko sodišče RS v svoji reviziji iz leta 2010 ugotavlja, da nadzora nad tokovi gradbenih odpadkov praktično ni (Računsko sodišče RS, 2010), so navedli v informaciji za medije Ekologi brez meja. Alarmantno poročilo o plastiki v Sredozemskem morju Svetovna organizacija za varstvo narave WWF je ob svetovnem dnevu oceanov objavila alarmantno poročilo»izhod iz plastične pasti: reševanje Sredozemlja pred plastičnim onesnaženjem«. Poročilo kaže na dramatične posledice, ki jih povzroča pretirana uporaba plastike, slabo ravnanje z odpadki in množični turizem na eno od najbolj obiskanih regij na svetu. Izdelki iz plastike predstavljajo kar 95 odstotkov vseh odpadkov, ki plavajo po Sredozemskem morju ali ležijo na plažah. Večina plastičnih odpadkov v morju prihaja iz Turčije in Španije, sledijo jim Italija, Egipt in Francija. Zaradi povečanega turizma se količina morskih odpadkov vsako poletje poveča za kar 40 odstotkov. Makroplastika, veliki delci plastike, poškoduje, zaduši in pogosto ubije morske živali, vključno z zavarovanimi in ogroženimi vrstami, kot so morske želve in sredozemska medvedka. A mikroplastika, manjši in tihi ubijalec, je dosegla rekordne ravni koncentracije, ki znašajo kar 1,25 milijona delcev na kvadratni kilometer Sredozemskega morja, kar je skoraj štirikrat več kot koncentracija plastike v»plastičnem otoku«v Severnem Tihem oceanu. S tem, ko vstopajo v prehranjevalno verigo, fragmenti mikroplastike ogrožajo vse več živali, tudi ljudi. Od 27 milijonov ton plastičnih odpadkov, proizvedenih vsako leto v Evropi, se reciklira le ena tretjina. Polovica plastičnih odpadkov v Italiji, Franciji in Španiji konča na odlagališčih. Reciklirana plastika pa trenutno znaša le šest odstotkov povpraševanja po plastiki v Evropi. Svetovna organizacija za varstvo narave je naslovila na vlade, podjetja in posameznike apel, da sprejmejo zakonsko zavezujoč mednarodni sporazum o odstranjevanju plastičnih odpadkov iz morja, da podpirajo nacionalne cilje za doseganje 100 odstotkov recikliranih in obnovljivih plastičnih odpadkov do leta 2030, da prepovejo uporabo enkratnih plastičnih vrečk in da naj podjetja vlagajo v inovacije za učinkovitejšo in bolj trajnostno uporabo plastike. EOL 129/130 7 Fotografije: arhiv proizvajalcev

8 129/130 8 Embalaža Nagrade REGPAK 2018 Na Regpaku med zmagovalci embalaža slovenskega proizvajalca Nagrade REGPAK 2018 Na festivalu FEST.A PAK & PRINT 2018 so junija v hotelu Sheraton v Zagrebu podelili nagrade za najboljšo embalažo in najkvalitetnejše tiskarske izdelke na Hrvaškem in na regionalnem trgu. Nagrade CROPAK, REGPAK, CROprint in REGprint 2018 podeljujejo že 15 let. Organizatorji so podjetje Tectus d.o.o, Inštitut za embalažo in tiskarstvo Tectus, in strokovni časopis Ambalaža iz Zagreba. Med drugimi so podelili tudi nagrade REGPAK 2018 za najboljšo embalažo na trgu regije, saj so strokovnjaki ocenili več kot 100 embalaž iz Bosne in Hercegovine, Makedonije, Slovenije, Srbije in Hrvaške. Nominacije so predlagali predstavniki iz vsake države, ki so hkrati tudi članice Mednarodnega ocenjevalnega sodišča. Nagrajenca sta postala nosilca znaka REGPAK in sta si pridobila pravico neposrednega nominiranja za prestižno nagrado za najboljšo embalažo na svetu, WorldStar, ki jo že 58 let podeljuje Svetovna organizacija za pakiranje - WPO. Ena nagrada je odšla v Slovenijo. Podelili so dve nagradi REGPAK 2018: Najboljša embalaža serije izdelkov nagrajena družba Konkam Jožef Drešar s.p. iz Krke za serijo "Madres", serijo sta izdelali podjetje Aki Izlake d.o.o. in R-Tisk d.o.o., oblikovala pa Nadja Ocepek in Jernej Stritar, Pikto biro za komuniciranje d.o.o., Slovenija Najboljša embalaža posameznega izdelka nagrajeno podjetje Obrt Zure iz Lumbarde za izdelek "Quinta Essentia penina Zure", embalažo je izdelalo podjetje Etikgraf d.o.o., oblikovala Tonka Lujanac, Hrvaška Navajamo še nekaj nominirancev iz drugih držav ter vse slovenske: Serija: Naravni med čebel Podjetje: beejapa, Bosna in Hercegovina Oblikovanje: Žarko Ninković, Bosna in Hercegovina Proizvajalec embalaže: Pentagram d.o.o., Bosna in Hercegovina Serija: Ribella HUMUS Podjetje: DTD Ribarstvo d.o.o., Srbija Oblikovanje: IDEA Plus Communications d.o.o., Ivan Aran Studio, Srbija Proizvajalec embalaže: Balaton Štampa d.o.o., Srbija

9 Serija: Raw sweets by Michaela Podjetje: Sirova hrana obrt za trgovinu, uslugu i proizvodnju, Hrvaška Oblikovanje: Lana Gruić Vitas, Atom design, Hrvaška Proizvajalec embalaže: Sirova hrana obrt za trgovinu, uslugu i proizvodnju, Hrvaška Serija: Pokica, gourmet kokice s slanim in sladkim okusom Podjetje: Kokica d.o.o., Slovenija Oblikovanje: Kokica d.o.o., Slovenija Proizvajalec embalaže: Rotoplast d.o.o., Hrvaška Izdelek: Fedor sense Vintage Podjetje: Fedor izrada sapuna, Makedonija Oblikovanje: Sašo Stamenković, Fedor, Makedonija Proizvajalec embalaže: Fedor izrada sapuna, Makedonija 9 129/130 Embalaža Serija: Embalaža Gorenjke za posebne priložnosti Podjetje: Podravka Slovenija d.o.o., Slovenija Oblikovanje: Aleksandra Lagenfus, Podravka Slovenija d.o.o., Slovenija Proizvajalec embalaže: Jamnik d.o.o., Slovenija Izdelek: Donat Mg Izvorni kamen Podjetje: Droga Kolinska d.d., članica skupine Atlantic grupa, Slovenija Oblikovanje: Agencija 101 d.o.o., Slovenija Proizvajalec embalaže: Agencija 101 d.o.o., Slovenija Serija: Hotel Cubo hišno vino Podjetje: Hotel Cubo, turizem in gostinstvo d.o.o. Slovenija Oblikovanje: Žare Kerin Futura DDB d.o.o., Slovenija Proizvajalec embalaže: Etiketa Žiri d.d., Slovenija REGPAK 2018 Slovenski dizajn embalaž med bolj zrelimi v regiji Embalažo, ki so jo nagradili na srečanju najboljših oblikovalskih rešitev v regiji; REGPAK 2018, in sicer za deodorant Madres, so kreativno zasnovali v timu Pikto, z oblikovalko Nadjo Ocepek in oblikovalcem Jernejem Stritarjem. Pikto, biro za komuniciranje, d.o.o., je med drugim odgovoril, da so nagrade potrditev pravilnega razmišljanja in odlične implementacije. Katere oblikovalske rešitve je žirija najbolj izpostavila in ali stroka zdaj bolj upošteva koncept ekodizajna? Stroka verjetno že od nekdaj upošteva koncepte ekodizajna. Vsaj del stroke, zdaj pa se to zavedanje širi tudi med naročnike. Ti spoznavajo vedno večjo kritično maso kupcev, ki zahtevajo tovrstne izdelke. Eden od ključnih izzivov prihodnosti je, kako iz procesov masovne proizvodnje izločiti plastiko ter podobne sintetične materiale. Ne bo lahko, je pa prihodnost nedvomno v trajnostno naravnanem oblikovanju in proizvodnji. Kakšne želje je izpostavil naročnik embalaže? Morda je potrebno poudariti, da je naročnik že od začetka zaupal oblikovalcu in smo lahko ponudili najboljšo rešitev, kot smo jo lahko. Tulec je bil razvit in izdelan v Sloveniji, skupaj z naročnikom smo ga nadgradili. Obojestransko zaupanje med naročnikom in oblikovalcem se splača. Kaj pričakujete od nominacije za prestižno nagrado World Star za najboljšo embalažo? Nagrade so potrditev pravilnega razmišljanje in odlične implementacije. In to je čisto dovolj. Katere so glavne novosti v oblikovalskih trendih pri rešitvah za embalažo na slovenskem trgu in kakšne, če primerjate to, kar ste spremljali na REGPAKu 2018? Slovenski trg je glede oblikovanih embalaž med bolj zrelimi v regiji. Čeprav nimamo tako razvite živilske industrije kot denimo Hrvati in smo omejeni z majhnostjo nacionalnega trga, imamo dovolj kakovostnih oblikovalskih rešitev, ki se lahko suvereno uvrščajo na tekmovanja, kot je REGPAK.

10 129/130 Embalaža 10 REGPAK 2018 in ročno izdelana embalaža Zmagovalna kombinacija naravni proizvod, odlično oblikovanje, unikatna embalaža REGPAK 2018 in ročno izdelana embalaža Želijo stabilne gospodarske razmere, njihov cilj pa je, da postanejo vodilni ponudnik visokokakovostne valjaste kartonske embalaže na slovenskem trgu, je odgovorila Nives Kropivšek iz embalažnega podjetja AKI Izlake. Kaže jim dobro. Drugo leto zapored so na Regpaku med nagrajenci za najboljšo embalažo. Lani so slavili z nadvse lično embalažo za med in dobili potem še priznanje na 8. bienalu industrijskega oblikovanja, letos pa za serijo embalaže za deodorante Madres. Nives Kropivšek meni, da je zmagovalna kombinacija v harmoniji naravnega produkta in ročno izdelane unikatne, okolju prijazne embalaže. Z odličnim oblikovanjem, seveda. In kako trg sprejema nagrajeno embalažo? Pravi, da jim je uspelo, čeprav so preživeli nelahka leta v krizi. Na Regpaku ste že drugo leto zapored sprejeli nagrado za najboljšo serijo embalaže lani za med, letos za serijo embalaže za deodorante Madres. Nominacij prijavljenih embalaž v vaši kategoriji je bilo veliko. Kaj je pretehtalo lani in kaj letos? Na to vprašanje je najtežje odgovoriti. V lanskem letu je bila to morda subtilna vizualna podoba embalaže, ki gradi na principu»manj je več«in je prav zaradi svoje skromnosti precej drugačna od drugih. Verjetno pa so na izbor vplivale tudi ostale pozitivne lastnosti. Predvsem skrbna izdelava, okolju prijazni materiali, trpežnost in večkrat poudarjena trajnostna naravnanost pri rabi embalaže. Likovno zasnovana in oblikovana je tako, da jo lahko ponovno uporabimo za kak drug namen. Zmagovalna kombinacija? Harmonija naravnega produkta in okolju prijazne, ročno izdelane embalaže, nadgrajene z odličnim oblikovanjem. Da, to je, vsaj po mojem mnenju, letošnja zmagovalna kombinacija. Embalaža za deodorant Madres je bila domišljena in razvita z namenom, da naravni izdelek in njegov ovoj poveže v enotno zgodbo. Čeprav je narejena iz papirja, natančna izdelava in skrbna izbira materialov ter inovativne tehnološke rešitve pri oblikovanju dna razširjajo njeno funkcionalnost. Tako je povsem primerljiva z drugimi, okolju manj prijaznimi vrstami embalaže. Kako ste kot proizvajalec embalaže sledili oblikovalskemu konceptu in kaj ste morali kot proizvajalec embalaže ponuditi, ustvariti, da se je na koncu izšlo kot zmagovalna kombinacija? Kaj je bil največji izziv? Material, tehnična izvedba, harmonija embalaže s proizvodom, ki je naravni deodorant, estetski videz embalaže, funkcija embalaže, potrošnik? Embalaža za deodorante Madres je rezultat res dobrega sodelovanja in vzajemnega prilagajanja med naročnikom, oblikovalcem in izdelovalcem. Bolj kot zgolj likovna podoba embalaže je bila tokrat v ospredju njena funkcionalna vrednost. Vsekakor je bil za nas največji izziv izbira ustreznih materialov in zagotavljanje optimalnega tesnjenja, ki omogoča polnjenje izdelka neposredno v embalažo. Čeprav smo bili tokrat le v vlogi izdelovalca, smo ves čas snovanja embalaže skrbno pazili, da bo embalaža zadostila visokim tehnološkim in tudi estetskim standardom. Temu so v biroju Pikto, kjer so oblikovali zunanji plašč embalaže, dodali še nujno potrebno piko na i. Embalaža za deodorante Madres je rezultat res dobrega sodelovanja in vzajemnega prilagajanja med naročnikom, oblikovalcem in izdelovalcem. Bolj kot zgolj likovna podoba embalaže je bila tokrat v ospredju njena funkcionalna vrednost. foto: Ratko Mavar Nives Kropivšek Proizvajalci embalaže se srečujejo z zahtevami po novih materialih, tehnikah, detajlih, višjih oblikovalskih in estetskih standardih, upoštevati morate ekodizajn oziroma življenjski ciklus izdelka, ogljični odtis, izogibati se morate škodljivim snovem v embalaži, še vedno je aktualna dematerializacija Koliko ste lahko odzivni? je na trgu dovolj dela in naročniki upoštevajo večje stroške proizvodnje? Pri nas je vsa embalaža ročno izdelana, kar seveda prinaša določene prednosti na sicer majhnem slovenskem trgu. Mislim predvsem na hitro odzivnost, boljše prilagajanje in zmožnost maloserijske, unikatne proizvodnje. Maloserijska, ročna izdelava je nujno povezana z nekoliko višjimi stroški, kar včasih naročnika tudi odvrne. Zato je za nas še posebej pomembno, da naročnika in na koncu potrošnika prepričamo z visoko kakovostjo embalaže. To dosežemo s celostnim pristopom pri oblikovanju,

11 uporabo izključno okolju prijaznih izbranih materialov in brezhibno izdelavo. Zelo smo pozorni tudi do najmanjših detajlov in ves čas preizkušamo nove materiale in tehnike. Hočemo zadovoljiti najvišje oblikovalske in estetske standarde. Z nagrado REGPAK 2018 ste avtomatično nominirani za prestižno nagrado World Star, ki jo že 58 let podeljuje Svetovna organizacija za embalažo. Kaj pričakujete, pri katerih elementih ste lahko najbolj konkurenčni? Sami se, kot dobitniki nagrade REGPAK 2017 in kljub nominaciji, za sodelovanje na tem prestižnem tekmovanju nismo odločili, ker se na tekmovanju za World Star odloča le na podlagi fotografij in omejenega tekstovnega opisa embalaže. Taktilni vtis ter kakovost izdelave pa sta za nas prav tako ključnega pomena. Upam, da bodo imeli letošnji nagrajenci več poguma in samozavesti, kar pa je seveda izključno odločitev naročnika. Želimo si utrditi položaj pomembnega proizvajalca industrijskih kartonskih cevi in jeder ter postati vodilni ponudnik visokokvalitetne valjaste kartonske embalaže na slovenskem trgu. Lani nagrajeno embalažo za med predstavljate kot zgodbo o lepoti in romantičnosti slovenskega podeželja. Embalaža je zelo lična, nežna, privlačna. Kako jo je sprejel trg? Seveda imam do izdelka, ki je avtorsko delo, od oblikovanja pa vse do izdelave, prav poseben odnos. A to ne pomeni kaj dosti, dokler izdelka ne ocenita stroka in trg. Po skoraj dveh letih, od kar smo embalažo prvič predstavili, lahko z veseljem ugotovimo, da nam je uspelo. Morda nekoliko bolj z oceno na strokovni ravni, kjer smo, poleg nagrade REGPAK 2017 za najboljšo serijo embalaže na območju širše regije, na 8. bienalu oblikovanja v Ljubljani dobili tudi priznanje Brumen za odlično slovensko oblikovanje. Najštevilčnejši kupci embalaže so še vedno posamezni čebelarji. Počasi, a vztrajno pa se»prebijamo«tudi na police muzejskih trgovinic in prodajaln s turističnimi spominki, za katere menimo, da so za prodajo naše embalaže najprimernejše. Vaš proizvodni fokus je bolj namenjen industriji, gradbeništvu, obrti in drugim dejavnostim, izdelujete kartonske cevi in jedra, okroglo kartonsko embalažo različnih parametrov. Kakšno je povpraševanje, kateri izdelki iz kartona, ki je vse bolj cenjen material, so najbolj iskani? Za kaj vse se lahko uporablja embalaža iz kartonskih cevi? Ker proizvajamo izdelke iz papirja, ki je okolju prijazen in čedalje bolj iskan material, posledično povpraševanje stalno narašča. To pa ne pomeni nujno tudi večje prodaje, saj se po drugi strani stalno povečuje tudi, predvsem tuja, konkurenca. Pri nas s kartonskimi cevmi in jedri premerov od 6 do 500 mm oskrbujemo najrazličnejše vrste industrij in obrtnih dejavnosti. Največ cevi in jeder izdelamo za papirno industrijo, izdelovalce folij in gumarsko industrijo, nekaj manj za potrebe v gradbeništvu za opaže in razbremenitev betonskih konstrukcij. Cevi izdelujemo tudi po posebnem naročilu za opreme interijerjev, scenske in sejemske postavitve. Na področju embalaže izdelamo največ tulcev za pošiljanje po pošti in shranjevanje, saj je tovrstna embalaža izjemno trpežna. Katere materiale razen kartona, sivega kartona, kraft papirja in drugih vrst papirja še uporabljate v proizvodnji in za katere izdelke? Našteti materiali predstavljajo glavnino materialov, ki jih uporabljamo v naši proizvodnji. Za posebne zahteve naročnikov uporabljamo tudi aluminijevo folijo in silikoniziran papir, za izdelke, ki pridejo v stik z živili, tudi papirje z ekstrudiranim polietilenom. Pri izdelavi darilne embalaže uporabljamo različne vrste visokokakovostnih design papirjev, uveljavljenih italijanskih in nemških proizvajalcev, za zapiranje embalaže pa, poleg lepenke, predvsem polietilenska in kovinska dna ter pokrove. Kaj lahko ponudite naročniku? Predvsem želimo naše naročnike navdušiti z visoko kvaliteto izdelkov, inovativnimi rešitvami in uporabo najboljših, okolju prijaznih materialov. Za naročnike v podjetju skrbi uigrana, visoko motivirana in usposobljena ekipa sodelavcev. Na vsakem področju dela ima bogate, dolgoletne izkušnje. Zaton je vsaka, še tako zapletena naloga nov izziv. Kolikšen delež v vaši realizaciji predstavlja darilna embalaža in kaj predvsem želijo naročniki? Trenutno delež darilne embalaže ne presega 20 odstotkov, seveda pa si želimo v prihodnje ta delež povečati. Nagovoriti želimo predvsem oblikovalce in oglaševalske agencije, ki postajajo vse pomembnejši naročniki naše darilne embalaže. Zanje je, poleg pričakovane visoke kvalitete izdelave, pomemben predvsem naš celostni pristop in razumevanje pomena dobrega oblikovanja. Kaj pričakujete od poslovnega leta? Zaradi zadnje gospodarske krize smo preživeli kar nekaj viharnih let. Sedaj se razmere počasi umirjajo. To si želimo. Torej stabilne gospodarske razmere, ki nam bodo omogočile izpolnjevanje naših ciljev. Želimo si utrditi položaj uglednega in pomembnega proizvajalca industrijskih kartonskih cevi in jeder ter postati vodilni ponudnik visokokvalitetne valjaste kartonske embalaže na slovenskem trgu. Embalažna novica Zelenega omrežja Gea delikatese v novem pakiranju V Tovarni olja Gea d.d. proizvajamo Gea delikatesni program (majonezo, tatarsko omako in francosko solato) po lastni tradicionalni recepturi že več kot 25 let. Obogatili smo ga z novim izdelkom Gea lahka majoneza. Ta izdelek ter majonezo in tatarsko omako smo pričeli polniti v novo embalažo plastenke iz polipropilena (PP-05), ki se lahko reciklira. Plastenka je praktična za uporabo in rokovanje. Zamašek je dvodelen, z notranjo aluminijasto folijo, ki je privarjena na pokrov plastenke. Pred prvo uporabo potrošnik pokrov odvije in odstrani folijo, nato pa zamašek ponovno namesti nazaj na vrat plastenke. Nova embalaža omogoča tudi nadzorovan izpust vsebine, okolica izpusta na pokrovčku pa ostane čista. Tovarna olja Gea d.d /130 Embalaža

12 129/ Embalaža 37. Slovenski oskar za embalažo Želijo več prijav, pogrešajo razvojno in kapitalsko močna podjetja Tanja Pangerl Izvirnost, varnost, estetika, praktičnost uporabe je le nekaj meril, ki se upoštevajo pri ocenjevanju za Slovenskega oskarja za embalažo. Letos pod okriljem Pomurskega sejma in 37. Slovenski oskar za embalažo pokroviteljstvom Gospodarske zbornice Slovenije poteka že sedemintridesetič. Strokovna žirija, ki jo sestavljajo red. prof., univ. dipl. obl. Vladimir Pezdirc, predsednik strokovne žirije, ter člana žirije oblikovalec Jani Bavčer in dr. Gregor Radonjič, redni profesor in predstojnik Katedre za tehnologijo in podjetniško varstvo okolja Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru, je tokrat med 11 modeli embalaže osmih prijaviteljev nominirala 6 embalaž, ki se bodo potegovale za najprestižnejši naziv 37. Slovenski oskar za embalažo. Zmagovalci bodo znani v času sejmov Agra in Inpak v Gornji Radgoni, natančneje 27. avgusta. Zdaj bodo bolj upoštevana tudi okoljevarstvena merila O tem, kako so se spreminjali kriteriji za ocenjevanje, kako so zadovoljni s prijavami in kakšno dodatno vrednost daje nagrada za Slovenskega oskarja za embalažo prejemnikom, sta spregovorila Boris Nicolas Erjavec, projektni vodja Mednarodnega sejma embalaže, tehnike pakiranja in logistike Inpak, in Miran Mate, projektni vodja natečaja Slovenski oskar za embalažo. foto: arhiv podjetja Boris Nicolas Erjavec Letos izbirate že 37. slovenskega oskarja za embalažo. Koliko so se v tem obdobju spremenili kriteriji, saj so nekateri materiali čedalje manj priljubljeni, in kaj je v ospredju letošnjega ocenjevanja? Nagrado Slovenski oskar za embalažo je leta 1957 ustanovila Trgovinska zbornica Slovenije. Priznanje so štirinajst let podeljevali vsako leto, nato je prešel natečaj na bienalni način organizacije. 15 let je bil organizator Center za embalažo in napredek trgovine pri TZ Slovenije, nato inštitut ITEO, leta 1986 pa je organizacijo projekta prvič prevzel Pomurski sejem in ga organizira v letih, ko poteka foto: arhiv podjetja Miran Mate

13 13 bienalni mednarodni sejem Inpak (prvič organiziran leta 1982). V tem obdobju je pokroviteljstvo nad natečajem prevzela Gospodarska zbornica Slovenije in ga ohranja vse do danes. Merila za ocenjevanje? Kriteriji ocenjevanja so se skozi šest desetletij seveda nekoliko spreminjali, vendar ne korenito. Med merili so bila vse od začetkov v ospredju izvirnost (inovativnost), zaščita vsebine (mehanska, kemijska, fizikalna), napredek pri varnosti in higieni izdelka, estetika, skladnost izdelka, embalaže in tržnega sporočila, tržno-komunikacijska učinkovitost, praktičnost uporabe pri transportu, skladiščenju in končni uporabi ter tehnični vidiki proizvodnje embalaže. Že v preteklosti je bila med kriteriji tudi zahteva po skladnosti z veljavnimi predpisi in mednarodnimi standardi. V zadnjem desetletju, ko se vse bolj zaostrujejo vprašanja onesnaženosti okolja in klimatskih sprememb, pa strokovna žirija vse bolj izpostavlja okoljevarstvena merila. Omenimo npr. zahtevo po zmanjševanju volumna/mase, možnosti ponovne uporabe ali recikliranja embalaže, nižjo porabo energije pri proizvodnji in razgradnji, možnosti za biološko razgradnjo in podobno. Kljub temu, da so glede na ekološka vprašanja danes»bolj v modi«naravni materiali, možnosti ponovne uporabe, biološka razgradljivost, zna strokovna žirija oceniti, kaj dejansko pomeni napredek za proizvajalca, distributerja, končnega potrošnika in okolje. Na primer izdelek, pri katerem se plastični embalaži (še) ne moremo izogniti, je lahko nagrajen z najvišjim priznanjem zaradi bistvenega zmanjšanja teže embalaže na račun Izdelek Prijavitelj Avtor Razred Izdelek Prijavitelj Avtor Razred Izdelek Prijavitelj Avtor Razred Univerzalna vogalna zaščita DS Smith Slovenija d.o.o. Miha Krnc Transportna embalaža ipack DS Smith Slovenija d.o.o. Ajda Regali Knez Prototipi, izumi, izboljšave embalaže Medenka, naravna sladkarija iz medu, iz medu in pomaranče, iz medu in jagode, iz medu in cimeta ter iz medu in limone Medenka, proizvodnja, trgovina, storitve d.o.o. Medenka d.o.o. Prodajna primarna embalaža, družina embalaže preudarnih in estetskih konstrukcijskih ojačitev. Pri tem se namreč zniža poraba energije, materiala, obseg transporta ter posledično obremenitev okolja. Glede na nabor letošnjih izdelkov bi lahko rekli, da so pri odločitvi strokovne žirije za nominacije prevladali okolju in človeku prijazni materiali, prednosti pri zaščiti vsebine, praktičnost uporabe ter izvirne konstrukcijske rešitve glede na sodobne načine trženja in distribucije, kakršen je npr. spletna prodaja. Kako ste zadovoljni z letošnjo bero prijav in s katerega področja je bilo prijav največ? Iz katerih podjetij bi želeli več sodelovanja na natečaju? Na letošnjem natečaju je sodelovalo 8 prijaviteljev z 11 modeli embalaže. Spadali so v razrede prodajne, primarne embalaže (družina embalaže, darilna embalaža, sestavljena embalaža, kartonska zloženka, čvrsta plastična embalaža), ovojne sekundarne embalaže (razstavna embalaža, skupinska embalaža), transportne terciarne embalaže (industrijska embalaža, transportna embalaža). Sodelovali so tudi prototipi, izumi, izboljšave embalaže ter vizualna identiteta embalaže. Prevladovala je kartonska embalaža. Sodelujoči vzorci embalaže so bili namenjeni kategorijam pijač, elektronike, prehrane, zdravja in lepote. Če najprej omenimo razrede embalaže, smo pogrešali upogljivo fleksibilno embalažo, stekleno in kovinsko embalažo, pri kategorijah pa embalažo za gospodinjske, medicinske in farmacevtske izdelke. Želeli bi si več sodelovanja domačih ustvarjalcev, konstruktorjev, oblikovalcev in Skladno s pravilnikom natečaja je strokovna žirija v ožji krog za najvišjo nagrado nominirala naslednje modele embalaže (razvrščeni po abecednem vrstnem redu prijaviteljev glede na naziv podjetja oziroma priimek). Izdelek Prijavitelj Avtor Razred Scriba Stylus Andreja Pogačar, industrijska oblikovalka Andreja Pogačar Prodajna, primarna embalaža, kartonska zloženka Izdelek E-COMERCE embalaža za steklenice Prijavitelj DS Smith Slovenija d.o.o. Avtor Miha Krnc Razred prototipi, izumi, izboljšave embalaže Izdelek Prijavitelj Avtor Razred Promocijski set DS Smith Slovenija d.o.o. Miha Krnc (strukturalni design), Špela Stergar (grafični design) Prodajna primarna embalaža, družina embalaže Promocija Prihodnost ustvarjamo sami Vse o pakiranju: kompetentno, inovativno, kompaktno Dobavitelji, ki razumejo vaše potrebe. Ponudniki, ki govorijo isti jezik kot vi. Rešitve, ki zagotavljajo napredek. Najdite pravo inovacijo za svoje potrebe pri pakiranju med več kot razstavljavci. Na sejmu FachPack /// Nürnberg fachpack.de/become-visitor 129/130 Evropski strokovni sejem za pakiranje, procese in tehniko Embalaža

14 129/ Embalaža Kratko, zanimivo Centri za ravnanje z odpadki so se povezali Centri za ravnanje z odpadki so se povezali v Združenje, v katerem so Snaga Ljubljana, Simbio, Center za ravnanje z odpadki Puconci, Komunala Slovenska Bistrica in Kocerod. Novo združenje, kakor je znano, so povezane tudi Družbe za ravnanje z odpadno embalažo, je odgovor na neprevzete kupe odpadne embalaže v skladiščih ali na prostem v komunalnih podjetjih oziroma v zbirnih centrih. Združenje opozarja, da je v sistemu ravnanja z odpadki preveč shem in da je njihov glavni cilj poslovanja dobiček. Takšna poslovna logika je zniževala embalažnino, po mnenju Združenja pa sheme dobičkonosnost upoštevajo tudi pri ravnanju z odpadki, saj s papirjem in steklom ni težav, drugače pa je s plastiko. Kot je razumeti kritiko Združenja, so prav sheme in neučinkovit sistem odgovorni za neprevzemanje odpadne embalaže. Zato med drugim predlagajo v Sloveniji ustanovitev ene neprofitne embalažne družbe. Smernice, kako razumeti stransko udeležbo v postopku za OVD Kako razumeti stransko udeležbo v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja, kakor jo opredeljuje besedilo novega zakona o varstvu okolja? Na vprašanja odgovarja Ministrstvo za okolje in prostor, ki je izdalo smernice za razumevanje predlaganega besedila. Pri tem opozarja, da gre za pomoč pri razumevanju, ne pa za pravno zavezo ali navodilo. Poleg tega so upravni organi in sodišča pri vodenju postopka in odločanju samostojni pri presoji vseh okoliščin in upoštevanju pravnih aktov. Smernice, ki podrobneje pojasnjujejo pomen določbe 64. člena ZVO-1, člen govori o pravnem interesu oseb, ki želijo pridobiti položaj stranskega udeleženca v postopkih za OVD, so zelo dobrodošle. Še posebej zato, ker je jasno opredeljeno, ali in kako lahko sodeluje v postopku kot stranski udeleženec oseba, ki nima statusa nevladne organizacije in na področju varstva okolja dela v javnem interesu, ali oseba, ki nima v lasti ali posesti nepremičnine na vplivnem območju. Ta dikcija je pomembna zaradi več primerov konflikta interesov v zadnjem obdobju, zlasti pri nekaterih naložbah. Po novem bodo takšne osebe lahko uveljavile svoj interes po zakonu o splošnem upravnem postopku. proizvajalcev embalaže, ki se lahko pohvalijo z lastnim razvojem, znanjem in inovativnostjo ter ustvarjajo koristne rešitve za uporabnike, potrošnike in okolje. Kakšna dodatna vrednost je za zmagovalca prejem naziva Slovenki oskar za embalažo? Slovenski oskar za embalažo je tradicionalno in prestižno priznanje, ki potrjuje odličnost prijavitelja in nagrajenega izdelka ter veča njun ugled na domačem in tujih tržiščih. Je tudi pomembna referenca za sodelovanje na sorodnih mednarodnih natečajih, tekmovanjih in trgih. Nominirano in s Slovenskim oskarjem nagrajeno embalažo lahko prijavitelji vidno označijo z logotipom ocenjevanja. Sejem Inpak, pod okriljem katerega poteka natečaj Slovenski oskar za embalažo, poteka hkrati z Mednarodnim kmetijsko-živilskim sejmom Agra. Skupaj bosta na več kot kvadratnih metrih površin predstavila več kot razstavljavcev iz preko 30 držav ter ponujala novosti v kmetijski tehniki, živilskopredelovalni industriji, na področju embalaže, tehnike pakiranja in logistike. Glede na rezultate minulih let tudi letos med 25. in 30. avgustom v Gornji Radgoni pričakujemo več kot obiskovalcev. Nominirani in nagrajeni izdelki so objavljeni v posebni zloženki, ki jo distribuiramo na sočasnih sejmih, po različnih tematskih dogodkih in jo objavimo na spletni strani Pomurskega sejma in sejma Inpak foto: Miha Benedičič Vladimir Pezdirc Embalaža naj vključuje življenjske utrinke Da embalaže uspešno sledijo razvoju, kjer je predvsem v zadnjem desetletju v ospredju tudi trajnostni vidik embalaže, in pa tudi to, da bi bila embalaža bolj racionalna, s podporo novih naravnih materialov, je povedal predsednik strokovne žirije red. prof., univ. dipl. obl. Vladimir Pezdirc. Poudaril je, da bi si želeli več prijav na Slovenskega oskarja za embalažo predvsem iz razvojno in kapitalsko močnih slovenskih podjetij. Že nekaj časa predsedujete natečaju Slovenski oskar za embalažo. Kako se embalaže, ki se prijavljajo na Slovenskega oskarja za embalažo, spreminjajo, izboljšujejo, kako reprezentativne so za trend zlasti z vidika eko dizajna? Res že kar nekaj let predsedujem natečaju in lahko ugotovim, da se raven embalaž, ki se prijavijo na natečaj, izboljšuje oziroma uspešno sledi razvoju in standardom embalaže v okoljih, ki so vodilna na tem področju. Opaziti je tudi povečano pozornost do vseh parametrov t.i. eko dizajna in trajnostnega razvoja. Vsa ta leta število prijav ostaja na približno enakem nivoju. Želeli bi si bistveno večje število prijav in sodelujočih podjetij, saj bi tako dobili realnejši vpogled v stanje na tem področju. Na podlagi katerih kriterijev ocenjujete embalaže pri izbiri nominacij in oskarja? Komisija pri svojem delu upošteva predvsem inovativnost, izvirnost, skladnost predlagane rešitve na relaciji zaščita vsebine - komunikacija z uporabnikom - tržno sporočilo. Posebno pozornost namenjamo uporabi ekološko primernih materialov in trajnostnemu vidiku, ki obravnava celoten življenjski ciklus embalaže od zasnove, proizvodnje, polnjenja, zapiranja, transporta, skladiščenja, komunikacije, nakupa in vseh postopkov končnega uporabnika, torej do končne razgradnje ali druge ustrezne uporabe ali predelave. Ob tem je seveda pomemben tudi likovni, estetski vidik predlagane rešitve. Kje je vzrok, da se razmeroma malo podjetij odloča za sodelovanje na natečaju? Mnogo podjetij embalaže nima v svojih razvojnih in tržnih ciljih ali pa preprosto kopirajo rešitve drugih, včasih tudi neustreznih, ki komaj še zadovoljijo veljavne predpise in standarde EU. Tak pristop je mogoče razumljiv pri malih podjetjih, ki se šele uveljavljajo na lokalnem ali evropskem trgu. Na natečaju pogrešamo predvsem razvojno in kapitalsko močna slovenska podjetja. S čim so vas prepričali tokratni nominiranci? Predvsem izpolnjujejo zahtevane standarde, so kreativni in izražajo ustrezno pozornost ekološkim materialom in trajnostnim rešitvam. Dva najboljša bomo nagradili s Slovenskim oskarjem za embalažo. Kakšna bo embalaža prihodnosti, kateri materiali bodo prevladovali? Upam, da bo manj potrošniško naravnana in bolj racionalna. Predvsem pa inovativna v zaščiti, uporabi, njeni podobi in komunikaciji. Seveda ob podpori novih naravnih materialov, ki se bodo lahko transformirali v nove proizvode ali pa se vrnili na svoj začetek. Kaj predlagate oblikovalcu embalažnih kreativnih rešitev? Pri oblikovanju mora razumeti in upoštevati celoten življenjski ciklus embalaže. Pri načrtovanju naj doda nekaj življenjskih utrinkov: mogoče čas ali pa veselje, zakaj ne presenečenje, morda posebno okolje Seveda brez maksimalne kreativnosti ne gre!

15 Naravna mineralna voda Dana v inovativni Tetra Pak embalaži Tetra Pak in Dana sta konec junija predstavila prvo slovensko vodo Dana v embalaži Tetra Pak. Embalaža Tetra Prisma Aseptic v velikosti 750 ml je prva tovrstna embalaža na svetu, ki je sodobnega izgleda, ovita v kovinski odsev. Na novo zasnovana embalaža je bila prvič napolnjena maja. Izdelek bo možno kupiti na policah številnih slovenskih prodajaln, drogerij in bencinskih črpalk. Podjetje Dana je že prejelo prvo naročilo tudi s Švedske. Veliko zanimanje je tudi na hrvaškem trgu. Naravna mineralna voda v embalaži Tetra Prisma Aseptic 750 s pokrovčkom HeliCap 27 je odgovor na potrošniške trende po svetu. Embalaža se lahko reciklira, saj je izdelana večinoma iz kartona iz naravnih in obnovljivih virov. Les, ki se uporablja za embalažo, ima certifikat Sveta za nadzor gozdov z oznako FSC, ki zagotavlja, da uporabljen les prihaja iz gozdov, ki jih upravljajo trajnostno, in drugih obnovljivih virov. Embalaža Tetra Pak je enostavna za prevažanje, zelo lahka in prava novost v svoji kategoriji. Zaradi tega nova embalaža mineralno vodo Dana na policah predstavlja na popolnoma drugačen način. a slovenskem trgu z negazirano vodo»nse kaže trend rasti. Podatki o porabi vode v Sloveniji za leto 2017 namreč kažejo, da se je trg v primerjavi s preteklim letom povečal za skoraj 8 odstotnih točk, kar predstavlja več kot 48 milijonov litrov porabe na leto,«je povedal Marko Hren, direktor podjetja Dana, in dodal:»v Dani ostajamo zvesti Voda v Tetra Pak embalaži potrošnikom in svojemu poslanstvu, t. j. omogočati boljše življenje s paleto novih izdelkov. Nenehno iščemo priložnosti, da slovenskim potrošnikom zagotovimo inovativne izdelke v vrhunski embalaži. V sodelovanju z družbo Tetra Pak smo to tudi zagotovili.«uvedbo novega izdelka na trg Dana izvaja z marketinško kampanjo #virživljenja, ki temelji na zgodbah mladih posameznikov, ki so ali ki si želijo svojo strast spremeniti v svoj vir življenja. Dana se tako predstavlja v dveh različnih vlogah: kot podpornica uspešnih zgodb, ki jih želi deliti s svojo publiko, in kot podpornica novo ustvarjenih zgodb /130 Embalaža Promocija Pijte boljšo vodo. Prva slovenska voda v Tetra Pak embalaži.

16 129/ okolje Novice Zelenega omrežja Fotografije: arhiv članov Med člani Zelenega omrežja: Mestna občina Veljenje Občina Cerknica Centralna čistilna naprava Domžale-Kamnik d.o.o. Za sodelovanje v rubriki pokličite Tanjo na 03/ Začetek projekta Cinderela Zavod za gradbeništvo (ZAG) je bil s projektom o novih krožnih poslovnih modelih za trajnostno urbano gradbeništvo uspešen na razpisu Obzorje 2020 in 1. junija 2018 so pričeli izvajati projekt Cinderela New Circular Economy Business Models for More Sustainable Urban Construction (Novi krožni gospodarski poslovni modeli za bolj trajnostno urbano gradbeništvo). V projektu bo oblikovan krožni model, ki bo za 20 % zmanjšal okoljske vplive vzdolž vrednostnih in dobavnih verig krožnega urbanega gradbeništva ter hkrati za 30 % povečal recikliranje odpadkov iz gradbeništva in rušenja, 13 % izbranih industrijskih odpadkov, 100 % težke frakcije iz predelave komunalnih odpadkov ter 25 % blata iz čistilnih naprav. Projekt bo trajal od do in bo pomembno vplival na prehod k bolj trajnostnemu gospodarstvu v Evropi in Sloveniji. Poleg koordinatorja ZAG v projektu iz Slovenije sodeluje še komunalna gospodarska družba Nigrad, skupaj s povezanim partnerjem Inštitutom Wcycle Maribor, katerega soustanovitelj je. To je prvi tovrstni projekt, ki slovenskim partnerjem prinaša evropsko sofinanciranje v višini skoraj 1,7 mio EUR v štirih letih trajanja projekta. Projekt je bil uspešen na razpisu H2020-CIRC , Sistemski, eko-inovativni pristopi za krožno ekonomijo: veliki demonstracijski projekti. Zavod za gradbeništvo Slovenije Notranja kvaliteta sadik trajnic iz domače prsti Tudi pri nakupu sadik trajnic velja star kmečki pregovor še iz časov moje babice:»nisem dovolj bogat, da bi kupoval najcenejše!«najcenejše salame v naših trgovinah imajo več soje, raznih aditivov in ne vem še česa kot mesa. Podobno je pri drugem najcenejšem blagu. Tudi pri trajnicah je globalizacija prinesla neštete možnosti trgovanja. Od vsepovsod prihajajo poceni sadike dvomljive kvalitete. Gojenje sadik na hitro, v lahki šotnici in s pomočjo kemije smo usvojili tudi v nekaterih domačih vrtnarijah. Takšen način gojenja namreč omogoča lep videz in visoko»zunanjo ali navidezno kvaliteto«in nizke cene. Velik izbor sadik trajnic z visoko notranjo kvaliteto za najrazličnejše namene, od zelenih streh, do rastlinskih čistilnih naprav, medovitih in zeliščnih vrtov, cvetočih travnikov, za vrtove in javne nasade, že desetletja gojimo v vrtnariji Trajnice Golob-Klančič. Odlikuje jih trpežnost, utrjenost, asketska vzgoja v navadni vrtni prsti in minimalen ogljični odtis. Vrtnarija Trajnice Golob-Klančič Standard, ki prispeva k varnosti v planinah Pred vrati je poletje, z njim pa težko pričakovane počitnice s potovanji, bivanjem v obmorskih krajih in izleti v hribe. Tudi pri pohodništvu vloga standardov ni zanemarljiva. Tokrat naj omenimo standard, ki prispeva k varnosti v planinah, to je SIST EN 16869:2018, Načrtovanje zavarovane plezalne poti (via ferrata). Zavarovana plezalna pot, bolj znana kot via ferrata, je zahtevna plezalna pot, običajno na skalnatem terenu, ki je opremljena z varovali in pomagali, kar omogoči, da tudi planinci brez alpinističnega znanja osvojijo vrhove ali prečijo stene. Začetek vie ferrate mora biti jasno označen z informacijami o dolžini poti, višinski razliki in približnem času plezanja, z nasveti o drugi priporočljivi opremi, na primer o čeladi (SIST EN 12492), z informacijami o fiksnih sidrnih točkah za plezanje po vrvi, o morebitnih težjih predelih, dodani pa morajo biti še topografski opis poti in informacije o izstopih v sili, kontaktne informacije za nujne primere in kontaktne informacije o upravljavcu, ki vzdržuje plezalno pot. Slovenski inštitut za standardizacijo - SIST

17 Standard ISO 14001:2015 z novejšimi pristopi Zaradi naraščajočega zavedanja javnosti o potrebi po zaščiti in varovanju okolja je mednarodna organizacija za standardizacijo ISO leta 1996 razvila standard za sistem ravnanja z okoljem ISO Je drugi najpogosteje uporabljen ISO standard za sisteme vodenja v svetu. Organizacijam pomaga identificirati, upravljati in nadzorovati aktivnosti, ki imajo vpliv na okolje. Trenutno je veljavna 3. izdaja standarda ISO 14001:2015, ki vključuje najnovejše pristope za obravnavanje okoljskih vplivov, kot npr. razmišljanje o okoljskih vplivih v celotnem življenjskem ciklu izdelka od zasnove do uporabe ter po uporabi. Organizacije, ki svoj sistem ravnanja z okoljem certificirajo po tem mednarodnem standardu, pridobijo številne prednosti, kot so izboljšani učinki ravnanja z okoljem, finančni prihranki, izboljšano delovanje zaradi boljše izmenjave informacij, izboljšana podoba blagovne znamke, večji ugled pri poslovnih partnerjih, strankah, splošni javnosti, nevladnih organizacijah, večja je konkurenčna prednost. Do konca leta 2016 je bilo po vsem svetu certificiranih organizacij, v Sloveniji 461 (ISO Survey). Na SIQ Ljubljana organizacijam pomagamo k pridobitvi certifikata ISO 14001:2015, s katerim dokazujejo svojo zavezanost k varovanju okolja. SIQ Ljubljana Novi ploščni izmenjevalec čistilne naprave v Laškem. Zeleno omrežje Smernice za nizkoogljično družbo morajo vsi upoštevati Države podpisnice Pariškega sporazuma iz leta 2015 so izkazale zavezanost trajnostno naravnani okoljski politiki. Sprejeti akcijski načrt gospodarskim družbam predstavlja velik izziv, kako zaveze vpeljati v svoje proizvodne procese. Odgovornost do naravnega okolja v Pivovarni Laško Union d.o.o. vgrajujemo v vsakodnevno poslovno življenje. Zmanjševanje emisij v okolje je za nas ključnega pomena. Z namenom zmanjševanja porabe vode zamenjujemo tehnološke enote. Glavni projekti, ki smo jih izpeljali v preteklih letih, so prenova kotlovnice, nadgradnja anaerobne faze čiščenja odpadne tehnološke vode s ploščnim izmenjevalcem toplote, projekti zmanjševanja specifične porabe vode pri avtomatskih pranjih ter sprejetje novega načrta gospodarjenja z odpadki v proizvodnih in poslovnih enotah. Specifično porabo energentov in vode mesečno spremljamo. Tako ocenjujemo uspešnost izvedenih ukrepov ter prepoznavamo izzive, ki jih ovrednotimo po prioritetah. Tako Pivovarna Laško kot Pivovarna Union sta od leta 2016 del skupine Heineken. Glavni cilji, ki jih je postavila družba, se kažejo v povečanju deležev toplotne in električne energije, pridobljene iz obnovljivih virov. Zaveza skupine je, da do leta 2030 poveča delež energije pridobljene iz obnovljivih virov na 70 %. To bomo dosegli z vpeljevanjem tehnologij, ki temeljijo na hidro, solarni in vetrni energiji. S konstantnim zmanjševanjem ogljičnega odtisa družbe bomo izboljševali ekonomičnost tehnoloških procesov. Smernice nizkoogljične družbe moramo upoštevati vsi, ne samo gospodarski subjekti. Predvsem državna gospodarska politika bo morala postaviti strategijo implementacije točk sporazuma. Z razpisnimi vzpodbudami in pomoči pri izmenjavi primerov dobrih praks mora doprinesti h hitrejšemu uresničevanju zavez. Pivovarna Laško Union d.o.o. Izgradnje sončnih elektrarn po sistemu net meteringa Sončna energija je čist, zelen in obnovljiv vir, ki ga človeštvo pozna že stoletja, v zadnjih letih pa postaja vse bolj dostopen in uporabnikom prijazen tudi v obliki električne energije. V začetku leta 2016 je nova Uredba o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije prinesla novosti, ki so uporabnikom z majhnimi spremembami omogočile lažji dostop do samooskrbe z električno energijo iz OVE ter s tem spodbudile doseganje 25 % deleža proizvedene obnovljive energije. Z rastjo povpraševanja in večanjem potreb po sončnih elektrarnah je na trgu zacvetelo tudi število ponudnikov, ki ponujajo izgradnjo sončnih elektrarn na ključ. Kljub temu, da naše podjetje že vrsto let proizvaja električno energijo iz petih malih hidroelektrarn in osemnajstih sončnih elektrarn ter da imamo na področju OVE bogate izkušnje, smo potrebovali čas, da smo na trg lansirali izboljšane storitve izgradnje sončnih elektrarn po sistemu net meteringa. Ta uporabnikom omogoča ugodno, a kvalitetno ponudbo. Oblikovali smo katalog, v katerem predstavljamo prednosti naložbe v sončne elektrarne, najboljše pogoje za njeno postavitev in izkoristek energije ter pakete, ki vključujejo dodatne ugodnosti. Med drugim tudi vrednostni bon do 400 za nakup v naši spletni trgovini. Nakup mikro sončne elektrarne pri podjetju OVEN kupca ne veže na določenega dobavitelja električne energije, uredimo pa tudi vse potrebno za pridobitev subvencij pri Ekoskladu. Zapisala: Jovana Šišič OVEN Elektro Maribor, d.o.o. Zlati znak popotnica novi strategiji turizma na Bledu Podelitev certifikata Slovenia Green Po skoraj enoletni pripravi sta Občina Bled in Turizem Bled dosegla dva pomembna cilja. V postopku zunanjega ocenjevanja in presoje je Bled pridobil zlati znak v okviru podeljevanja certifikata Slovenia Green Destination. S tem smo dokazali, da smo zavezani visokim okoljskim in družbenim standardom in jih izvajamo. Zelena nit so trajnostno naravnane politike na številnih in raznolikih področjih v občini. Na junijski seji pa je občinski svet sprejel tudi Strategijo trajnostnega razvoja okolje 129/130 17

18 129/ okolje blejskega turizma za obdobje V njej so opredeljeni cilji: Bled je»imago paradisi«, torej podoba raja, Bled je vodilno zeleno alpsko središče, navdušuje z edinstvenimi doživetji narave, izbrane kulture, bogate zgodovine in športa v vseh letnih časih ter izbrane kulinarike. Fotogenično veduto Bleda iz»moram videti«spreminjamo v»moram doživeti«, zato destinacija ponuja avtentična doživetja, saj so njeni temeljni atributi zelena (jezero, gozdovi, travniki, parki), aktivna (neskončno možnosti za aktivnosti v naravi), zdrava (čista voda in zrak, domača, lokalna hrana), avtentična (zgodovina, etnološke posebnosti, inventivnost domačinov) ter varna (brezskrbno gibanje). Zapisala: Romana Purkart Občina Bled Olinc s polnim okusom naravnih sestavin Tam, kjer se združita delo sirarja in oljkarja, nastane Olinc. To je ime za slastno povezavo slovenskih oljk in sira s posoških planin. Oljčni namaz s sirom je izdelan iz le treh naravnih sestavin: posebnih sortnih oljk, ekološkega sira in ekstra deviškega oljčnega olja. V Mlekarni Planika in pri Družini Bajda nam je prvovrstnost vsakega izdelka najpomembnejša. S spoštovanjem do narave oboji pridelujemo svoje dobrote na ekološki način. Zato Olinc odlikuje izjemna polnost okusa. Oljkarji družine Bajda že zelo zgodaj ročno poberejo oljke. Za uživanje v okusu so oljke pripravljene na naraven način, izključno v slanici. Ročno razkoščičene so imenitna družba siru Mlekarne Planika. Njegova pot se začne na posoških planinah, kjer se živina prosto pase in daje mleko poln okus. Od mleka pa do sira, tistega ravno prav zrelega, nas v mlekarni Planika čaka še nekaj dela in zorenja. Z odgovornim delom kmeta, pastirjev in sirarjev je nastal Olinc, sad dela več generacij. Mlekarna Planika d.o.o. Kobarid Priljubljena novo urejena Plaža Sava foto: Nik Rovan Konec maja smo v Črnučah ob stopenjskem jezu uredili Plažo Sava. Namenjeno je sproščanju v naravi, poležavanju in sončenju. Plaža leži na območju Nature 2000, ekološko pomembnem območju, na katerem so posegi zelo omejeni. V okviru ureditve smo sanirali brežino, uredili dostop do vode in postavili betonske ležalne ploščadi za sončenje. Ob tem smo za potrebe gasilcev uredili intervencijski dostop do vode, ki ga do zdaj ni bilo. Betonski ležalniki so izdelani iz enakega materiala in v podobni obdelavi kot konglomerat, ki se na tem delu obale že pojavlja. Z enostavno in ergonomsko obliko nadgrajuje okolico in s tem razširja možnosti uporabe javnih prostorov ob Savi. Ležalniki so razporejeni po nabrežju tako, da obiskovalcem zagotavljajo različne poglede na izjemno naravo, ki jo obdajajo krošnje dreves in dopolnjujejo tolmuni, slap, travnata brežina, peščena plaža in druge naravne lepote. Med seboj so razmaknjeni tako, da nekateri zagotavljajo več zasebnosti, nekateri spodbujajo druženje. Na območju smo namestili tudi klopi, stojala za kolesa, koše za odpadke in zasadili nekaj dreves. Postavili smo zunanje ekološko stranišče, ki je plod slovenske ideje in slovenskega razvoja podjetja Kakis. Temelji na konceptu kompostnih sanitarij, kar pomeni, da se blato lahko predela v gnojilo ali v biomaso za gretje. Mestna občina Ljubljana V Celju bodo vozili avtobusi na stisnjen zemeljski plin V Mestni občini Celje smo v letu 2017 sprejeli Celostno prometno strategijo, ki nam narekuje spodbujanje trajnostnih načinov mobilnosti. V skladu s tem že izvajamo prehod na vozila z nizkoogljičnimi pogoni. Vozni park smo opremili z dvema električnima avtomobiloma in električnima kolesoma, letos aprila pa smo od Eko sklada prejeli odločbo, s katero smo upravičeni do nepovratnih sredstev v višini nekaj več kot EUR za nakup desetih avtobusov na stisnjen zemeljski plin. Celotna investicija bo znašala EUR. V Celju smo prepoznali problematiko naraščajočega prometa. Eden od ukrepov je uvedba javnega avtobusnega mestnega potniškega prometa, ki bo izboljšal mobilnost v Celju in posledično zmanjšal potrebo po uporabi osebnih motornih vozil. Javni mestni potniški promet bo vzpostavljen v začetku prihodnjega leta, ko bomo v naselju Trnovlje izgradili tudi polnilno postajo za avtobuse na stisnjen zemeljski plin. Prenovili in izgradili bomo tudi nekaj avtobusnih postajališč ter pripadajočo infrastrukturo. Mestna občina Celje Poostren inšpekcijski nadzor naprav za obdelavo odpadkov Zaradi nesrečnih dogodkov, ki so se zgodili v obratih za obdelavo odpadkov v letu 2017, je ARSO objavil, da se bodo septembra 2018 začeli poostreni inšpekcijski nadzori naprav za obdelavo odpadkov. Vse naprave bodo pregledane v roku dveh let. Inšpektorji za različna področja (okolje, naravne in druge nesreče, kemikalije, energetika) in predstavniki ARSO bodo pregledali skladnost obratovanja naprav z okoljsko zakonodajo ter zakonodajo s področja ravnanja z nevarnimi snovmi in varstva pred požarom. Glede na izkušnje s terena ocenjujemo, da stanje večine naprav ni usklajeno s spremenjenimi zahtevami zakonodaje iz zadnjih let. Zato je pričakovati večje število nepravilnosti, kar lahko za upravljavce naprav pomeni tudi precejšnje stroške za izvedbo tehničnih ukrepov in priprave potrebne dokumentacije za spremembo OVD. Naše podjetje lahko pomaga upravljavcem naprave, da se pripravijo na pregled v izogib večjim presenečenjem in nevšečnostim. Marbo Okolje d.o.o.

