Zbornik izbranih študentskih nalog

Transcription

1 Učilnica prihodnosti Zbornik izbranih študentskih nalog mentor: doc. dr. Domen Zupančič Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

2 Učilnica prihodnosti Zbornik izbranih študentskih nalog Urednik doc. dr. Domen Zupančič Oblikovanje in prelom Jurij Oven Špela Petrovčič UL Fakulteta za arhitekturo Ljubljana, 2018 Učilnica prihodnosti Zbornik izbranih študentskih nalog mentor: doc. dr. Domen Zupančič Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

3 04 Uvodnik Letošnje šolsko leto smo pri predmetu Upravljanje v arhitekturi namenili posebni temi: učilnica prihodnosti. Kaj nam prinaša prihodnost na področju poučevanja, je vprašanje, ki ne zastara. Generacije študentov se iz leta v leto spreminjajo glede na njihove predhodne izkušnje, znanje in možnosti samostojnega razmišljanja. Radovednost je pogoj za učenje. Je v arhitekturnem snovanju mladih bodočih arhitektov še kaj radovednosti? Radovednost ne utira poti le mislim, vodi naše telo, roke, noge, pogled, sluh, vonj, vodi nas k dotiku. Čutila so tista, ki nas zalagajo s podatki, odčitki vrednosti in nato v mislih strnemo vtise, jih spojimo s spomini, prepričanji, privzgojenimi vzorci ter jih zgnetene vrnemo nazaj v svet okoli nas. Pomagamo si rokami, da jih iztisnemo v digitalni svet prek tipkovnice, klika miške ali poteze s peresom po papirju. Ne le to. Z ostrino noža ideje izrezljamo iz papirnih pol, ali pa jih damo v laserski rezalnik, da jih z natančno mehansko-digitalno opremo izreže iz lesenih plošč, kartona ali kaj sorodnega. Arhitektura je obrt in umetnost ter v tem sodobnem svetu je modna še pripona, da je arhitektura multidisciplinarna veda, kjer si roko poda matematika, fizika, kemija, poezija, pravo, ekonomija, likovna umetnost, filozofija, psihologija, sociologija, kiparstvo, fotografija, računalniško programiranje, umetna inteligenca, Seznam bi lahko dopolnjeval vsak dan in na koncu meseca, bi spoznal, da sem naštel vse kar sem se spomnil in zagotovo bi še kaj manjkalo. Pa je res namen, da razložimo vse korake, vsak naklon, vsako misel preko povedi do besed in njenih zlogov ter črk : ABCČDEFGHIJKLMNOPRSŠTUVZŽ. Pa bo sledilo spoznanje, razumevanje, modrost? Zagotovo ne. V tej zagati smo se znašli s študenti. Naloga: sodobna učilnica je bila bolj zahtevna. Ni šlo le za obliko prostora, ne! Pomembnejši je odnos med učiteljem in učenci. Motivacija je bodisi zunanja bodisi notranja. Obe sta potrebni, da je prenos znanja uspešen. Gaspari je v prvi številki revije Arhitekt zapisal:»razred osnovna celica šolske zgradbe v primerih novih vzornih šol ni več mesto avtoritativnega nastopa učitelja, temveč prostor za kolektivno delo z mladino. V tej pogojenosti je razred vedno bolj izgubljal tradicionalno obliko pravokotnika velikosti cca. 6x9 m danes dobiva obliko kvadratnega prostora, ki omogoča poljubno razmeščanje šolskega mobilirja primerno namenu in potrebam pouka.«[gaspari, 1951:30-32] Pomen prispevka je dvojen: zavedanje takratnih arhitektov o velikem pomenu šolskega prostora in arhitekture šol je bilo veliko, saj so tematiko učilnice umestili v prvo številko revije Arhitekt. V nadaljevanju članka Gaspari poudarja kvaliteto lahke, mobilne opreme, ki je ergonomsko prilagojena učencem. Dialektika skaralnega prostora o enotnosti klopi in mize je bila takrat presežena, miza in stol sta postala samostojna elementa opreme. Povečala se je uporabna vrednost opreme in prostor učilnice doživi preporod glede na razporeditev opreme. Po poti dedukcije smo arhitekti stopali zlagoma, saj šolski prostor ni prostor revolucije ali prostor hipnega, modnega ter z učinki prežetega prostora. A ne glede na leto 1951 sodobni avtorji (Ivanič, Kuhar, 2004; Blenkuš, Zorc, 2017; Gregorski et al, 2017) ugotavljajo, da je potreben premik naprej, saj je zakonodaja (normativi na področju projektiranja šol) neustrezno prilagojena ali zasnovana ter mestoma pomanjkljiva. Prostor šole naj omogoča čustveno obnovo in reinterpretacijo doživetega, slišanega, čutenega v učilnici in izven nje. Gaston Bachelard predstavlja tezo, da vsak prostor, v katerem dejansko bivamo, skriva v svojem bistvu pojem hiše, ki ga tvorijo naši spomini in imaginacija. Bistvena moč koncepta je v integraciji misli, spominov in sanj. Zato predlaga»topoanalizo«, ki je neka vrsta pomožne metode psihoanalizi in je sistematična psihološka študija»prostorov«našega intimnega življenja (Bachelard, 2001). V sodobnih šolah je več dnevne svetlobe, oprema je specializirana glede na učilnice (predmetne učilnice, osnovne učilnice, igralnice, telovadnice, ). Študentje VII. semestra arhitekture so to pot razmisleka nadaljevali. Usmeritev je bila tristrana: ali prenoviti obstoječo učilnico na izbrani lokaciji, zasnovati novo učilnico ali pa zasnovati mobilno učilnico. Vsem učilnicam so študentje dodali vizijo razvoja čez 10, 20 in 50 let. Napovedovanje prihodnosti je neljuba naloga in lahko preide v polje banalnosti in enostranskosti.»podoba določenega prostora je kombinacija vseh zaznav. Pomembni so tako gibljivi kot negibljivi elementi, ki jo sestavljajo in vizualne kvalitete, ki omogočajo»berljivost«v smislu izdelave podobe, produkt čutnih izkušenj, spominov, ki so podlaga za interpretacije informacij in usmerjevalce akcij.«[tomšič, Zupančič 2011: 70]. Nastali projekti so različni. Poleg projektnih rešitev so študentske ekipe določile tudi ciljno publiko. Mnogi projekti zajemajo spremembe okolja pod vtisom današnjih vtisov (družbena trenja, globalne klimatske spremembe, nejasni obrisi digitalnega sveta prihodnosti, ). Velik del razmisleka mladih je bil v razumevanju inkluzije: zavedanje posebnosti v skupnosti razreda in možnih prilagoditev tem posebnostim. Pričujoča zbirka nudi kratek informativni vpogled v študentske vizije učilnice prihodnosti. Srečno pot, doc. dr. Domen Zupančič Viri in reference: 1. Bachelard, G. (2001). Poetika prostora. Ljubljana, Študentska založba. 2. Blenkuš, M., Zorc, M., (2017): Izsledki kvantitativne analize stavbnega fonda osnovnih šol v Sloveniji. V: AR arhitektura, raziskave, Let. XVIII, št. 2, str (dosegljivo na spletu: 3. Gaspari, O., (1951): O razvoju šolske opreme. V: Arhitekt, Let. 1, št. 1, str , D.A.S. Ljubljana. 4. Gregorski, M., Hudnik, D. Z., Nardoni, K. Š., (2017): Pomen evidentiranja in vrednotenja stavb vrtcev v Sloveniji. V: AR arhitektura, raziskave, Let. XVIII, št. 2, str (dosegljivo na spletu: 5. Tomšič, B., Zupančič, D., (2011): Prostor igre. UL Pedagoška fakulteta. (dosegljivo na spletu:

