OPET CHP/DHC LOCAL BOILER SEMINARS (SLOVENIA)

Transcription

1 Project Title: OPET CHP/DHC Work Package 5 Task 3 Possibilities for reduction of GHG emitted by boilers Deliverable No D12 LOCAL BOILER SEMINARS (SLOVENIA) April 2004 European Commission (Directorate-General for Energy and Transport) Contract no. NNE5/2002/52: OPET CHP/DH Cluster

2 Local Boiler Seminar (Slovenia) Author(s): Evald Kranjčevič Organisation: Jozef Stefan Institute - Energy Efficiency Centre (EEC) Address: Jamova 39, SI-1000 Ljubljana, Slovenia Tel.: +386 (0) Fax: +386 (0) evald.kranjcevic@ijs.si Web: European Commission (Directorate-General for Energy and Transport) Contract no. NNE5/2002/52: OPET CHP/DH Cluster

3 Contents Introduction Seminar Agenda List of Participants Seminar Program (Leaflet) Seminar Materials OPET CHP/DHC Work Package 5 Task 3 Local Boiler Seminar (Slovenia) Page 3 of 6

4 INTRODUCTION Short description of activities performed In April 2004 we have organised local seminar on Boilers with 20 participants: The main topics of this seminar were: Legislation (concerning emissions from boilers), Greenhouse emissions reduction and Emission Trading Scheme, Efficient production of heat (Optimisation of boiler-houses), Modern Trends (technology) in boiler industry, Use of biomass in boilers. All sessions were very interesting. However, participants have shown greatest interest for Emission trading scheme, which very hot subject at the moment in Slovenia. OPET CHP/DHC Work Package 5 Task 3 Local Boiler Seminar (Slovenia) Page 4 of 6

5 SEMINAR AGENDA Wednesday, April 21 th :00 Introduction mag. Tomaž Fatur, IJS-CEU 9:15 Legal Framework and Emission Control dr. Mitja Kožuh, Univerza v Ljubljani, FKKT 9:45 Boilers and GHG Emissions Reduction mag. Evald Kranjčevič, IJS-CEU 10:15 Optimization of Boiler-Houses and Heat Demand dr. Mitja Kožuh, Univerza v Ljubljani, FKKT 10:45 Coffee Break 11:15 Boilers Modern Trends Marjan Pelc, Viessmann, d.o.o. 11:45 Use of Biomass in energy Supply Systems Rado Kotar, Istrabenz energetski sistemi, d.o.o. OPET CHP/DHC Work Package 5 Task 3 Local Boiler Seminar (Slovenia) Page 5 of 6

6 LIST OF PARTICIPANTS Zap. št. Priimek in ime Elektronski.naslov Organizacija Naslov Pošta Kraj 1 GRUDEN Tomaž tomaz.gruden@ko-gast.si KOGAST Grosuplje, d.d. Adamičeva GROSUPLJE 2 JUTERŠEK Stanislav uprava@tvtmaribor.si TVT Nova, d.o.o. Preradovičeva MARIBOR 3 KOTAR Rado rado.kotar@istrabenz.si Istrabenz Energetski sistemi, energetske storitve, d.o.o. Delpinova NOVA GORICA 4 KOŽUH Mitja mitja.kozuh@ijs.si Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Aškerčeva LJUBLJANA 5 KRAMŽAR Franci TRIMO, d.d. Prijateljeva TREBNJE 6 KRANJČEVIČ Evald evald.kranjcevic@ijs.si Institut Jožef Stefan - Center za energetsko učinkovitost Jamova LJUBLJANA P.P. 7 MIKOLIČ Zmago mikolic.zmago@ogrevanje-piran.si Ogrevanje Piran, d.o.o. Fornače PIRAN - PIRANO 8 OVEN Anton anton.oven@dana.si DANA, d.d. Glavna c MIRNA 9 PELC Marjan marjan.pelc@viessmann.si Viessmann, d.o.o. C. XIV: divizije 116 a 2000 MARIBOR 10 PLANINŠEK Franc franc.planinsek@lj-mlek.si Ljubljanske mlekarne, d.d. Tolstojeva LJUBLJANA 11 AHČIN Vlado vlado.ahcin@domplan.si DOMPLAN, d.d. Bleiweisova KRANJ 12 BRODAR Maksimiljan maksimiljan.brodar@belinka.si BELINKA Perkemija, d.o.o. Zasavska LJUBLJANA - ČRNUČE 13 DOBNIK Bojan bojan.dobnik@kiv.si KIV, d.d. Vransko VRANSKO 14 DOLGAN Dušan toplarna.zelezniki@krajnik.net Toplarna Železniki, d.o.o. Češnjica ŽELEZNIKI 15 DOLŽAN Aleš ales.dolzan@energetika-ce.si Energetika Celje, d.o.o. Smrekarjeva CELJE 16 KAC Andrej andrej.kac@perutnina.si Perutnina Ptuj, d.d. Potrčeva PTUJ 17 MIRTEK Franc franc.mirtek@krka.si KRKA, d.d. Šmarješka NOVO MESTO - KRKA 18 SELAN Boris b.selan@siteco.si SITECO, d.o.o. Tržaška MARIBOR 19 SONJAK Nikolaj nikolaj.sonjak@petrol.si PETROL Energetika, d.o.o. Koroška RAVNE NA KOROŠKEM 20 ŠTAUDOHAR Janez janez.staudohar@iem.si IEM industrijska energetika, d.o.o. Lesno Brdo VRHNIKA OPET CHP/DHC Work Package 5 Task 3 Local Boiler Seminar (Slovenia) Page 6 of 6

