UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO SONJA KOBAL

Size: px
Start display at page:

Download "UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO SONJA KOBAL"

Transcription

1 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO SONJA KOBAL LJUBLJANA, 2010

2

3 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športna rekreacija NAČRTOVANJE IN PROGRAMIRANJE SODOBNE ŠPORTNO TURISTIČNE PONUDBE V BLEJSKEM TURISTIČNEM OKOLIŠU Diplomsko delo MENTOR Dr. Boris Sila, doc. KONZULTANTKA Dr. Maja Pori RECENZENT Dr. Blaţ Jereb AVTORICA Sonja Kobal Ljubljana, 2010

4 ZAHVALA Iskrena zahvala vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli k izdelavi moje diplomske naloge. Hvala za pomoč, nasvete in podporo.

5 Ključne besede: šport, turizem, Bled, športne organizacije, športni programi NAČRTOVANJE IN PROGRAMIRANJE SODOBNE ŠPORTNO TURISTIČNE PONUDBE V BLEJSKEM TURISTIČNEM OKOLIŠU Sonja Kobal Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, 2010 Športna rekreacija Število strani: 70 ; število preglednic: 1; število slik: 18; število virov: 60 IZVLEČEK Pričujoče diplomsko delo predstavlja enega izmed mnogih potrebnih okvirjev za analizo in nadaljnji razvoj športnega turizma na Bledu. Delo temelji na primarni blejski gospodarski dejavnosti, ki je skozi prizmo časa doţivela ţe mnogo vzponov in padcev, a porazom ni podlegla. Bled si je od zgodnjih začetkov zagotovil zadovoljivo namestitveno in športno infrastrukturo, ki sta osnovnega pomena pri trţenju v turizmu. Najmočnejša konkurenčna prednost regije so čudovita pokrajina, gore in narava, ki zagotavljajo bogato raznolikost športnih zvrsti. K športnemu utripu na Bledu s svojim delovanjem prispevajo športna društva, ki spodbujajo vključevanje ljudi v vseh starostnih obdobjih. V delu so predstavljene vse alternativne moţnosti rekreacije in njihova vloga v povezavi s ponudbo športnoturističnih agencij. Vizija je opredeljena skozi štiri različne segmente in programske vsebine: športna rekreacija, priprave športnikov, velnes zdraviliški turizem in športne prireditve. V poglavju vključevanja domačih in tujih gostov v športnoturistično ponudbo na Bledu smo sprva analizirali turistični promet v obdobju od osamosvojitve do danes. Zatem smo ugotavljali kolikšen deleţ domačih in tujih gostov se odloča za nakup športnih storitev preko agencij in za katere športne aktivnosti se turisti najraje odločajo. Predstavljeni so distribucijski kanali, ki se jih gostje najpogosteje posluţujejo ob rezervacijah. Ob koncu smo ugotovitve in ideje strnili v določanje pozicije gorenjskega bisera in mu na podlagi povpraševanja domačih in tujih gostov predlagali vizijo za prihodnje.

6 Key words: sport, tourism, Bled, sport organization, sport programs PLANNING AND PROGRAMMING MODERN SPORTS AND TOURIST FACILITIES IN THE DISTRICT OF BLED Sonja Kobal University of Ljubljana, Faculty of Sport, 2010 Recreational sports Number of pages: 70, number of tables: 1, number of pictures: 18, number of sources: 60 SUMMARY This paper represents one of the many necessary frameworks for the analysis and further development of sports tourism in Bled. It is based on the primary economic activity of Bled, which has in the course of time experienced its ups and downs, but has never been defeated. From its very beginnings, Bled has provided satisfactory accomodation and sports infrastructure, both of which are of vital importance to tourism marketing. The most marketable advantage of the region is its beautiful landscape with the surrounding mountains, where one can choose from a huge range of sports activities. An important contribution to the sports atmosphere make sport clubs by encouraging the integration of people of all ages. In my paper I represent all alternatives for recreation and their role in connection with the offer of sports and tourist agencies. My vision is divided into four different segments and programmes: recreational sports, athletic preparation, wellness and spa tourism and sport events. First, in the chapter talking about domestic and foreign guests taking part in sports activities in Bled, we analysed tourist traffic for the period 1991 until today. Then we examined what percentage of domestic and foreign tourists decide to purchase sporting services through an agency and what sport activities tourists prefer. The channels of distribution, preferred by most guests when making reservations, are presented as well. Finally, we summarized ideas and statements and tried to define the position and vision of the Alpine gem, according to enquiries.

7 KAZALO 1. UVOD ANALIZA STANJA NAMESTITVENIH KAPACITET PONUDNIKI NAMESTITVENIH KAPACITET HOTEL S KATEGORIJO 5 ZVEZDIC: HOTELI S KATEGORIJO 4 ZVEZDIC: HOTELI S KATEGORIJO 3 ZVEZDICE: PENZIONI IN MOTELI TURISTIČNE KMETIJE Z NASTANITVIJO MLADINSKA PRENOČIŠČA GOSTIŠČA S PRENOČIŠČI ZASEBNI APARTMAJI IN SOBE KAMP BLED OSTALE NAMESTITVE TURISTIČNA INFRASTRUKTURA V TURISTIČNI DESTINACIJI BLED OBRAVNAVA KLJUČNIH TURISTIČNIH OBJEKTOV NA BLEDU ŠPORTNA DVORANA GRAJSKO KOPALIŠČE SMUČIŠČE STRAŢA VESLAŠKI CENTER ZAKA ŠPORTNI PARK IGRIŠČE ZA GOLF MINI GOLF IGRIŠČE FESTIVALNA DVORANA ŠPORTNOTURISTIČNE ORGANIZACIJE NA BLEDU VODSTVO TURIZMA NA BLEDU ŠPORTNA DRUŠTVA V OBČINI BLED ANALIZA ŠPORTNIH DRUŠTEV IN KLUBOV DANES ŠPORTNOTURISTIČNE AGENCIJE V OBČINI BLED LIFETREK GLAV ADVENTURES AMIGO HELIA SPORTY BLED RAFTING in ADVENTURE RAFTING FUN RAFTING RAZNOLIKOST ŠPORTNIH ZVRSTI LETNI ŠPORTI IZLETNIŠTVO, POHODNIŠTVO IN GORNIŠTVO KOLESARJENJE PLAVANJE, POTAPLJANJE TENIS GOLF MINI GOLF... 35

8 5.1.7 JADRANJE S PADALOM IN LETALOM ALPINIZEM IN ŠPORTNO PLEZANJE VESLANJE RIBOLOV RAFTING SOTESKANJE JAHANJE POLETNO SANKANJE ZIMSKI ŠPORTI ALPSKO SMUČANJE TEK NA SMUČEH TURNO SMUČANJE LEDNO PLEZANJE POVEZANOST TURIZMA IN ŠPORTA ALTERNATIVNE MOŢNOSTI EKSPANZIJE IN RAZVOJA ŠPORTNEGA TURIZMA NA BLEDU IN OKOLICI PRIPRAVE ŠPORTNIKOV VELNES ZDRAVILIŠKI TURIZEM ŠPORTNE PRIREDITVE ŠPORTNE PRIREDITVE NA BLEDU PREDNOST ŠPORTNIH PRIREDITEV PRIMER ORGANIZACIJE ŠPORTNE PRIREDITVE NA BLEDU VKLJUČEVANJE DOMAČIH IN TUJIH GOSTOV V PROGRAME ŠPORTA IN ANALIZA TURISTIČNEGA PROMETA V LETIH OD 1990 DO TRŢENJE ŠPORTNIH PROGRAMOV PRI DOMAČIH IN TUJIH GOSTIH DISTRIBUCIJSKI KANALI POZICIONIRANJE»GORENJSKEGA BISERA«IN VIZIJA TURIZMA V ZAKLJUČEK LITERATURA IN VIRI... 68

9 1. UVOD Kaj natančno je tisto, kar osupne človeka ob pogledu na Bled? Kaj mu daje vrednost, edinstvenost, pomembnost? Gre nedvomno za podobo iz narave. Blejska bisera predstavljata stari grad in otoček sredi romantičnega jezera, kulisje pa čudovit spekter gora Julijskih Alp in Karavank. Slika 1: Bled (Vir: Franc Ferjan). Bled se ponaša z bogato zgodovino in zgodnjim začetkom pojava turizma. Ţe v 14. stoletju se pojavi romarski turizem, sredi 19. stoletja mu sledi zdraviliški turizem. Po prelomnicah, kot so prva in druga svetovna vojna ter razpad komunistične Jugoslavije in vzhodnega bloka, se pojavi čas novodobnega turizma, ko se prične gradnja namestitvene infrastrukture. V času novodobnega turizma je bil obisk spodbujen z navzočnostjo drţavnih poglavarjev, zato lahko govorimo o političnem oziroma diplomatskem turizmu. Bled postane v drugi polovici 19. stoletja prizorišče pomembnih kongresov, katerih število po osamosvojitvi neprestano raste. Skozi stoletja se je na Bledu razvil tudi kulturni turizem danes Bled nudi bogato ponudbo kulturnih prireditev, festivalov in tudi pester program različnih zvrsti glasbe (Benedik, 2003). Športni turizem se je razvijal vzporedno z zdraviliškim turizmom začetke športnega turizma lahko vidimo ţe v letu 1854, ko pobudnik organiziranega turizma, Švicar Arnold Rikli, ustanovi svoj Naravni zdravilni dom. Rikli se s svojo izvirno zdravstveno turistično kombinacijo posluţuje naravnega zdravljenja na osnovi vodnih, zračnih in sončnih kopeli ter prvi opiše mreţo sprehajalnih poti po Bledu in okolici. Diplomska naloga zajema vse od športno-rekreativnih začetkov na Bledu, analize obstoječega stanja namestitvenih kapacitet, objektov, športnih organizacij in raznolikosti športnih zvrsti. 9

10 Predstavljena je koristnost izvedbe prireditev različnih značajev in koncept organizacije Malega blejskega maratona. Prav tako je opredeljena povezanost turizma in športa, saj se ti pomembni sili razvoja na Bledu tesno povezujeta in bogatita. Diplomska naloga se osredotoča na povečanje vključevanje domačih in tujih gostov v programe športa in turizma na Bledu. Poleg tega nakazuje nove moţnosti ekspanzije in razvoja športnega turizma na Bledu. Ekspanzija športnega turizma je na Bledu vsekakor odvisna od različnega spektra dejavnikov. Vodstvo turizma na Bledu odloča o gradnji in razvoju infrastrukture, narekuje smernice turističnega razvoja in Bled trţi kot turistično destinacijo v tujini. Tu prav tako nastopa celotna ekipa vseh turističnih delavcev, ki s svojim pristopom in programi prispevajo k bogatejši in kvalitetnejši ponudbi turističnega bisera. Bled ponuja pestro paleto športno-rekreativnih agencij, ki trţijo različne športne programe. Vsaka agencija ima svojo športno domeno (npr. kolesarstvo, rafting, alpinizem ipd.) in se ponavadi osredotoča na svoj marketinški trg ter s svojo intenzivno promocijo skuša privabiti čim več domačih in tujih gostov. Pretekle izkušnje kaţejo, da se domači gostje redkeje odločajo za nakup športne aktivnosti prek agencije, saj veliko Slovencev okoliš Bleda relativno dobro pozna in se zato lahko poskrbijo za individualno organizacijo športnih aktivnosti. V nasprotju pa se številni tuji gostje odločijo za organizirane športne aktivnosti. Glavni motiv za potovanje tako pri domačih kot tujih turistih še vedno predstavljata oddih in rekreacija. Zanimanje za šport danes dosega ţe lepe razseţnosti. Pa naj bo to na osnovi ugleda in uspehov vrhunskih športnikov, porasta športnih prireditev ali pa zgolj splošne ozaveščenosti, da šport koristi zdravju. Pri trţenju in promociji kraja se ne smemo zanašati zgolj na osupljivo naravo, ki ponuja neskončne moţnosti za nove športne izzive. Staviti je treba tudi na prijaznost in gostoljubnost vseh udeleţencev turizma, na pestre in kakovostne storitve in programe, urejenost in čistost kraja, prav tako pa tudi na dobro kulinariko. Zberimo moči, da nam bo nekoč turizem na Bledu resnično v ponos. 10

11 2. ANALIZA STANJA NAMESTITVENIH KAPACITET Glede na statistične podatke o številu gostov pred letom 1877, z izjemo osmih vojnih let, lahko predvidevamo da so bili Blejci v turizem usmerjeni ţe zelo zgodaj. Sredino 19. stoletja so predvsem zaznamovale vile in počitniška bivališča ter označile Bled kot privlačno letovišče višjih slojev. Prvi hoteli so zrasli iz gostiln, in sicer je bilo ob koncu sedemdesetih let 19. stoletja na Bledu moč izbirati med tremi hoteli in dvema gostilnama s prenočišči. Število namestitvenih kapacitet je sčasoma močno naraslo, saj je Bled pred drugo svetovno vojno ponujal skupno postelj. Zatem so Bledu med drugo svetovno vojno pretili hudi časi, saj so bili pomembni turistični objekti zaplenjeni, pojavile so se teţave s kadri in reorganizacijami, turističnih investicij ni bilo vse do intenzivne hotelske gradnje leta Največ zasebnih sob na Bledu in okolici je bilo v začetku sedemdesetih let, saj so jim bili v tistem času namenjeni krediti in druge spodbude. Po višku leta 1972 je število postelj v zasebnih sobah začelo upadati. Naj omenimo še kamp Zaka, ki ga je leta 1956 zgradilo Turistično društvo Bled in ga vse od takrat postopoma dograjuje in modernizira (Ulčar, Šlibar in Završnik, 2004). Turizem je na Bledu gospodarska priloţnost in perspektiva. Nastanitvene zmogljivosti so zelo raznovrstne, največje število nočitev realizirajo v hotelih 71 % in kampu 15 %. Večina hotelskih kapacitet je bila v zadnjih letih prenovljenih in dosegajo raven 4 in 5 zvezdic. Potrebno je izpostaviti tudi investicije v razvoj in obnovo novih, manjših druţinskih hotelov, penzionov in apartmajev visoke kakovosti ( Turizem Bled, 2007). Največ pozornosti je treba nameniti problemu, ki zadeva sezonskost ponudbe na Bledu in posledično tudi njene realizacije. V mesecih od maja do septembra se skupno namreč ustvari kar 72 % nočitev. Ţelja je privabiti čim širšo nacionalno strukturo gostov ter spodbuditi njihovo sodelovanje v različnih turističnih programih na Bledu skozi celo leto. 2.1 PONUDNIKI NAMESTITVENIH KAPACITET Bled ponuja več različnih tipov namestitvenih kapacitet, namenjenih različnim gostov. Skupna namestitvena kapaciteta Bleda je leţišč, tako v komercialnih kot v sekundarnih kapacitetah. Gosti in uporabniki teh kapacitet so poleg lokalnega prebivalstva najpomembnejši potencial uporabnikov objektov turistične infrastrukture HOTEL S KATEGORIJO 5 ZVEZDIC: GRAND HOTEL TOPLICE Od začetkov blejskega turizma pa vse do danes je hotel Toplice vodilni hotel na Bledu, saj so bili njegovi gostje vodilni v političnem in druţabnem ţivljenju svojega časa. Sprva je ob jezeru leta 1822 nastalo prvo kopališče, lastnik Franc Prešeren pa je v začetku petdesetih let postavil hotel Luisenbad, ki je zrasel iz gostišča. Leta 1875 je bil hotel povečan in prenovljen, v letu 1889 pa zgrajena nova jedilnica ob obali, gospodarsko poslopje, orientalsko urejena kavarna z biljardom 11

12 in igralnico, čolnarna, urejene so bile termalne kopeli. Lastnika Gustav in Fani Valtrini sta se ponašala tudi z odlično kuhinjo in dobro kapljico. Po prvi svetovni vojni je prišel hotel v roke domačinki Juli Molnar, ki je hotel Luisenbad preimenovala v Grand hotel Toplice. Hotel Toplice je bil v tistem času deleţen temeljite prenove in povečave, posebna privlačnost je postala edinstvena hala s pogledom na vso blejsko panoramo. Poleg tega je bilo ob jezerski obali zgrajeno kopališče, nove garaţe in gospodarski del hotela. Notranjost je po tem doţivela še mnogo prenov in modernizacij, zunanjo podobo pa hotel ohranja vse do danes (Benedik, 2004) HOTELI S KATEGORIJO 4 ZVEZDIC: HOTEL VILA BLED Začetki Vile Bled segajo ţe v obdobje med letoma 1883 in 1885, ko si je avstrijski plemič Ernest Windischgraetz zgradil veliko dvonadstropno vilo. Po smrti plemiča je vilo podedoval sin Oton Windischgraetz, ki je po prvi svetovni vojni dvorec prodal mlademu jugoslovanskemu kralju Aleksandru Karadjordjeviću. Ta je to premoţenje podaril svoji ţeni, kraljici Mariji, dvorec pa so, po hribu v Srbiji, poimenovali Suvobor. Prva svetovna vojna je zavrla gradnjo povsem nove vile. Z gradnjo so nadaljevali Nemci, ki so vilo poimenovali grajski hotel. V grobem dokončana, a pomanjkljiva, je dočakala drugo svetovno vojno. Predsedstvo slovenske vlade si je po letu 1946 na Bledu hotelo urediti svojo letno rezidenco. Zgrajeno je bilo tudi poslopje Belveder ali predsednikova zajtrkovalnica, v kateri so pozneje prirejali tudi čajanke. Takratni predsednik Josip Broz Tito je vse od 1947 do 1977 leta v rezidenci gostil visoke politične sprejeme. V letih 1973 do 1976 je Vilo Bled dobilo v upravljanje trgovsko podjetje Emona, ki je uspešno vodilo narodno restavracijo ter gostilo po večini tuje protokolarne in poslovne goste. Emona je po treh letih delovanja, na zahtevo drţave, zaradi nevlaganja v infrastrukturo prenehalo z upravljanjem Vile Bled. Leta 1984 je slovenska vlada izročila Vilo Bled v upravljanje Grand hotelu Toplice. Ti so dobili hotel v zelo slabem stanju, zato so bili prisiljeni v vlaganja in adaptacije. Skozi leta je Vila Bled sledila trendom v svetu hotelirstva in si pridobila visok ugled, zato je struktura gostov še danes eminentna (Šaldić, 2006). HOTEL PARK S prvotnim imenom Mallner je sprva manjši hotel zrasel iz gostilne. Hotel so z leti dograjevali, nekajkrat je prišlo do menjav lastnikov. V času investiranja Bovčana Ivana Kende, pobudnika blejskega turističnega zagona, je poleg novega modernega Park hotela zgradil zabavišče Kazina, prijetno kavarno ob cesti ter ob jezeru uredil terasasti kavarniški vrt. Ker so bile investicije nagle in zajetne, je Kenda izgubil vse svoje premoţenje, ki ga je leta 1937 prevzela Zadruţna gospodarska banka iz Ljubljane. Med drugo svetovno vojno je hotel postal središče gestapa. Hotel si je dodobra opomogel šele v obdobju do leta 1960, ko so v kazinski dvorani prirejali zabave. Leta 1975 so stari hotel Park razstrelili in v dveh letih zgradili novega in moderno udobnega, s sodobno restavracijo, konferenčnimi prostori, slaščičarno, trgovskimi prostori in urejeno okolico. Takšno podobo hotel nosi še danes. Zadnja prenova hotela je bila izvedena in dokončana leta 2007, od takrat pa se hotel trţi predvsem s kolesarskim turizmom (Benedik, 2003). 12

13 HOTEL GOLF Leto 1968 je bil poleg hotela Kompas zgrajen hotel Golf, dvojček hotela Ambasador v Opatiji. Zraven hotela Golf je bil leta 1984 zgrajen apartmajski hotel Apartmaji Golf, ki pa je bil v letu 2006/07 povsem prenovljen in preimenovan v druţinski hotel Savica s tremi zvezdicami. Domena druţinskega hotela Savica je druţinska animacija. HOTEL KOMPAS Garni hotel Kompas je bil zgrajen leta 1968 s ponudbo prenočišča in zajtrka. Ker za samo ponudbo ni bilo zadosti zanimanja, so ga leta 1977 prezidali in povečali. Pridobil je restavracijo in druţbene prostore. Ponovno je bil predelan in prenovljen leta 2000, s tem pa je izgubil svojo prvotno arhitekturno podobo. HOTEL TRIGLAV Leta 1906 je gradnjo hotela Triglav spodbudila gradnja turske ţeleznice. Lastniki so se menjali tako v socializmu kot v kapitalizmu. Leta 1980 so ga prodali občini Apatin za otroško okrevališče in počitniški dom. Deloval je vse do osamosvojitve, ko je s procesom denacionalizacije prešel nazaj v privatne roke druţine Rus. Hotel je bil obnovljen in ponovno odprt leta Domena majhnega druţinskega hotela je organizacija porok, veliko pozornosti pa posvečajo tudi kulinaričnim dogodkom, saj slovijo po izvrstni in kvalitetni kuhinji. HOTEL RIBNO Sprva je na kraju, kjer danes stoji hotel Ribno, stal Izletniški dom Ribno. V začetku 80-ih je predstavljal kulturno-zabavno zbirališče za okoličane. K odmevnejšim dogodkom v tistem času spada prvi koncert ansambla Avsenik. Leta 1988 je hotelsko turistična veriga Kompas Jugoslavija kupila zemljišče ter zgradila Hotel Ribno. Hotel se je v začetku 90-ih razvil v enega vodilnih manjših hotelov v gorenjski regiji ter si s svojo moderno opremo in bogato ponudbo (teniška igrišča, velnes) eden prvih pridobil ISO standarde. Hotel je bil ţe ob izgradnji privatna lastnina, zato ni bil del denacionalizacijskega postopka. V času odkupa delnic je večino delnic pokupil gospod Franci Mandeljc, domačin iz Gorij, ţiveč v Kanadi. Leta 2007 je delnice prodal podjetju Sportina; ta pa je potem odkupila še drţavni deleţ in postala 100% lastnik hotela Ribno. Hotel do danes še ni bil obnovljen, vendar je še vedno dobro ohranjen (S. Rešek, osebna komunikacija, oktober 2009) HOTELI S KATEGORIJO 3 ZVEZDICE: HOTEL JELOVICA Tudi hotel Jelovica je nastal iz gostilne Jekler, in sicer po dozidavi drugega nadstropja leta Takrat je veljal za enega najmodernejših blejskih hotelov z 90 sobami. Hotel je doţivljal nenehne prenove in povečave; leta 1962 je imela skupaj z depandansami Blegoš, Bogatin in Meţakla pribliţno 411 postelj (Benedik, 2003). 13

