IGRANJE NA TUJIH NOGOMETNIH ZELENICAH

Size: px
Start display at page:

Download "IGRANJE NA TUJIH NOGOMETNIH ZELENICAH"

Transcription

1

2 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športno treniranje Šport in mediji IGRANJE NA TUJIH NOGOMETNIH ZELENICAH DIPLOMSKO DELO MENTORICA: prof. dr. Mojca Doupona Topič RECEZENT: Avtor dela: SARAH VIDMAR STIBILJ prof. dr. Milan Žvan KONZULTANT: asist. dr. Samo Rauter Ljubljana, 2014

3 ZAHVALA Hvaležna sem vsem tistim posebnim ljudem v mojem življenju, ki so me podpirali, mi pomagali, me dvignili in tolažili, vsem tistim, ki so mi prinesli toliko sreče in veselja. Hvala vsem, ki so kakorkoli pripomogli k nastanku tega diplomskega dela. Predvsem hvala mentorici prof. Mojci Doupona Topič, da ni obupala nad mano ter za usmeritve na poti h končnemu izdelku.

4 KLJUČNE BESEDE: nogomet, migracije, tuji klub, socializacija v tujini, kulturni in socialni kapital IGRANJE NA TUJIH NOGOMETNIH ZELENICAH Sarah Vidmar Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, 2014 Športno treniranje, Šport in mediji Število strani: 77, število slik 14, število diagramov: 5, število virov: 31 IZVLEČEK V diplomski nalogi smo analizirali migracije slovenskih nogometašev. Migracije danes niso nič nenavadnega. Pravzaprav so tudi migracije v športu prisotne že od nekdaj. Namen diplomskega dela je bil s pomočjo intervjuja ugotoviti nekatere značilnosti migracij naših nogometašev, ki živijo v tujini. Za intervju je bilo izbranih petnajst nogometašev, ki so v letu 2013 nastopali za našo reprezentanco. Postavili smo jim enajst vprašanj odprtega tipa. Migracije smo utemeljili s pomočjo teorije Jospeha Maguire-a, socialni ter kulturni kapital pa opredelili po teoriji Pierre-a Bourdieu-a. Dobljeni odgovori so bili obdelani s pomočjo programa za obdelavo podatkov NVIVO. Ugotovljeno je bilo, da so slovenski reprezentanti kot glavni razlog za prehod v tujino navedli boljše pogoje za delo, poleg tega pa še finančni razlog ter športne ambicije. V tujini se v glavnem dobro počutijo, so pa vsi vprašani v enem trenutku v tujini občutili samoto. Pri prestopu jim pomaga menedžer pa tudi družina. Izobrazba jim veliko pomeni, in so mnenja, da se da uskladiti kariero in izobraževanje. O koncu kariere jih nekaj že razmišlja, večina se jih vidi nazaj v Sloveniji. Kot nasvet za naslednike so poudarili, da naj sledijo svojim športnim ambicijam, naj se izobražujejo ter, če se jim ponudi možnost, naj le odidejo v tujino - saj tujina prinaša edinstveno izkušnjo, in po mnenju večine pomeni, da se s tem tvoja kariera stopnjuje. Na temo migracij in športa, pa tudi v povezavi z nogometom, je bilo že veliko raziskovanega, redko kdaj pa so raziskovani motivi. Le ti, pa po mojem mnenju, dajo pomemben vpogled na to pomembno vprašanje migracij in športa.

5 Key words: football, migration, foreign club, socialisation, cultural and social capital PLAYING ON FOREIGN FIELDS Sarah Vidmar University of Ljubljana, Faculty of Sport, 2014 Sports training, Sports and media Num. of pages:77, Num. of pictures:14, Num. of diagrams:5, Num.of sources:31 ABSTRACT The establishment of the world football market, the increased mobility of players, foreign capital investments in clubs, and the involvement of traditional and alternative media in sports are clear indicators that globalisation has influenced the world of football. Migration is a global phenomenon encountered by all countries around the world. The thesis outlines the reasons and types of migration in footballers trail to the outside world. I discuss Slovenia related migrations in football focusing on key factors for migrating into another country. The aim is to explain migratory factors, the patterns considering fundamental networks, social and cultural capital by Pierre Bourdieu and migratory process and migration typology by Jospeh Maguire. The observations presented in the thesis are based on interviews with fifteen members from Slovenian national squad, who have played for the squad in year 2013 and have experienced moving abroad. The collected data was then analysed with the Nvivo programe.

6 The thesis outlines that the key factors for an athlete to move abroad are better conditions and better organization, whcih enable the best possible circumstances for an athlete to train and achieve the highest level of performance. As expected the finnacial factor is importaint but surely is not the key factor for the move. Moreover all interviewed footballers agreed that going abroad, takes their career further. It is also importaint to stress that Slovenian footballers abroad feel that they easily accommodate to the new environment and enjoy some personal and professional gains in their career. They have all outlined the importance of manager in giving them opportunity to go abroad. All of the interviewed athletes have experienced loneliness at some point of their career, they overcome it with keeping contact with friends and family for their support. Mostly they socialize with other team members or people related to the football field. They all appreciate the importance of education and all agree that it is possible to manage pursuing career and education. As advice for youngsters who follow them, they should take their education seriously, and if at some point they get a chance to go abroad, they should take it. Going abroad is an experience they should not miss, as it takes your career further. The field of sport and migration is quite researched already, but I find it, that the motives that make an athlete leave their own country, are the ones that give the full picture of the situation at home and what needs to change.

7 KAZALO VSEBINE ZAHVALA... 9 IZVLEČEK PLAYING ON FOREIGN FIELDS ABSTRACT KAZALO VSEBINE KAZALO SLIK KAZALO DIAGRAMOV KAZALO TABEL UVOD MIGRACIJE V ŠPORTU GLOBALIZACIJA NOGOMET IN MIGRACIJE PREGLED RAZISKAV NA PODROČJU ŠPORTNIH MIGRACIJ UTEMELJITEV MIGRACIJ PO JOSEPHU MAGUIREJU RAZLOGI KLUBOV ZA NAKUP IGRALCA IZKORIŠČANJE MLADIH PRIMER PRAKSE: AKADEMIJE V TUJINI NOGOMET IN MIGRACIJE V SLOVENIJI »ČE JE MLAD, POTEM JE DOBER« »IGRALCI DNEVNI MIGRANTI« SOCIALNI IN KULTURNI KAPITAL PO BOURDIEU-U OPREDELITEV SOCIALNEGA KAPITALA NEGATIVNE POSLEDICE SOCIALNEGA KAPITALA PREDMET IN PROBLEM CILJI HIPOTEZE METODA DELA VZOREC MERJENCEV OBDELAVA PODATKOV NVIVO PROGRAM VZOREC SPREMENLJIVK REZULTATI RAZLOGI ZA ODHOD V TUJINO... 45

8 9.2 PRESTOP STOPNJEVANJE KARIERE KAJ PRI NAS IGRALCI POGREŠAJO ASIMILACIJA V NOVO OKOLJE SOCIALIZACIJA Z LJUDMI IZVEN NOGOMETNEGA KROGA SOOČANJE DRUŽINE Z ODHODOM KONEC KARIERE POMEN REPREZENTANCE ČE BI BILE RAZMERE IDEALNE, BI OSTAL DOMA? KAJ BI SVETOVAL SVOJIM NASLEDNJIKOM? SKLEP VIRI... 72

9 KAZALO SLIK Slika 1.Izkušnje športnikov migrantov, njihovi problemi in vprašanja (Maguire, 1999)...14 Slika 2. Prikaz povprečne starosti, višine, % domačih, % mednarodnih, % tujih igralcev, ter njihova povprečna doba v določeni ligi na določenem levelu Slika 3. Slika prikazuje število igralcev, ki so v sezoni 2012/2013 odšli igrati v nižjo italijansko ligo. Lahko razberemo tudi, da je manj kot deset slovenskih nogometašev opravilo prestop v Italijo Slika 4. Krožna shema šestih tipov migrantov v povezavi z izobrazbo. Naseljenci (Settler), Povratniki (Returnee), Nomadski svetovljani (Nomadic Cosmopolitan), Ambiciozneži (Ambitionist), Izgnanci (Exile) (Love & Kim, 2011) Slika 5. Prikaz vrednosti tujih in domačih igralcev v angleški Premier ligi. Jasno se vidi razlika v vrednotenju tujih in domačih igralcev...24 Slika 6. Prikaz veljave igralca v Gani, ki igra v tuji in si s tem veča možnosti za vpoklic v reprezentanco Slika 7. Število reprezentantov, ki igrajo v tujini, udeleženih na Svetovnem prvenstvu 2010 v Južnoafriški republiki Slika 8. Razlogi za odhod v tujino Slika 9. Ideja za prestop v tujino Slika 10. Pri katerih letih so izvedli prvi transfer Slika 11. Kaj po tvojem mnenju slovenski klubi nimajo Slika 12. Podpora družine ob odhodu v tujino Slika 13. Ali ste se že prej pogovarjali o tujini Slika 14. Starost primerna za prehod v tujino po mnenju vprašanih nogometašev KAZALO DIAGRAMOV Diagram 1. Konec kariere Diagram 2. Pomen igranja za reprezentanco Diagram 3. Ali bi ostal doma, če bi bila liga enakovredna Diagram 4. Kaj bi športniki svetovali mlajšim športnikom Diagram 5. Ali se nogometašem zdi izobrazba pomembna KAZALO TABEL Tabela 1. Število opravljenih prestopov in starost igralca....50

10 1 UVOD Enaindvajseto stoletje obljublja, da bo nova doba migracij. Močnejši mednarodni migracijski pritiski predstavljajo mnogim družbam velike dileme v politiki; večina držav v svetu postaja vse bolj multikulturna, multietnična, multireligiozna in večjezična. Te spremembe so izziv za vlade in civilno družbo, da namešča in koristi te raznolikosti na način, ki spodbujajo mir in spoštovanje človekovih pravic. Eden na vsakih petdeset ljudi, več kot 150 milijonov ljudi, živi zunaj svojih matičnih držav kot priseljenci ali begunci (International Labour Office, 2001). Šport je fenomen. Šport je nekaj živega, saj se iz dneva v dan spreminja in raste ter se širi. S temo športa se ukvarja veliko ljudi, saj je tako široko področje, da se lahko dotika skorajda vsakega posameznika oziroma vsake panoge. Šport in sociologija tudi povezujeta mnoge znanstvenike, raziskovalce in druge, ki jih ti dve temi zanimata. Lahko bi rekli, da se s športom in prostorom ukvarja kar nekaj ljudi, če pa namesto prostora vzamemo geografski prostor, pa se število kar zmanjša. Sploh v Sloveniji. V tej diplomski nalogi se bo govorilo predvsem o enem športu, ki je lahko sam zase fenomen. To je nogomet, ki ga bomo povezali z gibanjem ljudi. In to v smislu selitev. Vsakdo zagotovo ve, da migracije v današnjem času niso nič novega in nenavadnega v današnjem času. Z vso sodobno tehnologijo in miselnostjo je svet posamezniku postal manjši in bolj dostopen. Gotovo je to tudi eden izmed razlogov, da je migracij vse več. Vedno več pa jih je tudi v nogometu (Giulianotti & Robertson, 2007). Migracijske poti so v tem športu zakoreninjene že kar daleč nazaj. Seveda so bile izkoriščene v manjšem številu. Vendar so bile. In ravno stare poti so bile tiste, ki so jih nogometaši izbirali najprej. Po raziskavah nekaterih znanstvenikov so prvi športni migranti izbirali poti, ki so bile najbolj utrjene. Izbirali so destinacije, ki so bile utrjene še iz časa kolonizacije, kjer so bile jezikovne ovire manjše, kulturni šok pa tudi ni bil tako zelo velik (Maguire & Pearton, 2000b). 7

11 Danes je zaradi globalizacije mogoče kakšna pot utrjena na novo, drugačna. Ugotovili pa so, da športniki povečini izberejo že znano utrjeno pot. Migracije v nogometu bodo torej glavna nit tega diplomskega dela. Gre za področje, katerega se ga v Sloveniji lotevajo mnogi, ker vsakdo zase misli in točno ve, zakaj nek slovenski nogometaš zapusti naše zelenice in izbere tuje. Saj že stari rek pravi, da je sosedova zelenica vedno bolj zelena. Pa vendar je bilo kljub mnenjem in mislih drugih bore malo raziskanega in predstavljenega. Zato sem intervjuvala nekatere nogometaše naše izbrane vrste in se iz prve roke pozanimala, kaj je na tem. Migracije in nogomet so nekateri že povezovali, na primer:»prestopi in migracije nogometašev«je bilo diplomsko delo Roka Zorka (2003), migracije in druge športe so nekateri v Sloveniji že raziskovali, največ na področju rokometa z deli, kot so na primer:»modeli migracij v rokometu glede na nekatere teritorialne karakteristike«avtorjev Marta Bon, Mojca Doupona Topič, Marko Šibila, Primož Pori, Bojan Leskošek, leta Mojca Doupona Topič in Marta Bon sta kot mentorica in somentorica pomagali pri nastanku del Matije Zakrajška (Nekatere značilnosti migracij rokometašic, 2013), Polone Rožič (Medkulturna primerjava migracij v rokometu, 2011) ter nekaterih drugih. Tema migracij športnikov je vedno in povsod aktualna. Je pa vloga, ki jo v svetu športnih izmenjav igrajo posamezne države zelo različna. Ene države so predvsem v vlogi gostiteljic in imajo svojo vrsto težav, druge imajo prihodov in odhodov v nekem sorazmernem številu, spet pa so tretje, ki se soočajo v večini samo z odhodi in je to spet drugačna težava afriške države (Darby, 2012). Slovenija je vseeno Evropska država, zato ima zagotovo kar nekaj prišlekov, vendar domačine bolj peri težava odhodov naših najboljših igralcev. Tistih, ki jih imamo najraje. Tistih, ki jih poznajo pravzaprav vsi Slovenci. Kaj nam manjka, da bi ostali? Kaj so njihovi razlogi za odhod? Kaj vse je tam drugače? Se drugje res bolje počutijo? Vsa ta in še nekatera druga vprašanja bodo odgovorjena na naslednjih straneh. In s pomočjo polstrukturnega intervjuja so jih podali naši izbrani in najboljši. 8

12 Študija o migracijah naših nogometašev lahko da vpogled v pojav športnih migracij in nam pomaga razumeti, kaj žene klube v nakup tujih igralcev in športnike migrante, da zapustijo svojo domovino. Zato se bomo v tej nalogi najprej spoznali o fenomenu nogometnih migracij v svetu, sledila bo raziskava dela pri nas, srečali se bomo tudi s pojmom socialnega in kulturnega kapitala. Na koncu pa bo predstavljena analiza motivov naših igralcev za odhod v tujino in njihova izkušnja tam. 9

13 2 MIGRACIJE V ŠPORTU Navadno na športnike, ki so v tujini, ne gledamo kot na delavce. Proces dela je prepleten s komercializacijo športa v svetovnem gospodarstvu. Športniki so drugačni kot delavci v drugih sektorjih, saj morajo namreč iz različnih razlogov vlagati v njihovo trgovanje na nacionalni, kontinentalni in transkontinentalnih delokacijah- lokacijah. Profesionalni športniki se kot skupina soočijo in izkusijo različne stopnje izkoriščanja in premikanja, poleg tega pa tudi uživajo status osebnih koristi. Kakršnekoli prednosti so, sledijo vlogi spola, saj za globalno migracijo v športu velja, da se je udeležujejo pretežno moški. Njihova možnost za selitev temelji na patriarhalni strukturi, ki omogoča, da so po večini ženske tiste, ki skrbijo za dom in to ali potujoč z njimi ali čakajoč doma. Take delovne migracije v športu se pojavijo znotraj države, med državami na istem kontinentu in med državami na drugih kontinentih. Družbeno in geografsko mobilna delovna sila je značilnost sodobne industrijske družbe (Maguire & Pearton, 2000a). Do sedaj namreč lahko trdimo le to, da migracij v športu ne moremo pojasnjevati zgolj iz ekonomskega vidika, saj so športne migracije kompleksen in stalno spreminjajoč se pojav, ki je večplasten in se ne dotika le ekonomskih, temveč tudi političnih, zgodovinskih, geografskih, socioloških in kulturnih plasti. In ravno zato je treba športne migracije pojasnjevati iz globalnega vidika. Preučiti je potrebno tako širše socialne procese, kot tudi samo športno industrijo (Maguire & Pearton, 2000b). Vprašanje migracij v evropskem športu je določeno v ozadju procesa globalizacije, iz katerih športni sektor ni izvzet. Globalizacija in zbliževanje športnih narodov tako glede potovalnih časov (pomorski, železniški in zračni) in naših zaznav so postavili celo vrsto novih vprašanj v zvezi z migracijskimi tokovi v športu. Obstaja nekaj študij o mobilnosti športnikov, ki se preselijo prek meja, in te študije lahko prispevajo k razumevanju migracij okrog nogometašev, skupaj s teorijo migracij v generalnem smislu. Ta pristop, zato odpira povezavo med prostorsko in časovno razsežnostjo migracij (Eliasson, 2009). 10

14 Migracije se da naslikati kot igre ničelne vsote, ki zajemajo ali dobičke ali izgube, zmagovalce ali poražence, vzrok za optimizem ali pesimizem. Optimisti so trdili, da bi se kapital ujel in dobiček, ki ga dosežejo narodi donatork prek nakazal, (domneva), vračanje priseljencev in s tem povezano kroženja, višjih plač in nadnacionalnih mislečih diaspore, kar vse bi lahko deloval kot potencialne motorjev in nosilcev razvoja. Pesimisti pa upodabljajo migracije kvalificiranih, kot rudarskih proces označen s krvjo dragocenih virov v tujini, nerazvitostjo, poglabljanje revščine in globalne neenakosti in škodljivih sociokulturnih vplivov na pošiljanje društva (Darby, 2007). Mednarodni športni uspeh v poznem dvajsetem stoletju vključuje tekmovanje med sistemi, ki so v sami svetovni eliti športnih tekmovanj. Razvoj športa je odvisen od več dejavnikov: izkoristka osredotočenosti in učinkovitosti športne organizacije, dostopnosti in identifikacije človeških virov, metod treniranja in usposabljanja, uporabe športne medicine in športnih ved (Maguire & Falcous, 2011). Poleg tega je razvoj specifičnih športov v določenih družbah odvisen od statusa tega športa na mednarodni ravni. Šport v manj razvitih državah po navadi premalo izkoriščajo, zato je njihov talent manj izkoriščen in ga celo izgubljajo z močnejšimi državami v svetovnem športu (Maguire & Pearton, 2000b). Globalni športni proces lahko pripelje do manj odvisnega ali popolnoma odvisnega razvoja nacionalnega talenta. Ti globalni športni procesi so oblikovani družno z vrsto globalnih tokov, še posebej ljudi, tehnologije, kapital, posredovane podobe in ideologije. Svetovna športna figuralika ustrezno vključuje mehanizme proizvodnje izkušenj in potrošnje (Maguire, 1999). Elitni šport pomeni prepoznavanje in razvoj talentov, njegova proizvodnja na svetovnem odru v enem ali več športnih dogodkih in njegovo porabo preko masovnih medijev kot globalno občinstvo. V zadnjem časovnem obdobju je zaslediti težnjo k pojavu svetovne športne monokulture, to je kultura, kjer skrbniki, trenerji in učitelji spodbujajo elitni šport, vrednote in ideologijo, kjer so tekmovanja in turnirji strukturirani visoko uveljavljenih in racionaliziranih linijah. V okviru globalnega 11

