Sonce za energijo ne izstavlja računa

Size: px
Start display at page:

Download "Sonce za energijo ne izstavlja računa"

Transcription

1 Foto AFP Sonce za energijo ne izstavlja računa Cveto Pavlin Pri nastopih ameriškega predsednika Georga W. Busha smo se na retorične lapsuse ali kakšne druge spodrsljaje že navadili zadnjega je izrekel pred tednom dni med slovesnim sprejemom ob obisku britanske kraljice Elizabete II. in njenega moža, princa Phillipa, pred Belo hišo, ko je izjavil, da je kraljica obiskala ZDA že leta» «ob 200. obletnici deklaracije o neodvisnosti ZDA od Velike Britanije o spodrsljajih pa ni mogoče govoriti, upam, da je takrat misli zares, na njegovih nastopih konec januarja in v drugi polovici marca. Konec januarja je v govoru o stanju v državi predstavil tudi svoj načrt za spopadanje z izzivi podnebnih sprememb, energetske varnosti in trajnostnega razvoja, marca pa je ob obisku avtomobilskih tovarn Ford in General Motors napovedal, da je treba porabo nafte v prihodnjih petih letih zmanjšati za petino in s to izjavo precej vznemiril vodilne v ameriški avtomobilski industriji, saj je do zdaj veljal za zagovornika teksaške naftne industrije, zdaj pa aktivno išče alternativne vire energije. Ameriški predsednik je za cilj postavil povečanje izkoriščenosti bencina za štiri odstotke, kar od njega zahtevajo tudi demokratski nasprotniki v senatu. Da bi to dosegli, bo morala avtomobilska industrija precejšnja sredstva nameniti za razvoj novih tehnologij in varčnejših motorjev, ki bodo pripomogle k manjši porabi bencina. Za večjo energetsko učinkovitost, varčevanje z energijo, trajnostni razvoj in alternativne vire energije se, ne samo zato, ker je to zdaj moderno in v trendu, ampak je velika potreba, zavzema večina voditeljev najbolj razvitih držav, med katerimi sta tudi nemška kanclerka Angela Merkel in britanski ministrski predsednik Tony Blair, pa tudi voditelji manjših držav. Med njimi je znani zagovornik ohranitve čistega okolja monaški knez Albert. Med obnovljivimi energijskimi viri je sončna energija zelo pomembna, saj jo je mogoče s sončnimi celicami neposredno pretvarjati v električno energijo (fotovoltaika). Elektrika, pridobljena iz sončnih elektrarn, ima ob razmeroma majhni moči in višji ceni v primerjavi elektriko, pridobljeno iz drugih virov, kar nekaj prednosti: je prijazna do ljudi in okolja, ker ne ustvarja emisij škodljivih snovi ali hrupa, stroški vzdrževanja so skoraj nični, sisteme pa je mogoče preprosto dograjevati. Čeprav so za uporabo sončne energije za pridobivanje električne energije potrebne velike površine in je moč sončnih celic razmeroma majhna iz enega kvadratnega metra sončnih celic lahko dobimo približno sto vatov moči je to energijski vir, ki bi ga bilo treba bolje izkoristiti, tudi zato, ker sonce ne izstavlja računa. Samo če pogledamo površino vseh streh bivalnih in industrijskih zgradb, se kaj hitro izkaže, da bi lahko že z namestitvijo sončnih celic na strehe zadostili vsem potrebam po električni energiji ne le v Sloveniji, temveč tudi na svetu. Kljub temu je zmogljivost sončnih elektrarn v svetovnem merilu majhna in dosega komaj desettisočinko celotne pridobljene električne energije. To ni nič nenavadnega, če upoštevamo podatek, da največja sončna elektrarna na svetu, ki je bila odprta letos na Portugalskem premore le 20 megavatov moči. Kljub temu strokovnjaki pričakujejo, da bo, če se bo rast nadaljevala v takem obsegu kot doslej, leta 2030 elektrika iz sončnih elektrarn dosegla štiri odstotke celotne svetovne proizvodnje. V svetovnem merilu je povprečna letna rast fotovoltaičnih sistemov v zadnjih desetih letih 30-odstotna, kar pomeni, da se zmogljivost sončnih elektrarn vsako tretje leto podvoji. Japonska je v fotovoltaiki prva na svetu, skupaj z Nemčijo in ZDA. Celotna svetovna proizvodnja je že presegla dva gigavata moči napeljanih fotovoltaičnih sistemov. Pri nas je najmočnejša sončna elektrarna z močjo 35,7 kilovata začela delovati lani v Mavčičah, v Velenju pa bodo prihodnje leto začeli graditi sončno elektrarno z močjo enega megavata.

2 22 FT-tema: Prihodnost energije DELO FT, 14. maja 2007 Grozd za OVE Omrežje CER2 Ker so obnovljivi viri energije (OVE) pomemben dejavnik tudi za krepitev regionalnega razvoja, je 14 partnerjev iz sedmih držav ustanovilo srednjeevropski grozd za obnovljive vire energije CER2 (Central European Regions Cluster for Energy from Renewables NETwork). To je omrežni center, ki si prizadeva za izmenjavo informacij in širitev pristojnosti ter sodelovanja v novem gospodarskem prostoru osrednje Evrope. Cilj projekta CER2 je dati pomembne pobude za trajnostni razvoj v energetiki. Pospešuje ga program Interreg III B Cadses, ki ga financira EU. Vodilni partner v projektu je avstrijski raziskovalni center Arsenal research z Dunaja, ki se ukvarja z obnovljivimi viri energije. S CER2 že nastajata dva projekta: eden je strokovno omrežje Energijsko učinkovita konstrukcija zgradb in koncept energijskega varčevanja za mesto Dunaj, drugi pa sta grozda za biomaso. Eden bo na južnem Gradiščanskem s centrom v kraju Güssing, drugi pa v Nemčiji, v regiji Schwäbisch Hall. V vsaki od držav članic CER2 bo potekal eden od načrtovanih projektov. Pri nas naj bi bil na Notranjskem ali v Savinjski regiji. Aktivnosti omrežja CER2 so usmerjene na sedem ključnih področij, in sicer: zelena elektrika, zagotavljanje kakovosti, izobraževanje o novih tehnologijah, razvijanje energijskih konceptov, omrežja in grozdi, podpora pri ustanavljanju podjetij in energijsko učinkovita konstrukcija zgradb. Za vsako področje so na voljo tudi zanimive informacije, praktične osnove in primer dobrih praks. Za nove članice EU, ki sodelujejo v CER2, je bil 4. maja lani organiziran dan zagotavljanja kakovosti sistemov iz obnovljivih virov energije, ki je bil posebej namenjen proizvajalcem, inštalaterjem, prodajalcem, inštitutom za preskušanje opreme, predstavnikom združenj in energetskim svetovalcem glede toplotnih črpalk, sončnih celic in sprejemnikov sončne energije. Oktobra lani je bil na Dunaju prvi simpozij o obnovljivih virih energije. B. P. Platforma za fotovoltaiko Vizija tehnološke platforme za fotovoltaiko je dvig in razširjanje znanja o uporabi sončne energije med člani platforme in v širši javnosti Cveto Pavlin Podpredsednica evropske komisije Loyola de Palacio je decembra 2003 ustanovila strokovni posvetovalni odbor PV-Truck, ki je dve leti pozneje pripravil poročilo o razvoju fotovoltaične (PV) tehnologije do leta 2030 in po tem. Glede na ugotovitve, podane v poročilu, bodo prihodnja desetletja odločilna za razvoj sončnih elektrarn, ker je sončna energija obnovljiv trajnostni vir energije. Prav to poročilo je podlaga za številne dokumente, ki so jih glede uporabe sončne energije sprejeli v posameznih državah EU. Tudi v Sloveniji je bilo sprejetih več dokumentov in ukrepov za spodbujanje hitrejšega razvoja trga uporabe sončne energije. Med njimi je tehnološka platforma za fotovoltaiko, ki povezuje javne in zasebne raziskovalne institucije na področju fotovoltaike s podjetji, ki so proizvajalci opreme za to področje. Tehnološki platformi se je priključilo že več kot 20 podjetij, raziskovalnih ustanov in univerz. V okviru te tehnološke platforme so ustanovljeni usmerjevalni odbor in posamezne delovne skupine. Usmerjevalni odbor sestavljajo odgovorne osebe vseh članov tehnološke platforme. Strateški cilji platforme Osnovna vizija tehnološke platforme za fotovoltaiko je dvig in razširjanje znanja o uporabi sončne energije med partnerje v platformi in v širši javnosti. S skupnim delovanjem in izmenjavo znanja želijo člani platforme doseči sinergijske učinke, ki lahko bistveno povečajo neposredne in posredne koristi slovenskih podjetij v fotovoltaiki. S skupnimi razvojno-raziskovalnimi projekti bodo dvignili raven znanja in definirali konkurenčne prednosti ter jih uporabili za konkurenčno proizvodnjo opreme za sončne elektrarne. Z medsebojnim sodelovanjem industrijskih in svetovalnih podjetij z razvojnimi institucijami se bo raven znanja o fotovoltaiki Sončna elektrarna Mavčiče Lani jeseni je bila v Mavčičah zgrajena največja sončna (fotovoltaična) elektrarna pri nas z močjo 35,7 kw, v Velenju pa za prihodnje leto načrtujejo gradnjo sončne elektrarne, ki bo imela moč enega megavata. povečevala. Prav tako želijo z delovanjem platforme vzpodbuditi povpraševanje po sončnih elektrarnah in povečati njihovo ponudbo. Tako se bo tudi pri nas ustvaril konkurenčni trg sončnih elektrarn, ki bo hkrati spodbudil slovenske proizvajalce za vstop na tuje trge. Skupno delovanje znotraj tehnološke platforme bo omočilo učinkovitejše pridobivanje domačih in tujih partnerjev in nastope na mednarodnih trgih, saj je pomemben cilj članov tehnološke platforme za voltaiko tudi internacionalizacija pri sončnih elektrarnah. Organizacija omrežja Tehnološka platforma za fotovoltaiko je v formalnem smislu organizirana tako, da ima usmerjevalni odbor, koordinatorja platforme in vodje delovnih skupin. Usmerjevalni odbor, ki ga sestavljajo odgovorne osebe vseh članov platforme, obravnava vse pomembnejše načrte sodelovanja in z večino glasov sprejema skupne formalne dokumente, usmeritve za delo, programe del, finančne načrte in poročila. Usmerjevalni odbor bo tudi predstavil pravila vključevanja Fotodokumentacija Savske elektrarne novih članov in poskrbel za vključevanje slovenske tehnološke platforme za fotovoltaiko v European Photovoltaics Technology Platform. Koordinator platforme je ApE, Agencija za prestrukturiranje energije, ki je tudi uradni predstavnik platforme. Osnovne funkcije koordinatorja so: vodenje, koordinacija aktivnosti in organiziranje dela platforme, priprava načrtov del in poročil. Ali ste vedeli? Koordinator platforme, ki je odgovoren za razporejanje in porabo finančnih sredstev, bo organiziral tudi tehnično in administrativno podporo za nemoteno delovanje platforme. Po zgledovanju na evropsko tehnološko platformo za fotovoltaiko so bile tudi pri slovenski platformi ustanovljene tri delovne skupine, in sicer za politiko in instrumente, za razvoj trga ter za znanost, tehnologije in aplikacije. Kaj je fotovoltaika? Fotovoltaika je veda, ki preučuje pretvorbo energije sončne svetlobe, natančneje energije svetlobnih delcev fotonov, v električno energijo s pomočjo sončnih celic. Pod pojmom fotovoltaična pretvorba razumemo neposredno pretvarjanje svetlobne energije sončnega sevanja v električno energijo oziroma pretvarjanje svetlobe v elektriko. Čeprav spada tak način pridobivanja energije med dražje, ima v primerjavi z drugimi konvencionalnimi oblikami kar nekaj prednosti: ni emisije škodljivih snovi ali hrupa, stroški vzdrževanja so skoraj nični, sistemi pa so enostavno razširljivi. Hišna sončna elektrarna, ki bi popolnoma pokrila letne potrebe gospodinjstva, stane nekaj več kot evrov, čeprav je potem elektrika brezplačna, saj so naprave trajne, sonce pa tako ne izstavlja računa. Kaj je sončna celica? Sončna celica je osnovni polprevodniški element za pretvarjanje sončne energije v električno energijo. Proces je čist, zanesljiv in potrebuje le svetlobo kot edini vir energije. Deluje tako, da ko se sončni žarki dotaknejo sončne celice, jih polprevodniški materiali v njej (na primer silicij) določen del vsrkajo. Energija delcev svetlobe, fotonov, zbija elektrone iz atomov v polprevodniku; elektroni se ločijo od atomov, potujejo skozi material in ustvarjajo elektriko. Že leta 1839 je francoski fizik Alexandre Edmond Becquerel odkril fotovoltaični učinek, ko je opazil, da nekateri materiali proizvedejo šibek električni tok, če so izpostavljeni soncu. Prvo sončno celico je leta 1883 sestavil Charles Fritts, prva silicijeva sončna celica pa je bila izdelana leta 1958 v Bellovih laboratorijih. V današnjem času sončne celice uporabljajo za različne namene, v preprostejših napravah, kot so kalkulatorji, in tudi v zelo zahtevnih, kot so sateliti. Problem pri uporabi sončnih celic je razmerje med njihovo ceno in učinkovitostjo. Če je dan lep, sonce opoldne seva z močjo tisoč vatov na kvadratni meter, kar pomeni, da bi s tako veliko ploščo sončnih celic, ki imajo desetodstotno izrabo, dosegli moč sto vatov. Celice izrabijo od šest do trideset ali celo več odstotkov sončne energije. Zadnje so lahko kar stokrat dražje od manj zmogljivih, a so le štirikrat bolj učinkovite. Kljub temu nekateri izračuni kažejo, da se uporaba sončnih celic za pridobivanje energije dolgoročno splača, saj v povprečno petih letih uporabe proizvedejo toliko energije, kolikor je bila vrednost njihove izdelave. Povprečna življenjska doba sončnih celic je kar štirideset let. Energija iz sončnih celic je za zdaj neprimerno dražja od elektrike iz tradicionalnih elektrarn, je prijazna do okolja in kot nalašč primerna za preskrbo odročnih območij z energijo.

