KAKO LAHKO Z MINIMALNIMI ORGANIZACIJSKIMI UKREPI IZBOLJŠAMO VARNOST VODNIH PREGRAD V SLOVENIJI

Transcription

1 Nina HUMAR * doc. dr. Andrej KRYŽANOWSKI ** AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA KAKO LAHKO Z MINIMALNIMI ORGANIZACIJSKIMI UKREPI IZBOLJŠAMO VARNOST VODNIH PREGRAD V SLOVENIJI POVZETEK V letu 2012 je bil zaključen projekt VODPREG v okviru katerega smo analizirali stanje vodnih zadrževalnikov in pregrad v Sloveniji. Zaključek analize je pokazal, da stanje objektov ni optimalno, in v nekaterih primerih tudi nezavedanje lastnikov in upravljavcev kakšna so tveganja, ki jih lahko objekt predstavlja v okolju in prostoru. V okviru projekta je bila predstavljena tudi metodologije analize tveganja, ki ga objekti iz več vidikov lahko predstavljajo za okolico. Na osnovi zaključkov projekta smo na FGG analizo nadgradili z izdelavo parameterske analize kako pomembno lahko posamezni parameter tveganja vpliva na varnost objektov. V prispevku predstavljamo rezultate analiz in priporočila za izboljšanje stanja vodnih pregrad v Sloveniji. 1. UVOD Slovenija ima bogato tradicijo izkoriščanja vodnih virov in gradnje vodnih pregrad. Najstarejše pregrade, ki stojijo na povodju reke Idrijce so bile zgrajene v 18. oz. 19. stoletju in so bile namenjene plavljenju lesa za potrebe rudnika v Idriji. Do današnjih dni so se ohranile tri pregrade, ki so zavarovane kot del narodne tehnične dediščine. V začetku dvajsetega stoletja je elektrifikacija pospešila gradnjo pregrad in zadrževalnikov z namenom proizvodnje električne energije. V tem obdobju so bili začeti projekti energetske izrabe velikih vodotokov (Drava, Sava, Soča), ki so dosegli višek v petdesetih letih prejšnjega stoletja. V šestdesetih letih je intenzivnost gradnje hidroenergetskih objektov zastala, pričel pa se je trideset letni razvojni cikel gradnje pregrad in zadrževalnikov za vodnogospodarske namene (poplavna varnost, namakanje, uravnavanje rečnega režima, vodooskrba, ). Primarni namen zadrževalnikov zgrajenih v tem obdobju je bila poplavna varnost in uravnavanje rečnega režima, primarni rabi pa se v nekaterih primerih pridružujejo druge naloge, kot so na primer turizem, ribogojstvo ipd. V zadnjih dvajsetih letih se je dinamika gradnje večjih pregrad ponovno nagnila v prid hidroenergetskih objektov, načrtovanje in gradnja zadrževalnikov za vodnogospodarske potrebe pa sta bila tesno povezana s projektom izgradnje avtocestne mreže in zadrževanja poplavnih valov za zaščito urbanih površin. Trenutno je v Sloveniji evidentiranih 41 velikih pregrad po kriterijih ICOLD (slika 1). Z upoštevanjem vseh objektov, ki jih lahko po pomembnosti štejemo v kategorijo objektov strateškega pomena in so bili evidentirani v okviru projekta VODPREG, se število pregrad in zadrževalnikov poveča na 68 (slika 2). Navkljub sorazmerno velikemu številu pregrad in zadrževalnikov, je glede na velikost države in števila prebivalstva skupna kapacitivnost vseh vodnih zadrževalnikov v Sloveniji izredno majhna in znaša zgolj 280 hm 3. Od te količine je za potrebe vodnega gospodarstva namenjena le tretjina (100hm 3 ), preostanek pa predstavljajo zadrževalniki za energetsko rabo. V Sloveniji porabimo letno za potrebe vodo-oskrbe okoli 350hm 3 vode, kar predstavlja le približno 1% celotne razpoložljive letne vodne količine. Zaradi ugodne hidrografske mreže je sorazmerno malo območij v Sloveniji vododeficitarnih, kmetijstvo je večinoma naravnano ekstenzivno in zatorej še ni izkazane prave potrebe po gradnji namenskih zadrževalnikov za rabo vode. Zaradi razpršenosti gradnje obstajajo tudi prostorske omejitve pri umeščanju velikih pregrad in zadrževalnikov v prostor. Prav zaradi prostorskih omejitev in relativno blažjih pogojev pri umeščanju manjših zadrževalnikov v prostor so prevladujoči (približno polovica, 47%) zadrževalniki z volumnom, ki ne presega 3 hm 3, oziroma pri 61% vseh zadrževalnikov volumen ne dosega povprečja (5,34 hm 3 ). Večji zadrževalniki so namenjeni energetski proizvodnji, medtem, ko so manjši zadrževalniki v večini namenjeni za potrebe vodnega gospodarstva. Zaradi neposredne prostorske umeščenosti zadrževalnikov v urbanizirana območja se vse bolj * Nina Humar, univ. dipl. inž. grad., Hidrotehnik, d.d., Slovenčeva 97, 1000 Ljubljana; **doc. dr. Andrej KRYŽANOWSKI, univ. dipl. inž. grad., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Jamova 2, 1000 Ljubljana

