PRIMERJAVA NAČINOV IMPLEMENTACIJE VELIKIH NAMAKALNIH SISTEMOV NA HRVAŠKEM IN V SLOVENIJI
|
|
- Kristin Griffith
- 5 years ago
- Views:
Transcription
1 dr. Rozalija CVEJIĆ * Anita BRAJKOVIĆ** Marinko GALIOT *** prof. dr. Marina PINTAR**** PRIMERJAVA NAČINOV IMPLEMENTACIJE VELIKIH NAMAKALNIH SISTEMOV NA HRVAŠKEM IN V SLOVENIJI POVZETEK Poznamo različne načine implementacije velikih namakalnih sistemov (VNS), ki jih v grobem lahko umestimo v eno od naslednjih treh skupin: (a) implementacija po načelu od zgoraj navzdol ali (b) implementacija po načelu od spodaj navzgor ali (c) implementacija, ki je nekje vmes. Načini implementacije se razlikujejo v organizacijskem smislu, načinu financiranja, uspešnosti izvedbe, uresničitvi zadanih ciljev razvoja, ipd. Predvsem pa se razlikujejo po tem, od kje prihaja pobuda za razvoj namakanja: od države, od prihodnjega uporabnika, od regionalne oblasti, od lokalne oblasti, idr. V prispevku sta primerjalno predstavljena hrvaški in slovenski model razvoja namakanja. Gre za dva različna modela. Hrvaška vlada uporablja dvotirni model. En del razvoja VNS sloni na vzpodbudi k razvoju namakanja po načelu od zgoraj navzdol (implementacijo vodi za to zaposlena projektna skupina v državnem podjetju). Drugi del razvoja pa sloni na organizacijski pomoči k razvoju namakanja glede na pobude, ki se samoorganizirano pojavijo od spodaj navzgor. Pri tem se uporablja načelo faznega črpanja sredstev in fazne izvedbe projektov namakanja. Slovenska vlada uporablja model, ki sloni na procesu samooblikovanja vzpodbude k razvoju namakanja od spodaj navzgor (investitor je zasebni ali lokalna skupnost, ki ima možnost povratno črpati sredstva vložena v razvoj namakalnega sistema). Pri tem, instrument vzpodbude predstavlja finančna vzpodbuda, ne pa tudi organizacijske ali postopkovne (kot so fazno črpanje sredstev, fazne izvedbe projektov namakanja, pomoč pri vodenju projektov). Letos je slovenska vlada sistem implementacije spremenila, tako da je oblikovala tudi postopkovno brezplačno pomoč pri izvedbi VNS. Obe državi sta na dobri poti do uresničitve zastavljenega obsega razvoja namakalnih sistemov razvoja. ABSTRACT There are different types of implementation of large-scale irrigation systems (LIS). Roughly they can be divided in three groups: (a) implementation following top-down approach, (b) implementation following bottom up approach or (c) implementation somewhere in the middle. Types of LIS implementation differ in organisational view, ways of their financing, success of their implementation, fulfilment of policy development goals, etc. But above all they differ in terms of development incentive source. The latter can come from the state, future LIS user, regional government, local government, or other. Paper makes a comparative representation of Croatian and Slovenian LIS development model showing their weaknesses and strengths. Croatian model is described as two tired. Part of LIS development depends on strong incentive towards irrigation development following top-down approach (implementation of defined LIS projects is guided by for the purpose specially established project group at the state owned company). LIS development incentives occurring unrelated to the defined LIS project development get organisation support for the group (individual municipalities, smaller LIS, LIS development incentives or interest occurring bottom-up). Unlike Slovenian, the Croatian LIS development system uses phase project implementation and phase project financing. Slovenian government uses LIS development model that strongly relies on formation of bottom-up * dr. Rozalija CVEJIĆ, univ. dipl. inž. agr., Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana, e- pošta: rozalija.cvejic@bf.uni-lj.si, ** Anita Brajković, mag.ing.aedif. Hrvatske vode, Ulica grada Vukovara 220, Zagreb, e-pošta: banita@voda.hr, *** Marinko Galiot, dipl. ing. grad., Ulica grada Vukovara 220, Zagreb, Hrvatske vode, e-pošta: mgaliot@voda.hr, **** prof. dr. Marina PINTAR, univ. dipl. inž. agr., Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana, e-pošta: marina.pintar@bf.uni-lj.si
2 demand for LIS development without using the phase financing, meaning investors (local municipalities, other private investors) need to invest in LIS prior to actual government financing of the project. The only instrument of and incentive is financial, not also truly organisational and in procedural (phase financing, phase implementation, help with preparing the projects) as in Croatian case. Organisational support to LIS development in Slovenia was established in 2013 through the regional irrigation development groups. Both countries are on a good way to implement the targeted irrigation development. UVOD Globalne okoljske, družbene in ekonomske razmere značilno vplivajo na celotno področje upravljanja voda in zato tudi na potrebo po hidromelioracijah oz. razvoju namakalnih sistemov. Če pridelovalci v kmetijski pridelavi ne uporabljajo namakanja, tvegajo velike izgube pridelka, slabo kakovost pridelka in večjo nestabilnost pridelave, kar je še zlasti tvegano v pridelavi visoko donosnih kmetijskih kultur (zelenjadarska pridelava) in pridelavi rastlinske hrane namenjene prehrani živali. Tako tvegajo nekonkurenčnost. Strategija razvoja namakanja je na Hrvaškem opredeljena v Nacionalnem načrtu za namakanje in gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči in vodami (hrv. Nacionalni plan navodnjavanja i gospodarenja poljoprivrednim zemljištem i vodama - NAPNAV). Ta predstavlja ključno načrtovalsko in izvedbeno podlago ter določa dinamiko izvedbe namakalnih sistemov ali njihove obnove. Razvoj namakanja v Sloveniji sloni na Programu razvoja podeželja in ter Resoluciji o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta Republika Slovenija (RS) na področju razvoja namakanja končuje sedemletno razvojno obdobje ( ) v okviru PRP (Ukrep 125), Republika Hrvaška (RH) pa je končala osemletno razvojno obdobje ( ). Obe državi se ozirata po uspehih razvojnih obdobij, da bi analizirali slabosti, napake in dobre lastnosti, da bi pripomogli k še boljšemu razvoju namakanja v prihodnje. Hrvaška vlada si je zadala, da bo v okviru programa NAPNAV v obdobju izhodiščno površino namakalnih sistemov ha do leta 2020 povečala za 5,5-krat (na ha). Slovenska vlada si je zadala, da bo v okviru programa PRP v obdobju izhodiščno površino namakalnih sistemov s ha do leta 2020 povečala za 2,5-krat (na ha), ali povečala površino zemljišč opremljenih z vodomeri. Za izvedbo ambicioznih načrtov sta si vladi oblikovali načrt dela. RH je pristopila k izvedbi načrta z napravo načrtovalskih dokumentov na regionalni ravni (hrv. županijski planovi navodnavanja), z vzpostavitvijo nacionalnih pilotnih projektov, izdelavo tehnične dokumentacije za nove VNS in izdelavo načrtov sanacije obstoječih ter izgradnjo novih VNS. Z namenom zanesljive izvedbe VNS je resorni minister znotraj organizacije Hrvatske vode (vladna organizacija za upravljanje voda, ustanovljena na podlagi Zakona o vodah RH) imenoval in zaposlil strokovno implementacijsko delovno telo, zadolženo za koordinacijo izvedbe in implementacijo programa NAPNAV (hrv. Jedinica za provedbu nacioalnog programa navodnjavanja i gospodarenja poljoprivredni zemljištem i vodama). Vzporedno je na resornem ministrstvu vzpostavil še sektor in oddelek za razvoj namakanja. Potrebna finančna sredstva za izvedbo NAPNAV, v večjem delu zagotavlja RH iz državnega proračuna, ob participaciji regij (županij) in končnih uporabnikov. Za razliko od RH je RS, ko je vstopila v implementacijsko obdobje, že imela pripravljene idejne zasnove za izvedbo VNS na lokalni ravni, ki jih je pripravila konec devetdesetih v okviru Slovenskega projekta namakanja, katerega izvedbo je financirala Svetovna banka. Za izvedbo zastavljenih ciljev razvoja ni bila ustanovljena posebna implementacijska skupina. To delo je, če so investitorji potrebovali pomoč, opravljal in še opravlja Sektor za urejanje kmetijskega prostora in zemljiške operacije pri Ministrstvu za kmetijstvo in okolje RS. Zelo odkrite podpore, ki bi bila neposredno oglaševana (za potencialne investitorje) MKO oz. navedeni sektor ni ponujal. Finančna sredstva za izvedbo ciljev RS so znotraj Programa razvoja podeželja zagotovljena iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (75 %) in iz proračuna RS (25 %). Soudeležba investitorja (lokalne skupnosti ali zasebnega investitorja) je plačilo 22 % davka na dodano vrednost in ostalih nepokritih stroškov, ki nastanejo s projektom (npr. plačilo davkov, carin in dajatev pri uvozu, bančni stroški, stroški promocije, stroške splošnih stroškov, ki presegajo 10 % investicijskih stroškov).
