GIBANJE NOVEGA VALA IN MLADEGA FILMA, Seminarska naloga

Transcription

1 Srednja šola za oblikovanje Maribor Park mladih 8, 2000 Maribor GIBANJE NOVEGA VALA IN MLADEGA FILMA, Seminarska naloga Mentor/ica: Prof. Dejan Paska Avtor: Lovro Sadek Program medijski tehnik Oplotnica, september, 2011

2 KAZALO Ključne besede...3. stran Neznane besede.3. stran Slika2. Režiser Aleksandar Petrovič.3.stran Povzetek 4. stran Nove potrebe po filmski industriji..5. stran Oblikovni in stilistični trendi 5. stran Francija: Novi val in novi film.5.,6. stran Italija: Mladi film in špageti vestern..6. stran Velika Britanija družinska drama delovnega razmerja..6. stran Mladi Nemški film..6.,7. stran Novi film v Sovjetski Zvezi in Vzhodni Evropi..7.,8. stran Slika1. Film 400 udarcev...8. stran 2

3 KLJUČNE BESEDE 1. Mlad film/young movie 2. Novi val/new weve 3. Neorealistika/neorealistic 4. Novi film/new movie 5. Grozljivka/horror 6. Nizko proračunski film/ low-budget movie 7. Drama 8. Vestern/western 9. Kamera/camera 10. Kinodvorana/cinema 11. Filmska industrija/movie industry NEZNANE BESEDE 1. Neorealistika Je značilno splošno vzdušje o pristnosti. Potrebne značilnosti neoralizma so: določanje družbenega konteksta, občutek za zgodovinske aktualnosti in neposrednosti, zavrnitve klasičnih hollywood stilov. 2. Kritika Tekstna kritika ali besedilna kritika (tudi tekstologija, ekdotika) je pomožna filološka disciplina oz. pomožna panoga literarne vede. Ukvarja se z identifikacijo besedila, primerjavo njegovih variant, njegovo genezo in recepcijo 3. diskontinuitetna montaža 4. mentarni realizem Slika 1. Aleksandar Petrovič 3

4 POVZETEK Po letu 1958 se je začelo obdobje izjemnega razcveta umetniškega filma. Starejši avtorji so vpeljali pomembne novosti, obenem pa so se pojavila gibanja mladega filma, novega filma in novega vala, ki so kritizirala in prenovila moderistično tradicijo. Številni mlajši filmski ustvarjalci so postali vodilni cineasti poznejših desetletij. Pojem francoskega novega, danes že v vseh pomenih zgodovinskega filmskega gibanja, ki je trajalo pet ali šest let, je bil povezan predvsem z imeni Clauda Chabrola, Jean-Luca Godarda, Jacquesa Rivetta, Erica Rohmerja in Françoisa Truffauta,(nekdanjih kritikov pri reviji Cahiers du cinéma). Sam izraz "novi val" pa je nekoliko starejši, leta 1957 se je pojavil kot naslov članka v enem izmed takratnih francoskih časopisov, ki je opisoval pojav "kontrakulturnih", umetniških in družbenih teženj med mladimi tako v Franciji kot drugod po svetu. Novi val se je torej nanašal le na omenjeno skupino režiserjev, ki sem jih naštel, potem pa so ta izraz prevzeli še drugod, kjer so se uveljavila nova filmska gibanja (na primer britanski, češki, japonski... novi val). Pojav francoskega novega vala sta omogočila tudi državna podpora filmu in nova tehnologija. Prav leta 1959 so v Franciji okrepili sistem državne subvencije (tako imenovani avance sur recette, "predujem na dohodek"), ki je spodbujal producente, da so pritegovali mlade filmarje in jim omogočili režiserski debi. Nova tehnologija lahkih in prenosnih kamer, visoko občutljivega filmskega traku, prenosnih magnetofonov in mikrofonov pa je pocenila produkcijo in olajšala snemanje na prostem (na ulicah, v kavarnah ). After the year 1958 was began a period of great bloom of art film. Older authors have introduced important innovations, but also raised a young film movement young movie and new movie which are criticized and reformed modern tradition. Many younger filmmakers have become the leading filmmaker of subsequent decades. The concept of the French new today in every sense of the historical film movement, which lasted five or six years, was associated primarily with the names of Claude Chabrol, Jean-Luc Godard, Jacques Rivetta, Eric Rohmerja and François Truffaut, (former critics in the journal Cahiers du cinéma). The term "new wave" is a bit older, in 1957 he appeared as the title of an article in one of the then French newspapers, which he described the phenomenon of "counter-t", artistic and social trends among young people both in France and elsewhere in the world. The new wave is therefore concerned with only the above-mentioned group of directors that I have listed, but then the term has taken on elsewhere, where they established a new film movement (for example, British, Czech, Japanese... new wave). The emergence of the French New Wave would also allow state support of film and new technology. Also in 1959 in France to strengthen the system of state subsidies (so-called Avance sur recette, "an advance on income"), which has encouraged producers that attract young filmmakers and to give them directorial debut. New technology is lightweight and portable camera, high-sensitive film tape, portable tape recorders and microphones, it is cheaper and easier production record in the open (on the streets, in cafes...). 4