19 ReWin okna in vrata iz odsluženega lesa V okviru projekta ReWin v podjetju M Sora razvijamo nova okna in vhodna vrata, ki so izdelana iz odsluženega, a še vedno kakovostnega lesa. Prepoznali smo potencial lesa, ki je sicer splošno tretiran kot odpadek, vendar so lahko njegovi deli z ustrezno analizo in izločitvijo poškodovanih delov uporabljeni za nadaljnjo predelavo v nove in kakovostne izdelke. Izgled starega lesa s svojo značilno sivo patino vzbuja mnogo zanimanja. Tega so izdelki poželi tudi na letošnjem sejmu Dom v Ljubljani, kjer so bila klasična okna in vhodna vrata ReWin, izdelana iz odsluženega lesa starega kozolca, postavljena na ogled. Poleg estetske vrednosti predstavljajo izdelki tudi pomemben korak v smeri kaskadne rabe lesa in krožnega gospodarstva v podjetju in širše. S tem razlogom smo v podjetju M Sora prejeli tudi bronasto priznanje Gospodarske zbornice Slovenije za inovacijo v Gorenjski regiji in posebno pohvalo za uveljavljanje krožnega gospodarstva. M Sora d.d. V Krki skrbimo za skladno sobivanje z naravo Čistilna naprava Zeleno omrežje Poslanstvo Krke je živeti zdravo življenje, zato je varovanje okolja pomemben del Krkine poslovne strategije. Skrb za okolje vključujemo v najzgodnejše razvojne aktivnosti in celoten življenjski cikel izdelkov. V pomoč nam je leta 2001 vzpostavljen sistem ravnanja z okoljem ISO 14001, ki ga vsako leto obnavljamo. S številnimi aktivnostmi stremimo k ohranjanju kakovosti vod na vseh proizvodnih lokacijah. Industrijske in odpadne vode na osrednji lokaciji v Novem mestu čistimo z visoko učinkovito aerobno biološko čistilno napravo odpadnih vod. Za okolje odgovorno skrbimo tudi v naših odvisnih družbah zunaj Slovenije. V proizvodno-distribucijskem obratu v Jastrebarskem na Hrvaškem smo zgradili čistilno napravo za odpadne vode z naprednim oksidacijskim postopkom, v tovarni Krka Rus v Ruski federaciji pa aerobno biološko čistilno napravo za odpadne vode. Kakovost zraka, ki ga dihamo, vpliva na naše zdravje, zato v Krki emisije v zrak zmanjšujemo z visoko učinkovito absolutno filtracijo na vseh izpustih prašnih snovi. Vpeljali smo tudi več sodobnih, visoko učinkovitih naprav za termično oksidacijo odpadnega zraka onesnaženega s HOS in vzpostavili učinkovit sistem ločenega zbiranja odpadkov. Stalno si prizadevamo za zmanjševanje embalažnih materialov in izboljšanje energetske učinkovitosti. Za področje varstva okolja namenimo od 6 do 7 milijonov EUR na leto, saj se zavedamo, da moramo naravno dediščino varovati tudi za naslednje rodove in vsa živa bitja. Krka, d. d., Novo mesto Gostujoči Depo na ogledu v Ljubljani V soboto, 12. maja, smo se predstavili na Tržnici v BTC Cityju v Ljubljani. Na stojnici smo ponudili izdelke iz programa našega Depoja, RE-use in RE-design. V ospredje smo postavili večnamenske vrečke iz recikliranih materialov, ki jih izdelujemo sami in so izdelane iz zaves, zračnih blazin in različnih kosov blaga. V soboto, 26. maja 2018, pa je na Vrhniki potekal 3. festival kave. Po kavi je dišalo tudi na stojnici, na kateri se je predstavil Depo. Prijeten kotiček je marsikdo izkoristil za kratek počitek ob kavi in si ogledal izdelke, ki pod rokami naših sodelavcev iz Depoja zaživijo novo življenje. Nekaj smo prispevali tudi k varovanju okolja, saj so ljudje odnesli domov kar 300 skodelic, iz katerih so pili kavo. JP Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o. Novi izdelki ekoloških substratov in gnojil Letošnjo pomlad smo pri Humku predstavili osem novih izdelkov ekoloških substratov in gnojil. Vsi imajo dovoljenje za uporabo v ekološki pridelavi in so po večini pripravljeni v lastnem obratu Podnart, kjer lahko kontroliramo kakovost proizvodnje. Gre za izdelke s profesionalnimi komponentami, ki jih pridelujemo po naravnih postopkih. Za izboljšanje zelenjavnih gredic, sajenje sadja in zelenjave priporočamo izogibanje poceni substratom, ki so velikokrat narejeni iz komunalnih kompostov z dodatki kanalizacijskih muljev, kjer so koncentracije težkih kovin v mejnih območjih, z večkratno uporabo pa se hitro presežejo. Namenski substrati naj bi vsebovali izboljševalce tal, kot so zeleni kompost, minerali, aktivni humus, lesna vlakna, biooglje in sorodne komponente. V našem obratu smo že pred leti pričeli s proizvodnjo trajnejših substratov in trajnih izboljševalcev tal. V pripravi je tudi nova linija inovativnih organskih gnojil s trajnimi izboljševalci tal, narejenih po recepturi za posameznega naročnika glede na analizo tal njegove parcele. Z vsakim gnojenjem se tako v tla vnaša izboljševalce tal, kot so organska masa gnojila, zeolit, biooglje, huminske kisline, alginati, humus deževnikov in gvana. Za posebne zahteve se doda določena organska ali mineralna gnojila, odvisno od zahteve rastlin. Humko d.o.o. Bled Goodyearovci pomagali pri naravni obnovi gozda po žledolomu Sredi aprila je ekipa Goodyearovih zaposlenih pogozdovala območje velikosti skoraj enega hektara nad Zgornjim Vetrnim. Območje pod Kriško goro je namreč februarja 2014 prizadel žledolom. Kot posledica ujme se je v zadnjih letih na tem območju razširil podlubnik. Goodyearova ekipa se je na predlog Zavoda za okolje 129/130 19

20 129/ okolje gozdove Slovenije odločila, da gozdu pomaga z umetno obnovo in prizadete površine pogozdi z listavci. Matevž Udovč z Brega ob Bistrici je pobudo za pogozdovanje okoliškega gozda pojasnil:»za prostovoljsko akcijo smo se odločili zaradi zavedanja, da so drevesa in gozdovi izjemnega pomena pri ohranjanju kakovostnejšega naravnega okolja. V enem dnevu nam je z ekipo uspelo posaditi kar 425 sadik javorja in bukve.«predstavnica Zavoda za gozdove, vodja KE Tržič, Mojca Brejc pa je dejala:»na Zavodu za gozdove Slovenije podpiramo prostovoljske akcije za obnovo v ujmah poškodovanih gozdnih sestojev z veseljem smo zagotovili, da je pogozdovanje potekalo v skladu s strokovnimi usmeritvami gozdarjev in ob soglasju lastnikov gozdnih zemljišč.«goodyear bo nadaljeval s projekti prostovoljstva in vključevanja zaposlenih v lokalno skupnost v okviru programa Goodyear Boljša prihodnost. Program podpira prostovoljske iniciative zaposlenih, ki potrebe lokalne skupnosti lahko naslovijo z izvedbo raznovrstnih akcij na področju okoljske trajnostnosti, varnosti na cesti ali prenosa znanj in veščin. Goodyear Dunlop Sava Tires d.o.o. Vključevanje trajnostnega razvoja v program fakultete Fakulteta za organizacijske vede Univerze v Mariboru se je kot ena prvih fakultet v študijskem letu 2013/14 pridružila programu Ekošola, s čimer tudi formalno izkazujemo usmerjenost v trajnostni razvoj. Vsebine trajnostnega razvoja fakulteta uspešno vključuje v svoje študijske programe s predmeti, kot sta na primer Okoljevarstveni inženiring in Zeleni informacijski sistemi. Študenti in zaposleni fakultete vsako leto sodelujemo pri trajnostno naravnanih projektih ter izvedemo čistilne, zbiralne in ozaveščevalne akcije. Na Fakulteti promoviramo vsebine trajnostnega razvoja na tradicionalni Konferenci o razvoju organizacijskih znanosti ter v odmevnih znanstvenih revijah. Pri izvajanju trajnostno naravnanih aktivnosti so uspešni tudi študenti. V sodelovanju z mentorji letno pripravijo več raziskovalnih in diplomskih nalog na temo trajnostnega razvoja. Študentka Nina Milinkovič je letos na usposabljanju v Lizboni pridobila naziv ambasadorka Mladih poročevalcev za okolje v Sloveniji. Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede Nove naravne površine in tkanine ENJO Novo naravno opremo, kot so mize, stoli, tla in pohištvo, želimo dolgoročno ohraniti naravno in čisto. Takoj se pojavi prvo vprašanje, kako jih vzdrževati na naraven način. V Hotelu Park & Green se zavedajo trajnostnega poslovanja in tako je hotel postal prvi zeleni hotel v Ljubljani. A zeleno razvojno pot dopolnjujejo. V novo opremljeni restavraciji so se odločili za naravno vzdrževanje in čiščenje, kjer tehnološko visoko razvite tkanine ENJO dosežejo temeljito čistočo samo s pomočjo vode. ENJO je povsem varno in učinkovito čiščenje, s katerim se doseže šestkrat boljše rezultate pri čiščenju na vsaki površini brez kemikalij, kar je znanstveno dokazano. Dodatne prednosti so predvsem v zmanjšanju stroškov, saj lahko tkanino ENJO ob rednem vzdrževanju uporabljamo eno do dve leti z zmanjšano porabo vode, brez dodatnih čistil in plastike. Spoznanje, kaj se sproži z nakupom, je lahko velik prispevek celotnemu okolju in dolgoročno ustvarjanje zdrave in čiste Slovenije. ENJO, Alenka Kügerl s.p. Prva delavnica projekta FutureFlow za aktivne odjemalce uspešna V ponedeljek, 11. junija, smo družbe ELES, GEN-I in EIMV v sodelovanju z Energetsko zbornico Slovenije v okviru delovnega paketa 5 in delovnega paketa 6 izvedle prvo delavnico za aktivne odjemalce, ki so vključeni v projekt FutureFlow. Udeleženci so bili aktivni odjemalci iz Slovenije, ki so udeleženi v pilotnih testih, in aktivni odjemalci s tehničnimi možnostmi za zagotavljanje fleksibilnosti. Predstavniki družb ELES, GEN-I in EIMV smo udeležencem predstavili namen in cilje projekta, pilotne teste vključevanja aktivnih odjemalcev, njihove trenutne rezultate ter možnosti za aktivne odjemalce pri nudenju sistemskih storitev v okviru novih poslovnih modelov. Projektni partnerji smo z aktivnimi odjemalci izmenjali mnenja o projektu ter z njimi razpravljali o izkušnjah sodelovanja v pilotnih testih. Aktivni odjemalci so podali tudi nekaj predlogov za izboljšave. ELES, d.o.o. Rešitve na področju odpadkov Smo podjetje, ki se ukvarja s trgovino, proizvodnjo in storitvami na področju vseh vrst odpadkov z začetkom v letu V tem času smo si pridobili veliko izkušenj na področju poznavanja trendov razvoja opreme in storitev na področju ekologije. Usmerjeni smo k iskanju individualnih rešitev za posamezno podjetje, saj je vsako podjetje specifično in zahteva posebno pozornost. Specializirani smo za vse vrste odpadkov, tako za povzročitelje, zbiralce kot tudi predelovalce odpadkov. Odpadki so del našega življenja. V našem podjetju vam pomagamo, da odpadek ni nadloga. Na ta način so storitve ravnanja z odpadki kvalitetnejše, ob tem pa nam je hvaležna tudi narava. S tehnološkim razvojem in z obdelavo in predelavo odpadkov želimo po varčni poti do obnovljivih virov energije. Ekstera d.o.o.

21 Po BTC Cityju Ljubljana prvič z avtonomnim vozilom Dan prihodnosti v BTC City Ljubljana Konec aprila 2018 je v BTC Cityju Ljubljana potekal dogodek Dan prihodnosti. Dogodek sta organizirali družbi BTC in AV Living Lab v okviru konference Ten-T Days, ki jo je v Ljubljani gostila evropska komisarka za mobilnost in promet mag. Violeta Bulc. Gre za največji in najbolj pomemben dogodek v Evropi na področju pametne, trajnostne in varne mobilnosti. Poleg obiskovalcev so se dogodka udeležili visoki domači in tuji politični predstavniki in gospodarstveniki, ki so prvič na slovenskih tleh lahko testirali vožnjo z električnim vozilom Navya, spoznali različne novosti poslovnih partnerjev na področju mobilnosti prihodnosti, pa tudi prednosti sistema EliPay, ki omogoča sodobno in napredno obliko plačevanja s kriptovaluto v fizičnem svetu. V BTC City Ljubljana s tem razvijamo potencial, da se uveljavimo kot svetovno znano učno okolje za razvoj naprednih rešitev z različnih področij. BTC d.d. Kam s starim telefonom? Zeleno omrežje Po interni raziskavi A1 Slovenija se v Sloveniji vsako leto proda več kot naprav, kot so mobilni telefoni, tablice in modemi. Uporabniki po nakupu nove naprave v več kot 50 %-ih staro napravo pospravijo v predal za krizne primere, če se jim nova naprava nepričakovano pokvari. Tako velika večina starih naprav postopoma izgublja uporabnost in vrednost ter na koncu pristane kot odpadek med odpadno električno in elektronsko opremo. Pri A1 smo ponudili možnost»staro za novo«, kar pomeni, da ob nakupu nove naprave odkupimo uporabnikovo staro napravo. Nekaj najboljših starih telefonov smo popolnoma prenovili in jih donirali Zvezi prijateljev mladine Slovenije za otroke iz socialno šibkejših družin. Ostali telefoni se uporabijo na servisu za rezervne dele oziroma se reciklirajo. Nedelujoče telefone, tablice in modeme lahko uporabniki kadarkoli odvržejo v posebne zabojnike na vseh prodajnih mestih A1, podjetje pa jih odda prevzemniku, ki ima dovoljenje za prevzem in reciklažo te vrste odpadka. Pomembno je vedeti, da se približno 80 % telefona reciklira, kot npr. ohišje, LCDzaslon, antena, konektorji, tiskana vezja in mikrofon. A1 Slovenija, d. d. Izobraževanje o malih komunalnih čistilnih napravah V prostorih JP CČN Domžale Kamnik smo v okviru Kompetenčnega centra za vodarstvo (KOCKVA) v juniju organizirali strokovno izobraževanje o malih komunalnih čistilnih napravah v velikosti do 2000 populacijskih enot, saj predstavljajo kar 40-odstotni delež načina čiščenja odpadnih voda v Sloveniji. Izkušnje s terena kažejo, da številni lastniki niso dovolj poučeni o tem, zakaj je odpadno vodo nujno potrebno ustrezno čistiti, katere vrste malih komunalnih čistilnih naprav bi bile za njihove objekte najbolj primerne ter kako bi morali na dolgi rok skrbeti za njihovo obratovanje in vzdrževanje. Strokovnega usposabljanja so se udeležili operaterji in nadzorniki čistilnih naprav, strokovnjaki iz javnega sektorja in terenski izvajalci komunalnih storitev. Pomembno je, da tisti, ki so zadolženi za projektiranje, izbiro, vgradnjo, obratovanje ter vzdrževanje malih komunalnih čistilnih naprav, razumejo tudi stanje na terenu, da bi se lahko z bolj inovativnimi pristopi organizirano lotili reševanja težav, s katerimi se dnevno srečujejo. Poleg zakonodaje se je 40 udeležencev seznanilo še z različnimi načini čiščenja odpadne vode, razpoložljivimi vrstami ter pomenom pravilnega izbora malih komunalnih čistilnih naprav. V bližnjem Ihanu so si na treh lokacijah tudi ogledali delovanje treh različnih malih komunalnih čistilnih naprav, ki jih uporabljajo tamkajšnja gospodinjstva, iz katerih so vzeli tudi vzorce odpadne vode. JP CČN Domžale-Kamnik d.o.o. Nova serija Solatube SkyVault Solatube SkyVault M74 DS sistemi predstavljajo novo linijo za učinkovito naravno osvetlitev večjih površin ter razsežnejših prostorov in so idealni za vgradnjo v velike prostore z visokimi stropi. Serija SkyVault zaradi svojih karakteristik predstavlja tudi izziv za projektante, saj lahko z minimalnimi posegi v ovoj stavbe pričakujejo maksimalen učinek osvetlitve z naravno svetlobo. Gre za premer 740 mm, z njim pa je mogoče osvetljevati tudi izjemno visoke prostore in dosegati dolžine kar do 30 metrov. Optimalno osvetlitev omogočajo stropni razpršilniki, nameščeni vsaj 6 metrov nad tlemi prostora. Sestavljivi sistem omogoča vgradnjo praktično v vsak velik objekt. Montaža je hitra in preprosta. V prid naravne osvetlitve prostorov, ki v objektu ponuja veliko prijetnejšo atmosfero, govorijo številni ekonomski razlogi, najpomembnejši pa je zagotovo varčevanje z energijo v primerjavi z osvetljevanjem objektov z umetno razsvetljavo. Sistemi so primerni za skladišča, proizvodne hale, nakupovalna središča, kongresne dvorane, letališča, športne objekte in telovadnice. Solatube SkyVault je vgrajen nad plezalno steno v telovadnici na 1. OŠ Celje, naravno osvetlitev pa nudi tudi obiskovalcem zaprte tržnice v BTC Ljubljana (na sliki). Kerber d.o.o. okolje 129/130 21

22 129/ okolje Zeleno omrežje Evropski projekti CityWalk za boljši položaj pešcev v mestih, Ptuj spodbuja pešačenje V ZRS Bistra Ptuj vodimo projekt CityWalk, ki je bil odobren v okviru programa sodelovanja Interreg V-B Podonavje. Sofinanciran je iz dveh evropskih skladov ESRR in IPA, izvaja ga 17 partnerjev. Izvajamo tudi aktivnosti na lokalni ravni za Mestno občino Ptuj, ki pri projektu sodeluje kot pridruženi partner in pilotno mesto. Cilj projekta CityWalk je pomagati mestom v Podonavski regiji, da zmanjšajo emisije in hrup ter postajo varnejši prostor za življenje s pomočjo okrepljene vloge trajnostnih oblik mobilnosti, posebej aktivnih oblik transporta, kot sta pešačenje in kolesarjenje. V okviru projekta CityWalk se pripravlja Lokalni akcijski načrt za pešačenje za mesto Ptuj zasnova vodenja pešcev v območju starega mestnega jedra. V Lokalnem akcijskem načrtu bodo predstavljeni analiza in predlogi za izboljšanje kvalitete javnih površin, ki med drugim spodbujajo pešačenje. V območje obravnave je vključeno širše mestno središče in njegove povezave s šolami ter s turističnim in trgovskim območjem. Na podlagi analize prostora je bilo izbranih več pomembnih povezovalnih poti za pešce, kjer bodo predlagani ukrepi za izboljšanje izkušnje pešcev. ZRS Bistra Ptuj Ekostranišče CONVERT tudi na spletu Na Visoki šoli za varstvo okolja (VŠVO) v okviru programa»po kreativni poti do znanja «uspešno izvajamo projekt»co 2 negativna stranišča«(convert CO 2 NegatiVe ExteRnal Toliets). Študentje interdisciplinarnih ved v podpornem okolju raziskujejo tehnologije za najbolj optimalno trajnostno nadgradnjo prototipa ekološkega stranišča podjetja KAKIS d.o.o. Idejo nadgrajujejo v obliki računalniške simulacije, ki ob konstrukcijski in vizualni optimizaciji preučuje inovativne tehnologije obdelave urina v povezavi z ozelenitvijo ekostranišča. S pomočjo nevladne organizacije Complementarium projekt CONVERT kot inovativna rešitev nagovarja družbo, jo ozavešča in približuje produkt potencialnim uporabnikom tudi preko spleta. V okviru Evropskega tedna trajnostnega razvoja smo na VŠVO organizirali dogodek z okroglo mizo. Študenti so predstavili idejno zasnovo ekostranišča in skupaj z vabljenimi strokovnjaki razpravljali o možnih nadgradnjah z upoštevanjem načel zelene ekonomije. Več o projektu je dostopno na Pripravili: dr. Anja Bubik in dr. Lucija Kolar Visoka šola za varstvo okolja Kratko, zanimivo Mlekarna Planika odprla posestvo Bogata Mlekarna Planika iz Kobarida, ki je znana po povezanosti z domačim okoljem in z inovativnimi proizvodi iz mleka z okoliških planinskih pašnikov, je v neposredni bližini Bovca, pet minut hoje v smeri reke Soče, odprla ogledno ekološko posestvo Bogata Bovec. Obiskovalci si ga lahko poleti ogledajo vsak dan od 9. do 21. ure. Na posestvu skrbijo za okrog 130 krav molznic, saj njihovo današnje delo črpa iz tisočletne tradicije mlekarstva in sirarstva v Posočju. Na posestvu je poseben prostor za počitek obiskovalcev, ki želijo uživati na poglede vršacev Julijskih Alp. Kdor želi, lahko kupi tudi njihove raznovrsten ekološke mlečne izdelke. Mlekarna Planika letos praznuje 60-letnico in vabi tudi v muzej sirarstva z etnološko zbirko Od planine do Planike.

23 Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja okolje 129/ Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano smo vprašali, zakaj zamujajo razpisi za financiranje programov razvoja podeželja in kaj so se dogovorili ministri na evropskem sestanku o novi skupni kmetijski politiki. Sloveniji manj za kmetijstvo iz EU, prizadeto bo podeželje Minister se je nedavno udeležil seje sveta kmetijskih ministrov o novi skupni kmetijski politiki in ogroženosti čebel. O čem so ministri približali stališča in ali so točne informacije, da bodo kmetijstvu v novem proračunu namenili manj sredstev? Kaj bi to pomenilo za Slovenijo? Evropska komisija je 2. maja 2018 sprejela predlog večletnega finančnega okvira za obdobje v višini milijard EUR (stalne cene 2018) oziroma milijard v tekočih cenah. Komisija je kljub izpadu prihodkov zaradi brexita predlagala večji obseg večletnega finančnega okvira kot v sedanji perspektivi. Opazno se povečujejo sredstva za migracije, varovanje zunanje meje in varnost. Na področju varovanja zunanjih meja naj bi prišlo do pomembne krepitve kapacitet evropske mejne in obalne straže. Na področju obrambe se sredstva namenjajo raziskavam in spodbujanju evropske obrambne industrije. Povečujejo se tudi sredstva za programe na področju raziskav, digitalizacije in mobilnosti mladih (Erasmus). Do največjega padca sredstev je prišlo na področju skupne kmetijske politike. Evropska komisija je za SKP predlagala sredstva v skupni višini 365 milijard EUR (324,3 milijard EUR v cenah 2018), od tega 286,2 milijard za neposredna plačila in tržno cenovne ukrepe (254,2 milijard EUR v cenah 2018) ter 78,6 milijard za razvoj podeželja (70 milijard EUR v cenah 2018). Na ravni EU v primerjavi s sedanjim obdobjem to pomeni znižanje obsega sredstev za SKP za 5%. V zakonodajnih predlogih reforme Skupne kmetijske politike so že vključene tudi nacionalne ovojnice sredstev SKP, torej razdelitev sredstev EU po posameznih državah članicah. Evropska komisija za Slovenijo za prihodnje sedemletno proračunsko obdobje predlaga sredstva v višini 903 milijone EUR (oz. 803 milijonov EUR v cenah 2018) za neposredna plačila, 38,5 milijonov EUR za programe v čebelarstvu ter vinogradništvu (34,2 milijona EUR v cenah 2018) ter 716 milijonov EUR za politiko razvoja podeželja (636,1 milijonov EUR v cenah 2018). Skupno sredstva znesejo milijarde EUR za sedemletno obdobje (1.473,1 milijarde EUR v cenah 2018). Po predlogu Komisije bi se sredstva SKP, namenjena Sloveniji, glede na sedanje obdobje znižala za 3,9 % za neposredna plačila in ukrepe za vinogradništvo ter skoraj 15 % za področje razvoja podeželja (izraženo v tekočih cenah). Znižanje sredstev, zlasti za področje razvoja podeželja, je za Slovenijo previsoko in ne odraža ambicij reforme SKP, saj ne zagotavlja doseganja ciljev na področju kmetijstva. Glede na pomen čebelarstva v Sloveniji je pozitivno povečanje nacionalne ovojnice za financiranje čebelarskega programa s sedanjih 383 tisoč EUR letno na okoli 650 tisoč EUR, za kar si je Slovenija posebej prizadevala. Slovenija meni, da predlagan obseg proračunskih sredstev za izvajanje SKP ne odraža ambicioznih ciljev reforme. Zlasti znižanje sredstev za razvoj podeželja ocenjujemo kritično, ker ta politika predstavlja razvojno komponento SKP, ključno prispeva k naslavljanju okoljskih in podnebnih problemov ter prispeva k razvoju/ohranjanju vitalnega podeželja. Republika Slovenija tudi ne more podpreti zvišanja stopenj nacionalnega sofinanciranja ter predlaganih rešitev za poenotenje višine neposrednih plačil na hektar med državami članicami (t.i. zunanja konvergenca). Objava razpisa zamuja zaradi podrejenih predpisov Ministrstvo zamuja z objavo javnega razpisa za podporo skupinam in organizacijam, potencialnim upravičencem do sredstev iz naslova Program razvoja podeželja Zakaj zamuda in kaj to pomeni za možnost črpanja sredstev? Ali bodo sredstva na razpolago za črpanje šele v letu 2019? V skladu s terminskim načrtom objave javnih razpisov, ki je bil objavljen (tudi na spletnih straneh MKGP - gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/9986/), je objava javnega razpisa v okviru ukrepa 9 "Ustanavljanje skupin in organizacij proizvajalcev, ki delujejo v kmetijskem in gozdarskem sektorju", predvidena v novembru letos. Zamuda je nastala zaradi zamude pri pripravi podrejenih predpisov, potrebnih za izvajanje tega ukrepa. Posledično bo sredstva iz naslova tega ukrepa možno črpati v letu 2019.

24 129/ okolje Ministrstvo za okolje in prostor Zmanjšajmo uporabo plastičnih nosilnih vrečk Z novelo Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Uradni list RS, št. 35/17), ki je začela veljati 8. julija 2017, je bil izveden prenos Direktive 2015/720/ EU o zmanjšanju potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk. Z novelo uredbe so uvedeni ukrepi za postopno zmanjšanje potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk na največ 90 takšnih vrečk na osebo do 31. decembra 2019 in na največ 40 lahkih plastičnih nosilnih vrečk na osebo do 31. decembra 2025, pri čemer so izvzete zelo lahke plastične nosilne vrečke z debelino stene manj kot 15 mikronov, ki so potrošnikom na voljo na prodajnem mestu kot primarna embalaža za sveža nepredpakirana živila. novelo Uredbe niso prepovedane plastične nosilne vrečke, ampak je določe- Z na ukinitev brezplačnih plastičnih nosilnih vrečk. Nobene plastične nosilne vrečke, ne glede na debelino stene ali vrsto plastičnega materiala, ne bodo prepovedane. Za prepoved plastičnih nosilnih vrečk se Vlada ni odločila, ker v Sloveniji zaenkrat ne razpolagamo z uradnimi podatki o številu plastičnih nosilnih vrečk, danih v promet. Ker so ti podatki potrebni za spremljanje doseganja cilja zmanjšanja potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk, je bila sprejeta novela Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže (Uradni list RS, št. 68/17), ki je začela veljati 16. decembra Proizvajalci in pridobitelji plastičnih nosilnih vrečk morajo od 1. januarja 2018 dalje za vsako plastično nosilno vrečko, ki jo dajo v promet, plačati okoljsko dajatev, Finančni upravi pa morajo štirikrat letno sporočati podatke o številu takšnih vrečk, danih v promet v posameznem obračunskem obdobju, in vrsti plastičnega materiala, ločeno za plastične nosilne vrečke z debelino stene 50 mikronov ali več, od 15 do 49 mikronov (lahke plastične nosilne vrečke) in 14 mikronov ali manj (zelo lahke plastične nosilne vrečke). Pomembno vlogo pri zmanjševanju potrošnje plastičnih nosilnih vrečk imajo programi ozaveščanja potrošnikov na splošno in izobraževalni programi za otroke. Vsako prodajno mesto ali mesto ponudbe plastičnih nosilnih vrečk mora biti od 1. januarja 2018 dalje opremljeno s cenami vrečk v skladu z zakonom, ki ureja varstvo potrošnikov. S 1. januarjem 2019 bodo na vseh prodajnih mestih blaga ali izdelkov prepovedane brezplačne plastične nosilne vrečke ne glede na debelino njihove stene, in sicer kot ukrep za spodbujanje trajnega zmanjšanja potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk za hkratno preprečevanje splošnega povečanja proizvodnje embalaže in za dosego okoljskega cilja zmanjševanja potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk. Čeprav ta določba stopi v veljavo šele z naslednjim letom, se je že kar precej trgovcev, tudi tistih, ki ne ponujajo živil, odločilo uvesti izključno plačljive plastične nosilne vrečke. Promocija foto: Boštjan Čadej

25 Tudi po 1. januarju 2019 pa bo lahko distributer omogočil potrošnikom, da na njegovem prodajnem mestu brezplačno zamenjajo odpadne plastične nosilne vrečke, kupljene pri njem, za enake nove plastične nosilne vrečke, kot je že uveljavljena praksa pri posameznih trgovcih. O tem bodo morali biti potrošniki obveščeni s pisnim obvestilom na prodajnih mestih tega distributerja. Za prevzete odpadne plastične nosilne vrečke bo moral distributer, ne glede na njihovo letno količino, izpolnjevati zahteve, ki so z uredbo predpisane za hranjenje in oddajo katerekoli odpadne embalaže pri distributerjih. Izvajanje prepovedi bodo preverjali inšpektorji, pristojni za varstvo okolja, in tržni inšpektorji. Prepoved ne bo veljala za zelo lahke plastične nosilne vrečke, katerih debelina stene je manj kot 15 mikronov, ki so namenjene za primarno embalažo svežih živil, ki niso predpakirana. To so zlasti sadje, zelenjava, ribe, meso in mesni izdelki, mlečni izdelki, sveže pripravljeni sendviči in druga sveže pripravljena živila. Distributer bo moral potrošnike o tem obveščati s pisnim obvestilom na vsakem mestu ponudbe takih živil, na katerem bodo potrošnikom na voljo tudi zelo lahke plastične nosilne vrečke. Ta izjema hkrati predstavlja ukrep za preprečevanje odpadne hrane ter ukrep za zmanjševanje količin embalaže na splošno. Zelo verjetno je namreč, da je druga primerna embalaža težja od zelo lahke plastične nosilne vrečke, po drugi strani pa en poškodovan ali nagnit sadež v zavitku npr. šestih predpakiranih sadežev pomeni, da se že v fazi distribucije zavrže celotni zavitek. Uporaba zelo lahkih plastičnih nosilnih vrečk, ki so namenjene za primarno embalažo svežih nepredpakiranih živil, se z novelo uredbe ne omejuje samo za ta namen, ampak so lahko potrošnikom še naprej na voljo tudi za druge namene, npr. kot nosilne vrečke za že predpakirana živila ali za neživilske proizvode. Te zelo lahke plastične nosilne vrečke bodo vključene v prej navedene okoljske cilje, zato od 1. januarja 2019 dalje potrošnikom ne bodo smele biti več na voljo brezplačno. Ker njihovi proizvajalci in pridobitelji ob prvem dajanju v promet ne vedo, za kakšen namen bodo potrošniki te vrečke dejansko uporabili, bodo število teh vrečk enkrat letno ministrstvu sporočali distributerji. Pri tem je distributerjem lahko v pomoč odločitveno drevo, ki je objavljeno na spletni strani ministrstva. Drug ukrep za zmanjšanje potrošnje plastičnih nosilnih vrečk je ukinitev količinskega praga 15 t, nad katerim morajo proizvajalci in pridobitelji, ki dajejo plastične nosilne vrečke kot prvi v promet, plačati stroške ravnanja z odpadno embalažo. Zato se morajo vsi proizvajalci in pridobitelji plastičnih nosilnih vrečk, ne glede na količino teh vrečk, ki jih dajo letno v promet, vključiti v enega od skupnih sistemov ravnanja z odpadno embalažo, ki jih upravljajo družbe za ravnanje z odpadno embalažo. Tretji ukrep za zmanjšanje potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk je ozaveščanje potrošnikov. Doseganje cilja zmanjšanja potrošnje plastičnih nosilnih vrečk je namreč tesno povezano s spremembo potrošniških navad in stopnjo okoljske ozaveščenosti prebivalcev. Plastične nosilne vrečke se uporabljajo za več namenov in njihova potrošnja se bo nadaljevala tudi v prihodnje. Posledici sedanje ravni potrošnje plastičnih nosilnih vrečk na ravni EU sta onesnaženost okolja in neučinkovita raba virov. Javnost je zato treba obveščati in ozaveščati o tem, da smetenje s plastičnimi vrečkami povzroča onesnaženost okolja in povečuje problem smetenja vodnih teles, kar ogroža vodne ekosisteme po vsem svetu. Smetenje okolja s plastičnimi vrečkami tudi negativno vpliva na nekatere gospodarske dejavnosti (npr. turizem). Pomembno vlogo pri zmanjševanju potrošnje plastičnih nosilnih vrečk imajo Nobene plastične nosilne vrečke, ne glede na debelino stene ali vrsto plastičnega materiala, ne bodo prepovedane. programi ozaveščanja potrošnikov na splošno in izobraževalni programi za otroke. Potrošnja plastičnih nosilnih vrečk se je v posameznih državah, kjer so sprejeli ustrezne ukrepe že pred leti, močno zmanjšala. Pri tem sta se kot najpomembnejša dejavnika izkazala prav sprememba potrošniških navad in visoka okoljska ozaveščenost prebivalcev. Lahke plastične nosilne vrečke redkeje ponovno uporabimo kot debelejše plastične nosilne vrečke, zato hitreje postanejo odpadki, zaradi njihove majhne mase pa bolj pogosto smetijo okolje. Zato je cilj vseh ozaveščevalnih aktivnosti povečati ozaveščenost prebivalcev o vplivu lahkih plastičnih nosilnih vrečk na okolje in spremeniti sedanje dojemanje plastike kot neškodljivega in poceni blaga. Ministrstvo za okolje in prostor je v preteklih letih sodelovalo pri dveh ozaveščevalnih akcijah o vplivu lahkih plastičnih nosilnih vrečk na okolje. Leta 2016 je sodelovalo pri izdaji zgibank z uporabnimi preglednicami povzetkov vsebin izbranih predmetov za posamezen razred, namenjenih učencem osnovnih šol. V sporočilnih oknih zgibank je zasnovalo kampanjo o zmanjševanju uporabe lahkih plastičnih nosilnih vrečk. Vsebine za promocijo zmanjševanja uporabe lahkih plastičnih nosilnih vrečk, povezane s problematiko onesnaževanja morja, so bile objavljene na edicijah za drugi in šesti razred osnovne šole. Leta 2017 je ministrstvo sodelovalo pri izdaji tretje številke brezplačne izobraževalno-zabavne revije»sobivanje«. Več informacij o izvedenih akcijah je na voljo na spletni strani ministrstva. Istega leta je ministrstvo skupaj z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ter Zavodom RS za šolstvo začelo z aktivnostmi za izvedbo kampanje za ozaveščanje javnosti, zlasti končnih uporabnikov, glede škodljivega vpliva pretirane potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk na okolje in o ciljih zmanjšanja potrošnje lahkih plastičnih nakupovalnih vrečk. Ministrstvo je k sodelovanju povabilo tudi proizvajalce in pridobitelje lahkih plastičnih nosilnih vrečk, distributerje in njihova združenja ter okoljske nevladne organizacije. Kampanja, ki bo namenjena širši javnosti, s poudarkom na izobraževanju otrok, se bo začela v letošnjem letu. Cilji kampanje so povečanje prepoznavnosti problema in posledic onesnaževanja in obremenjevanja okolja z lahkimi plastičnimi nosilnimi vrečkami, spodbujanje trajnega zmanjšanja njihove potrošnje in doseganje okoljskega cilja glede zmanjšanja potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk. Ministrstvo za okolje in prostor (dr. Lucija Jukić Soršak) okolje 129/130 25

26 129/ okolje NEDO Pametna omrežja predstavljajo nadgradnjo obstoječega sistema Slovensko-japonskega projekta NEDO, ki je nacionalen in hkrati v marsičem poseben evropski projekt, ni mogoče zožiti samo na spremembe ali prenovo elektroenergetskega omrežja. Čeprav se da že zdaj povzeti rezultate, ki jih je dala prva faza, bo z drugimi vsebinami še bolj konkretna druga faza z uvajanjem pametnih skupnosti v Idriji in Ljubljani, pojasnjuje Gregor Omahen, vodja projekta v družbi Eles. Zanimiva je zlasti izkušnja z odjemalci, z 800 gospodinjstvi na ptujskem območju. Vendar je NEDO tudi velika referenca za slovenska podjetja, za slovenske raziskovalne organizacije in za naše znanje, je prepričan Gregor Omahen. Zakaj je NEDO edinstven projekt v Evropi in katere energetske rešitve ali zamisli lahko pričakujejo različni partnerji, ki so udeleženi v projektu? Ker zajema vse deležnike elektroenergetskega sistema in veliko število partnerjev. Preko 30 partnerjev iz Slovenije, iz Japonske samo Hitachi in agencija NEDO. V Sloveniji imamo prenos, distribucijo, industrijske partnerje, raziskovalne inštitucije. Projekt je tudi vsebinsko zelo širok. Ukvarjamo se z različnimi vsebinami pametnih omrežij. Uvajamo ga na lokacijah po vsej državi. Zato ga upravičeno smatramo kot nacionalni projekt. Kaj lahko pričakujejo partnerji, ki so udeleženi. Operaterji preskušajo nove načine obratovanja in s tem optimirajo svoje poslovanje. Posledično pomeni to za odjemalca bolj kakovostno dobavo električne energije ali nižjo ceno. Odvisno, za kateri ukrep gre. Odjemalec dobi tudi možnost, da s svojim aktivnim sodelovanjem dobi dodatne prihodke. Npr. če prilagaja svoj odjem. Industrijski partnerji dobijo možnost demonstracije svojih rešitev, s tem referenco, kar pomeni možnost prodaje na drugih trgih. Vsi skupaj dobimo ogromno količino znanja. V ospredje postavljam raziskovalne inštitucije, ki so nosilec znanja. Koliko raziskovalnih organizacij je vključenih v projekt? V projekt sta vključeni obe fakulteti, mariborska, ljubljanska, Elektroinštitut Milan Vidmar, Korona, raziskovalne organizacije so vključene pri razvoju naprednih funkcionalnosti. To je temelj projekta. Kakšna pa je vloga podjetja ELES in kaj pomenijo posamezne vsebine projekta, ko gre za napredne sisteme vodenja omrežja, za aktivno vključevanje odjema in za učinkovito ravnanje z energijo? Eles financira razvoj naprednih funkcionalnosti, ki bodo skupaj z opremo oblikovale infrastrukturo pametnih omrežij. Eles je lastnik projekta in financer skupaj z japonskim partnerjem. Smo uporabnik določenih rešitev in v določeni meri tudi izvajalci. Kaj dobimo? V elektroenergetskem sistemu se dogajajo spremembe, vanj vstopa množica obnovljivih virov, prihajajo električni avtomobili itd. Vse to se dogaja večinoma na nizki napetosti, kamor ima Eles danes bolj malo vpogleda. S tem projektom, s funkcionalnostmi, Danes poskušamo stimulirati odjemalce, da postanejo aktivni in da prilagajajo svoj odjem glede na naše signale. foto: arhiv podjetja Gregor Omahen bomo v distribucijskem omrežju spremljali, kaj se sploh dogaja. Fokus je nizka napetost. Ravno distributerji, na primer Elektro Ljubljana in drugi, govorijo, da niso usposobljeni za razpršene vire, da bi bilo potrebno hitreje razvijati omrežje. Definitivno. Predvsem opozarjajo na finančni vidik. Obnovljivi viri so nov element v omrežju, kar pomeni, da je potrebno vlagati v omrežje. Priključevanje obnovljivih virov se lahko rešuje s klasičnimi naložbami, kar pomeni jačanje in širitev omrežja ali, kjer je možno, z alternativo. To so pametna omrežja. Bolje moramo izkoriščati obstoječe omrežje. Povsod to ni možno, ponekod pa je. In na to se fokusiramo v projektu. Pri tem ciljate tudi na odjemalca. Odjemalci dobivajo možnost, da so aktivni. Eles je zadolžen za varno delovanje sistema. Promocija