3 Ta razvoj VNS obsega izgradnjo VNS do hidranta, od tam naprej je na končnem uporabniku, da si za nakup namakalne opreme pridobi nepovratna sredstva (PRP Ukrep 121) (oz. vloži lastna sredstva). IZVEDBA PROGRAMOV RAZVOJA NAMAKANJA Izvedba na Hrvaškem: obdobje Zaradi raznolikosti naravnih razmer se je RH odločila pripraviti strokovne podlage na ravni regij. Ti definirajo naravne vire, obstoječe stanje, prioritetna območja, cilje in potrebna oz. okvirna sredstva za razvoj namakanja ter možne učinke izgradnje VNS (sociološki, ekonomski, ekološki). V obdobju je RH pripravila 19 regijskih načrtov. Od 2,5 mio. ha kmetijskih zemljišč v uporabi je bilo kot potencialno primernih za namakanje določenih 1 mio. ha, t.j. 40 % kmetijskih zemljišč v uporabi na območju RH. To obsega naslednje kategorije kmetijskih zemljišč: manjši vrtovi (ohišnica), trajni nasadi (sadovnjaki, vinogradi, oljčniki, matičnjaki, nasadi rastlin za pridobivanje pletiva), trajni travniki ter njive in vrtovi. Pri tem je bilo privzeto, da ob povprečni potrebi rastlin po vodi, ki znaša 2000 m 3 /ha/leto, RH potrebuje približno 2 x 10 6 m 3 /leto vode. To mora zagotoviti (rezervirati) skozi privzete načrte namakanja. Glede na obstoječe prostorsko razporeditev voda in omejitve, ki izhajajo iz načel trajnostnega razvoja rabe vodnih virov v RH, je država opredelila naslednje možnosti za rabo voda: Možnosti rabe vode iz večjih vodotokov Donava, Drava, Mura, Sava, Neretva, ipd. Možnosti rabe obstoječih in novih večnamenskih vodnih zadrževalnikov, Možnosti ponovne uporabe prečiščene odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav, Možnosti rabe vode z osuševalnih jarkov, Možnosti rabe vode iz vodnih teles podzemnih voda, kjer ni druge primernih vodnih virov in tam kjer raba za namakanje ne bi vplivala na vodne količine, ki so rezervirane za oskrbo s pitno vodo. Program namakanja je v obdobju zajemal aktivnosti na približno ha v različnih fazah izdelava konceptnih rešitev, predinvesticijske študije in izdelava projektne dokumentacije, sanacija in rekonstrukcija obstoječih VNS in izgradnja novih VNS. V tem času je bilo v program izvedbe NAPNAV vloženih približno 84 mio. EUR (Preglednica 1). Za izdelavo regionalnih načrtov namakanja je RH porabila 1,8 mio. EUR. Veliko več je bilo investiranega v pilotne projektne namakanja, ki obsegajo ha kmetijskih zemljišč. Za zainteresirane pridelovalce je, v skladu z regionalnimi načrti namakanja, potekal projekt priprave projektne dokumentacije in pridobivanje potrebnih dovoljenj in soglasij, za 70 namakalnih sistemov v skupni površini ha (Preglednica 1). Posodobljeni so bil štirje VNS obsega ha, na novo je bilo izgrajenih pet VNS obsega ha v vrednosti 12,8 mio. EUR. V teku je izgradnja štirih novih VNS obsega 2109 ha. Na teh zemljiščih so oz. bodo določeni pogoji za izgradnjo namakalnih sistemov (upravičenost izgradnje, strokovna podlaga za zakonske predpise, izobraževanje uporabnikov, presoja ekoloških učinkov, opredelitev tehnologije pridelave) (Preglednica 1). Eden od treh pilotnih projektov je sistem namakalnega sistema in zadrževalnik Opatovac. Ta je bil izgrajen med letoma 2006 in 2007, obsega 705 ha kmetijskih zemljišč in zadrževalnik z uporabnim volumnom m 3. Za projektiranje in izgradnjo pilotnega projekta je bilo namenjenih približno 6 mio. EUR. Drugi večji pilotni projekt je namakalni sistem z dovodnim kanalom Biđ-Bosutsko polje. Ta zajema izgradnjo dovodnega kanala iz reke Save, do kanala Konjsko, s čimer bo poskrbljeno za dovod vode za ha kmetijskih zemljišč. Izgradnja kanala je predvidena v šestih fazah. V letu 2010 je bila končana prva faza kanala (pribl. 6 km dolžine), izveden prepust pod avtocesto in pod železniško progo. V letu 2012 pa je izvedeno projektiranje, odkup zemljišč, izmuljevanje vodotokov Biđ in Bosut, arheološke raziskave. Za to je bil vloženih 40 mio. EUR, za zaključek del na dovodnem kanalu pa je potrebnih še približno 16 mio. EUR. Za tretji pilotni projekt Kaštel-Trogir-Seget je pripravljena delna projektna dokumentacija v vrednosti nekaj manj kot 0,5 mio. EUR. Na območju je namen povečati namakalni sistem s 374 ha na 869 ha. Tretji pilotni projekt je sanacija in zagotovitev vodnega vira za obstoječi namakalni sistem Spodnje Neretve, za to so bili narejeni idejni projekti, delo se nadaljuje s pripravo izvedbenih projektov (Preglednica 1).
