Preprečevanje poškodb otrok na igrišču

Transcription

1 Katedra za javno zdravje Preprečevanje poškodb otrok na igrišču Seminar pri predmetu socialna medicina Mentorica: mag. Mateja Rok-Simon, dr. med. specialistka socialne medicine Avtorji: Grmek Jernej Hojski Eva Ilovar Anja Jamnišek Vesna Jamšek Jan Kaltak Vanesa Miletić Dean Poklukar Ana Poljanšek Tina Plaskan Urša Letnik: M3 Študijsko leto: 2009/2010 Predstavitev:

2 Izvleček Izhodišča: Otrok potrebuje za igro ustrezen in primeren igralni prostor, ki mu ponuja veliko možnosti za gibanje, sprostitev in razvijanje motoričnih sposobnosti. Igrišče naj bi mu nudilo te možnosti, hkrati pa mu zagotavljala čim bolj varno igro. Toda marsikje so igrišča neprimerno opremljena in zato prihaja do hujših poškodb otrok kot na igriščih, ki so v skladu s standardi. Metode: Problematiko smo analizirali s pomočjo člankov in raziskav s področja urejenosti otroških igrišč ter statističnih podatkov o številu nezgod in vrstah nezgod, ki so predvsem posledica neurejenosti igrišč. Pridobljeni podatki so rezultat dela Inštituta za varovanje zdravja RS, Fakultete za šport v Ljubljani in Biotehniške fakultete (oddelka za lesarstvo). Na podlagi podatkov iz seminarja študentov medicine iz leta 2009 z naslovom Preprečevanje poškodb na igralih je bila narejena raziskava o stanju istega igrišča po preteku enega leta. Poleg tega pa smo naredili analizo dejavnikov tveganja za nezgode v fazno faktorski matriki. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da so poškodbe zaradi padcev vzrok za več kot polovico hospitalizacij ob poškodbi na igrišču, 4% od tega se zgodijo zaradi padca z igrala. Najpogosteje zdravljene poškodbe so zlomi podlahti in noge ter rane in udarnine glave, redko pa pride celo do smrti, predvsem zaradi zadušitve. Analiza neskladnosti igrišča Tivoli z evropskimi standardi in primerjava stanj v letih 2009 in 2010 nam povesta, da je igrišče Tivoli v marsikaterem pogledu neustrezno ter da se stanje od lani ni izboljšalo. Poškodbe pa je mogoče preprečevati pred dogodkom, jih blažiti med dogodkom ter zmanjševati posledice poškodb po dogodku. Za preprečevanje poškodb bi bila potrebna zakonska ureditev predpisov in standardov, ki urejajo varnost igrišč ter osveščenost staršev o nevarnostih. Po pregledu igrišča Tivoli smo ugotovili večja odstopanja od standardov glede podlage, ograje, predvsem pa dotrajanosti igral. Zaključki: Za preprečevanje poškodb otrok na igrišču je pomembnih več dejavnikov, od osveščenosti staršev in njihovega nadzorovanja otrok pa do vzdrževanosti igral. V Sloveniji je to aktualna problematika, ki bi ji morali posvetiti več pozornosti

3 1 Uvod lgra je otrokova naravna potreba in dejavnost, skozi katero vzpostavlja najbolj neposreden stik s svetom in okoljem. Popelje ga v gibanje prek katerega se otrok razvija tako intelektualno kot socialno. Za igro pa je potreben ustrezen in primeren igralni prostor. Veliko možnosti za gibanje, pridobivanje raznih izkušenj in spoznanj, sprostitev in razvijanje otrokovih telesnih in motoričnih sposobnosti ter gibalnih spretnosti daje otroško igrišče (1). Ta so najpogosteje v vrtcih, ob šolah, v parkih, ob stanovanjskih objektih in nakupovalnih središčih (2). Mnogokje so igrišča neprimerno opremljena za različne generacije