Ko je pa vse tako neizpodbitno. Dober dan, gospod župan!

Transcription

1 1

2 Najprej Ko je pa vse tako neizpodbitno Veliki šef slovenske OZNE je neizpodbitno zatrjeval, da je bila slovenska OZNA le v službi 3. armade JLA, ki da je izvajala poboje, bolje rečeno: povojne poboje je zakrivil vrh Jugoslovanske ljudske armade; tako naša OZNA, ki je bila le v službi JLA, ni niti vedela za povojne poboje, in jih torej niti ni mogla izvajati pobojev namreč! In niti ne hudodelstev zoper civilno prebivalstvo. Toda: nasproti tej razlagi ponuja neki generalmajor v pokoju prav nasprotno neizpodbitno zatrjevanje: pri povojnih pobojih sta svoje opravljala OZNA in KNOJ ne pa Jugoslovanska ljudska armada, ki ji je bil Tito, kot njen vrhovni poveljnik, strogo prepovedal ubijanje ujetnikov. Ha! In kaj zdaj? No, na potezi bo spet ustanovitev komisije zgodovinarjev, ki ji bo predsedoval Božo Repe ali Jože Pirjevec da se okrog povojnih pobojev ja ne bo prav nič razčistilo! Kajpak, če se»zgodovinsko«ne da neizpodbitno ugotoviti niti, kateri Mitja se je podpisoval pod sezname za povojne likvidacije!? Gorje si nam, če se nam bodo domnevne dobrodelnosti sprevračale v potegavščino; začelo se je pri Rdečem križu, se nadaljuje pri operacijskih mizah; da ni kje blizu še kak Darfur? Ja, kako smo lahko neizpodbitno naivni. Oni dan smo bili priča razburjenju lastnikov pasjih ljubljenčkov, ker da so jim neizpodbitno fejst zasolili cene za cepljenje psov. Drugi so takoj pristavili, da so cene menda še premalo zasolili. Vedi torej, kaj je prav. Točno tako: med nebom in zemljo so stvari, ki ne bodo nikoli dovolj jasne, na Slovensakem pa sploh ne. Če samo pomislimo, kako se je primerilo, da našim liberalcem ni uspela liberalizacija nedeljskega obratovalnega časa v trgovinah, je pa liberalizacija povsem in neizpodbitno uspela našim žlahtnim konservativcem. Ni pa še zdaleč jasno poglavje pokojnin, ki da se bodo prej ali slej razjedle. Seveda se bodo razjedle, ampak le pri nas, kjer so pokojnine socialna in ne lastninska kategorija. Drugod vedo, da iz pokojninskega sklada smejo prejemati pokojnino le upokojenci na podlagi svojih vplačil, ne pa na podlagi nepokojninskih zaslužnosti, vsakovrstnih rent, ki jih je za 1/4 med upokojenci, in na podlagi vse druge sociale. Vendar se tod glas desusovcev kaj slabo sliši, neizpodbitno pa sploh ne. So bili pa desusovci oni dan prepričljivi v parlamentu:»a to pa ne, da bi otrokom krajšali njihove neodtujljive pravice in jim kratili njihovo svobodo, da bi se med polnočjo in peto jutranjo uro potepali po lokalih z alkoholnimi pijačami! Tako pa ne,«so rekli desusovci in neizpodbitno glasovali proti dopolnilom Zakona o javnem redu in miru. Parlament je sprejel spremembe 121., 140. in 143. člena ustave, ki naj bi urejali povezovanje občin v regije. In zdaj? Počakajmo samo še na dekret, ki nas bo umestil v regijo najboljših možnosti. In to neizpodbitno! Urednik Dober dan, gospod župan! Naravnost iz županove pisarne 2 Župan Janez Nagode Na vrsti je prenova ceste skoz Dolenji Logatec Končno je le podpisana pogodba za rekonstrukcijo ceste skozi Dolenji Logatec od krožišča pri Klamu do križišča z Rovtarsko cesto. Pogodba je podpisana tristransko; med podpisniki so občina, država in izvajalec del Cestno podjetje Ljubljana. Investicijska vrednost del je 358 milijonov, od tega mora občina zagotoviti 136 miljonov, ostalodržava. Delež občine se nanaša predvsem na financiranje pločnikov, posodobitev križišč in postavitev dveh avtobusnih postajališč. Desno postajališče v smeri proti Ljubljani bo med Petrolovo črpalko in ulico vzdolž Ljubljanske banke, levo postajališče pa pred Narodnim domom nasproti Petrolove črpalke. Začetek prenovitvenih del naj bi stekel v drugem julijskem tednu, dela pa naj šla h kraju ob koncu leta. In v obnovi še nekaj cestnih krakov Novi asfalt bosta učakala dva odseka lokalne ceste od Židovnika proti Veharšam, in sicer odsek na Tratah od Žejnove domačije do zadružnega doma ter odsek mimo gasilskega doma na Medvedjem Brdu. Obnovitvena dela bodo veljala 25 milijonov. Za 13 miljonov pa bodo prenovili krajevno cesto v Pikelce. In spet so kresnikovali. Franci Brus S 25 milijoni bo modernizirana krajevna cesta v Hotedršici, in sicer v Zeleno dolino do kmetije Dolenčevih; prenova vodovoda vzdolž iste ceste pa gre iz amortizacije Komunalnega podjetja. Dogovori gredo h koncu tudi za asfaltno prenovo ceste in zamenjavo vodovodnih cevi v Blekovo vas od Tržaške ceste do križišča pri Tinetu Nagodetu. Če bodo dovolj ob času pridobljena vsa soglasja za odkup potrebnih zemljišč, se bodo dela začela konec poletja. Predvidoma bo vsa zemeljska dela za navedene cestne odseke opravil petkovški podjetnik Treven, vsa asfaltna dela pa ajdovsko Primorje. Jeseni tudi več Zdravstvenega doma Po sprejetem občinskem lokacijskem načrtu (OLN) za širitev in rekonstrukcijo Zdravstvenega doma je v pričakovanju izdaja gradbenega dovoljenja, ki naj bi bilo nared do letošnje jeseni. Program rekonstrukcije načrtuje delno nadgradnjo in delno širitev Širitev Zdravstvenegadoma: B nadzidava, C prizidek.

3 Najprej prostorskih kapacitet (proti župnišču). V Zdravstvenem domu so potrebne nove ambulante, ki naj bi z dosedanjimi zadostovale za prebivalcev; potrebni pa so tudi dodatni prostori za upravo, skladišča in arhiv, kar naj bi našlo svoje mesto predvsem v mansardnih prostorih. Na vrsti še nekaj novih prostorskih aktov Tik pred javno razgrnitvijo je OLN za gradbene posege Doma na Griču, doma Marije in Marte (tudi za prestavitev tamkajšnjega kozolca) in farne cerkve. OLN zajema tudi del Čevice (za rekonstrukcijo nekdanje Škrljeve kleti) in okolico Narodnega doma zaradi ureditve parkirišč (za potrebe Knjižnice in Narodnega doma). Ta hip se steka tudi čas za dajanje pobud za spremembo namembnosti za spremembo prostorskega plana občine. V pripravi je tako strategija razvoja za večja naselja. Prometna študija pred javno razpravo Izdelana pa je tudi prometna študija starega mestnega jedra med Tržaško, Tovarniško, Jačko in priključkom na avtocesto. Študija bo predstavljena občanom prek kabelske TV in julijske javne razprave. Študija vsebuje kar nekaj radikalnih sprememb, ki pa pomenijo boljšo prometno rešitev v mestnem jedru. Predlagane so prometne zapore in nekatere enosmerne poti. Parkirišča pa so predvidena ob Notranjski cesti nasproti pokopališča in na sedanji zelenici med Mercatorjem in Krpanom z možnostjo perspektivne izgradnje parkirne hiše. Špela Istenič Alojz Molk prejemnik najvišjega odlikovanja Alojzu Molku najvišje odlikovanje. Foto: F. Brus V počastitev 110-letnice Prostovoljnega gasilskega društva Gorenji Logatec so se 25. junija udeležili velike gasilske parade predvsem gasilci logaških in okoliških društev. Nedeljski program, ki ga je povezoval Marko Škrlj, je bil po veličastni paradi bolj sproščen; pozdravnim nagovorom je sledila podelitev priznanj. Seveda, vse odlikovance bi zaradi dolgega seznama težko predstavili. Velja pa posebej poudariti najvišje gasilsko odlikovanje, ki ga je iz rok Marinke Cempre Turk, podpredsednice republiške Gasilske zveze, prejel Alojz Molk za dolgoletno in uspešno vodenje gasilcev, njihove organizacije in za gradnjo Gasilskega doma. A.Č. Domovini za njenih 15 let Počastitev državnega jubileja s kulturnim programom in slavnostnim govorom župana Janeza Nagodeta v dvorani Glasbene šole K 15-letnici samostojnosti Slovenije nas je povabil župan občine Logatec 22. junija zvečer v dvorano Glasbene šole. Uvodni pozdrav zbranim in domovini je pripadal Kvintetu klarinetov, ki je načel programsko zasnovo s himno, nato sta Sara Kern in Jurij Švajncer izmenjaje se zbrano prebirala iz Kuntnerjeve poezije, da se je zrelo oglašala med spletom miloglasnih akordov komorne skupine brenkal: kitaristke Lee Kralj in citrark Laure Menard in Urše Matjašec. Kulturni spored pa je sklenila z lepim sopranskim nastopom Urška Nagode ob klavirski spremljavi Klemna Golnerja. Nekako iz intimno oblikovane slovesnosti se je razrasel slavnostni govor župana Janeza Nagodeta, ki je bil sporočilno prazničen, vznemirljiv, a tudi kritičen do ravnanj v državi in tudi v občini. Poglavitni poudarki iz županovega slavnostnega govora Po prisrčnem pozdravu je slavnostni govornik najprej navedel motiv za nekoliko skromnejšo zasnovano slovesnost ob 15. obletnici osamosvojitve Slovenije:»Za nocojšnjo prireditev smo se odločili tik pred zdajci predvsem zato, ker se nam je za pripravo in izvedbo kulturnega programa prijazno ponudilo vodstvo Glasbene šole s še nekaterimi sodelavci. Sam sem bil sicer mnenja, da je prireditev v počastitev praznika dovolj in da bo na vseh (drugih slovesnostih) zelo težko zagotoviti udeležbo. Glede na javno polemiko o nezadovoljstvu v domači kulturi, o nezadovoljstvu z dodeljenimi sredstvi za delovanje in izvajanje programov posameznih društev, mi ni bila želja, da bi skupaj s sodelovanjem kulturnih društev pripravili širšo prireditev na prostem s kresovanjem ali ognjemetom. K sodelovanju povabiti skupine, delujoče zunaj občine, pa ob tako visoki kulturni ravni domačih društev ni pošteno niti smiselno...«nato se je govornik ozrl v našo bližjo preteklost:»čas res hitro beži in mnogi si ne moremo predstavljati, da je od trenutka, ko je na Trgu republike v Ljubljani bila razglašena samostojna država Slovenija, ko je takratni predsednik Predsedstva RS Milan Kučan ob koncu svojega nagovora izrekel znameniti stavek Nocoj so dovoljene sanje; jutri je nov dan, preteklo že celih petnajst let Res je tudi to, da nas je vso zgodovino ravno izobrazba, literatura in vse, kar je v zvezi s pesništvom in pisateljstvom, znanostjo, ohranjalo kot narod. Morda je bilo tudi temu vzrok, da je bila želja po samostojnosti iz dneva v dan večja, da smo v primernem trenutku kljub medsebojni sprtosti, ki jo izkazujemo v zgodovini, našli toliko volje in enotnosti, da je vsa razprtija v trenutku izginila. Dejali smo si, kadar smo v nevarnosti in ko gre za obstoj slovenskega naroda, za oblikovanje samostojne države, sen mnogih rodov slovenstva, ne smemo poznati opozicije. Danes vemo, da se je ta enotnost bogato obrestovala, da danes živimo v samostojni demokratični državi Sloveniji, ki iz dneva v dan postaja vse bolj prepoznavna tudi v evropskem in svetovnem merilu.... Za dosego sedanjega so bile potrebne tudi žrtve. Takoj po večeru sanj na Trgu republike se je naslednjega jutra zgodaj se nadaljuje 3

4 Najprej pričel napad enot JLA Po desetih dneh strahu, zaskrbljenosti je bilo razglašeno premirje. Od tega trenutka dalje je bilo po diplomatski poti s posredovanjem mnogih znanih Slovencev in prijateljev vedno bliže dan, ko je prišlo do mednarodnega priznanja samostojne slovenske države Žal, so nekateri kljub kratkotrajni vojni za samostojno in demokratično Slovenijo dali svoje največje bogastvo, dali so sovje življenje. Med njimi sta tudi dva domačina, mlada fanta, katerih življenje je ugasnilo v najlepšem obdobju njunega življenja «prebivalstvo povečalo več kot za 3 tisoč občanov, res da nekaj s priseljevanjem, nekaj pa tudi po naravni poti Po svoji sestavi smo mlada občina, saj imamo preko 20 % o prebivalstva, mlajšega od 15 let. Nekateri smatrajo, da je predvsem mesto Logatec postalo spalno naselje, da je občina v primerjavi z drugimi zaostala, da nima skladnega razvoja in še bi se kaj prebralo. Na drugi strani nam mnogi zavidajo razvoj, hitro širitev obrtnih con, odpiranje novih delovnih mest, gospodarsko rast Zanimivi so tudi podatki, ki nam jih je posredoval AJPES; v informaciji o poslovanju gospodarskih družb osrednje slovenske regije za leto 2005 pravijo, da je v občini Logatec oddalo potrebno poročilo 196 družb, ki zaposlujejo 2135 oseb, da je povprečni osebni dohodek v občini Logatec tolarjev, kar je več kot v nekaterih sosednih občinah, da je dodana vrednost na zaposlenega 5,19 milijona na leto, kar predstavlja 4,3 % rasti v primerjavi s preteklim letom, da so sicer nekatere družbe poslovale z izgubo, da pa so skupaj ustvarile neto čisti dobiček v višini 646 milijonov tolarjev. Omenjeni podatki nas med občinami v osrednji, najbolj razviti regiji uvrščajo v zlato sredino. Strinjam se, da bi se dalo postoriti še veliko več, vendar je za to potrebna tudi velika složnost in sodelovanje vseh politikov in gospodarstvenikov. Če že ima kdo možnost, da odpira vrata različnih vladnih služb in ministrstev, bi pričakoval, da se pogaja in dogovarja za opredeljene cilje, potrjene s sklepom občinskega sveta, ne da gre njegovo delo ravno v obratno smer in želi rušiti že dogovorjeno «Župan - slavnostni govornik. Potem ko je župan s prisotnimi v minuti tišine počastil njun spomin, je zaskrbljeno opozoril na nekatere tegobe tranzicijskih in siceršnjih procesov:»danes živimo v sodobni, razvijajoči se demokratični državi, ki je združena v skupni Evropi. Postali smo člani Nata, pripravljamo se na prevzem evra in kasneje tudi na vodenje Evropske Unije. V obdobju od samoosvajanja pa do danes smo šli skozi mnoge procese tranzicije: prvega, drugega in tudi divjega lastninjenja. Postali smo sodobna kapitalistična država, kjer s kapitalom upravlja le peščica državljanov. Ko se primerjamo z nekaterimi državami v Evropi, ugotavljamo, da smo kljub negodovanju še vedno močno socialna država na mnogih področjih z visokim nadstandardom z brezposlenostjo, ki je v povprečju manjša kot v nekaterih drugih državah Evrope. Žal, pa smo ponovno razdvojeni, vedno manj narodno zavedni, pošteni, kulturni. Ko iz svojega lastnega zanimanja spremljam tudi različne poteze in gibanja kapitala, mladega, tudi v tujini pridobljenega znanja, z žalostjo ugotavljam, da se slovenski kapital nalaga in plemeniti v tujini, v zadnjem obdobju največ celo na Hrvaškem, da se druga veja kapitala, znanje, za katerega Slovenija ne porabi malo denarja davkoplačevalcev, seli v tujino, ker ga doma ne znamo ali nočemo zaposliti, sem kar malo zaskrbljen Čakajo nas nove težave, nove ovire in izzivi, prepričan pa sem, da jih bo slovenski narod uspešno prebrodil in rešil v svojo korist in zadovoljstvo.«nadaljnji županov razmislek je veljal domačim razmeram:»prav je, da se ob današnjem praznovanju ozremo tudi po naši občini V tem času (v petnajstih letih) se je Kitaristka Lea Kralj ter citrarki Laura Menard in Urša Matjašec. V sklepnem delu pa je župan opozoril na nekatere prihodnje izzive:»za naprej ostaja skrb za čisto okolje in v povezavi s tem izgradnja kanalizacijskih sistemov in čistilnih naprav... Zelo hitro se bo treba soočiti s problematiko urejanja predvsem tranzitnega prometa, ki bo posledica preselitve nekaterih družb v IOC in tudi zaradi naraščanja prometa. Prepričan sem, da ne bo dosti časa za polemiko o odstranitvi štirih lip, o predlagani spremembi trase. Z ostalimi občinami preko regijskih razvojnih agencij bo treba nadaljevati zastavljene projekte in pritiskati na pristojno ministrstvo, da se bo zelo hitro nastala prometna zagata reševala s skupnim sodelovanjem Ni bojazni, da bi problemov v prihodnje primanjkovalo, bržčas jih bo preveč,«je z očitno zaskrbljenostjo sklenil svoj govor župan občine Logatec Janez Nagode. Vem, da je opravičil lahko neskončno veliko, ali občutek je bil tak, da bi se moralo domoljubne slovesnosti udeležiti kaj več od samo tistih, ki jih je v skromnejšem številu priklicalo vabilo. Marcel Štefančič 4