14 HOTEL KRIM Tik pred začetkom druge svetovne vojne, leta 1939, je imel nekdanji gostinec Joţe Vester namen postaviti nov, manjši hotel, a je vojna preprečila njegove načrte. Po podrţavljenju leta 1946 hotel prevzame Ministrstvo za notranje zadeve in ga dogradi. Po končani svetovni vojni je bil to prvi novi hotel na Bledu, ki je do danes doţivel ţe veliko prenov (Benedik, 1993). HOTEL ASTORIA Hotel je leta 1930 z 39 leţišči zgradila Marija Vrhunc. Po drugi svetovni vojni ga je zasedla vojska in v njem leta 1952 uredila počitniški dom. Vse do leta 1973 je hotel doţivel mnogo povečav, dokler ne doseţe sedanje velikosti in podobe (Benedik, 1993). HOTEL LOVEC Hotel Lovec se je razvil iz Puţmanove gostilne, ki se je leta 1911 preimenovala v gostilno Pri jagru. Po letu 1930 je bilo dograjenih 28 sob. Po podrţavljanju, v letih od 1971 do 1986, so hotel povečevali na sedanji obseg. Večkrat so preuredili gostilniške in kuhinjske prostore, modernizirali sobe, nato so ga povečali od 28 na 60 in zatem na 144 postelj. Temu primerno so tudi preuredili kuhinjo ter gostilniške in restavracijske prostore. Obnove in povečanja hotela se je lotila Malka Robičeva, ki je hotel tedaj vodila (Benedik, 1993). Leta 1986 je vodenje hotela prevzela Marjetka Potočnik, pod hotel Lovec pa je v takratnem času spadal tudi penzion Mlino. Posodobljen je bil star del hotela Lovec, in sicer 28 sob. Od leta 1992 je bilo poslovanje in trţenje hotela zaradi skromnih zim in teţav z denacionalizacijo precej oteţeno. V tistem času so vsa podjetja z nerešenimi denacionalizacijskimi postopki prešla pod Slovensko razvojno druţbo (SRD); ta pa je hotelu Lovec predlagala stečaj. Tako je bil hotel Lovec maja meseca leta 1999 zaprt. Novi lastnik in investitor hotel Slon ga je ponovno odprl maja leta 2004 (L. Potočnik, osebna komunikacija, september 2009). HOTEL JADRAN V času blejske renesanse, leta 1929, zraste depandansa hotela Toplice Belvedere pozneje hotel Golf, danes hotel Jadran (Benedik, 1993). HOTEL TRST Hotel Trst je bil zgrajen leta 1899, ki je nadomestil nekdanjo depandanso hotela Luisenbad, Schweizerhaus (Benedik, 1993) PENZIONI IN MOTELI Na Bledu so se glede na razvoj, ki je potekal v glavnem v smeri hotelirstva, penzioni pojavili dokaj pozno, v glavnem v zadnjem desetletju. Glede na dejstvo, da na Bledu nimamo več prostih lokacij za večje nove hotelske objekte, obstaja moţnost za občutno rast kapacitet v obliki penzionov. Penzioni na Bledu so sledeči: Penzion Mayer, Vila Prešeren, Garni penzion Berc, 14

15 Mlino, Alp, Krek, Ribno, Mojmir, Lukanc, Veslaški center itn. Kar pa zadeva motelov, imamo na Bledu Garni hotel Bojana ter dva Garni penziona Milena Čelik in Tereza (Ulčar idr., 2004) TURISTIČNE KMETIJE Z NASTANITVIJO Tudi ta vrsta nastanitve je doţivela svoj razvoj šele po letu Objekti se ne nahajajo v centru Bleda, temveč večinoma v okoliških vaseh Mlino, Selo, Ribno, Gorje in Zasip. V tem trenutku so turistične kmetije le štiri, in sicer Kmetija Mulej Bled, Garni penzion Dolinar Krainer, turistična kmetija Pr' Povšin ter turistična kmetija Pri Biscu MLADINSKA PRENOČIŠČA Prvi zgrajen sodoben objekt, namenjen mladini, je Bledec. V zadnjih dveh letih so se mu pridruţili še Jazz rooms, Hostel Travelers Heaven, Hostel 1004, Hostel Bled Backpackers Room in Hostel Villa Victoria. Prav tako imajo mladi na razpolago še eno mladinsko prenočišče v Spodnjih Gorjah, imenovano Kuralt GOSTIŠČA S PRENOČIŠČI Gostišča s prenočišči sta gostišče Ribič na Bledu in taverna Štefan v Ribnem ZASEBNI APARTMAJI IN SOBE Na Bledu je registriranih 211 zasebnih oddajalcev, ki nudijo različne kategorije sob in apartmajev. Skupno število registriranih postelj v zasebni namestitvi je KAMP BLED Turistično društvo Bled je ţe v času ustanovitve leta 1952 pokazalo veliko zanimanje za razvoj turistične infrastrukture, ki se je skozi leta tudi uspešno razvijala. Leta 1955 se je po sklepu TD Bled pričela postopna graditev in dograditev kampa. Na zgornji mali terasi kampa je bil na urejenem in očiščenem terenu postavljen en sam zidan objekt s sanitarijami, recepcijsko pisarno, razsvetljavo, itd. Ţe takrat so realizirali 819 prihodov ter 2095 nočitev, kljub temu da so bila dela zaključena šele naslednje leto. Naslednja večja preureditev kampa je bila v letih 1963/64, kar se je zelo dobro obrestovalo, saj je kamp ob stalnem naraščanju obiska leta 1969 zabeleţil ţe nočitev in bil proglašen za najboljši kamp v Jugoslaviji. V času vse večjega povpraševanja je TD Bled odstopil kamp v upravljanje Zavodu za turizem Bled, ki je pridobil vsa potrebna dovoljenja za razširitev zemljišča v podaljšku doline vse do začetka gozda, dogradili so dvoje sanitarij ter napeljali elektriko in vodo v podaljšek doline. Kapaciteta kampa se je tako povečala za pribliţno 500 gostov. Prizadevnosti Marjete Vizoviškove, ki je po letu 1984 prevzela upravo kampa, gre zasluga, da je kamp dosegel vrsto izboljšav na vseh področjih. Podjetje Kolonojale, sedaj 15

16 Mercator, je zgradilo trgovino z ţivili, restavracijo s pokritim in vrtnim delom pa je leta 1986 zgradil Hotel Krim (Šanca, 2006). Nekaj časa je bil kamp v upravljanju turističnega podjetja Turizem in rekreacija (TP), z letom 1999 je prešel v roke Golf in Kamp d.d., ter dokončno leta 2007 Sava Hotelom Bled (SHB). Začenši z nočitvami leta 2000 je število nočitev, z manjšim upadom leta 2005, konstantno raslo vse do leta 2008, ko je skupno število doseglo vrhunec z ustvarjenimi nočitvami. Danes kamp nosi kategorijo treh zvezdic, njegova vizija v prihodnosti pa je grajenje na kakovosti, kar pomeni manj gostov in s tem več prostora, komunalna opremljenost prostorov ter sodobne in urejene kopalnice. Dolgoročni cilj je razširitev ponudbe z velnesom, savnami, tenis igrišči, mini golfom ter prenova celotnega kompleksa restavracije s trgovino (N. Kelbl, osebna komunikacija, oktober 2009) OSTALE NAMESTITVE Pri namestitveni kapaciteti Bleda je potrebno omeniti še dve vrsti objektov, ki nudita moţnost namestitve, vendar ne v komercialnem smislu. Prva vrsta so vile na Bledu v lasti slovenskih druţb in institucij, ki jih uporabljajo za svoje interne protokolarne in poslovne namene ter za dopustovanje svojih usluţbencev. Takih vil je samo na oţjem področju ob jezeru deset, v njih pa se po oceni nahaja pribliţno 100 leţišč. Te vrste kapacitet bi lahko predstavljale izjemno atraktivno moţnost namestitev za zahtevne goste, vendar lastniki oziroma upravljalci v glavnem ne dovolijo uporabe teh objektov v komercialne namene (Ulčar idr., 2004). Druga vrsta so počitniška stanovanja in hiše v lasti oseb, ki jih v glavnem uporabljajo za preţivetje dopusta in koncev tedna. Po oceni je takih objektov na Bledu preko 100 in se v njih nahaja najmanj 400 do 500 leţišč. Lastniki v glavnem niso naklonjeni oddajanju ali komercialni izrabi njihovih objektov v času, ko jih sami ne koristijo. V času bivanja na Bledu pomenijo dodatni potencial za turistično infrastrukturo in potrošnjo v lokalih in trgovinah. Po drugi strani pa v teh objektih dopust na Bledu preţivlja tudi mnogo neprijavljenih gostov, kar pomeni za Bled najmanj izgubo turistične takse, v veliki meri pa tudi manjše povpraševanje po komercialnih nastanitvenih kapacitetah (Ulčar idr., 2004). 16

17 3. TURISTIČNA INFRASTRUKTURA V TURISTIČNI DESTINACIJI BLED Turistična infrastruktura je tisti del infrastrukture, ki je v turističnem kraju namenjena prvenstveno turizmu. Zajema vse od ţe omenjene namestitvene infrastrukture, turistične prometne infrastrukture, rekreacijskih objektov, objektov za zabavo, kongresnih dvoran, rekreacijskih objektov izven naselij za hojo, sprehod, uţivanje narave, do rekreacijskih objektov za rekreacijo ob ali na vodi, igrišča na prostem, rekreacijskih objektov za rekreacijo na snegu, športnega letališča jahalnega centra in vodnih parkov. Bled spada med tiste turistične kraje v Sloveniji, ki imajo najbolj razvito turistično infrastrukturo. V glavnem je bila zgrajena v razvojnih ciklih v sedemdesetih in osemdesetih letih v povezavi z organizacijo svetovnih prvenstev v veslanju (Ulčar idr., 2004). Najpomembnejši objekti športnoturistične infrastrukture so sledeči: Športna dvorana Festivalna dvorana Igrišče za golf Grajsko kopališče Smučarski center Straţa in naravni rekreativni center z Riklijevo fitnes promenado v centru Bleda Športni stadion Mini golf Sprehajalne poti v okolici Bleda Kolesarske poti v okolici Bleda Planinske poti na področju Julijskih Alp in Karavank Pokriti bazeni v hotelih Toplice, Park, Jelovica in Kompas Velnes center Ţiva v hotelu Golf Velness center Studenec v hotelu Krim in v športni dvorani Savne, masaţe in fitnesi v hotelih in zasebnih ponudnikih Vodni športi veslanje, voţnja s kanuji, kajakaštvo, soteskanje, rafting 14 odprtih teniških igrišč Proge za tek na smučeh na Pokljuki (biatlonski center), Golf igrišču in v primeru ugodnih sneţnih razmer v okolici Bleda Jahalni hipodrom Alpski letalski center Soteska Vintgar Obstoječa infrastruktura omogoča aktivnost turistov in lokalnega prebivalstva skozi celo leto, kar v precejšnji meri omogoča tudi neprekinjeno poslovanje vseh hotelov in tudi večine ostalih ponudnikov storitev na Bledu (Ulčar idr., 2004). 17

18 3.1 OBRAVNAVA KLJUČNIH TURISTIČNIH OBJEKTOV NA BLEDU Podrobno bomo obravnavali objekte, ki so pomembni tako za blejsko turistično ponudbo in ustvarjanje blejskih trţnih produktov kot tudi za rekreacijo lokalnega prebivalstva. Ti objekti so Športna dvorana, Grajsko kopališče, smučišče Straţa, Veslaški center Zaka, Športni park, Igrišče za golf, Mini golf in Festivalna dvorana ŠPORTNA DVORANA Športna dvorana izhaja iz zamisli naravnega drsališča, ki ga je na isti lokaciji več zim vzdrţevalo Turistično društvo Bled. Šlo je za ročno polivanje z vodo. V letu 1974, ko je bilo drsališče še nepokrito, je najprej pričela z obratovanjem strojnica s kompresorji za led. Dvorana je bila pod streho leta Zgrajene so bile garderobe, sanitarije in okrepčevalnica. Število drsalcev je naraščalo, prav tako tudi hokejska dejavnost. Dvorano so pričeli uporabljati tudi poleti; prva velika prireditev je bila organizirana leta 1983, in sicer koncert 30 letnega jubileja Ansambla Avsenik (Ulčar idr., 2004). Športna dvorana je največjo generalno preureditev doţivela oktobra leta 2002, investicijo pa je povzročila organizacija 35. šahovske olimpijade. Zgrajena je bila večnamenska dvorana za organizacijo športnih, kulturnih in turističnih prireditev, sejmov ter drugih komercialnih prireditev za potrebe turizma in drugega gospodarstva v občini in regiji; zgrajen je bil komunalni in energetski del za celoten kompleks, fitnes prostor, novi gostinski objekt, pisarne, gostinski lokal in urejena okolica Športne dvorane (Ulčar idr., 2004). Dvorana je uspešno sluţila zahtevam šahovske olimpijade in ostalih velikih prireditev. Sem prištevamo organizacijo 6. evropskih zimskih olimpijskih dnevov mladih v januarju 2003, tekme Svetovnega prvenstva v hokeju skupin B in C, Finale svetovnega pokala v umetnostnem drsanju za mladince v januarju 2002 in tekmo Svetovnega pokala za isto kategorijo v oktobru V odličnem vzdušju je potekala tudi velika prireditev - 50-letnica ansambla bratov Avsenik, novembra Zaradi velikega povpraševanja po kondicijskih treningih hokejskih klubov, drsalcev in seminarjih sodnikov in med klubskimi tekmovanji je led v dvorani na razpolago vsako leto od sredine julija prek zime do aprila. Cilji športne dvorane v prihodnosti so maksimalno pospešiti kreacijo programov povezanih s turističnim, predvsem hotelskim gospodarstvom in vzdrţevanje obstoječega nivoja standarda v prihodnje (Ulčar idr., 2004) GRAJSKO KOPALIŠČE Začetki kopališča segajo v leto 1930, ko je takratni lastnik Ivan Kenda dozidal prvotno leseno poslopje z novimi 366 betonskimi kabinami v več nadstropjih. Zgrajen je bil skakalni stolp, bazenske površine so bile razširjene. Leta 1959 je bil kopališču dozidan še vzhodni trakt ob glavnem vhodu, jeseni istega leta je bila urejena tudi jezerska obala. Kopališče je v obdobju med letoma 1995 in 2004 doţivelo več preureditev in izboljšav. Leta 2002 si je kopališče zaradi ekološke neoporečnosti jezera pridobilo okoljski znak Modro zastavo. Leta 2004 je bil velik del kopališča zasajen s travo, poti do srednjega dela kopališča tlakovane, urejen je bil prvi del 18

19 sanitarij in prostorov. Kopališče si z nenehnimi investicijami v urejenost, popestritev gostinske ponudbe in organizacijo mnoţičnih prireditev športnega značaja obeta dobre rezultate in s tem visok obisk domačih in tujih gostov. Cilji grajskega kopališča so - postati najlepše naravno kopališče v Sloveniji, vzdrţevati doseţeno raven kvalitete in zagotoviti obisk tudi izven glavne kopalne sezone na osnovi ustreznega programa in prireditev (Ulčar, 2004) SMUČIŠČE STRAŢA Sedeţnica na Straţo je kot prva športnoturistična naprava na Bledu po drugi svetovni vojni pomenila prvi korak k aktiviranju razvoja športnoturistične infrastrukture. Straţa naj bi poleti sluţila izletnikom za sprehode in predajanju uţitkom ob spustu po poletnem sankališču, pozimi pa zimskim športom. Največji problem pozimi predstavlja debelina sneţne odeje, ki se zaradi nadmorske višine 646 m ne obdrţi dolgo, umetno zasneţevanje pa je ovirano zaradi previsokih temperatur jezerske vode. Površina smučišča je 6 ha, proga je dolga 1km, na njej je 1 sedeţnica in 1 vlečnica. Na Straţi je organizirana šola smučanja in šola deskanja, poskrbljeno je tudi za najmlajše z vrtcem na snegu. Na razpolago je tudi izposoja opreme. S ski pass smučarsko vozovnico imajo ljubitelji sneţnih strmin prost vstop na rekreacijsko drsanje in na blejski grad. Straţa se ponaša tudi z Riklijevo fitnes promenado, obnovljeno leta 1999, vendar je promenada redko v uporabi, z izjemo v mesecu avgustu, ko Sava hoteli enkrat letno organizirajo mnoţičen Riklijev pohod. Velika pomanjkljivost Straţe je predvsem v tem, da ne premore kvalitetnega gostinskega objekta, ki bi lahko obratoval celo leto in s tem omogočal večji obisk z organizacijo manjših piknikov in srečanj (Ulčar idr., 2004) VESLAŠKI CENTER ZAKA Začetki organiziranega tekmovalnega veslanja in priprave prvih veslaških tekmovanj segajo v leto 1905, ko so gostje tekmovali v navadnih turističnih čolnih. Prvo drţavno prvenstvo so organizirali v tridesetih letih 20. stoletja. Povod za nastanek nove čolnarne v Veliki Zaki je bila nezadostna infrastruktura. Tribune za gledalce in častne goste so zgradili pred hotelom Park in tako je ostalo vse do leta Posebnega navdušenja za ta šport pa med domačini takrat ni bilo (Benedik, 1993). Leta 1949 je Bled gostil svoje prvo prvenstvo Jugoslavije v veslanju, ki je pomenilo prvo stopnico na poti Bleda v svetovni veslaški vrh. Avgusta leta 1949 je bilo ustanovljeno sindikalno športno društvo Gozdar, maja 1950 pa njegova veslaška sekcija. Takrat ni bilo pogojev za delo (trenerskega kadra, čolnov), bila pa je trdna volja blejskih mladincev in domačega trenerja Zvonka Jiraska. Kot prvi objekt je bila v letu 1954 v Veliki Zaki v opuščenem peskolomu zgrajena še danes uporabna tribuna za 950 gledalcev, poleg nje stojišča v terasah, pod njo pa še manjša tribuna za častne goste. Na nasprotni strani, v ciljni črti, je zrasel ciljni objekt v treh nadstropjih. V letu 1955 so zgradili veslaški center, hangar v Mali Zaki, leto pozneje pa je Veslaški klub postal samostojen športni klub. Po osvojitvi ekipnega mladinskega prvenstva Jugoslavije v Splitu leta 1961 so se apetiti povečali. Zmagoviti osmerec je nato zmagal na prvomajski regati 1962, leta 1963 pa so zmagali vse tekme v osmercu. Sledilo je svetovno prvenstvo leta 1966 na Bledu in za njim obdobje brez vidnejših uspehov. Takrat so novi tehnični 19

20 predpisi FISA zahtevali nove pogoje. Zato je bil zgrajen nov ciljni stolp v Veliki Zaki, nov veslaški dom z vsemi pripadajočimi prostori, sodobna restavracija ter novi pomoli v Veliki Zaki in Mali Zaki. Del tribune so prekrili (Dabič, 2006). Slika 2: Blejski osmerec (osebni arhiv). Bled je leta 1989 organiziral tudi svetovno prvenstvo, kjer so blejski veslači ponovno dosegli velike uspehe. Takrat je Veslaški center doţivel tudi temeljito prenovo, saj je s povezavo vil Planike in veslaškega doma nastalo povečano poslopje z dvema restavracijama, klubsko sejno sobo in sobami s 35 leţišči. Domači veslači so v sosednjem objektu dobili tudi svojo športno dvorano s prostorom za dvigovanje uteţi in garderobami. Povečan je bil tudi ciljni stolp v Veliki Zaki (Benedik, 2003). Na Bledu so organizirali več kot 40 mednarodnih regat, številna drţavna prvenstva ter spomladanske regate. Leta 1965 so pripravili evropsko prvenstvo, v letih 1966, 1979, 1989 pa svetovna prvenstva. Svetovno prvenstvo za mladince je bilo leta 1971, svetovna zbora veslaških veteranov pa v letih 1986 in 1995 (Benedik, 2003) ŠPORTNI PARK Športni stadion je bil urejen v 50-tih letih, in sicer kot nogometni in atletski stadion. Ta je bil sčasoma opuščen in so ga uporabljali samo še nogometaši, ki so tudi urejali igralno površino. Leta 2006 je bil na istem mestu zgrajen Športni park, ki je namenjen vsem domačinom, blejskim gostom in seveda tudi športnim klubom z Bleda in okolice. V parku najdemo atletski stadion; atletska steza je prekrita s tartanom, kjer se je moţno ukvarjati s prav vsemi atletskimi disciplinami. Prav tako je v Športnem parku glavno in pomoţno nogometno igrišče. Poleg teh dveh igrišč bo novost tudi igrišče za mali nogomet, prekrito s plastiko. Skupinskim športom je 20

21 namenjena tudi večnamenska ploščad, kjer bo moţno igrati košarko, in line hokej, rokomet ter mali nogomet. V parku najdemo tudi igrišče za odbojko na mivki in dve balinišči, v pripravi pa je še Holmerjeva steza (tla so prekrita z iglicami in oblanci), ki bo prva v Sloveniji in bo s svojimi 627 metri dolţine idealna za vse tekače in sprehajalce. Prav tako je v Športnem parku tudi moderno otroško igrišče, v katerem se otroci lahko zabavajo na različnih igralih. Za športne gledalce so urejene sprehajalne poti, travnate površine ter prostor, kjer si lahko ogledajo različna razburljiva tekmovanja. V prihodnosti se bo na Športnem parku zgradila tudi okrepčevalnica (Ulčar idr., 2004) IGRIŠČE ZA GOLF Golf je najbolj mnoţičen individualen šport na svetu in kot šport postaja vse bolj priljubljen in pomemben element turistične ponudbe tudi v Sloveniji (Dabič, 2006). Zgodovino golfa v Sloveniji zaznamuje igrišče na Bledu, kjer je leta 1937 nastalo prvih devet lukenj, drugih devet lukenj pa leta V času vojne je bilo igrišče povsem opuščeno. V začetku sedemdesetih let 20. stoletja je skupina navdušencev začela z akcijo obuditve golfa na Bledu in do leta 1978 je bilo igrišče obnovljeno v celoti ( V letu 1981 so v celoti prenovili klubsko hišo v alpskem gorenjskem slogu, sanitarije in garderobe. Zgradili so barske in klubske prostore ter 26 leţišč. Hkrati so uredili tudi parkirišče, gospodarska poslopja in razgledno teraso. Dela ob pridobitvi novih devetih igralnih polj so bila dokončana leta 1993, tako da je bila slovesna otvoritev skupaj z 18. mednarodnim amaterskim prvenstvom (Boţič, 2001). Igrišče za golf pokriva 100 ha, kjer sta na voljo dve igrišči: Kraljevo igrišče z 18 igralnimi polji in Jezersko igrišče z 9 igralnimi polji. Med evropskimi igrišči je bilo ocenjeno kot eno najboljših. Na Bledu vsako leto prirejajo amaterske in profesionalne turnirje (povzeto po: Dabič, 2006). V celoviti turistični ponudbi ima ponudba golfskih programov raznolik pomen, kot je dodatno privabljanje gostov s širšo ponudbo, podaljševanje turistične sezone, aktivno in zdravo izkoriščanje prostega časa turistov, večja medijska odmevnost itn. To pa pomeni, da so kakovostne golfske vsebine, prilagojene potrebam in ţeljam gostov, vse bolj nepogrešljivi del sodobne in kakovostne turistične ponudbe. Bled je prav gotovo kraj, ki ima dobre moţnosti za razvoj golfskega turizma, saj leţi na dobri lokaciji, nahaja se v bliţini Avstrije in Italije, je lahko prometno dostopen, ima vse pomembne povezave s sosednjimi kraji ter ni preveč oddaljen od glavnega mesta Slovenije in mednarodnega letališča Brnik (Boţič, 2001) MINI GOLF IGRIŠČE Na Bledu je bilo mini golf igrišče zgrajeno v avgustu 1964, vendar pozneje večkrat dopolnjeno. Prenove v zadnjih letih so ga pripeljale do današnjega izgleda. Število igralcev ter število stacionarnih in domačih obiskovalcev ostaja vsako leto pribliţno na enaki ravni. Odkar so uvedli tekmovalna pravila, se na igrišču prirejajo razni mednarodni turnirji. Ponudbo dopolnjuje 21

22 kvaliteten gostinski del (povzeto po: FESTIVALNA DVORANA Mednarodna šahovska prireditev leta 1961 je botrovala k zgraditvi nove Festivalne dvorane. Zaradi časovne stiske je bila zgrajena v kratkem časovnem roku, zato je bila poleti preveč topla, pozimi pa je bilo ogrevanje nezadostno in drago. Kljub temu so se v njej veliko let odvijale pomembne prireditve, kot so veliki koncerti, festival slovenske popevke, kongresi in druge prireditve, med drugim tudi športnega značaja. Postopoma jo je prehitel čas, zato je temeljito prenovo doţivela pred Svetovnim prvenstvom v veslanju leta 1989 na Bledu, ko je bil v njej tudi kongres FISA. Poleg severnega prizidka in s tem povečanim odrom in pomoţnimi prostori, upravnimi prostori in pisarnami, so pridobitev postale tri manjše dvorane. Pomembna pridobitev je amfiteaterski avditorij ter nova klimatizacija dvorane. Festivalna dvorana danes ponuja 500 sedeţev in v prvi vrsti predstavlja kulturni dom blejske občine. Tehnična opremljenost, funkcionalnost prostorov in celotna notranjost ţal še vedno zaostajajo za zahtevami sodobne organizacije kongresnih prireditev. Cilji Festivalne dvorane v bodoče so ohraniti karakter centralne kongresno prireditvene dvorane, zgraditi podobo kulturnega centra Bleda in tudi širše Gorenjske ter intenzivirati poslovno- in kulturno prireditveno dogajanje, kot so različne razstave, gledališke predstave, sprejemi in proslave (Ulčar idr., 2004). 22

