Bloom box gorivna celica

Size: px
Start display at page:

Download "Bloom box gorivna celica"

Transcription

1 Univerza v Ljubljani Pedagoška fakulteta Bloom box gorivna celica Matic Primožič Seminarska naloga pri predmetu Didaktika tehnike s seminarjem I Mentor: dr. Janez Jamšek, doc. Ljubljana, 2010

2 Povzetek V seminarski nalogi bodo predstavljene gorivne celice, najprej na splošno, nato pa še tiste s trdnimi oksidi (SOFC). Nato bo predstavljen še Bloom box, ki je nov produkt podjetja Bloomenegy. Bloom box je kot majhna elektrarna na osnovi gorivnih celic s trdnimi oksidi, ki proizvaja električno energijo na mestu porabe. Seminarska naloga je namenjena učiteljem tehnike in tehnologije, uporabna pa je tudi za učitelje kemije in fizike.

3 Kazalo 1 Uvod Navezava na učni načrt Pregled obstoječega gradiva Gorivne celice Zgradba in primer delovanja gorivne celice Gorivne celice s trdnimi oksidi Zaželene lastnosti delov celice Delovanje gorivne celice s trdnimi oksidi Razvoj gorivnih celic s trdnimi oksidi Bloom box Zgradba Bloom boxa Težave pri uporabi gorivnih celic Porazdeljena proizvodnja Koristi uporabe Bloom boxa Razlike med bloomovo in ostalo tehnologijo Delovanje gorivne celice ob uporabi metana kot goriva Sklep Literatura Priloge Učni list Učni list z rešitvami... 13

4 1 Uvod Danes si ne moremo več predstavljati življenja brez električne energije. Skoraj vsi pripomočki, naprave, ki jih uporabljamo, potrebujejo za svoje delovanje elektriko. Ker smo tako odvisni od elektrike, se je tudi zelo veliko porabi. Zato je prav, da se iščejo različne poti za proizvajanje elektrike, zaželeno je, da so te poti čim bolj prijazne do okolja. Eno od takih poti, bi lahko predstavljale gorivne celice. Čeprav gorivne celice proizvajajo elektriko preko kemičnih reakcij in zato minimalno onesnažujejo okolje ali ga sploh ne, pa se njihova uporaba še ni toliko razširila. Glavni problemi pri gorivnih celicah so povezani z materiali za njihovo izdelavo in visoko ceno, ki naj ne bi presegla koristi. Strokovnjakom iz podjetja Bloomenergy naj bi uspelo te probleme rešiti. Njihov proizvod, Bloom box, ki bo v seminarski nalogi predstavljen, je generator električne energije, ki uporablja gorivne celice. Najprej si bomo na kratko ogledali gorivne celice, potem take s trdnimi oksidi, na koncu pa še Bloom box. 2 Navezava na učni načrt Vsebina seminarske naloge je uporabna pri tehniki in tehnologiji v sedmem razredu, ko učenci spoznavajo vire električne energije in v osmem razredu, ko spoznavajo obnovljive in neobnovljive vire energije ter pri motorizaciji in okolju. Bloom box, kot električni generator, lahko za proizvajanje električne energije uporablja tako obnovljive kot tudi neobnovljive vire. Glede motorizacije in okolja, gorivne celice bi lahko poganjale tudi avtomobile ter tako zamenjale veliko bolj okolju škodljive motorje z notranjim zgorevanjem [1]. 3 Pregled obstoječega gradiva Nekaj o zgodovini gorivnih celic si lahko pogledate v [2]. Malo več o delovanju in vrstah gorivnih celic si lahko preberete v [3, 4]. O Bloom boxu pa si lahko ogledate na [5]. 4 Gorivne celice Gorivna celica je elektrokemična naprava, ki s pomočjo združevanja vodika in kisika proizvaja elektriko, s stranskima produktoma vodo in toploto. V principu gorivna celica deluje kot baterija, vendar s to razliko, da se ne izprazni, in da ne potrebuje polnjenja. Dokler se ji dovaja gorivo, gorivna celica proizvaja električno energijo. Ker se pretvorba goriva v električno energijo odvija skozi kemično reakcijo, ne pa z zgorevanjem, je ta proces čist, tih in visoko učinkovit dvakrat do trikrat bolj učinkovit, kot proces zgorevanja [3]. Nobena druga tehnologija pridobivanja električne energije ne ponuja takih koristi, kot gorivne celice. Poleg nizkih ali ničelnih emisij, so prednosti gorivnih celic še visoka učinkovitost in zanesljivost, prilagodljivost glede goriva, vzdržljivost in preprosto vzdrževanje. Gorivne celice delujejo tiho, zato poleg tega, da zmanjšujejo onesnaževanje zraka, zmanjšujejo tudi zvočno onesnaževanje. Toplota, ki nastane kot stranski produkt pretvorbe, se lahko uporabi za ogrevanje vode ali stanovanja [3]. V obliki toplote se izgubi okoli 40 % goriva [14]. Kljub visokim izkoristkom in nizkim emisijam, pa uporaba gorivnih celic še ni zelo razširjena. Razlogi, ki so in še vedno zavirajo uveljavitev gorivnih celic so [14]: pridobivanje, transportiranje in shranjevanje vodika je težko in nevarno, zato se pojavljajo problemi pri oskrbovanju gorivnih celic z gorivom, priprava goriva s procesorjem (reformerjem) je tehnično zahtevna in ne čisto okolju prijazna, sistemi, ki uporabljajo gorivne celice, so ponavadi večji od ''klasičnih'' [16], visoka cena sestavnih delov gorivnih celic, proizvodnja ni serijska, materiali, ki imajo zaželene električne lastnosti in visoko vzdržljivost (posebno pri visokotemperaturnih gorivnih celicah) predstavljajo velik izziv in posledično zelo visoke stroške, daljši zagon in počasna odzivnost na spremembe, izgube, ki povzročajo padce napetosti: o ohmska polarizacija izgube zaradi upornosti elektrolita in elektrod, o aktivacijska polarizacija izgube povezane z aktivacijsko pregrado,

5 o koncentracijska polarizacija izgube zaradi upočasnjene difuzije reaktantov v porah elektrod, izgube v obliki toplote. 4.1 Zgradba in primer delovanja gorivne celice Gorivna celica je sestavljena iz anode, katode, elektrolita in katalizatorjev med elektrodama in elektrolitom, kar je prikazano na sliki 4.1. Anoda in katoda sta povezani z zunanjim električnim krogom, na katerega je priključeno električno breme [3]. Slika 4.1: Shema zgradbe in delovanja gorivne celice [6]. Na anodo se dovaja vodik ali gorivo z visoko vsebnostjo vodika. S pomočjo katalizatorja, se vodik razcepi na vodikov proton (H + ) in elektron. Elektroni preko zunanjega električnega kroga stečejo na katodo in tako ustvarijo električni tok. Na katodo se dovaja kisik, ki skozi katalizator pritegne vodikove protone. Nato pa se vodikovi protoni, kisik in elektroni združijo v vodo in zapustijo celico [3]. Poznamo več vrst gorivnih celic, ki delujejo pri različnih temperaturah, uporabljajo različen elektrolit in različno stanje goriva. V nadaljevanju si bomo malo podrobneje ogledali gorivne celice s trdnimi oksidi. 5 Gorivne celice s trdnimi oksidi Gorivne celice s trdnimi oksidi (SOFC solid oxide fuel cell) kot elektrolit uporabljajo trdno, neporozno keramično zmes. Ker je elektrolit trden, ni potrebno, da so celice zgrajene v lamelni obliki, kot je to značilno za ostale vrste gorivnih celic. Gorivne celice s trdnimi oksidi naj bi pri pretvarjanju goriva v elektriko imele izkoristek približno %. V aplikacijah, namenjenim zajemanju in izkoriščanju odpadne toplote, bi lahko izkoristek goriva dosegel % [4]. Gorivne celice s trdnimi oksidi so visokotemperaturne celice, delujejo pri temperaturah okoli 1000 C. Visoka temperatura delovanja odpravlja potrebo po katalizatorju iz žlahtne kovine za sprožitev elektrokemičnih reakcij, in tako zmanjša ceno teh celic. Visoka temperatura omogoča tudi notranjo pripravo goriva, kar gorivnim celicam s trdnimi oksidi omogoča uporabo različnih goriv. Prav tako ne potrebujejo reformerja (procesorja) goriva, kar še dodatno zmanjša stroške [4]. Gorivne celice s trdnimi oksidi so tudi najbolj na žveplene primesi odporna vrsta gorivnih celic, prenesejo lahko več velikostnih razredov več žvepla, kot ostale gorivne celice. Tudi ogljikov monoksid jih ne zastruplja, lahko se celo uporablja kot gorivo. Ta lastnost dovoljuje gorivnim celicam s trdnimi oksidi uporabo plinov iz premoga [4]. 5