4 Kazalo 04 Uvodnik 08 Airbag Amadej Mravlak, Urban Škof, Gregor Mljač, Špela Krašovec 10 Po tirih do znanja Bernarda Vidmajer, Alin Kostiov, Urh Wiegele, Mitja Suč 12 Intervencijska učilnica Vanesa Bolčina, Polona Grmek, Urša Rot, Emili Varga 14 Medgeneracijska učilnica Lea Vidovič, Tjaša Zadrgal, Rok Zakšek, Tina Zorec 16 Potujoča učilnica Igor Arih, Meta Rajsar, Jure Roblek, Peter Suhadolc 18 Inside out Valentina Stincone, Ines Hidič, Maja Cvelbar, Nastija Kos-Rantaša 20 Mobilna učilnica v naravi Helena Kajzer, Brigita Kočnik, Špela Kranjec, Tjaša Kuhar 22 Mobilna učilnica Anja Justin, Manca Kranjc, Taja Kovič 24 Znanje na poti Kristjan Nemec, Uršula Novak, Lenart Piano, Tim Resnik 26 Prihodnost preteklosti Eva Pavlič, Karin Rajh, Tea Savič, Tin Troha 28 išola OŠ Vežica Mia Bećirević, Karla Ritoša, Anastazija Stjepanović, Andrea Šepić 30 Na ramenih VELIKAnov Jernej Markič, Nataša Borenović, Karla Martinčič, Barbara Černe 32 Kreativne izdelovalnice Cveto Kunešević 34 NEomejenost Maria Ljuština, Katarina Majer, Ema Podnar, Marko Primažič 36 Na strehi Petra Vranković, Tjaša Tušar, Zala Zagoričnik 38 Večfunkcijska prenova Domagoj Vesić, Mateo Zonta, Uroš Ulčar, Ana Erjavec 40 Znanje iz omare Helena Kranjc, Katja Križan, Lucija Kuhar, Zala Steblovnik 42 Analogna učilnica Tjaša Amon, Patricija Bratuž, Matej Tili, Toni Vrecl 44 Učilnica med krošnjami Urška Linda Beuermann, Tjaša Čakš, Denis Hitrec, Nina Vuga 46 Učilnica kot spreminjajoče se mesto Nina Burger, Luka Gudelj, Sara Komac, Peter Kovač 48 Prostor povezovanja Sara Biščak, Vika Lenassi, Maks Rojec, Miha Uršič 50 Umetnost dotika Adam Breznik, Amadej Lisec, Monika Vešligaj, Timotej Jevšenak

5 08 Je učilnica objekt? Je učilnica vedno znotraj ustanove - šole? Po definiciji je učilnica šolski prostor za učenje, poučevanje. Je torej prostor učenja. Prostor socializacije. Prostor. Z našo učilnico se umikamo klasični podobi učilnice ujete znotraj štirih sten šole. Ostane samo tanka prosojna membrana, kot spomin na nekoč trden ovoj. Učilnica se tako osvobodi telesa šole, postane del strukture okolice in okolico prepušča skozi svoj prostor in učence. Tudi učenci niso več le v učilnici ampak so sočasno zunaj nje. Učilnica se osvobodi lokacije. Prej vedno na istem mestu, sedaj ona sledi učencem in predavateljem in tako postane prenosljivo orodje za učenje. Tako kot nosimo s seboj prenosne računalnike in telefone, sedaj seboj vzamemo tudi učilnico. Prostor se prilagaja nam, na različnih lokacijah, v različnih velikostih in različnim načinom poučevanja. Z imenom airbag je točno to. Prenosljiva napihljiva učilnica. Airbag TIP UČILNICE: montažni LOKACIJA: poljubna CILJNA SKUPINA: neomejeno 50 let v preteklost Inflatable Suit-Home, David Greene, 1968; based on the Suitaloon project by Michael Webb. Trend napihljive bubble arhitekture se je prvič pojavil vzporedno s problematiko spreminjanja in onesnaževanja okolja. Tendence oblikovanja modulov se aplicirajo kot načini regulacije klime (ogrevanja, hlajenja, prezračevanja itd.). Modul transparentnega mehurčka omogoča sočasno izoliranost in ustvarjanje lastnih življenskih pogojev v kontrastu z vključitvijo v neposredno okolico. Par projektov Archigrama (Cushicle 1964 in Suitaloon 1967) predstavlja ključno koncep- tualno točko prenosa genealogije v interaktivno ukvarjanje s problematiko ozračja in podnebnih sprememb. Nastali prototipi, navdihnjeni z elementi vesoljske tehnologije so bili projektirani kot napihljive mobilne enote, pisarne in sprostitveni prostori za enega oziroma več uporabnikov. Dojemamo jih kot poskuse minimalizma, oblikovane za zag- otavljanje osnovnih pogojev zavetja in udobja. 50 let v prihodnost V prihodnosti, čez 50, 100 in več let se bo enostavna ideja napihljivega prostora iz nahrbtnika manifestirala v vrsto prostorov različnih namembnosti. Zaradi napredka v tehnologiji in izboljšav proizvodnih prcesov bodo ti prostori postajali večji, hkrati pa bodo grajeni iz močnejših in tanjših materialov, kar jih bo naredilo bolj priročne za uporabo. Na sliki vidimo primer kako bi lahko s po- močjo tehnologije drastično razširili namen uporabe koncepta napihljive prenosne strukture (učilnice) in ga aplicirali na vse vrste projektov kot so učilnice, bivalni prostori, celo vizionarski baloni ki zaobjamejo celo mesto. Princip postavitve ostaja enak, membrana ni samonosna, temveč jo podpira notranji zračni pritisk. Manjši prostori ostajajo premični, med tem ko so večje strukture zaradi logistike statične. Avtorji: Amadej Mravlak , Urban Škof , Gregor Mljač , Špela Krašovec

6 10 Železniški vagoni in remize, nekdaj simbol industrijskega razvoja, danes pa so zgolj propadajoč spomenik živahnemu obdobju. Preobrazba teh območji v živeče muzeje je sicer ponekod nekoliko izboljšala njihovo stanje, a kljub temu ti kulturni spomeniki še vedno zgolj klavrno propadajo. Ti prostori, katerih lokacije prepredajo celoten svet, so že opremljeni z vso potrebno infrastrukturo, ob enem pa zaradi svoje pretekle funkcije omogočajo tudi odlične prometne povezave. Zato smo se za našo učilnico prihodnosti odločili uporabiti zapuščene vagone in v njih organizirati pouk. Na ta način bi učenci vse šolske obveznosti opravili na vlaku, popoldne pa bi imeli dovolj časa za druge dejavnosti. Po tirih do znanja TIP UČILNICE: Mobilna LOKACIJA: Železniško omrežje, remize CILJNA SKUPINA: PREDVIDEVANJE ZA ČEZ 20 LET V drugi fazi, obdobju 20 let, smo mrežo premikajočih učilnic razvili na celotno Slovenijo. Na ta način bi se lahko učenci iz Maribora peljali z vlakom na Ptuj, se med potjo učili o mestu in na poti nazaj naredili domačo nalogo. V tem obdobju bi vagoni lahko dobili zunanje platforme za druženje. PREDVIDEVANJE ZA ČEZ 10 LET Za obdobje 10 let smo predvideli ureditev in prenovo vagonov v Ljubljani predvsem za os- novnošolce. Na mestu remize pa smo organ- izirali prostor spreminjanja. Na remizah bi se zamenjali učitelji, napolnili bi zaloge hrane. PREDVIDEVANJE ZA ČEZ 20 LET Za 50 letno obdobje pa smo pogledali še širše, na celotno Evropo. Uporabniki pa bi lahko bili tudi študentje. Na ta način bi lahko študentje Fakultete za arhitekturo odšli z vlakom na Oxfordsko univerzo in obratno. V prihodnosti bi lahko univerze kot take povsem izginile in bi poznali le premikajoče šole. Za to obdobje smo predvideli, da se vagoni med seboj povezujejo in tvorijo vmesni prostor. Avtorji: Bernarda Vidmajer , Alin Kostiov , Urh Wiegele , Mitja Suč

7 12 V bližnji prihodnosti (v roku 10 let) lahko predvidimo povečanje naravnih nesreč, kar je posledica podnebnih sprememb in onesnaženja. Naša mobilna učilnica je namenjena situacijam, ko je zaradi dejavnikov višje sile obiskovanje matične šole onemogočena. To je v primeru nararavnih nesreč, kot so naprimer požari, toča, neurja z močnim vetrom in poplave. Učilnica je zasnovana tako, da ustreza standardnim meram srednjevelikega tovornjaka. Tako dobimo pravo mobilno učilnico, ki je zaradi svoje velikosti primerna za poučevanje otrok v samem tovornjaku ali pa tudi pred/ob njem. Vseeno pa vozilo ni preveliko in je zato primerno tudi za ožje ceste in ulice. Omejile smo se na naravne katastrofe na območju Slovenije, saj smo lahko tako zasnovo in namembnost zasnovale glede na naše razmere in potrebe. Intervencijska učilnica TIP UČILNICE: mobilna učilnica LOKACIJA: Slovenija - naravne katastrofe CILJNA SKUPINA: osnovnošolci Kot že rečeno je naša učilnica namenjena obdobju po naravnih katastrofah na območjih, kjer je šolanje zaradi uničujočih naravnih pojavov onemogočeno. Primerna je za vse vremenske razmere saj lahko učne ure potekajo v notranjosti, ob lepem vremenu pa tudi na zunanjih površinah ob samem kamijonu. Oprema bi bila zasnovana tako, da bi vsak kos pohištva lahko prevzel več funkcij. Naprimer miza bi lahko služla tudi kot vrata knjižne omare, tabla pa bi bila obojestranska. Tako bi privarčevali z prostorom in tudi z samo ceno takšne učilnice. Poleg tega, je prednost naše učilnice tudi ta, da je opremljena z fotovoltaičnimi celicami, ki bi proizvedle vso energijo, ki jo učilnica potrebuje za svoje delovanje. Naša učilnica bi bila praktično popolnoma neodvisna od dogajanja izven nje in bi tako nemoteno delovala kljub morebitnim izpadom električne energije. Z pridobljeno električno energijo bi se učilnica po potrebi tudi ogrevala. V notranjosti je učilnica opremljena z številnimi pripomočki za učenje. Ti pa niso posebej nehnoološko napredni ampak taki, kot jih poznamo že danes. Recimo knjige, zvezki, table, pisala in ostali pripomočki. To omogoča učenje tudi brez električne energije ali internetnega omrežja in tako dopušča možnost poučevanja in učenja tudi na zelo opustošenih območjih, ki so praktično brez vse infrastrukture. Kamijon je dovolj velik, da je lahko hkrati v njem toliko otrok, kot zadošča standardu enega razreda. Poleg samega razreda bi bila v kamjonu tudi manjša knjižnica. Ob toplejšem vremenu bi se pouk lahko izvajal ob kamijonu - ta bi v tem primeru predstavljal skladišče za vse šolske potrebščine in opremo. Hkrati pa bi kamijon predstavljal tudi nekakšno zaščito pred soncem. Da bi rez izkorsitili celotno površino kamijona, smo na zunanji strani stene poleg table predvidele tudi plezalno steno. Okolica kamijona je primerna tudi za izvajanje športnih aktivnosti. Oprema za le-te je tudi skladiščena znotraj kamijona. Dostop bi bil urejen tudi za gibalno ovirane, saj namesto stopnic v učilnico vodi klančina. Avtorji: Vanesa Bolčina , Polona Grmek , Urša Rot , Emili Varga