otrok. So razdejana in postajajo za otroke prej nevaren kot varen prostor za igro (1). Zato prihaja do poškodb, ki se lahko končajo s hospitalizacijo ali celo s smrtjo. Vsako leto smo priča številnim poškodbam otrok na igrišču, ki nastanejo zaradi neustreznih igral in površin pod njimi, nepremišljenega vedenja otrok ter slabega nadzorovanja s strani staršev ali vzgojiteljev. Do poškodb prihaja tudi na varnih igriščih, vendar so posledice in teža poškodb znatno manjše (3). Na igrišču, kjer je število otrok veliko, so potrebne vse oblike varnega obnašanja odraslih, kot so varnostni ukrepi, nadzor, učenje otrok in prva pomoč, zagotovljena pa mora biti tudi varna ureditev igrišča in igral v skladu s standardi (2). Namen seminarja je prikaz statističnih podatkov o poškodbah otrok na igriščih, analiza dejavnikov tveganja s pomočjo Haddonove matrike in posnetek stanja enega izmed igrišč v Ljubljani ter predvsem primerjava letošnjega stanja (2010) z lanskoletnim (2009). 2 Metode dela Pregledani so bili članki in raziskave s področja problematike urejenosti otroških igrišč in nezgod, ki so predvsem posledica neurejenosti igrišč in neosveščenosti staršev in vzgojiteljev. Iz teh člankov so bili uporabljeni tudi statistični podatki o številu nezgod, vrstah nezgod glede na poškodovan organ ali na igralo, na katerem se je nezgoda zgodila. Pridobljeni podatki so rezultat dela Inštituta za varovanje zdravja RS, Fakultete za šport Univerze v Ljubljani in Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani (oddelka za lesarstvo). Narejena je bila raziskava o letošnjem stanju otroškega igrišča v Tivoliju (spremembe in izboljšave glede varnosti igral, ustreznosti materialov, podlage, spojev med elementi igral, postavitev igral in oddaljenost le-teh med seboj, opremljenost s koši za odpadke, sanitarijami, opozorilnimi tablami). Kot izhodišče je bil uporabljen seminar študentov medicine iz leta 2009 z naslovom Preprečevanje poškodb otrok na igralih. Uporabljeni so bili podatki o urejenosti tega igrišča v primerjavi s standardi (EN1176 in EN1177). Narejena je bila tudi Haddonova matrika za problematiko poškodb otrok na igrišču kot pripomoček pri sistematični analizi dogodka v treh časovnih obdobjih: pred, med in po dogodku. Upoštevani pa so bili štirje dejavniki: gostitelj, agens/vektor ter fizično ter socio-ekonomsko okolje

4 3 Rezultati 3.1 Statistika poškodb na igriščih V Evropi je letna incidenca poškodb na igrišču, ki so zdravljene v urgentni službi, med 4 in 7/1000 otrok, v ZDA se letno na domačih ali javnih otroških igriščih poškoduje okoli predšolskih in osnovnošolskih otrok (4). V Sloveniji so poškodbe zaradi padcev vzrok za več kot polovico hospitalizacij, 4% od tega zaradi padca z igrala. Tri četrtine poškodb se zgodi na javnih igriščih, v šolah in vrtcih. Pogostnost poškodb v vrtcih v Sloveniji se razlikuje med vrtci in znaša od 2 do 8/1000 otrok, najpogosteje pri otrocih starih od 5 do 9 let (5, 6). Med pogosteje poškodovanimi so šolski in predšolski otroci, dečki dvakrat bolj pogosto kot deklice (2). Večina poškodb je lažjih, težjih, kot so notranje poškodbe, pretres možganov, multiple poškodbe, pa je 22 44% (2, 5, 7). Med poškodbami, ki so bile zdravljene pri zdravniku, so najpogostejši zlomi podlakti in noge ter rane in