6 Visoka temperatura delovanja pa ima tudi slabosti. To povzroča počasen zagon in zahteva veliko toplotno zaščito, da se zadrži toplota in varuje osebje, kar je lahko sprejemljivo za statične naprave, ni pa primerno za transport ali prenosne naprave. Visoka temperatura delovanja povzroča tudi stroge zahteve glede trajnosti materialov. Ravno v razvoju poceni materialov, ki bodo imeli dolgo življenjsko dobo pri temperaturi delovanja teh celic, leži največji tehnološki izziv, ki zavira razvoj te tehnologije [4]. Elektrolit gorivnih celic s trdnimi oksidi je iz trdnega, neporoznega kovinskega oksida, običajno je to z itrijevim oksidom (Y 2 I 3 ) stabiliziran cirkonijev oksid (ZrO 2 ) YSZ, ki je dober ionski prevodnik. Anoda je ponavadi narejena iz kobalt cirkonijevega oksida (CoZrO 2 ) ali nikelj cirkonijevega oksida (NiZrO 2 ), katoda pa iz lantan manganovovega oksida (LaMnO 3 ), dopiranega (proces, ki vpliva na električne lastnosti) s stroncijem (Sr) [7]. Naloga elektrolita je, da dopušča prehajanje določenih ionov (pri SOFC O 2- ) iz ene elektrode na drugo. Hkrati mora elektrolit zavirati prehajanje ostalih ionov in elektronov, da ti ne zavirajo delovanja gorivne celice. Elektroni morajo iz ene na drugo elektrodo teči po zunanjem električnem krogu, da ustvarjajo električni tok, preko elektrolita pa ne smejo tudi zato, ker bi tako prihajalo do kratkega stika med elektrodama. Elektrolit tudi ločuje gorivo od kisika, da ne prihaja do nekontroliranih reakcij. 5.1 Zaželene lastnosti delov celice Trdni elektrolit mora imeti čim višjo ionsko in čim nižjo elektronsko prevodnost, da ne prihaja do kratkega stika med anodo in katodo. Material mora biti stabilen v oksidacijski in redukcijski atmosferi ter neporozen. Katoda in anoda morata imeti čim višjo elektronsko prevodnost in biti stabilni vsaka v svoji atmosferi, katoda v oksidacijski, anoda pa v redukcijski. Elektrodi morati biti čim bolj porozni, zato da gorivo in zrak lažje prideta do elektrolita [8]. 5.2 Delovanje gorivne celice s trdnimi oksidi Na sliki 5.1. je prikazan primer delovanja gorivne celice s trdnimi oksidi. Slika 5.1: Shema zgradbe in delovanja gorivne celice s trdnimi oksidi [4]. Na katodo prihaja kisik. Ta sprejme elektrone, nato pa kisikovi anioni potujejo skozi elektrolit. Na strani anode, kisikovi anioni oddajo elektrone in reagirajo z vodikom iz goriva. Pri tem nastane voda, oddani elektroni pa preko zunanjega električnega kroga stečejo nazaj na katodo in tako tvorijo električni tok. Kisikovi anioni lahko na anodni strani reagirajo tudi z ogljikovim monoksidom. Pri tem nastane ogljikov dioksid, oddani elektroni pa zopet stečejo nazaj na katodo [9]. Reakcija na katodi: O e - = 2 O 2-6

7 (5.1) Reakcija na anodi z vodikom: H 2 + O 2- = H 2 O + 2 e - (5.2) Reakcija z ogljikovim monoksidom: CO + O 2- = CO e - (5.3) 5.3 Razvoj gorivnih celic s trdnimi oksidi Najbolj pomembno področje razvoja gorivnih celic s trdnimi oksidi je razvoj materialov, ki se uporabljajo za posamezne sestavne dele celice. Materiali za določene dele gorivne celice morajo imeti določene lastnosti (glej 5.1), pomembno pa je tudi to, da so materiali cenovno dostopni. Veliko pozornosti je posvečene razvoju povezovalnih ploščic, ki med seboj povezujejo anodo ene celice in katodo naslednje celice v paketu. Od vseh delov celice morajo materiali za te ploščice zadoščati najstrožjim kriterijem. Povezovalne ploščice morajo biti visoko električno prevodne (za manjše izgube), biti morajo kemično stabilne v oksidacijski in redukcijski atmosferi, biti morajo čim bolj neprepustne za kisik in vodik (da preprečijo nezaželene reakcije), njihov koeficient temperaturnega raztezanja mora biti čim bolj enak koeficientu elektrolita in elektrod (da se zmanjšajo obremenitve pri segrevanju in ohlajanju celice), biti morajo odporne na visoke temperature, predvsem pa morajo biti čim cenejše. Materiali za povezovalne ploščice so lahko keramični ali kovinski. Keramične materiale iščejo s pomočjo dopiranja (s kalcijem, stroncijem) uveljavljenega materiala za te ploščice lantan kromovega oksida (LaCrO 3 ). Ker keramične materiale spremljajo težave (slabša prevodnost, visoka cena lantana, zaradi načina izdelave omejitve glede oblik ploščic), vlagajo veliko truda v razvoj alternativnih materialov, in sicer kovinskih. To so predvsem kovine na osnovi kroma, kroma in železa, kroma in niklja, aluminija, redkeje silicija [17]. Predmet razvoja so tudi anodni materiali. Razvit je bil nov material za anode, barij cirkonij cerij itrij iterbijev oksid. Ta material bi bil lahko uporabljen kot prevleka za tradicionalne Ni-YSZ anode, kot zamenjava za YSZ v anodi ali pa kot zamenjava za celoten YSZ elektrolitski sistem [18]. Razvoj v zadnjih letih je očitno že precej izpopolnil gorivne celice s trdnimi oksidi, saj danes obstaja že veliko proizvajalcev, ki te celice ponujajo. Za ta razvoj so zaslužni predvsem raziskovalni inštituti in univerze, s svojim napredkom v znanosti in tehnologiji [19]. 6 Bloom box Izdelan iz Bloomovih patentiranih gorivnih celic s trdnimi oksidi, je Bloom box ali Bloomov energijski ''strežnik'' nov razred električnega generatorja, ki proizvaja čisto, zanesljivo in cenovno ugodno električno energijo, na mestu, kjer jo uporabnik potrebuje [5]. Bloom box je razvil indijski znanstvenik K. R. Sridhar. Po naročilu Nase je razvijal napravo, ki bi sončno energijo in vodo na Marsu pretvarjala v kisik za dihanje in vodik za pogon avtomobilov. Ko so misije na Marsu odpovedali, je obrnil proces in ustvaril napravo, ki kisik in vodik spreminja v električno energijo [10]. Tehnologija gorivnih celic, ki jih uporabljajo za Bloom box, se razlikuje od starejših vodikovih gorivnih celic na štirih glavnih področjih: cenejši materiali: za njihove celice uporabljajo navaden, pesku podoben prah, namesto dragocenih kovin, kot je na primer platina, ali jedkih materialov, kot so kisline, visoka električna učinkovitost (50 55%): celice lahko pretvarjajo gorivo v elektriko v razmerju, ki je skoraj še enkrat višji, kot pri ostalih tehnologijah, prilagodljivost goriva: celice lahko uporabljajo fosilna ali obnovljiva goriva, reverzibilnost: tehnologija je sposobna tako proizvajanja elektrike, kot tudi shranjevanja elektrike. Vsak Bloomov energijski ''strežnik'' proizvaja 100 kw električne moči, kar zadostuje za potrebe osnovnih obremenitev stotih povprečnih domov ali manjše poslovne stavbe, in sicer na površini običajnega parkirnega mesta. Če je potrebno več moči, se doda ''strežnike'' [5]. 7