23 4. ŠPORTNOTURISTIČNE ORGANIZACIJE NA BLEDU Začetke turistične organiziranosti na Bledu lahko enačimo z začetki organiziranega turizma po prihodu Arnolda Riklija in dograditvi gorenjske ţeleznice med Ljubljano in Trbiţem leta 1870, ko je Bled dobil svojo ţelezniško postajo v Lescah. Leto 1879 lahko štejemo za začetek turističnih organizacij na Bledu (Zorn, 1984). K vzpostavitvi in razvoju športnoturističnih aktivnosti največ doprinesejo občina Bled, Lokalna Turistična organizacija (sedaj Zavod za pospeševanje turizma) in Turistično društvo Bled ter Lokalna turistična organizacija (ZPT Bled), vsa športna društva v občini Bled, ki vzpodbujajo vključevanje mladih in starejših tako v rekreacijski ali vrhunski šport in nenazadnje tudi športnoturistične agencije, ki izvajajo različne športne programe in organizirajo izlete po okolici. 4.1 VODSTVO TURIZMA NA BLEDU Glavni akterji blejskega turizma so: Občina Bled, Lokalna turistična organizacija LTO, Turistično društvo Bled, vodstvo hotelov, tour operatorji in agencije. Prav našteti imajo glavno vlogo pri nadaljnjem uspehu ali padcu turizma na Bledu. OBČINA BLED ima pomembno vlogo pri razvoju blejskega turizma. Glavna vloga je predvsem pri izgradnji ali razvoju infrastrukture, kot tudi pri izbiri izvajalcev teh storitev. Skozi obdavčevanje in neformalno vodstvo lahko občina Bled zastavi smernice razvoja. Prav tako igra Občina Bled pomembno vlogo pri pretoku prometa in stanju na parkiriščih ti dve točki sta zelo kritični, dolgoročne rešitve bi se morale pokazati v izredno kratkem roku. Občina ima v lasti tudi LTO, s tem lahko postavlja glavne usmeritve razvoja blejskega turizma (Hiti, 2003). LOKALNA TURISTIČNA ORGANIZACIJA je 51 % v lasti občine Bled, 49 % v lasti hotelov in lokalnih turističnih organizacij. Ima tri glavne cilj: trţiti Bled kot turistično destinacijo doma in v tujini; poskrbeti za dobre informacijske storitve obiskovalcem Bleda ter organizirati dogodke, pomembne za zabavo obiskovalcev (Hiti, 2003). Dejavnosti Turizma Bled, katerih izvajanje na ravni turističnega območja je v javnem interesu in jih predpisuje zakon so informacijsko turistična dejavnost, spodbujanje razvoja celovitih turističnih proizvodov turističnega območja, organizacija in izvajanje prireditev ter razvoj in trţenje skupne infrastrukture (Turizem Bled, 2008). TURISTIČNO DRUŠTVO BLED je bilo ustanovljeno leta 1952 zaradi potreb turističnega gospodarstva in skrbi za zadovoljevanje potreb gostov na Bledu. Turistično društvo Bled od takrat izdaja tudi turistične informacije, ki izhajajo v različnih jezikih in so ţe tedaj zelo dobro informirale goste. Turistično društvo Bled je imelo ţe od ustanovitve za prvenstveno nalogo informiranje gostov, prvotno pod imenom Informacijski biro. Ob ustanovitvi Direkcije za turizem in kasneje Lokalne turistične organizacije, ki je od društva prevzela organizacijo vseh prireditev, je TD Bled obdrţalo le še dejavnost turistično informacijskega centra. Svojo dejavnost je društvo v zadnjih letih usmerilo predvsem na delo s člani, trenutno jih šteje preko 800, zbiranje ter 23

24 posredovanje statistike gostov in nočitev, prodajo in posredovanje vstopnic, prodajo trgovskega blaga, informiranje o vseh individualnih turističnih programih ter na skrb za urejeno okolje (Macher, 2001). 4.2 ŠPORTNA DRUŠTVA V OBČINI BLED Razvoj športnih društev je seveda povezan z razvojem športa pri nas. Tako so šport na Bledu zaznamovala tri obdobja. Prvo obdobje je bilo v času pred prvo svetovno vojno, ko zasledimo prve športne objekte in prve zametke športnega ţivljenja. Le-te so zaznamovali zimski športi, ki so sprva sluţili le ko oblika razvedrila. Drugo športno obdobje je nastopilo po prvi svetovni vojni, ko se je mladina na široko lotila športnega ţivljenja in širila spekter športnih disciplin. Športno ţivljenje se je razširilo med vse plasti prebivalstva, več pozornosti se je namenjalo športnim objektom, rekreaciji in razvoju športnih društev. Tretje športno obdobje pa se pojavi po drugi svetovni vojni, ko šport začne dosegati lepe razseţnosti. Pravzaprav lahko govorimo o nadgradnji obdobja po prvi svetovni vojni, ko se predvsem po zgledu iz tujine športne panoge še pospešeno razvijajo. V tem obdobju nastopi obnova in gradnja novih športnih objektov, ustanovitev novih športnih društev v občini, največ energije pa se posveti razvoju vrhunskega športa ZAČETKI ŠPORTNEGA UTRIPA IN RAZVOJ ŠPORTNIH DRUŠTEV Kjer je turizem, tam je tudi šport. Pa naj si bo to kot razvedrilo ali za rekreacijo. Zanimivost Bleda kot turističnega središča je bila ločnica med razvojem športnega ţivljenja pri domačinih ter prirejanjem raznih tekmovanj in prireditev zaradi poţivljanja turističnega ţivljenja in hkrati vremensko ugodnih pogojev. Razvoj telesne kulture pri Slovencih je povezan z razvojem slovenskega meščanstva v prvih desetletjih prejšnjega stoletja. Na območju občine so začeli razvijati telesnovzgojno dejavnost najprej tujci, ki so jih privabljale planine, sneg, topla jezerska voda in lepota narave. Domačini so hitro pričeli posnemati tujce in se tako začeli vključevati v posamezne aktivnosti. Najstarejša oblika telesne kulture v današnji radovljiški občini je planinstvo z začetki v drugi polovici 18. stoletja v Bohinjskem kotu, usmerjeno v Triglavsko pogorje. Kmalu zatem tudi radovljiško področje s Karavankami in Stolom. Ob ustanovitvi slovenskega planinskega društva leta 1893 in ustanovitvi podruţnice za Bohinjsko Bistrico, je bilo domače prebivalstvo miselno ţe pripravljeno razvijati slovensko planinsko gibanje v Triglavskem pogorju. Domačini so se po končani prvi svetovni vojni začeli vključevati v bohinjsko jeseniško podruţnico T.K. Skala in tako dodali planinstvu še nov športni karakter alpinizem (Šugman, 1969). Na Bledu je prvi pojav zimskih športov predstavljal nekakšno obliko razvedrila. Prvo je bilo kegljanje na ledu in sankanje. Več kot sto let je minilo odkar so blejski fantje v zimskem času metali keglje na zaledenelem jezeru. Leta 1928 je bilo ustanovljeno prvo športno društvo z imenom»športno društvo Bled«. Šele leta 1953 so v okviru Športnega društva Bled ustanovili Klub za kegljanje na ledu. S klubom so prišla tudi sodobna pravila, uredili so igralno ploskev, igrali so organizirano ter prirejali tekmovanja doma in v tujini. Sankanje je bil pravi domači 24

25 šport, saj so skoraj pri vsaki hiši imeli sanke samoteţnice. Sankali so se po cestah in travnikih, v letu 1910 pa so uredili pravo sankališče s Straţe (povzeto po: Benedik, 2003). Slika 3: Blejski kegljači na ledu (Vir: Boţo Benedik). Blejsko jezero je pripomoglo, da se je veslanje razvilo zelo zgodaj. Imeli so čolne vseh vrst in ţe leta 1905 organizirali prvo veslaško tekmovanje. Tekmovalci v tistem času so bili v večini gostje, saj domačini dolgo časa niso prišli prek poklicnega čolnarjenja, povezanega s tujskim prometom. Veslanje je doţivelo razmah po drugi svetovni vojni ob ustanovitvi Veslaške sekcije leta Delovala je pod sindikalnim športnim društvom Gozdar. Jezero je bilo tudi prizorišče drsalnega športa. V tem je prednjačil ţenski spol. Stare slike z bleda kaţejo, da so Blejke drsale v dolgih krili s klobuki na glavi in bile ţe takrat izredno spretne (povzeto po: Šugman, 1969). Slika 4: Prvi ljubitelji drsanja (Vir: Boţo Benedik). 25

26 Po zapiskih Zdraviliške komisije so se zgodaj pojavljale tudi druge športne panoge ter z njimi tekmovanja. V letu 1903 so prirejali turnirje v namiznem tenisu, leta 1911 teniške turnirje in plavalne tekme, leta 1913 pa priredili nogometno tekmo pod Straţo. Tako kot drugod na Slovenskem so se tudi prebivalci Bleda najbolj številčno ukvarjali s telovadbo. Telovadci so bili organizirani v društvih Sokoli in Orli. Pri Sokolih je prevladoval nacionalni moment, pri Orlih katoliški duh, v obeh pa politična pripadnost (povzeto po: Benedik in Justin, 2004). Bled je dal slovenskemu športu ţe leta 1913 in nato takoj po prvi svetovni vojni prve tekmovalce v plavanju, ki so sicer našli organizacijsko zavetje v ljubljanski Iliriji. Blejski plavalci so bili osnova ob ustanovitvi samostojne plavalne sekcije Ilirija. Kasneje je postala pomembno središče v tej panogi Radovljica, ko so v mestu zgradili, ob Bloudkovih prizadevanjih, plavalni bazen olimpijskih izmer s skakalnim stolpom (Šugman, 1969). Na Bledu so v okviru akcije Brazde vzdrţljivosti v letih od 1978 do 1993 postali popularni plavalni maratoni preko Blejskega jezera. Po zahtevnem programu, ki je vključeval tek, plavanje, kolesarjenje, smučarski tek in planinarjenje so si sodelujoči pridobili naziv»kaveljc«in korenina«. Organizacija plavalnih maratonov je potekala v organizaciji RTV in TD Bled. Tu so nastopali tako domači kot tuji obiskovalci. Obdobje po drugi svetovni vojni je prineslo novo vzdušje v športu, saj je hitro prišla vnema tako za šport kot obnovo in gradnjo novih športnih igrišč in objektov. Blejski mladinci so ustanovili društvo Partizan in v prenovljenem Domu Partizan začeli z redno športno vadbo. Kmalu so ustanovili še Športno društvo Bled z več sekcijami, med katerimi je bila smučarska najbolj delavna in uspešna. V letu 1947 so organizirali več zanimivih smučarskih tekmovanj. V okviru društva so delovali tudi skakalci, ki so nekdaj zelo popularno skakalnico v Veliki Zaki zaradi dotrajanosti opustili in za domače potrebe zgradili miniaturno skakalnico na Goričici na Rečici (povzeto po: Benedik, 2003). Del športnega utripa na Bledu je predstavljal tudi nogomet. Prvo nogometno igrišče so po vojni zgradili v Veliki Zaki, ki pa so ga zaradi same oddaljenosti in spremembe namembnosti postavili bliţje središču Bleda. Prvi nogometni klub je bil ustanovljen ţe leta 1938, ki pa je zaradi vojnih razmer propadel. Leta 1952 so ustanovili novega in z organiziranjem tekmovanj navduševali mladino (povzeto po: Benedik, 2003). Ljubitelji moto športa so se tudi ţeleli uveljaviti na Bledu, zato so leta 1946 osnovali svoje društvo. Njihova osnovna dejavnost je bila vzgoja avtomobilistov, predvsem pa šola šoferjev in tudi prirejanje turističnih prireditev. Ukvarjali so se s kartingom in motokrosom. Več truda so vloţili v karting proge, vendar zaman, saj na Bledu ni bilo prostora niti ţelje po takšni vrsti športa (povzeto po: Benedik, 2003). Domačini so se navduševali tudi nad jahanjem, saj je konjeniški klub»triglav«ustanovljen v letu Uredili so si svoje tekmovališče na hraški gmajni. Tam so dolgo hranili svoje hleve in jih oddajali tudi drugim. Prav tako tudi brez kolesarstva ni šlo, saj je bil kolesarski klub ustanovljen leta Začetki so bili skromni saj so domačini tekmovali kar z navadnimi kolesi, a kmalu na tekmovanjih poţeli prve uspehe. Zelo popularna je postala v povojnem času tako ţenska kot moška odbojka. Kasneje se je razvila tudi odbojka na plaţi. Odbojkarji so začeli v ŠD Ribno v letih , nato so se najboljši selili 26

27 v Radovljico, leta 1970 pa osnovali na Bledu svojo sekcijo v okviru»partizana«bled (Benedik, 2003) ANALIZA ŠPORTNIH DRUŠTEV IN KLUBOV DANES Vezano na bogato in pestro preteklost pojava različnih športnih panog in ustanavljanja športnih društev, predvsem po obeh vojnah, na Bledu in okolici je tudi danes nabor športnih društev in klubov izredno raznolik. Poznamo društva in klube, ki se razlikujejo glede namembnosti vključevanja - tako v rekreativni ali vrhunski šport. Občina Bled na podlagi pravilnika o vrednotenju programov športa v Občini Bled sofinancira oba tipa klubov. Športna društva, ki so trenutno aktivna so sledeča: Veslaški klub Bled Odbojkarski klub Bled Smučarski klub Bled Tekaško smučarski klub Bled BIS Surf & Snowboard klub Bled Atletsko društvo Bled Nogometni klub Bled Golf klub Bled Kolesarski klub Bled Hokejski klub mlade kategorije Hokejsko drsalno društvo Bled Hokejsko drsalni klub Bled Drsalno društvo Labod Bled Športno društvo za kegljanje na ledu Bled Plesno društvo Blejski Plesni Studio Padalski klub Avantura Bled Jadralni klub Bled Planinsko društvo Bled Lovsko društvo Bled Ribiška druţina Bled Športno društvo mini golf Bled Društvo za raziskovanje jam Paintball klub Bled Društvo za podvodne dejavnosti Rafting klub Extrem Avto moto društvo Bled Športno društvo Bled 92 Športno društvo Ribno Športno društvo Zasip Športno kulturno ekološko turistično društvo Sam prišo 27

28 Najdaljšo zgodovino ima Planinsko društvo, ki je bilo ustanovljeno ţe leta 1893 s podruţnico na Bohinjski Beli. Sledi mu v letu 1938 ustanovljeno Nogometno društvo, ki je imelo svoje prvo nogometno igrišče na lokaciji današnjega kampa Bled. Veliko športnih klubov in društev se usmerja tako v tekmovalni kot rekreativni šport. 4.3 ŠPORTNOTURISTIČNE AGENCIJE V OBČINI BLED Na Bledu je ponudba turističnih agencij, ki trţijo športne programe, iz leta v leto bolj bogata. Zaradi precejšnje zasičenosti športno-turističnih agencij na Bledu in okolici so ţe marsikatere izmed njih propadle. Konkurenca je precejšnja, zato se vsak zase trudi osnovati program, ki bo edinstven, boljši in naprednejši. LIFETREK Turistična agencija Promontana turizem je bila ustanovljena leta 1998 in pred petimi leti preimenovana v turistično agencijo Lifetrek, ki je licencirana za opravljanje dejavnosti organiziranja in prodaje turističnih aranţmajev. So člani Kongresnoturističnega urada Slovenije (povzeto po: Gre za podjetje z bogatimi izkušnjami in za enega vodilnih ponudnikov motivacijskih dogodkov, team building programov, komunikacijskih delavnic, poslovnih treningov, poslovnih srečanj, druţabnih srečanj in kongresov. Ustvarjajo dogodke in so specializirani za celostne poslovne prireditve na ključ. Zmagovalec.si je program podjetja Lifetrek d.o.o., kjer izvajajo poslovne programe namenjene podjetjem in drugim poslovnim skupinam. Programi so namenjeni dvigu motivacije zaposlenih, oblikovanje komunikacije, organiziranju poslovnih srečanj, motivacijskih potovanj, konferenc, seminarjev, zabavnih dogodkov in piknikov, dogodkov brez meja in organizaciji športnih dogodkov v naravi ( Programi, ki spadajo ţe v utečen del ponudbe, so: Adrenalinske variante, Smaragdna avantura, Bobnarska seansa, Tree climbing, Indijanska avantura, Zmajeva skrivnost, Iskanje zvona, Timsko kuhanje, Ukradena violina in Benetke po morju (povzeto po: Njihov pristop je inovativen, zagotavljajo presenečenje, novo izkušnjo, visok nivo motivacije in dosego zastavljenih ciljev. Dogodke izvajajo na področju celotne Slovenije, Hrvaške in na področju Alpe-Adria. Motivacijska potovanja so organizirana na vseh celinah sveta, saj koncept in izbiro destinacije izdelajo na podlagi ţelenih ciljev naročnika (Skozi dţunglo Venezuele, Treking s konji na severu Mongolije, S kolesom po Korziki, itn.) (povzeto po: 3GLAV ADVENTURES Agencija, ustanovljena leta 2004 in specializirana v aktivnostih v naravi, ima ekipo izkušenih in strokovno usposobljenih vodičev, ki uţivajo v druţenju, pustolovščinah in nedotakljivi naravi. Usposobljeni so na področju soteskanja, kajakaštva, raftinga, kolesarskih izletov, jahanja, jadralnega padalstva, športnega padalstva, potapljanja v jezeru, pohodništva ter gorništva in preostalih aktivnosti na področju Bleda, Triglavskega Narodnega Parka in Julijskih Alp. 28

29 Posebnost v ponudbi predstavlja paket tedna akcije, ki vključuje vse prevoze, nastanitve z zajtrkom, celodnevni izlet v dolino smaragdne reke in tri ali več različnih športnih aktivnosti po ţelji (soteskanje, gorsko kolesarstvo, rafting ipd.). Ponujajo tudi vikend paket aktivnosti in zabave za zaključene druţbe (povzeto po Agencija obratuje v poletni sezoni, od aprila do oktobra. 3glav adventures izvaja strogo politiko odgovornega turizma, v skladu za čim večjo zaščito in varovanje narave. Obiskovalci so vedno dobrodošli v prostorih agencije, kjer lahko dobijo kakršnekoli informacije glede aktivnosti, namestitve in prevozov. Poleg tega pa ponujajo brezplačni dostop do interneta, poceni mednarodne telefonske klice, kopiranje digitalnih fotografij na zgoščenke in še veliko več (povzeto po AMIGO Športno-turistična agencija Amigo je bila ustanovljena leta 2007 in je specializirana za aktivnosti v naravi. Glavni namen agencije je deliti znanje z gosti, jim razkazati vse najintimnejše kotičke na Bledu in okolici ter popestriti njihov obisk z veliko mero adrenalina, sprostitve, predvsem pa nepozabnih doţivetij. Največje zadovoljstvo ustanoviteljev je zadovoljiti svoje goste do te mere, da se radi vrnejo in s svojo izkušnjo pritegnejo pozornost drugih popotnikov, svojih prijateljev in znancev. Kot ţe vemo, se dober glas širi v deveto vas (D. Vukelj, osebna komunikacija, november 2009). Amigo organizira izlete skozi celo leto in zajema tako zimske kot letne aktivnosti. V poletni sezoni, od aprila do oktobra, je izbor aktivnosti zelo pester: rafting, soteskanje, vodeni izleti s kajakom, hydrospeed, kolesarski izleti, pohodništvo, alpinizem, plezanje, jahanje, jadralno padalstvo, tandemskimi skoki s padalom. V zimski sezoni, od novembra do marca oziroma aprila, Amigo prav tako ponuja širok izbor aktivnosti kot so: tečaji alpskega smučanja, izleti s krpljami, sankanje in druge aktivnosti. Vsi izleti in aktivnosti so profesionalno vodeni pod vodstvom izkušenih in usposobljenih vodičev. V ponudbi je poseben poudarek tudi na dnevnih izletih, ki so nedvomno vredni ogleda: dolina reke Soče Bovec, Bohinj z jezerom, Postojnska jama Ljubljana, Kras in Obala. Del ponudbe predstavlja tudi organizacija nepozabnih dogodkov za podjetja. Bled z okolico je izvrstna izbira za popestritev delovnega dne in okrepitev vezi med zaposlenimi (D. Vukelj, osebna komunikacija, november 2009). HELIA Turistična agencija Helia v svoji ponudbi daje največji poudarek na izpopolnjenih in strokovno vodenih kolesarskih izletih, saj nudijo individualna in skupinska potovanja. Ponujajo tudi eksotična potovanja priporočljiva vsem z zanimanjem za izven evropske kulture, sprejemanjem navad in ljudi (Kuba, Kenija, Vietnam, Jemen). Organizirajo vandranja ali skupinske in individualne trekinge (Italija, Francija, Škotska, Irska), jadranja (Francija, Velika Britanija, Nemčija, Irska) ter organizirane počitnice s kanuji ali z vozom in konji (povzeto po 29

30 SPORTY Športna agencija Sporty je bila ustanovljena leta Poudarek je na programih za otroke, ki so razdeljeni v starostne skupine, in sicer: Prvič Sporty, Sporty Predšolček, Sporty Osnovnošolček in Sporty Odbojkar. Na začetku Sportyjeve sezone sredi meseca septembra, vsakoletno organizirajo prireditev namenjeno otrokom in njihovim staršem, imenovano S Sportyjem v novo šolsko leto. Sporty ima svojo zaščitno maskoto zajčka, imenovanega Sporty, po katerem je agencija dobila ime. Druţi jih slogan Z nami je šport zabava, ki ponazarja način dela in skupnega druţenja (Ambroţič, 2007). Športna agencija Sporty izvaja še vrsto drugih programov, kot so organizacija poletnih taborov, različne tečaje, animacije, programe za šole in vrtce. Agencija izvaja tudi športne programe za starejše, hotelsko animacijo in organizacijo prireditev (Ambroţič, 2007). BLED RAFTING in ADVENTURE RAFTING Rafting se v zadnjih letih uveljavlja kot eden popularnejših športov, primeren tako za začetnike, za ljubiteljsko ukvarjanje in aktivne športnike. Doţivetje neokrnjene narave, spust po vodah Save Bohinjke in Save Dolinke je nepozabno doţivetje za vsakega udeleţenca ( Poleg raftinga, ki je osnovna aktivnost Fun raftinga v poletnem delu sezone, ponujajo tudi vodene izlete s kolesom, izlete po rečnih soteskah, airsoft, najem mini raftov, rolarjev in koles, skoke s tandem padalom z letala ali z gora. Vsaka od teh dejavnosti je zaključena celota in jih kot take tudi trţijo ( FUN RAFTING Fun Rafting vam nudi raznovrstne športne aktivnosti - oddih, adrenalin, izlete, zabavo, skratka vse, kar vam pospeši bitje srca in nudi nepozabno doţivetje. Odlikuje se po tem, da zajema praktično celotno paleto raznovrstnih športnih aktivnosti, ki so trenutno na voljo v Sloveniji. Zdruţuje strokovnjake iz različnih področij (športnih, pedagoških, andragoških), kar omogoča strokovno in organizacijsko izvedbo posameznega programa na najvišjem nivoju ( V ponudbi imajo tudi posebne programe za podjetja (teambuilding, leadership building) in programe za otroke vseh let. Slednja sta vodena pod taktirko njihovih poslovnih partnerjev, ki na svojem področju predstavljata inovativnost, strokovno pedagoške in andragoške pristope na visoko kakovostni ravni ( EVALVACIJA ŠPORTNOTURISTIČNIH AGENCIJ V OBČINI BLED Pregled blejskih športnoturističnih agencij kaţe, da je ponudnikov športnega turizma precej veliko. Agencije ponujajo raznolik program za športne turiste, ki so strastni, uţivajo v novih 30

