Fotograf, ki to sploh ni hotel biti. Ogenj v Trbovljah,foto: Matjaž Kirn.

Transcription

1 Letnik 1, številka 1 Zaznamovana za vedno? Sami poskrbite, da bo spet posijalo sonce Fotograf, ki to sploh ni hotel biti Zasavci v poplavljenem Obrenovcu Dvignjen palec Zdravila so postala mamila Franc Grošelj, koncesionar v Zdravstvenem domu Zagorje, ki so ga policisti skupaj s tremi njegovimi bolniki priprli po večmesečni akciji, je na leto napisal več kot 900 belih, samoplačniških, receptov za psihoaktivna zdravila, za izdane recepte pa dobil plačilo med 5 in 50 evrov, so ugotovitve policijske preiskave. Policisti prav tako sumijo, da so ostali priprti osumljenci, vsi njegovi bolniki, zdravila preprodajali. Promet s psihoaktivnimi zdravili na črnem trgu vse bolj cveti, sploh odkar so zdravniki postali precej bolj previdni pri predpisovanju antidepresivov, pomirjeval in uspaval. Zasavski policisti in kriminalisti so v obširni večmesečni preiskavi razkrinkali zdravnika, ki se za te omejitve očitno ni zmenil. Grošelj je v zadnjih dveh letih samo enemu pacientu predpisal neverjetnih tablet, kar pomeni, da bi moral pacient vsak dan zaužiti 40 psihoaktivnih tablet. Povprečno število predpisanih tablet drugim osumljenim pacientom, med katerimi so povečini odvisniki na metadonski terapiji, pa je bilo od 20 do 25 tablet na dan, je povedal Andrej Jurič, komandir trboveljske policijske postaje. Stokrat preveč Osumljenci sicer prihajajo iz vseh treh zasavskih občin in eden z območja Sevnice, medtem ko so zdravila izdajali tudi v lekarnah v Kamniku, Ljubljani in Litiji, je dodal Jurič. Da so bile tablete, ki so jih osumljenci dobili na recept, namenjene za nadaljnjo prodajo, pa ne kaže samo bistveno odstopanje izdanih receptov od državnega povprečja (štirje izdani beli recepti na zdravnika letno), temveč tudi dejstvo, da se kriptirne številke pacientov niso ujemale s številkami na receptu, je pojasnil Jurič. Dodal je, da so kot izrazito nestrokovno ravnanje zdravnika ocenili tudi v Psihiatrični kliniki Ljubljana, saj je Grošelj tako z odmerki kot s kombinacijo predpisanih zdravil, med katerimi so bili najpogosteje apaurin, leksonin, helex, xanax, salval in dormicum, prekoračil odmerek varnega jemanja teh zdravil tudi za stokrat. Policijska postaja Trbovlje je sicer na podlagi informacij občanov, ki so se nanašale na zlorabo psihoaktivnih zdravil in se lahko nabavijo s pomočjo t.i. belih receptov, z akcijo zbiranja obvestil pričela konec minulega leta. Kmalu so ugotovili, da hipnotiki na trg prihajajo samo od enega zdravnika. Januarja so namreč pri enem od osumljencev v Trbovljah zasegli 320 psihoaktivnih zdravil, dan za tem pri drugem osumljencu še 190 psihoaktivnih tablet ter manjšo količino konoplje, pri obeh so sledi vodile do Grošlja, je pojasnil Jurič. Ogenj v Trbovljah,foto: Matjaž Kirn. Zadnji majski ponedeljek so policisti in kriminalisti opravili še 16 hišnih preiskav pri 15 osumljencih. V okviru te akcije so zasegli še 1109 tablet, ki jih bodo uporabili kot dokumentacijo v nadaljnjem postopku dokazovanja prometa s psihoaktivnimi zdravili, poleg tega pa so zasegli še puško, pištolo, več nabojev in mačeto. Grozi mu do 12 let zapora V okviru policijske akcije so pridržali pet ljudi, zdaj so v priporu štirje, policisti pa so zoper osumljene podali 14 kazenskih ovadb zaradi suma storitve kaznivega dejanja prometa s prepovedanimi drogami, za kar je zagroženih do 10 let zaporne kazni. Zoper Grošlja so policisti podali kazensko ovadbo zaradi omogočanja uživanja prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu, za kar mu grozi do 12 let zapora. Delo policistov in kriminalistov s tem še ni končano. Grošlja namreč sumijo tudi drugih kaznivih dejanj, in sicer zlorabe uradne dolžnosti, javnih pooblastil oziroma javnih sredstev. Jurič je še pojasnil, da Grošljeva soproga, ki je prav tako splošna zdravnica v zagorskem zdravstvenem domu, v policijsko preiskavo ni vključena. Grošljev sin Igor Grošelj, s katerim sta skupaj vodila zasebno podjetje Vitasan, je v očetov zagovor povedal, da je s predpisovanjem teh zdravil odvisnikom želel omogočiti le dostojno življenje, saj je odvisnost od tablet zelo huda, pri odvajanju pa je treba odmerke posameznega zdravila zmanjševati zelo počasi. Sabina Lokar Foto: Z nulto številko Zasavskega tednika pod pazduho sem se odpravil na prav poseben obisk. Ko sem z rahlo tremo vstopil v sobo v trboveljskem domu upokojencev, me je pozdravil nasmeh. Ko je zagledal časopis, je dvignil palec. Zame je bila to največja nagrada za ves trud, ki smo ga s sodelavci vložili v začetek izhajanja našega časopisa. Prijatelj Jure Nagode je bil zadovoljen. Nagajiv nasmeh, češ, ti je le ratalo, mi je polepšal dan. Kolikokrat me je ob kavi nagovarjal, da naj se lotiva tega projekta. V novem časopisu so vtkane tudi njegove lucidne ideje in ure, ko sva sanjala in pametovala o tem. Zato gre iskrena hvala človeku, ki ga močno cenim in mu, kot on časopisu, držim palce navzgor. Prva številka zasavskega časopisa prinaša nekaj več vsebine. Seveda časopis še ni takšen, kot bi radi. V današnjem se prepletajo tri glavne teme. Prva je solidarnost. Zasavci znamo še vedno na različne načine stopiti skupaj in pomagati. Pa naj gre za Erazma, zasavske otroke, ali pa poplavljence v Srbiji in Bosni. Druga tema je praznik Trbovelj. Pogovor z novim častnim občanom Milanom Cerinškom odkriva nekaj zanimivih podrobnosti iz njegovega življenja. Tretja tema, ki se vleče iz strani na stran pa so Rdeči revirji, festival, ki je podrl občinske meje. V Zasavju se niti ne zavedamo, kakšen izjemen dogodek vsako leto pričara Branko Potočan s svojo ekipo. Dobili smo veliko pritožb, da nulto številko mnogi Zasavci niso dobili v svoj domači nabiralnik. Pa bi jo morali. Upamo, da bodo poštarji prvo številko raznosili res po vseh hišah in stanovanjih. Če vaši znanci ali prijatelji ne bodo dobili svojega izvoda časopisa, jih opozorite, naj nas pokličejo. Ali pa pobarajo na svoji pošti, zakaj ni bilo časopisa v njihovem nabiralniku. Da bomo lahko videli še več dvignjenih palcev. Marko Planinc

2 2 ZASAVJE Zasavje na evropskih volitvah Zadnjo majsko nedeljo so v Sloveniji potekale volitve poslancev v Evropski parlament. Volilna udeležba v Sloveniji je bila dobrih 24 odstotkov in s tem med najnižjimi v Evropski uniji. Največ glasov je dobila SDS (24,89 odstotka), sledili sta ji NSi in SLS s 16,56 odstotka in lista Verjamem z 10,46 odstotka glasov. Tudi v večini zasavskih občin je bil volilni izid podoben. V vseh treh zasavskih občinah je bila volilna udeležba podobna kot na ravni države. V Zagorju in Trbovljah je bil zmagovalec isti, in sicer je največ glasov dobila stranka SDS. V Hra- Ugodnejše upokojevanje rudarjev Člani rudniškega sindikata so se s predsednico vlade, ki opravlja tekoče posle, Alenko Bratušek uspeli dogovoriti, da bo še pred volitvami predlagala spremembo zakona o postopnem zapiranju RTH in razvojnem prestrukturiranju regije, kar so rudarji izpostavljali že ob letošnji stavki v jami Hrastnik. Predlog spremembe zakona zajema možnost uveljavljanje poklicne upokojitve pod posebnimi pogoji, tudi državno sofinanciranje poklicne pokojnine za tiste, ki ne izpolnjujejo pogoja zadostnih sredstev. Tako bi bili do poklicne pokojnine pod posebnimi pogoji upravičeni zaposleni v RTH, ki so bili zaposleni v RTH do 1. januarja 2014, so bili neprekinjeno vključeni v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje oz. poklicno zavarovanje od do vsaj , so do zaprtja RTH Hrastnik dopolnili najmanj 49 let in dosegli 40 let pokojninske dobe. Odpovedati so bodo morali tudi pravici do odpravnine. Do poklicne pokojnine bodo upravičeni vse do dneva, ko bodo izpolnili pogoje za pridobitev starostne pokojnine. Hrastnik Trbovlje Zagorje Volilna udeležba 23,23 % 24,05 % 24,94 % SDS 11,77 % 19,12 % 17,66 % SD 12,10 % 11,82 % 7,81 % PS 8,16 % 7,39 % 5,62 % NSi in SLS 6,44 % 6,50 % 17,31 % Desus 14,66 % 14,01 % 9,97 % Verjamem Igor Šoltes 13,44 % 12,50 % 12,28 % Konkretno Jelko Kacin 14,71 % 6,25 % 7,81 % Združena levica 6,39 % 7,30 % 5,86% stniku pa je največ glasov zbrala lista Konkretno Jelka Kacina. Z nekaj manj kot 15 odstotki je Kacinova lista Če bo takšen predlog sprejet v državnem zboru, bo to pomenilo pravo olajšanje za tiste rudarje, ki so izgubili delo, nimajo pa še možnosti za upokojitev. MP Eko krog poskuša s tožbo Predsednik Eko kroga Uroš Macerl je skupaj z okoljskima nevladnima organizacijama PIC in Focus konec maja proti januarja izdanemu okoljevarstvenemu dovoljenju za proizvodnjo cementa v Lafarge Cementu vložil tožbo. Z njo bodo poskušali preprečiti kurjenje petrolkoksa, hkrati pa zmanjšati kapaciteto proizvodnje in odpustke pri omejitvah emisij, pojasnjujejo v Eko krogu. Ogorčeni so namreč, da bi meritve za nekatera onesnažila izvajali celo samo enkrat na tri leta. Tožniki se na 74 straneh, kolikor je dolga tožba, opirajo na mnenja Zasavskega zdravniškega društva in predstojnice Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana. Glede rakotvornih snovi, denimo benzena, pa so mnenje pridobili od izkušenega strokovnjaka meteorološke stroke, katerega imena niso izdali. Njegov prispevek sicer pojasnjuje specifične zasavske v Hrastniku prejela največjo podporo v vsej državi. SK razmere z neprepustno inverzijsko plastjo ob izraziti neprevetrenosti ozkih dolin, kar predstavlja posebnost celo v svetovnem merilu, so pojasnili eko aktivisti, ki bodo s tožbo znova poskusili preprečiti poskus Lafarge Cementa za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za sosežig plastike, gum in odpadnih olj. SL Kolofon: Zasavski tednik Izdajatelj: Zavod Savus, Cesta 1. maja 83, 1430 Hrastnik, zanj Marko Planinc Odgovorna urednica: Sabina Lokar Uredništvo: Marko Planinc (Pogovor, Tema), Sabina Lokar (Zasavje), Karmen Štrancar Rajevec (Gospodarstvo), Polona Siter Drnovšek (Čez planke), Nina Ojsteršek (Društveno), David Buovski (Šport), Saša Kisovec (Za mlade), Matjaž Kirn (Fotoreportaža) Kontakt: info@zasavskitednik.si, tel: 03/ Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. Golf v bata škornjih Poznate načrte za golf igrišče na trboveljskih Kipah? Kaj vem, tam okrog leta 2000 je bilo šušljanje o njih precej popularno In o razdeljenih parcelah takrat novonastalih degradiranih površin med politične vrhove ste tudi kaj slišali? To je bilo takrat, ko si med hojo po Kipah naletel na železno konstrukcijo, ki je vrtala v zemljo, in takrat enkrat, ko so iz delavskih kolonij Limberka preseljevali ljudstva, in takrat se je tudi začelo govoriti, da se bo nekega dne zaradi vseh lukenj pod zemljo celoten hrib s Terezijo vred zgrnil v dolino. Na golf igrišče, ki naj bi bilo na Kipah, me je spomnila nedavna trboveljska občinska proslava in njena lutkovna predstava, ki bi jo zagotovo z veseljem podpisal tudi g. Partljič. Golf na Kipah? Ja, edinole v bata škornjih, pomislim. Uf, ampak, če vklopimo domišljijo in si predstavljajmo golf v bata škornjih na Kipah Uf, česa takšnega ni nikjer na svetu. Namesto golf avtomobilčkov te na prizorišče pripelje hunt, namesto zloščenih črno belih špičakov obuješ šufece in bata škornje, namesto žogic udarjaš kose kuolma, namesto karirastih hlač in polo majčk oblečeš delovni kombinezon. To je ideja! In z njo ustvarjalni turizem. A da se ne bi brez veze čakalo na čudežno odrešitev Kip, se je zbralo ljudstvo iz vsega Zasavja, da na mestu pozabljenega golf igrišča priredi nekaj, kar bo na kup pripeljalo zasavsko skupnost. Vsak nekaj prispeva, z dobrovoljsko zavihanimi rokavi, pol leta dela, 12 društev in zavodov v organizaciji ter še dodatnih 35, ki prispevajo program. Iiiiin takoooo spoštovane/spoštovani zadnji vikend junija na Kipe prihaja DOMFRCA, Praznik za nove čase. Obeta se nam priložnostno mesto v malem, ki bo tri dni živelo na Kipah. Ustvarjanje, otroški program, koncerti, umetnost, adrenalin, tržnica, delavnice, predavanja, šank, šport, kampiranje, užitek in počitek vse to bo! Na presnetih Kipah! In ker je naslov tokratne kolumne navdahnila trboveljska občinska proslava, naj zabeležim še pogled na tista dva prašiča, ki sta si na odru vzela trenutek za svoje sporočilo (vsebina sporočila je druga zgodba). Slavili smo 90-letnico spopada s fašistično Orjuno, zato si prašiča vzemimo kot opomin, da se upor zasavskega delavstva l ni zgodil s tem, da je ljudstvo v kulturnem domu aplavdiralo oblastnikom. Ko je nekaj narobe, nekdo pač mora biti drzen in neustrašen. Zatorej: golf v bata škornjih, vam rečem! Na Domfrci 2015 se bo na Kipah odvil prvi, svetovni, ekskluzivni, elitni golf turnir v bata škornjih. Palice bodo prave, driverji kot se šika, ime turnirja: Bata Golf Pro Kipe/Zasavje - Domfrca Štartnina brezplačna, nagradni sklad je 10 tisoč Kuolmov, kar danes znaša 50 tisoč evrov. Sreča je na strani drznih. Tadeja Bučar R zgibaj svojo idejo In zmagaj! Cas imaš do 23. junija, zato pohiti! Prvi natecaj za izbor najboljše poslovne ideje. Išcemo izvedljive, komercialno zanimive ter inovativne ideje o cemerkoli. Lahko je izdelek, storitev, poslovni model ali pa»kvihti za vaservago«. Nagrade so podjetnikom primerne, med njimi tudi vstopnica za prestizno tekmovanju Start:up Slovenija. Vse o razgibavanju idej na spletni strani in Facebooku