3 DELO FT, 14. maja 2007 FT-tema: Prihodnost energije 23 OVE so v Sloveniji marginalni S postavitvijo milijona sončnih elektrarn s površino po sto kvadratnih metrov bi zadovoljili letno porabo električne energije v Sloveniji Franko Nemac F osilna goriva (premog, nafta in zemeljski plin) skupaj z jedrsko energijo iz elektrarne Krško zadovoljujejo približno 90 odstotkov vseh energetskih potreb Slovenije. Hidroelektrarne in les zagotavljajo preostalih deset odstotkov, vsi drugi obnovljivi viri energije (OVE), kot so sončna energija, veter, geotermalna energija in biogoriva pa so marginalni in v energetsko bilanco prispevajo manj kot odstotek. Pa vendar bodo morali v prihodnjih sto letih OVE povsem nadomestiti fosilna goriva, ki jih bo zmanjkalo, še mnogo prej pa se jim bo bistveno zvišala cena. Seveda se zdi večini utopično, da bi lahko OVE pokrili vse energetske potrebe. Sprašujejo, zakaj to že zdaj ni bilo doseženo v večjem obsegu. Ali sploh obstaja tehnični potencial? Če obstaja, kaj so potem ovire? Zakaj se morata EU in tudi Slovenija politično zavezati, da bomo do leta 2020 dosegli 20-odstotni delež OVE? Zakaj so potrebne posebne ugodnosti in spodbude za OVE? Zakaj stvari glede OVE ne prepustimo pravilom trga in konkurence? Fosilna goriva so prepoceni Glavne ovire za to, da bi lahko trg sam urejal konkurenco med fosilnimi gorivi in OVE, so predvsem naslednje. Nafta, črno zlato, je zelo koncentriran energent, preprost za transport in zelo poceni kot dobrina, ki je bo v 50 letih zmanjkalo. Podobne ugotovitve veljajo tudi za preostala fosilna goriva, ki so vem, da s takšno trditvijo ne bom dosegel politične kariere prepoceni. V ceno ni vključena njihova»zgodovinska enkratnost in neponovljivost«, ne eksterni stroški škod, ki nastajajo zaradi njihove uporabe. Na drugi strani imajo OVE majhno energetsko gostoto in so zelo razpršeni. Med njimi gre najbolje vodi, kjer se energija zgosti v rekah. Hidroelektrarne tako vseskozi konkurirajo fosilnim energentom in so jih zato uspešno gradili že naši predniki. Za ponazoritev stanja naj navedem primer: da nadomestimo en liter nafte, potrebujemo kar nekaj prostorske površine in časa, da»nalovimo«energetski POTENCIALNA IZGRADNJA OVE ZA PROIZVODNJO ELEKTRIČNE ENERGIJE do leta 2015 vir energije velike HE ,5 male HE ,3 soproizvodnja na biomaso ,1 bioplin 1, ,0 veter ,5 sončne elektrarne 0,2 0, ,0 beotermalna soproizvodnja ,0 soproizvodnja na plin ,3 skupaj / jedrske elektrarne ,9 Vir: ApE, 2007 ekvivalent sonca, vetra, biomase, bioplina itd., pa še naprave za proizvodnjo so dražje. Za izhod iz te situacije sta dve možnosti: prva je, da podražimo fosilna goriva tudi tako, da jih obremenimo z vsemi, tudi prej omenjenimi stroški, druga pa, da subvencioniramo OVE do ravni, da bodo lahko konkurirali fosilnim energentom. Seveda obstaja tudi tretja pot, to je, da ne Franko Nemac naredimo ničesar. Posledica bi bila, da bi porabili vsa fosilna goriva po dokaj nizkih cenah, nato pa ne bi imeli dovolj časa za razvoj drugih virov energije. Tak scenarij bi svet privedel do energetske krize neslutenih razsežnosti, ki si ga seveda odgovorni politiki ne morejo in ne smejo privoščiti. Za OVE je potrebna večja podpora države Slovenija je že leta 2001 ubrala pot spodbujanja OVE s sistemom fiksnih odkupnih cen, kar pomeni, da morajo upravljavci omrežja odkupiti vso proizvedeno energijo po v naprej določenih cenah. Letos se je Slovenija s takim načinom spodbujanja formalno pridružila Nemčiji in Španiji, ki sta med najnaprednejšimi v svetu pri spodbujanju hitrejšega uvajanja OVE. Glede na energetski in gospodarski potencial OVE je taka kapacitete proizvodnja potencial investicije proizvodnja leta 2005 leta 2005 do leta 2015 do leta 2015 leta 2015 v MW v GWh v MW v mio v GWh Foto Tomaž Švegelj/dokumentacija Dela cene energije c/kwh usmeritev Slovenije vsekakor dolgoročno ustrezna. Ob primerno visokih zagotovljenih cenah za posamezne OVE bodo ti postali zanimivi za številne investitorje, s čimer lahko dosežemo kontinuirano rast trga, ki bo vzpodbudila industrijo za proizvodnjo opreme in veliko število novih kvalitetnih delovnih mest. Slovenska podjetja imajo tradicijo in bi lahko proizvajala vso opreme za OVE, v nasprotju s fosilnimi gorivi in jedrsko tehnologijo, kjer bo njihova udeležba ostala marginalna. Zaradi manjšega pomena, ki so ga imeli OVE v preteklosti, je njihov potencial strokovno skopo določen. Izjema je le vodni potencial in nekoliko tudi uporaba lesa, kjer pa je statistika zelo pomanjkljiva. Poleg tega obstajajo številne omejitve pri umeščanju OVE v prostor, zaradi česar je dejanski potencial težko določiti. Z večanjem pomena OVE bo morala država njihovemu raziskovanju in statistiki nameniti bistveno več pozornosti. Največ možnosti imajo sončne elektrarne Če na kratko pogledamo potencial vsakega izmed njih, je situacija sledeča. S hidroelektrarnami proizvedemo okoli 30 odstotkov potrebne električne energije. Celotnega potenciala rek ni mogoče izkoristiti zaradi zaščite okolja in druge rabe, zgornja meja je tako morda med 40 in 50 odstotkov porabe električne energije. Lesne biomase je mogoče porabiti samo do ravni dovoljenega letnega poseka, pa še tega je treba najprej nameniti lesni industriji. Zdaj pokrijemo iz lesa 20 odstotkov potreb po toploti. Morda bi lahko ta delež dvignili na 30 odstotkov. Veter je za zdaj mogoče izkoristiti na Primorskih grebenih. Tudi če bi elektrarnam namenili večino grebenov, je energetski potencial omejen na približno odstotkov potrebne električne energije. Omejitve so predvsem pri poseganju v prostor. Potencial biogoriv je omejen z razpoložljivim obsegom obdelovalnih površin. Omejitve za geotermalno energijo so predvsem dolgoročno sprejemljive cene toplote in električne energije. Sedanje so očitno prenizke, zato tu ni projektov, saj je ekonomika povezana z velikimi začetnimi investicijami za vrtine. Za ogrevanje z geosondami pa je pogoj, da imamo površinsko ogrevanje ali hlajenje (talno, stensko ali stropno). Proizvodnja električne energije zahteva temperature nad 150 ºC in globine vrtin okoli 4000 m. Edini vir, ki teoretično lahko pokrije vse potrebe po energiji, je sončna energija. S postavitvijo enega milijona elektrarn s površino po 100 kvadratnih metrov, ki bi imele moč 12 kw in letno proizvodnjo kwh, bi zadovoljili celotno porabo električne energije v Sloveniji, ki je GWh. Strokovnjaki računamo, da bodo dolgoročno vse zgradbe imele sončne elektrarne. Sedanje glavne omejitve so visoke cene tehnologije in proizvedene energije. So pa sončne elektrarne zanimive za zelo veliko število investitorjev, saj jih lahko postavi skoraj vsakdo, poleg tega imajo zaradi velikoserijske proizvodnje največji potencial za znižanje stroškov. Za OVE do leta 2015 več kot milijarda evrov Za hitrejši razvoj OVE morajo torej obstajati ekonomski in pravni pogoji. V tabeli je prikazan eden od možnih scenarijev razvoja OVE za proizvodnjo električne energije do leta Ekonomske primerjave so narejene za 20-letno obratovanje. Zaradi poenostavitve so ekonomski izračuni podani v sedanjih cenah, brez stroškov financiranja, amortizacije in obratovalnih stroškov. Za primerjavo so podani še podatki za NE Krško in morebitno novo jedrsko elektrarno moči 1000 MW. Upoštevani so stroški goriva v času obratovanja, ne pa razgradnja in skladiščenje radioaktivnih odpadkov, kar lahko podvoji investicijo in specifično proizvodno ceno. Analize kažejo, da je treba tudi v OVE investirati znatna sredstva, in sicer več kot milijardo evrov. V tem času imajo največ potenciala hidroelektrarne na spodnji in srednji Savi in vetrne elektrarne. Sončne in geotermalne elektrarne še ne morejo imeti pomembnejšega energetskega prispevka, njihov pospešen razvoj pa je pomemben dolgoročno. Proizvodne cene OVE so primerljive z morebitno novo jedrsko elektrarno, še posebej, če v izračune vključimo vse stroške. Franko Nemac, direktor ApE, Agencije za prestrukturiranje energetike, bo o potencialnih OVE predaval na konferenci o prijazni energiji v lokalni skupnosti v četrtek v hotelu Mons. OVE Koncerni odkrivajo obnovljive vire energije Število transakcij na trgu obnovljivih virov energije (OVE) se je lani zelo povečalo. To je pokazala študija svetovalne družbe Ernst & Young, ki je preučila skupaj 350 tovrstnih poslov od leta Leta 2005 se je število prevzemov in delnih naložb v primerjavi z letom prej podvojilo na 113. Lani se je število transakcij povečalo na 120. Vzrok za prevzeme je čedalje večja zrelost trga obnovljivih energij. Mnoga podjetja v Nemčiji, Španiji, Veliki Britaniji in na Danskem so že presegla kritično maso za širitev v tujino, zato uporabljajo klasično strategijo rasti prevzeme. Najbolj dejavna pri tem so portugalska, francoska in italijanska podjetja. Avtorji študije ugotavljajo, da število transakcij na zrelejšem in starejšem trgu energije vetra od leta 2003 upada, delež transakcij na trgu fotovoltaike pa se povečuje. Na trgu energije vetra študija ugotavlja združevanje izdelovalcev komponent. Pri tovrstnih prevzemih so dejavni veliki koncerni, na primer General Electric in Siemens, pa tudi indijski izdelovalec turbin Suzlon, ki je prevzel belgijsko podjetje Hansen. S prevzemi se je število podjetij z omembe vrednim tržnim deležem precej zmanjšalo, konkurenca pa se je zaostrila. Na trgu fotovoltaike avtorji študije ugotavljajo nakupe podjetij na posameznih stopnjah dodane vrednosti. Družbi Q-Cells in ameriška Evergreen Solar sta ustanovili mešano podjetje za pridobivanje silicija. Pomanjkanje silicija je motiv za tovrstno zagotavljanje virov te surovine. Pri polovici od 72 transakcij na trgu fotovoltaike so sodelovala nemška podjetja. Prevzemala so predvsem v Evropi, Aziji in Avstraliji. A. U.