4 Preglednica 1: Izvedba programa»nacionalni plan navodnjavanja i gospodarenja poljoprivrednim zemljištem i vodama«(napnav) v obdobju v Republiki Hrvaški v mio. EUR. Leto Namen izdatka [mio. EUR] % Načrti namakanja 0,2 0,4 0,3 0,5 0,2 0,1 0,0 1,8 2,2 Državni pilotni projekti 0,2 0,4 7,7 9,6 8,4 7,1 8,1 5,6 47,1 56,4 Projektna dokumentacija 0,1 0,5 1,5 2,7 1,3 1,4 1,0 1,2 9,8 11,7 Sanacija in novogradnja 1,5 3,4 2,6 5,5 4,7 2,7 3,0 1,5 24,9 29,8 SKUPAJ 0,2 2,1 4,7 12,3 18,0 14,5 11,3 12,1 8,4 83,5 100 Državni proračun 1,8 4,0 10,4 16,0 11,7 10,2 8,3 1,0 63,5 76,0 Hrvatske vode 0,2 0,1 0,7 0,3 1,3 0,0 2,7 6,8 12,2 14,5 Razvojni skladi 0,2 0,2 0,1 0,1 0,0 0,0 0,7 0,8 Regionalne in lokalne samouprave 0,2 0,4 0,9 1,3 1,3 0,9 1,1 0,5 6,7 8,0 Končni uporabniki 0,1 0,2 0,1 0,1 0,5 0,7 Izvedba v Sloveniji: obdobje Za razliko od RH je imela RS že pred obdobjem izdelane lokalne strokovne podlage za 19 večjih in 5 manjših namakalnih območij v skupni površini ha, ki jih je pripravila leta 1998 v okviru izdelave projekta Slovenski projekt namakanja. Ta je bil nadgradnja Nacionalnemu programu namakanja. V Slovenskem projektu namakanja so bile upoštevani naslednji dejavniki razvoja: pedološke lastnosti tal, potrebe po vodi za namakanje (od m 3 /ha/leto v povprečno vodnatem letu in do m 3 /ha/leto v ekstremno sušnem letu), vodni viri za namakanje: večji vodotoki (Mura, Drava, Sava, Kolpa, Krka) ter obstoječi vodni zadrževalniki (Piševec, Kubed, Belski potok, Fokovci, Protner, Arnovo Selo), vpliv na okolje oz. poročilo o vplivih na okolje. Namakalni sistemi so bili določeni z vidika hidravlike, dimenzije črpališč in namakalne opreme. Določena je bila investicijska vrednost, predvidena kmetijska pridelava ter ekonomski učinki izvedbe projektov. Ob tem so bila opredeljena nadaljnja priporočila glede vloge države pri ureditvi trženja, upravljanja in vzdrževanja. V ožji izbor primernosti za izvedbo je Slovenski projekt namakanja umestil 12 projektov oz. 50 % v študiji obravnavanih površin. Avtorji so podali opozorilo, da v prihodnosti vseeno potrebno sprejeti novo strategijo namakanja, ki bo odgovarjala novim (zaostrenim) okoljskim standardom, ki jih je prinesel vstop v Evropsko unijo (predvsem na področju varovanja voda in druge okoljevarstvene zakonodaje) (Juvan in Edelbaher, 2000). V obdobju razvoj novih VNS ali posodabljanje obstoječih VNS v RS ni potekalo. Ponovno se je financiranje razvoja VNS pričelo z novim obdobjem PRP V tem obdobju je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje RS naročilo izdelavo novih strokovnih podlag, ki bi upoštevale novo okoljevarstveno zakonodajo in opredelile, kje so potenciali za razvoj namakanja z vidika bližine vodnih virov, primernih za namakanje. Tako so bila v okviru dveh Ciljnih raziskovalnih programov (Pintar in sod., 2010, 2012 in 2013) identificirana kmetijska zemljišč, ki so potencialno primerna za namakanje. Od 0,45 mio. ha kmetijskih zemljišč v uporabi je bilo kot potencialno primernih za namakanje določenih 0,22 mio. ha, t.j. skoraj 50 % kmetijskih zemljišč v uporabi na območju RS. To obsega naslednje kategorije kmetijskih zemljišč: njive in vrtovi, hmeljišča, trajne rastline na njivah, rastlinjake, matičnjake, intenzivne sadovnjake, ekstenzivne sadovnjake, oljčne nasade, ostal trajne nasade, plantaže gozdnega drevja in neobdelana kmetijska zemljišča. Glede na obstoječe prostorsko razporeditev voda in omejitve, ki izhajajo iz načel trajnostnega razvoja rabe vodnih virov v RS, je država opredelila naslednje možnosti za rabo voda: Možnosti rabe vode iz vodnih teles površinskih voda (upoštevaje ekološko sprejemljiv pretok), Možnosti rabe obstoječih večnamenskih vodnih zadrževalnikov ter potrebe po izgradnji novih, Možnosti rabe vode iz vodnih teles podzemnih voda (količinski potencial ni ogrožen, če je razmerje med letnim črpanjem in bogatitvijo pod 33 %), pri čemer se je upoštevala nizka primernost rabe za namakanje zaradi rabe za oskrbo s pitno vodo ter izkoristljivost z vidika
5 globine, na kateri se nahaja voda, izdatnosti virov ter s tem povezanih stroškov naprave vrtine in stroškov črpanja vode. Možnosti ponovne uporabe prečiščene odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav. V isti vrsti red so bili vodni viri razporejeni po pomembnosti, pri čemer je pri prostorski razporeditvi primernost (glede na ekonomske in družbene vidike primernosti rabe) bil oblikovan razporeditveni algoritem alokacije vodnih virov. Pri tem se uporabi drugačen pristop kot pri Nacionalnem programu namakanja. Vsako obravnavano kmetijsko zemljišče v Sloveniji ima zato določene razpoložljive vodne vire in pogoje rabe vodnih virov. Ob tem so bili podrobneje obravnavani učinki upravljanja voda, ki lahko vplivajo na potencial rabe vode za namakanje in s tem vplivajo na ogroženost kmetijskih zemljišč zaradi suše. Okvirna vrednost proračunskega izdatka za priprave strokovnih podlag je bila 0,12 mio. EUR (Preglednica 2). Implementacija VNS v obdobju ni potekala. V letu 2010 so bile v okviru Ukrepa 125 odobrene štiri vloge oz. 3,5 mio. EUR, v letu 2013 pa pet vlog oz. 8,03 mio. EUR. Razvoj namakanja je obdobju zajemal aktivnosti na približno ha in v različnih fazah izvedbe sanacija in rekonstrukcija obstoječih VNS ter izgradnja novih VNS. Obravnava z vidika možnosti rabe vodnih virov je bila izvedena na 0,22 mio. ha kmetijskih zemljišč. Tako je bilo v obdobju investiranih 11,53 mio. EUR nepovratnih razvojih sredstev (Preglednica 2). Sprva je bilo za novogradnje in posodobitve VNS za celotno obdobje namenjenih 26. mio EUR za ha površin VNS. V letu 2012 so bila ta sredstva prepolovljena in preusmerjena na druge ukrepe. V okviru novega PRP , ki je še v nastajanju, se pričakujejo nova razvojna sredstva za izgradnjo ali posodobitev ha VNS. Preglednica 2: Izvedba razvoja namakanja skozi raziskovalne projekte in v okviru Programa razvoja podeželja v obdobju v Republiki Sloveniji v mio. EUR. Leto Namen izdatka [mio. EUR] [%] Izdelava strokovnih podlag (možnosti rabe voda z vidika vodnih potencialov in bonitete 0,06-0,04 0,02 0,12 0,97 kmetijskih zemljišč) Analiza potrebnih institucionalnih sprememb za povečanje razpoložljivosti voda za 0, ,00 namakanje Podrobnejša analiza potrebe po sanaciji obstoječih VNS in ,04 0,04 0,34 problematika rabe VNS Analiza, poenostavitve zakonodaje in postopkov, priporočila k pripravi projektne - - 0,04 0,02 0,06 0,47 dokumentacije Izboljšanje modela sodelovanja med državnimi organi, lokalnimi skupnostmi zasebnimi investitorji ,02-0,00 in uporabniki VNS Sanacija in novogradnja 3,50 8,03 11,53 97,74 Izobraževanje kmetijskih svetovalcev ** ** ** Promocija izgradnje VNS ** ** ** SKUPAJ 3,60 0,00 0,07 8,13 11,80 100, Državni proračun 0, ,01 2,88 20,84 Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja 2, ,02 8,65 62,53 Investitor (lokalne samouprave, podjetja, zadruge) * 0, ,60 2,30 16,63 SKUPAJ 4, ,63 13,83 100,00 * = Ocena BF UL, ** = v okviru rednih in izrednih delovnih zadolžitev
