O grevanje DALJINSKO OGREVANJE: ENERGIJSKA ALTERNATIVA LESNA BIOMASA PROTI FOSILNIM GORIVOM
|
|
- Duane Morton
- 6 years ago
- Views:
Transcription
1 Doc. Dr. Vincenc BUTALA, Dr. Uroπ STRITIH, Gregor ZUPAN Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojniπtvo, AπkerËeva 6, Ljubljana DALJINSKO OGREVANJE: ENERGIJSKA ALTERNATIVA LESNA BIOMASA PROTI FOSILNIM GORIVOM V Sloveniji je daljinsko ogrevanje prisotno predvsem v mestih. Kot vir energije se uporabljajo razliëna fosilna goriva, katerih zaloge so omejene, zahteve glede emisij pa Ëedalje stroæje. Slovenija je bogata z lesom, kar predstavlja izjemno narodnogospodarsko bogastvo. Tudi pri nas moramo, tako kot v Avstriji, na Finskem in na vedskem, priëeti organizirano uporabljati (lesno) biomaso, saj imamo relativno velik potencial (gozdovi, lesno predelovalna industrija, itn.), ki pa je πe vedno v veliki meri energijsko neizkoriπëen in tako predstavlja neizkoriπëen domaëi vir energije. Uporaba lesne biomase v energijski namen lahko pomembno vpliva na gospodarnost - zmanjπevanje slovenske energijske uvozne odvisnosti (do 24 % nadomesti kurilno olje EL) in pomaga pri realizaciji Kiotskega protokola (prispevek 1,6 % k zahtevanemu 8 % zmanjπanju). Sodobne tehnologije za pretvorbo notranje energije (lesne) biomase v toploto so popolnoma avtomatizirane, energijsko visoko uëinkovite ter okolju prijazne. na lesno biomaso se Ëedalje bolj uveljavlja. Z ustreznimi subvencijami je mogoëe preseëi viπje investicijske stroπke, kot so pri uporabi fosilnih goriv. je naëin preskrbe z energijo, pri katerem se medij (voda) na enem centralnem mestu greje v (toplarni TO, termoelektrarni-toplarni TE-TO) in se s pomoëjo Ërpalk in razvodne mreæe distribuira do porabnika. Nosilec toplote v vroëevodnem sistemu je kemiëno pripravljena vroëa voda. Temperatura vode v omreæju je odvisna od zunanjih temperatur zraka in je v dovodnem vodu najveë 13 C in najmanj 7 C. na biomaso daje pomembne prednosti: okoliπke koristi (CO 2 nevtralno, obnovljiv vir energije, Ëisto gorivo ), ekonomske prednosti (nizke cene goriv v primerjavi s konvencionalnimi fosilnimi gorivi; 1,5 do 4-krat ceneje) (1), poveëanje lokalne zaposlitve, prispevek h gospodarjenju z gozdovi, optimizacija proizvodnje energije, ki temelji na biomasi. Energija je osnovni pogoj za razvoj neke deæele. Razvitost dræave se kaæe v sploπni rabi energije in rabi na enoto proizvoda. VeËino toplote za ogrevanje stavb pridobimo na osnovi zgorevanja fosilnih goriv. Zaloge fosilnih goriv so omejene. Dokazane dosegljive rezerve fosilnih goriv in njihova primerjava s sedanjim Ërpanjem rezerv so podane v preglednici 1. BIOMASA ZA DALJINSKO OGREVANJE Danes je biomasa v svojem najπirπem pomenu Ëetrti najveëji energijski vir v svetu. Predvideva se, da bo v letu 22 iz biomase pridobljeno 4727 PJ (113 Mtoe) energije. K tej biomasi lahko priπtejemo πe 46 PJ (11 Mtoe) energije komunalnih odpadkov, kar skupaj predstavlja zelo pomemben energijski vir. Izrazit porast uporabe biomase je predviden predvsem zaradi poveëanja rabe tekoëih biogoriv ter na podroëju izkoriπëanja biomase za proizvodnjo elektriëne energije. Lesna biomasa poleg hidro potenciala v Sloveniji trenutno predstavlja najveëji energetski potencial med obnovljivimi viri energije (OVE). Izdelane so πtevilne pravne in programske podlage za izkoriπëanje lesne biomase, ki se pribliæujejo evropskim pogledom [3]. Bela knjiga COM(97) 599, Energy for the Future, Renewable Sources of Energy) je dokument EU, ki daje izredno teæo izrabi lesne biomase. V njej je predvideno zmanjπanje emisij CO2 za 255 mio ton/leto do leta 21, kar predstavlja veë kot 6 % zmanjπanje emisij CO2, ki ga lahko prispevajo vsi viri OVE. EU naërtuje podvojitev deleæa OVE na 12 % v celotni energetski oskrbi dræav do leta 21. Resolucija o strategiji rabe in oskrbe Slovenije z energijo doloëa poveëanje lesne biomase v deleæu primarne energije s 4,2 % (leto 1996) na 8 do 1 % leta 21. Ocena kumulativne proizvodnje do 199 (Gtoe*) ni podatkov ni podatkov 86 Ocena rezerv leta 199 v odnosu na letno proizvodnjo (leta) Ocena dokazanih rezerv v letu 199 (Gtoe*) Premog (brez lignita) Lignit Nafta Preglednica 1 Dokazane rezerve fosilnih goriv in razmerja med rezervami in proizvodnjo (2). 24 1/24
2 Preglednica 2 Karakteristike dræav s podobno pogozdenostjo (2). Avstrija vedska Finska Slovenija tevilo prebivalcev (1) Povrπina dræave (km 2 ) Pogozdenost (%) Temperaturni primanjkljaj (K.dan) Dolæina ogrevalne sezone (mesec) tevilo gospodinjstev (1) ZGOREVANJE UPLINJANJE PARNI PROCES OGREVANJE ELEKTRIKA Slika 1 Tehnologije za daljinsko ogrevanje na biomaso Relativno velika pogozdenost Slovenije omogoëa primerjavo s podobnimi evropskimi dræavami, npr. z Avstrijo, vedsko ali Finsko (preglednica 2). na biomaso je verjetno najlaæja pot k poveëanju deleæa v primarni energijski bilanci. Omejena uporaba kapacitet v daljinskem ogrevanju na biomaso v juæni Evropi in visoka cena elektriëne energije odpira moænosti kombinacije pridobivanja toplotne in elektriëne energije (slika 1). Tudi iz eksergijskega vidika mora imeti soproizvodnja toplotne in elektri- Ëne energije prednost pred izkoriπëanjem lesne biomase neposredno v ogrevalni namen. Toploto, nastalo pri soproizvodnjem procesun je treba uporabiti v sistemu daljinskega ogrevanja. Tehnologije temeljijo na zgorevanju biomase in proizvodnji pare pri visokem tlaku, proizvodnji elektriëne energije v parnih turbinah in nato uporabi pare za ogrevanje. Preseæek proizvedene pare poveëa proizvodnjo elektrike. Uplinjanje biomase je tehnologija, ki postaja komercialna. Ta tehnologija omogoëa uporabo motorjev ali turbin z notranjim zgorevanjem in odpira vrsto novih naëinov ogrevanja, zaradi viπje entalpije pare. Uplinjanje se lahko uporabi v parnih ali kombiniranih procesih. PRIMERI DALJINSKEGA OGREVANJA StatistiËni podatki za dræave, ki za daljinsko ogrevanje vse bolj uporabljajo obnovljive vire energije, predvsem lesno biomaso Avstrija Celotna raba primarne energije v Avstriji znaπa 1187 PJ (leta 1998), kjer prevladujejo