5 Med seboj Za boljšo kakovost življenja starejših Od majskega občnega zbora je novi predsednik Društva upokojencev Vladislav Puc Po novem bodo upokojenci-člani društva lahko ceneje plačevali nekatere storitve Vladislav Puc, novi predsednik Društva upokojencev Logatec. Društvo upokojencev Logatec je na občnem zboru 5. maja je s prepričljivo večino izvolilo za predsednika upravnega odbora društva Vladislava Puca, dosedanji predsednik Franc Verbič pa bo poslej podpredsednik. Prav tako ostaja še naprej tajnica Rozi Sedej. Nadzornemu odboru bo predsedovala Ana Petek, stanovanjski kmisiji bo načeloval Janez Grom, komisijo za šport in rekreacijo bo vodil Armando Kristančič, socialni komisiji bo predsedovala Tončka Rudolf, častnemu razsodišču pa Štefan Rehberger. Občni zbor je poleg drugih gostov posebej pozdravil s hvaležnostjo prejšnjemu vodstvu za nazaj in z najboljšimi željami novemu vodstvu za naprej tudi župan občine Logatec Janez Nagode. Kot nam je povedal novoizvoljeni predsednik Vladislav Puc, čakajo novo vodstvo zajetne in tehtne naloge, med katere sodijo zlasti prizadevanja za večjo kvaliteto življenja doma CZDUS, MZDDS in slovenske filantropije. Dalje bo društvo poiskalo tiste starejše, ki doslej še niso potrebovali pomoči. Na vsak način pa naj bi težili k zmanjšanju izolacije stareših. Nadaljevali bodo z dosedanjo prakso obiskov po domovih starejših. Obdržali pa bodo tudi uveljavljeni dan upokojencev 1. oktober. Vodstvo načrtuje tudi nekatera predavanja: o raku na prostati, o pravicah zavarovancev in o tem, kako zmanjšati bolečine. Šport in rekreacija bosta še naprej usmerjena v balinanje, kolesarjenje, pikado, izletništvo, ročna dela, srečanja upokojencev, starostnikov-bolnikov. Nameravajo pa ustanoviti rudi športno društvo. Med letošnjimi družabnostmi bo posebne pozornosti deležna 60-letnica društva s srečanjem upokojencev na slovesnosti 27. avgusta v prostorih Centra veteranov na Blekovskih gmajnah ob vsakem vremenu! Pevski zbor ostaja še naprej središčna kulturna dejavnost društva. Društvo se bo lotilo tudi nekaterih nujnih vzdrževalnih del na svoji stavbi: pleskanje prostorov, ureditev predsobe na stopnišču in stranišča, priprava zaključnih del v kletnih prostorih Možinove hiše, ureditev gostinskega lokala po zahtevah sanitarne inšpekcije. V želji, da bi društvo, ki šteje 1400 članov, privabilo v svoje vrste še koga, saj v občini je kar 2200 upokjencev, vabi vse, ki še niso člani, naj se včlanijo. Tudi zaradi tega, ker je novo vodstvo za svoje člane organiziralo zanimivo in privlačno možnost: nakupe in storitve s popustom. Natančnejšo preglednico popustnih možnosti so prejeli vsi člani Društva upokojencev. Več o ugodnejših nakupih v posebnem sporočilu na strani Sicer so uradne ure v pisarni društva vsako sredo in petek med 8. in 10. uro. g.u. Do novih vodij gasilskih skupin V organizaciji Gasilske zveze Logatec se je v maju končal 55-urni tečaj za vodje skupine, ki je potekal v Gornjem Logatcu in Rovtah. Tečaj je obiskovalo 40 tečajnikov, ki so se usposobili za vodenje skupine. Tečajniki so na tečaju razširili svoje znanje o gasilski opremi in tehniki, obenem pa spoznali taktične in tehnične smernice za uspešno opravljanje gasilskih intervencij in vodenja skupine. Tomaž Šen, podpoveljnik GZ Logatec Usodni dogodki Resnično, pred 15 leti so se zgodili trenutki za veliko spomina in še več hvaležnosti. Pod Cesarskim vrhom je 24. junija zbrane, med njimi tudi poslanec Stanislav Brenčič in župan Janez Nagode, nagovoril Miro Pogačnik, predsednik območnega združenja vojnih veteranov za Slovenijo. Temeljno sporočilo slavnostnega govornika je veljalo spominu in hvaležnosti vsem bojevnikom za slovenski narod in Slovenijo. Veterani so dejstvo, ki ostaja kot dejstvo enotne in nedeljene volje za osamosvojitev Slovenije, je še pribil govornik. Osamosvojitvena vojna pa je terjala tudi dve mladi logaški žrtvi, ki so jim bili namenjeni trenutki tišine. Miro Pogačnik - domovini v pozdrav. Z razpoloženjsko glasbo je dogodek uokviril Pihalni orkester; v čast prazniku so spustili zajetno jato golobov, simbol miru in rešitve. Kulturni spored s pihalci in mažoretami se je odvijal še v Centru veteranov na Blekovskih gmajnah, kjer se je družabno srečanje zapotegnilo še v večerni čas. maš 5

6 Med seboj Ob visokem jubileju gasilstva Prostovoljno gasilsko društvo Gorenji Logatec je 23. junija s slavnostno sejo in 25. junija z veliko parado svečano počastilo 110. obletnico gasilstva Ogenj uničevalec premoženja Plat zvona je nekdaj opozarjala na nesreče pred točo in požarom. Česar so se ljudje najbolj bali, je bil ravno požar. Tedanje s slamo krite hiše so bile kaj hiter plen požara. Ljudje so tedaj lahko gasili le z vedri vode in še te običajno ni bilo dovolj. Pogorelcu so po požaru rade volje priskočili na pomoč sovaščani. Tako so pomagali obnavljati ne samo ostrešja, ampak toliko, da se je prizadeti lahko ponovno vselil v hišo. Pri obnovi so običajno vrezali v lesen strop tudi letnico požara. Tako se je ohranil napis na stropnem tramu Korenove hiše, na katerem se prebere, da je hiša»pagurela«1779. leta. Razvoj gasilstva v Gorenjem Logatcu Prva operativna enota pod vodstvom Jurija je bila sestavljena iz desetih plezalcev, čete dvanajstih škropilcev in osem varuhov. Razvoj je od tedaj tekel nepretrgoma, razen med vojno. V letu 1929 je bila nabavljena prva brizgalna in razvit gasilski prapor, ki velja še danes za dragocen spomin na prizadevnost občanov. V letu 1966 so že nabavili gasilski kombi in motorno brizgalno Magirus. V letih 1984 in 1985 so na pobudo takratnega predsednika društva Alojzija Molka, člana Vinka Korenča in nekaterih prebivalcev Logaških Žibrš stekle aktivnosti za ustanovitev gasilskega voda v Žibršah. Kupljena je bila tudi traktorska cisterna z črpalko. Leta 1993 je društvo za svojo dejavnost pridobilo novo gasilsko vozilo Renault Trafic. Ob 100-letnici društva je bil obnovljen gasilski dom. Po stoletnici so dela tekla dalje, dozidala se je kurilnica in poveljniška soba, pokrili so gasilski stolp. V prostorih pa so namestili centralno ogrevanje. Uredil se je tudi vhod s stopniščem, prekrita pa je bila tudi garaža z gasilskim domom. Pomembna pridobitev je bila tudi nabava visokotlačne črpalke Zebra, ki je bila vgrajena v vozilo Renault Trafic. S pomočjo Zavarovalnica Triglav je bilo v letu 1980 nabavljeno tudi orodno vozilo s cisterno Tam 125 T10. Podjetje Valkarton pa je gasilcem velikodušno kupilo prevozni gasilski top. Slavnostna seja ob 110-letnem jubileju. Foto: F. Brus 6 Praznovanje jubileja Ob praznovanju tako pomembnega jubileja je društvo prvi dan 23. junija v Kulturnem domu Tabor pripravilo slavnostno sejo s kulturnim programom, ki ga je vodila Marinka. Dodič. Strumen nastop poveljnika Draga Govekarja je bil uvod v slavnostno sejo. Slavnostno sejo so s svojo prisotnostjo počastili tudi predstavnik gasilskih društev iz Planine, Cola, Godoviča, Zaplane, Cerknice, Postojne in z Vrhnike. Vsi govorci s poveljnikom Francem Žibertom na čelu so želeli mnogo uspehov in zagretega dela gasilcev. V kulturnem programu sta sodelovali gasilki Darja Dodič in Jerneja Nagode z gasilskimi recitacijami. Delo društva je orisal njegov podpredsednik Janez Pečkaj (izvlečke iz predstavitve je ponovil tudi ob pozdravnem nagovoru na nedeljski gasilski paradi). Iz kronike Ustanovitev prostovoljne požarne obrambe v Gorenjem Logatcu Ustanovitev požarne obrambe je bila prepuščena posameznikom, ki so se zavedali, da le organizirano delo lahko pomaga omejevati požare. Tako je razvidno tudi iz kronike Prostovoljne požarne brambe. Na pobudo trgovca Jurija Lenassija in župana Korla Puppisa, nadučitelja Janeza Kernca ter posestnika Franca Urbasa so že na prvi seji ustanovili Prostovoljno požarno brambo. V paradnem koraku. Foto: F. Brus Članstvo Danes štej društvo 123 članov: 12 pionirjev in mladincev, 15 veteranov, 12 podpornih članov ter 53 operativnih in 22 rezervnih gasilcev iz gasilskih enot v Gorenjem Logatcu in Žibršah. V društvu je kar 17 članov s činom nižji gasilski častnik, 20 je gasilskih častnikov; dva člana sta s činom višjega gasilskega častnika. Zaslužnim gasilcem so bila podeljena priznanja najprej v imenu društva, nato je zahtevnejša priznanja v imenu občinske Gasilske zveze podelil Anton Kokalj. Za veselo razpoloženje pa je poskrbela tako imenovana»golaž banda«in jubilejno slovesnost so gasilci zaključili ob prigrizku in požirku rujnega. Albin Čuk

7 Da bi še dolgo praznovali Med seboj Letos slavijo na Vrhu Svetih Treh Kraljev 30-letnico Športnega kulturnega društva Vrh, o praznovanju in še čem smo se pogovarjali s predsednikom društva Aleksandrom Enikom Koliko članov je»zapisanih«vašemu društvu, koliko od njih je aktivnih, kolikšen je delež članov v primerjavi s številom prebivalcev v krajevni skupnosti? Krajevna skupnost šteje okoli 300 prebivalcev, živečih v 70 gospodinjstvih. V ŠKD Vrh j prijavljenih nekaj čez 200 članov od tega je aktivnih približno 80%. Po čem je društvo prepoznavno v bližji in daljni okolici? ŠKD Vrh je predvsem prepoznaven po dramskem ustvarjanju. Letos društvo praznuje 30-letnico neprekinjenega gledališkega delovanja. Vse od leta 1976 je bila v sezoni odigrana vsaj ena predstava, štiri celo na prostem. Večjo prepoznavnost v daljni okolici so društvu in kraju omogočile igre pod milim nebom: Prisega opolnoči, Deseti brat, Divji lovec in letos Rokovnjači. Seveda, vsega tega ne bi bilo brez odrekanja na račun prostovoljnega dela, dobre volje in želje po tem, da kraj živi. Kakšno je vaše običajno leto in kakšno je letošnje praznično leto? Naše običajno leto poteka bolj umirjeno. Pozimi pripravimo predstavo, v goste povabimo kako sosednje društvo, da nam zaigra svojo predstavo, ali pa pisatelja, ob katerem se vaščani lahko duhovno bogatijo. To leto pa je bolj dinamično. Pozimi smo pripravili igro Mama je umrla dvakrat, nato pa smo se pripravljali na Rokovnjače pod milim nebom. Poleg tega smo uspešno promovirali svoje društvo v Logatcu na Gregorjevem sejmu. Ob naši obletnici smo poleg kulturnih prireditev organizirali še pohod okoli Vrha Svetih Treh Kraljev za vse krajane ter košarkarsko popoldne. Pripravili smo tudi razstavo, ki priča o resnični aktivnosti društva in bo na voljo za ogled vse do avgusta, ko bomo pripravili še slovesno proslavo v čast 30-letnici z veselico. Ob vsem pa naj omenim še, da se v kraju odvijajo še športni večeri, smučarski izleti, balinanja, kulturni večeri. Je društvo po dejavnosti bolj športno ali bolj kulturno? Društvo je športno in kulturno dejavno, občutnejša prepoznavnost pa je v dramski dejavnosti; v 30 letih se je preigralo veliko iger. Od vsega začetka je vodilno vlogo imela košarka, po otvoritvi Balinčka leta 1997 pa je do veljave prišlo tudi balinanje. Oboji so dosegali lepe rezultate. Uspešno pa nas zastopajo še tekači in kolesarji. Uveljavljene tekme ŠKD pa so smučanje, balinarski in košarkarski turnir, tek po vrhovskih klančinah, nogomet, streljanje z zračno puško, šah in športni popoldnevi. Vse skupaj pa popestri v poletnih večerih še rekreacija. Ponujata kraj in društvo dovolj priložnosti tudi mladim ali iščejo mladi družbo, delo in zabavo zunaj kraja? Mislim, da kraj in društvo mladim ponujata dovolj za njihovo sprostitev in zabavo, denimo, športne aktivnosti, druženja ob balinišču; mlajša dramska skupina (od 1. do 4. razreda) pripravi predstavo ob svetem Miklavžu, mladinska dramska skupina (od 5. do 9. razreda) pripravi predstavo za materinski dan Seveda, tudi za nas velja pregovor: domače ni nikoli tako dobro kot tuje. Zato nekateri mladi še vseeno raje hodijo drugam na zabave. Se kot društvo povezujete z drugimi društvi ali delujete bolj samostojno? Naše društvo je samostojno, in se ne povezuje z nikomer. Lepo in uspešno pa sodelujemo z POŠ Vrh, na kar smo zelo ponosni. In na kaj ste v 30 letih delovanja najbolj ponosni? V teh 30 letih smo lahko ponosni na več stvari; poglavitno pa je, da je društvo pridobilo zaupanje in spoštovanje vaščanov in iz širše okolice. Nastajala je scena za Divjega lovca. Foto: J. Turk Je delo predsednika društva naporno? Jih je bilo pred vami že veliko predsednikov, mislim? Funkcijo predsednika opravljam dve leti, in moram priznati, da si ob prevzemu funkcije nisem predstavljal, da je delo predsednika društva tako naporno. Vedno moraš biti pripravljen za delo za vse stvari, ki se bodo dogajale v kraju, pripraviti moraš načrt vsaj pol leta vnaprej, predvsem pa moraš imeti veliko mero potrpljenja in dobre volje, kajti ne gre ti vse tako, kot si želiš. Na to vprašanje bi prav gotovo vsi dosedanji predsedniki odgovorili podobno, in teh je bilo, mislim, da sedem. Kje vidite možnosti razvoja, kje naloge, kje»živost«društva? Vsi v društvu si želimo, da bi naše delo še naprej potekalo tako uspešno kot do sedaj, če ne še bolje. Za naprej pa si želim, da bi bili mladi še naprej tako polni energije za pomoč, vodenje in delo v ŠKD Vrh. Le z njihovim trudom bodo lahko naši zanamci vedeli, kaj vse se je v kraju že dogajalo. Le upam lahko, da bodo praznovali čim več obletnic. Predsedniku društva Aleksandru Eniku se iskreno zahvaljujem za pogovor, vsem članom ŠKD Vrh pa vse najboljše ob obletnici in še veliko ustvarjalnih let in dobre volje. Mihaela Gostiša Odličnost županove petice Župnaovo petico za odličnost skoz vse razrede osnovne šole so prejeli: - na OŠ Tabor Andreja Sajovic, Miranda Trnjanin, Sabina Trpin, Blaž Bajec, Ema Likar in Sara Pečkaj; - na OŠ»8 talcev«nejc Bovha, Zala Cempre, Gašper Hodnik, Tina Igličar, Maruša Masle, Luka Puntarić, Dejan Černigoj, Kristina Ilić, Tamara Mavsar, Jure Robek, Mirjam Treven in Maša Urbančič; - na OŠ Rovte Andrej Čuk, Tomaž Loštrek, Larisa Jereb, Sabina Mivšek, Tanja Mivšek in Klara Mlinar. 7

8 8 Gospodarske diagonale Logatec mesto v ekološkem prostoru Študentje BF ljubljanske Univerze so kot neobremenjeni mladi načrtovalci ponudili pravo zakladnico zanimivih prostorskih idej za vabljive in sveže urbanistične rešitve V prvi polovici letošnjega junija so študentje tretjega letnika BF oddelka za krajinsko arhitekturo v Ljubljani, pri predmetu»načrtovanje mestne krajine in urbanistično planiranje«zagovarjali svoje letne seminarske naloge. Za Logatec je njihova predstavitev pomembna zato, ker so si za predmet študijske obravnave izbrali Logaško kotlino. Pod mentorstvom prof. dr. Vladimirja Mušiča, docentke dr. Ane Kučan, asistentke Andreje Zapušek in asistenta Tadeja Žaucerja se je več kot dvajset študentov ukvarjalo z logaškim, še posebno poseljenim prostorom. V večini so mladi, bodoči načrtovalci spoznali, da je za Logatec kot celoto pomembna dejavnost promet z danostmi, kot so obsežne zelene površine, dinamični poselitveni razvoj kot posledica nadpovprečnega priseljevanja, še ohranjeno ekološko ravnovesje itd. Med delnimi pa načrtovalsko pomembnimi cilji so izpostavili ohranitev več jeder, zagotovitev novih površin za poselitev, oživitev stika z zelenjem itd. Vpraševali so se kako oživiti prostor ob Logaščici (s potjo), kako zgraditi zeleni sistem (mestni park) ali več manjših urejenih zelenih površin kot del mesta Razmišljali so o možnosti izgradnje prireditvenega prostora, o garažni hiši s poglobitvijo Kot rdeča nit vsem se je ponujala misel o širitvi industrijskih površin stran od centralne poselitvene aglomeracije in misel o potrebni izgradnji južne obvoznice. Znova in znova so izpostavljali Sekirico in Logaščico kot izredno kvalitetno prostorsko domi-nanto, razmišljali so o pro-gramski zasnovi širšega in ožjega jedra, kako ločiti in postaviti meje med napredujočo industrijo in kako zaključiti stanovanjska območja. Opozorili so na še neizkoriščena zelena območja v Logatcu in ob njem ter razmišljali o tipu pozidave. Pri tem so se posamezniki tudi vprašali ali je mogoče tako imenovano»tepih«pozidavo nadomestiti z manjšimi sklenjenimi enotami stanovanjske gradnje enodružinskih hiš. Razmišljali so tudi o raznovrstnosti športnih površin, na primer, za konjeniški šport, za priveze konj, o Gradu kot turističnem potencialu in o možnostih izgradnje apartmajskega naselja. Zanimiva je misel, da naj kraj postane»bolj mestno«naselje in pri tem vendar izkoristi ekološko pestrost prostora (naravne, reliefne, klimatske danosti) in še mirno zaledno okolje. V dveh dneh trajajoči predstavitvi teh nalog se je ponudila prava mala zakladnica sproščenih idej mladih ljudi, ki imajo prednost, da so neobremenjeni iskalci najboljših rešitev. In ob predstavitvi mnogoterih prostorskih rešitev sem se prepričal, da lahko tudi po takih poteh pridemo do dobrih prostorskih snovanj. Zato želim, da bi nam naloge, predstavljene v»plakatni«tehniki, na morebitni jesenski razstavi v Logatcu osvežile spomin na to, kaj vse imamo. Pavel Mihevc