5 NOVE POTREBE PO FILMSKI INDUSTRIJI Razmere v filmski industriji so omogočile prihod novih talentov. Medtem ko se je v ZDA po letu 1947 obisk kinodvoran zmanjšal, pa drugod ni upadel vse do začetka 1960 let, ko je televizija začela nuditi poceni zabavo. Producenti so zato začeli iskati in snemati nove ideje, ki so bili erotični filmi, najpomembnejša pa se jim je zdela mladinska kultura, katere so bile glavne smeri razni športi, rock glasba, nove mode Težje po urbanem, brezdelnem načinu življenja je po letu 1958 spodbujal gospodarski razcvet, ki je zvišal življenjski standard v Evropi. Podobni vzorci pa so se pojavili na Japonskem in v Vzhodni Evropi. Zaradi vedno večje konkurence med režiserji so začele filmske družbe odpirati akademiji, kjer so ljudi šolali za filmske poklice. Na začetku v Sovjetski zvezi, Vzhodni Evropi, Franciji in Italiji, kasneje že na Nizozemskem, Švedskem, Vzhodni Nemčiji in na Danskem. V Evropi so v letih režiserji začeli snemati prve celovečerne filme, mladinska kultura pa je pospešila internacionalizacijo filmske kulture. Odpirali so se novi festivali (New York, London ). OBLIKOVNI IN STILISTIČNI TRENDI Nova filmska gibanja so povsod združevala precej različne filmske ustvarjalce. Značilno je, da njihovo delo nima tiste motnosti, ki jo je mogoče najti v stilističnih gibanjih nemega obdobja. Kljub temu pa imajo gibanja mladega filma nekaj splošnejših značilnosti. Najbolj značilne so bile tehnične inovacije. V drugi polovici Let in v Letih so proizvajalci izpopolnili kamere tako, da niso potrebovale trinožnih stojal, razvili so refleksno iskalo, ki je pokazalo natanko to, kar je zajel objektiv in filmski trak, ki je potreboval manj svetlobe in krajšo ekspozicijo. Čeprav je bila večina te opreme namenjena dokumentarnemu filmu so jo ustvarjalci igranih filmov nemudoma izkoristili. Po novem so lahko zvok snemali direktno in lovili ambientalne šume zunaj nepredušnega studia. S kamero so lahko šli na ulico in sredi množice iskali svoje like. Prenosna oprema je omogočila tudi hitro in poceni snemanje kar je prišlo prav producentom. Režiserji so pogosto snemali tudi iz razdalje, z zasuki kamere spremljali dogajanje in z zumov bližali podrobnosti. Vendar mladi režiserji niso samo pasivno snemali svet. Mladi režiserji so veliko uporabljali razdrobljeno diskontinuitetno montažo. Razširili so tudi rabo dolgih kadrov kar je eden izmed pomembnejših stilističnih trendov v povojnem času. FRANCIJA: NOVI VAL IN NOVI FILM V Franciji je idealizem in politična gibanja povojnih let proti koncu Let zamenjala apolitična kultura potroštništva in zabave. Prihajajoča generacija je dobila vzdevek nouvelle vague, kar pomeni novi val in ta je v Franciji prevladal. Mladi so radi prebirali filmske revije ter obiskovali kino klube in ar tet essai, kar pomeni umetnost in eksperiment. Bili so torej zreli za filme, ki ne bi bili tako konvencionalni kot kvalitetno izročilo. Francoski novi val je v veliki meri odgovoren za romantično predstavo o mladem režiserju, ki si prizadeva, da bi lahko snemal osebne filme proti glavnemu toku konvecionalne filmske industrije. Ironija je v tem, da je večina novo valovskih režiserjev kmalu postala del glavne strije. Resda pa nekateri med njimi niso zgolj popularizirali novega koncepta osebnega filma, ampak so tudi prenovili filmsko obliko in stil. Proti koncu Let se je pojavila še ena ohlapno povezana skupina filmskih ustvarjalcev, znana kot levi breg. Bili so večinoma starejši in ne tako fanatični na film kot sodelavci reviji Cahiers du cinema, saj je bil po njihove, film soroden drugim umetnostim, še zlasti literaturi. T.i. novi breg sta 5