6 ZAKLJUČEK V obravnavanem obdobju je RS v razvoj namakanja investirala 11,80 mio. EUR, pri čemer je več kot 97 % odstotkov namenila izgradnji novih VNS in posodobitvam obstoječih. Preostali del je v večji meri namenila izdelavi strokovnih podlag možnosti rabe voda, z vidika vodnih potencialov in bonitet kmetijskih zemljišč, pri čemer je naredila pomemben korak k posodobitvi svojih strokovnih podlag iz leta 2000, upoštevaje novo zakonodajo, ki jo je prinesel vstop v EU (strožji naravovarstveni in vodovarstveni pogoji). S tem je svoje podlage prilagodila tudi podrobnejšim podatkom o kakovosti tal. V povezavi z razpoložljivimi vodnimi viri je raziskovalna sredstva usmerila v opredelitev potrebnih institucionalnih sprememb za povečanje razpoložljivosti vode za namakanje, ki se nanašajo na učinke upravljanja voda. Na ta način si je ustvarila za podlage za natančnejše načrtovanje ukrepov upravljanja voda v okviru Načrtov upravljanja voda Zaradi kritik, da je postopek implementacije VNS administrativno preobremenjen je RS veliko pozornosti namenila analizi, poenostavitvi zakonodaje in postopkov ter oblikovala priporočila k pripravi projektne dokumentacije, ki jih namerava v prihodnjem obdobju objaviti v obliki navodil. Zaradi kritike k modelu implementacije VNS, ki preveč sloni na samoorganiziranju izvedbe VNS na lokalni ravni, je pozornost usmerila v analizo in izboljšanje modela sodelovanja med državnimi organi, lokalnimi skupnostmi in zasebnimi investitorji ter uporabniki VNS. V tem pogledu je oblikovala brezplačne interdisciplinarne skupine (agronomi, kmetijski svetovalci, predstavniki zadrug, projektanti), ki na regionalni in lokalni ravni nudijo brezplačno postopkovno pomoč pri izvedbi novih VNS. Pozornost je usmerila tudi v posodobitve VNS, zato je bila pripravljena analiza potreb po sanaciji VNS. Z metodo primerjalne presoje (benchmarking) pa je tudi prvič v zgodovini ovrednotila delovanja posameznih obstoječih VNS v Sloveniji. Tako je RS prišla do zaključka, da mora več pozornosti v prihodnje nameniti ukrepom za tehnično izboljšanje delovanja namakalnega sistema, investicije v namakalno opremo, demonstracijsko podporo tehnologijam namakanja, ustvarjanje sistemskih možnosti za vzpostavljanje povezav med trgom in pridelovalci, vzpostavitev ali nadgradnjo sistema napovedi namakanja in vrednotenje učinkov namakanja. Za nekatere od teh je zagotovila sredstva v okviru novega PRP Pomembna pridobitev, ki je zastavljena za naslednje obdobje razvoja je vzpostavitev pregledovalnika potencialov rabe voda. Namen je narediti informacijo najširše dostopno za bolj informirano oblikovanje povpraševanja po vodi in v pomoč svetovalcev ter investitorjem na lokalni in regionalni ravni. Namen tega ukrepa je tudi opolnomočenje prebivalcev in pridelovalcev, da se bodo lažje odločali o poslovnih odločitvah in bolj informirano iskali pomoč pri razvoju od svojih lokalnih oblasti (neodvisno od politike). V prihodnje bi morala RS uvesti še način faznega črpanja sredstev, ki bi v zaostrenih finančni situaciji tudi manj premožnim lokalnim investitorjem dovoljeval fazno izdelavo projektne dokumentacije ter fazno črpanje sredstev za izgradnjo VNS. Poudarek razvoja VNS v RH je na izvedbi načrtov namakanja (2,2 % investicij), izvedbi zastavljenih državnih pilotnih projektov namakanja (56,4 % investicij), izdelavi projektne dokumentacije (11,7 % investicij) ter sanaciji in novogradnji VNS (29,7 % investicij). Tako je široko obravnavala ha kmetijskih zemljišč. Kar je pomembno je, da je pripravila regionalne načrte razvoja namakanja za vse regionalne samouprave razen dveh. Izdelala je tudi večji del tehnične dokumentacije. Posodobila je obstoječe VNS in je v zaključni fazi izgradnje prvega pilotnega projekta, kot tudi nekaj javnih novih VNS. Del svoje pozornosti je RH usmerila v pripravo potrebnih podzakonskih aktov, da bi oblikovala boljše pogoje za neposredno sofinanciranje manjših zasebnih namakalnih sistemov. RH je v sodelovanju s Svetovno banko v zaključni fazi izdelavo analize stroškov in koristi za večji del zasnovanih namakalnih sistemov, pri čemer je ugotovljena visoka donosnost investicij. Gospodarska kriza, ki je zajela tudi Hrvaško, je zlasti v zadnjih dveh letih zmanjšala sredstva, ki so bila na voljo za razvoj namakanja. Kljub temu izvajalci priznavajo, da je zmanjšanje sredstev imelo tudi pozitivne učinke, saj je pomagalo k ponovnem»prevetrenju«ciljev in ponovni postavitvi prioritet pri delu. RH je aktivnosti za prihodne usmerila tudi v vzpostavitev katastra namakalnih sistemov (v Sloveniji imamo temu ekvivalenten Kataster melioracijskih sistemov in naprav) v povezavi z novim spletnim pregledovalnikom za pregledovanje podatkov o zemljiščih v uporabi kmetijskih gospodarstev (v Sloveniji imamo temu ekvivalenten Javni pregledovalnik grafičnih podatkov MKO-RKG) ter bazami Hrvatski vod. RH izpostavlja, da je velika pomanjkljivost doseganja načina razvoja premalo intenzivno sodelovanje med resornim ministrstvom, regionalnimi samoupravami ter končnimi uporabniki, ki ga bo
7 v prihodnje potrebno izboljšati. Prav tako bi bilo potrebno bolje profilirati namakanje in njegov razvoj znotraj sistema upravljanja voda v celoti. OBRAZLOŽITEV Prispevek primerja sistem razvoja namakanja v Sloveniji in na Hrvaškem. S tem so avtorji združili naslednja dva prispevka objavljena na konferenci na Hrvaškem, ki je bila organizirana pod naslovom 2. Stručno-znanstveni skup Dani gospodarenja vodama 2013: Napredak kroz znanost: prispevek Izgradnja velikih sustava za navodnjavanje u Sloveniji: iskustva za budućnost (Cvejić in sod., 2013) in prispevek Stanje provedbe projekta NAPNAV (Galiot in sod., 2013) (ur. Bekić, 2013). REFERENCE Cvejić R., Klinc M., Pintar M Izdradnja velikih sustava za navodnjavanje u Sloveniji: iskustva za budučnost. V: Dani gospodarjenja vodama 2013 Napredak kroz znanost: zbornik radova, Rujna 2013, Građevinski fakulteta Sveučilišta u Zagrebu, Zagreb, urednik Damir Bekić: Galiot M., Holjević D., Brajković A., Marušić J., Stanje provedbe projekta NAPNAV (Galiot in sod., 2013). V: Dani gospodarjenja vodama 2013 Napredak kroz znanost: zbornik radova, Rujna 2013, Građevinski fakulteta Sveučilišta u Zagrebu, Zagreb, urednik Damir Bekić: Juvan S., Edelbaher M. Projekt namakanja v Republiki Sloveniji V. Mišičev vodarski dan 2000: Pintar M., Tratnik M., Cvejić R., Bizjak A., Meljo J., Kregar M., Zakrajšek J., Kolman G., Bremec U., Drev D., Mohorko T., Steinman F., Kozelj K., Prešeren T., Kozelj D., Urbanc J., Mezga K Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Ljubljana, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje Republike Slovenije: 158 str. Pintar, M., Glavan, M., Meljo, J., Zupan, M., Fazarinc, R., Podboj, M., Tratnik, M., Cvejić, R., Zupanc, V., Kregar, M., Krajčič, J., Bizjak, A., Projekcija vodnih količin za namakanje v Sloveniji - Projections of water quantities for irrigation in Slovenia (V4-1066). Ministrstvo za kmetijstvo in okolje RS, Ljubljana: 179 str. Pintar M., Cvejić R., Glavan M., Kacjan-Maršić N., Pavlovič M., Čremožnik B., Naglič B., Trajnostna raba vode z krepitev rastlinskega pridelovalnega potenciala v Sloveniji, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje Republike Slovenije: 181 str.