27 Električne energije v nekih velikih količinah ni mogoče shranjevati, zato morata biti proizvodnja in odjem ves čas enaka. Ves čas so manjša nihanja, ki jih Eles pokriva s sistemskimi storitvami. Te sistemske storitve lahko kupujemo pri elektrarnah, ki so seveda okolju manj prijazne. Soočamo se tudi z dejstvom, da za nekatere sistemske storitve, npr. za sekundarno rezervo, preprosto ni dovolj ponudbe. Je niti ne moremo kupiti. Zato iščemo alternative pri odjemu. V preteklosti se je proizvodnja prilagajala in so odjemalci s svojim odjemom»počeli, kar so hoteli«. Danes poskušamo stimulirati odjemalce, da postanejo aktivni in da prilagajajo svoj odjem glede na naše signale. Že nekaj let imamo v terciarni rezervi okrog 20 MW odjema. Večinoma so storitev nudili veliki odjemalci, ker jim je najlažje in stroškovno najbolj učinkovito. Možnost je tudi pri gospodinjstvih. Koliko se lahko prilagajajo na naše zahteve? Te sistemske storitve so tehnično zahtevne, odzivnost mora biti zanesljiva itd. Potrebe imamo lahko sredi noči, skratka, gre za kompleksne poslovne modele. Tretji del vsebine je URE. Pri učinkoviti rabi z vidika omrežja ne gre toliko za to, koliko porabimo, ampak bolj za to, kdaj porabimo. Omrežje se vedno dimenzionira na konične obremenitve, bodisi odjema bodisi napetosti ali česarkoli. Zato moramo imeti omrežje ustrezno dimenzionirano. Z ukrepi pametnih omrežij poskušamo ekstreme blažiti in manjšati potrebe po širitvi omrežja. Omrežje se vedno dimenzionira na konične obremenitve, bodisi odjema bodisi napetosti ali česarkoli. Zato moramo imeti omrežje ustrezno dimenzionirano. Z ukrepi pametnih omrežij poskušamo ekstreme blažiti in manjšati potrebe po širitvi omrežja. Dejali ste, da Eles financira razvoj naprednih funkcionalnosti, kar naj bi skupaj z opremo oblikovalo infrastrukturo pametnih omrežij. Na katere napredne funkcionalnosti mislite? V prvi fazi gre za funkcionalnost koordinirane regulacije napetosti. Se pravi od visoke, srednje, nizke napetosti. Z regulacijo napetosti se ukvarjamo predvsem zaradi vpliva obnovljivih virov. Mislim predvsem na ruralna območja, kjer je odjema relativno malo. Takrat napetost zelo pada. To bomo poskušali urediti z novimi elementi v omrežju in ustrezno zagotoviti kakovost napetosti. Drugi sklop funkcionalnosti se ukvarja z zanesljivostjo dobave. Naslednja funkcionalnost je kratkoročna napoved odjema po točkah v omrežju. Na določenem izvodu ali transformatorju ugotavljamo, kdaj bo prišlo do večjih obremenitev. Če to vemo, lahko ukrepamo. Zelo zanimiva funkcionalnost, ki je tudi povezana z regulacijo napetosti, je konzervativna rezerva napetosti (CVR). To je ukrep, s katerim s spreminjanjem napetosti vplivamo na delovno moč naprav. To Japonci v svojem sistemu uporabljajo. Prva faza projekta še ni povsem končana, čeprav že napovedujete prehod v drugo fazo, ko se usmerjate na vzpostavite pametne skupnosti Idrije in Ljubljane. Kje ste zdaj? V prvi fazi je bila inštalirana vsa oprema v omrežju, kar omogoča pridobivanje potrebnih podatkov in izvajanje aktivnih ukrepov v omrežju. Nadaljuje se z inštalacijo oziroma implementacijo naprednih sistemov vodenja z naprednimi funkcionalnostmi, o čemer sem govoril. Konec julija bomo prešli v testno obratovanje, nato je leto dni preizkušanja. Do novembra Takrat pa se prva faza dejansko zaključi. In druga faza? Druga faza je vsebinsko drugačna. Poteka tudi na drugih lokacijah. V zamudi smo zaradi zahtevnih pogajanj z japonskimi partnerji in zaradi usklajevanj. Po trenutnem planu kaže, da bo začetek v septembru. Ste v prvi fazi namestili slovensko opremo? Vso inštalacijo opreme so naredili slovenski partnerji. Gre za regulacijske transformatorje, za odklopnike, določene merilne naprave, informacijsko komunikacijske tehnologije. Vse te naprave je potrebno povezati s centri vodenja. Vse to so za Hitachi delali slovenski izvajalci. Nekatera oprema je domača, kot recimo regulacijski transformatorji, del pa so izvajalci kupili na trgu in izvedli samo integracijo. Generalno, vse te storitve, nekaj milijonov evrov, je Hitachi naročil pri slovenskih proizvajalcih. Pojasnite vzpostavitev pametne skupnosti Idrije in Ljubljane? Za kakšne pametne skupnosti gre? Z drugo fazo se osredotočamo na skupnosti, torej na odjemalce. Z novimi elementi, predvsem gre za hranilnik električne energije. Odjemalce bomo vključili v fleksibilni odjem. V Idriji bo fokus bolj na javnih zgradbah, kot so zdravstveni dom, policijska postaja, občina. V Ljubljani pa je v središču tega dela trgovski center kot neke vrste svojevrsten odjemalec. Vse to je rezultat zahtevnih pogajanj in usklajevanj z japonskim partnerjem, ki seveda išče svoje priložnosti na trgu. Poslovni model, ki zanima tudi japonskega poslovnega partnerja, je, kako replicirati pametno skupnost v alpskih mestih, kot je Idrija, in kako v trgovskih centrih, kar je nekaj drugega. Kaj bo moral narediti odjemalec v Idriji ali v Ljubljani? V obeh primerih skupnost dobi sistem področnega upravljanja z električno energijo. Se pravi, centraliziran sistem, ki bo v primeru Idrije zbiral podatke iz izbranih javnih stavb in pošiljal ustrezne ukaze v naprave v teh stavbah, komuniciral naprej s centri na višjem nivoju, kot je na primer Elesov, ali distribucijskih. Skupnost dobi vpogled, kaj se jim sploh dogaja s porabo energije. Idrija lahko na javnih stavbah dela primerjave, začne ugotavljati, če nimajo kje previsoke porabe, in jo z ukrepi zniža. Določene naprave bodo avtomatizirane in komunikacijsko povezane, kar pomeni, da lahko spreminjajo odjem glede na potrebe in zahteve operaterja omrežja. Enako je v Ljubljani, samo da je drug tip odjema. Vso inštalacijo opreme so naredili slovenski partnerji. Gre za regulacijske transformatorje, za odklopnike, določene merilne naprave, informacijsko komunikacijske tehnologije. Napovedujete, da bo pogodba za drugo fazo nared jeseni? Japonski partner trenutno presoja vsebino druge faze. Najprej morata dokončno potrditi vsebino NEDO in Hitachi. Konec julija imajo zunanjo vsebinsko presojo, kjer skupina profesorjev potrdi ali poda pripombe. S pričakovano pozitivno odločitvijo te evalvacijske komisije je vsebina potrjena. Eles, NEDO in Hitachi morajo do septembra samo še uskladiti pogodbe. Ali Eles sodeluje v pogajanjih in dogovorih ali bolj samo NEDO in Hitachi? Pogodbeni odnos ima Eles z NEDO-m in Hitachijem, oni pa med sabo. Seveda sodelujemo, pri njihovih internih postopkih pa ne prav veliko, se pa zna zgoditi, da bomo šli na evalvacijsko komisijo. Določene vsebine jim niso dovolj blizu in bomo lažje argumentirali, zakaj smo se odločili za kakšno vsebino. Ali je agencija NEDO še angažirana na kakšnem podobnem projektu v Evropi? Agencija NEDO ima milijardo EUR in več proračuna. Projekte realizirajo povsod po svetu, ne samo v energetiki. Mislim na tak projekt. Nekateri pravijo, da je to edinstven projekt v Evropi. Edinstven je zagotovo z vidika širine vsebin. Imajo npr. projekt z baterijami na Poljskem in tudi v Nemčiji. Oba sta nastala za našim. V okolje 129/130 27

28 129/ okolje NEDO Španiji so že končali projekt, kjer je bil fokus na električnih vozilih. Se pravi, da gre za to, na kaj se fokusirajo. Pri nas so se fokusirali na te vsebine, drugje pa na druge? Tako. Oni ne smejo ponavljati vsebin. Čeprav sta projekta na Poljskem in v Nemčiji podobna. Morajo pač nekoliko drugače zapakirati baterijo. Torej so zahteven sogovornik? Zelo. Japonska je popolnima drugačna kultura. S»tipičnimi«Japonci je zelo zahtevno. Na drugi strani je za Japonce težko delati s»tipičnimi Slovenci«. Leta smo potrebovali, da smo se malo privadili drug na drugega, pa se še zmeraj nismo čisto. Vendarle, do rezultata, do projekta je prišlo? Seveda, pride. Toda traja. Tudi industrijski partnerji, ki imajo pogodbe z njimi, ravno tako pravijo, da s kakšnim zahodnim partnerjem pridejo do pogodbe bistveno hitreje kot z Japonci. Pri njih je pač takšen sistem dela. V prvi fazi projekta ste vgradili 145 različnih naprav na infrastrukturi Elektra Celje, Elektra Maribor in družbe Eles. Za kakšne naprave gre, kaj z njimi spremljate, čigava je oprema, čigavo znanje? Namestili smo tri regulacijske transformatorje, ki so plod slovenskega znanja, proizvajalca, to je Kolektor Etra, približno 30 odklopnikov, ostalo pa so merilne naprave, nekje deset je še RMU-jev. Odklopniki in regulacijski transformatorji so aktivni element. Z regulacijskim transformatorjem spreminjamo nastavitev preklopa, se pravi, da lahko vplivamo na napetost. Distribucijsko omrežje se začne pri transformatorju 110 kv omrežja, potem je dolg vod 20 kv, od njega še nizkonapetostni vodi. Napetost pada. S temi transformatorji z višino prestave vplivamo, na kakšen način pada. Z odklopnikom lahko izoliramo del omrežja. Odklopniki so elementi, ki jih je danes že množica v slovenskem omrežju. Zdaj samo povečujemo njihovo količino, da lahko bolje upravljamo omrežje. Z merilnimi napravami dobro vemo, kaj se dogaja na nizki napetosti. Kolega iz Elektra Celje ima zelo lepo prispodobo glede stanja v nizkonapetostnem omrežju je kot avto z orošenimi stekli. Približno vidiš, kam se pelješ, ampak ne prav dobro. Večkrat ste omenili, da ne vemo, kaj se dogaja v nizkonapetostnem omrežju? Zakaj tega ne vemo? V Sloveniji je nizkonapetostnega omrežja prek km. Milijon odjemalcev. Je ogromno točk in bi bilo zelo drago, če bi želeli vse to opremiti z ustreznimi merilniki. Nihče nima toliko denarja. Tudi s tem projektom ne bomo opremili vseh točk, jih pa bomo toliko, da bomo lahko sklepali, kako ukrepati. Pomaga velik napredek informacijsko-komunikacijskih tehnologij, zato je povezovanje z množico teh točk lažje. Čigavo znanje je v teh napravah? Kar se tiče prve faze - razen regulacijskega transformatorja naprave niso nič novega. Odklopniki so že, merilniki so že, to je masovna proizvodnja, relativno nizka dodana vrednost. Dodana vrednost projekta je v funkcionalnostih. S tem ustvarjaš dodano vrednost. V juliju se začne demonstracijsko obratovanje naprav za regulacijo napetosti, za lokalizacijo in izolacijo okvar, za obratovanje v zaprti zanki in za kratkoročno napoved odjema. Oskrba bo bolj zanesljiva, v omrežje boste lahko vključili razpršene vire. Zakaj izraz funkcionalnosti? To, kar ste naštevali, so funkcionalnosti. Osrednji sistem v prvi fazi je distribucijski sistem vodenja, ki ga je prispeval Hitachi, to je software, ki ima določene funkcionalnosti. DMS sistem kot tak ni novost, dodana vrednost projekta je, da bomo te funkcionalnosti uvedli v prakso. Z drugo fazo se osredotočamo na skupnosti, torej na odjemalce. Z novimi elementi, predvsem gre za hranilnik električne energije. Odjemalce bomo vključili v fleksibilni odjem. V Idriji bo fokus bolj na javnih zgradbah, kot so zdravstveni dom, policijska postaja, občina. V Ljubljani pa je v središču tega dela trgovski center kot neke vrste svojevrsten odjemalec. Če greva na demonstracijsko delovanje naprav. Katera od teh je za cilje tega projekta najbistvenejša? Vse. Vse mora delovati z roko v roki. Software brez vseh stopetdeset naprav v omrežju ne more ničesar. Ne dobi podatkov, ne more pošiljati ukazov. Brez telekomunikacijskega omrežja tudi ne more ničesar početi. In obratno. Naprava sama po sebi je neuporabna. Mora imeti sistem, ki sproti preračunava stanje in daje ukaze. To so elementi celotnega sistema in teh funkcionalnosti. V projekt ste vključili tudi 830 gospodinjstev na širšem območju Ptuja. Odjemalci naj bi povedali, kako sprejemajo dinamične tarifne sisteme in signale prenosnega operaterja. Odjemalci postajajo aktivni deležniki v elektroenergetskem sistemu. Kakšni so prvi rezultati? Ta preizkus poteka že od decembra lani. Šli smo v zelo preprost koncept. Pri 730 odjemalcih nismo inštalirali ničesar. Dobili so samo sporočilo, da naj ob tem in tem času znižajo svojo porabo. 100 odjemalcev pa ima inštalirano določeno avtomatiko. Da avtomatsko izklaplja določene kraje. Testiramo različne principe. Projekt vodimo skupaj z Elektrom Maribor. Preskušamo dva ločena principa. Princip Elektra Maribor je kritična konična tarifa. To pomeni, da je cena omrežnine za odjemalca celo leto 10 % nižja, razen v petdesetih urah na leto, ki jih določi elektro operater za dan naprej. Takrat je desetkrat višja. Logika tega tarifnega sistema je - če odjemalec ne bi ničesar spremenil, bi plačal približno enako kot sicer. Seveda so lahko manjša odstopanja. Če pa se prilagaja, lahko prihrani do 10 %. Pri 730 odjemalcih nismo inštalirali ničesar. Dobili so samo sporočilo, da naj ob tem in tem času znižajo svojo porabo. 100 odjemalcev pa ima inštalirano določeno avtomatiko. Da avtomatsko izklaplja določene kraje. Kakšna je pripravljenost pri odjemalcih gospodinjstvih? Bili smo pozitivno presenečeni. Pričakovali smo neko povprečno znižanje v teh urah, torej 5, mogoče 10 % znižanja, a odjemalci so znižali porabo za 30 %. Res veliko. Moramo pa biti še malo rezervirani do rezultatov, ker je na začetku navdušenje veliko, s časoma pa se lahko malo zmanjša. Pravi rezultati bodo šele po enem letu. Prvi vtis je bil dober. Kaj boste namestili v Idriji? Kakšna bo razlika med novim področnim sistemom upravljanja energije in distribucijskim vodenjem? Za kakšne spremembe gre? Kaj pomeni, da bo Elesu zagotovljena sekundarna rezerva in da bo optimizirana raba električne energije? Kako bo omogočeno napajanje kritičnih odjemalcev v primeru večjih havarij? Kot sem že dejal, mesto dobi možnost pregleda, kaj se dogaja, in potem možnost ukrepanja. In za Eles možnost ponudbe fleksibilnosti. Zraven imamo hranilnik električne energije. Tak hranilnik bomo v projektu NEDO razširili, da ne bo opravljal samo ene funkcionalnosti, ampak bo na razpolago za več stvari. V normalnem obratovanju nam bo nudil sekundarno rezervo. To je rezerva, ki nam je danes primanjkuje, ki je na trgu ne moremo kupiti in tudi ne moremo kupiti tako kvalitetne, kot bi si želeli. Baterija ima v

29 primerjavi s proizvodnjo to prednost, da je sposobna izredno hitro odreagirati. Baterija je krasno dopolnilo obstoječi ponudbi sekundarne rezerve in to je njeno normalno obratovanje. Lahko se zgodi, vremenska neugodnost, kot je bil žled, padejo vsi povezovalni vodi do Idrije. Idrija ostane v temi. Takrat lahko energijo, ki je v tej bateriji, uporabimo za napajanje kritične infrastrukture v mestu. Primarni namen hranilnika, tudi v Ljubljani, je sekundarna rezerva. Sekundarna rezerva je minutna, to je stvar, ki v bistvu odpravlja nihanja, ki so ves čas. To je bil eden izmed razlogov, da ste šli v Idrijo? Tudi. Projekt ima dolgo brado. Leta se je pripravljal. Japonci so razčlenjali množico možnosti še prej, preden je Eles prišel v zgodbo. Analizirali so več mest. Idrija se je od prvega dne izkazala kot izjemno odzivna, odprta za vse nove stvari in Japoncem je postala všeč iz teh razlogov. Ko se je pridružil Eles, smo nadaljevali. Skratka, Idrija dobi z baterijo možnost, da bo v primeru eventuelne krize manj prizadeta. Ali lahko razumemo primer Idrije kot neke vrste pilotni projekt, uporaben tudi za druga območja? Seveda. Na ta način so Japonci»kupili«zgodbo. V Evropi je 5000 alpskih mest. Če to demonstriraš v enem, pokažeš, da si mestu prinesel koristi, večje, kot so stroški novih sistemov. Potem lahko to poskušaš replicirati na drugih podobnih mestih v Evropi in širše. Kaj se bo s projektom NEDO spremenilo v Ljubljani? Vodilni partner bo Eles, kako bodo vključeni Elektro Ljubljana, BTC in Energetika Ljubljana? Kako bi bralcu preprosto razložili pojem hranilnik energije? Del sistemskih rešitev družbe Eles, ki jih zagotavljajo predvsem premogovne in plinske elektrarne, se bo zagotovil iz sistemskih hranilnikov električne energije, a to bo še vedno energija iz tradicionalnih virov. Je tako? Primarni namen hranilnika, tudi v Ljubljani, je sekundarna rezerva. Sekundarna rezerva je minutna, to je stvar, ki v bistvu odpravlja nihanja, ki so ves čas. Čisto normalna, ko proizvodnja ni enaka odjemu. Odjema ne moremo natančno napovedati. Ta nihanja sekundarno odpravljamo. Danes veliko večino sekundarne rezerve nudi Šoštanj. Večanje, manjšanje, to je vse premog. V obdobju enega leta pa je sekundarna rezerva približno na ničli. Lahko bi rekli, da je z vidika obremenjevanja okolja to nevtralna storitev, enkrat povečaš, enkrat zmanjšaš proizvodnjo. Ali imate v načrtu, kdaj bi lahko vključili več zelenih virov energije? Naše poslanstvo je zagotavljati možnosti, da se obnovljivi viri priključujejo. Nismo mi tisti, ki bi jih zagotovili. Mi jih ne smemo graditi, ne smemo imeti nobene proizvodnje. Mi samo želimo povečevati možnosti, da se razpršeni viri uporabijo v sistemu. Naše poslanstvo je zagotavljati možnosti, da se obnovljivi viri priključujejo. Nismo mi tisti, ki bi jih zagotovili. In s tem bodo te možnosti vzpostavljene? S tem, kar zdaj počnete? Tako. To je predvsem prva faza. Povečujemo izrabljanje obstoječe infrastrukture. Primer: nekdo želi priključiti nov vir, zato je pač potrebno pojačati omrežje. Kar nekaj stane. Če mi s temi sistemi povečamo možnost vključevanja obnovljivih virov v obstoječe omrežje, potem ima ta lastnik manjši strošek priključka na omrežje. Če se vrneva k bateriji, kako preprosto razložiti bralcu. Sistemska baterija je v bistvu podobno, kot da bi zložili skupaj ustrezno količino baterij iz mobitelov. Litij ionska baterija moči 1 MW s kapaciteto 1 MWh zasede približno za en ladijski kontejner prostora. Nato je še pol kontejnerja elektronike, transformatorjev itd. Gre za velik volumen. Da bi shranjevali energijo iz obnovljivih virov, ki bi jo proizvajali v viških poleti in to trošili pozimi, ni nobene logike. Je primerna za kratkotrajna nihanja, za večje shranjevanje energije pa to ni. Tudi v prihodnosti ne? V (mali) Sloveniji imamo 13 milijonov MWh letne porabe. Potrebovali bi strahotno količino baterij. Ali težav z napetostjo podjetje ne more samo rešiti? Da. Lahko. To je zanimivost, ki jo bomo preizkusili v projektu. Če se vrneva na začetek. Operater omrežja ima predpisane standarde kakovosti, ki so enaki za vse odjemalce. In te izpolnjuje. Določeni odjemalci, predvsem industrijski, pa potrebujejo zaradi narave svojih procesov, zaradi narave svojih naprav, višje standarde. Višji standard stane. Operater ga ne more zagotoviti, ker za to nima sredstev, ker on zagotavlja to, kar mu predpišejo. Za več mu ne zagotovijo sredstev. V omrežju pa se dogajajo upadi napetosti. So zelo kratkotrajni, par milisekund. A za kakšno industrijo lahko pomeni tudi en dan izpada proizvodnje. Za takšne primere so možni alternativni ukrepi. Najbolj pogost je UPS, ki je v svoji osnovi baterija. Ampak baterija, ki ima relativno nizko energijsko kapaciteto. Naša ideja je združiti funkcionalnosti UPS in sekundarne regulacije. Že danes vidimo poslovni model, da se baterije splačajo, hkrati pa še rešujejo industrijskega odjemalca. Kdaj bo projekt NEDO končan in kakšna bo njegova vrednost? Končan bo, če bo plan obveljal, v drugi polovici leta Druga faza, enako kot prva, bo trajala tri leta. Prva faza se zaključi konec leta 2019, druga pa konec leta Vrednost je 35 mio evrov. Približno 20 japonski partner, 15 Eles. Koliko naših strokovnjakov sodeluje v celotnem projektu? Množica. Zaradi oddaljenosti Japonske in zaradi razpršenosti naših partnerjev imamo koordinacije žal samo enkrat mesečno. Že samo na koordinacijo pride dvajset ljudi. Ti imajo še v svojih podjetjih svoje sodelavce, na stotine. Sestanki so mesečno? Da. Za vsako vsebino imamo mesečno koordinacijo. Skupaj z Japonci, tukaj. Vodja projekta prihaja vsak drugi teden, tehnična ekipa pa tudi pride vsak drugi ali tretji teden. Preračunali so, da je ceneje, če priletijo iz Japonske, kot pa da bi živeli tukaj. Potem bi morale pripotovati sem cele družine. Kaj torej lahko na koncu druge faze pričakuje Ljubljana? V Ljubljani želimo izboljšati shemo zasilnega napajanja v primeru izrednih dogodkov. So redki, se pa lahko zgodijo. Konkretno žled. Če takrat nekaj mesecev prej ne bi Eles zgradil daljnovod Beričevo-Krško, bi bila Ljubljana v temi. Oba daljnovoda proti Primorski in proti Štajerski sta bila podrta. Sedaj že imamo vzpostavljeno shemo, kako obdržati v napajanju čimveč odjema. V drugi fazi skupaj z Energetiko Ljubljana delamo sistem, ki bo v realnem času ves čas meril in preračunaval, koliko je odjema in koliko je proizvodnje. Potem bo obdržal čim večji možni otok. Zraven pa je še baterija, ki lahko ključno pripomore k širjenju otoka. Ali to pomeni, da Slovenija s projektom NEDO ne more biti več v temi? Ne, to ne. Še vedno bo, bo pa manj. Otočne sheme, ker z njimi ni vsakodnevne prakse, so nestabilne. Verjamemo, da lahko z baterijo sheme upravljamo bistveno bolj zanesljivo. okolje 129/130 29

30 129/ okolje Komunaliada 2018 Nujna strateška odločitev o termični izrabi odpadkov Tanja Pangerl Komunaliada 2018 Na posvetu vodstvenih in strokovnih delavcev komunalnega gospodarstva Slovenije, potekal je v okviru letošnje Komunaliade na Celjskem sejmu, so razpravljali o energijski izrabi odpadkov v Sloveniji. Odpadke kot energijski vir v Sloveniji trenutno izkoriščamo v manjši meri. Potenciali so predvsem v že obstoječih objektih, ki bi lahko svojo osnovno dejavnost nadgradili s sosežigom odpadkov. Na okrogli mizi so po predavanju doc. dr. Filipa Kokalja navajali cementarne, papirnice in druge objekte, kar je v tujini praksa. Zakaj v Sloveniji že več let ni končnega dogovora glede statusa sežigalnic? Zatakne se predvsem pri umeščanju v prostor in družbeni sprejemljivosti objektov za sežig ali sosežig. Sogovorniki so bili mnenja, da objekte za energijsko izrabo odpadkov v Sloveniji imamo, strateške odločitve o energijski izrabi pa še ne. Energijska izraba odpadkov v sistemu krožnega gospodarjenja Doc. dr. Filip Kokalj, Fakulteta za strojništvo, Univerza v Mariboru Zakaj se je Evropa podala na pot krožnega gospodarstva? V Evropi se srečujemo s problemom, da nimamo veliko lastnih energetskih in snovnih virov. Zato smo izpostavljeni globalnim trgom in velikemu nihanju cen surovin. Na leto v Evropi proizvedemo približno 5 ton odpadkov na prebivalca, samo dobra tretjina vseh odpadkov pa se učinkovito reciklira. Sodobno, odgovorno in trajnostno ravnanje z odpadki je samo majhen delček krožnega gospodarstva in prehod v krožno gospodarstvo vpliva tudi foto: Matic Gabriel dr. Filip Kokalj na energijsko izrabo odpadkov. Odpadke kot energetski vir v Sloveniji izkoriščamo v manjši meri. Glavni principi krožnega gospodarstva stremijo k ohranitvi in povečanju naravnega kapitala s kontrolo neobnovljivih zalog in k izravnavi tokov obnovljivih virov, k optimizaciji virov s kroženjem in s čim bolj učinkovitim koriščenjem virov. Nobenega scenarija novega gospodarskega modela se ne da izvesti, če nimajo države in gospodarstvo od tega tudi dobiček. Primerjava obstoječega razvojnega scenarija in scenarija krožnega gospodarstva je pokazala, da je scenarij krožnega gospodarstva ekonomsko ugodnejši. Pri uvajanju krožnega gospodarstva na področju ravnanja z odpadki se je vedno potrebno držati hierarhije ravnanja z odpadki. Prvi korak je torej preprečiti nastajanje odpadkov oziroma zmanjšati količino nastalih odpadkov. Energijsko izrabo odpadkov je potrebno omejiti na odpadke, ki jih ni mogoče obdelati na druge načine in vse snovne tokove odpadkov preusmeriti z odlagališč. Do leta 2030 imamo pred sabo zelo ambiciozne cilje. V EU naj bi do takrat reciklirali 65 % komunalnih odpadkov in 75 % odpadne embalaže. Odlaganje odpadkov moramo zmanjšati na največ 10 % komunalnih odpadkov do leta Statistika vodenja snovnih foto: Matic Gabriel

31 tokov odpadkov se bo po vsej EU poenotila. Spreminja se celotna zakonodaja na področju odpadkov, ki sledi smernicam krožnega gospodarstva. Vendar je že prva evropska direktiva o odpadkih, napisana pred več kot 40 leti, govorila o tem, da morajo države članice sprejeti potrebne ukrepe za preprečevanje, recikliranje in obdelovanje odpadkov, pridobivanje surovin in morda energije iz odpadkov ter kakršne koli druge postopke za ponovno uporabo odpadkov. Gre za najboljši pravni dokument, ker je direktiva zelo enostavna in hkrati pove vse. Velikokrat se nam zdi, da je evropska zakonodaja zelo toga, da predpisuje iste rešitve za vse. Vendar direktiva omogoča, da poiščemo svoje rešitve, pri čemer je potrebno dokazati, da to predstavlja manjši okoljski vpliv, da je to dobro za družbeno in naravno okolje. Ključno je, da se odpadki do leta 2020 začnejo upravljati kot vir. Ena od rešitev je termična obdelava odpadkov (TOO), ki je opredeljena tudi v evropski direktivi o industrijskih emisijah v termičnih procesih. V Sloveniji smo na področju ravnanja z odpadki razmeroma dobri, odlagamo samo še 23 % odpadkov. Nekaj odpadkov spremenimo v energijo v Sloveniji, nekaj drugod, določen del odpadkov gre v kompostiranje in recikliranje. V Sloveniji imamo za TOO trenutno samo Toplarno Celje, ostale odpadke za TOO izvažamo. Pri tem je potrebno paziti, da termično obdelavo odpadkov ne zamenjujemo z energijsko izrabo odpadkov. Pri energijski izrabi gre namreč za širši pojem, saj vključuje tudi anaerobno izrabo. Leta 2017 je Evropska komisija pripravila dokument, kako naj se energijska izraba odpadkov vključuje v krožno gospodarstvo. Glavne točke so izraba samo nereciklabilnih odpadkov, zagotavljanje ustreznih kapacitet za energijsko izrabo odpadkov, porazdelitev naprav znotraj EU, ustrezna tehnološka sodobnost naprav in združevanje teh tehnologij z drugimi sektorji. Ustrezne kapacitete za energijsko izrabo odpadkov ima predvsem sever Evrope, premalo teh naprav je na južnem delu Evrope. Proizvedeno energijo iz odpadkov je potrebno ustrezno uporabiti. V Evropi je sicer več kot 500 sežigalnic in količina termično obdelanih odpadkov nenehno narašča. To pomeni, da količina odloženih odpadkov na odlagališčih pada. Poznamo več procesov za energijsko izrabo odpadkov, kot so anaerobna presnova biorazgradljivih odpadkov, proizvodnja goriv iz odpadkov ter več termičnih procesov za pridobivanje energije, kot so sežig, piroliza in uplinjanje ter sosežig v cementarnah. Precej slovenskih odpadkov potuje na sosežig v tujino. Cementarne v EU za zagotavljanje energije uporabljajo več kot 30 % alternativnih goriv oziroma odpadkov. V Celju je prva in trenutno edina sežigalnica oziroma objekt za TOO pri nas. Objekt, to je Toplarna Celje, obratuje neprestano, toplota se oddaja v sistem daljinskega ogrevanja v mestu Celje. Čiščenje dimnih Na oktrogli mizi so sodelovali (z leve proti desne): mag. Aleksander Mirt, Karel Lipič, Jože Volfand (moderator), Rudolf Horvat, mag. Tanja Bolte, dr. Niko Samec. plinov v toplarni je večstopenjsko, kar pomeni, da so izpusti zmanjšani na tehnični minimum. Termična obdelava odpadkov je dejstvo Po predavanju doc. dr. Filipa Kokalja so na okrogli mizi o vlogi energijske izrabe odpadkov v sistemu krožnega gospodarjenja sodelovali: mag. Aleksander Mirt, direktor Energetike Celje, d.o.o.; mag. Tanja Bolte, generalna direktorica Direktorata za okolje; Karel Lipič, Zveza ekoloških gibanj Slovenije; dr. Niko Samec, vodja laboratorija za zgorevanje in okoljsko inženirstvo na Inštitutu za energetsko, procesno in okoljsko inženirstvo, Fakulteta za strojništvo Univerze v Mariboru in Rudi Horvat, direktor Saubermacher Slovenija d.o.o. Okroglo mizo je moderiral Jože Volfand, glavni urednik revije EOL. Jože Volfand: Pred manj kot desetletjem je bila Ljubljana zelo blizu izgradnji sežigalnice. Enako Maribor. Vse je bilo pripravljeno. V določenem trenutku celotna problematika termične obdelave odpadkov (TOO) ni bila več v ospredju. Danes je ta tema zelo aktualna. TOO je v Sloveniji strateški izziv. V novih dokumentih, kot so program preprečevanja nastajanja odpadkov, kažipot prehoda v krožno gospodarstvo, strategija razvoja Slovenije in drugi, pa se o TOO ne govori veliko. Zakaj je tema TOO danes aktualna in v čem je uspeh Toplarne Celje? Kako naj država v prihodnje reši problematiko TOO? Mag. Aleksander Mirt: Bistveno za uspeh Toplarne Celje je bilo, da so bili vsi deležniki zainteresirani za uspeh projekta in da smo že v osnovi projekt dobro zastavili. Za izgradnjo Toplarne Celje smo prejeli tudi podporo EU. Sežig odpadkov je bistven vmesni element med recikliranjem in deponiranjem odpadkov, vendar je odvisno, o kakšnih količinah je govor in kako transparentno ga komuniciramo v javnosti. Jože Volfand: Za koga in zakaj bi morala biti tema TOO ena pomembnih tem v strategiji razvoja Slovenije? Rudolf Horvat: Leta 1991 je bil pripravljen integralni koncept ravnanja z odpadki v Sloveniji, po katerem se ravnamo še danes. Objekte je potrebno graditi racionalno, ekološko, kar pomeni, da je potrebno zagotoviti tudi dovolj količin. Zato TOO ni primerna na regijski ravni, ampak na ravni države. V Avstriji so objekti za TOO večinoma grajeni poleg cementarn za sosežig. Slovenija mora sprejeti TOO, ker mora izhajati iz načela samozadostnosti. Jože Volfand: Korak naprej bo očitno morala napraviti država oziroma Ministrstvo za okolje in prostor. Kakšno je razmišljanje na državni ravni in kakšna bo prihodnja strategija? Mag. Tanja Bolte: Pogovori o TOO so potekali že pred letom 2013, ker smo imeli za ta namen tudi finančna sredstva. Leta 2015 smo akterje, ki so bili zainteresirani za objekt TOO, povabili na ministrstvo, na podlagi česar je nastala študija oziroma analiza o tem, katere objekte imamo v Sloveniji in, ki bi bili z minimalno nadgradnjo lahko uporabni za sežig odpadkov. Družbena sprejemljivost pa je korak, da lahko objekt umestimo v prostor. Na ministrstvu razmišljamo o nadgradnji študije, da torej pripravimo vse odgovore za politiko, ki bo odločala. Velikokrat se pojavljajo informacije, da se na terenu oglašajo razni strokovnjaki, ki lahko naredijo veliko škodo projektu TOO, zato moramo biti pri pripravi projekta zelo transparentni, da družba dobi pravo sliko. Jože Volfand: Je možno, da vas Ljubljana prehiti s svojimi načrti, ki o sežigalnici odpadkov zopet razmišlja? Mag. Tanja Bolte: Predstavniki Mestne občine Ljubljana so bili tudi na Ministrstvu za okolje in prostor, kjer so predstavili svoj koncept. Lahko se zgodi, da nas prehitijo, vendar tudi ni potrebno čakati na državo. Jože Volfand: Dr. Niko Samec, sodelovali ste pri projektu celjske toplarne. Zakaj je TOO izziv in kako se ga lotiti v Sloveniji? Dr. Niko Samec: Ko govorimo o TOO v foto: Matic Gabriel okolje 129/130 31

32 129/ okolje Kratko, zanimivo V dunajskih šolah in vrtcih že do 50 % ekološko pridelane hrane Oblasti na Dunaju pri sestavljanju vrtčevskih in šolskih jedilnikov prisegajo na ekološka živila, regionalno pridelano hrano in manj mesnih obrokov. V njihovih javnih šolah je 40 % prehrane otrok iz ekoloških izdelkov, v vrtcih pa je ekoloških izdelkov kar 50 %. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije ima skoraj vsak tretji tretješolec v Avstriji prekomerno telesno težo, za kar je pogosto razlog premalo telesne aktivnosti in nezdrava prehrana, kot je preveč mesa in sladkorja ter premalo sadja, zelenjave in stročnic. Da bi uporabo ekoloških živil spodbudili tudi v restavracijah, so dunajske oblasti začele ocenjevati kakovost hrane in pijače v gostinskih lokalih. Restavracija, ki ponuja vsaj 30 % bioloških živil, prejme bronasto priznanje, restavracija z vsaj 75 % bioloških živil v ponudbi prejme srebrno priznanje, restavracija z več kot 90 % bioloških živil na jedilniku pa zlato priznanje. Priznanja podeljujejo lokalom, ki odgovorno nakupujejo živila ter pazijo na okolju in živalim prijazno pridelavo. Ponudbo restavracij po strogih kriterijih preverja avstrijska organizacija Austria-Biogarantie. Škoti bodo zgradili največjo žago v Sloveniji Morda bodo slovenski lesnopredelovalni industriji pomagali k novemu zagonu tudi Škoti. Njihovo družinsko podjetje BSW Timber napoveduje, da bodo v septembru začeli na Gomilskem graditi visokotehnološki lesnopredelovalni center z največjo žago v Sloveniji. Letno bodo lahko razrezali kubičnih metrov lesa. S proizvodnjo bodo začeli v letu 2020, naložba je vredna 40 milijonov evrov, dala pa bo 170 delovnih mest. Škoti se zavedajo več prednosti Slovenije, ena med njimi je seveda bližina surovine, zlasti pa geografska lega. Na lokaciji na Gomilskem bodo izdelovali lesne izdelke za različne panoge, od trgovin, gradbeništva in lesne industrije, na primer gradbene konstrukcije, ograje, terase in drugo. Izdelke bodo prodajali na slovenskem trgu, predvsem pa želijo izvažati. Vendar se škotska naložba ne bo omejila le na Gomilsko. Ostanke po razrezu hlodovine bodo odpeljali v Šoštanj, kjer bodo postavili kogeneracijo na lesno biomaso, torej za toplarno in elektrarno. Poleg tega načrtujejo še peletarno za ton peletov najvišje kakovosti, v Letušu pa proizvodnjo palet in lesne embalaže. Slovenski žagarji nasprotujejo škotski investiciji, pravijo, da že sedaj ne morejo dobiti dovolj hlodovine. Sloveniji, še nismo dosegli ustrezne stopnje družbene sprejemljivosti. Družba mora spoznati, ali je TOO del problema ali del rešitve ravnanja z odpadki. Ali gre zgolj za rešitev, ki je znana, najbolj enostavna, ali pa gre za nujno potrebno rešitev, ker druge ni. Na največ težav naletimo pri iskanju ustrezne lokacije oziroma pri umeščanju v prostor. Opredeliti je potrebno tudi TOO v konceptu krožnega gospodarstva ali s tem prekinemo kroženje ali ga pospešimo. Odpadke namreč ni možno 100 % reciklirati zaradi okoljske ali finančne nesprejemljivosti. Ne smemo pozabiti tudi na kombinacijo sežiga s sosežigom, kjer je smiselno poiskati ustrezno sorazmerje. Rudolf Horvat: Če bomo v Sloveniji gradili nove sežigalnice se bojim, da ne bomo mogli izkoristiti njihovih kapacitet. Potrebno je uporabiti objekte, ki so že na voljo, kot so papirnice, cementarne in drugi. Za mnoge cementarne ni več bistveno, da delajo cement, ampak da kurijo odpadke. Jože Volfand: Ključno je torej vprašanje lokacije in družbene sprejemljivosti oz. transparentnosti projekta. Civilne iniciative so zelo različnih barv in reakcij. Karel Lipič, ste med tistimi, ki TOO spremlja bolj prijazno. Kako gledate na umeščanje v prostor in družbeno sprejemljivost TOO? Sežigalnice morajo biti, kako jih umestiti v prostor, pa je nadgradnja. Naš interes je, da se nadgradi model, ki je v Celju preizkušen in da je kontekst takšen, da je naša toplarna vanj vključena. Karel Lipič: V obdobju 26 let, odkar delujemo in intenzivno delamo tudi na področju ravnanja z odpadki, je bilo že veliko povedanega in storjenega. Moje pohvale gredo Toplarni Celje. Vzrok za njen uspeh je tudi v tem, da se politika in nevladni sektor nista vmešavala v gradnjo. Danes stanje na tem področju v Sloveniji ni najboljše. Večina odpadkov gre na termično obdelavo v Avstrijo. Imamo tudi problem prevoza odpadkov z enega konca Slovenije na drugega. Premalo je samo zapisati dokument, potrebno je zapisano tudi izvajati. Predvidevamo, da se bo nova vlada resno lotila tega problema in da bomo imeli na resornem ministrstvu osebo, ki bo odgovorna za to področje ter da se v problematiko ne bodo vključevale tiste civilne iniciative, ki se na področje ne spoznajo. Zero Waste je dobra teorija, v praksi pa s tem področja odpadkov ne bomo rešili. TOO je ena od rešitev, ki je v slovenskem prostoru nujna. Jože Volfand: Kaj mora biti temelj nadgradnje koncepta TOO? Mag. Aleksander Mirt: Temelj mora biti dogovor vseh deležnikov. Odpadki imajo vsebnost energije in idej za njihovo izrabo je ogromno. Sežigalnice so dejstvo. Zaradi pretiravanja s strahom pred sežigalnicami smo jih odrinili na stran. Sežigalnice morajo biti, kako jih umestiti v prostor, pa je nadgradnja. Naš interes je, da se nadgradi model, ki je v Celju preizkušen in da je kontekst takšen, da je naša toplarna vanj vključena. Da se ne bo ponovno vse spremenilo. Država se mora te problematike lotiti celovito. Potrebna je dobra komunikacija od vrha navzdol. Že ime sežigalnica ni najboljše, ima negativen prizvok. Jože Volfand: Nov predlog zakona o varstvu okolja izpostavlja različne vrste deležnikov, ki naj bodo aktivni v postopku pridobivanja okoljevarstvenih dovoljenj. Potrebno je domisliti ustrezne načine komuniciranja, da strah pred sežigalnicami ne bo preglasen, saj lahko to zatre tudi projekte, ki so dobri. Mag. Tanja Bolte: Država se mora te problematike lotiti celovito. Potrebna je dobra komunikacija od vrha navzdol. Že ime sežigalnica ni najboljše, ima negativen prizvok. Danes se veliko govori o komunalnih odpadkih, ki jih je le 20 %. 80 % odpadkov je druge vrste, zato je potrebno poiskati objekte, kjer se ti odpadki lahko sežigajo ali sosežigajo. Karel Lipič: Kot predstavnik nevladne organizacije apeliram na to, da dobimo takšnega ministra, ki bo imel občutek za varstvo okolja in ki nima svetovalcev, ki jih vodijo nevladne organizacije. To lahko zavre marsikateri projekt. V ospredju mora biti stroka, saj imajo nekatere nevladne organizacije svoje lastne interese. Stroka mora sodelovati pri političnih dialogih. Vsak, ki reče ne sežigalnicam, mora imeti tudi argumente, zakaj ne. Rudolf Horvat: Danes se veliko govori o komunalnih odpadkih, ki jih je le 20 %. 80 % odpadkov je druge vrste, zato je potrebno poiskati objekte, kjer se ti odpadki lahko sežigajo ali sosežigajo. Leta 1991 je bila največja bojazen, da se bodo avstrijski odpadki vozili v Slovenijo. Danes je ravno obratno.

33 Pomemben člen v snovnih zankah krožnega gospodarstva Odgovorne družbe, kakršna je Dinos, se zavedamo pomena svoje aktivne vloge v procesu ravnanja s t. i. koristnimi odpadnimi materiali. Smo strokovnjaki za pripravo sekundarnih odpadnih materialov za industrijsko predelavo in se lahko pohvalimo z več kot 70-letno tradicijo na področju krožnega gospodarstva. Podjetjem in organizacijam svetujemo in pomagamo pri upravljanju z odpadnimi materiali. Zagotavljamo celovite storitve, prilagojene potrebam trga, in iščemo možnosti predelave za nove odpadne materiale, s katerimi se vsakodnevno srečujemo. Z vsemi deležniki gradimo zaupen, trden in trajen poslovni odnos, saj samo tako lahko skupaj dosegamo zastavljene poslovne in okoljske cilje. deležev odpadnih materialov, ki morajo v predelavo, in zmanjšanje deleža tistih, ki končajo na odlagališčih. Prehod v krožno gospodarstvo ne bo omejen le na nekaj materialov in sektorjev, ampak bo vključeval celotno gospodarstvo ter zajete vse izdelke in storitve. Družba Dinos je in bo tudi v prihodnje pomemben strokoven deležnik in povezovalni člen v krogotoku ravnanja s koristnimi odpadnimi materiali. okolje 129/ Promocija Podjetja morajo pogosto preveriti svoje ustaljene dobre prakse ravnanja z materiali tudi odpadnimi saj se poslovni vzorci spreminjajo vse hitreje glede na razmere na trgu. Tudi odpadni materiali so del lastnine podjetja, zato mora z njimi upravljati prav tako sistematično in učinkovito. S prodajo koristnih odpadnih materialov ali materialov, ki jih ne potrebuje več, si podjetje lahko zagotovi pomemben vir dodatnih prihodkov. Pri tem jim v družbi Dinos pomagamo s strokovnim svetovanjem in podporo. To je eden naših osnovnih ciljev gospodarnega in učinkovitega ravnanja z odpadnimi materiali. Letošnje nove evropske direktive o krožnem gospodarstvu državam članicam postavljajo ambicioznejše, predvsem pa pravno zavezujoče cilje za zvišanje Dinosovih 6 zvezdic Za potrebe in želje poslovnih partnerjev skrbi odlično usposobljena ekipa. Dostopni in odzivni smo na kar 19 lokacijah po vsej Sloveniji. Zagotavljamo lastno logistično mrežo, od zabojnikov do največjega voznega parka. Odlikujejo nas tradicija in strokovnost na osnovi 70-letnih izkušenj. Dosledno izpolnjujemo vse zakonske obveznosti in poslujemo transparentno. Smo aktiven partner v številnih projektih krožnega gospodarstva.