4 24 FT-tema: Prihodnost energije DELO FT, 14. maja 2007 Sončne elektrarne Največja bo na Velenjskem jezeru Pred mesecem dni so se z županoma Velenja in Šoštanja sestali predstavniki Holdinga Slovenske elektrarne, Premogovnika Velenje in Termoelektrarne Šoštanj. Pogovarjali so se predvsem o investiciji v šesti blok TE Šoštanj pa tudi o možnostih za začetek gradnje sončne elektrarne, ki naj bi stala na robu Velenjskega jezera, med staro klasirnico in Velenjskom jezerom. Skupaj jo bosta gradila premogovnik in termoelektrarna. Velenjska sončna elektrarna bo imela moč enega MW in bo največja v Sloveniji. Tudi v Monaku Čeprav bo Monako ostal prireditelj slovite dirke formule 1 in podobno elitnega relija Monte Carlo, se bo moralo v bližnji prihodnosti po ulicah kneževine čedalje več ljudi prevažati v avtomobilih na električni pogon. Tako se je odločil knez Albert, ki že nekaj časa uporablja tak avtomobil in se zavzema za ohranitev čistega okolja. Monaški vladar se namreč vozi z avtom na električni pogon, če pa se odpravi v Francijo, uporablja hibridni vozili toyota lexus ali toyota prius. Kneževina se je že lani lotila nekaterih novih načrtov, druge pa nadaljuje letos. In kakšne načrte je poleg uvedbe električnih avtomobilov imel v mislih knez Albert? Njegov glavni načrt je gradnja umetnega otoka pred mestom. Postavili ga bodo mojstri velegradenj, ki v Dubaju gradijo sloviti The World, arhipelag s kar 250 umetnimi otoki. Monaški umetni otok bo velik 12 hektarjev in bo porasel s sredozemskim zelenjem in drevjem, na njem pa bo prostor za nižje stanovanjske in poslovne objekte. Na obali in nedaleč od umetnega otoka bo nova marina za monaški jahtni klub, ki pa ne bo le varno zavetje za velike jahte. Veliki dolgi valobran ves kompleks bo stal 450 milijonov evrov, načrte zanj pa je podpisal britanski kraljevski arhitekt sir Norman Foster bo imel posebno vlogo. Vsa njegova površina bo namreč prekrita s ploščami s sončnimi celicami, tako da bo obenem tudi srednje velika elektrarna na sončno energijo. B. P. Sončne elektrarne na pohodu Do leta 2020 bi moč sončnih elektrarn v Sloveniji lahko dosegla 550 MW, kar bi bilo 4,6 odstotka letnih potreb po električni energiji Barbara Pavlin Prva sončna elektrarna je bila v Sloveniji priklopljena na električno omrežje razmeroma pozno, šele leta Postavljena je bila na streho Agencije za prestrukturiranje energije (ApE), imela pa je moč 1,1 kw. Njena postavitev je bila pomembna predvsem zato, ker je pripomogla k reševanju tehnične problematike priključevanja na omrežje, distribucije proizvedene električne energije in spodbujevalnih mehanizmov. Do konca leta 2004 je bilo v Sloveniji po ocenah nameščenih za sto kw sončnih elektrarn, ko pa je bila cena za odkup električne energije povišana z 28 centa za kwh na 37,4 centa za kwh, je bilo zgrajenih nekaj večjih sončnih elektrarn, pa tudi zanimanje drugih morebitnih investitorjev se je povečalo, tako da se je že konec leta 2005 moč elektrarn podvojila. Septembra lani je bila v Mavčičah zgrajena največja sončna elektrarna z močjo 35,7 kw, v Velenju pa načrtujejo gradnjo sončne elektrarne, ki bo imela moč enega megavata. Na leto deset megavatov moči sončnih elektrarn Trg sončnih elektrarn se je torej začel hitreje razvijati v letu 2005 in lani. Napovedi kažejo, da je takšno (stoodstotno) letno rast mogoče pričakovati tudi letos in v prihodnjih letih, vsaj do leta Sistem fiksnih odkupnih cen električne energije, proizvedene v sončnih elektrarnah, in ugodnejša posojila ekološkega sklada so se izkazali za učinkovite spodbujevalne mehanizme za gradnjo sončnih elektrarn. Ob zdajšnjem razvoju je mogoče pričakovati, da bo do konca leta 2010 moč sončnih elektrarn pri nas dosegla 6,5 MW, vendar bodo kljub temu sončne elektrarne prispevale le okoli 0,05 odstotka zdajšnjih potreb po električni energiji, kar je seveda malo. Pomembneje je, da se bo tudi po letu 2010 nadaljevala gradnja sončnih elektrarn. Avtorji akcijskega načrta za sončne elektrarne, ki je bil objavljen marca letos, predvidevajo, da se bo med letoma 2010 in 2020 rast gradnje Naložba v kilovat napeljane moči v sončni elektrarni stane približno 5600 evrov, v hidroelektrarni pa približno 2500 evrov. Najhitreje se povrne naložba v elektrarno na bioplin, najpočasneje pa v sončno elektrarno. sončnih elektrarn umirila, vendar bo še vedno visoka. Na leto naj bi zgradili za deset MW moči sončnih elektrarn. Ob 50-odstotni letni rasti bi konec leta 2020 kapaciteta sončnih elektrarn dosegla 550 MW, kar bi pomenilo že 4,6 odstotka zdajšnjih letnih potreb po električni energiji. Ob nekoliko počasnejši, 30-odstotni rasti bi se moč sončnih elektrarn povečala na 184 MW, kar bi bilo 1,5 odstotka letnih potreb po elektriki. Nemčija za zgled Vodilna država glede obsega instaliranih zmogljivosti Savske elektrarne bodo gradile sončne elektrarne Septembra lani so Savske elektrarne ob hidroelektrarni Mavčiče odprle še sončno elektrarno, največjo v Sloveniji. Kot nekakšne nadstreške so jo namestili na južnem pročelju strojnice HE Mavčiče in v treh vrstah pritrdili 210 sončnih modulov s skupno močjo 35,7 kw. V sončni elektrarni v Mavčičah bodo povprečno proizvedli kwh električne energije na leto. Naložba, ki je bila vredna 48 milijonov tolarjev, naj bi se povrnila v 12 do 15 letih, če bo seveda odkupna cena ostala enaka. Gradnja sončnih elektrarn je strateška usmeritev Savskih elektrarn in (HSE) Holdinga Slovenske elektrarne. Podobni elektrarni bodo zgradili še ob hidroelektrarnah Vrhovo in Medvode. Vrhovo predvidoma z močjo od 75 do 92 kw, v Medvodah pa približno 50 kw. Poleg tega nameravajo v kratkem novo fotovoltaično elektrarno Mavčiče z 210 modulov, ki dajejo 35,7 kilovata skupne moči, povečati še za enkrat toliko. B. P. Prva sončna elektrarna - V Sloveniji je bila prva sončna elektrarna priklopljena na električno omrežje razmeroma pozno, šele leta Postavljena je na streho Agencije za prestrukturiranje energije in ima moč 1,1 kw. sončnih elektrarn na svetu je Nemčija, poleg Japonske, ker je pred leti sprejela ustrezne pogoje za tak razvoj in ima velik delež domačega trga. Razvitih je bilo več novih tehnologij, produktov in ustvarjenih veliko novih kakovostnih delovnih mest. V Nemčiji je v fotovoltaiki zaposlenih že okoli delavcev, in sicer v celotni verigi od raziskovalnih dejavnosti, načrtovanja, proizvodnje opreme in gradnje sončnih elektrarn. Odprli so se novi izvozni trgi, kar z narodnogospodarskega vidika kaže na koristi in primernost takšne politike. Nemška fotovoltaika je tudi lani doživela dinamično rast in Tudi v Sloveniji so možnosti močno industrializacijo. Veliko so vlagali v nove proizvodne enote za izdelavo strojev in opreme za sončne elektrarne. Samo lani je bilo postavljenih več kot 15 industrijskih obratov za proizvodnjo fotonapetostnih modulov. Njihova proizvodnja bo skoraj v celoti namenjena nemškem trgu. Tudi pri proizvodnji razsmernikov so nemška podjetja vodilna na svetu. Nemčija bi bila Sloveniji glede fotovoltaike lahko za zgled. Tudi v Sloveniji bi lahko zastavili analogni razvoj področja fotovoltaike in odprli primerljivo veliko število perspektivnih delovnih mest. V Sloveniji je razvoj trga sončnih elektrarn spremljal tudi razvoj v delu industrije, tako da je julija lani v velenjskem podjetju Bisol stekla proizvodnja sončnih modulov z letno kapaciteto 15 MW. Možnosti vključevanja v posamezne faze proizvodnje silicija in sončnih celic ima tudi TDR Metalurgija, prodana družbi Solar Value, ki v Rušah načrtuje posodobitev tehnološke opreme in naložbe v proizvodnjo solarnega silicija. Pri izdelavi strojev za proizvodnjo sončnih celic je aktivna in ima razvojne ambicije Keko-Oprema iz Žužemberka, pri izdelavi posameznih električnih komponent za regulacijo, zaščito, meritve, nadzor in podobno pa je več podjetij, kot na primer Iskra sistemi, Iskra zaščita, Iskraemeco, ETI Elektroelement, Semi, Binar, LE-Tehnika, TAB, Hidria in še nekateri drugi, ki v svoje proizvodne programe že vključujejo opremo za napajalne sisteme, meritve, zaščito in mehatroniko. Glede na znanja in tehnologije, ki jih imajo, bi se lahko sorazmerno hitro zelo aktivno vključili v razvoj in serijsko proizvodnjo specialnih komponent in sistemov za sončne elektrarne. B. P. Fotodokumentacija ApE

5 DELO FT, 14. maja 2007 FT-tema: Prihodnost energije 25 Premalo izkoriščene možnosti OVE Pomembno vlogo pri spodbujanju proizvodnje energije iz obnovljivih virov igra država s svojimi podpornimi mehanizmi Barbara Pavlin Uveljavitev evropske direktive o promociji električne energije iz obnovljivih virov energije je pomenila pomembno spodbudo za razvoj tehnologije na podlagi obnovljivih energetskih virov (voda, veter, sonce, biomasa, odpadki, geotermalna energija). Direktiva ugotavlja, da je potencial obnovljivih virov energije (OVE) premalo izkoriščen. Njihova večja uporaba bo pripomogla k varovanju okolja in sonaravnemu razvoju in je tudi sestavni del ukrepov, s katerimi naj bi dosegli zahteve kjotskega sporazuma. Cilj direktive je povečati delež obnovljivih virov v bruto bilanci celotne EU na 12 odstotkov v letu 2010 in na 20 odstotkov v letu O tem, kakšne so razmere pri nas glede obnovljivih virov energije, trajnostnega razvoja in učinkovite rabe energije ter kako se teh stvari lotevajo v Holdingu Slovenske elektrarne (HSE), smo se pogovarjali z mag. Djordjem Žebeljanom, izvršnim direktorjem razvoja HSE. Kakšne so v Sloveniji razmere glede učinkovite rabe energije, kako je z obnovljivimi viri in s trajnostnim razvojem? Delež obnovljivih virov v energetski mešanici Slovenije je 11-odstoten, v proizvodnji električne energije pa 27,6-odstoten. Delež OVE v strukturi primarne energije v letih vseskozi narašča. Delež električne energije, pridobljene iz OVE, se je zaradi hitrejše rasti porabe, kot je bila proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov, zmanjšal z 31,7 odstotka v letu 2000 na 29,1 odstotka v letu 2004 in na 27,6 odstotka lani. Temeljna usmeritev pri obnovljivih virih energije, ki izhaja iz Nacionalnega energetskega programa, je doseganje 12-odstotnega deleža obnovljivih virov v primarni energiji, kar je v skladu z Direktivo 2001/77/ES. Pri električni energiji to pomeni dvig deleža električne energije iz obnovljivih virov energije na 33,6 odstotka do leta Pri tem ne smemo pozabiti na pred kratkim sprejeti obvezujoči cilj na ravni EU, v skladu s katerim naj bi EU do leta 2020 dosegla 20-odstotni delež OVE v celotni porabi energije. Kako je HSE v svojo strategijo vključil obnovljive vire energije in kako je to povezano z varovanjem okolja? Osnova okoljske politike skupine HSE so okoljski cilji energetske politike EU, in sicer zmanjševanje vpliva proizvodnje in rabe energije na okolje, varčevanje z energijo in njena učinkovita raba ter večanje deleža proizvodnje in porabe čistejših oblik energije. Strategije in razvojni načrti HSE temeljijo na usklajevanju izrabe naravnih virov s sposobnostmi njihove naravne obnove ter na razvoju tehnologij in procesov, ki zmanjšujejo škodljive vplive proizvodnje energije na naravno in bivalno okolje. Z vključevanjem načel trajnostnega razvoja v sistem vodenja, v strateške in poslovne načrte dokazuje HSE svojo zavezo sožitju z naravo in okoljem, v katerem deluje na lokalni, nacionalni in globalni ravni. V sektorju razvoja, ki ga vodim, se zavedamo problematike OVE in imamo zelo veliko aktivnosti na področju pilotnih in razvojnih projektov ter raziskovalnih študij, v katerih ocenjujemo in načrtujemo trende, ki bodo v naslednjih desetih letih in so povezani z evropsko zavezo do leta Izpostavil bi tudi aktivno vlogo HSE na teme sedmega evropskega okvirnega programa in pri tem poudaril aktivnost mlade ekipe, Saše Podlogar in mag. Damjane Raner, ki sta kontaktni osebi za kakršne koli ideje, ki bi lahko bile predmet sodelovanja na sedmem okvirnem programu. Kako je strategija HSE na tem področju usklajena s strategijo EU? Članice EU uporabljajo različne mehanizme za spodbujanje uporabe OVE, in sicer: zelene certifikate, podpore pri naložbah, zmanjšanje, oprostitev ali povrnitev davkov in zajamčen odkup električne energije iz obnovljivih virov. Pomembno vlogo pri spodbujanju proizvodnje energije iz obnovljivih virov igra država s svojimi podpornimi mehanizmi, kot je sistem feed-in, ki se je v Sloveniji izkazal za zelo uspešnega. Glede na to, da je potencial obnovljivih virov energije v Sloveniji še precej neizkoriščen, z izjemo hidroenergije, je nujno, da država sprejme potrebne ukrepe za razreševanje nekaterih ovir, ki še vedno obstajajo glede izkoriščanja OVE pri nas. Gre predvsem za dolge postopke za pridobitev koncesije pri hidroenergiji in pogosto nasprotovanje lokalnih skupnosti takšnim gradnjam. Kako je mogoče v Sloveniji povečati proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov in spodbuditi porabo takšne energije? Porabo takšne energije poskušamo spodbujati predvsem s promocijskimi aktivnostmi, pomembna priložnost pa je odprtje energetskega trga v juliju letos, Mag. Djordje Žebeljan Pomembna priložnost za večjo porabo energije iz obnovljivih virov je odprtje energetskega trga v juliju, ko bodo tudi gospodinjstva lahko postala odjemalci modre energije. ko bodo tudi gospodinjstva lahko postala odjemalci naše modre energije. Kakšen je cilj okoljske politike HSE v povezavi s proizvodnjo električne energije? Temeljni cilj okoljske politike je trajna uravnoteženost, ki jo je mogoče doseči s preventivnimi ukrepi, preprečevanjem škode v okolju, z delitvijo odgovornosti in vključevanjem varstva okolja v posamezne poslovne procese. HSE si z družbami, ki so v naši lasti, prizadeva zmanjšati vpliv proizvodnje na okolje, zato se Foto Robert Baron/dokumentacija HSE ukvarja z reševanjem perečih ekoloških problemov in spremlja vplive na okolje. Okoljska politika HSE izhaja iz strateških usmeritev HSE in družb skupine HSE. V HSE se zatorej trudimo povečati proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov in s povečanjem izkoristkov proizvodnih agregatov optimirati sedanje proizvodne zmogljivosti. S kakšnimi ukrepi lahko HSE zmanjša ali omeji škodljive vplive proizvodnje energije na naravno in bivalno okolje? V skupini HSE se zavedamo, da ekološko ozaveščena družba zagotavlja prijetno delovno okolje in sožitje s sosedi. Prizadevanja v smeri trajnostnega razvoja in skrbi za okolje so izjemno intenzivna na krajevni in državni ravni. Stremimo za stalnim izboljševanjem delovnih in življenjskih razmer zaposlenih in prebivalcev v okolici naših družb. Prav zato je izoblikovana okoljska politika usklajena z zahtevami standarda ISO Kaj je treba še poudariti, ko govorimo o obnovljivih virih energije, njeni učinkoviti rabi in trajnostnem razvoju? Ko govorimo o trajnostnem razvoju in njegovi povezavi z energetiko, ne moremo mimo zanesljive, dostopne in ekološko znosne dobave električne energije, na kateri temeljita evropska in slovenska energetska prihodnost. Pridobivanje energije iz obnovljivih virov hidroelektrarn, vetrnih in sončnih elektrarn je hkrati tudi ena izmed možnosti zmanjševanja emisij toplogrednih plinov. Spodbujanje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov spada med temeljne cilje evropske energetske politike. Pomembno je tudi razumevanje Nacionalnega energetskega programa, v katerem so postavljeni trije stebri trajnostnega razvoja, ki opredeljujejo zanesljivost preskrbe z energijo, konkurenčnost preskrbe z energijo ter vplive ravnanja z energenti in energijo na okolje. Vetrna energija Poslovna stavba WTC na vetrno energijo Gradnja bahrajnskega World Trade Centra gre počasi proti koncu. To je prva poslovna zgradba na svetu, ki bo pridobivala električno energijo tudi z vetrnimi turbinami. Tri vetrnice s premerom 29 metrov bodo nameščene na most med oba 240-metrska nebotičnika. Z njimi bodo za bahrajnski WTC zagotovili med 11 in 15 odstotkov energije in tako zmanjšali emisije toplogrednih plinov za okoli ton na leto. Dela na 150 milijonov dolarjev vrednem bahrajnskem WTC, ki so jih začeli pred tremi leti, bodo končana konec leta oziroma najpozneje v začetku prihodnjega leta. Ugodni veter za Nordex Nemški proizvajalec vetrnih elektrarn Nordex je lani imel 12,6 milijona evrov čistega dobička, prejšnja leta pa je posloval z izgubo. Lani so se prihodki od naročil podvojili in dosegli 767 milijonov evrov, predvsem zaradi povečanega povpraševanja iz tujine. Letos načrtujejo rast celotnih prihodkov za polovico, in sicer na več kot 750 milijonov evrov. Nordexova povprečna rast je bila v zadnjih dveh letih 65-odstotna, kar pomeni, da je bila kar dvakrat hitrejša kot v panogi. Pred kratkim so s svetovalno in naložbeno družbo Babcock & Brown podpisali pogodbo za dobavo vetrnih turbin s skupno močjo 640 megavatov, ki jih bodo namestili na Portugalskem, in za delo v Franciji. Gre za največje naročilo doslej. Pogodba omogoča dobavo še sto turbin s skupno močjo do 250 megavatov in dodatne projekte v Franciji. Vse naročene turbine bodo dobavljene od sredine prihodnjega leta do leta Poleg tega bodo v Nordexu do leta 2009 vložili 85 milijonov evrov za širitev proizvodnih zmogljivosti v Nemčiji, ki se bodo z zdajšnje izdelave turbin s skupno močjo 600 megavatov povečale na 2000 megavatov na leto. Prav tako bodo povečali zmogljivosti v lani odprti tovarni na Kitajskem. B. P.