15 športnega procesa, na primer, na olimpijskih igrah ni le mednarodnega ranga narodov, vendar so ti narodi lahko združeni, po več ali manj skupnih političnih, gospodarskih in kulturnih linijah. V jedru ležijo države Zahodne Evrope, Severne Amerike in Avstralija ter Nova Zelandija. Semi- periferne države po navadi vključujejo nekdanje socialistične države, nekatere države Srednje in Južne Amerike in nekatere države v vzponu, kot je na primer Južna Koreja. Periferne države so večinoma islamskih narodi, večina afriških držav in tiste iz Južne Azije. To je pomembno, ker ima»zahod«nadzor nad vsebino, ideologijo in gospodarskimi viri, ki so povezani s športom. Vendar lahko ne jedrne države uporabijo velike športne festivale za utrditev notranje nacionalne identitete in krepitev mednarodnega priznanja ter ugleda. Z upoštevanjem zgoraj omenjenega vidimo velik pomen športa tudi preko hitre rasti članstva v olimpijskem gibanju in svetovni nogometni federaciji. Zahod prevladuje v mednarodnem priznanju, spoštljivosti, ter ima svojevrsten status in prestiž (Maguire & Pearton, 2000b). Joseph Maguire je izpostavil štiri glavna vprašanja, ki so lahko temelj za preučevanje migracij. 1. VPRAŠANJA PRAVIC DELAVCEV, ki se namreč razlikujejo med športnimi migranti in domačini, pa tudi na kontinentalni ravni so drugačne, se pa prav tako spreminjajo s časom. Pravice (zaposlitve) se občutno razlikujejo med športniki v ekipnih ali individualnih športih, sploh pa v svoboščini pravic. Čeprav se je z Bosmanovim pravilom veliko spremenilo, se posamezniki izven držav Evropske unije deležni procesa selekcije. Ponujajo jim manjše plače. Čeprav evropski klubi uporabljajo nogometne šole na tujih tleh. To gibanje najboljših športnikov iz države pušča vidne posledice doma, in ravno zaradi teh posledic jih v domači državi ni. 2. VPRAŠANJE LASTNE POLITIČNE EKONOMIJE Mednarodna federacija nogometnih zvez (FIFA), pravzaprav vodi, upravlja in izkorišča mednarodni proces migracij. 12

16 Že v letu 1993 je želela vzpostaviti prosti pretok igralcev, a so na konferenci najvišji angleški nogometni organi in oddelek za zaposlovanje stopili skupaj in dosegli, da se to ni zgodi, oziroma ravno nasprotni, saj so še zaostrili pogoje za prestop. Opazili so namreč, da se zaradi nakupov tujih igralcev zanemarja delo pri mlajših selekcijah, zato se je manjšalo število mlajših, in še zmanjšale so se njihove možnosti, da se dokažejo. 3. VPRAŠANJE USPEHA NACIONALNIH MOŠTEV Gre za vprašanja pripadnosti državi, lastne identitete, navezanosti na domači prostor, ki so zelo pomembna. Nova generacija športnih migrantov pokaže malo navezanosti na določeno državo, skupnost in zato naj bi se čutil manjši naboj na tekmovalni ravni (primer Anglija). S procesom športnih migracij postane nacionalnost bolj fleksibilna. 4. SOCIALNO PSIHOLOŠKI PROBLEMI ZARADI ODDALJENOSTI OD DOMA IN PRILAGODITVE Problem jezika, komunikacije v nekaterih državah. Športniki opisujejo relativno majhen kulturni šok, drugi pa to doživljajo drugače (Maguire & Pearton, 2000a). Joseph Maguire in John Bale sta kot pionirja v študijah športnih migracij že leta 1994 opazila, da se selitev športnega dela krepi in se pojavlja v obsežnem geografskem področju in se tudi številno vedno bolj krepi znotraj športnih subkultur. Čeprav sta pionirja iskala odgovore na vprašanja športnih migracij pred že skoraj dvema desetletjema, je še zmeraj malo literature znotraj različnih športnih disciplin (Maguire & Pearton, 2000b). 13

17 Prepoznavanje talenta in razvoja je odvisno od dobre tehnologije in uveljavitve športa, zato Zahod po navadi zmaga. Pri širših migracijskih procesih se je v zadnjih desetletjih zaposlovanje s strani zahodnih držav povečalo, ne le v športu, temveč tudi z znanstveniki in trenerji iz nekdanjega sovjetskega bloka, pa tudi bega atletskih talentov iz Afrike in Južne Amerike. To zaposlovanje je bilo najbolj očitno v nogometu v ekonomsko močnejših ligah in klubih. Periferne države ostanejo odvisne v odnosu na evropsko jedro. V drugih športih kot sta atletika in baseball pa je to beg talentov v ZDA (Maguire & Pearton, 2000b). Slika 1. Izkušnje športnikov migrantov, njihovi problemi in vprašanja (Maguire, 1999). 14

18 3 GLOBALIZACIJA Raziskave v športu so v zadnjem času razvile zanimanje za globalizacijo (Eliasson, 2009). Lahko bi rekli, da so vprašanja v zvezi s športom konstantna, okoliščine pa so se zelo spremenile. Ko se dotaknemo področja globalizacije in športa pa se vedno sprašujemo ali nas, narode in regije šport loči ali druži. Razvoj in širjenje sodobnega športa je vezan v globalne procese. Rast in razvoj svetovnih športnih organizacij, globalno sprejetje pravil športa in vzpostavitev mednarodnih svetovnih tekmovanj, so povezana v seriji tokov, ki strukturirajo interakcije športnih svetov. Na prvi vtis se zdi, da šport spodbuja mednarodno upadanje kontrastov, saj s številnimi globalnimi dogodki prihajajo narodi skupaj to pa je minljivo. Vseeno tesna povezanost med športom in nacionalno kulturo pomeni tudi, da mednarodni šport le to slabi in to, se bo nadaljevalo in bo v prihodnosti ogrozilo bolj regionalno politično integracijo. Svet športa predstavlja naravno partnerstvo sistemu Združenih narodov. Po svojem je bit športa v udeležbi. Gre za vključevanje in državljanstvo. Šport prinaša posameznika in skupnosti skupaj, tako da poudarja skupno narodnost in premošča kulturne in etnične razlike. Šport lahko premosti prepreke, ki delijo družbo, zaradi česar je močno orodje za podporo s prizadevanjem za preprečevanje konfliktov in za vzpostavitev miru, tako simbolično na globalni ravni in zelo praktično znotraj skupnosti. Ko se dejansko uporablja, športni programi, spodbujanje socialnega vključevanja, spodbujanje strpnosti, prispeva k zmanjšanju napetosti in ustvarja dialog. Moč športa omogoča dodatno prepričljivo orodje kot zagovorništvo in komunikacija. Šport je verjetno najbolj učinkovit način komuniciranja v sodobnem svetu, mimo tako verbalno kot pisne komunikacije in dosega neposredno iz več milijard ljudi po vsem svetu. Nobenega dvoma ni o tem, da je šport izvedljiv in zakonit način grajenja prijateljstva med narodi (Maguire, 2005). 15

19 Pa šport pomaga pri izgradnji prijateljstva med ljudmi in narodi? Pri tem, kot del širšega globalnega civilizacijskega procesa, podaljša tudi stopnjo čustvene identifikacije med člani različnih družb in civilizacij? S tokom športnih talentov po svetu in z organizacijo svetovnih tekmovanj uprizorjenih pred ljudmi različnih narodov in s preko milijard ogledov preko kompleksa športnih medijev, organizira in predstavlja bolj svetovljanska čustva, razvita znotraj in med ljudmi različnih narodov? Ali obratno, so globalizacijski procesi podprti z bolj močnimi decivilizacijskimi pritiski, med katerimi, znotraj in med različnimi civilizacijami, agresivno poseže v tuje vrednote, artefakte in kulturne izdelke, od katerih je sodoben šport primer»par excellence«. Če bi bilo tako, potem bi nacionalizem in nasilje, ki označuje vidike svetovnega športa, lažje razumeli. Resnično bi občutek namerne nostalgije, in želja, da bi imeli»enega od naših«, ki predstavlja narod, je lahko simptom občutka negotovosti ljudi, ki ga čuti vse več ljudi v vse bolj globaliziranem svetu in njihovo zavračanje svetovljanskih/kozmopolitanskih vrednot (Maguire, 2005). Šport lahko igra na videz protislovno vlogo pri globalnih procesih in oblikovanju identitete. Z vidikov socioloških procesov ni presenetljivo, da šport tako razširja emocionalno identifikacijo med pripadniki različnih družb in civilizacij in istočasno podžiga decivilizacijske protinapade sunke (Maguire, 2005). Globalni športni proces, zato lahko pripelje do, pod odvisnega ali odvisnega razvoja nacionalnega talenta (Maguire & Pearton, 2000b). 16

20 4 NOGOMET IN MIGRACIJE Nogomet je še vedno šport številka ena v svetu in je svojevrsten fenomen. Število igralcev še vedno narašča in z gotovostjo lahko trdimo, da je najbolj igran šport na svetu. Čeprav so mnogi trdili, da ga bo finančna kriza prizadela, temu športu ne pade priljubljenost in so vrtoglave vsote, ki se vrtijo v tem športu le še višje. Na račun česa in koga pa je že druga zgodba. Skupaj z razvojem nogometa pa se pojavljajo tudi nove dimenzije te igre, kot so na primer mednarodne migracije igralcev. Kljub pomanjkljivi literaturi se lahko v medijih zasledi, da se vedno več nogometašev odloči za prestop v tujino. Ti prestopi segajo širše od tradicionalnih meja migracij v našem okolju in so že del globalizacijskih lastnosti. V preteklem desetletju je nogometni proizvod postal svetovna znamka. Evropa je bila opredeljena kot ključen regionalni subjekt, kjer se nogomet goji in to precej uspešno v zadnjih 10 letih. V tem smislu je Evropski nogomet "jedro" gospodarstva nogometne blagovne znamke in predstavlja okoli 80 % prihodkov nogometa. Pomembno je, da se Evropa prepozna tudi kot center za migracije igralca. Nogomet v Evropi je globalno podjetje z evropskimi klubi in je pogosto sestavljen iz kompozita igralcev iz različnih nacionalnih držav Evrope, Severne in Južne Amerike, Azije, Afrike in Avstralije. Za evropske klube se zdaj zdi, da nosijo globalno zaposlovanje in ne išče in razvija talentov (tj. avtohtonih doma vzgojenih igralcev). V zvezi s tem se zdi, da so ti klubi pridobivali bolj in bolj konkurenčno osebje iz najrazličnejših držav (Littlewood, Mullen, & Richardson, 2011). V nogometu danes tuji igralci predstavljajo več kot tretjino vseh igralcev v 36 evropskih prvenstvih, kjer je mogoče reči, da bolj ko je uspešno prvenstvo bolj verjetno je, da bi pritegnili igralce, ki niso državljani države, v kateri se trenutno predvaja. Glede na demografske študije nogometašev v Evropi leta 2010, so bili igralci, ki so zapustili matično državo ob prestopu stari v povprečju 22,2 let v povprečju, ko so to storili; kar dokazuje, da je mednarodna zaposlovanje klubov v najbolj uspešnih lig bolj usmerjene k mladimi igralcem (Enlarged Partial Agreement on Sport, 2011). 17

21 Prve pomembnejše mednarodne prestope v nogometu lahko zasledimo okoli leta 1950 (Falcous & Maguire, 2005). Športniki so igrali tudi v drugih državah, že nekje od začetkov modernega športa v devetnajstem stoletju, na primer, na Newton Heath LYR nogometnega kluba, predhodnika Manchester United-a, ki je vključevala irske in škotske igralce. McGovern (2002) je opisal razloge klubov v Premier ligi za nakup tujih igralcev med leti 1946 in 1995 in pokazal, da so klubi nagnjeni k nakupu igralcev s podobnimi karakteristikami, izborom igralcev s podobnim jezikom, slogom nogometa, kulturo in po večini iz krajev, kjer je nekoč Anglija imela kolonije (Enlarged Partial Agreement on Sport, 2011). Pravzaprav je globalizacija trga dela tista, ki je spodbudila najbolj talentirane športnike k mednarodnim migracijam, tako imenovanim»begom stopal«, ali bolje rečeno»begom mišic«, po analogiji bega možganov v globalnem gospodarstvu. Taka globalizacija je bila sprožena po uveljavitvi Bosmanovega pravila iz leta 1995 (Andreff, 2010). Evropska nogometna zveza (UEFA) je potrjeno jedro ekonomije znotraj svetovnega nogometa. Evropa je primarna destinacija za najboljše nogometaše sveta. In zato so vzorci za rekrutiranje najboljših igralcev v Evropo jasno znani. Najboljši klubi v najprestižnejših angleških, španskih, italijanskih, nemških ter francoskih ligah si lahko privoščijo najboljše nogometaše, in so največji uvozniki športnih talentov (Maguire & Pearton, 2000a). Danes je nogomet glavna stran mednarodne mobilnosti delovne sile. Igralci se gibajo v skladu z več vprašanji, kot sta talent in denar. Zaradi mobilnosti v finančnem smislu, so bili marsikateri igralci predmet izkoriščanja. Ta težnja je tako pomembna, da je bila povod za observatorij profesionalnih nogometašev Professional Football Players, ki kaže na uspeh in vrednost igralcev, skupaj z interaktivno spletno instrumenta za ponazoritev migracije (Miller, Rowe in Lawrence, v Maguire and Falcous, 2011). 18

22 Za CIES Football Observatorij sta edinstven projekt leta 2005 začela Dr. Raffaele Poli in Loic Ravenel pod imenom igralcev observatorija za profesionalni nogomet. (Professional Football (PFPO). Od leta 2011 je eden od temeljev Projekta športni observatori in je namenjen statistični analizi športa v vsej njegovi raznolikosti. Letno izdajo dva poročila za nogomet, v januarju pa Demografske študije, ki predstavljajo poglobljeno analizo sestave kluba in lastnosti igralcev 31 najboljših divizijah lige držav članic. Metodološka strogost skupaj z globokim poznavanjem nogometa zagotavljajo visoko kakovost analiz po konkurenčnih cenah (Poli, Besson in Ravenel, 2014). Primer grafičnih prikazov s spletne strani observatorija profesionalnih nogometašev: Slika 2. Prikaz povprečne starosti, višine, % domačih, % mednarodnih, % tujih igralcev, ter njihova povprečna doba v določeni ligi (Football observatory, 2014). 19

23 Slika 3. Slika prikazuje število igralcev, ki so v sezoni 2012/2013 odšli igrati v nižjo italijansko ligo. Lahko razberemo tudi, da je manj kot deset slovenskih nogometašev opravilo prestop v Italijo (Football observatory, 2014). 20

24 4.1 PREGLED RAZISKAV NA PODROČJU ŠPORTNIH MIGRACIJ Odprava meja, da se nogometaši prosto selijo (globalizacija na splošno in v posebnih primerih, kot je odločanje o primeru Bosman), se je tako posledično razširila na zaposlovanje vrhunskih klubov, da zajema ves svet (Bale, 2003). in glavna stvar v najemanju teh top klubov je iskanje nadarjenih mladih v tujini in jih "privleči" v Evropo z gospodarskimi spodbudami (Maguire in Stead, v Maguire and Falcous, 2011). Poli je leta 2004 poudaril, da so moški dosti bolj nagnjeni k migracijam in tudi k nogometnim migracijam, saj naj bi ženske v večini raje ohranjale svojo tradicionalno vlogo; Sine Agergaard pa je poudarila, da je tudi kar nekaj žensk, ki se tega poslužuje in kot primer gostiteljice predstavila Dansko (Agergaard in Botelho, 2011). Odprava meja, da se nogometaši prosto selijo (globalizacija na splošno in v posebnih primerih, kot je odločanje o primeru Bosman), se je tako posledično razširila na zaposlovanje vrhunskih klubov, da zajema ves svet, in glavna stvar v najemanju teh top klubov je iskanje nadarjenih mladih v tujini in jih "privleči" v Evropo z gospodarskimi spodbudami. Kljub temu, teorije ekonomske migracije, ki imajo migracije na splošno pojasnjene tako, da funkcija ponudbe in povpraševanja na trgu dela sestane z velikimi izzivi pri opazovanih podatkih. Naj navedem primer, trg dela za nogometaše po vsej Evropi, je tako dobro založen z igralci, da ni dovolj delovnih mest, da gredo naokoli: od začetka do sredine leta 2000 se je število igralcev, ki nimajo zaposlitev "spektakularno povečalo" v vsaki evropski ligi,to pa je zaradi gospodarskih strategij bogatih evropskih klubov, katerih akademije proizvajajo zasičenost kvalificiranih delavcev, da bi se znižale dela cene. Kot sta Maguire in Pearton pisala,»čeprav ekonomija igra bistveno vlogo pri določanju vzorcev nogometne migracij, ki nikakor niso edini dejavnik. Namesto tega gre za sklope soodvisnosti, ki gradijo in oblikujejo športne migracije globalno... [in] politika, zgodovina, geografija in kultura, vse to vpliva na strukturiranje poti nogomet migrantov«(maguire and Pearton, 2000). 21