8 14 Medgeneracijska učilnica Tip učilnice: mobilna učilnica Lokacija: Slovenija Ciljna skupina: študenti arh.+lokalna skupnost PREREZ: Ciljna skupina naše učilnice predstavlja več generacij. To so študenti arhitekture in domačini. V samo dogajanje je vključena vsa lokalna skupnost, tudi otroci. Namen takšne učilnice je medsebojno prenašanje znanja v kraju kjer se le-ta trenutno nahaja. Študentje arhitekture svetujejo tamkajšnjim krajanom o možnih rešitvah nazornega problema. Hkrati pa z njimi razglabljajo o boljših možnostih za življenje, ki jih specifičen prostor ponuja. S pomočjo razreševanja stvarnih primerov študentje tako pridobivajo praktično znanje, ki ga v današnjem sistemu poučevanja primanjkuje. S tem, ko domačini prihajajo na posvet osveščajo o tamkajšnjih razmerah in učijo o arhitekturi identiteti njihovega kraja. Učilnica nikoli ne sameva, ker je neprestano zasedena. V prostih delih dneva se v njej nahajajo krajevni otroci za katere potekajo razne delavnice skozi katere se z igro učijo. MOŽNI NAČINI UPORABE: TLORIS: Konstrukcijska zasnova se lahko postavlja in razstavlja v različnih območjih Slovenije. Zaradi njene modularnosti je primerna predvsem za poletne mesece. Vedno se postavi zraven že obstoječe strukture, ki nudi sanitarije in možnost prebivanja. Stebri so kovinski. Osnoven sestavni material stropa, tal in sten pa je les. primera razporeditve pohištva: Zasnova pohištva ponuja različne opcije sestavljanja in razstavljanja. Ločimo tri glavne elemente. Stol, mizo in večjo leseno ploščo. Stol je stol, ki se lahko pospravi pod mizo. Miza je miza za vse ali podstavek za leseno ploščo, ki s tem postane delovna površina. Z variacijo sestavljanja stolov ali miz pa lahko dobimo tudi omaro ali police. Avtorji: Lea Vidovič, Tjaša Zadrgal, Rok Zakšek, Tina Zorec

9 16 Mobilna učilnica se lahko postavi kjerkoli (v mestu, na vasi, na trgu pred cerkvijo, na parkirišču doma za stare, med stanovanjskimi bloki) in lahko sama»pride«do uporabnikov, v njihovo domače okolje. Posnema idejo potujoče knjižnice. Ponuja programe vseživljenjskega učenja. Z mobilno učilnico, ki se ustavi pred njihovim pragom, bi bili prisiljeni pokukati vanjo in razširiti svoj krog znancev, pridobiti nova znanja in veščine, ki jim lahko olajšajo vsakdan. Potujoča učilnica TIP UČILNICE: potujoča LOKACIJA: spremenljiva CILJNA SKUPINA: starostniki 60+ ČEZ 20 LET - avtonomno vozilo - avtobus dron - nivojska razlika avtobus - teren ne bo problem (mobilna pomagala, inv. vozički, ki lahko premagujejo arhitekturne ovire) - samozadostno vozilo (obnovljivi viri energije, reciklaža) ČEZ 10 LET - prostor za voznika - čajna kuhinja - prostor za hrambo rekvizitov - sanitarije - nivojska prilagoditev vozila - teleskopska klančina - fotovoltaična zasteklitev- vzorec čipke - notranjost: lesena obloga - odpiranje zasteklitve - povezava z zunanjostjo ČEZ 50 LET - ideja učilnice ostaja - zadovoljitev osnovnih človekovih potreb, socialni stiki - avtobus-leteči robot (transformer) - deluje v ekstremnih okoljih (Mars) - razvoj zdravstva 70-letniki = vitalni 30-letniki (ne bo več specifične zasnove za stare) Avtorji: Igor Arih , Meta Rajsar , Jure Roblek , Peter Suhadolc

10 18 Preprosta lesena modularna zasnova, ki nudi mestnim otrokom učenje v naravi, saj postajamo čedalje bolj zasvojeni s tehnologijo in izgubljamo stik z naravo. Pohištvo, ki se nahaja v stenah, je prilagojeno velikosti otroka in je dovolj lahko, da ga lahko sam vzame s stene in postavi na tla. Pouk bi tako potekal naprej kot fizična priprava učilnice, kjer bi se otroci sprostili ter nadaljevali z učenjem v naravi o naravi, kjer bi lahko učenci z mentorji raziskovali naravo. Učilnica bi se lahko nahajala v parku in bi bila tam postavljena 1-2 meseca in se potem prestavila na drugo lokacijo. Učilnica je velika 2,5 x 5 m in bi se lahko transportirala s prikolico. Inside out TIP UČILNICE: mobilna LOKACIJA: park, gozdna jasa, travnik CILJNA SKUPINA: otroci PREDVIDEVANJE ZA 20 LET Na posamezni lokaciji se nahaja več modulov, ki se med seboj sestavljajo in s svojo postavitvijo tvorijo več kompozicij. Lahko delujejo neodvisno in jih uporablja več skupin hkrati ali pa se povežejo in so v uporabi večje skupine. Tip teh učilnic bi se razširil po vsem svetu, možnost sestavljanja le-teh, pa bi delovala kot komunikacija otrok po svetu. PREDVIDEVANJE ZA 10 LET Enote se na začetku pojavijo v parkih večjih mest, kjer delujejo kot učilnice na prostem, kjer bi otroci preživeli 1-2 uri pouka. Ker se narava okrog spreminja, bi lahko mobilna učilnica bila na lokaciji dlje oz. bi se vračala v različnih letnih časih. Učilnice so po različnih lokacijah enake in tako ustvarjajo skupni jezik med otroci. PREDVIDEVANJE ZA 50 LET Učilnicam se doda vedno več modulov, ki bi lahko imeli tudi drugačne funkcije, tako da bi se v njih lahko izvajala šola v naravi. Lokacija modulov bi postala vedno bolj stalna, spreminjala bi se samo 2-3x letno. Osnovnim enotam bi se dodajali moduli za spanje, modul s sanitarijami,... Učilnice tako ne bi bile v uporabi samo del dneva, ampak po več dni. Otroci bi bili tako bolj v stiku z naravo. Avtorji: Valentina Stincone , Ines Hidič , Maja Cvelbar , Nastija Kos-Rantaša

11 20 Mobilna učilnica v naravi TIP UČILNICE: mobilna učilnica za predšolske otroke LOKACIJA: travnik ob OŠ Brezovica CILJNA SKUPINA: predšolski otroci Zasnovati smo želele mobilno učilnico, katere prednosti bi bila tlorisna širitev v neskončnost. Izbrale smo obliko šestkotnika, saj nam poleg omenjena, omogoča tudi poglede na vse strani ter raznolike ambiente zunaj in znotraj učilnice. Konstrukcija je lesena, stenska polnila pa so iz prefabriciranih lesenih plošč in stekla. Za prefabricirane plošče smo se odločile predvsem zaradi zmanjšane teže, akustike, hkrati pa nam omogočajo raznovrstno uporabo. S čepi in kavlji (ki se namestijo v stenske luknje) tako lahko na katerikoli steni namestimo obešalnike za garderobo, klopi, korita za zeliša/zelenjavo/ cvetje ipd., pritrdimo likovno razstavo učencev, tablo, itd. Poleg stenskih oken s pogledom, smo se odločile še za stropne svetlobnike, ki dajejo svetlobo tudi v morebitnih introvertiranih prostorih. Ideja o naši učilnici prihodnosti temelji predvsem na preteklosti, ko so se ljudje osnov učili iz narave oz. je bila narava bolj povezana z učnim procesom. Zasnova današnjih učilnic je vedno manj učinkovita, ker je veliko sedenja, zbranost pa nam meglijo tablice, ki so že močno vpete v obstoječ učni sistem, zato smo se odločile v našo učilnico vključiti neposreden stik z naravo. Avtorji: Helena Kajzer , Brigita Kočnik , Špela Kranjec , Tjaša Kuhar