fosilna goriva (slika 2). Kar 23 % (275 PJ) celotne rabe predstavljajo obnovljivi viri energije. VeË kot 57 % od vse biomase je samo lesnih polen, ki so tako glavni vir biogoriv v Avstriji (slika 3). Okoli 11 % (125 PJ) primarne energije v Avstriji je pridobljeno z biomaso. NajveËji del te energije se rabi v tradicionalnih peëeh in kotlih (kurjenje z lesnimi poleni). V zadnjih 2 letih je bila vpeljana nova tehnologija za pridobivanje toplote - daljinsko ogrevanje, za katero se kot gorivo uporabljajo lesni sekanci, industrijski lesni ostanki in slama. Do leta 21 je bilo postavljenih veë kot 6 sistemov daljinskega ogrevanja na biomaso. V 51 sistemu daljinskega ogrevanja se proizvede pribliæno 172 GWh daljinske toplote (slika 4). Okoli 3 majhnih in zelo majhnih sistemov (pod 1 kw) je bilo zgrajenih predvsem v zadnjih nekaj letih in niso vkljuëeni v sliki (5). Gorivo Lubje Æamanje Lesni sekanci Æaganje Poraba v 1 Srm /24 Poraba v % Preglednica 3 Goriva, uporabljena za daljinsko ogrevanje na biomaso (5) Plin 284 PJ 24% Nafta 494 PJ 4 Lesna polena 57,4% Burgenland Vodna energija 134 PJ 1 Biomasa 125 PJ 1 Slika 2 Raba primarne energije v Avstriji (1998) (4) Gorljivi odpadki 7,8% Carinthia Bioplin, odpadni plin 1, Slika 3 Bioenergijski viri v Avstriji (1998) (4) tevilo sistemov daljinskega ogrevanja Inπtalirane naprave v MW Spodnja Avstrija Zgornja Avstrija Salzburg Ostanki 1 PJ Ostali obnovljivi viri 6 PJ Premog 134 PJ 1 Stranski proizvod pri predelavi papirja 16,5% Slama tajerska Tirolska Briketi 1,9% Lubje 5% Biodiesel,4% Peleti,4% Æaganje 4, Lesni sekanci 4% Slika 4 tevilo sistemov daljinskega ogrevanja na biomaso (na zaëetku leta 2) Vorarlberg 25
3 Eno-druæinska stanovanja VeË-druæinske stavbe Javne stavbe Komercialne stavbe Ostale stavbe Vir energije Les Premog/koks Kurilno olje EL Preglednica 4 Stanovanja, ogrevana z daljinsko toploto na biomaso (5) Preglednica 5 Ogrevanje zasebnih stanovanj (πtevilo stanovanj v tisoëih) (4) Preglednica 4 prikazuje πtevilo stanovanj, ki so ogrevana z daljinsko toploto na biomaso. Pregled stanovanjskih ogrevalnih sistemov v Avstriji kaæe, da je od zaëetka 9-ih let opazen veëji padec v rabi biomase v zelo pomembnem podroëju rabe: ogrevanju in oskrbi s toplo vodo individualnih hiπ; porast je opazen na podroëju daljinskega ogrevanja z lesno biomaso (preglednica 5). Avstrijske vasi s sistemi daljinskega ogrevanja na biomaso imajo med 5 in prebivalcev. Toplotna moë sistemov daljinskega ogrevanja na biomaso se giblje med nekaj 1 kw do 8 MW, z omreæjem med 1 metri in 2 km. Dve tretjini vseh sistemov imata moë manjπo od 15 kw. Na sliki 5 je prikazano πtevilo novo ustanovljenih sistemov daljinskega ogrevanja na biomaso v 4 pokrajinah (Spodnja Avstrija, Zgornja Avstrija, Salzburg in tajerska), kjer je zgrajena veëina sistemov v Avstriji. RdeËi stolpci kaæejo sisteme moëi preko 8 kw, ki oskrbujejo celotno naselje, vijoliëni stolpci pa kaæejo manjπe sisteme, ki ogrevajo samo nekaj veëjih stavb v centru naselij. Finska Cilj finske energijske strategije je poveëanje rabe lesa in ostalih obnovljivih virov energije. Celotna raba primarne energije je bila 1318,19 PJ leta 21, od katere je 131,8 PJ energije pridobljeno z lesnimi gorivi. Od celotne rabe primarne energije na Finskem je 2 % bioenergije. Ker je na Finskem mrzlo podnebje, traja ogrevalna sezona pribliæno 9 mesecev. Za ogrevanje stavb se porabi ena petina energije. Kar 48 % celotnega ogrevanja predstavlja daljinsko ogrevanje (leta 1999, slika 6). Polovico manjπe je bilo ogrevanje s kurilnim oljem. Danes se na Finskem uporablja daljinsko ogrevanje v veë kot 2 obëinah, v veë kot 5 obëinah pa je vgrajen sistem soproizvodnje toplotne in elektriëne energije. Celotna proizvodnja elektriëne energije v soproizvodnjih sistemih, kjer uporabljajo kot gorivo les, je 2 MWe. VeËina teh sistemov je opremljena s kurilnimi napravami, v katerih se lahko kuri veë vrst goriv (npr.: πota in les - preglednica 6). V letu 1999 je proizvodnja toplote v soproizvodnih sistemih predstavljala 75 % celotne daljinske toplote, ki je znaπala 29 TWh. tevilo enodruæinskih hiπ na Finskem, ki se ogrevajo s pomoëjo daljinske toplote, je vsako leto veë (preglednica 7). vedska V sektorju daljinskega ogrevanja na vedskem je raba energije na osnovi biomase ustvarila trg biogoriv. Raba biogoriv je leta 1996 znaπala 43 % (82,4 PJ) v daljinskem ogrevanju. Raba najbolj pogostega biogoriva - lesa je bila primerjana z lokalnim poloæajem trga z lesnimi gorivi. Rezultati kaæejo, da je uporaba lesa znotraj sistemov daljinskega ogrevanja odvisna od lokalne oskrbe z lesnimi gorivi in od konkurence sosednjih sistemov daljinskega ogrevanja. Leta 1996 je veë kot 1 sistemov daljinskega ogrevanja uporabljalo biogoriva, predvsem lesna goriva (23 % vseh goriv), obëinske trdne ostanke (9 %) in πoto (6 %) ter biogoriva v kombinaciji z ostalimi viri energije, kot so olje, premog, zemeljski plin, toplotne Ërpalke in industrijska odpadna toplota (8(. V celoti je bilo leta 21 vloæeno za proizvodnjo toplotne in elektriëne energije 57,6 TWh. Glavni vir so bila trdna biogoriva, ki so znaπala 28 % celotne porabe goriv (slika 7). Celotna uëinkovitost soproizvodnjih sistemov je bila 87 %. Do konca leta 21 je πtevilo odjemalcev daljinskega ogrevanja naraslo na 177.5, daljinska toplota je bila dovedena stanovanjem in stanovanjskim stavbam ter 153. enostanovanjskim hiπam. Oskrba z daljinsko toploto je 21 dosegla 46,6 TWh (leto 21 je bilo nenavadno toplo, zato bi bila realna vrednost v normalnem letu πe viπja). SLOVENIJA Najbolj pomemben nosilec energije v Sloveniji je kurilno olje s 34,3 % deleæem (slika 9). Deleæ premoga je 21 %, nuklearne energije 2 %, plinastih goriv pa 12,5 %. Deleæ obnovljivih virov energije v primarni energijski bilanci je bil pribliæno 6,6 % v 21. Kar 63,8% obnovljivih virov energije so predstavljali les in lesni odpadki. Slovenska energijska odvisnost od uvoæene energije je pribliæno 48,2 %. V Sloveniji je les narodno in tudi energetsko bogastvo, saj je od skupne povrπine km 2 kar 55 % ozemlja poraπëenega z gozdovi. Zaloga lesne mase se iz leta v leto poveëuje, saj sedanji letni posek predstavlja le 38 % etata. V primerjavi z letom 1947 se je lesna masa v gozdovih poveëala za 87 % (podatek za leto 199) (12). Slika 5 Letno ustanovljeni sistemi (6) Stevilo sistemov < 8 kw > 8 kw 26 1/24