31 športnih izkušnjah, aktivno sodelujejo pri oblikovanju športnih aktivnosti, pogosto širijo glas o ponudbi in s tem privabljajo potencialne obiskovalce. Večina agencij se je razvila v zadnjih nekaj letih, ko je športni turizem postal ena izmed perspektivnejših vej turizma. Programi, ki jih trţijo, prinašajo Bledu pomemben del prihodka iz turističnih dejavnosti. Poleg tega pozitivno vplivajo tudi na samo percepcijo kraja samega športnoturistične agencije dajejo Bledu pečat turističnega središča, ki poleg umirjenega uţitka v naravi, turistom nudi tudi aktiven oddih, nove dogodivščine, ki pomenijo odmik od vsakdanjika. Po drugi strani pa ima številčnost športnoturističnih agencij tudi svoje pomanjkljivosti. Zaradi prenasičenosti v ponudi nekatere športne agencije teţko ohranjajo kvaliteten nivo in pristop pri izvajanju vseh aktivnosti. Tu bi lahko uporabili rek»več je manj«. Problem se kaţe tudi pri izvajanju športnih aktivnosti, saj vodiči niso vedno strokovno usposobljeni in licencirani. Poleg tega nekateri niso zadostno podkrepljeni v strokovnem znanju in izkušnjah s področja vodenja. Blejski športni turizem pa nima pomanjkljivosti le na področju izvajanja storitev, temveč tudi na področju strateških usmeritev v turizmu. Občina Bled in z njo povezane organizacije ne spodbujajo, da bi se izvajala vizija razvoja turizma in športnega turizma v okviru tega. Za področje turizma obstajajo sicer usmeritve, h katerim Bled stremi, vendar te pogosto ostajajo le na papirju. 31

32 5. RAZNOLIKOST ŠPORTNIH ZVRSTI Osveščenost glede potrebe po gibanju je danes na precej visoki ravni. Športna dejavnost krepi zdravje in bogati ţivljenje ter lahko predstavlja enega učinkovitejših načinov za uresničevanje lastnih potreb in odgovor na potrebe po uresničevanju doţivljajskih vrednot (uţivanje v naravi, v gibanju ipd.) in na potrebo po telesnem ravnoteţju in zdravju (povzeto po Berčič, 2001). Pristen stik z naravo ponujajo tako letni kot zimski športi. Bled ima blago, zdravo, subalpsko klimo, ki omogoča dolgo kopalno sezono. Problem predstavljajo le mile zime, ki tudi zaradi nadmorske višine ne zagotavljajo zadostne sneţne odeje. Vendar nam bliţnja okolica z grebeni Julijski Alp in Karavank omogoča tudi drzne zimske športe. 5.1 LETNI ŠPORTI IZLETNIŠTVO, POHODNIŠTVO IN GORNIŠTVO Pohodništvo Prvi vodnik izletov po Bledu in okolici, z naslovom Blejski izleti, je nastal ţe leta 1935 po naročilu Zdraviliške komisije. Potem je bilo napisanih veliko vodnikov, ki se jih posamezniki posluţujejo predvsem za daljše in zahtevnejše izlete. Prednost Bleda kot turističnega kraja predstavljajo krajši izleti po bliţnji okolici. Urejene sprehajalne poti nas popeljejo na griče osamelce nad jezerom. Pogledi na pokrajino z Grajskega hriba, Straţe, Dobre Gore, Kozarce, Osojnice ali Kuhovnice so izredno lepi. Sprehajalne steze so vzdrţevane in jasno označene s kaţipoti, ki so opremljeni z imeni in številko izleta. Sprehajalne poti so označene na zemljevidu Bled karta mesta, še posebej pa so sprehodi označeni in opisani na zemljevidu Bled turistična karta občine. Ob izbiri poldnevnega izleta se lahko odpravimo na sprehod skozi prijazne vasice v okolici Bleda: Ribno, Selo, Bodešče, Kupljenik, Slamnik, Mlino, Rečica, Spodnje in Zgornje Gorje ( Omembe vreden je tudi projekt STO, ki je v sodelovanju s 25 partnerji ustanovilo zdruţenje za pohodništvo, da bi razvijali kvaliteten turističen projekt pohodništvo, ga promovirali in skrbeli za enakomerno trţenje. V Sloveniji je sedaj šestnajst specializiranih hotelov in penzionov, ki vljudno vabijo zagrete pohodnike. Na Bledu med sledeče spada Hotel Krim, ki je prijazen do športnikov in ponuja različne pohodniške pakete. Gorništvo Kuliso Bleda sestavljajo gozdovi Pokljuke, Meţakle in Jelovice, v ozadju pa na eni strani Julijske Alpe s Triglavom, Rjavino in Debelo pečjo, na drugi strani Karavanke s Stolom, Vrtačo in Begunjščico. Na vzhodu se ob jasnem vremenu vidijo tudi Kamniško Savinjske Alpe. Gorniška tradicija je na Bledu stara več kot 100 let. Razvoj turizma je bil v teh krajih močno povezan z gorništvom, saj je gora v bliţnji in daljni okolici Bleda v izobilju. 32

33 Sredogorski izleti na Jelovico (Taleţ), Pokljuko (Galetovec, Lipanca), Meţaklo (Jerebikovec) in v Karavanke (Ajdna, Roblekov dom pod Begunjščico ali Dobrča) so dober uvod in preizkus za ture v visokogorje. Planinsko društvo najbolj pogosto organizira izlet na planino Lipanca nad Pokljuko, kjer ima v lasti planinsko kočo. Od koče na Lipanci, ki je odprta skozi celo leto, so moţni privlačni in tehnično lahki planinski vrhovi: Begunjščica, Stol, Debela peč in Viševnik. Večjo izurjenost in fizično pripravljenost zahtevajo Vrtača, Draški vrhovi ali vzpon na Triglav. Za slednje izlete se priporoča spremstvo vodnika ali vsaj potrebno vodniško literaturo in zemljevid. Športnoturistični agenciji 3glav adventures in Amigo ponujata moţnost organiziranega pohodniškega ali gorniškega izleta v spremstvu licenciranega gorskega vodnika. Ker pa je teh na Gorenjskem precej malo, so ponavadi polno zaposleni, zato je vnaprejšnja rezervacija vodenega izleta priporočljiva ( Slika 5: Pohod na Tosc (osebni arhiv) KOLESARJENJE Voţnja s kolesom je najboljša oblika spoznavanja pokrajine. Blejski kót je primeren prav za vse kolesarje, pa naj bodo to nezahtevni starejši gostje in mlade druţine ali zagrizeni rekreativci. Posebnih prog, samo za kolesarje, na Bledu in v okolici sicer ni, so pa za kolesarje izven glavne sezone, ko ni veliko prometa, primerne skoraj vse ceste. Lokalne ceste in kolovozne poti med vasmi v okolici Bleda so primerne za krajše kolesarske izlete, medtem ko gosta mreţa gozdnih cest na Jelovici, Pokljuki in Meţakli lahko zadovolji še tako zahtevnega gorskega kolesarja. Za tiste z malo manj kondicije je primeren kolesarski izlet po dolini Radovne ali kolesarski izlet v senci smrekovih gozdov na Pokljuki. Poudariti velja, da je povsod po Sloveniji voţnja s kolesi izven cest in kolovozov prepovedana. Na Bledu je na več krajih moţna izposoja koles ali po ţelji, najem vodnika. Nekateri moţni kolesarski izleti so označeni na zemljevidu Bled turistična karta občine, v obliki simbola silhuete kolesa. Drugi projekt Slovenske turistične organizacije je 33

34 Kolesarjenje po Sloveniji, katerega namen je predstaviti raznoliko Slovenijo, športni duh prebivalcev, bogato kulturo in tradicionalno kulinariko. Predstavljene in opisane so kolesarske poti po celi Sloveniji, ponujeni različni kolesarski paketi, ki nudijo različne tipe nastanitev. Dva kampa ter 48 hotelov, razpršeni po celi Sloveniji, so posebej naklonjeni kolesarjem. Na Bledu se kot kolesarjem prijazne nastanitve predstavljajo hotel Park in hotel Ribno ter Camping Bled. Športnoturistična agencija Helia je tista, ki med vsemi agencijami daje največji poudarek strokovno vodenim kolesarskim izletom - nudijo moţnost tako individualnih kot skupinskih kolesarskih izletov. Moţnost najema kolesarskega vodnika dopuščata tudi agenciji Amigo in 3glav adventures. Slika 6: Kolesarski izlet na Straţo (Vir: Miha Berc) PLAVANJE, POTAPLJANJE. Blejsko jezero je primerno za številne vodne športe, saj sezona traja od sredine junija do konca septembra. Voda ima v povprečju 22 stopinj Celzija. Med aktivnosti, ki jih je mogoče izvajati v vodi, sta tudi plavanje in potapljanje. Plavanje je izvedljivo samo v priobalnem pasu na zahodu jezera, na Mlinem ter v Grajskem kopališču. Ostali del jezera je namenjen pletnarjem, ki s pletno prevaţajo goste na otok. Veslačem sta za treninge namenjena dva pasova po dolţini jezera. Na Bledu najdeni tudi termalna kopališča, in sicer v hotelu Toplice, hotelu Golf in Park ter hotelu Jelovica TENIS V predvojnem času je postal na Bledu zelo popularen tenis. V zdraviliškem parku so najprej uredili 3 teniška igrišča, nato pa še eno s provizoričnimi tribunami in garderobo. V sodelovanju s teniškim klubom iz Beograda so vsako leto v začetku avgusta na vrhuncu sezone pripravili atraktiven teniški turnir. Udeleţili so se ga najboljši domači in tuji igralci. Takrat je bil to izreden druţbeni dogodek v letovišču (Benedik, 1993). 34

35 Danes je na Bledu in okolici na voljo 14 zunanjih teniških igrišč. Pet jih je pri hotelu Ribno, štiri so na sami obali jezera v Mali Zaki blizu Regatnega centra, eno teniško igrišče je na voljo pri hotelu Vila Bled, najbliţje centru pa so igrišča pri hotelu Golf, pod Straţo in pri Alp penzionu. Na igriščih pri hotelu Ribno organizirajo teniško šolo in različne teniške turnirje za različne starosti GOLF Na Bledu je največje slovensko igrišče za golf. Igrate ga lahko od marca in novembra in je znano kot eno najlepših v Evropi. Leţi 2 km vzhodno od Bleda na terasi, 60 m visoko nad kanjonom Save. Nadmorska višina igrišča je 504 do 520 m. Zemljišče je rahlo razgibano, poraslo z gozdom. Čudovito ozadje visokih Karavank na severni strani in ostrih grebenov Julijskih Alp, s Triglavom v daljavi zahodnega obzorja, zagotavljajo nepozabna doţivetja in največje uţitke za igralce golfa. Podnebno izredno prijetno okolje omogoča igranje od pomladi do pozne jeseni. Površina starejšega igrišča Bled obsega 65 ha in ima 18 lukenj, PAR 73, SSS 72, dolţina 6338 m. Na novem je bilo dokončanih 9 lukenj, PAR 72, SSS 72, dolţina 2168 m, površina pa je 21 ha. V igralni sezoni je na njem vsako leto več mednarodnih turnirjev ( MINI GOLF Igrišče stoji na 3628 kvadratnih metrih ob Ljubljanski cesti za hotelom Park. Z 18 igralnimi polji v skupni dolţini 288 m je eden največjih klasičnih malih golfov v Evropi. Igrišče gosti razna tekmovanja v klasičnem malem golfu, med njimi tudi Drţavno prvenstvo za posameznike. Po odigrani igri pa se lahko v prijetni senci okrepčate na gostinskem vrtu ( JADRANJE S PADALOM IN LETALOM Športno letališče Lesce-Bled je od središča Bleda oddaljeno 4km. Poleg jadralnega letenja organizirajo skoke s padalom v tandemu in panoramske polete nad Bledom, Bohinjem in Julijskimi Alpami ( ALPINIZEM IN ŠPORTNO PLEZANJE Ob zgodnji ustanovitvi PZS, porastu članstva pri PZS ter dosedanjih zavidljivih doseţkih naših alpinistov v tej dejavnosti, lahko govorimo o alpinizmu kot nacionalnem športu. Veliko ljudi ima o Bledu kot geografskem pojmu povsem napačno predstavo, saj mislijo, da ime označuje le Blejsko jezero z oţjo okolico. V resnici pa je Blejska kotlina zelo obširna, z lego na pragu Julijskih Alp in Karavank, zato predstavlja izvrstno izhodišče za planinske ture ter tudi najzahtevnejšim gostom vzbudi ţeljo po alpinizmu. Predvsem Julijske Alpe so tiste, ki se 35

36 bohotijo z vrhovi. Najboljša izhodišča za zahtevnejše gorske ture predstavljajo Kot, Krma, Vrata ter Bohinjski Kot. Do izhodišč za pohodniške vzpone je z Bleda slaba ura voţnje. Uveljavljeno turistično ponudbo predstavlja tudi športno plezanje v plezališčih, katerega porast je zaznati v zadnjih nekaj letih. Urejena in opremljena plezališča v neposredni bliţini Bleda so Pod Iglico na Bohinjski Beli, Poljščica pri Bledu, v Peči pod Bodeščami, v Bohinju pa so najbolj obiskana plezališča Bitnje, Belvue in Pod Skalco. Prav tako je za športno plezanje na voljo najem gorskega vodnika ter izposoja opreme preko obstoječih športno/turističnih agencij VESLANJE Naravne danosti Blejskega jezera z okolico predstavljajo idealne danosti za ta vodni šport. Bled se je v povojnih letih razvil v pomemben veslaški center, zato je bil začetek veslanja kot vrhunskega športa neizogiben. Organizirana je bila vrsta domačih in mednarodnih regat in tri svetovna prvenstva. Prvo leta 1966, drugo leta 1979, tretje leta Poleg številnih drugih medalj na svetovnih prvenstvih, so blejski veslači osvojili prve olimpijske medalje za samostojno Slovenijo v Barceloni leta Vsako leto se prirejajo številne regate, med drugim tradicionalna prvomajska, mednarodna v mesecu juniju ter drţavno prvenstvo v septembru. Bled je dobil ţe četrto kandidaturo za svetovno prvenstvo leta 2011, prihodnje leto v maju pa bo gostil tudi tekmo svetovnega pokala, ki bo generalka svetovnemu prvenstvu. Veslanje se v majhni meri pojavlja tudi kot oblika rekreacije, vendar se ga posluţujejo le nekdanji tekmovalni veslači. Tako se ostali prebivalci ali obiskovalci Bleda raje odločajo za najem turističnega čolna na vesla ter s tem veslanja kot obliko sprostitve (B. Kajdiţ, osebna komunikacija, november 2009) RIBOLOV Ribičem je na razpolago ribarjenje v Blejskem jezeru, Savi Bohinjki, Savi Dolinki, Radovni ter v Bajerju. Ribiči pri tem potrebujejo ribiške dovolilnice, ki so v prodaji na različnih krajih. V Blejskem jezeru je dovoljen ulov soma, ščuke, krapa ter jezerske postrvi, v Savi Bohinjki pa je moţno ujeti lipana, potočno postrv in šarenko ( RAFTING Za ljubitelje teh športov so na Savi Bohinjki in Savi Dolinki organizirani spusti v gumenjakih, prirejenih za spuste po divjih vodah SOTESKANJE Soteskanje je spust v neokrnjene pritoke rek oziroma v rečne soteske in korita. Je tudi atraktivno športnorekreacijsko doţivetje polno raznovrstnih uţitkov: od spuščanja po vrvi, do skakanja v tolmune, drsenja po strugi. Gre za raziskovanje in nepozabno doţivetje v neokrnjenem svetu ter 36

37 je primerno za vsakogar. Lokacija: Bled, Bovec in Bohinj (Jereka, Mostnica, Grmečica, Fratarca, Mlinarica, Predilnica, Sušec) Termin od maja do oktobra (U. Herzog, osebna komunikacija, november 2009) JAHANJE Ljubiteljem konj in jahanja ponuja Bled z okolico vsestranske moţnosti. Turističnih kmetij, ki ponujajo različne oglede in pakete jahanja, ne manjka. Nekateri organizirajo tudi celotedenske otroške jahalne delavnice. Prav tako so blejskim gostom po predhodnem dogovoru na voljo tudi učitelji jahanja. Moţnosti postojanke in privezov na Bledu in okolici so Turistična kmetija Mulej, Kolenc in Repečnik ter Gostilni Rot in Zatrata POLETNO SANKANJE Poletno sankališče se nahaja na smučišču Straţa. Proga je speljana z vrha vzdolţ dvosedeţnice. Proga poteka po zelo atraktivnem terenu, saj nudi izreden pogled na veduto Bleda z gradom in jezerom. Izbrana trasa zagotavlja, da bo voţnja zanimiva, in bo poskrbela za primerno dozo adrenalina. ( 5.2 ZIMSKI ŠPORTI ALPSKO SMUČANJE Bled nudi zimsko športno središče Straţa, ki kljub svoji majhni površini 6 ha zadovoljuje tako zapriseţene alpske smučarje kot deskarje na snegu. Največja prednost smučišča je njena dostopnost, saj je od središča Bleda oddaljena le nekaj minut hoje. Smučišče je opremljeno z eno dvosedeţnico, vlečnico, napravami za umetno zasneţevanje ter osvetljavo v času nočne smuke. Na Straţi je v času sezone organizirana šola smučanja in deskanja na snegu. Zadnjih nekaj let je poskrbljeno tudi za najmlajše, saj so lahko prvih korakov na snegu deleţni v vrtcu na snegu (povzeto po: TEK NA SMUČEH Tek na smučeh je ena najlepših in okolju najprijaznejših oblik rekreacije. Smučarski tek doţivlja preporod povsod po Evropi in tudi na Bledu predstavlja pomemben del športnoturistične ponudbe. Tereni na ravnem in rahlo gričevnatem svetu so naravnost idealni, zato v Blejskem kotu v primeru snega v dolini urejajo proge v sami neposredni okolici kraja in s progami povezujejo okoliške vasi. Najbolj urejeno turistično ponudbo za smučarski tek predstavlja planota Pokljuka. Proge so speljane po tihih gozdovih in čez obseţne visokogorske pašnike. Mreţa prog za smučarski tek na Pokljuki je prikazana na več informacijskih tablah. Moţna je izposoja opreme in 37

38 šola smučarskega teka, ki jo vodijo izšolani inštruktorji in nekdanji aktivni smučarski tekači. Tudi tekaške proge na Pokljuki so označene na zemljevidu Bled turistična karta občine (J. Petkoš, osebna komunikacija, december 2009) TURNO SMUČANJE Turna smuka zadnje čase dosega izredno priljubljenost. Gore v neposredni bliţini Bleda, Julijske Alpe in Karavanke, nudijo nešteto moţnosti za turno smuko. Najboljše izhodišče predstavlja Pokljuka, saj je greben vrhov nad planoto pravzaprav skoraj ves idealen za turno smučarske podvige. Najbolj obiskani cilji so Debela peč, Brda, Mreţce, planina Lipanca, Viševnik ter Veliki in Mali Draški vrh. Karavanke ponujajo turno smuko s Stola in Begunjščice, ki pa sta zaradi strmih pobočij in nevarnosti plazov nekoliko zahtevnejši. Izhodišča za turne smuke v Julijskih Alpah so prav tako nedaleč stran in ponujajo enkraten spust iz Komne, Fuţinske Planine, skozi Krmo na Kredarico in druge. Prav tako je za ta zimski šport moţen najem vodnika in izposoja opreme, vodniške literature pa je prav tako na pretek (B. Kajdiţ, osebna komunikacija, december 2009) LEDNO PLEZANJE Plezanje zaledenelih slapov je bilo dolga leta v glavnem domena alpinistov v Kanadi, na Škotskem in Norveškem v deţelah torej, ki so kot ustvarjene za to zvrst alpinizma. V 80-ih letih pa se je navdušenje za ledno plezanje naglo razširilo na skoraj vse alpske in še nekatere druge deţele. Plezanje v zaledenelih slapovih je dandanes predmet zanimanja skoraj vsakega alpinista (Kresal, 2007). Na Gorenjskem so moţnosti lednega plezanja mnogotere, vezano na samo oddaljenost plezališč pa je najboljša izbira Bohinj s sotesko (Kupljenik, Soteska, Pod Voglom, Ukanc, Voje, Pokljuka), Triglavske doline (Krma, Kot, Vrata), Planica (Ciprnik, Tamar) ali okoli Vršiča (Prisojnik, Nad prelazom Vršič). 38

39 6. POVEZANOST TURIZMA IN ŠPORTA Turizem in šport sta dandanes v izredno tesni povezanosti. Šport je tisti, ki bogati turizem turizem pa bogati šport (Berčič, 1996). Ljudje s športom in turizmom ne pridobivajo sredstev za svojo eksistenco, temveč jih trošijo, da bi zadostili svojim zdravstvenim, razvedrilnim, socialnim, kulturnim in drugim potrebam (Dabič, 2009). Turizem je industrija, ki se razvija najhitreje na svetu. Obstaja v vsakem, še tako oddaljenem kotičku sveta in gradi povezave med celotnim svetovnim prebivalstvom (Dabič, 2009). Šport pa je globalni druţbeni fenomen, ki se v številnih različicah pojavlja v aktualnem času in prostoru in premore tudi ogromen trţni potencial. Paleti različnih aktivnosti, ki se zdruţujejo pod skupno kategorijo šport, je skupna druţbena vloga zabave in moţnosti za široko involviranost. Pri tem je seveda več nivojev intenzivnosti ukvarjanja s posamezno aktivnostjo, od rekreativne do profesionalne. Je skratka vodilna industrija prostega časa ( Šport in športna rekreacija pozitivno vplivata na človekov organizem. Aktiven oddih ima veliko prednosti pred pasivnim preţivljanjem prostih dni. Raziskave kaţejo, da ima športno udejstvovanje pomembno kompenzacijsko funkcijo. Dokazano je, da je moţno z rednim športnorekreacijskim gibanjem, tudi na letnem oddihu, pozitivno vplivati na srčno-ţilni, kostnosklepni in ţivčno-mišični sistem ter na druge organske sisteme in podsisteme. Funkcije športa in športne rekreacije pa se poleg fizioloških učinkov kaţejo tudi v psihološki razbremenitvi. Le-ta je povezana s spremembo dejavnosti, z odpravljanjem vsakodnevne monotonije in z novimi socialnimi vezmi. Vse to ugodno vpliva na zmanjšanje negativnih učinkov, ki izhajajo iz dela in ţivljenja v domačem oziroma delovnem okolju. Z gibanjem, s telesnim in športno-rekreativnim udejstvovanjem si utrjujemo zdravje in podaljšujemo ţivljenje. Gibanje bogati ţivljenje, je vir moči, ostrine uma in duha, medsebojnih povezovanj in prijateljskih vezi. Z gibanjem lahko ţivimo bolj polno in zadovoljno. Z različnimi telesnimi in športno-rekreativnimi dejavnostmi je mogoče iz drobnih doţivetij, ki jih gibanje nudi in sestavlja, drobna zadovoljstva postopno oblikovati v vse večja, in z drugimi dejavnostmi, nazadnje v veliko in trajno zadovoljstvo (Berčič, 2002). Dandanes tako turistu ni dovolj, da mu ponudimo samo lepo naravo in moţnosti za športno rekreacijo. Sestaviti moramo zanimive, atraktivne športne programe, ki ga bodo pritegnili. Ker je razvojna raven športa in športne rekreacije v posameznih drţavah razmeroma visoka, se gostje iz takih okolij, tudi na letnem oddihu, ţelijo ukvarjati z različnimi športnimi dejavnostmi. Zato je zelo pomembno, da v turizmu znamo ustvariti pogoje in pripraviti take športne programe, ki bodo zadovoljili tudi najbolj zahtevne goste. Vse turistične destinacije stremijo k temu, da bi se njihova športna ponudba razlikovala od ostalih, saj s tem pridobijo na razpoznavnosti. Veliko krajev lahko ponudi gore, morje, gozdove, prečudovito naravo, tako da se turisti na koncu odločajo na podlagi dodatne ponudbe. Pri dodatni ponudbi pa je pomembno tudi to, kako so uspeli v kraju povezati in predstaviti različne športne programe in dejavnosti (Dabič, 2009). 39