6 26 FT-tema: Prihodnost energije DELO FT, 14. maja 2007 Energetska neodvisnost Energetske težave baltskih držav Z jedrsko energijo in izkoriščanjem energije vetra bodo baltske države postale neodvisne od uvoza energije. Prvi korak k neodvisnosti je bilo polaganje visokonapetostnega, 380-megavatnega kabla med Finsko in Estonijo, ki povezuje estonsko mesto Harku s finskim Espoojem. Šele s 105 kilometrov dolgim kablom pod najožjim delom Finskega zaliva postaja Baltik del severnoevropskega energetskega omrežja. Pred tem so bile Estonija, Latvija in Litva odvisne od ruskega električnega omrežja. Cilj Estonije je, da se do leta 2015 sama preskrbuje z energijo. Edini domači vir fosilnih goriv te države so oljni skrilavci. Kar 56 odstotkov njene preskrbe s primarno energijo in skoraj vsa proizvodnja elektrike je odvisna od rudnikov oljnih skrilavcev na severovzhodu države. Zaradi velikega onesnaževanja okolja z ogljikovim dioksidom, ki ga povzroča uporaba oljnih skrilavcev, je morala Estonija Evropski uniji obljubiti, da jih bo do leta 2016 popolnoma prenehala uporabljati. Do leta 2009 bo poleg tega prenehala obratovati jedrska elektrarna Ignalina v Litvi. Tako bo za Baltik izgubljenih 1250 megavatov napeljane moči. Prvotno je Estonija skrilavce nameravala nadomestiti s plinskimi elektrarnami, a si je zaradi negotove preskrbe z ruskim plinom premislila. Baltske države so skupaj s Poljsko začele načrtovati tudi gradnjo jedrske elektrarne. Reaktor naj bi stal približno tri milijarde evrov, v omrežje pa naj ga priključili do leta Vse tri baltske države nameravajo povečati tudi uporabo obnovljivih virov energije. Učinkovito bo zlasti izkoriščanje energije vetra ob obali Baltskega morja. Na estonski obali že delujejo elektrarne na veter z močjo 106 megavatov, nadaljnjih 300 megavatov je v gradnji, še najmanj toliko pa jih načrtujejo. V prihodnjih treh letih bodo zgrajene vetrne elektrarne z močjo vsaj 150 megavatov. S tem bi Estonija izpolnila obljubo, ki jo je dala EU, da bo delež obnovljivih virov energije povečala na 5,1 odstotka. V Latviji je vlada predvidela potrebo po novih elektrarnah z močjo 700 megavatov in je pred kratkim dovolila gradnjo vetrnih elektrarn z močjo 160 megavatov. A. U. Največ solarnih parkov je v Španiji Platforma Solar je eden vodilnih centrov za sončno energijo in vse, česar se tam znanstveniki domislijo, kmalu preskusijo v praksi Anamarija Urbanija Ž e aprila je gričevnata pokrajina v zaledju španskega pristaniškega mesta Almeria povsem izsušena. Sredi gora, kjer se termometer poleti povzpne na 45 stopinj Celzija, stoji raziskovalni center Platforma Solar. Sadove njegovega znanstvenega dela bodo 80 kilometrov severozahodno kmalu začeli preskušati. Na visoki planoti Guadix nemška družba Solar Millenium gradi elektrarni na sončno energijo Andasol 1 in Andasol 2. Sončna elektrarna Andasol 1, s 50 megavati moči, bo začela obratovati prihodnje leto, Andasol 2 pa leto pozneje. Površina sončnega kolektorja bo merila kvadratnih metrov, kar pomeni, da bo Andasol 1 največja sončna elektrarna na svetu. Proizvedla naj bi približno 179 gigavatnih ur električne energije na leto in tako z okolju prijazno energijo preskrbovala okoli ljudi. Za kilovatno uro sončne energije 44 centov Veliko sončnih dni na leto v Španijo ne privablja le dopustnikov, temveč tudi evropska podjetja, ki izkoriščajo sonce za pridobivanje energije. Družbe Solarworld, Solar Millenium in Conergy si delijo trg s španskimi elektrokoncerni, na primer Iberdrolo, Union Fenoso, Endeso, Acciono ali Abengoo. Lani so imele s proizvodnjo in prodajo elektrike iz sončne energije 550 milijonov evrov prihodka. Po predvidevanjih naj bi se ta letos podvojil. Conergy, ki ima v Španiji 200 zaposlenih, naj bi v prihodnjih letih v solarne parke vložil 400 milijonov evrov. Španci glede pridobivanja elektrike iz sonca nekoliko zaostajajo. Šele subvencijska politika države je pospešila izkoriščanje sončne energije. Tako zdaj zainteresirani razmeroma hitro dobijo dovoljenja za gradnjo sončnih elektrarn. Špansko-britansko podjetje Sunstroom v severni španski provinci Navarri gradi desetmegavatno elektrarno. Zasebnim vlagateljem, ki vlagajo v solarne parke, je deset let zagotovljen desetodstotni donos, poleg tega pa lahko uveljavljajo tudi davčne olajšave. Upravljavci solarnih parkov za vsako kilovatno uro elektrike, ki jo pošljejo v omrežje, dobijo 44 centov. Veliki predeli Španije so redko poseljeni, zato je za solarne Sonce za turiste in sončne elektrarne Veliko sončnih dni na leto v Španijo ne privablja le dopustnikov, temveč tudi evropska podjetja, ki izkoriščajo sonce za pridobivanje električne energije. Družbe Solarworld, Solar Millenium in Conergy si delijo trg s španskimi elektrokoncerni, na primer Iberdrolo, Union Fenoso, Endeso, Acciono ali Abengoo. parke še veliko prostora. Teh je tam zdaj že 400. V provinci Navarri, kjer je nameščenih približno 30 odstotkov tovrstnih zmogljivosti, vabi država vlagatelje s subvencijami tudi zato, ker panoga nadomešča delovna mesta, ki jih je čedalje manj v nedonosnem kmetijstvu ali industrijskih obratih. Vlagatelje poskušata privabiti tudi suhi južnošpanski pokrajini Murcia in Andaluzija. Družba Solar de Abengoa je tako konec marca v Sanlucarju pri Sevilli v omrežje vključila velikansko sončno elektrarno. Mnogi kmetje vidijo v prodaji ali v oddaji v najem ali naložbi v solarni park edini izhod iz finančne krize glede na to, da bodo subvencije iz Bruslja kmalu presahnile. Seveda pa so državne subvencije za pridobivanje elektrike iz sončne energije na plan priklicale tudi špekulante, ki so umetno sprožili povpraševanje po kolektorjih in Obnovljivi viri energije s tem tudi njihovo podražitev. Vlada je zato že razmišljala, da bi subvencije za elektriko iz sonca znižala, a si je premislila, ker zdaj v Španiji skoraj vse banke, podjetja in finančne družbe vlagajo v trg sončne energije. Protesti bi bili preveliki. Vlagatelji iščejo predvsem zaslužek Po mnenju strokovnjakov je uporaba sončne energije v Španiji šele na začetku. Študija, ki jo je izvedel Greenpeace, je pokazala, da bi lahko Španci z zmogljivimi sončnimi elektrarnami že v nekaj desetletjih zadovoljili celotno povpraševanje po električni energiji. V tej državi pa na primer v nasprotju z Nemčijo ni nobenega vplivnega ekološkega gibanja. Tako rekoč nihče ne vlaga v alternativne vire energije zato, ker bi to koristilo okolju. Vlagatelji iščejo predvsem zaslužek. To velja tudi za mešani španski koncern Acciona, ki je izpodrinil nemški Eon v boju za španskega proizvajalca električne energije Endesa. Zdaj se bo Endeso skupaj z italijanskim Enelom preoblikoval v največjega proizvajalca obnovljivih vrst energije na svetu. Elektrika iz uplinjenega lesa Komunalno podjetje mesta Düsseldorf iz uplinjenih lesnih sekancev pridobiva električno energijo, ki jo dovaja v omrežje. Po zakonu o subvencioniranju obnovljivih virov energije dobi za vsako kilovatno uro 20 centov. Postopek je privlačen predvsem za ponudnike iz gozdnih območij. Doslej so les uporabljali predvsem v toplarnah za pridobivanje toplote. Pri sežiganju pa 85 odstotkov lesa preide v plin, ki ostane neuporabljen. Načelno je uplinjevanje lesa staro že več kot dve stoletji. Že leta 1791 je francoski inženir Philippe Lebon začel pisati svojo študijo o»plinu, ki pri segrevanju nastane iz lesa«. Prvič so lesni plin kot pogonsko gorivo za avtomobile začeli uporabljati leta 1921 in kmalu je po srednji Evropi vozilo pol milijona avtomobilov s pogonom na lesni plin. Poceni nafta po drugi svetovni vojni pa je temu naredila konec. Poleg tega je uporabo lesnega plina ovirala še ena težava nastajanje katrana, ki škoduje motorjem in turbinam. Britansko podjetje Biomass Engineering je razvilo postopek, pri katerem z lesnimi sekanci od zgoraj napolnijo sodu podobno uplinjevalno napravo. Uplinjevanje poteka pri temperaturi 700 stopinj Celzija. Plin gre nato skozi keramični filter, kjer se očisti skoraj vsega katrana. A. U. S sončnim letalom okoli sveta Švicar Bertrand Piccard, vodja skupine, ki je prva obkrožila svet s toplozračnim balonom, se pripravlja na nov podvig. V okviru projekta Solar Impulse bo okoli sveta letel s solarnim letalom. Že letos naj bi začeli graditi prototip letala z razponom kril 60 metrov. Najprej bodo testni piloti preverjali letalske značilnosti tega disproporcionalnega letala, nato pa bodo preverili, kakšne so možnosti za nočno letenje letala, ki ga bo poganjala sončna energija. Doslej namreč še nobeno tovrstno letalo ni bilo uspešno v nočnem letenju s pilotom. V okviru projekta naj bi v letih 2009 in 2010 zgradili še letalo z razponom kril 80 metrov in kabino za uravnavanje pritiska, ki bo omogočalo daljše polete. Polet okoli sveta je predviden v maju Za Piccardov projekt je precej zanimanja, tako da ni imel težav s pridobivanjem sponzorjev. Med tremi največjimi sponzorji je tudi Deutsche Bank. Največja na svetu je na Portugalskem Na Portugalskem so konec marca pognali sončno elektrarno, ki je zdaj največja na svetu. Njene celice se raztezajo kar na 60 hektarih. Portugalska je ena izmed najbolj osončenih evropskih držav in ima 137 sončnih dni na leto. Ob takih dnevih bodo sončne celice nove elektrarne delovale z močjo 20 MW, kar zadostuje za preskrbo 8000 gospodinjstev. Izpust toplogrednih plinov v ozračje se bo s tem zmanjšal za ton na leto. Nova elektrarna je zgolj del obsežnih projektov, ki jih financira portugalska vlada v želji, da bi čim bolj zmanjšala odvisnost od uvažanja energije. Portugalci nameravajo do leta 2010 v obnovljive vire vložiti osem milijard evrov, pri teh prizadevanjih pa niso edini. V Španiji, nedaleč od Seville, so v petek zagnali še eno sončno elektrarno z močjo 11 MW, ki bo izpust toplogrednih plinov zmanjšala za ton na leto. To je šele prva v vrsti tovrstnih elektrarn, ki jih nameravajo v okolici Seville zgraditi do leta 2013 in bodo imele skupno moč 300 megavatov, kar zadošča za preskrbo več kot gospodinjstev. Še ena sredozemska država, Italija, je napovedala, da bo na Siciliji do leta 2009 zgradila sončno elektrarno moči pet MW, ki bo prihranila 7300 ton toplogrednih plinov na leto. B. P. Fotodokumentacija Dela