4 Raba energije (GWh) Teæko kurilno olje Ogrevanje na elektriko Lahko kurilno olje Les in UNP Slika 6 Viri energije za ogrevanje (7) Preglednica 7 Izbira ogrevalnih sistemov v enodruæinskih hiπah na Finskem (πtevilo hiπ) (7) ogrevalni sistem Okoliπka toplota Ogrevanje na les Preglednica 6 Sistemi na trdna lesna goriva in πoto na Finskem leta 1995 (>1MW) (7) ObËinski sistemi za daljinsko ogrevanje ObËinski sistemi s soproizvodnjo Industrijske ogrevalne postaje Industrijski sistemi s soproizvodnjo na les na πoto na les in πoto Deleæ lesa v % Deleæ πote v % Celotno πt. sistemov Raba biomase leta 1995 v GWh ElektriËni grelci Toplotne Ërpalke 14% 6% Topla voda 6% 7% Odpadna toplota 9% Premog Bioplin Odpadki 1 Trdna biogoriva 28% Zavræen les Borovo olje ota 5% Slika 7 Energija, uporabljena za proizvodnjo daljinske toplote (21) (9) Plin 35,6 PJ Nuklearna energija 57,36 PJ Slika 9 Primarna raba energije v Sloveniji (283 PJ v 21) (11) Trdna goriva Hidroelektrarne 13,6 PJ Majhne hidroelektrarne 1,3 PJ Kurilno olje 97 PJ Biomasa 12 PJ Ostali obnovljivi viri 5,5PJ Premog 6,3 PJ Daljinska toplota 5% ElektriËna energija 2 Raba energije (TWh) Slika 8 Raba konëne energije v stanovanjskem in javnem sektorju (1) 1/ Ostala goriva Biogoriva, πota, itd TekoËa goriva 5 Slika 1 Struktura konëne energije v Sloveniji (11) Plinasta goriva 17% Slika 1 predstavlja strukturo konëne energije za vsa podroëja. V industriji se porabi 5,8 PJ energije, v prometu 57,5 PJ, v gospodinjstvu 47,3 PJ in za ostalo rabo 33,2 PJ. V primerjavi s primerljivimi dræavami (Avstrija, Finska, vedska) imamo v Sloveniji zelo majhen deleæ daljinskega ogrevanja, ki ga pokrivajo predvsem trdna goriva (premog) in plinasta goriva. Obnovljivi viri pokrivajo samo 1,3 % daljinske toplote v Sloveniji (slika 11). 27
5 Trdna goriva 65,9% Obnovljivi viri 1, Plinasta goriva 31,4% Preglednica 8: Deleæ lesne biomase v primarni energijski bilanci (14) Primarna energija (PJ) Lesna biomasa (PJ) Deleæ lesne biomase (%) Avstrija ,53 vedska ,8 Finska ,8 1 Slovenija ,2 TekoËa goriva 1,5% Slika 11 Struktura porabe goriv za proizvodnjo daljinske toplote (21) (13) Kotlovnica na lesno biomaso v Preddvoru KratkoroËni razvojni cilj je odstraniti ovire za poveëano uporabo biomase kot energijskega vira, zmanjπati porabo fosilnih goriv ter poslediëno zmanjπati emisije toplogrednih plinov. Poleg poveëane rasti individualnega ogrevanja z biomaso se do leta 21 predvideva izgradnja 3-5 daljinskih sistemov z uporabo lesne biomase. Izgradnja novih sistemov na lesno biomaso bo pripomogla k rasti domaëega gospodarstva, k novim delovnim mestom, razvoju in proizvodnji domaëih tehnologij in predvsem k ustvaritvi nove dodane vrednosti. V Sloveniji imamo tri toplarne za proizvajanje daljinske toplote na lesno biomaso: v Æeleznikih, v Gornjem Gradu in v Preddvoru. Æelezniki: Toplarna Æelezniki je v letu 2 proizvedla kwh toplotne energije. Od tega: 67 % za industrijo, 21 % za stanovanja in stanovanjske stavbe, 12 % za javne stavbe. Gornji Grad: Leta 1995 sta bili vgrajeni dve kurilni napravi (vsaka po 2 MW) na lesno biomaso. Kurilno napravo, INTEGRAL 2, je izdelala πvedska druæba JÄRNFORSEN, naprava pa ima izkoristek 82 % pri 55 % vlagi goriva (æaganje, lubje, odpadni les). V letu 21 je bilo proizvedeno kwh toplote. Preddvor: razvodno omreæje je (bo) dolæine 7 km iz predizoliranih cevi, ki prek kompaktnih toplotnih postaj povezuje v sistem 212 objektov. Sistem daljinskega ogrevanja je krajanom Preddvora nadomestil porabo 8. litrov kurilnega olja letno, zmanjπal emisije CO 2 za 2.13 ton/a in emisije CO za 37 ton/a. ZAKLJU»EK Preglednica 8 prikazuje deleæ lesne biomase v primarni energijski bilanci. Ugotovimo lahko, da Slovenija v tem pogledu zaostaja za evropskimi dræavami. Izraba biomase v energetske namene je v Sloveniji kljuënega pomena za zmanjπevanje emisij toplogrednih plinov, pripomore pa tudi k zmanjπevanju energetske odvisnosti, ima sinergijski uëinek v drugih gospodarskih panogah, prispeva k razvoju lokalnega, regionalnega in nacionalnega gospodarstva ter k uëinkovitemu uresniëevanju sodobne okoljske politike v skladu z nacionalnim programom varstva okolja in usmeritvami EU. Uporaba trenutno razpoloæljivega potenciala lesne biomase omogoëa nadomestilo 24 % kurilnega olja EL. Program energetske izrabe lesne biomase v Sloveniji (3) je osnovni programski dokument za pospeπevanje rabe lesne biomase v energetske namene. OmogoËa poveëanje deleæa OVE v primarni energetski bilanci za 1,8 % in prispeva 1,6 % deleæ k zahtevanemu 8 % zmanjπanju nacionalnih letnih emisij CO 2 po Kiotskem protokolu. Slika 12 podaja primerjavo emisij kurilne naprave na lesno biomaso in kurilnega olja EL. Zgorevanje lesne biomase je CO 2 nevtralno, dokler njena poraba ni veëja od njenega prirastka. Vrednost celotnega programa energetske izrabe lesne biomase v Sloveniji znaπa 179 mio EUR, potrebnih za izgradnjo 5 velikih sistemov na lesno biomaso, ki bodo poleg izgradnje sistemov daljinskega ogrevanja (povpreëne moëi 3 MWt) zajemali veëje industrijske kotle, nadalje 1 modernih kotlov na lesno biomaso manjπih moëi (povpreëno 3 kwt), ki vkljuëujejo izgradnjo mikro sistemov, in 5 majhnih kotlov za individualno ogrevanje (povpreëne moëi do 3 kwt). IzhajajoË iz inkrementalnih stroπkov, ki nastanejo zaradi veëjih zaëetnih investicijskih stroπkov v primerjavi z uporabo klasiënih tehnologij in za katere so v programu predvidene subvencije iz proraëuna, znaπajo stroπki ene tone zmanjπanja emisij CO 2 od 35 do 13 EUR (3) Spisek literature je v Uredniπtvu SO 2 NO X C X H Y CO CO 2 Prah SO 2 NO X C X H Y CO CO 2 Prah Slika 12 Primerjava emisijskih vrednosti pri uporabi EL kurilnega olja in lesne biomase (12) 28 1/24
Prihodnost je obnovljiva!
