Številka: / Datum:
|
|
- Dortha Amelia Lindsey
- 5 years ago
- Views:
Transcription
1 ŽUPAN OBČINA LOGATEC e: Tržaška cesta 50 A, 1370 Logatec t: , f: Številka: / Datum: Zadeva: Predlog Strateškega načrta izvajanja javne službe urejanja in čiščenja javnih površin v občini Logatec: Način ureditev posameznih zelenih javnih površin in pomembnost posamezne zelene javne površine z vidika urejenosti PREDLAGATELJ: - Berto Menard, župan POROČEVALKA: - mag. Katja Žagar, podsekretarka PREDLOG SKLEPA: Občinski svet Občine Logatec sprejme Strateški načrt izvajanja javne službe urejanja in čiščenja javnih površin v občini Logatec: Način ureditev posameznih zelenih javnih površin in pomembnost posamezne zelene javne površine z vidika urejenosti, v predloženem besedilu. Žig: Berto Menard ŽUPAN
2 OBRAZLOŽITEV: Podlaga za sprejem Strateškega načrta izvajanja javne službe urejanja in čiščenja javnih površin v občini Logatec: Način ureditev posameznih zelenih javnih površin in pomembnost posamezne zelene javne površine z vidika urejenosti (v nadaljnjem besedilu: Strateški načrt) je Odlok o načinu opravljanja gospodarske javne službe urejanja in čiščenja javnih površin v občini Logatec (Logaške novice, št. 5/13). Ta določa, da strateški načrt sprejme občinski svet, za dobo šestih let, v njem pa se opredeli način ureditve posameznih javnih zelenih površin in določiti pomembnost posamezne javne zelene površine z vidika urejenosti. Ključni dokumenti, kot izhodišča, za pripravo Strateškega načrta so nekatere evropske listine, strateški dokumenti na državnem in lokalnem nivoju ter Revizijsko poročilo Računskega sodišča RS. Strateški načrt podaja strateške cilje opravljanja gospodarske javne službe urejanja in čiščenja javnih površin v občini Logatec, strateške cilje za zelene javne površine, operativne cilje za zelene javne površine z navedbo izbora rastlin za urejanje posameznih javnih zelenih površin ter način evidentiranja javnih zelenih površin. Za uresničitev začrtane strategije je potrebno imeti tudi izdelane mehanizme, na podlagi katerih se lahko oblikuje metoda uresničevanja ciljev v prihodnjih letih. Ključni mehanizem je vsekakor financiranje, poleg tega pa tudi vzdrževanje zemljišč, vključevanje javnosti, prostorski načrt za zelena območja in nadzor nad izvajanjem strategije. Strateški načrt velja za dobo šestih let in se ga po tem revidira. Mag. Katja Žagar, Vodja oddelka za okolje in prostor Berto Menard ŽUPAN
3 Občina Logatec STRATEŠKI NAČRT IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE UREJANJA IN ČIŠČENJA JAVNIH POVRŠIN V OBČINI LOGATEC Način ureditve posameznih javnih zelenih površin in pomembnost posamezne javne zelene površine z vidika urejenosti
4 Strateški načrt izvajanja javne službe urejanja in čiščenja javnih površin v občini Logatec: Način ureditev posameznih javnih zelenih površin in pomembnost posamezne javne zelene površine z vidika urejenosti, je strateški akt, ki ga je. septembra 2013 sprejel Občinski svet Občine Logatec in je objavljen v Logaških novicah, št. /2013 ter velja od. oktobra 2013 dalje. Pripravo Strategije izvajanja javne službe način ureditev posameznih javnih zelenih površin in pomembnost posamezne javne zelene površine z vidika urejenosti je vodil Oddelek za okolje in prostor, Občina Logatec. Strateški načrt bomo revidirali ob koncu prvih šestih let. Trenutna različica velja do. oktobra Št: / Logatec, avgust
5 KAZALO 1 UVOD stran 4 2 IZHODIŠČA IN USMERITVE stran 6 3 VIZIJA IN NAČELA ZA JAVNE ZELENE POVRŠINE V OBČINI LOGATEC stran 9 4 STRATEŠKI IN OPERATIVNI CILJI stran Strateški cilji opravljanja gospodarske javne službe urejanja in čiščenja javnih površin v občini Logatec stran Strateški cilji za javne zelene površine stran Določitev posameznih javnih zelenih površin z vidika urejenosti stran Način ureditve posameznih javnih zelenih površin strategija stran Operativni cilji za javne zelene površine izbor rastlin za urejanje posameznih javnih zelenih površin stran Trajnice stran Grmovnice stran Drevesa stran Zastirka stran Evidentiranje javnih zelenih površin stran 17 5 URESNIČVENAJE STRATEŠKEGA NAČRTA JVNIH ZELENIH POVRŠIN stran 22 6 VIRI stran 24 3
6 1Uvod Zeleni sistem je rezultat združevanja obstoječih in novih zelenih površin, ki so med seboj v vsebinski in funkcionalni soodvisnosti. Oblikovanje in ohranjanje zelenega sistema izhaja iz potrebe po zgodnjem in dolgoročnem programskem usmerjanju zelenih površin in želje, da se prepreči prestrukturiranje sistema javnega zelenja na podlagi trenutnih interesov. Zeleni sistem se kot celota ali preko podsistemov veže na druge mestne sisteme. Predstavlja načelno usklajeno podobo in rabo mestnih površin, ki mestu zagotavlja potrebne zelene površine. Zeleni mestni prostor je javna in vsem dostopna površina, je najbolj javna in obenem najbolj raznovrstna mestna površina. Javne zelene površine so mestne zelene površine v javni skupni rabi. Med njimi so površine z neovirano dostopnostjo, kjer je raba nadzirana in delno omejena. Tu so še zasebne zelene površine, ki sicer niso dostopne vsakomur in z njimi mesto ne upravlja, pa vendar vplivajo na zaznavno podobo mesta in prispevajo k zelenju v mestu. Zeleni mestni prostor v tem smislu zadovoljuje primarno potrebo ljudi po stiku z naravo. V praksi to pomeni potrebo po dejavnem stiku, ki je lahko različno intenziven, od sprehodov v naravnem okolju oziroma naravi sorodnem okolju, do aktivnih posegov v to okolje. Za zelene površine je značilna raznovrstnost površin glede na upravno-pravne odnose in lastninsko-upravljavska razmerja, kar je poglavitni vzrok težav v urejanju in vzdrževanju in obenem gibalo sprememb. Opazen je namreč velik razkorak med strokovnim razumevanjem in iskanjem vedno novih in boljših ter učinkovitejših pristopov v načrtovanju in urejanju mestnih zelenih površin ter odnosom politike in mestnih administracij do teh vprašanj. Javne zelene površine so se umestile v mestno strukturo kot enakovredna, nenadomestljiva, prostorska prvina z oblikovalsko strukturnimi, funkcionalno in zdravstveno higienskimi funkcijami. Postale so del mestnega tkiva in nosilec neugotovljivega razpona dejavnosti in izjemne sporočilnosti. Pomen narave za 4
7 človeka je očitno takšen, da potrebuje stik z njo, še posebej če živi v mestu. Prebivalci, ki so bili na urejenih zelenih površinah sprva predvsem gledalci, želijo imeti vse bolj dejavno vlogo. Elementarna navezanost na zelene površine in na naravno okolje je razlog za razmeroma veliko občutljivost meščanov za posege v javne zelene površine in za njihovo pripravljenost na različne vrste dejavnosti na njih in v zvezi z njimi. Zaradi svojih značilnosti in potencialov so mestne zelene površine ena temeljnih osnov za trajnostni razvoj mest in zagotavljanje kakovosti bivanja v njih. Možnost številnih rab in dejavnosti, povezanih s številnimi pomembnimi potrebami prebivalcev mest, ter tudi raznovrstni ugodni ekološki in okoljski vplivi zelenih površin na podnebne in vodne razmere ter zmanjševanje vpliva škodljivih emisij pomembno prispevajo h kakovosti bivalnih razmer v urbanih okoljih, k zdravju in zadovoljstvu ljudi. Ob tem pa imajo zelene površine, zaradi svojih prostorskih lastnosti in značilnosti naravnih prvin, tudi izrazite potenciale za jasno strukturiranje in sooblikovanje urbanega prostora. Poudariti je pomembno izjemno raznolikost mestnih zelenih površin in pogosto napačno predstavo, da gre za bolj ali manj enovit tip mestnega prostora, ki ga opredeljuje le njegova značilna pojavnost. Parki in igrišča, stanovanjska krajina, mestni gozdovi, obvodni prostori, rekreacijska območja, vrtički, drevoredne poteze, botanični in živalski vrtovi ter tudi zasebni vrtovi, pokopališča, gozdovi, vodotoki in kmetijska zemljišča... vse to so pomembni deli mestne krajine, posebni in med seboj zelo raznoliki tipi mestnih zelenih površin, ki vsi skupaj soustvarjajo mestni prostor in pogoje bivanja v njem. 5