40 Šport in turizem imata iste interese in skupne cilje, ki so: razumeti druge kulture in ţivljenjske cilje le-teh, prispevati k promoviranju ter pomagati izboljšati odnose med ljudmi različnih kultur. Prav ti dve dejavnosti pa omogočata in spodbujata ljudi, da se druţijo in spoznavajo v prostem času. 40

41 7. ALTERNATIVNE MOŢNOSTI EKSPANZIJE IN RAZVOJA ŠPORTNEGA TURIZMA NA BLEDU IN OKOLICI Nedvomno ima Bled kot perspektiven turistični kraj v Evropi vse moţnosti pospešenega razvoja športnega turizma. Vprašanje je samo, ali so vsi akterji v turizmu pripravljeni na uresničitev oziroma izpeljavo novih idej na področju športnega turizma. Športni turizem je pomemben del turistične ponudbe s precejšnjim trţnim potencialom. Programske vsebine, ki jim v tem diplomskem delu dajemo poudarek so: Športna rekreacija Priprave športnikov Velnes zdraviliški turizem Športne prireditve Vsebin, vezanih na športni turizem, na Gorenjskem ne manjka. Za laţje razumevanje in ovrednotenje posamezne vsebine, so le-te razdeljene v štiri različne sklope. 7.1 ŠPORTNA REKREACIJA Sklop športne rekreacije in njene ponudbe je namenjen vsem rekreativcem, tako lokalnemu prebivalstvu kot tudi domačim in tujim gostom. Izbor športnih aktivnosti je širok tako poleti kot pozimi - vsak rekreativec se lahko odloči za pohodništvo in alpinizem, tek, kolesarjenje, plavanje in potapljanje, tenis, golf, mini golf, jadranje s padalom, ribolov, rafting, soteskanje, jahanje, smučanje, tek na smučeh, turno smučanje itd. Športna rekreacija postaja domena vse širšega kroga ljudi. Poleg porasta aktivnega domačega prebivalstva se zanimanje za športno udejstvovanje povečuje tudi s strani turistov. Aktiven dopust tako pogosto zamenjuje tradicionalen, pasiven (nerekreativen) dopust NOVE IDEJE IN OBOGATITEV ŠPORTNE REKREACIJE Ključnega pomena pri izvajanju športnih aktivnosti predstavlja obstoječa športna infrastruktura. Osnovni problem obstoječe infrastrukture na Bledu je, da občina ne posveča dovolj pozornosti njenemu trţenju. Tako se z izjemo Grajskega kopališča na vseh športnih objektih ustvarja negativni finančni priliv. Ob tem se lahko osredotočamo na prostore v športni hali, ki se nenehno srečujejo z najemniki, ki do sedaj trţenju fitnes studia in z njim majhne telovadnice za izvajanje skupinskih športov ter prostorov savne, niso bili kos. Na ţeljo občine se je v iskanju alternative porodila ideja o izgradnji 4-steznega bowlinga. Investicija bi se nedvomno obrestovala, saj moderni bowling centri postajajo vse bolj priljubljeno središče zabave in športa za ljudi vseh starosti. Vendar je občina Bled zaradi velikih začetnih stroškov predlog zavrnila in se naposled ponovno odločila za najugodnejšega ponudnika, ki je zopet prevzel vodenje fitnes studia. Ob tem ponudniku ni bilo treba predloţiti vizije podjetja ali načrta upravljanja s prostori. To jasno kaţe, 41

42 da je primarni interes občine Bled le pridobiti finančne prihodke iz obstoječe infrastrukture, pri čemer spodbujanje razvoja športnoturističnih dejavnosti ostaja v ozadju. Slika 7: Športna dvorana Bled (Vir: Infrastruktura Bled). Primanjkljaj na področju športne infrastrukture se kaţe predvsem v pomanjkanju večnamenske športne dvorane. Ţelja in potreba po izgradnji večnamenske športne dvorane je prisotna v občini ţe dalj časa. Zaprt športni in večnamenski prostor bi bil lociran neposredno ob atletski stadion in dodatno opremljen s pomičnimi tribunami, sanitarijami in drugimi potrebnimi prostori. Namenjena bi bila tako rekreativnemu kot tekmovalnemu športu, javnim prireditvam in drugim uporabnikom. Uporabljali bi jo lahko za širok spekter športnih panog, kot so košarka, odbojka, rokomet, dvoranski nogomet, dvoranski tenis, namizni tenis, badminton, gimnastika, atletika, akrobatika itn. Večnamenska športna dvorana bi v kombinaciji z ţe obstoječim atletskim stadionom in otroškim igriščem obogatila športno ponudbo na Bledu in tudi športnemu turizmu dala nove, a nujno potrebne razseţnosti. Slika 8: Atletski stadion Bled (Vir: Infrastruktura Bled). 42

43 Veliko neizkoriščenost terena je ţe leta zaznati na območju Straţe. Ta pozimi sluţi zimskim športom, poleti pa letnemu sankališču. Riklijeva fitnes promenada je ţe precej dotrajana in zato potrebna obnove. Ideje o postavitvi pustolovskega parka niso več nove, realizirane pa so bile v začetku maja na pobudo Koren Sportsa in športnoturistične agencije 3glav adventures. Bled bi lahko svojo skromno kolesarsko ponudbo nadgradil z gorskim kolesarskim parkom, namenjenim tako manj kot bolj zahtevnim športnim kolesarjem, ki iščejo različne adrenalinske izzive. Glavna kolesarska trasa bi lahko potekala na skrajnem zahodnem, gozdnem delu Straţe. Proga bi bila dolga do 1 kilometra, z višinsko razliko na progi do 500 metrov, a izredno razgibana z mostički, letvicami, skakalnicami in gugalnicami. Poleg nje bi lahko postavili tudi klasično progo za spust. Prav tako bi morali sedeţnico prirediti posebej za kolesarje na sedeţnici bi bile na voljo posebne kljuke za kolesa, kolesarjem pa zagotovljen neoviran dostop s kolesi. Ponudbo bi dopolnjevale označene gorskokolesarske in kolesarskotreking ture po bliţji okolici. V sklopu izposojevalnice zimske opreme bi bila spomladi, poleti in jeseni moţna izposoja koles različnih tipov, kakor tudi izposoja vse dodatne kolesarske opreme, na primer ščitnikov, čelad in kolesarskih čevljev. Reševanje problemov s privatnimi lastniki bi občina ustavila tako, da bi jim v zameno za odstopljen del privatiziranega zemljišča nudila določene druge turistične ugodnosti ali (proti) usluge. Vloţek občine Bled v rekreativni šport bi bila lahko vzpostavitev mreţe tekaških, sprehajalnih in kolesarskih poti na Bledu in okolici, ki bi poleg ostalih značilnosti povezovale tudi turistične kmetije in ostale turistične ponudnike v Blejskem kotu. Zamisel bi lahko razvili v projekt povezovanja kulturne in naravne dediščine celotnega območja. Tako bi uredili in označili ţe obstoječe tekaške, sprehajalne in kolesarske poti ter jih povezali z novimi, še neobstoječimi potmi. Mreţo poti bi opremili z oznakami, kaţipoti in počivališči na izbranih razglednih točkah. Projekt bi tako povezoval center Bleda z vsemi okoliškimi vasmi in hribi. Spodbuditi pa je treba tudi dodatno izgradnjo kolesarskih poti, ki bodo povezale kolesarske poti po celotni Sloveniji. Slika 9: Bled z okolico (osebni arhiv). 43

44 Glede na vse večjo priljubljenost in medijsko pokritost športnega streljanja bi lahko del občinskih sredstev vloţili tudi v obnovo ţe obstoječega strelišča Mačkovec v bliţini vasi Mlino. Športno streljanje je najhitreje rastoča tekmovalna in rekreacijska aktivnost visokega in srednjega managementa v drţavah, v katerih je nova ekonomija s svojimi zakonitostmi vpeta v druţbene vrednote. Panoge strelskega športa so zračno oroţje, malokalibrsko oroţje in močnejše strelno oroţje (kratkocevno in dolgocevno). Sem prištevamo tudi športno streljanje na glinaste golobe, ki simulira lovsko streljanje na ptice in človeka dobesedno zasvoji ( Strelišče je objekt, namenjen športnorekreativnemu streljanju, ki izpolnjuje tehnične in varnostne pogoje za uporabo varnostnega, lovskega in športnega oroţja (povzeto po: Športno strelišče Mačkovec spada pod tip zaprtega strelišča in ţe dolgo sluţi vojski in policiji za terensko/strelsko usposabljanje. Ob prenovi strelišča in njegovi rekonstrukciji iz zaprtega v odprti tip strelišča, bi širšemu krogu ljudi odprli novo, alternativno moţnost rekreacije, druţenja in zabave. Kajakaštvo in spusti z gumenjaki so ţe uveljavljene športnorekreativne panoge, kar dokazujejo številne ţe obstoječe športno turistične agencije. Agencije, ki trţijo to obliko rekreacije, so s trţenjem te aktivnosti začele ţe pred dobrimi desetimi leti. Poleg Blejskega jezera, kjer se najpogosteje izvajajo športi, kot so veslanje, plavanje in kanuing, bi lahko v večji meri izkoristili tudi moţnosti na Savi Bohinjki in predvsem na Savi Dolinki. Savo Bohinjko zaznamuje teţavnostna stopnja I-IV. Vodostaj Save Bohinjke je odvisen od količine padavin, zato v poletnih mesecih vodostaj močno upade in je reka primerna za šolo kajaka (teţavnostna stopnja I-III). Ob visokem vodostaju je del reke (od HE Soteska do Kupljeniškega mostu oziroma strelišča na Mačkovcu) prava poslastica, primerna za bolj izkušene kajakaše. Nova alternativa vodnih športov na Savi Bohinjki so spusti z zračnicami, ki bi nudile krajši scenski spust po neokrnjeni naravi. Pri Savi Dolinki, teţavnostne stopnje I-IV, se vodostaj uravnava z jezom HE Moste, prav tako nanj vpliva tudi količina sneţne odeje in količina padavin. Primerna je za vse kajakaše rekreativce in glede na konstanten vodostaj tudi za komercialne spuste z gumenjaki. Moţnost popestritve na Savi Dolinki je preureditev rečne struge v progo za slalom in postavitev umetnega vala. Glede na dostopnost bi bil za to najprimernejši del reke Save Dolinke okoli Blejskega mostu, in sicer vstop 200 metrov nad mostom ter izstop 200 metrov pod mostom. Poudariti je treba, da bi se moral izvajati precej večji nadzor nad usposobljenostjo vodnikov, saj so redki vodniki dovolj izkušeni in imetniki licenc. Vesti o nesrečah so tako pogoste glavni razlog še vedno tiči v precenjevanju lastnega znanja in sposobnosti ter podcenjevanju moči narave. Stepišnik (2007) pravi, da imamo Slovenci športni ekstremizem vpisan v nacionalni genski kod, kajti podalpska drţava skriva nešteto drznih in neustrašnih športnikov, ki preizkušajo psihofizične meje mogočega. Tudi na Bledu smo bili deleţni ene izmed adrenalinskih poslastic, saj smo si letos junija pod Zdraviliškim parkom lahko ţe tretjič zapored ogledali spektakularne skoke v vodo največjih mojstrov iz vsega sveta. V ţelji, da bi bilo takih spektakularnih športnih prireditev na Bledu več, je postavitev skakalnega stolpa, ki bi lahko segal tudi do višine 25 metrov in bi se tako lahko uporabljal v rekreativne kot tekmovalne namene. Lociran bi bil lahko na območju Velike Zake, in sicer poleg sodniškega stolpa kjer globina vode meri več kot 5 metrov. Nudil bi skoke iz različnih višin (5, 10, 15, 20 in 25 metrov). V primeru, da bi bila ideja za občino iz finančnih, okoljskih ali drugih vzrokov nesprejemljiva, obstaja moţnost dograditve 44

45 ţe obstoječega skakalnega stolpa v Grajskem kopališču do višine 10 metrov. Prav na tej lokaciji so skakalni stolp višine 10 metrov postavili ţe leta Stolp je bil v tistem obdobju izredno priljubljen in obiskan športni objekt. Porušili so ga leta Mikek (2007) pravi, da je tek eden izmed najprimernejših načinov za vzdrţevanje dobre telesne pripravljenosti in dobrega počutja. Obstajajo mnogi znanstveni dokazi, da tek zmanjšuje stres, zniţuje krvni tlak in celokupni nivo holesterola v krvi. Vse to so pomembni razlogi, ki prispevajo k temu, da priljubljenost teka kot oblike redne rekreacije v zadnjih letih nenehno narašča. Ideja o društvu Šport ob jezeru se je v mislih nekaterih snovala ţe kar nekaj časa, svojo realizacijo pa je dosegla ob koncu aprila Skupina, ki nas druţi iniciativa»šport ob jezeru«, si prizadeva povezati elemente dobrega počutja (tek), narave (čudovita okolica blejskega jezera) ter poţivitev turistično športnega utripa na Bledu (povzeto po: Glavni namen je k sodelovanju privabiti čim večje število rekreativnih športnikov. Tistih, ki plašno preizkušajo svoje prve tekaške korake in ne zberejo zadosti poguma in motivacije, da bi začeli sami. In tudi tistih, ki jim je tek ţe zlezel pod koţo in jim predstavlja utečen vsakodnevni ritual. Starost ni pomembna, veseli smo prav vseh generacij. K vsakotedenski sobotni vadbi teka okrog jezera so vljudno vabljeni vsi domači in tuji obiskovalci Bleda. Društvo Šport ob jezeru ţeli s svojo dejavnostjo predstaviti ljudem, da sta skrb za svoje telo in rekreacija predvsem uţitek; nekaj, kar nas napolni s pozitivno energijo; nekaj, ob čemer lahko uţivamo in nekaj, kar nam prinaša tudi veliko drugih pozitivnih prednosti, kot je zdravje, samozavest, boljše fizično kot tudi psihično počutje. Naš cilj je, da promoviramo tradicionalno tekanje okrog jezera, ga uredimo in mu damo dodano vrednost. Dosedanje izkušnje na projektu»šport ob jezeru«kaţejo, da rekreativcev, ki se nam pridruţijo ob sobotah ni malo; veseli nas tudi, da so ti postali redni obiskovalci. Z oglaševanjem v različnih publikacijah se trudimo, da bi privabili še več ljudi in z njihovim interesom sobote tudi tematsko obarvali. Tako bi rednemu delu vadbe (ogrevanje, tek, raztezne vaje z elementi joge) vsako soboto dodali po eno dodatno športno aktivnost, kot je kolesarjenje, plavanje, plezanje, tek na smučeh, smučanje itd. Z dodanimi športno tematskimi vsebinami bi popestrili dan marsikomu, ki bi si ţelel priučiti pravilne tehnike posameznega športa. Slika 10: Sobotni tek (osebni arhiv). 45

46 Letos Fundacija za šport razpisuje javni razpis za sofinanciranje športnih dejavnosti, raziskovanja in razvoja športa. Uspešno deluje ţe od leta 1998, od takrat pa je povečala sredstva in število izvajalcev v športu ter sofinancirala vse večje razvojne programe slovenskega športa. Ţe nekaj časa je med nami ţelja o oblikovanju rekreativne skupine na Bledu, ki bi bila petkrat tedensko deleţna organizirane vadbe. Ponujali bi raznovrstne moţnosti preţivljanja prostega časa in športnorekreativnih programov, kot so pohodi, nordijska hoja, tek, kolesarjenje in plavanje, vodenih pod strokovnim vodstvom. Tematiko športnih aktivnosti bi sprva oblikovali sami in ponudili čim širši spekter športov, zatem pa bi sam program tudi prilagajali glede na ţelje rekreativne skupine. V času, ko mraz trka na vrata, bi organizirali tudi zimsko obarvane dneve (krpljanje, tek na smučeh, smučanje, sankanje) in aktivno skupaj prebrodili mrzle zimske dni. S pomočjo razpisov bi krili stroške vodenja vadbe in si omogočili nakup raznovrstnih športnih pripomočkov, ki bi nam olajšali in popestrili rekreativno vadbo. Konkurenca v trţenju športnoturistične ponudbe je v današnjem času velika, zato bi temeljili na strokovnem in celostnem pristopu. Tako bi v okviru strokovno vodenih športnih aktivnosti ponujali tudi predavanja o zdravi prehrani ter izbiri primerne športne opreme. Namen bi bil k vadbi privabiti vse generacije, tako mlade nadebudneţe, kot ljudi v zrelih letih. Pri vseh rekreativcih nam je dolgoročni cilj preoblikovati vrednote in stremeti, da jim šport postane del vsakdanjika. Statistike kaţejo, da je vedno več ljudi v zrelih letih, katerih zanimanje za raznovrstne kulturne in športne dogodke zaradi upokojitve narašča. Z njihovo kvantiteto se pri nas na Bledu res ne bi mogli postavljati. Zato je čas, da gremo korak naprej tudi na področju zabave in animacije za starejše in poskrbimo, da športnih vsebin in alternativ za preţivljanje kvalitetnega prostega časa ne bo več primanjkovalo. Društvo upokojencev Bled ţe vrsto let vestno organizira dnevne in mesečne dejavnosti, tečaje, izobraţevanja, zabavna srečanja. Od športnih aktivnosti ponuja različne sprehode po okoliških vaseh in hribih, igre biljarda, šaha, pikada in plesnih delavnic. Plesno obarvani večeri so prav tako organizirani v Panorami, ki je del hotela Toplice. Prav gotovo bi z zdruţitvijo idej in malo več oglaševanja privabili širši krog ljudi v zrelih letih in jim na različnih lokacijah (ledena dvorana, prostori v Domu upokojencev Bled in različnih hotelih) organizirali turnirje biljarda, pikada, šaha. S tem bi starejšim osmislili dneve in večere ter jih med seboj bolj povezali. 7.2 PRIPRAVE ŠPORTNIKOV Kvalitetne priprave športnika ali ekipe so osnova za doseganje vrhunskih rezultatov. Dandanes ţe številni ponudniki športnikom in klubom ponujajo celovito organiziranje priprav (povzeto po: Izbira najprimernejšega centra za priprave Organiziranje prevoza, namestitve in treninga Organiziranje pripravljalnih tekem Zdravniška oskrba v slučaju poškodb, posebna prehrana Glede na čas priprav ločimo centre za priprave v zimskem času in centre za priprave v poletnem času. Bled trenutno spada med centre, ki priprave organizira v poletnem času; v ta namen namestitvene kapacitete ponujata hotela Astoria in Krim. Športna infrastruktura in okolica sta 46

47 prava kombinacija, ki jo športniki potrebujejo za kvalitetne kondicijske priprave. Lepa narava sta vsekakor prednosti Bleda, kar pa ne bi mogli reči za športno infrastrukturo. Večnamenska dvorana kot ključen objekt za organizacijo priprav Kot sem ţe omenila, je izgradnja večnamenske dvorane eden izmed ključnih investicijskih projektov v občini ţe dalj časa, a do sedaj še ni prišlo do njegove realizacije. Tudi z vidika priprave športnikov je to pereč problem, saj organizatorji zaradi zaradi pomanjkanja večnamenske športne dvorane priprav ne moremo celostno in kvalitetno organizirati. Večnamenska dvorana daje osnovo pri organizaciji priprav, saj velik deleţ uspešnih slovenskih moštev sloni na dvoranskih športih, kot so nogomet, košarka, odbojka, rokomet in drugi. Večnamenska športna dvorana bi lahko sprejela do pet tisoč gledalcev; primerno opremljena (telovadnica, fitnes, igrišče, masaţne sobe ter pestro izbiro potrebne športne opreme) bi predstavljala dobre pogoje za športne priprave skozi vsa letna obdobja in prav tako odlično alternativo različnim moštvom v primeru slabega vremena. Dvorana bi bila primerna tudi za večje prireditve, ki niso športnega značaja (koncerti, poslovna srečanja ter različne turistične prireditve in dogodki). Veslanje in veslaška infrastruktura Četrtek, 10. septembra 2009 je prinesel pomemben mejnik v pripravah Bleda na izvedbo svetovnega prvenstva v veslanju med 28. avgustom in 4. septembrom leta S slovesnim odkritjem spominske table se je v Mali Zaki uradno začela posodobitev regatnega središča. V prihodnjih šestih mesecih bosta obnovljena hangar in telovadnica v veslaškem centru v Mali Zaki, prenovljene bodo tribune, zgrajen nov ciljni stolp v Veliki Zaki. Poleg tega bo v celoti posodobljena tudi zunanja ureditev v Veliki in Mali Zaki. Tokrat bodo v posebni kategoriji imeli na velikem mednarodnem tekmovanju moţnost nastopiti tudi športniki invalidi. Pri kandidaturi za Svetovno prvenstvo v veslanju na Bledu je Slovenija kandidirala tudi za Svetovno prvenstvo invalidov v veslanju ( Nedvomno gre za izredno velik in odmeven dogodek, ki Bledu prinaša čast in velik izziv. S prenovo vseh naštetih športnih objektov bo blejsko veslanje ogromno pridobilo - poleg ţe tradicionalnih priprav domačih veslaških ekip bo gostilo tudi gostiti tudi tuje. Slika 11: Veslaške priprave (Vir: Blaţ Kajdiţ). 47

