Dvanajst ognjenih odtenkov

Transcription

1 info@zasavskitednik.si Letnik 1, številka let zasavskih steklarn Pogovor: Samo Fakin o zdravstvu in Zasavju Dvanajst ognjenih odtenkov Ko igrajo knapi Zasavci in vrh Jesenski ginko. Foto: Fanči Moljk Termoelektrarna Trbovlje v likvidaciji Termoelektrarna Trbovlje je vendarle pristala v likvidaciji. Vodil jo bo odvetnik Luka Podjed, v Holdingu Slovenske elektrarne pa bodo še naprej odprti tudi za morebitne zainteresirane vlagatelje v zasavsko energetsko lokacijo. Termoelektrarna Trbovlje (TET) gre v postopek redne likvidacije, je v ponedeljek vendarle soglasno odločila njena skupščina, ki jo sestavljata lastnika Holding Slovenske elektrarne (HSE) in Factor banka. Direktorja Franca Blazneka so sporazumno razrešili, za likvidacijskega upravitelja pa imenovali odvetnika Luko Podjeda, ki mora v 30 dneh pripraviti podroben načrt postopka likvidacije, vključno z možnostmi za prezaposlitve 160 zaposlenih. Ti bodo sicer zaposlitev obdržali še dva meseca, nato pa jih bodo s pomočjo HSE poskušali v druge energetske družbe prezaposliti vsaj 40. Še vedno so odprti tudi za vse potencialne, resne in realne ponudbe za nakup trboveljske termoelektrarne, ki bi bil dolgoročno najboljša rešitev. Po neuradnih informacijah naj bi se za vsaj polletni najem največjega zasavskega energetskega objekta zanimala češka družba Carbounion Bohemia, ki je TET v preteklosti dobavljala premog. In ravno zaradi tega zaposleni z izglasovano likvidacijo niso zadovoljni. Želeli so si še nekaj časa, v katerem bi lahko našli rešitve za dolgoročen obstoj TET in ohranjanje delovnih mest, poleg tega pa so se 10. novembra tudi z ministrom za infrastrukturo Petrom Gašperšičem na odboru za razvoj energetike v Zasavju, kjer so Zasavci vztrajali, da je treba nadaljevati iskanje rešitev za Termoelektrarno Trbovlje (TET), dogovorili, da vodstvo TET, HSE in Slovenskega državnega holdinga Osamljeni dimnik. Foto: Stanislav Rožanc (SDH) dobi še teden dni časa za iskanje rešitve za dolgoročni obstoj zasavske energetske lokacije. A generalni direktor HSE je bil že takrat jasen, da se TET z vsakim dnem zavlačevanja bliža stečaju, ki bi bil za Zasavce še mnogo bolj neugoden. V likvidaciji bo namreč TET še naprej nudil storitve Zavodu za blagovne rezerve, terciarne rezerve za ELES ter vzdrževal stikališče za ELES, likvidacijski upravitelj pa bo iskal tudi morebitne nove dejavnosti, ki bi jih lahko pripeljali na zasavsko energetsko lokacijo. O razgradnji objektov na skupščini sicer še niso govorili. Košorok je dejal le, da rušitev dimnika ni nujna. Razgradnja objektov je sicer poleg dejstva, da gre za prvo termoelektrarno v likvidaciji, za kar nimamo posebnega zakona, razlog, da bo likvidacijski postopek zelo zahteven, saj se objekti TET razprostirajo v dolžini 100 metrov ob glavni železniški progi in reki Savi. Vprašanje pa je tudi, koliko bo vse skupaj stalo. Po nekaterih ocenah približno 20 milijonov evrov ali celo še več. Na to so se odzvali tudi v Energetski zbornici Slovenije (EZS), kjer sicer poudarjajo, da HSE ne more nositi krivde za težave TET, a poudarjajo pomen zasavske energetske lokacije ter pomembno vlogo TET v kriznih razmerah.»ta se je pokazala tudi ob letošnjem žledolomu, ko sta bila plinska bloka PB-1 in PB-2 v TET angažirana za zagotavljanje proizvodnje jalove moči. Le tako je bilo mogoče preprečiti napetostni zlom v delu slovenskega elektroenergetskega sistema,«je poudaril Niko Martinec, izvršni direktor EZS. TET bi po mnenju zbornice lahko predstavljala pomembno lokacijo za razvoj nove plinske elektrarne. SL Malo nas je, verjetno zato nimamo bolj izpostavljenih ljudi, je dejal eden bolj izpostavljenih Zasavcev Samo Fakin, ko sva se pogovarja v prijetnem lokalu. In seveda prižgal moje zanimanje. Včasih smo imeli predsednika slovenske vlade. Pravzaprav dva, v dveh sistemih, sodobnem, kapitalističnem in prejšnjem, socialističnem. Dr. Janez Drnovšek je bil seveda čisto drugačen kaliber človeka kot Miha Marinko. No ja, obvladovala sta tudi čisto drug čas. Pa tudi njuna funkcija ni najbolj primerljiva. Marinko je bil predsednik v času, ko slovenska vlada ni imela tako velike veljave, republiko v državi Jugoslaviji je vodila partija in tam je bila moč odločanja. Drnovšek je vodil vlado suverene države, imel je oblast v rokah. Malo Zasavcev je prišlo tako daleč. Je res kriva le majhnost Zasavja? Ali ni kriva tudi notranja razklanost, pomanjkanje tovarištva pravzaprav Kdorkoli malo štrli iz povprečja, ga nekako znamo potegniti za noge nazaj vanj. Z izjemami seveda, ki so se s svojo nevsakdanjo potjo, modrostjo in izjemnim znanjem prebile v vrh. Zasavci ne znamo več lobirati. Zato nas ni na visokih političnih položajih, zato nas ni med ministri, državnimi sekretarji, na vidnih položajih v državnih institucijah. Razen redkih izjem, ki so se znašle tam bolj kot ne po naključju ali spletu okoliščin. Tudi zaradi tega, ker ne znamo lobirati, ne za projekte ne za karierne poti, so se v zadnjih desetletjih sesuvale v prah skoraj vse dejavnosti, ki so kakorkoli povezane z državo. Pred očmi se mi večkrat pripelje pogovor z nekdanjim direktorjem rudnika Lojzetom Ribičem. Enkrat sem ga pobral v njegovih poznih letih, ko je po dežju hodil iz železniške postaje proti Trbovljam. V pogovoru mi je dejal:»veš puob, včasih smo v Zasavju delali čuda stvari in ožemali državo, pa so se drugi jezili. Danes pa jemljejo drugi in se jezimo mi.«ne vem, če ni bilo to izrečeno pred četrt stoletja. In še danes je, na žalost, tako. Marko Planinc

2 2 ZASAVJE Nussdorferjeva v Zagorju Zagorje ob Savi je v sredo, 12. novembra, obiskala varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer. Obisk je bil organiziran v okviru poslovanja zunaj sedeža, za ljudi, ki iz takšnih in drugačnih razlogov ne morejo v Ljubljano. Varuhinja povprečno enkrat mesečno obišče določen predel Slovenije. Pobudniki, kot jih je imenovala, se lahko po predhodnem dogovoru iz oči v oči pogovorijo z njo in ji predstavijo svoje probleme, ona pa jim svetuje, kako jih rešiti. Na obisku v zagorski občini jo je spremljala ekipa, v kateri sta bila med drugim tudi njena namestnika Jernej Rovšek in Tone Dolčič. Zjutraj se je sestala z županom Matjažem Švaganom, s katerim sta se pogovorila o življenju v občini, o težavah, ki jo pestijo in kako te probleme čimbolj učinkovito reševati. Nussdorferjeva izrazila zadovoljstvo o delu občine in navedla nekaj njenih ključnih dobrih lastnosti: Unicefovo mesto, brez brezdomcev, prijeten dom upokojencev in čisto nov vrtec. Še posebej pohvalno se ji je zdelo, da Zagorje svojim občanom zagotavlja brezplačno pravno pomoč. Poleg pozitivnih pa je omenila tudi nekatera zaskrbljujoča dejstva, kot je onesnaženje okolja in posledično ogroženo zdravje prebivalcev. Največji problem je brezposelnost Kot najbolj pereča problema je varuhinja navedla brezposelnost in socialno ogroženost, ki v večini primerov iz tega izhaja. Tudi, kdor bi rad ljudem v tovrstni stiski pomagal, ji Na tiskovni konferenci. Foto: arhiv Varuhinje človekovih pravic je povedal eden izmed pobudnikov, povsod naleti na težave in zato obupa. Omenila je tudi problematiko mladih, ki zaradi pomanjkanj izkušenj težko dobijo delo. Varuhinja je izpostavila nekaj primerov težav, s katerimi se soočajo ljudje, ki so prišli k njej na posvet. Tako je na primer omenila gospo brez zdravstvenega zavarovanja in povedala, da se takšni ljudje bojijo zaprositi za zdravstveno pomoč, predstavila pa je tudi primer ženske, ki zaradi dela na črno od delodajalca ne more izterjati plače, ki ji jo dolguje. Čeprav je Švagan mesto predstavil kot invalidom prijazno, se eden izmed pobudnikov s tem ni strinjal. Pokritiziral je namreč premajhno število dostopnih klančin in pomanjkanje prevoza za tiste invalide, ki so na vozičku. Motilo ga je tudi po njegovem mnenju neustrezno delovanje Društva invalidov, v katerem da so nekateri, ki sploh niso invalidi, temveč le koristijo storitve društva. Projekt Zagovornik: Glas otroka V nadaljevanju tiskovne konference je besedo prevzel namestnik Dolčič in skupaj z Jasno Vunduk predstavil projekt Zagovornik: Glas otroka. Povedal je, da je to projekt, ki deluje že 7 let, namenjen pa je otrokom, ki v raznih postopkih dobijo dovolj besede. Želimo ojačati glas otroka v vseh situacijah, v katerih se znajde, je povedal Dolčič. Do sedaj je zagovornika dobilo že preko 400 otrok, dodeljenih pa je bilo preko 80 zagovornikov, ki morajo prej opraviti usposabljanje, ki ga izvaja Fakulteta za socialno delo. Nussdorferjeva je v Zasavju letos že bila januarja je skupaj s sodelavci obiskala Hrastnik, kjer, pravi, imajo ljudje podobne težave kot v Zagorju in drugod po Sloveniji. Martina Drobne Lučke v male učke Ali lahko dobrodelnost in srčnost združita in povežeta Zasavje? Je to mogoče doseči z dobrodelno zbiralno akcijo Lučke v male učke? Brez pomisleka bi bil moj odgovor na zgornje vprašanje»da«. Vem, mnogi bi mi očitali, da več kot očitno živim v pravljici, saj so razprtije med ljudmi vedno večje. Toda prepričana sem, da je dovolj le en človek, ki bo začel razmišljati in delovati drugače. Če bo deloval drugače, se bo morda opogumil še kdo, ki misli enako. Namreč, ne bi bilo simfonije, če bi nota dejala:»ena nota ne ustvari glasbe.«ne bi bilo knjig, če bi beseda dejala:»ni ena beseda tista, ki napolni stran.«če bi človek dejal:»ne more biti ena sama ljubeča človeška gesta tista, ki bo rešila človeštvo,«ne bi bilo miru, pravice, dostojanstva in sreče. Zato Zasavje potrebuje tebe, takšnega kot si - edinstvenega, da se povežeš z drugimi. Prav s tem namenom povezovanja je zasavski regijski odbor Gibanje za dostojno delo in socialno družbo pričel z zbiralno akcijo, s pomočjo katere bomo v decembrskih dneh obdarili otroke iz socialno ogroženih družin. Povezali smo se z Gimnazijo in ekonomsko srednjo šolo Trbovlje, ki bo ob pomoči dijakov za otroke iz vseh treh zasavskih občin pripravila obdarovanje z družabnim programom in obiskom dedka Mraza, in s CSD-ji, ki nam bodo posredovali naslove socialno ogroženih družin, da jim bomo lahko poslali vabila na dom. Do 12. decembra zbiramo čiste in nepoškodovane ali nove igrače, družabne igre, oblačila, šolske potrebščine, sladkarije na zbirnih mesti v Trbovljah: DPM, Mladinski center, PUNKT Njiva, Kud b-boy (Janez Vozel), KLUB B, Knjižnica Toneta Seliškarja, Dermapolis - salon za nego telesa in obraza, v Hrastniku: Knjižnica Antona Sovreta, Mladinski center, Zdravstveni dom, in v Zagorju: Čudežna dežela, Zdravstveni dom, Mladinski center ter negovalni salon Andreja. Vsi, ki bi želeli pri akciji pomagati, DOBRODOŠLI! Ines Kolar Izobraževanje za odrasle Križišče v Zideh varnejše Zasavska ljudska univerza pripravlja v okviru svojih brezplačnih delavnic in tečajev delavnico za odrasle, na kateri bodo udeleženci lahko izdelali tudi svojo elektronsko voščilnico. Potekala bo v decembru, tako kot tečaj klasične masaže, ki je vstopnica za poklic maserja. Na ZLU potekajo različni programi za pridobitev novega poklica. Letos izobražujejo bodoče trgovce, logistične in ekonomske tehnike, vzgojiteljice predšolskih otrok in medicinske sestre. V sodelovanju z Zavodom za zaposlovanjem že poteka usposabljanje za socialne oskrbovalce na domu, v januarju 2015 pa kandidate čaka še izpit pred komisijo. Tisti, ki jih zanima delo v gostinstvu in so prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje, se lahko vključijo v brezplačno usposabljanje za pomočnika/pomočnico natakarja. ZT Na križišču v Zideh v občini Zagorje so 12. novembra otvorili opozorilni sistem COPS@road, s katerim je občina Zagorje v sodelovanju z Zavarovalnico Triglav in podjetjem Aktivna signalizacija Korun opremila nevarno križišče, kjer prihaja do nadpovprečno velikega števila prometnih nesreč. Na omenjenem križišču so v zadnjih petih letih zabeležili več kot 40 prometnih nesreč, med katerimi je bila tudi ena smrtna žrtev, več kot 30 oseb pa telesno poškodovanih. Priključevanje voznikov s stranske na prednostno cesto ima zaradi ukrivljenosti prednostne ceste tako na levi kot desni strani visoko stopnjo tveganja. Postavljen opozorilni sistem COPS@ road, ki ga je razvilo mlado slovensko podjetje A.s.K, vključuje elemente za detekcijo in svetlobno opozarjanje prometnih udeležencev ter module za radijsko komunikacijo med postavljenimi enotami sistema. Centralna enota s svetlobnim prikazovalnikom in detektorjem vozil je povezana z dislociranimi enotami ter v realnem času opozarja na povečano nevarnost trka udeležence v prometu, ki se vključujejo z neprednostne na prednostno cesto.»v občini Zagorje ob Savi si prizadevamo za izboljšanje prometne varnosti na vsakem koraku, zato smo brez pomisleka podprli pobudo za postavitev sistema COPS@road v enem izmed najnevarnejših križišč v naši občini,«je povedal direktor občinske uprave Rudi Medved.»Takih nevarnih križišč je še nekaj, zato si jih bomo prizadevali opremiti s tem sistemom.«v sklopu projekta Skupaj za večjo prometno varnost v Sloveniji je Zavarovalnica Triglav sofinancirala 40 odstotkov vrednosti postavitve sistemov COPS@road v dvanajstih slovenskih občinah. Med prvimi izbranimi kritičnimi križišči je križišče v Zideh.»Pričakujem, da bomo z novim opozorilnim sistemom na križišču v Zideh bistveno zmanjšali možnost prometnih nesreč in z njim varovali številna življenja,«je povedala direktorica OE Trbovlje Zavarovalnice Triglav Mojca Brečko. ZT Sodobno urejeno križišče. Foto: arhiv občine Zagorje Kolofon: Zasavski tednik Izdajatelj: Zavod Savus, Cesta 1. maja 83, 1430 Hrastnik, zanj Marko Planinc Odgovorna urednica: Sabina Lokar Uredništvo: Marko Planinc (Pogovor, Tema, Zasavje), Sabina Lokar (Zasavje, Gospodarstvo), Tatjana Polanc (Kultura), Kristjan Pavlič (Šport), Polona Siter Drnovšek (Čez planke), Nejka Lazar (Društveno, Lokalno), Martina Drobne (Za mlade), Katja Markovič (Projekti), Vid Šteh (Reportaže), Slavko Garantini (Grafika), Mateja Forte (Oglasni prostor). Kontakt: info@zasavskitednik.si, tel: 03/ Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo.