8 2Izhodišča in usmeritve Podlaga za sprejem Strateškega načrta je Odlok o načinu opravljanja gospodarske javne službe urejanja in čiščenja javnih površin v občini Logatec (Logaške novice, št. 5/13). Ta določa, da strateški načrt sprejme občinski svet, za dobo šestih let, v njem pa se opredli način ureditve posameznih javnih zelenih površin in določiti pomembnost posamezne javne zelene površine z vidika urejenosti. Ključni dokumenti, kot izhodišča, za pripravo Strateškega načrta so nekatere evropske listine, strateški dokumenti na državnem in lokalnem nivoju ter Revizijsko poročilo Računskega sodišča RS. Evropske listine. Leipziška listina o trajnostnih evropskih mestih iz leta 2007 v priporočilih jasno opredeljuje pomen celovitosti politike urbanega razvoja in ustvarjanja ter zagotavljanje visoke kakovosti javnih prostorov in urbane krajine. Prav tako te s svojimi usmeritvami jasno podpirajo Lizbonska strategija, Evropska krajinska konvencija in Gothenburška strategija. Strategija prostorskega razvoja Slovenije je strateški prostorski akt, ki ga je 18. junija 2004 sprejel Državni zbor Republike Slovenije in je objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 76/ 2004 ter velja od 20. julija 2004 dalje. V poglavju Razvoj prostorskih sistemov z usmeritvami za razvoj na regionalni in lokalni ravni je tudi del namenjen javnim površinam v naselju in sicer z usmeritvami, da se pri načrtovanju in razvoju naselij prednostno upoštevajo prometne površine, trgi, ploščadi, površine za evakuacijo prebivalstva, sprehajališča, tržnice, parki, vodni in obvodni prostor, gozdovi, različni biotopi in naravne vrednote. Na temo zelenih površin pa je zapisano, da se pri načrtovanju in urejanju celotnega naselja ali njegovega posameznega dela zagotavlja zadostne zelene površine glede na obsežnost območja in število 6
9 prebivalcev. Oblikuje se zeleni sistem naselja, v katerega se vključi zelene površine naselja, vodni in obvodni prostor ter kmetijske in gozdne površine. Za posamezne dele zelenega sistema se opredeli njihovo oblikovno, ekološko in socialno funkcijo. Z načrtnim ohranjanjem zelenih površin ter urejanjem rekreacijskih območij se vzdržuje razmerje med urbanim in naravnim prostorom. V zaledju mesta se izkoristi možnosti sočasne namembnosti rekreacijskih površin s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči. Pred spremembo namembnosti se zavaruje tiste zelene in odprte površine, ki so ključne za zeleni sistem mesta zlasti v ekološkem in socialnem smislu. Pri novogradnjah ali prenovah se obstoječa posamezna drevesa ali skupine dreves upošteva v skladu z njihovim ekološkim ali oblikovnim pomenom v urbani strukturi ali zelenem sistemu naselja. V širših mestnih območjih je pomembna uravnoteženost med odprtim in grajenim prostorom. Z vegetacijskimi členitvami, zlasti pa z gozdnimi, kmetijskimi ali drugimi zelenimi površinami, se preprečuje zlivanje naselij ali posamičnih zaokroženih grajenih površin v enotna poselitvena območja. Vzpostavlja in varuje se grajene ali naravne robove naselij, da se ohrani razpoznavnost meje posameznega naselja. Strategija prostorskega razvoja občine Logatec je strateški prostorski akt vključen v občinski prostorski načrt, ki ga je sprejel Občinski svet Občine Logatec in je objavljen v Logaških novicah, št. 10/12, ter od 16. oktobra 2012 dalje. Strateški dokument določa delež zelenih površin, ki jih je potrebno zagotavljati za posamezne dejavnosti v prostoru. Za odprte bivalne površine se štejejo zelene površine in tlakovane površine, namenjene zunanjemu bivanju, ki ne služijo kot prometne površine ali komunalne funkcionalne površine. Strateški dokument opredeljuje tudi zelene površine naselja, ki so površine, namenjene preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem, parki ter druge javne zelene površine, ki so namenjene izboljšanju kvalitete bivanja v naselju. Zelene površine naselja se vključno z vodnimi in obvodnimi prostori ter kmetijskimi in gozdnimi površinami združujejo v zeleni sistem naselja. 7
10 Usmeritve za razvoj določajo, da je pri izdelavi urbanističnega načrta poudarek na umeščanju dodatnih družbenih dejavnosti, oblikovanju zelenih cezur, zagotavljanju dodatnih parkirnih površin, predvsem celostnem urejanju naselja z vidika urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja. Usmeritve za razvoj naselij pa določajo zagotavljanje uravnoteženega razmerja med grajenimi in zelenimi površinami ter povezave z odprto krajino. Revizijsko poročilo Urejanje javnih zelenih površin je prečna revizija pravilnosti in učinkovitosti poslovanja pri zagotavljanju urejenih javnih zelenih površin, ki jo je opravilo Računsko sodišče Republike Slovenije, v letu 2007 na primeru petih občin (Mestna občina Murska Sobota, Mestna občina Nova Gorica, Mestna občina Slovenj Gradec, Občina Črnomelj, Občina Postojna). Ključna priporočila tega dokumenta so izdelava dolgoročnega načrta urejanja javnih zelenih površin in letni izvedbeni načrt urejanja javnih zelenih površine. V dolgoročnem načrtu se priporoča opredeliti način ureditve posameznih javnih zelenih površin (zasaditev z enoletnicami in/ali trajnicami oziroma trato) in določiti pomembnost posamezne javne zelene površine z vidika urejenosti. Poročilo predlaga izvedbo analize in ugotavljanje primernosti zasaditve gredic s trajnicami in s tem zagotavljanje učinkovitejše porabe proračunskih sredstev. Potreba je uvedba takega načina načrtovanja in spremljanja urejanja javnih zelenih površin, s katero bodo jasno opredeljena vrsta, pogostost, način, kraj in cena izvajanja posameznih del. 8
11 3Vizija za javne zelene površine v občini Logatec Parki in druge zelene površine so najbolj obiskana prostočasna infrastruktura v mestu in jih vsako leto v mestih obišče veliko število prebivalcev mesta. V številnih mestih vprašanja načrtovanja, ohranjanja in urejanja ter vzdrževanja mestnih zelenih površin prestavljajo obrobno tematiko, s katero se ukvarjamo le po delčkih, nesistematično, brez jasnih vizij in strateškega pristopa. Načrtovanje, ohranjanje, urejanje in vzdrževanje zelenih površin ostaja brez ustrezne podpore in političnega interesa. Vizija mesta Logatec je, da bi čez 20 let vsi imeli preprost dostop do zelo kakovostnega parka kjer bodo odrasla drevesa, okrasne rastline, sedeži, stranišča in spremljevalni program; kakovostnih igrišč za različne športe, igre in telovadbo; odprtih, urejenih naravnih zelenih površin travnikov, gozda in rečnih obrežij z zaščitenimi življenjskimi prostori za živali; vzdrževanih in zanimivih otroških igrišč, parkov za kolesarjenje in območij za igro; dobro vzdrževanih zelenih površin za neformalno rekreacijo. Vizija za zelene površine pa mora vsekakor upoštevati tudi ključne dejavnike zadovoljstva uporabnikov, ki so: kakovost javnih zelenih površin kjer je količina le teh veliko manj pomembna, želja po tradicionalnem večnamenskem parku, dobro vzdrževanje ter zagotavljanje osebne varnosti in družbenega vključevanja. 9
12 4 Strateški in operativni cilji 4.1 Strateški cilji opravljanja gospodarske javne službe urejanja in čiščenja javnih površin v občini Logatec Skladno z občinskim predpisom javno službo urejanja in čiščenja javnih površin v občini Logatec opravlja javno podjetje Komunalno podjetje Logatec, d.o.o. Izvajanja javne službe poteka na podlagi strateškega načrta. Vizija javnega podjetja. Biti eno izmed vodilnih podjetij na področju urejanja in čiščenja javnih površin. Poslanstvo javnega podjetja. Nudenje storitev na področju urejanja in čiščenja javnih površin. Skrb za čisto in zdravo okolje. Prioriteta je zadovoljstvo strank in uporabnikov. Strateške usmeritve in cilji. Ohraniti visoko stopnjo zadovoljstva strank, storitve izvajati na stroškovno učinkovit način, obvladovati celoten proces urejanja in čiščenja javnih površin, konkurenčna prednost. Cilji in kazalniki opravljanja gospodarske javne službe urejanja in čiščenja javnih površin v občini Logatec v obdobju : povečati kakovost storitev in s tem zadovoljstvo strank zagotavlajti višji standard javnih površin vzpostaviti informacijski sistem združevati storitev čiščenja cest in urejanja zelenih površin prevzeti urejanje in čiščenje zelenih površin v lastno izvajanje preveriti obstoječe standarde in predlagati izboljšave vzpostaviti sistem lastnega servisiranja urbane opreme 10
