Jez na Reškem jezeru. 3/1 Načrt gradbenih konstrukcij. Ljubljanska cesta 26, 1330 Kočevje. Datum september 2014 PROJEKTNA DOKUMENTACIJA

Transcription

1 PROJEKTNA DOKUMENTACIJA 3/1 Načrt gradbenih konstrukcij Jez na Reškem jezeru Investitor Vrsta projekta Stanje načrta Občina Kočevje Ljubljanska cesta 26, 1330 Kočevje Projekt za izvedbo informativno Datum september 2014 Št. izvoda arhiv Projektiranje in svetovanje, d.o.o., Dunajska cesta 21, SI-1000 Ljubljana, T +386 (1) , F +386 (1) , info@elea.si,

2 NAČRT ŠT GK PROJEKT ŠT SEPTEMBER /1.1 Naslovna stran s ključnimi podatki o načrtu 3/1 Načrt gradbenih konstrukcij Investitor Objekt Občina Kočevje Ljubljanska cesta 26, 1330 Kočevje Jez na Reškem jezeru Vrsta projektne dokumentacije Za gradnjo Projektant načrta Odgovorna oseba Projekt za izvedbo nova gradnja, rekonstrukcija Elea ic projektiranje in svetovanje d.o.o. Dunajska cesta 21, SI-1000 Ljubljana Angelo Žigon, univ. dipl. inž. grad. Žig in podpis Odgovorni projektant Marko Žibert, univ. dipl. inž. grad. (IZS G-2411) Osebni žig in podpis Odg. vodja projekta Marko Žibert, univ. dipl. inž. grad. (IZS G-2411) Osebni žig in podpis Številka načrta GK Številka projekta Številka izvoda arhiv Kraj in datum Ljubljana, september 2014 Vse avtorske pravice, ki s pogodbo niso izrecno prenesene na naročnika, so pridržane. Dokumentacija se lahko reproducira samo v celoti. Stran II

3 NAČRT ŠT GK PROJEKT ŠT SEPTEMBER /1.1.1 Seznam sodelavcev pri izdelavi načrta Peter Zupančič, dipl.inž.grad. Elea ic d.o.o., Dunajska cesta 21, 1000 Ljubljana Marko Žibert, univ. dipl.inž.grad. Elea ic d.o.o., Dunajska cesta 21, 1000 Ljubljana Ana Kozjan, dipl.inž.grad. Elea ic d.o.o., Dunajska cesta 21, 1000 Ljubljana Vse avtorske pravice, ki s pogodbo niso izrecno prenesene na naročnika, so pridržane. Dokumentacija se lahko reproducira samo v celoti. Stran III

4 NAČRT ŠT GK PROJEKT ŠT SEPTEMBER /1.2 Kazalo vsebine načrta gradbenih konstrukcij št GK 3/1.1 Naslovna stran s ključnimi podatki o načrtu 3/1.2 Kazalo vsebine načrta gradbenih konstrukcij št GK 3/1.3 Tehnično poročilo 3/1.4 Popis del 3/1.5 Risbe Vse avtorske pravice, ki s pogodbo niso izrecno prenesene na naročnika, so pridržane. Dokumentacija se lahko reproducira samo v celoti. Stran IV

5 NAČRT ŠT GK PROJEKT ŠT SEPTEMBER /1.3 Tehnično poročilo Vse avtorske pravice, ki s pogodbo niso izrecno prenesene na naročnika, so pridržane. Dokumentacija se lahko reproducira samo v celoti. Stran V

6 PREDORI IN GEOTEHNIKA Jez na Reškem jezeru Tehnično poročilo Odgovorni projektant Marko Žibert, univ. dipl. inž. grad. (IZS G-2411) Projektant Peter Zupančič, dipl. inž. grad. Številka načrta GK Številka projekta Vrsta projekta Projekt za izvedbo (informativno) Kraj in datum Ljubljana, september 2014 Številka dokumenta T.1 Različica 00 ELEA ic projektiranje in svetovanje d.o.o., Dunajska cesta 21, 1000 Ljubljana T +386 (1) , F +386 (1) , info@elea.si,

7 Kontrolni list Številka načrta Številka dokumenta T.1 Naročnik Investitor Projektant načrta Projektant GK Občina Kočevje Ljubljanska cesta 26, 1330 Kočevje Občina Kočevje Ljubljanska cesta 26, 1330 Kočevje ELEA ic projektiranje in svetovanje d.o.o. Dunajska cesta 21, SI-1000 Ljubljana, Slovenija T +386 (1) , F +386 (1) info@elea.si, Peter Zupančič, dipl. inž. grad. Osebni žig in podpis Odgovorni projektant Marko Žibert, univ. dipl. inž. grad. (IZS G-2411) Osebni žig in podpis Datum Različica Projektant Pregledal Odobril PZ VS MŽ Vse avtorske pravice, ki s pogodbo niso izrecno prenesene na naročnika, so pridržane. Poročilo se lahko reproducira samo v celoti. Stran 2 od 31

8 Kazalo vsebine 1 Splošni podatki Zatečeno stanje objekta Konstrukcijski zasnova obstoječega jezu Opis novega objekta Podloge za projektiranje Predpisi in standardi Geološko geomehanski pogoji Geotehničin model in karakteristične vrednosti materialov Hidrološko hidravlični pogoji Zatečeno stanje Predvideno stanje Zaključek Konstrukcijska zasnova objekta in okolice Jezovna zgradba Prelivno območje Vzhodni in zahodni del jezovne zgradbe Stebri Temeljenje Podslapje Brv za pešce Ureditev prostora ob objektu Dostopne poti do jezu Dostopna pot do podslapja Platoji Rege Opaži, obdelave in obloge vidnih betonskih elementov Oprema objekta Ograja Rešetke za lovljenje naplavin Hidromehanska oprema Talni izpust Drenaža Merilni čepi Ozemljitev Materiali Jeklene konstrukcije Konstrukcijsko jeklo Natezni elementi Vijačne zveze Betonske konstrukcije Vse avtorske pravice, ki s pogodbo niso izrecno prenesene na naročnika, so pridržane. Poročilo se lahko reproducira samo v celoti. Stran 3 od 31

9 4.2.1 Beton Armaturno železo Lesene konstrukcije Projektni pogoji gradnje in ureditev gradbišča Projektni pogoji Ureditev gradbišča Tehnologija gradnje Tehnologija in faznost gradnje Pogoji za izvedbo Pogoji za izvedbo betonov Pogoji za vgradnjo in pripravo betonske mešanice Strokovni nadzor Osnovne zahteve za pripravo betonskih mešanic Način vgradnje betona Razopaženje konstrukcijskih elementov Betoniranje v hladnem vremenu Negovanje svežega betona Pogoji za izvedbo bele kadi Beton Debeline konstrukcijskih elementov Delovni stiki Navidezne rege Opaženje Betoniranje Pogoji za izvedbo jeklenih konstrukcij Izbrani razred konstrukcije, okolje izpostavljenosti Splošni pogoji za izvedbo Varjenje Debelina zvarov Kontrola kvalitete zvarov Vijačne zveze Montaža jeklene konstrukcije na armiranobetonsko konstrukcijo Začasno podpiranje jeklenih elementov v času izvedbe Antikorozijska zaščita jeklene konstrukcije Pogoji za izvedbo lesenih konstrukcij Zaščita lesa pred vlago Zaščita lesa pred insekti Vse avtorske pravice, ki s pogodbo niso izrecno prenesene na naročnika, so pridržane. Poročilo se lahko reproducira samo v celoti. Stran 4 od 31