2 AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA izpostavlja vprašanje varnosti obratovanja pregrad in zadrževalnikov. Vodno gospodarske pregrade in zadrževalniki so v izključni lasti države, ki preko koncesijskih razmerij upravlja z objekti in zagotavlja sredstva za njihovo vzdrževanje. Hidroenergetske pregrade so v lasti koncesionarjev, ki so s koncesijsko pogodbo obvezani ohranjati obratovalno pripravljenost objektov in zagotavljati obratovalno varnost. Ključno pri upravljanju vodne infrastrukture je zagotavljanje sredstev za njihovo vzdrževanje. Pri energetskih objektih je prisoten komercialni interes in zatorej so ti objekti praviloma bolje vzdrževani. Pri vodno gospodarskih objektih je situacija v tem oziru slabša. V zadnjih letih se zaradi zaostrenih gospodarskih razmer namenja vse manj denarja za vzdrževanje vodne infrastrukture. Za razliko od energetskih objektov, kjer so prevladujoče betonske pregrade so pregrade namenjene vodo oskrbi večinoma nasute. Starost večine pregrad je v razponu od 30 do 50 let. Z vidika življenjske dobe je tako pretežni del nasutih pregrad nekje na dobri polovici amortizacijske dobe. POPLAVNA VARNOST POPLAVNA VARNOST, NAMAKANJE POPLAVNA VARNOST, NAMAKANJE, REREACIJA POPLAVNA VARNOST, REREACIJA EKONOMSKA RABA HIDROENERGETIKA NAMAKANJE Slika 1: Pregled velikih pregrad v Sloveniji (Slocold, 2014) DRUGA RABA Slika 2: Pregled pregrad in jezov v Sloveniji Vodpreg, 2012) 2. STANJE PREGRAD Zatečeno stanje na področju vodne infrastrukture je zahtevalo čim prejšnje ukrepanje. Prva pobuda s katero je bila javnost opozorjena na stanje vodne infrastrukture je bila posredovana s strani SLOCOLD v letu Izpostavljena je bila predvsem obratovalna varnost objektov, ki se zaradi zmanjševanja sredstev za njihovo vzdrževanje posledično slabša. Pomemben korak v tej smeri je bil narejen v okviru razvojnega projekta VODPREG, kjer je bil izveden detajlen pregled stanja vseh vodno gospodarskih objektov z namenom opredelitve ukrepov zaščite in alarmiranja prebivalstva v primeru porušitve objektov. Analiza je obsegala 46 objektov, ki so namenjeni za potrebe vodnega gospodarstva. V okviru analize stanja je bil prvo opravljen pregled vse razpoložljive arhivske dokumentacije in terenski ogledi objektov s pregledom stanja nadvodnih in podvodnih delov objektov, hidromehanske ter elektro opreme. Ključne ugotovitve pregledov dokumentacije in stanja objektov je naslednje: arhiviranje dokumentacije o pregradah ni sistematično, predvsem pri starejših objektih je dokumentacija večkrat pomanjkljiva kondicijsko stanje objektov je močno odvisno od upravljavca objektov in za to namenjenih sredstev za njihovo vzdrževanje praviloma so objekti, kategorizirani kot velike pregrade v boljšem kondicijskem stanju kot male pregrade, kar izhaja iz strožjih zahtev zakonodaje, ki pokriva področje velikih pregrad monitoring stanja pregrad in zadrževalnikov se praviloma izvaja v omejenem obsegu in obsega le meritev posameznih parametrov ali izvedbo meritev geotehničnih parametrov brez kompleksne analize rezultatov stanje pregrad in zadrževalnikov se ne preverja na nacionalnem nivoju analize porušitve pregrad so narejene za vse velike pregrade, vendar bi jih bilo potrebno zaradi zastarelosti metod računa in sprememb v prostoru aktualizirati, tako z novelacijo analiz porušitve, kot novelacijo predpisov, ki urejajo to področje Zaradi nepopolnosti in neažurnosti rezultatov analiz ni bilo mogoče izvesti ustrezne primerjave stanja objektov, zato smo dodatno izvedli še dodatno analizo, ki temelji na zatečenem stanju objektov na podlagi katere smo ugotavljali stopnjo tveganja, ki ga objekt predstavlja v okolju in prostoru.