ZNAČILNOSTI UVEDBE VELIKEGA NAMAKALNEGA SISTEMA
MSc Rozalija CVEJIĆ * Magdalena KROŠELJ ** Miran KLINC *** Jožef KOKOT **** prof. dr. Marina PINTAR ***** - 139 - ZNAČILNOSTI UVEDBE VELIKEGA NAMAKALNEGA SISTEMA UVOD Pregled posledic naravnih nesreč na
More informationZ GEOMATIKO DO ATRAKTIVNEJŠEGA PODEŽELJA
Projekt GRISI PLUS, program Interreg IVC Geomatics Rural Information Society Initiative PLUS Seminar: Z GEOMATIKO DO ATRAKTIVNEJŠEGA PODEŽELJA Gornja Radgona, AGRA 2014 28. avgust 2014 Projekt GRISI PLUS
More informationcoop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE
obnovljen za prihodnje generacije IMPRESUM Fotografije Goran Šafarek, Mario Romulić, Frei Arco, Produkcija WWF Adria in ZRSVN, 1, 1. izvodov Kontakt Bojan Stojanović, Communications manager, Kontakt Magdalena
More informationDonosnost zavarovanj v omejeni izdaji
Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji informacije za stranke, ki investirajo v enega izmed produktov v omejeni izdaji ter kratek opis vsakega posameznega produkta na dan 31.03.2014. Omejena izdaja Simfonija
More informationKAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA:
Past simple uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se zgodili v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič več ne trajajo. Dogodki so se zgodili enkrat in se ne ponavljajo, čas dogodkov
More informationEU NIS direktiva. Uroš Majcen
EU NIS direktiva Uroš Majcen Kaj je direktiva na splošno? DIREKTIVA Direktiva je za vsako državo članico, na katero je naslovljena, zavezujoča glede rezultata, ki ga je treba doseči, vendar prepušča državnim
More informationČEZMEJNO SODELOVANJE MED SLOVENIJO IN ITALIJO PRI ZAGOTAVLJANJU TRAJNOSTNEGA RAZVOJA IN GOSPODARSKEGA SODELOVANJA
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ČEZMEJNO SODELOVANJE MED SLOVENIJO IN ITALIJO PRI ZAGOTAVLJANJU TRAJNOSTNEGA RAZVOJA IN GOSPODARSKEGA SODELOVANJA Ljubljana, april 2005 TATJANA
More informationNamakanje koruze in sejanega travinja
1 1 Namakanje koruze in sejanega travinja prof. dr. Marina Pintar UL Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo Lombergerjevi dnevi, Pesnica, 8. dec. 2016 Zakaj je pomembno strokovno pravilno namakanje?
More informationOperativni program. krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje
Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 2013 Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 2013 REPUBLIKA SLOVENIJA Služba Vlade Republike
More informationRazvojni potencial ekološkega kmetijstva v Sloveniji v povezavi z doseganjem trajnostne samooskrbe s hrano
Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Interdisciplinarni študijski program Varstvo okolja Anamarija Slabe Razvojni potencial ekološkega kmetijstva v Sloveniji v povezavi z doseganjem trajnostne samooskrbe
More informationNavodila za uporabo čitalnika Heron TM D130
Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 V1.0 VIF-NA-7-SI IZUM, 2005 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE
More informationSLOW TOURISM. Progress activities WP 5.1. Italia Slovenia Programme
Lead Partner SLOW TOURISM Valorizzazione e promozione di itinerari turistici "slow" tra l'italia e la Slovenia - SLOWTOURISM Valorizacija in promocija turističnih slow poti med Italijo in Slovenijo SLOWTOURISM
More informationVODA IZ ČISTILNIH NAPRAV KOT ALTERNATIVNI VIR VODE ZA NAMAKANJE
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Matejka PER VODA IZ ČISTILNIH NAPRAV KOT ALTERNATIVNI VIR VODE ZA NAMAKANJE DIPLOMSKO DELO Univerzitetni študij Ljubljana, 2009 UNIVERZA
More informationINDIKATORJI OKOLJA IN RAZVOJA S POUDARKOM NA INDIKATORJIH STANJA VODA IN UPRAVLJANJA Z VODAMI
- 16- VG UREJENOST- POGOJ ZA OBSTOJ mag. Lidija GLOBEVNIK* INDIKATORJI OKOLJA IN RAZVOJA S POUDARKOM NA INDIKATORJIH STANJA VODA IN UPRAVLJANJA Z VODAMI UVOD Leta 1992, ko je bila sprejeta deklaracija
More informationUradni list. Republike Slovenije Št. 110 Ljubljana, sreda DRŽAVNI ZBOR Zakon o urejanju prostora
Uradni list Republike Slovenije Internet: http://www.uradni-list.si e-pošta: info@uradni-list.si Št. 110 Ljubljana, sreda 18. 12. 2002 Cena 1700 SIT ISSN 1318-0576 Leto XII DRŽAVNI ZBOR 5386. Zakon o urejanju
More informationSUŠA IN VODNA DIREKTIVA UPRAVLJANJE S SUŠO KOT PODLAGA ZA IMPLEMENTACIJO V SKLOPU VODNE DIREKTIVE
1 SUŠA IN VODNA DIREKTIVA UPRAVLJANJE S SUŠO KOT PODLAGA ZA IMPLEMENTACIJO V SKLOPU VODNE DIREKTIVE 2 Dokument Suša in Vodna direktiva temelji na smernicah za pripravo politike upravljanja s sušo, ki so
More informationUPORABA ORODIJ ZA PRIDOBIVANJE REPREZENTATIVNIH PODATKOV PRI UPRAVLJANJU S PODZEMNIMI VODAMI PRIMER SEVERNEGA DELA DRAVSKEGA POLJA
mag. Irena KOPAČ * - 182 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA UPORABA ORODIJ ZA PRIDOBIVANJE REPREZENTATIVNIH PODATKOV PRI UPRAVLJANJU S PODZEMNIMI VODAMI PRIMER SEVERNEGA DELA DRAVSKEGA POLJA UVOD Integrirano
More informationPRILAGAJANJE KMETIJSTVA NA POSLEDICE PODNEBNIH SSPREMEMB IN ZMANJŠEVANJE ŠKOD ZARADI NARAVNIH IN DRUGIH NESREČ V KMETIJSTVU
- 134 - M. ZAVŠEK - URBANČIČ Majda ZAVŠEK - URBANČIČ * PRILAGAJANJE KMETIJSTVA NA POSLEDICE PODNEBNIH SSPREMEMB IN ZMANJŠEVANJE ŠKOD ZARADI NARAVNIH IN DRUGIH NESREČ V KMETIJSTVU POVZETEK Podnebne spremembe
More informationPridobivanje in črpanje evropskih sredstev iz Kohezijskega sklada za okoljske projekte v Mestni občini Ljubljana
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tatjana Šuklje Pridobivanje in črpanje evropskih sredstev iz Kohezijskega sklada za okoljske projekte v Mestni občini Ljubljana Magistrsko delo Ljubljana,
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO GOSPODARSKI RAZVOJ IN KONKURENČNOST BELE KRAJINE
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO GOSPODARSKI RAZVOJ IN KONKURENČNOST BELE KRAJINE Ljubljana, september 2003 HELENA KONDA IZJAVA Študentka Helena Konda izjavljam, da sem avtorica
More informationPROJEKCIJA VODNIH KOLIČIN ZA NAMAKANJE V SLOVENIJI
dr. Matjaž GLAVAN * Jana MELJO** mag. Marko ZUPAN* mag. Rok FAZARINC*** Marsela PODBOJ**** Matjaž TRATNIK* MSc. Rozalija CVEJIĆ* dr. Vesna ZUPANC* Maja KREGAR** Jurij KRAJČIČ** dr. Aleš BIZJAK** prof.
More informationPravilno namakanje je tudi okoljski ukrep, ključno pa je tudi za kakovost vrtnin (projekt TriN)
Pravilno namakanje je tudi okoljski ukrep, ključno pa je tudi za kakovost vrtnin (projekt TriN) prof. dr. Marina Pintar UL Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo Lombergerjevi dnevi 4. ZELENJADARSKI
More informationPrenova gospodarskih vidikov slovenskega zdravstva
Maks Tajnikar (urednik) Petra Došenović Bonča Mitja Čok Polona Domadenik Branko Korže Jože Sambt Brigita Skela Savič Prenova gospodarskih vidikov slovenskega zdravstva Univerza v Ljubljani EKONOMSKA FAKULTETA
More information1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja)
Seznam učbenikov za šolsko leto 2013/14 UMETNIŠKA GIMNAZIJA LIKOVNA SMER SLOVENŠČINA MATEMATIKA MATEMATIKA priporočamo za vaje 1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova
More informationFINANCIRANJE ŠPORTA V REPUBLIKI SLOVENIJI
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO FINANCIRANJE ŠPORTA V REPUBLIKI SLOVENIJI Ljubljana, marec 2004 MARKO OPLOTNIK Študent Marko Oplotnik izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela,
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO MARKO NARALOČNIK
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO MARKO NARALOČNIK IZJAVA Študent Marko Naraločnik izjavljam, da sem avtor tega magistrskega dela, ki sem ga napisal pod mentorstvom dr. Mateja Lahovnika
More informationAvtorja: Aleš Stele in Irena Žaucer. Fotografija na naslovnici: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje
Avtorja: Aleš Stele in Irena Žaucer Fotografija na naslovnici: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje Publikacija je na voljo na spletnem naslovu: www.stat.si/pub.asp Informacije daje Informacijsko središče:
More informationUČINKOVITOST NAMAKALNEGA SISTEMA NA GOLF IGRIŠČU BLED
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Nina POLAJNAR KUMŠE UČINKOVITOST NAMAKALNEGA SISTEMA NA GOLF IGRIŠČU BLED DIPLOMSKO DELO Visokošolski strokovni študij Ljubljana, 12 UNIVERZA
More informationO izzivih lokalnih skupnosti med Ljubljano in Seulom
O izzivih lokalnih skupnosti med Ljubljano in Seulom Politike prostora O izzivih lokalnih skupnosti med Ljubljano in Seulom IPoP - Inštitut za politike prostora, Ljubljana, 2017 7 Predgovor 8 Uvod Kaj
More informationMETODE DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA (zimski semester, 2012/2013)
METODE DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA (zimski semester, 2012/2013) NOSILEC: doc. dr. Mitja HAFNER-FINK Spletni naslov, kjer so dostopne vse informacije o predmetu: http://mhf.fdvinfo.net GOVORILNE URE doc.