3 GOSPODARSTVO 3 Poseben vrtnar Začel je leta Od mame si je izposodil zagonska sredstva, od očeta avto, kupil prikolico, lopato, grablje, samokolnico in začel. Prvo pravo delo, ureditev domačega vrta, mu je dala njegova osnovnošolska učiteljica.»to je bilo začrtano, nikoli nisem razmišljal, da bi počel kaj drugega. Naredil sem vrtnarsko šolo v Celju, potem pa kolebal med študijem krajinske arhitekture in gozdarstva in se odločil za slednje,«pojasnjuje svojo izbiro. Zasebni vrtovi Načrtovanje, urejanje in vzdrževanje vrtov, športnih površin in javnih zelenih površin je preveč suhoparnen in preskromen opis vsega, kar Sašo Taškar počne. Pravi, da najraje ureja zasebne vrtove. Idealno je, da dobi v delo vrt v fazi zemeljskih del in izvede proces od načrtovanja prek izvedbe do oskrbovanja.»vrt potrebuje od pet do deset let, da se pokaže v vsej polnosti, kajti drevesa zahtevajo svoj čas,«razloži Taškar.»Če stranka vrta ne bo oskrbovala, ne pomaga niti popolna vrtnarjeva ureditev. Človeška lenoba je pri tem delu velik dejavnik,«še doda. V času krize je novih zasaditev vrtov manj. Pred leti pa je bilo razmerje njegovih poslov šest proti štiri v korist zasebnih vrtov naproti javnim površinam. Javne površine Pri urejanju slednjih imajo vrtnarji manj proste roke, saj so zasaditve največkrat vnaprej načrtovane. Kljub Prezrte in manj znane vrste temu ima precej svobode pri kreaciji posameznih gred v parku dr. Janeza Drnovška v Zagorju, kjer so vse enoletnice zamenjali s trajnicami. Od večjih površin, ki jih ureja v Zasavju, je zanimiv še Plevčkov hrib v Trbovljah in površine med krožiščem in trgovskim centrom v Zagorju. Nedavno so zasadili korita na Ulici Sallaumines v Trbovljah. Sodelujejo tudi pri novih projektih. Tako so ozelenili površine pri zagorskem vrtcu Smrkci. Taškar ocenjuje, da je napredek pri urejanju javnih površin v zadnjih desetih letih v Zasavju ogromen.»še vedno so razlike med občinami, vendar so nekatere spoznale, da je zunanji izgled pomemben za splošno počutje prebivalcev,«pravi.»urejenost javnih površin se odraža tudi na urejenosti individualnih površin in obratno. To gre z roko v roki,«meni. Pojasnjuje, da je šibka točka stik med gradbeniki in vrtnarji ter dejstvo, da pri naložbah zmanjka denarja za hortikulturno ureditev in ima zadnjo besedo tisti, ki»odpira mošnjiček«. Degradirane površine Taškar se trudi ostati na poti, ki jo je začrtal s študijem. V svoji diplomski nalogi je raziskoval, katere drevesne Vrtnar Sašo Taškar. Foto: URD Sašo Taškar opozarja, da smo pri nas nagnjeni k iskanju novitet.»iščemo nove sadne vrste, begamo in begamo, pozabimo pa na bogastvo avtohtonih rastlin. Prezrte vrste, kot jih imenujemo strokovno, so breg, skorž, mokovc, malo manj jerebika.«rastejo v gozdu in jih redko kdo pozna. V zagorskem parku so posadili skorž, posadili bodo tudi breg. Oba imata uporabne plodove. Tako kot malo manj prezrt dren, ki je našel svoje mesto na sprehajalni poti med rondojem in trgovskim centrom v Zagorju. Ne potrebujemo eksotičnih goji in podobnih jagod. Drenov plod, drenulja, je poln vitamina C. Ne rečemo zastonj, da je nekdo zdrav, kot dren. vrste so primerne za zasaditev na deponiji elektrofilterskega pepela. Zanimajo ga degradirane površine. Sodeluje s trboveljsko cementarno in do nedavnega s TET.»Mnogo ljudi moti, da sodelujem z Lafargeom, v resnici pa gre za to, da delam na tistem področju, s katerega sem diplomiral. Ne gre le za to, da delaš za neko družbo, degradiranih površin je več kot pod- jetij. Vsako površino, ki jo zasadimo, nato preučujemo, njene pogoje rasti, katere rastline so primerne za to. Vsak tak projekt je nova raziskovalna ploskev in to znanje bomo uporabili na drugih mestih. Imamo ogromno kamnolomov, ki niso bili nikoli zaceljeni, plazovite površine in površine, kjer so zdaj invazivne vrste,«razlaga Taškar. Prek svojega bloga izvaja popis invazivnih rastlinskih vrst v zagorski občini. Pravi, da je to problem, ki se ga ljudje še ne zavedajo in zaradi katerega nastaja velika škoda. Drevesnica prihodnosti Taškarjev konjiček je gojenje bonsajev in nivakijev.»to je drug svet. Tudi če imaš znanje o gojenju in oskrbovanju rastlin, je to čisto posebna znanost,«pravi navdušeno. Doda, da je bonsajizem Formula 1 v hortikulturi. Svoj vrt, ki ga je letos začel oblikovati, bo oblikoval s kamnom, visokimi travami in trajnicami. V njem bodo svoje mesto našli tudi bonsaji. Taškar, ki se umetnosti gojenja bonsajev uči pri športnem novinarju Tomažu Kovšci, želi svoj hobi nadgraditi v posel. V prihodnosti bo imel drevesnico z bonsaji, nivakiji in topiarji. Polona Siter Drnovšek Zasavski tednik za boljše Zasavje Elektrarna na lesno biomaso v Kisovcu Pod okriljem podjetja EVJ Elektroprom d.o.o. iz Kisovca je začela obratovati plinska elektrarna na lesno biomaso, prva takšna v Zasavju, tretja delujoča v Sloveniji. Uradna otvoritev evrov vredne investicije je bila 8. novembra, vendar elektrarna obratuje že od 1. oktobra Gre za elektrarno nemške tehnologije, ki jo poganja plin, pridobljen iz lesne biomase manjvrednega lesa, oziroma lesnih sekancev. Ohlajen lesni plin poganja predelan štiritaktni bencinski motor, ta pa generator, ki proizvaja električno energijo. Lastnik podjetja Janez Vidmar, direktor Tomaž Kralj in vodja projekta obnovljivih virov energije Tomaž Trotovšek pravijo, da je to šele prva faza precej večjega projekta. Skupno sedaj proizvedejo 90 kilovatov električne energije in 240 kilovatov toplote, namenjene sušenju lesnih sekancev in ogrevanju prostorov podjetja. Električna energija pa potuje v slovensko javno elektrodistribucijsko omrežje. Delovanje elektrarne je avtomatizirano. Pogled v srce elektrarne. Foto arhiv podjetja EVJ Elektroprom V drugi fazi bo elektrarna lahko proizvajala toploto kot stranski produkt proizvodnje elektrike za daljinsko ogrevanje stanovanjskih in drugih objektov v Kisovcu. Trenutno ima podjetje v upravljanju (sistem projektiraj zgradi - upravljaj) deset kurilnic javnih objektov na različnih lokacijah, poleg tega pa so v letu 2014 inštalirali dve soproizvodnji električne in toplotne energije na zemeljski plin v OŠ Toneta Okrogarja v Zagorju in OŠ Ivana Kavčiča na Izlakah. Razgovori, povezani z daljinskim ogrevanjem v Kisovcu, bodo potekali v prihodnjih mesecih, računajo pa, da bo na ta način ogrevana voda prve stanovalce dosegla že v naslednjem letu. Tak način ogrevanja bo v primerjavi z ogrevanjem na ekstra lahko kurilno olje bistveno cenejši, v podjetju pa bodo poskrbeli tudi za vzdrževanje sistema. Izgradnjo in zagon elektrarne je financiralo podjetje, pri toplovodu pa računajo na pridobitev takšnim projektom namenjenih subvencij. Projekt, vložek naj bi bil povrnjen v dvanajstih letih, ni pomemben le za podjetje, temveč za celotno lokalno skupnost. Biomasa za proizvodnjo plina namreč v celoti prihaja iz lokalnega okolja. Tako v podjetju posredno skrbijo za delo gozdarjev, prevoznikov in izdelovalcev sekancev. Pomemben je tudi ekološki vidik, saj gre za uporabo čistega energenta brez vpliva na okolje edini izpust je izpuh motorja na lesni plin, ki poganja generator. Metka Šum

4 4 ZASAVJE Skrivnosti ni, ne recepta V kisovško obrtno-industrijsko cono se je jeseni iz Zagorja preselilo podjetje Kum-plast. Na dvorišču hale bivše tovarne Pak4 so septembra pripravili uradno otvoritev. Direktor Kum-plasta Jože Ule je na kratko predstavil podjetje in njegovo filozofijo. Kdaj je bilo ustanovljeno družinsko podjetje? Pred 28 leti smo začeli s predelavo plastike s prvim strojem, ki je našel mesto kar v domači garaži na Selu pri Zagorju. Najprej smo delovali v okviru s.p.-ja, katerega nosilka je bila žena Marinka, kasneje smo se preoblikovali v družbo z omejeno odgovornostjo. Postopoma smo širili nabor plastičnih izdelkov, namenjenih predvsem pohištveni industriji. Sodelovali smo s številnimi tehnologi največjih proizvajalcev pohištva v Sloveniji. Postavili smo nove stroje in postopoma začeli zaposlovati nove sodelavce. Kje ste delovali pred selitvijo v Kisovec? Leta 2000 smo se selili prvič. Iz domače garaže v novozgrajeno proi- Na Direkciji Republike Slovenije za ceste, ki je pristojna za glavno prometno žilo skozi Zagorje, so povedali, da so s prenovo odpravili napake, do katerih je prišlo pri gradnji druge faze obvoznice Zagorje. V njen okvir spada tudi krožišče. Povedali so še, da dela ni naročila Direkcija RS za ceste. Izvajalec je dela izvajal po naročilu banke, ki je izdala bančno garancijo, saj bi Direkcija RS za ceste v nasprotnem primeru vnovčila bančno garancijo zaradi ugotovljenih napak, zato jim tudi ni znan podatek o stroških del. zvodno halo na domačem dvorišču. Potem se je izkazalo, da tudi ta hala ne zadošča vsem potrebam proizvodnje in skladiščenja izdelkov. Pot nas je tako pripeljala do objekta bivšega PAK4 v Kisovcu. Selitev je bila zahteven projekt, ki je trajal nekaj mesecev, zdaj pa podjetje že v celoti deluje v novih prostorih. Je bila selitev zahtevna? To je bil izjemno zahteven projekt, ki je terjal ogromno časa, dela, energije, predvsem pa načrtovanja, saj kupci pričakujejo nemoteno dobavo. Najprej je bilo potrebno prostore prilagoditi zahtevam našega proizvodnega procesa, sledila je selitev predelovalnih strojev. Kolikšna je površina kisovške hale? Celotna površina skupaj s proizvodno halo, skladišči, pisarniškimi Novi poslovni prostori. Foto: Metka Šum prostori in pomožnimi prostori obsega 5800 kvadratnih metrov. Občina Zagorje nam je odobrila petletno oprostitev plačila nadomestila stavbnega zemljišča v skladu z zagorskim občinskim odlokom o stavbnem nadomestilu. Ali je v Kisovcu le del proizvodnje ali je bila preseljena vsa? Preseljena je bila vsa proizvodnja, v Zagorju ostaja le manjši del reciklaže plastike. Kolikšen je vaš letni promet? Podjetje Kum-plast letno ustvari ok- Prenova krožišča v Zagorju V tednu od 10. do 15. novembra so v Zagorju prenavljali krožišče. Kljub temu, da je bil oviran promet v središču mesta in da je povzročil nekaj slabe volje pri občanih, so gradbeniki uspeli zagotoviti relativno tekoč pretok avtomobilov in dela končali v nekaj dneh. Direktor občinske uprave Občine Zagorje Rudi Medved je pojasnil, da dela obsegajo zamenjavo poškodovanih robnikov, zalitje razpok v asfaltnih površinah za pešce in kolesarje, vključno z dvigom pokrovov na ustrezno višino, preplastitev voznih površin v krožišču in obnovo talnih signalizacij v krožišču. Krožišče so preplastili s trdnejšo asfaltno maso, ki bo odporna na promet težkih tovornjakov in se s časom ne bo nagubala. Polona Siter Drnovšek Prenova krožišča v Zagorju Foto: Gal Rojko rog 4 milijone evrov prihodkov. Ob tem pa je pomembno dejstvo, da večji del proizvodov izvozimo v tujino, saj vsi vemo kakšna je situacija pohištvene industrije v Sloveniji. Kaj izdelujete? Naš sedanji proizvodni program obsega predvsem izdelke za potrebe pohištvene industrije, proizvajamo ABS robne trakove, pohištveno okovje in profile, manjši del pa obsega vrtni program in proizvodnjo elektro cevi. Koliko ljudi zaposlujete? V podjetju je trenutno zaposlenih 30 delavcev, nekaj imamo tudi stalnih zunanjih sodelavcev. Ali boste zaradi širitve v prihodnje na novo zaposlovali? Sama širitev proizvodnje še ne pomeni avtomatično potreb po novih delavcih. V podjetju gre za pretežno avtomatiziran proizvodni proces, tako da so potrebe po delavcih odvisne predvsem od razvoja novih produktov in povpraševanja. Sicer pa so vse stvari v življenju relativne, tudi v poslu. V današnjih tržnih razmerah je uspeh tudi, če delavcev ni potrebno odpuščati. Bliža se 30. obletnica vašega podjetja. Imate do takrat kakšne posebne načrte? Ne glede na obletnice našega poslovanja so naši načrti vezani predvsem na razvoj novih produktov in na osvajanje novih trgov v tujini. Eno brez drugega ne gre, saj ni dovolj, da nov proizvod narediš, treba je narediti proizvod, ki ga trg potrebuje. Kaj je skrivnost skoraj 30-letnega uspeha družinskega podjetja v Zasavju? Skrivnosti ni, prav tako ni recepta. Lahko vam zaupam le naše izkušnje, ki govorijo predvsem o vztrajnosti in predanosti poslu, o volji po učenju in pridobivanju novih znanj ter o sledenju svojim ciljem. Pa rad moraš imeti to, kar počneš, če pri svojem delu vsaj malo ne uživaš, je vse zaman. Metka Šum MICRA že za KREDIT/LEASING z 0% obrestno mero* 5-LETNO JAMSTVO BREZPLAČNI SERVISI za prva 3 leta** NISSAN MICRA - AVTO, Kl OBRAČA GLAVE lzstopite iz množice z novo Nissan Micro, ki se zdaj ponaša z novim sprednjim odbijačem, masko, ki spominja na satovje, njena prostorna kabina pa vzbuja pozornost s prefinjenimi sedeži in armaturno ploščo v svetleči črni barvi. Poenostavite mestno vožnjo z uporabnimi tehnologijami, kot sta inteligentni ključ in nova različica avdio in navigacijskega sistema Nissan Connect. KRULC D.O.O. - Cesta heroja Vasje Moravče tel.: fax.: prodaja@nissan-krulc.si Kombinirana poraba goriva: 4,1-5,4 l/100 km. Emisije CO 2 : g/km. Emisijska stopnja: Euro5. Emisije NO x : 0,0083 0,0226 g/km. Ogljikov dioksid (CO 2 ) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Oglaševana cena velja za model Nissan Micra MC 1,2 Visia, cena po ceniku EUR z upoštevanim popustom 1350 EUR in DDV. Ponudba velja za vozila iz zaloge. Brezplačno 5-letno jamstvo velja ob nakupu novega osebnega vozila z Nissan Financiranjem. 5 let jamstva obsega 3 leta tovarniške garancije ter podaljšano jamstvo za 4. in 5. leto oz. za km, karkoli se zgodi prej. Slike so simbolne. *Velja ob nakupu preko Nissan Financiranja. Velja za financiranje do 36 mesecev, za omejeno vrednost financiranja do **Pogodbena storitev vključuje samo izvajanje del rednega vzdrževanja v skladu z razporedom/načrtom vzdrževanja vozila NISSAN v časovnih intervalih, določenih v knjižici Garancija in vzdrževanje NISSAN. Velja ob nakupu vozila prek Nissan financiranja, do 3 leta od dneva nakupa ali do prevoženih km, kar nastopi prej. Slika je simbolna.

5 ZASAVJE KRAJEVNA STRAN 5 Novi vodje krajevnih skupnosti Občanke in občani zasavskih občin so izvolili in potrdili svoje župane, s pravno-formalno veljavnostjo rezultatov pa so se začele tudi konstitutivne seje novoizvoljenih članov krajevnih skupnosti, na katerih so ali bodo med sabo izvolili nove predsednike svoje skupnosti. Občina Hrastnik je prva med tremi zaključila seje, novi predstavniki lokalnih skupnosti pa so izvolili naslednje predsednike: Igor Pogačnik (Rudnik), Adalbert Zaletel (Steklarna), Nataša Kreže (Dol pri Hrastniku), Jože Velikonja (Marno), Vojka Grešak Kramžar (Turje), Darinka Ostanek (Kovk), Jože Gregorčič (Boben), Igor Hrovatič (Prapretno), Janez Lušina (Krnice Regijska vaja v TKI Hrastnik V torek, 4. novembra, so se mimoidoči prestrašeno spraševali, kaj se dogaja v TKI Hrastnik, saj je bilo v kratkem času tam polno gasilskih ter reševalnih vozil. Poveljstvo GZ zasavske regije je prirpavilo zahtevno gasilsko vajo. Scenarij vaje je obsegal dva dela: požar zaradi udara strele in puščanje nevarne snovi. Vaja se je odvijala na dveh ločenih delih tovarne, reševali so tudi štiri ponesrečence. Z vajo so preverili organiziranost, usposobljenost in opremljenost sodelujočih, operativno uporabnost sistema zvez in sistema obveščanja, ustreznost alarmiranja ter usposobljenost za posredovanje in ukrepanje v primeru nesreče z nevarno snovjo ter požara. Na vaji so sodelovale gasilske enote PIGD: TKI in Steklarna PGD: Hrastnik - mesto, Dol pri Hrastniku, Regijska vaja je uspela. Foto: PGD Hrastnik - mesto Prapretno, Marno, Turje in Zagorje mesto, Gasilski zavod Trbovlje, enota Klor TKI, Policija Hrastnik, NMP ZD Hrastnik in ReCO Trbo- Šavna peč), Roman Vene (Podkraj). V občini Zagorje so izbirali nove predsednike trinajstih krajevnih skupnosti, s konstitutivnimi sejami so zaključili 13. novembra, potrjeni pa so bili naslednji predsedniki KS: France Pograjc (Jože Marn), Olga Simončič (Rudnik Toplice), Roman Savšek (Podkum), Primož Jerman (Ravenska vas), Stanko Simončič (Franc Farčnik), Jožef Kajbič (Kotredež), Anica Režun (Čemšenik), Simon Gaberšek (Šentgotard), Franci Ravnikar (Izlake), Marija Ribič (Mlinše Kolovrat), Marjan Kovač (Kisovec Loke), Boštjan Ocepek (Šentlambert), Jože Čibej (Tirna). V Trbovljah potrjenih novih vodij krajevnih skupnosti še nimajo, saj so zaradi drugega kroga županskih volitev počakali s svojimi konstitutivnimi sejami, katere nameravajo zaključiti do konca meseca novembra. Takrat lahko torej pričakujemo potrjene nove predsednike desetih krajevnih skupnosti v občini Trbovlje. Nejka Lazar vlje. Skupno je sodelovalo 107 udeležencev. AD Iz Centra za obveščanje Ob 6.34 je voda zalila kletne prostore stanovanjske hiše v Spodnjem Šemniku. Gasilci PGD Loke so očistili kanaleto ob cesti, namestili protipoplavne vreče in preusmerili vodo v bližnji kanal. Ob 7.19 je bila zaradi poplavljenega cestišča zaprta lokalna cesta Sava Mošenik - Šentlambert. Ob 9.33 so gasilci PGD Loke v naselju Loke očistili vejevje iz Graškega grabna. Ob je bila zaradi poplavljenega cestišča zaprta regionalna cesta Zagorje Litija. Ob so delavci CGP Grosuplje odstranili drevo, ki je padlo na cesto Zagorje Renke. V občini Hrastnik je bila ob 7.19 je bila zaradi poplavljenega cestišča zaprta lokalna cesta Podkraj Radeče. Ob je bila zaradi poplavljenega cestišča zaprta cesta Hrastnik Zidani most. Ob so gasilci PGD Hrastnik mesto na Cesti 1. maja v Hrastniku zaradi nevarnosti poplavljanja objekta namestili protipoplavne vreče. Ob so krajani Hrastnika zaznali smrad in zadimljenost po kloru. O dogodku so bili obveščeni v podjetju TKI in pristojne službe. Po prvih podatkih podjetja TKI je prišlo do manjšega izpusta klora, o posledicah ne poročajo. Ob so ponovno zaznali močan smrad po kloru na Cesti 1. maja na Dolu pri Hrastniku v občini Hrastnik Ob je v naselju Kolonija 1. maja v stanovanju iztekala voda. Gasilci GZ Trbovlje so zaprli vodni ventil ter preprečili nadaljnje iztekanje vode. Ob so gasilci GZ Zagorje - mesto posredovali na cesti 9. avgusta, ker je v večstanovanjski zgradbi zaradi pozabljene hrane zagorela kuhinja. Gasilci so požar pogasili, hišo pregledali in prezračili Ob se je v Farčnikovi koloniji v Zagorju pretrgal telefonski kabel, ki je padel na cesto in dvorišče med hišami. Gasilci PGD Zagorje mesto so kabel zvili in umaknili Ob so na lokalni cesti Trbovlje Klek gasilci GZ Trbovlje odstranili podrto drevo, ki je ogrožalo voznike in pešce. Uredila: Katja Markovič Pisma bralcev Spoštovani! Prav lep rudarski SREČNO! Najprej naj zapišem pohvalo, da Zasavski tednik postaja vse bolj priljubljen. Jaz ga preberem do zadnje pike, tudi vse oglase. Danes bi vas rad pograjal, da ob tako lepem življenjskem jubileju našega edinega pisca, zgodovinarja, esteta in zaljubljenca v naše rudarsko Trbovlje, gospoda Tineta Lenarčiča, objavite zgolj kratko novičko njegovega planinskega tovariša. Preprost rudarski fant iz Glažute je s svojim vestnim delom in pokončno držo prišel v sam vrh vodstva Rudnika RTH. Vendar je ves čas in še danes s preprostimi knapi. Zasluži si namreč Večer kuharskih mojstrov celo stran našega Tednika in pravi intervju z gospodom Markom Planincem. Drugo pripombo pa imam glede NEporočanja o obširnih gradbenih delih v okolici športne hale v Hrastniku, o katerih ni napisano prav nič. Ob začetku izhajanja ste obljubljali veliko novic o vsem mogočem, zdaj pa tole!? Hodim okoli kegljišča in opazujem čudne naprave, a ne morem ugotoviti zakaj gre. Obilo uspehov pri urejanju še naprej. Trdno upam, da se bo tudi finančno kaj kmalu popravilo in bo izhajanje neprekinjeno v zadovoljstvo nas vseh. Vaš bralec Franc Potrpin V Hiši domačih okusov na Podkumu so v čast jeseni pripravili barviti in nadvse okusni jesenski degustacijski meni. Dišalo je po plodovih iz domačih njiv in gozdov. Izbrani meni je pod vodstvom kuharskega mojstra Lojzeta Čopa pripravljalo pet kuharskih mojstrov Slovenije. V kuhinji Hiše domačih okusov so se tako utrdile mojstrske prijateljske vezi in izmenjale strokovne izkušnje. Predstava za oči in brbončice se je odvijala v šesthodnem meniju. V vrhuncu večera se je pred očmi gostov pripravljala sladica, sladoled iz rose mošta vinske kleti Mastnak. Večer je popestrila Janja Brlec, trikratna meddržavna prvakinja v citrah. KP Trgovina je odprta od ponedeljka do petka med 8. in 18., ob sobotah med 8. in 12. uro. Novembra nudimo akcijske cene za dišeče svečke v pločevinki. Od 15. novembra dalje bodo na voljo adventne sveče slovenskega proizvajalca. Lepo vabljeni na zagorsko tržnico v TRGOVINO SVEČKA in ob sobotah na hrastniško tržnico. Spoštovani Franc! O Tinetu Lenarčiču smo kar precej pisali. Že v eni prejšnji številk smo objavili pogovor z njim, ob jubileju objavili prispevek in v današnji številki še enega o tem, kako so ga počastili literarni prijatelji. O čudnih napravah v okolici športne hale bomo nekaj več napisali v naslednji številki. Sicer pa se trudimo pisati o vsem mogočem. Hvala za dobre želje in oglasite se še kaj. Marko Planinc Popravek cene ogrevanja V članku Nova kurilna sezona je tu, objavljenem na strani 6 v Zasavskem tedniku 6. novembra 2014, smo objavili variabilni del cene ogrevanja z DDV-jem za megavatno uro v vseh treh zasavskih občinah. Žal so nam v Trbovljah posredovali napačno ceno, ki smo jo v članku objavili. Variabilni del cene z DDV-jem znaša v Trbovljah 83,7074 evra za megavatno uro in ne 68,6126 evra. Uredništvo Zasavskeag tednika Popravek OŠ V eni izmed prejšnjih številk smo v prispevku Pločevinke za boljšo prihodnost zapisali, da Nik Jazbec in Adelisa Zukič, učenca, ki sta narisala najlepši risbi Minke Pločevinke, obiskujeta Osnovno šolo Tončke Čeč v Trbovljah. Oba sta učenca Osnovne šole Toneta Okrogarja v Zagorju. Vsem prizadetim se za napako iskreno opravičujemo. Uredništvo Zasavskega tednika Poplavljena cesta Hrastnik Zidani Most. Foto: Marjetka Rozman JPS MM JPS MM AVTOSERVIS d.o.o. Trg revolucije 8b 1420 Trbovlje