34 129/ okolje Odpadki in energija Mešani komunalni odpadki kot vir alternativnega goriva Povzetek mag. Vlasta Ojsteršek, Tadej Ojsteršek, mag. Odpadki predstavljajo pri nas in v svetu še vedno velik»problem«. Zaradi njih je marsikje okolje degradirano, količine pa se z rastjo števila prebivalstva in z rastjo bruto družbenega proizvoda večajo. V Sloveniji sledimo evropskim direktivam in jih prilagajamo našim razmeram. S sistematičnim ločevanjem komunalnih odpadkov dobimo sorazmerno čiste frakcije. Te lahko ponovno uporabimo, recikliramo ali energetsko izrabimo. Drugače pa je z mešanimi komunalnimi odpadki, kjer se nahajajo skupaj praktično vse vrste odpadkov iz gospodinjstev. Če hočemo iz mešanih komunalnih odpadkov dobiti posamezne frakcije, ki bodo uporabne kot sekundarne surovine, moramo uporabiti tehnološke postopke, ki nam bodo omogočili pridobitev čimbolj čistih frakcij. Vendar pa to ni tako enostavno, saj so odpadki prepojeni z vlago in nečistočami. Mehansko biološka obdelava mešanih komunalnih odpadkov, poznana kot MBO postopek, ni več zadostna za pridobivanje sekundarnih surovin, ki so potrebne kot energenti. Tako nekatera slovenska podjetja dograjujejo v linije elemente, ki omogočajo nadaljnjo mehansko predelavo energetsko bogate lahke frakcije do nastanka granulatov določenih dimenzij. Ti se uporabljajo v cementarnah kot dopolnilno gorivo. Prispevek govori o primerjavi dveh linij (stare in nove) mehanske obdelave mešanih komunalnih odpadkov v slovenskem podjetju za zbiranje in predelavo komunalnih odpadkov. Stara linija ločuje mešane komunalne odpadke na težko in lahko frakcijo, nova, posodobljena linija, vključuje nadaljnjo mehansko obdelavo lahke frakcije, produkt pa je granulat, primeren za energetsko izrabo. Ključne besede: mešani komunalni odpadki, težka frakcija, lahka frakcija, alternativno gorivo 1 Uvod Iz najnovejših statistik EU lahko razberemo, da se je na področju uporabe odpadkov kot vira marsikaj spremenilo. Izboljšala se je učinkovita raba virov, kar pomeni izboljšanje kakovosti življenja ljudi, hkrati pa se zmanjšuje degradacija okolja. Nastajajo novi poslovni modeli, ki se trudijo za večjo učinkovitost k prehodu na trajnostno krožno gospodarstvo. Na rabo virov imajo pomemben vpliv gostota, struktura prebivalstva ter geografska lega. Ena izmed pomembnih točk sedmega»okoljskega akcijskega programa EU«, ki je stopil v veljavo januarja 2014, je, da potreben prehod v krožno gospodarstvo, ki upošteva celotni življenjski krog izdelka, zahteva občutno manjšo rabo virov in ne proizvaja skorajda nič odpadkov. V Sloveniji je v zadnjem desetletju na področju ločevanja mešanih komunalnih odpadkov na posamezne frakcije opazen velik premik. V to nas sili zakonodaja, saj ne dovoljuje odlaganja mešanih komunalnih odpadkov na deponije, če niso obdelani. Nekatera podjetja razvijajo lastne mehanske linije strojnih postavitev, s katerimi želijo kot produkte dobiti čim bolj čiste frakcije bodisi za snovno izrabo ali kot alternativo tudi energijsko izrabo odpadkov. V prispevku bo opisana raziskava pridobivanja alternativnega goriva iz mešanih komunalnih odpadkov (v nadaljevanju MKO) v enem izmed slovenskih podjetjih za zbiranje in predelavo odpadkov. 2 Eksperimentalno delo Mešani komunalni odpadki so v letu 2015 predstavljali 31,5 % vseh komunalnih odpadkov. To so odpadki, ki jih zbiramo v črnih posodah z označbo ostali odpadki in vsebujejo poleg nenevarnih tudi nevarne odpadke. Ena izmed možnosti obdelave MKO je mehansko biološka obdelava. Pri tem postopku gre za mehansko ločevanje MKO na težko in lahko frakcijo. Težko frakcijo biološko stabiliziramo. Po mehanski obdelavi lahke frakcije dobimo gorivo s kurilno vrednostjo MJ/kg. V Toplarni Celje pridobijo iz celotne količine mešanega komunalnega odpada, ki vstopa v postopek MBO, 25%-ni delež goriva. V prvem delu smo spremljali mehansko ločevanje prvotno postavljene linije v zimskem času. V drugem delu smo spremljali dograjeno procesno linijo, ki je namenjena pridobivanju visokoenergetskega deleža surovin za izrabo alternativnega goriva. Za ta eksperiment smo uporabili MKO, ki so bili pripeljani s podeželja in iz urbanega okolja v spomladanskem času. Slika 1: Trend zmanjševanja mešanih komunalnih odpadkov do leta 2032

35 Tekstil; 3 % Kovine; 5 % Steklo; 6 % Plastika 17 % Gradbeni odpadki 18 % Les 1 % Ostalo 0 % Biološki del 25 % Papir 25 % Grafikon 1: Sumarni reprezentativni vzorec mešanih komunalnih odpadkov iz urbanega okolja pretežno blokovskega naselja Kovine 9,9 % Nekovine 0,3 % Lahka frakcija Težka frakcija 40,2 % 49,6 % Grafikon 2: Deleži izločenih frakcij iz MKO urbanega, blokovskega okolja Lahka frakcija 24,2 % Kovine 3,3 % Težka frakcija 72,5 % Grafikon 3: Deleži frakcij po ločevanju MKO s podeželja in urbanega okolja na dograjeni liniji Pri mletju se material drobi ter stiska s pomočjo spiralastih valjev polžev v drobilniku. Spirale polžev tečejo natanko med protinoži, ki material režejo oz. sekljajo (slika 2). Iz mletih odpadkov izločimo magnetne kovine z elektromagnetnimi izločevalci. Na koncu linije je postavljeno valjasto sito s premerom luknjic 8-15 centimetrov. Material, ki pada skozi sito, predstavlja težko frakcijo, material, ki ostane na situ, predstavlja lahko frakcijo (slika 3). Novejša linija omogoča izločitev železnih in neželeznih kovin šele po izločeni lahki frakciji in izločeni težki frakciji. Magnetni separator se uporablja za izločevanje železnih kovin, indukcijski separator za izločevanje nemagnetnih kovin, kot sta aluminij in baker. Dodan je drobilnik, ki zmelje lahko frakcijo do granulacije, ki jo želi uporabnik. 3 Zaključek Predstavljen je eden izmed modelov pridobivanja alternativnega goriva za določenega uporabnika. Optimalni model za pridobivanje trdega goriva iz mešanih komunalnih odpadkov za naše»razmere«ni določen. Odvisen je od geografske lege, poseljenosti, življenjskega standarda in socioloških vidikov prebivalstva. V Sloveniji je velik delež odpadkov biološkega izvora. Pričakovali smo, da bo v MKO, ki so bili pripeljani s podeželja in urbanega območja v spomladanskem času, manjša vsebnost bioloških odpadkov ter večja vsebnost visokoenergetskih surovin.tako je delež trdega goriva, ki ga dobimo po postopku mehansko biološke obdelave, pri našem eksperimentu nizek v primerjavi s podatki za Podravsko regijo in celotnega območja Slovenije. V letu 2016 naj bi v Sloveniji uporabili ton MKO za tehnologijo MBO, od tega bi pridobili 41,36% trdega goriva. Količine MKO bi se vsako leto zmanjševale. Tako bi v letu 2020 bilo zbranih ton MKO za predelavo po metodi MBO. Od te mase bi naj pridobili 58,13% trdega goriva. Če se hočemo približati načrtovanim vrednostim»iztržka«visoko energetskih surovin, pridobljenih iz mešanih komunalnih odpadkov, moramo poiskati najbolj učinkovite implementacije tehnologij. S pomočjo matematičnih modelov vzorčenja in mešanja različnih materialov z zadovoljivo energetsko vrednostjo iz MKO bi lahko v nadaljevanju določili optimalne tehnologije, ki bodo omogočale maksimalno izkoriščanje energetsko bogatih frakcij iz MKO. Glede na klimatske razmere v Sloveniji, ki so med kriteriji surovinske sestave MKO na izvoru ter dolgoročne izrabe MKO za trda goriva, je najprimernejša oblika energetske predelave soproizvodnje električne in toplotne energije v napravah, ki so del sistema za ogrevanje večjih mest. V Celju je ta sistem že uveden, nekatera večja mesta v Sloveniji pa načrtujejo podobne tehnologije za izrabo toplotne in električne energije. Viri [1] Burja Alenka, Sonnenschein Jonas, Vrhunc Natalija: Priprava strokovnih podlag za akcijski načrt učinkovite rabe virov, Ministrstvo za okolje in prostor, , dosegljivo na: gov.si/pageuploads/podrocja/odpadki/ucinkovita_raba_ virov.pdf, obiskano [2] Vlada RS: Program ravnanja z odpadki in program preprečevanja odpadkov RS, , dosegljivo na op_odpadki.pdf, obiskano [3] Archer Egan, Baddedley Adam, Klein Alex, Schwager Joe, Whiting Kevin: Mechanical-Biological-Treatment: A Guide for Decesion Makers, Proces, Policies and Markets The Summary Report, Juniper Colsultancy Services Ltd.: March 2005, dosegljivo na au/event-documents/2012skm/awt/or/summary-report. pdf, obiskano [4] Refuse Derived Fuel, dosegljivo na obiskano [5] Kokalj Filip, Zabukovnik Marija: Toplarna Celje - objekt za izrabo energije trdnih komunalnih odpadkov, Ekolist, številka 12, str. 7 11, Institut za ekološki inženiring d.o.o., december 2015, dosegljivo na si/datoteke/ekolist_12/s107.pdf, obiskano [6] Ekart Janez, Samec Niko, Kokalj Filip, Polanec Brigita: Postopki priprave za proizvodnjo trdnih goriv iz nenevarnih odpadkov = The processes of preparation for the Več na okolje 129/ Slika 2: Spiralasti valji v drobilniku Slika 3: Primer valjastega sita Slika 4: Sekundarno ali alternativno gorivo mag. Vlasta Ojsteršek, Tadej Ojsteršek, mag., Višja prometna šola Maribor, Srednja gradbena šola in gimnazija Maribor

36 129/ okolje Okoljski dan gospodarstva EU določa vsak nov proizvod bo v krožnem gospodarstvu Tanja Pangerl Okoljski dan gospodarstva Okoljski dan gospodarstva na Gospodarski zbornici Slovenije je letos za osrednjo temo izbral učinkovito ravnanje s sekundarnimi surovinami. Potenciali so, vendar se ob tem proizvajalci pogosto srečujejo z zakonodajo, ki ne sledi dovolj hitro ambicijam krožnega gospodarstva. Zato je EU pred kratkim sprejela sveženj ukrepov o odpadkih s poudarkom na krožnem gospodarstvu. Čeprav nekatere dobre rešitve uporabe odpadkov kot sekundarnih surovin že obstajajo, je prepogosta ovira za njihovo večjo uporabo tudi višja cena. Razvoj novih produktov iz sekundarnih surovin ni enostaven projekt, saj so učinki pogosto vidni šele na dolgi rok. Zato je potrebno razvijati predvsem rešitve z visoko dodano vrednostjo in iskati poti, da bo Evropa odvisnost od surovin spremenila v svojo strateško moč.»usmeritev Slovenije kot zelene, aktivne in zdrave destinacije je tesno povezana s področjem varovanja okolja,«je v uvodnem nagovoru poudarila mag. Sonja Šmuc, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije. Po njenem tudi gospodarstvo vse bolj uveljavlja pristop 3P (people, planet, profit), kjer morajo za trajnostno rast usklajeno delovati družba, planet in dobiček. Slovenija je na področju eko inovacij prepoznana kot zelo uspešna. To kažejo številni primeri dobre prakse, nekateri izmed njih so se predstavili na okoljskem dnevu gospodarstva. M Sora izvaja projekt ReWin, v okviru katerega proizvajajo in prodajajo lesena okna iz odsluženega lesa. Predvsem tistega, ki ga pridobijo iz odsluženih lesenih tramov. Ob tem je dr. Aleš Ugovšek opozoril na problematiko neurejene zakonodaje tako na ravni EU kot v Sloveniji. Ne obstaja namreč celovita direktiva, ki bi obravnavala odslužen les kot surovino, pa tudi slovenska zakonodaja teh določb nima. V podjetju ACIES BIO iz odpadne sirotke proizvajajo vitamin B 12. Gre za stranski produkt, pri katerem ne gre le za okoljski vidik, ampak tudi za hranilno in ekonomsko vrednost, ki se pogosto pri iskanju ustreznih rešitev za uporabo stranskega produkta spregleda. Kot je povedal dr. Gregor Kosec, je pri proizvajanju produktov iz sekundarnih surovin pomembna tudi finančna računica:»novi izzivi so novi proizvodi, ki morajo biti produkti z visoko ceno.«krožno gospodarstvo je zahteven proces Da današnji ekonomski model ne vzdrži omejitev, pritiskov, s katerimi se srečujemo danes, je menila mag. Tanja Bolte, generalna direktorica Direktorata za okolje na Ministrstvu za okolje in prostor. Če bi nadaljevali po starem, bi do leta 2032 potrebovali še en takšen planet, kot je Zemlja. Kljub temu po njenih besedah ne gre za enostaven prehod, saj je krožno gospodarstvo zelo zahteven proces, ki zahteva veliko novega znanja. Zato je potrebno sodelovanje različnih resorjev, deležnikov, strokovnjakov. Odpadki v krožnem gospodarstvu Mag. Jana Miklavčič z Ministrstva za okolje in prostor je predstavila pred kratkim sprejet nov sveženj ukrepov o odpadkih na ravni EU. Osnova je krožno gospodarstvo. V zakonodaji o odpadkih bodo novosti, ki se nanašajo na razvoj, proizvodnjo in trženje proizvodov foto:

37 ter njihovih sestavnih delov. Napovedane so prepovedi in omejevanje uporabe določenih proizvodov, predvsem tistih, ki so namenjeni enkratni uporabi in pogosto končajo v okolju. Cilj sprememb je podaljšanje dobe trajanja izdelkov in po uporabni dobi možnost reciklaže. Direktiva o odpadkih posebno pozornost namenja razširjeni odgovornosti proizvajalca (ROP) z določenimi minimalni pogoji za ROP. Gre predvsem za opredelitev merljivih ciljev, jasno določitev vloge in odgovornosti vseh udeleženih akterjev, vzpostavitev sistema poročanja o izdelkih, danih na trg, zagotovitev enake obravnave ne glede na izvor in velikost proizvodov brez nalaganja nesorazmernega upravnega bremena proizvajalcem, vključno z malimi in srednjimi podjetji (MSP). Kot je poudarila Miklavčičeva, se ministrstvo pri tem srečuje s problemom, kje postaviti ločnico, saj je v Sloveniji veliko MSP. Pripravljajo se tudi novosti na področju prodaje na daljavo, kjer bo potrebno imenovati pooblaščenega zastopnika za izpolnjevanje obveznosti ROP. Spodbujajo se trajnostni modeli proizvodnje in potrošnje, delitev hrane. Do leta 2030 je potrebno zagotoviti 50 % zmanjšanje odpadne hrane. Uvaja se tudi nova definicija, kaj je odpadna hrana. Ločeno zbiranje odpadkov pa bo s 1. januarjem 2025 začelo veljati tudi za tekstil. Cilj sprememb je podaljšanje dobe trajanja izdelkov in po uporabni dobi možnost reciklaže. Evropska komisija bo za izvedbo teh ukrepov organizirala izmenjavo informacij o praksah, organizacijskih elementih, o izbiri izvajalcev ravnanja idr. Kot je povedala Miklavčičeva, bo izziv predvsem na področju poročanja, pri analizi podatkov, njihovem spremljanju in pri finančnih tokovih. Vsebina Direktive bo upoštevala novi Zakon o varstvu okolja, ki naj bi ga Slovenija sprejela v letu Novi modeli za električno in elektronsko opremo priložnosti, ki jih prinaša krožna ekonomija. Elektronska oprema in komponente so v krožni ekonomiji prisotne v treh zankah. Produktna zanka poteka znotraj podjetja, kot so popravila. Recikliranje, kjer gre za to, da se uporabi tisto, kar se da uporabiti, in kot tretja zanka je odpadni tok, ki vključuje tiste stvari, ki se ne dajo reciklirati. Podjetja veliko razmišljajo o dizajnu izdelkov, vendar z določeno mero previdnosti, saj so lahko ukrepi nekoliko tvegani z vidika odziva uporabnikov. Gre predvsem za to, da bi se izdelki pri potrošniku zadržali dlje časa. Nekateri proizvajalci uvajajo model notranje zanke za svoje izdelke in komponente. Gre za povratno zbiranje. Z naraščajočo vlogo računalništva v oblaku so uporabniki bolj odprti za oddajanje svojih naprav ali za uporabo rabljenih izdelkov, če je le zagotovljen dostop do njihovih podatkov. Prihaja tudi do industrializacije procesa obnove, kjer lahko ima ponovna uporaba izdelka večjo vrednost kot njegova reciklaža. Prihaja tudi do industrializacije procesa obnove, kjer lahko ima ponovna uporaba izdelka večjo vrednost kot njegova reciklaža. Ponovno uporabljen iphone npr. ohranja okoli 48 % svoje prvotne vrednosti, medtem ko je njegova vrednost pri recikliranju le 0,24 %. Obnovljeni izdelki morajo iti skozi strog postopek, ki vključuje testiranje, nadomeščanje okvarjenih modulov ali delov, čiščenje in ponovno pakiranje. Vodilna podjetja v svetu to že dobro izvajajo. Zelo obetaven model je tudi prodaja gospodinjskih aparatov kot storitve, kar za profesionalne stranke že obstaja, na nivoju končnih uporabnikov pa je le nekaj start-up podjetij, ki to zagotavljajo. V prihodnosti naj bi se zlato, ki je sedaj prisotno v električnih in elektronskih napravah, zamenjalo z drugim materialom, ob čemer se postavlja vprašanje, koliko bo OEEO še zanimiva za tiste, ki jo reciklirajo. Plastika žrtev lastnega uspeha foto: Boštjan Čadej foto: Boštjan Čadej foto: GZS foto: arhiv podjetja foto: GZS mag. Sonja Šmuc dr. Aleš Ugovšek dr. Gregor Kosec mag. Tanja Bolte mag. Jana Miklavčič okolje 129/ Najhitreje rastoči tok odpadkov na svetu je odpadna električna in elektronska oprema (OEEO) in v Evropi se soočamo z izzivom, kako poskrbeti za te odpadke. Kot je povedal mag. Marko Bohar iz Zbornice elektronske in elektroindustrije na Gospodarski zbornici Slovenije se namreč v Evropi nabirajo količine OEEO, saj nam je Kitajska pred kratkim zaprla vrata za uvoz teh odpadkov. Evropa bo morala hitro reagirati na ta problem in izkoristiti Pomembno vlogo v krožnem gospodarstvu ima plastika, ki je, po besedah dr. Andreja Kržana s Kemijskega inštituta, žrtev lastnega uspeha. Gre za edini material, ki smo ga naredili ljudje, v javnosti pa ima zelo negativno podobo. Kljub temu bo uporaba plastike rastla tudi v prihodnje. Kot je povedal dr. Kržan, je problem plastike predvsem v tem, da ima kratko uporabno dobo. Okoli 40 % plastike se uporabi za embalažo, ki jo zelo hitro odvržemo, večina foto: GZS mag. Marko Bohar

38 129/ okolje foto: GZS foto: arhiv podjetja foto: GZS foto: arhiv podjetja foto: GZS foto: Boštjan Čadej dr. Andrej Kržan Jaša Žižek Fuis dr. Ana Mladenovič mag. Slovenko Henigman mag. Mojca Žitnik dr. Zorka Novak Pintarič plastike pa je iz neobnovljivih virov. Problem so tudi kompoziti, kjer recikliranje ni rešeno in se tudi ne rešuje. Trendi na področju plastike so nakazani v naslednjih dokumentih: Problem so tudi kompoziti, kjer recikliranje ni rešeno in se tudi ne rešuje. - Evropska strategija za plastiko v krožnem gospodarstvu ( ): redizajnirati produkte tako, da bodo primerni za recikliranje; povečati povpraševanje po reciklirani plastiki; boljše ločeno zbiranje in sortiranje. - Sporočilo o izvajanju svežnja o krožnem gospodarstvu: možnosti za rešitev vprašanja stičišča med zakonodajo o kemikalijah, proizvodih in odpadkih ( ): uporaba sekundarnih surovin brez dodatnih omejitev; nadomestiti snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost; odpadki lahko vsebujejo snovi, ki v novih proizvodih niso več dovoljeni; pravila EU o prenehanju statusa odpadka niso harmonizirana med državami članicami; pravila za odločanje o tem, kateri odpadki in kemikalije so nevarni, niso docela usklajena, kar vpliva na uporabo sekundarnih surovin. - Predlog Direktive za zmanjšanje učinka določenih plastičnih izdelkov na okolje ( )»omejevanje uporabe plastičnih izdelkov za enkratno uporabo«: pomemben je dizajn, označevanje, ozaveščanje, razširjena odgovornost proizvajalca. Neizkoriščen digestat Kljub prednostim, ki jih ima uporaba digestata, se proizvajalci pri uporabi digestata srečujejo z več problemi. Ena od možnosti uporabe odpadka kot surovine je uporaba digestata, ki nastane kot stranski proizvod anaerobne predelave odpadkov kot gnojila. Gre za organsko gnojilo, ki je po besedah Jaše Žižek Fuisa iz podjetja Petrol, enako ali celo boljše kot običajno gnojilo. Lahko gre za uporabo digestata, ki je proizvod, ali digestata, ki ni proizvod. Kljub prednostim, ki jih ima uporaba digestata, se proizvajalci pri uporabi digestata srečujejo z več problemi. Pogoji vzorčenja tal so strogi, malo je laboratorijev za analizo tal, gre za visok začetni strošek za uporabnika digestata, veliko je administracije, prisotni so pritiski okolice na uporabnika digestata, povečan je nadzor s strani inšpekcije, prisotne so neprijetne vonjave in ne nazadnje napačne informacije in predstave v javnosti. Žižek Fuis se je zavzel med drugim za poenotenje metodologije vzorčenja in analitike z ostalimi organskimi gnojili, boljše informiranje, sodelovanje in povezovanje s kmetijskimi gospodarstvi ter ozaveščanje splošne javnosti. Odpadki kot strateška surovina V letu 2017 je EU izdala 3. izdajo seznama kritičnih surovin, na katerem je 27 surovin. Evropa se srečuje s pomanjkanjem naravnih virov in kot pravi dr. Ana Mladenovič iz Evropa bi morala odvisnost od surovin spremeniti v svojo strateško moč. Zavoda za gradbeništvo, bi morala Evropa odvisnost od surovin spremeniti v svojo strateško moč. Pomemben vir surovin so odpadki. Letno v EU na prebivalca nastane približno 4 tone odpadkov. Ti odpadki so potencial za uporabo v gradbeništvu, s čimer se zagotovi tudi masna uravnoteženost velik vir odpadkov in velika potreba po materialih. Zahteva pa je, da imajo ti materiali enake lastnosti, trajnost, funkcionalnost kot konvencionalni materiali. Pri proizvodnji materialov so pomembni njegove lastnosti, uporabnost in okoljski odtis ter seveda trg, ki bo te materiale uporabljal. Topli asfalt okoljsko sprejemljivejši Uredba o zelenem javnem naročanju je ustvarila pogoje in zavezo naročnikom, da pri gradnji cest razmišljajo o novih tehnologijah. Premalo izkoriščen sekundarni material je tudi recikliran asfaltni granulat. Njegovo uporabo bi lahko v večji meri uporabljali in spodbujali v okviru zelenega javnega naročanja. Vendar, kot poudarja mag. Slovenko Henigman iz Združenja za svetovalni inženiring na Gospodarski zbornici Slovenije, bi to morali zahtevati naročniki. Če se odločitev prepusti izvajalcu, se bo ta odločal samo na osnovi cene.

39 Uredba o zelenem javnem naročanju je ustvarila pogoje in zavezo naročnikom, da pri gradnji cest razmišljajo o novih tehnologijah, kot so ponovno uporaba asfaltnih zmesi, uporaba toplih asfaltov, manj hrupnih asfaltov idr. Po podatkih ARSO iz prejetih letnih poročil o nastajanju odpadkov v proizvodnih in storitvenih dejavnostih na leto nastane okoli ton odpadnih bitumenskih zmesi, samo 10 % pa se jih ponovno uporabi v asfaltu. Proizvodnja vročih asfaltnih zmesi je bila v letu 2017 spodbudna, znašala je približno 1,8 milijona ton. Okoljsko sprejemljivejši od vročega je topli asfalt. Primernejši je za zdravje, energetsko je bolj učinkovit in se hitreje posuši. Pri toplih asfaltih je namreč temperatura približno 30 C nižja kot pri klasičnih asfaltih. Delež emisij pri že 10 C nižji temperaturi se razpolovi. Kot je dejal Henigman, predstavlja topli asfalt perspektivo v razvoju asfalterstva, vendar je nekoliko dražji od vročega asfalta, zato smo v Sloveniji pri njegovi uporabi še vedno samo na poskusni ravni. Sicer pa se je v Sloveniji po letu 2010 začelo uveljavljati recikliranje na licu mesta»in situ«, kot penjeni bitumen ali cement. V letu 2017 se je na ta način recikliralo nekaj več kot ton, kar je po besedah Henigmana dobro. Kazalniki krožnega gospodarstva Za učinkovite korake na poti h krožnemu gospodarstvu je pomembno tudi ustrezno spremljanje določenih kazalnikov, ki kažejo na to, ali gremo v pravo smer, kako daleč smo od doseganja ciljev, kje so potrebne izboljšave. Kot je povedala mag. Mojca Žitnik iz Statističnega urada Republike Slovenije, je Evropska komisija decembra 2015 objavila Akcijski plan za krožno gospodarstvo, januarja 2018 pa je pripravila okvir za spremljanje napredka. Okvir je sestavljen iz 10 kazalnikov, razdeljenih v 4 vsebinske sklope: Večina kazalcev za Slovenijo kaže na to, da smo na pravi poti, je pa še precej možnosti za izboljšave. 1. Proizvodnja in poraba (4 kazalniki): samozadostnost na področju surovin; zelena javna naročila; nastajanje odpadkov; živilski odpadki (odpadna hrana). 2. Ravnanje z odpadki (2 kazalnika): stopnja recikliranja - vsi odpadki; reciklaža/predelava posameznih vrst odpadkov. 3. Sekundarne surovine (2 kazalnika): prispevek recikliranih materialov k potrebam po surovinah; trgovanje s surovinami, ki jih je mogoče reciklirati. 4. Konkurenčnost in inovacije (2 kazalnika): zasebne naložbe, delovna mesta in bruto dodana vrednost; patenti, ki se nanašajo na reciklirane in sekundarne surovine (kot dodatek k inovacijam). Večina kazalcev za Slovenijo po besedah mag. Mojce Žitnik kaže na to, da smo na pravi poti, je pa še precej možnosti za izboljšave:»potrebno bo zmanjšati nastajanje odpadkov, povečati reciklažo, spodbujati uporabo sekundarnih surovin, povečevati investicije in razvijati patente, ki se nanašajo na reciklirane in sekundarne surovine«. Preverjanje projektov krožnega gospodarstva Pri odločanju o projektih krožnega gospodarstva je potrebno upoštevati določeno metodologijo, ki zajema pregled vseh tokov v sistemu in zunaj njega. Da se projekti krožnega gospodarstva razlikujejo od klasičnih projektov, je poudarila dr. Zorka Novak Pintarič iz Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru in predsednica Tehnološkega sveta SRIP Krožno gospodarstvo. Tehnologije pri projektih krožnega gospodarstva so namreč malo raziskane, raziskave in razvoj so zahtevni, investicije so praviloma visoke, koristi pa praviloma niso visoko dobičkonosne. Klasični ekonomski kazalci so neugodni in načeloma gre za dolgoročne projekte z nizko dodano vrednostjo. Zato je pri odločanju o projektih krožnega gospodarstva potrebno upoštevati določeno metodologijo, ki zajema pregled vseh tokov v sistemu in zunaj njega, potrebno je iskanje alternativ (nove tehnologije in produkti), pridobivanje podatkov, ekonomske analize, analize vplivov na okolje, socialnih vplivov in večkriterijsko odločanje (izbira na podlagi določenih enačb, npr. večkriterijsko optimiranje Pareto). okolje 129/ VAŠA REŠITEV ZA NEVARNE ODPADKE Slovenija Individiualna obravnava in strokovovno svetovanje za sortiranje, odvoz in odstranjevanje nevarnih odpadkov. Varno in zanesljivo z lastno proizvodnjo, znanjem in dolgoletnimi izkušnjami. Promocija Več na

40 129/ okolje Anketa o neprevzeti embalaži Pri odpadni embalaži še kar zamude, je za vse res kriv le sistem? Jože Volfand Letošnja zgodba z neprevzeto odpadno embalažo in odpadnimi nagrobnimi svečami ni zelo drugačna od tistih, ki so se ciklično ponavljale v zadnjem desetletju. A napoved, da bo ostalo v zbirnih centrih ali v skladiščih komunalnih Anketa o neprevzeti embalaži podjetij nekaj deset tisoč ton nepobrane embalaže do konca leta, je po dobljeni tožbi Interseroha in naraščajočem pritisku z vseh strani prisilila MOP k urgentni spremembi okoljevarstvenega dovoljenja za vse družbe za ravnanje z odpadno embalažo. Razen za Interseroh. Ali bo problem rešen? Bodo sheme pobrale odpadno embalažo? Kakšna naj bo dolgoročna rešitev? Družbe za ravnanje z odpadno embalažo smo vprašali: Ali boste upoštevali določbe prenovljenega okoljevarstvenega dovoljenja? Katere razloge ste upoštevali pri odločitvi? Koliko odpadne embalaže ste letos prevzeli, za kolikšen del je bila plačana embalažnina, za kateri del ni bila plačana, in kaj menite o podatku Računskega sodišča RS, da je embalažnina plačana za 46,8 % odpadne embalaže? V primeru, da nakopičena odpadna embalaža ne bo prevzeta in ne bo vzpostavljen redni prevzem, s katerimi interventnimi ukrepi se lahko odstrani nakopičena embalaža? Kdo naj zagotovi sredstva? V koliki meri neprevzemanje vpliva na stopnjo predelave odpadne embalaže in ogrozi cilje okoljske politike pri recikliranju? Še posebej zdaj, ko avtorji gradiva o kažipotu v krožno gospodarstvo izpostavljajo učinkovito rabo virov, ravnanje z odpadki, sekundarne surovine itd. Katere nujne sistemske spremembe bi moral nemudoma pripraviti zakonodajalec, da bi lahko z novim letom 2019 odpravili luknje v sistemu ravnanja z odpadno embalažo, saj se problemi ciklično ponavljajo že več kot desetletje? Ali bi odločitev, da se v sistem vključijo vsa podjetja, ki dajo embalažo na trg, dokončno odpravila vzroke za neprevzemanje odpadne embalaže? Družba RECIKEL ni odgovorila na vprašanja, kako bo ravnala. Sedanje razmere na trgu in vrzeli v sistemu ravnanja z odpadki so med drugim botrovale ustanovitvi Združenja Centrov za ravnanje z odpadki, ki kot glavne krivce izpostavlja družbe za ravnanje z odpadno embalažo in sistem, torej Ministrstvo za okolje in prostor. foto:

41 Takoj je potrebno spremeniti Uredbo in odpraviti anomalijo Zoran Rodič, EMBAKOM: DROE Embakom bo upošteval določbe prenovljenega okoljevarstvenega dovoljenja. Tudi če ne bi prejeli prenovljenega OVD, bi EMBAKOM ravnal enako, saj je pobral glede na delež že 70 % letnih količin. Pri izdelavi cenikov za leto 2018 je EMBAKOM upošteval vse letno napovedane količine, ki so jih planirali izvajalci javne službe (enako kot v preteklih letih). Torej, s stališča družbe EMBAKOM je v okviru naših cen z embalažnino vsa odpadna embalaža, ki nastaja pri IJS, upoštevana in plačana (tekoče po kvartalih). Čudi me, da pri drugih ni (morda pa ima zato EMBAKOM najmanjši delež). Breme previsokega praga 15 t plačujejo zavezanci nad 15 t, kar seveda ni pravično. O tem smo se z ministrstvom precej pogovarjali, vendar pri prenovi Uredbe niso želeli spreminjati praga 15 t. Če želimo, da bo sistem pravičen do vseh, je potrebno zaračunati vsak sleherni kilogram embalaže, ki se da na trg RS. Ni prav, da se bo s tem čakalo do leta Ta anomalija je bistvo obstoječih težav. Prenovljena okoljevarstvena dovoljenja zahtevajo od DROE, da se pobere vsa embalaža, ki nastane pri IJS, prav tako pa pritožba ne zadrži izvršbe. V duhu novih OVD bi morala biti pobrana vsa odpadna embalaža. Menim, da je ministrstvo za okolje in prostor odgovorno za nastalo situacijo, saj ni organiziralo sistema tako, da ne bi prihajalo do takšnih anomalij. DROE naj»stisnejo zobe«in poberejo vso odpadno embalažo, potem pa se naj tožarijo z državo glede stroškov (ki jih iz ne vem kakšnih razlogov po njihovih navedbah niso upoštevali v svojih cenikih). Menim, da je ministrstvo za okolje in prostor odgovorno za nastalo situacijo, saj ni organiziralo sistema tako, da ne bi prihajalo do takšnih anomalij. Seveda, neprevzemanje mešane odpadne embalaže pri IJS predstavlja tveganje za doseganje okoljskih ciljev recikliranja. To tveganje je še toliko večje, če upoštevamo presežek odpadnih materialov v Evropi zaradi prepovedanega izvoza na Kitajsko. Tako se vse odraža na nizkih prodajnih cenah sekundarnih surovin ter visokih cenah energetske izrabe. DROE, ki tega pri svojih kalkulacijah za leto 2018 ni upoštevala, ima seveda velike težave. foto: arhiv podjetja Zoran Rodič Vse, kar je potrebno storiti za odpravo sistemske napake, je vključitev vseh podjetij, ki dajo embalažo na trg. Kot sem že omenil, vse, kar je potrebno storiti za odpravo sistemske napake, je vključitev vseh podjetij, ki dajo embalažo na trg. S tem se dokončno odpravi»trenutni«vzrok za neprevzemanje odpadne embalaže. Namenoma sem napisal trenutni, saj je bilo v zadnjem desetletju kar nekaj vzrokov za neprevzemanje. Nekatere DROE so pač zelo inovativne. okolje 129/ V Sloveniji se mora vzpostaviti nov sistem ravnanja z odpadno embalažo Srečko Bukovec, Slopak: V Slopaku smo v skladu z določili veljavne Uredbe do konca maja v pričakovanju zakonite rešitve nastalega položaja s strani MOP redno prevzeli vse količine komunalne odpadne embalaže. Po prejemu Odločbe o spremembi okoljevarstvenega dovoljenja v začetku junija, s katero se sicer ne strinjamo in smo se nanjo pritožili, pa v skladu z določilom, da pritožba ne zadrži izvršitve, odgovorno nadaljujemo s prevzemom vse zbrane odpadne embalaže, ki nam jo v skladu z objavljenim tržnim deležem predajajo komunalna podjetja. Menimo, da posledic nastalega položaja ne morejo nositi komunalna podjetja in še manj občani in čisto okolje. Istočasno preučujemo in bomo uporabili vsa pravna sredstva, da zagotovimo zakonito in enakopravno delovanje in položaj družbe ter zaščitimo interese družbe in njenih zavezancev-gospodarstva. Odločbe o spremembi okoljevarstvenih dovoljenj je namreč prejelo le 5 od šestih družb, kar vzpostavlja različne pogoje za delovanje družb na enotnem trgu Statistični urad RS navaja, da je bilo v letu 2016 uradno dano na trg ton embalaže. V enakem obdobju pa je bilo zbranih ton odpadne embalaže, kar pomeni, da je bilo zbrane več odpadne embalaže, kot izkazujejo poročila Statističnemu uradu. foto: arhiv podjetja Srečko Bukovec in družbam nalaga različne obveznosti za prevzem komunalne odpadne embalaže. To je v nasprotju z določili konkurenčnega prava. Menimo, da bi zaradi tega Agencija za varstvo konkurence morala vzeti pod drobnogled stanje v panogi ravnanja z odpadno embalažo in analizirati odnose med deležniki.

42 129/ okolje Po uradnih podatkih FURS-a o količinah embalaže dane na trg naših zavezancev v prvem kvartalu 2018 je bilo v sistem družbe Slopak do konca marca vplačane embalažnine za manj kot 75% prevzete MKOE. Statistični urad RS navaja, da je bilo v letu 2016 uradno dano na trg ton embalaže. V enakem obdobju pa je bilo zbranih ton odpadne embalaže, kar pomeni, da je bilo zbrane več odpadne embalaže, kot izkazujejo poročila Statističnemu uradu. Dodaten del odpadne embalaže je tudi nepravilno odložen in je zbran med mešanimi komunalnimi odpadki in drugimi vrstami odpadkov. V družbi Slopak zato menimo, da je podatek Računskega sodišča RS kot neodvisnega organa glede odstotka plačane embalažnine zelo blizu dejanskemu stanju. Zaradi neustrezne zakonodaje in pomanjkljivega nadzora se težave ponavljajo že zadnjih deset let. V tem času je bilo sprejetih več sprememb zakonodaje in bilo kar nekaj (žal zamujenih) priložnosti za ureditev sistemskih težav. Družba Slopak vrsto let zaradi sistemskih težav, v katere je pahnjena, skuša vzpostaviti strokovni dialog z Ministrstvom za okolje in prostor. S strokovnimi argumenti in tudi s pomočjo različnih tujih strokovnjakov smo ministrstvu predlagali več različnih rešitev. Vendar ministrstvo naših predlogov ni izkoristilo za ureditev sistema ravnanja z odpadno embalažo. V družbi Slopak kot edini DROE, ki je bila ustanovljena s strani gospodarstva, smo mnenja, da nastali stroški ne smejo dodatno bremeniti gospodarstva zavezancev, saj obstoječi zavezanci že sedaj solidarno plačujejo za vse tiste onesnaževalce, ki niso vključeni v sistem, bodisi zakonito, še bolj pa nezakonito. Sredstva naj v skrajnem primeru torej zagotovi proračun. Doseganje okoljskih ciljev do sedaj ni bilo ogroženo, o tem pričajo tudi dobri uradni rezultati. Družba Slopak trenutno vidi večjo težavo pri poročanju zavezancev, ki niso vključeni v sistem poročanja. Ocenjujemo, da več kot polovico embalaže ni vključene v sistem poročanja. Z zmanjševanjem statistično ugotovljenih vhodnih količin gospodarstva se posledično statistično izboljšujejo rezultati zbiranja in recikliranja, zato Slovenija po našem mnenju v evropskem merilu dosega nadpovprečne rezultate. Bi pa uresničitev črnega scenarija o cca t neprevzete mešane komunalne odpadne embalaže drastično poslabšala in ogrozila cilje okoljske politike pri recikliranju v letošnjem letu. Mnenja smo, da bosta sprememba in poenotenje pravil za izračun doseganja ciljev recikliranja v novi evropski direktivi pokazala vso kreativnost dosedanjega poročanja in dejanskega doseganja ciljev posameznih članic EU. Posledično bodo za doseganje novih, bistveno višjih ciljev recikliranja potrebne korenite spremembe zakonodaje. Slovenska rešitev na področju ravnanja z odpadno embalažo, ki temelji na deljeni Slovenska rešitev na področju ravnanja z odpadno embalažo, ki temelji na deljeni odgovornosti za financiranje sistema med občani in gospodarstvom, na konkurenčnosti med DROE brez tki. clearing hiše in brez temeljnih osnov za delovanje DROE v konkurenčnem okolju, brez operativnih pristojnosti DROE v sistemu zbiranja komunalne odpadne embalaže je unikum v evropskih razmerah. odgovornosti za financiranje sistema med občani in gospodarstvom, na konkurenčnosti med DROE brez tki. clearing hiše in brez temeljnih osnov za delovanje DROE v konkurenčnem okolju, brez operativnih pristojnosti DROE v sistemu zbiranja komunalne odpadne embalaže je unikum v evropskih razmerah. Ker razširjena proizvajalčeva odgovornost ni implementirana, so posledično zavezanci v večini zainteresirani le za čim nižje cene, ne pa za to, ali so njihove okoljske obveznosti izpolnjene. Ker je poleg tega še nadzor države nezadosten (in zaradi nedosledne zakonodaje tudi neučinkovit!), žal deluje sistem v nasprotno smer od želene poslabšuje se kvaliteta zbrane odpadne embalaže, s tem stroški, občani izgubljajo zaupanje v ločeno zbiranje, nacionalnih ozaveščevalnih kampanj ni več. Sistem v Sloveniji je potrebno postaviti na novo. S sprejemom novih evropskih direktiv na področju ravnanja z odpadki in odpadno embalažo so vzpostavljeni novi temelji za oblikovanje sistemov razširjene proizvajalčeve odgovornosti, ki je kot obvezna osnova določena tudi za odpadno embalažo. Zato je nujno v najkrajšem času sprejeti spremembe ZVO-1 na tem področju ter istočasno tudi oblikovati uredbe na novih temeljih. Nenazadnje so rešitve novih Direktiv znane že od lanskega decembra. Glede na težave in slabe izkušnje v delovanju slovenskega sistema bi lahko zakonodajalec že imel pripravljene nove rešitve! Ker morajo biti za oblikovanje kalkulacij embalažnin za naslednje leto sistemska izhodišča znana najkasneje do avgusta tekočega leta, ocenjujemo, da se bodo težave zaradi nesprejetja sprememb v letu 2019 le še poglobile. Negotovosti in padanju cen na trgu materialov, rasti cen (so)sežiga RDF, poslabševanju kvalitete zbrane komunalne odpadne embalaže se pridružuje še veliko zakonodajno tveganje! Razmere za delovanje DROE kot gospodarskih subjektov s tem postajajo neobvladljive. Dodatna vključitev vseh zavezancev v sistem poročanja bi težave zmanjšala, ne bi jih pa povsem odpravila. Dejansko je potrebna temeljita sprememba sistema s spremenjenimi vlogami posameznih skupin deležnikov, z jasnimi obveznostmi in transparentnimi medsebojnimi odnosi ter učinkovitimi orodji za delovanje. V preteklih letih smo bili priča zgolj kozmetičnim popravkom, ki so urejali manjše operativne težave. Sistemskih se spremembe niso dotaknile. Za učinkovit in za vse deležnike enakopraven sistem ravnanja z odpadno embalažo pa bosta potrebna strateški razmislek in sprejetje dolgoročnih sistemskih sprememb.

43 Uvede naj se ničelna toleranca, vsako podjetje naj bo v shemi Darja Figelj, Interseroh d.o.o.: Trenutno stanje v panogi ravnanja z odpadno embalažo je dokaz, da sistem ne deluje, na kar v družbi Interseroh opozarjamo že vrsto let. Zakon o varstvu okolja, tako kot veljavna evropska direktiva, določa, da mora onesnaževalec poskrbeti za odpadno embalažo, ki jo da na trg. To lahko stori sam ali preko ene od družb za ravnanje z odpadno embalažo (DROE), ki ima za opravljanje dejavnosti veljavno okoljevarstveno dovoljenje. Jedro problema po našem mnenju ni v Zakonu o varovanju okolja, temveč v uredbah in izvedbenih aktih. Z njimi je Ministrstvo za okolje in prostor vzpostavilo sistem, kjer manjša podjetja, ki ustvarijo manj kot 15 ton odpadne embalaže na leto, prenesejo stroške ravnanja z odpadno embalažo na velika podjetja. Sloveniji nimamo vzpostavljenega transparentnega sistema, ki bi (med drugim) omo- V gočal informacijo o tem,»koliko česa se zbere in kaj kdo odpelje«. Rešitev vidimo v takojšnji zagotovitvi sredstev za ravnanje s presežnimi količinami odpadne embalaže s strani države in v vzpostavitvi transparentnega ter zakonitega sistema v panogi ravnanja z odpadno embalažo. To pomeni tudi uvedbo tehtanja, koliko posamezne vrste odpadne embalaže zbere posamezni izvajalec javne službe in koliko te odpadne embalaže prevzame posamezni DROE, mesečnih poročil o embalaži, dani na trg, ter mehanizmov, ki omogočajo, da DROE prejmejo odpadno embalažo, iz katere niso izločene koristne vrste odpadne embalaže in ki ne vsebuje smeti. Menimo tudi, da je administrativna meja za obveznost poročanja, ravnanja in financiranja ustreznega ravnanja z odpadno embalažo, ki je postavljena za onesnaževalce, ki dajo na trg 15 ton embalaže in več, neprimerna ter zagovarjamo uvedbo ničelne tolerance, torej, da morajo za odpadno embalažo ustrezno poskrbeti vsa podjetja, ki jo ustvarjajo in dajejo na trg. V Sloveniji nimamo vzpostavljenega transparentnega sistema, ki bi (med drugim) omogočal informacijo o tem,»koliko česa se zbere in kaj kdo odpelje«. Interseroh bo tudi v prihodnje prevzemal takšne količine mešane odpadne embalaže, kot mu veleva veljavna zakonodaja in veljavno okoljevarstveno dovoljenje, torej toliko, kot je naši zavezanci povzročijo in dajo na trg. ARSO je Interserohu okoljevarstveno dovoljenje spremenil že v letu 2017 in smo se zaradi po našem mnenju nezakonitosti nanj pritožili. Na odločitev sodišča še čakamo. Prepričani pa smo, da bo sodba naše stališče podprla. prvem kvartalu so naše stranke dale na trg V kilogramov plastične, kovinske in sestavljene embalaže (t.i. zbrana mešana embalaža), Interseroh pa je pobral in poskrbel foto: Aljoša Rebolj Darja Figelj za kilogramov mešane embalaže oziroma kilogramov plastične, kovinske, sestavljene, mešane embalaže in nevarne embalaže. Po oceni Računskega sodišča je v sistem ravnanja z odpadno embalažo vključeno le 46,8 odstotka celotne odpadne embalaže. Manjši onesnaževalci ustvarijo več kot 53 odstotkov odpadne embalaže, ki jo morajo DROE prevzeti, a za ravnanje z njo ne prejmejo plačila, kar je še en dokaz nedelovanja sistema, ki je posledica neukrepanja MOP. Na snovno predelavo odpadkov vpliva mešanje masnih tokov, torej mešanje odpadne embalaže z ostalimi odpadki, česar je v Sloveniji zelo veliko, kar skrbi. Sortirne analize, ki jih je za Interseroh opravil Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, kažejo, da je mogoče iz mešane odpadne embalaže reciklirati samo 30 odstotkov odpadkov, med odpadno embalažo pa je kar 30 odstotkov drugih smeti, ki niso odpadna embalaža (gradbeni material, bio odpadki, gume...). okolje 129/ DROE bomo od države zahtevale vrnitev nezakonito povzročenih stroškov Jure Fišer, Gorenje Surovina d.o.o.: Ne glede na nezakonitost izdane odločbe s strani Agencije RS za okolje bomo določbe do rešitve pravnih postopkov, ki smo jih sprožili, upoštevali. Glede na določbo odločbe, da pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve in dejstvo, da je predpisana globa za kršitev okoljevarstvenega dovoljenja EUR, nam kaj drugega niti ni preostalo. Letos je družba Gorenje Surovina v celoti izpolnjevala svoje obveznosti in pobirala vso odpadno embalažo, ki je nastala na trgu. Smo pa po izdani sodbi Upravnega sodišča ter po vseh neupoštevanih pozivih Ministrstvu za okolje prostor, naj ustrezno uredi podzakonske predpise, omejili pobiranje na količino, ki nam jo predpisuje okoljevarstveno dovoljenje. Tako je odločilo tudi Upravno sodišče. Po tem nam je ARSO povsem nezakonito spremenil okoljevarstveno dovoljenje. Na tej podlagi ponovno pobiramo vse količine. Dejansko smo že skoraj v celoti pobrali količino odpadne embalaže, ki ustreza količini embalaže, za katero so zavezanci s pogodbo foto: Rok Tržan Jure Fišer na nas prenesli obveznost ravnanja z odpadno embalažo ter za njo plačali embalažnino.