3 3. ANALIZA TVEGANJA AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA 3.1 OCENA STOPNJE TVEGANJA Tveganje je po definiciji opredeljeno kot funkcija, ki je odvisna od spremenljivk: nevarnosti (verjetnost pojava škodnega dogodka), potencialne škode (direktni in indirektni stroški) ter ranljivosti okolja (stopnja izgub žrtve, infrastruktura, okolje ). V okviru projekta direktne kvantifikacije tveganja, na osnovi razpoložljivih podatkov, ni bilo mogoče izvesti. Glede na nepopolnost podatkov in pomanjkanja primerljivih informacij, na podlagi katerih bi lahko kvantificirali stopnjo tveganja, ki ga objekti predstavljajo v prostoru, smo se odločili, da izvedemo kvalitativno analizo tveganja, ki smo jo prilagodili glede na podatke, ki so bili na voljo. Tveganja tako nismo ocenjevali strogo upoštevajoč osnovno definicijo. Še najboljši približek predstavlja ocena stopnje nevarnosti, ki ga posamezni objekt predstavlja v prostoru in okolju zaradi (ne)izpolnjevanja minimalnih pogojev varnega in zanesljivega obratovanja. Pri izdelavi kvalitativne ocene stopnje tveganja smo upoštevali parametre objektov, ki smo jih predhodno analizirali: osnovni parametri pregrad (višina, akumulacija, pretok, ) stanje razpoložljivosti dokumentacije (projektna, obratovanje, porušitev, načrt obveščanja in alarmiranja, ) obratovalni parametri vezani na obratovalno varnost (namen, izvajanja monitoringov, sistem alarmiranja, ) tveganje kot posledica obratovanja in vpliva objekta na okolico (porušitev, nadzor, zasnova, upravljanje, ) stanje objektov in opreme (pregrade, evakuacijski objekti, elektro oprema, hidromehanska oprema, ) Vsak parameter smo ocenjevali po tristopenjski lestvici pomembnosti (1-velik, 2-srednji, 3-majhen vpliv) na stopnjo tveganja po subjektivni presoji ocenjevalca. Za zagotovitev selektivnosti končne ocene smo točkovali z naraščajočo stopnjo. Večji vpliv posameznega parametra pomeni več točk in posledično večjo pomembnost in obratno. V končni oceni tveganja smo opredelili 5 kategorij s točkami (1-majhno<80, 2-majhno do srednje<105, 3-srednje<140, 4-srednje do veliko<190, 5-veliko<256). Ocenjevanje parametrov po lestvici tveganja je temeljilo na izkušnjah in usposobljenosti strokovne ekipe presojevalcev ter na poznanih dejstvih in okoliščinah, pridobljenih v predhodnih fazah zgolj za obravnavane objekte. Vrednotenje po privzetih parametrih in kriterijih smo izvedli z namenom lažjega razvrščanju pregrad po relevanci stopnje tveganja glede na zatečeno stanje po približno enakih strokovnih osnovah. Največji vpliv na končno oceno po sklopih so predstavljali obratovalni parametri (veliko), sledita stanje dokumentacije in tveganja pri obratovanju (srednje do veliko), stanje objektov (srednje) in parametri pregrad (majhno do srednje) (slika 3): Po kriteriju osnovnega razvrščanja pregrad s katerimi delimo objekte na (velike) pregrade in jezove (male pregrade) po kriterijih ICOLD je mediana porazdelitve v intervalu malo do srednje tveganje, kar je v rangu pričakovanih vrednost glede na velikost objektov in zadrževalnikov (slika 4). Razvrstitev po tem kriteriju je dokončna in nespremenljiva, ker je neposredno odvisna le od osnovnih tehničnih parametrov pregrad in zadrževalnikov. V skupini kjer smo ocenjevali tveganje, ki izhaja iz razpoložljivosti in dostopnosti projektne in obratovalne dokumentacije je mediana porazdelitve v intervalu srednje tveganje (slika 4). Bolj zaskrbljujoče je to, da je delež skupine objektov z urejeno dokumentacijo nesorazmerno