9 Gospodarske diagonale Ena od predstavljenih nalog Domna Pusta, študenta 3. letnika BF, oddelka za krajinsko arhitekturo Univerze v Ljubljani 9

10 Gospodarske diagonale Triglav v novi preobleki Zavarovalnica Triglav, d.d., je 7. julija odprla prenovljeno predstavništvo v Logatcu in z donacijo omogočila nakup reanimacijskega kovčka za potrebe logaškega Zdravstvenega doma Območna enota Ljubljana, pod katere okrilje spada dvanajst predstavništev, se poslej ponaša s prenovljenimi prostori predstavništva v Logatcu, ki sicer deluje že tri desetletja. Današnje otvoritve so se udeležili predsednik uprave Zavarovalnice Triglav mag. Andrej Kocič, župan občine Logatec Janez Nagode ter nekateri občinski svetniki, lokalni gospodarstveniki, podjetniki in obrtniki. Uvodoma je predsednik uprave ponosno pojasnjeval, da Zavarovalnica Triglav z mrežo predstavništev in poslovnih mest v 126 slovenskih krajih in s svojimi 700 zastopniki nadaljuje svojo strateško usmeritev biti čim bliže svojim strankam. Tako na Logaškem opravlja storitve na terenu sedem zastopnikov. Na slavnostnem dogodku je predsednik uprave posebej poudaril dobre odnose z lokalno skupnostjo in pripravljenost zavarovalnice, da se s svojimi zavarovalnimi storitvami čim bolj približa svojim strankam tudi v njihovem domačem okolju. Prenovljeno predstavništvo v Logatcu bo tako kot doslej zagotavljalo vse vrste osebnega in premoženjskega zavarovanja fizičnim osebam, ki predstavljajo glavnino njihovega poslovanja, pa tudi pravnim osebam. Tudi poslej bo predstavništvo enkrat tedensko (ob sredah) izvajalo cenitve avtomobilov za avtomobilska zavarovanja. Pogled k sosedom Člani organov logaške obrtne zbornice zadnji junijski dan na ekskurziji v zamejstvu in po slovenskem Jadranu Najprej so se ustavili v pobrateni občini Repentabor. Sprejel jih je podžupan Marko Pisani. Predstavil jim je občino in njeno gospodarstvo, poudaril najpomembnejšo obrt kamnoseštvo in jih popeljal na ogled muzejske kraške domačije. Pot so nadaljevali do Zgonika, kjer sta jih sprejela tajnik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Andrej Šik in predsednik konzorcija za gradnjo obrtne cone Zgonik Drago Danev. Cona se razprostira na nekaj manj kot hektaru površine. V njej deluje 23 podjetij, večinoma slovenskih. Pokazalo se je, da so sprva razkošno velike površine že prenekateremu investitorju postale pretesne. Drago Danev (na levi) razlaga, kako stoje stvari s politiko v zamejstvu. Foto: J. Gostiša Na hitro so bili udeleženci ekskurzije deležni tudi pomenljive učne ure o politiki. Za pridobitev potrebne dokumentacije za gradnjo oz. oblikovanje cone je bilo potrebnih 10 let. Čakati je bilo treba, da je prišla v Trstu na oblast levica z županom Illyjem, ker cone pod desničarsko oblastjo ne bi nikoli bilo?! Iz tega lahko sklepamo, da imajo v razviti demokraciji stranke v rokah resnično moč. Pot je nato vodila v Slovenijo. V Izoli so se vkrcali na barko, se sredi slovenskega morja srečali s člani novogoriške zbornice in se skupaj z njimi prešerno poveselili. Jago 10 Direktor Triglava Andrej Kocič in župan Janez Nagode strižeta otvoritveno trak. Ob odprtju poslovnih prostorov se je Zavarovalnica Triglav spomnila tudi bolnikov. Z donacijo tolarjev, ki jih je hvaležno prevzela direktorica Zdravstvenega doma Logatec Katarina Turk, je Zavarovalnica Triglav omogočila logaškemu zdravstvu nakup reanimacijskega kovčka z opremo za oživljanje. Artemis KERAMIČNA DELAVNICA TER VAŠKI MUZEJ IN GALERIJA LAZE Ogled stalne razstave starih predmetov. Informacije: KŠD LAZE, Nataša Prestor, tel.: ,

11 Gospodarske diagonale Za nujne premike iz zadreg V Grčarevcu se otepamo še s premnogimi težavami V naši vasi je še dosti nerešenih težav. Med te sodijo neasfaltirane ceste ali pa, npr., avtobusno postajališče; v smeri proti Postojni sploh ni najbolj preproste nadstrešnice, tako da so potniki prepuščeni vsem možnim vremenskim nevšečnostim; v smeri proti Logatcu pa je pokrita čakalnica, vendar je, žal, postala odlagališče smeti, mesto grafitov ter človeških iztrebkov. Kabelske TV v vasi ni, manjka tabla za označitev vodnega vira (mimogrede: vodovoda verjetno še do danes ne bi bilo, če ne bi bilo izredne angažiranosti našega vaščana Stanka Kraševca), ulične razsvetljave tudi ni, težave so tudi s pluženjem snega, z odvozom smeti in še z mnogo drugimi stvarmi. Prav bi bilo, če bi organizirali kak zbor vaščanov, povabili predsednika KS in župana, razgrnili naše probleme ter napravili načrt in določili čas, v katerem se naj zadeve rešijo. Na tem zboru bi podprli našega vaškega predstavnika ter občinskega svetnika, da v KS Tabor in občinskem svetu zastopata naše skupne interese. Vas se razvija, in da se da kaj storiti, je dokaz naše Turistično-kulturnošportno društvo Grčarevec, ki nam je lahko v ponos. G. Komar Nekaj, kar je postajališču še najmanj podobno. Foto: G. Komar Kažejo se možnosti poslovnega sodelovanja Uresničujoč del svojega letnega delovnega načrta, je Območna obrtna zbornica povabila v goste predstavnike Obrtnega združenja z Reke Konec junija so stekli začetni pogovori Z ogleda cementninske proizvodnje. Foto:J. Gostiša Obe delegaciji sta najprej predstavili okvire, v katerih delujeta in splošne pogoje poslovanja obrtnikov. Organiziranost obrtnikov je precej podobna tam in tod. Članstvo je samodejno, pogojeno z dejavnostjo, ki jo opravljajo obrtniki oz. mala podjetja. Na Hrvaškem se združenja povezujejo v regijske zbornice, te pa v državno Obrtničko komoro Hrvatske. Pri nas pokrajinskih stopenj (še) ni. Za razliko od Slovenije, ki je članica EU, so na Hrvaškem še v predpristopnem obdobju, kot smo bili pred leti mi. Prav tu je mogoče pričakovati, da se sodelovanje lahko uveljavi. Nekaj programov sicer že teče, a so vezani na obmejno (čezmejno) sodelovanje, kamor Logatec neposredno ne sodi. Gostje so se pozanimali za naše izkušnje z mojstrskimi iziti, z izobraževanjem, s povezovanjem in svetovanjem članom. Nas je zanimalo, kako je pri njih s članarino, kako servisirajo svojih pet tisoč članov, katere dejavnosti sodijo pod obrtni zakon. Povedali so nam, da po omenjenem zakonu poslujejo obrtniki, nekatere storitvene dejavnosti denimo računovodski servisi pa mali gostinski obrati bifeji in mali trgovci. Podobna ureditev je pred spremembami obrtnega zakona sicer veljala tudi pri nas. Gostje so priznali, da v okviru pomoči, ki jo daje EU, pogrešajo konkretnejše izobraževanje oz. svetovanje, da bi vedeli, kam se obrniti po to ali ono informacijo, kam po nasvet glede investicij, kako priti do ugodnejših poslovnih sredstev. Za našo stran so bile zanimive informacije o možnosti promocijskega uveljavljanja na njihovem območju, pa tudi siceršnjega poslovnega sodelovanja. Gostje so si ogledali tudi nekaj obratovalnic članov naše zbornice. Ob slovesu so bile izrečene želje po trajnejšem in za obe strani koristnem sodelovanju obeh organizacij in njihovih članov. J. Gostiša Lep napredek Gradnja nove mrliške vežice v Gorenjem Logatcu lepo napreduje. Delavci Zigrada iz Idrije so do srede junija mimo temeljev zabetonirali tudi ploščo in sezidali pregradne stene, tako da se že lepo vidi razpored vseh prostorov, ki bodo v poslovilni zgradbi. Konec junija so se lotili ostrešja. Čeprav poletna vročina ne prija delavcem, pa gradnja tudi v takem vremenu nemoteno poteka. Poslovilna vežica lepo napreduje. Poslovila vežica bo prav gotovo dokončana do 30. septembra, kot je tudi dogovorjeno z izvajalcem del. Besedilo in foto: France Brus 11

12 Kulturni razgledi Rokovnjači za gledališki jubilej Gledališka skupina ŠKD Vrh z Vrha Svetih Treh Kraljev je počastila svojo 30-letnico nepretrganih, plodnih in kakovostnih prizadevanj z uprizoritvijo Rokovnjačev Govekar- Lužanovo dramatizacijo Jurčič-Kersnikovega istoimenskega romana v priredbi režiserja Francija Jereba so vrhovski gledališčniki premierno predstavili kakim 400 gledalcem 24. junija Pod zvezdnim nebom tedaj in ob večernih melodijah murnov ter bitju poznih nočnih ur iz farnega zvonika je vrli režiser Franci Jereb pripravil špektakel z vsemi lastnostmi ljudske igre. Slikovito vaško prizorišče je zaobjelo domačijo Mozolovih, podeželsko ječo, krčmo, čevljarjevo delavnico, gosposko bogatijo, skrivališče rokovnjačev, vaški trg s krošnjarji in s sramotilnim stebrom pa z razigrano otročadjo, ožrebičeno kobilo in še kaj. Na slikoviti sceni je svoje vloge upodabljalo 76 nastopajočih (če smo natanko prešteli?), za spremljajoče in tehnične učinke je poskrbelo še 23 njih, in če k vsem prištejemo še gasilske redarje in prodajalce vstopnic, se nabere vsega prek 100 angažiranih. Sončno jutro razživi dogodke sredi vaške srenje, kjer se dokaj črno-belo spopada lakomnost, sovražnost, oholost, grabežljivost, maščevalnost, zlobnost na eni strani, z druge strani pa se ponuja skromnost, poštenost, ljubeznivost, pravičnost, ljubezen in dobrota. Nandeta-vodjo rokovnjačev (Marjan Treven v sredini) uklenejo.. Foto: F. Brus 12 Spletkarski Mozol (Roman Kogovšek) s čevljarjem (Rok Klemenčič). Foto: F. Brus Igra se zaplete z lakomnostjo Blaža Mozola (presenetljivo dobro ga je odigral Roman Kogovšek), ki je naravnost obseden z rokovnjači. Toliko bolj, ko ga pritegnejo razpisani denarji, da nepopustljivo išče rokovnjače, dokler jih ne izsledi in izda, seveda, za Judežev denar in tudi za Judeževo kazen. Z izsleditvijo rokovnjačev spozna gosposka (med njo je komisarja Muleja imenitno predstavil Franko Čelik) tudi skrivnostnega vodjo Grogo, ki je v resnici Nande (naporno vlogo je dovolj suvereno odigral Marjan Treven), ki so mu bili v mladosti grozljivo zagrenili življenje. Da bi se maščeval zaradi zapeljanega dekleta in zaradi krivične obsodbe se po pobegu od vojakov pridruži rokovnjačem, ki jih spretno vodi. Zvijačnemu Nandetu, zaljubljenemu v Mozolovo nečakinjo Polonco (z veliko igralske energije ji je vdahnila življenje Tadeja Oblak), uspe maščevanje. Nakar se s Polonco domenita, da se s svojo ljubeznijo umakneta iz teh krajev. Vendar ob slovesu na domu namenjene neveste Nande pade v ponovnem spopadu z zalezovalci. Polonca pa kljubuje bolečini ob pretresljivi smrti z mislijo na novo življenje, ki se je pod njenim srcem porodilo iz ljubezni do Nandeta. Režiser je z razgibano odrsko postavitvijo opravil težko delo, množični prizori so smotrno podpirali dogajanje in podčrtavali odnose med posameznimi dialogi. Funkcionirala je tudi kostumografija, svetlobni efekti (mojstra Slavka Albrehta) pa sploh. Dosti napornega dela je uspešno opravila Mihaela Gositša z izborom glasbe in zborovskimi pripevi. Pa vendar bi s svojim zapiskom ob predstavi ne smel obiti Roka Klemenčiča, prodornega igralca, ki je svojo odliko izkazal pravzaprav v stranski vlogi. Pa ne le igralsko, tudi govorno je blestel; veljalo bi prisluhniti njegovi jasni, glasni in prepričljivi dikciji, ki je je bilo ta večer pri posamičnih soigralcih pač nekoliko premalo. No, seveda, v malenkostih se najde tudi kaka šibkost; v celoti pa je predstava dobra, tekoča, sproščena, razigrana, tankočutna, vsestransko teatrska. Vsem in še posebej režiserju iskrene čestitke za dogodek, ki je imenitno počastil gledališki jubilej na Vrhu Svetih Treh Kraljev. Marcel Štefančič POLETNI DELOVNI ČAS Knjižnica Logatec PO, SR, PE od 9. do 16. ure TO, ČE od 12. do 19. ure SO zaprto Krajevna knjižnica Rovte ČE od 15. do 19. ure TO zaprto Krajevna knjižnica Hotedršica SR, PE od 16. do 19. ure Krajevna knjižnica Vrh Svetih Treh Kraljev PE od 18. do 19. ure ČE zaprto

13 Kulturni razgledi Veris bogastvo instrumentalne in vokalne glasbe Večeri orkestrov velikih in malih, zborov velikih in malih, solistov velikih in malih, glasbenih sporočil velikih in malih Letošnji pomladni festival Veris je začel koncert Simfoničnega orkestra GŠ Logatec z mladinskimi zbori OŠ logaške občine. Za začetek sta spregovorila župan Janez Nagode in ravnatelj GŠ Primož Malavašič. Nato je zazvenel Simfonični orkester in zbrano poslušalstvo je uživalo ob mehkih zvokih znanih klasičnih skladb; v dveh sta se s čudovitim solom pridružili tudi Nina Kompare in Rebeka Hren. V drugem delu so se orkestru in solistkama na odru pridružili še pevci 80-članskega združenega zbora, ki so zapeli nekaj znanih skladb. V treh skladbah sta se kot solistki predstavili Tina Kosmač in Zala Turk, Kekčevo pesem pa je zapel Lovrenc Fortuna. Poslušalstvo, ki ga je bilo za pol trga, je z aplavzom navdušeno pritrjevalo, da je koncert zares slovesno uglašen. Veris otvoritveni koncert. Foto: D. Malavašič V ponedeljek sta se na trgu predstavili skupini Kosmato srce in Alpha Proxima. Prva, ki jo sestavljajo domačini Vid Sark, Vinko Kralj in Bojan Šen, je postregla z avtorskimi skladbami. Ob zvokih flavte, harmonike in kitare so poslušalce popeljali v prijetno božajoč junijski večer. Druga skupina pa je ponudila jazzovsko obarvano glasbo. Glasnejša in morda manj običajna glasba je v nekaterih poslušalcih zbudila tudi nenavadna občutja. Slišati je bilo smeh in glasne komentarje (predvsem otrok, ki so, kajpak brez staršev, sedeli nekje ob robu trga in poslušali koncert). V torek sta se predstavili skupini Misija Nemogoče in Igor Bezget s svojimi avtorskimi skladbami. Edini večer, ko je koncert motilo nevihtno vreme. Sredin večer je bil posvečen vokalni glasbi. V prvem delu so zapele domačinke pevke Vokalnega seksteta Adoramus. Zaradi bolezni ene od pevk, so šopek desetih slovenskih ljudskih pesmi zapele le v kvinetu. Skoraj enourni tehtnejši program pa so ubrano predstavili Ljubljanski madrigalisti. Zaključili so z afriško skladbo, ki je govorila o prebujajoči se pokrajini, kjer odmeva pesem domačinov. Z glasovi in ploskanjem so poslušalcem pričarali tudi pravo nevihto. Poslušalcev tega večera ni bilo ravno malo. V četrtek sta Veris obiskali pesnici Cvetka Bevc in Miriam Drev, ki sta v dvorani GŠ Logatec pripravili literarni recital. Same Babe so nastopile petek zvečer. Skupina, ki jo sestavljajo štirje muzikantje (fantje, seveda) prihaja z Vrhniškega. Člani skupine posegajo po zelo raznorodnem glasbenem materialu s prvinami etničnih godb, jazza, bluesa, rocka, klasike in še česa. Uspešno so prepletali različne glasbene žanre z raznimi nenavadnimi domislicami, izvrstnimi besedili ter atraktivnim odrskim nastopom. Letošnji festival Veris je sklenil Pihalni orkester Svea iz Zagorja. Z mnogimi nagradami ovenčani glasbeni korpus se je solidno predstavil zahtevni in nekolikanj razvajeni logaški publiki v prijazni luči. Odlični solisti, tudi vokalni, so odtisnili koncertu odblesk prijaznega muziciranja. Na lahkotnejše strune ubrani program je predvsem proti koncu pojemal v kakovosti izvedbe. Je pa bil zato toliko bolj pogodu poslušalcem, željnim scenskih učinkov. Posebej je prijala blagodejna mehkoba nižje uglašenih inštrumentov, k čemur je precej pripomogla ves čas dejavna bas kitara, ki pa ni učinkovala moteče. Četudi smo navdušeno ploskali solistom, denimo klarinetistu v Avsenikovem Pastirčku bil je pač solistični komad je vendar veljala pohvala tudi celotni zasedbi od tenorjev navzdol. Tako mehko redko kdaj slišimo zveneti pihalni orkester. M. in J. G. Prepletajočih se dvakrat trideset glasov Na odru velike dvorane logaškega Narodnega doma je ob koncu koncerta 10. junija stalo natanko dvakrat 30 pevcev in pevk Ženski pevski zbor Kulturnega društva Tabor je vodil neumorni Zdravko Novak, Moški pevski zbor Vres Prevalje pa Almira Rogina Prepletajoči se koncert s prepletajočimi se občutki in prepletajočo se glasbo Mešanih zborov je na Slovenskem veliko, menda več kot 700 uradno registriranih, samo moških, še bolj pa samo ženskih zborov, pa je sila malo. Zato je bil koncert v Logatcu tisto junijsko soboto nekaj posebnega: članov obeh zborov je bilo natanko po 30, moške je vodila dirigentka, ženske pa dirigent. Trojka se je nekako ponavljala skozi ves večer, saj je koroški zbor v svojem 35. letu poustvarjanja, po 30 je bilo članov vsakega sestava, in deveto leto obstoja logaških pevk je tudi 3 krat 3, kajne? potem pa še trije sklopi nastopov: ženski, moški in skupni, mešani za konec. Nekaj pravljičnega je bilo torej v teh številih. Nekaj pravljičnega je bilo tudi v pesmih. Moški pevski zbor Vres Prevalje je pokazal, kako mogočno lahko zvenijo stara besedila, na primer, Brižinskih spomenikov (Močnikov Ecce bi dedt ne zegresil), kako koroško sočno so vasovali v Krekovi S noči s m pa u nmu kraju biv ali kako se moderni akordi ujemajo s sivimi lasmi nekaterih pevcev v Lebičevem Času. Takega moškega pevskega zbora že dolgo nismo slišali na naših logaških odrih: milina se je prepletala s kromatiko, ki so ji bili pevci z lahkoto kos. Silovita podajanja so se izmenjevala s čustvenimi podtoni, posebno, ko so se oglasili imenitni solisti: Boris Kos z barvo globokega soda in Mirko Lečnik ter Florijan Hovnik z igrivo nagajivim tonom v pogovornem duetu. Dirigentka Almira Rogina natanko ve ves čas, koliko je treba zbor»pognati«ali pa ga zadržati, da ji ne»pobegne«. Imeniten nastop! Prav tako poetično, ženskemu karakterju»primerno«, včasih pa prav karibsko razigrano počutje so nam ponudile pevke Ženskega pevskega zbora Kulturnega društva Tabor. Presenetila me je Pirnikova Balada, kjer nisem pričakoval avtorjevega 13