10 1 Splošni podatki Naročnik Občina Kočevje, se je odločila, da zaradi slabega stanja jezu a Reškem jezeru izvede sanacijo in rekonstrukcijo jezu. Rekonstrukcija bo uredila in bistveno izboljšala vodni režim ter poplavno varnost območja. Obstoječa jezovna zgradba se bo sanirala in stabilizirala tako, da bo zagotovljena ustrezna mehanska odpornost in stabilnost objekta tekom celotne uporabne dobe. Poleg jezu se bo uredilo tudi podslapje, dostopne poti in jeklena brv. Osnovni podatki: OBJEKT: Betonska težnostna pregrada oz. jez LOKACIJA: Kočevska Reka VODA: Reško jezero, ki ga napaja Reški potok 1.1 Zatečeno stanje objekta Območje jezera se nahaja v Goteniški dolini na višini cca. 515 m.n.m.v. in sicer na vzhodnih pobočjih Goteniškega Snežnika ob Kočevski Reki, na stiku gozdnih in kmetijskih površin. Hidrološko gledano se jezero napaja iz podzemnih voda Dolenjskega krasa, ki močno variirajo z letnimi časi oz. meteorološkimi pojavi. Območje spada v pristojnost upravljanja voda srednje Save. Slika 1: Reško jezero v sušnem in mokrem obdobju (vir: Naravovarstveni atlas 2013) Konstrukcijski zasnova obstoječega jezu Gre za težnostno betonsko pregrado dolžine 44,3 m. Kot je razvidno tudi iz slik objekt leži neposredno na razmeroma razgibani površini dolomitne skale, ki se na obeh bregovih razmeroma strmo spušča proti strugi potoka. Kot smo lahko izmerili, od dna potoka največja višina jezu v območju same struge znaša ca 5,85 m. Nato pa se višina na desnem bregu hitro, na položnejšem levem bregu, pa počasneje zmanjšuje. Betonska pregrada je bila v Vse avtorske pravice, ki s pogodbo niso izrecno prenesene na naročnika, so pridržane. Poročilo se lahko reproducira samo v celoti. Stran 5 od 31

11 času pregleda zapolnjena do vrha tako, da se je voda Reškega potoka navzdol prelivala preko zgornjega roba, katerega zaključek je nekoliko nagnjen v naklonu toka vode. Debelina zidu jezovne zgradbe zgoraj znaša m in se na vidni južni strani proti strugi razmeroma počasi povečuje. Širine pregrade spodaj v času pregleda ni bilo možno natančneje izmeriti. Z ozirom na opravljene približne meritve z grezilom, pogovor z prisotnimi v času gradnje in pregled dostopne dokumentacije pa ocenjujemo, da ta na najnižji točki, na kontaktu s terenom znaša med 1,50 in 1,70m. V višini ca 0.65 nad krono pregrade je na jekleni podkonstrukciji izvedena ca 0,6 m široka brv za prehod jezu. Pohodno površino te predstavljajo slabo pričvrščeni leseni plohi. V osnovno betonsko konstrukcijo zajezbe pa je ta na vsakih ca 2,1 m preko dveh poševnih podpor (kotnika 50x50x5 mm) sidrana točkovno na jekleni sidrni plošči 200x200x10 mm. Slika 2: Jez v sušnem in mokrem obdobju Konstrukcijsko gledano je objekt zasnovan kot monolitna težnostna delno armirana betonska pregrada, dimenzij kot so prikazane na sliki zgoraj. Temeljenje je izvedeno na predhodno očiščeni matični hribinski podlagi dolomita. Pregrada je dodatno zavarovana proti zdrsu in prevrnitvi z uvrtanimi sidri, na neznanih lokacijah in neznanih karakteristik. Ta stik je lahko problematičen glede trajnosti, saj vemo, da posebnega tesnenja na stiku temelj tla ni bilo izvedenega. Zato lahko predpostavimo, da so sidra korodirala in niso več v stanju zagotavljanja stabilnosti. Pregrada je opremljena z: Talnim cevnim izpustom z zasunom (prenovljen leta 2003) Brvjo za potrebe prehoda na nasprotni breg Rešetkami za lovljenje hlodov, vejevja in drugih naplavin ter preprečitvijo prehoda ribjega zaroda preko pregrade Sicer se ob normalnih razmerah in v času visokih vodostajev, voda pretaka preko pregrade neposredno na temeljna tla na zračni strani pregrade. To dolgoročno povzroča kemično in mehansko erozijo dolomitne podlage, kar je že opazno po celotnem območju pregrade. 1.2 Opis novega objekta Na podlagi detajlnega pregleda in izmer objekta se je ugotovilo, da je obstoječa jezovna zgradba navkljub starosti relativno dobro ohranjena. V nadaljevanju je bila opravljena tudi stabilnostna analiza obstoječega stanja, ki je pokazala, da zgradba kot taka ne izkazuje ustrezne stabilnosti. Na podlagi teh ugotovitev smo se odločili, da je najbolj racionalna rešitev popolna sanacija in rekonstrukcija obstoječe jezovne zgradbe in podslapja. Vse avtorske pravice, ki s pogodbo niso izrecno prenesene na naročnika, so pridržane. Poročilo se lahko reproducira samo v celoti. Stran 6 od 31

12 Rekonstrukcija in sanacija zgradbe je narejena tako, da se ohrani status betonske težnostne pregrade. V ta namen smo obstoječo konstrukcijo na suhi strani bistveno odebelili, da s pomočjo lastne teže zagotavljamo pričakovano stabilnost. Ustrezna varnost in uporabnost jezu se bo z rekonstrukcijo in sanacijo zagotovila tekom celotne življenjske dobe jezu, ki po posegu znaša 100 let. Rekonstrukcija objekta je zasnovana kot armirano betonska monolitna konstrukcija, dolžine 44,3 m. Višina in debelina jezovne zgradbe se vzdolžno spreminja ter prilagaja razgibanemu terenu. Krona jezu je tipične širine 1,4 m oz. 1,3 m na območju preliva. Po kroni jezu potekajo armirano betonski stebri na njih pa nova 1,25 m široka brv za pešce, ki omogoča prehod preko jezu pri vseh vodostajih Reškega jezera. V telo jezu je vgrajen nov talni izpust, ki zagotavlja ekološko minimalni pretok vode. V osrednjem delu jezovne zgradbe se nahaja prelivno območje efektivne širine 17,85 m, ki se nadaljuje v novo utrjeno podslapje. Prelivna ravnina ostaja na istem nivoju kot pri obstoječem jezu in sicer na koti 515,11 n.m.v. Izven preliva se krona jezu nahaja ca. 0,2 m višje, na koti 515,31 n.m.v. Efektivni prerez preliva je 3,57 m2. Nova konstrukcija zagotavlja vodni režim pri katerem se vode z gladino pod koto 515,3 n.m.v. (Q2 in manj) kontrolirano prelivajo preko preliva. Energija teh voda se disipira v podslapju tako, da voda odteka v mirnem toku. V primeru nastopa visokih voda, kot so Q10, Q50, Q100 in Q500 se prelivanje razširi preko dela oz. celotne jezovne zgradbe. Pri ekstremni vodi Q100 je varnostna višina do jeklene brvi 0,4 m v primeru Q500 pa višina znaša 0,33 m. 1.3 Podloge za projektiranje [1] Idejna zasnova št. proj. 3014/N-13, julij 2013, GEMIS d.o.o., Cesta prvih borcev 11, 8250 Brežice. [2] Idejni projekt št. proj , december 2013, ELEA ic d.o.o., Dunajska cesta 21, 1000 Ljubljana. [3] Geodetski načrt št , april 2013, RSB MERITVE d.o.o.,roška cesta 8, 1330 Kočevje. [4] Zapisnik ogleda pregrade v Kočevski Reki, Selan Vanja, Elea ic, dne [5] Poročilo o opravljenem pregledu»jezovne zgradbe na Reškem jezeru«pri Kočevski reki z ugotovitvami v sklopu terenskih preiskav in idejnimi smernicami za izvedbo rekonstrukcije, (št. DN /2013), ZRMK institut, november [6] Geološko geomehanski elaborat Sanacija in rekonstrukcija jezu na Reškem jezeru v Kočevski Reki št. proj , Elea ic d.o.o., november [7] Hidrološko hidravlični elaborat Sanacija in rekonstrukcija jezu na Reškem jezeru v Kočevski Reki št. načrta 106/14, Hidrosvet d.o.o., maj [8] Hidrotehnika Vodne zgradbe I, FGG: F.Steinman in P Banovec, Ljubljana [9] Projektna naloga: Reško jezero v Kočevski reki - Sanacija in rekonstrukcija jezu. [10] Projektni pogoji Zavoda za gozdove Slovenije OE Kočevje, Ministrstva za obrambo, Ministrstva za notranje zadeve, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Zveza za ribištvo Slovenije, Zavod RS za varstvo narave, Agencija RS za okolje in ostalih. [11] Izsek iz odloka o PUP za KS Kočevska Reka (PUP 3) v občini Kočevje (Ur.l. RS, št. 52/01), Občina Kočevje, marec [12] Prostorski informacijski sistem, [13] Smernice za zagotavljanje varnosti pregradnih objektov, IZS MSG, januar Vse avtorske pravice, ki s pogodbo niso izrecno prenesene na naročnika, so pridržane. Poročilo se lahko reproducira samo v celoti. Stran 7 od 31