12 22 Zasnova naše učilnice prihodnosti temelji na tem, da so otroci v Osnovnih šolah preobremenjeni in imajo vse manj prostega časa. Kvalitetno preživljanje le tega pa pozitivno vpliva na otrokov razvoj. Zato smo se odločile, da ustvarimo Mobilno učilnico, ki se ustvari oziroma pojavi vedno na drugi lokaciji, tako notranji kot zunanji. Tako za učenje skozi igro izkoristimo naše okolje takšno kot je, pri otrokih pa spodbujamo samostojnost in razvoj domišljije. Poveča se tudi količina prostega časa preživetega v naravi, kar je danes še kako pomembno. Tako se otroci ne učijo in poslušajo o stvareh, ki se dogajajo tam zunaj za vrati šole, ampak jih tudi izkusijo na lastni koži. Ker naša učilnica temelji na spreminjanju lokacij, smo prikazale lokacijsko in ne časovno spreminjanje teh učilnic. Mobilna učilnica TIP UČILNICE: mobilna učilnica LOKACIJA: spremenljiva CILJNA SKUPINA: OŠ - razredna stopnja SPOZNAVANJE DRUŠTEV IN ORGANIZACIJ Ta sklop učilnic je zasnovan tako, da aktivnosti lahko potekajo tudi v primeru slabega vremena. Ker sama učilnica (notranji prostor) fizično ne obstaja, za to izkoristimo že ustanovljena društva in organizacije. Vsebin je ogromno tako, da zabavnega in poučnega programa vsekakor ne bo zmanjkalo. Od obiska doma za ostarele, ki pozitivno vpliva na tako mlajše kot starejše generacije, obiska gledališča in ogleda aktualne otroške predstave, ali pa morda obiska zavetišča za domače živali. Otroci se lahko veliko naučijo ob stiku z različnimi dejavnostmi in aktivnostmi. In ker so soočeni z vedno novimi, to pozitivno vpliva na njihov kognitivni razvoj. SPOZNAVANJE NARAVE IN ŽIVALI Dokazano je, da stik z živalmi v otroštvu, pozitivno vpliva na otrokov razvoj. Zato želimo, da je čimveč učilnic oziroma lokacij za učenje in igro povezanih z živalmi. Naj gre za domačo kmetijo s prašički, kravami in kokoškami ali pa za živalski vrt s številnimi eksotičnimi živalmi. Otroci bodo zaradi stika z živalmi lažje razvili čut za empatijo in skrb za sočloveka. Vzporedno z živalmi pa je tu tudi stik z naravo. Otroci dandanes vedno manj časa preživijo zunaj na svežem zraku in predvidevamo, da bo v prihodnosti aktivnosti zunaj sten še manj. Tako želimo (seveda ob lepem vremenu) čim več učilnic organizirati zunaj v naravi, kjer se otroci lahko skozi igro na prostem tudi marsikaj naučijo. SPOZNAVANJE KRAJEV IN KULTURE Gre za drugačen način spoznavanja in učenja o kulturi in družbi kot smo ga vajeni iz osnovnih šol. Otroci ne berejo iz učbenika koliko imamo slovenske obale in katere so naravne značilnosti Slovenije, ampak si to ogledajo v živo. V okviru takšnih učilnic si otroci ogledajo mesta in spoznajo njihovo kulturo. Udeležijo se raznovrstnih delavnic, kot so naprimer priprava idrijskih žlikrofov, nabiranje gob na Pokljuki ali pa jahanje konjev v Lipici. Tako otroci pridobijo splošno znanje na zabaven in atraktiven način. Avtorji: Anja Justin , Manca Kranjc , Taja Kovič

13 24 Ideja učilnice prihodnosti temelji na načrtih za ljubljansko mestno železnico, ki so na voljo na Oddelku za urejanje prostora MOL. Načrti so bili izrisani leta 2001 in so po pričevanju zaposlenih na oddelku aktualni in primerni za morebitno izgradnjo, v kolikor se pojavi potreba. Na namenskem tramvaju, ki je predelan kot učni prostor, se učencem in dijakom podaja teoretično znanje. Na postajah, ki so namenjene posameznim vedam pa je kot enakovredno omogočeno praktično spoznavanje z določeno tematiko. Medkrajevni avtobus pripelje učence oziroma dijake na mestni Park&Ride, ki je hkrati končna postaja mestne železnice. Od tam stopijo na tramvaj, namenjen šolskim skupinam. Znanje na poti TIP UČILNICE: statična in mobilna LOKACIJA: ljubljanske mestne vpadnice - trase MŽ CILJNA SKUPINA: osnovne in srednje šole Čez dvajset let je sistem mestne železnice že globoko ukoreninjem v vsakdan meščanov in obiskovalcev. Poleg sistema ekskurzij v Ljubljano, se na tramvajih in postajah mestne železnice vzpostavi avtonomna osnovna šola, namenjena predvsem učencem iz bližnje okolice Ljubljane, katerih starši hodijo v službo v mesto. Otroci se skupaj z njimi pripeljejo na P&R, ter stopijo na šolski tramvaj, s katerim se potem vozijo po Ljubljani. Tehnika panelov na postajah so ekrani z zasloni za dotik. Učni sistem, ki je integriran v mestno infrastrukturo obenem služi za latentno izobraževanje širše javnosti oziroma uporabnikov mestnega javnega prometa. Zasnova postaj kot učnih prostorov temelji na sistemu panelov, ki tekom let omogočajo vgradnjo različnih predstavitvenih medijev za namene izobraževanja. Po modelih rasti števila prebivalcev v Ljubljani in Sloveniji ter podatkih, ki izpričujejo naraščajoč problem dnevnih migrantov v glavnem mestu predvidevamo, da bi bila gradnja smotrna v roku desetih let. Raziskave sicer kažejo, da je izgradnja mestne železnice upravičena pri mestu z vsaj prebivalci. Projekcije za Ljubljano leta 2025 kažejo prebivalcev, pri čemer moramo upoštevati še dnevnih migrantov na širšem območju MOL. Integracija učilnice prihodnosti v nov sistem mestne železnice omogoča razbremenitev mestnih vpadnic in prometa pri velikem številu avtomobilov na petih glavnih ljubljanskih vpadnic, kar vključuje veliko število ekskurzij v Ljubljano iz slovenskih osnovnih in srednjih šol. Tehnologija predstavitvenih panelov je plakat z backlight osvetljavo. Po petdesetih letih na širšem območju mestne železnice deluje že kar nekaj osnovnih šol. Izobraževanje učencev in dijakov je izredno povezano z čutnim in praktičnim spoznavanjem problematike. Panelna tehnologija 3D hologramov omogoča hitro in natančno popravljanje snovi glede na najnovejše znanstvene ugotovitve. Izgrajena je mestna železnica s petimi kraki na glavnih mestnih vpadnicah in s končnimi postajami na krajiščih tras, kjer se nahajo P&R parkirišča ter glavne postaje in objekti železniških osnovnih šol. Avtorji: Kristjan Nemec , Uršula Novak , Lenart Piano , Tim Resnik