3 GOSPODARSTVO 3 Priložnosti za zaposlitve mladih Do konca aprila se je v Zasavju zaposlilo 208 mladih, od tega 49 v Hrastniku, 77 v Zagorju in 82 v Trbovljah. Vzpodbudna številka, ki pa nekoliko zbledi ob podatku, da mladi v Zasavju predstavljajo skoraj tretjino vseh brezposelnih. Država je za reševanje problematike brezposelnosti med mladimi na ravni države sprejela ukrep jamstva za mlade, ki vključuje zaposlovanje mladih pod okriljem Zavoda za zaposlovanje. V Zasavju poleg njega deluje še nekaj programov, ki mladim lahko pomagajo do zaposlitve. Problem večine brezposelnih mladih v Zasavju je predvsem nizka ali nedokončana izobrazba. Zanemarljiv pa ni niti delež tistih, ki kljub dokončani šesti oziroma sedmi stopnji izobrazbe ne dobijo zaposlitve. Po končanem šolanju jih tako čaka pošiljanje prošenj in iskanje priložnosti, za katere pa večinoma niti ne vedo, kako jih lahko izkoristijo. Projektno učenje za mlajše odrasle Projekt je namenjen mladim do 26. leta starosti, ki so opustili šolanje in so prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje. Projekt jim skozi delavnice pomaga pri ponovni vključitvi v izobraževanje oziroma pri iskanju zaposlitve. Mladi so lahko v PUM vključeni eno šolsko leto, cilj pa je, da se po tem obdobju vrnejo v šolo oziroma se zaposlijo. Mladi, ki so vključeni v projekt in so prijavljeni med brezposelnimi, imajo pravico do povrnitve potnih stroškov za prevoz do mesta izvajanja programa in dodatka za aktivnost, ki znaša 1,10 evra za vsako uro udeležbe v PUM-u in se izplača za program, ki traja vsaj 100 ur. Mladi lahko informacije o programu PUM dobijo pri osebnem svetovalcu na uradu za delo oziroma pri izvajalcih PUM-a, to pa je v Zasavju Regionalni center za razvoj. Služba me ne išče in Zaposlitveni klub Zagorje Projekt Služba me ne išče izvaja Zavod Nefiks in spodbuja predvsem zaposlovanje mladih v lokalnem okolju. V Zagorju v okviru tega projekta že drugo leto zapored deluje zaposlitveni klub, ki osmim članom pomaga pri razvijanju njihove zaposljivosti. Klub vodi Tjaša Polc, srečanja pa potekajo v prostorih Mladinskega centra Zagorje. Člani pridobivajo izkušnje z aktivnim načinom iskanja zaposlitve in pisanjem življenjepisov ter prošenj, v drugem delu pa bodo poiskali svoje zaposlitvene mentorje. Klub je v času delovanja enemu članu pomagal do redne zaposlitve, eden se usposablja na delovnem mestu, dva pa opravljata plačano prakso. Januarja so mladi sami pripravili tudi karierne zmenke z delodajalci v Zasavju, na katerih se je devet delodajalcev osebno srečalo tudi z drugimi mladimi, ki so se prijavili na dogodek. Rezultat teh zmenkov sta bili tudi dve redni zaposlitvi. Podjetno v svet podjetništva Regionalni center za razvoj (RCR) je v letu 2010 pričel s projektom Podjetno v svet podjetništva, ki je še danes, ko je projekt iz zasavskega prerasel v vseslovenskega, namenjen spodbujanju podjetništva med mladimi brezposelnimi z višjo ali visoko stopnjo izobrazbe do 35. leta starosti. RCR enkrat do dvakrat letno objavi razpis, nato pa na podlagi prijavljenih poslovnih idej, ki jih oblikujejo mladi, ki se želijo vključiti v program, izbere najboljših deset, ki jih zaposli za pet mescev. V tem času mladi dobijo strokovno pomoč v obliki podjetniškega usposabljanja in razvijanja podjetniške ideje ter minimalno plačo in vsa nadomestila, ki pripadajo delavcu v skladu z veljavno delovnopravno zakonodajo. Informacije o vključitvi v projekt lahko mladi najdejo na spletnih straneh RCR-a. Podjetno Zasavje V okviru RCR poteka tudi projekt Podjetno Zasavje, v sklopu katerega so skupaj z zasavskimi občinami ter gospodarskimi in obrtnimi zbornicami razpisali natečaj za najboljše poslovne ideje Razgibaj svojo idejo. Podjetno v svet podjetništva Podjetno v svet podjetništva 2013 Služba me ne išče Zaposlitveni klub Zagorje Na podlagi razpisnih pogojev lahko vsak Zasavčan do 23. junija inovativno idejo, ki se nanaša na izdelek, storitev ali poslovni model, prijavi na razpis. Prispele ideje bo ocenila strokovna komisija. Tri najboljše predloge bo komisija nagradila, 15 pa jih bo povabila na delavnice o razvoju poslovnega načrta, s katerim bodo tekmovali na tekmovanju Start:up Slovenija. Več informacij se nahaja na spletni stran RCR. Jamstvo za mlade Tudi Zavod za zaposlovanje mladim ponuja številne možnosti za lažje zaposlovanje. Večina jih je del projekta Jamstvo za mlade in so predvsem namenjeni delodajalcem, ki jih z različnimi subvencijami in ugodnostmi pri zaposlovanju Zavod spodbuja k sklepanju pogodb o zaposlitvi mladih. Ena takšnih je oprostitev plači- 40 udeležencev 9 delujočih podjetji 30 udeležencev 10 delujočih podjetji 7 zaposlitev 8 udeležencev 1 redna zaposlitev 1 usposabljanje 2 plačani praksi la prispevkov za mlade, ki so mlajši od 30. let in so na Zavodu prijavljeni vsaj tri mesece. Delodajalec, ki zaposli takšno osebo za nedoločen čas, je prvi dve leti za njegovo zaposlitev oproščen plačila prispevkov DURS-u. V Trbovljah in Hrastniku pa lahko delodajalci pri prvi zaposlitvi mlajših od 26. let za nedoločen čas uveljavljajo vračilo prispevkov delodajalca. Prav tako so delodajalci upravičeni do subvencij v okviru mentorstva za mlade do 30 let, ki se prvič zaposlijo in preko programa Zaposli.me, v katerem delodajalec zaposli osebo, ki je na Zavodu prijavljena najmanj eno leto, oz. šest mesecev za tiste, ki prihajajo iz Trbovelj in Hrastnika. Brezposelni mladi, mlajši od 30 let, lahko preko projekta Jamstvo za mlade izkoristijo tudi enomesečni delovni preizkus pod strokovnim vodstvom mentorja, ki ga zagotovi delodajalec. S tem se mladi vključijo v delovno okolje in si povečajo možnosti za zaposlitev. Pred kratkim je bil objavljen tudi nov poziv za Prvi izziv, ki je namenjen mladim do 30 let, ki so vsaj šest mesece prijavljeni na Zavodu. Ta jim omogoča zaposlitev za najmanj 15 mesecev s trimesečnim poskusnim obdobjem. Priložnosti za iskanje dela in povečanje možnosti za zaposlitve je tudi v Zasavju kar nekaj. Težava je, ker tako mladi kot tudi njihovi potencialni delodajalci največkrat ne vedo, kakšni ukrepi in programi so jim na voljo pri zaposlovanju. Zato bi bilo smiselno razmisliti o stični točki, kjer bi se predstavljali in podajali informacije vsi, ki mladim želijo pomagati na njihovi karierni poti. Saša Kisovec Foto: Matjaž Kirn Predraga TET Do 3. avgusta je 174 zaposlenih Termoelektrarne Trbovlje na čakanju na delo na domu. Zagotovil, da bo TET ponovno v obratovanju po 15. avgustu, zaposlenim ni dal niti predstavnik večinskega lastnika generalni direktor HSE Blaž Košorok, ki se je odzval zahtevi sveta delavcev in sindikata, da jim na»domačem terenu«pojasni, kaj bo s TET in zaposlenimi v njej po 3. avgustu. Sindikat predlogu vodstva TET, da zaposleni ostanejo na čakanju na delo na domu, ni dal pozitivnega mnenja, prav tako vodstvo ni pridobilo soglasja sveta delavcev. Zaposlenim je vodstvo kljub temu izdalo odločbe o čakanju. Sindikat delavcev energetike Slovenije, v katerega je Trg obratovanja TET trenutno ne dopušča. Cena kilovata električne energije, proizvedena v TET, je blizu 100 evrov, na trgu pa se giblje okrog 47 evrov. Če TET ne obratuje, potrebuje za skupne stroške (tudi plače 174 zaposlenih) okrog 700 tisoč evrov. Tako ustvari 700 tisoč evrov izgube, če obratuje, je izguba dvakrat višja. vključen tudi sindikat TET, pa kljub napovedim o stopnjevanju sindikalnega boja, še ni oblikoval dokončnih stališč. Zelo malo pa je možnosti, da bi se razmere na trgu električne energije tako v Sloveniji kot Evropi, v drugi polovici avgusta tako spremenile, da bi bilo smiselno, predvsem pa ekonomsko upravičeno, obratovanje trboveljske TET. Za zaposlene v TET ostaja edina možnost preživetja oz. ohranitve delovnih mest prodaja družbe. Nov lastnik in investitor bi lahko speljal okrog 65 milijonov vredno obnovo kotla. S trenutno edinim»resnim«kupcem, Rusom Burlakovim, pa se vodstvo HSE pogaja že več kot dve leti. Osvežena ponudba Burlakova, ki vsebuje tudi obveze za ohranitev 150 delovnih mest in za 65 milijonsko vlaganje v TET, seveda znižuje ceno TET. Pri tem lahko kaj hitro pride do očitkov o nedovoljeni državni pomoči, zato je nujno potrebno vse take možnosti izključiti, poudarja generalni direktor HSE Blaž Košorok. Zato naj bi tako na pristojnem ministrstvu za infrastrukturo in prostor kot ministrstvu za finance že staknili glave in pripravljali potrebne dokumente o pomoči regiji in tako izključili vsakršen sum o morebitni nedovoljeni državni pomoči. Če z ruskim kupcem ne bodo našli skupne točke oziroma prodajne cene, ali pa morda kakšne druge»sistemske«rešitve, potem za trboveljske termaše ostane le še»črni scenarij«- zaprtje družbe, je bil ob tokratnem obisku TET jasen predstavnik večinskega lastnika Blaž Košorok. Na njihove ponudbe za nakup TET, ki so jih poslali kar dvajsetim»potencialnim«kupcem, se ni odzval nihče. Karmen Štrancar Rajevec Foto: DV

4 4 ZASAVJE Naložbe v boljše Trbovlje Vodstvo trboveljske občine je ob občinskem prazniku predstavilo napredek aktualnih projektov in delo, ki so ga opravili v zadnjem mandatu. Ali bo župan Vili Treven, ki je nedavno zamrznil svoje aktivnosti v stranki SD, ponovno kandidiral za župana, še ni jasno, saj pravi, da morajo najprej rešiti težave v stranki, pri čemer ne izključuje niti prestopa v katero drugo stranko. Kandidiranja na jesenskih lokalnih volitvah prav tako še ni potrdila podžupanja Jasna Gabrič. Kljub skorajšnjemu koncu mandata pa v občini poteka še nekaj večjih projektov, med njimi obnova in energetska sanacija OŠ Trbovlje, še ta mesec se bo pričela tudi adaptacija in energetska sanacija vrtca Pikapolonica. Izvajalec obnove osnovne šole, idrijski Kolektor Koling, mora dela zaključiti do 26. junija, telovadnico pa bodo opremili do konca avgusta, je povedal vodja občinskega oddelka za finance, gospodarstvo in družbene dejavnosti Kristjan Dolinšek. Pojasnil je še, da se je vrednost investicije povišala za evrov na 2,9 milijona evrov na račun telovadnice, ker so se odločili, da bodo nabavili novo opremo, kar sicer sprva ni bilo predvideno. Sanacija vrtca Sama obnova šole je vredna 2,5 milijona evrov, preostali denar pa so porabili za najem in ureditev lokacij, kjer so učenci obiskovali pouk v času obnove šole. Dolinšek je ob tem še zavrnil očitke, da bi izvajalci uporabljali druge in manj kakovostne materiale, kot so bili določeni ob popisu del. Ves čas se izvaja projektantski in strokovni nadzor del, ki potrjujeta, da imajo vsi materiali ustrezne certifikate in ustrezajo energetski obnove šole, je dejal. Adaptacija vrtca Pikapolonica bo poleg energetske sanacije objekta, s katero bodo prihranili 30 odstotkov porabe energije, zajemala tudi povečanje notranjih igralnih površin. Tako bo lahko vrtec obiskovalo še 15 novih otrok. V trboveljske vrtce je namreč vključenih le 66,8 odstotka otrok, tako da bodo v prihodnje morali kapacitete za varstvo otrok še povečati, pojasnjujejo na občini. V enoto Pikapolonica je sicer trenutno vključenih okoli 140 otrok, v enoti pa je tudi sedež uprave in centralna kuhinja. Skupna ocena vrednosti naložbe je evrov, pri čemer bodo iz državnega proračuna prejeli okoli pol milijona sofinancerskih sredstev, pojasnjujejo na občini. Za podjetne še evrov Zaradi vse večje brezposelnosti v občini in propadanja večjih gospodarskih družb v Zasavju na občini v sodelovanju z Območno obrtno zbornico Trbovlje v prihodnjih mesecih načrtujejo spodbujanje podjetništva z lastnimi projekti. Lotili se Prvojunijska proslava Trboveljski občinski praznik, ki ga je občina praznovala 1. junija, so s proslavo obeležili že dva dni prej. Polna dvorana Delavskega doma Trbovlje je uživala v multimedijski predstavi, ki jo je med govorom odhajajočega ministra za kmetijstvo in okolje Dejana Židana zmotil prihod okoljskih aktivistov. Ob občinskem prazniku v občini Trbovlje zaslužnim občanom vsako leto podelijo Prvojunijske nagrade. Naziv častni občan pa je občina letos podelila fotografu Milanu Cerinšku. Prvojunijski nagradi za delo na področju socialnega varstva starejših in turizma sta prejeli direktorica doma upokojencev Franc Salamon Danica Hren in predsednica turističnega društva Marija Juraja. bodo javnega razpisa za spodbujanje razvoja gospodarstva in podjetništva. Za to bodo z rebalansom proračuna zagotovili evrov, trenutno pa se še ukvarjajo s pravilnikom, kako bodo sredstva podeljevali. Dolinšek je pojasnil, da bodo pravilnik obravnavali na prihodnji seji občinskega sveta, javni razpis pa bodo predvidoma objavili konec junija in bo odprt do konca poletja. Nepovratna sredstva bodo sicer podeljevali za sofinanciranje investicij (oprema, stroji, adapatcija prostorov, patenti, licence, neopredmetena osnovna sredstva), subvencije za nove zaposlitve, posebne subvencije za mlada podjetja in za sofinanciranje podjetniških krožkov. Odločbe o dodelitvi sredstev bodo upravičencem izdali predvidoma do sredine septembra, prijavljene stroške pa bodo lahko realizirali do konca novembra. Sabina Lokar Foto: Stane Rožanc Ugodnejše upokojevanje rudarjev Člani rudniškega sindikata so se s predsednico vlade uspeli dogovoriti, da bo še pred volitvami predlagala spremembo zakona o postopnem zapiranju RTH in razvojnem prestrukturiranju regije, kar so rudarji izpostavljali že ob letošnji stavki v jami Hrastnik. Predlog spremembe zakona zajema možnost uveljavljanje poklicne upokojitve pod posebnimi pogoji, tudi državno sofinanciranje poklicne pokojnine za tiste, ki ne izpolnjujejo pogoja zadostnih sredstev. Tako bi bili do poklicne pokojnine pod posebnimi pogoji so upravičeni zaposleni v RTH, ki so bili zaposleni v RTH do 1. januarja 2014, so bili neprekinjeno vključeni v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje oz. poklicno zavarovanje od do vsaj , so do zaprtja RTH Hrastnik dopolnili najmanj 49 let in dosegli 40 let pokojninske dobe. Odpovedati so bodo morali tudi pravici do odpravnine. Do poklicne pokojnine bodo upravičeni vse do dneva, ko bodo izpolnili pogoje za pridobitev starostne pokojnine. Če bo takšen predlog sprejet v državnem zboru, bo to pomenilo pravo olajšanje za tiste rudarje, ki so izgubili delo, nimajo pa še možnosti za upokojitev. MP Na odru letošnje proslave pa so nenapovedano znašli tudi okoljski aktivisti. Med govorom ministra z kmetijstvo in okolje v odhajanju, Dejana Židana, sta v dvorano vstopila v prašiča zamaskirana neznanca, ki sta med obiskovalce v dvorani najprej raztresla letake, nato pa stopila na oder in razgrnila napisa»lafarge ubija«in»podpisal poboj Zasavcev«. Aktivisti so na ta način verjetno želeli opozoriti na soglasje ministra k okoljevarstvenemu dovoljenju Lafarge Cementa (LC), s katero je minister konec aprila potrdil odločitev Agencije RS za okolje, ki je januarja letos LC vnovič izdala okoljsko dovoljenje za proizvodnjo cementa, od odločitve pa jih ni odvrnila niti pritožba Eko kroga. SK Foto: Matjaž Kirn

