Zgodovina športa. Srednji vek: Turnirstvo (tournament) ( st.)

Transcription

1 Zgodovina športa Antična in srednjeveška dediščina: gimnastika (gymnos), sport (de(s)porter) gimnazij, palestra, stadion, hipodrom, arena, hipodrom olimpija, disk, atletizem, atletika (athlein-nagrada), peteroboj (pentathlon) Srednji vek: Turnirstvo (tournament) ( st.) Turnir je bil globalni srednjeevropski tekmovalni dogodek, na regionalnem ali lokalnem nivoju so prosti čas izpolnjevale številne igre, ki so bile pozneje torišča modernih športnih panog. Priljubljene so bile npr. igre z žogo, praoblika tenisa, ali mošteni football, v Italiji calcio, tudi rokoborba in številne druge, v Kopru in verjetno tudi bližnjih mestih pod nadvlado Beneške republike npr. pandolo.

2 S humanizmom in razsvetljenstvom ( st.) se vnaša pedagoški diskurz o telesni dejavnosti kot sredstvu vzgoje in krepitvi telesne plati človeka ( telo posoda duše ), navezava na antiko in gimnastiko; delo De Arte Gymnastica beneškega zdravnika in profesorja H. Mercurialisa (1567) poudarja preventivni vidik telesne dejavnosti Pedagogi/humanisti: Pavel Vergerij 14./15. st. (roj. v Kopru) Vittorino Ramboldini da Feltre, 14./15. st. Cassa di Guocco: tek, rokoborba, sabljanje, lokostrelstvo, igre z žogo, ples, plavanje, ribolov M. Montaigne 16. st.; J. Komensky, Velika didaktika, 17. st.; J. Locke, 18. st.; J.J. Rousseau, Emil ali o vzgoji, 18. st.;

3 V nemškem prostoru J. Basedow odpre v mestu Dessau šolo Philantoprinum (1774) Telesna dejavnost: gimnastika igre ročno delo Gimnastika za mladino (Gymnastik für Jugend), 1793 Gimnastika: sistem vaj po načelu, kako te vplivajo na ali oblikujejo človeka vaje skoki teki plavanje (prsno) meti rokoborba plezanje balansiranje/vaje ravnotežja dviganje bremen plesi Tekmovanja: dessauski peteroboj/pentatlon Vadba preprečuje pomehkuženje in razvija moški borbeni duh ter nacionalizem

4 Friedrich Ludwik Jahn ( ) oče nemške telovadbe učitelj na berlinski gimnaziji, utemeljitelj nemške društvene telovadbe oz. turnerstva 1816 Jahn s kolegom Eiselenom izda temeljno strokovno delo Die Deutsche turnkunst 1860 Deutsche Turnenbund (Nemška telovadna/gimnastična zveza) 1914: čl.

5 Anglija domovina športa: Pedestrianizem (hoja), tekaške in druge dirke, borbe vzporedno stave (17./18. st.) z vključitvijo višjega sloja amaterski/ljubiteljski šport Klubi, odbori za tekmovanja nacionalne zveze (npr. Football Association 1863, 1869 Rugby Union)

6 SOKOLSTVO 1860/61: oktobrska diploma, februarski patent demokratizacija avstrijskega cesarstva, ustavno življenje in svoboda združevanja društva Praga: 1862 Sokol 1889 Češka sokolska zveza; zleti, tekme Miroslav Tyrš: Osnove telovadbe, načelo sorodnosti in podobnosti vaj Miroslav Tyrš Naša naloga, smer in cilj, 1871 sokolski evangelij -glasilo Sokol -načelo stalnega napredovanja ( večna nezadovoljnost ) na osnovi bratske vzajemnosti/solidarnosti -enakost -v zgodovini narodov večen boj za bitje in obstanek (splošni naravni zakon) preživi le zdrav narod, telesno/fizično in moralno zdrav -društva temelj delovanja (narodna vzgoja)

7 SOKOLSTVO (prva sokolsko-telovadna društva po posameznih slovanskih narodih) 1862 Praga 1862/63 Ljubljana 1866/67 Lvov, Galicija (Poljaki znotraj Avstro-Ogrske) 1874 Zagreb 1882 / 1891 Beograd (Kraljevina Srbija) 1904 Sremski Karlovci, Vojvodina (Srbi znotraj Avstro-Ogrske) 1882 / 1898 Tbilisi, Moskva (ime Sokol po letu 1907, po odpravi cesarske prepovedi sokolskega poimenovanja, kajti po informacijah ruskega veleposlanika z Dunaja, naj bi bil Sokol nevarna protidinastična uporniška organizacija) 1898 Sofija društvo se poimenuje Junak, vendar pozneje pristopijo sokolstvu 1907 / 1908 Cetinje tečaj (vodi Slovenec V. Kukec) zatem društvo 1908 Slovanska sokolska zveza, znotraj nje že ideja o južnoslovanski sokolski zvezi (1913/14), ki pa pred prvo vojno ni bila uresničena