13 [14] Pravilnik o opazovanju seizmičnosti na območju velike pregrade (Ur.l. RS, št. 92/99 in 44/03). [15] Design of Gravity Dams A Water Resources Technical Publication, Denver, Colorado, USA [16] Guidelines for the design and construction of small embankment dams, California Department for Water Resources, januar [17] Design of small dams, A Water Resources Technical Publication, Third Edition, [18] The National Dam Safety Program Hydrologic Issues for Dams, november 14-15, 2001, Davis, California. 1.4 Predpisi in standardi [19] Zakon o graditvi objektov ZGO-1/UPB-1. [20] Tehnične specifikacije za ceste TSC 06 in premostitvene objekte TSC 07. [21] Tehnični standardi za gradbene konstrukcije SIST EN (Eurocode). [22] SIST EN 1504 [23] SIST EN [24] SIST EN [25] SIST EN [26] Vsi ostali v Republiki Sloveniji veljavni zakoni, tehnični predpisi, standardi in smernice, ki obravnavajo projektiranje in izgradnjo inženirskih objektov. 1.5 Geološko geomehanski pogoji V tem poglavju povzemamo geološko geomehanski elaborat. Za podrobnosti glej originalni dokument [5] in [6]. Na licu mesta bo potreben geomehanski pregled temeljnih tal, vzdolž celotnega objekta. Pregled mora opraviti za to usposobljen pooblaščen inženir geolog geomehanik. Ugotovite pregleda se mora vpisati v gradbeni dnevnik ter jih posredovati tudi projektantu. Na podlagi ugotovitev je geolog geomehanik dolžan podati predlog izvedbe temeljenja glede na dejansko stanje oz. potrditi ustreznost predpostavljenih lastnostih tal in posledično temeljenja predpisanega s strani projektanta Geotehničin model in karakteristične vrednosti materialov Terenske preiskave so pokazale, da območje le lokalno prekriva zemljinski pokrov. Temeljna tla so zgrajena iz bolj ali manj pretrtega dolomita. V ožjem območju prelomov tako gradi območje dolomit nizke do srednje trdnosti, drugje pa dolomit srednje do visoke trdnosti. Na podlagi terenskih preiskav smo določili geološko-geomehanske karakteristike tal. Karakteristike za hribino smo določili na podlagi Hoek Brownovega kriterija s pomočjo programske opreme RocLab. Na podlagi podatkov smo ugotovili, da je objekt v celoti temeljen na prepereli hribinski podlagi za katero se ocenjuje, da je dobro nosilna. Vse avtorske pravice, ki s pogodbo niso izrecno prenesene na naročnika, so pridržane. Poročilo se lahko reproducira samo v celoti. Stran 8 od 31

14 Preglednica 1: Mehanske karakteristike slojev Plast Klasifikacija zemljin ϒ Cu qu* ϕ c E Eoed [kn/m 3 ] [ ] [MPa ] [kpa] [MPa ] [GPa] [kpa] 1 Humus 16,0 45 / / / / Zaglinjeni peščeni melji z gruščem (clsagrsi) 19,0 16 / / / / Popolnoma pretrt dolomit (prelomna cona) 26,0 / ,3 1,68 / 4 Dolomit 26,0 / ,6 9,79 / *- intaktna hribina 1.6 Hidrološko hidravlični pogoji V tem poglavju povzemamo hidrološko hidravlični elaborat. Za podrobnosti glej originalni dokument [7] Zatečeno stanje Maksimalna gladina vode ob nastopu visokovodnih valov z različnimi povratnimi dobami za jezero je izračunana na osnovi naslednjih predpostavk: 1) Izpustna cev za zagotavljanje minimalnega pretoka v potoku dolvodno od pregrade se zamaši (pretok čez izpust je 0). 2) Zadrževalni prostor za pregrado je poln do najnižje kote preliva m n.v. 3) Ko gladina vode za pregrado naraste do krone preliva ( m n.v.), se začne voda prelivati (pretok narašča z višino gladine v akumulaciji). 4) Jez je vodotesna konstrukcija. Merodajni visokovodni val s povratno dobo 10 let je val, ki ga povzročajo padavine s trajanjem 9 ur. Gladina vode v jezeru naraste na koto m n.v., kar je 31 cm nad koto preliva. Merodajni visokovodni val s povratno dobo 50 let je val, ki ga povzročajo padavine s trajanjem 9 ur. Maksimalna gladina vode v jezeru je na koti m n.v., kar je 45 cm nad koto preliva. Merodajni visokovodni val s povratno dobo 100 let je val, ki ga povzročajo padavine s trajanjem 6 ur. Maksimalna gladina vode je na koti m n.v., kar je 49 cm nad koto preliva. Merodajni visokovodni val s povratno dobo 500 let je val, ki ga povzročajo padavine s trajanjem 5 ur. Gladina vode v jezeru je na koti m n.v., kar je 59 cm nad koto preliva Predvideno stanje V predvidenem stanju smo upoštevali projektirano geometrijo preliva. Maksimalna gladina vode ob nastopu visokovodnih valov z različnimi povratnimi dobami za jezero je izračunana na osnovi naslednjih predpostavk: 1) Izpustna cev za zagotavljanje minimalnega pretoka v potoku dolvodno od pregrade se zamaši (pretok čez izpust je 0). 2) Zadrževalni prostor za pregrado je poln do najnižje kote preliva m.n.v. 3) Ko gladina vode za pregrado naraste do krone preliva ( m n.v.), se začne voda prelivati (pretok narašča z višino gladine v akumulaciji). Vse avtorske pravice, ki s pogodbo niso izrecno prenesene na naročnika, so pridržane. Poročilo se lahko reproducira samo v celoti. Stran 9 od 31