7 DELO FT, 14. maja 2007 FT-tema: Prihodnost energije 27 Sončne celice na avtocestah V Sloveniji se pripravljamo na gradnjo prve sončne elektrarne na avtocestni protihrupni ograji pri Vrtojbi z močjo 80 kilovatov Barbara Pavlin V nekaterih evropskih državah so protihrupne ograje ob avtocestah in železniških progah zakonsko obvezne. Strokovnjaki so hitro ugotovili, da so lahko uporabne tudi za pridobivanje električne energije s sončnimi celicami. Zato ne preseneča, da je fotovoltaika (PV) na protihrupnih ograjah ob prometnih poteh v Evropi prisotna že 18 let in v tem času je bil dosežen napredek pri sončnih modulih in pri gradnji zvočnih ograj. Matjaž Brezavšček Načrtujemo, da se bo naložba v sončno elektrarno na avtocestni ograji pri Vrtojbi povrnila v 12 do 14 letih in da bo življenjska doba elektrarne od 20 do 25 let. Prva elektrarna, ki pridobiva energijo s sončnimi celicami na protihrupnih ograjah z močjo sto kilovatov, je bila zgrajena leta 1989 v Švici. Do zdaj pa je bilo po Evropi zgrajenih že več takih elektrarn s skupno močjo 850 kilovatov. Največja z močjo 220 kilovatov je bila postavljena na Nizozemskem pred devetimi leti. Ograje, na katerih so postavljeni fotovoltaični sistemi, Foto Vida Kuhar imajo velik potencial v naseljenih in industrializiranih območjih, kjer je poraba električne energije visoka. Glede na študijo, ki je bila narejena v šestih evropskih državah (Velika Britanija, Švica, Francija, Nemčija, Italija in Nizozemska) in je upoštevala sedanje in načrtovane gradnje fotovoltaičnih sistemov na protihrupnih ograjah, je tehnični potencial fotovoltaičnih ograd v teh šestih državah 680 gigavatnih ur električne energije na leto. Seveda je količina tako zbrane energije odvisna od učinkovitosti fotovoltaičnega modula, zemljepisne lege elektrarne in razporeditve ograj. Stroške si lahko delijo Fotovoltaika na protihrupnih ograjah bi lahko veliko pripomogla k naraščajočemu trgu z zeleno energijo. Še ena izmed prednosti je, da takšne sončne elektrarne ne zahtevajo dodatnega prostora, ker jih nameščajo na protihrupne ograje ob prometnicah. Celo več: stroške za namestitev teh ograj lahko delijo tisti, ki postavljajo fotovoltaične sisteme, in tisti, ki postavljajo protihrupne ograje. Ker protihrupne ograje s sončnimi celicami zaradi zmanjševanja stroškov in večje učinkovitosti zahtevajo sodelovanje strokovnjakov različnih strok, kot tudi sodelovanje prometnih oblasti in financerjev fotovoltaičnih sistemov, bi jih bilo treba načrtovati in uresničevati v okviru enega projekta. Glede gradnje protihrupnih ograj ob avtocestah Slovenija ni izjema, zdaj pa so se tudi pri nas Simbioza Sončne elektrarne naredijo protihrupne ograje večnamenske. V tujini je takšna praksa že 18 let, pri nas pa je narejen prvi projekt za sončno elektrarno na hitri cesti pri Vrtojbi. Protihrupna ograja, na kateri naj bi bila sončna elektrarna, bo dolga 640 metrov in visoka 2,5 metra. začeli postopki za združevanje projektov gradnje avtocestnih protihrupnih ograj in fotovoltaičnih sistemov, s katerimi se ukvarja Matjaž Brezavšček iz družbe Provia.»Motivov za gradnjo sončnih elektrarn na protihrupnih ograjah ob avtocestnih je več, in sicer: iz enega objekta naredimo večnamenski objekt in si delimo stroške, za gradnjo sončnih elektrarn ne potrebujemo novih zemljišč, avtocestni prostor je zaščiten z ograjo, avtoceste pa vsak dan pregledujejo delavci Darsa, tako da bodo manjše možnosti vandalizma, s soglasnostjo Darsa je mogoče uporabljati že napeljane vode ob avtocestah, mogoče je uvesti javno-zasebno partnerstvo itd.,«je pojasnil Brezavšček. Na 640 metrih 80 kilovatov elektrike Pri nas je narejen projekt sončne elektrarne na hitri cesti pri Vrtojbi. Študija hrupa je pokazala, da so dovoljene ravni hrupa presežene. Naj tej podlagi sta bila narejena idejni projekt protihrupne ograje in primerjalna študija izvedbe sončne elektrarne, pridobljeni so bili projektni pogoji Elektro Primorske in Darsa, izdelan PGD za protihrupno ograjo in sončno elektrarno, pridobljeno soglasje Darsa za izvedbo obeh projektov, vložena pa je tudi kandidatura občine za pridobitev nepovratnih sredstev za neposredne regionalne spodbude. Protihrupna ograja s sončno elektrarno naj bi bila dolga 640 metrov in visoka 2,5 metra, nahajala pa naj bi se na odseku med mejnim prehodom Vrtojba in cestninsko postajo Bazara. Moč elektrarne, ki bo priključena na električno omrežje, naj bi bila 80 kilovatov. V družbi Provia so izračunali, da bi bilo za postavitev protihrupne ograje potrebno evrov, za postavitev sončne elektrarne pa Zaradi sinergijskih učinkov gradnje bi bil skupni znesek manjši za dobrih 19 odstotkov, torej evrov. Mogoče bo javno in zasebno partnerstvo Finančna konstrukcija za gradnjo sončne elektrarne pri Vrtojbi še ni končana. Za zdaj je znano, da potekajo razgovori med Občino Šempeter-Vrtojba, Darsom, družbo E3 (pooblaščeni trgovec z električno energijo) in različnimi zasebnimi investitorji. Sodelujoči pričakujejo tudi priliv denarja za neposredne regionalne spodbude.»s to gradnjo pričakujemo več rezultatov, in sicer zmanjšanje hrupa, proizvodnjo 108 MWh električne energije na leto in subvencioniran odkup električne energije po 37,3 centa za kwh. Načrtujemo, da se bo naložba v sončno elektrarno povrnila v 12 do 14 letih in da bo življenjska doba elektrarne od 20 do 25 let,«pravi Brezavšček. Morebitni uspešen konec projekta bi pomenil rešitev problema čezmernega hrupa za prebivalce ob avtocesti, pridobivanje prihodka od prodaje električne energije, zmanjševanje emisij toplogrednih plinov v ozračje, ekološko ozaveščanje občanov in podobno. Foto TNC Consulting Zanimivosti Dirke sončnih avtomobilov Že dvajset let na Japonskem, v Avstraliji in ZDA prirejajo enodnevne in večdnevne dirke avtomobilov Dream Cup Solar Car Race, World Solar Challenge (prva dirka je bila leta 1987) in American Solar Challenge. Vsem tem dirkam je skupno, da na njih tekmujejo avtomobili, ki jih poganja sončna energija. Dirke so del tekmovanj, ki jih kot dirke Alternative Energies Cup Race podpira tudi FIA (Federation Internationale de l'automobile). Tudi v drugih krajih organizirajo več podobnih dirk avtomobilov na sončni pogon. Veliko je tudi takšnih, na katerih sodelujejo šolska in univerzitetna moštva, kot na primer International Dell-Winston School Solar Car Challenge v Fort Worthu v Teksasu, Universities Solar Cars Racing v Istanbulu... Ker takšno vozilo črpa energijo iz sončnih celic, je podobno velikanski palačinki. Nenavadna vozila na dirkah prevozijo več kot 3700 kilometrov, največja hitrost pa presega 130 km/h. Kakšni so sončni avtomobili? Vozila imajo majhno moč, ker sončne celice proizvedejo omejeno količino energije, in morajo biti zelo lahka, da dosežejo večjo hitrost, zato so narejena iz posebnih materialov. Opremljena so z enim sedežem ali največ dvema in nimajo prtljažnega prostora. Vozijo lahko samo podnevi, ker imajo akumulatorji, ki shranjujejo elektriko, zaradi čim manjše teže omejeno zmogljivost, sonce pa ponoči na žalost ne sije. Avtomobili na sončni pogon so zelo aerodinamični. Njihov količnik zračnega upora je 0,1. Da bi lahko imeli čim več sončnih celic, so ponavadi dolg 4,5 metra in široki dva metra. Kljub velikosti pa z akumulatorji vred tehtajo le nekaj več kot 160 kilogramov, saj so zgrajeni iz ogljikovih vlaken. Takšna vozila imajo ponavadi le tri kolesa in niso najbolj okretna. Motor, ki je nameščen na prvo kolo, tehta približno 15 kilogramov in ima moč šest kw, njegov izkoristek energije je 98-odstoten. Paneli sončnih celic tehtajo manj kot kilogram na kvadratni meter. Sončna vozila so dober poligon za razvoj tehnologij prihodnosti, ki bodo uporabne vsak dan. B. P.

8 28 FT-tema: Prihodnost energije DELO FT, 14. maja 2007 Zelena elektrika Certifikat za ekološko elektriko Uporabniki imajo od odprtja trga z električno energijo, torej od 1. oktobra 2001 možnost izbrati ponudnika električne energije. Na voljo je modra, rumena ali pa elektrika katere koli druge barve. Ker izvor elektrike ni zapisan na vtičnici, je za to informacijo treba pogledati v poslovne bilance elektroenergetskih podjetij, ki omogočajo lažje odločanje za eno od oblik električne energije. Zeleni certifikat za ekološko elektriko omogoča uporabnikom, da se zavestno odločijo za električno energijo iz obnovljivih virov energije. Vendar pa sam zeleni certifikat informacija za uporabnika, da gre za električno energijo iz obnovljivih virov energije še ne pomeni pozitivnega vpliva na okolje, ker je v Evropi količina elektrike, pridobljene iz obnovljivih virov energije, bistveno večja kot povpraševanje po takšni elektriki. B. P. Kot las tanki lovilci svetlobe Anamarija Urbanija Z uporabo silicija se strokovnjakom ni posrečilo občutno znižati cene električnega toka, pridobljenega iz sončne energije, množična proizvodnja modulov»tretje generacije«pa je ključ do poceni sončne energije. V nasprotju s silicijevimi moduli so moduli tretje generacije narejeni iz tankih plasti umetne mase, ki vsrkavajo svetlobo. Fizikalno jih prištevamo v nanotehnologijo. Ameriška družba Nanosolar namerava celice izdelovati v ZDA, module pa v Nemčiji. Moduli bodo na voljo še letos. V poskusnem obratu v Palu Altu, v Kaliforniji, podjetje že uspešno izdeluje solarne celice. Na folijo, podobno kot pri tiskanju časopisov, nanesejo črnilo iz drobnih delcev polprevodnika. Črnilo je iz bakrovo-indijevo-galijevega selenida. Ker je izdelava preprosta in hitra, so investicijski stroški nizki. Nanosolar pa ni edino podjetje, ki si prizadeva zaslužiti s kot las tankimi lovilci svetlobe. Med njimi sta tudi ameriško podjetje Konarka in avstralski Dyesol. Njuna proizvodnja temelji na treh konceptih. Prvi se opira na delce polprevodnika, kakršnega uporablja Nanosolar. Če pade svetloba na te kvantne točke, se hitro sprostijo elektroni. Gre torej za učinkovite proizvajalce elektrike. Drugi koncept uporablja organske celice. Pri tej tehnologiji sončeve protone lovijo delci umetne mase, konjugirani polimeri. Svetloba spodbudi nosilce naboja. Molekule ogljika, fulereni, te prenesejo k elektrodam celice. Tretja tehnologija za prestrezanje sončne svetlobe uporablja molekule barvila. Te molekule se vedejo kot klorofil v rastlini pri fotosintezi. Če svetloba pade na barvilo, to spodbudi elektrone in celica proizvaja elektriko. Skupno načelo nanotehnologije je naslednje: posebni materiali prestrezajo sončno svetlobo. Svetloba sprošča elektrone, nastajajo elektronske vrzeli, nosilci pozitivnega naboja. Ti potem potujejo h kontaktom celic, kjer jih jemljejo kot električni tok. Procesi potekajo v kot las tankih plasteh. Tako je mogoče varčevati z veliko dražjim materialom, kar je za fotovoltaiko, ki si prizadeva za čedalje nižje stroške, pomembno. Velika pomanjkljivost novih zbiralcev svetlobe je kratka življenjska doba. Ker silicijeve celice trajajo več kot 20, nove Novi materiali za sončne celice celice pa le nekaj let, zdaj znanstvenike čaka naloga, da razvijejo odpornejše ovoje celic tretje generacija. Najboljše nanocelice sicer že dosežejo več kot 10-odstotni izkoristek, a silicijeve celice jih s 15- do 20-odstotnim izkoristkom občutno prekašajo. Kljub temu so podjetja prepričana, da bo povpraševanje Fotodokumentacija Dela po njihovih izdelkih veliko. Možnost uporabe teh celic vidijo v mobilni elektroniki, pozneje pa seveda v fotovoltaiki. Družba Konarka je razvila postopek, po katerem tenak sloj polprevodnega materiala titanovega oksida, v katerega so vložene molekule barvila, nanesejo na folijo. Ta potem teče prek valjev. Kljub temu preprostemu postopku poskusne celice dosežejo sedemodstotni izkoristek. Poleg tega Konarka izdeluje tudi organske celice. V laboratoriju so s polimerno tehnologijo dosegli več kot petodstoten izkoristek. Do prihodnjega leta naj bi bili ti plastični lovilci svetlobe pripravljeni za serijsko proizvodnjo. Mešanico polimerjev in fulerenov preprosto vložijo med dve foliji, ti potem lovijo sončno svetlobo. Znanstveniki iščejo tudi nove snovi, ki bi še bolje izrabljale sončno svetlobo. Na primer takšne materiale, ki so energetsko med seboj bolje usklajeni, ali pa celice, ki bi bile tako narejene, da bi nosilci naboja laže našli pot do elektrod celice.