7 SPLOŠNE INFORMACIJE Seminar o kotlih in potencialu zmanjševanja emisij TGP je organiziran v okviru projekta OPET CHP/DH, ki ga financirata Evropska komisija v okviru 5. OP in Agencija RS za učinkovito rabo in obnovljive vire energije. Namen seminarja je povečati znanje energetskih menedžerjev na področju učinkovite rabe energije (URE), energetskega menedžmenta, finančnih kazalcev ukrepov URE ter vključevanja obnovljivih virov energije (OVE) v energetske sisteme podjetij in zgradb. Kotle, s katerimi proizvajamo toplotno energijo uporabljamo povsod, v industriji in ostalih sektorjih, zato se med seboj zelo razlikujejo, tako po velikosti, tipu, gorivu, itd. Hkrati pa velja, da so kotli največji onesnaževalci, saj pri zgorevanju fosilnih goriv nastajajo škodljive emisije. V času, ko povsod v razvitem svetu potekajo aktivnosti za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov (predvsem ogljikovega dioksida), pa je izbira pravega kotla (in goriva) ključnega pomena. Seminar bodo ob pomoči vabljenih predavateljev vodili strokovnjaki Centra za energetsko učinkovitost Instituta»Jožef Stefan«. Vsi udeleženci bodo prejeli seminarsko gradivo. PROGRAM SEMINARJA 8.30 Sprejem udeležencev 9.00 Uvod Tomaž Fatur, IJS-CEU 9.15 Zakonodaja na področju kotlov in emisijski nadzor Mitja Kožuh, UL - FKKT 9.45 Kotli in zmanjševanje emisij toplogrednih plinov Evald Kranjčevič, IJS-CEU Optimiziranje kotlovnic in rabe toplote Mitja Kožuh, UL - FKKT Odmor Sodobni trendi na področju kotlov Etbin Stropnik, Viessmann, d.o.o Uporaba oplemenitene biomase pri oskrbi s toploto Rado Kotar, Istrabenz energetski sistemi, d.o.o Kosilo Ciljne skupine seminarja Seminar je namenjen energetskim menedžerjem v podjetjih industrijskega, komercialnega in javnega sektorja oziroma vsem, ki so odgovorni za ravnanje z energijo, upravljalcem, projektantom, tehničnemu osebju in vsem drugim, ki želijo poglobiti in dopolniti svoje znanje na področju kotlov in zmanjševanja emisij TGP. Lokacija in termin seminarja Seminar bo potekal 21. aprila 2004 na Reaktorskem centru Instituta»Jožef Stefan v Podgorici pri Ljubljani (predavalnica ICJT). ( Pričetek seminarja: 9:00 Napoved seminarja Hkrati napovedujemo tudi seminar na temo»energetsko učinkoviti elektromotorni pogoni«, ki bo predvidoma organiziran v maju Podrobnejše informacije o tem seminarju vam bomo posredovali v prihodnjih dneh.

8 Prijavnica za seminar Kotli in potencial zmanjševanja emisij TGP Ljubljana, 21. april 2004 PRIJAVA Prijavnina za seminar znaša ,00 SIT (DDV ni vključen). Prijavnina zajema seminarsko gradivo, osvežitev med odmori in kosilo. Institut "Jožef Stefan" Center za energetsko učinkovitost IME IN PRIIMEK: POKLIC: PODROČJE DELA: TEL./FAKS: E-POŠTA: PODJETJE: NASLOV: DAVČNA ŠT.: DATUM: PODPIS: Izobraževanje energetskih menedžerjev prireja: Institut "Jožef Stefan" Center za energetsko učinkovitost Jamova 39, 1001 Ljubljana v okviru projekta OPET CHP/DH ob podpori 5. okvirnega programa Evropske komisije Organizira seminar KOTLI IN POTENCIAL ZMANJŠEVANJA EMISIJ TGP 21. april 2004 Ljubljana, Institut»Jožef Stefan«, lokacija Reaktorski center Podgorica Prijavo pošljite najkasneje do torka, 20. aprila 2004 na elektronski naslov ceu@ijs.si ali na faks 01/ ali po pošti na naslov Institut "Jožef Stefan", Center za energetsko učinkovitost, Jamova 39, 1001 Ljubljana!. Dodatne informacije: Igor Ribič (igor.ribic@ijs.si). Prosimo, če prijavnino nakažete na TRR št (NLB, d.d., Ljubljana), z obveznim pripisom "Seminar Kotli in potencial zmanjševanja emisij TGP". Račun vam bomo poslali po pošti po končanem seminarju. Izvedbo seminarjev sofinancira: REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE, PROSTOR IN ENERGIJO AGENCIJA ZA UČINKOVITO RABO IN OBNOVLJIVE VIRE ENERGIJE Izvedbo seminarjev sofinancira: REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE, PROSTOR IN ENERGIJO AGENCIJA ZA UČINKOVITO RABO IN OBNOVLJIVE VIRE ENERGIJE