13 4.2 Strateški cilji za javne zelene površine Strateške usmeritve v obdobju od 2013 do 2019 so že v naprej izoblikovana izhodišča na podlagi občinskega predpisa in sicer: zagotoviti normalno uporabo javnih površin zagotoviti varnost obiskovalcev javnih zelenih površin izboljšati kvaliteto bivanja v urbanem okolju polepšati videz mesta ohraniti obstoječe javne zelene površine in spomenike oblikovane narave pomagati pri ohranjanju biotske raznovrstnosti, predvsem pa avtohtonih rastlinskih vrst. Poleg že zastavljenih ciljev pa je potrebno tudi: sodelovati pri načrtovanju mestnega tkiva, in sicer z zagotavljanjem več kakovostnih parkov in drugih zelenih površin, ki imajo pomembno vlogo pri zadovoljevanju potreb uravnoteženih in sonaravnih skupnosti ter pri izboljševanju mestne pokrajine. S tem bomo pripomogli, da bo Logatec postal zeleno in sonaravno mesto zagotoviti jasne temelje za koristne naložbe v zelene površine določiti je treba območja mesta Logatec, v katera je treba največ vlagati in jih najbolj izboljšati spodbujati vse segmente skupnosti k intenzivnejši uporabi in pogostejšim obiskom parkov in drugih zelenih površin varovati nekatere zelene površine pred pozidavo izboljšati ponudbe posameznih vrst zelenih površin v mestu, zato da se vsem prebivalcem zagotovi dostop do različnih vrst javnih zelenih površin izboljšati kakovost parkov in zelenih površin spodbujati skupnosti k sodelovanju pri izboljšanju in upravljanju zelenih površin 11
14 4.2.1 Določitev posameznih javnih zelenih površin z vidika urejenosti Z vidika urejenosti sta z občinskim predpisom določeni dve kategoriji posameznih javnih zelenih površin, razdeljeni v skupino obremenjenih in manj obremenjenih. Obremenjene javne zelene površine javni park, drevored, nasadi in travnate površine (zelenice) ki so v javni lasti oziroma je njihovo urejanje v pristojnosti občine, pokopališča, spomeniki, otroška igrišča na javnih zelenih površinah. Manj obremenjene javne zelene površine - zelene površine ob javnih cestah in poteh, javnih športnih površinah, posamezne skupine dreves in rastišča posameznih dreves, pomembnih za naravno okolje, parkovno urejeni gozdovi, parkovno urejene vodne brežine ter druge zelene površine, določene s predpisi občine Način ureditve posameznih javnih zelenih površin strateški načrt Obremenjene javne površine Te površine otrokom in mladostnikom omogočajo, da se med igro in družabnimi stiki naučijo različnih spretnosti. Otroke in mladostnike je treba spodbujati k razumnemu tveganju v okoljih, ki jih postavljajo pred izzive in jih spodbujajo. Strateški načrt je usmerjen v odpravo teh zadržkov in izvedbo ukrepov, s katerimi želi omogočiti ustrezno igro za vse skupine otrok in mladostnikov. Spodbujanje domiselne igre je nujno za razvoj in učenje otrok. Pri tem se nočemo opirati samo na različna igrala, ampak želimo ponuditi tudi priložnosti za naravnejšo igro v varnem okolju. Otroci radi plezajo po skalah in drevesnih štorih, radi se igrajo v vodi in pesku, radi tečejo okoli dreves. Potrebno je zasnovati mrežo večjih in boljših igralnih površin, ki bodo otrokom omogočila pestrejše izkušnje in izzive. Strateški načrt vsebuje ukrepe za izboljšanje in zavarovanje formalnih (oblikovana krajina, okrasni vrt z urejenimi gredicami in s kipi ali oblikovan 12
15 osrednji mestni trg) zelenih površin. Posveča se pomembni vlogi, ki jo imajo tradicionalni, večnamenski parki z raznovrstno infrastrukturo. Dobro bi bilo razmisliti o oskrbniku parkov, ki bi se lahko odzval na vsakodnevne potrebe, uporabnikom parka pa dajal občutek varnosti. K temu lahko veliko pripomore že dvig hortikulturnih meril. Manj obremenjene javne površine. Uporabljajo jih najrazličnejše skupine ljudi za najrazličnejše dejavnosti, razen zelene površine ob javnih cestah in poteh. Kakovost teh zelenih površin je okrnjena, z izboljšavo storitev pa bi lahko pripomogli k dvigu kakovosti teh površin. Številne manjše neformalne površine na koncu ulic bi lahko bolje izrabili za igro in sprehode, če bi jih ogradili z ograjo, ki bi otroke ločevala od prometa, če nanje ne bi dovolili psom in če bi nanje postavili preprosto opremo Operativni cilji za javne zelene površine - izbor rastlin za urejanje posameznih javnih zelenih površin Trajnice Zasajevanje in vzdrževanje zelenic z enoletnicami, dvoletnicami, čebulnicami in sezonskim cvetjem je zelo drago. Za lep in urejen izgled takih gredic je potrebno namreč veliko dela in tudi denarja, ki pa ga je v mestih na razpolago vse manj. Kako poteka zasajevanje gredic z enoletnicami - maja se na takih gredicah izkopljejo vse jeseni posajene mačehe, spominčice in čebulnice ter nadomestijo s poletnim sezonskim cvetjem. Nato je treba jeseni izkopati sezonsko cvetje in pripraviti grede na sajenje mačeh, spominčic ter čebulnic, kot so tulipani in narcise. In tako se to vrti vsako leto. Če naj bo greda zasičena in lepa je potrebno posaditi kar lepo število enoletnic oziroma sezonskega cvetja - od rastlin na kvadratni meter. In to kar dvakrat 13
16 letno. Če k temu prištejemo še čebulnice, redno pletje ter zalivanje v sušnih mesecih, ugotovimo, da so take zelenice veliko breme za mestni proračun. Parkovni oblikovalci in parkovni vrtnarji so ugotovili, da je mogoče grede saditi bolj smotrno, z večjo uporabo manj zahtevnih rastlin. V večji meri so začeli uporabljati trajnice, pokrovne vrtnice in druge grmovnice, ki naj bi sestavljale osnovno strukturo grede. S tem se izognemo vsakoletnemu dvakratnemu sajenju in urejevanju gred, kar vse je bilo potrebno pri uporabi enoletnic in sezonskega cvetja. Poleg tega so trajnice vsako leto večje, kar pomeni, da v dveh do treh letih popolnoma prekrijejo neko površino. S tem se počasi izognemo pletju in okopavanju. Lahko rečemo, da s trajnicami, z izjemo pomladanskega čiščenja, tako rekoč nimamo več veliko opravka. Da tako urejene grede ne bi bile prepuste in vsako leto enake, jih še zmeraj lahko dopolnjujejo s primernim sezonskim cvetjem, z enoletnicami in čebulnicami. Čebulnice bodo popestrile pomladanske mesece, ko trajnice še ne odženejo, enoletnice pa dodale nekaj svoje barvitosti v poletnih mesecih. Vendar so to le za dodatki za večjo barvitost, ne pa za samo osnovo grednega nasada. Trajnice za javne površine morajo biti izbrane še posebej premišljeno, kajti le s pravilno izbiro bomo prišli do pravega namena in do zmanjšanih stroškov pri urejanju gred. Treba je izbrati take rastline, ki brez večjih zahtev in človekove pomoči (gnojenje, zalivanje) lepo in dolgo časa uspevajo na nekem mestu. Trajnice, ki jih uporabljamo, morajo imeti tudi lepo obliko rasti. Večji del leta naj bi imele lep in zanimiv izgled (nekatere trajnice izgledajo lepo samo do cvetenja, potem pa nič več) in cvetele naj bi čim dalj časa. Zaželjeno je tudi, da se jeseni njihovi nadzemni deli posušijo in taki ostanejo na gredi čez celo zimo. Pomembno je, da so rastline zdrave in čim manj občutljive na bolezni in škodljivce, hkrati pa privabljajo koristne žuželke, nekatere vrste celo ptiče. To so osnovni kriterij, po katerih izbiramo trajnice za javne zelenice in parke. 14
17 Primerne trajnice za sajenje na gredah: hermelika mačja meta lepe očke gavra dresen sibirska perunika sončnica Druge rastline v kombinaciji s trajnicami: okrasne trave; kitajski trstikovec, proso, japonska perjanka za poživitev grede v poletnih mesecih se ob robu zasaja poletno sezonsko cvetje, pomladi pa čebulnice trata S tovrstnim izborom rastlin bo greda celo leto lepa in zanimiva, tako za občane kot obiskovalce mesta, pa tudi za vzdrževalce. Take zasaditve so primerne za opazovanje spreminjanja letnih časov in spoznavanje trajnic, ki bodo ob različnih delih dneva, ob različni svetlobi in še po mesecih pokazale svoje mnogotere obraze in veliko raznolikost. S tem je dosežena usklajenost gredic tekom leta, saj bo v vsakem letnem času nova podoba gredic Grmovnice Poleg zelenic se ureja tudi druge površine, predvsem z grmovnicami, pri tem pa je potrebno nameniti pozornost vrstam grmovnic, saj na primer ob otroško igrišče ni priporočljivo saditi grmovnic s trni. Grmovnice na javnih površinah sadimo zaradi njihove estetske vrednosti pri oblikovanju prostora, tudi zaradi ekološke in družbene funkcije ter zaradi ohranjanja narave, zlasti zaradi ohranjanja biotske raznovrstnosti domačij rastlinskih vrst. Grmovnice za javne površine morajo biti prilagojene našim podnebnim razmeram in primerne za izbrano rastišče, zaradi vzdrževanja pa naj bo izbor 15