8 Evropa in telesna kultura konec 19. stoletja Gimnastika/turnen/telovadba Šport: de(s)portare - dysport sport (britanska inovacija, ki se širi in internacionalizira) Organizacijski temelj društva ali klubi, zveze (narodne in mednarodne) civilna družba 1881 FIG (gimnastika) 1890 FIAC (kolesarstvo), 1892 FISA, ISU (drsanje) 1894 MOK (olimpijstvo)

9 Pierre de Coubertin ( ), obnovitelj olimpijskih tekmovanj po britanskem zgledu public school sport je želel šport vključiti v prenovo srednjega šolstva v Franciji Coubertin, 1905: Zakaj sem obnovil Olimpijske igre? Enostavno, da bi oplemenitil in okrepil šport, mu zagotovil neodvisnot in obstanek in mu omogočil vzgojno vlogo, ki mu pripada v modernem svetu.

10 antični vzor Dirke: vprege, konji Teki: šprint 1 stadij, 2 stadija dolgi tek na več stadijev hoplitodrom pentatlon/peteroboj: stadij, skok v daljino, met diska, met kopja, rokoborba Težke discipline/panoge: borba s pestmi (boks), pankracij, rokoborba

11 Mednarodni kongres francoske športne zveze je na predlog Coubertina junija 1894 sklenil in podprl -oživitev športnih tekmovanj po vzoru antičnih, a z moderno vsebino in na mednarodni podlagi in organiziranje prvih iger moderne dobe v Atenah načelo amaterizma (ljubiteljski športnik, ne plačan za dejavnost) Mednarodni olimpijski komite (MOK), predsednik Demetrius Vikelas (do 1896), tajnik P. de Coubertin prvi MOK Atene 1896: 14 nacij, 241 športnikov, 9 športov (individualnih), 43 disciplin; težnja po helenizaciji tekmovanj, da bi se stalno prirejale v Grčiji, čemur je nasprotoval Coubertin in uveljavil načelo kroženja mest organizatoric tekmovanj

12 Sokolstvo na Slovenskem Mandičeva telovadnica divje društvo 1863: Južni Sokol sokolski eksces 1867 Ljubljanski Sokol, matica slovenskega sokolstva Južni Sokol

13 Viktor Murnik, Slovenski Tyrš, preporoditelj slovenskega Sokolstva Murnik uvedel vaditeljske tečaje, idejni vzor tyršev sokolizem sistematična vadba in usposabljanje kadrov ženska telovadba: ženska vzgaja/vodi žensko Sokolski preporod: 1880: 1 društvo 1903: 15 društev, 1933 članov (-ic), vseslovenski značaj 1913: 114 društev, 7653 članov in članic 1905, Slovenska sokolska zveza 1907 v FIG 1908: Slovanska sokolska zveza 1912: zlet v Pragi Stane Vidmar slovanski prvak, Karel Fux tretji 1913 snovanje južnoslovanske zveze Rekatolizacija: po neuspelem poizkusu katolizacije Sokola, katoliški politično-kulturni tabor ustanovil katoliško telovadno organizacijo Orel (prvo društvo 1906)

14 Izum in izpopolnitev kolesa sredi 19. st. kolesarstvo: rekreativno in športno Ljubljanski veledrom ali dirkališče Klub slovenskih biciklistov Ljubljana, 1887 Planinstvo in alpinizem: turizem: Angleži v švicarskih Alpah že sredi 19. stoletja plezajo z vodniki domačini Deutscher und Östereisches Alpenverein, 1862, 1874 podružnica za Kranjsko Slovensko planinsko društvo, 1893

15 LSK Šport na Slovenskem Ljubljanski sportni klub (LSK), 1907 Slovenski footbal klub Ilirija, Ljubljana, 1911 (1912 včlanitev dijakov Hermesa) Slovenski football klub Jugoslavija, Gorica, 1911 Bohinjska Bistrica Ilirija

