GOZDNI PROSTOR: NAČRTOVANJE, RABA, NASPROTJA

Size: px
Start display at page:

Download "GOZDNI PROSTOR: NAČRTOVANJE, RABA, NASPROTJA"

Transcription

1 Gospodarjenje z gozdovi in načrtovanje 4 GOZDNI PROSTOR: NAČRTOVANJE, RABA, NASPROTJA Zbornik prispevkov Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire

2 Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Zavod za gozdove Slovenije GOZDNI PROSTOR: NAČRTOVANJE, RABA, NASPROTJA Zbornik prispevkov Ljubljana, 2010

3 Izdala in založila Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniška fakulteta Zavod za gozdove Slovenije CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 630*9(082) GOZDNI prostor : načrtovanje, raba, nasprotja : zbornik prispevkov / [glavna urednika Andrej Bončina, Dragan Matijašić]. - Ljubljana : Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire : Zavod za gozdove Slovenije, 2010 ISBN (Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire) 1. Bončina, Andrej Glavna in odgovorna urednika Andrej BONČINA, Dragan MATIJAŠIĆ Tehnična urednica in oblikovanje strani Tina Simončič Dokumentacijska obdelava Maja Božič Tisk Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Slika na naslovnici Ureditev pašnika pri Podgradu, ZGS, OE Sežana. Podlaga: TTN 1:5000, lastnik: Geodetska uprava RS, datum: Tiskano marca 2010 v 130 izvodih Zbornik nerecenziranih prispevkov je bil izdan v okviru četrtega posvetovanja na temo Gospodarjenje z gozdovi in načrtovanje (Kras, Obrov, Podgrad, 1. aprila 2010).

4 Kazalo Andrej Bončina, Dragan Matijašić Mojca Golobič Andrej Strniša, Ljubo Cenčič David Hladnik Klemen Jerina Živan Veselič, Rok Pisek Darij Krajčič, Tina Klemenčič, Tadej Kogovšek Andreja Ferreira, Marko Kovač Edo Kozorog, Florijan Leban Alenka Čar Seražin, Anica Zavrl Bogataj Dragan Matijašić Lidija Globevnik Andrej Bončina, Tina Simončič Matej Reščič Uvod...5 Gozd v prostorskem načrtovanju...7 Praksa in problemi pri usklajevanju občinskih prostorskih načrtov...11 Kakovost prostorskih podatkov v gozdarskem informacijskem sistemu...17 Upravljanje populacij živalskih vrst in urejanje prostora...21 Določitev con gozdnega prostora za potencialno rekreacijsko rabo in turizem...25 Naravovarstvo in urejanje gozdnega prostora...31 Metodologija za presojo vplivov posegov na gozdni prostor...37 Stanje in nadzor krčitev gozdov v kmetijske namene...41 Nadzor rabe gozdnega prostora...45 Pravne podlage posegov v gozdni prostor...51 Upoštevanje voda pri urejanju gozdnega prostora...55 Načrtovanje rabe gozdnega prostora: pregled in perspektive...59 Ureditev pašnika pri vasi Podgrad ter krčitev gozda pri tovarni Plama...65

5 Uvod Andrej BONČINA, Dragan MATIJAŠIĆ Gozdni prostor je obsežen, vendar hkrati omejen in ranljiv. Načrtovanje rabe gozdnega prostora je pomembna sestavina gospodarjenja z gozdovi. Zaradi povečanih pritiskov na gozdni prostor postaja to področje vse pomembnejše, obsežnejše in zaradi pogostih nesoglasij tudi zahtevnejše. Urejevalci/načrtovalci vedno večji delež svojega delovnega časa namenjajo odločitvam o rabi gozdnega prostora, posebno izdajam smernic, mnenj in soglasij. Sonaravno in večnamensko gospodarjenje z gozdovi zahtevata različno ravnanje znotraj obširnega gozdnega prostora. Z načrtovanjem prostorske rabe gozdov se vključujemo v širše prostorsko načrtovanje na občinski, regionalni in državni ravni. Upravljanje gozdnega prostora je zapleteno, hitro spreminjajoči se in včasih tudi pomanjkljivi pravni predpisi otežujejo učinkovit nadzor nad posegi v gozdnem prostoru. Pri načrtovanju se soočamo s kratkoročnimi, lokalno pogojenimi interesi, ki so pogosto nasprotni dolgoročnim razvojnim usmeritvam. Glede na izostreno problematiko pri upravljanju gozdnega prostora in številnim kršitvam v njem je primeren čas za kritičen pregled strokovnih in pravnih podlag, ki urejajo to področje. Na povabilo za predstavitev prispevkov so se odzvali vsi povabljeni, nabor predavateljev je glede na kompleksnost problematike širok, saj prihajajo iz Gozdarskega inštituta Slovenije, Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano, Inštituta za vode RS, Oddelka za krajinsko arhitekturo BF, Zavoda RS za varstvo narave, Zavoda za gozdove Slovenije in Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire BF. Prispevki osvetljujejo problematiko upravljanja in nadzora gozdnega prostora, izpostavljajo pomen sodelovanja med različnimi institucijami, celovitega in integralnega odločanja o njegovi rabi, pri katerem upoštevamo različne vidike in področja, nakazujejo možnosti vključevanja v širše prostorsko načrtovanje. Nekateri prispevki kritično opozarjajo na slabosti pri upravljanju gozdnega prostora, drugi pa prikazujejo primere dobre prakse. Pomembno je, da prispevki izpostavljajo najpomembnejše probleme in hkrati nakazujejo rešitve - na področju načrtovanja, upravljanja, nadzora ter pravnih predpisov, ki urejajo to področje. Posvetovanje, ki ga skupaj organizirata Zavod za gozdove Slovenije in Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire BF je že četrto po vrsti. Odločili smo se, da jih poimenujemo z zbirnim imenom»gospodarjenje z gozdovi in načrtovanje«. Vsa dozdajšnja so prispevala k izboljšanju ravnanja z gozdovi in želiva, da bo tako tudi vnaprej. 5

6 Gozd v prostorskem načrtovanju Mojca GOLOBIČ 1 Ključne besede: optimizacijsko varstvo, usklajevanje interesov, vloga strokovnjakov 1 Uvod Naravni procesi in človek s svojim delovanjem oblikujejo prostor in ga tudi stalno spreminjajo (Antrop, 2005). Čeprav ljudje že od nekdaj živimo v spreminjajočem okolju, pa spremembe zaradi novih tehnologij in globalizacijskih trendov postajajo vse hitrejše in bolj zaznavne, zdijo pa se tudi vse težje obvladljive. Na preobrazbo prostora najbolj vplivajo spremembe v načinu dela in izrabi prostega časa ter s tem povezane oblike poselitve in migracije. Širjenje poselitve, delovnih mest in storitev v primestna in naravno bolj ohranjena območja ter s tem povezana širitev infrastrukturnih omrežij imajo za posledico izgubo in drobljenje gozdnih površin. Podobne vplive ima povečana potreba po infrastrukturi za nove in vse bolj razširjene oblike rekreacije v naravnem okolju. Isti procesi so po drugi strani razlog za opuščanje kmetijske rabe na odmaknjenih območjih, kar vodi v zaraščanje kulturne krajine z gozdom. Strokovna literatura ugotavlja večinoma negativne posledice teh sprememb. Med njimi so predvsem izguba kulturnih vrednosti krajine (European Landscape Convention, 2000; Antrop, 2005) ter izguba biotske raznovrstnosti (Tappeiner et al., 2006). Tako prvo kot drugo je povezano s spreminjanjem krajinskih vzorcev, nastalih s tradicionalnimi kmetijskimi tehnologijami. V Sloveniji je gozd po površini daleč najobsežnejša sestavina prostora, zato ti procesi vplivajo tudi na obseg, značilnosti in kakovosti gozdnih površin. Zaraščanje poteka na večjih površinah kot izsekavanje, zaradi česar se je v zadnjem stoletju delež gozdnih površin ves čas povečeval. Ko prej kmetijsko površino zaraste gozd, namreč z njo po gozdarskih merilih začne upravljati gozdarski sektor. V kvantitativnem smislu bi torej lahko rekli, da je gozdni prostor»zmagovalec«procesov spreminjanja krajine. Vendar pa je vrednost gozda v prostoru odvisna od pomena funkcij, ki jih opravlja gozd v posameznem primeru (Potschin in Haines-Young, 2006), zato ne moremo preprosto odštevati izgubljenih in pridobljenih hektarjev gozda. Podnebne spremembe so prinesle nov pomemben vidik v vrednotenju procesov zaraščanja z gozdom, saj naj bi imeli zaradi vezave CO 2 ključno vlogo pri blaženju globalnega ogrevanja ozračja. Gozd torej ne glede na njegovo relativno obilje še vedno predstavlja najbolj ohranjen del prostora, pomemben naravni vir in dejavnik kakovostnega bivalnega okolja. Zato je treba vsak poseg vanj temeljito pretehtati. 2 Stroka in interesi v usklajevanju interesov v prostoru Prostorsko načrtovanje je postopek, v katerem se ugotavlja, ovrednoti in usklajuje različne interese povezane z rabo prostora. Pobude za spremembe v prostoru so motivirane s cilji in interesi skupin ali posameznikov; njihovo uresničenje v prostoru pa lahko povzroči konflikte z drugimi uporabniki prostora. Za razliko od sektorskega načrtovanja so različni interesi v izhodišču prostorskega načrtovanja obravnavani kot enakopravni. Upoštevanje teh dejstev je nujno za konstruktivno reševanje konfliktov v prostoru in za razumevanje (omejene) vloge, ki jo imajo pri tem strokovnjaki. Stopnje konflikta namreč ni mogoče zmanjšati zgolj z vključevanjem novega strokovnega znanja, ker pravi razlog nestrinjanja o dejstvih ni pomanjkanje znanja temveč konflikt vrednot (slika 1). Zahteve po dodatnih raziskavah zato običajno zgolj odložijo odločitev za nekaj mesecev ali let, omogočijo pogodbe strokovnim izvajalcem, konflikta pa ne pripeljejo prav dosti bližje rešitvi. Temeljito in verodostojno strokovno znanje je seveda nujen 1 prof. dr. M. G.., univ. dipl. inž. kraj. arh., UL, Biotehniška fakulteta, Oddelek za krajinsko arhitekturo 7

7 Golobič: Gozd v prostorskem načrtovanju predpogoj za sprejemanje kakovostnih in kredibilnih odločitev o razvoju v prostoru, ni pa zadostno. Pozivi k večji vlogi strokovnjakov pri odločanju, kar naj bi vodilo k boljšim in bolj»objektivnim«odločitvam, namreč ne upoštevajo dejstva, da je veljavnost strokovnega znanja absolutna le znotraj okvira racionalnosti z normativnimi izrekanjem pa stroka poseže zunaj nje same. V praksi bi to pomenilo, da lahko iz dejstva, da Volovjo reber v povprečju preleti npr. 10 parov planinskih orlov letno, dva para pa tam tudi gnezdita, izpeljali odločitev, da tja lahko (ali pa da ne smemo) postavimo vetrno elektrarno. Odločitev seveda mora upoštevati Stopnja konflikta spoznavni konflikt (dejstva) interesni konflikt (vrednote) c Slika 1: Razmerje dejstvi in interesi v razreševanju konfliktov (Obermeyer, 1998) čas posamezne stroke, in je tudi objektivna le dokler ostaja znotraj tega okvira. Takoj ko se sooči z racionalnostmi bodisi drugih strok ali interesnih skupin zunaj stroke, nujno postane subjektivna. Želja po tehnokratizaciji odločanja je posledica zmotne predpostavke, da med»dejstvi«in»najstvi«obstaja logična izpeljava. V resnici to ne drži, saj so dejstva producirana znotraj stroke, podatke o orlih, vendar pa poleg tega še celo vrsto drugih stvari, med drugim možnosti razvoja lokalne skupnosti, neogibnost pridobivanja energije iz obnovljivih virov itd. Zato so poleg strokovnega znanja nujno potrebni tudi drugi mehanizmi soočanja in usklajevanja interesov, ki so v postopku prostorskega načrtovanja bolj ali manj ustrezno razviti. Smernice sektorjev Mnenja sektorjev POBUDA ZA PRIPRAVO PROSTORSKEGA AKTA PREDLOG PROSTORSKEGA AKTA JAVNA RAZGRNITEV IN RAZPRAVA Strokovne podlage (Primerjalna študija variant) Celovita presoja vplivov na okolje SPREJEM PROSTORSKEGA AKTA Slika 2: Postopek priprave prostorskih dokumentov in možnosti za usklajevanje interesov 8

8 Obravnava gozda v procesu prostorskega načrtovanja Postopek prostorskega načrtovanja ima formalno določene mehanizme vstopanja različnih interesov v postopek ter medsebojnega usklajevanja (slika 2). Načine vključevanja posamičnih interesov lahko delimo na tiste, ki izhajajo iz strokovnega dela v okviru posameznega sektorja (smernice in mnenja) ter na tiste, ki izhajajo iz planerskih pristopov in so v osnovi trans-sektorski, torej namenjeni usklajevanju različnih vidikov (strokovne podlage, primerjalna študija variant in celovita presoja vplivov na okolje). Smernice sektorjev. Z vidika postopka prostorskega načrtovanja je pomembno, da sektorji svoje usmeritve podajo na način, ki omogoča usklajevanje z drugimi interesi v prostoru. V postopek prostorskega načrtovanja naj bi vstopale vsebinske in vrednostne opredelitve (merila in vrednotenje prostora z vidika sektorja) in ne odločitve (deli prostora, ki sodijo pod izključno pristojnost sektorja in so izločeni iz postopka usklajevanja). V tem smislu so na primer kartirane gozdne funkcije glede na njihov pomen veliko primernejše kot opredelitev gozdnih rezervatov. Dokler so izključujoče opredelitve prostorsko omejene, je to sicer lahko učinkovit in potreben mehanizem zavarovanja posameznih interesov. S širitvijo pa neogibno zadenejo ob interese drugih uporabnikov prostora, močno otežijo in zapletejo postopke usklajevanja ter pripeljejo do neracionalnih, netransparentnih in nelegitimnih odločitev. Strokovne podlage. Strokovne podlage so v osnovi namenjene vnašanju strokovnega znanja v postopek načrtovanja, vendar so lahko pripravljene tudi na način, da omogočajo medsektorsko uskladitev in sintezo. Študije ranljivosti so (neobvezna) oblika strokovnih podlag pri pripravi občinske prostorske dokumentacije, ki je posebej namenjena vključevanju varstvenih vidikov v načrtovanje. Z analizo ranljivosti prostora se oceni in kartira potencialne vplive načrtovanih dejavnosti na posamezne sestavine okolja. Gozdarski vidik je v analizo ranljivosti na eni strani lahko vključen kot načrtovana dejavnost (v primeru izgradnje npr. gozdne infrastrukture), na drugi strani pa lahko gozd oziroma njegove funkcije obravnavamo kot potencialno prizadeto sestavina okolja pri načrtovanju drugih posegov v prostor. V obeh primerih bo študija ranljivosti odkrila tiste dele prostora, kamor načrtovanega posega ne bi smeli umeščati zaradi pričakovanih velikih vplivov na okolje. Z upoštevanjem rezultatov analize ranljivosti pri umeščanju posegov v prostor bi se torej lahko izognili predlogom, ki v kasnejših stopnjah priprave plana sprožajo konflikte ali celo degradacijo okolja zaradi slabo načrtovanih posegov. Primerjalna študija variant je namenjena optimizaciji posega v prostor skozi oblikovanje in primerjavo različnih variant izvedbe. Današnja zakonodaja primerjave variant v postopku plana sicer izrecno ne zahteva, vendar se je ta pristop v praksi izkazal za učinkovitega in se je utrdil kot dobra praksa zlasti pri načrtovanju državne infrastrukture na ravni državnih prostorskih načrtov (DPN, prej državni lokacijski načrt, DLN). V postopku primerjave se predlagane različice primerjajo po ekonomskih, funkcionalno-tehničnih ter okoljskih merilih in pa z vidika sprejemljivosti v lokalnem družbenem okolju. V osnovi gre torej za večkriterijsko vrednotenje, ki upošteva ključna merila stroškov in koristi posega. Vidik varstva naravnih virov, ki vključuje tudi gozd, se obravnava v sklopu vplivov na okolje. Celovita presoja vplivov na okolje (CPVO) je bila v slovensko zakonodajo (Zakon o varstvu okolja, Ur.l. RS, št. 39/06, Zakon o ohranjanju narave, Ur.l.RS, št. 96/04, Zakon o prostorskem načrtovanju, Ur.l. RS, št. 33/07) in prostorsko načrtovanje prenesena na osnovi direktive EU 42/2001 o presoji vplivov nekaterih planov in programov na okolje. Predmet presoje so tudi prostorski načrti, ki bodisi posegajo v območje varstva narave ali bi sicer lahko imeli pomembne negativne vplive na okolje. Osnova za postopek presoje je okoljsko poročilo, v katerem se identificirajo, opišejo in ocenijo pričakovani vplivi plana na posamezne sestavine okolja, med katerimi je tudi gozd oziroma njegove funkcije. Ti so podlaga za oceno sprejemljivosti, predlog variante (kadar se v okviru CPVO obravnava več variant) ter morebitnih omilitvenih ukrepov. Namen CPVO je sicer optimizacija planov z vidika njihovih vplivov na okolje, zato bi se morale začeti zgodaj v postopku priprave plana in v tesnem sodelovanju s pripravljalcem in s predstavniki drugih prizadetih interesov. Praksa presojanja žal kaže, da imajo CPVO pogosto zgolj funkcijo 9