6 6 TEMA 210 let zasavskih steklarn Kar danes predstavlja Steklarno Hrastnik, enega paradnih konjev zasavskega gospodarstva, sloni na 210 letni zgodovini steklarstva v Zasavju. O zgodbi, ki se je začela leta 1804 s steklarno v Zagorju, se nadaljevala s trboveljsko glažuto in v Hrastniku traja še dandanes, je Zasavski muzej Trbovlje izdal monografijo in pripravil razstavo. Avtorica obeh je Irena Ivančič Lebar. Avtor kataloških fotografij je Primož Zakrajšek. Častitljivi obletnici se bo prihodnje leto pridružila še ena. Hrastniški steklarji bodo praznovali 155 letnico obratovanja. To dvoje in dejstvo, da muzej hrani lep del steklarske dediščine, so bili glavni motivi za razstavo in publikacijo, je v uvodu k slednji zapisal direktor muzeja in soavtor razstave Miran Kalšek. in so začeli sprejemati na delo tudi kmečke in rudarske sinove,«piše Ivančič Lebarjeva. Razmere za delo so bile vedno težke. Ne glede na to so v steklarni delali tudi otroci in ženske. Steklarji so kot svoje pomočnike in odnašalce najraje zaposlovali lastne otroke. Tudi zato, piše Ivančič Lebarjeva, ker so jih morali do prve svetovne vojne plačevati iz svoje mezde. Hrastniška steklarna je v času go- Pogled na nekdanjo steklarno v Trbovljah, preurejeno v stanovanja v dvajsetih letih prejšnjega stoletja. Požar leta 1990 je vzel tri življenja. Po tem so skladišče porušili in zgradili novega. Foto: Branko Klančar Začetki v Zagorju Daljnega leta 1804 je idrijski rudnik ustanovil steklarno v Toplicah v Zagorju. Potrebovali so stekleno embalažo za dva zdravilska produkta. Steklarna je začela obratovati s šestimi talilnimi pečmi, kremenčev pesek so kopali predvsem v vasi Brezje pri Čemšeniku. Največji obseg obratovanja je dosegla v začetku 90. let 19. stoletja, ko je zaposlovala 300 steklarjev. Po prvi svetovni vojni je bila proizvodnja še živahna, ugasnila pa je leta 1928 zaradi zastarelih naprav in stavke delavcev, navaja Ivančič Lebarjeva. V Trbovljah je steklarna, ki sta jo zgradila lastnika rudnika, brata Maurer, delovala le od 1824 do Prostori steklarne so kasneje služili kot stanovanja za delavce. Propadajoča zgradba je stala tam še v 70. letih prejšnjega stoletja in domačini z Vodenske ceste so jo še vedno imenovali»glažuta«. Steklarji v Hrastniku Steklarno v Hrastniku obratuje od leta Ivančič Lebarjeva opisuje, kako so imeli v drugi polovici 19. stoletja lastniki težave s stalnostjo steklarjev. Ti so prihajali iz drugih slovenskih steklarn, s cele Evrope, celo iz Egipta in Turčije.»Veljali so za umetnike, svoje znanje pa so ljubosumno čuvali.«steklarji so pogosto menjali kraj zaposlitve in brez njih so bili lastniki nemočni. Steklarski poklic se je prenašal iz roda v rod. Samo steklarski sin je lahko postal steklar.»šele v obdobju pred prvo svetovno vojno, ko so se potrebe po delavcih povečale, se je miselnost spremenila Hrastniški steklarji leta 1908, med njimi tudi ženske in otroci. spodarske rasti leta 1929 zaposlovala 1000 ljudi. V času velike gospodarske krize je številka padla na 400 in se do pričetka druge svetovne vojne spet povzpela do Tehnološko napredna steklarna Že v prvih letih obratovanja steklarne so uvedli tehnološke novosti. Peči so začeli ogrevati s plinom, ki so ga proizvajali v Siemensovih generatorjih in»pri poskusnem kurjenju leta 1873 je bil navzoč sam Siemens. Steklarna je bila prva v Avstro-Ogrski monarhiji, ki je uvedla modernejši način kurjenja,«navaja Ivančič Lebarjeva. V začetku 20. stoletja so uvedli velike kadne peči. Leta 1916 so z Wolfovim strojem odprli področje strojno izdelane steklovine. V desetletjih po drugi svetovni vojni so steklarno večkrat rekonstruirali, proizvodnjo pa vse bolj avtomatizirali. V letih 1971 in 1972 so prešli na kurjenje z električno energijo. Žalosten dogodek v zgodovini steklarne je bil požar leta 1990, v katerem so umrli trije ljudje. Ugodnejši davki Ivančič Lebarjeva v publikaciji 210 let zasavskih steklarn na strani 32 navaja poročanje zagrebškega časopisa Jugoslovanski Lloyd s konca leta Omenjeni časnik piše, da se je vodstvo steklarne odločilo, da bo večji del proizvodnje stekla v Hrastniku, Straži in Sv. Križu prestavilo v Zemun. Vzrok za to so bili davki, ki so bili v Dravski banovini več kot desetkrat višji od tistih na področju Beograda. Avtorica sklene, da je to namero preprečilo približevanje druge svetovne vojne. Raznovrstnost steklenih izdelkov Kakšna široka paleta izdelkov je vselej prišla izpod rok in strojev hrastniških steklarjev, je laikom neznano. Vsak pozna namizno steklo, kot so kozarci in vrči. Leta 1985 so izdelali »štefanov«na dan. Potem je tu steklo kot embalaža, kamor sodijo steklenice, tudi znamenite stekleničke»penicilinke«. Zasavski muzej hrani stekleno opeko, akumulator in druge primerke tehničnega stekla. Seveda ne smemo mimo stekla za svetila. Proizvajali so tudi stekla za avtomobilske žaromete. Hrastniški steklarni v času po slovenski osamosvojitvi namenja Ivančič Lebarjeva manj prostora. Vseeno se dotakne organizacijskih prestrukturiranj steklarne, njenih direktorjev, uvajanja pomembnih blagovnih znank in sprememb lastniške strukture. Navede, da je bila Steklarna Hrastnik leta 2010 v 95 odstotni lasti ciprskega podjetja Ampelus Holding, katerega lastnik je Igor Lah. Razstavo 210 let zasavskih steklarn so odprli 6. novembra in bo na ogled do konca februarja Po tem naj bi našla svoje mesto kot stalna zbirka muzeja v Hrastniku. Polona Siter Drnovšek Vse fotografije so iz publikacije Irene Ivančič Lebar 120 let zasavskih steklarn, ZMT, 2014 Zaposleni v zagorski steklarni leta Med njimi najdemo znane priimke: Hilti, Govejšek, Ernejc, Lazar, Weinberger, Ranzinger. Prebiralke črepinj leta (SEM, zbirka fotografij F , avtor Fran Vesel)

7 POGOVOR 7 Samo Fakin, direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Zdravim se sam Samo Fakin je trenutno izmed vseh Zasavcev na enem najvišjih položajev v Sloveniji. Upravlja zdravstveno blagajno, po tej plati je eden najmočnejših Slovencev. Malokdo ve, da je bil povezan z rudarjenjem, saj je nekaj časa vodil rudniško ambulanto. Delal je kot splošni zdravnik v Trbovljah, vodil celjsko bolnišnico, sedaj pa že osem let vodi ZZZS. O tem, ali je vodenje uspešno, se lomijo kopja. Prihodnje leto mu poteče drugi mandat, o ponovni prijavi se pa še ni odločil. Fakin se počuti doma v Zasavju, kamor se iz šihta rad vrača. In v teh dneh mu oči zasijejo, ko mu omeniš koline, saj je eden večjih podpornikov zasavskih jetrnic. Gospod Fakin, upravljate eno največjih blagajn v državi. Je to naporno ali prijazno delo? Precej stresno je v teh časih, ker denarja ni dovolj, pričakovanja vseh deležnikov v zdravstvu pa so velika in težko je zadovoljiti vse. Kaj pomeni vaša zdravstvena zavarovalnica za ljudi, ki živijo v Sloveniji? Pomeni predvsem stabilnost pri dostopu do zdravnika. Nikomur ni treba nič plačati, vsaj na videz, saj se plačujejo prispevki. Zdravstvena zavarovalnica skrbi, da sistem deluje, da so zdravniki v vsaki občini, skoraj v vsaki vasi, da imamo zadosti bolnišnic z dovolj denarja za delo. Mi zavarujemo ljudi, plačujemo storitve Zasavje je priložnost. Ko si na dnu lahko gre samo še navzgor. Je pa res, da v osmih letih, kar zasedam to pozicijo, nisem bil niti pri enem županu problematičnega kraja Trbovelj, kaj šele Zagorja ali Hrastnika. Pa lahko v Ljubljani odprem vsa vrata in to brez težav. Fakin je trenutno eden od najbolj izpostavljenih Zasavcev. Foto: arhiv ZZZS zdravstvenim izvajalcem in omogočamo tri stvari: dostopnost, primerno kakovost in kar najbolj ugodno ceno zdravstvenih storitev. Kdaj ste šli nazadnje k zdravniku in pogledali račun, ki ga izda zdravnik? Račune gledam po službeni dolžnosti, v nekatere se poglobim. V zdravstvu je okrog trideset milijonov računov na leto. Najbolj pomembni so bolnišnični, ki jih spremljamo s posebno skrbnostjo. Vedno se sprašujem, ali bi lahko kaj stalo manj in kaj naj kupimo, kar bo najbolj ugodno za vse Slovence. Kaj bi morali po vaše nujno urediti, da bi zdravstveni sistem deloval bolje? Upravljanje v zdravstvu je razdrobljeno na 26 bolnic, 60 zdravstvenih domov, stotine lekarn, domov upokojencev in zasebnikov. Če želimo dobre učinke tega sistema, je nujno združevanje zdravstvenih inštitucij. Slovenija je majhna, zdravstveni dom bi bil lahko rentabilen za več kot prebivalcev. Če me vprašate za Zasavje: dovolj bi bil en zdravstveni dom, po možnosti združen še z bolnišnico. Ljudje ne vidijo razlike, ali gredo v zdravstveni dom ali v bolnišnico, ljudje vidijo samo, ali je storitev učinkovita ali ni. Druga stvar je kakovost v zdravstvu. Ključni dolgoročni problem pa je staranje populacije, potrebovali bomo več zdravstvenih storitev. Verjetno se zavedate, da boste pri združevanju zdravstvenih ustanov naleteli na veliko odporov v lokalnih okoljih. Ja, zavedam se, vprašanje pa je, če je lokalno okolje pripravljeno plačati za to, da ostane njihov zdravstveni dom samostojen. Z združevanjem bomo bolje izkoristili sredstva, lahko več investirali v razvoj. Sedaj investiramo v obstoječo razdrobljenost. Štirje direktorji, tri reševalne postaje, tri administrativne službe, različni informacijski sistemi. Ni rentabilno, to kažejo primeri dobre prakse. Gorenjski zdravstveni dom ni nikoli razpadel in kar lepo deluje. Pomeni to tudi ukinjanje ambulant v občinah? Zdravniki v ambulantah ostanejo na točkah, kjer so najbližje ljudem. Združili pa bi upravo, enotno upravljali npr. reševalno službo, informacijski sistem Vsaka nova vlada se loti varčevanja. Verjetno tudi zadnja ni izjema. Kako varčevati v zdravstvu? V zdravstvu smo se v zadnjih šestih letih edini držali fiskalnega pravila. Toliko, kolikor se vanjo zlije, toliko porabimo, nič več. Mislim, da je v zdravstvu varčevanja dovolj. Cene Samo Fakin: Ko je težko, postane zanimivo. Foto: arhiv ZZZS zdravstvenih storitev smo v preteklih letih znižali za več kot 15 odstotkov, prav tako smo znižali cene zdravil, letos celo stroške za bolnišnični stalež. Kako je naš zdravstveni sistem dražji ali cenejši kot v primerljivih državah? Če se primerjamo z državami s podobnim bruto nacionalnim dohodkom - Portugalska, Španija, Grčija pri nas plačamo letno okrog 1800 evrov na prebivalca, naštete države 200 do 300 evrov več. Prebivalci pa imajo manj pravic. Naš obseg pravic je zelo podoben avstrijskemu, le da Avstrijci dajejo dvakrat več denarja za te storitve. Torej kruh, mleko, avtomobile, bencin kupujemo po avstrijskih cenah, zdravstvo pa kupujemo po polovičnih avstrijskih cenah. Skoraj vsako vladno razmišljanje o varčevanju postavlja pod vprašaj obstoj trboveljske bolnišnice. Razmišljanja o ukinitvi bolnišnic zaenkrat ni. Tudi če bi bolnišnico v Trbovljah ukinili, bi pacienti morali nekam na zdravljenje. Torej ne bi veliko pridobili. Menim, da bo bolnišnica ostala in nudila tiste usluge, ki jih zaradi svoje majhnosti lahko nudi. V trboveljsko bolnišnico pa se zadnje čase precej vlaga. Ja, gradi se urgentni center, kar je prav. Zavarovalnica to seveda podpira, ker bodo pacienti iz Zasavja šli čez ena vrata in jim bo takoj na voljo ves tim zdravnikov. Kje se zdravite vi kot prvi mož zavarovalnice? Zaenkrat se ne zdravim, če pa se, se pozdravim sam. Koliko vam to, da ste zdravnik, pride prav pri vodenju celotnega sistema? Seveda pride prav, ker razumem procese zdravljenja, od znotraj poznam delovanje sistema bolnišnic in zdravstvenih domov in podobne stvari. Če poznaš princip nastajanja zdravstvenih storitev, znaš priti do primerne kvalitete in cene teh storitev. Koliko se na vas obračajo ljudje s svojimi težavami, je veliko klicev, V Zasavju bi bil dovolj en zdravstveni dom, po možnosti združen še z bolnišnico. Ljudje ne vidijo razlike ali gredo v zdravstveni dom ali v bolnišnico, ljudje vidijo samo, ali je storitev učinkovita ali ni. Ljudi, ki se vozimo ven iz Zasavja in zasedamo neke funkcije in nas posluša cela Slovenija, samo Zasavje ne, bi bilo dobro zbrati in jih kaj vprašati. Prav gotovo bi znali razmišljati, kako se lotiti določenih stvari. ko se spoprimejo s sistemom? Niti ne, ker so za konkretne primere odgovorne območne enote in večina teh vprašanj, posebej o zdravstvenem zavarovanju, konča na nižjih organizacijskih enotah. Se pa seveda ljudje obračajo pisno in mi jim ustrezno odgovorimo. Čakalne dobe so ponekod še vedno dolge. Se da tukaj še kaj storiti? Na krajše čakalne dobe ne vpliva samo denar, tudi organizacija. Na nekaterih specifičnih področjih, kot je npr. revmatologija, pa je preprosto premalo revmatologov. Nimamo dovolj kapacitet za določene čakalne dobe. Vsak zdravstveni sistem na svetu bi si želel, da ne bi bilo čakalnih dob. Povsod so. Vprašanje je samo, če so razumne. Zdravnikov še vedno primanjkuje? Osebno menim, da ne. Seveda se zdravniška zbornica s tem ne strinja. Ni pa narejena nobena primerjalna analiza, ki bi pokazala, koliko zdravniki v resnici delajo. Vsak zase seveda misli, da veliko. Šele na podlagi analize obremenitve za delo v osmih urah bi lahko govorili o tem. Če pogledamo mednarodne študije, Slovenija s svojim 2,5 zdravnika na tisoč prebivalcev nič ne zaostaja za Nizozemsko, ki ima podobno številko, za Finsko, Anglijo, ZDA in Kanado. Zaostaja pa za Avstrijo, ki ima 3,8 zdravnika na tisoč prebivalcev, in Grčijo s kar šestimi zdravniki na tisoč prebivalcev. Ko pa pogledamo, kaj dobijo pacienti za tako veliko število zdravnikov, vidimo, da ni velikih razlik. Kdo so najbolj težavni pogajalci na zdravstvenem področju? Prav gotovo Fides zaradi svoje monopolne moči. Ni lahko s farmacevti, vendar nekako zmoremo. Zanimivo je tudi, da je včasih težaven partner pri pogajanjih politika, ko popusti lobijem, vplivom, to običajno stane kar veliko milijonov. Politične odločitve so lahko narejene brez analize in tehtnega razmisleka. Na Zavodu si tega ne moremo privoščiti. V bistvu ste danes eden izmed najbolj izpostavljenih Zasavcev v slovenskem prostoru. Malo vas je na tako pomembnih položajih. Zakaj je tako? Odgovor je preprost. Zasavcev je okrog 40 tisoč in malo jih pride na take pozicije zaradi statističnega razloga. Vedno ste se vozili v službo iz Zasavja, nikoli se niste preselili ne v Celje ne v Ljubljano. Zakaj? Imam eno uro do Ljubljane. Na pot grem zjutraj ob šestih, poslušam poročila, se pogovarjam po telefonu, uradujem na poti v Ljubljano in nazaj. Ni naporno, ker se je prijetno vrniti domov. Stanujem v stanovanjski hiši, sredi majhnega gozdička in mi na kraj pameti ne pade, da bi prebijal popoldneve in noči v nekem bloku v Ljubljani. Kako gledate na Zasavje? Zasavje je priložnost. Ko si na dnu, lahko gre samo še navzgor. Je pa res, da v osmih letih, kar zasedam to pozicijo, nisem bil niti pri enem županu problematičnega kraja Trbovelj, kaj šele Zagorja ali Hrastnika. Pa lahko v Ljubljani odprem vsa vrata, in to brez težav. Kaj predlagate? Potrebno se je odpreti, pogledati, kaj počnejo drugi in to početi v Zasavju. Ne samo jamrati, ne se naslanjati na premog in energetiko. Veliko malih podjetij je v Zasavju, ki so dobri, na primer Dewesoft - letijo v vesolje, prisotni so po vsem svetu. Fantje so dokazali, da se da. Problemov ne bi smeli jemati kot probleme, ampak kot izzive. Spremeniti moramo vrednote. Napuh, pohlep, jeza, zavist so vrednote sedmih smrtnih grehov in gredo skupaj z neoliberalizmom. Spremeniti bi jih bilo treba v sedem pozitivnih vrednot: sočutje, ljubezen, poštenost, delo in podobne stvari. Poglejte, države, ki so uspešne, so skoraj praviloma protestantsko orientirane. Kjer je bilo delo, poštenje, medsebojna pomoč, solidarnost vrednota. Zato imamo na zavodu vrednoto številka ena solidarnost. Vsi prispevamo malo in imamo vse v zdravstvenem sistemu. Zasavje? Ljudi, ki se vozimo ven iz Zasavja in zasedamo neke funkcije in nas posluša cela Slovenija, samo Zasavje ne, bi bilo dobro zbrati in jih kaj vprašati. Prav gotovo bi znali razmišljati, kako se lotiti določenih stvari. Celo življenje hodim za izzivi, ko je težko, mi postane zanimivo. V Zasavju vidim precej priložnosti. Ne vem pa, zakaj jih ne znamo izkoristiti. Prva stvar je povezovanje ljudi. Imeli smo veliko industrije, vse je propadlo zaradi pohlepa, zavisti, zaradi napuha. Ko se bomo vsaj teh treh lastnosti znebili, ne samo v Zasavju, ampak v celi Sloveniji, bo bolje. Ste se pripravljeni kaj bolj resno vključiti v dogajanja v Zasavju? Seveda, z veseljem, samo vabila ni. Marko Planinc