44 129/ okolje Preostali del odpadne embalaže, ki ga bomo pobirali v prihodnji polovici leta, skladno z nezakonito spremenjenim okoljevarstvenim dovoljenjem, pa predstavlja tisto odpadno embalažo, za katero ni plačana embalažnina. Glede na podatke o embalaži, ki je dana na trg in za katero je plačano ravnanje z odpadno embalažo, ter podatke o dejanski nastali odpadni embalaži na trgu, se strinjamo s podatkom Računskega sodišča. V trenutnem sistemu velja meja 15 ton, kar pomeni, da podjetja, ki dajo na trg manjšo količino embalaže, za njeno ravnanje niso dolžna poskrbeti. Takšnih podjetij pa ni malo. Ministrstvo za okolje in prostor smo družbe za ravnanje z odpadno embalažo več kot deset let opozarjale, da je zakonodajo potrebno ustrezno spremeniti ter vzpostaviti zakonit in transparenten sistem ravnanja z odpadno embalažo. Vendar nam na tem področju ni uspelo zagotoviti nujnih zakonodajnih sprememb. Nakopičena odpadna embalaža ni posledica ravnanja DROE, ampak neustrezno urejenih predpisov, med drugim tudi previsoko določene meje 15 ton. ARSO je kot kratkoročni in povsem nezakonit način reševanja nastale situacije petim DROE (z izjemo Interseroha) spremenil okoljevarstvena dovoljenja in s tem na nezakonit način dosegel pobiranje odpadne embalaže, tudi tiste, za katere ni plačano nadaljnje ravnanje. Glede na to, da ministrstvo celo desetletje ni ustrezno prilagodilo predpisov, bi po našem mnenju sredstva za odstranitev odpadne embalaže, ki ni vključena v sistem ravnanja, morala priskrbeti država. Glede na to, da gre za nezakonite odločbe, pa jih dejansko na koncu tudi bo DROE bomo namreč po zaključenih postopkih, v katerih bo nezakonitost nedvomno ugotovljena, od države zahtevale vrnitev nezakonito povzročenih stroškov. ARSO je kot kratkoročni in povsem nezakonit način reševanja nastale situacije petim DROE (z izjemo Interseroha) spremenil okoljevarstvena dovoljenja in s tem na nezakonit način dosegel pobiranje odpadne embalaže, tudi tiste, za katere ni plačano nadaljnje ravnanje. Dolgotrajno skladiščenje odpadne embalaže, hkrati izpostavljene še vremenskim razmeram, seveda lahko vpliva na stopnjo reciklaže. Iz nje je namreč težje izsortirati frakcije, ki gredo v snovno predelavo, kar pomeni višji odstotek energetske predelave. Kot sem že omenil, pa se prevzemanje po spremembi okoljevarstvenih dovoljenj nadaljuje. V prvi vrsti je nedvomno nujna ustrezna zakonska ureditev. Sistem generalno ni slab, vendar pa zaradi pomanjkljive zakonodaje ne deluje in na to opozarjamo že desetletje. Rešitve vidimo v zagotovitvi sredstev za ravnanje s presežnimi količinami odpadne embalaže, za katero nihče ne pokrije stroškov. Nujna je tudi vzpostavitev transparentnosti sistema v panogi ravnanja z odpadno embalažo. Predvsem mislim na zakonito objavo deleža prevzemanja odpadne embalaže, uvedbo tehtanja pri zbiranju odpadne embalaže pri izvajalcih javne službe ter predajo ustrezne odpadne embalaže, ki ne vsebuje drugih komunalnih odpadkov. Problematika celotnega sistema ni neprevzemanje odpadne embalaže, to je zgolj posledica, ki je nastala zaradi nezakonitosti sistema. Za ureditev bo potrebno še kaj več kot samo sprememba meje 15 ton, nedvomno pa je tudi to eden izmed pomembnih korakov k boljši ureditvi. Delež reciklabilnih materialov se iz leta v leto zmanjšuje Brigita Šarc, Dinos: Zahteve iz novega okoljevarstvenega dovoljenja (OVD) bomo upoštevali kot vedno do sedaj. V DROE Dinos zagotavljamo, da so vsi naši zavezanci plačali embalažnino za vso embalažo, ki jo dajo na trg v Sloveniji. Odpadno embalažo prevzemamo skladno z veljavnimi deleži in skladno z novim OVD-jem, ki pa določa, da moramo prevzemati vso odpadno embalažo, torej tudi tisto, za katero ni plačana embalažnina (tudi tista, ki nastane od zavezancev, ki dajejo na trg manj kot kg embalaže, in tista, ki pride na trg preko internetne prodaje iz tujine). Na podlagi podatkov, s katerimi razpolagamo v DROE Dinos, bi lahko bil izračun Računskega sodišče glede odstotka plačane embalažnine pravilen. Glede na dejstvo, da je država tista, ki postavlja pogoje za izvajanje posamezne dejavnosti, menimo, da je vprašanje, katere interventne ukrepe in kje dobiti sredstva za te ukrepe, potrebno nasloviti na MOP. V Dinosu smo prepričani, da znamo v Sloveniji pravilno ločevati odpadke, kljub temu pa se delež reciklabilnih materialov v mešani komunalni embalaži, ki jo IJS predajajo DROE, iz leta v leto zmanjšuje. V prvih letih je bil ta delež med %, sedaj pa smo že na %. Neprevzemanje OE ima določen vpliv na delež recikliranja zaradi vremenskih vplivov. Večji problem pa je v: - odsotnosti kakovostnih standardov odpadne embalaže, ki se ločeno zbira, in - pomanjkanju nadzora nad doslednim ločevanjem pri gospodinjstvih kakor tudi nad odvozi, tehtanjem in skladiščenjem foto: Boštjan Čadej Brigita Šarc odpadne embalaže pri izvajalcih javnih služb. V Dinosu smo prepričani, da znamo v Sloveniji pravilno ločevati odpadke, kljub temu pa se delež reciklabilnih materialov v mešani komunalni embalaži, ki jo IJS predajajo DROE, iz leta v leto zmanjšuje. V prvih letih je bil ta delež med %, sedaj pa smo že na %. Po mnenju MOP-a ni mogoče zagotoviti pravno vzdržnega stanja tako, da bi z letom 2019 odpravili luknje v sistemu, saj je nujna

45 sprememba Zakona o varstvu okolja in podredne zakonodaje. Temu bi moralo slediti še spreminjanje okoljevarstvenih dovoljenj družbam. Glede na povedano smo mnenja, da bo MOP do leta 2020 zelo težko vzpostavil vzdržno stanje. Najmanj šest pogojev bi moralo biti izpolnjenih, da bo sistem ravnanja z odpadno embalažo v Sloveniji deloval: 1. Prag izjem, ki jim ni potrebno biti vključenih v sistem ( kg), bi se moral bistveno znižati (npr. 500 kg). 2. Pri določanju deležev odpadne embalaže bi morali upoštevati celoletno količino embalaže, dane v promet. 3. Zagotovljena naj bo sprotna kontrola nad prevzetimi/prepuščenimi in oddanimi količinami odpadne embalaže pri izvajalcih javne službe. 4. Nujna je vzpostavitev kakovostnih standardov, koliko nečistoč sme vsebovati odpadna embalaža. 5. V sistem naj se vključi odpadna embalaža blaga, kupljenega preko spleta in dostavljenega iz tujine v Slovenijo, v sistem. 6. Uvedejo naj se bančne garancije shemam za zagotavljanje prevzemanja odpadne embalaže. Nujna je vzpostavitev kakovostnih standardov, koliko nečistoč sme vsebovati odpadna embalaža. okolje 129/ Ministrstvo odgovarja, da za neprevzeto embalažo ni krivec količinski prag za plačilo embalažnine Ministrstvo za okolje in prostor je odgovorilo, kako bo konkretno in sistemsko reševalo problem neprevzete embalaže. Meni, da bodo s spremembo OVD sheme odvoz uredile, in pojasnjuje, kaj se bo zgodilo z dosedanjimi izjemami za zavezance, ki dajo na trg nad 5 in 15 t embalaže. Na kateri pravni osnovi je bila izvedena prenova OVD, ki ste jih poslali DROE, in ali jim inšpektorat za okolje lahko izreče kazni, če ne bodo izpolnili obveznosti? Okoljevarstvena dovoljenja (OVD) so bila družbam za ravnanje z odpadno embalažo (DROE) spremenjena po uradni dolžnosti z odločbami, izdanimi junija 2018, na podlagi šestega odstavka 85. člena v povezavi s prvim odstavkom 78. člena ZVO-1, saj je v času od izdaje OVD prišlo do spremembe Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Uradni list RS, št. 84/06, 106/06, 110/07, 67/11, 68/11 popr., 18/14, 57/15, 103/15 in 2/16 popr. in 35/17). Te odločbe, junij 2018, so postale izvršljive z dnem njene vročitve DROE, zato so seveda lahko podvržene inšpekcijskim ukrepom, saj so že izvršljive. Nespoštovanje določil OVD je prekršek po 161. členu ZVO-1. Interseroh vztraja pri odločitvi, da ne bodo prevzemali odpadne embalaže, za katero ni plačana embalažnina. Kako komentirate ugotovitev Računskega sodišča RS, ki je objavil podatek, da za 46,8 % odpadne embalaže v državi ni plačana embalažnina? V odzivnem poročilu o popravljalnih ukrepih, ki se nanašajo na Ministrstvo za okolje in prostor (MOP), zahtevanih v revizijskem poročilu Ravnanja s komunalnimi odpadki, je MOP pojasnil: Predpis bo zato ustrezno spremenjen, tako da bodo registrirani vsi proizvajalci, ne glede na količino embalaže, ki jo dajejo v promet. Obenem bodo morali sporočati tudi količino embalaže, dane v promet. Samo na podlagi teh podatkov bo mogoče oceniti potrebo po spremembi višine praga za oprostitev plačila okoljske dajatve.»proizvajalci embalaže, embalerji, pridobitelji ali uvozniki embalaže ali embaliranega blaga ali trgovci (v nadaljevanju odgovora na to točko: proizvajalci), ki glede na velikost slovenskega trga dajejo na trg majhne količine embalaže, so izvzeti iz zahtev 25. člena te uredbe glede financiranja stroškov ravnanja z odpadno embalažo, ki izvira iz embalaže, ki jo dajejo v promet. To pa ne pomeni, da pravila ravnanja z odpadno embalažo veljajo samo za tisto odpadno embalažo, ki izvira iz embalaže, za katero so plačani stroški iz 25. člena uredbe. Pravila ravnanja z odpadno embalažo, kot jih določa Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, veljajo v skladu z 2. členom te uredbe za vso odpadno embalažo, pri čemer pa se stroški ravnanja z odpadno embalažo, ki izvira iz embalaže, ki jo dajo na trg mali proizvajalci, porazdelijo med proizvajalce, ki morajo izpolnjevati zahteve iz 25. člena. Drugače povedano, družbe za ravnanje z odpadno embalažo bi morale pri določanju višine embalažnine upoštevati tudi to dejstvo«. Analiza podatkov Finančne uprave RS (FURS) za prvo četrtletje leta 2015 izkazuje naslednje: V 1. četrtletju leta 2015 je okoljsko dajatev plačalo zavezancev, ki so skupaj dali v promet približno t embalaže. Med zavezanci je 316 oseb v tem obdobju dalo v promet manj kot 3,75 t embalaže ekstrapolirano na celotno leto 2015 so to osebe, ki dajo v promet manj kot 15 t embalaže, zato jim sploh ne bi bilo treba plačati okoljske dajatve. Teh 316 zavezancev predstavlja 27 % vseh oseb, ki so v tem obdobju plačale okoljsko dajatev. Skupaj so dali v promet približno 460 t embalaže, kar predstavlja le 1 % vse embalaže, za katero je bila plačana okoljska dajatev. Največjih 6 zavezancev od je dalo v tem obdobju skupaj v promet približno t embalaže, kar predstavlja 29 % vse embalaže, za katero je bila plačana okoljska dajatev. Prvih 100 zavezancev od je dalo v tem obdobju skupaj v promet približno t embalaže, kar predstavlja že 70 % vse embalaže, za katero je bila plačana okoljska dajatev. Prvih 400 zavezancev od pa je v tem obdobju dalo v promet približno t embalaže, kar predstavlja že 92 % vse embalaže, za katero je bila plačana okoljska dajatev.

46 129/ okolje Proizvajalci, ki dajo letno v promet v Sloveniji med 5 in 15 t embalaže, morajo v skladu z 49. členom Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo ARSO posredovati do 31. marca tekočega leta za preteklo leto izjavo, s katero jamčijo, da v preteklem letu količina embalaže, dane v promet, ni presegla količine iz 12. člena te uredbe, nimajo pa obveznosti sporočanja podatkov v količini, dani v promet. Za leto 2013 je to izjavo posredovalo 35 proizvajalcev, za leto 2014 pa 45 proizvajalcev embalaže. Na podlagi evidenc, ki jih vodita FURS in ARSO, ni mogoče določiti števila povzročiteljev in količine odpadne embalaže, dane v promet, pod pragom oprostitve, ker v skladu z 49. členom Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo proizvajalci, ki dajo letno v promet manj kot 15 t embalaže, v okviru izjave nimajo obveznosti sporočanja količin, danih v promet, proizvajalci, ki dajo v promet manj kot 5 t embalaže, pa nimajo niti obveznosti podajanja izjave ARSO. V skladu s 5. členom Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže te osebe tudi nimajo obveznosti plačila okoljske dajatve. Ne glede na to, pa morajo te osebe voditi evidenco o embalaži, dani v promet, saj le na podlagi te evidence vedo, ali presegajo prag oprostitve iz obeh predpisov ali ne. Predpis bo zato ustrezno spremenjen, tako da bodo registrirani vsi proizvajalci, ne glede na količino embalaže, ki jo dajejo v promet. Obenem bodo morali sporočati tudi količino embalaže, dane v promet. Samo na podlagi teh podatkov bo mogoče oceniti potrebo po spremembi višine praga za oprostitev plačila okoljske dajatve. Večji vpliv na razliko v masi embalaže in odpadne embalaže, kot jo ima prag za oprostitev financiranja ravnanja z odpadno embalažo oz. prag za oprostitev plačila okoljske dajatve, imajo različna natančnost in zanesljivost tehtanja embalaže in odpadne embalaže, prisotnost drugih odpadkov med odpadno embalažo, ostanki embaliranega blaga v odpadni embalaži, vpliv padavin med skladiščenjem odpadne embalaže, ipd. Zato bo MOP šele na podlagi podatkov iz registra proizvajalcev (opomba: zahteve novih členov 10.a, 10.b in 10.c Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo) lahko zanesljivo ugotovil, ali je prag 5 in 15 t res napačno določen. Kako bo ravnalo Ministrstvo, če se kljub prenovljenim OVD ne bo vzpostavil reden sistem odvoza odpadne komunalne embalaže in bi lahko prišlo do scenarija, da bo na komunalah do konca leta obležalo več tisoč ton embalaže? Na MOP predvidevamo, da bo prišlo do odvoza iz sprememb OVD. Predsednik Zbornice komunalnega gospodarstva je izjavil, da mora država najti interventna sredstva za odstopanje nakopičene odpadne embalaže, ki naj jih dobi tisti, ki bo uredil odvoz? Je to realna opcija? V proračunu ni predvidenih sredstev za plačilo stroškov ravnanja z odpadno embalažo, saj so v predpisu določeni plačniki teh stroškov. Če pa zavezanec sam ne izpolni svojih obveznosti, lahko država inšpekcijsko odločbo v skladu z ZUP izvrši po drugi osebi. V proračunu ni predvidenih sredstev za plačilo stroškov ravnanja z odpadno embalažo, saj so v predpisu določeni plačniki teh stroškov. Če pa zavezanec sam ne izpolni svojih obveznosti, lahko država inšpekcijsko odločbo v skladu z ZUP izvrši po drugi osebi. Kdaj bo MOP dokončno opredelil oziroma spremenil sistem ravnanja z odpadno embalažo tako, da bodo vključeni v sistem vsi proizvajalci, ki dajejo na trg odpadno embalažo? Pogosto se pojavljajo trditve, da se težave z odpadno embalažo pojavljajo zaradi napačno določenega količinskega praga, nad katerim osebe, ki dajejo embalažo kot prve v promet, postanejo plačniki stroškov ravnanja z odpadno embalažo. V zvezi s tem pojasnjujemo, da je MOP pristopil k reševanju tega vprašanja Ne spreglejte Na spletnem portalu za trajnostni razvoj Zelena Slovenija vas vabimo k branju Zelenega bloga. V sodelovanju s strokovnjaki iz podjetij, raziskovalnih inštitucij in drugih organizacij objavljamo razmišljanja o priložnostih na področju okoljskih tematik. Aktualni Zeleni blog Slovenija, zelena dežela Katja Sreš v dveh korakih zlasti zaradi preprečevanja nalaganja nesorazmernih bremen majhnim in srednjim podjetjem (v skladu z Direktivo 94/62/ES). MOP je v letošnjem letu vzpostavil evidenco vseh oseb, ki dajejo embalažo kot prve v promet v RS ne glede na letno količino embalaže, ki jo posamezna oseba da kot prva v promet. V naslednjem letu bodo te osebe morale sporočiti podatke o masi embalaže, dane v promet v letošnjem letu. Na podlagi teh podatkov in podatkov Finančne uprave RS (plačilo okoljske dajatve) bo MOP preučil dejansko potrebo po znižanju dosedanjega praga. Kako bo MOP rešil podobne težave pri ne prevzemanju odpadnih nagrobnih sveč? Na MOP aktivno pripravljamo predlog novega Zakona o varstvu okolja (ZVO-2), v katerem bo na novo opredeljena razširjena odgovornost proizvajalca. Sledi uskladitev vseh podzakonskih predpisov z novim zakonom. To je prioritetna naloga Direktorata za okolje za naslednji dve leti. Glede rednega prevzemanja odpadnih nagrobnih sveč pa uredba ne določa direktnih obveznosti nosilcem skupnih načrtov, ampak zbiralcem, ki zbiranje izvajajo za te skupne načrte. Na MOP se torej zavedamo, da bo glede na situacijo na terenu in glede na neprevzem odpadnih nagrobnih sveč potrebna sprememba predpisov in sistema na tem področju. Vsekakor pa je treba na tem področju dati tudi večji poudarek nastajanju tovrstnih odpadkov.

47 Promocija Izjava družbe za ravnanje z odpadno embalažo Dinos Neprevzemanje odpadne embalaže je ponovno vroča tema v medijih. V družbi Dinos zaradi vse ostrejših kritik v povezavi z neurejenim sistemom ravnanja z odpadno embalažo razmišljamo, da se umaknemo s trga odpadne embalaže in se posvetimo izključno naši glavni dejavnosti, to je zbiranju in predelavi odpadnih koristnih surovin. Dinos okolje 129/ foto: V zadnjih letih se v medijih pogosto pojavljajo trditve, da družbe za ravnanje z odpadno embalažo kujejo milijonske ali celo večmilijonske dobičke. Te trditve se pojavljajo praviloma ob pavšalnih novicah o neprevzemanju odpadne embalaže in v velikih kupih pri komunalnih podjetjih. Pri tem se skuša ustvarjati tudi napetosti oziroma trenja med DROE in komunalnimi podjetji. Takšne novice žal nimajo drugega učinka kot senzacionalno poročanje s ciljem, da se doseže večja gledanost oziroma branost. Gledalec oziroma bralec pri takšnem poročanju ne more razumeti problematike, niti ne loči med vlogami DROE in več kot 60 komunalnimi podjetji. Nerazumevanje okoljske problematike na MOP je prišlo tako daleč, da so prepričani, da bi sistem z eno samo DROE (monopol!) in brez drugih potrebnih sprememb deloval. Žal je problematika tako kompleksna, da se v zadnjih mesecih tudi v stroki ukvarjamo več s pravniki kot s poslom. Zaradi kompleksnosti problematike je po našem mnenju njeno reševanje v medijih neprimerno. Nerazumevanje okoljske problematike na MOP je prišlo tako daleč, da so prepričani, da bi sistem z eno samo DROE (monopol!) in brez drugih potrebnih sprememb deloval. Dodatno pa še nestrokovno poročanje o problematiki v medijih celotnemu sistemu ravnanja z odpadno embalažo samo in izključno škodi. A rešitve sploh ni na obzorju. Obseg poslovanja družbe Dinos ni omejen na odpadno embalažo. Trditve o velikih dobičkih pri odpadni embalaži so zmotne. Dinos že 72 let uspešno tržno deluje v Sloveniji. Gospodarstvu in tudi prebivalcem po vsej Sloveniji ponujamo odkup odpadnih surovin in ravnanje z embalažo ter odpadno embalažo. Zaposlujemo več kot 300 delavk in delavcev, ki s svojim pridnim delom preživljajo svoje družine. V letu 2017 smo v Dinosu zbrali in obdelali več kot ton odpadnih koristnih surovin. Za primerjavo po podatkih iz Letnega poročila podjetja Snaga Ljubljana za leto 2017 so v podjetju Snaga Ljubljana zbrali ton odpadkov, obdelali pa so jih tone. Odpadna embalaža, zbrana v okviru Dinosove družbe za ravnanje z odpadno embalažo Unirec, predstavlja manj kot en odstotek dobička, ki smo ga ustvarili v Dinosu s svojo celotno dejavnostjo. To so prave dimenzije podjetja Dinos. Zdi se nam zelo pomembno, da bi se v sistemu ravnanja z odpadno embalažo vsak udeleženec zavedal svoje vloge in se vprašal, kaj lahko vsak posamezen udeleženec naredi za sistem. Dejstvo je, da mora država oziroma MOP zagotoviti pogoje delovanja posamezne dejavnosti. Vsi udeleženci pa se glede na te pogoje odločijo, ali želijo v tej dejavnosti sodelovati ali ne. Veliko smo slišali o tem, da je bilo v desetih letih več predlogov glede ureditve sistema za ravnanje z odpadno embalažo. Več smo jih pripravili tudi v Dinosu. Vendar do zdaj predlogi niso bili upoštevani. Vtis je, da MOP v zadnjih V desetih letih je bilo več predlogov glede ureditve sistema za ravnanje z odpadno embalažo. Več smo jih pripravili tudi v Dinosu. Vendar do zdaj predlogi niso bili upoštevani. letih deluje zelo enostransko. Sicer spoštuje zakonsko določeno javno obveščanje o spremembah, tudi možnost razprave, vendar v glavnem v najkrajših možnih rokih in brez predhodnih posvetov s širšo stroko. Takšna pot nas je pripeljala do današnjega stanja, iz katerega skoraj ne vidimo izhoda. Rešitev torej vidimo v dialogu MOP s stroko, t.j. tako z gospodarstvom, z družbami za ravnanje z odpadno embalažo in s komunalnimi podjetji.

48 129/ okolje Zbiranje e-odpadkov in odpadnih baterij Slovenija bo težko dosegla cilje, nujna sprememba zakonodaje Zbiranje e-odpadkov in odpadnih baterij V Sloveniji pridela vsak posameznik 170 kg e-odpadkov, vsako leto pride na trg 16 novih kg na prebivalca, saj gospodarska rast množi tudi odpadke. A zbere se le 6 kg e-odpadkov na prebivalca, kar pomeni, pravi mag. Emil Šehič, direktor sheme ZEOS, da se kopičijo tudi e-odpadki. Manj ko se jih zbere in ponovno uporabi v krožnem gospodarstvu, bolj se ruši ravnovesje naravnih virov. Čeprav ZEOS prevzame 48,5 % e-odpadkov, ki so dani na trg, in se s tem uvrščajo med najučinkovitejše sheme v EU, mag. Emil Šehič napoveduje, da bo Slovenija težko dosegla sprejet okoljski cilj - to je, da bi do leta 2021 zbrali 65 % količin e-odpadkov, ki jih bodo povzročitelji dali na trg. Po njegovem so nujne zakonodajne spremembe. A samo to ne bo dovolj, dodaja. Če primerjate letošnje rezultate in trende pri ravnanju z OEEO v primeri z lanskimi, katere spremembe ali novosti lahko najbolj vplivajo na učinkovitost vaše sheme? Rezultati zbiranja e-odpadkov so letos na ravni preteklega leta. Nadaljuje se trend zmanjševanja deleža odpadnih televizorjev in monitorjev s katodno cevjo. Raste delež ploščatih ekranov, hkrati pa se povečujejo količine prevzemanja odpadnih sijalk in odpadnih baterij. Na učinkovitost zbiranja nedvomno vplivajo splošna rast gospodarstva, potrošništvo, gospodinjstvom prijazna infrastruktura, urejenost prevzemanja in aktivno ozaveščanje o ločenem zbiranju e-odpadkov. A zagotovo tudi vaša mreža zbiranja e-odpadkov, ki jo zelo širite, tudi več prevzemov odpadkov ste opravili. Vendar je skupna lanska zbrana količina odpadkov nekoliko nižja kot v letu Zakaj? Glede na količino e-opreme, ki je bila dana na trg, pa ste realizirali 48,5 % zbiranja, kar vas, kot ste poudarili v letnem poročilu, uvršča med najučinkovitejše sheme v EU. Kaj kaže primerjava s shemami v Evropi in s katerimi novostmi v procesu zbiranja ste poslovanje optimizirali? Zavedamo se, da je za učinkovito prevzemanje odpadkov potrebno vzpostaviti dostopnost infrastrukture in urejeno redno logistiko prevzemanja. To pomeni, da so prevzemi pogostejši in s tem tudi manjša količina ob foto: "IZZIV"Roman Bor s.p. mag. Emil Šehič prevzemu. Doseganje večjih deležev prevzemanja zahteva večje napore, drobljenje logistike in posledično večje stroške. Z rezultatom deleža prevzemanja 48,5% glede na količino dano na trg smo v tem trenutku zadovoljni, načrti pa so seveda že usmerjeni proti 65 %, kar je sicer cilj za leto Ta ambiciozen cilj je precejšen izziv tudi za ostale države članice EU. V tem trenutku ga presegata le Norveška in Švedska, blizu so Danska, Belgija, Švica, Francija, Irska, Nizozemska. Slovenija je na ravni Španije, Češke, Portugalske, Italije. To so podatki združenja WEEE Forum, ki v EU združuje s strani proizvajalcev ustanovljene neprofitne skupne sheme za ravnanje z e-odpadki. Prav to združenje in njeni člani so eden od naših ključnih virov za prenos dobrih praks ne le zbiranja e- -odpadkov, ampak tudi infrastrukture zbiranja ter ozaveščanja potrošnikov o možnostih in pravilnem ravnanju z e-odpadki. Letošnja novost? Naša novost v letu 2017 je nedvomno vzpostavitev prevzemanja e-odpadkov in odpadnih baterij v uličnih zbiralnikih, ki so postavljeni po Sloveniji. Ti niso le infrastruktura prevzemanja, ampak tudi izredno pomembno orodje ozaveščanja potrošnikov. Omenili ste pot proti zahtevnemu cilju. Že večkrat ste opozorili, da bo Slovenija do leta 2021 težko dosegla predpisano stopnjo zbiranja OEEO. Zakaj? Kje je ali bo največ ovir?

49 Je težava, da pri ravnanju s posebnimi tokovi odpadkov med deležniki ni dovolj sodelovanja ali v nekaterih podjetjih še ni prave odgovornosti do odpadkov kot virov ali pa je več rezerv pri gospodinjstvih? Res je. Za leto 2021 je predpisano, da se zbere 65 % od količine, ki je dana na trg. Za Slovenijo je to precejšen in težko dosegljiv izziv. Po 12 letih izvajanja skupne sheme ravnanja z e-odpadki lahko dovolj kompetentno ugotavljamo, da je potrebno zakonodajo in nadzor nad njenim izvajanjem prilagoditi novim ciljem. Ne bo namreč dovolj pasivno izvajanje obveznosti, ampak bo potrebno razvijati nove pristope. Mislim na ozaveščanje in na infrastrukturo zbiranja. Zato je potrebno analizirati in ugotoviti, ali je v Sloveniji načelo podaljšane odgovornosti proizvajalcev resnično učinkovito vzpostavljeno ali pa je potrebno pripraviti zakonodajne spremembe, ki bodo proces naredile bolj transparenten, enakopraven in seveda bolj učinkovit. Sam sem mnenja, da so te spremembe nujne, na kar leta opozarja stroka tudi s področja drugih posebnih tokov odpadkov. V sedanji mreži zbiranja e-odpadkov in odpadnih baterij po zbranih količinah vodijo zbirni centri. Kolikšne so še možnosti za rast v trgovinah, šolah in zbiralnicah in v katerih občinah, regijah ste dosegli najboljše rezultate, kje pa so še možnosti za večje količine? Katere ozaveščevalne akcije so se na terenu najbolj prijele, saj ste uvedli različne oblike obveščanja in ozaveščanja po celotni državi? Po anketah, ki smo jih izvajali med potrošniki, ugotavljamo, da so dobro seznanjeni o nujnosti ločevanja odpadkov. Je pa za njih zelo pomembno, da je oddajanje ločenih frakcij enostavno. Posledično je prevzemanje e-odpadkov iz gospodinjstev poleg zbirnih centrov lokalne javne službe omogočeno tudi v trgovinah, zbiralnicah skupne sheme. Od leta 2017 tudi v ulične zbiralnike in od letos dalje tudi v mobilni zbiralnik. Poleg teh mrež zbiranja organiziramo zbiralne akcije na šolah, v lokalnih skupnostih, skupaj z nevladnimi organizacijami. Ugotavljamo, da je kombinacija različnih pristopov najučinkovitejša metoda, ker je tako gospodinjstvom tudi najbolj prijazna. E-odpadek namreč ni odpadna embalaža, ki v gospodinjstvih nastaja vsakodnevno, ampak nastane nekajkrat na leto, zato potrošniki težje vzpostavijo te okoljske navade. Še posebej za e-odpadke manjših dimenzij. Da bi bili pri spreminjanju navad učinkoviti, že vrsto let sistematično izvajamo ozaveščanje gospodinjstev, največkrat skupaj z informiranjem in zbiranjem. Najboljši so rezultati v skupnih akcijah s šolami in lokalnimi skupnostmi. Ali so podobne izkušnje v tujini? V državah nekdanje Jugoslavije je zbiranje in ločevanje odpadkov še bolj na začetku, čeprav že nastajajo centri za ravnanje z odpadki. Pred leti je vaša hčerinska družba ZEOS eko-sistem začela poslovati v Bosni in Hercegovini. Rezultati, načrti, se boste razširili še na druge dele Balkana? V Bosni in Hercegovini smo s svojim podjetjem ZEOS eko-sistem operativni šesto leto. Kljub temu, da smo se srečali z veliko preprekami v procesu zbiranja in obdelave e-odpadkov, tako zakonodajnimi kot operativnimi, smo cilje dosegli in presegli. Ekipa v Sarajevu deluje odlično. Rezultati so iz leta v leto boljši. Pri zakonodajalcu smo upravičili delovanje skupne sheme. Izkušnje, ki smo si jih pri tem pridobili, želimo uporabiti pri širitvi dejavnosti tudi v druge države, v tem trenutku predvsem v Republiki Srbiji. Koncept krožnega gospodarstva na področju e-odpadkov je več kot le recikliranje. Servisiranje, ponovna uporaba, obnova, souporaba, najem storitev namesto nakupa predstavljajo precejšen potencial za učinkovito rabo virov. Koncept krožnega gospodarstva in učinkovite rabe virov v Sloveniji postaja temelj nove razvojne paradigme. Vendar zmeda v sistemu zbiranja komunalne odpadne embalaže, razmeroma nizka stopnja reciklaže zaradi nečistoč, neurejenost trga za obdelavo in predelavo odpadkov, pomanjkanje zmogljivosti in podobno, opozarjajo, da so določeni okoljski cilji pri odpadkih ogroženi in da je premalo usklajenosti med akterji, država pa prepočasi reagira. Tudi ZEOS 30 % zbranih količin OEEO obdela v tujini. Kaj potrebuje Slovenija za več dobrih praks, ko gre za učinkovito rabo virov, kje je še preveč vrzeli? Koncept krožnega gospodarstva na področju e-odpadkov je več kot le recikliranje. Servisiranje, ponovna uporaba, obnova, souporaba, najem storitev namesto nakupa predstavljajo precejšen potencial za učinkovito rabo virov. Hkrati je to potencial za trženje novih storitev in izdelkov. Vendar pa je o tem lažje govoriti kot narediti. Deležniki v procesu morajo imeti skupne interese. Zakonodaja mora biti dorečena in jasna, potrošniki morajo biti informirani in ozaveščeni itd. Vsekakor bodo sprejete spremembe Direktive o odpadkih prinesle bolj poglobljeno implementacijo načel krožnega gospodarstva in več operativne komunikacije med deležniki. Ker smo tudi sami del te zgodbe, konkretne aktivnosti izvajamo predvsem v komunikaciji do gospodinjstev. Prijavili smo predlog projekta ozaveščanja s področja krožnega gospodarstva na Fundacijo EU LIFE. Upamo, da bo EU komisija predlog projekta podprla in da bo izvedbo pripravljena sofinancirati. Vsako leto na trg RS pride dodatnih 16/kg na prebivalca, zbere pa se le dobrih 6 kg/ prebivalca. To pomeni, da se e-odpadki kopičijo in jih bo vedno več. Po nekaterih podatkih najhitreje rastejo med odpadki količine odpadne električne in elektronske opreme. Razmere so se zaostrile, ker je Kitajska prepovedala uvoz OEEO. Kaj to pomeni za Slovenijo in kako proizvajalci aparatov oz. izdelkov reagirajo na možnosti, ki jih ponuja krožno gospodarstvo, saj so nekatere komponente zelo dragocene? Ali bo krožno gospodarstvo vplivalo, da bo ta vrsta izdelkov iskala priložnosti v obnovi in ponovni uporabi? Kateri novi modeli ravnanja z OEEO se nakazujejo in kaj lahko stori slovenska industrija? Količine e-odpadkov rastejo. Raste tudi prodaja e-izdelkov. Po podatkih UN Univerze iz leta 2016 znaša količina e-izdelkov v Sloveniji 170 kg/posameznika. Pomeni, da ima povprečna družina v gospodinjstvu preko 500 kg e-izdelkov ter naprav. Vsako leto na trg RS pride dodatnih 16/kg na prebivalca, zbere pa se le dobrih 6 kg/prebivalca. To pomeni, da se e-odpadki kopičijo in jih bo vedno več. Za ohranitev ravnovesja naravnih virov bo zato potrebno oziroma bomo prisiljeni učinkoviteje izvajati koncept krožnega gospodarstva. Na kaj mislite? Potrebne bodo dodatne investicije v nove tehnologije. Izobraziti bomo morali nove strokovnjake. Proizvajalci bodo morali biti nagrajeni za razvoj izdelkov, ki nastajajo v krožnem gospodarstvu Slovenija je lahko v EU pilotni projekt za mnoge takšne modele, saj je deležnikov manj in bi komunikacija teh vsebin morala biti hitrejša in učinkovitejša. Načrti in projekti v tem letu? Delamo skladno s strategijo podjetja. Naša temeljna dejavnost je izpolnjevanje obveznosti ravnanja z e-odpadki po principih podaljšane odgovornosti proizvajalcev. Usmerjeni smo k cilju, da bo Slovenija zbrala 65 % od količin danih na trg, k obdelavi prevzetih količin skladno s standardi CENELEC ter k sistematičnemu informiranju in komuniciranju o nujnosti pravilnega ločevanja in ravnanja z e-odpadki. To izvajamo s projektom LIFE»Gospodarjenje z e-odpadki«. Sofinancirata ga EU ter MOP in se preveša v zadnjo tretjino izvajanja. Z njim dolgoročno spreminjamo navade potrošnikov, da bi učinkovito ločevali e-odpadke in odpadne baterije. okolje 129/130 49

50 129/ okolje Med komunalnimi podjetji Odpadki vroči, obnovo potrebujejo vodovodni objekti in kanalizacija Jože Volfand foto: arhiv podjetja V komunali Kranj, ki letos praznuje 60. rojstni dan, nagovarjajo uporabnike s sloganom Radi skrbimo za vas. Ni jim lahko, saj skrbijo Med komunalnimi podjetji za sedem gorenjskih občin Mestno občino Kranj in občine Šenčur, Cerklje na Gorenjskem, Medvode, Naklo, Preddvor in Jezersko. Letos jim je še nekoliko težje, saj, kot odgovarja direktor Marko Kocjančič, tudi na njihovem dvorišču ostajajo kupi neprevzete odpadne embalaže. Pri odpadkih so sicer z ločenim zbiranjem bolj zadovoljni na ruralnem območju, uvajajo pa nekatere novosti. Potem, ko so se odločili, da odpadke vozijo v Rcero Ljubljana, jih manj odložijo. Letošnji seznam nalog je dolg. Med tiste, ki so za kakovost življenja občanov prednostne, Marko Kocjančič poudari skrb za vodo in še boljše ravnanje z odpadki. Opozarja pa, da potrebuje kanalizacijsko omrežje prenovo. V komunalnih podjetjih že dalj časa opozarjate na težave zaradi neprevzete odpadne embalaže, enak problem je z odpadnimi nagrobnimi svečami. Za kakšne količine neprevzetih odpadkov gre pri vas in kaj predlagate kot rešitev, saj se problem ciklično ponavlja? Količina odpadne embalaže, ki se mesečno ne prevzame, je okoli 150 ton. Odpadne sveče se skladiščijo do največ 25 ton. Država bi morala z vladno uredbo zagotoviti enovit sistem ravnanja z odpadno embalažo (OE). Vsi, ki na slovenski trg plasirajo OE, bi morali zanjo plačati embalažnino družbam za ravnanje z odpadno embalažo (DROE). To pomeni, da morajo biti zavezanci za plačilo embalažnine vsi, ne zgolj tisti, ki dajo na trg več kot 15 ton odpadne embalaže. Kako pa ste uspešni z ločenim zbiranjem odpadkov po občinah, kakšne so količine odpadkov, katerih odpadkov zberete največ in koliko jih odložite? Kakšne razlike pri ravnanju z odpadki opažate pri gospodinjstvih na urbanem in ruralnem območju še posebej glede na strukturo vaših ustanoviteljic oziroma obsežnost območja, ki ga pokrivate? V zadnjih treh letih ugotavljamo porast ločeno zbranih frakcij in zniževanje količin odloženih odpadkov. O uspešnosti priča podatek, da smo dosegli 70 % ločenega zbiranja, kar pomeni, Marko Kocjančič da smo za odlaganje oziroma odstranjevanje oddali le 30 % odpadkov. Največ se zbere biorazgradljivih odpadkov in embalaže, sledijo pa reciklati, kot so les, papir in kovina. So na zbirnih mestih razlike? Veliko nesorazmerij je v strnjenih naseljih, saj se v večstanovanjskih objektih težko opazi napredek pri ločevanju odpadkov. Razlogov je več. Opažamo sicer, da so naši uporabniki pri ločevanju zelo pridni, je pa res, da je odnos do okolja pri ljudeh različen. Nekateri ne ločujejo vedno, ključna pa je otežena sledljivost povzročiteljev nepravilnega odlaganja odpadkov. Na ruralnem območju je drugače, saj prebivalci do potankosti spoštujejo navodila o ravnanju z odpadki in je tam stopnja ločevanja precej višja. Poznavalci problematike pravijo, da je ločevanje v Sloveniji sicer dobro, a nastajajo težave pri reciklaži. Za večjo stopnjo reciklaže mešanih komunalnih odpadkov bi bilo potrebno doseči večjo čistost ločenih zbranih frakcij. Kaj opažate v vaših zabojnikih in za kakšen sistem nadzora ločenega zbiranja se zavzemate? Kaj lahko stori komunalno podjetje za več krožnega gospodarstva? Ob pregledu zabojnikov so nepravilnosti pri odlaganju odpadkov. Med mešanimi komunalnimi odpadki se pojavljajo gradbeni in drugi nekomunalni odpadki, različne izolacije,

51 odpadna embalaža, odpadna elektronika, vrtni in kuhinjski odpadki, včasih tudi nevarni odpadki. Med biorazgradljive odpadke uporabniki pogosto odlagajo kuhinjske odpadke v nerazgradljivih plastičnih vrečah, pokvarjeno hrano odlagajo skupaj z embalažo. Najdemo tudi zemljo in kamenje. Najbrž je podobno pri odpadni embalaži. Seveda. Med odpadno embalažo je pogosto odpadna embalaža z vsebino, pojavlja se plastika različnih vrst in oblik, steklena embalaža, silažna folija, embalaža pod tlakom in podobno. Težave imamo z nepravilno odloženimi odpadki ob zabojnikih na ekoloških otokih. Vse bolj postajajo divja odlagališča in zgubljajo svoj osnovni namen. Je pa vsebina teh zabojnikov načeloma zelo čista. Za čim boljše ločevanje odpadkov skrbimo na zbirnih centrih. Tam zberemo najbolj čisto frakcijo. Veliko izobražujemo in svetujemo uporabnikom. Kolikor imamo možnost individualnega nagrajevanja, je to dodatna stimulacija za uporabnike. Dober primer je tudi oddaja potencialnih odpadkov v centre ponovne uporabe. Težave imamo z nepravilno odloženimi odpadki ob zabojnikih na ekoloških otokih. Vse bolj postajajo divja odlagališča in zgubljajo svoj osnovni namen. Ne le za odpadke, skrbite tudi za vodo. Kako letošnja huda neurja vplivajo na oskrbo s pitno vodo na vašem območju, kje so bile največje težave, kakšno vodo pijejo vaši uporabniki in kolikokrat ste morali v zadnjih dveh letih občane opozarjati, naj vodo prekuhavajo? Neurja imajo vpliv na drenažna zajetja, ne pa na vrtine. V večini primerov imamo vzpostavljeno meritev motnosti, tako da gibanje motnosti spremljamo. Pri manjših sistemih se vir, pri katerem je motnost previsoka, običajno izloči iz uporabe. Letos smo imeli največje težave na območju občine Cerklje na Gorenjskem. Zaradi močnega neurja je bil poškodovan tudi napajalni vodovod, tako da je bila oskrba en dan pomanjkljiva. Voda je na celotnem območju javne vodooskrbe kvalitetna in skladna z normativi. O prekuhavanju obveščamo v primeru, ko varna oskrba ni možna. V zadnjih dveh letih smo na določenih območjih štirikrat obveščali, da je potrebno vodo pred uporabo prekuhati. Koliko ste vložili v obnovo vodovodnih sistemov in kako zmanjšujete izgube vode v omrežju? Posamezne občine namenjajo določena sredstva za obnovo vodovodnih omrežij, bi si pa seveda želeli, da bi bilo teh vlaganj še več. A eno so vlaganja v obnove, drugo so novogradnje, kjer so trenutno zelo aktivni v Šenčurju in v Cerkljah na Gorenjskem. Vlaganja v infrastrukturo objektov so v domeni občin, saj so njihove lastnice. Zmanjševanja vodnih izgub se lotevamo s povečanim nadzorom in jih znamo zelo dobro izmeriti ter locirati območja, kjer izgube nastanejo (TEOVS). Na ta način vzdržujemo obstoječe stanje. Za konkretno zmanjšanje, to je pod 30 %, pa bi potrebovali zamenjavo kar nekaj kilometrov vodovodnih cevi. Kateri načrti in cilji so letos prednostni? Ve se, kaj je prvi cilj. Zanesljivo in kakovostno izvajanje vseh storitev za občane in njihovo kakovost življenja. Mislim na varno in zanesljivo oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom na javnem vodovodnem omrežju. Prav tako na odvajanje in čiščenje odpadnih voda ter zbiranje in odlaganje odpadkov. Pomembne dejavnosti podjetja so še izvajanje storitev izbirnih gospodarskih javnih služb (GJS) ter izvajanje tržnih dejavnostih. Zaradi velikega števila uporabnikov bomo še nadalje krepili področje komuniciranja z vključevanjem vseh deležnikov. Ne želim pozabiti izobraževanja uporabnikov. Načrtujemo več akcij, da bi komunalno dejavnost bolj razumeli. Konkretni projekti? Več jih je. Načrtujemo izboljšave pri vodooskrbi. Sistem Teovs za tehnično ekonomsko optimizacijo vodovodnega sistema bo ob razširitvi na vse občine lociran na kritičnih območjih v teh občinah. Optimiziramo proces»drive- -by«daljinskega odčitavanja. Pri medobčinski infrastrukturi - gre za magistralne vodovode, je planirana tudi nadgradnja telemetrijskega sistema za daljinski nadzor nad vodovodnimi objekti. Na področju kanalizacije in čistilnih naprav bomo z novo pridobljenim vozilom povečali obseg vzdrževanja in očistili bistveno več kanalizacijskega omrežja. Na lokaciji Centralne čistilne naprave Kranj bomo izboljšali doziranje floakulantov in obvladovanje smradnih emisij v okolje. Poleg tega pa načrtujemo vzdrževanje količine lastne proizvodnje električne energije. Pri odpadkih ničesar? Področje odpadkov je trenutno zelo aktualno. Ena izmed prednostnih nalog je zagotovo odpraviti kopičenje odpadne embalaže na našem dvorišču, ker družbe za ravnanje z odpadno embalažo ne prevzemajo več vseh količin. Sicer pa bomo nadaljevali z optimizacijo procesov na področju logistike zbiranja odpadkov. Na ekoloških otokih bomo postopno zamenjali zabojnike za plastično in kovinsko embalažo z zabojniki za papirno embalažo in papir ter uredili skupinska odjemna mesta. Skupaj z občinami pa še naprej intenzivno iščemo lokacijo za novi pretovor. Pa nisem vsega naštel. Kaj občine oz. uporabniki, če odštejemo cene, najbolj želijo od komunalnega podjetja, ki naj bi stalno zviševala kakovost storitev in učinkovitost dela? Naše poslovanje je stabilno. Komunala Kranj je letos stara 60 let. Visok jubilej nam veliko pomeni in smo nanj zelo ponosni. Prihodnost je lahko zgrajena le na trdih temeljih preteklosti in na to želimo opozoriti. Ob obletnicah je vedno priložnost, da pregledamo poslovanje, analiziramo stanje in sprejmemo odločitve o uvedbah novosti za uporabnike. Izvedli smo raziskavo zadovoljstva z našimi storitvami med uporabniki. Rezultati kažejo, da uporabniki zelo dobro poznajo naše delo, zadovoljni pa so tudi z opravljenimi storitvami. Politika poslovanja Komunale Kranj je trajnostno naravnana. Na primer, na področju obdelave in odlaganja odpadkov smo s prehodom k RCERO Ljubljana povečali učinkovitost obdelave, saj se skladno s pogodbo odloži le do 5 % odpadkov. Pri medobčinski infrastrukturi - gre za magistralne vodovode, je planirana tudi nadgradnja telemetrijskega sistema za daljinski nadzor nad vodovodnimi objekti. S katerimi akcijami spodbujate okoljsko zavest in odgovornost občanov? Sodelovali ste v akciji Jaz, ti, mi za Slovenijo stara plastenka za novo življenje. Kakšni so rezultati akcije? Želimo delovati preventivno. Nastopamo v vlogi svetovalcev in izobražujemo uporabnike z različnimi komunikacijskimi kanali. Sodelujemo na velikih prireditvah, kjer na posebni stojnici svetujemo, kako ločevati odpadke, kako ravnati z odpadki, predstavljamo oskrbo s pitno vodo in odpadnimi vodami. Sodelujemo pri večini čistilnih akcij. Aktivni smo na področju izobraževanja najmlajših, saj sodelujemo z vrtci in šolami. Letos smo bili tudi del Tedna vseživljenjskega učenja. Vzpostavljamo različne poti do uporabnikov in delamo transparentno. Stara plastenka je bila uspešna akcija. Pri zbiranju odpadnih plastenk so pomagala slovenska komunalna podjetja, med njimi tudi Komunala Kranj. Končni rezultati so znani. Zbrano je bilo ,55 kg odpadnih plastenk. Zmagali so učenci OŠ Dolenjske Toplice z malo več kot 10 kilogrami na učenca. Skupaj z dražbo reprezentančnega dresa košarkarskih šampionov in sms donacijami je bilo zbranih evrov. Prejela jih je Splošna bolnišnica Murska Sobota za nakup ultrazvoka srca za njihov otroški oddelek. Več na okolje 129/130 51

52 129/ okolje Humanitarni zbiratelj zamaškov Gospod Zamašek ne počiva, zbral jih je že več kot 40 ton Doslej je zbral že več kot 40 ton plastičnih zamaškov. Ptujskega dobrotnika Ignaca Habjaniča kličejo gospod Zamašek, a ga to ne moti. Od leta 2011 povsod po Ptuju zbira zamaške, nato jih Slovenska vojska odpelje v reciklažo v Žerjav, z denarjem pa pomaga ljudem v stiski po Sloveniji, ne samo na ožjem območju. Zdaj mu pomaga predvsem žena, rad pa bi, da se mu pridruži kdo od mlajših, če bo moral odnehati zaradi zdravja. A za gospoda Zamaška zamaški niso le odpadek. Raznobarvne plastične zamaške je uporabil tudi kot material za izdelavo zastav vseh članic EU in jih razstavil. Podobno želi z zamaški, na katerih so logotipi. In zakaj je sploh začel? Humanitarni zbiratelj zamaškov Zakaj ste se odločili za zbiranje zamaškov in kaj je bilo na poti do več kot 40 ton zbranih zamaškov največji izziv, najbolj zanimivo in najlepše? Predvsem je zaslužna za zbiranje zamaškov nečakova hčerka Anja. Ko je obiskovala vrtec, kjer so zbirali zamaške, so otroci tekmovali, kdo jih bo prinesel več. Anja je želela biti med najboljšimi. Tako sem na zabojnike za odpadno embalažo z dovoljenjem Javnih služb Ptuj, ki odvažajo odpadke, namestil plastične posode z napisom PLASTIČNI ZAMAŠKI. Tako so lahko občani odvili zamašek s plastenke, preden so jo odvrgli v zabojnik. Anji se je zadeva zdela zelo zanimiva, ko sva občasno praznila posode, vendar je bila zanjo tudi ta količina premajhna. Tako sem obiskal vse lokale v bližnji okolici, se predstavil, kdo sem in kaj želim-delam. V večini so prisluhnili moji želji in prošnji, tako da enkrat na mesec obiščem lokale in odnesem zbrane zamaške v skladišče. Kdo vam pomaga zbirati zamaške? Vrtci, šole, različna društva in ustanove, pa tudi kar nekaj posameznikov pridno pomaga. Zamaške sem dobil tudi že iz tujine. Prvo leto, 2011, se je tako nabralo 210 kg, drugo leto 420 kg in tretje leto že dobrih 6000 kg. Težava se je pojavila, kje skladiščiti zamaške do odvoza. Z odvozom pomaga Slovenska vojska, saj njihov kamion sprejme preko 3000 foto: Marijan Petek Ignac Habjanič kg. Prvi odvoz sem skladiščil pri sodelavcu v gospodarskem poslopju, kasneje sem dobil na uporabo s strani Slovenskih železnic prostor na ptujski tovorni postaji. Na začetku je na to moje poslanstvo marsikdo gledal nekoliko čudno. Vendar me sedaj ob zbrani količini gledajo nekoliko drugače. Pri zbiranju je bilo po mojem najbolj zanimivo, ko smo z učenci OŠ Ljudski vrt v času "krompirjevih počitnic" postavili temelje za projekt, ki je ugledal luč sveta ob letošnjem dnevu Evrope 9. maju. S sodelovanjem Ptujskih osnovnih šol sem postavil na ogled zastave držav Evropske unije iz raznobarvnih zamaškov. Kje vse ste zbirali zamaške, kdo se vam je v akciji najbolj zavzeto pridružil? Zamaške zbiram na širšem območju Ptuja, na celotnem Spodnjem Podravju vse do Središča ob Dravi. Na začetku je bila najbolj vneta mala Anja, ki pa me je pozneje pustila na cedilu, ker so se preselili v svojo hišo. Tudi kar nekaj šolskih obveznosti ima, obiskuje namreč peti razred devetletke. Je pa njeno vlogo v veliki meri prevzela moja žena, nečakinjina teta. Komu dajete zamaške v predelavo in kaj storite z denarjem, ki ste ga zbrali z vašo okoljsko- -humanitarno akcijo? Zamaške Slovenska vojska odpelje v podjetje MPI-RECIKLAŽA d.o.o. v Žerjav Črna na

53 Koroškem. Za kg se dobi 260 evrov, kar ni ravno dosti. Denar se nakaže na žiro račun Rdečega križa. Ker počnem to humanitarno, oseba oziroma njeni svojci, ki so potrebni pomoči, črpajo denar na osnovi izdanih računov za določene zdravstvene pripomočke in terapije. Koga ste z vašo dobronamernostjo najbolj razveselili? Mislim, da so se moje akcije in donacije najbolj razveselili v Društvu za cerebralno paralizo Ptuj-Ormož SONČEK. Pri akciji so sodelovali tudi člani MKP (Manager klub Ptuj), ki so pomagali pri nakladanju zamaškov in tudi sami donirali denarna sredstva za varovance društva. Izkupiček od zbranih zamaškov je šel v Ljubljano, Maribor, Destrnik in Stročjo vas. Mojo aktivnost je spoznalo neko humanitarno društvo iz Ljubljane in se povezalo z mano. Vendar je po mojem njihovo delovanje kar malo skrivnostno, saj razen imena, komu so namenjeni zamaški, nisem dobil ničesar drugega in sem z njimi prekinil sodelovanje. Sedaj Kratko, zanimivo sam navežem stik z obdarovancem oziroma njegovo družino. Ali se da z raznobarvnimi zamaški narediti še kaj drugega, kot jih poslati v reciklažo? Sam sem že pred časom naredil kar nekaj zelo uspešnih logotipov različnih podjetij, določenih blagovnih znamk in, kot sem omenil, zastave vseh članic EU iz zamaškov. Zastave so bile na ogled v prostorih Mercatorja na Ormoški cesti na Ptuju. Trenutno imam preko zamaškov z različnimi logotipi. Upam, da jih bom lahko v prihodnosti prav tako postavil na ogled. Kako vaše delo spremlja in podpira okolje? Vam je že kdo rekel, da se ukvarjate s čudnim poslom? Kaj načrtujete v prihodnje? Na Ptuju so mi dali vzdevek gospod Zamašek, kar me prav nič ne moti. Na splošno pa je tako kot pri vseh stvareh. Nekdo te občuduje, za nekoga si malo čez les. Predvsem v današnjem času, kjer je vse naravnano tako, da se želi ob čim manj dela in vloženega truda pridobiti čim večji dobiček. Marsikomu je pač težko razumeti, da se nekdo razdaja z časom, energijo in sredstvi za nekoga, ki ga niti ne pozna in bo eventualno plačilo hvala ali pa še to ne. Pri tem opravilu se nabere kar precej prevoženih kilometrov. Tudi vreče za embaliranje nekaj stanejo, tako da bi bila še tako majhna donacija zelo zaželena in dobrodošla. Moram pa posebej poudariti, da brez razumevanja in pomoči soproge količina ne bi bila tako visoka. Bom pa to poslanstvo opravljal, dokler bom zdrav in dokler bom zmogel stroške, ki ob tem nastajajo. Akcija je tako lepo utečena, pregledna in tudi uspešna, da bi jo bilo kar škoda opustiti. Morda se mi bo pridružil kdo mlajši in bo akcijo nadaljeval, ko sam ne bom mogel več. Kako reagirajo na vaše akcije mladi? Bil sem povabljen v kar nekaj vrtcev in sem bil prav prijetno presenečen nad malimi državljani, kako razmišljajo s svojimi glavicami. Mislim, da bi se naši politiki lahko večkrat oglasili v kakšnem vrtcu. Njihova politična dejanja, to sem prepričan, bi bila precej drugačna, kot so sedaj. okolje 129/ Pošta Slovenije in GEN-I skupaj v e-mobilnost Pošta Slovenija in Skupina GEN-I želita v mestnih središčih izboljšati kakovost zraka in zagotoviti nemoteno delovanje prometnih dostavnih tokov. Ljudem in poslovnim partnerjem bosta ponudila okolju prijazno in učinkovito storitev pametne zelene paketne dostave. Temeljila bo na izključno električnih vozilih, ki se bodo v čim večji meri napajala s čisto energijo sonca ali iz drugih brezogljičnih virov električne energije, na vzpostavitvi ustrezne polnilne infrastrukture in digitalnem poslovnem modelu.»kot prvi v regiji želimo elektrificirati naš vozni park, ponuditi paleto trajnostnih dostavnih rešitev, prilagojenih potrebam ciljnih skupin, ter pametne rešitve na celotnem segmentu e-mobilnosti,«je ob podpisu dogovora o poslovnem sodelovanju na področju tovorne e-mobilnosti in zelenih dostavnih rešitev naslednje generacije poudaril generalni direktor Pošte Slovenije mag. Boris Novak.»V Skupini GEN-I načrtno sledimo globalnim trendom, zato ves čas razvijamo rešitve, ki bodo najširšemu segmentu uporabnikov in poslovnih partnerjev omogočile čim hitrejši prehod v nizkoogljično družbo. Znotraj skupine razvijamo nov steber inovativnih zelenih storitev, med katerimi poseben poudarek dajemo samooskrbi s sončno energijo in njeni uporabi v e-mobilnosti. V Pošti Slovenije, kot enem od pionirjev uvajanja dostavne e-mobilnosti v Sloveniji, smo prepoznali idealnega partnerja za razvoj povsem novega poslovnega modela na tem področju,«je dejal predsednik uprave GEN-I dr. Robert Golob. Pošta Slovenije je največji ponudnik poštnih in eden največjih ponudnikov logističnih storitev v Sloveniji, GEN-I pa vodilni dobavitelj in trgovec z elektrino energijo ter promotor zelenih tehnologij. Skupaj želita biti nosilec in pospeševalec transformacije dostavnih rešitev iz fosilne dobe v dobo e-mobilnosti. S partnerskim sodelovanjem želita postati vodilni akter in gonilna sila na področju zelenih dostavnih rešitev naslednje generacije v Sloveniji in jugovzhodni Evropi. Lizbona je zelena prestolnica Evrope za leto 2020 V nizozemskem Nijmegenu, aktualni evropski zeleni prestolnici, so konec junija izbrali zeleno prestolnico Evrope leta To je postalo portugalsko glavno mesto Lizbona. Poleg naslova bo Lizbona prejela tudi evrov spodbude Evropske komisije za pravi začetek leta Pot k čistejši prihodnosti so v Lizboni začeli v času gospodarske krize, kar kaže na to, da lahko gresta trajnost in gospodarska rast z roko v roki. Strokovna žirija, ki ocenjuje prijave mest, je za Lizbono poudarila, da je posebej uspešna v trajnostni rabi tal, mestni mobilnosti, zeleni rasti in inovacijah, v prilagajanju na podnebne spremembe in na področju ravnanja z odpadki. Lizbona je bilo tudi prvo glavno mesto, ki je leta 2016 podpisalo novo podnebno in energetsko zavezo županov. Med letoma 2002 in 2014 so dosegli zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida za polovico, med leti 2007 in 2013 pa so zmanjšali porabo energije za 23 % in porabo vode za 17 %. V ospredju vizije v Lizboni je čista urbana mobilnost. Ukrepi so usmerjeni v zmanjšanje uporabe avtomobilov in spodbujanje kolesarjenja, javnega prevoza in hoje. V letu 2017 so uvedli shemo souporabe koles, kjer sta dve tretjini koles električnih. Imajo tudi eno najbolj razpredenih mrež polnilnic za električna vozila, tudi 39 % občinskih vozil je električnih. Kar 93,3 % prebivalec Lizbone živi največ 300 metrov od postaje javnega prevoza, ki vključuje tramvaje, podzemno železnico in avtobuse. 76 % prebivalcev pa živi največ 300 metrov od mestnih zelenih površin. Zelene površine si prizadevajo povezati, da bi omejili učinke podnebnih sprememb, kot so suša, vročinski valovi in poplave. Lizbona je bila izbrana kot deseta evropska zelena prestolnica. Pred njo so bili izbrani: Stockholm (2010), Hamburg (2011), Vitoria-Gasteiz (2012), Nantes (2013), Copenhagen (2014), Bristol (2015), Ljubljana (2016), Essen (2017), Nijmegen (2018) in Oslo (2019).