9 Golobič: Gozd v prostorskem načrtovanju dovoljevanja, torej formalnega postopka izdaje soglasja. 3 Sklep Spremembe v prostoru pomenijo na eni strani izgubo in drobljenje gozda zaradi gradnje objektov in infrastrukture, na drugi povečanje gozdnih površin zaradi zaraščanja kmetijskih zemljišč. Ti procesi so večinoma sprejeti z nezadovoljstvom, ki je na eni strani utemeljeno s strokovnimi argumenti kot so izguba biodiverzitete ali izguba kulturne vrednosti krajine, na drugi strani pa je posledica občutka nemoči vplivanja na spremembe in uskladitve med posameznih uporabnikov prostora. Prostorsko načrtovanje vključuje formalni okvir ter metode in orodja, s katerimi lahko usmerja procese v bolj želeno smer ter obenem doseže soglasje glede ciljev. Svojo vlogo pa lahko učinkovito opravi le dokler ohranja ustrezno ravnotežje med stroko, politiko in javnostjo in dokler udeleženci procesa razumejo, da odločitve o prostoru zadevajo različne uporabnike, ter da imajo ti različne in enako legitimne poglede na spremembe. Zelo malo problemov v prostoru je posledica pomanjkanja znanja, precej več jih povzroči zloraba tega ravnotežja. Tehnokratizacija in birokratizacija odločanja na eni strani, politizacija na drugi in prepuščanje javnih dobrin regulaciji trga so ključni sistemski razlogi za degradacijo prostora in naravnih virov. Postopek prostorskega načrtovanja določa več mehanizmov za vključevanje strokovnega znanja ter različnih varstvenih in razvojnih interesov na strokovno argumentiran in transparenten način: smernice in mnenja sektorjev, strokovne podlage, primerjalne študije variant ter celovite presoje vplivov na okolje. Formalno je torej možnost dovolj, ostaja pa vprašanje kako so v praksi izrabljene. Sedanja zakonodaja optimalne izrabe ne podpira ustrezno, stanje po občinah pa jo še dodatno otežuje. V strokovni praksi pa lahko zasledimo tako dobre primere kot žal tudi veliko slabših. European landscape convention, T-LAND 06e. Document established by the Secretary General, the General Directorate of Education, Culture,Sport and Youth, and Environment, Strasbourg, France: Council of Europe. Obermeyer, N.J., Spatial conflict in the information age. ml Potschin, M., Haines-Young, R., Rio+10, Sustainability science and landscape ecology. Landscape and urban planning 75: Tappeiner, U., Tasser, E., Leitinger, G., Tappeiner, G., Landnutzung in den Alpen: Historische Entwiclung und zukunftige Szenarien. pp Psenner R. and Lackner R. (ured.). Die Alpen im Jahr 2020, Alpine space man and environment vol.1, Innsbruck university press, Innsbruck, Austria. Viri: Antrop, M., Why landscapes of the past are important for the future. Landscape and urban planning 70 (1-2):

10 Praksa in problemi pri usklajevanju občinskih prostorskih načrtov Andrej STRNIŠA 1, Ljuban CENČIČ 2 Ključne besede: prostorsko načrtovanje, gozdarstvo, občinski prostorski načrti 1 Uvod Gospodarjenje s prostorom v sedanjem času vse bolj pridobiva na veljavi. Želje uporabnikov prostora so na eni strani namreč velike, medsebojno vse večkrat neusklajene, na drugi strani pa se srečujemo z naravno dobrino - prostorom, ki je omejena. Gozdovi so po površini najobsežnejša raba prostora in največji naravni sistem, zato je v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Ur. l. RS, št. 76/04) določeno, da se ne spodbuja povečevanja gozdnih površin, nosilec urejanja prostora za področje gozdarstva pa ima nalogo predvsem ohranjati sklenjenost gozdov. Zavod za gozdove Slovenje (v nadaljevanju: ZGS) je samo en od členov v postopku usmerjanja ali načrtovanja gospodarjenja s prostorom. Glede na obseg pokriva gozd v posameznih ureditvenih enotah različno površino. Toda bolj kot sama površina je pomembna sposobnost gozdov za zagotavljanje vseh potrebnih funkcij. Te pa navadno po posameznih delih krajine varirajo. V skladu z določili Zakona o prostorskem načrtovanju (v nadaljevanju: ZPNačrt) je ZGS vključen v proces prostorskega načrtovanja kot nosilec urejanja prostora. V skladu s 47. členom ZPNačrt ZGS izdaja smernice za načrtovanje, na podlagi določil 51. člena pa mnenja k predlogu občinskega prostorskega načrta. V vmesnem postopku ZGS sodeluje pri usklajevanjih med nosilci urejanja prostora, v kolikor se izkaže, da so le ta potrebna. V prispevku želimo prikazati uveljavljeno prakso ZGS pri usmerjanju gospodarjenja s prostorom z izdajanjem smernic za občinske prostorske načrte, občinske podrobne prostorske načrte, opozoriti na nekatere pereče probleme pri izdelavi prostorskih načrtov in nakazati možne rešitve za izboljšanje postopkov. Zaradi pestrih razmer v Sloveniji se zavedamo, da so tudi problemi in praksa njihovega reševanja različni po posameznih območjih. Obsežnost dela in posameznih postopkov, ki so izvedeni pri pripravi občinskega prostorskega načrta, nakazujeta dve različni vsebini, ki ju je primerno v okviru prispevka prikazati ločeno: tehnična izvedba postopkov priprave smernic; upoštevanje strokovnih vsebin s področja gozdarstva v občinskih prostorskih načrtih. 2 Tehnična izvedba postopkov priprave smernic Osnutek planskega akta, iz katerega sta razvidna namenska planska raba in predvidene prostorske ureditve, je v obliki, ki omogoča neposredno uporabo pri pripravi smernic, objavljen na svetovnem spletu. V skladu z določili Pravilnika o vsebini... (2007) je vsebina osnutka prostorskega načrta predpisana. Množica predpisanih vsebin je lahko pri pregledovanju tudi omejujoča. V osnutkih prostorskih aktov pripravljavci posredujejo zarise večkrat samo v slikovnem formatu, ki je manj pregleden in primeren za ugotavljanje dejanskih načrtovanih rab. S tem so poslabšane možnosti za izdajo konkretnejših smernic za načrtovanje. Slabša preglednost namreč pomeni manjše možnosti za podrobno analizo stanja in razmer, ki se pojavljajo z določeno prostorsko ureditvijo. Drug problem, ki ga predstavljajo osnutki planskih aktov, ki jih dostavljajo pripravljavci, so topološko neprečiščene vsebine planskih 1 A.S., univ. dipl. inž. gozd., Zavod za gozdove Slovenije, OE Celje 2 mag. L. C., univ. dipl. inž. gozd., Zavod za gozdove Slovenije, OE Maribor 11

11 Strniša / Cenčič: Praksa in problemi pri usklajevanju občinskih prostorskih načrtov aktov. Na isti površini so v posameznih primerih določene nasprotujoče si rabe. Tako se pojavljata na primer kmetijska površina in stavbišče, ki sta povsem različni rabi glede usmeritev. Grafični zarisi so praviloma izdelani v izmenjalnem SHP formatu, kar v praksi ne predstavlja večjega problema za obdelavo. Pri atributnih znakih zarisov pa se pogosto pojavljajo težave. Atributni znaki namreč niso vpisani v skladu s Pravilnikom o vsebini... (2007) oziroma so vpisi nejasni (zamenjana imena, večji nabor številnih znakov, nepreglednost). Med posameznimi osnutki so tako razlike večkrat precejšnje in od nosilca urejanja prostora zahtevajo zahtevno presojo posameznih zarisov. Legende pomena posameznih atributnih znakov v zarisih navadno ni. 3 Upoštevanje strokovnih vsebin s področja gozdarstva v občinskih prostorskih načrtih Med strokovnimi vsebinami ločimo vsebine, ki izhajajo iz planskih aktov države in so kot takšne obvezno republiško izhodišče, in vsebine, ki so opredeljene v gozdnogospodarskih načrtih gozdnogospodarskih enot. Slednje podajamo kot priporočilo pripravljavcem planov. V okviru smernic za načrtovanje na ZGS podajamo vsebine tako v pisni kot v grafični obliki. Obvezna republiška izhodišča so varovalni gozdovi in gozdovi s posebnim namenom (gozdni rezervati). Poleg teh kot obvezna izhodišča vključujemo še gozdove s posebnim namenom z dovoljenim ukrepanjem, v kolikor so ti razglašeni s pravnim aktom (navadno občinskim odlokom). Vsebine, ki jih podaja ZGS na podlagi svojih podatkovnih baz, so območja z opredeljenimi funkcijami gozdov. Praviloma uporabljamo območja z opredeljenimi funkcijami gozdov iz zarisa funkcij gozdov območnega načrta. V kolikor pa so se razmere na terenu spremenile do te mere, da zaris območij funkcij gozdov iz območnega načrta ni več aktualen, uporabimo območja funkcij gozdov iz načrta gozdnogospodarske enote. Pomembno je, da je načrt gozdnogospodarske enote potrjen in s tem veljaven. Smernice za občinske prostorske načrte (OPN), ki jih izdaja ZGS, predstavljajo predvsem opredelitve, ali so posamezne konkretne pobude za posege v prostor na območju gozdov in gozdnega prostora dopustne glede na funkcije gozdov, ki jih opravljajo gozdovi na območju načrtovanega posega. V smernicah so pogosto za konkretne pobude določeni tudi okvirni pogoji, ki jih je potrebno upoštevati pri izvedbi posega. Pri tem nastopi problem, kako v osnutku OPN iz množice nekaj sto pobud za načrtovane posege v prostor izluščiti tiste posege, ki so predvideni na območju gozda. Zaris maske gozda, ki je pomemben element v prostoru, se praviloma upošteva v okviru zarisa Rabe tal, ki ga pripravljavci pridobijo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Pri tem je potrebno opozoriti, da zaris dejanske rabe tal pogosto ni identičen s stanjem namenske rabe tal. Zaradi množice podatkov, ki se uporabljajo za potrebe izdelave prostorskega akta, se pri praktičnem delu srečujemo s posameznimi problemi. V nadaljevanju bomo prikazali po našem mnenju ključne probleme, ki lahko negativno vplivajo na kvaliteto samega planskega akta. Pri prikazu posameznih problemov ne podajamo primerov. Je pa možno posamezne primere pridobiti pri avtorjih prispevka. Upoštevanje strategije in prostorskega načrta Slovenije Osnovo za prostorsko načrtovanje v Sloveniji predstavljata Strategija prostorskega razvoja Slovenije, ki je temeljni državni akt o usmerjanju razvoja v prostoru, ter Prostorski red Slovenije, ki določa pravila za urejanje prostora. V prostorskih aktih občin morajo biti vsebine strategije in prostorskega reda upoštevane. Vendar pa ugotavljamo, da se te vsebine v sam akt vgrajujejo samo kot prepisi, niso pa iz njih izpeljane podrobnejše vsebine. Tako ostajajo vsebine največkrat zgolj na deklarativni ravni, praktičnega učinka pa nimajo. Preveč splošne vsebine pa v konkretnejšem aktu pomenijo prej slabost kot kvalitetno dopolnilo. Z izdajanjem smernic z usmeritvijo, po kateri naj bi se opustili ali bistveno zmanjšali posegi v obsežne gozdne komplekse, ZGS pogosto ne more preprečiti teh posegov. Z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije je v poglavju opredeljena zaščita ravninskih gozdov v 12