25 Vloga mrež migrantov se zdi ključnega pomena za razumevanje mednarodnih nogometnih migracij. Nogometaši, ki se selijo, navadno uporabljajo že vzpostavljene poti migracij: nagibanju se k potovanju k bivšim kolonialnim gospodarjem, kot je na primer Francija pa tudi Belgija in Portugalska, čeprav ti ligi nista najbolj prestižni (Darby, 2007). V Afriki velja prepričanje, da je iti v tujino na svojo nogometno pot, edini način za pobeg pred grozečo revščino (Darby & Solberg, 2010). V sodobnem svetu nogometa so te poti zgrajene in vzdržane s strani agentov, ki izkoriščajo»migracijsko industrijo«(darby, 2012). 4.2 UTEMELJITEV MIGRACIJ PO JOSEPHU MAGUIREJU Kot je že bilo omenjeno sta športne migracije najprej začela raziskovati Joseph Maguire in John Bale s tipologijo motivov športnikov za odhod v tujino. Magee in Sugden pa sta jo leta 2002 dopolnila. Maguire je že leta 1996 predstavil predhodno tipologijo za migrante, ki temelji na študijah različnih športnih disciplin in poudarja kombinacijo različnih vidikov migrantovih motivov. Ta tipologija identificira pet kategorij migrantov: 1. Pionirji, tisti, ki so s skoraj evangeličansko vnemo željni, da bi se njihov šport širil, 2. Naseljenci, to so tisti, ki so prvotno odločeni, da bodo ostali v gostujoči državi, 3. Plačanci, tisti, ki jih motivirajo kratkoročni dobički, 4. Nomadski svetovljani, športniki, ki svoj šport izkoriščajo za potovanje in spoznavanje novih držav, mest ter kultur, 5. Povratniki, tisti, ki jim je cilj vrnitev domov, npr. po koncu kariere. Magee in Sugden sta leta 2002 dopolnila opisano tipologijo, osredotočena pa sta bila zgolj na nogomet. Dodala sta še tri nove kategorije. 1. Športne ambiciozneže sta razdelila v tri podskupine, 22

26 a. Tisti, ki migrirajo, da bi se uresničila njihova želja po profesionalni karieri, b. Tisti, ki migrirajo v točno določeno državo v točno določen klub, c. Tisti, ki želijo dobiti pogodbo, v najvišji možni ligi. 2. Izgnanci, so tisti, ki iz športu povezanih, osebnih, političnih ali drugih razlogov prostovoljno zapustijo državo, ter 3. Izločenci, tisti, ki so prisiljeni zapustiti državo, zaradi problemov in izpostavljenosti medijev (Maguire & Falcous, 2011). Zgoraj navedene tipologije lahko razumemo kot idealne tipe, s katerimi lahko razložimo glavne motive za odhod v tujino, ki pa morajo vsekakor biti nadaljnje raziskani in pojasnjeni. Nikakor ne gre pozabiti še pomembnosti osebnih lastnosti in okoliščin športnika, ki so pri vsakem drugačne in posebne, zato je vsaka migracija posebna in lahko pojasnjena na svojevrsten način (Love & Kim, 2011). Slika 4. Krožna shema šestih tipov migrantov v povezavi z izobrazbo. Naseljenci (Settler), Povratniki (Returnee), Nomadski svetovljani (Nomadic Cosmopolitan), Ambiciozneži (Ambitionist), Izgnanci (Exile) (Love & Kim, 2011). 23

27 Slika 5. Prikaz vrednosti tujih in domačih igralcev v angleški Premier ligi. Jasno se vidi razlika v vrednotenju tujih in domačih igralcev (Soccer by the numbers, 2014). Do danes ni bilo prav dosti raziskanega na področju motivov, ki vabijo igralce, da prestopijo v tuj klub. Čeprav so ekonomski razlogi zelo pomembni za migracijo, pa niso ključni razlog, saj so si skupaj z ostalimi razlogi, soodvisni (Maguire & Pearton, 2000a). 4.3 RAZLOGI KLUBOV ZA NAKUP IGRALCA Možen razlog, za najem tujega igralca je ekonomske narave. Z nakupom zvezdnika, se pridobi veliko sponzorjev in medijskega zanimanja. Maguire je že leta 1998 povzel, da z nakupom tujega igralca pripomoremo k publiciteti in preko tega ekonomski pridobitvi za klub. Klubi, ki simpatizirajo z mednarodno izmenjavo igralcev, poleg zgoraj omenjenega motiva, pridobijo tudi na slovesu prijaznim za tujce, z oglaševanjem dobijo ugled multi-kulturnega kluba in s tem tujce posledično tudi privabljajo (Darby & Solberg, 2010). V danskih klubih, ki so predvsem privlačna destinacija v ženskem nogometu, pravijo, da je že toliko tujih igralk, da postaja delo težko. Tudi klubi morajo namreč za tujce veliko narediti: poskrbeti za vse papirje, poskrbeti za nastanitve igralk, navsezadnje poskrbeti tudi za njihovo dobro počutje, da se ne osamijo, pomagajo jim pri vključevanju v skupnosti preko različnih predavanj ter pomagajo pri asimiliranju v novo okolje (Agergaard in Botelho, 2011). 24

28 Najemanje tujih igralcev je tvegan posel. Da bi klubi lahko uspešno poslovali in najemali igralce, morajo dobro poznati kvalitete igralcev in njihovo sposobnost sodelovanja s klubom ter njihova pričakovanja glede adaptacije v novo okolje. Delodajalci si želijo transakcije izmenjave z znanimi in odgovornimi viri in na tak način zmanjšati možnosti za neuspešno mednarodno izmenjavo igralca.»nogometaši«pravi Poli 2005»pa so sploh drugačni, saj njihovo delo ne more biti osebne socialne značilnosti.«za klube je pomembno, da zagotovijo možnosti, da bo migrant uspešen športnik enako kot socialna oseba. Tako ugotovimo, da niso zgolj ekonomski razlogi tisti, ki so pomembni v klubu za nakup tujcev. Gre se tudi za njihovo željo po tem, da vzpostavijo in širijo dobro socialno omrežje v katerem lahko tudi bivši igralci pripomorejo k bodočim nakupom, katerih si jih klubi želijo (Darby & Solberg, 2010). Nogometaši radi občutijo, kako se igra nogomet drugje. Če se nogometaši težko najdejo v novi državi v drugem sistemu, se to zagotovo pozna na njihovi igri in neudobje vodi celo do vrnitve nazaj domov. Zdi se, da imajo igralci tudi dodatne motive, saj so poleg denarja poudarili tudi željo po socialnem stiku. Pomembno jim je, da je okolje iz tega vidika ugodno in da jim omogoča širjenje socialnega omrežja ter druženje. Na podlagi teh izkušenj, ki jih njihovi predhodniki dobijo, odločajo o svoji destinaciji. Poli je leta 2006 opisal, kako, na primer, Afričanom migracija predstavlja pot do samouresničitve, pa tudi njihovo edino upanje. Poleg tega pa doma doživijo ob vrnitvi več slave in prestiža (Darby & Solberg, 2010). 25

29 Tveganje je veliko za tiste migrante, ki so v mladih letih zapustili svojo domačo državo zato, da bi igrali nogomet v tujini. Ko kot profesionalen nogometaš prideš v tujino, imaš namen, da pridobiš večji fizični kapital in ne akademskega, ki ti zagotovi celotno prihodnjo družbeno pozicijo. Z drugimi besedami, nogometna kariera je le začasna in velikokrat riskantna, ker temelji samo na tvojih telesnih sposobnostih (Agergaard in Botelho, 2011). Kot sta napisala Elliot in Maguire (2008b) so omrežja za rekrutiranje razvita v medsebojni odvisnosti med migranti in klubi in pritegnejo k dejstvu, da delavci in delodajalci uporabljajo veliko poznanstev zato, da bi našli delovne možnosti izven domačega okolja. Obstajajo številni razlogi za migracijo. Kot prvi je navadno finančna iniciativa za klub ali igralca. Čeprav se kljub temu zdi, da je vodilni razlog športna ambicija, saj si klub želi zboljšati možnosti za uspeh, igralec pa uresničiti željo po pravi karieri. S tem razlogom je povezan tudi motiv za zboljšanje nogometne izkušnje»football experience«in s strani kluba realizacijo možnega stranskega učinka uspešna socializacija talentov. Pomemben faktor je namreč vprašanje adaptacije, koncept asimilacije in integracije, ki so v klubih uporabljeni različno. Poleg nogometa na Danskem naj bi se, za čim boljše počutje, poskrbelo tudi na drugih področjih, na druge načine za uspešno kulturno adaptacijo. Stead in Maguire sta opazila, da se morajo novi migranti prilagoditi, ne pa nujno asimilirati v novo kulturno okolje, saj jih disciplina, narava športa dovolj motivira, z družino in prijatelji pa doma ali preko meja ostanejo v stiku preko Skypa ali Facebooka, ipd (Agergaard and Botelho, 2009). Izkušnja v tujini pripomore tudi veliko k temu, ali boš vpoklican v nacionalno ekipo. Spodaj grafični primer za Gano. 26

30 Slika 6. Prikaz veljave igralca v Gani, ki igra v tuji in si s tem veča možnosti za vpoklic v reprezentanco (Onwumelechili, 2013). 4.5 IZKORIŠČANJE MLADIH V evropskem poklicnem nogometu, se več kot sedem od vsakih sto igralcev prvič seli v Evropo pri manj kot osemnajstih letih, medtem ko se jih kar 33 % pri manj kot enaindvajsetih letih. Trenutno je več kot 400 poklicnih igralcev, ki so prešli v evropske države, kot mladoletniki. Prestopi mladih in zelo mladih (mlajših od 15 let), igralcev so torej realnost v športu, kot je razvidno iz primera enega izmed najboljših igralcev, ki trenutno Lionel Messi, ki je bil star šele deset let, ko je prišel na stadion FC Barcelona. Poleg tega se v tem primeru odvija nenavadna zgodba o uspehu, saj nikjer ne obstajajo statistični podatki, ki kažejo, da je stopnja napak med pod-16 let ali še manj, ter odstotka nesrečnih izkušenj, vključno s kršitvami otrokovih pravic, človekovih pravic in športne etike (Enlaged Partial Agreement on Sport, 2011). Ko se mlad človek v državi odloči za kariero kot nogometaš, je njegova izbira družbeno konstruirana kot legitimna pot, ki bo usposobljenemu mlademu igralcu omogočila pot na tuje k uspešnejšim delovnim mestom. 27

31 Giulianotti piše, da posredniki držav pošiljateljic menijo, da so športniki naravni viri, pridobljeni, zbrušeni, in se prodajajo z dobičkom, na enak način kot kavna zrna ali diamanti (Giulianotti & Robertson, 2007). Veliko priseljencev veliko tvega, predvsem ki so zapustili svojo domovino v mladosti za igranje nogometa v tujini. Kot profesionalni nogometaš so prišli, da pridobijo fizični kapital in ne akademskega kapitala, ki lahko zagotovi vaš socialni položaj. Z drugimi besedami povedano, nogometna kariera je začasna in pogosto zelo tvegana ter temelji le na vaših telesnih sposobnostih (Agergaard in Sorensen, 2009). Na profesionalne zahodne evropske nogometne lige močno vpliva globalizacija in komercializacija. Migracije profesionalnih nogometašev so temeljne za moderno igro, z najboljšimi igralci iz revnejših perifernih lig, ki potujejo v samo osrčje bogatih lig, v Anglijo, Italijo, Nemčijo, Španijo in Francijo (Maguire & Pearton, 2000b). 4.6 PRIMER PRAKSE: AKADEMIJE V TUJINI Že od zgodnjih devetdesetih so bile ustanovljene poti med afriškimi nogometnimi akademijami in Evropo z namenom okrepiti najbogatejše klube in to na dva načina. Prvič, evropski klubi vzpostavijo in financirajo nove centre za usposabljanje, ali pa vlagajo v že obstoječe, v zameno, da prvi pridejo do kvalificirane delovne sile. Gre za izkoriščanje poceni kvalificirane delovne sile, zlasti v politično stabilnih državah, kot je Gana, in jo obravnavajo kot naravni vir. Nizozemski klub Feyenoord, na primer, ima največjo akademijo v Gani in svoj satelitski klub v ganski Premier ligi, ki zagotavlja akademsko in nogometno izobrazbo lokalnih mladih igralcev z javno izraženim ciljem, zagotoviti enakomeren pretok mladih talentov nazaj v svoj matični klub v Rotterdamu (Darby, 2012). Podobne akademije vodijo neprofitne organizacije (kot so pravice do Dream Academy v Gani) in velike nacionalne in multinacionalne družbe in vlagatelji, kot so Red BullAcademy FC v Sogakope, ki je tesno povezana kot talent podajalnik za Red 28

32 Bull, New York Red Bulls in Red Bull Salzburg. Drugič, močni evropski klube včasih kupijo kontrolni delež v afriških nogometnih moštvih: to je naredil AFC Ajax iz Amsterdama do leta 1999, ko je kupil večinski delež ganske ekipe Obuasi Goldfields, čeprav je od leta 1999 prodala svoje zaloge, zaradi slabe donosnosti svojih naložb (Darby, 2007). Selitvene poti so tudi uporabljene s strani uspešnih nekdanjih igralcev nogometa, ki sami vzpostavijo te akademije doma, pogosto s človekoljubnim namenom»oddolžiti se«svoji domači skupnosti. S pomočjo denarja zasluženega v tujini, omogočajo mladim izobrazbo ter možnost slediti njihovemu uspehu. Akademija razpreta pomembno vlogo v svetovni sistem, ki afriškim državam in igralcem, prikrajšanim z "begom mišic", omogoča selitev talenta stran od države izvora. Čeprav se znanstveniki nagibajo stran od vrste pretiravanj Sepp-a Blatter-ja, ki se uporablja proti evropskim klubom, navedeno zgoraj, akademske raziskave na splošno kažejo, da mednarodne nogometne migracije prispevajo k ohranjanju nerazvitosti afriškega domačega nogometa, de - izobrazbi afriške nogometne delovne sile in zaradi česar so afriški klubi odvisni od financ in usposabljanja iz tujine (Darby, 2007b). Večinoma so bile do sedaj izpostavljene negativne ali bolje rečeno pesimistične strani migracij, ki pa so povečini tudi mnenja znanstvenikov in jih veliko zasledimo v akademskih člankih. Zagotovo pa imajo migracije nogometašev tudi pozitivne strani, pozitiven pečat na igralce, saj lahko nogometaši z boljšo plačo dosežejo višji življenjski standard, boljše pogoje za delo. Predlagam, da imajo nogometnih migranti izjemno dvojno identiteto. Ti so, na eni strani, usposobljeni delavci, ki jim teorija migracij služi enako kot katera koli druga ekonomskim migrantom. Medtem svetovno nogometno gospodarstvo obravnava migrante kot gospodarsko blago. Bogatejši klubi izberejo najboljše igralce iz obrobnih držav, dodajo vrednost, tako da jih izboljšujejo v akademijah, jim nudijo strokovno usposabljanje in konkurenco, in jih končno prodajo naprej z dobičkom. Nogometni klubi ocenijo igralčevo vrednost kot sredstvo na podlagi njihovih začetnih stroškov, koliko so vanj vložili in mu dodali na vrednosti, njihov cilj pa je povečati njegov potencial kot ekonomsko sredstvo. V zadnjih nekaj desetletjih je postalo sprejemljivo - in ni žaljiv - opisati nogometaša kot blago. Dejstvo je, da so bolje razumljeni kot 29

33 človeške dobrine, ki so jih kupili od vplivnih akterjev, s katerimi se trguje v bogatih državah, njihovih selitvenih poteh - pojavljajo se nekoliko v zvezi s kulturno, geografsko, zgodovinsko in jezikovno bližino, močno vplivajo predvidljive uporabe svetovnega sistema ali neo-kolonialne teorije migracij. Nekateri pojavi mednarodne nogometne migracije se ujemajo z drugimi vrstami migracije: uporaba posrednikov za pridobitev dovoljenja za delo v namembni državi, na primer. Uveljavitev nogometašev pa pomeni, da mednarodna nogometna migracija ni povsem primerljiva z drugimi vrstami migracij delovne sile. Kot primer točke na trgih dela v evropskem nogometu - ki dajejo igralcem malo reči, kjer končajo še zlasti afriški igralci, ki so na splošno nižje plačani, bolj odvisni od posrednikov, je pa bolj verjetno, da se podpiše na izkoriščevalskih pogodbo - uporaba nogometašev, kot ekonomskih sredstev, ki se usposabljajo, kupujejo in prodajajo v vrednostne verige, ali pa se uporabljajo kot kvalificirana delovna sil, ki se ji lahko izplača nižje plače, zlasti s strani klubov v nižjih ligah (Darby, 2012). 30

34 5 NOGOMET IN MIGRACIJE V SLOVENIJI V tujini naj bi igralo preko 50 najboljših slovenskih nogometašev. Velja izpostaviti, da je igralcev, ki igrajo v tujini, bistveno več. V največji meri gre za slovenske amaterske ali bivše profesionalne igralce, ki svoj kruh v celoti ali delno priigrajo v tujini. Spodaj je grafičen prikaz števila igralcev iz reprezentance na Svetovnem prvenstvu leta 2010 v Republiki Južna Afrika, ki so igrali v tujini. Jasno razvidno je, da je Slovenija z 21 igralci, ki igrajo v tujini posegla v sam vrh držav z veliko nogometnimi migranti. Slika 7. Število reprezentantov, ki igrajo v tujini, udeleženih na Svetovnem prvenstvu 2010 v Južnoafriški republiki (World Cup Migration Infographic, 2010). V časopisnih medijih sem zasledila zelo nazoren in lep opis praks, ki jih v domači nogometni sferi prakticiramo. 31

35 5.1»ČE JE MLAD, POTEM JE DOBERSlovenska nogometna liga naj bi bila poligon za razvoj mladih nogometašev. Toda, kako se bodo razvili, če ob sebi nimajo starejših, od katerih bi se učili? Da je slovenska liga med najmlajšimi v Evropi, je pokazala tudi študija Mednarodnega centra za raziskave v športu (CIES). Slovenija se je znašla v demografski raziskavi Mednarodnega centra za raziskave v športu. Ugotovili so, da so slovenski nogometaši najmlajši med vsemi preučevanimi. Povprečna starost je 23,65 leta. Mladim nogometašem je motiv le tujina. Motivi za v tujino pa so bolj ali manj znani. Položaj v slovenskih klubih ni ravno zavidljiv: nizki prejemki nogometašev, pogosto zamujanje s plačili in vse manj sklenjenih profesionalnih pogodb. Posledično se dogaja drsenje iz profesionalizma v pol profesionalizem. Ali celo gnili profesionalizem, ko nogometaši trenirajo kot profesionalci, plačani so pa kot amaterji. Takšne razmere je imel v mislih Marko Levovnik, predstavnik športnega sindikata, ko je izpostavil problem:»ni bistvena starost nogometašev, ampak ekonomske razmere. Nogometaši ne vidijo izziva v igranju za slovenske klube, ampak kot edino prihodnost vidijo odhod v tujino«. Tam je trenutno okoli 50 slovenskih nogometašev. V tuje klube se mnogi odpravljajo zelo mladi in tam ostanejo, če se le da. Domov se vrnejo po sili razmer. Že pred leti se je začelo poveličevati mlade nogometaše. Pomembna je bila starost in ne kakovost igralca. Mlad nogometaš je postajal nekakšen mit, grad v oblakih, a ko so se oblaki razkadili, v večini primerov iz stekla. Na tak način so se zatekli k najcenejši in kratkovidno naravnani možnosti, ki nima veliko skupnega s trudom za razvoj klubov, lige in nogometašev, pri čemer so upali na zaslužek s prodajo mladega nogometaša. V takšnega je treba namreč precej manj vložiti. Možnost so videli le v neizbrušenih diamantih, saj je bilo brušenje predrago ali še bolj verjetno brusiti niso znali, so mladi hitro postali stari, zamenjevali pa so jih še mlajši. Z leti je naša liga postala prazna, podobno kot rudnik, ki je bil nekoč pol rude, a so ga iztrebili. 32