15 4) Jez je vodotesna konstrukcija. Merodajni visokovodni val s povratno dobo 10 let je val, ki ga povzročajo padavine s trajanjem 9 ur. Za pregrado v jezeru gladina vode naraste na koto m n.v., kar je 29 cm nad koto preliva. Merodajni visokovodni val s povratno dobo 50 let je val, ki ga povzroče padavine s trajanjem 9 ur. Maksimalna gladina vode je na koti m n.v., kar je 41 cm nad koto preliva. Merodajni visokovodni val s povratno dobo 100 let je val, ki ga povzroče padavine s trajanjem 6 ur. Maksimalna gladina vode je na koti m n.v., kar je 44 cm nad koto preliva. Merodajni visokovodni val s povratno dobo 500 let je val, ki ga povzroče padavine s trajanjem 5 ur. Maksimalna gladina vode je na koti m n.v., kar je 52 cm nad koto preliva Zaključek Namen elaborata je bila izdelava strokovnih hidrološko hidrotehničnih osnov in določitev kart poplavne nevarnosti za območje jezera v Kočevski Reki za sedanje in predvideno stanje. Ocenjena je bila potrebna pretočna sposobnost izpusta ter predlagan premer novega izpusta, narejen je bil izračun za podslapje. Z izračuni in modeliranjem se je izkazalo, da se predvidene spremembe bistveno ne odrazijo na spremembah gladin Reškega jezera. Dolvodno od jezu se bo z ustrezno izpustno cevjo v pregradi zagotavljal biološki pretočni minimum potoka. Zaradi tega ocenjujemo, da se odtočne razmere ne poslabšujejo in da se poplavna ogroženost ne povečuje. Pri vseh ukrepih je ob gradnji predvsem potrebno paziti, da se ne povečuje poplavne ogroženosti širšega območja predvidene gradnje in da se bistveno ne poslabšuje pretočnih razmer vodotokov. Ob upoštevanju zgoraj napisanega ocenjujemo, da predvideni posegi ne povečajo sedanje stopnje ogroženosti na območju obdelave in izven njega in da predvideni posegi nimajo v primeru poplav škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča in ne povečujejo poplavne ogroženosti širšega območja predvidene gradnje. Vse avtorske pravice, ki s pogodbo niso izrecno prenesene na naročnika, so pridržane. Poročilo se lahko reproducira samo v celoti. Stran 10 od 31

16 2 Konstrukcijska zasnova objekta in okolice Ker gre za rekonstrukcijo, je nov del jezu logično in sistematično nadaljevanje starega. To pomeni, da so v nadaljevanju te dokumentacije predstavljene tehnične rešitve, ki so močno odvisne od dejanske geometrije obstoječe jezovne zgradbe. Zaradi tega dejstva se je izvedel geodetski posnetek [3] obstoječega jezu (glej dodatek: prečni profili jezu, POD JEZOM-PROFIL 1.dxf), ki je služil kot podloga za celotno nadaljnjo obravnavo. Geodetski posnetek [3] in meritve na terenu [5] so izkazale zahtevno geometrijo jezu, ki se vzdolž osi prilagaja obstoječem terenu brez ravnih oz. pravilnih oblik. Ugotovljeno je bilo tudi lokalno pojavljanje anomalije v smislu spremenljivega naklona vidnih betonskih površin in širine krone. Vse ugotovitve smo upoštevali tekom projektiranja ter konstrukcijsko zasnovo jezu oblikovali tako, da omogoča relativno enostavno prilagajanje morebitnemu odstopanju po višini in debelini obstoječega jezu. Prav tako je prilagojena geometrija armaturnih palic in mrež, katere z večanjem/manjšanjem preklopa omogočajo prilagajanje spremembam. 2.1 Jezovna zgradba Celotna rekonstruirana jezovna zgradba je sestavljena iz obstoječe konstrukcije in novega dela. Na kontaktnih površinah starega in novega betona je zagotovljena strižna povezava (sidrna armatura), ki zagotavlja sovprežno delovanje obeh delov. Skupna dolžina jezovne zgradbe znaša 44,3 m oz. kot je obstoječa dolžina. Vzdolžni potek je razdeljen na posamezne profile od PP1 (stac. 0,0) do PP10 (stac. 45,0). Za potrebe gradnje se celotna dolžina razdeli na tri območja: Vzhodni del, dolžine 18,3 m (od stac. 0,00 do stac. 18,3) Prelivno območje dolžine 18,45 m (od stac. 18,3 do stac. 36,7) Zahodni del, dolžine 7,56 m (od stac. 36,7 do stac. 44,3) Prelivno območje Prelivno območje je zasnovano tako, da se ohrani ravnina prelivanja iz zatečenega stanja, na koti 515,11 n.m.v. Rekonstruiran preliv se izvede z armiranim betonom v širini 1,3 m in debelini 0,5 m. Vidna površina preliva se preko radija R=0,6 m v naklonu 75 spušča do hribinske osnove vse do ca. 0,3 m pod obstoječo jezovno zgradbo. Skupna debelina jezu pri temelju preliva znaša ca. 4,3 m, od tega je ca. 2,70 m novega in 1,5-1,6 m starega dela. Izven preliva oz. na njegovem boku je jezovna zgradba nadvišana za 0,2 m, kar zagotavlja kanaliziranje vode na prelivno območje. Skupna širina preliva je 18,45 m, pri tem je efektivna odprtina 17,85 m. Nad prelivom je zagotovljena svetla višina 0,85 m (0,2 m do krone jezu + 0,65 m do spodnje linije brvi za pešce). Funkcija preliva je omejena samo na pretoke do kote 515,31 n.m.v., nato se voda preliva preko dela oz. celotne krone jezu Vzhodni in zahodni del jezovne zgradbe Izven preliva se jezovna zgradba nadviša za 0,2 m oz. do kote do kote 515,31 n.m.v. Od te kote se krona jezu počasi dviguje v naklonu 0,5-4 %, na levem bregu do kote 515,59 n.m.v. in na desnem bregu do kote 515,35 n.m.v. Vse avtorske pravice, ki s pogodbo niso izrecno prenesene na naročnika, so pridržane. Poročilo se lahko reproducira samo v celoti. Stran 11 od 31