12 kmetijski krajini, vendar pa v postopku sprejemanja občinskih prostorskih načrtov občine uvrstijo te pobude v svoj prostorski načrt kljub sklicevanju ZGS na temeljni državni akt o usmerjanju razvoja v prostoru. Medobčinska usklajenost prostorskega načrtovanja Kljub zakonsko predpisanim določilom, da morajo biti prostorski planski akti med posameznimi občinami usklajeni, dejansko do prave uskladitve ne prihaja. V praksi se srečujemo s primeri, ko več manjših občin odpira poslovne cone za isto ali podobno dejavnost. Tako ostajajo takšne cone pogosto le deloma izkoriščene, saj ni investitorjev. Neusklajenost predstavljajo tudi usmeritve v dejavnosti, kot so turizem, trgovina in vse pogosteje stanovanjska gradnja. Prevelika ponudba pri razdrobljenih regijah predstavlja prej negativen dejavnik kot pa razvojni potencial. V prostorskem načrtovanju se namreč premalo upošteva dejansko velikost ureditvenih enot na eni strani in mobilnost prebivalstva na drugi strani. Strategija razporejanja posameznih planskih rab v prostoru Ob izdelavi prostorskih aktov pogosto opažamo neustrezno razporejanje posameznih rab v prostor. Tu se na področju gozdarstva srečujemo s problemi rab, ki ob njihovem aktiviranju (npr. pozidava območij stavbnih zemljišč) predstavlja negativen vpliv na možnost gospodarjenja z gozdovi. Stavbišča v gozdu ali na gozdnem robu so večkrat problematična zato, ker se s tem onemogoči dostop do gozda. Ob oblikovanju izvedbenih aktov v bližini območja gozdnega roba namreč zaradi določil 21. člena Zakona o gozdovih ZGS ne sodeluje pri postavljanju projektnih pogojev in izdajanju soglasji za poseg v prostor (ni stranka v postopku). Tako ureditve, potrebne za gospodarjenje z gozdovi, niso upoštevane. Poseben problem se pojavi v primeru, ko lastniki ob aktiviranju območja stavbnih zemljišč ugotovijo, da gozdno drevje lahko ogroža objekte. V tem primeru se praviloma po izvedenih novogradnjah pojavljajo zahtevki za krčitev gozdne površine ter oblikovanje varnostnega odmika gozdnega drevja od objektov. Takšna krčitev pa pomeni spremembo dejanske rabe v prostoru. Prekrivanje dejanske in planske rabe Enote urejanja prostora naj bi bile skladu z določili Zakona o prostorskem načrtovanju (40. člen) določene tako natančno, da je njihove meje možno določiti v naravi in prikazati v zemljiškem katastru. Pri tem se pri izločanju enot urejanja prostora v zadnjem času praviloma uporablja digitalni katastrski načrt. Osnovno izhodišče za izločanje enot urejanja prostora pa so starejši planski akti za posamezna območja, ki so bili izdelani v tiskani obliki. Pripravljavci planskih aktov za vektorizacijo vsebine v prvi fazi uporabljajo skenograme starejših planskih aktov, le te pa prekrivajo z digitalnim katastrskim načrtom. Tako se na posameznih parcelah lahko pojavlja več enot urejanja prostora, kar je sicer sprejemljivo pri velikih parcelah. Povsem nesprejemljivo pa je pri manjših parcelah, kjer je v naravi določitev planske rabe pogosto nemogoča. Še zlasti so problematične kombinacije rab, ki si med seboj nasprotujejo (npr. gozd stavbno zemljišče), kjer je ob aktiviranju ene rabe potreben širši poseg še v območje druge rabe. Glede na dejansko rabo pa so enote urejanja prostora večkrat v neskladju. Največ razlik najdemo med gozdnimi in kmetijskimi rabami, pojavljajo pa se tudi razlike med stavbišči, določenimi v prostorskem planu in dejanskimi rabami (neaktivirana stavbišča). Opredelitev do posameznih rab v prostoru s poudarkom na oblikovanju stavbnih zemljišč V planskih aktih občin je dan stavbnim zemljiščem največji poudarek. Tako se vsebina planskega akta praviloma največ nanaša na to vrsto rabe. Opažamo pa, da se dovoljeni ukrepi v planskih aktih kljub temu premalo podrobno opredelijo. S tem imamo v mislih predvsem opredelitev do vrste dopustnih gradenj. V okviru stavbnih zemljišč je praviloma podrobno opredeljeno, kakšne stanovanjske ali industrijske objekte je možno ali dovoljeno graditi v območju posamezne rabe. Opredeljeno je tudi, kakšne odmike je potrebno upoštevati pri posameznih gradnjah. Občasno so v planskih aktih podane tudi opredelitve do urejanja funkcionalnih zemljišč v primeru, da se pojavi potreba po premostitvi planumov (škarpe ali brežine). Nikjer pa ne zasledimo opredelitve glede preostale vsebine urejanja funkcionalnega prostora objektov. Pri tem imamo zlasti v mislih 13

13 Strniša / Cenčič: Praksa in problemi pri usklajevanju občinskih prostorskih načrtov zagotavljanje dostopov do gozdih površin oziroma ograjevanje parcel z ograjami na gozdnem robu. Ker se v izvedbenih aktih dokumentih za graditev objekta praviloma ograje ne načrtujejo, ZGS niti nima možnosti postavljati pogojev za zagotovitev dostopa do gozda. V praksi pa se ograje postavljajo in s tem se zapira gozd in gozdni prostor, kar predstavlja omejitev za gospodarjenje. Upoštevanje površin s poudarjenimi funkcijami gozdov v planskih aktih Pripravljavci planskih aktov pomena gozdnih površin za zagotavljanje funkcij gozdov praviloma ne povzamejo pravilno. Na ZGS skušamo ob izdaji smernic za načrtovanje na večnamenskost gozdov opozoriti in po potrebi pripravimo še dodatne razlage ali usmeritve za upoštevanje funkcij gozdov v planskih aktih. Posebno pozornost pa posvečamo pregledu nastajajočih dokumentov, da se v območju gozdov, kjer je poudarjenost funkcij večja, ne pojavljajo posegi, ki lahko negativno vplivajo na gospodarjenje z gozdom. Ustreznost prikaza posameznih planskih rab v dokumentih. Planski akti so praviloma dosegljivi na sedežih občin. Vse več je tudi občin, katerih prostorski akti so dosegljivi v pregledovalnikih preko svetovnega spleta. Pri tem pa je potrebno poudariti, da so informacije, dosegljive preko svetovnega spleta, praviloma zgolj informativne narave in deloma nepopolne. Ni namreč možno pridobiti popolne informacije glede območij varovanj in omejitev, saj te vsebine pogosto niso izdelane v digitalnih oblikah tako, da bi bile dosegljive. Za popolno informacijo o določenem prostoru je tako še vedno potrebno pridobiti lokacijsko informacijo, te pa posamezne občine ne izdajajo več. 4 Predlogi za izboljšanje stanja Prostorsko načrtovanje je vsekakor interdisciplinaren proces. Vključevanje različnih nosilcev urejanja prostora, usklajevanje možnosti prostora vključno z omejitvami in na drugo strani želja prebivalstva je zelo zapleteno. Občine kot nosilci lokalne samouprave se v postopke izdelave planskih aktov vključujejo razmeroma pasivno in prepuščajo vsebinske presoje pretežno izdelovalcem planskih aktov. S tem pa je specifičnih napotil v planskih aktih za izdelavo izvedbenih načrtov ob upoštevanju posebnosti občine malo. Akti navadno predstavljajo skupek splošnih postopkov za urejanje prostora. Regijsko načrtovanje po našem mnenju še nima pravega pomena. Usmeritve iz regijskih planov, ki naj bi bile narejene na podlagi upoštevanja celostnega razvoja regije, še vse premalo prihajajo do izraza na nivoju občinskih prostorskih načrtov ali celo na izvedbenem nivoju. Ob upoštevanju teh določil bi po našem mnenju bistveno bolj uskladili sodelovanje med občinami in s tem izboljšali kvaliteto urejenosti prostora. ZGS kot ustanova, ki usmerja gospodarjenje z gozdovi, je pogosto premalo vključen v sam proces. Še vedno je namreč pri pripravi planov največji poudarek na urejanju stavbišč in potrebne infrastrukture, kmetijski in gozdni prostor pa sta pogosto navidezno samo nujno zlo, katerega je potrebno upoštevati v aktu. Kot posledica tega je tudi vse večkrat prisotna preračunljivost pri oblikovanju kmetijskih in gozdnih zemljišč. Pri izdelavi planov se namreč preverja obseg kmetijskih zemljišč pred izdelavo plana in po izdelanem planu, ki upošteva želene spremembe po širitvi praviloma stavbnih zemljišč. Menimo, da bi bilo potrebno v postopke priprave planskega akta za kmetijska in gozdna zemljišča v večji meri vključiti presojo smiselnosti planskih rab. Sedanji planski rabi gozd in kmetijsko zemljišče pogosto izhajata iz zastarelih baz podatkov (agrokart), katerih vsebine so neažurne in mestoma nesmiselne. Kot primer navajamo plansko opredeljena kmetijska zemljišča na strmih legah, kjer je kakršnakoli kmetijska raba nemogoča. Takšna zemljišča so v naravi navadno zaraščena z gozdnim drevjem. Prav tako se zaradi neupoštevanja dejanskih danosti pojavlja novo razglašanje kmetijskih zemljišč na lokacijah, kjer je vzpostavitev kakršnegakoli kmetijskega zemljišča, ki bi bilo stroškovno utemeljeno in na katerem bi bila možna proizvodnja, nemogoče. Posebno pozornost bo potrebno v bodoče posvetiti umestitvi stavbišč v prostor in njihovem vplivu na gospodarjenje z gozdovi. Vplivno območje stavbišča ni samo neposredno 14

14 na lokaciji bodoče gradnje, temveč sega tudi širše. Tako je v okviru ureditve potrebno presoditi tudi ureditve glede dostopa do objektov in možnosti gospodarjenja s prostorom. Vloga ZGS kot usmerjevalca gospodarjenja z gozdom je v tem primeru zlasti v zagotavljanju možnosti za nemoteno gospodarjenje z gozdom in gozdnim prostorom. Prav tako pa je potrebno pri širitvi območij poselitve upoštevati spremembo glede zagotavljanja funkcij gozdov na okoliških gozdnih površinah, saj se njihov pomen povečuje. ZGS bo po naši oceni moral tako imeti pri usmerjanju gospodarjenja s prostorom še aktivnejšo vlogo. Ni namreč dovolj, da se za posamezen planski akt oblikuje samo nabor smernic k posameznim pobudam za spremembo namenske rabe v območju gozdov, po izdelanem planskem aktu pa preveri ustreznost upoštevanja le teh (navadno v predlogu), temveč je potrebno ZGS vključiti med postopkom nastajanja akta. Le tako bo možno zagotoviti realnost samih predvidenih prostorskih ureditev. 5 Uporabnost izdelanega planskega akta Občine v izdajanju lokacijskih informacij ali potrdil o namenski rabi praviloma izpisujejo posamezne vsebine, podane v veljavnih planskih aktih. Pri tem se po naši oceni premalo pozornosti posveča aktivnemu sodelovanju s strankami. Lokacijska informacija ali potrdilo o namenski rabi sta namreč pogosto nepopolna ali nepregledna in predstavljata za uporabnika večkrat omejitev kot pa informacijo za nadaljevanje postopka. Stranke se po pomoč vse večkrat zatekajo k planerjem, občasno pa tudi k nosilcem urejanja prostora, pri čemer pa posamezne pogosto tudi izpustijo. V kasnejših fazah gradnje ali celo obratovanja objekta ima lahko takšno neupoštevanje večje posledice. Dostopnost občinskih prostorskih načrtov na svetovnem spletu Sedaj so prostorski akti dosegljivi na različnih spletnih pregledovalnikih (PISO, e-geocenter, iobčina), nekatere občine pa imajo svoje pregledovalnike (npr. Mestna občina Maribor). Prostorski akti nekaterih občin pa sploh niso dosegljivi na svetovnem spletu. Kakovost, prijaznost do uporabnika in popolnost informacij posameznih pregledovalnikov so zelo različni. Za učinkovito delo nosilcev urejanja prostora, pa tudi občanov, bi bilo nujno, da bi bili vsi občinski prostorski načrti dostopni na svetovnem spletu v čimbolj celoviti obliki in to na enem spletnem portalu. Ocenjujemo, da bo potrebno v okviru gospodarjenja s prostorom več pozornosti nameniti upoštevanju dejanske rabe prostora. Izenačenje planske in dejanske rabe je seveda nemogoče, saj s tem posegamo v pravice lastnika parcele, ki so bile pridobljene v prejšnjih postopkih načrtovanja. Kljub temu pa bo potrebno posamezne izvajalce pred posegom opozoriti na upoštevanje pristojnih nosilcev urejanja prostora glede na dejansko stanje v prostoru. Viri Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (OdSPRS) (Ur. l. RS, št 76/04). Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Ur. l. RS, št. 99/2007). Uredba o prostorskem redu Slovenije (Ur. l. RS, št. 122/04). Zakon o gozdovih (Ur. l. RS, št. 30/93, 67/02, 110/02, 115/06 in 110/07). Zakon o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) (Ur.l. RS, št. 33/07 in št. 108/09). 15

15 Kakovost prostorskih podatkov v gozdarskem informacijskem sistemu David HLADNIK 1 Ključne besede: kakovost prostorskih podatkov, gozdna inventura, GIS 1 Uvod Kakovost prostorskih podatkov predstavlja njihova dovršenost v zbirki podatkov geografskih informacijskih sistemov (Šumrada, 2005). Je zaželeni cilj, ki ga lahko dosežemo samo s skrbnim upravljanjem in nadzorom nad proizvodnim potekom. Pred poldrugim desetletjem sem v prispevku za Gozdarske študijske dni, namenjenim razpravi o kakovosti v gozdarstvu, ocenil, da smo podobno kot drugi načrtovalci v prostoru tudi gozdarji premalo upoštevali ali pa celo nismo poznali dejavnikov, ki vplivajo na kakovost prostorskih podatkov (Hladnik, 1996). Želel sem vzpodbuditi gozdarske strokovnjake, da bi pri svojem delu upoštevali elemente kakovosti prostorskih podatkov, kajti v tistem času smo tudi v operativnem delu začeli uporabljati tehnologijo geografskih informacijskih sistemov, odločilna podlaga za usklajevanje prostorskih podatkov pa so ob temeljnih topografskih načrtih in temeljnih gozdarskih kartah postali ortofoto posnetki. O kakovosti prostorskih podatkov sklepamo na podlagi standardnega kakovostnega modela za prostorske podatke, ki ga tvorijo naslednji elementi: namen, poreklo in uporaba podatkov, položajna natančnost, natančnost opisnih podatkov, popolnost podatkov, logična usklajenost podatkov, semantična in časovna natančnost (Šumrada, 2005). V tem prispevku ne bodo ponovno podrobneje opisani problemi, s katerimi bi ponazorili metodologijo in postopke za ocenjevanje ter določitev kakovosti prostorskih podatkov v slovenskem gozdarstvu, kajti posamezne sestavine so bile predstavljene v številnih dodiplomskih in podiplomskih nalogah študentov Univerze v Ljubljani. Prikazani bodo problemi v gozdarskem informacijskem sistemu, ki ovirajo oblikovanje učinkovitega prostorskega informacijskega sistema za odločanje na različnih ravneh prostorskega načrtovanja. Predstaviti želim ključne strokovne probleme v zbirkah podatkov in temeljnih podlagah za načrte gospodarjenja z gozdovi, na podlagi katerih o dovršenosti gozdarskih zbirk podatkov sklepajo tudi prostorski načrtovalci na Slovenskem in nosilci prostorske politike. Zaradi neupoštevanja kakovosti prostorskih podatkov bi v razviti demokratični družbi lahko okrnili strokovno veljavo na dveh ravneh načrtovanja in gospodarjenja z naravnim okoljem na regionalni in državni ravni na eni strani ter na lokalni ravni, ki vključuje posamezne lastnike gozdov in druge morebitne deležnike v prostorskem načrtovanju. 2 Gozdarski informacijski sistem na regionalni in državni ravni Z uporabo geografskih informacijskih sistemov so postali delo gozdarskih načrtovalcev in njihove strokovne zadrege preglednejši tudi gozdarskim strokovnjakom, čeprav je mogoče še danes slišati naivne predstavitve gozdarskega informacijskega sistema, ki da obsega tudi kartografski del. Strokovno smo še vedno vpeti v relacijske zbirke podatkov, ki so bile zasnovane v sklopu gozdarskega informacijskega sistema, za katerega so bila vsebinska izhodišča postavljena že pred dvajsetimi leti. Pred takratno obnovo območnih gozdnogospodarskih načrtov je bilo opozorjeno, da potrebujemo popolnejši in bistveno razširjen informacijski sistem, za katerega so bile predlagane Strokovne podlage za izdelavo gozdnogospodarskih načrtov (Gašperšič, 1988). 1 doc. dr. D. H., UL, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire 17