majhen le 13%, in s 41% prevladujoč delež s pomanjkljivo ali nepopolno dokumentacijo, s težiščem porazdelitve v območju z naraščajočo stopnjo tveganja. Prepoznano tveganje izhaja iz dejstva, da upravljavci ne razpolagajo z dovolj konsistentnimi podatki za zagotavljanje normalne obratovalne varnosti. Po drugi strani pa je to tudi skupina, kjer lahko tveganje z novelacijo pomanjkljive projektne in obratovalne dokumentacije, v sorazmerno kratkem času in z relativno majhnim organizacijskim in stroškovnim vložkom, še najlažje zmanjšamo na sprejemljivo raven ter s tem posledično izboljšamo končno oceno tveganja pri objektih. Znotraj skupine obratovanje, kjer smo vrednotili kriterije s katerimi spremljamo obratovalne karakteristike, stanje objektov, sanacijskih in interventnih ukrepov ter alarmiranje v primeru nastopa izjemnih dogodkov (havarije, poplave, potres) je razvidno, da je težišče porazdelitve v intervalu velikega tveganja (slika 4). Niti eden od objektov zajetih v pregledu in analizi nima v polnosti predpisanega in izvajanja monitoringa karakterističnih obratovalnih parametrov in le 30% objektov pogojno izpolnjuje obvladovanje spremljanja (obratovalnih karakteristik kritičnih

4 AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA parametrov). Večina objektov (57%) pa se uvršča v skupino velikega tveganja, predvsem zaradi: (1) neustreznega tehničnega opazovanja, ki je zastarelo ali se pa ne izvaja; (2) neustreznih hidroloških podlag in nezmožnost spremljanja hidroloških parametrov; (3) omejitev namembnosti zadrževalnikov zaradi druge rabe zadrževalnikov (ribogojstvo, rekreacija, okoljevarstvo); (4) neizvajanja analiz opazovanja objektov in (5) neizvajanja sistema alarmiranja in obveščanja prebivalstva ob izjemnih dogodkih. V tej skupini je možno tveganje izboljšati na predvsem na področju spremljanja obratovalnih karakteristik in z vzpostavitvijo primernega sistema alarmiranja in obveščanja. Še bolj kot pri pregradah, ki so v lasti države je problematično stanje zadrževalnikov, ki so povezani z interesi lokalnih skupnosti in interesnih dejavnosti za kar bi bilo potrebno doseči širši konsenz v prostoru. V skupini, kjer smo ocenjevali tveganje pri obratovanju, ki izhaja iz posledic obratovanja in vplivov objektov na okolico je težišče porazdelitve v intervalu srednje tveganje (slika 4). Večina objektov (83%) se uvršča v skupino srednje do srednje do visoko tveganje, predvsem zaradi: (1) neažurnosti analiz posledic porušitve pregrad; (2) neurejenih lastniških razmerij in pomanjkanja sredstev za vzdrževanje; (3) neustreznih projektnih zasnov, ki odstopajo od pravil običajne inženirske prakse, konceptualno pa pomenijo večje tveganje, kot bi bilo to običajno. V tej skupini je možno oceno tveganja v kratkem nekoliko izboljšati že z novelacijo analiz porušitve pregrad in ureditvijo pravno-lastniških razmerij. S stališča vpliva neustreznosti projektnih zasnov se tveganje lahko nekoliko zmanjša že z zagotovitvijo rednega vzdrževanja objektov, dolgoročno pa bo treba preveriti koncepte zasnove objektov na kritičnih objektih z rekonstrukcijo spornih tehničnih detajlov, kar je povezano tudi na večjimi investicijskimi vlaganji. V skupini kjer smo ocenjevali tveganje, ki izhaja iz stanja objektov, posledic obratovanja objektov ter stanja elektro in strojne opreme se težišče porazdelitve nahaja v intervalu srednje tveganje (slika 4). Večina objektov (72%) se uvršča v skupini majhno do srednje in srednje tveganje, kar ocenjujemo kot