More informationPARTNERSKI SPORAZUM med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje
PARTNERSKI SPORAZUM med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2014 2020 CCI 2014SI16M8PA001 28. julij 2014 10. julij 2014 - na šesti redni seji podano soglasje Sveta Kohezijske regije Zahodna Slovenija
More informationGOZDNI PROSTOR: NAČRTOVANJE, RABA, NASPROTJA
Gospodarjenje z gozdovi in načrtovanje 4 GOZDNI PROSTOR: NAČRTOVANJE, RABA, NASPROTJA Zbornik prispevkov Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Neudauer Mentor: prof. dr. Lojze Sočan VLOGA SKLADA ZA MALE PROJEKTE V OKVIRU PHARE PROGRAMA ČEZMEJNEGA SODELOVANJA MED SLOVENIJO IN MADŽARSKO Diplomsko
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRENOVA ERP SISTEMA V PODJETJU LITOSTROJ E.I.
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRENOVA ERP SISTEMA V PODJETJU LITOSTROJ E.I. Ljubljana, julij 2007 SILVO KASTELIC IZJAVA Študent Silvo Kastelic izjavljam, da sem avtor tega diplomskega
More informationOperativni program razvoja človeških virov za obdobje
REPUBLIKA SLOVENIJA Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko Kotnikova 28, 1000 Ljubljana Tel.: (01) 308-31-78 Fax: (01) 478-36-19 Operativni program razvoja človeških
More informationIskustva video konferencija u školskim projektima
Medicinska škola Ante Kuzmanića Zadar www.medskolazd.hr Iskustva video konferencija u školskim projektima Edin Kadić, profesor mentor Ante-Kuzmanic@medskolazd.hr Kreiranje ideje 2003. Administracija Učionice
More informationWWF. Jahorina
WWF For an introduction Jahorina 23.2.2009 What WWF is World Wide Fund for Nature (formerly World Wildlife Fund) In the US still World Wildlife Fund The World s leading independent conservation organisation
More informationEKOLOŠKE KMETIJE V BELI KRAJINI
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Tanja JUDNIČ EKOLOŠKE KMETIJE V BELI KRAJINI DIPLOMSKO DELO Visokošolski strokovni študij Ljubljana, 2010 UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA
More informationKRAJINSKI PARK GORIČKO: OMEJITVE IN MOŽNOSTI ZA RAZVOJ ZAVAROVANEGA OBMOČJA
KRAJINSKI PARK GORIČKO: OMEJITVE IN MOŽNOSTI ZA RAZVOJ ZAVAROVANEGA OBMOČJA Petra Gostinčar Ulica Jožeta Kopitarja 58, SI 1351 Brezovica, Slovenija e-naslov: petra.go@gmail.com Boštjan Jerebic Mostje 63,
More informationPRESENT SIMPLE TENSE
PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?
More informationNavodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M
Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M V1.0 VIF-NA-14-SI IZUM, 2006 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE
More informationNeformalni osnutek PARTNERSKEGA SPORAZUMA med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje
Neformalni osnutek PARTNERSKEGA SPORAZUMA med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2014-2020 Delovna verzija, 2.april 2014 1 Vsebina UVOD... 7 1. UREDITVE, KI ZAGOTOVLJAJO USKLADITEV S STRATEGIJO
More informationSistem kazalcev za spremljanje prostorskega razvoja v Evropski uniji in stanje v Sloveniji
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Interdisciplinarni podiplomski študij prostorskega
More informationINVESTICIJSKI PROGRAM
INVESTICIJSKI PROGRAM ODVAJANJE IN ČIŠČENJE KOMUNALNIH ODPADNIH VOD TER UREDITEV VODOOSKRBE V OBČINI RADLJE OB DRAVI Februar 2008 Investicijski program Vrsta investicijske dokumentacije INVESTICIJSKI PROGRAM
More information100 DNI VLADE RS. pod vodstvom MIRA CERARJA
100 DNI VLADE RS pod vodstvom MIRA CERARJA Ljubljana, december 2014 Uravnoteženje proračuna, krepitev socialne države in povrnitev zaupanja ljudi v državo so bile ključne prioritete ob nastopu Vlade RS
More informationSTATISTIKE LJUBLJANSKE BORZE MAREC 2017 LJUBLJANA STOCK EXCHANGE STATISTICS MARCH 2017
1.03.2017 2.03.2017 3.03.2017 6.03.2017 7.03.2017 8.03.2017 9.03.2017 10.03.2017 13.03.2017 14.03.2017 15.03.2017 16.03.2017 17.03.2017 20.03.2017 21.03.2017 22.03.2017 23.03.2017 24.03.2017 27.03.2017
More informationInformacijski sistem za podporo gospodarjenju z javnimi zelenimi površinami v urbanem okolju
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Podiplomski program Gradbeništvo Komunalna smer
More informationTOURISM GOVERNANCE IN SLOVENIA
MINISTRSTVO ZA GOSPODARSTVO REPUBLIKA SLOVENIJA THE REPUBLIC OF SLOVENIA TOURISM GOVERNANCE IN SLOVENIA Marjan Hribar, MSc. Director General of Tourism Directorate Ministry of the Economy Chairman of the
More informationŠTUDIJA TRAJNOSTNEGA RAZVOJA OBMOČJA OB REKI MURI V POVEZAVI Z MOŢNOSTJO HE IZRABE REKE
Zavod za projektno svetovanje, raziskovanje in razvoj celovitih rešitev Čučkova ulica 5, 2250, Ptuj, Slovenija ŠTUDIJA TRAJNOSTNEGA RAZVOJA OBMOČJA OB REKI MURI V POVEZAVI Z MOŢNOSTJO HE IZRABE REKE PTUJ,
More informationCRP V Končno poročilo
Končno poročilo Celovita metodologija za popis in analizo degradiranih območij, izvedba pilotnega popisa in vzpostavitev ažurnega registra Ljubljana 2017 1 2 CRP V6-1510 Celovita metodologija za popis
More informationHydrochemical characteristics of groundwater from the Kamniškobistriško polje aquifer
RMZ Materials and Geoenvironment, Vol. 59, No. 2/3, pp. 213 228, 2012 213 Hydrochemical characteristics of groundwater from the Kamniškobistriško polje aquifer Hidrokemijske značilnosti podzemne vode vodonosnika
More informationPRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d.
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer organizacija in management delovnih procesov PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. Mentor: izred. prof.