48 Biationski center na Pokljuki Slovenski biatlon je bogatejši za prenovljen, sodobnejši in okolju prijazen biatlonski center na Pokljuki. Prenova centra pomeni velik uspeh slovenskega biatlona, saj je še nedolgo tega obstajala nevarnost, da bi zaradi dotrajanega strelišča in neustrezne infrastrukture Pokljuka izgubila licenco za prirejanje vrhunskih tekmovanj. To bi pomenilo konec slovenskega biatlona, vsaj na resni tekmovalni ravni. Slovenski športniki so s centrom pridobili nove zmogljivosti za trening in tekmovanja, tudi z delno osvetljeno stezo za rolanje in tek, sodobnim hotelom, savno, fitnesom, stadionom s streliščem, tribunami, večjim parkiriščem. Sodoben center pomeni tudi pridobitev za gorenjski turizem. Pri gradnji in prenovi biatlonskega centra na Pokljuki se je, predvsem zaradi umetnega zasneţevanja, pogosto pojavljal problem z oskrbo vode in njene smotrne, naravi prijazne porabe. Nova čistilna naprava in okolju prijazno ravnanje pa zagotavljata ustrezno umestitev centra v občutljivo okolje (povzeto po: V drugi fazi gradnje načrtujejo tudi izgradnjo 24 tradicionalnih pokljuških hišic za prenočevanje. Pokljuka je v pretekli zimi gostila karavano svetovnega pokala, čeprav v prvotnem koledarju Mednarodne biatlonske zveze ni bila predvidena. Slovenska planota je bila z Bledom tretja letošnja postaja svetovnega pokala. Rudno polje sedaj mamljivo vabi vse domače in tuje športnike rekreativce. Predvsem pa bo z novo, prenovljeno infrastrukturo ter urejenim in mikavnim okoljem predstavljal dobre pogoje za priprave domačih ali tujih ekip. Največja prednost prenovljenega športno rekreacijskega centra je, da je dostopen in uporaben tako poleti kot pozimi. Številni športni rekreativci se bodo tako lahko odpravili tako na rolanje po novih asfaltiranih progah kot na tek na smučeh. Moţnosti za priprave športnikov na Bledu predstavljajo neizkoriščeno trţno nišo. Tej moţnosti razvoja športnega turizma bi bilo treba posvetiti več časa in pozornosti ter se usmeriti na priprave tako domačih kot tujih vrhunskih športnikov, jim omogočiti kvalitetne pogoje treninga in sestaviti sprejemljivo finančno ponudbo. V koncept programa kontinuiranih kondicijskih priprav športnikov bi vključili tako treninge (kondicijski treningi, tehnično-taktični treningi, dvoranski treningi), uporabo športnih površin na Bledu in v okolici (Radovljica, Bohinj, Pokljuka, Jesenice), zdravo prehrano s posebnimi meniji in udobno namestitev z različnimi ugodnostmi v okviru hotelskih storitev. Nova smernica športnega turizma na Bledu priprave športnikov, bi Bledu doprinesla še večjo razpoznavnost, dobro promocijo in dodaten finančni prihodek. 7.3 VELNES ZDRAVILIŠKI TURIZEM Začetki velnes gibanja v svetu so povezani z upokojenim splošnim zdravnikom dr. Halbertom Dunnom. Poudarjal je, da obstaja zelo tesna povezava med telesom, mislijo in duhom. Prepričan je bil, da imamo ljudje potrebo po osebni zadostitvi. Dunn je besedo wellness sestavil iz dveh besed:»well-being«in»fitness«. Pri tem pojem»well being«pomeni stanje popolne usklajenosti telesnega, duševnega in socialnega dobrega počutja. Pojem»fitness«pa pomeni gibanje, ki je nastalo sredi 60 let v ZDA in je bilo prilagojeno novemu pojmovanju zdravja:»sport for all«(gojčič, 2001). 48

49 7.3.1 VELNES ZDRAVILIŠKA PONUDBA NA BLEDU Kot navaja Jenšterle (1997) v programu razvoja turizma v občini Bled, je ena izmed obstoječih vrst turizma na Bledu zdraviliški turizem. Ta vrsta turizma je v Sloveniji in tudi drugod po Evropi izredno priljubljena med turisti. Ta ponudba prav tako ne prinaša izrazite meje med sezono in ne-sezono. In prav zaokroţena turistična področja, kot so zdravilišča v Sloveniji, igrajo glavno vlogo slovenske turistične ponudbe. Zdraviliški turizem obsega pomemben del prometa, ki ga ustvarijo tuji turisti. Zdravilišča, kopališča s termalno in mineralno vodo v toplicah in slatinah ter klimatska letovišča so pomenila začetek tujskega prometa Slovenije. Sčasoma se začne poudarjati blagodejno počutje in zdravilni učinki naravnih razmer v vseh letoviščih. Lep primer je pri tem Bled, kjer se je zdraviliški turizem začel razvijati leta 1854, ko je Arnold Rikli v svoje projekte vključil blejske vrelce in s tem pripomogel, da se je Bled razvil iz zgolj kopališkega in turističnega tudi v zdraviliški kraj (Hiti, 2003). Velnes kot gibanje za ohranjanje dobrega zdravja ne more mimo športnih vsebin, saj je telesna aktivnost nujno potrebna za zdravo ţivljenje. Športna aktivnost je ena izmed štirih temeljnih sestavin velnesa (poleg zdrave prehrane, duševne aktivnosti in osebne sprostitve). Ponudniki velnes storitev zato v velnes centre vključujejo različne športne ponudbe, ki so veliko manj zahtevne in intenzivne od vrhunskega športa ter morajo biti povezane z zagotavljanjem dobrega telesnega počutja (Planinšek, 2008). Velnes turizem je ena izmed najmlajših vej turizma. Bled na področju velnes zdraviliškega turizma gostom ponuja velnes storitve v oţjem smislu, t.j. velnes infrastrukture. Večina hotelov je opremljena z bazeni (Hotel Golf, Kompas, Park, Grand Hotel Toplice, Lovec, Triglav, Jelovica in Krim), vendar je treba poudariti, da je edino bazen v Park hotelu primeren za rekreacijsko plavanje. Z izjemo vodnega parka Ţiva, ki obiskovalcem nudi tudi širše velnes storitve, t.j. kvalitetne in raznovrstne velnes programe, imajo blejski hoteli precej pomanjkljivo dodatno velnes ponudbo. Poleg tega pomanjkljivo razvijajo dejavnosti v zimskem času. Prav zimski čas, torej blejska ne-sezona, je idealna priloţnost za privabljanje tako domačih kot tujih gostov s širšo in izpopolnjeno zdraviliško velnes ponudbo v spremstvu pestrih animacijskih programov za vse ciljne starostne skupine. Za primer vzemimo velnes Ţivo, ki je s svojo otvoritvijo jeseni 2004 veliko prispeval k blejski turistični ponudbi. Največji tovrstni center v tem delu Slovenije je velik skoraj 2300 kvadratnih metrov površine in vključuje osrednji center dobrega počutja, bazenski del in kompleks savn. V centru dobrega počutja lahko izbiramo med lepotilno nego telesa (aromaterapijo deţnih kapljic, terapije koţe, ki ima posebne potrebe, vitaminske pilinge z naravnimi oblogami), sprostitvenimi masaţami telesa (masaţ z vročimi kamni, tajske, havajske, ajurvedske, aromaterapevtske in sinhrone masaţe, golfske masaţe), kopelmi in oblogami, negi obraza, negi dlani in stopal in še bi se našlo. Bazenski del vključuje zunanji bazen, dva večja bazena z ogrevano termalno vodo, opremljena z masaţnimi stoli in leţišči in povezana s toboganom, dva manjša bazena prilagojena otrokom in dve masaţni kadi z ogrevano termalno vodo. Kompleks savn ponuja sprostitve v vroči ali manj vroči finski savni z aromaterapijo in svetlobno terapijo ter v dveh parnih turških kopelih. K udobju savnanja pripomore tudi zunanji whirpool s teraso za počivanje, prijeten notranji prostor za počitek, velik prostor z udobnimi in ogrevanimi kamnitimi leţišči ter 49

50 doţivljajska prha. V ponudbi imajo posebne programe, namenjene mladim mamicam, nosečnicam, moškim in parom. Posebno ponudbo glede na letni čas popestrijo, npr. z masaţami za golfiste, sladkim četrtkanjem, vinsko terapijo, afriškim velnes paketom in sprostitvijo v objemu boginje Ţive. Glede na pestro ponudbo skozi celo leto, dobro promocijo in redno izobraţevanje kadra ima vodni park Ţiva odlične prednosti za še večjo uveljavitev in boljše trţenje v blejskem turističnem okolišu. Slika 12: Velnes Ţiva Bled (Vir: SHB) Velnes zdraviliška ponudba pomeni za Bled novo moţnost razvoja. Razvojne smernice te vrste ponudbe bi morale narekovati povezovanje vseh obstoječih velnes centrov na Bledu. Tako bi vsak velnes center s svojo ponudbo pripomogel k oblikovanju določene tematike in zgodbe, ki bi se prilagajala glede na letni čas. Z inovativnostjo in sveţimi idejami bi tako dvignili raven celotne blejske ponudbe velnes zdraviliškega turizma. Ta v turistični ponudbi Slovenije predstavlja pomemben steber, zato si zasluţi posebno pozornost. 7.4 ŠPORTNE PRIREDITVE Šport je v svoji zgodovini sluţil različnim namenom od preţivljanja prostega časa, priprave na vojno, lov, do prikazovanja moči, zdruţevanja narodov ipd. Vendar je bil vedno orodje za dosego določenega cilja. V zadnjih 150 letih je šport postal, poleg vseh prejšnjih pojmov, industrija. Ta industrija oblikuje šport hitreje in močneje kot katerikoli dejavnik prej. S tem se je šport v toku 2000 let pribliţal pojmu produkta. Velike korake v tej smeri razvoja je šport naredil predvsem v zadnjem stoletju, ko so ga začeli v vedno večji meri podpirati podjetniki (Hardy, 1986). Športne prireditve so ţe od nekdaj pomemben del športa, ki so še posebej ključno vplivale na razmah in razvoj športa v zadnjih 30 letih. To je dogodek, kjer se lahko športniki pomerijo v svojih sposobnostih in kjer gledalci uţivajo v vrhunskih doseţkih športnikov in športnih ekip, s katerimi se tudi poistovetijo (Mulej, 2003). Prireditve so tako postale glavno komunikacijsko orodje z javnostjo in mediji. Prireditve so proizvod za trţenje športa in promocijo športa. Brez športnih prireditev ne bi bilo športa in nasprotno. 50

51 7.4.1 ŠPORTNE PRIREDITVE NA BLEDU Začetki organizacije športnih prireditev na Bledu segajo v začetek 20. stoletja, ko je z razvojem turizma prišel tudi razvoj športa. Športne prireditve in tekmovanja javnega značaja so bile sprva namenjene samo gostom, organizirane pa so bile za poţivitev turističnega ţivljenja. Javne prireditve so dodatno popestrili z ţivo glasbo. Lokalno prebivalstvo je zaradi razvedrila v tistih časih organiziralo svoje prireditve in tekmovanja. Sčasoma sta se oba tipa prireditev zdruţila, tako da so na tekmovanjih sodelovali tako domačini kot turisti. Izbor športnih disciplin pred vojnama je bil dokaj ozek. Bled so predvsem v začetkih zaznamovali športi, ki so bili vezani na Blejsko jezero. Tako so poleti izstopale veslaške regate, plavalne tekme in skoki v vodo. Pozimi so se domačini večinoma ukvarjali z drsanjem in kegljanjem na ledu. O večji organiziranosti športnega ţivljenja in športnih prireditev govorimo predvsem v obdobju med obema vojnama. Blejci so leta 1928 ustanovili»športno društvo Bled«, katerega program je bil usklajen s prizadevanji izgradnje športnih objektov. Blejsko jezero je bilo pozimi tudi zbirališče za vse navdušence skijeringa, pri katerem je voţnja s konjsko vprego iz leta 1924 kmalu prešla na voţnjo s sanmi. V zimi 1926/27 so konec januarja ţe organizirali prve motoskijering tekme na Blejskem jezeru. Druga svetovna vojna je pomenila premor v skijering športu, po njej pa se je ţe razvil avtoskijering. V zimi 1963/64 je bilo na Bledu organizirno prvo tekmovanje v avtoskijeringu. Razvoj moto- in avtoskijeringa je kmalu povzročil mnoţično in neurejeno voţnjo po jezeru. Ker voţnja ni bila nadzorovana, je postajala nevarna, zato je danes voţnja z motornimi vozili po zamrznjenem jezeru prepovedana (povzeto po: Benedik, 2003). V letu 1950 je bilo na Bledu padalsko prvenstvo v skokih v jezero. Padalci so priletavali iz letališča v Lescah. Značilno za to prireditev je bil izredno velik obisk, za tisti čas povsem nenavaden (Benedik, 2003). Pod največje in najbolj odmevne športne prireditve na Bledu do sedaj štejemo Svetovno prvenstvo v veslanju leta 1966, 1979 in 1989, Šahovsko olimpijado leta 2002, Svetovno prvenstvo v hokeju skupin B in C leta 2002, Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju za mladince leta 2002, Svetovni pokal v umetnostnem drsanju za mladince 2003, 6. evropski zimski olimpijski dnevi mladih (EYOF) leta 2003, 15. Člansko svetovno prvenstvo v ITF Taekwondo-ju ter najbolj znana in odmevna zimska prireditev Svetovni pokal v biatlonu na Pokljuki, ki je bil prvič organiziran ţe leta 1991/92. Spomladi, ko sneg skopni in se narava začne prebujati, je športnih prireditev tokom poletja vedno več, vrhunec pa doseţejo ob koncu avgusta oz. v začetku septembra. Preteklo leto smo bili lahko priča skupno 15 športnim prireditvam, ki so poleg ostalih glavnih prireditev predstavljene v tabeli: 51

52 Tabela 1: Aktualne prireditve in dogodki na Bledu v letu 2010 (Vir: 1. januar TRADICIONALNI NOVOLETNI GALA KONCERT 31. januar - 2.februar KULINARIČNI VIKEND NA BLEDU februar BALONARSKI FESTIVAL februar PUSTNE PRIREDITVE 28. februar - 1. marec 48. POKAL VITRANC KRANJSKA GORA marec FIS SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH PLANICA marec 19. POKLJUŠKI MARATON ADRIATIC SLOVENICA 28. marec april ŠKOFJELOŠKI PASIJON april 21. MEMORIAL VLADIMIRJA OMEJCA- 17. ODPRTO PRVENSTVO SLOVENIJE 10. april PRIREDITVE OB OBČINSKEM PRAZNIKU april VELIKONOČNE PRIREDITVE april PRVOMAJSKA VESLAŠKA REGATA 9. maj ALPSKI VEČER 23. maj DAN NORDIJSKE HOJE, BLED maj - 6. junij 3. MEDNARODNI FESTIVAL ALPSKEGA CVETJA V BOHINJU 30. maj STARODOBNI RELI»KARAWANKEN CLASSIC«30. maj DAN POTAPLJAČEV IN ČISTILNA AKCIJA BLEJSKEGA JEZERA junij SREDNJEVEŠKI DAN NA BLEJSKEM GRADU junij 54. MEDNARODNA VESLAŠKA REGATA junij 21. CLASSIC MARATHON, RALLY STARODOBNIH AVTOMOBILOV julij 14. MEDNARODNI GLASBENI FESTIVAL BLED julij 11. RIKLIJEVI ŠPORTNI DNEVI julij AMATERSKO ŢENSKO EKIPNO TEKMOVANJE V GOLFU Julij, avgust PRIREDITVE V OKVIRU BLEJSKEGA POLETJA julij 3. NOČNA 10KA - TEK OKOLI BLEJSKEGA JEZERA Julij MARJETIN SEJEM na BOHINJSKI BELI julij BLEJSKI DNEVI IN BLEJSKA NOČ 25. julij 3. TEK OKOLI BLEJSKEGA JEZERA 31. julij - 2. avgust avgust 19. ETNO FESTIVAL OKARINA BLED 52

53 22. avgust 1. BLEJSKI MALI MARATON (21 km) in REKREATIVNI TEK OKOLI BLEJSKEGA JEZERA (6 km) avgust POLETNA HOKEJSKA LIGA RUDI HITI 2. september 1. BLEJSKI MARATON 5. september TRIATLON BLED september ŠPORTNI VIKEND NA BLEDU: BOLLETOV TEK, ŠPORTNI TURNIRJI 27. september DRŢAVNO PRVENSTVO V VESLANJU 21. november NARODNOZABAVNA HIT PARADA december PRIREDITVE V OKVIRU»VESELEGA DECEMBRA« december IBU SVETOVNI POKAL V BIATLONU 25. december LEGENDA O POTOPLJENEM ZVONU 30. december KROG PRIJATELJSTVA 31. december SILVESTROVANJA V prihajajočem letu 2010 se nam zaradi vse večje promocije in presenetljivo velike udeleţbe rekreativcev obeta še pestrejši seznam športnih prireditev. Veliko športnih prireditev je ţe znanih, vendar pričakujemo še nekatere manjše prireditve, ki bodo organizirano spontano. Športne prireditve bodo potekale na lokalni, drţavni in lokalni ravni. Konec januarja smo bili priča zanimivemu Svetovnemu prvenstvu v zimskem plavanju, ki je potekalo v Blejskem jezeru. Takoj zatem je Bled gostil Svetovne zimske masters igre Bled Na igrah je bilo mogoče tekmovati v šestih različnih športih. Alpsko smučanje je potekalo v Kranjski Gori, smučarski skoki v Planici, Pokljuka je gostila tek na smučeh in biatlon, hokej pa je potekal v treh gorenjskih hokejskih dvoranah, in sicer na Jesenicah, Bledu in v Kranju. Poleg tekmovanj v zimskih športih so igre obsegale tudi dvoranski nogomet oziroma Futsal, ki se je odvijal na osmih različnih lokacijah. Zadnjega dne v januarju smo si lahko ogledali tradicionalni 49. pokal Vitranc Kranjska Gora in 20. Pokljuški maraton Adriatic Slovenica. V marcu je potekal IBU finale v biatlonu, FIS Svetovni pokal v smučarskih skokih Planica 2010 in takoj zatem Alpski pokal v biatlonu. Omembe vredna je bila tudi organizacija šaljive zimskošportne prireditve Eurosanka 2010 na Pokljuki, na kateri je potekal atraktiven slalom. V aprilu je sledilo zatišje športnih prireditev, ob koncu maja pa so na Bledu organizirali uvodno tekmo Svetovnega pokala v veslanju. V juniju bo potekala 55. mednarodna veslaška regata; poleg tega pa se bodo v tem času odvijali tradicionalni 12. Riklijevi športni dnevi. V juliju bo pod okriljem Vitezov dobrega teka sledila organizacija 3. Nočne 10-ke, zanimivost le-te pa je bosa kategorija na teku. V avgustu bodo športne prireditve bogatili 2. Blejski mali maraton (21 km), rekreativni tek okoli Blejskega jezera (6 km) in poletna hokejska liga Rudi Hiti. Med večje športne prireditve spada Blejski triatlon, ki se bo odvijal v začetku septembra. Različice triatlona bodo Medijski triatlon popularnih, Štafetni triatlon za podjetja in zdruţenja, Triatlon za vsakogar, Evropski mladinski pokal, Olimpik triatlon ter Lumpi triatlon za otroke. 53

54 Pregled dogodkov na Bledu kaţe, da je tek v zadnjih letih tako kot v številnih drugih mestih in deţelah tudi na Bledu nedvomno najbolj popularen šport. Medije in spletne portale bogatijo tekaški forumi; vabil na dobrodelne in rekreativne teke, teke trojk, promocijske teke, maratone ipd. je v izobilju. Tek kot rekreativna in tekmovalna dejavnost podira vse rekorde - v številu udeleţencev, v časovnih doseţkih in rekordih ter tudi v izpopolnjeni in kakovostni organizaciji športnih prireditev. Samo na Bledu je bilo lansko leto od skupno 15 organiziranih športnih prireditev, 6 tekaških prireditev. Prvi triatlon (plavanje, kolesarjenje,l tek) je bil na Bledu organiziran julija leta Na njem je ţe takrat sodelovalo presenetljivih 300 rekreativcev. V lanskem letu se je 25. triatlona udeleţilo rekordnih 700 prijavljenih. Omenjenega triatlona se je udeleţilo tudi 10 najbolj zagnanih rekreativcev, ki so sodelovali na vseh blejskih triatlonih doslej. Slika 13: Prizorišče tekaške prireditve (osebni arhiv) PREDNOST ŠPORTNIH PRIREDITEV Zadnjih nekaj let smo tako pri nas kot v svetu priča hitri ekspanziji športnih prireditev. Glede na ta trend se je treba zavzeti za čim širši spekter športno-rekreativnih prireditev na Bledu, ki bodo zavzemale različne dejavnosti, kot so rolanje, veslanje, plezanje, atletika, odbojka na mivki, tek na smučeh, smučanje idr. S tem bi razbili monotonost prevladujočih dejavnosti, kot sta tek in kolesarjenje, ter vnesli novo sveţino v program prireditev. Širši populaciji bi tako omogočili, da lahko svoje sposobnosti preizkusi v športu, za katerega se organizatorji športnih prireditev redko odločijo. Bled s svojo okolico ponuja nešteto alternativ za izvedbo različnih tematskih športnih prireditev. Kar zadeva večjih prireditev na mednarodni in svetovni ravni, ki jih bo Bled gostil v bliţnji prihodnosti, je pomembno, da se vsi organizatorji in vpleteni zavedajo, da so te prireditve edinstvene priloţnosti za povečano promocijo Bleda. Če se ne bomo začeli zavedati veličine in koristnosti vseh teh športnih dogodkov, nam nadaljnji razvoj kraja lahko uide (Hiti, 2003). 54

55 7.4.3 PRIMER ORGANIZACIJE ŠPORTNE PRIREDITVE NA BLEDU V tem poglavju bom predstavila organizacijske značilnosti in potek Malega blejskega maratona, ki je na pobudo Športno-turističnega društva Olimpik potekal lanskega leta, 22. avgusta. Gre za prvi mali maraton na Bledu doslej. Tekmovalci so se lahko pomerili v treh kategorijah: Zakijev otroški tek, krajši druţinski tek na 6 km in polmaraton na 21 km. Slika 14: Zakijev otroški tek (Vir: Klemen Dolenc). PROGRAM PRIREDITVE Javna prireditev BLEJSKI MALI MARATON, se je odvijala 22. avgusta, od 8 ure do 23 ure, na Bledu po naslednjem programu (K. Dolenc, osebna komunikacija, september 2009): od do 14.00, na Cesti Svobode od Hotela Park do kriţišča z Veslaško promenado: prevzem startnih številk, odprtje športnih stojnic in stojnic pokroviteljev, priprava scene za glasbeni zaključek večera ob 14.00, na Cesti Svobode od Hotela Park do kriţišča z Veslaško promenado: voden pohod 100 udeleţencev po pešpoti na Straţo ob 16.00: start Zakijevega otroškega teka od Festivalne dvorane do Hotela Park ob 17.00: start teka na 6 km en krog start in cilj pod Festivalno dvorano ob 17.00: start teka na 21 km - trije krogi - start pod tribunami v Veliki Zaki, cilj pod Festivalno dvorano od do 22.00, Zdraviliški park: predviden koncert Omarja Naberja on 23.00: zaključek prireditve. 55

56 Slika 15: Tek na 21 km (Vir: Klemen Dolenc). POTREBNA SOGLASJA IN DOKAZILA Organizator Športno turistično društvo Olimpik je z vlogo zaprosil za izdajo dovoljenja za izvedbo javne prireditve Upravno enoto Radovljica. Skladno s 14. členom ZJZ vlogi in kasnejšim dopolnitvam upravnemu organu v zadevi predloţil vsa zahtevana dokazila, in sicer (K. Dolenc, osebna komunikacija, september 2009): Dopis Športnorekreativnega društva Lokvanj o prisotnosti potapljača, Dopis ZD Bled z dne o zagotovljeni nujni medicinski pomoči, Načrt varovanja, Program prireditve oz. razpis s skico prostora, Navedba vodje rediteljske sluţbe Soglasje Občine Bled k uporabi Zdraviliškega parka, Dovoljenje Občine Bled za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom, Dovoljenje Občine Bled za polovično zaporo dela Kidričeve ceste, Skica startno ciljnega prostora na Cesti Svobode, Dovoljenje Občine Bled za popolno zaporo občinskih cest, Dovoljenje Občine Bled za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom od 10 ure do 23 ure, Pogodba z druţbo G7 d.o.o. Trzin o varovanju prireditve, Soglasje Zavoda za kulturo Bled za uporabo Festivalne dvorane na Bledu, Soglasje lastnikov zemljišč (Kristine Vidic in Jerce Piber) za parkiranje. 56