18 sledi tistim vrstam, ki ne potrebujejo posebne nege. Za vzgojo lepe in zdrave grmovnice je pomembna ustreznost rastišča, pravilna posaditev rastline in ustrezen izbor. Primerne grmovnice s trni, za sajenje na mestih preprečitve prehodnosti: češmin glog brin črn trn ognjeni trn vrtnice in šipki sibirski dren Primerne grmovnice, za sajenje kot živa meja: češmin pušpan panešplja brin, klek, pacipresa navadna bodika lovorikovec kosteničevje Drevesa Še posebej pri saditvah dreves je potrebno posebno pozornost posvetiti talni podlagi, pripravi sadilnih jam ter negi in vzdrževanju. Pri izboru dreves pa je se je dobro izogibati alergenim sortam (breza, jelša, leska). Sam izbor primerne drevesne vrste temelji na dobrem poznavanju biologije drevesa, poleg funkcionalnih zahtev je namreč potrebno preveriti prilagojenost vrste rastišču, rastnost in habitus glede na bližino objektov in infrastrukturo, pričakovano življenjsko dobo. Za drevesne vrste v mestnem okolju je potrebno preveriti prostorske zahteve, klimatske in svetlobne razmere, vlažnost in sestavo tal. 16
19 Mnogokrat pri sajenju pozabljamo, da koreninski sistem dreves običajno sega preko tlorisa krošnje, zato je potrebno izbrati drevesno vrsto s primerno rastno obliko. Izbrane sadike naj bodo pridelane v krajih z enakimi ali podobnimi podnebnimi razmerami kot bodo posajene. Za uspešnost posaditve je pomembna kakovostna izbira drevesne sadike. Drevesa naj imajo dobro razvito deblo. Za drevesa ob prometnicah naj bo krošnja visoka. Priporočen obseg debla ob saditvi na javnih površinah naj bo najmanj 14 cm, ob prometnicah pa najmanj 25 cm Zastirka Po saditvi naj se uporablja zastirka, zaradi ekološke, oblikovalske in gojitvene vloge. Lahko je organska (lesni sekanci, lubje, kokos) ali pesek, prodniki, plastika. Zastirka predvsem služi za zadrževanje rasti plevela in za zadrževanje izhlapevanja vode, zmanjšuje pa tudi poškodbe debla ob košnji. Priporočena debelina zastirke je med 5 do 10 cm. 4.4 Evidentiranje javnih zelenih površin V točki je predstavljena delitev javnih zelenih površin, kot je predpisana z odlokom in sicer na t.i. obremenjene javne zelene površine in manj obremenjene javne zelene površine. Tovrstna delitev bo grafično evidentirana v prostorskem informacijskem sistemu občine. Osnovno Izhodišče za evidentiranje ter načrtovanje in urejanje javnih zelenih površin sta Strateški del občinskega prostorskega načrta in Urbanistični načrt Logatec, izdelan v letu
20 V Strateškem delu občinskega prostorskega načrta so določene usmeritve za razvoj v krajini. Predlagana so območja za posamezne dejavnosti vezane na naravne vire ter območja prepoznavnih kvalitet in vrednot prostora. Slika 1: Strateški del OPN: Usmeritve za razvoj v krajini Urbanistični načrt je bil pripravljen kot strokovna podlaga za občinski prostorski načrt. Urbanistični načrt se pripravlja za območja posameznih mest ali naselij mestnega značaja ter drugih razvojnih središč, ki bodo zaradi načrtovanega razvoja postala mesta ali naselja mestnega značaja. Vsebino in 18
21 obliko urbanističnih načrtov določa zakonodaja in podzakonski akti, vsebuje pa konceptualni in podrobnejši del, med drugim tudi Koncept zelenega sistema naselja, v okviru katerega se določijo njegove sestavine, njihova medsebojna povezanost ter povezanost z drugimi grajenimi strukturami v naselju ter Javne in zelene površine ter druge oblike javnega dobra. Že iz Urbanističnega načrta izhaja, podobno kot so začrtane strateške usmeritve, da je vzpostavitev predlaganega zelenega sistema osnova za zadovoljevanje potreb prebivalcev naselja po rekreaciji, športu, druženju itd. To je funkcijska raven sistema javnih odprtih in zelenih površin. Druga, strukturna raven, opredeljuje zgradbo zelenega sistema in je natančneje opredeljena v nadaljevanju. Tretja sistemska raven je ekološka. Vse zelene površine in vodotoki omogočajo pretok snovi in živali čez urbanizirano območje. V merilu naselja te površine predstavljajo zaplate in koridorje naravnih prvin v matici grajenega tkiva. Območje urbanističnega načrta naselja Logatec z vseh strani obdaja volumen gozda. Prepoznavno vlogo v zelenem sistemu mesta ima lipov drevored ob severni vstopni točki. Pomembna sta tudi potoka Reka in Črni potok, ki se združita v Logaščico, in celoten obvodni prostor, ki povezuje posamezne elemente zelenega sistema. Vsebinska členitev mestnega zelenja v zelenem sistemu naselja (funkcijska raven): - parkovna ureditev, - športno - rekreacijske površine, - otroška igrišča, - trg javna površina, - ozelenjene prometne površine; posebej izstopa lipov drevored ob Tržaški cesti, - prehodna raba / kmetijstvo (vrtovi, travniki in njive), - območja zmernih posegov / gozd s poudarjeno socialno funkcijo, - obvodni prostor, - ozelenitve ulic in sosesk, - pokopališče. Strukturna raven zelenega sistema naselja: - Zaledje: naselje z vseh strani obdaja gozd s poudarjeno socialno funkcijo in ekstenzivna kmetijska krajina; - Programska jedra: parkovna ureditev otroškega igrišča in športnih površin pri Narodnem domu; ureditev obstoječih športno - rekreacijskih površin na 19
22 območju Sekirice in pri gradu v Gorenjem Logatcu; pokopališči v Gorenjem in Dolenjem Logatcu; parkovne površine ob križišču Tržaške in Rovtarske ceste; - Povezovalne prvine: rekreacijske (pešpoti, kolovozi, poti ob vodotokih, hodniki za pešce, vodotoki) in infrastrukturne (ozelenjeno cestno omrežje); - Točkovne prvine: posamezne razpršene prvine, ki omogočajo enakomerno razporeditev parkovnih, športnih in drugih zelenih površin znotraj grajenega tkiva (manjša zelena jedra). Značilnosti predlaganega sistema: - izhaja iz pretežno naravne strukture območja naselja, ki jo poudarja in dodatno krepi, - skuša se prilagoditi grajenemu tkivu naselja, da postane prebivalcem dostopnejši, hkrati pa prispeva k boljši podobi mesta, - prizadeva si vzpostaviti relacije, trdnejše sistemske odnose med posamičnimi členi znotraj sistema, - krepi obstoječe in razvija nove povezave, - vnaša nove vsebine, - povečuje ekološko zmogljivost območja, - krepi naravne potenciale nekaterih pomembnih sestavin, npr. vodotokov, - predvideva enakomernejšo razmestitev glavnih kategorij odprtega prostora, zlasti parkov in športnih objektov, - predlaga večjo nasičenost z zelenimi sestavinami v degradiranih delih mesta, - daje izhodišča za zadovoljitev perspektivnih potreb po odprtem prostoru tudi za naselje, ki bi preraslo njegovo današnjo velikost, - omogoča fleksibilno povezavo s kmetijsko izrabo na nekaterih stičnih območjih, ki so za mesto vitalnega pomena. Urbanistični načrt v kontekstu javnih zelenih površin določa tudi izvedbena merila, ki so vključena v prostorske izvedbene pogoje občinskega prostorskega načrta. V podrobnejšem delu Urbanističnega načrta Logatec je karta javnih in zelenih površin ter javno dobro v kateri je prikazano stanje in načrtovano stanje ureditev trgov, parkovnih ureditev, ozelenitve javnih površin za mirujoči promet, športno-rekreacijske površine, otroška igrišča, ostale zelene površine, 20
23 ozelenitve ulic in sosesk, obvodni prostor, travniki in njive, zelene cezure, pešpoti, javni prostori. Karta je izhodišče za evidentiranje javnih zelenih površin v prostorskem informacijskem sistemu občine. Slika 2: Urbanistični načrt: Javne in zelene površine ter javno dobro 21
24 5 Uresničevanje strateškega načrta javnih zelenih površin Za uresničitev začrtane strategije je potrebno imeti tudi izdelane mehanizme, na podlagi katerih se lahko oblikuje metoda uresničevanja ciljev v prihodnjih letih. Ključni mehanizem je vsekakor financiranje, poleg tega pa tudi vzdrževanje zemljišč, vključevanje javnosti, prostorski načrt za zelena območja in nadzor nad izvajanjem strategije. Financiranje. Za zagotovitev dobre kakovosti parkov in zelenih površin bo potrebno v proračunu vsako leto zagotoviti zadostna sredstva. Sredstva je potrebno pridobivati iz različnih virov. Strategija bo izvajana v taki dinamiki, kot bo to omogočal proračun. Za uresničitev zahtevnih kakovostnih izboljšav, se bo potrebno odreči nekaterim nepomembnim zemljiščem z nizko vrednostjo, prihodke od prodaje teh zemljišč pa bi lahko v večjem deležu vložil v parke in druge zelene površine. Povečati je treba tudi proračun za kakovostnejše vzdrževanje zelenih površin in za popravila poškodovane oziroma izrabljene opreme. Vzdrževanje zemljišč. Kakovostnejše vzdrževanje zelenih površin je ključnega pomena. To v veliki meri potrjuje tudi mnenje javnosti. Učinkovito vzdrževanje je nujno, če hočemo doseči cilje te strategije. Strategija bo ob uveljavljenih oblikah zagotavljanja storitev, poskušala ponekod v upravljanje vključiti tudi občane. Prostorski načrti za zelena območja. Strategija še ne pomeni, da se je proces odločanja končal in da se ne more več vplivati na dogajanje na občinski ravni. Prostorske načrte za zelena območja je potrebno oblikovati po posvetovanju s krajani in pripraviti posebne podloge za izboljšavo parkov na posameznem območju. 22