More informationDanube River Basin District
Ministry of Agriculture, Forestry and Water Management June 18 th, 2004 Danube River Basin District Part B - Report 2003 CROATIA Information required according to Art. 3 (8) and Annex I of the EU Water
More informationKONČNO POROČILO
Predhodno vrednotenje in celovita presoja vplivov na okolje z dodatkom za varovana območja (Natura 2000) za Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020 KONČNO POROČILO
More informationUNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRORAČUN OBČINE LENDAVA
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRORAČUN OBČINE LENDAVA Kandidat(ka): Miran Doma Študent(ka) rednega študija Številka indeksa: 81550340 Program: visokošolski strokovni Študijska
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE MATJAŽ TROŠT. mentor: red. prof. dr. LOJZE SOČAN SKUPNI TRANZIT DIPLOMSKO DELO
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE MATJAŽ TROŠT mentor: red. prof. dr. LOJZE SOČAN SKUPNI TRANZIT DIPLOMSKO DELO Ljubljana, 2003 KAZALO SEZNAM KRATIC...3 UVOD...4 1 CARINSKA SLUŽBA NA OBMOČJU
More informationRevizijsko poročilo Učinkovitost in uspešnost delovanja informacijskega sistema organa upravljanja
Revizijsko poročilo Učinkovitost in uspešnost delovanja informacijskega sistema organa upravljanja POSLANSTVO Računsko sodišče pravočasno in objektivno obvešča javnosti o pomembnih razkritjih poslovanja
More informationRevizijsko poročilo Računskega sodišča Republike Slovenije in Državnega urada za revizijo Republike Hrvaške
Revizijsko poročilo Računskega sodišča Republike Slovenije in Državnega urada za revizijo Republike Hrvaške o ohranjanju biotske raznovrstnosti na območju predlaganih regijskih parkov Snežnik in Kočevsko
More informationKLJUČNI DEJAVNIKI USPEHA UVEDBE SISTEMA ERP V IZBRANEM PODJETJU
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLJUČNI DEJAVNIKI USPEHA UVEDBE SISTEMA ERP V IZBRANEM PODJETJU Ljubljana, junij 2016 VESNA PESTOTNIK IZJAVA O AVTORSTVU Podpisana Vesna Pestotnik,
More informationSLOVENSKO OMREŽJE NATURA 2000 V ŠTEVILKAH SLOVENIAN NATURA 2000 NETWORK IN NUMBERS
VARSTVO NARAVE, 30 (2017) 99 126 SLOVENSKO OMREŽJE NATURA 2000 V ŠTEVILKAH 99 SLOVENIAN NATURA 2000 NETWORK IN NUMBERS Matej PETKOVŠEK Strokovni članek Prejeto/Received: 18. 8. 2016 Sprejeto/Accepted:
More informationUČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE Ljubljana, december 2013 TAJA ŽUNA IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisana Taja Žuna, študentka
More information- Spremembe Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo (Uradni list RS,
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Programa razvoja
More informationJavni razpisi
Digitally signed by Damjan Zugelj DN: cn=damjan Zugelj, c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, Government, serialnumber=1235227414015 Reason: Direktor Uradnega lista Republike Slovenije Date:
More informationPoročilo o prostorskem razvoju
DIREKTORAT ZA PROSTOR, GRADITEV IN STANOVANJA Poročilo o prostorskem razvoju Sektor za strateški prostorski razvoj Datum: 14. april 2015 besedilo ni lektorirano II Poročilo o prostorskem razvoju Ljubljana,
More informationOBRAZLOŽITVE FINANČNIH NAČRTOV UPORABNIKOV 01 KABINET ŽUPANA 1. UVOD
OBRAZLOŽITVE FINANČNIH NAČRTOV UPORABNIKOV 01 KABINET ŽUPANA 1. UVOD V Kabinetu župana je združeno delo kabineta župana v ožjem pomenu, tajništva podžupana, tajništva direktorja mestne uprave, Službe za
More informationUVOD OZADJE... 1 ANALITIČNI DEL TRENDI NA PODROČJU VARSTVA OKOLJA V LOKALNIH SKUPNOSTIH, GLOBALNE POBUDE IN IZZIVI
Mestna občina Kranj Slovenski trg 1 4000 Kranj Občinski program varstva okolja za Mestno občino Kranj Dopolnjen osnutek Domžale, maj 2010 Občinski program varstva okolja za Mestno občino Kranj - dopolnjen
More informationPROJEKTNI PRORAČUN 1
PROJEKTNI PRORAČUN 1 Programski period 2014. 2020. Kategorije troškova Pojednostavlj ene opcije troškova (flat rate, lump sum) Radni paketi Pripremni troškovi, troškovi zatvaranja projekta Stope financiranja
More informationSistemi za podporo pri kliničnem odločanju
Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju Definicija Sistem za podporo pri kliničnem odločanju je vsak računalniški program, ki pomaga zdravstvenim strokovnjakom pri kliničnem odločanju. V splošnem je
More informationUniverza na Primorskem/University of Primorska Fakulteta za humanistične študije/faculty of Humanities
14 25 2014 14 25 2014 1 st Univerza na Primorskem/University of Primorska Fakulteta za humanistične študije/faculty of Humanities Tako bomo tudi letos odgovorili vsakemu, ki se nam bo oglasil. Javite se
More informationSkupnostno upravljanje z življenjskimi viri
Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri Vodnik po skupnostnem upravljanju z življenjskimi viri so izdale organizacije Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, Focus, društvo za sonaraven
More informationStrategija trajnostnega razvoja in trženja Krajinskega parka Ljubljansko barje kot turistične destinacije
Strategija trajnostnega razvoja in trženja Krajinskega parka Ljubljansko barje kot turistične destinacije 2011 2015 Strateška podlaga za področje turizma za pripravo Načrta upravljanja KPLB December 2009
More informationVODNIK VSEBIN PRIPRAVE NAČRTOV UPRAVLJANJA (ZA)VAROVANIH OBMOČIJ ENOTNA STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z (ZA)VAROVANIMI OBMOČJI V JUGOVZHODNI EVROPI
MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR SOUTH EAST EUROPE Transnational Cooperation Programme Projekt NATREG financira program transnacionalnega sodelovanja Jugovzhodna Evropa. www.southeast-europe.net Publikacija
More informationSTATISTIKE LJUBLJANSKE BORZE APRIL 2018 LJUBLJANA STOCK EXCHANGE STATISTICS APRIL 2018
03.04.2018 04.04.2018 05.04.2018 06.04.2018 09.04.2018 10.04.2018 11.04.2018 12.04.2018 13.04.2018 16.04.2018 17.04.2018 18.04.2018 19.04.2018 20.04.2018 23.04.2018 24.04.2018 25.04.2018 26.04.2018 30.04.2018
More informationOdgovorna oseba: Berto Menard, ţupan Občine Logatec. Kontaktna oseba naročnika: Mateja Čuk, univ. dipl. ekon.