57 DODATNI UKREPI ZA ZAGOTOVITEV REDA, VARNOSTI ŢIVLJENJA IN ZDRAVJA UDELEŢENCEV NA PRIREDITVI Organizator prireditve mora poleg ukrepov, ki jih določa Zakon o javnih zbiranjih kot dodatne ukrepe za zagotovitev reda, varnosti ţivljenja in zdravja udeleţencev na prireditvi zagotoviti ( 1. Organizator je dolţan poskrbeti za red in varno izvedbo prireditve s 15 reditelji organizatorja, ki zagotavljajo red na trasi teka okoli Blejskega jezera, na prireditvenem prostoru in na določenih zaporah cest ter z 11 varnostniki varnostne druţbe G7 d.o.o., ki zagotavljajo red na parkirnih prostorih, na zaporah cest in na prireditvenem prostoru zagotavljajo varnostniki. Reditelji in varnostniki pri delu sodelujejo in so za svoje delo odgovorni vodji varovanja. 2. Organizator sme za izvedbo prireditve uporabljati le prostore in zemljišča, za katere je pridobil soglasje oz. dovoljenje lastnika ali upravljalca. Za izvedbo teka in kot prireditveni prostor sme organizator uporabljati občinske ceste, za katere je pridobil dovoljenje za popolno zaporo cest Občine bled, Festivalno dvorano, Zdraviliški park in parkirne prostore na parcelah, ki se nahajajo pri pokopališču, vrtcu in OŠ Bled. 3. Organizator mora za prireditev, ki poteka na, v, ob vodi zagotoviti ukrepe za varstvo pred utopitvami. Zagotoviti mora prisotnost usposobljenih oseb za reševanje iz vode s pripadajočo opremo za reševanje, kar zagotavlja član Športno rekreativnega društva Lokvanj, Bled. 4. Organizator je dolţan ves čas trajanja javne prireditve udeleţencem in obiskovalcem zagotavljati nujno medicinsko pomoč, ki jo nudi Zdravstveni dom Bled. 5. V času prireditve je prepovedana prodaja in ponudba alkoholnih pijač in pijač, ki so jim dodane alkoholne pijače, osebam, mlajšim od 18 let in osebam, ki kaţejo znake opitost od alkohola. Vsa pijača se lahko toči le v plastične kozarce. 6. Organizator mora skladno z Zakonom o športu poskrbeti: Ne sme dovoliti vstopa na športno prireditev osebam, ki so pod vplivom alkohola; Da na športno prireditev ne bodo prinešena in tam uporabljena pirotehnična in druga sredstva, zaradi katerih bi bila lahko ogroţena varnost športnikov in gledalcev; Da v času prireditve ne bo objavljanja, prikazovanja in kakršnegakoli reklamiranja zdravju škodljivih proizvodov; Za vse udeleţence in gledalce zagotoviti nujno medicinsko pomoč. 7. Po končani javni prireditvi je prireditelj dolţan odstraniti vse znake in predmete, postavljene za izvedbo prireditve in prireditveni prostor vzpostaviti v prejšnje stanje. 57

58 ANALIZA IZVEDBE MALEGA BLEJSKEGA MARATONA Organizator Malega Blejskega maratona je bil športno društvo Olimpik, katerega ustanovitveni član je Jani Klemenčič. Oglas za tek je bil obljavljen v Dnevniku in v Dnevnikovi ediciji Pilot. Medijska pokrovitelja dogodka sta bila Dnevnik in Radio Hit. Dogodek je podprlo 18 sponzorjev, in sicer med večjimi Sava hoteli Bled, Hervis, Enervit, Panakea in Ergoplan ter med manjšimi Medeks in podjetje VPD. Malega Blejskega maratona se je udeleţilo 870 tekačev, izmed katerih je pribliţno polovica tekla Mali maraton, polovica pa krajši druţinski tek na 6 km. Na Zakijevem otroškem teku je sodelovalo 100 otrok. Organiziran je bil tudi pohod na Straţo, ki se ga je udeleţilo 15 pohodnikov. Z organizacijo raznolikih kategorij dejavnosti, je bilo poskrbljeno za vse starostne skupine. Organizatorji so poskrbeli tudi za hrano in pijačo ter za prodajo drugih, z dogodkom povezanih, izdelkov. Na prireditvi je bilo 20 stojnic, od tega 2 gostinski stojnici, 12 stojnic s športno opremo, preostale stojnice pa so bile namenjene prodaji različnih napitkov, krem in zdravil. Ob zaključku dogodka je potekal zabavni program (nastop Omarja Naberja), ki pa ga je prekinil nenaden naliv. V zameno za hitro zaključen večerni program so organizatorji poskrbeli za septembrski piknik in zabavo za vse udeleţence teka. Organizatorji so bili zaradi številčne udeleţbe in dobrega vzdušja med tekmovalci in gledalci s samo organizacijo prireditve zadovoljni. Kljub zadovoljstvu se zavedajo, da je organizacija prireditve imela pomanjkljivosti. Le-te se predvsem nanašajo na nejasnosti in zmedo tekačev pred začetkom prireditve, saj informacije o različnih štartnih mestih niso bile jasno podane. Z organizacijo tega dogodka je ekipa pridobila potrebne izkušnje, ki jim bodo v veliko pomoč pri pripravi in izvedbi naslednje športne prireditve. Cilj, ki vodi organizatorje, je spremeniti Mali Blejski maraton v eno izmed glavnih tekaških prireditev v Sloveniji. Naloga pa ni enostavna, saj je konkurenca na tem področju zelo močna. Poleg organizacije Malega Blejskega maratona ţeli športno društvo Olimpik organizirati tudi nekaj ostalih dogodkov npr. vzpon na Pokljuko s kolesi. 58

59 8. VKLJUČEVANJE DOMAČIH IN TUJIH GOSTOV V PROGRAME ŠPORTA IN TURIZMA NA BLEDU V tem poglavju bomo sprva analizirali turistični promet na Bledu v letih od osamosvojitve do leta Analiza zajema povprečno dobo bivanja gostov, prikaz razmerja med nočitvami domačih in tujih gostov, nihanje števila ustvarjenih nočitev ter strukturo gostov, ki obiščejo Bled. Zatem bomo pozornost preusmerili na trţenje športnih programov pri domačih in tujih gostih s strani športno turistične agencije Amigo. 8.1 ANALIZA TURISTIČNEGA PROMETA V LETIH OD 1990 DO 2009 Po podatkih ZPT iz leta 2009 je občina Bled po številu turističnih leţišč na četrtem mestu v Sloveniji - za občino Piran, Ljubljano in Bohinj. Po številu prihodov turistov Bled zaseda tretje mesto, za občino Ljubljano in Piran. Četrto mesto zaseda po številu ustvarjenih nočitvah za občino Piran, Ljubljano in Breţicam. Po številu ustvarjenih tujih nočitvah pa je Bled na tretjem mestu, saj domače nočitve predstavljajo le slabih 10 % vseh ustvarjenih nočitev (Turistični promet na Bledu, 2009). Povprečna doba bivanja se je v zadnjih petnajstih letih zmanjšala za en dan. Pri tem gre delno za svetovne trende v turizmu, ki se nagibajo h krajšim počitnicam, delno pa na to vpliva tudi poslovni turizem, ki na Bledu zavzema pomembno mesto. V primerjavi z letom 1990 na Bledu beleţimo 32 % več prihodov gostov, še vedno pa za 7 % zaostajamo za ustvarjenimi nočitvami iz leta 1990 (Turistični promet na Bledu, 2009). Slika 16: Prikaz razmerja med domačimi in tujimi ustvarjenimi nočitvami na Bledu od leta 1990 do 2009 (Vir: ZPT Bled). Domači promet se je v primerjavi med letoma pred osamosvojitvijo in po njej podvojil, do leta 1993 pa skoraj potrojil. Zatem je vse do leta 2008 opaziti enakomerno upadanje domačega 59

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA:

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA: Past simple uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se zgodili v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič več ne trajajo. Dogodki so se zgodili enkrat in se ne ponavljajo, čas dogodkov

More information

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji informacije za stranke, ki investirajo v enega izmed produktov v omejeni izdaji ter kratek opis vsakega posameznega produkta na dan 31.03.2014. Omejena izdaja Simfonija

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKA NALOGA GAŠPER BEVK

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKA NALOGA GAŠPER BEVK UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKA NALOGA GAŠPER BEVK LJUBLJANA, 2011 2 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Pedagoška smer Športna rekreacija ŠPORTNO REKREATIVNE NAVADE IN MNENJA GOSTOV

More information

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 V1.0 VIF-NA-7-SI IZUM, 2005 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

VIZIJA RAZVOJA ŠPORTNE INFRASTRUKTURE V OBČINI PIRAN

VIZIJA RAZVOJA ŠPORTNE INFRASTRUKTURE V OBČINI PIRAN UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Specialna športna vzgoja Zdravstvena in prilagojena vzgoja VIZIJA RAZVOJA ŠPORTNE INFRASTRUKTURE V OBČINI PIRAN DIPLOMSKA NALOGA MENTOR doc. dr. Gregor Jurak SOMENTOR

More information

Matjaž Jeršič* PRIMERJALNA ANALIZA SPLOŠNE IN TURISTIČNE RAZVITOSTI SLOVENSKIH OBClN. Turizem in regionalna neravnovesja

Matjaž Jeršič* PRIMERJALNA ANALIZA SPLOŠNE IN TURISTIČNE RAZVITOSTI SLOVENSKIH OBClN. Turizem in regionalna neravnovesja UDK 196.5.002.23:914.971.2 Matjaž Jeršič* PRIMERJALNA ANALIZA SPLOŠNE IN TURISTIČNE RAZVITOSTI SLOVENSKIH OBClN Turizem in regionalna neravnovesja V sklopu proučevanja problematike regionalnih razlik v

More information

Sports Tourism Portoroz. Connecting people with sports & nature

Sports Tourism Portoroz. Connecting people with sports & nature Sports Tourism Portoroz Connecting people with sports & nature Dobrodošli v brošuri Sports Tourism Portoroz Izdajatelj in odgovoren za vsebino Mladen Sredojević za podjetje Športni Turizem Portorož d.o.o.

More information

EU NIS direktiva. Uroš Majcen

EU NIS direktiva. Uroš Majcen EU NIS direktiva Uroš Majcen Kaj je direktiva na splošno? DIREKTIVA Direktiva je za vsako državo članico, na katero je naslovljena, zavezujoča glede rezultata, ki ga je treba doseči, vendar prepušča državnim

More information

MARKETINŠKA STRATEGIJA RAZVOJA TURIZMA NA OBMOČJU TURISTIČNE DESTINACIJE»ROGLA«

MARKETINŠKA STRATEGIJA RAZVOJA TURIZMA NA OBMOČJU TURISTIČNE DESTINACIJE»ROGLA« Program celovitega managementa turistične destinacije»pohorje-rogla, Terme Zreče, Dravinjska dolina«, 2005-2007 z blagovno znamko»rogla«marketinška STRATEGIJA RAZVOJA TURIZMA NA OBMOČJU TURISTIČNE DESTINACIJE»ROGLA«POLIKONS

More information

PARTIZANSKA BOLNIŠNICA "FRANJA" (pri Cerknem) PARTISAN HOSPITAL "FRANJA" (near Cerkno)

PARTIZANSKA BOLNIŠNICA FRANJA (pri Cerknem) PARTISAN HOSPITAL FRANJA (near Cerkno) CERKNO Ta bogata hribovita pokrajina ter neokrnjena narava skupaj s številnimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi in gostoljubnimi prebivalci, ki vam bodo postregli z lokalnimi specialitetami, vas bo

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO MARKO KLEMENC

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO MARKO KLEMENC UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO MARKO KLEMENC LJUBLJANA, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športna rekreacija Športna rekreacija ANALIZA NEKATERIH ZNAČILNOSTI GOSTOV

More information

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO Matej Jugovar Rogaška Slatina, junij 2009 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO NAČRTOVANJE MARKETINŠKE STRATEGIJE

More information

Slovenija se na borzi WTM London predstavlja kot odlična destinacija za športne priprave in aktivni oddih v zeleni, aktivni in zdravi destinaciji

Slovenija se na borzi WTM London predstavlja kot odlična destinacija za športne priprave in aktivni oddih v zeleni, aktivni in zdravi destinaciji Sporočilo za javnost Slovenija se na borzi WTM London britanskim in globalnim medijem predstavlja kot odlična destinacija za športne priprave in aktivni oddih Slovenija se na borzi WTM London predstavlja

More information

UNIVERZA NOVA GORICA POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA PREDINVESTICIJSKA ŠTUDIJA DOGRADITVE ŠPORTNO REKREACIJSKEGA PARKA NA ROGLI DIPLOMSKO DELO.

UNIVERZA NOVA GORICA POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA PREDINVESTICIJSKA ŠTUDIJA DOGRADITVE ŠPORTNO REKREACIJSKEGA PARKA NA ROGLI DIPLOMSKO DELO. UNIVERZA NOVA GORICA POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA PREDINVESTICIJSKA ŠTUDIJA DOGRADITVE ŠPORTNO REKREACIJSKEGA PARKA NA ROGLI DIPLOMSKO DELO Nejc Rutar Mentor: pred. Silvester Vončina, univ. dipl. ekon.

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO URŠKA MARKELJ

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO URŠKA MARKELJ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO URŠKA MARKELJ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MEDNARODNE HOTELSKE VERIGE IN VSTOP HOTELSKE VERIGE ACCOR V SLOVENIJO Ljubljana,

More information

ŠPORTNI TURIZEM NA PRIMERU PODJETJA BIP IZ ZDA

ŠPORTNI TURIZEM NA PRIMERU PODJETJA BIP IZ ZDA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ŠPORTNI TURIZEM NA PRIMERU PODJETJA BIP IZ ZDA Študentka: Jasmina-Marija Vugdalić Naslov: Lackova cesta 41 e, 2000 Maribor Številka indeksa:

More information

PREDLOG VZPOSTAVITVE ŠPORTNO - TURISTIČNIH DEJAVNOSTI V LJUBLJANI IN NJENI OKOLICI

PREDLOG VZPOSTAVITVE ŠPORTNO - TURISTIČNIH DEJAVNOSTI V LJUBLJANI IN NJENI OKOLICI UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Kineziologija PREDLOG VZPOSTAVITVE ŠPORTNO - TURISTIČNIH DEJAVNOSTI V LJUBLJANI IN NJENI OKOLICI DIPLOMSKO DELO MENTOR: doc. dr. Janez Vodičar SOMENTOR: asist. dr.

More information

POČASI MORJE JE VELIKO KOPNU RISALO OBLIKO

POČASI MORJE JE VELIKO KOPNU RISALO OBLIKO 31. državni festival Turizmu pomaga lastna glava POČASI MORJE JE VELIKO KOPNU RISALO OBLIKO Mentorici: Natalija EKART MISLETA in Anja FERLIN AVTORJI: Valentina BEDEK OŽVALD, Anja VIDEČNIK, Tamara FRAS,

More information

SKUPINA ŽOGICE Starost: 4 6 let Vzgojiteljica : Jožica Kenig Pomočnica vzgojiteljice: Nataša Gabršček

SKUPINA ŽOGICE Starost: 4 6 let Vzgojiteljica : Jožica Kenig Pomočnica vzgojiteljice: Nataša Gabršček SKUPINA ŽOGICE Starost: 4 6 let Vzgojiteljica : Jožica Kenig Pomočnica vzgojiteljice: Nataša Gabršček GROUP»SMALL BALLS«Age: 4-6 years Nursery teacher: Jožica Kenig Nursery teacher assistant: Nataša Gabršček

More information

SLOVENSKI ORGANIZATORJI POTOVANJ IN ETIČNI TURIZEM

SLOVENSKI ORGANIZATORJI POTOVANJ IN ETIČNI TURIZEM UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO SLOVENSKI ORGANIZATORJI POTOVANJ IN ETIČNI TURIZEM Ljubljana, september 2007 TANJA GRUBLJEŠIČ IZJAVA Študentka TANJA GRUBLJEŠIČ izjavljam, da sem

More information

SLOVENSKI GOLF MED MNOŽIČNOSTJO IN ELITIZMOM

SLOVENSKI GOLF MED MNOŽIČNOSTJO IN ELITIZMOM UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Mateja Zalar SLOVENSKI GOLF MED MNOŽIČNOSTJO IN ELITIZMOM Diplomsko delo Ljubljana 2008 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Mateja Zalar Mentor:

More information

GOLF ZVEZA SLOVENIJE TEKMOVALNE SELEKCIJE 2018

GOLF ZVEZA SLOVENIJE TEKMOVALNE SELEKCIJE 2018 GOLF ZVEZA SLOVENIJE TEKMOVALNE SELEKCIJE 2018 Ljubljana, februar 2018 Kazalo vsebine ORGANIZACIJSKA STRUKTURA TEKMOVALNIH SELEKCIJ GZS... 4 1. SEZNAM SELEKCIJ 2018... 5 1.1 Profesionalna ekipa... 5 1.2

More information

STILSKO UDOBJE Z NAVDIHOM NARAVE Four Points by Sheraton Ljubljana Mons

STILSKO UDOBJE Z NAVDIHOM NARAVE Four Points by Sheraton Ljubljana Mons STILSKO UDOBJE Z NAVDIHOM NARAVE Four Points by Sheraton Ljubljana Mons 2014 Starwood Hotels & Resorts Worldwide, Inc. Vse pravice pridržane. Politika zasebnosti gradivo se ne sme razmnoževati ali distribuirati

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KAJA NEMANIČ

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KAJA NEMANIČ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KAJA NEMANIČ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRIMERJAVA TRŽENJSKEGA SPLETA DVEH TURISTIČNIH DESTINACIJ: LJUBLJANE IN SEVILJE

More information

ŠPORT V THERMANI LAŠKO

ŠPORT V THERMANI LAŠKO ŠPORT V THERMANI LAŠKO Laško kraj, ki napolni z energijo blagodejne termalne vode, očara z naravo in gostoljubnostjo. Te danosti v mesto vse bolj privabljajo športnike in športne skupine, ki v mirnem okolju

More information

FINANCIRANJE ŠPORTA V REPUBLIKI SLOVENIJI

FINANCIRANJE ŠPORTA V REPUBLIKI SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO FINANCIRANJE ŠPORTA V REPUBLIKI SLOVENIJI Ljubljana, marec 2004 MARKO OPLOTNIK Študent Marko Oplotnik izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela,

More information

coop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE

coop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE obnovljen za prihodnje generacije IMPRESUM Fotografije Goran Šafarek, Mario Romulić, Frei Arco, Produkcija WWF Adria in ZRSVN, 1, 1. izvodov Kontakt Bojan Stojanović, Communications manager, Kontakt Magdalena

More information

PRESENT SIMPLE TENSE

PRESENT SIMPLE TENSE PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?

More information

MANAGEMENT V TURIZMU RAZVOJ UNIOR TURIZMA

MANAGEMENT V TURIZMU RAZVOJ UNIOR TURIZMA UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer : Organizacija dela MANAGEMENT V TURIZMU RAZVOJ UNIOR TURIZMA Mentor: red. prof. dr. Jože Florjančič Kandidat: Lea Sebunk Kranj, december 2007

More information

DOBRODOŠLI V HOTELU EVROPA HOTELU Z DRUGO NAJDALJŠO TRADICIJO V SLOVENIJI.

DOBRODOŠLI V HOTELU EVROPA HOTELU Z DRUGO NAJDALJŠO TRADICIJO V SLOVENIJI. DOBRODOŠLI V HOTELU EVROPA HOTELU Z DRUGO NAJDALJŠO TRADICIJO V SLOVENIJI. V centru mesta Vrhunska kulinarika Dogodki Brezplačno parkirišče Izhodišče za ogled turističnih znamenitosti Srednjeveški stolp

More information

STRATEGIJA RAZVOJA TURISTIČNE DESTINACIJE KRAS

STRATEGIJA RAZVOJA TURISTIČNE DESTINACIJE KRAS UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO STRATEGIJA RAZVOJA TURISTIČNE DESTINACIJE KRAS Ljubljana, maj 2007 ROK HRIBAR IZJAVA Študent Rok Hribar izjavljam, da sem avtor tega diplomskega

More information

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M V1.0 VIF-NA-14-SI IZUM, 2006 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

ISSN , Marec 2010 Številka 3. Blejske novice

ISSN , Marec 2010 Številka 3. Blejske novice Blejske novice ISSN 1855-4717, Marec 2010 Številka 3 Predsednik na obisku na Bledu Predsednik republike dr. Danilo Türk je 23. marca obiskal občino Bled. V prostorih občine se je srečal z županom in predstavniki

More information

VPLIVI TURIZMA V SLOVENSKEM ALPSKEM SVETU NA VODE

VPLIVI TURIZMA V SLOVENSKEM ALPSKEM SVETU NA VODE razprave Dela 28 2007 255-271 VPLIVI TURIZMA V SLOVENSKEM ALPSKEM SVETU NA VODE Dejan Cigale Oddelek za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani, Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija e-pošta: dejan.cigale@ff.uni-lj.si

More information

SOCIALNO RAZLIKOVANJE V ŠPORTU

SOCIALNO RAZLIKOVANJE V ŠPORTU SOCIALNO RAZLIKOVANJE V ŠPORTU Mojca Doupona Topič E-MAIL: mojca.doupona@fsp.uni-lj.si I. Teoretična izhodišča II. Družbeni razredi & športna aktivnost III. Družbeni razredi & športna potrošnja IV. Družbeni

More information

PREDLOG USTANOVITVE DRUŽINSKEGA PARKA V PODČETRTKU

PREDLOG USTANOVITVE DRUŽINSKEGA PARKA V PODČETRTKU UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO PREDLOG USTANOVITVE DRUŽINSKEGA PARKA V PODČETRTKU Študentka: Iša Marovt Naslov: Trubarjeva 45, 3000 Celje Številka indeksa: 81540529

More information

VLOGA INTERNETA V TRŽENJU TURISTIČNIH STORITEV

VLOGA INTERNETA V TRŽENJU TURISTIČNIH STORITEV UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE MATEJA PAVLICA MENTOR: izr. prof. dr. Vasja Vehovar VLOGA INTERNETA V TRŽENJU TURISTIČNIH STORITEV DIPLOMSKO DELO Ljubljana, 2003 UVOD... 4 1 TURIZEM OSNOVNI

More information

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO. Gabrijela Štesl

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO. Gabrijela Štesl UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO Gabrijela Štesl Maribor, oktober 2006 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRIMERJAVA UČINKOVITOSTI IN USPEŠNOSTI

More information

Podešavanje za eduroam ios

Podešavanje za eduroam ios Copyright by AMRES Ovo uputstvo se odnosi na Apple mobilne uređaje: ipad, iphone, ipod Touch. Konfiguracija podrazumeva podešavanja koja se vrše na računaru i podešavanja na mobilnom uređaju. Podešavanja

More information

STRATEŠKI NAČRT TRŽENJA HOTELA WELLNESS PARK LAŠKO NA TUJIH TRGIH STRATEGIC MARKETING PLAN OF THE WELLNESS PARK LAŠKO HOTEL FOR FOREGIN MARKETS

STRATEŠKI NAČRT TRŽENJA HOTELA WELLNESS PARK LAŠKO NA TUJIH TRGIH STRATEGIC MARKETING PLAN OF THE WELLNESS PARK LAŠKO HOTEL FOR FOREGIN MARKETS UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO STRATEŠKI NAČRT TRŽENJA HOTELA WELLNESS PARK LAŠKO NA TUJIH TRGIH STRATEGIC MARKETING PLAN OF THE WELLNESS PARK LAŠKO HOTEL FOR FOREGIN

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Anja Filej Tržno komunikacijski načrt za mladinski hotel v Goriških brdih Diplomsko delo Ljubljana, 2011 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

More information

DIPLOMSKO DELO MOŽNOSTI KOLESARSKE PONUDBE V OBČINI LAŠKO

DIPLOMSKO DELO MOŽNOSTI KOLESARSKE PONUDBE V OBČINI LAŠKO UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOŽNOSTI KOLESARSKE PONUDBE V OBČINI LAŠKO Kandidatka: Dežan Katarina Študentka rednega študija Številka indeksa: 81603424 Program: visokošolski

More information

STRATEGIJA RAZVOJA TURIZMA OBČINE KRŠKO

STRATEGIJA RAZVOJA TURIZMA OBČINE KRŠKO STRATEGIJA RAZVOJA TURIZMA OBČINE KRŠKO 2018 2022»TU JE DOBRO BITI«(predlog) September, 2018 Predlog Strategije razvoja turizma občine Krško je pripravila strokovna skupina podjetja PROVOBIS, d. o. o.