16 Hladnik: Kakovost prostorskih podatkov v gozdarskem informacijskem sistemu Po obnovi območnih gozdnogospodarskih načrtov pred dvajsetimi leti je Kovač (1992) predstavil stanje v tedanjem gozdarskem informacijskem sistemu z vsebinskih in organizacijskih vidikov. Njegove ocene o neoptimalni informacijski učinkovitosti ter o takrat nujni izgradnji vzporednega in nezdružljivega sistema na državni ravni, namenjenega spremljanju poškodovanosti gozdov, so ostale do današnjih dni. Čeprav so bile v Pravilniku o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih (1998) dobro postavljene možnosti za povezovanje različnih ravni prostorskih podatkov od opisa sestojev do ravni odseka in gozdnogospodarskega razreda, ni bila zagotovljena usklajenost podatkov prek ravni gozdnogospodarskega območja. V letu pred tokratno obnovo območnih gozdnogospodarskih načrtov bodo odpravljena neskladja pri oblikovanju gospodarskih razredov oziroma po novem rastiščno gojitvenih tipov (Pravilnik, 2006). Tako bodo prvič doslej postavljene možnosti za hierarhično povezovanje prostorskih podatkov o gozdarskih odsekih prek meja območnih enot Zavoda za gozdove Slovenije. Toda ključni problem na državni ravni bo ostal nerešen, če vodje gozdnogospodarskega načrtovanja po posameznih območnih enotah ZGS ne bodo presegli dosedanje prevelike vpetosti v gozdnogospodarsko načrtovanje na ravni gozdnogospodarskih enot. Razvoj prostorskega načrtovanja v gozdarstvu in njegov informacijski sistem je obstal prav na ravni gozdnogospodarskih enot. Kljub izrednemu številu stalnih vzorčnih ploskev, ki so postale osnovna metoda za ocenjevanje lesne zaloge in prirastka v gozdovih, zbirka podatkov kontrolne vzorčne metode na državni ravni ne izpolnjuje ene od ključnih zahtev popolnosti podatkov. Preprosta ponazoritev koncepta celostne gozdne inventure v slovenskem gozdarstvu, ki jo je pred dvema desetletjema predstavil Hočevar (1991), je bila prezrta. Ker je postala Slovenija del Evropske unije, se ni sprejemljivo zatekati k dejstvu, da za razliko od kmetijstva v uniji niso uspeli oblikovati skupne gozdarske politike. V evropskih projektih in akcijah, v katerih sodelujemo tudi slovenski gozdarji, je bilo jasno opozorjeno, da le redke evropske države še niso postavile nacionalnih gozdnih inventur na podlagi statističnega vzorčenja. Nekdanjim socialističnim državam so oporekali dotedanji tradicionalen pristop, v katerem so na državni ravni pridobili ocene z neznano zanesljivostjo z agregiranjem sestojnih podatkov iz gozdnogospodarskega načrtovanja. V Evropski uniji držav članic ne prezirajo, lahko pa postanejo prezrte. Na Slovenskem temu kljubujemo z dvema informacijskima sistemoma na državni ravni, tako kot pred dvajsetimi leti. Na delavnicah gozdarskih strokovnjakov se lahko o možnostih za odpravo napak in pomanjkljivosti pogovorimo brez bojazni, užaljenosti in političnih pritiskov. Eden od vodilnih strokovnjakov v ameriški gozdarski službi je leta 2009 opozoril na predavanju v okviru akcije COST E43 (Harmonizacija nacionalnih gozdnih inventur v Evropi: tehnike za skupno poročanje), da pri njih ni bilo mogoče poenotiti koncepta sistematičnih vzorčnih inventur ter doseči usklajenosti inventurnih podatkov brez političnega pritiska, strahu pred izgubo dela in denarja. 3 Demokratična družba in minimalni standardi kakovosti V slovenskem gozdarstvu je še čas, da postavimo minimalne standarde kot predpisani prag za kakovost prostorskih podatkov. Šumrada (2005) je takemu tradicionalnemu pristopu sicer očital togost, ker mu manjka zlasti prilagodljivosti - v določenih primerih je lahko preveč ohlapen, drugič pa prestrog. Toda na Slovenskem se še ni mogoče opirati na objektivno oceno o kakovosti, ki bi jo lahko podali uporabniki podatkov v prostorskem načrtovanju in bi njihove povratne informacije vplivale tudi na kakovost podatkov v gozdarskem informacijskem sistemu. Ker je ena od posebnosti slovenskega gozdarstva tudi načrtovanje na celotni površini gozdov ne glede na lastništvo, ni mogoče pričakovati, da bi tržne razmere povratno vplivale na kakovost podatkov. Dogovor o minimalnih standardih predlagam, ker je v slovenskem gozdarstvu le tako mogoče preseči preveliko vpetost v meje gozdnogospodarskih območij in že pregovorne razlike med njimi. Za najpodrobnejše ravni načrtovanja je bilo ocenjeno, da je obravnavanje gozdnih sestojev močno odvisno od tradicije gozdarskega načrtovanja (Poljanec, 2005). Ključna pomanjkljivost prostorskih podatkov na tej ravni je, da ne poznamo celotnega porekla 18

17 podatkov za najmanjši prostorski enoti v gozdnogospodarskem načrtovanju za odsek in gozdni sestoj. V Pravilniku (1998) so na primer za ocenjevanje lesnih zalog natančno opisane metode za zajemanje podatkov po posameznih gozdnih sestojih, njihovo pretvorbo, popravkih in dodatnih obdelavah, da je ocena za odsek usklajena s tisto, ki jo pridobimo na podlagi stalnih vzorčnih ploskev na ravni rastiščnogojitvenega tipa. Določila v pravilniku še dopuščajo dovolj možnosti za negovanje različne tradicije gozdarskega načrtovanja po območjih, kajti podatki za opis sestojev so lahko pridobljeni z neposrednim opisovanjem na terenu oziroma iz gozdnogojitvenih načrtov ter iz letalskih posnetkov. Tudi določilo, da je mogoče več prostorsko ločenih sestojev opisati z enim samim opisom bi ob upoštevanju minimalnih standardov v demokratični družbi lahko obstalo, čeprav po vsebini ni primerljivo z dejstvom, da ima lahko posamezni lastnik gozdno posest razdrobljeno v več prostorsko ločenih parcelah. Na delavnicah gozdarskih strokovnjakov bi se morali pogovoriti o tem, kje in zakaj se opustijo izvorni podatki opisov sestojev. Škoda je in za prostorsko načrtovanje na najpodrobnejši ravni neprimerno, da za temeljne prostorske enote v gozdarskem načrtovanju v geografskem informacijskem sistemu nismo vselej prikazali izvornih podatkov. Ob obnovah gozdnogospodarskih načrtov postajajo podatki za odseke nenavadno homogeni, število opisov prostorsko ločenih sestojev pa je manjše od pestrosti sestojnih struktur v slovenskih gozdovih. V gozdarskem informacijskem sistemu imamo še priložnost pokazati dodano vrednost v prostorskem načrtovanju, ki izhaja iz predpisanega gozdnogospodarskega in gozdnogojitvenega načrtovanja na Slovenskem. Toda utemeljimo jo lahko le ob upoštevanju elementov kakovosti prostorskih podatkov in jasno opredeljenih prostorskih načrtovalnih enotah. Viri Gašperšič, F., Izpopolnjevanje sistema gozdnogospodarskega načrtovanja v Sloveniji. Strokovne podlage za izdelavo gozdnogospodarskih načrtov. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, 124 str. Hladnik, D., Kakovost prostorskih podatkov in informacij o slovenskih gozdnatih krajinah. Zbornik gozdarstva in lesarstva 50: Hočevar, M., Značilnosti celostne gozdne inventure v sistemu sonaravnega upravljanja z gozdovi. Zbornik gozdarstva in lesarstva 38: Kovač, M., Poizkus kritične razčlembe gozdarskega informacijskega sistema. Zbornik gozdarstva in lesarstva 40: Poljanec, A., Analiza obravnavanja sestojev kot inventurnih in načrtovalnih enot v gozdarskem načrtovanju. Magistrsko delo. Univerza v Ljubljani, BF, 112 str. Pravilnik o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih. Uradni list RS, št. 5/1998, št. 70/2006. Šumrada, R., Strukture podatkov in prostorske analize. Univerza v Ljubljani, FGG, 284 str. 19

18 Upravljanje populacij živalskih vrst in urejanje prostora Klemen JERINA 1 Ključne besede: živali, divjad, urejanje prostora, presoja vplivov 1 Uvod Zgradba prostora je eden ključnih dejavnikov habitatne primernosti in zato tudi eden osnovnih vplivnih dejavnikov prostorske razporeditve, lokalnih gostot in vitalnosti živalskih vrst kot tudi njihove sezonske in dnevno nočne rabe prostora. V Sloveniji je prevladujoča klimaksna vegetacija gozd. Temu ustrezna je tudi vrstna sestava živalskih vrst: večina večjih živalskih vrst je tako ali drugače navezanih na prostor, ki je vsaj deloma porasel z gozdom, posameznimi drevesi, omejki ipd., saj lahko le v takem prostoru najdejo kritje, hrano, gnezdišča in druge podobne nujne življenjske dobrine. Zato z rabo prostora oziroma spreminjanjem gozda v druge oblike rabe tal, kot tudi s spreminjanjem notranje zgradbe gozda, praviloma vplivamo na habitatno primernost prostora in s tem na aktualno ali potencialno zastopanost različnih živalskih vrst. V krajinsko-ekološki obravnavi v prostoru navadno razločujemo tri osnovne vrste objektov: a) ploskovne objekte (npr. zaplate gozda in negozdnih površin, površine mladja v odraslem gozdu, naselja, jezera ipd.), b) linijske objekte (npr. reke, ceste, preseke, daljnovodi, omejki, gozdni rob itn.) in c) točkovne objekte (npr. krmišča, hiše, gozdni otoki itn.). Pri urejanju prostora se je treba zavedati, da so lahko vplivi vseh treh vrst objektov na prostoživeče živali različni, da je torej pomembna oblika načrtovanega objekta v prostoru. a) Vplivi ploskovnih objektov, ki imajo veliko razmerje med površino in obsegom, se npr. odražajo predvsem prek zmanjševanja površin uporabnih habitatov. b) Linijski objekti po skupni površini sicer praviloma niso obsežni in zato v matriks spremene majhen delež habitata, vendar so lahko toliko bolj problematični njihovi barierni vplivi in posledična fragmenatcija habitata ter robni vplivi, ki lahko znantno zmanjšajo površino in kakovost prvotnega habitata. Ilustrativen primer možne jakosti vplivov linijskih objektov na prostoživeče živali so avtoceste. Večletna domača raziskava na odseku Vrhnika-Kozina je npr. pokazala, da lahko ograjena avtocesta - brez živalim primernih premostitvenih objektov (predorov, viaduktov in ekoduktov) - za nekatere vrste predstavlja skoraj absolutno prepreko. Jelenjad in divji prašič čez njo skoraj ne prehajata; za medvede in verjetno tudi druge vrste velikih zveri pa deluje kot polprepustna membrana oziroma čez njo prehajajo le določeni, na oviro habituirani osebki in dispergenti (Adamič in sod., 2000; Jerina in sod., 2005). Fragmentacija habitatov zaradi avtocest lahko pri jelenjadi po tujih izkušnjah sproži prostorski razpad populacije in v skrajni fazi celo lokalna izumiranja. Poleg tega so povozi na avtocestah, cestah in železnicah lahko lokalno ključen dejavnik smrtnosti mnogih živalskih vrst. Pri nas se glede problematike povozov na prometnicah zaradi ekoloških in ekonomskih posledic najbolj izpostavlja srnjad, medveda in dvoživke. Ker so prometnice vir antropogenih motenj, kot so hrup, svetloba, vznemirjenja zaradi vozil in bližine človeka ipd., se številne, predvsem večje vrste živali, izogibajo njihove bližine. Telemetrijske raziskave jelenjadi v Sloveniji so npr. pokazale, da ta redkeje uporablja ali se celo popolnoma izogiba predelom do 500 metrov okoli cest s pogostnejšim prometom. Prometnice lahko torej prek degradacije tudi znatno zmanjšajo površino in kakovost habitata. 1 doc. dr. K. J., univ. dipl. inž. gozd, UL, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire 21

19 Jerina: Upravljanje populacij živalskih vrst in urejanje prostora c) Točkovni objekti na živali praviloma najmočneje vplivajo prek robnih efektov, npr. z degradacijo okoliških habitatov (polucija prostora iz točkovnih emisijskih virov, izogibanje bližine hiš). Vendar so znani tudi primeri, ko točkovni objekti delujejo na živali neposredno. Za veliko uharico so npr. eden pomembnih dejavnikov smrtnosti električni drogovi srednjenapetostnih daljnovodov. Prav ti daljnovodi so problematični zaradi specifične razdalje med nosilnim stebrom in električnimi vodniki, ki ustreza velikosti uharice. Nad okolico dvignjeni drogovi daljnovoda uharici predstavljajo na videz idealno lovno mesto. Vendar pa se raba drogov nemalokrat konča s smrtjo zaradi električnega udara. Verjetno so učinki daljnovodov pri uharici bolj uničujoči tudi zato, ker je ta živalska vrsta samotarska in se informacija o nevarnosti zato ne posreduje med osebki. vplivnih dejavnikov lokalnih gostot parkljarjev (glej sliko 1). Srnjad najde optimalne razmere v ekstremno fragmentiranem gozdu z veliko gostoto gozdnega roba, kjer se gozd v malem merilu prepleta s kmetijskimi površinami. Z naraščanjem gozdnatosti se zvrstita ekološka optimuma divjega prašiča in gamsa. Predeli s primerjalno največ gozda pa najbolj ustrezajo jelenjadi. Podobno bi tudi za ostale posege v prostor (npr. daljnovodi, ceste, naselja) in oblike rabe tal in notranje zgradbe gozda lahko ugotovili medvrstne razlike. Informacije o vplivih posameznih posegov v prostor so dostopne v specializirani znanstveni in strokovni literaturi, ki obravnava habitatni izbor živalskih vrst, praviloma za vsako živalsko vrsto posebej, in sintezno po posameznih vrstah posegov (npr. pregledni članki vplivov cest, presek, sistemov gospodarjenja z gozdom itn.) SRNJAD GAMS JELENJAD D. PRAŠIČ INDEKS RABE DELEŽ GOZDA (%) Slika 1: Spreminjanje relativnih gostot štirih avtohtonih vrst parkljarjev v Sloveniji v gradientu gozdnatosti. Slika je bila narejena na osnovi podatkov Osrednjega slovenskega registra velike divjadi, v katerem se od leta 2004 za celo državo zbira podatke o lokacijah (na km natančno) vse zločene velike divjadi. Jakost vplivov posega v prostor je odvisna tudi od habitatnega izbora živalskih vrst. Isti poseg lahko eni vrsti predstavlja popolno degradacijo habitata, drugi pa celo izboljša bivalne zmožnosti. Že pri naših avtohtonih vrstah parkljarjev lahko v habitatnem izboru opazimo velike razlike. Domače raziskave, ki temeljijo na podatkih mest odvzema parkljarjev iz cele države, npr. kažejo, da sta absolutni delež gozda in njegova fragmentacija ena ključnih Pri presojah vplivov posegov v prostor in habitatnih valorizacijah je pomembno tudi merilo obravnave. Iz slike 2, ki prikazuje lokacije nekaj spremljanih medvedov v Sloveniji, je npr. razvidno, da ti med snežniškojavorniškem območje in območjem Menišije in Krima prehajajo po razmeroma ozkem gozdnatem jeziku južno od Cerkniškega jezera. Če bi samo ta jezik gozda valorizirali v zelo majhnem merilu, bi verjetno ugotovili, da za 22