36 Pri tem smo pozabili na staro zlajnano pravilo, ki ga radi ponavljajo trenerji: nogometaši niso mladi in stari, temveč so dobri in slabi. Na to, da v slovenski ligi mladi nimajo zgleda v starejših in izkušenejših, od katerih bi lahko razvijali svoje znanje, že nekaj časa opozarja trener Bojan Prašnikar.»Kvaliteta prihaja tudi s starostjo. Ko nižamo starostno mejo, prihajajo igralci, ki se razvijajo. Zato je že v startu kakovost na nižji ravni. Ker igralci hitro postanejo odpisani, nastaja vakuum. Mislim, da bomo v prihodnje padli še na nižjo starostno mejo, ki jo danes dviguje peščica tridesetletnikov. Imamo zelo malo prenosa znanja starejših na mlade. Zato je razvoj otežen«, meni Bojan Prašnikar. O tem, da so razmere na trgu težavne, se strinjajo tudi na Nogometni zvezi Slovenije (NZS). Matjaž Jaklič, ki je vodja tehničnega sektorja meni da:»razmere v športu so vedno povezane z razmerami v državi.«dejal je tudi:»vprašanje pa je, ali je prav, da mladi igralci odhajajo pri 16 letih v tujino? Ali so nogometno pripravljeni, da funkcionirajo v tujem okolju? Pri tem pa imajo veliko odgovornost starši.«dejal je tudi:»vprašanje pa je, ali je prav, da mladi igralci odhajajo pri 16 letih v tujino? Ali so nogometno pripravljeni, da funkcionirajo v tujem okolju? Pri tem pa imajo veliko odgovornost starši.«(rozman, 2013).«5.2»IGRALCI DNEVNI MIGRANTIV letošnji sezoni (2013/2014) se je občutno povečalo število primorskih nogometašev v zamejstvu oziroma italijanskih nižjih ligah. Vedno več slovenskih nogometašev podaljšuje svoje kariere v sosednji Italiji, kjer so odpravili omejitve za tujce. Slovenski igralci, ki so dnevni migranti, so posamezniki, ki jim igranje nogometa ni primarni vir prihodka, saj jih ima veliko tudi že službo. A tako z igranjem nogometa združijo prijetno s koristnim, torej igranje nogometa z določenim zaslužkom. Ta sicer ni visok, a je lep priboljšek. In kar je najpomembnejše: dohodki so za razliko od slovenske nogometne scene višji in praviloma redni. Dogovorov se torej v zamejstvu držijo. Izplačila, ki so bila v preteklosti že večja, variirajo. Odvisna so do 33

37 tekmovalnega ranga, klubskih potreb ter zmožnosti ter seveda od lastnosti nogometaša (leta, izkušnje, igralski profil). Razpon naj bi bil od 200 do 1500 evrov. Pomemben dejavnik, je tudi vadbeni proces, ki je prilagojen delovnemu ritmu. Lahko se pohvalijo tudi z bolj razvito infrastrukturo. Posebno poglavje so tudi tradicionalne nedeljske tekme, ki predstavljajo športni praznik. V zamejstvu je zakoreninjena klubska pripadnost na vseh ravneh, kar pomeni, da tvorijo domači nogometaši jedro moštva (Aleš Sorta).«34

38 6 SOCIALNI IN KULTURNI KAPITAL PO BOURDIEU-U Pojem socialni kapital je vstopil v družboslovni besednjak relativno pozno, v 90. letih prejšnjega stoletja. Branje del, ki se v naslovu kitijo s pojmi socialni kapital, človeški kapital in socialna omrežja razkrije bogato pestrost vsebin navedenih pojmov. Pojem socialni kapital nima enotne in splošno sprejete opredelitve. Razprave o obravnavanih pojmih se običajno pričnejo pri prikazu zamišljenih vsebin pojmov, kot jih je predstavil»oče«obravnavanih pojmov P. Bourdieu. Bourdieu govori o treh temeljnih pojavnih oblikah kapitala: o ekonomskem kapitalu, ki ga je mogoče hitro spremeniti v denarno obliko oziroma lastniško pravico, o kulturnem kapitalu, ki ga je pod določenimi pogoji mogoče spremeniti v ekonomski kapital in se lahko izkazuje v obliki izobrazbenih kvalifikacij, in nenazadnje o socialnem kapitalu, ki vključuje»družbene vezi, stike in odnose«ter se ga prav tako lahko pod določenimi pogoji spremeni v ekonomski kapital. Socialni kapital Bourdieu opredeli kot skupek dejanskih ali potencialnih virov, ki so združeni v mrežo bolj ali manj institucionaliziranih odnosov, poznanstev, ali z drugimi besedami, s članstvom v skupinah. Posameznikov socialni kapital se lahko opredeljuje z velikostjo socialnega omrežja, vsoto akumuliranih virov (kulturnih in ekonomskih) in s tem, kako uspešno lahko posameznik z njimi upravlja (Baranja, S., dr. Bešter, R., Brajnik, M., Bukovec, B., Friederich,. K., mag. Geržina, S., I., 2010). Socialni kapital se izraža, ko stopamo v medsebojne odnose z drugimi ljudmi, ko pride do interakcij in omrežij, ki se vzpostavljajo v družbi na podlagi skupnih vrednot. Socialni kapital pomeni tudi družbeno zaupanje in vezi, ki prispevajo k temu, da ljudje delujejo koordinirano in kooperativno in v skupno korist. Socialni kapital torej predstavlja pogonsko sredstvo za razvoj civilne družbe, organizacij in socialnih omrežij, ki delujejo v prostoru sodobne družbe. Zakaj je torej krepitev socialnega kapitala tako pomembna za našo družbo? Ker je osnova za izgradnjo uspešne družbe, kamor spada tudi medsebojno spoštovanje med ljudmi ali drugače rečeno strpnost (Klepec, 2007). 35

39 6.1 OPREDELITEV SOCIALNEGA KAPITALA Nekateri avtorji povezujejo izvor obravnave socialnega kapitala z deli Hanifana in Jacobsa. Rossi ima zasluge za zgodnjo omenitev izraza družbeni resursi. Laumann se je zgodaj lotil obravnave odnosa med socioekonomskim statusom in družbenimi viri. Sčasoma so se strokovnjaki zedinili, da so resursi (viri) drugega reda se pravi viri ljudi, ki jih poznamo lahko obravnavani kot oblika kapitala in bi jih bilo treba ločevati od osebnega (finančni, človeški, kulturni, politični) kapitala. Izraz socialni kapital je prvi uporabil Hanifan leta Z njim je opisal jasne in otipljive substance vsakdanjega življenja: naklonjenost ali dobrohotnost, tovarištvo, simpatijo in družbeno interakcijo med posamezniki in družinami, ki tvorijo družbeno enoto. Pri socialnem kapitalu gre za fenomen, ki ga je družboslovje začelo podrobno preučevati šele v zadnjem obdobju, vendar so številni avtorji že nakazali pomembno vlogo tega dejavnika razvojne uspešnosti. Gre za pojavno raznolik in kontekstualno specifičen fenomen, ki se lahko v določenem okolju pojavlja v obliki, ki pozitivno prispeva k pospeševanju povezovanja in vzpostavljanju komunikacijskih kanalov in s tem spodbuja razvojne performance, v drugem okolju pa lahko isti dejavnik priprelje do zaviranja razvojnih dinamik. Drugi vzrok pa je ta, da gre za neopredmeten fenomen, s katerim se družboslovje intenzivno ukvarja relativno kratko obdobje. Zaradi tega ne razpolagamo z zelo bogatimi in podrobnimi časovnimi vrstami, na temelju, katerih bi lahko ovrednotili dolgoročne spremembe v količini socialnega kapitala. Socialni kapital je posebna oblika družbenih relacij med posamezniki, ki jim omogoča sodelovanje in dosego svojih ciljev. Socialni kapital je običajno javna dobrina, njegove značilnosti pa so zaupanje in socialna omrežja. Lahko ga obrazložimo kot povezave med ljudmi, ki služijo po pridobitvi virov. Značilnost socialnega kapitala je, da je neotipljiv in, da rešuje probleme zaupanja, koordinacije in sodelovanja v konkretnih socialnih okolji. Socialni kapital se torej nanaša na norme in socialna omrežja, ki omogočajo ljudem kolektivno obnašanje. Norme se oblikujejo, da bi spodbujale pozitivne zunanje učinke, ali pa, da bi zavirale negativne zunanje učinke. Socialni kapital sestavljajo socialne strukture, ki olajšujejo določene akcije posameznikov. 36

40 Socialni kapital je premoženje v socialnih omrežjih. Tukaj govorimo o vpletenosti virov v socialna omrežja. Koncept socialnega kapitala je torej: Skupek dejanskih ali potencialnih virov, ki so povezani v posest trajnega socialnega omrežja ali pa v manj formalne odnose poznanstev. Ožje gledano je socialni kapital skupek horizontalnih zvez med ljudmi, ki vključujejo socialna omrežja in z njimi povezane norme, ki vplivajo na produktivnost in dobrobit skupnosti. Socialni kapital ugodno vpliva na koordinacijo in sodelovanje. Širše gledano pa je socialni kapital skupek pozitivnih in negativnih lastnosti, kar vključuje horizontalne in vertikalne zveze oziroma povezovalne ali premostitvene veze med ljudmi. Ta pogled nas pripelje do spoznanja, da so horizontalne zveze pomembne, da dajo članom skupnosti občutek pripadnosti in skupen cilj. Nič manj pa niso pomembne premostitvene vezi, ki presegajo raznovrstne družbene razlike (religija, etničnost, socio ekonomski status ). Povezovalne vezi lahko postanejo temelj zasledovanja ozkih interesov in aktivno onemogočajo dostop do informacij in materialnih virov, ki bi bili velikega pomena za skupnost. Skupnost kot celota bo dobila korist od sodelovanja vseh njenih delov, posameznik pa bo v svojih zvezah našel ugodnosti pomoči, simpatije in tovarištva njegovih sosedov. Prvi pogoj je torej akumulacija socialnega kapitala skupnosti. Na akumulacijo lahko vplivajo razna družabna srečanja, kot so recimo pikniki. Ko se ljudje določene skupnosti spoznajo med seboj in oblikujejo navado občasnega srečevanja in druženja z namenom zabave, družbenih odnosov in osebnega uživanja, se nato z učinkovitim vodenjem ta socialni kapital lahko usmeri v splošno izboljšanje skupnosti (Klepec, 2007). 6.2 NEGATIVNE POSLEDICE SOCIALNEGA KAPITALA Potres (1998) opozarja na eksplicitno razlikovanje med pozitivnimi in negativnimi posledicami socialnega kapitala ali močnimi socialnimi omrežji. Negativne posledice se odražajo v socialni izključenosti, premočnih zahtevah do pripadnikov skupine, restrikcija posameznikove svobode zaradi zahtev po konformnosti ter dilema med posameznikovo svobodo in nenazadnje izenačevanje norm na nižji ravni (downlevelling norms). Posameznik je zaradi svoje drugačnosti lahko popolnoma izključen iz družbe. Lahko pa se zgodi, da bo konformnost skupini, ki goji negativna čustva ali 37

41 celo sovražnost do druge skupine vplivala na obnašanje svojega pripadnika, ki sicer ne bi gojil negativnih čustev do te druge skupine. Če se ozremo nazaj v zgodovino je nacizem zgleden primer negativnega vpliva socialnega kapitala. Vezi med pripadniki tega gibanja so bile tako močne, da so se posamezniki brez razmišljanja podredili idejam nacizma. Med drugim tudi idejam o ničvredni židovski rasi. Novo rojena nestrpnost do Židov je dobila nesluten razmah, ki je vodil v smrt nedolžne množice ljudi. Bourdieu je poudaril, da lahko določeni sloji ali socialne skupine okrepijo svoj socialni kapital z namenom zadržanja dominantnega položaja v družbi. To pride do izraza še zlasti v pogojih naraščajoče tekmovalnosti v družbi. Socialni kapital je torej sredstvo s katerim srednji ali višji sloj zavarujeta svoje privilegije. Bourdieu je definiral socialni kapital kot agregat potencialnih in dejanskih resursov, ki so povezani s posredovanjem trajnih omrežij bolj ali manj institucionaliziranih odnosov vzajemnega poznanstva in prepoznavanja ali z drugimi besedami, s članstvom v skupini, ki vsakemu od članov nudi podporo kolektivno posredovanega kapitala,»priporočilo«, ki jim daje pravico do zaupanja v različnih pomenih besede. Fukuyama (1999) se je vprašanja o negativnih posledicah socialnega kapitala lotil skozi razlago koncepta»radij zaupanja«. Vse skupine, ki utelešajo socialni kapital imajo določen radij zaupanja, to je krog ljudi, med katerimi so norme sodelovanja učinkovite in praktične. Če socialni kapital neke skupine proizvaja pozitivne stvarnosti, je radij zaupanja te skupine večji, kot je skupina sama. Možno je tudi, da je radij zaupanja manjši od skupine, kot je na primer v večjih organizacijah, ki negujejo le norme sodelovanja le med vodstvom skupine ali redno zaposlenimi delavci. Moderna družba je tako razumljena kot serija koncentričnih in prekrivajočih se radiev zaupanja. Socialni kapital je lahko torej razumljen kot družbena dobrina ali kot vir negativnih posledic za neko družbo, skupino ali posameznika (Klepec, 2007). Za Bourdieu-a, ima kapital vlogo o reprodukciji družbenega reda. V tem kontekstu družbene reprodukcije ni mogoče ostro ločiti v kontekstih doma, delo in politike. Sožitja zamenljivih ekonomskih, socialnih in kulturnih oblik kapitala odražajo medsebojne povezanosti procesov proizvodnje, družbenih praks ter kulturnih identitet v ohranitev neenakosti in reprodukcijo kapitalistične družbe. Na primer, temeljijo na empiričnih delih razlikovanja v Franciji, Bourdieu kaže, da lahko člani elitne družbene skupine izrazijo svoje stanje prek pooseblja kulturnega kapitala v obliki subtilnih "gest ali navidezno najbolj nepomembnih telesnih izrazov za hojo ali pihanje nosa, načine 38

42 prehranjevanja ali govorjenja. "V tem primeru ljudje, ki ne razberejo, nimajo dostopa do pomembnih simbolov statusa. Privlačnost pristopa po Bourdieu-u je, da pojasni stanje na trgu dela migrantov, ki leži v geografski naravi proizvodnje kapitala. Sistemi ustvarjanja, cenjenja in izmenjavi kapitala so kraju pogojene: v različnih krajih obstajajo različni sistemi (Bauder, 2008). Industrijsko razvita gospodarstva so postala strukturno odvisna od razpoložljivosti in stalne ponudbe priseljencev. Pierre Bourdieu trdi, da je državljanstvo funkcije ključni mehanizem razlikovanja, ki naredi migrante ranljive in bolje izkoriščene, zato je še posebej dragocen za gospodarstva na svetovnem severu. Državljanstvo, kot kulturno proizvedeno, se kaže v formalnih (pravnih in institucionalnih) in neformalnih (prakticirali in kulturnih) oblikah. Predlagam, da oba pogoja državljanstva funkcionirata kot oblika kapitala in mehanizma razlikovanja. Kot oblika kapitala, državljanstvo služi kot strategija akumulacije, ki so namerno razporejene in se lahko izmenjujejo v druge oblike kapitala (Bauder, 2008). Prvotno se teorija človeškega kapitala uveljavlja preko izobrazbe. (Barros & Alves, 2003) Izobrazba je med športniki, navadno na drugem mestu, torej po karieri. Glede na vrnitev nazaj k izobraževanju športnikov po končani karieri, lahko rečemo, da ima človeški kapital še vedno pomembno vlogo, a se je k tej teoriji približal po pomembnosti tudi socialni kapital. V zadnjem času pa teorija socialnega kapitala uveljavlja vlogo tržišča v povezavi s socialnimi stiki in omrežji. Včasih se je veliko dalo na človeški kapital. Po drugi strani pa se je vloga socialnega kapitala postavila na stranski tir. Saj je zagotovo socialni stik in omrežje tisto, ki da moč posamezniku, da lažje doseže nek vpliv. V nogometu je, Barros (2001) zaključil, da nogometno tržišče ceni bolj talent kot pa izobraževanje, kot človeški kapital. Coleman (1990) pa je že veliko prej sumil, da je povezanost me socialnim kapitalom ter zaslužkom, saj je socialni kapital dal vrednost, ko so se odnosi med ljudmi spremenili, na načine, ki so omogočili instrumentalno dejanje (Barros & Alves, 2003). Trenutno obstajajo tri formule teorije socialnega kapitala. Prvi pristop je teorija šibkega poznanstva, ki je fokusirana na moč tega poznanstva za pridobitev službe. V individualnem razmerju, sta dva tip poznanstev. Šibka in močna poznanstva. Močna poznanstva so frekventna, emocionalno močne vezi z prijatelji, svetovalci in 39