8 6.1 Zgradba Bloom boxa V osrčju vsakega energijskega strežnika je Bloomova patentirana tehnologija gorivnih celic s trdnimi oksidi. Vsak strežnik je sestavljen iz tisočih gorivnih celic. Vsaka celica je plosk, trden keramičen kvadrat, narejen iz navadnega, pesku podobnega prahu. Vsaka gorivna celica je sposobna proizvajati 25 W električne moči, kar je dovolj za napajanje žarnice. Za več moči so celice naložene ena na drugo, med seboj jih povezujejo kovinske ploščice in tako tvorijo paket gorivnih celic. Nekaj paketov, skupaj približno v velikosti štruce kruha, zadostuje za oskrbovanje povprečnega doma z električno energijo. V energijskem ''strežniku'' je več paketov gorivnih celic združenih v električne module, ti pa so skupaj s skupnim vhodom goriva in električnim izhodom združeni v celoten sistem [5], sestava je prikazana na sliki Težave pri uporabi gorivnih celic Slika 6.1: Sestava Bloom boxa [13] Gorivne celice so bile izumljene že več kot stoletje nazaj, uporabljene so bile v praktično vsaki Nasini misiji od leta 1960 dalje, toda do sedaj jih še niso začeli uporabljati zaradi visokih cen. Starejši tipi gorivnih celic, kot so gorivne celice s protonsko prevodno membrano (PEM), gorivne celice s fosforno kislino (PAFC) in gorivne celice s taljenimi karbonati (MCFC), so vse zahtevale drage žlahtne kovine, jedke kisline ali taljene materiale, ki jih je težko zadržati. Skupaj z njihovo učinkovitostjo, ki je bila komaj boljša od alternativ, niso mogle ponuditi dovolj koristi, ki bi vodile k njihovemu nadaljnjemu razvoju. Nekateri proizvajalci starejših tipov gorivnih celic so poskušali preseči te omejitve s tem, da so ponudili soproizvodnjo toplote in električne energije, s čimer bi izkoristili izgubljeno toploto. Soproizvodnja toplote in električne energije izboljša gospodarsko vrednost, vendar samo v sistemih s pravim razmerjem potreb po toploti in električni energiji in to vsako uro v letu. Povsod drugje pa cena, zapletenost in prilagoditve sistema za soproizvodnjo toplote in električne energije prevladajo nad koristmi. Že desetletja se strokovnjaki strinjajo, da imajo gorivne celice s trdnimi oksidi največji potencial med vsemi tipi gorivnih celic. Z nizko ceno keramičnih materialov in zelo visoko električno učinkovitostjo, lahko ponudijo privlačno»rešitev«, brez zanašanja na sočasno proizvodnjo elektrike in toplote. Toda do sedaj so se pojavljali pomembni tehnološki izzivi, ki so zadrževali trženje te obetavne tehnologije. Gorivne celice s trdnimi oksidi delujejo pri izjemno visokih temperaturah (tipično nad 800 ). Tako visoka temperatura jim daje izjemno visoko električno učinkovitost in prilagodljivost glede goriva, kar prispeva k boljši ekonomičnosti, privede pa tudi do tehnoloških izzivov. Bloomovi strokovnjaki so te inženirske izzive rešili. Z dosežki v znanosti materialov in revolucionarno novo zasnovo, je tehnologija bloomovih gorivnih celic s trdnimi oksidi stroškovno učinkovita in samo električna. Po več kot stoletju razvoja, so gorivne celice končno čiste, zanesljive, in najbolj pomembno, cenovno dostopne [5]. 8

9 6.3 Porazdeljena proizvodnja Porazdeljena proizvodnja (DG distributed generation) se nanaša na proizvodnjo električne energije na mestu porabe. Proizvodnja na mestu porabe, namesto centralne proizvodnje, zniža ceno, kompleksnost, soodvisnost in neučinkovitosti povezane s prenosom in distribucijo. Podobno kot drugje, porazdeljeno proizvajanje električne energije prenese vajeti v roke uporabnika [5]. Zgodovinsko gledano, je porazdeljena proizvodnja pomenila generatorje z zgorevanjem (dizelski generator). Ti so cenovno dostopni in v nekaterih primerih zanesljivi, toda niti slučajno čisti. Medtem, ko veliko ljudi tolerira umazano proizvodnjo tisoče kilometrov stran od njih, pa večina dvakrat premisli, če bi to imeli pod oknom spalnice ali pred vrati pisarne [5]. Pred kratkim, so sončne elektrarne postale priljubljena opcija porazdeljene proizvodnje. Čeprav je proizvodnja čista, pa je pretrgana, zaradi česar je to nepopolna strategija za podjetja, ki nenehno potrebuje električno energijo, tudi takrat ko sonce ne sije [5]. Bloom box je opcija porazdeljene proizvodnje, ki je čista, zanesljiva in cenovno dostopna, vse ob istem času. Bloomov energijski strežnik lahko proizvaja čisto energijo 24 ur na dan, 365 dni na leto, ustvarja več elektronov, kot opcije s pretrganim delovanjem, in zagotavlja hitrejše povračilo in večje okoljske koristi za stranko. In medtem, ko lahko ostali sistemi porazdeljene proizvodnje zahtevajo dolge napeljave, sončne lokacije ali stalno toplotno obremenitev skozi celo leto, je bloomov sistem enostaven in hiter za postavitev praktično povsod. Medtem, ko se porazdeljena proizvodnja naseljuje v zavesti korporacij, je bloomov energijski strežnik popolno zasnovan, da zadovolji zahtevne potrebe današnjih gospodarsko in okoljsko usmerjenih podjetij [5]. 6.4 Koristi uporabe Bloom boxa Uporaba Bloom boxa prinaša naslednje koristi [5]: neodvisnost od omrežnega napajanja in s tem neobčutljivost na razne motnje v sistemu, padce napetosti, sunke, nižji stroški, ki jih Bloom box zagotavlja z boljšim izkoristkom goriva, kot ga imajo energetske družbe, in z odstranitvijo stroškov prenosa električne energije, možnost obenem privarčevati in biti prijazen do okolja. 6.5 Razlike med bloomovo in ostalo tehnologijo Elektrolit bloomovih gorivnih celic je keramika iz navadnega, pesku podobnega prahu. Elektrolit nato premažejo s posebnima ''barvama'', ki sta poslovna skrivnost. Zelen premaz je anoda, črn pa katoda. Za vmesnike, ki povezujejo gorivne celice, uporabljajo ceneno kovino, ki je zopet skrivnost, namesto drage platine [11]. Elektrolit naj bi bil s skandijem stabiliziran cirkonijev oksid, anoden premaz na osnovi niklovega oksida, katodni premaz pa je verjetno iz lantan manganovega oksida, dopiranega s stroncijevim oksidom [15]. Vztrajali so pri visokih temperaturah, saj višja temperatura pomeni višjo učinkovitost. Našli so materiale, ki so vzdržljivi pri visoki delovni temperaturi gorivne celice in embalažo, ki zadržuje toploto. Pri iskanju materialov so pazili tudi na to, da se keramični elektroliti in povezovalne kovinske ploščice enako raztezajo. Tako ne prihaja do takih pritiskov, zato so ploščice manj obremenjene in ne pokajo. Posebnost je tudi v tem, da vso toploto, ki nastaja pri delovanju zadržijo in uporabijo pri procesu [12]. 6.6 Delovanje gorivne celice ob uporabi metana kot goriva Pri visoki temperaturi topel zrak vstopi na stran katode. Metan reagira s paro, ustvari se sintetični plin (CO + 3H 2 ). Sintetični plin vstopi na stran anode in privlači kisikove anione s katode. Kisikovi anioni reagirajo s sintetičnim plinom in tako se ustvari elektrika, voda in majhna količina ogljikovega dioksida. Iz vode nato nastane para, ki je potrebna za sintetični plin. V procesu nastaja tudi toplota, ki jo gorivna celica potrebuje za delovanje [5]. 9

10 Priprava goriva: CH 4 + H 2 O = CO + 3 H 2 (6.1) Reakcija na katodi: 2 O e - = 4 O 2- (6.2) Reakcija na anodi: 4 O 2- + CO + 3 H 2 = 3 H 2 O + CO e - (6.3) Bloom box je torej visoko električno učinkovit. Kot gorivo lahko uporablja fosilna in tudi obnovljiva goriva. Zaradi visokih temperatur delovanja, goriva ni treba posebej pripravljati, to se zgodi v sami celici. Trenutno je Bloom box na voljo samo v večji različici, ki proizvaja 100 kw električne moči in je namenjen podjetjem, njegova cena pa je približno Ta večja različica naj bi proizvajala dovolj elektrike za približno 200 povprečnih evropskih domov. Investicija naj bi se uporabnikom povrnila v 3 5 letih. V pet do desetih letih naj bi ponudili manjšo izvedbo za domove, z močjo 1kW, približno po ceni Proizvaja pa nekaj ogljikovega dioksida, vendar naj bi bila ta vrednost občutno manjša, kot jih dosegajo v elektrarnah. 7 Sklep Trend razvoja in uporabe gorivnih celic v zadnjih letih kaže, da bodo gorivne celice igrale pomembno vlogo v tehnologiji prihodnosti, za njihov nadaljnji razvoj je potrebno odkriti učinkovitejše materiale, s katerimi bodo celice dosegale večji izkoristek. Gorivne celice s trdnimi oksidi naj bi vsebovale velik potencial, vendar jim zaenkrat njihova cena še ne omogoča preboja na potrošniški trg. Učinkovitost produkta, ki so ga razvili, nakazuje, da so strokovnjaki podjetja Bloomenergy našli odgovore, povezane z materiali v gorivnih celicah s trdnimi oksidi. Njihov produkt Bloom box že proizvaja elektriko za nekatera velika podjetja v Californiji. Uporabniki so zadovoljni z učinkovitostjo Bloom boxa. Ob predpostavki, da bo produkt dosegel pričakovano življenjsko dobo, lahko pričakujemo, da se bo novi električni generator množično razširil. V bližnji prihodnosti celo v domove. To bi občutno zmanjšalo onesnaževanje, saj poleg tega, da Bloom box lahko uporablja obnovljiva goriva, izloča veliko manj emisij ogljikovega dioksida kot termoelektrarne. 10