17 Krona in telo pregrade je na tem območju konstruirana enako, kot na prelivu saj se v primeru ekstremnih voda, Q10, Q50, Q100 in Q500 voda preliva preko celotne jezovne zgradbe Stebri Kratki stebri potekajo po kroni jezu na razmaku 6,25 m. Skupno je 8 stebrov, ki so spremenljive višine od 0,37 m do 0,85 m, z debelino 0,3 m in širino 1,4 m. Višino stebrov je določena tako, da brv za pešce ne ovira pretoka ekstremne vode Q500, ter zagotavljamo varnostno višino 0,33 m. V primeru vode Q100 varnostna višina znaša 0,4 m. Stebri predstavljajo glavno podporno konstrukcijo brvi za pešce Temeljenje Temeljenje novega dela jezu se izvede ca. 0,3 m nižje od obstoječega jezu, na predhodno očiščeno in sanirano hribinsko podlago. Na prelivnem območju se na tem delu izvede tudi povezava za konstrukcijo podslapja. Globina klesanja hribinske osnove sledi spodnji liniji obstoječe jezovne zgradbe. 2.2 Podslapje Zasnova podslapja je določena tako, da se v njem omogoča disipacija energije vode. Pod jezovno zgradbo formiramo tolmun oz. vodni bazen, ki deluje kot blažilnik vodnega curka in zagotavlja, da je vtekajoč curek potopljen. Zaradi turbulence, ki nastane v vodnem bazenu dosežemo umiritev vodnega toka tako, da voda iz podslapja odteka v režimu mirnega toka. Da se zagotovi čim bolj sonaravna ureditev smo podslapje utrdili zgolj na območju preliva in sicer od stac. 18,3 m in do stac. 36,7 m. Območje novega podslapja je določeno tako, da umirja tok za vode z 2 letno povratno dobo in manj, kar je najbolj pogost pojav. Območje izven utrditve oz. obstoječe podslapje pa se samo očisti plavja in mestoma sanira s polnilnim betonom. Utrditev podslapja se izvede z armiranim betonom v širini 19,45 m in dolžini ca. 2,5 m. Stik podslapja z jezovno zgradbo je členkast. Od členka se konstrukcija preko radija R=2,40 m spusti do globine ca. 0,65 m pod obstoječ teren. Sledi 1,20 m ravnega dela, ki se na koncu zaključi z vertikalnim pragom oz. steno višine 0,65 m, tako, da se preliv naveže na vrh obstoječega terena. Debelina podslapja je 0,5 m. 2.3 Brv za pešce Brv za pešce poteka po koroni jezu. Vzdolžni potek je povsem horizontalen s koto pohodne površine na 514,13 n.m.v.. Svetla širina brvi je 1,25 m, kar zadošča za srečanje dveh ljudi. Višina ograje je 1,2 m. Dostop na brv je omogočen preko klančine. Podporno konstrukcijo brvi sestavljajo kratki stebri debeline 0,3 m in osnim razmakom 6,25 m. Višina stebrov na prelivu je 0,85 m med tem, ko so ostali stebri spremenljive višine. Glavno nosilno konstrukcijo predstavljajo jekleni profili tipa HEA120, ki potekajo kontinuirano preko stebrov, po celotni jezovni zgradbi. Kontinuiranost se doseže z 6,25 m dolgimi segmenti, ki se jih povezuje z čelnim vijačnim spojem. Vzdolžni nosilci so na vsake 2,0 m prečno povezani z prečnimi nosilci tipa HEA120. Spoj je varjen. Sidranje nosilcev v AB steber je izvedeno z 4x sidrnimi vijaki premera 16 mm. Pohodna površina se izvede iz lesenih plohov z debelino 5 cm, dolžino 133 cm in širina 12 cm. Plohe se pritrjuje na letev dimenzije 5/8 cm, ki poteka vzdolž zgornje pasnice HEA nosilca. Vzdolžna letev se na pasnico pritrjuje z vijaki. Vse avtorske pravice, ki s pogodbo niso izrecno prenesene na naročnika, so pridržane. Poročilo se lahko reproducira samo v celoti. Stran 12 od 31

18 2.4 Ureditev prostora ob objektu Ureditve se izvaja skladno s projektno dokumentacijo in projektnimi pogoji sogasodajelcev Dostopne poti do jezu Uredi se vse dostopne poti do jezu v razdalji ca. 20 m od objekta. Urejanje poti zajema razširitev do 0,8 m in utrditev pohodne površine. Pri prehodu obstoječe poti na novo jekleno rampo (levi breg) se teren prilagodi tako, da je prehod čim bolj kontinuiran. Pri tem pa se zagotovi, da lesena pohodna površina ni v stiku s terenom Dostopna pot do podslapja Na levem bregu se uredi dostop na dolvodno stran jezu. Dostopna pot poteka ob jekleni rampi, ki se nadaljuje ob suhi strani jezu, vse do podslapja. Skupna dolžina poti je ca. 25 m. Od tega se jo v dolžini ca. 5 m delno vkleše v brežino (ob rampi), preostal del pa poteka po dolomitni podlagi Platoji Pred objektom se iz obstoječe dostopne poti uredi tudi plato, ki omogoča srečevanje večjih skupin obiskovalcev. Na vzhodni strani (levi breg) se plato izvede z delnim klesanjem v hribino, med tem, ko se na zahodni strani (desni breg) plato izvede delno z klesanjem in delno na obstoječi hribinski podlagi. 2.5 Rege Vsi detajli in postopki reg na objektu morajo ustrezati spodaj navedenim pogojem: Upoštevati razred vodnega pritiska W2 (hv = od 5 m do 10 m...pritisk 0,5-1,0 bar). Tehnologija izvedbe rege mora ustrezati tehnični specifikaciji materiala za tesnenje. Material za tesnenje reg mora ustrezati TSC in TSC ter zagotavljati uporabnost pri izbranem razredu vodnega pritiska. Delovni stiki: Horizontalni stik med starim vrhom jezu in novo krono se izvede v vodotesni izvedbi z uporabo nabrekajočega tesnilne traku. Trak se pritrdi na vodni strani ca. 15 cm od robu betona. Horizontalni stik med jezovno zgradbo in podslapjem se izvede v vodotesni izvedbi z uporabo nabrekajočega tesnilne traku. Trak se polaga v sredini debeline plošče, tik za moznikom. Horizontalni stik med posameznimi segmenti betoniranja se izvede v vodotesni izvedbi z uporabo dvojnega nabrekljivega traku. Trak se vodi 20 cm od robu betona. Navidezna rega: Navidezna rega med prelivom in preostalo jezovno zgradbo se izvede v vodotesni izvedbi z vgradnjo dvojnega PVC tesnilnega traku. Trakove se na mestu križanja s horizontalnimi nabrekajočimi trakovi ustrezno spaja. 2.6 Opaži, obdelave in obloge vidnih betonskih elementov Obdelava betonskih površin mora ustrezati smernicama TSC in DBV/BDZ ter standardu EN Kot dodatne pogoje se upošteva zahteve Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, ki predpisujejo čim bolj sonaraven končni videz konstrukcije. Vse avtorske pravice, ki s pogodbo niso izrecno prenesene na naročnika, so pridržane. Poročilo se lahko reproducira samo v celoti. Stran 13 od 31

19 Lastnosti betonskih površin: Vse robove elementov za katere ni posebej predpisana obdelava je potrebno posneti s trikotno letvico dimenzije 3x3 cm. Razred vidnih betonov je SB2. Vse vidne površine betonskih segmentov A, B in C je potrebno izvesti kot: NEGLADKE Z IZPOSTAVLJENIMI ZRNI AGREGATA. Površinska obdelava strjujočega betona se izvede s površinskimi zavlačilci vezanja (npr.: KULIRPASTA T12, ali podobno), ki zagotavljajo globino spiranja ca. 2,5 mm. Pred izvedbo je potrebno narediti testno polje! Vse avtorske pravice, ki s pogodbo niso izrecno prenesene na naročnika, so pridržane. Poročilo se lahko reproducira samo v celoti. Stran 14 od 31