43 sodelavci. Tu se dana informacija lahko hitro razširi med vse v krogu. Šibka poznanstva oziroma vezi pa niso tako čustveno nabita in po navadi pomenijo ozek tip odnosa. Strogo poslovni recimo. Zato informacija ne zaokroži. Drugi pristop je uveljavil Burt leta 1992, ki je strukturiral cel pristop k socialnemu kapitalu okoli ega in alter ega. Skupaj s to teorijo, je koristno, da se ego priključi na mnogo alter egov, ki so sami nepovezani z drugimi alter egi v omrežju nekega ega. Tako se posamezniku zagotovijo tri osnovne koristi: (1) večjo pogajalsko moč, (2) bolj edinstven in pravočasen dostop do informacij, in (3), večjo prepoznavnost in karierne priložnosti v okviru socialnega sistema. Tretji pristop je teorija socialnih resursov. Socialni resursi so osredotočeni na naravo resursov prepletenih znotraj omrežja. Kateri koli alter, ki poseduje neko karakteristiko ali kontrolira resurs uporaben za cilj nekega ega, mu je na razpolago, in ga obravnava kot socialni resurs. Tisti alterji, ki omogočajo uporabne koristi, nasvete, podporo in razvoj (Barros & Alves, 2003). Vrednost konceptualizacije državljanstva kot obliko kapitala, je vključitev procese vključevanja in izključevanja v okviru razlikovanja in pri iskanju strateškega pomena državljanstva z motivacijo reprodukcije (Bauder, 2008). 40

44 7 PREDMET IN PROBLEM 7.1 CILJI Postavila sem si sledeče cilje: Ugotoviti značilnosti prestopov slovenskih nogometašev. Ugotoviti potek prilagajanja na novo socialno okolje po selitvi v tujino. Ugotoviti, kako se z odhodom soočajo njihovi najbližji. 7.2 HIPOTEZE Na podlagi zastavljenih ciljev sem si zastavila sledeče hipoteze. Hipoteza 1: Glavni razlog za odhod v tujino je večji zaslužek. Hipoteza 2: Pri prestopu v tujino jim v glavnem pomaga menedžer. Hipoteza 3: V tujini je organiziranost klubov boljša, malo je negativnih izkušenj. Hipoteza 4: Odločitev za odhod v tujino je lahka, družina in bližnji športnika podpirajo in spodbujajo k odhodu. 41

45 8 METODA DELA 8.1 VZOREC MERJENCEV V raziskavo je bilo vključenih 15 nogometašev slovenske izbrane vrste, ki igrajo v tujini, in so bili vpoklicani v reprezentanco v letu EKSPERIMENTALNI PROGRAM INTERVJU V svoji raziskavi sem uporabila metodo dela, kjer pridobivamo odgovore z intervjuji. Vnaprej sem pripravila enajst vprašanj z nekaj podvprašanji. S temi sem želela še z drugih zornih kotov osvetliti določeno temo. Najbolj so me zanimali razlogi, ki so prevladali, da nogometaš zapusti svojo državo in odide v tujino. Zanimalo me je tudi, kaj po njihovem mnenju primanjkuje naši nogometni sferi, kako se v tujini počutijo, kako in s kom se družijo, kaj jim pomeni igranje za slovenski grb ter kaj bi svetovali mlajšim naslednikom. Pogovor sem izvedla z dvanajstimi igralci v živo, z enim preko mobilnega telefona, dva, pa sta mi poslala odgovore preko socialnega omrežja. Želela sem si intervjuvati več igralcev, saj jih je bilo takrat vpoklicanih večina tistih, ki igrajo v tujini, a jih je, kar nekaj pokazalo nezanimanje za pogovor. Omeniti velja tudi to, da bi v idealnih okoliščinah pogovor lahko izvedli bolj v detajle in se tako obširneje posvetili nekaterim temam. A okoliščine in interes igralcev niso bili na najboljši ravni, zato so nekateri odgovori bolj skopi. Velja se zavedati, da gre za vzorec slovenskih izbrancev, ki v času priprav na kvalifikacijsko tekmo, ne radi razmišljajo o čem drugem, kot o tekmi, ki jih čaka. 42

46 8.3 OBDELAVA PODATKOV NVIVO PROGRAM Nvivo program je eden izmed kvalitativnih raziskovalnih orodij, ki omogoča uporabnikom enostavno organizirati in analizirati nestrukturirane vire podatkov, tako da lahko na koncu izberejo oziroma imajo boljšo preglednost nad bazo podatkov. Program redno uporabljajo na različnih področjih recimo za zdravstvene raziskave, službe za pomoč uporabnikom, službe za kadrovanje ter službe za proizvodne storitve. Funkcije Nvivo-a so: uvoz podatkov, ustvarjanje, urejanje, kodiranje, shranjevanje ter komentiranje podatkov, povezovanje podatkov, vse tja do cilja, torej dobre vizualizacije in raziskave podatkov. Preko testov, katerih izdelaš z urejanjem podatkov Nvivo omogoča tudi hitro prepoznavanje novih trendov. Nvivo omogoča tudi spletno komuniciranje, torej omogoča raziskovanje večji skupini ljudi, ki si med seboj podaja ter popravlja podatke in tako hitreje razišče podatke ter ostale informacije. 8.4 VZOREC SPREMENLJIVK Iz intervjujev sem poskušala izvedeti razloge za odhod v tujino, kdo jim pri prestopu pomaga, kako se ob prestopu počutijo njihovi bližnji, kako se v tujini asimilirajo, s kom se največ družijo, ter kaj bi svetovali mlajšim. Vprašanja, ki so bila zastavljena vsem intervjuvanim nogometašem: 1. Kakšni so tvoji razlogi za odhod v tujino (zaslužek, slava, )? 2. Kdo ti je dal idejo za prestop, kam in kdaj je bil tvoj prvi prestop (več prestopov)? 3. Ali misliš, da se s prestopom v tujino tvoja kariera stopnjuje? 4. Kaj imajo tuji klubi kar slovenski nimajo? 5. Kako si se asimiliral v novo okolje, kaj ti je bilo še posebej všeč? 6. Si poleg ljudi z nogometnega kroga navezal stik še z nekom? Si se kdaj v tujini počutil osamljenega? 7. Kako se je z odhodom soočala tvoja družina? Ali so odhod vsi domači podpirali? 8. Ali že razmišljaš o tem, kaj bo po koncu kariere, imaš že kakšne načrte? Se nameravaš vrniti v Slovenijo? 43

47 9. Kaj ti pomeni igranje za reprezentanco? 10. Če bi več vlagali v slovenski nogomet in bi le ta bil kakovostnejši in medijsko bolj izpostavljen, bi v tem primeru ostal doma? 11. Kaj bi svetoval mlajšim športnikom, ko pridejo do morebitnega prestopa v tujino? Pri kateri starosti se ti zdi prestop najbolj primeren? Bi svetoval mlajšemu športniku da je šola pomembna, ali naj se ji za kariero odrečejo? Bi se dalo pri nas uskladiti šolanje in šport v času ko je športnih pri kadetih/mladincih? Misliš, da bi bilo lažje, če bi obstajal kakšen svetovalec da bi se športnik in njegova družina lahko pogovorila o morebitnem prestopu? 44

48 9 REZULTATI Glavnega dela raziskave sem se lotila tako, da sem najprej razvrstila odgovore igralcev na zastavljenih enajst vprašanj po podobnosti na različne teme ter tako ustvarila grafe in diagrame. Dobljene rezultate sem tudi komentirala. 9.1 RAZLOGI ZA ODHOD V TUJINO Kakšni so tvoji razlogi za odhod v tujino (boljši zaslužek, slava, boljši pogoji za treniranje, večja tekmovalnost, želja po dokazovanju samopotrditvi, si od majhnega želel v tujino )? 12 Razlogi za odhod v tujino število odgovorov 0 Slika 8. Razlogi za odhod v tujino. 45

49 Iz zgornjega grafa je razvidno, da so sanje iz otroštva oz. želja po igranju v tujini ter denar najbolj pogost motiv za odhod. Iz podanih odgovorov je samo en nogometaš najpomembnejšega poudaril finančni motiv. Vsi ostali so finančni razlog omenili kot pomemben dejavnik, ne pa ključen. Zelo močan motiv igralcem predstavljajo boljši pogoji, ki jim omogočajo najboljši napredek in razvoj. En igralec je zelo lepo povzel, zakaj se je odločil za tuje nogometne zelenice:»želja po odhodu v tujino je bila prisotna že od mlajših selekcij, je pa prevladala šele po večjih uspehih v mladinski selekciji in pa v članski konkurenci v Sloveniji. Razlogi so bili predvsem želja po napredku in dokazovanju. Vsekakor vse, kar ste že v vprašanju našteli, pride za vsem tem. Kot profesionalni nogometaš postane to tvoj poklic in vsekakor je pomemben tudi zaslužek. Te pa predvsem v prvi polovici nogometne poti v tujini naprej vleče zelja po napredku in uspehu, samopotrditev. To so pri meni tudi glavni razlogi za odhod iz Slovenije.«(Etien V.) Ali z drugimi besedami:»gnala me je želja po dokazovanju, boljših pogojih za moj osebni nogometni razvoj ter seveda velika otroška želja.«(rene K.) Drugi intervjuvanci pa so motive opisali tako: Že od malega sem gojil željo po odhodu v tujino. Mislim, da so sanje vsakega slovenskega nogometaša, da odide v tujino (Dejan L.) Zanimivo je to, da je samo en igralec poudaril slavo, ki pa z odmevnim prestopom zagotovo pride.... Razlogi so bili boljši zaslužek, slava, večja tekmovalnost (Tim M.) Pri tem vprašanju se je našla še ena izjema med igralci. Ko sem začel z nogometom so bili ti našteti razlogi nepomembni. Predvsem je bila to želja in ljubezen do tega športa (Valter B.) 46

50 9.2 PRESTOP Kdo ti je dal idejo za prestop, kam in kdaj je bil tvoj prvi prestop (v primeru več prestopov jih prosim naštej)? Kdo ti je pomagal doma (menedžer, starši, kdo drug v družini ), kdo ti je pomagal, ko si prispel v tujino, je kdo skrbel zate? Ideja za prestop v tujino 6% 23% 6% 6% 12% 6% 41% Menedžer Trener Sam Brata Drug igralec Starši Agencija Slika 9. Ideja za prestop v tujino. Zanimalo me je predvsem, kdo je igralcem dal idejo za prestop v tuj klub. Veliki večini k temu koraku pomaga menedžer. Igralci so med drugim priznali, da je včasih bil menedžer tisti, ki je pristopil k tebi z idejo, danes pa je trg s prostimi igralci tako zasičen, da nekateri menedžerje pokličejo sami. In če 41% vprašanim igralcem pomaga pri prestopu menedžer za tem sledijo starši oziroma družina z 23%. Pomembno velja izpostaviti tudi dejstvo, da je Dejan L. poudaril, kako veliko vlogo igrajo poznanstva, saj mu je en igralec predstavil to življenjsko priložnost:»idejo za prestop v tujino sta mi dala moja brata ter Rene Krhin. Seveda sem pri 16. letih dobil največ pomoči prav od družine. Morem pa dodati, da se moreš kar sam najbolje znajti v tujini.«47

51 Športni menedžerji igrajo vlogo v razvoju športnih tržišč. V sodobnih športnih klubih, številni posamezniki opravljajo vlogo menedžerja. Le te pa so lahko različne. Od vodenja financ, direktorjev do vodenja ekip. (Barros & Alves, 2003) Kdo jim v tujini pomaga, največkrat, kar klub in menedžer pravijo. Z nekaterimi pa se na pot odpravijo tudi starši: Pri prestopu v tuji klub mi je pomagal menedžer. V klubu so ljudje, ki ti na začetku pomagajo pri stvareh kot so: iskanje primernega stanovanja, pomoč pri urejanju dokumentacije Ostale zadeve urejaš seveda sam (Andraž S.) Idejo za prvi prestop, ki je bil na Portugalsko mi je podal agent in pa seveda ker sem bil še mlad (16 let) so bili tudi starši za to da se izboljšam v tem kar imam najraje, v igranju nogometa. Doma so me tako rekoč podpirali vsi (oče,mama,brat), ki so mi tudi stali ob strani vedno in mi pomagali. V tujini sem živel na bazi kjer smo bivali vsi mladi nogometaši iz tujine (Gregor B.) Moj prvi prestop v tujino sem naredil pri rosnih 16. letih, ko sem odšel k angleškem Newcastlu. Ob strani mi je stal moj oče, kateri je odšel z mano v Anglijo. Trenutno je moj oče tudi moj menedžer (Haris V.) Prav tako me je zanimala tudi njihova starost, pri kateri so se odpravili na novo pot. 48

52 Slika 10. Pri katerih letih so izvedli prvi transfer. Največ jih je transfer opravilo pri 16, 17 letu starosti. Verjetno zato, ker je takrat ravno prehod iz nižjih selekcij k članski. Zatem sledijo prestopi, opravljeni nekje okoli 20. leta. Igralec Haris V. je povedal, da so se klubi zanj zanimali že, ko je bil še pravzaprav otrok:»že pri 14. letih sem imel ponudbe iz tujine, vendar smo se z družino dogovorili, da sem še premlad za prestop v tujino.«pred intervjujem sem pomislila, tudi na to, da mogoče starejši igralci v svoji daljši karieri zamenjajo več klubov. V spodnji tabeli pa je prikazano, da starost in število pristopov nista nikakor povezani, saj pri izkušnji v tujini in tako dinamično ter hitro spreminjajočem se športu, kot je nogomet, za prestop odloča preveč različnih dejavnikov. 49

53 Tabela 1 Število opravljenih prestopov in starost igralca. Število prestopov v tujino Starost Andraž S Bojan J Branko I Dejan L Etien V Gregor B Haris V Jasmin K Marko Š Milivoje N Mišo B Rene K Tim M Valter B Zlatko D

54 9.3 STOPNJEVANJE KARIERE Ali misliš, da se s prestopom v tujino tvoja kariera stopnjuje (zakaj)? Prav vsi vprašani športniki so mnenja, da se z odhodom v tujino njihova kariera stopnjuje. Zagotovo lahko potrdim, da sem napredoval po prestopu v tujino. (Andraž S.) 100% sem, da sem s tem naredil velik korak v moji karieri katero poskušam nadgrajevati tudi danes (Bojan J.) Seveda, ker so v tujini boljši pogoji za trening in za bolj učinkovit razvoj posameznika (Dejan L.) Kariera se stopnjuje s tem, da igraš proti močnejšim tekmecem in na višjem nivoju, kakor tudi pogoji za trening, ki so nedvomno boljši od tistih pri nas (Gregor B.) Sigurno, saj je igranje v tujini en velik plus za slovenske nogometaše (Mišo B.) Seveda, saj igram v boljši ter kakovostnejši ligi (Jasmin K.) Seveda, saj pridobiš pomembne izkušnje ter tudi trdneje delaš. (Rene K.) Samo en igralec pa se je spomnil ob tem vprašanju tudi na padce v karieri. Normalno, da se je s tem, ko sem šel v tujino moja kariera stopnjevala. So bili pa vmes tudi padci, kar je pa normalno pri športu (Valter B.) 51

55 9.4 KAJ PRI NAS IGRALCI POGREŠAJO Kaj imajo tuji klubi kar slovenski nimajo? Že iz razlogov, zakaj naši najboljši nogometaši zamenjajo domače zelenice s tujimi, lahko razberemo, da tam iščejo predvsem boljše pogoje ter finančno sigurnost. Ti pogoji, v katerih se trenira in ustvarja kariero doma, so zelo drugačni od tistih v tujini. V prvem vprašanju je razvidno, kako veliko vlogo igrajo dobri pogoji za trening in razvoj. So pa nekateri omenili še druge pomanjkljivosti doma. Slovenski klubi pogrešajo denar, gledalci, klubska organiziranost ter pogoji. (Jasmin K.) Največja razlika je po mojem mnenju v organiziranosti klubov. V tujini ti nudijo praktično vse, kar nogometaš potrebuje za razvoj in življenje. (Dejan L.) Tuji klubi imajo večjo finančno kupno moč, boljše športne objekte ter nasploh nogometne centre, ki jih pri nas še ni. (Branko I.) Po mojem mnenju je razlika v tem, da imajo v tujini npr. več kvalitetnih igrišč v nogometnih centrih, težje in močnejše treninge, ob poškodbah poskrbijo zate že v klubu, večja konkurenca kar te še dodatno motivira. (Haris V.) Celotna zgodba okrog nogometa samega, kot športa je majhna, tako da smo že v tem pogledu za tujini (infrastruktura, občinstvo,...) da bi rekel, da se v Sloveniji slabo dela, ne morem. Tudi trenerji so primerno usposobljeni, samo ni nekakšnega dogajanja, ni prave motivacije. Slovenija je tudi, kot sama majhna, tako da je za tujino dokaj nezanimiva. Zato se po navadi prodajajo igralci, ki so prisotni tudi v reprezentanci. (Valter B) Njihova mnenja sem po številu izpostavljenih pomanjkljivosti doma grafično razporedila v piramido, tako se vidi v čem vse so si njihovi odgovori najbolj podobni. 52

56 Sloves Več gledalcev Nogometne centre Večja veljava Več navijačev Večja konkurenca Boljša medicinska oskrba Boljša infrastruktura Boljši pogoji za delo Boljša organiziranost Finančna sigurnost in stabilnost Slika 11. Kaj po tvojem mnenju slovenski klubi nimajo. 9.5 ASIMILACIJA V NOVO OKOLJE Kako si se asimiliral v novo okolje, kaj ti je bilo še posebej všeč? Je bilo v tujini kdaj tudi kaj neprijetnega/negativnega? Zamenjava okolja za vsakega posameznika predstavlja nek stres. Vključevanje v novo okolje je stresno zato, ker so igralci podvrženi določenemu pritisku, ki si ga ustvarijo sami, ali pa gre za pričakovanja domačih, kluba, medijev in drugih vpletenih v njihovo nogometno zgodbo. Že pri vprašanju o prestopu, so nekateri omenili, da so z njimi v tujino šli tudi nekateri družinski člani, zato, da bi se lažje asimilirali v novo okolje. Večina pravi, da s prilagajanjem na novo okolje nima večjih težav. Dosti igralcev skrbi tuj jezik, vendar pravijo, da so jezikovne prepreke prebrodili, in se naučili novega jezika. Večini klubi ponudijo učenje jezika. Da bi jim bilo ob menjavi okolja lažje jim v največji meri pomaga dobra organiziranost kluba. Nekateri pa so izpostavili, da so v tujini prepuščeni sebi in je treba za marsikaj poskrbeti sam. Priznali so, da se srečajo tudi z neprijetnimi stvarmi, vendar te zelo variirajo pri vsaki izkušnji zase, saj je vsak prestop v tujino edinstven in poseben, če pa gre za 53