5 ZASAVJE 5 Zaznamovana za vedno?»ne vem, če se ti straši zavedajo, kaj so storili Petri«, je ogorčen oče 30-letne Hrastničanke Petre, ki je v Vrtcu Hrastnik opravljala družbeno koristno delo. Zaradi svoje preteklosti se staršem ni zdela primerna, da bi delala v bližini otrok. Direktorica Centra za socialno delo in ravnateljica vrtca sta presenečeni nad odzivom staršev, medtem pa Petra delo nadaljuje v hrastniškem Mladinskem centru.»imam 38 let delovnih izkušenj, v preteklosti smo v vrtcu že imeli osebe, ki so opravljale družbeno koristno delo, a takšnih težav še ni bilo. Če bi vedela, kakšen bo odziv staršev, bi ravnala drugače. Odziv me je, milo rečeno, presenetil. Strah me je, kaj bo v prihodnje, ko bo nekdo ocenil, da nekdo drug ni primeren za takšno vrsto dela. Imamo institucije, ki ocenjujejo, kdo je primeren za kakšno družbeno koristno delo,«nam je po sestanku, ki so se ga udeležili predstavniki Vrtca Hrastnik, občine Hrastnik in nekateri starši, povedala ravnateljica Vrtca Hrastnik Slavica Pavlič. Na sestanku so starše seznanili z odločitvijo, da bo 30-letna Petra preostanek družbeno koristnega dela, ki ji ga je prisodilo sodišče, opravila v Mladinskem centru Hrastnik (MCH). Starše je vznemirilo, da je Petra bivšo odvisnica od drog, ki je vključena v metadonsko terapijo.»sem človek, ki verjame, da si vsak zasluži drugo priložnost. Diagnoza osebe je očitno znana okolici in posledično javnosti in dejstvo je, da je oseba še v procesu zdravljenja. A dejstvo je tudi to, da je bila podvržena rednim testiranjem in da ima potrdilo zdravnika, da lahko opravlja takšno delo,«je dodala Pavličeva.»Na sestanku smo sprejeli sklep, da se osebo preseli na delo v MCH. Pri nas je opravljala pomožna in čistilna dela: čistila je igrišče, odtoke, igrala in prostore, razdeljevala je hrano. Ves čas je bil z njo eden od delavcev vrtca, delala je le nekaj dni. Sedaj bo podobna dela opravljala v MCH,«je usodo Petre opisala Pavličeva. Pojasnila je, da je bilo osebje vrtca zadovoljno z opravljenim delom:»oseba je izpolnila vse, kar ji je bilo naloženo, obe strokovni vodji sta bili zadovoljni z njenim delom.«na sestanku, ki so ga zahtevali predstavniki staršev, je ni nihče neposredno pozval k odstopu. premesti v MCH. Morda so se predstavniki občine, vrtca in CSD malce ustrašili naše morebitne reakcije, a mi smo hoteli le sodelovati v debati. Nekaterih staršev, ki so imeli najbolj glasne pomisleke, pravzaprav sploh ni bilo na sestanku,«nam je svoj pogled na situacijo v enoti hrastniškega vrtca Dolinca predstavil predsednik sveta staršev v Vrtcu Hrastnik Gregor Lipec.»Sam sem bil o stvari obveščen potem, ko je Petra že nekaj dni delala v vrtcu. Ko so me na problem opozorili starši, sem se osebno pogovoril s Petro in ravnateljico vrtca in skupaj smo se odločili, da do razjasnitve situacije Petra ne bo prihajala v vrtec. A želeli smo kompromis. Večina staršev želi pomagati osebi, a seveda se vsak ustraši za svojega otroka. Nismo hoteli nikogar zatreti. Po mojem mnenju bi se stvar dala izpeljati boljše. Center za socialno delo (CSD) Hrastnik osebe, ki opravljajo družbeno-koristno delo, pošilja v sedem javnih ustanov: Vrtec Hrastnik, Zdravstveni dom Hrastnik, Rdeči križ Hrastnik, Osnovna šola Hrastnik, Komunalno-stanovanjsko podjetje Hrastnik, Dom starejših Hrastnik in Mladinski center Hrastnik. Ustanove same sporočijo, kdaj in kakšne potrebe imajo in same izbirajo osebe, ki jim sodišče odredi družbeno koristno delo. Pri delu v zavodu je oseba vedno pod nadzorom enega od zaposlenih. O ravnateljici Pavličevi imam dobro mnenje, z njo dobro sodelujem že pet let. A mislim, da je v tem primeru storila napako, saj ni naredila vsega, da Petra ne bi prišla v stik z otroki. Če bi delala v popoldanskih urah, bi bilo stikov z otroki precej manj,«je nadaljeval Lipec in v nadaljevanju pojasnil, da nihče ni želel, da se situacija razvije, kot se je.»nobenemu staršu ne bi bilo vseeno, če bi ob prihodu po otroka v vrtec videl, da otroke pestuje oseba, ki jo je še pred nekaj tedni videl v neprimernem stanju. A tega nismo hoteli. Vsekakor pa mislim, da bi bilo Petro treba vzeti v kakšen drug javni zavod, na primer na komunalo, Rdeči križ ali Zdravstveni dom. Še enkrat poudarjam: nismo želeli nikogar zatreti, a sam mislim, da bi lahko pri vključevanju ljudi k delu v vrtcu povprašali tudi za mnenja staršev,«je zaključil Lipec. Starši v vlogi stroke»k sodelovanju pri programu družbeno koristnih del so povabljeni vsi občinski javni zavodi in neprofitne organizacije, odzvalo se jih je sedem. Ustanove same sporočijo, kakšna dela potrebujejo in nato tudi sami izberejo človeka. Da je dekle primerno za takšen tip opravljanja kazni, se je odločilo sodišče, prestala je tudi zdravniške preglede. Kar se mi zdi sporno v tem primeru, je to, da so se starši postavili v vlogo stroke. Vsekakor pa imajo pravico, da izrazijo svoje mnenje,«je povedala direktorica Centra za socialno delo Hrastnik Mirjana Kellner, ki se sestanka s svetom staršev, ravnateljico vrtca in predstavniki občine ni udeležila, saj se ji takšen pogovor ni zdel smiseln.»to je prvič, da se srečujem s primerom takšne vrste. Kdaj so že bile pritožbe glede kakšnega posameznika, a praksa je, da oseba celotno število ur opravi pri enem zavodu,«je še dodala Kellnerjeva. Poskuša popraviti napake Petrin oče Borut je ogorčen nad nastalo situacijo.»ne vem, če se ti starši zavedajo, kaj so s tem storili Petri. Malo je možnosti, da bi še lahko normalno živela in delala v Hrastniku. V preteklosti je delala napake, a jih skuša popraviti. Vsi imamo probleme, vsak ima svoje skrivnosti. Tudi sam bi lahko kaj raztrobil po mestu o kom Slavica Pavlič:»Če bi vedela, kakšen bo odziv staršev, bi ravnala drugače. Odziv me je, milo rečeno, presenetil. Strah me je, kaj bo v prihodnje, ko bo nekdo ocenil, da nekdo drug ni primeren za takšno vrsto dela.«drugem. Me zanima, kako bi se potem počutili,«je dejal razburjeni oče.»petra je psihično na tleh, situacija jo je močno prizadela. Rada je delala v vrtcu, tam so bili zadovoljni z njo. V preteklih dneh je prejela ogromno klicev, potem pa se je bala, da je kaj povedala narobe. Potrebuje malo miru. Prepričan sem, da v MCH ne bo imela takšnih težav. Še enkrat pa pozivam starše, naj se ozrejo okrog sebe in pogledajo, v kakšnem okolju živijo in videli bodo, da moja hčerka še zdaleč ni največji problem,«je sklenil Petrin oče. Resocializacija bivših odvisnikov od drog je zahteven in dolgotrajen proces, ki pa je še posebej težak v manjših mestih in naseljih, kjer se med seboj vsi poznajo. Petrini grehi iz preteklosti so bili očitno preveč za zaskrbljene starše, pristojne službe pa bodo v bodoče gotovo bolj pazljive pri razvrščanju oseb k družbeno-koristnemu delu. Lekcija je bila za vse boleča, a še najbolj za Petro. David Buovski Foto: Robi Bajda Starši obžalujejo razplet»gospodične nismo hoteli popolnoma odstraniti iz vrtca. Hoteli smo predlagati, da bi Petra v vrtcu delala v popoldanskih urah. Mislim, da bi bilo, glede na naravo njenega dela, to možno. A na sestanku, ki smo ga predlagali starši, in na katerem smo želeli odprto spregovoriti o problematiki, smo bili le seznanjeni z že sprejeto odločitvijo, da se Petro

6 6 TEMA Sami poskrbite, da bo spet posijalo sonce»trboveljčani smo pametni, talentirani, pridni in vztrajni če hočemo,«pravi novinarka Petra Sovdat. Ona je prva. Ob praznikih zasavskih občin bomo povabili eno izmed uveljavljenih slovenskih novinarskih imen, ki imajo korenine v občini, ki praznuje, da zapiše, kaj si misli o svojem mestu, svoji občini. In kdo bi lahko bolje povedal kaj o gospodarsko opustošenih Trbovljah, kot novinarka Financ Petra Sovdat? Sem Trboveljčanka. Pa čeprav zadnja leta redko pridem. A ko pridem, sem vsakič bolj žalostna. Trbovlje vidno propadajo, preboja ne vidim. Spomnim se še, kako sem kot otrok Trbovlje gledala kot gospodarsko mesto. Črno, umazano, ampak gospodarsko. Trbovlje so veljale za eno gospodarskih središč Jugoslavije. A ta fama se je razblinila tako kot politična tvorba. Socialistično gospodarstvo pač ni trajno(stn)o vzdržno. Izdelovati izdelke le za to, da imaš socialni mir, umetno napihnjeno zaposlenost, ne zdrži. Vsaj dolgo ne. Slabi direktorji, katerih edina odlika je, da so naši, tudi ne. To so Trbovlje že videle, ko so propadali Mehanika, Peko Trbovlje, Ipoz, STT, ABC Tehnohit, Livarna, SGP... In letos marca se je zgodba ponovila pri RTH. Ponavlja se tudi pri termoelektrarni. Na vseh kofetih, pirih, gankih in hofih ste že zdavnaj ugotovili, da so vsi skup zaen drek. Torej, pokažite, da ste sami boljši. Trbovlje so vedno slonele na takem socialističnem gospodarstvu. In to vas je, dragi moji Trbouci, uspavalo. Pa vam tega ne bi bilo treba. Med sabo imate uspešne ljudi za mnoge, sem prepričana, niti ne veste, ker, bi se pri nas fejst kadilo, če bi foušija gorela, ki bi vam lahko bili navdih. O teh nekoliko kasneje. Poglejmo najprej, zakaj živite slabše, kot bi lahko. Slišalo se bo kruto. Ker delate napačne stvari. Z izjemo Dewesofta in še nekaj manjših obrtnikov ne ustvarjate dovolj dodane vrednosti. Kaj je to? To je razlika med proizvodno in prodano ceno izdelka, storitve. Po domače: to je dobiček. Še bolj po domače: ker ustvarjate klasične izdelke, delodajalce stanete preveč. Izdelek z visoko dodano vrednostjo ima na trgu višjo ceno. Če podjetje več zasluži, lahko delavce bolje plača. Razen, če je socialistično. Take so, denimo, praviloma državne energetske družbe. In to že od nekdaj. Se spomnim počitnic na začetku gimnazije. Delala sem v trgovini, pri zasebnici, za 180 tolarjev (75 evrskih centov) na uro. Sošolke so v TET hodile za 350 tolarjev (1,5 evra) na uro. In rekle, da večinoma pijejo kavo. Vmes je preteklo 20 (!) let. Pa se še vedno dela enako. Ker se vam ne ljubi. Poglejmo zadnji primer, ki to zelo lepo opiše. Rudarji so stavkali in od vlade zahtevali, naj jim, po zaprtju rudnika, priskrbi delo. Predsednica vlade je zrihtala, ker ima kot vsak politik rada socialni mir, vsaj 50 delovnih mest v gradbeni operativi Slovenskih železnic. Na delo jih je prišlo 15. Drugi so raje vzeli subvencije. Ali, kot mi je marca dejala Tadeja Bučar iz Punkta:»Socialna pomoč je nekakšna cona udobja. Živiš pri starših, socialna pa zadostuje za pivo in kave. Spomnim se še, kako sem kot otrok Trbovlje gledala kot gospodarsko mesto. Črno, umazano, ampak gospodarsko. Trbovlje so veljale za eno gospodarskih središč Jugoslavije. Pa če malo našparaš, še za kak koncert.«večina mojih sošolcev dela v Ljubljani. Ali v občinskih, oziroma državnih ustanovah doma. Podjetniške pobude je malo - tudi na projekt finančnega opismenjevanja otrok, ki so ga pripravili kolegi iz revije Moje finance, se je prijavila le ena šola iz Zasavja ( si/mladi/oprojektu ). Kar zbuja skrb. Ker je lažje jamrat kot pljunit v roke. Zdaj smo pri ljudeh, od katerih bi se lahko učili: Andrej Orožen in Jure Knez. Sandi Grm. Darko Koritnik. Jani Goltes. Darko Kodrič in Boris Bolarič. Pa še cela kopica drugih. Če že morate na pir, prosite te, da gredo z vami. In sprašujte jih pametne stvari. Denimo, kako hobi spremeniti v biznis. Kako se pobrati, ko crkne Se spomnim počitnic na začetku gimnazije. Delala sem v trgovini, pri zasebnici, za 180 tolarjev (75 evrskih centov) na uro. Sošolke so v TET hodile za 350 tolarjev (1,5 evra) na uro. In rekle, da večinoma pijejo kavo. Vmes je preteklo 20 (!) let. Pa se še vedno dela enako. firma, kjer si dobival plačo. Kaj od tega, kar si delal v firmi, bi lahko sam naredil bolje in zato dražje prodal. Predvsem pa to na dušo polagam mladim, moji generaciji, ki se (spet) punta. Kako že gre? Ne sprašuj, kaj lahko država naredi zate, ampak kaj lahko ti za državo. V prvi vrsti pa zase. Ker denar ne raste v bankomatu. Energijo, ki jo usmerjate v proteste, usmerite v delo, inovacije. Odprite svoj biznis. Obogatite (ne, s tem ni nič narobe je pa hudičevo težko)! Ker vedno znova izbirate ljudi, ki se niso izkazali. To ni lastno le vam, moji dragi Trbovci, ampak vsem nam v Sloveniji. Zato se država vse bolj pogreza. Vem, da ne morete narediti nič, da bi se zamenjala državna gospodarska elita, ki je na svojih položajih že od kar znam brati. In, ki zapravlja vaš denar ( A vedno znova volite tudi iste ljudi, ki govorijo le, kaj vse se ne da. In, kaj je država obljubila, pa ni dala. In se družijo z razvojniki, ki za razvoj regije niso naredili a ma ništa. Vi pa jim, davkoplačevalci, vsak mesec date plačo. V Mladinskem pevskem zboru Tr- bovlje, v katerem sem prepevala vse otroštvo, je bila Pesem rudarskih otrok železni repertoar.»mi smo pa od tam doma, kjer se sonce ne smehlja.«pesem, za katero je besedilo napisal Vladimir Klemenčič, uglasbil pa Emil Adamič, govori o težkem življenju rudarjev in njihovih družin. To obdobje se zdaj končuje. Nepreklicno, kopanje se pač ni izplačalo. Ne iščite zarot, ni jih. In ne iščite vzrokov, kot je pred meseci na twitterju - ko se nas je, par Zasavcev, menilo o stanju pri nas doma - eden od trboveljskih mestnih svetnikov, v odločitvah, ki so se sprejemale Jugoslaviji. Ja, tudi 30 let nazaj so politiki delali napake. Pa kaj, če niso pogruntali, da bi lahko v Zasavju naredili center za razvoj IT tehnologije. Sami ga lahko, le v roke se morate vzeti. Dobiti idejo te so povsod okoli vas. Računalničarje poznate pa saj se vsi poznate med sabo - ni jih malo in dobri so. Tudi denarja je za dobre ideje dovolj če ne v Sloveniji, pa na raznih platformah, kot je Kickstarter, ki rastejo kot gobe po dežju. Trboveljčani smo pametni, talentirani, pridni in vztrajni če hočemo. Čas je za akcijo! Ne bodite apatični, sami poskrbite za svojo boljšo! - prihodnost. Na vseh kofetih, pirih, gankih in hofih ste že zdavnaj ugotovili, da so vsi skup zaen drek. Torej, pokažite, da ste sami boljši. Petra Sovdat, novinarka Časnika Finance Foto (Petra Sovdat): Urban Šteblaj/Finance Foto (Trbovlje): Matjaž Kirn