11 8 Literatura [1] A. Praprotnik in ostali, Učni načrt Tehnika in tehnologija (Ljubljana, Ministrstvo za šolstvo znanost in šport, Zavod RS za šolstvo, 2002). [2] History of fuel cells [ [3] Fuel cells 2000 [ [4] U.S. department of energy [ [5] Bloomenergy [ [6] Vodikova tehnologija in tehnologija gorivnic celic [ [7] NFCRC tutorial: solid oxide fuel cell (sofc) [ [8] M. Hrovat, J. Holc, S. Bernik, Keramični materiali za visokotemperaturne gorivne celice s trdnim elektrolitom sofc, KOVINE, ZLITINE, TEHNOLOGIJE (1999). [9] D. Guichardot, D. France, V. Environnement, SOFC high-temperature fuel cells, CLEFS CEA 50/51, 87 (2004). [10] Bloom energy shifts power via fuel cells [ [11] The bloom box: an energy breakthrough? [ [12] Could the Wondrous Bloom Box Power Your Alt-Fuel Car and Smartphone Too? [ [13] Bloom box [ [14] D. Cotič, Analiza energetskih izkoristkov tehnologij za pridobivanje in pretvorbo vodika, magistrsko delo (Poslovno tehniška fakulteta, Univerza v Novi Gorici, 2010). [15] Bloom energy server [ [16] Advantages - disadvantages [ Disadvantages.pdf]. [17] J. Wu, X. Liu, Recent development of SOFC metallic interconnect, Journal of materials science & technology, 26 (2100). [18] Lowering fuel cell cost [ 2006_A_ ]. [19] Solid oxide fuel cells show strenght [ 2006_A_ ]. 11

12 9 Priloge 9.1 Učni list BLOOM BOX GORIVNA CELICA 1. Kaj je gorivna celica? 2. Naštej sestavne elemente gorivne celice: 3. Kaj je uporabljeno za elektrolit v gorivnih celicah s trdnimi oksidi? 4. Kaj je naloga katalizatorja in zakaj ga gorivne celice s trdnimi oksidi ne potrebujejo? 5. Kaj je Bloom box? 6. Zaradi katerih razlogov naj bi bila elektrika proizvedena z Bloom boxom cenejša od elektrike iz omrežne napeljave? 12

13 9.2 Učni list z rešitvami BLOOM BOX GORIVNA CELICA 1. Kaj je gorivna celica? Gorivna celica je elektrokemična naprava, ki s pomočjo združevanja vodika in kisika, proizvaja elektriko. 2. Naštej sestavne elemente gorivne celice: anoda, katalizator, elektrolit, katalizator, katoda. 3. Kaj je uporabljeno za elektrolit v gorivnih celicah s trdnimi oksidi? Trdna, neporozna keramična zmes iz oksidov. 4. Kaj je naloga katalizatorja in zakaj ga gorivne celice s trdnimi oksidi ne potrebujejo? Katalizator sproži kemične reakcije v celici. SOFC ga ne potrebujejo zaradi visoke temperature delovanja. 5. Kaj je Bloom box? Bloom box je električni generator, ki deluje na osnovi gorivnih celic s trdnimi oksidi. 6. Zaradi katerih razlogov naj bi bila elektrika proizvedena z Bloom boxom cenejša od elektrike iz omrežne napeljave? - boljši izkoristek goriva - ni stroškov prenosa električne energije 13

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA:

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA: Past simple uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se zgodili v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič več ne trajajo. Dogodki so se zgodili enkrat in se ne ponavljajo, čas dogodkov

More information

Šolski center Celje Poklicna in tehniška elektro in kemijska šola. Uporaba gorivnih celic Raziskovalna naloga

Šolski center Celje Poklicna in tehniška elektro in kemijska šola. Uporaba gorivnih celic Raziskovalna naloga Šolski center Celje Poklicna in tehniška elektro in kemijska šola Uporaba gorivnih celic Raziskovalna naloga Mentor: Metod TRUNKL, uni. dip. inž. Avtor: Tomaž METULJ, E-4.a Celje, januar 2006 Povzetek:

More information

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji informacije za stranke, ki investirajo v enega izmed produktov v omejeni izdaji ter kratek opis vsakega posameznega produkta na dan 31.03.2014. Omejena izdaja Simfonija

More information

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 V1.0 VIF-NA-7-SI IZUM, 2005 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M V1.0 VIF-NA-14-SI IZUM, 2006 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

PRESENT SIMPLE TENSE

PRESENT SIMPLE TENSE PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRIMERJAVA UKREPOV ZA SPODBUJANJE UPORABE OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE V IZBRANIH DRŽAVAH EU Ljubljana, september 2010 NIKA KLEMENČIČ ŠTRIGL IZJAVA

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA MONIKA HADALIN MODEL SONČNEGA KOLEKTORJA KOT UČNI PRIPOMOČEK DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA MONIKA HADALIN MODEL SONČNEGA KOLEKTORJA KOT UČNI PRIPOMOČEK DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA MONIKA HADALIN MODEL SONČNEGA KOLEKTORJA KOT UČNI PRIPOMOČEK DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA FIZIKA-MATEMATIKA MONIKA HADALIN

More information

Sonce za energijo ne izstavlja računa

Sonce za energijo ne izstavlja računa Foto AFP Sonce za energijo ne izstavlja računa Cveto Pavlin Pri nastopih ameriškega predsednika Georga W. Busha smo se na retorične lapsuse ali kakšne druge spodrsljaje že navadili zadnjega je izrekel

More information

ZAMENJAVA ELEKTRIČNEGA GRELNIKA VODE S TOPLOTNO ČRPALKO

ZAMENJAVA ELEKTRIČNEGA GRELNIKA VODE S TOPLOTNO ČRPALKO ZAMENJAVA ELEKTRIČNEGA GRELNIKA VODE S TOPLOTNO ČRPALKO 1. UVOD Varčna uporaba energije je eden od pogojev za osamosvojitev drţave od tujih energetskih virov. Z varčevanjem pri porabi energije na način,

More information

EU NIS direktiva. Uroš Majcen

EU NIS direktiva. Uroš Majcen EU NIS direktiva Uroš Majcen Kaj je direktiva na splošno? DIREKTIVA Direktiva je za vsako državo članico, na katero je naslovljena, zavezujoča glede rezultata, ki ga je treba doseči, vendar prepušča državnim

More information

Sveučilište u Zagrebu Fakultet strojarstva i brodogradnje

Sveučilište u Zagrebu Fakultet strojarstva i brodogradnje Sveučilište u Zagrebu Fakultet strojarstva i brodogradnje DIPLOMSKI RAD Jadran Barač Zagreb, ožujak 2009. Sveučilište u Zagrebu Fakultet strojarstva i brodogradnje DIPLOMSKI RAD Voditelj rada: Doc.dr.sc.