25 Javnost. Strategija vsebuje spodbude za sodelovanje in večjo uporabo zelenih površin, sodelovanje, ter načrtovano obveščanje. Nadzorovanje in revizija. Strategijo je potrebno nadzorovali in revidirali na podlagi uspešnosti. 23
26 6Viri Hitchmough, J. in Dunnett, N. (2013) Design and planting strategy in the Olympic Park, London. Topos, 83, Kingsbury, N. (2013) Trends in planting design. Topos, 83, Strgar Satler, B. (210). zasaditve javnih površin uporaba trajnic. Pridobljeno , s Šiftar, A. (2011) Mestno drevje. Ljubljana: Botanični vrt. Šuklje Erjavec, I. (2008) Mestne zelene površine. Urbani izziv, letnik 19, 2, 3. Vovk Korže, A. in Smaka-Kincl, V. (2006) Zelene površine kot dejavnik kvalitete okolja v Mariboru. Revija za geografijo, 1-1, Wilkinson, P. (2008). Upravljanje zelenih površin v mestu Bristol. Urbani izziv, 2, fotografija na prvi strani: 24
Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji
Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji informacije za stranke, ki investirajo v enega izmed produktov v omejeni izdaji ter kratek opis vsakega posameznega produkta na dan 31.03.2014. Omejena izdaja Simfonija
More informationKAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA:
Past simple uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se zgodili v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič več ne trajajo. Dogodki so se zgodili enkrat in se ne ponavljajo, čas dogodkov
More informationNavodila za uporabo čitalnika Heron TM D130
Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 V1.0 VIF-NA-7-SI IZUM, 2005 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE
More informationEU NIS direktiva. Uroš Majcen
EU NIS direktiva Uroš Majcen Kaj je direktiva na splošno? DIREKTIVA Direktiva je za vsako državo članico, na katero je naslovljena, zavezujoča glede rezultata, ki ga je treba doseči, vendar prepušča državnim
More informationInformacijski sistem za podporo gospodarjenju z javnimi zelenimi površinami v urbanem okolju
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Podiplomski program Gradbeništvo Komunalna smer
More informationcoop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE
obnovljen za prihodnje generacije IMPRESUM Fotografije Goran Šafarek, Mario Romulić, Frei Arco, Produkcija WWF Adria in ZRSVN, 1, 1. izvodov Kontakt Bojan Stojanović, Communications manager, Kontakt Magdalena
More informationUradni list. Republike Slovenije Št. 110 Ljubljana, sreda DRŽAVNI ZBOR Zakon o urejanju prostora
Uradni list Republike Slovenije Internet: http://www.uradni-list.si e-pošta: info@uradni-list.si Št. 110 Ljubljana, sreda 18. 12. 2002 Cena 1700 SIT ISSN 1318-0576 Leto XII DRŽAVNI ZBOR 5386. Zakon o urejanju
More informationUVOD OZADJE... 1 ANALITIČNI DEL TRENDI NA PODROČJU VARSTVA OKOLJA V LOKALNIH SKUPNOSTIH, GLOBALNE POBUDE IN IZZIVI
Mestna občina Kranj Slovenski trg 1 4000 Kranj Občinski program varstva okolja za Mestno občino Kranj Dopolnjen osnutek Domžale, maj 2010 Občinski program varstva okolja za Mestno občino Kranj - dopolnjen
More informationOBČINSKI PROSTORSKI NAČRT IZVEDBENI DEL
MESTNA OBČINA LJUBLJANA OBČINSKI PROSTORSKI NAČRT IZVEDBENI DEL III. Priloge k občinskemu prostorskemu načrtu 3. Strokovne podlage STROKOVNE PODLAGE ZA PREVERITEV USTREZNOSTI NORMATIVOV ZA NAČRTOVANJE
More informationNavodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M
Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M V1.0 VIF-NA-14-SI IZUM, 2006 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE
More informationPredlog za obravnavo na seji Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana. Odbor za urejanje prostora
Številka: 3503-3/2016-42 Datum: 21. 3. 2017 Mestna občina Ljubljana Mestni svet ZADEVA: PRIPRAVIL: NASLOV: Predlog za obravnavo na seji Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana Mestna uprava Mestne občine
More informationStrategija trajnostnega razvoja in trženja Krajinskega parka Ljubljansko barje kot turistične destinacije
Strategija trajnostnega razvoja in trženja Krajinskega parka Ljubljansko barje kot turistične destinacije 2011 2015 Strateška podlaga za področje turizma za pripravo Načrta upravljanja KPLB December 2009
More informationPoročilo o prostorskem razvoju
DIREKTORAT ZA PROSTOR, GRADITEV IN STANOVANJA Poročilo o prostorskem razvoju Sektor za strateški prostorski razvoj Datum: 14. april 2015 besedilo ni lektorirano II Poročilo o prostorskem razvoju Ljubljana,
More informationMestne občine Ljubljana
Projekt Strateški prostorski načrt Mestne občine Ljubljana Priloga 9: Ukrepi za izvajane SPN MOL Verzija Dopolnjeni osnutek Datum avgust 2007 Naročnik Mestna občina Ljubljana Mestna uprava ODDELEK ZA URBANIZEM
More informationP R O G R A M UPRAVLJANJA OBMOČIJ NATURA 2000 ( )
Gregorčičeva 20 25, Sl-1001 Ljubljana T: +386 1 478 1000 F: +386 1 478 1607 E: gp.gs@gov.si http://www.vlada.si/ EVA: 2015-2550-0059 Številka: 00719-6/2015/13 Datum: 9. 4. 2015 P R O G R A M UPRAVLJANJA
More informationSistem kazalcev za spremljanje prostorskega razvoja v Evropski uniji in stanje v Sloveniji
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Interdisciplinarni podiplomski študij prostorskega
More informationSKUPINA ŽOGICE Starost: 4 6 let Vzgojiteljica : Jožica Kenig Pomočnica vzgojiteljice: Nataša Gabršček
SKUPINA ŽOGICE Starost: 4 6 let Vzgojiteljica : Jožica Kenig Pomočnica vzgojiteljice: Nataša Gabršček GROUP»SMALL BALLS«Age: 4-6 years Nursery teacher: Jožica Kenig Nursery teacher assistant: Nataša Gabršček
More informationVODNIK VSEBIN PRIPRAVE NAČRTOV UPRAVLJANJA (ZA)VAROVANIH OBMOČIJ ENOTNA STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z (ZA)VAROVANIMI OBMOČJI V JUGOVZHODNI EVROPI
MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR SOUTH EAST EUROPE Transnational Cooperation Programme Projekt NATREG financira program transnacionalnega sodelovanja Jugovzhodna Evropa. www.southeast-europe.net Publikacija
More informationO izzivih lokalnih skupnosti med Ljubljano in Seulom
O izzivih lokalnih skupnosti med Ljubljano in Seulom Politike prostora O izzivih lokalnih skupnosti med Ljubljano in Seulom IPoP - Inštitut za politike prostora, Ljubljana, 2017 7 Predgovor 8 Uvod Kaj
More informationMEDOBČINSKI URADNI VESTNIK
Poštnina plačana pri pošti 2102 Maribor MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK leto XXII Maribor, 24. junij 2017 št. 18 VSEBINA 235 Odlok o občinskem prostorskem načrtu občine Selnica ob Dravi stran 497 235 Na podlagi
More informationGOZDNI PROSTOR: NAČRTOVANJE, RABA, NASPROTJA
Gospodarjenje z gozdovi in načrtovanje 4 GOZDNI PROSTOR: NAČRTOVANJE, RABA, NASPROTJA Zbornik prispevkov Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KARMEN RAJAR
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KARMEN RAJAR UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KOMUNALNI PRISPEVEK V SLOVENIJI Ljubljana, november 2007 KARMEN RAJAR IZJAVA
More informationŠifra občine: Pripravljavec: CERKNO. Bevkova 9. Ime akta: OBČINE. Gradivo: Župan:
Šifra občine: 14 Pripravljavec: OBČINA CERKNO Bevkova 9 5282 CERKNO Ime akta: OBČINSKI PROSTORSKI NAČRT N OBČINE CERKNO Gradivo: TEKSTUALNI DEL ODLOKAA Faza postopka: DOPOLNJEN OSNUTEK Župan: MIRAN CIGLIČ
More informationZ GEOMATIKO DO ATRAKTIVNEJŠEGA PODEŽELJA
Projekt GRISI PLUS, program Interreg IVC Geomatics Rural Information Society Initiative PLUS Seminar: Z GEOMATIKO DO ATRAKTIVNEJŠEGA PODEŽELJA Gornja Radgona, AGRA 2014 28. avgust 2014 Projekt GRISI PLUS
More informationJavno-zasebna partnerstva na slovenskem lokalnem nivoju
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Domen Kos Javno-zasebna partnerstva na slovenskem lokalnem nivoju Magistrsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Domen Kos
More informationNAČINI IZVAJANJA JAVNIH SLUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE TEJA PAGON MENTOR: Prof. dr. MARJAN BREZOVŠEK NAČINI IZVAJANJA JAVNIH SLUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI Diplomsko delo LJUBLJANA 2002 2 KAZALO Stran: 1. UVOD.