zadovoljivo. Predvsem prevladujoč kriterij pri tem segmentu je stanje objektov in evakuacijska sposobnost odvajanja voda v strugi dolvodno. Zmanjšanje stopnja tveganja v tem segmentu je v veliki meri izvedljivo z realizacijo predhodno navedenih aktivnosti (predvsem vzdrževanje objektov). Na podlagi analiz rezultatov skupne ocene tveganja se 98% vseh analiziranih objektov razvršča v gornje tri razrede (slika 4). Težišče porazdelitve je v intervalu srednje veliko. Slabša ocena je pri večini objektov posledica neurejenosti projektne in obratovalne dokumentacije, nerednega vzdrževanja objektov ter neizvajanja rednega monitoringa. Omenjene pomanjkljivost izhajajo predvsem iz neurejenih lastniško-pravnih razmerij med lastnikom (državo) in upravljavcem objektov (koncesionar) in nezadostnega posluha za problematiko varnosti pregrad s strani lastnika. Reševanje teh problemov je večinoma bolj organizacijske kot tehnične narave, kar se da z družbeno angažiranostjo v sorazmerno kratkem času tudi odpraviti. STANJE OBJEKTA IN OPREME OSNOVNI PARAMETRI DOKUMENTACIJA FREKVENCA 60% 50% 40% 30% MAJHNO TVEGANJE SREDNJE TVEGANJE VELIKO TVEGANJE MAJHNO DO SREDNJE TVEGANJE SREDNJE DO VELIKO TVEGANJE 20% TVEGANJA OBRATOVANJE MAJHNO MAJHNO DO SREDNJE SREDNJE SREDNJE DO VELIKO VELIKO Slika 3: Analiza ocene tveganja 10% 0% OS NOVNI DOKUMENTACIJA OBRATOVANJE TVEGANJA OBJEKTI IN PARAMETRI OPREMA Slika 4: Ocena tveganja po parametrih SKUPAJ PARAMETRI Na podlagi primerjave stopnje tveganja glede na specifični volumen, kjer smo obravnavali povprečno velikost zadrževalnika glede na enoto višine pregrade smo ugotovili, da se presenetljivo veliko majhnih zadrževalnikov oziroma pregrad uvršča v najvišjo kategorijo velikega tveganja. V to kategorijo so uvrščeni dejansko vsi najmanjši objekti iz našega izbora (slika 5). Zanimiva je tudi primerjava stopnje tveganja v odvisnosti od starosti pregrade. Iz primerjave je razvidno, da se starejši objekti bistveno boljše uvrščajo na lestvico kot novejši objekti. Z redkimi izjemami so v kategorijo srednje do veliko uvrščeni objekti, ki so bili izgrajeni pred manj kot 20 leti in bi morali po vseh pravilih biti najmanj tvegani (slika 6). Pri novejših objektih je slabša ocena največkrat posledica neurejenih lastniškopravnih razmerij in posledično neurejenega statusa pri upravljanju objektov, kar smo pri analizi

5 AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA ovrednotili kot potencialno povečano tveganje. Pri starejših objektih je ta status pri večini objektov zadovoljivo rešen. Z razrešitvijo statusa in ureditvijo razmerij upravljanja objektov se ta ocena lahko bistveno zniža. stopnja tveganja veliko tveganje srednje do veliko tveganje stopnja tveganja veliko tveganje srednje do veliko tveganje srednje tveganje 120 srednje tveganje specifični volumen [1.000m 3 /m] leto izgradnje Slika 5: Stopnja tveganja v odvisnosti od razmerja volumen zadrževalnika velikost pregrade Slika 6: Stopnja tveganja v odvisnosti od starosti pregrade 3.2 IZDELAVA PARAMETERSKE ANALIZE V nadaljevanju smo naredili dodatne analize z namenom določiti pomembnost posameznih parametrov na končno oceno tveganja. Na osnovi osnovne analize tveganja smo ugotovili, da je težišče porazdelitve v intervalu srednje do velikega tveganja. Naredili smo analizo kolikšen delež predstavlja posamezni parameter na končno oceno tveganja. Največji delež k oceni prispevajo obratovalne karakteristike (30%), sledi področje obratovanja (23%), področji obratovalna dokumentacija