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO EKONOMSKA UPRAVIČENOST POSTAVITVE MALE SONČNE ELEKTRARNE

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO EKONOMSKA UPRAVIČENOST POSTAVITVE MALE SONČNE ELEKTRARNE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO EKONOMSKA UPRAVIČENOST POSTAVITVE MALE SONČNE ELEKTRARNE Ljubljana, september 2010 JAKA ŠTIGLIC IZJAVA Študent Jaka Štiglic izjavljam, da sem avtor

More information

Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju

Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju Definicija Sistem za podporo pri kliničnem odločanju je vsak računalniški program, ki pomaga zdravstvenim strokovnjakom pri kliničnem odločanju. V splošnem je

More information

Vzemite manj. Imejte več. Zbirka namigov za neškodljivo življenje

Vzemite manj. Imejte več. Zbirka namigov za neškodljivo življenje Vzemite manj. Imejte več. Zbirka namigov za neškodljivo življenje Če bi vsaj 10 % lastnikov trat začelo uporabljati organska gnojila, bi to letno pomenilo od 1.000 do 5.000 ton manj strupenih kemikalij

More information

SAMOSTOJNI GRELNIKI VODE

SAMOSTOJNI GRELNIKI VODE SAMOSTOJNI GRENIKI VODE Katalog 015 Tehnologija Titanium Enamel Vroča voda agresivno deluje na jeklo. Da v hranilnikih vode ne bi prišlo do korozije, jih je treba zaščititi pred vročo vodo, ki se nahaja

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA TAMARA JENSTERLE UVAJANJE TEME O BIOPLINU K POUKU TEHNIŠKIH VSEBIN DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DVOPREDMETNI UČITELJ

More information

KLJUČNI DEJAVNIKI USPEHA UVEDBE SISTEMA ERP V IZBRANEM PODJETJU

KLJUČNI DEJAVNIKI USPEHA UVEDBE SISTEMA ERP V IZBRANEM PODJETJU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLJUČNI DEJAVNIKI USPEHA UVEDBE SISTEMA ERP V IZBRANEM PODJETJU Ljubljana, junij 2016 VESNA PESTOTNIK IZJAVA O AVTORSTVU Podpisana Vesna Pestotnik,

More information

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja)

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja) Seznam učbenikov za šolsko leto 2013/14 UMETNIŠKA GIMNAZIJA LIKOVNA SMER SLOVENŠČINA MATEMATIKA MATEMATIKA priporočamo za vaje 1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova

More information

Sistemski pogled na oskrbo z električno energijo iz sončnih elektrarn

Sistemski pogled na oskrbo z električno energijo iz sončnih elektrarn Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Franci Rus Sistemski pogled na oskrbo z električno energijo iz sončnih elektrarn Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Mentor: prof. dr. Rafael

More information

Tehnologiji RFID in NFC in njuna uporaba

Tehnologiji RFID in NFC in njuna uporaba Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Matej Žebovec Tehnologiji RFID in NFC in njuna uporaba DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA

More information

Kako do svetovne blaginje v 2050: vpogled z Globalnim kalkulatorjem

Kako do svetovne blaginje v 2050: vpogled z Globalnim kalkulatorjem 1 Kako do svetovne blaginje v 2050: vpogled z Globalnim kalkulatorjem Vsebina Pregled 3 Podrobnejše ugotovitve 4 Življenjski slog 4 Tehnologije in goriva 7 Zemljišča 10 Stroški 12 Zakaj si moramo prizadevati

More information

GORIVE ĆELIJE EFIKASNA I OKOLINSKI PRIHVATLJIVA KONVERZIJA ENERGIJE

GORIVE ĆELIJE EFIKASNA I OKOLINSKI PRIHVATLJIVA KONVERZIJA ENERGIJE GORIVE ĆELIJE EFIKASNA I OKOLINSKI PRIHVATLJIVA KONVERZIJA ENERGIJE Saša Zeljković 1, Jelena Penavin Škundrić 1, Toni Ivas 2, Goran Krummenacher 3 1 PMF, Univerzitet u Banjoj Luci, Banja Luka, BiH 2 ETH

More information

72 prvo. STROKOVNE INFORMACIJE strokovne informacije. četrtletje

72 prvo. STROKOVNE INFORMACIJE strokovne informacije.  četrtletje Uvodnik Nekaj paberkov iz zgodovine proizvodnje pigmenta titanovega(iv) oksida in kaj je iz dveh majhnih tovarnic nastalo Priprava in vsebina strani Vodenje in motiviranje zaposlenih za varčevanje z energijo

More information

PROIZVODNJA ELEKTRIKE KOT DODATNA DEJAVNOST NA KMETIJI HOHLER

PROIZVODNJA ELEKTRIKE KOT DODATNA DEJAVNOST NA KMETIJI HOHLER UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Anja HOHLER PROIZVODNJA ELEKTRIKE KOT DODATNA DEJAVNOST NA KMETIJI HOHLER DIPLOMSKO DELO Univerzitetni študij Ljubljana, 2012 UNIVERZA V

More information

PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d.

PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer organizacija in management delovnih procesov PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. Mentor: izred. prof.

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Janškovec Sodobne dileme in priložnosti ustvarjalnega gospodarstva Diplomsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja

More information

Prispevek v okviru projekta Pozor(!)ni za okolje. »Zmanjševanje ogljičnega odtisa na okolje«

Prispevek v okviru projekta Pozor(!)ni za okolje. »Zmanjševanje ogljičnega odtisa na okolje« Prispevek v okviru projekta Pozor(!)ni za okolje»zmanjševanje ogljičnega odtisa na okolje«dijak Mentor Šola Nastja Feguš Vesna Pintarić univ. dipl. inž. Gimnazija Ormož Šolsko leto 2014/2015 KAZALO VSEBINE

More information

PROJEKT VENUS KOT ALTERNATIVA OBSTOJEČEMU DRUŽBENO-EKONOMSKEMU MODELU RAZVOJA

PROJEKT VENUS KOT ALTERNATIVA OBSTOJEČEMU DRUŽBENO-EKONOMSKEMU MODELU RAZVOJA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PROJEKT VENUS KOT ALTERNATIVA OBSTOJEČEMU DRUŽBENO-EKONOMSKEMU MODELU RAZVOJA Ljubljana, september 2008 NATAŠA ZULJAN IZJAVA Študentka Nataša Zuljan

More information

Ogrodje mobilne aplikacije mfri

Ogrodje mobilne aplikacije mfri Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Dejan Obrez Ogrodje mobilne aplikacije mfri DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA

More information

UPORABA KOGENERACIJE NA LESNI PLIN ZA HRIBOVSKO KMETIJO

UPORABA KOGENERACIJE NA LESNI PLIN ZA HRIBOVSKO KMETIJO UPORABA KOGENERACIJE NA LESNI PLIN ZA HRIBOVSKO KMETIJO diplomsko delo Študent: Študijski program: Mentor: Lektorica: Valentin Zaplatar Univerzitetni študijski program 1. stopnje Energetike red. prof.

More information

IZHODIŠČA ZA STRATEŠKE USMERITVE REPUBLIKE SLOVENIJE NA PODROČJU TEHNOLOGIJ VODIKA IN GORIVNIH CELIC

IZHODIŠČA ZA STRATEŠKE USMERITVE REPUBLIKE SLOVENIJE NA PODROČJU TEHNOLOGIJ VODIKA IN GORIVNIH CELIC Slovenska tehnološka platforma za vodik in gorivne celice Slovenian Hydrogen and Fuel Cell Technology Platform OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE VODIK IN GORIVNE CELICE IZHODIŠČA ZA STRATEŠKE USMERITVE REPUBLIKE

More information

Milan Nedovič. Metodologija trženja mobilnih aplikacij

Milan Nedovič. Metodologija trženja mobilnih aplikacij UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Milan Nedovič Metodologija trženja mobilnih aplikacij DIPLOMSKO DELO NA UNIVERZITETNEM ŠTUDIJU Mentor: prof. doc. dr. Rok Rupnik Ljubljana,

More information

Intranet kot orodje interne komunikacije

Intranet kot orodje interne komunikacije UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Intranet kot orodje interne komunikacije Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Mentorica:

More information

Strategija razvoja družbe

Strategija razvoja družbe številka 44 / december 2014 JAVNO PODJETJE ENERGETIKA LJUBLJANA TISKOVINA, POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 1102 LJUBLJANA Intervju tehnični direktor Stane Koprivšek Strategija razvoja družbe Revitalizacija

More information

Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija Program: Promet Modul: Logistika UČINKOVITA RABA GORIVA V CESTNEM TRANSPORTU

Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija Program: Promet Modul: Logistika UČINKOVITA RABA GORIVA V CESTNEM TRANSPORTU B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Promet Modul: Logistika UČINKOVITA RABA GORIVA V CESTNEM TRANSPORTU Mentor: mag. Brane Lotrič, univ. dipl. ing. prometa Lektorica: Tina Sušnik Kandidat: Bogomir Lotrič

More information

ENERGETSKA SANACIJA ŠOLE

ENERGETSKA SANACIJA ŠOLE OSNOVNA ŠOLA POLZELA Šolska ulica 3, 3313 Polzela MLADI RAZISKOVALCI ZA RAZVOJ ŠALEŠKE DOLINE RAZISKOVALNA NALOGA ENERGETSKA SANACIJA ŠOLE Tematsko področje: tehnika ali tehnologija Avtorji: Lucija Rakun,