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji informacije za stranke, ki investirajo v enega izmed produktov v omejeni izdaji ter kratek opis vsakega posameznega produkta na dan 31.03.2014. Omejena izdaja Simfonija

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRIMERJAVA UKREPOV ZA SPODBUJANJE UPORABE OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE V IZBRANIH DRŽAVAH EU Ljubljana, september 2010 NIKA KLEMENČIČ ŠTRIGL IZJAVA

More information

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA:

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA: Past simple uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se zgodili v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič več ne trajajo. Dogodki so se zgodili enkrat in se ne ponavljajo, čas dogodkov

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO EKONOMSKA UPRAVIČENOST POSTAVITVE MALE SONČNE ELEKTRARNE

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO EKONOMSKA UPRAVIČENOST POSTAVITVE MALE SONČNE ELEKTRARNE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO EKONOMSKA UPRAVIČENOST POSTAVITVE MALE SONČNE ELEKTRARNE Ljubljana, september 2010 JAKA ŠTIGLIC IZJAVA Študent Jaka Štiglic izjavljam, da sem avtor

More information

Na pohodu obnovljivi viri energije Kljub zmanjšanju porabe želimo ohraniti standard Izkoristiti priložnosti za znanje in razvoj

Na pohodu obnovljivi viri energije Kljub zmanjšanju porabe želimo ohraniti standard Izkoristiti priložnosti za znanje in razvoj našstik glasilo slovenskega elektrogospodarstva, april 2007 Na pohodu obnovljivi viri energije Kljub zmanjšanju porabe želimo ohraniti standard Izkoristiti priložnosti za znanje in razvoj 4 36 24 vsebina

More information

EU NIS direktiva. Uroš Majcen

EU NIS direktiva. Uroš Majcen EU NIS direktiva Uroš Majcen Kaj je direktiva na splošno? DIREKTIVA Direktiva je za vsako državo članico, na katero je naslovljena, zavezujoča glede rezultata, ki ga je treba doseči, vendar prepušča državnim

More information

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 V1.0 VIF-NA-7-SI IZUM, 2005 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

Sistemski pogled na oskrbo z električno energijo iz sončnih elektrarn

Sistemski pogled na oskrbo z električno energijo iz sončnih elektrarn Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Franci Rus Sistemski pogled na oskrbo z električno energijo iz sončnih elektrarn Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Mentor: prof. dr. Rafael

More information

Sončne celice. obetajoč vir električne energije za novo tisočletje

Sončne celice. obetajoč vir električne energije za novo tisočletje Sončne celice obetajoč vir električne energije za novo tisočletje prof. Janez Oman Avtor; Simon Borštnar Kazalo Uvod Predstavitev besede fotovoltaika Sončne celice Lastnosti sončnih celic Materiali fotovoltaik

More information

coop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE

coop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE obnovljen za prihodnje generacije IMPRESUM Fotografije Goran Šafarek, Mario Romulić, Frei Arco, Produkcija WWF Adria in ZRSVN, 1, 1. izvodov Kontakt Bojan Stojanović, Communications manager, Kontakt Magdalena

More information

Jamova cesta Ljubljana, Slovenija Jamova cesta 2 SI 1000 Ljubljana, Slovenia

Jamova cesta Ljubljana, Slovenija   Jamova cesta 2 SI 1000 Ljubljana, Slovenia Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo University of Ljubljana Faculty of Civil and Geodetic Engineering Jamova cesta 2 1000 Ljubljana, Slovenija http://www3.fgg.uni-lj.si/ Jamova

More information

PRESENT SIMPLE TENSE

PRESENT SIMPLE TENSE PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?

More information

Stanje na slovenskem energetskem trgu zadovoljivo. revija slovenskega elektrogospodarstva. št. 4 / 2014

Stanje na slovenskem energetskem trgu zadovoljivo. revija slovenskega elektrogospodarstva. št. 4 / 2014 revija slovenskega elektrogospodarstva št. 4 / 2014 Aleksander Mervar Bodoča končna cena električne energije bo odvisna predvsem od nove državne strategije Gradnja bloka TEŠ 6 Prva zakuritev kotla uspešna

More information

Prihodnost je obnovljiva!

Prihodnost je obnovljiva! Prihodnost je obnovljiva! Obnovljivi viri energije priroènik januar 2005 Prihodnost je obnovljiva! Obnovljivi viri energije priroènik Kazalo Zakaj obnovljivi viri energije?...1 Kaj so obnovljivi viri energije

More information

ZAMENJAVA ELEKTRIČNEGA GRELNIKA VODE S TOPLOTNO ČRPALKO

ZAMENJAVA ELEKTRIČNEGA GRELNIKA VODE S TOPLOTNO ČRPALKO ZAMENJAVA ELEKTRIČNEGA GRELNIKA VODE S TOPLOTNO ČRPALKO 1. UVOD Varčna uporaba energije je eden od pogojev za osamosvojitev drţave od tujih energetskih virov. Z varčevanjem pri porabi energije na način,

More information

Kako do svetovne blaginje v 2050: vpogled z Globalnim kalkulatorjem

Kako do svetovne blaginje v 2050: vpogled z Globalnim kalkulatorjem 1 Kako do svetovne blaginje v 2050: vpogled z Globalnim kalkulatorjem Vsebina Pregled 3 Podrobnejše ugotovitve 4 Življenjski slog 4 Tehnologije in goriva 7 Zemljišča 10 Stroški 12 Zakaj si moramo prizadevati

More information

REVIJA SLOVENSKEGA ELEKTROGOSPODARSTVA ŠTEVILKA 6/2018

REVIJA SLOVENSKEGA ELEKTROGOSPODARSTVA ŠTEVILKA 6/2018 REVIJA SLOVENSKEGA ELEKTROGOSPODARSTVA ŠTEVILKA 6/2018 WWW.NAŠ-STIK.SI srečno 2019 naš Stik 3 UVODNIK Zanesljivo v novo desetletje Brane Janjić urednik revije Naš stik Upravičeno smo lahko ponosni, da

More information

LIBERALIZACIJA TRGOV Z ELEKTRIČNO ENERGIJO IN ZEMELJSKIM PLINOM V LUČI TRETJEGA ZAKONODAJNEGA SVEŽNJA EU S POUDARKOM NA SLOVENIJI

LIBERALIZACIJA TRGOV Z ELEKTRIČNO ENERGIJO IN ZEMELJSKIM PLINOM V LUČI TRETJEGA ZAKONODAJNEGA SVEŽNJA EU S POUDARKOM NA SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO LIBERALIZACIJA TRGOV Z ELEKTRIČNO ENERGIJO IN ZEMELJSKIM PLINOM V LUČI TRETJEGA ZAKONODAJNEGA SVEŽNJA EU S POUDARKOM NA SLOVENIJI Ljubljana, januar

More information

VPLIV GEOGRAFSKE LEGE SLOVENIJE NA UPORABO SONČNE ENERGIJE

VPLIV GEOGRAFSKE LEGE SLOVENIJE NA UPORABO SONČNE ENERGIJE UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE Sara KETIŠ VPLIV GEOGRAFSKE LEGE SLOVENIJE NA UPORABO SONČNE ENERGIJE DIPLOMSKO DELO Maribor, 2010 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA KMETIJSTVO

More information

Pasti družbene odgovornosti: trg biomase v Sloveniji

Pasti družbene odgovornosti: trg biomase v Sloveniji UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Mojca Klenovšek Pasti družbene odgovornosti: trg biomase v Sloveniji Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Mojca

More information

PROIZVODNJA ELEKTRIKE KOT DODATNA DEJAVNOST NA KMETIJI HOHLER

PROIZVODNJA ELEKTRIKE KOT DODATNA DEJAVNOST NA KMETIJI HOHLER UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Anja HOHLER PROIZVODNJA ELEKTRIKE KOT DODATNA DEJAVNOST NA KMETIJI HOHLER DIPLOMSKO DELO Univerzitetni študij Ljubljana, 2012 UNIVERZA V

More information

Voda med poslovno priložnostjo in družbeno odgovornostjo

Voda med poslovno priložnostjo in družbeno odgovornostjo Voda med poslovno priložnostjo in družbeno odgovornostjo prof.dr. Lučka Kajfež Bogataj, Biotehniška fakulteta, UL Krepitev povezave med družbeno odgovornostjo gospodarskih družb, državljani, konkurenčnostjo

More information

Toplotna črpalka, panoga, tržni potencial, trend, Slovenija.

Toplotna črpalka, panoga, tržni potencial, trend, Slovenija. AR 2017.2 Ljubljana TRŽNI POTENCIAL IN TRENDI V PANOGI TOPLOTNIH ČRPALK ZA STANOVANJSKO GRADNJO V SLOVENIJI MARKET POTENTIAL AND TRENDS IN THE INDUSTRY OF HEAT PUMPS FOR HOUSE BUILDING IN SLOVENIA Ključne

More information

UVOD OZADJE... 1 ANALITIČNI DEL TRENDI NA PODROČJU VARSTVA OKOLJA V LOKALNIH SKUPNOSTIH, GLOBALNE POBUDE IN IZZIVI

UVOD OZADJE... 1 ANALITIČNI DEL TRENDI NA PODROČJU VARSTVA OKOLJA V LOKALNIH SKUPNOSTIH, GLOBALNE POBUDE IN IZZIVI Mestna občina Kranj Slovenski trg 1 4000 Kranj Občinski program varstva okolja za Mestno občino Kranj Dopolnjen osnutek Domžale, maj 2010 Občinski program varstva okolja za Mestno občino Kranj - dopolnjen

More information

PRIMERJAVA SLOVENSKEGA PODJETNIŠKEGA OKOLJA S TUJINO. Vesna Jakopin

PRIMERJAVA SLOVENSKEGA PODJETNIŠKEGA OKOLJA S TUJINO. Vesna Jakopin PRIMERJAVA SLOVENSKEGA PODJETNIŠKEGA OKOLJA S TUJINO Povzetek Vesna Jakopin vesna.jakopin@gmail.com Raziskava slovenskega podjetniškega okolja v primerjavi s tujino je pokazala, da v Sloveniji podjetniško

More information

Gradnja bloka 6. r m a c i j e. r i l _ Te š e v e i n f o. Č a s o p i s T e r m o e l e k t r a r n e Š o š t a n j A p.

Gradnja bloka 6. r m a c i j e. r i l _ Te š e v e i n f o. Č a s o p i s T e r m o e l e k t r a r n e Š o š t a n j A p. Gradnja bloka 6 r m a c i j e r i l _ 2 0 0 8 Te š e v e i n f o Č a s o p i s T e r m o e l e k t r a r n e Š o š t a n j A p 1 Ekološka izdaja Iz vsebine Direktor dr. Uroš Rotnik zaposlenim o gradnji

More information

Slovenska Strategija Pametne Specializacije

Slovenska Strategija Pametne Specializacije Slovenska Strategija Pametne Specializacije S4 Ljubljana, 10.07.2015 KAZALO KAJ JE S4... 4 1. VIZIJA IN STRATEŠKI CILJI... 5 1.1. Kje smo... 5 1.2. Cilji: kam gremo... 7 1.3. Kako bomo tja prišli koncept

More information

BIOGRADNJA OBNOVLJIVI VIRI

BIOGRADNJA OBNOVLJIVI VIRI Območna zbornica za severno Primorsko E.I.N.E. Tržna raziskava REPUBLIKA ČEŠKA BIOGRADNJA OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE MAJ 2012 Informest, maj 2012 2 Kazalo 1 BIOGRADNJA STANOVANJSKIH OBJEKTOV V REPUBLIKI

More information

S postopno odpravo okolju škodljivih subvencij in reformo okoljskih davkov vsako leto do več 100 milijonskih prihrankov in novih delovnih mest.

S postopno odpravo okolju škodljivih subvencij in reformo okoljskih davkov vsako leto do več 100 milijonskih prihrankov in novih delovnih mest. Umanotera poroča JULIJ 2013 Zelena proračunska reforma za Slovenijo: odzivanje na krizo s trajnostno vizijo S postopno odpravo okolju škodljivih subvencij in reformo okoljskih davkov vsako leto do več

More information

MAGISTRSKO DELO ANALIZA POSLOVANJA IZBRANEGA PODJETJA S PORTUGALSKO PODJETJE KRKA, D. D.

MAGISTRSKO DELO ANALIZA POSLOVANJA IZBRANEGA PODJETJA S PORTUGALSKO PODJETJE KRKA, D. D. UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR MAGISTRSKO DELO ANALIZA POSLOVANJA IZBRANEGA PODJETJA S PORTUGALSKO PODJETJE KRKA, D. D. Maribor, avgust 2015 Sabina Ambrož UNIVERZA V MARIBORU

More information

Z GEOMATIKO DO ATRAKTIVNEJŠEGA PODEŽELJA

Z GEOMATIKO DO ATRAKTIVNEJŠEGA PODEŽELJA Projekt GRISI PLUS, program Interreg IVC Geomatics Rural Information Society Initiative PLUS Seminar: Z GEOMATIKO DO ATRAKTIVNEJŠEGA PODEŽELJA Gornja Radgona, AGRA 2014 28. avgust 2014 Projekt GRISI PLUS

More information

POROČANJE O DRUŽBENI ODGOVORNOSTI V LETNIH POROČILIH PODJETIJ

POROČANJE O DRUŽBENI ODGOVORNOSTI V LETNIH POROČILIH PODJETIJ UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Nina Valentinčič POROČANJE O DRUŽBENI ODGOVORNOSTI V LETNIH POROČILIH PODJETIJ Diplomsko delo Ljubljana 2008 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA MONIKA HADALIN MODEL SONČNEGA KOLEKTORJA KOT UČNI PRIPOMOČEK DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA MONIKA HADALIN MODEL SONČNEGA KOLEKTORJA KOT UČNI PRIPOMOČEK DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA MONIKA HADALIN MODEL SONČNEGA KOLEKTORJA KOT UČNI PRIPOMOČEK DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA FIZIKA-MATEMATIKA MONIKA HADALIN

More information

Pomembnejši dogodki 2012 stran 4 Gradbišče bloka 6 stran 5 Poslovanje v 2011 uspešno stran 17 Medicinsko preventivni oddih 2012 stran 20

Pomembnejši dogodki 2012 stran 4 Gradbišče bloka 6 stran 5 Poslovanje v 2011 uspešno stran 17 Medicinsko preventivni oddih 2012 stran 20 Č a s o p i s T e r m o e l e k t r a r n e Š o š t a n j M a j _ 2 0 1 2 M a j _ 2 0 1 2 Pomembnejši dogodki 2012 stran 4 Gradbišče bloka 6 stran 5 Poslovanje v 2011 uspešno stran 17 Medicinsko preventivni

More information

Trajnostna gradnja. Priložnost in nuja poslovanja z nepremičninami. Robert Smodiš mag.inž.arh., DGNB Avditor Kema Puconci d.o.o.