9 Legal Framework and Emission Control dr. Mitja Kožuh, Univerza v Ljubljani, FKKT OPET CHP/DHC Work Package 5 Task 3 Local Boiler Seminar (Slovenia)

10 Univerza v Ljubljani Fakulteta za Kemijo in kemijsko tehnologijo Oddelek za tehnično varnost Zakonodaja in meritve na področju kurilnih naprav Dr. Mitja Kožuh 1

11 Zakonodaja Uradni list RS št. 73/94 Uredba o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih vriov onesnaževanja, Spremembe in dopolnitve Uradni list RS št. 68/96 Uredba o emisiji snovi iz kurilnih naprav Uradni list RS št 73/94 (spremembe in dopolnitve št.51/98, 83/98, 105/00, 50/01, 46/02, 82/02 49/03 ) Uredba o emisiji snovi iz nepremičnih motorjev z notranjim izgorevanjem in nepremičnih plinskih turbin Uradni list RS št 73/94 Uradni list RS št. 68/96 Uredba o taksi za obremenjevanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida, dopolnitve in spremembe št. 2/97, 5/97, 24/98, 65/98, 91/02, 67/03 Uradni list RS št. 70/96 Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter o pogojih za njegovo izvajanje 2

12 Zakonodaja Odredba o oskrbi malih kurilnih naprav pri opravljanju javne službe pregledovanja, nadzorovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimovodnih in prezračevalnih naprav zaradi varstva zraka (Uradni list RS, št. 2/02) Uredba o emisiji snovi v zrak iz velikih kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 46/02) 3

13 Tipi kurilnih naprav Male kurilne naprave Srednje kurilne naprave Velike kurilne naprave Določimo jih v odvisnosti od goriva, ki se uporablja za kurjenje in glede na vhodno toplotno moč naprave Mejne emisijske vrednosti se ločijo z ozirom na nove in obstoječe kurilne naprave Nadzor nad napravami izvaja inšpektorat pritojen za varstvo okolja 4

14 Izvajanje meritev na kurilnih napravah Predvidevajo se: prve meritve občasne meritve trajne meritve Prve meritve se izvedejo po prvem zagonu novega ali rekonstruiranega vira Občasne meritve se izvajajo periodično in sicer: male kurilne naprave razen atmosferskih plinskih gorilnikov vsako leto večina nepremičnih virov vsake dve leti male kurilne naprave z atmosferkimi plinskimi gorilniki in ter naprave z emisijo manjšo od trikratne mejne količine vsaka tri leta 5

15 Izvajanje meritev na kurilnih napravah Meritve emisij snovi v zrak se izvajajo tako: da so rezultati meritev reprezentativni da so primerljivi na podobnih virih onesnaževanja pri podobnih obratovalnih pogojih Merilni postopki in metode za meritve emisije snovi v odpadnih plinih se izvajajo ob upoštevanju smernic in standardov Uporablja se oprema, ki ustreza stanju tehnike Uporablja se najboljša razpoložljiva tehnologija, ki pa ne sme povzročati prevelikih stroškov 6

16 Merilno mesto Vsak vir onesnaževanja mora imeti na vsakem izpustu odpadnih plinov urejeno merilno mesto, ki mora biti dovolj veliko, dostopno in izbrano ter opremljeno tako, da je mogoče izvajati meritve neoporečno, tehnično ustrezno in brez nevarnosti za izvajalca meritev. Merilno mesto mora omogočati osnovno in kontrolno meritev hkrati Pred merilnim mestom je potreben raven del brez spreminjanja preseka v dolžini petkratnega hidravličnega premera in za njim raven del v dolžini dvakratnega hidravličnega premera. Merilno mesto mora biti vsaj pet hidravličnih premerov oddaljeno od izpusta v okolico. Če ni drugače določeno se meri vzorec na globini ene tretjine hidravličnega premera odvodnika. 7

17 Vzorčenje plina Neekstraktivna metoda: meritev se izvaja direktno v odvodniku: vlažna: O2 Ekstraktivna metoda: iz odvodnika se odjema vzorec plina suha: O2, CO, NO, SO2 vlažna: TOC, NH3, HCl Redčenje: v Evropi se redko uporablja 8