More information

OCENJEVANJE SPLETNIH PREDSTAVITEV IZBRANIH UNIVERZ IN PISARN ZA MEDNARODNO SODELOVANJE

OCENJEVANJE SPLETNIH PREDSTAVITEV IZBRANIH UNIVERZ IN PISARN ZA MEDNARODNO SODELOVANJE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO OCENJEVANJE SPLETNIH PREDSTAVITEV IZBRANIH UNIVERZ IN PISARN ZA MEDNARODNO SODELOVANJE Ljubljana, julij 2006 SAŠA FERFOLJA IZJAVA Študent Saša Ferfolja

More information

Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji

Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji avtorji: Katja Prevodnik Ljubljana, november 2008 CMI Center za metodologijo in informatiko FDV Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani e-mail:

More information

ANALIZA PRIMJENE KOGENERACIJE SA ORGANSKIM RANKINOVIM CIKLUSOM NA BIOMASU U BOLNICAMA

ANALIZA PRIMJENE KOGENERACIJE SA ORGANSKIM RANKINOVIM CIKLUSOM NA BIOMASU U BOLNICAMA ANALIZA PRIMJENE KOGENERACIJE SA ORGANSKIM RANKINOVIM CIKLUSOM NA BIOMASU U BOLNICAMA Nihad HARBAŠ Samra PRAŠOVIĆ Azrudin HUSIKA Sadržaj ENERGIJSKI BILANSI DIMENZIONISANJE POSTROJENJA (ORC + VRŠNI KOTLOVI)

More information

Avtomatizacija ogrevanja hiše Urban Petelin, Janez Matija, Matej Rajh, Hugo Tomada Univerza v Mariboru, FERI, Smetanova 17, Maribor

Avtomatizacija ogrevanja hiše Urban Petelin, Janez Matija, Matej Rajh, Hugo Tomada Univerza v Mariboru, FERI, Smetanova 17, Maribor Avtomatizacija ogrevanja hiše Urban Petelin, Janez Matija, Matej Rajh, Hugo Tomada Univerza v Mariboru, FERI, Smetanova 17, Maribor Automation of house heating For our comfort, in our house we must take

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO EKOLOŠKA OZAVEŠČENOST ŠTUDENTOV V RAZMERJU DO NAKUPA AVTOMOBILA Ljubljana, september 2009 NINA DRAGIČEVIĆ IZJAVA Študentka Nina Dragičević izjavljam,

More information

Telefon: (03) , Fax: (03) , GSM: E: I:

Telefon: (03) , Fax: (03) , GSM: E: I: Atmo VIT Inteligentni sistem atmovit ne ponuja le tehnične, prednosti temveč oblikovne. Za enkratno obliko se skrivajo tri skupine izdelkov različnih zmogljivosti za posamezno vrsto potreb in zahtev: I.

More information

Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije

Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije Univerza na Primorskem Fakulteta za management 1 Dr. Cene Bavec Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije (nelektorirana delovna verzija) Koper, marec 2004 2 1. UVOD...3

More information

UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE

UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE Zaključna naloga Reprodukcija dejanskega okolja v virtualno resničnost s pomočjo para kamer ter Google Cardboard

More information

Na pohodu obnovljivi viri energije Kljub zmanjšanju porabe želimo ohraniti standard Izkoristiti priložnosti za znanje in razvoj

Na pohodu obnovljivi viri energije Kljub zmanjšanju porabe želimo ohraniti standard Izkoristiti priložnosti za znanje in razvoj našstik glasilo slovenskega elektrogospodarstva, april 2007 Na pohodu obnovljivi viri energije Kljub zmanjšanju porabe želimo ohraniti standard Izkoristiti priložnosti za znanje in razvoj 4 36 24 vsebina

More information

Vroče na trgu z emisijskimi kuponi

Vroče na trgu z emisijskimi kuponi številka 59 / september 2018 JAVNO PODJETJE ENERGETIKA LJUBLJANA TISKOVINA, POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 1102 LJUBLJANA Ko elektrarni zmanjka elektrike Vroče na trgu z emisijskimi kuponi Pogovor z Janjo

More information

AKCIJSKI NAČRT SRIP ACS+

AKCIJSKI NAČRT SRIP ACS+ AKCIJSKI NAČRT STRATEŠKEGA RAZVOJNO INOVACIJSKEGA PARTNERSTVA NA PODROČJU MOBILNOSTI SRIP ACS+ Poslovno razvojna strategija 2017 2020 Ver.2 Junij 2017 Dokument pripravili: Tanja Mohorič, Dunja Podlesnik,

More information

visokotemperaturni sistem

visokotemperaturni sistem Daikin Altherma visokotemperaturni sistem Altherma HT B2C Leaflet 2015_V02-SLO.indd 1 7.9.2015 г. 11:07:45 ч. Potrebujete nov sistem za ogrevanje? Ampak... Ste zaskrbljeni zaradi stroškov? Bi radi obdržali

More information

Priročnik o porabi dobrin Awake

Priročnik o porabi dobrin Awake Priročnik o porabi dobrin Awake European Commission European Union, 2011 Reproduction is authorised provided the source is acknowledged Učinkovito izrabljanje virov. Tvoje odločitve lahko spremenijo svet.

More information

Razvoj poslovnih aplikacij za informacijski sistem SAP R3

Razvoj poslovnih aplikacij za informacijski sistem SAP R3 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Peter Mihael Rogač Razvoj poslovnih aplikacij za informacijski sistem SAP R3 DIPLOMSKO DELO NA UNIVERZITETNEM ŠTUDIJU Ljubljana, 2012 UNIVERZA

More information

Stanje na slovenskem energetskem trgu zadovoljivo. revija slovenskega elektrogospodarstva. št. 4 / 2014

Stanje na slovenskem energetskem trgu zadovoljivo. revija slovenskega elektrogospodarstva. št. 4 / 2014 revija slovenskega elektrogospodarstva št. 4 / 2014 Aleksander Mervar Bodoča končna cena električne energije bo odvisna predvsem od nove državne strategije Gradnja bloka TEŠ 6 Prva zakuritev kotla uspešna

More information

ANOMALNE LASTNOSTI VODE

ANOMALNE LASTNOSTI VODE ODDELEK ZA FIZIKO ANOMALNE LASTNOSTI VODE Loresana Grabušnik V seminarju bom razložila nenavadne lastnosti vode, pomen vodikove vezi in dipolnega momenta vode ter kako to dvoje vpliva na lastnosti vode.

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA TRGA NEPREMIČNIN V SREDIŠČU LJUBLJANE

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA TRGA NEPREMIČNIN V SREDIŠČU LJUBLJANE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA TRGA NEPREMIČNIN V SREDIŠČU LJUBLJANE Ljubljana, februar 2003 MATEJA ŠTEFANČIČ IZJAVA Študentka Mateja Štefančič izjavljam, da sem avtorica

More information

Guilty or Not So Guilty Plastic Bags Durable, Energy Saving and Environmentally Friendly LED Lights

Guilty or Not So Guilty Plastic Bags Durable, Energy Saving and Environmentally Friendly LED Lights Specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko / Specialized magazine for packaging, environment and logistics 56 embalaža okolje logistika packaging environment logistics februarfebruary 2011

More information

AVTONOMNI SISTEM ZA OSKRBO TOPLOTNE ČRPALKE Z ELEKTRIČNO ENERGIJO

AVTONOMNI SISTEM ZA OSKRBO TOPLOTNE ČRPALKE Z ELEKTRIČNO ENERGIJO AVTONOMNI SISTEM ZA OSKRBO TOPLOTNE ČRPALKE Z ELEKTRIČNO ENERGIJO diplomsko delo Študent: Študijski program: Mentor: Somentorica: Lektorica: Klemen Žveglič visokošolski strokovni študijski program 1. stopnje

More information

DIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE

DIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE Kandidatka: Simona Kastelic Študentka izrednega študija Številka indeksa: 81498358 Program:

More information

V šestem delu podajam zaključek glede na raziskavo, ki sem jo izvedel, teorijo in potrjujem svojo tezo.

V šestem delu podajam zaključek glede na raziskavo, ki sem jo izvedel, teorijo in potrjujem svojo tezo. UVOD Oglaševanje je eno izmed najpomembnejših tržno-komunikacijskih orodij sodobnih podjetij, nemalokrat nujno za preživetje tako velikih kot malih podjetij. Podjetja se pri izvajanju oglaševanja srečujejo

More information

POGAJANJA V NABAVI V PODJETJU MERCATOR D.D.