Trajnostna gradnja. Priložnost in nuja poslovanja z nepremičninami. Robert Smodiš mag.inž.arh., DGNB Avditor Kema Puconci d.o.o. Trajnostna gradnja Priložnost in nuja poslovanja z nepremičninami Robert Smodiš mag.inž.arh., DGNB Avditor Kema Puconci d.o.o. Vsebina Analiza stanja Trendi Trajnostna gradnja Certificiranje stavb Zaključek

More information

KAKO ZAPOSLENI V PODJETJU DOMEL D.D. SPREJEMAJO UVAJANJE SISTEMA 20 KLJUČEV

KAKO ZAPOSLENI V PODJETJU DOMEL D.D. SPREJEMAJO UVAJANJE SISTEMA 20 KLJUČEV UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KAKO ZAPOSLENI V PODJETJU DOMEL D.D. SPREJEMAJO UVAJANJE SISTEMA 20 KLJUČEV Ljubljana, junij 2003 MATEJ DEBELJAK IZJAVA Študent Matej Debeljak izjavljam,

More information

Information and awareness rising towards the key market actors. Information campaign activities Consultation packages

Information and awareness rising towards the key market actors. Information campaign activities Consultation packages WP 4: Task 4.2: Deliv. n : Partner: Information and awareness rising towards the key market actors Information campaign activities Consultation packages D15 University of Ljubljana, Slovenia Date of consultation:

More information

MEJE KAPITALISTIČNEGA RAZVOJA Z VIDIKA NARAVNEGA OKOLJA

MEJE KAPITALISTIČNEGA RAZVOJA Z VIDIKA NARAVNEGA OKOLJA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MEJE KAPITALISTIČNEGA RAZVOJA Z VIDIKA NARAVNEGA OKOLJA Ljubljana, julij 2006 JANA PAVLIČ IZJAVA Študentka Jana Pavlič izjavljam, da sem avtorica

More information

Akcijski načrt za trajnostno energijo Občine Moravske Toplice. AKCIJSKI NAČRT ZA TRAJNOSTNO ENERGIJO OBČINE MORAVSKE TOPLICE (SEAP Moravske Toplice)

Akcijski načrt za trajnostno energijo Občine Moravske Toplice. AKCIJSKI NAČRT ZA TRAJNOSTNO ENERGIJO OBČINE MORAVSKE TOPLICE (SEAP Moravske Toplice) AKCIJSKI NAČRT ZA TRAJNOSTNO ENERGIJO OBČINE MORAVSKE TOPLICE (SEAP Moravske Toplice) Martjanci, Junij 2014 KAZALO 1 UVOD... 7 1.1 Namen projekta... 7 1.2 Vsebina in glavni cilji projekta... 8 1.3 Pristopne

More information

Lesna biomasa. Okolju prijazen, obnovljiv vir energije

Lesna biomasa. Okolju prijazen, obnovljiv vir energije Lesna biomasa Okolju prijazen, obnovljiv vir energije Biomasa KAJ JE BIOMASA BIOMASA les in lesni ostanki, ostanki iz kmetijstva, nelesnate rastline uporabne za proizvodnjo energije, ostanki pri proizvodnji

More information

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M V1.0 VIF-NA-14-SI IZUM, 2006 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

časopis skupine HSE / junij 2018

časopis skupine HSE / junij 2018 časopis skupine HSE / junij 2018 Dravske elektrarne Maribor z več dogodki obeležile sto let obratovanja hidroelektrarne Fala ČHE Avče - steber prehoda slovenske družbe v nizkoogljično družbo 89 Počitniške

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Janškovec Sodobne dileme in priložnosti ustvarjalnega gospodarstva Diplomsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja

More information

Priložnosti slovenske industrije pri velikih energetskih projektih. Marjan Eberlinc FOKUS. FOKUSni intervju:

Priložnosti slovenske industrije pri velikih energetskih projektih. Marjan Eberlinc FOKUS. FOKUSni intervju: Brezplačna revija za naročnike portala Energetika.NET št. 13, marec-april 2014 Intervjuji: Boštjan Napast, Geoplin Dr. Gian Carlo Scarsi, Ernst&Young Bojan Horvat, Energija plus Peter Dermol, TEŠ Gostujoči

More information

Vroče na trgu z emisijskimi kuponi

Vroče na trgu z emisijskimi kuponi številka 59 / september 2018 JAVNO PODJETJE ENERGETIKA LJUBLJANA TISKOVINA, POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 1102 LJUBLJANA Ko elektrarni zmanjka elektrike Vroče na trgu z emisijskimi kuponi Pogovor z Janjo

More information

DRUŽBENO ODGOVORNO PODJETJE IN DRUŽBENO POROČANJE

DRUŽBENO ODGOVORNO PODJETJE IN DRUŽBENO POROČANJE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO DRUŽBENO ODGOVORNO PODJETJE IN DRUŽBENO POROČANJE Ljubljana, september 2010 KAJA DOLINAR IZJAVA Študent/ka Kaja Dolinar izjavljam, da sem avtor/ica

More information

inforegio Regionalna politika, trajnostni razvoj in podnebne spremembe panorama št. 25 marec 2008

inforegio Regionalna politika, trajnostni razvoj in podnebne spremembe panorama št. 25 marec 2008 sl inforegio panorama št. 25 marec 2008 Regionalna politika, trajnostni razvoj in podnebne spremembe Vsebina Regionalna politika, trajnostni razvoj in podnebne spremembe Trajnostni in regionalni razvoj

More information

ANALIZA KONKURENČNOSTI SLOVENSKE ŽIVILSKOPREDELOVALNE INDUSTRIJE OB VSTOPU SLOVENIJE V EVROPSKO UNIJO

ANALIZA KONKURENČNOSTI SLOVENSKE ŽIVILSKOPREDELOVALNE INDUSTRIJE OB VSTOPU SLOVENIJE V EVROPSKO UNIJO REPUBLIKA SLOVENIJA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ANALIZA KONKURENČNOSTI SLOVENSKE ŽIVILSKOPREDELOVALNE INDUSTRIJE OB VSTOPU SLOVENIJE V EVROPSKO UNIJO Kandidatka: Štefka

More information

DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE

DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE (EMPLOYEE MOTIVATION IN GOOGLE COMPANY) Študent: Niko Grkinič Študent rednega študija Številka

More information

UVELJAVITEV ZNAMKE PEAK PERFORMANCE NA SLOVENSKEM IN HRVAŠKEM TRGU

UVELJAVITEV ZNAMKE PEAK PERFORMANCE NA SLOVENSKEM IN HRVAŠKEM TRGU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UVELJAVITEV ZNAMKE PEAK PERFORMANCE NA SLOVENSKEM IN HRVAŠKEM TRGU Ljubljana, september 2010 GAŠPER GOBEC IZJAVA Študent GAŠPER GOBEC izjavljam,

More information

Strategija razvoja družbe

Strategija razvoja družbe številka 44 / december 2014 JAVNO PODJETJE ENERGETIKA LJUBLJANA TISKOVINA, POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 1102 LJUBLJANA Intervju tehnični direktor Stane Koprivšek Strategija razvoja družbe Revitalizacija

More information

POSLOVNO POVEZOVANJE V LESARSTVU Z VIDIKA RAZVOJA GROZDOV

POSLOVNO POVEZOVANJE V LESARSTVU Z VIDIKA RAZVOJA GROZDOV UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA LESARSTVO Bernard LIKAR POSLOVNO POVEZOVANJE V LESARSTVU Z VIDIKA RAZVOJA GROZDOV DIPLOMSKO DELO Visokošolski strokovni študij BUSINESS CONNECTING

More information

EVALVACIJA POLITIČNIH DOKUMENTOV V LUČI KONCEPTA TRAJNOSTNEGA RAZVOJA

EVALVACIJA POLITIČNIH DOKUMENTOV V LUČI KONCEPTA TRAJNOSTNEGA RAZVOJA UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE JASMINA ZAKONJŠEK EVALVACIJA POLITIČNIH DOKUMENTOV V LUČI KONCEPTA TRAJNOSTNEGA RAZVOJA Diplomsko delo Ljubljana, 2008 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA TRGA NEPREMIČNIN V SREDIŠČU LJUBLJANE

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA TRGA NEPREMIČNIN V SREDIŠČU LJUBLJANE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA TRGA NEPREMIČNIN V SREDIŠČU LJUBLJANE Ljubljana, februar 2003 MATEJA ŠTEFANČIČ IZJAVA Študentka Mateja Štefančič izjavljam, da sem avtorica

More information

JAPONSKO GOSPODARSTVO V ZADNJIH TREH DESETLETJIH

JAPONSKO GOSPODARSTVO V ZADNJIH TREH DESETLETJIH UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO JAPONSKO GOSPODARSTVO V ZADNJIH TREH DESETLETJIH Ljubljana, januar 2004 ROK ŠTEMBAL IZJAVA Študent Rok Štembal izjavljam, da sem avtor tega dela,

More information

PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d.

PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer organizacija in management delovnih procesov PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. Mentor: izred. prof.

More information

Mesto presežkov urbanega razvoja. Ključne besede: Dunaj, energetska učinkovitost, pametno mesto, soseska Aspern, Avstrija.

Mesto presežkov urbanega razvoja. Ključne besede: Dunaj, energetska učinkovitost, pametno mesto, soseska Aspern, Avstrija. NAPIS NAD ČLANKOM Dunaj Mesto presežkov urbanega razvoja IZVLEČEK Mesto Dunaj je po različnih merilih uvrščeno med svetovno najbolj inovativna, energetsko učinkovita in tako imenovana pametna mesta. Ti

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO RIVALSTVO BOEING AIRBUS NA SEGMENTU VELIKIH LETAL

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO RIVALSTVO BOEING AIRBUS NA SEGMENTU VELIKIH LETAL UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO RIVALSTVO BOEING AIRBUS NA SEGMENTU VELIKIH LETAL Ljubljana, junij 2003 PETER KERN IZJAVA Študent Peter Kern izjavljam, da sem avtor tega diplomskega

More information

KONJUNKTURNA GIBANJA

KONJUNKTURNA GIBANJA Številka 1, letnik XXIII, marec 2015 KONJUNKTURNA GIBANJA CELOVITE OCENE IN ANALIZE TEKOČIH GOSPODARSKIH GIBANJ Posegi centralnih bank krojijo pogoje poslovanja Gospodarska rast v vseh državah EU stran

More information

DRUŽBENA ODGOVORNOST KOT KONKURENČNA PREDNOST MALIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETIJ V SLOVENIJI

DRUŽBENA ODGOVORNOST KOT KONKURENČNA PREDNOST MALIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETIJ V SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO DRUŽBENA ODGOVORNOST KOT KONKURENČNA PREDNOST MALIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETIJ V SLOVENIJI Ljubljana, julij 2009 NINA RUSTJA IZJAVA Študentka Nina

More information

Information and awareness rising towards the key market actors. Information campaign activities Consultation packages

Information and awareness rising towards the key market actors. Information campaign activities Consultation packages WP 4: Task 4.2: Deliv. n : Partner: Information and awareness rising towards the key market actors Information campaign activities Consultation packages D15 University of Ljubljana, Slovenia Date of consultation:

More information

SLOVENSKI ORGANIZATORJI POTOVANJ IN ETIČNI TURIZEM

SLOVENSKI ORGANIZATORJI POTOVANJ IN ETIČNI TURIZEM UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO SLOVENSKI ORGANIZATORJI POTOVANJ IN ETIČNI TURIZEM Ljubljana, september 2007 TANJA GRUBLJEŠIČ IZJAVA Študentka TANJA GRUBLJEŠIČ izjavljam, da sem

More information

POGAJANJA V NABAVI V PODJETJU MERCATOR D.D.

POGAJANJA V NABAVI V PODJETJU MERCATOR D.D. UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO POGAJANJA V NABAVI V PODJETJU MERCATOR D.D. Študent: Darko Jerenec Številka indeksa:81550823 Redni študij Program: visokošolski strokovni

More information

RUDAR. Skupaj do dolgoročne prihodnosti. September stran 4 Novo krmiljenje povečalo zanesljivost in varnost

RUDAR. Skupaj do dolgoročne prihodnosti. September stran 4 Novo krmiljenje povečalo zanesljivost in varnost RUDAR Č A S O P I S P R E M O G O V N I K A V E L E N J E I N P O V E Z A N I H D R U Ž B September 2007 Skupaj do dolgoročne prihodnosti stran 4 Novo krmiljenje povečalo zanesljivost in varnost stran

More information

Cliquez et modifiez le titre Dunajski delež evropskega inovativnega projekta na področju pametnih mest

Cliquez et modifiez le titre Dunajski delež evropskega inovativnega projekta na področju pametnih mest Cliquez et modifiez le titre Dunajski delež evropskega inovativnega projekta na področju pametnih mest Urbani Forum, Inovativni projekti za urbani razvoj Slovenije (Management mestnih središč (MMS) / Town

More information

Poslovanje skupine v letu Naše štromarke. 120 let elektrifikacije. Zmagovalci v plezanju na drog

Poslovanje skupine v letu Naše štromarke. 120 let elektrifikacije. Zmagovalci v plezanju na drog ISSN 2232-5409 INTERNO GLASILO SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA LETO XVI JUNIJ 2016 ŠTEVILKA 1/2 Poslovanje skupine v letu 2015 Naše štromarke 120 let elektrifikacije Zmagovalci v plezanju na drog www.elektro-ljubljana.si

More information

Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije

Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije Univerza na Primorskem Fakulteta za management 1 Dr. Cene Bavec Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije (nelektorirana delovna verzija) Koper, marec 2004 2 1. UVOD...3

More information

Poslanstvo inštituta IRDO in Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS

Poslanstvo inštituta IRDO in Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS Poslanstvo inštituta IRDO in Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS Anita Hrast IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, Preradovičeva ulica 26, 2000 Maribor, Slovenija www.irdo.si, anita.hrast@irdo.si

More information

OKOLJSKA IZJAVA Medium d.o.o.