8 8 OGLASNA STRAN ZAVOD ZA KULTURO DELAVSKI DOM TRBOVLJE 22. november 27. november 28. november 29. november 29. november 1. december 2. december 2. december KONCERT - SKUPINA PLAVICE ob 18. uri / gledališka dvorana 4. DRITL / dogodki ob 210. obletnici začetka rudarjenja v naših krajih 17:00 PROMENADNI KONCERT - RUDARSKA GODBA HRASTNIK / pred glavnim vhodom DDT 17:30 DRAMOLET - FUNŠTERCTIM ČEČE KNAPUSKA CULNGA / spodnja avla 18:00 SLAVNOSTNA OTVORITEV 4.DRITLA / spodnja avla VODENI OGLED RAZSTAVE 4.DRITL / galerija in kletni prostori 19:00 film - ZRUŠEK NA KOPU / kino dvorana 28. november 9:00-18:00 VODENI OGLEDI PO RAZSTAVI 4.DRITL / galerija in kletni prostori 18:00 film - KAKO ZELENA JE BILA NAŠA DOLINA / kino dvorana 29. november 9:00-13:00 VODENI OGLEDI PO RAZSTAVI 4.DRITL / galerija in kletni prostori 17:00-18:00 VODENI OGLEDI PO RAZSTAVI 4.DRITL / galerija in kletni prostori 18:00 film KAKO ZELENA JE BILA NAŠA DOLINA / kino dvorana 19:00 druženje in koncert skupine UN S TRBOUL LETNI KONCERT - MoPZ ZARJA ob 18.uri / gledališka dvorana 10. obletnica skupine AL SAIPH - orientalski plesi ob 19.uri / gledališka dvorana KONCERT SKUPINE - SOULED OUT ob 21:30 uri / KAVARNA DDT RAZSTAVA - DRUŠTVO INVALIDOV TRBOVLJE - SEKCIJA ROČNIH DEL / stara galerija VIZUALNA RAZSTAVA - SANELA JAHIČ ob 18.uri / Nova galerija GLEDALIŠKA PREDSTAVA - NORCI IZ VALENCIJE (SNG NG) ob 19:30 uri / gledališka dvorana Gradič Trbovlje vam tudi letos v najem ponuja različne prostore znotraj Gradiča in vam ob enem nudi tudi svetovanje pri pripravi vaših novoletnih prireditev in zabav. Prostori so primerni za več kot 100 gostov, pa vendar ohranjajo vso intimo in toploto, ki je primerna temu prazničnemu času. V primeru, da nam želite zaupati celotno organizacijo prireditve ali zabave, vam ceno oblikujemo glede na vaše želje. ddt@siol.net / Zavod za kulturo Delavski dom Trbovlje / +386 (0) / TUDI LETOS VRAČAMO VSEM NAŠIM ZAVAROVANCEM STE MED NJIMI? IZBERITE VZAJEMNO DEJSTVO # 1: Naslednja premija naših zavarovancev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja bo nižja za 15 EUR. DEJSTVO # 2: Imamo najnižjo premijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji. DEJSTVO # 3: Izberite Vzajemno in prejeli boste paket dobrodošlice. Vzajemna, d.v.z, Vošnjakova ulica 2, Ljubljana. Vsa zavarovanja se sklepajo po veljavnih pogojih Vzajemne, d.v.z. Poslovalnica Trbovlje Mestni trg 5a 1420 Trbovlje Telefon: 03/ biserka jerman: Mitja Plaznik: Delovni čas: pon. 8:00-12:30 in 13:00-15:00 tor. 8:00-12:30 in 13:00-15:00 sre. 8:00-12:00 in 13:00-17:00 čet. 8:00-12:30 in 13:00-15:00 pet. 8:00-14:00

9 DRUŠTVENO 9 Zasavska društva Po Koroški Državnega prvenstva v pikadu se je v Delavskem domu Trbovlje 15. novembra udeležilo 13 moških ekip in 11 ženskih. Zvezo delovnih invalidov Slovenije so zastopale moške ekipe: MDI Šaleške doline Velenje, MDI Novo mesto, DI Muta, MDI Gornja Radgona, DI Logatec, MDI Maribor, DI Črnomelj, MDI Goriške, MDDI Radovljice ter ekipe Zveze SONČEK, Zveze multiple skleroze Slovenije ZMSS, Zveze društva Hrastnik Trbovlje Zagorje kulturna / umetniška / glasbena športna invalidska/humanitarna gasilska turistična /hortikulturna druga (avto-moto, lovska, čebelarska, stanovska, strokovna, mladinska, ) Če bi vprašali osebi levo in desno od sebe, ali sta člana kakšnega društva, bi bil vsaj en odgovor zagotovo pritrdilen, zato ne čudijo podatki, da v Zasavju v takšni ali drugačni obliki, obsegu in področju deluje več kot 350 društev. Računajmo malo na pamet: če upoštevamo število prebivalstva in povprečno oceno, da ima vsako društvo okrog 50 članov, ugotovimo, da je skoraj vsak drugi Zasavec član kakega društva. Ljudje so bitja, ki zelo očitno težijo k povezovanju v skupnosti, kjer se počutijo morda varno, morda koristno, predvsem pa dobro. Po podatkih o društvih, ki jih občine objavljajo na svojih spletnih straneh, je nastala spodnja preglednica društev po posameznih občinah. Daleč največ društev je športnih, zajemajo različne športe, od nogometa do badmintona, od lokostrelstva do borilnih veščin. Sledi jim kultura, številčna (tudi po članstvu) so gasilska društva, veliko ljudi pa je članov raznolikih društev, ki so osnova in/ ali podpora njihovim dejavnostim in hobijem. Sem spadajo lovci, čebelarji, ribiči in mnogi drugi. Če se vam zdi, da so aktivnosti vašega društva pomembne, zanimive, smešne, izobraževalne, preprosto V začetku oktobra so se na Koroško odpravili člani Medgeneracijskega društva Srečno Zagorje. Na izlet so se odpravili z dvema avtobusoma. V enem so bili člani MGD Srečno v drugem pa aktivni člani Rdečega križa Zagorje. Najprej so se ustavili v Slovenj Gradcu. Obiskali so hišo mojstrovin Pergar, ki deluje že od leta 1757 kot družinsko podjetje in prenaša dediščino medičarstva, lectvarstva in svečarstva iz roda v rod. Prava posebnost so unikatni izdelki, ki so jih ustvarili za poslovna darila znanim osebnostim po svetu. Prvotno so Pergarjevi delali srca iz lecta, konjičke in punčke; zdaj po zamisli oblikovalca Oskarja Kogoja izdelujejo dišeče sveče in srca, prepržena z zlatimi in srebrnimi nitkami iz dišečega čebeljega voska. Udeleženci izleta so si ogledali še znamenitosti Slovenj Gradca in gotsko cerkev sv. Elizabete. Čudovit vitraž je cerkvi podarila mati umrlega skladatelja Huga Wolfa, ki se je rodil slovenskim staršem v tem mestu. Uživali so na splavarjenju po Dravi, kjer so jih zabavali»fjst«fantje s harmoniko in dobrimi vici, organizatorji pa so poskrbeli tudi za flosarsko malico (golaž in polenta z ocvirki). Na kmetiji Klančnik so izvedeli, da imajo 110 ha zemlje, za vso dejavnost skrbi 8 ljudi, od katerih ima vsak točno določeno zadolžitev. Redijo 100 omembe vredne, nam pišite na urednistvo@zasavskitednik.si. Le opozorilo: objavljali bomo prispevke o dogodkih, ki so za vami. Napovedi lahko objavimo v rubriki Kaj dogaja pod ugodnimi pogoji, cena je prilagojena skromnim društvenim financam. Vsakega vašega prispevka bomo veseli, saj društveno življenje v veliki meri zaznamuje življenje veliko Zasavčanov. Nejka Lazar Državno prvenstvo v pikadu gluhih in naglušnih AURIS Kranj in Zveze vojnih invalidov Slovenije. Ženske ekipe so bile iz Zveze delovnih invalidov Slovenije: DI Muta, MDI Maribor, MDDI Radovljica, DI Ajdovščina-Vipava, DI Hrastnik, MDI Lenart, DI Dravograd, DI Dornberk, MDI Domžale in DI Radeče ter ekipa Zveze multiple skleroze Slovenije. Vseh udeležencev je bilo 119. Prisotne je pozdravila županja Jasna Gabrič, prisotna sta bila tudi Primož krav, 40 plemenskih prašičev (na leto vzredijo okoli 500 odojkov). Vsak teden spečejo črn kmečki kruh iz 40 kg domače moke. Na gruntu, ki ga je podedovala gospodarjeva žena, redijo tudi jelene - damjake. Seveda so poskusili njihove dobrote in se zadovoljni vrnili v Zasavje. Fani Burkeljc Jeralič, predstavnik Zveze za šport invalidov Slovenije Paraolimpijski komite NPC Slovenija, in Rajko Žagar, predstavnik Zveze delovnih invalidov Slovenije. Pri moških je zmagala ekipa MDI Goriške, drugo mesto je zasedla DI Mute, tretje mesto pa MDI Šaleške doline. Med ženskami je zmagala ekipa DI Hrastnik, druga MDI Maribor, tretja pa DI Dravograd. DIT Prostovoljci Zasavja V četrtek, 16. oktobra, je v Velenju potekalo letno srečanje prostovoljcev Zasavja, ki delujejo v projektu Starejši za starejše zasavskih društev upokojencev. Po predstavitvi Term Topolšica in vodenem ogledu so srečanje nadaljevali v muzeju premogovništva Velenje, nato pa so si ogledali še grad Velenje. Srečanje, ki ga je omogočilo Združenje društev upokojencev Slovenije kot zahvalo prostovoljcem, ki sodelujejo v projektu, so zaključili na poznem skupnem kosilu ob prijetnem zvoku harmonike. Vojaške aktivnosti V soboto, 25. oktobra, je Občinsko združenje slovenskih častnikov Hrastnik organiziralo pohod, na katerem so se udeleženci preizkusili v nekaterih vojaških veščinah. Aktivnost ni imela tekmovalnega značaja, pohoda pa se je udeležilo 18 pripadnikov združenja z družinskimi člani. Udeležence je pozdravil predsednik združenja Gorazd Hafner, vodja aktivnosti je bil David Srebotnik. Trasa je potekala od bivšega Sijaja do zaselka Oreševje, mimo Ojstrega, po strmini Žrebljevega hriba do prelaza Ostenk ter po slemenski cesti do Katarine. Na trasi pohoda je bilo organiziranih sedem delovnih točk. Vse patrulje so uspešno rešile vse postavljene naloge. Udeleženci so še posebej pohvalili gostoljubje PGD Čeče, člana obeh društev Rudija Senčarja ter odličen pasulj. Delo na eni izmed točk. Foto: Ivan Zore Srečanje starejših v Zaloki Območni krajevni odbor Rdečega križa Čemšenik je v nedeljo, 9. novembra, pripravil tradicionalno srečanje starejših krajanov v gostilni Zaloka. Srečanje, ki se odvije enkrat letno, je namenjeno krajanom, starim 70 in več let. Ti so lahko prisluhnili pevcem Čemšeniškega kvarteta, se zabavali ob kratkočasnem programu učencev podružnične šole Čemšenik ter zapeli in zaplesali ob zvokih harmonike Bojana Kudra. Srečanja se je udeležilo okrog 50 krajanov, ki so jih v uvodu pozdravile predsednica krajevne organizacije RK Čemšenik Simona Jarc, predsednica OZ Zagorje RK Slovenije Metka Podpečan, in novoizvoljena predsednica KS Čemšenik Anica Režun. MJ IZ TPK Jesenski potep DIT Društvo invalidov Trbovlje je v soboto, 8. novembra, pripravilo kopanje v Termah Lendava, v nadaljevanju dneva pa martinovanje s prijateljskim Medobčinskim društvom invalidov Lendava v Gornji Dubravi na Hrvaškem. Trboveljčani se tradicionalno že nekaj udeležujejo organiziranih martinovanj. Druženje s člani društva invalidov iz Lendave ter predstavitev krsta mošta je doživelo 108 udeležencev. Čas do odhoda je kar prehitro minil in zopet so preživeli lep dan, ki je pozitivno vplival na telo in dušo. DIT Najboljše ženske ekipe. Foto: arhiv DI Trbovlje Veselo martinovanje. Foto: arhiv DI Trbovlje Martinovanje DIH Člani Društva invalidov Hrastnik so si čas vzeli v soboto, 8. novembra, in se odpravili slavit svetega Martina. Za praznovanje so si izbrali Ribičijo pri Mariboru. Zbralo se je 64 dobro razpoloženih članov društva. Ustavilo jih ni niti močno deževje, ne poplave, ne zapore cest. Za vse so bili bogato poplačani, gostitelji so jih pričakali s štajersko gostoljubnostjo, harmoniko, dobro voljo, degustacijo vina, večerjo, pečenim kostanjem, plesom ter krstom mošta. JL