udarnine glave. Smrtne poškodbe so redke in nastanejo zaradi zadušitev zaradi obstrukcije dihalnih poti v predelu vratu, zaradi neprimernih oblačil ali predmetov na otroku. Vzroki poškodb so padci in udarci ob igrala. Največkrat so poškodujejo na gugalnicah, plezalih in toboganih, saj se otroci tukaj najraje igrajo. Do padca z igrala pride, ker otroku spodrsne, mu popusti oprijem ali izgubi ravnotežje. Tveganje za poškodbo naraste, če otroci igral ne uporabljajo pravilno. Najpomembnejši dejavniki so višina igrala, vrsta in debelina podlage. Pri padcu z višine obstaja skoraj 4 krat večje tveganje za zlom okončin kot pri padcu na isti ravni (2). 3.2 Neskladnost javnega igrišča Tivoli z evropskimi standardi (2, 5, 8) ter primerjava stanja v letih 2009 in 2010 V naslednji tabeli je prikazana primerjava med evropskimi standardi (2, 5, 8) in stanjem na igrišču Tivoli v letih 2009 ter 2010 glede na lastnosti igral in podlag po vrsti igrala. Tabela 1: Lastnosti igral in podlag po vrsti igrala Vrsta igrala Lastnosti igral in podlag po vrsti igrala Standard (EN 1176 in EN1177) Igrišče Tivoli (2009) Igrišče Tivoli (2010) Nihajna gugalnica Sedež plastika/guma iz lesa iz lesa Razmik med sedežema > 60 cm 55 cm 55 cm Razmik med gugalnico in nosilnim stebrom Podlaga Vzdrževanje in stanje igral > 76 cm 35 cm 35 cm 30 cm nestlačenega peska, lesne žagovine oziroma lubja ali sintetični gumi podobna podlaga redno pregledano in vzdrževano asfalt slabo vzdrževana, slabo pritrjena na podlago asfalt dobro vzdrževana - 3 -

5 Vrsta igrala Lastnosti igral in podlag po vrsti igrala Standard (EN 1176 in EN1177) Igrišče Tivoli (2009) Igrišče Tivoli (2010) Tobogan Igralna hišica Tobogan (ravni) Dvignjenost sedeža od tal (zaradi malih otrok) 60 cm 40 cm 40 cm Stopnice z luknjicami lesene, brez lesene, brez drenažnih luknjic drenažnih luknjic Prečni drog da ne ne Premer letvic za plezanje < 6 cm 7,5 cm 7,5 cm Zaščitene ostre konice in navoji vijakov da leseni deli ja, pod drsno površino ne leseni deli ja, pod drsno površino ne Razmik med letvicami <9 cm 10 cm 4 cm Podlaga Vzdrževanje in stanje 30 cm nestlačenega peska, lesne žagovine oziroma lubja ali sintetični gumi podobna podlaga redno pregledano in vzdrževano trava, blato slabo vzdrževan; praske, špranje in luknje na drsni površini trava, blato dobro vzdrževan Podlaga trava, brez stoječe vode blato, trava blato, trava Vzdrževanje in stanje redno pregledano in vzdrževano slabo vzdrževan slabo vzdrževana Naslonjala za hrbet da ne ne Zaščiteni ostri robovi in navoji vijakov Podlaga Stopnice da ne ne 10 cm nestlačenega peska, lesne žagovine oziroma lubja ali sintetični gumi podobna podlaga z luknjicami blato, trava lesene brez drenažnih luknjic blato, trava lesene brez drenažnih luknjic Prečni drog nad toboganom da ne ne Razmik med letvicami <9 cm 10 cm 10 cm Zaščitna ograja s pokončnimi letvicami Premer letvic (držal) za plezanje Zaščitene ostre konice in navoji vijakov da, visoka vsaj 70 cm da, visoka 100 cm da, visoka 100 cm < 6 cm 7,5 cm 7,5 cm da ne ne Peskovnik Robovi mehki, neostri betonski betonski Rovi Premer primerno široko 80 cm 80 cm + ostri betonski robovi - 4 -