18 Problemi meritev dimnih plinov Agresiven medij Visoka temperatura Temperaturne spremembe Onesnaževanje (prah, saje) Odziv Zanesljivost Tesnost 9

19 Vrednotenje emisije Emisija Normiranje in polurne povprečne vrednosti Emisija vira onesnaževanja se nanaša na odpadne pline, ki niso razredčeni bolj kot je to tehnično in obratovalno neizogibno. Izmerjene koncentracije se običajno preračunajo po enačbi: 21 O 2N E N, I = EM, I 21 O2 M E NI Koncentracija pri predpisani računski vsebnosti kisika mg/m3 E MI Izmerjena koncentracija snovi pri normnih pogojih v (suhih) odpadnih plinih O 2N Računska vsebnost kisika v vol. % O 2M Izmerjena vsebnost kisika v (suhih) odpadnih plinih v vol. % 10

20 Poročilo o opravljenih meritvah Izdela izvajalec meritev in mora vsebovati: Podatke o izvajalcu prvih ali periodičnih meritev Zavezancu in njegovi dejavnosti glavnih tehničkih značilnostih vira onesnaževanja-klasifikacija namenu in vrsti meritev ter o emisijskih veličinah, ki se merijo mestu in času vzorčenja ter meritev uporabljenih merilnih postopkih in merilnih napravah izvedbi posamezne meritve, obratovalnih razmerah in posebnostih rezultatih vsake posamezne meritve vrednotenju izmerjene emisije glede na predpisane mejne vrednosti oceni letne obremenitve okolja zaradi izpuščanja odpadnih plinov izražene z maso v zrak izpuščene snovi 11

21 Analizatorji plinov Glede na princip delovanja ločimo analizatorje plinov: fizikalni paramagnetni spektrometri plamenski ionski detektorji elektrokemični galvanske celice senzorji s trdim elektrolitom polprevodniški plinski senzorji senzorji z reverzibilno kemično reakcijo 12

22 Izvajalci meritev Za izvajanje meritev in obratovalnega monitoringa na kurilnih velikih in srednjih kurilnih napravah potrebna akreditacija za male ne! Prve meritve in obratovalni monitoring za male kurilne naprave lahko izvaja le oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje: 1. Da je izvajalec javne službe pregledovanja, nadzorovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka 2. Da imajo delavci, ki opravljajo meritve, ustrezno tehnično in poklicno izobrazbo in izkušnje za izvajanje meritev emisije snovi na način, ki ga določa pravilnik 3. Da ima preizkusno in merilno opremo, potrebno za izvajanje meritev 13

23 Boilers and GHG Emissions Reduction mag. Evald Kranjčevič, IJS-CEU OPET CHP/DHC Work Package 5 Task 3 Local Boiler Seminar (Slovenia)

24 KOTLI in ZMANJŠEVANJE EMISIJ TOPLOGREDNIH PLINOV Evald Kranjčevič Institut Jožef Stefan Reaktorski center Podgorica, 21. april 2004

25 UVOD - OSNOVNE ZNAČILNOSTI Največji emitenti emisij CO 2. Večina industrijskih kotlov bo v sistemu emisijskega trgovanja (EU ETS). Različne velikosti Gorivo (industrijski kotli): večinoma zemeljski plin in lahko kurilno olje Reaktorski center Podgorica, 21. april 2004

26 PREGLED KOTLOV (glede na tip in vrsto goriva) Parni Vroče-vodni Visoko temperaturni Termo-oljni Drugi SKUPAJ Lahko kurilno olje Težko kurilno olje Zemeljski plin Utekoč. naftni plin Lignit Rjavi premog Črni premog Biomasa Bioplin Druge goriva SKUPAJ Vir: ARSO, 2003 Reaktorski center Podgorica, 21. april 2004

27 Velikost P < 1 MW 1 MW < P < 10 MW MW < P < 50 MW 50 MW < P < 100 MW 7 11 P > 100 MW TOTAL Reaktorski center Podgorica, 21. april 2004

28 Gorivo Light Fuel Oil 118 Heavy Fuel Oil 105 Natural Gas LPG Coal (Lignite) Coal (brown) Coal (black) Biomass Biogas Other Fuels TOTAL 0 Reaktorski center Podgorica, 21. april 2004

29 Vrsta (tip) Steam Hot water High Temp. Thermo-oil Other TOTAL Reaktorski center Podgorica, 21. april 2004

30 Starost (leto izdelave kotlov) Starost 1 kotlov v Sloveniji n.p Število kotlov izdelanih v posameznem obdobju Obdobje Obdobje Obdobje Obdobje Obdobje Obdobje Obdobje Reaktorski center Podgorica, 21. april 2004

31 Geografska umeščenost Geografska umeščenost kotlov (število kotlov po regijah 1 ) Regija 01 Regija 02 Regija 03 Regija 04 Regija 05 Regija Reaktorski center Podgorica, 21. april 2004