More information

SPLETNO TRŽENJE V TURIZMU: TERME ČATEŽ D. D.

SPLETNO TRŽENJE V TURIZMU: TERME ČATEŽ D. D. UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO SPLETNO TRŽENJE V TURIZMU: TERME ČATEŽ D. D. Ljubljana, september 2012 SIMONA HODE IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisani(-a), študent(-ka) Ekonomske

More information

MNENJE PREBIVALCEV O VPLIVIH TURIZMA V ZGORNJEM POSOČJU

MNENJE PREBIVALCEV O VPLIVIH TURIZMA V ZGORNJEM POSOČJU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA ZAKLJUČNA STROKOVNA NALOGA VISOKE POSLOVNE ŠOLE MNENJE PREBIVALCEV O VPLIVIH TURIZMA V ZGORNJEM POSOČJU SUZANA HVALA IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisana Suzana

More information

PREGLED SODOBNIH TRENDOV V UPRAVLJANJU HOTELOV: PRIMER HOTELA SLON

PREGLED SODOBNIH TRENDOV V UPRAVLJANJU HOTELOV: PRIMER HOTELA SLON UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO PREGLED SODOBNIH TRENDOV V UPRAVLJANJU HOTELOV: PRIMER HOTELA SLON Ljubljana, maj 2016 BARBARA KADIVNIK IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisana Barbara

More information

Hit Alpinea Kranjska Gora

Hit Alpinea Kranjska Gora Hit Alpinea Kranjska Gora About Kranjska Gora München Wien Green, active and healthy! Discover the idyllic village surrounded by forests, hiking and cycling routes, ski resorts and a rich cultural heritage.

More information

SLOW TOURISM. Progress activities WP 5.1. Italia Slovenia Programme

SLOW TOURISM. Progress activities WP 5.1. Italia Slovenia Programme Lead Partner SLOW TOURISM Valorizzazione e promozione di itinerari turistici "slow" tra l'italia e la Slovenia - SLOWTOURISM Valorizacija in promocija turističnih slow poti med Italijo in Slovenijo SLOWTOURISM

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO MATEJA JELŠEVAR

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO MATEJA JELŠEVAR UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO MATEJA JELŠEVAR Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Specialna športna vzgoja Prilagojena športna vzgoja ANALIZA STANJA IN MOŽNOSTI

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Tina Starc

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Tina Starc UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tina Starc Turistični pogled in pričakovanja Primerjava turističnih zloženk Trente in Loga pod Mangrtom Diplomsko delo Ljubljana, 2011 UNIVERZA V LJUBLJANI

More information

VSŠ VIŠJA STROKOVNA ŠOLA MARIBOR

VSŠ VIŠJA STROKOVNA ŠOLA MARIBOR VSŠ VIŠJA STROKOVNA ŠOLA MARIBOR KOMERCIALIST DIPLOMSKA NALOGA METKA BELINGAR Maribor 2008 DOBA EVROPSKO POSLOVNO IZOBRAŽEVALNO SREDIŠČE VSŠ VIŠJA STROKOVNA ŠOLA MARIBOR KOMERCIALIST ŠIRITEV POLETNE PONUDBE

More information

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA RAZVOJ WELLNESS CENTRA NA PTUJU DEVELOPMENT OF WELLNESS CENTRE IN PTUJ

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA RAZVOJ WELLNESS CENTRA NA PTUJU DEVELOPMENT OF WELLNESS CENTRE IN PTUJ UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO RAZVOJ WELLNESS CENTRA NA PTUJU DEVELOPMENT OF WELLNESS CENTRE IN PTUJ Kandidatka: Petra Serdinšek Študentka rednega študija Številka indeksa:

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKA NALOGA POLONA AHČIN

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKA NALOGA POLONA AHČIN UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKA NALOGA POLONA AHČIN Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Visokošolski strokovni študijski program športno treniranje Kondicijsko treniranje

More information

ANALIZA KMETOVANJA NA KMETIJAH S TURISTIČNO DEJAVNOSTJO NA OBMOČJU POMURJA

ANALIZA KMETOVANJA NA KMETIJAH S TURISTIČNO DEJAVNOSTJO NA OBMOČJU POMURJA UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA ZOOTEHNIKO Davorin LAJNŠČEK ANALIZA KMETOVANJA NA KMETIJAH S TURISTIČNO DEJAVNOSTJO NA OBMOČJU POMURJA DIPLOMSKO DELO Visokošolski strokovni študij

More information

CIPRAINFO. Trajnostni turizem ima prihodnost Gremo v Alpe! Ekološki kontinuum Narava ne pozna meja

CIPRAINFO. Trajnostni turizem ima prihodnost Gremo v Alpe! Ekološki kontinuum Narava ne pozna meja ŠT. 83 / JULIJ 2007 / SLOVENSKA IZDAJA ISSN 1016 9954 CIPRAINFO Trajnostni turizem ima prihodnost Gremo v Alpe! Ekološki kontinuum Narava ne pozna meja Commission Internationale pour la Protection des

More information

KRAJINSKI PARK GORIČKO: OMEJITVE IN MOŽNOSTI ZA RAZVOJ ZAVAROVANEGA OBMOČJA

KRAJINSKI PARK GORIČKO: OMEJITVE IN MOŽNOSTI ZA RAZVOJ ZAVAROVANEGA OBMOČJA KRAJINSKI PARK GORIČKO: OMEJITVE IN MOŽNOSTI ZA RAZVOJ ZAVAROVANEGA OBMOČJA Petra Gostinčar Ulica Jožeta Kopitarja 58, SI 1351 Brezovica, Slovenija e-naslov: petra.go@gmail.com Boštjan Jerebic Mostje 63,

More information

Strategija razvoja turizma v destinaciji Bela krajina Zavod Tovarna trajnostnega turizma GoodPlace & RIC Bela krajina

Strategija razvoja turizma v destinaciji Bela krajina Zavod Tovarna trajnostnega turizma GoodPlace & RIC Bela krajina Strategija razvoja turizma v destinaciji Bela krajina 2018-2022 Zavod Tovarna trajnostnega turizma GoodPlace & RIC Bela krajina november 2017 Projekt: Strategija razvoja turizma v destinaciji Bela krajina

More information

STILI VODENJA IN NJIHOVA POVEZAVA Z MOTIVACIJO PRI ŠPORTNO REKREATIVNI VADBI ŽENSK

STILI VODENJA IN NJIHOVA POVEZAVA Z MOTIVACIJO PRI ŠPORTNO REKREATIVNI VADBI ŽENSK UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športna vzgoja STILI VODENJA IN NJIHOVA POVEZAVA Z MOTIVACIJO PRI ŠPORTNO REKREATIVNI VADBI ŽENSK MAGISTRSKO DELO NENA ŠTENDLER LJUBLJANA, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO DANIEL VIDETIČ

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO DANIEL VIDETIČ UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO DANIEL VIDETIČ Ljubljana, 2016 2 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Specialna športna vzgoja Šport in mediji ORGANIZIRANOST OTROŠKE NOGOMETNE

More information

Strategija trajnostnega razvoja in trženja Krajinskega parka Ljubljansko barje kot turistične destinacije

Strategija trajnostnega razvoja in trženja Krajinskega parka Ljubljansko barje kot turistične destinacije Strategija trajnostnega razvoja in trženja Krajinskega parka Ljubljansko barje kot turistične destinacije 2011 2015 Strateška podlaga za področje turizma za pripravo Načrta upravljanja KPLB December 2009

More information

»NOVO MESTO MLADIM PRIJAZNO MESTO«

»NOVO MESTO MLADIM PRIJAZNO MESTO« STRATEGIJA NA PODROČJU MLADIH V MESTNI OBČINI NOVO MESTO DO LETA 2020»NOVO MESTO MLADIM PRIJAZNO MESTO« KAZALO 1. UVOD... 3 1.1. Izhodišča za pripravo strategije... 3 1.2. Namen... 2 1.3. Cilji... 2 1.4.

More information

Intranet kot orodje interne komunikacije

Intranet kot orodje interne komunikacije UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Intranet kot orodje interne komunikacije Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Mentorica:

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRIMERJAVA PRINCIPOV LASTNIŠTVA IN UPRAVLJANJA HOTELSKIH PODJETIJ V SVETU IN SLOVENIJI

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRIMERJAVA PRINCIPOV LASTNIŠTVA IN UPRAVLJANJA HOTELSKIH PODJETIJ V SVETU IN SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRIMERJAVA PRINCIPOV LASTNIŠTVA IN UPRAVLJANJA HOTELSKIH PODJETIJ V SVETU IN SLOVENIJI Ljubljana, avgust 2006 MATEJA MODIC IZJAVA Študentka Mateja

More information

ANALIZA TURISTIČNE POTROŠNJE V LETU 2014

ANALIZA TURISTIČNE POTROŠNJE V LETU 2014 ANALIZA TURISTIČNE POTROŠNJE V LETU 2014 Zaključno poročilo NAROČNIK: TURIZEM LJUBLJANA KREKOV TRG 10 1000 LJUBLJANA IZVAJALEC: INTERSTAT D.O.O. ULICA ŠKOFA MAKSIMILIJANA DRŽEČNIKA 6 2000 MARIBOR Maribor,

More information

MARKETING V ŠPORTU TER PROMOCIJA ŠPORTA

MARKETING V ŠPORTU TER PROMOCIJA ŠPORTA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MARKETING V ŠPORTU TER PROMOCIJA ŠPORTA Ljubljana, okober 2010 Klara Pletl KAZALO UVOD...1 1. ŠPORT IN RAZVOJ ŠPORTA...3 1.1 ZGODOVINA IN RAZVOJ

More information

Port Community System

Port Community System Port Community System Konferencija o jedinstvenom pomorskom sučelju i digitalizaciji u pomorskom prometu 17. Siječanj 2018. godine, Zagreb Darko Plećaš Voditelj Odsjeka IS-a 1 Sadržaj Razvoj lokalnog PCS

More information

RAZVOJ ŠTUDENTSKEGA VESLANJA V SLOVENIJI IN SVETU

RAZVOJ ŠTUDENTSKEGA VESLANJA V SLOVENIJI IN SVETU UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT RAZVOJ ŠTUDENTSKEGA VESLANJA V SLOVENIJI IN SVETU JERNEJ LORBEK Ljubljana, 2010 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športno treniranje RAZVOJ ŠTUDENTSKEGA VESLANJA

More information

nekoč / In the past danes / today

nekoč / In the past danes / today KRANJSKA GORA S TRADICIJO NA SONČNI STRANI ALP Z EKIPO KOREN SPORTS V ZIM0 2010/2011 ON THE SUNNY SIDE OF THE ALPS WITH KOREN SPORTS TEAM IN WINTER 2010/2011 nekoč / In the past danes / today KRANJSKA

More information

Zeleni turizem le našel dom v deželi pod Alpami

Zeleni turizem le našel dom v deželi pod Alpami 111/112 50 okolje Anketa med prejemniki znaka Slovenia Green Zeleni turizem le našel dom v deželi pod Alpami Urška Košenina Slovenija je ena izmed petih najbolj zelenih držav sveta, kar je bilo v naši

More information

ZAZNAVANJE DOMAČINOV O VPLIVIH TURIZMA V OBČINI PODČETRTEK

ZAZNAVANJE DOMAČINOV O VPLIVIH TURIZMA V OBČINI PODČETRTEK UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO ZAZNAVANJE DOMAČINOV O VPLIVIH TURIZMA V OBČINI PODČETRTEK Residents perceptions of tourism impacts in the community of Podčetrtek

More information

MARIBOR OPEN Maribor Open je tekmovanje s tradicijo in verjamem, da bo tudi letos ponudil dobro organizacijo in izjemne boje.

MARIBOR OPEN Maribor Open je tekmovanje s tradicijo in verjamem, da bo tudi letos ponudil dobro organizacijo in izjemne boje. 1 UVOD IN DOBRODOŠLI Dragi gostje, športniki in podporniki karateja, V veliko čast mi je, da lahko povabim vse tekmovalce; tako slovenske kot tudi mednarodne na že tradicionalno tekmovanje Maribor Open.

More information

POSLOVNI NAČRT ZA IZDELAVO PRENOČIŠČ NA EKOLOŠKI KMETIJI»MATEVŢUC«

POSLOVNI NAČRT ZA IZDELAVO PRENOČIŠČ NA EKOLOŠKI KMETIJI»MATEVŢUC« UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA ZOOTEHNIKO Mateja MAJDIČ POSLOVNI NAČRT ZA IZDELAVO PRENOČIŠČ NA EKOLOŠKI KMETIJI»MATEVŢUC«DIPLOMSKO DELO Visokošolski strokovni študij Ljubljana,

More information

FITNES DANES IN JUTRI VIZIJA RAZVOJA

FITNES DANES IN JUTRI VIZIJA RAZVOJA UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Kineziologija FITNES DANES IN JUTRI VIZIJA RAZVOJA DIPLOMSKO DELO MENTOR: doc. dr. Matej Majerič, prof. šp. vzg. RECENZENTKA: prof. dr. Maja Pori, prof. šp. vzg.

More information

PREDLOG NAČRTA POHODNIŠKIH POTI PO KRAJEVNI SKUPNOSTI BLAGOVNA

PREDLOG NAČRTA POHODNIŠKIH POTI PO KRAJEVNI SKUPNOSTI BLAGOVNA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO PREDLOG NAČRTA POHODNIŠKIH POTI PO KRAJEVNI SKUPNOSTI BLAGOVNA Študent: Maja Vodeb Naslov: Proseniško 23a, 3230 Šentjur Številka

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ANALIZA EKONOMSKIH UČINKOV IGRALNIŠTVA V SLOVENIJI PO METODOLOGIJI SATELITSKIH RAČUNOV ZA TURIZEM ZA LETO 2006 Ljubljana, oktober 2008 IRENA KRAPEŽ

More information

ANALIZA RAZVOJA TURIZMA PO KONCEPTU KORISTI ZA LOKALNO SKUPNOST: PRIMER OBČINE DOBREPOLJE

ANALIZA RAZVOJA TURIZMA PO KONCEPTU KORISTI ZA LOKALNO SKUPNOST: PRIMER OBČINE DOBREPOLJE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRKO DELO ANALIZA RAZVOJA TURIZMA PO KONCEPTU KORISTI ZA LOKALNO SKUPNOST: PRIMER OBČINE DOBREPOLJE Ljubljana, januar 2016 NASTJA PIRNAT IZJAVA O AVTORSTVU

More information

Jamova cesta Ljubljana, Slovenija Jamova cesta 2 SI 1000 Ljubljana, Slovenia

Jamova cesta Ljubljana, Slovenija   Jamova cesta 2 SI 1000 Ljubljana, Slovenia Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo University of Ljubljana Faculty of Civil and Geodetic Engineering Jamova cesta 2 1000 Ljubljana, Slovenija http://www3.fgg.uni-lj.si/ Jamova

More information

UNION HOTELI d.d. družbe UNION HOTELI d.d. za obdobje od do Miklošičeva cesta 1, 1000 LJUBLJANA

UNION HOTELI d.d. družbe UNION HOTELI d.d. za obdobje od do Miklošičeva cesta 1, 1000 LJUBLJANA Miklošičeva cesta 1, 1000 Ljubljana Na podlagi določila 114. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (ZTFI) uprava družbe objavlja družbe za obdobje od 1.1.2015 do 18.5.2015 1. Osnovni podatki o družbi

More information

Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije

Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije Univerza na Primorskem Fakulteta za management 1 Dr. Cene Bavec Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije (nelektorirana delovna verzija) Koper, marec 2004 2 1. UVOD...3

More information

22 TRANSPORT TRANSPORT

22 TRANSPORT TRANSPORT 22. NOVEMBER 2010 22 NOVEMBER 2010 št./no 26 22 TRANSPORT TRANSPORT št./no 3 PREGLED RAZVOJA LETALIŠKEGA PROMETA IN ZRAČNEGA PREVOZA, SLOVENIJA, 1992 2009 KONČNI PODATKI REVIEW OF THE DEVELOPMENT OF AIRPORT

More information

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja)

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja) Seznam učbenikov za šolsko leto 2013/14 UMETNIŠKA GIMNAZIJA LIKOVNA SMER SLOVENŠČINA MATEMATIKA MATEMATIKA priporočamo za vaje 1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova

More information

1. KRIŽANKE 9.30) 1. UVOD:

1. KRIŽANKE 9.30) 1. UVOD: 1. KRIŽANKE (9.15-do 9.30) 1. UVOD: Welcome to Ljubljana, the capital city of Slovenia. We hope that you will enjoy this walk. Are you ready? Today, you will be divided into three groups and you won't

More information

IGRANJE NA TUJIH NOGOMETNIH ZELENICAH

IGRANJE NA TUJIH NOGOMETNIH ZELENICAH UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športno treniranje Šport in mediji IGRANJE NA TUJIH NOGOMETNIH ZELENICAH DIPLOMSKO DELO MENTORICA: prof. dr. Mojca Doupona Topič RECEZENT: Avtor dela: SARAH VIDMAR

More information

SIMPLE PAST TENSE (prosto prošlo vreme) Građenje prostog prošlog vremena zavisi od toga da li je glagol koji ga gradi pravilan ili nepravilan.

SIMPLE PAST TENSE (prosto prošlo vreme) Građenje prostog prošlog vremena zavisi od toga da li je glagol koji ga gradi pravilan ili nepravilan. SIMPLE PAST TENSE (prosto prošlo vreme) Građenje prostog prošlog vremena zavisi od toga da li je glagol koji ga gradi pravilan ili nepravilan. 1) Kod pravilnih glagola, prosto prošlo vreme se gradi tako

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO DORA SKOROBRIJIN

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO DORA SKOROBRIJIN UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO DORA SKOROBRIJIN LJUBLJANA 2016 Univerza v Ljubljani Fakulteta za šport Športno treniranje Alpsko smučanje VPLIV DRUŽINE NA AKTIVNO UKVARJANJE Z ALPSKIM

More information

Biznis scenario: sekcije pk * id_sekcije * naziv. projekti pk * id_projekta * naziv ꓳ profesor fk * id_sekcije

Biznis scenario: sekcije pk * id_sekcije * naziv. projekti pk * id_projekta * naziv ꓳ profesor fk * id_sekcije Biznis scenario: U školi postoje četiri sekcije sportska, dramska, likovna i novinarska. Svaka sekcija ima nekoliko aktuelnih projekata. Likovna ima četiri projekta. Za projekte Pikaso, Rubens i Rembrant

More information

AMRES eduroam update, CAT alat za kreiranje instalera za korisničke uređaje. Marko Eremija Sastanak administratora, Beograd,

AMRES eduroam update, CAT alat za kreiranje instalera za korisničke uređaje. Marko Eremija Sastanak administratora, Beograd, AMRES eduroam update, CAT alat za kreiranje instalera za korisničke uređaje Marko Eremija Sastanak administratora, Beograd, 12.12.2013. Sadržaj eduroam - uvod AMRES eduroam statistika Novine u okviru eduroam

More information

priročnik Spoznanja in priporočila za pripravo turističnih produktov za starejše

priročnik Spoznanja in priporočila za pripravo turističnih produktov za starejše Projekt DiscOver55 priročnik Spoznanja in priporočila za pripravo turističnih produktov za starejše Ta dokument je sestavni del evalvacije rezultatov pilotnih testiranj in zbranih spoznanj Vsebina Uvod

More information

RAZVOJ INDUSTRIJE V MARIBORU S POSEBNIM POUDARKOM NA RAZVOJNIH DEJAVNIKIH

RAZVOJ INDUSTRIJE V MARIBORU S POSEBNIM POUDARKOM NA RAZVOJNIH DEJAVNIKIH RAZVOJ INDUSTRIJE V MARIBORU S POSEBNIM POUDARKOM NA RAZVOJNIH DEJAVNIKIH Andreja Slavec * IZVLEČEK UDK 91133338.45(497.12 Maribor) Prispevek obravnava razvoj industrije v Mariboru po posameznih značilnih

More information

PROMOCIJA TRŽNE ZNAMKE KRAJINSKEGA PARKA GORIČKO

PROMOCIJA TRŽNE ZNAMKE KRAJINSKEGA PARKA GORIČKO UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO PROMOCIJA TRŽNE ZNAMKE KRAJINSKEGA PARKA GORIČKO Kandidatka: Saša Horvat Študentka rednega študija Številka indeksa: 81585083 Program:

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POLONCA NOČ

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POLONCA NOČ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POLONCA NOČ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOŽNOSTI TRŽENJA SAMOSTOJNEGA HOTELSKEGA OBJEKTA NA PRIMERU HOTELA JEZERO V BOHINJU

More information

MENGŠAN. Mengšan - januar

MENGŠAN. Mengšan - januar MENGŠAN Mengšan - januar 2007 1 OBVESTILA KARO INŽENIRING d.o.o. Slovenska 24, 1234 MENGEŠ Tel.: 01/723-09-86; 723-09-87 Fax: 01/723-80-15 www.karo.si Stanovanja: PRODAMO: - Škofja Loka novogradnja; na

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Polonca Bezjak ARBORETUM VOLČJI POTOK (Odnos ljudi do narave, prostega časa in Arboretuma) DIPLOMSKO DELO Ljubljana 2007 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA

More information

TIMESHARE V SLOVENIJI PRIMER SUITE HOTELA KLASS

TIMESHARE V SLOVENIJI PRIMER SUITE HOTELA KLASS UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO TIMESHARE V SLOVENIJI PRIMER SUITE HOTELA KLASS Ljubljana, avgust 2007 LUCIJA DEVETAK IZJAVA Študentka Lucija Devetak izjavljam, da sem avtorica

More information

Delovnopravni položaj in socialna varnost vrhunskih športnikov v Sloveniji

Delovnopravni položaj in socialna varnost vrhunskih športnikov v Sloveniji UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tina Pšaker Delovnopravni položaj in socialna varnost vrhunskih športnikov v Sloveniji Diplomsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE

More information

Konkurenčne prednosti in slabosti Slovenije kot turistične destinacije

Konkurenčne prednosti in slabosti Slovenije kot turistične destinacije UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Mitja Vidic Konkurenčne prednosti in slabosti Slovenije kot turistične destinacije Diplomsko delo Ljubljana, 2006 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO BOŠTJAN ŠELEKAR

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO BOŠTJAN ŠELEKAR UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO BOŠTJAN ŠELEKAR Ljubljana, 2010 I II UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športno treniranje Teorija in metodika nogometa ORIS RAZVOJA NOGOMETA

More information

Delovna skupina za strokovno pripravo dokumenta: Na strani izvajalca

Delovna skupina za strokovno pripravo dokumenta: Na strani izvajalca Slovenska Turistièna Organizacija Dunajska 156 1000 Ljubljana Strategija razvoja turistiènega proizvoda WELLNESS V SLOVENIJI Turizem dobrega poèutja januar 2004 international consultants in tourism and

More information

Univerza na Primorskem/University of Primorska Fakulteta za humanistične študije/faculty of Humanities

Univerza na Primorskem/University of Primorska Fakulteta za humanistične študije/faculty of Humanities 14 25 2014 14 25 2014 1 st Univerza na Primorskem/University of Primorska Fakulteta za humanistične študije/faculty of Humanities Tako bomo tudi letos odgovorili vsakemu, ki se nam bo oglasil. Javite se

More information

PROJEKT IZGRADNJE ZABAVIŠČNO-TEMATSKEGA PARKA

PROJEKT IZGRADNJE ZABAVIŠČNO-TEMATSKEGA PARKA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PROJEKT IZGRADNJE ZABAVIŠČNO-TEMATSKEGA PARKA Kandidat: Jože Hočevar Študent rednega študija Številka indeksa: 81569683 Program: univerzitetni

More information