Prihodnost je obnovljiva! Obnovljivi viri energije priroènik januar 2005 Prihodnost je obnovljiva! Obnovljivi viri energije priroènik Kazalo Zakaj obnovljivi viri energije?...1 Kaj so obnovljivi viri energije
More informationLesna biomasa. Okolju prijazen, obnovljiv vir energije
Lesna biomasa Okolju prijazen, obnovljiv vir energije Biomasa KAJ JE BIOMASA BIOMASA les in lesni ostanki, ostanki iz kmetijstva, nelesnate rastline uporabne za proizvodnjo energije, ostanki pri proizvodnji
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRIMERJAVA UKREPOV ZA SPODBUJANJE UPORABE OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE V IZBRANIH DRŽAVAH EU Ljubljana, september 2010 NIKA KLEMENČIČ ŠTRIGL IZJAVA
More informationKAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA:
Past simple uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se zgodili v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič več ne trajajo. Dogodki so se zgodili enkrat in se ne ponavljajo, čas dogodkov
More informationZAMENJAVA ELEKTRIČNEGA GRELNIKA VODE S TOPLOTNO ČRPALKO
ZAMENJAVA ELEKTRIČNEGA GRELNIKA VODE S TOPLOTNO ČRPALKO 1. UVOD Varčna uporaba energije je eden od pogojev za osamosvojitev drţave od tujih energetskih virov. Z varčevanjem pri porabi energije na način,
More informationDonosnost zavarovanj v omejeni izdaji
Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji informacije za stranke, ki investirajo v enega izmed produktov v omejeni izdaji ter kratek opis vsakega posameznega produkta na dan 31.03.2014. Omejena izdaja Simfonija
More informationBiomasni sistem v podjetju Tisa d. o. o.
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE Tilen Vipotnik Biomasni sistem v podjetju Tisa d. o. o. DIPLOMSKO DELO Visokošolski strokovni študij Ljubljana,
More informationToplotna črpalka, panoga, tržni potencial, trend, Slovenija.
AR 2017.2 Ljubljana TRŽNI POTENCIAL IN TRENDI V PANOGI TOPLOTNIH ČRPALK ZA STANOVANJSKO GRADNJO V SLOVENIJI MARKET POTENTIAL AND TRENDS IN THE INDUSTRY OF HEAT PUMPS FOR HOUSE BUILDING IN SLOVENIA Ključne
More informationProjekt Concerto: Energy in Minds! 2. Lesna biomasa v Sloveniji 3
1 Vsebina Projekt Concerto: Energy in Minds! 2 Lesna biomasa v Sloveniji 3 Daljinski sistemi ogrevanja na lesno biomaso 6 Mikro sistemi daljinskega ogrevanja 6 Prvi zgrajeni mikrosistemi daljinskega ogrevanja
More informationPriročnik. za povečanje. energijske. stavb. učinkovitosti
Priročnik za povečanje energijske učinkovitosti stavb Supported by INTELLIGENT ENERGY E U R O P E Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o. Building And Civil Engineering Institute 2 Priročnik za povečanje energijske
More informationInformation and awareness rising towards the key market actors. Information campaign activities Consultation packages
WP 4: Task 4.2: Deliv. n : Partner: Information and awareness rising towards the key market actors Information campaign activities Consultation packages D15 University of Ljubljana, Slovenia Date of consultation:
More informationAkcijski načrt za trajnostno energijo Občine Moravske Toplice. AKCIJSKI NAČRT ZA TRAJNOSTNO ENERGIJO OBČINE MORAVSKE TOPLICE (SEAP Moravske Toplice)
AKCIJSKI NAČRT ZA TRAJNOSTNO ENERGIJO OBČINE MORAVSKE TOPLICE (SEAP Moravske Toplice) Martjanci, Junij 2014 KAZALO 1 UVOD... 7 1.1 Namen projekta... 7 1.2 Vsebina in glavni cilji projekta... 8 1.3 Pristopne
More informationPROIZVODNJA ELEKTRIKE KOT DODATNA DEJAVNOST NA KMETIJI HOHLER
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Anja HOHLER PROIZVODNJA ELEKTRIKE KOT DODATNA DEJAVNOST NA KMETIJI HOHLER DIPLOMSKO DELO Univerzitetni študij Ljubljana, 2012 UNIVERZA V
More informationOPET CHP/DHC LOCAL BOILER SEMINARS (SLOVENIA)
Project Title: OPET CHP/DHC Work Package 5 Task 3 Possibilities for reduction of GHG emitted by boilers Deliverable No D12 LOCAL BOILER SEMINARS (SLOVENIA) April 2004 European Commission (Directorate-General
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO EKONOMSKA UPRAVIČENOST POSTAVITVE MALE SONČNE ELEKTRARNE
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO EKONOMSKA UPRAVIČENOST POSTAVITVE MALE SONČNE ELEKTRARNE Ljubljana, september 2010 JAKA ŠTIGLIC IZJAVA Študent Jaka Štiglic izjavljam, da sem avtor
More informationJamova cesta Ljubljana, Slovenija Jamova cesta 2 SI 1000 Ljubljana, Slovenia
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo University of Ljubljana Faculty of Civil and Geodetic Engineering Jamova cesta 2 1000 Ljubljana, Slovenija http://www3.fgg.uni-lj.si/ Jamova
More informationNavodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M
Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M V1.0 VIF-NA-14-SI IZUM, 2006 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE
More informationPOTENCIALI IN MOŽNOSTI ENERGETSKE OSKRBE POSESTVA FAKULTETE ZA KMETIJSTVO V MARIBORU Z LASTNO LESNO BIOMASO
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE Peter KRAMER POTENCIALI IN MOŽNOSTI ENERGETSKE OSKRBE POSESTVA FAKULTETE ZA KMETIJSTVO V MARIBORU Z LASTNO LESNO
More informationPasti družbene odgovornosti: trg biomase v Sloveniji
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Mojca Klenovšek Pasti družbene odgovornosti: trg biomase v Sloveniji Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Mojca
More informationNavodila za uporabo čitalnika Heron TM D130
Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 V1.0 VIF-NA-7-SI IZUM, 2005 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE
More informationUPORABA KOGENERACIJE NA LESNI PLIN ZA HRIBOVSKO KMETIJO
UPORABA KOGENERACIJE NA LESNI PLIN ZA HRIBOVSKO KMETIJO diplomsko delo Študent: Študijski program: Mentor: Lektorica: Valentin Zaplatar Univerzitetni študijski program 1. stopnje Energetike red. prof.