57 osamljenost, ki je velika negativna posledica ob prestopu v tujino, jim pri tem najbolj pomagajo družina, prijatelji ter dekle. Tudi tehnologija je danes tako napredovala, da je komunikacija z bližnjimi vedno dostopna, preko mobilnih telefonov in globalnega omrežja. Začetek je vedno težak, vendar ko enkrat prebiješ led ti je vse lažje, torej tudi, ko naslednjič prestopiš drugam, veš, kaj te čaka tako, da te nič več ne more presenetiti (Zlatko D.) Dobro ter hitro sem se asimiliral, všeč mi je bilo veliko mesto in pogoji za igranje nogometa (Mišo B.) V tujini rabiš določen čas adaptacije, kajti prideš v novo okolje z novimi kulturnimi in vsakodnevnimi običaji, ter komunikacijo ki je povsem drugačna v vsaki državi. Je pa seveda lažje, če imaš koga ob sebi, kot v mojem primeru dekle. Tudi privilegij ni glede tujih nogometašev in se kar hitro lahko znajdeš na udaru kritik (Gregor B.) Že od samega začetka sem bil navdušen nad večino stvari, predvsem mesto je krasno, ljudje odprti in pripravljeni pomagat, tako da nisem imel nobenih težav okrog življenja na otoku. Hrana sicer res ni tako okusna kot v Sloveniji, vendar imamo za to poskrbljeno tudi v klubu. Mogoče je bilo malce bolj zahtevno z vožnjo po levi strani, vendar sem se kmalu privadil tudi na to. Je pa za nogometaša seveda najbolj pomembna prilagoditev na igrišču. Začel sem super, novi soigralci so me super sprejeli, v zadnjem času pa nisem dobil veliko priložnosti na tekmah, tako da je mogoče to najbolj neprijetna izkušnja do sedaj. Vendar v tujini lahko pride to neigranja hitro, tako da sem bil na to pripravljen in mi je to nekakšna motivacija, da dokažem, da si zasluzim igrat. V takih trenutkih pa v tujini pride do izraza družina, dekle, prijatelji, s katerimi prestaneš lažje težje čase (Etien V.) Potreboval sem nekaj časa, da se privadim na novo okolje, ampak ti v klubu zelo pomagajo. Ogromno mi je pomagal tudi oče (Haris V.) 54

58 9.6 SOCIALIZACIJA Z LJUDMI IZVEN NOGOMETNEGA KROGA Si poleg ljudi z nogometnega kroga navezal stik še z nekom? Si se kdaj v tujini počutil osamljenega? Vsekakor je človek socialno bitje. Na socialno življenje posameznika vpliva mnogo dejavnikov, zato se le to tudi hitro spreminja. In če že v svojem povprečnem vsakdanu zamenjaš prijatelje, spoznaš neke nove, druge izgubiš se vse to spremeni še z vlogo, ki jo zamenjaš v svojem življenju. Kot šolar imaš še sošolce v svojem okolju, potem kot študent spet srečaš neko drugo skupino ljudi, in kot starš prav tako. Kot nogometaš v tujini pa se srečaš z širokim krogom ljudi. Tuj nogometaš lahko v zelo kratkem času spozna ogromno ljudi in pridobi veliko novih poznanstev. Vloga poznanstev je zelo pomembna tudi za športnika, ki gradi kariero v tujini. Včasih že naključno poznanstvo spremeni tvojo pot. Igralci se med sabo pogovarjajo o svojih doživetjih v tujini, in velikokrat izkušnje znanca v tujini pripomorejo k posameznikov odločitvi za selitev v dotični klub. V klubih si prizadevajo, da bi se igralci tam čim bolj dobro počutili, se družili, zato tudi sami organizirajo različne dejavnosti oziroma dogodke izven nogometnih igrišč. Veliko pomeni tudi, če imajo igralci interese tudi izven nogometa. Pa vendar se zdi, da danes veliko ljudi teži osamljenost. In osamljenost je zelo pereča težava. Nekateri se osamljene počutijo že v svojem domačem okolju. Osamljenost pa v tujini proč od vseh svojih najljubših lahko še bolj boli. In čeprav je danes z moderno tehnologijo nekako omogočeno, da se ta težava lažje premosti, se športnikom na tujem socialno življenje precej spremeni. Prilagajanje na pošportno življenje, ki sledi aktivni športni karieri, je odvisno od raznolikosti posameznikove socialne identifikacije s športom. Zaradi dolgoletnega ukvarjanja s športom poteka primarna socializacija športnikov v športnem okolju. To pomeni, da se športniki večinoma naučijo prevzemati le tiste vloge, ki so povezane s športom, prav tako pa se večji del interakcij dogaja znotraj ozkega, s športom povezanega okolja. Za vrhunske športnike sta pogosto značilna manjše število in manjša raznolikost socialnih vlog. (Sindikat, 2012) 55

59 Igralci so o stikih z drugimi povedali sledeče: Družim se več ali manj s soigralci tako, da nimam dosti prijateljev izven nogometnega kroga (Andraž S.) Seveda, spoznal sem ogromno zanimivih ljudi iz različnih družbenih in službenih krogov (Bojan J.) Na začetku sem bil malce osamljen, vendar s pomočjo druženja s soigralci sem hitro prebrodil to začetno fazo (Branko I.) Težko je navezati stike z nekom v tujini, ki ga spoznaš oz. ga poznaš določen čas. To so bolj znanci, tisti prijatelji, ki jih pa imaš od nekdaj pa ostanejo za zmeraj. Osamljenega sem se tu pa tam počutil na Portugalskem, kjer sem bil še mlad in tako rekoč živel sam v tujini (Gregor B.) Z novim okoljem prihajajo tudi novi ljudje, seveda predvsem tisti povezani z nogometom, sem pa v stiku z mogoče enim redkih Slovencev v Cardiffu, ki je sicer študent novinarstva. Vsekakor pridejo tudi dnevi, ko se počutiš osamljenega, vendar sam nisem imel veliko le teh. Predvsem svoj prosti čas zapolnim z druženjem s soigralci, prav tako pa imam veliko obiskov iz Slovenije tako od družine kot od prijateljev. Veliko časa je pri meni tudi dekle, tako da je dni, ko sem sam malo (Etien V.) Da, stike sem navezal še z nekaterimi ljudmi, ki delajo na drugih področjih, večina pa prihajajo iz držav bivše skupne države (Mišo B.) 56

60 9.7 SOOČANJE DRUŽINE Z ODHODOM Kako se je z odhodom soočala tvoja družina? Ali so odhod vsi domači podpirali? Ste se pred tem že doma kdaj pogovarjali o tujini? Pomena družine in staršev v življenju katerega koli športnika ne smemo podcenjevati, saj imajo nanj najpomembnejši vpliv, čeprav v celotnem sistemu predstavljajo tisti člen, ki je od športnega prizorišča najbolj oddaljen. Šport otrok postane v marsikateri družini središče družinskega dogajanja in tudi pomemben del življenja staršev. Pozitivna vloga staršev v športnem udejstvovanju otrok se nanaša na starševsko podporo in spodbudo, ki morata biti zmerni, saj je najpogostejša napaka staršev prav prevelika ali premajhna vpletenost v šport. Primerna spodbuda in podpora vplivata na raven otrokovega zadovoljstva, zvišujeta samozavest, sposobnost zaupanja vase, dajeta občutek sprejetosti in lastne vrednosti ter občutek varnosti in stabilnosti. Cecić Erpič (2002) je v svoji študiji ugotovila, da so imeli bivši vrhunski športniki med aktivno športno kariero in po njej večinoma dobre odnose s starši in da so jim le-ti nudili socialno-emocionalno oporo in jih spodbujali. Po mnenju slovenskih športnikov naj bi bili starši in družina vir opore, ne pa tudi stresa, kar kažejo nekatere tuje študije. Da je družina športniku eden glavnih virov spodbude in opore ter hkrati pomemben vir stresa, se kaže kot svojevrsten paradoks. Družina ima v vsakem pogledu zelo pomembno vlogo pri uresničevanju športnih ciljev posameznika: Je začetna točka, od koder se človek poda v njegovo resnično delo tekmovanje. Naši športniki poročajo o srednje močni podpori obeh staršev v prvih letih njihovega treninga. Očetje so jih pri njihovi športni dejavnost na začetku nekoliko bolj vzpodbujali kot matere. Športnice so nekoliko bolj močno čutile podporo mater. Polovica športnikov priznava, da je bilo ukvarjanje s športom velik finančni vložek za njihove starše in pri tem se kažejo statistično značilne razlike med spoloma, saj so športnice močneje občutile finančno pomoč svojih staršev. (Doupona Topič & Kajtna, 2011) 57

61 61 % športnikov ima zelo dobre odnose s svojimi starši, 27 % dobre, prav noben športnik pa ne čuti, da bi imel v času športne kariere s starši slabe odnose (Doupona Topič & Kajtna, 2011) Podpora družine ob odhodu v tujino Pozitivna podpora v družini Družinski član proti Žalost ob odhodu Število odgovorov Odhod v tujino Slika 11. Podpora družine ob odhodu v tujino. Ali ste se že prej pogovarjali o tujini? Število odgovorov Da Število odgovorov Ne 33% 67% Slika 12. Ali ste se že prej pogovarjali o tujini. 58

62 Zelo zanimivo je dejstvo, da se je samo pet izmed petnajstih intervjuvancev doma pogovarjalo o odhodu v tujino, še preden je do te možnosti prišlo. To lahko pomeni več možnosti, najverjetneje pa to, da starši doma mladega športnika niso pretirano silili k profesionalni karieri in pustili, da vidijo, kako se bo njegova športna pot odvila. Nekaj intervjuvancev je priznalo, da je ob novici za odhod v tujino, doma prišlo do manjšega trenja. Navadno je bil en družinski član proti, z razlogom, da je igralec premlad, da bi sam odpotoval v tujino. Kljub začetnemu nesporazumu so športniki pojasnili in predstavili, kako velika je želja po uresničitvi otroških sanj o tujini ter pri starših dobili odobravanje in sprejetje tega dejstva. Zato so posledično vsi intervjuvanci potrdili, da jih domači podpirajo in spodbujajo na njihovi poti v tujini. O tem so povedali sledeče: Vse se je odvijalo v dokaj kratkem času tako, da ni bilo problemov s sprejemanjem te odločitve. Sicer pa smo se pogovarjali že pred prestopom o morebitni selitvi v tujino, ki so jo družinski člani podpirali... (Andraž S.) Ob odločitvi, da bom šel igrat v tujino je bila prisotna tudi žalost v družinskem krogu, saj je bila to pomembna odločitev zame in družino, vendar so me podpirali na moji poti (Dejan L.) Ni nam bilo lahko, saj so v Sloveniji ostali moja mama ter moj brat. Z očetom sva sama odšla v Anglijo vendar smo se zaradi današnjih tehnologij dnevno slišali tako, da smo vseeno zelo enotni... (Haris V.) Normalno, ker so vedeli, da je to moja velika želja. Podpirali so me ter pogovarjali smo se o tem kaj in kako bo, ko bo prišlo do prestopa (Jasmin K.)... Začetek in prestop v tujino predstavlja težek in velik korak zame in za mojo družino vendar je bil to vedno moj cilj, pri katerem so me bližnji vedno podpirali (Tim M.) 59

63 Starši so me vedno podpirali, le moja mama je bila na začetku proti, ker sem v tujino odšel že pri 16.letih, vendar je potem videla, da je to moja življenjska pot (Rene K.) 9.8 KONEC KARIERE Ali že razmišljaš o tem, kaj bo po koncu kariere, imaš že kakšne načrte? Se nameravaš vrniti v Slovenijo? Kariera športnikov je omejena z leti udejstvovanja, z nevarnostjo poškodb in s številnimi drugimi dejavniki, ki jim lahko spremenijo življenje. Zato morajo športniki med svojo kariero misliti tudi na preživetje po končani športni karieri, saj vsi ne zaslužijo toliko, da bi jim privarčevani kapital zadostoval za»brezdelno življenje«. Prav tu pa nastopi problem, saj vrhunski šport od posameznika zahteva popolno osredotočenost, skoncentriranost zgolj na proces treninga, regeneracije, tekmovanja, tehniko Številni perspektivni športniki ravno v času, ko bi lahko dosegali najbolj odmevne rezultate, končajo športno kariero, saj ne morejo uskladiti študijskih ali službenih obveznosti z zahtevami športa. Vrhunska športna kariera je v današnjem času do potankosti voden proces, v katerem deluje vrsta strokovnjakov, ki stremijo zgolj za vrhunskimi dosežki. Pošportno življenje - s tem je mišljena predvsem poklicna kariera in izobraževanje športnikov med kariero - zagotovo ni le stvar športnikov, ampak tudi vseh, ki delujejo v tem procesu. Zato je naloga vseh posredno in neposredno sodelujočih pri tem»problemu«, da v prihodnosti najdejo ustrezne rešitve. Športna era je časovno omejena. Tega se mladi športniki malo zavedajo, zato pretiranih vprašanj, vsaj v šolski dobi, če le niso na to posebej opozorjeni, ne zastavljajo. Vprašanje, kaj početi po koncu kariere, si mnogi športniki začnejo zastavljajo v zreli dobi. Le redki z dohodki iz športne dobe lahko živijo brezskrbno naprej tudi v pokoju. Tudi redki si lahko olajšajo eksistenco v zreli dobi. Vseeno velja trditev, da se športniki po koncu kariere dobro znajdejo. 60

64 Šport v določenih primerih zahteva polno zaposlenost. Projekt panožnih športnih šol delno podira tudi to oviro. Tudi z napredkom sodobnih komunikacij pade še več tovrstnih preprek. Kdor ima voljo, lahko študira na daljavo. In ne nazadnje večina, ki jih specifika športa prisili v skrb za zdravje, se zna tudi kasneje bolje spopasti s tovrstnimi tegobami časa. Da bi se športniki po koncu kariere laže znašli, pomaga tudi državni projekt državnih služb (vojska, policija, carina), s katerim je cvetu slovenskega športa omogočena zaposlitev v teh organih tudi po koncu kariere (Sindikat, 2012). O koncu kariere so intervjuvanci povedali sledeče: Po končani karieri se še vedno vidim v nogometnem biznisu, najverjetneje v Sloveniji vendar ne izključujem možnosti dela v tujini tudi po končani nogometni karieri (Branko I.) Zagotovo se bom vrnil v Slovenijo. Imam pa tudi že nekaj planov za prihodnost izven nogometnih zelenic (Milivoje N.) Nekaj načrtov je povezanih s prihodnostjo, z delom po karieri. Vendar o tem je še prezgodaj. Bomo videli sproti, kaj prinese čas. Zaenkrat sem osredotočen na kariero. Plani so pa povezani s Slovenijo (Valter B.) Ne razmišljam kaj bom delal po koncu kariere, ker se raje osredotočam na sedanjost ter še boljšem napredku v karieri (Zlatko D.) Zaenkrat sem z glavo pri Newcastlu. Sem še zelo mlad in me čaka še dolga kariera tako, da še ne planiram za po koncu kariere. Morem se prepustiti toku dogodku ter toku razvoja (Haris V.) Zaenkrat ne, vendar že imam določene ideje kaj bom počel po karieri. Bom pa definitivno živel v Sloveniji po končani nogometni karieri (Jasmin K.) 61

65 Konec kariere Vrnitev v Slovenijo Ne razmišljam o tem Razmišljam o koncu kariere Vidim se v Sloveniji Ne vidim se v Sloveniji Ne vem, Mogoče Raje se osredo točim na kariero Imam načrt izven nogometne sfere Imam načrt v nogometni sferi (Trener) Diagram 1. Konec kariere. 62

66 9.9 POMEN REPREZENTANCE Kaj ti pomeni igranje za reprezentanco? Reprezentanca ima pomemben družbeni pomen. V prvih letih po osamosvojitvi Slovenije, je bilo zanimanje za državno reprezentanco zelo majhno. Predvsem po letu 1991 so se Slovenci identificirali s športi, ki so jih najbolj razlikovali od ostalih narodov nekdanje skupne domovine Jugoslavije. Športi, kot so smučanje, hokej in smučarski skoki, so uživali največji status zanimanja ter bili sinonim za nacionalno identiteto. Leta 2001 je dr. Peter Stanković npr. napisal: [...] Tako so se v praksi različne dejavnosti Slovencev začele osredotočati okoli točk, ki so bile v simbolnem smislu najbolj nebalkanske. Triglav, Bojan Križaj, Planica, Avseniki, vse to so različni označevalci, ki so tako ali drugače vezani na Gorenjsko in so bili v kontekstu potrebe po slovenskem distanciranju od juga privzeti kot vsesplošna nacionalna posebnost. Šele po prvih vidnih uspehih domače reprezentance se je zanimanje slovenske javnosti za nogomet spet obudilo. Po uvrstitvah reprezentance na EP 2000 in SP 2002 je nogomet nadomestil smučanje kot najpopularnejšo športno panogo v Sloveniji. V tem obdobju se je vedno več Slovencev pričelo identificirati z izbrano vrsto. Zanimanje za reprezentanco je vedno bilo tesno povezano z njenimi uspehi. Tako se je popularnost nogometa v Sloveniji vse od leta 2002 postopoma zmanjšala, kar je posledica slabih rezultatov na klubski in reprezentančni ravni (Slovenska nogometna reprezentanca, 2014). 63

67 Odgovo rnost Nosiš breme celotne države Ogromno zadovoljstv o Reprezentanca Čast in dokaz, da dobro delam Priložnost za druženje s slovenskimi nogometaši Ponos Igranje z najboljšimi iz svoje države Uresničitev sanj Diagram 2. Pomen igranja za reprezentanco ČE BI BILE RAZMERE IDEALNE, BI OSTAL DOMA? Če bi več vlagali v slovenski nogomet in bi le ta bil kakovostnejši in medijsko bolj izpostavljen, bi v tem primeru ostal doma? 64

68 Diagram 3. Ali bi ostal doma, če bi bila liga enakovredna KAJ BI SVETOVAL SVOJIM NASLEDNJIKOM? Kaj bi svetoval mlajšim športnikom, ko pridejo do morebitnega prestopa v tujino? Pri kateri starosti se ti zdi prestop najbolj primeren? Bi svetoval mlajšemu športniku, da je šola pomembna, ali naj se ji za kariero odrečejo? Bi se dalo pri nas uskladiti šolanje in šport v času, ko je športnih pri kadetih/mladincih? Misliš, da bi bilo lažje, če bi obstajal kakšen svetovalec da bi se športnik in njegova družina lahko pogovorila o morebitnem prestopu? Svetoval bi jim, naj bodo odločni, vendar naj ne gredo na vso silo v tujino. Mislim, da starost okoli 18 let je že dovolj za prvi prestop v tujino. Tudi šolo se uskladiti z nogometno kariero, če je le prisotna močna volja (Šuler M.) 65