14 Kulturni razgledi spogledovanja z romantiko, pa so ga pevke odkrito pričarale. Po drugi strani pa so zvenele prepričljivo otožno (saj res, tudi to je lahlo romantično, mar ne?) v Svetetovi V samoti. Tudi skok s slovenskega pevskega piedestala, ki ni ravno bogat s pesmimi za ženske zbore, v naročje evropske glasbe Offenbacha (bolj zabavnoromantično), Gounoda (Ave Maria je»zakon«, bi rekle»ta mlade«) ali Pascale Denis in Laurina Vasquesa Aires de Quisqueya (že omenjeno karibsko razpoloženje, ki zabava). Na videz lahkotnejši program, ampak...da, vedno je tu ampak, ki ga velja omeniti posebej: solistki sestri Katja in Urška Nagode ter Gordana Pirc so dodale tej navidezni lahkotnosti težo prefinjenosti in intonančne gotovosti, ki bi se lahko v zanosu podrla, pa se ni! In prav to je tisto, kar smo zavestno čutili poslušalci. Izbor pesmi ženskega ansambla so zrelo dopolnjevali pianist Miha Nagode, pri tolkalcu Boštjanu Tršarju pa smo iskali poteze dominikanskih prednikov v njegovem ritmu. Ves koncert je z milino svojega glasu in s»prepoznavnim«besedilom Branke Novak prepletala Janja Nagode. Še kdaj, prosim! In na koncu je zazvenel mešani logaško-koroški zbor, ki se ni mogel upreti gostujoči dirigentki, da bi ne zapel odprto, Koroški pevci z notranjskimi pevkami pod vodstvom Almire Regina. Foto: P. Sark mogočno in zavezujoče. Da, zavezujoče, ker taka srečanja kličejo po novih tovrstnih srečanjih, da nam plemenitijo duha. Kras Večer pri vodnjaku V soboto, 24. junija, je Mešani pevski zbor Pevskega društva Logatec organiziral na Čevici že 22. tradicionalni Večer pri vodnjaku večer pesmi, plesa, kresnih rož, vode in ognja. K prijetnemu kresnemu razpoloženju je prispeval program folklorne skupine Klas Prosvetnega društva iz Horjula s spletom belokranjskih in horjulskih plesov, dekliške vokalne skupine Komerade iz Dobrove, kvarteta Krehovci iz Stare Oselice v Poljanski dolini in domačega Mešanega pevskega zbora z zborovodjem Lovrom Gromom. Med letnimi časi Urško Župec poznajo predvsem učenke in učenci OŠ»8 talcev«, saj je že nekaj časa njihova učiteljica likovnega pouka. Prihaja iz Cerknice, iz okolja, ki ji daje mnogo navdiha in energije za likovno ustvarjanje. Njena najljubša tehnika je akril. In prav v tej tehniki se je 21. junija predstavila s prvo samostojno slikarsko razstavo. Belokranjski plesi skupine Klas iz Horjula. 14 Za prijeten potek prireditve je poskrbela prikupna napovedovalka Vrhničanka Mirjam Suhadolnik. Tudi tokrat so nastopajočim in obiskovalcem s sladkimi dobrotami postregle čevčanske žene in dekleta. Besedilo in foto: France Brus MUZEJ STARIH PREDMETOV NA GRIČU Ogledi po dogovoru. Informacije: Ivanka Urbas, tel.: Prva razstava Urške Župec (druga z leve). Foto: D. Malavašič Na povabilo Društva likovnikov Logatec, ki je pripravilo ta dogodek s pomočjo učiteljev in učencev ter vodje OI JSKD Logatec, se je odzvalo več kot sto obiskovalcev, ki so presenečeno in občudujoče zrli na upodobitve narave v vseh letnih časih, kot jih je začutila in poustvarila Urška Župec. O njenem delu, iskanju, snovanju in ustvarjanju je spregovorila Anamarija Stibilj Šajn, univ. dipl. umetnostna zgodovinarka in odlična likovna kritičarka. Zbrane pa je nagovoril in razstavo slovesno odprl predsednik Društva likovnikov Logatec Franc Godina meneč, da je dogodek v veselje vsem, ki jim je likovna govorica blizu, in v pogum tistim likovnim snovalcem, ki še vedno oklevajo pred prvim prikazom svojih občutij, likovno upodobljenih. NevMa

15 Pod Veharško lipo Duhovni odsevi Ob spominih na osamosvojitev Slovenije smo peli, igrali in plesali Junij nam nezadržno hiti pripovedovati zgodbo poletja. Izpod kozolcev diši po sveže posušenem senu, bogata zelenina pa nam daje slutiti čas, ko je narava na svojem vrhuncu. Nikoli kasneje ni zelena barva tako sveža. Zmaga svetlobe nad temo. Skratka, dolžina dneva popolnoma nadvlada dolžino noči. Ta čas se pojavijo tudi drobne»muhe«, ki so na pogled povsem navadne, neopazne, a ko se na zemljo vendarle spusti noč, tiho prižgejo svoje lučke, in večerni mrak, ki tone v temo, se razživi v brezmejno čarobnost. Kresnice. Spominjam se, da sem kot otrok ničkolikokrat po rosni travi tekala za njimi. In vsem otrokom tega sveta bi privoščila doživetje lepote teh poznih večerov. Sladkost junija in še kresni večer. Tudi letos smo se na kresni večer zbrali pod Veharško lipo, da bi skupaj doživeli čarobnost kresne noči in se spomnili dogodkov izpred 15 let, ko so potekali vojaški boji za osamosvojitev Slovenije. Veseli smo bili, da je bil tudi letos med nami župan Janez Nagode, ki s svojo prisotnostjo in besedo dokazuje, da se med nami dobro počuti. Letošnji večer so s himno začeli pevci Mešanega mladinskega pevskega zbora iz Zavratca. Nato pa so prišle med nas kresnice, v belo oblečena dekleta pevske skupine Ragle iz Trebnjega. Pele so o dobrih željah, o blagoslovu, zdravju in veselju. Nato so s svojo zgodbo nastopili domači ustvarjalci. V njej se je prepletal prikaz otroških iger, ljudskih šeg in navad, nastopi pevcev, Ples kresnic. mili zvok citer, predvsem pa so lepo zvenele številne skupaj zapete pesmi. Mnogo talentov živi med nami, pa se velikokrat njihove veličine in bogastva darov niti ne zavedamo povsem. Upam, da bomo še prepevali in poslušali narodne pesmi, ki so se rojevale skozi zgodovino Slovencev bodisi pod lipo zeleno, v topli kmečki izbi za pečjo, ali v potu znoja za ralom na njivi. Večer pa je bil prekrasno doživetje za vse. Ana Ž. Po knjžničnih poteh Iz zgodovine knjžničarsta v v Hotedršici I. Ustanovitev knjižnice sega na začetek prejšnjega stoletja, ko je 30. avgusta 1908 začela delovati Javna ljudska knjižnica v Hotedršici. Dokument, ki naznanja»slavnemu c.k. okrajnemu glavarstvu, da se otvori v nedeljo 30. t. m. v Hotedršici javna ljudska knjižnica v hiši Ivana Cunte, št. 33«, je pri svojem raziskovalnem delu za svojo diplomsko nalogo v Arhivu Republike Slovenije odkrila Maja Rupnik iz Hotedršice. Na dokumentu je podpisan Fran Šemrov, jurist, ki je ob tej priložnosti predaval»o pomenu ljudskih knjižnic«. K otvoritvi knjižnice je prispel tudi Marko Kabaj, pravnuk Mihaela Kabaja, prvega knjižničarja v Hotedršici. Foto: G. Komar Prva svetovna vojna je prekinila delovanje knjižnice, ki pa je na pobudo domačega pesnika, pisatelja in prevajalca Ivana Albrehta ( ) ponovno zaživela leta 1920, tokrat na njegovem domu. Poleg knjižnične dejavnosti so se v tem obdobju vse do druge svetovne vojne v Hotedršici odvijale številne druge kulturne dejavnosti delovali sta tamburaška ter dramska skupina. Knjižnica je ponovno začela delovati l Tega leta so knjige preselili v zadružni dom, kjer jih je izposojal Ivan Albreht vse do svoje smrti leta Leta 1973 je bila knjižnica obnovljena. Vse knjige bilo jih je 1199, je vodja občinske Matične knjižnice Logatec Marija Željko ponovno inventarizirala in uredila po UDK sistemu. Pri prenavljanju so ji pomagali domačini. Najbolj se je za delovanje knjižnice zavzela učiteljica Metka Rupnik. Prostor za knjižnico, v katerem je knjižnica delovala do letos, je bil pridobljen šele l Ves ta čas je knjižnico vodila Metka Rupnik in po njeni zaslugi je knjižnica vzorno delovala. Občasno sta ji pomagali sestri. Knjižnica je bila odprta eno uro na teden, kasneje dve uri ob sobotah. Že nekaj let njihovo delo nadaljuje Maja Rupnik. Za današnje razmere je knjižnica že dolga leta delovala v neprimernem prostoru, ki je vlažen in pozimi hladen, tako da je kljub požrtvovalnemu delu knjižničarke bolj odbijal kot pa vabil k obisku. Tudi nekdanje vodje Knjižnice Logatec so opozarjale na ta problem in si dolgo prizadevale pridobiti nove prostore. V letu 2005 pa je Krajevna skupnost Hotedršica ob finančni podpori Občine Logatec pridobila v last zgradbo nekdanje šole, kjer so se pojavile možnosti za ureditev nove knjižnice. (Se nadaljuje.) Gvido Komar 15

16 16 Kulturni razgledi Pesem za prijateljstvo Med 15. in 18. junijem sta gostovala v Švici združen Mešani pevski zbor»ivan Cankar«Vrhnika s Pevskim društvom Logatec in Logaški oktet Na povabilo Orkestra Verein Dottikon smo se pevci Mešanega pevskega zbora»ivan Cankar«Vrhnika skupaj s pevci Pevskega društva Logatec in Logaškega okteta 15. junija odpeljali na gostovanje v Švico. Gostitelji so nas v Dottikonu (15 km od Züricha) sprejeli popoldne z gostoljubno dobrodošlico. Po nastanitvi v prostorih Doma upokojencev in po večerji smo imeli kratke vaje z orkestrom. Po zajtrku drugega dne smo se odpeljali na izlet in se sprehodili po manjšem starem mestu Lenzburg, obiskali grad nad mestom in se sprostili ob jezeru v bližnjem turističnem kraju. Sredi popoldneva smo se vrnili v Dottikon in odpeljali v kraj Rondelle pri Domu ostarelih, kjer so nas pozdravili in postregli. Zvečer smo na prostem pred domom peli na koncertu, ki ga poimenujejo Serenada. Potem ko so gostitelji namenili poslušalcem lep pozdrav in laskavo predstavitev našega zbora in medsebojnega prijateljstva, je orkester pod vodstvom temperamentnega dirigenta zaigral nekaj skladb. Naš zbor pa je pod vodstvom dirigenta Lovra Groma zapel Večerni ave Antona Foersterja, Pod jasnim nebom Rada Simonitija, Ha am en Ort es Bluemeli gseh A. Oetikerja, Ej, tedaj Benjamina Ipavca, Škrjanček poje Mateja Hubada. Po našem nastopu je zopet igral orkester in nato je Logaški oktet spet pod vodstvom Lovra Groma zapel Zdravljico U. Vrabca, Tam kjer pisana so polja D. Bučarja, Sv. Konstantin V. Fabianija, dalmatinsko Tiha noč in P.Gallija La Montanara. V drugem delu koncerta je tamkajšnji orkester odigral zahtevnejši program, zatem smo zapeli Plovi, plovi Jožeta Leskovarja, Kukavico Gustava Ipavca, Vo Luzarn uf Waggis zue Guida Faslerja, Tam, kjer teče bistra Zila Jožeta Katnika (solistki Zdenka Trubačev in Damjana Gantar) in Orkester Emila Cossetta. Na koncu smo ob spremljavi orkestra in dirigiranju dirigenta orkestra zapeli Andrew Lloyd Webber: A Concert Celebration: The Phantom of the opera, The Music of the night, Don t cry for me Argentina (solistka Ksenija Abramovič), Superstar, King Herodos song, Memory, Go go go Joseph in Na bregovig Evfrata-Zbor Izraelcev iz Verdijevega Nabucca. Poslušalci in izvajalci smo bili navdušeni nad uspelim koncertom. Tretjega dne smo se po zajtrku odpeljali na krajši obisk nakupovalnega centra in na panoramski ogled po kantonu Aargau, čigar glavno mesto je Aarau. Sredi popoldneva smo imeli v Dottikonu generalko pred prireditvijo v velikem šotoru, ki je bil postavljen v prelepem vrtu Rosenhuber, ki je eden največjih gojiteljev vrtnic v Švici. Tam smo nastopili z istim V gosteh pri švicarakih prijateljih. Foto: M. Malneršič programom kot prejšnji dan v Muriju, le da je bilo povabljenih več gostov, med drugimi tudi župan in konzul Republike Slovenije, vitez Jožef Ciraj. Na željo župana smo zapeli še Mir Senne heis luschtig. Poslušalce, ki niso bili v šotoru, je nekajkrat zmotil dež, vendar so z aplavzi vztrajali do konca. Ob koncu koncerta sta pevce nagovorila in se jim zahvalila župan in konzul Jožef Ciraj. Nato je Igor Novljan, predsednik MePZ Ivan Cankar in koordinator projekta, povedal, da je delal v Švici 15 let in se je spoznal s prijatelji pri pihalnem orkestru. Pihalni orkester Vrhnika sedaj razvija sodelovanje naprej. S prijateljem v Švici je ohranjal stike in leta 1998 je naš zbor obiskal prvič v Dottikon. Današnji koncert je bil kvalitetnejši, ker smo peli z orkestrom in je bil prisoten tudi Logaški oktet. Pohvalno bi bilo, da bi mladi obnavljali stike Pohvalil je gostitelje, ki so nas celo preveč hranili in nas navduševali z aplavzi in lepimi pohvalami. Poslušalcem so se predstavili predstavniki pevskega zbora, ki so sodelovali pri izvedbi projekta»serenada«. Pevca, oblečena v Gorenjsko narodno nošo, sta prinesla domačo potico in jo razdelila gostom. Razdelili so tudi promocijske prospekte Slovenije in Vrhnike. Po skupni večerji v šotoru smo zapeli še nekaj pesmi in si ogledali prelep nasad vrtnic. Nekoliko utrujeni smo se pozno odpeljali v Dottikon. Po nedeljskem zajtrku smo zapeli domskim oskrbovancem in se poslovili od prijaznih prijateljev, ki so skrbeli za naše udobno bivanje in počutje v Švici. Pričakujemo, da se bo medsebojno sodelovanje nadaljevalo. Švicarji so nas sprejeli kot prijatelje in ob odhodu smo se tudi tako poslovili. Marinka Petkovšek Povej naprej Oratorij 2006 Ustvarjalnih delavnic na pretek. Foto: D. Malavašič Od 3. do 7. julija 2006 je v Logatcu, v župniji sv. Nikolaja potekal oratorij v organizaciji KUD Adoramus. Ustvarjalne delavnice, športne igre, izlet in mnoga presenečanja so tudi to poletje pritegnila številne mlade, otroke v starosti od 6 let naprej, ki so v letošnji poletni zgodbi spoznavali življenjsko pot misijonarja Frančiška Ksaverija. Ta je namreč želel»povedati naprej«, da Bog vsakega človeka ljubi brez mej. NevMa