20 3 Oprema objekta 3.1 Ograja Ograja za pešce je sestavni del jeklene brvi. Nosilno konstrukcijo sestavljata stojka in ročaj, ki sta med seboj togo povezana. Za ročaj se uporabi jeklene profile tipa SH 80/80/3,2 med tem, ko se za stojke uporabi 2x pločevina debeline 16 mm in širine 80 mm. Razmak pločevin je 70 mm. Stojke potekajo na razmaku 2,0 m. Višina ograje znaša 1,2 m. Polnilo med stojkami se izvede iz nerjavne jeklene spiralne vrvi premera 4 mm. Osni razmak med vrvmi je 140 mm. Vrvi se vgrajuje skozi v naprej pripravljene luknje v stojkah ograje. Dolžina posamezne vrv je ca. 6,25 m. Na konceh se spiralna vrv napne in sidra v stojko ograje. Protikorozijska zaščita ograje se izvede z vročim cinkanjem ali uporabi alternativo, nerjavna jekla. Na željo investitorja se lahko, za dosego vizualnega učinka, ograjo dodatno barva v odtenkih, ki niso vpadajoči in ustrezajo okoljskim značilnostim. Pri tem pa se mora investitor obvezno posvetovati s projektantom. 3.2 Rešetke za lovljenje naplavin Na gorvodni strani jezu se med krono in jekleno brvjo vgradi jeklene rešetke za lovljenje hlodov, vejevja in drugih naplavin ter preprečitvijo prehoda ribjega zaroda preko pregrade. Kljub temu, da obstoječa rešetka (ki se jo odstrani) vsebuje vrata, pri novi teh ni več. Vse naplavine bo potrebno deponirati na gorvodni strani. V kolikor se ugotovi, da so vrata smiselna, se lahko le ta brez večjih težav lahko vgradi v zasnovano rešetko. Pozicija potencialnih vrat je lahko samo med stac. 20,3 m in stac. 22,3 m. Vzdolž jezu se rešetke prilagaja širini vrzeli med krono jezu in brvjo. Rešetke se vgrajuje segmentno z dolžino 6,25 m, kar ustreza osnemu razmaku betonskih stebrov. Pri vsakem stebru se rešetke dilatira. Širina dilatacije je 50 mm. Rešetka je sestavljena iz tankih jeklenih pločevin širine 50 mm in debelino 5 mm. Razmak med pločevinami je ca 84 mm. Rešetka se obesi na glavni jekleni nosilec preko člankastih točkovnih spojev na razmaku 2,09 m oz. spoj pri vsakem prečnem nosilcu. Spodnji del rešetk prosto visi ob kroni jezu. Zaradi ekscentričnosti spoja se rešetka nasloni na beton. Protikorozijska zaščita rešetk se izvede z vročim cinkanjem ali uporabi alternativo, nerjavna jekla. Barvanje je možno pod enakimi pogoji kot pri ograji. 3.3 Hidromehanska oprema Talni izpust Talni izpust vode za zagotavljanje biološkega pretočnega minimuma potoka je omogočen preko jeklene cevi premera 400 mm. Cev se vgradi na lokacijo obstoječega izpusta (65 cm nad dnom jezera) tako, da se obstoječo odstrani in poveča odprtino. Pri vgradnji nove cevi se stik cevi s starim betonom izvede vodotesno. Na vodni strani se pred cevjo vgradi jekleno zapornico z ročnim upravljanjem (npr.: VAG Teleskopic stem extension). Nosilni okvir zapornice se pritrdi s kemijskimi sidri v obstoječ beton jezu. Loputa zapornice ima Vse avtorske pravice, ki s pogodbo niso izrecno prenesene na naročnika, so pridržane. Poročilo se lahko reproducira samo v celoti. Stran 15 od 31

21 podaljšano vreteno (teleskopsko) dolžine ca. 6 m, ki omogoča ročno upravljanje zapornice iz brvi na kroni jezu. Podaljšano vreteno se zaradi stabilnosti dodatno sidra v krono jezu ca. 0,25 m pod vrhom betona. Na suhi strani se iztok naredi z rezom jeklene cevi pod kotom betonske površine Drenaža Jezovno zgradbo se drenira s pomočjo drenažne membrane (high-density polyethylene HDPE). Membrano se vgrajuje na stiku obstoječe in nove konstrukcije. Širina membrane je 0,33 m. Drenaža poteka vertikalno po vidni steni obstoječega jezu, s prečnim razmakom od 4 do 5 m. Pri temelju se membrana nadaljuje vse do plošče podslapja, kjer se priklopi v drenažni kanal širine 0,33 m in višine 0,1 m. Izven območja podslapja se drenažna membrana zaključi z drenažnim betonom. 3.4 Merilni čepi Za potrebe monitoringa v uporabni dobi jezu, se na jezu namesti 7 merilnih čepov. Merilne čepe se vgradi na dolvodno stran stebrov, ki se nahajajo v osi B do H. Pozicija čepa je ca. 25 cm pod vrhom stebra. Tip merilnega čepa je skladen s TSC , slika Ozemljitev Celotna jeklena konstrukcija brvi se ozemlji. Ozemljitev se izvede pri stebru v osi A in H, kjer se valjanec dimenzije 25/4 mm pritrjuje s sidrnim vijakom na sidrno pločevino glavnega nosilca. Valjanec nato poteka po celotni višini stebra in jezu vse do temeljne podlage, kjer se sidra v hribino preko sonde dolžine 1 m. Sonda je iz polne cevi premera 20 mm. Valjanec in sonda sta iz pocinkanega železa. Vse avtorske pravice, ki s pogodbo niso izrecno prenesene na naročnika, so pridržane. Poročilo se lahko reproducira samo v celoti. Stran 16 od 31

22 4 Materiali 4.1 Jeklene konstrukcije Konstrukcijsko jeklo Konstrukcijsko jeklo mora biti v skladu s standardom SIST EN (deli 1 do 6). Pri vseh jeklenih elementih je potrebno uporabiti jeklo z ustrezno lomno žilavostjo po Charpy testu. Predlaga se jeklo, ki je odporno na temperaturo 20 C. Ustrezno trajnost se doseže z upoštevanjem standarda SIST EN ISO Skladno s poglavjem 5.1, tabela 1 omenjenega standarda, okolje v katerem se konstrukcija nahaja, razvrstimo v razred C2. Izbrani materiali jeklenih elementov: Rešetke in sidrišča: S 235 JR, C2 Nosilna konst. brvi: S 235 JR, C2 Ograja: S 235 JR, C2 Vse jeklene elemente se protikorozijsko zaščiti z vročim cinkanjem Natezni elementi Jeklene vrvi morajo biti v skladu s standardom SIST EN , SIST EN (deli 1 do 4) in SIST EN (deli 4 in 10). Ustrezno trajnost se doseže z upoštevanjem razreda izpostavljenosti Class 2, skladno s tabelo 2.1 standarda SIST EN Vrv mora biti sestavljena iz nerjavne žice. Priporočena natezna nosilnost žice fu=1450 N/m Vijačne zveze Vse vijačne zveze se pritrjuje z vijaki kvalitete Betonske konstrukcije Beton Betonska mešanica mora biti v skladu z SIST EN Pri izdelavi betona se mora upoštevati, da je beton izpostavljen velikim podtlakom in eroziji, zato mora biti kot tak izrazito odporen na obrus. Uporabi se agregat iz kremena. Izbrani materiali za betonske elemente: Podložni beton: C12/15 XC0 Točkovni temelj: C30/37, XC4, XF1, PV-II, Dmax=32 mm, c=50 mm Stebri brvi: C30/37, XC4, XF3, XM2, PV-II, Dmax=32 mm, c=50 mm, v/c<0,5 Krona: C30/37, XC4, XF3, XM2, PV-II, Dmax=32 mm, c=50 mm, v/c<0,5 Telo jezu: C30/37, XC4, XF3, XM2, PV-II, Dmax=32 mm, c=50 mm, v/c<0,5 Podslapje: C30/37, XC4, XF3, XM2, PV-II, Dmax=32 mm, c=50 mm, v/c<0,5 Vse avtorske pravice, ki s pogodbo niso izrecno prenesene na naročnika, so pridržane. Poročilo se lahko reproducira samo v celoti. Stran 17 od 31