69 Svetoval bi jim naj se osredotočijo samo na nogomet, naj živijo športno, naj imajo vizijo v kateri tekmujejo z najboljšimi. Mislim, da je šola in izobrazba zelo pomembna in mislim, da se da dobro uskladiti nogometno kariero in izobraževanje (Bojan J.) Vsak posameznik ima svojo pot v življenju in prav tako je tudi v nogometu. Zato se starosti, kdaj bi bil najbolj primeren čas za odhod v tujino, ne da določiti. Mislim pa, da je slovenska liga za mlade igralce odlična odskočna deska za tujino, saj ob pomanjkanju denarja prej in tudi lažje dobijo priložnost, saj so starejši igralci oziroma tujci predragi. Ko pa v slovenski ligi prideš do določenega nivoja, oziroma si med boljšimi posamezniki lige, pa je mogoče pravi trenutek za prestop. Prav tako je pomemben dejavnik v življenju sola, kar se mladi premalo zavedajo. Poškodbe so sestavni del športa, zato je pomembno ob nogometu dokončati solo. Prav tako kariera nogometaša traja do približno 35. leta, brez sole pa se v današnjem času ne dobi službe. Šolanje v času kadetov, mladincem je mislim, da kar obvezno, uskladiti se ga da tudi pri članih, le če je volja. V današnjem času večina ljudi na žalost gleda vse skozi denar, zato je težje najti poštenega svetovalca. Mislim, da je prav tako vpliv staršev pri prestopu premajhen, zato mislim, da je na igralcih samih, da zahtevajo imeti starše poleg. Vsekakor bodo starši delali v prid svojim sinovom. Mislim tudi, da je vsak posten menedžer pripravljen sodelovati s starši oz. se z njimi odkrito pogovoriti o opcijah morebitnega prestopa (Etien V.) Mlajšim igralcem bi svetoval odhod v tujino, ampak da to naredijo premišljeno in z osebo, ki ima izkušnje v tem poslu. Če v družini ni nobenega, ki ima izkušnje na tem področju, bi jim prav prišel svetovalec ali zastopnik. Ampak za uspeh ni dovolj samo talent, na vsakem področju, ne samo v športu je potrebno veliko trdega dela in veliko odrekanja. Šolo lahko delaš preko izpitov v Sloveniji ali pa na akademiji, ki jo imajo v tujih klubih, tako je bilo tudi v mojem primeru. Tako, da lahko uspešno končaš šolanje ter normalno igraš v tamkajšnjem klubu (Haris V.) 66

70 Svetoval bi jim, naj poslušajo starše. Šola je pomembna, vendar se dandanes da brez težav uskladiti z vrhunskim športom, nekdaj to ni bilo tako lahko kot danes (Milivoje N.) Mlajšim športnikom bi svetoval, naj imajo vizijo o sebi v tujini, naj vztrajajo in dobro trenirajo, naj seveda dokončajo šolo v tem času, naj športno živijo in naj sprejmejo najboljšo ponudbo, katera jim bo pomagala pri njihovem cilju (Valter B.) Diagram 4. Kaj bi športniki svetovali mlajšim športnikom. 67

71 Starost za prehod v tujino Primerna starost je nekje 16.let Pri 18. letih. Ni omejitve Naj se vsak igralec odloči sam zase Starosti se ne da določiti Najprej končaj šolo Slika 13. Starost primerna za prehod v tujino po mnenju vprašanih nogometašev. Diagram 5. Ali se nogometašem zdi izobrazba pomembna. 68

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji informacije za stranke, ki investirajo v enega izmed produktov v omejeni izdaji ter kratek opis vsakega posameznega produkta na dan 31.03.2014. Omejena izdaja Simfonija

More information

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA:

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA: Past simple uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se zgodili v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič več ne trajajo. Dogodki so se zgodili enkrat in se ne ponavljajo, čas dogodkov

More information

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 V1.0 VIF-NA-7-SI IZUM, 2005 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

Vanja Madžo. Socialni in kulturni kapital priseljencev v Sloveniji

Vanja Madžo. Socialni in kulturni kapital priseljencev v Sloveniji UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Vanja Madžo Socialni in kulturni kapital priseljencev v Sloveniji Vpliv socialnega in kulturnega kapitala na priložnosti priseljencev iz bivše SFRJ na trgu

More information

PRESENT SIMPLE TENSE

PRESENT SIMPLE TENSE PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?

More information

Točno začrtana pot. Kazalo KOLUMNE. Darko Klarič 4 Matjaž Jakopič 6 Jernej Klarič 8 STROKOVNI ČLANEK. Aljaž Gornik 10 NEKAJ O NAS

Točno začrtana pot. Kazalo KOLUMNE. Darko Klarič 4 Matjaž Jakopič 6 Jernej Klarič 8 STROKOVNI ČLANEK. Aljaž Gornik 10 NEKAJ O NAS 2014/15 Točno začrtana pot Naš klub je bil v svoji kratki zgodovini vedno nekaj posebnega oziroma drugačnega - v pozitivnem smislu, seveda. Že ustanovitev ekipe AŠK Bravo je nakazala kam pes taco moli.

More information

Brezposelnost in zaposlitev mladih po končanem študiju. Primerjava: Slovenija in skandinavske države

Brezposelnost in zaposlitev mladih po končanem študiju. Primerjava: Slovenija in skandinavske države UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Saša Grobelnik Brezposelnost in zaposlitev mladih po končanem študiju Primerjava: Slovenija in skandinavske države Diplomsko delo Ljubljana, 2016 UNIVERZA

More information

POMEN SOCIALNE OPORE OB POŠKODBI ROKOMETAŠEV

POMEN SOCIALNE OPORE OB POŠKODBI ROKOMETAŠEV UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT KINEZIOLOGIJA POMEN SOCIALNE OPORE OB POŠKODBI ROKOMETAŠEV DIPLOMSKO DELO MENTORICA: prof. dr. Mojca Doupona Topič SOMENTORICA: doc. dr. Marta Bon Avtorica: Nina

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Ana Gabrovec Vloga glasbe pri konstrukciji nacionalne identitete: slovenska nacionalna identiteta z glasbene perspektive Diplomsko delo Ljubljana, 2016 UNIVERZA

More information

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI Ime in priimek: Božana Milič, Marjana Potočin Naslov naloge: Zadovoljstvo z življenjem v Domu starejših Hrastnik Kraj: Ljubljana Leto: 2009 Število strani: 129 Število prilog:

More information

SLOVENSKI GOLF MED MNOŽIČNOSTJO IN ELITIZMOM

SLOVENSKI GOLF MED MNOŽIČNOSTJO IN ELITIZMOM UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Mateja Zalar SLOVENSKI GOLF MED MNOŽIČNOSTJO IN ELITIZMOM Diplomsko delo Ljubljana 2008 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Mateja Zalar Mentor:

More information

FINANCIRANJE ŠPORTA V REPUBLIKI SLOVENIJI

FINANCIRANJE ŠPORTA V REPUBLIKI SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO FINANCIRANJE ŠPORTA V REPUBLIKI SLOVENIJI Ljubljana, marec 2004 MARKO OPLOTNIK Študent Marko Oplotnik izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela,

More information

SOCIALNO RAZLIKOVANJE V ŠPORTU

SOCIALNO RAZLIKOVANJE V ŠPORTU SOCIALNO RAZLIKOVANJE V ŠPORTU Mojca Doupona Topič E-MAIL: mojca.doupona@fsp.uni-lj.si I. Teoretična izhodišča II. Družbeni razredi & športna aktivnost III. Družbeni razredi & športna potrošnja IV. Družbeni

More information

DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE

DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE (EMPLOYEE MOTIVATION IN GOOGLE COMPANY) Študent: Niko Grkinič Študent rednega študija Številka

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Tina Häuschen Poker med stereotipi in teorijo Diplomsko delo

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Tina Häuschen Poker med stereotipi in teorijo Diplomsko delo UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tina Häuschen Poker med stereotipi in teorijo Diplomsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tina Häuschen Mentor: doc. dr.

More information

PRIMERJAVA SLOVENSKEGA PODJETNIŠKEGA OKOLJA S TUJINO. Vesna Jakopin

PRIMERJAVA SLOVENSKEGA PODJETNIŠKEGA OKOLJA S TUJINO. Vesna Jakopin PRIMERJAVA SLOVENSKEGA PODJETNIŠKEGA OKOLJA S TUJINO Povzetek Vesna Jakopin vesna.jakopin@gmail.com Raziskava slovenskega podjetniškega okolja v primerjavi s tujino je pokazala, da v Sloveniji podjetniško

More information

EU NIS direktiva. Uroš Majcen

EU NIS direktiva. Uroš Majcen EU NIS direktiva Uroš Majcen Kaj je direktiva na splošno? DIREKTIVA Direktiva je za vsako državo članico, na katero je naslovljena, zavezujoča glede rezultata, ki ga je treba doseči, vendar prepušča državnim

More information

Dojemanje življenjskih perspektiv mladih in strategije soočanja z negotovostjo

Dojemanje življenjskih perspektiv mladih in strategije soočanja z negotovostjo UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Klemen Černivec Dojemanje življenjskih perspektiv mladih in strategije soočanja z negotovostjo Diplomsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA

More information

MARKETING V ŠPORTU TER PROMOCIJA ŠPORTA

MARKETING V ŠPORTU TER PROMOCIJA ŠPORTA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MARKETING V ŠPORTU TER PROMOCIJA ŠPORTA Ljubljana, okober 2010 Klara Pletl KAZALO UVOD...1 1. ŠPORT IN RAZVOJ ŠPORTA...3 1.1 ZGODOVINA IN RAZVOJ

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Janškovec Sodobne dileme in priložnosti ustvarjalnega gospodarstva Diplomsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja

More information

Transfer znanja in socialni kapital v družbi znanja 1

Transfer znanja in socialni kapital v družbi znanja 1 Izvirni znanstveni članek UDK 316.324..8:316.472.47:001.92 Blaž Lenarčič Transfer znanja in socialni kapital v družbi znanja 1 POVZETEK: V prispevku obravnavamo obtok, diseminacijo in aplikacijo znanstvenih

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO DANIEL VIDETIČ

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO DANIEL VIDETIČ UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO DANIEL VIDETIČ Ljubljana, 2016 2 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Specialna športna vzgoja Šport in mediji ORGANIZIRANOST OTROŠKE NOGOMETNE

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POLONA MOHORIČ

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POLONA MOHORIČ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POLONA MOHORIČ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA DEJAVNIKOV REVŠČINE V PODSAHARSKI AFRIKI Ljubljana, september 2009

More information

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M V1.0 VIF-NA-14-SI IZUM, 2006 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO ANA ZAKRAJŠEK

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO ANA ZAKRAJŠEK UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO ANA ZAKRAJŠEK Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Specialna športna vzgoja Prilagojena športna vzgoja MODELI INTEGRACIJE PARAOLIMPIJSKIH

More information

ODNOSI MED RAZLIČNIMI TIPI POLITIČNE KULTURE V SLOVENIJI

ODNOSI MED RAZLIČNIMI TIPI POLITIČNE KULTURE V SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Gregor Živec ODNOSI MED RAZLIČNIMI TIPI POLITIČNE KULTURE V SLOVENIJI Diplomsko delo Ljubljana, 2005 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Gregor

More information

INTEGRACIJA OSEB S PRIZNANO MEDNARODNO ZAŠČITO NA TRGU DELA V SLOVENIJI. Raziskava

INTEGRACIJA OSEB S PRIZNANO MEDNARODNO ZAŠČITO NA TRGU DELA V SLOVENIJI. Raziskava INTEGRACIJA OSEB S PRIZNANO MEDNARODNO ZAŠČITO NA TRGU DELA V SLOVENIJI Raziskava O Mednarodni organizaciji za migracije Mednarodna organizacija za migracije IOM je predana načelu, da humane in urejene

More information

Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije

Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije Univerza na Primorskem Fakulteta za management 1 Dr. Cene Bavec Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije (nelektorirana delovna verzija) Koper, marec 2004 2 1. UVOD...3

More information

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja)

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja) Seznam učbenikov za šolsko leto 2013/14 UMETNIŠKA GIMNAZIJA LIKOVNA SMER SLOVENŠČINA MATEMATIKA MATEMATIKA priporočamo za vaje 1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova

More information

Poročne strategije v Indoneziji in Sloveniji

Poročne strategije v Indoneziji in Sloveniji UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Barbara Rupert Diplomsko delo Ljubljana, 2006 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Barbara Rupert Mentor: izr. prof. dr. Anton Kramberger Diplomsko

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. mag. Tomaž Rožen. Konceptualni model upravljavske sposobnosti lokalnih samoupravnih skupnosti

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. mag. Tomaž Rožen. Konceptualni model upravljavske sposobnosti lokalnih samoupravnih skupnosti UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE mag. Tomaž Rožen Konceptualni model upravljavske sposobnosti lokalnih samoupravnih skupnosti Doktorska disertacija Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKA NALOGA SRĐAN ALAPOVIĆ

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKA NALOGA SRĐAN ALAPOVIĆ UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKA NALOGA SRĐAN ALAPOVIĆ Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športna vzgoja MOTIVACIJA KOŠARKARJEV ZA TRENINGE IN TEKME DIPLOMSKA NALOGA

More information

Z GEOMATIKO DO ATRAKTIVNEJŠEGA PODEŽELJA

Z GEOMATIKO DO ATRAKTIVNEJŠEGA PODEŽELJA Projekt GRISI PLUS, program Interreg IVC Geomatics Rural Information Society Initiative PLUS Seminar: Z GEOMATIKO DO ATRAKTIVNEJŠEGA PODEŽELJA Gornja Radgona, AGRA 2014 28. avgust 2014 Projekt GRISI PLUS

More information

NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT

NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Psarn Pridobivanje kadrov s pomočjo spletnih socialnih omrežij Diplomsko delo Ljubljana, 2011 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra

More information

SLOVENSKI ORGANIZATORJI POTOVANJ IN ETIČNI TURIZEM

SLOVENSKI ORGANIZATORJI POTOVANJ IN ETIČNI TURIZEM UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO SLOVENSKI ORGANIZATORJI POTOVANJ IN ETIČNI TURIZEM Ljubljana, september 2007 TANJA GRUBLJEŠIČ IZJAVA Študentka TANJA GRUBLJEŠIČ izjavljam, da sem

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ŠPELA DOVŽAN

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ŠPELA DOVŽAN UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ŠPELA DOVŽAN UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Študijski program: Socialna pedagogika Kaj pa ti o tem misliš? Dojemanje brezdomstva med uporabniki

More information

ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU

ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU Ljubljana, december 2011 MAJA BELIMEZOV IZJAVA Študentka Maja Belimezov izjavljam, da sem avtorica

More information

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI Ime in priimek: Aleksandra Ilić Naslov diplomske naloge: Socialno in ekonomsko življenje migrantov iz nekdanje SFRJ v Berlinu pred padcem zidu in po tem Kraj: Berlin, Nemčija

More information

Slovenec Slovencu Slovenka

Slovenec Slovencu Slovenka UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Marjanca Golobič Božič Slovenec Slovencu Slovenka Slovenci: kulturen in/ali političen narod Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA

More information

VSE, KAR SO HOTELI, SO DOBILI

VSE, KAR SO HOTELI, SO DOBILI PRAKSA VSE, KAR SO HOTELI, SO DOBILI Vodenje mladih kadrov je za marsikaterega managerja trn v peti. Zakaj? Ker imajo predstavniki generacije Y precej drugačne vrednote in vzorce vedenja od starejših generacij.

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO EKOLOŠKA OZAVEŠČENOST ŠTUDENTOV V RAZMERJU DO NAKUPA AVTOMOBILA Ljubljana, september 2009 NINA DRAGIČEVIĆ IZJAVA Študentka Nina Dragičević izjavljam,

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Zdravko Kozinc POMEN SOCIALNEGA KAPITALA ZA DELOVANJE SODOBNIH DRUŽB: PRIMER INTEGRACIJSKEGA PROCESA EU DIPLOMSKO DELO Ljubljana, 2006 UNIVERZA V LJUBLJANI

More information

Intranet kot orodje interne komunikacije

Intranet kot orodje interne komunikacije UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Intranet kot orodje interne komunikacije Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Mentorica:

More information

22 TRANSPORT TRANSPORT

22 TRANSPORT TRANSPORT 22. NOVEMBER 2010 22 NOVEMBER 2010 št./no 26 22 TRANSPORT TRANSPORT št./no 3 PREGLED RAZVOJA LETALIŠKEGA PROMETA IN ZRAČNEGA PREVOZA, SLOVENIJA, 1992 2009 KONČNI PODATKI REVIEW OF THE DEVELOPMENT OF AIRPORT

More information

Mladinsko delo in promocija zdravega življenjskega sloga

Mladinsko delo in promocija zdravega življenjskega sloga Mladinsko delo in promocija zdravega življenjskega sloga (nelektorirana verzija) Pripravila: izr. prof. dr. Metka Kuhar Ljubljana, 2015 1 1. POVZETEK Prispevek obravnava vlogo mladinskih organizacij pri

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE MOJCA KRAJNC IN MARKO HRVATIN najem delovne sile kot nova oblika fleksibilnega zaposlovanja DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA 2003 UNIVERZA V LJUBLJANI 1 FAKULTETA

More information

Poslanstvo inštituta IRDO in Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS

Poslanstvo inštituta IRDO in Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS Poslanstvo inštituta IRDO in Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS Anita Hrast IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, Preradovičeva ulica 26, 2000 Maribor, Slovenija www.irdo.si, anita.hrast@irdo.si

More information

MLADI IN SOCIALNA VKLJUČENOST

MLADI IN SOCIALNA VKLJUČENOST MLADI IN SOCIALNA VKLJUČENOST Avtorice: Tadeja Mesojedec Petra Pucelj Lukan Nina Milenković Kikelj Irena Mrak Merhar Ana Grbec Ljubljana, januar 2014 Kolofon Naslov: Mladi in socialna vključenost Izdajatelj:

More information

RAZISKAVA ZADOVOLJSTVA IN MOTIVIRANOSTI ZAPOSLENIH V IZBRANEM PODJETJU

RAZISKAVA ZADOVOLJSTVA IN MOTIVIRANOSTI ZAPOSLENIH V IZBRANEM PODJETJU UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO Diplomsko delo RAZISKAVA ZADOVOLJSTVA IN MOTIVIRANOSTI ZAPOSLENIH V IZBRANEM PODJETJU Sara Skok Ljubljana, maj 2017 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO DIPLOMSKO

More information

OPREDELJEVANJE CILJNIH TRGOV ZA BODOČE ZDRAVILIŠČE RIMSKE TOPLICE

OPREDELJEVANJE CILJNIH TRGOV ZA BODOČE ZDRAVILIŠČE RIMSKE TOPLICE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO OPREDELJEVANJE CILJNIH TRGOV ZA BODOČE ZDRAVILIŠČE RIMSKE TOPLICE Kandidatka: Andreja Pfeifer Študentka rednega študija Številka

More information

Monika Potokar Rant. Kiberseks: Primer Second Life. Diplomsko delo

Monika Potokar Rant. Kiberseks: Primer Second Life. Diplomsko delo UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Monika Potokar Rant Kiberseks: Primer Second Life Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Monika Potokar Rant Mentor:

More information

Re: Visoko šolstvo v ZDA in Sloveniji, s stališča mladega profesorja na začetku kariere.