32 EMISIJE CO 2 : CO 2 - taksa Emisijsko trgovanje - priložnost ali ne? Reaktorski center Podgorica, 21. april 2004

33 DRŽAVNI RAZDELITVENI NAČRT: prvi osnutek (za javno obravnavo) osnutek posredovan Evropski komisiji MOP trenutno pripravlja dodatna pojasnila k državnemu načrtu končna verzija načrta - najkasneje Reaktorski center Podgorica, 21. april 2004

34 OSNOVNE ZNAČILNOSTI NAČRTA: predvidoma 98 upravljalcev (naprav) dva sektorja: termoelektrarne in industrija osnovo pri oblikovanju načrta predstavlja Operativni program zmanjševanja emisij TGP novi vstop ( ton CO 2 za obdobje ) - pogoj BAT! Reaktorski center Podgorica, 21. april 2004

35 ZMANJŠEVANJE EMISIJ: prehod na drugo gorivo (ZP, biomasa, ) boljši izkoristek naprave (manj goriva na enoto proizvoda) nakup emisijskih kuponov Reaktorski center Podgorica, 21. april 2004

36 ZMANJŠEVANJE EMISIJ: možnosti za zmanjševanje emisij so pri večini slovenskih upravljalcev zelo omejene (uporaba zemeljskega plina) pozornost je potrebno posvetiti energetski učinkovitosti na strani rabe toplote!!! Reaktorski center Podgorica, 21. april 2004

37 HVALA ZA POZORNOST! Reaktorski center Podgorica, 21. april 2004

38 Optimization of Boiler-Houses and Heat Demand dr. Mitja Kožuh, Univerza v Ljubljani, FKKT OPET CHP/DHC Work Package 5 Task 3 Local Boiler Seminar (Slovenia)

39 Univerza v Ljubljani Fakulteta za Kemijo in kemijsko tehnologijo Oddelek za tehnično varnost Optimizacija porabe in velikosti kotlovnic v Sloveniji Dr. Mitja Kožuh 1

40 Zgodovina Med letoma 1980 in 1990 je v Sloveniji obratovalo okoli 700 parnih in vročevodnih kotlov lociranih v nekaj sto kotlovnicah ter neznano število majhnih toplovodnih kotlov Kotlovnice so bile projektirane po sledečih principih velikost kotlovnice je bila predimenzionirana zaradi bodoče širitve dejavnosti podjetja kotlovnica je bila normalno projektirana z vsaj enim kotlom v rezervi skoraj po pravilu je bila možna uporaba večih energentov Zaradi zgoraj navedenih dejstev je veliko naprav obratovalo s slabim izkoristkom 2

41 Zgodovina Po letu 1991 so bila podjetja prisiljena zmanjševati proizvodnjo zaradi izgube trgov Precej podjetij je propadlo Tisti, ki so preživeli so bili zainteresirani za zmanjševanje stroškov V letu 1995 je v Sloveniji Agencija za učinkovito rabo energije začela podpirati in promovirati energetske preglede za indutsrijo in javni sektor 3

42 Energetski pregledi Varčevalni ukrepi so se najprej uvedli na področju porabe Nadaljevali so na področju prenosa in distribucije Na koncu pregleda je bilo skoraj vedno očitno, da je kotlovnica prevelika in da so bili kotli napačno dimenzionirani Projektna temperatura je bila nekje med 18 o C in 20 o C in tako so bili kotli dimenzionirani na maksimalno porabo energije ne da bi upoštevali, da najnižje temperature nastopajo ponoči, ko po navadi uporabljamo reducirano kurjenje Projektanti so dodajali varnostne dodatke, ki so še dodatno povečevali velikosti kotlovnic predvsem v industriji in pri večjih porabnikih 4

43 Primer iz tekstilne industrije En kotel je bil moči 2,7 MW na mazut Ostala dva kotla sta bila blok kotla na zemeljski plin velikosti vsak 3,4 MW Normalno obratovanje je bilo z enim kotlom v obratovanju in enem v stanju pripravljenosti Glavna poraba toplote je bila v tehnologiji Zaradi pritiskov trga je podjetje deloma obratovalo tudi med vikendi 5

44 Primer iz tekstilne industrije Poraba plina glede na stopinjske dneve Poraba plina [m3] Stopinjski dnevi 6

45 Primer iz tekstilne industrije Poraba plina [m3] Stopinjski dnevi 7

46 Primer iz tekstilne industrije M as ni pr eto k pa 1000 re [k g/h Čas [s] 11,9 kg pare 7,54 kg pare 9,21 kg pare 9,6 kg pare 8

47 Primer iz tekstilne industrije Delo med vikendi je bilo vzrok za veliko sipanje porabe energije na osnovi analize s stopinjskimi dnevi Organizacijski problemi so bili vzrok, da ni bilo korelacije med proizvodnjo in porabo energije Medtem ko porabo energije med vikendi ni bilo moč znižati je bila predlaga drugačna organizacija dela, ki bi prihranila porabo toplotne energije za 50% 9