20 medveda ni ključnega pomena, saj gre za majhno gozdnato območje. Šele analiza v velikem merilu pokaže, da je ta gozdni jezik koridor strateškega pomena, kjer je lahko vsaka sprememba gozda v druge oblike rabe tal še kako problematična. Pred leti je kot pomemben koridor za medveda, volkove (in verjetno še kako živalsko vrsto) deloval tudi pas gozda na severu Cerkniškega jezera med Javorniki in Menišijo (glej sliko 2). Vendar ga je očitno kompromisov, pri čemer je uporabno merilo ogroženost živalskih vrst in jakost vrstno specifičnih učinkov načrtovanih posegov. Dobra obravnava zahteva veliko specialističnega znanja. Po izkušnjah avtorja pričujočega prispevka je upoštevanje živali v urejanju prostora pogosto preveč pasivno, ocene vplivov posegov v prostor na živali pa pre-polarizirane. Vplive posegov na živali se bodisi zanemari ali pa se z njimi brez trdnih argumentov pretirava in Slika 2: Lokacije in gibanje 4 medvedov, ki smo jih spremljali z GPS telemetrijo. Pri valorizacijah habitata je pomembno merilo obravnave. Obravnava v velikem merilu v našem primeru nazorno razkriva, da je razmeoma ozek pas gozda južno od Cerknškega jezera za medveda koridor strateškega pomena, kar bi verjetno v majhnih merili lahko spregledali. Slika 2: Lokacije in gibanje štirih medvedov, ki smo jih spremljali z GPS telemetrijo. Pri valorizacijah habitata je pomembno merilo obravnave. Obravnava v velikem merilu v našem primeru nazorno razkriva, da je razmeroma ozek pas gozda južno od Cerkniškega jezera za medveda koridor strateškega pomena, kar bi verjetno v majhnih merilih lahko spregledali. uničila industrijska cona Podskrajnik. Ob njeni gradnji se za živali ni vzpostavilo nobene nadomestne rešitve. V splošnem naj bi bilo pri ocenah vplivov posegov v prostor merilo obravnave prilagojeno velikostim življenjskega območja živalskih vrst, ki žive v tem prostoru (območje obravnave naj bi bilo veliko vsaj toliko, kot območje aktivnosti obravnavane vrste). Iz tega izhaja, da je posege smiselno valorizirati v več merilih, za vsako skupino živalskih vrst posebej, hierarhično iz velikih meril v manjša merila. Zaradi medvrstnih razlik v habitatnem izboru lahko isti poseg v prostor pomeni za neko vrsto degradacijo, drugi pa izboljša bivalne razmere. Zato je nujna tudi postavitev prioritet in»prepove vse«, končni rezultat obojega pa je ponavadi enak za varstvo živali slab. Z izjemo nekaj vrst (npr. rjavi medved) majkajo tudi strateški dokumenti, ki bi določali prioritete in še ti so praviloma omejeni z dometom pristojnosti resornega ministrstva (pri medvedu je to MOP) ter so zato neučinkoviti. Prek MKGP se npr. izvajajo programi spodbujanja reje drobnice v delih območij Natura, ki so bila izločena tudi zaradi varstva velikih zveri. Viri Adamič, M., Kobler, A., Jerina, K., Strokovna izhodišča za gradnjo ekoduktov za prehajanje rjavega medveda (Ursus arctos) in drugih velikih 23

21 Jerina: Upravljanje populacij živalskih vrst in urejanje prostora sesalcev preko avtoceste: (na odseku Vrhnika- Razdrto-Čebulovica): končno poročilo. Ljubljana: Gozdarski inštitut Slovenije. Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 60 str. Jerina, K., Adamič, M., Krže, B., Influences of topography and highway as migration barrier on dispersal patterns of wild boar (Sus scrofa) in Slovenia. V: XXVIIth Congres of the International Union of Game Biologists: extended abstracts. Hannover: University of Veterinary Medicine, Institute for Wildlife Research: Vereinigung der Wildbiologen und Jagdwissenschaftler Deutschlands (VWJD),

22 Določitev con gozdnega prostora za potencialno rekreacijsko rabo in turizem Živan VESELIČ 1, Rok PISEK 2 Ključne besede: raba gozda, rekreacija, turizem, načrtovanje 1 Uvod Po Zakonu o gozdovih (1993) se z Nacionalnim gozdnim programom (2007) in z načrti za gospodarjenje z gozdovi med drugim določijo tudi pogoji za usklajeno rabo gozdov. Raba gozdov je po Zakonu o gozdovih»skupni izraz za izkoriščanje funkcij gozdov, ki je po tem zakonu dovoljeno tudi nelastnikom gozdov (nabiranje gob, plodov gozdnega drevja in drugih rastlin, ki rastejo v gozdovih, nabiranje zelnatih rastlin in njihovih delov, čebelarjenje, gibanje po gozdovih, rekreacija v gozdu ipd.)«(3. člen, 9. točka). Med rabami gozda postajata vse pomembnejša rekreacija in turizem. Po Zakonu o gozdovih se z Nacionalnim gozdnim programom in z načrti za gospodarjenje z gozdovi zagotavlja (takšno) gospodarjenje z gozdovi, ki ohranja vse funkcije gozdov. Isti zakon določa 17 funkcij, ki jih razvršča v tri velike skupine: ekološke, socialne in proizvodne. Načrtovanje razvoja gozdov torej nujno vključuje tudi načrtovanje rabe gozdnega prostora, in to na tak način, da je zagotovljena ohranitev vseh funkcij gozdov. Pogoj za uspešno načrtovanje rabe obsežnega in večnamenskega gozdnega prostora je zato njegovo ovrednotenje z vidika posameznih funkcij oziroma vlog. Določitev con gozdnega prostora za potencialne rabe je učinkovit pripomoček pri načrtovanju rabe gozdnega prostora, za njihovo določitev pa potrebujemo kakovostne in dovolj podrobne strokovne podlage. Pri določitvi gozdnega prostora za potrebe usmerjanja njegove rabe moramo nujno upoštevati združljivost oziroma nezdružljivost posameznih funkcij gozda. Pri tem lahko ugotovimo, da sta rekreacija in turizem izrazito nezdružljiva predvsem z dvema funkcijama gozda, ki ju drugo okolje kot gozdno očitno ne more zagotavljati, da je torej gozd z vidika njihovega zagotavljanja nenadomestljiv. To sta funkcija ohranjanja biotske raznovrstnosti in hidrološka funkcija, ki jo razumemo kot ohranjanje virov zdrave pitne vode. 2 Rekreacija, turizem in gozd Slovar slovenskega knjižnega jezika (1994, stran 1156) označuje rekreacijo kot»dejavnost, s katero se človek telesno, duševno sprosti in okrepi«, turizem (stran 1437) pa kot»pojav, da kdo potuje, začasno spremeni kraj bivanja zaradi oddiha, razvedrila«. Njun vpliv na gozd je podoben, saj se turistični gostje okrog turističnih objektov rekreirajo na podobne načine kot prebivalci krajev v bližnji okolici. Posebnost turizma je, da pogosto v naravnem okolju, torej zunaj naselij, oblikuje nova središča z večjo koncentracijo obiskovalcev, nekakšna nova naselja, in s tem močno razširja njihov vpliv na naravno okolje. Vse vrste rekreacije niso primerne za vse gozdove. Vodilo nam mora biti, da se v najbolj ohranjenih predelih gozdov in v obsežnih gozdnih kompleksih, kjer so edino še zagotovljene razmere, ki jih potrebujejo občutljivejše oziroma ekološko zahtevnejše gozdne živali, in kjer je gozdni ekosistem še najbolj naraven in zato najbolj dragocen, z vidika ohranitve biotske pestrosti omeji obiske ljudi, da se v drugih, tudi še zelo ohranjenih večjih predelih gozdov, prav tako zelo pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti 1 mag. Ž. V., univ. dipl. inž. gozd., Zavod za gozdove Slovenije, Centralna enota 2 R. P., univ. dipl. inž. gozd., Zavod za gozdove Slovenije, Centralna enota 25

23 Veselič / Pisek: Določitev con gozdnega prostora za potencialno rekreacijsko rabo in turizem in zagotavljanje virov zdrave pitne vode, dopusti mehke oblike rekreacije, ter da se končno za gozd in okolje najbolj moteče oblike rekreacije usmeri v predele, kjer je gozd že zaradi drugih razlogov (npr. bližine cest, daljnovodov idr.) le še bolj ali manj zelena kulisa v okolju. Podrobnejše pravne podlage za rekreacijo in turizem v gozdu Zakon o gozdovih v nekaj členih podrobneje določa pravice in dolžnosti obiskovalcev gozda: 5. člen: Lastnik gozda mora: -»dopustiti v svojem gozdu prost dostop, razen za primere pridobitne turistične in rekreativne dejavnosti; - dopustiti v svojem gozdu čebelarjenje ter lov in rekreativno nabiranje plodov, zelnatih rastlin, gob in prosto živečih živali v skladu s predpisi.«3. člen:»prost dostop pomeni prosto hojo oseb po gozdu.«18. člen:»v gozdovih je prepovedano vsako dejanje, ki zmanjšuje rastnost sestoja ali rodovitnost rastišča, stabilnost ali trajnost gozda oziroma ogroža njegove funkcije, njegov obstoj in namen.«prost dostop v gozdove Prost dostop v gozdove je pomembna dobrina prebivalcev in obiskovalcev Slovenije, ki pa zahteva: dodatno odgovornost in dodatne usmeritve gozdarske stroke pri usmerjanju razvoja gozdov; načrtovanje razvoja gozdov postaja s tem še kompleksnejše in zahtevnejše; ustrezno odgovornost obiskovalcev gozda, saj z neustreznim ravnanjem povzročajo tudi škodo lastniku gozda. Nespoštljivo ravnanje obiskovalcev gozda lahko privede do: resnejših motenj v delovanju gozdnega ekosistema (najprej so prizadete gozdne živali); do zahtev po omejitvi prostega dostopa v gozdove. Motnje v gozdu zaradi navzočnosti ljudi Navzočnost ljudi najbolj neposredno vznemirja živalski svet gozda. Vznemirjanje je najbolj škodljivo pozimi, ko živali ob umiku porabljajo veliko tedaj še posebej dragocene energije, in v času gnezdenja oziroma poleganja mladičev. Vznemirjanje živalskega sveta, ki je v gozdu na vrhu prehranjevalne verige, ima negativne posledice tudi za druge prvine ekosistema, saj živali nadomestijo izgubljeno energijo z intenzivnejšim objedanjem oziroma plenjenjem. Obiskovalci gozda povzročajo tudi ekscesne motnje, kot so poškodbe rastišč in gozdnih poti s prevoznimi sredstvi terenskimi avtomobili, štirikolesniki in motornimi sanmi. Včasih nabiralci škodijo gozdnemu ekosistemu s pretiranim nabiranjem gozdnih sadežev in rastlin. 3 Strokovne podlage za določitev con gozdnega prostora Pri določitvi con gozdnega prostora za potencialno rekreacijsko rabo in turizem, ki jo pravkar pripravljamo, bomo upoštevali vse za naš namen pomembne strokovne podlage, ki so nam na voljo. Predvidena je uporaba naslednjih strokovnih podlag: gozdni rezervati; varovalni gozdovi; druga zavarovana naravna območja; območja poudarjene funkcije ohranjanja biotske raznovrstnosti (1. in 2. stopnja poudarjenosti); območja poudarjene hidrološke funkcije (1. in 2. stopnja poudarjenosti); območja Natura 2000; ekološko pomembna območja (EPO); mirne cone in zimovališča divjadi (skupen sloj); območja gozdne krajine večje krajinske enote z več kot 85 % gozda; območja poudarjene funkcije varovanja naravnih vrednot; območja poudarjene funkcije varovanja kulturne dediščine; 26

24 območja poudarjene poučne funkcije (določa se samo 1. stopnja poudarjenosti); območja lovnogospodarske funkcije (določa se samo 1. stopnja poudarjenosti). Med strokovnimi podlagami za določitev con gozdnega prostora z izjemo funkcije varovanja naravnih vrednot, poučne funkcije in funkcije varovanja kulturne dediščine ni navedenih drugih socialnih funkcij gozdov in tudi ne karte poseljenosti prostora, ker so to vsebine, o vplivu katerih naj odločajo tisti, ki rabo prostora obravnavajo širše (lokalne skupnosti, regijske razvojne agencije idr.). Naloga ZGS je, da pove, kje določene (trše) oblike rekreacije niso primerne z vidika gozda. Od tu dalje lahko sicer še navedemo naše mnenje ali priporočilo (npr. glede primerne oddaljenosti od območij za posamezne oblike rekreacije), vendar pri teh vsebinah ne moremo uveljavljati svoje strokovne pristojnosti. Vse navedene vsebine so podrobno določene s predpisi oziroma z gozdnogospodarskimi načrti, ki so bili izdelani na njihovi podlagi in sprejeti po predpisanih postopkih, ki vključujejo javne razgrnitve in javne obravnave. Za določitev funkcij gozdov so bili kriteriji navedeni v Pravilniku o gozdogospodarskih načrtih (Ur. list RS, št. 5/98 in nasl.), funkcije pa so bile grafično prikazane v gozdnogospodarskih načrtih območij za obdobje , ki jih je po zakonsko določenem postopku, ki vključuje tudi javno razgrnitev in obravnavo, sprejela Vlada RS. Mirne cone in zimovališča divjadi so zaokrožena območja z večjo gostoto pojavljanja lokacij s poudarjeno: funkcijo ohranjanja biotske raznovrstnosti 1. in 2. stopnje poudarjenosti; lovnogospodarsko funkcijo 1. stopnje poudarjenosti. V primeru večjega območja, ki je bilo primerno za mirno cono, prečka pa ga pomembna javna prometnica ali gozdna prometnica s poudarjenim javnim značajem, smo mirno cono oblikovali levo in desno od prometnice, v določeni razdalji od nje (100 m). Delo na določitvi con smo v začetku leta 2010 začasno prekinili, ker smo se odločili počakati ponovno ovrednotenje funkcij gozdov, ki ga bomo izvedli v letu 2010 ob izdelavi območnih načrtov za obdobje Prejšnje ovrednotenje funkcij gozdov smo izvedli pred desetimi leti prav tako ob izdelavi gozdnogospodarskih načrtov območij (za obdobje ) in tudi zaradi izdelave gozdarskih strokovnih podlag za Strategijo prostorskega razvoja Slovenije. Od tedaj so se izboljšale strokovne podlage nekaterih področij zunaj gozdarstva, ki jih upoštevamo pri ovrednotenju funkcij gozdov (npr.: izšel je Pravilnik o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (Ur. l. RS, št. 64/04 in nasl.), sprejetih je bilo več uredb o vodovarstvenih območjih), pa tudi pri vsebinah, ki jih bolj samostojno obvladujemo gozdarji, je veliko novosti. Nenazadnje so se s spremembama Pravilnika o gozdnogospodarskih načrtih v letih 2006 in 2008 nekoliko spremenila merila za ovrednotenje funkcij gozdov. Zato je pričakovati pri ponovnem ovrednotenju funkcij gozdov ponekod tudi večje spremembe. Izdelavo predloga con gozdnega prostora, ki ga bomo nato uskladili še s strokovnimi institucijami z drugih podočij (varstvo narave, varstvo kulturne dediščine), načrtujemo proti koncu leta 2010 ali v letu Merila za določitev con gozdnega prostora V preglednici 1 je prikazana predlagana členitev gozdnega prostora za potencialno rekreacijsko rabo in turizem ter merila za določitev posameznih con gozdnega prostora, na sliki 1 pa začasni osnutek con, ki bo dopolnjen po izvedenem novem ovrednotenju funkcij gozdov v letu V okolici turističnih objektov, kjer so potrebe po trših oblikah rekreacije, cone pa ne kažejo možnosti zanje, bo potrebno s posebno proučitvijo prostora ugotoviti možnosti in območja za te vrste rekreacije. 27