in stanja objektov imata enak delež (17%), kriterij osnovnih parametrov pregrad ima še najmanj signifikanten vpliv (13%) (slika 7). OBJEKTI IN OPREMA 17% OSNOVNI PARAMETRI 13% DOKUMENTACIJA 17% TVEGANJA 23% OBRATOVANJE 30% Slika 7: Vpliv posameznih parametrov pri analizi tveganja V sklopu dodatne parameterske analize smo spreminjali deleže posameznih parametrov s ciljem zmanjšanja tveganja na sprejemljivo raven, ki je enakovredna velikosti in vlogi objektov. Za izhodišče smo postavili, da stopnjo tveganja zmanjšamo za eno stopnjo, na spodnjo raven srednjega tveganja: Kriterij osnovnih parametrov pregrad ostaja nespremenljiv glede na nespremenljivost tehničnih karakteristik in naravnih danosti. Zatorej v tej skupini na ocene ne moremo vplivati in jih tudi nismo spreminjali. V skupini obratovalne karakteristike smo upoštevali, da se na vseh objektih, kjer to še ni izvedeno, vzpostavi sistem alarmiranja in obveščanja ter spremljanja obratovalnih karakteristik kot nujni ukrep in minimalni pogoj za zagotavljanje ustrezne politike varnosti ter izpolnjevanja zakonsko predpisanih varstvenih standardov. Na račun tega ukrepa smo znižali oceno tveganja za 18% in dosegli stopnjo na spodnji ravni srednjega do velikega tveganja. Z možnostjo vpliva na rabo vodnega prostora bi stopnjo tveganja lahko zmanjšali še za eno stopnjo, kar pa je glede na zatečeno situacijo organizacijsko in tehnično težko izvedljivo. V sklopu projektne in obratovalne dokumentacije smo upoštevali, da se pri vseh objektih dopolnijo manjkajoče vsebine, ki so potrebne že iz vidika izpolnjevanja minimalnih zakonsko predpisanih pogojev za obratovanje. Z upoštevanjem slednjega smo dosegli znižanje ocene

6 AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA tveganja za 15% in dosegli stopnjo na spodnji ravni majhnega do srednjega tveganja s čimer se ocena tveganja izenači s privzetim kriterijem osnovnih parametrov pregrad. Pomembnejše znižanje smo dosegli tudi na področju tveganja pri obratovanju, kjer smo oceno tveganja z manjšimi korekcijami kot so novelacija analiz porušitve pregrad in urejanja upravljavskih razmerij tveganje uspeli znižati za 13%. S tem ukrepom smo dosegli stopnjo na gornji ravni majhnega do srednjega tveganja. Z rekonstrukcijo spornih tehničnih detajlov se ta ocena lahko še izboljša. V segmentu stanja objektov in opreme je mogoče korigirati skupno ocene tveganja za 7% na račun predhodnih izboljšav in dosega raven majhnega do srednjega tveganja. Korekcija ocene tveganja je bila narejena na predpostavki, da se izvedejo zgolj nujno potrebni korekcijski ukrepi, ki so bili opredeljeni tudi v projektu VODPREG. Ti ukrepi so pretežno organizacijsko-tehnične narave in ne zahtevajo večjih investicijskih vlaganj. Z upoštevanjem minimalnih korekcij pri analizi ocene tveganja se skupna ocena za vse obravnavane objekte in zadrževalnike lahko izboljša iz sedanjega srednjega do velikega tveganja na raven srednjega tveganja (slika 8). To pomeni, da bi obratovalno varnost vodne infrastrukture bistveno izboljšali s sorazmerno manjšimi vlaganji ob ustrezni organiziranosti udeležencev v procesu zagotavljanja politike varnosti pregrad. V kolikor pa se izvedejo vsi ukrepi, ki smo jih kot prioritetne identificirali v sklopu projekta VODPREG pa se skupna ocena tveganja izenači najmanj z oceno tveganja za osnovne parametre pregrad. ki nam predstavlja izhodišče pri opredelitvi ocene tveganja za posamezne objekte. OSNOVNI PARAMETRI STANJE OBJEKTA IN OPREME DOKUMENTACIJA TVEGANJA