48 Primer iz bolnice V kotlovnici so obratovali trije parni kotli velikosti vsak 2,1MW dva kotla sta obratovala na zemeljski plin in en na lahko kurilno olje Na zgradbah so bile izvedene izboljšave (izolacija, nova okna) Pralnico so opuščali in zato je bila poraba toplote poleti zmanjšana na gretje 14 m 3 tople sanitarne vode. 10

49 Primer iz bolnice Odv isnost rabe ZP od st. dni (celo leto brez omejitve) 4500 s k u p n a d n e v n a r a b a Z P M R P [ S m 3 /d a n ] st. dnevi [ C/dan] 11

50 Primer iz bolnice Odv isnost rabe ZP od st. dni po dnev ih (celo leto brez omejitve) 5000 s k u p n a d n e v n a r a b a Z P M R P [ S m 3 /d a n ] y = 101,91x , y = 96,044x + 923, st. dnevi [ C/dan] pon tor sre čet pet sob ned Linear (sre) Linear (tor) Linear (pon) Linear (čet) Linear (sob) Linear (pet) Linear (ned) 12

51 Primer iz bolnice Iz analize stopinjskih dni je bilo ugotovljeno, da je toplotno breme med ogrevalno sezono 2,1 MW (6,3MW) Z analizo je bilo ugotovljeno, da je poletna poraba toplote 8,5 večja, kot bi bila potrebna za ogrevanje 14 m 3 sanitarne tople vode. Predlagana je bila nova toplovodna kotlovnica velikosti 2 MW s tremi kotli in sicer dvema po 800 kw in enim 400 kw z vračilno dobo dve leti namesto obstoječe parne kotlovnice Lokacija nove kotlovnice, ki naj bi bila občutno manjša od stare, bi bila lahko postavljena centralno, kar bi dodatno zmanjšalo stroške toplotnih izgub cevovodov. 13

52 Zaključki S pomočjo podatkov o dnevni porabi toplote in urnih podatkov o temperaturah lahko izdelamo zelo dobro analizo stopinjskih dni, ki nam da odgovore na naslednja vprašanja: ali je ogrevalni sistem kot celota učinkovit ali je velikost kotlov in kotlovnice ustrezno določena ali lahko zmanjšamo porabo energije z organizacijskimi ukrepi ali lahko povečamo učinkovitost kotlovnice 14

53 Boilers Modern Trends Marjan Pelc, Viessmann, d.o.o. OPET CHP/DHC Work Package 5 Task 3 Local Boiler Seminar (Slovenia)

54 Ogrevalni kotli srednjih in velikih moi Mittel- und Großkessel Folie /2002 Viessmann Werke

55 Obratovanje ogrevalnega kotla Primerjava: konstantna / spremenljiva temperatura kotla 90 Temperatura ogr. sistema (st. C) 80 konstantna temperatura 75 C C Zunanja temperatura (st. C) spremenljiva temperatura Mittel- und Großkessel Folie /2002 Viessmann Werke

56 Tok toplote skozi steno kotla Kotlovna voda Dimni plini ϑ 0F1 = temperatura površine stene ϑ HG = temperatura dimnih plinov ϑ W = temperatura vode Tok toplote α 1 α 2 = toplotna prestopnost (dimni plini) = toplotna prestopnost (voda) S = debelina stene λ = toplotna prevodnost U U = toplotna prehodnost (poprej k) Mittel- und Großkessel Folie /2002 Viessmann Werke

57 Temperatura rosiša vodne pare Zemeljski plin (95% CH4) Kurilno olje Temperatura rosiša vodne pare (st. C) Vsebnost CO2 (v vol. %) Mittel- und Großkessel Folie /2002 Viessmann Werke

58 Nain delovanja enoslojnih in veslojnih ogrevalnih površin Enoslojna stena Dvoslojna stena Kotlovna voda Ogrevalni plini Ogrevalni plini Kotlovna voda Kondenzacija pri zemeljskem plinu Tok toplote Tok toplote Mittel- und Großkessel Folie /2002 Viessmann Werke

59 Veslojne konvekcijske ogrevalne površine Površine za prenos toplote kotlov Vitoplex in Vitomax Vitomax 300 Vitoplex 300 Mittel- und Großkessel Folie /2002 Viessmann Werke

60 Nizkotemperaturni oljno/plinski kotel 80 do 460 kw 575 do 1750 kw Mittel- und Großkessel Folie /2002 Viessmann Werke

61 Nazivna toplotna mo 80 do 460 kw varen in okolju prijazen normiran letni izkoristek: 94 % trovleni kotel z majhno obremenitvijo zgorevalnega prostora, zato nizke emisije škodljivih snovi integrirana zagonska razbremenitev Therm Control lahko nadomesti rpalko za primešavanje s Fastfix montažnim sistemom Mittel- und Großkessel Folie /2002 Viessmann Werke