6 Naslednja tabela prikazuje primerjavo med evropskimi standardi (2, 5, 8) in stanjem na igrišču Tivoli v letih 2009 ter 2010 glede na prostorsko ureditev igrišča. Tabela 2: Prostorska ureditev igrišča Ograjenost igrišča Označenost igrišč Urejenost poti Standard (EN1176 in EN 1177) (2) ograja 120 cm, s pokončnimi letvicami z razmikom < 9 cm, po kateri je nemogoče plezati vrata, ki omogočajo nadzorovano izstopanje otrok z igrišča označbe glede primernosti igrišč po starosti (2-5 let ali 6-12 let) podatki o upravljalcu igrišča tel. št. za NMP in zaboji s prvo pomočjo (le priporočilo) pravilnik obnašanja na igrišču igrišče brez izboklin in ovir na površinah Stranišča, možnost nakupa osvežilnih pijač Sanitarna ureditev Koši, ki so iz plastičnih materialov z zaobljenimi robovi Igrala do višine 60 cm morajo biti oddaljena min. Razporeditev 3 m, igral Igrala, ki so visoka od 1,5 m do 3 m morajo biti med seboj oddaljena min. 5 m Ostalo Legenda: Na igrišču ne sme biti stoječe vode skladnost s standardi neskladnost s standardi Tivoli (2009) Tivoli (2010) 50 cm visok betonski zid 50 cm visok betonski zid brez vrat ni označb betonski robniki nad nivojem poti betonske stopnice izbočen asfalt zaradi korenin drog za razsvetljavo na sredi igrišča brez kovinski koši za smeti V središču igrišča je tobogan s hodno površino na višini 2 m, okoli le-tega pa so v obliki kroga v oddaljenosti od 5,6 do 13 m ostala igrala. Med samimi igrali v krogu je oddaljenost od 4,3 do 11,5 m. Na igrišču je manjši ribnik v obliki peščene ure in z dolžino približno 6 m. Ribnik je ograjen le s približno 30 cm visoko betonsko ograjo. V njem je voda z organskimi odpadki (listje, veje ipd.). brez vrat ni označbe je označeno - MOL ni oznake do neke mere betonski robniki nad nivojem poti betonske stopnice izbočen asfalt zaradi korenin drog za razsvetljavo na sredi igrišča brez kovinski koši za smeti V središču igrišča je tobogan s hodno površino na višini 2 m, okoli le-tega pa so v obliki kroga v oddaljenosti od 5,6 do 13 m ostala igrala. Med samimi igrali v krogu je oddaljenost od 4,3 do 11,5 m. Na igrišču je manjši ribnik v obliki peščene ure in z dolžino približno 6 m. Ribnik je ograjen le s približno 30 cm visoko betonsko ograjo. V njem je voda z organskimi odpadki (listje, veje ipd.)

7 3.3 Analiza dejavnikov tveganja v fazno faktorski matriki To je epidemiološki model (Tabela 3) po katerem pri nastanku poškodbe nastopa povzročitelj (potencialna, kinetična, mehanska energija), ki povzroči poškodbo pri dovzetnem gostitelju (otrok), pri čemer je prenosnik energije igralo ali podlaga, vse pa se dogaja v fizičnem (prostorska ureditev igrišča, varnost igral) in socioekonomskem okolju (izobraženost, osveščenost, standardi, predpisi). Poškodbe je mogoče preprečevati v treh časovnih fazah (pred, med in po dogodku) (2, 5). Tabela 3: Analiza dejavnikov tveganja v fazno faktorski matriki Faktor Faza Pred dogodkom Dogodek Po dogodku Gostitelj - starost (starosti primerno igralo) - prepuščenost otrok samim sebi (pomanjkljivost nadzora) - slab zgled (ponavljanje neupoštevanja navodil, ki jih vidijo pri drugih, posebej starejših) - obleka (šali, razni deli oblačil na vrvicah- rokavice, verižice) - vzgoja - starost otrok (mlajši imajo hujše poškodbe) - kronične bolezni (npr. hemofilija) - vrsta in lokacija poškodbe (poškodba glave bolj resna kot npr. zlom podlahtnice) - ustreznost prve pomoči - zavarovanje