14 26 Če želimo govoriti o učilnici, moramo najprej govoriti o načinu učenja. Klasične učilnice so pogosto zastavljene kot okvir, znotraj katerega naj bi čim bolj gladko in nemoteno potekalo prenašanje informacij iz učitelja na učence. Čeprav se učni material pretežno dosledno posodablja, pa je arhitektura učilnic (in posledično proces učenja, ki se odvija znotraj njih) že desetletja enaka. Kateder učitelja v razmerju do miz učencev vzpostavlja hierarhijo in sistem. Vaje in predavanja imajo odrejen svoj čas z vnaprej določenim začetkom in koncem. Teme in fokus predavanj so določene z učnim načrtom in organizirano predstavljene celotnemu kolektivu učencev. Prihodnost preteklosti TIP UČILNICE: virtualna / topološko razpršena / prostorsko nedoločena LOKACIJA: disperzna / na zgodovinskih vozliščih mesta CILJNA SKUPINA: turisti / učenci na vodenih ogledih Začetna faza je vzpostavitev sistema AR (augumented reality razširjena resničnost). Uporabnik oz. učenec opazuje njemu znano okolico z AR očali. Njegov pogled na svet se tako spremeni: ne vidi le stare hiše, preko sistema se nauči prepoznavati zgodovinski slog hiše ali izve nekaj novega o posamezniku, ki se je v njej rodil. Ob sprehodu mimo rimskih ruševin, se mu odkrije svet iz časa Emone. Vidi legionarje in njihove prve naselbine in začne razumevati, kako je veliki rimski imperij vplival na razvoj mesta. S tem, ko podoživljamo večje ali manjše momente zgodovine se učimo večstopenjsko. Prvič se učimo dejstev in golih informacij, kar je pogosto tudi raven znanja, ki jo prejmemo znotraj vzpostavljenih izbraževalnih sistemov. Vendar pa je ta raven še najmanj zanimiva in uporabna. Preko uporabljanja AR očal se nam odkrijejo sledi zgodovine na objektih in postopoma se bomo naučili stopinje družbe prepoznavati tudi brez dodatnih simulacij ali hologramov. S tem se ne izučimo le enciklopedičnega znanja, ampak predvsem, kako biti zavzet opazovalec sveta. Učilnica, kot smo jo zastavili sami, ni več učilnica, definirana s klasičnimi načeli izobraževalnega sistema. Namesto zaprtega prostora, namenjenega organiziranemu predajanju informacij iz učitelja na skupino, se vzpostavi platforma, ki presega omejen čas in prostor. Iskanje novega znanja se prestavi izven zidov ustanov in inštitucij. Prototip smo razvili na primeru mesta Ljubljane, vendar se lahko podoben sistem vzpostavi kjerkoli. Vsak prostor je posledica zgodovinskih, geografskih, ekonomskih, družbenih in kulturnih motivov. Njihovi vplivi so bolj ali manj očitni, ampak vedno prisotni. Z izpostavljanjem teh vplivov v naši okolici, se posameznik uči novih vedenj preko okolja, ki ga obkroža. Postopoma se lahko naučimo preko opazovanja sveta in aktivnega doživljanja naše okolice ne samo novih znanj, ampak načina vzpostavljanja novega vedenja. Avtorji: Eva Pavlič , Karin Rajh , Tea Savič , Tin Troha

15 28 O šolah prihodnosti se pogosto velik govori, malo pa se naredi. Osnovna šola Vežica je prva išola na Hrvaškem. Cilj njihovega projekta je z uvajanjem novih tehnologij spremeniti način dela v osnovni šoli in začeti novo obdobje izobraževanja študentov. V nastavo so uvedli sodobno digitalno tehnologijo in omogočili izvajanje vseh predmetov na ipadih. Čeprav je tehnologija na prvem mestu v vsaki reformi izobraževalnega sistema, ona je samo orodje. Torej, kaj je manjkajoči element, ki bi tehnologiji dal prednost? Ko govorimo o načinu izvajanja nastave moramo razmišljati tudi v kakšnem okolju se ona izvaja. Sodobna tehnologija posledično rabi sodobne prostore za učenje - učilnice prihodnosti. išola OŠ Vežica TIP UČILNICE: prenova obstoječih učilnic LOKACIJA: Oš Vežica, Reka, Hrvaška CILJNA SKUPINA: osnovnošolski dijaki V prvi fazi smo za prenovo izbrale eno učilnico v pritličju stavbe. S ciljem spremembe načina na kateri učilnice kot prostori funkcionirajo, odločile smo se odstraniti obostoječe klasične elemente kot so šolske mize, stoli, plošča. Namesto njih smo vstavile novi element, ki bo potical boljšo interakcijo med dijaki in učitelji, ter omogočal izvajanje nastave na nekonvencionalen način. Nova struktura je dinamične oblike in omogoča fleksibilno rabo prostora. Spreminja se po višini in širini glede na potrebe posameznega predmeta in vaj, ter s svojo obliko ustvarja prostore različnih velikosti in ambientov. Poleg tega, struktura je modularna in omogoča enostavno širjenje z dodajanjem podobnih elementov. Na ta način je ena sama struktura istočasno miza, klop, knjižnica, interaktivna plošča, igralnica, oziroma je lahko tisto kar dijaki v določenem času rabijo. V drugi fazi prenove smo se odločile razširiti novo strukturo na dve sosednji učilnici ter smo na ta način dobile en večji fluiden prostor. Predvidevamo da razredi ne bodo več strogo razdeljeni, ampak bodo dijaki lahko delali vsi skupaj ali v več manjših skupinah, odvisno od šolskega programa. S strukturo se ustvarjajo različne cone, za učenje, druženje, videoprojekcije, branje, izvajanje različnih praktičnih vaj, ter sprostitev. V sodobnem času dijaki rabijo sodobne veščine ter je pogoj vsakega poklica delo v skupinah in medsebojno sodelovanje. Z učilnico brez opredeljenih fizičnih mej spodbujamo čim večjo interakcijo, komunikacijo in sodelovanje. Težko predvidevamo prihodnost tehnologije ampak poskušamo zagotoviti fleksibilnost modulov, ki bi se lahko prilagajali bodočim zahtevam. V zadnji fazi učilnico odpiramo navzven in jo povezujemo z okolico. Popolnoma neomejen prostor, istočasno notranji in zunanji, omogoča maksimalno fleksibilnost pri uporabi. Vse se lahko prilagaja potrebam novega doba. Vendar, zaradi hitrega tehnološkega napredka in vse večje odvisnosti od uporabe tehnoloških naprav rabimo balans da ostanemo v realnem svetu kar dosežemo s povezavo učilnice z naravo. Izobraževanje je izkušnja, ne le v digitalnem svetu, ampak nujno tudi v fizičnem. Avtorji: Mia Bećirević , Karla Ritoša , Anastazija Stjepanović , Andrea Šepić

16 30 Glavna naloga arhitekta je zagotoviti prostor, ki bo omogočal kvalitetne pogoje za interakcijo med ljudmi. Ker je vedno pomemben tudi finančni faktor, se prenova osredotoča na minimalne intervencije z maksimalnim učinkom. S ponovno uporabo in nadgradnjo obstoječega pohištva, se lahko bolj približamo uresničitvi predlaganih sprememb. ključne besede: portreti velikanov, viharjenje možganov, iz starega v novo, robotski stoli in mize, OLED tehnologija, brezpapirna prihodnost GLAVNA MISEL PRENOVE Prostor, ki bo omogočal inspiracijo pri ljudeh in ohranil povezavo na preteklost, ko jih bo obdajala prihodnost. Na ramenih VELIKAnov TIP UČILNICE: večnamenska LOKACIJA: FA - Fabianijeva predavalnica CILJNA SKUPINA: študentje arhitekture POSEGI ZA OBDOBJE 20 LET 1 TLAK - OBNOVA Brušenje parketa in dodan prozoren epoksi sloj za lažje čiščenje in manipulacijo pohištva. 2 VZDOLŽNA STENA - PREBOJ? Portreti ostanejo. Ohrani se funkcija površine za plakate. Preveri se možnost preboja na hodnik in možnosti premostitve višinske razlike preko stopnic in dvižne ploščadi za invalide. 3 STENA Z OKNI - VIHARJENJE MOŽGANOV Parapet pod okni dobi bele table za uporabo z markerji, ki omogoča razvoj idej oz. brainstorming za skupine študentov. 4 STENA S TABLO - INTERAKTIVNOST Celotna širina stene se nadomesti z interaktivno digitalno tablo. MIZE - IZ STAREGA V NOVO Obstoječe mize se razreže v nove trapezne mize. Iz ene dobimo dve. Doda se jim noge s kolesi. Nova in manjša oblika miz omogoča lažjo razporeditev različnih kombinacij. STOLI - ERGONOMIJA Novi ergonomski stoli na kolesih s podnožjem za torbe. Dodan je obešalnik za plašče. POSEGI ZA OBDOBJE 10 LET 1 TLAK - OSTANE Parket ostane obstoječ in se ne posega v njega. Kot spomin na stanje pred prenovo. 2 VZDOLŽNA STENA - VELIKANI V obstoječe lesene plošče se doda perforacija podob velikih slovenskih arhitektov oz. nalepi prozorno folija s črnimi pikami portretov. Ohrani se funkcija površine za plakate. 3 STENA S TABLO - ŠE BELO Doda se drsno belo tablo za upionrabo z markerji. STENA Z OKNI - URESNIČITEV IDEJE Obstoječa zvočna zaščita se namesti pred okna. Premikanje je možno le v primeru intervencije. Pogoj za to je delujoče mehansko prezračevanje. MIZE - OBNOVA Mizam se obnovi delovno površino tako, da se da nov furnir in nanese in/ali prozoren 2 mm epoksi sloj, ki deluje tudi kot rezalna površina pri izdelavi maket. STOLI - NADGRADNJA Na naslon obstoječih stolov se montira obešalnik za plašče. med noge stola se napne mreža ali montira kovinsko rešetko, ki omogoča odložitev torb. POSEGI ZA OBDOBJE 50 LET 1 TLAK IN STROP Ohranitev parketa in ponovno pokazan velban opečnat strop. Prezračevalne cevi in inštalacije na stropu postanejo vidne, da študenje lažje razumejo delovanje objekta. 2 VZDOLŽNA STENA IN STENA S TABLO Uporabi se tehnologijo OLED Wallpaper, z leti pa se lahko predvideva, da bo cenovno dostopna tudi za velike površine. Portreti velikih slovenskih arhitektov so kot del stalnega prikaza. Plakati niso več tiskani, vendar se jih prikazuje digitalno, kot korak proti brezpapirni oz. paperless civilizaciji. 3 STENA Z OKNI - VIHARJENJE MOŽGANOV Parapet pod okni ima še vedno po celotni dolžini bele table, ki omogoča razvoj idej za skupine študentov. Menimo, da moramo tudi v prihodnosti ideje najprej skicirati s prosto roko in uporabiti skupinski proces brainstorming. MIZE IN STOLI - ROBOTIZIRANO Nove trapezne mize in stoli na kolesih dobijo avtomatizirano podvozje, ki omogoči samodejno razporeditev miz v različne kombinacije za delo interaktivnih skupin študentov. Avtorji: Jernej Markič , Nataša Borenović , Karla Martinčič , Barbara Černe