62 Nazivna toplotna mo 575 do 1750 kw varen in okolju prijazen normiran letni izkoristek: 94 % trovleni kotel z majhno bremenitvijo zgorevalnega prostora, zato nizke emisije škodljivih snovi brez zahteve po minimalnem pretoku kotlovne vode (obširne vodne površine in velika koliina vode skrbijo za dobro lastno cirkulacijo in zanesljiv prenos toplote) s Fastfix montažnim sistemom Mittel- und Großkessel Folie /2002 Viessmann Werke

63 Primerjava dvovleni / trivleni kotel Trivleni kotel Dvovleni kotel z obraalno komoro Mittel- und Großkessel Folie /2002 Viessmann Werke

64 Nizkotemperaturni oljno/plinski ogrevalni kotel 80 do 460 kw 575 do 1750 kw Mittel- und Großkessel Folie /2002 Viessmann Werke

65 Nazivna toplotna mo 80 do 460 kw veslojne konvekcijske ogrevalne površine za visoko obratovalno zanesljivost in dolgo življensko dobo trovleni kotel z majhno obremenitvijo zgorevalnega prostora, zato nizke emisije škodljivih snovi normiran letni izkoristek: 96 % integrirana zagonska razbremenitev Therm Control lahko nadomesti rpalko za primešavanje s Fastfix montažnim sistemom Mittel- und Großkessel Folie /2002 Viessmann Werke

66 Nazivna toplotna mo 575 do 1750 kw veslojne konvektivne ogrevalne površine za visoko obratovalno zanesljivost in dolgo življensko dobo trivleni kotel z majhno obremenitvijo zgorevalnega prostora, zato nizke emisije škodljivih snovi normiran letni izkoristek: 96 % integrirana zagonska razbremenitev lahko nadomesti rpalko za primešavanje s Fastfix montažnim sistemom s pohodnim prekritjem kotla Mittel- und Großkessel Folie /2002 Viessmann Werke

67 Veslojne konvektivne ogrevalne površine Mittel- und Großkessel Folie /2002 Viessmann Werke

68 Zagonska razbremenitev Therm Control Za Vitoplex 100 (80 do 460 kw) in Vitoplex 300 (80 do 1750 kw) Mittel- und Großkessel Folie /2002 Viessmann Werke

69 - tip M241 Nazivna toplotna mo 2100 do kw Mittel- und Großkessel Folie /2002 Viessmann Werke

70 Zagonska razbremenitev Therm Control Vitoplex 100/ 300 Mittel- und Großkessel Folie /2002 Viessmann Werke

71 Kondenzacijska tehnika Mittel- und Großkessel Folie /2002 Viessmann Werke

72 Princip zgorevanja O 2 CH 4 O 2 H 2 O H 2 O CO 2 CH O 2 = CO 2 + 2H 2 O Folie Mittel- und Großkessel /2002 Viessmann Werke

73 Fizikalne zahteve za vodenje ogrevalnih plinov in kondenzata Ogrevalni plini Kotlovna voda Kondenzat Mittel- und Großkessel Folie /2002 Viessmann Werke

74 Nazivna toplotna mo 88 do 978 kw Mittel- und Großkessel Folie /2002 Viessmann Werke

75 Tip CT 3 vertikalno namešene Inox- Crossal izmenjevalne površine iz nerjavnega jekla 88 in 116 kw z moduliranim sevalnim MatriX gorilnikom uinkovit prenos toplote in visoka stopnja kondenzacije normiran letni izkoristek 109 % dva nastavka za povratno vodo - ogrevalni krogi z nizko temperaturo povratka so prikljueni loeno od 187 kw dobavljiv v razstavljivi izvedbi Mittel- und Großkessel Folie /2002 Viessmann Werke

76 Inox-Crossal ogrevalne površine iz plemenitega nerjavnega jekla Mittel- und Großkessel Folie /2002 Viessmann Werke

77 Tip CR3 vertikalno namešene Inox- Crossal ogrevalne površine iz nerjavnega jekla uinkovit prenos toplote in visoka stopnja kondenzacije normiran letni izkoristek: 109% dva nastavka za povratno vodo - ogrevalni krogi z nizko temperaturo povratka so prikljueni loeno kompaktna, nizka izvedba Mittel- und Großkessel Folie /2002 Viessmann Werke

78 Izkorišanje kondenzacije do 6600 kw z vertikalno namešenimi Inox-Crossal oz. Tubal ogrevalnimi površinami iz nerjavnega jekla za obratovanje s plinom in kratkotrajnim obratovanjem z oljem, iz za obratovanje z oljem kompaktna izvedba - s postavitvijo za kotlom se prihrani prostor po izbiri se lahko celoten povratek ali za optimiranje kondenzacije le del povratne vode vodi skozi Vitotrans 333 Mittel- und Großkessel Folie /2002 Viessmann Werke