poškodovanega in preprečevanje nadaljnjih poškodb - mobitel Vektor / agens Fizično okolje - naklon površine (vpliv na hitrost in smer hitrosti) - maksimalni odklon iz mirovne lege (gugalnica večja energija in večja verjetnost za padec) - stabilnost igrala - toplotna prevodnost (poleti se lahko opeče na igralu posebej na kovini) - nedrseča, nepoškodovana podlaga - primerna ograja na igralih in okoli igral - vreme (izbuba oprijema zaradi vlage) - nevarna igrala (nevarna sama po sebi ali zaradi dotrajanosti) - zadosti prostora okoli igral - višina igral - podlaga prilagojena višini (mehkost in oddaljenost od igrala) - tip podlage (nevarne: beton, asfalt; boljše: pesek, lubje; najboljše: gumijasta podlaga) - predmeti v okolici igrala (ostanki odstranjenih igral, razbito steklo) - ustreznost podlage - material gugalnic - v mrazu možnost podhladitve - problem stoječe vode - lokacija in vzdrževanje pribora za prvo pomoč - čas od nezogode do prihoda v bolnišnico - prihod reševalcev (čas prihoda in dostopnost igrišča, npr. v centru bolje in hitreje dostopno kot izven mesta) - klic (telefon v bližini, mobitel) Socialnoekonomsko okolje - lastništvo in upravljatelstvo igrišča - predpisi in standardi (in njihova neuzakonjenost) - zanemarjanje nevarnosti s strani staršev (vpliv izobrazbe) - vzdrževanje - finance - problem zakonodaje - osveščenost tistih, ki pazijo na otroka - vzdrževanje - finance - znanje v dajanju prve pomoči - ustreznost ukrepanja - zdravniška oskrba - NMP, hospitalna oskrba - specialist (ob poškodbi glave potreben nevrokirurg) - 6 -

8 4 Razprava 4.1 Preprečevanje nastanka poškodbe V času pred dogodkom delujemo na dejavnike, ki lahko preprečijo nezgodo. Starši, vzgojitelji ali skrbniki lahko poskrbijo za večjo varnost otrok s tem, da jih na igrišču nadzirajo ter jim preprečijo uporabo igral, ki niso primerna otrokovi starosti. Otrokom morajo dajati tudi lep zgled, saj drugače otroci kaj hitro oponašajo njihova dejanja. S primernim in skrbnim vedenjem staršev se tudi otroci obnašajo varneje. Pred odhodom na igrišče naj starši pregledajo otroka. Predvsem je pomembno, kako je otrok oblečen, saj razni šali in verižice predstavljajo nevarnost za otroka, če pade. Šal ali verižica se mu lahko zaplete okoli vratu in otrok se lahko zaduši. Najbolj pomembna vloga staršev pri zagotavljanju varnosti pa je še vedno primerna vzgoja otroka ter poučevanje otrok o morebitnih nevarnostih na igrišču ter tudi v življenju nasploh. Pomembna je tudi sama urejenost igrišča. Naklon površine igral ne sme biti prevelik, saj le ta vpliva na hitrost in tako zveča možnost poškodbe. Pri večjem maksimalnem odklonu iz mirovne lege je energija večja in s tem večja tudi verjetnost za padec (to se nanaša predvsem na gugalnico). Igralo mora biti stabilno, pomembni so tudi materiali, saj se otrok lahko poleti na igralu tudi opeče (npr. na kovini). Pod igrali bi morala biti ustrezna podlaga (nedrseča in nepoškodovana), okoli igrišča pa tudi dovolj visoka ograja, da ustrezno zaščiti igrišče. Potrebna bi bila tudi redna vzdrževanost in pregled igral, saj so lahko le-ta nevarna zaradi dotrajanosti ali pa že samo zaradi neprimerne zgradbe (npr. zastajanje vode na površinah lahko povzroči zdrs). Okoli igral je potrebno zagotoviti tudi dovolj prostora za nemoteno gibanje otrok. Potrebna bi bila zakonska ureditev predpisov in standardov ter s tem večja odgovornost lastnikov in upravljalcev igrišča. Pomembno pa je tudi izobraževanje staršev (npr. razna predavanja, brošure). Seveda pridejo tukaj v poštev tudi redno vzdrževanje igral, za kar je nujno treba zagotoviti dovolj finančnih sredstev. 