10 10 REPORTAŽA Tek za življenjem Mitje Duha Delo Mitje Duha pušča na področju športa, humanitarnosti in aktivizma globok vtis. Sedaj je dosegel novo osebno zmago. V Mladinskem centru Trbovlje (MCT) je predstavil avtobiografsko knjigo Tek za življenjem, kjer se je popolnoma razgalil in razkril skrite podrobnosti iz svoje razburljive življenjske poti, ki ga je obenem tudi pripeljala na steze življenja, po katerih hodi danes. Knjiga opisuje Mitjo v različnih življenjskih obdobij; od brezskrbnega otroštva, podivjanih pubertetniških dni, prvega srečanja z drogo in kriminalom, prihoda v zloglasni zapor Dob pa vse do izpustitve in dokončne izbire zdravega življenja. Ob tem Mitja priznava, da je bilo pisanje večkrat težavno:»da bi zadeva bila napisana čim bolj avtentično, sem moral podoživljati nekatere mučne trenutke iz svoje preteklosti in dogodke, na katere nisem ponosen, vendar me obenem ni nikoli prešinilo, da bi odnehal, ker sem po naravi vztrajen človek.«pobuda za pisanje knjige je prišla s strani MCT. Mitja jo je z veseljem sprejel in se resno lotil dela, ki je trajalo več kot osem mesecev. Rezultat je iskrena pripoved o padcu na dno in ponovnem vzponu. Pospremljena je s fotografijami in modrostmi, ki jih je avtor poln. Predstavitev Teka za življenjem. Foto: Vesna Lenić Kreže Predstavitev Duhove knjige je vodil njegov dobri prijatelj Matej Markovič, ki je obenem tudi avtor spremne besede:»izredno ga spoštujem, ob branju knjige sem spoznal tudi tisti del osebnosti, ki mi še ni bil tako znan. Mislim, da bi to delo moral vzeti v roke vsakdo, ki želi spoznati, kaj je življenje. Mitja je z opisom svojih življenjskih izkušenj naredil veliko za vse, ki bodo knjigo prebrali.«v naslednjih tednih se bo Mitja posvečal promociji knjige po Zasavju, del dobička od prodaje pa bo namenil Društvu Up, s katerim tudi sodeluje in nudi pomoč odvisnikom in drugim pomoči potrebnim ljudem. VŠ Trbovlje socialni prerez Kreativke v U3 Domoznanska zbirka Knjižnice Toneta Seliškarja Trbovlje je bogatejša za knjižico, ki prinaša popis dela trboveljske preteklosti. Knjiga je izšla leta 1936 kot del mesečnika Mala biblioteka, ki je v vsaki številki objavila zaključen izčrpen članek o aktualnih družbeno - političnih vprašanjih. V njej avtor Ivan Kosec opisuje Trboveljsko premogokopno družbo. O njej pisec razmišlja na dva načina: kot simbol trpljenja in naporov vsega industrijskega proletariata Slovenije na eni ter kot simbol gospodarske sile in politične moči delniške družbe kapitalističnega podjetja na drugi strani. Kosec v uvodu zapiše:»ni namen te brošure, da se spušča podrobneje v medsebojno povezanost Trbovelj s slovensko zgodovino zadnjih desetletij, temveč le, da pokaže prerez življenja in trpljenja revirja, v kolikor danes okoliščine to dopuščajo in v kolikor omogoča razpoložljivi mate- Naslovnica. Foto: KHF rial.«tekst obsega 58 strani, Kosec ga je razdelil na tri poglavja. V prvem delu predstavi zgodovino TPD s poudarkom na njenem ekonomsko - finančnem razvoju in bogatenju lastnikov na račun bede rudarjev. V drugem delu Kosec piše o delavstvu v TPD in okovih, ki proletariat vežejo nanjo. Tekst avtor zaključi s poglavjem, ki opisuje rudarske stavke v Trbovljah do leta 1934 in njihove posledice. Knjižica sicer ne prinaša nobenega podatka o zgodovini Trbovelj, ki zainteresirani javnosti ne bi bil znan, je pa vredna ogleda, saj avtor prisrčno pristransko in s sočutjem do trboveljske»knapušne«odstira in popisuje delček preteklosti. Že uvodoma Kosec navede misel, ki bi jo bilo vredno upoštevati tudi danes in v glave vcepiti vsem, ki se tako radi zazirajo v prihodnost, ne meneč se za preteklost in dediščino krajev, od koder izvirajo:»kdor hoče poznati zgodovino najnovejše dobe, ta naj študira usodo enega industrijskega kraja «Katra Hribar Frol Univerza za tretje življenjsko obdobje, ki združuje tri zasavske občine, in bo kmalu dopolnila sedemnajst let uspešnega delovanja, vključuje poleg učenja tujih jezikov, računalništva in drugih dejavnosti, tudi skupino za kreativno pisanje. V četrtek, 6. novembra, so se članice skupine predstavila v Knjižnici Antona Sovreta Hrastnik s svojimi teksti, objavljenimi v knjižici na štiridesetih straneh: Pišem. Pogovor z avtoricami Ireno Drač, Kristino Hribar, Dragico Močnik, Jožico Novak in Ljubo Štrovs je povezovala njihova mentorica Mari Žnidaršič, ki je govorila tudi o kriterijih dobrega pisanja in navajala citate uveljavljenih književnikov o dobrem pisanju.»odkrivamo poti, kako priklicati ustvarjalnost, se igramo z besedami, z različnimi oblikami pisanja, ki so osebne, pa vendarle skupne,«je dejal na začetku. Avtorice se zavedajo, da se pri pisanju ne morejo ustaviti ob prvem zapisu, ampak ga morajo še izboljševati, ob tem pa upoštevati tudi pravopis.»nobena zapisana zgodba ne nastane na mah; zgodba ni hipno oziroma nenadno dejanje, temveč dolgotrajno zorenje, da se besede postavijo na pravo mesto in zaživijo v likih in dogodkih,«je med drugim dejala Mari Žnidaršič, ki svoje mentorstvo opravlja prostovoljno. Za prijetno vzdušje večera so poskrbeli učenci hrastniške glasbene šole. Predsednica Društva U3 Zvonka Selan pa je povabila vse, ki jih zanima pisanje ali kakšna druga dejavnost društva, da se jim pridružijo. Fanči Moljk Na katero vprašanje Lenarčič ni znal odgovoriti? Literarni prijatelji pri Društvu upokojencev Trbovlje so v sredo, 5. novembra, pripravili poseben literarni večer, povezan z devetdesetim rojstnim dnem Tineta Lenarčiča, znanega Trboveljčana, ki je kraju predan, ga ima rad in želi, da bi ohranili vedenje o posebnostih, ki jih je veliko. Večer sta vodili Cvetka Kozmus, najmlajša članica Literarnih prijate- Čestitke Andreja Železnika Tinetu Lenarčiču. Foto: Irena Vozelj ljev, in Marinka Benetek, desna roka predsednika Andreja Železnika, ki si je vzel pravico, da slavljencu čestita že na začetku prireditve. Kulturno noto, po Tinetovem izboru, so prispevali tenorist Riko Majcen, harmonikar Franci Vrtačnik, Jesenske rože in Godalni orkester pod vodstvom Katje Mikula. Pesmi in besedila so predstavili člani Literarnih prijateljev. Marinka Benetek je za uvod prebrala svoje rime, v katerih je strnila Tinetovo življenje. Omenila je njegove starše, tri brate in štiri sestre, ženo Mileno, sina Matevža in Marka, vnuke in številne prijatelje, znance, njegovo delo, povezano z mnogimi dejavnostmi, ki so dale pečat njegovemu življenju. V pogovoru z Lenarčičem so se ustavili pri knjigi Trbovlje po dolgem in počez, ki je postala biblija vodnikom po Trbovljah. Niso se izognili trboveljskemu rudniku in njegovemu zapiranju. Tine se je, kljub cmoku v grlu, elegantno izognil kritikam in pojasnil, da je strokovnjakom treba zaupati. Lica so mu zasijala, ko je razlagal o prostovoljnem delu, ki so ga opravili pri gradnji delavskega doma, planinskih domov... Aktivno je sodeloval pri pripravi otvoritve delavskega doma, kjer so nastopili samo domačini, tisti, ki so se uveljavili drugje in doma. Tudi takrat so imeli godalni orkester, pripravili so celo Gorenjskega slavčka, nastopili so solisti. Pred štiriinšestdesetimi leti se je včla- Mari Žnidaršič (desno) s svojimi varovankami. Foto: Fanči Moljk nil v Planinsko društvo, kjer je ves čas aktivno sodeloval. Za planinstvo sta ga navdušila razrednik prvega razreda in njegov najstarejši brat, ki je redno hodil po hribih in o tem slikovito pripovedoval. Kjer je bilo treba kaj pomagati pri organizaciji, je bil vedno zraven. Svojo ljubezen je prenesel tudi na svoja otroka, z družino so redno zahajali v hribe. Leta 1996 je bil soustanovitelj Literarne sekcije pri DUT, danes je njihov najstarejši član, ki še vedno aktivno sodeluje. Njegova strast do zapisovanja zanimivosti in dogodkov je bila podlaga, da so nastali zapisi o Trbovljah, rudarstvu, rudarskih pesmih in zgodbah, izdanih v številnih knjigah. Številni obiskovalci večera, sinova in drugi domači, novoizvoljena županja Jasna Gabrič, bivši župan Vili Treven, predsednik DUT Janez Malovrh, Maks Starc in drugi so bili enotni, da je večer namenjenem človeku, ki ga poznajo praktično vsi Trboveljčani in vsi so mu zaželeli še veliko let, upajoč, da bo še kaj objavil in tako pustil zanamcem dragocene pomnike na čase, ki jih briše čas, a bodo vedno vzbujali radovednost, kako je bilo v času rudarjenja, življenja v kolonijah. Na vsa vprašanja je gladko odgovarjal, le na voditeljičino vprašanje, če ve, kako se lahko razloži kratica SREČNO, ni znal povedati, ker tega še ni slišal. Dobil je pojasnilo, da so črke začetek lastnosti, ki jih imajo rudarji: srčnost, resnica, enotnost, človečnost, načelnost in odločnost. Prav te lastnosti lahko pripišemo tudi Tinetu Lenarčiču. Irena Vozelj

11 REPORTAŽA 11 Dvanajst ognjenih odtenkov Leto je naokoli in s tem je nastopil tudi čas za trboveljske ognjene fante. Fantje so spet posneli fotografije za koledar PGD Trbovlje - mesto. Na 13-listnem izdelku so prikazani gasilci na intervencijah in pripravah zanje. Koledar je namenjen predvsem ženskemu delu populacije, zato so fantje na slikah tudi malce pomanjkljivo oblečeni. Intervencija. Foto: Robert Ahlin Dodatno vrednost projektu da humanitarna nota. Del izkupička od prodanih koledarjev namenijo za osebno intervencijsko opremo operativnih gasilcev PGD Trbovlje - mesto, del pa socialno ogroženi družini iz Trbovelj. Lansko leto so družini izpod Kuma namenili kar 2000 evrov pomoči. Fantje si želijo, da bi bil projekt letos vsaj tako uspešen kot lani. V letu 2013 so izdali 450 koledarjev, letos jih bodo tiskali 550. Od tega je 500 barvnih, 50 pa je posebnih v črno beli seriji. Lanski koledarji so bili razprodani že do 10. decembra. Na slikanju je letos sodelovalo več fantov kot lani, kar 19. Kot ponesrečenki pa sta sodelovali tudi dve dekleti. Po zaključenem prvem projektu so se fantje dogovarjali, kako bi projekt nadgradili. Dogovorili so se, da ga bodo ponovili, kajti veliko pripadnic ženskega spola je lani ostalo brez koledarja. V osnovi je koledar namenjen ženskam, zato žensk oz. deklet zaenkrat ne bodo vključevali kot modele na slikanju. Bi bila pa dobrodošla kakšna maskerka ali stilistka, saj se morajo še vedno urediti za fotografiranje sami, pravijo. Kot je povedal eden od ognjenih fantov, Sandi Lepoša, so dobili idejo pred leti ob brskanju po svetovnem spletu in obisku spletnih strani ameriških profesionalnih gasilcev. Od ideje do uresničitve je minilo precej časa. Veliko zaslug za to, da so projekt vendarle uresničili, ima njihov fotograf Robert Ahlin. Gasilci se sami odločijo za poziranje. Fantov je letošnje leto več in kdorkoli želi sodelovati, ima možnost sodelovanja, ne glede na telesno izklesanost. Za vsakega posameznika se najde primeren scenarij. V projekt se je vključilo veliko fantov, tako da je prepričevanje odpadlo. Dekleta oz. ženske nestrpno pričakujejo izid koledarja in jih redno spremljajo na njihovi Facebook spletni stran, ko objavljajo prve utrinke iz fotografiranj za koledar. Povpraševanje je izredno veliko in tega so zelo veseli. Za sceno uporabijo gasilski dom in njegovo okolico. Fotografirali so se tudi v času 1. novembra, ko je bilo na cesti veliko prometa. Ljudje so se ustavljali ob cesti in si radovedno ogledovali početje pogumnih gasilcev. Kakor so kasneje dejale ženske predstavnice, je bilo tistega dne ozračje zelo vroče. Med gasilci je kar nekaj takšnih, ki so aktivni športniki in redno obiskujejo fitnes. Pred fotografiranjem se radi Reševanje iz vode. Foto: Robert Ahlin pošalijo, da bo potrebno počasi pričeti s treningom za»slikanje«. Ko je to zaključeno, pa se šalijo, da lahko pojedo tudi kaj mastnega. Vsekakor nekaj fantov vzame fotografiranje za koledar resno in kakšno urico v fitnesu posvetijo tudi projektu. Čeprav letošnji koledar še niso razkrili, z izjemo nekaj objavljenih fotografij na Facebooku, imajo fantje že okrog 50 naročil. Koledar bo na voljo po 20. novembru. Cena barvnega bo 15 evrov, za posebno serijo črno belega pa bo potrebno odšteti 20 evrov. Marjetka Rozman Devetnajst ognjenih. Foto: Robert Ahlin

12 12 KULTURA Jeklene magnolije Dan slovenskih splošnih knjižnic Letošnji 20. november, praznik slovenskih splošnih knjižnic, praznujejo knjižničarji pod sloganom Povezujemo se med seboj in si delimo izkušnje z dobrimi knjigami. Bralcem so predstavili portal namenjen celoviti, neodvisni predstavitvi kakovostne literature, na katerem je moč najti dela po izbranih kriterijih. Ob prazniku se je tudi v zasavskih knjižnicah odvilo vrsto prireditev. V Hrastniku in Trbovljah so zamudnikom omogočili tudi vrnitev knjig brez zaračunane zamudnine. TPK Sozvočenja 2014 Javni sklad za ljubiteljske dejavnosti in Občina Zagorje ob Savi sta v soboto, 15. novembra, v KC Delavski dom Zagorje pripravila 6. regijski tematski koncert odraslih pevskih zasedb osrednje Slovenije. Zanimive tematsko sestavljene sporede je predstavilo 9 pevskih zasedb ob strokovni spremljavi Helene Fojkar Zupančič in Sebastjana Vrhovnika. Tematski koncerti so potekali tudi v Olimju, Radovljici, Brestanici, Dobrovem v Goriških Brdih in Mariboru. Najboljši zbori iz vseh regij bodo 13. decembra nastopili na sklepnem koncertu v Slovenski filharmoniji v Ljubljani in obeležili svetovni dan zborovskega petja. TPK Razstava stripov V Knjižnici Antona Sovreta je do srede novembra na ogled razstava stripov. Avtor razstave je 48 - letni Hrastničan Boris Matko, ki pravi:»brati sem jih začel kot petošolec, kupoval in zbiral pa jih je moj oče. Žal sem to zbirko zapravil, a sem po nekaj letih začel zbirati še sam, tako da jih imam zdaj okoli tri tisoč. Vse sem seveda tudi prebral. Posebno dragoceni so tisti s posvetilom in tisti, ki izstopajo po kvaliteti risbe in barv.«ob tej priložnosti so imele knjižničarke delavnico stripov, otroci so ustvarjali na podlagi pravljic in basni. Razstavlja Zmago Lenardič V novi galeriji Delavskega doma Trbovlje je do 27. novembra na ogled razstava slikarja Zmaga Lenardiča z naslovom Red Bull Politics. Kot je zapisal kustos razstave dr. Boris Gorupič, vsebuje dela, katerih sporočilo ni vedno neposredno, a navaja na to, da živimo v družbi, ki sicer dopušča svobodno izražanje, a daje izjemno malo možnosti praktičnega učinka. FM TPK V spomin Ivani Kobilici V četrtek, 20. novembra, je Likovna skupina Dom v galeriji Medija v Zagorju odprla razstavo del, posvečenih slikarki Ivani Kobilici. S Pižamo na kratko o Zasavju, prevajanju in 50 odtenkih njive TPK Mladinsko gledališče Svoboda Trbovlje praznuje visok jubilej. Sezona 2014/2015 je 50. po vrsti in proslavili jo bodo z bogatim programom. Te dni z dramo Jeklene magnolije gostujejo na festivalu amaterskih gledališč, 27. Čufarjevih dnevih na Jesenicah. Jeklene magnolije so na odru Svobode, kot Trboveljčani rečejo domovanju Mladinskega gledališča, premierno zaživele v pretekli sezoni. 9. in 12. novembra so odigrali ponovitvi, tudi kot vajo za nastop na Čufarjevih dnevih. Dramo je leta 1989 napisal ameriški avtor Robert Harling, že dve leti za tem je doživela uprizoritev na filmskem platnu. Leta 2005 so jo uprizorili v Mestnem gledališču ljubljanskem, zelo je priljubljena tudi v slovenskih amaterskih gledališčih. Zgodba in igralke Na odru Svobode se pred gledalci odvrtita dve leti v življenju žensk, ki se srečujejo v frizerskem salonu. Središče salona je njegova lastnica Truda. Igra jo Marjeta Dolinar.»Truda je močna osebnost, kombinacija duhovitosti, srčnosti in samozavesti. Dobro pozna svoje stranke in jim zna prisluhniti,«je svoj lik označila Dolinarjeva. Prek razgovorov v salonu spoznamo življenjske težave in radosti likov v zgodbi, njihove može, otroke. Čeprav imajo vsi liki pomembno mesto, se zgodba vendarle vrti okrog hudo bolne Neli (Tjaša Šuligoj) in njene želje, da bi zanosila in rodila otroka. Ženske, na videz krhke in nežne kot magnolije, ugledamo kot tiste, ki podpirajo vse vogale v hiši in so resnično»jeklene«. Marjeta Dolinar (zgoraj levo) kot lastnica salona, poleg nje Nina Žagar kot frizerka Anka, sedita Tjaša Šuligoj kot Neli (levo) in Katra Kozinc, ki je zaigrala Klaro. Foto: Lovro Rozina Za razliko od»jeklenih moških«, kot jih v sklepnem dejanju grenko - sarkastično imenuje Katarina Pajer Povh v vlogi Milene. V gri nastopajo še Nina Žagar, Bojana Vittori - Zor in Katra Kozinc. Igralke pod vodstvom režiserke Nande Guček spretno hodijo Katarina Pajer Povh (levo) in Tjaša Šuligoj kot mati in hči v Jeklenih magnolijah. Foto: Lovro Rozina po tanki črti med komičnimi vložki in mestoma tragično zgodbo. Zanimivost uprizoritve je trboveljski dialekt, ki sprva deluje nenavadno, a se po nekaj trenutkih zlije z zgodbo in postane neopazen. Predstava gledalca ne pusti ravnodušnega in je pravi balzam v poplavi instantnih in vulgarnih komedij o odnosih med spoloma. Za odrom Če je igro in režijo prevzel ženski del ansambla, so za odrom moški kolegi. Predstavo podpirajo odrski mojster Branko Solina ter lučkarji in ozvočevalci Sašo Kajtna, Primož Hančič in David Lindič. Gučkova je povedala, da je Jeklene magnolije izbrala zaradi aktualne in zanimive tematike in ker je želela angažirati starejše igralke.»v jubilejnem letu se bo sicer na odru predstavil cel ansambel, zato poleg Jeklenih magnolij igrajo še Ljubljansko komedijo, v kateri nastopa 16 igralcev, od tega le tri igralke,«je dodala. Polona Siter Drnovšek V petek zvečer se je nabito polna dvorana Delavskega doma Trbovlje tresla od smeha. Študentski Klub B je v sodelovanju z Delavskim domom Trbovlje gostil celovečerno stand-up poslastico 50 odtenkov njive igralca, raperja, prevajalca in komika Boštjana Gorenca - Pižame. Po nastopu smo ga pocukali za rokav. Skozi predstavo je bilo opaziti, da vam odnosi med Zagorjani, Trboveljčani in Hrastničani niso tuji. Ni višja matematika, da to dojameš. Pižama. Foto: osebni arhiv Boštjana Gorenca Med sosednjimi kraji se zmeraj dogaja neko»bockanje«. Vem pa, če bi bilo treba stopiti skupaj in pretepsti nekoga iz Zidanega Mosta, bi vsi skupaj držali. V Zagorju in Hrastniku ste tudi že nastopali... Ja, ja, ni tako, da bi rekel, da v sosednjem kraju pa ne bom nastopal. Danes mi je bilo zelo všeč, ker je publika končno»poštekala«šalo o Romanu Vodebu. Ker tudi on živi v Rdečih revirjih, regiji, ki se imenuje po menstruaciji. Joj, to je bila čisto trenutna šala. Ko sem izgovoril ime, sem pomislil, s tem moram nekaj narediti. Veliko prevajate. Reciva besedo o povsem svežem mladinskem romanu Čudo, ki je izšel pri zasavski založbi Ocean in ste ga prevedli. Vas je navdušil? Me je, ja. Sploh ko sem ga prvič bral, so bila v njem mesta, ko te zaščemi nekje v prsih, pa začutiš, da je v prostoru prepih, ker se ti ovlažijo oči. To je roman za vse generacije, ki na en tak zabaven, neprisiljen in predvsem nepridigarski način pripoveduje, kako nas videz ne sme zapeljati. Zgodba govori o dečku, ki se rodi z zelo hudo obrazno deformacijo in gre pri desetih letih v šolo. Spremljamo šok, ki ga doživljajo njegovi sošolci, učitelji, doživljanje njegove družine, in to skozi različna gledišča, ki skozi prvoosebno pripoved počasi slikajo celoto. Vaša ljubezen do slovenskega jezika se odraža v vsem, kar delate. To me žene naprej, iskati neke nove izrazne možnosti. Kako iz pomenskih enot jezika, ki že obstajajo, pa jih še nihče ni združil, delati nove. To velja predvsem za prevajanje. Pri humorju pa gre za to, kako stvari, ki smo jih vsi že slišali, povedati tako, da dosežeš nek svež pogled nanje. V predstavi tudi zelo dobro orišete slovenska narečja. Pogrešala sem zasavskega, čeprav je res, da sploh ni enoten. Sobota, ob uri Petek, ob uri Sobota, ob 19. uri Torek, ob Sreda, ob uri Četrtek, ob uri Četrtek, ob uri Delavski dom Trbovlje Gledališka dvorana KC DD Zagorje Delavski dom Trbovlje Delavski dom Trbovlje Knjižnica Mileta Klopčiča Zagorje Gledališka dvorana KC DD Zagorje Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik Ja, morda bi se splačalo o tem razmisliti. Mi je pa znano, da se v Zasavju pozdravljate tako, da človeku poveste poklicno pot njegove matere. Znam reči tudi granadirmarš in perkmandeljc. Slednje predvsem zato, ker če izgovoriš pirkmandeljc, najdeš v besedi»pir«. Tatjana Polanc Kolander Koncert večno zimzelenih melodij slovenske popevke Skupina Plavice z gostjo Eldo Viler Večer argentinskih, brazilskih in slovenskih pesmi Juan Vasle Večer orientalskih plesov Skupina Al Saiph z gostjami. Gledališka predstava Norci iz Valencije, komedija Predstavitev nagrajenih diplomskih nalog Diplomantki Fakultete za arhitekturo: Katja Drnovšek in Živa Repovž Izvirni slovenski muzikal Cvetje v jeseni Sovretov večer Pogovor s Tino Mahkota, lansko Sovretovo nagrajenko