25 Veselič / Pisek: Določitev con gozdnega prostora za potencialno rekreacijsko rabo in turizem Preglednica 1: Predlagana členitev gozdnega prostora za potencialno rekreacijsko rabo in turizem ter merila za določitev posameznih con Oznaka Opis potencialne rabe Vključene kategorije gozdnega prostora A B C D Brez rabe (dovoljena hoja po označeni planinski ali drugi poti, ki vodi skozi rezervat ali po njegovem robu) Samo sprehodi, zapora cest (vsaj slepi kraki - z znakom ali rampo) Jahanje in vožnja s kolesi po označenih vlakah Druga območja: - raba gozda skladno z zakonodajo - režim rabe (posameznih) gozdnih cest za negozdarske rabe se dogovori z lastniki gozdov in občinami gozdni rezervati - 1. stopnja funkcije ohranjanja biotske raznovrstnosti in rastišča divjega petelina - 1. stopnja hidrološke funkcije - 1. stopnja funkcije varovanja naravnih vrednot (I. in II. stopnja IUCN) - 1. stopnja poučne funkcije - 1. stopnja funkcije varovanja naravnih vrednot - 1. stopnja funkcije varovanja kulturne dediščine - mirne cone in zimovališča za divjad - 1. stopnja lovnogospodarske funkcije - varovalni gozdovi - Natura ekološko pomembna območja (EPO) - 2. stopnja funkcije ohranjanja biotske raznovrstnosti - 2. stopnja hidrološke funkcije - TNP razen dogovorjenih izjemnih območij (A, B ali D) - krajinski parki razen dogovorjenih izjemnih območij - gozdna krajina večje krajinske enote z več kot 85 % gozda vsa druga območja 28

26 Slika 1: Začasni osnutek con gozdnega prostora za potencialno rekreacijsko rabo za rekreacijo in turizem (osnutek bo dopolnjen po izvedenem ponovnem ovrednotenju funkcij gozdov v letu 2010 Viri Gozdnogospodarski načrti območij za obdobje Merila za določitev con gozdnega prostora z vidika njegove rabe za rekreacijo in turizem interno gradivo ZGS, Ljubljana, Območja Natura 2000, ARSO Podatki o gozdovih Zavoda za gozdove Slovenije. Pravilnik o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih (Ur. list. RS, št. 5/98 in nasl.). Resolucija o nacionalnem gozdnem programu, (Ur. list RS, št. 111/2007). Rekreacijska vloga gozda, zbornik seminarja, Ljubljana, Slovar slovenskega knjižnega jezika, DZS, Ljubljana,1994. Uredba o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom (Ur. list. RS, št. 88/05 in nasl.). Zakon o gozdovih (Ur. list RS, št. 30/93 in nasl). 29

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji informacije za stranke, ki investirajo v enega izmed produktov v omejeni izdaji ter kratek opis vsakega posameznega produkta na dan 31.03.2014. Omejena izdaja Simfonija

More information

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA:

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA: Past simple uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se zgodili v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič več ne trajajo. Dogodki so se zgodili enkrat in se ne ponavljajo, čas dogodkov

More information

Uradni list. Republike Slovenije Št. 110 Ljubljana, sreda DRŽAVNI ZBOR Zakon o urejanju prostora

Uradni list. Republike Slovenije Št. 110 Ljubljana, sreda DRŽAVNI ZBOR Zakon o urejanju prostora Uradni list Republike Slovenije Internet: http://www.uradni-list.si e-pošta: info@uradni-list.si Št. 110 Ljubljana, sreda 18. 12. 2002 Cena 1700 SIT ISSN 1318-0576 Leto XII DRŽAVNI ZBOR 5386. Zakon o urejanju

More information

EU NIS direktiva. Uroš Majcen

EU NIS direktiva. Uroš Majcen EU NIS direktiva Uroš Majcen Kaj je direktiva na splošno? DIREKTIVA Direktiva je za vsako državo članico, na katero je naslovljena, zavezujoča glede rezultata, ki ga je treba doseči, vendar prepušča državnim

More information

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 V1.0 VIF-NA-7-SI IZUM, 2005 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

coop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE

coop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE obnovljen za prihodnje generacije IMPRESUM Fotografije Goran Šafarek, Mario Romulić, Frei Arco, Produkcija WWF Adria in ZRSVN, 1, 1. izvodov Kontakt Bojan Stojanović, Communications manager, Kontakt Magdalena

More information

PROBLEMATIKA OMILITVENIH UKREPOV V CELOVITIH PRESOJAH VPLIVOV NA OKOLJE

PROBLEMATIKA OMILITVENIH UKREPOV V CELOVITIH PRESOJAH VPLIVOV NA OKOLJE UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA Alenka COF PROBLEMATIKA OMILITVENIH UKREPOV V CELOVITIH PRESOJAH VPLIVOV NA OKOLJE MAGISTRSKO DELO Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA

More information

Sistem kazalcev za spremljanje prostorskega razvoja v Evropski uniji in stanje v Sloveniji

Sistem kazalcev za spremljanje prostorskega razvoja v Evropski uniji in stanje v Sloveniji Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Interdisciplinarni podiplomski študij prostorskega

More information

POROČILO O DELU ZAVODA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA VARSTVO NARAVE ZA LETO Številka: 8 VI 255/5 O 08/DK

POROČILO O DELU ZAVODA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA VARSTVO NARAVE ZA LETO Številka: 8 VI 255/5 O 08/DK POROČILO O DELU ZAVODA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA VARSTVO NARAVE ZA LETO 2008 Številka: 8 VI 255/5 O 08/DK Ljubljana, 30. januar 2009 KAZALO VSEBINE 1 UVOD... 5 2 ZAKONSKE OSNOVE... 7 2.1 ZAKON O OHRANJANJU

More information

Oddelek za urejanje prostora Poljanska Ljubljana. Pooblaščeni predstavnik naročnika: dr. Liljana Jankovič Grobelšek in Nika Rovšek

Oddelek za urejanje prostora Poljanska Ljubljana. Pooblaščeni predstavnik naročnika: dr. Liljana Jankovič Grobelšek in Nika Rovšek DODATEK ZA PRESOJO SPREJEMLJIVOSTI OKOLJSKEGA POROČILA K SPREMEMBAM IN DOPOLNITVAM OPN MOL SD IN K SPREMEMBAM IN DOPOLNITVAM OPN MOL ID (P-3/16) DOPOLNITVE POROČILA V SKLADU S POGOJI IZ MNENJA O USTREZNOSTI

More information

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M V1.0 VIF-NA-14-SI IZUM, 2006 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

Informacijski sistem za podporo gospodarjenju z javnimi zelenimi površinami v urbanem okolju

Informacijski sistem za podporo gospodarjenju z javnimi zelenimi površinami v urbanem okolju Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Podiplomski program Gradbeništvo Komunalna smer

More information

SLOVENSKO OMREŽJE NATURA 2000 V ŠTEVILKAH SLOVENIAN NATURA 2000 NETWORK IN NUMBERS

SLOVENSKO OMREŽJE NATURA 2000 V ŠTEVILKAH SLOVENIAN NATURA 2000 NETWORK IN NUMBERS VARSTVO NARAVE, 30 (2017) 99 126 SLOVENSKO OMREŽJE NATURA 2000 V ŠTEVILKAH 99 SLOVENIAN NATURA 2000 NETWORK IN NUMBERS Matej PETKOVŠEK Strokovni članek Prejeto/Received: 18. 8. 2016 Sprejeto/Accepted:

More information

Poročilo o prostorskem razvoju

Poročilo o prostorskem razvoju DIREKTORAT ZA PROSTOR, GRADITEV IN STANOVANJA Poročilo o prostorskem razvoju Sektor za strateški prostorski razvoj Datum: 14. april 2015 besedilo ni lektorirano II Poročilo o prostorskem razvoju Ljubljana,

More information

MONITORING GOZDNIH HABITATOV V SLOVENIJI IN V DEŽELAH SKANDINAVSKEGA POLOTOKA

MONITORING GOZDNIH HABITATOV V SLOVENIJI IN V DEŽELAH SKANDINAVSKEGA POLOTOKA UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE Primož PRIJANOVIČ MONITORING GOZDNIH HABITATOV V SLOVENIJI IN V DEŽELAH SKANDINAVSKEGA POLOTOKA DIPLOMSKO DELO

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KARMEN RAJAR

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KARMEN RAJAR UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KARMEN RAJAR UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KOMUNALNI PRISPEVEK V SLOVENIJI Ljubljana, november 2007 KARMEN RAJAR IZJAVA

More information

Mestne občine Ljubljana

Mestne občine Ljubljana Projekt Strateški prostorski načrt Mestne občine Ljubljana Priloga 9: Ukrepi za izvajane SPN MOL Verzija Dopolnjeni osnutek Datum avgust 2007 Naročnik Mestna občina Ljubljana Mestna uprava ODDELEK ZA URBANIZEM

More information

P R O G R A M UPRAVLJANJA OBMOČIJ NATURA 2000 ( )

P R O G R A M UPRAVLJANJA OBMOČIJ NATURA 2000 ( ) Gregorčičeva 20 25, Sl-1001 Ljubljana T: +386 1 478 1000 F: +386 1 478 1607 E: gp.gs@gov.si http://www.vlada.si/ EVA: 2015-2550-0059 Številka: 00719-6/2015/13 Datum: 9. 4. 2015 P R O G R A M UPRAVLJANJA

More information

delovni zvezki Interventna logika prostorskega razvoja v Sloveniji Bojan RADEJ, Mojca GOLOBIČ Let9 št1 leto2016

delovni zvezki Interventna logika prostorskega razvoja v Sloveniji Bojan RADEJ, Mojca GOLOBIČ Let9 št1 leto2016 delovni zvezki Let9 št1 leto2016 Interventna logika prostorskega razvoja v Sloveniji Bojan RADEJ, Mojca GOLOBIČ Ustvarjalna gmajna, 2.5 Ljubljana, september 2016 Slovensko Društvo Evalvatorjev Tabor 7,

More information

O izzivih lokalnih skupnosti med Ljubljano in Seulom

O izzivih lokalnih skupnosti med Ljubljano in Seulom O izzivih lokalnih skupnosti med Ljubljano in Seulom Politike prostora O izzivih lokalnih skupnosti med Ljubljano in Seulom IPoP - Inštitut za politike prostora, Ljubljana, 2017 7 Predgovor 8 Uvod Kaj

More information

METODE DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA (zimski semester, 2012/2013)

METODE DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA (zimski semester, 2012/2013) METODE DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA (zimski semester, 2012/2013) NOSILEC: doc. dr. Mitja HAFNER-FINK Spletni naslov, kjer so dostopne vse informacije o predmetu: http://mhf.fdvinfo.net GOVORILNE URE doc.

More information

Glasilo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije št. 81, november 2009

Glasilo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije št. 81, november 2009 ISSN 1581-9027 Glasilo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije št. 81, november 2009 stran Pogovor z Rajkom Štefaničem V gozdu sem našel svoj mir 4 stran 11 Tradicionalni posvet KSS V Mariboru o sedanjem

More information

Prenova gospodarskih vidikov slovenskega zdravstva

Prenova gospodarskih vidikov slovenskega zdravstva Maks Tajnikar (urednik) Petra Došenović Bonča Mitja Čok Polona Domadenik Branko Korže Jože Sambt Brigita Skela Savič Prenova gospodarskih vidikov slovenskega zdravstva Univerza v Ljubljani EKONOMSKA FAKULTETA

More information

OCENJEVANJE SPLETNIH PREDSTAVITEV IZBRANIH UNIVERZ IN PISARN ZA MEDNARODNO SODELOVANJE

OCENJEVANJE SPLETNIH PREDSTAVITEV IZBRANIH UNIVERZ IN PISARN ZA MEDNARODNO SODELOVANJE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO OCENJEVANJE SPLETNIH PREDSTAVITEV IZBRANIH UNIVERZ IN PISARN ZA MEDNARODNO SODELOVANJE Ljubljana, julij 2006 SAŠA FERFOLJA IZJAVA Študent Saša Ferfolja

More information

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja)

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja) Seznam učbenikov za šolsko leto 2013/14 UMETNIŠKA GIMNAZIJA LIKOVNA SMER SLOVENŠČINA MATEMATIKA MATEMATIKA priporočamo za vaje 1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova

More information

PROSTORSKO PLANIRANJE ČEMU? SPATIAL PLANNING - WHAT FOR?

PROSTORSKO PLANIRANJE ČEMU? SPATIAL PLANNING - WHAT FOR? PROSTORSKO PLANIRANJE ČEMU? SPATIAL PLANNING - WHAT FOR? Marjan Ravbar UDK: 711 Klasifikacija prispevka po COBISS-u: 1.01 IZVLEČEK ABSTRACT Tudi v Sloveniji v zadnjem času lahko spremljamo razprave o modernizaciji

More information

Operativni program. krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje

Operativni program. krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 2013 Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 2013 REPUBLIKA SLOVENIJA Služba Vlade Republike

More information

VODNIK VSEBIN PRIPRAVE NAČRTOV UPRAVLJANJA (ZA)VAROVANIH OBMOČIJ ENOTNA STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z (ZA)VAROVANIMI OBMOČJI V JUGOVZHODNI EVROPI

VODNIK VSEBIN PRIPRAVE NAČRTOV UPRAVLJANJA (ZA)VAROVANIH OBMOČIJ ENOTNA STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z (ZA)VAROVANIMI OBMOČJI V JUGOVZHODNI EVROPI MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR SOUTH EAST EUROPE Transnational Cooperation Programme Projekt NATREG financira program transnacionalnega sodelovanja Jugovzhodna Evropa. www.southeast-europe.net Publikacija

More information

PRESENT SIMPLE TENSE

PRESENT SIMPLE TENSE PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?