Re: Visoko šolstvo v ZDA in Sloveniji, s stališča mladega profesorja na začetku kariere. Jernej Barbič Tenure-Track Assistant Professor Computer Science Department Viterbi School of Engineering University of Southern California 941 W 37th Place, SAL 300 Los Angeles, CA, 90089-0781 USA Phone:

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Jernej Božiček. Demokracija danes? Diplomsko delo

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Jernej Božiček. Demokracija danes? Diplomsko delo UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jernej Božiček Demokracija danes? Diplomsko delo Ljubljana, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jernej Božiček Mentor: izr. prof. dr. Franc

More information

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI Ime in priimek: Mojca Česnik, Sandra Gošnak Naslov naloge: Usklajevanje delovnega in družinskega življenja; problem mladih družin Kraj: Ljubljana Leto: 9 Št. strani: 85 Št. slik:

More information

GOLF ZVEZA SLOVENIJE TEKMOVALNE SELEKCIJE 2018

GOLF ZVEZA SLOVENIJE TEKMOVALNE SELEKCIJE 2018 GOLF ZVEZA SLOVENIJE TEKMOVALNE SELEKCIJE 2018 Ljubljana, februar 2018 Kazalo vsebine ORGANIZACIJSKA STRUKTURA TEKMOVALNIH SELEKCIJ GZS... 4 1. SEZNAM SELEKCIJ 2018... 5 1.1 Profesionalna ekipa... 5 1.2

More information

MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH V JAVNEM ZAVODU

MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH V JAVNEM ZAVODU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH V JAVNEM ZAVODU Ljubljana, julij 2003 TANJA KUTNAR IZJAVA Študentka TANJA KUTNAR izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega

More information

MLADINSKE POLITIKE V OKVIRU EVROPSKIH INTEGRACIJ

MLADINSKE POLITIKE V OKVIRU EVROPSKIH INTEGRACIJ INŠTITUT ZA EVROPSKE ŠTUDIJE, ZAVOD (v sodelovanju z Mestno občino Ljubljano, Urad za mladino) info@evropski-institut.si PREDGOVOR MLADINSKE POLITIKE V OKVIRU EVROPSKIH INTEGRACIJ VSEBINSKO KAZALO PREDGOVOR.

More information

Vrednotenje Pobude za zaposlovanje mladih (program»prvi izziv 2015«)

Vrednotenje Pobude za zaposlovanje mladih (program»prvi izziv 2015«) Vrednotenje Pobude za zaposlovanje mladih (program»prvi izziv 2015«) Znižanje brezposelnosti mladih, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo v starosti od 15 do 29 let v kohezijski regiji

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO MATJAŽ ŽELEZNIK

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO MATJAŽ ŽELEZNIK UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO MATJAŽ ŽELEZNIK Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športno treniranje Teorija in metodika nogometa KAKOVOSTNO DELO Z NAJMLAJŠIMI

More information

UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O

UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O LEARNING ORGANIZATION MODEL FUTURE-O Kandidatka: Tina Mesarec Študentka izrednega študija

More information

POMOČ DRUŽINI OTROKA Z MOTNJO AVTISTIČNEGA SPEKTRA

POMOČ DRUŽINI OTROKA Z MOTNJO AVTISTIČNEGA SPEKTRA UNIVERZA V LJUBLJANI FAKUKTETA ZA SOCIALNO DELO DIPLOMSKA NALOGA POMOČ DRUŽINI OTROKA Z MOTNJO AVTISTIČNEGA SPEKTRA Mentor: Izr. prof. dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič Andreja Jazbinšek Ljubljana, junij 2010

More information

Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji

Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji avtorji: Katja Prevodnik Ljubljana, november 2008 CMI Center za metodologijo in informatiko FDV Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani e-mail:

More information

POSLOVNO POVEZOVANJE V LESARSTVU Z VIDIKA RAZVOJA GROZDOV

POSLOVNO POVEZOVANJE V LESARSTVU Z VIDIKA RAZVOJA GROZDOV UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA LESARSTVO Bernard LIKAR POSLOVNO POVEZOVANJE V LESARSTVU Z VIDIKA RAZVOJA GROZDOV DIPLOMSKO DELO Visokošolski strokovni študij BUSINESS CONNECTING

More information

coop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE

coop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE obnovljen za prihodnje generacije IMPRESUM Fotografije Goran Šafarek, Mario Romulić, Frei Arco, Produkcija WWF Adria in ZRSVN, 1, 1. izvodov Kontakt Bojan Stojanović, Communications manager, Kontakt Magdalena

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO TJAŠA HOJNIK

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO TJAŠA HOJNIK UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO TJAŠA HOJNIK Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Kineziologija MLADI AMBASADORJI V BOJU PROTI DOPINGU DIPLOMSKO DELO MENTOR izr.

More information

PRIMERJAVA ŽENSKEGA PODJETNIŠTVA V SLOVENIJI IN BiH

PRIMERJAVA ŽENSKEGA PODJETNIŠTVA V SLOVENIJI IN BiH REPUBLIKA SLOVENIJA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO PRIMERJAVA ŽENSKEGA PODJETNIŠTVA V SLOVENIJI IN BiH September, 2009 PATRICIJA HALILOVIĆ RREPUBLIKA SLOVENIJA UNIVERZA

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO GAŠPER VEHOVEC

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO GAŠPER VEHOVEC UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO GAŠPER VEHOVEC Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športno treniranje Nogomet POVEZANOST REZULTATOV RAZLIČNIH VZDRŽLJIVOSTNIH

More information

TEMA: Zahteve SPINS AKTUALNO: Štadioni TEMA: Zahteve SPINS AKTUALNO: Štadioni TEMA: Zahteve

TEMA: Zahteve SPINS AKTUALNO: Štadioni TEMA: Zahteve SPINS AKTUALNO: Štadioni TEMA: Zahteve TEMA: Zahteve SPINS AKTUALNO: Štadioni TEMA: Zahteve SPINS AKTUALNO: Štadioni TEMA: Zahteve UVODNIK kazalo 03 Uvodnik 04 05 Novice 06 07 Kongres FIFPro Čile 08 11 FIFPro Tournament 2008/09 12 15 2007/08

More information

MARIBOR OPEN Maribor Open je tekmovanje s tradicijo in verjamem, da bo tudi letos ponudil dobro organizacijo in izjemne boje.

MARIBOR OPEN Maribor Open je tekmovanje s tradicijo in verjamem, da bo tudi letos ponudil dobro organizacijo in izjemne boje. 1 UVOD IN DOBRODOŠLI Dragi gostje, športniki in podporniki karateja, V veliko čast mi je, da lahko povabim vse tekmovalce; tako slovenske kot tudi mednarodne na že tradicionalno tekmovanje Maribor Open.

More information

POVZETEK. Ključne besede: konflikt, reševanje konflikta, komunikacija

POVZETEK. Ključne besede: konflikt, reševanje konflikta, komunikacija VPŠ DOBA VISOKA POSLOVNA ŠOLA DOBA MARIBOR KONFLIKTI IN REŠEVANJE LE-TEH V PODJETJU ČZP VEČER, D. D. Diplomsko delo Darja Bračko Maribor, 2009 Mentor: mag. Anton Mihelič Lektor: Davorin Kolarič Prevod

More information

SLOVENSKA FILANTROPIJA. Izbrani prispevki. IV., V. in VI. Slovenskega kongresa prostovoljstva. (Novo mesto 2003, Sežana 2006, Bled 2008)

SLOVENSKA FILANTROPIJA. Izbrani prispevki. IV., V. in VI. Slovenskega kongresa prostovoljstva. (Novo mesto 2003, Sežana 2006, Bled 2008) 1 SLOVENSKA FILANTROPIJA Izbrani prispevki IV., V. in VI. Slovenskega kongresa prostovoljstva (Novo mesto 2003, Sežana 2006, Bled 2008) Ljubljana, marec 2009 2 I. UVODNI NAGOVOR.................................9

More information

POROČANJE O DRUŽBENI ODGOVORNOSTI V LETNIH POROČILIH PODJETIJ

POROČANJE O DRUŽBENI ODGOVORNOSTI V LETNIH POROČILIH PODJETIJ UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Nina Valentinčič POROČANJE O DRUŽBENI ODGOVORNOSTI V LETNIH POROČILIH PODJETIJ Diplomsko delo Ljubljana 2008 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

More information

ŠPORTNI TURIZEM NA PRIMERU PODJETJA BIP IZ ZDA

ŠPORTNI TURIZEM NA PRIMERU PODJETJA BIP IZ ZDA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ŠPORTNI TURIZEM NA PRIMERU PODJETJA BIP IZ ZDA Študentka: Jasmina-Marija Vugdalić Naslov: Lackova cesta 41 e, 2000 Maribor Številka indeksa:

More information

VODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ

VODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Poslovni sekretar VODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ Mentorica: mag. Marina Trampuš, univ. dipl. org Lektorica: Andreja Tasič Kandidatka: Sabina Hrovat Kranj, september 2008

More information

DIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE

DIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE Kandidatka: Simona Kastelic Študentka izrednega študija Številka indeksa: 81498358 Program:

More information

PRIPRAVA NA DRUGO KARIERO V ČASU UKVARJANJA Z VRHUNSKIM ŠPORTOM

PRIPRAVA NA DRUGO KARIERO V ČASU UKVARJANJA Z VRHUNSKIM ŠPORTOM PRIPRAVA NA DRUGO KARIERO V ČASU UKVARJANJA Z VRHUNSKIM ŠPORTOM POVZETEK ZAKLJUČNEGA POROČILA RAZISKOVALNEGA PROJEKTA Uredila: doc. dr. Anita Goltnik Urnaut, FKPV Celje, avgust 2015 Raziskovalni projekt

More information

UVELJAVITEV ZNAMKE PEAK PERFORMANCE NA SLOVENSKEM IN HRVAŠKEM TRGU

UVELJAVITEV ZNAMKE PEAK PERFORMANCE NA SLOVENSKEM IN HRVAŠKEM TRGU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UVELJAVITEV ZNAMKE PEAK PERFORMANCE NA SLOVENSKEM IN HRVAŠKEM TRGU Ljubljana, september 2010 GAŠPER GOBEC IZJAVA Študent GAŠPER GOBEC izjavljam,

More information

B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA. Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija Program: Poslovni sekretar Modul: Komuniciranje z javnostmi

B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA. Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija Program: Poslovni sekretar Modul: Komuniciranje z javnostmi B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Poslovni sekretar Modul: Komuniciranje z javnostmi NAČRTOVANJE KARIERE Mentorica: Ana Peklenik, prof Kandidatka: Katarina Umnik Lektorica: Ana Peklenik, prof Kranj, november

More information

Delovnopravni položaj in socialna varnost vrhunskih športnikov v Sloveniji

Delovnopravni položaj in socialna varnost vrhunskih športnikov v Sloveniji UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tina Pšaker Delovnopravni položaj in socialna varnost vrhunskih športnikov v Sloveniji Diplomsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE

More information

Slovenija se na borzi WTM London predstavlja kot odlična destinacija za športne priprave in aktivni oddih v zeleni, aktivni in zdravi destinaciji

Slovenija se na borzi WTM London predstavlja kot odlična destinacija za športne priprave in aktivni oddih v zeleni, aktivni in zdravi destinaciji Sporočilo za javnost Slovenija se na borzi WTM London britanskim in globalnim medijem predstavlja kot odlična destinacija za športne priprave in aktivni oddih Slovenija se na borzi WTM London predstavlja

More information

Mladostniki in ukvarjanje s športom

Mladostniki in ukvarjanje s športom OSNOVNA ŠOLA LAVA CELJE Mladostniki in ukvarjanje s športom raziskovalna naloga Področje: šport Avtorja: Žiga Tanko, 8. A Maks Vovk Ribič, 8. A Mentor: mag. Bojan Poznič, prof. kem. in bio. Mestna občina

More information

DIPLOMSKO DELO MATEJ FEFER

DIPLOMSKO DELO MATEJ FEFER UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO MATEJ FEFER Ljubljana, 2010 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Smer študija: Specialna športna vzgoja Izbirni predmet: Prilagojena športna vzgoja

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO VEDRANA SEMBER

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO VEDRANA SEMBER UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO VEDRANA SEMBER Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Specialna športna vzgoja Šport in mediji ZNAČILNOSTI DVOJNE KARIERE SLOVENSKIH

More information

UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE

UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE Ljubljana, december 2013 TAJA ŽUNA IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisana Taja Žuna, študentka

More information

Univerza na Primorskem/University of Primorska Fakulteta za humanistične študije/faculty of Humanities

Univerza na Primorskem/University of Primorska Fakulteta za humanistične študije/faculty of Humanities 14 25 2014 14 25 2014 1 st Univerza na Primorskem/University of Primorska Fakulteta za humanistične študije/faculty of Humanities Tako bomo tudi letos odgovorili vsakemu, ki se nam bo oglasil. Javite se

More information

V šestem delu podajam zaključek glede na raziskavo, ki sem jo izvedel, teorijo in potrjujem svojo tezo.

V šestem delu podajam zaključek glede na raziskavo, ki sem jo izvedel, teorijo in potrjujem svojo tezo. UVOD Oglaševanje je eno izmed najpomembnejših tržno-komunikacijskih orodij sodobnih podjetij, nemalokrat nujno za preživetje tako velikih kot malih podjetij. Podjetja se pri izvajanju oglaševanja srečujejo

More information

Diplomska naloga KAKOVOST ŽIVLJENJA STARIH LJUDI

Diplomska naloga KAKOVOST ŽIVLJENJA STARIH LJUDI Univerza v Ljubljani Fakulteta za socialno delo Diplomska naloga KAKOVOST ŽIVLJENJA STARIH LJUDI (Pregled diplomskih nalog) Študentka: Nermina Jezerkić Ljubljana 2009 1 Univerza v Ljubljani Fakulteta za

More information

MODERNIZACIJA IN GLOBALIZACIJA**

MODERNIZACIJA IN GLOBALIZACIJA** * MODERNIZACIJA IN GLOBALIZACIJA** Povzetek. Prispevek, ki temelji na kritični analizi nekaj sociološke teoretske literature o globalizaciji, skuša odgovoriti na dve vprašanji. Prvo se nanaša na pojmovanje

More information

Družbeni mediji na spletu in kraja identitete

Družbeni mediji na spletu in kraja identitete UNIVERZA V LJUBLJANA FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tamara Žgajnar Družbeni mediji na spletu in kraja identitete Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANA FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tamara Žgajnar

More information

Smernice EU o telesni dejavnosti

Smernice EU o telesni dejavnosti Bruselj, 10. oktober 2008 Smernice EU o telesni dejavnosti Priporočeni ukrepi politike za spodbujanje telesne dejavnosti za krepitev zdravja Delovna skupina EU za šport in zdravje jih je odobrila na sestanku

More information

FLUKTUACIJA KADRA V PODJETJU LESNINA d.d.

FLUKTUACIJA KADRA V PODJETJU LESNINA d.d. UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov FLUKTUACIJA KADRA V PODJETJU LESNINA d.d. Mentor: doc. dr. Vesna Novak Kandidat:

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Polonca Bezjak ARBORETUM VOLČJI POTOK (Odnos ljudi do narave, prostega časa in Arboretuma) DIPLOMSKO DELO Ljubljana 2007 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA

More information

Kreativno okolje in uspe{nost mladih raziskovalcev

Kreativno okolje in uspe{nost mladih raziskovalcev Izvirni znanstveni članek UDK 316.74:001.891-051(497.4) Uroš Matelič, Franc Mali, Anuška Ferligoj Kreativno okolje in uspe{nost mladih raziskovalcev POVZETEK: Rezultati raziskave, ki jo povzemamo v tem

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Neudauer Mentor: prof. dr. Lojze Sočan VLOGA SKLADA ZA MALE PROJEKTE V OKVIRU PHARE PROGRAMA ČEZMEJNEGA SODELOVANJA MED SLOVENIJO IN MADŽARSKO Diplomsko

More information

DIPLOMSKO DELO Dijak športnik

DIPLOMSKO DELO Dijak športnik UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za športno treniranje DIPLOMSKO DELO Dijak športnik Mentorica: red. prof. dr. Mateja Pšunder Kandidat: Jure Kurnik Maribor, 2015 Lektorica: Ljuba Tetičkovič,

More information

Poročilo. Valorizacijske konference v okviru evropskega leta za razvoj Mednarodni izobraževalni projekti za razvoj

Poročilo. Valorizacijske konference v okviru evropskega leta za razvoj Mednarodni izobraževalni projekti za razvoj Poročilo Valorizacijske konference v okviru evropskega leta za razvoj 2015 Mednarodni izobraževalni projekti za razvoj Osnutek poročila pripravili: Marjan Huč (SLOGA), Marja Medved (Cmepius), Dr. Majda

More information

Milan Nedovič. Metodologija trženja mobilnih aplikacij

Milan Nedovič. Metodologija trženja mobilnih aplikacij UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Milan Nedovič Metodologija trženja mobilnih aplikacij DIPLOMSKO DELO NA UNIVERZITETNEM ŠTUDIJU Mentor: prof. doc. dr. Rok Rupnik Ljubljana,

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA TRGA NEPREMIČNIN V SREDIŠČU LJUBLJANE

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA TRGA NEPREMIČNIN V SREDIŠČU LJUBLJANE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA TRGA NEPREMIČNIN V SREDIŠČU LJUBLJANE Ljubljana, februar 2003 MATEJA ŠTEFANČIČ IZJAVA Študentka Mateja Štefančič izjavljam, da sem avtorica

More information

POSEBNOSTI OBLIKOVANJA PODJETIJ NA DALJNEM VZHODU

POSEBNOSTI OBLIKOVANJA PODJETIJ NA DALJNEM VZHODU UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO POSEBNOSTI OBLIKOVANJA PODJETIJ NA DALJNEM VZHODU Stopar Andreja Šumenjakova ulica 1, Limbuš Št. Indeksa: 81544833 Redni študij Univerzitetni

More information