54 129/ okolje Okoljski menedžment v občini Degradirana območja ena glavnih priložnosti za razvoj novih dejavnosti Tanja Pangerl Prehod v krožno gospodarstvo ni samo domena gospodarstva. Pričakuje se, da se vanj aktivno vključijo tudi občine, ki lahko s svojimi praksami, projekti, ozaveščanjem dosežejo gospodinjstva in vplivajo na spremembo njihovih navad oziroma jim ponudijo prostor za okoljsko odgovorno ravnanje. Na pot h krožnemu gospodarstvu se je podala tudi Mestna občina Maribor, ki svojo priložnost vidi predvsem v Centru za pripravo sekundarnih surovin. V okviru modela Wcycle odpadke spreminjajo v surovine. Kot je povedal župan Mestne občine Maribor dr. Andrej Fištravec, iščejo tudi načine in tehnologije, kako bi se lahko povsem izognili odlaganju odpadkov. Eno glavnih priložnosti mesta vidijo tudi na degradiranih območjih, ki predstavljajo potencial za razvoj novih dejavnosti, ter vključevanje in povezovanje prebivalcev. Povečati želijo privlačnost javnega potniškega prometa. Financial Times pa je Maribor uvrstil med najboljših deset mikro evropskih mest, ki so prijazna do investitorjev. In kaj o tem pravi župan? Okoljski menedžment v občini V Mestni občini Maribor ste oblikovali ekonomski model za prehod v krožno gospodarstvo Wcycle? V čem je ta model nadgradnja obstoječih modelov upravljanja na strani obveznih javnih služb mesta ter kakšna je njegova dodana vrednost za prebivalce in gospodarstvo? Kakšne preskoke na področju ravnanja z odpadki s tem pričakujete? Steber mariborskega prehoda v krožno gospodarstvo izhodiščno predstavljajo podjetja, ki so v večinski javni lasti. Model Wcycle, na katerem temelji mariborski prehod v krožno gospodarstvo, je bil predstavljen že leta Danes je mesto v poziciji, ko ima z odpadki samo stroške, ima odvečno in izgubljeno energijo, prečiščene odpadne vode ne uporabljamo. Z modelom Wcycle presežemo stare modele delovanja. Med ključne projekte, ki bodo predstavljali steber krožnega gospodarstva v Mariboru, štejemo Center za pripravo sekundarnih surovin, ki je že v gradnji. V čem je posebnost vaše sortirnice, saj je MOP nedavno Novemu mestu, kjer želijo graditi novo sortirnico, odgovoril, da je v Sloveniji dovolj teh zmogljivosti? Naša sortirnica, ki jo imenujemo Center za pripravo sekundarnih surovin, bo dosegala izjemno visok delež odpadkov, ki bodo namenjeni neposredno reciklaži. Kar 77 % zbranih komunalnih odpadkov v nadaljnjih postopkih recikliramo, 9 % lahke frakcije namenimo energetski izrabi, le 14 % težke frakcije predamo v obdelavo pred odstranjevanjem. Takšnih rezultatov v Sloveniji ne dosega noben podoben center. Medtem ko pretežni del mešanih komunalnih odpadkov, ki jih pripeljemo v Center, potuje naprej v reciklažo, za predajo lahke frakcije plačamo prevzemniku, ki jo uporabi pri sežigu v toplarni, težka frakcija pa gre v obdelavo pred odlaganjem. V modelu Wcycle iščemo načine in tehnologije, s katerimi bomo lahko obdelovali tudi težko frakcijo. S tem bi se odlaganju odpadkov povsem izognili. Krožnemu gospodarstvu je bila namenjena tudi mednarodna konferenca Circular Change, ki predstavlja dobre prakse in spodbuja k trajnostni preobrazbi podjetij in družbe. Vizija Maribora v konceptu krožnega gospodarstva je, da je Maribor samozadostno vključujoče mesto. S katerimi kazalniki merite napredke gospodarstva (kot so npr. nova delovna mesta, dodana vrednost na zaposlenega idr.), kakšni so rezultati v zadnjih treh letih in s katerimi Glavne priložnosti mesta so na t.i. degradiranih področjih, kjer se lahko z novim razvojem doda novo vrednost okolju in omogoči razvoj novih dejavnosti. foto: Marko Pigac dr. Andrej Fištravec konkretnimi koraki spodbujate njihov prehod v krožno gospodarstvo? Skupaj z našimi partnerji v različnih evropskih projektih razvijamo ustrezna orodja za merljivost prehoda na krožno gospodarstvo. Na posameznih področjih, predvsem, kjer se materialni tokovi že zdaj ustrezno spremljajo, je možno te učinke meriti že danes. Napredek gospodarstva merimo s številom novih delovnih mest oziroma zaposlitev v MO Maribor. Oktobra 2008 so mariborska podjetja generirala delovnih mest, do marca 2013 je bil padec zaposlitev v Mariboru za več kot Od takrat je novih delovnih mest Trend padanja se je zaustavil in beležimo rast delovnih mest. Mestna občina Maribor in regija Podravje sta bili s strani Financial Times fdi European Cities & Regions of the Future

55 2018/2019 izbrani med top deset v kategoriji»fdi strategy«(strategija privabljanja investicij) malih evropskih regij oziroma mikro evropskih mest prijaznih do investitorjev. Prizadevanja Maribora, a tudi širše regije Podravje, so pripomogla k umestitvi med evropska mesta, ki imajo dobro razvito strategijo privabljanja investitorjev. Maribor se je uvrstil na sedmo mesto mikro evropskih mest, ki so prijazna do investitorjev, Podravje pa na šesto mesto malih evropskih regij, ki so prijazne do investitorjev. Biti na takšni lestvici je uspeh tudi zato, ker je to pomemben signal za investitorje, ki spremljajo slovensko gospodarsko in politično okolje. Kar 77 % zbranih komunalnih odpadkov v nadaljnjih postopkih recikliramo, 9 % lahke frakcije namenimo energetski izrabi, le 14 % težke frakcije predamo v obdelavo pred odstranjevanjem. Takšnih rezultatov v Sloveniji ne dosega noben podoben center. Trajnostno urbano strategijo Mestne občine Maribor ste poimenovali»maribor ima priložnost«. Katere so glavne priložnosti Maribora na področju trajnostnega urbanega razvoja in na katerih področjih potekajo dogovori za nove investicije? Kje se soočate z največjimi izzivi? Glavne priložnosti mesta so na t.i. degradiranih področjih, kjer se lahko z novim razvojem doda novo vrednost okolju in omogoči razvoj novih dejavnosti. Hkrati se lahko na degradiranih območjih izvajajo razvojni projekti, zaradi katerih v mestu potencialno ni več potrebe po spreminjanju zelenih površin v zazidljive in se tako ohrani naravno okolje. Največji izzivi so v lastniški strukturi na teh zemljiščih. V večini primerov gre za razpršeno lastništvo. Vključevanje prebivalcev je zaradi umeščanja vsebin v njihovo okolje ključno, saj se lahko samo na ta način zagotovi, da bodo dejavnosti tudi sprejete in s strani prebivalcev uporabljane. Kako vabite investitorje? Sistem pridobivanja investitorjev je sestavljen vse od prvega začetnega sestanka do zaključene investicije. Med največje investicije uvrščamo Aerodrom Maribor, Vila Mari, VLM Airlines, RTS24, Serioplast, Arosa Mobilia, kjer smo pomagali s prestrukturiranjem, Brobo Evropa. Tukaj je tudi TAM Europe, ki razvija električni avtobus, kar menimo, da bo prelomna točka pri razvoju podjetja. V Mariboru deluje približno poslovnih subjektov. Maribor ponuja privlačno poslovno okolje za tuje vlagatelje s številnimi naložbenimi možnostmi. Je tudi strateško vozlišče srednje Evrope. Na globalnem trgu je Maribor majhno mesto, ki je obdano z naravo in stičiščem dveh prometnih koridorjev ter z letališčem, kar je prepoznano kot velika prednost. Strateška lokacija Maribora je privlačna za logistične centre in srednje velika podjetja, ki želijo proizvajati in distribuirati visoko kakovostne izdelke. V letu 2017 je bilo 35 preseganj mejne dnevne koncentracije. Ne glede na izvedene ukrepe meritve kažejo, da nas kakovost zunanjega zraka še vedno skrbi predvsem v zimskem času. Maribor je tesno povezan z reko Dravo, ki spada pod območje krajinskega parka in predstavlja prostor za številne rastlinske in živalske vrste. Kako skrbite za biotsko raznovrstnost te in druge naravne dediščine mesta in kako so zelene površine vključene v mestno jedro? Ta in druga varovana območja narave v Mestni občini Maribor, ki pokrivajo približno 10 % površine, skušamo ohranjati na različne načine. S pravnim varstvom in tudi s tem, da vodimo evidenco vseh območij v MOM s statusom zavarovanega območja. Teh je več kot 80, največ dreves, in po potrebi izvajamo ukrepe varstva, kot so npr. sanacije zavarovanih dreves. Populariziramo varstvo narave, sofinanciramo nevladne organizacije s področja varstva narave, sodelujemo pri pripravi zelene sheme turizma, katere pomemben segment so varovana območja narave. Projekt vodi Zavod za turizem Maribor-Pohorje. Z vsemi naštetimi ukrepi seveda pozitivno vplivamo na biotsko raznovrstnost. Vlada RS je v letu 2013 sprejela Odlok o načrtu za kakovost zunanjega zraka na območju Mestne občine Maribor za izboljšanje kakovosti zraka v občini, saj je onesnaženost zraka večkrat presegla mejne vrednosti. Katere ukrepe ste izvedli za izboljšanje kakovosti zraka v mestu in kakšni so rezultati izvedenih ukrepov? O problematiki kakovosti zunanjega zraka govorimo predvsem zaradi negativnih posledic na zdravje ljudi. Glede kakovosti zunanjega zraka je Slovenija na repu držav EU. Vlada je lani sprejela Odlok za obdobje Ukrepi zadevajo naslednja področja: učinkovita raba energije, raba obnovljivih virov energije, posodobitev javnega prometa in trajnostni promet ter informiranje in osveščanje. Za učinkovitejšo politiko izvajanja ukrepov je Vlada zagotovila tudi dodatna sredstva v obliki nepovratnih subvencij Eko sklada. Skladno z Odlokom o načrtu za kakovost zraka v obdobju smo za daljinsko ogrevanje zgradili m vročevoda in priključili 694 novih odjemalcev. Skupna priključna moč je 9,7 MW, investicijska vrednost 1,17 mio EUR. Za večjo porabo plina smo zgradili m plinovodnega omrežja in priključili 322 novih objektov. Skupna priključna moč je 20 MW, investicijska vrednost 1,8 mio EUR. Energetsko smo sanirali več javnih objektov. Skupna vrednost teh investicij je znašala 2,2 mio EUR. Vlagamo tudi v promet. Za izboljšanje prometa smo kupili 27 novih ter 8 rabljenih avtobusov za mestni potniški promet. Tako je večji del avtobusov MPP najvišjega standarda EURO 6. Pešci so dobili mini bus. Uredili in razširili smo kolesarsko infrastrukturo, vzpostavili delovanje mobilnostnega centra ter kolesodvora in drugo. In kakšen je zdaj zrak v Mariboru? V letu 2017 je bilo 35 preseganj mejne dnevne koncentracije. Ne glede na izvedene ukrepe meritve kažejo, da nas kakovost zunanjega zraka še vedno skrbi predvsem v zimskem času. Pri tem igra pomembno vlogo vreme. Zlasti neugodni so dnevi, ko temperature močno padejo in se pojavi še temperaturna inverzija. V takih pogojih koncentracije delcev močno narastejo. Ekstremen porast delcev pa se pojavi tudi ob kresovanju ter ob novoletnih prireditvah kot posledica uporabe pirotehnike in silvestrskega ognjemeta. K čistejšemu zraku lahko prispeva trajnostna mobilnost. Po sprejemu celostne prometne strategije za mesto Maribor v letu 2016 so bile dane možnosti za trajnostno urejanja prometa v mestu. Prednost pred avtomobilom dobivajo javni mestni promet, kolesar in pešec. Kako? Spreminjanje potovalnih navad je samo eden od ukrepov. Glede na realno velikost mesta in terensko konfiguracijo je Maribor zelo primeren za kolesarjenje. Prav tako pa si želimo, da se krajše poti v mestu ne opravijo z avtomobilom. Omogočanje varne kolesarske povezave vsaki mestni četrti in krajevni skupnosti s centrom mesta je naslednja od prioritet MO Maribor. V skladu z danimi finančnimi možnostmi ta del strategije že uresničujemo. Zmanjšanje prometa skozi staro mestno jedro je prav tako ena od prioritet, še posebej pa povečanje privlačnosti javnega potniškega prometa. Več na okolje 129/130 55

56 129/ okolje Zeleno omrežje Projekt GreenS - proces uspešne institucionalizacije zelenih javnih naročil Promocija V zaključku projekta GreenS Podporniki zelenemu javnemu naročanju za inovativne in trajnostne institucionalne spremembe, financiranega iz programa EU Obzorje 2020, so partnerji projekta pripravili priročnik z naslovom Zeleno javno naročanje v okviru projekta GreenS, Proces uspešne institucionalizacije zelenih javnih naročil. Projekt je potekal v koordinaciji organizacije ALESSCO in je sad dela ljudi iz osmih držav: Bolgarije, Cipra, Nemčije, Španije, Italije, Latvije, Švedske in Slovenije. Vzpostavljene podporne skupine za zeleno javno naročanje Glavni cilj triletnega projekta je bila uspešna implementacija zelenih javnih naročil (ZeJN) in njihova prednostna obravnava s krepitvijo zmogljivosti organov javne uprave. Poleg tega so bile v okviru partnerskih energetskih agencij vzpostavljene skupine podpornikov zelenega javnega naročanja, ki bodo pomagale odpravljati ovire za izvajanje zelenega javnega naročanja. V priročniku je opisan celoten proces vzpostavitve podpornih skupin za zeleno javno naročanje (G.PP.S) v energetskih agencijah vseh 7 partnerskih držav, opravljenih usposabljanj in pilotnih poskusnih projektov, predstavljene pa so tudi izkušnje vsakega izmed partnerjev konzorcija GreenS. Namen dokumenta je omogočiti tudi drugim energetskim agencijam in podpornim strukturam po vsej Evropi, da bodo lažje ponovile celoten proces. Cilj je zmanjšanje izpustov CO 2 za 20 % do leta 2020 S širitvijo pobude Konvencije županov (CoM) ter napredkom na področju izvajanja akcijskih načrtov za trajnostno energijo (SEAP) se povečuje potreba po doslednem izboljševanju učinkovitosti. Eden glavnih izzivov, s katerimi se v tem procesu soočajo javni naročniki, je doseganje boljših rezultatov z omejenimi sredstvi. Projekt GreenS je bil zasnovan za spodbuditev javnih organov k temu, da se v okviru svojih prizadevanj za doseganje ambicioznih ciljev zmanjšanja izpustov CO 2 v EU za več kot 20 % do leta 2020, osredotočijo na zeleno javno naročanje, stroške v življenjskem ciklu izdelkov ter analizo življenjskega cikla pri javnih naročilih. Pristop vzorčni primer za izboljšanje delovanja energetskih agencij po EU Ena izmed ključnih točk pri izvajanju akcijskih načrtov za trajnostno energijo (SEAP) v okviru Konvencije županov (CoM) so javna naročila blaga in storitev. Zaradi večje učinkovitosti so lokalne oblasti spodbujene k izvajanju zelenih javnih naročil. Z vzpostavitvijo podpornih skupin za zeleno javno naročanje (G.PP.S) in podporo zelenemu javnemu naročanju znotraj svojih struktur so energetske agencije izboljšale svoje delovanje in okrepile zmožnosti zagotavljanja celotnega nabora storitev za lokalne oblasti na področju izvajanja ZeJN in SEAP. Z inovativnim pristopom vzpostavljanja podpornih skupin G.PP.S v okviru organizacij podpornic pobude CoM se je izboljšalo sodelovanje med lokalnimi oblastmi, podjetji in državnimi institucijami, zato bo ta pristop postal vzorčni primer, ki ga bodo lahko posnemale druge energetske agencije po EU, da izboljšajo svoje delovanje in zmogljivosti. Iz Slovenije sta v projektu GreenS sodelovala dva partnerja, Skupnost občin Slovenije kot institucionalni partner, in Lokalna energetska agencija za Pomurje kot tehnični partner. Več informacij:

57 Trajnostno gradbeništvo V gradbeništvu boljši časi, trg se prebuja, a ni mladega kadra Gradbeništvo je v konjunkturi, ugotavlja Ivan Cajzek, direktor družbe GIC gradnje, in dodaja, da bi se bilo potrebno znebiti predsodkov in približati panogo mladim. Zakonodajo bi morali poenostaviti ali skrajšati postopke. V podjetju Gic gradnje gradijo različne objekte. Izvajajo sanacije in adaptacije sakralnih objektov, obnavljajo kulturno dediščino, gradijo individualne zgradbe in ceste. Gradbeni del dopolnjujejo s prodajo in posredovanjem nepremičnin ter z izgradnjo projektov za trg. Podjetje zaposluje 230 ljudi in ima 45 milijonov letnega prometa. V maju so odprli novo, sodobno proizvodnjo betonskih izdelkov, na lokaciji imajo tudi čistilno napravo, ki omogoča ponovno uporabo vseh tehnoloških voda in odvečnih agregatov. Koliko je vredna naložba, kaj obsega in koliko so vaše tehnologije uporabne za predelavo sekundarnih surovin? Odprli smo novo, sodobno proizvodnjo betonskih izdelkov ter prenovili betonarno. Celotna investicija je znašala nekaj manj kot 2 mio EUR. Gre za avtomatizirano tehnologijo za izdelavo vibrosprešanih betonskih izdelkov visoke kakovosti vključno s sušilnimi komorami ter moderno reciklažno napravo. V sklopu modernizacije smo zgradili še proizvodni objekt in uredili približno m 2 zunanjih manipulativnih površin. Čistilna naprava omogoča ponovno uporabo vseh tehnoloških voda in odvečnih agregatov. Podjetje Gic gradnje ima pridobljeno in uspešno vodene certifikate ISO 9001, ISO in OHSAS Kaj je za gradbeno podjetje, ki upošteva standarde trajnostnega gradbeništva največji izziv energetska učinkovitost, uporaba novih materialov, razvoj»zelenih betonov«? V podjetju namenjamo posebno pozornost trajnostnemu gradbeništvu in družbeni odgovornosti, zato na vseh programsko-tržnih področjih želimo energetsko učinkovitost, optimizacijo porabe materialov in vpeljavo novih, sodobnih gradnikov, ki sledijo trendom trajnostnega. Gradbena panoga ima lahko sicer velik vpliv na okolje, zato pri poslovanju toliko bolj stremimo k zmanjšanju vplivov na vseh področjih. Gradbeništvo je v krizi doživelo hud udarec. Kako ste preživeli krizo? Je panoga ponovno v vzponu ali se zdaj pojavljajo drugi problemi? Celotna panoga se je skoraj ustavila. Od trideset največjih gradbenih podjetij nas je preživelo le nekaj. V krizo smo vstopili v dobri kondiciji, zasledovali smo zveste naročnike in se izogibali tveganjem na vseh segmentih. Trenutno so v gradbeništvu boljši časi, trg se prebuja in lahko govorimo o konjunkturi. Problemov sicer nikoli ne zmanjka, tako se sedaj soočamo s pomanjkanjem virov, predvsem kadrov in določenih surovin. Vendar dokler je projektov dovolj, smo zadovoljni. Zadnja leta uspešno nastopate v sosednji Hrvaški, kjer so prihodki v lanskem letu predstavljali že skoraj četrtino realizacije v skupini. Za kakšne projekte gre, s katerimi konkurenčnimi prednostmi ste prepričali hrvaški trg? V času krize smo pričeli iskati rešitve in tehtati opcije vstopa na sosednji trg ter se zaradi neposredne bližine odločili za vstop. Z leti smo pridobili zaupanje naročnikov in tako vztrajno povečujemo prihodke. Izvajamo gradnjo za privatne naročnike, od stanovanjskih, poslovnih do trgovskih objektov. Ravnatelj ljubljanske Srednje gradbene, geodetske in okoljevarstvene šole Gvido Jager opozarja, da osnovnošolci niso zainteresirani za gradbene poklice, ker okolje ni spodbudno. Panoga ne uživa ugleda v medijih, sistem vajeništva ni primeren, štipendije niso spodbudne, hkrati pa jih je premalo. Kaj predlagate kot rešitev, kako rešujete težave s pomanjkanjem delavcev? Na tem področju nas čaka še precej dela. Tako kot ste nakazali. Začeti bi bilo potrebno s pozitivnimi zgodbami slovenskih gradbenih podjetij. Lahko pokažemo kar nekaj inženirskih dosežkov. Prav tako bi se bilo potrebno znebiti predsodkov in približati panogo mlajši populaciji. Na premišljen način. Del zgodbe uspeha se zagotovo prične z aktivnim spodbujanjem na več segmentih. Pomanjkanje delavcev je pereč problem, saj na eni strani primanjkuje mladih, Ivan Cajzek zainteresiranih kadrov, na drugi pa je panoga v izjemnem porastu. Probleme rešujemo s stalnim aktivnim iskanjem novih kadrov in s sodelovanjem partnerskih podjetij, ki ponujajo te storitve, ter s premišljeno izbiro projektov. Področje gradbeništva trenutno ureja pet ministrstev, nova gradbena zakonodaja naj bi racionalizirala postopke pri pridobitvi gradbenih dovoljenj. So spremembe za panogo ugodne? Vsakršna pobuda za poenostavitve ali skrajševanja postopkov pri pridobivanju gradbenega dovoljenja je več kot dobrodošla. Zato novosti pozdravljamo. Spremembe pričakujemo pri poenostavitvi pridobitve okoljevarstvenega soglasja, pri vpeljavi elektronske oddaje vloge za pridobitev dovoljenj in pri posameznih poenostavitvah skrajšanega postopka pridobitve gradbenega dovoljenja. Menimo, da je to dober začetek. Morebitne dodatne izboljšave še pričakujemo. Glede splošno znanega dejstva in velikega multiplikativnega učinka panoge pa bi bilo vseeno smotrno razmisliti o spremembah tudi na področju ministrstev in panogo postaviti pod enotno okrilje. Kakšen poslovni rezultat pričakujete? Pričakujemo stabilno rast prihodkov na vseh programsko-tržnih področjih poslovanja. Predvsem pa želimo višjo profitabilnost, ki je bila zadnja leta prenizka. okolje 129/ foto: arhiv podjetja

58 129/ okolje Gradbeništvo, krožno gospodarstvo in raziskave Kažipot za prehod v krožno gospodarstvo je pristop od zgoraj navzdol Jože Volfand EU v zadnjih letih finančno bolj podpira inovacijskoraziskovalne projekte, še posebej s področja krožnega gospodarstva. Zavod za gradbeništvo sodeluje v več projektih, navaja izr. prof. dr. Andraž Legat, direktor, tudi pri takšnih, kjer gre za nove modele krožnega gospodarstva. Kot raziskovalni inštituciji jim ta vir sredstev omogoča trdnejše poslovanje, a še važnejše je, da postajajo sokreator ključnih raziskovalnih vsebin v mednarodnih projektih. Na vprašanje, ali Slovenija samo v različnih strateških gradivih o krožnem gospodarstvu dokazuje skrb za znanost, razvoj in inovacije na okoljskem področju, sogovornik odgovarja, da sredstva niso glavna težava. Predvsem manjka podpore in sredstev za tehnološki in okoljski razvoj, za sofinanciranje tehnologij in storitev na višji tehnološki ravni. Kritičen je do Kažipota za prehod v krožno gospodarstvo, saj gre, pravi, za pristop od zgoraj navzdol. Gradbeništvo, krožno gospodarstvo in raziskave Kot znanstveno-raziskovalni zavod ste sicer usmerjeni predvsem v gradbeništvo, vendar je prav ta panoga, ko gre za nove materiale, za energetsko učinkovitost, za uporabo sekundarnih surovin in za uporabo novih tehnologij zelo v središču modela trajnostnega razvoja in krožnega gospodarstva. Da, gradbeništvo ima po svoji naravi pomembno vlogo v modelu trajnostnega razvoja in krožnega gospodarstva, saj je velik porabnik surovin. Istočasno seveda proizvaja tudi nekatere vrste odpadkov, ki se po predelavi veliki meri lahko ponovno uporabijo. Zato se ZAG kot znanstveno-raziskovalna inštitucija intenzivno usmerja v te, trenutno zelo aktualne teme. Naj povem, da to področje ni novo, saj se z recikliranjem ukvarjamo že več kot 40 let. Povečana skrb za varstvo okolja in učinkovito rabo virov je seveda pospešila razvoj novih metodologij in tehnologij. A ne gre le za odpadke, gre tudi za rabo tal in vode oziroma za remediacijo okolja. Ali to pomeni, da je vse več sredstev za znanstveno in raziskovalno delo? Je, v zadnjih letih Evropa zelo poudarja inovacijsko-raziskovalne projekte s tega področja, saj je v okviru Obzorja 2020 veliko tem s področja krožnega gospodarstva. Gre za izrabo odpadkov kot sekundarnih surovin, za razvoj novih tehnologij za kaskadno recikliranje in podobno. V Sloveniji posebne oblike financiranja za to področje nimamo. Razen projektov v okviru Strategije pametne specializacije (SPS), ki jih razpisujeta Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) ter Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT). So pa ti mehanizmi za industrijo manj atraktivni zaradi nižjega deleža sofinanciranja predvsem tehnologij in storitev na višjih tehnoloških ravneh. Določene težave imamo tudi na inštitutih, saj ocenjena vrednost ur ne dosega tistih, ki so v EU projektih. Toda najnovejše gradivo, Kažipot za prehod v krožno gospodarstvo, zelo poudarja inovacije, raziskave in razvoj. Kažipot za prehod v krožno gospodarstvo je primer pristopa od zgoraj navzdol, v katerem na žalost gradbeništvo sploh ni omenjeno. Manjkajo akcijski načrti, pristop od spodaj navzgor, in upoštevanje operative, ki že dela na teh področjih. Nekatere raziskovalne inštitucije in industrijski partnerji smo dokaj uspešni pri pridobivanju evropskih projektov, Glavni problem trajnostnega gradbeništva je finančna upravičenost tovrstnih tehnologij in proizvodov v praksi. Zato se veliko govori o podpornih ukrepih, kot so npr. Zelena javna naročila, okoljske takse in subvencije. foto: arhiv podjetja dr. Andraž Legat vendar to v domačih krogih žal ni dovolj prepoznano. ZAG trenutno koordinira oziroma sodeluje vsaj v 3 večjih H2020 projektih s tega področja. V PaperChain vpeljujemo nove modele krožnega gospodarstva z odpadki in stranskimi proizvodi, nastalimi v papirniški industriji. V okviru projekta Cinderela vzpostavljamo nove urbane krožne poslovne modele in storitve v gradbeništvu z recikliranjem in kaskadno ekstrakcijo odpadkov. Pri InnoWEE razvijamo nove prefabricirane fasadne elemente iz gradbenih odpadkov. Skupaj z Geološkim zavodom Slovenije (GeoZS) smo zelo aktivni tudi v KIC (Knowledge and Innovation Centre) Raw Materials, kjer se osredotočamo predvsem na kaskadne ekstrakcije surovin iz rudarskih in industrijskih odpadkov.

59 To so evropski projekti. Ali Slovenija z deležem sredstev za znanost tudi dokazuje to usmeritev? Večina prej omenjenega kaže, da ne. Vendar po mojem mnenju ni glavna težava pri sredstvih za znanost. Predvsem manjka podpore in sredstev za tehnološki in okoljski razvoj. Slovenija namreč nima Tehnološke agencije, ki bi pokrivala višje nivoje tehnološke razvitosti (TRL 5-9) oziroma omogočila prenos rezultatov raziskav v prakso. To sicer do določene mere rešujejo mehanizmi Strategije pametne specializacije (SPS), vendar so začasni in so primarno vezani na kohezijska sredstva. Dodaten problem predstavlja konservativna interpretacija Zakona o javnem naročanju (ZJN-3), ki otežuje vpeljavo novih tehnologij pri javnih stavbah in infrastrukturi. Kažipot za prehod v krožno gospodarstvo je primer pristopa od zgoraj navzdol, v katerem na žalost gradbeništvo sploh ni omenjeno. Manjkajo akcijski načrti, pristop od spodaj navzgor, in upoštevanje operative, ki že dela na teh področjih. Ali priložnost vidi ZAG v akcijskem načrtu Strateško razvojno inovacijsko partnerstvo mreže za prehod v krožno gospodarstvo? Ta SRIP je platforma, kjer je možno promovirati ideje in se povezovati. Vendar je dejansko financiranje projektov težavno zaradi že prej omejenih ovir. V večjem deležu so sofinancirani projekti z nižjimi tehnološkimi nivoju, manj pa tisti v t.i. fazi doline smrti, večina inovativnih idej namreč v tej fazi umre. Te faze za podjetja predstavljajo višje tveganje in tudi večje potrebne investicije za končni prodor na trg. EU je ta problem prepoznala in je zato preko EIT (European Institute of Technology) na posameznih področjih ustanovila skupnosti znanja in inovacij. Glavna naloga t.i. KIC (Knowledge and Innovation Centre) je, da inovativne ideje tudi hitro in učinkovito prehajajo na trg. Kje pa so pri nas možnosti za vzpostavitev novih modelov poslovanja, novih materialov in tehnologij, visokotehnoloških proizvodov in storitev Ali se gradbeništvo prepozna v teh usmeritvah? Za gradbeništvo na splošno velja, da je relativno konservativen sektor, kar je razumljivo glede na visoke varnostne zahteve stavb in infrastrukture. Vendar so možnosti implementacije inovacij zelo široke. Od uporabe velike količine sekundarnih surovin ter novih tehnologij, ki sledijo tudi trendom razvoja na drugih področjih. Poleg različnih metodologij analiz življenjskega cikla, uporabe novih in recikliranih materialov, je vse bolj očiten prodor digitalizacije in novih procesov. Tu je potrebno omeniti predvsem tehnologije BIM (Building Information Modeling) in različne variante 3D tiskanja. V večjem deležu so sofinancirani projekti z nižjimi tehnološkimi nivoju, manj pa tisti v t.i. fazi doline smrti, večina inovativnih idej namreč v tej fazi umre. Te faze za podjetja predstavljajo višje tveganje in tudi večje potrebne investicije za končni prodor na trg. Aktualno vprašanje trajnostnega gradbeništva so materiali in ravnanje z viri. Nekaterih materialov še ne znamo ustrezno ločevati, ne reciklirati ali predelovati. Delež recikliranih surovin na vhodu ali delež recikliranih materialov v vhodnih surovinah, uporaba sekundarnih surovin, so razvojni izziv za raziskave in za podjetja. Prototipno, v laboratorijih, znamo narediti že veliko. Glavni problem trajnostnega gradbeništva je finančna upravičenost tovrstnih tehnologij in proizvodov v praksi. Zato se veliko govori o podpornih ukrepih, kot so npr. Zelena javna naročila, okoljske takse in subvencije. Premiki so? Kako sledi praksa? Stvari potekajo na dveh nivojih. Praksa je proaktivna. Proizvaja in uporablja trajnostne tehnologije in materiale, ki so ekonomsko vzdržne. Imamo učinkovite primere kaskadne ekstrakcije, industrijske simbioze in krožnega gospodarstva, ki pa se morda tako ne imenujejo. Tiste, ki v praksi ne zaživijo, so posledica ekonomske neupravičenosti. Na primer zaradi daljšega transporta, potrebnega večjega začetnega vlaganja, težjega pridobivanja potrebne dokumentacije, premajhnih količin odpadkov, in podobno. Ena izmed pomembnih ovir je tudi nizka družbena sprejemljivost novih materialov in tehnologij, ki vključujejo reciklirane odpadke. Drug nivo aktivnosti, v katere se ZAG vključuje, je priprava politik in potrebnih sistemskih okvirov. Mislim na pripravo kriterijev za Zelena javna naročila, na pripravo različnih tehničnih specifikacij za uporabo recikliranih materialov, na izobraževanje in ozaveščanje. Eno izmed fokusnih področij v gradbeništvu naj bi bila uvajanje tehnologij za uporabo sekundarnih surovin in ponovno uporabo odpadkov. Ali si je panoga po krizi že toliko opomogla, da vlaga v nove tehnologije? Kaj lahko spodbudi vaš zavod kot raziskovalna organizacija? Ne govorimo o ponovni uporabi odpadkov, ampak o gradbenih proizvodih iz predelanih odpadkov. Prednost je kaskadno recikliranje, ekstrakcija pomembnih surovin in končna uporaba v gradbeništvu. Situacija se spreminja, saj podjetja vlagajo v nove, okolju prijaznejše tehnologije. ZAG ima pri tem večplastno vlogo. Dajemo ideje, razvijamo tehnologije, iščemo komplementarne partnerje, tudi v tujini, ter izvajamo preskušanje v laboratoriju in na terenu. Danes je vse več posvetov in strokovnih razprav o pametnih stavbah in o energetski učinkovitosti stavb, kar je eno izmed vaših temeljnih raziskovalnih področij. Kako torej graditi, da bo stavba malo energijska in da bo pošiljala v zrak kar najmanj emisij? Koliko izpustov toplogrednih plinov povzročajo današnje stavbe in kaj bi morali postaviti kot temelj pri načrtovanju gradenj, če bi upoštevali vidik vgrajenih emisij? Lahko navedete kakšne dobre primere prakse? Temelj energijske učinkovitosti stavb je še vedno učinkovit stavbni ovoj, ki zagotavlja, da energija iz ogrevane notranjosti stavbe prehaja v čim manjši meri v zunanje okolje. Seveda vključuje vse elemente stavbnega ovoja, tudi okna in vrata, ter eliminacijo toplotnih mostov. Na ta način lahko z istočasno integracijo učinkovitih sistemov ogrevanja, prezračevanja in hlajenja zagotovimo nizko rabo energije stavbe med njenim obratovanjem. Istočasno moram omeniti, da je proizvodnja emisij pomembna v vseh fazah življenjske dobe stavbe. Od nastajanja gradbenih proizvodov do procesa gradnje, vseh stopenj sprememb na stavbi, denimo vzdrževanje, prenove in drugo, do razgradnje stavbe. Analize, ki pokrivajo celotno življenjsko dobo stavbe, so kompleksne. Niso še povsem dorečene. A vendar smo ugotovili, da se z nizkoenergijskimi hišami proizvodnja emisij premika v prid faze rabe stavbe. To pomeni, da se relativno več emisij proizvede po fazi gradnje stavbe. Ne glede na to je smiselno stavbe graditi kot zelo nizko energijske ter preostanek energije, potrebne za njeno delovanje, proizvesti iz obnovljivih virov in sicer lokalno, na stavbi ali v njeni neposredni okolici. Stavbe, ki se gradijo po današnjih standardih oziroma zakonodaji, niso toliko problematične z vidika rabe energije, kot so starejše, energijsko zelo potratne stavbe. Ključni izziv torej še vedno predstavlja energijska prenova obstoječega stavbnega fonda, ki je v Sloveniji in tudi v Evropi še vedno pod 3% na leto. Več na okolje 129/130 59

60 129/ okolje Najnovejše ugotovitve o dnevni svetlobi Naravna svetloba je zdravilo in poživilo, pomaga tudi pri matematiki Tanja Pangerl foto: arhiv podjetja Se človeštvo spreminja v bitja zaprtih prostorov? Ali so Najnovejše ugotovitve o dnevni svetlobi zrakotesne, skoraj hermetično zaprte hiše, v katerih odpiranje oken ni zaželeno, res prava smer za prihodnje rodove!? Zdravstveno stanje ljudi kaže, da ne, saj je po podatkih zdravstvene organizacije z genetiko pogojenih le 40 odstotkov bolezni, kar 60 odstotkov pa jih izhaja iz človekovega okolja. Ni treba biti zdravnik, da bi opazili povečanje števila alergij, dihalnih težav, nemirnost pri otrocih, v stanovanjih so težave z vlago vedno pogostejše Najnovejše raziskave kažejo, da imamo zdravilo pred nosom, a smo ga dolgo podcenjevali. Rešitev je naravna dnevna svetloba. Deborah Burnett, uveljavljena ameriška strokovnjakinja za zdravje v bivalnih prostorih, je pred kratkim gostovala na prvi konferenci o dnevni svetlobi v Sloveniji in opisala pomen naravne svetlobe zelo slikovito:»dnevno svetlobo bi po učinkovitosti lahko primerjali s farmacevtskimi izdelki. Ima podobne učinke kot zdravila in poživila, npr. kava, alkohol, celo marihuana Za zdravje človeka je naravna svetloba vitalnega pomena in ne moremo je nadomestiti z nobeno umetno svetlobo!«pravi, da je arhitektura več kot samo zgradba. V prvi vrsti gre za ljudi, ki živijo, delajo v zgradbi. Tudi Domen Pogorevc iz Veluxa je izpostavil, da je svetloba primarni vir osvetljevanja v arhitekturi že tisočletja:»električna razsvetljava je primat prevzela v zadnjem stoletju, dveh. Svetloba je neločljiv element arhitekture, odkar je bila zgrajena prva stavba. Zato je potrebno dati naravni svetlobi večjo veljavo.«raziskava, ki so jo opravili na učencih, je pokazala, da so učenci, ki so bivali v učilnicah s fasadnimi in strešnimi okni in ki so bili deležni tako zenitalne dnevne svetlobe od zgoraj kot tudi dnevne svetlobe od strani, dosegali za kar 20 odstotkov boljše rezultate pri testih iz matematike in za kar 26 odstotkov boljše rezultate pri branju. Investitorji in načrtovalci stavb bi morali prenehati razmišljati o sončni svetlobi kot o nečem, kar je le vizualno. Kot pravi Martin Vraa Nielsen iz danskega arhitekturnega biroja Henning Larsen, imajo arhitekti odgovornost in hkrati priložnost, da pri stavbah ustvarjajo dodano vrednost. Pri tem jim lahko pomaga tudi virtualna resničnost, ki omogoča boljše poznavanje prostorov, ki jih ustvarjajo. Je tudi dobro orodje za komunikacijo s strankami, ki lahko povedo, ali gre za prostor, ki si ga želijo, hkrati pa arhitektom omogoča realističen prikaz tega, kako bo dnevna svetloba v prostoru dejansko zaznana. V prihodnje naj bi pri načrtovanju stavb bolj poudarili povezavo notranjega prostora z zunanjim okoljem. Dnevna svetloba je dinamična Za razliko od umetne svetlobe se naravna dnevna svetloba nenehno spreminja. Ne

61 samo, da se od sončnega vzhoda do zahoda spreminja njena jakost, ampak jo ob različnih urah dneva sestavljajo tudi različne količine posameznih valovnih dolžin. Dnevno svetlobo namreč tvorijo vsi spektri in vse valovne dolžine elektromagnetnega valovanja. Razmerja med UV žarki, infrardečo svetlobo, vidnim spektrom in radijskimi valovi se med dnevom spreminjajo. Presenetljivo je, da na človeka enako pomembno vplivajo tudi tiste valovne dolžine, ki jih oko ne zazna. Naše telo jih namreč občuti tudi skozi kožo in skozi zaprte veke. Investitorji in načrtovalci stavb bi morali prenehati razmišljati o sončni svetlobi kot o nečem, kar je le vizualno. V resnici gre za veliko več kot to dnevna svetloba je vir življenjske moči. Trend je, da se doseže maksimalno znižanje energije za delovanje stavb in sistemov, pogosto pa se na račun tega poslabšajo notranje razmere v stavbi. Dnevna svetloba in zakonodaja Pomen dnevne svetlobe v prostoru ni dovolj poudarjen niti v zakonodaji. Zakonodaja je vedno posledica razvijajoče se metodologije. Kot pravi dr. Katja Malovrh Rebec z Zavoda za gradbeništvo Slovenije, je metodologija, kako določimo naš povprečni dnevni vid, stara že skoraj 100 let in slabo zajema dejansko zaznavanje človeka. Meni, da bi morala metodologija zajeti vir svetlobe, okolico in opazovalca. Z vidika opazovalca se namreč s staranjem prepustnost očesne leče spreminja, s čimer se spreminjajo tudi potrebe po sestavi svetlobe, ki jo v določenem obdobju potrebuje človek. Samo slikovni učinki niso celotna informacija, ki jo prejme naše oko. Poznamo tudi fotoreceptorje, ki vplivajo na to, kako človek prejeto informacijo procesira v telesu. Pri vplivu okolice se pogosto spregleda, kako se bo spremenila odbita svetloba. Pomemben je tudi vir svetlobe, pri čemer je dnevna svetloba nekaj posebnega in je ne znamo posnemati oziroma bi to bilo zelo drago. Zato je po besedah dr. Malovrh Rebec najbolj optimalna rešitev, kadar je to možno, v prostor pripeljati dnevno svetlobo. Z okni lahko zaustavimo tudi prepuščanje UV žarkov v prostor in hkrati v prostor pripeljemo vidni del zunanjega okolja. Ob vpeljavi dnevne svetlobe v prostor se zmanjša potreba po uporabi električne energije. Omogočen je pogled v zunanji prostor, razsvetljava je biološko aktivna, se spreminja. Problem pri tem je lahko bleščanje, zaradi dinamike svetlobe pa je težko napovedati količino svetlobe v prostoru ob določenem času. Vendar, zakaj je kljub temu dnevna svetloba podcenjena? Kot pravi dr. Matej Kobav z Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, zaradi cene, ki jo plačamo za umetno razsvetljavo. Hkrati pojasnjuje, da slovenska zakonodaja o dnevni svetlobi v prostoru ne govori veliko. Osredotoča se predvsem na svetlobo na delovnih mestih, kjer naj bi, kolikor se da, zagotovili naravno svetlobo oziroma da mora biti okenskih površin oziroma odprtin v fasadi za osmino površine tal. V primeru mešane razsvetljave mora biti umetna usklajena z naravno svetlobo po barvi in smeri vpada. Statistika kaže, da ljudje v razvitem svetu preživimo v zaprtih prostorih celo do 90 odstotkov časa, pri čemer se izkaže, da je lahko zrak v notranjosti stavb tudi do 5-krat bolj onesnažen kot zunaj. Ultimativne zahteve po energijski varčnosti, okrog katerih se v zadnjem času vse vrti, pa žal ne upoštevajo počutja ljudi v takih prostorih. Novi standard o dnevni svetlobi Novi standard o dnevni svetlobi je sestavljen iz obveznega in informativnega dela. V obveznem delu so navedeni štirje kriteriji, po katerih se ocenjuje dnevno svetlobo v notranjem prostoru. To so količina dnevne svetlobe, ki prihaja v prostor, pogled navzven, direktno sončno sevanje in zaščita pred bleščanjem. Pri vsakem od kriterijev lahko gre za minimalno, srednje ali maksimalno doseganje kriterijev. Stavba izpolnjuje standard, če je pri vsakem od teh kriterijev izpolnjen vsaj minimalni pogoj. Dr. Kobav pri tem izpostavlja, da kriteriji med seboj niso enako pomembni in da so si v določenem primeru lahko tudi kontradiktorni. Zato je potrebno pogledati, katerega od kriterijev se bolj upošteva glede na zahteve v prostoru. V prihodnje bi bile po njegovem mnenju dobrodošle nalepke, podobno kot so na področju energijske varčnosti, ki podajajo informacijo o tem, kako je prostor osvetljen z dnevno svetlobo. Pri gradnji stavb namreč ni pomembna samo energijska učinkovitost, ampak sta v zadnjem času v ospredju predvsem človek in njegovo počutje. Dr. Živa Kristl iz Evropske pravne fakultete na Nova univerzi svetuje:»naloga je, ne narediti samo dovolj velikega okna, ampak poskrbeti tudi za kvaliteto dnevne svetlobe v prostoru za preprečevanje bleščanja in za uravnavanje distribucije svetlobe, ki bo po celotni notranji površini približno enake vrednosti.«zdrave stavbe za udobje bivanja Kljub temu, da je energijska učinkovitost nujen del načrtovanja stavb, pa je, kot je na konferenci o dnevni svetlobi izpostavila dr. Mateja Dovjak z Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, prioriteta pri gradnji bivalnega in delovnega prostora doseganje zdravih razmer za bivanje in delo ter celovitega udobja. K temu spadajo toplotno in svetlobno udobje, kakovost zraka, zvočno udobje, prostorska akustika, ergonomija in univerzalno načrtovanje. Vendar se stavbe danes načrtujejo predvsem z vidika energijske učinkovitosti. Trend je, da se doseže maksimalno znižanje energije za delovanje stavb in sistemov, pogosto pa se na račun tega poslabšajo notranje razmere v stavbi. Po navedbi Evropske komisije je kar 75 % stavbnega fonda v Evropi energijsko neučinkovitega in potrebuje energetsko prenovo. Na leto se v državah članicah prenovi od 0,4 do 1,2 % stavbnega fonda. Direktiva o energetski učinkovitosti stavb EPBD (Energy Performance of Buildings Directive) iz leta 2010 vse države članice zavezuje k temu, da morajo biti do 31. decembra 2020 vse nove stavbe skoraj nič energijske. Vse nove stavbe, ki jih upravljajo javni organi, pa morajo biti skoraj nič energijske že do konca letošnjega leta. Zato je pristop pri načrtovanju in gradnji po besedah dr. Dovjakove zelo enostranski, kar se pogosto odrazi v težavah s prekomerno vlago in plesnijo. Med 18 do 50 % stavb po svetu naj bi imelo težave s prekomerno vlažnostjo. V Sloveniji je takšnih stavb okoli 30 %. Povprečje evropskih držav je 15 %. Vlažne stavbe povečajo tveganje za pojav astme in težav z dihali za 30 do 50 %. Pri načrtovanju se ne sme pozabiti niti na materiale, ki se vgrajujejo. Ti morajo biti zdravju in okolju prijazni. V Sloveniji nad vgrajenimi materiali ni nadzora in zato se še vedno vgrajujejo materiali, ki so zdravju škodljivi. Svetovna zdravstvena organizacija WHO navaja, da se pri približno 30 % vseh stavb po svetu pojavi sindrom bolnih stavb. Gre za skupek simptomov, ki se pri človeku pojavijo zaradi bivanja ali delovanja v nezdravi stavbi. Zapostavljeno je tudi prezračevanje, kjer se v Sloveniji pogosto upošteva t. i. fiziološki minimum.»izhodišče pri načrtovanju bi morala biti zdrava, udobna stavba z minimalno možno rabo energije, brez negativnih vplivov na okolje,«pravi dr. Mateja Dovjak. okolje 129/130 61