More information

UVOD OZADJE... 1 ANALITIČNI DEL TRENDI NA PODROČJU VARSTVA OKOLJA V LOKALNIH SKUPNOSTIH, GLOBALNE POBUDE IN IZZIVI

UVOD OZADJE... 1 ANALITIČNI DEL TRENDI NA PODROČJU VARSTVA OKOLJA V LOKALNIH SKUPNOSTIH, GLOBALNE POBUDE IN IZZIVI Mestna občina Kranj Slovenski trg 1 4000 Kranj Občinski program varstva okolja za Mestno občino Kranj Dopolnjen osnutek Domžale, maj 2010 Občinski program varstva okolja za Mestno občino Kranj - dopolnjen

More information

Območja pomembnega vpliva poplav

Območja pomembnega vpliva poplav Blažo Đurović in sodelavci Območja pomembnega vpliva poplav Izdelava strokovnih podlag za izvajanje poplavne direktive v obdobju 2009-2015 Kako živeti s poplavami? Ozaveščevalni dogodek na območjih pomembnega

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Marina Ferfolja

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Marina Ferfolja UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Marina Ferfolja Proces sprejemanja vinske reforme 2008: Vplivi in odločanje na nacionalni ravni držav članic Primer Slovenije Diplomsko delo Ljubljana, 2010

More information

Dušan Fatur* PROSTORSKI RRZUOJ MED POTREBAM, ŽELJAMI IH OUIRAHI 6E06RAPHICA SLOVENCA 18, 19B7 UDK 711.2:502.7=863

Dušan Fatur* PROSTORSKI RRZUOJ MED POTREBAM, ŽELJAMI IH OUIRAHI 6E06RAPHICA SLOVENCA 18, 19B7 UDK 711.2:502.7=863 6E06RAPHICA SLOVENCA 18, 19B7 UDK 711.2:502.7=863 Dušan Fatur* PROSTORSKI RRZUOJ MED POTREBAM, ŽELJAMI IH OUIRAHI Kdorkoli od nas bolj zavzeto spremlja dogajanja okrog sebe, bo kaj hitro spoznal, da v

More information

Port Community System

Port Community System Port Community System Konferencija o jedinstvenom pomorskom sučelju i digitalizaciji u pomorskom prometu 17. Siječanj 2018. godine, Zagreb Darko Plećaš Voditelj Odsjeka IS-a 1 Sadržaj Razvoj lokalnog PCS

More information

Razvojni potencial ekološkega kmetijstva v Sloveniji v povezavi z doseganjem trajnostne samooskrbe s hrano

Razvojni potencial ekološkega kmetijstva v Sloveniji v povezavi z doseganjem trajnostne samooskrbe s hrano Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Interdisciplinarni študijski program Varstvo okolja Anamarija Slabe Razvojni potencial ekološkega kmetijstva v Sloveniji v povezavi z doseganjem trajnostne samooskrbe

More information

UPRAVLJANJE POŽARNO OGROŽENIH OBMOČIJ NA KRASU UNIVERZA V NOVI GORICI FAKULTETA ZA ZNANOSTI O OKOLJU DIPLOMSKO DELO. Teja MRŽEK

UPRAVLJANJE POŽARNO OGROŽENIH OBMOČIJ NA KRASU UNIVERZA V NOVI GORICI FAKULTETA ZA ZNANOSTI O OKOLJU DIPLOMSKO DELO. Teja MRŽEK UNIVERZA V NOVI GORICI FAKULTETA ZA ZNANOSTI O OKOLJU UPRAVLJANJE POŽARNO OGROŽENIH OBMOČIJ NA KRASU DIPLOMSKO DELO Teja MRŽEK Mentorica: doc. dr. Mojca Golobič Nova Gorica, 2008 ZAHVALA Mentorici doc.

More information

Copyright po delih in v celoti FDV 2012, Ljubljana. Fotokopiranje in razmnoževanje po delih in v celoti je prepovedano. Vse pravice pridržane.

Copyright po delih in v celoti FDV 2012, Ljubljana. Fotokopiranje in razmnoževanje po delih in v celoti je prepovedano. Vse pravice pridržane. UPRAVLJANJE ČLOVEŠKIH VIROV V UPRAVI Miro Haček in Irena Bačlija Izdajatelj FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Za založbo Hermina Krajnc Ljubljana 2012 Copyright po delih in v celoti FDV 2012, Ljubljana. Fotokopiranje

More information

Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju

Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju Definicija Sistem za podporo pri kliničnem odločanju je vsak računalniški program, ki pomaga zdravstvenim strokovnjakom pri kliničnem odločanju. V splošnem je

More information

Studia Forestalia Slovenica

Studia Forestalia Slovenica Studia Forestalia Slovenica 143 GOZD IN LES Slovenski gozd za Slovenijo www.gozdis.si www.sazu.si 1 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 630(497.4)(082)(0.034.2)

More information

Založil in izdal Gospodarska zbornica Slovenije, Center za poslovno usposabljanje Kardeljeva ploščad 27 A, 1113 Ljubljana

Založil in izdal Gospodarska zbornica Slovenije, Center za poslovno usposabljanje Kardeljeva ploščad 27 A, 1113 Ljubljana 1. DEL KKK 9/27/06 2:55 PM Page 2 Založil in izdal Gospodarska zbornica Slovenije, Center za poslovno usposabljanje Kardeljeva ploščad 27 A, 1113 Ljubljana Avtor Štefan Žemva, univ. dipl. inž. gradbeništva

More information

OKOLJSKI VIDIK V OKVIRU DRP (ELEMENTI STRATEŠKE PRESOJE)

OKOLJSKI VIDIK V OKVIRU DRP (ELEMENTI STRATEŠKE PRESOJE) Regionalni center za okolje za srednjo in vzhodno Evropo Predstavni{ka pisarna v Sloveniji Institut "Jožef Stefan", Ljubljana OKOLJSKI VIDIK V OKVIRU DRP 2001-2006 (ELEMENTI STRATEŠKE PRESOJE) PRESOJA

More information

PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d.

PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer organizacija in management delovnih procesov PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. Mentor: izred. prof.

More information

ANALIZA STANJA VAROVALNIH GOZDOV IN GOZDOV S POUDARJENO ZAŠČITNO FUNKCIJO

ANALIZA STANJA VAROVALNIH GOZDOV IN GOZDOV S POUDARJENO ZAŠČITNO FUNKCIJO UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA VARSTVO OKOLJA Matjaž Guček ANALIZA STANJA VAROVALNIH GOZDOV IN GOZDOV S POUDARJENO ZAŠČITNO FUNKCIJO Seminarska naloga NAČRTOVANJE V NARAVNIH EKOSISTEMIH Kranj,

More information

Strategija trajnostnega razvoja in trženja Krajinskega parka Ljubljansko barje kot turistične destinacije

Strategija trajnostnega razvoja in trženja Krajinskega parka Ljubljansko barje kot turistične destinacije Strategija trajnostnega razvoja in trženja Krajinskega parka Ljubljansko barje kot turistične destinacije 2011 2015 Strateška podlaga za področje turizma za pripravo Načrta upravljanja KPLB December 2009

More information

MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK

MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK Poštnina plačana pri pošti 2102 Maribor MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK leto XXII Maribor, 24. junij 2017 št. 18 VSEBINA 235 Odlok o občinskem prostorskem načrtu občine Selnica ob Dravi stran 497 235 Na podlagi

More information

REKREACIJSKA VLOGA GOZDOV V BOHINJU

REKREACIJSKA VLOGA GOZDOV V BOHINJU UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE Lucija ODAR REKREACIJSKA VLOGA GOZDOV V BOHINJU MAGISTRSKO DELO Magistrski študij 2. stopnja Ljubljana, 2014 UNIVERZA

More information

Prvo poglavje: Uvod v skupno lastnino in skupno upravljanje naravnih virov. 1. Uvod

Prvo poglavje: Uvod v skupno lastnino in skupno upravljanje naravnih virov. 1. Uvod Prvo poglavje: Uvod v skupno lastnino in skupno upravljanje naravnih virov Romina Rodela Univerza v Wageningenu, P.O. Box 8130, 6700 EW Wageningen Izvleček: Namen uvodnega poglavja je opredelitev ključih

More information

PAŠNI RED KOT BODOČE ORODJE ZA TRAJNOSTNO UPRAVLJANJE PLANINSKIH PAŠNIKOV V OBMOČJIH NATURA 2000

PAŠNI RED KOT BODOČE ORODJE ZA TRAJNOSTNO UPRAVLJANJE PLANINSKIH PAŠNIKOV V OBMOČJIH NATURA 2000 VARSTVO NARAVE, 26 (2012) 63 78 PAŠNI RED KOT BODOČE ORODJE ZA TRAJNOSTNO UPRAVLJANJE PLANINSKIH PAŠNIKOV V OBMOČJIH NATURA 2000 PASTURE GRAZING ORDER AS A FUTURE TOOL FOR SUSTAINABLE MANAGEMENT OF MONTANE

More information

Z GEOMATIKO DO ATRAKTIVNEJŠEGA PODEŽELJA

Z GEOMATIKO DO ATRAKTIVNEJŠEGA PODEŽELJA Projekt GRISI PLUS, program Interreg IVC Geomatics Rural Information Society Initiative PLUS Seminar: Z GEOMATIKO DO ATRAKTIVNEJŠEGA PODEŽELJA Gornja Radgona, AGRA 2014 28. avgust 2014 Projekt GRISI PLUS

More information

STANJE IN STANOVITNOST KRAJINSKIH GRADNIKOV NA OBMOČNIH ENOTAH KRANJ IN LJUBLJANA ZAVODA ZA GOZDOVE SLOVENIJE

STANJE IN STANOVITNOST KRAJINSKIH GRADNIKOV NA OBMOČNIH ENOTAH KRANJ IN LJUBLJANA ZAVODA ZA GOZDOVE SLOVENIJE UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE Gašper OKRŠLAR STANJE IN STANOVITNOST KRAJINSKIH GRADNIKOV NA OBMOČNIH ENOTAH KRANJ IN LJUBLJANA ZAVODA ZA GOZDOVE

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI VREDNOTENJE SPLETNIH PREDSTAVITEV NA TEMO VZAJEMNIH SKLADOV

UNIVERZA V LJUBLJANI VREDNOTENJE SPLETNIH PREDSTAVITEV NA TEMO VZAJEMNIH SKLADOV UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VREDNOTENJE SPLETNIH PREDSTAVITEV NA TEMO VZAJEMNIH SKLADOV Ljubljana, november 2005 TAJKA ŽAGAR IZJAVA Študentka Tajka Žagar izjavljam, da sem avtorica

More information

CRP V Končno poročilo

CRP V Končno poročilo Končno poročilo Celovita metodologija za popis in analizo degradiranih območij, izvedba pilotnega popisa in vzpostavitev ažurnega registra Ljubljana 2017 1 2 CRP V6-1510 Celovita metodologija za popis

More information

DRUŽBA, PROSTOR, GRADITEV

DRUŽBA, PROSTOR, GRADITEV DRUŽBA, PROSTOR, GRADITEV Nova zakonodaja in stanovanjska gradnja 4.4.2018 Brdo pri Kranju Organizacijski odbor: Barbara Radovan, Črtomir Remec, Barbara Škraba Flis, Petra Kavčič, Aleš Prijon, Tomaž Krištof,

More information

Številka: / Datum:

Številka: / Datum: ŽUPAN OBČINA LOGATEC www.logatec.si e: obcina.logatec@logatec.si Tržaška cesta 50 A, 1370 Logatec t: 01 759 06 00, f: 01 759 06 20 Številka: 007-30/2013-6 Datum: 29. 8. 2013 Zadeva: Predlog Strateškega

More information

Voda med poslovno priložnostjo in družbeno odgovornostjo

Voda med poslovno priložnostjo in družbeno odgovornostjo Voda med poslovno priložnostjo in družbeno odgovornostjo prof.dr. Lučka Kajfež Bogataj, Biotehniška fakulteta, UL Krepitev povezave med družbeno odgovornostjo gospodarskih družb, državljani, konkurenčnostjo

More information

SUŠA IN VODNA DIREKTIVA UPRAVLJANJE S SUŠO KOT PODLAGA ZA IMPLEMENTACIJO V SKLOPU VODNE DIREKTIVE

SUŠA IN VODNA DIREKTIVA UPRAVLJANJE S SUŠO KOT PODLAGA ZA IMPLEMENTACIJO V SKLOPU VODNE DIREKTIVE 1 SUŠA IN VODNA DIREKTIVA UPRAVLJANJE S SUŠO KOT PODLAGA ZA IMPLEMENTACIJO V SKLOPU VODNE DIREKTIVE 2 Dokument Suša in Vodna direktiva temelji na smernicah za pripravo politike upravljanja s sušo, ki so

More information

DELO IN ORGANIZACIJA OBČINSKE UPRAVE

DELO IN ORGANIZACIJA OBČINSKE UPRAVE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE LEA MARTIČ MENTOR: dr. MARJAN BREZOVŠEK DELO IN ORGANIZACIJA OBČINSKE UPRAVE DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA 2002 1 KAZALO: 1. UVOD 4 2. OPREDELITVE TEMELJNIH POJMOV

More information

OCENA KRAJINSKE ZGRADBE IN GOZDNIH ROBOV NA KAMNIŠKO BISTRIŠKI RAVNI

OCENA KRAJINSKE ZGRADBE IN GOZDNIH ROBOV NA KAMNIŠKO BISTRIŠKI RAVNI UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE Rok RODE OCENA KRAJINSKE ZGRADBE IN GOZDNIH ROBOV NA KAMNIŠKO BISTRIŠKI RAVNI DIPLOMSKO DELO Visokošolski strokovni

More information

ANALIZA SPREMEMB KULTURNE KRAJINE V OBČINI CERKLJE

ANALIZA SPREMEMB KULTURNE KRAJINE V OBČINI CERKLJE UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE Sonja JAMNIK ANALIZA SPREMEMB KULTURNE KRAJINE V OBČINI CERKLJE DIPLOMSKO DELO Univerzitetni študij Ljubljana,

More information

KATALOG KOMPETENC IN REGIJE V EVROPSKI UNIJI

KATALOG KOMPETENC IN REGIJE V EVROPSKI UNIJI Irena BAČLIJA* in Marjan BREZOVŠEK** KATALOG KOMPETENC IN REGIJE V EVROPSKI UNIJI Kako močne naj bodo slovenske pokrajine IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK 406 Povzetek: Regija 1 je vmesni prostor med državnim

More information

kratko Poročilo o delu Zavoda rs Za varstvo narave

kratko Poročilo o delu Zavoda rs Za varstvo narave kratko Poročilo o delu Zavoda rs Za varstvo narave od 2003-2008 ljudje z naravo narava za ljudi Zbrala in uredila: Mateja Nose Marolt Prevod in lektura: Henrik Ciglič Fotografije: Handi Behič, Matej Demšar,

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. mag. Tomaž Rožen. Konceptualni model upravljavske sposobnosti lokalnih samoupravnih skupnosti

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. mag. Tomaž Rožen. Konceptualni model upravljavske sposobnosti lokalnih samoupravnih skupnosti UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE mag. Tomaž Rožen Konceptualni model upravljavske sposobnosti lokalnih samoupravnih skupnosti Doktorska disertacija Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA

More information

ŠTUDIJA TRAJNOSTNEGA RAZVOJA OBMOČJA OB REKI MURI V POVEZAVI Z MOŢNOSTJO HE IZRABE REKE

ŠTUDIJA TRAJNOSTNEGA RAZVOJA OBMOČJA OB REKI MURI V POVEZAVI Z MOŢNOSTJO HE IZRABE REKE Zavod za projektno svetovanje, raziskovanje in razvoj celovitih rešitev Čučkova ulica 5, 2250, Ptuj, Slovenija ŠTUDIJA TRAJNOSTNEGA RAZVOJA OBMOČJA OB REKI MURI V POVEZAVI Z MOŢNOSTJO HE IZRABE REKE PTUJ,

More information

PROBLEMATIKA LOVSTVA, GOZDARSTVA IN KMETIJSTVA V NARODNIH IN KRAJINSKIH PARKIH

PROBLEMATIKA LOVSTVA, GOZDARSTVA IN KMETIJSTVA V NARODNIH IN KRAJINSKIH PARKIH UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA ZOOTEHNIKO Vesna MEDEN PROBLEMATIKA LOVSTVA, GOZDARSTVA IN KMETIJSTVA V NARODNIH IN KRAJINSKIH PARKIH DIPLOMSKI PROJEKT Visokošolski strokovni študij

More information

Družbeni mediji na spletu in kraja identitete

Družbeni mediji na spletu in kraja identitete UNIVERZA V LJUBLJANA FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tamara Žgajnar Družbeni mediji na spletu in kraja identitete Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANA FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tamara Žgajnar