More informationPOROČILO O DELU ZAVODA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA VARSTVO NARAVE ZA LETO Številka: 8 VI 255/5 O 08/DK
POROČILO O DELU ZAVODA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA VARSTVO NARAVE ZA LETO 2008 Številka: 8 VI 255/5 O 08/DK Ljubljana, 30. januar 2009 KAZALO VSEBINE 1 UVOD... 5 2 ZAKONSKE OSNOVE... 7 2.1 ZAKON O OHRANJANJU
More informationSLOVENSKE RODOVNE VASI
Ljubljana, november 2007 Pripravil: Marko Kovač, univ. dipl. inž. vod. in kom. 1. Splošno Ekološke vasi vznikajo po celotni Evropi in svetu, kot odgovor na sodoben način življenja. So ena izmed rešitev
More informationdelovni zvezki Interventna logika prostorskega razvoja v Sloveniji Bojan RADEJ, Mojca GOLOBIČ Let9 št1 leto2016
delovni zvezki Let9 št1 leto2016 Interventna logika prostorskega razvoja v Sloveniji Bojan RADEJ, Mojca GOLOBIČ Ustvarjalna gmajna, 2.5 Ljubljana, september 2016 Slovensko Društvo Evalvatorjev Tabor 7,
More information»NOVO MESTO MLADIM PRIJAZNO MESTO«
STRATEGIJA NA PODROČJU MLADIH V MESTNI OBČINI NOVO MESTO DO LETA 2020»NOVO MESTO MLADIM PRIJAZNO MESTO« KAZALO 1. UVOD... 3 1.1. Izhodišča za pripravo strategije... 3 1.2. Namen... 2 1.3. Cilji... 2 1.4.
More information1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja)
Seznam učbenikov za šolsko leto 2013/14 UMETNIŠKA GIMNAZIJA LIKOVNA SMER SLOVENŠČINA MATEMATIKA MATEMATIKA priporočamo za vaje 1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova
More informationPodpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba
Podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba Analitsko poročilo DP5 projekta AHA.SI Delovna verzija 1 Uredili: Janja Drole, Lea Lebar Avtorji: dr. Andreja Črnak Meglič Janja Drole
More informationMNENJE PREBIVALCEV O VPLIVIH TURIZMA V ZGORNJEM POSOČJU
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA ZAKLJUČNA STROKOVNA NALOGA VISOKE POSLOVNE ŠOLE MNENJE PREBIVALCEV O VPLIVIH TURIZMA V ZGORNJEM POSOČJU SUZANA HVALA IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisana Suzana
More informationNamakanje koruze in sejanega travinja
1 1 Namakanje koruze in sejanega travinja prof. dr. Marina Pintar UL Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo Lombergerjevi dnevi, Pesnica, 8. dec. 2016 Zakaj je pomembno strokovno pravilno namakanje?
More informationOddelek za urejanje prostora Poljanska Ljubljana. Pooblaščeni predstavnik naročnika: dr. Liljana Jankovič Grobelšek in Nika Rovšek
DODATEK ZA PRESOJO SPREJEMLJIVOSTI OKOLJSKEGA POROČILA K SPREMEMBAM IN DOPOLNITVAM OPN MOL SD IN K SPREMEMBAM IN DOPOLNITVAM OPN MOL ID (P-3/16) DOPOLNITVE POROČILA V SKLADU S POGOJI IZ MNENJA O USTREZNOSTI
More informationStrategija trajnostnega razvoja Mestne občine Kranj z elementi urbanega razvoja
Strategija trajnostnega razvoja Mestne občine Kranj 2014 2023 z elementi urbanega razvoja Delovno gradivo, 9.6.2014 Dokument je bil sprejet na X. redni seji Sveta mestne občine Kranj, X.X.2014. V 2.0 STRATEGIJA
More informationPodpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba
Podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba Analitsko poročilo DP5 projekta AHA.SI Delovna verzija 1 Uredili: Janja Drole, Lea Lebar Avtorji: dr. Andreja Črnak Meglič Janja Drole
More informationCopyright po delih in v celoti FDV 2012, Ljubljana. Fotokopiranje in razmnoževanje po delih in v celoti je prepovedano. Vse pravice pridržane.
UPRAVLJANJE ČLOVEŠKIH VIROV V UPRAVI Miro Haček in Irena Bačlija Izdajatelj FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Za založbo Hermina Krajnc Ljubljana 2012 Copyright po delih in v celoti FDV 2012, Ljubljana. Fotokopiranje
More information10/10. OBJAVLJAM - naslednje akte Mestne občine Velenje. Mestna občina Velenje - ŽUPAN. 26. maj Številka: 10/2010 ISSN
26. maj 2010 Mestna občina Velenje - ŽUPAN Na podlagi 37. člena Statuta Mestne občine Velenje (UPB-1,, št. 15/06, 26/07 in 18/08) OBJAVLJAM - naslednje akte Mestne občine Velenje Številka: 10/2010 ISSN
More informationVIZIJA RAZVOJA ŠPORTNE INFRASTRUKTURE V OBČINI PIRAN
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Specialna športna vzgoja Zdravstvena in prilagojena vzgoja VIZIJA RAZVOJA ŠPORTNE INFRASTRUKTURE V OBČINI PIRAN DIPLOMSKA NALOGA MENTOR doc. dr. Gregor Jurak SOMENTOR
More informationMirko Pak* REGIONALNA STRUKTURA OBJEKTOV OSKRBE V SR SLOVENIJI. 1. Uvod
U'DK 911.3:38(497.12) =863 Mirko Pak* REGIONALNA STRUKTURA OBJEKTOV OSKRBE V SR SLOVENIJI 1. Uvod Oskrba sodi po svoji namembnosti v sam ožji vrh osnovnih funkcij človeškega življenja. Glede na to je ta
More informationPROSTORSKO PLANIRANJE ČEMU? SPATIAL PLANNING - WHAT FOR?
PROSTORSKO PLANIRANJE ČEMU? SPATIAL PLANNING - WHAT FOR? Marjan Ravbar UDK: 711 Klasifikacija prispevka po COBISS-u: 1.01 IZVLEČEK ABSTRACT Tudi v Sloveniji v zadnjem času lahko spremljamo razprave o modernizaciji
More informationSkupnostno upravljanje z življenjskimi viri
Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri Vodnik po skupnostnem upravljanju z življenjskimi viri so izdale organizacije Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, Focus, društvo za sonaraven
More informationOSKRBNE FUNKCIJE V ORGANIZACIJI MESTNEGA PROSTORA NA PRIMERU MARIBORA
razprave Dela 27 2007 69-80 OSKRBNE FUNKCIJE V ORGANIZACIJI MESTNEGA PROSTORA NA PRIMERU MARIBORA Mirko Pak Pod vrbami 1, 1000 Ljubljana, Slovenija e-mail: mirko.pak@guest.arnes.si Izvirni znanstveni članek
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Polonca Bezjak ARBORETUM VOLČJI POTOK (Odnos ljudi do narave, prostega časa in Arboretuma) DIPLOMSKO DELO Ljubljana 2007 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA
More informationDušan Fatur* PROSTORSKI RRZUOJ MED POTREBAM, ŽELJAMI IH OUIRAHI 6E06RAPHICA SLOVENCA 18, 19B7 UDK 711.2:502.7=863
6E06RAPHICA SLOVENCA 18, 19B7 UDK 711.2:502.7=863 Dušan Fatur* PROSTORSKI RRZUOJ MED POTREBAM, ŽELJAMI IH OUIRAHI Kdorkoli od nas bolj zavzeto spremlja dogajanja okrog sebe, bo kaj hitro spoznal, da v
More informationMESTNA NASELJA V REPUBLIKI SLOVENIJI, URBAN SETTLEMENTS IN THE REPUBLIC OF SLOVENIA, 2003
2 URBAN SETTLEMENTS IN THE REPUBLIC OF SLOVENIA, 2003 GRADIVO SO PRIPRAVILI: MATERIAL PREPARED BY: dr. Branko Pavlin Aleksandar Milenković Simona Klasinc Barbara Grm Izdelava kart: Gregor Sluga Tabele
More informationRazvojni potencial ekološkega kmetijstva v Sloveniji v povezavi z doseganjem trajnostne samooskrbe s hrano
Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Interdisciplinarni študijski program Varstvo okolja Anamarija Slabe Razvojni potencial ekološkega kmetijstva v Sloveniji v povezavi z doseganjem trajnostne samooskrbe
More informationUNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRORAČUN OBČINE LENDAVA
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRORAČUN OBČINE LENDAVA Kandidat(ka): Miran Doma Študent(ka) rednega študija Številka indeksa: 81550340 Program: visokošolski strokovni Študijska
More informationKRAJINSKI PARK GORIČKO: OMEJITVE IN MOŽNOSTI ZA RAZVOJ ZAVAROVANEGA OBMOČJA
KRAJINSKI PARK GORIČKO: OMEJITVE IN MOŽNOSTI ZA RAZVOJ ZAVAROVANEGA OBMOČJA Petra Gostinčar Ulica Jožeta Kopitarja 58, SI 1351 Brezovica, Slovenija e-naslov: petra.go@gmail.com Boštjan Jerebic Mostje 63,
More informationIntranet kot orodje interne komunikacije
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Intranet kot orodje interne komunikacije Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Mentorica:
More informationDELO IN ORGANIZACIJA OBČINSKE UPRAVE
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE LEA MARTIČ MENTOR: dr. MARJAN BREZOVŠEK DELO IN ORGANIZACIJA OBČINSKE UPRAVE DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA 2002 1 KAZALO: 1. UVOD 4 2. OPREDELITVE TEMELJNIH POJMOV
More informationFINANCIRANJE ŠPORTA V REPUBLIKI SLOVENIJI
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO FINANCIRANJE ŠPORTA V REPUBLIKI SLOVENIJI Ljubljana, marec 2004 MARKO OPLOTNIK Študent Marko Oplotnik izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela,
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO DARJA RENČELJ
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO DARJA RENČELJ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ANALIZA UPORABE SKUPNEGA OCENJEVALNEGA MODELA ZA ORGANIZACIJE V JAVNEM SEKTORJU
More informationMesto presežkov urbanega razvoja. Ključne besede: Dunaj, energetska učinkovitost, pametno mesto, soseska Aspern, Avstrija.
NAPIS NAD ČLANKOM Dunaj Mesto presežkov urbanega razvoja IZVLEČEK Mesto Dunaj je po različnih merilih uvrščeno med svetovno najbolj inovativna, energetsko učinkovita in tako imenovana pametna mesta. Ti
More informationOBRAZLOŽITVE FINANČNIH NAČRTOV UPORABNIKOV 01 KABINET ŽUPANA 1. UVOD
OBRAZLOŽITVE FINANČNIH NAČRTOV UPORABNIKOV 01 KABINET ŽUPANA 1. UVOD V Kabinetu župana je združeno delo kabineta župana v ožjem pomenu, tajništva podžupana, tajništva direktorja mestne uprave, Službe za
More informationRevizijsko poročilo Računskega sodišča Republike Slovenije in Državnega urada za revizijo Republike Hrvaške
Revizijsko poročilo Računskega sodišča Republike Slovenije in Državnega urada za revizijo Republike Hrvaške o ohranjanju biotske raznovrstnosti na območju predlaganih regijskih parkov Snežnik in Kočevsko
More informationČEZMEJNO SODELOVANJE MED SLOVENIJO IN ITALIJO PRI ZAGOTAVLJANJU TRAJNOSTNEGA RAZVOJA IN GOSPODARSKEGA SODELOVANJA
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ČEZMEJNO SODELOVANJE MED SLOVENIJO IN ITALIJO PRI ZAGOTAVLJANJU TRAJNOSTNEGA RAZVOJA IN GOSPODARSKEGA SODELOVANJA Ljubljana, april 2005 TATJANA
More informationSmernice EU o telesni dejavnosti
Bruselj, 10. oktober 2008 Smernice EU o telesni dejavnosti Priporočeni ukrepi politike za spodbujanje telesne dejavnosti za krepitev zdravja Delovna skupina EU za šport in zdravje jih je odobrila na sestanku
More informationVoda med poslovno priložnostjo in družbeno odgovornostjo
Voda med poslovno priložnostjo in družbeno odgovornostjo prof.dr. Lučka Kajfež Bogataj, Biotehniška fakulteta, UL Krepitev povezave med družbeno odgovornostjo gospodarskih družb, državljani, konkurenčnostjo
More informationCRP V Končno poročilo
Končno poročilo Celovita metodologija za popis in analizo degradiranih območij, izvedba pilotnega popisa in vzpostavitev ažurnega registra Ljubljana 2017 1 2 CRP V6-1510 Celovita metodologija za popis
More informationIZHODIŠČA ZA IZBOR RASTLINSKIH VRST, PRIMERNIH ZA OTROŠKA IGRIŠČA
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA KRAJINSKO ARHITEKTURO Mojca MLINAR IZHODIŠČA ZA IZBOR RASTLINSKIH VRST, PRIMERNIH ZA OTROŠKA IGRIŠČA DIPLOMSKO DELO Univerzitetni študij Ljubljana,
More informationPARTIZANSKA BOLNIŠNICA "FRANJA" (pri Cerknem) PARTISAN HOSPITAL "FRANJA" (near Cerkno)
CERKNO Ta bogata hribovita pokrajina ter neokrnjena narava skupaj s številnimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi in gostoljubnimi prebivalci, ki vam bodo postregli z lokalnimi specialitetami, vas bo
More informationDIPLOMSKO DELO SISTEM URAVNOTEŽENIH KAZALNIKOV V PODJETJU MESSER SLOVENIJA D.O.O. Diplomsko delo
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO SISTEM URAVNOTEŽENIH KAZALNIKOV V PODJETJU MESSER SLOVENIJA D.O.O. Diplomsko delo Študentka: Petra Kmetec Naslov: Janževa Gora 39a
More informationSTRATEGIJA RAZVOJA TURISTIČNE DESTINACIJE KRAS
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO STRATEGIJA RAZVOJA TURISTIČNE DESTINACIJE KRAS Ljubljana, maj 2007 ROK HRIBAR IZJAVA Študent Rok Hribar izjavljam, da sem avtor tega diplomskega
More informationZaložil in izdal Gospodarska zbornica Slovenije, Center za poslovno usposabljanje Kardeljeva ploščad 27 A, 1113 Ljubljana
1. DEL KKK 9/27/06 2:55 PM Page 2 Založil in izdal Gospodarska zbornica Slovenije, Center za poslovno usposabljanje Kardeljeva ploščad 27 A, 1113 Ljubljana Avtor Štefan Žemva, univ. dipl. inž. gradbeništva
More informationSLOVENSKO OMREŽJE NATURA 2000 V ŠTEVILKAH SLOVENIAN NATURA 2000 NETWORK IN NUMBERS
VARSTVO NARAVE, 30 (2017) 99 126 SLOVENSKO OMREŽJE NATURA 2000 V ŠTEVILKAH 99 SLOVENIAN NATURA 2000 NETWORK IN NUMBERS Matej PETKOVŠEK Strokovni članek Prejeto/Received: 18. 8. 2016 Sprejeto/Accepted:
More informationSmernice za razvoj zelenih produktov so razvite v okviru projekta Zelene sheme slovenskega turizma (ZZST).
Smernice za razvoj zelenih produktov so razvite v okviru projekta Zelene sheme slovenskega turizma (ZZST). ZSST je sistem oziroma certifikacijska shema, ki pod krovno znamko SLOVENIA GREEN (1) združuje
More informationREURBANIZACIJA TREH DEGRADIRANIH INDUSTRIJSKIH OBMOČIJ OB ŽELEZNICI V MARIBORU
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA KRAJINSKO ARHITEKTURO Katja BERDEN REURBANIZACIJA TREH DEGRADIRANIH INDUSTRIJSKIH OBMOČIJ OB ŽELEZNICI V MARIBORU MAGISTRSKO DELO Magistrski študij
More informationPRESENT SIMPLE TENSE
PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?
More informationPOROČILO O IZVRŠEVANJU LETNEGA PROGRAMA DELA ZAVODA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA VARSTVO NARAVE
POROČILO O IZVRŠEVANJU LETNEGA PROGRAMA DELA ZAVODA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA VARSTVO NARAVE ZA LETO 2013 1 Poročilo o izvrševanju letnega programa dela Zavoda RS za varstvo narave za leto 2013, Zavod RS
More informationDIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE (EMPLOYEE MOTIVATION IN GOOGLE COMPANY) Študent: Niko Grkinič Študent rednega študija Številka
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. mag. Tomaž Rožen. Konceptualni model upravljavske sposobnosti lokalnih samoupravnih skupnosti
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE mag. Tomaž Rožen Konceptualni model upravljavske sposobnosti lokalnih samoupravnih skupnosti Doktorska disertacija Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRENOVA ERP SISTEMA V PODJETJU LITOSTROJ E.I.