4.2 Preprečevanje nastanka in ublažitev teže poškodbe V času dogodka nastopajo dejavniki, ki določajo samo težo poškodbe. Na poškodbo bo najprej vplivala otrokova starost, saj se manjši otroci bolj poškodujejo od starejših, predvsem zaradi večjega razmerja glava/trup (to v praksi pomeni, da si mlajši otroci večkrat poškodujejo glavo kot starejši). Upoštevajoč standarde so najvarnejša otroška igrišča za starostno skupino 7 11 let, slabša za 4 6 letnike in najslabša za starostno skupino 0 3 let. Poleg tega so pomemben dejavnik tveganja tudi otrokove kronične in dedne bolezni (npr. hemofiliki lahko hitro izgubijo mnogo krvi). Višina igral bo vplivala na resnost poškodbe, saj je iz fizikalnih zakonov razvidno, da bo večja oddaljenost od tal prinesla s seboj tudi večjo energijo, kar lahko povzroči težjo poškodbo. Podlaga pod igrali mora biti mehka in dovolj debela, saj le-ta najbolj prispeva k zmanjševanju teže poškodb. Igrala, visoka do 3m, morajo imeti najmanj 30 cm debelo podlago iz lesene žagovine, drobljenega lubja ali peska, najboljša pa je podlaga iz gume. Pri igralih, ki so visoka manj kot 60 cm, je lahko podlaga beton ali - 7 -

9 asfalt. Na območju igrišča ne sme biti predmetov in ovir, ki bi predstavljale nevarnost za otroka (ostanki igral, drugi predmeti, steklovina). Za razliko od nekoč, je dandanes treba upoštevati tudi material iz katerega so izdelane gugalnice, saj so kovinske ali lesene gugalnice lahko zelo nevarne, če otroka zadenejo v glavo. Priporoča se uporaba umetnih mas, ki so bolj mehke ter manj nevarne. Za preprečevanje poškodb morajo biti upoštevani evropski predpisi, ki natančno opredeljujejo konstrukcijo igral, kriterije obremenitve igrala, podlago, na katerih so igrala, ipd. To zagotavljamo tudi z rednim vzdrževanjem (finančna sredstva). Osveščenost staršev, ki pazijo otroka je tudi pomemben dejavnik, saj lahko le-ti hitro ukrepajo. 4.3 Zmanjšanje posledic poškodb Ko je poškodba že nastala, je potrebno pravilno ukrepanje, da ne bi situacije še poslabšali. Resnost same situacije je odvisna tudi od vrste in lokacije poškodb (npr. poškodba glave je bolj resna in rabi takojšnjo pomoč, medtem ko zlom roke lahko počaka) ter od ustreznosti prve pomoči. Pomembno je tudi, da zavarujemo poškodovanca in s tem preprečimo nadaljnje poškodbe. Od tega, ali imajo starši, skrbniki ali pa otroci sami mobilni telefon, pa je odvisna sama hitrost ukrepanja, saj lahko prej pokličejo reševalce. V mrazu lahko pride do podhladitev, če poškodovan otrok ostane brez takojšnje pomoči. Prav tako problem predstavljajo stoječe vode, v katerih se lahko otrok utopi, če ob padcu zgubi zavest. Na igrišču ali vsaj v neposredni bližini bi moral biti pribor za prvo pomoč, ki bi prav tako moral biti vzdrževan. Zavedati se moramo, da je čas od nastanka poškodb do prihoda v bolnišnico pri hujših poškodbah zelo pomemben. Če je igrišče nekje v mestu, blizu centra in na vidnem mestu, bo hitreje dostopno za reševalce. Starši ali skrbniki morajo v vsakem primeru znati nuditi ustrezno prvo pomoč oziroma ustrezno ukrepati v primeru poškodbe. Kakšne bodo posledice poškodbe, je odvisno tudi od nujne medicinske pomoči, zdravniške in hospitalne oskrbe ter prisotnost specialista v bolnišnici, kamor pripeljejo otroka (npr. ob poškodbah glave je potreben nevrokirurg). 