NOVELACIJA INVESTICIJSKEGA PROGRAMA za investicijo»sanitarna kanalizacija in lagunska ČN Rovte«Izdelano na osnovi Uredbe o enotni metodologiji za pripravo investicijske dokumentacije na področju javnih
More informationGATEWAY TO WESTERN, CENTRAL, AND SOUTHEASTERN EUROPE Andrej ^erne
GATEWAY TO WESTERN, CENTRAL, AND SOUTHEASTERN EUROPE Andrej ^erne Relative to its geography, history, economy, culture, and language, Slovenia can be marked as a very diverse country that has an advantage
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. mag. Tomaž Rožen. Konceptualni model upravljavske sposobnosti lokalnih samoupravnih skupnosti
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE mag. Tomaž Rožen Konceptualni model upravljavske sposobnosti lokalnih samoupravnih skupnosti Doktorska disertacija Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA
More informationSlovenska Strategija Pametne Specializacije
Slovenska Strategija Pametne Specializacije S4 Ljubljana, 10.07.2015 KAZALO KAJ JE S4... 4 1. VIZIJA IN STRATEŠKI CILJI... 5 1.1. Kje smo... 5 1.2. Cilji: kam gremo... 7 1.3. Kako bomo tja prišli koncept
More informationKAJ PA TOPOGRAFIJA? STANJE IN KAKOVOST TOPOGRAFSKIH PODATKOV V SLOVENIJI WHAT ABOUT TOPOGRAPHY? STATUS AND QUALITY OF TOPOGRAPHIC DATA IN SLOVENIA
KAJ PA TOPOGRAFIJA? STANJE IN KAKOVOST TOPOGRAFSKIH PODATKOV V SLOVENIJI WHAT ABOUT TOPOGRAPHY? STATUS AND QUALITY OF TOPOGRAPHIC DATA IN SLOVENIA Dušan Petrovič, Tomaž Podobnikar, Dejan Grigillo, Klemen
More informationPort Community System
Port Community System Konferencija o jedinstvenom pomorskom sučelju i digitalizaciji u pomorskom prometu 17. Siječanj 2018. godine, Zagreb Darko Plećaš Voditelj Odsjeka IS-a 1 Sadržaj Razvoj lokalnog PCS
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO DARJA RENČELJ
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO DARJA RENČELJ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ANALIZA UPORABE SKUPNEGA OCENJEVALNEGA MODELA ZA ORGANIZACIJE V JAVNEM SEKTORJU
More informationMožni vplivi podnebnih sprememb na vodno bilanco tal v Sloveniji
Acta agriculturae Slovenica, 91-2, september 2008 str. 427-441 Agrovoc descriptors: climatic change; water balance; soil water balance; soil water deficit; models; drought Agris category code: P40; P10
More informationKAKO LAHKO Z MINIMALNIMI ORGANIZACIJSKIMI UKREPI IZBOLJŠAMO VARNOST VODNIH PREGRAD V SLOVENIJI
Nina HUMAR * doc. dr. Andrej KRYŽANOWSKI ** - 172 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA KAKO LAHKO Z MINIMALNIMI ORGANIZACIJSKIMI UKREPI IZBOLJŠAMO VARNOST VODNIH PREGRAD V SLOVENIJI POVZETEK V letu 2012 je bil
More informationVIZIJA RAZVOJA ŠPORTNE INFRASTRUKTURE V OBČINI PIRAN
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Specialna športna vzgoja Zdravstvena in prilagojena vzgoja VIZIJA RAZVOJA ŠPORTNE INFRASTRUKTURE V OBČINI PIRAN DIPLOMSKA NALOGA MENTOR doc. dr. Gregor Jurak SOMENTOR
More informationSOCIO EKONOMSKA ANALIZA STANJA OLJKARSTVA V SLOVENSKI ISTRI
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Sabina LUKAČ SOCIO EKONOMSKA ANALIZA STANJA OLJKARSTVA V SLOVENSKI ISTRI DIPLOMSKO DELO Univerzitetni študij Ljubljana, 2010 UNIVERZA V
More informationPAŠNI RED KOT BODOČE ORODJE ZA TRAJNOSTNO UPRAVLJANJE PLANINSKIH PAŠNIKOV V OBMOČJIH NATURA 2000
VARSTVO NARAVE, 26 (2012) 63 78 PAŠNI RED KOT BODOČE ORODJE ZA TRAJNOSTNO UPRAVLJANJE PLANINSKIH PAŠNIKOV V OBMOČJIH NATURA 2000 PASTURE GRAZING ORDER AS A FUTURE TOOL FOR SUSTAINABLE MANAGEMENT OF MONTANE
More informationP R O G R A M UPRAVLJANJA OBMOČIJ NATURA 2000 ( )
Gregorčičeva 20 25, Sl-1001 Ljubljana T: +386 1 478 1000 F: +386 1 478 1607 E: gp.gs@gov.si http://www.vlada.si/ EVA: 2015-2550-0059 Številka: 00719-6/2015/13 Datum: 9. 4. 2015 P R O G R A M UPRAVLJANJA
More informationZADRŽEVALNIKI V SLOVENIJI
I. KONGRES O VODAH SLOVENIJE 202 22. marec 202, Ljubljana, Slovenija ZADRŽEVALNIKI V SLOVENIJI Nina Humar, Andrej Kryžanowski 2 Hidrotehnik Ljubljana d.d., Slovenčeva ulica 97, 000 Ljubljana 2 Univerza
More informationKATARINA JAMNIK IZDELAVA SPLETNE KARTE PRIKAZA PODZEMNIH KOMUNALNIH VODOV
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo KATARINA JAMNIK IZDELAVA SPLETNE KARTE PRIKAZA PODZEMNIH KOMUNALNIH VODOV DIPLOMSKA NALOGA VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE
More informationSKUPNA KMETIJSKA POLITIKA EU: PREGLED REFORM
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO SKUPNA KMETIJSKA POLITIKA EU: PREGLED REFORM Ljubljana, september 2009 KLEMEN DANEU IZJAVA Študent/ka izjavljam, da sem avtor/ica tega diplomskega
More informationSTRATEGIJA RAZVOJA OBČINE ŽALEC ZA OBDOBJE ANALIZA STANJA (DOKUMENTARNI DEL)
STRATEGIJA RAZVOJA OBČINE ŽALEC ZA OBDOBJE 2014 2020 ANALIZA STANJA (DOKUMENTARNI DEL) Žalec, februar - september 2013 ANALIZA STANJA - VSEBINA: Uvodna pojasnila 0. Povzetek ključne ugotovitve analize
More informationObmočja pomembnega vpliva poplav
Blažo Đurović in sodelavci Območja pomembnega vpliva poplav Izdelava strokovnih podlag za izvajanje poplavne direktive v obdobju 2009-2015 Kako živeti s poplavami? Ozaveščevalni dogodek na območjih pomembnega
More informationVPLIVI TURIZMA V SLOVENSKEM ALPSKEM SVETU NA VODE
razprave Dela 28 2007 255-271 VPLIVI TURIZMA V SLOVENSKEM ALPSKEM SVETU NA VODE Dejan Cigale Oddelek za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani, Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija e-pošta: dejan.cigale@ff.uni-lj.si
More informationGRADBENI VESTNIK. januar 2015
GRADBENI VESTNIK januar 2015 GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE IN MATIČNE SEKCIJE GRADBENIH INŽENIRJEV INŽENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana
More informationIZZIVI IN OVIRE ZA EKOLOŠKO PRIDELAVO FIG V SLOVENSKI ISTRI Razprave
IZZIVI IN OVIRE ZA EKOLOŠKO PRIDELAVO FIG V SLOVENSKI ISTRI Razprave Mateja Breg Valjavec Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Geografski inštitut Antona Melika, Novi
More informationMestne občine Ljubljana
Projekt Strateški prostorski načrt Mestne občine Ljubljana Priloga 9: Ukrepi za izvajane SPN MOL Verzija Dopolnjeni osnutek Datum avgust 2007 Naročnik Mestna občina Ljubljana Mestna uprava ODDELEK ZA URBANIZEM
More informationJavni razpisi
Uradni list Republike Slovenije Internet: www.uradni-list.si Razglasni del e-pošta: info@uradni-list.si Št. 24 Ljubljana, petek 1. 4. 2011 ISSN 1318-9182 Leto XXI Javni razpisi Popravek Ob-2331/11 Ministrstvo
More informationINTEGRATED VIEW ON WATERS OF THE MURA RIVER CATCHMENT IN SLOVENIA AND BACKGROUND FOR THEIR MANAGEMENT
CELOSTEN POGLED NA VODE POREČJA MURE IN UPRAVLJANJA Z NJIMI Dr. Lidija Globevnik Inštitut za vode Republike Slovenije, Hajdrihova 28c, SI 1000 Ljubljana, Slovenija e-naslov: lidija.globevnik@izvrs.si Izvleček
More informationRegionalni razvojni program za Koroško razvojno regijo
Regionalni razvojni program za Koroško razvojno regijo 2014 2020 4. osnutek, verzija 4.0 Dravograd, december 2014 Regionalni razvojni program za Koroško razvojno regijo 2014-2020 Naročnik: Občine Koroške
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KARMEN RAJAR
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KARMEN RAJAR UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KOMUNALNI PRISPEVEK V SLOVENIJI Ljubljana, november 2007 KARMEN RAJAR IZJAVA
More informationREORGANIZACIJA PROIZVODNJE V MANJŠEM MIZARSKEM PODJETJU PO METODI 20 KLJUČEV S POUDARKOM NA UVAJANJU KLJUČEV ŠT. 1 IN 14
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA LESARSTVO Uroš NEDELJKO REORGANIZACIJA PROIZVODNJE V MANJŠEM MIZARSKEM PODJETJU PO METODI 20 KLJUČEV S POUDARKOM NA UVAJANJU KLJUČEV ŠT. 1 IN 14 DIPLOMSKO
More information