OBRATOVANJE MAJHNO MAJHNO DO SREDNJE SREDNJE SREDNJE DO VELIKO VELIKO 4. PRIPOROČILA IN ZAKLJUČKI Slika 8: Analiza ocene tveganja z upoštevanjem minimalnih korektivnih ukrepov Analiza stanja vodnih pregrad je pokazala, da je s stališča zagotavljanja varnosti obratovanja stanje objektov nujno potrebno izboljšati. Z namenom razvrščanja objektov v različne kategorije tveganja, ki ga objekti predstavljajo v prostoru smo razvili metodo rangiranja, ki temelji na strokovni oceni presojevalca pri pregledu stanja objektov in razpoložljivosti dokumentacije in omogoča enostavno določitev obsega potrebnih ukrepov za posamezno pregrado. Cilj uporabljene metodologije ni kvantifikacija stopnje tveganja, temveč izdelava kvalitativne ocene na podlagi razpoložljivih podatkov, kot pomoč pri opredelitvi nadaljnjih ukrepov za zmanjšanje negativnih vplivov, ki ga objekti predstavljajo v prostoru. Zaradi prostorskih omejitev so v Sloveniji prevladujoče manjše pregrade in tudi sposobnost zadrževalnikov je omejena na sorazmerno majhne kapacitete. Ne glede na to, v analizah ugotavljamo, da manjše pregrade predstavljajo nesorazmerno večje tveganje kot velike pregrade v vseh analiziranih segmentih. Vzrok leži predvsem v dejstvu, da so zahteve pri umeščanju manjših pregrad v prostor in pogoji za obratovanje bistveno ohlapnejši kot v primeru velikih pregrad. V zaključkih analize smo eksplicitno izpostavili, da je treba tudi za manjše objekte izpeljati postopke umeščanja v prostor smiselno glede na velikost pod enakimi pogoji kot velja za velike pregrade. Zaradi neurejenih lastninsko pravnih razmerij marsikje ni urejene dokumentacije o objektih, zaradi pomanjkanja sredstev pa je tudi normalno vzdrževanje objektov s katerimi bi ohranjali minimalno

7 AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA kondicijsko pripravljenost velikokrat oteženo. Pri tem je potrebno upoštevati še dejstvo, da se pogosto pojavljajo tudi tehnično sporne rešitve pri izvedbi objektov, katere same po sebi niso toliko problematične, v navezi s pomanjkljivim vzdrževanjem pa predstavljajo latentno grožnjo za obratovalno varnost. Z ureditvijo lastninsko pravnih razmerij in zagotavljanjem minimalnih sredstev za vzdrževanje objektov ter ureditvijo obratovalne dokumentacije se lahko stanje obratovalne varnosti z minimalnimi organizacijskimi ukrepi bistveno izboljša in s tem ohrani nadzor nad varnostjo obratovanja objektov. S stališča obveščanja in alarmiranja javnosti pri varnostni pregrad je nujno treba zagotoviti konsistentni obratovalni monitoring in na podlagi tega izdelati novelacijo analiz posledic pri nastopu izjemnih dogodkov. Analize je treba razširiti tudi na manjše objekte, kjer zaradi kategorizacije do sedaj to ni bilo predvideno oziroma potrebno. Analiza stanja pa je pokazala, da v posameznih slučajih tudi ti objekti lahko predstavljajo resno grožnjo za prebivalstvo in poseljena območja v vplivnem območju porušitev. Na osnovi dodatnih parameterskih analiz je bilo ugotovljeno, da se lahko skupna ocena tveganja za vse obravnavane objekte in zadrževalnike lahko izboljša na raven srednjega tveganja, kot ciljno vrednost, katera ustreza večini pregrad v Sloveniji. Za dosego tega cilja bi bilo potrebno izvesti ukrepe, ki so pretežno organizacijsko-tehnične narave in ne zahtevajo večjih investicijskih vlaganj. S temi ukrepi in ob ustrezni organiziranosti udeležencev v procesu zagotavljanja politike varnosti pregrad bi lahko obratovalno varnost vodne infrastrukture bistveno izboljšali.