16 Jugoslovanska država: sokolska in športna združitev 1919 Sokolski združitveni sabor na Vidov dan 1919 v Novem Sadu pod geslom en narod, ena država, eno sokolstvo Jugoslovanska sokolska zveza, sedež v Ljubljani združevanje v enotna jugo-društva obremenjeval zagrebški združitveni spor 1919 izstop dela hrvaških sokolov Napadi na zamejska društva, julij 1920 požig Narodnega doma v Trstu Inkiostri: Zedinjenje

17 Jugoslovanska sokolska zveza edini član FIG in Jugoslovanskega olimpijskega odbora mednarodna tekmovanja -svetovna prvenstva: , 1926, 1930, olimpijske igre: 1924, 1928, 1936 Telovadne vrste z redkimi izjemami popolnjevali slovenski sokoli: od 26 le 4 izven slovenskih društev: 6 x Leon Štukelj, Josip Primožič 4 x Stane Derganc, Boris Gregorka 3 x Mihael Oswald, Janez Porenta, Peter Šumi 2 x Slavko Hlastan, Stane Vidmar, Anton Malej, Edvard Antosiewicz, Miroslav Forte, Jože Vadnov, Janez Pristov 1 x Vlado Simončič, Stane Žilič, Rastko Poljšak, Srečko Sršen, Oton Zupan, Rafael Ban, Konrad Grilec, Miloš Skrbinšek, Dragutin Ciotti (Sušak), Stjepan Boltižar (Zagreb), Josip Kujundžić (Subotica), Dimitrije Merzlikin (Beograd) Župe Jug / Slo Društva Jug / Slo Pripadniki Jug / Slo / / / / / / / / / / / / / / / Domovi Jug / Slo / / / / / / / / / / / / / / / / 41

18 Sport 1921:...»leto 1920 prvo leto slovenskega sporta«......»šele v tem letu je sport postal tudi Slovencem to, kar je bil drugim narodom že davno; važno sredstvo za duševni in telesni preporod naroda.«organiziranje jugoslovanskega/slovenskega športa: september 1919: ustanovitev Jugoslovanske nogometne zveze aprila 1920: Ljubljanska nogometna podzveza december 1919: ust. Jugoslovanskega olimpijskega odbora aprila 1920: Olimpijski pododbor Ljubljana aprila 1920: Sportna zveza Ljubljana

19 SK Ilirija ( ): nogomet, atletika, hazena, tenis, plavanje, drsanje, zimski-šport (smučanje in sanjkanje) sabljanje, namizni tenis, težka-atletika, hokej na ledu

20 ASK Primorje Ustanovni občni zbor , prvi predsednik Fran Batjel, pozneje Ivo Sancin -1925: združitev z Laskom Akademski sportni klub Primorje -Z okupacijo 1941 klub prenehal delovati -Sekcije: atletska ( ) hazena ali ženska sekcija ( ) kolesarska ( ) plavalna ( ) nogometna ( ) SK Ljubljana - -Črno-bela reduta

21 Vsa Ljubljana se vznemirja kar je fantov in deklet ko Primorje in Ilir ja brcat gresta nogomet. Derbi na Primorju In Iliriji.

22 Okviren pregled slovenskih»telovadnih«in drugih»telesnovzgojnih«organizacij v letu 1938 Organizacijske enote Člani Domovi (postojanke) Organizacija Sokolstvo ZFO* (Orlovstvo) Skavti SPD** intk Skala*** Strelstvo Sport *Zveza fantovskih odsekov ** Slovensko planinsko društvo *** Turistovski klub Skala; ustanovljen leta 1921, oral je ledino alpinizmu Okviren pregled slovenskega»športa«v letu 1938

23 Športne panoge 1938 Organizacijske enote člani Atletika Da Avtomobilizem Drž. Prvenstva* Drsanje Da (vsa) Golf 1 35 Hokej na ledu 1 24 Da Kajakaštvo 1 50 Da Kolesarstvo Da Konjeništvo Letalstvo/jadralstvo Motociklizem Da Namizni tenis Da Nogomet Ne Plavanje Da Sabljanje Da Sankanje Da Smučanje Da (vsa) Tenis Ne Težka atletika Da Veslanje 1 40 Ne Ženski šport** 2 50 Da Skupaj * ali je slovenska panožna organizacija (ali njen član) uspela osvojiti kadarkoli v obdobju naslov državnega prvaka; prazno polje pomeni, da državnih prvenstev ni bilo organiziranih ** pod to rubriko se je večinoma vodila hazena, ki pa je bila v letih pred drugo svetovno vojno že v zatonu; še leta 1933 je bilo npr. v Sloveniji 8 klubov v Jugoslaviji pa 27