17 Kulturni razgledi Iz morskega hladu v toplo domačijo Z gostovanja OMePZ»Notranjska«na Hvaru in v Idriji»Notranjska«je v začetku junija gostovala na Hvaru. Odpela je dva samostojna celovečerna koncerta. Prvega v okviru prireditev Hvarskega poletja 2006 v atriju frančiškanskega samostana v mestu Hvar, drugega v akustično zelo prijetni dvorani v Starem gradu. Prvi koncert je bil lepo obiskan, upoštevajoč dejstvo, da pač nismo zbor, ki bi pritegnil poslušalce s svojim imenom. Poslušali so nas zvečine tujci. S priznanjem niso skoparili. Drugi koncert smo odpeli komornemu številu poslušalcev. Zaradi zaprtega prostora in dobrega vtisa s prvega večera pa je bilo petje še bolj ubrano, skoraj na zgornjem robu naših zmogljivosti. Več mimoidočih je zaustavilo svoj korak potem, ko smo zapeli še zunaj, na trgu. Odpirale so se»škure«in z oken so zvedavi obrazi zrli v lepo oblečene ljudi, ki so spodaj ubrano peli. Tudi dalmatinske, se ve! Med potjo smo imeli toliko časa, da smo si na hitro ogledali Split. Na Peristilu smo si s klapo Ježinac, ki je tam nastopala, delili pozornost poslušalcev. Tudi na trdnjavi nad mestom Hvar smo bili deležni iskrenega navdušenja naključnih poslušalcev. Na povratku proti domu smo si ogledali slapove Krke. Tam smo se prepustili čarobnemu žvrgolenju ptic in regljanju malih napihnjencev. Za potovanje so bile temperature ravno pravšnje, zapomnili pa si bomo sobotni večer, ko smo zunaj posedali odeti v vetrovke in bunde. Edinole Nace je vztrajal v kratkih rokavih ter se - zanalašč - tresel od hladu. Res, tiste dni je pomlad še kazala svoj zgodnji, hladni obraz. Kdor poje rad, ostaja mlad! Z gostovanja pevcev iz Doma starejših Pevci Doma starejših Logatec so se 3. junija odpravili v Metliko na 13. srečanje pevskih zborov socialnih zavodov Slovenije. Naš zbor deluje šele leto dni, in je bil to zanj drugi javni nastop zunaj Doma. Skrbi so izginile, ko se je po našem minibusu razleglo veselo petje, ki nas je spremljalo od Gorjancev vse do Metlike. Tam so nas s pozdravi pričakali gostitelji iz Doma počitka. Pred odhodom na prvo gostovanje. In potem je šlo zares. Že tako prijetno vzdušje je še popestril Toni Gašperič, voditelj in povezovalec programa, marsikomu bolj znan po svoji»teti Mari«. Nastopili so učenci iz tamkajšnje osnovne šole, tamburaši in folklorna skupina, ki nas je navdušila z belokranjskimi plesi, pevski zbor iz Doma počitka, ansambel Andreja Bajuka in Oktet Vinis, ki ga sestavlja 7 postavnih mladeničev od 60 do 70 let. Voditelj Toni nam je pojasnil, da osmega člana okteta lahko vidijo le tisti, ki prej popijejo kak kozarček metliške črnine. Ja, ja, takšne nam je trosil naš Toni. Na kar je prišel naš čas; zapeli smo sproščeno in samozavestno. Predvsem pa smo čutili, da je to tisto pravo, po kar smo prišli - po potrditev, da zmoremo, če je le v nas kanček pripravljenosti narediti nekaj zase, za svojo dušo in tako osrečiti še druge. Kasnejšo zabavo s plesom pa je naš povezovalec komentiral takole:»še dobro, da vas ne vidi minister za zdravje, ker bi vam ukinil pokojnine, ko se tako urno vrtite po plesišču!«domov smo se vrnili utrujeni, a z lepimi vtisi na prijetno preživet dan. Notranjska pod slapovi Krke. Vse drugače toplo je bilo nekaj dni zatem, ko je zbor odpel koncert na prostem v bolnišnici nad Idrijo. Tam so bili fantom suknjiči že kar odveč. Koncertu, ki ga je povezovala Laura Podgornik, je prisluhnilo več kot pol pacientov, nekaj preostalih pa je poslušalo ob oknih. Izjemno dobra akustika je omogočila lepo petje brez napora, ki zaradi premajhne zvočnosti prostorov in okolij premnogokrat otopi iskrivost pevske izpovedi. Ob koncu smo vsi, poslušalci in pevci družno oprali pleničke. Po dodatku, v katerem se je storila temna noč, pa smo se razšli. Pevci na pevske počitnice, poslušalci v svoje prostore. Upamo, da je vanje z našo pesmijo posijal vsaj kak svetal žarek upanja. Jago Misel, ki jo poklanja študijski krožek Žarek»Kdor drvi k stvarem, prepričan, da ga bodo osrečile, spregleda stvari, brez katerih ne bo nikoli srečen.«(rudi Kerševan) 17

18 Kulturni razgledi Žarek v pomladni dan Člani bralnega krožka Žarek smo se namenili obiskati rojstni kraj Cirila Kosmača in Franceta Bevka Oblačna in hladna sobota, 3. junija, nas ni motila, saj nas je grel žarek, ki smo ga ponesli v Kosmačev Pomladni dan Prevzel nas je Kosmačev svet, strmine, ozke doline z večnim šumenjem Idrijce, ki je pisatelja spremljala celo življenje. Tam, v Slapu na Idrijci se je počutil doma, kjer je trdno stal na tleh. V tujini se mu je zdelo, da stoji na tankem ledu, pod katerim je globina, ki je ne poznaš. Za prijazen sprejem je poskrbel Marko iz Tolminskega muzeja. Prijatelj naše Tilke Jeričeve Franček iz Pečin pa je povabil še Vladka Kosmača, enaindevetdesetletnega brata pisatelja Cirila. Zvedeli smo za mnoge zanimivosti iz življenja Kosmačevih. Sprehodili smo se skozi prenovljeno Kosmačevo domačijo; posebej pa nas je zanimala podstrešna čumnata, v kateri se je pisatelj pripravljal na izpite, ki jih je opravljal, ne da bi obiskoval šolo, saj za to ni bilo denarja. Ciril Kosmač je bil izjemen stilist in odličen govornik. Tudi njegov brat, ki nam je pripovedoval, nas je prav očaral s svojo duhovitostjo in zanimivim pripovedovanjem. Za vsakogar med nami je že imel pripravljeno razglednico z že napisano mislijo. Meni se je zdela izjemna naslednja: Si, kar si, boš, kar boš, a glej, da boš. O svojem pisanju je Kosmač napisal:»da, pišem tako počasi in s tako muko, kakor da bi drvarju naročili, naj s pipcem podere stoletni hrast. Pišem malo, to pa je dobro. Velike človeške teme se lahko skrivajo tudi v tako majhnem kraju, kot je Slap.«Na poti v Zakojco smo si na Šentviški gori ogledali cerkev sv. Vida, ki jo je poslikal Tone Kralj. V vasi Ponikve na Šentviški planoti pa nas je očarala Plečnikova cerkev, mojstrovina, ki predstavlja preplet preteklosti in sedanjosti. S svojo podobo ustvarja prav poseben scenski učinek, ki vsebuje čudenje in občudovanje in vabi k ponovnemu ogledu. Čas nam je vse prehitro mineval in pohiteli smo skozi Baško grapo v Zakojco, rojstni kraj Franceta Bevka. Zgovoren je napis na hiši-muzeju:»iz naroda je izšel, za narod je pisal in pel. Z narodom je v težko borbo šel. V tej hiši je preživljal svojo mladost.«snov za pisanje je črpal iz bližje in daljne preteklosti in sedanjosti. Pripoved žubori iz njegove lastne največkrat bridke izkušnje bajtarskega otroka, ki kljub trdemu življenju premore neštete Pred Kosmačevo domačijo otroške radosti in si zna tudi na paši ustvariti prijazno in zanimivo okolje za igro. Ker je pisal v takrat prepovedanem slovenskem jeziku, se je moral umakniti iz domačega okolja. Stisko takratnih časov je popisal v Kaplanu Martinu Čedermacu. Bil je uporniški duh, ki ga je v svojih mladinskih delih posredoval mladim bralcem:»krivicam se je treba postaviti po robu.«tak je bil naš pomladni dan s Cirilom Kosmačem in Francetom Bevkom, dan, ki nas je duhovno obogatil, nas navdal s ponosom, da smo to, kar smo, in da živimo na tem koščku sveta, ki pa se po svoji duhovni veličini brez sramu primerja z velikimi. Ivana Mugrle Sedmak Duhovni odsevi Poletni tabor skavtov v Franciji 18 Skavti stega Logatec 1, imenovani Zvedavi polh, se v juliju (13. 23) odpravljamo na povratni poletni tabor v Francijo, v mesto Grasse. Tam bomo preživeli 10 aktivnih dni. Tja gremo vsi člani našega stega: od najmlajših volčičev (8-10 let) do popotnikov (19-21 let). Geslo tega mednarodnega tabora je DIFERENT, BUT CONECTED (Različni, toda združeni). Najpomembnejšo vlogo na taboru imajo naši redni voditelji, ki so pripravili ves program, pri tehničnih izvedbah pa nam bo zelo pomagala tudi bratovščina odraslih skavtov. Ker je bivanje v Franciji dražje kot v Sloveniji in ker je tudi prevoz zelo drag in ker želimo, da bi se lahko tega dogodka udeležili skavti v čimvečjem številu, tudi tisti iz številčnejših ali revnejših družin, smo zaprosili tudi za denarno in siceršnjo gmotno pomoč različna podjetja. Zahvala za pomoč gre Zavarovalnici Triglav in Občini Logatec, ki sta nas podprla pri tem našem projektu. Logaški skavti

19 Duhovni odsevi Dan, ki še posebej druži občestvo Omizje o ljubezni Kulturni, športni in družabni dogodki Izkupiček namenjen gradnji Doma na Griču Vsakoletni farni dan je bil zaradi praznovanja 110. obletnice gasilcev v Gorenjem Logatcu prestavljen na nedeljo, 18. junija. To je bil že šestnajsti farni dan in vreme mu je bilo naklonjeno. Ob lepem vremenu in pestrem programu, ki ga je dopolnjevala okrogla miza z nadškofom Francem Perkom in prof. dr. teologije Dragom Ocvirkom je nedeljsko popoldne hitro minilo. Razgovor z obema gostoma je vodil Milan Trobič. Gosta sta govorila predvsem o encikliki Benedikta XVI.»Bog je ljubezen.«ni lahko zbuditi pozornosti poslušalcev, kadar pri mizah poteka vse drugačen pogovor, vendar kdor je hotel prisluhniti govorcema, je kaj zlahka lahko ugotovil, kako pomembna je v človeškem življenju posvečena ljubezen. Kjer ni ljubezni, se kmalu pojavijo nesoglasja in prepiri. V kulturnem programu, v katerem je nastopil kvintet klarinetov in mažoretna slupina pod vodstvom Vere Tratnik, je spregovoril tudi Valter Haidenkumer, predsednik ŽPS. Omeniti velja zlasti otroški in mladinski pevski zbor sv. Nikolaja, ki delujeta pod okriljem KUD Adoramus ter prisrčen nastop kar treh solistov iz zbora s Kekčevo pesmijo. Za popestritev sporeda je poskrbela tudi tako imenovana Golaž banda. Veliko zabave je udeležencem ponudil bogat srečelov, pa tudi ansambel Veselih Notranjcev, ki so igrali za ples (vendar plesalcev je bilo dosti premalo). Srečelov je bil namenjen izgradnji in prenovitvi Doma na Griču, v katerem naj bi No, a nam kaj manjka? po izgradnji imeli prostore mladi, Miklavžev vrtec pa tudi najstarejši; v domu naj bi potekalo življenje ob raznih dejavnostih. Hrane in pijače pa seveda tudi ni manjkalo! Skratka, še en pester farni dan, s pestro izbiro kulturnega, družabnega in družbenega. Bine Čuk Steg Logatec 1, poimenovan Zvedavi polh, smo ustanovili maja 1994 s približno 30 člani. Zvedavi polh zato, ker je v naši pokrajini veliko polhov, ki so zelo radovedne živali; prav tako smo radovedni in zvedavi tudi skavti. Leta 2004 smo praznovali 10. obletnico. Sedanje članstvo šteje 9 volčičev in volkuljic, starih od 8 do 10 let, 24 izvidnikov in vodnic, starih od 11 do 16 let, 10 noviciat popotnikov in popotnic, starih 17 let, in 11 popotnikov in popotnic, starih od 18 do 21 let; 13 pa je vodnic in voditeljev, starih od 21 do 47 let. Le kam so se zazrli Zvedavi polhi? Skavtstvo način življenja VI. Foto: D. Malavašič V desetih letih smo si prizadevali za priložnostno izdajo stegovskega časopisa Polhek. Sodelovali smo na različnih prireditvah v župniji in občini Logatec. Na farnih dneh, ki so namenjeni druženju faranov skrbimo za športne igre in pomagamo pri strežbi; pri miklavževanjih, ki so namenjeni obdaritvam ob tej priložnosti smo obiskali domove ostarelih; na trikraljevskih akcijah smo zbirali denar za misijone z vzpodbujanjem občutka za pomoč sočloveku v stiski; ob materinskih dneh smo se predstavljali staršem z nastopi na odru; pri izdelavi butar, tradicionali slovenski navadi s prodajo butar zaslužek namenjamo za nakup materiala za skavtske akrivnosti; udeležujemo se očiščevalnih akcij ob dnevu Zemlje; ob dneh spomina se z mašo in raznimi igrami spomnimo svojega ustanovitelja; vsako leto poskrbimo za betlehemsko luč miru; prenovili smo gozdno učno pot. Velikokrat smo sodelovali tudi z ostalimi slovenskimi skavti, celo z zamejskimi iz Trsta. V letu 2004 smo imeli skupni mednarodni tabor s skavti Grassa (Francija) v Božakovem, letos pa vračamo obisk Francozom. Poleg vseh teh akcij smo si uspeli pridobiti in popraviti lastno skavtsko kočo in nanjo smo zelo ponosni. Tina Rupnik Ure pravljic V Logatcu in v Rovtah bodo ure pravljic ponovno jeseni. 19

20 Duhovni odsevi Iz ljubezni za ljubezen Iz omizja farnega dne s sporočili enciklike papeža Benedikta XVI. Bog je ljubezen Sredi vročega nedeljskega popoldneva (18. junija) si je množica farnega občestva komaj našla kaj malega prilegajoče se sence, da bi udobneje doživljala živost, ki jo je ponujal spored napovedujočih se dogodb tradicionalnega farnega dne. Spočetka sta na trgu pred farno cerkvijo sv. Nikolaja o encikliki-okrožnici papeža Benedikta XVI. Bog je ljubezen, ki je veljala tudi za moto letošnjega farnega dne, v preprosti in dobrodušni pripovedi govorila dr. Drago Ocvirk, prof. praktične teologije na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, in nekdanji beograjski nadškof dr. Franc Perko. Njuna pripoved nam je pojasnjevala, da naslov enciklike Bog je ljubezen zaobjema bistvo vere, ki si prizadeva za širjenje ljubezni. Če ne bi bilo ljubezni, če ne bi bilo zavesti rad imeti, zavesti o dobroti, če ne bi dobrota celo prevladovala, bi se življenje na zemlji že zdavnaj izničilo, razpadlo. Tako pa se nam ohranja ozračje ljubezni: otroške, starševske, medosebne, medsosedske, mednarodne, medčloveške. Skratka, ljubezen omogoča življenje, omogoča odpoved sebičnosti in preprečuje odtujitev ljubezni. Namreč, ljubiti nekoga pomeni dati zanj vse. Bog je ljubezen, s katero se človeku razdaja 120% na vedno in ne pričakuje od človeka, da bi mu kaj vrnil. Zakaj bi se torej ne imeli radi med seboj, če nas ima Bog tako neskončno rad? Imeti se radi pomeni skrbeti za sočloveka; ta skrb pa mora izhajati iz posameznika in iz človeške skupnosti, iz skupnosti vernih pa sploh. Visoka gosta sta se odzvala še našim posebnim vprašanjem Najprej prof. dr. Drago Ocvirk Kako naj razumemo trditev, da mora ljubezen prerasti čustvo? Čustvo je sicer lahko vzpodbuda ljubezni, toda ta zajame vsega človeka. Od tod čut odgovornosti do drugega, čut za uresničevanje človeka, ki ti je lahko všeč ali ne. V minimalnem odnosu so Prof. dr. Drago Ocvirk čustva lahko tudi ovira: lahko vzljubim človeka ali pa tudi ne. Medčloveško pa se mora dvigniti nad čustveno, saj je čustvenost preveč delna. Čeprav krščanska vera vsebuje tudi močna čustva, pa ni ne čustvo ne nazor, marveč je odgovor na Božjo ljubezen, ki objema vse ljudi. Bog nas s svojo ljubeznijo posvoji, če se s tem strinjamo. Zaradi tega postajamo ljudje bratje, sestre, prijatelji med seboj. To pomeni, da nas povezuje ljubezen, ki izvira iz vere, ne pa iz čustev, skupnih pogledov ali skupnih hotenj. Zato se pristnost krščanske vere preverja v odnosih med verniki in v odnosu kristjanov do drugih. Kaj pa logika brezprizivnega darovanja? Iz vere izhaja apriorno stališče, da je vse dar: svet, življenje, človeštvo, stvarstvo. Za vsem stoji Darovalec, ki se nam je daroval nesebično in brez pričakovanja povračila. Od tod tudi naša pripravljenost za darovanje, ne da bi preveč spraševali, ali je pametno ali ne, kaj bi bilo, če bi sploh bilo, če se ne bi podarjali drug drugemu. Mož in žena se iz ljubezni darujeta drug drugemu, tudi če nista kristjana. Samo podarjanje,izročitev drugemu brez pričakovanja povračila je popolna ljubezen, ki ni več ujetnica tržne logike daj-dam. Za uresničevanje takšne darovanjske ljubezni sta potrebna vera in zavestno prizadevanje. V tem je naš učitelj in voditelj Jezus Kristus. Ljudje, ki niso v njegovi šoli, v Cerkvi, imajo pač drugačne Upokojeni nadškof msgr. odrešenjske vzorce, se pravi Franc Perko načine, kako se človeško v polnosti uresničiti. Nato še upokojeni nadškof msgr. Franc Perko Kako naj razumemo novo evangeljsko zapoved: Ljubite svoje sovražnike? Stvar je zelo preprosta. Ljubiti svojega prijatelja je človeško, in to dejstvo je spremljalo človeštvo od pradavnine. Ljubiti sovražnika pa je Božje in dvigne človeka nad raven običajnega človeškega; je nekaj več in povsem drugačnega. Kristus nam v svojem evangeliju ukazuje ljubiti svoje sovražnike. Če bi se ljudje, vsaj kristjani, ravnali po tem napotilu, po tej zapovedi, bi svet spremenili v raj. Ali ne zveni zapoved ljubezni do samega sebe preveč sebično? Ljubiti samega sebe je merilo za ljubezen do bližnjega. Če človek ne ljubi samega sebe, tudi bližnjega ne more razumeti. Ljubezen do Boga je brezmejna. Ljubezen do bližnjega pa ima mejo v ljubezni do samega sebe. 20 Glede razmerja med ljubeznijo in pravičnostjo, sta bila gosta nedvoumna, da ljubezen ne le da gre vštric s pravičnostjo, pač pa se ljubezen celo dviga nad pravičnostjo, pravzaprav je pravičnost minimum ljubezni. Za pravičnost ni nujno, da premore dobrodelnost zastonjsko skrb za drugega. Pravičnost bi se morala izražati v prehitevanju drug drugega v ljubezni. Se pa pravičnost odmerja le racionalno, denimo: 1x1 = 1, to je prav-ično, v ljubezni pa je 1x1 toliko, kolikor zmorem in ne kolikor hočem. Recimo, ljubezen med možem in ženo izhaja iz opredelitve, kaj naj ti še storim, da ti lahko ustrežem. Vsekakor pa ljubezen povezuje, pravičnost pa razdeljuje. Kajpak, pa je v medsebojnih človeških razmerjih pravičnost potrebna, sama po sebi pa je premalo. Človek se ne izide le na ravni pravičnosti, narediti mora kaj za sočloveka. In kako naj ravna Cerkev skupnost vernih? Predvsem mora biti Cerkev odgovor na Božjo ljubezen. Zato naj Cerkev vzpodbuja živeti ljubezen v skupnosti, ker ljubezen nikogar ne daje na stranski tir. In prav v veri, da nas ima Bog rad, ravnajmo, kot bi ravnal Bog sam čez obvezno, čez pravično v univerzalni ljubezni, ki mora prerasti čustvo. Ker Bog ima vsakogar rad, naj imam tudi jaz ljudi rad, sta sklenila svoje preudarke visoka gosta. Marcel Štefančič