8 5. VIRI AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA 1. SLOCOLD: Varnost pregrad v Sloveniji: Zbornik prispevkov 12. posvetovanja SLOCOLD, 2010, Krško 2. HUMAR, Nina, KRYŽANOWSKI, Andrej. Zadrževalniki v Sloveniji. V: I. kongres o vodah Slovenije 2012, Ljubljana, Slovenija, 22. marec BRILLY, Mitja (ur.). Zbornik prispevkov. Ljubljana: Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, 2012, str KRYŽANOWSKI, Andrej, ŠIRCA, Andrej, HUMAR, Nina, RAVNIKAR TURK, Mojca (avtor, vodja projekta), ŽVANUT, Pavel, ČETINA, Matjaž, RAJAR, Rudolf, DETELA, Igor, POLIČ, Marko. Zemeljske in betonske vodne pregrade strateškega pomena v RS VODPREG : razvojno raziskovalni projekt : končno poročilo. Ljubljana: Zavod za gradbeništvo Slovenije, KRYŽANOWSKI, Andrej, ŠIRCA, Andrej, RAVNIKAR TURK, Mojca, HUMAR, Nina. The VODPREG project: creation of dam database, identification of risks and preparation of guidelines for civil protection, warning and rescue actions. V: Sharing experience for safe and sustainable water storage: proceedings [of the] 9th ICOLD European Club Symposium, April 2013, Venice, Italy. Roma: ITCOLD (Italian Committee on Large Dams), cop. 2013, str. [1-8] 5. HUMAR, Nina, SCHNABL, Simon, KRYŽANOWSKI, Andrej. How to manage the dam safety and the risk with a support of Slovenian legislation. V: Sharing experience for safe and sustainable water storage: proceedings [of the] 9th ICOLD European Club Symposium, April 2013, Venice, Italy. Roma: ITCOLD (Italian Committee on Large Dams), cop. 2013, str. [1-8] 6. KRYŽANOWSKI, Andrej, ŠIRCA, Andrej, RAVNIKAR TURK, Mojca, HUMAR, Nina. Zemeljske in betonske vodne pregrade strateškega pomena v RS - VODPREG. Slovenski vodar, ISSN , 2013, [Št.] 26, str HUMAR, Nina, ŽVANUT, Pavel, DETELA, Igor, ŠIRCA, Andrej, POLIČ, Marko, RAVNIKAR TURK, Mojca, KRYŽANOWSKI, Andrej. VODPREG - stanje slovenskih vodnogospodarskih pregrad = VODPREG - state of dams for water management purpose in Slovenia. Ujma, ISSN X, 2013, št. 27, str SODNIK, Jošt, KRYŽANOWSKI, Andrej, MARTINČIČ, Manica, MIKOŠ, Matjaž. Torrential check-dams as debris-flow sources. V: MIHALIĆ ARBANAS, Snježana (ur.), ARBANAS, Željko (ur.). Landslide and Flood Hazard Assessment, Zagreb, Croatia, 6-9 March 2013: abstract proceedings. Zagreb: City of Zagreb, Emergency Management Office, 2013, str HUMAR, Nina, SCHNABL, Simon, KRYŽANOWSKI, Andrej. Sometimes simple measure can reduce the hazard considerably. V: WINTER, Jan (ur.), KOSIK, Anna, WITA, Andrzej. Zapory - bezpieczeństwo i kierunki rozwoju, (Monografie Instytutu Meteorologii i Gospodarki Wodnej). Warszawa: Instytut Meteorologii i Gospodarki Wodnej - Państwowy Instytut Badawczy, 2013, str KRYŽANOWSKI, Andrej, ŠIRCA, Andrej, RAVNIKAR TURK, Mojca, HUMAR, Nina. Predstavitev projekta Vodpreg. V: 24. Mišičev vodarski dan 2013, Maribor, 4. december. Zbornik referatov, (Mišičev vodarski dan, ISSN ). Maribor: Vodnogospodarski biro, 2013, str HUMAR, Nina, KRYŽANOWSKI, Andrej. Public safety around the dams in Slovenia. V: ICOLD Bali 2014, International Symposium, the 82 nd Annual Meeting of International Commission on Large Dams, Bali Indonesia, 1-6 June Dams in global environmental challenges: proceedings. Bali: ICOLD, 2014, str