7 POGOVOR 7 Milan Cerinšek, častni občan Trbovelj Fotograf, ki to sploh ni hotel biti Milan Cerinšek je od mladih dni s fotoaparatom beležil dogodke na vrtu rudniške restavracije, kabarejske predstave gledališčnikov, bil je kronist športnih dogodkov, športnih parad, izletov KD Svobode, gradnje Delavskega doma, postavitve spomenika na Trgu revolucije, prvih volitev, prvega televizijskega prenosa iz Trbovelj, prvega avtomobila na Mrzlici in splavitve ladje Trbovlje. A fotografiranje in arhiviranje nista edina Cerinškova aduta. V devetih desetletjih v Trbovljah je svoj čas, veščine, znanje in modrost vztrajno delil tudi na drugih področjih družbenega življenja. Letos je prejel naziv častnega občana občine Trbovlje. Kako vidite Trbovlje v teh časih, ko toliko podjetij, s katerimi ste sodelovali, ni več, poslavlja pa se tudi rudarstvo? Zelo me boli, da vse to propada. Ni prav, da je tako. Kdo menite, da je odgovoren za to? Vodilni ljudje v Trbovljah. Že v Zagorju je denimo drugače. Res je, da so imeli več denarja, ampak so ga imeli tudi v Trbovljah, samo zapravili so ga v druge namene. V Limbergu so denimo podirali hiše, še mi smo tam imeli vrt, zdaj pa tam ni ničesar. V Zagorju pa so mesto zelo lepo uredili. Pri nas je okoli bolnice lepo, spodnji del mesta pa neurejen. Manjka tudi kakšna klop, da bi si človek lahko malce odpočil. Ker knapi niso imeli denarja, so v zameno za plačilo dajali premog ali drva, in še to ponoči, da ni nihče videl. Se še sprehodite skozi mesto? Zdaj grem do parka in nazaj, prej pa sem vsakič ubral drugo pot. Velikokrat sem šel do Njive, kjer smo se včasih otroci lovili okoli hiš, pa na Terezijo... Povsod sem hodil. Kako je bilo takrat živeti v Trbovljah? Odkar smo okoli leta 1925 prišli v Trbovlje, smo živeli v Globušaku. Oče je bil pleskar in je čez poletje moral delati, da smo imeli denar tudi pozimi. Sicer so bili to majhni zaslužki. Če je zbelil kuhinjo, je dobil 30 dinarjev. Ker knapi niso imeli denarja, pa so v zameno za plačilo dajali premog ali drva, in še to ponoči, da ni nihče videl. Ko smo bili še otroci, je bilo še luštno, potem pa se je začela vojna in smo morali iti. Mama je bila zaprta v Begunjah, tako da sva z bratom dobila poziv za nemško vojsko, sicer bi mamo ustrelili. Kasneje so jo izpustili in je šla k partizanom, mi trije pa smo bili še vedno v nemški vojski. Brata so ubili na ruski meji, in to Rusi, čeprav je zapuščal Nemce, jaz pa sem dezertiral v Novem Vinodolskem, kjer sem imel veliko vez pri partizanih in sem tudi delal pri nekem mojstru fotografije. Spomnite se rudarskih štrajkov. Kakšni so bili takratni rudarski štrajki? Plače in pogoji dela so bili zelo slabi. Veliko knapov je denar tudi zapilo v gostilnah. Vse to neurejeno življenje se je kopičilo, potem pa je počilo. Včasih je bilo namreč delo v rudniku res težko, vse vozičke so polnili na roke, delali so skorajda v ognju, res so trpeli. Letošnji štrajk ni bil prav nič podoben tistemu. Takrat so rudarji prišli ven umazani in upadlih obrazov, ker so gladovno stavkali, zdaj pa smo videli, koliko hrane in pijače so imeli v jami. Res je tudi, da so šli včasih knapi prej v penzijo, ampak so bili že pri 40-ih letih tako zgarani, da so bili videti stari 80 let. Od kje ljubezen do fotografije? Raje bi bil trgovec na terenu, kakor da bi delal v ateljeju. Ampak takrat ni bilo veliko učnih delovnih mest, tako da si moral sprejeti, kar so ti ponudili. Najprej sem delal pri Tavzlju, ki je imel pleskarstvo in trgovino z barvami. Ko sem nekega dne moral nesti 50-kilogramsko vrečo mavca, jaz pa sem imel 48 kilogramov, mi je pa šef rekel, da nisem za to delo. Oče pa je ravno pleskal pri Weissu (fotografski mojster, op.a.) in je vprašal, če bi me vzel. Najprej je okleval, a smo nato vendarle podpisali pogodbo. Postavil je edino pogoj, da ne smem v Trbovljah nikoli odpreti svojega ateljeja. Sem pa delal vse po vrsti. Vsako jutro sem denimo brisal prah, pazil sem njihovega otroka Najraje sem fotografiral naravo. Ker se potem ni nihče pritoževal, da ni lep na sliki. Ženske nikoli niso bile zadovoljne s s svojimi fotografijami, tako da sem jih moral vedno hvaliti, fotografije pa smo tudi retuširali, da smo jih polepšali. Kako ste delo nadaljevali po vojni? Ko sem prišel iz partizanov, sem iskal službo, pa me niti družinski prijatelj, ki je vodil opekarno, ni hotel vzeti, češ kam bomo pa prišli, če bomo zaposlovali invalide. Potem sem delal kot inkasant v Elektro Trbovlje in zbolel za pljučnico. Kasneje sem odprl Mestni foto atelje, pleskarstvo in reklamservis. Delal sem cele dneve in sčasoma dobil hude glavobole, tako da sem potem šel v Strojno tovarno za propagandista in tam ostal do penzije. Ves čas ste bili močno vpeti v družbeno življenje. So vas kdaj snubili tudi v politiko? Hoteli so me spraviti v partijo, ampak sem rekel, da dokler ne bodo vzeli mame, ki se je toliko let politično udejstvovala, tudi sam ne bom šel v to. Pri nas doma je bil denimo veliko tudi Miha Marinko, ko je postal predsednik, pa me ni več poznal. Leta 1946 sva ga z ženo srečala na dopustu v Opatiji, pa sem ga ogovoril in je rekel samo kaj pa ti, Cerinšek, tukaj delaš in naprej balinal. Sem pa kljub vsemu bil toliko žnarav, da sem uspel doseči, da so na Kumu obrnili gumb in smo tudi v Trbovljah lahko pričeli gledati televizijo. Tehnika so sicer kazensko premestili na Pohorje, a se mu je tam tako ali tako bolje godilo. Kaj danes najraje gledate po televiziji? Šport, pa še ta se mi ne dopade več, ker ni več tistega pravega športnega duha. Pa kakšne naravoslovne oddaje, ko pa se pričnejo politika ali filmi, v katerih se streljajo, pa ugasnem in grem spat. Spremljate tudi kaj novo tehnologijo, vas morda zanimajo novosti na področju fotografije? Ne. Že od nekdaj se premalo zanimam za elektroniko. Obvladam vse stare fotoaparate in bi še danes lahko fotografiral z njimi, z novimi pa ne. Čeprav fotografiram še vedno. Otroci so mi dali nek fotoaparat in ravno zdaj dokumentiram gradnjo ceste na Kešetovem in gradnjo urgentnega Letošnji štrajk ni bil prav nič podoben tistemu. Takrat so rudarji prišli ven umazani in upadlih obrazov, ker so gladovno stavkali, zdaj pa smo videli, koliko hrane in pijače so imeli v jami. centra. Tudi danes zjutraj sem že posnel nekaj fotografij. Imate pa bogat arhiv, ki ste ga odstopili tudi Zasavskemu muzeju in trboveljski knjižnici, da je lahko nastala razstava Trbovlje nekoč. Posodil sem 12 albumov. Fotografije so menda tudi na tistem fejsbuki. Zaradi tega so me tudi predlagali za častnega občana, s čimer bom dobil neko zadoščenje, čeprav imam na hodniku že na vseh stenah polno drugih plaket, največ od planinskega društva. Tudi zanje sem naredil več tisoč fotografij za arhiv, čeprav ne vem, ali so še tam ali so jih ljudje že razgrabili. Koliko fotografij menite, da ste posneli v življenju? Nešteto. (smeh) Kaj pa ste najraje fotografirali? Naravo. Ker se potem ni nihče pritoževal, da ni lep na sliki. Ženske nikoli niso bile zadovoljne s svojimi fotografijami, tako da sem jih moral vedno hvaliti, fotografije pa smo tudi retuširali, da smo jih polepšali. Potem pa je bilo treba za osebne izkaznice narediti naravne fotografije. Kako so vse ženske jamrale«! Ampak sem jih malo pohvalil, pa je bilo v redu. Enkrat pa je ena rekla, da če bi takšno fotografijo obesila v svinjak, tudi svinja ne bi več hotela jesti. (smeh) Sabina Lokar Foto: Matjaž Kirn

8 8 ČEZ PLANKE, ZASAVJE Radeče papir V Radečah se odvija ena bolj neverjetnih stečajnih zgodb. Potem ko so stroji v tamkajšnji papirnici stali več kot eno leto, novi lastniki papirnice iz arabskega sveta prostore postopoma oživljajo. Potem ko so zagnali papirni stroj, na katerem proizvajajo pisarniški papir, se pripravljajo še na zagon stroja za proizvodnjo specialnih papirjev. Najprej so pognali papirni stroj 4 (PS4). Delo je ponovno dobilo 76 ljudi. Direktor novega podjetja, ki je nastalo na pogorišču Tevževega imperija, Radeče papir Nova Igor Rakuša pravi, da imajo proizvodnjo prodano. Vendar na tem stroju kakšnega dobička lastniki ne morejo pričakovati. Zato se bodo radeški papirničarji na štirici usmerjali v proizvodnjo papirja z dodatno vrednostjo, izdelovati nameravajo tanjše papirje z enostavnimi vodnimi tiski in podobno. V maju je bila proizvodnja povsem prodana, saj so imeli prodanih 2700 ton papirja. V maju so pričeli tudi s pripravami za zagon papirnega stroja 5 (PS5). Ta je tržno precej bolj zanimiv, saj na njem tiskajo specialni papir, iz katerega izdelujejo denar, vrednostne papirje in posebej zaščitene papirje. Stekli so pogovori za prodajo vrednostnega Vtisi iz RR 2014 Festival Rdeči revirji je zakorakal v novo desetletje še bogatejši, bolj raznovrsten in privlačen. Vedno bolj se vključujejo lokalni ustvarjalci na vseh področjih, že drugič je festival kulturno povezal vse tri zasavske kraje: Hrastnik, Trbovlje in Zagorje. Pravzaprav je bila ta ideja živa že od vsega začetka, je dejala Mojca Ulaga, desna roka Branka Potočana, umetniškega vodje tega projekta, le da ni bilo pogojev. Zdaj smo se poleg KRC-a, ki je z nami že od vsega začetka, povezali z Mladinskim centrom v Hrastniku in Zagorju ob Savi, z Delavskim domom Trbovlje in PUNKTcc Trbovlje. V bodoče pričakujemo še druge soorganizatorje in partnerje, kar zagotavlja, da bodo Rdeči revirji živeli še naprej. Branko Potočan dodaja: Festival je zelo pester, kar je njegov glavni namen. Predstaviti želimo različne umetniške žanre in oblike na zasavskih ulicah in tako približati dogajanje čim širšemu krogu ljudi. Namen festivala je tudi v druženju in uživanju ob prireditvah, ki jih je bilo letos preko 60, potekale pa so od sredine do konca maja. Vtisi obiskovalcev festivala so različni. Marina Kmet je povedala:»rdeči revirji so prava poživitev kraja in vedno rada pogledam, kaj se dogaja. Veseli me, da vključujejo tudi najmlajše in šolarje, da pridejo v stik s kvalitetnimi predstavami ali pa se udeležijo različnih delavnic. Na modernejše predstave za odrasle pa nima smisla, da jih dojemamo na podlagi razuma. Vsak si lahko mirne duše ustvari svojo zgodbo, svoje predstave. Pohvalno je, da Branko in Mojca vztrajata ob tem delu, saj posebno na šoli vemo, koliko časa in energije lahko vzame banonu, kjer so njegove korenine in Franciji, kjer je prebil velik del svojega življenja. Prepričan je, da ima papirnica v Radečah veliko možnosti za ponoven vzpon. Po zagonu PS4 je poskrbel za lepši videz proizvodne hale.»ljudje ne morejo delati v neurejenih prostorih, pa tudi kupcem in partnerjem ni vseeno, v kakšno tovarno prihajajo,«je prepričan Berbari. Načrtovana proizvodnja na PS4 pomeni tudi dodatno zaposlovanje. V Radečah so objavili razpis za zaposlitev 100 novih delavcev. Tako bodo že konec junija zaposlovali 176 ljudi, kar si še pred pol leta ni upal pomisliti nihče v radeški dolini. V podjetju še vedno čakajo na obljubljeno pomoč države za novo zaposlovanje. Ne glede na to, pa so s svojim ponovnim prodorom na trg zadovoljni.»z močno aktivnostjo na trgu nam je uspelo naše izdelke prodati že v 42 držav sveta,«pravi Rakuša. In dodaja, da vodstvo podjetja čaka veliko dela pri zmanjševanju stroškov. Vendar računa, da bodo že septembra lahko povsem normalno poslovali. Marko Planinc že ena sama prireditev.«mladen Bogdan je tudi stalni obiskovalec prireditev:»vedno spremljam skoraj vse predstave za odrasle, saj se mi zdi prav, da vzamem, kar nam ponujajo. Omenil bi dve glasni glasbeni prireditvi: Noise projekt CADLAG v Vašhavi rudnika in audovizuelni perfomans v MCH. Čudno se mi zdi, da je bilo tako malo mladih obiskovalcev. Pričakoval sem, da bo mlade zanimalo, kakšna je ta glasba, čeprav je ne bi sprejeli. Avtorji so glasbeno izobraženi, včasih so imeli normalne skupine, zdaj pa so se povsem poglobili v to zvrst, ki je čisto izven ustaljenih glasbenih konceptov. Niso obremenjeni z njimi. Vendar so med iskalci razlike. Pri dobrih izvajalcih opazimo v zvoku kljub hrupu neko harmonijo in skladnost. Staša Lepej je premišljevala, da kljub včasih skromnemu obisku učinki Potočanovega vztrajanja včasih niso vidni na prvo žogo.»učinki kulturnega osveščanja so otroci, ki so v krogu sedeli na tleh na ploščadi in strmeli v nastopajoče, pa zraven v ritmu ploskali in se zvirali. So starejši, ki so si prišli ogledat ene črnce, čeprav samo tolčejo po tistih bobnih. Tako je komentiral starejši gospod zraven mene, a vseeno vztrajal pri gledanju. Vzgaja se publika, ki bo hodila na prireditve in prepoznavala tudi drugačno glasbo in umetnost, ne le Modrijane in Čuke. Takšna publika hodi v Ljubljani na Drugo godbo, v Križanke, na Jazz festivale Ko sem gledala tiste naše domače otroke, pomešane s črnčki, kako so poplesavali v ritmu in se čisto spontano družili, nisem imela občutka, da sem v enem zakotnem Hrastniku, temveč v velikem mestu, kjer kulturne in etnične razlike niso pomembne, kjer lahko sedeš na tla, Valvazorjev dan Na gradu Bogenšperk so v nedeljo, 25. maja, z Valvasorjevim dnevom praznovali 373. obletnico rojstva znamenitega kranjskega plemiča in polihistorja. Prireditev se je začela dopoldne s pohodom po Valvasorjevi poti. Po krožni poti, ki pelje po obronkih nekdanjega posestva Bogenšperk in je nastala na podlagi na novo odkritega urbarja iz okoli leta 1680, je vodil domačin in njen avtor Jože Sinigoj. Popoldne je obiskovalce, ki jih je bilo papirja širom po svetu. S prodajo se vračajo na indijski trg, računajo na večjo prodajo v arabskih državah, zanimiva je Južna Amerika in Afrika. Konec maja so imeli prodane že skoraj polovico proizvodnje na petki do konca leta 2014, nekaj pa tudi že za leto 2015, je povedal Rakuša.»Naša velika primerjalna prednost je to, da smo sposobni ponuditi kompleten program, ki ga imenujemo security program. Gre za izdelke od papirja za denar, vrednostne papirje do kartic z magnetnimi zapisi in drugimi izdelki,«pravi direktor firme Radeče papir group Georges Berbari. Berbari je libanonski strokovnjak, izkušen v papirni industriji, ki so ga postavili lastniki za vodenje radeške papirnice v naslednjih petih letih. Preselil se je v Radeče in že po nekaj tednih bivanja je prepričan, da je našel svojo tretjo domovino, po Ličeprav si fin in spoštovan gospod ali gospa in ploskaš skoraj neznanemu odrskemu umetniku. Verjetno zato čutijo organizatorji RR, da se vendarle splača truditi za to publiko, čeprav je preprosta in s knapovskimi koreninami,«je še dodala Lepejeva. V Zasavju se dobro počutijo tudi ustvarjalci. Slavko Trivkovič je dejal:»ples na vrveh sva izvajala s soplesalko Manco Uršič na vaši plezalni steni ob cesti Hrastnik Dol in bila zelo navdušena. To je bilo za naju prvič, saj sicer nastopava z vertikalnim plesom na stenah fasad v mestnih središčih, na stenah gradov, starih hišah Žal nama je, da zaradi pomanjkanja časa nisva še bolj raziskala njene potenciale in se tako steni še bolj približala. Upam, da bo za to še priložnost, saj se vedno rad odzovem povabilu Branka Potočana in se pri vas, v Zasavju, vedno dobro počutim.«okoli 400, pričakala srednjeveška tržnica, animirani ogledi gradu in Valvazorjeve ustvarjalnice, na katerih so si lahko izdelali svojo knjigo, knjižno kazalko in okvir za grafiko. Sodelovale so tudi Gospe iz Krašnje, ki so izdelovale kite iz slame, z glasbeno pripovednim nastopom pa liki Baronica Ana Maksimila Valvasor, hlapec Jurij in spletična Nežika. PSD Foto: Javni zavod Bogenšperk Od številnih prireditev je nekatere najbolj presenetil program Rdečega kabareta v MCH, ki je bil res nekaj novega in posebnega. V njem je bila tudi točka Punčka. Na začetku je nastopajoča omenila bralno značko. Kje pa se je našla ta gospa, da propagira knjigo!!?? so se spraševali obiskovalci. Potem je začela pripovedovati pravljice. Čisto po svoje. Tako spontano, humorno, naravno, prepričljivo in nenarejeno, da so vsi osupnili. Prav tako je bila vrhunska pantomima na pesem Slovenija, od kod lepote tvoje. V predstavi je blestela najboljša, edina izobražena klovnesa v Sloveniji, Eva Škofic Maurer! Morda pa bomo v Zasavju kdaj videli tudi njeno celotno klovnovsko predstavo Moja nit je rdeča, iz katere sta bili predstavljeni točki. Tekst in foto: Fanči Moljk