OKOLJSKA IZJAVA Medium d.o.o. OKOLJSKA IZJAVA 2010 Medium d.o.o. 1 Medium d.o.o., Okoljska izjava 2010 Pripravila: Mirjam Papler, skrbnica sistema za okolje Odobril: Miran Dolar, predstavnik vodstva za okolje Žirovnica, junij 2010

More information

V šestem delu podajam zaključek glede na raziskavo, ki sem jo izvedel, teorijo in potrjujem svojo tezo.

V šestem delu podajam zaključek glede na raziskavo, ki sem jo izvedel, teorijo in potrjujem svojo tezo. UVOD Oglaševanje je eno izmed najpomembnejših tržno-komunikacijskih orodij sodobnih podjetij, nemalokrat nujno za preživetje tako velikih kot malih podjetij. Podjetja se pri izvajanju oglaševanja srečujejo

More information

embalaža okolje logistika

embalaža okolje logistika Specializirana revija za trajnostni razvoj 104/105 embalaža okolje logistika December 2015 Boštjan Šifrar: Na globalni poti do 100 milijonov realizacije Zelena rast je razvojni izziv Sloveniji Hinko Šolinc:

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO EKOLOŠKA OZAVEŠČENOST ŠTUDENTOV V RAZMERJU DO NAKUPA AVTOMOBILA Ljubljana, september 2009 NINA DRAGIČEVIĆ IZJAVA Študentka Nina Dragičević izjavljam,

More information

Ravnanje s človeškimi viri na primeru zdraviliškega

Ravnanje s človeškimi viri na primeru zdraviliškega UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Saša Ogrizek Ravnanje s človeškimi viri na primeru zdraviliškega turizma Magistrsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

More information

Dvajset let kakovosti in odličnosti

Dvajset let kakovosti in odličnosti Dvajset let kakovosti in odličnosti Dvajset let delovanja Združenja za kakovost in odličnost je vključilo v izpolnjevanje vizije kakovosti v Sloveniji na tisoče ljudi. Jubilej želimo zaznamovati s knjigo,

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VANJA KASTELIC

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VANJA KASTELIC UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VANJA KASTELIC UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POZICIONIRANJE TRGOVSKIH BLAGOVNIH ZNAMK PODJETJA MERCATOR Ljubljana, december

More information

Sodelovanje človeka z robotom

Sodelovanje človeka z robotom Časopis koncerna Kolektor Letnik 18 Poletje 2018 ISSN 2591-2712 2 Roboti so že danes del našega življenja Industrija 4.0 dejavnik konkurenčnosti tudi v slovenskih podjetjih Sodelovanje človeka z robotom

More information

O grevanje DALJINSKO OGREVANJE: ENERGIJSKA ALTERNATIVA LESNA BIOMASA PROTI FOSILNIM GORIVOM

O grevanje DALJINSKO OGREVANJE: ENERGIJSKA ALTERNATIVA LESNA BIOMASA PROTI FOSILNIM GORIVOM Doc. Dr. Vincenc BUTALA, Dr. Uroπ STRITIH, Gregor ZUPAN Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojniπtvo, AπkerËeva 6, Ljubljana DALJINSKO OGREVANJE: ENERGIJSKA ALTERNATIVA LESNA BIOMASA PROTI FOSILNIM GORIVOM

More information

Izdala: BANKA SLOVENIJE Slovenska Ljubljana Tel.: Fax.: This publication is also available in English.

Izdala: BANKA SLOVENIJE Slovenska Ljubljana Tel.: Fax.: This publication is also available in English. Izdala: BANKA SLOVENIJE Slovenska 3 1 Ljubljana Tel.: 1 7 19 Fax.: 1 1 1 This publication is also available in English. ISSN 3-99 MAKROEKONOMSKA GIBANJA IN PROJEKCIJE, april 13 Pregled vsebine Povzetek

More information

Intranet kot orodje interne komunikacije

Intranet kot orodje interne komunikacije UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Intranet kot orodje interne komunikacije Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Mentorica:

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRENOVA ERP SISTEMA V PODJETJU LITOSTROJ E.I.

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRENOVA ERP SISTEMA V PODJETJU LITOSTROJ E.I. UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRENOVA ERP SISTEMA V PODJETJU LITOSTROJ E.I. Ljubljana, julij 2007 SILVO KASTELIC IZJAVA Študent Silvo Kastelic izjavljam, da sem avtor tega diplomskega

More information

Guilty or Not So Guilty Plastic Bags Durable, Energy Saving and Environmentally Friendly LED Lights

Guilty or Not So Guilty Plastic Bags Durable, Energy Saving and Environmentally Friendly LED Lights Specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko / Specialized magazine for packaging, environment and logistics 56 embalaža okolje logistika packaging environment logistics februarfebruary 2011

More information

KLJUČNI DEJAVNIKI USPEHA UVEDBE SISTEMA ERP V IZBRANEM PODJETJU

KLJUČNI DEJAVNIKI USPEHA UVEDBE SISTEMA ERP V IZBRANEM PODJETJU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLJUČNI DEJAVNIKI USPEHA UVEDBE SISTEMA ERP V IZBRANEM PODJETJU Ljubljana, junij 2016 VESNA PESTOTNIK IZJAVA O AVTORSTVU Podpisana Vesna Pestotnik,

More information

Prispevek v okviru projekta Pozor(!)ni za okolje. »Zmanjševanje ogljičnega odtisa na okolje«

Prispevek v okviru projekta Pozor(!)ni za okolje. »Zmanjševanje ogljičnega odtisa na okolje« Prispevek v okviru projekta Pozor(!)ni za okolje»zmanjševanje ogljičnega odtisa na okolje«dijak Mentor Šola Nastja Feguš Vesna Pintarić univ. dipl. inž. Gimnazija Ormož Šolsko leto 2014/2015 KAZALO VSEBINE

More information

PROJEKT VENUS KOT ALTERNATIVA OBSTOJEČEMU DRUŽBENO-EKONOMSKEMU MODELU RAZVOJA

PROJEKT VENUS KOT ALTERNATIVA OBSTOJEČEMU DRUŽBENO-EKONOMSKEMU MODELU RAZVOJA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PROJEKT VENUS KOT ALTERNATIVA OBSTOJEČEMU DRUŽBENO-EKONOMSKEMU MODELU RAZVOJA Ljubljana, september 2008 NATAŠA ZULJAN IZJAVA Študentka Nataša Zuljan

More information

Avtomatizacija ogrevanja hiše Urban Petelin, Janez Matija, Matej Rajh, Hugo Tomada Univerza v Mariboru, FERI, Smetanova 17, Maribor

Avtomatizacija ogrevanja hiše Urban Petelin, Janez Matija, Matej Rajh, Hugo Tomada Univerza v Mariboru, FERI, Smetanova 17, Maribor Avtomatizacija ogrevanja hiše Urban Petelin, Janez Matija, Matej Rajh, Hugo Tomada Univerza v Mariboru, FERI, Smetanova 17, Maribor Automation of house heating For our comfort, in our house we must take

More information

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO. Dušanka Rodvajn

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO. Dušanka Rodvajn UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO Dušanka Rodvajn Destrnik, junij 2007 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO VPLIV NEPREMIČNINSKEGA BALONA

More information

Model Güssing. obnovljivi viri energije in energetski turizem

Model Güssing. obnovljivi viri energije in energetski turizem Model Güssing IZVLEČEK Güssing je prvo evropsko mesto, ki lastne potrebe po energiji, ogrevanju in gorivu skoraj v celoti pokriva z lokalno razpoložljivimi obnovljivimi viri energije in je hkrati eden

More information

22 TRANSPORT TRANSPORT

22 TRANSPORT TRANSPORT 22. NOVEMBER 2010 22 NOVEMBER 2010 št./no 26 22 TRANSPORT TRANSPORT št./no 3 PREGLED RAZVOJA LETALIŠKEGA PROMETA IN ZRAČNEGA PREVOZA, SLOVENIJA, 1992 2009 KONČNI PODATKI REVIEW OF THE DEVELOPMENT OF AIRPORT

More information

ISLANDIJA Reykjavik. Reykjavik University 2015/2016. Sandra Zec

ISLANDIJA Reykjavik. Reykjavik University 2015/2016. Sandra Zec ISLANDIJA Reykjavik Reykjavik University 2015/2016 Sandra Zec O ISLANDIJI Dežela ekstremnih naravnih kontrastov. Dežela med ognjem in ledom. Dežela slapov. Vse to in še več je ISLANDIJA. - podnebje: milo

More information

PARTNERSKI SPORAZUM med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje

PARTNERSKI SPORAZUM med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje PARTNERSKI SPORAZUM med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2014 2020 CCI 2014SI16M8PA001 28. julij 2014 10. julij 2014 - na šesti redni seji podano soglasje Sveta Kohezijske regije Zahodna Slovenija

More information

RABA ENERGIJE NA ŠOLSKEM CENTRU CELJE

RABA ENERGIJE NA ŠOLSKEM CENTRU CELJE Šolski center Celje Srednja šola za strojništvo, mehatroniko in medije RABA ENERGIJE NA ŠOLSKEM CENTRU CELJE Avtorji: Maj Marovt, S-4. b Denis Pečnik, S-4. b Lesjak Miha, S-4. b Mentorja: Aleš Ferlež,

More information

Pregled ukrepov in reform za naslavljanje finančne in ekonomske krize - po državah

Pregled ukrepov in reform za naslavljanje finančne in ekonomske krize - po državah Pregled ukrepov in reform za naslavljanje finančne in ekonomske krize - po državah 1/134 Kazalo I. KRATI PREGLED UKREPOV... 3 Splošna priporočila OECD... 3 Izkušnje nekaterih držav EU... 4 II. DRŽAVE ČLANICE

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ALEŠ PUSTOVRH UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO INTERNACIONALIZACIJA MALIH IN SREDNJIH PODJETIJ NA TRGE EVROPSKE UNIJE S

More information

ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU

ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU Ljubljana, december 2011 MAJA BELIMEZOV IZJAVA Študentka Maja Belimezov izjavljam, da sem avtorica

More information

8. ZNANSTVENA KONFERENCA INOVATIVNI UKREPI PRI UPRAVLJANJU POMURSKE KRAJINE

8. ZNANSTVENA KONFERENCA INOVATIVNI UKREPI PRI UPRAVLJANJU POMURSKE KRAJINE 8. ZNANSTVENA KONFERENCA INOVATIVNI UKREPI PRI UPRAVLJANJU POMURSKE KRAJINE Hotel Diana, Murska Sobota 3. in 4. december 2010 2 INOVATIVNO POMURJE Letošnjo konferenco Pomurske akademije PAZU zaznamuje

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO GOSPODARSKI RAZVOJ IN KONKURENČNOST BELE KRAJINE

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO GOSPODARSKI RAZVOJ IN KONKURENČNOST BELE KRAJINE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO GOSPODARSKI RAZVOJ IN KONKURENČNOST BELE KRAJINE Ljubljana, september 2003 HELENA KONDA IZJAVA Študentka Helena Konda izjavljam, da sem avtorica

More information

MAGISTRSKO DELO UPORABA ''BENCHMARKINGA'' V GLOBALNI KORPORACIJI ZA ODLOČITEV O INVESTICIJI ZA ZAGOTAVLJANJE TRAJNOSTNEGA EKOLOŠKEGA RAZVOJA

MAGISTRSKO DELO UPORABA ''BENCHMARKINGA'' V GLOBALNI KORPORACIJI ZA ODLOČITEV O INVESTICIJI ZA ZAGOTAVLJANJE TRAJNOSTNEGA EKOLOŠKEGA RAZVOJA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UPORABA ''BENCHMARKINGA'' V GLOBALNI KORPORACIJI ZA ODLOČITEV O INVESTICIJI ZA ZAGOTAVLJANJE TRAJNOSTNEGA EKOLOŠKEGA RAZVOJA Ljubljana, november

More information

Na podlagi prvega odstavka 28. člena Zakona o računskem sodišču (ZRacS-1, Uradni list RS, št. 11/01) izdajam

Na podlagi prvega odstavka 28. člena Zakona o računskem sodišču (ZRacS-1, Uradni list RS, št. 11/01) izdajam Na podlagi prvega odstavka 28. člena Zakona o računskem sodišču (ZRacS-1, Uradni list RS, št. 11/01) izdajam REVIZIJSKO POROČILO O PRODAJI DELNIC HOTELI MORJE d. d., PORTOROŽ NA KAPITALSKI DRUŽBI POKOJNINSKEGA

More information

NABAVNIK.SI št. 4 / 2014 stran 1. ZNS v letu 2014 Spoštovane nabavnice in nabavniki!

NABAVNIK.SI št. 4 / 2014 stran 1. ZNS v letu 2014 Spoštovane nabavnice in nabavniki! NABAVNIK.SI št. 4 / 2014 stran 1 Urednik e.časopisa Uroš Zupančič Upravni odbor ZNS: Marina Lindič, predsednica Srečko Bukovec, podpredsednik Marko Lekše, Mojca Gostiša, Pavel Štaudohar Strokovni svet

More information

GOSPODARSKI RAZVOJ MESTA NINGBO V PROVINCI ZHEIJANG

GOSPODARSKI RAZVOJ MESTA NINGBO V PROVINCI ZHEIJANG GOSPODARSKI RAZVOJ MESTA NINGBO V PROVINCI ZHEIJANG I. PREDSTAVITEV SODOBNEGA NINGBA 1. Splošna predstavitev Ningbo je gospodarski center, ki leži na južnem krilu reke Yangtze in je tako rekoč motor razvoja

More information