17 32 Kreativne izdelovalnice TIP UČILNICE: fabrikacijski laboratorij LOKACIJA: Ljubljana, Pri tovarni Rog CILJNA SKUPINA: inovatorji, start-upi Laboratoriji bodo postajali vse bolj avtonomni, materiale in izdelke si bodo med seboj in uporabniki dostavljali z droni. Postali bodo še bolj modularni glede na potrebe določenega okolja. Večino energije bodo pridobili sami. Imeli bodo možnost izdelave lastnih modulov in s tem širjenja kapacitet. Kreativne izdelovalnice omogočajo ukaželjnim dostop do naprednih tehnologij, kot so 3D printerji in skenerji, laserski in CNC rezalniki, VR/AR tehnologije... Cilj je posamezniku podati vse potrebno znanje in mu omogočiti samostojno delo v prihodnjosti. Vsak laboratorij deluje znotraj širše mreže podobnih labora- torijev - Slovenija - Evropa - Svet. Laboratoriji so splošni ali pa se specializirajo za določeno področje, ker pa so del open-source mreže imajo vsi dostop do tega znanja. S tem se omogoči ogromen potencial razvoja. MODULI vhod izdelovalni modul 3D print, laser in CNC centralni modul računalniki in serverji VR/AR modul Laboratorij se zasnuje modularno, s tem mu omogočimo maksimalno prilagodljivost zahtevam posamezne lokacije. Moduli se izdelujejo iz materiala, ki ostaja od proizvodnih procesov laboratorija. Vsak uporabnik postane tudi mentor, tako se mreža znanja konstantno povečuje. Razvijajo se nove tehnologije in materiali. Uporabniki imajo 24 urni dostop. KAPSULE ZNANJA. V poapokaliptičnem okolju bi preživelim omogočile dostop do materiala potrebnega za ponoven razvoj človeške rase. V notranjosti bi se nahajal le teleporter/ materializator, serverji in vir energije pa bi bili pod zemljo. Vrata se ti odprejo, če dokažeš da si inteligentno bitje in tako dobiš dostop do vode, hrane, semen, orodja... Avtor: Cveto Kunešević

18 34 Preden študentje pričnejo s finalnim projektiranjem, morajo načrtovati podrobnosti v zvezi z realizacijo in to prikazati na maketah v merilu 1:1. Na prostorskih prikazih se neposredno vidi, ali so predvideli pravilne rešitve, ali so se zmotili. Za tovrstno delo potrebujejo delavnice in laboratorije. Prostor mora biti zasnovan tako, da spodbuja kreativnost in dobro počutje študentov, saj tam preživijo večino svojega časa. Vsi študentje morajo delati v istem prostoru in vsak študent mora imeti svoje delovno mesto. Prostor mora omogočati adaptacijo za različno stopnjo zasebnosti in za različne načine dela, kjer študentje lahko delajo v obliki prostoročnega risanja in tudi z VR tehnologijo. Zato smo zasnovali prostor, ki omogoča vse našteto, predvsem pa spodbuja dobro počutje študentov arhitekture. NEomejenost TIP UČILNICE: modularna novogradnja LOKACIJA: poljubno CILJNA SKUPINA: študentje arhitekture Jeklena konstrukcija je sestavljena iz varjenih I-profilov v horizontalni smeri in jeklenih + stebrov v vertikalni smeri. Takšno konstrukcijo je lahko dopolniti v horizontalni smeri in zavzame najmanj prostora v vertikalni smeri. Med medetažnimi polnili se v štirih krakih stebrov pojavi prostor za vertikalna drsna polnila, ki pa ne predstavljajo velike dodatne teže konstrukciji. Prostor si študentje oblikujejo po lastnih po- trebah, ki jim za trenutni način dela in za preživljanje časa na fakulteti najbolj ustreza. To mora biti prostor, v katerem se učijo drug od drugega, v katerem sodelujejo ali se odmaknejo, prostor v katarem se lahko zmotijo, sej le tako lahko ugotovijo nekaj novega. Takšna učilnica je zelo fleksibilna in omogoča delo na različne načine. Modularna zasnova učilnice omogoča prilagajanje prostora vedno spreminjajočim študentom in času. Z lahkimi vertikalnimi drsnimi polnili se bazni prostor, ki je v osnovi popolnoma odprt, zelo hitro zapre. Ključ brezčasnosti določenega prostora leži v nemoteči konstrukciji, ki omogoča večnamensko uporabnost. Tako bo ta fleksibilnost prostora tudi čez petdeset let služila svojemu namenu, zagotoviti potreben prostor uporabniku (študentu arhitekture) glede na njegove potrebe. Študentje hišo dopolnijo sami, prostor si oblikujejo po svojih potrebah. Fasado učilnice z različno uporabo prostora naredijo študentje. Stalno spreminjajoča se fasada, mestu pokaže živahnost svoje notranjosti in odraža kreativnost dela na fakulteti. S premikajočimi se senčnimi fasadnimi paneli si lahko študentje uravnavajo količino prejete svetlobe, ki jo potrebujejo za kakovostno delo. Avtorji: Maria Ljuština , Katarina Majer , Ema Podnar , Marko Primažič

19 36 Streha je pogosto nedostopen prostor, ki pa omogoča obiskovalcu nov pogled na okolico in spremembo perspektive. Svet na strehi zato dojemamo kot imaginaren in sproščen, posledično spodbuja kreativnost. Naša družba je vedno bolj tehnološko razvita in zato z informacijami prepolna okolica zmanjšuje občutljivost prvinskih čutov človeka. Ravno to se bo v prihodnosti najbolj občutilo pri ljudeh, ki so odraščali brez stika z naravo - v mestih. Odločile smo se za poseg na osnovni šoli (učenci 1. do 4. razreda), ker tako na mlajše otroke najlažje vplivamo. Njihovo znanje želimo praktično nadgraditi in jim omogočiti doživljanje naučenega tudi v praksi. Ustvarile smo predmet čutil, ki se fokusira na prvinski stik našega telesa z okoljem. Učence bi učili kako opažati in najti zanimivosti v stvareh, ki se nahajajo v neposredni bližini. Občutljivost do dražljajev iz okolja je tudi pomemben aspekt v ustvarjanju in dojemanju umetnosti. Na strehi TIP UČILNICE: statični LOKACIJA: OŠ Trnovo, Ljubljana CILJNA SKUPINA: razred PREDVIDEVANJE ZA ČEZ 20 LET Koncept novega predmeta je zamišljen kot platforma za začetek drugačnega pouka, ki pa bi se v prihodnosti lahko razvijal dalje. Predmet čutil v roku dvajsetih let ne bi bil več ločen od ostalih predmetov, ampak bi se med njih integriral. Profesorji in učenci bi se navadili na novo dinamiko pouka, kjer bi se teoretične vsebine povezovale in vedno bolj prepletale z vsakodnevnimi aktivnostmi pri vseh predmetih. Oblika in delovanje paviljonov bi tako postala izhodišče za nadgradnjo in razširitev obstoječih učilnic, ki bi se odzivale na nov način učenja. Na zeleni strehi telovadnice se enkrat na dan ob različnih terminih izvaja dodaten predmet, katerega tematika je razdeljena na sklope - VID, SLUH, TIP in OKUS, ki se rotirajo med posameznimi razredi. Istočasno participirajo različno stari otroci od 1. do 4. razreda). Teorija in praksa sta združeni v obliki razlage in debate na začetku in delavnice na koncu ure. Želimo se izogniti točno določenemu učnemu sistemu, zato ga učitelji prilagajajo glede na situacijo in čas. Na ta način spodbujamo kreativnost, komunikacijo, medsebojno pomoč, samoiniciativo ter konstantna interakcija med učenci in učitelji, ki soustvarjajo nov prostor. Prikaz uporabe prostorov skozi različne letne čase: Avtorji: Petra Vranković , Tjaša Tušar , Zala Zagoričnik

20 38 Učilnica trenutno predstavlja monoton in statičen prostor, ki vsebuje zgolj eno funkcijo; prenos znanja s klasičeno teacher-student metodo. Glede na trenutno stanje in pomanjkanje opreme pa je to tudi vse kar prostor omogoča. Cilj projektne naloge je, da ta prostor postane bolj fluiden ter dinamičen in tako izkoristi vse svoje potenciale. Prva faza prenove upošteva odstranitev predelnih omar, ki razmejujejo slepi hodnik in učilnico. V prostoru se odstrani steber, ki se nadomesti z ojačitvijo obstoječega nosilca z epoksidnimi smolami in ojačitvenimi vlakni (druga opcija predvideva ojačitve s s kritimi jeklenimi nosilnimi paličji). V novokreirano učilnico se umesti globoko večfunkcijsko omaro, ki vsebuje vrata s skritimi Večfunkcijska prenova TIP UČILNICE: funkcionalna prenova LOKACIJA: Buje, Istra CILJNA SKUPINA: 5-8 letniki podboji, kar na notranji strani omogoča dodatne pisalne površine. Le te se izvedejo na način odpiranja navzven (zaradi zagotavljanja požarne varnosti). Desno od vhoda v učilnico se predvidi umivalnik, levo pa dodatne shranjevalne površine namenjene učnim rekvizitom ter prostorom za potrebno elektro/ strojno podporo digitalni tehnologiji. Zaradi zmanjšanja hrupa v okolju se predvidi večfunkcijski premični strop, katerega naklon se lahko regulira glede na potrebe slušalcev. Nad tablo je predviden prostor za projeciranje, ob njem pa so na vsaki strani umeščene stenske zvočne dušilne plošče. Leseni del se v celoti predvideva iz lokalne lesne mase in je obdelan le z olji ter brez škodljivih lepil (fenolov). PREDVIDEVANJE ZA ČEZ 20 LET V drugi fazi, ob povečanju skupinskega dela znotraj učne enote, že izdelano pohištvo omogoča združevanje v manjše skupine po 4 ali 5 učencev, kot je prikzano. V pohištvenih elementih se nadomesti nihajna delovna površina pod katero so predali z LCD zasloni na dotik. PREDVIDEVANJE ZA ČEZ 10 LET Poleg same statične rekonstrukcije se v prvem obdobju izdela večnamensko pohištvo, ki omogoča več različnih oblik izobraževanja. V začetni fazi se uporablja kot klasičen način postavitve, torej kot samostojna učna miza s stolom. PREDVIDEVANJE ZA ČEZ 20 LET V daljni prihodnosti, se ob vedno večji uporabi digitalnih zaslonov in naprednih tehnologij senčenja, v okna vgradi fotokromatska senčila z, na dotik občutljivimi, zasloni na notranji strani. Te površine predstavljajo razbremenitev učenja v sedečem položaj, saj narekujejo učenje stoje. Zasloni na oknih spodbujajo delo stoje kar pozitivno izboljša ergonomijo delovnega mesta in zmanjša negativne vplive sedalnih navad, ki so vedno pogostejše. Avtorji: Domagoj Vesić , Mateo Zonta , Uroš Ulčar , Ana Erjavec

21 40 Za zasnovo učilnice prihodnosti smo izbrale že obstoječo klasično učilnico na Osnovni šoli Valentina Vodnika v Ljubljani. Kot glavni element smo postavile veliko modularno omaro, ki omogoča, da se vse potrebno pohištvo pospravi ali uporabi po potrebi, kar pomeni veliko fleksibilnost pri ureditvi učnega prostora. Namesto za mizami po 2 in 2, lahko otroci tako sedijo v manjših skupinah, kar spodbuja druženje in komunikacijo med otroci ter preprečuje nasilje. Otroci snov pridobivajo iz interaktivnih vsebin na veliki interaktivni tabli v ospredju, premičnih panelih z interaktivnimi tablami ali hologramu v osredju. Prisotni sta dve učiteljici, ki snovi ne podajata, temveč otrokom le pomagata pri učenju skozi igro. Znanje iz omare TIP UČILNICE: klasična LOKACIJA: OŠ Valentina Vodnika, Ljubljana CILJNA SKUPINA: 1. triada (otroci 6-10 let) PREDVIDEVANJE ZA ČEZ 20 LET Pouk poteka v manjših skupinah po 4-6 otrok. S premičnimi paneli z interaktivnimi tablami se velika učilnica razdeli na več manjših kotičkov, ki jih otroci sami uredijo s pohištvom. Odločijo se ali bodo sedeli za mizo, na stolčkih ali pa si pripravijo sedežne blazine. Učne vsebine sprejemajo preko interaktivnih tabel, učiteljice zgolj pomagajo otrokom pri učnem procesu in ne podajajo snovi. Lahko pogledajo film, igrajo igre ali rešujejo naloge, ki jih dobijo na učnih vsebinah. Hkrati poteka pouk različnih predmetov, npr. matematika, jezik, naravoslovje,... Učenci pa se v skupinah zamenjajo, tako da v enem dnevu pouka vsi zberejo enake informacije. Za pouk si otroci poljubno uredijo prostor, osredotočijo pa se na vsebine, ki se predvaja- jo na veliki interaktivni tabli v ospredju. Lahko sedijo za mizami, kar jim omogoča risanje in pisanje, ali pa se odločijo sedeti na sedežnih blazinah. PREDVIDEVANJE ZA ČEZ 20 LET Osrednji prostor učilnice zavzema velik hologram, kjer se prikazujejo različne vsebine, s čimer otroci na zanimiv in zabaven način pridobivajo novo znanje. Učilnico je mogoče urediti še bolj svobodno, interaktivni paneli in večje pohištvo se pospravijo v omaro, otroci pa si uredijo sedeže ob robovih učilnice, da lahko neovirano spremljajo dogajanje. Detajl omare: prikaz pospravljene omare in delovanja učilnice z uporabo različnega pohištva iz omare. Avtorji: Helena Kranjc , Katja Križan , Lucija Kuhar , Zala Steblovnik,

22 42 Analogna učilnica TIP UČILNICE: stacionarna, novogradnja LOKACIJA: Murgle CILJNA SKUPINA: prva triada OŠ Predvidevamo, da bo čez 20 let intelektualni kotiček izginil, saj klasičnega učenja, kot ga poznamo danes, ne bo več. Meje med ostalimi kotički se bodo začele brisati. Povečal se bo prostor za kreativne, socialne in fizične aktivnosti. Zaradi vedno širše uporabe in vse večjega vpliva digitalnih tehnologij smo našo učilnico zasnovali analogno, v upanju, da bi učencem prihodnosti omogočila ohranjati stik z realnim. Učilnico smo locirali v naselje Murgle, kjer je že bila predvidena osnovna šola. Do njene realizacije ni prišlo zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ob koncu gradnje naselja. Učilnica se lahko s še dvema povezuje v sklop namenjen prvi triadi osnovnošolcev. Zasnova učilnice omogoča oblikovanje različnih kotičkov glede na različna področja otrokovega razvoja: socialen, fizičen, intelektualen in kreativen. Barve v prostoru so izbrane glede na njihov vpliv na počutje in psiho. Prostor je prvotno definiran s hidravlično podprtimi premičnimi lamelami, s katerimi se poljubno oblikuje tla. Svetlobni pogoji v prostoru se uravnavanjo s pomočjo lamel na stekleni strehi. Prostor je dodatno definiran z raznobarvnim modularnim pohištvom, ki ga je mogoče pospraviti v steno, v kateri je tudi prostor za shranjevanje drugih potrebščin. Kosi pohištva so večnamenski - leseno ogrodje se lahko uporabi kot mizo, stol ali knjižne police, volumni iz pene pa so uporabni za sedala, naslonjala ali drugo. Predvidevamo, da bo čez 50 let v učilnici potreben predvsem socialen, malo definiran prostor za druženje in igro, ki se bo preko fizičnega kotička povezal z zunanjostjo. Predvidevamo, da bodo čez 10 let potrebe v učilnici narekovale prostor z bolj ločenimi območji; intelektualen kotiček s knjigami ob tribunah za skupne pogovore, kreativen kotiček ob umivalnikih, socialen kotiček v najvišjem delu na stiku med kreativnim in fizičnim kotičkom, ter slednji povezan z zunanjostjo. Avtorji: Tjaša Amon , Patricija Bratuž , Matej Tili , Toni Vrecl