4.4 Naše ugotovitve pri pregledu igrišča v Tivoliju Glede preventive je igrišče v Tivoliju slabo urejeno. Ni ograje, igrala so neprimerno grajena, tudi podlaga ni v skladu s standardi, predvsem pa bode v oči dotrajanost igral. S primerjavo rezultatov iz leta 2009 pa smo prišli do zaključka, da se v letu dni skoraj nič ni spremenilo na boljše, stanje se je kvečjemu še poslabšalo. Tudi glede dejavnikov preprečevanja poškodbe je igrišče slabo urejeno. Podlaga je še vedno takšna kot lani, in sicer je to trava, blato in asfalt. Našli smo tudi ostanke steklovine v neposredni bližini igral, kar lahko poveča resnost nastale poškodbe. Na igrišču nismo opazili stoječih voda, vendar so bile ob igralih prisotne luknje, v katerih bi se ob dežju lahko nabrala voda. Blizu igral je tudi manjši ribnik, ki je neograjen, nezavarovan in kot tak nevaren za najmlajše. Na igrišču nismo opazili - 8 -

10 pribora za prvo pomoč. V primeru klicanja NMP je ugodno, da se igrišče nahaja v bližini večjih cest (Celovška) in poleg bližnjega parkirišča, kar omogoča hiter in lahek dostop reševalnemu vozilu v primeru nezgode. 5 Zaključki Vidimo, da je za preprečevanje poškodb otrok na igrišču pomembnih več dejavnikov. Pomemben dejavnik so starši, ki morajo otroke nadzirati, jim dajati zgled, jih primerno vzgajati ter ustrezno ukrepati v primeru poškodbe. Primerne bi bile brošure in programi z osveščanjem staršev in otrok o preventivi na igrišču. Lastniki oz. upravitelji igrišč bi že samo z vzdrževanjem in večkratnimi inšpekcijami zmanjšali nevarnost poškodbe. Kljub sprejetim evropskim standardom in predpisom, se še vedno dogaja, da jih krajinski arhitekti, proizvajalci igral, lastniki in upravitelji igrišč ponekod še vedno ne upoštevajo in se ne čutijo odgovorne za nastale poškodbe

11 6 Literatura 1. Ramšak A. Humano igrišče ali projekt otroku prijaznega igrišča. Zdravstveno varstvo 1999; Breskvar D, Rok Simon M, Čuk I. Otroška igrišča in varnost. VIP 2008; 7-8: Jordan JR, Valdes-Lado F. Education on safety and risk. V: Manciaux M, Romer CJ (Ur.), Accidents in childhood and adolescence: Geneva: World Health Organisation., Sengolge, M. Vincenten, J. Child Safety Product Guide: Potentially dangerous products. Amsterdam: European Child Safety Alliance, EuroSafe. 5. Rok-Simon M. Otroška igra brez meja otroška igrala: Preprečevanje poškodb na otroškem igrišču. Strokovni posvet Olimpijskega komiteja Slovenije Združenja športnih zvez. Ljubljana, Olimpijski komite Slovenija, Phelan KJ, Khoury J, Kalkwarf HJ, Lanphear BP. Trends and patterns of playground injuries in United States children and adolescencents. Ambulatory Pediatrics, 1(4): Randall T. The demographics of playground equipment injuries in children. Journal of Pediatric Surgery 2008; 43 (4): Ahačič, Andolšek, Ciriger, Čičak, Fortunat, Frangeš, et al. Preprečevanje poškodb otrok na igralih. Seminarji za socialno medicino Pridobljeno s spletne strani: