186. redna seja Vlade RS

Transcription

1 Gregorčičeva 25, 1000 Ljubljana T: E: info.ukom@gov.si SPOROČILO ZA JAVNOST Ljubljana, 30. avgust redna seja Vlade RS Vlada sprejela sklep o zagotovitvi dodatnih sredstev za delovanje javnega zdravstvenega zavoda Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni Vlada RS je na današnji redni seji odločila, da iz naslova ustanoviteljskih obveznosti za delovanje Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni zagotovi dodatna sredstva v višini evrov iz državnega proračuna RS. Vlada Republike Slovenije (vlada) je v skladu z predlogom Ministrstva za zdravje na podlagi 3. in 8. člena Zakona o zavodih ter tretjega odstavka 2. člena in petega odstavka 5. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti sprejela sklep št / (v nadaljnjem besedilu: sklep o ustanovitvi), s katerim je ustanovila Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni (zavod). Vlada je v navedenem sklepu določila dejavnost, ki jo zavod opravlja, organe zavoda in sredstva za delo zavoda, ki se za izvajanje dejavnosti zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije. V skladu s sklepom o ustanovitvi je bil zavod vpisan v sodni register Nadalje je vlada sprejela Sklep o dopolnitvah Sklepa o ustanovitvi Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni št /2017/14 z dne , s katerim je opredelila, da ekonomskofinančno dejavnost, nabavno dejavnost, kadrovsko-pravno dejavnost, tehnično-vzdrževalno dejavnost, dejavnosti informacijsko-komunikacijske tehnologije in druge dejavnosti, ki so potrebne za izvajanje zdravstvene dejavnosti obravnave pacientov s prirojeno srčno hibo ter otrok z drugimi obolenji srca in ožilja, na podlagi pogodbe z zavodom zagotavlja Univerzitetni klinični center Ljubljana. Vlada je s sklepom o ustanovitvi zagotovila zagonska sredstva za vzpostavitev delovanja javnega zavoda v višini evrov iz državnega proračuna Republike Slovenije. Svet NIOSB je potrdil Finančni načrt in program dela za leto 2018 Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni na katerega je podala soglasje ministrica za zdravje. Zagonska sredstva so bila v celoti porabljena za stroške dela (plače in regres za leto 2018) ter za stroške blaga, materiala in storitev (predvsem za storitve svetovanja tujih strokovnjakov, stroške letalskega in domačega prevoza ter stroške njihove nastanitve, upravne takse, ipd. manjše stroške). Vir: MZ Vlada sprejela sklep o izvajanju helikopterskih prevozov za dejavnost helikopterske nujne medicinske pomoči v Mariboru Vlada je na današnji redni seji sprejela sklep o izvajanju helikopterskih prevozov za dejavnost helikopterske nujne medicinske pomoči v Mariboru. Vlada je odločila, da državni prevoznik, Ministrstvo za obrambo Slovenska vojska, 1. oktobra 2018 začasno prevzame helikopterske prevoze za dejavnost helikopterske nujne medicinske pomoči v Mariboru, in sicer do zaključka servisa helikopterja Ministrstva za notranje zadeve Policije (predvidoma do konca januarja 2019).

2 Ministrstvo za notranje zadeve je z dopisom z dne opozorilo, da ocenjujejo, da s 1. oktobrom 2018 ne bodo več mogli zagotavljati helikopterja za potrebe HNMP v bazi Maribor. Vir: MZ Spremembe Uredbe o emisiji snovi v zrak iz srednjih kurilnih naprav, plinskih turbin in nepremičnih motorjev Vlada je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o emisiji snovi v zrak iz srednjih kurilnih naprav, plinskih turbin in nepremičnih motorjev. Z uredbo se odpravljajo sledeče pomanjkljivosti: - za nove turbine in motorje s toplotno močjo, manjšo od 1 MW, niso bile določene mejne vrednosti emisije snovi. Z dopolnitvijo uredbe se določajo enake mejne vrednosti kot za obstoječe turbine in motorje; - za naprave s toplotno močjo, večjo od 20 MW, ni bila določena frekvenca izvajanja občasnih meritev. Z dopolnitvijo uredbe se določa obdobje enega leta; - za kurilne naprave, ki ima vgrajeno sekundarno opremo za zmanjševanje emisij, ni potrebno zagotavljati izvajanja trajnih meritev snovi, za katere je vgrajena oprema. Dovolj je, da se trajno beleži neprekinjeno obratovanje te opreme; - dodaja se olajšava za turbine in motorje ne glede na uporabljeno gorivo ter za kurilne naprave na plinsko olje ali plinasto gorivo, ki obratujejo manj kot 300 ur na leto ter so namenjene samo za pogon rezervnega ali zasilnega napajanja elektrike. Za te naprave ni potrebno izvajati občasnih meritev emisij; - črta se prehodna določba, s katero se določajo roki za vlaganje vloge za spremembo okoljevarstvenega dovoljenja. Vloga za spremembo okoljevarstvenega dovoljenja se lahko poda kadarkoli in ne more biti vezana na omejeno obdobje. Odpravlja se tudi mejna vrednost za emisijo prahu za kurilne naprave in motorje, v katerih zgoreva plinasto gorivo, s čimer se v domači pravni red uvaja pristop Direktive (EU) 2015/2193 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o omejevanju emisij nekaterih onesnaževal iz srednje velikih kurilnih naprav v zrak. Predlog vzpostavitve podlag in aktivnosti za Slovenski center za protonsko terapijo za zdravljenje raka z regionalno dimenzijo Vlada se je seznanila z informacijo o vzpostavitvi podlag in aktivnosti za Slovenski center za protonsko terapijo za zdravljenje raka z regionalno dimenzijo. Slovenija potrebuje terapevtski center za protonsko terapijo za zdravljenje raka (v nadaljevanju: SIPTC) in s tem celostno obravnavo onkoloških pacientov, ki bo lahko zgrajen tudi po sodobnem načelu javno-zasebnega partnerstva (JZP), in kot del javnega zdravstvenega sistema deloval v okviru Onkološkega inštituta Ljubljana. Odprti model delovanja bo poleg najnaprednejšega zdravljenja onkoloških bolnikov omogočal delovanje za tuje paciente in tako tudi dodatno financiranje Slovenskega centra za protonsko terapijo za zdravljenje raka. Sočasno dobijo domači pacienti najnaprednejšo terapijo doma, omogoči se dodaten razvoj onkološke stroke, ki je že sedaj prepoznana v svetu, posledično se omogoči delo vrhunskim strokovnjakom s področja tudi v Sloveniji. Prizadevanja za izgradnjo Slovenskega protonskega centra z regionalno dimenzijo izhajajo iz potrebe po zagotovitvi dobrobiti za bolnike, družbeno odgovornega napredka medicine, gospodarstva in znanosti ter dolgoročnega razvoja družbe. Aktivnosti in rezultati dela Delovne skupine, ki jo sestavljajo predstavniki Onkološkega inštituta Ljubljana (v nadaljevanju: OIL), znanosti (Institut Jožef Stefan, v nadaljevanju IJS) in gospodarstva (Gospodarska zbornica Slovenije, GZS-Sciencetech) so pokazale, da je zaradi velike kompleksnosti nujno sodelovanje in celovita obravnava SIPTC tako z vidika zdravstva, gospodarstva, znanosti in javnih financ. Iz tega razloga in kompleksnosti projekta se bodo v nadaljevanju Delovni skupini, ki deluje v okviru OIL, pridružili člani ministrstva, pristojnega za zdravje, ministrstva, pristojnega za

3 gospodarski razvoj in tehnologijo, ministrstva pristojnega za znanost in izobraževanje ter ministrstva pristojnega za finance ter skupaj nadaljevali delo za pripravo vseh potrebnih podlag v sodelovanju z Evropsko investicijsko banko in drugimi finančnimi institucijami. V okviru Delovne skupine se bodo tudi določile zadolžitve za posamezni resor, v okviru njihovih pristojnosti. Vir: MGRT Vlada potrdila prerazporeditve pravic porabe Vlada je na današnji seji sprejela sklep o nekaterih prerazporeditvah pravic porabe. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo bo prerazporedilo sredstva znotraj svojega finančnega načrta, in sicer v višini enega milijona evrov z namenom dodelitve finančne spodbude za projekt Yaskava Pametna tovarna ter v višini štirih milijonov evrov za dodelitev finančnih spodbud za naslednje investicijske projekte: posodobitve livarne Kovis v višini 1,25 milijona evrov, skladiščno razvojni center Medicop v višini 0,9 milijona evrov, nov logistični objekt v višini 1,25 milijona evrov ter postavitev nove jedrarne za izdelavo jeder v višini 0,6 milijona evrov. Na podlagi ocene prostih pravic porabe do konca leta bo ministrstvo za finance Direkciji RS za vode prerazporedilo pravice porabe v višini treh milijonov evrov, saj trenutna sredstva ne zadoščajo za izvedbo vseh nujno potrebnih del do konca leta. Na Upravo RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin se bodo prerazporedila finančna sredstva v skupni višini ,29 evra, ki jih bodo namenili za izkoreninjanje bolezni modrikastega jezika. Del sredstev bo uprava prerazporedila znotraj svojega finančnega načrta, del pa bodo prerazporedili iz ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Vir: MF Vlada za podaljšanje koncesij družbama Astraea in DEL NALOŽBE Vlada je na današnji seji izdala odločbi, s katerima je družbama Astraea in DEL NALOŽBE koncesijo za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnih salonih podaljšala do 1. oktobra Družba Astraea je marca letos vlado zaprosila za podaljšanje koncesije za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnem salonu Casino Astraea v Sežani, ki jo ji je vlada dodelila leta Tudi družba DEL NALOŽBE je marca vlado zaprosila za podaljšanje koncesije za prirejanje posebnih iger na srečo, in sicer v igralnem salonu Casino Lido Terme Čatež v Čatežu ob Savi. Vlada ji jo je dodelila leta 2010 in nato enkrat podaljšala. Obe družbi sta v zahtevi za podaljšanje koncesije navedli podatke in priložili dokumentacijo, kot to določa zakon o igrah na srečo. Strokovno mnenje glede poslovanja družb kot koncesionarjev za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnem salonu v obdobju od zadnjega podaljšanja koncesije v letu 2013 je podala tudi Finančna uprava RS, ki je nadzorni organ za področje prirejanja iger na srečo. V skladu z zakonom o igrah na srečo se lahko koncesija za prirejanje posebnih iger na srečo večkrat podaljša, vsakokrat za pet let. Vlada pri odločanju o podaljšanju koncesije med drugim upošteva zasičenost ponudbe iger na srečo v državi oz. lokalni skupnosti, obseg prirejanja iger na srečo z vidika dopolnjevanja turistične ponudbe, dejavnost, dosedanje ravnanje in finančno boniteto pravne osebe oz. z njo povezanih oseb, izpolnjevanje davčnih, koncesijskih in drugih javnofinančnih obveznosti, ki jih imajo pravne osebe in njeni lastniki, ter strateške razvojne dokumente za prirejanje iger na srečo. Vir: MF

4 Vlada sprejela Merila za ureditev poslovnih prostorov za potrebe državne uprave verzija 4.0 Vlada je na današnji redni seji sprejela Merila za ureditev poslovnih prostorov za potrebe državne uprave verzija 4.0. Merila so osnova za programsko-prostorske, gradbeno-tehnične in zdravstveno-varstvene preveritve ustreznosti umestitve organa državne uprave oziroma upravičenosti premestitve organa in ne nazadnje osnovno izhodišče pri iskanju novih nepremičnin/prostorov za potrebe reševanja prostorske problematike državnih organov ne glede na to, ali gre za najem, leasing ali nakup. Obenem so merila orodje, ki omogoča nadzor nad izvedbo investicijskih projektov v pripravljalni in izvedbeni fazi. V 9 letih uporabe omenjenih meril verzije 3.0 (potrjena so bila s sklepom Vlade RS junija 2007) - je praksa pokazala na določene pomanjkljivosti meril, ki se tičejo razvrščanja prostorov, kadrovskih izhodišč in drugih. Prav tako se je v tem času spremenila zakonodaja s področja učinkovite rabe energije, novosti obstajajo tudi na trgu proizvodov (notranja oprema, obdelave tlakov ), hkrati pa je dobrodošla tudi implementacija dobre prakse. Sektor za investicije je v obdobju pripravil in medresorsko uskladil novelirano verzijo Meril za državno upravo in (takrat načrtovani) Javni nepremičninski sklad RS. Z ukinitvijo Sklada je bila novelacija meril ustavljena, v letu 2013 pa je bil v obliki Normativov noveliran le del Meril, in sicer priporočene površine pisarn oz. delovnih prostorov na zaposlenega, ki so stopili v veljavo kot vladni dokument meseca maja Konec leta 2017 je Ministrstvo za javno upravo (natančneje Direktorat za stvarno premoženje, Sektor za investicije) pripravil prenovljena merila z upoštevanjem tudi vseh predhodnih usklajevanj v letih od 2010 do Prenovljena merila so bila marca 2018 poslana v medresorsko usklajevanje, obenem pa so usklajena tudi z normativi, ki jih sprejem oziroma potrditev teh meril tudi ukinja. Vir: MJU Vlada soglaša s prerazporeditvijo izkazanega presežka prihodkov Slovenske filharmonije Vlada je na današnji seji sprejela sklep, s katerim soglaša, da se izkazani presežek prihodkov nad odhodki javnega zavoda Slovenska filharmonija iz leta 2017 v višini ,83 EUR razporedi, kot sledi: ,03 EUR za uskladitev virov sredstev s sredstvi nabavljenimi v letu 2017 in ,80 EUR za investicije v opremo. Vir: MK Vlada RS soglaša s prerazporeditvijo izkazanega presežka prihodkov SNG Drama Vlada RS je na današnji seji sprejela sklep, s katerim soglaša, da se izkazani presežek prihodkov nad odhodki javnega zavoda Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana iz leta 2017 v višini ,14 EUR razporedi, kot sledi: ,14 EUR za investicijsko vzdrževanje, ,00 EUR za nakup opreme in ,00 EUR za stroške dela. Vir: MK

5 Soglasje k pobudi MOL za načrtovanje prostorskih ureditev lokalnega pomena Vlada je izdala Mestni občini Ljubljana (MOL) soglasje za načrtovanje prostorskih ureditev lokalnega pomena v območju državnih prostorskih načrtov (DPN) za daljnovod DV 2 110kV Toplarna Polje Beričevo, prenosni plinovod M5/R51 na odseku od Vodic do Termoelektrarne Toplarne Ljubljana, prenosni plinovod R51B TE-TOL Fužine/Vevče in daljnovod 2x110 kv RTP Polje RTP Vič. Načrtovane ureditve MOL v Občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN) obsegajo med drugim gradnjo logistično distribucijskega centra, skladiščno trgovskih in poslovnih površin, selitev, posodobitev in povečanje obsega kontejnerskega terminala ter terminalskih storitev, ureditev nakladalnih površin in parkirišč za tovorna in osebna vozila ter spremljajoče ureditve. Ministrstvo za okolje in prostor je preverilo možnost izvedbe in uporabe prostorskih ureditev, ki so določene s štirimi DPN, upoštevajoč načrtovane prostorske ureditve MOL v okviru priprave OPPN. Vlada je ugotovila, da so predlagane prostorske ureditve lokalnega pomena v skladu s prostorskimi ureditvami iz vseh štirih veljavnih DPN in s tem izpolnjeni pogoji za izdajo soglasja k pobudi MOL. Zavrnitev soglasja za načrtovanje prostorskih ureditev lokalnega pomena v območju DPN za državno cesto Vlada je Mestni občini Velenje zavrnila soglasje za načrtovanje prostorskih ureditev lokalnega pomena v območju Državnega prostorskega načrta (DPN) za državno cesto od priključka Velenje jug do priključka Slovenj Gradec jug. Ministrstvo za okolje in prostor je po preveritvi možnosti izvedbe in uporabe prostorskih ureditev, ki so določene z DPN za državno cesto od priključka Velenje jug do priključka Slovenj Gradec jug, upoštevajoč načrtovane prostorske ureditve lokalnega pomena ugotovilo, da v konkretnem primeru ne gre za načrtovanje prostorskih ureditev lokalnega pomena in spremembo namenske rabe v območju DPN, ampak za minimalno prilagoditev rešitev, ki so že načrtovane (dostop do trgovskega centra). Za te rešitve je bilo pridobljeno soglasje investitorja DPN, za njihovo izvedbo so dane podlage v prostorskih planskih in izvedbenih aktih. Vlada ugotavlja, da niso izpolnjeni pogoji za izdajo soglasja k pobudi občine, saj ni podlage za odločanje. Soglasje k pobudi MO Velenje se zato zavrne. Uvrstitev novega projekta v Načrt razvojnih programov za obdobje V Načrt razvojnih programov za obdobje se skladno s prilogo uvrsti nov projekt»life Podnebna pot 2050«. Marca leta 2017 je Evropska komisija potrdila projektni predlog LIFE ClimatePath 2050»Slovenian Path Towards the Mid-Century Climate Target«(Slovenska podnebna pot do sredine stoletja). Koordinator projekta je Inštitut Jožef Stefan, ostali sodelujoči upravičenci so Elek načrtovanje projektiranje in inženiring d. o. o. Ljubljana, Gradbeni Inštitut ZRMK d. o. o., Inštitut za ekonomska raziskovanja, Kmetijski institut Slovenije, PNZ svetovanje in projektiranje d. o. o. in Gozdarski inštitut Slovenije. Namen projekta je prispevati k blaženju podnebnih sprememb z vzpostavitvijo sistema za podporo pri odločanju državnih organov. Projekt LIFE ClimatePath 2050 se je začel izvajati in bo trajal do Sredstva v obsegu do 60 % vrednosti projekta bo prispevala EU, 20 % vrednosti projekta bodo financirali partnerji sami, do 20 % vrednosti projekta pa bo sofinancirano s sredstvi Sklada za podnebne spremembe. MOP bo v letu 2018 za sofinanciranje projekta predvidoma namenil EUR, leta EUR, leta EUR in leta EUR sredstev. Skupaj v obdobju EUR.

6 Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA III) Vlada je sprejela predlog stališča Republike Slovenije k zadevi Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA III), ki se glasi, da Republika Slovenija podpira pomoč državam kandidatkam in potencialnim kandidatkam pri njihovih pripravah na članstvo v Evropski uniji prek samostojnega instrumenta za zunanje delovanje. Ohranitev samostojnega instrumenta za predpristopno pomoč je pomembno sporočilo o zavezanosti Evropske unije, da nadaljuje širitveno politiko ter hkrati spodbuja države jugovzhodne Evrope, da nadaljujejo z izvedbo reform in prilagajanjem standardom in zakonodaji Evropske unije, z namenom, da postanejo članice Evropske unije. Republika Slovenija meni, da mora predpristopna pomoč nuditi državam kandidatkam in potencialnim kandidatkam zadostno podporo pri prizadevanjih za izpolnitev meril za članstvo v EU, kot tudi podpirati dostopnost teh držav do programov in drugih instrumentov EU. Zavzema se, da se v uredbi med prioritetami ustrezno naslovijo krepitev vladavine prava, krepitev institucij, pozitivna agenda za mlade Zahodnega Balkana, razvojni razkorak med partnerskimi državami in EU, infrastrukturna povezanost in varnost (boj proti organiziranemu kriminalu, terorizmu in ekstremizmom, kot jih izpostavlja slovenska Iniciativa integriranega upravljanja notranje varnosti Zahodnega Balkana, ter izboljšanje upravljanja z migracijami in upravljanja z mejami). Republika Slovenija podpira prizadevanja za poenostavitve pri načrtovanju in izvajanju, kot tudi fleksibilnost pri dodelitvi sredstev, z namenom večje učinkovitosti pomoči in boljšega črpanja sredstev s strani partnerskih držav ter opozarja, da je treba ohraniti preglednost pomoči in njeno predvidljivost, ki je pomemben element pri zagotavljanju odgovornosti partnerskih držav za izvedbo projektov. Republika Slovenija meni, da so programi čezmejnega sodelovanja pomemben mehanizem za krepitev medčloveških vezi, dobrososedskih odnosov in spravo, zato bo podpirala prizadevanja, da se tem programom nameni ustrezen delež sredstev. Vir: MZZ Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje Vlada je sprejela predlog stališča Republike Slovenije k zadevi Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (NDICI), ki se glasi, da se Republika Slovenija zaveda pomembnosti zagotavljanja pomoči in sodelovanja s partnerskimi državami, regijami in mednarodnimi organizacijami ter podpiranja in spodbujanja vrednot in interesov EU na globalni ravni, zato predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje načeloma podpira. Predlog predstavlja dobro podlago za pogajanja o reformi zunanjih finančnih instrumentov EU. Republika Slovenija se strinja z namenom, da se glede na obstoječi obseg v naslednjem finančnem obdobju poveča obseg sredstev namenjen zunanjim finančnim instrumentom, ki je po našem prepričanju potreben za izvajanje prednostnih nalog Globalne strategije EU za zunanjo in varnostno politiko ter izpolnjevanje obstoječih in novih ciljev zunanjega delovanja EU. Slednji segajo od mednarodnega razvojnega sodelovanja, upravljanja migracij, naložb, dobrega upravljanja, človekovih pravic in vladavine prava do spodbujanja ciljev trajnostnega razvoja, blaženja in prilagajanja podnebnim spremembam, humanitarne pomoči, kriznega odzivanja in preprečevanja konfliktov. To nakazuje obsežnost potreb in pomembnost sodelovanja s partnerskimi državami ter odraža tudi povečanje prioritet na področju evropskega sosedstva, Afrike, razvoja in mednarodnega sodelovanja v zunanji politiki EU. Za Republiko Slovenijo je sprejemljivo delno združevanje zunanjih finančnih instrumentov, saj ocenjujemo, da bo to prispevalo h krepitvi njihove učinkovitosti, povečanju finančne prožnosti

7 pri njihovi uporabi ter doseganju večje notranje in zunanje skladnosti med dejavnostmi, ki jih ti instrumenti podpirajo. Širši instrument bo zagotovil geografsko in tematsko celovitejši pristop. Slovenija načeloma podpira poenostavitev arhitekture upravljanja in izvajanja, hkrati pa poudarja, da je potrebno zagotoviti ustrezno vlogo odločanja, usmerjanja in nadzora s strani držav članic EU. Za Republiko Slovenijo je tudi pomembna usklajena in sinergična uporaba predlaganih instrumentov. Republika Slovenija podpira predlagani posebni status sosedske politike v okviru enotnega instrumenta ter predlog jasne razmejitve sredstev v ta namen. Republika Slovenija si s podporo izvajanju evropske sosedske politike prizadeva za stabilizacijo sosednjih držav in krepitev odpornosti, zlasti s spodbujanjem gospodarskega razvoja kot enega glavnih političnih prednostnih nalog Unije. Čeprav bi Republika Slovenija lahko podprla tudi ločen status sosedske politike v okviru zunanjih finančnih instrumentov, je posebna obravnava v okviru NDICI najmanj, kar lahko še podpre. Sposobnost EU, da se lahko hitro odziva na nepredvidljive zunanje krizne dogodke in varnostne grožnje ter deluje preventivno, je potrebno krepiti. Republika Slovenija zato načeloma podpira vzpostavitev posebnega stebra za hitro odzivanje znotraj NDICI, ki bo namenjen kriznemu upravljanju, preprečevanju konfliktov, strukturirani dolgoročni krepitvi odpornosti držav/družb in povezovanju humanitarne pomoči z razvojnim sodelovanjem skladno s Sendajskim okvirjem. Republika Slovenija se v okviru nove arhitekture instrumentov zavzema za bolj vključujoč pristop vseh deležnikov, predvsem pa manjših držav članic, kar se bo doseglo s čim večjo transparentnostjo, zmanjševanjem administrativnih bremen in pragov za dosego uspešnih kandidatur pri projektih. S tem dobijo priložnost tudi mikro, mala in srednje velika podjetja, ki lahko kot partnerji prispevajo k trajnostnem razvoju v partnerskih državah preko prenosa tehnologij in znanj. Mikro, malim in srednje velikim podjetjem je namreč priznana vloga ključnih spodbujevalcev trajnostnega razvoja, pa tudi bistvenih akterjev v boju proti revščini. Kot hrbtenica gospodarstev po vsem svetu so gonilo rasti, zaposlovanja, inovacij in vključujočega gospodarskega in družbenega razvoja. Vir: MZZ Predlog sklepa Sveta o podpisu sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Kraljevino Maroko o spremembi protokolov k Evro-mediteranskemu pridružitvenemu sporazumu Vlada je sprejela predlog stališča Republike Slovenije k zadevi Predlog sklepa Sveta o podpisu, v imenu Evropske unije, sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Kraljevino Maroko o spremembi protokolov št. 1 in št. 4 k Evro-mediteranskemu pridružitvenemu sporazumu med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Kraljevino Maroko na drugi strani. Republika Slovenija podpira predlog sklepa Sveta. Maroko je pomemben partner EU in je prva država v Južnem sosedstvu EU, ki je z Brusljem podpisala Partnerstvo za mobilnost in migracije, prva, ki je z EU sklenila mobilno partnerstvo in pričela pogajanja DCFTA (Deep and Comprehensive Free Trade Area). Tudi v prihodnje Maroko ostaja pomemben partner EU v boju proti terorizmu, s poudarkom na izmenjavi varnostnih podatkov, boju proti terorizmu in vračanju nelegalnih migrantov. Kljub zaostritvi odnosov med EU in Marokom, zaradi odločitev Sodišča Evropske unije, ki je določilo, da Sporazum o kmetijstvu ( ) kakor tudi Sporazum o ribištvu med EU in Marokom ( ) ne velja tudi za območje Zahodne Sahare, ostaja EU eden izmed glavnih gospodarskih partnerjev Maroka (cca. 55% trgovine in tujih neposrednih investicij). Pogajanja EU-Maroko so zajemala razrešitev glavnih vprašanj in sicer: (1) vsebino pisem; (2) vsebino informacije, ki jo EU potrebuje preden pristopi k dogovoru za podpis sprememb in (3) vprašanje primerne pridružitve prebivalstva ZS temu sporazumu (kar pomeni ustrezno soglasje prebivalstva ZS). V pogajanjih je bilo potrebno pojasniti, v kakšni kapaciteti bodo maroške oblasti nastopile v vlogi pogodbenice, v imenu Zahodne Sahare, definirati in doreči označbo

8 porekla blaga ter dogovoriti proces implementacije dogovora, saj so maroške oblasti izražale zaskrbljenost, da bi to prejudiciralo ali kompromitiralo mirovni proces v okviru OZN. Vir: MZZ Skupni predlog sklepa Sveta o stališču glede sprejetja priporočila o podaljšanju akcijskega načrta EU-Maroko o uveljavitvi prednostnega statusa Vlada je sprejela predlog stališča Republike Slovenije k zadevi Skupni predlog sklepa Sveta o stališču, ki se sprejme v imenu Evropske unije v okviru pridružitvenega sveta, ustanovljenega z Evro-mediteranskim sporazumom o pridružitvi med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani in Kraljevino Maroko na drugi strani glede sprejetja priporočila o podaljšanju akcijskega načrta EU-Maroko o uveljavitvi prednostnega statusa ( ). Republika Slovenija podpira Skupni predlog sklepa Sveta. Maroko je pomemben partner EU, in je prva država v južnem sosedstvu EU, ki je z Brusljem podpisala Partnerstvo za mobilnost in migracije, prva, ki je z EU sklenila mobilno partnerstvo in pričela pogajanja DCFTA (Deep and Comprehensive Free Trade Area). Tudi v prihodnje Maroko ostaja pomemben partner EU v boju proti terorizmu, s poudarkom na izmenjavi varnostnih podatkov, boju proti terorizmu in vračanju nelegalnih migrantov. Kljub zaostritvi odnosov med EU in Marokom, zaradi odločitev Sodišča Evropske unije, ki je določilo, da Sporazum o kmetijstvu ( ) kakor tudi Sporazum o ribištvu med EU in Marokom ( ) ne velja tudi za območje Zahodne Sahare, ostaja EU eden izmed glavnih gospodarskih partnerjev Maroka (cca. 55% trgovine in tujih neposrednih investicij). Vir: MZZ Stališče Slovenije k zadevi Predlog uredbe Sveta o vzpostavitvi evropskega instrumenta za jedrsko varnost Vlada je sprejela stališče k Predlogu uredbe Sveta o vzpostavitvi evropskega instrumenta za jedrsko varnost, ki dopolnjuje instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje, na podlagi Pogodbe Euratom. Slovenija podpira ta predlog uredbe. Cilj novega evropskega instrumenta za jedrsko varnost je spodbujati vzpostavljanje uspešnih in učinkovitih standardov za jedrsko varnost v tretjih državah. Predlog poziva k stalni podpori za krepitev mednarodnega okvira za preprečevanje širjenja orožja za množično uničevanje. Poleg tega se je EU v okviru različnih pridružitvenih sporazumov in sporazumov o partnerstvu (npr. z Ukrajino) zavezala, da bo zadevne države podpirala pri prenosu pravnega reda Skupnosti, vključno z jedrskimi nadzornimi ukrepi, v nacionalno zakonodajo. Predlog akta pomeni nadaljevanje dosedanjih dveh instrumentov, ki sta obstajala za obdobji in (Regulation (EURATOM) 237/2014 establishing the Instrument for Nuclear Safety Cooperation). Temeljni cilji instrumenta ostajajo enaki: - spodbujanje učinkovite varnostne kulture na področju jedrske varnosti in izvajanje najvišjih standardov jedrske varnosti in varstva pred sevanjem ter stalno izboljševanje jedrske varnosti; - odgovorno in varno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki ter razgradnjo in sanacijo nekdanjih jedrskih objektov in naprav; - vzpostavitev učinkovitih sistemov varovanja jedrskih snovi. Vlada o uresničitvi letnega poročila varuha človekovih pravic Vlada je sprejela Informacijo o realizaciji priporočila Državnega zbora Republike Slovenije ob obravnavi dvaindvajsetega rednega Letnega poročila Varuha človekovih pravic za leto 2016, Odzivno poročilo Vlade Republike Slovenije na triindvajseto redno Letno poročilo Varuha človekovih pravic za leto 2017 ter Odzivno poročilo Vlade Republike Slovenije na Poročilo o izvajanju nalog DPM v letu 2017 (Državni preventivni mehanizem po Opcijskem protokolu h

9 Konvenciji OZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju). Vladno gradivo obsega skupni pregled uresničevanja priporočil iz letnih poročil Varuha človekovih pravic za leti 2016 in 2017 in odziv na priporočilo o izvajanju nalog DPM v letu Posodobljeno stanje samoocene realizacije 70 priporočil (ki se nanašajo na Vlado) iz Letnega poročila Varuha za leto 2016 je naslednje: realiziranih je 13 (stanje v času vmesnega poročanja 13) priporočil, delno realiziranih je 25 (stanje v času vmesnega poročanja 25) priporočil, kot stalna naloga je opredeljenih 24 (stanje v času vmesnega poročanja 23) priporočil, zavrnjenih realizacij zaradi nestrinjanja (tudi delne) je 6 (stanje v času vmesnega poročanja 7), nerealizirana (tudi delno) pa ostajajo 2 (stanje v času vmesnega poročanja 2) priporočila. Vlada Republike Slovenije si je tudi v letih 2017 in 2018 prizadevala uresničevati priporočila Varuha človekovih pravic iz letnega poročila za leto 2016 v največji možni meri. Ta prizadevanja in ukrepe v svojem Triindvajsetem rednem poročilu za leto 2017 pozdravlja tudi Varuh človekovih pravic, kljub temu pa Vladi še vedno očita, da ob zavzetem delu ni zmogla zagotoviti intenzivnega medsebojnega sodelovanja resornih ministrstev pri odpravljanju najkompleksnejših in še vedno nerešenih problemov, o katerih poroča v svojem poročilu za leto Varuh številna priporočila iz preteklosti ponavlja. Tako pomenijo ponovitev priporočil iz predhodnega poročila VČP vsa priporočila Varuha iz leta 2017 s področja, ki sodi v pristojnost MOP, pa tudi številna druga. Pojasnila Vlade v zvezi z uresničevanjem priporočil Varuha, pa tudi odzivi Vlade na nekatere izmed drugih ugotovitev Varuha, ki niso zajete v priporočilih, so podrobneje vključena v odzivno poročilo Vlade na poročilo Varuha za leto Vlada se je s podrobnim poročilom o delu Varuha za leto 2017 in njegovimi priporočili seznanila in ugotavlja, da so ministrstva aktivna pri odpravljanju ugotovljenih nepravilnosti. Vir: MP Ustanovitev Konzorcija evropske raziskovalne infrastrukture za podporo projektu MusicNOW Vlada se je seznanila z informacijo o nameravanem sodelovanju Republike Slovenije v Konzorciju evropske raziskovalne infrastrukture za izvedbo projekta MusicNOW, ki se izvaja v okviru Konzorcija evropske raziskovalne infrastrukture (v nadaljevanju: ERIC). Sklenila je tudi, da Slovenija pri projektu MusicNOW sodeluje kot polnopravna članica in pooblašča ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo, da Evropski komisiji predloži vlogo za ustanovitev ERIC-a. Z njim Slovenija v sodelovanju še z dvema državama članicama EU kandidira za potrditev projekta MusicNOW pri Evropski komisiji. Osnovna naloga Konzorcija evropske raziskovalne infrastrukture (ERIC) je vzpostaviti in aktivirati razvojno/inovacijsko/raziskovalno infrastrukturo na neekonomskih temeljih (oziroma gre za omejeno ekonomsko aktivnost), s katero lahko prispevamo k opredelitvi ustreznega pravnega in regulatornega okvira in ga prilagodimo zahtevam nove tehnologije. MusicNow je pilotni projekt, katerega namen je vzpostaviti platformo, ki bo omogočala transformacijo digitalnega pridobivanja licenc na način, da bo omogočala lastniku kreativne intelektualne lastnine zavarovati svoje pravice na vsebini, definirati pravice do razpolaganja z njihovo intelektualno lastnino in to, da so plačani, ko jih nekdo uporabi, brez posrednikov. Projekt je zasnovan na neprofitni (neekonomski) bazi, lahko pa tovrstna institucija v nadaljevanju ustanovi t.i. spin off podjetje in preko tega izvaja tudi tržno dejavnost. Projekt prispeva k povečanju transparentnosti, sledljivosti povezave med»uporabo dela«in plačilom za to delo, zmanjšanju administrativnih stroškov, poštene zaslužke imetnikom pravic intelektualne lastnine. Pomen konkretne platforme za Slovenijo:

10 1) Razvoj tehnološke infrastrukture na blockchainu 2) Opredelitev vsebine (podatki, politika) 3) Javna naročila in obdavčitve (izjeme od EU pravil za posebne ureditve s tem programom) 4) Politika znanstvenega vrednotenja 5) Pravice kreativnih ustvarjalcev (umetnikov, glasbenikov, samostojnih umetnikov ipd.) in opredelitev t.i. odložišča podatkov (data repository), vključno s politiko intelektualne lastnine in digitalizacije podatkov s pomočjo umetne inteligence. Vir: MGRT Vlada seznanjena z namero podpisa tehničnega dogovora glede usposabljanja pripadnikov črnogorske vojske Vlada se je seznanila z Informacijo o nameravanem podpisu Tehničnega dogovora med Ministrstvom za obrambo Republike Slovenije in Ministrstvom za obrambo Črne gore o usposabljanju v Šoli usmerjevalcev združenega ognja. Tehnični dogovor bo pripadnikom oboroženih sil Črne gore omogočil udeležbo na usposabljanjih v Šoli usmerjevalcev združenega ognja (SVN AGOS), ki deluje znotraj 15. polka vojaškega letalstva Slovenske vojske. SVN AGOS je bila leta 2016 mednarodno akreditirana za izvajanje usposabljanj za usmerjevalce združenega ognja (Joint Terminal Attack Controller JTAC) in neposredno zračno podporo (Close Air Support CAS). SVN AGOS oboroženim silam drugih držav omenjena usposabljanja omogoča na podlagi sklenjenih tehničnih dogovorov. Do zdaj so bili za usposabljanje v SVN AGOS sklenjeni že tehnični dogovori z Avstrijo, Madžarsko, s Češko in Hrvaško. Tehnični dogovor splošno opredeljuje pravila in načela, ki bodo veljala med tečaji za certificirane usmerjevalce združenega ognja in drugimi usposabljanji v organizaciji SVN AGOS, predvsem zasnovo tečajev in podporo države gostiteljice med tečaji. Vir: MO MO vlado seznanilo s sodelovanjem pripadnikov oboroženih sil Črne gore na večnacionalni taktični vaji Ris 2018 Vlada se je seznanila z Informacijo o nameravanem podpisu Tehničnega dogovora med Ministrstvom za obrambo Republike Slovenije in Ministrstvom za obrambo Črne gore o večnacionalni taktični vaji Ris 2018 v Republiki Sloveniji. Na ozemlju Republike Slovenije bo od 24. septembra do 12. oktobra potekalo skupno usposabljanje slovenskih in črnogorskih sil za specialno delovanje. Gre za nadaljevanje sodelovanja Enote za specialno delovanje Slovenske vojske s specialnimi silami Črne gore. Vaje se bo udeležilo do 130 pripadnikov SV in do 15 pripadnikov oboroženih sil Črne gore. Usposabljanje bo prispevalo k vojaškostrokovni usposobljenosti in izurjenosti pripadnikov SV ter k izboljšanju odnosov in interoperabilnosti s pripadniki specialnih sil Črne gore. Tehnični dogovor vsebuje določbe o zagotavljanju podpore države gostiteljice. Vir: MO Vlada seznanjena s sodelovanjem pripadnikov britanskih in ameriških oboroženih sil na vaji Triglavska zvezda Vlada se je seznanila z Informacijo o nameravanem podpisu Tehničnega sporazuma med Ministrstvom za obrambo Republike Slovenije in Ministrstvom za obrambo Združenega

11 kraljestva Velika Britanija in Severna Irska ter Evropskim poveljstvom Združenih držav Amerike o tristranski vaji Triglavska zvezda na ozemlju Republike Slovenije. Vaja Triglavska zvezda bo na ozemlju Republike Slovenije potekala od 6. do 23. septembra letos. Namenjena je kolektivnemu usposabljanju oddelkov in vodov gostujočih britanskih in ameriških pehotnih čet ob podpori pripadnikov Slovenske vojske. Na vaji na širšem območju Bohinjske Bele se bo usposabljalo skupno 223 pripadnikov gostujočih sil in 80 pripadnikov Slovenske vojske. Tehnični sporazum opredeljuje časovni okvir skupnega usposabljanja, splošna načela, obveznosti udeležencev, standarde, vrsto, raven, obseg in način podpore, ki jo bo Republika Slovenija kot država gostiteljica med skupnim usposabljanjem zagotovila oboroženim silam Združenega kraljestva in oboroženim silam Združenih držav Amerike kot gostujočima silama. Vir: MO Vlada se je seznanila z Informacijo o podpisu dodatka k Programskemu dogovoru z Evropsko obrambno agencijo o uresničevanju vojaškega dela raziskovalnega programa o upravljanju zračnega prometa v okviru Enotnega evropskega neba Vlada se je seznanila z Informacijo nameravanem podpisu Dodatka št. 1 k Programskemu dogovoru z Evropsko obrambno agencijo o uresničevanju vojaškega dela raziskovalnega programa o upravljanju zračnega prometa v okviru Enotnega evropskega neba (PA MIOS). V okviru Evropske obrambne agencije (EDA) je bil leta 2014 sklenjen Programski dogovor o uresničevanju vojaškega dela raziskovalnega programa o upravljanju zračnega prometa v okviru Enotnega evropskega neba (PA MIOS). Dodatek št. 1 k programskemu dogovoru PA MIOS se sklepa zaradi pristopa dveh novih članic, in sicer Ministrstva za obrambo Republike Ciper in Ministrstva za obrambo Madžarske. S sklenitvijo Dodatka št. 1 k Programskemu dogovoru PA MIOS in pristopom dveh novih članic se bodo stroški za preostale države udeleženke zmanjšali. Vir: MO Odgovor na vprašanje v zvezi z netransparentnostjo sprememb državnega prostorskega načrta za letališče Maribor Vlada RS je sprejela odgovor na pisno vprašanje poslanca Državnega zbora dr. Franca Trčka v zvezi z netransparentnostjo sprememb državnega prostorskega načrta (DPN) za letališče Maribor. Postopek priprave in sprejema državnega prostorskega načrta za Letališče Edvarda Rusjana Maribor teče na podlagi določil Zakona o urejanju prostora. Vlada pojasnjuje, da ne gre za spremembe DPN, ampak za pripravo prvega DPN za letališče v Mariboru. Na podlagi pobude Ministrstva za infrastrukturo (MZI) za pripravo DPN in po analizi smernic nosilcev urejanja prostora je vlada sprejela Sklep o pripravi DPN za Letališče Edvarda Rusjana Maribor. Sklep določa načrtovane prostorske ureditve (z opisom njihovih osnovnih značilnosti), cilje načrtovanja teh ureditev, okvirno območje DPN, sodelujoče v postopku priprave in sprejema DPN in njihove obveznosti, določilo glede potrebne izvedbe celovite presoje vplivov na okolje, način pridobitve strokovnih rešitev ter seznam podatkov in strokovnih podlag, ki jih je treba izdelati v postopku priprave DPN. Priprava DPN je trenutno v fazi pred javno razgrnitvijo študije variant in okoljskega poročila. V postopek priprave DPN so v vseh fazah kot nosilci urejanja prostora vključene tudi lokalne skupnosti, na območje katerih se z načrtovanimi prostorskimi ureditvami posega. V fazi pobude za pripravo DPN so bile to občine Rače-Fram, Hoče-Slivnica, Starše in Miklavž na Dravskem polju. Na podlagi zakonskih določb so bile slednje seznanjene z gradivom pobude in vlogo za izdajo smernic in priporočil za načrtovanje.

12 Vključevanje javnosti v procesu načrtovanja obsega dejavnosti, povezanih z obveščanjem in sodelovanjem v postopku DPN, ki je usklajen med pobudnikom in pripravljavcem DPN. Sodelovanje vključuje tudi javno objavljanje strokovnih gradiv v posameznih fazah DPN, podajanje smernic, usmeritev in priporočil za načrtovanje, dajanje pripomb in predlogov na javno objavljena gradiva, obveščanje in seznanjanje s potekom načrtovanja v obliki delavnic, posvetov, seznanitev ali obravnav, usklajevanje načrtovanih prostorskih rešitev in ureditev in podobno. Jeseni 2018 načrtovana javna razgrnitev študije variant in okoljskega poročila, ko bodo vsa gradiva javno predstavljena in obravnavana v lokalnih skupnostih, bo torej spet priložnost, da se z načrtovanimi ureditvami podrobneje seznani vsa zainteresirana javnost. Odgovor vlade na poslansko vprašanje dr. Franca Trčka v zvezi s podražitvami projekta drugi tir in finančno konstrukcijo projekta Vlada je na današnji seji sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje dr. Franca Trčka v zvezi s podražitvami projekta drugi tir in finančno konstrukcijo projekta. Vlada pojasnjuje, da se stroški del, o katerih sprašuje poslanec in za katere je bil sklenjen aneks, ne nanašajo na investicijo novega, drugega tira železniške proge med Divačo in Koprom, temveč se nanašajo izključno na nadgradnjo starega tira, kar je posledica vedno večje gostote železniškega prometa in s tem večje obremenitve proge. Torej ne gre za podražitev, ampak za plačilo dodatnih del, ki so kot taka tudi sofinancirana z evropskimi sredstvi. Vir: MzI Vlada imenovala vršilca dolžnosti Službe vlade za zakonodajo Vlada je na današnji seji z dnem za vršilca dolžnosti direktorja Službe Vlade Republike Slovenije za zakonodajo imenovala dr. Janeza Pogorelca, in sicer do imenovanja direktorja po opravljenem natečajnem postopku, vendar največ za šest mesecev, oziroma najdlje do Dosedanji direktorici vladne službe se mandat izteče , javni natečaj pa še ni zaključen, zato je predsednik vlade predlagal, da vlada imenuje vršilca dolžnosti direktorja. Dr. Janez Pogorelec je v vladni službi za zakonodajo zaposlen od leta 1990, trenutno opravlja dolžnosti namestnika direktorice, v preteklosti pa je že bil tudi njen direktor. Vir: KPV Razrešitev generalnega direktorja Direktorata za investicije v MIZŠ Vlada je na današnji seji s položaja generalnega direktorja Direktorata za investicije v Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport razrešila Iztoka Žigona, ki je podal odstopno izjavo. Razrešen je z 31. avgustom Vir: MIZŠ Razrešitev generalnega direktorja Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo v MIZŠ Vlada je na današnji seji s položaja generalnega direktorja Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo v Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport razrešila mag. Gregorja Mohorčiča, ki je podal odstopno izjavo. Razrešen je z 31. avgustom Vir: MIZŠ

13 Vlada sprejela sklepe o vpisu lastninske pravice v korist DARS na presežnih zemljiščih, pridobljenih za gradnjo avtocest v Sloveniji Vlada je na današnji seji sprejela sklepe o vpisu lastninske pravice v korist DARS na presežnih zemljiščih, pridobljenih za gradnjo avtocest v Sloveniji. Gre za zemljišča, ki so bila pridobljena za gradnjo avtocest in hitrih cest na odsekih Slivnica priključek Ptujska in Smednik Krška vas, za nepremičnine, ki v naravi ležijo v območju, namenjenem spremljajočim dejavnostim, in sicer na avtocestnem počivališču Mlake Jug na avtocestnem odseku Razdrto Vipava, in na zemljiščih, pridobljenih za gradnjo avtocest in hitrih cest na odsekih Krška vas Obrežje, Pluska Ponikve, Korenitka Pluska, Hrastje Lešnica, Lendava Pince, Malence Kozarje, Šentjakob Malence, Šentvid Koseze, Severna ljubljanska obvoznica, Priključek Ljubečna, Blagovica Šentjakob, Kozarje Vrhnika, Vrba Peračica, Peračica Podtabor, Razdrto Vipava, Kozina Klanec, Škofije Srmin, Slivnica Draženci, Spodnja Senarska Cogetinci, Šentilj Pesnica, Zrkovska Pesnica, Zahodna obvoznica Maribor, Slivnica Fram BDC in Arja vas Vransko. DARS ima namreč v skladu z Zakonom o družbi za avtoceste v RS lastninsko pravico na nepremičninah, ki so bile pridobljene za gradnjo avtocest, vendar delno ali v celoti niso bile uporabljene za njihovo gradnjo, upravljanje ali vzdrževanje. Vir: MzI Seznanitev z ugotovitvami Sveta Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence v zvezi s postopkom predčasne razrešitve direktorja Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence Andreja Matvoza Vlada je s sklepom z dne zahtevala, da Svet Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence, izvede postopek predčasne razrešitve direktorja Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence, Andreja Matvoza ter jo o svojih ugotovitvah seznani najkasneje do Svet agencije je v skladu z vladnim sklepom izvedel postopek predčasne razrešitve direktorja in je po izvedenem postopku na svoji seji dne sprejel sklep, da Svet agencije ugotavlja, da niso podani razlogi za predčasno razrešitev direktorja Andreja Matvoza. S predmetnim vladnim gradivom se Vlada RS zgolj seznanja z ugotovitvami Sveta AVK. Vir: MGRT Vlada izdala Uredbo o podelitvi rudarske pravice za izkoriščanje mineralne surovine prod v pridobivalnem prostoru Trbonje 2 v občini Dravograd Vlada je na današnji seji izdala uredbo, ki določa pogoje za podelitev in izvajanje rudarske pravice za izkoriščanje mineralne surovine prod v pridobivalnem prostoru Trbonje 2 v občini Dravograd. Po objavi uredbe (rudarskega koncesijskega akta) v Uradnem listu RS bo med nosilcem rudarske pravice za izkoriščanje (Javno komunalno podjetje Dravograd d.o.o.) in Ministrstvom za infrastrukturo sklenjena koncesijska pogodba. Z dnem veljavnosti koncesijske pogodbe nosilec rudarske pravice postane zavezanec za plačevanje rudarske koncesnine ter zagotavljanje in plačevanje sredstev, namenjenih za sanacijo. Sredstva, dobljena z vplačili rudarskih koncesnin, so v višini 50 % prihodek občine Dravograd, na območju katere je pridobivalni prostor, v višini 50 % pa prihodek Republike Slovenije. V tem primeru bo nosilec rudarske pravice za izkoriščanje mineralne surovine v pridobivalnem prostoru Trbonje 2 (s površino 8,5944 hektara) v 20-letnem obdobju trajanja koncesije skupno plačal približno evrov koncesnine. Predmet rudarske pravice je izkoriščanje mineralne surovine v količini kubičnih metrov v raščenem stanju. Vir: MzI

14 Odlok o določitvi referenčnih merilnih postaj za izvajanje meteorološkega, hidrološkega, oceanografskega in seizmološkega opazovanja Vlada je izdala Odlok o določitvi referenčnih merilnih postaj za izvajanje meteorološkega, hidrološkega, oceanografskega in seizmološkega opazovanja. Z Odlokom o določitvi referenčnih merilnih postaj se kot referenčne merilne postaje določajo tiste, ki izpolnjujejo pogoje iz Zakona o državni meteorološki, hidrološki, oceanografski in seizmološki službi (ZDMHS). Referenčne merilne postaje se od drugih merilnih postaj razlikujejo po režimu varstva. Cilj varstvenega režima je zagotavljanje trajnega, nemotenega in kakovostnega delovanja referenčnih merilnih postaj. Varstveni režim se nanaša na rabo prostora in posebno rabo vode v varovalnem območju referenčnih merilnih postaj. Pristojni organ za izvajanje državne meteorološke, hidrološke, oceanografske in seizmološke službe iz ZDMHS Agencija RS za okolje je skladno z ZDMHS vzpostavil register infrastrukture te službe. Vanj je skladno z ZDMHS vpisal obstoječe merilne postaje. Za vsako od obstoječih merilnih postaj je bila preverjena skladnost z merili ZDMHS. Izmed 663 merilnih postaj je z merili skladnih 299 merilnih postaj, katere je vlada določila za referenčne merilne postaje. Vlada sprejela sklep o spremembi Sklepa o Posebnem vladnem projektu za skrajšanje čakalnih dob v zdravstvu ter povečanje kakovosti zdravstvene obravnave Vlada se je na današnji redni seji sprejela sklep o spremembi Sklepa o Posebnem vladnem projektu za skrajšanje čakalnih dob v zdravstvu ter povečanje kakovosti zdravstvene obravnave. V Sklepu Vlade RS št /2017/5 z dne , spremenjenim s sklepom št /2017/16 z dne , se drugi stavek 2. točke spremeni tako, da se glasi:»2. Sredstva za leto 2018 v višini 6,8 milijonov evrov se zagotovijo iz proračuna za leto 2018.«Vlada RS je z 2. točko sklepa št /2017/5 z dne določila, da se sredstva za izvajanje Posebnega vladnega projekta (PVP) za leto 2018 zagotovijo v višini 18 milijonov evrov iz proračuna. Glede na dosežena obdobna izplačila PVP v letu 2017 je Vlada RS v letu 2018 s sklepom št /2017/16 z dne določila, da se sredstva za izvajanje PVP zagotovijo v višini 8 milijonov evrov iz proračuna za leto PVP se je zaključil. Predvidena sredstva za izplačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela na PVP v letu 2018 v višini 8 milijonov evrov ne bodo porabljena v predvideni višini, ampak največ do višine 6,8 milijonov evrov. Vir: MZ Odziv vlade na osnutek poročila KPK glede poslovanja DUTB Vlada je na današnji seji sprejela odziv na osnutek poročila Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) in oceno stanja v povezavi s poslovanjem Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) v obdobju od 1. septembra 2014 do 31. avgusta Ministrstvo za finance je osnutek poročila preučilo in pripravilo mnenje vlade na naslednje tematike: - pripojitev Factor banke in Probanke, - razrešitev izvršnega direktorja, - postopek imenovanja neizvršnih direktorjev, - primernost enotirnega sistema upravljanja. Glede na to, da se odziv vlade nanaša na dokumente, ki so bili izdani v postopku, ki je s strani KPK še v teku, drugih podrobnosti iz odziva vlade zaradi zaščite interesov postopka oz. varovanja postopkovne tajnosti v tem trenutku ni mogoče razkriti.

15 Vir: MF Vlada seznanjena s polletnim poročilom o učinkih izvedenih ukrepov za krepitev stabilnosti bank Vlada se je na današnji seji seznanila s polletnim poročilom ministrstva za finance o učinkih izvedenih ukrepov za krepitev stabilnosti bank za obdobje od 1. januarja do 30. junija V letu 2017 in na prehodu v leto 2018 se je kakovost kreditnega portfelja bank v Sloveniji še dodatno izboljšala. Delež nedonosnih izpostavljenosti v celotni izpostavljenosti bank se je po podatkih Evropskega bančnega organa do marca 2018 zmanjšal na 5,4 odstotka oziroma 2,3 milijarde evrov. Aktivno delovanje bank je poleg ugodnega vpliva gospodarske rasti na finančni položaj dolžnikov in poplačila dolgov prispevalo k zniževanju nedonosnih izpostavljenosti. Od konca 2016 se je z rastjo kreditiranja nebančnega sektorja začel povečevati tudi celotni obseg izpostavljenosti bank, kar je dodatno prispevalo k izboljšanju kakovosti celotnega kreditnega portfelja. Leta 2017 je slovensko gospodarstvo prešlo iz faze okrevanja v fazo hitre rasti. Gospodarska rast je dosegla pet odstotkov in je bila ena najvišjih med članicami evrskega območja. V letošnjem prvem četrtletju se je rast BDP umirila, a je na medletni ravni znašala še vedno visokih 4,6 odstotka. Slovenska konjunktura je tako še vedno močna in hkrati vzdržna, za ohranitev stabilnih razmer pa bo potrebna previdnost pri vodenju domačih ekonomskih in podjetniških politik. Tveganja v bančnem sistemu se v prvi polovici leta 2018 ohranjajo na prejšnjih ravneh. Še naprej ostaja možnost za porast cikličnih tveganj zaradi visoke rasti cen na nepremičninskem trgu, zlasti z vidika preusmerjanja akumuliranih prihodkov in investicij na ta segment naložb. V bankah se kljub rasti doseženega dohodka v letu 2017 dohodkovno tveganje ohranja na srednji ravni, v nebančnem sektorju pa se na obrestnih prihodkih postopoma odraža visoka kreditna rast. Vir: MF Vlada o poročilu glede opravljenega nadzora nad DUTB Vlada se je na današnji seji seznanila s poročilom ministrstva za finance glede opravljenega nadzora nad Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) in izdanih pisnih usmeritev za obdobje od 1. januarja do 31. marca Ministrstvo za finance ocenjuje, da je DUTB v omenjenem obdobju dosegla ključne cilje in uresničuje strateške usmeritve, zlasti unovčuje premoženje v skladu z določbami zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank. DUTB je tako v prvih treh mesecih leta 2018 ustvarila 43 milijonov evrov prilivov iz upravljanja premoženja, opazen pa je tudi trend zniževanja stroškov poslovanja. Ministrstvo za finance meni, da mora DUTB še naprej uresničevati zastavljene ključne usmeritve in strateške cilje, in sicer i) s finančnega vidika zagotoviti največji možni donos za državo in davkoplačevalce, ii) prestrukturirati družbe, če je to ekonomsko upravičeno, ter prispevati k ponovni vzpostavitvi vzdržnega delovanja nepremičninskega trga in drugih trgov v Sloveniji ter iii) učinkovito upravljati sredstva in hkrati prispevati k javnofinančni konsolidaciji. Evropska komisija je dobro ocenila napredek Slovenije pri reševanju slabih terjatev in izvajanju strategije DUTB. Marca 2018 je namreč ugotovila, da je Slovenija med 12 članicami, za katere je ocenjevala makroekonomska neravnotežja, edina, ki je neravnotežja odpravila, pri dveh od 11 priporočil iz leta 2017 pa je dosegla znaten napredek, to je pri trajnem reševanju slabih terjatev in pri izvajanju strategije DUTB. Po oceni Evropske komisije DUTB napreduje na poti za izpolnitev svojega mandata.