POGAJANJA V NABAVI V PODJETJU MERCATOR D.D. UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO POGAJANJA V NABAVI V PODJETJU MERCATOR D.D. Študent: Darko Jerenec Številka indeksa:81550823 Redni študij Program: visokošolski strokovni

More information

Vladimir Markovič: Logika, delovanje in izračuni SP/SG naprav 2010/11

Vladimir Markovič: Logika, delovanje in izračuni SP/SG naprav 2010/11 Vladimir Markovič: Logika, delovanje in izračuni SP/SG naprav 2010/11 Sestavljeno v Ljubljani, 04.10.2011 OPIS SP NAPRAV KOT NOVEGA PRISTOPA PRI RAVNANJU S TEKOČO VODO Vsi ljudje, ki so seznanjeni s problematiko

More information

Izboljšave, ki jih delavcem prinaša evropska politika o kemičnih sredstvih

Izboljšave, ki jih delavcem prinaša evropska politika o kemičnih sredstvih Reach 1/29/05 14:06 Page 1 Registracija, ocenjevanje in avtorizacija kemikalij (REACH) na delovnem mestu Izboljšave, ki jih delavcem prinaša evropska politika o kemičnih sredstvih Tony Musu Raziskovalec

More information

KONCEPT INFORMACIJSKEGA SISTEMA ZA UPORABO NADGRAJENE RESNIČNOSTI IN BIM-a NA GRADBIŠČU

KONCEPT INFORMACIJSKEGA SISTEMA ZA UPORABO NADGRAJENE RESNIČNOSTI IN BIM-a NA GRADBIŠČU UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO David Polanec KONCEPT INFORMACIJSKEGA SISTEMA ZA UPORABO NADGRAJENE RESNIČNOSTI IN BIM-a NA GRADBIŠČU Magistrsko delo Maribor, junij 2014 Koncept informacijskega

More information

RUDAR. Skupaj do dolgoročne prihodnosti. September stran 4 Novo krmiljenje povečalo zanesljivost in varnost

RUDAR. Skupaj do dolgoročne prihodnosti. September stran 4 Novo krmiljenje povečalo zanesljivost in varnost RUDAR Č A S O P I S P R E M O G O V N I K A V E L E N J E I N P O V E Z A N I H D R U Ž B September 2007 Skupaj do dolgoročne prihodnosti stran 4 Novo krmiljenje povečalo zanesljivost in varnost stran

More information

Global Danfoss. Z vodjo ključnih kupcev na terenu. Turbocorjev. Hitrost v IT Hitrost pri dobavah Hitrost v inovacijah. kompresor, ki utira nove poti

Global Danfoss. Z vodjo ključnih kupcev na terenu. Turbocorjev. Hitrost v IT Hitrost pri dobavah Hitrost v inovacijah. kompresor, ki utira nove poti Global Danfoss 3/2015 A Stakeholder Publication Slovenian edition Z vodjo ključnih kupcev na terenu Hitrost v IT Hitrost pri dobavah Hitrost v inovacijah Turbocorjev kompresor, ki utira nove poti Poudarek

More information

Prihodnost je obnovljiva!

Prihodnost je obnovljiva! Prihodnost je obnovljiva! Obnovljivi viri energije priroènik januar 2005 Prihodnost je obnovljiva! Obnovljivi viri energije priroènik Kazalo Zakaj obnovljivi viri energije?...1 Kaj so obnovljivi viri energije

More information

LE KJE SO VSI TI NEZEMLJANI?

LE KJE SO VSI TI NEZEMLJANI? Andrej Ivanuša LE KJE SO VSI TI NEZEMLJANI? Kakšna izguba prostora! Tolikšno Vesolje in le en sam planet poln življenja. Ali res? Že od vekomaj smo se spraševali, če je Zemlja edini planet z življenjem?

More information

Sistem za oddaljeni dostop do merilnih naprav Red Pitaya

Sistem za oddaljeni dostop do merilnih naprav Red Pitaya Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Luka Golinar Sistem za oddaljeni dostop do merilnih naprav Red Pitaya DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE

More information

Andrej Laharnar. Razvoj uporabniškega vmesnika oddelčnega proizvodnega informacijskega sistema za vodje izmen

Andrej Laharnar. Razvoj uporabniškega vmesnika oddelčnega proizvodnega informacijskega sistema za vodje izmen UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Andrej Laharnar Razvoj uporabniškega vmesnika oddelčnega proizvodnega informacijskega sistema za vodje izmen Diplomska naloga na visokošolskem

More information

Jamova cesta Ljubljana, Slovenija Jamova cesta 2 SI 1000 Ljubljana, Slovenia

Jamova cesta Ljubljana, Slovenija   Jamova cesta 2 SI 1000 Ljubljana, Slovenia Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo University of Ljubljana Faculty of Civil and Geodetic Engineering Jamova cesta 2 1000 Ljubljana, Slovenija http://www3.fgg.uni-lj.si/ Jamova

More information

Toplotna črpalka, panoga, tržni potencial, trend, Slovenija.

Toplotna črpalka, panoga, tržni potencial, trend, Slovenija. AR 2017.2 Ljubljana TRŽNI POTENCIAL IN TRENDI V PANOGI TOPLOTNIH ČRPALK ZA STANOVANJSKO GRADNJO V SLOVENIJI MARKET POTENTIAL AND TRENDS IN THE INDUSTRY OF HEAT PUMPS FOR HOUSE BUILDING IN SLOVENIA Ključne

More information

Information and awareness rising towards the key market actors. Information campaign activities Consultation packages

Information and awareness rising towards the key market actors. Information campaign activities Consultation packages WP 4: Task 4.2: Deliv. n : Partner: Information and awareness rising towards the key market actors Information campaign activities Consultation packages D15 University of Ljubljana, Slovenia Date of consultation:

More information

NAČRTOVANJE IN STRATEGIJA SISTEMA ZA UPRAVLJANJE Z DIGITALNIMI IDENTITETAMI

NAČRTOVANJE IN STRATEGIJA SISTEMA ZA UPRAVLJANJE Z DIGITALNIMI IDENTITETAMI UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Matjaţ Cör NAČRTOVANJE IN STRATEGIJA SISTEMA ZA UPRAVLJANJE Z DIGITALNIMI IDENTITETAMI Mentorica: doc. dr. Mojca Ciglarič DIPLOMSKO DELO NA

More information

UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O

UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O LEARNING ORGANIZATION MODEL FUTURE-O Kandidatka: Tina Mesarec Študentka izrednega študija

More information

LIBERALIZACIJA TRGOV Z ELEKTRIČNO ENERGIJO IN ZEMELJSKIM PLINOM V LUČI TRETJEGA ZAKONODAJNEGA SVEŽNJA EU S POUDARKOM NA SLOVENIJI

LIBERALIZACIJA TRGOV Z ELEKTRIČNO ENERGIJO IN ZEMELJSKIM PLINOM V LUČI TRETJEGA ZAKONODAJNEGA SVEŽNJA EU S POUDARKOM NA SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO LIBERALIZACIJA TRGOV Z ELEKTRIČNO ENERGIJO IN ZEMELJSKIM PLINOM V LUČI TRETJEGA ZAKONODAJNEGA SVEŽNJA EU S POUDARKOM NA SLOVENIJI Ljubljana, januar

More information

NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT

NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT

More information

OPTIMIRANJE SISTEMA VZDRŽEVANJA V PODJETJU STROJ d.o.o. S POUDARKOM NA VZDRŽEVANJU KLJUČNIH TEHNOLOGIJ

OPTIMIRANJE SISTEMA VZDRŽEVANJA V PODJETJU STROJ d.o.o. S POUDARKOM NA VZDRŽEVANJU KLJUČNIH TEHNOLOGIJ OPTIMIRANJE SISTEMA VZDRŽEVANJA V PODJETJU STROJ d.o.o. S POUDARKOM NA VZDRŽEVANJU KLJUČNIH TEHNOLOGIJ Študent: Študijski program: Smer: Matjaž KORTNIK visokošolski strokovni študijski program Strojništvo

More information

Information and awareness rising towards the key market actors. Information campaign activities Consultation packages

Information and awareness rising towards the key market actors. Information campaign activities Consultation packages WP 4: Task 4.2: Deliv. n : Partner: Information and awareness rising towards the key market actors Information campaign activities Consultation packages D15 University of Ljubljana, Slovenia Date of consultation:

More information

REVIJA SLOVENSKEGA ELEKTROGOSPODARSTVA ŠTEVILKA 6/2018

REVIJA SLOVENSKEGA ELEKTROGOSPODARSTVA ŠTEVILKA 6/2018 REVIJA SLOVENSKEGA ELEKTROGOSPODARSTVA ŠTEVILKA 6/2018 WWW.NAŠ-STIK.SI srečno 2019 naš Stik 3 UVODNIK Zanesljivo v novo desetletje Brane Janjić urednik revije Naš stik Upravičeno smo lahko ponosni, da

More information

VODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ

VODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Poslovni sekretar VODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ Mentorica: mag. Marina Trampuš, univ. dipl. org Lektorica: Andreja Tasič Kandidatka: Sabina Hrovat Kranj, september 2008