9 DRUŠTVENO 9 Prizadevni invalidi Občina Trbovlje je že od leta 2005»Občina po meri invalidov«, to listino so prejeli kot ena izmed prvih v Sloveniji. Predsednik Društva invalidov Trbovlje Rudi Janežič pravi, da je bilo v Trbovljah glede na to, da občina ni med najbogatejšimi, veliko narejenega na tem področju in da društvo dobro sodeluje z občino. Kljub vsemu pa bi bilo treba za še bolj invalidom prijazno mesto treba še kaj postoriti. Najbolj ga moti, da pri nekaterih tekočih adaptacijah in novogradnjah ne upoštevajo arhitektonskih ovir. Zdravi ljudje si ne morejo predstavljati, kako so lahko običajne prepreke na poteh za invalidno osebo nepremostljiva ovira, poudarja Janežič. Pločniki brez klančin, granitne kocke namesto asfalta, stopnice, ki vodijo do vhoda blokov in podobno. V Trbovljah prav tako skoraj ni blokov, ki bi bili primerni za bivanje invalidov na vozičkih, saj mora blok imeti klančino in potem še dvigalo, ki mora biti dovolj široko, opozarjajo v društvu. Problem v Trbovljah zanje predstavljata tudi prehod iz zgornje Ulice 1. junija na spodnjo glavno cesto in dvigalo v podhodu, ki nima evro ključa. Neprimerno pa je tudi obnašanje ljudi, ki ne upoštevajo, da so nekatera parkirišča namenjena invalidom, ali pa parkirajo na pločnikih, kar invalidni osebi predstavlja še posebno oviro, dodaja Janežič. Težka industrija = invalidi Društvo invalidov Trbovlje letos beleži svojo 40. obletnico. Ta jubilej so obeležili s proslavo v marcu, ki se jo je udeležil tudi predsednik države Borut Pahor. Ustanovni občni zbor društva je bil 29. marca Ta datum je zabeležen na ziherci, ki jo imajo na sedežu društva na Trgu revolucije 26. V sedemdesetih letih so bile Trbovlje močno industrijsko središče, zastopano predvsem s težko industrijo, ki pa je zaradi takratnega načina dela imela kar veliko delovnih invalidov.»ti so bili prepuščeni sami sebi, njihovih interesov ni zastopal nihče, zato je bilo nujno ustanoviti društvo, ki bo zastopalo interese invalidov, tako pri zagotavljanju ustreznega plačila kot pri iskanju delovnega mesta,«je pojasnil Rudi Janežič, ki je predsednik društva že 20 let, njegov član pa polnih 38 let. Pravi, da je bilo ob začetkih delovanja društva, ko so bili drugačni časi, lažje tudi za invalide. Danes je namreč zanje zelo težko oz. skoraj nemogoče najti zaposlitev kljub olajšavam, ki jih ponuja država. Trboveljčani med najbolj aktivnimi v Sloveniji Trboveljsko društvo je vključeno v Zvezo delovnih invalidov Slovenije, kjer je 69 društev in slovi kot eno bolj aktivnih in delovnih. Trenutno imajo 1151 aktivnih in 374 podpornih članov. Ob občinskem prazniku leta 2005 je društvo prejelo prvojunijsko nagrado, priznanje za večletno uspešno delo na posebnih področjih družbenega življenja, Janežič pa je ob občinskem prazniku leta 2008 prejel za svoje delo najvišje občinsko priznanje - postal je častni občan Trbovelj. Društvo deluje v koordinaciji Zasavje Posavje, pobrateno pa je z društvi MDI Ptuj, MDI Škofja Loka, MDI Cerknica Bloke - Loška dolina in DI Piran. V društvu so v vseh letih delovanja z zbranimi sredstvi pomagali veliko invalidom pri sofinanciranju pripomočkov, preureditvi bivalnega prostora, ureditvi klančin, dvigal, omogočili brezplačno letovanje in jim nudili pomoč v izrednih materialnih stiskah. Namen društva je ugotavljanje, zagovarjanje in zadovoljevanje posebnih potreb delovnih invalidov in oseb s telesno okvaro ter zastopanje njihovih interesov, delovanje proti diskriminaciji invalidov ter za njihovo večjo gmotno, socialno in pravno varnost, socialno integracijo in dobro zdravstveno počutje. V okviru društva deluje tudi pevski zbor Knapovsko sonce, sekcija ročnih del in športna sekcija. Tekst in foto: Nina Ojsteršek Odlični gasilci Šport špas Gasilska zveza Hrastnik je zadnjo soboto v maju pripravila 6. regijsko tekmovanje v gasilski orientaciji za mladino gasilskih društev zasavske regije. Pionirji so na 2000 metrov dolgi progi zbijali tarče, vezali vozle, prepoznavali topografske znake in prenašali vodo. Mladinci so tekmovali na 3 km progi, pripravniki še na 2 km daljši. Člani PGD Turje so bili odlični gostitelji. Regijske orientacije mladine se je udeležilo 94 ekip, tekmovalo je skoraj 300 mladih, skupaj z mentorji, sodniki, in organizatorji pa se je v Turju zbralo skoraj 400 gasilcev. Zmagovalcem sta predala pokale in medalje predala predsednik regijskega sveta zasavske regije Timotej Funkel in poveljnik zasavske gasilske regije Aleksander Draksler. Zmage so se veselili: PGD Marno (pionirke), PGD Loke 3 (pionirji), PGD Kolovrat 1 (mladinke), PGD Trbovlje mesto (mladinci), PGD Čolnišče (pripravnice in pripravniki). ZT Foto: GZ Hrastnik Šport špas je vseslovenska akcija druženja in gibanja treh generacij. Organizator je Zavod Media šport v sodelovanju s šolami in vrtci. Gre za druženje s športnimi in socialnimi vsebinami, ki so namenjene povezovanju in koristnemu ter prijetnemu preživljanju prostega časa. Letošnja, že sedma, akcija je sredi maja potekala pod geslom Sosed sosedu sosed tudi v Zasavju. V Vrtcu Trbovlje, kjer sodelujejo v akciji že šesto leto, so prireditev iz deževne sobote prestavili na sončen četrtek. Otroci, starši, vzgojitelji in še kdo, so se zabavali v mestnem parku. Tam so se odvijale različne gibalne aktivnosti pod vodstvom strokovnih delavk Vrtca Trbovlje. Predstavili so se gasilci in policija, merili so tlak, mlajši in starejši so se lahko učili novih plesnih korakov, igrali na prave bobne, si poslikali obraz ter zaigrali nogomet pod vodstvom pravega trenerja. Podelili so tudi nagrade za najštevilčnejše družine, za najmlajšega in najstarejšega udeleženca prireditve. Tekst in foto: Nina Ojsteršek Simbioza živi V drugi polovici maja je na Dolu pri Hrastniku potekal Simbioza šola, nova oblika računalniških delavnic za starejše izvirnega projekta Simbioza. Letos februarja smo aktivno štartali s projektom Simbioza šola, je povedala Ana Pleško, vodja projekta, s katerim želijo vzpostaviti mrežo Simbioza šol in tako povezati lokalno okolje, hkrati pa starejšim omogočiti prvi brezplačni stik z računalnikom. Letos se je v mrežo šol vključilo že 77 osnovnih in srednjih šol. V Zasavju so se v projekt vključile Srednja tehniška in poklicna šola Trbovlje, OŠ narodnega heroja Rajka Hrastnik in OŠ Ivana Cankarja Trbovlje. OŠ NH Rajko Hrastnik je pripravila delavnico v učilnici na Dolu.»Dol smo izbrali zato, ker ima najbolj sodobne računalnike, je povedala ravnateljica Marina Kmet in dodala, da so se projekta lotili, ker so pri računalniškem usposabljanju starejših sodelovali že od začetka Simbioze. Organizacijo delavnice in poučevanje je prevzel Simon Medvešek, šolski računalničar, ki ima s tem že izkušnje iz prejšnjih let. Vesel sem, da naša ravnateljica spodbuja medgeneracijsko sodelovanje, zato sem tudi sam z navdušenjem prevzel obveznosti. Najprej sem natisnil plakate in prosil hrastniške ustanove za pomoč pri obveščanju, s pomočjo elektronskih medijev pa so širili glas o naši delavnici tudi moji prijatelji. Tako se je zbralo šestnajst udeležencev, ki so pridno hodili na predavanja. Pomočniki, vsi prostovoljci, ki sem jih pridobil na Dolu, pa so ves čas potrpežljivo pomagali. Med nami so se stkale prijateljske vezi in prepričan sem, da se bomo srečali spet na Simbioza šoli v prihodnjem šolskem letu, je dejal Medvešek. In kako so bili z delavnicami zadovoljni tisti, ki so jim bile namenjene? Sodelovanje na Simbiozi je bila izjemno pozitivna izkušnja. Všeč mi je bil sproščen odnos med nami in udeleženci. Nikoli nam ni bilo dolgčas. Pozitivno sem bil presenečen tudi nad številčno udeležbo, saj nas je bilo vsak dan več. Najbolj pomembno pa je, da smo se vsaj za en teden starejši in mladi malo povezali, zato lahko bolje razumemo drug drugega in se naučimo kaj novega, je povedal Smiljan Repar. Podobnega mnenja je bila tudi Hilda Paulič, ki je dejala, da je nadgradila znanje, ki ga je pridobila na lanskih delavnicah, Eli Delpin pa si je najbolj zapomnila predavatelje, ki so se trudili računalnik predstaviti na domač in enostaven način. Fanči Moljk

10 10 REPORTAŽA Zasavci v poplavljenem Obrenovcu Poplave na Balkanu so na noge dvignile vse narode bivše Jugoslavije. Slovenci smo bili med najbolj aktivnimi pri pomoči prizadetim, pomembno vlogo pa so igrali tudi ljudje iz naših krajev. V preteklih dneh so se žalostni prizori z Balkana dotaknili mnogih, še posebej tistih, ki so bili del dogajanja na poplavljenih področjih. Eden od njih je tudi Trboveljčan Tilen Cestnik, ki se je v Srbijo podal kot del ekipe Civilne zaščite (CZ), zadolžen je bil za zagotavljanje zvez. Tilen Cestnik je zaposlen kot operater v centru za obveščanje pri Upravi RS za zaščito in reševanje. Je pripadnik Enote za hitre intervencije CZ RS pri oddelku za ICT podporo. Usposabljal se je na številnih izobraževanjih v tujini, udeležil se je mnogih mednarodnih vaj po Evropi, tudi v sklopu operacij zveze NATO. Kot radioamater se prav tako vključuje v sistem zaščite in reševanja z zagotavljanjem sistemov zvez za potrebe CZ, opravlja pa tudi funkcijo namestnika koordinatorja za aktivnosti radioamaterjev Slovenije ob nesrečah.»nalogi slovenske enote, začasnega operativnega sestava CZ RS, sta bili reševanje na vodi s čolni in črpanje vode iz poplavljenih objektov. Najprej so vodo črpali iz Termoelektrarne (TE) Nikola Tesla v Obrenovcu, kasneje v samem Obrenovcu, ekipa s čolni pa je delovala na več različnih lokacijah. Večinoma so reševali živali, dostavljali zdravila in hrano. Za kratek čas so se v termoelektrarni naši ekipi pridružili tudi gasilci iz TE Trbovlje, ki so s seboj pripeljali črpalke. Moja naloga je bila zagotovitev radijskih zvez za pripadnike slovenske CZ v Srbiji, zagotovljanje zveze z domovino v primeru izpada javnih telekomunikacijskih omrežij in spremljanje situacije na terenu. Pisal sem dnevnik, poročila za Slovenijo in EU, skrbel za logistiko in zvezo s centrom mehanizma CZ Evropske unije,«je svoje delo v Srbiji opisal Cestnik, ki sicer že ima nekaj izkušenj z intervencijami v tujini.»kadar posreduješ na tujem, je povsem drugačen občutek, kot če bi pomagal doma. Tudi po nekaj dneh, ko misliš, da si se že privadil, moraš ostati previden,«je posredovanje v tujini opisal 37-letnik, ki je pred šestimi leti na Korziki pomagal odstranjevati posledice letalske nesreče v okviru operacije Asanacija Korzika Prostovoljci od vsepovsod Slovenske enote so se, podobno kot vse ostale, ki so pomagale poplavljenim Srbom, srečevale s številnimi težavami.»poplavljene ceste so oteževale premike. Zaradi nalezljivih bolezni je bilo treba še bolj skrbeti za čistočo in osebno higieno. Vozila je bilo potrebno ob odhodu s poplavljenega območja dekontaminirati, nositi smo morali zaščitne maske ter si razkuževati obutev in roke,«je opisoval Cestnik, ki ga je pogled na uničeno pokrajino kljub izkušnjam s takšnih terenov precej šokiral.»videl sem že poplave, ki so leta 1994 prizadele Trbovlje in poplave leta 2005 v Sevnici, vendar nikjer niso bili objekti do strehe pod vodo, in to v celem naselju. Težko si je predstavljati, dokler tega ne vidiš od blizu. Če se spomnim, kako smo takrat čistili mulj iz kleti in pomislim, da so bili tu objekti poplavljeni v celoti, si težko predstavljam, kako bodo vse očistili, posušili in zopet normalno zaživeli,«je povedal Trboveljčan. Pohvalil je Srbe, ki so v težkih trenutkih znali stopiti skupaj.»v Srbiji je po mojem mnenju solidarnost nekoliko večja kot pri nas. Prostovoljci iz vse države so se javljali in pomagali graditi nasipe. Verjamem, da bodo tudi pri odstranjevanju posledic ljudje stopili skupaj,«pravi Cestnik. Hoteli so odprli svoja vrata za ljudi, ki so ostali brez strehe nad glavo. Sem pa slišal veliko žalostnih zgodb, kako nekateri ljudje vztrajajo na poplavljenem območju, saj imajo tam vse, kar so si ustvarili v življenju in enostavno svojih domov nočejo zapustiti, je ob Pobraten Lazarevac pod vodo prihodu domov povedal Trboveljčan. Žalostne so tudi zgodbe o pogrešanih, dodaja. Zasledil sem objavo, da moški išče svojo ženo in dve leti starega otroka. Prvo družino je izgubil med vojno na Kosovu, sedaj se mu zgodba ponavlja. Če imaš tudi sam družino, se te takšne zgodbe dotaknejo, je pripovedoval. Vendar pa je vedno potrebno te zadeve odmisliti in kljub vsemu naloge opraviti profesionalno, brez čustvenega obremenjevanja, je pojasnil Tilen, ki je bil z opravljenim delom zadovoljen.»vsekakor smo delo opravili zelo uspešno. Naše ekipe za prečrpavanje so se kljub visoki vodi na višku poplav, iz vode so se videle le konice prometnih znakov, uspele prebiti do elektrarne. Že samo dejstvo, da smo se domov vrnili vsi živi, zdravi in nepoškodovani, priča o uspehu misije,«je zaključil Cestnik. David Buovski Foto: Robert Jurovič Pretresljive zgodbe Oče dveh otrok je bil tokrat tretjič v Srbiji in vedno je imel dobre izkušnje z domačini. Tokrat je bil sprejem še posebej topel.»tokrat so nas Slovence, Janeze, sprejeli s še posebej velikim navdušenjem. Srbski mediji so objavili, da je Slovenija med prvimi poslala pomoč, nekateri državljani so to lahko videli tudi na lastne oči. Pozdravljanje ljudi na cesti, stiski rok in zahvale vsakdanjih ljudi, to ti največ pomeni. Kjerkoli smo bili, so se nam zahvaljevali. Mislim, da tega, da smo se Slovenci hitro odzvali in jim priskočili na pomoč, ko so jo najbolj potrebovali, ne bodo kmalu pozabili.«čas naravne katastrofe je močno povezal ljudi v Srbiji, ogromno pa je bilo tudi tragičnih zgodb.»poleg razsežnosti poplave se mi je v spomin vtisnil njihov patriotizem in solidarnost. Dragan Djordjević, učitelj na lazarevški Srednji tehnični šoli, je poplave v Srbiji opisal takole: Reka Kolubara je zdaj drugo največje jezero v Srbiji. Dnevni kop rudnika, ki je globok petdeset metrov, je pod vodo. Iz nje gledajo le žlice bagrov. Ob tem je dodal, da mesto Lazarevac, ki je pobrateno s Trbovljami, ni utrpelo večje škode, saj je večina stanovanjskih naselij posejanih na višjih legah, zalilo pa je nekaj lokalov in trgovin. Prebivalci so bili več dni brez vode in elektrike, šole so bile zaprte predvsem zaradi higienskih razlogov kar osem dni. Drugače je bilo v okoliških vaseh. Nemanja Veselinović, šestnajstletni dijak iz vasi Veliki Crljeni, je na uredništvo Zasavskega tednika poslal fotografije svojega poplavljenega doma. Hlevi, pritličje in prvo nadstropje so bili pod vodo. Večjo živino so rešili, manjših živali jim ni uspelo. Kot je še poročala lazarevška lokalna televizija GEM, so veseli, da so živi in se življenje počasi vrača v ustaljene tirnice. PSD Foto: Nemanja Veselinović

11 REPORTAŽA 11 Dobrota in sočutje preplavila tudi Zasavje V zbiranju pomoči za prizadete v nedavnih poplavah na Balkanu se je združila vsa Slovenija. Seveda tudi Zasavje ni stalo ob strani. Nasprotno. Ta časopis ima premalo strani, da bi na njih popisali vsa podjetja, društva, ustanove in neštete posameznike, ki so darovali. Zato smo pokukali le k nekaterim. Hrastnik Zelo aktivno in takoj po katastrofi so se zbiranja pomoči lotili v hrastniškem Srbskem kulturnem društvu Sava. V stavbi Partizana jim je Občina Hrastnik omogočila organizacijo zbirnega centra. Kljub temu, da je veliko zbranega že odpotovalo na prizadeta območja, je predsednik društva Cvijetin Nešković povedal, da čaka na prevoz še štiri do pet ton pomoči. Tudi v TKI in Steklarni so pomagali in na prizadeta območja namenili dva napolnjena tovornjaka. Hrastniški Rdeči križ je zbiral predvsem hrano, vodo in življenjske potrebščine v svojih prostorih na Novem domu. Njihova pomoč, nabrali so jo za osem palet, je te dni prek RK Slovenije na poti do Bosne in Hercegovine, je povedala Belinda Ladiha, predsednica hrastniškega Rdečega križa. Trbovlje V Trbovljah zbrane hrane in materiala niso tehtali. Območno združenje Rdečega križa Trbovlje je organiziralo začasno skladišče in zbirni center v poslovalnici bivše Emone in Modiane na Kešetovem. Sekretarka Helena Kastelic je povedala, da so z odzivom izjemno zadovoljni. V sodelovanju z Mrežo nevladnih organizacij Mrest in ob pomoči trboveljskih gasilcev, šol, vrtca, knjižnice, Društva prijateljev mladine, številnih drugih organizacij in posameznikov so zbrali več deset kartonov otroške hrane in plenic, higienskih pripomočkov in sanitetnega materiala, konzervirane hrane, vode v plastenkah in trajnega mleka ter spalnih vreč. Konvoj, ki je iz Trbovelj krenil v noči s 30. na 31. maj, se je namenil v zbirni center Rdečega križa v Doboju. Helena Kastelic je še povedala, da oblačil niso zbirali, ker so dobili sporočila, da jih je na poplavljenih območjih trenutno dovolj. Na vprašanje Zasavskega tednika, kaj je največji izziv, na katerega so naleteli pri tej veliki logistični akcij, pa je odgovorila, da je to organizacija prevoza, saj niso imeli nikogar, ki bi ponudil brezplačen prevoz s tovornjaki. Zagorje ob Savi V zagorskem združenju Rdečega križa, ki je uredilo zbirni center v Svei, niso imeli teh težav. Štiri tamkajšnja podjetja, Studio Moderna, Bartec Varnost, Skitti in EVJ Elektroprom, so odstopila svoje kombije in tovornjake, da so jih napolnili in pretekli petek že drugič peljali v Doboj. Prvi konvoj je tja prispel kmalu po katastrofi, 23. maja, in v njem je bila tudi pomoč Spara in Občine Zagorje, Studio Moderna pa je za prizadete prispevala ležišča. Aktivisti RK Zagorje so zapisali, da ni fotografije ali posnetka, ki bi lahko prikazali katastrofalno stanje, s katerim so se tam soočili. Mesto pod čudovito trdnjavo je postalo labirint med uničenim pohištvom, belo tehniko, osebnimi pripomočki, slikami «Štefka Suša, sekretarka OZRK Zagorje pa je še dodala, da bodo v prihodnje zbirali tiste potrebščine, ki jih v Doboju najbolj potrebujejo. Ljudem v Zagorju so bili zelo hvaležni tudi v društvu Tandem.»Zahvaljujem se za nesebično pomoč in darovano hrano, vodo, higienske pripomočke, odeje, oblačila. Zbrali smo kar 735 l vode, preko 500 kg hrane in za dva polna kombija nujno potrebnih izdelkov, ki jih na ogroženih področjih primanjkuje,«je povedala predsednica društva Jelena Jerin. V Tuzlo se je pretekli vikend odpravila pomoč, ki so jo zbrali v Kulturno umetniškem društvu Zagorski biser. Predsednica društva Sudbija Semić je povedala, da so v prostorih zagorskega mladinskega centra zbrali okrog dve toni hrane, oblačil in drugih potrebščin, njihovi prostovoljci pa so delali tudi do poznih nočnih ur, ko so zbrano pomoč razvrščali in pakirali, da je bila primerna za prevoz in prestop meje. Pri organizaciji transporta so združili moči z Bošnjaškim mladinskim kulturnim društvom Velenje. Polona Siter Drnovšek Foto: društvo Tandem Skejtaj in pomagaj! Če je skejtanje veljalo za napol barabinsko ulično početje, tisto ropotanje ob skokih in šviganje kolesc po pločnikih, danes ne velja več. Od lanskega leta dalje skejtanje pri nas velja tudi za dobrodelno dejavnost. Pobalini v prevelikih majicah in v pol-riti-ven-gledajočih hlačah se na pobudo Tomaža Praunseisa združujejo v projektu Sk8aj s srcem, s katerim zbirajo denarno pomoč za tiste, ki jo najbolj potrebujejo. Letos z rolko po Zasavju za otroke! Pestra združba so, skejterji. Noro, kaj počnejo s svojimi telesi, kako so drzni in hitri in akrobatski. V soboto, 24. maja, so se srečali in povezali v akciji Sk8aj s srcem 2014, ki letos zbira denar za kritje stroškov letovanja otrok iz socialno ogroženih družin. Zbran denar bodo predali zasavskim Društvom prijateljev mladine, za otroke iz Hrastnika, Trbovelj in Zagorja ob Savi. Z namenom, da čim več otrokom pomagajo na morje, so se zbrali pred Mladinskim centrom Trbovlje. Rolke so letele na kup, padali so stiski rok, nekaj malega je bilo še debate o 30 kilometrski trasi in že so se podali pred Mladinski center Zagorje ob Savi, na izhodiščno točko. Skejtarska pot je tekla skozi vse tri zasavske občine, noge so poganjale, koleščki so brzeli, podporna ekipa je skejterje spremljala s kombijem in kolesi. Ljudje na poti so udeležence navdušeno pozdravljali in z veseljem podarili svoje prispevke. Bila je prav poletna sobota, sonce je žgalo, asfalt je puhtel. Pozno popoldne je karavana priskejtala nazaj v Trbovlje in zvečer v mestnem parku obiskovalcem glasbene prireditve ponujala srčne sladice, s katerimi so organizatorji še dodatno zbirali prispevke. Skupaj so zbrali 700 evrov. Sobota je minila v znamenju poveza- nosti, tako deluje skupnost. Vsak prispeva nekaj in skupaj lahko premikamo kamenčke, sčasoma pa tudi gore. Sredstva bodo zbirali še do 15. junija, vse informacije, kako pomagati otrokom na morje, pa se nahajajo na spletni strani Drugo leto spet, je v en glas ob večerni debati zaključila ekipa Sk8aj s srcem. Malo je potrebno, da skupaj gradimo boljši svet. TB Foto: Saša Huzjak

12 12 KULTURA Koala Voice No. 1 Skupina Koala Voice, ki deluje pod okriljem KD Svoboda Kisovec in jo sestavljajo Domen Don Holc (kitara), Manca Trampuš (kitara, vokal), Miha Prašnikar (bobni) in Tilen Prašnikar (bas) je na Festivalu mladinske ustvarjalnosti Vizije 2014 prejela Vizionarja za najboljšo mlado rock skupino. Člani skupine so po prejemu nagrade dejali:»res se nam zdi kul, da smo bili med petimi žanrsko različnimi bendi izbrani ravno mi. To je še ena potrditev, da delamo nekaj prav. Več kot mnenje žirije nam pomeni odziv publike, ki je bil fenomenalen. Poslušalcem se je enostavno mešalo, nam pa z njimi!«kdor poje, slabo ne misli Blaž Rojko je predvsem skladatelj in zborovodja, a delo z ljudmi in socialni stiki znotraj zbora so ga prevzeli do te mere, da je pred dobrim letom diplomiral tudi na Fakulteti za socialno delo z obširno raziskavo Vpliv petja v zboru na kakovost življenja pevcev. V njej sta s kolegom Marjanom Rusom dokazala, da je življenje pevcev kakovostnejše od tistih, ki ne pojejo v zboru, ter predstavila zborovsko petje kot primer odličnega medgeneracijskega sodelovanja in socialnega vključevanja ogroženih skupin. V Sloveniji v zborih poje kar ljudi ali 3,5 odstotka prebivalstva. Za nagrado bodo brezplačno posneli videospot skladbe Bullet in The Brain (besedilo Manca Trampuš, glasba in aranžma Koala Voice).»S spotom bomo počakali vsaj do začetka avgusta, ko pričnemo snemati našo prvo ploščo. Končani studijski izdelek bo dobil še videospot. Z idejo zanj se še ne obremenjujemo. Verjetno bo prišla iz kakšne naše dnevne situacije, podobno kot nastajajo naši komadi,«so še povedali člani zasedbe, ki se odlikuje po svojem izvirnem glasbenem pristopu. TK Foto: Kristjan Likar Arije na tržnici Čisto običajen sobotni dan na hrastniški tržnici. Ponudba domačih proizvodov, nekaj ljudi se pogovarja, nekateri nakupujejo, smetar pobira smeti. Kar naenkrat smetar začne peti operno arijo, pridružita se mu še dve obiskovalki in kolesar. V njih so se preoblekli pravi operni pevci Diego Barios Ross, Klemen Torkar, Katja Konvalinka, Barbara Sorč in Irena Yebuah Tiran, ki so poskrbeli za pevsko presenečenje v okviru festivala. Tekst in foto: Nina Ojsteršek Peli so Ženska vokalna skupina Iris Izlake, MePZ Ladko Korošec Zagorje, Pevska skupina Klasek Izlake, MePZ Miha Vahen Jevnica, MePZ Izpod Svete gore Mlinše, MePZ KUD Jevnica, Rudarski PZ Loški glas Kisovec in Zagorski oktet so se predstavili na območni reviji odraslih pevskih zborov, oktetov in malih pevskih skupin Zagorja ob Savi, ki ga je organiziral območni JSKD v petek, 30. maja, v Kulturnem domu Kisovec. Muzikantski portal Ljubitelji in avtorji narodnozabavne glasbe so dobili spletni naslov, namenjen samo njim Spletno mesto, ki naj bi delovalo kot živa baza podatkov za izmenjavo informacij in objavo novic, je oblikovalo kisovško podjetje Multima, s spodbudnimi besedami pa sta ga v svet pospremila Ivan Sivec in Igor Podpečan. Na odru V Hrastniku je območna izpostava JSKD Trbovlje konec maja pripravila 53. Linhartovo srečanje gledaliških skupin osrednje Slovenije. V Hrastniku so si obiskovalci ogledali predstave: Burka o jezičnem, dohtarju (Drzne in lepi KD Stična), Afera pouhn kufr (Teater JJ, KD Janez Jalen Notranje Gorice), Anže an Micka (Sekcija za ljudski ode KUD Fofite Medvode), Da, gospod premier (Šentjakobsko gledališče Ljubljana in All in timihg Ujet pravi čas (Dramska sekcija KUD Fofite Medvode). TK TK MP Foto: Robi Bajda Pravite torej, da je petje lahko odlična priložnost za medgeneracijsko sodelovanje in socialno vključenost? Da, v petju vidim odlično rešitev. Res je, da so pevci posebne vrste ljudje. Običajno so to delovni, aktivni ljudje, radi sodelujejo, radi so dobre volje, radi prepevajo. Ljudje, ki so zaradi izgube službe ali drugih stisk potisnjeni na obrobje, pa se običajno čez nekaj časa zaprejo sami vase, postanejo sebi breme. Potrebujejo drobno spodbudo. Morda so kdaj peli v šolskem zboru, zbrati morajo pogum in poskusiti, priti na vajo. Če se izkaže, da bi znali še zapeti zraven, odlično, sicer se lahko zboru pridružijo kako drugače, vedno se najde kakšno delo. Blaž Rojko trenutno vodi štiri zbore: šolski zbor OŠ Ivana Cankarja v Trbovljah, mešani mladinski pevski zbor Gimnazije in ekonomske srednje šole Trbovlje, mešani pevski zbor Cluster iz Rakeka in mešani pevski zbor A Capella iz Petrovč, ki letos beleži svojo 20-letnico. Pričakoval bi tudi od centrov za socialno delo ali prostovoljnih organizacij, da bi pomagali pri vključevanju, da bi na neki vstopni točki svetovali ljudem, kako se lahko vključijo v pevski zbor. V kateri pevski zbor v Zasavju pa bi se na primer lahko vključili? V Zasavju kot regiji z veliko pevsko tradicijo deluje ogromno zborov. Verjamem, da bi bili novega člana veseli tako starejši, upokojenski zbori, kot mnogi drugi, moški, mešani pevski zbori. Prepričan sem, da bi bil moški pevski zbor Zarja, ki sem ga vodil vrsto let, zelo vesel kakšnega, recimo petinštiridesetletnega pevca. V dveh urah na teden, kolikor trajajo vaje, bi ta dobil polno mero priljubljenosti, nova poznanstva, občutek pomembnosti, kar brez dvoma vpliva tudi na dvig samozavesti in kakovostnejše življenje. Ta občutek pomembnosti, ki ste ga omenili, pri vodenju zbora zelo poudarjate? Vsak v zboru se mora počutiti kot najpomembnejši člen. To poskušam dati svojim pevcem. Če vzamem za primer zbor Gimnazije in ekonomske srednje šole, lahko povem, da dokler mladostnik ne začuti, da je član kolektiva, da brez njega pač ne gre, toliko časa je na prepihu, ali bo ostal v zboru ali ne. To pripadnost utrjujemo na vajah, pa tudi na pevskih vikendih, ki se jih pevci radi udeležijo, navkljub finančnim težavam, ki se zadnji dve leti odražajo tudi v družinah. Na teh pripravah smo zelo dejavni. Od petka okrog 16. ure, ko prispemo na destinacijo, pa do nedelje okrog 13. ure, ko zaključujemo priprave, opravimo od 20 do 23 ur vaj. V tem času poskušam pevce spodbujati v pevski tehniki, spoznavamo nov repertoar, spoznavajo pa tudi sebe, svoje sošolce, prijatelje. Najbolj zanimivo je večerno druženje, ki je zelo povezujoče. Imam dober team sodelavcev, ki recimo organizira razne družabne igre, pogovore. Vezi, ki se spletejo na takih pripravah, pomagajo k boljšim rezultatom, boljši vključenosti v zbor in k tem, da mladostnik začuti potrebo biti član nekega kolektiva. Članstvo v zboru je odlično. Na začetku šolskega leta nas je okrog 55, praktično četrtina vseh dijakov na šoli, skozi leto beležimo upad na 45. Zbor mora biti sicer vedno odprt za nove člane. Za pretok. Kot zanimivost lahko povem, da se je v 20 letih zbora A Capella v njem zamenjalo okrog 130 članov. Trdite torej, da petje pozitivno vpliva na ljudi? To dokazujejo številne raziskave. Petje med drugim zelo dobro vpliva na zdravje in telesno odpornost. Pri petju se dogajajo zanimivi procesi v možganih in v telesu. Že sama vibracija glasu blagodejno vpliva na telo, ko pa se pojaviš v neki harmoniji z drugimi pevci, postaneš vezni člen znotraj ekipe in tako postaneš pozitivno aktiven. Bi zavoljo izboljšanja političnih razmer v Sloveniji prevzeli vodenje pevskega zbora poslancev Državnega zbora? Pevski zbor je ekipa, ki medsebojno sodeluje. V pevskem zboru se morajo ljudje nujno poslušati med seboj, morajo razumeti drug drugega, razumeti morajo harmonijo in včasih tudi disonanco. Najlepši pevski nastopi se pa zgodijo takrat, ko pevec iskreno, s srcem in očmi izpoveduje subtilno glasbeno misel. Takrat se na odru in v človeku samem zgodi tisto nekaj več. To začutijo tudi poslušalci. Da. Če bi poslanci to znali in imeli vse naštete kvalitete, bi z veseljem postal njihov zborovodja. Tatjana Polanc Kolander Foto: Gal Rojko