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRENOVA ERP SISTEMA V PODJETJU LITOSTROJ E.I. Ljubljana, julij 2007 SILVO KASTELIC IZJAVA Študent Silvo Kastelic izjavljam, da sem avtor tega diplomskega
More informationORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU Ljubljana, december 2011 MAJA BELIMEZOV IZJAVA Študentka Maja Belimezov izjavljam, da sem avtorica
More informationPridobivanje in črpanje evropskih sredstev iz Kohezijskega sklada za okoljske projekte v Mestni občini Ljubljana
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tatjana Šuklje Pridobivanje in črpanje evropskih sredstev iz Kohezijskega sklada za okoljske projekte v Mestni občini Ljubljana Magistrsko delo Ljubljana,
More informationRavnanje s človeškimi viri na primeru zdraviliškega
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Saša Ogrizek Ravnanje s človeškimi viri na primeru zdraviliškega turizma Magistrsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO GOSPODARSKI RAZVOJ IN KONKURENČNOST BELE KRAJINE
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO GOSPODARSKI RAZVOJ IN KONKURENČNOST BELE KRAJINE Ljubljana, september 2003 HELENA KONDA IZJAVA Študentka Helena Konda izjavljam, da sem avtorica
More informationMETODE DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA (zimski semester, 2012/2013)
METODE DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA (zimski semester, 2012/2013) NOSILEC: doc. dr. Mitja HAFNER-FINK Spletni naslov, kjer so dostopne vse informacije o predmetu: http://mhf.fdvinfo.net GOVORILNE URE doc.
More informationPRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d.
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer organizacija in management delovnih procesov PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. Mentor: izred. prof.
More informationUNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE DIPLOMSKO DELO DARIO HVALA
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE DIPLOMSKO DELO DARIO HVALA UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov
More informationDIPLOMSKO DELO MATEJ FEFER
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO MATEJ FEFER Ljubljana, 2010 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Smer študija: Specialna športna vzgoja Izbirni predmet: Prilagojena športna vzgoja
More informationKAKO ZAPOSLENI V PODJETJU DOMEL D.D. SPREJEMAJO UVAJANJE SISTEMA 20 KLJUČEV
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KAKO ZAPOSLENI V PODJETJU DOMEL D.D. SPREJEMAJO UVAJANJE SISTEMA 20 KLJUČEV Ljubljana, junij 2003 MATEJ DEBELJAK IZJAVA Študent Matej Debeljak izjavljam,
More informationNeformalni osnutek PARTNERSKEGA SPORAZUMA med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje
Neformalni osnutek PARTNERSKEGA SPORAZUMA med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2014-2020 Delovna verzija, 2.april 2014 1 Vsebina UVOD... 7 1. UREDITVE, KI ZAGOTOVLJAJO USKLADITEV S STRATEGIJO
More informationJamova cesta Ljubljana, Slovenija Jamova cesta 2 SI 1000 Ljubljana, Slovenia
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo University of Ljubljana Faculty of Civil and Geodetic Engineering Jamova cesta 2 1000 Ljubljana, Slovenija http://www3.fgg.uni-lj.si/ Jamova
More informationAnton Tone Smolnikar Župan, vodja Odbora za pripravo na tekmovanje Entente florale
Uvodnik Uvodnik Kamnik je na tekmovanju Entente florale prvič sodeloval leta 2001. Da smo se v letošnjem letu ponovno odločili za sodelovanje je rezultat različnih dejavnikov, med katerimi je na prvem
More informationHORTIKULTURNA UREDITEV PREDMESTNIH VRTOV V OKOLICI KRANJA
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Tadeja ARHAR HORTIKULTURNA UREDITEV PREDMESTNIH VRTOV V OKOLICI KRANJA DIPLOMSKO DELO Visokošolski strokovni študij Ljubljana, 2009 UNIVERZA
More informationOcena kakovosti tal mestne občine Velenje za potrebe trajnostnega prostorskega razvoja
VISOKA ŠOLA ZA VARSTVO OKOLJA DIPLOMSKO DELO Ocena kakovosti tal mestne občine Velenje za potrebe trajnostnega prostorskega razvoja GREGOR SENEGAČNIK Velenje, VISOKA ŠOLA ZA VARSTVO OKOLJA DIPLOMSKO
More informationPOROČANJE O DRUŽBENI ODGOVORNOSTI V LETNIH POROČILIH PODJETIJ
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Nina Valentinčič POROČANJE O DRUŽBENI ODGOVORNOSTI V LETNIH POROČILIH PODJETIJ Diplomsko delo Ljubljana 2008 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
More informationPREDLOG NAČRTA POHODNIŠKIH POTI PO KRAJEVNI SKUPNOSTI BLAGOVNA
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO PREDLOG NAČRTA POHODNIŠKIH POTI PO KRAJEVNI SKUPNOSTI BLAGOVNA Študent: Maja Vodeb Naslov: Proseniško 23a, 3230 Šentjur Številka
More informationRAZPOREDITEV PREBIVALSTVA V SEVEROVZHODNI SLOVENIJI Z VIDIKA KRAJA BIVANJA IN KRAJA ZAPOSLITVE
RAZPOREDITEV PREBIVALSTVA V SEVEROVZHODNI SLOVENIJI Z VIDIKA KRAJA BIVANJA IN KRAJA ZAPOSLITVE Borut Belec * IZVLEČEK UDK 9113314.9(497.12-18) Članek analizira razmerje med Številom aktivnega prebivalstva
More informationMANAGEMENT V TURIZMU RAZVOJ UNIOR TURIZMA
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer : Organizacija dela MANAGEMENT V TURIZMU RAZVOJ UNIOR TURIZMA Mentor: red. prof. dr. Jože Florjančič Kandidat: Lea Sebunk Kranj, december 2007
More informationRepublike Slovenije DRŽAVNI ZBOR 222. o razglasitvi Zakona o izobraževanju odraslih (ZIO-1) O IZOBRAŽEVANJU ODRASLIH (ZIO-1) Št.
Digitally signed by Matjaz Peterka DN: c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, ou=government, serialnumber=1236795114014, cn=matjaz Peterka Reason: Direktor Uradnega lista Republike Slovenije
More informationPOMEN HORTIKULTURNIH RASTLIN V ZASNOVAH OTROŠKIH VRTCEV
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA KRAJINSKO ARHITEKTURO Katja BERČIČ POMEN HORTIKULTURNIH RASTLIN V ZASNOVAH OTROŠKIH VRTCEV MAGISTRSKO DELO Magistrski študijski program - 2. stopnja
More informationCIPRAINFO. Trajnostni turizem ima prihodnost Gremo v Alpe! Ekološki kontinuum Narava ne pozna meja
ŠT. 83 / JULIJ 2007 / SLOVENSKA IZDAJA ISSN 1016 9954 CIPRAINFO Trajnostni turizem ima prihodnost Gremo v Alpe! Ekološki kontinuum Narava ne pozna meja Commission Internationale pour la Protection des
More informationPARTNERSKI SPORAZUM med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje
PARTNERSKI SPORAZUM med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2014 2020 CCI 2014SI16M8PA001 28. julij 2014 10. julij 2014 - na šesti redni seji podano soglasje Sveta Kohezijske regije Zahodna Slovenija
More informationPAŠNI RED KOT BODOČE ORODJE ZA TRAJNOSTNO UPRAVLJANJE PLANINSKIH PAŠNIKOV V OBMOČJIH NATURA 2000
VARSTVO NARAVE, 26 (2012) 63 78 PAŠNI RED KOT BODOČE ORODJE ZA TRAJNOSTNO UPRAVLJANJE PLANINSKIH PAŠNIKOV V OBMOČJIH NATURA 2000 PASTURE GRAZING ORDER AS A FUTURE TOOL FOR SUSTAINABLE MANAGEMENT OF MONTANE
More informationCJENIK APLIKACIJE CERAMIC PRO PROIZVODA STAKLO PLASTIKA AUTO LAK KOŽA I TEKSTIL ALU FELGE SVJETLA
KOŽA I TEKSTIL ALU FELGE CJENIK APLIKACIJE CERAMIC PRO PROIZVODA Radovi prije aplikacije: Prije nanošenja Ceramic Pro premaza površina vozila na koju se nanosi mora bi dovedena u korektno stanje. Proces
More informationV šestem delu podajam zaključek glede na raziskavo, ki sem jo izvedel, teorijo in potrjujem svojo tezo.
UVOD Oglaševanje je eno izmed najpomembnejših tržno-komunikacijskih orodij sodobnih podjetij, nemalokrat nujno za preživetje tako velikih kot malih podjetij. Podjetja se pri izvajanju oglaševanja srečujejo
More informationBIOTSKA PESTROST TAL IN NJENO VAROVANJE Z EKOREMEDIACIJAMI
Pedološko društvo Slovenije Slovenian Soil Science Society www.pds.si Ministrstvo za okolje in prostor RS Ministry of the Environment and Spatial planning 5. december Svetovni dan tal Konferenca STRATEGIJA
More information