6 napovedala že filma iz srede Let. Zla srečanja (1955) in Kratka Konica (1955). Značilen film levega brega je bil Hirošima, ki ima neverjetno zgodbo in so v njej prikazane številne novosti (scenske), ki jih tedaj v filmu še ni bilo. Vključeval je politične razmere, sedanjost-preteklost, in erotične prizore v filmu. Film je leta 1959 dobil nagrado mednarodne žirije kritikov, kar je bil velik uspeh. Uspeh novega vala in levega brega je trajal le nekaj let. Občinstva, ki bi gledalo francoske filme je bilo vse manj. Okoli leta 1963 novega filma ni bilo več mogoče unovčiti in mlademu režiserju je bilo težje kot pred desetimi leti. Francoski film Let, je bil po vsem svetu zelo cenjen in je imel veliko posnemovalcev. ITALIJA: MLADI FILM IN ŠPAGETI VESTERN Proti koncu Let in na začetku Let je bil položaj italijanske filmske industrije precej boljši od francoske. Višje cene vstopnic so nadomestile izgubo zaradi slabega kino obiska, uvoz ameriških filmov se je zmanjšal in italijanski filmi so pobrali velik del domačih dohodkov. Mednarodni trg je sprejel grozljivke, komedije. Vodilna režiserja sta bila Fellini in Antonioni, ki sta si v Letih še utrdila ugled. Družbenokritično noto, ki jo je imel neorealizem, so izostrili novi filmski ustvarjalci, ki se jih je povezovalo z levico. Razcvet italijanske filmske industrije je omogočil delo Olmiju, Pasoliniju, Bertolucciju in številnim drugim režiserjem. A to obdobje je bilo isto kot v Franciji kar precej kratko. Leta 1963 in 1964 je kostumski zgodovinski film prišel iz mode in podjetja so imela velike izgube. Leta 1965 je Italija podobno kot Francija razpisala nagrade za filme, kar je pripeljalo do tega da je ta politika pripeljala do novega filmskega razcveta. VELIKA BRITANIJA DRUŽINSKA DRAMA DELOVNEGA RAZREDA Medtem kot so v Italiji snemali špageti vesterne in se je Japonska usmerila v najstniške filme, se je tudi britanski film odzval na osip obiskovalcev kinodvoran: začeli so snemati nove vrste filmov. Mala neodvisna produkcijska družba Hammer Films je zaslovela s serijo mednarodno priljubljenih grozljivk. Mnoge med njimi so bile svobodne predelave filmov, ki jih je v letih produciral Universal, na primer Drakula (1958) in Mumija (1959) Terencea Fisherja. Vendar so bili bolj krvavi od svojih izvirnikov in posneti v razkošnejši scenografiji. Anglija je bila tudi za Ameriški trg zelo zanima. V Angliji so predvsem prevladali rock and roll, droge in spolnost, kar so bili skoraj da najbolj zanimivejše teme za gledalce izven Velike Britanije. Tudi sam stil oblačenja mladih in nasploh 60. In 70. Leta so prinesli Veliki Britaniji kar nekaj filmske prepoznavnosti. MLADI NEMŠKI FILM Februarja 1962 je na filmskem festivalu v Oberhausnu zahodnonemški film dobil nov zagon. Šestindvajset mladih filmskih ustvarjalcev je podpisalo manifest, v katerem so razglasili, da je stari film mrtev. Podpisniki so kljub propadajoči industriji in vse redkejšemu občinstvu zagotavljali, da si bo nemški film znova pridobil mednarodni ugled. Po treh letih lobiranja in javnih razprav je vlada leta 1965 ustanovila Skrbstveni sklad nemškega filma (Kuratorium junger deutscher Film). Ustanova je na podlagi scenarijev dajala brezobrestne kredite režiserjem, ki so se že izkazali s kratkimi filmi. V kratkem času svojega obstoja je Skrbstvo financiralo okoli 20 igranih filmov. Vsi so bili nizkoproračunski projekti, v katerih so bili igralci le malo plačani, snemali pa so jih skoraj izključno na terenu. Toda ti nizkoproračunski filmi (Rucksackfilme) so včasih presenetili s kakšno novostjo. Sodobno Nemčijo so prikazovali kot 6