23 44 Učilnica med krošnjami TIP UČILNICE: nova učilnica LOKACIJA: park Tivoli CILJNA SKUPINA: otroci Namen je, da iz monotonih, nemotivacijskih, učilnic učenje prenesemo v primarno naravo ter ga naredimo bolj zanimivega. Pri razvoju ideje smo vprašali svojce stare med 6 in 10 let, kakšen prostor za učenje bi bil za njih najljubši. Narisali so učilnico, ki a bolj svobodno postavljene mize, hišo na drevesu, svoj dom ter učilnico, ki ima neregularen obod. Ideje smo uporabili pri zasnovi. Učilnica na drevesu je zasnovana za otroke. Pozicionirana je v naravo, kjer lahko otroci razvijajo svoje čute ter motorične sposobnosti. Prostori so razgibani po višini, kar naredi prostor raznolik. Odprtost in zaprtost šestkotnih modulov omogočata uporabo v vseh letnih časih. Do njega lahko dostopaš na več načinov, po vrvi, lestvi, mreži in škripcu. Tako je že prvi vtis zanimiv ter podoben igri. Učilnica je zasnovana po principu modularnosti. Modul je šestkotnik, ki se ga enostavno zlaga. To omogoča enostavno rast ter širitev strukture. TLORIS PREDVIDEVANJE ZA 20 LET RAZLIČNI DOSTOPI PREDVIDEVANJE ZA 10 LET Avtorji: Urška Linda Beuermann , Tjaša Čakš , Denis Hitrec , Nina Vuga PREDVIDEVANJE ZA 50 LET

24 46 Učilnica kot spreminjajoče se mesto TIP UČILNICE: LOKACIJA: CILJNA SKUPINA: Predlagana rešitev sodobne učilnice za naslednja desetletja temelji na dejstvu množičnih migracij na globalni ravni, ki jim v modernem svetu še nismo bili priča. Modularna prostorska enota je previdno razvita na platformi, ki je hitro postavljiva in ji zlahka zamenjamo lokacijo, tako globalno ali lokalno. Je izvrstna za obstoječa in bodoča begunska taborišča. Prav izobraževanje prizadetih otrok je kl- jučne narave, saj so otroci v najobčutljivejših letih izobraževanja v izredno težkem položaju. Preko anket, izvedenih v slovenskih šolah, smo izvedeli, da je za uspešno in kakovostno izobraževanje pomembna sprememba okolja, prostorska fleksibilnost in vključevanje tehnologij v izobraževalni proces. Avtorji: Nina Burger , Luka Gudelj , Sara Komac , Peter Kovač

25 48 Prostor povezovanja TIP UČILNICE: odprti tip LOKACIJA: Črnuče CILJNA SKUPINA: prva triada Čez 20 let se bodo nekatere spremembe že uveljavile in začelo se bo sprejemati alternativne oblike učenja in poučevanja. Še vedno je omogočena možnost pregrajevanja prostora, vendar veliko bolj organska in ne tako striktna. Prihaja do več interakcij in mešanih skupin glede na starost. Učilnica povezovanja je učilnica neomejenega gibanja, ki otrok ne ločuje po starosti in skupinah. Umeščena je v zgornje nadstropje Osnovne šole n.h. Maksa Pečarja oz. tako imenovane Stare šole v Črnučah. Prehod iz vrtca v osnovno šolo je za otroka zelo pomemben življenjski korak. V začetku je sicer pouk razredni, kar je za otroke nekoliko lažje, hkrati pa to pomeni, da učilnica nikoli ne bo idealno zasnovana za nek program, saj mora zadostovati mnogim potrebam. Določen tip učilnice je boljši za določen program. Odprti tip učilnice tako ustreza bolj ustavrjalnemu in povezovalnemu programu. S preureditvijo dela zgornjega nadstropja tako šoli še vedno pustimo učilnice zaprtega tipa, ki bolj ustrezajo klasičnim načinom učenja in poučevanja. Sprva bi porušili stene, ki ločujejo avlo od učilnic, pustili pa bi možnost ločitve na več manjših enot. Kasneje se omogočijo bolj organski načini pregrajevanja, konči cilj pa je popolna ukinitev metod razmejitve prostora. Leta 2068 bo svet že precej drugačen, kot je sedaj, kar je v veliki večini potrebno pripisati hitremu razvoju tehnologije. Otroci bodo pouk spremljali s pomočjo VR očal, učili pa se bodo s pomočjo hologramov najbolj priznanih učiteljev. Otroci se bodo premikali prosto, na lebdečih stolih in v prostoru lahko zavzeli kakršnokoli pozicijo. Prav zaradi vsega naštetega se prostor ne bo več pregrajeval. Različne starosti otrok bodo v istem prostoru lahko spremljale različen pouk. Šola pa bo ohranila svojo funkcijo, saj tu še vedno pride do izmenjevanja idej in zelo pomembnih človeških interakcij. V roku 10ih let se samo poučevanje še ne bo tako drastično spremenilo in uvajanje odprtega tipa učilnice mora biti postopno, zaradi česar je tu še omogočeno klasično pregrajevanje in doseganje več ih učilnic. Avtorji: Sara Biščak , Vika Lenassi , Maks Rojec , Miha Uršič

26 50 Kot konservativne šole, ki so vezane na nek kraj ali mesto, bi bila tudi ta enota za slepe in slabovidne znotraj nekega kraja ali občine. Ta instantna učilnica bi slepim in slabovindnim, torej tistim, ki se že rodijo brez vida, kot tudi tistim, ki so zaradi takšnih ali drugačnih razlogov oslepeli kasneje, pomagala predvsem na njihovih prvih korakih spoznavanja umetnosti slikarstva, kiparstva in glasbe. Učilnica bi omogočala preko neposredne taktilne interakcije z umetninami širitev znanja o umetnosti in kulturi, saj se ljudje, ki se rodijo s slepoto, nikoli ne morejo dotakniti slike v konzervativnih galerijah in si s tem ustvariti svojo podobo umetnine v mislih. Torej tako bi bilo možno spoznavanje različnih umetniških del preko dotika, sluha in knjig o umetnosti v brailovi pisavi. Tako bi naša učna enota predstavljala edukativno in kulturno učilnico prihodnosti za slepe in slabovidne, kot tudi izkušnjo ljudi, ki vidijo, kako s taktilnostjo prepoznati. Umetnost dotika TIP UČILNICE: na novo zasnovana LOKACIJA: Toscaninijev park, Ljubljana CILJNA SKUPINA: slepi in slabovidni V obdobju dvajsetih let delovanja učne enote bi opustili prikaz (verjetno) težkih reliefnih odlitkov znanih umetniških del in ga nadomestili s steno, ki bi omogočala prikaze umetnin z drobnimi točkastimi elementi, ki bi se po obliki reliefa slike prilagajali in omogočali z istim elementom prikazati različne umetnine. Te bi se dalo spreminjati, torej bi bil nabor prikazov večji in enostavnejši. V obdobju prvih desetih let delovanja učilnice za slepe in slabovidne, bi bile umetnine (predvsem slike) dostopne in razumljive z reliefnimi odlitki znanih izbranih umetnin, preko katerih bi se lahko obiskovalci sprehodili s svojim tipom, ter tako spoznali najpomembnejše umetnine različnih umetnostno-zgodovinskih obdobij. Prav tako bi bilo dovoljeno tipanje različnih drugih umetnin, kot so kipi, saj se le - teh v konzervativnih galerijah ne sme dotikati. Vso prepoznavanje umetnin bi potekalo v čisti temi, da bi se lahko tudi drugi, ki niso slepi ali slabovidni, za trenutek približali občutku, kako je prepoznati umetnine brez glavnega čuta za vizualno opazovanje. Vsi opisi umetniških del bi bili zapisani v brailovi pisavi. V osrednjem delu učilnice, okoli katerega potuje pot z umetninami, bi bili situirani knjižnica s knjigami v brailovi pisavi, ter zvočno izolirana glasbena soba, v kateri bi lahko potekal pouk igranja instrumentov, ter popolna izolacija od zunanjih zvokov, ter prepustitev glasbi v polnem pomenu, brez kakršnih koli motečih prizvokov. V obdobju petdesetih let bi z enako, sicer nadgrajeno računalniško vodeno steno, ki bi sama izbočila različne reliefe slik, prikazali umetnine z zelo majhnimi taktilnimi točkami. Te bi s tehnološko opremo omogočale instantno menjavo in izbiranje različnih umetniških del v trenutku preko zvočnega ali taktilnega ukaza uporabnika. Celoten prikaz umetnin bi bil nadgrajen s toplotno prepoznavnostjo barv, saj bi vsaka točka v reliefu imela toplotne senzorje barv. Avtorji: Adam Breznik , Amadej Lisec , Monika Vešligaj , Timotej Jevšenak