13 ŠPORT 13 Raje v Trbovljah kot v Moskvi Eno glavnih slovenskih orožij v reprezentančnih kvalifikacijah za evropsko prvenstvo (EP) v košarki bo prav gotovo Nika Barič. 21-letna Trboveljčanka je v pretekli klubski sezoni storila velik korak naprej v dresu moskovskega Spartaka. Vendar se še ne namerava preseliti čez lužo v ligo WNBA, kjer jo je na draftu leta 2012 izbrala ekipa Minnesota Lynx.»Letos imamo z reprezentanco lepo priložnost za preboj na EP. Sem dobro pripravljena, jaz bom svoje naredila. Če ne pridemo na prvenstvo, bom razočarana. Treba je reči: moramo priti na EP, vse drugo je neuspeh. Gotovo mi ni vseeno, da članska vrsta ni bila nikoli na EP in tja bi seveda rada šla. Imamo dovolj dobro ekipo, da to dosežemo,«je bližnje kvalifikacije samozavestno napovedala Nika Barič. V moskovski ekipi z uradnim nazivom Sparta&K je ena najboljših Moskovski Spartak je v ruski ligi PLB v četrtfinalu z 2:0 v zmagah izpadel proti mestnemu rivalu Dinamu. Povprečno je Baričeva v PLB dosegala 8,6 točke, 1,7 skoka in 4,6 asistence na tekmo. V Evroligi je Spartak prišel na zaključni turnir osmerice, preboj med četverico je Rusinjam preprečil poraz proti carigrajskemu Fenerbahçeju (57:58). V Evroligi je Nika povprečno dosegala po 8,9 točke, 2,5 skoka in 3,9 asistence na tekmo. evropskih organizatork igre v pretekli sezoni nizala odlične predstave. A kljub temu bo Nika še eno sezono ostala v Evropi.»Letos sem veliko igrala. Za mojo kariero in samozavest je dobro, da ostanem pri Spartaku še eno leto in še izboljšam svojo statistiko. Sem prva organizatorka igre, igramo Evroligo, odgovornost je velika in dodatne izkušnje mi bodo prišle prav, preden grem na drug nivo,«je odločitev obrazložila Baričeva, ki ji ameriški slog igre sicer odgovarja, a je še vedno zagovornica evropske košarkarske šole.»wnba me, razen fizične intenzivnosti, ne impresionira z ničemer. Vse temelji na fizičnih sposobnostih in šovu. V Evropi je igra veliko bolj taktična, igra se bolj zahtevna košarka,«nam je povedala Nika. V ZDA se ne more nadejati boljšega zaslužka, saj so košarkarice v Evropi bolje plačane kot v domovini košarke. A čez Atlantik jo vlečejo novi izzivi in zgodovinski naziv prve Slovenke v WNBA.»V ZDA grem, da okusim drugačen slog igre in kulturo. Tudi šov mi odgovarja, tako kot tudi 'run and gun' košarka, rada veliko tečem. Kdaj tudi naredim kakšno sra**e, če to poskrbi za napetost. Rada imam atraktivno košarko in zato bom čez leto dni gotovo odšla čez lužo.«zavrnila Ruse V prvih dveh sezonah v Rusiji Nika ni bila med nosilkami igre, letos pa je bila po spletu okoliščin praktično vseskozi na parketu.»precej rezerve imam še pri samozavesti. V mlajših letih sem bila navajena, da sem vedno najboljša, da dajem po 40 točk na tekmo. Nato pa sem prišla v ekipo, v kateri nisem bila nosilka igre. Tako sem se na igrišču včasih 'skrila'. V prihodnje moram večkrat pogledati proti košu in zaključevati,«je svoje rezerve opisala zdaj že izkušena slovenska reprezentantka. Napovejte rezultate Na letošnjem svetovnem nogometnem prvenstvu v Braziliji bodo padali goli. Koliko in v kateri gol, lahko brezplačno napovedujete na Po registraciji na portalu lahko svojo napoved spreminjate do pričetka posamične tekme. Napovedi bodo točkovane, skozi prvenstvo pa bo na spletu tudi lestvica najboljših napovedovalcev. TK V zadnjih letih smo v košarki videli nekaj menjav reprezentance, tudi Nika je imela to možnost.»ko sem prišla v Rusijo, so mi ponudili državljanstvo in igranje za Rusijo, takrat sem to odklonila. Oni v reprezentanci nimajo prave organizatorice igre in tako sem jim še bolj zanimiva, a letos me nihče ni nagovarjal. Seveda bi bilo lepo igrati za ekipo, ki je redno na EP in SP ter na OI, a tako pač je. Tudi Slovenke moramo počasi storiti korak naprej. Zaenkrat ne razmišljam o tem, da bi menjala reprezentanco.«vesela za Felix Zasavje Trboveljčanka zatrjuje, da se v Rusiji ne bi mogla ustaliti.»ni ga moškega, zaradi katerega bi se preselila v Rusijo. Naj on pride k nam (smeh, op. a.). Veliko raje bi po koncu kariere živela v Trbovljah, kot pa v Moskvi. Rusi so drugačni kot mi, včasih se jim čisto 'zmeša'. Ne vem, morda jim malo škodi vreme (smeh, op. a.). Večinoma gre za hladne ljudi, zabavajo se znati le, če so zraven velike količine alkohola,«pravi Nika. Nika tudi v Rusiji spremlja, kaj se dogaja doma.»vesela sem, da imajo Trbovlje spet člansko žensko košarkarsko ekipo, čeprav je v drugi ligi. Mislila sem, da v Trbovljah nikoli več ne bo članic. Trbovlje morajo imeti košarkarsko ekipo,«je zadovoljna z nastopanjem ekipe Felix Zasavje. Slovenska reprezentanca bo v kvalifikacijah za EP, ki bodo potekale od 8. do 25. junija, doma in v gosteh igrala proti izbranim vrstam Luksemburga, Poljske in Slovaške. 22 reprezentanc je razporejenih v šest skupin, na EP se bodo neposredno uvrstile zmagovalke skupine in pet najboljših drugouvrščenih ekip. Po koncu aktivne kariere se Baričeva vse bolj vidi v trenerskih vodah.»vsako leto me bolj vleče. Prej me to nikoli ni zanimalo, sedaj pa sem že sama zamenjala nekaj trenerjev in imam več izkušenj. Pri košarki moraš imeti pravi karakter za vodenje in moraš se znati pogovarjati. Najboljši se mi zdijo strokovnjaki iz bivše Jugoslavije. Imajo pravi temperament. Znajo biti malo 'nori', poleg tega pa imajo ogromno taktičnega znanja,«je obete razkrila Nika. Sicer pravi, da je promet v Moskvi vse bolj nemogoč, da se o ukrajinski krizi ljudje veliko pogovarjajo, a da na ulicah večjih sprememb ni in da ji ruski moški niso všeč. Zato pa se odlična košarkarica rada vrne domov, čeprav jo prijatelji in znanci vedno»zasujejo«s klici. Trboveljčanka bo gotovo tudi v prihodnjih tednih, mesecih in letih podirala mejnike v slovenski ženski košarki. David Buovski Foto: osebni arhiv Nike Barič Prva zmaga Halzerja v SP Gorski kolesar Miha Halzer iz Hrastnika je 23. maja svojo napoved o zmagi na svetovnem pokalu v kratkem krosu na izpadanje (eliminator) uresničil v Novem Mestu na Češkem. Tam je potekala druga tekma svetovnega pokala v letu Na 1070 metrov dolgi trasi se je pomerilo 72 tekmovalcev in 40 tekmovalk. Odlična kondicijska pripravljenost, uspešna taktika in finese pri opremi so bile odločilne. Halzer je premagal tudi največjega zvezdnika, Tirolca Daniela Federspiela, lanskega dobitnika kristalnega globusa in evropskega prvaka, ter svetovnega prvaka Avstralca Paula van der Ploega. Lani je bil v Val di Soleju drugi, v Albstadtu tretji, dvakrat se je uvrstil na četrto mesto. S prvim mestom na Češkem je postavil zgodovinski mejnik tega športa: postal je prvi Slovenec, ki je v svetovnem pokalu ugnal vso konkurenco. Tudi hudo neurje z bliskanjem in strelami mu ni moglo do živega. Na zmago je Halzer kolesaril tudi v petek, 30. maja, v nemškem Albstadtu, a se mu taktika ni izšla. Kljub temu je še vedno med najboljšimi v skupnem seštevku SP, pred njim pa novo tekmovanje v Nemčiji. V Hrastniku oziroma v Zasavju ima eliminator - ta najmlajša disciplina gorskega kolesarstva - vedno več navdušenih navijačev. Miho spremljajo že vrsto let, ko je tekmoval še v drugih kolesarskih zvrsteh. Tudi na Češkem so mu nudili močno oporo, za kar se jim je zahvalil takoj po zmagi:»to mi je dalo še dodatno moč, ki je bila potrebna za vse napade.«fanči Moljk Foto: Robi Halzer Kauzer brez kolajne Kajakaš Peter Kauzer je na EP na Dunaju priveslal do 7. mesta. Za zmagovalcem, Čehom Jirijem Prskavcem, je zaostal za 3,84 sekunde. Z 12. mestom se je v svojem prvem finalu na velikih tekmovanjih izkazal še en Hrastničan, kajakaš Janoš Peterlin. Kauzer je odličje izgubil pri tretjih vratih v finalni vožnji, ko si je zaradi dotika prislužil dve kazenski sekundi. Po tekmi je povedal, da je mu pri drugih vratih v obraz pljusknila voda, zaradi katere za trenutek ni videl ničesar, kar je privedlo do napake pri tretjih vratih. Slovenska reprezentanca se je z Dunaja sicer vrnila z dvema kolajnama. Kanuisti Benjamin Savšek, Luka Božič in Anže Berčič so postali evropski prvaki v konkurenci ekip, Božič se je s Sašem Taljatom veselil tudi brona v dvojcu. Kajakaši, poleg Petra in Janoša je veslal še Celjan Simon Brus, so na ekipni tekmi zasedli osmo mesto. Tudi na Dunaju so se izkazali hrastniški navijači, ki so glasno vzpodbujali oba Zasavca in druge slovenske reprezentante. Dolani drugi V soboto, 31. maja, so v športnih dvoranah Dolanka na Dolu pri Hrastniku in v Radečah prizadevni organizatorji RK Dol TKI Hrastnik pripravili že 15. turnir v mini rokometu Zasavje cup. Na turnirju je nastopilo 47 ekip iz 26 klubov ter osnovnih šol iz Slovenije in Hrvaške. Na turnirju je po nekaj letih domači ekipi spet uspelo osvojiti medaljo za drugo mesto v konkurenci dečkov Priznanja najboljšim so tokrat podeljevali: rokometaša RK Celje Pivovarna Laško Urban Lesjak in Žiga Mlakar ter podžupan občine Hrastnik Vinko Žagar in predsednik domačega kluba Rok Petrič. Organizatorji so za udeležence pripravili tudi družabne igre, vsakoletni lov za baloni, TV sprejemnik pa je tokrat odšel v roke RK Buzet iz Hrvaške. Vsi udeleženci so ne glede na rezultat prejeli medalje. Med dečki letnikov 2003 so zmagali igralci DRŠ A. Mihalj Slovenj Gradec pred RK Radovljico in OŠ Stična. Med dečki 2004 ŠD Mokerc Ig pred RK Dol TKI Hrastnik in OŠ Stična. Med deklicami 2003 so bile najboljše igralke RK Zelene doline Žalec pred RK Krim Mercator in ŽRK Ormož. Med deklicami 2004 pa RK Krim Mercator pred RK Buzet in ŽRK Izola. Proglasili so tudi najboljše peterke. Med najboljše igralce letnika 2004 so trenerji uvrstili tudi Matijo Praha in Klemna Nemca iz dolskega kluba. DB MP, Foto: Robi Bajda

14 14 ZA MLADE Novice iz GESŠ Trbovlje Iz rovov v srca Zlati podjetni dijaki Dijaki četrtega letnika ekonomske smeri na GESŠ Trbovlje, ki so v okviru projekta Junior Achievement Moje podjetje v tem šolskem letu uspešno vodili svoje podjetje PIK ŠPORT, d. d., so na prvem sejmu dijaških podjetij v začetku maja na Gospodarski zbornici Slovenije prejeli zlato priznanje za prvo mesto v kategoriji najboljše poročilo. Projekt se počasi približuje koncu in vrata tako zapira tudi PIK ŠPORT d. d., ki je več kot uspešno poslovalo skoraj 5 mesecev. Finančni rezultati so bili znani že takoj po uspešno izvedenem družabnem dogodku športnem pikniku za dijake, profesorje, starše in prijatelje. Več kot 40 % donosnost in 1,6 evra dobička na delnico je zavidljiv rezultat. A nič ni vrednejšega od osvojenih znanj in izkušenj, ki so jih dijaki pridobili skozi projekt. Volja, usklajevanja, strpnost, vztrajnost in teamsko delo so pomembne veščine, ki bodo dijake 4. pospremile na karierno pot. Ekskurzija na Poljsko V preteklosti so se zgodile stvari, ki jih ne smemo pozabiti. Dogajanje med drugo svetovno vojno je ena izmed njih. Da bi se izobrazili o storjenih grozotah, smo se dijaki tretjih letnikov GESŠ Trbovlje po prvomajskih počitnicah odpravili na ekskurzijo na Poljsko. Ogled Krakova se je začel pod Vavelskim gradom, kjer smo dobili vpogled v zgodovino Poljske in se spoznali z mestnim čarom. Sprehodili smo se po Židovski četrti in si ogledali tovarno Oliverja Schindlerja, ki je na vseh pustila grenak priokus. Prosti čas v starem mestnem jedru smo po večini porabili za kosilo v eni izmed vabljivih kavarn. Zaradi visokih cen smo se tistih na največjem evropskem trgu poskušali izogniti. Naslednji dan nas je v koncentracijskem taborišču Auswitch - Birkenau pretresla čustvena zamaknjenost in zgroženost nad tokom zgodovine. Ogledali smo si stavbe na posestvu in se z minuto tišine poklonili žrtvam genocida. ZL Maša Mlinarič Zlato priznanje ZOTKS V okviru mladih raziskovalcev Zveze za organizacijo tehnične kulture (ZOTKS) sta Rok Medveš in Selma Salihović v Murski Soboti dosegla zlato priznanje na področju biologije z raziskovalno nalogo»onesnaževalci v zraku povečujejo občutljivost na mikrobne okužbe«. Naloga je bila izdelana pod mentorstvom dr. Mateje Manček Keber s Kemijskega inštituta v Ljubljani in Aleksandra Medveša, profesorja kemije z GESŠ Trbovlje. Slovo generacije V petek, 23. maja, je»slovo jemala«generacija Po pohodu po šoli, kulturni prireditvi, ki so jo pripravili tretješolci, so četrtošolci predali ključ, ki ga je, po napetem in razburljivem tekmovanju, pridobila slačilka 3. a razreda. Sledila je še tradicionalna četvorka v mestnem parku. Za potešitev»firbca«lahko pokukate na AM Tekst in foto: GobecNews Rudarji so se iz rovov preselili v srca. V zanimivem projektu, ki so ga predstavili v okviru festivala Rdeči revirji, so se združili učenci osnovnih šol Ivana Cankarja Trbovlje in narodnega heroja Rajka Hrastnik ter dijaki Srednje tehniške in poklicne šole Trbovlje in Srednje šole Zagorje. Namen projekta: dvig socialnega in kulturnega kapitala v lokalni skupnosti. Omenjene osnovne in srednje šole so s projektom Rudarji iz rovov v srca prvič v zgodovini združile tako veliko skupino mladih v celotni regiji, ki je hkrati ustvarjala isti projekt ter se obenem vključevala v lokalno okolje. Povezalo jih je rudarstvo, ki zasavsko regijo povezuje že dolgo, razsežnosti pomena tega povezovanja pa smo bili ponovno priča ob zadnjem rudarskem»štrajku«. Ravno zapiranje dejavnosti, ki je bila stoletje gonilna sila regije, je mlade vzpodbudilo, da se o rudarjenju podrobneje podučijo in nanj pogledajo predvsem s pozitivnega zornega kota. Raziskovali so rudarsko kulturno dediščino, običaje, način življenja rudarjev in s tem premoščali medgeneracijske razlike s pomočjo druženja in pogovorov s starejšimi, ki so najbogatejši vir informacij o obdobju, ki se zaključuje. S filmom do nagrade Vsebine o rudarjenju so mladi spoznavali skozi učne programe, ki so jih učitelji nekoliko prilagodili projektu. Poleg njih so se rudarstvu posvečali tudi v izven šolskih dejavnostih. Rudarjenja so se lotili na različne načine. Dijaki STPŠ Trbovlje so med drugim ustvarili računalniško igro Perkmandeljc, najbolj pa so ponosni na kratki film Horizot 5, ki so ga ustvarili in posvetili rudarjem, ki so umrli v rudniški nesreči 11. marca Za film so na tekmovanju AMC iz računalništva in informatike osvojili prvo mesto v kategoriji srednješolskih in študentskih filmov. Na OŠ Ivana Cankarja so projektu posvetili izdelavo pustnih mask na temo rudarstva ter pripravili tudi pustno povorko, rudarjenju pa so posvetili tudi tehniški dan. Roboti in rudniška nesreča Učenci OŠ heroja Rajka Hrastnik so rudarjenje spoznavali skozi pripravo gledališke predstave o medgeneracijskem povezovanju. Lotili so se še izdelave robotov, ki so zaplesali rudarski ples, s katerim so na državnem tekmovanju v robotiki RoboCupJunior v kategoriji ples osvojili tretje mesto med 25 ekipami. Na SŠ Zagorje so se dijaki gastronomske smeri preizkusili v izdelavi tradicionalnih rudarskih jedi, ki so jih ponudili tudi obiskovalcem prireditve. Dijaki zdravstvene nege pa so uprizorili rudarsko nesrečo in potek reševanja. Pri reševalni vaji so jim pomagali trboveljski gasilci in reševalci ZD Trbovlje. Skozi projekt so učenci in dijaki svoja spoznanja predstavljali vrstnikom iz drugih šol, ki so bile vključene v projekt in se učili drug od drugega. Dokazali so, da lahko s sodelovanjem v regiji dosežemo ogromno in dali odličen zgled tudi odraslim. Saša Kisovec Foto: Matjaž Kirn 250 otrok na Rudarju Konec maja so trboveljske osnovne šole v sodelovanju z Nogometnim klubom Rudar organizirale tri športne dneve. V dopoldanskih urah med tednom umetna zelenica in atletska steza stadiona Rudar večinoma samevata. V preteklih dveh tednih pa se je rekreativnim tekačem pridružila tudi množica otrok iz trboveljskih osnovnih šol, ki so okusili delček nogometnega treninga, začinjenega z igrivostjo in zabavo.»otroci niso samo igrali, skozi igrive vaje smo jim želeli pokazati, da je športna vadba lahko zabavna. Odziv otrok in pedagogov je bil odličen, čutiti je bilo pozitivno energijo. Deklice so bile morda celo malo bolj zagnane od fantov. Vsekakor je bilo druženje uspešno, saj smo dobili nekaj novih članov,«je projekt opisal trener kadetske ekipe (U17) Antonio Buovski. Najprej so na svoj račun prišli petošolci. Več kot sto otrok je pod vodstvom trenerjev mladinskih selekcij z različnimi ogrevalnimi vajami razvijalo koordinacijo in natančnost. Vaje so bile zasnovane kot igre, ki so spodbujale tekmovalnost. Uvodnemu delu je sledilo igranje nogometa. Dečki in deklice so vadili v ločenih skupinah, otroci iz različnih šol pa so se med seboj pomešali. Nekaj dni kasneje so petošolcem sledili učenci prve triade, ki so na stadionu z eno najstarejših pokritih tribun v nekdanji Jugoslaviji imeli podoben program. Pri organizaciji je sodelovalo šest trenerjev Rudarja, pomagali so tudi nogometaši članske, mladinske in kadetske ekipe. Učiteljice in predstavniki šol so bili zadovoljni, saj menijo, da je takšna aktivnost zelo dobrodošla. DB