More information

KATARINA JAMNIK IZDELAVA SPLETNE KARTE PRIKAZA PODZEMNIH KOMUNALNIH VODOV

KATARINA JAMNIK IZDELAVA SPLETNE KARTE PRIKAZA PODZEMNIH KOMUNALNIH VODOV Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo KATARINA JAMNIK IZDELAVA SPLETNE KARTE PRIKAZA PODZEMNIH KOMUNALNIH VODOV DIPLOMSKA NALOGA VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE

More information

Soupravljanje naravnih virov: vaške skupnosti in sorodne oblike skupne lastnine in skupnega upravljanja

Soupravljanje naravnih virov: vaške skupnosti in sorodne oblike skupne lastnine in skupnega upravljanja Soupravljanje naravnih virov: vaške skupnosti in sorodne oblike skupne lastnine in skupnega upravljanja Uredila Romina Rodela 2012 2012 Wageningen University and Research Centre Urednica: Romina Rodela

More information

Podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba

Podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba Podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba Analitsko poročilo DP5 projekta AHA.SI Delovna verzija 1 Uredili: Janja Drole, Lea Lebar Avtorji: dr. Andreja Črnak Meglič Janja Drole

More information

Podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba

Podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba Podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba Analitsko poročilo DP5 projekta AHA.SI Delovna verzija 1 Uredili: Janja Drole, Lea Lebar Avtorji: dr. Andreja Črnak Meglič Janja Drole

More information

KAKO LAHKO Z MINIMALNIMI ORGANIZACIJSKIMI UKREPI IZBOLJŠAMO VARNOST VODNIH PREGRAD V SLOVENIJI

KAKO LAHKO Z MINIMALNIMI ORGANIZACIJSKIMI UKREPI IZBOLJŠAMO VARNOST VODNIH PREGRAD V SLOVENIJI Nina HUMAR * doc. dr. Andrej KRYŽANOWSKI ** - 172 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA KAKO LAHKO Z MINIMALNIMI ORGANIZACIJSKIMI UKREPI IZBOLJŠAMO VARNOST VODNIH PREGRAD V SLOVENIJI POVZETEK V letu 2012 je bil

More information

Intranet kot orodje interne komunikacije

Intranet kot orodje interne komunikacije UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Intranet kot orodje interne komunikacije Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Mentorica:

More information

POROČANJE O DRUŽBENI ODGOVORNOSTI V LETNIH POROČILIH PODJETIJ

POROČANJE O DRUŽBENI ODGOVORNOSTI V LETNIH POROČILIH PODJETIJ UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Nina Valentinčič POROČANJE O DRUŽBENI ODGOVORNOSTI V LETNIH POROČILIH PODJETIJ Diplomsko delo Ljubljana 2008 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

More information

IZDELAVA OCENE TVEGANJA

IZDELAVA OCENE TVEGANJA IZDELAVA OCENE TVEGANJA Lokacija dokumenta Intranet / Oddelek za pripravljenost in odzivanje na grožnje Oznaka dokumenta Verzija dokumenta Izdelava ocene tveganja ver.1/2011 Zamenja verzijo Uporabnik dokumenta

More information

SLOVENSKE RODOVNE VASI

SLOVENSKE RODOVNE VASI Ljubljana, november 2007 Pripravil: Marko Kovač, univ. dipl. inž. vod. in kom. 1. Splošno Ekološke vasi vznikajo po celotni Evropi in svetu, kot odgovor na sodoben način življenja. So ena izmed rešitev

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRENOVA ERP SISTEMA V PODJETJU LITOSTROJ E.I.

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRENOVA ERP SISTEMA V PODJETJU LITOSTROJ E.I. UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRENOVA ERP SISTEMA V PODJETJU LITOSTROJ E.I. Ljubljana, julij 2007 SILVO KASTELIC IZJAVA Študent Silvo Kastelic izjavljam, da sem avtor tega diplomskega

More information

KRAJINSKI PARK GORIČKO: OMEJITVE IN MOŽNOSTI ZA RAZVOJ ZAVAROVANEGA OBMOČJA

KRAJINSKI PARK GORIČKO: OMEJITVE IN MOŽNOSTI ZA RAZVOJ ZAVAROVANEGA OBMOČJA KRAJINSKI PARK GORIČKO: OMEJITVE IN MOŽNOSTI ZA RAZVOJ ZAVAROVANEGA OBMOČJA Petra Gostinčar Ulica Jožeta Kopitarja 58, SI 1351 Brezovica, Slovenija e-naslov: petra.go@gmail.com Boštjan Jerebic Mostje 63,

More information

IZRAČUN EKOLOŠKIH SLEDI V OBČINI LENDAVA

IZRAČUN EKOLOŠKIH SLEDI V OBČINI LENDAVA IZRAČUN EKOLOŠKIH SLEDI V OBČINI LENDAVA Končno poročilo Celje, 2015 [Vnesite besedilo] tel: 03/490 22 70 e mail: info@iop.si matična št.: 2194015 identifikacijska št. za DDV: SI 63231913 Naslov: Izračun

More information

MESTNA NASELJA V REPUBLIKI SLOVENIJI, URBAN SETTLEMENTS IN THE REPUBLIC OF SLOVENIA, 2003

MESTNA NASELJA V REPUBLIKI SLOVENIJI, URBAN SETTLEMENTS IN THE REPUBLIC OF SLOVENIA, 2003 2 URBAN SETTLEMENTS IN THE REPUBLIC OF SLOVENIA, 2003 GRADIVO SO PRIPRAVILI: MATERIAL PREPARED BY: dr. Branko Pavlin Aleksandar Milenković Simona Klasinc Barbara Grm Izdelava kart: Gregor Sluga Tabele

More information

š t 2 l e t Osnove vrednotenja vplivov javnih politik za priložnostne uporabnice/ke S l o v e n s k o D r u š t v o E v a l v a t o r j e v

š t 2 l e t Osnove vrednotenja vplivov javnih politik za priložnostne uporabnice/ke S l o v e n s k o D r u š t v o E v a l v a t o r j e v delovni zvezki š t 2 l e t 2 0 1 0 Osnove vrednotenja vplivov javnih politik za priložnostne uporabnice/ke Bojan RADEJ Ustvarjalna gmajna Ljubljana, April 2010 S l o v e n s k o D r u š t v o E v a l v

More information

VREDNOSTI NEPREMIČNIN

VREDNOSTI NEPREMIČNIN MOŽNOSTI ZA UPORABO POSPLOŠENE TRŽNE VREDNOSTI NEPREMIČNIN POTENTIAL USAGE OF GENERALIZED REAL ESTATE MARKET VALUE Igor Pšunder, Polona Tominc UDK: 332.6(497.4) Klasifikacija prispevka po COBISS-u: 1.01

More information

UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE

UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE Ljubljana, december 2013 TAJA ŽUNA IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisana Taja Žuna, študentka

More information

KAJ PA TOPOGRAFIJA? STANJE IN KAKOVOST TOPOGRAFSKIH PODATKOV V SLOVENIJI WHAT ABOUT TOPOGRAPHY? STATUS AND QUALITY OF TOPOGRAPHIC DATA IN SLOVENIA

KAJ PA TOPOGRAFIJA? STANJE IN KAKOVOST TOPOGRAFSKIH PODATKOV V SLOVENIJI WHAT ABOUT TOPOGRAPHY? STATUS AND QUALITY OF TOPOGRAPHIC DATA IN SLOVENIA KAJ PA TOPOGRAFIJA? STANJE IN KAKOVOST TOPOGRAFSKIH PODATKOV V SLOVENIJI WHAT ABOUT TOPOGRAPHY? STATUS AND QUALITY OF TOPOGRAPHIC DATA IN SLOVENIA Dušan Petrovič, Tomaž Podobnikar, Dejan Grigillo, Klemen

More information

Avguštin Lah* EKONOMSKI (EKONOMETRIČNI) IN HUMANISTIČNI VIDIK OKOLJA

Avguštin Lah* EKONOMSKI (EKONOMETRIČNI) IN HUMANISTIČNI VIDIK OKOLJA UDK 911:502.7.003 + 009 = 863 Avguštin Lah* EKONOMSKI (EKONOMETRIČNI) IN HUMANISTIČNI VIDIK OKOLJA I Sleherno urejanje okolja je naložba, ki terja načrt, določena soglasja, sredstva, izvedbo programa in

More information

Ravnanje s človeškimi viri na primeru zdraviliškega

Ravnanje s človeškimi viri na primeru zdraviliškega UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Saša Ogrizek Ravnanje s človeškimi viri na primeru zdraviliškega turizma Magistrsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

More information

Slovenija je po velikosti druga najmanjša članica OECD,

Slovenija je po velikosti druga najmanjša članica OECD, SLOVENIJA 212 Presoja učinkovitosti okoljske politike highlights OKOLJE V SLOVENIJI JE BOGATO IN RAZNOLIKO, VENDAR IZPOSTAVLJENO RASTOČIM PRITISKOM Okolje v Sloveniji je bogato in raznoliko, vendar izpostavljeno

More information

KONČNO POROČILO

KONČNO POROČILO Predhodno vrednotenje in celovita presoja vplivov na okolje z dodatkom za varovana območja (Natura 2000) za Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020 KONČNO POROČILO

More information

POVZETEK. Ključne besede: konflikt, reševanje konflikta, komunikacija

POVZETEK. Ključne besede: konflikt, reševanje konflikta, komunikacija VPŠ DOBA VISOKA POSLOVNA ŠOLA DOBA MARIBOR KONFLIKTI IN REŠEVANJE LE-TEH V PODJETJU ČZP VEČER, D. D. Diplomsko delo Darja Bračko Maribor, 2009 Mentor: mag. Anton Mihelič Lektor: Davorin Kolarič Prevod

More information

Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri

Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri Vodnik po skupnostnem upravljanju z življenjskimi viri so izdale organizacije Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, Focus, društvo za sonaraven

More information

NAČINI IZVAJANJA JAVNIH SLUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI

NAČINI IZVAJANJA JAVNIH SLUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE TEJA PAGON MENTOR: Prof. dr. MARJAN BREZOVŠEK NAČINI IZVAJANJA JAVNIH SLUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI Diplomsko delo LJUBLJANA 2002 2 KAZALO Stran: 1. UVOD.

More information

KONSTRUKTIVNI PRISTOP K NACRTOV ANJU OSEBNE KARIERE

KONSTRUKTIVNI PRISTOP K NACRTOV ANJU OSEBNE KARIERE 28 Mag. Daniela Breeko, GV Izobrazevanje, d.o.o. Za boljso prakso KONSTRUKTIVNI PRISTOP K v NACRTOV ANJU OSEBNE KARIERE Nova ekonomija - novi izzivi - alternativne oblike nacrtovanja kariere POVZETEK Avtorica

More information

VIDEOCAR IN FINANČNE PLATI ZAJEMA CESTNIH PODATKOV V OBČINAH VIDEOCAR AND THE FINANCIAL ASPECTS OF COMMUNITY ROAD-DATA ACQUISITION

VIDEOCAR IN FINANČNE PLATI ZAJEMA CESTNIH PODATKOV V OBČINAH VIDEOCAR AND THE FINANCIAL ASPECTS OF COMMUNITY ROAD-DATA ACQUISITION 1 UVOD VIDEOCAR IN FINANČNE PLATI ZAJEMA CESTNIH PODATKOV V OBČINAH VIDEOCAR AND THE FINANCIAL ASPECTS OF COMMUNITY ROAD-DATA ACQUISITION Domen Smole UDK: 528.7:659.2:711.003.2(1-2) Klasifikacija prispevka

More information

SMERNICE EKONOMSKO VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV NA VAROVANIH OBMOČJIH NARAVE

SMERNICE EKONOMSKO VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV NA VAROVANIH OBMOČJIH NARAVE SMERNICE ZA EKONOMSKO VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV NA VAROVANIH OBMOČJIH NARAVE Izvajalec: Investitor: Meritum, d.o.o. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave Verovškova 60, Dunajska cesta 22

More information

VISOKA ŠOLA ZA VARSTVO OKOLJA

VISOKA ŠOLA ZA VARSTVO OKOLJA VISOKA ŠOLA ZA VARSTVO OKOLJA DIPLOMSKO DELO POTENCIALI ZA UMEŠČANJE NOVIH DEJAVNOSTI NA DEGRADIRANA OBMOČJA VZHODNE SAVINJSKE REGIJE MAJA PLEVČAK VELENJE, 2012 VISOKA ŠOLA ZA VARSTVO OKOLJA DIPLOMSKO

More information

Nadgradnja kartografskih baz za potrebe navigacijskih sistemov

Nadgradnja kartografskih baz za potrebe navigacijskih sistemov Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Visokošolski program Geodezija, Smer za prostorsko

More information

ZADRŽEVALNIKI V SLOVENIJI

ZADRŽEVALNIKI V SLOVENIJI I. KONGRES O VODAH SLOVENIJE 202 22. marec 202, Ljubljana, Slovenija ZADRŽEVALNIKI V SLOVENIJI Nina Humar, Andrej Kryžanowski 2 Hidrotehnik Ljubljana d.d., Slovenčeva ulica 97, 000 Ljubljana 2 Univerza

More information

REORGANIZACIJA PROIZVODNJE V MANJŠEM MIZARSKEM PODJETJU PO METODI 20 KLJUČEV S POUDARKOM NA UVAJANJU KLJUČEV ŠT. 1 IN 14

REORGANIZACIJA PROIZVODNJE V MANJŠEM MIZARSKEM PODJETJU PO METODI 20 KLJUČEV S POUDARKOM NA UVAJANJU KLJUČEV ŠT. 1 IN 14 UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA LESARSTVO Uroš NEDELJKO REORGANIZACIJA PROIZVODNJE V MANJŠEM MIZARSKEM PODJETJU PO METODI 20 KLJUČEV S POUDARKOM NA UVAJANJU KLJUČEV ŠT. 1 IN 14 DIPLOMSKO

More information

Letno pregledno poročilo KPMG Slovenija, d.o.o.

Letno pregledno poročilo KPMG Slovenija, d.o.o. Letno pregledno poročilo KPMG Slovenija, d.o.o. December 2016 kpmg.com/si Vsebina Nagovor 3 1 Uvodna predstavitev 4 2 Struktura in uprava 5 3 Sistem obvladovanja kakovosti 7 4 Finančno poslovanje družbe

More information

Letno pregledno poročilo 2017, KPMG Slovenija, d.o.o.

Letno pregledno poročilo 2017, KPMG Slovenija, d.o.o. Letno pregledno poročilo 2017, KPMG Slovenija, d.o.o. Januar 2018 kpmg.com/si Vsebina Nagovor 3 1 Uvodna predstavitev 4 2 Struktura in uprava 5 3 Sistem obvladovanja kakovosti 6 4 Finančno poslovanje 29

More information

DRUŽBENO ODGOVORNO PODJETJE IN DRUŽBENO POROČANJE

DRUŽBENO ODGOVORNO PODJETJE IN DRUŽBENO POROČANJE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO DRUŽBENO ODGOVORNO PODJETJE IN DRUŽBENO POROČANJE Ljubljana, september 2010 KAJA DOLINAR IZJAVA Študent/ka Kaja Dolinar izjavljam, da sem avtor/ica

More information

OBČINSKI PROSTORSKI NAČRT IZVEDBENI DEL

OBČINSKI PROSTORSKI NAČRT IZVEDBENI DEL MESTNA OBČINA LJUBLJANA OBČINSKI PROSTORSKI NAČRT IZVEDBENI DEL III. Priloge k občinskemu prostorskemu načrtu 3. Strokovne podlage STROKOVNE PODLAGE ZA PREVERITEV USTREZNOSTI NORMATIVOV ZA NAČRTOVANJE

More information