More information1. predstavitev naprave Plinska toplotna črpalka 2. tehnične lastnosti naprav / PTČ,
04.10.2013 1 2 Kazalo Kazalo predavanja: 1. predstavitev naprave Plinska toplotna črpalka 2. tehnične lastnosti naprav / PTČ, 3. razlogi ZA PTČ primerjava ETČ PTČ, 4. primeri dobre prakse reference, servis,
More informationANALIZA PRIMJENE KOGENERACIJE SA ORGANSKIM RANKINOVIM CIKLUSOM NA BIOMASU U BOLNICAMA
ANALIZA PRIMJENE KOGENERACIJE SA ORGANSKIM RANKINOVIM CIKLUSOM NA BIOMASU U BOLNICAMA Nihad HARBAŠ Samra PRAŠOVIĆ Azrudin HUSIKA Sadržaj ENERGIJSKI BILANSI DIMENZIONISANJE POSTROJENJA (ORC + VRŠNI KOTLOVI)
More informationInformation and awareness rising towards the key market actors. Information campaign activities Consultation packages
WP 4: Task 4.2: Deliv. n : Partner: Information and awareness rising towards the key market actors Information campaign activities Consultation packages D15 University of Ljubljana, Slovenia Date of consultation:
More informationIzračun toplotne obremenitve poslovne stavbe po. standardu EN Univerza v Ljubljani. Katja Možic. Fakulteta za elektrotehniko
Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Katja Možic Izračun toplotne obremenitve poslovne stavbe po standardu EN 12831 visokošolskega strokovnega študija Ljubljana, 2016 Univerza v Ljubljani
More informationSonce za energijo ne izstavlja računa
Foto AFP Sonce za energijo ne izstavlja računa Cveto Pavlin Pri nastopih ameriškega predsednika Georga W. Busha smo se na retorične lapsuse ali kakšne druge spodrsljaje že navadili zadnjega je izrekel
More informationIZKORIŠČANJE GEOTERMALNE ENERGIJE ZA OGREVANJE STAVB NA OBMOČJU OBČINE POLZELA
IZKORIŠČANJE GEOTERMALNE ENERGIJE ZA OGREVANJE STAVB NA OBMOČJU OBČINE POLZELA magistrsko delo Študent: Študijski program: Mentor: Lektorica: Aljaž Ograjenšek magistrski študijski program 2. stopnje Energetika
More informationAvtomatizacija ogrevanja hiše Urban Petelin, Janez Matija, Matej Rajh, Hugo Tomada Univerza v Mariboru, FERI, Smetanova 17, Maribor
Avtomatizacija ogrevanja hiše Urban Petelin, Janez Matija, Matej Rajh, Hugo Tomada Univerza v Mariboru, FERI, Smetanova 17, Maribor Automation of house heating For our comfort, in our house we must take
More informationNa pohodu obnovljivi viri energije Kljub zmanjšanju porabe želimo ohraniti standard Izkoristiti priložnosti za znanje in razvoj
našstik glasilo slovenskega elektrogospodarstva, april 2007 Na pohodu obnovljivi viri energije Kljub zmanjšanju porabe želimo ohraniti standard Izkoristiti priložnosti za znanje in razvoj 4 36 24 vsebina
More informationGOSPODARNOST IN OKOLJSKI VIDIKI TEHNOLOGIJ PRIDOBIVANJA LESNIH SEKANCEV ZA ENERGETSKO RABO
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA Matevž MIHELIČ GOSPODARNOST IN OKOLJSKI VIDIKI TEHNOLOGIJ PRIDOBIVANJA LESNIH SEKANCEV ZA ENERGETSKO RABO DOKTORSKA DISERTACIJA Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI
More informationSlovenija znižuje CO2: dobre prakse
Slovenija znižuje CO2: dobre prakse Katalog 2015 Naročnik: Izvajalec: Ministrstvo za okolje in prostor Dunajska cesta 47, 1000 Ljubljana Pogodba št. 2550-15-310011 Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni
More informationANALIZA LASTNOSTI LESNIH SEKANCEV ZA KURJENJE
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA LESARSTVO Miha KAMŠEK ANALIZA LASTNOSTI LESNIH SEKANCEV ZA KURJENJE DIPLOMSKO DELO Visokošolski strokovni študij Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI
More informationUČINKI IN STROŠKI IZDELAVE LESNIH SEKANCEV S SEKALNIKOM ESCHLBÖCK BIBER 70-RM
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE Peter KUCLER UČINKI IN STROŠKI IZDELAVE LESNIH SEKANCEV S SEKALNIKOM ESCHLBÖCK BIBER 70-RM DIPLOMSKO DELO Visokošolski
More informationKako do svetovne blaginje v 2050: vpogled z Globalnim kalkulatorjem
1 Kako do svetovne blaginje v 2050: vpogled z Globalnim kalkulatorjem Vsebina Pregled 3 Podrobnejše ugotovitve 4 Življenjski slog 4 Tehnologije in goriva 7 Zemljišča 10 Stroški 12 Zakaj si moramo prizadevati
More informationPriložnosti slovenske industrije pri velikih energetskih projektih. Marjan Eberlinc FOKUS. FOKUSni intervju:
Brezplačna revija za naročnike portala Energetika.NET št. 13, marec-april 2014 Intervjuji: Boštjan Napast, Geoplin Dr. Gian Carlo Scarsi, Ernst&Young Bojan Horvat, Energija plus Peter Dermol, TEŠ Gostujoči
More informationModel Güssing. obnovljivi viri energije in energetski turizem
Model Güssing IZVLEČEK Güssing je prvo evropsko mesto, ki lastne potrebe po energiji, ogrevanju in gorivu skoraj v celoti pokriva z lokalno razpoložljivimi obnovljivimi viri energije in je hkrati eden
More informationEkolo²ke hi²e. Primoº Skale 3. maj 2007
Ekolo²ke hi²e Primoº Skale 3. maj 2007 Povzetek V zadnjih dvesto letih se je svetovna populacija pove ala za dobre pet in pol milijarde ljudi. Posledica tega je ve je izkori² anje naravnih surovin in onesnaºevanje
More informationEnergijsko varčna gradnja in projektiranje. Nevenka Bandulić, univ. dipl. inž. arh. ILUMIUM d.o.o.
Energijsko varčna gradnja in projektiranje Nevenka Bandulić, univ. dipl. inž. arh. ILUMIUM d.o.o. Energijsko varčna gradnja Med energijsko varčno gradnjo prištevamo nizkoenergijske, pasivne in aktivne
More informationAVTONOMNI SISTEM ZA OSKRBO TOPLOTNE ČRPALKE Z ELEKTRIČNO ENERGIJO
AVTONOMNI SISTEM ZA OSKRBO TOPLOTNE ČRPALKE Z ELEKTRIČNO ENERGIJO diplomsko delo Študent: Študijski program: Mentor: Somentorica: Lektorica: Klemen Žveglič visokošolski strokovni študijski program 1. stopnje
More informationPoglavju o indijski konoplji sledi sklep, ki povzema vse pozitivne vidike legalizacije tako industrijske kot indijske konoplje.