13 ŠPORT 13 Ko igrajo knapi Zasavski derbi je v zadnjih nekaj letih eksplodiral, na tekme v povprečju pride več kot 1500 ljudi, kar je zavidajoča številka, če upoštevamo, da gre za tretjeligaško tekmo. Obisk jim zavida marsikateri slovenski klub v 1. SNL. V soboto 10. novembra, so bili navijači priča prvemu derbiju letošnje sezone, ki se je odvijal v Trbovljah. Zagorjani so prišli po zmago, saj želijo uloviti še neporaženo Zarico iz Kranja, Trboveljčani pa so svoj motiv iskali v zmagi nad večnimi rivali.»doživljamo ga kot vsako drugo tekmo, vendar je naša želja in motivacija veliko večja kot pred kakšnim drugim obračunom. Sam nisem imel posebnih priprav pred to tekmo,«je na vprašanje, kako doživljajo derbi po tekmi povedal igralec Rudarja Davor Rižner. Prva medsebojna tekma te sezone je prinesla tri točke domačinom iz Trbovelj, ki so z golom v 75. minuti prevzeli vodstvo in ga uspeli obdržati do konca. 20-letni strelec zmagovitega gola Davor Rižner je občutke ob zadetku gola strnil takole:»teh čustev ne znam opisati, lahko jih le doživiš. Ko zadeneš zmagoviti gol na svojem prvem derbiju, je res nekaj posebnega.«sicer pa je bila tekma skozi celotnih 90 minut precej izenačena, kljub temu so domači pokazali malce več želje po zadetku in zmagi. Ob vprašanju, kakšne ambicije gojijo s soigralci, je Rižner, sicer prebivalec Hrastnika, dejal:»naše želje so, da se priključimo vodilnim v ligi.«to bi lahko storili kmalu, saj si Zagorje, Ilirija in Ivančna Gorica delijo 25 točk, Rudar pa z 21 točkami zaseda peto mesto. Za Zagorjani je sicer odlična sezona, saj na lestvici zaostajajo zgolj in na tribunah. Foto: Tomaž Zupan Vroče je bilo na igrišču Foto Tomaž Zupan za prvouvrščeno Zarico, ob tem pa imajo najboljši napad. Doslej so zabili že 48 golov. A očitno so bili igralci NK Rudar Trbovlje tokrat pretrd oreh, njihova obramba je z desetimi prejetimi goli tretja v ligi, manj sta jih prejela le Zarica in Ilirija. Posebnost derbija je tudi število obiskovalcev, ki pridejo izkazat podporo svojemu klubu in mestu, tokrat se jih je po uradnih podatkih zbralo več kot 1800, neuradno se številka dvigne tudi do Igrati ob taki podpori je seveda čast in motivacija za vsakega igralca, oba kluba imata tudi svoje uradno navijaško skupino. Zagorjanom ob strani stojijo in nudijo podporo Crazy Boys, Trboveljčanom pa Kamnita Torcida, ki je tokrat ponesla domačine do zmage, kar je povedal tudi Rižner:»Navijače Kamnite in Torcide lahko le pohvalim in se jim zahvalim za takšno atmosfero, kakršno so pripravili na Rudarju. Kapa dol. Seveda je bila to motivacija za nas, ko te podpira več kot 1500 ljudi in dihajo skupaj s tabo. To ti da dodatno moč in motivacijo in v trenutkih te publika nese do želenega cilja.«derbija sta se udeležila tudi županja Trbovelj Jasna Gabrič in župan Zagorja Matjaž Švagan. Še posebej se je izkazala županja, saj je pred tekmo navijaški skupini Kamnita Torcida poslal pismo podpore in jim izročila paket pijače in dve trboveljski zastavi, da bodo lažje navijali. Nogometaše in navijače v tej sezoni čaka še povratni obračun v Zagorju naslednjo pomlad, kjer bomo nedvomno zopet priča naelektrenemu vzdušju in zanimivi tekmi med kluboma, ki gojita že 90 letno tradicijo medsebojnih dvoboje. Ta velja za najdaljše obstoječ derbi poleg tekem med ekipama Maribora in Olimpije, ter soboško Muro in lendavsko Nafto. Kristjan Pavlič Odlični borci v Zagorju na Slovenia Open V soboto, 8. novembra, je v Zagorju v Športni dvorani potekal že 31. Slovenia Open, tekmovanje v organizaciji kluba PON-DO-KWAN Zagorje in Kickboxing zveze Slovenije. Tekmovanje te vrste je zahteven organizacijski zalogaj. Tekmovalci so se v dvajsetih različnih kategorijah pomerili po pravilih WAKO, ki jih določa svetovno združenje kickboxing organizacij, v naslednjih disciplinah: point fighting, light contact, kick light in glasbene forme. Poleg tekmovalcev so k uspešnemu in pravičnemu izteku dogodka prispevali tudi sodniki, večinoma slovenski, le eden je prispel z Madžarske. V Zagorju se je pomerilo 552 udeležencev iz 66 klubov, tekmovalci pa so prišli iz 9 različnih držav - Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Italije, Madžarske, Makedonije, Nemčije, Češke in Bolgarije. Letos v primerjavi z lanskim petek, Delavski dom med 15. in 19. uro Trbovlje sobota med 9. in 17. uro sobota, ob 9. uri Dvorana Dolanka Dol pri Hrastniku rekordnim letom niso zabeležili novega najvišjega števila udeležencev, saj že v tem tednu, od 15. do 22. novembra, poteka Evropsko prvenstvo v kickboxingu. Primož Bračič, član in trener v klubu Pon-do-kwan Zagorje ter organizator tekmovanja, nam je povedal, da je bila manjša udeležba pričakovana, saj se je veliko tekmovalcev opravičilo zaradi strahu pred morebitnimi poškodbami, ki jim jih v času do EP ne bi uspelo sanirati. Na letošnjem Slovenia Open je nastopilo ogromno aktualnih svetovnih in evropskih prvakov, kot pravi Bračič, je sodelovalo vsaj 40 nosilcev medalj iz največjih tekmovanj. SMUČARSKO DRUŠTVO TRBOVLJE organizira sejem rabljene in nove smučarske opreme. Vljudno vabljeni! Hrastkov turnir Nogomet, letniki 2007 in 2008 Šport, ki ni za vsakega. Foto Tadej Cotič Najatraktivnejša disciplina je Grandchampion, katere zmagovalec pobere lepo, a tudi prisluženo nagrado. To je odprta kategorija, v kateri lahko tekmujejo vsi borci v isti kategoriji brez težnostne omejitve. Med člani je letos zmagal Tilen Zajc iz Pon-do- -kwan kluba Izlake, med članicami Ana Znaor iz Hrvaške, ki je lovoriko najboljše pobrala že lani. Na tekmovanju je sodelovalo tudi 18 članov domačega kluba, njihove uvrstitve pa so bile vrhunske. Med dobitniki odličij je bilo kar 9 tekmovalcev, in sicer Zala Rozina (1. in 3. mesto point fighting in 2. mesto v glasbenih formah), Žan Vrtačnik (3. mesto point fightin), Domen Jerman (2. in 3. mesto point fighting), Tadej Kolander (3. mesto point fighting), Tina Baloh (1. in 2. mesto point fighting in 1. mesto v glasbenih formah), Tija Šiles (3. mesto v glasbenih formah), Tjaša Kovačič (2. mesto point fighting), Tina Koder (1. in 3. mesto point fighting) in Melinda Ramadani (2. mesto v light contactu in 2. mesto v kick lightu). Odlično so se odrezali tudi člani izlaškega Pon do kwan kluba. Poleg že odličnega Zajca sta drugo mesto v svojih kategorijah osvojila Aleksander Maselj in Miloš Rozman, tretje pa Luka Gračner in Tomi Sešlar. Zmagovalca grand champion kategorije. Foto Tadej Cotič Na vabilu na dogodek je bila nekako izven ostalih zapisana tudi kategorija Masters. Na vprašanje o tem je Bračič povedal, da ta kategorija sicer ni uradna, temveč njihova domislica. Gre za point fighting kategorijo, namenjeno starejšim od 35 let, na ta način pa se omogoči nastop tudi nekoliko starejšim, a še vedno zmag željnim tekmovalcem. Letošnji zmagovalec je postal Avstrijec Michael Gerdenitsch, v svojih mlajših tekmovalnih letih nosilec odličij z najvišjih tekmovanj. Nejka Lazar Rezervirajte si termin za prednovoletno druženje na bowlingu. Odprto od pon.-čet. od petek in sobota od in nedelja od Rezervacije na telefon: ali GSM A ŽE IMAŠ SMUČARSKO VOZOVNICO ZA GOLTE? Obišči smučarski sejem v Zagorju od v Športni dvorani Proletarec * cene so preračunane na enoto v paketu gratis. Zakaj: ob nakupu treh dnevnih vozovnic prejmeš četrto BREZPLAČNO odrasla dnevna vozovnica od 18,40 *, otroška dnevna vozovnica od 10,90 *

14 14 ZA MLADE Tehniški dan V sredo, 12. novembra, so na OŠ Tončke Čeč pripravili tehniški dan, lotili so se izdelovanja okrasja za prihajajoče praznične dni. Učenci prve in druge triade so oblikovali kazala, voščilnice, obeske za novoletne jelke, dišeče kamenčke iz slanega testa ter izdelke za krašenje razredov. Učenci tretje triade so izdelovali sovice, s katerimi so okrasili šolo. V kemijski delavnici so izdelalovali kreme, balzame in mazila, v kuharski delavnici so pekli piškote in kuhali pomarančno marmelado. V likovni delavnici so izdelovali etuije za telefone, obeske za ključe, beležke ter snežake iz volnenih cofov, v tehnični delavnici pa so oblikovali gajbice. Izdelke bodo prodali na dveh dobrodelnih sejmih. Uživanje pri delu. Foto: arhiv OŠ Tončke Čeč Športni oddelek GESŠ Je kaj lepšega, kot povezati veselje, zdravje in obveznosti? GESŠ Trbovlje je v šolskem letu 2014/2015 prvič uvedla športni oddelek. Program je malce prilagojen, učenci pa imajo šest ur športne vzgoje. Lahko si določijo datum za preverjanje znanja in spraševanje v primeru, če se niso uspeli naučiti zaradi tekem ali treningov. Športniki gimnazijci. Foto: arhiv GESŠ Trbovlje Na Kopitnik in Gore Mladi planinci zagorskih osnovnih šol so se sredi oktobra podali na prvi planinski izlet v letošnjem šolskem letu. Izleta se je udeležilo kar 78 otrok, spremljale so jih mentorice, dve vodnici pripravnici in planinska vodnica Lučka Kokole, ki je hkrati načelnica mladinskega odseka PD Zagorje. Prvi letošnji izlet je potekal od Turja do Kopitnika in nato do Gor. Tako so učenci osvojili dva vrhova v sklopu akcije mladinskega odseka Zasavska planinska pot za osnovnošolce. Precejšen del poti je vodil skozi gozd, kjer so spoznavali različne vrste rastlin in živali. Po približno uri in pol hoje so prispeli do prve koče na Kopitniku, ki je dobil ime po svoji obliki. Tam so otroci pomalicali ali uživali v igri, nato pa jih je čakala še pot do Gor. Preden so se odpravili nazaj, so pospraviti svoje odpadke. V Turju jih je čakal avtobus. Ugotovili so, da so uspešno opravili krožno pot. Za aktivno in prijetno preživet dan ni treba iti daleč. Veliko lepot čaka blizu doma, treba se je le podati na pot. Zadovoljni pohodniki v Gorah. Foto: arhiv PD Zagorje ZT ZT DM Hrastniška šola eksperimentov Hiška eksperimentov je majhna Hiša eksperimentov, ki potuje po celi Sloveniji in za en dan eno izmed slovenskih osnovnih šol spremeni v center znanosti. Svojo pot je začela pred enim mesecem v Lendavi, 13. novembra pa je obiskala otroke v OŠ narodnega heroja Rajka Hrastnik, ki so lahko eksperimentirali na več kot štiridesetih mobilnih eksperimentih. Hiša eksperimentov je center znanosti, ki skuša svoje obiskovalce navdušiti za učenje, raziskovanje in radovednost.»hiša eksperimentov je prisluhnila želji otrok po vsej Sloveniji, da jih obišče v njihovem kraju. Tako smo izdelali mobilno Hiško eksperimentov,«je razložil direktor Hiše eksperimentov dr. Miha Kos. Hiška eksperimentov je nova aktivnost Hiše eksperimentov, s katero bodo doživetja iz Hiše eksperimentov postala mobilna. Obisk poteka tako, da Hiška»zavzame«dva razreda, kjer postavijo eksperimente in povabijo šolarje na brezplačen obisk in eksperimentiranje. Isti dan na šoli priredijo tudi dva znanstvena šova. Za šolarje je to dan sproščene znanosti, eksperimentiranja in izobraževanja. Eksperimentiranje v razredih. Foto: arhiv Hiše eksperimentov»izvedba Hiške eksperimentov je za našo šolo velik dogodek. Naši učenci so zaradi oddaljenosti od Ljubljane za tovrstne dejavnosti malce prikrajšani, saj predstavlja že sam prevoz velik strošek. Zato sem izjemno hvaležna vsem donatorjem, ki so omogočili, da so bili učenci druge in tretje triade deležni tega doživetja. Verjamem, da so uživali in da jim bo ta dan ostal v lepem spominu,«je povedala ravnateljica OŠ narodnega Heroja Rajka Hrastnik Marina Kmet.»Ker želimo znanost približati prav vsem, smo se odločili, da bo naš obisk za učence in šolo brezplačen. Poleg globalnih pokroviteljev smo k sodelovanju povabili tudi lokalne pokrovitelje in občine, ki bodo tako lahko dejavno vplivali na izobraževanje in znanstveno raziskovanje v svojem kraju,«je še poudaril Miha Kos. Projektni teden v SŠ Zagorje Konec oktobra so v Srednji šoli Zagorje začeli z izvedbo projektnega tedna. Šola že od časov prenove izobraževalnih programov vsako leto za en teden ponudi dijakom drugačen pristop k učenju. Letos je bila tema projektnega tedna Mladi učijo mlade. Tako so dijaki programov zdravstvene nege učili trgovce, gastronome in obratno. Na šolo so povabili tudi zunanje izvajalce, ki so iz lastnih izkušenj predstavili svoje delo. Tako je na primer prostovoljec iz Mladinskega centra Trbovlje dijakom predstavil svojo izkušnjo z življenjem v tujini, dijaki pa so se med seboj poučevali o vsem, kar so se naučili tekom svojega šolanja. Dijaki so se odpravili tudi na ekskurzije. Pot jih je med drugim vodila po Ljubljani v času Emone, v tehniški Noč čarovnic Kuharske veščine. Foto: arhiv SŠ Zagorje muzej v Bistri ter na ogled Prešernove rojstne hiše v Vrbi. Obiskali so tudi komuno za zdravljenje odvisnikov. Mladi so dokazali, da imajo Čarovniško okrašena miza. Foto: arhiv SŠ Zagorje V Srednji šoli Zagorje profesorji poleg teoretičnega izvajajo tudi praktični pouk. Eno od nalog, ki so jim dodeljene, dijaki opravljajo pri vsebinskem sklopu obroki in dogodki z animacijo. Pri izvedbi naloge dijak igra vlogo vodje gostinstva. Profesor mu dodeli temo, na osnovi katere naredi načrt poteka dogodka. Sošolce razdeli v dve skupini ter jih seznani z menijem in načinom dela. V kuhinji dijaki naredijo načrt priprave jedi, v strežbi pa pripravijo prostor. Vodja mora vse to spremljati in odpraviti napake. Projekt mora biti v celoti izpeljan samostojno. Veroniki Ilić, dijakinji petega letnika programa gastronomski tehnik, je bil dodeljen projekt na temo noči čarovnic. Prostor, kjer se je odvijal dogodek, je skupaj s sošolci okrasila v slogu teme, temi primerna pa je bila tudi hrana. Gostom, ki so se odzvali vabilu, so najprej postregli aperitiv, sledil je ogled kratke predstavitve o čarovništvu, dogodek ZT kljub mladosti veliko znanja, ki so ga delili s svojimi vrstniki. MK pa se je končal s pogostitvijo. ZT