79 Reference 2004 Mittel- und Großkessel Folie /2002 Viessmann Werke

80 Toplarna Jesenice ( 2 x Vitomax MW) Mittel- und Großkessel Folie /2002 Viessmann Werke

81 Bolnica Maribor ( 2 x Vitomax MW in parni kotel) Mittel- und Großkessel Folie /2002 Viessmann Werke

82 Mittel- und Großkessel Folie /2002 Viessmann Werke

83 Mittel- und Großkessel Folie /2002 Viessmann Werke

84 Mittel- und Großkessel Folie /2002 Viessmann Werke

85 Mittel- und Großkessel Folie /2002 Viessmann Werke

86 Use of Biomass in energy Supply Systems Rado Kotar, Istrabenz energetski sistemi, d.o.o. OPET CHP/DHC Work Package 5 Task 3 Local Boiler Seminar (Slovenia)

87 ISTRABENZ ENERGETSKI SISTEMI Uporaba oplemenitene biomase pri oskrbi s toploto Rado Kotar

88 Opelemenitena biomasa Oplemeniteno gorivo iz biomase (lesa) Surovina: ostanki lesne in žagarske industrije Lesni stiskanci: - peleti - briketi

89 Oplemenitena biomasa BRIKETI Oblika: premer 60 do 120 mm dolžina do 250 mm Uporaba: kurjenje v običajnih pečeh na drva kamini pizzerije Material: lesna vlažnost <15% Način dobave v kartonastih škatlah do 20 kg zaviti v termo folijo Tehnologija izdelave

90 Oplemenitena biomasa PELETI Oblika: premer 4 do 10 mm (6 mm) dolžina do 50 mm (30 mm) Uporaba: kotli na pelete (Avstija) sobne peči na pelete (Italija) Material: lesna vlažnost <11% Način dobave razsuto stanje (dovoz s cisterno) big bag-i (1000 do 1500 kg) vreče (15 kg) Tehnologija izdelave

91 Standardi za pelete - primerjava AVSTRIJA ŠVEDSKA NEMČIJA ONORM M 7135 SS DIN Dimenzija: mm mm mm premer 4 D 10 6 D 10 dolžina 5 x D 5 x D Nasipna gostota 500 kg/m 3 Volumska gostota 1,12 kg/dm 3 1-1,4 g/cm 3 Vlažnost 10 % 10 % 12 % Vsebnost pepela 0,5 % 1,5 % 1,5 % Kurilnost 18,0 MJ/kg 16,9 MJ/kg 17,5 19,5 MJ/kg 5 kwh/kg 4,7 kwh/kg 4,9 5,4 kwh/kg Veziva prepovedana količina in vrsta morajo biti podana

92 Linija za proizvodnjo peletov v Nazarjah Sinergija s proizvodnjo ivernih plošč Kapaciteta linije: t letno Sestava materiala: 70% listavcev 30% iglavcev Začetek proizvodnje Razširitev proizvodnje

93 Ogrevalni sistemi zemeljski plin Primer stanovanjske hiše: rezervoarja ni priprava TSV z bojlerjem ali s pretočnim grelnikom dostava goriva prek cevovoda

94 Ogrevalni sistemi UNP Primer stanovanjske hiše: rezervoar za plin priprava TSV z bojlerjem ali s pretočnim grelnikom dostava goriva s cisterno

95 Ogrevalni sistemi - ELKO Primer stanovanjske hiše: rezervoar za gorivo priprava TSV prek bojlerja dostava goriva s cisterno

96 Ogrevalni sistemi peleti Primer stanovanjske hiše: zalogovnik za pelete priprava TSV z bojlerjem dostava goriva s cisterno

97 Ogrevanje s peleti - zalogovnik volumen zalogovnika 2x večji kot za ELKO možnost dostopa v zalogovnik 2 priključka DN100 odvzem peletov prašnotesna izvedba variatne rešitve zalogovnikov

98 Ogrevanje s peleti - kotlarna Ustrezna velikost Ognjeodporni zidovi Dovod svežega zraka min 400 cm 2 Samozapirajoča vrata kotlovnice Vlagoodporen dimnik

99 Ogrevanje s peleti - kotel Udobje Avtomatski vžig Kontroliran dovod zgorevalnega zraka Izkoristek do 93% Avtomatsko čiščenje pepela

100 Primerjava cene kwh energije nabavna cena kurilnost (kwh) cena/kwh Zemeljski plin (nm 3 ) 96,0 9,45 10,70 UNP (kg) 166,2 12,75 13,72 ELKO (l) 100,7 10,08 10,49 Peleti (kg) 36,1 4,9 8,01

101 Povzetek Trg z oplemeniteno biomaso se razvija Subvencioniranje s strani države (AURE) Okolju prijazna energija Narodnogospodarske koristi Nižji obratovalni stroški

102 Istrabenz energetski sistemi, d.o.o. Delpinova ulica Nova Gorica Tel Faks info.energetskisistemi@istrabenz.si