21 Športni kalejdoskop Nedvomno veliki uspehi v namiznem tenisu Ekipni regijski finale za kadetinje V Logatcu so 7. junija organizirali finalni ekipni turnir za kadetinje. Kadetinje v postavi: Nina Zupančič, Katja Gutnik in Kaja Špruk so osvojile 1. mesto, kadeti v postavi Miha Žigon, Anže Vrabl in Blaž Bončina pa 5. mesto. Notranjski pokal Sklepni turnir Notranjskega pokala v namiznem tenisu za kadete in kadetinje, rojeni ter v letu 1995 ter mlajše v dvojicah se je odvijal 9. junija. Tudi na tem turnirju so logaški tekmovalci in tekmovalke osvojili najvišja mesta, in sicer: 1. mesto Nina Zupančič-Katja Gutnik letnik , drugo mesto pa Tom Šfiligoj-Deni Kožul letnik 1995 in mlajši. V skupni razvrstitvi po štirih posameznih turnirjih pa so logaški tekmovalci dosegli: 1. mesto Tom Šfiligoj letnik 1995 in mlajši, v isti kategoriji pa 2. mesto Deni Kožul; 2. mesto Nina Zupančič letnik in med istimi letniki 3. mesto Anže Vrabl. Med pokali po blestečih zmagah. Finalni turnir Pokala Slovenije za članice Na finalnem turnirju pokala Slovenije so 10. junija v Mariboru nastopile naše namiznoteniške igralke v postavi Nina Špruk, Sanja Smiljanič, Tamara Novak in Ana Verdinek. Logaške mladinke so v konkurenci s članicami osvojile 4. mesto, kar je nedvomno velik uspeh. 6. Pregledni turnir MRNTZ za učence in učenke od 1. do 8. razreda Soboto, 10. junija so na Galjevici organizirali zaključni turnir MRNTZ v sezoni 2005/06. Turnirja se je udeležilo 165 tekmovalcev in tekmovalk iz 18 klubov. Med njimi je nastopilo tudi 15 igralcev in igralk iz NTK Logatec. Na turnirju so zasedli: 1. mesto Tom Šfiligoj med učenci razreda, v isti kategoriji pa 2. mesto Deni Kožul; med učenkami v tej kategoriji pa prav tako 2. mesto Tjaša Mihevc. 1. mesto je pripadalo tudi Nini Zupančič med učenkami razreda. Med učenkami razreda se je Katja Gutnik uvrstila na 3. mesto; enako mesto je dosegel tudi Anže Vrabl v isti kategoriji med učenci, Miha Žigon pa v isti kategoriji celo 2. mesto. V skupni razvrstitvi po šestih turnirjih pa so logaški namiznotenisači dosegli izjemno dobre uvrstitve: 1. mesto Tom Šfiligoj med učenci razreda, 2. mesto v isti kategoriji pa Deni Kožul, med učenkami v isti kategoriji pa 2. mesto Tjaša Mihevc. Med učenkami razreda je osvojila 1. mesto Nina Zupančič; med učenci razreda pa se je uvrstil na 2. mesto Miha Žigon, na 3. mesto pa Anže Vrabl. Med učenkami razreda se je uvrstila na 1. mesto Ana Verdinek, na 3. mesto pa Sanja Smiljanič. JaB Kurirčkova olimpiada V različnih športnih disciplinah se je 26. maja za Vrtcem Kurirček pomerilo sedem skupin otrok iz vrtca Tabor, iz Rovt in Hotedršice ter iz centralnega vrtca Kurirčkova olimpiada je postala že tradicionalna prireditev, na kateri pomerijo svoje spretnosti otroci, ki obiskujejo vrtec zadnje leto. Športne panoge so prirejene starosti in sposobnostim otrok v tej dobi in predstavljajo tudi del vaj in nalog, ki jih otroci med letom opravijo v okviru športnega programa Zlati sonček. Cilj teh srečanj ni v spodbujanju tekmovalnosti, pač pa v upoštevanju načela enakih možnosti ter upoštevanju različnosti in v občutku pripadnosti skupini, saj vsak otrok tekmuje v disciplini, v kateri je najboljši in se lahko najbolje izkaže ter s tem pripomore k lastni samopodobi in rezultatu skupine. Vsaka skupina se je v mimohodu najprej predstavila s svojo maskoto ali zastavo in s svojo himno. Po prejemu natančnih navodil so se otroci pomerili v vodenju žoge, hoji s hoduljami mimo ovir in po črti, prenašanju lončka vode preko ovir in v skakanju med ovirami z žogo med koleni. Tekmovanje je ocenjevala komisija. Med navijači so bili otroci mlajše skupine iz vrtca Tabor in centralnega vrtca, pridružilo pa se jim je tudi lepo število staršev. Glasno navijanje je privabilo še druge mimoidoče, da so z zanimanjem pokukali v naše dogajanje. Organizatorki Jelka in Alenka sta spretno in domiselno izpeljali olimpiado. Zmaga po točkah in prehodni pokal sta sicer pristala v rokah veselih Ježkov iz centralnega vrtca, treba pa je čestitati vsem in pohvaliti prav vse tekmovalce, ki so iz rok svojih vzgojiteljic prejeli medalje za svoj trud. Za konec so se vsi otroci posladkali in odžejali ter se skupaj poveselili na igrišču vrtca. Marija Rupnik VOJNI MUZEJ LOGATEC Ogledi ob sobotah in nedeljah od 10. do 18. ure, med tednom po dogovoru. Informacije: Janez Švajncer, tel.:

22 Šolski odmevi Šolski uspeh 2005/2006 Kako so blesteli naši učenci? Na šoli»8 talcev«so se zvrstila mnoga zlata in srebrna priznanja Zlata in srebrna priznanja devetošolcev Iz matematike zlato priznanje Jure Robek, srebrno priznanje pa Mirjam Treven, Kristina Ilić, Jure Robek in Jernej Ogrinc. Iz slovenščine srebrno priznanje Maša Urbančič in Gašper Hodnik. Iz agleščine srebrno priznanje Alenka Černe in Maša Urbančič. Iz kemije zlato priznanje Gašper Hodnik, srebrno priznanje Maša Urbančič in Gašper Hodnik. Iz fizike zlato priznanje Gašper Hodnik, srebrno priznanje Gašper Hodnik, Jure Robek in Mirjam Treven Iz biologije srebrno priznanje Jure Robek, Dejan Černigoj, Mirjam Treven in Gašper Hodnik. Angleška bralna značka zlata priznanja Zala Cempre, Mirjam Treven, Maša Urbančič, Kristina Ilić, Maruša Masle, Tajda Oblak, Darja Gantar, Sabrina Jeranče, Urša Skvarča. Iz Logike srebrno priznanje Mirjam Treven. Iz Vesele šole srebrno priznanje Tina Igličar, Maša Urbančič, Gašper Hodnik in Zala Cempre. Iz zgodovine zlato priznanje Gašper Hodnik in Mirjam Treven. Zlati bralci slovenske bralne značke Timotej Meze, Urša Skvarča, Maruša Masle, Zvezdana Nunić, Simona Skvarča, Maruša Pahor, Sabrina Jeranče, Darja Gantar, Tajda Oblak, Vital Mihelčič, Tina Igličar, Jure Robek, Zala Cempre, Maša Urbančič, Potres na šoli Gašper Hodnik, Luka Puntarić, Mirjam Treven, Eva Černigoj, Tamara Mavsar, Metka Rupnik, Kristina Ilić, Nejc Bovha, Tanja Jazbec in Maja Podkrajšek. Naj športniki generacije Maruša Masle, Alenka Černe, Andreja Marolt, Nina Leskovec, Nastja Leskovec, Metka Rupnik, Ana Verdinek, Tamara Mavsar, Katarina Sivec, Špela Gorše, Jaka Mežnar in Dejan Černigoj. Odličnjaki vseh letih šolanja Nejc Bovha, Zala Cempre, Gašper Hodnik, Tina Igličar, Maruša Masle, Luka Puntarić, Dejan Černigoj, Kristina Ilić, Tamara Mavsar, Jure Robek, Mirjam Treven in Maša Urbančič. Zlata in srebrna priznanja od 5. do 8. razreda Iz matematike zlato priznanje Tim Šfiligoj in Ana Grom, srebrno priznanje Rok Igličar, Franka Erker, Barbara Kompan, Tim Šfiligoj, Ana Grom in Grega Belc. Iz fizike srebrno priznanje Grega Belc, Nika Grom in Tim Šfiligoj. Iz Vesele šole srebrno priznanje v 5. razredu Brina Bole in Ana Majer, v 7. razredu Klara Nagode, 8. razredu Ana Kompan, Ana Grom Tim Šfiligoj, Manca Jurca, Diana Rupnik in Nika Grom. Sladkorna bolezen zlato priznanje Ina Puntar, srebrno priznanje Ana Grom in Nika Grom. V šolskem letu smo po Eko šoli postali še Kulturna šola na področju imenitnosti v kulturni dediščini in najbolj športna osnovna šola po mnenju Ministrstva za šolstvo in šport. Jana Jureš, pomočnica ravnateljice 22 Gasilska prha ob koncu potresa. Prav tistega dne, ko je stalo sonce v poletnem zenitu, so se zamajala tla na šoli»8 talcev«v Logatcu. Učenci so se urno umaknili pod klopi ob stenah, da so se tako ubranili prvemu potresnemu sunku. Takoj za prvim stresom so se otroci v preplahu, vendar povsem zbrano, umaknili iz šolskega poslopja na šolsko dvorišče, kamor so v istem hipu prispeli na pomoč logaški gasilci ob zloslutnem zavijanju siren. Ob ugotovitvi, da med potresnimi sunki ni bilo ne žrtev ne ranjenih, ker so učenci z učitelji spoštovali vsa navodila glede reševanja v primeru potresa, je vodstvo šole razglasilo konec vaje, ki jo je sredi poletne vročice blagodejno ohladila gasilska vodna prha. maš

23 Šolski odmevi Kaj in kako smo delali? Tak je naslov zloženke, ki jo dobijo v roke učenci in učenke OŠ Tabor ob zaključku vsakega ocenjevalnega obdobja Poleg skupnega učnega uspeha zapišemo vanjo vse, kar se je pomembnega zgodilo v določenem obdobju Zadnjo zloženko so naši učenci odnesli domov na zadnji šolski dan. Vanjo smo tudi letos zapisali naše največje skupne uspehe, najboljše učenke in učence in dejavnosti, ki smo jih uspešno izvedli. V šolskem letu 2005/06 smo na OŠ Tabor in obeh podružničnih šolah imeli v štiriindvajsetih oddelkih in petih oddelkih podaljšanega bivanja 405 učencev. V tem šolskem letu je šolanje zaključila prva generacija učencev devetletne osnovne šole. Blaž Bajec, Ema Likar, Sara Pečkaj, Andreja Sajovic, Miranda Trnjanin in Sara Trpin so iz rok logaškega župana prejeli županovo petico tradicionalno nagrado za odličen uspeh v vseh osmih letih. Naši učenci in učenke, ki so tekmovali na različnih področjih, so skupaj osvojili 5 zlatih, 24 srebrnih in 143 bronastih priznanj. Vsa zlata priznanja so osvojili osmošolci. Domen Brus je osvojil zlato Vegovo priznanje in zlato priznanje iz zgodovine, za povrh pa še srebrno Preglovo in Stefanovo priznanje. Jaka Dolenc je osvojil zlato Preglovo priznanje, zlato priznanje iz zgodovine, srebrno Vegovo priznanje in srebrno priznanje iz Logike. Miša Oblak pa je osvojila zlato priznanje na tekmovanju Razvedrilna matematika. Srebrna priznanja so osvojili tudi Sabina Trpin (Cankarjevo), Miranda Trnjanin, Patricija Gostiša, Sara Pečkaj (Spoznajmo sladkorno bolezen), Blaž Bajec, Andreja Sajovic (Stefanovo), Matej Arko (Vegovo, zgodovina), Jernej Munih (Vegovo) in Metka Petrič (Logika). Med športnimi dosežki moramo omeniti naše izvrstne atlete, ki so na ekipnem atletskem prvenstvu osvojili 2. mesto, na šolskem državnem prvenstvu je Anže Merlak osvojil srebrno medaljo v skoku v višino, Matic Rupnik pa bronasto v metu žogice. Na šolskem tekmovanju v veleslalomu za Notranjsko-primorsko regijo pa je ekipa naše šole osvojila 1. mesto. Tudi na kulturnem področju smo dosegli nekaj vidnih rezultatov. Sodelovali smo na območnih srečanjih pevskih zborov in gledaliških skupin. Otroški pevski zbor pod vodstvom Zdravka Novaka je zapel tudi na Medobmočnem srečanju. Na medobmočno srečanje gledaliških skupin je selektorica uvrstila starejšo dramsko skupino in njihovo predstavo Kaj iščemo. S to predstavo smo se predstavili tudi na festivalu Gledališke sanje v Mladinskem gledališču v Ljubljani in se med 22 predstavami iz vse Slovenije uvrstili na 5. mesto; Jaka Dolenc pa je prejel nagrado za svoj igralski dosežek. Predstavo sta režirali Darja Merlak in Bojana Levinger. Uspešno smo sodelovali tudi na občinskem likovnem in literarnem natečaju. Sami pa smo razpisali fotografski natečaj Tretje oko in ob koncu šolskega leta podelili tri nagrade. Zmagovalec natečaja je s svojo fotografijo Vezni hodnik postal Matej Lazar, 2. mesto je za fotografijo Pogled od spodaj prejel Anže Vrabl, tretjo pa Marcel Sanchez Martinez za Čebelnjak. Šolsko leto smo zaključili radoživo in veselo s prireditvijo Pokaži, kaj znaš in s podelitvijo priznanj najboljšim. Prepričani smo, da smo svoje delo odlično opravili vsi naši učenci in učenke, učitelji, ostali zaposleni in vodstvo šole. Tudi v prihodnje nameravamo slediti svoji viziji, ki je nastala v okviru letošnjega projekta Kakovost za prihodnost, ki smo jo sprejeli vsi in ki med drugim tudi pravi:»v naši šoli želimo s skupnimi močmi dosegati dobro znanje in vsakemu lastni napredek «Bojana Levinger Na svidenje šola, dober dan poletje! Tudi letos, ne boste verjeli, se je šolsko leto končalo Pridni in manj pridni, uspešni in manj uspešni bodo za nekaj časa vrgli šolsko torbo v kot in se predali zanimivejšemu, predvsem pa manj napornemu popotovanju skozi počitnice Že sredi junija, so se od osnovnošolskih klopi poslovili naši devetošolci naša prva generacija, ki se je rodila v prelomnem letu, ko smo Slovenci zaživeli v samostojni državi Sloveniji. Slovo je bilo lepo, slovesno, predvsem pa prijetno, saj smo se poslavljali od ene najbolj pridnih generacij. Prijetno so zaznamovali svoje obdobje drgnjenja šolskih klopi in lepo je bilo z njimi tudi zadnji dan. Zelo domiselno je potekala njihova predstavitev, kajti izbrali so si rdečo nit zgodbo o cesarskem pingvinu, nekakšno prispodobo dolgega, včasih nenavadnega potovanja skozi življenje. Osem let so se otroci greli v osnovnošolskem gnezdu, zdaj pa bodo to gnezdo zapustili in odšli po svetu. Po mnogih poteh bodo skušali priti do cilja. Vzpodbujala jih bo prav gotovo beseda ravnatelja Mitja Turka, ki je poudaril, da je bila to izjemna generacija, ki je ne bo tako lahko doseči ali preseči. Kar nekaj učencev je z odliko korakalo iz razreda v razred in so si tako zaslužili županovo petico. Vsi drugi učenci so na počitnice odšli 23. junija. Vroče poletno sredino popoldne so se skupaj s starši zbrali v telovadnici in na široko odprli vrata tudi tistim, ki sicer v šolo ne zahajajo tako pogosto kot oni. Skupaj s starši so si ogledali kaj so počeli to leto, nato pa so odšli na pravi potep po šoli. V vsaki učilnici jih je čakala naloga, preko katere so lahko prešli v naslednjo učilnico. Bilo je zahtevno, sproščeno, le nekoliko več staršev smo pričakovali. Šola, pa, pa! V telovadnici je vse čakalo presenečenje žrebanje nagrad za uspešne reševalce nalog. Nagrad je bilo kar nekaj; vse pa je čakala še razdelitev spričeval in četrtkovo kopanje v Čateških Toplicah. In zdaj: spočij se, draga šola, kmalu se spet vrnemo! Metka Bogataj 23