7 deželo razpadlih zakonskih zvez, propadlih poslov, uporniške mladine in priložnostne spolnosti. Opozarjali so na aktualnost dediščine nacizma. Po skoraj dveh desetletjih spoštljivega ekraniziranja klasikov se je mladi nemški film oprl na sodobno eksperimentalno literaturo. To je bil avtorski (Autoren) film. V nasprotju s francoskimi filmskimi kritiki in avtorji pa je mladim nemškim režiserjem šlo za film literarne kvalitete. Pozneje so podpisniki oberhausenskega manifesta priznali, da z manifestom niso mislili povsem resno. Konec leta 1967 se je mladi nemški film lahko pohvalil z lepim številom uspehov. Slovo od včeraj in Schlöndorffov film Mladi Törless (1966) sta dobila vsak po osem festivalskih nagrad in tudi drugi filmi so se dobro odrezali na mednarodnem trgu. Toda režiserji, ki so se razlikovali po načelih in so morali med seboj tekmovati za skromne denarne vire, so se še bolj razšli. NOVI FILM V SOVJETSKI ZVEZI IN VZHODNI EVROPI Odjuga, ki je nastala po Stalinovi smrti leta 1953, se je hitro končala: na političnem področju leta 1956, ko so zatrli madžarsko revolucijo; na umetniškem prizorišču leta 1958, ko so napadli roman Borisa Pasternaka Doktor Zivago. Leta 1961 pa je Hruščov začel novo "destalinizacijsko" kampanjo in si prizadeval za odprtost in večjo demokracijo. Intelektualci in umetniki so se željno odzvali in začela se je oblikovati sovjetska mladinska kultura. Večina starejših filmskih režiserjev se ni odpovedala tradiciji. V Sovjetski Zvezi je so imeli režiserji tudi večkrat probleme zaradi komunističnega režima vladanja države. Sovjetski odpor do filmskega eksperimentiranja se je poznal tudi v nekaterih drugih deželah Vzhodne Evrope. Kljub temu pa so se na začetku let na Poljskem, Češkoslovaškem, v Jugoslaviji in na Madžarskem pokazala znamenja "novega vala". Proti koncu let se je gospodarstvo Vzhodne Evrope okrepilo in države so poskušale priti na zahodne trge. Pokazalo se je, da so filmi lahko dobro izvozno blago. Poleg tega so gospodarske reforme pripomogle, da so številne vlade dovolile večjo umetniško svobodo. Vsak filmski "novi val" je bil del širše kulturne renesanse, ki je zajela književnost, gledališče, slikarstvo in glasbo. Nekaj vzhodnoevropskih držav je hkrati razvilo produkcijske strukture, ki so bile bolj decentralizirane kot strogo nadzorovana sovjetska hierarhija. Poljska je leta 1955 začela s sistemom "ustvarjalnih filmskih enot"; v vsaki so režiserji in scenaristi delali pod nadzorom izkušenejšega filmskega ustvarjalca. Leta 1963 sta Češkoslovaška in Madžarska prevzeli različico sistema filmskih enot. Jugoslovanski decentralizirani sistem, ki je veljal že od leta 1950, so leta 1962 prenovili in omogočili filmskim ustvarjalcem, da so za vsak posamičen film ustanovili neodvisno družbo. Poljska je leta 1955 začela s sistemom "ustvarjalnih filmskih enot"; v vsaki so režiserji in scenaristi delali pod nadzorom izkuše-nejšega filmskega ustvarjalca. Leta 1963 sta Češkoslovaška in Madžarska prevzeli različico sistema filmskih enot. Jugoslovanski decentralizirani sistem, ki je veljal že od leta 1950, so leta 1962 prenovili in omogočili filmskim ustvarjalcem, da so za vsak posamičen film ustanovili neodvisno družbo. Ker je filmu v vseh teh državah grozil razvoj televizije, je reorganizacija omogočila tekmovalnost. Vrhunec obdobja novega filma je bil v letih , ko so platna zavzeli mladi ustvarjalci iz Beograda, Zagreba in Ljubljane. Zunaj Jugoslavije sta se uveljavila predvsem dva režiserja. Aleksandar Petrovič, čigar film Dva (1961) velja za začetek novega jugoslovanskega filma, je bil predstavnik "intimnega filma", ki je razčlenjeval osebna vprašanja v sodobni družbi. Njegovi Dnevi (1963) prikazujejo prazno življenje mladega para, ki živi v mestu. Tri (1965) je triptih zgodb iz 2. svetovne vojne. Petrovič je hotel snemati "osebne filme", ki "si prizadevajo za pravico do subjektivne interpretacije življenja posameznika in družbe, za pravico do 'odprtih metafor', ki dopuščajo gledalcem, da mislijo in 7

8 čutijo po svoje". Petrovičev najbolj znani film Zbiralci perja (1967) je pripoved z odprtim koncem o mladem romskem trgovcu z gosjim perjem, ki ga ljubezenska zveza z dvema ženskama vodi v uboj (20.67). Petrovič je pri snemanju uporabljal teleobjektiv in prenosno kamero ter angažiral ne igralce, ki so govorili v romščini. Tako je v prikazovanju zatirane manjšine dosegel vtise mentarnega realizma. Film 400 udarcev 8

9 1. Katere tehnične novosti so bile upeljane v gibanju novega vala? 2. Kakšne so bile nove teme za snemanje filmov? 3. Napiši najpomembnejša filma Aleksandara Petroviča 4. Utemelji izraz neorealistika 5. Utemelji izraz kritika 6. Iz kje izhaja izraz novi val? 7. Kdo sta bila vodilna režiserja v Italiji? 8. Kje vse so se vse začeli odpirati novi filmski festivali? 9. Kaj je Veliki Britaniji prineslo največ prepoznavnosti? 10. Kakšni proračunski filmi so bili snemani v Nemčiji?

10 Hirošima, ljubezen moja Francija, Japonska, 1959, trajanje 90' Režija: Alain Resnais Igrajo: Emmanuelle Riva, Eiji Okada, Stella Dassas Francoska igralka na Japonskem snema film o miru v Hirošimi. Nekega dne se zaplete v strastno razmerje z japonskim arhitektom. Objeta se pogovarjata o ljubezni, grozotah vojne, atomski bombi, o svoji preteklosti, npr. o prvem ljubezenskem razmerju, ki ga je ona imela z nemškim vojakom med drugo svetovno vojno.ona ga povsem prevzame, zato jo prosi, naj ostane v Hirošimi, čeprav oba vesta, da njuno razmerje nima prihodnosti, saj sta poročena. Resnais je svoj prvi celovečerni igrani film posnel po scenariju Marguerite Duras. Skupaj sta že tako nekoliko drugačnim pripovednim tehnikam novega vala dodala še elemente zagonetnosti, dvoumnosti, časovne nedoločljivosti in eliptičnosti detajlov, ki jih je Resnais še poudaril v svojem naslednjem filmu Lani v Marienbadu (1961). Štiristo udarcev Režija: François Truffaut Scenarij: François Truffaut, Marcel Moussy Igrajo: Jean-Pierre Léaud, Claire Maurier, Albert Rémy, Guy Decomble, Georges Flamant, Patrick Auffay, Daniel Couturier, François Nocher, Richard Kanayan, Renaud Fontanarosa, Michel Girard, Serge Moati, Bernard Abbou, Jean-François Bergouignan, Michel Lesignor Država: Francija Spomini na mladost, ko se otroku najbolj široko odpirajo vprašanja, na katera ne najde odgovorov. Na poetična in navdahnjena leta odraščanja, ko se hoče deček iztrgati iz otroštva in stopiti med odrasle, ti pa ga dosledno zavračajo. Truffautu uspe, da občutimo fantovo stisko med neresnim očetom, ki jemlje vse za šalo, materjo, ki se mu dobrika, ker ima ljubimca, in med profesorji, ki so brez slehernega razumevanja za njegove težave. Tako mu preostane le beg. Beži večkrat. Tudi ko ga pošljejo v opazovalni center za mladoletne prestopnike. Zbeži in teče proti morju. Nož v vodi Režija: Roman Polanski Scenarij: Jakub Goldberg, Roman Polanski, Jerzy Skolimowski Igrajo: Leon Niemczyk, Jolanta Umecka, Zygmunt Malanowicz

11 Povzetek Prevzetni mož in lepa nevrotična žena se odpravita na izlet z jadrnico. Nenadoma skoraj povozita mladega fanta. Študent se jima pridruži na poti in mož ga povabi na jadrnico. Med jadranjem se začne stopnjevati napeto ozračje. Moževa domišljavost se ne ujame s skrivnostnim mladeničem, kar pripelje do nepričakovanih preobratov Prvi celovečerni film Romana Polanskega in prva poljska nominacija za nagrado Oskar za najboljši tuji film. Muhasto Poletje, Češkoslovaški film Scenarij: Vladimir Kalima Režija: Jiri Menzel Igrajo: Rudolf Hrusinsky, Vlastimir Brodsky, Fratišek, Rehak, Mila Myslikova, Jiri Menzel Nagrade: Kristalni globus Karlovy Vary, nagrada občinstva Plzen Zgodba se dogaja nekega muhastega poletja v prvih desetletjih prejšnjega stoletja.junaki so trije možakarji srednjih let, Antonin Dura, ki teoretično upravlja zanemarjeno krajevno kopališče in njegova dva prijatelja major Hugo in duhovnik Roč.Trije možakarji lenuharijo na kopališču, srkajo vino ali pivo in se hudujejo, ker je poletje bolj deževno cmeravo, kot so bila prejšnja.in če ne bi bilo Durove žene Katarine, ki vsaj približno skrbi za urejenost kopališča, potem bi se možakarji seveda morali sami lotiti dela.pravo vznemirjenje pa prineseta v kraj cirkuška artista vrvohodec in akrobat Arnoštek in njegova privlačna pomočnica Ana.Njihovi večerni nastopi so prava krajevna atrakcija, še posebej zaradi ljubke in spogledljive Ane, ki vname srca treh prijateljev, ki pričnejo tekmovati za dekletovo naklonjenost. In glej ga zlomka, Ana je prijazna tako do Antonina Dure, kot do majorja Huga in duhovnika Roče.Med možakarji se prične tekmovalnost, prične se ljubosumje, Katarina besna zapusti svojega Antonina pa tudi Arnošteku ni vseeno, kaj se z njegovo Ano dogaja, pa čeprav je njenega spogledovanja verjetno že vajen.nagajivo poletje postaja tako vse bolj nagajivo in šele z odhodom cirkuških artistov, se vrne v stare, dolgočasne tirnice. Človek ni ptica Režija: Dusan Makavejev Milena Dravic, Janez Vrhovec, Eva Ras, Stole Arandjelovic, Boris Dvornik, Dusan Antonijevic, Dusan Bajcetic, Mirjana Blaskovic, Dusan Janicijevic, Ljiljana Jovanovic, Milan Igrajo: Lugomirski, Predrag Milinkovic, Bosa Stojadinovic, Danilo 'Bata' Stojkovic, Mirko Todorovic

12 Povzetek Celovečerni prvenec Dušana Makavejeva pripoveduje o romanci med starejšim, cenjenim strokovnjakom, ki na kratkem obisku v industrijskem mestu montira stroje, in mlado frizerko, pri kateri se nastani.