UVOD Konoplja je dvodomna rastlina, enoletnica iz družine konopljevk. Vrsta Cannabis sativa L. se deli na dve podvrsti, in sicer na navadno ali industrijsko konopljo (lat. Cannabis sativa ssp. sativa L.)
More informationBIOGRADNJA OBNOVLJIVI VIRI
Območna zbornica za severno Primorsko E.I.N.E. Tržna raziskava REPUBLIKA ČEŠKA BIOGRADNJA OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE MAJ 2012 Informest, maj 2012 2 Kazalo 1 BIOGRADNJA STANOVANJSKIH OBJEKTOV V REPUBLIKI
More informationvisokotemperaturni sistem
Daikin Altherma visokotemperaturni sistem Altherma HT B2C Leaflet 2015_V02-SLO.indd 1 7.9.2015 г. 11:07:45 ч. Potrebujete nov sistem za ogrevanje? Ampak... Ste zaskrbljeni zaradi stroškov? Bi radi obdržali
More informationTOPLOTNA PUMPA I NJENA PRIMENA. Dr Milorad Bojic, red. prof Mašinski fakultet u Kragujevcu Univerzitet u Kragujevcu
TOPLOTNA PUMPA I NJENA PRIMENA Dr Milorad Bojic, red. prof Mašinski fakultet u Kragujevcu Univerzitet u Kragujevcu TOPLOTNA PUMPA I NJENA PRIMENA 1.UVOD, ZAŠTO, ŠTA?? 2. ŠTA JE TO TOPLOTNA PUMPA? (15 min)
More informationSEJEM ENERGETIKA 2014
SEJEM ENERGETIKA 2014 1 Vsebina Povabilo na sejem Pametna orodja na spletu GIAFLEX za uporabnike in projektante Referenčni projekt: DOLB Daljinsko ogrevanje na Biomaso KUZMA Toplotne postaje GIAFLEX Toplotna
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA TAMARA JENSTERLE UVAJANJE TEME O BIOPLINU K POUKU TEHNIŠKIH VSEBIN DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DVOPREDMETNI UČITELJ
More informationNOVA SERIJA VISOKOUČINKOVITE TEHNOLOGIJE TOPLOTNIH ČRPALK AQUAREA
NOV SERIJ VISOKOUČINKOVITE TEHNOLOGIJE TOPLOTNIH ČRPLK QURE 2014 2015 NOV TOPLOTN ČRPLK ZRK-VOD QURE 2014-2015 100 % PROIZVODNJ 100 % PNSONIC PREIZKUŠNJE IN ZGOTOVLJEN KKOVOST RZISKVE, RZVOJ IN ZSNOV PONUDNIK
More informationVroče na trgu z emisijskimi kuponi
številka 59 / september 2018 JAVNO PODJETJE ENERGETIKA LJUBLJANA TISKOVINA, POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 1102 LJUBLJANA Ko elektrarni zmanjka elektrike Vroče na trgu z emisijskimi kuponi Pogovor z Janjo
More informationMEJE KAPITALISTIČNEGA RAZVOJA Z VIDIKA NARAVNEGA OKOLJA
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MEJE KAPITALISTIČNEGA RAZVOJA Z VIDIKA NARAVNEGA OKOLJA Ljubljana, julij 2006 JANA PAVLIČ IZJAVA Študentka Jana Pavlič izjavljam, da sem avtorica
More informationVečstanovanjski objekt Pajkova ulica 22, v Mariboru
Primer dobre prakse na področju uvajanja ukrepov za povečanje energetske učinkovitosti zgradb Večstanovanjski objekt Pajkova ulica 22, v Mariboru doc.dr. Jože Mohorko, dipl. inž.el. Tehnovitas R&D, d.
More informationPodpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba
Podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba Analitsko poročilo DP5 projekta AHA.SI Delovna verzija 1 Uredili: Janja Drole, Lea Lebar Avtorji: dr. Andreja Črnak Meglič Janja Drole
More informationPodpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba
Podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba Analitsko poročilo DP5 projekta AHA.SI Delovna verzija 1 Uredili: Janja Drole, Lea Lebar Avtorji: dr. Andreja Črnak Meglič Janja Drole
More informationZakaj skoraj nič-energijske stavbe in merila zanje
Zakaj skoraj nič-energijske stavbe in merila zanje mag. Erik Potočar Ljubljana, 13.9.2016 Kaj menite, kako se bo vaša hiša/stanovanje ogrevala čez 30 let? A. S toplotno črpalko B. Vse bo s pomočjo sončne
More informationVPLIV GEOGRAFSKE LEGE SLOVENIJE NA UPORABO SONČNE ENERGIJE
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE Sara KETIŠ VPLIV GEOGRAFSKE LEGE SLOVENIJE NA UPORABO SONČNE ENERGIJE DIPLOMSKO DELO Maribor, 2010 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA KMETIJSTVO
More informationGEOTERMALNA ENERGIJA
GEOTERMALNA ENERGIJA 1 Kazalo UVOD... 3 1 TOPLOTNA ENERGIJA ZEMLJE... 4 1.1 ZGRADBA ZEMLJE... 5 1.2 GEOTERMALNA ENERGIJA... 8 1.2.1 Geotermalno izkoriščanje... 11 1.2.2 Hlajenje vročih kamnin... 12 2.2.3
More informationČASOVNE IN PROSTORSKE ZNAČILNOSTI TEMPERATURE TAL V SLOVENIJI
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Mateja KOPAR ČASOVNE IN PROSTORSKE ZNAČILNOSTI TEMPERATURE TAL V SLOVENIJI MAGISTRSKO DELO Magistrski študij - 2. stopnja Ljubljana, 2015
More informationSistemski pogled na oskrbo z električno energijo iz sončnih elektrarn
Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Franci Rus Sistemski pogled na oskrbo z električno energijo iz sončnih elektrarn Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Mentor: prof. dr. Rafael
More informationSomentor/-ica: Član komisije: Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo. Kandidat/-ka:
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova cesta 2 1000 Ljubljana,Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM DRUGE STOPNJE
More informationPrispevek v okviru projekta Pozor(!)ni za okolje. »Zmanjševanje ogljičnega odtisa na okolje«
Prispevek v okviru projekta Pozor(!)ni za okolje»zmanjševanje ogljičnega odtisa na okolje«dijak Mentor Šola Nastja Feguš Vesna Pintarić univ. dipl. inž. Gimnazija Ormož Šolsko leto 2014/2015 KAZALO VSEBINE
More informationDiplomsko delo višješolskega strokovnega študija Program: Promet Modul: Logistika UČINKOVITA RABA GORIVA V CESTNEM TRANSPORTU
B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Promet Modul: Logistika UČINKOVITA RABA GORIVA V CESTNEM TRANSPORTU Mentor: mag. Brane Lotrič, univ. dipl. ing. prometa Lektorica: Tina Sušnik Kandidat: Bogomir Lotrič
More informationVzemite manj. Imejte več. Zbirka namigov za neškodljivo življenje
Vzemite manj. Imejte več. Zbirka namigov za neškodljivo življenje Če bi vsaj 10 % lastnikov trat začelo uporabljati organska gnojila, bi to letno pomenilo od 1.000 do 5.000 ton manj strupenih kemikalij
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA TRGA NEPREMIČNIN V SREDIŠČU LJUBLJANE
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA TRGA NEPREMIČNIN V SREDIŠČU LJUBLJANE Ljubljana, februar 2003 MATEJA ŠTEFANČIČ IZJAVA Študentka Mateja Štefančič izjavljam, da sem avtorica
More informationPodnebno ogledalo 2018 Ukrep v središču Energetska revščina
Poročilo C4.1, Vol. 1, Zvezek 4 Podnebno ogledalo 2018 Ukrep v središču Energetska revščina Končno poročilo LIFE ClimatePath2050 (LIFE16 GIC/SI/000043) Poročilo Ukrep v središču Energetska revščina je
More informationPAVEL JANKO VARIANTNA ANALIZA MOŽNOSTI IZRABE ENERGETSKEGA POTENCIALA NA MEJNI MURI
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo PAVEL JANKO VARIANTNA ANALIZA MOŽNOSTI IZRABE ENERGETSKEGA POTENCIALA NA MEJNI MURI MAGISTRSKO DELO MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM DRUGE STOPNJE
More informationRazvojni načrt prenosnega plinovodnega omrežja za obdobje (Razširjeni povzetek)
Geoplin plinovodi, Družba za upravljanje s prenosnim omrežjem d.o.o. Razvojni načrt prenosnega plinovodnega omrežja za obdobje 2011 2020 (Razširjeni povzetek) Ljubljana, december 2010-1 - Kazalo UVOD...