More information

Kontrolni sistem pospeševalnika delcev v okolju LabVIEW

Kontrolni sistem pospeševalnika delcev v okolju LabVIEW UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Miha Vitorovič Kontrolni sistem pospeševalnika delcev v okolju LabVIEW DIPLOMSKO DELO NA UNIVERZITETNEM ŠTUDIJU Mentor: prof. dr. Saša Divjak

More information

Krmilnik za morski akvarij

Krmilnik za morski akvarij UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Andrej Virant Krmilnik za morski akvarij DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNI ŠTUDIJ RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI

More information

ŠOLSKI CENTER ZA POŠTO, EKONOMIJO IN TELEKOMUNIKACIJE LJUBLJANA

ŠOLSKI CENTER ZA POŠTO, EKONOMIJO IN TELEKOMUNIKACIJE LJUBLJANA ŠOLSKI CENTER ZA POŠTO, EKONOMIJO IN TELEKOMUNIKACIJE LJUBLJANA VIŠJA STROKOVNA ŠOLA DIPLOMSKA NALOGA MARKO KOVAČ Ljubljana, november 2008 ŠOLSKI CENTER ZA POŠTO, EKONOMIJO IN TELEKOMUNIKACIJE LJUBLJANA

More information

coop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE

coop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE obnovljen za prihodnje generacije IMPRESUM Fotografije Goran Šafarek, Mario Romulić, Frei Arco, Produkcija WWF Adria in ZRSVN, 1, 1. izvodov Kontakt Bojan Stojanović, Communications manager, Kontakt Magdalena

More information

Priročnik. za povečanje. energijske. stavb. učinkovitosti

Priročnik. za povečanje. energijske. stavb. učinkovitosti Priročnik za povečanje energijske učinkovitosti stavb Supported by INTELLIGENT ENERGY E U R O P E Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o. Building And Civil Engineering Institute 2 Priročnik za povečanje energijske

More information

8. ZNANSTVENA KONFERENCA INOVATIVNI UKREPI PRI UPRAVLJANJU POMURSKE KRAJINE

8. ZNANSTVENA KONFERENCA INOVATIVNI UKREPI PRI UPRAVLJANJU POMURSKE KRAJINE 8. ZNANSTVENA KONFERENCA INOVATIVNI UKREPI PRI UPRAVLJANJU POMURSKE KRAJINE Hotel Diana, Murska Sobota 3. in 4. december 2010 2 INOVATIVNO POMURJE Letošnjo konferenco Pomurske akademije PAZU zaznamuje

More information

TRAJNOSTNA MOBILNOST TINA HRIBAR

TRAJNOSTNA MOBILNOST TINA HRIBAR TRAJNOSTNA MOBILNOST TINA HRIBAR 1 KAZALO UVOD... 2 TRANSPORT 21. STOLETJA... 4 GLOBALIZACIJA IN DOSTOPNOST... 4 TRANSPORT IN OKOLJE... 5 PRIMER VPLIVA TRANSPORTA NA OKOLJE: LADIJSKI PROMET... 13 HIBRIDNA

More information

Skupaj za zdravje človeka in narave

Skupaj za zdravje človeka in narave www.zazdravje.net Skupaj za zdravje človeka in narave maj 2012 brezplačen izvod Tema meseca: Se boste ujeli? UPORABNIKI KARTICE KALČICA UŽIVAJO UGODNOSTI: imajo redne in takojšnje popuste na izbrane akcijske

More information

OPREDELJEVANJE CILJNIH TRGOV ZA BODOČE ZDRAVILIŠČE RIMSKE TOPLICE

OPREDELJEVANJE CILJNIH TRGOV ZA BODOČE ZDRAVILIŠČE RIMSKE TOPLICE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO OPREDELJEVANJE CILJNIH TRGOV ZA BODOČE ZDRAVILIŠČE RIMSKE TOPLICE Kandidatka: Andreja Pfeifer Študentka rednega študija Številka

More information

ZMANJŠEVANJE IN OBVLADOVANJE ZALOG

ZMANJŠEVANJE IN OBVLADOVANJE ZALOG B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Logistično inženirstvo Modul: Poslovna logistika ZMANJŠEVANJE IN OBVLADOVANJE ZALOG Kandidatka: Mojca Tehovnik Mentor: mag. Dragan Marić, univ. dipl. inž. tehnol. prom.

More information

Pasti družbene odgovornosti: trg biomase v Sloveniji

Pasti družbene odgovornosti: trg biomase v Sloveniji UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Mojca Klenovšek Pasti družbene odgovornosti: trg biomase v Sloveniji Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Mojca

More information

Ovire za razvoj in uporabo podpornih tehnologij za starejše v Sloveniji

Ovire za razvoj in uporabo podpornih tehnologij za starejše v Sloveniji UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Zala Primožič Ovire za razvoj in uporabo podpornih tehnologij za starejše v Sloveniji Magistrsko delo Ljubljana, 2011 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE

More information

Družbeni mediji na spletu in kraja identitete

Družbeni mediji na spletu in kraja identitete UNIVERZA V LJUBLJANA FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tamara Žgajnar Družbeni mediji na spletu in kraja identitete Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANA FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tamara Žgajnar

More information

ISSN INTERNO GLASILO SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA LETO XV JULIJ 2015 ŠTEVILKA 2

ISSN INTERNO GLASILO SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA LETO XV JULIJ 2015 ŠTEVILKA 2 ISSN 2232-5409 INTERNO GLASILO SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA LETO XV JULIJ 2015 ŠTEVILKA 2 Dobro jutro, dober dan, moje ime je Blaž Bojan Kumer: V pričakovanju zelene luči za združitev Pogovor s Samom Šarcem

More information

Priložnosti slovenske industrije pri velikih energetskih projektih. Marjan Eberlinc FOKUS. FOKUSni intervju:

Priložnosti slovenske industrije pri velikih energetskih projektih. Marjan Eberlinc FOKUS. FOKUSni intervju: Brezplačna revija za naročnike portala Energetika.NET št. 13, marec-april 2014 Intervjuji: Boštjan Napast, Geoplin Dr. Gian Carlo Scarsi, Ernst&Young Bojan Horvat, Energija plus Peter Dermol, TEŠ Gostujoči

More information

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI Ime in priimek: Božana Milič, Marjana Potočin Naslov naloge: Zadovoljstvo z življenjem v Domu starejših Hrastnik Kraj: Ljubljana Leto: 2009 Število strani: 129 Število prilog:

More information

SIMPLE PAST TENSE (prosto prošlo vreme) Građenje prostog prošlog vremena zavisi od toga da li je glagol koji ga gradi pravilan ili nepravilan.

SIMPLE PAST TENSE (prosto prošlo vreme) Građenje prostog prošlog vremena zavisi od toga da li je glagol koji ga gradi pravilan ili nepravilan. SIMPLE PAST TENSE (prosto prošlo vreme) Građenje prostog prošlog vremena zavisi od toga da li je glagol koji ga gradi pravilan ili nepravilan. 1) Kod pravilnih glagola, prosto prošlo vreme se gradi tako

More information

Hidrofobni efekt in vpliv na biološke molekule

Hidrofobni efekt in vpliv na biološke molekule SEMINAR Hidrofobni efekt in vpliv na biološke molekule Avtorica: Eva Grum Mentor: prof. Rudolf Podgornik Ljubljana, december 2008 Povzetek V seminarju je predstavljen osnovni koncept pojava hidrofobnega

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO BLAŽ DOBROVOLJC

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO BLAŽ DOBROVOLJC UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO BLAŽ DOBROVOLJC UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ANALIZA RAZLIČNIH PRISTOPOV PRI UVAJANJU DOKUMENTNEGA POSLOVANJA NA OSNOVI

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRENOVA ERP SISTEMA V PODJETJU LITOSTROJ E.I.

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRENOVA ERP SISTEMA V PODJETJU LITOSTROJ E.I. UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRENOVA ERP SISTEMA V PODJETJU LITOSTROJ E.I. Ljubljana, julij 2007 SILVO KASTELIC IZJAVA Študent Silvo Kastelic izjavljam, da sem avtor tega diplomskega

More information

most: Junij študentski ISSN c x Revija študentov Fakultete za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani junij 2017 brezplačen izvod

most: Junij študentski ISSN c x Revija študentov Fakultete za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani junij 2017 brezplačen izvod študentski most: Revija študentov Fakultete za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani junij 2017 brezplačen izvod ISSN c505-737x Junij Fotografija: Sabina Magyar MOST ERASMUS (ERASMUSBRUG) Most je 802 metrov

More information