15 ŽIVLJENJE 15»Delo na sebi«v zadnjih dneh se je name obrnilo precej posameznikov, ki so malce»potarnali«, da je delo na sebi sicer koristno in učinkovito, vendar»težko«in da nuditi brezpogojno ljubezen (sebi in drugim) ni enostavno, saj si pogosto deležen neodobravanja in očitkov s strani drugih ljudi, lastnih dvomov, občutkov krivde Vsi, ki se podajo na pot osebnostne rasti in delovanja iz ljubezni, gredo skozi težka obdobja, ko se sprašujejo:»ali je vredno? Je smiselno vztrajati? Sem čudak, ker delam in razmišljam drugače? Bo moj trud res obrodil sadove? Bom kdaj sploh sposoben povsem brezpogojno ljubiti? Bodo drugi res opazili, da jim»dajem«brezpogojno ljubezen?«z vami bom delila sporočilo, ki vam bo pomagalo prebroditi krizne trenutke:»ko se odločimo stopiti na pot osebnostne rasti in delovanja iz ljubezni in z ljubeznijo, ljudje pogosto gledajo z velikimi očmi in mislijo, kako je to»fino«. Saj tudi je. Res pa je, ko smo enkrat na tej poti, je tukaj veliko večja slika, kot jo vidimo, in pogosto moramo, preden postane»fino«, skozi precej preizkušenj, v okviru katerih poteka boj med srcem in osebnostjo/egom. Možen odziv ljudi, ki ga boste skoraj gotovo doživeli, je ta, da vam očitajo»kaj se greš«,»zakaj se je potrebno spreminjati, če si prej 10 let dobro funkcioniral na star način «. Vendar imejte v mislih, da so takšni odzivi le strah, ki se zrcali v teh ljudeh, saj jim kažete nov način življenja, ki ga niso vajeni, ki jim je neznan in se ga»bojijo«. Skoraj sigurno pa ti ljudje bijejo tudi lastne bitke, ker vidijo, da ti začenjaš živeti, kot si želiš, oni pa si tega še ne upajo, čeprav imajo globoko v sebi močno željo po tem, da bi se poslušali in sledili srčnim željam. Res je, da je pot osebnostne rasti in brezpogojne ljubezni pot, skozi katero se»čisti in prečisti«vse, kar bi vas lahko na tej poti oviralo pri napredku. Zato je prisotnih precej solzic, bolečine in zato je na trenutke»težko«. Ampak naj vam povem - na koncu so nagrade takšne, da je to pot vredno prehoditi. Na poti se vam bo dogajalo, da nekateri ljudje pridejo, drugi odidejo, nekateri se vrnejo. Pustite, naj se stvari zgodijo, kot se morajo, pri tem pa zaupajte, da se vse dogaja v vaše najvišje dobro, kajti zaupanje je tisto, kar boste na tej poti najbolj potrebovali. Srečno. Zasavski tednik za boljše Zasavje Ines Kolar Mali oglasi Oddajate, prodajate, ponujate, darujete, morda kupujete, jemljete v najem? Vaš mali oglas lahko brezplačno oddate tudi pri nas. Objavljen bo tako na spletu kot v časopisu z veljavnostjo 14 dni, tako dolgo, dokler ne izide nova številka Zasavskega tednika. Oddate ga lahko preko spleta marketing@zasavskitednik.si ali preko pošte: Zasavski tednik, cesta 1. maja 83, 1430 Hrastnik. Objavili bomo mali oglas, ki bo imel največ do 150 znakov s presledki. Splošni pogoji so objavljeni na naši internetni strani. Prodam plinsko jeklenko 5 kg za 10 tel.: Prodam star denar Kraljevine Jugoslavije, kralj Peter II. leto 1938, 2 komada, tel.: Prodam zazidljivo parcelo v izmeri 900 m 2. Od centra Trbovelj in centra Zagorja je oddaljena 4 km. Je v bližini regionalne ceste. Tel.: Aforizmi Ženske so angeli, ki jih je bog poslal na zemljo, da bi zgoraj imel mir. Do kakšnega bogastva prideš z leti: srebro v laseh, zlato v zobeh, kristali v ledvicah, sladkor v krvi, zlata žila v zadnjici in neusahljiv vir naravnega plina v črevesju. Po vsaki vojni ali volitvah zmagovalci pišejo zgodovino, poraženci pa zgodbe. Bolj neumna od ženske logike je le moška taktika. Razmerje med cigareto in kadilcem je najbolj direktno in strastno. Ona izgori za njega, on umre zaradi nje. Rdeči Tajfel Miklavževi piškoti DROBNA PRAZNIČNA DARILCA Sestavine za 60 piškotov: vanilijev sladkor 200 g surovega masla 100 g sladkorja 2 rumenjaka ščep soli 300 g moke 100 g zmletih lešnikov ali orehov mleti sladkor za posip marmelada za nadev Sestavine ugnetemo v krhko testo. V hladilniku naj počiva 2 uri. Oblikujemo kroglice v velikosti drobnega oreha, naredimo luknjice s kuhalnico, ki jo za vsak piškot prej potisnemo v moko in jih v pečici, segreti na 200 stopinj, spečemo. Pečene nadevamo z marmelado, ki smo jo prej rahlo segreli. Na koncu piškote posujemo s sladkorjem v prahu. Potem, ko se je marmelada posušila piškote nadevamo v stekleno posodo in jih opremimo z recepturo. Odličen okus piškotov je, če uporabimo marmelado iz grozdja, ki smo jo predstavili v enem od prejšnjih Zasavskih tednikov. Receptura za piškote so Huzarski krapki. Dobri pa so tako, da bi jih še sv. Miklavž pojedel. Marija Razpotnik 27. november, ob november, ob november, ob Mladinski center Hrastnik Mladinski center Hrastnik Mladinski center Hrastnik Simbioza giba - delavnica tehnik sproščanja Predstavitev knjige Mitje Duha "Tek za življenjem" Lutkovna predstava Krtek Zlatko in ustvarjalne delavnice za otroke (origami) Popust, da te kap! Vsi popuščajo. Tudi mi smo popustili. Pri ceni! UGODNA priložnost v Zasavskem tedniku. Objavite oglas za popust. Tistim, ki se v Zasavju ukvarjajo s storitveno dejavnostjo, omogočamo po izjemno ugodni ceni (15 ) objavo kupona za popust pri njihovih storitvah. Želite strankam ponuditi popust pri urejanju frizur, popravilu čevljev in oblek, masaži, pri čiščenju avtomobilov, pri jutranji kavici, pri nakupu sadja, sladoleda itn? Potem je Zasavski tednik pravi naslov za vas. Ne zamudite priložnosti! Naročila za kupone do vsakega petka pred objavo časopisa sprejemamo na naslovu: Zasavski tednik, Cesta 1. maja 83, 1430 Hrastnik, na elektronski naslov: marketing@zasavskitednik.si ali po telefonu 03/ (vsak delavnik od 9. do 14. ure). 10 % popusta na vse tečaje angleščine in nemščine Kupon velja do Velja do Cvetličarna Lobelija 20 % popusta na božične zvezde Trg borcev NOB 5, Dol pri Hrastniku Velja do Trgovina DOLI S predložitvijo tega kupona dodatna 2% popusta na belo tehniko, akustiko in male gospodinjske aparate. Cesta Borisa Kidriča 13, tel.: Velja do Ob nakupu 3 dnevnih vozovnic prejmeš četrto BREZPLAČNO Cvetličarna Lobelija Vabimo vas v soboto, 29. in nedeljo 30. novembra med 7.30 in 18. uro na ogled in nakup adventnih venčkov novoletnih aranžmajev adventnih svečk in okraskov božičnih zvezd darilnega programa in idej za novoletna darila Z našimi izdelki vam bomo pričarali praznični čas in vas ogreli s kuhanim vinom in pecivom. Trg borcev NOB 5, Dol pri Hrastniku

16 16 OGLASNA STRAN Pravilno kurjenje z drvmi v lokalnih kurilnih napravah Avtor: Jože Kaplar Koordinacija: mag. Jože Jurša, MOP Les je obnovljivi vir energije in z izgorevanjem v kurilnih napravah ne povečuje izpuste toplogrednih plinov, kar pomeni, da je z vidika CO 2 nevtralno gorivo. Pri izgorevanju lesa žal nastajajo tudi delci, ki so manjši kot 10 mikronov (PM10) in predstavljajo nevarnost za zdravje ljudi. Za male kurilne naprave je značilno, da imajo več kot 90 % mase delcev v izpustih manjših od 10 mikronov. Za doseganje pričakovane kakovosti zraka je treba znižati tudi izpuste PM10 iz kurilnih naprav. To še posebej velja v gosto poseljenih območjih, kjer so v celinskem delu Slovenije koncentracije delcev v času kurilne sezone pogosto previsoke. Učinkoviti ukrepi za zmanjšanje emisij delcev PM10 so, poleg vgradnje primerne kurilne naprave z visokim izkoristkom, predvsem uporaba zračno suhih drv s primerno velikostjo polen, pravilna zakuritev in dodajanje drv v kurišče, pravilna regulacija zgorevalnega zraka in redno vzdrževanje kurilnih naprav. Pri specialnih kurilnih napravah pa je treba paziti, da se z nepravilnim kurjenjem ne povečuje emisije dimnih plinov in s tem tudi ne izpustov delcev. Z nepravilnim kurjenjem se namreč lahko emisije CO in delcev povečajo tudi do dvajsetkrat. Prav tako se lahko zaradi nepravilnega kurjenja prepolovi izkoristek kurjenja in doseže vrednosti zgolj 40 %, pri kurilnih napravah z odprtimi kurišči pa tudi, kar ni v interesu uporabnika, niti ni v javno korist. PRIPRAVA DRV ZA KURJENJE V kurilnih napravah se lahko kuri le zračno suha drva, polena morajo biti primerne velikosti, kar dosežemo z naslednjimi ukrepi: Podiranje dreves in sekanje drv naj se opravi decembra ali najkasneje januarja, ko je vsebnost vlage v lesu najnižja. Najbolj primerna oblika polena je trikotnega preseka s stranicami približno 7 9 cm, oziroma z obsegom polena približno cm. V primeru zelo malih kurišč, kot so npr. v štedilnikih, se lahko velikost polena zmanjša in prilagodi kurišču. Tudi dolžina polen se prilagodi kurišču. Sicer pa se glede velikosti polen upošteva navodila proizvajalca kurilne naprave. Nasekana drva se zloži na podstavek, ki zagotavlja nemoteno gibanje zraka okoli drv, sušenje naj bo na sončni legi, drva naj bodo pokrita. vedano kuriti prebarvan les (npr. stavbno pohištvo, pohištvo, izdelki iz iverke), kot tudi embalažo iz lesa (npr. zaboji za sadje, zelenjavo), papir (npr. karton, časopisi, pisarniški papir), embalažo pijač in hrane (npr. plastenke, vrečke, zamaščen papir) ali druge gorljive materiale (npr. blago, čevlji, plastika). S kurjenjem prepovedanih snovi se lahko močno poveča vsebnost toksičnih snovi, tudi dioksinov v delcih. Slika 3; Zniževanje vlažnosti bukovih razcepljenih in nerazcepljenih drv v obdobju dveh let (Vir: TFZ Bayern) Slika 1; Polena naj bodo nasekana, okrogla polena so manj primerna za sušenje in kurjenje Slika 4; Odvisnost kurilnosti v MJ/kg od deleža vlage v drveh in vlažnosti drv (Vir: TFZ Bayern) Slika 2; Nasekana drva sušiti zložena in z naravnim prezračevanjem, pokrita proti dežju, na sončni strani(vir: Priporočljiv čas sušenja drv iz smreke in topola je približno 1 leto, iz jelše, lipe, breze približno 1,5 leta, iz bukve, gabra, sadnega drevja približno 2 leti, hrasta pa od 2 do 3 leta. Drva, razen nekaterih vrst lesa, se lahko v dobrih pogojih sušenja posušijo tudi v obdobju enega leta, vendar je priporočljivo, da se tem primeru vlažnost drv pred kurjenjem v preveri z merilnikom vlage. Primeren delež vlage je med 8 in 17 %, idealna so drva z vlažnostjo približno 10 %, vlažnost drv nad 20 % je previsoka. Z dodajanjem bolj drobnih polen v kurišče se povprečna intenziteta zgorevanja in s tem toplotna moč kurilne naprave viša, z dodajanjem debelejših polen pa znižuje. Tako predrobna kot tudi predebela polena pomenijo višje emisije dimnih plinov. Uredba o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav določa, da se v malih kurilnih napravah v bistvu lahko kuri le mehansko obdelan les. V malih kurilnih napravah je tako prepo- ZAKAJ JE LES ZAHTEVEN ZA KURJENJE? Pri kurjenju lesa je ključnega pomena upoštevati, da je večina gorljivih sestavin hlapnih, praviloma nad 60 %. Če les izpostavimo temperaturam zgorevanja, te hlapne sestavine izhlapijo, zato je treba zagotoviti, da tudi zgorijo. Zgorevanje hlapnih sestavin je vidno kot plamen. V kolikor te hlapne sestavine ne zgorijo (CO, C x H y ), gredo z dimnimi plini skozi dimnik v okolico, kar pomeni zniževanje izkoristka pri energetski izrabi lesa in tudi škodljive emisije, tudi delcev manjših od deset mikronov. Povprečna sestava zračno suhega lesa polen je 40 %, 5 %, 35 %, W < 18 %, P < 1 %, ostalo < 1 %. Kurilnost zračno suhega lesa je približno MJ/kg oziroma približno 3,8 do 4,2 kwh/ kg. Osnovno pravilo pravilnega kurjenja drv je, da se v kurišču doda le toliko polen, kot jih je potrebno za pokrivanje trenutne toplotne moči kurilne naprave. S tem se zagotovi, tako kot v primeru kurilnih naprav na pelete in sekance, da zgorijo tudi hlapne gorljive sestavine lesa. PRIPRAVA KURIŠČA NA ZAKURITEV Iz kurišča in pepelišča, če ga kurilna naprava ima, je treba pred ponovno zakuritvijo odstraniti pepel in morebitne druge ostanke zgorevanja. Še posebej je pomembno, da se očisti rešetka in reže za dovod zgorevalnega zraka. Pred zakuritvijo se odpre loputa za dovod zgore-