23 4.2.2 Armaturno železo Uporabljeno je mehko armaturno železo kvalitete B 500 razreda duktilnosti B. 4.3 Lesene konstrukcije Lesene konstrukcije morajo biti v skladu s standardom SIST EN Vsi leseni elementi so iz hrastovega lesa kvalitete D30, II. kategorije po SIST EN , ki mora biti ustrezno sušen (vlažnost lesa do 20%, sekan pozimi). Vse avtorske pravice, ki s pogodbo niso izrecno prenesene na naročnika, so pridržane. Poročilo se lahko reproducira samo v celoti. Stran 18 od 31

24 5 Projektni pogoji gradnje in ureditev gradbišča 5.1 Projektni pogoji Gradnja objekta in okolice mora potekati v smislu ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Tekom gradnje je potrebno dosledno upoštevati vse projektne pogoje zadevanjih soglasodajalcev. Izvajalec je dolžan preučiti vse pogoje ter jih upoštevati pri planiranju gradnje. Za vse postopke, opremo, materiale in detajle, ki niso posebej navedeni, veljajo splošni in posebni pogoji proizvajalcev ter ostale priznane tehnične norme, predpisi in standardi. Tekom celotne gradnje se mora zagotavljati prost in varen prehod ljudi preko Reškega jezera. Izvajalec mora morebitnim obiskovalcem omogočiti prehod preko začasnega nasipa. Gradnja se mora izvajati izven najobčutljivejših obdobij prosto živečih živalskih vrst in sicer med julijem in decembrom tekočega leta. Vsi morebitni poseki vegetacije ob jezu se izvedejo izven glavne gnezditvene sezone ptic in sicer med oktobrom in februarjem. Odstranjeno vegetacijo za potrebe gradnje se po koncu gradnje nadomesti s avtohtonimi drevesnimi ali grmovnimi vrstami. Pri tem pa se izvede ukrepe, ki preprečijo širjenje invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst. Dela, ki lahko vplivajo na kakovost vode in vodni režim, se mora načrtovati in opraviti izven drstnih dob ribjih vrst, ki poseljujejo vodni prostor (glej projektni pogoj Zavoda za ribištvo Slovenije, št. dok /2014/3, tabela 1). Prepovedano je posegati oziroma vznemirjati ribe na drstiščih rib med drstenjem in v varstvenih revirjih (25. člen ZSR1b). Dela na območju vodnih in priobalnih zemljišč se ne izvajajo med in Ob predvidenih delíh v vodnem ali priobalnem zemljišču je potrebno vsaj 7 dni pred začetkom gradnje glede na lokacijo posega obvestiti Ribiško družino Kočevje o začetku gradnje, da lahko izvede ali organizira izvedbo intervencijskega odlova rib na predvidenem območju posega oziroma predelu, kjer je ta vpliv še lahko prisoten. Če bodo dela potekala etapno in daljše časovno obdobje, mora izvajalec obvestiti Ribiško družino Kočevje o vsakem novem posegu v strugo tako, da se lahko intervencijski odlovi po potrebi opravijo pred vsakim novim posegom v strugo vodotoka. Pri izvajanju predvidenih posegov ob vodotoku Reško jezero in Reški potok se mora obstoječa obrežna vegetacija ohranjati v največji možni meri, oziroma se mora na odsekih kjer je bila uničena ponovno zasaditi z avtohtonimi rastlinskimi vrstami. Gradnja nasipov mora biti načrtovana tako, da se ne poslabšuje stanje vodotokov in stoječih voda oziroma ne preprečuje izboljšanja stanja vodotokov. Ohranja se zgradba in delovanje vodnega in obvodnega ekosistema. Odvzem plavin (proda, gramoza, peska, mulja) se izvaja na način, da se bistveno ne spremenijo življenjske razmere za ribe, rake in druge vodne živali. Odpadkov in gradbenega materiala se v vodotoke, na vodna in priobalna zemljišča, ne odlaga. Material se takoj po odstranitvi odpeljejo na ustrezno legalno deponijo. Ohrani naj se naravno dno vodotokov. Z gradbenimi stroji se posega v vodni prostor Reškega jezera in Reškega potoka le, kolikor je to nujno potrebno; zemeljska dela, izkopavanja v brežino ali strugo je treba tehnično izpeljati tako, da se v Čim večji možni meri zmanjša vpliv kaljenja vode. Vse avtorske pravice, ki s pogodbo niso izrecno prenesene na naročnika, so pridržane. Poročilo se lahko reproducira samo v celoti. Stran 19 od 31

25 5.2 Ureditev gradbišča Gradbišče mora v celoti potekati znotraj odkupljenih in s soglasjem pridobljenih mej. Med gradnjo ni dovoljeno odlaganje izkopnega, rušenega ali kako drugače pridobljenega materiala na vodno ali priobalno zemljišče. Morebitne začasne deponije se izvede tako, da ne ovirajo odtok površinskih voda in da ne prihaja do erozije le teh. Med izvajanjem del je potrebno preprečiti morebitno onesnaževanje okolja zaradi transporta, skladiščenja ali uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi. Po končani gradnji je potrebno vse površine prizadete med gradnjo ustrezno urediti oz. povrniti v obstoječe stanje. Pri tem pa se izvede vse ukrepe, ki preprečijo širjenje invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst. Vse avtorske pravice, ki s pogodbo niso izrecno prenesene na naročnika, so pridržane. Poročilo se lahko reproducira samo v celoti. Stran 20 od 31