More informationTHE EFFECT OF DARAB SALT DOME ON THE QUALITY OF ADJACENT KARSTIC AND ALLUVIUM AQUIFERS (SOUTH OF IRAN)*
ACTA CARSOLOGICA 31/2 5 105-113 LJUBLJANA 2002 COBISS: 1.08 THE EFFECT OF DARAB SALT DOME ON THE QUALITY OF ADJACENT KARSTIC AND ALLUVIUM AQUIFERS (SOUTH OF IRAN)* VPLIV SOLNE DOME DARAB NA KVALITETO VODE
More informationPRESENT SIMPLE TENSE
PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?
More informationSIMPLE PAST TENSE (prosto prošlo vreme) Građenje prostog prošlog vremena zavisi od toga da li je glagol koji ga gradi pravilan ili nepravilan.
SIMPLE PAST TENSE (prosto prošlo vreme) Građenje prostog prošlog vremena zavisi od toga da li je glagol koji ga gradi pravilan ili nepravilan. 1) Kod pravilnih glagola, prosto prošlo vreme se gradi tako
More informationMultikriterijalna analiza održivosti termoenergetskih blokova primenom. ASPID metodologije
Univerzitet u Beogradu Tehnološko metalurški fakultet Predrag D. Škobalj Multikriterijalna analiza održivosti termoenergetskih blokova primenom ASPID metodologije Doktorska disertacija Beograd, 2017. University
More informationPROJEKT VENUS KOT ALTERNATIVA OBSTOJEČEMU DRUŽBENO-EKONOMSKEMU MODELU RAZVOJA
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PROJEKT VENUS KOT ALTERNATIVA OBSTOJEČEMU DRUŽBENO-EKONOMSKEMU MODELU RAZVOJA Ljubljana, september 2008 NATAŠA ZULJAN IZJAVA Študentka Nataša Zuljan
More informationS postopno odpravo okolju škodljivih subvencij in reformo okoljskih davkov vsako leto do več 100 milijonskih prihrankov in novih delovnih mest.
Umanotera poroča JULIJ 2013 Zelena proračunska reforma za Slovenijo: odzivanje na krizo s trajnostno vizijo S postopno odpravo okolju škodljivih subvencij in reformo okoljskih davkov vsako leto do več
More informationANALIZA SEKALNIKOV LESNE MASE
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Ana Marija BAJŽELJ ANALIZA SEKALNIKOV LESNE MASE DIPLOMSKO DELO Visokošolski strokovni študij Ljubljana, 2011 UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA
More informationZa mnenja in podatke v posameznih sestavkih so odgovorni avtorji
MINERALNE SUROVINE 2014, Mineralne surovine Izdajatelj: Geološki zavod Slovenije, Dimičeva ulica 14, Ljubljana Naročnik: Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za energijo, Sektor za energetiko in rudarstvo,
More informationcoop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE
obnovljen za prihodnje generacije IMPRESUM Fotografije Goran Šafarek, Mario Romulić, Frei Arco, Produkcija WWF Adria in ZRSVN, 1, 1. izvodov Kontakt Bojan Stojanović, Communications manager, Kontakt Magdalena
More informationZ GEOMATIKO DO ATRAKTIVNEJŠEGA PODEŽELJA
Projekt GRISI PLUS, program Interreg IVC Geomatics Rural Information Society Initiative PLUS Seminar: Z GEOMATIKO DO ATRAKTIVNEJŠEGA PODEŽELJA Gornja Radgona, AGRA 2014 28. avgust 2014 Projekt GRISI PLUS
More informationCLEAN - Tehnologije in odprte inovacije za nizko ogljične regije
CLEAN - Tehnologije in odprte inovacije za nizko ogljične regije Projekt CLEAN poteka v sodelovanju med devetimi partnerji iz različnih držav v času med 1. 1. 2017 in 31. 12. 2021. Skupni izziv projekta
More informationEU NIS direktiva. Uroš Majcen
EU NIS direktiva Uroš Majcen Kaj je direktiva na splošno? DIREKTIVA Direktiva je za vsako državo članico, na katero je naslovljena, zavezujoča glede rezultata, ki ga je treba doseči, vendar prepušča državnim
More informationUVOD OZADJE... 1 ANALITIČNI DEL TRENDI NA PODROČJU VARSTVA OKOLJA V LOKALNIH SKUPNOSTIH, GLOBALNE POBUDE IN IZZIVI
Mestna občina Kranj Slovenski trg 1 4000 Kranj Občinski program varstva okolja za Mestno občino Kranj Dopolnjen osnutek Domžale, maj 2010 Občinski program varstva okolja za Mestno občino Kranj - dopolnjen
More informationTelefon: (03) , Fax: (03) , GSM: E: I:
Atmo VIT Inteligentni sistem atmovit ne ponuja le tehnične, prednosti temveč oblikovne. Za enkratno obliko se skrivajo tri skupine izdelkov različnih zmogljivosti za posamezno vrsto potreb in zahtev: I.
More information'Proučitev razvojnih možnosti in izdelava idejne rešitve za vzpostavitev delovanja centra Purisima'
UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE Zaključni elaborat projekta 'Proučitev razvojnih možnosti in izdelava idejne rešitve za vzpostavitev delovanja
More informationStrategija razvoja družbe
številka 44 / december 2014 JAVNO PODJETJE ENERGETIKA LJUBLJANA TISKOVINA, POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 1102 LJUBLJANA Intervju tehnični direktor Stane Koprivšek Strategija razvoja družbe Revitalizacija
More informationENERGETIKA I OKOLIŠ U OKVIRU EU - POLOŽAJ REPUBLIKE HRVATSKE
ENERGETIKA I OKOLIŠ U OKVIRU EU - POLOŽAJ REPUBLIKE HRVATSKE dr. Nikola Ružinski, Državni tajnik Split, 12. - 14. svibanj 2008. 1 UVOD Položaj i odrednice razvoja energetike u svijetu, a posebice unutar
More informationGradnja bloka 6. r m a c i j e. r i l _ Te š e v e i n f o. Č a s o p i s T e r m o e l e k t r a r n e Š o š t a n j A p.