62 129/ okolje Najboljše razpoložljive tehnologije (BAT) Okoljevarstvena birokracija premalo pozna smernice BAT, stroka odrinjena Jože Volfand Najboljše razpoložljive tehnologije (BAT) Ne le, da smernic o najboljših razpoložljivih tehnologijah BAT (BREF) navadno ne poznajo dobro okoljevarstveni uradniki, tudi investitorji bi morali pokazati več odgovornosti pri gradnji industrijskih in drugih objektov, ki so zavezani uvajati najboljše tehnološke rešitve. Doc. dr. Darko Drev, sodelavec na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, strokovnjak za okoljevarstveno inženirstvo, je kritičen, ker je stroka navadno preveč odrinjena pri presoji dokumentacije oziroma izpolnjevanja vsebine okoljevarstvenega dovoljenja. Potem bi se težje zgodilo, da bi sodišča odločala o odvzemu okoljevarstvenega dovoljenja podjetju, ki ni izpolnjevalo ne predpisov ne standardov. Sicer pa doc. dr. Darko Drev meni, da bi se morale postopoma uveljavljati smernice BAT (BREF) tudi za druge onesnaževalce in ne le za zavezance IPPC. Samo na ta način bomo ohranili ustrezno okolje, na katerem želi graditi Slovenija svojo prihodnost. Uporaba najboljših razpoložljivih tehnologij (BAT) ni omejena le na okoljevarstveno dovoljenje, pač pa je pogoj, če hoče podjetje pridobiti tudi druge certifikate. Koliko so podjetja usposobljena za upoštevanje številnih smernic za pripravo najboljših tehnologij? Uporaba okoljsko najboljših razpoložljivih tehnologij (BAT) je obvezna v Sloveniji in ostalih članicah Evropske unije za pridobitev okoljevarstvenih dovoljenj. Okoljevarstvena dovoljenja potrebujejo samo večji onesnaževalci. Skladno z Zakonom o varstvu okolja je potrebo pridobiti okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje naprave ali za vsako večjo spremembo v obratovanju, če se v njej izvaja dejavnost, ki povzroča emisije v zrak, vode ali tla in so zanjo predpisane mejne vrednosti emisij. Za podjetja so najboljše tehnologije velik strokovni izziv. Kaj kažejo vaše izkušnje v podjetjih, ko presojate tehnologijo in izdelek z vidika okolja, če želi podjetje na primer pridobiti znak za ISO ali znak za okolje EU Ecolabel? S standardom ISO dokazujejo podjetja svojo ozaveščenost in odgovornost do okolja. Najpomembnejša ozaveščenost in odgovornost do okolja je takrat, ko podjetje okolja ne onesnažuje prekomerno. To pa je možno samo pri uporabi najboljših razpoložljivih tehnologij (BAT) in z učinkovitim vodenjem teh tehnologij v skladu s okoljevarstvenimi foto: Boštjan Čadej dr. Darko Drev Nekateri največji onesnaževalci okolja v Sloveniji so pridobili certifikate ISO 14001, vendar to ne pomeni, da si že s tem zaslužijo ustrezno zaupanje lokalnega okolja. standardi. Nekateri največji onesnaževalci okolja v Sloveniji so pridobili certifikate ISO 14001, vendar to ne pomeni, da si že s tem zaslužijo ustrezno zaupanje lokalnega okolja. Tudi vseh okoljevarstvenih meril občasno ne zagotavljajo vedno v celoti. To pomeni, da je v vseh teh primerih problem pri certifikacijskih organizacijah, ki so očitno pomanjkljivo opravile svoje delo. Certifikat ISO zato pogosto ne daje ustreznega zagotovila, da podjetje resnično ustrezno ravna z okoljem. Pri zraku za okolje (Ecolabel) je nekoliko drugače. Znak za okolje Evropske unije (Ecolabel flower oziroma okoljska marjetica) je instrument za zagotavljanja varstva okolja, je prostovoljen in osnovan na tržni osnovi. Znak odlikuje proizvode oziroma storitve, ki zadovoljujejo visoke okoljske standarde ter visoka merila

63 glede uporabnosti. Okoljska marjetica pomeni za njenega pridobitelja dodano vrednost in konkurenčno prednost na trgu blaga in storitev. Takšnega znaka podjetje ne more pridobiti za proizvode, ki nastajajo v obratih, ki prekomerno onesnažujejo okolje. Prav tako takšen znak ne morejo dobiti proizvodi, ki so zaradi okoljskih ali zdravstvenih vidikov problematični za okolje, zdravje ljudi in živali. Okoljsko marjetico lahko pridobijo naslednje skupine proizvodov: osebna nega, čistila, oblačila in obutev, barve in laki, elektronska oprema, talne obloge, pohištvo, vrtnarije, izdelki za dom, maziva, papir in počitniške nastanitve. V Sloveniji se okoljska marjetica šele uveljavlja. Ta znak so pridobili proizvodi in storitve le okoljsko najbolj ozaveščenih podjetij. Kupci proizvodov in storitev v Sloveniji večinoma še ne prepoznajo prednosti takšnih proizvodov in storitev. Slovenska praksa je pokazala, da je okoljevarstvena birokracija pogosto premalo usposobljena in preslabo organizirana za učinkovito reševanje okoljevarstvene problematike. Po mojem mnenju je njihova šibka točka predvsem pri poznavanju inženirskih vsebin, kamor spadajo tudi smernice BAT (BREF). Najbrž podjetja zamujajo tudi pri uvedbi nekaterih novih standardov. To je deloma razumljivo. Standardov je vse več. Na primer, ISO za sisteme vodenja varnosti in zdravja pri delu je bil objavljen marca 2018 in ga podjetja šele spoznavajo. Cilj ISO je zmanjšanje poklicnih poškodb in bolezni. Mnenja sem, da se pri okoljsko problematičnih objektih ne more zagotavljati ustreznih delovnih razmer zaposlenih, če se ne skrbi istočasno za doseganje okoljevarstvenih standardov. Ta standard se pri nas šele uveljavlja. Po mojem mnenju se v podjetjih pogosto zanemarja problematika zdravja in varstva pri delu. Če se vrneva k najboljšim tehnologijam. Kateri zakoni, ki so povezani z načrtovanjem, izgradnjo in obratovanjem okoljskih objektov, so potrebni dopolnitev? Kakšno vlogo imajo pri tem odgovorni okoljski državni organi? Poznajo dovolj smernice in zahteve BAT (BREF)? Novi gradbeni zakon se je začel uporabljati 1. junija Nadomešča stari Zakon o graditvi objektov (ZGO-1). Prinaša novosti pri pogojih za graditev objektov. Odpravile naj bi se dosedanje težave in pospešili postopki v zvezi z gradnjo. Pri načrtovanju, izgradnji in obratovanju objektov je potrebno upoštevati ustrezne okoljevarstvene predpise. Pri tem je najpomembnejši predpis Zakon o varstvu okolja, ki se sedaj prenavlja. V primeru okoljevarstvenih problemov se lahko v sporih sprte strani direktno sklicujejo na ustrezne predpise EU, direktive, uredbe. Slovenska praksa je pokazala, da je okoljevarstvena birokracija pogosto premalo usposobljena in preslabo organizirana za učinkovito reševanje okoljevarstvene problematike. Po mojem mnenju je njihova šibka točka predvsem pri poznavanju inženirskih vsebin, kamor spadajo tudi smernice BAT (BREF). Slovenija, ki želi deklarativno ostati okolju prijazna dežela, bi morala po mojem mnenju zahtevati uporabo tehnologij BAT za celotno industrijo ne glede na to, ali gre za IPPC zavezance ali ne. Kaj pa investitorji? Kakšna je odgovornost investitorjev pri gradnji industrijskih in drugih objektov, ki so zavezani uporabi BAT tehnologij? Koliko je v presojo dokumentacije vključena stroka, zlasti inženirska? Po mojem mnenju do sedaj ni bila ustrezno definirana odgovornost investitorjev pri gradnji industrijskih in drugih objektov, ki so zavezani uporabi tehnologij BAT. Novi Gradbeni zakon prinaša določene spremembe. Upam, da bo precejšne spremembe na bolje prinesel tudi novi Zakon o varstvu okolja. Obstoječi predpisi niso bili tako slabi, le njihovo izvajanje je bilo slabo. V nekaterih okoljsko odmevnih primerih so šele sodišča ugotovila, da določeni onesnaževalci niso izpolnjevali okoljevarstvenih kriterijev in jim je morala zato okoljevarstvena birokracija na podlagi sodb sodišč odvzeti okoljevarstvena dovoljenja. To se ne bi dogajalo, če bi pri presoji dokumentacije sodelovale ustrezne inženirske stroke, ki bi za svoje odločitve prevzele tudi ustrezno odgovornost. Za katere panoge so dokumenti BAT najzahtevnejši in kdo odloča o ustreznosti najboljših tehnologij, na osnovi katerih meril? Po mojem mnenju ni možno razdeliti dokumentov BAT (BREF) po panogah med manj in bolj zahtevne. Povprečna smernica BAT (BREF) za določeno panogo ima približno 500 strani. Pri načrtovanju in obratovanju objektov je potrebo upoštevati predvsem zaključke smernic BAT.»Zaključki o BAT«so dokument, ki vsebuje dele referenčnega dokumenta BAT. Vsebuje zaključke o najboljših razpoložljivih tehnologijah, njihov opis, informacije za oceno njihove ustreznosti, ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, z njimi povezano spremljanje, povezane vrednosti porabe in po potrebi ustrezne ukrepe za sanacijo lokacije. Državam ni vseeno, kakšni so dokumenti o tehnologijah BAT. Katera država v Evropi je pri pripravi smernic BAT najvplivnejša in koliko je dejavna Slovenija? Kdo iz Slovenije sodeluje pri izmenjavi informacij? Pri pripravi smernic BAT je v Evropi najvplivnejša Nemčija. V Nemčiji je več kot stoletna tradicija organiziranosti inženirskih strok. Ta inženirska združenja že zelo dolgo izdajajo ustrezne inženirske smernice na področju varovanja okolja. Smernice BAT (BREF) so v veliki meri zasnovane prav na osnovi nemških ATV in VDI smernic. Razlika med njimi je predvsem v tem, da so nemške smernice veliko bolj podrobne in so zato direktno uporabne pri načrtovanju objektov. VDI pomeni združenje nemških inženirjev (Verein Deutscher Ingenieure). ATV je nemško združenje za gospodarjenje z vodo, odpadno vodo in odpadki (Deutsche Vereinigung für Wasserwirtschaft, Abwasser und Abfall). Slovenija sodeluje v ustrezni komisiji EU pri pripravi smernic BAT (BREF), vsaj takšno nalogo ima na podlagi IPPC direktive. V praksi pa tega sodelovanja ni čutiti, ker ni usklajevanja stališč med predstavnikom Slovenije v komisiji in predstavniki inženirskih in drugih strok, univerzami in razvojno raziskovalnimi institucijami. Pri tem bi morala dobiti ustrezno vlogo vsaj Inženirska zbornica Slovenije, ki ima odločilno vlogo pri načrtovanju in izgradnji objektov. Smernice BAT so zdaj najbolj usmerjene k velikim onesnaževalcem, zavezancem IPPC. Kaj pa manjši, katere bi morali bolj zajeti? Smernice BAT (BREF) so primarno namenjene velikim industrijskim onesnaževalcem, ki so IPPC zavezanci. Takšne so osnovne zahteve IPPC direktive. Vendar pa se je logika po uporabi okoljsko najboljših tehnologij razširila tudi na druga področja, kot so bela tehnika, avtomobili, letala, ladje, stanovanjske stavbe in podobno. Za ostala neindustrijska področja veljajo druge direktive EU in na nekaterih področjih tudi mednarodne konvencije. Več na okolje 129/130 63

64 129/ okolje Zaščita lesa Premaze na osnovi topil zamenjujejo okolju prijaznejši premazi na vodni osnovi Zaščita lesa Les je kot material v zadnjem času povsod nadvse popularen, pa tudi v Sloveniji naj bi lesnopredelovalna industrija in gradbeništvo zadihala s pospeški. Vendar se, kot pojasnjuje Rok Jeršan, direktor Belinke Belles, v njihovem poslovanju ta trend zaenkrat še ne pozna. Kljub temu pa v prihodnosti pričakujejo povečano zanimanje za uporabo lesa. Z njihovimi visokokakovostnimi premazi za zaščito lesa ciljalo predvsem na končnega potrošnika in mu ponujajo sistemske rešitve. Svojo ponudbo nadgrajujejo s sodobnimi premazi na vodni osnovi. Pričakujejo, da bodo le-ti v prihodnosti nadomestili tradicionalne premaze na osnovi topil. S prepoznavno blagovno znamko, v Belinki Belles praznujejo 70. obletnico delovanja, z novimi proizvodi pa načrtujejo izvoz na nove trge. Kot del Skupine Helios od lani spadajo pod okrilje japonske družbe Kansai Paint, kar jim omogoča izmenjavo znanj in identificiranje novih tržnih ciljev, pravi Rok Jeršan, ki je kot študent v podjetju začel delati že leta Les je v zadnjem času med tistimi plemenitimi materiali, ki se ga postavlja v prednjo vrsto korakov na poti v brezogljično družbo, pa tudi za drugačno kakovost človekovega življenja, saj praviloma potrošniki pravimo, da je les topel material. Zato ga med drugim favorizira tudi gradbeništvo. Ali takšen trend, ki je globalen, vpliva na rast vašega poslovanja in koliko se to pozna v realizaciji in v obsegu proizvodnje? Prodaja Belinke Belles je bila v zadnjih dveh letih dokaj stabilna in na enaki ravni, tako da ne moremo reči, da je trend popularizacije lesa v zadnjem času močno vplival na obseg naše proizvodnje. Za to obstaja več razlogov. Belinka v osnovi proizvaja visoko kakovostne zaščitne premaze za les za segment široke potrošnje. To pomeni, da naše izdelke v največji meri kupujejo končni kupci. Poleg tega je les drag material, ki ga danes marsikje zamenjujejo z drugimi cenejšimi materiali ter z lesom slabše kvalitete. Obenem se tudi vse manj ljudi odloča za barvanje doma. Posel raje dajo obrtnikom, ki se oskrbujejo po drugih kanalih. Kljub temu naš moto ostaja razvoj in proizvodnja visokokakovostnih premazov, ki so primerni za končne kupce in profesionalno uporabo. Ali se vam v zadnjih letih popularizacija lesa pozna vsaj pri odpiranju novih trgov, v izvozu, saj ste eden vodilnih evropskih proizvajalcev sredstev za zaščito lesa? V preteklih nekaj letih se je zelo poznal trend upadanja uporabe lesa. Kot ste že izpostavili, se to v zadnjem času s popularizacijo lesa izboljšuje, zato v prihodnosti pričakujemo tudi povečanje zanimanja za uporabo lesa. S katerimi konkurenčnimi prednostmi vaših izdelkov prepričate domačega in s katerimi tujega potrošnika? Najbrž lahko na prvo mesto postavim tradicijo, ki jo cenijo naši kupci doma in po svetu. Belinka je že od nekdaj poznana po svojih kvalitetnih in zanesljivih izdelkih, zato redno sledimo trendom na področju zaščite lesa. Razvijamo vedno nove in izboljšane izdelke. Nove priložnosti daje povezava v japonski skupini Kansai Paint? Sodelovanje med Belinko in skupino Kansai Paint v veliki meri temelji na sinergijah in obširni izmenjavi znanja. Belinki se je z novim lastnikom razširila tudi možnost prodaje drugje po svetu. Trenutno smo v fazi identificiranja trgov, ki bi bila za nas najprimernejša. Sodelovanje med Belinko in skupino Kansai Paint v veliki meri temelji na sinergijah in obširni izmenjavi znanja. foto: arhiv podjetja Rok Jeršan Hkrati ko se povečuje zanimanje za les, pa drevesa vse bolj ogrožajo ekstremni vremenski pojavi, lubadar, okoljski pritisk na gozdove je večji, uporaba lesa potrebuje kakovostno zaščito itd. Kako reagirate z izdelki na te procese in ali to pomeni, da morate uporabiti, kot kemična industrija, intenzivnejše komponente za preventivo in sanacijo? Pri tem mislim tudi na vaše biocide in insekticide. Belinka ne proizvaja zaščitnih sredstev, ki se uporabljajo v gozdu na sveže posekanem lesu. Belinkine impregnacije, ki vsebujejo biocidne učinkovine, se uporabljajo za lesne elemente, ki se nahajajo zunaj ali v vlažnih prostorih in preprečujejo naselitev škodljivcev v lesu. Naši izdelki z biocidi so namenjeni preventivni zaščiti lesnih elementov ter tudi zdravljenju lesa v primeru, da so ga škodljivci že napadli. Pri proizvodnji visokokakovostnih premazov dosledno upoštevamo zakonodajo, kar dokazujemo tudi s pridobitvijo različnih certifikatov. Med drugim tudi za sisteme kakovosti. Poleg tega pri načrtovanju novih izdelkov v prvi fazi

65 vedno preverimo njihov vpliv na okolje. Okolju prijazni izdelki in sožitje z naravo namreč že od nekdaj predstavljata glavni vodili podjetja. Zdaj ponudbo nadgrajujemo s sodobni premazi na vodni osnovi in s tem sledimo najnovejšim trendom in zahtevam v premazni industriji. V premazih na vodni osnovi voda zamenjuje večji del organskih topil, ki so praviloma pridobljeni iz nafte. Ko potrošnik kupuje vaše proizvode, po katerih merilih se naj odloča zanje? Kateri škodljivci so najbolj agresivni in kaj mora upoštevati, če gre za zunanjo zaščito lesa? Dejstvo je, da samo z enim premazom in enim nanosom ne moremo doseči kvalitetne zaščite lesa. Les moramo najprej impregnirati s premazom, ki vsebuje aktivne biocidne snovi. Te prodrejo globoko v les in ga zaščitijo pred škodljivci. Nato površino premažemo s površinskim premazom, ki prepreči izpiranje in direkten stik z biocidnimi snovmi. S površinskim premazom les zaščitimo tudi pred vremenskimi vplivi ter poudarimo njegovo lepoto. Običajno govorimo o sistemski zaščiti, ki jo sestavljata impregnacija in premaz. Imamo dva sistema, na vodni osnovi in na osnovi topil. Najbolje je v obeh primerih izbrati istovrstni premaz. Pomembno je vedeti, da se lahko izdelki različnih proizvajalcev za enak namen med seboj močno razlikujejo. Kombiniranje impregnacije enega proizvajalca s površinskim premazom drugega lahko povzroči težave zaradi nekompatibilnosti. Pred nanosom premazov je potrebno poskrbeti za ustrezno pripravo lesa. Les mora biti suh, čist in pobrušen. Brez razvoja in raziskav, brez proizvodov z lastnim znanjem in z lastno blagovno znamko ne bi mogli kreirati trendov na trgu. Kako inovirate proizvodnjo, s katerimi novimi proizvodi zagotavljate vse boljšo zaščito in plemenitenje lesa? V preteklosti smo orali ledino in razvili prepoznavno blagovno znamko. Zdaj ponudbo nadgrajujemo s sodobnimi premazi na vodni osnovi in s tem sledimo najnovejšim trendom in zahtevam v premazni industriji. V premazih na vodni osnovi voda zamenjuje večji del organskih topil, ki so praviloma pridobljeni iz nafte. Pričakujemo, da bodo premazi na vodni osnovi sčasoma nadomestili tradicionalne premaze na osnovi topil. Izhodišče pri razvoju novih izdelkov pa so seveda kvalitetni proizvodi, primerni za premazovanje, ki ga obvlada tudi končni kupec. Že v fazi razvoja smo pozorni na sestavine, tako da kronično nevarne snovi izločimo že na začetku. Kljub temu odsluženi leseni predmeti, ki so bili premazani, predstavljajo odpadke, ki jih je potrebno odstraniti skladno z zahtevami zakonodaje. Kot kemično podjetje z razvito okoljsko odgovornostjo morate posebej pozorno izbirati surovine za vaše izdelke. Kako načrtujete razvoj novih izdelkov, se les z vašimi premazi lahko uporabi kot lesna biomasa ali kako drugače? Naši premazi služijo za zaščito gotovih izdelkov. Že v fazi razvoja smo pozorni na sestavine, tako da kronično nevarne snovi izločimo že na začetku. Kljub temu odsluženi leseni predmeti, ki so bili premazani, predstavljajo odpadke, ki jih je potrebno odstraniti skladno z zahtevami zakonodaje. Les je med drugim tudi surovina za različne kemične snovi, ki se jih sedaj pridobiva iz fosilnih goriv. Ali je lahko tudi surovina za premaze, lazure, olje za les in podobno? Določene materiale pridobivajo tudi iz lesa, na primer olja in tanine, vendar za druge namene in ne za zaščito lesa. S tem se pri nas ne ukvarjamo. Koliko ste pri embalaži za proizvode upoštevali zahteve po reciklabilnosti, zlasti ekodizajn, in ali ste lahko sledili dematerializaciji embalaže? Uveljavljate načelo življenjskega ciklusa izdelka? Belinka uporablja kovinsko embalažo, ki je primerna za reciklažo in omogoča nadaljnjo predelavo. Poleg tega že med proizvodnim procesom zelo natančno ločujemo materiale ne samo po klasifikacijskih številkah, temveč tudi po načinu predelave. V široki potrošnji, ki je namenjena končnim kupcem, je včasih sicer težko zagotoviti pravilen življenjski cikel izdelka. Zaradi tega imamo svetovalni telefon, na spletu pa informacije o odlaganju embalaže in ostankov premazov. Pričakujemo, da kupci embalažo pred odlaganjem izpraznijo oziroma porabijo vsebino. Že med proizvodnim procesom zelo natančno ločujemo materiale ne samo po klasifikacijskih številkah, temveč tudi po načinu predelave. Zakaj ste se odločili za obnovo klopi v parkih Zvezda in Tivoli in kako ste se vključili v program svetovnega dne čebel? Z obnovo klopi poudarjamo toplino lesa. Za počitek se je še vedno najbolj prijetno usesti na leseno klop, ki je lepega videza in prijetna na otip. S Čebelarsko zvezo Slovenije smo sodelovali že v preteklosti, letos pa smo ponovno vzpostavili dolgoročno sodelovanje. Vsako leto bomo sodelovali pri obnovi čebelnjakov iz registra starih čebelnjakov Slovenije. Na ta način bomo prispevali k ohranjanju slovenske kulturne dediščine. Našim čebelam prijazni premazi na vodni osnovi so še posebej primerni za zaščito panjev in panjskih končnic. Kaj želi postati vaše podjetje v prihodnjem desetletju? Načrtujemo prodor na nekaj novih trgov. S širino prodajnega asortimenta lahko ponudimo različne rešitve, ki podaljšajo življenje lesenim izdelkom. Uporabniki v Evropi imajo različne želje. Nekateri prisegajo na transparentne premaze na osnovi topil, drugi na pokrivne barve, tretji na barve brez topil, ki vsebujejo vodo, in nekateri na zaščito z olji. Vsakemu lahko ponudimo kvalitetne izdelke s široko paleto priporočil in navodil. Promocija okolje 129/130 65

66 129/ okolje Hrup gospodinjskih aparatov Neslišni ne bodo, potrošnik naj bo pozoren na energetsko nalepko Hrup gospodinjskih aparatov Hrup gospodinjskih aparatov je v stanovanju kot družinski član, a ni preveč zaželen. Dr. Nikola Holeček, ki je v Gorenju ustanovil Laboratorij za akustiko, vodi pa raziskovalno enoto in med drugim predava na Visoki šoli za varstvo okolja v Velenju, pri razvrščanju aparatov po zvočni motnji na prvo mesto postavlja pralni stroj. Gospodinje to vedo najbolje. Kaj bodo v prihodnosti zmogle protihrupne tehnologije, je odvisno od konstruktorjev, saj je, meni dr. Holeček,»kontrola hrupa eno izmed najbolj fascinantnih, rentabilnih in kompleksnih področij inženiringa strojev in naprav«. Toda, pozor. Ni vse v hrupu, marsikateri odgovor daje psihoakustika. Dr. Nikola Holeček je nedavno izdal strokovno knjigo Hrup in protihrupne tehnologije pri aparatih v domačem okolju. Če primerjate hrup pralnega stroja, hladilno- -zamrzovalnega aparata in sušilnega stroja, kaj kažejo meritve glede zniževanja glasnosti? Kateri aparat je najmanj hrupen oziroma pri katerem je najtežje doseči manjšo zvočno jakost? Katere komponente v gospodinjskem aparatu so najbolj hrupne? Najmanj hrupen je hladilno zamrzovalni aparat, kar tudi pričakujemo glede na dejstvo, da se večinoma nahaja v središču naših bivalnih prostorov. Poleg izredno zahtevnih funkcionalnih značilnosti pri konstruiranju hladilno-zamrzovalnih aparatih je nujno zagotoviti nizko porabo energije in tihost aparata. Za nekatere najzahtevnejše trge je bilo na primer potrebno razviti vgradne multifunkcionalne hladilno- -zamrzovalne aparate z višino 2 m in maso več kakor 230 kg. Kompleksnost aparata rezultira multizvočnost vira. Veliko število aktivnih komponent povzroča hrup. To so centrifugalni ventilator (pihalo) v hladilniškem prostoru, aksialni propelerni ventilator v zamrzovalnem prostoru, aksialni ventilator v kompresorskem prostoru, dva kompresorja in druge. Na drugem mestu glede tihosti je sušilni stroj in najbolj glasen je seveda pralni stroj. Najbolj hrupne so aktivne komponente, to so sestavni deli aparatov, ki povzročajo hrup. Veste, na kaj mislim. To so ELEKTROMOTORJI, KOMPRESORJI; ČRPALKE, VENTILATORJI... Prva prioriteta pri nadzoru hrupa je identifikacija vira. Da bi nadzorovali hrup iz stroja s številnimi različnimi tipi virov, je potrebno analizirati vsak vir hrupa, pot prenosa in površino širjenja posebej, da lahko ocenimo relativno pomembnost. Kako lahko utišate komponente? foto: Ivo Hans Avberšek dr. Nikola Holeček Ekonomsko učinkovito strategijo za zniževanje hrupa je mogoče razviti samo, če je na voljo določena količina podatkov o glavnih notranjih virih hrupa in glavnih poteh prenosa za te vire ter o glavnih delih aparata, ki sevajo zvok. V praksi poznamo tri različne metode za nadzor zvočne emisije. Dušenje neposredno pri aktivnem primarnem viru zvoka v napravi. Dušenje na poti širjenja z dodajanjem različnih akustično - disipativnih materialov je sekundarni način, ker zahteva dodatno porabo energije. Tretji, zelo napredni način, je aktivni nadzor hrupa (ANH). Konstrukcijska rešitev je vedno sestavljena iz izbire fizičnega operativnega načina in izbire funkcionalnega sistema. Velika

67 verjetnost je, da bi način delovanja z najnižjo hitrostjo in pospeškom predstavljal najboljšo akustično rešitev. Stalen tok plinov in tekočin je tišji od nestalnega. Za dani operativni način je hrup aparata mogoče zmanjšati s pravilno konstrukcijo. Material, oblika, položaj, število elementov, dimenzije, zgradba in vrsta povezav imajo lahko velik vpliv na zvočno emisijo. Če se uporabijo na pravilen način, lahko takšne spremembe zmanjšajo vibracije in širjenje zvoka. Kateri gospodinjski aparati na evropskem trgu so najmanj hrupni in kaj najbolj pripomore k manjši slišnosti naprav in strojev v konstruiranju izdelkov? V zadnjih letih so emisije hrupa postale pomemben parameter pri prednostnem izboru nekega aparata pred drugim. Ni neobičajno, da proizvajalci izjemno tihih aparatov oglašajo nizko emisijo hrupa v njihovih reklamah, kjer uporabljajo izraze kot»zelo tiho delovanje«. Gospodinjski aparati premijskega razreda so najmanj hrupni. Pri konstrukciji takšnih aparatov v najvišjem cenovnem razredu je v dušenje zvoka a priori vloženo največ dela in sredstev. Merilni rezultati hrupnosti gospodinjskih naprav se po veljavnih standardih vrednotijo in v poenostavljeni obliki na energijski nalepki predstavijo kupcem na vsaki novi napravi. Ta podatek je pomoč potrošniku pri nakupu. Prva prioriteta pri nadzoru hrupa je identifikacija vira. Da bi nadzorovali hrup iz stroja s številnimi različnimi tipi virov, je potrebno analizirati vsak vir hrupa, pot prenosa in površino širjenja posebej, da lahko ocenimo relativno pomembnost. Na primer, če pojasnim, kako je s plini: V plinih nastaja hrup zaradi turbulence, pulziranja in udarcev. Konstrukcijski ukrepi za zmanjševanje turbulence v plinih so znižanje delovnega tlaka, zmanjšanje pretoka na minimum, zmanjšanje obodne hitrosti rotorja na minimum, izogibanje oviram v pretoku, izboljšanje geometrije toka itn. Konstrukcijski ukrepi za zmanjševanje udarcev in pulziranja v plinih, na primer batni stroji, pa so znižanje hitrosti, spremembe tlaka in izogibanje ovir v bližini ventilatorja in drugi. Pri vsakem viru so rešitve drugačne, specifične. Osnovni model nastajanja hrupa v strojih Že priprava nove slovenske uredbe o hrupu je sprožila več polemičnih razmišljanj o spreminjanju mejnih vrednosti kazalcev hrupa v okolju. Kateri hrup je bolj pod nadzorom in se ga da bolj obvladovati pri gospodinjskih strojih, v industrijskem okolju pri delovnih strojih ali na delovnem mestu ali pa hrup v prometu? Zniževanje same zvočne moči ni dovolj, ampak moramo pozornost usmeriti tudi k barvi samega zvoka. Pri tem nam pomagajo psihoakustični parametri, ki poskušajo človeško subjektivno interpretacijo zvoka popisati s kvalitativnimi parametri. Hrup je prisoten tudi v naših domovih kot posledica rabe najrazličnejših naprav v gospodinjstvu. Proizvajalci teh naprav se seveda trudijo, da bi bili njihovi proizvodi manj hrupni in tako manj moteči v vsakdanjem življenju. Po mojem prepričanju je najbolj nadziran hrup prav pri gospodinjskih strojih. V skoraj vseh električnih aparatih, kot so sesalnik, sušilec za lase, televizor, pomivalni stroj ali toplotna črpalka je potrebno nekaj pozornosti nameniti zmanjševanju hrupa že v konstrukcijski fazi. Stroga politika Evropske skupnosti na področju učinkovite rabe energije in emisije hrupa zahteva pri gospodinjskih aparatih obvezno označevanje z energijsko nalepko. Od leta 1996 je v veljavi smernica evropskega združenja 92/75/EWG, ki predpisuje deklariranje emisijske ravni hrupa in informiranje potrošnikov z ustrezno nalepko. Vsebuje podatek o ravni zvočne emisije. Kupec namreč dandanes pričakuje od vseh aparatov, ki jih ima v bivalnem prostoru, čim manjšo hrupnost. Povsem razumljivo je, da enotne nalepke proizvajalce spodbujajo k proizvodnji energijsko čim bolj učinkovitih naprav in z manjšo emisijo hrupa. Kje lahko merite hrup, kaj je gluha komora, ki ste jo v Gorenju vi konstruirali in namestili za meritve in kaj pomeni vaš laboratorij za akustiko? Množice novih proizvodov in stalne izboljšave imajo za posledico, da se hrup gospodinjskih aparatov, naprav nenehno spremlja. Merilni rezultati pomagajo pri načrtovanju izdelka, mislim na obliko izdelka, na zahtevo po dodatnem dušenju in podobno. Merilni rezultati hrupnosti gospodinjskih naprav se po veljavnih standardih vrednotijo in v poenostavljeni obliki na energijski nalepki predstavijo kupcem na vsaki novi napravi. Ta podatek je pomoč potrošniku pri nakupu. Za pravilno izvedbo meritev hrupa je pomembno, da jih izmerimo pravilno in skladno s standardi. Osnovni pogoj za izvedbo meritev je od zunanjega hrupa izolirano merilno okolje. V Gorenju sem za namen meritev projektiral pol gluho komoro (»Semi-anechoic acoustic chamber«). V komori se izvajajo meritve hrupa gospodinjskih in drugih aparatov in njihovih sestavnih delov lastne proizvodnje. Lahko bi se izvedle tudi meritve mikrofonov, zvočnikov ter druge meritve, audiološke, fonetične in biološke. Rezultati meritev, ki so jih izvedli v laboratoriju, so pokazali, da komora izpolnjuje zahteve za meritve nad spodnjo mejno frekvenco 100Hz. Na kaj mora biti potrošnik posebej pozoren pri nakupu gospodinjskih aparatov, ko gre za hrup? Na nalepko ali še na kaj drugega? Energetske nalepke poleg podatkov o izdelku, porabi energije in energetske učinkovitosti zahtevajo tudi podatke o hrupu. Ali so prispevale k tišjim aparatom? Energijska nalepka predvideva sedem energijskih razredov, od A do G, v barvah od temno zelene, visoka energijska učinkovitost, do rdeče, nizka energijska učinkovitost. Predvidena je možnost prikaza treh dodatnih razredov, A+, A++ in A+++. Na energijski nalepki se nahajajo podatki o nivoju hrupu, ter metode za določitev razreda in izračun indeksa energijske učinkovitosti. Kaj človeka najbolj moti pri hrupu? Zvočna moč je dolga leta predstavljala glavni parameter pri postopku izboljšave kvalitete zvoka produkta. V zadnjih letih, ko postajajo kupci na trgu čedalje bolj okoljsko in hrupno ozaveščeni, pa se je izkazalo, da zniževanje same zvočne moči ni dovolj, ampak moramo Več na okolje 129/130 67

68 129/ okolje Ekolog v podjetju in doma Z zniževanjem teže plastenk zmanjšujejo porabo PET materiala, zahtevni do dobaviteljev Urška Košenina Ljubljanske mlekarne so največji grosist z mlekom in mlečnimi izdelki v Sloveniji. Med vsemi mlekarnami v Sloveniji odkupijo Ljubljanske mlekarne največ domačega mleka, pri čemer sodelujejo z več kot slovenskimi kmetijami. Za vsako cisterno mleka lahko s sistemom sledljivosti natančno ugotovijo, na kateri kmetiji je bilo mleko proizvedeno. Simona Papler, strokovna sodelavka za področje kakovosti in okolja, je povedala, da je bila v letu 2017 količina porabljene vode na l predelanega mleka za 11, 1 % nižja in poraba električne energije za 7, 2 % nižja kot leto prej. V kontekstu krožnega gospodarstva je eden izmed izzivov, s katerim se soočajo, dehidrirano blato iz čistilne naprave. Ima visoko energetsko in mineralno vrednost, vendar ima trenutno status odpadka. Pozorni so tudi na prekomerno obremenjevanje okolja s hrupom, saj imajo obrat v Ljubljani. Ekolog v podjetju in doma Alpsko mleko je bil prvi izdelek na slovenskem trgu z oznako»izbrana kakovost Slovenija«. Koliko takšnih izdelkov imate na trgu? Kaj ste morali narediti, da ste pridobili ta certifikat (sestava, okolju prijazna pridelava, kakovost surovine, dobrobit živali, posebno zdravstveno varstvo živali, način krmljenja, dolžina transportnih poti, predelava itd.)? Poleg Alpskega mleka imamo danes na trgu več kot 130 izdelkov, ki nosijo znak Izbrana kakovost. Vstop v nacionalno shemo promocije mleka»izbrana kakovost«je bilo logično nadaljevanje naše siceršnje usmeritve, saj dokupujemo izključno slovensko mleko. Prav tako na strani proizvodnje ali kakovosti ni pomenil nikakršnih sprememb, saj smo že do uvedbe poslovali v skladu z vsemi načeli, ki jih prinaša shema kakovosti, ter dosegali zahtevane kriterije. Katere elemente v programu trajnostnega razvoja in krožnega gospodarstva izpostavlja vaš lastnik in kaj je v vašem planu za okolje v letu 2018? Delovanje našega podjetja je trajnostno naravnano, gospodarno, prijazno do družbe in okolja, zato je del strategije vodenja tudi družbena odgovornost. Zavedamo se, da so zaposleni temelj za rast in razvoj podjetja, zato poleg 25 aktivnosti za lažje usklajevanje dela in družine, ki jih izvajamo iz naslova projekta Družini prijazno podjetje, skrbimo za njihov trajni razvoj. S posluhom za okolje in lokalne skupnosti se odzivamo s sponzorstvi in donacijami projektov na področju športa, izobraževanja, znanosti in kulture, na humanitarnem področju z Alpskim mlekom oskrbujemo varne hiše in materinske domove po vsej Sloveniji. Temelj dobrih odnosov z deležniki podjetja je naše pošteno delovanje na vseh področjih. To smo zapisali v kodeks našega ravnanja. Pa potrošniki? Skrbimo za zadovoljstvo uporabnikov naših izdelkov. Zanje razvijamo okusne izdelke in poskrbimo za kakovostno in varno embalažo, na kateri so jasno zapisane vse zakonsko predpisane informacije. Za komunikacijo je na voljo center za pomoč uporabnikom, na vprašanja pa odgovorimo tudi preko družbenih omrežij. Podatki, ki odražajo stanje sistema ravnanja z okoljem v obratu Ljubljana, so razvidni iz naše Okoljske izjave, ki jo vsako leto objavimo na naši spletni strani. Naše pomembne okoljske vidike obvladujemo preko kazalnikov okoljske foto: Anže Petkovšek Simona Papler uspešnosti. Cilj je stalno zmanjševanje porabe na 1000 l predelanega mleka in izboljšanje v okviru načrtovanih okoljskih investicij. Še posebej smo ponosni na vsakoletno zmanjševanje količine mešanih komunalnih odpadkov, ki jo znižujemo že 10 let. Prav tako je veliko naših izdelkov pakiranih v embalažo tetra pak, ki je razgradljiva in jo je mogoče reciklirati, kar je bolj prijazno do okolja. V krožnem gospodarstvu imamo še izzive pri dehidriranem blatu iz čistilne naprave, ki ima visoko energetsko in mineralno vrednost, vendar ima trenutno status odpadka. Letošnji ključni izvedbeni cilji na področju okolja so optimizacija priprave glikola, procesna posodobitev avtomatizacije v proizvodnji sladoleda in svežih izdelkov, montaža sistema aktivne požarne zaščite, postavitev novega rezervoarja za vodikov peroksid, menjava centrifuge za dehidracijo blata in procesna posodobitev črpanja kemikalij na čistilni napravi. Katere najnovejše trende v oblikovanju in pri materialih upoštevate pri embalaži, ki je v neposrednem stiku z živilom? Pri odločitvi glede izbire embalaže in materialov zanjo upoštevamo želje kupcev, trga in tudi zahteve standardov za varnost in kakovost izdelkov. Zagotavljamo jo z uvedenimi in certificiranimi standardi FSSC 22000, IFS FOOD. Prav tako sodelujemo z našimi dobavitelji embalaže glede razvojnih trendov za embalažo, saj želimo zmanjšati vplive na okolje.