24 Šolski odmevi 24 Ko je slovo le pozdrav novemu dnevu Tudi šola v Rovtarskih Žibršah je do septembra zaprla svoja vrata Vsako leto pride čas, ko povežemo klasje v snopje. Letošnji snopič dogodkov in sprememb, požetih v šolskem letu 2005/06, smo povezali ob zaključku šolskega leta. Snopič je bil bogat: poln novih spoznanj, lepih, prijetnih trenutkov, srečanj in doživetij. Potem pa pride slovo Za večino kar sladko: nič več zgodnjega vstajanja, nič več domačih nalog in drugih obveznosti ničesar več v naslednjih dveh mesecih Samo sonce, kolesarjenje, sladoled, glasba, televizija morda kak teden ob morju, morda kak dan pri dedku in babici morda kako domače opravilo na njivi ali košenici, dišeči po suhi travi Počitnice slovo do prvih septembrskih dni Letos smo se na podružnični osnovni šoli v Rovtarskih Žibršah poslovili še posebej toplo in svečano: z igrico o Ježku Srečku, s svečano podelitvijo spričeval in priznanj ter s pesmijo in plesom. Vsega je bilo na pretek: veselja, smeha, prijetnega druženja ob dobrotah, ki so jih pripravili starši naših otrok in naši zvesti prijatelji devetošolci, pa prisrčnih stiskov rok in objemov pa tudi kakšne solzice ob slovesu ni manjkalo. Ob slovesu? Je mar res slovo, če leto ali dve obiskuješ isto hišo, se v njej srečuješ z vrstniki ter ob tem doživiš mnogo veselih trenutkov in tudi kakšnega grenkega - potem pa jo nekega dne prerasteš in kreneš v svet? Mar je nisi vzel s seboj? Spremljala te bo celo življenje z izkušnjami, ki si jih v njej pridobil, in s trenutki, ki si jih v njej preživel. Je to slovo? Še boš srečeval ljudi, ki si jih v njej spoznal v dokaz, da na svetu še zdaleč nisi sam. Je to slovo? In nekega dne boš o njej pripovedoval svojim naslednikom, ko bodo počasi pogledovali v svet: ne za slovo za dober dan! Ana Ž. Napovednik poletnih prireditev Sobota, 29. julija, od 8. do 20. ure v IOC Zapolje 12-urni štafetni tek četvork v krogu 1800m Org. in info: GRC Zapolje, tel.: Od 13. do 18. in od 20. do 25. avgusta v GRC Zapolje Aktivne počitnice: Začetna in nadaljevalna šola plavanja v pokritem bazenu, jamarstvo, pohodništvo, plezanje, zabavni program, spoznavanje potapljaške opreme in še marsikaj. Org in info: , matjaz.martinsek@grc-zapolje.si V programu lahko pride do spremembe. Prosimo za razumevanje. Podatke zbrala Občina Logatec, Tržaška cesta 15, 1370 Logatec, tel.: Čar najmlajših peres Šolska glasila dihajo z obetavnimi pljuči. In tako so ob kocu šolskega leta zagledala beli dan že dodobra uveljavljena šolska glasila, na katera smo se že tako navadili, da bi nam kar nekaj manjkalo brez njih. Iz Rovt je tako posvetil z domoljubnim sijajem Žarek besede, iz Dolenjega Logatca so se z izpisano vsakdanjostjo razživeli Naši dnevi, iz Gorenjega Logatca je Žvrgolač zažvrgolel s tenkočutnimi strunami žlahtnih vrednot. Iz Rovtarskih Žibrš pa so Drobtinice s Planin raztrosile obilje iskrivih izživetij Mš Zaprla so se vrata za prvo generacijo devetošolcev Izjemno uspešna generacija devetošolcev na šoli»8 talcev«z devetošolci smo imeli izredno prijeten zaključek 14. junija v športni dvorani. Prišlo je veliko staršev, sorodnikov, in devetošolci so se jim prijetno predstavili. Spregovoril jim je tudi župan Janez Nagode, ki je tudi sam ugotovil, da imamo uspešno generacijo. Ob tisti priložnosti sem devetošolce in vse zbrane tudi sama nekako takole nagovorila. Večina bo nadaljevala izobraževanje na različnih področjih, ker se zaveda, da ima dobro osnovno znanje. Današnji čas zahteva veliko več znanja in spretnosti kot pred časom. Vsi si želimo, da bi bili njihovi cilji visoki, saj je sedaj čas, ko je znanje pomembno in ko ga ni nikoli dovolj. Devetošolci imajo visoke cilje ter veliko volje, in večini bo uspelo. Za uspeh pa se bodo resno in redno učili. Srednje šole se pač ne da narediti brez resnega dela in učenja. Želim tako vsem uspešno izobraževanje in najmanj visoko izobrazbo čim večjemu številu letošnjih devetošolcev. V osnovni šoli pa niso nabirali samo znanja. Skupaj s starši smo jim želeli vcepiti najpomembnejše življenjske vrednote: poštenost, prijateljstvo, spoštovanje do vseh ljudi, živih bitij, odnos do narave Stari so okrog 15 let, toliko kot samostojna Slovenija, ki je tiste dni praznovala svoj rojstni dan, radi jo moramo imeti, to svojo domovino. Skupaj s starši verjamemo vanje in pričakujemo, da bodo premagali vse ovire in pasti in se oblikovali v srečne in samozavestne osebnosti. Generacijo si bom zapomnila po marsičem: po lepem, dobrem in po tem, da jih nismo prepričali, da je domačo nalogo res treba napisati. Bolj si jih bom zapomnila po dobrem; med njimi je veliko dobrih športnikov, atletov in atletinj, zlatih rokometašic, odličnih odbojkarjev in košarkarjev, lokostrelcev, igralk namiznega tenisa, mažoretk pa tudi glasbenikov, recitatorjev, dobrih bralcev, vestnih in delovnih učencev, organizatorjev So izredno vljudni, znajo pozdravljati, so izredno kulturni za svojo starost. Imajo močno voljo in veliko energije. So samozavestni; res, imeli smo odlično generacijo. Ob tem se zahvaljujem učiteljicam in učiteljem, ki so se trudili z njimi pri pridobivanju znanja in življenjskih veščin. Staršem pa se zahvaljujem za sodelovanje in jim želim veliko sreče z mladostniki. Stojte jim ob strani, saj so močnejši, če imajo trdno oporo. Potrebovali bodo veliko vaše vzpodbude, pa bodo zmogli. Našim devetošolcem srečno in uspešno v novo obdobje! Z vami vsak mesec! Metka Rupnik, ravnateljica

25 Ne nazadnje Bralci pišejo Piknik in prenekatere radosti Nekako sredi junija so v Domu starejših priredili že tradicionalni piknik za nas stanovalce doma in naše svojce. Bilo je veselo, pa še vreme nam je bilo naklonjeno. Ob dobrotah z žara in dobri potici ter pecivu iz naše domske kuhinje so nam peli in plesali plesalci folklorne skupine Pušeljc iz Ljubljane. Na harmoniko nam je veselo igral že stari prijatelj naših prireditev Franc Jeraj. Za piko na»i«pa je zapel še naš pevski zbor in se tako predstavil tudi svojcem. Za presenečenje je poskrbelo vodstvo Doma, ki je članom pevskega zbora podelilo priznanja in nageljčke. Priznanja so dobili tudi nekateri drugi»zaslužni«, ki kakorkoli prispevajo svoj delež za boljše počutje v Domu. Prav posebna zahvala gre Maruši Kamnik, prostovoljki, ki v Domu že celo vrsto let dvakrat tedensko vodi telovadbo, vsak ponedeljek pa še skupino za samopomoč. Sama pravi, da ima za te svoje obiske poseben razlog: stanovalce ima enostavno rada. In mi imamo radi njo! Upokojenci do ugodnejših nakupov Društvo upokojencev Logatec je za svoje člane organiziralo možnost plačila nakupov ali storitev s popusti od 3 do 25% pri podjetnikih, obrtnikih in drugih zasebnikih; med temi so v Logatcu: Gostilna Baron, s.p., Stara cesta 8, Gostilna Pri Kramarju, Tržaška c. 14, Slaščičarna s.p., Cankarjeva 7, Pizzerija Galia, s.p., Tržaška c. 44, Frizerski salon Katja, s.p., Tržaška c. 27, Janez Tomazin, Pavšičeva 8, Kamnoseštvo Oblak, Tržaška c. 60, Avtogeps, Vulkanizerstvo Gruden, s.p., Tržaška c. 85, Tehnodom, s.p., Tržaška c. 148, Elektroinštalaterstvo Novak, s.p., Tržaška 87b, Cvetličarna-Loto bar, s.p., Tržaška c. 114, Čevljarstvo O.H., Čevica 2, Janez Kompare, Notranjska c. 6, Svečarstvo Šubi, Notranjska c. 14, Vinotoč Stanko Povh, Notranjska c., Oblak Commerce, d.o.o., Tržaška 80a, KGZ, z.o.o., Tovarniška c. 3 Konzum, Domek in Kmetija, Cunjica, Darilce, GRC Žakelj, Zapolje III/5, Zikom, d.o.o., Vrhnika, Zlatarna Aurum, Cankarjeva c. 6, Biro Jerina, Stara cesta 73, Veber Nepremičnine, d.o.o., Tovarniška 3 Optika Lara, Notranjska c. 14, Pekarna Štručka, d.o.o., Tržaška 83, Kroj Ljubljana,d.d., PE Logatec, Obrtniška c. 8b, JANDOR, s.p., Vodovodna c. 27; zunaj Logatca pa Gostilna Turk, s.p., Hotedršica 28, Elektro Pivk, s.p., Hotedršica 55a, na Medvedjem Brdu 6 Gostišče Tavžentroža, s.p., v Rovtah 94 Gostilna Pri Rezki, s.p., in v Godoviču 19 DA-LA, s.p. Vse nadaljnje informacije glede popustov bodo objavljene vsakega 1. v mesecu na oglasni deski društva upokojencev. Nakupi s popustom veljajo za upokojencečlane Društva upokojencev Logatec, ki pri plačilu storitve izkažejo svoje članstvo s potrjeno člansko izkaznico. Dan smo stanovalci in naši obiskovalci preživeli z nasmehom na ustnicah. Svojci so vedeli, da svoje najbližje puščajo v dobrih rokah, da je zanje lepo poskrbljeno. V našem Domu se vedno dogaja kaj, kar nam polepša dan. Marsikateri stanovalec bi bil doma osamljen, prepuščen samemu sebi. Tu pri nas pa je veliko različnih dejavnosti, v katere se lahko vključimo. Potrebna je samo volja. Ja, domovi za starejše le niso kak»bav-bav«. Veliko lepega doživimo, včasih tudi kaj žalostnega. A takšno je pač življenje! Poštne težave Ko pride junij in se zvrstijo različne šolske obletnice, dobivam vabila. Vabila prihajajo pozno, zelo pozno, tudi prepozno. Že dolgo tega sem pisno obvestila Telekom, naj v poštnem imeniku popravijo napako, ker ne stanujem na Krpanovi 4b, temveč na Krpanovi 4a. Ker pisci vabil nimajo vedno pri roki najnovejšega imenika, so poštne pošiljke z napačno črko zavrnjene. Zanimivo je, da jih potem vse dobim, a so počečkane. Počečkano je vse razen imena in priimka, celo pravilna poštna številka in ime kraja. Na zadnji strani pošiljke je pripis: ni na tem naslovu! Pokliče tajnica z moje nekdanje šole in sprašuje po naslovu. Na zavrnjeno pošiljko napiše nov, pravi naslov, pošiljka pride znova počečkana. Pokliče občinska tajnica in sprašuje, kje zdaj živim, ker je dobila vrnjeno pošiljko. Razložim o napaki, o črki a in črki b.»pa saj ste že trideset let v Logatcu,«reče in misli to, kar mislim tudi sama: vesten pismonoša bi pozvonil in poprašal po osebi s tem imenom in priimkom. Grem na pošto h gospe direktorici. Vztraja, da je naslov napačen.»ampak konec koncev me po vseh peripetijah pismonoša vseeno najde,«rečem. Opravičila ni. Hči komentira poštne prigode:»da nisi učila katerega od poštarjev in si mu preveč prečrtovala, zdaj pa on prečrtuje tebi.«znabiti, da je to. Anica Perpar Krpanova 4a, Logatec Gone with the Wind (Sapienti sat!) Od nekdaj že pri nas velja modrina tudi za otožnost hladno; zato Gershwinova se Rapsodija v modrem prav lepo poda. Marcel Štefančič Zdenka Ponudba dela Iščemo gozdne delavce. Delo je na območju do 40 km zunaj Ljubljane. Če imate veselje do dela v gozdu, pošljite prošnjo z naslednjo vsebino: naslov, starost, izobrazba in telefonska številka na naslov: GOZD Ljubljana, d.d., Tržaška cesta 2, p.p. 229, 1001 Ljubljana 25

26 Ne nazadnje Z A H V A L A Ljubezen, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje. Le srce in duša ve, kako boli, ko te več ni. Z A H V A L A Prišel je čas, ki je vzel našega dragega Gregorja; ostal pa bo v naših srcih in živel z nami v spominih. Milka Brus Ob smrti drage žene, mame, stare mame in prababice se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala gospodu župniku Janezu Komparetu, pogrebnemu zavodu Menard, pevcem in trobentarju za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni. Gregor Meze * Iskreno bi se radi zahvalili sorodnikom, prijateljem, sošolcem, sodelavcem, sosedom, znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvaležni smo osebju Zdravstvenega doma Logatec in Kliničnega centra Ljubljana, osebni zdravnici dr. Katarini Turk in dr. Vilmi Urbančič Rovan. Zahvaljujemo se prijatelju Bertu Menardu za izrečene besede slovesa, pevkam Ženskega pevskega zbora Kulturnega društva Tabor Logatec in pevcem kvarteta za lepo petje ob slovesu, instrumentalistu za poslovilne zvoke trobente, gospodu župniku Selanu za opravljen obred, pogrebnemu zavodu Menard za organizacijo. Hvala vsem, ki ste izkazali spoštovanje našemu dragemu. Žena Jana, sinova Jernej in Peter v imenu vseh njegovih. Pa kdo, vraga, si je omislil tako visoke strope? Upočasnjena prenova gradu Po tem ko je logaški grad kar več desetletij nezadržno propadal, bi novemu lastniku Marku Smoletu iskreno zaželeli, da bi mu uspela celotna obnova gradu. Pred gradom je moč videti že novo opeko za obnovo strehe, vendar se je pokazalo, da je zob časa načel tudi nosilno zidovje, ki je najprej potrebno pretehtane sanacije; šele za tem pride na vrsto streha in vse drugo. Prav sanacija bo nedvomno močno zavlekla in podražila prenovo. Pohvaliti pa je treba delo Kluba grajski park, ki poleg igrišča za tenis, košarko in odbojko na mivki vključuje gostinski lokal za poletje prav v prijetni senci grajskega parka. Besedilo in foto: France Brus 26

27 Ne nazadnje Prek Gorjancev v Belo krajino Zadnji dan majnika smo se logaški upokojenci pod vodstvom podpredsednika Franca Verbiča z avtobusom odpeljali na izlet v Belo Krajino. Na prevalu Vahta (6l5 m) sredi Gorjancev smo zavili do 11 km oddaljenega Planinskega doma pri Gospodični (822 m). Doma se je oprijelo ime»gospodična«po studenčku, ki izvira pod domom. Trdinova bajka pripoveduje o grajski gospe, ki se je pomladila, ko se je umila v njem. Tu smo se okrepčali, nato smo si ogledali okolico; nekaj jih je tudi preizkusilo studenčnico. Od doma je bil lep razgled na Kočevski Rog, Dolenjsko gričevje, Posavsko hribovje s Kumom, pobeljene Karavanke in Kamniške Alpe. Gorjanci ločijo Dolenjsko od nižinske valovite Bele krajine; cestna prelaza Brezje (547 m) in Vahta (615 m) sta vrata v deželo ob Kolpi. Izpostavljena lega Bele krajine je vplivala na prepletenost kultur (pesem, tamburice, kolo). Od Gospodične smo se odpeljali na Trdinov vrh (1178 m), najvišji v Gorjancih. Po najvišjem slemenu poteka državna meja med Slovenijo in Hrvatsko. Napotili smo se proti televizijskemu pretvorniku, ob katerem sta cerkvi sv. Jere in sv. Ilija. Med potjo sta se nam pridružila zakonca Ivanka in Bruno, ki sta nas povabila na svoj drugi dom v Dolenji Suhor pri Metliki. Tu sta nam postregla s kavo in domačim vinom. Dolnji in Gornji Suhor z okoli 170 prebivalci stojita sredi valovitega zakraselega sveta nad cesto Novo mesto- Metlika. Skupaj smo se nato odpeljali proti Metliki in dalje v vas Krasinec; med potjo smo pred vasjo Otok videli na levem bregu Kolpe spomenik vojaško letalo DC3 iz 2. svetovne vojne. V gostilni Romana Kapušina v Krasincu smo bili v lepo urejeni jedilnici postreženi z okusnim kosilom. Pričakal nas je tudi muzikant Martin, ki nas je po kosilu do večernih ur razveseljeval s poskočno Samo, da se ne prikrade kak medved. glasbo in humorjem, mi pa smo veselo plesali. Krasinec z 211 prebivalci je obmejno gručasto naselje na obkolpski ravnici ob cesti Griblje-Metlika. Naokoli se širi rodovitno polje s travniki v nižjih legah ob Kolpi, prek katere vodi most na Hrvaško. Ob Kolpi pa so kopališča. Ob sončnem zahodu smo se poslovili od gostiteljev. Po dobrih dveh urah vožnje smo se srečno pripeljali v Logatec. Marinka Petkovšek Kar prijeten oddih pr Skrotn k. Pohod kmečkih žena Na binkoštni ponedeljek, 5. junija letos, je Društvo kmečkih in podeželskih žena iz Logatca organiziralo pohod do kmečkega turizma Pr Tumlet v Žibršah. Dvanajst žena se je izpred Krpana podalo na pot preko Grapovčnika in Krvavih jam do Mihevčeve, po domače Skrotnkove domačije, kjer jim je gospodinja postregla s špehovko in še z nekaterimi drugimi dobrotami, in seveda, tudi s pijačo: od»ta kratkega«do čaja, vina in soka. Nato so ženske nadaljevale pot do Gantarjeve domačije, kjer se jim je pridružila še ena skupina pohodnic. Ogledale so si lepo urejen vrt in okolico domačije. Tudi tukaj je gospodinja poskrbela za okrepčilo pohodnic. Okrog enajste ure so pohodnice dosegle cilj Tumletovo domačijo. Druščini so se tu priključili še možje. Sledila je pastirska malica iz stare navade na binkoštni ponedeljek pečena jajca s slanino v pekaču na prostem. Ob razgovoru se je prilegel kozarec pijače ob pogledu na s soncem obsijano pokrajino, posamezne vasi, bližje zaselke, na čredo živine na paši, ki so jo zaradi dolge zime komaj pred nekaj dnevi spustili na prosto. Lep sprehod za dušo in telo. Besediki in foto: France Brus 27