17 OGLASNA STRAN 17 valnega zraka, praviloma na maksimum. Preveri se tudi ali je zagotovljen dovod zgorevalnega zraka in odvod dimnih plinov. ZAKURITEV NA NALOŽENIH DRVEH ZGORNJE ODGOREVANJE V primeru lokalnih kurilnih naprav, kot so peči, kamini ipd., če proizvajalec ne določi drugače, v kurišče ali na rešetko kurišča najprej naložite zračno suha polena. Naloži se od dva do štiri polena, več le v primeru, če to priporoča proizvajalec kurilne naprave. Polena naj bodo naložena križno, sploh če gre za kurišče brez rešetke in to kurišče omogoča. Če proizvajalec kurilne naprave priporoča vzporedno naložitev polen ali tudi večjega števila polen, je to v primeru kurišča z delitvijo zgorevalnega zraka na primarni in sekundarni del ali večje kurilne naprave, npr. krušna peč. Na ta polena se križno doda najmanj štiri drobna polena dimenzij približno 3 cm x 3 cm in dolžine približno 20 cm ter lesno volno za podžig teh drobnih polen. Tako naložena drva se zakuri s prižigom lesne volne z vžigalico ali plinskim vžigalnikom. Tako zakuritev imenujemo zgornje odgorevanje ali vžig na vrhu naloženih drv. Zgorevanje je primerno, če je plamen svetle barve, v nobenem primeru naj ne bo temno rdeče ali celo temno rdeče z odtenki črne barve niti v posameznih delih plamena. Če je plamen neprimerne barve ali ga celo ni, je treba odpraviti razloge za slabo zgorevanje. Če nam to ne uspe, se je treba posvetovati s strokovnjakom. Zapiranje dovoda zgorevalnega zraka se opravi le v primeru, če je nujno potrebno omejiti toplotno moč oziroma temperaturo kurilne naprave. V primeru avtomatskega dovoda zgorevalnega zraka to opravi regulator zgorevalnega zraka. žnem času, zaradi tega je tudi višja povprečna toplotna moč kurilne naprave. Za izboljšanje takega načina kurjenje je priporočljivo, da se v kurišče nalaga le ena vrsta polen, oziroma eno ali dve poleni, več le v primeru večjih kurilnih naprav. KOLIKO DRV IN KAKO PONOVNO NALOŽITI V KURIŠČE Ponovna naložitev drv po pogoreli naložitvi v takih kuriščih, ne glede na način odgorevnaja predhodne naložitve, je praktično sprejemljiv le na žerjavico, ki je že v kurišču, kar pomeni, da naslednja naložitev odgoreva po principu pregorevanja. Ker je tak način tako z energetskega, okoljskega pa tudi finančnega razloga najmanj sprejemljiv, naj se za izboljšanje takega načina zgorevanja naloži v kurišče le toliko polen, kot je to potrebno za pokrivanje trenutne toplotne moči kurilne naprave, tudi v tem primeru eno ali dve poleni, oziroma največ eno vrsto polen, če gre za večje kurišče. Zapiranje dovoda zraka se izvede le v primeru, če je treba znižati ali omejiti toplotno moč kurilne naprave, sicer je priporočljivo, da se toplotna moč regulira s količino dodanega goriva. Slika 9; Pri ponovni naložitvi se praviloma doda eno ali dve poleni na žerjavico (Vir: zgorevanja, lahko uporabnik primernost kurjenja oceni vizualno in sicer naslednji način: z barvo plamena (primeren je svetel plamen, brez rdečih ali temnih delov), Slika 11; Temno rdeč plamen pomeni slabo zgorevanje lesa z veliko saj, CO... Slika 12; Zaželen je svetel plamen, ki pomeni dobro zgorevanje lesa (Vir: Hausbau Ratgeber) s sivostjo dima na izstopu iz dimnika (dim, ki je viden, razen pare, je neprimeren), z vsebnostjo goriva v pepelu (pepel naj bo svetlo siv, čim manj delcev oglja), z oblogami kurišča (kurišče, tudi morebitna šipa na vratih, naj bo svetlo brez saj ali smol), z oblogami ostalih površin kurilne naprave in dimnika (brez saj in smol, malo pepela, ki naj bole sivo-bele barve), katranske obloge v dimniku in posledično celo dimniški požar, so posledica popolnoma nesprejemljivega zgorevanja. službe), zamenjava morebitnih iztrošenih ali poškodovanih delov (kot npr. tesnila vrat, rešetka, šamotne obloge), zamenjava ostale morebitno poškodovane dele kurilne naprave. Slika 15; Pepel svetlejše in sive barve ima manj ostankov lesa in je posledica boljšega zgorevanja (Vir: www. bioregio.info) Slika 16; Katranske obloge v dimniku kot posledica zelo slabega zgorevanja zaradi vlažnih drv in nepravilnega kurjenja DODATNE INFORMACIJE O KURJENJU Dodatne informacij o kurjenju lesa, kurjenju v drugih vrstah kurilnih naprav, predpisih o dovoljenih emisijah iz kurilnih naprav, omejitvah uporabe trdnih goriv, izvajanju storitev javne dimnikarske službe itd., so dostopne na spletnih straneh Ministrstva za okolje in prostor Informacije o pravilnem kurjenju so dostopne tudi na spletnih straneh posameznih proizvajalcev kurilnih naprav in domačih ter tujih združenjih s tega področja. Slika 13; Temnejši ali temen gost dim na vrhu dimnika je pokazatelj zelo slabega zgorevanja (Vir: www. richtigheizen.at) Slika 10; Toplotno moč se določi s količino dodanih polen, le izjemoma z regulacijo zrak (Vir: Slike 5-8; Prikaz primerne zakuritve (Vir: TFZ Bayern) ZAKURITEV POD DRVMI SPODNJE ODGOREVANJE Drugi način zakuritve, ki je v praksi bistveno bolj uveljavljen, je, da se na rešetko oziroma kurišču najprej pripravi drobna drva za zakuritev in lesno volno za podžig in na naloži polena za kurjenje. Število polen za kurjenje naj bo čim manjše, vsekakor pa ne polno kurišče, če gre za večje kurišče. V tem primeru se po zakuritvi plamen in dimni plini vodeni skozi naložena drva, zato se v zelo kratkem času vžge vsa naložena količina drv. V kolikor je količina drv večja, praviloma zmanjka zgorevalnega zraka za zgorevanje tudi hlapnih snovi, kar pomeni, da hlapne gorljive snovi izhajajo iz kurišča skozi dimnik v okolico, ne da bi zgorele. V tem primeru gre ob slabem energetskem izkoristku tudi za povečano vsebnost CO, delcev itd. Edina prednost takega načina kurjenja je, da se naložena drva zelo hitro vžgejo s čimer doseže ogrevanje v najkrajšem mo- KAKO RAVNATI S KURILNO NAPRAVO PO KONČANEM KURJENJU? Po pogoreli naloženi količini goriva je primerno, da se zapre dovod zgorevalnega zraka in tako prepreči ohlajevanje kurilne naprave, posebno še, če gre za akumulacijsko kurilno napravo, kot je npr. krušna ali lončena peč. Dovod zgorevalnega zraka v kurilno napravo, ko se le-ta ne kuri, naj bo zaprt, da se prepreči ohlajanje bivalnih prostorov in zniževanje bivalnega ugodja ter energetske učinkovitosti stavbe, posebno, če gre za kurilno napravo odvisno od zraka v prostoru. VIZUALNA PRESOJA KAKOVOSTI ZGOREVANJA Kakovost zgorevanja se lahko strokovno določi le z meritvami (O 2, CO, NO x, delci, tdpl., qdpl. itd.). Ker pa v praksi ni mogoče pričakovati stalne meritve kakovosti Slika 14; Svetel neviden dim, razen pare je pokazatelj dobrega zgorevanja, za strokovno presojo so sicer potrebne meritve emisiji REDNO VZDRŽEVANJE KURILNIH IN DIMOVODNIH NAPRAV Za čim boljše zgorevanje je treba kurilno napravo redno vzdrževati. Med ta dela štejemo: odstranjevanje pepela iz pepelišča in kurišča, redno čiščenje površin kurilne naprave, ki pridejo v stik z dimnimi plini, dimniškega priključka, dimnika in po potrebi zračnika (storitve javne dimnikarske Objavo prispevka je omogočila Občina Zagorje ob Savi

18 18 OGLASNA STRAN + letna 5garancija nov{ m{zd{ 3 S SKYACTIV TEHNOLOGIJO najboljše vseh svetov preizkusite jo v AH KRŽIŠNIK NOVO - Avtopralnica - avtomatska pralnica - možnost self-service - ročno pranje - poliranje vozil - voskanje - pranje podvozja - magična pena - globinsko čiščenje Uradna poraba goriva: 3,9-8,4 l/100km; emisije g/km * preverite pogoje brezobrestnega financiranja pri prodajalcu. Količine vozil so omejene! že od EUR Avtopralnica krzisnik Suzuki Sx4 S-CROSS Avtohiša Kržišnik Zagorje 30 LET Ne zamudite izjemne priložnosti, kjer boste pri nakupu novega vozila Kia, brezskrbni polnih 7 let oz km. * Brezobrestno financiranje EOM=0% * Zimski komplet koles z jeklenimi platišči - DARILO Avtohiša Kržišnik Selo Zagorje Tel: Avtohiša Kržišnik, Roman Kržišnik s.p., Selo 65, 1410 Zagorje Bliža se konec leta. Prednovoletni dnevi so čas pričakovanj in čas obdarovanj, čas, ki ga radi preživimo v krogu prijateljev, znancev, sorodnikov. V tem času pregledamo leto, ki odhaja in delamo načrte za tisto, ki prihaja. Vabimo Vas v prijeten lokal RONDO v Hrastniku, kjer Vas bomo postregli z dobro hrano in pijačo. Za večje skupine Vam nudimo ločen prostor s svojim šankom, kjer Vas bomo postregli z vnaprej dogovorjenimi meniji od 8,00 naprej (cena osnovnega menija gobova in goveja juha, ena vrsta mesa, priloga, mešana solata, sladica). Po dogovoru je možen tudi najem prostora. Vabljeni! let rudarjenja RTH, d. o. o., Rudnik Trbovlje Hrastnik Trg revolucije 12, Trbovlje obvešča vse zainteresirane kupce, da pričenja s postopki javne prodaje opreme in sicer: odkopne opreme, elektro in strojne opreme ter ostale rudarske opreme. Vse javne objave prodaje in pogoji prodaje v postopkih zbiranja ponudb bodo objavljene na spletni strani RTH, Rudnik Trbovlje- Hrastnik, d.o.o.: novice in javne objave POKLIČITE: (Dušanka) ali (Nejc)

19 ZABAVA 19 Nagradna križanka MESTO V POLINEZIJI ŽIVAL S HIŠICO DEL FOTO- APARATA EGIP. BOG SONCA NADALJEVA- NJE GESLA VRSTA GLASBILA OGRADA ZA SVINJE (NAR.) LIST PAPIRJA Z OBVESTI- LOM KONEC GESLA ZAPOVED PSU, DA KAJ PRINESE VOJAŠKA FORMACIJA EKVADORSKI POLITIK CARLOS PRITOK DNJESTRA OČE (STAR.) SAMOKOLNI- CA (POG.) PALAČINKA IZ JAJČNEGA TESTA BOGINJA NIŽJE VRSTE OZNAKA ZA CIAN NARKO- TIČNO SREDSTVO FRAN. SKLADATELJ MAURICE TRST IZVAJANJE GLASBE PRED OB- ČINSTVOM IME TREH MAKE- DONSKIH KRALJEV BARVE NEMŠKEGA REICHA KLARIN. TRŽAN EVGEN VESELKO URADNA OKRAJŠ. JUGOSLA- VIJE INKOVSKI BOG AM. IGR. AARON FR. ŠANS. EDITH LUTECIJ ČEBELJI PANJ MAJHNA JADRNICA DEL LJU- BLJANE AVTOB. POSTAJA GORAN JANUS TRBOV. KLA- RINETIST GUNZEK PRVA ŽENSKA PO BIBLIJI RIJEKA SANJE ENOC. ŽIVAL, MENJAČICA IGRALNA KARTA PRI TAROKU KIT. FILOZOF LAO PERNATA ŽIVAL ŠIROK PAS PRI KIMONU RADIJ ANG. IG. DAVID BOHOTENJE, BOHOTNOST OPTIK (REDKO) NAJ. IGR. KARTA LONGPLAY PLOŠČA LIKOVNA VZGOJA SUMA, ZNESEK UDAREC PRI TENISU POKR. V SLOVENIJI LUŽINA, LUG AKADSKI BOG VODA PRITRDIL- NICA BERILIJ NAZIV ŠPELA NOVAK OSEBNI DOHODEK GORA V JORDANIJI PRESTOPEK, KAZNIVO DEJANJE JAPONSKI DIRIGENT VATANABE MATJAŽ BREZ»v«TANTAL AF. ŠKOF DESMOND ANCONA KRAGULJ VIOLIN. VANESSA ZNAMKA AVTOM. GOSTA TKANINA KEN. ATLET WILSON PRIP. N. V KAMPUČ. NIZOZEM- SKA KARLOVAC ZAČETEK GESLA SOVJETSKA ZVEZA DISCIPL. KAZEN MEDMET BOLEČINE GLAVNI ŠTEVNIK POVRŠIN. MERA ŽIVALSKA NOGA OTROŠKA ZABAVA OLJE IZ KITOV BRAZILSKI LENIVEC SLOVEN. PIANIST HINKO MESTO V ITALIJI TEKOČINA V ŽILAH PAMET BANKA SLOVENIJE MESTO V NEMČIJI AKAD. ZA LIK. UMET. ČAŠČENJE GORAN ROVAN VENO TAUFER SL. PEVKA ZORE JANEZ MENART KITAJSKA REKA VODJA ŠOLE, ZAVODA SUMERSKA BOGINJA ZEMLJE SERUM Z ANTITELESI DROG Z ŽELEZNO KLJUKO MESTNA DRŽAVA S SRED. V BENETKAH ZMERNO POČASI (V GLASBI) FANT, STAR OD 11 DO 19 LET Rešitev nagradne križanke št. 12: Dalibor, KŠ, Aravena, AP, ji, KR, abri, Jasna Gabrič, Atta, Ln, team, novoizvoljeni, Skaardal, ostrv, ek, as, Tl, troboj, rt, An, Sa, predujem, mestni veljaki, glasbilo, anti, input, JK, RŽT, kip, Leonid, evro, Omiš, kapo, aknavost, eis, bukvar, iz, Miran Jerič, Arabci, rana, Sudoku 13 sleng, plac, Ig, lan, invar, uni, lipicanci, Naprej, okostnjak, Bi, ca Geslo: NOVOIZVOLJENI MESTNI VELJAKI Prejeli smo 136 rešitev za nagradno križanko 12. Nagrajenci bodo prejeli potovalne pripomočke Evropskega potrošniškega centra Slovenija. Nagrade prejmejo: Anton Ferme (Podlipovica 19, 1411 Izlake), Jelka Unetič (Golovec 25, 1420 Trbovlje) in Miriam Drnovšek (Cesta padlih borcev 5, 1430 Hrastnik). Iskrene čestitke! Kupone s pravilno izpolnjenim geslom Križanke 13 pošljite na naslov Zasavski tednik, Cesta 1. maja 83, 1430 Hrastnik ali na elektronski naslov (obvezno tudi tu napišite naslov in tel. številko) info@zasavskitednik.si do prve srede po objavi križanke. Izžrebali bomo tri nagrajence, ki bodo prejeli po eno pizzo v Bowling centru Planet 300 v Zagorju. SLOVARČEK: ATUONA (mesto v Polineziji), AMINTAS (ime treh makedonskih kraljev), NIVEN (angleški igralec David) Ime in priimek: Naslov: Tel.: Geslo: V Zasavju vas ni, če vas ni v Zasavskem tedniku! Svojo dejavnost predstavite Zasavju izvodov prejmejo zasavska gospodinjstva ljudi lahko vidi vaš oglas 14 dni boste na ogled celemu Zasavju 15 evrov je vredna najcenejša predstavitev Oglašujte v Zasavskem tedniku info@zasavskitednik.si Trženje ( ) ob delavnikih od 9. do 14. ure.

20 20 ZADNJA Svetovni prvaki na Zimskem jamatlonu Na Zimski jamatlon se je prijavilo 70 tričlanskih ekip iz vse Sloveniji, med prijavljenimi pa najdemo tudi nekaj tujcev. Prijave so zaključene, Perkmandeljc pa si je že pripravil nekaj novih lat, s katerimi bo krstil udeležence. Tisti, ki so krst izkusili že julija, bodo deležni bolj nežne obravnave, je obljubil Perkmandeljc. Traso jamatlona bodo preizkusili tudi svetovni prvaki. Hrastničan Peter Kauzer, svetovni kajakaški prvak, je v svojo ekipo namreč povabil še dva, ki se ponašata s tem naslovom: kanuista Saša Taljata in Jureta Božiča. Po jami ne bodo veslali, bodo pa z veseljem premagovali jamatlonske ovire. Odlično ekipo triatloncev bo pripeljal še en uspešen hrastniški športnik - triatlonec Denis Šketako. Pevec Bohemov Matic Jere pa pripravlja presenečenje ekipo slovenskih glasbenikov. Zimski jamatlon winter edition je zimska različica Jamatlona, ki smo ga pripravili julija letos. Seveda jamatlonci ne bodo tekli po snegu, se drsali po ledu in se spopadali s snežnimi zameti. Spopadli se bodo z ovirami, ki bodo povezane z rudarjenjem v takšni ali drugačni obliki. Proga bo drugačna, kot je bila julija, saj bo potekala na dveh nivojih. Tudi ovire bodo malo spremenjene, zato bo pot zanimiva tudi za tiste, ki se bodo jamatlona ponovno udeležili. Podrobnejše informacije o dogodku si lahko preberete na spletni strani jamatlon.zasavskitednik.si. Denis Šketako po julijskem jamatlonu. Foto: arhiv ZT Ekipa Zimskega jamatlona Matic Jere je bil med jamatlonci tudi julija. Foto: arhiv ZT Še vedno bo jamatlon unikaten dogodek za ljubitelje adrenalina in rekreacije. Po zasavskem premogovniku bodo udeleženci s pomočjo spremljevalcev na skoraj 6 kilometrov ovire v skladu s svojimi zmožnostmi. Peter Kauzer na Zimski jamatlon z ekipo svetovnih prvakov. Foto: Fanči Moljk Zasavski tednik in Rudnik Trbovlje-Hrastnik s tem na zanimiv način ohranjata rudarsko tradicijo, Zimski jamatlon pa bo tudi svojevrsten poklon 210 letni tradiciji rudarjenja. Se vidimo decembra! Dobrodošli dopisniki Zasavskega tednika Zasavski tednik vabi k sodelovanju iznajdljive in z energijo polne sodelavce za pisanje prispevkov iz zasavskih krajevnih skupnosti, ki bodo kot dopisniki ZT lahko sooblikovali vsebino časopisa Zasavski tednik. Vabimo dopisnike za pokrivanje krajevnih skupnosti: Podkum, Izlake in Ravenska vas v zagorski občini; Dobovec, Zasavje, Alojz Hohkraut, Franc Fakin, Franc Salomon, Fric Keršič, Ivan Keše in Trbovlje Čeče v trboveljski občini; Kovk, Marno, Rudnik in Turje Gore v občini Hrastnik. Svoje ponudbe za sodelovanje pošljite na urednistvo@zasavskitednik.si Sodelujte, oblikujte vsebino vašega časopisa Pri Zasavskem tedniku želimo čim bolj temeljito predstaviti dogajanje v naših krajih, zato k sodelovanju vabimo vse prebivalce zasavskih občin. Ko v vaši okolici opazite karkoli, kar se vam zdi vredno objave, nam pišite na naš elektronski naslov (info@zasavskitednik.si), ali pa nas pokličite vsak delovni dan od 9. do 14. ure ( ). Izjemni dosežki posameznikov, nepravilnosti ali dobre izkušnje, kulturni in športni dogodki, nevaren cestni odsek, bogato delo v društvih, največji goban - zanima nas vse. Uredništvo si pridržuje pravico do objave in urejanja poslanih prispevkov. Akcija podporništva Zasavskemu tedniku teče iz tedna v teden. Skoraj vsak dan se kdo odloči in podpre naš projekt. Vsem se iskreno zahvaljujemo. Objavljena položnica je le primer, kako jo izpolnite, z njo ne morete plačevati na banki. Naj še enkrat ponovimo. Zasavski tednik je časopis, ki ga dobijo vsa gospodinjstva v Zasavju. Časopisa si mnogi v Zasavju ne morejo privoščiti, berejo pa ga radi. Dva evra, kolikor bi stala številka časopisa, bi bila zanje pač previsoka ovira. Nekateri pa bi ga brez težav kupovali in z veseljem brali. Če menite, da je naš projekt pameten in potreben, lahko namenite za vsak časopis, ki ga prejmete, 2 evra. Za tri mesece bi znašala naročnina nekaj več kot 10 evrov. Če ste pripravljeni biti podpornik Zasavskega tednika, lahko nakažete 10 evrov na naš tekoči račun SI Pripišite: podpornik Zasavskega tednika. Podpornike bomo objavljali v Zasavskem tedniku in na internetni strani. Če ne želite objave, na položnico napišite: ne želim objave v ZT. Če ste pripravljeni v projekt vložiti večja sredstva, ste seveda dobrodošli. V tem primeru vam bomo v časopisu odstopili oglasni prostor s popustom. Uredništvo Zasavskega tednika Podporniki Zasavskega tednika (prispevki od 10 do 50, objavljeni po datumu podporništva)... Tine Lenarčič, Marjeta Lanišnik, Boštjan Zupan, Stane Cenc, Eva Zupan, Anton Leskovar, Nives Venko, Maja Benko, Olga Baš, Lijana Pajer, Luka Kopušar, Breda Vidmar, Karl Vukovič, Vincenc Kurent, Jasna Rižner Kosm, Ana Marija Manfredo, Franc Odlazek, Vojmir Bizjak, Jože Zorčič, Vanda Kopušar, Ivanka Češnovar, Mateja Borišek, Roman Rebov, Katja Kuder, Anica Režun, Svedent Kranjc, družba za svetovanje, Zdenko Fritz, Janez Pangeršič, Marija Draksler, Marinka Drolc, Cvetka Kozmus, Nada Kus, Cvetko Majdič, Marjetka Kralj, Tina Mikuš, Jožica Mervar, Danijela Čibej, Hermina Skvarča, Ivan Berger, Franc Kovač, Sonja Klopčič, Aleksandra Kovač, Marija Bartolo, Manica Kočar Kuhnert, Daniela Tori, Alen Baumkirher, Anton Šum, Alenka Knez, Cveto Kolman, Cvetka Muller, Marija Malovrh, Milan Cerinšek, Marija Lajkovič, Franc Koprivšek, Marjeta Lanišnik, Doroteja Urbanija. Nekateri podporniki niso želeli objave o podpori. Vsem iskrena hvala. Uredništvo Zasavskega tednika