69 Koliko embalaže porabite? Kakšna je struktura embalaže glede na uporabo materialov in ali morda veste, koliko vaše embalaže se lahko reciklira? Kako zmanjšujete porabo PET materiala, kakšen je delež rpet pri vaši embalaži? Količino embalaže za pakiranje izdelkov obvladujemo v okviru kazalnika okoljske uspešnosti. Glavnino materialov, ki jih vgradimo v naše izdelke, predstavlja mleko 93 %, embalaža 4 % in dodatki 3 % (podatki za leto 2017), sicer pa je letno gibanje količin odvisno od proizvodnega portfelja. Zmanjševanje porabe PET materiala izvajamo z zniževanjem teže plastenk, rpet pa trenutno ne uporabljamo. Od dobaviteljev smo glede recikliranja zahtevali okoljsko izjavo o skladnosti embalaže, tako da imamo za naše materiale podatke o primernosti predelave z recikliranjem, za energetsko predelavo oziroma za kompostiranje in biorazgradnjo. Mleko je vaša strateška surovina, kjer se začne skrb za kakovost. Razvili ste celovit sistem Agrooskrbe za dobavitelje. Kaj obsega tak sistem in kakšne rezultate je prinesel? Sodelovanje z našimi dobavitelji mleka ni omejeno le na odkup mleka, ampak z njimi sodelujemo tudi na področju agrooskrbe. Svetujemo jim pri prireji mleka, vzreji telet in telic ter nudimo strokovno pomoč. Z uvedbo sistema agrooskrbe zagotavljamo dolgoročno stabilnost in sledljivost pridelave mleka na lokalnem območju, imamo neposreden stik in izmenjavo informacij z našimi dobavitelji mleka ter spodbujamo in ohranjamo dobro medsebojno sodelovanje, lojalnost in pripadnost z obojestranskimi koristmi. Rezultati so spodbudni in rastejo iz leta v leto. Med vsemi mlekarnami v Sloveniji odkupite največ domačega mleka, pri čemer sodelujete z več kot slovenskimi kmetijami. Za vsako cisterno mleka lahko s sistemom sledljivosti natančno ugotovite, na kateri kmetiji je bilo mleko proizvedeno. Kaj je uvedba takšnega sistema pomenila za vas kot podjetje in kaj pomeni za potrošnika? Ali uporabljate za proizvode le mleko s slovenskih kmetij? Za Ljubljanske mlekarne je bil tako v preteklosti in je tudi danes glavni nabavni trg Slovenija. To pomeni, da imamo z našimi slovenskimi dobavitelji sklenjene dolgoročne pogodbe, kar nam zagotavlja dolgoročno in stabilno preskrbo surovine. Prav tako nam odkup mleka iz Slovenije omogoča nadzor in spremljanje načina proizvodnje mleka na kmetiji. Zato smo kot prvi skupaj z našimi dobavitelji mleka vstopili v shemo Izbrana kakovost. Kaj vam je vpis v register EMAS prinesel na slovenskem trgu in kaj na tujih trgih? Zdaj se pripravljajo spremembe, ki naj bi dale certifikatu EMAS večjo vrednost na trgu. Kako boste k temu pripomogli vi? Vpis v register EMAS je prinesel dodano vrednost našemu podjetju in okoljski zavesti v podjetju. S spremembami smo seznanjeni in podpiramo predloge, da certifikat EMAS pridobi večjo vrednost. Naš prispevek je v okoljskem ozaveščanju naših zaposlenih in ostalih deležnikov podjetja ter predstavljanje naših dobrih okoljskih praks na strokovnih srečanjih. Koliko ste v zadnjih dveh letih zmanjšali porabo vode in energije v podjetju ter kaj kažejo vaši monitoringi o emisijah v zemljo in v zrak? Kako je z zmanjševanjem hrupa, glede na to, da se nahajate v mestu? Podatki glede porabe energentov so razvidni iz naše Okoljske izjave. V letu 2017 je bila količina porabljene vode na l predelanega mleka za 11,1 % nižja in poraba električne energije za 7,2 % nižja kot leto prej. Ljubljanske mlekarne nismo zavezanci za izvajanje monitoringa o emisijah v zemljo in zrak. Imamo pa obveznost izvajanja monitoringa hrupa v času največje zmogljivosti obratovanja naprave. Rezultati meritev dokazujejo, da okolja ne obremenjujemo prekomerno s hrupom. V primeru pritožb glede hrupa vsako pritožbo resno obravnavamo ter nemudoma poiščemo vzroke in izvedemo potrebne ukrepe. Ali poznate program prehoda v zeleno gospodarstvo in kateri cilji se vam zdijo pomembni za vaše podjetje? Z omenjenim programom Ministrstva za okolje in prostor smo seznanjeni. Pomembni cilji za naše podjetje so zagotavljanje konkurenčnosti gospodarstva, izdelki in storitve z dodano vrednostjo, ohranjanje in učinkovito upravljanje z naravnimi viri, zagotavljanje kakovosti bivalnega in delovnega okolja, razvoj lokalnega znanja in storitev. Kako ste danes prišli v službo? Kako pogosto za prevoz uporabljate kolo in javni potniški promet? Ali poznate akcijo Pripelji srečo v službo in ali morda v podjetju analizirate potovalne navade zaposlenih? V službo v Ljubljano se vozim z avtom, prihajam namreč iz Gorenjske, javni potniški promet pa uporabim za zasebne in poslovne opravke v mestu. Z akcijo Pripelji srečo v službo sem tudi seznanjena. Potovalnih navad zaposlenih ne spremljamo, se pa kar nekaj sodelavcev iz bližnje okolice na delo vozi s kolesi, tako da bi bila akcija lahko aktualna tudi za naše podjetje. Kako ravnate s plastičnimi vrečkami in s katerimi ukrepi bi morali v Sloveniji zmanjšati uporabo lahkih plastičnih vrečk? Doma uporabljamo nakupovalne vrečke za večkratno uporabo, ki so danes res estetske in vzdržljive za skorajda trajno uporabo. Podpiramo ukrep MOP, da bi v Sloveniji zmanjšali uporabo lahkih vrečk in menimo, da bi bili najbolj učinkoviti ukrepi za zmanjšanje uporaba vrečk iz okolju prijaznih materialov in okoljsko ozaveščanje potrošnikov. Kratko, zanimivo Kakovost kopalnih voda v Sloveniji je v veliki meri odlična Evropska okoljska agencija je konec maja objavila mednarodno analizo kakovosti kopalnih voda v državah Evropske skupnosti ter v Albaniji in Švici. Rezultati so pokazali, da se kakovost kopalnih voda v Evropi izboljšuje in da vse več kopališč dosega najboljše ocene. V Sloveniji so vse kopalne vode na morju prejele oceno odlično, kar Slovenijo uvršča na prvo mesto. Sledita ji Malta z 98,9 % odličnih kopalnih voda na morju in Ciper s 97,3 %. Visok delež odličnih voda na morju imajo s 96 % tudi Grki in s 95,8 % Hrvati. Tudi na celinskih vodah vse od leta 2010 v Sloveniji ne beležimo slabih kopalnih voda, dobra polovica je navadno odličnih. To velja za kopalne vode Blejskega in Bohinjskega jezera, Šobčev bajer in kopalne vode na Nadiži ter ponekod na Kolpi in Krki. Kopalne vode na Soči so navadno ocenjene kot dobre kakovosti. Novo vodstvo v družbi Količevo Karton Po odhodu Branka Rožiča, ki je družbo Količevo Karton vodil več kot dve desetletji, je njegovo mesto zasedel Thomas Gschwendtner iz avstrijskega koncerna MayrMelnhof. Koncern je lastnik podjetja Količevo Karton. Novi direktor je med drugim vodil tudi sestrsko papirnico v Avstriji. Tudi lansko poslovno leto je bilo za Količevo Karton uspešno, saj so ustvarili za 160 milijonov evrov prihodkov. Podjetje je znano po doseženi visoki dodani vrednosti in po visokem številu trgov, kamor izvaža. Komunalci na problemski konferenci o kakovosti storitev Letošnja, sicer tradicionalna problemska konferenca komunalnega gospodarstva, bo v Kongresnem centru Olimia v Podčetrtku 20. in 21. septembra. Osrednja tema bo kakovostno izvajanje komunalnih storitev, kakor jih zahteva vse bolj stroga zakonodaja, zlasti okoljska, predvsem pa so kritični uporabniki, ki pričakujejo učinkovito in kakovostno delo komunalcev. Organizator konference, Zbornica komunalnega gospodarstva, meni, da komunalne storitve zaradi posebnosti zahtevajo drugačne pristope pri merjenju oziroma vrednotenju njihove kakovosti. V programskem svetu konference so Milan Lovrič, mag. Janko Širec, Marko Fatur, mag. Marko Cvikl, Antun Gašparac, Drago Dervarič, mag. Gregor Klemenčič, Sebastijan Zupanc in mag. Stanka Cerkvenik. okolje 129/130 69

70 129/ okolje Ujme in zavarovanja Okoljskih in podnebnih tveganj več, zavarovalni trg se prilagaja Ujme in zavarovanja Podjetja in kmetje vse bolj čutijo letošnja podnebna tveganja. Letošnji maj in junij sta bila z neurji in točo novo opozorilo. Kakšne možnosti ponujajo zavarovalnice za njihovo zavarovanje, kakšni so trendi na področju okoljskih zavarovanj, kako se zavarovanja prilagajajo potrebam kmetov in podjetij na področju okoljskih tveganj Kot pravijo pri nekaterih slovenskih zavarovalnicah, ki so odgovorile na naša anketna vprašanja, se zavedajo sprememb, ki se dogajajo v okolju, spremljajo trende in se poskušajo kar se da učinkovito in hitro prilagajati potrebam svojih zavarovancev. Vse več je izrednih okoljskih dogodkov, ki povečujejo število zavarovanj in izplačanih škod na tem področju. Anketna vprašanja: Podjetja se pri poslovanju vse bolj srečujejo z okoljskimi in podnebnimi tveganji. 1. Kakšna priložnost je to za ponudbo vaših zavarovanj ter katera zavarovanja podjetjem omogočate v primeru okoljskih in podnebnih tveganj? Je zanimanje za te produkte? Podjetja se odločajo za uporabo obnovljivih virov energije in uvajajo sisteme za 2. učinkovito rabo energije, kar zajema uporabo novih tehnologij in okoljskih sistemov. Kako spremljate trende na tem področju in kako podjetjem zagotavljate zavarovanje njihovih okoljskih investicij? Podnebne spremembe in ujme najbolj 3. vplivajo na kmetijstvo. Zakaj se kmetje ne zavarujejo bolj proti suši, toči, poplavam in zmrzali in za katera zavarovanja je med kmeti največ zanimanja? Kako je v zavarovanje vključeno ekološko kmetijstvo? Ekološko kmetovanje je namreč podvrženo strogim zahtevam glede uporabe fitofarmacevtskih sredstev pri rastlinah in antibiotikov pri živalih. Koliko zavarovanj in izplačil na področju 4. okoljskih in podnebnih tveganj ste imeli v zadnjih treh letih in katere vrste največ? Kolikšen odstotek zavarovanj in izplačil med vsemi zavarovanji in izplačili predstavljajo tista, ki so vezana na okoljska in podnebna tveganja? Kaj bo v prihodnje v ospredju okoljskih in 5. podnebnih tveganj ter v koliki meri poznate program prehoda v zeleno gospodarstvo, ki je bil medsektorsko sprejet v Sloveniji? foto: Matc Edi Bubnič Edi Bubnič, strokovni direktor premoženjskih zavarovanj pri Adriatic Slovenica d.d. V zavarovalnici Adriatic Slovenica zavarujemo tudi množico tveganj, ki izvirajo 1. iz naravnega okolja in imajo za posledico poškodovanje ali uničenje premoženja. Posledica so škode, ki nastanejo zaradi zastoja proizvodnje. V okviru požarnega zavarovanja našim zavarovancem ponujamo zavarovanja, ki jih ščitijo pred nevarnostjo toče, viharja, poplave, strele, zemeljskega in snežnega plazu, vdora foto:

71 meteorne vode v zgradbo, potresa. Lahko rečemo, da se zavarovanci vse bolj zavedajo negativnih posledic delovanja teh nevarnosti in svoje premoženje ustrezno zavarujejo. Morebiti bolj pogrešamo zavedanje negativnih posledic, ki jih imajo zaradi delovanja teh nevarnosti ob prekinitvi obratovanja. Podjetjem nudimo ustrezne rešitve tudi 2. za zavarovanje okoljskih investicij. V okviru različnih oblik premoženjskih zavarovanj poleg že prej naštetih nevarnosti investicijo zavarujemo tudi pred riziki požara, eksplozije, izginitve, okvare strojev in pred vrsto drugih nevarnosti. V naši zavarovalnici dajemo poudarek tudi zeleni energiji. Tako smo že pred sedmimi leti med prvimi razvili poseben zavarovalni produkt za zavarovanje sončnih elektrarn. Ne pozabimo tudi, da podjetja pri svojem poslovanju ogrožajo oziroma škodljivo učinkujejo na okolje. V okviru posebnega zavarovanja odgovornosti za ekološke škode nudimo zavarovancem kritje za nenadne in nepričakovane dogodke, ki imajo za posledico onesnaženje okolja. V naši zavarovalnici dajemo poudarek tudi zeleni energiji. Tako smo že pred sedmimi leti med prvimi razvili poseben zavarovalni produkt za zavarovanje sončnih elektrarn. Tudi v Adriaticu Slovenici opažamo 4. posledice podnebnih sprememb, ki se kažejo v večji pogostnosti oziroma pojavnosti določenih dogodkov, tudi v njihovi intenziteti. Po velikih vremenskih ujmah v letih 2008 in 2009 smo v lanskem letu ponovno zabeležili kar osem večjih katastrofalnih primerov, ki so se nanašala na rizike iz naravnega okolja. Večino škod smo že izplačali, ocenjujemo, da bo skupno izplačilo lanskih škod, ki se nanašajo na okoljske nevarnosti, na segmentu požarnih zavarovanj preseglo 60 % vseh izplačanih škod. Dejstvo je, da mnogi okoljski strokovnjaki, razne študije in tudi vsi svetovni poza- 5. varovatelji napovedujejo nadaljevanje okoljskih sprememb s povišanjem povprečne temperature in števila ekstremnih vremenskih razmer. V kolikor bomo želeli v zavarovalnicah še naprej ponujati tovrstna kritja, bomo morali še naprej budno spremljati ta dogajanja in pravočasno sprejeti določene ukrepe, da bomo lahko našim zavarovancem izpolnjevali obljube, ki smo jih dali ob sklenitvi zavarovalne pogodbe. Aleš Zupan, direktor kmetijskih zavarovanj pri Zavarovalnici Triglav, d.d. foto: Sami Rahim Aleš Zupan V Zavarovalnici Triglav se zavedamo klimatskih sprememb, prognoz in trendov, 1. ki nam jih napovedujejo klimatologi. Na njih se že nekaj časa pripravljamo, zato tudi znamo odreagirati. To še posebej velja za tipe nevarnosti, ki nastopajo v večjem obsegu, torej za t. i. sistemske nevarnosti, kot so spomladanska pozeba, suša in toplotni udar, kakor tudi za nevarnosti, ki nastopajo bolj lokalno, kot so toča, vihar ali preobilica jesenskih padavin za ozimne posevke. Prizadevamo si, da ponujamo širok nabor kmetijskih zavarovanj za množično zavarovanje, pri čemer se prilagajamo potrebam na trgu z večjim naborom izbire soudeležbe zavarovancev pri škodi. Opažamo, da je v zadnjih letih najbolj v porastu zanimanje za zavarovanje proti spomladanskemu mrazu, vseskozi pa je že zanimanje za zavarovanje proti toči in viharju. V Zavarovalnici Triglav vseskozi spremljamo trg, potrebe zavarovancev in trende. 2. V tej smeri nato tudi razvijamo nove oziroma prilagajamo obstoječe produkte. Izpostavljenost kmetijskih površin proti 3. poplavam v naši državi ni tako izrazita kot pred drugimi nevarnostmi, kot so toča, pozeba, vihar, suša Opažamo, da je v zadnjih letih najbolj v porastu zanimanje za zavarovanje proti spomladanskemu mrazu, vseskozi pa je že zanimanje za zavarovanje proti toči in viharju. Z vidika izpostavljenosti pred naravnimi nesrečami je ekološko kmetijstvo enako izpostavljeno. V Zavarovalnici Triglav se s ponudbo zavarovanj prilagajamo tudi zahtevam ekoloških kmetovalcev. Zavarovanje posevkov in plodov velja za eno najbolj rizičnih zavarovalnih področij, kjer je obvladovanje tveganj dodatno oteženo tudi zaradi geografskih in klimatskih značilnosti Slovenije. Glede na klimatske spremembe in trende za posamezne nevarnosti, kot je denimo spomladanska pozeba pri sadju, bo slovensko kmetijstvo v prihodnje še bolj izpostavljeno in ranljivo pred naravnimi nesrečami, ki so posledica podnebnih sprememb. Slednje vse pogosteje povzročajo škodo v kmetijski pridelavi. Zavarovalni trg je v preteklih letih izplačal bistveno več škod, kot je zbral premij, 4. kar še posebej velja za zavarovanje spomladanske pozebe v sadjarstvu. Z vidika naših zavarovancev je najbolj pomembno, da poslujemo varno in stabilno ter tako zagotovimo ustrezno izravnavo rizika za te nevarnosti in kar se da hitro izplačilo škod. 5. Predvidevamo, da bo izpostavljenost pred okoljskimi in podnebnimi tveganji še v porastu, zaradi česar se bo treba omenjenim spremembam prilagajati predvsem s preventivnimi ukrepi in ustreznimi zavarovanji. S programom prehoda v zeleno gospodarstvo smo seznanjeni, v zavarovalnici pa vedno podpiramo ekonomske spodbude in razvoj inovacij, ki koristijo okolju. Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana Pri zavarovalnici Generali vidimo priložnost v ponudbi zavarovanj odgovornosti 1. podjetij za okoljsko škodo. Zanimanja je bolj malo. Trendi se spremljajo na različne načine, 2. predvsem iz različnih strokovnih in poljudnih medijev. Podjetjem omogočamo zavarovanje okoljskih investicij skozi širok nabor zavarovanj in svetovanje glede potencialnih nevarnosti, povezanih s tovrstnimi projekti. Odgovora na vprašanje, zakaj se kmetje bolj ne zavarujejo proti omenjenim 3. nevarnostim, ni mogoče enoznačno podati. Pridelkov in posevkov pri zavarovalnici Generali ne zavarujemo. V ospredju okoljskih in podnebnih tveganj bo v prihodnje dejstvo, da bodo ta tveganja bolj nepredvidljiva, kumulativna višina škode po dogodku višja, kar se bo odrazilo tudi na višini zavarovalnih premij. 4. Teh podatkov žal ne razkrivamo. V ospredju okoljskih in podnebnih tveganj 5. bo v prihodnje dejstvo, da bodo ta tveganja bolj nepredvidljiva, kumulativna višina škode po dogodku višja, kar se bo odrazilo tudi na višini zavarovalnih premij. Del škode bodo v obliki samopridržaja verjetno morali prevzeti zavarovanci, kar bo privedlo tudi do večje ozaveščenosti in pripravljenosti za preventivne ukrepe. okolje 129/130 71

72 129/130 logistika 72 Logistika in dodana vrednost Prednost daje specializacija logističnih storitev z avtomatizacijo Logistika in dodana vrednost Hkrati, ko Robi Košir, direktor Logističnega centra BTC, govori o širitvi mreže strateških partnerjev, novem programu in načrtovanih investicijah predvsem s področja trgovine in logistike, razmišlja zlasti o tem, kaj lahko kakovosten logist prispeva k dvigu dodane vrednosti naročniku in poslovnemu partnerju. Odgovor daje specializacija logističnih storitev z novimi trendi avtomatizacije, robotizacije in tehnologijo veriženja podatkovnih blokov. Dejavnost širijo, upravljajo že s m 2 skladiščnih zmogljivosti, širijo dejavnost na tuje trge in upravljajo skladišča pri partnerjih. Na domačem kompleksu so si z naložbo uredili enotno centralno skladišče, kar bo optimiziralo notranje procese, poudarja Robi Košir. Že lani ste se povezovali s podjetjem, ki vam bo s tehnološkimi rešitvami omogočil uvajanje tehnologije veriženja podatkovnih blokov. Za kakšen logistični model gre in zakaj je pomemben za vaše podjetje? V kontekstu prizadevanj za tehnološki preboj Logistični center BTC išče priložnosti za povezovanje z različnimi zagonskimi podjetji. Eno takšnih je OriginTrail. Njihove tehnološke storitve, med njimi protokol za dobavne verige, temeljijo na tehnologiji veriženja podatkovnih blokov. Logistični center BTC je s tem podjetjem že v 2017 stopil na pot razvojnega sodelovanja in testiranja rešitev v živem testnem okolju. V sodelovanju nastajajo multipartnerske zgodbe v razvoju in izgradnji logističnih modelov, ki so osnovani na tehnologiji veriženja podatkovnih blokov. Velik potencial podjetja OriginTrail predstavljajo predvsem izkušnje v povezavi s primarno dejavnostjo Logističnega centra BTC. To je logistika izdelkov vsakdanje rabe (FMCG), za katero so značilni kratki izvedbeni roki in strogi časovni okvirji naročnikov. Kaj je odločilno prispevalo k lanskoletni rasti prihodkov v višini 11 %, kako gospodarska rast vpliva na letošnje poslovanje in zakaj načrtujete le 5 % rasti prihodkov? Ogljičnega odtisa sicer ne merimo, izvajamo pa številne projekte in aktivnosti s področja trajnostne mobilnosti. foto: Jože Suhadolnik Robi Košir Na rast prihodkov je v letu 2017 vplivala predvsem širitev obstoječih strateških partnerjev Spar in Petrol, širitev programov avtomobilske industrije s tako imenovano sinhrono dostavo blaga na linijo v Revoz in oskrba avstrijskega trga za Atlantic Group. Letos smo pričeli opravljati logistične storitve za Petrol na Hrvaškem v skladišču v Zagrebu in za Atlantic Trade oskrbo kupcev v Italiji iz skladišča v Sloveniji. Letos smo večji poudarek namenili širitvi na tuje trge, tehnološkim prebojem, konsolidaciji in notranji optimizaciji. Želimo povečati dodano vrednost. Poleg tega je logistika v Sloveniji podcenjena in prav trenutni pozitivni gospodarski trendi dajejo možnost, da tudi logistika pridobi pravo mesto. Poslovanje torej širite s sedanjimi in z novimi partnerstvi. Ali vam skladiščne zmogljivosti to omogočajo? Bo v razvojnem fokusu prednostno zamrznjeno blago ali boste bolj tržili tudi logistične storitve za druge izdelke,

73 ki ne potrebujejo zelo nizkih temperatur za skladiščenje? Lastne skladiščne zmogljivosti so polno zasedene. Zato logistiko opravljamo tudi v dodatno najetih skladiščnih prostorih in skladiščih partnerjev, za katere opravljamo logistiko. BTC logistika sedaj upravlja logistiko na m 2 skladiščnih kapacitet. Vanje je že vključeno tudi m 2 skladiščnih kapacitet za hlajeno in zamrznjeno blago pod posebnimi temperaturnimi režimi. Fokus je na izdelkih (FMCG) tako na ambientalnem kot zamrznjenem režimu. Vendar se odločamo tudi za širitev programov avtomobilske industrije. Moramo se zavedati, da smo v obdobju, ko je potrebno v procese vključevati avtomatizacijo, robotizacijo in umetno inteligenco. Na nedavnem srečanju poslovnih partnerjev v vašem logističnem centru ste med drugim govorili tudi o izgradnji novega intermodalnega logističnega terminala Ljubljana. Kakšen je terminski načrt za izvedbo te naložbe, saj so s sodelovanjem države in Mestne občine Ljubljana pri gradnji infrastrukture odprte možnosti za hitrejšo izvedbo te strateške naložbe? Načrtovane investicije so povezane predvsem s področjem trgovine in logistike. Poleg investicij družbe BTC v razvoj območja so predvidene še investicije domačih in tujih partnerjev. To so IKEA, Mercator, Slovenske železnice. V okviru nadaljevanja strateškega logističnega partnerstva je na skupno 50 ha zemljišč predvidenih dodatnih m 2 logističnih površin. To so projekti, ki bodo pomembno vplivali na rast števila novih delovnih mest, na sočasen razvoj gospodarskih projektov in državne infrastrukture. Poleg tega bodo pospeševali gospodarski razvoj in spodbujali tuje naložbe. Prav zato poteka postopek sprejemanja OPPN, ki se bo po usklajevanju dokončno sprejel predvidoma poleti Kaj pomeni za učinkovitost poslovanja nov povezovalni skladiščni objekt? V BTC Logističnem centru smo investirali v povezovalni objekt 1 mio EUR. S tem smo na tej lokaciji konsolidirali skladišča v enotno centralno skladišče in naredili korak naprej pri optimizaciji posameznih notranjih procesov, uporabi novih tehnologij in krepitvi delovanja s tehnološko napredno mehanizacijo. Pridobili smo tudi dodatne skladiščne površine. Glavni cilj pa je enotna vhodno/izhodna cona, torej 10 novih vhodno/izhodnih ramp ter posledično poenotenje vseh procesov. V BTC Logističnem centru smo investirali v povezovalni objekt 1 mio EUR. S tem smo na tej lokaciji konsolidirali skladišča v enotno centralno skladišče in naredili korak naprej pri optimizaciji posameznih notranjih procesov. Kot specializirani ponudnik logističnih storitev znanim domačim in tujim podjetjem se vse bolj usmerjate v regijo. Zakaj in kam? V Sloveniji predvsem na segmentu (FMCG) že pokrivamo velik tržni delež. Poslovni partnerji, za katere opravljamo logistične storitve v Sloveniji, svojo prodajo širijo tudi v sosednje države in države celotne JV regije. Naši poslovni partnerji so večinoma globalne multinacionalne družbe. Z uspešnim poslovnim logističnim modelom v Sloveniji smo zaradi tega z nekaterimi, kot so Petrol, Atlantic Group, Barilla, logistični model širili tudi v sosednje države. Trenutno logistiko za posamezne poslovne partnerje poleg Slovenije pokrivamo tudi v Italiji, Avstriji in Hrvaški. Logistika lahko podjetjem močno racionalizira poslovanje in zmanjša stroške. Kako kot kakovosten logist lahko najbolj prispevate k dvigu dodane vrednosti vašim naročnikom storitev? S specializacijo logističnih storitev podjetjem lahko ponudiš kvalitetne storitve z dodano vrednostjo, stalen napredek, visok nivo informatizacije in avtomatizacije. Tega si posamezne družbe, katerih osnovni posel ni logistika, ne morejo privoščiti, saj največji del investicij in znanja vlagajo v razvoj proizvodnje, prodajo, marketing To je logično. Moramo pa se zavedati, da smo v obdobju, ko je potrebno v procese vključevati avtomatizacijo, robotizacijo in umetno inteligenco, saj bomo le s tem lahko v logistiki konkurenčni na trgu in bomo lahko poslovnim partnerjem prispevali k dvigu dodane vrednosti. Podnebno ogledalo Slovenije 2018 je izrazito izpostavilo promet kot največjega krivca za visoke emisije toplogrednih plinov. Ogledalo je izziv tudi logistom. Kaj ste storili in kaj lahko storite za manj emisij? Ali morda merite vaš ogljični odtis? Ogljičnega odtisa sicer ne merimo, izvajamo pa številne projekte in aktivnosti s področja trajnostne mobilnosti. Naj jih nekaj navedem. Najprej ureditev enosmernih ulic in novega prometnega režima v BTC Cityju po konceptu prometnega prostora za BTC City Ljubljana za večjo varnost obiskovalcev. Na področju ravnanja s prometom lahko kot dobro prakso navedemo tesno sodelovanje s poslovnim partnerjem prevoznikom podjetjem Kobal Transporti d.o.o., ki namenja okolju veliko skrb. Neprestano posodablja svoja vozila, tako da ustrezajo najvišjim evropskim ekološkim standardom. Poleg tega je prejelo certifikat Recodrive in certifikat sistema kakovosti ISO Na področju prometa so bile izdelane ozaveščevalne table, ki opominjajo prevoznike, da med manipulacijo blaga ugasnejo vozilo in s tem varujejo okolje. Omenim naj tudi nagrado zelena logistika za prizadevanja na področju trajnostnega razvoja. PE Logistični center se zaveda slabosti rasti cestnega tovornega prometa in posledic za okolje, zato že izkoriščamo prednosti zbirnih prevozov. Promocija 129/ logistika

74 129/130 logistika 74 Elektromobilnost in emisije Elektromobilnost je tehnološka novost in priložnost za slovensko industrijo Jože Volfand Elektromobilnost in emisije Dr. Marko Kovač s Centra za energetsko učinkovitost na Institutu Jožef Stefan za prihod v službo ne uporablja javnega prevoza, ker je preveč zamuden. Zato si je kupil električno kolo. Zaveda se prednosti in pomena elektromobilnosti, med drugim sodeluje v projektu Podnebna pot 2050 in je med avtorji Podnebnega ogledala Slovenije, hkrati pa meni, da električnih avtomobilov še vedno ne sprejemamo kot tehnološko novost, temveč bolj kot del skrbi za okolje. Je pa dr. Marko Kovač realen v presoji, koliko lahko elektromobilnost zmanjša emisije toplogrednih plinov. Ne more biti edini ukrep. Prepričan pa je, ker je v Sloveniji že kar nekaj podjetij v špici tehnologij za elektromobilnost, da bi vlaganja v raziskave in razvoj lahko pospešila gospodarski razvoj na tem področju in v zraku bi vdihovali več kisika. Zakaj je Podnebno ogledalo 2018 v središče ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v Sloveniji uvrstilo poleg energetske revščine in daljinskega ogrevanja elektromobilnost? Katere ocene in podatki utemeljujejo to odločitev? V okviru projekta LIFE Podnebna pot 2050, s katerim se ukvarjamo na Centru za energetsko učinkovitost IJS in katerega del je tudi Podnebno ogledalo, ugotavljamo, da je promet eden največjih onesnaževalcev današnjega časa. Po ocenah naj bi za posledicami onesnaženega zraka umrlo kar štirikrat toliko ljudi, kot jih umre v prometnih nesrečah. Hkrati pa je elektromobilnost razvojno zelo aktualna, saj smo priče silovitega razvoja hibridnih in baterijskih sistemov ter celo novih pristopov k izdelavi vozil. Gospodarska rast povečuje emisije. Promet kot največji krivec za emisije bo potemtakem zagotovo še nekaj let rasel in jih povečeval ali njegov vpliv res lahko najmočneje nevtralizira elektromobilnost ali pa bi morali bolj izpostaviti tudi druge ukrepe? Res je, gospodarska rast in povečanje emisij sta zelo povezana podatka. In to je nekako razumljivo. Večja rast gospodarstva spodbudi večje zaposlovanje, to pa večjo potrebo po vožnji v službo. A zgodovinsko gledano so Če bomo le zamenjali avtomobile z motorji z notranjim izgorevanjem za avtomobile na električni pogon, nismo naredili prav dosti, razen da bo morda stanje v koloni nekolikanj bolj zdravo. foto: Aleksander Tišler dr. Marko Kovač prav gospodarske krize povezane s sekanjem takšnih povezav in nekaj indikacij je, da je tako tudi pri nas. A glede na zadnje konkretne podatke je prodor električnih avtomobilov še premajhen, da bi zavrl povečanje onesnaževanja zaradi transporta. Zadnji podatki za gospodarsko rast se gibljejo nekje okoli 5 % in podobno rastejo emisije, električni avtomobili pa trenutno predstavljajo 0,5 % celotnega avtomobilskega fonda. Toda število električnih vozil hitro narašča. Zadnjih nekaj let v Sloveniji podvajamo količino prodanih električnih vozil in verjetno bomo kmalu uspeli»ujeti«emisije. Toda elektromobilnost je lahko eden izmed ukrepov. Seveda elektromobilnost ne more biti edini ukrep. Že sedaj se naša mesta, ki so razmeroma

75 majhna v primerjavi z drugimi evropskimi ali celo svetovnimi metropolami, dušijo v pločevini. Če bomo le zamenjali avtomobile z motorji z notranjim izgorevanjem za avtomobile na električni pogon, nismo naredili prav dosti, razen da bo morda stanje v koloni nekolikanj bolj zdravo. Zato je treba ljudi navdušiti tudi z drugimi oblikami prevoza. Sam osebno sicer ne morem uporabljati javnega prevoza, ker je za moje potrebe obupno zamuden. Toda kupil sem si električno kolo, s katerim pot do službe, ki znaša 15 km, opravim v 40 minutah. Z avtom pa le 15 minut. Pri tem pa mi kolo diktira, da moram ravno toliko vrteti pedala, da do službe pridem prijetno zadihan. A hkrati morajo biti ukrepi uravnoteženi. Kaj pomaga brezplačni javni potniški promet, če je ljudem neprijazen in neuporaben. In kaj pomaga poziranje veljaka s kolesom, če smo ne-avtomobilisti pri ureditvi cestne infrastrukture, ko kamere prenehajo slikati, spet na istem stisnjeni nekam v kot? A vendarle, katere cilje pri električni mobilnosti lahko doseže Slovenija do leta 2030? Nekako do skupno 20 % električnih vozil v floti. Po razmišljanju elektrodistributerjev je to meja, kjer bo vpliv vse te količine na električni sistem postal opaznejši. Torej je dovolj časa, da elektodistrbucijski sistem prilagodimo za izzive, kot je na primer polnjenje električnih vozil v stanovanjskih naseljih, kjer je število parkirišč omejeno, pogosto pa so tudi težave z lastništvom. Če primerjate delež električnih vozil v državah EU in v Sloveniji, kaj povedo številke? Kaj si lahko danes privošči slovenski potrošnik pri zelenih vozilih? S katerimi ukrepi bi morala država spodbuditi elektromobilnost? Številke so precej različne, na Norveškem 40 % električnih avtomobilov, od tega več kot 22 % novih baterijskih avtomobilov, do delčka odstotka v državah Vzhodne Evrope. Primer Norveške je precej zanimiv, saj so tam davki na navadne avtomobile izjemno veliki. S tem, ko država kupce električnih vozil oprosti plačila tega davka, naredi električne avtomobile izjemno privlačne. Pri nas se sicer radi razburjamo zaradi davka, a pri avtomobilih je davek ob nakupu razmeroma majhen. Zato država kupce spodbuja z neposrednimi subvencijami, ki znižujejo razliko do cene običajnih vozil. Slovenski potrošnik je, kar se avtomobilov tiče, po eni strani precej starikav, morda celo skeptičen, zato smo še do pred kratkim prisegali na dizle. Po drugi strani pa radi kupimo kak centimeter avtomobila več, da bodo še sosedje zavidali. Tako električnih avtomobilov ne dojemamo kot tehnološko novost, temveč jih vsiljujemo zaradi skrbi do okolja. Pa niti ne vem, zakaj takšen občutek. Ker če pogledate naokoli, znamo solidno skrbeti za okolje, seveda se da še bolje, toda nismo največji packi tega sveta. Morda je le naveličanost, da nam spet kdo modruje. Kaj v tem trenutku potrebuje Slovenija prednostno: polnilnice za EV, podporo za nakup vozil, spodbude domači proizvodnji vozil, ozaveščanje, večji delež OVE v rabi električne energije, več vlaganj v raziskave in razvoj? Našteli ste precej zanimivih ukrepov. Na področju polnilnic smo zelo solidni, saj jih imamo že skoraj toliko kot bencinskih črpalk. Podatki tudi kažejo, da večina uporabnikov polni svoje električne avtomobile doma, morda še v službi, v polnilnicah pa le, ko gre na daljše poti. Podporo nakupu električnih vozil imamo. In to celo eno najvišjih v Evropi. Podatki tudi kažejo, da imajo države, kjer je več elektrike pridobljene iz obnovljivih virov, tudi večji delež električnih vozil. Prav tako pomemben je javni potniški promet. Vse preveč je starih neudobnih dizlov in to v mestnih središčih. A najpomembnejša so vlaganja v raziskave in razvoj, saj imamo kar nekaj podjetij, ki so že v svetovnem vrhu elektromobilnosti. Uporaba lastnih virov, bodisi materialnih, še raje pa intelektualnih, omogoča kar dvojni dobitek tako za okolje kot za naš gospodarski razvoj. Po mojem osebnem mnenju je skrb za okolje, ki smo jo v Evropi zgrabili z obema rokama, naša konkurenčna prednost v primeri z ostalim delom sveta. Kaj je boljšega kot izpopolniti tehnologijo, da bo skorajda nevidna, vsaj po okoljskem odtisu seveda. Mislim, da se slovenska industrija lahko pohvali, da je malodane v vsakem izdelanem evropskem avtomobilu vsaj delček slovenskega proizvoda. V razpravljanju o zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in blažitvi klimatskih sprememb nekateri zelo poudarjajo priložnost za slovenski razvoj in nova delovna mesta. Kje vidite največje ekonomske in razvojne priložnosti, kaj lahko prispevajo gospodarske družbe? Mislim, da se slovenska industrija lahko pohvali, da je malodane v vsakem izdelanem evropskem avtomobilu vsaj delček slovenskega proizvoda. Z elektrifikacijo vozil bo delež le še rasel, saj že tradicionalno v Sloveniji izdelujemo veliko električnih komponent. Tudi za električna vozila. Če temu dodamo še krepko število dobaviteljev drugih pomembnih sestavnih delov, vidimo, da nam avtomobilska industrija, predvsem pa znanje te vrste, ni tuja. Na žalost pa je pri spremembi koncepta razvoja, mislim na več visokotehnoloških delov, potrebno precej energije in sredstev, celo menedžerskega znanja. Tega pa žal velikokrat zmanjka. Kakšne možnosti torej daje elektromobilnost podjetjem in razvojnim skupinam? Meni osebno je zanimiv koncept manjših štirikolesnikov, ki spadajo v razred l7e in so manjša in preprostejša od klasičnih avtomobilov. Še posebej, ker so z leti postali veliki in kompleksni. Današnji mini avtomobili so velikosti včerajšnjih družinskih vozil. Zaradi modernega SUV izgleda jim ustrezno raste masa, ker pa smo radi hitri, jim raste tudi moč. Se še spomnite časov, ko se je vozilo s 120 starimi konji še štelo za športno? Mikro štirikolesniki so evropski nišni odgovor. To so sub-mikro vozila za 2-3 osebe, ne presegajo mase 450 kg, resda brez baterij, imajo pogon omejen na 15 kw in hitrost praviloma na 90 km/h. Idealno za mesto. In tudi tu bi lahko sodelovala slovenska industrija. Pravzaprav smo vsi»šraufali«rogova kolesa in Tomosove mopede. In še danes poznam veliko ljudi, ki se bavijo z elektrifikacijo vozil. Čeprav ste na predstavitvi Podnebnega ogledala postavili med ukrepe elektromobilnost zlasti z vidika osebnih vozil, vprašujem, ali ni bolj upravičeno, da Slovenija učinkoviteje uredi javni prevoz? Urejanje javnega prevoza je del rešitve. Morda celo pomembnejši. Toda poudariti je treba, da ni edini. Ne glede na vse se bodo nekateri namreč hoteli voziti z avti. Namesto raznih prepovedi je bolj smiselno uvesti pošteno ceno, s katero lahko pokrijemo bolj udoben promet. Ali pa točnejši. Ali pa ga organiziramo drugače. Pred časom sem bral magistrsko nalogo Simona Koblarja. Predlagal je novo ureditev avtobusov v Ljubljani, saj je trenutna zasnova stara skoraj 50 let. Javni promet lahko izboljšamo s spremembami na železnici, da jo naredimo bolj zabavno, privlačno. Spremembe v konceptu javnega prevoza so izjemno težavne in to je verjetno tudi razlog, da so precej redke in se države dušijo v prometu. Takšne spremembe zaradi tisočinene podrobnosti zahtevajo skrben načrt, pa še tu se bo kaj zalomilo. Toda ker so posledice sprememb vidne šele na daljši rok, se jih izogibamo, če se le da. In na srečo ali nesrečo je v današnji družbi lahko v prednosti vedno kakšna druga tema. Katera osebna vozila kupujemo v Sloveniji in v koliki meri kupci pri tem upoštevajo vplive na okolje? Kupujemo precej različna električna vozila. Pri baterijskih prevladujejo manjša mestna vozila, na primer Renault Zoe in BMW i3, pri priključnih hibridih pa je zanimivo relativno več avtomobilov višjih razredov. Primer je BMW X5 40e, ki je med petimi najbolj prodajanimi modeli zadnjega leta. Torej, električna vozila so tudi v Sloveniji pozitiven prispevek k okolju, a so tudi statusno-tehnološki simbol. 129/ logistika

76 129/130 logistika 76 Kibernetski napadi in varnost v prometu Z zagotavljanjem kibernetske varnosti do večje varnosti v prometu Doc. dr. Matjaž Knez, izr. prof. dr. Borut Jereb Kibernetski napadi in varnost Digitalni svet danes ponuja priložnosti brez primere na vseh področjih in še posebej v avtomobilski industriji. Vozila so vedno bolj povezana. Velike količine podatkov se brezžično izmenjujejo med vozili, infrastrukturo, ki jih obkroža, ter ponudniki storitev. Tehnološki razvoj hiti s super hitrostjo in že zelo kmalu v prometu bodo na cestah serijska vozila, ki bodo popolnoma avtomatizirana in avtonomna, sposobna bodo zaznavati svoje okolje in popolnoma samostojno navigirati po Doc. dr. Matjaž Knez, izr. prof. dr. Borut Jereb Univerza v Mariboru, Fakulteta za logistiko mestih. Nedvomno bo ta napredek povečal udobje voznikov, pomagal izboljšati vozila in storitve mobilnosti ter prispevali k doseganju družbenih ciljev, kot so izboljšanje varnosti v cestnem prometu, zmanjšanje porabe goriva in emisij, izboljšanje kakovosti zraka ter boljše upravljanje prometa (ACEA, 2017). Ko govorimo o varnosti zaradi uporabe avtonomnih vozil, so rezultati študij v tujini pokazali, da je za 95 % vseh prometnih nesreč kriv človek. Neprofitna organizacija Eno Center for Transportation pa je v svoji raziskavi pokazala, da bi 10 odstotna udeležba avtonomnih vozil na cestah pomenila manj prometnih nesreč, 90 odstotna udeležba pa 4,2 milijona nesreč manj (Vallet, 2014). Varnost v cestnem prometu je bila vedno v ospredju prednostnih nalog avtomobilske industrije. Velik del naložb v raziskave in razvoj v avtomobilskem sektorju, vrednih več kot 50 milijard EUR letno, gre za inovacije, povezane prav z varnostjo (ACEA, 2017). Promet, ki se je v zadnjih 30 letih enormno povečal, je morda ravno zato na evropskih cestah postal veliko varnejši. Proizvajalci vozil vedno bolj izkoriščajo povezljivost in izmenjavo informacij za nadaljnje izboljšanje varnosti cest in vozil. Kljub temu nove ravni povezljivosti pomenijo nove priložnosti, a hkrati uvajajo tudi popolnoma nova tveganja za varnost vozil. Eno od teh je grožnja neposrednih kibernetskih napadov na avtomobil ali celoten vozni park. To je bilo pred kratkim pokazano tudi v praksi, ko so varnostni strokovnjaki v kontroliranem poskusu vdrli v operacijska sistema avtomobilov Jeep Cherokee in Tesla Model S in dramatično prikazali vse nevarnosti takšnih napadov (Ogrin, 2016). Zato so/bodo potrebni ustrezni mehanizmi za zagotavljanje kibernetske varnosti, kar bo ob njenem neizvajanju in nezagotavljanju pomenilo veliko tveganje za kibernetsko varnost in posledično za ogrožanje varnosti osebnih podatkov uporabnika, izvajalcev ter, kar je najpomembnejše, varnost voznika in potnikov. Zato je za Združenje evropskih proizvajalcev avtomobilov ključnega pomena voditi krizno varnost pri povezanih vozilih (ACEA, 2017). Prav tako tudi Evropska komisija meni, da je treba razviti skupno politiko za varnost, saj med drugim tudi vlagatelji iščejo skupen pristop za notranji trg. Poleg tega bosta z razdrobljenimi varnostnimi rešitvami ogroženi interoperabilnost in varnost končnih uporabnikov (Evropska komisija, 2016). Preprečevanje takšnih tveganj zahteva omejitev števila podatkovnih vmesnikov v vozilu, saj vsak novi zunanji vmesnik poveča število potencialnih tarč in vstopnih točk za hekerje. Zato tudi v ACEA menijo, da bi bilo foto:

77 treba podatke, pridobljene iz vozil, dati v skupno rabo s tretjimi osebami le, če je dostop zagotovljen na varen način. Omogočanje neposrednega dostopa do podatkov o vozilu, na primer, predstavlja resna varnostna tveganja za vozilo in njene potnike. Vmesnike, ki so potrebni za namene povezovanja, je/bo treba zaščititi z zelo visokimi ukrepi za kibernetsko varnost, tako da bo zadoščeno vedno bolj razviti pravni praksi s tega področja. Evropska avtomobilska industrija je tako prevzela vodilno vlogo pri načrtovanju in izdelavi varno povezanih in avtomatiziranih vozil, in sicer na podlagi uveljavljenih varnostnih načel. To je v skladu s svežnjem pravil za kibernetsko varnost, sprejetih septembra 2017 na Evropski komisiji. Sveženj je jasno pokazal, da bi bilo treba spodbujati posebne sektorje, ki se soočajo s posebnimi grožnjami, da bi razvili lasten pristop do kibernetske varnosti in dopolnili splošne strategije za kibernetsko varnost. Seveda bo potrebno sprejeti ustrezno pravno regulativo, ki bo smiselno dopolnjevala obstoječo. tem duhu je ACEA z njenimi 14 družbami, V članicami opredelila niz šestih ključnih načel za kibernetsko varnost v avtomobilski industriji. Te so: 1. vzpostavljanje kibernetske kulture, 2. osvajanje kibernetske varnosti skozi življenjski cikel razvoja vozil, 3. izvajanje varnostnih funkcij skozi faze testiranja vozil, 4. upravljanje in posodabljanje varnostne politike, Kratko, zanimivo 5. zagotavljanje odziva na incidente ter vzpostavljanje stabilnosti delovanja sistema in 6. izboljšanje izmenjave informacij med vsemi akterji v industriji. Vsi proizvajalci, združeni v ACEA, podpirajo ta načela, ki bi izboljšala zaščito med sabo povezanih in avtomatiziranih vozil. Učinkovita obramba pred kibernetskimi napadi zahteva visoko stopnjo sodelovanja med vsemi vpletenimi udeleženci v tej industriji, saj je izmenjava informacij nujna. Zato so evropski avtomobilski proizvajalci zavezani tudi k sodelovanju z javnimi organi in drugimi zainteresiranimi stranmi iz vseh sektorjev industrije. Avtomobilski proizvajalci v cilju doseganja najvišje možne avtomobilske kibernetske varnosti neprestano financirajo raziskave in razvoj, delajo na standardizaciji in uvajajo najsodobnejše varnostne ukrepe za nadaljnje izboljšanje varnosti. Viri: ACEA (2017). Message from the Secretary General - November Dosegljivo na spletni strani: Evropska komisija (2016). Sporočilo komisije evropskemu parlamentu, svetu, evropskemu Ekonomsko-socialnemu odboru in odboru regij. Evropska strategija za kooperativne inteligentne prometne sisteme mejnik na poti h kooperativni, povezani in avtomatizirani mobilnosti. Dosegljivo na spletni strani: rep/1/2016/sl/com f1-sl-main-part-1.pdf. Ogrin, J. (2016) Vzpon spletnega kriminala in kiberterorizma. Svet kapitala. Dosegljivo na: Vallet, M. (2014). Will you be a co-pilot or a passenger? Insurance.com. Dosegljivo na spletni strani: insurance.com/auto-insurance/claims/autonomous-carsself-driving.html. MOBILNA APLIKACIJA 129/ logistika April sicer rekordno topel, a na Kredarici debela snežna odeja April 2018 je bil rekordno topel, odklon povprečne mesečne temperature je bil med 3,5 in 5 C, nekoliko manjši je bil le na Letališču Portorož, kjer so dolgoletno povprečje presegli za 3,3 C. Skoraj na vseh merilnih postajah je bil april 2018 najtoplejši doslej, na vzhodu tudi za več kot 1 C od prejšnjega rekorda. Le v Ratečah se je uvrstil na drugo mesto za aprilom 2007, ki je bil od tokratnega 0,2 C toplejši. Sončnega vremena je bilo opazno več kot običajno. Za več kot 40 % so dolgoletno povprečje presegli na območju, ki se je začenjalo na Goriškem in se prek Trnovske planote nadaljevalo nad osrednji del Slovenije, od tam na sever do meje z Avstrijo, na jugu pa do meje s Hrvaško. Vzhodno in zahodno od tega območja je bil presežek med 30 in 40 %. Le nekoliko manj kot za 30 % so dolgoletno povprečje presegli na Letališču Portorož in ponekod v Pomurju ter manjšem delu južne Štajerske. Največ dežja je padlo na območju Julijskih Alp in Trnovske planote, kjer so na manjših območjih presegli 210 mm. Na Lokvah so namerili 217 mm. Prvi dan aprila je bila na Kredarici snežna odeja debela 560 cm, kar je precej več od dolgoletnega povprečja in tretja največja aprilska debelina snežne odeje. Za primerjavo uporabljamo povprečje obdobja Od aprila 2017 se pri izdelavi podnebnih analiz srečujemo z novim izzivom, saj se je spremenil način opazovanj in meritev na nekaterih ključnih podnebnih postajah, piše bilten Naše okolje, ki ga izdaja ARSO. Promocija Z brezplačno mobilno aplikacijo za spremljanje razmer na cestah omogočamo večjo obveščenost o trenutnih prometnih razmerah. Bodite tudi vi obveščen voznik, zato pravočasno poskrbite za varno in udobno potovanje.

78 129/130 logistika 78 Logistični novici Zelenega omrežja Po pomanjkanju voznikov sedaj pomanjkanje skladišč? Iskalci skladišč se vse pogosteje pritožujejo nad pomanjkanjem skladiščnih površin. Po podatkih nemškega zveznega statističnega urada pa je število novih logističnih nepremičnin v zadnjih letih neprestano naraščalo. Zakaj prihaja do nesorazmerja in kako izboljšati poslovanje s prostimi površinami za vse udeležene? Gunnar Gburek, predstavnik podjetja TimoCom, navaja nekaj razlogov in predlogov. Ponudniki logističnih storitev in njihove stranke potrebujejo dolgoročni najem skladišča, da ohranijo nadzor nad fiksnimi stroški in da lahko ustrezno načrtujejo. Nihanja na tržišču pa zahtevajo vse večjo prilagodljivost, zato prihaja tudi do povpraševanja po kratkoročnem najemu kapacitet, prednosti tega pa niso prepoznane. Trg za kratkoročni najem je privlačen predvsem zato, ker se lahko dosežejo višje marže. Problem so tudi neizkoriščene možnosti decentraliziranih skladišč, zaradi česar proizvodna podjetja ob vrhuncih proizvodnje izgubijo agilnost in čas. Premalo se koristijo možnosti začasnega skladiščenja. S pomočjo borz skladišč se lahko poišče ustrezno možnost skladiščenja v bližini za kratkoročno skladiščenje. Pomanjkljiv je tudi notranji tok informacij glede možnosti uporabe prostih skladiščnih kapacitet. V velikih logističnih podjetjih ali organizacijah se lahko ta težava reši z zaprto skupino uporabnikov, ki si med seboj ponudijo več ali drugačne možnosti skladiščenja, kot jih imajo sami na voljo. Če se to avtomatizira z ustreznim vmesnikom med upravljanjem skladišč in borzo, se lahko proste kapacitete po vsej Evropi prikaže le z enim samim klikom. V prihodnosti bi lahko ustvarili neke vrste zemljevid s podatki o skladiščnih površinah, na katerem bi bilo mogoče kadarkoli v realnem času ugotoviti, kje so trenutno proste površine. TimoCom Soft- und Hardware GmbH Privarčujte prostor, skladiščite dinamično z novimi zalogovniki V trenutnem poslovnem okolju zaznavamo porast tržnih priložnosti in sprememb. Celotna oskrbovalna veriga postaja odvisna od kupcev, logistika pa jo mora še bolje servisirati. V podjetju Jungheinrich smo se na spremembe v intralogistiki odzvali s produktno linijo vertikalnih zalogovnikov serije LRK. Vertikalni zalogovnik LRK je zaprt, avtomatiziran, uskladiščno-izskladiščni sistem z dvigalom, ki omogoča prilagodljiv dostop do spremenljivega blaga in ima 3 pomembne prednosti. Privarčuje se do 85 % skladiščne površine: običajna skladišča s klasičnimi poličnimi regali zaradi vmesnih hodnikov zahtevajo veliko površino prostora. Vertikalni zalogovniki pa izkoriščajo višino, saj je sortiment zgoščen na najmanjši površini. Skrajšajo se poti: blago se pri vertikalnem zalogovniku pripelje do uporabnika, ki ga prevzame na udobni višini. Produktivnost v skladišču se lahko poveča do 65 %. Zmanjša se število napak: pri zalogovnikih s pladnji in zalogovnikih karusel se število napačno komisioniranih artiklov občutno zmanjša. To omogočajo opcijski sistemi komisioniranja s pomočjo svetlobne signalizacije (ang. Pick by light), ki uporabnika z laserskim kazalnikom ali matriko TIC vodijo do ciljnega blaga. S prehodom v 4. industrijsko revolucijo smo razvili programski vmesnik Jungheinrich Logistics Interface. Z njim zagotavljamo enostavno povezljivost naše opreme z različnimi sistemi za upravljanje skladišč (WMS), poslovno-informacijskimi sistemi (ERP) oz. drugimi gostiteljskimi sistemi. Logistični vmesnik ponuja tudi standardizirani in certificirani SAP vmesnik, ki znatno zniža stroške prilagajanja programske opreme. Z izbiro vertikalnega zalogovnika znamke Jungheinrich uporabniki prejmejo 60 let znanj, izkušenj, strokovno in servisno podporo z najvišjim nivojem varnosti. Jungheinrich, d.o.o.

79 Strokovne publikacije ZBirke ZeLenA slovenija učbeniki in priročniki Materiali in okolje, mag. Mojca Knez, dr. Gorazd Lojen, dr. Nikolaj Torelli Gospodarjenje z odpadki, dr. Jani Zore Okoljevarstvene tehnologije, dr. Darko Drev, Janja Čuvan Varstvo okolja, dr. Jana Sterže Okoljevarstvena zakonodaja, Adrijana Viler - Kovačič strokovne monografije naročite svoj izvod! Izrazi na področju voda, dr. Milenko Roš in dr. Mihael J. Toman Sodobni postopki čiščenja odpadnih vod, dr. Milenko Roš URE - energetika in okolje Zrak v Sloveniji Obnovljivi viri energije (OVE) v Sloveniji kmalu Priročnik podjetjem za prehod v zeleno gospodarstvo (iz prakse za prakso) Promocija kontakt za naročila: 03/ , info@fitmedia.si Fit media d.o.o., kidričeva ulica 25, Celje

80 A k a d e m i j a Program izobraževanj 2018 mini šola strateškega trajnostnega razvoja za poslovne in finančne priložnosti delavnica o trajnostnem poročanju in družbeni odgovornosti delavnica priložnost (so)kreacije za tržni uspeh delavnica nevroplastičnost: kako se z možganskimi procesi sami gradimo ali rušimo individualne ponudbe na področju trajnostnega razvoja organizacij (delavnice, coaching) Prava naložba za kreiranje dodane vrednosti! Fit media d.o.o., kidričeva ulica 25, 3000 Celje, Povprašajte za ponudbo! t: 03/ , e: info@fitmedia.si Promocija