15 ZASAVJE 15»Fajter«Erazem»S prijateljem sem bil na kavi v kafiču, v časopisu sem videl zgodbo malega»fajterja«erazma in sem rekel, za njega bomo zbirali gnar,«malo po štajersko zavije Denis Bezjak, ko razlaga, kako se je lotil zbiranja denarja za Erazma. Nastal je projekt Erazem tour. Erazem Avelam se je rodil avgusta 2013 mami Špeli Alič in očetu Blažu Mundi.»Pri porodu je utrpel možganske poškodbe zaradi pomanjkanja kisika, kar je povzročilo tudi pojav epileptičnih napadov. Prognoza oziroma zdravniška napoved pa govori o cerebralni paralizi v prihodnosti,«pravita mama Špela in oče Blaž. To je le povzetek vsega, kar sta doživljala v trboveljski porodnišnici in pediatričnem oddelku Splošne bolnišnice Trbovlje. Podrobno sta rojevanje in hospitalizacijo malega Erazma Avelama predstavila v blogu ( erazem.blogspot.com/2014/04/zgodba-erazma-avelama.html). Starša sta hitro spoznala, da država v zgodnji fazi razvoja otrok s»posebnimi potrebami«ne naredi dovolj.»od države dobi tak otrok fizioterapijo enkrat ali dvakrat tedensko, obravnavo v razvojni ambulanti in veliko nekih pregledov. S takim pristopom je nastop cerebralne paralize skoraj da zagotovljen,«pravita. Spoznala sta, da bosta morala Erazmu pomagati sama. Prijateljica, ki je prehodila trnovo pot s svojim otrokom in si nabrala dragocene izkušnje o alternativnih metodah zdravljenja, jima je bila v veliko pomoč.»pomembno je namreč, da se odločiš za prave metode, ki so učinkovite, saj se lahko v poplavi raznih metod zdravljenja in zdravilcev enostavno izgubiš,«dodajata Špela in Blaž. Ob Erazmovem rojstvu sta od družine prejela nekaj denarja, s katerim sta doslej zagotavljala terapije za Erazma. Denar je pošel, zato sta svojo zgodbo predstaviva v javnosti in prosila dobre ljudi za pomoč. S tem pa pomagata tudi staršem otrok s podobnimi težavami. Špela in Blaž imata le en cilj: da bo Erazem Avelam enkrat popolnoma zdrav otrok. Odločna sta:»marsikdo naju straši s tem, da to ne bo mogoče. Teh ljudi ne poslušava! Večkrat si ponoviva stavek: Dokler verjameš v čudeže so ti mogoči, ko nehaš verjeti prenehajo obstajati!«verjameta v to, da je njuna vera pripomogla k Erazmovem boljšemu stanju, veliko pa so pripomogle tudi vse terapije. Zgodbo sta objavila doma in na eni izmed ameriških spletnih strani. Odziv je bil zelo velik, dobri ljudje so pomagali tudi z denarnimi sredstvi.»za vse potrebne terapije ga bomo še nekaj potrebovali. Točne številke si niti ne znava predstavljati, saj je vse odvisno od Erazmovega napredka. Denar, ki nam bo ostal, ko bo Erazem ozdravljen, bova namenila društvom in osebam, ki se borijo s podobnimi zgodbami,«še pravita starša. Izjemno sta zadovoljna, da so se našli ljudje, ki jim nesebično pomagajo. Denis Bezjak je pripravil akcijo Erazem tour. S prijateljem Tomijem Ocepkom sta tri dni kolesarila od Gornje Radgone do Trbovelj in zbirala denar. Ustavljali so se ob poti, najraje v mestih, kjer je veliko ljudi, predstavljali Erazmovo zgodbo in zbirali denar. Prevozila sta okrog 350 kilometrov, na cilju sta bila izjemno zadovoljna. S kolesarjenjem in dobrodelno akcijo so zbrali natanko 1294,61 evrov. Ob prihodu na cilj je Špela povedala, da je iz sebe:» Ne morem verjeti, da so se ljudje, totalni neznanci, tako angažirali in naredili takšno akcijo za našega malčka.«blaž pa je dodal:»in ti ljudje so nesebično ponudili svoje noge in čas za štiri dni. Erazem bo precej lažje hodil po poti s takšnimi ljudmi okrog sebe.«zgodba dokazuje, da nikoli ni čas za obup. In mali»fajter«erazem se bo nekoč, ko bo kot velik mož morda sam kolesaril za dober namen, lahko z veseljem spominjal različnih Denisov in Tomijev, ki so mu prinesli sonce v dlan. Marko Planinc Foto: osebni arhiv Špele Alič in Blaža Munde Prste polizat Kruhovi štruklji V naši rubriki Prste polizat bomo objavljali različne recepte. Kakšnega lahko prispevati tudi bralke in bralci. Še posebej bomo veseli, če boste poslali kakšnega, v katerem lahko uporabimo hrano, ki bi jo sicer odvrgli. Danes nam je naša sodelavka Marija Razpotnik pripravila recept, s katerim lahko porabimo star kruh in si pripravimo odlično jed: štruklje. V prvi številki pa seveda ne gre tudi brez funšterca. Dober tek. Testo 25 dag mehke moke 1-1,5 dl mlačne vode Sol 1 jajce Nadev star kruh (vsaj pol kile) ocvirki 3 jajce olje Moko presejemo, v sredini naredimo jamico, solimo in dodamo olje. Z gnetilnimi kavlji na mešalniku testo mešamo in postopoma vlivamo mlačno vodo. Ko se testo loči od posode, z rokami oblikujemo hlebček, ga namažemo z oljem in pustimo pokritega stati pol ure. Star kruh med rokami nadrobimo in ga na ocvirkih prepražimo. Jajca stepemo in popečemo na olju. Med pečenjem jajca drobimo z vilicami na majhne koščke. Na pomokanem prtu testo razvaljamo, namažemo z oljem in pustimo počivati vsaj 5 minut. Testo z rokami razvlečemo, potresemo s prepraženimi kruhovimi drobtinami in s pečenim jajcem. S pomočjo prta testo zvijemo v štrukelj. Narežemo ga na 20 cm dolge štruklje in v slanem kropu skuhamo. Kuhamo ga 20 minut, odvisno od debeline štruklja. Kuhane štruklje damo na desko in zrežemo na 2 cm debele rezine. Štrukljev pred kuhanjem ni potrebno zavijati v prtič ali folijo. Postrežemo s sezonsko solato. Tekst in foto: Marija Razpotnik poslovanje z nepremičninami d. o. o. tel Slovenija je v krizi. Prav tako Zasavje. Podjetja umirajo ali jih država s svojim mačehovskim odnosom zapira. Ostajamo še redki, ki živimo ali bolje rečeno životarimo v naši dolini. A kljub vsemu jo imamo radi in ni nam vseeno zanjo. Borili se bomo po svojih najboljših močeh za boljšo prihodnost nas, naših potomcev in ne smemo pozabiti tudi na naše starše, dedke in babice, ki so nam dali navdih za življenje v regiji. Pripadnost, pomoč izražamo že z raznimi donacijami in sponzorstvi, saj s tem določen del sredstev vrnemo lokalni skupnosti. Komuniciranje z našimi uporabniki in dnevno prepletanje žalostnih, na trenutke tudi krutih zgodb, nas je spodbudilo k razmišljanju, kako pomagati našim uporabnikom in tudi samostojnim podjetnikom, malim podjetjem, ki še vztrajajo na našem območju. Skupek vsega tega je botrovalo k odločitvi za izdajo naše kartice ugodnosti»glej,cnej!«. S tem bomo vsi lažje preživeli. Našim uporabnikom želimo dati nekaj več, prihraniti kakšen evro, in s tem slediti novo zastavljeni viziji podjetja. Pozivamo vse uporabnike, da pridete na sedež podjetja in dvignete svojo kartico, vse poslovne partnerje pa, da se nam pridružijo in skupaj ustvarimo novo zgodbo Zasavja. Za boljši jutri moramo poskrbeti sami. Stopimo skupaj, le tako bo naš namen dosežen. Radi bi omogočili višji nivo kvalitete življenja, bivanja ali vsaj lažjo zadovoljitev osnovnih potreb naših uporabnikov.

16 16 REKLAMNA OBVESTILA UGODNO KREDITIRANJE ZA PODJETNIKE Območne obrtno-podjetniške zbornice Hrastnik, Trbovlje in Zagorje so se z Delavsko hranilnico za svoje člane dogovorile za posebno ponudbo kratkoročnega namenskega kreditiranja. Pri tem ni pomembno, v kateri banki je obrtnik ali podjetnik komitent, pomembno je, da je član obrtne zbornice in ima poravnano članarino. Dogovorjena ponudba je prilagojena obsegu kreditiranja, ki ga, po informacijah bankirjev, člani najbolj pogosto potrebujejo. Na spletni tržnici vam domače izdelke in pridelke ponuja dvajset različnih kmetij. Pri Pridelano doma vam nudimo najbolj preprost, hiter in kakovosten servis oskrbovanja s svežo, domačo, lokalno pridelano hrano. Smo najkrajša in najhitrejša pot med njivo in vašo kuhinjo. Obiščite spletno tržnico poklikajte želene izdelke in vsak torek in četrtek vam bomo domače dobrote v ličnih zabojčkih pripeljali prav do vaših vrat. Dostavljamo po celotnem Zasavju, tudi v Litiji in v Ljubljani z okolico. Na spletni tržnici garantiramo 100% sledljivost hrane, 100% garancijo na kakovost in dostavo vsak torek in četrtek med in uro. Pridružite se vrvežu spletne tržnice in postanite del trajnostne, zelene in vzdržne skupnosti vse številčnejših potrošnikov. Kreditni pogoji: Znesek kredita: do Rok odplačila kredita: do 12 mesecev Obrestna mera: 3,90% fiksno, nominalno Stroški odobritve kredita: od 63,00 do 200,00 oz. 2% od zneska kredita. Strošek bonitetne ocene se ne obračuna. Mesečno vodenje kredita: 5,00 EUR/mesec Zavarovanje: z zastavo nepremičnin in premičnin, z zastavo denarnih sredstev v EUR, s poroštvom fizične oz. pravne osebe, z zastavo vrednostnih papirjev, s cesijo, z asignacijo, z osebnim jamstvom, menicami Način zavarovanja je odvisen od bonitetne ocene pravnega subjekta oz. samostojnega podjetnika. 100 % POPUST NA TORBICO IZ ZALOGE ali darilo KAKOVOSTEN USB GB PRI NAKUPU AKCIJSKEGA TELEFONA V NAŠI POSLOVALNICI TELEKOMA SLOVENIJE Mirko Mastnak s.p., Log 3, 1430 Hrastnik ali

17 FOTOREPORTAŽA 17 Rdeči revirji Preko 60 različnih dogodkov so letos v Zasavje prinesli Rdeči revirji. Za tokratno stran smo izbrali dva iz Trbovelj. V sklopu projekta Rudarji iz rovov v srca so pripravili reševalno vajo ob rudniški nesreči. Slavko Trivković pa je Trbovlje še isti večer naredil razsvetljene. Na svoj, spektakularni način, je ogenj zajel z veliko žlico. Rdeči revirji so postali Goreči revirji. Fotografije: Matjaž Kirn

18 18 REKLAMNA OBVESTILA ČLANI DRUŠTEV UPOKOJENCEV! PRIDRUŽITE SE ŠTEVILNIM KOMITENTOM DELAVSKE HRANILNICE HRANILNICA NUDI ČLANOM DRUŠTEV UPOKOJENCEV VELIKO UGODNOSTI Z ZAMENJAVO BANKE LAHKO PRIVARČUJETE TUDI VEČ KOT 180 EUR LETNO! ODLOČITEV JE NA VAŠI STRANI, PRIČAKUJEMO VAS V NAŠIH POSLOVNIH ENOTAH V ZAGORJU, TRBOVLJAH IN HRASTNIKU. E. pošta: info@delavska-hranilnica.si Poročna slavja svečanosti ob osebnih jubilejih krsti, birme, obhajila slavja za zaključene družbe catering Prešernova 1 Zagorje ob Savi **** Tel: info@kum.si Vse za vašo pravljično poroko splošno gradbeništvo fasaderstvo, slikopleskarstvo suhomontažni sistemi talne obloge POROČNI ŠOPKI, VSE VRSTE UNIKATNIH POROČNIH DEKORACIJ (dom, avto, cerkev, gostišče), UNIKATNA VABILA, ZAHVALE, KONFETI, IZPOSOJA POROČNIH DEKORACIJ, PREVLEK ZA STOLE S PENTLJAMI VSEH BARV mob info: aa.grading@gmail.com info: ali Trg Pohorskega bat. 4, KISOVEC

19 ZABAVA 19 Nagradna križanka 1 1 NEMŠKI SMUČAR MARKUS RUSKI OSEBNI AVTO GRŠKI BOG LJUBEZNI PODREDNI VEZNIK TEHNIŠKA FAKULTETA SLOV. SMUČ. SKAKAL. KRANJEC ANTIČNO RAČUNALO DIVJA MAČKA SOGLASNI- ŠKI SKLOP REKA V LATVIJI OBJEKT ZA PROIZVO- DNJO EL. ENER. STRAH PRED TEŽNOSTJO TOKIO NEKOČ PASJI GLAS TELEVIZIJA NIZEK M. GLAS CITAT JEZERO V TURČIJI BERILIJ TERBIJ ŠTUDENT BREZ DIPLOME ŠPANSKI MOTOC. DIRKAČ ANGEL KRŠČANSKI FILOZOF BREZ BESEDILA SESANJE TV. VODITE- LJICA ROŠ PIJAČA ST. SLOV. POG. NA DIVJAD ITAL. POLITIK LUIGI JESENSKA HRUŠKA VAS NA PRIMOR. OBDE- LOVALNA POVRŠINA VOLT-AMPER 19. ČRKA HEB. AB. PLEMIŠKI NASLOV PREDAL V BANKI REKA V AVSTRIJI, NEMČIJI, ŠVICI SKLADBA ZA 2 GLA. VEČ TKIV, TKIVA BRITAN. POLITIK ZRELOSTNI IZPIT VODNA RASTLINA TOPILO ZA LAKE MESNA INDUSTRIJA PRIMOR. GL. MES. MADAGA- SKARJA MOČVIRSKI BOBER VEK RUSKI VLADARSKI NASLOV GESLO ČLAN DOLSKEGA DRUŠTVA EDEN KOSITER TOVARIŠ KARLOVEC ŽELEZO OSEB. ZAIMEK ANGL. PIVO ELEKTRON- VOLT ŠT. (ANGL.) PODBOJ PRI VRATIH ANTIČNO LJUDSTVO V GRČIJI LADKO KOROŠEC MOLIBDEN MORSKA RIBA ZGORNJI DEL STO- PALA PALADIJ SLO. PES. ALFONZ BISTVO, GLAVNA MISEL ABELOV BRAT MESTO V BOSNI SAMO, ZGOLJ KITAJSKO LJUDST. 6. ČRKA HEB. ABEC. BRIGA, SKRB SLO. PIS. SELIŠKAR ŽILE DOVO- DNICE PTIČ NELE- TALEC OS. KART PO DELITVI TALIJ NOVITETA SLOV. TISKOVNA AGENCIJA GLAVNO MESTO BABILONIJE VERDIJEVA OPERA VOH (ZASTA- -RELO) REKA V ŠVICI ZAJEDAVEC NARED JANEZ ČUTILO KOŽICA, MEMBRANA MELODIKA SVINEC SLOV. SKLADATELJ PAVEL ZNAČILNOST NATRPA- NEGA ALPINIST GROŠELJ IME BIB. MARIJINE MATERE LESENA POSODA ZA GROZDJE OSEBNI DOHODEK Sudoku št Kupone s pravilno izpolnjenim geslom pošljite na naslov Zavod Savus, Cesta 1. maja 83, 1430 Hrastnik ali na elektronski naslov info@zasavskitednik.si do prve srede po objavi križanke. Izžrebali bomo prejemnika majice z logotipom Zasavskega tednika. Ime in priimek: Naslov: Tel.: Geslo: Popust, da te kap Vsi popuščajo. Tudi mi smo popustili. Pri ceni! UGODNA priložnost v Zasavskem tedniku. Objavite oglas za popust. Tistim, ki se v Zasavju ukvarjajo s storitveno dejavnostjo, omogočamo po izjemno ugodni ceni (15 ) objavo kupona za popust pri njihovih storitvah. Želite strankam ponuditi popust pri urejanju frizur, popravilu čevljev in oblek, masaži, pri čiščenju avtomobilov, pri jutranji kavici, pri nakupu sadja, sladoleda itn? Potem je Zasavski tednik pravi naslov za vas. Ne zamudite priložnosti! NOVOST V ZASAVJU bambus masaža Masažni salon Beb'z T: Kupon velja do SLOVARČEK: KOŠTABONA (vas na Primorskem) ANZELM (krščanski filozof) DEAKIN (britanski politik) Naročila za kupone do vsakega petka pred objavo časopisa sprejemamo na naslovu: Zasavski tednik, Cesta 1. maja 83, 1430 Hrastnik, na elektronski naslov: marketing@zasavskitednik.si ali po telefonu 03/ (vsak delavnik od 9. do 14. ure). ALPSKO MLEKO 1 l - 3,5 % Trgovina na drobno Majcenova 4, Trbovlje 03/ VIKEND AKCIJA SAMO 6., 7. IN 8. JUNIJ

20 20 REKLAMNA OBVESTILA po rudniku od Trbovelj do Hrastnika 12. julij 2014 Si upaš premagovati ovire pod zemljo? Se upaš spopasti s skoraj 5 kilometrov dolgo progo od Ajnzerja v Trbovljah do Barbara rova v Hrastniku? Si sposoben premagati razmetane jamske vozičke, tone železja, porušene lesene podpornike, zrušek, blato, temo, jamske kure in Perkmandeljca? Letošnji rudarski praznik bomo obeležili z Jamatlonom tekom čez jamske ovire po rudniku. Prijavi se na: *Prijavijo se lahko posamezniki in trojke Osmrtnice in zahvale Ob smrti vaših najbližjih lahko osmrtnico ali zahvalo objavite tudi v Zasavskem tedniku. Tekst vam bomo pomagali oblikovati, objavite lahko tudi fotografije. Cena zahvale ali osmrtnice 40 Več informacij: marketing@zasavskitednik.si Telefon: 03/ (vsak delavnik od 9. do 14. ure) Zasavskega tednika ni bilo v vašem nabiralniku? Vsako gospodinjstvo v Zasavju je upravičeno do darila Zasavju. Vsake roke lahko Zasavski tednik začutijo pod prsti, vsake oči se lahko sprehodijo po njegovi vsebini. Če niste prejeli svojega izvoda, se obrnite na vašo matično pošto. Tam boste lahko ugotovili, zakaj Zasavskega tednika ni bilo v vašem nabiralniku. Prijetno branje! Iščemo sodelavke in sodelavce na področju trženja dopisnike iz Zasavja za časopis in spletno stran novinarje pisce različnih prispevkov ilustratorje, karikaturiste, foto manipulatorje, ugankarje, humoriste itn itn Leta niso omejena (ne navzgor ne navzdol). Napišite nekaj o sebi, povejte, kaj bi delali, pošljite morda že kakšen prispevek na naslov: Zasavski tednik, Ulica 1. maja 83, 1430 Hrastnik Še bolje pa, da se javite po e-pošti: info@zasavskitednik.si Lahko pa odtipkate tudi številko: 03/ (vsak delavnik od 9. do 14. ure) Postanite del ekipe, ki bo spremenila Zasavje!!! Honorar (skromen, a reden) bo Uredništvo Zasavskega tednika VSE JE MOGOČE Predvidite nepredvidljivo. Zavarujte se! Počitnice ne gredo vselej po načrtu. Da boste prosti čas v tujini preživeli kar se da brezskrbno, si izberite zanesljivega sopotnika, ki vam bo stal ob strani 24 ur na dan zavarovanje Tujina, zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini. Vzajemna, d.v.z, Vošnjakova ulica 2, Ljubljana. Vsa zavarovanja se sklepajo po veljavnih pogojih Vzajemne, d.v.z. Zastopstvo Trbovlje Mestni trg 5a, 1420 Trbovlje Telefon: 03/ XXL paket MILIJON Preverite razširjeno ponudbo z novimi paketi po ugodnih cenah! ponedeljek 8:00-12:00 in 13:00-17:00 torek 8:00-12:30 in 13:00-15:00 sreda 8:00-12:00 in 13:00-17:00 četrtek 8:00-12:30 in 13:00-15:00 petek 8:00-14:00