28 Ne nazadnje Poletje v Rovtah Petja, športa in veselja na pretek Poletje se v Rovtah začne še posebej veselo. Letos se je štiridnevno praznovanje začelo z najmlajšimi že 29. junija v Krajevni knjižnici. Tam otroci že tradicionalno pod vodstvom mentorjev ustvarjajo, kolikor se jim pač še ljubi po napornem šolskem letu. Letos so izdelali cvetlični aranžma, za vroče pripekajoče sonce pa so izdelovali papirnate čepice, ki so jih primerno okrasili s pisanimi okraski. Petkov večer nam je postregel z ubranim zborovskim petjem na trgu pred cerkvijo. Petje na vasi se je iz sobotnega večera letos preselilo v petkov, kar mogoče ni bila najboljša izbira. Ljubiteljev lepega petja je kar precej, vendar marsikomu zaradi časovne stiske ni uspelo na koncert. Večer je bil prijeten, vreme kot naročeno in tisti, ki smo prireditev spremljali, smo preživeli lep večer. Letošnji povezovalec prireditve je bil znani filmski»prešeren«, sicer pa dramski igralec Pavle Ravnohrib. Uvod v večer je bil čisto domač. Začela ga je mlada Saša Ferenc, pevka, ki je s svojim nastopom prisotne navdušila. Prav tako je bilo prijetno poslušati tudi nekoliko starejše najprej zbor iz Zavratca, ki ga vodi Polona Gantar. Da pesem druži tudi tiste v tretjem življenjskem obdobju, je dokazal številčno močan upokojenski zbor iz Žirov. Glasovi so kljub nekoliko zrelejšim letom še vedno mladostni in ubrani. Za nekoliko drugačno popestritev med koncertom sta poskrbela korajžna»fanta«s frajtonarico in zanimivim nastopom. Marsikoga so pritegnile znane priredbe Slakovih in Avsenikovih melodij. Moška sestava sta prišla iz Radomelj in iz Logatca. Logaški oktet uspešno nastopa tudi zunaj naših meja. Zelo uspešen z mnogimi priznanji pa je tudi Odmev iz Kamnika; večinoma mladi pevci so bili prava paša za oči in ušesa. Za pesmi o ljubezni sta poskrbeli dekleti iz dueta Mir z bližjega Medvedjega Brda. Sobota in nedelja sta stekli bolj v znamenju športa na Kovku, kjer je zopet vse oživelo, žoga pa je bila najpomembnejši rekvizit, in nogomet najbolj pomembna reč tisti hip. Poletje v Rovtah se je končalo v nedeljo z veselico in vnovičnim nastopom nacionalne Natalije. Vreme je letos zdržalo vse dni, tako da organizatorji za morebitne nevšečnosti ne bodo mogli kriviti vremena. Lepo je, da se znajo ljudje v današnjem vsesplošnem divjanju in hitenju še ustaviti, se zabavati in kakšno prijateljsko reči s sosedom, znancem ali mimoidočim. Veselje, petje in šport naj nas še naprej družijo. Adijo, ob letu osorej. Metka Bogataj 28 PLANINSKI POHODI Nedelja, 16. julija ZELENICA -VALVAZORJEV DOM Info: 051/ Sobota, 22. julija PLANJAVA Info: 041/ Nedelja, 30. julija VELIKA PLANINA Info: 040 / Nedelja, 6. avgusta JEREBICA Info.: 041/ Nedelja, 13. avgusta GREBEN KOŠUTE II. del Info.: 040/ Od sobote, 19., do torka, 22. avgusta 18. POHOD LOGATEC-TRIGLAV Info.: 041/ Sobota, 26. avgusta BOVŠKI GAMSOVEC Info: 031/ Nedelja, 3. september BEGUNJŠČICA-VELIKI VRH Info.: 041/ Sobota, 9. septembra SLEMENOVA ŠPICA Info: 041/ Od petka, 15., do nedelje, 17. septembra CRES Info: 041/ Nedelja, 24. septembra STEGOVNIK IN ŽENIKLOVEC Info.: OBVESTILO Na podlagi 31. člena Zakona o urejanju prostora (Ur. list RS, št. 110/02) in 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, št. 100/2005-UPB1) ter 33. člena Statuta občine Logatec (LN, št. 5/99) je župan Občine Logatec dne sprejel naslednji sklep št / o javni razgrnitvi in javni obravnavi predloga Odloka o občinskem lokacijskem načrtu za območje urejanja DL J3-C3 Center Tržaška cesta del (območje cerkve Sv. Nikolaja) (1) Javna razgrnitev predloga Odloka o občinskem lokacijskem načrtu za območje urejanja DL J3-C3 Center Tržaška cesta - del bo potekala od do na Občini Logatec, v prostorih za okolje in prostor, Tržaška cesta 13, soba 3, Logatec, v času uradnih ur (ponedeljek 8-12.ure in ure, sreda 8-12.ure in ure, petek 8-13.ure). V času javne razgrnitve se organizira tudi javna obravnava, ki bo ob 17. uri v Prešernovi dvorani v Narodnem domu, Tržaška cesta 44, Logatec. Zainteresirani imajo pravico podati svoje predloge in priporočila v zvezi s pripravo sprememb in dopolnitev odloka za obravnavano območje v knjigo pripomb in predlogov na javni razgrnitvi, v pisni obliki ali ustno na zapisnik na naslov pripravljavca prostorskega akta: Občina Logatec, Tržaška cesta 15, 1370 Logatec. (2) Pripravljavec pri pripravi Odloka za drugo obravnavo na občinskem svetu obravnava pripombe iz razprave s seje občinskega sveta, pripombe odborov in komisij, ter vse pripombe, ki so bile podane pisno ali ustno na zapisnik v času javne razgrnitve ter na javni obravnavi. Vljudno vabljeni! Župan Občine Logatec Janez Nagode, l.r.

29 Ne nazadnje Podjetniški center Logatec Vsi trije logaški poslanci iz osamosvojitvenega mandata - Štefan Kociper, Vladislav Puc in Marcel Štefančič - nazdravljajo Sloveniji, ki so ji 1991 pomogli k rojstvu. STA PGD in organizacijski odbor vabita na 100-letnico gasilskega društva in 18. Kmečki praznik v nedeljo, 6. avgusta, na Medvedjem Brdu Ob 14. uri: gasilska parada, slavnostni nagovori, prevzem novega gasilskega vozila. Ob tekmovanje v kmečkih igrah, zabava za otroke, nastop domačih humoristov in pevcev, bogat srečelov. Ob 22. uri: ognjemet. Zabavala vas bo Natalija Verboten V informativni pisarni Podjetniškega centra Logatec izvajamo svetovanja za podjetnike, obrtnike in brezposelne osebe, ki se nameravajo samozaposliti. Podjetniški center deluje v sodelovanju med Občino Logatec, Območno obrtno zbornico Logatec in Centrom za razvoj malega gospodarstva iz Ljubljane. V centru dobite lahko informacije o aktualnih razpisih, raznih predpisih, poslovnih načrtih, seznamih pooblaščenih svetovalcev za vsa področja poslovanja, informacije o vavčerskem sistemu svetovanja, izobraževanjih in podobno. Pisarna je odprta ob sredah med 9. in 12. uro v prostorih Območne obrtne zbornice Logatec, na Tržaški 11 Med poletnima mesecema bo center posloval le ob sredah: 5. in 12. julija ter 23. in 30. avgusta od 9. do 12. ure V tem času lahko pokličete tudi po telefonu na številko: 01 / Mimo neokusnih popačenj V poplavi raznih tujih popačenih in neokusnih reklamnih napisov za označevanje posameznih podjetij in delavnic je tale podoba žagarja pod kozolcem z vetrnico, ki označuje Gantarjevo žago v Žibršah, prava mojstrovina in lep primer svojstvenega označevanja gospodarske dejavnosti. Nekoliko spominja na označevanje dejavnosti iz cehovskih časov. Podobnih domiselnosti si lahko samo želimo. Kmečke igre so vselej lepo obiskane. Zakaj ne tudi tako? Besedilo in foto: F. Brus 29

30 30 Ne nazadnje Pobratena občina Repentabor praznuje občinski praznik na binkoštno nedeljo. Tokrat so k praznovanju povabili tudi predstavnike pobratene občine Logatec in z avstrijske Koroške. In slovesno so začeli že v petek, 2. junija, na dvorišču znamenite Kraške hiše, z nagovorom župana Aleksija Križmana, odprtjem kiparske razstave Franca Godine in nastopom okteta Pa kol k r tol k. Nadaljevali pa so z ogledom nastopa naše folklorne skupine Kulturno turističnega društva Hotedršica in ga sklenili z družabnim večerom, prežetim s slovensko pesmijo, pogovorom in z obljubami o ponovnem snidenju. V soboto so se prebivalci Repentabora veselili gostov s Koroške, v nedeljo, prav na občinski praznik, pa so praznične slovesnosti zaključili z nastopom Kvinteta klarinetistov pod mentorstvom Marjana Grdadolnika in s povorko, v kateri so sodelovali učenci in učenke Pihalnega orkestra Glasbene šole Logatec. Praznični Repentabor NevMa Kvintet županov - Hanzi Ogris, Andrej Logar, Janez Nagode in Franc Godina - pozdravlja repenski praznik. Foto: D. Malavašič Ravniška sapca pa prijazno pihlja z jako vabljivim branjem in literanim razpisom Poletna sapca je zapihala tako silno, da je 18. junija zavela celo na slovenski radio, kjer je zajadrala po valovih I. programa. Sicer se vetrovna sapa uvodoma prav poetično sprehodi skoz vse štiri letne čase. Med natresenimi vestičkami je še prav zastrašujoča ona o med presajanimi katarincami najdeni in v kraj spravljeni mini. Zanimiva je predstavitev dveh priseljenk: Silvane, matere sedmerih otrok, ki jo je življenjska usoda izpod briških češenj in brajd umaknila v razkošje cvetja na ravniško trojko, ali Malke, ki sta jo ljubezen in družinsko življenje privedli na ravniško stran, koder so še sledi Grižarjevega studenca in Gubinove mlake in koder se prav radi spomnijo rojstnih jubilejev svojih vaščanov. Pobliže lahko spoznamo Tomaža, imenitnega izdelovalca gobelinov, med zvonjenjem se sprehodimo po poletnih travnikih, med zdravilnimi zelišči vse do svete Barbare in po Urbanovcovi domačiji pa skoz mikavnosti poletnega nočnega neba. Nekaj žlahtnega branja pa so natresli tudi mladi in mlajši literati in humoristi. Posamična doživetja spremlja še jako zgovorna fotografska in domiselna risarska govorica. In še tega in onega branja nam ponuja poletna Ravniška sapca. Ali naši pozornosti ni ušel niti 1. literarni natečaj za Medvedjo zgodbo. Zgodba naj ne bo daljša od dveh strani, prispe naj na uredništvo RS Ravnik 10, 1372 Hotedršica s pripisom Za natečaj podpisana s šifro. Najboljše zgodbe bodo nagradili in objavili v zimski številki RS. In čisto za konec. Uredništvu Ravniške sapce želimo prišepniti, da bi z njihovim in avtorjevim dovoljenjem prvo nagrajeno zgodbo radi objavili tudi v Logaških novicah. Urednik Logaških novic OBVESTILO Sporočamo, da se je IZPOSTAVA KMETIJSKE SVETOVLANE SLUŽBE LOGATEC Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana preselila v nove prostore nad gostilno Baron, Stara c. (poleg pisarne Društva upokojencev) Mojca Dolenc in Roman Rupnik Logaške novice, glasilo občine Logatec; izdajatelj Občinski svet občine Logatec; odgovorni urednik Marcel Štefančič; grafična zasnova Goran Rupnik; tisk: Grafika Gracer, d.o.o., Celje; naklada 3800 izvodov. Naslov uredništva: Logatec, Tržaška 15, 1370 Logatec; telefon , ob sredah od 10. do 12. ure (01) ali (01) , logaske@logatec.si

31 Ne nazadnje Kresna nedelja, da zlepa ne take Že trinajstič je Kulturno turistično društvo Hotedršica pripravilo prireditve ob Kresni nedelji Od tihotapstva prek nove knjižnice do 260-letnice župnije in 500-letnice Hotedršice Letos je bil osrednji del praznovanja zaradi številnih prireditev v okolici Hotedršice prenesen na sobotno popoldne in večer. In osrednji prostor za tovrstne prireditve je urejen vaški trg pred cerkvijo. Osrednja vsebina letošnje prireditve je bil kontrabant. Hotedršica je namreč leta 1920, postala obmejna vas, saj je tik za vasjo potekala rapalska meja. S tem pa so se prebivalcem ob meji poleg legalnih, ponudile tudi drugačne možnosti zaslužka. Tihotapske podobe Tako je dramska skupina KTD Hotedršica odigrala na temo kontrabanta tudi skeč zanimiv prikaz ene od zvijač deklet pri kontrabantu. V ta sklop se je vključila tudi otroška dramska skupina Pikčasti štoumf, ki deluje pod mentorstvom Darje Merlak, sicer tudi spretne voditeljice prireditve sobotnega večera. Prijetna osvežitev večera je bil ansambel Perunovo listje, ki je s kombinacijo zvokov harmonike, violine, klarineta in vokala znal spretno interpretirati slovenske ljudske viže. Domača folklorna skupina, ki deluje v okviru KTD Hotedršica se je navzočim predstavila z venčkom belokranjskih plesov in Zelenim Jurijem. Očem prijetne pa so bile na tej prireditvi njihove čisto nove, prvič predstavljene obleke belokranjskih narodnih noš. knjižničarki Metki Rupnik za vestno delo s šopkom rož ter orisala dogodke, ki so privedli do preureditve prostorov v nekdanjem šolskem poslopju. Novo knjižnico so odprli župan Janez Nagode, nekdanja hotenjska knjižničarka Metka Rupnik in direktorica osrednje knjižnice Biba Mihevc. Foto: J. Turk Zatem je prisotne nagovoril župan Občine Logatec Janez Nagode. Obiskovalcem je v kratkem orisal, zakaj se je občina odločila za nakup stare osnovne šole, kako je prišlo do realizacije obnove enote knjižnice v Hotedršici. V kratkem je povzel tudi namere občine v zvezi z namembnostjo in nadaljnjimi investicijami v stavbi stare šole. Zatem so župan, direktorica knjižnice in Metka Rupnik slovesno prerezali trak ter s tem odprli prostore za potrebe knjižnice. Obiskovalci so si lahko obnovljene prostore tudi ogledali; družabno večerno srečanje pa se je nadaljevalo ob zvokih ansambla Čepon. Došel je, došel Zeleni Jure... pa čeprav na kresno nedeljo. Foto: J. Turk Knjižnica v prenovljenih prostorih Za Hotedršico in njeno okolico, pa je izredno pomemben dogodek, ki je sledil v nadaljevanju večera. Svojemu namenu so bili predani prvi urejeni prostori stare osnovne šole, ki jo je Občina Logatec odkupila za potrebe delovanja KS Hotedršica in društev. V nekaj mesecih je bil eden od teh prostorov prenovljen za potrebe knjižnice, ki deluje kot enota Knjižnice Logatec. In nova vaška knjižnica je zaživela v vsej svoji lepoti. Ob otvoritveni priložnosti je prisotne najprej pozdravil predsednik sveta KS Hotedršica Stanislav Nagode, ki je v nagovoru poudaril pomembnost pridobitve in se zahvalil svetnicam in svetnikom, da so sredstva za odkup in obnovitev stavbe našla svojo postavko v občinskem proračunu. Posebej je poudaril zavzetost in srčnost vseh zaposlenih v knjižnici, ki skupaj s svojo direktorico Bibijano Mihevc in pravim odnosom do deladajejo knjižnici novih vzpodbud. Direktorica knjižnice je v nekaj besedah povzela zgodovino knjižničarstva v Logatcu in Hotedršici, predstavila nekaj zaslužnih ljudi iz zgodovine, se zahvalila dolgoletni Pa 500-letnica prve omembe Hotedršice in 260-letnice župnije Lepa sončna kresna nedelja nam je dopoldne postregla s slovesno sveto mašo. Po njej pa je prav tako na trgu pred cerkvijo potekala slavnostna akademija ob 500-letnici prve pisne omembe kraja Hotedršica in 260-letnici ustanovitve hotenjske župnije. Slavnostno akademijo, polno zgodovinskih dejstev, datumov, znanih in neznanih osebnosti, različnih podatkov, ki se tičejo poltisočletne zgodovine Hotedršice in njene župnije je suvereno in jasno vodila Jožica Nagode. Zapisi in pomembni dokazi, ki jih je predstavila, so plod zahtevnega dela in dolgotrajnega zbiranja podatkov. Za nekatere od njih smo tudi prvič javno slišali. Posebej je poudarila, da je zgodovina samo del naše preteklosti, ki jo poznamo, da pa se še vedno piše, saj jo sedaj mi pišemo. V prepletanju zgodovine kraja in župnije se nam je v kulturnem programu predstavil domači MoPZ z ljubezensko in domovinsko tematiko ter Otroški cerkveni pevski zbor z liturgičnimi pesmimi z mladimi blagozvočnimi glasovi ob zvokih kitare. Z recitacijo nas je v razmišljanje popeljala Božena Rudolf. Župan občine Janez Nagode je ob 260-letnici ustanovitve podaril župniji spominski relief Martina Krpana. Ob tem je s preudarnimi mislimi povzel, kako pomembno je, da je vas že tako zgodaj dobila upravno, čeprav cerkveno oblast ter s tem postavila temelje za nadaljnji razvoj. Predstavnik župnije je prevzel darilo in se županu zahvalil za pozornost ob tem jubileju. Spregovoril je še predsednik sveta KS 31

32 Ne nazadnje Hotedršica in avtor kronike obiskovalce spodbudil z mislijo, da če smo veseli, ko praznujemo 15 let naše državnosti, smo toliko bolj lahko veseli praznovanja 260-letnice župnije in še več kot 500 let kraja. Prireditev je zaključila domača folklorna skupina z venčkom narodnih plesov. Ker so bile prireditve v okviru kresne nedelje v dobršni meri povezane z rapalsko mejo, se je popoldne nekaj deset pohodnikov udeležilo organiziranega in pod vodstvom Neže Merlak prijetnega pohoda ob rapalski meji. Za zaključek, ki je bil za vse pohodnike organiziran pri Tomažinovem mlinu, so obiskovalce postregli s toplim prigrizkom, domačim kruhom in dobro domačo kapljico. Knjižnica vsa lepa in praznična. Foto: J. Turk No, dekleti, kaj bo lepega v košarici? sprašuje mejač. Foto: J. Turk Letos je Kresna nedelja v Hotedršici imela kaj pokazati. Kar škoda se zdi, da se toliko prireditev zgrne na enako časovno obdobje. Morda bi bilo dobro razmisliti in se v okviru društev v občini organizirati drugače. Kresne nedelje se ne da kaj dosti prestaviti, morda pa kaj drugega, kajne? S.Nagode 32