Gradnja bloka 6 r m a c i j e r i l _ 2 0 0 8 Te š e v e i n f o Č a s o p i s T e r m o e l e k t r a r n e Š o š t a n j A p 1 Ekološka izdaja Iz vsebine Direktor dr. Uroš Rotnik zaposlenim o gradnji
More informationONESNAŽENOST ZRAKA Z DELCI PM 10 IN PM 2,5 V CELJU
OSNOVNA ŠOLA HUDINJA ONESNAŽENOST ZRAKA Z DELCI PM 10 IN PM 2,5 V CELJU RAZISKOVALNA NALOGA AVTORICE: Hana Firer, 8. r Eva Jazbec, 8. r Iona Zupanc, 8. r MENTOR: Jože Berk, prof. Področje: EKOLOGIJA Celje,
More informationStanje na slovenskem energetskem trgu zadovoljivo. revija slovenskega elektrogospodarstva. št. 4 / 2014
revija slovenskega elektrogospodarstva št. 4 / 2014 Aleksander Mervar Bodoča končna cena električne energije bo odvisna predvsem od nove državne strategije Gradnja bloka TEŠ 6 Prva zakuritev kotla uspešna
More informationRABA ENERGIJE NA ŠOLSKEM CENTRU CELJE
Šolski center Celje Srednja šola za strojništvo, mehatroniko in medije RABA ENERGIJE NA ŠOLSKEM CENTRU CELJE Avtorji: Maj Marovt, S-4. b Denis Pečnik, S-4. b Lesjak Miha, S-4. b Mentorja: Aleš Ferlež,
More informationPLINIFIKACIJA STANOVANJSKEGA OBJEKTA ZA OGREVANJE
UNIVERZA V NOVI GORICI POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA DIPLOMSKA NALOGA PLINIFIKACIJA STANOVANJSKEGA OBJEKTA ZA OGREVANJE Uroš Medved Mentor: Iztok Arčon Nova Gorica, 2006 II IZVLEČEK V času, ko se svet spopada
More informationMOŽNOSTI IZKORIŠČANJA ENERGETSKEGAPOTENCIALA V SLOVENIJI
mag. Andrej KRYŽANOWSKI * asist. Anja HORVAT* prof. dr. Mitja BRILLY* - 244 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA UPRAVLJANJA Z VODAMI IN UREJANJE VODA MOŽNOSTI IZKORIŠČANJA ENERGETSKEGAPOTENCIALA V SLOVENIJI
More informationVpliv nekonvecionalnih ogljikovodikov na energetsko oskrbo
Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Dean Peternelj Vpliv nekonvecionalnih ogljikovodikov na energetsko oskrbo Diplomsko delo univerzitetnega študija Mentor: Prof. dr. Rafael Mihalič Ljubljana,
More informationAerodrom Ljubljana T. 21 (1/2004)
1 Aerodrom Ljubljana T. 21 (1/2004) Aktualno Evropa - priloænost ali trπi kruh? IZ VSEBINE: 4 Fotokronika 5 Prenovljeno spletno mesto www.lju-airport.si 6 Ob 40-letnici aerodroma Vinko Moæe: Doslej veë
More informationENERGETSKA SANACIJA ŠOLE
OSNOVNA ŠOLA POLZELA Šolska ulica 3, 3313 Polzela MLADI RAZISKOVALCI ZA RAZVOJ ŠALEŠKE DOLINE RAZISKOVALNA NALOGA ENERGETSKA SANACIJA ŠOLE Tematsko področje: tehnika ali tehnologija Avtorji: Lucija Rakun,
More informationAerodrom Ljubljana T. 19 (1/2003) Aerodrom Ljubljana
1 Aerodrom Ljubljana T. 19 (1/2003) Aerodrom Ljubljana 1 IZ VSEBINE: 4 Fotokronika 6 Vinko Moæe: Cilj je dva milijona potnikov 8 Informacija za delniëarje Vrednost delnic naraπëa 10 Parker - signalist
More informationINDIKATORJI OKOLJA IN RAZVOJA S POUDARKOM NA INDIKATORJIH STANJA VODA IN UPRAVLJANJA Z VODAMI
- 16- VG UREJENOST- POGOJ ZA OBSTOJ mag. Lidija GLOBEVNIK* INDIKATORJI OKOLJA IN RAZVOJA S POUDARKOM NA INDIKATORJIH STANJA VODA IN UPRAVLJANJA Z VODAMI UVOD Leta 1992, ko je bila sprejeta deklaracija
More informationŠolski center Celje Poklicna in tehniška elektro in kemijska šola. Uporaba gorivnih celic Raziskovalna naloga
Šolski center Celje Poklicna in tehniška elektro in kemijska šola Uporaba gorivnih celic Raziskovalna naloga Mentor: Metod TRUNKL, uni. dip. inž. Avtor: Tomaž METULJ, E-4.a Celje, januar 2006 Povzetek:
More information22 TRANSPORT TRANSPORT
22. NOVEMBER 2010 22 NOVEMBER 2010 št./no 26 22 TRANSPORT TRANSPORT št./no 3 PREGLED RAZVOJA LETALIŠKEGA PROMETA IN ZRAČNEGA PREVOZA, SLOVENIJA, 1992 2009 KONČNI PODATKI REVIEW OF THE DEVELOPMENT OF AIRPORT
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA MONIKA HADALIN MODEL SONČNEGA KOLEKTORJA KOT UČNI PRIPOMOČEK DIPLOMSKO DELO
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA MONIKA HADALIN MODEL SONČNEGA KOLEKTORJA KOT UČNI PRIPOMOČEK DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA FIZIKA-MATEMATIKA MONIKA HADALIN
More informationKLJUČNI DEJAVNIKI USPEHA UVEDBE SISTEMA ERP V IZBRANEM PODJETJU
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLJUČNI DEJAVNIKI USPEHA UVEDBE SISTEMA ERP V IZBRANEM PODJETJU Ljubljana, junij 2016 VESNA PESTOTNIK IZJAVA O AVTORSTVU Podpisana Vesna Pestotnik,
More informationJamova cesta Ljubljana, Slovenija Jamova cesta 2 SI 1000 Ljubljana, Slovenia
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo University of Ljubljana Faculty of Civil and Geodetic Engineering Jamova cesta 2 1000 Ljubljana, Slovenija http://www3.fgg.uni-lj.si/ Jamova
More informationBloom box gorivna celica
Univerza v Ljubljani Pedagoška fakulteta Bloom box gorivna celica Matic Primožič Seminarska naloga pri predmetu Didaktika tehnike s seminarjem I Mentor: dr. Janez Jamšek, doc. Ljubljana, 2010 Povzetek
More informationGuilty or Not So Guilty Plastic Bags Durable, Energy Saving and Environmentally Friendly LED Lights
Specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko / Specialized magazine for packaging, environment and logistics 56 embalaža okolje logistika packaging environment logistics februarfebruary 2011
More information14. ŽIVLJENJSKA RAVEN LEVEL OF LIVING
Statistični letopis Republike Slovenije 2013 Statistical Yearbook of the Republic of Slovenia 2013 14. ŽIVLJENJSKA RAVEN LEVEL OF LIVING Življenjska raven Level of living 14 METODOLOŠKA POJASNILA ANKETA
More information