26 6 Tehnologija gradnje 6.1 Tehnologija in faznost gradnje Nominiran izvajalec mora imeti ustrezne izkušnje s sanacijskimi in rušitvenimi deli. Izvajalec mora pred pričetkom gradnje natančno preučiti vso pridobljeno dokumentacijo in opozoriti na vse morebitne pomanjkljivosti. Zaradi težke dostopnosti do gradbišča se mora posebna pozornost nameniti ureditvi in organizaciji gradbišča. Sledi predviden potek dela, ki opisuje ključne faze gradnje: 1) Preddela 1.1. Izvedba krovne plošče 1.2. Ureditev gradbišča z vsemi potrebnimi oznakami ter varovanjem Izvedba začasnega platoja in ureditev dostopne poti do obstoječe jezovne zgradbe. Pot poteka po trasi obstoječe poti oz. steze ter po levem bregu Reškega jezera Postavitev žerjava za potrebe transporta materiala do jezovne zgradbe Ureditev dostopa do suhe strani jezu in podslapja. Dostop širine min. 0,8 m, delno s klesanjem v hribino Spustitev gladine jezera do višine 512,4 n.m.v. Spuščanje preko obstoječega talnega izpusta in dodatnih cevi (prečrpavanje). Po padcu gladine do predpisane kote, se začne izvedba začasne zajezitve. Tekom celotne gradnje se mora zagotavljati nivo gladine jezera na koti 512,4 n.m.v Izvedba začasne zajezitve iz blokov ali gabionov med katere se vgradi nasip. Z montažnimi elementi naredimo dve vzporedni vrsti na razmaku ca. 2,0 m, med njima nasujemo ekološko neoporečen, vodo nepropusten nasipni material, ki zagotavlja tesnenje. Višina zajezitve med gradnjo je ca. 3,0 m oz. do kote 512,5 n.m.v. Os začasnega nasipa poteka ca. 6,0 m od jezovne zgradbe. Širina nasipa mora zagotavljati prosti prehod ljudi preko Reškega jezera tekom celotne gradnje Osušitev jezovne zgradbe s pomočjo črpanja vode, ki se nahaja med jezom in nasipom. Predviden volumen črpane vode je ca. 300 m3. Med osuševanjem je potrebno ribe, ki so ostale ujete med objektoma v čim večjem številu poloviti in prestaviti na gorvodni del Reškega jezera Vgradnja prečrpalnega sistema, ki zagotavlja minimalni ekološko sprejemljiv pretok vode na dolvodni strani. Pri tem pa mora sistem vzdrževati začasni nivo jezera na koti 512,4 n.m.v. tekom celotne gradnje Vgradnja začasnih merilnih točk za spremljavo obstoječega in začasnega jezu tekom gradnje Ureditev dovozne rampe, ki povezuje levi breg in dno jezera, za odvoz sedimentov in rušenega materiala Čiščenje sedimentov v delti jezu. Čiščenje se izvaja na način, da bo kaljenje vode minimalno. Ter omejeno na prostor med začasnim nasipom in jezovno zgradbo. Zaradi verjetne anoksičnosti (brez kisika) izkopanih sedimentov se le te odpelje na trajno deponijo. 2) Rušitvena dela 2.1. Odstranitev obstoječe brvi in vse ostale opreme jezu (lovilne rešetke, zasun, itn.) Odstranitev jeklenih sidrišče z rezanjem vijakov. Vse avtorske pravice, ki s pogodbo niso izrecno prenesene na naročnika, so pridržane. Poročilo se lahko reproducira samo v celoti. Stran 21 od 31

27 2.3. Izravnava hribine na suhi strani obstoječe jezovne zgradbe, za potrebe betoniranja novega dela jezu. Ureditve se izvaja nekje od 1,0 m pri bregovih in do 3,0 m v osrednjem območju (preliv) oz. po potrebi glede na prečne prereze novega jezu. Klesanje in odvoz materiala Odstranitev talnega izpusta. Razširitev obstoječe luknje na predviden premer 400 mm Izkop za izvedbo točkovnih temeljev rampe brvi Horizontalno rezanje obstoječe krone jezu, brez dodatnih vibracij. Globina reza ca. 1,1 m, možno dvostransko rezanje. Dodatna ročna obdelava ostrega robu na suhi strani (rezanje robu pod kotom 45 ) 3) Sanacija objekta 3.1. Grobo in površinsko čiščenje betona s pomočjo vodnega topa s pritiskom barov. Odstranitev poškodovanih nevezanih delov betona in čiščenje alg. Predpriprava površine za nadaljnjo sanacijsko obdelavo. Obdelava vseh betonskih površin (mokra in suha stran jezu) Injektiranje širših razpok (nad 0,5 mm) ter vsa obsežnejša porozna mesta z nabrekajočo cementno silikatno injekcijsko maso. Sanacija poteka na mokri in suhi strani jezu Injektiranje manjših razpok s pomočjo PU injekcijskimi smolami Zatesnitev kontakta jezovne zgradbe in dolomitnega terena z nabrekajočo cementno silikatno injekcijsko maso. Injektiranje z dolvodne strani. Začetek vrtine ca. 0,3 m nad terenom v obstoječem jezu. Vrtina pod kotom 45 do globine 1,0 m Utrditveno injektiranje preperele hribine pod novim delom jezu. Injektiranje v eni vrsti z odmikom 0,25 m od konca novega betona. Injektiranje do globine 0,5 m na rastru 0,5 m v vzdolžni smeri jezu Izvedba tesnilne zavese na gorvodni strani jezu. Injektiranje v eni vrsti z odmikom 0,30 m od roba obstoječega jezu. Injektiranje do globine 2,0 m na prelivu oz. 1,0 m na preostalem območju. Prečni odmik vrtin je 0,5 m Površinska obdelava očiščenega betona z reparaturno malto debeline do 5 mm. Izvedba dodatne zaščita betona pred korozijo in atmosferskimi vplivi. Obdelava se izvaja samo na mokri strani jezu Pred izvedbo rekonstrukcije, se preveri dimenzije obstoječe krone in višine jezu ter preveri skladnost s projektom. Vsa ugotovljena neskladja se posreduje projektantu v preučitev. 4) Rekonstrukcija objekta 4.1. Izvedba novega talnega izpusta Izvedba nove zapornice. Vgradnja nosilnega okvirja na vodni strani. Vgradnja z delnim klesanjem utorov v obstoječ beton. Sestava celotne zapornice z vsemi pripadajočimi deli, vključno s sidranjem teleskopskega zasuna Izvedba vertikalnih drenaž in drenažnega kanala Pred betoniranjem jezovne zgradbe je potrebno pripraviti opaž tako, da se pri vseh vidnih površinah betona doseže površinska obdelava: negladka z izpostavljenimi zrni agregata. Vse avtorske pravice, ki s pogodbo niso izrecno prenesene na naročnika, so pridržane. Poročilo se lahko reproducira samo v celoti. Stran 22 od 31

28 Uporabi se površinsko zavlačilo vezanja (npr.: KULIRPASTA T12), ki zagotavlja debelino spiranja ca. 2,5 mm Kampadno betoniranje novega dela jezu. Vertikalne rege se izvedejo vodotesno. Celotno dolžino jezu razdelimo na 3 kampade, ki se izvajajo po zaporedju: 1. Faza: izvedba 2. Kampada (prelivno območje dolžine 18,6 m) 2. Faza: izvedba 3. Kampada (desni del jezu dolžine 7,5 m) 3. Faza: izvedba 1. Kampada (levi del dolžine 17 m) 4.6. Vsaka kampada se višinsko betonira v treh fazah s horizontalnimi delovnimi stiki na ca. 2,0 m višine. Horizontalne rege med bloki se izvedejo vodotesno v naklonu 4%. Faznost betoniranja ene kampade je: 1. Faza: betoniranje segmenta C, do nivoja 511,5 n.m.v. (kontaktno betoniranje s hribino) 2. Faza: betoniranje segmenta B, do nivoja 513,5 n.m.v. 3. Faza: betoniranje segmenta A (krona jezu) 4.7. Spiranje površine betona za dosego negladke površine. Postopek in časovni potek dela, skladno s tehnično specifikacijo proizvajalca zavlačilca vezanja Vgradnja merilnih čepov v betonske stebre. Pritrjevanje čepa na armaturni koš Betoniranje stebrov na kroni jezu, ki služijo kot podporna konstrukcija jeklene brvi. Stik stebra in krone se izvede vodotesno Ureditev platojev pred objektom Betoniranje točkovnih temeljev za dostopni rampi Montaža jeklene brvi in lovilne rešetke. Segmentna vgradnja brvi, z začasnim podpiranjem prostih koncev. Vsakemu segmentu sledi pripadajoč segment rešetke. Segmente brvi in rešetk se vgrajuje zaporedno. Med vgrajevanjem je potrebno zagotoviti, da se viseči del rešetke nasloni/dotika krone betona, po celotni dolžini rešetke. Sidranje brvi v AB stebre Vgradnja ozemljitve. Vse avtorske pravice, ki s pogodbo niso izrecno prenesene na naročnika, so pridržane. Poročilo se lahko reproducira samo v celoti. Stran 23 od 31